Do nadaljnega zaradi prenove spletnega mesta Državnega zbora podatkov na Parlametru ne osvežujemo, ker strojno berljivi podatki trenutno niso dosegljivi. Se opravičujemo za nevšečnosti.

23. nujna seja

Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

12. 10. 2020
podatki objavljeni: 12. 10. 2020

Transkript

Spoštovani kandidat za ministra dr. Jože Podgoršek, spoštovane kolegice in kolegi! Začenjam 23. nujno sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.   Imamo tri pooblastila, in sicer poslanko Nado Brinovšek nadomešča poslanka mag. Karmen Furman, poslanca Franca Kramarja nadomešča poslanec Marko Bandelli in poslanca Gregorja Židana nadomešča poslanka mag. Meira Hot.     Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: predstavitev dr. Jožeta Podgorška, kandidata za ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ker do začetka seje nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.    Preden začnemo z obravnavo točke, naj vas samo spomnim, da je v skladu s spremenjenim načinom glasovanja poslank in poslancev na sejah delovnih teles glasovanje možno samo z osebno glasovalno oziroma identifikacijsko kartico, ki jo vstavite v čitalnik.     Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDSTAVITEV DR. JOŽETA PODGORŠKA, KANDIDATA ZA MINISTRA ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO.  Predlog kandidata za ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z dne 1. 10. 2020 je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Gradivo ste članice in člani odbora zaradi varstva osebnih podatkov prejeli v varovani predal v sistemu Udis.   Na sejo odbora je k tej točki vabljen dr. Jože Podgoršek, kandidat za ministra.   Dr. Jože Podgoršek, ki je predlagan za ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, se bo v skladu s 112. členom Ustave Republike Slovenije ter prvim in drugim odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega zbora predstavil odboru kot pristojnemu delovnemu telesu in odgovarjal na vprašanja članic in članov odbora. Na podlagi predstavitve bo odbor v skladu s prvim odstavkom 231. člena poslovnika sprejel mnenje o ustreznosti predstavitve kandidata, ki ga bom v roku iz prvega odstavka 231. člena poslovnika poslal predsedniku Državnega zbora in predsedniku Vlade.   Na začetku prosim dr. Jožeta Podgorška, kandidata za ministra, da se predstavi odboru. Izvolite.     DR. JOŽE PODGORŠEK: Hvala lepa.  Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci ter ostali navzoči! Jaz bi pa prosil vseeno za predstavitev na powerpointu, če lahko kako vključimo.
Bomo uredili.     DR. JOŽE PODGORŠEK: Ker smo že prej testirali in dela.  / smeh/
Bomo uredili, samo moment.     DR. JOŽE PODGORŠEK: Saj bom vseeno kar začel.   Zahvaljujem se vam za priložnost, da se vam lahko predstavim kot kandidat za ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.     ŠZ) – 14.05    Ne glede na končno razpravo in vaše končno mnenje si želim, da bi bile naše razprave, ne glede našo nadaljnjo pot, enako konstruktivne in vsebinske, kot so bile do sedaj.  Zaradi moje zbranosti in doslednosti mi dovolite, da tokratno predstavitev preberem. Kljub temu, da se tega načina komuniciranja poslužujem le redko. Zaradi podajanja dodatnih informacij bom svojo predstavitev kombiniral tudi s prosojnicami. Dovolite mi, da najprej spregovorim nekaj besed o meni, kot kandidatu. Od rojstva dalje živim na kmetiji, tudi sedaj vse življenje delam v kmetijstvu. Naj ne bo odveč, da omenim, da sem domačo kmetijo prevzel že pred 23-imi leti, da sem skoraj 20 let prideloval zelenjavo za največje trgovske verige v Sloveniji in da se kot mali predelovalec zelenjave izkusil tudi prodajo na tržnici v Ljubljani.  Na kmetiji se ukvarjamo tudi z gozdarstvom, zato v besedi kmetijstvo vedno upoštevam tudi gozdarstvo. Sam sem kmet, zato mi dovolite, da to besedo s ponosom uporabljam tudi v predstavitvi. Tudi izobrazbena pot je sledila temu področju. Po končani Srednji kmetijski šoli sem se vpisal na Študij agronomije. Po štirih letih študija sem diplomiral, nekaj mesecev pred diplomo sem se že redno zaposlil v zasebnem podjetju, ki se je ukvarjalo z razvojem tehnologij in prodajo repro materiala za pridelavo zelenjavo.   Naj omenim, da je v sektorju pridelave zelenjave še danes v uporabi marsikatera tehnologija, ki smo jo tudi z mojo pomočjo razvili in vpeljali na kmetijska gospodarstva že pred kot 20-imi leti. Kot področni direktor za slovenski trg, sem preko svetovanja in promocijskih aktivnosti spoznaval pridelovalce zelenjave v Sloveniji. Še danes za marsikatero njivo vem, čigava je. V času dela sem uspešno vpisal in tudi leta 2003 zaključil magistrski študij. Po sedmih letih sem svojo poklicno pot nadaljeval v šolstvu in raziskovanju. Zaposlil sem se na Zavodu GRM Novo mesto.   Pomemben rezultat dela na raziskovalnem delu je bila ustanovitev visoke šole za upravljanje podeželja, leta 2013 in akreditacija programa. Bil sem prvi dekan s polnimi pooblastili. Uspešno smo vpisali prve generacije študentov, prišli do prvih diplomantov, kar štejem za uspešen pričetek nove zasebne visoke šole. V času dela na šoli sem uspešno vpisal in leta 2009 tudi zaključil doktorski študij agronomije na Biotehniški fakulteti.  Marca 2015 sem bil na Vladi Republike Slovenije imenovan za prvega varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano. Septembra 2018 sem bil imenovan na mesto državnega sekretarja, kjer sem se imel prvič v življenju priložnost spoznati z realno, dnevno in strateško kmetijsko politiko. V tem času sem se pogosto srečeval z vami na različnih odborih, kjer smo skupaj razpravljali o številnih temah in kot sem že omenil, vedno ohranjali vsebinsko bogato razpravo. Kjer za politična preigravanja pogosto ni bilo prostora.   Naj za konec moje osebne predstavitve še omenim, da sem tudi oče čudovitih petih otrok, ki bodo vedno moj ponos in moja skrb. Prav tako sem že sedaj dolžan zahvalo tudi moji družini za izjemno podporo pri mojem dosedanjem delu in tudi pri odločitvi za kandidaturo, zaradi katere smo danes tukaj.   Spoštovani, dovolite mi, da se dotaknem še področja kmetijstva, gozdarstva in prehrane. Zavedam se, da je pred nami izjemno delovno obdobje polno iskanja kompromisov, sodelovanja z deležniki, sodelovanja z vami, spoštovane poslanke in poslanci. Zato bomo zagotovo večkrat prišli k vam povprašati tudi za vaš nasvet, saj sem prepričan, da bo želja za novo programsko obdobje, za nekajkratnih dejanskih finančnih možnosti, skupne kmetijske politike. Glede na moje poznavanje različnih mnenj deležnikov se bojim, da vsebinsko marsičesa ne bo mogoče uskladiti. In v teh primerih bomo morali prevzeti odgovornost in presoditi kako naprej. kajti naši deležniki vedno podpirajo pobude po dodatnih sredstvih za posamezen sektor do trenutka, ko je potrebno dogovoriti kje ta sredstva zmanjšati.   Že sedaj je tako. Zato bo novo programsko obdobje svojevrsten izziv. Predlagam, da najprej pogledamo vsaj osnovne podatke o slovenskem kmetijstvu. Slovensko kmetijstvo je strukturno še vedno precej pod povprečjem evropskega kmetijstva. Povprečno kmetijsko gospodarstvo obsega 6,9 hektarjev kmetijskih zemljišč. V Sloveniji imamo okoli 70 tisoč kmetijskih gospodarstev, v letu 2020 je subvencijsko vlogo oddalo 56 tisoč 500 kmetijskih gospodarstev. Obdelujemo okoli 480 tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč, od tega jih je dobrih 50 tisoč hektarjev v lasti Republike         Slovenije. Kar slabih 80 % zemljišč v uporabi je v območjih z omejenimi dejavniki, okoli 25 % v območju Natura. Prav tako beležimo vsakoletno rast kmetijskih zemljišč v uporabi v ekološki kontroli. Smo že nekje na okoli 50 tisoč hektarjih na okoli 3 tisoč 800 kmetijskih gospodarstev. Še vedno je najpomembnejša kmetijska panoga živinoreja, saj se z govedorejo ukvarja okoli 55 tisoč kmetijskih gospodarstev, skupaj redijo okoli 420 tisoč glav velike živine. To je na nek način razumljivo, saj je travnikov in pašnikov kar 57 % glede na vsa kmetijska zemljišča v uporabi. Na živinorejskih kmetijah je še vedno najpomembnejša panoga govedoreja. Od 480 tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč v uporabi imamo njiv in vrtov 37 % in 6 % trajnih nasadov. Se vidi tudi na sliki. Ne glede na nizek BDP v kmetijstvu, kmetijstvo prispeva okoli 2,3 % k BDP, je kmetijstvo pomemben zaposlovalec. Na kmetijskih gospodarstvih dela okoli 200 tisoč oseb, od tega kar 97 % na družinskih kmetijah, ostali v zadrugah in v kmetijskih podjetjih. Ne glede na to, da nekateri v Sloveniji ne želijo slišati za pojem samooskrba, je vendarle pomembno, da poznamo bilance pridelave in porabe hrane v Sloveniji in to kljub temu, da te številke ne povedo vsega, saj se iz naših kmetijskih gospodarstev veliko mleka in živali izvozi v druge države, kupujemo pa prehranske izdelke iz drugih držav. Pa vseeno se mi zdi pomembno, da tudi o tem spregovorim. Stopnja samooskrbe, zlasti na rastlinskem delu med leti precej niha in je odvisna od aktualnih letnih pridelkov. Glede na majhnost naše lepe Slovenije se vsak odmik od običajne letine odraža v bilancah. Najbolj smo samooskrbni pri živinorejskem delu z izjemo v prašičerejskem sektorju. Pri rastlinskem delu smo samooskrbni od 40 % pri sadju in zelenjavi ter do 90 % pri koruzi za zrnje. Stopnja samooskrbe z medom niha glede na letino med 40 in 60 %. V Sloveniji je izjemno pomembna panoga tudi gozdarstvo. Trenutno imamo okoli 1,2 milijona gozdov, milijona hektarjev gozdov, kar predstavlja slabih 59 % celotne površine Slovenije. 20 % gozda je v lasti Republike Slovenije, z njim gospodari družba SiDG, ostali so v zasebni lasti, nekaj malega pa jih je tudi v lasti občin. Gozdovi so v lasti preko 400 tisoč lastnikov gozdov, zato je posestna struktura izjemno neugodna, iz tega naslova pa sledi tudi težavno sledenje načrtov za gospodarjenje z gozdovi. Lovstvo je v Sloveniji urejeno skladno z Zakonom o divjadi in lovstvu. Menim, da je zakonodajna osnova ustrezna, omogoča trajnostno upravljanje z divjadjo, ki je po zakonu državna last, med divjad pa ne uvrščamo velikih zveri, medved, volk in ris spadajo med velike zveri, upravljanje z njimi spada pod resor Ministrstva za okolje in prostor kot vseh drugih zavarovanih živalskih in rastlinskih vrst. Zaradi grožnje afriške prašičje kuge bomo v nadaljevanju z visokim pritiskom na odvzem divjega, bomo nadaljevali z visokim pritiskom na odvzem divjega prašiča, prav tako pa tudi jelenjadi in srnjadi, saj v nekaterih okoljih povzročajo prekomerno škodo v gozdovih, kakor tudi na kmetijskih površinah. V Sloveniji je pomembno tudi ribištvo, tako morsko kot sladkovodno, zato si želim, da bi bili na morskem ribištvu bolj ambiciozni, saj smo na nivoju EU dosegli ugoden dogovor o ribolovnem naporu, ki ga Slovenija lahko izvaja v Jadranskem morju, torej slovenski ribiči. Živilsko-pridelovalni sektor je zelo pomemben del naše verige preskrbe s hrano in je po letu 2010, ko je tudi ta sektor, skupaj z ostalim gospodarstvom beležil najslabše rezultate, se rezultati vztrajno izboljšujejo iz leta v leto. Konec lanskega leta je v tem sektorju delovalo 745 podjetij, zaposlovali so 14 tisoč 600 delavcev. Želim si, da bi se ta trend nadaljeval tudi v prihodnje. Izjemno pomembna naloga našega resorja je zagotavljanje varne hrane. V ta namen je bila pred leti ustanovljena tudi Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.         Uprava mora v vsakem času izvajati nujna dela med katere spada prisotnost v procesu pridelave mesa in pregled pošiljk ob izvozu ali uvozu v države ali iz držav izven območja EU. Prav tako stalno zagotavlja preglede pri nosilcih kmetijske in živilske dejavnosti in o rezultatih obvešča javnost, pri čemer zlasti izpostavlja kršitve, ki lahko pripomorejo k nevarnosti za potrošnike. Glede na burno razpravo v zvezi z delovanjem uprave in izvedenimi popravljalnimi ukrepi v prvih mesecih letošnjega leta, so se polemike glede delovanja uprave zaključile, zato menim, da uprava deluje dobro, redno in pravočasno obvešča o neskladjih in javnost informira na podlagi relevantnih podatkov in ocen tveganja. Naredili bomo vse, da tako ostane tudi v prihodnje in da bomo slovenskim potrošnikom ponudili ustrezno predvsem pa varno hrano. Izvajanje ukrepov skupne kmetijske politike, aktualnega programskega obdobja teče dobro, v primerjavi z ostalimi EU državami celo nadpovprečno. Do sedaj smo že odobrili preko 85 % vseh sredstev, ki so na razpolago v tem programskem obdobju in izplačali okoli 65 % sredstev. Po zaključku sedaj razpisanih ukrepov bomo pripravili analizo odobrenih sredstev in v primeru zadostnega ostanka sredstev razpise še enkrat ponovili. Ker ne bi rad, da bi kdorkoli imel napačna pričakovanja, mi dovolite, da danes ne dam konkretne napovedi ukrepov, za katere bomo razpise ponavljali. Zelo verjetno se nam obeta enoletno prehodno obdobje.   Naj podam še par osnovnih informacij o Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Po proračunu in po številu zaposlenih je to relativno velik sektor. Skupaj z organi v sestavi zaposlenih dobrih 1000 oseb, od tega na MKGP okoli 280, ostalo v organih v sestavi. Proračun ministrstva je v letu 2020 pospremil rebalans v višini 497 milijonov evrov, v letu 2021 je planiranih 527 milijonov evrov, v letu 2022 pa je planirano nekoliko manj sredstev 453 milijonov evrov, celoten nižji znesek gre na račun EU sredstev, saj še ni povsem jasnih izhodišč za predvideno prvo leto novega programskega obdobja. In kašni so načrti za leto in pol vodenja ministrstva? V kolikor mi bo zaupana ta odgovornost in v kolikor bomo v tej funkciji do konca predvidenega mandata seveda. Zelo odgovorna naloga, ki mene in mojo ekipo čaka, je sprememba nekatere zakonodaje, en od izjemnih prioritet pri sprejemanju zakonodaje bo sprejem zakonske podlage za preprečevanje afriške prašičje kuge. Do tega trenutka smo že vedno država prosta te bolezni, vendar se krog okoli nas zmanjšuje. Zato je že nekaj časa le vprašanje časa kdaj bolezen dejansko dobimo. Bolezen predstavlja resno grožnjo že tako oslabeli prašičereji, zato moramo nemudoma sprejeti ustrezne zakonske podlage za ustrezno ravnanje. Zagotovo se spomnite, da smo že lani marca pričeli z javno razpravo o spremembi zemljiške zakonodaje, torej Zakona o kmetijskih zemljiščih, Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov in Zakona o dedovanju. Do danes smo zaznali potrebo še po nekaterih manjših spremembam tudi v nekaterih drugih zakonih vse z namenom za izboljšanje zemljiške kmetijske politike. Ključna dilema, ki je pri tem nastala je podaljševanje obstoječih zakupov zemlje v lasti Republike Slovenije, zlasti pri največjih zakupnih. Nekateri od njih imajo v zakupu tudi nekaj tisoč hektarjev. Glede na to, da v tem delu z deležniki še nismo uspeli zbližati stališ, se osebno nagibam k dvofazni spremembi zakonodaje, in sicer v prvi fazi čim prej pričeti s postopkom sprejema usklajenih vsebin, istočasno pa nadaljevati razpravo glede zakupa kmetijskih zemljišč v lasti Republike Slovenije in po vsaj delni uskladitvi stališč tudi zakonodajno urediti. Želim si, da bi prva faza zakonodajnega pakta prišla v fazo sprejema na vladi v nekaj mesecih. Prav tako nameravamo ob tem vprašanju odpreti vprašanje delovanja sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Osebno se nagibam k stališču, da je potrebno sklad posodobiti z novimi vsebinami, zlasti na področju aktivne zemljiške politike v smislu vodenja komasacij, uvedbe namakalnih sistemov, aktivnejše vloge pri odpravi zaraščanja in podobno. Za te naloge pa je potrebno pristopiti k že omenjeni spremembi zakonodaje. V sklopu zemljiške zakonodaje nameravam pospešiti sprejem zakonodaje za ureditev statusa posestva raziskovalnih in izobraževalnih institucij s področja kmetijstva in gozdarstva.         Želim si, da bi ta zakon sprejeli na Vladi še v tem letu.   Prav tako bomo morali nadaljevati z usklajevanjem vsebin Zakona o kmetijstvu. Ta zakon moramo prenoviti predvsem zaradi dveh nujnih uskladitev, in sicer: Evropska komisija od nas zahteva drugačno ureditev kmetijskega gospodarstva in nosilca kmetijskega gospodarstva, saj nam očita preveč enostaven prenos oziroma menjavo nosilcev, pri čemer to lahko predstavlja veliko tveganje za prilagajanje pogojem različnih razpisov.   Druga nujna sprememba je implementacija Evropske direktive o nedovoljenih ravnanjih v verigi preskrbe s hrano v naš pravni red, kar mora biti implementirano do konca aprila 2021. Želim si, da bi ta zakon prišel na Vlado še v tem letu. Po sprejetju Zakona o kmetijstvu bomo morali uskladitve vnesti tudi v Zakon o živinoreji, torej nas čaka tudi sprememba tega zakona. Ta sprememba se bo verjetno pripravljala v prvi polovici leta 2021.   Pred nami so zahtevne vsebine Zakona o zaščiti živali. Če mi bo zaupana odgovornost, pričakujem, da bomo v roku enega meseca pripravili prvi osnutek zakona, kot je bilo tudi spomladi obljubljeno. Živali kot čuteča živa bitja pa smo v ta zakon vnesli že spomladi, ko smo vnašali evropsko zakonodajo na področju živali v postopkih v slovenski pravni red. Torej, paket bo zahteven, pričakovanja javnosti izjemna, zato bo za vse nas to zelo zahtevna materija. Želim si, da bi do konca leta pričeli približevati stališča in pričakovanja različne javnosti in da bi šel zakon v sprejetje v prvi polovici leta 2021.   Zavedam se, da je treba prenoviti tudi način delovanja zadružnega sistema. Zato bomo skupaj z Zadružno zvezo Slovenije pripravili prenovo Zakona o zadrugah. Istočasno si želim, da bi zadružni sistem intenzivneje povezoval kmete in igral pomembnejšo vlogo v verigi vrednosti pridelkov in izdelkov kmetij.   Prav tako si želim, da bi v delu, ki govori o novih tehnologijah pridelovanja industrijske konoplje, našli ustrezne rešitve za nove pobude pridelave. Naj omenim, da po mojih informacijah na Ministrstvu za zdravje že pripravljajo zakonodajni paket za gojenje medicinske konoplje, saj droge spadajo pod njihov resor.   Če bo potrebno, bomo pristopili tudi k spremembi drugih zakonov. Verjetno nas čaka še ena sprememba Zakona o kmetijstvu zaradi priprave pravnih podlag za novo programsko obdobje.   Ravno v teh dneh tečejo intenzivni sestanki z deležniki na temo ukrepov za povečanje odpornosti na podobne situacije, kot je bila letošnja zaradi covida-19. V ta namen z deležniki pripravljamo številne projekte, ki jih bomo na koncu uskladili na nivoju Vlade Republike Slovenije. Z vidika kmetijstva posebej izpostavljam potrebo po nekaterih ključnih investicijah in posodobitvah, tudi na podlagi izkušenj letošnje pomladi. Zato smo skupaj z deležniki za ukrepe NexGeN posebej izpostavili področje razvoja in prenosa znanja, investicije v zbirne in skladiščne centre, vzpostavitev ekoloških regij, digitalizacija in povezljivost baz na področju kmetijstva, gozdarstva, hrane in ribištva za vse uporabnike. Zavzemal se bom, da bo finančnih sredstev za povečanje odpornosti v kmetijskem sektorju iz naslova teh projektnih aktivnosti dovolj za resen preboj.   