Do nadaljnega zaradi prenove spletnega mesta Državnega zbora podatkov na Parlametru ne osvežujemo, ker strojno berljivi podatki trenutno niso dosegljivi. Se opravičujemo za nevšečnosti.

45. nujna seja

Odbor za finance

20. 10. 2020
podatki objavljeni: 20. 10. 2020

Transkript

Spoštovane gospe in gospodje, lepo pozdravljeni! Začenjam 45. nujno sejo Odbora za finance.   Obveščam vas, da je zadržan in se današnje seje ne more udeležiti član odbora Jani Ivanuša. Zaenkrat nisem prejel dokumentov o nadomeščanju, vidim pa, da pravkar prihajajo. Tako vas obveščam, da poslanka Nada Brinovšek nadomešča poslanca Franca Rosca iz Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.     S sklicem seje ste prejeli predlagani dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.    Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ODLOKA O SPREMEMBAH ODLOKA O OKVIRU ZA PRIPRAVO PRORAČUNOV SEKTORJA DRŽAVA ZA OBDOBJE 2020-2022.   Predlog odloka je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada Republike Slovenije, in sicer 1. oktobra letos. Odbor obravnava predlog odloka na podlagi šestega odstavka 6. člena v povezavi s prvim odstavkom 13. člena Zakona o fiskalnem pravilu in kot matično delovno telo tudi na podlagi 107., 108., 169.a in 171. člena Poslovnika Državnega zbora.   K tej točki so vabljeni: Ministrstvo za finance, Fiskalni svet, Urad za makroekonomske analize in razvoj ter Zakonodajno-pravna služba.   Poleg predlaganega odloka ste prejeli še naslednja gradiva: Oceno Fiskalnega sveta za uveljavljanje izjemnih okoliščin, mnenje Zakonodajno-pravne službe, Oceno Fiskalnega sveta z dne 16. oktobra 2020 in stališče Vlade Republike Slovenije do Ocene Fiskalnega sveta z današnjim dnem.   Rok za vložitev amandmajev je potekel z začetkom obravnave predloga odloka in amandmaji niso bili vloženi.     Začenjam drugo obravnavo predloga odloka, v kateri bomo na podlagi 171. člena v povezavi s 126. členom Poslovnika Državnega zbora opravili razpravo in glasovanje o posameznih delih oziroma členih predloga odloka.   Razpravo bomo opravili po naslednjem vrstnem redu: najprej bo na vrsti Vlada, potem Zakonodajno-pravna služba, Fiskalni svet, Vlada za odgovor Fiskalnemu svetu in Urad za makroekonomske analize in razvoj.   Besedo dajem predstavniku Vlade, v tem primeru je to finančni minister, gospod Andrej Šircelj.    MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala lepa.   Spoštovani predsednik Odbora za finance, spoštovani predsednik Fiskalnega sveta, spoštovane poslanke in poslanci, gospe in gospodje!  Pred vami je Predlog odloka o spremembah Odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2020-2022 in Ocena Fiskalnega sveta ter mnenje Vlade Republike Slovenije na to oceno.   S spremembami odloka se spreminjajo nekateri ciljni saldi in največji obseg izdatkov za leti 2021 in 2022.     ŠZ) – 14.05    Zaradi izjemnih okoliščin, ki so nastale zaradi epidemije covid-19, je Državni zbor že sprejel spremembo tega odloka in sicer v delu, ki se nanaša za leto 2020. Spremembe odloka se tokrat nanašajo na leti 2021 in 2022. Izjemne okoliščine veljajo tudi za leto 2021. Trenutna zapletena situacija, drugi val širjenja virusa in razglasitev epidemije kaže, koliko negotovosti je pred nami. Načrtovanje življenja, gospodarstva, finančnih gibanj, prihodkov in odhodkov za leto 2022, je zato še toliko bolj negotovo.   Do razvoja izjemno uspešnega cepiva oziroma njegove širše uporabe, ne moremo predpostaviti drugačnih scenarijev. Trenutno pričakovana gospodarska rast, je za leto 2020 ocenjena na -6,7 %. 5,1 %, se pravi pozitivna za leto 2021 in 3,7 %, za leto 2022. Za leto 2021 naj bi se ob trenutnih predpostavkah kazalniki izboljšali, gospodarska aktivnost iz leta 2019 pa naj bi bila dosežena po najugodnejšem scenariju v letu 2022. Ob razširitvi in poglobitvi epidemije pri nas in po svetu, pa se kazalci rasti in tudi drugi makroekonomski kazalci lahko hitro spremenijo. V teh okoliščinah so življenja in zdravje ljudi na prvem mestu. Hkrati pa bomo zagotovili zadosten obseg ukrepov za ohranjanje delovnih mest in gospodarstva, ter socialnih in zdravstvenih ukrepov tudi v naslednjih obdobjih.   Dosedanji ukrepi so pozitivno vplivali na ohranjanje delovnih mest oziroma so preprečili večji padec bruto družbenega proizvoda. Tako je bilo v ukrepe iz prvega paketa vključenih več kot pol milijona ljudi, ki so prejeli različna dohodkovna nadomestila. Več kot 40 tisoč samozaposlenih je v povprečju od meseca marca do aprila prejelo temeljni dohodek. V istem obdobju je bilo v povprečju na mesec vključenih v ukrep čakanja na delo okoli 27 tisoč podjetij in 150 tisoč samozaposlenih. 49 tisoč podjetij in 480 tisoč zaposlenih pa je bilo v povprečju na mesec oproščenih plačila prispevkov za pokojninsko zavarovanje. Ukrepamo in ukrepali bomo hitro in učinkovito. Ocenjujemo, da bo trenutni gospodarski cikel daljši, saj bo okrevanje po covid-19 krizi drugačno in daljše kot običajno in lahko traja tudi tja do leta 2030.   Sprememba ciljev iz odloka, ki se nanaša na leti 2021 in 2022 je potrebna za zagotavljanje izvajanja ukrepov za boj proti covid-19 in za okrevanje gospodarstva. S predlaganimi spremembami odloka za pripravo proračunov sektorja države 2020 in 2022, se bo za leto 2021 zgornja meja izdatkov sektorja države povečala na 24 milijard 900 milijonov evrov. Po denarnem toku, se bo v letu 2021 dovoljena zgornja meja izdatkov povečala na 13 milijard 520 milijonov evrov za državni proračun in na dve milijarde 440 milijonov za lokalne enote sektorja države. V letu 2022 se bo zgornja meja izdatkov sektorja države povečala na 24 milijard 950 milijonov evrov, po denarjem toku, pa se bo dovoljena zgornja meja izdatkov povečala na 12 milijard 650 milijonov evrov za državni proračun.   Cilj ni saldo sektorja države v letu 2021, je ocenjen na primanjkljaj -6,6 % bruto družbenega proizvoda. Ciljni saldo državnega proračuna pa na 5,7 % bruto družbenega proizvoda. Ob tem je zelo pomembno, da se oba primanjkljaja znižujeta glede na leto 2020, z začrtano fiskalno politiko na eni strani, zagotavljamo spodbude, hkrati pa načrtujemo postopno znižanje primanjkljaja. Naj poudarim, da je zaradi izjemnih okoliščin tudi v letu 2021 dovoljeno začasno odstopanje od fiskalnih pravil. Glede na to, da bo opredeljeno leto 2022, se bo pot za zniževanje         primanjkljaja ponovno določila. Trenutni scenarij za leto 2022 zagotavlja določen fiskalni napor, saj predvideva znižanje primanjkljaja sektorju države iz minus 6,6 % na minus 4,6 % bruto družbenega proizvoda in državnega proračuna iz minus 5,7 % bruto družbenega proizvoda na 3,1 % bruto družbenega proizvoda.  Naj ob tem omenim, da tudi druge evropske države pričakujejo primanjkljaje v podobni višini, saj so vse države spodbujene v ukrepanje proti epidemiji. V Avstriji tako načrtujejo v letu 2020 minus 9,5 % primanjkljaja odstotkov od bruto družbenega proizvoda in v letu 2021 minus 6,3 % bruto družbenega proizvoda primanjkljaja. V Nemčiji, v letu 2020 minus 6,25 % in v letu 2021 minus 4,25 % bruto družbenega proizvoda. Podobne številke lahko zasledimo na Finskem, Slovaškem, v Franciji in tako dalje.  V zvezi z upoštevanjem fiskalnim pravil, ter, v teh nepredvidljivih časih, naj poudarim, v okviru splošne odstopne klavzule, dogovorjene za leti 2020 in 2021, je bilo na evropski ravni soglasno sprejeto, da se zaradi odstopanj od fiskalnih pravil, ne bo sprožil noben postopek, ki je predviden v paktu za stabilnost in rast. Zaradi zelo nezanesljivih izračunov posameznih parametrov in projekcij, ni mogoče podati dovolj zanesljive ocene glede doseganja fiskalnih ciljev. Osnutki proračunskih načrtov za naslednje leto bodo tako le kvantitativno ocenjeni.  Poleg nacionalnih ukrepov je nedavno tudi na evropski ravni prišlo do dogovora o paketu ukrepov za okrevanje, ki bodo financirani iz evropskega proračuna in ki bodo imeli znaten vpliv na srednji rok in posledično iskanje novega finančnega ravnotežja. Vsi navedeni ukrepi imajo oziroma bodo imeli tudi v naslednjih mesecih in letih znaten vpliv na javne finance držav članic. To pa je tudi razlog, da je dopuščen začasen odstop od fiskalnih pravil, ter tudi od pravil srednjeročnega načrtovanja.  Spoštovani poslanci, spoštovane poslanke, priča smo visokemu porastu števila okuženih in ponovno razglasitvi epidemije. Negotovosti se niso zmanjšale, kvečjemu povečale. Ne glede na vse, je treba storiti vse za močno okrevanje pred obravnavo oziroma ocenjevanjem fiskalnega stanja. Mednarodni denarni sklad ob zadnji napovedi poudarja, da se je treba odzvati drugače, kot v prejšnji krizi, ko so bila priporočila prehitro usmerjena v finančno fiskalno konsolidacijo. Tokratna kriza je drugačna, zahteva daljše okrevanje in premišljeno ravnanje. To pomeni, da bo pot do nadaljnjega strukturnega uravnoteženja, močno zaznamovana s hitrostjo in obsegom ukrepanja tudi celotne Evropske unije. Evropska centralna banka pri tem poudarja, da se moramo izogibati vsakemu prehitremu umiku v podporo fiskalne in monetarne politike. Še naprej je treba ohranjati zdrava jedra podjetij, zaposlenost in čim večjo enakost, da škoda na dolgi rok ne bo prevelika.  Hvala lepa.
Hvala, gospod minister.  Nadaljujemo s stališčem Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. Besedo dajem gospe Sonji Bien Karlovšek.  Izvolite, prosim.
Sonja Bien Karlovšek
/ izključen mikrofon/ Hvala / nerazumljivo/
Samo trenutek… Minister, če izklopite mikrofon. Tako, zdaj pa izvolite…
Sonja Bien Karlovšek
Hvala lepa še enkrat.  Zakonodajno-pravna služba z vidika svojih poslovniško določenih nalog na sam predlog odloka ni imela pripomb, je pa izrazila stališče, da je za oceno ali so podane izjemne okoliščine, ki omogočajo odstope od fiskalnega pravila in s tem sprejema okvira na podlagi 13. člena Zakona o fiskalnem pravilu, upoštevana vsakokratna predhodna ocena Fiskalnega sveta.  Hvala.
Hvala lepa.  Nadaljujemo s stališčem Fiskalnega sveta, zato dajem besedo predsedniku, gospodu Davorinu Kračunu.  Izvolite, prosim.
Davorin Kračun
Spoštovani predsednik Polnar, minister Šircelj.  Fiskalni        (Nadaljevanje) Fiskalni svet je pripravil celovito oceno proračunskih dokumentov za leti 2021 in 2022. Ta ocena vsebuje oceno izpolnjevanja pogojev za uveljavljanje izjemnih okoliščin, pa tudi oceno predloga odloka o spremembah odloka o okviru za pripravo proračunov za obdobje od 2020 do 2022, tudi predloga sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2021, tega sicer danes ni na dnevnem redu in pa predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2022. Z zakonom o fiskalnem pravilu so določeni pogoji, ki omogočajo začasno odstopanje od srednjeročne uravnoteženosti javnih financ v letih 2020 in 2021. Glede na trenutno razpoložljive informacije so ti pogoji izpolnjeni. Za leto 2022 pa tega v tem trenutku še ni mogoče nedvomno potrditi. Raven gospodarske aktivnosti iz obdobja predkrize bo namreč po letošnjem občutnem vpadu kljub sorazmerno hitremu okrevanju gospodarske aktivnosti kot izhaja iz osrednjega scenarija jesenske napovedi Umar doseženo šele sredi leta 2022. Ob tem je Umar identificiral številna tveganja, ki so po oceni Fiskalnega sveta pretežno negativna. Ključno za presojo o obstoju izjemnih okoliščin je negotovost glede nadaljnjega poteka epidemije. Zato ugotovitev o obstoju zakonsko določenih pogojev za uveljavitev izjemnih okoliščin ni statična in jo bo Fiskalni svet redno preverjal pri presoji naslednjih proračunskih dokumentov. Zaprosilo Vlade glede ugotovitve obstoj izjemnih okoliščin je Fiskalni svet prejel hkrati s predlogi proračunskih dokumentov. Pričakovali bi sicer, da bi bila ocena o obstoju izjemnih okoliščin osnova za pripravo dokumentov. Tokrat pa je bila ta ocena že do neke mere prejudicirana. Javnofinančne načrte zaznamujejo predvsem učinki ukrepov za omilitev posledic epidemije. Do konca septembra letos so odhodki državnega proračuna za Covid ukrepe znašali tisoč 588 milijonov evrov, v rebalansu za celo leto 2020 je predvidenih 2 tisoč 580 milijonov. Torej, dve milijardi in pol. V zadnjih treh mesecih leta 2020 torej ostane še okoli milijarde evrov za Covid ukrepe. Prihodnje leto bo za te ukrepe po podatkih Ministrstva za finance namenjenih 774 milijonov evrov, leta 2022 pa še vedno 213 milijonov evrov, čeprav v obrazložitvi splošnega dela proračuna ministrstvo navaja, da v letu 2022 ni predvidenih odhodkov za Covid-19 ukrepe. Tako naj bi se skupni primanjkljaj državnega proračuna v naslednjih letih postopoma zmanjševal.   Fiskalni svet je že marca ugotovil, da so izpolnjeni zakonski pogoji za uveljavitev izjemnih okoliščin, opozoril pa, takšna analiza pa pokaže primanjkljaj državnega proračuna prihodnje leto, da se bo prihodnje leto dodatno občutno povečal tudi ne da bi upoštevali Covid ukrepe, in sicer za 1,3 milijarde evrov v letu 2020 na 2 milijardi evrov oziroma za okoli 700 milijonov evrov več. V letu 2022 naj bi se primanjkljaj zmanjšal, a bo po projekcijah ostal večji, kot v letošnjem letu glede na sprejeti rebalans. Po razpoložljivih projekcijah bo saldo celotnega sektorja država brez upoštevanja neposrednega učinka Covid-19 ukrepov letos izkazoval primanjkljaj 2,7 % BDP, prihodnje leto pa bi se         naj več kot podvojil, na 5,8 % bruto domačega proizvoda. Še v letu 2022 bo primanjkljaj celotnega sektorja države še vedno izrazit, in sicer 4,6 % bruto domačega proizvoda.   Ključni razlog za pričakovano dodatno poslabšanje stanja javnih financ v 2021 je načrtovana izrazita okrepitev rasti odhodkov, ki naj bi brez upoštevanja covid ukrepov znašala 17,4 %. Izhajala naj bi predvsem iz močnega povečanja odhodkov za investicije, visoka, tudi več kot 10 % rast, pa naj bi bila tudi rast ostalih odhodkov. Takšna rast slednjih predstavlja tveganje za srednjeročno stabilnost javnih financ, saj precej presega rast potencialnega proizvoda. Osnovna usmeritev v investicije je sicer smiselna, vendar tako izrazito enkratno povečanje na osnovi, glede na naše pretekle izkušnje z javnimi investicijami kaže, da je načrtovanje precej optimistično. V primeru realizacije pa ga spremljajo številna tveganja. To je povezano tako z dejansko učinkovitostjo teh investicij kot tudi z absorpcijsko sposobnostjo administrativnega aparata z vidika priprave, upravljanja in nadzora, kot tudi absorpcijske sposobnosti gospodarstva samega, vključno z omejitvami na trgu dela. Osredotočiti se je potrebno predvsem na čim bolj učinkovito porabo razpoložljivih nepovratnih evropskih sredstev, ker so načrti glede na z izkušnjo porabe, na izkušnjo z dinamiko porabe teh sredstev v obeh večletnih finančnih okvirih precej optimistični.   Ob vseh identificiranih tveganjih glede načrtovanih javnofinančnih gibanj pa Fiskalni svet znova jasno poziva, da naj bodo ukrepi za omilitev posledic epidemije preudarni in resnično usmerjeni v tiste dele javnih storitev in gospodarstva, ki so najbolj obremenjeni. Trenutne zdravstvene razmere namreč potrjujejo pričakovanja, da bo pred dokončnim zaključkom epidemije verjetno še nekaj obdobij, ko se bodo razmere zaostrile do te mere, da bodo potrebni dodatni zajezitveni ukrepi in s tem tudi potreba po pomoči iz javnofinančnih virov.   Fiskalni svet poziva tudi, da naj bodo načrti glede investicij realistični in usmerjeni v dele z največjim mogočim pozitivnim učinkom na gospodarski potencial ter v čim večji meri financirani z nepovratnimi evropskimi sredstvi. Pri tem naj se zaradi preteklih negativnih izkušenj z velikimi javnimi investicijskimi projekti ter opozorili mednarodnih institucij in drugih pristojnih organov zagotovi neoviran in neodvisen nadzor nad porabo sredstev.   Javna poraba naj bo v delu, ki se ne nanaša na nujne ukrepe za omejitev posledic epidemije, preudarna, učinkovita in razvojno usmerjena. Pri tem naj bodo nosilci ekonomske politike vsaj do obdobja, ko se bo negotovost zmanjšala, previdni pri sprejemanju diskrecijskih ukrepov, ki niso neposredno povezani z epidemijo in učinkovitim spodbujanjem okrevanja ekonomije. Ne dovolj domišljeni ukrepi utegnejo tako na strani prihodkov kot tudi izdatkov poslabšati strukturni položaj javnih financ.   Hvala lepa.
Hvala gospodu predsedniku Fiskalnega sveta, gospe in gospodje, prejel sem še eno pooblastilo, in sicer poslanec Boštjan Koražija nadomešča poslanca Luko Meseca iz Poslanske skupine Levica.   Sprašujem ministra za finance, ali se želi referirati na stališče, ki ga je izrazil predsednik Fiskalnega sveta? Izvolite, prosim, minister Šircelj.
