41. izredna seja

Državni zbor

8. 7. 2020
podatki objavljeni: 8. 7. 2020

Transkript

Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje!   Začenjam 41. izredno sejo državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi drugega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika državnega zbora.   Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Andrej Rajh, Franc Kramar, Matjaž Han, mag. Bojana Muršič, Samo Bevk, dr. Franc Trček, Rudi Medved, mag. Dejan Židan, Soniboj Knežak, Jani Prednik, Aljaž Kovačič, Lidija Divjak Mirnik, Violeta Tomić, Marko Bandelli, Maša Kociper, Vojko Starović in Marjan Šarec.  Na sejo sem vabil predstavnike Vlade.  Vse prisotne lepo pozdravljam.    Prehajamo na določitev dnevnega reda 41. izredne seje državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli danes, 10. julija 2020, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika državnega zbora.   Predlogov za umik točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. / oglašanje v dvorani/   Nekaj minut pavze? 5 minut pavze. Če naprava dela, spoštovane kolegice in kolegi, potem kar nadaljujemo s sejo. Očitno je bila napaka zelo … Ne dela. Okej, 5 minut pavze. Nadaljujemo ob 18.40.
Spoštovane kolegice, kolegi!  Prehajamo na glasovanje o dnevnem redu.  Glasujemo. Glasovanje poteka. Navzočih je 69 poslancev, za 61, proti 7.  (Za je glasovalo 61.) (Proti 7.)  Ugotavljam, da je dnevni red 41. izredne seje zbora določen.     Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA SKLEPA O NEDOPUSNOSTI RAZPISA ZAKONODAJNEGA REFERENDUMA O ZAKONU O INTERVENTNIH UKREPIH ZA PRIPRAVO NA DRUGI VAL COVID-19.   Predlog sklepa je na podlagi 21.a člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi v obravnavo zboru predložila Vlada.   Za dopolnilno obrazložitev predloga sklepa, dajem besedo predstavnici Vlade Mateji Ribič, državni sekretarki na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Mateja Ribič
Hvala lepa za besedo, predsedujoči. Spoštovane poslanke in poslanci Državnega zbora!  Smo v situaciji, ko moramo hitro in učinkovito ter v korist državljank in državljanov sprejeti prave rešitve na obstoječe in tudi prihodnje izzive. Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val covid-19 blaži in odpravlja posledice naravne nesreče epidemije za gospodarstvo, javne finance in državljane.   Na kratko povzemam poglavitne ukrepe oziroma rešitve Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val covid-19, to je podaljšanje ukrepa čakanja na delo, določitev in plačilo nadomestila za odrejeno karanteno, ukrepi s področja institucionalnega varstva, mobilna aplikacija za obveščanje o stikih z okuženimi ter razširitev ponudnikov na področju turizma, pri katerih je mogoče unovčiti bon. Da bi ohranili zaposlitve delavcev in preprečili odpuščanja, je v zakonu določeno podaljšanje povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo. Ukrep delnega povračila nadomestila plač se je namreč izkazal za učinkovitega. Samo iz naslova čakanja na delo iz PKP3 je zavod za mesec junij 2020 prejel skoraj 11 tisoč vlog za skoraj 65 tisoč oseb. Ta ukrep se je z dnem 30. 6. 2020 iztekel, glede na število vlog v juniju pa je tovrsten ukrep potreben, v nasprotnem primeru obstaja realna nevarnost, da se bo v mesecu juliju drastično povečalo število brezposelnih. Pričakuje se, da bodo delodajalci ukrep čakanja na delo koristili tudi v bodoče, zato je sprejetje tega zakona oziroma podaljšanje ukrepa nujno potrebno, da se odpravi negotovost delodajalcev in delavcev ter prepreči drastično povečanje brezposelnosti.   Naslednji ukrep je določitev in plačilo nadomestila za odrejeno karanteno. Namen zakona je tudi blaženje učinkov zaradi delavcu odrejene karantene v breme delodajalca. Delavcu, ki mu je odrejena karantena, dela pa mu ni možno odrediti na domu, delovnopravna zakonodaja nalaga izplačilo nadomestila plače za čas odsotnosti. Zakon breme iz plačila prenaša na državni proračun. Delodajalci bodo tako imeli omogočeno uveljavitev povračila nadomestila plače tudi za te primere. Zakon predvideva različne višine nadomestil, glede na to, ali je delavcu karantena odrejena na meji ali mu je odrejena zaradi stika z okuženo osebo ali stika z okuženo osebo v okviru opravljanja dela za delodajalca ali pa je odrejena javnemu uslužbencu. Ukrep glede karantene bo veljal od dneva uveljavitve tega zakona dalje, zato je sprejetje zakona nujno potrebno, da se čim prej razbremeni delodajalec plačevanja nadomestila za čas odrejene karantene. Trenutno je namreč delodajalec tisti, ki krije breme plačila nadomestila zaradi odrejene karantene.   