Dovolite mi, da kratko spregovorim tudi o predsedovanju Slovenije Svetu EU. Kmetijski resor je v času predsedovanja precej izpostavljen, saj je kmetijstvo pomemben dejavnik v EU. Kot državni sekretar sem vodil delovno skupino za pripravo na predsedovanje. Zagotovo bomo z vsemi našimi ekipami v času predsedovanja pripravljeni na kakršnokoli obliko izvajanja aktivnosti glede na situacijo s covidom-19. V tem času načrtujemo 12 dogodkov. Poseben izziv za nas bo usklajevanje kvot ribolovnega napora v Severnem morju in Atlantiku. V lanski jeseni so usklajevanja potekala skoraj neprekinjeno dan in nič do zaključka Sveta za kmetijstvo. Program prednostnih nalog na področju kmetijstva se že od lanske jeseni usklajuje z Nemčijo in Portugalsko, s katerima tvorimo tako imenovani trio predsedujočih držav.   Upam in želim, da se ne bo ponovila spomladanska situacija s covidom-19. V primeru ponovitve si upam trditi, da bomo na ministrstvu pripravljeni. Osebno sem si izkušenj nabral v spomladanskem času, saj sem na ministrstvu vodil krizni štab. Prav tako bomo morali svoje delovanje prilagoditi novim zahtevnim razmeram, zato ne glede na omejitve lahko pričakujete, da se bomo z državnimi sekretarji izogibali     ŠZ) – 14.25    istih dogodkov in tudi naši ožji kolegi, bodo ob upoštevanju vseh priporočil NJZ za preprečevanje prenosa bolezni.   Na področju gozdarstva želim povečati učinkovitost izvajanja javne službe Zavoda za gozdove in aktivnejše gospodarjenje z gozdovi. Zato bom naredil vse, kar je v moji moči, da izboljšamo neposredno delo z lastniki gozdov tako na našem ministrstvu, kot tudi na Zavodu za gozdove. Zavedam se, da je to glede na lastniško strukturo izjemno zahtevno, pa vendarle moramo po tej poti. V letu 2021 bodo v obravnavi desetletni gozdno gospodarski in lovsko gospodarski načrti. Zato bomo morali prisluhniti interesom lastnikom gozdov, lovcev, kmetov in drugih, ki ta prostor koristijo. Potrebno bo pripraviti načrte, ki bodo povezali upravljanje z divjadjo z gozdarstvom, z možnostjo gozdov po naravni obnovi.   Posebno skrb nameravam posvetiti družbi SiDG. Skladno z Zakonom o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije, naše ministrstvo izvaja dolžno nadzorstvo na nekaterih segmentih delovanja te družbe. Predvsem v delu razpolaganja z gozdovi. Družba ima v zakonu navedenih sedem ciljev, ki jih more pri svojem delu slediti. Že v lanskem letu smo pripravili merila za spremljanje teh ciljev. V naslednjih letih si želim, da bi družba tem ciljem merljivo sledila in jih uresničevala. Sicer je družba pri svojem delovanju samostojna in naše ministrstvo nima posebnega vpliva na posamezne poslovne procese.  Želim si in bom naredil vse, kar je v moji moči, da se vsi pomisleki, ki jih v teh dneh beremo v medijih, dejansko raziščejo. V nobenem primeru nimam kogarkoli ščiti na ugotovljene nepravilnosti. Eno od pomembnih prioritet bo ostalo varovanje kmetijskih zemljišč. V tem delu sem že sedaj, kot državni sekretar vztrajal pri dokaj zadržanem pristopu pri spremembah namembnosti kmetijskih zemljišč. Zato želim s to prakso nadaljevati. Poseben izziv pa predstavljajo ukrepi za preprečevanje zaraščanja kmetijskih zemljišč in odpravo zaraščanja.   Skladno z Zakonom o kmetijskih zemljiščih, je sicer nedovoljeno izvajati nenamensko rabo kmetijskih zemljišč, zato bo spremljanje rabe kmetijskih zemljišč ena od prioritet, ki jih želim izpostaviti na inšpektoratu. V aktualni koalicijski pogodbi imamo zapisano, da si bomo prizadevali za preprečevanje zlorab pri predelavi, označevanju in prodaji hrane. Osebno izjemno podpiram ta cilj. Za dosego bo potrebno slediti napredku tehnologij in poleg klasičnih metod pričeti tudi z novimi metodami odkrivanje zlorab, od uporabe izotopskih metod do sledenja informacij na družbenih omrežjih.  Zaradi spletne prodaje zlasti iz tujine, je včasih nemogoče ukrepanje proti ponudnikom živil. Zato menim, da bo o tej temi potrebno nameniti posebno pozornost in verjetno tudi dodatna finančna sredstva, morebiti pa poseči tudi v kaznovalno politiko. Izjemno pomembna naloga ministrstva je v tem trenutku reforma skupne kmetijske politike. Trenutni rezultat pogajanj za naslednje programsko obdobje je sledeč. Na prvem stebru, torej stebru za neposredna plačila naj bi bilo 920 milijonov evrov po tekočih cenah in sredstva na drugem stebru, torej stebru za sredstva za program razvoja podeželja naj bilo 795 milijonov evrov.   Prav tako smo za obnovo in razvoj po covid-19 izpogajali dodatnih 74 milijonov evrov na drugem stebru. V kolikor mi bo zaupano vodenje ministrstva si želim, da bomo strateški načrt, z vsemi intervencijami pripravili do novega leta in ga še letos v prvotni obliki predstavili deležnikom. Kot sem že uvodoma dejal, pa je pričakovan bistveno več zmožnosti. Zato bo potrebno intervencije oblikovati na podlagi prioritet posameznih ciljev, ki jih želimo v naslednjem programskem obdobju naslavljati. Izjemno pomembna bo vključitev strategij, na nivoju EU, v katerem bomo posebno pozornost namenili ohranjanju narave in okolja.  Spoštovane poslanke in poslanci, ne glede na to, da sem v predstavitvi izpostavil le nekatere sektorje in posebne skupine kmetijskih in gozdarskih gospodarstev, glede živilsko pridelovalnega sektorja, se zavedam odgovornosti, da morejo vsi deležniki dobiti svojo pozornost. Tako sem sedaj, v primeru zaupanja te odgovorne funkcije, pa bom v vsakem trenutku vsaj z mislimi z govedorejci, prašičerejci, perutninarji, drobničarji,         konjerejci, gozdarji, lovci, poljedelci, sadjarji, vrtnarji, vinogradniki, pridelovalci industrijskih rastlin, hmeljarji, ribiči, izvajalci aqua kulture, školjkarji, z živilsko-pridelovalnimi podjetji, trgovci in potrošniki, z vsemi izvajalci vseh javnih služb, ki jih pokrivamo, z vsemi sodelavci ministrstva v najširšem smislu, posebna skrb bo namenjena vsem tipom kmetijstva, od gorskih kmetij, hribovskih kmetij, kmetij na OMD območju, kmetij na vodovarstvenih območjih, ravninskih kmetij, ekoloških kmetij, dopolnilnim dejavnostim, družinskih kmetij, mladim prevzemnikom, kmetijskim podjetjem, gozdarskim kmetijam in podjetjem, živilsko-pridelovalnim podjetjem, trgovcem.   Zavedam se širine resorja, za vodenje katerega kandidiram in sem s strahospoštovanjem do vseh deležnikov pripravljen prevzeti ta izziv. Za pozorno poslušanje moje predstavitve se vam najlepše zahvaljujem. Upam, da sem uspel dovolj jasno predstaviti svoje načrte za slabo polovico mandata, ki je pred nami, in verjamem, da ste uspeli iz izgovorjenih besed in napisanih dejstev sestaviti celotno sliko mojih načrtov. Morda sem bil zaradi osebne časovne omejitve v posameznih delih presplošen, morda manj razumljiv, zato bom vesel vaših dodatnih vprašanj. Predvsem pa se veselim vaših pobud, saj sem prepričan, da glede na vaš staž v tem odboru zelo dobro poznate kmetijski resor.  Hvala lepa za vaš čas.    PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Kandidatu za ministra se zahvaljujem za uvodno predstavitev.  Imam še eno obvestilo, in sicer iz kvote SMC bo na seji prisoten poslanec Dušan Verbič. V nadaljevanju bom odprl razpravo članov in članic odbora, pred tem pa dovolite še eno pojasnilo. Vprašanja članic in članov odbora se lahko nanašajo na delovno področje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki v skladu z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije in 32. členom Zakona o državni upravi opravlja naloge na področjih kmetijstva, razvoja podeželja, prehrane, krme, varstva rastlin, veterinarstva in zoo tehnike, gozdarstva, lovstva, ribištva, varnosti in kakovosti hrane oziroma živil, uporabe materialov, ki prihajajo v stik z živili v postopkih pridelave, predelave in distribucije živil, varnosti in kakovosti živil oziroma hrane v gostinski dejavnosti, institucionalnih obratih prehrane in obratih za prehrano na delu.   Predlagam, da zaslišanje poteka na način, da bi po 3 razpravah poslank in poslancev dal besedo kandidatu, da odgovori na morebitna vprašanja. Tako da odpiram razpravo. In kot prvi ima besedo Jože Lenart.  Izvolite.
Hvala lepa za besedo, predsednik. Spoštovani kandidat, dr. Jože Podgoršek.  Hvala za vašo obširno podajanje, predstavitev, ki je seveda bilo zelo vsebinsko zelo široko, vsekakor pa zaradi naše problematike, ki jo poznamo oziroma ki se desetletja vleče, bi želeli bolj konkretne odgovore na posamezna vprašanja. In sicer, če izhajamo, še enkrat, kar ste tudi vi nekako poudarili, sedaj je Slovenija zelo značilna, da bistveno odstopa od povprečja kmetijskih gospodarstev v Evropi. Pri nas je 70 tisoč gospodarstev na tem malem ozemlju, pa nočem s tem nič omalovaževat Slovenije kot takšne, te lepe dežele, ampak to so tista dejstva. Velikost naših kmetijskih gospodarstev je 6 hektarjev. Povprečje Evropske unije pa je dobrih 16 hektarjev, kar pomeni 2 in pol krat več kot pa pri nas. Sami ste lepo prikazali, starost lastnikov gospodarstev je 57 let, kar se moramo tudi vprašat, kako iz tega, kam mladi odhajajo oziroma kakšen je ta prehod potem na mlajše. Seveda Češka ima znotraj tega kar 133 hektarjev velika gospodarstva, Združeno kraljestvo 94 hektarjev, tako za primerjavo, da vidimo, kje smo. Manj kot 10 hektarjev ima pa samo Romunija, Ciper, Malta in pa Slovenija. In tu je Slovenija res čisto na koncu. Seveda tu je zdaj tisto veliko vprašanje, kako zdaj rentabilno poslovat tem kmetijam. In dejstvo je, kar seveda vsi vemo, da slovenski kmet ne more živeti samo od    ŠZ) – 14.35    svoje zemlje. Že od nekdaj je hodil tudi v službe, železarno in seveda marsikam drugam.   Kot to drugo pomembno zadevo pa vidimo, tudi v LMŠ to povezavo med kmetijstvom in pa turizmom. Tu bi želel opozoriti tudi na Zakon o trgovinah, kjer so zdaj v nedeljo veliki trgovski centri ne delujejo. Kako bo to kmet stopil v ta prazni prostor? Preko tržnic, ker vemo, da je dovoljeno, preko ostalih oblik prodaje, tudi v teh turističnih centrih in tako naprej. Sprašujem. To je meni izziv, tudi osebno in sem to tudi že izpostavljal in želim vaše mnenje ali ste o tem razmišljali, čeprav sem to že ene dvakrat postavil to vprašanje vaši predhodnici.   Glejte to je ta ena stvar. Ta dejstva, ki ste jih tudi vi predstavil, ampak jaz sem želel še bolj poudariti. Zdaj na drugi strani pa vemo, da je ta večletni okvir za obdobje 2021-2027 Evropska komisija, v okviru skupne kmetijske politike. Dejstvo in to v tem času je že vlada Marjana Šarca smo sprejeli to resolucijo o strateških usmeritvah razvoja kmetijstva in pa živilstva. O tem ste tudi že sam govoril. Z to noto, naša hrana, podeželje in pa naravni viri od leta 2021, ki pa daje seveda podlago za prehodno pripravo nacionalnih ukrepov. Poudarjena je pridelava hrane, kakovost hrane s ciljem zagotavljanja prehranske varnosti in povečanja konkurenčnosti kmetijstva. Obenem pa se želi doseči skladen in pa socialno vzdržen razvoj podeželja. Vse to ste tudi vi že povedal.  Ampak poudarjam še enkrat. Te izhodišča, ki jih Slovenija, naše kmetijstvo, kako se bo Slovenija potem znašla v tej skupni situaciji, glede te skupne kmetijske politike. Zdaj, poznamo te tri splošne cilje, spodbujanje prehranske varnosti, krepitev skrbi za okolje in podnebnih ukrepov in pa krepitev podeželjskih območij. Znotraj tega je pa potem še devet specifičnih ciljev, ki pa jih zdaj ne bom povzemal, da ne kradem časa. Želim več, da nam vi okoli tega razložite. Države članice bodo pripravile strateški načrt, v katerem bodo določite, kako nameravajo porabiti sredstva in pa doseči zastavljene cilje. Vse strateške načrte bodo predhodno bo odobrila Evropska komisija.   Zdaj, nekaj se sliši, da naj bi te subvencije, ki jih je pri nas imel ta mali kmet, v narekovajih, ki je pa seveda zelo pomemben zaradi obdržanja obdelave zemlje, predvsem višinskih kmetijah oziroma drugače povedano, te družinske kmetije, ki so za Slovenijo tako pomembno značilne. Ali boste uspeli v okviru te skupne kmetijske politike Evropske komisije, te subvencije obdržati. Ker koliko se sliši, naj bi bila neka omejitev, pet, šest hektarjev in da tisti manjši tega ne bi dobivali. To verjetno tudi slovenskega kmeta zelo zanima. Ta zadeva še ni bila jasno izpostavljena.   Ta zakonodajni okvir, seveda je bil 1. junija 2018 postavljen. In če bi poskušal tukaj zaključiti s tremi vprašanji še. Kakšna bo nova opredelitev prave kmetije, pravega kmeta, kmetice v Sloveniji? Drugo takšno vprašanje, kakšni so konkretni ukrepi, ki bodo zagotovili, da samooskrbne kmetije ne izgubijo sredstev, ki so jih prejele v prejšnjih letih? To kar sem že prej nekako postavil. Ali obstajajo variantni izračuni, ki bodo podlaga za izračun plači, ki jih bodo bodoči prejemniki na podeželje dobivali v naslednjem obdobju? In kdaj bomo pridobili primerjalne izračune glede na obdobje 2014-2020, da analiziramo to stanje iz preteklega obdobja. Da smo konkretni. To so tista konkretna vprašanja, ki jih tudi danes, tisti, ki spremljajo ta hiring, vas za bodočega ministra želijo tudi slišati.   To je ta prvi sklop iz kmetijstva. Zdaj pa mi dovolite, da grem še na to drugo področje. In sicer gozdno lesne verige.     ŠZ) – 14.40    Glejte izhajal bom iz datuma 27. junija 2012. Verjetno veste, kaj je ta datum. Takrat je vlada sprejela sedemletni akcijski načrt, za povečanje konkurenčnosti gozdno lesne verige v Sloveniji do leta 2020. In ta akcijski načrt se je iztekel letos junija. Jaz sem že dvakrat pozval, tudi vašo predhodnico v tem Državnem zboru, verjetno mogoče ste tudi vi bil prisoten, ampak se ne spomnim. Kje je analiza tega akcijskega načrta? Že sam naslov tega akcijskega načrta govori, kaj bi morali napraviti.   Zdaj, ta akcijski načrt za njega ste bili zadolženi vi, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in pa seveda MGRT. Oboje, ker se navezuje. 25 tisoč delovnih mest v lesni predelavi je bilo izgubljenih v zadnjih 30-ih letih. Praktično sesulo se je že 10 let nazaj. In ta akcijski načrt bi moral ta delovna mesta vsaj delno povrniti. Ampak te analize ni. In ko spremljaš te podatke, koliko zaposlenih je v tem lesno pridelovalni dejavnosti, ni nobenega povečanja.   Zdaj, na drugi strani je pata SiDG, ki ste ga slovenski državni gozdovi, da povemo celo vsebino. Sam ste rekel, da boste naredili vse, da bi ta SiDG bil čimbolj učinkovit. Ampak glejte, tudi v sredo bo podano to poročilo tega državnega podjetja. Vendar jaz želim postaviti to zadevo širše. Izzivalno bom rekel, ta SiDG je zame. Glede na ta načrt akcijski je bil postavljen. Pravzaprav cokla. Jaz pravim, da je SiDG zaviral pa zapravil.  Vemo kaj je bil ta osnovni cilj. Štiri lesne centre v Sloveniji naj bi postavili. To nekako kot neke obrtne industrijske cone, na podlagi katerih bi pa potem lahko začele rasti lesno pridelovalna podjetja. In do tega ni prišlo. Vaša predhodnica je še na zadnjem obisku v Črni, na svetu koroških občin, kjer sem tudi postavil to vprašanje, odgovorila, da nimajo štirje centri v Sloveniji nimajo kaj delati, da je finance dalo zeleno luč samo za enega. Pa to je največja neumnost, kar sem jih kdaj slišal, če se smem tako izraziti. Oprostite, to je moje osebno mnenje.   Slovenija, kot druga najbolj gozdnata država v Evropi, ne zna izkoristiti svojega lesa z dodatno vrednostjo. To se pravi, govorim o teh 25 tisoč delovnih mestih, ki jih je nekdaj v času Jugoslavije imela. To je bilo ogromno delovnih mest in zdaj si lahko zamislimo, pri 80, 90 tisoč brezposelnih, kaj bi to pomenilo, če bi takšno veliko število ljudi imelo zaposlite. Čeprav se zavedam, podati dodana vrednost je druga najslabša panoga. Slabša je še tekstilna industrija.   Ampak če pa primerjamo delamo to z Avstrijci, kaj pa oni lahko iz tega naredijo. In to pa povežem to na to, tisto mojo kritiko, da še vedno večina hlodovine in lesa tudi mogoče razrezanega gre v Avstrijo. Tu je ta problem, ki ga Slovenija ne zna rešiti. Jaz ne znam zdaj s prstom pokazati, kdo je za to kriv. Kaj je s to politiko. Ne bom te zadeve odpiral. Od vas želim slišati, kaj konkretno boste skupaj z MGRT-jem naredili. Najprej želimo analizo preteklega obdobja in pa vi ste govorili o 10 letnih akcijskih načrtih na področju gozdarstva. Ampak konkretno iz tega, ali se bo to kar pozabilo, da ne naredimo analize. Vemo, da je tudi ogromno sredstev bilo v to področje vloženega, porabljenega, učinek zadaj jaz jih ne vidim.  Torej tu želim zelo konkretno. Glejte, pa da poskušam nekako zaključiti. S tega področja gozdarstva, tudi kmetijstva. Sicer ste sam nekaj omenil, spremembe zakona o kmetijstvu, Zakon o kmetijskih zemljiščih, Zakona o zaščiti živali, Zakona o gozdovih. Zakon o gozdovih je iz prejšnjega tisočletja, oprostite, da se tako izrazim. Mislim, da je iz leta 1997 ali še celo     ŠZ) – 14.45    kasneje. V ozadju pa vemo, kaj je podlubnik, kaj so te naravne ujme. Sicer tudi neka poročila prihajajo, ampak vemo, smreka, iglavci so neavtohtoni. Gozdarji opozarjajo. Kup enih predlogov je, naredimo pa nič. Če bomo začeli danes ukrepati, to je proces 50-ih let, da to konkretno nekaj spremenimo.   Vemo pa, kakšni problemi na tem področju so, kako se opozarja. Tudi vemo, da to področje Koroške, Črne, slišimo v zadnjem letu kar tedensko, da se jim dogaja vse od naravnih ujm, do virusov in do ne vem kaj. To je pač en tak primer, kjer se vidi kaj narava dela, kako uničuje. In tu želim konkretno vas, kot bodočega ministra, kaj boste na tem področju naredil, da se to čimprej zadeva rešuje in da dobi Slovenija iz tega boljše rezultate, tudi skupni BDP in pa, bom rekel zmanjševanje števila zaposlenih. To so pa tisti cilji, ki so zelo potrebni, da bo Slovenija se začela dvigati in dosegati povprečje Evropske unije.   Zaenkrat hvala.    PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Hvala lepa.   Naslednja je prijavljena Violeta Tomić, še prej pa postopkovno kolega Jurša. Izvolite.
Hvala lepa, predsednik za besedo.  Jaz predlagam predsednik, da v bodoče poslanca opozorite, da je tu predstavitev, hiring kandidata za kmetijskega ministra, da poslanci ne bi tega smeli izkoristiti za to, da sami sebe na predstavitvi kandidata za ministra promovirajo. Mi bomo imeli neke druge možnosti. To pa takrat, ko bo konec mandata in bomo šli ponovno na volitve.  Hvala.