Spoštovani predsednik, spoštovani predsednik Fiskalnega sveta, najprej zahvala za vaše mnenje, za opozorila,        ki ste jih tudi tukaj navedli. Vlada bo upoštevala vaša priporočila tako glede odhodkov in predvsem nadzora. Moram povedati, da že sedaj je nadzor nad odhodki poostren, posebej se tovrstni odhodki evidentirajo. Tukaj bi rad seveda povedal, da s tem proračunom in s tem odlokom dejansko Vlada zasleduje prociklično fiskalno politiko, ki je po naravi ekspanzivna. Vemo, da je prišlo do zmanjšanja potrošnje na ravni osebne potrošnje in zaradi tega je državna potrošnja toliko večja seveda, zaradi tega, da dvigne gospodarstvo in da dvigne tudi gospodarsko rast. Rad bi povedal tukaj, da so vključeni v leto 2022, ko govorimo o tako imenovanih covid rezervah seveda tudi nekateri primanjkljaji, ki jih bodo imeli javni zavodi, zato je temu tako. Mi predvidevamo za leto 2020 še milijardo rezerv za Covid. Jaz si močno želim, da je ne bomo potrošili milijardo, vendar tveganja so velika to kaže sedanja situacija. Pričakujemo, da bo zdravilo široko uporabljeno čim prej predvsem v letu 2021, kar bo bistveno zmanjšalo seveda tudi tveganja in s tem tudi financiranja zdravstva oziroma vseh tistih dejavnosti, ki pomenijo lajšanje položaja ljudi in zagotavljanje delovnih mest oziroma zadržanje delovnih mest. Seveda nekateri izdatki so posredno naravnani na Covid, to so predvsem tisti izdatki, ki se nanašajo na posredno torej, ki se nanašajo na transfere brezposelnim, družinski prejemki, starševska nadomestila, transferji za zagotavljanje socialne varnosti, subvencioniranje stanarin in podobno in to so tudi, če želite ne morda neposredni, ampak posredni Covid izdatki vsaj tako jih jaz tukaj delovno imenujem. Po drugi strani pa dejansko imate prav, investicije predvidevamo v letu 2021. Imamo na razpolago tudi evropske fonde, evropski denar tako tisti, ki je nepovraten kot tudi tisti, ki je povraten in menim, da je treba zagnati ta investicijski ciklus ob takšnih ukrepih, da bodo enostavno zagotovili tudi učinkovitost teh investicij. Ob tem je treba zagotoviti tudi debirokratizacijo in de administracijo celotnega javnega sektorja predvsem, zaradi tega, da te investicije se začnejo izvajati in da bomo imeli tudi učinke teh investicij. O teh učinkih seveda je težko govoriti naslednje leto tudi mednarodne institucije tudi mednarodni denarni sklad seveda govori o nekaj letnem kasnejšem rezultatu določenih investicij. Če poenostavim, učinki izgradnje nove ceste, nove infrastrukture, nove železnice ni viden takoj je viden kasneje in po tem bomo tudi ravnali. Tukaj lahko seveda poudarim, da bomo smotrno uporabljali sredstva in da bomo seveda tudi vse nadzorne institucije dejansko in zagotavljali vse podatke za to, da bo poraba teh sredstev transparentna in da v povezavi s tem je tudi tukaj vse specializirane ustanove kot na primer računsko sodišče in seveda tudi v prvi vrsti Državni zbor.   Hvala lepa.     PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospod minister.   Nadaljujemo na vrsti je direktorica Urada za makroekonomske analize in razvoj. Gospa Maja Bednaš oziroma oprostite Marijana Bednaš imate besedo.  Prosim.
Marijana Bednaš
Hvala lepa za besedo, predsedujoči. Spoštovane, spoštovani, lepo pozdravljeni!  Odlok, kot smo že slišali, je pripravljen na podlagi jesenske napovedi Umarja, pripravili smo jo septembra in kot sem že na tem odboru poudarila ob uvodnih pojasnilih ob razpravi o rebalansu za letošnje leto, je bil padec v letošnjem drugem četrtletju nekoliko manjši kot smo še pričakovali spomladi, poleti, tudi okrevanju v poletnih mesecih nekoliko hitrejše in ob izboljšanih napovedih v mednarodnem okolju je jesenska napoved zato nekoliko bolj optimistična oziroma v njej pričakujemo malo manjši padec kot v poletni napovedi, to je že omenjenih 6,7 % padec, v poletni napovedi je bil 7,6 %, še vedno je pa to zelo globok upad gospodarske aktivnosti v zelo negotovih razmerah, čemur smo priča stopnjevanju te negotovosti, smo priča ravno v zadnjih tednih. Za prihodnje leto pričakujemo 5,1 % rast, pri čemer gre za krepitev izvozne aktivnosti, investicijske aktivnosti zlasti infrastrukture in pa investicij v zgradbe tre krepitev zasebne potrošnje v znatni meri, gre pa vendarle tudi za odbor z letošnje nizke osnove. Tako, da raven BDP iz predkriznega obdobja pred začetkom epidemije v prihodnjem letu predvidoma še ne bo dosežena ob tem zmernem razvoju epidemioloških razmer in to raven bi lahko dosegli sredi leta 2022, ko pričakujemo 3,7 % gospodarsko rast. Ob tem bi pa še poudarila zlasti v luči razvoja dogodkov v zadnjih tednih, da smo k pripravi jesenske napovedi ob obilici negotovosti tveganja in ponovnega povečanja okužb že v septembru pristopili zelo konservativno, tako da smo predpostavili ohranjanje omejitev, nihanje gospodarske aktivnosti, posebej v nekaterih dejavnostih kot so recimo gostinstvo in nekatere osebne storitve. tudi širše gledano cel turistični sektor. Na splošno pa za celotno napoved ocenjujemo, da bo okrevanje postopno z nihaji in da bo zelo diferencirano po dejavnostih. Tako, da sedanje razmere še ne odstopajo bistveno od predpostavljenih, so pa hkrati zelo negotove, nepredvidljive in se tudi zelo hitro spreminjajo in so lahko že v nekaj tednih razmere znatno spremenijo glede na predpostavke. Tako, da ocenjujemo, da je pomembno tudi da je sedanje zaostrovanje oziroma stopnjevanje zaščitnih ukrepov, da te razmere dopolnjujejo tudi ustrezni ukrepi za blaženje posledic za gospodarstvo in pa za prebivalstvo. Toliko za uvod. Hvala.
Hvala lepa, gospe poslanke, gospodje poslanci, prehajamo na odločanje o predlogu odloka. Predlog ima 4 člene, k tem členom ni bilo vloženih amandmajev. Odboru predlagam, da po končani razpravi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika glasuje o vseh delih predloga odloka skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Ne. To se pravi zdaj dajem v razpravo skupaj vse štiri člene predloga odloka. Gospe in gospodje prosim vas, da razpravljamo res samo o teh členih predloga odloka, ki se nanašajo na spremembe ciljnih saldov in najvišjih dovoljenih obsegov izdatkov za področja sektorja država državnega proračuna in pa lokalnih enot sektorja država. Zato, ker vse kar se tiče predlogov proračuna za leto 2022 je predmet oziroma tema naslednje točke dnevnega reda. K besedi se je že prijavil poslanec Matjaž Han. Kolega Han, izvolite.
Hvala lepa, predsednik. Saj jaz bi imel v bistvu samo eno vprašanje, jaz se zavedam, da smo vsi v tej državi, v Državnem zboru na isti ladji in da plujemo, če se lahko metaforično izrazim, v zelo nemirnih časih in niti ne vemo kam bo ta ladja na koncu pristala;         Mislim, da tega vpogleda ta moment nima nihče. Ker pa sta oba, tako iz Fiskalnega sveta in Umarja, ukrepi, ki jih je Vlada sprejela v zadnjih dneh – govorim o epidemiji, govorim o zaprtju storitvenih objektov in tako naprej in se je absolutno v času zadnjih treh mesecev na tem področju naredilo relativno veliko pozitivnih zgodb -, ocene, ki ste jih predvsem v Fiskalnem svetu in Umarju zdaj v zadnjih dveh stavkih povedali, da se lahko to v tednu dni spremeni, ali vendar ne obstajajo bolj jasni izračuni in pogledi, kaj se bo dogajalo. Jaz mislim, da bo situacija bistveno, bistveno slabša, pa si kot opozicijski poslanec absolutno tega ne želim. In me zanima, predvsem od vas, gospod iz Fiskalnega sveta - vidim, da ste se sicer danes kar trudili, ko ste brali to svoje poročilo, da ste ga malo omilili in tako naprej, saj se zavedamo, ampak zadnje tri mesece se bo absolutno stanje v državi v finančnem smislu poslabšalo – in tudi od Umarja -, ali nimate bolj dorečenih številk, ker mislim, da bi jih lahko imeli. Ker se mi zdi, da se lahko na nek način zadeve popravljajo, mogoče vaš bolj realen pogled, no. Samo govoriti o predvidevanjih, ja, ampak vem, da znate izračunati malo bolj natančno.
Hvala, gospod poslanec.  Želi besedo še katera poslanka ali poslanec? Besedo ima poslanec Dušan Verbič.     MAG. DUŠAN VERBIČ (PS SMC): Hvala lepa za besedo, predsednik.  Prav lep pozdrav ministru za finance, predsedniku Fiskalnega sveta in ostalim prisotnim!  V zvezi s to točko moramo priznati, da zgolj in samo nekaj besed, mislim, da veliko razprave okrog trenutne situacije ta hip res ni potrebno.   Dejstvo je, da Republika Slovenija je zaradi covida v izjemnih okoliščinah. Moram priznati, da sem z veseljem poslušal obrazložitev tako ministra za finance, še posebej pa predsednika Fiskalnega sveta. Skupno obema je, da ta velika neznanka glede izjemnih okoliščin, kaj nas čaka, je sila prisotna. Ampak v tem delu bi rad vseeno pozdravil, in to z dobrim namenom, ko je predsednik Fiskalnega sveta omenil, da te izjemne okoliščine sploh, se pravi, kar se tiče tega odloka za leto 2021, je karkoli težko napovedati, predvsem zaradi tega, kajti te izjemne okoliščine so tako specifične, da so pri svoji strokovni presoji prišli do zaključka, da preprosto priprave nekih konkretnih zadev z veliko spremenljivko ta hip ni mogoče dati. In sem vesel, ko je nekako potem v njegovem nagovoru bilo zelo jasno razbrati, da bodo zelo podrobno spremljali kakršnekoli tovrstne izdatke, ki so vezani na, danes bi človek rekel, tudi na epidemijo. Posebej me pa veseli ena zadeva, omenil je – še vedno sem pri predsedniku Fiskalnega sveta -, da se je treba resnično zavedati te realnosti in enega področja, to so investicije. Če kratko povzamem, izjavil je, da so te investicije optimistično zastavljene, so pa sočasno lahko tudi zelo tvegane za sam proračun. In to je realnost, ki se je preprosto vsi zavedamo, sam pa menim, sploh pa Vlada oziroma minister za finance. In tu se v celoti z njim strinjam in pridružujem, ko je nekako potem zaključil, da je ravno zaradi teh velikih investicij, ki so nekako pred nami, treba podrobno spremljati te porabe,         kajti le ta poraba mora biti, kar se tiče teh projektov preudarna, z velikim poudarkom na razvojnosti ter učinkovito in tisto, kar je še pomembno, da vsa ta poraba se bo dobesedno sledila z doslednim nadzorom in mislim, da je ta hip to še kako pomembno.   Zaključim s tem, da vsi se zavedamo realnosti in tudi moj predhodnik je nekako malce nakazal. Smo pač v izjemnih okoliščinah in te izjemne okoliščine nas ta hip spremljajo in temu je tudi vse podrejeno. Seveda ta predlog odloka v celoti tudi podpiramo.  Hvala lepa.    PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala gospod poslanec.  Naslednji je na vrsti poslanec Jože Lenart.  Prosim.    JOŽE LENART (PS LMŠ): Ja, hvala lepa predsednik, spoštovani minister, spoštovani predsednik Fiskalnega sveta.  Ker je moja razprava, bom rekel bolj okvirna, je prav, da se oglasim pri tej točki. Ja, glejte, v Listi Marjana Šarca, kot tudi sam, se zavedam in z vso odgovornostjo spremljam Vlado in seveda vse ukrepe in s tem pripravo proračunskih dokumentov, tudi skupaj z rebalansom 2020, kjer seveda glavna kriza nas je zajela v tem letu. Želim pa seveda na koncu poudariti na to skupno zadolženost, vendar bi želel tole obrazložiti v naslednjem.   Glejte, ko sem vas spoštovani minister, prvič slišal 29. novembra, ko ste dali napoved proračunskih dokumentov skupaj s tudi podatki z rebalansom 2020, potem 2021, 2022, ki se je slišalo nekako takole v tem stilu. Proračunski dokumenti so pod, so pod vplivom in so se zelo negotovi pod vplivom covida-19. Proračunski prihodki bodo nižji, vsaj v prvem letu. Odhodki bodo predvsem iz razloga covid-19 v leto 2020 in tudi 2021 bistveno narasli. Primanjkljaj je v vseh letih negativen. 4,2 milijardi v 2020, 2,7 milijarde v 2021 in pa v 2022 1,6 milijard. Seveda skupaj znese to 8,5 milijard. Na drugi strani se vračajo finančne obveznosti v teh vseh treh letih cirka 8 milijard, to se pravi skupaj 16,5 milijard. Vse to pokrivamo z dodatno zadolženostjo. Seveda neto dolg pa s tem naraste za cirka 11 milijard. Kljub vsemu minister in tudi predsednik Vlade rečeta, kar se seveda strinjam glede na investicije in s tem, da vsi pridobijo več, da je veliko namenjeno investicijam in da je to tudi razvojno naravnano.  Glejte, ko takole slišiš, bi nekdo rekel ja, saj pa ta kriza nam je celo prinesla neko pozitivno sliko pri vseh problemih, ki so, pri vseh primanjkljajih je vse razvojno naravnano, vsi dobijo več in na koncu celo rečeno zadolženost pa pada, seveda z dodatno obrazložitvijo glede na rast BDP-ja.   Tu se bom ustavil, zaključil pa bom samo takole. Glejte, tu je ta shema, ki lepo kaže vse. Ampak predvsem bodimo pozornost na te stolpce po letih zadolženosti. Od leta 2014 do leta 2019 je zadolženost države Slovenije znašala med 30 in 32 milijardami. Kljub temu, da je bila v teh letih, sploh v zadnjih dveh, treh letih zelo dobra gospodarska rast in smo nadoknadili tisto, predvsem na Zujf se to nanaša, kar se je takrat moralo prihranit zaradi »šparanja«, smo komaj v zadnjem letu 2019 uspeli za dobre pol milijarde vrniti kreditov. Zdaj pa v treh letih dolg naraste na 11 milijard. Hočem reči za javnost     ŠZ) – 14.45    moramo povedati takole, da iz 31,7 milijard dolg narašča na 42,5 milijard. In če smo zdaj v gospodarski rasti zelo težko vračali ta dolg, se sprašujem, kako ga bomo zdaj.   Ker pa sem ravno pri besedi, pa želim tudi to reči, to fiskalno poročilo je zelo nazorno, pregledno, opozarja na marsikaj. Vendar glejte, ti prihodki, da bi bili že v letu 2021 višji, kot pa v letu 2019, ko je bil ta trend, nekaj let dobre rasti v to, oprostite, čeprav si želim, ne morem verjeti in to je preoptimistično. Ne vem, zakaj je vlada lahko pristopila z takim optimističnim pristopom, glede na to, da tudi vidimo v kakšni situaciji smo, da je epidemija ponovno tukaj, da se je življenje zopet ustavilo, čeprav malo drugače, malo bolj milo, kot pa v spomladanskim časih. In če se bo ta virus prenesel tudi v naslednje leto, v pomlad, potem nikakor ne moremo računati, da bi leto 2021 že sami prihodki bili višji kot pa v letu 2019. To je moja tista dilema, ki je nekako ne morem prebaviti v teh proračunskih dokumentih.   Hvala lepa.    PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala gospod poslane.   Glede na vse, kar je bilo povedano s strani fiskalnega sveta in Urada za makroekonomske analize in razvoj mislim, da lahko skupaj ugotovimo, da so razmere tako negotove in nepredvidljive, da niste edini, ki si ne more razložiti kakšen bo recimo nivo prihodkov v prihodnjem letu. govorim za proračunske prihodke državnega proračuna.   Nadaljujemo z razpravo. Na vrsti je poslanka Monika Gregorčič. Prosim.    MONIKA GREGORČIČ (PS SMC): Hvala lepa, predsednik za besedo.   Tudi jaz sem skrbno in pazljivo poslušala tako predstavitev ministra za finance, kot predsednika fiskalnega sveta in nekako ta okvir, ki ga zdaj v tej točki obravnavamo, je nek temelj za vse nadaljnje odločanje o proračunih za prihodnji dve leti. Tudi sama sem, prvo stvar, ki sem jo zaznala, pri pregledu tega dokumenta, pri pregledu spremembe tega okvira, da je okvir širši od samih številk v predlogu proračunov, kar se tiče načrtovanih odhodkov. Ampak ravnokar smo dobili tudi pojasnilo oziroma stališče vlade, kjer se tudi odgovarja na to dilemo oziroma vprašanje, ki jo je izpostavil tudi fiskalni svet. Namreč, da kot proračunski načrtovalec niso šli do skrajne meje, pač pa da so si pustili neko določeno rezervo. Kar vsekakor pozdravljam, kajti s tem ocenjujem, da racionalno sledijo nekemu načelu previdnosti.   Dejstvo je, da je Slovenija, naša država pač to covid krizo v gospodarskem smislu pričakala v boljši finančni kondiciji, kot smo pričakali krizo leta 2008 oziroma 2009. Tudi narava same krize je drugačna, zunanji vpliv epidemije je tisti ključen, ki je v bistvu celotno svetovno gospodarstvo nekako postavil pred zelo resne izzive in s tega vidika je proti ciklično delovanje še kako na mestu in tudi po moji oceni edina pravilna smer reševanja. Kakršnakoli druga smer, v smeri nekega varčevanja ali pa drugega ZUJF-a, jaz mislim da bi bila velik strel v koleno. Zato je pa kljub vsemu na mestu, da ob tako povečanem zadolževanju, rasti javnofinančnega dolga glede na naš bruto družbeni proizvod, da vseeno ohranimo trezno glavo, da si realno priznamo, da nas vse kljub vsemu skrbi, kako bo v prihodnje ali bodo predpostavke, na katerih sta ta dva proračuna narejena vzdržale ali se bodo okoliščine poslabšale.         Jaz vidim eno, eno svetlo luč, svetlo točko na koncu tunela vsekakor v evropskih sredstvih. Tam se nam obeta kar en zelo optimističen, velik paket, in če bomo učinkoviti pri njegovem črpanju, jaz mislim, da lahko to znatno pripomore k okrevanju, dolgoročnejšemu okrevanju naših javnih financ. Potem tudi po tej finančni krizi, ki je pač posledica epidemije.   Seveda, naš dolg bo v absolutnem znesku zelo narastel. Poslanec pred mano je pravilno ocenil, tam preko 40 milijonov, milijard bomo šli, in res smo že pred to krizo bili kar pošteno zadolženi, mislim, da 31 milijard, ste omenili. Ampak jaz vas tukaj moram vseeno spomniti, mislim, so vsekakor na mestu opozorila, da so to velike številke, da je treba biti pazljiv, ampak pač, od teh, o velikosti številk smo vas tudi v koaliciji, ko smo bili v prejšnji vladi, tudi v SMC-ju opozarjali, da nekako ni bilo volje ali pa interesa ali pa moči, da bi se ta znesek v absolutnem znesku zniževal. Se je zniževal proporcialno zaradi pospešene ali pa zelo ugodne rasti bruto družbenega proizvoda, v absolutnem znesku pa pač ni prišlo do neke tendence zniževanja. Tako da h temu, na ta način je pač treba nekako vzeti v obzir, da se bo tudi v prihodnjih dveh letih, ja, pač ta naš dolg kar razmeroma zelo povečal, ampak glede na to, da sta proračuna, ki ju bomo obravnavali potem v nadaljevanju, za prihodnji dve leti naravnana izjemno razvojno in investicijsko, jaz mislim, da bomo tudi to zmogli. In hkrati z vsemi multiplikativnimi učinki tudi uspeli v nadaljevanju, v naslednjih letih znižati razvojni zaostanek za najboljšimi.   Hvala.     PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospa poslanka.   Preden dam besedo predsedniku Fiskalnega sveta in gospe direktorici Urada za makroekonomske analize in razvoj, gospe in gospodje, prosim, naj mi bo dovoljeno samo eno pojasnilo oziroma napotitev.   Fenomen ekonomskega napovedovanja je dejansko eden največjih fenomenov v ekonomski znanosti današnjega časa. In tisto, kar je kolega Han na začetku omenil, je slovenski Fiskalni svet že kar nazorno opredelil v svojem letnem poročilu za leto 2017, ki je izšlo v spomladanskih mesecih leta 2018. Tam je zelo nazorno pokazano, s katerimi metodami napovedovanja se Fiskalni svet ukvarja, kako jih proučuje, in zlasti, katere statistične metode pri tem, pri svojem delu uporablja.   Dovolim si pripomniti, da je to zelo nazorno in predvsem zelo informativno branje. Pa v kolikor koga to zanima, si velja pogledati, seveda je javno dostopno na spletni strani Fiskalnega sveta, gre pa torej za letno poročilo za leto 2017, ki je izšlo mislim da marca 2018, vsekakor pa v spomladanskih mesecih 2018. leta.   Gospod Kračun, predsednik Fiskalnega sveta, verjetno želite besedo, zlasti glede na tisto, kar je referiral poslanec Han. Izvolite, prosim.    DR. DAVORIN KRAČUN: Tako je, hvala lepa za besedo.   Poslanec Han je opozoril na veliko negotovost in s tem tudi na odsotnost oprijemljivih točk. Zdaj, kar se tiče Fiskalnega sveta, v resnici, ne, tisti, ena od močnih oprijemljivih točk za oceno proračunov je strukturno ravnovesje oziroma 3. člen, 3. člen Zakona o fiskalnem pravilu. No, glede na to, da te oporne točke sedaj nimamo, moramo pač bolj celovito zajeti problematiko in stvari pač delati manj eksaktno. Pač pa, kar se tiče, kar se tiče negotovosti, pa je, kar se tiče negotovosti, pa je Fiskalni svet se lotil tudi različnih scenarijev in je tudi objavljeno v tej, v tej oceni.        Fiskalni svet tudi predlaga Vladi, da bi zaradi negotovosti tudi pristopili k podobnemu načinu planiranja, torej v različnih scenarijih in poiskat najboljše možne odločitve ob razvijanju različnih scenarijev. Fiskalni svet to počne.
