Do nadaljnega zaradi prenove spletnega mesta Državnega zbora podatkov na Parlametru ne osvežujemo, ker strojno berljivi podatki trenutno niso dosegljivi. Se opravičujemo za nevšečnosti.

80. redna seja

Odbor za zadeve Evropske unije

3. 7. 2020
podatki objavljeni: 3. 7. 2020

Transkript

Spoštovane kolegice in kolegi, začenjam 80. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.   Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora: gospod Ivan Hršak; gospa Violeta Tomić; gospa Nataša Sukič.  Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodeluje poslanec gospod Marko Bandelli, ki nadomešča poslanca mag. Andreja Rajha.   Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci evropskega parlamenta iz Republike Slovenije ter predstavniki Vlade in Državnega sveta.   Vse navzoče lepo pozdravljam.    Prehajam na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.     Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE POROČILO O IZVAJANJU EVROPSKE KOHEZIJSKE POLITIKE 2014-2020 ZA OBDOBJE OD JANUARJA 2014 DO KONCA DECEMBRA 2019 IN POROČILO O IZVAJANJU AKCIJSKEGA NAČRTA ZA POSPEŠITEV ČRPANJA SREDSTEV IZ OPERATIVNEGA PROGRAMA ZA IZVAJANJE EVROPSKE KOHEZIJSKE POLITIKE V OBDOBJ LETA 2014 DO 2020 TER POROČILO O IZVAJANJU EVROPSKE KOHEZIJSKE POLITIKE 2014-2020 ZA OBDOBJE OD JANUARJA 2014 DO KONCA MARCA 2020 IN POROČILO O IZVAJANJU AKCIJSKEGA NAČRTA ZA POSPEŠITEV ČRPANJA SREDSTEV IZ OPERATIVNEGA PROGRAMA ZA IZVAJANJE EVROPSKE KOHEZIJSKE POLITIKE V OBDOBJU 2014-2020. Poročilo smo prejeli od Vlade 6. marca 2020 in 4. junija 2020.   Spoštovane kolegice poslanke, spoštovani kolegi poslanci in ostali prisotni, tokrat obravnavamo poročili, ki se nanašata na obdobje do konca decembra 2019 in ju je pripravilo še prejšnje vodstvo Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko ter poročili, ki se nanašata na obdobje do konca marca 2020 in ju je pripravila Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko pod vodstvom sedanjega ministra Zvonka Černača. Do časovnega zamika pri obravnavi poročil je prišlo iz vsem znanih razlogov, in sicer zaradi epidemije COVID-19 ter procesa oblikovanja sedanje vlade. Glede na dejstvo, da je odbor februarja 2014 sam sklenil, da bo četrtletno spremljal učinkovitost črpanja sredstev evropske kohezijske politike in se je tega tudi držal, vlade pa so temu sklepu sledile s pripravo četrtletnih poročil, sem se odločil, da se formalno seznanimo tudi z časovno nekoliko odmaknjenim poročilom, ki ga je pripravilo še prejšnje vodstvo službe, predlagam pa, da se bolj osredotočimo na aktualnejši poročili oziroma najnovejše podatke, s katerimi nas bo seznanil pristojni minister gospod Zvonko Černač.   Prosim ministra za evropsko kohezijsko politiko in razvoj gospoda Zvonka Černača, da nam predstavi omenjena poročila.  Hvala.
Hvala lepa za vabilo in hvala za besedo, spoštovani predsednik. Poslanke in poslanci, vsi ostali prisotni.  Tako kot je bilo povedano, imate v obravnavi poročili za zadnji kvartal leta 2019 in za prvi kvartal leta 2020. Glede na to, da je nova slovenska Vlada mandat nastopila 13. 3. letos, se poročili po vsebini v glavnem nanašata na obdobje prejšnje Vlade.  Zdaj glede črpanja v primerljivem obdobju, kot vidite iz poročil, številke niso kaj bistveno drugačne, niso se kaj bistveno spremenile v obdobju prvi kvartal 2020 glede na obdobje zadnji kvartal 2019. vseeno mogoče samo v osvežitev par številk. Od razpoložljivih 3 milijard 67 milijonov evrov sredstev v tej finančni perspektivi je bilo na dan 31. 3. preko odločitev o podpori zavezanih 2 milijard 735 milijonov evrov oziroma 89 %. Potrjenih operacij je bilo 71 % oziroma 2 milijardi 177 milijonov in         izplačil iz državnega proračuna 37 % oziroma milijarda 137 milijonov. Stanje je po posameznih skladih različno, praktično vsa sredstva so zavezana v okviru evropskega socialnega sklada, malo slabša situacija je na kohezijskem skladu, kjer je zavezanih 91 % sredstev in najslabša na evropskem skladu za regionalni razvoj, kjer je zavezanih preko odločitev o podpori 82 % sredstev. Seveda pa te številke po vsebini ne povedo vsega, ker izkušnje iz zadnjih 3 mesecev kažejo, da tudi nekateri izmed projektov, ki so bili preko odločitev o podpori pripoznani kot primerni za izvedbo v tej finančni perspektivi, niso na taki stopnji pripravljenosti, da bi jih bilo mogoče tudi v tej perspektivi uspešno pripeljati do konca. Zaradi tega poteka v sodelovanju z resorji pregled vseh potrjenih operacij, vseh tistih, ki so še načrtovane, in evalvacija kaj od tega je realno in kaj ne, ki naj bi bila zaključena v koncu septembra letošnjega leta in preko tega tudi omogočena dostopnost eventualno do ostankov iz teh sredstev za projekte, ki pa so pripravljeni ready to go.   Zdaj glede črpanja, o razlogih za zaostanke, o razlogu zakaj se je ta perspektiva praktično začela izvajati šele 2 leti po tistem, ko je bila potrjena v letu 2016, o razlogih za zaostanke predvsem na okoljskih in infrastrukturnih projektih ste oziroma smo, ker sem bil tudi jaz do nedavna vaš kolega in član tega Državnega zbora, kot veste, velikokrat razpravljali ne samo na tem odboru v zadnjem letu in pol, ampak tudi na nivoju Državnega zbora, ugotavljali razloge. kljub vsemu temu se v zadnjem obdobju kaj bistveno premaknilo ni, ker gre na eni strani za sistemske probleme, se pravi za formalna pravila, ki so predpisana v nekaterih zakonih in podzakonskih aktih, ki jih je potrebno spremeniti in je ta iniciativa že začeta, na drugi strani pa gre za razlog pri zakasnitvi črpanja v tem, da se je perspektiva začela relativno pozno oziroma z dvoletnim zamikom. Mogoče samo en primer, ki po moje pove več, kot razglabljanje o vseh posameznih primerih. Recimo na področju okoljskih projektov, kjer je bilo v okviru dogovora za razvoj regij, ki je bil sklenjen leta 2017, pripoznanih kot primernih za izvedbo 62 projektov – 16 vodovodov, 46 kanalizacij. Do 31. 3. letos ni bil potrjen niti en projekt od 62. Tako, da je to ena težava. In tudi zaradi tega črpanja na evropskem skladu za regionalni razvoj, kjer so številke slabše, ki jo počasi odpravljamo, ampak glede na ta velik zaostanek iz preteklosti bo potrebno veliko angažmaja v prihodnjih mesecih, da bodo vsi tisti projekti, ki so pripravljeni za izvedbo, tudi dobili zeleno luč in računamo, da naj bi se to zgodilo najkasneje do konca septembra letos.   Glede na razmere, ki so se nam zgodile v Sloveniji, v Evropi in v svetu z pandemijo COVID-19 in glede na iniciative, ki so temu sledile, pa lahko zatrdim, da ne glede na te številke, ki jih imamo v teh poročilih, to kar sem tudi že večkrat povedal in ponovim danes še enkrat, Slovenija bo počrpala vse do zadnjega centa, o tem ni nobenega dvoma. Počrpala bo pa verjetno nekatera sredstva tudi za projekte, ki prvotno v teh programih tako kot so bili zastavljeni na začetku niso bili predvideni, ker je cilj, da se skozi ta sredstva zagotovi tudi en del odprave dela težav, ki nastajajo zaradi posledic pandemije COVID-19.   Torej, pod črto ta izkušnja, ki jo imamo pred sabo s perspektivo 2014-2020, ni dobra ne kar se tiče izvajanja ne kar se tiče operativne izvedbe programov. Lahko rečem, da na nek način je slabša kot je bila izkušnja iz leta 2007 do 2013. zaradi tega teh napak, ki so se tukaj storile, ne smemo več ponavljati. Naša naloga je, da perspektivo za naslednji finančni okvir 2021-2027 operativno zastavimo tako, da do take situacije kot smo ji bili priča v 2014 in 2020 ne bo več prihajalo in da bodo         sredstva za prihodnje obdobje čim bolj enakomerno porabljena po letih.   Kar se tiče covida in kohezijske politike lahko ugotovimo, da če smo imeli recimo na področju kriznih razmer eno čudno situacijo, kjer je komisar dobesedno zaspal in v tistih razmerah nekako ni bil kos situaciji, ki se je zgodila, pa je področje kohezijske politike in komisarka, ki dela na tem področju, bila izredno aktivna. Takoj po tistem ko so se te krizne razmere začela poglabljati, je bil odziv nemuden in, kot veste, je Evropska komisija in potem tudi kasneje evropski parlament v dveh paketih spremenil posamezna določila posameznih uredb marca in aprila, kjer sicer res ni šlo za neka dodatna sredstva, je pa skozi ta poenostavljeni mehanizem bilo državam članicam omogočeno, da lahko prerazporejajo sredstva, ki niso bila potrebna na drugih programih, za potrebe novonastalih razmer. To je bil en vidik – ni šlo za dodaten denar, kjer se je govorilo, ne vem, za Slovenijo okrog 300, 380 milijonih evrov, pač pa za možnost prerazporeditve. In na drugi strani je bila omogočena, bilo je omogočeno koriščenje likvidnostnih sredstev, kjer je šlo za Slovenijo približno za nivo 200 milijonov evrov. Ta izkušnja tega odziva in tudi ambicija, da se tudi glede na to, da te razmere niso zaključene in da se na nek način še nadaljujejo, govori tudi o tem, da bo mogoče tudi za prihodnje obdobje delovati v pomembnem delu v nekoliko bolj poenostavljenih formalnih okvirjih, kar je še posebej pomembno zaradi tega, ker je ta finančni okvir, ki je predviden za okrevanje po pandemiji, za Slovenijo izdaten, je kar ugoden. In znesek, ki je tukaj predviden, zahteva seveda operativno in hitro izvedbo, drugače teh sredstev nebi bilo mogoče niti počrpati. Ta sredstva, ki se predvidevajo kot dodatna sredstva tudi za finančno perspektivo 2014-2020, nameravamo predvsem usmeriti za odpravo posledic pandemije, za spodbudo gospodarski rasti in seveda predvsem za okrepitev zdravstvenih in z njimi povezanih sistemov, kjer ima Slovenija na enem pomembnem delu zelo podhranjeno infrastrukturo - govorim predvsem o posameznih bolnišnicah, o domski oskrbi in o negovalnih bolnišnicah.   S tem sem nekako že prešel na tisti del poročila, ki govori o programiranju oziroma o pogledu za naprej in ta mislim, da je bistven. Glede na razmere in glede na to, da smo v fazi programiranja za naslednje sedemletno programsko obdobje in da bodo v kratkem sprejete tudi določitve glede sklada za okrevanje in vsega ostalega, kar predpostavlja ta odločitev, nas nekako v letošnjem letu v prihodnji polovici leta čaka kar zahtevno in odgovorno delo. Zdaj 13. 3. moram reči, da na mizi nismo dobili kakšnih uporabnih podlag za naslednji večletni finančni okvir. To, kar smo dobili, ni bilo pripravljeno v duhu časa, v katerem smo trenutno. Te stvari niso bile uporabne, zaradi tega smo programiranje za 2021-2027 začeli na novo in v teh mesecih te dokumente na nivoju administracije Evropske unije, Evropske komisije uskladili do neke mere, kjer mislim, da gre za odločitve, ki jih bo mogoče v kratkem sprejemati tudi že na drugih nivojih. Tako, da nas v teh mesecih čaka poleg operativnega programa za obdobje 2021-2027, kjer je ambicija, da bi bil pripravljen do konca letošnjega leta, še nekaj nalog, ki so ravno tako pomembne. Ponovno bomo odprli operativni program za letošnje programsko obdobje 2014-2020 – kot veste, smo ga zaradi covida že spremenili konec aprila in po dveh mesecih tudi dobili zeleno luč Evropske komisije za to spremembo. Ta sprememba se pa navezuje na dodatna sredstva v okviru iniciative za okrevanje v okviru REACT-a (?) in računamo, da bi bila lahko pripravljena do jeseni letošnjega leta in potem tudi s tem dana možnost za koriščenje od začetka prihodnjega leta         leta, ker je čas, ki ga bomo imeli na voljo za koristiti ta sredstva, relativno kratek. Potem nas čaka priprava programa za okrevanje po pandemiji in za krepitev odpornosti za naprej. tukaj gre predvsem za nabor konkretnih projektov, konkretnih aktivnosti, konkretnih operativnih programov, ki bodo omogočili možnost dostopa do sredstev evropskih skladov predvsem za namen izboljšanja zdravstvenih kapacitet. Tukaj je naša ambicija, da končno pridemo do prenovljene oziroma nove infekcijske klinike v Ljubljani in Mariboru, do dodatnih kapacitet za potrebe negovalnih bolnišnic, za zagotovitev možnosti dostopa do sredstev za zagotovitev dodatnih mest v domovih za starejše in za izboljšanje oskrbe starejših na domu ter seveda možnost koriščenja teh sredstev na eni strani za ohranitev obstoječih delovnih mest, ki so bila ogrožena in prizadeta zaradi pandemije, in na drugi strani za vzpostavitev podlag, da se kreirajo nova delovna mesta, vse seveda v okviru teh petih znanih ciljev, ki jih zasleduje Evropska unija. V tem okviru naj omenim še sklad za pravični prehod, ki je inštrument, ki bo poleg vsega tega, kar sem do zdaj navedel za prihodnje obdobje, tudi okrepljen, kjer je naša ambicija, da upravičenost dostopa do teh sredstev za dve regiji, ki sta do sedaj upravičeni, razširimo vsaj na štiri regije na območju Republike Slovenije. Sredstev v tem skladu namreč ne bo malo. Potrebno jih po pokoristiti do konca leta 2024, se pravi, da bo potreben hiter odziv, hitra priprava programov in projektov. Seveda pa pri tem je največja odgovornost, da bodo tu programi in projekti, ki bodo dejansko imeli potem tudi dodano vrednost za ta okolja, v katera se bodo ta sredstva namenjala.  Torej naj zaključim, da ne bom predolg, spoštovani predsednik. Pred nami so, kot vidite, velike priložnosti, predvsem pa velika odgovornost. Ta odgovornost je še toliko večja, ker ni vse odvisno od SVRK-a, trenutna stopnja pripravljenosti posameznih projektov je namreč zelo slaba predvsem na področju zagotovitve dodatnih zdravstvenih kapacitet. In naša ambicija je, da vse te aktivnosti v prihodnih tednih in mesecih pospešimo in zaveza, da vse, kar bo na voljo v okviru odprave posledic po pandemiji in v okviru večletnega finančnega okvira za naslednje sedemletno obdobje, tudi uspešno počrpamo.  Hvala lepa.    PREDSEDNIK MAG. MARKO POGAČNIK: Ja, spoštovanemu ministru se zahvaljujem za predstavitev poročila.  Preden odprem razpravo članov in članic odbora, dajem besedo še ostalim povabljenim na sejo. Prosim, da ko do dobite besedo, se najprej predstavite za izdelavo dobesednega zapisa seje. Bi pa, bi rekel povabljene pri njihovi razpravi naprošal, da jo strnejo v rok 10 minut. Želi kdo besedo od vabljenih?   Izvolite, gospod Liljana Madjar.    LILJANA MADJAR: Dober dan, pozdravljeni. Jaz sem Liljana Madjar, predsednica razvojnega sveta kohezijske regije zahodna Slovenije.   Glede črpanja se strinjam z vsem, kar je povedal gospod minister. Prepričana sem, da čeprav v tem trenutku ne kaže idealno, bomo počrpali vse do zadnjega evra zato, ker napori dejansko gredo v to smer. Če povem samo iz vidika dogovora za razvoj regij, ki ga izvajamo na regijah in kjer je trenutno stanje še precej v neučinkoviti fazi, je glavni vzrok v tem, da se je z izvajanjem začelo pozno, ker so bila sredstva za regijske projekte dodeljena šele ob spremembi operativnega programa, to se pravi leta 2017, in ob intenzivnih naporih in ob pomoči, tudi premagovanja raznih pravnih ovir, sem prepričana, da bomo tudi na tem področju uspeli.  Kar pa je bolj alarmantno, je pogled v prihodnost, pogled v prihodnost za zahodno kohezijsko regijo. Kajti Slovenija je na nivoju NUTS 2         razdeljena na vzhodno in zahodno kohezijsko regijo, torej manj razvito vzhodno in bolj razvito zahodno. Vendar se v teh dveh regijah skriva velika heterogenost. Zahodno kohezijsko regijo sestavljajo štiri regije – osrednjeslovenska, gorenjska, primorska in goriška -, vzhodno osem regij, in te so seveda zelo različno razvite. Jaz se bom pač posvetila zahodu. Torej res je, najrazvitejša je osrednjeslovenska, sledi gorenjska. Že na tretjem mestu, če gledamo razvitost regij, pa je jugovzhodna regija. Naša goriška je po razvitosti šele na šestem mestu, pred njo je, seveda ob vseh ostalih regijah zahodne kohezijske, tudi savinjska. Naj povem samo nekaj primerov. Torej, če vas peljem v Komen na Jezersko, v Bovec, pa tudi Borovnico in Dobrepolje, se boste strinjali z mano, da pač tu neke enovite razvitosti ni. Regija se seveda srečuje z vsemi razvojnimi izzivi, kot se srečuje tudi država in Evropska unija – demografske spremembe, podnebne spremembe, prehod v krožno gospodarstvo, trajnostna mobilnost. Po covidu je izrazito prizadeta goriška regija, ki ima najslabšo demografsko projekcijo v Sloveniji, ob tem pa jo je izrazito oslabilo tudi zaprtje meja glede na strukturo dejavnosti. Največji upad brezposelnosti po covidu pa se kaže prav v gorenjski in primorski regiji. Ampak naša projekcija sredstev evropskih za naslednjo perspektivo – govorim še vedno o sredstvih, ki jih je objavila prejšnja Evropska komisija, ker zdaj ne razpolagamo z najnovejšimi podatki, ti verjetno, pač ne vem, če so že dokončni, tam sta pač pristojna gospod minister in gospa državna sekretarka – kažejo, da se bodo evropska sredstva iz naslova regionalnega in socialnega sklada zahodni kohezijski regiji znižala za 77 % - torej zdaj gre pa lahko samo še na slabše. Ob tem, da se bodo na vzhodu približno za toliko povečala in bomo iz razmerja 60:40 v tej perspektivi prišli na razmerje 1:11,5. Skratka sredstev za zahodno kohezijsko regijo znotraj kohezijske regije tako, mislim znotraj kohezijske politike, skoraj ni. Če k temu dodamo situacijo, ki jo gotovo vsi poznate, da je pa razvoj v Sloveniji temeljil na evropskih sredstvih, ker so bila to glavna razvojna sredstva, seveda je pa situacija še toliko bolj črna. Tudi na sestanku z Evropsko komisijo v decembru je bilo ugotovljeno s strani pač predstavnice Evropske komisije, da so razlike med slovenskimi regijami relativno majhne, ene med najmanjšimi v Evropski uniji in da je treba poiskati rešitev. Sama predstavnica nas je napotila na realokacija sredstev vzhoda na zahod v okviru možnega in seveda na integralna sredstva, ki morajo postati steber razvojnih sredstev. In seveda pač tu je odgovornost odločevalcev, da se zagotovijo primerna razvojna sredstva za zahodno kohezijsko regijo, ker če se ustavi zahodna kohezijska regija, to gotovo ne more pomeniti nič dobrega tudi za Slovenijo, pogovarjamo pa se sedaj o zelo dolgih obdobjih.   