Hvala lepa.   Veste, da se vsebinsko v razprave ne smem spuščati, tako da predlagam, da gremo naprej. Besedo ima kolegica Tomić, pripravi se Jani Ivanuša. Izvolite.    VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): Hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik. Upam, da ne bo kdo pomislil, da se promoviram, ampak jaz bom končala, začela tam, kjer je moj predhodnik končal.  Slovenski državni gozdovi. Z gospodom Podgorškom sva kar nekajkrat govorila o tem, tudi v prejšnjem mandatu in ko smo delali Zakon o SiDG, kjer smo skušali določene varovalke ustaviti zoper to. Toda žal 20 milijonov bianco menice ni šlo tja kamor bi moralo iti. To je v lesno predelovalni sektor. Na moje poslansko vprašanje je predhodnica, ministrica gospa Pivec dejala, da so naredili analize in da ti lesno predelovalni centri ne bi bili rentabilni. To se mi zdi najbolj trapasta trditev, ki sem jo kdajkoli slišala, kajti Slovenija je očitno edina država, ki se ji splača izvažati surovino in uvažati izdelke in polizdelke.  Skratka, vemo tudi, da se je slovenski državni les tudi kradel, prihajalo je do čudnih zlorab, golosekov in tako naprej. Tako, da jaz res pričakujem od kandidata, na kakšno obljubo, da bo to drugače od zdaj naprej, da se bo raziskalo krivdo, vemo da je tudi Računsko sodišče nekako začelo se ukvarjati s slovenskimi državnimi gozdovi in da očitno ne štimajo stvari tam. Močno ne štimajo. Škoda je, da po koncu koncesionarskega obdobja nismo izkoristili priložnost in naredili to, kar bi morali narediti. S tem namenom je bil tudi SiDG ustanovljen.   Druga stvar, veseli me, da ste omenili medicinsko konopljo, ki spada v vaš resor, pridelava vsaj. In tukaj mislim, da se bova še veliko pogovarjala. Kajti pri vstopu v politiko v prejšnjem mandatu sem načela temo industrijske konoplje. Takrat, kot veste je slovenski kmet lahko prideloval, ni pa bilo možno karkoli delati s te konoplje, ne prehranskih, ne pivskih izdelkov. Tako, da zdaj je nekoliko bolje to, da kmetje ne opozarjajo, da so v zelo podrejenem položaju na pram sosedom, zato ker sosedi imajo prenovljeno zakonodajo, mnogo bolj napredno zakonodajo in imajo tudi certifikate ekološke kakovosti za konopljo,     ŠZ) – 14.50    ki se sedaj prodaja v Sloveniji in na trgu v Sloveniji boste videli je v glavnem konoplja iz uvoza. To je nedopustno, našemu kmetu je treba omogočiti, da prodaja svoj pridelek. Tako, da tudi sama vam bom predlagala par idej, kako to rešiti in upam, da ne bodo naletele na gluha ušesa.   Zdaj, vprašala vas bom par stvari, glede na to, da je to pač hiring oziroma lepo rečeno zaslišanje ministra, vas bom vprašala podobne stvari, ki se jih spraševala vašo predhodnico. In to je, omenili ste resolucijo. Te resolucije se bom zdaj nekoliko dotaknila. V njej piše, da velja pozornost mladim kmetom in prevzemnikom kmetij, ob tem pa ne smemo prezreti socialne varnosti kmetom, ki prenašajo kmetije na mlajše generacije. Zdaj, to je posebej pomembno v luči dejstva, da je povprečna starost nosilk in nosilcev kmetijskih gospodarstev pri nas 57 let in skoraj 30 % od njih je starejših od 65 let. Ti pa dobijo tudi praviloma izjemno nizke pokojnine. Tukaj se strinjava.  Upokojenci so trenutno najbolj ogrožena skupina prebivalcev v Sloveniji. Najnižja pokojnina trenutno znaša 227 evrov. Predstavljajte si, kdo sploh lahko živi s takšnim denarjem. Mogoče nekdo, ki je v skupnosti, tako kot so bile nekoč kmečke skupnosti, pa da nekako za hrano in toploto poskrbijo drugi. Vendar ne predstavljam si, najnižja pokojnina za polno delovno dobo je 538 evrov in večina upokojencev, še vedno živi pod pragom minimalnih življenjskih stroškov.   In zdaj, upokojenci s pokojninsko dobo, ki jo imajo izključno na podlagi opravljene kmetijske dejavnosti, pa prejemajo povprečno pokojnino v znesku od 150 do 850 evrov. Največ pa jih dobi seveda pokojnino od 200 do 250 in v znesku od 150 do 200. No, da se vrnem na resolucijo, v kateri piše: »Pogosta socialna prezrtost kmečkega prebivalstva, zlasti žensk in kakršnakoli oblika nasilja nad ranljivimi skupinami na podeželju je nesprejemljiv pojav, ki ga moramo celostno obravnavati na vseh ravnem. Zato si bomo prizadevali za ustrezno naslovitev tega problema v sklopu ukrepov socialne države, poskušali pa jih bomo najti mesto tudi pri teritorialnem tipu podpor politike razvoja podeželja.«  Zdaj, pri tej resoluciji ste vi seveda tudi sodelovali, zato vas lahko vprašam, kako boste uredili kmečke pokojnine? Na kakšen način boste odpravili revščino med upokojenci in ali se strinjate, da bi morala biti najnižja pokojnina za 40 let delovne dobe, vsaj znašati toliko kolikor znašajo minimalni življenjski stroški, se pravi, tam 613 evrov. Vsaj toliko bi moral nekdo, ki oddela 40 let dobiti, da lahko živi. V redu.  Naslednja točka mojega vprašanja je, se nanaša na koalicijsko pogodbo. Pri poglavju Kmetijstvo in podeželje predvideva ukrep številka štiri, sprejem svežnja zakonom o zemljiški politiki in celovita prenova delovanja slada kmetijskih zemljišč. Prenovo zadružniškega sistema, pripravo in sprejem novele Zakon o zadružništvu. Skratka, tukaj pa mene skrbi in bi rada, da me pomirite in da moje skrbi odstranite.   Kajti, iz stališč, ki jih ima največja stranka, se pravi največja koalicijska, ki je zdaj v vladi, lahko sklepam, da prenova delovanja sklada kmetijskih zemljišč pomeni ukinjanje ali pa vsaj delno ukinjanje sklada kmetijskih zemljišč in privatizacijo državnih kmetijskih zemljišč. Kot prvo na način čimprejšnjega dokončanja denacionalizacije, kot drugo pa prenos ostalih zemljišč na občine. Zemljišča bi prenesli na občine, hkrati pa bi s spremembo zakonodaje določili minimalni obseg kmetijskih zemljišč, ki jih občina mora imeti.   Skratka, tukaj na bi bila varovalka, ampak problem pa je, da pri prodajah in nakupih kmetijskih zemljišč težko dobiš isto kvalitetno zemljišče, na približno enako dostopni lokaciji.     ŠZ) – 14.55    O tem smo se že pogovarjali. Slišali smo stališča nekaterih poslancev, ki pač zagovarjajo ukinitev sklada s kmetijskih zemljišč. In vidite, mene tukaj zelo skrbi. Soočamo se pa tudi z zelo atraktivnimi kmetijskimi zemljišči, ki postanejo gradbene parcele in to predvsem na zelo lepih položajih, tam nekje ob morju.  Skratka, takrat se niste odzvali na pozive k ukinitvi sklada in me zanima, kaj pomeni, če citiram: »Celovita prenova delovanja sklada kmetijskih zemljišč«, kako vidite to prenovo. Ali vi podpirate ukinitev sklada in ali nameravate ukrepati, da se reši to, da se sklad kmetijskih zemljišč potopi pod težo denacionalizacijskih postopkov? Kaj bomo naredili? Kako boste ukrepali, da se ne uniči in kaj bi to pomenilo za sklad?  Potem se bom dotaknila svežnja o Zakonu o zemljiški politiki. Zakon o skladu kmetijskih zemljišč, Zakon o dedovanju, ko govorimo o statusu zaščitenih kmetij, ki se pripravlja že najmanj od začetka tega sklica v Državnem zboru. Verjetno pa se je to že dosti prej začelo. S temi zakoni se je poskušalo reševati nekaj zelo perečih vprašanj ali pa vsaj na načelni ravni, smo se mi v Levici z nekaterimi od teh ukrepov strinjali in smo jih pozdravljali. Na primer s tem, da bi se sklad kmetijskih zemljišč premaknilo višje na lestvici predkupnih upravičencev za kmetijska zemljišča in da bi se s tem prvenstveno reševalo to, da nam ob obmejnih pasovih, tuji državljani, zlasti vemo Avstrijci ne bi kupovali zemlje. Avstrijci združujejo svoje kmetije čezmejno in mi s tem ostajamo brez svojih kmetijskih zemljišč in tudi ozemlja.  In na drugi strani, da bi se počasi omogočilo zmanjševanje dolgotrajnega zakupa državnih kmetijskih zemljišč, s strani velikih kmetov in veleposestnikov, ali pa kmetijskih podjetij in mogoče, da bi bolj pomagali nekim manjšim kmetom. Vprašanje je, koliko o tega bo ostalo v teh zakonih v koaliciji, ki odkrito zagovarja uničenje sklada kmetijskih zemljišč in privatizacijo državnih pridelovalnih površin.   Zato me zanima, kako se bo spremenila vsebina tega dolgo pričakovanega svežnja reforme zemljiške zakonodaje v tej novi koaliciji? Ali boste premaknili sklad kmetijskih zemljišč višje v vrsti predkupnih pravic in na ta način nekako onemogočili tujcem? Kako drugače boste preprečevali prodaje kmetijskih zemljišč v obmejnem pasu tujcem? To se mi zdi zelo pomembno vprašanje, kajti tako in tako smo majhni in če bodo tujci pokupili vse, na vsaki strani meje, bomo ostali z Ljubljano in okolico.  Če naj se dotaknem zadružništva, ki ste ga omenili. Pri nas je večina kmetij zelo majhnih, maksimalno par hektarjev in zdaj rešitev ni samo v tem, da vse kmetije prevzamejo mladi in izobraženi in poslovno povezani, ampak v združevanju njihove proizvodnje. Torej v zadružništvu, kot ste že omenili. Zdaj, dolgo smo že govorili o prenovi zadružniške zakonodaje, ki je danes pač napisana tako, da si prostor v zadrugah / nerazumljivo/ tisti večji. Nekako ni enakopravne pozicije, kar zelo odbija male kmete.  Zdaj, v Levici bi prenovo zadružništva seveda pozdravili, ampak v novi kmetijski resoluciji, ki prenovo zadružništva vidi v tem, da bi se zadružništvo spet povezovalo z nekimi ključnimi pridelovalci, kot piše tam, ki naj bi bili nekako vodilni znotraj zadružništva in spet se bo to izteklo v to, da bodo skušali prosperirati veliki na račun majhnih zadružnikov, kar se pogosto dogaja in zaradi česar je naše zadružništvo v res slabem stanju. Zaradi nezaupanja, skratka. Kako boste zagotovili enakopravnost znotraj zadruge? To me zanima.         Skratka, tegobe malih kmetov pa tudi pospešujejo državne intervencije, ki so po diktatu Evropske unije pisane na kožo velikim kmetom. Ta evropska zakonodaja ni ravno prilagojena takšnim kmetijam, kot jih imamo v Sloveniji. Zato mislim, da bi se morali nekako na ravni EU bolj, ne bom rekla zoperstaviti vsemu temu, ampak kdaj pa kdaj razložiti specifiko slovenske kmetijske politike. Vse tegobe so naši kmetje v veliki meri reševali z dobrososedskimi odnosi in tako imenovano vzajemno pomočjo, nikakor ne s podjetnostjo pa s tekmovanjem, s tem, kar zdaj radi uporabljajo v tej, bom rekla, neoliberalni dikciji, pa ne s tekmovanjem, ampak tradicionalno je slovenski kmet s sodelovanjem na vasi reševal vse probleme. Vsak ima zemljo, traktor, ampak tisti, ki ima traktor, pa ga drugi nima, pomaga sosedom, tega ne zaračuna po tržni ceni, ampak se nekako oddolžijo na drug način in predvsem se družijo. In samo to, in ne državne pomoči, omogoča v resnici preživetje malih kmetij. In mislimo, da bi na tem, na tej tradicionalni slovenski solidarnosti in sodelovanju kmečkega prebivalstva morali to vzeti kot model bodočega zadružniškega sistema.   Zdaj pa imam še vprašanja v zvezi z zadružništvom: Kako mislite prenoviti ta zadružni sistem, kaj bo vsebovala ta novela Zakona o zadružništvu, ki je napovedana v koalicijski pogodbi, kdaj jo mislite sprejeti in kdo so ti tako imenovani ključni pridelovalci, s katerimi naj bi se po resoluciji, ki smo jo obravnavali, povezovali z zadružništvom, in ali menite, da bi bilo treba spodbujati prakse vzajemne pomoči na podeželju, če da, kako jih boste spodbujali, in če ne, kaj predlagate namesto tega.   Hvala vam za vaše odgovore. Vprašanj je kar veliko, tako verjamem, da jih boste strnili. Hvala.     PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Hvala lepa.  V tem krogu bom dal besedo še kolegu Ivanuši, potem pa kandidatu za ministra. Izvolite.     JANI IVANUŠA (PS SNS): Hvala lepa, predsedujoči.  Lep pozdrav vsem prisotnim, še posebej kandidatu za ministra!  Predstavitev je za moje pojme bila odlična, v teoriji je super vse, v praksi pa je kmetijstvo nekaj čisto drugega, kot številke kažejo, sami vemo približno, kakšne so. Tako danes, ko se soočamo s problemi v vinogradništvu, živinoreji in tako naprej, poljedelstvu, moram reči, da so to že neki znaki katastrofe oziroma to niso več odkupne cene za preživetje, kaj šele za kakšen dobiček. Če samo izpostavim, pšenica, koruza, krompir, katastrofa pri odkupnih cenah. V živinoreji, posebej pri prašičereji mi ni jasno, da je vse drugo vrednejše kot pa domači, slovensko vzrejeni prašič. To mi ne gre v glavo, da se enostavno niti ne more odkupovati prašičev. Tako je izredno težavna zadeva v prašičereji.   Dotakniti se moram še sektorja vinogradništva in sadjarstva. Čeprav se sadjarstvo nekako drži, vinogradništvo pa je letos pokleknilo na vseh frontah, kajti odkupne cene grozdja so daleč v minusu, kaj šele v kakšnem plusu, se pravi, na neki normalni stroškovni liniji. Zanimivo je, da praksa kaže povsem drugačno sliko kot teorija.   Želel sem vprašati glede kmetijskih zemljišč in subvencij v kmetijstvu, pa zadružni sistem, kar je pa že predhodnica povprašala, tako se ne teh stvari ne bom dotikal.   Glede SiDG, o čemer je predhodnik govoril, gospod Lenart, pa moram reči, da sem v času parlamentarnih počitnic obiskal sam to firmo. Naredil sem si izlet, pa sem šel dol v Kočevje in sem spraševal, spraševal in tudi dobil odgovore; moj obisk je bil zelo korekten. In seveda že ustanovitev teh štirih lesnih predelovalnih centrov je v bistvu nakazalo,         da mogoče, če bo eden, vse ostalo pa nima ekonomsko-finančne računice. To informacijo sem si sam pridobil.   Gospod Jože Podgoršek, ne dolgo nazaj je Strateški svet za debirokratizacijo dal Vladi neke iztočnice, pa me zanima, ali se v teh iztočnicah ali teh priporočilih najdejo tudi kakšne stvari za kmetijski del. Pa bom vprašal čisto enostavno, kaj to pomeni za slovenskega kmeta, ali bo kaj lažje in boljše ali kako drugače.   Zanima me tudi, vaša predhodnica, gospa Pivec, je ustanovila Direktorat za hrano. Jaz sem bil nekako skeptičen okrog tega direktorata, zato ker imamo Upravo za varno hrano, in nekako imam občutek, da ta Direktorat za hrano skače v hrbet Upravi za varno hrano. Tak občutek imam ves čas, in ne vem, kaj mislite, ali se bo s tem direktoratom nadaljevalo ali ne, ali bo kakšna reorganizacija tega, ker je bila to stvar prejšnje ministrice.   Nadalje bi izpostavil še status gorskih kmetij. Zanima me, kaj boste kot minister storili, da se bo stanje na področju zaščitenih kmetij izboljšalo. Ali boste namenili kakšna dodatna sredstva za zaščitene kmetije, saj slednje navsezadnje opravljajo tudi socialno in ekološko funkcijo, ki sta pa predvsem v javnem interesu.   Kako boste rešili težavo razdrobljenosti slovenskega kmetijstva, saj imajo v naši državi majhni kmetje zelo majhne obdelovalne površine in glede na to niso konkurenčni niti v globalnem smislu.   Kaj boste naredili na področju samooskrbe. Vsi vemo, da pri sadju in zelenjavi šepamo na približno 40 %. Po drugi strani pa slišim od kmetov in pridelovalcev sadja, da za nižje kvalitete jabolk sploh ni odkupa. To dilemo smo imeli že pred dvema letoma okrog odkupa teh viškov oziroma tudi sadja, ki mogoče ni primerno za trgovino, no, tako, po domače povedano.   Kaj bi lahko naredili – to je vedno moja tema – za zajezitev tega cenenega uvoza hrane v Slovenijo. To je rakrana slovenskega kmetijstva od vstopa v Evropsko unijo. Ne vem, na Madžarskem so to z nekimi drugimi prijemi naredili, da so omejili ta uvoz cene hrane in spoštujejo doma pridelano hrano, šele potem vse ostalo. Tudi v Avstriji dajejo zelo veliko na zavest Avstrijk in Avstrijcev, ki najprej kupujejo avstrijsko, šele potem uvozijo tisto, kar zmanjka oziroma ni. Kakšne rešitve vidite pri tem.   Me pa še nekaj drugega zanima. Ker prihajam iz Prlekije, pa zdaj ne bom delal samopromocije, kot je nekdo rekel, sem vesel, da sem Prlek, da sem iz Ormoža. Pa vseeno, veste, tam se je zgodila ena zgodba, ki ni nikomur, kako bi rekel, šla v dobro - tovarna sladkorja. Mi pridelujemo zdaj sladkorno peso na neki količini kmetijskih zemljišč. Pa me zanima, ali vi podpirate predelavo te sladkorne pese. Vemo, da je nimamo, imamo pridelavo, predelave pa pač, žal, nimamo.   Me pa tudi zanima, ker smo z vašo predhodnico delali na tem - pa saj mislim, da ste vi tudi s tem seznanjeni -, smo delali na dveh interventnih zakonih. Eden se dotika naših krajev, kjer smo konec meseca avgusta imeli ogromno škode po neurju, ko je bilo 600 hektarjev – govorim samo za ormoški del -, 600 hektarjev vinogradov in sadovnjakov poškodovanih, da ne govorim o 200 poškodovanih poslopjih.         Da ne govorim o razsežnostih tega neurja, ki sega v več občin, ne samo ormoško. Tu smo takrat rekli, da bomo poskušali z interventnim zakonom. Pa še en interventni zakon je bil v igri, to je pa bilo poplavljanje reke Drave od Avstrije pa do Središča ob Dravi, se pravi, do hrvaške meje. Te stoletne vode so napravile toliko škode v kmetijskem delu, pa me zanima, ali vi podpirate tudi ta del interventnega zakona.   To bi bilo z moje strani. Če bo še kaj, se pa še vedno lahko oglasim. Hvala lepa za odgovore.    PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Hvala lepa.  Zdaj pa dajem besedo kandidatu za ministra, da odgovori na zastavljena vprašanja. Potem bo na vrsti Branko Simonovič. Izvolite, dr. Podgoršek.    DR. JOŽE PODGORŠEK: Hvala lepa za vprašanja, predvsem pa hvala lepa za razpravo, kot sem že uvodoma omenil. Bom poskušal tudi v tem delu biti kratek. Znano je, da znam biti načeloma zelo dolg v svojih razpravah, danes sem se osebno odločil, da se želim držati neke časovnice, zato da dam priložnost tudi vam za razpravo in vprašanja.  Slovensko kmetijstvo, kot smo videli, ja, je na številkah v primerjavi z Evropo v res nezavidljivem položaju, pri marsikaterem merljivem metru, če temu tako lahko rečem, oziroma postavki. Na nek način je to za nas lahko velik problem, na drugi strani pa lahko tudi na nek način priložnost. Pa bom poskušal malo bolj generalno odgovarjati, ker mislim, da se bomo z odgovori lahko našli.   