Bi to bilo vse…?
Davorin Kračun
Ja, še…
Izvolite.
Davorin Kračun
Še mogoče tole, če smem…
Izvolite, ja…
Davorin Kračun
…Analizo… Torej, glede napovedi. Publikacija, ki je šla, sorazmerno neopažena skozi, v avgustu 2020, ki jo je napravil Fiskalni svet, ker pač je precej tehnična, pa ni bila zanimiva za medije, ampak, Fiskalni svet je opravil analizo makroekonomskih in fiskalnih napovedi in jo objavil avgusta 2020. Torej, poleg tistega, kar je gospod Polnar omenil, vam tudi to priporočamo, kar… In je objavljeno na spletni strani.  Hvala.
Hvala lepa.  Gospa Bednaš, ali želite vi besedo? (Da.)  Izvolite, prosim.
Marijana Bednaš
Hvala.  Samo na kratko. V svoji predstavitvi sem seveda omenila velike negotovosti in mislim, da bi bilo zelo nenavadno, če ne bi v teh razmerah omenila, da napoved spremljajo tudi velike negotovosti in tveganja. Hkrati sem tudi poudarila, kakšne so predpostavke. Se pravi, mi smo v napovedih, delali smo jih konec avgusta, začetek septembra, ko so se že pojavljali znaki večjega širjenja okužb in nihanja gospodarski aktivnosti, smo torej vključili ohranjanje omejitev in okrepitev nekaterih omejitev, zlasti v gostinstvu, kar se sedaj dogaja, nihanja gospodarske aktivnosti in ob tem bi še poudarila, da sedanji, v tem trenutku, ti ukrepi ne prizadenejo toliko dejavnosti, kot v marcu in aprilu. Torej, takrat je šlo za obseg, zelo, veliko večji, zaprtje vseh nenujnih storitev, tako da je bil tudi učinek na gospodarsko aktivnost večji. V samih številkah se pa to odraža v znatni upočasnitvi četrtletne rasti v zadnjem letošnjem četrtletju, v višini okoli tri odstotne točke. Se pravi, da to je vključeno, na nek način, ampak, kot pravim, je nepredvidljivo in ob znatni zaostritvi, bi se lahko poslabšalo.  Hvala.
Hvala lepa.  Poslanec Han, želite vi replicirati? Če ne… ker ne, če ne potem, če imate razpravo, boste morali malo počakati, ker je kolega Bandelli pred vami prijavljen… / oglašanje iz dvorane/ Hvala lepa.  Nadaljujemo z razpravo. Na vrsti je poslanec Marko Bandelli.  Prosim.
Ne, ne, bom pomiril kolega Hana, ravno dve besedi pri temu, pa bom pri proračunu malo daljši, verjetno…  Predsednik, vi ste rekel zlate besede prej – proračun je vedno eno predvidevanje in to je tudi res. Določene številke so sigurno znane, približne, tudi tiste. Ampak, v teh časih, ko vidimo tukaj, v tem momentu, v tej fazi epidemije, sigurno se vsi strinjamo, da ne moremo vedeti točno, kaj se bo zgodilo. Se pravi, tudi tukaj se nekako predvideva.  Zdaj, da je Vlada predvideva, optimistična, to je pravilno. Saj mislim, bog vari, da bi gledala vse pesimistično. Seveda, je pa osredotočeno ogromno na, mislim, se verjame, če bi tako rekel, na evropska sredstva, kot taka, kajne. Ampak vemo točno, da tudi tukaj so določeni pogoji, če bo prišlo do tega, da se bo lahko črpalo ali pa ne, ta sredstva, ampak o tem bom malo kasneje govoril. Zdaj, tukaj mi, s tem odlokom, mi smo ga letos že dvakrat / nerazumljivo/ spreminjali ta odlok, kajne. Sicer se je nanašalo za leto 2020, zdaj ga spreminjamo za leto 2021, 2022, v bistvu, kajne…  Zdaj, kakor veste, zdaj izpolnjeni so bili vsi pogoji, lahko rečemo, za te spremembe do danes, se pravi, ampak, v luči tega, jaz mislim, da je država tudi dala nalog, da je treba opravljat ogromno testov        s covidom, da presežemo tisti parametre takšne in drugačne, da lahko smo opravičeni, da pridemo do tega, da bo Fiskalni svet rekel to zadevo. Tukaj je treba vedeti, da je tehnika bila narejena. Jaz upam, da ne, ampak tako je. Ne obstajajo še teh izjemnih okoliščin, ni še mogoče potrditi za leto 2022, če sem razumel Fiskalni svet. Seveda sedaj ni še teh, je še negotovost tukaj. Minister vi ste prej rekel, da z ukrepi, ki ste jih naredili, da se je nekako obdržalo delovna mesta. Sedaj pa se tukaj napoveduje, da bo število brezposelnih leta 2022 več kot 10 % višja. Tudi tukaj je tako kot je predsednik povedal prej se predvideva. Nič ne moremo reči, ker nič ne vemo kaj se bo zgodilo sedaj. Lahko, da bo prišlo res kakor je kolega rekel, da pride eno cepivo pa, da bo lahko to ustavila lahko pa tudi, da ne, lahko, da bo še slabša situacija kakor je ta.   Sedaj napovedovati spet milijardna zadolževanja – kar mislim, da se bo tudi zgodilo – je malo težko razumeti vse skupaj, je malo težko razumeti v luči tega, da ne vidimo nobene rešitve, da ne vidimo nobenega projekta, ki bi nas peljalo tudi ven iz tega vsega in to je tisto, kar mene malo bolj skrbi. Drugače pa ta odlok je treba itak sprejeti drugače, ker je obvezen dokument, če hočemo sploh proračun za v naprej.   Toliko za enkrat, bom govoril kaj več, po temu proračunu.     PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospod poslanec.   Gospod Han, preden vam dam besedo še minister bi želel nekaj odgovoriti. Okej, v redu.  Kolega Han, imate besedo.     MATJAŽ HAN (PS SD): V bistvu sem se hotel zahvaliti po eni strani, po drugi strani ste me gospa iz Umarja malo pomirila, ker ste rekla, da ste predvidevali že septembra, ko ste delali ocene oziroma konec avgusta. Jaz upam, ker živim v tej državi, da nam bo se izšlo samo to upam, ker drugače bomo vsi v težavah. Je pa res samo na Evropo študirati kaj bo naredila me je strah, da igramo poker, ampak naj se ta poker pokrije z 4 asi pa bo lepše.   Hvala lepa.     PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala lepa.   Sedaj pa dajem besedo še ministru za finance.   Gospod Šircelj, prosim.     MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala lepa, predsednik.  Nekaj komentarjev glede negotovosti in predvidevanj.  Tisti poslanci, ki ste že dlje časa in tudi vsi novi vi veste, da smo pri proračunu in načrtovanju proračuna odvisni na neki način od makroekonomskih napovedi Umarja in mi seveda tudi tukaj čakamo te makroekonomske napovedi tudi danes je bilo povedano, da je to pač jesenska napoved. Tudi, zaradi tega je prišlo hkratno zaprosilo za tako imenovane izredne razmere in tako naprej, ker smo tudi tukaj čakali mislim na Fiskalni svet, da smo dali kasneje to zaprosilo, ker smo čakali na makroekonomske napovedi. Moje osebno mnenje je, da so ti datumi kdaj je kdo dolžan od državnih ali tudi strokovnih institucij, da določene napovedi to je stvar zakonodaje, predpisov in je lahko to spremenljivo se pravi, da v določenih primerih bi lahko kakšne napovedi dobili tudi prej, ker bi nam tudi na ministrstvu morda ustrezalo in dalo nekaj več časa, ampak to je stvar za prihodnost in to moramo mi sami urediti tako, da iz tega vzornega kota ni nobenega opravičila za karkoli. Mi delamo v obstoječih okvirih pravnih, organizacijskih in tako naprej. Lahko jih seveda dajemo predloge, da jih spreminjamo in tukaj bomo pač tako ravnali.  Sedaj glede zadolžitve. Jaz težko rečem, da nam tisto, kar tukaj sedaj citiram besede, da nam je kriza nam je lahko prinesla tudi pozitivno sliko glede zadolževanja in tako naprej, vendar bi rad poudaril, da na mednarodnih trgih ima Slovenija         ugled in finančni ugled. In zdaj če govorimo o investicijah in to nam priznavajo bonitetne agencije vse. In mi smo ena redkih držav, da je ena glavnih bonitetnih agencij dvignila oceno Sloveniji, ena redkih držav v tem obdobju in to se je zgodilo in tudi napovedala stabilnost v nadaljnjem, to se pravi v času v prihodnosti. Iz tega zornega kota bom rekel tako investiranje in je tveganje za investicije. Obrestne mere po katerih se zadolžuje država so relativno ugodne in pričakujemo, da bo donos ob teh investicij večji dolgoročno, tako kot sem rekel. Če govorimo o nekih projektih, bo donos večji kot cene tega denarja, ki ga bomo morasli plačati. In v tem trenutku jaz mislim, da so realne možnosti, da bo donos teh investicij večji in da bo zaradi tega se takšna investicija enostavno po domače povedano ali pa grdo rečeno splačala.   Tako da iz tega zornega kota bom rekel je to tveganje, bom rekel vsaj finančno tveganje manjše. Vsekakor zahteva ta investicijski proračun dodatne napore, kot sem že rekel v debirokratizaciji, deadministraciji, dodaten napor tudi v spremembi predpisov. In to delam. Tako da to vsekakor bo imelo določen vpliv. In seveda tudi, nekateri ste rekli prihodki, da so nerealno ocenjeni. Tudi prihodki so ocenjeni na podlagi strokovne inštitucije Umar, ki je določila rast bruto družbenega proizvoda in na tej podlagi smo ocenili tudi prihodke. To ima velik vpliv tudi tle noter. Zdaj ali je to preoptimisitično ali premalo optimistično, tukaj zdaj jaz to težko sodim, vendar ob situaciji v katere so razmere življenja, gospodarstva in tako naprej izredno negotove, moramo reagirati. Ne moremo čakati in reči vse je negotovo. Ne moremo reagirati v smeri tega, da bomo to negotovost zmanjšali in to negotovost bomo zmanjšali seveda v prvem pogledu tako, da bomo zagotovili ustrezno zdravstveno varstvo, ustrezno socialno varstvo da in hkrati, da bomo tudi bom rekel izboljševali okolje, izboljševali okolje za življenje z novimi investicijami. In tukaj vsekakor Vlada en tak proračun za leto 2022 in tudi za leto 2020 še 2021 gredo v tej smeri.   Mi v tem trenutku, ko je velika negotovost ne moremo obstati in reči zdaj pa ne moremo nič narediti, ker je taka negotovost. Moramo gledati z optimizmom. Druge dejansko ni. Ne moremo reči še večji pesimizem ali karkoli. Tako da iz tega zornega kota je dejansko ta filozofija, če želite ali pa ta strategija, da seveda ta denar je danes, ki dobivamo, ki se zadolžujemo, da je cenejši kot v teh prihodnih donosov. Tako da iz tega zornega kota se pa strinjam tudi, da je ta kriza drugačna, da je tako kot je rekla direktorica Umarja to sektorska kriza ali pa če želite z drugimi besedami določeni sektorji so bolj prizadeti od drugih, tukaj lahko takoj omenimo turizem, gostinstvo, transport in tako naprej, zaradi tega morajo tudi ti ukrepi biti osredotočeni tudi v te sektorje gospodarstva ali pa te dejavnosti in panogi.  In še eno, ali imamo rešitve. To je rešitev. Rešitev je seveda, da danes, ko je tudi denar na evropskem trgu, da ta denar pokoristimo za projekte, kjer bo donosnost večja. Saj tukaj je ta bom rekel rešitev nekako prikazana tudi v teh proračunskih dokumentih.   Hvala lepa.    PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala minister.  Imate vi razpravo ali repliko?    JOŽE LENART (PS LMŠ): /izklopljen mikrofon/ Replika.    PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Replika poslanec Jože Lenart.    JOŽE LENART (PS LMŠ): Ja, spoštovani minister, ker sem opazil, da tudi vaši odgovori         letijo na mojo razpravo, kaj sem govoril o zadolžitvi. Jaz sem jasno povedal, da se seveda zavedamo, da nekako, če ste se odločili za razvojno naravnanost in tudi investicije, je to odločitev, ki potem tudi mora določene ukrepe prenesti. Moja poanta je bila samo, da opozorim na nominalno zadolžitev, ki je za 11 milijard, cerka, višja kot v letu 2019, in to je treba ljudem jasno povedati, a ne. Jaz sem samo rekel, tako kot ste vi s predsednikom Vlade predstavljali, bi ljudje celo razumeli, da je situacija zelo ugodna in da se nekako niti ne nanaša na zadolženost.   In še to, ta zadolžitev 11 milijard v treh letih pomeni enoletni proračun Republike Slovenije. Hvala.     PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala lepa.   Zaključujem razpravo. Prehajamo torej na odločanje oziroma glasovanje o vseh členih predloga odloka. Glasujemo o vseh štirih členih predloga odloka skupaj. Začenjam glasovanje. Glasujemo.   Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da so členi odloka sprejeti.   Glede na to, da Odbor za finance kot matično delovno delo k predlogu odloka ni sprejel nobenega amandmaja, odbor predlaga Državnemu zboru, da predlog odloka sprejme v predloženem besedilu. Predlagam, da poročilo na seji Državnega zbora podam sam kot predsednik odbora. Ni nasprotovanja. Na ta način zaključujem to točko dnevnega reda.     Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2022.   Odbor bo predlog proračuna za leto 2022 obravnaval na podlagi 158. člena Poslovnika Državnega zbora, ki določa, da se matično delovno telo najkasneje v 15 dneh po predstavitvi proračunskega memoranduma in predloga državnega proračuna na seji Državnega zbora opredeli do vloženih amandmajev in sprejme svoje amandmaje ter pripravi poročilu, ki ga pošlje predsedniku Državnega zbora.   Seja odbora, današnja seja Odbora za finance, sklicana v skladu s časovnim potekom obravnave predloga proračuna, ki je bil dogovorjen na 80. seji kolegija predsednika Državnega zbora, ki je bila 2. oktobra letos. Predlagatelj predloženega proračuna je Vlada, zato so na sejo vabljeni njeni predstavniki in predstavnice. Povabil pa sem tudi predstavnike Fiskalnega sveta, Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj ter Državnega sveta. Poleg proračunskih dokumentov ste kot dodatno gradivo k tej točki dnevnega reda prejeli še vložene amandmaje kvalificiranih predlagateljev, se pravi poslank in poslancev ter poslanskih skupin. Prejeli ste tudi mnenja zainteresiranih delovnih teles. Vsi skupaj pa smo prejeli tudi mnenje Državnega sveta, oceno Fiskalnega sveta z oceno proračunskih dokumentov, oceno Fiskalnega sveta za uveljavljanje izjemnih okoliščin, mnenje Sodnega sveta, stališče Vlade do mnenja Državnega sveta in pa pregled amandmajem z današnjim dnem kot pripomoček za obravnavo vloženih amandmajev na današnji seji.   Odbor bo najprej razpravljal o predlogu proračuna v celoti, potem pa bo obravnaval vložene amandmaje. Predlagam, da uvodne predstavitve opravimo po naslednjem vrstnem redu: Ministrstvo za finance, zainteresirana delovna telesa, predstavnikov Državnega sveta ne vidim v dvorani, zato jih ne bomo pozivali k besedi, potem bo na vrsti predsednik Fiskalnega sveta in nato direktorica Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj.   Predlagam, za začetek, da minister za finance gospod Andrej Šircelj poda uvodno besedo k proračunskemu predlogu. Prosim.     MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala lepa, spoštovani predsednik, spoštovani predsednik Fiskalnega sveta, spoštovane poslanke, poslanci, gospe in gospodje.   Predlog državnega proračuna za leto 2022 je pripravljen skladno s pravili, ki določajo pripravo dveh letnih     ŠZ) – 15.15    proračunov, kar sicer ni splošna praksa v drugih državah Evropske unije. Priprava proračuna je bila v danih negotovih razmerah otežena tako pri načrtovanju prihodkov, kot odhodkov, saj je do pričetka izvajanja tega proračuna v letu 2022, za pričakovati še spremembe tako glede makroekonomskih okvirov, kakor tudi glede ukrepov ekonomske politike, ki se mora hitro in učinkovito odzivati na dane gospodarske, socialne in zdravstvene razmere.  V tem smislu, smo za leto 2022 z upoštevanjem vseh znanih parametrov in najboljših možnih danih ocen, predvideli postopno normalizacijo delovanja gospodarstva. Proračun za leto 2022 je odziv na pričakovano gospodarsko okrevanje, v smeri, kot ga v svoji napovedi pričakuje tudi UMAR, ob 3,7 % gospodarski rasti, bodo tudi investicije rasle po 11 % letni stopnji, potrošnja gospodinjstev za 3 %, uvoz in izvoz med 6 in 7 % letno. Trg dela naj bi se normaliziran, stopnja brezposelnosti naj bi se znižala na raven okoli 8,5 %. Na tej podlagi se ocenjuje postopno naraščanje prihodkov proračuna.   Tako naj bi se tudi proračunski primanjkljaj v prihodnjih letih zmanjševal in sicer z rebalansom za leto 2020 je primanjkljaj načrtovan v višini 4,2 milijarde oziroma 9,3 % bruto družbenega proizvoda, v letu 2021 je predviden v obsegu 2,7 milijarde oziroma 5,6 % bruto družbenega proizvoda in v letu 2022, to je v letu o katerem danes govorimo, v višini 1,6 milijarde oziroma 3,1 % bruto družbenega proizvoda.   Hkrati s tem se bo zniževal tudi delež dolga. Torej javnega dolga državnega proračuna. In sicer iz 74,8 % bruto družbenega proizvoda v letu 2020, na 73,8 oziroma 72,6 % v letih 2021 in 2022. Prihodki državnega proračuna naj bi se v letih 2021 in seveda tudi 2022 normalizirali in davčni prihodki naj bi postopoma dosegli in nekateri tudi presegli raven iz leta 2019. V proračunu 2022 bodo tako prihodki, glede na spremembe proračuna 2021 še nekoliko višji in sicer 11 milijard evrov ali dobrih 280 milijonov evrov več. Gibanje prihodkov iz evropskih sredstev v letu 2022 je načrtovano na visokih ravnem in je odraz načrtovanega črpanja kohezijskih sredstev v velikem večjem obsegu in koriščenja sredstev za okrevanje, ki je predvideno, predvsem v letu 2021.   Za leto 2022 je načrtovanih za eno milijardo 560 milijonov evrov prihodkov iz evropskih sredstev. Seveda bo Slovenija prihodke iz Evrope lahko prejela le na podlagi odobrenih projektov, ki se bodo tudi izvajali skladno z načrti, ki jih vlada tukaj dejansko ima. Odhodki bodo v letu 2022 predvideni v višini 12,6 milijarde evrov, kar je za 870 milijonov evrov manj kot v letu 2021. Odhodki so načrtovani na ravni, ki omogoča izvajanje domačih razvojnih programov in ukrepov ter instrumentov Evropske unije za okrevanje in odpornost v znesku 600 milijonov evrov in kohezijo gre v višini 138 milijonov.   V tem primeru gre za področje, za projekte, se opravičujem na področju zdravstva, dolgotrajne oskrbe, infrastrukture, na področju okolja in prometa upoštevanje trajnostni in zeleni prehod, upoštevana je digitalizacija         in izboljšano podporno okolje za podjetja predvsem na področju turizma, v kulturi. Znatna je podpora znanosti.   V tem obdobju je seveda upoštevano tudi zaključevanje oziroma črpanje finančnih sredstev iz finančne perspektive 2014-2020. Nadaljevalo se bo v letu 2020, investicije se bodo nadaljevale, predvsem investicijski cikel iz leta 2021. Tako je za investicije načrtovanih 955 milijonov evrov. Za namene investicijskih transferov pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki, pa je načrtovanih 590 milijonov evrov, kar je za 37 % odstotkov več kot je predvideno v letu 2021. glavni razlog je večja poraba sredstev iz sklada za okrevanje za investicijske transfere, proračunskim uporabnikom pa je načrtovanih 529 milijonov evrov, do tega največ za investicije v občinah, in sicer 280 milijonov evrov.   V programski strukturi se v letu 2022 najbolj krepijo področja varovanja okolja in okoljska infrastruktura, obramba, lokalna samouprava, pravosodje in znanost. Govorim o programski strukturi proračuna. Ob tem pa na visokih ravneh, ki bodo dosežene v letu 2021, ostajajo programi prometa, prometne infrastrukture ter podjetništva in konkurenčnosti. Za leto 2022 niso opredeljene izredne okoliščine oziroma niso predvidene izredne okoliščine, zato tudi niso načrtovana neposredna sredstva za obvladovanje epidemije. So pa vsekakor načrtovana sredstva, ki bodo morala zadostovati za pokritje izgub iz javnih zavodov, ki so nastala tudi zaradi epidemije.   Predlagam, da predlog proračuna za leto 2022 podprete.   Hvala lepa, spoštovani poslanci, spoštovane poslanke.