Financiranje dodatnih kadrov. Ta ukrep se nanaša na dodatno kadrovsko podporo socialnovarstvenim zavodom v javni mreži in Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje. Kot veste, so domovi kadrovsko podhranjeni, kar se posledično odraža na kakovosti oskrbe oskrbovancev in preobremenjenosti zaposlenih. Z zakonom smo uspeli zagotoviti 31 milijonov za reševanje kadrovske stiske v naslednjih dveh letih. Zelo pomembno pri tem je, da kadrovsko okrepitev in izboljšanje standardov v domovih ne bomo preložili na plače oskrbovancev oziroma za to ne bo potreben dvig cen oskrbnin. Tudi ta ukrep je treba čimprej uveljaviti, da se omogoči čimprejšnja zaposlitev dodatnih kadrov in se na ta način razbremenijo zaposleni v socialnovarstvenih zavodih, kar je pomembno tudi v primeru morebitne odsotnosti zaposlenih, ki zbolijo za boleznijo covid-19 ali so odsotni zaradi odrejene karantene. Zavedamo se, da se lahko ponovi drugi val okužb in želimo napraviti vse, da se prepreči zaprtje, kot smo mu bili priča marca in aprila. Mobilna aplikacija je namenjena preprečevanju širjenja nalezljive bolezni covid-19, zato zakon določa vzpostavitev in zagotavljanje delovanja mobilne aplikacije za obveščanje oseb o stikih z okuženimi z virusom SARS-CoV-2. Predlog zakona določa, da je namestitev in uporaba mobilne aplikacije prostovoljna in brezplačna, razen v primerih, ko je posamezniku odrejena karantena ali ko je posameznik potrjeno pozitiven na virus. V tem primeru si moramo mobilno aplikacijo obvezno namestiti in vanjo vnesti naključno kodo.   S predlogom zakona pa se omogoči tudi unovčitev bona pri sezonskih ponudnikih na področju turizma. Zakonski predlog, ki je pred vami, je odgovor na realne potrebe po ohranjanju delovnih mest, po zagotavljanju dodatnih virov za prepotrebne dodatne kadre v domovih za starejše ter po omogočanju varnosti za državljane prek spletne aplikacije v času, ko nevarnost epidemije ni končana.  Sprejetje zakona tako predstavlja nujni ukrep, ki bo omogočil blažitev in odpravo posledic naravne nesreče epidemije za gospodarstvo in državljane. Zakon se tako nanaša na vsebino, glede katere v skladu s prvo alinejo drugega odstavka 90. člena Ustava Republike Slovenije razpis zakonodajnega referenduma ni dopusten, ker zahtevni zakon predstavlja zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev odprave posledic naravnih nesreč v smislu prve alineje drugega odstavka 90. člena Ustave Republike Slovenije. Hvala.
Hvala lepa.   Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.   Besedo ima Poslanska skupina Levica, kolega dr. Matej T. Vatovec.
Najlepša hvala predsednik. Lep pozdrav sem!   Kot smo videli že večkrat, pri interventnih zakonih je vedno aktualna dilema, do kakšne mere in kolikokrat je dopustno omejiti pravico do referenduma. V Levici smo imeli jasno stališče glede tega vprašanja že ves čas. Tudi pred to vlado smo bili proti spremembam zakona o referendumu in o ljudski iniciativi, s to vlado pa smo bili še toliko bolj proti predvsem zaradi možnih zlorab tega instituta, ki vzame ljudem možnost, da se ne strinjajo in nadzirajo delo zakonodajne veje oblasti, proti zaradi zlorab. Takrat ko ste sprejemali praktično z večino v tem parlamentu, smo samo v Levici glasovali proti spremembam ZLRI, opozarjali smo na to, da lahko pride do tega, da bo vlada na takšni ali drugačni točki vnesla v zakone, za katere bo predlagala tak sklep, določbe, ki v takšne zakone ne spadajo. In temu smo priča danes.   Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val covid-19 je eklatanten primer takšne zlorabe tega instituta. Je primer, na katerega so opozorili Informacijski pooblaščenec, Inštitut za kriminologijo, druge organizacije in drugi posamezniki, predvsem pa tudi naša Zakonodajno-pravna služba. Ta zakon v tem svojem drugem delu oziroma v četrtem poglavju, ko uvaja mobilno aplikacijo za sledenje, ne glede na to, kako poslušamo, da gre za prostovoljno zadevo, da gre za stvar, ki je učinkovita, in postavlja v svojih argumentih vlada to lažno dilemo, ali aplikacija ali pa popolna zapora javnega življenja, vam Zakonodajno-pravna služba lepo pove v svojem mnenju, v katerem je mislim da tretjina tega menja namenjena ravno aplikaciji, da gre za nesorazmeren ukrep, da gre za ukrep, ki tepta ali pa krši vsaj pet členov ustave. Seveda tudi tisto, kar je ključno, je vprašanje začasnosti. Zakonodajno-pravna služba odpira vprašanje, ali so dovolj jasne določbe, ki napeljujejo na to, kdaj bo takšen ukrep nehal veljati. Z vseh teh vidikov je predvsem drugi del tega interventnega zakona popolnoma v nasprotju s smislom dopustnosti oziroma nedopustnosti referenduma. Mobilna aplikacija, ki dokazano ne učinkuje, če pogledamo prakso v drugih evropskih državah, v Franciji in Nemčiji, aplikacijo, ki v resnici skriva nesposobnost te vlade, ki skriva to, da ni bila sposobna vlada v preteklih mesecih, ko smo se soočali z epidemijo oziroma s to epidemijo se soočamo še danes, vlagati več v domove za starejše občane, skušati lajšati težave, ki so se tam dogajale, namesto da je pripravljala sezname, s katerimi ne bi starostnikov pošiljali v bolnišnice. Ni naredila nič za to, da bi okrepila zdravstveni sistem, ni naredila nič, da bi bistveno povečali število testiranj, s katerimi bi dejansko lahko boljše nadzirali širitev epidemije. Ni naredila nič do pred nekaj dni tudi za povečanje inšpekcijskih nadzorov glede karanten. Sedaj smo videli, da se da na tak način tudi te stvari nadzirati. Ta aplikacije je zgolj pesek v oči, je instrument, ki pomeni resnično grob poseg v ustavne pravice posameznikov, ki pomeni to, da bomo svoje podatke dajali oblasti brez kakršnihkoli varovalk. Na to opozarja tudi Zakonodajno-pravna služba, na to opozarja stroka.   S tega vidika je ta zakon popolnoma neprimeren v tem smislu nedopustnosti referenduma. Zaradi teh razlogov, pa tudi še kakšnega drugega v Levici tega sklepa ne bomo podprli.
