27. nujna seja

Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo

15. 9. 2020
podatki objavljeni: 15. 9. 2020 v pregledu

Transkript

In Lokalno Samoupravo
27. nujna seja    (15. september 2020)  Sejo je vodil mag. Branko Grims, predsednik odbora.  Seja se je začela ob 14.04.     1. TRAK: (DAG)
Vsem prav lep pozdrav! Sklepčni smo in lahko začnemo 27. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.   Obveščam vas, da s pooblastilom na seji sodeluje Monika Gregorčič, ki nadomešča mag. Dušana Verbiča. Imamo pa tokrat tri opravičila, in sicer, Franc Kramar, Nataša Sukič in Rudi Medved, ki so se za današnjo sejo opravičili.  Opozarjam, da danes obravnavamo točko dnevnega reda kot zainteresirano delovno telo, se pravi, karkoli bi sklenili, je treba nasloviti na matično delovno telo, to je Odbor za finance; naše odločitve pa so v smeri seznanitve.     Glede na to, da v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.    Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG REBALANSA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2020 ZA PODROČJE MINISTRSTVA ZA    2. TRAK: (NB) – 14.05    (Nadaljevanje) LETO 2020 ZA PODROČJE MINISTRSTVA ZA NOTRANJE ZADEVE TER MINISTRSTVA ZA JAVNO UPRAVO. Najprej vprašam, če želi k predlogu rebalansa podati dopolnitev predstavnik Ministrstva za finance? Želite? Prosim.
Aleš Gorišek
Lep pozdrav! Sam Aleš Lovše, predstavnik Ministrstva za finance.   Dovolite mi nekaj uvodnih besed glede splošnega dela Predloga rebalansa državnega proračuna za leto 2020. predlog rebalansa je pripravljen v negotovih razmerah in po hitri zaustavitvi gospodarstva, ki je sledila razglasitvi epidemije. Po zadnji napovedi Urada RS za makroekonomske analize in razvoj se bo zaradi ekonomskega šoka BDP letos realno znižal za 7,6 %, tako da rebalans upošteva izrazit upad proračunskih prihodkov, hkrati pa so se povečali izdatki zardi sprejetih ukrepov Vlade za omejitev negativnih posledic epidemije za gospodarstvo in prebivalstvo. Prihodki rebalansa državnega proračuna so načrtovani v višini…
Treba bo malo bolj naglas, tudi so opozorili, da se vas slabo sliši, verjetno zaradi mask, pa predlagam, da smo zato bolj kratki in racionalni. Prosim.
Aleš Gorišek
Se opravičujem, bom probal malo bolj na glas pa malo bolj se približati še mikrofonu.   Torej, prihodki rebalansa državnega proračuna so načrtovani v višini 9,2 milijarde evrov in so v primerjavi s sprejetim proračunom 2020 nižji za 14,7 % ali za 1,6 milijarde evrov. Največji delež ocenjenih prihodkov državnega proračuna predstavljajo prihodki iz naslova DDV, sledijo trošarine, dohodnina in prejeta sredstva iz proračuna EU. Z načrtovanim rebalansom se zagotavlja sredstva za intervencijske ukrepe in zakonske obveznosti kot so plače, transferji posameznikom in gospodinjstvom, transferji v pokojnino blagajno. Nadalje, pokritje premalo načrtovanih sredstev v sprejetem proračunu za leto 2020, poravnavo obveznosti iz preteklih let in tekoče izvajanje programov skupnih evropskih politik. Sprejeti proračun za leto 2020, ki ga je Državni zbor sprejel novembra 2019, je načrtovan v višini 10,4 milijarde evrov, odhodki rebalansa so načrtovani v skupni višini 13,4 milijarde evrov in so torej od sprejetega proračuna 2020 višji za 3 milijarde evrov oziroma 29,3 %. Izdatki COVID-19 pa predstavljajo od tega skoraj 19 % vseh izdatkov Predloga rebalansa državnega proračuna. V bilanci prihodkov in odhodkov se v primerjavi s sprejetim proračunom 2020 povečujejo integralna sredstva za 3,1 milijarde evrov, od tega je 2,6 milijarde evrov neposredno namenjenih za financiranje sprejetih ukrepov za blaženje posledic epidemije kovid. Pol milijarde evrov so odhodki povezani s posrednimi učinki epidemije, to se pravi, povečanje nadomestil brezposelnim, kritje izpada prihodkov oziroma povečanje odhodkov za ZPIZ in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Poleg tega še stroški obresti, zadolževanje investicije za podporo zagonu gospodarstva. Zvišuje pa se namenska sredstva za 136,5 milijonov, največ za tekoče vzdrževanje investicije sredstva proračunskih skladov kot so podnebni, vodni, gozdni sklad. Nadalje se za 177,4 milijona evrov znižujejo EU sredstva s pripadajočo slovensko udeležbo ter sredstva finančnih mehanizmov. Na tej podlagi je proračunski primanjkljaj za leto 2020 načrtovan v obsegu 4,2 milijarde evrov oziroma 9,3 BDP. Programske vsebine in posebnosti so prikazane pri posameznih resorjih v njihovih finančnih načrtih. Kot je že predsedujoči povedal, pa bodo na seji matičnega odbora za finance posebej predstavljene okoliščine in izhodišča načrtovanega rebalansa ter pristop upravljanje javnih financ.   Najlepša hvala.
Hvala.   Vprašam Ministra za notranje zadeve, če želi besedo? Predstavitev področja.
Aleš Hojs
Hvala lepa predsednik. Torej, jaz bi samo v kratkih besedah povedal kako je s stanjem rebalansa     3. TRAK: (AB) – 14.10    (nadaljevanje) na Ministrstvu za notranje zadeve. Torej z Vlado sprejetim proračunom je to ministrstvo imelo na razpolago 408,9 milijonov evrov, z rebalansom pa se ta rebalans oziroma ta sredstva povečujejo za 40,4 milijone evrov. Torej v glavnem gre seveda za povečanje na Policiji in pa deloma na Ministrstvu za notranje zadeve, torej le v inšpektoratu, torej inšpektoratu ministrstva pa se sredstva ne povečujejo in ostajajo na nivoju 0,9 milijona evrov.   Zdaj kaj so glavne spremembe; glavne spremembe, ki so načrtovale potrebo po sprejemu tega proračuna in predstavljajo 3,2 milijona evrov več sredstev, so seveda pretežno usmerjenja ali pa posledica povečanja stroškov dela. Kot veste je covid kar precej prispeval k temu. Poleg tega smo morali nekaj naših investicij znižati. Če pa grem kar po postavkah posameznega dela ministrstva, pa so zadeve naslednje. Torej ožji del ministrstva imamo najprej znižanje pravice porabe v višini 0,13 milijona evrov vezano na predsedovanje. Tukaj seveda je potrebno povedati, da smo se v glavnem izognili oziroma, da v zadnje pol leta nihče ali pa večina nas tudi seveda strokovni del, sodelavci in ostali ni potovala nikamor in seveda zato so v tem segmentu načrtovani oziroma že uresničeni prihranki. Potem imamo povečanje v višini 3 milijone evrov, kjer gre glaven del te postavke v višini 2,8 milijona evrov na račun odlivov, ki jih je Vlada zagotovila vsem obmejnim občinam na južni meji. Torej gre za tiste občine, ki ležijo ob naši južni meji in katerih dejavnosti ali pa investicije, ki jih morajo narediti, so v glavnem posledica povečanja nezakonitih prehodov migrantov in s tem povezanih sanacij cest, javne razsvetljave in podobno. Potem se del teh sredstev, vezane seveda na financiranje epidemije povečujejo pravic za izplačilo dodatkov, v višini 0,6 milijona evrov in to nekako skupaj pride, kot sem rekel 3,2 milijona evrov. Potem imamo 37 milijonov evrov več sredstev, kjer so seveda poglavitne spremembe na področju povečanja porabe za javni red in mir, splošno varnost in premoženje. To povečanje je visoko 19,5 milijonov evrov. V glavno gre pa seveda za povečanje stroškov na račun dela. Potem imamo povečanje v višini pravic porabe 20 milijonov evrov na novem podprogramu sredstva za financiranje epidemije, kjer so inventivni stroški za izplačilo dodatkov, torej veste za dodatek vezan na epidemijo in pa na covid dodatek, ki smo ga bili, ali pa ki so ga bili upravičeni prejeti delavci policije in pa ministrstva. Potem imamo nekaj nižjih vrednosti na podprogramu kriminalistične policije. Torej tukaj gre seveda poraba znižana zaradi nekaj investicij, ki jih ne bomo uspeli izvesti v letošnjem letu, kot je recimo nabava vseh vozil, ki so bila planirana, potem posodobitev sistema Afis tudi ne bo narejen in pa seveda nekaj računalniških sistemov, ki so bili potrebni posodobitve ravno tako ne bodo narejeni. Potem imamo neko znižanje v višini 0,3 milijona evrov zaradi nižjega obsega izvajanja projekta prostovoljnega vračanja tujcev. Gre seveda za posledico tistega manjšega priliva oziroma znižanja v mesecih april, marec, april, maj.   