Hvala, gospod minister.   Gospe poslanke, gospodje poslanci. Predlog proračuna so obravnavala tudi zainteresirana delovna telesa, 15 jih je, ki so nam vsa poslala svoja poročila, v pisni obliki jih vsi tudi imate. Nekatera so se odločila od teh delovnih teles, da nam poročajo pisno, nekatera pa so tudi poimensko navedla poslanke ali poslance, ki bi v njihovem imenu poročali na današnji seji. jaz prosim vse tiste, ki se boste odločili, da boste ustno poročali o delu zainteresiranega delovnega telesa, da se orientirate samo na tisto najbolj bistveno iz razprave in na morebitne sklepe, ki so bili tam sprejeti.  Zdaj pa sprašujem, grem kar po vrsti, poslanca Jožeta Lenarta ali želi podati poročilo v imenu Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano? Hvala lepa. Kolegico Moniko Gregorčič sprašujem ali želi v imenu Odbora za zdravstvo. Ni potrebno. Mag. Dušana Verbiča sprašujem v imenu Odbora za pravosodje. Tudi ne.   Zdajle pa, odkrito povedano, pričakujem pozitiven odgovor. Odbor za kulturo, gospod Siter? Ne želite. Hvala lepa.   Kolega Ljubo Žnidar verjetno- aha, tu pa je malo spremembe glede na zadnjikrat. Kolega Ljubo Žnidar bo poročal v imenu Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor.   Prosim.     LJUBO ŽNIDAR (PS SDS): Hvala lepa, predsedujoči. Spoštovani minister, spoštovani predsednik Fiskalnega sveta, kolegice in kolegi.  Naj povem, da smo člani Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor imeli lahko nalogo, saj na obeh resorjih, ki ga matični odbor pokriva, tako na področju infrastrukture in na področju okolja in prostora se sredstva tako v letu 2021 in tudi v letu 2022 krepko povečujejo. In sicer na področju okolja v letu 2022 kar za 78 milijonov na cca 300 milijonov podlage in na področju infrastrukture v letu 2022         za slabih 200 milijonov na cerka 800 milijonov podlage. To se pravi, imamo na infrastrukturnem področju proračun v celoti za leto 2022 nekje eno milijardo. Vsi člani odbora smo na seji konstruktivno razpravljali, vendar nismo sprejeli nobenega amandmaja odbora. To pa je zelo jasen pokazatelj, da je proračun razvojno naravnan in da Vlada z občutno povečanimi sredstvi za izgradnjo državne infrastrukture pospešeno daje pozitiven signal gospodarstvu in to pomeni nov zagon seveda tudi v gospodarstvu za naslednji dve leti.   Hvala.     PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala lepa.   Zdaj sprašujem še predsednika Komisije za nadzor javnih financ, poslanca Igorja Pečka. Hvala, gospod Peček, tako da, gospe in gospodje, zdaj smo izpolnili vse, kar se tiče zainteresiranih delovnih teles in prehajamo na Fiskalni svet.   Besedo dajem predsedniku Fiskalnega sveta gospodu Davorinu Kračunu. Prosim.     DR. DAVORIN KRAČUN: Spoštovani visoki zbor.   Fiskalni svet je svojo oceno pripravil za celotno obdobje med 2020 in 2022, torej gre za oceno, ki sem jo že predstavil. Edino, moram pripomniti, da vsebinsko manjka pravzaprav razprava o predlogu sprememb proračuna za leto 2021. Kajti imamo odlok 2022, danes na dnevnem …
Še sledi, še sledi.
Davorin Kračun
… od 2020 do 2022 in pa predlog proračuna za 2022, medtem ko predloga sprememb proračuna za 2021 pa še ne. To se mi zdi vsebinsko, vsebinska luknja v tem sklopu razprav.   Sicer pa velja, kar sem povedal in kar smo v naši oceni napisali in sem predstavil že pri prejšnji točki. Hvala lepa.
Hvala, gospod predsednik Fiskalnega sveta. Nadaljujemo s predstavitvijo uvodnih besed.   Besedo ima direktorica Urada za makroekonomske analize in razvoj, gospa Marjana Bednaš. Prosim.     MARJANA BEDNAŠ: Hvala lepa za besedo.   Ja, napoved za leto 2022 je 3,7 % rast. Minister za finance je že predstavil nekaj številk. Torej, krepitev mednarodne menjave, zasebne potrošnje in znatna rast investicij. To vključuje zlasti investicije v infrastrukturo, v zgradbe, v objekte, tudi zdravstveni sistem. Ob tem bi v letu 2022 ob vseh predpostavkah, ki sem jih danes že predstavila, bi se raven gospodarske aktivnosti sicer, se pravi ob predpostavljeni prisotnosti virusa ob obvladljivih epidemioloških razmerah, bi se ta raven lahko vrnila na raven pred izbruhom krize, hkrati bo pa to okrevanje ne le v prihodnjem letu, ampak tudi v letu 2022 potekalo diferencirano. Še naprej postopno in turistični sektor bo še naprej tisti, ki bo med najbolj prizadetimi oziroma bo to predkrizno raven dosegel najkasneje.   Hvala.
Hvala lepa.   Preden preidemo na razpravo, gospe in gospodje, sem dolžan pojasnilo, glede na to, kar je prej govoril gospod predsednik Fiskalnega sveta. Glede poslovniških rokov in načina sprejemanja proračunov bomo mi 13. in 14. novembra letošnjega leta obravnavali predlog sprememb proračuna za 2021 in dopolnjen predlog proračuna za leto 2022, kar mora vlada v skladu s poslovniškimi določili v Poslovniku Državnega zbora pripraviti. Ravno tako bomo v tem terminu obravnavali tudi Zakon o izvrševanju oziroma spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov za leti 2021 in 2022. Ta celotna časovnica obravnave posameznih proračunskih predlogov je bila seveda pred začetkom sprejemanja poslana vsem v poslanske skupine in vsem poslancem, pa tudi vsem ostalim deležnikom, ki pri teh sejah oziroma pri sprejemanju teh pomembnih državnih dokumentov sodelujejo. Toliko zgolj v pojasnilo.         Gremo zdaj seveda – mi smo zdaj v situaciji, da ne obravnavamo niti enega spremenjenega proračuna, ampak nov proračun za leto 2022, na katerega mora Vlada v roku petnajstih dni po obravnavi na seji Odbora za finance sprejeti dopolnjen predlog proračuna glede na vse razprave oziroma vse tisto, kar je bilo predlagano na seji zainteresiranih delovnih teles in tisto, kar bo eventualno sprejeto danes na Odboru za finance.   Zaključili smo uvodne predstavitve in prehajamo na razpravo poslank in poslancev. Najprej bomo opravili splošno razpravo o predlogu proračuna države za leto 2022. Prva ima besedo poslanka Andreja Zabret.  Prosim.    ANDREJA ZABRET (PS LMŠ): Hvala za besedo predsednik. Ja, zdaj glede na to, kot je s parlamentarno prakso uveljavljano, bi pri prvem členu malo bolj na splošno govorila. Potem v nadaljevanju smo pa tudi skupaj z opozicijskim strankami tudi vložili nekaj amandmajev pa bomo potem še tam bolj podrobno.  Zdaj prav veliko govoriti o konkretnih številkah, kar se tiče proračuna za leto 2022 niti ne vidim smisla, ker glede na to, kakšna negotova situacija je in v kateri smo, se bodo stvari še zelo spremenile in tudi proračun tak, kakršnega imamo danes pred seboj, sigurno ne bo tak kakršen je predlog. Ko pa sem pogledala številke za 2021 in tudi 2022, pa imam pravzaprav občutek, da so bili proračuni narejeni brez kakršnihkoli omejitev. Očitno so lahko dobili vsi toliko, kot so želeli. In poraja se mi tudi misel, da so bila pravzaprav dana navodila, bom povedala kar tako po domače »no limit«, namreč fiskalna pravila ne veljajo, denar je poceni, Slovenija ima dobro bonitetno oceno, lahko se poceni zadolžujemo, kar se velikokrat pohvali finančni minister, tudi danes smo to slišali. Dobili bomo EU sredstva in bomo že nekako. In v sled temu, bi pravzaprav težko rekla, da se je Vlada, da Vlada racionalno sledi načelu previdnosti, kakor je bilo danes že slišati. In tudi pri tem bi bilo morda vredno kdaj razmisliti, da pravzaprav proračun ni samopostrežna trgovina.  Vemo, da sta predlagana proračuna za leta 2021 in 2022 narejena v izjemnih okoliščinah zaradi samega covida in da ne velja fiskalno pravilo, niti ne velja splošno odstopna klavzula v okviru EU-ja. Na proračunu za leto 2022 se po večini v vseh postavkah dodajajo sredstva, kljub temu, da se nam je zgodila kriza in kljub temu, da nas čakajo težki časi. Očitno je, to lahko vidimo, da epidemija še ne bo tako hitro minila. Prvič tudi zato, ker v bistvu ne vemo še kdaj bomo dobili cepivo, po drugi strani pa tudi, če pogledamo trenutne številke, ki se nam dogajajo, se zdi, da trenutna Vlada se ne sooča najbolj s covid krizo in da je ušla izpod nadzora. Gospodarstvo si ne more privoščiti še enega popolnega zaprtja, vendar trenutno Vlada glede na to, ker očitno v časih od marca do, oziroma od maja do septembra ni dovolj poskrbela za ukrepe, je to očitno edina rešitev, da se delno tudi zapira gospodarstvo. Vendar vseeno upam, glede na vse pozive iz terena in gospodarstvenikov, da se bodo določeni ukrepi tudi razrahljali. Vse to bi še poglobilo našo krizo in težko bi se oziroma se bomo pobrali. Treba bo najti nek kompromis. Vemo, da se še od prvega »lockdowna« gospodarstvo ni opomoglo in se še tudi nekaj časa ne bo in da tudi od takrat še določene dejavnosti še vedno ne delujejo kot so industrija srečanj, vemo, da so vsi razni dogodki odpovedani,     ŠZ) – 15.35    tudi kultura je odpovedana, vsa gledališča, vse je zdaj popolnoma spet na ničli. Vlada je ocenila prihodke za leto 2022 v višini 11 milijard in na odhodke v višini 12,6. Kar pomeni, da bomo imeli primanjkljaj v letu 2022, v višini 1,6 milijarde, kar pomeni -3,1 % na BDP.  Zdaj zgoraj omenjene številke glede proračunskega minusa v letu 2022, poleg minusa že v 2020 je 4,2 in v 2021 bo mislim, da 2,7 milijarde. Se pri vsem, še dodatnem zadolževanju upravičeno vprašam, kaj vse bomo naredili s tem denarjem in kako ga bomo enkrat vrnili.   Zdaj vsi vemo, to smo že večkrat vsi povedali in poudarjamo, da nam nihče ne bo dal in da ta dolg bomo morali enkrat vrniti. Ob vsem tem bi sicer rada povedala, da konkretno ne problematiziram toliko samega zadolževanja, saj trenutno državno potrošnjo spodbuja celotna Evropa in vse evropske države na tak način poskušajo stabilizirati škodo, ki jo je povzročil virus. Vendar denar je potrebno investirati v prave projekte, ki bodo prinašali multiplikativni učinek na daljši rok, ne pa da ga samo porabimo zato, ker je, ali še huje, da se izgublja v maskah, rokavicah, neustreznih ventilatorjih in upam, da ne v prihodnjih letih tudi na kakšnih nasedlih projektih.   Predvsem me skrbi, ker ni videti prave strategije te vlade. Če samo pogledam osnutek nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, ki ga je vlada poslala na Evropsko komisijo. Načrt je zelo pomemben dokument in je osnova za črpanje vseh teh sredstev, ki se vlada hvali kako dobro jih je izpogajala in teh sredstev, ki naj bi jih bilo 12 milijard, jih pravzaprav ni toliko kot govori vlada. Vendar o tem morda nekoliko kasneje, če bom imela še čas. Poleg tega bi morala imeti vlada tudi strategijo, kaj bo naredila, ko bo konec vseh teh ukrepov. Namreč lahko pričakujemo odpuščanja, veliko nezaposlenost, kar napoveduje tudi UMER. Kljub optimistični napovedi gospodarski rasti v višini 5,1 BDP-ja v naslednjem letu. Napovedujejo se tudi stečaji podjetij, vendar videti je, kot da vlada o tem ne razmišlja in se s tem ne ukvarja.   Glede na to, kar smo danes že slišali od samega fiskalnega sveta, ki je tudi naredil oceno proračunskih dokumentov za leto 2021 in 2022, bi rekla, da je fiskalni svet po eni strani zelo prijazen, ko pravi, da je ekspanzivna fiskalna politika glede na trenutno razpoložljive napovedi proti ciklična in kot taka tudi ustrezna. To se ve, da v teh razmerah lahko razumem, saj trenutno na tak način rešuje krizo celotna EU. Vendar pa bi si želela, da vlada tega ne jemlje preveč enostavno in se ne zanaša na dejstvo, da imamo covid krizo, da fiskalno pravilo ne velja in da imamo poceni denar.   Predvsem v luči tega, da je bil minister za finance še pred kratkim, ko je bil v drugi vlogi tako velik zagovornik fiskalnega pravila, ko so skupaj s stranko NSi, vložili v ustavno presojo rebalans proračuna, ki je imel pravzaprav presežek. Razumem, da smo zdaj v drugi situaciji, ampak tudi tu so meje, ki pa jih ta vlada očitno nima. Po drugi strani pa je seveda fiskalni svet tudi kritičen, kar je prav, saj zato ga tudi imamo. Vseskozi, že od rebalansa opozarja na previsoko rast stroškov, ki niso povezani s covidom. Na transparentnost prikazovanja in porabe javnega denarja. Nujno je, da se vsa sredstva, ki so predvidena za financiranje izdatkov, ki jih prikazujete v proračunu ali so povratna ali nepovratna, da so porabljena učinkovito, da bodo imela čim večji multiplikativni učinek, ki bodo omogočali gospodarsko rast in razvoj gospodarstva.  Zdaj fiskalni svet je tudi v svoji oceni izrecno pozval vlado, da naj pojasni razliko         v spremembi izdatkov sektorja država in sprememb vsote odhodkov v bilanci javnega financiranja v predlogu okvirja.   Zdaj, če smo, če sem prav pogledala, je ta izračun, kaže višino, v višini kar 405 milijonov. In bi tudi mene zanimalo, minister, če bi lahko pač se pojasnila ta razlika.   Poudarila bi tudi predvsem samo učinkovitost in pa razvojno usmerjenost javnega denarja. Poziv, da se čim več investicij investira iz evropskih sredstev, predvsem nepovratnih, iz RRF sklada, za katere se tako ponosno razlaga, koliko smo jih dobili. Že danes vidimo, da stvari niso tako enostavne, ko je Vlada pripravila osnutek nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, ki je osnova za koriščenje sredstev iz sklada New Generation EU, vendar vemo, kaj je Evropska komisija povedala na osnutek proračuna – da je presplošen, površno sestavljen in vrednosti prejemkov, da bistveno presegajo znesek, ki ga ima Slovenija na voljo iz Sklada EU za okrevanje. Seveda, to je šlo za osnutek, in upam, da bo Vlada to popravila in vzela stvar resno in da bo oktobra pripravila dokončen načrt, ki ga mora poslati v Bruselj, in da bo tokrat načrt tak, kot je potreben.   Smiselno bi pa tudi bilo, da se morda naredi o tem javna razprava, saj je to denar vseh državljanov in državljank in ne samo denar vladajoče stranke. Na žalost trenutno prav nič ne vemo o tem načrtu, kaj je vlada, kakšne projekte je vlada predvidela v tem načrtu.   Fiskalni svet tudi poudarja, da bo letošnje povečanje deleža dolga v BDP za 16,8 % največje doslej. Ja recimo leta 2009 se je delež dolga v BDP povečal za 12,7 %, leta 2013 pa za 16,4 %. In tu bi mogoče, oziroma tu bi želela replicirati kolegici, ko je rekla, da prejšnja vlada ni imela posluha za zniževanje, za nominalno zniževanje javnega dolga. Namreč, leta 2016 in leta 2019, ko je bila vlada Marjana Šarca, je pravzaprav se edinkrat nominalno tudi zniževal javni dolg.   In glede na vse skupaj, ko, če pogledamo, ko imamo ponovno epidemijo, ko imamo policijsko uro, ko zapiramo gospodarstvo in ko smo ravno sprejeli v prejšnjem tednu peti PKP, in ko minister Počivalšek, še predno smo ta PKP5 sprejeli, pravi, da se pripravlja že šesti PKP, me zanima, ali vlada sploh ve, kaj dela. Namreč, že ob sprejemanju petega protikorona smo na Odboru za delo in potem na plenarni seji predlagali amandmaje, ki bi že lahko pomagali reševati trenutno situacijo, vendar sprejeli niste niti enega našega amandmaja. Niti enega. Raje boste pripeljali v državni zbor šesti koronapaket in notri stlačili spet kakšen nov element presenečenja, ki ni predmet interventne zakonodaje, ki bo protiustaven, protizakonit, kar se je zgodilo praktično že pri vsakem paketu.   Res težko še kaj verjameš in zelo mi je žal in tudi mi je žal, da sem morala biti tako kritična, vendar besede raznih vladnih govornikov, da je vse pod kontrolo, me pač ne potolažijo več. Namreč, dejstva so popolnoma drugačna in tudi so, kažejo drugačne rezultate.   Morda bi imela še vprašanje konkretno od samih številk, se pravi, prosila bi ministra, če mi odgovori na to vprašanje, na katero je tudi opozoril Fiskalni svet. Kar se tiče odloka, se pravi, razlike med spremembami sektorja države in pa seštevkom sprememb državnega proračuna in lokalnih enot. In pa morda pri prihodkih od udeležbe na dobičku in dividend nefinančnih in finančnih družb so ocenjeni glede na lastniške deleže Republike Slovenije v teh družbah ter na osnovi presežkov prihodkov na odhodkih. Za leto 2022 so ocenjeni v skupni višini 155 milijonov evrov in so za 27,6 milijonov         evrov višji od ocene v predlogu sprememb proračuna 2021. Pa me tu zanima ali ta projekcija morda vključuje zmanjšano udeležbo na dobičku, saj naj bi določen odstotek dividend od državnega premoženja končal na demografskem skladu.  Hvala.