Hvala lepa.   Besedo ima Poslanska skupina Nova Slovenija – krščanski demokrati, kolegica Tadeja Šustar.
Spoštovani gospod predsednik Državnega zbora, državna sekretarka, spoštovani kolegice in kolegi!  Včeraj smo sprejeli ukrepe, ki jih je Vlada Republike Slovenije pripravila za pripravo na drugi val okužb s koronavirusom. Ključni ukrepi zakona so podaljšanje začasnega čakanja na delo, ki bo veljalo tudi v juliju, vlada pa ga lahko dvakrat podaljša, najdlje do 30. septembra 2020. Delodajalec prejme od države povrnjenih 80 % nadomestila plače, kar za delodajalca močno zmanjša breme plač. Drugi ukrep se na nanaša na nadomestilo glede karantene, pri čemer se delavcu, ki mu je odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo v okviru opravljanja dela, nakaže nadomestilo plače, kot bi jo prejel, če bi delal. V primeru, da se znajde v karanteni zaradi odhoda v državo z rumenega ali zelenega seznama, bo prejel 80 % nadomestila plače, če pa se bo odpravil v državo na rdečem seznamu in mu bo zato odrejena karantena, delavec ne bo upravičen do nadomestila plače. Tretji ukrep se nanaša na uporabo mobilne aplikacije za preprečevanje širjenja okužb s koronavirusom. Četrti ukrep pa zagotavlja prepotrebna dodatna sredstva za socialnovarstvene zavode, ki so v ključnih trenutkih epidemije odigrali pomembno vlogo pri skrbi za ljudi.   Ustava Republike Slovenije v 90. členu določa, da referenduma ni dopustno razpisati o zakonih, ki govorijo o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč. V skladu z 8. členom Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami se za naravno nesrečo šteje tudi množičen pojav nalezljive bolezni, kar pomeni, da odpravljanje posledic epidemije ter priprava na novi val covid-19 ustreza tem kriterijem. 21.a člen Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi ureja postopek, po katerem ravna Državni zbor v primeru zakonov, ki odpravljajo posledice naravnih nesreč. Gre za primere zakonov, s katerimi rešujemo usode ljudi in socialnovarstvenih zavodov včasih težke naravne nesreče. Ko tehtamo med pravico do referenduma na eni strani ter usodo ljudi na drugi strani, moramo tokrat pretehtati v korist reševanja naših državljanov v teh kriznih časih. Spominjam tudi, da zakon o referendumu v teh primerih za varovanje pravice do referenduma predvideva tudi varovalko v obliki zahteve za oceno ustavnosti zakona. To utrjuje naše prepričanje, da se z današnjo odločitvijo v zadostni ravni v teh sicer tako zahtevnih okoliščinah spoštuje tudi pravica do referenduma.   Zato v Poslanski skupini Nova Slovenija – krščanski demokrati pozdravljamo, da bo Državni zbor na predlog Vlade v skladu z določbo prvega odstavka 21.a člena ZRLI sprejel sklep, s katerim bomo ugotovili, da referenduma ni dopustno razpisati. Ne, ker ne bi želeli referenduma, ampak ker si želimo, da pomoč do posameznikov in podjetij pride čim prej. Vsak dan odlašanja bi bil v teh časih odveč. Na tem mestu bi se rada zahvalila tudi Državnemu svetu, ki ni odlašal z odločitvijo, ampak je z vednostjo, da Slovenke in Slovenci ter naše gospodarstvo potrebuje čimprejšnje ukrepanje države, ne bo zahteval, da se o njem še enkrat odloča. Gre za državotvorno odločitev. Vse nas posebno postavlja na preizkušnjo izbruh nalezljive bolezni covid-19. Ob tem apeliram na vse nas odločevalce, da strnimo vrste in kot že velikokrat prej pokažemo državljankam in državljanom enotnost, saj se moramo zavedati, da le skupaj lahko premagamo nevidnega sovražnika. Naj se na tem mestu zakonodajni postopek konča ter naj začne zakon čim prej delovati.  Predlog sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma bomo v Poslanski skupini Nova Slovenija – krščanski demokrati podprli. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Besedo ima poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije, kolega Franc Jurša.