Zdaj sama predstavitev je seveda možno podati tudi vezano na materialne stroške in pa investicije. Torej v materialnih stroških so v rebalansu proračuna za leto 2020 načrtovani v višini 65 milijonov evrov, kar je za 7,9 milijona evrov več od sprejetega proračuna. Gre seveda za povečanje, kot sem rekel v glavnem za občine, torej tisto, kar bomo občinam zagotovili. Del je namenjen tudi povišanju plač oziroma ne zgolj povišanju plač, ampak povišanju obsega aktiviranja pomožne policije. Kot veste, smo morali v tem obdobju spremeniti tisto limitirano obveznost pomožne policije, da lahko delajo zgolj toliko in toliko ur na leto, ampak smo to omejitev odpravili, prav tako pa smo s sklepom Vlade, te pogodbe so zdaj v podpisovanju. Seveda učinka zaenkrat še nimajo, bodo pa imele učinek v mesecih od oktobra do decembra,    4. TRAK: (DAG) – 14.15    (nadaljevanje) pomožnim policistom zvišali plačilo z 21. na 24. plačilni razred.   Kar se tiče investicij, se glede na sprejeti proračun le-te znižujejo za 9,9 milijona evrov, torej kar precej, če smo odkriti, in zdaj znašajo 9,5 milijona evrov. Tu je treba povedati, da imamo v postopku ali pa da smo imeli v postopku, pa ne mi, to so bile že prejšnje vlade, mislim, da je cel razpis trajal štiri leta in pol, ki je bil zaključen neuspešno zaradi več pritožb, dolgotrajnih usklajevanj oziroma odločanj na Državni revizijski komisiji, kar je nazadnje rezultiralo v to, da je bil razpis razveljavljen. Gre za razpis za UKV postaje Tetra, torej, ta razpis se ponavlja in ga v letošnjem letu ni mogoče realizirati. Prav tako del investicij, ki so bile namenjene oziroma planirane, da bomo uspeli nabaviti večje število vozil v letošnjem letu, ne bo realizirano, glede na to, da so ponudniki s svojimi cenami pretiravali, in bo od tistega, kar smo razpisali, moč nabaviti zgolj okoli 60 % vozil, ostale cene so glede na ponudbe previsoke in jih nima smisla kupovati oziroma je treba razpis pripraviti drugače oziroma tako, da bo manj sklopov pa večje število vozil v enem sklopu, kar bo onemogočalo na nek način izsiljevanje ponudnikov.  Mogoče zaključim še s tem, da ima Policija s predlogom rebalansa proračuna za leto 2020 v okviru EU sredstev – tega še nisem omenil – s pripadajočimi sredstvi slovenske udeležbe skupaj načrtovanih 11,2 milijona evrov, od tega Sklad za azil, migracije in vključevanje 1,5 milijona evrov, Sklad za notranjo varnost 4,7 milijona evrov, policijsko sodelovanje 1,9 milijona evrov, Sklad za notranjo varnost 1,3 milijona evrov in pa twinning projekti, torej, to so projekti, ki jih izvajajo naši zaposleni, približno 1,8 milijona evrov. Zaradi znižanja teh sredstev – torej, tudi tu so bila sredstva znižana – v višini 3,9 milijona evrov pa je treba dati pojasnilo, da so bila ta sredstva znižana zaradi zamika pri projektu Enter Exit; kot veste, se ta sistem ali pa nabava tega sistema nekako odmika. Na Evropsko komisijo smo zaprosili, mislim, da je bilo to dober mesec nazaj, za smiselno proučitev, ali ima smisel ta Enter Exit sistem z naše strani kupovati, če mislimo resno z vstopom Hrvatov v schengenski sistem. Nekega pravega odgovora še nismo dobili, se je pa treba tudi s Hrvati in komisijo dogovoriti, ali ni morda bolj smiselno ta sredstva preusmeriti oziroma vložiti vse napore, da se tudi Hrvaška nekako vključi v schengenski sistem in da se ta Enter Exit sistem postavi potem na njihovi zunanji meji. Tu bomo seveda še kar nekaj časa verjetno rabili, da bomo s komisijo dorekli. Seveda pa je realizacija teh 3,9 milijona evrov v letošnjem letu nerealna, zato smo jo tudi kot evropska sredstva iz našega proračuna izključili.   Hvala.
Hvala.  Vprašam ministra za javno upravo, ali želi besedo za predstavitev. Prosim.     BOŠTJAN KORITNIK: Hvala, predsedujoči.  Kratko povedano, torej, Ministrstvo za javno upravo po predlogu rebalansa predlaga 214 milijonov 618 tisoč evrov sredstev, od tega so integralna sredstva 176 milijonov evrov, 30 milijonov namenskih sredstev in 7,8 milijona evrov evropskih sredstev s pripadajočo slovensko udeležbo. Tak proračun omogoča, da bomo izpolnili vse zakonske zahteve in skrbeli za stvarno premoženje, centralno informacijsko infrastrukturo in telekomunikacijsko tehnologijo, to je tisto ključno, kar je tudi covid pokazal, da potrebujemo, in je MJU tu opravil svojo nalogo. V primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2020 se znižuje po predlogu rebalansa za 7,7 milijona evrov, na skupini proračunskih uporabnikov upravne enote se pa zvišuje za 6,1 milijona evrov. Kot rečeno, to znižanje je predvsem posledica tega, da so nekateri projekti, denimo, pametna mesta, RIO in tudi GOŠO,     5. TRAK: (SB) – 14.20     (nadaljevanje) delno v izvedbi z zamikom, nekateri projekti pa bodo predstavljeni v naslednjo finančno perspektivo, kar pomeni, da bodo vse vsebine izvedene, izpolnjene, samo ta epidemija COVID je nekatere stvari spremenila oziroma časovno zamaknila. Če pa bodo še kakšna vprašanja sem pa seveda na voljo.
Hvala. Odpiram razpravo. Želi kdo besedo? Prosim.
Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Spoštovana ministra, spoštovani kolegice in kolegi! Mene veseli, da se rebalans povečuje na postavki MNZ, in sicer za dobrih 40 milijonov. Bi pa imel morda nekaj ali vprašanj, pa tudi komentarjev na stvari. Najprej, povečujejo se sredstva za urejanje sistema notranjih zadev, in sicer za tri milijone. Če sem prav razumel gre tukaj za sredstva, ki so potem namenjena občinam na južni meji, torej gre za ceste in razsvetljave. Me pa zanima, če je tukaj opredeljen tudi informacijski sistem in tukaj bi imel vprašanje za oba ministra, tako MJU kot MNZ. Glejte, Zakon o prekrških govori, torej nekatere občine, predvsem na Dolenjskem se srečujemo z močno zadolženostjo ljudi zaradi neplačanih denarnih kazni. Zakon o prekrških je jasen, ker tudi določa en vzvod, da se storilcu, ki ne plača globe stroškov ali stroškov postopka, lahko doplačila te globe ne izda potrdila iz uradne evidence za tisto področje, kjer je prekršek tudi storil, to v zakonu živi, v praksi se pa ne izvaja, ker menda nimamo poenotenih evidenc. Na to je tudi potem odgovorila Vlada, ko sem postavil poslansko vprašanje, zato me zanima ali ste morda razmišljali tudi v to smer ali boste poenotili evidenco MNZ-ja, MJU-ja in vseh ostalih tudi FURS-a in če so tudi sredstva v tem rebalansu namenjena temu. Iz dokumentov izhaja, da se zmanjšuje sredstva za migracije mednarodna zaščita integracije, in sicer za slabih 240 tisoč evrov, pa me morda zanima v čem je problem oziroma zakaj je temu tako. Pokomentiral bi tudi postavko kriminalistična dejavnost, kjer se zmanjšuje za 1,3 milijona evrov, se mi zdi nabava vozil in pa predvsem afis, afis je za tiste, ki ne vedo gre za zbirko avtomatske prepoznave prstnih odtisov in pa zbirke prstnih odtisov storilcev kaznivih dejanj in tukaj se mi zdi izjemno pomembno, da so te evidence posodobljene in zato morda bi bilo bolj modro, ca bi se nekje drugje vzelo kot pa da se na tem področjih varčuje. Tudi računalniški sistemi in pa nabava vozil se mi zdijo izjemno pomembni, saj se nenehno srečujemo s temi težavami v policiji, ker vozila se rabijo in zaradi tega so dotrajana, tako da tukaj pravzaprav morda komentar ministra. Toliko za enkrat. Hvala lepa.
Hvala. Besedo ima gospod Koražija.