Sam COVID je pač prinesel dodatne možnosti za reakcijo s temi viri, ki jih je navedel že gospod minister, to se pravi vse, kar se pač nanaša na next generation EU. Ampak na tem mestu seveda predlagam, da je zagotovitev primernih razvojnih sredstev za zahodno kohezijsko regijo ena od prioritet te države in da se tudi v bodoče vzpostavi to razmerje 60:40, kot ga imamo v tem obdobju, zato, ker nekateri izzivi s katerimi se srečujemo na zahodu, so pa specifični za zahod. Naj omenim samo dostopnost najemnih stanovanj, dostopnost cenovno dostopnih stanovanj za nakup, potresna ogroženost in tako naprej.         Eden od korakov, da bomo lahko učinkoviti v naslednjem programskem obdobju, je, ki ga predlagamo, da se tudi za naslednje programsko obdobje programira v okviru enega operativnega programa. In sicer predvidevamo oziroma argumentiramo to z večimi argumenti. Prvi in najpomembnejši je varnost in zaščita razpoložljivih evropskih sredstev. Torej v tem obdobju bi bil že kar lep del evropskih sredstev izgubljen, če Slovenija nebi imela enega operativnega programa zato, ker se pač dinamika po posameznih skladih, po posameznih programih in tudi po posameznih regijah zelo razlikuje. To je pač določen varnostni mehanizem. Ob dejstvu, da pa so v operativnem programu, to se pravi enem operativnem programu, finančne tabele, ki sredstva jasno alocirajo na vzhod in zahod in med programi. To se pravi, da na tak način imamo v bistvu dva operativna programa v enem in nam omogočata tako izvajanje selektivnih programov za posamezno regijo kot tudi skupnih razvojnih programov. Druga zadeva, ki se mi zdi izjemno pomembna, je, da se zavedamo, da bomo ob tem, ko se bo začelo črpanje za naslednjo perspektivo, še vedno izvajali vsaj še tri leta najbolj intenzivno črpanje za to perspektivo. In če bomo imeli mi dve popolnoma različni pravni podlagi, kaj bo to pomenilo za informacijski sistem, za stroške izvajanja, za kadre, je seveda vprašljivo, tega ne znamo napovedati, ampak tisti, ki delamo v operativi, lahko upravičeno predvidevamo, da je enostavneje, če se voz pelje naprej približno v enaki obliki, ki pa tudi deluje - mi poznamo zdaj vse slabosti pač in dobrobiti tega sistema. Potem je pa še en pomislek. Kako bi mi sploh pač šli v pripravo več operativnih programov? Ali to nebi pomenilo tudi zahteve po pripravi vseh omogočitvenih pogojev po kohezijskih regijah? To se pravi govorim o strategiji pametne specializacije in tako rekoč vseh sektorskih in nacionalnih strategijah zato, ker verjetno bi pač potem morali indikatorji izhajati iz omogočitvenih pogojev. Ob tem je verjetno pomembno povedati še, da tudi Evropska komisija zdaj regulativo za izvajanje vseh skladov opredeljuje v eni uredbi, da se zelo zbližujeta kohezijska politika in evropski semester, skratka stvari se sintetizirajo in če bomo v Sloveniji šli še na tem področju v tako izrazito delitev, se bojim, da se bodo pač postavile določene nepremostljive težave.  Jaz sem malo zbrala tudi podatke. Recimo za kohezijski sklad je v Evropi upravičenih 15 držav članic, od tega jih ima 14 en operativni program na nacionalnem nivoju, samo Grčija je tista, ki je del sredstev preusmerila tudi v regionalne operativne programe. Na področju regionalnega sklada in socialnega sklada je seveda večja razpršenost med operativnimi programi, čeprav je samo nekaj držav, ki imajo izrazito administrativno regionalizacijo, kot so recimo Belgija, Nemčija, Francija, Poljska, Italija, Španija, Portugalska imajo dejansko regionalne operativne programi. V večini držav pa so operativni programi na ravni države nacionalni in so ločeni po vsebini. To je nekaj podobnega, kot smo imeli mi v preteklem programskem obdobju.   Tako, da, zelo na kratko, se mi zdi, da je pač nujno razmišljati v dve smeri. Eno je zagotovitev sredstev za vsa področja Slovenije, primernih razvojnih sredstev, ker tudi naša strategija, edina, ki jo imamo, govori o kakovosti življenja za vse prebivalce.         In upoštevati pač stanje na terenu, ki je precej bolj dizervificirano, razpršeno kot je pač tisto povprečje…    PREDSEDNIK MAG. MARKO POGAČNIK: Prosim samo, če lahko počasi strnete svojo razpravo.    LILJANA MADJAR: Integrala, ki jo vidimo. In drugo, razmišljajmo o tem, da bomo vzpostavili dolgoročno zakonsko, kadrovsko, institucionalno in finančno kontinuiteto in v tem smislu predlagam tudi en operativnih program. Mislim, da bomo hitreje in bolj učinkovito delovali.   Hvala.    PREDSEDNIK MAG. MARKO POGAČNIK: Hvala gospe Liljani Madjar.  K besedi se je pa prijavil tudi predsednik vzhodne regije dr. Ivan Žagar.   Beseda je vaša.    DR. IVAN ŽAGAR: Hvala za besedo, gospod predsednik. Lep pozdrav gospodu ministru, poslancem in vsem ostalim prisotnim. Sem Ivan Žagar, trenutno predsedujem razvojnemu svetu vzhodne kohezijske regije, sem pa tudi predstavnik skupnosti občin ali pa vsaj prenašalec nekaterih njihovih idej, pri čemer seveda tako ali tako eni in drugi gremi zastopajo tudi občine, v razvojnem svetu so seveda še drugi deležniki.  Zdaj kar zadeva torej današnje teme najprej kar se tiče obstoječe finančne perspektive, v kateri smo formalno v bistvu v zadnjem letu, nekatere stvari se sicer res zdaj spreminjajo delno zaradi tudi covida. Mi smo večkrat opozarjali seveda, da je treba bistveno pospešiti postopke pri samem izvajanju ali pa pri implementaciji obstoječe finančne perspektive. Govorim predvsem iz vidika dogovora za razvoj regij, se pa srečujemo tudi s podobnimi težavami na nekaterih drugih področjih. No, in praktično do nedavnega, vsaj kar se tiče projektov iz dogovora za razvoj regij, so stvari popolnoma stale. Pričele so se vseeno, jaz mislim, da premikati zdaj v zadnjih nekaj mesecih. Mislim, da je tudi bilo nekaj projektov iz tega naslova že odobrenih, pred tem praktično ničesar. Je pa res tudi to, da je slika po posameznih ministrstvih različna. Zdaj jaz osebno menim, da je treba tu pač zelo jasno pogledati postopke. Jaz mislim, da v tem trenutku, če želimo in prepričan sem tudi sam, da bomo izkoristili seveda ta sredstva, ki jih nujno za razvoj potrebujemo že sicer, ne pa še zdaj ob posledicah te krize, torej, da se bodo te stvari realizirale, da se bodo našle tiste točke, kjer ob nekih analizah realnih, kjer dejansko so največje težave, da se bodo odpravile in da bodo postopki stekli, da bodo stvari tekle ne na popolnoma zbirokratiziran način. Veste, stvari ne morejo teči, če eno leto usklajujete projekt s pristojnim ministrstvom, če v fazi usklajevanja gredo stvari po desetkrat s pripombami na eno in drugo stran. To je nevzdržna situacija in tu je treba po moje zelo jasno narediti akcijski načrt, zelo jasno postaviti protokole načina odobravanja projekta in potem seveda na tak način peljati. In jaz upam glede na to, da smo tudi novi ekipi predstavili vse te težave večkrat in da vseeno jaz osebno nekako čutim premike na tem področju, da bodo stvari pač dejansko tudi stekle in da bomo stvari pač realizirali. Ob tem, da je tudi tu smiselno seveda poenotiti postopke kar se tiče ministrstev in pogledati, kaj se da narediti tudi glede na namige Evropske komisije za eventualno podaljšanje, pa ne zaradi tega, da bi bila to potuha nekomu, ampak zaradi tega, da se lahko dejansko stvari v bistvu konkretno izpeljejo.   Zdaj kar zadeva pa nove finančne perspektive. Zdaj mi smo na razvojnem svetu tudi pristojnega ministra gostili in so mu tudi seveda svetniki pač predstavili situacijo v vzhodni regiji. Bi pa tukaj seveda najprej opozoril na to, da moramo verjetno stopiti na pot skladnega regionalnega razvoja. Nenazadnje nam to narekuje tudi zakonodaja in da v bistvu morajo biti razvojne razlike         tiste, ki bodo seveda tudi v prihodnje odločilne pri sprejemanju ukrepov in da se končno začelo stvari spreminjati, da se začnejo stvari obračati in da bomo namesto, da se nam te razvojne razlike, ki se nam še vedno povečujejo tudi med vzhodom in zahodom in pa seveda tudi znotraj na nivoju notranjih regij med temi dvanajstimi, da se bodo začele te razvojne razlike zmanjševati. Seveda so lahko v Evropi te razlike med regijami večje, ampak mi smo v Sloveniji in nas more skrbeti slovensko stanje. In kar se tiče nekih razlik in načina, kako pri nas potekajo stvari, če samo pogledamo migracijske tokove, potem lahko ugotavljamo, da smo priča dnevnim migracijskim tokovom v center v dopoldanskih urah oziroma jutranjih in potem iz centra nazaj. In jaz mislim, da je treba te stvari nekoliko obrniti in poskrbeti za to, da se bo Slovenija vsaj približno pričela enakomerno razvijati. Tako ali tako seveda teh razvojnih razlik ne bomo odpravili nikdar, ampak vseeno se pričakuje, da bodo stvari se pač končno začele premikati, ker sicer je vprašanje, če sploh ima smisel še pogovarjati o tem enakomernem razvoju Slovenije. In jaz pa seveda verjamem, da aktualna oblast je temu tudi naklonjena.   Pri načrtovanju ukrepov v prihodnje je po moji oceni seveda potrebno izhajati iz potreb, iz vsebine, ki so, ki jih pravzaprav razvojno stanje narekuje. Če bi šli danes pogledati kazalce, pa ne samo kazalce BDP-ja, ta se povečuje, ne vemo, in zaradi tega so pač tudi nastopile težave, ki jih je omenila predsednica zahodne regije, da je zahodna regija pač prestopila teh 100 % povprečne razvitosti regij v Evropi, da pa seveda v vzhodnem delu ostajamo šele na 70 % in da so se tudi v tem zadnjem času te razvojne razlike v procentih tudi kar se BDP-ja povečale, če pa pogledamo vse ostale kazalce, pa so praktično vsi ostali kazalci od stopnje brezposelnosti, od, kaj jaz vem, socialnih razmerij in še vsega ostalega, v škodo vzhodnem delu Slovenije. Jaz sam tudi osebno seveda zagovarjam to, da je potrebno imeti v vidu ne samo ta vzhod in zahod, ampak da je treba tudi znotraj imeti v vidu nivo regij na NUTS 3 nivoju.  Kar zadeva / nerazumljivo/ je treba še verjetno povedati to, da so na nekaterih področjih posledice še bile ali pa so takoj evidentirane, na nekaterih področjih se bodo posledice pričele pojavljati ali pa se že pojavljajo. Tukaj imam seveda mislih recimo področje, če hočete kovinske in avtomobilske industrije, kjer počasi prihaja do težav, ki na začetku niso bile evidentne, pa tudi recimo na področju dnevnih migracij, to je primer v našem vzhodnem delu, kjer imamo ogromno dnevnih migracij preko meje v Avstrijo in tu je kar nekaj izgub delovnih mest bilo in to so seveda težave, ki bodo dodatno prizadele tudi regije na vzhodnem delu Slovenije, pa še verjetno kakšno.   Zdaj pa kar zadeva seveda načrtovanja torej razvoja v prihodnjem obdobju. Jaz seveda menim, da je treba stopiti torej na to pot enakomernega razvoja Slovenije. Seveda je ob teh evropskih sredstvih, če želimo stvari peljati, nujno potrebno seveda zagotoviti tudi verjetno določena integralna sredstva in v bistvu te stvari obravnavati v paketu.   Zdaj pa kar zadeva seveda samega programiranja, čeprav je to zelo tehnična zadeva, če smo korektni. Vprašanje enega ali dveh operativnih programov, zdaj za vzhodni del tudi na zadnjem seju sveta smo ponovili sklepe, ki smo jih že večkrat zelo jasno predstavili, da pričakujemo ločene operativne programe. K temu se ne nagibajo samo občine, če hočete, ampak praktično vsi akterji, tudi univerza v Mariboru. Vlogo, pa bistven razlog je pa seveda vsebinske razvojne narave. Zaradi tega, ker je samo na tak način v bistvu mogoče zagotoviti , da se bodo res zajele v obeh okoljih tiste vsebine, ki so seveda nujno potrebne. Jaz tudi sodelujem v tem odboru za spremljanje in potem         ko smo imeli kasneje, čeprav smo mislili že večkrat v začetku, želeli imeti ločen OP tudi za zdajšnje obdobje, to ni uspelo čeprav je v Državnem zboru, če se prav spomnim, ravno na tem vašem odboru bil tak sklep celo izglasovan v fazi programiranja pa potem ni bil spoštovan, se je kasneje govorilo tudi s strani pač izvajalcev, da so pa zdaj težave, ker imamo pa samo en operativni program. Še en moment je tu zelo prisoten, ki se že lahko kaže. Ob covidu se seveda v drugi fazi, pa jaz upam, da bomo sámo epidemijo obvladali, da se ne bodo te težave, ki se zdaj pojavljajo spet eskalirale, ker potem bomo še v bistveno večjih težavah, da se potem seveda pojavi problem ekonomsko-finančne krize in ti problemi so običajno izgovor za neko dodatno centralizacijo države. Jaz upam, da bomo znali zdaj pač v bistvu torej te probleme uporabiti in izkoristiti kot neki nagib za enakomernejši razvoj. Zdaj treba je pa povedati verjetno še to, da ko govorimo o več operativnih programih, glejte, je po mojem vedenju praktično evropske države imajo veliko število operativnih programov. Težava, ki jo mi imamo, je še ena. Mi nismo regionalno formalno in dejansko organizirani, ampak samo statistično. Recimo Poljska, Češka, vse te države imajo praktično vsaka regija svoje operativne programe, govorim pa seveda o teh državah, ki imajo podobno kot mi relativno veliko sredstev na voljo. Zato mi absolutno zagovarjamo dva operativna programa predvsem iz tega vsebinskega vidika in iz vidika transparentnosti črpanja sredstev. Gre za to, da sredstva, ki so namenjena v skladu z evropskimi predpisi v manj razvite regije, se morajo tam tudi implementirati. To seveda ne pomeni, da pri izvedbi projektov ne sodelujejo tudi inštitucije, posebej še raziskovalne ali pa katere druge iz pač zahodnega dela Slovenije ali pa iz centra, če hočete, ampak tam, kjer so seveda potrebne, ampak gre za to, da se projekti izvajajo tam. in nenazadnje, da se te inštitucije, če govorimo o raziskavah, ukvarjajo izključno s tistem, za kar so namenjene, torej z raziskavami, ne pa z neko administrativno dejavnostjo na tem področju.   Zdaj kar se tiče navedb, no, pa še to je treba povedati, da Slovenija je že imela v prejšnji perspektiv, da je že bilo rečeno, tudi tri operativne programe, res pa je, da niso bili razdeljeni na vzhod in zahod, ker takrat še ni Slovenija bila tako statistično organizirana, bili so pa po posameznih skladih.   Zdaj kar pa zadeva seveda vseh tehnikalij, ki so s tem povezane, jaz se s tem seveda ne morem strinjati. V vsakem primeru pričakujem, da bo na podlagi težav, ki so bile evidentirane ob zdajšnjem črpanju sredstev, se naredilo zelo resne realne analize, se bo pogledalo, katere vsebine stojijo ali pa projekti stojijo in se bo bistveno poenostavilo postopke in res izvajalo samo tisto, kar je dejansko nujno potrebno. In potem teh težav nebi smelo več biti, ki jih mi zdajle poslušamo. In ne more biti eden ali pa dva OP-ja izgovor za to, da bi pač bila Slovenija izgubila sredstva, ker ima zdaj enega, pa jih ni. Izgubila bi jih, če bi jih izgubila zaradi tega, ker implementacija ni potekala tako kot bi morala biti. In to je lahko samo izgovor, na implementaciji je potrebno narediti bistvene korake naprej.   Zdaj če mene vprašate, je en del, seveda programiranja, vsebina. Ta je tista, ki mora pokriti potrebe posameznega okolja. Drugi del je sama implementacija, ki je tehnika izvedbe projektov. In tudi, če sta dva operativna programa, jaz ne vidim težav, da pač tehnika izvedbe nebi bila seveda za oba dva identična možno uporabiti iste programske pakete, vsaj kolikor imam sam izkušenj, ker sem se s tem pač tudi operativno ukvarjal. Treba pa je seveda biti dovolj fleksibilen v fazi projektiranja in te stvari pač tako peljati.   Kar se pa tiče finančnega vidika lahko seveda ugotavljamo, da bo kak strošek več, ker pač nekateri formalni organi se verjetno morajo podvojiti, če že govorimo samo odbor za spremljanje, vendar so, če mene vprašate, ti stroški v bistvu zanemarljivi v primerjavi s tem, kaj prinašajo ločeni operativni programi. Predvsem pa so ti stroški v bistvu anulirani, če bomo res izpeljali ustrezen proces…