Predsednik, hvala za besedo. Vsem skupaj prav lep pozdrav!  Včeraj smo sprejeli Predlog zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19. V razpravi smo poleg številnih trditev, da je nadaljnje ukrepanje nujno, lahko slišali tudi nekatere očitke. Med drugim tudi, da nov zakon potrebujemo, ker prejšnji sprejeti interventni ukrepi niso bili v skladu s tem, kar smo želeli oziroma niso bili dobri. A vendar vsi dosedanji ukrepi, ki so reševali in še rešujejo nujne socialne in ekonomske stiske tako državljank in državljanov kakor tudi celotnega gospodarstva, preprosto ne morejo biti slabi.   V Poslanski skupini DeSUS smo ocenili, da je vlada tudi tokrat odgovorno pristopila k pripravam na morebitni novi val virusa covid-19. Pripravila je smiselne ukrepe, zaradi katerih smo tudi v prihodnjih mesecih mirno zrli v prihodnost. Da polnimo časovno praznino v nadaljevanju ukrepov in preprečujemo morebitne posledice, ki bi lahko nastale zaradi zavlačevanja ljudem, gospodarstvu kakor tudi javnim financam, je čimprejšnja uveljavitev tako nujna. Zagotovo si vsi želimo, da ta preizkušnja, ki nam jo je prinesla epidemije novega virusa, čim prej mine, a najbolj se bomo morali privaditi na drugi način življenja. Zato so solidarnost, strpnost in medsebojno razumevanje še tako bolj pomembni. Odgovorno ravnanje tako ob morebitnih okužbah kot tudi ob sprejemanju potrebnih ukrepov nam bo omogočilo, da bomo kot družba uspešni.   Predlog sklepa ima pravno podlago v določbi 90. člena Ustave v povezavi z novim 21.a členom Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi. V skladu s tem lahko Državni zbor na predlog Vlade sprejme sklep, s katerim ugotovi, da referenduma ni dopustno razpisati, ker gre za zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravne nesreče ob predpostavki. Ravno tako ni več zadržka veta Državnega sveta.   Zaradi navedenega bomo poslanci naše poslanske skupine tudi tokrat kot pri vseh interventnih paketih do sedaj sklep o nedopustnosti razpisa referenduma soglasno podprli.
Hvala lepa.   Besedo ima Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, kolegica Eva Irgl.
Najlepša hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!  Včeraj smo potrdili Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19, ki je pripravljen z namenom, da se čim bolj zajezijo posledice, ki jih ima covid-19 na družbo kot celoto. Z zakonom želimo namreč ublažiti socialne stiske, reševati gospodarstvo in zagotoviti pravočasno odkrivanje in preprečevanje širjenja okužbe.   Ključno rešitve v zakonu so naslednje. Podaljšuje se ukrep čakanja na delo. Zakon določa nadomestilo plače za odrejeno karanteno. Zagotavlja dodatnih 31 milijonov evrov za področje institucionalnega varstva. Uvaja mobilno aplikacijo za obveščanje o stikih z okuženimi z namenom varovanja zdravja ljudi in da se epidemiologom omogoči, da opravijo svoje delo še učinkoviteje.   Veseli me tudi, da je ta vlada tako kot že pri tretjem protikorona paketu preko Ekonomsko-socialnega sveta vodila zares odličen dialog s socialnimi partnerji in z njimi potem tudi uskladila večino ukrepov.   V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke bomo podprli sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma. Hvala.
Hvala lepa.   Besedo ima Poslanska skupina Lista Marjana Šarca, kolegica Tina Heferle.
Gospod predsednik, hvala za besedo.  Danes že sedmič, odkar je bila sprejeta sprememba zakona o referendumu in o ljudski iniciativi odločamo o sklepu, s katerim za nek zakon prepovedujemo referendum. Sicer je namen zakonske in ustavne ureditve, da se glede določenih zakonov prepove referendum, zelo jasno določen. Ustava v 90. členu pravi: »Referenduma ni dopustno razpisati o zakonu o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč«. Ko gre za neko intervencijsko zakonodajo, ki bi jo sprejemali zavoljo naštetega, je tak ukrep, torej prepoved referenduma, povsem na mestu. Popolnoma druga zgodba pa je, ko gre za zakon, ki ni interventne narave ali ko gre za zakon, ki pod krinko interventne zakonodaje skriva spremembe, s katerimi se prekomerno in nesorazmerno posega v ustavo, v ustavno zagotovljene človekove pravice in temeljne svoboščine. Naj preberem naslednje: »V Poslanski skupini LMŠ smo opozarjali na nevarnost zlorabe takšne zakonske ureditve, saj je z vsakokratno koalicijsko večino mogoče izglasovati sklep o prepovedi referenduma prav pri vsakem zakonu, za katerega to predlaga Vlada oziroma lahko Vlada v zakone, ki sicer niso interventne narave in bi upravičevali načeloma tak sklep, vključi tudi posamezne zakonske določbe, ki niso interventne in celo trajno posegajo v sistemsko ureditev nekega družbenega področja. Omejevanje referendumske pobude glede takšnega zakonskega besedila je prekomerno in bi ob ustavni presoji skoraj zagotovo bilo protiustavno. Da v zakon, glede katerega Vlada želi prepovedati referendumsko pobudo, ni dovoljeno umeščati drugih vsebin, ki niso nujne in interventne narave, smo v LMŠ- in ostali v opoziciji opozarjali že vse od začetka«. Ravnokar sem prebrala dobesedno del našega stališča, ki smo ga predstavili, ko smo obravnavali enega izmed zadnjih sklepov za prepoved referenduma.   In stvari se očitno ne spreminjajo, niti pri četrtem protikoronskem zakonu oziroma niti pri sedmem predlogu sklepa o prepovedi referenduma. Danes prepovedujemo ljudem možnost, da bi se na morebitnem referendumu izjasnili o tem, ali želijo imeti uzakonjeno obvezno uporabo mobilne aplikacije za sledenje ali ne. Če bi predlagatelj pri zakonskem opredeljevanju te aplikacije ravnal v dobri veri, teh določb ne bi tlačil v interventno zakonodajo, ki je socialno-ekonomske narave, pač pa bi to uredil v posebnem zakonu, v posebnem zakonodajnem postopku in predvsem bi to uredil bolj precizno in sorazmerno. Ampak v tem primeru Vlada ne bi imela alibija, da predlaga sklep o prepovedi referendumske iniciative.   Vlada danes ponovno zlorablja ta institut, koalicijski poslanci pa ji pri tem ponovno slepo sledijo. Mi seveda tega sklepa ne bomo podprli predvsem iz razloga, ker se tiče zakona, ki vsebuje ustavnosporne določbe, ki po našem mnenju nedopustno posegajo v zasebnost ljudi.