Hvala lepa.  Za razjasnitev položaja, gospe in gospodje, kar se tiče odloka o spremembah odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2020 do 2022 smo v okviru 1. točke dnevnega reda današnje seje zadevo in razpravo zaključili. Zato vse, kar se nanaša na ta odlok, ni predmet te točke dnevnega reda in tudi ne bom dovolil, da bi minister na tovrstne zadeve odgovarjal. Mi danes v okviru te točke dnevnega reda razpravljamo o predlogu proračuna za leta 2022.   Imamo še oziroma trenutna situacija je takšna, da imamo štiri prijavljene: poslanec Peček, poslanec Siter, poslanec Bandelli in sam sem prijavljen. Tudi poslanec Verbič.   Gospa Zabret, dvigujete roko. Povejte, prosim, kaj želite.
Postopkovno, če lahko samo.
Ja, prosim. Poslanka Andreja Zabret ima postopkovno.    ANDREJA ZABRET (PS LMŠ): Predsednik, razumem, da smo odlok zaključili. Zdaj jaz bi samo, ne vem, v oceni, ki jo je pripravil Fiskalni svet, gre za oceno proračunskih dokumentov za leti 2021 in 2022, je pač Fiskalni svet zaznal določena tveganja in tudi želi pojasnilo od Ministrstva za finance, se pravi to se ne nanaša samo konkretno na odlok. Ampak odlok je itak podlaga za proračun, tako da ne vidim zdaj razloga, da pač minister za finance tega nebi mogel odgovoriti. Če želi.
Dobro, gospa poslanka. Vi ne vidite razloga, jaz kot predsednik odbora ga vidim in jaz tolmačim poslovnik. Zato tega ne bom dovolil.  Nadaljujemo z razpravo. Na vrsti je poslanec Igor Peček.  Prosim.    IGOR PEČEK (PS LMŠ): Hvala lepa, spoštovani predsednik. Ja, poslovnik.   Verjetno mi ni treba posebej in pa še enkrat poudarjati, med drugim sem to tudi že enkrat ministru povedal, da se vsi zavedamo, v kako negotovih razmerah sprejemamo oba proračuna, še zlasti proračun za leto 2022. Ampak vseeno ne glede na oceno Fiskalnega sveta veselja sigurno ne morem izražati, prej dvom oziroma skrb. Saj verjetno jih imamo vsi, pa to ne pomeni, da pesimistično gledamo oziroma gledam, bom govoril v prvi osebi, na prihodnost, bolj realno optimistično.   Nebi se ponavljal ob določenih vsebinah, pri številkah sploh ne. Vsi smo proračun, verjamem, natančno pogledali. Rad pa bi se mogoče dotaknil samo ene vsebine.   In sicer prihodki za leto 2022 so negotovi. Dejstvo. Planirani so v višini 11 milijard in pa 5 milijonov, ocenjena sredstva iz EU proračuna pa milijardo 565 milijonov. V skupnem deležu to predstavlja 14,2 %. In če to primerjamo s proračunom za leto 2021, kjer je ta delež v prihodkih še par odstotnih točk višji, seštejemo ocenjene prihodke z naslova EU sredstev v dveh letih in pridemo do številke 3,2 milijardi evrov. in obstoječe finančne perspektive bomo imeli na voljo 1,8 milijarde. Razlika do 3,2 pa bo šlo iz nove perspektive, pa to vem, da se vsi zavedamo, da je zelo nerealno pričakovati, da bomo že v tem obdobju črpali sredstva z nove perspektive. Bolj verjetno je, da bo temelj pač izhajal oziroma podlaga bodo novi skladi, ki jih predvideva Evropska unija. In to ste, gospod minister, tudi sami v uvodnem delu poudarili, da bo bistveno vlogo imel sklad za okrevanje in odpornost, ki sicer za Slovenijo predvideva 1,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev. Bojim pa se, da bomo imeli pri črpanju teh sredstev         težave, ne samo v naslednjem letu, ampak tudi še v kakšnem letu potem. Situacija, v kateri se nahajamo, ko nam soočanje z epidemijo, bodisi iz takšnih in drugačnih okoliščin uhaja iz rok, je najmanj to, kar lahko izrazim upravičen dvom in kar ste tudi vi, spoštovani minister, na začetku tudi povedal.  Dvom vsekakor obstaja, razloga sta dva, prvi je, da pri črpanju sredstev iz obstoječe perspektive nismo uspešni, čeprav smo bili pred letom nazaj oziroma v času vlade Marjana Šarca deležni številnih kritik glede črpanja, so danes številke še slabše. Drugim naj povem, da upam in verjamem, predvsem upam, da bomo čimprej v Državnem zboru tudi obravnavali obe zadnji poročili o črpanju sredstev. Drugo je pa dejstvo, ki ga je že kolegica Zabret omenila, da ima Služba vlade za razvoj in kohezijsko politiko velike težave pri sestavljanju nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost. V nek, do neke mere celo vidim logiko v poslanem osnutku načrta. Pošljemo osnutek, ki ni v celoti pripravljen, Evropska komisija ga skritizira, potem pa pošljemo popravljen predlog in vsi so veseli, da so s svojo kritiko dosegli svoje. To je ena razlaga, ki ima verjetno lahko tudi argumentirano osnovo. Ampak bolj kot to me skrbi nekaj drugega. Po mojem mnenju gre za zelo nestrukturiran seznam, lahko se sprašujem, kako smo prišli do nabora teh projektov. Številčno sicer izstopajo projekti, ki se nanašajo na komunalno infrastrukturo, pa da ne bo pomote, da ne bo razumljeno slučajno, da ne podpiram vlaganj v komunalno infrastrukturo, vendar zavedati se je potrebno, da bo iz tega sklada šlo 60 % sredstev za zeleno in pa za digitalno transformacijo. Se pa zavedam tudi tega, da marsikateri projekt komunalne infrastrukture lahko prinese večji donos in pa večjo investicijsko upravičenost, kot pa mogoče digitalizacija kakšnega manj pomembnega področja.  Ampak o tem bo še veliko govora, zato tukaj ne bi izgubljal besed in nam tratil časa, mogoče bo minister na kakšen del odgovoril, če se s čim ne strinja, bi pa imel še eno vprašanje, gospod minister. Za povečanje kapitalskih deležev in naložb v gospodarske družbe smo v letu 2022 planirali 96 milijonov manj sredstev kot v letu 2021, 218 milijonov evrov. Od tega se 123,9 milijonov planira za dokapitalizacijo družbe 2TDK. Zanima pa me, čemu oziroma zakaj, morda vemo že danes, bo namenjenih preostalih 95 milijonov. In pa še, dovolil si bom eno mnenje še, spoštovani predsednik, dejstvo je, da smo mi v letu 2019 za obresti plačali skoraj 800 milijonov. To ni malo denarja, ne glede na to, da je denar poceni in da se v tem trenutku moramo zadolževati in je prav, da se zadolžujemo, vendar, mi smo plačali 800 milijonov za 31 milijard, čez 3 leta pa bomo imeli 42 milijard, takrat bo ta cena bistveno višja, zato pa tukaj pa lahko dvomim v vaše besede oziroma navedbe, da trenutna cena denarja ne odtehta vedno cene, ki jo plačujemo za najem kredita. Hvala lepa, predsednik.
Hvala, gospod poslanec.  Nadaljujemo z razpravo, na vrsti je poslanec Primož Siter, prosim.    PRIMOŽ SITER (PS Levica): Hvala lepa, predsednik, spoštovane kolegice in kolegi, dober dan, minister in gostje, dobrodošli v Državnem zboru.  Jaz se bojim, da ne bom povedal nič novega, ampak tudi na fronti vladnih prioritet, ki se prevajajo v praksi skozi proračun ni tudi s tem dokumentom za leto 2022 v bistvu veliko, veliko novega, ne. V Levici, mi skrivnost, smo do vladne politike kritični in tudi do tega proračuna posledično in tudi         do se pravi predhodnega predloga sprememb proračuna za leto 2021 je tako, enostavno zato, ker ne zagotavlja dovolj sredstev za tista ključna področja, ki potrebujejo največ javno finančnega zaledja, največ opore, največ temeljev za svoj, ne – skoraj sem rekel razvoj, ampak v bistvu govorimo o njihovem preživetju.  Ena točka, ki bi si sigurno zaslužila več pozornosti in več finančnega zaledja v proračunu je javno zdravstvo. Na dolgo in široko govorimo o javnem zdravstvu, še posebej o teh zadnjih tednih oziroma mesecih, pa se stvari kar ne spreminjajo oziroma ne kažejo, da se jim obeta kaj bolj svetlega. Tukaj imamo celo mrežo javnih zdravstvenih domov in bolnišnic, ki so zdaj v tem kriznem času postale vstopne točke za covid-19. Ljudje, ki so tam delali, so delali požrtvovalno, ampak vsakih je pa to grenko spoznanje zraven, da enostavno pač sistem rabi več in ne zmore funkcionirati normalno. Že v normalnih okoliščinah, kaj šele zdaj.  Potem ena točka sigurno, ki si zasluži več pozornosti, je dolgotrajna oskrba in finančno in politično zaledje, tudi politične volje dolgotrajne oskrbe. Domovi za starejše so najbolj pereča tema, v tem kriznem času še bolj. Vsak dan pride na dan kakšna nova novica, na katero pa res ne moremo biti kot družba ponosni. Spomladi smo imeli žarišča, poleti smo imeli vzpostavljanje teh sivih in rdečih con, ki so se izkazale za popolnoma neplodno in ljudje so začeli odhajati zaradi tega. Saj kdo jim zameri, če so bili pa po 16 ur v skafandre oblečeni. Zdaj imamo situacijo, ko se starostnike iz domov seli v neke telovadnice pa še hujša poročila iz terena prihajajo, v neke cerkvene kleti in tako naprej. Kar malo surealno, ampak to je pač realnost, področje dolgotrajne oskrbe, za katero ugotavljamo v Levici, da enostavno ne dobiva svojega zasluženega mesta tudi v teh proračunskih dokumentih. Potem so pa tukaj še drugi stebri socialne države, ampak te dve stvari, recimo dolgotrajna oskrba in javno zdravstvo sta mogoče najbolj vpijeta v nebo.  Ampak istočasno se pa v strateških proračunskih in siceršnjih dokumentih pojavljajo pa neke absurdne številke na strani izdatkov za popolnoma nepotrebno nabavo orožja, ki roko na srce ne služi niti zdravju, niti varstvu, varovanju, niti dolgotrajni oskrbi, niti ničemur. Tako en državljan od tega dejansko nima nič.   Zdaj premier je pred dnevi, mislim, da pred dvema dnevoma, ko je imel svoj televizijski nagovor državljankam in državljanom izrekel eno stvar in se z njim strinjam. Potrebni bodo ukrepi, ki bodo v prvi vrsti varovali življenja, nato gospodarstvo, vse ostalo pa bo moralo nekaj časa počakati. Zdaj premier stopi pred kamere in pošlje neko sporočilo, mi imamo pa tukaj proračunske dokumente, ki govorijo nekaj popolnoma drugega. Vlada govori nekaj, počne nekaj drugega. In te proračunski dokumenti so dokaz, da enostavno, oprostite trdoti mojega jezika, ampak hlapčevanje tujemu kapitalu in Nato paktu ima v Vladi Janeza Janše enostavno absolutno prednost pred celo zdravjem, pred socialno varnostjo lastnih državljanov. To zdaj ni neka ideološka matrica, to je prevod številk iz proračunskih dokumentov. Imamo – znašli smo se v času največje socialne, zdravstvene, gospodarske krize od upam si trditi od druge svetovne vojne do zdaj, ali pa vsaj v ne vem, v zgodovini samostojne Slovenije. Bolnišnice ogroža podhranjeno financiranje, Infekcijska klinika je tam v neki ne vem    ŠZ) – 16.00    koliko je stara 1876 letnik ali kaj. Pa medicinske sestre pošiljajo slike iz UKC-ja kako podstavljajo vedra, ker kaplja. To je trenutno javno zdravstveno stanje v sistemu, ki je sicer dober in poln kvalitetnih in predanih ljudi, da ne bo pomote. Ampak že samo na ravni infrastrukture je pa to nekaj, pri čemer bi morali v politiki zvoniti vsi alarmi.   Potem kot rečeno, domovi za starejše, 12 tisoč postelj manjka, da ne govorimo o politikah za mlade družine, stanovanjskih politikah, pa o delovnopravni zakonodaji, o položaju delavcev, višini pokojnin sploh ne bom začel. Toliko enih vprašanj, toliko enih poglavij, ki se dotikajo zdravja in socialnega položaja ljudi v naši družbi, imamo reševanja stisk. Pa je roko na srce iz tega proračuna najbolj vidna, enostavno vladna zaveza NATO paktu. Od vseh. V špici prioritet. In ne samo da rečem finančno gledano. Okej, proračun je finančni dokument, ampak prevaja tisto, kar se bo v praksi realiziralo. Tisto kar se bo delalo, kar se bo prevedlo v operativo.   Boleče je recimo spremljati razvoj vladnih politik, ki so se seštevale zato, da so zdaj rezultirale tudi v tem dokumentu recimo. Če pogledate recimo dikcijo Mateja Tonina in njegove politike nabave tega orožja, 780 milijonov je celokupna vsota. Znotraj tega zakona je definirano vse. Kdaj, za koliko, od koga, koliko stane kateri metek, koliko stane oklepnik, kako se bo, kdaj se bo, vse. Vse detajle poznamo. Vprašate pa njegovega strankarskega kolega, ministra za delo in socialo, kako se bo realizirala gradnja, recimo domov za starejše, je pa še vse ful v zraku. Je pa toliko nedorečenih, da je lahko glih karkoli še.   Ampak da ne bom, se pravi, da ne rečem preveč, da bom plastičen, da ne bom populističen, ampak s podatki vam povzamem moje stališče iz ene od obrazložitev amandmajev, ki se jih bom v bistvu tudi lotil in vam jih predstavil.     PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Kolega Siter, amandmaje imamo kasneje.     PRIMOŽ SITER (PS Levica): Razumem, ampak zdaj je ključnega pomena da dam svoje izhodišče zakaj smo tudi takšne amandmaje pripravili, torej predstavim.    PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Aha, zdaj samo za ponazoritev.