Dr. Žagar, vseeno prosim vas…
Ivan Žagar
Zaključujem, tako.   Če bomo res izpeljali ali pa bo izpeljan ustrezen proces debirokratizacije, ki bo bistveno zmanjšal stroške in         implementacija.   Tako, da še enkrat za zaključek dva stavka. Kar se tiče obstoječe finančne perspektive jaz upam, da bodo stvari tekle tako kot so zdaj zastavljene in še hitreje, da se bodo stvar implementirale. Kar zadeva pa novo projektiranje pričakujemo partnerski odnos pri tem programiranju, nenazadnje dajemo tudi soglasja na operativne programe v skladu z zakonom. Predvsem pa, da bomo stvari zastavili na način, da bomo poskrbeli za primerljiv razvoj Slovenije. In za to mislim, da gre.  Hvala.    PREDSEDNIK MAG. MARKO POGAČNIK: Zahvaljujem se dr. Ivanu Žagarju za svojo predstavitev in pa stališče.  Besedo bi predal še predstavnici Združenja mestnih občin Slovenije gospe Saši Heath-Drugovič.    SAŠA HEATH-DRUGOVIČ: Spoštovani gospod predsednik, hvala lepa. Lep pozdrav, gospod minister, gospa državna sekretarka. Spoštovani poslanci.   Uvodoma bi želela spregovoriti nekaj besed o dosedanji realizaciji mehanizma CTN. V poročilih imate podatke, ki so sicer majčkeno zdaj že zastareli. Današnji novi podatki v tem trenutku so, da smo v letu 2017 do 2019 objavili 8 povabil, zaključili smo jih 5, 3 povabila pa so še v drugi fazi, torej se projekti zlagajo v končno potrditev za sofinanciranje. V mehanizmu smo prejeli 54 odločitev o podpori v skupni vrednosti sofinanciranja 98 milijonov oziroma 71 % vseh razpoložljivih sredstev. To na multiplikativno pomeni investicije v višini 172 milijonov. 40 milijonov oziroma 28 % vseh razpoložljivih sredstev pa je zdajle vezano na projekte, ki se oddajajo v drugo fazo. Tako imamo na mehanizmu ostanka nekje milijon 600 oziroma 1 % in tudi zdaj že v drugi fazi nekatere od teh ostankov, ta sredstva se tudi že absorbirajo v obstoječe projekte. V kolikor bo nekaj ostankov še na voljo, bomo naredili povabila v začetku leta 2021.  Na tej točki pa bi želela poudariti temo izredne dolžine postopkov predvsem na posredniškem organu MOP, na katerega opozarjamo že od priprave postopkov ob začetku tega mehanizma, da bodo enostavno trajanja procesiranja tako dolga, da mehanizmi tega ne bodo zdržali. Zdaj se osredotočam na CTN, ampak s podobnimi zgodbami s srečujejo upravičenci tudi na drugih mehanizmih. Tako, da če čisto na kratko povzamem, na MOP-u se že na drugi fazi zahteva dodaten velik dokument, investicijski dokument v primerjavi z MZI-jem, ki je tudi udeležen na tem mehanizmu. Potem v samem procesiranju v drugi fazi se po odločitvi o podpori s strani SVRK-a se na MOPU izda še sklep o sofinanciranju, pregledujejo se izvedena javna naročila, potem se izda pogodba medtem, ko na MZI-ju pride pogodba takoj po odločitvi o podpori. In na MOP-u se izda prva pogodba o sofinanciranju za dejansko izvedena javna naročila, za vsa dodatna javna naročila se sklepajo aneksi, kar pomeni ponovno celotno administrativno breme kot podpis osnovne pogodbe. Kot rečeno, v preteklosti smo opozarjali, kaj se bo zgodilo. Danes vam lahko postrežemo tudi z dejanskimi številskimi podatki. Če primerjam prva povabila na MZI-ju, je bilo trajanje do izdaje pogodbe ekstremno kratko, enkrat 18 dni, ker se nam je šlo za doseganje okvira uspešnosti, na drugem povabilu je bilo to 60 dni. Če primerjam pa še stanje na MOPU-u, je za interni postopek od oddaje odločitve o podpori do sklepa o sofinanciranju bilo na prvem povabilu 2 meseca, še dodatnih 140 dni pa do izdaje pogodbe, to pomeni 6 in pol mesecev do izdaje pogodbe. Ko pa smo zdajle na podatkih za drugo povabilo, je 170 dni samo od izdaje prvega do drugega internega dokumenta in do pogodbe bo še dolga tako, da ocenjujemo, da bo trajalo eno leto, da pridemo do pogodbe. Tukaj bi rada povedala, da so težave kdaj tudi na strani upravičencev zaradi različnih razlogov in ti podatki, kjer so roki podaljšani zaradi razloga na strani upravičencev, so iz teh številk tudi izvzeti. Da smo korektni, del tega časa doprinese tudi odpiranje NRP-jev na državi.         Kaj zdaj to pomeni za upravičence pri črpanju? Način dela, kot ga izvaja MOP, pomeni, da so vsi stroški, ki nastanejo do javnega naročila gradnje, dejansko v čakanju kljub temu, da so izplačani do takrat, ko pride pogodba po pregledanem javnem naročilu, medtem ko po sistemu MZI takoj, ko je izdana pogodba, se lahko že dajejo zahtevki za vse do takrat nastale stroške ne glede na to, kdaj se bo izvedlo javno naročilo za gradnjo. To pomeni izredno likvidnostno breme za upravičence, ker na mehanizmu CTN imamo zaprto finančno konstrukcijo že s tem, da je projekt v državnem INOP-u, kar pomeni, da je likvidnostno breme za upravičence še toliko večje, ker dejansko projekte že izvajajo. Tukaj bi pa radi omenili to, da zaposleni na MOP-u se odzivajo dobro. Tako, da aktivnosti, kjer ni potrebno ogromno teh sistemskih zahtev, se zgodijo relativno hitro. Tako, da dejstvo je, da tukaj moramo poseči v ta sistem, moramo poseči v te procedure, in to še v tej finančni perspektivi in zadevo peljati enako naprej. Kot rečeno, eno leto do pogodbe o sofinanciranju govorimo v času, ko DRR val vseh vlog DRR na ministrstvu niti še ni prišel, enostavno mehanizem procesiranja na tega na MOP-u ne bo zdržal. Mi bomo te podatke z MOS-a posredovali tudi na pristojne ministre, se pravi SVRK, MOP, MZI in MF in jih zaprosili za pomoč na tem področju.  Potem pa bi še komentirala še vnos v akcijskem načrtu, ki navaja, da je trajanje postopkov na CTN-ju dolgo zaradi prepočasnega izbora operacij. Tu govorimo pa o prvi fazi in moram vam dati povratno informacijo, da prva faza se zgodi v 60 dneh, to je tisto, kar opravi ZMOS kot posredniški organ za izbor prve faze.   Potem pa bi se dotaknila še nove situacije zaradi krize COVID. Vsi ukrepi, ki jih izvajamo z evropskimi sredstvi, krepijo gospodarstvo. Z novo krizo se je pa zgodilo to, da smo upravičenci dobili pač izredne manke v prihodkih v občinskih proračunih. Istočasno se bližamo koncu zdajšnje finančne perspektive in gotovo bodo na nekaterih prednostnih oseh ostala neporabljena evropska sredstva, s strani Evropske komisije je pa tudi zaradi covida razbrano in dana so navodila za večjo fleksibilnost. Tako, da mi smo znotraj projektov CTN, obstoječih projektov, ki se izvajajo v luči vseh navedenih razlogov, pogledali, kakšna absorpcijska sposobnost je še na teh projektih in smo glede na upravičene stroške ugotovili, da bi ti projekti, če bi bili ostanki na ostalih prednostnih oseh, lahko počrpali še dodatnih 34 milijonov. Gotovo bo podobna situacija tudi na drugih mehanizmih. Tako, da dajemo tukaj pobudo, da se pregleda, kje bodo potencialno sredstva ostajala in da se pri spremembi OP-ja, naslednji spremembi, to tudi uredi in da se na SVRK-u razmisli, kako bi zaradi teh izjemnih okoliščin krize lahko omogočili dodatno sofinanciranje že potrjenih projektov, torej govorimo o vseh teh projektih, ki so že prešli te dolge mesece administrativnih bremen in so brez nevarnosti sposobni dodatno počrpati ta sredstva zato, da se projekti čim prej izpeljejo, da se razbremenijo proračuni občin, ki so dodatno obremenjeni še z izpadom vseh ostalih prihodkov in imajo dodatne odhodke zaradi krize.   Potem bi se pa dotaknila še naslednje finančne perspektive. Glede na navedeno v mehanizmu CTN bi želeli, da se ta mehanizem v novi finančni perspektivi ohrani, kot je. Moramo povedati, da se je umestil tudi kot primer dobre prakse v priročnik Evropske komisije o trajnostnem urbanem razvoju. Vsi organizacijski sistemi funkcionirajo tako, da pomeni, če zadevo peljemo enako naprej v naslednji finančni perspektivi, pomeni, da lahko začnemo že v visokem štartu.   Seveda pa ne morem na tej točki mimo teme uravnoteženega razvoja vzhod in zahod. Torej tudi z naše strani apel, da se zagotovijo razvojna sredstva         tudi zahodni kohezijski regiji.   In pa še nazadnje, ne bom naštevala številk, ker jih je gospod minister že povedal, v novi finančni perspektivi v Slovenijo prihaja zelo veliko denarja. S strokovnega vidika je naša pobuda: naredimo zadeve najbolj učinkovite, kar je možno, ne ukvarjajmo se z birokracijo, jasno postavimo postopke, jasno postavimo dokumentacijo, da bomo najbolj uspešni, kar je to možno. Glede na višino sredstev, ki prihaja, se pa nam postavlja druga pobuda. Torej mi se moramo začeti pogovarjati o tem, kako bomo upravičenci usposobljeni za črpanje teh sredstev, kakšna bo kapaciteta, do bo sposobnost upravičencev za pripravljanje projektov, kakšne bodo absorpcijske sposobnosti, kako se bodo zagotavljali lastni deleži in podobno.   In pa še na koncu tema večih operativnih programov, o tem se tudi že zelo dolgo pogovarjamo. SVRK je lani junija pripravil odgovor poslancu Trčku, kaj pomeni več operativnih programov. Obrazloženo je bilo, da ne govorimo o dveh, ampak govorimo o treh operativnih programih. Kot razumemo, SVRK pripravlja strokovno mnenje tudi za pozitivne teme na tem področju tako, da bomo tudi to z veseljem pogledali. Naša strokovna pobuda pa je ta, da je potrebno pogledati, kaj so tiste težave, ki jih želimo reševati z večimi operativnimi programi in jih naslovimo. Kajti že v sedanjem enotnem OP-ju imamo različno delitev sredstev, imamo kup zadev ki jih lahko ločeno vozimo po dveh smernicah. Torej vem, da so bile skrbi o pretakanju denarja in podobno. Ja, ta skrb je resna, ampak verjamem, da lahko SVRK to zadevo tudi razloži, nenazadnje imamo sistem EMA, kjer na dve decimalki vnašamo vse podatke in se ve, kam gre denar. Na vsak način bi pa želela osebno izraziti mnenje, da več dokumentov razvojnih razlik ne bo reševalo. Mi moramo te zadeve reševati vsebinsko in le na ta način bomo te vsebinske razlike reševali. Sredstev na poti v Slovenije pa je dovolj tako, da verjamem, da bomo v naslednji finančni perspektivi to tudi uspeli zagotoviti.  Hvala lepa.
Zahvaljujem se predstavnici Združenj mestnih občin Slovenije za podano stališče.  Zdaj pa odpiram razpravo poslank in poslancev. Prvi se je k besedi javil gospod Prebil.
Najlepša hvala, spoštovani gospod predsednik. Gospod minister, vabljeni gostje, kolegice in kolegi poslanci.  Nekaj vprašanj imam, hvala za to predstavitev, minister in ostali vabljeni gostje.   Zdaj s tem črpanjem ovojnice iz evropske kohezijske politike se soočamo kar nekaj časa in vedno ostaja nek problem, kako v celoti počrpati sredstva ne glede na to, da nam to vedno uspe v tistih plus treh letih. Zdaj glede na to, da je prišla ta epidemiološka kriza covida, je bilo iz kohezije, kolikor je meni znano, prerazporejenih 275 milijonov evrov. Tukaj, minister, vas samo sprašujem ali bo zaradi te prerazporeditve bil morda kakšen vpliv na že obstoječe projekte, ki še niso realizirani. Prav tako bi vas vprašal glede na to, da je 26. junija potekalo srečanje kohezijskih ministrov, kaj je bilo tam dogovorjeno in predvsem, če ste uspeli dogovoriti kaj, kar bi pomembno vplivalo na kohezijska sredstva v prihodnji perspektivi za Slovenijo. In nenazadnje ali ste tudi v tem svojem času, ko ste minister, že govorili z državami, ki so prijateljice kohezije, kako v naslednjem finančnem planu naprej.   Kar se tiče dveh operativnih programov jaz mislim, da je bilo tukaj povedanega že kar nekaj. Minister se je za to zavzel tudi na hearingu. Jaz bi tukaj vseeno želel majčkeno več informacij, kje je torej zdaj ta priprava za novo obdobje, ali potem stojimo resnično na dveh operativnih programih. Sam menim, da morda bi bilo za to celovito razvitost Slovenije in regij bolje ostati na enem         operativnem programu, a vseeno v kolikor boste pač z argumenti me prepričali, se verjetno lahko razmišljam morda celo tako koliko drugače, a vendar bi želel konkretne odgovore in številke. Prav tako bi vas rad vprašal, kako je sedaj s tem pospešenim črpanjem. Vemo, da je bilo govora o tem s strani vaše vlade kar nekaj, tudi o zmanjševanju birokratskih ovir. Vlada je ustanovila neko delovno skupino, ki se s tem ukvarja, in ne glede na to, da smo se znašli v situaciji, kjer je bilo več pozornosti namenjeno reševanju epidemioloških težav, me zanima, če se tukaj kaj premika in v bistvu kje s te začeli zmanjševati te birokratske ovire.  Zdaj jaz imam tukaj en odgovor vaš kolegici poslanki, kjer ste zapisali, da ste na SVRK pripravili pregled največjih težav po posameznih resorjih. Zdaj mene konkretno zanima, kakšne so te težave bile in kje ste zaznali največ morda težav pri črpanju. Sam še vedno menim, da zelo veliko težav nastaja pri pripravi projektov. Nenazadnje so tukaj za to delno kriva sigurno tudi ministrstva in posamezni resorji. Zdaj, ali se je kaj storilo na kadrih, na izobraževanju in tako dalje?   Vsled temu pa seveda gre vzpostavitev nekih ključnih prioritet, ki po mojem mnenju jih še vedno v državi nimamo. In sicer ključnih prioritet za kaj se bo ta denar porabljal. Zdaj sam menim, da je napačno razmišljanje, da se mora vse porabiti do zadnjega centa tudi, če se porabi za stvari, ki nimajo nikakršne dodane vrednosti ali prioritete za Slovenijo. Sam menim, da je denar bolje in bistveno bolje razporediti v projekte, ki se povezujejo tako regionalno kot celostno gledano na državni ravni ne glede na to, v kateri regiji ležijo. Zdaj, kaj se pa na tej ravni da storiti s pravnega vidika in zakonodajnega, pa je seveda stvar debate, ker tisto, kar bo Slovenijo dvignilo v razvoju v okviru Evropske unije, je ravno to, da se razvija kot celota in ne po posameznih regijah in da se čuti neka tekmovalnost, ki jo zdaj je, zahodna regija nenazadnje je zrasla in nek večji poudarek verjetno po vsej verjetnosti bomo morali dati na vzhodno kohezijsko regijo, ampak, še enkrat, jaz sem resnično mnenja, da moramo gledati Slovenijo kot celoto in tisto, kar rabi za celostni preboj v EU.   Toliko morda, no, za začetek pa bom potem še v pojasnilih.   Hvala.    PREDSEDNIK MAG. MARKO POGAČNIK: Hvala poslancu Prebilu.  Besedo predajam gospodu Marku Bandelliju.    MARKO BANDELLI (PS SAB): Hvala, predsedujoči, za besedo.  Jaz bom začel z razpravo, če bom kaj pustil, bom pa nadaljeval kasneje še z drugimi vprašanji, če bo to potrebno, če ne bom dobil pravih odgovorov.   Izkoristil bom priliko, da sem tukaj, ker je tukaj z nami minister in predvsem pa prilika, ki so tukaj prisotni oba, sta prisotna oba predsednika vzhodne in zahodne kohezijske regije, ki sta popolnoma nasprotna v določenih vidikih, določenih gledanjih glede na bodočnost, kar nas čaka v tej naslednji perspektivi. Ni pa to tema danes, danes obravnavamo poročilo za nazaj v dveh fazah in tako, da se bom začel osredotočati praktično na to, kar je stanje.   Zdaj stanje ne glede, če je minister povedal, ampak prav je, da tu se spomnimo še enkrat predvsem za ljudi, ki nas gledajo, tisti, ki so interesenti, kaj se bo dogajalo, kaj smo naredili, kar je naredila Slovenija s temi sredstvi, kakšno vizijo sploh ima, koliko sredstev je še na razpolago, koliko sredstev še ne bo črpanih, ker tudi to je vprašanje.   Zdaj dodeljena sredstva, dodeljena sredstva je bilo, tukaj vidim jaz, piše približno 86 % dodeljenih sredstev. Dodeljena sredstva ne pomeni še nič, ne? Moramo povedati tako kakor so zadeve jasne. Dodeljena sredstva so papir. Zdaj kar je pa potrjenih operacij, to se pravi kar je potrjenih operacij, to je druga faza, če bi temu rekli, in tukaj že pademo na 70 %.         Smo leta 2020. Sedemdeset odstotkov. Tudi ta faza pomeni zelo malo, ker mi lahko potrdimo operacije, če pa nismo potem na koncu zmožni jih izvesti. In marsikakšna občina ne bo izvedla te projekte. In, minister, dajte se angažirati, katere občine so tiste, ki realno ne bodo izvedle te zadeve, ker bi lahko tudi določena sredstva obrnili drugje ali pa razmislili o ponovnih razpisih na drugačne prioritetne osi – do tega bom še prišel.  Potem pride pa tretja faza, to je pa izplačila državnega proračuna. To se pravi to je tisto, kar je realno se zgodilo, se pravi kar smo definitivno končali in kar je bilo realizirano. Tu smo pa na 36 %. 