Hvala lepa.  Beseda ima Poslanska skupina Socialni demokrati, kolega mag. Marko Koprivc.
Predsednik, hvala lepa za besedo. Spoštovana državna sekretarka, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!  Kot je bilo že povedano, je včeraj Državni zbor sprejel tako imenovani četrti protikorona zakon, zakon, ki naj bi na nek način skušal omiliti posledice ponovnega vala koronavirusa, ki je tako rekoč že med nami. Socialni demokrati smo tako kot pri prvih treh tudi pri tem paketu skupaj s celotno demokratično opozicijo skušali aktivno sodelovati in tudi izboljšati samo zakonsko materijo. Žal je bila večina ali pa recimo skoraj vsi amandmaji, ki smo jih predlagali, so bili zavrnjeni. Koalicija očitno ne želi slišati pozitivne kritike oziroma predlogov za izboljšavo. Številni ukrepi so sicer zelo dobri, sploh tisti tako imenovani ekonomsko-socialni del, ki skuša pomagati izboljšati ljudem situacijo, v katero so bili pahnjeni zaradi krize. Naša ključna kritika je bila, da so ukrepi prekratkoročni, da bi jih bilo treba podaljšati za dlje časa, da bi bilo treba skrbeti tudi za tako imenovane samostojne podjetnike s subvencijo, ki ne velja več, kljub tem, da je kriza še vedno v razmahu. Kot rečeno, pa smo bili žal neuslišani.   Velik problem tega zakona pa je, da je v njem tudi materija, ki nikakor v ta zakon ne sodi. Gre za tako imenovano uvedbo obvezne mobilne aplikacije za sledenje državljank in državljanov. Da je ta aplikacija, kot jo predlagate, neustavna, da posega v že pridobljene človekove pravice državljank in državljanov, so opozarjali številni: tako strokovna javnost kot tudi poslanke in poslanci, Varuh človekovih pravic, Odvetniška zbornica, Inštitut za kriminologijo, konec koncev Evropska unija in še številni drugi. Koalicija žal vsem tem kritikam ni želela, ni hotela prisluhniti.   Zaradi tega Socialni demokrati predloga nismo podprli in zaradi tega tudi današnjega postopka, ki bi na nek način zaobšel možnost referenduma, ne bomo podprli. Tudi kar se tiče tega postopka, ki je, kot je bilo že povedano, v izjemnih razmerah mogoč, da se prepreči možnost sklica referenduma, je Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora opozorila, da so v samem zakonu tudi vsebine, ki ne sodijo med te nujne vsebine, ki lahko zaobidejo referendum. Ena od teh je zagotovo tudi ta mobilna aplikacija, ki na nek način Slovenijo postavlja med države, ki so nagnjene k temu, da se državljankam in državljanom prekomerno sledi in jih nadzoruje. Še enkrat, res nam je žal, da niste želeli slišati, da ta mobilna aplikacija ne bo nič prispevala k samemu zdravju državljank in državljanov, bo pa povečala možnost vladi, da na nek način sledi državljankam in državljanom.   Socialni demokrati tega predloga ne bomo podprli. Hvala lepa.
Hvala.   Besedo ima Poslanska skupina SMC, kolegica Mojca Žnidarič.
