46. izredna seja

Državni zbor

9. 10. 2020
podatki objavljeni: 9. 10. 2020 v pregledu

Transkript

Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje, začenjam 46. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi drugega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.  Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanci: Ferenc Horváth, Felice Žiža od 17. ure dalje, Zmago Jelinčič Plemeniti, Matjaž Han, mag. Dejan Kaloh, mag. Andrej Rajh in Franc Kramar. Na sejo so bili vabljeni predsednik Vlade, Janez Ivan Janša in kandidat za ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Jože Podgoršek, k 2. točki dnevnega reda, ter predstavniki Vlade k obema točkama dnevnega reda. Vse prisotne lepo pozdravljam!  Prehajamo na določitev dnevnega reda 46. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 9. oktobra 2020 s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik točke z dnevnega reda ali širitev dnevnega reda seje nismo prejeli. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.  Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.  Glasujemo. Navzočih je 68 poslank in poslancev, za je glasovalo 68, proti nihče.  (Za je glasovalo 68.) (Proti nihče.)  Ugotavljam, da je dnevni red 46. izredne seje določen.    Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O ZAČASNIH UKREPIH ZA OMILITEV IN ODPRAVO POSLEDIC COVID-19, v okviru nujnega postopka.  Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem        besedo predstavniku Vlade, ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Janezu Ciglerju Kralju.  Izvolite.
Janez Cigler Kralj
Hvala lepa spoštovani podpredsednik. Spoštovane poslanke in poslanci, kolegi iz Vlade, ostali prisotni!  Preventivni ukrepi in samozaščitno ravnanje ostajajo ključni instrument ali pa ključno orožje v boju proti covid-19. Če se teh ukrepov ne držimo, so posledice velike in resne. To pričajo tudi trenutne epidemiološke razmere, ki vplivajo na naša življenja na vseh področjih. Obravnava in današnji dokončni sprejem petega protikorona paketa tako sovpada z izjemno zahtevnimi časi. Vaša potrditev teh ukrepov prinaša nujno potrebne rešitve in odzive na stiske in potrebe v zdravstvu, na trgu dela, gospodarstvu, na področju socialnega varstva, izobraževanja, infrastrukture in še bi lahko našteval, ki izhajajo iz posledic širjenja bolezni covid-19. Finančno pomoč, ki jo predvidevajo ukrepi ponovno namenjamo financiranju ukrepov za preprečevanje širjenja in omejevanja okužbe na covid-19 ter vsem posledicam, potrebam in stiskam, ki se žal krepijo.   Dovolite mi, da na kratko predstavim glavne nosilne ukrepe tega petega protikorona paketa, ki ga je matični odbor, Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide v Državnem zboru v ponedeljek potrdil in za to se vam tudi iskreno zahvaljujem. Začnem pri zaščitnih ukrepih za trg dela in gospodarstvo. S ciljem zaščite čim več delovnih mest s tem predlogom zakona zagotavljamo podaljšanje interventnega ukrepa subvencioniranja čakanja na delo doma, do konca leta za vse panoge, ki izkazujejo upad prihodkov za vsaj 20 odstotkov glede na leto 2019. S tem delodajalcev pomagamo ohranjati dejavnost in kar je najbolj pomembno, delovna mesta. Po prvem valu se je ta ukrep izkazal za zelo dobrega. Ohranili smo do sedaj skupno skoraj 300 tisoč delovnih mest in omogočili gospodarstvu, da v času, ko je bila epidemija preklicana in ko so zopet morali ali pa lahko zagnali svoje storitve in proizvodnjo, da so imeli zaposlene takoj na voljo in so lahko takoj zagnali svoje dejavnosti tam, kjer je to bilo mogoče.   Naslednji ukrep s področja trga dela je nadomestilo plače zaradi odrejene karantene ali višje sile in sicer že uveljavljeni oziroma že veljavni ukrep iz PKP-4 nadgrajujemo z možnostjo oziroma s povišanjem nadomestila v primeru odsotnosti z dela zaradi višje sile, ki je posledica obveznosti varstva otroka zaradi otroku odrejene karantene do vključno petega razreda osnovne šole. To nadomestilo se zagotavlja tudi v primeru varstva otroka s posebnimi potrebami, ki potrebujejo stalno varstvo in rejnika. Po domače povedano, za starše šoloobveznih in predšolskih otrok bo namesto 50 odstotkov nadomestilo za njihovemu otroku odrejeno karanteno, 80 odstotkov. S tem bomo preprečili številne finančne in druge stiske, ki so se morda pojavile od 1. septembra, ko se je začelo šolsko leto. In tudi ni odveč poudariti, da bo ta ukrep veljal retroaktivno od 1. septembra 2020.   Povračilo teh izplačanih nadomestil plač, ki sem jih pravkar omenil,         bo lahko uveljavljal vsak delodajalec za svoje zaposlene. Ponovno po nekaj pretečenega časa uvajamo ukrepe za samozaposlene in družbenike, ki so poslovodne osebe ter kmete, zagotavljamo jim namreč zaščito v obliki mesečnega temeljnega dohodka in povračila delnega nadomestila za čas karantene. Oba ukrepa bosta trajala od 1. oktobra do konca tega leta, Vlada pa jih bo lahko podaljšala s sklepom, če bo tako presodila in ocenila trenutne razmere za obdobje največ šestih mesecev. Višina mesečnega temeljnega dohodka za samozaposlene bo znašala 1100 evrov mesečno za mesece oktober, november in december 2020. Za upravičence s področja kulture, katerim Republika Slovenija že plačuje prispevke za socialno varnost, pa bo mesečni temeljni dohodek v višini 700 evrov. Izgubljeni dohodek v primeru odrejene karantene pa se bo samozaposlenim in družbenikom, ki so poslovodne osebe, kmetom, nadomestil v višini 250 evrov. Pogoj za pridobitev pravice do tega mesečnega temeljnega dohodka bo upad prihodkov upravičencev v letu 2020 zaradi posledic epidemije za več kot 20 % glede na leto 2019. Tudi ukrepi s področja infrastrukture so namenjeni ohranitvi delovnih mest, izvajalci prevozov občasnega in mestnega prevoza bodo namreč upravičeni do nadomestila stroškov, ki so jih imeli, ker od 16. marca do 11. maja 2020 niso mogli izvajati prevozov. Drugi sklop ukrepov se nanaša na področje socialnega varstva, in sicer s ciljem skrbi za starejše in ostale ranljive skupine predlog zakona vključuje številne ukrepe pomembne z vidika preprečevanja širjenja in omejevanja okužbe na covid-19. Celovita skrb za starejše je ključna prioriteta našega mandata, pravzaprav jo je ta corona čas le še okrepil. Težave na tem področju vseskozi aktivno rešujemo. Naj omenim, da na tem področju zagotavljamo poleg denarja za kadrovske okrepitve, ki smo ga zagotovili v PKP4, še dodatne spodbude, in sicer v višini 20 % urne postavke osnovne plače na zaposlenega za začasno razporejene zaposlene v drugi socialno varstveni zavod in pa dodatek za neposredno delo z uporabniki pri izvajalcih v sivih in rdečih conah, in sicer v višini 30 % urne postavke oziroma osnovne plače zaposlenega. Domove za starejše bomo tudi finančno razbremenili, podaljšamo nekatere ukrepe iz tega področja in uvajamo še nekatere dodatne. Bistveno je, da se finančno breme za uporabnike oziroma njihove svojce ne bo povečalo. Dovolite, da na tam mestu dodam, da imajo domovi in vsi ostali socialnovarstveni zavodi na voljo dovolj zaščitne opreme, kar nekaj domov že ima izkušnjo s covid in večina jo je tudi uspešno ustavila že pri prvih primerih s požrtvovalnostjo svojih zaposlenih in z ustrezno podporo služb Ministrstva za delo in Ministrstva za zdravje. Zaščitni ukrepi za področje zdravstva so izjemno pomembni, med njimi naj izpostavim izvedbo nacionalnega razpisa za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev in brezplačno prostovoljno cepljenje proti sezonski gripi za vse državljanke in državljane Republike Slovenije. Predlaga se tudi enkratno pokritje stroškov za vzpostavitev enomesečne strateške zaloge osebne varovalne opreme v javnih zdravstvenih zavodih ter sofinanciranje nakupa medicinske opreme za izvajanje ukrepov preprečevanja širjenja ter za zdravljenje okužbe s covid-19. Uvajamo tudi novost na tem področju, in sicer odsotnost z dela zaradi bolezni brez potrdila osebnega zdravnika do tri dni. Menimo, da bomo predvsem z ukrepom izvedbe nacionalnega razpisa za izboljšanje dostopnosti lahko hitro in dovolj kvalitetno odgovorili na čakalne vrste, ki so velik problem, preveč ljudi nedopustno dolgo čaka         (Nadaljevanje): na obravnavo pri svojem zdravniku. Paket vsebuje še kar nekaj rešitev, tudi s področja vzgoje in izobraževanja in drugih. Mislim, da ga že kar dobro poznamo, po enajstih urah obravnave na pristojnem odboru in kot sem že večkrat izpostavila, je ta paket nujen. Že v naprej se vam zahvaljujem za konstruktivno razpravo in prosim za podporo vsem tem ukrepom, kajti so nujni in še kako potrebni.   Hvala lepa.
Hvala lepa.   Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsednici Evi Irgl. Izvolite.
Najlepša hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!   Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je na 44. nujni seji kot matično delovno telo obravnaval predlog zakona o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic COVID-19, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada s predlogom za obravnavo po nujnem postopku. Predstavnik predlagatelja, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je na začetku predstavil predlog zakona, predstavnica Zakonodajno.-pravne službe pa je predstavila obsežno mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je predlog zakona preučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno-tehničnega vidika. Mnenje Državnega sveta je predstavil njihov predstavnik in povedal, da komisija predlog zakona podpira, a predlaga nekatere spremembe s katerimi bi izboljšali vsebino predloga zakona. Med drugim je opozoril na podrobnosti v zvezi z nacionalnim razpisom za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev, ki po mnenju komisije predstavlja prvi korak k nezaželeni privatizaciji izvajanja zdravstvene dejavnosti. Problematične so tudi čakalne dobe, saj se zadnji večji finančni vložki niso izkazali kot učinkoviti. Odprto ostaja tudi dodatno nagrajevanje zaposlenih izpostavljenim okužbam s COVID-19. Komisija predlaga dodatek v višini 65 % namesto 30 % v primeru dela v okolju s COVID-19, kot tudi podrobnejšo opredelitev merila za izvedbo nagrajevanja delovne uspešnosti iz naslova opravljanja dela v javnih zavodih, ki bodo vključeni v izvajanje storitev v okviru nacionalnega razpisa. Predstavniki vabljenih so potem v nadaljevanju opozorili na težave, ki so se pojavljale ob socialnem dialogu, pa tudi ob spreminjanju stališč Vlade kot nemogočem časovnem okviru v katerega so bili postavljeni pogajalci, kar se pozna na kvaliteti zakonodajnih rešitev. V predlogu zakona pa pravijo, je veliko dobrih rešitev, posamezne pa so po njihovem mnenju ne dovolj dorečene. V razpravi so članice in člani opozicijskih poslanskih skupin Vladi očitali, da enako kot pri sprejemanju preteklih štirih interventnih zakonov za odpravo posledic COVID-19, tudi zdaj v predlog zakona umešča vsebine, ki niso neposredno povezane z odpravo posledic COVID-19. Kot pozitivni ukrep so pozdravili brezplačno cepljenje proti sezonski gripi za zaposlene. Predstavniki koalicije so poudarili, da se poglavitne rešitve nanašajo na nadomestilo plač delavcem zaradi odrejene karantene ali nezmožnostjo opravljanja dela zaradi višje sile, zaradi obveznosti varstva otroka. Ukrep delnega povračila nadomestila čakanja delavcev na začasnem čakanju na delo, ukrepi na področju socialnega varstva, čakalnih dob v zdravstvu, pomoč samozaposlenim in mikro podjetjem vsebujejo veliko dobrih rešitev v ta zakon, a le, če jih želimo videti. Prinaša financiranje zaščitne opreme, rešuje stiske samozaposlenih, nagrajuje zaposlene v socialno-varstvenih zavodih in zaposlene v zdravstvu. Zakon predvideva tudi tri dni odsotnosti iz dela zaradi bolezni brez obiska zdravnika, staršem 80 % nadomestilo za karanteno, če skrbijo za otroka in oprostitev plačila vrtca, če je otrok v karanteni. Socialni dialog je bil dober in je dosegel visoko stopnjo konsenza. Odbor je sprejel tudi številne amandmaje, ki so izboljšali zakonsko besedilo, na koncu smo glasovali o vseh členih predloga zakona skupaj ter jih sprejeli, pripravljen je dopolnjen predlog.         (Nadaljevanje) Najlepša hvala.
Hvala lepa.  Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.  Besedo ima Felice Žiža, ki bo predstavil stališče Poslanske skupine italijanske in madžarske narodne skupnosti.   Izvolite.
Spoštovani podpredsednik Državnega zbora, hvala za besedo. Spoštovani vsi prisotni! /govori v italijanskem in madžarskem jeziku/  V naši poslanski skupini podpiramo vladni predlog zakona za začasne ukrepe za omilitev in odpravo posledic epidemije Covid-19. Vlada s tem predlogom zakona išče poti, kako zagotoviti čim manj nemoteno delo, življenje in delovanje javnih storitev. Za učinkovito obvladovanje Covid-19 je seveda pomembno, da vsak od nas prevzame svoj delež odgovornosti in vsak dosledno upošteva preventivne ukrepe, seveda kot jih dobro že poznamo, to so nošenje obraznih mask, to je upoštevanje socialne varnostne razdalje, to je redno in učinkovito in temeljito umivanje, tudi razkuževanje rok in seveda tudi skrb za normalno higieno kašlja.   V tako imenovanem petem protikoronskem paketu, kot smo že slišali, se uvajajo novi ukrepi, ampak se pa podaljšujejo že veljavni ukrepi na področju našega življenja. Med najbolj pomembnimi so primarno za zaščito delovnih mest, za pomoč gospodarstvu, za preprečevanje širjenja Covid-19 s posebno skrbjo za starejše občane in za ostale ranljive skupine in seveda tudi skrajševanje čakalni vrst v zdravstvu, to je seveda velik problem in bo pokazal še verjetno velike težave. Bo, kot smo tudi slišali, cepivo za virus oziroma proti gripi, cepljenje proti gripi bo tudi plačano s strani države.   V poslanski skupini italijanske in madžarske narodne skupnosti pozivamo, in to je za nas zelo pomembno, pozivamo Nacionalni inštitut za javno zdravje in vse ostale organe, ki izvajajo in nadzorujejo izvajanje ukrepov, da pri svojem delu na področju občin, kjer živita avtohtona italijanska in madžarska narodna skupnost dosledno uporabljata in enakopravno uporabljata oba jezika. Torej, italijanščino in madžarščino ob slovenskem jeziku, ker na ta področja, kot dobro vemo, ta dva jezika sta tudi uradna. Torej, odločba o karanteni mora biti napisana tako kot v Lendavi tudi v Kopru na dvojezičnem obrazcu, v slovenskem in madžarskem jeziku oziroma v slovenskem in italijanskem jeziku. Če to upoštevamo, tudi navodila za preprečevanje okužbe, širjenja okužb Covid-19, morajo biti napisani na dvojezičnih obrazcih, kot vsi ostali dokumenti. Pomembno je pa, da organi in delavci, inšpektorji, vsi, ki delajo na tem področju, znajo tudi komunicirati v italijanskem in madžarskem jeziku, tako kot predvideva in ustava in zakon.   V naši poslanski skupini, kot že omenjeno na začetku, bomo podprli predlog Vlade, ki je dala ta zakon danes v obravnavo. Hvala lepa.
Hvala lepa.   Eva Irgl bo predstavila stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Izvolite.