Spoštovani predsednik, najlepša hvala. Jaz sem bom kar obrnil na gospoda ministra za javno upravo na gospoda Koritnika, pa me nekaj zanima. Na javni upravi, se pravi na ministrstvu v rebalansu prihaja do znižanja predvsem zaradi skoraj celotnega znižanja sredstev pri znanosti in informacijski družbi. Zdaj pa jaz predvidevam, da gre v bistvu za to, da se zmanjšujejo sredstva, potem mi je malo tukaj, ker bi se morala urejati to širokopasovno omrežje na podeželju, upam, da ne. Ker na postavki znanosti in informacijska družba je kar 17,23 milijona evrov sredstev manj. Tukaj bi prosil za pojasnilo, pa da mi poveste zakaj je takšno znižanje sredstev, ker leta 2016 je Vlada sprejela načrt razvoja širokopasovnih omrežij od leta 2020 iz katerega sledi, da mora biti do takrat 96 % prebivalcev zagotovljen širokopasovni dostop s hitrostjo 100 megabitov na sekundo, preostalim 4 % pa s hitrostjo 30 megabitov na sekundo. In če mi lahko odgovorite zdaj v tem primeru kaj tako drastično znižanje sredstev na tej postavki pomeni z vidika zagotavljanja široke dostopnosti, ker sami veste se ukvarjate s področjem, ki je zelo delikaten     6. TRAK: (AB) – 14.25    (nadaljevanje) oziroma tudi zelo lokalno usmerjeno in v bistvu, ko se gre za decentralizacijo in tudi mislim, da vi težite k temu, k decentralizaciji in k lokalnemu. Se bojim, pa upam, da ne bo prišlo glih na tej postavki do znižanja sredstev zaradi te široke dostopnosti interneta, ker prihajam iz okolja, kjer pač so problemi, ne samo internet, še potem druge zadeve, ki so zelo problematične in prosim tukaj za odgovor. Me pa zanima tudi kot je že prej poslanec Baković tudi opozoril na to zadevo, na te dve postavki za gospoda ministra za notranje zadeve, gospoda Hojsa. Pač dve postavki, ki pač v bistvu rebalans se bo povečal nekje za 40 milijonov evrov in sicer intervencijski programi zaradi Covid-19 za 19 milijonov 947 tisoč evrov pa še nekaj, pa javni red in splošna varnost ljudi in premoženja 19 tisoč 547 tisoč evrov in še nekaj.   Zdaj pa mene zanima, jaz upam no, da ni to povečanje. Saj tudi gospod poslanec Baković je prej to opozoril. Dejansko nekako ni čisto logično. Upam, da res, da tista postavka, kjer ste govorili o zmanjšanju sredstev za kriminalistično službo, da se res samo, da se gre za nakupe oziroma za investicije, da ne gre za kaj drugega, ker potem ni logično, če zvišujete, zdaj se pravi to postavko glede javnega redu in splošne varnosti ljudi, potem bi bilo nekako logično, da tudi zvišate postavko kriminalističnim službam, glede na to, da pričakujete, da boste imeli več nekih primerov recimo.   Pa glede na to pa tudi to me zanima glede migracij, oziroma mednarodne zaščite in integracije, je tudi pričakovati, da se bo mogoče ta postavka sploh v tem primeru, kar se zdaj dogaja tudi v Grčiji oziroma tudi cela Evropa v tem primeru. Bom rekel nekako dolžna pomagati in mislim Slovenija tako ali tako.   Me zanima, če tudi mogoče razmišljate vseeno v kakšni možnosti zvišanja sredstev glede integracije in migracij. Pa prosim še za še enkrat za to razlago teh milijon 307 tisoč 267 evrov glede zmanjšanja sredstev za kriminalistične službe, kaj vse točno je pod to zajeto pod to zmanjšanje.  Hvala.     PREDSEDNIK MAG. BRANKO GRIMS: Hvala.  Zdaj so prijavljeni še gospa Muršič, gospod Prebil in gospod Polnar, potem pa bi imela ministra priložnost za odgovore.   Gospa Muršič, prosim.     MAG. BOJANA MURŠIČ (PS SD): Hvala lepa predsedujoči za besedo. Spoštovana ministra, kolegice in kolegi!  Najprej se zahvaljujem pristojnima ministroma, ki sta predstavila okvir proračuna za leto, oziroma rebalans proračuna za leto 2020. Dotaknila se bom izjave ministra Hojsa, ki je omenil pri Afis programu. Ti programi bi morali, bi bili potrebni, pa ne bodo narejeni. Osebno menim, da tisto, kar je potrebno, bi morali napeti vse mišice, da bi to bilo tudi narejeno. Kolega Baković je tudi povedal, da je to izjemno pomembno, zato me izjemno žalosti, da niste naredili več na tem, da bi sredstva bila zagotovljena, oziroma po moji, bom rekla laični presoji so težave nekje drugje. Toliko s strani Ministrstva za notranje zadeve.   Pri Ministrstvu za javno upravo pa je minister, bom rekla podal skromno obrazložitev, zato me bo zanimalo še malce več. Razumem, da se sredstva zmanjšujejo za 7,7 milijonov, kajti posledično je skupni primanjkljaj v proračunu 4,2 milijarde, kar ni majhen delež, zato morajo vsa ministrstva nekako nositi to breme. A kljub temu se na področju Ministrstva za javno upravo nekatere postavke povečujejo, to se pravi zunanja politika in mednarodno razvojno sodelovanje za 377 tisoč 700. Zato me zanima kaj se bo na tem področju počelo. Potem na postavki splošne javne storitve in skupne administrativne službe se sredstva povečujejo za 6 milijonov 509 tisoč 912 evrov. Tudi tukaj me zanima za kaj je namenjen ta denar. Tudi e-upravljanje informacijska infrastruktura se povečuje za dobrih 767 tisoč evrov za centralno informacijsko strukturo in telekomunikacije, kar za 2 milijona 200, 2 milijona 324 tisoč in še nekaj evrov. In se dotaknem razvoja     7. TRAK: (DAG) – 14.30    (nadaljevanje) storitev javne uprave, kjer pa se sredstva zmanjšujejo za dobrih milijon 500 tisoč. Kaj pomeni, da se sredstva za razvoj javne uprave zmanjšujejo. Osebno sicer menim, imam svoj pogled na to, da je treba razvoj krepiti, zato me zanima, kaj ne bo narejenega na tem, kar je bilo planirano.   Na postavki ravnanje s stvarnim premoženjem Ministrstvo za javno upravo prejema novih, dodatnih 6 milijonov 848 tisoč 674 evrov, za prostorske in druge pogoje dobrih 2 milijona pa še nekaj evrov, za upravljanje stanovanj in počitniških enot ter garaž pa kar 4 milijone 671. Zato me zanima, katere prostorske in druge pogoje se bo zagotavljalo s tema dvema milijonoma in kaj se bo delalo na upravljanju stanovanj, kje bodo ta sredstva porabljena.   Moram se dotakniti tudi postavke, ki me malce skrbi, znanost, informacijska družba, postavka se zmanjšuje za dobrih 17 milijonov, medtem ko so intervencijski programi in obveznosti na programu sredstva za financiranje epidemij, predvidena v višini 611 tisoč 503.   Zanimalo bi me, komu bo namenjenih dobrih 4 milijone evrov na postavki kultura in civilna družba. Minister, če sem prehitra, me samo ustavite, pa vam bom potem navedla še enkrat.  Tudi Uprava Republike Slovenije za informacijsko varnost se zmanjšuje, zato me tudi tu zanima, česa se na tem področju ne bo naredilo.   Žal se pa moram dotakniti tudi lokalne samouprave. Postavka se povečuje za 170 tisoč 500. Zanima me, kaj je tu predvideno, kajti v tem delu, kar smo mi prejeli, tega ni videti.   Hvala lepa za odgovore.