Hvala predsednik. Spoštovane in spoštovani!   Vlada je Državnemu zboru poleg Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 z namenom čimprejšnje uveljavitve ukrepov predložila tudi Predlog sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma. Ustava v 90. členu določa, da referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč. Podrobneje pa postopek določa zakon o referendumu in ljudski iniciativi. V skladu z zakonom Državni zbor na predlog Vlade sprejme ugotovitveni sklep, da za takšne zakone razpis referenduma ni dopusten. Koronavirus, ki je že konec lanskega leta izbruhnil na Kitajskem in se z bliskovito hitrostjo razširil po celem svetu, je terjal, da smo v Sloveniji že marca razglasili epidemijo. Kot naravno nesrečo pa štejemo tudi množičen pojav nalezljive bolezni, zato je danes naše odločanje o sklepu glede nedopustnosti razpisa referenduma popolnoma upravičeno in je na mestu. Enako kot smo to naredili že pri preteklih protikoronskih zakonskih paketih, poleg katerih smo sprejeli tudi sklepe o nedopustnosti razpisa referenduma. Da je sprejetje sklepa, ki ga obravnavamo danes, potrebno, izhaja iz dveh dejstev. Iz prvega, ukrepi, ki jih predvideva četrti protikoronski sveženj, morajo čim prej zaživeti in pomagati našim državljanom, gospodarstvu, socialnovarstvenim zavodom. In iz drugega, v zadnjih tednih smo priča naraščajočemu številu okužb v naši in sosednjih državah. To nam daje vedeti, da je drugi val epidemije praktično že tukaj, in to od nas terja določeno ukrepanje. S sprejetjem zakona včeraj smo to storili, danes s sprejemanjem sklepa o nedopustnosti razpisa referenduma tudi nadaljujemo.   V času korona krize smo imeli na poslanskih klopeh že nekaj tovrstnih sklepov. Sklepe in posledično čim hitrejšo uveljavitev ukrepov, ki so državljanom in gospodarstvu omogočili učinkovito in hitro pomoč, smo podprli le koalicijski poslanci. Opozicija je žal vedno znova zavzela stališče, da že sama predložitev takih sklepov v odločanje pomeni omejevanje demokratičnega odločanja. V SMC obžalujemo, da opozicija do sedaj ni uvidela, da je čimprejšnja uveljavitev ukrepov za blaženje krize nujna in da naši državljani to zares potrebujejo. Danes imamo tako vsi poslanci še eno možnost, da dokažemo, da nam je mar, da smo odgovorni in da zmoremo strniti vrste takrat, ko je to zares pomembno.   V SMC bomo sklep tudi tokrat podprli.
Hvala lepa.   Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.   Prehajamo na razpravo poslank in poslancev o predlogu sklepa. Imamo še dve prijavljeni razpravljavki. Prva bo razpravljala Nataša Sukič, potem Jerca Korče.   Kolegica Nataša Sukič, imate besedo.
Hvala za besedo, predsedujoči.   Opozarja informacijska pooblaščenka, opozarja Inštitut za kriminologijo, opozarja Zakonodajno-pravna služba, opozarja celotna opozicija, opozarja javnost – in nič. Vi ne slišite. Ponovno ste zlorabili institut referenduma, se pravi zapakirali nekaj, kar bi moralo iti v presojo na referendum, nekaj, kar sploh ni interventne narave v interventni zakon pod pretvezo, da rešujete zdravstveno krizo. Ampak v razpravah smo pokazali in dokazali, da ta aplikacija ne more nadomestiti testiranj, ta aplikacija ne zdravi ljudi in ta aplikacija ne bo razrešila zdravstvene krize. Če bi bilo tako, potem te krize v državah, ki so jo uvedle, sploh več ne bi bilo. Nasprotno, na primeru Francije smo videli, da je v državi, kjer mislim, da je 76 milijonov ljudi, če se ne motim, morda jih je nekoliko manj, ali pa 67, nimam sedaj prav v spominu, ta aplikacija je v treh tednih delovala natanko 14-krat. In vi nam tukaj prodajate zgodbo, kako je tako zelo nujna, da brez nje sploh več ne moremo. Ponovno ste pripeljali v zakon nekaj skozi stranska vrata, tako kot ste v prejšnjih protikoronskih paketih to naredili z nevladnimi okoljevarstvenimi organizacijami, ko ste jim enostavno zamejili dostop do participacije v sodnih in upravnih postopkih. Seveda spet pod pretvezo interventnosti. Pa to ni imelo nobene zveze s protikoronskimi ukrepi, kot je v resnici nima ta aplikacija. Še več. Evropska navodila so jasna. Ta aplikacija je lahko izključno prostovoljna. Pri nas pa ni tako. V tem zakonu piše, da jo bo obvezno moral namestiti vsakdo, ki bo okužen s covid-19. Sedaj pa me zanima, glede na to, da smo tukaj ure in ure razpravljali, pa da vidim, da se poslanci na strani SDS zelo čudite zdajšnji moji razpravi, kako to, da na vseh teh dolgih maratonskih urah nismo dobili odgovorov na ključna vprašanja. Mi ne vemo, kako boste vi nadzirali, ali si je okuženi to aplikacijo inštaliral v pametni telefon ali ne. Nam boste končno pojasnili, kako boste to naredili? Meni ni jasno, kako boste vi to vedeli. Drugič. Vemo, da vsi ljudje nimajo pametnih telefonov. Ali boste sedaj državljane prisilili, da bodo vsi imeli pametni telefon in si inštalirali to aplikacijo, če bodo okuženi. Tudi na to vprašanje in dilemo nismo dobili odgovorov. Vemo, da najbolj ranljiva skupina, izpostavljena temu virusu, so starejši. In ravno ogromno starejših nima pametnih telefonov. Torej čemu ta aplikacija? A boste te ljudi kaznovali, oglobili, ker, prvič, nimajo pametnih telefonov in bodo s tem kršili vašo zapoved o obvezni inštalaciji te aplikacije? In tu me čudi stranka DeSUS. Upam, da me poslušate, medtem ko poslanci klepetate. Vi ste tisti, ki ščitite pravice starejših. Dobro veste, da ti ljudje, ogromno njih nima pametnih telefonov. Kaj boste naredili? A boste mirno gledali, da bodo te ljudi oglobili, ki so že itak najbolj ranljiva skupina, tudi eni izmed najbolj izpostavljenih revščini? A boste vi to mirno dopuščali? Vidim, da boste mirno dopuščali. Ker vi to podpirate. To, da vas ne zanima, da so to ustavno sporne zadeve, to, da vas ne zanima, da je dokazano, da ta aplikacija po številnih, bom rekla, točkah ustave enostavno ne gre, da je to nedopusten poseg v svobodo odločanja, v našo zasebnost, v človekove pravice, ki nam jih jamči ustava.   