Najlepša hvala za besedo, še enkrat, prav lepo pozdravljeni.  Pred seboj imamo torej že tako imenovani peti proti korona paket, v katerem podaljšujemo že veljavne, a nujno potrebne ukrepe, obenem pa seveda uvajamo tudi nove in sicer vse s ciljem, da čim bolj ublažimo posledice zaradi Covida-19. In tukaj seveda na začetku najprej apel vsem, ki danes tukaj sedimo in tudi tistim, ki nas gledajo, tako kot je že minister uvodoma povedal, da stopimo skupaj, naredimo vse, da omilimo posledice Covida-19 in da dosledno upoštevamo ukrepe, da čim bolj zajezimo virus.  Zlasti ta paket, ki ga imamo danes pred seboj, naslavlja trg dela, ki je nedvomno na veliki preizkušnji, zato znotraj zakona tudi uvajamo ukrepe, ki ohranjajo delovna mesta. Naslavlja situacijo, ki se odvija v domovih za starejše in drugih oblikah institucionalnega varstva. Tudi brez te situacije veste, da so zahtevne razmere v domovih za starejše, da potrebujemo kader in vsaj delno to rešujemo znotraj tega zakona. Peti protikorona paket blaži posledice zaradi Covida-19 v gospodarstvu in blaži posledice zaradi Covida-19 v zdravstvu.  V ospredju s tem paketom postavljamo predvsem ohranitev delovnih mest, nagrajevanje najbolj obremenjenih, ki skrbijo za starejše, ter zdravstvenih delavcev, ponovno rešujemo stiske samozaposlenih preko temeljnega mesečnega dohodka in stiske mikro podjetij. Uvajamo pa še mnoge druge ukrepe na različnih področjih, ki skušajo omiliti in odpraviti posledice zaradi Covida-19.  Če pogledamo pomembnejše ukrepe znotraj tega zakona. Najprej, na področju karantene. Nekateri ukrepi se podaljšujejo, uvajajo se nekateri novi. Naj tukaj omenim pomemben ukrep, če je otroku izdana karantena, potem mora seveda starš paziti na njega. Danes dobi starš tako po tem zakonu 80 % nadomestila plače. Prej so se pojavljale hude stiske, kajti, nadomestilo je bilo le 50 odstotno. Danes torej rešujemo to stisko družin. Za delodajalce se podaljšuje možnost povračila nadomestila plače, ki jih je izplačal zaradi odsotnosti z dela, zaradi odrejene karantene, dodatno pa se jih razbremenjuje z možnostjo povračila nadomestila plače zaradi odsotnosti z dela zaradi varstva otrok. Za zaposlene še naprej velja ukrep stoodstotnega nadomestila plače v primeru odrejene karantene, zaradi stika z okuženo osebo na delovnem mestu. V tem zakonu podaljšujemo ukrep čakanja na delo. Kar zadeva samozaposlene, že večkrat je bilo omenjeno, pa je prav, da še enkrat povemo, za samozaposlene in za mikro podjetja, se ponovno uvajajo začasni ukrepi, v obliki mesečnega temeljnega dohodka, v višini tisoč 100 evrov in pa delno povrnjen izgubljen dohodek.  Ko govorimo o skrbi za starejše, naj povem, da bodo tisti, najbolj obremenjeni, dodatno nagrajeni. Dobili bodo dodatek za plačo, v višini 20 %, iz proračuna se bodo pa potem tudi sofinancirala zaščitna oprema, naredila se bo kritična zaloga za naprej, kar pa je nujno, zlasti v domovih za starejše in drugih oblikah socialnovarstvenih ustanov.  Kar zadeva zdravstvo, imamo kar nekaj ukrepov, ki se nanašajo na to področje. Uvaja se novost in sicer, možnosti koriščenja odsotnosti od dela do treh delovnih dni zaradi bolezni in to brez potrdila osebnega zdravnika. Poenostavlja se tudi postopek izdaje karantenske odločbe, obenem pa, kot že povedano večkrat, / znak za konec razprave/ bo prostovoljno cepljenje proti gripi za vse brezplačno. Če pogledamo vzgojo in izobraževanje. Na področju vzgoje in izobraževanja je med drugim zagotovljeno financiranje zaščitne opreme in sredstev za dezinfekcijo prostorov, oprostitev plačila za vrtec v primeru        odrejene karantene, ureditev vzgojno-izobraževalnega dela na daljavo in še nekateri drugi ukrepi. Vsekakor bomo v Slovenski demokratski stranki /znak za konec razprave/ peti, tako imenovani protikorona paket podprli in upamo, da bomo rešili čim več stisk ljudi posameznikov, gospodarstva, v katerih so se znašli zaradi že omenjene situacije.
Hvala lepa.s  Jerca Korče bo predtavila stališče Poslanske skupine Liste Marjana Šarca.  Izvolite.
Predsednik hvala za besedo. Lep pozdrav spoštovane poslanke in poslanci!  Danes je pred nami že peti protikorona paket. Ja, vsi paketi naj bi bili že po samem imenu namenjeni borbi proti koroni, omilitvi in odpravi posledic korone. Danes je vsem nam jasno že kot beli dan, da se je in se še vedno te pakete izrablja zgolj kot alibi. Zgolj kot krinko za vnašanje ukrepov, ki spreminjajo našo družbo in državo, ter da se skozi njih počasi, a vztrajno posega v različne zakone, kar mrcvari naš pravni red oziroma dela zakonodajno zmedo. Kaj ima z bojem zoper epidemijo enotna cena knjige? Kaj drugega kot bolestna težnja po nadzoru je vstop inšpekcije v zasebne prostore. Zakaj Vlada ne nameni več denarja javnemu zdravstvu, pač pa ga hoče deliti zasebnikom. Zakaj epidemijo rešujete s postopno privatizacijo zdravstva? Teh zakaj-ev bi lahko našteli še veliko. Zakaj večina v tem Državnem zboru ne želi videti sprevrženega ravnanja ubiranja nujne poti za zadeve, ki terjajo premislek in jih je smiselno peljati po normalni zakonodajni poti, zadev, ki niso povezane z reševanjem epidemije. Zakaj se naseda krinki intervencije pri vsebinah, ki niso interventne, ki kršijo ustavo? Zakaj kot zakonodajalci ne rečemo dovolj je? Dovolj je podcenjevalnega odnosa te Vlade do Državnega zbora in ljudi, ki jih predstavljamo. Zakaj si večina ne upa ustaviti te norišnice, ki nam jo vsiljuje izvršna veja oblasti.   Kljub tej kritiki, ki vam jo podajamo v Listi Marjana Šarca skoraj pri vsakem paketu, kljub temu, da predloge Liste Marjana Šarca in opozicije vztrajno zavračate, pa vas danes iz tega mesta prosimo. Prosimo, da slišite vsaj ta poziv. Situacija v kateri smo danes, je plod štirih mesecev ukvarjanja te Vlade z vsem drugim, le s krizo in virusom ne. V družbi je čutiti negotovost, strah, apatičnost, jezo in nezaupanje. Vse to je rezultat dela te Vlade, oziroma bolj korektno je reči predsednika Vlade, kajti on je prvi glasnik vsega, usmerjevalec, kreator družbene atmosfere. Več kot očitno je, da njega osebno ne strezni nobena stvar. Več kot očitno je, da ni in nikoli ne bo državnik, ki bi nagovoril svoje ljudstvo v duhu optimizma, deloval kot vzgled, spodbujal narod k solidarnosti. To je pokazal tudi včeraj na novinarski konferenci.  Boj proti epidemiji ne pomeni, da spišeš ukrepe na papir, stopiš pred kamere in poveš kaj se zapira. Prvi korak je, da si pridobiš zaupanje. Zaupanje ljudi, da jih jemlješ kot partnerje in da se z njimi pogovarjaš. Preprosto je, ljudje enostavno zaupamo zaupanja vrednim. Pridobiti si moraš pozornost ljudi in dajati upanje tudi takrat, ko je najtežje, jih nagovoriti kot del skupnosti in jih poklicati na pomoč, jih pozvati k solidarnosti do drugih.   Spoštovana Vlada, začnite končno že delati za ljudi, za dobro vseh in ne za lastno dobro. Naj pa kljub vsemu v Listi Marjana Šarca končamo s pozivom ljudem. Upoštevajte stroko. Mediji vam posredujejo vse relevantne podatke in nasvete. Ponotranjimo jih. Res je, Vladi ne zaupamo, a mi bomo vedno zaupali stroki. Zato ne ogrožajmo sebe, ne ogrožajmo drugih.         Ljudje smo vedno na koncu tista rešitev za krizo. Ljudje se lahko sami odločamo, kako se bo ta zdravstvena kriza končala. Zato je nasvet preprost: upoštevajte nasvete epidemiologov. Gre za našo prihodnost in za vse nas. Hvala.
Hvala lepa. Ravno vsega, kar menite o Marjanu Šarcu ni bilo treba povedati. …/smeh/ bi lahko prihranili za kakšen interni sestanek.   Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov bo predstavila mag. Bojana Muršič.   Izvolite.
Hvala lepa, podpredsednik, za besedo. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!  Pred celotno državo so težki dnevi in tedni. Za nami naporni meseci. Ni potrebno posebej poudarjati, da prav vsak državljan in državljanka Slovenije nosi breme te koronakrize. Vendar pa je za veliko posameznikov in skupin breme še posebej težko. V času drugega vala epidemije, ki je nas zadnje dni udarila z vso silo, sprejemamo že peti protikorona paket. Z vsakim paketom več bi bilo pričakovati manj težav. Pričakovati, da bo vlada odpravila pomanjkljivosti predhodnih ukrepov v najboljši meri, tudi na podlagi preteklih izkušenj, prilagodila pa tudi dani situaciji, pa žal ni čisto tako, na kar ne zadnje kažejo sedaj že utečena praksa te vlade. To bi lahko tudi spravili na skupni imenovalec. Zasilno in kratkoročno krpanje brez vizije v enem delu, drugi del pa predstavlja nabor po zgledu kitajskih trgovin vsega po malem, na hitro, z vprašljivo kakovostjo.   Ena naših glavnih kritik pri sprejemanju prejšnjih svežnjev je bila kratkoročnost in če želite kratkovidnost vlade pri sprejemu in predvsem podaljševanju temeljnih rešitev za soočanje s krizo. Ob tem smo poudarjali, da nas bo kljub počasnemu sproščanju omejitvenih ukrepov po prvem valu epidemije še vedno spremljala negotovost zaradi tedaj možnega sedaj že kar realnega drugega vala. Pri četrtem paketu smo z amandmaji predlagali, da bi ukrep nadomestila plače za čakanje na delo veljal do konca leta 2020, saj bi bila podjetja nase pripravljena prevzeti več tveganja in bi lahko ohranili več delovnih mest. Sedaj je Vlada končno to predlagala z možnostjo podaljšanja še za dodatnih šest mesecev, torej do konca junija 2021. Pozdravljamo ponovno uvedbo mesečnega temeljnega dohodka za samozaposlene, vendar ponovno opozarjamo, pri tem so izključeni prekarni delavci. Prav tako velja opozorilo glede ukrepa delnega povračila nadomestila delavcev na začasnem čakanju na delo, ko ta predvideva v višini 80 % vrednosti najvišjega denarnega nadomestila, kar predstavlja še vedno visok strošek za delodajalce, zato bi bilo smiselno, da se ta delež države poveča in bo cilj ohranjanja delovnih mest dejansko realiziran v največji možni meri. Predlagamo tudi podaljšanje časa koriščenja turističnih bonov do konca maja 2021. Ob tako nepredvidljivih napovedih glede prihodnjih ukrepov se namreč poraja vprašanje, ali bodo lahko vsi tisti, ki še niso izkoristili bonov le-te sploh vnovčili. Do sedaj je bilo vnovčenih zgolj 43 %. Po do sedaj že dodobra uveljavljeni praksi so bili vsi naši dobronamerni predlogi gladko zavrnjeni, ampak glede na včerajšnjo napoved Vlade si obetamo, da tokrat vsaj pri turističnih bonih ne bo tako. Žal se tudi ponovno pod pretvezo začasnih interventnih ukrepov sprejemajo zakonske rešitve, ki bistveno odstopajo od sistemskih v veljavi. Eden izmed teh rokohitrskih predlogov v tem paketu je začasna zamrznitev zakona o enotni ceni knjige do konca aprila 2022, pri čemer predstavniki ministrstva niti ne znajo utemeljiti, kako je zamrznitev tega zakona sploh povezana z epidemijo Covid, razen padca prodaje knjig v tem času. Drugi izstopajoč predlog, ki prav tako bistveno odstopa od sistemskih rešitev pa so določbe o nacionalnem razpisu za skrajševanje čakalnih vrst v zdravstvu. Na razpis se lahko prijavijo tudi zasebniki, stroški pa bi bili kriti iz javnih sredstev. Za Socialne demokrate takšna rešitev skrajševanja čakalnih vrst v zdravstvu predstavlja jasne namere Vlade k tako željeni privatizaciji zdravstvene dejavnosti. Pa bi moralo biti ravno obratno, da bi bil razpis v prvi vrsti namenjen izvajalcem javne zdravstvene dejavnosti, ki so se izkazale kot najpomembnejši         obrambni zid v boju proti virusu. Za povrh vsega pa se mora zdravstvena stroka sedaj še soočati s političnimi dekreti. Oziroma še bolje pritiski. NIJZ-ju se po predlogu zapoveduje izdajanje karantenskih odločb, kar je milo rečeno /znaks za konec razprave/ norčevanje iz že tako preobremenjenih zaposlenih na inštitutu, hkrati pa je kot opozorilo v odzivu takšna določba neetična in mimo zakonskih pooblastil ter nalog inštituta. Še več, poseganje v zelo veliko število različnih zakonov z nejasnimi inkoherentnimi določbami le še povečuje negotovost ter nezaupanje v ljudi, pri ljudeh. Kar pa je še najhuje, povzroča vse večje socialne stiske, izključenost pri tem pa nas more še posebej skrbeti /znak za konec razprave/ za starostnike invalide oziroma vse ranljive skupine, tudi mladostnike in otroke, ki ponovno začenjajo s šolanjem na daljavo, kar je tako otrokom, kot tudi staršem povzroča velike skrbi.   Socialni demokrati bomo svojo odločitev o podpori temu zakonu in glasovanju o razpravi o amandmajih, bomo pogojevali s podporo našim amandmajem.  Tako. Hvala lepa.
Hvala lepa.   Janja Sluga bo predstavila stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra.  Izvolite.
Danes je ponovno pred nami odločitev o vprašanju kako pomagati podjetnikom, kmetom, staršem in otrokom ter vsem drugim sodržavljankam in sodržavljanom, ki so se zaradi posledic covid-19 znašli v težkem položaju. V položaju visoke materialne in socialne ogroženosti ter psihične obremenjenosti. Gre za že peti zakon oziroma sveženj začasnih ukrepov za omilitev in odpravo posledic covid-19. A zdi se, da še zdaleč ni zadnji. Tudi tokrat smo pri obravnavi svežnja slišali številne kritike opozicije kaj vse ta zakon ni in kaj vse bi ta zakon moral biti. Slišali smo zgodbe o potaknjencih, kot se je to poskušalo prikazati pri poskusu o ukinitvi Zakona o enotni cene knjige in določiti višine temeljnega mesečnega dohodka za samozaposlene v kulturi.   Oba ukrepa sta bila kasneje z ustrezno argumentacijo spremenjena in dopolnjena. Predvideno je, da se Zakon o enotni ceni knjige zaradi trenutne prizadetosti knjižnega trga ne bo uporabljal do 30. aprila 2022. Določba o mesečnem temeljnem dohodku pa se je z dopolnilom na matičnem odboru ustrezno popravila in tako omogoča izplačilo polnega zneska tudi tistim samozaposlenim v kulturi, ki niso upravičeni do plačila prispevkov iz državnega proračuna.  Vsi ukrepi so v zadnjem tednu šli skozi sito dveh zainteresiranih delovnih teles ter matičnega Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, ki je k predlogu zakona sprejel številna dopolnila, mnoga od teh tudi na predlog SMC.   Na tem mestu zato poudarjam, da se je pri sprejemanju petega protikoronskega zakona pokazala pripravljenost tako Vlade kot tudi koalicijskih Poslanskih skupin, da z namenom zagotavljanja čim večje dobrobiti državljanov in državljank Republike Slovenije, kljub različnim stališčem, ki jih imamo, izboljšamo ukrepe, o katerih danes razpravljamo. Zato bom izpostavila le nekaj rešitev, ki jih predlog zakona zagotavlja in pri oblikovanju katerih smo sodelovali v SMC. To so zagotovo nadomestilo plač delavcem zaradi odrejene karantene za varstvo otroka v višini 80 odstotkov plače delavca. Ta določba se je z amandmajem koalicije na pobudo SMC poleg skrbnikov razširila tudi na rejnike. Podoben ukrep je v obliki pavšalnega /nerazumljiv/ zneska v višini 250 evrov predviden tudi za samozaposlene na katere se je kot kaže v začetnih različicah zakona pozabilo. Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka za večino upravičencev v višini tisoč 100 evrov za katero smo se SMC zavzemali tudi v prejšnjih PKP-jih. Tokrat je predlog naletel na posluh in v ta ukrep so vključeni tudi samozaposleni v kulturi in tudi kmetje.  Na področju zdravstva so vsebovani mnogi ukrepi med katere sodi tudi brezplačno cepljenje proti sezonski gripi za vse zavarovance obveznega zdravstvenega zavarovanja. Na področju športa se omogoča, da izvajalci, ki imajo sklenjeno pogodbo o sofinanciranju o izvajanju letnega programa športa,         (Nadaljevanje): sredstva dodeljena v letu 2020, porabijo na primer tudi za delovanje. Omogoča se, da se za izvedbo programa v letu 2020 glede na izredne razmere, zmanjša minimalni obseg izvedenih programov na toliko mesecev kot je bilo športne programe v resnici tudi možno izvajati. Virus je naša realnost že nekaj časa in ni več nova. Interes vseh bi moral biti, da dosežemo dolgoročno in konstruktivno sodelovanje pri iskanju in sprejemanju rešitev, ki bodo vsem nam pomagale vrniti se v nekdanjo rutino poslovnih in socialnih stikov brez predpisane distance in brez mask, a do tam nas čaka še dolga pot. Pot, ki jo je možno prehoditi le s sodelovanjem. V Poslanski skupini SMC bomo seveda sveženj PKP-5 podprli.
Hvala lepa.   Stališče Poslanske skupine Levica bo predstavil Primož Siter. Izvolite.