Zdaj je tako. Vlada Janeza Janše načrtuje torej ogromno povečanje proračunskih sredstev za orožje. Letos za vojsko 516 milijonov, v letu 2021 pa 636 milijonov evrov oziroma točno 120 milijonov evrov več. 120 milijonov evrov več na leto. V letu 2022 se bo proračun za vojsko dodatno povečal, na 688 milijonov oziroma dodatno še za 52 milijonov. Torej še dodatnih 52 milijonov na leto. Se pravi računica v dveh letih se bo proračun za vojsko oziroma orožje povečal za eno tretjino. Se pravi na eni strani ima Ministrstvo za obrambo natančno izdelan načrt, kako se bodo porabila proračunska sredstva za naslednjih šest let, natančno ve. Natančno ve katere oklepnike, za katero orožje se bo porabilo, na stotine milijonov. Res govorimo o ogromnih številkah. 688 milijonov dodatno. Pa še 52 zraven.   V proračunu na primer za naslednjih pet let je zagotovljenih 54 milijonov evrov samo za strelivo. Samo za strelivo. Najbolj potrošni material vojaške industrije in vojaške dejavnosti, strelivo. 54 milijonov evrov. Pa potem 220         za oklepnike 8x8. No, ampak stvar pa zelo zanimiva postane na tej točki. Na drugi strani imamo pa Ministrstvo za delo oziroma Ministrstvo za zdravje in Ministrstvo za delo, ki ne vesta v bistvu niti, kot rečeno, koliko denarja bodo v tem obdobju potrebovali za investicije v zdravstveno infrastrukturo, koliko za izgradnjo domov za starejše, niti koliko denarja bodo dobili za ta namen.   V Poslanski skupini Levica smo eno poslansko vprašanje pred časom naslovili na obe ministrstvi, torej vprašanje, kakšna so ta sredstva, koliko sredstev bo v obdobju 2021 do 2026 zagotovljeno za domove starejših in koliko kadra bo tam potrebnega, ker kader je druga stvar, oziroma prva stvar mogoče, ki je najbolj problematična na tem področju. In je Ministrstvo za delo odgovorilo, da ne ve. Ne, da ne bodo imeli dovolj, niti da ne vejo, koliko bi rabili. To je ta politika Vlada Janeza Janše. Orožje vse do zadnjega metka, domovi za starejše pa, še ne vemo. Potem v odgovoru edini ukrep za povečanje kapacitet, ki se izvaja, je podeljevanje torej novih koncesij za dnevne in začasne namestitve starejših, Ministrstvo za delo pa niti ne ve, to je pa druga stvar, koliko evropskih sredstev bo na razpolago in katere projekte sploh bodo predlagali.   Torej, obrabni minister Matej Tonin, ki bo s tem zakonom o nakupu orožja za 780 milijonov, bo dobil teh 780 milijonov, in istočasno zavaja s trditvijo, da se to da, ker denarja je itak dovolj za vse. Njegov strankarski kolega, torej minister za delo Janez Cigler Kralj pa v bistvu niti ne ve, kakšne potrebe so na tem področju, na njegovem področju.   Potem je pa tukaj, samo na tem področju, problematičen še recimo Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki je bil dolga, dolga, dolga leta v pisanju. Pri vsaki vladi se je nekaj o tem govorilo, v bistvu je bil v tem času, v zadnjih ne vem koliko, 16 ali 17 let ali koliko časa se celo piše, je bil večkrat izgovor, da se stvari ne naredijo, ker čakamo ta Zakon o dolgotrajni oskrbi. Zdaj pa je vlada pač rekla, okej, imamo ga, je pripravljen, ampak problem je v tem, da ni, da je slabo začrtan, ni usklajen niti med koalicijskimi partnericami niti med ministrstvi, kaj šele med terenom, med deležniki, ki se jih najbolj tiče. Socialnimi partnerji, skupnostjo socialnih zavodov, predstavniki, predstavniki uporabnikov in uporabnic in tako naprej. Se prvi, je ta zakon, ne vemo, koliko bo stal, ampak ga imamo in bo fajn, ampak s figo v žepu, ker v bistvu ga pa nimamo, to vlada sporoča.   Po eni strani razglaša, da bo, da je tukaj končno našla neko sistemsko rešitev, po drugi strani pa, kot odražajo proračunski dokumenti, nima niti volje, kaj šele jasnega načrta, kako ta ogromen in pomemben projekt sploh financirati. Kako mu dati, kako mu dati življenje. Razen seveda s podeljevanjem nekih novih koncesij in prepuščanju starostnikov na milost in nemilost trga.   Zdaj pa, tako, jaz ne vem, kako naj si sicer v praksi razlagam to premierjevo trditev od predvčerajšnjem, da bodo potrebni vsi ukrepi, ki bodo v prvi vrsti varovali življenja, nato gospodarstvo, vse ostalo pa bo moralo nekaj časa počakati. Proračunski dokumenti za leto 2022 so ključnega pomena za okrevanje gospodarstva po tej krizi. Ne bomo se še takrat, do takrat postavili na noge. Ključnega pomena je postaviti gospodarstvo, socialni zemljevid, socialno je, na noge, socialne stiske državljank in državljanov pa nasloviti in rešiti, pa ne glede na to, ali so to majhni otroci, eni iz one skupine 40 tisočih, ki živijo pod pragom revščine, ali so pa to starostniki v domovih za starejše, ali pa delavci znotraj aktivne populacije in tako naprej. In tega ni. Tega ni. So visokoleteči načrti. Je klanjanje Nato paktu, ni pa onega, kako ima Janez Novak, kaj ima Janez Novak od tega, od tega proračuna, ki bo moral ali službo ali jo je izgubil ali bo moral pa mamo dati v dom za starejše.   Zato recimo samo z enim od štirih amandmajev, ki jih poslanska skupina Levica vlaga        poleg tistih, ki jih sopodpisujemo z drugimi opozicijskimi partnericami.   Recimo predlagamo, da se vsaj 50 milijonov evrov, ki glede na celokupen seštevek vsega, kar sicer gre v to orožarsko malho, da se vsaj 50 milijonov evrov preusmeri v gradnjo…
Prerazporedi.     PRIMOŽ SITER (PS Levica): Prosim?
Prerazporedi.    PRIMOŽ SITER (PS Levica): Prerazporedi, hvala lepa, v gradnjo domov za starejše. V obrazložitvi, če ste poslanke in poslanci videli, smo zabeležili, da bi na takšen način omogočili gradnjo vsaj petih domov za starejše. Jaz si osebno upam biti malce bolj liberalen tukaj, s 50 milijoni bi se dalo postaviti še kakšnega več, še kakšno stisko starostnika nasloviti na ta način. Ampak ključnega pomena je pa naravnanost. Mi si ne moremo privoščiti v situaciji, kjer smo, ne spregledati tega problema, pustiti, da neko ministrstvo za delo, ki je ključni player in odločevalec v reševanju problema domov za starejše, enostavno ne ve. Jaz bi lahko sprejel, da imajo neko strategijo, s katero se nebi strinjal in bi rekel »ah, pač nimam sreče, je to nekaj, kar se meni zdi brezveze«, ampak da pa ministrstvo samo v tako ključnem momentu ne ve, kaj narediti pri največji težavi, s katero se soočamo - to je pa nedopustno. In da se za kot edino rešitev spogleduje s trgom, je pa že bolestno.   Tako, da preden zaključim, no, saj amandmaje, kot sva se dogovorila, predsednik, bova s kolegom kasneje prečesala.   Zdaj v času, v katerem smo se znašli, je ključnega pomena, najbolj pomembno, da, kot pravi premier, damo na prvo mesto ljudi, da damo na prvo mesto zdravje, da damo na prvo mesto varnost. Proračun države mora nujno odsevati prav to: varnost, zdravje, socialno blaginjo ljudi. Z več orožja za Bližnji vzhod jaz ne vidim, kako bomo niti bolj zdravi niti bolj varni. Bo pa sigurno gotovo bolje, da naši starejši ne čakajo na lepše dni v nekih telovadnicah ali pa cerkvenih kleteh, no. To je pa že čez mejo okusa. V bistvu dovolite mi, da sem v zaključku zelo jasen. Pri tako pomembnem dokumentu kot je proračun, v tem primeru resnično izbiramo med zdravjem in med orožjem, med varnostjo in med orožjem, med blaginjo in med orožjem. Nismo v situaciji, kjer bi veljalo, kar je minister Tonin rekel: »ah, saj denarja je dovolj za vse« - ne, ni. Dovolj je samo politične volje, da se ga preusmeri ali na en naslov ali na drugi naslov, ali v zdravje ali pa v orožje.   Zato, spoštovani predsednik, v Levici torej predstavljamo in naslavljamo rešitve s temi amandmaji, ki v končni fazi rešujejo prav te najbolj glavne, najbolj pereče probleme, se pravi javno zdravstvo, preživetje javnega zdravstva in vzpostavitev dolgotrajne oskrbe.   Hvala lepa.
Hvala, poslanec Siter.  Besedo ima zdaj minister za finance gospod Šircelj. Prosim.    MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala lepa za besedo.  Zdaj, glede na zadnjo razpravo poslanca Siterja se odzivam, predvsem zato bom odgovoril tudi na ostala vprašanja. Ker podatki, o katerih je on govoril, seveda, bom rekel niso točni ali so pa izredno pomanjkljivi. Jaz moram seveda glede na to, da je tudi poslanec govoril v sedanjiku in o sedanjem času in ne samo o letu 2022, ampak o podatkih, ki veljajo za to leto in podatkih, ki veljajo za leto 2021, mi dovolite samo, da pojasnim nekatere češ, da se         za zdravje ne da. V rebalansu proračuna za leto 2020 so se sredstva za zdravstvo, gledam po programski klasifikaciji, bistveno povečala in ravno tako so se bistveno povečala v predlogu sprememb proračuna za leto 2021 in sicer glede na sprejeti proračun in ravno tako glede na proračun za leto 2020 za 257 milijonov. Gledam po programski shemi. Ravno tako se glede na leto 2021 sredstva za zdravstveno varstvo povečujejo za 32 milijonov in če gledam ta podatek, potem je indeks za leto 2021 na 2020 največji, to je 231.   Socialna varnost ravno tako se glede na sprejeti proračun in predlog sprememb proračuna v letu 2021 sredstva povečujejo za socialno varnost za 250 milijonov in za 6 milijonov nadalje v letu 2022. Če primerjam z, glede na to, da je tudi poslanec Siter primerjal ta sredstva za obrambo, potem lahko vidimo, da so približno leta 2022 na 2021 ta sredstva za obrambo višja za 50 milijonov. Hočem samo povedati, da recimo za zdravstveno varstvo se povečujejo sredstva za petkrat več kot na primer za obrambo v določenem časovnem obdobju. Jaz bi samo rad pač povedal, da seveda bom rekel ta primerjava je seveda lahko priročna. Jaz sem šel tudi na podatke za nazaj, za leto 2021 in 2020. Tudi zaradi tega, ker se v zvezi s tem je opisoval sedanji položaj in sedanje težave.   In drugo moram tukaj poudariti; državni proračun plačuje vse izdatke za zdravstvo, ki niso plačane od Zavoda za zdravstveno zavarovanje zaradi kateregakoli razloga. Ali zaradi tega, ker to nimajo v svojem načrtu, ali zaradi tega, ker to nimajo v svojem planu, ali zaradi tega, ker so to izredni odhodki in tako naprej. Državni proračun je plačal vse odhodke do danes. In iz tega zornega kota ne moremo reči, da obstaja kakršenkoli manko v zvezi s tem, ali če govorimo o temu, da je treba narediti določen razvoj, določen napredek na področju razvoja cepiva ali na področju, da je treba zagotoviti nujno določeno zdravstveno oskrbo. Tako da tukaj so bomo rekel iz tega vidika te primerjave po mojem neumestne. Seveda lahko so, vendar tukaj bi rad poudaril, da država, da Vlada krije vse stroške v zvezi z zdravstvom, zdravstvenim varstvom, težavami ljudi in tako naprej.   In tudi, ker sem že omenil za leto 2022 so tudi evropska sredstva, tako evropskega sklada oziroma inštrumentov Evropske unije za okrevanje in odpornost, kot tudi za kohezijo, dejansko namenjena za področje, za projekte na področju zdravstva in dolgotrajne oskrbe. Jaz se strinjam s tem, da smo v preteklih obdobjih premalo namenili denarja za dolgotrajno oskrbo. Ne želim tukaj govorit zdaj o demografskih težavah, ki jih ima država v zvezi s tem, o tudi trendih na tem področju in tako naprej, ker mislim, da to ni danes predmet razprave, vendar tega področja se še kako zavedamo v tej državi. In iz tega zornega kota bi evo, poudaril to, da vsekakor ne moremo in ne pristajam na tezo, ki jo je poslanec tukaj povedal, da kot češ za obrambo in za oboroževanje dajemo toliko in toliko denarja, na drugi strani pa za zdravstvo in socialno varnost ne. Vsekakor v danih možnostih, v danih okvirih, ki so, bistveno povečujemo sredstva za zdravstvo. In strinjam se pa s tem, da tudi v prihodnje bo treba urediti tudi sistemsko zdravstvo, zdravstveno varstvo        urediti bo treba, bom rekel, tako, da bodo potrebne določene strukturne spremembe na tem področju, v, s ciljem, da se zagotovi seveda tudi večjo kvaliteto zdravstvenih storitev in da se zagotovi ustrezno financiranje. In res pa je, da tudi v okviru, če primerjamo sredstva, ki so namenjena za zdravstvo z drugimi državami, potem seveda lahko ugotovimo, da se bodo ta sredstva v prihodnje povečevala tudi v odstotku od bruto družbenega proizvoda. To vsekakor je in ta vlada že sedaj povečuje in še enkrat, vse odhodke, ki nastajajo zaradi epidemije, kakršnekoli druge, plačuje državni proračun in to takoj, ko je dejansko to potrebno. Hvala lepa.    PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, minister.  Nadaljujemo z razpravo, najprej bo na vrsti poslanec Bandelli, za njim bom sam, potem pa sta še poslanca Verbič in Horvat.  Samo trenutek, kolega Bandelli, tamle vidim gestikuliranje, / nerazumljiv vzklik iz dvorane/ aha okej, v redu, kolega Marko Bandelli, imate besedo, prosim.    MARKO BANDELLI (PS SAB): Hvala, predsednik, spoštovani minister.  Zdaj smo tukaj, obravnavamo proračun za leto 2022 in mi osebno v stranki SAB menimo, da so izdatki sektorja država absolutno previsoki. Iz več razlogov. / nerazumljivo/ v glavnem, govoril bom od treh točk, eno je, kar je v tem samem dokumentu razvidno zadolževanje, rast odhodkov in seveda evropska sredstva, kjer sem a doma, tako da po tistem bom malo izgubil kakšno minuto več.  Zdaj, glede zadolževanja, ne, po logiki tega, kar smo videli in kar nas čaka tukaj, bomo imeli leta 2022 dolg v višini 100 % BDP. To je matematika, tukaj ne utečemo. Zdaj, ki bo presegala praktično, vemo točno, 80 % BDP. Zdaj ta rast odhodkov, tukaj smo zaskrbljeni tudi v SAB glede tega, te rasti odhodkov, ki so tudi načrtovani leta 2022, ki blage veze nimajo s Covidom. In to je malo zaskrbljujoče, jaz mislim, da v tem trenutku je, so predvideni kar previsoki izdatki v določenih fazah, kjer bi morali, ki predstavlja seveda eno tveganje po naše za našo državo. Tu bi morali malo bolj restriktivno gledati na te odhodke, ne. zdaj, vi veste sami, kakšne odloke sprejemate na vladi, ne, če dam samo en primer popolnoma brezveznega odhodka, ne, varovanje in prevažanje bivše podpredsednice vlade, ne, mislim, zakaj. Zakaj sploh se sprejema take nepremišljene odločitve, absurdne, nikoli v zgodovini 30 let ni bilo tega, nikoli v zgodovini Evrope nima nihče to in to so, nas tudi zanima, koliko to bo, koliko stane to varovanje, ampak ni danes, bomo to obravnavali drugič, ne, ampak dam kot primer enega od tolikih izdatkov, ne, na sektorju država, če bomo tako rekli, ne, nepremišljenih, neupravičenih. In to se ne sprašujem samo jaz, verjetno se to sprašujejo tudi vaši koalicijskih partnerji. Tako da, jaz mislim, da tukaj res ne vem kdo to odobrava in kdo se tega, dogovarja na takem nivoju, da potem to sprejemate vse, kar pade tam na mizo, ne.  Zdaj, prej sem slišal malo fiskalni svet, tudi tukaj to prečital zdaj, kar je obravnaval, imam, malo sem zaskrbljen, ker vi ste izpostavili kar veliko zaskrbljujočih in posebnih, težkih točk na vašem poročilu. Dobesedno ste v skrbeh. Ampak tukaj zdaj pred vsemi, ki smo čakali neke vaše konkretne zadeve, ste bil zelo zadržan. Kar pa veste, da mi upoštevamo vaša navodila, upoštevamo vaše razmišljanje, vaš zapis, ker je za nas tudi zelo pomemben, ne.         Ampak tukaj, oprostite, sem vas videl zelo zadržanega, kakor da bi … Ja, ni vse v redu, ne čakamo vsega tako, ne vemo, kaj bo jutri, ne vemo točno, na kakšen način se bo to odvijalo, ampak pač tako je. Ni res! Ni res, spoštovani. Ni res. Ker to se bo preneslo vse v naslednje vlade, v naslednje rodove to. Veste, kaj nas čaka tukaj.   Zdaj bom šel, bom omenil malo še na to, kar je osnova naslednjih proračunov, je bil 2021, zgleda da je 2022 tukaj in verjetno nadaljnji proračuni. Se veliko upanja se daje, če bi tako rekel, upanja, ampak verjame se v vsa ta evropska sredstva. Zdaj vi non stop govorite o teh deset milijardah in pol, ki jih ni, ni deset milijard in pol, bomo povedali potem, zakaj. Jaz sem zelo zaskrbljen, prvo kot prvo, ker to so velike postavke, to so velika upanja v 2022. letu. Prvo smo videli sami že v tej fazi, v rastoči fazi države kot take, je bilo težko jih počrpati. Ker v določenih sektorjih, če bi tako rekel, ni ta pravih zamisli in razvojnih programov. To manjka. In vi ste pa prepričani, da boste zdaj vsa ta sredstva sigurno absorbirali. A bo res trg pripravljen, a bo res trg pripravil projekte, kjer vi, take velike cifre pričakujete. Jaz težko verjamem.   Težko verjamem tudi v luči te pandemije, ki je sedaj, ki tudi v tej luči ustrahovanja, ki ga imate, vsakodnevnega, z vsem tem, kar sporoča vaša vladna stroka, kdo bo začel investirati, kdo bo verjel v to državo, kaj se bo dogajalo. Še sami ne verjamete, še sami ne verjamete, kako boste, kakšno upanje boste dali investitorjem? A bomo črpali sredstva, a bomo naredili projekte in programe, ne vem katere? A veste, kako je to težko. Mi smo bili župani, kar nekaj poslancev je bilo županov in vemo točno, kaj to pomeni. Kakšne ovire so tukaj. Danes sem slišal, da ste ustavili Plečnikov projekt, ker ne vem, zakaj, ker je bila ena razvojnih programov za Ljubljano, delovna mesta pa vse reči, kar je, najlepše, da se dela na tak način. Pa ravno vi, ki ravno on, investitor, jaz nimam nič z njim, niti ga ne poznam, ampak je ravno upal v vlado SDS, da bo šel naprej ta projekt, pa ravno vi ste mu dali zdaj nož v hrbet, hah. Pustimo. Ampak to sem hotel povedati. Projektov ne verjamem, da bo, spoštovani minister. Ne verjamem, da bo, če ne bo pomoči. Če ne bo pomoči.   Veste, tisto, kar delate vi zdaj v tem trenutku in s tem, kar se ta proračun, ki smo ga obravnavali že 2020, tudi 2021, tudi 2022, ne, ni drugega, moj občutek je, da so samo neke injekcije za kratkoročne rešitve. Ni nobene vizije, nobene vizije. Nobene strategije ni. Na kakšen način? To morate začeti razmišljati, da je treba reševati sistemsko. Sistemsko je treba reševati gospodarstvo, z razmišljanjem, z inovativnimi idejami, z vizijo. Ampak je težko imeti vizijo, ko človek ni podjetnik in ima samo cifre pred sabo in verjame nekomu, ki ni nikoli delal v realnem sektorju.   