Hvala.  Besedo ima gospod Prebil, za njim še gospod Polnar.    NIK PREBIL (PS LMŠ): Hvala lepa, predsednik.  Kolegice in kolegi poslanci, spoštovana ministra, lep pozdrav!  Jaz bom do tega predloga proračuna mogoče malce bolj kritičen kot moji kolegi.   Ministrstvo za notranje zadeve predvideva okrog 40 milijonov višji proračun, kot je bil tisti sprejet leta 2020, ne glede na to, da smo imeli v tistem času proračunski presežek, imamo zdaj 4,2 milijarde evrov primanjkljaja v državnem proračunu. Kot so že nekateri kolegi pred mano načeli debato o sredstvih, ki so namenjena za covid-19, vedno ko slišim to opredelitev, da gredo sredstva oziroma so namenjena za omilitev epidemije in za covid-19, me malce strese, zato ker je to neka edinstvena priložnost oziroma podlaga, da se denar prerazporeja oziroma porablja netransparentno oziroma ne s takšnimi razlogi, kot bi bilo to resnično potrebno. Minister, sami ste rekli, da gre za dodatke, da se policistom in tistim, ki so do tega upravičeni za prekomerno delo in obremenitve po zakonu, izplača ta dodatek. Vemo pa tudi, da so na vašem ministrstvu nekateri prejeli sorazmerno velike odstotke teh nadomestil, tudi do 95 % dodatka za delo v rizičnih razmerah, pa najverjetneje ne gre za tiste, ki so bili, recimo, na meji, ali pa za tiste policiste, ki so bili prekomerno obremenjeni. Ker jaz imam informacijo, da namreč nihče od policistov ni prejel več kot 35 %, kot je bilo tudi določeno. Tako me tu zanima, na kakšen način upravičujete takšno razliko pri izplačevanju dodatka in zakaj se je to počelo.  Kot drugo, opažam zmanjšanje sredstev na postavkah migracije in mednarodna zaščita ter zunanja meja. Tu se mi resnično poraja vprašanje, čemu. Ves čas se poudarja, kakšen je zunanji pritisk migracij na Slovenijo, poleg tega je ves čas     8. TRAK: (SB) – 14.35    (nadaljevanje) želja po aktivaciji 37. a člena, ker se opravičuje kadrovsko podhranjenost slovenske policije, a vendar naj opozorim, da slovenska vojska ves čas sodeluje skupaj s policijo na meji. In jaz, minister, vas tukaj sprašujem ali torej ta predlagan rebalans, ki ste ga pripravili, predvideva sredstva za povečanje števila pripadnikov slovenske policije, ki, glede na vaše besede je očitno več kot nujen? In zanima me tudi kako, v kolikor bo prišlo do tega zmanjšanja sredstev na postavki zavarovanje meja in migracij, kako in kje boste dobil denar v kolikor bo prišlo do težav in bodo ta sredstva v višji ravni, ker to je ena od možnosti. In tretja zadeva, ki so jo že kolegi omenili, je policijska in kriminalistična dejavnost, sam se pridružujem temu kar so izpostavili kolegi iz SD in pa kolega iz Levice, pač na določenih stvareh se lahko poigravamo s številkami, namreč ta rebalans, ki je pred nami je zgolj igra številk, vemo, da bomo po novem letu se pogovarjali o novi zadevi, bomo rabili nov proračun in gre samo za neko omilitev zadeve kolikor je to še mogoče ne glede na to, da na Vladi si lahko sredstva razporejate še vedno kot si jih želite, namreč kot ste si to omogočili. Zanima me to zmanjšanje sredstev na tej točki, torej / nerazumljivo/ in kriminalistična dejavnost, ali vi meni lahko zagotovitev, da zmanjšanje teh sredstev ne bo vplivalo na kvalitetno preiskovanje postopkov oziroma na kvalitetno izvajanje nalog preiskovalne kriminalitete. To me zanima, če lahko zagotovite, da se ne bo zgodilo z zmanjšanjem teh sredstev. Tako, da kljub številkam, ki so zelo, zelo rdeče in skrb vzbujajoče, vseeno ima Vlada lažje delo, ker vam je tudi EU omogočila, da določene zadeve urejate lažje, pravila so malo bolj spuščena, ampak to ni izgovor, da se državne finance krojijo na nek, po mojem mnenju, napačen način.  Kar pa se tiče Ministrstva za javno upravo, spoštovani minister, sem pa rahlo presenečen, ker ne vem zakaj se sredstva zmanjšujejo tam kjer je to najmanj potrebno. Zdaj za neko celostno raven glede na številke kaže, da je ministrstvo izgubilo skoraj 8 milijonov in tukaj se predvideva 7,6 milijona manj za znanost in informacijsko družbo. Ravno to je postavka, ki bo v tej krizi, se pravi aktivno zaposlovanje, vlaganje v znanost in razvoj dalo nova delovna mesta in tisto kar bo. In vi jemljete ravno tu, kjer bi bilo v bistvu potrebno dodati denar, da lahko razvijemo našo državo. Zdaj jemljete tudi Upravi Republika Slovenija za informacijsko varnost ne glede na to, da ves čas znova in znova opozarjate koliko je potrebno vlagati v kibernetsko varnost, koliko moramo razviti našo digitalno pismenost, ne glede na to se Slovenija še vedno uvršča med slabše oziroma podpovprečne države EU-ja glede indeksa digitalnega gospodarstva in družbe, tako da jaz mislim, da moramo mi Slovenijo postaviti v osrčje razvoja digitalizacije, žalostno je, da o tem govorimo v letu 2020, kjer bi morali imeti že bistveno bolj splanirane zadeve in razvoj širši. Tako, da tukaj, spoštovani minister, me res žalosti, da ste dovolili, da se vam sredstva jemljejo na teh točkah in zelo žalostno je tudi in to moram opozoriti, da se skoraj ves denar na postavki spodbud za rast in razvoj podjetij vzema oziroma umika. To je za razvoj iz vidika vašega ministrstva po mojem mnenju napačno in je škodljivo, ker bi tu morali vlagati največ. Kar pa se tiče, da zaključim še, naše digitalne preobrazbe, ravno stranka SDS je v vladi Marjana Šarca vložila resolucijo o digitalni preobrazbi Slovenije,    9. TRAK: (VP) 14.40    (nadaljevanje) v kateri so bili predlagani ukrepi za razvoj širokopasovnih omrežij, digitalizacije in tako naprej. In tudi v koalicijski pogodbi imate navedeno, da boste pospešili digitalizacijo javne uprave in celotne državne, a točno na teh postavkah se sredstva zmanjšujejo. Tako, da vas lepo prosim, da mi ta zmanjšanja obrazložite.  Toliko zaenkrat. Hvala.    PREDSEDNIK MAG. BRANKO GRIMS: Hvala.  Besedo ima še gospod Polnar.  Prosim.    ROBERT POLNAR (PS DeSUS): Hvala za besedo, gospod predsednik. Gospe poslanke, gospodje poslanci.  Generalno rebalans proračuna predvideva povišanje odhodkov glede na veljavni sprejeti proračun za 23 %. Veljavni proračun ima predvidenih 10 milijard in 358 milijonov odhodkov, sedanji predlog rebalansa pa to dviguje na 13 milijard in 391 milijonov. In skozi prizmo tega podatka je, mislim da, treba postaviti razpravo o obeh proračunih ministrstev, o katerih danes razpravljamo. Obe ministrstva imata namreč eno skupno značilnost. Ta skupna značilnost je, da rast njunih odhodkov niti približno ne dosega splošne rasti odhodkov. In se mi zdi, da skozi to lahko tudi razberemo ključne politične usmeritve aktualne slovenske Vlade.   Na področju Ministrstva za notranje zadeve imamo mi porast glede na veljavni proračun, ki je 408 oziroma 409 milijonov evrov, za približno 9 %, na 449 milijonov evrov. In, kot je bilo tudi že s strani ministra tukaj jasno razloženo, je 39 milijonov od tega namenjeno stroškom dela, vse ostalo ostaja na enakem nivoju. Razen seveda, če pogledamo v strukturo celotnega proračuna ministrstva, ugotovimo, da je dejansko na odhodkih za kriminalistično dejavnost dober milijon evrov manj kot je bilo načrtovano. Prepričan sem, da če bi bilo obratno, če bi bil milijon evrov več, bi danes v Sloveniji poslušali trobentanje o vpeljavi policijske države, o vpeljavi avtokratskega sistema in o obujanju komunističnega totalitarizma. Tako mislim tudi, da vse tisto, kar se nanaša na Ministrstvo za notranje zadeve in ves ta dvig 9 %, tudi sporoča določeno zadevo državljankam in državljanom. Vsi tisti, ki očitajo tej Vladi vpeljevanje - skozi stranska ali pa skozi glavna vrata - policijske države, so ravno skozi rebalans proračuna doživeli informacijo, da so njihove trditve lažne, absurdne in popolnoma neresnične. Zakaj, če bi Vlada to nameravala početi, bi bistveno povečala odhodke na teh postavkah. Tega kajpada ni storila.   Kar se tiče Ministrstva za javno upravo imamo seveda ministrstvo v njegovem integralnem delu in pa tisti del, ki se tiče financiranja upravnih enot. Tukaj je situacija še nekoliko bolj plastična, bi dejal, zato, ker na področju ministrstva je s sprejetim proračunom predvidenih 139 milijonov in 500 tisoč odhodkov, z rebalansom je to znižano za 7 milijonov in 740 tisoč, na 131 milijonov in 800 tisoč. Na področju upravnih enot gre, se mi zdi, skoraj za substitucijski učinek, zakaj iz 76 milijonov 700 tisoč se odhodki dvigujejo na 82 milijonov in 800 tisoč, kar je razlika 6 milijonov in 100 tisoč evrov in je zadeva približno izravnana. Meni se zdi v povezavi z Ministrstvom za javno upravo pomembno poudariti en podatek, in to je financiranje lokalne samouprave v letu 2020. Financiranje temelji seveda na višini povprečnine, in višina povprečnine za letošnje leto je določena in tudi realizirana, se realizira na nivoju 623,98 evra, kar je zgodovinsko še nedosežena višina povprečnine v     10. TRAK: (AB) – 14.45    (nadaljevanje) samostojni Sloveniji. To mislim, da je nekaj česar vendarle ne bi smeli spregledati. Je pa še nekaj drugega zanimivo, če pogledamo strukturo dohodnine v rebalansu proračuna, dohodnina pa je ključni vir za financiranje povprečnine kot glavnega financiranja za lokalno samoupravo. Ugotovimo, da bo neto učinek pri dohodnini in to je zdaj v sredini septembra že kar z veliko verjetnostjo možno potrditi, 2 milijardi in 450 milijonov evrov. Od tega bo milijarda 308 milijonov evrov za financiranje lokalne samouprave, milijarda 127 milijonov evrov za državni proračun in 15 milijonov evrov za financiranje glavnega mesta. In če seštejemo ti dve postavki, lokalna samouprava in glavno mesto, pa izračunamo odstotke, pridemo do natanko 54 odstotkov deleža dohodnine za financiranje povprečnine. In to je ravno tisto, kar je zapisano v Zakonu o financiranju občin. in to je prvič, odkar sam spremljam financiranje lokalne samouprave, pa se mi zdi, da na tem področju nisem čisto bos, da smo tak odstotek dosegli. In to je tudi nekaj, kar mislim, da ne smemo spregledati. Torej, če povzamem, na področju Ministrstva za notranje zadeve, katerega bistveni in tudi proračunsko daleč, daleč najpomembnejši del je policija, dvigujemo samo stroške dela, ostalo država pušča pri miru v okviru tistega, kar je do zdaj veljalo.   Na področju Ministrstva za javno upravo, to se pravi tistega, kar pomeni in delovanje države, tistega, kar država v samo sebe financira, da sploh lahko kolikor toliko normalno funkcionira, je država ravno tako pustila zadeve v okvirjih, kot so bili predvideni z veljavnim proračunom. Zakaj, zaradi tega, ker ima država v svojem rebalansu proračuna bistveno drugačne prioritete. In te prioritete so vzdrževanje in ohranjanje gospodarske rasti, 3,5 milijarde odhodkovnih postavk država namenja samo zato, da bo kompenzirala izpad zasebne in podjetniške potrošnje.   Druga je razvojna postavka, investicijski transferji, investicijski odhodki, ki bodo za 40 milijonov višji, kot so bili realizirani v letu 2019, ko je veljala konjunktura, zdaj pa smo v globoki recesiji. In pa seveda socialna plat rebalansa proračuna. Jaz predlagam, gospe in gospodje, da predvsem pogledate tisti del, ki se mu reče subvencije. Subvencije so višje glede na predvidene odhodke za 922 milijonov evrov. To pomeni, to so tisti trije osrednji cilji proračuna; vzdrževanje gospodarske rasti, razvojna naravnanost investicijskih transferjev in odhodkov in pa vzdrževanje socialnega stanja. Znotraj tega sta tako Ministrstvo za notranje zadeve, kot Ministrstvo za javno upravo ostala praktično na enakem nivoju, kot je bilo to predvideno z osnutkom, oziroma z osnovnim proračunom, kot ga zdaj z rebalansom spreminjamo.   Hvala lepa.