Hvala lepa. Spoštovani!   Citiram. »Takšna obsežna noveliranja posameznih zakonov z različnih področij v okviru enega samega zakona vplivajo na nepreglednost, nejasnost in nekonsistentnost pravnega sistema.«, konec citata. To je za ZUJF, ki ga je sprejela Vlada Janeza Janše, zapisala Zakonodajno-prana služba Državnega zbora. Z enako prakso Vlada Janeza Janše nadaljuje tudi v tem mandatu. Tudi danes spreminjate sistemsko zakonodajo v skladu s svojimi lastnimi interesi, tudi danes povzročate trajno škodo državljankam in državljanom te države. Spreminjate Zakon o zdravstveni dejavnosti, v delih kjer bi zasebnike vsaj delno obvezal, da delujejo po principih solidarnosti, odstopate od Zakona o zdravstvenem varstvu tako, da obremenjujete javno zdravstveno blagajno in razbremenjujete kapitaliste. Ponovno dvigujete mejne vrednosti za evidenčna javna naročila s čimer omogočate še več sumljivih poslov, še več sumljivih naročil. Pripravili ste tudi razpis za skrajševanje čakalnih dob za katerega vaš lastni minister Gantar pravi, da ne bo spremenil veliko in prav ima. Za državljanke in državljane ne bo spremenil ničesar. Bo pa ogromno javnega denarja prenesel v žepe lastnikov, to pa. Slednji si že manejo roke, veselja pa ne manjka niti v zavarovalnicah, ki že pospešeno kupujejo zasebne klinike in diagnostične centre. Katere storitve vse bo financiralo z našim denarjem, bo odločil minister Gantar na podlagi podatkov o čakalnih dobah, teh podatkov minister sicer nima, ker jih niti nacionalni inštitut za javno zdravje že od marca letos ne objavlja, a to ga očitno ne moti, vemo komu bo šel ta denar in vemo tudi kam ne bo šel. Primarno zdravstvo. Hrbtenica in vratar sistema ne bo dobilo nič. Tudi v proračunu mu ne namenjate praktično ničesar, in kljub temu, da ljudje osebnih zdravnikov praktično ne dobijo več na telefon, kljub temu, da so ravno zdravstveni domovi v rekordnem času postavili Covid vstopne točke za tisoče in tisoče državljanov po celi državi. In kljub temu, da bi močno in kvalitetno primarno zdravstvo lahko preprečilo večje pretakanje pacientov na sekundarno in terciarno raven. Lahko bi. Lahko bi, pa niste bili sposobni v sedmih mesecih javnega zdravstva in drugih sistemov niti minimalno pripraviti na drugi val koronavirusa. Lahko bi za zdravstvo namenili več denarja, lahko bi uredili vsaj kadrovske normative za zdravstveno nego, lahko bi namenili več sredstev za zdravstveno infrastrukturo in ne za vojaško opremo. Lahko bi objavili razpis recimo za sofinanciranje primarnega zdravstva, marsikaj bi lahko, pa ne boste. Vaše rešitve so namreč drugačne. Financiranje zdravstva preko tržnih zavarovalnic in izvajanje zdravstva preko zdravnikov zasebnikov, ki so na trgu. Na ta način Vlada boste uničili sistem enega plačnika, ki je edini smiseln za državo naše velikosti. Na ta način boste dokončno dotolkli primarno raven brez katere ne more funkcionirati noben normalen zdravstveni sistem, in ker         najbolj kriči, na ta način boste pospešeno povečali družbeno neenakost, ustvarili boste tiste ljudi, ki si zdravnika lahko privoščijo in tiste, ki si zdravnika ne morejo več privoščiti. To kar se je zgodilo z zobozdravstvom se bo zgodilo in storilo celotnemu zdravstvenemu sistemu, totalni razpad. Ta zakon predstavlja vsoto, bistvo in srž vseh politik Janeza Janše, politik, ki jim demokratični postopki in glas opozicije predstavljajo oviro. Ovira so mediji, oviri so sindikati, ovira je v bistvu ljudstvo samo, edini cilj teh politik je privatizacija, uničenje javnih servisov pod pretvezo izrednega stanja, ki pa ga tako ali tako takšna politika ustvarja sama. Zato ponavljam besede Zakonodajno-pravne službe ob sprejemanju ZUJF, nepregledno, nejasno, nekonsistentno in dodajam pokvarjeno, zahrbtno, škodljivo, pač janšizem.
Hvala lepa. Opozorili bi vas in vam dal tudi opomin za stvari, ki niso povezane. Nadaljujmo z razpravo oziroma stališče Poslanske skupine Nova Slovenija-Krščanski demokrati bo predstavila Tadeja Šuštar. Preden pa ji dam besedo pa Matej T. Vatovec, izvolite, postopkovno.
Spoštovani podpredsednik, ni prvič in očitno tudi ne zadnjič, da komentirate stališče poslanskih skupin. Prej ste naredili to pri stališču poslanske skupine LMŠ, kjer ste zelo nekorektno in tudi v nasprotju s Poslovnikom dobesedno se posmehovali iz ene poslanske skupine, zdaj ste to storili še enkrat brez nobenega temelja, vemo, da je parlamentarna praksa, da se s stališči poslanskih skupin ne polemizira, še bolj nedostojno je, da to počne tisti, ki trenutno vodi sejo in to ste vi, spoštovani podpredsednik. Tako ,da moj postopkovni predlog je da v bistvu prenehate s takšnim početjem, ker je to pa zdaj že čez mejo vsakršnega dobrega okusa. To, da vi iz pozicije moči tistega, ki vodi sejo, sankcionirate oziroma posmehujete posamezne poslanske skupine, običajno so to poslanske skuine opozicije, je nekaj kar je nesprejemljivo za demokracijo. In iz tega mesta vas pozivam, da prenehate s takšnim početjem. In še enkrat, to ni prvič, pa naj opozorim na to, da smo se včeraj zjutraj pogovarjali o tem kako se vodi seje in eksplicitno se pogovarjali o tem, da se ne komentira in posega med vodenjem seje v razprave ostalih poslank in poslancev na tak način prav iz vidika predsedujočega. Tako, da dajmo ohraniti vsaj tukaj še nek minimalen nivo neke dostojnosti, ker to kar počnete zadnje čase je nesprejemljivo.
Hvala lepa za opozorilo. Pravilom, če bi bila korektna stališča in razprave se v to ne poseže, vendar tisti, ki vodi seje ima pravico, da intervenira v primerih, ko oceni, da razprava ali kaj drugega ne teče v skladu s Poslovnikom in opozoril sem. Mi se tukaj ne ukvarjamo s psihološkimi profili in tako naprej, ukvarjamo se z zakonom, ki se izrecno nanašajo na odpravljanje posledic zdravstvene krize pri nas. In v vseh teh postopkih ste imeli vse možnosti in zdaj kaj je primerno in kaj neprimerno, to veste, da razlaga Poslovnik tisti, ki vodi, ampak na to se ne sklicujem, govorimo o vsebini. In kar zadeva predstavitev stališč poslanskih skupin ali pa razprave se naj nanašajo na vsebino, ne na kaj drugega, tisto kaj drugega bomo dali na posebno točko dnevnega reda, pa bomo razpravljali, če boste tako želeli. Zdaj pa najprej postopkovno še Violeta Tomić. Nisi bila, ker         ker se je ona že prej dvignila, ko tebe še v dvorani ni bilo.  Izvolite, Violeta Tomić.
Glejte, predsedujoči, ni na vas, da sodite o stališčih poslanskih skupin, ali so primerna ali niso primerna. Tole, kar bo šlo danes v magnetogram, bom uporabila velikokrat kot argument, kadar bo stranka SDS se kakorkoli pridušala zoper vodenja sej odbor, kajti, to kar ste zdaj storili, je popolnoma nesprejemljivo in ne v skladu s Poslovnikom.  Včeraj smo skupaj sedeli vi, kolega, jaz…
Gospa, dovolite… Predlagam, da…
…Ne prekinjajte me!
…Date postopkovni predlog. / oglašanje iz dvorane/
…Moj postopkovni predlog…
Postopkovni predlog dajte, prosim.
…Je, da ne segate v besedo razpravljavcem, ki imamo postopkovne predloge in da ne komentirate stališč poslanskih skupin, ker to dobro veste, da ni v skladu z Poslovnikom.
Kolegica, v skladu s tretjim odstavkom 75. člena lahko predsedujoči kadarkoli poseže v besedo, komurkoli, v kateri koli fazi ali replike ali postopkovnega postopka ali razprave. / oglašanje iz dvorane/
Ne komentirate stališč…
Gospa…
…Oprostite in ste zelo žaljiv…
Kolegica…
…Do poslancev…
…Postopkovni predlog, prosim…
…In poslank.  Tako da, glejte, nedopustno je in to bo slišal predsednik Državnega zbora, kajti ravno včeraj smo sklenili nekaj povsem nasprotnega.
Hvala lepa.  Tina Heferle, postopkovno, izvolite.
Spoštovani gospod podpredsednik, gospod Tanko.  Včeraj smo sedel skupaj na internem sestanku, delovni posvet predsednika Državnega zbora, kjer smo se pogovarjali o vodenju sej in vi, tako kot vsi mi, vsi podpredsedniki, vsi predsedniki delovnih teles in tudi vi, gospod Tanko, smo se v en glas strinjali, da, ko vodimo seje, ne komentiramo vsebinsko razpravljavcev, se ne vtikamo vsebinsko v stališča posameznih poslancev ali poslanskih skupin. In v skladu s Poslovnikom in pa v skladu z dogovorom o praksi vodenja sej, vi dobro veste, da se ne smete vtikat v stališča poslanskih skupin, ko so ta na dnevnem redu.  Vsaka Poslanska skupina ima 5 minut na voljo, da predstavi stališče in potem se tega ne komentira. Tako kot nobena druga poslanska skupina v svojem stališču ne sme komentirati predhodne poslanske skupine v svojem stališču, tako tudi vi, kot predsedujoči, s tistega mesta, kjer sedaj sedite, ne smete komentirati stališč poslanskih skupin in to, kar se zdajle greste, je huda kršitev Poslovnika. Vi se sklicujete na 75. člen Poslovnika, ki govori o vzdrževanju reda na seji – vzdrževanje reda na seji ne pomeni to, da se vi vtikate, vsebinsko, komentirate, kakšno imate mnenje o Šarcu in tako naprej in ne vem še vse…
Kolegica, kaj je vaš postopkovni predlog?
Moj postopkovni predlog bom povedala takoj, ko se mi izteče 3-minutna…
Ne, ko bo tisto že prepozno…
3-minuten čas, ki ga imam na voljo, da obrazložim svoj postopkovni predlog in prosim, ne motite me. / oglašanje iz dvorane/
Glejte, gospa…
3 minute imam na voljo… / oglašanje iz dvorane/  Prosim, da se gospod Tanko držite tistega…
Mir v dvorani prosim!
…Tistega,…
Mir v dvorani!
…Kar ste včeraj na internem sestanku tako goreče zagovarjali. Tudi vi ste zagovarjali, da se morajo seje voditi v skladu s Poslovnikom in sedaj vas tukaj pred vsemi prosim, da nehate bit dvoličen, gospod, ampak vodite tako, kot rečete za zaprtimi vrati. Sedaj pa, zdaj neko, predstavo za javnost delate, za, ne vem, / znak za konec razprave/ kateri del volivcev, pač, ampak, vi ste včeraj rekli, da se morajo seje voditi v skladu s Poslovnikom. Poslovnik vam ne omogoča…
Kolegica…
…Še izrecno več, vam prepoveduje…
…Seje se mora voditi v skladu s Poslovnikom.
…Da komentirate stališča Poslanskih skupin.
Pa tudi razprave in ostale stvari…
Ne komen-… Ne smete…
…Morajo potekat v skladu s Poslovnikom.
…Komentirat stališč poslanskih skupin, gospod Tanko.
Vse mora potekat skladno s Poslovnikom.
In moj postopkovni predlog je – imam še pet sekund, da ga povem – vodite sejo v skladu s Poslovnikom. / znak za zaključek razprave/ Nanaša se pa to na vse člene Poslovnika.
Seveda, to se trudim, kajne, ampak tudi vsi tisti, ki imate besedo, ki dobite besedo, se trudite, da boste razpravljali v skladu s Poslovnikom in razprave, kajne, ki povzročajo, ne vem, nemir v dvorani, niso… / oglašanje iz dvorane/ Take razprave pač, predsedujoči mora opozorit na take stvari in         nekaj klevetanja, neke obtožbe, ki jih imate, to pač ne sodi v to hišo. Ste tudi sprejeli etični kodeks kako bodo razprave potekale in se tega ne držite. In tisti, ki zahtevate največ reda v tej dvorani, delate največji šunder in nemir z razpravami in načinom razprave. In potem, ko vas nekdo na to opozori, delate cel špetir tukaj. To je nekorektno. Preberite kaj ste uporabili, kaj ste sprejeli, k čemu ste se zavezali in tega se držite. In tukaj se pojavlja cel kup nekih neutemeljenih obtožb, sodb, obdelovanja psiholoških profilov in takih stvari naprej, celo v stališčih poslanskih skupin. Povejte svoje mnenje o zakonu, ne pa ne vem, svoje mnenje kakšen psihološki profil ima vaš kolega poslanec. To prepustite za kakšno drugo razpravo.   Najprej dobi besedo še Matej Tašner Vatovec.   Izvoli.
Hvala podpredsednik.   Zdaj če bi bila neka stvar, ki bi ne vem, bila neprimerna, ne vem, kakšen sovražni govor ali pa kakšne stvari, ki smo jih že slišali tudi od kassterih poslancev, bi razumel, da intervenirate, bi razumel, da pač poslanca opozorite, tudi pri stališčih poslanskih skupin. Vi ste dvakrat naredili nekaj popolnoma nasprotnega. Dve poslanski skupini, ki sta pač podali kritiko Vlade, v kateri ste seveda kot član koalicijski član, vas je to zmotilo. Spoštovani podpredsednik, ne živimo v enoumju. Če vas zmoti ali pa boli neka kritika, ne morete vi to okarakterizirati z neko ne vem, psihosocialno analizo ali ne vem kaj, ampak dajte jo sprejeti. Saj ste politik. Nikjer, ne v stališču LMŠ-ja, ne v stališču Levice nisem jaz slišal nobenega žaljenja, nobenega diskreditiranja in tako naprej. Ampak kritiko, ki presneto resno drži in to kažejo številke že zadnjih nekaj dni, številke okuženih. In to da vi posegate …
Glejte, postopkovni predlog …
Prosim, ne me prekinjat …
Ne vsebinska razprava. To veste kaj je postopkovni predlog.
Jaz vem …
No, kaj potem pričakujem od vas …
Dobro kaj je postopkovni predlog.
Podpredsendik Jože Tanko
Postopkovni predlog …
Kolega Tanko, spomnite se vaših prejšnjih mandatov in vaših postopkovnih predlogov in imejte enake vatle.
Pustite zgodovino. Govorimo zdaj v tem trenutku.  /oglašanje iz klopi/
Lep izgovor.
Postopkovni predlog …
Tako da bom prišel do postopkovnega predloga …
Dajte ga prosim, čakam …
Imam 3 minute, da ga obrazložim tudi.
Seveda, če greste v kontekstu postopkovnega predloga …
Absolutno …
Če boste pa razpravljali o vsem mogočem, potem pa nimate treh minut.
Absolutno je v kontekstu …
Ker vam jih ne bom dal.
Minutažo jemlješ.
Se mi bo skladno z mojimi poslovniškimi možnostmi tudi podaljšal čas, ki mi ga jemljete s tem, ko mi skačete v besedo.
Ne, ne bom, zato ker ne govorite v kontekstu postopkovnega predloga.
Podpredsednik, še enkrat, način s katerim ste posegli v dostojanstvo tudi, če želite dveh poslanskih skupin, predvsem LMŠ-ja, ki ste ga zelo na nesramen način diskreditirali z vašimi komentarji je nesprejemljiv, zato vam predlagam, da prekinete sejo in skličete sestanek vodij poslanskih skupin, da se o tem pogovorimo. Ker na tak način ta Državni zbor ne more več delati. Ker dokler vi vodite sejo /znak za konec razprave/ … Ko vodi predsednik Državnega zbora sejo, ko vodi druga podpredsednica Državnega zbora sejo, nimamo teh težav. Tako da prosim, to je moj postopkovni predlog.
Glejte …
Prekinite sejo in skličite delovni sestanek poslanskih skupin.
Zagotovo ne bom prekinil sejo. 8. člen kodeksa, ki ste ga s tako vnemo sprejeli, pri njemu piše, da poslanec je dostojen, spoštljiv, strpen in nediskriminatoren na sejah Državnega zbora, sejah delovnih teles, sestankih, delovnih in drugi srečanjih ravna tako, da ne moti dela, da ne moti dela svojih kolegov in drugih udeležencev in goji demokratični dialog in ni žaljiv. In ni žaljiv. In jaz sem vas samo na to opozoril – v eni in drugi razpravi sem samo na to opozoril, da niste žaljivi. Pa to je samo ena izmed določb tega etičnega kodeksa. In držite se tega, glejte, to je bilo sprejeto.  Matjaž Nemec in postopkovni predlog.  Izvolite.