Kaj narediti na teh majhnih, razdrobljenih slovenskih kmetijah. Kot sem že omenil, in če ste spremljali tudi predstavitev na prosojnicah oziroma na ekranih ob moji predstavitvi, vidim kar nekaj priložnosti tudi za te razdrobljene, majhne kmetije, ki so zlasti na območjih z omejenimi dejavniki, hribovske kmetije in tako naprej, kjer vsaka izgubljena kmetija pomeni zaraščanje tistih površin, ki jih danes nekdo obdeluje. Drugo vprašanje je, ali se res želimo lotiti reševanja vsake kmetije tudi v ravninskem delu. Jaz se spomnim razprave pri zelenem poročilu, ki smo ga imeli za leto 2018 – saj zdaj nas kmalu čaka za leto 2019 -, ko so bile v bistvu razprave kar večjega dela vas, poslancev, usmerjene v ta del, da moramo nekaj narediti na strukturnih spremembah slovenskega kmetijstva, da moramo povečati povprečno velikost enega kmetijskega gospodarstva, vmes so pa zaključili, pa bog ne daj, da kakšna kmetija ugasne. Tako ne gre, kajne. Mi imamo 480 tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč v uporabi in samo ulomek je, matematika, torej, ne moremo povečati, če nečesa ne naredimo tudi na številu kmetijskih gospodarstev, ker zemljišč imamo toliko, kolikor jih imamo. Tudi če gremo v odpravo zaraščanja bolj ambiciozno, verjetno ste videli podatek, da se nam zarašča okoli 25 tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč. Ampak tudi če vsa ta kmetijska zemljišča nazaj reaktiviramo v kmetijsko rabo - pa dejstvo je, da je teh zemljišč zelo veliko na območjih, ki so res težavna za kmetijstvo -, ne bomo bistvenega napredka pri tem metru naredili. Zato se zavedamo, za naslednje programsko obdobje je za nas ključno na nek način spremljati slovensko podeželje iz dveh zornih kotov. En zorni kot je seveda pridelava hrane, pomagati tistemu sektorju, tistim kmetijam, ki so pomembne za samooskrbo, s temu namenjenimi ukrepi. Na drugi strani pa imamo veliko število majhnih kmetijskih gospodarstev, ki so za Slovenijo bolj pomembna z vidika ohranjanja podeželja, poseljenosti, obdelanosti, turizma, če hočemo naprej, in tako naprej. In tem kmetijam bo treba pomagati z drugačnimi intervencijami oziroma drugačnimi ukrepi, finančnimi. Ne moremo več z enim in istim ukrepom pomagati enim in drugim, ker ne gre. Pravilno ugotavljate, če delamo tako, kot – pa ne želim nikogar, nobenega mojega predhodnika šinfati, prosim, tega ne jemljite tako, ampak verjamem, da so tudi vsi moji predhodniki delali v najboljši veri, da delajo dobro za slovensko kmetijstvo. Ampak samo z enim ukrepom potem hitro pademo na račun razmišljanja, da majhne kmetije zaradi svoje majhnosti ne morejo dobiti nobenih sredstev iz programa razvoja podeželja. Okej, subvencijo dobijo na hektar, nekih investicijskih pa zaradi majhnosti ne morejo. Zato je bil tudi v našem mandatu razpis za majhne kmetije, 5 tisoč evrov na eno kmetijsko gospodarstvo, na OMD območjih in na tistih kmetijah, ki imajo živinorejo. Zakaj je to tudi zame kar pomembno – zato, ker na OMD območju je edino pašna ali pa rastlinojeda živinoreja tista, ki bo tam ohranila tisto našo lepo krajino obdelano. Drugače         (Nadaljevanje): jo bomo zagotovo izgubili. Torej ta del nas čaka. Razmislek ali pa pomislek o tem, da bi te majhne kmetije tudi v naslednjem rebalanskem obdobju kar izgubili vse subvencije, tukaj ne bo nobenih sprememb v primerjavi z zdaj. Torej subvencije ostajajo. Tudi za kmetije, mislim da se je govorilo manj kot 5, 6 hektarjev, tukaj ne vidimo nobenih bistvenih sprememb in se tudi ne obetajo, ker s tem vemo, da bomo ravno v težavo spravili tiste kmetije, ki opravljajo te druge pomembnejše naloge, torej ohranjanje podeželja, itn., ki jih z nobenim drugim ukrepom praktično ne moremo plačati. Si pa želimo in tudi v, še enkrat, kot sem tudi v predstavitvi omenil, na nekaterih območjih iti v bolj ambiciozen pristop tistega nekega območja, pa če hočete, ali od Bele Krajine, ne vem, Pomurja, Prekmurja, Haloz, bovškega, tolminskega, meni je vseeno kje, ali pa na vseh teh območjih, torej da gredo ta območja v neko dodajanje vrednosti, to so vsa območja z velikim deležem kmetij, ki so na OMD območju, torej ki so na območju z omejenimi dejavniki in na teh kmetijah, ki so majhne, razdrobljene na težavnih mestih za kmetovanje, če se bomo šli primerjati po litrih in kilogramih, za razvito Evropo verjetno vemo že v naprej, da smo obsojeni na neuspeh, ker ne moremo biti konkurenčni. In zato tudi v / nerazumljivo/ smo predvideli tako imenovane oblikovanje ekoloških regij, skupaj z lokalnimi akcijskimi skupinami, Lasi, če hočete, CLLD, Lidl projekti, da se zgodi, ta skupen pristop, da gre, ne vem, neka cela regija v ekološko ali v seneno mleko ali, ne vem, seneno meso, skratka da bomo dodajali vrednosti in to si želimo tudi s temi sredstvi za preboj, ko govorimo zdaj o novem programskem obdobju oziroma o tem, o sredstvih za obnovo in razvoj po COVID-19, da bi na koncu tudi tisti kmet, ki ima nekaj repov, na koncu začutil, da se mu splača, ker ima morda pa pol morja plačanega od tega ker bo nekaj prodal, da se ne bomo več pogovarjali pri biku o 2 evra 70 za kilogram, ampak da se bomo vsaj od 3 pa pol naprej na teh kmetijskih gospodarstvih ali pa od 4 evre za kilogram tega istega bika. Ampak za to je treba nekaj narediti. Tukaj je zgolj samo politika premalo. Lahko pa pomaga in mi bomo, če mi bo zaupana priložnost, bom s svojo ekipo poskušal tukaj iti v smeri do lokalnih akcijskih skupin, da nagovorijo območje in potem pomagati lokalni akcijski skupini, da se neka zgodba zgodi, promocijska aktivnost, turizem, ne vem, cesta senenega mleka, ne vem. Skratka, tukaj računamo na inovativnost podeželja, z našimi ukrepi programa razvoja podeželja pa moramo pomagati tistim kmetijam, ki se morajo preusmeriti. Torej, narediti izpuste za ekološko živinorejo, dobrobit živali, itn. Skratka, na teh delih rabimo intenzivno sodelovanje s posameznimi kmeti. Brez tega ne bo šlo. Ne bežimo od odgovornosti. Z vsemi ukrepi kjer bomo lahko pomagali, bomo pomagali, ne moremo pa narediti čisto vsega. Torej, nekdo bo mogel tam potegniti ta voz naprej. Ali bodo to zadruge, ali bodo to trenutno največji ali pa najbolj inovativni kmetje, mladi kmetje na teh območjih, ampak nekdo bo mogel potegniti ta voz naprej z našimi intervencijami, torej ukrepi, tudi finančnimi, jim bomo pa maksimalno pri tem pomagali kar si to želimo. Osebno vidim tukaj to priložnost, da se nekaj na teh delih zgodi.   Okej. Resolucija. Res je bila sprejeta ne samo na Vladi, bila je sprejeta tudi v tem Državnem zboru, kar mene osebno izjemno veseli, ker pomeni, da se tudi vsi poslanci na nek način smo se ali tudi vsi resorji, smo se poistovetili s to resolucijo. Resolucija zelo jasno navaja, da je kmetijski prostor prostor številnih sektorjev, ne zgolj ali pa resorjev, se popravljam, ne samo kmetijskega, od dela, družine, torej gospodarstva, infrastrukture, da ne bom našteval, okolja, ker bom ziher kakšnega pozabil, ampak torej, da je to prostor praktično večjega števila resorjev, ministrstev v naši državi in to je jasno notri zapisano, Vlada je to sprejela, tudi ta aktualni Državni zbor, ker mene osebno to zelo veseli, ker smo mi tisti, ki smo ga napisali, sprejeli, napisali, popravljali, usklajevali, na koncu tudi sprejeli. Nas pa seveda čakajo na vprašanje katere intervencije ali pa, okej, kateri, zdaj govorimo o ukrepih, v naslednjem programskem obdobju nas Evropa uči, da moramo govoriti o intervencijah. Kateri ukrepi bodo v naslednjem         (Nadaljevanje): programskem obdobju na posameznem kmetijskem gospodarstvu, je še preuranjeno. Sem že omenil v predstavitvi, do novega leta želimo pripraviti osnutek, / nerazumljivo/, tak, se pravi, delovni osnutek strateškega načrta, ki ga bomo seveda čim prej probali oplemenititi tudi s temi intervencijami in potem bo šla tukaj tudi razprava naprej. In da, ko bomo šli v to razpravo, bomo imeli tudi izračune. Kaj to pomeni, v primerjavi z obstoječim programskim obdobjem, v novem programskem obdobju za posamezne tipe kmetij. Tako, da ta kalkulacija, ta primerjava bo narejena, ker se to ves čas tudi dela. Nas pa čaka zagotovo nekaj sprememb. To že zdaj vemo. Kapica verjetno pri subvencijah, pri prvem stebru, pri neposrednih plačilih, degresija nas verjetno čaka, čaka nas verjetno tudi oziroma vprašanje, zelo resno vprašanje kaj je z zgodovino, z zgodovinskimi plačili. V tem trenutku imamo nekaj težav zaradi tega. Mimogrede, v tem programskem obdobju ne moremo pomagati kravam dojiljah, pa bi si želeli več v Sloveniji rojenih telet, zato ker je to bilo na prehodu v tem programskem obdobju, na prehodu v to programsko obdobje je bila proizvodno vezano plačilo vključeno v redno plačilno pravico. V sedemletnem obdobju se je pa zgodilo, da verjetno, zdaj pa ocenjujem kar nekaj 10 % teh rejcev sploh nima več krav dojilj, nastalo je nekaj novih rejcev, verjetno malo manj kot jih je opustilo in tisti še vedno, prvi, še vedno dobivajo to proizvodnjo vezano plačilo v obliki plačilne pravice, drugim pa ne moremo pomagati. Zato si želimo, da bi bila ta zgodovina počasi ukinjena, in da dajemo res tudi te proizvodno vezana plačila za novo programsko obdobje tistemu, ki jih res potrebuje. To si res, res želimo.   Opredelitev plave kmetije pravega kmeta. S tem se ukvarja že kmetijsko-gozdarska zbornica, mislim da že kar nekaj let, še pred našim prihodom, tudi mojim prihodom na ministrstvo. Še nismo našli čisto prave definicije, ker vedno se najde nekdo, ki ga ne nagovoriš in potem se to v Sloveniji spravi v problem in zato še nismo prišli do konca. Si želimo, da bi ga znali najti, to definicijo, čeprav intimno mislim, da vsi vemo kaj je tisti pravi kmet, ampak je treba to spraviti na papir, se nam pa pogosto zatakne, ker nekdo od nas ni več na tem seznamu.   Gozdno-lesne verige. Da. Akcijski načrt je bil pripravljen. Pravilno je bila ugotovitev, da za to odgovarjamo dva ministrstva, MKGP in MGRT in naj omenim, da naše ministrstvo, MKGP, tudi z ukrepi programa razvoja podeželja pomaga do primarne predelave lesa. Torej, celotnemu gozdarskemu sektorju in primarna predelava lesa majhnega obsega mislim, da imajo 10 tisoč kubikov na leto, ampak ne me čisto za besedo držati. Do tukaj pomaga naše ministrstvo. Od tukaj naprej, torej vsi ti večji lesno predelovalni obrati, itn., pa spadajo pod resor Ministrstva za gospodarstvo. Mimogrede imajo oni tudi direktorat za lesarstvo, kot enoto znotraj samega ministrstva in zato tukaj vendarle računamo na to, da bomo uspeli najti nekatere ukrepe Ministrstva za gospodarstvo tudi s svojimi finančnimi ukrepi lahko pomaga pri razvoju teh lesno pridelovalnih centrov. Osebno sem mnenja, osebno delim mnenje, ki ste ga tudi vi predstavili, mislim da skoraj vsi trije moji, zdaj predhodniki, v tem, pri teh vprašanjih, da za Slovenijo gozdarstvo mora biti priložnost za slovensko lesno pridelovalno industrijo mora biti to priložnost in zato se nagibam k temu, da bi tudi iz tako imenovanega gozdnega sklada še več delali na promociji, kjer je predvideno, ja, promocija gozdno-lesnih verig, da bi še več, še bolj spodbujali tudi rabo slovenskega lesa v teh lesno pridelovalnih centrih. Se strinjam z vami. Ni pa vse tukaj v naši moči.   Poznam tudi načrte SIDG glede štirih centrov. Tukaj danes težko odgovorim bolj konkretno kot je že tudi naša ministrica, dokler finančni izračuni ne kažejo neke posebne rentabilnosti, potem imamo težavo z ustanavljanjem nekega centra, ki bo že v naprej delal izgubo. Zato je treba verjetno na tem delu nekaj narediti. Ali spremeniti osnovna izhodišča za postavitev teh lesno pridelovalnih centrov, narediti drugačne, ne vem, ne prirejene, ampak kalkulacije tistih izdelkov, pridelkov, karkoli bomo že v tem delu naredili, ki bodo na koncu se lahko prodajali po neki višji dodani vrednosti. Skratka, tukaj nas čakajo še vedno izzivi. Ne bom rekel, da mečemo         (Nadaljevanje): idejo nekam na prangar zgodovine, si pa želim na tem delu verjetno novih razmislekov, kaj z lesno pridelovalnimi centri, itn., delati v tem delu.   Ugotovitev je verjetno pravilna. Snežnik v tem trenutku je verjetno ena od teh centrov, ki se pelje naprej. Za Snežnik tako ali tako vemo, da ga je treba bodisi posodobiti ali pa tudi z njim zaključiti, ker takšen kot je, je izjemno težaven, ker res rabi posodobitve, mislim da tisti, ki ga poznate, ki ste imeli to priložnost videti, lahko ugotavljate, da je daleč pred marsikakšnim zasebnim žagarskim podjetjem v Sloveniji po sami tehnologiji.   Ujme v gozdarstvu. Ja, vemo že, vetrolom, podlubniki, itn., vsako leto nekaj. Morda je bilo letos še najbolj blagodejno za slovenske gozdove, od leta 2014 naprej, ko je prvi žled priletel, ker na nek način so se zaradi večjega deleža pa večje količine padavin je bila smreka bolj odporna na podlubnike, zato letos beležimo malo ali pa precejšen upad škod zaradi podlubnikov, torej se bo gozdarska srenja, stroka, lahko malo zadihala, ker je zdaj bilo nekaj let res izjemno zahtevno za njih. Bile so, okej, neke manjše ujme, ne podcenjujemo tega, ker vemo, da vsaka ujma je problem za posamezno kmetijsko gospodarstvo, nam je čisto kristalno jasno, ampak vendarle. Čaka nas naravna obnova, na kakšen način. Ja, kot sem že prej omenil, treba bo odpreti tudi lovsko-upravljavske načrte, gospodarjenje z divjadjo in verjetno tukaj v tem delu najti tiste rešitve, da bo ta naravna obnova mogoča. Torej verjetno govorimo o gospodarjenju, torej tudi z divjadjo na način, da bo škoda, ki jo povzročajo tudi v gozdovih, čim manjša. Nikoli se je ne bomo mogli izogniti, to se vsi skupaj zavedamo. Vedno bodo nekje nastajala škoda, ampak vsaj, da bi bila čim manjša.   Naslednji korak, umetna obnova. Tukaj rabimo veliko večjo ambicioznost pri drevesnicah. Rabimo Zavod za gozdove, ki bo podpisoval večletne pogodbe, da bodo imela drevesnice stabilen posel in potem bomo imeli tudi možnosti za umetno obnovo bistveno večjo.   Mimogrede, ko bomo odpirali zemljiški zakonodajni paket, bomo na kmetijskih zemljiščih dovolili tudi gozdne drevesnice, kar je mimogrede zdaj prepovedano.   Okej, upravljanje z divjadjo sem omenil. SiDG, zlorabe. Moje osebno mnenje je, da si želim, da bi, in bom tudi predlagal, v kolikor mi bo zaupana funkcija ministra, bom predlagal nazornemu svetu SiDG, da takoj sprovedejo vse postopke za začetek forenzičnega pregleda družbe. Ker si želim, da pridemo tem branjem tudi v medijih do dna. Res si želim, in da to naredi neka revizijska hiša, ki je res usposobljena za ta del, ker osebno si želim, da tukaj zadevo zaključimo, da se ne bomo tudi mi na vsakem odboru okrog tega SiDG pogovarjali z nekimi domnevami, pridimo do dna. Računsko sodišče je že v hiši, je že v SiDG, ravno tako nameravam predlagati vodstvu SiDG, da nemudoma uvede notranje kontrole zato, da preprečujemo raznorazne mahinacije, in da počasi začnemo to točko umikati z dnevnega reda, pa ne zato, ker bi jo hoteli ponesti, ampak zato, ker si želim to zadevo razčistiti. Ker tudi meni gre malo malo, mislim ni ravno prijetno.   Medicinska konoplja, industrijska konoplja. Da. Mislim, da je v tem trenutku v Sloveniji kar se tiče pridelave industrijske konoplje dobro urejeno. Mi si želimo tukaj še naslednji korak, prihajajo nove tehnologije, nekateri bi celo iz sadik delali, itn. Nameravamo tem idejam prisluhniti zato, da bi lahko industrijsko konopljo pridelovali. Medicinsko konopljo bo celovito urejalo Ministrstvo za zdravje, mislim da v svojem zakonu, res pa je, naš del je pa pridelava, ampak tukaj moramo z Ministrstvom za zdravje uskladiti sam način pridelave te konoplje. Vemo, mislim da je v Italiji jo pridelujejo pod nadzorom vojske, itn., skratka medicinska konoplja je malo bolj zahtevna za varovanje kot pa industrijska. Kmetom seveda omogočati prodajo izdelkov. Vemo, da v celi Evropi postajajo problem izdelki iz tako imenovanim CBD-jem in tukaj smo del te velike Evropske zakonodaje tudi mi v Sloveniji in imamo to težavo v kolikor želimo napisati, da se neko takšno prehransko dopolnilo lahko uporablja za prehrano ljudi. Ampak okej, tukaj bomo skupaj z Ministrstvom za zdravje iskali rešitve, predvsem v smislu         (Nadaljevanje): pridelave. Prodajo konopljinih izdelkov načeloma v Sloveniji ni v tem trenutku problem, ko govorimo o industrijski konoplji (seme, olje, vršički, pardon, čaji, itn.), se lahko prodajajo, lahko bi jo tudi uporabili za druge namene.   Resolucijo sem že malo omenil. A ha, vprašanje starostnikov na slovenskem podeželju. Na prehodu oziroma na koncu prejšnjega programskega obdobja mislim, da je bil nek ukrep, ki ga je tudi Slovenija takrat eno ali dve leti izvajala, ki smo mu rekli zgodnje upokojevanje, kjer je tudi prenosnik dobil neko socialno varnost in sem mu prevzemnik. To je potem Evropa kot nedovoljena državna pomoč prepovedala, res pa je, da še vedno tistim nekim kmetijam, ki so takrat vstopile v ta ukrep, še vedno plačujemo, mislim da slabih pol milijona na leto gre še vedno v ta namen. Kaj pa nameravamo v naslednjem programskem obdobju? Mislim, da zelo blizu smo razmisleku in se sam tudi osebno s tem strinjam, bo pa treba seveda z Evropo tukaj uskladiti vse zadeve. Mi govorimo ali pa razmišljamo o tako imenovanem mentorstvu. Mentorstvu torej prenosnika, ki bi mu ga finančno tudi lahko vrednotili, mu plačali za prenos znanja, izkušenj in tako naprej, na mladega prevzemnika. To je neke vrste pomoči, ki bi bila lahko namenjena tem starejšim, ki kmetije predajajo mlajšim. Zdaj kar se tiče samih pokojnin, to pa vendarle presega naš resor. Čisto konkretnih pokojnin kot pokojnin. Se pa strinjam absolutno, da so prenizke, da se s temi pokojninami ne da živeti in zato si želimo, da bi na ta način našli vsaj delno rešitev za tiste, ki kmetije prenašajo na mlade prevzemnike, ker vemo, da tudi to je en delček problema. Marsikakšen kmet bi prenesel, pa ne ve kaj bo potem sam, za penzion še ni, skratka vemo, da imamo tukaj še nekaj odprtih vprašanj. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Moje mnenje zagotovo poznate vsi v tej dvorani. Jaz osebno nisem za ukinitev sklada kmetijskih zemljišč. Menim, da imamo še vedno precej nalog kar se tiče denacionalizacije, kljub temu, da smo praktično na 99,7 % mislim da že zaključili procese, ampak teh 0,3 % pa še vedno nam visi nekje za vratom kar nekaj čez 10 milijonov evrov nekih odškodnin. Vse odškodnine kar se tiče z naslova nezmožnosti upravljanja z gozdovi, se odškodnine že od lanskega leta naprej krijemo iz tako imenovanega gozdnega sklada. Torej to ne uničujejo več sklad kmetijskih zemljišč. Verjetno se spomnimo razprave še lani na tem odboru, ko smo govorili o predhodnem letu 2018, da je sklad pridelal izgubo in smo rekli, upajmo da je to zadnje leto in tako. Res je bilo to že zadnje leto, letos sklad že kaže dobiček in mislim, da gradivo mislim, da je že tudi v Državnem zboru, bo kmalu tudi na tem odboru, ki ga bomo pogledali, poročilo sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Skratka, smo že v tem delu, torej sklad ni več finančni ujetnik teh odškodnin.   Ravno tako je moj pomislek vedno, kaj z zemljišči, ki jih ima danes država. Če jih želimo prodati, vemo da bo kupec tisti, ki ima denar. Slovenski kmet, družinske kmetije so v tem trenutku tudi zaradi aktualne situacije, Covida, itn., kapitalsko podhranjene in nimajo sredstev za nakupe teh zemljišč, zato bi bilo to dejanje zelo tvegano. Torej zelo na hitro se je lotiti tega procesa. Kje pa sam vidim prenovo Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov? Ravno v novih nalogah. To kar sem prej govoril pri spremembi zemljišče zakonodaje si želim, da bi sklad lahko, zdaj mu malo zakonodaja onemogoča, bolj aktivno deloval na področju uvajanja novih namakalnih sistemov, kjer se danes imamo žal tudi območja, kjer si kmetje želijo, kjer so zbrali podpise, pa lokalna skupnost ne želi investirati, kljub temu, da dobi 100 % povrnjena sredstva iz programa razvoja podeželja. In želimo tokrat ponovno vrniti nazaj sklad, da bi lahko te stvari delal, da bi se lotil bolj intenzivno komasacij, razdruževanja solastnine. Solastnina v Sloveniji je izjemen problem, tako na kmetijskih kot na gozdnih zemljiščih. Izjemen problem. In tukaj rabi podporo nas kot ministrstva, spremembo tega prvega dela zakonodajnega paketa na področju zemljiške politike. Naj omenim, da se ta paket verjetno sprejema že ali pa so ideje že enih deset let na mizi, pa so se vzele iz predla, pa so se vrnile, itn., ker je materija res res zahtevna.   Zadružništvo. V času Corona krize se je pokazalo, da sistemi, ki so se vzpostavili, bomo zdaj rekli, v mirnem obdobju, torej         pred samo korona krizo, da so vzpostavljeni sistemi delovali, da so pogodbene količine tekle. Izjema so bile vino. Okej, pri vinu se je zadeva čisto zares ustavila. Drugje pogodbeni, biki, pujsi, solata, ne vem, karkoli, ne bom našteval naprej, se je prodalo. Pogodbe so tekle. Še več, zelo dober primer prakse je bil mlečni sektor, ki je prevzel, celotna veriga je prevzela del odgovornosti. In če smo čisto odkriti, kmetije, ki se ukvarjajo s prirejo mleka, razen nihaja cene navzdol praviloma niti ne vedo za korona krizo, ker vse mleko je bilo odkupljeno. Tudi zahvaljujoč tej verigi v Sloveniji. Mesec maj, se spomnimo, je bil mesec slovenskega mleka, kjer so vsi deležniki od kmetov, zadrug, živilsko predelovalnih podjetij in trgovcev skupaj stopili in so naredili ta mesec in smo imeli začuda nekatere izdelke, ki jih verjetno v trgovinah nikoli ne bomo imeli več tako poceni kot so bili v mesecu maju. Vsi so se odpovedali delu marže. In to je tisto kar obeta. In ta primer slovenskega mleka bomo vedno imeli kot tisti primer, zakaj je treba več napora vlagati v povezovanje, v združevanje, v oblikovanje verig in tako naprej.   