Hvala.  Še gospa Anja Bah Žibert se je javila k besedi. Prosim.
Hvala lepa predsedujoči.  Saj v bistvu, čeprav sediva daleč narazen z gospodom Polnarjem, pa mi je kar nekaj besed vzel z jezika, ker dejansko bom pa tudi začela tam, kjer je on omenil stvari. Zdaj že ko govorimo o proračunu, kolegice in kolegi, vedno govorimo o prioritetah. Vedno se pač proračun pripravlja na podlagi tega kakšne prioritete ima posamezna Vlada.   Zdaj ko pa govorimo rebalansu in seveda vmes je prišlo tudi do menjave vlade, pa govorimo tudi o tem kje lahko kakšne prioritete nekoliko obrnemo, spremenimo ali damo poudarek nečemu drugemu. Večji poudarek govorim. In tam je verjetno tudi poraba nekoliko višja. Ampak kot je povedal kolega Polnar, a veste, mislim, da danes kolegice in kolegi iz opozicije, jaz vem, da vi     11. TRAK: (IP) – 14.50    (nadaljevanje) nekako a priori morate biti proti, ker pač ste navajeni biti proti in je pač, ne znate nekaj podpreti, ampak imate težko delo. Sploh, to lahko govorim iz levega političnega pola, kajti dejansko je ta proračun kot tak, zelo, rebalans z velikimi poudarki na socialni politiki.   Jaz mislim, da ste se danes morali prav matrati vsi skupaj, da ste iskali neke vejice, pike, kjer bi lahko pač ta rebalans nekako opisali kot slab, pa to ni. Ta rebalans je dober in vi to dobro veste. Ampak verjamem, da pač na glas tega ne morete izreči.   Zdaj, bilo je kar nekaj govora o Ministrstvu za notranje zadeve. Dejstvo je, da gre za povišanje predvsem na račun stroškov dela, bi pa tukaj res, minister, vas prosila za en podatek. Mene zelo zanima, tudi ko se ukvarjam s tem, kakšni so odhodki ministrstva.   Poglejte, mi imamo vsak petek pravzaprav organizirane shode. Ve se, kdo je organizator, se pravi, če se ve, kdo je organizator, potem je tak shod tudi protizakonit na nek način. To ni spontan shod. In tukaj je kar nekaj stroškov. Stroški so s tistimi, ki morajo biti takrat v službi, stroški so s postavljanjem nekih ograj, stroški so zaradi tega, ker se pravzaprav sploh ne ve, kje se bodo ti ljudje ustavili. Hodijo po glavnem mestu skoraj tam, kjer jim paše. Skratka, to so neki stroški, in me dejansko zanima, zdaj v tem času, če morda veste, koliko je teh stroškov. Kot veste, to vsi skupaj plačujemo. Mene dejansko zanima, ker se tukaj ukvarjamo, nekje, ne vem, pol milijona evrov, pa nekje 300 tisoč evrov, ali pa na primer ne, pol milijona evrov odpravnin bivše Šarčeve vlade, to je tudi nekje notri, to ni plačal, spoštovane kolegice in kolegi, Šarec, ampak to je šlo iz proračuna. In to smo plačali vsi, in to za odpravnine, ki jih ne bi bilo, ki niso bile potrebne. Ne gre za obveznost, gre za tisto, kar si ti v pogodbo napisal. In te odpravnine so bili nepotrebni stroški.   Ampak tukaj, veste, to je tisto, ko govorim o prioritetah. In zdaj, na eni strani sem poslušala tudi to, da nekoga v teh dvorani, mislim da kolega iz LMŠ zmrazi, ko govorimo o stroških za covid. Jaz mislim, da nas mora zmraziti to, da se nam številke dvigujejo, da nismo zadostni v tem, da preprečujemo državljanke in državljane, da se resno obnašajo odgovorno, da spoštujejo pravila, kajti vemo, da se pač več kot to ne da, dokler ne bo nekega znanega cepiva ali zdravila, ampak s tem živimo. Mi ne moremo reči, covida danes ni več. Covid bo še nekaj časa prisoten, in to zagotovo ima neke posledice. In če hočemo na nek način še vedno vzdrževati gospodarsko rast, inovativnost, inovacije, razvoj in pa socialno plat, je seveda za to potreben tudi nek denar.   In dejstvo je, da se je pač vlada Janeza Janše takoj po prihodu soočila s to krizo, covid, in seveda lahko vse zmrazi, ampak nas mora predvsem zmraziti zaradi številk, ki jih imamo, zaradi krize same. In ne zaradi sredstev. Sredstva so nujno potrebna. A bomo rekli, zmrazi nas, ker bo jutri potres, ne vem, v enem koncu Slovenije. Seveda nas ne zmrazi, ampak pač posledice je pač potrebno potem na nek način popraviti oziroma omiliti, popraviti    12. TRAK: (IP) – 14.55    (nadaljevanje) nikoli ne moreš nobene nesreče. In covid ni prizadel samo Slovenijo, ampak je prizadel cel svet, in vsi se soočajo z nekimi ukrepi in načini, kako reševati to krizo. In jaz mislim, da moramo pač pozitivno gledati v to, ko gre za kakršne koli stroške v zvezi s covid-19 v želji, da preprečujemo tisto najhujše.   Vi verjetno veste že, kaj se dogaja tudi zdaj po bolnišnicah, veste, kako je z zdravstvenim sistemom, in Slovenija tukaj pač žal zaradi bivših vlad tudi nima najboljše popotnice na tem področju. Ko govorim o zdravstvenem sistemu. In jaz upam, da bomo vsi skupaj z odgovornostjo to tudi premagovali in končno, ko bo seveda ustrezno cepivo, zdravilo, kakorkoli že, to tudi premagali. Kajti zagotovo je to eno večjih zlo tega stoletja. Bomo videli pač, na kakšen način se bo zadeva odvijala naprej. Jaz upam na najboljše.   Skratka, jaz rebalans smatram, da je nekako nakazal na prave prioritete, na rešitve oziroma na odhodke tam, kjer pač so potrebni, zvišanje odhodkov. Verjamem, da bi si vsi želeli, da bi lahko še kje bilo kaj več, saj to si vedno želimo, vendar pa naj to ostane tudi za proračun za naslednje obdobje, kajti ko rečeno, rebalans je stvar kratkega obdobja. In zelo pomembno je tudi za sliko same države v prihodnje, kaj se bo dogajalo tudi s proračuni.   Hvala lepa.     PREDSEDNIK MAG. BRANKO GRIMS: Hvala.   Gospod Prebil, replika.     NIK PREBIL (PS LMŠ): Ja, hvala lepa, moram replicirati kolegici Bah Žibert, ker se več kot očitno nisva dobro razumela.   Ja, govoril sem, da me zmrazi, ko govorimo o postavki sredstev za covid-19. Predvsem zato, ker ne vemo natančno, kako se ta denar porablja.   Zdaj, res se mi zdi nekorektno, da zgodbo proračuna in kritik, ki jih pač opozicija daje na to vlado, preusmerjate na tiste, ki so pač okuženi s covid-19. Zdaj to, da številke rastejo, si pač lahko po vsej verjetnosti pripiše vlada sama, ker očitno z ukrepi, ki jih sprejema, pač ni zadostna.   Zdaj, jaz bi vas samo opozoril, kaj vse ste takrat še v opoziciji na tisti strani počeli, ko je bilo v Sloveniji tri četrt manj okuženih oziroma ko smo imeli tiste prve okužene, češ da bi morali vedeti že ne vem kdaj, da bo epidemija, in kaj vse bi morali storiti. Strinjam se, da so sredstva nujna, zato se pač tudi te postavke delajo in zato se sprejemajo rebalansi proračunov, ampak za učinkovite ukrepe. Videli pa smo, da teh učinkovitih ukrepov pač ni, sprejeli smo oziroma ste sprejeli v tem Državnem zboru številne PKP pakete, ki namenjajo številne milijarde. Realnost je drugačna, videli smo, da je realizacija tega trenutno zgolj 1,5 milijarde, tako da res ne želim, da se neka kritika, ki jo pač opozicija da na račun te vlade, potem preusmerja na tak način, kot je pač to storila kolegica Bah Žibert.   Hvala lepa.