Spoštovani podpredsednik, ravnokar vse, kar ste prebrali, se tiče predvsem vas in vsakič znova dokazujete ko sedite na tistem stolu tam, kjer vam dejansko, kot vidimo …
Postopkovni predlog! Ne obdelava …
Jaz imam svoj čas …
Poglejte …
Dajte me prekiniti …
Kršitev poslov poslovnika …
Dajte me prekiniti. Jaz imam 3 minute in lahko govorim 3 minute kar želim.
Ne, ne boste govorili tri minute, ker vam bom vzel besedo… / govorita oba hkrati/
… dovolili, da dam postopkovni predlog…
Vzel vam bom besedo, če ne boste govorili o uporabi poslovnika… / govorita oba hkrati/
Vi niste sposobni voditi tega Državnega zbora. To dokazujete vsakič, z vsako sejo posebej. Vi nimate kompetenc, ker nimate empatije in ste nestrpni.
Izrekam vam opomin!
Hvala lepa. Bom nadaljeval…
Drugi opomin!
Pa mi jih boste še dali, ker ste nekompetentni…
Vzel vam bom besedo…
Nekompetentni…
Jemljem vam besedo…
… in nesposobni. Z vsemi ostalimi se da sodelovati, z vami pa ne… / izklop mikrofona/
Jemljem vam besedo, glejte, in nadaljujemo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.   Besedo ima Tadeja Šuštar, Poslanska skupina Nova Slovenija. Izvolite. / oglašanje iz dvorane/ Bomo, boste dobili. / oglašanje iz dvorane/ Vzel sem vam besedo, Nemec. / oglašanje iz dvorane/
Postopkovno ima prednost, gospod podpredsednik.
Stališče ima Poslanska skupina Nova Slovenija. Izvolite. / oglašanje iz dvorane/ Izvoli. / oglašanje iz dvorane/ Bom dal, boste dobili postopkovno, samo stališče bomo dali skozi. / oglašanje iz dvorane/ Prosim, da predstavite stališče. / oglašanje iz dvorane, hrup v dvorani/ Mir v dvorani, prosim! Mir v dvorani! / hrup v dvorani/ Mir v dvorani! / hrup v dvorani/ Dal sem vam postopkovne predloge, s katerimi ste kršili poslovnik. / oglašanje iz dvorane/ Glejte… / oglašanje iz dvorane/ Dovolite, da poslanka predstavi stališče poslanske skupine. / oglašanje iz dvorane/ Bomo tudi sejo prekinili, ne skrbite. Tudi to bomo storili. / oglašanje iz dvorane/ Izvoli. Izvoli. / oglašanje v dvorani/ Izvoli. / hrup v dvorani/ Poslanka, izvolite. / hrup v dvorani/
Danes… / hrup v dvorani/ Danes sprejemamo že peti paket ukrepov / hrup v dvorani, slaba slišnost/ za omilitev in odpravo posledic koronavirusa. / hrup v dvorani/ Danes sprejemamo že peti paket ukrepov za omilitev in odpravo posledic koronavirusa… / hrup v dvorani/
Ne biti nevljudni. / hrup v dvorani/
… je kot nosilec zakona opravil veliko delo…
Ne biti nevljudni! / govorijo vsi hkrati/
… ki se ne dotika…
Norca se iz Državnega zbora delate…
… ampak pokriva številna ministrstva trenutne Vlade. / hrup v dvorani/ Slovenija se je znašla v situaciji, ki je še nihče od nas ni doživel… / vpitje iz dvorane/
Izvolite, nadaljujte.
Samo upamo lahko, da bo čim hitreje minila / vpitje v dvorani/, da se razmere v državi kar najbolj normalizirajo. / vpitje v dvorani/ Nekateri ukrepi se iz prejšnjih svežnjev zakonov PKP prenesejo, saj so dali dobre rezultate. Dva izmed teh sta začasno čakanje na delo in delno subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, ki ju bo Vlada na podlagi tega zakona lahko po potrebi podaljšala do 30. junija 2021. / odhajanje poslancev opozicije iz dvorane/ Pomembna novost, ki razbremenjuje osebne zdravnike, je ta, da bo lahko delavec do tri zaporedne dneve enkrat do konca letošnjega leta odsoten z dela zaradi bolezni brez potrdila osebnega zdravnika. Vemo, da osebni zdravniki veliko svojega časa porabijo za papirologijo in da se včasih zdi, da so birokrati, ki se ukvarjajo z izpolnjevanjem formularjev, namesto da bi se posvetili pacientu in njegovim težavam.   Drug pomemben ukrep na področju zdravstva je ta, da bo za leti 2020 in 2021 Ministrstvo za zdravje izvedlo nacionalni razpis za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev. Na razpis se bodo lahko prijavili vsi izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki imajo dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti ali so vpisani v register zasebnih zdravstvenih delavcev. Minister za zdravje bo določil vrsto zdravstvenih storitev, ki bodo predmet tega razpisa. Sredstva se bodo zagotovila iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in proračuna Republike Slovenije. Opozicija nam očita, da bo ta ukrep, ki je namenjen skrajševanju čakalnih vrst, saj bo za prepotrebne posege izkoristil vse možne kapacitete v Sloveniji, privatiziral javno zdravstvo.         To nikakor ne drži, ravno nasprotno. V podkrepitev naj ponovim besede dr. Simona Podnarja, nihče ne privatizira bolj, kot se privatizira sedaj s temi dolgimi čakalnimi vrstami. To je divja privatizacija. Ljudje so si prisiljeni usluge plačevati iz lastnega žepa. To ni javno zdravstvo, to je privatno zdravstvo. Vse skeptike sprašujem, ali si želijo ohraniti privatizirano zdravstvo, kakršno imamo sedaj, ko za vsak poseg kljub plačanemu obveznemu zavarovanju ponovno plačujemo, da pridemo na vrsto v razumnem času. Mar ni bolje, da v dani situaciji izkoristimo vse možne kapacitete in skrajšamo čakalne vrste tudi s pomočjo zdravstvenih delavcev, ki niso del javne zdravstvene mreže. Bistveno je, da bolnik pride do obravnave čimprej in da mu za vse to ni treba dodatno plačati. Tak način spopadanja s čakalnimi vrstami smo v Novi Sloveniji predlagali že pred časom in veseli nas, da so naši koalicijski partnerji prepoznali smotrnost in nujnost tega ukrepa ter podprli njegovo vključitev v PKP 5. Veseli smo tudi tega, da smo se tako koalicija kot opozicija poenotili okrog prostovoljnega cepljenja proti sezonski gripi, ki bo to sezono brezplačno za vse zavarovane osebe. S tem ukrepom dajemo jasno vedeti, da podpiramo cepljenje in ljudi spodbujamo, da to možnost varovanja zdravja kar najbolj izkoristijo. Na področju dela se ureja dodatek za neposredno delo s Covid bolniki oziroma s tistimi, pri katerih obstaja sum obolelosti. Dodatek znaša 30 % urne postavke osnovne plače. Vidimo in slišimo različna poročila zdravstvenih delavcev in zaposlenih v socialno-varstvenih ustanovah, ki so se že pri prvem valu epidemije neskončno trudili… / znak za konec razprave/ za najboljšo oskrbo obolelih in še preden so si po prvem valu lahko nabrali novih moči, je tu že drugi val, ki jih še bolj obremenjuje. Ureja se tudi nadomestilo plač delavcem zaradi odrejene karantene ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi varstva otrok do vključno 5. razreda osnovne šole in otrok v posebnih programih. Starši, ki bodo doma pazili na otroka v karanteni, bodo za ta čas upravičeni do 80 % nadomestila… / znak za konec razprave/ plače. Pri tem je pomembno vedeti, da bo ta ukrep veljaven za nazaj od 1. septembra, ko se je začelo šolsko leto in so morali nekateri starši že ostati doma s svojimi otroki v karanteni. Pozabili nismo niti na samozaposlene, ki varujejo svoje otroke v karanteni ali so sami v karanteni in zato ne morejo opravljati svojega dela. Ti bodo upravičeni do 250 evrov nadomestila za izgubljeni dohodek na karanteno. Samozaposleni, ki jim bodo prihodki v letošnjem letu upadli za več kot 20 % v primerjavi s prejšnjim letom, pa bodo za mesec oktober, november in december lahko zaprosili za mesečni temeljni dohodek v višini tisoč 100 evrov. V Novi Sloveniji – krščanskih demokratih verjamemo v dobro delo našega ministra Janeza Ciglerja Kralja in dobro delo vlade, vidimo spodbudne učinke prvih štirih protikoronskih paketov. Preučili smo tudi ukrepe iz 5. svežnja, zato bomo zakon soglasno podprli in tako ljudem zagotovili več predvidljivosti in upanja v tej nezavidljivi situaciji.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  / oglašanje iz dvorane/ Postopkovno, Tina Heferle.  Izvolite.
Ja, hvala lepa.  Naj kar uvodoma povem, da se moj postopkovni predlog nanaša oziroma je v zvezi z 20. členom in pa v zvezi s 75. členom Poslovnika Državnega zbora. Gospod Jože Tanko, vi ste kot podpredsednik grobo kršili veliko, veliko določb poslovnika zdajle v zadnjih minutah vašega vodenja, od tega, da ste pustili oziroma da ste si dovolili komentirati stališča poslanskih skupin, do tega, da niste dali poslancem besede, ko so želeli izraziti svoj postopkovni predlog. Vemo, da po poslovniku ima postopkovni predlog absolutno prednost pred vsem. Do tega, da niste opozorili svojih poslanskih kolegov iz vaše stranke SDS, da v dvorani ne smejo nedovoljeno snemati in pa slikati ostalih poslancev. Vemo, da imamo zagotovljene televizijske prenose sej in slikanje, snemanje in tako naprej        (Nadaljevanje) ostalih poslancev brez njihove privolitve ni dovoljeno s telefoni. Tega niste storili, namreč, da bi jih opozorili na to, je sedaj moj postopkovni predlog sledeč: predlagam v imenu Poslanske skupine LMŠ, da odstopite vodenje kateremu izmed podpredsednikov ali predsedniku Državnega zbora, ki je očitno bolj kompetenten za vodenje v skladu s Poslovnikom. Podredno pa še povem v imenu ostalih opozicijskih strank, torej stranke Levica, SD, v našem imenu in pa v imenu stranke SAB, da poslanci v času, ko boste vi vodili seje Državnega zbora na tak način kot jo vodite danes ne bomo sedeli za poslanskimi klopmi in bomo s tem izrazili nezadovoljstvo, izrazili bomo svoje nestrinjanje in ogorčenje nad vašim vodenjem na ta način, da preprosto v dvorani ne bomo sedeli, ko boste vodili seje vi. Sedaj pa k prvotnemu postopkovnemu predlogu: prosim oziroma predlagam, da odstopite trenutno mesto predsedujočega kateremu izmed podpredsednikov ali pa predsedniku Državnega zbora, ki bo, verjamem da, bolj pravično in bolj poslovniško vodil to sejo naprej.
Hvala lepa za vaš predlog. Boste morali kje drugje to urediti. Jaz ocenjujem, da sejo vodim korektno in v skladu z vsemi normativi, ki ste jih sprejeli, žal jih ne spoštujete. In izzivanja, ki si jih privoščite, pač, lahko pripeljejo tudi do neljubih stvari. Ta je bila ena takih danes.   Sedaj pa nadaljujemo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.   Besedo ima Vojko Starović, ki bo predstavil stališče Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek.   Izvolite.
Hvala za besedo. Spoštovani!  Pravijo, da so sprememba edina stalnica. To nam potrjujejo tudi spremembe, ki jih iz dneva v dan narekuje prisotnost koronavirusa. Stalnica postajajo tudi protikoronski paketi ukrepov, že peti po vrsti. V Poslanski skupini SAB smo pripravili na predlog PKP-5 štiri tehtne pripombe. Sopodpisali pa smo tudi vrsto drugih amandmajev v prid izboljšanja zakona. In prav noben od teh amandmajev že v znani maniri na matičnem odboru ni bil sprejet. Toliko o sodelovanju in demokratičnem dialogu.   V Poslanski skupini SAB nas še posebej žalosti težka situacija na področju dostopnosti zdravstva. Velike težave so že na primarni ravni. Mnogi bolniki v obravnavo sploh ne vstopijo. Od aprila do danes se je število onkoloških bolnikov, ki so prišli v obravnavo znižalo kar za tretjino. Pol leta časa ste imeli, spoštovana vlada in koalicija, da zdravstveni sistem pripravite in opolnomočite za novi val epidemije. Ob tem se resnično sprašujemo, ali se po prvem valu okužb res niste ničesar naučili. Zdi se namreč, da se tako prostorska kot kadrovska situacija v zdravstvu še slabša. Kaj pa ste v tem času uspeli narediti je priprava javnega zdravstva na privatizacijo. Točno to. Nastavek za privatizacijo je planiran v nacionalni razpis za skrajšanje čakalnih vrst. Predvideva financiranje zasebnikov, povsem tržnih profitnih subjektov z javnim denarjem in to brez kakršnihkoli meril in omejitev. V bran javnemu zdravstvu v podpori LMŠ in SD smo vložili amandma s katerim predlagamo jasen vrstni red, po katerem se javni denar za skrajšanje vrst najprej nameni za zapolnitev zmogljivosti javnih zdravstvenih zavodov. Dejstvo je, da so zmogljivosti javnih zdravstvenih zavodov marsikje dejansko nezasedene, ker jih zavod za zdravstveno zavarovanje plačuje le v omejenem obsegu storitev, ne pa         vse potrebne storitve. Sedaj, ko je pred nami priložnost, da tudi s pomočjo evropskega denarja namenimo dodaten denar za krepitev podhranjenega javnega zdravstva ga brez nekih kriterijev ponujamo tržnim subjektom, ki so namenjeni ustvarjanju dobička na trgu. Naš predlog je sledeč. V kolikor javni sistem s svojimi zmogljivostmi in z dodatnim financiranjem trenutno ne zmore postoriti dovolj storitev, da bi se čakalne vrste zmanjšale, se vključi še kapacitete koncesionarjev, ki so tako in tako vključeni v sistem javnega zdravstva. V kolikor se izkaže, da tudi to ni dovolj je prav, da se javni denar ponudi tudi tržnim subjektom. Reševanje skrajšanja čakalnih vrst z dodatnim javnim denarjem je gotovo potrebno iskati najprej v okviru javne mreže izvajalcev zdravstvene dejavnosti, to mrežo smo postavili, usposobil in tudi vsa leta financiramo. Z amandmajem, ki smo ga v SAB vložili skupaj z drugimi dodatno opredeljujemo merila na podlagi katerih minister za zdravstvo določi vrste zdravstvenih storitev ter njihovo število. Tako odgovarjamo na realno nevarnost, da bo večji delež zahtevnejših in finančno bolj obremenjujočih storitev prepuščen javnim zdravstvenim zavodom, zasebni izvajalci zdravstvene dejavnosti pa bodo upravljali lažje storitve a z višjim donosom. V tem pozivam vse cenjene kolege, da v prid krepitev javnega zdravstva, ki je kljub veliki finančni podhranjenosti se dobro izkazal v situaciji COVID-19, da naš amandma podprejo, še posebej pa kolege iz SMC, ki so ob vstopu v to vladno koalicijo zatrjevali, da bodo branik javnega zdravstva. V SAB brez upoštevanja številnih dodatnih tehtnih pripomb, ki bi zakon v prid vseh bistveno izboljšale, predlaganega zakona ne moremo podpreti. Hvala.
Hvala lepa.  Jurij Lep bo predstavil stališče Demokratične stranke upokojencev Slovenije. Izvolite.
Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani ministrski zbor s sodelavci. Začel bom samo tako, da tega nam ni bilo treba in vsa čast Tadeji, da je bila / nerazumljivo/ dve minuti. Z novim svežnjem ukrepom, ki je danes pred nami, ponovno nagovarjamo prizadete skupine družbe, ki jih je pojav okužb s COVID-19 najbolj prizadel. Ukrepi pomoči se nanašajo na področje zdravstva, dela, socialnega varstva, gospodarstva, vzgoje in izobraževanja, kmetijstva ter infrastrukture. Ukrepi sledijo načelu varovanja zdravja in življenju ljudi, zagotavljajo socialno varnost, ohranjajo delovna mesta ter zagotovijo likvidnost gospodarskih subjektov. Očitno je tudi sploh zadnje dni, ko je okužb vse več, da situacija zahteva podaljšanje nekaterih že sprejetih ukrepov. Z že sprejetimi ukrepi finančne pomoči države smo bistveno omilili gospodarske stiske in s tem uspešno preprečili kritično stanje slike brezposelnosti. Prav tako smo poskrbeli za ranljive skupine, ki so bile deležne posebne pomoči. V Poslanski skupini Desus smo zadovoljni, da so s prvim paketom ukrepom pomoč prejeli tudi upokojenci z najnižjimi pokojninami v obliki enkratnega solidarnostnega dodatka. Ukrepi se tudi tokrat dotikajo različnih pomembnih in občutljivih področij v naši družbi. Na področju zdravstva pa so v prvi vrsti usmerjeni v zagotavljanje dostopnosti zdravstvenih storitev, zagotavljanje zadostnega števila kadra in zadostno količino zaščitne opreme. Ukrepi varujejo tako zaposlene v zdravstvu kot njihove uporabnike. Da bi skrajšali čakalne dobe zakon omogoča objavo nacionalnega razpisa za izboljševanje dostopnosti do zdravstvenih storitev, na katerega se bodo lahko prijavili tako javni kot zasebni zdravstveni zavodi. Gre za časovno omejen ukrep, katerega edini namen je omogočiti pacientom pravočasno obravnavo, poudarjam, da je to začasni ukrep. Da bi razbremenili zdravnike na primarni ravni se začasno omogoča tridnevno odsotnost z dela zaradi bolezni brez potrdila zdravnika. Predlog zakona za zaposlene v zdravstvu določa dodatek k plači za delo v rizičnih razmerah ter zaradi prerazporeditev zaradi nujnih del in nalog. V Poslanski skupini Desus pozdravljamo določilo, da bo zakon ponudil tudi možnost brezplačnega cepljenja proti sezonski gripi vsem državljankam in državljanom.         (Nadaljevanje): Na področju domov za starejše se za zagotavljanje finančne vzdržnosti med drugim uvajata ukrepa financiranja zaščitne opreme in kritja stroška izpada prihodkov zaradi nezasedenosti zmogljivosti. Z danes obravna vanim paketom ukrepov se za samozaposlene in mikro podjetja, ki dejavnosti zaradi posledic epidemije COVID-19 ne morejo opravljati ali jo opravljajo v bistveno zmanjšanem obsegu tudi po zaključku epidemije COVID-19 s 1. oktobrom spet uvaja mesečni temeljni dodatek oziroma dohode do katerega so bili upravičeni v času razglašene epidemije. Do konca leta bodo lahko prejemali tisoč 100 evrov mesečno. Ukrep velja tudi za samozaposlene v kulturi. Manjši znesek bodo prejeli zgolj tisti samozaposleni, ki so sicer upravičeni do plačila prispevkov s strani države. Zakon med drugim pomaga izvajalcem občasnih prevozov, ki jim zagotavlja nadomestilo stroškov, ki so jih imeli od začetka epidemije do 11. maja, saj takrat niso mogli opravljati prevozov. Za zaščitno opremo in razkuževanje vozil bodo stroški povrnjeni iz proračuna. V Poslanski skupini Desus smo veseli, da obravnavani zakon v ospredje postavlja tudi skrb za starejše in preprečevanja širjenja okužb z novim koronavirusom. Slovenci ob vsaki krizi dokažemo, da smo narod, ki zna stopiti skupaj in premostiti vsako težavo, zato ob tej priložnosti polagamo na srce vsem državljankam in državljanom, da se tudi v luči solidarnosti do starejših dosledno držimo ukrepov in tako vsak v svojem okolju prispevamo k temu, da omilimo posledice, ki jih prinaša širjenje okužb. Seveda bomo v naši poslanski skupini zakon podprli.   Hvala lepa.
Hvala lepa.   Dušan Šiško bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke. Izvolite.
Lep dober dan vsem skupaj!   V našem stališču se bom osredotočil zgolj na dve področji, na zdravstvo in na socialo.   Najprej zdravstvo. Izvedba državnega razpisa za zdravstvene storitve je eksperiment, ki ne bo imel nobenega učinka. Gre zgolj za razdelitev dodatnih proračunskih sredstev tistim, ki že do sedaj niso opravljali svojega dela. Če imajo javni zdravstveni zavodi proste kapacitete, naj delajo, zato ne potrebujemo nobenega razpisa. Zdravniki so tako ali ako najbolje plačana elita v naši državi, učinek pa je skromen, čakalne dobe so vse dalje in dalje. V zdravstvu se izgubljajo milijarde, mi pa še vedno polnimo to vrečo brez dna. Glavni problem v zdravstvu ni denar, temveč organizacija in pomanjkanje kadrov. Namesto, da se minister za zdravje ukvarja s stranko Desus, naj nam raje pove koliko je zadnje pol leta izboljšal organizacijo v zdravstvu in koliko dodatnega zdravstvenega osebja je zaposljiv. Ali imamo preštete vse ventilatorje in maske?   Spoštovani! Kitajska je v manj kot štirinajstih dneh zgradila dve bolnišnici. Koliko zdravstvenih kapacitet pa je pridobila Slovenija v zadnjih šestih mesecih. To so prava vprašanja, ki jih ta predlog zakona ne naslavlja, pa jih bi vsekakor moral. V SNS ostro nasprotujemo porabi proračunskih sredstev za tujce, ki nimajo prebivališča v Sloveniji in jim je odrejena karantena in nimajo možnosti vrnitve v državo bivališča. Za te tujce naj se izvede izgon iz države. Mi ne želimo, da bodo tujci ogrožali naše prebivalce. Slovenija jim bo morala po tem zakonu plačati nastanitvene kapacitete in stroške sanitarnega prevoza do nastanitvene kapacitete. Poleg tega pa še zdravstveno obravnavo. To so popolnoma nepotrebni stroški. V Slovenski nacionalni stranki ocenjujemo, da so ukrepi na nekaterih področjih zelo strogi, na drugih pa povsem ohlapni. Naj navedem le en primer.         (Nadaljevanje) V zaprtih prostorih naj bi vzdrževali primerno razdaljo, med tem pa se ljudje stiskajo na avtobusih. Imamo lep primer poletja, kako so penzionisti imeli brezplačni prevoz iz Ljubljane do Portoroža in je morala celo posredovati policija na avtobusni postaji v Ljubljani, ker je bila taka gužva. Namesto, da se avtobusnim prevoznikom daje pomoč, naj se jih raje plača zato, da bodo poskrbeli še za dodatni prevoz in da bodo imeli na avtobusu manj potnikov, ampak več linij. Bojim se, da bosta jesen in zima prinesli še več okužb in še več smrti zaradi Covid-19, kot jih je bilo spomladi. In še sedaj …/nerazumljivo/   Vesli nas spoznanje te vlade, da bo imela spomladanska radodarnost pri razsipavanju proračunskih sredstev celo tistim, ki pomoči niso potrebovali, dolgoročne negativne posledice za državni proračun. Pomoč gospodarstvu in posameznikom bi morala biti različna, in sicer glede na delež vpada dohodkov. Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka je slaba motivacija za vse, ki bi lahko delali, pa morda ravno zaradi te pomoči ne bodo. Vsi tisti, ki zaslužijo manj kot 1.100 evrov na mesec bodo raje doma, plačo jim bo dala država oziroma mi, davkoplačevalci. Zakaj bi delali, če lahko za nedelo dobijo enak ali večji dohodek. Temeljni dohodek bi morali vezati glede na vrsto panoge, saj niso bile vse panoge enako prizadete. V Slovenski nacionalni stranki apeliramo na Vlado naj kljub prisotnosti virusa Covid-19 v naši družbi nikar ne omejuje dela, naj delajo vsi, ki so zdravi. Kdor bo delal ne bo zbolel, niti ne bo potreboval državne pomoči.   Da pa bi bilo čim manj okuženih pozivamo ljudi, naj upoštevajo vse ukrepe stroke, saj smo v prvi vrsti sami odgovorni za svoje zdravje. Hvala za pozornost.
Hvala lepa.  Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.   Prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih.   V razpravo dajem 3. člen ter amandma poslanskih skupin LMŠ, SD, Levica in SAB ter amandma Poslanske skupine Levica. Želi besedo predlagatelj?   Izvolite, minister Janez Cigler Kralj.
Janez Cigler Kralj
Hvala lepa, spoštovani podpredsednik.   Iskrena hvala vsem, ki so predstavili stališča poslanskih skupin. Bilo je v teh stališčih izraženih nekaj pomislekov, nekaj alternativnih predlogov. Verjemite mi, da smo tako na Ministrstvu za delo, kot kolegi na drugih resorjih in v okviru Vlade, tudi s posvetovalno skupino, temeljito pretehtali predlagane ukrepe. Tudi v pogajalski skupini s socialnimi partnerji smo jih temeljito pregledali, usklajevali in marsikje prisluhnili, marsikje še zaradi spreminjajočih se, hitro spreminjajočih se epidemioloških razmer in pa potreb v gospodarstvu, posebej tu poudarjam tudi malo gospodarstvo, podjetnike, prilagodili. To ste opazili tudi tekom obravnave PKP-5 paketa na pristojnem odboru. Tako da ocenjujemo, da je ta sveženj, kot je predlagan, optimalen za to, da v teh razmerah sedaj v tem trenutku na nek način logično nadaljujemo s prejšnjimi štirimi paketi začete ukrepe in začeto pot. Naj rečem, da je odziv gospodarstva, domačega gospodarstva, strokovnjakov, ekonomistov, tudi po analizah UMAR in pa mednarodnih inštitucij zaenkrat Slovenija tu ubrala optimalno pot,         ukrepala hitro in učinkovito, zavarovala zdravje in življenja prebivalcev, pri čemer smo tudi izjemno hvaležni za sodelovanje vseh državljank in državljanov. To, da stopimo skupaj, delujemo preventivno in poskrbimo za najranljivejše, da zaščitimo najranljivejše v naši družbi, je naša skupna dolžnost in samo skupaj smo lahko uspešni.  Torej, s PKP-5 nadaljujemo, kot sem rekel, nekatere zastavljene ukrepe v prejšnjih štirih protikorona paketih, ki so bili ocenjeni in tudi njihovi učinki so dobri. Pravzaprav je tudi generalni sekretar OECD na nedavni konferenci ob 10 obletnici članstva Slovenije v OECD, posebej izpostavil, da smo uspeli ohraniti veliko število delovnih mest, kar je bistveno in zavarovati zdravje in življenja ljudi, še posebej najranljivejših.  Hkrati pa dodajamo nekaj ukrepov, za katere ocenjujemo, da so potrebni, da so nujni, da bodo pomagali gospodarstvu in zaposlenim v teh mesecih jeseni, v teh razmerah, ko se seveda epidemiološka slika zaostruje. Nikakor razmere niso katastrofične, so pa resne – so pa resne – in opazite lahko, da se vsi pristojni res trudimo in skušamo predvsem povabit vse državljanke in državljane k odgovornemu ravnanju in s temi ukrepi v PKP-5 bomo tudi podprli, še naprej, delovanje družbe. Vidite tudi, da stalno tehtamo, da bi bili ukrepi čim bolj življenjski in hkrati čim bolj učinkoviti.  Morda, ker veje iz razprave… V razpravi je bilo izpostavljeno, ali bo dodana možnost koriščenja turističnih bonov tudi v prihodnjem letu. Lahko vam povem, da bomo z amandmaji to možnost predlagali. Možnost bo potencialna, v kolikor bo Vlada konec leta, torej v zadnjem mesecu, ocenila, da je to potrebno in seveda, ker se odzivamo tudi na to, ker omejujemo gostinstvo, turizem, v nekaterih regijah, z današnjim oziroma jutrišnjim dnem, smo to možnost predvideli in Vlada se bo lahko s sklepom odločila in podaljšala veljavnost bona za 1 leto.  Zdaj, morda bi predlagal, da še kolega, minister za javno upravo, razloži določbe glede mobilne aplikacije. Tako da, na tem mestu hvala vsem za predstavljena stališča, zdaj pa bom s pozornostjo, bomo pozorno, vsi skupaj, spremljali tudi razpravo o zakonu.
Hvala lepa.  Minister, izvolite.
Boštjan Koritnik
Hvala predsedujoči. Hvala kolegi Cigler Kralju.  Vesel sem, da tokrat o določbah glede aplikacije na odboru ni bilo amandmajev niti opozicije. To pomeni, da smo z nekaj več časa sedaj uspel tudi tiste pomisleke oziroma dvome odpravit, vseeno pa bi poudaril nekaj zadev, zelo na kratko. Te določbe od 44. do 52. člena dodatno konkretizirajo pravno podlago za delovanje aplikacije iz splošne uredbe varstva osebnih podatkov, tako da, GDPR je tukaj spoštovan. Še enkrat poudarjam, uporaba aplikacije je povsem prostovoljna. Izrecno smo, torej, določil v 52. členu, da te določbe, tokratne določbe, ne vplivajo oziroma se ne uporabljajo za našo aplikacijo Ostani zdrav določbe iz enega od prejšnjih PKP-jev. Določil smo skupna upravljavca osebnih podatkov. Skupna upravljavca, torej Ministrstvo za javno upravo in NIJZ, ne razpolagata, ti podatki so decentralizirano na voljo na posameznem telefonskem aparatu.         Tisto, kar bi poudaril, je, da je tudi za podatke, ki se zbirajo, določeno, da se zbrišejo po 14 dneh. Tako da jaz mislim in verjamem tudi po odzivih informacijske pooblaščenke, da težav in dvomov, pomislekov ni. Kot sem večkrat že poudaril, Nemčija pravne podlage za praktično identično aplikacijo ni vzpostavljala, za nas pa je vseeno ključno, da čim bolj povečamo zaupanje državljank in državljanov v torej to aplikacijo, v varstvo zasebnosti z njo v zvezi. In zato smo se odločili za ta korak.  Hvala.
Hvala lepa ministru Boštjanu Koritniku.  Želi kdo razpravo? Ja, bomo sprožili prijavo, postopek. Prosim za prijavo. Štirje prijavljeni. Najprej dobi besedo Janja Sluga.  Izvolite.