Kje vidimo ključno ali pa osebno kje vidim ključno zadevo pri zadružništvu? Pri zadružništvu ni čisto tako, da bi bil velik kmet več kot vreden kot majhen. Pustimo, da je morda glasnejši, pa da je morda, ne vem… V zadrugah velja en član en glas. En član, en glas. Torej, mi velikih, ni majhnih. Vsak član ima enako besedo. Je pa res, še enkrat poudarjam, da so morda taveliki kmetje bolj glasni. To pa ne osporavam temu delu.   Kje vidim ključno spremembo v tem zadružništvu? Ja, v tem, da morajo organi upravljanja zadrug prevzemati malo večjo odgovornost, potem bodo tudi kmetje začeli razumeti, da je zadruga njihova, ker je njihova. Lastniki zadrug so kmetje. In če niso zadovoljni z direktorjem, ja, saj jih samo en občni zbor loči od trenutka, ko ga lahko zamenjajo. In želimo si malo več te odgovornosti, malo večje pravice tudi za nekatere, bomo rekli, manjše kupčke v zadrugah, ki razmišljajo drugače kot, recimo temu, večina ali pa, pustimo sedaj zakaj razmišljajo drugače. Skratka, želimo dati prvič več odgovornosti organom, zato da bodo vedeli, da ne more biti vseeno, jaz pa ne bom dovolil prodati, sedaj si izmišljujem, ne vem, tega in tega centra zato, ker smo ga mi zgradili, kljub temu, da prinaša izgubo. Direktor ti pa reši. Ne moreš. Skratka, marsikdaj je direktor danes ujetnik nekih sklepov organov zadrug, kjer med temi organi zelo redko ali pa nihče ne odgovarja za svoje sklepe.   Medsosedska pomoč, mislim, da je že sedaj načeloma dovoljena v kmetijstvu. Se strinjam s tem, da je treba tukaj to dovoljevati tudi naprej.   Gospa Tomić je omenila tudi tegobe malim kmetom. Res je, EU zakonodaja ni ravno naklonjena tem malim kmetija, pa vendarle. Slovenija je uspela tudi za naslednje programsko obdobje nekako uspešno zagovarjati tudi specifike Slovenije. Med drugim ena od posebnosti je za naslednje intervencije, Evropa je najprej predvidevala, da bi bile možne samo preko organizacij pridelovalcev, ne preko zadrug, kaj jaz vem, govorimo sedaj o zeleni trgatvi pri paradižniku. Pred leti je bila ena ta debata, kakšni umiki s trga in tako naprej. Po prvotnem predlogu je bilo to možno izključno preko OP-je, organizacije pridelovalcev. Sedaj velja, da bo to izključno možno le pri dveh sektorjih, sadjarstvo in vrtnarstvo. Pri vseh ostalih bo pa, mislim, da štiriletno prehodno obdobje, kjer bodo lahko intervencije tudi preko zadrug. In to je tudi s podporo ali s pobudo Slovenije, Evropa, mislim, da je že nekako sprejela. Niso še čisto dokončna izhodišča EU, ampak nekje mislim, da smo blizu. Ravno tako bomo zagovarjali stališča in tudi osebno bom zagovarjal stališče, poznamo sedaj strategije, ki so v Evropi, od vil do vilic, zeleni dogovor, biodiverziteta in tako naprej in potrebe po zmanjševanje, saj ste imeli na prosojnicah napisano kaj to za nas pomeni, da vendarle upoštevamo izhodiščno stanje Republike Slovenije in naših kmetov. Če smo mi danes med državami, ki porabljamo najmanj antibiotikov na enoto prirasta v primerjavi z ostalimi državami Evropske unije, ja potem ne moremo se strinjati, da bomo kar vsi razpolovili, ker smo že sedaj bistveno boljši kot bo marsikatera država, tudi naša sosednja država, ob razpolovitvi njihovih količin, pa smo še vedno precej boljši, z manjšo porabo antibiotikov,         zato si tukaj res prizadevam in si bom prizadeval zato, da pri strategijah, pri uvajanju strategij v posamezne države upoštevamo izhodiščno stanje. Odkupne cene. Ja. Večna debata. Zapora mej. Zajezitev uvoza hrane v Slovenijo. Ob koronakrizi smo imeli zelo veliko teh pobud, odkrito povem, marec, april, maj, smo se ukvarjali bolj kot ne s tem, ampak to smo rekli dajmo prepovedati uvoz mesa v Slovenijo, ampak bog ne daj pa da nam kdo prepove izvoz mleka iz Slovenije, ja, ne gre, tako enostavno to ni, prvič smo članica Evropske unije, zato kakršnakoli zapora meje je vprašanje nečesa drugega, ali želimo še biti članica Evropske unije ali ne, dokler smo tukaj smo tukaj in veljajo pravila kot veljajo za vse države in prost pretok blaga in oseb je eden od ključnih pretekov v Evropi. Zato pa si želimo predvsem delati na promociji, povezovanju, sodelovanju, verigah, kot sem sem že prej omenil. S tem računamo na to, da bomo znali narediti kaj več na odkupnih cenah, ko se bo sektor začel povezovati bo postal aktivnejši sogovornik. Ravno tako si želim, da bi vsi sektorji čim prej stopil v tako imenovano sektorsko promocijo izbrana kakovost, tudi sam imam na maski to izbrano kakovost napisano namenoma, ker je to vendarle možnost ta izbrana kakovost / nerazumljivo/ v ta sektor omogoča posameznemu sektorju, da sektor in država skupaj sofinancirata aktivnosti za promocijo, poleg tega mimogrede je to izbrana kakovost tudi praktično tudi uvedba masnih bilanc v posamezen sektor, za mleko je jasno kdor želi uporabljati IK na mlečnem izdelku mora biti mleko namolzeno, predelano in prodano v Sloveniji, ni druge, torej je masna bilanca po celi verigi vzpostavljena. Pri mesu bik, potem, ko jim je Evropa skrajšala prehodno obdobje, mora biti zdaj že bik rojen v Sloveniji, rejen in tako naprej, da ima izbrano kakovost. Sadje, pridelano v Slovenijo in karkoli že še naprej paše, da ima izbrano kakovost. Torej, izbrana kakovost pomeni tudi en delček masnih bilanc. Okej. Vinogradništvo. Menim, da smo v letošnjem letu zelo veliko s številnimi paketi pomagali temu sektorju, da je prvič bilo omogočeno, da je Evropa dovolila, da lahko z nacionalnimi sredstvi sofinanciramo krizno destilacijo, načeloma bi lahko samo z evropskimi sredstvi, ampak letos je bilo to prvič dovoljeno zaradi velikega problema pri prodaji vin po celotni Evropi do izpada dohodka na vinogradniških kmetijah, do kriznega skladiščenja in tako naprej. Menim, da smo v ta sektor že v tem letu zelo veliko napora vložili in upam, da se bo to tudi poznalo. Naj omenim, da smo pri krizni destilaciji zahtevali, da tisti, ki bo koristil sredstva in nekje slabih 6 milijonov evrov sredstev bo šlo v ta namen, da so tisti, ki bodo sredstva prejeli, dolžni odkupiti vsaj 70 % vin grozdja v primerjavi z lanskim letom, s tem računamo na to, da se bo tudi ta trg nekako malo spodbudil in da bodo tudi cene temu primerno višje. Naj omenim, da si želim v bodoče in tudi zdaj imamo uredbo v delu, ko govorimo o pomoči pri prodaji oziroma zaradi nizke cene govejega mesa, si želim, da bomo tudi v bodoče znali skupaj razmišljati o tem kako pomoči vezati na neko trajnost pridelave. Torej tudi pri teh bikih bomo verjetno vezali na nek nakup mladih bikov, torej, da število repov ne pade bistveno na posamezne v kmetijskem gospodarstvu v tistega, ki bo to pomoč uveljavljal. Debirokratizacija, da, na kakšen način, to je pa ključno vprašanje. Mi si želimo, da bom naredili tudi v tem next gameu(?) smo predlagali projekt kar težak finančno, da bi povezali vse baze, da bi poenotili baze, da bi znali za novo programsko obdobje tukaj poenostavljati zadeve. Kot ste ali pa če ste se pogovarjali z našimi kmeti smo za ukrepe v protikorona paketih vedno iskali res poenostavljene postopke, da praktično je kmet bolj kot ne samo še podpisal pa vrgel nazaj na agencijo za bike, tako je bilo v spomladanskem obdobju in tako naprej, zato, ker je to bistveno lažje za vse nas, tako za kmetije kot tudi za našo agencijo, ki na koncu te stvari izvaja. Torej, debirokratizacija nas zagotovo čaka v naslednjem programskem odboju, vendar s poenotenjem baz ne bo šlo, torej bo mogla, si želim, da bomo našli način tudi zato, da bomo našli sredstva za poenotenje vseh teh baz.   Direktorat za hrano in tako naprej. Jaz menim, da direktorat za hrano je upravičil svoj namen že sedaj.        Te debate se spomnim, ko je bila debata o upravi in tako naprej, da nima več težav s tem, da bi si z upravo skakala v zelje drug drugemu pri vsebinah, torej se ne podvajajo vsebine, ampak sta začela zelo dobro sodelovati. Zdaj pri večini ukrepov, tudi zakonodajnih predlogov ali kakorkoli, uredb in tako naprej, sodelujeta, kar je zelo dobro. Dobro je tudi iz tega zornega kota, da vendarle upravljanje vsaj v enem majhnem delčku smo s tem spravili na nivo direktorata, ker uprava ima predvsem nalogo izvajati inšpekcijske preglede. Direktorat za hrano izvaja pomembne naloge o promociji kmetijstva, tudi vodi celotno izbrano kakovost, je pomemben pri ribištvu v Sloveniji, in zato menim, da je prav, da ga ohranjamo. Ta direktorat, nenazadnje, je v stalnem stiku tudi z našo živilsko-predelovalno industrijo, in menim, da tudi živilsko-predelovalna industrija to pričakuje, upravičeno skoraj zahteva od nas, da ima res nekega jasnega sogovornika.   Glede gorskih kmetij sem že prej omenil, kje vidim rešitve. Poleg tega bomo zelo v kratkem, če mi bo dana priložnost, pristopili k temu, da bomo proučili, katere so tiste gorske kmetije, ki bi skladno z Zakonom o gozdovih, skladno z Zakonom o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije, torej SiDG, da bomo lahko začeli izpolnjevati tudi nalogo, ki jo SiDG ima, torej razvoj gorskih kmetij, ima med sedmimi alinejami tudi to napisano. Torej, najprej moramo opredeliti gorske kmetije in potem sistem na družbi SiDG, da bi lahko prišlo do izvajanja teh del in tako naprej, kjer bi se lahko del dohodka na teh kmetijah stabiliziralo.   Razdrobljenost sem že prej omenil. Več samooskrbe - ja, če bomo dali kmetom priložnost, potem sem prepričan, da bomo imeli tudi več samooskrbe. Nekaj tega smo naredili tudi s protikorona paketi, nekatere olajšave pri postavitvi rastlinjakov, predvsem pohitritve postopkov in tako naprej. Menim, da moramo s temi aktivnostmi nadaljevati. V zdajšnji razpravi o protikorona paketu pet, peti paket je podaljšanje teh ukrepov še za eno leto. Ravno tako menim, da če bomo v javne prehranske obrate pripeljali več hrane slovenskega porekla - tudi to smo predlagali v protikorona paketu, mislim, da trojka in zdaj tudi v petki -, da bo s tem tudi pridelava bolj stabilna in s tem tudi samooskrba malo višja.   Tovarna sladkorja Ormož. Vemo, da je investicija velika okoli 160 milijonov evrov. Vemo tudi, da je sosednja Hrvaška najbližjo tovarno sladkorja zaprla, zato ker ni bila več rentabilna. Pa vendar, sladkorna pesa je nedvomno – zdaj pa govorim kot agronom – ena od izboljševalk v kolobarju, torej tista, ki izboljšuje tla, kjer z vračanjem teh vmesnih faz pridelave sladkorja vpeljemo v tla veliko kalcija, veliko bora, kar pomeni, da povečamo, izboljšujemo rodovitnost tal. Torej, ta sladkorna pesa je nedvomno ena od kultur, ki bi si jo sam kot agronom želel na slovenskih njivah in, če hočete, tudi kot kandidat za ministra. Vprašanje pa je, kako pomagati pri investiciji. Kolikor vem, je nastala zelo resna pobuda v Ormožu, da bi se ta tovarna postavila. Kolikor mi je znana informacija oziroma če imam pravo informacijo, tudi operirajo že s potencialnim investitorjem za to tovarno sladkorja. Torej mislim, da se zadeva pelje v neko smer neke bodoče investicije. In tudi ko smo imeli na ministrstvu sestanek, ali bomo kot kmetijski resor, kmetijsko ministrstvo zagotavljali tisto osnovno subvencijsko zgodbo, potem je odgovor da; želimo pa si, da ne bo takoj naslednje leto že sektor v težavah, ko bo rabil sektorsko pomoč.   Neurje, Sevnica, Ormož in tako naprej. Ja, težave zelo jasno poznamo. Vemo, da s preliminarno oceno Kmetijsko-gozdarske zbornice smo se že na nek način seznanili, zdaj moramo samo še narediti te izračune, ali ocenjujemo po teh preliminarnih postopkih, da bomo presegali 0,3 promile BDP, da bomo lahko sploh aktivirali Upravo za zaščito in reševanje, potem bomo to naredili. Če bo škoda premajhna, da bi sploh bili upravičeni potem do državne pomoči, te kmetije, potem tega postopka ne bomo naredili. Skratka, ta preliminarni del je tisti, ki ga         moramo narediti.   Poplavljanje reke Drave, naslednja točka. Vem, tudi sam sem bil član delovne skupine. Želimo si, da bi to reko Dravo uravnali na način, da bo naredila čim manj škode pri kakršnikoli naslednji poplavi oziroma ob naslednjem deževju. Letos je prestopila bregove ob praktično povprečnih pretokih. Zato menim, da upravljanje s strugo reke Drave ni najbolj trajnostno. In tam so zaščiteni vsi, razen kmetijska zemljišča. In sam kot danes kandidat, če mi bo dana priložnost, kot kmetijski minister, bom vedno zagovarjal stališče, da moramo na tem območju varovati tudi kmetijska zemljišča.   Se opravičujem, ker sem bil malo daljši, ampak saj veste, ko me vprašate, sem vedno dolg. / smeh/ Hvala.    PODPREDSEDNIK JANI IVANUŠA: Hvala lepa za vaš vložek.   Nadaljujemo razpravo. Naslednji je gospod Branko Simonovič. Izvolite, beseda je vaša.     BRANKO SIMONOVIČ (PS DeSUS): Hvala lepa za besedo, predsedujoči.  Lep pozdrav vsem prisotnim!  Torej, kandidat za ministra dr. Jože Podgoršek je v svoji uvodni predstavitvi, pa tudi v odgovorih na vprašanja podal marsikateri odgovor, kar sem hotel vprašati. Tako področja Slovenskih državnih gozdov ne bom odpiral. Vseeno pa bi imel dve kratki vprašanji.   Prvo vprašanje. Evropsko sodišče je v tožbi za teran presodilo v prid Hrvaški. Ali nameravate nadaljevati s sodnimi postopki, torej s pritožbo na odločitev?  Drugo vprašaje. Oljka je eden od temeljev primorske kulturne krajine in istrske tradicije. Oljarne so začele s predelavo oljk v oljčno olje, pri tem nastajajo tropine, ki so po naši trenutno veljavni zakonodaji odpadek. Kdaj bo sprejeta sprememba Zakona o kmetijstvu in bodo ostanki kmetijske pridelave in predelave, na primer oljčnih tropin, lahko uporabljeni za gnojenje oziroma izboljševanje tal. S to nujno potrebno spremembo zakona bo omogočeno kroženje in vračanje organskih snovi kot hranilo kmetijskih tal, torklarjem pa prihranjen nesmiseln strošek odvoza tropin na primerno urejene površine ali k pooblaščenim kompostarnam.   Hvala za odgovore.     PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Hvala lepa.  Naslednji je k razpravi prijavljen Predrag Baković, pripravi naj se Marko Bandelli.    PREDRAG BAKOVIĆ (PS SD): Predsednik, hvala za besedo.  Spoštovani kandidat za ministra, kolegice in kolegi!  Spoštovani kandidat je pravzaprav na nekaj vprašanj, ki sem jih nameraval postaviti, že odgovoril, pa kljub temu bom pokomentiral in morda odprl neko novo videnje ter morda dodatno pojasnilo.   Vsi vemo, a je prehranska varnost v Sloveniji izjemno pomembna. In na tem mestu me zanima, kako, na kakšen način in s kakšnimi ukrepi ali pa s kakšnimi drugačnimi ukrepi, kot so bili do sedaj, bi uvedli povečanje prehranske varnosti v Sloveniji. Na primer, ali se morda razmišlja kaj o dodatnih stimulacijah na kilogram prodanega blaga, ki je dokazan z računom, krepitev zadrug – o tem smo že nekaj rekli -, odkupne mreže, in kakšne ukrepe boste uvedli za krepitev agroživilske panoge, za odkup pridelkov od kmetov za večjo dostopnost lokalne hrane do kupcev v javnih zavodih ter za zaščito kmetijskih zemljišč.   Druga tema, ki je tudi pomembna, se nanašana ptujski semenarski center. Vemo, da ste si v preteklosti že prizadevali, da bi ostal v slovenskih rokah. In me zanima, v kakšni fazi je zdaj postopek in ali je ta ptujski semenarski center že prenesen na kmetijski inštitut ter kako se bo zgotavljala dejavnost te genske banke, sofinanciranje in vzdrževanje, selekcija in dostopnost slovenskih semen, ki so prilagojena slovenskemu kmetu in tudi vrtičkarju.   Nekaj smo rekli tudi o varstvu starejših na podeželju.         Rekli smo tudi o odnosu mladega prevzemnika in težavah, ki so se pojavile, in morda predlog, da bi se uvedlo neko mentorstvo, to sem zdaj zasledil v vašem odgovoru. Načeloma se mi zdi to kar v redu ideja, ampak kljub temu me zanima, kako se bo razvijalo to medgeneracijsko sožitje. Namreč, dogaja se tudi, ko mladi prevzemnik prevzame kmetijsko gospodarstvo, prihaja potem do nekih medgeneracijskih konfliktov tako ali drugače. Tisti, ki je oddal, se več ne čuti v neki fazi pomembnega, tisti, ki je sprejel, ima težave s tem. Tako prihaja tudi do konfliktov. Torej, kakšen je vaš vidik in kako bi to medgeneracijsko sožitje nekako poskušali spraviti v okvire, da bi bilo dobro za vse.   Seveda se pa ne morem izogniti še dvema temama, ki se nanašata na kraje, od koder prihajam, torej Kočevske. Eno je lovstvo, veliko ste povedali o tem. Ja, seveda, težave z zvermi so in to nekako ureja Ministrstvo za okolje in prostor. Seveda pa so težave tudi z drugimi divjimi živalmi, kot so jelenjad, srnjad, divje svinje, tu govorim predvsem o popašenosti, o uničenju travinja zaradi divjih svinj. Ne smemo pozabiti tudi na škodo, ki nastaja na premoženju, ko divjad na cesti povzroči škodo na vozilih in tako naprej. Seveda vem, da cesta ni lovna površina, niti ni kmetijsko zemljišče, pa vendar so tu določene težave. Zakaj? Na eni strani imamo lovce, ki pravijo, da je lovski načrt odstrela predvsem jelenjadi previsok. Na drugi strani imamo kmete, ki pravijo, da je škoda, ki jo jelenjad povzroča, velika. Kje in na kakšen način bomo našli konsenz, da bo prav za ene in za druge. Torej, tudi na Kočevskem si ne želimo, da bi ostali brez zveri, da bi ostali brez jelenjadi in srnjadi, pa vendar, neka simbioza ali nek konsenz med njimi bo treba doseči. Kako vi to vidite in kje pravzaprav lahko najdemo nek skupni interes?   Slovenski državni gozdovi, podjetje, o tem ste tudi veliko povedali. Sedež tega podjetja se nahaja v Kočevju. Precej je bilo govora tudi o gradnji objekta, ki se je ustavila. Pa me zanima, kako je s tem. Ali obstaja kakšna intenca, da bi se morda sedež podjetja poskušalo preseliti iz Kočevja. Kako je z gradnjo objekta, se bo pristopilo k temu ali ne.   Pozdravljam vaše zavedanje, da je Snežnik, podjetje Snežnik, ki je v 100 % državni lasti, pravzaprav potreben posodobitve in razširitve, zaradi kapacitete poseka in upravljanja z državnimi gozdovi, ki so na tem območju vsakodnevni. Pokomentiral bi tudi zadnje novice ali pa govorice, ki se porajajo o slabem stanju v tem podjetju na račun izvajanja nekih nečednih dejanj. Kolikor sem jaz seznanjen, je neka revizija že bila opravljena; zdaj, ali je dokončana ali ni, ne vem. Seveda si pa tudi sam – verjetno sem prvi ali pa takoj za vami, minister, ki si želim, da se zadeve razčistijo. Če je kdo kaj kriv, če je kdo kaj storil, da se jih, jasno, po postopkih, ki obstajajo, tudi ustrezno sankcionira in da gremo po čisti poti naprej in resnično imamo tu račune enkrat položene. In da se te govorice, če niso utemeljene, tudi ustavijo, kajti pred volitvami znamo vsi govoriti, kako je naš les naša nafta, po drugi strani, ko se volitve oddaljujejo oziroma ko smo že na neki varni strani, pa prihaja do tega, da to več ni pomembno ali pa da puščamo vnemar. Zato resnično apeliram, spoštovani kandidat za ministra, na vas, da se poslovanje pregleda v nulo, da se ugotovijo morebitne kršitve, morebitni prestopki in da         (Nadaljevanje) vse brez milosti, tudi ustrezni postopki izvedejo. Hvala lepa.
Hvala lepa.   Besedo ima Marko Bandelli, naslednja razpravljavka je mag. Meira Hot, še pred njo pa bo dobil besedo tudi kandidat za ministra. Gospod Bandelli, izvolite.