2020, ponavljam, smo. Drugo polletje 2020. Se pravi to, kar je garantirano, kar je bilo narejeno, dejansko do danes govorimo o 36 %. Še bolj pomembno seveda je tisto, kar Evropa nam je vrnila, tisto, kar je prišlo nazaj v proračun slovenski, to mislim, da ljudje, ker ljudje ne vedo, kako to funkcionira. Tudi občine, vsi, ki delajo projekte, ki niso samo občine, so tudi privatniki, so razna industrijska podjetja takšna in drugačna, ki se prijavljajo na razpise, morajo sami financirati to zadevo in na koncu dobijo vrnjeno. Ne vedno. Tukaj vemo tudi, kakšni so problemi, ma, ni razprava danes, ampak tukaj bi lahko jaz dolgo razpravljal o neumnostih, medresorskih neumnostih, ki razpišejo razpise same kot take, dajo določene pogoje, ki se potem tepejo en z drugim tako, da pride potem do konflikta in potem moraš iti še na sodišče iskati pravico, da ti vrnejo potem ta denar, ki je bil podpisan in potrjen. Zdaj, koliko smo pa mi dobili od Evrope, je pa 34 %, to se pravi eno tretjino, eno tretjino sredstev. To so številke na uradnem poročilu, ni sem jaz si nič izmislil.   Zdaj problem, ki je bil prej in vemo, ker sem ga še jaz začel reševati v mojem mandatu, v mojem delu mandata, ki je zdaj popolnoma enak kakor ste vi zdaj minister na pozicij. Zdaj največji problem, ki smo mi imeli, je bil seveda računalniški sistem EMA, ki ni deloval med navednicami. Jaz mislim, da tisto bi se dalo tudi drugače reševati, ampak izgovarjali so se v večjih glede na to. In vi, minister, ste bili izredno zgovorni takrat. Jaz se spomnim, ni bilo debate, ni bilo prilike, da niste skritizirali do amena vse, kar se dogaja, pa zdaj v ozadju covida pa se ne govori več nič o tem kakor, da je zdaj kriv COVID, da se ne govori več o črpanju sredstev in tem. Ni bilo meseca, da nismo govorili o črpanju vsi mediji in / nerazumljivo/ in skakali po glavi ste vsak dan glede črpanja. Zdaj bom šel na pregled v prvih šestih mesecih tukaj, kar ste vi naredili, minister, / nerazumljivo/ ste vi že tukaj na tej fazi. V 6 mesecih, berem tukaj, dodeljena sredstva v skupni vrednosti taki in taki, pridemo na 89 %. Se pravi v 6 mesecih / nerazumljivo/ do danes 3 % smo samo povečali dodeljena sredstva, kar pa ne pomeni nič, kot sem rekel prej. Ker druga faza je tisti, kar so potrjene operacije. Tukaj pa se zgrozimo na to, kar je v prvih 6 mesecev, vi ste na vladi že 3 mesece in toliko, je pa iz 70 % šlo na 71 %. To pa je res neverjeten rezultat, en procent več črpanih dejanskih operacij, potrjenih operacij. En procent izplačila iz državnega proračuna upravičencem. To so številke. To so rezultati. En procent v šestih mesecih.   Zdaj vem, človek bo rekel »je kriza, je koronavirus, je zaustavila problem, je zaustavilo projekte« - ni res, nič ni res. Nič ni res. Gradbeništvo in vsi gradbeni projekti in vse reči ni bilo nič zaustavljeno. Ni bilo zaustavljeno, so tekli naprej projekti in bi morali teči naprej. Zdaj se je pa treba vprašati, zakaj ta zadeva ne teče naprej. pa tukaj mislim, da vi, minister, kot strokovnjak, ki jaz vas cenim glede tega in vem, da boste lahko tudi uspešni, vi morate razumeti, kateri so razlogi, ki zaustavljajo te zadeve. in razlogi vam povem tudi jaz, kje so – medresorski.        Neusklajenost med resorji. En resor ustavi projekte drugega resorja in potem se tolčemo vsi po glavi, kako, da ne črpamo sredstva. Tukaj je največji problem, največji problem je tukaj. Veste, v tistih treh mesecih, ko sem bil jaz tam, sem rešil marsikakšen projekt, ki sem dodelil možnost, da smo povlekli, če bi tako rekel, dobo črpanja, ker dokumentacije niso bile pripravljene. Ne bom govoril po imenu, ker ni prav, da rečem, kar je, ampak milijonske zadeve sem rešil. Upam, da boste tudi vi. Ne, da propadejo projekti. Ker bi propadli. Konec leta bi propadli, pa smo se dogovorili, da so šli naprej za obrtne cone, za druge reči. Ampak pustimo stati. To so zdaj rezultati, tukaj moramo delati te analize.   Zdaj, spoštovani minister, me, jaz ne morem, da nebi sledil, kaj se dogaja po Sloveniji, ko vi hodite okrog, vaši obiski po regijah, ki so pravilni in to sem tudi jaz začel takrat in mislim, da je bilo to edino pravilno, ker ti vidiš na prvo na lastne oči, kaj se dogaja, kje je problematika, kaj to pomeni. Ne rabiš, da ti tvoji uradniki povejo, kje je problem. Problem si ga moraš ti predočiti sam. Jaz ne rabimo Žagarja, da mi pove, kje je njegov problem gor, zakaj on toliko forsira dva operacijska sistema, ki vemo zakaj, gospa na drugi strani pa hoče enega. Vsak ima svoje razloge, vsak ima svoje razloge. kateri je pa boljši? Kateri je pa boljši? Boljši pa je tisti, ki vidimo potem rezultate na koncu, za kaj se gre. Veste, ne črpanje, dostikrat je prišlo vprašanje, se mi zdi, da je kolega dal tudi, ali smo sposobni, smo sploh sposobni mi črpati ta sredstva. Veste, kolikokrat sem jaz pogledal določene razpise v mojem obdobju, ki so bili razpisi potrjeni, naredi samo, da črpamo sredstva, da pridemo do tisto kvoto prve faze, maksimalno druge. In tisti projekt, ki je stal milijone, je na koncu projekta crknil, po domače. A so to projekti, ki jih Slovenija rabi? To niso projekti, ki jih Slovenija rabi, se vam opravičujem. Ker če bomo take projekte delali, potem je popolnoma brezveze. Mi moramo dati take projekte in v covidu zdaj v te fazi epidemije, kaj nam je dal, kakšen nauk nam je dala ta zadeva zdaj. A, minister, saj razumete, kaj govorim. Vi ste bil tudi minister za infrastrukturo. Vse je pomembno pri infrastrukturi, ker infrastruktura sama, povezanost cest, transportne povezave, vse reči, vse to razvija prostor, ampak en problem je bil največji tukaj – samooskrba. Industrijska samooskrba, ne govorim samooskrba solate, zelenjave in pomodorov, jaz govorim o industrijski samooskrbi. Kaj smo mi opazili tukaj, da manjka? Ogromno. In ker so bile meje zaprte, meje so bile zaprte, blago v našo državo ni prihajalo, proizvodnje so se ustavile zaradi tega. Pa niso bile zaprte zaradi covida, zaprte so bile, ker niso imele osnovnih surovin in blaga, da so lahko proizvajale naprej druge izdelke. Ali obratno, nismo imeli mi tako tehnologijo in nismo razvili mi v tako smer, da bi lahko mi sami naprej to delali določene izdelke. Vsega ne moremo, vsega ne moremo, daleč od tega, smo premajhni, smo premajhni, da bi v tej verigi bili samozadostni, če bi tako rekel. Absolutno. Nobena država niti, ki ima 50 milijonov ljudi, verjamem, da ni samozadostna. Če ne drugega, ker ji manjkajo surovine in mora surovine kupovati iz drugje. Ampak nauk je bil zelo pomemben tukaj. Kaj narediti, da bomo v naslednji perspektivi zmanjšali to tveganje zaustavitve gospodarstva zaradi pomanjkanja… To je treba začeti razmisliti. To je strategija razvoja 2030, ker tista, ki je pisana zdaj, minister moj, vrzite jo v smeti, ker sem jaz jo hotel že vreči v smeti takrat. Jaz sem poklical strokovnjake okrog mene takrat v par tednih smo že začeli razmišljati o tisti strategiji, ki je popolnoma nepotrebna, ki je neuresničljiva absolutno na noben način. Tisto so pisali teoretiki, ki pišejo zdaj, Lahovnik in klapa, dosti o teoriji in malo prakse in ki vidimo potem, da neučinkoviti so določeni ukrepi predvsem za malo gospodarstvo. Zakaj? Zato, ker nimajo izkušenj v tistem področju. Seveda rešujemo velika podjetja, ampak 70 % ljudi je zaposlenih pri majhnih podjetjih in tistih nismo reševali nič s temi ukrepi, kar smo zdaj naredili. Ampak pustimo stati, to ni debata zdaj.  Ampak to sem hotel povedati, minister, dajte začeti razmišljati         na to, kar se je zdaj zgodilo, na ta situacija, ki je v 14 dneh zaustavila svet, kam bomo mi investirali naslednji denar. Zdaj pa pridem na ta glavno zadevo. Je prav, da mi začnemo res razmišljati o dveh operativnih programih? Kaj dejansko pomenijo dva operativna programa? Če ni dovolj idej, če ni dovolj zamisli, inovativnih razmišljanj in projektov na vzhodu, tisti denar se ne bo črpal, se ga ne bo črpalo razen, če bomo spet sprejemali take projekte, neumne projekte, idiotske projekte samo zato, da dajemo administratorjem delo, potem ga bomo počrpali celega. In za to so pa profesionalci na vzhodu, strokovnjaki, ki potem so se jezili, zakaj smo v določenih razvojih oseh prerazporedili določena sredstva – ker drugače bi šel denar v nič, bi bil izgubljen. In dajmo zdaj razmisliti, kaj to pomeni. A vi veste, kaj nas čaka? Zdaj ti, ki nas gledajo, verjetno marsikdo nas gleda tukaj, ker ne vedo, kaj nas čaka. Gospa prej iz zahodne kohezijske regije predsednica je zelo dobro povedala to zadevo, minister. 40 %, 60 % ljudje verjetno vedo, kaj je bilo - 9 % pa 91 %, tega pa ne vedo, kaj to pomeni. A je pravično? A je to pravično, da bo prišlo na zahodno kohezijsko regijo 9 % sredstev? Ni samo to. Ni samo to. Od teh sredstev, ker smo v tisti fazi razvoja, ki bi rekli smo razviti, ki nismo, ki nismo, in vi ste doma s Postojne in točno veste, da vaš razvoj v Postojni sta dve fabriki in Postojnska jama in drugo bi bilo vse nič, če ne, popolnoma nič, je vaše podeželje v Postojni isto kot na Krasu nič, kaj se bo zdaj to zgodilo? In tukaj morate vi zdaj začeti razmišljati, kaj pomenijo dva operativna programi. Zakaj je interes nekoga, da sta dva operativna programa in zakaj je interes nekoga drugega, da je en operativni program.   In za zaključek vam bom dal v razmislek nekaj drugega potem. In dajte začeti razmišljati, ker jaz analizo in simulacijo takrat sem ju naredil. Razmisliti moramo predvsem, po mojem mnenju in zdaj in tudi, če ostajajo sredstva, če boste spet odprli določene razpise, ker kakor sem jaz bral nekaj ostaja tudi v vašem poročilu, ne vem, kje sem bral, da ostaja približno 10 %, govorimo 300 milijonov, kar je, kaj boste zdaj s tega naredili, kam mislite zdaj to, kakšne razpise mislite vi pripraviti, kratkoročne na hitro, ne infrastrukturne, ki se / nerazumljivo/ 3, 4 leta, ki ne bodo šli skozi, take, ki pijejo vodo, bom rekel jaz po domače, ampak take, ki bodo dajali dodano vrednost naši državi. Turizem na primer. Ma, turizem ni samo to, da pride, da bomo mi delali hotel ali ne vem kaj, da bo prišel turist k nam, je ogromno dejavnosti, ki jih imam jaz tudi na mizi še zdaj, ampak ne morem, ker potem bi rekli, da Marko lobira. Marko ni lobist, Markota ne briga nič karkoli, samo dobro za Slovenijo. Je ogromno projektov takih, ki so ljudje pripravljeni investirati velik delež za razvoj, za dodano vrednost naše države v turistične namene. Ker turizem je pojem zelo širok, turizem ni samo Počivalšek, da bo napolnil njegove hotele zdaj s tem bonom in tako naprej. Dajmo si tega enkrat naliti čistega vina. Zdaj berem tukaj malo, vsako toliko berem kakšen članek. Zdaj jaz vam bom povedal, gospod minister, jaz ne berem Demokracije, ma vsako toliko kakšen članek tudi tam vidim, kaj pišejo notri. In je zanimivo tudi kakšenkrat, kako pišejo določene zadeve, ampak pustimo stati. To je drugi članek od enega tretjega časopisa, ki piše, da virus ne bo izgovor uradnikov. Pazite, to je zelo zanimivo, da virus ne bo izgovor uradnikov. Izvedenci pričakujejo, da bodo sledili še drugi razpisi, vsi čakamo, da bodo prišli še razpisi ven. »Bodo pričakali nepripravljeni in se pozneje izgovarjali na razmere v času covida-19« - da se nebi to zgodilo, ker vi nimate nobenega razloga, da razpisi ne gredo ven. Nobenega. To je ena zadeva.         Potem sem bral na en intervju vaš in mi je bil zelo zanimiv. In potem bom tudi omenil glede vaših obiskov na regiji, ker to, se ponavljam še enkrat, so mi zelo všeč. Je prav, da greste na teren, ker to je edini način, da vidite iz prve roke, kaj se tam dogaja. In vas bom tudi nekaj opozoril, ker verjetno niste toliko strokovnjak na določenih področjih tako, da dajte malo poslušati tudi ljudi, ki vedo kaj več tako kot vsi mi. Zdaj en stavek, en stavek, ki me je zelo zmotil tukaj, od enega vašega intervjuja, ki se nanaša direktno tudi name, ker / nerazumljivo/. Na intervjuju so vas vprašali od prejšnje ministrice Angelike Mlinar so kar ministri oziroma ministrice na tem sektorju menjali kot po tekočem traku, kar je, ne vem kaj, v glavnem. Ja, zakaj, vidite vi, kaj se je zgodil. Ja, da je odtopil Bandelli, javnost ve, zakaj je odstopil – javnost ne ve, zakaj je odstopil, tudi vi ne veste, zakaj sem jaz odstopil. Zato, ker če vi mislite, da je res tiste dve neumnosti, ki so povedali po televiziji, se krepko motite. Sem mislil, da imate organizacijo notri le boljšo kot tisto, da bi jaz odstopil, ker sem jemal lučke ali pa zato, ker sem rekel mojemu kolegu, da naj dela isto kot ja. Tako, da to je bolj globlja zadeva, zakaj sem jaz takrat odstopil, ampak to ste vi napisali, veste, zato vas samo opomnim, nič drugega. Vam bom tudi povedal en drugi dan, če bo treba, kakšen je bil razlog, saj se mi zdi, da je Reporter celo pisal o tem. Tako, da govoriti o drugih zakaj in kako in kaj, jaz vas bi prosil drugič, glejte, moja vrata so odprta, kakor vaša upam, da zame so…    PREDSEDNIK MAG. MARKO POGAČNIK: Kolega Bandelli, pri poročilu smo, ne pri intervjuju. Hvala.     MARKO BANDELLI (PS SAB): Ja, saj se nanaša na poročilo. Tako, da se lahko pomenimo kakšenkrat skupaj, boste videli, kje so bile napake, da ne boste iste zadeve padel notri v to past, kar je bilo.  Dobro. Če grem naprej glede tega. Zdaj jaz sem vam, jaz sem vas, prej sem omenil vašo glede tega poročila in da vidimo, kje so bila črpana sredstva. Zdaj veste sami, da to zmanjšanje obsega teh sredstev ali pa povišanje obsega teh sredstev, mene zelo zanima, da mi boste lahko dogovorili, kakšna je vizija ministrstva, odnosno resorjev tukaj. Zdaj evropski parlament je razpravljal o prenovljenem tem predlogu Evropske komisije in za Slovenijo je konkretno to pomenilo, če sem dobro videl, 2,6 milijarde bo nepovratnih sredstev in 2,6 milijarde bo povratnih sredstev. Zdaj mene zanima to zadeva, kakšna je usmeritev ministrstva, ker ministrstvo je tisto, ki potem potrdi predloge razpisov, ki so jih naredili resorji, to je naloga SVRK-a tudi. Ampak vi dajati smernice, vi morate dati smernice, vi ste glavni, ki dajete smernice. Brez vas tukaj je brezveze vse, saj zato je bila ustanovljena ta služba, da vidimo kam in kam lahko investiramo mi, da je dobro za Slovenijo. Zato se kliče tudi razvojna, razvojni projekti. Ki so vezani, ti razvojni projekti, na to, na sredstva katera vi upravljate. Eno najbolj pomembnih ministrstev. Kolegica Lap Šimenko je dostikrat povedala tudi meni in drugim mojim kolegom, ki so me nasledili, kako je pomembna edina razvojna sredstva, ki jih imamo v Sloveniji in kar je. Jaz tudi bom ponovil to. Zavedajte se, minister Černač, da to so edina razvojna sredstva zaenkrat in po moje tudi za naprej bodo to edina razvojna sredstva. Ker ne vidim, nikjer ne vidim, da z integralnega proračuna, tisto, kar sem jaz dal večkrat predlog prejšnjemu ministru Bertonclju, naj začne razmišljati, da bo z integralnega proračuna vsaj delno pokril to, kar ne bo prišlo v zahodno kohezijsko regijo. A zdaj, ko je COVID, ko imamo milijardo, vsak nov zakon, ki pride ven, je posledica milijardna. Zdaj enkrat se bo moralo tudi to ustaviti, ker jaz ne vem, koliko milijard bomo lahko mi se zaupufali še naprej in koliko milijard bomo lahko mi še tukaj igrali. Saj tudi podatke definitivne tudi nimamo. Vse sem preiskal in iščem. Tudi do podatkov verjetno ne bo nikoli prišli, ker niste nikoli hoteli imeti proračunski sklad, da bi videli točno vsi, od kje denar ven. Ampak pustimo stati. Ampak to zdaj tisto me zanima res. Dajte mi povedati, kam razmišljate o tistih 2,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev. Kaj pa pomeni povratna sredstva 2,6 milijarde? Veste, da so občine, nekatere občine so na kolapsu, nekatere občine se ne morejo zadolževati več. Potem dajemo te 27. in 23. člen, ki se občine lahko zadolžijo še za 3 % nepovratnih, 2 % povratnih ali pa obratno, ki vse skupaj ni nič, tisto pa kao ne gre v kvoto. Potem se pravi, da te 2,6 milijarde, ki so nepovratnih, odnosno povratnih sredstev, bi lahko         res začeli priti na to razmišljanje, da naj nebi šle v kvoto zadolževanja občine, če so to pomembni za občino, za razvoj občine kot take. In to dajte resno razmisliti. Zelo resno dajte razmisliti o tem.   Zdaj jaz počasi bom šel na vprašanja konkretna in potem bom zaključil, ampak prej pa vam bi dal v razmislek, vam bi dal nekaj v razmislek, spoštovani minister. Zdaj mi vedno govorimo o teh dveh kohezijskih regijah. Zdaj te kohezijske regije so bile ustanovljene in so bile po zamisli določenih ljudi, ki verjetno tudi v tistem trenutku ko so bile zamišljene, da sta dve kohezijski regiji, verjetno ni bilo niti slaba zamisel ta, da se porazdeli denar, da se dobi določena sredstva na drugačen način in takega. Noben ni pa vedel, da to v 10 letih, da bo zahodna in vzhodna kohezijska regija radikalno spremenjena v svoji osnovi glede razvitosti. Ma, kakšni razvitosti, minister? Povejte vi meni. Vaša Postojna, a se imate vi res za zelo napredno. Če Batagelj nebi imel tiste Postojnske jame, kaj bi ostalo od vas? Dve fabrike, vsaj eno lahko naštejem, druga je šla v stečaj. Kaj je podeželje tam naredilo, kaj smo naredili za podeželje, za razvoj podeželja? Seveda hvala bogu, da bi imeli 15 lahko Batageljev, da bi znal delati na tak način naprej, ampak jih ni. Poglejte Kras. Kraške občine imajo faktor razvitosti 0,78, 0,78. So v zahodni kohezijski regiji, razviti regiji. V vašem intervjuju omenjate samo Posočje in Gorenjska kot, da Krasa ni. Ma, kje živite vi? A niste s Krasa, kaj ni Postojna Kras? Saj Kras je v bistvu pol Slovenije, lahko rečemo.   