Ja, hvala lepa, predsedujoči.  Jaz upam, da mi je dovoljeno skladno s parlamentarno prakso, da pri 1. členu k 1. amandmaju, čeprav je to tokrat 3., razpravljamo nekoliko širše, da bom v svoji razpravi se dotaknila v bistvu celega paketa, takega kot je. Zakaj? Zato, ker se nam v SMC zdi izjemno pomembno, da smo v tem paketu našli nekatere rešitve, za katere nam nekega soglasja v predhodnih paketih v resnici ni uspelo najti, kjer tudi popravljamo nekatere stvari, ki so se izkazala seveda v tem času, da jih je pač potrebno popravit, kar je tudi prav. Zakoni so živa materija in je prav, da se odzivajo in spreminjajo skladno s tem, kar se pač na terenu dogaja. Mi smo v tem času slišali seveda mnogo očitkov, kot sem že tudi v stališču poslanske skupine povedala, kaj vse bi še moralo biti v tem paketu, česa ne bi smelo biti v tem paketu. Dejstvo pa je, da seveda ravno zato, ker je zakon živa materija, se je tudi skozi sam zakonodajni postopek zadeva še dopolnjevala in spreminjala. To ni nič neobičajnega, to je nekaj, kar se nam v SMC nasprotno celo zdi zelo dobrodošlo, da se tudi v vmesnem času še upoštevajo opažanja, pripombe - saj veste, več glav več ve - in se zadeva popravlja. Je pa zagotovo tudi nekaj stvari v tem paketu, na katere smo v Stranki modernega centra ves čas v resnici opozarjali in pri katerih pa smo vendarle tudi malo zastrigli z ušesi. In 3. člen je že eden od takih. Ta 3. člen seveda govori o podaljšanju prehodnega obdobja, v katerem morajo izvajalci zdravstvene dejavnosti določiti odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti, da seveda lahko opravljajo zdravstvene storitve. Gre za zakon, ki je določil to prehodno obdobje že v letu 2017 in takrat je bilo določeno prehodno obdobje za to urejanje do konca letošnjega leta. Zdaj tu v tem besedilu se je znašlo podaljšanje tega prehodnega obdobja še za dodaten čas, mi pa vendarle v SMC menimo, da je glede na stanje na terenu podaljšanje prehodnega obdobja očitno potrebno, vendarle pa ne za tako dolgo časovno obdobje, kot je bilo prvotno predvideno. Zato smo seveda predlagali, da se ta beseda osmih, torej do konca leta 2023, nadomesti z besedo petih in na ta način damo še izvajalcem priložnost, da to zadevo uredijo. Zakaj smo se odločili tako? Zato, ker smo dobili informacije in podatke pristojnega Ministrstva za zdravje, da seveda se v tej situaciji neurejenega odgovornega nosilca niso znašli, kot je bilo rečeno v razpravah, zgolj in samo zasebni izvajalci, pač pa tudi javni zdravstveni domovi, predvsem v luči pomanjkanja kadra, v luči pomanjkanja družinskih zdravnikov, ki vemo, da je posebna problematika. Jaz sem tudi na terenu govorila z mnogimi javnimi zdravstvenimi zavodi in so mi to, ta podatek        potrdili, zato menimo in takšno je bilo tudi zagotovilo pristojnega ministra, da popolnoma zadostuje dve leti še dodatni, da bodo zdravstveni domovi te sssstvari uredili.   Če grem potem naprej k 4. členu, 4. člen pa govori o tem, da se podaljšuje prehodno obdobje, ko bi tako imenovani zdravniki dvoživke, o katerih se večkrat pogovarjamo, to so torej tisti, ki so zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih, v popoldanskem času pa delajo še tudi pri zasebnih izvajalcih, lahko delali po številu ur zdaj govorim, neomejeno. Mi menimo seveda, da zato ni nobene potrebe in da se osem ur, kot je določil tudi zakon, ki naj bi začel veljati s 1. 1. 2021, da osem ur za takšno opravljanje v popoldanskem ali pa kateremkoli drugem času popolnoma zadostuje za te zdravnike in za izvajalce, ki storitve opravljajo, da opravijo vse, kar je potrebno torej v teh osmih urah tedensko.   Potem če nadaljujem, nekatere vsebine, ki so še vsebovane v tem paketu je – govorimo o oprostitvi plačila davkov in prispevkov na dodatek za nevarnost in posebne obremenitve. V paketu ukrepov PKP-3 je SMC predlagala in želela in sem vesela, da je bil posluh za to, predlagala, da tudi pripadniki civilne zaščite in prostovoljci dobijo dodatek za nevarnosti in posebne obremenitve v višini 10 do 30 evrov. Govorimo torej za intervencije v času koronakrize, ko so tudi prostovoljci bili izpostavljeni posebnim nevarnostim in obremenitvam, torej možnostim okužbe z virusom covid-19 pri posredovanju v prometnih nesrečah, pri požarih, pri vremenskih ujmah in tako naprej. Ker je zadeva rizična, je seveda nam se zdelo prav, da so tudi prostovoljci tega dodatka deležni. Kar pa se je kasneje izkazalo in zato zdaj to tudi popravljamo je, da je ta, tudi ta dodatek 30 evrov seveda po davčni zakonodaji podvržen plačilu dohodnine in prispevkov, kar se pa nam ne zdi prav. Gre za eno enkratno plačilo, za nekaj, kar je dejansko bilo oddelano na terenu in da bi ta že tako majhen dodatek še dodatno zniževali s plačevanjem prispevkom, se nam pač ne zdi pošteno, zato se tukaj v petem paketu določa, da je ta dodatek upravičen plačila davkov in prispevkov, zraven pa so še dodani tudi pomožni policisti.  Potem naslednja zadeva je tudi seveda prišla s terena. Mi smo bili večkrat opozorjeni poslanci v naši poslanski skupini, da je dejansko 60-dnevni plačilni rok, ki je bil določen v drugem protikoronskem paketu in velja za terjatve izvajalcev javnih služb, ki se v pretežni meri financirajo z nejavnih virov, da ta zamik plačila mnogim od njih predstavlja likvidnostne težave. Informacija s terena je, da so že tako ali tako težave pri neplačevanju, pri zamikih pri plačilih, zdaj pa ta dodatni 60-dnevni rok še dodatno zaostruje situacijo, seveda podaljšuje rok plačila in s tem v likvidnostne težave spravlja vrtce, domove za starejše občane, dijaške domove, tudi šole in tako naprej. Zato je bilo na naš predlog v zakon vneseno tudi, da se ta plačilni rok za fizične osebe zdaj govorim. Torej, da ta plačilni rok 60 dni za fizične osebe ne velja.   Potem smo zelo veseli, da je bilo v tekst tega paketa vneseno tudi plačevanje oziroma izenačevanje plačevanja nadomestila za karanteno za tiste starše, katerim otrokom je odrejena karantena in jih seveda rabijo varstvo in so bili do zdaj v neenakem položaju. Torej od zdaj naprej ta predlog predvideva, da starši otroka, ki mu je odrejena karantena         (Nadaljevanje) tudi prejmejo nadomestilo za to, in sicer v višini 80 % njihove plače. Po dodatnem pregledu te vsebine smo ugotovili, da so bili nehote izpuščeni rejniki, ki so se pa potem dodatno z amandmajem v sam tekst še vnesli. Seveda tudi rejniki so tisti, ki takšno varstvo za takšne otroke izvajajo.   Bili smo vseeno nekoliko presenečeni, da v resnici ni bilo takoj posluha tudi za samostojne podjetnike posameznike, seveda tudi samostojni podjetniki posamezniki imajo otroke in so, po našem mnenju, tudi ti vsekakor, tako kot vsi ostali upravičeni do tega nadomestila. Vendarle pa potem pozdravljamo rešitev, ki je za samozaposlene izjemno pomembna in je bila deležna posluha na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Gre pa za delno povrnjen izgubljeni dohodek za samozaposlene za čas trajanja karantene na domu. Za te namene se je določil pavšal v višini 250 evrov oziroma ustrezno sorazmerno času trajanja karantene, kar se nam zdi izredno dobrodošla rešitev. Poleg tega pa tisto, kar je bilo težko pričakovano, kar je ves čas bilo, so bila opozorila iz terena, ne samo s strani samozaposlenih v kulturi, pač pa tudi izjemno pomembno s strani predstavnikov industrije srečanj(?). Torej v tem paketu se uvaja mesečni temeljni dohodek v višini 1.100 evrov za vse te samozaposlene. Kar je še posebej razveseljivo je tudi današnji amandma, ki v resnici bo zaradi na novo določenega presečnega datuma 1. september zajel tudi tiste, ki so svoje espeje ustanovili po tistem prvem presečnem datumu 12. oziroma 13. marcu. Po naših podatkih gre tukaj dodatno za skoraj 7 tisoč, še enkrat, za skoraj 7 tisoč, kar je zelo velika številka, samozaposlenih, ki bodo tudi sedaj na podlagi tega paketa deležni mesečnega temeljnega dohodka. In pa seveda, da opozorim še na tisti glavni očitek opozicije, ki je bil, da se želi z znižanim mesečnim temeljnim dohodkom lotiti, bom tako rekla, tudi samozaposlene v kulturi. Seveda tu je šlo za napako, ki je z amandmajem odpravljena in tudi samozaposleni v kulturi bodo, seveda, tisti, ki ne prejemajo plačanih prispevkov s strani države, deležni 1.100 evrov. Tisti, ki pa jim država plačuje še prispevke pa z ustrezno znižan znesek.   Če nadaljujem še z eno zelo pomembno temo te protikoronske zakonodaje, brezplačno cepljenje proti gripi. Jaz mislim, da se pa tukaj vendarle lahko vsi v tem prostoru zedinimo in ta ukrep v resnici pozdravimo. Mi smo ves čas poslušali, še vedno poslušamo opozorila stroke, da smo seveda v jesenskem in zimskem času še posebej izpostavljeni dodatnim tveganjem zaradi vseh ostalih prehladnih in respiratornih obolenj. In gripa je zagotovo tisti faktor, za katerega pravi stroka, da lahko dodatno s Covid-om povzroči še večje težave pri tistih, ki bi morebiti oboleli tako za gripo, kot za Covid-om. Poleg tega je zelo težko razlikovati znake enega in drugega obolenja, zato pozdravljamo rešitev in prav se nam zdi, da je brezplačno cepljenje uvedeno za vse zavarovance iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Jaz na tem mestu seveda apeliram najprej na vse nas v tem prostoru, potem pa seveda tudi na vse tiste, ki nas spremljajo, da to možnost vsi skupaj v čim večjem številu izkoristimo in vsaj na ta način pripomoremo k zajezitvi ali pa, bom rekla, boljšim izidom zaradi nastale situacije Covid.   Pomembno je opozoriti tudi na         določitev meje glede padca prihodkov za tiste, ki bodo prejeli nadomestilo za čakanje na delo, da smo tudi v samem tekstu uskladili in popravili ta padec prihodkov, ki je bil določen na 30 %, torej na 20 %. Torej, še več upravičencev bo upravičenih do teh sredstev. Pomeni 20 % padca prihodkov iz leta 2020, napram letu 2019, kar se nam tudi zdi pomembno, da čim več ljudi lahko zaprosi tudi za tovrstno pomoč in jo seveda tudi prejme.  Dodatno, mogoče še opozorim tisto, kar je bilo včeraj, na zadnji seji Vlade sklenjeno, da seveda, glede na situacijo, glede na dodatne ukrepe, ki se sprejemajo in nezmožnost unovčevanja turističnih bonov, se dodaja tudi možnost podaljšanja veljavnosti teh bonov vse do 12 mesecev. Nam se seveda zdi tako prav. Boni so se izkazali kot izjemno učinkovit ukrep. Jaz, na terenu, ko hodim, poslušam v bistvu pohvale in zahvale posameznih ponudnikov turističnih storitev, ki pravijo, da so turistični boni res bili tisti pravi ukrep. Nekateri imajo, ponujajo svoje storitve tudi v državah, v katerih take pomoči niso bili deležni in vese čas poročajo o bistveni razliki med tem, kako stojijo z svojimi podjetji, z kapacitetami, v Sloveniji in so v neprimerljivem položaju z tistimi, ki jih imajo tudi v tujini. Ne glede na to, ker še niso bili unovčeni vsi boni, se nam seveda zdi prav, da se možnost unovčevanja ustrezno podaljša.  Zdaj pa, če rečem mogoče še kakšno besedo o razveljavitvi Zakona o enotni ceni knjige. Mi smo, kot veste, seveda opozorili na to, da se nam celotna razveljavitev zakona v tem protikoronskem paketu zagotovo ne zdi ustrezen ukrep. Mi smo takoj tudi reagirali in pridobili dodatno obrazložitev, dodatne razloge, z strani Ministrstva za kulturo. Kljub temu, da je argumentacija bila podana, da smo dobili tudi kopije dopisov, ki so jih prejemali na Ministrstvu za kulturo, iz katerih je bilo dejansko razvidno, da male založbe opozarjajo na to, da jim je bila prodaja v protikoronskem času popolnoma onemogočena, da dejansko niso prodali nobene knjige in da si želijo, da bi se jim ponudila možnost, da so malo bolj, bom rekla, prilagodljivi, da dejansko lahko pričakujemo, da bi tak ukrep, vsaj v tem času, nekako tem malim založnikom pomagal. S tega vidika smo seveda pristali na to, da to zamrznitev tega zakona uvedemo v tem paketu kot nek začasen ukrep, z rokom veljavnosti 18 mesecev. Nikakor pa – in ponavljam - nikakor pa ne moremo pristati v SMC, da se v tem zakonu kar za zmeraj in za vedno, brez argumentov, brez analiz, brez številk in brez nekega širšega soglasja deležnikov, v celoti in za zmeraj tak zakon ukine.  Vesela sem, da je ministrstvo seveda prisluhnilo tudi našim argumentom in da smo potem seveda našli neko soglasje, da smo omejili časovno veljavnost tega ukrepa. Vsekakor pa podpiramo, če se bo ministrstvo odločilo, za neko širšo razpravo o tej temi, če se bodo naredile analize, ki bodo pokazale, da zakon ni in ne dosega željenih ciljev, željenega učinka, da mogoče predstavlja celo oviro na trgu ali pa tudi ne. Dopuščamo možnost na eno in drugo stran, nimamo pa zadržkov, da potem na podlagi dokumentov, argumentov, analiz in tako dalje, pridemo do nekega sklepa, kaj pomeni ta zakon. Ali ga je treba mogoče samo korigirati, popraviti, odpraviti neke slabe stvari, ki so v njem ali pa kako drugače se lotiti obravnavane teme. Zagotovo pa trajna razveljavitev ne more biti predmet ukrepov v tem paketu.        Zdaj pa še zadnja stvar, na katero sem pa opozorila v resnici tudi pri obravnavi na zainteresiranem delovnem telesu. To je pa 13. člen. Pri 13. členu je Zakonodajno-pravna služba zelo natančno opozorila, da gre za potencialno ustavno sporno določbo, ki bi morala v resnici biti predmet tehtanja z vidika, ali gre za dopusten poseg v ustavne pravice državljank in državljanov oziroma ali je tak poseg primeren in nujen. Gre seveda, govorim o zasebnih prostorih, za katere bi naj veljali ti ukrepi, in za zelo, bom rekla, nedefiniran in dikcijsko pomanjkljiv člen v tem predlogu. Mi smo seveda takrat opozorili na to in pričakovali uskladitev z Zakonodajno-pravno službo seveda z amandmajem. Ta amandma smo danes tudi počakali, ga temeljito preučili, povprašali tudi še dodatno Zakonodajno-pravno službo za njihovo stališče, obrnili smo se tudi na Ministrstvo za pravosodje in Ministrstvo za javno upravo. In moramo reči, da smo mnenja, da dikcija tega člena še vedno ni ustrezna. Še enkrat opozarjam, gre za ustavno varovano kategorijo, pravico do zasebnosti. Zaenkrat vstop v stanovanje ne more biti dovoljen kar vsakomur in kadarkoli. Zaenkrat je za to potrebna še sodna uredba. In prav se nam zdi, da se v resnici tako tudi nadaljuje, da tako tudi ostane. Bi opozorila tukaj na to distinkcijo v terminu zasebni kraj in javni kraj, ker razumem intenco, da je potrebno uvesti nadzor v zasebnih prostorih, če jih pojmujemo črkobralsko, kot so zapisani, bom tako rekla. V resnici pa v SMC menimo, da je javni kraj nek termin, ki je v resnici že zdaj dodobra uveljavljen in pomeni vsak prostor, ki je brez nekih posebnih pogojev dostopen vsakomur, če zdaj razumemo razliko. In zasebni prostor je seveda tisti prostor, ki je v zasebni lasti in zasebni posesti in samo lastnik lahko nekomu dovoli, da vanj vstopi. Obstajajo pa tudi zasebni prostori, v katere lahko vstopi vsak, to so restavracije, kino dvorane in tako naprej in ti se v terminologiji že do zdaj uveljavljeni seveda pojmujejo kot javni kraj ne glede na to, da je lastnina dejansko zasebna. Iz tega vidika govoriti o zasebnih prostorih in posegati v zasebne prostore v smislu preverjanja, ali se v teh zasebnih prostorih, ki so v lasti zasebnikov in dostopni zgolj pod določenimi pogoji, upošteva ukrepe protikoronske, ali ljudje tam noter nosijo maske in tako naprej, se nam pa zdi nedopustno. In glede na to seveda tudi nismo sopodpisali amandmaja k 13. členu. Toliko.  Hvala.
Hvala lepa.  Besedo ima mag. Marko Koprivc, pripravi naj se Mojca Škrinjar.  Izvolite.