Hvala, predsednik. Spoštovani kandidat, gospod Podgoršek. Vi, vsaj jaz vas smatram za operativno osebo. In to je tista razlika, ki pride med enim kandidatom za ministra ali pa drugim. Imamo kandidate, ki so postali, ki so kot taki ministri, ki so filozofi, ki ne vidijo točno ne rešitve, nič drugega. Imamo pa kandidate, ki so pa operativci. In take ljudi mislim, da Slovenija potrebuje. En bi rekel, Marko kaj ti govoriš, si v opoziciji, bi moral samo tolči po kandidatu in govoriti slabo. Ne, ne, mi tukaj v SAB ne bomo nič tolkli po kandidatih in se nesramno vedli, tako kot so se drugi nesramno vedli, ko je bila kandidatka Angelika Merkl, ki vemo točko kaj se je dogajalo v tistem trenutku. Še danes naj bo sram tiste, ki so tako govorili o njej. Mi smo obratni. Mi pa vidimo, kako bi rekel, bolj gledamo na rešitev, kot na problem.   Sedaj seveda veste sam, saj ste bil državni sekretar že, ko smo bili skupaj v vladi, pa vse reči, tako da še bolj sem bil zadovoljen, kadar sem slišal, da je vaše imel prišlo ven kot potencialni kandidat za to mesto ministra.   Veste, jaz sem videl par vaših potez, vaših dejanj, v bistvu bolj dejansko v smislu reševanja problemov, pa ne obratno. In meni je to zelo všeč, ko človek vidi, ko človek ne preskakuje problem in politično se ga reši, ampak obratno, vidi problem in želi na kakšen način reševati zadeve. No, ponavljam, četudi sem danes tukaj v vlogi, dajmo reči, opozicije, pač tako je naneslo, ta zadeva kot taka. Ampak ponavljam, kot ste bil del naše ekipe, upam in res si želim, da boste tudi nadaljeval kot ste do sedaj kot državni sekretar. Verjetno boste imel sedaj več pooblastil in boste lahko tudi drugače sam odločal. Tako da, ponavljam še enkrat, kot oseba ste všeč in vas življenjepis pa predvsem je tisti, ki me je presenetil, ki me je pozitivno presenetil, ta operativni del, ta sam dokazuje verjetno, da ste prava oseba v bistvu na pravem mestu, tako bom rekel. Predvsem ko sem bral, da ste rojen na kmetiji, toliko otrok, toliko reči, pa ko pride človek s takega področja verjetno sprejme in razume problematiko kmetijstva drugače, kot nekdo drug, ki pride pa iz sveta, ki s tem nima pojma, je postavljen tam zaradi da biti minister, politični minister, če bomo tako rekli. In to je tisto, kar vas tukaj odreže malo na drugačen način. Dobro, kljub temu pa jaz, saj veste, moram tudi v imenu naše stranke postaviti par vprašanj, vas spraviti pred določena dejstva, pred določene problematike, ki so, ne take ključne, visoke, težke, ampak bolj me zanima tudi vaš odgovor na kakšen način, kaj razmišljate v tem smislu in kako vidite kakšno rešitev v tej zadevi in kako mislite pa tudi opravljati to vašo funkcijo.   Če grem na prvo točko, to je kmetijska zemljišča kot taka. Sodeloval ste pri naboru protikoronskih paketov za blažitev krize v kmetijstvu in pri pripravi, če bi tako rekli, teh sprememb ključnih zakonov, zakon o kmetijskih zemljiščih in zakon o kmetijstvu. Tukaj so nastali problemi. Zakon o kmetijskih zemljiščih se je to usklajevanje zaustavilo, pošteno povedano. Seveda tukaj se tudi pojavijo določeni apetiti občin in jaz jih razumem kateri so apetiti občin, kot bivši župan tudi vem kam in kako in zakaj tudi         in ter Zakon o kmetijstvu, ker praktično tukaj neko usklajevanje še poteka, če sem dobro razumel. V bistvu zanima me kakšno je vaše razmišljanje glede tega Zakona o kmetijskih zemljiščih, če boste tudi ta usklajevanja ponovno zagnal, ker mislim, da je prav, da se gre naprej. Me zanima pa predvsem v zakonu problematika teh rastlinjakov o čem mi govorimo. Tu so veliki problemi, jaz govorim, ker na našem področju na Krasu je bilo kar nekaj povpraševanj in zahtev za take reči, ampak je omejevala vse skupaj, ker ni bilo ne zazidljivo, ker ni bilo mogoče, ker so bile take in drugačne omejitve, predvsem pa teh pomožnih objektov si lahko postavlja na kmetijska zemljišča, v tem smislu. Kakšna so v bistvu predvidene, kar vi vidite, so predvidene te spremembe v omenjenem zakonu, ampak kako vi vidite to zadevo, kakšno je vaše razmišljanje o tem? Veste sam, da v tem paketu PKP5 teh postavitev objektov na kmetijstvo pridelavo, to je 107. člen tukaj, ko govorimo o tem, da za rastlinjake, o boniteti, ki mora biti nižja od 35, ob hektarja velikih, ki ni treba več tistih strogih, verjetno kot sem razumel, notri pisano ne bo potrebno več tistih soglasij ali čakate velika soglasja, ki so bila rak rana, če bi rekel temu prej ko prideš na odobreno dokumentacijo kot tako. Največji problem, kot veste sami, pri teh zadevah na splošno je ARSO, ARSO je bil vedno tisti, ki je vedno to zadevo zaustavljal, problematiziral in vedno so bile težave prav pri tem. Tako, da vidimo malo kako vi to razmišljate, ker me res zanima, ker je tudi dosti bilo povpraševanj po temu in rad vidim tudi vaše razmišljanje. Videl sem tudi na primer kmetijski, zdaj ali teh kmetijskih inšpekcij, če se navežem malo na to, ali jih je premalo, zdaj vi, kakšen je vaš vidik na to, ali nedeljo, tako kot bi morali delati, ali so preveč dobrosrčni v določenih primerih. Veste vam dam samo eno majhen primer na Krasu, da boste razumel zakaj sem to omenil. Človek ima velike težave, da postavi rastlinjak na kmetijskem zemljišču, ki bi delal, obdeloval reči in sam prideloval take in drugačne izdelke, na drugi strani pa se postavi na kmetijsko zemljišče en pomožni objekt, ki uporabljajo izrecno samo za shranjevanje zimskih gum in je že 6 let tam in noben ga ne more odstraniti. Zdaj, jaz se nisem nikoli poglobil točno v to problematiko, še takrat, ko sem bil župan, ampak bi rad vedel kako in na kakšen način, ker tu, vem, glejte, človek bi rekel ma kaj jaz to sprašujem ministra, ti imaš večje probleme, ampak taki problemi, ki so, so problemi po celi Sloveniji in zaradi uzurpacije, če bi lahko rekli, določenih predelov, odličnih predelov kmetijskih zemljišč s takimi, ki si upajo, tukaj je treba napraviti enkrat konec se pravi en red, ali je to naloga kmetijskega ali gradbenega ali je to okoljskega ali ne vem katerega, razumete, skupaj je treba stopiti in te zadeve rešiti. Po drugi strani pa je treba pomagati, po moje, ker tu misli, da je ena rešitev za postavitev teh rastlinjakov na bolj enostaven način, saj vendar rabe samo za pridelavo hrane, če bi tako rekli ali pa drugih teh rastlin. Tako, da to je to.   Zdaj, če bi vam omenil še problematiko občinskih prostorskih načrtov. Občinski prostorski načrti, jaz vam bom povedal tako, največji problem za razširitev občinskih prostorskih načrtov ali pa priti do njih ali pa sprememba samih občinskih prostorskih načrtov največ se zaustavijo dostikrat prav na Ministrstvu za kmetijstvo. In to vam povem statistično gledano je kar velik manko, če bi tako rekel. Veste, opn-ji na splošno so akti, ki dajejo smer eni občini, se pravi opn kaj drugega ni kot to kar bo dalo eno smernico kam naj občina se obrne, se pravi kam hočemo razgibati občino ne glede industrijsko, kmetijsko ali vse drugo kar je treba, ampak opn je tukaj glavni akt, če bi tako rekel občinski / nerazumljivo/ dovoli ali pa prepoveduje. Večkrat je prišlo do problematika širjenja gradbenih parcel,        na primer. Kras je taka specifika, izredna specifika, kjer se pokažejo v trenutku nezazidane stavbne parcele, se pravi nezazidana stavbna zemljišča. Ampak, ko ti greš kontrolirat in pogledat osebno zadeve, kaj se dogaja s tistimi parcelami, boš samo videl, da Kras je taka specifika, ker ima ogromno površin gradbenih na samem dvorišču, kmetijskih objektov, središč, samih jeder vasi, ne, in potem ti da gor to, te odstotke, če bi tako rekel, ne, nepozidanih zemljišč in potem pride problem do Ministrstva za kmetijstvo, ki reče, glejte, vi imate preveč odstotkov že nepozidanega in zato vam ne moremo šiiti območja. Povem enostavno, tako da ljudje tudi razumejo. V resnici, ko greš pa kontrolirati te zadeve tukaj, ni tako. Ni tako, ker vidiš, da tiste parcele, polovica od tistih parcel stoprocentno ne more biti zazidljiva, ker ti ne moreš imeti hiše na tvojem dvorišču, kmetijskem objektu, ker je imel zagrajen prostor, kjer je noter praktično spravilo orodja, raznih, raznih reči. Zdaj, kaj narediti tukaj v takih specifikah, ne, in to je velik problem, potem se zaustavi, potem moraš čakati, da ti pride komisija ali da ti pride dol delegacija in ti pokontrolira zadeve. Veste, v naši občini smo čakali 9 let na odobritev OPN, 9 let. Jaz mislim, da je to predolga doba in od katerih morate vedeti, da glavni, glavni vzrok je bilo Ministrstvo za kmetijstvo. Jaz sem potem zahteval, da pridete dol, da pogledate določena območja, da se prepričate v vse te kraje in smo dobili tudi dogovor, nadomestna zemljišča, reči, vse kar je. Saj pravim, dostikrat se z dogovorom, s pogovorom se pride tudi do rešitev in to je cilj in to je operativnost, kar sem na začetku omenil, ne pa politična funkcija, ker ne razume problematike in želje. Tako da tukaj pri tem, pri tem bi vas res predlagal, da malo pogledate tisti vaš sektor, ki obstaja notri, ki točno jaz vem tudi kateri je, da malo jim daste kakšna navodila, ne da ostanejo kupu, reči je treba reševati sproti, je treba reševati malo prej, malo hitreje, predvsem v tem obdobju, ki smo zdaj, ki veste sami, da je to zelo, zelo pomembno. Evo, to je bilo glede OPN, en problem sem izpostavil, smo tudi v Sabu izpostavili takratni ministrici, ona je bila pač, saj veste, ona je dosti govorila, ne, na hitro, vse kar je, ampak na koncu ni povedala nič, obljubila je dosti reči, naredila ni potem nič, ampak tukaj vam bom jaz predstavil problematiko, ki verjetno jo veste, za kaj se gre in bi vas prosi za en vaš odgovor.  Je ribiška družina v Tolminu, če veste, za kaj se gre, in bom omenil ta primer, bom vam omenil izrecno ta primer, ker takih primerov je več v Sloveniji, na kateremkoli območju, ne. Zdaj vi ste, vi ste seznanjen, za kaj se gre, ne, tu v bistvu, nas zanima tukaj, ker so tudi javili nekako, da naj vam omenim danes to zadevo, ker hočejo slišati od vas direktno tukaj, kar je tudi edini način, da lahko to rešimo, brez da vam damo poslansko vprašanje, kar je, kar je že bilo dano dvakrat ali trikrat. Menja se garnitura, menja se človek in saj ima upanje v boljše zmeraj, ne, normalno, ne v slabše, ker drugače pa tega ne bi omenili, ne. V bistvu njih zanima, kdaj bo ribiška družina, ki je lastnica od Ribogojnice Faraonika, dobila to povračilo škode, ki jo je naredila vidra, če veste v letu 2019, škoda je bila ocenjena na približno 140 tisoč evrov, je obljubljen denar že ne vem koliko časa, ampak na noben način ne pride ven. Tako da vam postavljam malo to, ta, ta žebeljček, če bi lahko rekel tam, ne, dajte se ga spomniti, da pogledate, kar je in kar ni, ne.  Zdaj, kar se tiče, prej sem slišal zelo lepe besede z vami glede lovstva, če bi tako rekel, ne, da je treba, mi vemo sami, da je danes, res ta divjad je podivjala, če bi lahko izrabil isti izraz v tem smislu, ne, in zdaj se sprašujem nekaj, samo, da samo potolčemo to podivjad, če bi tako rekli, ne, ali pa da se, pride do odstrela, kar je treba, zakaj ne bi mi, ali če ste kdaj razmišljali mogoče, zdaj jaz, glejte, jaz imam dostikrat take predloge in taki predlogi, najbolj absurdni predlogi v podjetništvu so bili pa lahko verjetno najbolj učinkoviti in najbolj uspešni dostikrat, ne,         ampak v danem primeru, na primer, ne, da bi lahko mi skupaj z Ministrstvom za šolstvo se dogovorili in da bi ta divjad, ki je nujno potrebno do odstrela, zdrava, čista in veste sami, da vsebuje divjad manj maščob, bolj zdrava hrana in vse kar je, se dogovori, da bi prišla lahko v prehrano osnovnih šol, na primer. To bi bila lahko ena taka, en tak izziv, ne da iščemo vedno najnižje zadeve v šolah, zmrznjene zadeve, pakete take in drugačne, zelenjava, ki ne veš s kje prihajajo, to je tista veriga, ki vi ste se že dosti angažiral za te reči, jaz sem slišal dosti dobrega v tem smislu, ampak dam en primer, ne, na primer, če že moramo mi to divjad, mislim, mora priti do odstrela, ker vemo točno, da je je preveč, povsod je je preveč, da bi lahko bil en dogovor takšen, da bi lahko tudi bila možnost oskrb, da bi se oskrbelo tudi menze no, v tem smislu, šolske menze in te reči, kar mislim, da ne bi bilo nič napačnega. Zdaj jaz samo dam predlog, veste, tukaj smo tudi poslanci zato, da kakšenkrat damo tudi kakšne predloge in pobude, pa potem vidimo, kaj iz tega bi lahko nastalo.  Zdaj prej sem vam tudi omenil že, ampak ta sklad kmetijskih zemljišč bo na hitro vsa vprašal, ste rekel, da naj ostane tak, kot je, odnosno nekako imate željo, da bi jim dal še več nalog, da bi ta zaživel, ne, na drugačen način, da bi imel svojo funkcijo v bistvu, da nima samo funkcije to, kar ima sedaj. Ampak jaz bi rekel nekaj drugega, minister, a ste vi probal razmišljat, če bi mi te parcele prenesli na občine, kaj bi se lahko zgodilo, da bi ti dohodki prehajali na občino, bi razbremenili lahko recimo določene sektorje in bi prihajal, mislim ta dohodek, če kličemo katastrske vse te reči, kar prihaja, da bi prišlo v roke občine in bi dali občinam večjo nalogo. Jaz mislim, da vsaka občina ve točno na svojem teritoriju, koliko lahko, s kakšnimi, kako bi rekel, s kakšnim premoženjem lahko razpolaga, na kakšen način lahko to premoženje obrne, komu je lahko namenjeno v tisti lokaciji, mislim, bolj, mislim, da bi bilo bolj transparentno vse skupaj, lahko, govorim na pamet, ne, lahko da bi bilo, ker jaz vedno vam govorim primer, ki sem jaz bil tam, kakšne velike težave sem imel s skladom kmetijskih zemljišč, samo za poti narediti nove, ne, in mora priti do cenitve, mora priti do zakoličbe, mora priti do odkupa, pa mora priti potem še ne vem kaj vse, ne, da smo mi tu naredili, kar je. Ali pa da daš ti nekomu določeno zemljišče v uporabo in vidiš točno, kdo je ali kdo ni ali, zdaj sem, evo tukaj sem, dostikrat sem sam razmišljal, kdaj bo prilika, da bi lahko ministru povedal, da naj začne razmišljati, lahko da je bila to ena, ena, ena delna rešitve, ne govorim, lahko tudi celotno, ne, ampak določene predel v občini se bi dalo občini v uporabo ali pa, da bi oni bili upravitelji, če bi tako rekel lahko, teh zemljišč, oni sami bi pa razpolagali s tem. Jaz mislim, da bi bila lahko tudi ena dobra ideja. Zdaj počasi bom zaključil, še dve reči imam na hitro, eno je, kakšno, kaj vidite, kakšne rešitve vidite ali pa na kakšen način se misli Ministrstvo za kmetijstvo ukvarjati v Lipici. Ministrica je bila popolnoma pasivna glede Lipice, vam lahko povem osebno, ker sem dostikrat govoril, še bolj pasiven je bil še prejšnji minister, jaz vam povem pošteno, jaz nimam kaj tukaj skrivati, ne, državna sekretarka prejšnja ni niti vedela, da mora biti en član v svetu od Ministrstva za kmetijstvo. Smo mi povedali potem ministrici, da to mora biti, ker je po statutu tako. In potem so se spraševali, če je res, prekontrolirali dokumente, tako da smo jim mi morali pomagati glede tega, ne. Jaz mislim, da Ministrstvo za kmetijstvo mora imeti v Lipici svojo vlogo, jo je vedno imelo, z veterinarsko zvezo, z drugimi rečmi, tukaj je bila, odločno besedo pri reji, pri vzreji, pri čredi kot taki in drugimi rečmi. Ni prav, da pustimo vse MGRT, če bi tako rekel, no, pošteno, ne. Tam sicer on ima čez za delati hotele, turistično dejavnost, druge reči, ampak pri kmetijski zadevi, kakor so, kot je Lipica, jaz mislim, da tu ključna beseda in moč bi morala biti absolutno na strani Ministrstva za kmetijstvo. Tako da vas bom tudi povabil, ko se bomo dobili dol in da gremo lahko tudi skupaj pogledat, kot smo šli tudi s prejšnjimi garniturami, če jih tako lahko kličem, ne, ampak res je zanimivo, vi itak veste, za kaj se gre, ne, ampak mene zdeluje pri srcu, veste, to je moj domači kraj in Lipica pa ni, ni Kras, ne, Lipica je Slovenija in Svet, če bi lahko rekel, ne, je cel Svet. In bodimo ponosni na to rodovno knjigo, če sem slišal, so hoteli že Avstrijci pobrati, ne, zaradi problemov, ki je noter, tako da, malo stopiti bolj agresivno pri temu, ne, se zmeniti skupaj in pogledati, kako napraviti spet tisto odličje,         katero Lipica je vedno bila, 100 let, ne, in več, tako da, da, mislim, da je to za razmišljati.  Zdaj, da zaključim, jaz upam, da boste v vašem mandatu obranil sredstva, ki so namenjena, evropska, za vse kmetijske zadeve, tako da mislim, da tukaj absolutno ne bom dvomil v vašo moč, sposobnost in tudi energijo glede, glede tega. Vem, da so vključena tudi druga sredstva, dodatna sredstva, prav v luči Covida in te zadeve, tako da verjamem tudi v vašo vizijo, kot tako, ne, lahko, spremeniti tisto klasiko, ne, kam gredo sredstva, ampak videti lahko malo drugače, malo bolj širše, kam, kako s tem denarjem, ne. Menimo pa, vse glih to, v stranki SAB, in vam bi polagali malo to na dušo, če bi tako rekel, ne, neke ključne prioritete pri vodenju, pri vašemu resortu, ne. Mislim, da to je dvig samooskrbe, absolutno je prioriteta, ekološko kmetijstvo, tukaj mislim, da je treba napraviti korak naprej, še več, kot tisto, kar je, podpora majhnim kmetom in kmetijam, mislim, da tukaj je, se dela že dosti na temu in sem zadovoljen, kar vidim in, ampak še več potrebno. Pri tej točki vam bom samo nekaj na hitro povedal, so določeni parametri pri majhnih kmetih, ki so narejeni, kako bi rekel, se zahteva preveliko površino kmetije, da prideš lahko v tisto kategorijo majhnega kmeta. Majhen kmet, pa veste specifika, da vam povem, ali pa se hoče, ne vem, kako bi rekel, prikazovati, da lahko majhen kmet ima, ampak mora imeti v enem kosu toliko hektarjev zemlje, kar je. Kar je na Krasu na primer nemogoče. Na Krasu ima lahko kmet res toliko hektarjev, ampak ima vse razdrobljeno, ker so parcele tako neumne, če bi lahko rekel, razumete, da ti potem skupaj lahko nekaj narediš, kar je treba. Evo tukaj malo pregledati, kakšne so možnosti, tudi izvleči ven iz tistih pravilnikov ali pa iz tistega sistema, da pride, da pride dobesedno lahko poraba sredstev tudi tam, kamor danes niso bile toliko izkoriščene ali pa niso bile možne koristiti prav zaradi takih reči, ne. In seveda lokalno pridelana hrana, nas to izredno zanima, mislim, to je ena od prioritet, če sem dobro razumel tudi samega kmetijstva, ministrstva, tako da smo za to, za to zadovoljni. Zdaj, kot veste, mi pač, vam moram to povedati, mi nismo, nismo prav zraven te vlade, Janševe vlade, vemo tudi zakaj in tudi problematike prihajajo, jaz še enkrat menim, da ste vi pravi, prava oseba in prav v luči tej vam bom povedal osebno, da ne bomo glasovali proti, se bomo vzdržali in, ker vem, da itak je večina, politično se bomo vzdržali, ampak mislim, da moje besede so vam dale samo upanje, da lahko računate tudi na nas, na marsikakšno zadevo, ker mislim, da je tudi prav, kar se dela dobro za Slovenijo in za našo državo in vam samo želim lepo delo za naprej. Hvala.    PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Hvala lepa.  Dr. Podgoršek, imate besedo, pripravi se mag. Hot.    DR. JOŽE PODGORŠEK: Ja, hvala lepa res za izkazano zaupanje, mnenje, naj omenim, da vsak predlog, ki sem ga na tem odboru slišal do sedaj, je bil smiseln, ne, in menim, da je prav, da to svobodo, če bomo sodelovali v bodoče skupaj ohranjamo, zato ker edino te inovativne ideje rojevajo nekaj novega.  Čisto na kratko odgovori, teran, kako naprej. Zdaj, sam imam delne informacije glede tega, ker nisem bil vključen na koncu čisto v detajlno analizo same izgubljene sodbe, vendar menim tako. Če bo, če bodo pravne službe ugotovile, da je izjemno majhen, majhna verjetnost, da s pritožbo uspemo, potem je vprašanje, ali je smiselno s tem nadaljevati. Želim torej najprej preučiti to zadevo, mislim, da kakšnih par tednov časa še imamo do konca roka, do katerega lahko odložimo, vložimo to pritožbo, v kolikor mi bo zaupano vodenje ministrstva, želim to najprej preučiti in se potem, mislim, da je prav, ne, da v takih korakih se uskladimo tudi s predsednikom vlade, da nekdo nekaj ne solira, ker vendarle gre za tožbo proti Evropski, ne, komisiji, torej ni več hec.  Drugo vprašanje, oljka. Ostanki pridelave, da, v predlogu spremembe Zakona o kmetijstvu je ta predlog že vključen, torej Zakon o kmetijstvu upamo, da bo šel čimprej lahko v nadaljnjo proceduro sprejemanja.        Nekako računam, da v prvih mesecih 2021 bi mogel bit sprejet, torej za letošnjo sezono verjetno prepozno, za naslednje pa bo to možnost uporabe ostankov predelave oljk za gnojenje kmetijskih zemljišč. Torej, da bi to lahko uporabljali.  Naprej, prehranska varnost. Možnosti sofinanciranja ali pa dodajanja vrednosti k osnovnim cenam kmetijskih proizvodov, če sem prav razumel, je vprašanje. To je znotraj Evropske unije prepovedano, tudi v času največje mlečne krize 2014/2015, ko je bila cena daleč najmanjša v zadnjem desetletnem obdobju, tudi danes je precej višja, kot je bila takrat. Država, nobena država Evropske unije ni smela neposredno sofinancirat cene mleka na kmetiji, zato je to prepovedana državna pomoč. Menimo, da moramo, pa se ne bom ponavljal, čisto, da moramo tukaj predvsem strnit vrste na področju primarnega sektorja, z vsemi vzvodi, tudi našimi, političnimi, finančnimi ukrepi, motivirat deležnike k povezovanju in sodelovanju, oblikovanju verig in sem prepričan, da bo to vse rezultiralo tudi v stabilnejši ceni.  Več lokalne hrane v javnih prehranskih obratih, da, absolutno, že kot varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano od leta 2015 naprej, sem vedno znova zagovarjal, da dajmo kmetom samo priložnost, četudi subvencije ne damo, dajmo jim poštene cene, pa bojo zagotovo delali in javni prehranski obrati so pomembni obrati v Sloveniji – šole, vrtci, domovi za starejše, bolnišnice, če hočete, tudi zapori in tako naprej. Torej so pomembni kupci hrane in zato si ves čas prizadevamo, da bi več hrane prišlo v te javne prehranske obrate. Na kakšen način? Ja, en način je to, da bomo v Zakonu o kmetijstvu predlagali tudi, naši kmetijski inšpekciji bomo predlagali, da ima kmetijska inšpekcija možnost preverjanja uredbe o zelenem javnem naročanju, o kateri danes nihče kaj veliko ne govori, v smislu kontroliranja v javnih prehranskih obratih in da bojo možne tudi nekatere sankcije. Torej, zato da bo tisto, kar je že zdaj zapisano, 15 % ekološke hrane in 20 % shem kakovosti, med katere spada tudi Izbrana kakovost, da bi to na nek način postalo še bolj obvezujoče.  Selekcijsko-poskusni center Ptuj, da, tukaj sem se osebno prizadeval za to, da smo se usklajevali in potem z ministrico pripeljali do Vlade in čez Vlado sklep in tudi dogovorili, torej z Ministrstvom za finance, finančna sredstva, zato, da se ta Selekcijsko-poskusni center prenese na Republiko Slovenijo, za to je zadolženo SDH, in postopki še tečejo. Po prvotnih… Prvotna ideja je bila, da bi morali postopke že nekje v začetku decembra zaključit, zdaj se je SDH z novim lastnikom Semenarne Ljubljana dogovoril, da imamo še nekaj mesecev časa, da se lahko zadeve pripravijo in da se tudi na drugi strani najde tistega, ki bo s tem Selekcijsko-poskusnim centrom Ptuj uspešno gospodaril, vemo pa, da bo treba pomagat, preko javnih služb. V končni fazi, bo treba pomagat preko javnih služb pri financiranju delovanja, upravljanju Genske banke in tako naprej, da ne bom niti našteval naprej.  Zdaj, glede konflikta, kajne, to sem… verjetno ste me tudi že vi slišali na kakšnem odboru, ko smo govoril ali pa, ko smo predstavljal zemljiški paket - konflikt s prevzemniki in pa prenosniki. Ko se prenos naredi, postane, na marsikakšni kmetiji se res lahko zgodijo konflikti. Menim, da ni sistema, ki bi lahko tukaj to presegel, kajne, ali, malo zares ali pa kar zares, razen če bi uzakonili ta svetopisemski stavek – »Ljubite se med seboj.«, pa bi bilo mnogo lažje na marsikakšnem segmentu. Druge sistemske rešitve tukaj žal ni.  Zveri, ja, so pod Ministrstvom za okolje in prostor. Tukaj ne bežimo od problema, smo tudi… bomo v tem programskem obdobju, do konca, kar ga še imamo, tudi v naslednjem, pomagal, tudi z višjimi deleži sofinanciranja za preventivne ukrepe, torej ograje in tako naprej, kjer je to možno, povsod ni, to vemo in ne želim si živet v državi, kjer bo vse ograjeno, kajne, ampak vendarle bo verjetno treba tudi v tem delu poiskat nekatere pomoči.  Divjad, ja, sem že omenil, drugo leto bojo nam odprti desetletni načrti gospodarjenja z divjadjo in tukaj pričakujemo jasno razpravo in verjetno bo treba tukaj ubrat skupaj nek konsenz, glede upravljanja z divjadjo,        zato da se bojo zmanjšale škode na lovnih površinah, kmetijskih zemljiščih in tudi »nelovnih« površinah, o katerih ste gospod Baković govoril.  Zaenkrat ne razmišljamo o selitvi SiDG-ja. Še več, ne glede na to, ali se bo zgradba nova delala ali ne, v tem trenutku naj omenim, da se o tem v tem trenutku ne razmišlja, se pa razmišlja o iskanju oziroma se iščejo možnosti za vendarle boljše poslovne pogoje v Kočevju, vendar ne z gradnjo, kajne, še vedno z nekimi zakupi in tako naprej in vem, da trenutni direktor veliko napora vlaga v to, da bi lahko, da bi do tega prišlo.  Revizije, mislim, da smo si tukaj enotni. Čimprej naj se končajo, nobena še ni končana, Računsko sodišče še dela, zato menim, da smo tukaj res enotni, da se ta zadeva konča.  Kmetijska zemljišča, ne vem, OPN-ji, ja… S tem sem se tudi kot državni sekretar, praktično tedensko ukvarjal, da ne bom »blefiral«, dnevno ne, kajne, ampak tedensko pa kar. Tudi tisti sem bil, ki sem podpisoval naša mnenja in tudi soglasja za OPN-je, na našem ministrstvu, kot končni podpisnik. Se z marsikatero občino usedel in iskal rešitve. Od Kočevja, kajne, pa je bila / nerazumljivo/, pa, če hočete, Letališče Maribor in še kaj, kajne. In odkrito povem, tako kot ste, gospod Bandelli, vi pravilno ugotovili – kjer je bila volja na obeh straneh, se je vedno našla rešitev. Jaz še vedno trdim, da mi moramo biti varuhi kmetijskih zemljišč, kot kmetijsko ministrstvo in tega, tudi, če mi bo zaupana ta vloga ministra, od tega ne bomo odstopali, vemo pa, da ne moremo biti cokla v razvoju lokalnih, torej občin, lokalnega razvoja. Torej, moramo najti neke rešitve, z zunanjimi ukrepi, včasih tudi z vračanjem nepozidanih stavbnih zemljišč nazaj v kmetijsko rabo, ker moramo vedet, da nekatere občine imajo tudi po nekaj, ne bom, deset ali kaj več, da ne rečem 100 hektarjev, nepozidanih stavbnih zemljišč, pa hočejo spet za novih 100, kajne. Ja…  Naj omenim še, da je v veljavi zdaj, končno, smo začel izvajat tudi Zakon o kmetijskih zemljiščih, ki govori o trajno varovanih kmetijskih zemljiščih. Torej, na račun Ministrstva za kmetijstvo, bodo morale občine izvajat tudi to študijo oziroma bojo morale bit za občino narejene tudi študije trajno varovanih kmetijskih zemljišč, ki bodo bolj trajno varovale nekatera kmetijska zemljišča. Tako da, da, nas tukaj čaka, seveda, tukaj ne bežimo od te odgovornosti, da smo tisti, ki varujemo kmetijsko zemljišče, da pa vendarle ne moremo bit, da ne moremo povsem ustavit lokalnega razvoja ali tudi, če hočete, državnih prostorskih načrtov, saj zadeva je podobna, ni samo na občinskem nivoju, kajne.  Naj omenim, da smo za časa našega mandata, pa lahko rečem, močno skrajšali dolžino postopkov, kar se našega ministrstva tiče. Mi dajemo mnenje, sedaj smo na nivoju petih, šestih tednov in naredil bomo vse, da tukaj ostanemo ali pa da se celo spravimo na 1 mesec. Ko dobimo neko vlogo, prvo mnenje, drugo mnenje, tretje, končno, naj bo kakorkoli že, zadeve so se močno pospešile, v tem delu.  Zakon o kmetijstvu, zemljiška politika, sem že uvodoma par besed o temu namenil. Jaz si želim, da bi obedve, torej, da bi zemljiška politika šla v dvofazni sprejem, tisto, kar je usklajeno s prednostnimi vrstnimi redi in tako naprej, da bi preprečevali tudi špekulativne nakupe, česar prej nisem ravno posebej odgovoril, kajne. Lokalni kmet bo imel bistveno prednost pred katerimikoli drugimi, tudi pred skladom, potem je pa že zelo kmalu sklad na vrsti, da preprečujemo špekulacije tujcev, ne vem, drugih, kajne, kaj jaz vem, obrtnikov v Sloveniji ali pa tistih, ki imajo denar, kajne. Naj omenim, da ni problem samo obmejno območje. Mislim, da smo leta 2015, mislim, da je bilo eno poslansko vprašanje, gospoda Lisca enkrat, še pri ministru gospodu Židan, o tem, o evidencah, koliko zemljišč smo prodali tujcem na posameznih upravnih enotah. Naj omenim, da upravne enote tega sistemsko ne zbirajo in da je to zelo težko dobit, ampak vendarle. Mislim, da je bilo od treh let, ko smo te podatke imeli na razpolago, je bila v enem letu Upravna enota Trebnje tista, ki je največ pravnih poslov odobrila, tujcev, od vseh upravnih enot, tudi Gornja Radgona in tako naprej, je bila, in Lendava je bila takrat vključena v to. Skratka, ni problem samo obmejni pas, ampak menim, da je problem celotna Slovenija. Slovenija je tako majhna, da ti metri, kilometri ne štejejo.  Rastlinjaki, da, se strinjam, treba je najti poenostavitve. En del poenostavitev smo nakazali, kot ste gospod Bandelli pravilno ugotovili, tudi v PKP-3 in v PKP-5, ki se zdaj podaljšuje za eno leto. Želimo, da bi tudi v bodoče našli z Ministrstvom za okolje in prostor, ustrezne dikcije. Mislim, da smo na dobri poti.         Tudi do sedaj pri tem usklajevanju tega petega paketa smo se v nekaterih zadevah uskladili. Vemo, da bi morda nekatere zadeve lahko izpeljali tudi v sistemsko rešitev, ne samo tako časovno omejeno, ampak trajno. Želimo si, da bi bili objekti na nivoju enostavnih objektov, kar pomeni bistveno poenostavljeno pridobivanje vseh gradbenih dovoljenj. V vsakem primeru si pa želimo, da bi, v kolikor bodo potrebna soglasja, ta soglasja prišla čim hitreje. V PKP-3 mislim, da je bilo napisano celo, da je v kolikor organ ne odloči v enem mesecu se smatra, da se strinja. Sedaj v PKP-5 smo to vendarle na podlagi usklajevanj potem umaknili, ker zadeva velja še za celo drugo leto in torej lahko tudi kakšen mesec še počakamo za kakšno dovoljenje.   Kar se tiče pozidave kmetijskih zemljišč, da naš resor in okoljski resor je tukaj ključen za te zadeve. V nekaterih primerih prihaja do deljenih ali pa do križanja skoraj pristojnosti in potem se morata inšpektorja zmeniti. Ja, moje stališče je tukaj jasno, in želim si, kot sem tudi uvodoma poudaril že v predstavitvi, da kmetijska inšpekcija opravlja svoje naloge tudi glede rabe kmetijskih zemljišč, ne samo pozidave, tudi rabe. Ker vsak lastnik kmetijskih zemljišč mora to uporabljati skladno z dobro kmetijsko prakso.   Glede ribiške družine Tolmin, ja, vidra postaja problem. Do nedavnega praktično je nismo imeli v Sloveniji. S čistejšim okoljem je prišla tudi vidra v Slovenijo. Dela težave marsikje, tudi ob reki Krki, mimogrede, ker sem dolga leta delal v Novem mestu smo jo po desetletjih ponovno videli na delovanju. Verjamem, da je problem. Glede te odškodnine pa v tem trenutku, mi dovolite, da nimam jasnega konkretnega odgovora. Moram to preveriti na ministrstvu. In če mi bo zaupana ta naloga, potem v kolikor, kot ste ugotovili, je denar bil rezerviran, planiran, potem ne vidim težav, da se ta zgodba ne bi zaključila v tem, kot ste predlagali.   Ja, inovativne ideje. Divjad v javne prehranske obrate, ja, zakaj pa ne.   Ravno tako prenos zemljišč na občine. Naj omenim, da je ta prenos zemljišč na občine omogočil že sedaj, še posebej brezplačen prenos za javno dobro. Torej, tudi za kakšno cesto, tudi za kakšne šole, telovadnice, igrišča in tako naprej se to lahko naredi. Je pa to seveda taka res sistemska sprememba, za katero pa menim, da v tem obdobju leta in pol, kjer nas drugo leto čaka še predsedovanje, vprašanje, če smo, odkrito povem, sposobni to v tako kratkem času narediti. Ne vem, mislim, sposobni, sposobni verjetno smo, ampak verjetno je vprašanje ali je to ravno sedaj prioriteta tega kratkega obdobja, kjer sem tukaj, če bom tukaj do konca tega mandata. Je pa to res taka, vem, da so ideje zelo različne, od ukinitve sklada, do novih pristojnosti in tako naprej.   Lipica, da, ne samo da vem, da imamo člana in kdo je član v Lipici. Sam sem osebno na vezi s civilno iniciativo, z direktorjem smo se že dobili nekajkrat, tako pri nas na ministrstvu kot tudi v Lipici. Sodelujemo glede reje, ravno tako moramo sodelovati glede zdravstvenega varstva in tako naprej. Tako, da tukaj pri Lipici se strinjam z vami. Pobuda je zelo na mestu. Želimo iz Lipice res vsaj ohraniti oziroma nagraditi tisto, kar je sedaj in svoje naloge in svoje pristojnosti v zvezi z Lipico opravljati to, kar nam nalaga zakon in tudi osebno menim in čutim, da je prav, da tej Lipici posvetimo kar precej precej pozornosti.   Hvala tudi za prioritete, saj verjetno jih ne rabim še enkrat ponavljati in komentirati. Samooskrba da, eko kmetijstvo da, tako ali tako nam to strategija nalaga, da bomo v desetletnem obdobju morali več kot podvojiti površine. Omenil sem že tudi o ekoloških regijah in tako naprej. Majhne kmetije, se zavedamo te problematike. Lokalno pridelana hrana, ravno tako in si želim, da bomo vsaj v enem delu tukaj poskušali najti tiste rešitve, ki bodo nekako opravičile tudi naša skupna pričakovanja. Torej, več hrane v javne prehranske obrate. S tem bomo tudi na majhnih kmetijah, na odročnih krajih omogočili, da tudi te kmetije pridejo v končni fazi do kupca svojih pridelkov, torej do šol, vrtcev in tako naprej in da bomo poskušali v tem delu iskati rešitve. Čisto na kratko.
Hvala lepa.   Prehajamo na tretji sklop razprav. Kot prva je prijavljena mag. Meira Hot, za njo bo na vrsti Mojca Žnidarič, prijavljen pa sem tudi sam.   Mag. Hot, izvolite.
Hvala lepa, predsedujoči. Spoštovani kandidat za ministra! Spoštovani gospod Podgoršek, kolegice in kolegi! Jaz bom poskusila biti precej krajša, ker ste na marsikatero vprašanje že odgovorili. Tako da bi se najprej dotaknila vprašanje manjših vinogradnikov.         (Nadaljevanje): In sicer položaj naših vinogradnikov je bil že pred pojavom epidemije zelo težak, a je epidemija vse skupaj močno močno poslabšala. V slovenski Istri se vinogradniki res zelo trudijo maksimalno delati zemljo in pridelovati kakovostna vina, kar je izjemno dodana vrednost tudi z vidika turizma in dejstvo je, da so površine obdelane v obliki vinogradnikov izredno privlačne za obiskovalce slovenske Istre, in da se naši vinogradniki tega zavedajo, trudijo in se res maksimalno trudijo upravičiti zaupanje, vendar jim epidemija res ni prizanesla. Imeli so izjemno visoke stroške, delo namreč ni izostalo, na prihodkovni strani pa žal niso dosegli ciljev, saj se je bistveno bistveno zmanjšal obseg prodaje kakovostnih vin. In zaradi navedenega so manjši vinogradniki res v kritičnem položaju kar lahko pripelje do odpovedi vinogradniških parcel, ki so v najemu od sklada, na lastniških parcelah pa lahko tudi pride do krčenja vinogradov, kar bi res pomenilo katastrofalno uničenje krajine. In glede na to, da ste bili tudi do sedaj državni sekretar, ste s to tematiko nedvomno seznanjeni in me zanima. Ali boste kot minister karkoli storili oziroma poskrbeli, da bodo tudi ti majhni vinogradniki vključeni, vpeti v protikoronski paket? Ker je dejstvo, da je nujno potrebno poskrbeti za najšibkejše v tej verigi, nedvomno mali vinogradniki oziroma majhni kmetje, to so, žal jih v sedanjem osnutku zakona nisem opazila, zato me zanima, kako boste poskrbeli, da bodo tudi oni s čim manjšo škodo preživeli.   Nadalje bi povedala, da sem sama zelo proti ostrim ukrepov kakršen je na primer odstrel medvedov in volkov ker menim, da gre za skrajni ukrep in da je bil marsikdaj nepotreben in celo v nasprotju s priporočili stroke. Zavedam se, da gre za področje, ki ga večinoma pokriva Ministrstvo za okolje in prostor, vseeno se tematika nekoliko tudi nanaša na vaše področje. Da so tovrstni ukrepi lahko skrajni, dokazuje tudi odločba Ustavnega sodišča, ki je prejšnji sprejet interventni zakon za odstrel, 175. medvedov in 11 volkov, razveljavila, pri tem pa so bili kar trije odliko o kvotnih pobojih medvedov zaustavljeni s strani Upravnega sodišča. In v tej zvezi me v bistvu zanima: Zakaj Slovenija v večji meri ne črpa evropskih in domačih sredstev, ki so namenjena podpori sobivanja z medvedi in drugimi živalmi. Kmetom, predvsem rejcem drobnice, ki največkrat prijavljajo škodo, so namreč na voljo številni učinkoviti ukrepi in možnost sofinanciranja za regulacijo zveri, ozaveščanja, odškodninski sistemi, električne ograje, sofinanciranje zaščitnih ograj, uvedba možnosti za plačilo dodatnega dela zaradi zaščitnih ukrepov, a kljub temu se na primer leta 2015, za sofinanciranje odločilo zgolj pet potencialnih oškodovancev, leta 2016 trije in štirinajst potencialnih oškodovancev leta 2017. Kakšen je vaš pogled na to tematiko? Kaj boste morda vi naredili, da bo na tem področju vseeno manj škode, a hkrati, da bomo poskrbeli, da bo neko večje sožitje med človekom in med živali? Nadalje me zanima konkretno. Ali podpirate v zvezi z Zakonom o zaščiti živali spremembe, ki bi šle v smeri, da se prepove privezovanje psov na verige in zapiranje psov v premajhne pesjake? Prav tako me zanima, ali se strinjate s tem, da bi bilo potrebno vsakršno malomarnost, ki ni nujno mučenje po definiciji, a kljub temu gre za neko malomarnost do živali, da bi morda to uvedli kot nek prekršek, predvsem za tako neko večjo malomarnost. Nadalje me zanima, kakšen je vaš pogled na učinkovitost inšpekcije pri odkrivanju in pri preprečevanju mučenja živali na terenu. Ali mislite, da bi bilo potrebno morda sprejeti nek akcijski načrt, ki bi vseeno določil učinkovitejši nadzor in pregled nada stanjem živali?   Hvala lepa.
Hvala lepa.   Naslednja ima besedo Mojca Žnidarič. Izvolite.