Jaz ne vem, zakaj je zdaj tukaj tako završalo, ko jaz razpravljam. Govorim vam stvari, ki so pač žal logične.   Pravite, da jo imajo skoraj vse evropske države. Takole je s tem. Samo Poljska. Poljska je edina evropska država, ki se ne drži tega, kar je predpisala Evropska komisija. Ne drži se teh postulatov. In mi bomo drugi. Mi bomo ob Poljski edini, ki bomo naredili to tako, kot se to ne naredi.   Kot rečeno, če bi ta aplikacija naj delovala, bi delovala samo v primeru širokega zaupanja ljudi. Če bi državljani in državljanke tej vladi široko zaupali in si jo namestili prostovoljno, potem bi morda celo nekaj malega delovala. Ampak kot vemo, ta vlada zaupanja pač nima, saj to vidimo po odzivih, ob petkih, ne vem, kaj se zdaj ta trenutek dogaja, ampak državljanke in državljani vam jasno sporočajo, da ta vlada še zaradi marsičesa drugega nima zaupanja in ga bo imela samo še manj, če bo stopnjevala te svoje represivne ukrepe.   Čemu pravzaprav to služi? Čemu služi ta aplikacija? Temu, da bo nekdo fino zaslužil. Temu, da enostavno ustrahujete državljane in državljanke, da naj se bojimo. Ker res, povejte vi meni, kako boste vedeli, ali so si ti ljudje inštalirali aplikacijo ali si je niso. Drugič, kateri podatki se bodo zbirali? Tretjič, kako dolgo se bodo zbirali, do kdaj se bodo zbirali? Niste nam odgovorili na ključna vprašanja, ki se tičejo temeljnih posegov v človekove pravice, ki so z ustavo zajamčene. Torej se požvižate na ustavo. In če že ne more biti veliki državnik, se je naš premier pač odločil, da bo raje veliki brat. Mene resno zanima in vam za zaključek postavljam vprašanje. Zakaj lažete? Zakaj zavajate in zakaj strašite ljudi? S to aplikacijo, oprostite, ne bomo dosegli nič, razen negativnih učinkov v javnosti. Ja, kar skomigajte, kolega, tamle. Res, vaš cinizem in aroganca sta nepredstavljiva. In to, kar počnete, je skrajno, skrajno nedopustno.   Zato seveda sklepa o nedopustnosti referenduma nikakor ne bi smelo biti, kajti ta tema aplikacija je tipična materija, ki bi morala iti na referendum. In ker ste naredili vse, da ne bo šla na referendum, ker izigravate referendumsko zakonodajo, bomo pač morali ponovno iti v ustavno presojo. Ampak to se vam zdi zabavno, ker s tem procesi tečejo na Ustavnem sodišču, vi pa veselo med tem zlorabljate ustavo Republike Slovenije in maltretirate ljudstvo z nedopustno krepitvijo represije.  Toliko z moje strani. Hvala.
Hvala lepa.  Besedo ima kolegica Jerca Korče.
Najlepša hvala za besedo in lep pozdrav še v mojem imenu.  Imamo eno tako lepo knjigico, ki ni samo knjigica. To je Ustava Republike Slovenije. In stara sem približno toliko, kot obstaja ta naša država. Če so me kaj učili skozi celotno mojo mladost in moje odraščanje, je to, da obstajajo neke zadeve, ki jih moramo vsi skupaj spoštovati. To so nenazadnje simboli naše države in ustava je eden izmed temeljev naše republike. In lahko stokrat ponovite, tudi predsednik vlade lahko stokrat ponovi, kako zelo domoljuben je, ampak dokler ne spoštuješ osnov, na katerih je grajena država, ne moreš govoriti niti o minimalni stopnji domoljubja. Danes se pogovarjamo o tem, da bomo ljudstvu odrekli možnost za razpis referenduma. O tem se pogovarjamo. To, da je vsebinsko zadeva sporna na več nivojih in da tlačite v neke interventne zakone pod neko pretvezo interventnosti zadeve, ki tja ne sodijo, kaže, kakšni vi ste. In odraža to, da je velika škoda, da se koalicijski partnerji ne dvignejo in ne povedo ja, smo za ukrepanje na gospodarskem področju, na zdravstvenem področju, tam, kjer je treba intervenirati in hitro odreagirati, vendar zadeve, ki niso interventne in ne sodijo v zakon, sodijo v polje tega, da se o njih strokovno razpravlja, da se o njih izrečejo tisti, ki vedo, kakšne varovalke so potrebne, da se opravi diskusija z varuhom človekovih pravic, informacijsko pooblaščenko, da se pove, kako bomo tehnologiji mogoče omogočili to, da nam pomaga, ampak da bomo postavili zelo ostre varovalke, da obvarujemo človekove pravice. O tem se pogovarjamo. In vedno se gre en korak dlje. Danes bo storjen še en korak dlje. Veste, nimamo epidemije, nimamo izrednih razmer, ničesar takega nimamo. Po tej logiki bo vsak zakon, ki pride v Državni zbor, pod pretvezo nekega interventnega ukrepanja podvržen temu, da se bo odrekalo to, kar je zagotovljeno v ustavi. Po ustavi nima oblasti ta koalicija, ta predsednik vlade, ampak ima oblast ljudstvo. In jaz ne vem česa se bojite. Če bi spisali zakone, ki bi targetirali na to, da se pomaga zgolj gospodarstvu, verjemite, da bi dobili po vsej verjetnosti tudi glasove dela opozicije. Ampak ne. Vi nasedate temu, kar je namen ene stranke oziroma predsednika vlade. In to je žalostno. Danes bi morali poslanci to zadevo postaviti tja, kamor sodi. In to je, da je nedopustno, da se že po toliko časa, ko nimamo nobene epidemije oziroma nobenih izrednih razmer odreka ljudstvu, da razpiše referendum. O tem se pogovarjamo. Jaz upam, da še ta knjigica velja. Če se na trgu ne sme več brati, jaz upam, da jo v svojih pisarnah poslanci še lahko beremo. Preberite jo, razmislite o tem, koliko časa bomo še dopuščali, da se neke meje tega, na katerem je grajena naša republika, naša Slovenija, premikajo tja, kamor pač ne sodijo.