Malo razmisliti, drugače začeti razmišljati. In jaz zdaj dam na mizo en predlog in ne vem, če bo ali ne, če ga boste razumeli ali ne, ker zdaj bo spet vik in krik. Začnite razmišljati, da postane ena enotna kohezijska regija v tem trenutku. Začnite razmišljati o tem. Ne pa razdeliti operativne programe, ki mi dajo primer razdeljene operativne programe. Seveda, tudi Poljska jih ima, Poljska ima pet operativnih programov – ma, ima 50 milijonov ljudi. Ima 50 milijonov ljudi, se pravi na 10 milijonov en operativni program. Mi bi radi imeli dva operativna programa na dveh milijonih ljudi. Zakaj? Povejte zakaj. Da se nebi kontroliralo potem sredstev, da ne vemo točno, kam bi šla določena sredstva, ki drugi nebi dobili nič. In to pa ni pošteno. In zato začnite razmišljati, minister, verjetno za naprej ne vem, če bo to ratalo za 2021-2027, ne vem, koliko bomo neto plačniki ali pa neto prejemniki ali še kar je treba, ker ne vem, kako bo to, ker to se spreminja, se spreminja zadeva, ampak povejte vi in začnite razmišljati, verjetno lahko pripravite, ne vem, po letu 2027 lahko morda, morda. Jaz sem naredil simulacijo, veste, takrat približno. In sem že videl, da bi perspektiva 2021-2027 na tak račun bila bolj porazdeljena enakomerni denar, ker je tisti denar, govorimo. Nič več 40:60, 91 in 9 %, ma, bi bil porazdeljen po območjih. Vi ste rekli, da ste pristaš pokrajin. Tudi jaz sem. In verjetno prav pokrajine bi lahko to naredile, ampak bi morala biti ena kohezijska regija. In bi po pokrajinah po razvitosti pokrajin videli, kam lahko mi in na kakšen način mi investiramo s sredstvi. Razmisliti napredno. In to je bila strategija 2020-2030 ali pa celo 2020-2040 za napraviti nova. Ker mi govorimo o tej strategiji, mandati gredo naprej, tistih 2030 je pod jutrišnji, in nismo naredili več nič, nismo rešili nič. In lepo prosim, vrzite v smeti, ker jaz sem vrgel takrat, sem rekel »to je katastrofa«. Mislim, da je tudi nekdo med vami to omenil to zadevo. V več točkah se strinjamo, jaz in vi.   Zdaj še da zaključim in potem dam še štiri vprašanja na hitro in potem bom končal s tem, ampak glejte, jaz sem izkoristil to priliko, ker so tukaj pomembni ljudje in mislim, da tudi ljudje morajo razumeti, za kaj se gre, ker ne vsi razumejo točno, kaj je kohezija in ne razumejo vsi, za kaj se gre, kaj je razvojna sredstva. Vsak misli, da to je razpis in on dobi 20, 30 milijonov in tu vreščimo »o tisti jih je dobil, jaz jih nisem dobil«. Ne, ne, ni tako enostavna ta zadeva. Lahko bi bila bolj enostavna, saj to je tudi ta debirokratizacija sistema samega, da prideš lahko do sredstev, zelo pomembna, ki je tudi vaša naloga, da jo izpeljete, tudi.         Razpisi. Koliko razpisov pade, tudi dobrih razpisov? Jaz vas bi rad samo nekaj spomnil glede tistega, kar sem napisal in glede tega, kar sem videl zdaj na rezultatih. Večkrat omenjate vi na terenu, da boste probali spremeniti sistem, da naj bi se dalo te čistilne naprave, da bi se dalo malo več sredstev za izgradnjo čistilnih naprav. Zdaj to so obljube, ki dajete na terenu. Sem videl članke povsod, gov.si, vaše strani, piše dosti. Kamorkoli greste, rečete, da boste to dali. Zdaj vam jaz povem eno zadevo. Preden vi obljubljate take zadeve naprej, morate vedeti, kaj pomeni sistem centralizirane čistilne naprave. Ni tako enostavno kot vi si mislite, da veste, ker to po mikrolokacijah je to tako pomembna zadeva. Je že dognano, da so določene investicije bile narejene v določenih področjih, ki so popolnoma zgrešene, ker ne razgradijo fekalij do tiste mere, ki gredo v podtalnice, v kraškem svetu na primer tudi, je napaka. Je napak. Bolj pomembno bi bilo male čistilne naprave in to dajte notri v plan, če imaste tako zamisel, da so male komunalne čistilne naprave individualne, ki lahko sprejemajo po dve hiše, tri hiše, eno samo hišo, kar je, z določenimi faktorji tistimi, ki ne vemo, kakšni so, ker bi bilo lahko verjetno bolj učinkovito. Po drugi strani, veste, občine si želijo imeti investicije za čistilne naprave, v novi perspektivi, ki bo prišlo 9 % na zahod, od tega 60 % bodo morale občine same investirati, povejte vi meni, kje bodo občine dobile denar. Že za 15 % je ogromno projektov in dajte si pogledati. Jaz imam spisek, vam ga lahko dam tudi, spisek. Je ogromno projektov, je ogromno projektov, minister, ki ne bodo realizirani izključno zaradi sredstev, ki občina jih nima, ki niso na razpolago, jih nima, dobesedno. Zdaj smo jim povišali 40 evrov glavarine na povprečnini in zdaj si bomo mislili, da smo rešili, zdaj pa gre, samo za plače je šlo, samo za plače – zavode, plače, vrtce, gasilci in ni denarja tam. Zdaj mi bomo zahtevali, da bomo dali pod 2 tisoč enot, da bodo začeli delati to. Ma, saj to smo komaj takrat spremenili, da hvala bogu, da ni treba delati, ker ni povsod nujno potrebno, da je čistilna naprava, ni potrebno. Je treba tudi povedati ljudem, da kamor čistilna naprava ne pride, kamor ne pride padec, morajo dajati svojo osebno črpališče. A to je treba povedati ljudem. In potem mora občina zahtevati, da se priklopi. Veste, koliko jeto stroškov dodatnih? Jaz vam lahko to vse povem, jaz govorim kot stroka tu, ker jaz delam te reči, mislim, sem delal. Tako, da ne mene tukaj obljubljati koliko reči, ki verjetno niso prave.   Dobro. Grem v zaključek. In zdaj, minister, bi rad, če mi lahko potem konkretno odgovorite na te zadeve tukaj. Se pravi mene, konkretno me zanima.   Katere ukrepe boste vi kot minister predlagali za hitrejše črpanje? Ker to smo videli zdaj – v šestih mesecih en procent ste naredili. Mislim, da to je bolje, da ne omenjamo več. En procent več črpanja je tu, ne vem, ne bom govoril, no, v glavnem zaskrbljujoče. Se pravi, konkretno katere ukrepe boste vi kot minister predlagali za hitrejše črpanje evropskih sredstev v Sloveniji? Kateri konkretni ukrepi torej. Kakšni bodo?  Druga zadeva. Če boste znali počrpati evropska sredstva, ali bomo po koncu vašega mandata tudi mi lahko rekli tako kakor je rekel poslanec Franc Rosec, da bomo gledali češko risanko A in ne vem koga je takrat omenil? Upam, da razumete, za kaj ste gre, saj ste bili prisotni takrat, ko je on to omenil.   Zdaj mene zanima še ena tretja zadeva. Kaj bo vaš dejanski doprinos za Slovenijo? Vaš, osebno, na tistem mestu, ki ste. Kako boste zagovarjali nacionalne interese o vsem tistem, kar sem jaz prej povedal? upam, da ste me poslušali, kar sem rekel, kaj je COVID pripeljal, kakšni problemi so bili, kakšne probleme smo se mi soočali in kaj želimo, da iz teh razpisov novih z nove perspektive tudi pride ven. To.  Zdaj, ne bom pozabil besede predsedujočega in kolega Markota Pogačnika, ki je rekel takrat »na tem ministrstvu je treba narediti red«. To so bile besede         njegove. Zdaj mene zanima, koliko ljudi ste na ministrstvu zamenjali glede na to, da je vaša stranka konstantno ponavljala, da je SVRK-u treba narediti red. to se nanaša na to. To me res zanima. Jaz, ko sem prišel, sem menjal vodja operativnega programa, ker se je samo okoriščal in sem ga ugotovil, na račun SVRK-a pridobival glede intelektualne lastnine in delal predavanja v tujini, ampak s svojim s.p.-jem kasiral. Tako, da mislim, da to je bilo res nepotrebno, da se bi to dogajalo. Ampak me zanima, kaj ste vi dejansko, kaj ste vi dejansko zamenjali in zakaj ste zamenjali in če vidite, da so to rezultati, ki bodo prinesli dobro za Slovenijo take in drugačne rezultate. In kaj boste še naredili za boljšo organiziranost države pri investiranju evropskih sredstev glede na to, da so predstavniki vaše stranke to področje večkrat označili za neustrezno in nezadostno? To me zanima, ker vi ste bili izredno, izredno, kako bi rekel, izredni retoriki pri kritiziranju vsake zadeve, ki je bila, predvsem pri resorju, ki ste vi, zdaj pa se vse molči. Sam smo razumeli, da je bilo malo, ampak, ponavljam, razpisi se niso ustavili. Razpisi morajo iti naprej, gradbena dela morajo iti naprej, se niso ustavila. Tako, da ne vidim nobenega opravičila.   Glede črpanja enega procenta to me zelo moti. Upam, da grešim, upam, da me boste popravili in da bom z veseljem sprejel vaš popravek. Vem, da ste organizirali, tudi to vem, da ste organizirali ekipo, ki je državna sekretarka, mislim na novo zdaj dela to strategijo ali ne vem na kakšen način in upam, da če bo kaj povedala kaj več, ker me res osebno zanima.  Predsednik, toliko z moje strani. Če ne bom zadovoljen z odgovori mojih vprašanj, se bom pa še ponovno oglasil. Saj je razprava namenjena prav temu.  Hvala lepa.
Hvala kolegu Bandelliju.  Glede na to, da smo imeli dve malo daljši razpravi, nekaj vprašanj, predlagam, da na ta vprašanja zdaj odgovori minister Zvone Černač. Potem bi pa besedo predal še gospodu Pečku.  Gospod minister, beseda je vaša.
Hvala lepa. Hvala tudi vsem, ki ste do sedaj razpravljali, za vaše predloge in razmišljanja.   Zdaj gospod Bandelli je na začetku moj uvodni del zamudil. Zaradi tega se je v razpravi dotaknil številnih stvari, ki sem jih jaz že uvodoma obrazložil, ampak vseeno mislim, da je prav, da par zadev povem še enkrat glede na to, da ne gre za poročilo za prvo polletje letošnjega leta. Gospod Bandelli, gre za poročilo prejšnje vlade, ne sedanje vlade. Gre za zadnji kvartal lanskega leta in gre za prvi kvartal letošnjega leta. In v tem prvem kvartalu je, če lahko v narekovaju tako rečem, mojih 15 dni, in to tistih prvih 15, ko je bil lockdown. To je moj del. Povedal sem tudi, da smo se o teh številkah v zadnjem letu in pol, še ko sem bil vaš poslanski kolega, večkrat pogovarjali in da smo vsi skupaj ugotavljali, vsi skupaj vključno z vami, ko ste bili še v ministrskih čevljih, da številke niso dobre in da so tukaj problemi, da je eden večjih problemov, naj ponovim še enkrat, ta, da se je ta perspektiva začela izvajati bolj pozno kot bi bilo prav, da se je začela izvajati praktično šele 2 leti po tistem, ko je bil začetek v 2016 oziroma 2017, in da iz tega izhajajo potem vse nadaljnje težave, da so težave v operativnosti izvedbe, da so težave v načinu formaliziranja posameznih postopkov pri izvajanju te perspektive, ki so bistveno bolj zakomplicirani, kot so bili v obdobju 2007 in 2013, ampak da zdaj smo pač na točki, ko je škoda, da o tem na dolgo in široko razpravljamo. Naj vas potolažim, tudi 30. 6. te številke ne bodo bistveno boljše, vam pa lahko zagotovim, da bodo pa 30. 9. letos bistveno boljše in 31. 12. letos še bistveno boljše. Pa ne zaradi Zvoneta Černača, zaradi tega, ker, kot veste, je SVRK samo organ upravljanja in odvisen od tega, kar posredniška telesa počnejo, se pravi posamezna ministrstva. Naša naloga je predvsem za naprej ta, da pravila igre, če se lahko figurativno izrazim, postavimo za naprej na tak način, da ne bo prihajalo do tega, do česar prihaja sedaj. Sami ste omenili, da so, posamezni razpravljavci ste sami omenili, da so pravila delovanja posameznih posredniških organov različna, da je neenoten pristop, da so številni formalizmi, ki so nepotrebni in ki jih od nas ne zahteva Evropska komisija, da imamo več nivojem potrjevanja, kot bi bilo to potrebno, da gredo isti projekti skozi         več rok, bi bile pa dovolj ene roke in ene oči. Tako, da to je pač ta naloga za naprej.   Torej poročilo, ki ga imate danes na mizi, je kvartalno za zadnji kvartal 2019 in kvartalno za prvi kvartal letošnjega leta. Tako, da je to še poročilo prejšnje vlade.   Zdaj jaz se moram vseeno odzvati na to. Me vesli, da berete Demokracijo, to me je, moram reči, pozitivno presenetilo. Ampak bi prosil, da preberete potem stvari tako kot so zapisane, ne samo en del. Ta del, ki se je nanašal na vas, je bil odgovor na vprašanje: zakaj je prihajalo, po vašem mnenju, do tako hitrih menjav v obdobju, ko je za resor SVRK skrbela Stranka Alenke Bratušek. In jaz sem potem navedel: zakaj je odstopil gospod Bandelli, javnost ve; na našem koncu bi rekli, da mu je takrat, ko je obul ministrske čevlje, malo zraslo perje, vendar ministri ne odstopajo zaradi tega, ljudje smo pač različni – nekaterim veliko pomeni zunanje izkazovanje funkcije, za druge je to moteče – in Šarec je takoj začutil priložnost, na gospodu Bandelliju je začel kazati mišice načelnega in brezkompromisnega visoko-etičnega in kar je še teh pridevnikov predsednika vlade. To sem jaz pač povedal zaradi tega, ker so bile tiste plave lučke tiste, ki je bil eden od razlogov, pa še nekaj SMS sporočil ali tvitov ali ne vem, kaj je bilo, ampak povedal sem, da pač to niso razlogi, zaradi katerih minister odstopa in da so bili tukaj razlogi, sam ste rekel, drugi. Posredno sem to povedal in javnost pač tega ne bo nikoli izvedela, ampak tudi ni pomembno, pomembna je bila neka druga konotacija. Veste, da ste takrat odstopili, mislim, da štirje ministri v relativno kratkem času zaradi tega, ker se je pač nekdo želel buildati neko politično podobo, ker ni imel vsebine, da bi si jo buildal na čem drugem. Toliko glede tega. Mi je žal, da sem se moral na to odzvati, ampak glede na to, da je bilo to navajanje popolnoma napačno, mislim, da je prav, da smo te stvar razčistili.  Zdaj jaz sem trdno prepričan, da če bi takrat, ko je bil projekt regionalizacije pripeljan najdlje, in to je bilo leta 2007, če bi takrat ta postopek bil izpeljan do konca, če takrat Socialni demokrati nebi potegnili v zadnji fazi ročne po tistem, ko so bili že številni zakoni sprejeti, bi ta država se danes o tem, o čemer se zdaj pogovarjamo glede teh dveh OP-jev in vsega ostalega, sploh nebi pogovarjala, ker bi imeli, sem trdno prepričan, te operativne programe na NUTS 3 ravni oziroma na ravni regij. Nebi bilo nobene potrebe, da se o tem pogovarjamo. Zdaj smo pač pa v neki situaciji, kjer imamo izvajanje kohezijske politike na NUTS 2, imamo dve regiji, razvoj je prinesel svoje, številke so prinesle svoje, razvitost zahodne, kjer pa delijo številna območja, tudi posamezne kraške občne, usodo te skupne razvitosti, so vis a vis pravilom igre, ki veljajo na območju Evropske unije, pač pripeljale do tega, da je zdaj pozicija te regije slabša, kot bi bilo prav, da bi bila zaradi tega, ker, sem uvodoma povedal, ko vas še ni bilo tukaj, pač tu ni samo Ljubljana ali pa obala ta regija, ampak so tudi območja, ki so manj razvita. Zdaj pa to, kar je bilo rečeno, zakaj pa posamezna območja, posamezne občine niso v regiji, ki bo imela tudi v prihodnje boljšo dostopnost do sredstev evropske kohezijske politike, pa ni stvar nobenega ministra, glejte, to je stvar posameznih območij, občin. Tudi ta vlak je odpeljal. Za karkoli spremeniti za to perspektivo 2021-2027 je bil čas najkasneje leta 2018. Mi smo v času druge Janševe vlade leta 2012 imeli na mizi za naslednjo perspektivo 2014-2020 dva primera občin, ki sta želeli preiti. En primer je bila občina Ilirska Bistrica, ki je hotela iz vzhodne, revnejše, regije preiti v bogatejšo obalno regijo zaradi tega, ker so pač zdaj tam neke politične implikacije glede imena in ne vsebine. In so sprejeli vsi na občinskem svetu in župan, so rekli takrat »mi smo Primorci, nismo norci«, ker je bila ta politična implikacija, kje je Primorska, kaj je Notranjska. In so sprejeli sklep, da gredo v bogatejšo zahodno regijo. Na drugi strani pa je občina Litija, takratni-sedanji župan gospod Rokavec, sprejela sklep, da gre iz bogatejše zahodne osrednjeslovenske v revnejšo zasavsko. In ta drugi sklep smo potrdili in je bil tudi za to perspektivo uresničen s strani Evropske komisije, tistega, glejte, za Ilirsko Bistrico pa takratna Vlada ni potrdila, ni potrdila.         