Ja, hvala lepa, spoštovani podpredsednik, za besedo. Spoštovani predstavniki vlade, spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci.  Dovolite mi, da uvodoma vendarle protestiram na dogajanje, ki se je pred slabo uro dogajalo tukaj v Državnem zboru, namreč to, kar si je dovolil podpredsednik, gospod Tanko, je nesprejemljivo in ni vredno inštitucije Državnega zbora, namreč jemal je, najprej si je dovolil komentirati stališča poslanskih skupin samo zato, ker je bilo znotraj stališča posamezne poslanske skupine, opozicijske seveda, zaznati določeno kritiko na vlado. To je nesprejemljivo. In potem ni dovolil razprave med poslankami in poslanci, namreč ni odobril oziroma dal besede postopkovno poslankam in poslancem.         To je res nesprejemljivo, to je sramotno za to institucijo in gospod Tanko ni več vreden mesta podpredsednika Državnega zbora. Zato smo tudi vse poslanke in poslanci demokratične opozicije protestno zapustili sejo Državnega zbora, dokler to sejo vodi gospod Tanko. Na srečo je prišlo do menjave. Pričakujemo pa od predsednika te institucije, da vendarle naredi red oziroma da nemudoma omogoči normalno delo Državnega zbora - pričakujemo njegovo odstavitev. Veste, to, kar se dogaja v zvezi z demokracijo, to kršenje temeljnih demokratičnih standardov v Republiki Sloveniji, odkar vlada Vlada Janeza Janše, je res nedopustno. In zaskrbljen sem, ne želim si, da bi moji otroci živeli v taki družbi. Dejansko se vračamo v čase, za katere sem verjel, da nikoli več ne bomo vstopili – v čase 30. let prejšnjega stoletja, ko je po Evropi divjal fašizem in nacizem. Se opravičujem za ta čustven uvod, ampak to, kar se dogaja, je res grozljivo, in skrajni čas je, da se ta praksa zaključi in da država stopi ponovno v normalne tirnice. Še toliko pomembneje pa je to zaradi tega, ker se nahajamo v res težkih časih, v časih težke zdravstvene krize, v časih, ko so ljudje zaskrbljeni, ko ne vedo, kaj se bo dogajalo jutri, kaj bo z njihovo prihodnostjo. Ta zdravstvena kriza je za sabo prinesla tudi hudo gospodarsko in ekonomsko krizo. Zato bi bilo treba še toliko bolj razmere umirjati. Politika bi morala dajati neko upanje, zaupanje ljudem. Neko zaupanje ljudem, ne pa te izredne razmere, ki jih ta janšistična diktatura iz dneva v dan prikazuje slovenski javnosti. Ravno včeraj smo dosegli ponovno vrhunec števila okuženih državljank in državljanov v Republiki Sloveniji. In namesto da bi dobile državljanke in državljani neke kredibilne odgovore in načrt ukrepov, kako to pandemijo zaustaviti oziroma jo omejiti, smo ponovno bili priče konfuznim informacijam, najprej predsednika Vlade, potem tako imenovanega vladnega govornika, gospoda Kacina, ki sicer misli, da je vojna, da je v 90. letih, ne, da je zdravstvena kriza. Skratka, dobili nismo jasnih navodil, kako in kaj. Nekdo reče, zapirale se bodo šole od petega razreda naprej, nekdo od šestega, in tako dalje. In ponovno se je izkazalo, da je očitno stroka tista zadnja, ki jo Vlada Republike Slovenije posluša.   Pa naj se zdaj malo bolj konkretno osredotočim na ta konkretni zakon PKP-5. Socialni demokrati smo do vseh dosedanjih protikoronskih zakonov, tako imenovanih zakonov, ki skušajo blažiti posledice zdravstvene krize, pristopali konstruktivno. Predlagali smo skupaj s celotno demokratično opozicijo številne amandmaje in dopolnila, pa smo bili, žal, v celoti s strani vladne večine neslišani. Tako je bilo tudi pri tem zadnjem paketu, tako imenovanem PKP-5. Na Odboru za delo, se pravi, pristojnem odboru, je potekala dolga razprava, kvalitetna razprava. Predlagali smo številne amandmaje, žal je vladna večina, janšistični glasovalni stroj vse amandmaje povozil kot buldožer. Številne stvari, ki so v tem zakonu, so nujno potrebne in so dobre, pomenijo pomoč gospodarstvu, pomenijo socialno pomoč tistim najranljivejšim, pomenijo zagotovitev temeljnega dohodka samostojnim podjetnikom. Pomenijo pomoč tistim skupinam zaposlenih, ki delajo zaradi krize v posebnih pogojih, se pravi, so najbolj izpostavljeni virusu. In še številne druge dobre rešitve. Kljub temu pa, kot vedno doslej, vsebuje ta zakon tudi številne nesprejemljive stvari, nesprejemljive tudi         z vidika ustave in nesprejemljive tudi za Zakonodajno-pravno službo Državnega zbora, ki bi mogli, če se ne bi šli pač demokracije po janšistično v celoti verjeti in slediti njenim napotilom in navodilom. Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora je podala evo, ta paket pripomb. Pripomb je skoraj več kot členov, tako rekoč na vsak člen je bila podana pripomba. Zelo resne pripombe, tudi v smeri, da so določeni ukrepi protiustavni, ampak janšistični glasovalni stroj se pač na to gladko požvižga. Tako da zaradi določenih stvari, ki so nesprejemljive kot je tudi na primer možnost poseganja Policije oziroma Policije in pa inšpektorjev v zasebne prostore, se pravi v zasebna stanovanja, kar je bilo jasno vedeno, da je pač protiustavno, ampak kljub temu je to določilo v zakonu ostalo.  In povečevanje pooblastil Policiji glede dajanja karantene, celo policijski sindikat je prosil, da se naj ne nalaga Policiji nalog za katere Policija niti ni kompetentna, niti nima dovolj kadra in za kar ni dodatno plačana, ampak kljub temu očitno to predstavnikov vladne koalicije ne prepriča. Še huje, tovrstna pooblastila so hoteli potakniti Inštitutu za nacionalno zdravje, NIJZ, ki pa tudi ni kompetenten za to in nima ljudi za izvajanje inšpekcijskih nadzorov.  Kar pa je najhuje v tem predlogu zakona je pa to, da želite z določbami dobesedno izničiti javno zdravstvo na račun privatnega zdravstva. To je na nek način za vas popolnoma logično. Saj konec koncev vaš temeljni program je ravno v tem, da pač javno ni dobro, da je treba filat in dajat moč zasebnemu, tako zasebnim šolam in seveda tudi zasebnim zdravstvenim ustanovam. Ampak a veste, to, da pa pod krinko epidemije želite uničit javno zdravstvo, nameniti preko nekega razpisa, o katerem bo odločal minister za zdravje sam, 50 milijonov evrov zasebnikom, to je pa za Socialne demokrate res nesprejemljivo. Jaz se strinjam, da je potrebno čakalne vrste skrajšat na vsak način, ampak potrebno je bilo vlagati dodatna sredstva v javno zdravstvo, v jačanje kvalitete javnega, ne pa delat odvod zasebnemu. To je za nas nesprejemljivo in zaradi tega seveda tega zakona absolutno ne bomo podprli. Razen če se danes tekom razprave seveda, ne sprejemanja dopolnil, številna dopolnila smo vložili, ne izkaže, da boste pa vendarle uslišali vse naše pripombe.   Dotaknil bi se morda še za minuto področja šolstva. Namreč že v uvodu sem povedal, da se očitno ponovno izkazuje po tem, kar smo včeraj uspeli slišati s strani predsednika Vlade in pa gospoda Kacina, da se neki ukrepi v šolstvu spet izvajajo stihijsko, na hitro, brez posvetovanja s stroko in s pač starši, učitelji in tako naprej. Namreč iz medijev smo lahko izvedeli, da se bodo s ponedeljkom zaprle, ponovno zaprla tretja triada v osnovni šoli in pa vse srednje šole. Stroka meni, da bi bilo pravilno drugače, da se tudi številni drugi vmesni možni ukrepi kot je na primer ta, da se izvaja pouk izmenično v šoli in doma, se pravi, da bi en teden del učencev fizično prisostvoval pri pouku, en teden delal od doma, da bi bili ti ukrepi mnogo bolj primerni kot totalno zaprtje, kar je seveda najlažje. Ampak očitno Vlada vsem tem priporočilom ne prisluhne.   Druga stvar pa vezana konkretno na ta zakon, smo Socialni demokrati vložili amandma že na odboru in danes ponovno, da bi se vendarle zagotovila sredstva za zaščitno opremo tudi za učence. Namreč, če zagotavljamo opremo številnim drugim skupinam in če je tako rekoč obvezna, oziroma vsaj         zelo, zelo priporočljiva nošnja mask v šolah bi bilo prav, da te zadeve zagotovi država. Upamo in verjamemo, da boste vendarle na koncu vsem našim dopolnilom prisluhnili, sicer pa, kot rečeno, ključno je zaupanje in s takim ravnanjem, s takimi manirami kot jih kažete skozi delovanje tako Vlada kot koalicijski poslanci, državljanke in državljani Republike Slovenije žal nekega zaupanja do vas ne morejo gojiti. Hvala lepa.
Hvala lepa. Besedo ima Mojca Škrinjar. Pripravi naj se Jani Möderndorfer. Izvolite.     MOJCA ŠKRINJAR (PS SDS):Hvala lepa.   Tudi meni dovolite, tako kot prvi razpravljavki, da razpravljamo o 1. členu nekaj več. Uvodoma pa bi se rada dotaknila, tako kot moj predhodnik, dogajanja v Državnem zboru, ko je levi del Državnega zbora tolkel po mizah, razgrajal in kričal, skratka so se obnašali povsem neprimerno. Moram reči, da oba z gospodom Markom Koprivcem sediva v mestnem svetu, kjer vodi župan Janković in gospod Marko Koprivc nikoli ne protestira, kaj šele upa reči županu, da ni vreden, da bi bil odstavljen, čeprav gospod Janković vzame besedo po 10. sekundah, ko arbitrarno presodi, da vsebina razprave ali replike ne odgovarja temi, ki je v razpravi. Vse je posneto, dostopno v arhivu na spletni strani mestne hiše. Torej, želim opozoriti na dvoličnost glede presoje kako se vodi seja. Tudi nisem zadovoljna, da nekdo obsodi, da sem janšistični glasovalni stroj, oprostite, jaz sem Mojca Škrinjar, poštena državljanka, ki razmišlja s svojo glavo in dela kar se ji zdi pravično in pošteno in učinkovito ter zakonito.   Zdaj pa, če dovolite, da se lotim zakona. Sintagma javni denar je ena izmed sintagem, ki se je odtujila ljudem, namreč kaj pa je javni denar, ko govorimo o zdravstvu. Javni denar, javni denar ne obstaja, javni denar je naš denar, moj, vaš, od vsakega volivca, to je zasebni denar, ki ga dajemo kot prispevke za zdravstveno zavarovanje kot davke za delovanje države. To ni noben javni denar, to je denar nas državljanov vsakega posameznika. Mi smo si izvolili naše predstavnike, ki delujejo operativno v obliki vlade in oni upravljajo z našim denarjem. Jaz sem vesela, da je pri poglavju zdravstva vključeno več možnosti, torej, da je vključeno čim več možnosti, da se razširi krog ponudnikov zdravstvenih storitev. Zdravstveni delavci delajo polni delovni čas in še ne zadošča in še manj bo zadoščalo, da bi pokrili vse storitve, ki so potrebne zato, da se zagotavlja dobro zdravstveno stanje vseh državljank in državljanov. Mene ne zanima ali zdravstveno storitev izvaja zasebnik, koncesionar ali pa javni zdravstveni dom ali javna bolnišnica. Mene zanima samo to, da dobim hitro, kakovostno zdravstveno storitev, ko jo potrebujem in da je ta zdravstvena storitev v okviru možnosti, ki jih država nudi oziroma ki jih izberemo s svojimi prispevki in davki državljani. In to je edino pomembno. Vem pa, da zasebniki zelo pazijo na to kako nabavljajo material in vem, da še vedno ni razčiščeno in da še vedno niso odgovarjali tisti, ki so zapravljali denar za neke žilne opornic, ki so bile 10-krat preplačane. Nikoli nisem slišala, da bi kateri zasebnik preplačal zdravstveni material. Tako, da imamo         polno zaupanja v zasebnike, še bolj si pa želim tega, da bi seveda vsi, ki potrebujemo kadarkoli kakršnokoli zdravstveno storitev, tudi do nje prišli v normalnem času. Kar mi je pri tem zakonu zelo všeč, je to, da je Ministrstvo za javno upravo odlično utemeljilo aplikacijo OstaniZdrav, zelo dobro je opisan postopek delovanja, hkrati pa tudi opisano varovanje osebnih podatkov. To je občutljiva tema in prav je, da je zelo dobro zakonsko utemeljena. Res, vse čestitke za to. Bi hkrati pozvala vse državljanke in državljane, da si naložijo to aplikacijo OstaniZdrav. Z njo varujemo sebe in druge. In ko varuješ sebe, ko varuješ druge, seveda ponujaš izhod iz te krize, ki se nam je tako, na žalost tako zgodila. Pozdravljam pomoč posameznikom zaposlenim, zlasti za starše, ki bodo dobili dvig nadomestila v višini 80 % namesto 50 in to za otroke, ki so v karanteni. Hkrati pozdravljam tudi podaljšanje ukrepa subvencioniranja krajšega delovnega časa. S tem se pomaga gospodarstvu. Gospodarstvu pa se pomaga ne le s tem, temveč tudi z mnogimi drugimi ukrepi. Ena izmed teh je tudi pomoč gostincem, hotelirjem, turističnim ponudnikom, da se podaljšuje bon za eno leto. Lahko bomo koristili bone tudi v zimskih mesecih in s tem pomagali gospodarstvu na tem področju, da preživi in se še okrepi. Turistični boni so se izkazali za izredno dobro zadevo in v resnici je tudi, so tudi pomagali k temu, da smo več potovali po Sloveniji in več koristili slovenske storitve, kot bi jih mogoče sicer. Prav se mi zdi tudi, učinkovit se mi zdi tudi ukrep izrekanja karantene, da je moč izreči jo ustno, da se napravi zaznamek, s tem se seveda zavaruje ukrep pred zlorabami. Rada bi povedala še nekaj o knjigi. Če sem prej govorila o sintagmi javni denar, lahko govorimo tudi zdaj o izrazu kultura. Kultura se mi zdi včasih, kot da je postala lastnina, da je v domeni ozkega kroga samooklicancev. Predstava je včasih, da obstaja zgolj še kultura avantgarde, ki ustvarja za sebe, ne za državljane in državljanke. Namreč, da je knjiga dostopna, je tudi dobro, da je cena dostopna. In to, da se ukinja, začasno sicer, da se prvih 6 mesecev ne zamrzne cene knjige, je seveda spodbuda vsem tistim, ki bomo lahko in ki bodo lahko kupili knjige tudi v teh 6 mesecih po znižani ceni. Knjiga je bila zelo dobrodošla v času splošne karantene in prav je, da bi bila bolj dostopna. Kaj pa je cilj pravzaprav knjige? Za koga je knjiga? Ali je za pisatelja, založnika ali knjigarnarja? Knjiga je za nas, bralke in bralce. In cilj je seveda, da čim več ljudi čim več bere, in sicer kakovostno literaturo in da podpiramo nakup kakovostne literature, še posebej pa tiste, ki je ustvarjena v slovenskem jeziku. Zato je ta ukrep več kot koristen, hkrati ščiti tako knjigarnarje in pomaga tudi seveda založnikom. Moram se odzvati še na navedbe o ukrepih v šolstvu, češ da so neustrezni. Jaz mislim, da so ukrepi pričakovani. Niso nič drugačni, kot so bili v        preteklem obdobju oziroma milejši, kot so bili v pomladanskem obdobju. O stroki, jaz sem prepričana, da se je ministrica posvetovala s stroko. Veste, stroka ni samo gospod Štrukelj, ki je seveda priporočal, če se dobro spomnim, kako naj se ne bi nosilo mask v šoli. Seveda, so starši dokaj sledili temu, ne vsi starši in zahtevali, da otroci ne nosijo mask. Danes imamo, kar imamo. Toliko o stroki. Strok je več vrst, veste in sindikat ravno ni stroka.  Kar zadeva stroko, so učitelji zelo dobro izpeljali pomladanski del. Prepričana sem, da bodo izpeljali tudi ta jesenski del, da bi bile pa možne druge rešitve, kot sem slišala od spoštovanega predhodnika, pa ne verjamem. Namreč, ne morete delati izmenskega pouka, če imate prvo in drugo triado, to se reče, cela triada, kajne, je torej prvi, drugi, tretji, četrti in peti razred. Čisto dobro sem razumela, da od petega razreda sledi šesti razred. Torej, peti razred je še v šoli, šesti razred pa doma in sedmi, osmi, deveti. Torej, če imate prvih pet razredov v šoli, potem se teh pet razredov razdeli verjetno na polovičke in zasedajo celo šolo. Ne smemo pozabit tudi na podaljšano bivanje, ki traja običajno do 16.30, nekateri oddelki delujejo tudi do 17h, nekateri se prej zaključijo in torej, v takem, na tak način, seveda ni možno izvajati dveh izmen, razen če bi seveda zopet starše prikovali na dom, to bi pa potem seveda prineslo zelo velike stroške. Prepričana sem tudi, da je v srednjih šolah, pri predmetih, kjer se dijaki delijo na manjše skupine, na praktično delo, da bo tudi to lahko steklo, kjer bo seveda lahko tudi zagotovljena razdalja oziroma kjer bo lahko zagotovljena razdalja in pa seveda individualno delo.  Tako da, pričakujem, da bojo ukrepi v šolstvu delovali tako in še bolje, kot so delovali v pomladanskem času. Vemo, da je ta način dela prinesel kar nekaj novih spoznanj učiteljem in učitelji, če se spomnimo, so bili s tem delom zadovoljni, na koncu koncev pa tudi učenci, dijaki in starši. Če se bomo vsi potrudili in bomo morda delali morda nekoliko drugače, kot so nas navajali, kot so nam vsiljevali svoje mnenje preko javne RTV, razni »reperji« Zlatki, razni »influencerji«, kot so Mark Potrči in pa seveda tudi sam sindikat, potem bomo ukrepe upoštevali. Tako jih bodo upoštevali tudi v šolstvu in verjamem, da bomo iz te krize prišli dokaj hitro in v dobri kondiciji.  Hvala.
Ja, replika, mag. Koprivc.  Izvolite.
Hvala lepa.  Spoštovana gospa Škrinjar, najprej, vem da poznate dobro področje šolstva, zato iz tega vidika vaše mnenje absolutno cenim, se pa ne morem strinjat s to vašo opazko, da sam vidim kot stroko zgolj gospoda Štruklja – to absolutno ne drži. Gospoda Štruklja sicer spoštujem, ni pa edini in tudi nisem imel njega v mislih. Včeraj je namreč predsednica Društva ravnateljev srednjih šol, gospa Nives Počkar, na nacionalni televiziji, ki ste jo tudi med drugim omenjali, govorila o tem, da ta model popolnega zapiranja šol ni pravi in da so oni, kot stroka, predlagali ta tako imenovani izmenični pouk oziroma pouk, kjer bi del srednješolcev - o srednjih šolah govorim – pouk spremljal v živo, se pravi bil fizično prisoten, del pa preko Skype-a oziroma na daljavo. S tem bi se zmanjšalo število otrok v šolah, hkrati pa bi se         (Nadaljevanje) ohranja neka kontinuiteta pouka. Ker namreč izkazalo se je v spomladanskem času, da pouk na daljavo nikakor ne more nadomestiti normalnega rednega pouka. Hkrati pokazatelji kažejo, pa nočem tega soditi, res ne, ampak vendarle da niso bili otroci v šolah glavni prenašalci virusa. Ampak, kot rečeno, o tem naj odloča stroka. Nikakor pa ni samo ena ali pa samo druga varianta, ne obstajajo neke vmesene rešitve, ki bi bile najverjetneje po tem, ko se jih dobro pretehta najprimernejše zagotovo.   Sedaj pa, kar se tiče mesta Ljubljana in najinega delovanja v mestnem svetu, jaz sem zelo ponosen, da sem član tega mestnega sveta, ponosen sem, da sem Ljubljančan. Ljubljana je mesto heroj, je odprto, napredno mesto. Bila bi lahko marsikdaj zgled delovanju vaše vlade in še komu. Gospod župan Janković je morda kdaj /oglašanje iz klopi/ oster pri vodenju sej, ampak nikoli…
Gospod Koprivc…
Spoštovani podpredsednik…
Lepo prosim…
…žaljiv, kot je bil…
…da se držite…
…žaljiv danes gospod…
…Poslovnika…
…Tanko. Nikoli ni žaljiv. In Ljubljana je lahko zgled marsikomu.