Hvala.  Replike na repliko ni. No, prosim.     ANJA BAH ŽIBERT (PS SDS): Ja, prav je, da se pač prijavim k razpravi, ker replike na repliko nimam.   Poglejte, kolega, jaz sem povzela točno to, kar ste vi rekli. Zdaj pač ste objasnili, ker ste stvari jemali nazaj. Ker je tisto, kar ste izrekli, bilo neprimerno.   Kar pa se tiče ukrepov zoper covid-19, glejte, še nikoli državljanke in državljani niso neposredno dobili od države toliko, kot v tem času. Nikoli. In vi kot bivši študent mi povejte, kdaj je dobil kateri od študentov 150 evrov, povejte mi, kdaj so se dobili vavčerji oziroma     13. TRAK: (ŠZ) – 15.00    (nadaljevanje) turistični boni, pa ne gre za socialni ukrep, gre za gospodarski ukrep. Kdaj se je pomagalo tistim gospodarstvom in pa tistim podjetnikom, ki so bili v najtežji situaciji v tem času.   Tako, da lepo vas prosim, ne s tem, da ti ukrepi niso bili dobri, zelo dobri so bili. Kar se tiče pa covida, veste ne moreš ga ustaviti tako, da pač neke stvari samo sprejmeš, ampak je treba to tudi spoštovati. In za primerjavo, vaš poslanski kolega Jani Möderndorfer je živ dokaz, kako se ukrepi ne spoštujejo. Sramota. Sramota za eno resno stranko. In sramota za vse tiste, ki ležijo v bolnišnicah in tisti, ki so danes na respiratorjih.    PREDSEDNIK MAG. BRANKO GRIMS: Potem pa predlagam, da ker smo zainteresirano delovno telo, da damo besedo ministroma, da odgovorita.
Ja, predsednik hvala. Saj bom zaključil.  Spoštovana kolegica, to kar ste povedala in kar se tiče kolega Möderndorferja, prosim da poveste kolegu Möderndorferju, jaz to nisem in tako da ne te stvari preobračati name. Kar se p tiče ukrepov, pa se opravičujem spoštovani predsednik. Vem, da ni to tema današnjega odbora, ampak vseeno želim kolegici dati komentar.   Ja, verjetno res niso ljudje dobili toliko, kot so dobili sedaj. Ampak po vsej verjetnosti je ravno to srš problema teh 4,2 milijarde primanjkljaja, ker se denar kar deli pa deli, nekih učinkov pa nimamo. In zato imamo takšen primanjkljaj v državi kakršnega imamo. In tudi jaz sem govoril z mnogimi kolegi študenti in tudi nekateri od njih niso razumeli zakaj teh 150 evrov dobivajo. Marsikdo je bil za ta denar hvaležen, marsikomu ki pa se je boril za preživetje in ki pač dela za to, da lahko študira in preživi, pa je bilo tudi teh 150 evrov premalo.   Marsikdo pa ne dela, živi pri starših, ne študira in je ta denar prejel. Čisto samo za primerjavo, to kar sem vas že opozarjal takrat, ko smo sprejemali PKP, da vsem študentom enako ni ustrezno je to, da sem tudi jaz, ki še tudi študiram svoj magistrski študij sem bil pravičen do tega dodatka, pa imam službo. In to je ta napaka, ki ste jo delali in seveda se do tega nisem izkoristil in marsikdo drug ima tudi takšno mnenje. In to je tisto kar vam hočem povedati, da so sredstva, ki so bila dodeljena bila dodeljena morda na neustrezen način oziroma ne dovolj domišljeno, da bi to gospodarsko rast in to zadevo, ki jo zdaj želimo tako močno zagnati resnično sprožili.   Tako, da hvala.    PREDSEDNIK MAG. BRANKO GRIMS: Zdaj pa dajem besedo obema ministroma za odgovor. Prosim gospod Hojs, Ministrstvo za notranje zadeve. Prosim.    ALEŠ HOJS: Hvala lepa predsednik. Torej bom poskusil, kar po ene dveh, treh sklopih odgovoriti, glede na to, da so bila vprašanja nekako zelo / nerazumljivo/.  Najprej gospodu Bakoviću, gospodu Koražiji in pa gospe Muršič. Zdaj najprej bi rad povedal, da nič od tega, kar je v temu proračunu izvzetega oziroma to kar se zmanjšuje, nič od tega ne bo neizvedeno. Torej tudi to, kar planiramo AFIS, to kar planiramo entry exit sistem, to kar planiramo kupovati avtomobile, vse to se prestavlja v leto 2021, pretežno govorim ali pa v 80 %, 90 % zaradi tega, ker so bili postopki javnih naročil neuspešni.  Za primer tetra sem povedal. Primer tetra se je vlekel, mislim da dobre štiri leta. Torej lahko si predstavljate javno naročilo, mislim da je šlo za okoli sedem milijonov evrov, ki ga v naši državi ne moremo speljati v štirih letih. To je po moje škandal, ampak nikogar ne obtožujem, verjetno je nekaj narobe z našim pravnim redom, da je sploh mogoče takšno zavlačevanje in takšno norčevanje iz naročnikov, pač izvajati.   Torej vse to kar ste govorili, seveda ostaja in ostaja v proračunu za naslednje leto. Vse to bo izvedeno. Razen tistih nekaj stvari, ki pa jih sam nisem želel podpisati. To pa moram povedati, konkretno lahko povem, če je bila ocena nekega vozila na trgu, ki ga lahko dobimo mi, kot državljani, na pamet govorim za 30 tisoč evrov, potem seveda kot minister nisem pripravljen tako vozilo plačevat, 35 tisoč evrov. Torej bo pač ponudnik neizbran, tega vozila ne bo, naredili bomo drugačen razpis.     14. TRAK (VI) 15.05    (nadaljevanje) Naredili bomo manj sklopov, kar pomeni, da bomo ne razpisovali eno ali dva vozila in na nek način v bistvu vabili ponudnike k tem, da se iz naročnika norčujejo. Tega pač pod mojim vodstvom ne bo, zato bomo to zadevo ponovili. Nekaj vozil dejansko ne bomo kupili, tudi konkretno, recimo, tista vozila, ki se kupujejo neposredno kot tajna naročila, kjer se dejansko lahko s ponudnikom neposredno pogovarjaš, pač ne pristajam na to, da so trije dobavitelji v okviru svojih cenikov, četrti dobavitelj pa, ker ve, da je želja policije, da ima tudi njihovo vozilo, ne posluje ali ne odda ponudbe po ceniku, ampak zadevo enostavno dvigne za 20 %. Takih vozil jaz nisem pripravljen kupiti. Pač je treba tudi, mislim da spraviti v nek red, po domače povedano, ponudnike.   Kar se tiče občin in tega relativno velikega zneska, ki ste ga tudi omenil oziroma ki smo ga tudi mi predstavili. Gre za 2,8 milijonov evrov. Tukaj moram povedati, da to ni bianco denar. Ta denar se je razdelil občina po ključu s katerim so soglašale občine in ki se izplačuje občina izključno in le na podlagi predloženih računov. Torej, ko občina nekaj naredi, ko občina to plača, predloži Ministrstvu za notranje zadeve račun, mi to preverimo in izplačilo gre na račun občine. Tukaj naj poudarim, da je vse to potrebno narediti do 1. novembra, torej da so izplačila v novembru, vse kar je kasneje pač ne bo refundirano in na žalost, to sem tudi vsem županom povedal, na žalost tega denarja ne bo mogoče prenašati v naslednje leto. Torej, kdor bo pač to pokoristil bo pokoristil, kdor ne bo pokoristil tega ne bo pokoristil.   Kar se tiče naslednjega vprašanja, ki je bil tudi zelo tak provokativen, gospoda Prebila, ki pa je, po moje, v pretežni meri slonel na lažeh ali pa dezinformacijah policijskega sindikata naj povem pa takole. Velika večina je tudi že razpravljala, da gre v tem proračunu pravzaprav za povečanje v pretežnem delu ali v največji meri za povečanje stroških dela. To je nedvomno. Kot veste je pač v času epidemije bilo potrebno zagotoviti 65 % dodatkov po kolektivni pogodbi za čas epidemije. Vlada je, kot veste, sprejela zakon v katerem je povedala, da so lahko Covid dodatki vključno s temi, se pravi vključno z dodatkom po KPJS do višin 100 %. Torej, da nihče ne more dobiti več kot 100 % plače in nič od tega kar je Vlada naredila in kar smo se v bistvu zavezali nisem počel ne tudi sam. Torej, očitki, da so policisti, če sem vas prav razumel, gospod Prebil, dobivali samo po nekih 30 ali 50 % seveda so lažnivi. Torej, jaz lahko povem, da sem sam postavil model, glede na to, da imam nekaj izkušenj iz gospodarstva, kjer sem razvrstil policijo, policiste v tri skupine. Torej, ne glede na to v katerem plačilnem razredu so, ampak glede nato kje in kaj delajo. Torej, glede na to kje in kaj so, po moji oceni, bili v