Hvala za besedo. Lepo pozdrav vsem, posebej spoštovanemu kandidatu za ministra!   Sedaj kot dosedanji državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvu in tudi iz vaše predstavitve, ki ste nam jo danes podrobno predstavili, izhaja res, da kmetijstvo zelo dobro poznate. Znate ceniti kmečko delo, s ponosom ste tudi povedali, da ste kmet. Danes prvič jaz tudi tukaj s ponosom povem, da izhajam iz kmetije, da sem v drugem razredu osnovne šole že znala pomolsti kravo, in danes to povem zato, ker tudi sama zelo cenim kmečko delo, vsa kmečka dela in jih tudi dobro poznam. In ko bodo naši državljani, naši prebivalci bolje cenili kmečka dela, kupovali več lokalnih         (Nadaljevanje): izdelkov naših kmetov, slovenskih pridelkov in izdelkov, se bo slovenskemu kmetijstvu pisalo bolje. Sedaj lokalne teme, naše Ormoške, je že naš kolega poslanec iz Ormoža izčrpal. Želela sem vas vprašati tudi o vašem stališču glede pridelave in predelave sladkorne pese, potem poplavljanje Drave in tudi namakalnih sistemov ob Dravi, tudi neurje v Ormožu, v glavnem vsa ta vprašanja so že bila izpostavljena in ste nanje tudi odgovorili, zato vam bom postavila v bistvu samo eno vprašanje, ki je za nas v SMC v bistvu zelo pomembno.   V svoji predstavitvi ste sami že omenili tudi konopljo. Tudi kolegica Violeta vas je nekaj o tem že vprašala. Kot veste, se kmetijske površine zasajene z industrijsko konopljo krčijo. Med tem, ko je bilo pred leti okrog 500 hektarjev, jih je danes okoli 200. 900 milijonov evrov je bil leta 2019 vreden trg industrijske konoplje v Evropi. 3,3 milijarde evrov pa na vsem svetu. Leta 2025 bo po nekaterih ocenah vreden že okoli 20 milijard evrov. Konoplja se namreč vse bolj uporablja v prehrani in kozmetiki, v tekstilstvu naj bi zamenjala bombaž, mimogrede povem tudi, da je tudi slovenski tolar bil iz konopljinega papirja, poleg tega se jo bo vse bolj uporabljalo v medicinske namene. Torej ali dovoliti tudi pridelavo in predelavo medicinske konoplje? Več kot 40 držav je doslej legaliziralo medicinsko konopljo. Ustrezne zakonske okvirje za to pa so sprejele tudi že Kanada, Izrael, Nemčija, Nizozemska, Tajska in Avstralija. Vprašanje torej ni ali je treba kaj storiti zoper krčenje pridelave konoplje v Sloveniji, ampak kaj storiti, da bi jo povečali. Ali kot pristojni resorni minister, torej podpirate omejena prizadevanja in ali menite, da bi morali regulacijo konoplje tako v industrijske kot tudi medicinske namene izvzeti iz Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami in sprejeti poseben zakonodajni okvir za regulacijo konoplje kot celovite rastline ter seveda tudi spodbujati njeno pridelavo, kar je tudi oziroma lahko tudi za kmete zelo dobičkonosno.   Hvala.
Hvala lepa.   Zdaj k razpravi sem prijavljen še sam, še prej pa eno pooblastilo. Poslanko Ivo Dimic nadomešča poslanec Blaž Pavlin.   Moja začetna ugotovitev je, da ste, spoštovani kandidat, kar na precej vprašanj že odgovorili, tudi sama razprava je bila zelo široka, tako da bi se jaz osredotočil na tri bolj specifična področja. Prvo področje je področje ekološke proizvodnje. Zdaj, v tej korona krizi smo lahko verjetno vsi ugotovili, da je samozadostnost ena od ključnih dobrin v prihodnosti. Slovenski potrošnik je čedalje bolj okoljsko in pa prehransko osveščen in tudi čedalje bolj posega po ekološki in pa trajnostno pridelani hrani. Ampak relativno zahtevni pogoji za pridobitev dohodkovne podpore na nek način odvrača kmete od ekološke proizvodnje. In čeprav je procent slovenskih kmetij, ki proizvajajo ekološko hrano relativno visok, mislim da ste vi v predstavitvi omenjali 3 tisoč 800 kmetijskih gospodinjstev, je potrebno povedati, da večina te ekološke hrane ni namenjena prehrani, ampak je namenjena krmi za živali. Po kmetijsko-okoljskem programu 2015 do 2020, mora biti kmetija v programu pet let, in če ne more več proizvajati ali pa pridelovati na ekološki način, zelo težko izstopi ker mora vrniti vsa do tedaj prejeta sredstva. Poleg tega so vstopni pogoji dokaj zahtevni, potrebujejo letni certifikat, ki pomeni nek strošek, izpolnjevati mora tudi določene dodatne pogoje. Zdaj se moje vprašanje dejansko navezuje na skupno kmetijsko politiko in pa strateški načrt in me zanima: Kako bomo spodbudili povečanje         ekološko pridelane hrane in pa kakšni bodo ukrepi, da bo tudi trajnostno pridelana hrana bolj dostopna.   Drug segment se navezuje na infrastrukturo na podeželju. Če hočemo okrepiti podeželska področja, moramo imeti dobro razvito in pa dostopno infrastrukturo. To je tudi eden od teh devetih specifičnih ciljev skupne kmetijske politike 2021/2027 in na ta način bi dosegli rast zaposlovanja na podeželju. Infrastruktura, tako komunala, kot tudi informacijska je pa osnovni pogoj za to. Zato sprašujem, ali bo na strateški načrt spodbudil gradnjo čistilnih naprav za odpadne vode na podeželju in pa kakšni so ukrepi ali pa bodo ukrepi za vzpostavitev enakovrednega dostopa podeželja do tudi telekomunikacijskih storitev. Pogoje vemo informacijske in telekomunikacijske strukture.   Tretji segment se pa navezuje na podnebne spremembe. Verjetno se vsi zavedamo, da je kmetijski sektor eden najbolj občutljivih na podnebne spremembe. Ti negativni učinki so vidni že danes. Imamo zgodnejši konec rastne dobe, spremembe lokacij pridelave, pomanjkanje namakalne vode in podobno. Mi smo poleti vaši predhodnici že postavili poslansko vprašanje na to temo in sicer, ali se predvideva priprava akcijskega načrta prilagajanja na podnebne spremembe. Zdaj mi en tak akcijski načrt moramo imeti, smo imeli v preteklosti v letih 2010/2011 mislim, da je obstajal. Odgovor vašega ministrstva oziroma ministrice je bil, da v pripravi ni nobenega takšnega načrta, pa me samo zanima ali bo pod vašim vodstvom, v kolikor boste potrjeni, vseeno prišlo do neke vrste akcijskega načrta. In to je z moje strani vse, zdaj bi vam pa kar spoštovani kandidat predal besedo.  Izvolite.
Jože Podgoršek
Ja, hvala lepa tudi za ta vprašanja.  Manjši vinogradniki in manjše kmetije, vinogradniški sektor in tako naprej – tukaj smo že od marca naprej v tedenskih kontaktih, vsaj v tistem najhujšem obdobju bili res v tedenskih kontaktih z vsemi stanovskimi organizacijami, ki to pokrivajo. In menimo, da smo na nek način uspeli ublažiti to krizo. Dejstvo je, da pa ob tej krizi povsem ne moremo odpraviti vseh posledic te krize. Pravilno ugotavljate, v PKP5 paketu ni nobenih ukrepov za noben sektor na področju kmetijstva. Takšni, kot so bili recimo v prvem paketu, izpad dohodka in tako naprej, ker dokler se država sama po sebi ne zapira, takšni ukrepi še niso potrebni. Če bo pa do tega prišlo, bomo predlagali podobno ukrepanje, kot smo to naredili v protikorona paketu 1.   Odvzem zveri, se strinjam, spada pod Ministrstvo za okolje in prostor. Naj omenjam, da mi že poleg Ministrstva za okolje in prostor ali Arsa tudi mi sofinanciramo preventivne ukrepe iz programa Razvoja podeželja, torej ograje za zaščito domačih živali pred zvermi. V nekaterih primerih pri mladih, ozemljih in tako naprej, tudi v višini do 90 procentov. Ravno tako smo proti zaključku študije izvedljivosti kje so ti tipi preventivnih ukrepov, kar se tiče ograj, sploh izvedljivi. Vemo, da v nekaterih delih Slovenije da, v nekaterih ne. Zato, ker si želimo, da bi vendarle našli rešitev tudi za to obstoječo situacijo, ki jo imamo danes tukaj in sedaj.   Zakaj se posamezna kmetijska gospodarstva ne odločajo za kandidiranje na sredstva za ostale preventivne ukrepe, v tem trenutku težko razpravljam, ker teh razlogov ne poznam. Vendarle pa moramo vedeti, da je to njihova odločitev. Jih ne moremo prav prisiliti v to. Vemo, da je teh sredstev dovolj na razpolago. Tudi sami ocenjujemo, da se črpajo zelo rezervirano, kakorkoli bomo že temu rekli. Skratka, da jih je dovolj, ker vemo, da moramo tudi sami kaj za to narediti, spoštujemo to spremembo, deveto spremembo programa Razvoja podeželja in smo dvignili te deleže za financiranje,         (Nadaljevanje) je bila to osma, osma mislim, da je bila, sprememba programa razvoja podeželja. In smo te deleže dvignili in nameravamo to ohraniti tudi v naslednjem programskem obdobju, ker to je eden od pomembnih načinov, kako ohranjati kmetijstvo tudi na tistih delih, kjer je kmetijstvo težavno, kjer živali pasemo, drobnico in tako naprej in tam so pač zveri v tem primeru najbolj problematične.   Glede Zakona o zaščiti živali mislim, da je že razprava na majski sejo, ko smo, mislim da, o tem govorili tudi na tem odboru, pokazala nekatere vidike bodočega razmišljanja, tudi mojega. Takrat sem tudi sam bil na odboru prisoten, predstavljal ta zakon, se seveda zavzemamo vsi skupaj za to, da bi bilo domačim živalim čim lepše. Ko govorimo o kužkih in tako naprej, da verige, nimam težav s tem, če jih prepovemo. Nimam težav s tem. Pesjaki naj bodo dovolj veliki. Torej, tisti, ki ima kužka doma naj ga ima tako kot se za gre. Vendar je tukaj več drugih ključnih vprašanj. Eksotične živali, kaj je s tistimi živalmi, gospod Bandelli zelo dobro ve, kaj pomeni z vsemi zavetišči, kakšne stroške to predstavlja občina, ko imaš ti eno želvo, ki živi 50 let tam, kdo bo plačeval te stroške. Skratka, to so ta ključna vprašanja, ki so izredno problematična. In seveda to, ko ste vi gospa Hot omenila, to ne bo tako zelo problematično. Imamo nekaj ključnih vprašanj, ki bodo izjemno težavna. Kako uskladiti to, kar bi želeli mi imeti kot tisti, ki se borimo za te domače živali in komu naprtiti stroške v zavetiščih in tako naprej. To bo en tak trd oreh, ki ga bo treba zmleti v tistem delu.   Konoplja, ja, saj mislim, da se vsi skupaj zavedamo, da to je priložnost za slovenska kmetijska gospodarstva. Omenil sem že v moji predstavitvi, da si želim, da bi spremembo pravilnika omogočali tudi gojenje konoplje z najsodobnejšimi aerotehničnimi postopki. Torej, ne zgolj in samo setev na končno površino, kot je sedaj dovoljeno. Torej, da bi tudi s tem delom omogočili pridelovalcem v končni fazi še intenzivnejšo pridelovanje ali povečevanje površin. Torej, da, podpiram prizadevanja za povečanje konoplje.   Glede medicinske konoplje si pa želim samo to dodati, da tukaj res zaenkrat pripravlja to Ministrstvo za zdravje. Predvsem pa si želim, da smo tukaj enaki, kot je to v sosednjih državah. Ker na koncu, ko je nek izdelek na trgu, se več noben ne vpraša iz katere države je in kakšna zakonodaja je tam. Ampak je cena dejavnik odločitve pri nakupu. In želim, da smo enaki, kot je to v drugih državah. In zato, da bodo naši pridelovalci v enakem tržnem položaju kot so to drugje. To ste me tudi že verjetno večkrat slišali, tudi ko smo se pogovarjali o trošarinah pri čebelarstvu, pa tako naprej, pa nisem tega odpiral, želim, da smo enaki. Ker če je v sosednjih državah nekaj dovoljeno, potem naredimo tudi mi to isto za naše kmete. In moje stališče je tukaj dokaj jasno.   Samozadostnost s hrano in eko proizvodnja, kar je predsedujoči naslovil nekaj vprašanj, da. Predvsem si želimo, kot bom še enkrat omenil, da bi uredbo o javnem naročanju, ki govori o tem, da morajo javni prehranski obrati kupovati 15 % hrane ekološkega izvora, da bomo to začeli preverjati tudi z našo kmetijsko inšpekcijo, za to pa seveda rabimo to spremembo v zakonu o kmetijstvu in si bom prizadeval, da ta zadeva tudi uspe.   V tem in v naslednjem programskem obdobju si bomo morali prizadevati za še več ekološke pridelave. Naj omenim še enkrat, do leta 2030 bomo morali imeti v Sloveniji najmanj 25 % površin pod ekološko kontrolo. Sedaj smo na 10, 480 tisoč kmetijskih zemljišč uporabe imamo, tam nekje 50 tisoč hektarjev je že v ekološki, torej že preusmerjeno v ekološko pridelavo. Torej, je izziv še zelo velik. Pa smo še tukaj boljši kot večina držav EU. Ne bom rekel vse, imamo tudi boljše, ampak boljše. Tisti, ki imajo večji delež ekoloških površin kot jih imamo mi, ampak nas čaka celotno Evropo tukaj izjemen izziv. In bomo morali najti tudi finančne mehanizme, torej podpore za to, da se v novem programskem obdobju tem ciljem sledi tudi preko, tako imenovane, zelene arhitekture in tako naprej. Bodo pa verjetno tudi v naslednjem programskem obdobju neke časovnice, neka obdobja, ko bo nekdo, ko bo vstopil in pridobil te dohodkovne podpore, moral vztrajati v ekološki pridelavi, kot je tudi pri vseh, bom rekli teh zelenih podporah.         Infrastruktura na podeželju, si bomo zelo prizadevali, da širokopasovni internet še vedno ostane kot možnost sofinanciranja tudi preko programa Razvoja podeželja, kar je tudi sedaj, medtem ko vsa komunalna infrastruktura ni del financiranja programa Razvoja podeželja. Zato imamo druge vire, tudi v Sloveniji in tudi v Evropi. Naj omenim morda kohezijo in še kaj. Skratka, imamo nekatere vire, ki to lahko pomagajo sofinancirati. Dejsstvo je, da predvsem ob nekih obetih v zahodni Sloveniji, kjer naj bi bilo bistveno manj kohezijskih sredstev, vseh infrastrukturnih pobud ne bo mogoče spraviti v program Razvoj podeželja. Že tako sem omenil, da imamo verjetno želja za 10 milijard, mi imamo pa 1,7 milijard nekako zdaj obeta za naslednje programsko obdobje.  Podnebne spremembe – menim, predsedujoči, da imate, oziroma se z vami načeloma strinjam. Če se hočemo prilagajati podnebnim spremembam učinkovito, potem je prav, da imamo tudi nek strateški dokument, kakorkoli bomo že temu rekli in nimam težav s tem, da lahko naredimo nek akcijski načrt. Zakaj ne – zato, ker vemo, da nam podnebne spremembe delajo čedalje več večje težave v kmetijskem prostoru, toče, neurja, če hočete suše, poplave in še kaj. Verjetno bi ga bilo dobro nasloviti skupaj z nekim vzajemnim skladom, torej, da vemo kaj nam akcijski načrt prinaša za preventivno delovanje in tudi za odgovore na težave, ki jih v nekem primeru imamo. Morda res odpreti dilemo glede ali zavarovanja ali oblikovanja vzajemnega sklada. Naj omenim, da ta vzajemni sklad in neka zagonska sredstva imamo predvidena celo v next-genu, torej v sredstvih ali pa med idejami za next-gen, torej za obnovo in razvoj po covidu, ker vemo, da pač moramo nekaj narediti. Obstoječi sistem zavarovanja se žal kljub visokemu deležu sofinanciranja s strani MKGP-ja ne prime. Torej imamo še vedno premalo površin zavarovanih, bi si želeli večji delež, zato nas tukaj zagotovo čaka več korakov. Ne samo pri tem akcijskem načrtu ali pri samo podnebnih spremembah, tudi pri zavarovanju. Naj omenim, da bomo takoj aktivirali že enkrat v zgodovini ustavljeno delovno skupino za urejanje zavarovalništva v Sloveniji, ker takšno stanje, kot je danes, pač ni optimalno, oziroma bom iskren, je slabo. Zato bo treba tukaj res zavihat rokave. Tega dela se ne bojim. Sem pripravljen ugrizniti v ta del in če bomo temu rekli akcijski načrt, kakorkoli že, lahko tudi temu tako rečemo. Nimam težav s tem, tako da podnebne spremembe je treba jemati celovito, skupaj s preventivnimi ukrepi, skupaj z možnostjo potem sofinanciranj nekih škod, ki nastane. Skratka, da je to izziv, ki nas nedvomno čaka.    PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Hvala lepa.  Končali smo s prvim krogom razprav. Sprašujem, če želi še kdo razpravljati. Jože Lenart. Še kdo?  Kolega Lenart, izvolite.
Hvala lepa predsednik.  Gospod Podgoršek, samo eno dodatno vprašanje. Vi ste mi odgovorili na moje vprašanje kakšna bo nova opredelitev prave kmetije, pravega kmeta, kmetice v Sloveniji. To je bilo zelo splošno z moje strani, ampak glede na to, da pa Evropska komisija v predlog uvedbe o določitvi pravilu podpore za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike v tem 4. členu SKP-ja 2021/2027 iz omenjene odredbe določa novo opredelitev kmetije, pri čemer se podpora ne dodeli osebam, katere kmetijske dejavnosti predstavljajo le zanemarljiv delež vseh pri kmetijskih dejavnosti. Zakaj to sprašujem – malo v povezavi s tistim, ko sem vas tudi izzval, da ne bodo ukinjene. Saj iz tega verjetno to izhaja, subvencije za manjše kmetije, 5, 6 hektarjev ali kaj je tam bilo, je verjetno potrebno, da se ta zadeva reši. Čeprav v našem nacionalnem programu smo rekli, tiste kmetije, ki imajo to dodano vrednost, da se lahko sami sebe preživljajo, oziroma so uspešne. Tiste manjše, ki pa bolj samooskrbno delujejo pa samo občasno viške prodajo, so pa nekaj drugega. Zdaj ali bodo lahko dve obe skupini, da jih bomo lahko opredelili. Saj veste, ta zakonodaja je lahko včasih čudna, da ne bomo potem prišli         do dejstva. Ali ste okrog tega kaj razmišljali, da bomo bolj jasno lahko to zadevo opredelili.   Toliko, hvala.    PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Hvala lepa.  Dr. Podgoršek, izvolite, če želite odgovoriti.     DR. JOŽE PODGORŠEK: Ja, hvasla lepa.  Zdaj če bi danes vam poslal definicijo pravega kmeta, bi bilo zelo samovšečno. Bom zelo odkrit. In menim, da jo moramo tukaj skupaj z deležniki postaviti. V tem trenutku imamo odprt Zakon o kmetijstvu, ki v bistvu deloma odgovarja tudi na vašo diskusijo, kjer moramo opredeliti točno to, kar vi pravite – kdo je kmet, kaj je kmetijsko gospodarstvo, objekt, subjekt, kaj spada na kmetijsko gospodarstvo, kdo je prejemnik sredstev. Mi zdaj razmišljamo o tem, da bi pod kmetijsko gospodarstvo vendarle spravili vse tisto, kar je v nekih uradnih evidencah, od kmetijskih zemljišč, gozdnih zemljišč, nenazadnje tudi registriranih bomo rekli traktorjev, prikolic, torej tisto, kar je v nekih registrih. Zakaj – zato, ker s tem se kmetijsko gospodarstvo tudi napram morebiti nekim bankam ali kakorkoli že postavlja kot celotno kmetijsko gospodarstvo z vsem, kar ima in s tem tudi dviguje svojo, bomo rekli temu finančno podobo.   Torej, tukaj si želimo iti v tej smeri naprej. Daleč od tega je, da bi razmišljali – to pa moram odkrito povedati, da bi bila prava kmetija samo tista, kjer bi zagotavljala ne vem, polna delovna mesta, ker potem imamo mi v Sloveniji zelo malo kmetij, pravih kmetij. Ne vem, mi imamo predvsem majhne kmetije. Na drugi strani pa res nekaj velikih, po nekaj tisoč hektarjev. Povprečje je pa 6,7 hektarja. Torej vemo, kje smo potem na drugi strani. Torej s tega zornega kota ne vidim bojazni, da bi tistim, ki bodisi niso zavarovani s kmetijske dejavnosti in tako naprej izpadli subvencijske zgodbe, ker tudi zavarovanih imamo samo nekaj tisoč.   Torej, teh bomo rekli pravih kmetij, zavarovanih in tako naprej jih je res po tej bom rekel vaši, ne bom rekel definiciji, ampak predpostavki, da bi upoštevali samo polnovredno delovno moč oziroma prihodke, ki bi dovoljevali, omogočali eno redno zaposlitev. Takih kmetij je malo v Sloveniji, zato je ta bojazen odveč. Verjetno bomo en delček tega res našli v Zakonu o kmetijstvu, že sedaj. V nadaljevanju pa si želim odpreti – seveda imamo več vprašanj, definicija pravih kmetij ali pa družinskih kmetij in tako, skratka en kup teh razprav nas čaka, ker za sabo to res običajno niti ne vemo kaj vse potegne od davčnih in ne vem še kakšnih prijemov, potem do posameznega kmetijskega gospodarstva. Tako da ti izzivi so še pred nami. Zavedamo se jih, ampak še enkrat bi ponovil – ni neke ekstra bojazni, da bi te majhne slovenske kmetije ostale brez subvencije v naslednjem programskem obdobju.    PREDSEDNIK EDVARD PAULIČ: Hvala lepa.  Ker interesa po razpravi več ni, zaključujem predstavitev in prosim kandidata za ministra, da v skladu z ustaljeno prakso zapusti sejno dvorano, da bo odbor opravil glasovanje o ustreznosti vaše predstavitve.   Na glasovanje dajem naslednje mnenje. Predstavitev dr. Jožeta Podgorška kot kandidata za ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je bila ustrezna. Ali želi kdo obrazložiti glas? Ugotavljam, da ne, tako da prehajamo na glasovanje.  Glasujemo.   Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.  Prosim kandidata za ministra, da se vrne v dvorano.         Spoštovani kandidat za ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano meni, da je bila vaša predstavitev ustrezna. Želim vam veliko uspehov pri nadaljnjem delu.  Odbor bo pripravil poročilo, v katerega bo vključil sprejeto mnenje in ga v roku iz prvega odstavka 231. člena Poslovnika poslal predsedniku Državnega zbora in predsedniku Vlade. Določiti moramo še poročevalca, ki bo poročilo predstavil na seji Državnega zbora in predlagam, da poročilo predstavim sam, v kolikor se strinjate.  S tem zaključujem to točko dnevnega reda in 23. nujno sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.    Seja se je končala 12. oktobra 2020 ob 17.11.