Gospod Korpivc, lepo vas prosim…
Hvala lepa.
…da spoštujete 73. člen Poslovnika in razpravljate oziroma imate repliko o točki dnevnega reda. Ne to kar delate na mestnem svetu Ljubljana …/oglašanje iz klopi/ Hvala lepa.   Izvolite, postopkovno.
hvala lepa, spoštovani podpredsednik. To, kar govorite vi sedaj je pa totalni nesmisel. Namreč, odgovarjal sem gospe Škrinjar. Ali sem se jaz lotil Jankovića ali ona? Izključno odgovoril sem na njen napad, da je Zoran Janković ne vem kakšen voditelj mestnega sveta. Odgovoril sem in lahko ponovim še enkrat, da gospod Zoran Janković pri vodenju mestnega sveta ni žaljiv in hkrati sem povedal gospe Škrinjar, da je mesto Ljubljana lahko zgled delovanju vaše vlade. Je odprto, svobodomiselno in spoštuje vsakega posameznika in posameznico. Hvala lepa.
Kakšen je vaš postopkovni predlog?
Spoštovani gospod podpredsednik, moj postopkovni predlog je, da se vi pri vodenju seje držite Poslovnika in hkrati da ne vpadate v besedo poslankam in poslancem. Hvala lepa.
Ne bom z vami več razpravljal.   Gremo naprej. Jani Möderndorfer ima besedo.   Izvolite.
Hvala lepa. Moram reči, da se moram nasmejati tej interpretaciji kaj kdo kaj govori in kaj ne. Pa ne bom komentiral, zato ker se bojim, da bom zbudil spet nov val marsičesa.  Bom pa seveda odgovoril v svoji razpravi tudi na tisto, kar seveda sedaj lahko. Gospa Škrinjar, kolegica je sedaj razpravljala in seveda ker je že razpravljala, seveda, lahko tudi komentiram, ker v sklopu 1. člena običajno imamo široko debato o samem predlogu zakona.   Fino bi bilo razčistiti v osnovi, preden se pogovarjamo, to jaz vedno govorim, je fino, če govorimo najprej vsi isti abecedo. Ker če ne govorimo iste abecede, potem sploh ne vemo o čem se pogovarjamo. In kolegica Škrinjar je v svojem uvodu zelo jasno povedala, da je denar v zdravstveni blagajni zasebni denar in da je to denar nas in da mi bomo odločali kam lahko gremo in kam ne, katero zdravstveno storitev bomo opravljali. Jaz moram reči, da sem izredno razočaran, ker gospa Škrinjar po tolikih letih še sedaj ne razume kaj je davščina, kaj pa prostovoljna odločitev. Tako, da gospa Škrinjar to, kar vi plačujete zavarovanje za svoj avto to je vaša odločitev in si izberete vi zavarovalnico in tako naprej. To, kar pa vam odvzamejo od plače, ker večina ljudi, če bi jih vprašali ne bi nič dali zato in je zato se država odločila, da je to obvezna dajatev, kar rečemo davek. In nekoč je ta dajatev bila v proračunu, ne boste verjeli. In če je bila v proračunu, kaj to pomeni, da je to zasebni denar? Ne, tisti hip, ko vam vzamejo denar postane to javna sredstva. Zardi tega, ker če bi to bilo tako, potem ker imamo tudi različne prispevek plačujemo, se pravi glede na procent plače in tako naprej, potem bi vi hoteli imeti malo več za ta denar, kot nekdo drug, ki malo manj plačuje in podobne neumnosti potem sledijo iz tega vašega načina razmišljanja. Zakaj to omenjam? Omenjam predvsem zato, ker če nimamo iste abecede potem tako izgleda         (Nadaljevanje): veste, kot da govorimo eden mimo drugega in govorimo čisto o stvareh, ki nimajo nobene veze. Zakaj pa je to gospa Škrinjarjeva omenila? Ja seveda, iz enega preprostega razloga, ker si želi, da gre ves denar na način tako, ker misli, da je tako prav, k zdravniku kjer bo ona se odločila. ja, potem bodo po tej logiki kot si vi predstavljate, bodo čakalne vrste, ne bomo prišli deset let do zdravnika, zaradi tega, ker bodo samo ene pet, deset zdravnikov delali ker bodo mislili zaradi promocije casha in pa kaj za kaj dobijo v čakalnici, da je to najboljša storitev na tem planetu. To kar pa seveda ste si z zakonom v PKP zamislili, da bi uvedli, to pa je resen problem. Govorim namreč predvsem o tistem delu kjer bi zelo radi podaljšali to obvezo nosilca zdravstvene dejavnosti. Jaz moram še enkrat poudariti, veliko ljudi tega ne razume, nosilec zdravstvene dejavnosti ne pomeni, da je on edini, ki lahko opravlja tudi zdravstvene storitve, ampak je odgovoren za program, ki mu je bil dodeljen, ne boste verjeli gospa Škrinjarjeva, z javnim denarjem, ne z zasebnim, zato pa imamo nosilca zdravstvene dejavnosti, ki so obvezni in ne boste verjeli, to ni izmišljotina slovenskega prostora ali pa nekega socializma pa komunizma pa ne vem kaj še vse zelo radi ponavljate, ampak predvsem odločitev v Evropski uniji vseh držav zaradi tega, ker je postal totalni nered kaj to pomeni nosilec zdravstvene dejavnosti in zato smo se leta 2017 odločili in zapisali, da mora biti v nekem prehodnem obdobju, to je najprej tri leta, do leta 2019, da se bo določilo nosilca zdravstvene dejavnosti. In kaj se je zgodilo? V vseh teh treh letih jih je premalo vložilo vlogo, ker je treba nek postopek začeti, ker samo od sebe se ne zgodi nič v tej državi, in smo zato leta 2019 podaljšali ta rok še za eno leto in smo rekli zdaj je pa dosti. No, kje pa je, v čem je pa pravzaprav problem tega podaljševanja. No, dajmo karte odpreti na mizo pa povemo po pravici kaj se v resnici dogaja. Danes imamo zasebno podjetje, ki se imenuje, ne vem, reciva zdravstveni dom, lastnik je zasebna oseba, ki sploh ni zdravnik ali pa je zdravnik, pa ne opravlja svojega poklica, karkoli in ni nosilec zdravstvene dejavnosti, ima pa po pogodbi zaposlene tri, štiri zdravnike, ki opravljajo neke določene storitve in ta lastnik se je odločil, da bo konkuriral pri zdravstveni blagajni na podlagi koncesije za javna sredstva, ne boste verjeli, za javna sredstva, zardi tega, ker ve, da na ta način bo lahko dobil tudi paciente in bo lahko opravljal svoje storitve oziroma bo firma delovala in podpiše pogodbo z zdravniki, ki bodo opravljali določene programe, ampak veste v čem je problem, problem je, da recimo za tiste programe, ki jih je dobil od zdravstvene blagajne, on nima tam ljudi, ki bi izvajali te storitve, ampak enkrat enega najame enkrat drugega, itn. Nosilca, ki je odgovoren za to, da bo pa vodil ta program, da se bo res uskladil s tem s čimer je dobil ta sredstva, dejansko uporabljala, pa ga ni v tej firmi in zato je treba določiti nosilca zdravstvene dejavnosti. Kaj pa vi govorite? Vi pa razlagate, da zdravnik, ki je končal specializacijo, pred tem pa še medicinsko fakulteto, da s tem, ko ni nosilec zdravstvene dejavnosti, ne more opravljati zdravstvenih storitev. Veste kaj je to? Navadna debela laž. Vsak, ki konča medicinsko fakulteto in konča specializacijo, lahko opravlja samostojno zdravstvene storitve, ampak nosilec zdravstvene dejavnosti pa ne more takoj postati. Zakaj ne? Ker tudi v Nemčiji ne more. Ne boste verjeli, vsi se tako radi sklicujete na Nemčijo, tudi v Nemčiji ne more, zardi tega, ker se pričakuje, da bo pridobil neke določene prakse in neke določene navade, ki jih ni dobil še med specializacijo. Med specializacijo je dobil samo pregled skozi vse različne programe, ki se izvajajo in dobro vrste, da danes poteka resna strokovna diskusija ker bi želeli, da specializacijo opravljajo večji del pri tistemu kjer bodo kasneje tudi delali. Zakaj pa vi to danes vnašate v PKP 5? Zakaj to sploh vnašate to podaljšanje in najprej ste predlagali za 8 let podaljšanje, zdaj je nastal amandma s katerim ste skrajšali to nazaj na, se pravi, da bo         samo dve leti, mi pa predlagamo, da samo še za eno leto podaljšamo, ker, a veste, tisti, ki ni želel tega narediti v štirih letih, ne bo naredil niti v osmih niti v desetih – ker ne more. Vi bi pa radi to naredili iz enega razloga, ker istočasno razpisujete razpis, s katerim bi radi dodelili njim sredstva, veste pa, da jih ne bodo dobili, če ne bodo nosilci zdravstvene dejavnosti, ker se ne morejo javiti na razpis - zato to počnete -, ker jim čez en mesec poteče rok, zaradi katerega bi morali postati nosilci zdravstvene dejavnosti. In to je ključen problem. Jaz si želim imeti zdravnika, ki ima opravljeno specializacijo in ima v programu, s katerim bo plačana moja zdravstvena storitev, ki jo bodo opravili na meni, tudi jasno določenega nosilca zdravstvene dejavnosti, zato da bo jasno, kdo pije in kdo plača, ne da se bo delalo nekaj »na šmafu«. In to je ključen problem. Nosilce zdravstvenih dejavnosti imajo v javnih zavodih že zdavnaj vsi določene. Pa veste zakaj? Ker jih imajo zaposlene. Oni jih pa noče zaposliti, ker je cenejši, ker ga prikazuje kot strošek, ne kot delovno silo. Saj vsi poznamo te mahinacije, ki jih počnejo, po večjem zaslužku. In potem govorijo, da delajo z dobičkom, javni zavod pa ne zna tega delati z dobičkom - seveda ne, zato ker bi zaobšel vse zakone. In to je ključen problem. No, potem imamo pa še en problem, zelo problematičen, ki se mu reče – kar bi radi uvedli pri celi zadevi, ko sprejemate ukrepe… Danes sem poslušal že v razpravi, češ, dajmo skrajševati čakalne vrste – dajmo, jaz sem za, seveda, absolutno. Ampak dajte mi povedat, zakaj zasebniki niso vključeni v zmanjševanje problematike, ki nastaja pri covidu. Zakaj to delamo samo v javnih zavodih, zakaj tega ne delajo zasebniki? Zakaj morajo samo zdravniki iz javnih zavodov delati in biti ogroženi pri covidu? Zakaj čudežno zdravniki v zasebnem sektorju zbolijo in so na bolniški in imajo zaprta vrata? Obstajajo tudi nasprotni primeri, ki jih seveda tudi grajam. To je, konkretno - ravno včeraj sem izvedel -, zobozdravnik zasebnik s koncesijo je želel pomagati v mesecu maju pri nujnih zobozdravstvenih primerih, in »jedva« skafandre in tako naprej. Ali mislite, da so mu odobrili, da gre delat? Ne! Zato, ker so mislili, da je ta razlika in ga enostavno ne morejo plačati, ker niso imeli pravne podlage. Vlada do danes tega ni rešila. V PKP 5 tega ne vidim, niti v štirici, niti v trojki, niti v dvojki tega problema ne vidim, da bi ga rešila. In veste, kaj mi je rekel ta zobozdravnik? Rekel mi je naslednje: »Hotel sem iti kot prostovoljec, pa so rekli, da spet nimajo pravne podlage za to, da se to zgodi.« Seveda je pa tudi druga resnica – zasebni zobozdravnik ne bo šel na 53. plačilni razred v javni zavod za covid-19 delat, nikoli, nikdar! To so ključni problemi. Kje imamo to v PKP 5, da bomo rešili te težave? Kje imamo to zapisano? Ne, mi se ukvarjamo z boni, to je zdaj ključen problem. In danes zjutraj berem Delo, na Twitterju objavi naslednji podatek: »Izjema bo za tiste, ki imajo bone, da bodo lahko prehajali pri zaprtih regijah.« Dajte mi povedat, pa kje je ta logika! A virus se ne bo dotaknil tistih, ki bodo šli na počitnice, koristiti bone? Namesto da bi jih zamrznili pa podaljšali in bi bila stvar rešena. Ampak nekdo skrbi, da njegov žep ne bo prizadet med krizo. Po drugi strani bi pa z veseljem lokale zapirali, pa vse spaje in ne vem kaj še vse, vse, kar se da zapreti. Vi boste na kant spravili to državo in gospodarstvo z nedomišljenimi ukrepi. To je vaš ključen problem. Jaz razumem, da vi lajnate, ker morate lajnati, zaradi tega, ker je Vlada predlagala. Kje si pa upate svojemu šefu reči ne, in boste preprosto kričali do nezavesti, dokler se da. Ampak, veste, problem bo, ker čez štiri, pet let vas bomo vsakič spomnili, tako kot smo vas spomnili za ZUJF, ki ste ga naredili leta 2012, in samo ogledalo vam bomo nastavili, kje so problemi; pa da vidimo mi ta trenutek resnice.  Naslednja stvar, ki je pa za mene ključna, problematična in kriči do nebes, je pa kršenje ustave. Veste, pojma zasebno mi ne tlačiti in razlagati, tako kot sem danes slišal, da ga ne smemo brati tako črkobralsko, češ da se ve, kateri prostori so zasebni. Res, dajte mi povedati, pravniki, kaj pomeni zasebno, beseda zasebno. To pomeni – kaj?         Ko vrata lokala zaprem, postane zaseben, ali kako? Kaj pa stanovanje, a je to zaseben prostor ali ni? Ker noter niste jasno napisali v zakonu, da to ne velja za stanovanja. Še več, Ustava zelo jasno govori, pa mi naj kdo razloži. 36. člen: »Stanovanje je nedotakljivo. Nihče ne sme brez odločbe od sodišča proti volji stanovalca vstopiti v tuje stanovanje ali v druge prostore niti jih ne sme preiskovati. Pri preiskavi ima pravico biti navzoč tisti, čigar stanovanje ali prostori se preiskujejo, ali njegov zastopnik. Preiskava pa se sme opraviti samo v navzočnosti 2 prič.« No, zdaj pa prihaja tisti del, ki je zanimiv zaradi tega zakona. »Pod pogoji, ki jih določa zakon, sme uradna oseba brez odločbe sodišča vstopiti v tuje stanovanje ali tuje prostore,« oni govorijo o tujih prostorih, ne govorijo o zasebnih prostorih, »in izjemoma brez navzočnosti prič opraviti preiskavo, če je to neogibno potrebno, da lahko neposredno prime storilca,« poslušajte me, »prime storilca kaznivega dejanja ali da se zavarujejo ljudje in premoženje.« Oprostite, govorimo o kaznivem dejanju. Kršenje karantene pa ni kaznivo dejanje, v tej državi upam, da še ne, ampak je prekršek, za to se vodijo prekrškovni postopki. In to je neposredna kršitev Ustave in zato se mi smili Zakonodajno-pravna služba, ko vas opozarja in vas je opozarjala na 51 straneh, kakšne kozlarije počnete. In potem poslušam enega od ministrov, ki reče naslednji stavek: »Ja, veste, saj na zakonodajo je treba gledat, pravno mnenje, saj veste, več pravnih mnenj obstaja.« Kako je to šlo skozi službo vlade, da vi na odboru z ne vem kolikimi amandmaji, pa danes ponovno popravljate svoj lastni zakon. Govori samo o tem, da Služba za zakonodajo vlade ni opravila svojega posla ali ga pa ne more, ker ste jim zlomili roke. In zato jaz pravim, da tej vladi ni moč zaupat. In v tem Državnem zboru je nemogoče in nedopustno, da se kršijo temeljne osnovne človekove pravice. Mi smo za to, da se zaščitimo pred virusom, mi smo za to, da sprejmemo ukrepe, ampak dajte mi razložit, dajte mi razložit samo eno stvar, imamo denar za bone, nimamo pa denarja za bolnice. Dajte mi razložit to logiko, jaz jo ne. Če jo vi, prav, ampak jaz jo ne. In to imamo mi ključen problem konstanten tukaj. Saj jaz razumem, ko Janez Janša govori, imamo prioritete, ampak oprostite, prioriteta je v prvi vrsti človek v tej državi, ne politična ideologija. In to imate vi konstanten problem, da skrivate kvazi reševanje države z ideološkimi zgodbami. Kaj je bila včeraj glavna tema? Da je sestanek na Brdu, pa da imamo Madžara spet v državi. To je bila glavna tema. Po tihem pa od zadaj vlada ukinja 8 agencij. Lepo vas prosim, pa kdo vam še verjame v tej državi. Pa ste res toliko naivni, da ljudje mislijo in vam ploskajo? Probajte še z enim preletom aviona, probajte samo še z enim preletom, če si upate, če imate ta pogum. Meni je žal, da danes samo še državni sekretarji sedijo tukaj, razen ena ministrica, razen ena. Veste zakaj? Nimajo jajc, da bi tukaj sedeli. / oglašanje iz dvorane/