Hvala lepa.  Prehajamo v sklepni del razprave, v katerem dobi besedo še predstavnica Vlade. Želite besedo?   Izvolite.
Mateja Ribič
Hvala lepa za besedo.  Želela bi samo pojasniti glede na razpravo v preteklih dneh in tudi danes, kaj je v zvezi s tem, če nekdo mobilnega telefona nima. Ja, zavedamo se, da veliko starejših, predvsem stanovalci in stanovalke v domovih za starejše mobilnega telefona nimajo. Ampak zakon je tukaj zelo jasen. Aplikacijo si mora namestiti tisti, ki je okužen ali pa tisti, ki mu je odrejena karantena in je uporabnik, se pravi, da ima mobilni telefon. Nihče ne bo kaznovan zaradi tega, ker pametnega telefona nima in si iz tega razloga ne bo mogel namestiti te aplikacije. Kazen je mišljena samo za tiste, ki mobilni telefon imajo in si pod pogoji iz tega zakona aplikacije ne bodo želeli namestiti. Kazen je predvidena od 100 do 600 evrov. Hvala.
Replika.
Ja, spoštovana, saj jaz vem to, da tisti, ki nimajo … Ampak ali se vam ne zdi, da gre za popolnoma neenako obravnavo tudi med okuženimi. Torej če ti nimaš telefona, v redu, potem pa upam, da bodo državljani izvedli državljansko nepokorščino in se bodo vsi odrekli telefonom pa ne bodo imeli te aplikacije. Potem se pa vi lahko na glavo postavite s tem svojim nadzorom, ki je kar nekaj. Torej tisti, ki nima telefona, vidim, da si ne rabi inštalirati. Torej se odrečeš telefonu. Pika. Zapreš svoj telefon, nimaš ga več, adijo telefon in adijo aplikacija. Prav razumem? Hvala, da ste nam pojasnili vse to.
Hvala lepa.   Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Prehajamo na odločanje o predlogu sklepa.   Obrazložitev glasu v lastnem imenu, kolega Robi Pavšič.
Najlepša hvala.   Najprej moram ostro protestirati, niti enkrat niste opozorili poslancev SDS, ki so konstantno motili tako govorce kot tiste, ki smo želeli prisluhniti razpravi. Enako je tudi zdajle. In tudi za mano se je nenehno klepetalo.   Drugo pa je, vsebinske pomisleke smo obdelali zelo podrobno že včeraj in ugotovili, da mobilna aplikacija grobo posega v temeljne ustavne pravice. To je danes nedvoumno izpostavil tudi Državni svet, čeprav se je odpovedal pravici veta. In če je tukaj več kot 46 ljudi prepričanih, da imajo prav, hkrati pa se zavedajo, da nimajo prav, je ta sistem zašel res v neko slepo ulico. To, da nimajo prav, pa potrjuje desettisoče ljudi, ki so vsak petek pred parlamentom.
Mir, mir! Tišina.
Zato bom tako kot sem včeraj z lahkoto zavrnil ta zakon, ki ni interventen. Tudi moji kolegi so že danes izpostavili, nismo mi v epidemiji, nimamo razglašenih izrednih razmer, nimamo razglašene naravne nesreče. V povsem normalnih homogenih časih skrivate tudi dobre ukrepe, ampak predvsem pa tiste, ki niso dobri, v interventno zakonodajo. Če to ni prozorno in če to ni sprevrženo, potem pa ne vem, kaj je še. Ta stavba se spreminja v neko čudno politično farso. Vsak dan z izjavami to vedno bolj potrjujete.   Jaz bom proti, z lahkoto bom proti. Hvala.
Hvala lepa.   Glasujemo. Navzočih je 72 poslank in poslancev, za je glasovalo 51, proti 20.   (Za je glasovalo 51.) (Proti 20.)  Ugotavljam, da je sklep sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.   Zaključujem tudi 41. izredno sejo zbora.     Seja se je končala 10. julija 2020 ob 19.29.