Ni potrdila, gospod Bandelli. Zavestno nismo tega potrdili, ker bi temu okolju in tej občini škodovali in je Ilirska Bistrica še danes v okviru vzhodne kohezijske regije, kar je tudi Postojna, mimogrede, ko ste nas tlačili v zahodno, nismo v zahodni, smo v vzhodni regiji. In kaj smo naredili? Ne boste verjeli, smo ime smo spremenili. Ta statistična regija ni več bila notranjsko-kraška, ampak mislim, da je zdaj primorsko-notranjska. Samo ime se je spremenilo, regija je ostala pa točno tam, kjer je bila, in na ta način si omogočila, da ima bistveno boljše razvojne priložnosti za naprej tako za to perspektivo kot zdaj, za naslednjo pa še toliko bolj. Tako, da tukaj meni očitati, bom rekel ali nepoznavanje ali pa neprimernih reakcij v trenutku, ko je bilo treba primerno odreagirati, tega mi ne boste mogli. Jaz sem bil takrat minister v tisti vladi in sem to rešitev proti volji takratnega prebivalstva na tistem območju zagovarjal in bi jo še danes še enkrat in jo bom tudi za naprej, ker vem, da je bilo za njih to dobro, ker jih je pač takrat nekdo napumpal in so zadeve gledali, bom rekel popolnoma na psihološki način.   In zdaj, ko se zdaj pogovarjamo za naprej, se moramo tudi zavedati, da kakršnakoli odločitev glede bodoče finančne perspektive glede izvajanja kohezijske politike bo sprejeta, nas ne smejo zavesti neki formalni administrativni parametri ali pa pomisleki, ampak moramo gledati vsebino. Govorim o enem, dveh operativnih programih. Tukaj moram reči, da gre velikokrat, da mešamo vsebinski in formalni, tehnični del in velikokrat gre tudi za velike strahove pri tem. Naj povem, ne glede na to, kakšna odločitev bo na koncu glede izvajanja kohezijske politike sprejeta, zavedam se, da glede na različne poglede vzhodne in zahodne regije ne bo enostavno sprejeti ene pametne odločitve še posebej zaradi tega, ker ima taka ali drugačna odločitev tudi neke politične implikacije, če hočete tudi nek psihološki pomen. Jaz mislim, da odločitev za ločena operativna programa pomeni na nek način podporo bodoči regionalizaciji, vsaj na tak, bom rekel politično gledan način. Ne glede na to kaj bo sprejeto, je naša naloga, in to nalogo bom jaz dokler bom na tem mestu, kjer sem, izpolnil v celoti, da se položaj zaradi teh spremenjenih parametrov za območja v okviru zahodne kohezijske regije, ki ne dosegajo ustreznih stopenj razvitosti, ne sme poslabšati glede na sedanjo finančno perspektivo. In tukaj je več možnosti, mi ne vemo, kakšen bo razrez na koncu. Treba je povedati, drugi teden imate odbore in tudi ta odbor glede stališč za bodoči večletni finančni okvir. Takrat bo več znanega glede tega. Na vsak način je osnovna naloga ta, da se izhodišča, ki trenutno veljajo in ki so še vedno izhodišča stara leto in pol, dve leti, z 2018 poskušajo izboljšati. V kolikor ta napor ne bo uspel v celoti tako kot bi si vsi to želeli, je potem en okvir, iz katerega lahko ublažimo ta izpad, pač ta mehanizem, ki je zdaj na voljo glede okrevanja. In zadnja inštanca je nacionalna ovojnica. V vsakem primeru pa bo naša naloga, da sredstva, ki bodo potrebna za nadaljnji razvoj obeh regij, zagotovimo tako, da bo ta prehod iz ene v naslednjo finančno perspektivo čim manj spremenjen v smislu dostopnosti do sredstev za financiranje razvojnih projektov.   Zdaj po koncu mojega mandata, če bo vse počrpano. Glejte, gospod Bandelli, kaj pa vemo, kdaj bo konec mandata. Lahko bo jutri konec mojega mandata, saj ne veva tega. Tako, da težko reči, kaj bo po koncu mojega mandata. Tudi vi verjetno niste računali, da boste tako hitro končali mandat. Ne vemo, kaj se nam zgodi. Na vsak način je moja ambicija, tako kot sem povedal in te aktivnosti tečejo v tej smeri skupaj z ostalimi resorji, ker tukaj ni samo SVRK tisti, ki bi lahko imel čarobno palico, da to naredi, da počrpamo vse tako kot sem povedal – do zadnjega centa. In to bomo tudi storili. In ne glede na to ali bo Zvone Černač na tem stolu ali bo prišel za mano kdo drugi, podlage, ki bodo postavljene, bodo take, da bo to mogoče narediti do konca. Ker ni zdaj več problem počrpanje v tej situaciji, v kateri smo,         ampak je osnovni problem in osnovna naloga ta, da pridemo čim prej do programske osnove, da bomo lahko črpali tisto, kar nam po situaciji COVID-19 pripada oziroma nam bo v kratkem pripadlo.   Tako, da glede absorpcijske sposobnosti občin. Ravno zaradi tega zavedanja, da je ta situacija še posebej obremenila dodatno občine predvsem pri njihovih investicijskih potrebah, je, kot veste in tudi vi ste to potrdili v tem parlamentu v okviru PKP-2, bil zagotovljen dodaten denar za občine iz naslova povprečnine v višini 74 milijonov evrov ravno zato, da se ta investicijski cikel ne ustavi in da se nadaljuje naprej. Ker tisti del sredstev, ki se nanaša na izpade, ki jih imajo posamezne občine zaradi covida na področju vrtčevskega varstva in še na nekaterih ostalih področjih, se zagotavlja po drugih mehanizmih neodvisno od teh sredstev. In v PKP-3 je bila sprejeta odločitev, da se omogoči višji obseg zadolževanja za tiste občine, ki imajo zaradi tega doslej oziroma so imele probleme. Pri čemer moram povedati, da po tistem, kolikor imam jaz pogovorov z župani, je to bila zelo pametna in dobra odločitev ne glede na to, da je bila sprejeta v teh težkih razmerah, se pravi, da se je namenilo ta dodatna sredstva, da se ta investicijski voz ne ustavi, da pa je glavna težava za naprej ne samo za občine, tudi za vse nas skupaj, ta, ki ste jo že večkrat omenili, pretiran sistem administracije in birokratizacije, ki onemogoča normalen dostop do teh sredstev. Govorim tudi tista sredstva, ki niso kohezijska in ki so namenjena v skladu z zakonom o javnih financah oziroma financiranju občin po 21. členu in tako naprej. Tako, da tukaj pa je ta naloga, ki se pripravlja in se izvaja v okviru skupine, ki jo vodi gospod Simič, da se ta, bom rekel to administrativno močvirje začne prečiščevati. In moram vam povedati, da tega ne bo mogoče storiti v enem mahu, v enem paketu, ampak bo to proces, ki se bo začel jeseni in ki bo trajal kar nekaj časa, da se bodo vsa ta pravila formalna, ki so marsikje predpisana in so nepotrebna, odpravila na eni strani, na drugi pa spremenila tako, da ne bo več potrebnih nepotrebnih ovir pri posameznih sredstvih. In nekaj podobnega velja tudi za področje SVRK-a, se pravi za službo organa upravljanja, kjer bomo za naprej pravila spremenili, poenostavili, poenotili, predvsem pa zagotovili, da se ne bodo med izvajanjem spreminjala.   Mimogrede, blagovna menjava v Slovenijo med covidom ni bila prekinjena. Bila je prekinjena par dni takrat takoj na začetku 12., 13., 14. marca, ampak po tistem, ko se je sklenil dogovor s sosednjimi državami in so se ti koridorji odprli, je ta blagovna menjava tekla normalno. Ampak to mimogrede, ker ste postavili neko vprašanje glede tega, da smo bili zaprti in da je zaradi tega industrijska proizvodnja stala pri nas. Slovenija je bila država, ki ni nikoli, ki ni nikoli omejila dokončno te proizvodnje, ampak so jo potem posamezni subjekti glede na razmere, ki so nastale okrog nas. Vemo, da je slovensko gospodarstvo izrazito izvozno usmerjeno in da je bil tukaj predvsem ta problem, ne pa ta, da nebi bila možnost dostopa do repromateriala oziroma do te blagovne menjave.   Zdaj teh 275 milijonov evrov možnost prerazporeditev ne pomeni, da se je to že zgodilo, ampak pomeni možnost, da se to lahko v takem okviru zgodi in nobeden izmed obstoječih in načrtovanih programov zaradi tega ne bo okrnjen. Je pa res, da smo nekatere stvari poskušali v neki meri racionalizirati, ker smo ugotovili, da je ta racionalizacija mogoča. Ni bil to ne vem kakšen uspeh, moram pošteno povedati, ampak nekaj milijonov evrov se je pa le prihranilo, kjer bodo efekti ne glede na to, da so se ti milijoni prihranili v projektih, ki so bili razpisani, vseeno dosežen. Trenutno je tukaj največji del tega zneska od 275 milijonov evrov, bo namenjen področju zdravstva, se pravi predvsem zaščitna oprema in vse ostalo, kar je s tem povezano, področju gospodarstva in področju ohranitve delovnih mest, se pravi v tem programu v okviru skrajšanega delovnega časa.   Zdaj, na tem srečanju,         ki ga je 25. 6. organizirala predsedujoča V4 Češka in zraven so bile še nekatere druge države, je sodelovala državna sekretarka. In v bistvu je, bi rekel rdeča nit teh pogovorov bila podobna, kot si je sledila na dveh neformalnih srečanjih. Vse je potekalo preko videokonferenc ministrov, kohezijskih ministrov, kjer sem sodeloval pa sam. In sicer podprli smo vsa prizadevanja za poenostavitev postopkov zaradi teh razmer, ki so se nam zgodile, se pravi vse te spremembe uredb, ki so se potem tudi zgodile. Potem je bila naša ambicija, in v okviru tega V4 srečanja in ostalih 25. 6. tudi ta ambicija sprejeta v okviru neke skupne deklaracije, da se čim prej pride do dogovora, se pravi, da je v interesu vseh, da je ta dogovor tako glede naslednjega večletnega finančnega okvirja kot glede tega dodatka, ki se je zgodil zaradi razmer COVID, čim prej dosežen, da se omogoči upravičenost stroškov od februarja letos dalje in da je dopuščena višja svoboda državam pri prerazporejanju sredstev med posameznimi skladi kakor tudi v določenem delu možnost uveljavitve sto-odstotnega financiranja za posamezne operacije in programe.   Potem mislim, da je bila ena razprava oziroma eno vprašanje namenjeno tudi temu, kako daleč smo pri pripravi tega operativnega programa oziroma večih operativnih programov. Trenutno potekajo aktivnosti na podlagi, na pripravi oziroma na dokumentih, ki so predhodnica operativnemu programu, v naslednji polovici leta pa naj bi prišli tudi do tega dokumenta oziroma večih dokumentov. Tako, da odločitev glede tega, na kakšen način bodo stvari formalizirane, bi morala biti sprejeta v tem mesecu. Mislim, da časa več ni, še enkrat pa povem, da tukaj je pomembno, da se pogovarjamo o vsebini, ne pa o formi.   Glede strateških dokumentov, ki jih ima ta država, jih ima ogromno. Vsak predal, ki ga nekje odprete, pade kakšen strateški dokument ven. Jaz sem nekajkrat že rekel, da smo mi kar se tiče pisanja dokumentov nek fenomen po moje ne samo v evropskem, ampak v svetovnem merilu. Problem je, da je malo teh dokumentov, bi rekel praktično uporabnih. In zaradi tega na vprašanje, ki je bilo postavljeno glede prioritet, kaj so naše prioritete in kako jih bomo in na kakšen način izvajali, mislim, da so te prioritete nam vsem pred očmi, da jih je pa treba enkrat končno vse zajeti v en progam in ta program bo povezan tudi s tem dokumentom, ki ga moramo pripraviti, če želimo ta sredstva v bodoče črpati iz REACT-a, se pravi v okviru programa za okrevanje in za krepitev odpornosti za naprej. V tem delu bodo gotovo na prvem mestu tisti projekti in tisti programi, ki so strateškega pomena za to državo. Strateškega pomena za to državo pa je po moji oceni vse, kjer smo trenutno podhranjeni. In recimo na področju prometne infrastrukture približno dobro vemo, kje smo podhranjeni. Na področju energetske podobno, na področju zdravstvene podobne in na področju domske oskrbe tudi. In to so strateška področja, na katera bomo usmerili največji del pozornosti. Problem, ki ga imamo in sem ga uvodoma omenil, je pa, da na nekaterih od teh področij – žal na preveč od teh področij – nimamo dovolj daleč in dobro pripravljenih projektov za izvedbo, ker časa zdaj več ni. Mi imamo ta odzivni čas v naslednjih štirih letih, ko bo potrebno tudi tehnično, če želite, investicijsko večji del teh stvari, ki jih želimo v okviru teh sredstev, ki bodo na voljo, tudi izvesti. In zaradi tega še enkrat povem, ne samo naloga SVRK-a, ampak vseh ministrstev in vseh ostalih, da to nalogo čim bolj uspešno opravimo in jaz verjamem, da v sodelovanju z vsemi predstavniki občin in parlamentom in vsemi ostalimi ministrstvi, jo tudi bomo opravili.  Glede SVRK-a bi rad še to povedal. SVRK, veste, je bila služba, ki je bila ustanovljena leta 2014, mislim da, ali 2013. Mislim, da je bilo to v času vlade gospe Alenke Bratušek,         da je bil takrat SVRK ustanovljen. Mislim, da ja, ker pred letom 2013 oziroma 2014 je ta služba delovala v okviru Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Ker taka kot je danes, s temi pristojnostmi kot jih ima danes, nima, bi rekel neke pametne pozicije, da deluje kot neko ministrstvo brez resorja. Tukaj sta dve možnosti: ali, če ostane taka kot je, da je tudi del nekega ministrstva, zunaj imajo različne pristope, nekje je to v okviru finančnega ministrstva, nekje v okviru nekega gospodarskega, razvojnega, nekje celo v okviru zunanjega ministrstva, če pa želimo skozi ta SVRK vplivati tudi na bodoči regionalni razvoj in če želimo vplivati na to, da se te razvojne razlike začnejo zmanjševati in da tudi konkretne mehanizme ta to uveljavimo, potem pač je treba temu področju dati tisti del, ki je v okviru Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki se mu reče regionalni razvoj in en manjši del, ki je na Ministrstvu za javno upravo. Tako kot je zdaj, pa, glejte, perspektivno gledano ko bo prišlo do nove politične situacije, jaz ne vidim neke posebne potrebe, da bi ta organ moral biti tako organiziran kot je zdaj. Ne glede na to pa na vprašanje kaj smo naredili glede reda v hiši, če poenostavim, odpravili smo, gospod Bandelli, dve namestnici direktorja, ki v taki shemi službe kot sta sedaj, nista potrebni bili. Jaz mislim, da če je neka služba organizirana kot ministrstvo brez resorja, potem ne rabi imeti poleg državnega sekretarja ali pa sekretarke še dve namestnici direktorja. Pripravlja se malo večja organizacijska sprememba, ki bo uveljavljena s 1. septembrom ne v smislu, kot ste vi rekel, koga ste zamenjali - nekaj ljudi seveda je prevzelo nove naloge -, ampak v smislu tega, da zagotovimo čim bolj operativno delo za uporabnike - to je naš cilj - in da uporabimo popolnoma vse, ki trenutno v tej službi delajo, ker nekateri pač delajo na delovnih mestih, kjer verjetno niso najbolj zadovoljni in uspešni, zaradi tega verjamem, da bodo bolj uspešni na drugih delovnih mestih. Cilj pa je, da je ta organizacija fleksibilna, enostavna, bolj pregledna kot je danes in da omogoča izvajanje nalog za uporabnike.    PREDSEDNIK MAG. MARKO POGAČNIK: Hvala ministru Černaču za podane odgovore.   Marko Bandelli, replika. Tri minute.    MARKO BANDELLI (PS SAB): Hvala, predsedujoči.  Ravno kratke zadeve. Me veseli, minister, da ste razumeli, zakaj, kje je tičal problem glede mojega odstopa. Hvala. Mojih 100 dni nisem imel na razpolago, ne, tako kot vi, ampak to pustimo stati.   Mene me zanima nekaj. Vaš odgovor tukaj ni bil prav točno jasen. Se pravi, vi se boste zavzeli tudi v naslednji perspektivi, da ne bo padlo na zahodno kohezijsko regijo samo tistih 250 milijonov, kolikor pač, okroglih, zdaj govorim na pamet, ampak boste naredil tako, da naj nebi bila razlika taka kakor kaže, ampak da bi bila manjša razlika, se pravi ta, ki je. Se pravi jaz, po mojem strokovnem vedenju sta samo dve možnosti. Ali se vzame vzhodni kohezijski ali se dobi iz integralnega proračuna. Drugih možnosti ni. In tu me zanima, da mi odgovorite, kakšno, če je obstaja pa tretja možnost, pa povejte mi s pogajanji, ker tudi to me zanima, kolikokrat ste šli se pogajat glede tega.  Zdaj, ker ste omenili še. Na vaš odgovor vzhodne in zahodne kohezijske regije, ste rekli, da Ilirska Bistrica, niste je sprejeli notri v vzhodno, je ostala zahodni, je bila pa Pivka sprejeta v vzhodno, ki pa, če pogledamo jasno zemljevid, boste pravi videli, kako popolnoma ne paše, če gledamo geografsko, terensko geografsko, kako je Pivka padla notri. Zakaj pa Pivka ja in zakaj Ilirska Bistrica ne, pa to jaz ne bom govoril, da so bile to politične odločitve, ker ne bom jaz tega rekel, ampak sem prepričan, da so bile glede na kdo je bil župan tukaj takrat in kaj je na drugemu in zakaj je smrdelo vedno zraven korita ,tako ali na drugačen način bil pri vseh razpisih, ampak je v redu, tudi to je prav, se ne / nerazumljivo/. Ampak to me zanima zakaj. Lahko se naredi na novo, in to dajte razmisliti, minister, resnično, kar se m rekel prej. Ali naredimo vse eno regijo ali pa lahko naredimo tudi regijo, kjer konfini niso v stiku, tudi to obstaja. Se izvzame ven Ljubljano, Koper, Piran, Izola, reči, ki vemo da so v razvoju, in vsa ostala področja spadajo pod drugo regijo. Ni rečeno, da mora biti regija geografsko razdeljena na tak način, saj tudi občine nekatere. Glejte Novo Gorica – ima satelit občine, ki je na drugem kraju, geografsko ni v stiku, če gledamo na tak način. Tudi to se da napraviti, ampak to je vaša naloga, da to naredite.         Kar ste odgovorili pa glede blagovne menjave, tisto, kar ste omenili, ni res. Tisto vam jaz povem. Blago ni prihajalo, ker so bile določene proizvodnje omejene in so bili določeni izdelki, ki bi lahko v novi perspektivi predlagali, na kakšen način investirati ali pa sofinancirati dejavnosti, katere bi lahko izdelke dale za potrebe naše države. Ampak, če hočete, bom prišel tudi vam povedati določene reči, ampak vem, da razumete, za kaj se gre.   Istočasno se prijavim še za razpravo naslednjič.