Covid času obremenjeni. Razvrščal sem jih v tri kategorije, kjer so v prvi kategoriji policisti dobivali po 95 %, se pravi in KPJS in Covid, torej nihče več kot 95 %. V drugi kategoriji je bil ta znesek 90 % in v tretji kategoriji je bil ta znesek 85 %. Nekako sem ocenil, da bolj pošteno kot smo pripravili se tega ne da pripraviti in moram reči, da s strani sindikatov ni bilo pravzaprav nobenih pritožb na to. Nobenih. Do trenutka, ko se je razvedelo, da so določeni ljudje, pa ne jaz, pa ne moj državni sekretar, pa ne ljudje v kabinetu, ampak tisti direktorji direktoratov ali pa šef policije, ki so maja, aprila, marca delali po 24 ur na dan, se pravili bili v službi toliko kot jaz, spali po tri ure, so pa razvrščeni v plačen sistem B, to se pravi, da ne morejo dobiti niti dodatka po Covid, niti po KPJS, tega 65 % dodatna niso mogli dobiti, da so bili z moje strani ocenjeni ravno tako 80 ali 90 %. In seveda jaz od tega ne odstopam. Mislim, da so ti ljudje to zaslužili. Niso dobili to pod krinko KPJS, ampak so dobili ravno tako 90 % pod Covid dodatkom in seveda mislim, da so ga vsi dobili upravičeno. To sem povedal tudi sindikatom, po našem zadnjem razgovoru, ki smo ga imeli z obema sindikatoma v prejšnjem tednu. Na to ni bilo več odziva. Tako da ne vem, morda se pozanimajte sedaj še enkrat pri sindikatu,     15. TRAK. (ŠZ) – 15.10    (nadaljevanje) pa boste ugotovili ali je bila res ta zadeva tako nepravična ali pa je bila nekako deljena ali pa razdeljena res v največji meri pravičnosti.   Zdaj, da bo zadeva morda še bolj jasna, bi rad povedal še tole. Zdaj, število upravičencev, govorim samo za KPJS, toliko da si lahko predstavljate, govorim se pravi za dodatke po KPJS-ju. Za delo v službi je bilo teh upravičencev, glede na to, da je epidemija bila razglašena takrat, kot veste sredi marca pa kasneje niso bili vsi aktivirani. Za delo v službi je bilo teh upravičencev 59, aprila 7889 in maja 8247. Torej lahko vidite, da pravzaprav je kompletna policija, če veste koliko je zaposlenih v policiji in MNZ-ju ta dodatek dobila.  Kar se tiče zakona oziroma število upravičencev, ki so po zakonu dobili dodatek za delo v službi je bilo teh v marcu 115, v aprilu 7453, torej tudi praktično celotna policija oziroma v veliki meri v maju teh ni bilo več. In za delo od doma podobne številke. Torej v marcu nič, v aprilu smo kot veste ljudi masovno napotovali na delo od doma, tisto, kar je bilo možno, jasno da policist ne more delati od doma. Policist more biti na terenu, je bilo teh 1310 in v maju dela od doma ni bilo več.   Torej mislim, da je to, kar se nekako je bilo v vaši razpravi začutiti, da imamo dovolj policistov, da jih bomo lahko, pravzaprav z lahkoto napotili na meje in da seveda to, o čemer ste govoril, o čemer je s sprenevedanjem o čemer je prednjačila ravno vaša stranka. Tukaj pač moram biti odkrit. Ravno vi ste se na nek način na tistemu sestanku z vašo poslansko skupino naravnost norčevali iz vodstva policije in mene, ko smo se pogovarjali o aktivaciji 37.a člena.   Recimo povsem drugačna razprava je bila na stranki Levice, kjer so, bi rekel povedal, da tega ne bodo podprli. So tudi povedal zakaj ne, ravno tako na stranki SD, kjer je bila tudi razprava povsem korektna. In tako so pa pri vas, bom to verjetno imel priložnost razlagati v petek, danes tega ne bom govoril. Boste imeli pa po moje kmalu priložnost spet se izkazati. Jaz sem prepričan, da bo vlada glede na aktualne trende migrantskih prehodov ponovno prišla s predlogom o aktivaciji 37.a člena, pa bomo takrat videli koliko dejansko mislite resno pomagati Slovenski policiji oziroma koliko so vas zgolj besede.   Zdaj to, kar je poslanec gospod Polnar razložil, pravzaprav če sem vas prav razumel poslanec niste imeli niti vprašanja. Mislim, da ste tudi celo plastično povedal oziroma predstavil kakšen dejansko je ta rebalans tega proračuna, tako da s tem se absolutno strinjam. Gre pravzaprav za korektiv na tem socialnem področju, za ta dvig zneskov z nivoja plač. Moram pa napovedati seveda, da bom naredil vse da bodo tudi v prihodnje policisti plačani ustrezno. Tudi sam sem prepričan, da bi v nekaterih segmentih lahko imeli ali pa morali imeti višje plače. Obenem pa seveda moram povedati tudi, da bi bilo potrebno tudi kaj več vložiti v samo infrastrukturo policije. To bo seveda moja naloga, v kolikor bom seveda še minister, moja naloga za proračun za naslednje leto. Če ne bo pa pač to morala narediti moj naslednik. In mislim, da je prav, da se tudi v tem segmentu, torej v segmentu materialnih stroških in pa vseh ostalih investicij v policijo ta razmerje med stroški plač ali pa če temu tako rečem, to kar se v bistvu porabi za plače in pa ostalimi stroški na policiji spremeni oziroma da se to razmerje, nekako naredi bolj v korist neplačanega dela.  Zdaj, kar se tiče tega, kar je gospa Anja Bah Žibert vprašala in to bi rekel je zelo upravičeno vprašanje. Moram reči, da se s tem nisem ukvarjal. Zdaj, tako na en zelo hiter izračun seveda lahko rečemo, poglejte zdaj imam tukaj informacijo o izplačilih dodatkov za vse PPE-je. To se pravi marec 110 tisoč, april 32 tisoč, maj 83 tisoč, junij 300 tisoč, julij 100 tisoč. Jaz sem naredil ta izračun tako zelo na brzino, tako da me zdaj ne za besedo, glih za vsak evrov držat.  Ampak zelo na brzino, če seštejem število tistih policistov, ki so aktivni ob teh petkih, pa delim to, ta znesek z njihovo povprečno plačo, pa ga množim s tem, da so to v bistvu nadure oziroma izven delovnega časa, pa dodam neke materialne stroške, ki so ocenjeni za postavitev ograj in podobno. Saj ograj zdaj ne postavljamo več. Tudi na mojo    16. TRAK: (TB) – 15.15    (nadaljevanje) sugestijo, da jih ne postavljamo. Lahko ocenim, da je ta strošek približno tam, približno 5 tisoč 800 evrov na petek, kajne, zdaj pa seštejte to 5 tisoč 800 krat 21, pa boste prišli na, bi rekel, 130 tisoč evrov. To so pa lepi denarji. Jaz mislim, da bi se jih dal porabit za kaj drugega, pa bolj koristno. Za 130 tisoč evrov dobimo že kar nekaj vozil ali pa opreme za policijo ali pa še kaj drugega. Se pravi, zadeve niso majhne in zadeve niso poceni.  Zdaj, mimogrede, je treba povedat tudi to, da prav konkretno, pripombe sindikata, to sem že naročil, da preverijo, ali to drži ali ne. Po mojih informacijah navedbe sindikata ne držijo, bomo še preverili, v kolikor pa držijo, bomo pa seveda to korigiral. Dejstvo je, da so PPE-jevci, torej tisti, ki so specialci, če po do domače povemo, upravičeni do 65 % dodatka, tudi za čas, ko ni razglašena epidemija. Torej, oni dobijo 65 % dodatka tudi ta petek, pa naslednji petek oziroma kadarkoli so aktivirano. Dejstvo pa, ja, da trdijo, da jim v času epidemije pripada oba dodatka. Torej, po KPJS-ju, plus aktivacija, kar pomeni, da bi v bistvu dobili za čas v času Covida, 130 %.  Zdaj, v kolikor to drži in jaz imam celo informacije, da je nekaterim celo tako bilo izplačano, v kolikor je to, bi rekel, v skladu z zakonodajo, jaz nimam nobenih težav, torej bomo izplačal še tisto, kar je bilo neizplačano, če je bilo res neizplačano. Sicer, še enkrat povem, bomo preverili, če res ni bilo, po nekaterih informacijah je bilo, ker gre vendarle za, potrebno je naredit preverbe, ampak, lahko si predstavljate, kaj to pomeni, torej, gre za relativno velike zneske, ki jih policisti iz naslova teh dodatkov dobijo.  Zdaj, če sem kaj pozabil, me boste spomnil, mislim pa, da sem si, to, kar sem si zapisal, na vaša vprašanja odgovoril vse.  Hvala.
Hvala.  Zdaj pa k besedi javim ministra za javno upravo, gospod Koritnika.  Prosim.