Jaz mislim, da tisti projekti, ki ste jih omenili in ki so tukaj pisani, ogromna sredstva, veste, to, saj bom tudi omenil zdaj kmalu to … Vprašanje, če bodo dolgoročno vzdržni, ker to je bil največji problem prejšnjih perspektiv. Investirali smo v projekte, dajali milijone in milijone, ali so šle firme v stečaj ali niso bili vzdržni projekt. Ta je problem Slovenije. Treba je začeti razmišljati, da je treba povečati gospodarski potencial, edino tam je rešitev. O tem se morate zavedati.   Veste, minister, tukaj imamo pisano, prejeta sredstva iz Evropske unije in     ŠZ) – 16.30    drugih držav. Zdaj, smo imeli rebalans, smo imeli vse, smo videli prvo kot prvo se vam opravičujem, da povem, vi ste imeli polna usta, non stop do marca meseca, kako slabo je bilo črpano do zdaj, kako ni bilo črpano nič, na kakšen način se ni delalo dobre projekte. Isti minister je / nerazumljivo/ kamor je največji odziv tega, kamor mora biti največja ideja inovativnosti pri temu, priprava projektov je vedno isti.   941 milijonov realizacije za 2020. To piše tukaj. Upamo, smo kmalu na koncu, bomo videli kaj bo. Imate pa v 2021 letu milijardo 630 in 2022 leto, ko je proračun tukaj milijardo 564, predvidenih. In zdaj govorim tukaj, kot ste videli o prihodkovni strani, o splošnem delu. Danes bom govoril. Bom omenil samo par absolutnih številk, ne bom šel v detajle, kar je treba. Malo vam bom povedal, da se razume kar je. Zdaj mene zanima nekaj, to me zanima milijarda 630 naslednje leto, milijarda in pol. To so tri milijarde dobre v naslednjih dveh letih. Zdaj to sigurno mišljeno v tem, da je treba še počrpati 50 % sredstev, ki niso še počrpane. Projekt je končal 2020 leta. Imamo možnost triletnega črpanja. Izplačevanja pravzaprav, projektov.   Verjetno ste tukaj že dali notri, projekti ki so predvideni, tako imenovano okrevanje in odpornost, z novimi projekti ki bodo prišle naprej, verjetno že pričakujete tudi tukaj nekaj. Ampak a veste kaj govorimo tukaj? Milijardo. In jaz zdaj govorim v luči te epidemije, ki je vse ustavila, ki ste ustavili ponovno vse. Saj jaz ne bom rekel, da je zgrešeno, ne govorim od tega. Ampak razmišljam, kako bo lahko prišlo do realizacije določenih projektov, če bo nemogoče priti do tega. In tu so cifre. Tukaj, veste. In te cifre bodo razbile cel proračun, ker bo rebalans. Vi veste kaj govorim, ker poznate finance dobro. Veste sredstva proračuna z strukturnimi skladi. Tu je skoraj dobro. Vi računate skoraj 100 % realizacijo naslednje leto. Iz 400 milijonov na 700 je kar 80 % dajmo reči. In za 2022, / nerazumljivo/ proračun še 540.   Ampak tisto, kar mene tukaj čudi je nekaj drugega. Zdaj vam to povedal. Imamo konto, ki ni proračunski uporabnik, ampak je konto, ker zadnjič ste me opozorili. 786, spoštovani minister. In tukaj so ostala prejeta sredstva iz proračuna Evropske unije. Pika. Predvideno realizacija letos 900 tisoč evrov, drugo leto 300 milijonov, okroglih in leto 2022, 600 milijonov.   Potem vzamem jaz ven obrazložitev splošnega dela, tako kakor je, zato je tudi pripravljena obrazložitev, da vidimo zakaj se gre. Veste in tukaj je dosti tega je nanašano na naslov mehanizma za okrevanje in odpornost, ki je ključni instrument za okrevanje v središču instrumenta ta next generation in vse ostale, kar je. predvsem za načrt ko ponavljam in / nerazumljivo/  Zdaj vi, spoštovani minister, vaš minister SVRK-a je pripravil 299 strani dokumenta, ki ga je poslal v Evropo. Kadar je prišel v Evropo ta dokument, so ga raztrgali in to veste, dobesedno. Ta dokument je bil narejen brez nobenega razmišljanja, nobene prave vizije. Obračate se na višjegrajce non stop se gledate in se obračate na višjegrajce, ker oni imajo infrastrukturno idejo in glavo. In vi veste, kaj jaz razmišljam. Ker tukaj pa more biti druga reč. To so projekti, ki morajo biti za trajnostni in zeleni prehod in druge reči. Nič od tega ni bilo v projektu. Sem pa tja vidiš notri v tistem dokumentu, da je neka dograditev ljubljanske infekcijske         klinike, to je bilo maksimalno, kar je bilo pisano notri. Drugo pa se načrtava ceste, / nerazumljivo/, celo letalskega prevoznika. Ma, kaj ste prišli ven s to idejo ustanoviti novega letalskega prevoznika? Smo se komaj rešili enega, ki je delal samo luknjo. A bomo mi zdaj ustanavljali tukaj zaradi vaših obljub predvolilnih ali zakaj? Ampak to so sredstva, to vi računate na ta sredstva, da bo iz Evrope prišlo 300 in 600 milijonov. Mislim, govorim o proračun 2022, 600 milijonov. Ta dokument, Černač ima vedno po ustih, minister, da so bili tako uspešni, da so garantirali 10,5 milijarde evrov.   Zdaj vam bom jaz povedal, kje je tistih 10,5 milijarde. To je laž, je čisto zavajanje. Do leta 2027 moramo mi dati v Evropo 3,7 milijard, mi iz našega proračuna. To vem, da veste. 3,6 milijarde so posojila, niso nepovratna sredstva, in za ta posojila je treba dobiti projekte, kateri bodo pripravljeni, da bodo ta posojila vzeli. A bomo delali tako kot je bilo gor v Prekmurju, ko so bili projekti? Kako se je klicala firma, ki so je kar podpisovali po 16 milijonov in so šli v stečaj? A to so razvojni projekti, ki jih imate v glavi, infrastrukturni projekti, ki ne spadajo notri v to? 299 strani dokumenta, ki so ga raztrgal, so vam ga poslali nazaj, da ga morate izpopolniti do decembra. Je to res ali ne, minister? Povejte mi, če je res. Ali se lažem? Jaz vem, da je tako. Je res tako. In potem se mi hvalijo, da bodo dobili 5 in ne vem koliko milijard več kar je. 3 milijarde je potem tistega pravega denarja od tega. Pa moramo vedeti tudi, kam bo ta denar šel. Ne v ceste, ne v ceste, žal. Jaz bi rad, da bi bilo malo / nerazumljivo/ ali pa ne vem koga še vsega, kanalizacije in ne vem koga vse, kar je predvideno notri. Vse je, razen tisto, kar je predvideno po programu. Saj vas je Bruselj vprašal kaj pa mislite s tem dokumentom, kje pa se vidite notri v tistem, kar smo mi dali navodila, če bi tako rekel. In to mene zanima, kar je. Ker to je čisto zavajanje ljudi. Ampak vi daste v proračun predlog tukaj 600 milijonov, da boste dobili s tega naslova. Jaz želim, veste, jaz si želim, ampak si ne želim, da tistih 600 milijonov, da bo šlo potem v zrak, da bi bilo 600 milijonov, da bi bil razvojni denar, da bi ratalo 900 potem drugič. To se bojim, da ne bo. In tukaj pa je ta, tukaj je treba razumeti, na kakšen način pripraviti dokumente. Ta je problem, ker mi vsi govorimo / nerazumljivo/. Glejte, kar sem bil jaz tam, so tudi forsirali, da gremo k Višegrajčan, ki so hoteli infrastrukturne projekte, ne mehke vsebine, ne druge reči, kar je. Generacija in industrija 5.0, 4.0, kje smo mi še? Ma kje? To moramo gledati za naprej, ne kanalizacije in ceste in ne vem, kaj je. Saj normalno, da je tudi tisto treba dati notri. Saj sem zadnjič tudi rekel, da je treba dati za vodovod. So cele vasi brez vodovodov, so občine brez vodovoda. To je resno, to je kohezija, to je druga zadeva, ne razvojni programi.   Zdaj en kliče postopkovno, Marko, kolega tukaj, vse kar je, ker ve, da mora opravičiti to reč, kar je. Ampak to, kar sem jaz povedal, je res. To je čista resnica.
Kolega Bandelli, saj je vse v redu, samo ostanite pri temi, prosim vas.    MARKO BANDELLI (PS SAB): Ja, ma saj govorim o 600 milijonov. Ker jaz ne verjamem, da bi teh 600 milijonov prišlo notri.
To smo vse razumeli, samo…    MARKO BANDELLI (PS SAB): Glejte, mi, če bo vse / nerazumljivo/, če bodo oni še vedno na Vladi, jaz upam, da ne…
Ostanite pri proračunu za 2022.    MARKO BANDELLI (PS SAB): 2022 govorim jaz, ja. Upam, no, bomo videli, če bo res prišel notri. Še 300 milijonov drugo leto ne bo, predsednik, prišlo, boste videli. / nerazumljivo/ Ker sem prepričan v to, da ne bo prišlo, ker ne more priti.   Zdaj imam eno vprašanje, minister za vas tukaj, če mi boste še odgovorili. Ne bom šel toliko v detajle, ker je brezveze, da smo tukaj cele dneve. Saj smo dosti reči itak obravnavali na odborih in smo že povedali, kaj je in kaj ni. Obresti itak vidim, obresti sicer padejo. Čudno, vsi se sprašujemo ali smo res, ste rekli, da smo dobili boljšo bonitetno oceno in seveda z boljšo bonitetno oceno dobimo tudi obresti         na drugačen način nižje, kar nam ne zaupajo, kar je treba. Ves se zadolžujemo in manj obresti (?), to je ena logika, ki meni ne gre. Jaz po navadi doma pri meni, več kot sem se zadolžil, več obresti sem mogel plačati. Tukaj je glih obratno. Ampak ne vem, bomo videli. Boste povedali zakaj in kar je.   Ne bom govoril od rezerv, ker to smo že povedali milijonkrat, ampak ena druga zadeva, ki me tukaj zanima. Dobro, ena postavka je tukaj, če gledam »konto« 420 nakup opreme, pol sem pogledal v obrazložitvi na kratko piše, da se gre za infrastrukturo, za železnice kot sem razumel pa za obrambo. Seveda noter je 57 milijonov na 223 pa 22 gresta na 210 milijonov, mislim da je to, govorimo o opremi, ne govorimo o projektih, tudi če oni kličejo investicijo, nima kaj biti investicija. Se zakopava mitraljeze, neumnosti brezvezne. Tako da kar se tega tiče.  Ampak ena točka, ki me zanima, ki nisem v obrazložitvah videl minister. Res mi ni bilo jasno, niti kar sem prebral obrazložitve je nisem razumel. Je pa »konto« so investicijski transferji 4311, to je investicijski transferji javnim podjetjem in družbam, ki so v lasti države ali občin. Če mi lahko poveste zakaj se to gre. Mi imamo predvideno leta 2020 29 milijonov, 2021 250 milijonov in imamo leta 2022 466 milijonov. Sprašujem, ker nisem razumel noter kaj je. Vsaj da mi poveste kam bomo dali pol milijarde, verjetno da je tudi opravičeno. Ne govorim ja ali ne, samo vas vprašam samo za pojasnilo. Ker niso transferji občine, ker to je 432, transferji za občine so itak večji in kar je prav in občine imajo itak še vedno premalo denarja, tako da kar se da občini jaz sem vedno bil za in tudi bom podpiral vedno, kar se tega tiče. No, toliko plačila.  Imamo, saj tudi tukaj vam piše točno, da v dveh letih bomo eno milijardo moramo že dati v Evropsko unijo, tako da kamor so odhodki govorim, 450 »konto«. Če greste 560 in 580 milijonov, to moramo mi plačati gor.    PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: To je račun financiranja, kolega Bandelli.    MARKO BANDELLI (PS SAB): Ja, glej, ista reč je. toliko bomo morali mi dat. Toliko moramo mi dati denarja in da ne govorijo, da je 10,5 milijarde evrov, da bomo mi dobili, ki ni res, ker to zavaja cel narod, da so zrihtali 10 in pol milijard. To bi bilo prelahko za vse reči, da smo dobili 10 in pol milijard. Dobili bomo 3. 3,2 in ne vem koliko je posojil, ki jih moramo tudi vnovčiti na dober način. Upam, da bo. Jaz si res realno želim. In od tistih 10,5 moramo razumeti, da 3,7 do 2027 leta moramo mi dati še gor. Tako da jih ni tistih skratka. Tako da jaz zaenkrat bom zaključil. Jaz bom zaključil s tem, da splošno v proračunu mi smatramo kot SAB, da bi moralo biti več sredstev, absolutno bi moralo biti namenjeno za zdravstvo, ko je kolega povedal prej. So, ampak še vedno premalo v tistem, v luči, kar se je dogajalo, to smo tudi že govorili. V dolgotrajno oskrbo, pospeševanje tehnološkega razvoja, spodbujanje mikro, malih, srednjih podjetij in gospodarstva, tukaj manjka, tu manjka, ni nič tukaj, premalo. Podpirati je treba domačo industrijo. Bomo videli, če bo v tistih milijonih, ki predvidevajo, ampak ne verjamem, ker ne more biti iz tistega, iz tistih postavk črpano.   Jaz še vedno sem prepričan, da ta poraba javno finančnih sredstev je neracionalna in ponavljam še enkrat, zadolženost pa raste in to je pa javni denar, veste minister. To ni denar SDS, ki dela volilno kampanjo. To je javni denar, ki bomo vsi plačevali, ki ga boste pustili novi Vladi, ki ni rečeno, da boste vi. Ni rečeno, da boste vi, daleč od tega. Sem bolj prepričan, da ne boste. Upam vsaj. Ampak tako je. In vse to, kar delate zdaj s tem, jaz mislim, da to samo se bo pokopalo javne finance. To je moje razmišljanje, glede na to, da sem pripravil tudi jaz kar nekaj proračunov in vidim tukaj te številke, da ne štimajo, če bi rekel tako po domače. In jaz si želim res en drugačen pristop. Zdaj smo sicer v tej fazi covida, kjer je vse dovoljeno, rešujemo življenja so rekli nekateri, ampak trošimo javni denar in davkoplačevalski denar. To je pa tudi pomembno.  Hvala lepa.    PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala gospod poslanec.  Zdaj gremo po vrsti. Najprej postopkovni predlog, poslanec Marko Pogačnik.  Prosim.        MAG. MARKO POGAČNIK (PS SDS): Ja, spoštovani predsednik, hvala za dano besedo.  Jaz zdaj bi pričakoval, no, od kolega Bandellija, da razpravljamo o dnevnem redu in da se držimo dokumentov, ki so, bi rekel, tudi vezani na dnevni red, to / nerazumljivo/ govorimo o proračunu za leto 2022, vi ste pa glavnino, bi rekel, svoje razprave namenili osnutku nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost. Jaz tudi ne vem, spoštovani kolega Bandelli, od kje vam vsi ti dokumenti, pa vse te informacije, ki jih tukaj razpravljate, no. Mislim, da se Državni zbor niti s črko od tega dokumenta še ni seznanil. In da tudi še niso potekali nobeni roki.    PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Podajte, prosim, postopkovni predlog.    MAG. MARKO POGAČNIK: Ja, da se kolega Bandelli drži dnevnega reda in da, bi rekel, naj ne zavaja, no, ali pa da naj te dokumente, o katerih razpravlja, bi rekel, pošlje, bi rekel, tudi ostalim poslancem Državnega zbora, hvala.    PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospod poslanec, v pojasnilo naj povem, da je kolega Bandelli razpravljal o prihodkovni strani proračuna, o skupini kontov, številka 78, ki se ji reče prejeta sredstva iz Evropske unije in iz drugih držav in je govoril tudi o skupini kontov 786 – ostala prejeta sredstva iz proračuna Evropske unije, ki so ocenjena na 600 milijonov evrov in to sem seveda pričakoval, da se bo to zgodilo, zato ker je to na prihodkovni strani ena od tistih postavk, ki najbolj bode v oči. Zato ga tudi nisem prekinjal, tudi pričakoval sem, glede na to, da je bil 3 mesece minister za kohezijo, da se bo v to upiknil in to seveda je tudi storil in tega mu nisem mogel, pri tem mu nisem mogel vzeto besede, ker bi to bilo nekorektno. Vse ostalo, kar je vmes kot podporo svoji razpravi govoril, to pa je stvar vsakega poslanca, kako formulira svoje stvari in na kakšen način podaja tisto, kar ima povedati. Tako da jaz v take stvari se ne mislim vmešavati, bom pa ob svoji priliki tudi povedal, kaj si mislim o takih razpravah in predvsem, kaj jaz mislim, da ljudje mislijo o take vrste razpravah, ampak to bomo kdaj drugič.  Zdaj je k besedi se prijavil minister Šircelj, izvolite, prosim.    MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Ja, hvala lepa, predsednik.  Nekaj odgovorov glede na to, kar je bilo povedano s strani poslanca Bandellija. Zdaj v tem znesku investicijski transferji pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki, so določena tudi sredstva iz načrta za okrevanje in odpornost in v povezavi s tem, kar je tudi gospod Bandelli, in ta sredstva so namenjena za različne projekte, tako s področja varovanja okolja, okoljska infrastrukture, infrastruktura, prometna infrastruktura, železniški promet in tako naprej. Zdaj nacionalni načrti se pripravljajo. Pravzaprav pred kratkim smo ministri za finance določali uredbo, kaj je pravzaprav vse potrebno za črpanje teh sredstev. Hkrati se pripravljajo različni delovni dokumenti in tako naprej, usklajujejo letno tudi z ljudmi v Evropski komisiji, ničesar uradnega ni s strani Evropske komisije bilo kaj takega rečeno, so pa verjetno neki delovni dokumenti v zvezi s tem. Tako da pravzaprav vem, da to poteka, jaz teh dokumentov pravzaprav ne komentiram, zaradi tega, ker tudi ni še, oziroma ni še presežen tisti rok, do katerega mora Slovenija dati vse te dokumente, to je do konca leta in do takrat bo to tudi storila. Vse, kar se vmes dogaja, bom rekel, pomeni samo, da se dela in da ljudje delajo v zvezi s tem. Bi pa tukaj v bistvu prvi stavek, ki ga je poslanec Bandelli izrekel, mislim, da je bil prvi in ga citiram, da bo v letu 2020 dolg v višini 100 %, to je matematika. V skladu z vsemi makroekonomskimi napovedmi načrtujemo, da bo dolg znašal 72,6 % v letu 2022 in        tukaj lahko samo to rečem, da napovedovanje dolga 100 % ni matematika.   Hvala lepa.     PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospod minister.   Nadaljujemo z razpravo. Na vrsti sem sam, za menoj pa bo na vrsti poslanec Dušan Verbič.   Gospe poslanke, gospodje poslanci, pri proračunu za leto 2022 na obeh straneh, tako pri prihodkih kot pri odhodkih, je pravzaprav ena sama velika težava, da je nemogoče določiti natančno tisto oporno točko, po kateri bi lahko tako prihodke kot odhodke v 2022. letu primerjali. Meni se zdi, da je zlasti na odhodkovni strani, ker tam so tudi najbolj znakoviti izdatki oziroma strategija vlade, morda za izhodišče oziroma za tisto oprijemališče potrebno vzeti podatke iz sprejetega proračuna za leto 2021. Ta proračun se je namreč sprejemal še v obdobju stabilne nekaj nad 3 % gospodarske rasti in tiste vrednosti, ki so bile takrat opredeljene, so morda lahko primerno izhodišče za primerjavo z odhodki, načrtovanimi v letu 2022.   