Hvala.  Igor Peček, beseda je vaša. Pripravita se potem gospod Gregor Perič in gospod Bandelli.
Hvala lepa, spoštovani predsednik. Kolegice in kolegi, spoštovani minister.  Ne bom se spuščal v poročilo. Vsi tisti, ki smo se resno pripravili na sejo, smo poročilo prebrali, vemo tudi za številke in za katero obdobje se nanaša.   Tako, da, predsednik, upam, da boste tudi meni dovolili, da se mogoče malce odmaknem od teme. Ampak glede na to, da sta z nami predsednika obeh kohezijskih regij in sta v bistvu tudi nas na nek način ona izzvala v naših razmišljanjih, se mi zdi prav, da navedem tudi nekaj svojih mnenj in pa razmišljanj v zvezi s tem. Čeprav je kolega Bandelli že veliko povedal o številkah, tudi o tem, o razvojnih programih.   Veseli me, minister, da ste povedali oziroma priznali, kar nikoli nebi, če bi sedeli tukaj z nami, da so postopki sedaj bistveno bolj komplicirani in bistveno bolj zahtevni, kot so pa bili leta 2007 in pa 2008. seveda je to res in prav je, da to tudi vemo, čeprav smo zelo radi govorili tudi v preteklosti, kako dobri smo bili v letih pred 2010 v črpanju. Postopki so bistveno bolj zahtevni in tudi bistveno več dokumentacije je potrebno pripraviti, ko se pripravlja določene projekte. Povedali ste, da smo v fazi programiranja za naslednjo perspektivo.   Tudi na konkretna vprašanja kolega Bandellija ali načrtujete pripravo dveh operativnih programov ali ne, niste odgovorili pač direktno, kar razumem. Rekel ste, da bo odločitev pripravljena oziroma sprejeta v tem mesecu, čeprav glede na to, da pripravljate program, jaz mislim, da neko rešitev že imate oziroma, če to vprašanje malo drugače formuliram, bi me zanimalo, katero rešitev boste vi kot minister zagovarjali. Vemo pa, da ne bo odločitev samo vaša.   Ambicijo, da boste do konca leta pripravili nov program, pozdravljam in vam verjamem. Vem, da ste strokovnjak na tem področju. Vem pa tudi, da potrebujete nekaj časa, da se tudi znotraj službe oziroma službe, ki jo vodite, dogovorite glede aktivnosti in pa ciljev, ki jih želite doseči.   Povedano je bilo večkrat odkar sedim v tej hiši: razvoj slovenskih regij temelji pretežno na sredstvih evropske kohezijske politike. To smo, ste, smo, bom raje uporabljal pač prvo osebo množine, poudarjali velikokrat in ta sredstva so pomembna za razvoj Slovenije. Vendar pa glede na napovedi, da bo za bolj razvito zahodno regijo teh sredstev manj, nas pa to lahko skrbi. Vi ste opravičevali oziroma v svoji navedbi navedel, da za različne razvitosti regij stoji tudi oziroma da je za to na nek način kriva, v narekovajih kriva, tudi Evropska unije. Tukaj se pa ne strinjam z vami, gospod minister. Stališče, zelo znano stališče vseh evropskih regij je, da mora evropska kohezijska politika tudi po letu 2020 ostati politika za vse regije ne glede na stopnjo razvitosti. To je ena izmed usmeritev Evropske komisije. In mimo te usmeritve tudi Slovenija ne more iti. In jaz upam, minister, in verjamem, da boste tudi vi to usmeritev spoštovali.  In zdaj, če ostanemo zavezani tem ciljem, se tukaj strinjam z         gospodom Bandellijem. Sredstva evropske kohezijske politike bo potrebno na območjih, kjer jih ne bo dovolj, nadomestiti bodisi iz državnega proračuna, verjamem pa, da obstajajo tudi drugi viri, ne samo državni proračun. Absolutno ne mislim na to, da se bodo sredstva jemala vzhodni regiji, to ni način. Tukaj predvsem pričakujem odgovorno ravnanje vseh nacionalnih odločevalcev in tukaj res mislim, gospod minister, boste ključni vi predvsem v tem, da se bo sledilo dolgoročni tako zakonski, finančni in pa kadrovski stabilnosti vseh slovenskih regij, tudi skladno s cilji strategije razvoja Slovenije. Zdaj vsako strategijo lahko karamo. Nekaj sigurno ni v redu, ampak jaz mislim, da ni problem strategije in pa ciljev, ki jih želimo doseči, problem je, da je te cilje potrebno realizirati in za te cilje so potrebni kompetentni ljudje. Sam sem imel to srečo, da sem več kot 20 let delal v mednarodnem podjetju, kjer je zaposlenih 450 tisoč ljudi. Ko je bila enkrat strategija in pa cilji dogovorjeni, je bila naloga odločevalcev, da te cilje realizirajo. Za to so bili nagrajeni ali pa jih tam ni bilo. In to je zelo enostavno dejstvo – ali si nagrajen za to, da te cilje realiziraš, seveda če se s temi cilji strinjaš. Zato ne morem posploševati, da imamo strategij in pa ciljev preveč. Da ležijo v predalih mogoče je celo res, ampak vzemimo ven tiste, za katere mislimo, da so prave.   Zdaj glede na vprašanje, ki sem vam ga zastavil, kakšno je vaše razmišljanje oziroma kakšna je rešitev, ki jo boste zagovarjali, jaz bom cenil vašo odločitev oziroma tudi to, če nam boste tukaj pripravljeni to povedati. Sam osebno menim oziroma jaz sam osebno ne verjamem, da bi dva različna razvojna programa zmanjševala razvojne razlike oziroma pomagala pri zmanjševanju razvojnih razlik, če sem bolj natančen. Jaz mislim, da celo prej obratno.  Kar se pa tiče več operativnih programov, tukaj se pa strinjam z osnovnim izhodiščem, z vami, gospod minister. Tudi sam menim, da je to smiselno samo takrat, kadar so v različnih programih definirane različne vsebine. In ko govorimo o petih programih na Poljskem, ni to zaradi 50 milijonov ljudi, ampak zato, ker so vsebine v teh programih drugače določene. Za Šlezijo razvojni program ni enak kot je pa za južno Poljsko, če smo že pri Poljski, pa ne želim navajati samo Poljske. In tudi tukaj se strinjam še v nadaljevanju, kot ste rekli, pač izhajati morajo iz različnih potreb in zato je prav to, kar vam je tudi povedal kolega Bandelli, da ste zdaj na terenu. Ne glede na to, da veliko veste o tem področju, je prav, da slišite župane, predstavnike lokalnih skupnosti in da na podlagi tega potem naredite pravi program.   Kar se pa tiče strateških razvojnih prioritet, tudi to je bilo nekje omenjeno, te pa morajo biti definirane na nacionalnem nivoju in iz teh mora potem tudi izhajati prioritete, ki jih določimo, skupaj določimo na nivoju bodisi regij, pa ne geografskih regij, ali pa, če sem bolj mikro-orientiran, na nivoju lokalnih skupnosti. Toliko.  Glede, se pravi, tega dopolnila denarja, če bo slučajno prišlo do manka sredstev za zahodno kohezijsko regijo, pa vas sprašujem ali že načrtujete kakšne aktivnosti ali se vam to zdi prezgodaj, da bi mogoče tako za, če lahko rečem po domače, za rezervo tudi že planirali določena sredstva iz proračuna ali menite, da obstaja še kakšen drugi vir.         Vemo, da nekaj t.i. helikopterskega denarja se bo tudi dalo za to porabiti, konec koncev tudi Evropska centralna banka načrtuje kar nekaj možnosti na tem področju. Zato bom vesel, če boste lahko vsaj približno odgovoril na ta moja razmišljanja oziroma vprašanja.   Hvala lepa, predsednik.    PREDSEDNIK MAG. MARKO POGAČNIK: Hvala gospodu Pečku za razpravo.  Zdaj prijavljeni so še trije: gospod Perič, gospod Bandelli, gospod Moškrič. Glede na to, da imamo rezervirano dvorano do 12. ure, bi naprosil, da se razprava strne. Je pa, vsekakor se pa strinjam, da je pa pomembna razprava in poročilo. Hvala.  Gospod Perič.    GREGOR PERIČ (PS SMC): Hvala lepa. Lep pozdrav vsem. Bom ekonomičen pri izrabi časa in ne bom ponavljal vsega tistega, kar smo danes že slišali.  Lahko pa povem, da torej danes obravnavamo dve poročili, dejansko od prvega januarja pa praktično do izteka, torej zadnjega dneva šestega meseca. In vemo, kdaj je kdo začel oziroma nastopil mandat. Tako, da kakšna pretirana kritičnost, sploh če upoštevamo razmere, v katerih smo bili vsaj v zadnjih treh mesecih, mislim, da ni na mestu, ker so vse strukture, pa tu ne govorim samo o Vladi, ampak navsezadnje tudi, če beremo dokumente, ki jih v sistem pošilja Evropska unija, zaznamo, da je bil ta zastoj pri delovanju institucij zelo konkreten, zelo zaznaven in to potem posledično pomeni marsikaj tudi pri izvajanju takih in drugačnih aktivnostih. Mislim pa, da vseeno ni na mestu slikanje neke dramatične situacije, ker če zelo realno pogledamo, smo dejansko nekje na polovici same perspektive. Tako, da pozdravljam tudi ministrovo odločnost, ker verjamem, da ima neko realno osnovo, neko realno podlago, da bomo do izteka te finančne perspektive, kar bo v letu 2023, uspeli normalno počrpati vsa sredstva, ki jih imamo na voljo,. Jaz predlagam, da če so sredstva na voljo, da jih vsekakor počrpamo, ne pa, da jih potem vračamo oziroma da jih ne dobimo iz evropskega proračuna, ker to je dejansko denar, ki ga mi že plačujemo, pa ga dobimo nazaj. Tako, da bodimo tukaj racionalni.   Kar se pa izzivov, ki jih ima SVRK pri črpanju, tiče, to dejansko niso zgolj izzivi tega ministrstva in niso zgolj izzivi te ali one Vlade, ampak so zgolj posledica vseh tistih, če tako rečem domačih nalog, ki jih kot država smo ali pa nismo opravili oziroma optimalnosti tudi našega organizacijskega ustroja, torej ali imamo določene strukture optimalno nastavljene ali je regionalizacija pripeljala do točke, ko odgovarja vsem našim potrebam ali so oziroma je razporeditev sredstev optimalna, torej ali so tisti viri, ki jih imajo na voljo občine, ustrezni ali so viri, ki jih ima država na voljo, ustrezni ali je smiselno, da potem DDV kot nek vir, ki je dejansko prost, naredimo namenskega, tudi te debate smo imeli znotraj Državnega zbora. In v končni fazi tudi kadar bomo šli v neke resnejše in konkretnejše predloge pri sami regionalizaciji, koliko so in občine na eni strani in država na drugi strani pripravljene se odpovedati določenim virom v korist delovanja regij kot takih. Ker jaz vseeno verjamem, da evropska sredstva niso edina razvojna sredstva. Če nekoliko poznamo tudi lokalni nivo oziroma državni nivo, ti lahko vedno svoja sredstva, ki jih imaš na voljo, obremeniš bolj ali pa manj oziroma pustiš več ali pa manj svobode pri razporejanju.   In tukaj so, mislim, ti ključni izzivi, ki bodo v prihodnje tudi determinirali, na kakšen način in kako uspešno bomo Slovenijo popeljali v smisel črpanja teh sredstev in tudi na kakšen način bomo financirali večje ali pa manjše projekte.  Hvala lepa.
Hvala kolegu Periču.  Gospod Marko Bandelli.        PREDSEDNIK MAG. MARKO POGAČNIK: Hvala, predsednik. Se bom držal vašega navodila, saj bom zelo kratek.  Zdaj eno zadevo še glede poročila, ki sem opazil. Kot veste, da pri izvajanju te kohezijske politike je treba tudi zasledovati vsebinski, če bi gledali, ta napredek odnosno te prednostne osi. In če pregledam poročilo, ena zadeva je malo zaskrbljujoča tukaj. Zdaj, največ operacij, za katere so bile izdane te odločitve o podpori, če gledamo prednostne osi, je bila 1, 3, 8, 10, 11. Ne bom govoril, katere so, ljudem, ker vi, minister, veste, za kaj se gre. Kar me skrbi je pa os 2, 5 in 6. Tu govorimo o dvojki. Vi veste sami, tukaj glede na to, da bodo obstajala sredstva ali verjetno, da bodo ali če ne bodo počrpana, če jih boste lahko to prerazporedili na druge osi. To me zanima, če se boste angažirali glede tega. Zdaj, druga os je povečanje dostopnosti do informacijsko-komunikacijskih tehnologij, ki vsako podjetje rabi. In tukaj bi morali mi narediti maksimalno, da se da možnost podjetjem, da obnovijo svoje informacijske tehnologije in to mislim, da bi bilo zelo dobro. In ne kakšne razpise nedostopne, da pride spet samo štirim velikim industrijam v Sloveniji, da to naredijo, ampak da tudi majhni podjetniki so, rabijo to, da zamenjajo računalniško opremo in različno tehnologijo, tako in drugačno, notri za poslovanje. Tako, da tukaj jaz mislim, da tukaj morate malo pregledati, ker vidim, da to je zelo slabo, ta os črpana.  Kar se pa tiče pete in šeste razvojne osi, prednostne osi, se opravičujem, je zdaj ta prilagajanje podnebnim spremembam. To je bil problem od vedno. Veste sam, minister, da tu, za kaj se gre. Največji problem je MOP tukaj, Ministrstvo za okolje in prostor. Zakaj tukaj ne gredo naprej določeni projekti. Sami sebe si ustrelijo v koleno, če bi tako rekel, ker se zaustavljajo sami sebe določene procese namesto, da bi dali naprej, da bi lahko tudi te sredstva črpala, nujno potrebna predvsem za določena poplavna območja, reči in vse take zadeve, kar bi tudi spadalo notri v to zadevo.   Je pa še šesta, ki me zanima, če lahko mi odgovorite ali pa če ste pogledali, če pa niste še pogledali, vam povem jaz, ker sem pogledal v nulo to zadevo, kakšni razpisi so bili tudi od MOP-a. tu je boljše stanje okolja in biotske raznovrstnosti. Tukaj so taki projekti, ki, kako bi rekel, naredimo projekt, ampak ne črpamo, / nerazumljivo/. Ker to so taki pogoji notri nehumani, totalno nezmožni, da jih ti, da prideš do teh sredstev zaradi razpisa, ki je bil narejen. Dam primer Krasa, ki, če veste sami, Hrvaška, koliko je črpala sredstev glede na obnovo, če lahko rečem zidov, ker to je dediščina naša, ker če gledate po vseh otokih, pa kraški zidovi veste sami, koliko so to pomembni, v razsulem stanju. Tukaj bi lahko naredili kar nekaj razpisov glede tega in bi lahko financirali to zadevo. In istočasno bi tudi nekako zavarovali to biotsko raznovrstnost, ker so prav zidovi bili tisti, ki so obdržali določene take pozicije teh živali ali drugih reči. Tako ,da mislim tukaj so bili ene dva razpisa narejeni od Ministrstva za okolje in prostor, kjer smo mi šli, osebno sem bil tam in sem rekel, da naj spremenijo pogoje, da so odmerni odstotki glede na en parameter, ki zahtevajo, pa na drugi. Ne bom detajle, mislim, da veste, za kaj se gre, ampak dajte pogledat, lepo prosim, te razpise, ker bi lahko črpali tam sredstva in bi bilo dobro za naše okolje in predvsem za našo dediščino.  S tem bom zaključil, predsednik.   Hvala lepa.
Hvala gospodu Bandelliju.  Besedo ima gospod Janez Moškrič.