Boštjan Koritnik
Najlepša hvala.  Ja, najprej bi rad, bi rekel, ne dopolnil, ampak potrdil to, kar je kolega Hojs rekel, glede teh dodatkov. Tudi sam sem imel pritožbo kolega policista, češ, dobil sem samo 35, drugi pa 100. Sem rekel, a tega dodatka, pa si dobil po KPJS? Ja, to sem, samo tisto nam itak pripada. Tako da, v praksi je treba vedno gledat, da sta bila dva dodatka in da je bila zakonska omejitev 100 %, tako da teh 35 % izhaja iz tega, da je dodatek po KPJS 65 %. Toliko v pojasnilo.  Zdaj, kar se tiče, torej, Predloga rebalansa proračuna za Ministrstvo za javno upravo, kot rečeno, tukaj bom spet povedal isto, kar sem povedal, bi rekel, v izhodiščni predstavitvi, ki je bila sicer skopa, ampak to zato, ker sem zadovoljen s tem, kar smo dosegli, z vidika Ministrstva za javno upravo. Moram reči, da je Ministrstvo za finance pokazalo izreden posluh za digitalizacijo in potrebe, ki jih je Covid pokazal, zato nisem bil zelo izčrpen, ampak, niti enega programa nismo opustil. Torej, niti en program, niti en projekt, ne bo neizveden, seveda, če je še v tej novi realnosti dela in grozeči epidemiji smiseln, vsi so kvečjemu časovno zamaknjeni.  Sami veste, to, kar je spoštovana gospa poslanka Bah Žibert povedala, pač, prioritete. Prioritete so pa določale okoliščine, nismo si jih niti ne sami toliko zbiral in ta nova realnost je pomenila, da smo, denimo, oddaljenih dostopov, ki jih zagotavljamo na Ministrstvu za javno upravo, smo imel običajno 30 zahtevkov na mesec, od vseh javnih uslužbencev, potem se je pa to povišalo na 300 na dan. Torej mi smo moral to servisirat. Jaz verjamem, da smo z, bi rekel, težavami, ki so bile običajne tudi v digitalno bistveno bolj razvitih državah, smo to ustrezno naredil in to je seveda pomenil, da v tistem času kakšni drugi projekti stojijo. Kakšni niso mogli bit izvedeni. Konkretno teh 17 milijonov, ki jih najbolj izstopa. Gre za projekte, torej, razpis GOŠO, torej za kritje teh belih lis.  Jaz se strinjam z poslancem Koražijo, da gre za zelo delikatno temo. Tudi sam sem lokalno usmerjen in jaz vem, saj vsi veste, če greste na dopust, pa nimate interneta, kaj to pomeni, kaj šele, da bi bilo to v okolju, v katerem delujete in mi želimo, da ljudje v tem lokalnem okolju delujejo. Mi smo te pogodbe šele podpisal, tako da je logično, da črpanje ni mogoče.     17. TRAK: (AB) – 15.20    (nadaljevanje) Jaz bi tukaj poudaril, da proračun, torej vsak, bi rekel razumen, dober gospodar seveda načrtuje proračun realno. In če bi mi tukaj zapisali vse svoje želje, vse kaj želimo, da izpeljemo, potem bi čez pol leta sedeli na istem mestu in se opravičevali česa nismo vedeli in kako to, da smo zapisali takšne postavke oziroma takšno višino postavk, ki je neuresničljiva, zato pravim, da sem zadovoljen s tem rebalansom, da je Ministrstvo za finance res pokazalo posluh in da so noter vse vsebine, ki jih potrebujemo. Zdaj če grem malo bolj konkretno.   Torej kar se tiče še GOŠ-a, torej pogodbe smo zdaj podpisali. Žal bi rekel kaže, da operaterji in operaterji so tisti, ki bi rekel te bele lise pokrivajo, nekako ne vidijo svojega ekonomskega interesa, kar je povsem racionalno za pokritje vseh. Nismo pa vrgli puške v koruzo, nikakor ne. Mi bomo iskali možnosti, da se nekako še bolj približamo tem, kot rečeno legitimnim komercialnim interesom operaterjev, ki zagotavljajo, oziroma so tisti, ki lahko izgradijo to širokopasovno omrežje.  Torej če grem konkretno, torej na posamezne postavke, torej ena od teh postavk, ki bi rekel je nekaj časa stala, pa se bo sedaj še bolj intenzivno okrepila, je tudi torej predsedovanje Sveta Evropske unije, kot vi veste, Ministrstvo za javno upravo skrbi za izobraževanje javnih uslužbencev, torej za potrebe predsedovanja. Tudi dodatne kadrovske okrepitve nekako bi rekel nadzoruje Ministrstvo za javno upravo in to je tisto, kar bi rekel povzroča dvig te postavke. Ta usposabljanja so nujna, tudi v duhu epidemije in tudi iz te postavke bodo šla znanja, ki jih potrebujemo za informacijsko varnost, ki je bila tudi izpostavljena kot ena od ključnih vidikov in na tem področju bi rekel delamo na polno in bomo tudi uresničili vse zadano.   Druga stvar, ki se je pokazala kot bistvena in zakaj povečujemo te postavke so zagotavljanje delovanja pač primarnega podatkovnega centra. Ta je bil seveda toliko bolj obremenjen v tem času in pa HKOM-a, to je centralno komunikacijsko omrežje državne uprave. To so pač ključne stvari, ki jih potrebujemo za ustrezno funkcioniranje. Ravno tako načrtujemo nadgradnje seveda in zagotavljanje učinkovitega delovanja portalov e-uprave, e-javno naročanje, to je bilo ključno v tem času. Tukaj bi, bi rekel se malo še navezal na kolega Hojsa, ki je rekel, da ne razume tega zavlačevanja in da je nekaj narobe s pravnim redom. Jaz vedno poudarim pač kot pravnik, da veliko je narobe tudi z ljudmi, ki izkoriščajo ta sistem. Pač mi ne moremo postaviti tako dobrega sistema, da se ne bi našli tisti, ki ga želijo izkoriščati in potem doseči zavlačevanja. Treba je najti neko zdravo mero oziroma vmesno pot in na tem delamo. Tudi sam sem konkretno ustavil en razpis za vozila v višini 3,2 milijona evrov, ker to v tem času v skladu s prioritetami pač ni bila prioriteta.   Zdaj mi zagotavljamo – omenjene so bile počitniške kapacitete, pač preko prostorsko, stanovanja, garaže, sicer zgradbe za državno upravo. Pač mi skrbimo za torej med drugim delo policistov na mejnih prehodih, ki so upravljano imajo investicijsko vzdrževanje, redno vzdrževanje, torej stanovanj, garaž, počitniških enot. Predvsem za zagotavljanje energetsko varčnih prostorov. Tudi to je nekaj, kar bi rekel s to novo realnostjo in v novi perspektivi bo to še bolj pomembno. Torej trajnostno digitalno/pametno, zeleno in to je nekaj v kar se usmerjamo in za kar bomo začeli že v letošnjem letu.   Kar se tiče področja informacijske družbe in elektronskih komunikacij in varnosti, tukaj posebej poudarjam, se strinjam z vsemi, bi rekel poslanci, da je to nekaj zelo pomembnega. Ja, zelo pomembnega je, ampak kot rečeno, noben od teh programov, noben od teh projektov ne bo opuščen. Gre samo za časoven zamik. Temu je pa botrovala epidemija.  Eno vprašanje vmes je bilo tudi glede poenotenja evidenc. Poslanec Baković, jaz se tukaj zelo strinjam. Pač to je nekaj, kar je potrebno, saj veste, da imamo že tako v ZUP-u, da državni organi pridobivajo podatke iz evidence, torej kjer to lahko, pa veste, da v praksi to pogosto ne poteka. Ravno s kolegom Hojsom si prizadevava za to, da bi poenotila to,     18. TRAK: (NB) – 15.25    (nadaljevanje) da bi poenotila to, / nerazumljivo/ na enotni kartici, torej osebni in zdravstveni, pa sva naletela ravno na to težavo, da je težava pri enotenju evidenc in združevanju zardi varstva zasebnosti kdo je upravljavec, na kakšni podlagi, tako da, cilj imamo enak, samo to ni tako preprosto doseči kot, bi rekel, sem si tudi jaz sam predstavljal, ker je smiselno, racionalno, ampak vsekakor v tej smeri delamo, konkretno za aplikacije Ministrstva za notranje zadeve pa pač ne vem, vsekakor je pa to usmeritev, ki jo oba zasledujeva. Jaz upam, da sem več ali manj odgovoril, sicer sem pa seveda na voljo.   Hvala.
Hvala.   Prijavljenih ni več. Zaključujem razpravo. Prehajamo na formalni del, zato vas obveščam, da gospa Tadeja Šuštar nadomešča gospoda Blaža Pavlina, ki ga je do prej nadomeščal gospod Aleksander Reberšek, in da gospa Mojca Žnidarič nadomešča gospo Janjo Sluga.   Glede na to, da ni bilo predlaganih nobenih dodatnih sklepov oziroma amandmajev, ugotavljam, da se je Odbor za notranja zadeve, javno pravo in lokalno samoupravo seznanil s Predlogom rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2020 s svojega delovnega področja.   Glede poročila bo izdelan v pisni obliki in poslan Matičnemu delovnemu telesu. Želi kdo biti poročevalec? Če ne, če bo nujno, bo to predsednik odbora. Kakšen drug predlog? Ni.   Potem zaključujem to točko dnevnega reda. Zahvaljujem se vsem za udeležbo in srečno.     Seja se je končala 15. septembra 2020 ob 15.27.