Hvala lepa za besedo, lep pozdrav vsem prisotnim.  Sam bi želel samo eno vzporednico vzpostaviti med operativnim programom za izvajanje evropske kohezijske politike in pa t.i. skladnim regionalnim razvojem. To je beseda, s katero se v Sloveniji že ukvarjamo dolgo časa. Pa vemo, kaj je dejansko skladni regionalni razvoj? Verjetno ne čisto točno, ker namreč manjka nam osnova, se pravi osnova regije, ne? Oziroma v Sloveniji rečemo pokrajine. Kje smo tukaj? Še daleč, a ne? V ustavo smo zapisali, v 143. člen, pokrajine. Največ smo naredili leta 2006 s popravkom. Vemo, pod katero Vlado. In ravno ta minister, se pravi te Vlade, za njega je tudi se pravi pomemben skladni regionalni razvoj.         Vendar je težko govoriti zaenkrat o regionalnem razvoju kot sam, pa bi se vrnil nazaj na nižji nivo, se pravi na lokalni. Vse prevečkrat se govori, se govori v Sloveniji tudi s strani politikov, da imamo preveč občin in tako naprej. Poglejmo, kaj je rezultat delovanja občin takih, ki imamo. Vedno je povezan z, po mojem mnenju osebnem, s kadrovskim potencialom. Ko gremo po Sloveniji, točno vidimo se pravi te razlike, razlike v urejenosti, v urejenosti kraja, pa tudi v dostopnosti ljudem do raznih dobrin današnjega časa. In kot primer recimo, sam, ko sem se srečeval na določeni občini. Ne rabim točno povedati, bomo vsi vedeli, za katero gre. Se pravi, damo več kot 30 milijonov za ureditev brežin, za ureditev mostov, za ureditev plaž ob določenih rekah, na drugi strani pa imamo znotraj te iste občine ljudi brez oskrbe s pitno vodo. Ali so to tisti idiotski projekti - ne, ne bom rekel tega - ki ste jih imenovali določeni pred mano ali pa ne potrebni? Ne, to pomeni samo, kaj je za določene prioriteta, to najsibo na funkcionarski ravni, in potem kaj so sposobni uradniki na uradniški ravni izpeljati. To je tisto, kar, s katerim se na terenu srečujemo. Zato sam vidim tudi se pravi operativni program evropske kohezijske politike kot podlaga, lahko kot podlaga za, se pravi za tisto, kar rabimo v Sloveniji, se pravi za skladen regionalni razvoj, ki pomeni pokrajine, ki pomeni ugotavljanje potreb kraja, določene regije. In ne to, da ne rabimo, da lahko vse, da je v Sloveniji ena občina zadosti. A veste, po tem kontekstu potem celo država, si države ne zaslužimo, ampak bog ne daj, tega nikoli nisem rekel. Se pravi mi smo majhna država v luči sveta in ni problema, če imamo majhne občine, ki pa vedo, kaj delajo in do katere mere so sposobni delati. In potrebujemo še ta vmesni del, to smo si pa že v začetku zadali. In ravno ta dokument, ki se tudi pripravlja na novo 2021 do 2027, je lahko ena osnova za to, kar nam še manjka v prihodnosti.  Hvala lepa.     PREDSEDNIK MAG. MARKO POGAČNIK: Hvala gospodu Moškriču.  Besedo predajam še gospodu Andreju Černigoju.    ANDREJ ČERNIGOJ (PS NSi): Hvala, predsedujoči, za besedo. Tukaj bi pozdravil vse kolegice in kolege in predstavnike obeh kohezijskih regij.  Za začetek moram reči, da, bom poskušal biti kratek v dveh minutah, da namen tega odbora danes je, da smo bili seznanjeni z obemi poročili. Žal mi je, ker v teh poročilih tudi kolegi in kolegice nismo kaj dosti razpravljali. Jaz sem kar preučil tukaj in moram reči kar velik špeh. In mene tukaj čeprav smo jih preučili in se seznanili, ni bilo nobene besede, jaz bi tukaj predvsem rad pohvalil. Mogoče kakšna vsebino lahko bi tudi kaj boljše počrpali in več, ampak moram reči, da poročilo ni slabo pripravljeno. Predvsem bi pa tukaj rad pozdravil še enkrat oba predstavnika kohezijske regije zahodne in vzhodne. Na tem mestu bi si želel mogoče, da bi v prihodnosti našla skupen jezik, da se bi poenotila, ker potem bo tudi za nas v tej hiši, v hiši demokracije, mogoče lažje.   Tukaj se bi potem odzval še rad na besede gospoda kolega Bandellija glede kohezijske regije, zahodne kohezijske regije in vzhodne. Jaz sem si tukaj sprintal zemljevid. Kolikor mi je tukaj znano, Pivka ne spada v zahodno, ampak v vzhodno.  Ne, ne. Samo popravek. / nemir v dvorani/  Kar se pa tiče…
Kolega Bandelli.        ANDREJ ČERNIGOJ (PS NSi): Kar se pa tiče, kar se pa tiče mojega prispevka moje mnenje je tako, da podpiram, da bi se regije v Sloveniji čim prej vzpostavile oziroma pokrajine. Tukaj podpiram tudi enotno, eno primorsko regijo in za to se bom tudi zavzemal.  Hvala za besedo.    MARKO BANDELLI (PS SAB): Replika.    PREDSEDNIK MAG. MARKO POGAČNIK: Hvala gospodu Černigoju.  Kolega Bandelli, replika.    MARKO BANDELLI (PS SAB): Hvala, predsedujoči.  Ja, moram popraviti kolega. Verjetno ni slišal, ima magnetogram, lahko pogleda za nazaj, jaz sem jasno povedal. In sem se samo vprašal, kako, da Pivka spada notri v vzhodno kohezijsko regijo. To sem se vprašal. In če pogledate malo, kako je, pa vendar, mislim, vem, katere so notri in katere niso. Tako, da preglejte si magnetogram drugič prej, kakor potem omenjate moje ime.  Hvala lepa.    PREDSEDNIK MAG. MARKO POGAČNIK: Zdaj v primeru, da ni več interesa za razpravo- je še med poslankami in poslanci?   Gospod Boris Doblekar, beseda je vaša.    BORIS DOBLEKAR (PS SDS): Hvala, predsednik. Bom čisto kratek in upošteval vaša navodila, da moramo čim prej končati.  Več ali manj smo slišali že kar skorajda vse. Jaz bi samo na tem mestu še pohvalil ministrstvo, ki ga vodi minister Zvone Černač. Vse tisto, kar smo govorili v prejšnjem času, ko so se te ministri na tem resorju kar pogosto menjavali zaradi takih in drugačnih težav, zaradi slabega črpanja denarja, zaradi slabe organizacije, zaradi nedelujočega informacijskega sistema, zaradi premalo obiskov na terenu, premalo stika s realnostjo in tako naprej, vse to zdaj / nerazumljivo/ nekako živi in gre naprej. In tudi sami, bi rekel občine, lokalne skupnosti, ljudje so veseli, da minister z ekipo redno obiskuje kraje, občine, se seznani s problematiko na samem terenu in tudi to bo seveda velik doprinos pri boljšem, kvalitetnejšem črpanju evropskih sredstev.  In povedati moram še to, da ko je debata o skladnem regionalnem razvoju in tako naprej, tukaj bi lahko govorili dneve in dneve, tedne, mesece. Vidimo tudi, da imamo vzhodno-zahodno in imamo dva predsednika in ima vsak svoje stališče, svoje mnenje. Vemo tudi, kako so razviti posamezni kraji bodisi infrastrukturno, gospodarsko, turistično, kakorkoli že znotraj ene same bodisi vzhodne ali pa zahodne regije, da so tudi tukaj velike razlike in ne moremo vleči neke črte dobesedno med vzhodno in zahodno regijo. Jaz bom samo še en primer čisto za na konec povedal. na primer ko smo pričakovali sredstva evropska v občini Litija v srcu Slovenije v Zasavju, ko smo gradili dom starejših občanov za potrebe starejših občanov, upokojencev, torej ko smo gradili dom, ki je bil sicer večji center, pa je ta domska oskrba z varovanimi stanovanji in 97 posteljami koštala nekje vse skupaj gradnja 12 milijonov, pričakovali od države 7 milijonov, pa nismo dobili niti centa. In to bom vedno govoril in poudarjal. In nič nismo dobili, pa to je bil edini dom, zgrajen v teh časih, ko se je denar metal za raznorazne študije, milijoni so šli za to. Občina se je lotila sama te gradnje. Pričakovali smo denar, obljubljeno je bilo 7 milijonov, dobili nismo nič. Torej 7 milijonov za razvoj neke občine, potem za infrastrukturo in ostale zadeve ali pa turizem, sitarjevec (?) in Geos in vse ostalo, bi pa pomenilo veliko, veliko sredstev. In seveda tukaj potem stagniramo. Ne moreš ti razvijati občine, če si moral toliko in toliko denarja dati v nekaj, kar ni v tvoji domeni, da financiraš. Ampak tako smo se odločili, takšne so bile potrebe. Nismo mogli pustiti ljudi čakati torej nepreskrbljenih tako kot drugje po državi, lotili smo se zadeve, ampak smo pri tem močno štrafani bili. To je samo en tak primer, jih je pa, verjamem, še veliko.   Tako, da jaz verjamem, da bo minister in ekipa, da bodo dobro delali, da bomo tudi kasneje, ko bomo obravnavali še poročila         in naslednjo perspektivo pa, skratka ko bomo o tem razpravljali, ker vemo, da so vedno dobre debate, da se res dobro pogovorimo ne glede, s katere strani prihajamo, da bo torej ekipa uspešna in pa da bo uspešno nadaljevala svoje delo pa da bodo lokalne skupnosti kot lokalni kot državni projekti pridobili čim več, maksimalno, kar se da, sredstev, seveda s pomočjo lastnih.  In še čisto na koncu, res je pa tudi to, da ko imamo velike občine in malo prebivalcev, so potrebe mnogo večje, pa jih občina pač ne dobi dovolj niti s povprečninami in tako naprej. imaš pa kakšne manjše občine, veliko prebivalcev, dobro gospodarstvo, že lasten proračun visok pa seveda potem kljub temu še pridobijo tudi sredstva. Jaz vsem privoščim, ampak so tukaj velike razlike, o katerih bomo morali v prihodnosti še mnogo, mnogo govoriti.  Hvala lepa.
Hvala kolegu Doblekarju za razpravo.  V zaključku dajem besedo še ministru Černaču, da odgovori, bi rekel še na vsa vprašanja iz drugega kroga razprave.
Hvala lepa še enkrat, predsednik.  Mogoče vseeno eno pojasnilo glede tega, kar je gospod Bandelli povedal pa je malo čudno izpadlo, češ kako, da je občina Pivka del vzhodne kohezijske regije, češ da je bila izvzeta iz zahodne. To ne drži. Občina Pivka je del notranjske statistične regije tako kot Postojna in Ilirska Bistrica in Cerknica in Logatec in seveda spada že od nekdaj, od začetka v vzhodno kohezijsko regijo. Jaz sem prej govoril o tem, da leta 2012 je bila ambicija, da bi Ilirska Bistrica se iz te regije izvzela in preselila v zahodno, razvitejšo regijo in da takrat je bila ta zadeva na nivoju Vlade, takratne druge Janševe vlade, rešena enostavno s spremembo imena regije - samo o tem sem govoril - in na dolgi rok narejena po moji oceni zelo velika usluga ljudem na tem območju, ker imajo boljšo dostopnost do razvojnih sredstev.   Zdaj glede tudi posameznih razprav, vprašanj in predlogov, ki so bila izpostavljena.   Gospod Peček je govoril o tem, da je problematika te perspektive tudi večja zakompliciranost posameznih postopkov in tako naprej v odnosu na prejšnjo perspektivo 2007-2013. To drži, ampak smo si jih sami zakomplicirali, to je problem. Se pravi ti postopki v veliki meri niso posledica evropskih zahtev in evropske regulative, ampak v veliki večini način, ki smo ga v Sloveniji ubrali za to programsko obdobje. Zaradi tega sem jaz omenil, da je za naprej naša naloga in odgovornost, da te stvari maksimalno poenostavimo. Se pa zavedam, da tudi na tej poti bodo težave. Glejte, tako kot nastajajo težave ko razpravljamo o načinu priprave programskih dokumentov za naprej, kjer so različni pogledi in različna gledanja, so tudi tukaj različni pogledi in različna gledanja ne samo uradništva, tudi nekaterih drugih subjektov. Ampak jaz verjamem, da bomo te stvari uspeli v nekem medsebojnem dialogu pripeljati na pravi nivo, ker če tega ne naredimo, se moramo zavedati, da mi ne bomo zaradi tega - ker imamo postopke preveč zakomplicirane - uspeli počrpati vsega, kar bo na voljo v naslednjem programskem obdobju. In je to naša naloga in to bomo naredili. In tukaj se navezujem na to dilemo, kaj je prednost, kaj je slabost enega, dveh ali več operativnih programov, ker je nekje tudi razmišljanje, da v kolikor bi bila dva, bi moral biti kohezijski posebej, kar ni nujno sicer. Zdaj izkušnje, ki ste jih omenjali. Številni iz držav okrog nas kažejo, da imajo zelo različne pristope in da ni nujno, da je en ali pa drugačen pristop tudi učinkovit v smislu boljše absorpcije in boljšega koriščenja in boljše dostopnosti do teh sredstev za posamezna območja. Ampak ker je bila omenjena Poljska, se mi zdi z vaše strani, gospod Peček, tam je 21 operativnih programov – 16 regionalnih, potem pa še posamezni za okolje, infrastrukturo, digitalizacijo in tako naprej in stvari tečejo dobro. Nismo pa seveda vse države enake, smo različni. Tako, da še enkrat povem, da odločitev bo vsebinska, seveda bomo pa počakali tudi razprave, ki se bodo v parlamentu na posameznih odborih odvile prihodnji teden,         glede pogajalskih izhodišč za naslednji večletni finančni okvir, in tudi na tem odboru, ker verjamem, da bo tudi v teh razpravah naneslo tudi kakšna beseda glede usmeritev za naprej. V tej luči bi rad povedal, da SVRK seveda, kot veste, ne vodi teh pogajanj za naslednji večletni finančni okvir po vsebinski plati, ampak se ta pogajanja vodijo na nivoju predsednikov Vlad. Ključni bodo naslednji dnevi in tedni, predvsem naslednji dnevi. Zaradi tega jaz verjamem, da bomo storili vse, da Slovenija na ustrezen predstavi to našo specifiko, ki jo imamo glede razvitosti posameznih območij. In dokler ne bo znan dokončen finančni okvir, dokler ne bo znan dokončen, bi rekel finančni razrez kohezijske politike za vzhod in zahod, jaz o ostalih scenarijih na tem mestu nebi govoril, sem pa povedal, da v kolikor ta naša pričakovanja, ki jih imamo v okviru teh pogajanj, ne bodo v celoti uresničena, bomo posegli po teh rezervnih mehanizmih, ki jih imamo na voljo v okviru Reacta in v skrajnem primeru preko naslova nacionalne ovojnice.   Zdaj gospod Perič je govoril okrog tega, kje smo trenutno. In številke, ki jih imamo na mizi, so znane. Sem povedal, da pač niso najbolj ugodne, vendar pa tudi niso take, da bi preprečile, da to finančno perspektivo uspešno do konca pripeljemo. Najbolj pomembno je seveda, je pomembna ta zadnja kolona izplačila iz državnega proračuna in seveda povračila v državni proračun. In mi imamo, kot vidite, na 31. marec na tej postavki milijardo 137 milijonov evrov realizacijo. Ta številka bo do konca letošnjega leta nekje na nivoju milijarde 600, kar pomeni, da imamo v naslednjih treh letih približno med 400 in 500 milijoni sredstev za počrpati. To je realen okvir, napačen bi bil okvir, ki ga imamo trenutno postavljenega v nekih finančnih projekcijah, kjer je bilo predvideno, da bo v posameznem letu Slovenija počrpala milijardo evrov iz naslova te perspektive. To je zelo težko, po moji oceni skoraj nemogoče. Zaradi tega mislim, da ta okvir, ki je zdaj postavljen in ki ga imamo pred sabo, omogoča, da lahko rečemo, da bodo ta sredstva v celoti počrpana. Seveda pa, tukaj se navezujem na gospoda Bandellija, ki je omenil posamezne cilje, kjer imamo izredno slabo stopnjo črpanja doslej, kjer imamo en velik optimizem na nivoju posameznih resorjev, ki bedijo nad temi sredstvi, ki pa verjetno je malo pretiran po moji oceni. Zaradi tega sem povedal, da bomo konec septembra imeli dokaj realno sliko, kaj je realno in kaj ne in na tej sliki potem opravili prerazporeditev, se pravi iz ostankov omogočili financiranje tistim projektom, ki bodo lahko vstopili namesto projektov, ki očitno ne bodo bili izpeljani. Ampak mislim, da je konec septembra tisti trenutek, ko bo ta slika bolj jasna, in tisto poročilo, ki ga boste potem obravnavali v oktobru ali pa novembru, bo tudi povedalo kaj več glede tega. Ker glede na te razmere, ki so bile okrog covida, ki so pustile posledice, če hočemo ali ne, tudi pri dinamiki črpanja, te razmere govorijo tudi o tem, da je določene roke potrebno vsaj za 2 meseca podaljšati.   Potem je bilo govora glede, poslanec Moškrič je govoril o prioritetah, kaj je prioriteta v posameznem delu in primerjava ureditev neke plaže, če sem prav razumel, ali pa oskrba s pitno vodo. Mi smo si res v preteklosti zelo čudno te prioritete postavljali. In vam povem konkreten primer, na enem območju v Prekmurju imajo v okviru tega dogovora, ki je na regiji sklenjen, financiranje nekega projekta, ki se mu reče Natura-Mura. Pet milijonov vreden projekt. Vse v redu in prav, gre za pač prezentacijo habitatov, poenostavljeno povedano tri četrt mehek projekt. Ampak na drugi strani pa v to isto Muro iz ene večjih občin v tistem območju tečejo odplake iz čistilne naprave, ki je bila zgrajena leta 1976 in je popolnoma neprimerna in tri četrt vode teče mimo, odpadne vode. To ni v redu. Se pravi te prioritete morajo biti postavljene na tak način, da dejansko zasledujemo cilje, ki jih želimo zasledovati.         V tem primeru je cilj seveda, da ohranimo čisto naravo. In če hočemo čisto naravo in čiste vode ohraniti, je prva prioriteta, da uredimo kanalizacijske sisteme tam, kjer je to mogoče preko večjih sistemov oziroma navezave manjših na večje, kjer tega ni mogoče pa preko individualnih naprav, kjer pa moram povedati, da žal evropska kohezijska politika za ta namen ne bomo uspeli črpati. Tako, da ta del individualnih naprav bo pač moral posegati po drugih virih, bomo pa naredili vse, da v naslednji perspektivi omogočimo črpanje sredstev tudi za agroamelioracije, ki so pod 2 tisoč populacijskih enot, ker imamo tukaj en velikanski manko, en velikanski obseg, ki ga brez te podpore ne bomo uspeli zagotoviti. Zdaj ali bomo tukaj uspešni ali ne, ne morem reči. Naredili bomo vse, da uspešni bomo.  Tako, da v tem smislu tudi sam in mislim, da tudi moji sodelavci in verjamem, da tudi po ostalih ministrstvih gledamo na te prioritete, kar pomeni, da večja, največja podpora realnim, konkretnim projektom, kjer je Slovenija podhranjena in projektom, ki so na taki točki, na taki stopnji pripravljenosti, da gredo lahko čim prej naprej in seveda vzporedno vse ostale vsebine, ki to osnovno vsebino nadgrajujejo, ne pa obratno, kot smo bili velikokrat priča razmeram v preteklosti.  Hvala lepa.    PREDSEDNIK MAG. MARKO POGAČNIK: Ja, hvala ministru Černaču.  Ugotavljam, da se je Odbor za zadeve Evropske unije na 80. seji seznanil s poročilom o izvajanju evropske kohezijske politike 2014-2020 za obdobje od januarja 2014 do konca decembra 2019 in poročilom o izvajanju akcijskega načrta za pospešitev črpanja sredstev iz operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020 ter s poročilom o izvajanju evropske kohezijske politike 2014-2020 za obdobje od januarja 2014 do konca marca 2020 in poročilom o izvajanju akcijskega načrta za pospešitev črpanja sredstev iz operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020.  Zahvaljujem se vsem za današnjo razpravo. Ministru Zvonetu Černaču in ekipi želim čim uspešnejše črpanje evropskih sredstev, vsem ostalim pa želim lep in miren vikend. S tem pa končujem tudi 1. točko dnevnega reda in 80. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.  Srečno.    Seja se je končala 3. julija 2020 ob 11.47.