Meni sta na tem področju najbolj izstopajoči dve ministrstvi. To sta ministrstvi za infrastrukturo in za okolje in prostor. Na infrastrukturi je bilo predvidenih s sprejetim proračunom za 2021 za 797 milijonov odhodkov, zdaj v predlogu proračuna, tako imenovanega covid proračuna, je ta vrednost 994 milijonov. To pomeni, govorimo o rasti za dvesto milijonov. Pri Ministrstvu za infrastrukturo je zadeva podobna. Sprejeti proračun v 2021 je obsegal 300 milijonov evrov, zdaj je predvidenih 378 milijonov evrov, to pomeni, da gre za rast za 80 milijonov evrov, potrebno pa je vedno seveda gledati izhodišče. Če imamo pri Ministrstvu za infrastrukturo običajne odhodke na nivoju okrog 800 do 850 milijonov evrov, potem je to pri Ministrstvu za okolje in prostor seveda bistveno nižje, tam okrog 300 milijonov evrov.   Drugi dve značilnosti za na odhodkovni strani proračuna se nanašata na tisti dve ministrstvi, ki sta poleg finančnega odhodkovno tudi vedno neodvisno od tega, ali se nahajamo v recesiji ali pa v konjunkturi, odhodkovno najmočnejši. To sta Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in pa Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport je osnova v 2021 bilo 2 milijardi in 100 milijonov, zdaj bo 2 milijardi in 250 milijonov. Pri Ministrstvu za delo pa osnova milijarda 628 milijonov, zdaj je milijarda 888 milijonov, se pravi, porast za 260 milijonov.   Sta pa še dve ministrstvi, kateri mislim, da je potrebno omeniti in okrog katerih se zganja pravzaprav največja demagogija, da ne rečem, celo miti in zablode. Prvo ministrstvo je Ministrstvo za zdravje. Običajni, običajna višina odhodkov, letnih odhodkov na tem ministrstvu se giblje med 170 in 180 milijonov evrov. V letu 2022 je predvidena na nivoju 294 milijonov evrov, se pravi za 115 do 120 milijonov več, kot je to običajno. Še bistveno bolj izstopajoč je podatek v predlaganih spremembah za leto 2021, ko se proračun tega ministrstva na odhodkovni strani giblje v višini 528 milijonov evrov, kar je 334 milijonov evrov več, kot je predvideno, kot je bilo predvideno s sprejetim proračunom za 2021. To se pravi, iz 193 na 528. In potem poslušamo, kako ta vlada nima nikakršnega občutka za zdravje, kako pravzaprav podira zdravstveni sistem, pa tukaj gre seveda za izdatke za zdravstvo, ki so izven tistih izdatkov, ki so     ŠZ) – 16.55    izven tistih izdatkov, ki so predvideni z odhodki Zavoda za zdravstvo in zavarovanje Slovenije, tisti pa vemo, da se gibljejo v višini okoli treh milijard in 600 milijonov. To se mi je zdelo posebno pomembno poudariti tudi z vidika tistega, kar se govori o odhodkih Ministrstva za obrambo. Običajni odhodki Ministrstva za obrambo v letnem okviru se gibljejo okoli 500 do 550 milijonov evrov. V letu 2022 so načrtovani v višini 687 milijonov evrov, pri čemer je bil sprejet proračun za 2021, 560 milijonov evrov. Ta sprejeti proračun ni sprejemala vlada, ki je sedaj na oblasti v tej državi.  Znotraj teh odhodkov Ministrstva za obrambo definitivno gre tudi za nakupe, ki se tičejo orožja, tisto kar vojska in njeni poklicni vojaki, nekaj čez šest tisoč jih je, potrebujejo. In ravno tako je potrebno poudariti, da tistih 780 milijonov namenjenih za investicije v Slovensko vojsko, obsegajo šest let. To se pravi od leta 2021 do vključno leta 2027. In to pomeni v letnem okviru 130 milijonov. Pri čemer ne smemo pozabiti, da je denimo slovenska država za materialno opremljanje, opremljanje z opremo Slovenske vojske, denimo v letu 2017 namenila štiri milijone evrov letno. Da je namenila v letih od 2020 do 2016 nikoli več kot 10 milijonov evrov letno. In to so pač zadeve, katere je potrebno upoštevati.  Mislim, da pri obravnavi proračunskih dokumentov, tako sedanjega proračuna, kot rebalansa, ki smo ga že obdelali, prihaja do določenega političnoekonomskega fenomena v tej državi. Izjemno veliko je kritike, glede zadolževanja proračuna. Taka kritika je seveda v vseh okoliščinah in vedno upravičena. Jaz z izjemnim zanimanjem poslušam alternativne predloge, s katerimi bi bilo možno načrtovano zadolževanje zniževati oziroma ga racionalizirati. Ti alternativni predlogi se običajno ali pa v 100 % vedno nanašajo na dodatne predloge, komu v tej državi bi bilo potrebno iz proračuna še kaj izplačati in na kakšen način bi bilo možno proračunske odhodke še povečevati. To pa je kajpada možno samo še z dodatnim zadolževanjem. To pomeni, da gre za svojevrstno ustvarjanje zablode, da je zadolževanje možno sanirati samo z novim zadolževanjem.   Zato se mi zdi v okviru proračunske debate morda primerno opozoriti na štiri mite in zablode fiskalne politike. Ti miti in zablode seveda ne veljajo samo na slovenskem, ampak so izrazito prisotni predvsem v monetarni uniji, kateri mi pripadamo, se pravi Evropski monetarni uniji. Danes se zelo veliko razpravlja o kapacitetah monetarne in fiskalne politike, pri čemer se vedno pri sanaciji krize pozablja, da so kapacitete monetarne politike že zdavnaj izčrpane, saj pri tako nizkih obrestnih merah nima prav veliko manevrskega prostora za ukrepe. In za razliko od monetarne politike in njenih kompliciranih mehanizmov, je fiskalno politiko nekoliko lažje razumeti.   Toda to, vsaj na slovenskem ne pripomore k razgalitvi mitov, ki so s to fiskalno politiko povezani. Prvi mit fiskalne politike je, da mora biti proračuna v okviru posameznega gospodarskega cikla uravnotežen in da je deficit proračuna največje zlo. Mit je prevzet od najrazvitejših držav, ki že imajo visok nivo javnih storitev in služb, prav tako pa imajo visoko razvito infrastrukturo. Kadar slabše razvite države, Slovenija je med njimi, prevzemajo tovrstno mitologijo, obsojajo same sebe na sprijaznjenje s slabo infrastrukturo in nizkim nivojem javne potrošnje, ki se odraža potem v podfinanciranju pomembnih državnih podsistemov, denimo šolstva, zdravstva, socialne zaščite in tako naprej. če pa se vztraja, da mora biti proračun uravnotežen, pa se kljub temu vlaga v infrastrukturo,         potem ogromno breme stroškov njene drage izgradnje pade na eno samo generacijo, čeprav bodo koristi izgrajene infrastrukture uporabljale tudi bodoče generacije. In take vrste velikodušna medgeneracijska darila niso samo nepotrebna, marveč so tudi nesmiselna.   Drugi mit fiskalne politike je povezan z limitiranjem javnega dolga na višino bruto domačega proizvoda. Popularna omejitev, ustanovljena v evroobmočju je, da javni dolg ne sme preseči 60-ih % bruto domačega proizvoda. Nerodnost pri tej omejitvi je, da ignorira stvarnost in ekonomske krize, predvsem pa ignorira različne potrebe različno razvitih držav. Nikakršne empirične podlage ni, ki bi lahko opravičevala takšno omejevanje javne potrošnje. In predvsem ne obstaja formula, s katero bi se dalo pokazati, na kateri ravni je potrebno javni dolg omejiti, da bi se zagotovila finančna stabilnost. Izkustvo dokazuje, da lahko države normalno funkcionirajo tudi z višino javnega dolga preko 100 % - Italija denimo tako funkcionira že desetletja - ali pa celo z višino javnega dolga višjo kot 230 % bruto domačega proizvoda, za kar je primer Japonska. Na drugi strani pa države lahko zapadejo v težko finančno krizo tudi na nivoju javnega dolga 10 % bruto domačega proizvoda, za kar je primer Južna Koreja iz leta 1997 ali pa denimo nam bistveno bližja in bolj poznana Srbija iz leta 2008, ki je zapadla v strahotno finančno krizo pri višini javnega dolga 27 % bruto domačega proizvoda v letu 2008. Višina javnega dolga ni ključni dejavnik tveganj, ključni dejavnik tveganja je vezan na strukturo javnega dolga in tujo komponento v tej strukturi. Večji kot je delež javnega dolga v rokah inozemnih kreditodajalcev, večje je tveganje za povzročitev finančne krize. In, zanimivo, temu dejstvu navkljub nihče ne predlaga omejevanja zadolževanja pri tujih kreditorjih.   Tretji mit fiskalne politike je, da se proračun ne sme financirati z denarjem centralne banke, ker to neizogibno vodi v povečanje proračunske porabe in do povišanja inflacije. Zato je pomembno, da se proračuni financirajo z denarjem zasebnega sektorja, predvsem finančnega, zato, ker to zagotavlja racionalnost javne porabe. Od tod sledi, da je finančni sektor indirektni kontrolor proračunske odgovornosti, saj ne bo nikoli financiral prekomerne javne porabe in ne bo dovolil nerazumne ravni javnega dolga. Tudi ta konstrukt ni v skladu z dejstvi. Če bi finančni sektor zares funkcioniral na opisani način, nebi nikoli prišlo do krize javnega dolga, ker države nebi mogle preseči njegovih zadanih okvirov. Za primer, kadar dolg države evroobmočja preseže 60 % bruto domačega proizvoda, bi banke morale prenehati s kreditiranjem proračuna. Resnica je kajpada drugačna - finančni sektor nadaljuje kreditiranje proračuna ob dvigovanju obrestnih mer. Finančni sektor torej zainteresirano kreditira zadolžene države zato, ker so tu zaslužki največji in je take države možno izcejati do onemoglosti. Poenostavljeno povedano, finančni sektor ni nikakršna ovira rasti javnega dolga. Zato morajo odgovorne države same skrbeti o višini, strukturi in vzdržnosti lastnega javnega dolga. Finančni sektor ne bo storil namesto njih.   Četrti mit pa je vezan na davčno politiko in tezo, da so visoki davki škodljivi za ekonomijo in da demotivirajo voljo za delo in za ustvarjanje nove vrednosti. Tudi s tem mitom je težava, da ga ni mogoče empirično dokazati. Kolikšni bodo davki v neki državi, je predvsem vprašanje njene socialne vrednotne opredelitve. Visoki skandinavski davki tako niso bili nikoli ovira rasti in razvoju teh držav. Ali pa denimo ravni tako enormni marginalni davek v Združenih državah Amerike, ki je veljal do         sredine 80. let preteklega stoletja, nikoli ni razvijal razvoja ameriškega gospodarstva. Mislim, da bi pri opredeljevanju do proračunskih dokumentov vendarle veljalo upoštevati tudi to fiskalno mitologijo in tudi določene fiskalne zablode.   Želel bi se referirati še na eno zadevo v načrtovanem proračunu za leto 2022. To pa so načrtovani prihodki iz naslova dohodnine. Načrtovani so v višini tri milijarde in 41 milijonov evrov, pri čemer je predviden tudi poračun za 268 milijonov akontacij, ki so preveč vplačane. Tako bi po predlogu ostalo za občine milijardo in 315 milijonov, za glavno mesto malo manj kot 15 milijonov in za državo milijardo in 443 milijonov evrov. To vse skupaj je seveda vezano na višino povprečnine za občine, ki je dogovorjena na nivoju vlade in reprezentativnih združenj občin v višini 628,20 evra, tudi za leto 2022, ne samo za 2021. To omenjam zato, ker ocenjujem, da bo pri bodočih spremembah, ki jih bomo morali delati, potrebno to povprečnino dvigniti za približno 40 evrov, ker bo to tisto oziroma tista vrednost, ki bo približala dohodnino oziroma višino povprečnine dejanskim stroškom občin.   Naj spomnim, da smo v novembru leta 2019 vodili kampanjo v tem Državnem zboru, da se povprečnina za leto 2022 dvigne na 668 evrov, to kasneje ni bilo sprejeto, zdaj pa so Združenje občin Slovenije in ostala reprezentativna združenja občin tudi že izkazala svoje izračune, ki predvidevajo, da bi višina povprečnine za 2022. leto morala biti v vrednosti 673 evrov, na prebivalca seveda. Tu mislim, da bo potrebno tudi pri bodočih spremembah narediti določene korekture, je pa seveda vse skupaj odvisno predvsem od tega, kolikšno bo dejansko, kolikšna bo dejanska količina pobrane dohodnine.   Toliko se mi zdi pomembno poudariti pri proračunu za leto 2022. Na ta način zaključujem svojo razpravo in dajem besedo poslancu … Kaj, kaj želite, kolega Lenart? Aha, pardon. Se pravi, nadaljujemo razpravo, začne poslanec Dušan Verbič, za njim poslanec Jožef Horvat.   Kolega Verbič, prosim.     MAG. DUŠAN VERBIČ (PS SMC): Hvala lepa še enkrat za besedo, predsednik. Ker smo še pri tem splošnem delu, tudi sam nekaj besed.   Zdaj, ne bi o številkah in ciljev, ki je bilo ravnokar dosti podrobno obrazloženo in tudi vmes je minister za finance podrobno predstavil nekatere sporne proračunske postavke, zato se pač o njih ne bi več opredeljeval oziroma ne bi ponavljal.   Ampak tisto, kar je pomembno, predvsem za nas, člane Odbora za finance, običajno je, da opozicija nekoliko drugače gleda in ocenjuje predlog proračuna, ki ga preprosto pripravi vlada, ki je v njeni pristojnosti. In lahko rečem, da to je legitimno in nekako tudi za razumeti. Realnost pa je bistveno drugačna. Proračun, ki ga pripravi vlada, nakazuje predvsem smer ali če lahko rečem z drugo besedo, politika njene aktivnosti, ki je praviloma skladna s podpisano koalicijsko pogodbo strank koalicije. In prav gotovo ta predlog proračuna, ki je pred nami, zaznamuje pa že omenjena v predhodni točki izjemna okoliščina, ki je med nami ali pri nas zelo prisotna, je ta covid-19.         Menim, da vlada do sedaj je sprejela ukrepe pravočasno in sorazmerno glede na dano situacijo in zato tudi skladno ali s prizmo tega proračuna pričakujem, da se bo to dogajalo tudi v nadaljevanju. In če nekako zelo grobo ocenim, menim, da sem iz prezentacije predsednika Fiskalnega sveta tako to tudi razumel, kar se tiče sami h proračunskih postavk.  Zdaj, moram nekaj besed vseeno še, ker je do sedaj v razpravi bilo kar velikokrat izraženo zadolževanje Republike Slovenije v teh časih in podobno. Očitno premalokrat želimo slišati, kaj šele, da bi bilo slišano, da je bonitetna ocena Republike Slovenije svetovnih bonitetnih hiš zelo dobra. Kar to pomeni, če gledamo nekako s finančnega vidika, da se kar sili, da se pod takimi razmerami, pod tako dobro bonitetno oceno v tem primeru subjekt država tudi zadolžuje. In neskromno rečeno, dober gospodar se zadolži takrat, ko so na svetovnih finančnih trgih najugodnejši tako imenovani pogoji zadolževanja skozi obrestno mero. In res je premalokrat v tem omenjeno, glede na to, da je velikokrat pa očitano, zakaj zadolževanje, pa zakaj zadolževanje, kajti obrestne mere so skoraj negativne oziroma nekaj minimalno nad ničlo. In zaradi tega moram priznati, da kar zelo težko poslušam, predvsem prej je spoštovani poslanec iz poslanske skupine SAB, ki nekako prikazuje to zadolževanje, pa ne samo na tem odboru, to se dogaja tudi na drugih delovnih telesih in se raje ne spominjam tistega leta 2013, pod kakšnimi pogoji se je takrat ravno iz strani, če govorim, te poslanske skupine, zadolževala Republika Slovenija, ki je praktično v letu 2017 smo samo iz naslova obresti plačevali milijon in toliko stroškov. Tako da … / vmesno oglašanje/ … težko je sedaj kakorkoli oporekati nekimi okoliščinami, ki so predvsem pogojene z izjemnimi situacijami in ki so tudi zelo dobro in tehtno tudi argumentirane. Tako da, dodam za konec samo še, ki do sedaj ni bilo sploh omenjeno, tudi Državni svet je obravnaval predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2022 in tisti, ki ga je uspel nekako prebrati, je zelo jasno razvidno, da Državni svet predlog proračuna tudi podpira. Seveda tudi sam v tem delu / nerazumljivo/. Hvala lepa.    PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospod poslanec.  Replika, poslanec Marko Bandelli, prosim.    MARKO BANDELLI (PS SAB): Hvala za možnost replike, predsednik, sicer me, nas je omenil in smo se slišali.  Da mu samo pojasnim, da poslanska skupina sploh ni obstajala SAB, ki govori že leta 2013, takrat je bila Pozitivna Slovenija. Mi nismo ne obstajali, zato smo tudi verjetno boljši v tem trenutku, kot ste vi na terenu danes, tako da ne mešajte zdaj zadevi, zgodovino, ker mi sploh takrat nismo niti obstajali, hvala.    PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospod poslanec.  Nadaljujemo z razpravo, na vrsti je poslanec Jožef Horvat, kolega Horvat, samo trenutek.  Kolega Siter, vi ste želeli prej razpravo, če sem prav razumel.  Za njim je, za vami pa je na vrsti poslanec Siter, kolega Horvat, prosim.    JOŽEF HORVAT (PS NSI): Hvala lepa, gospod predsednik, spoštovani gospod minister mag. Šircelj, ostali odlični gostje, kolegice in kolegi.  Moja izkušnja je, da smo na odboru za finance ob obravnavi proračunskih dokumentov vedno imeli ene korektne razprave, tudi sam sem pa na trenutke razočaran, ko iz enega dela političnega spektra prihajajo razprave, ki jih res lahko jaz majčkeno drugače sicer po mojem imenujem, miting zablode. Proračunski dokumenti so eksaktna zadeva, je matematika ali računstvo, če hočete, so številke, seveda zdaj je priložnost, ne pri rebalansu, da nas opozicija kritizira, ko spreminjamo        proračun, že sprejeti proračun za leto 2021, in novi proračun za leto 2022, da nas opozicija kritizira glede ekonomskih politik in drugih politik. Rebalans seveda ni ciljal, ni artikuliral nekih razvojnih in ekonomskih politik, je bilo zgolj prilaganje številk dejanskemu stanju. Okrevanje in odpornost gospodarstva in naše zaveze iz koalicijske pogodbe, ker spoštujemo načelo pacta sunt servanda, so ključna vodila pri pripravi proračunov za leto 2022 in seveda tudi spremembe proračuna za leto 2021.   Ne bom ponavljal številk, vsak si jih lahko sam prebere, tudi vsak državljan, davkoplačevalec, ki v strahospoštovanju hodi vsak dan na šiht in plačuje davke. In spoštuje tudi ukrepe, s katerimi želimo vlada, koalicija, politika zajeziti dramatično širjenje okužb, kar, bognedaj, lahko privede do razpada zdravstvenega sistema. Ja, res je, predno nadaljujem, obžalujemo mi v Novi Sloveniji, da je pravzaprav danes nositi masko postalo politično vprašanje, ker če nosiš masko, si za vlado, če jo vržeš čez ramo, si proti vladi. In da je pravzaprav politično vprašanje eksistence virusa sars-cov-2 oziroma bolezni covid-19, to pač politično vprašanje. Ne, en del politike pravi, ja, to je res, to je nevarnost, drugi pravi, ne ne, to je orodje, s katerim želi neka koalicija, ta gotovo ne, naša gotovo ne, izrabiti to nesrečo in speljati, kaj že, diktaturo ali kaj, ne vem.   Ampak, to, to pa so zablode. In iz tega mesta bi mi morali dati tudi preko teh proračunskih dokumentov slovenskim državljanom, davkoplačevalcem, nek optimizem, nek optimizem. Res je, danes so vsemogoče navzkrižne informacije, in danes me kličejo delavci migranti, ki delajo v Avstriji, tam iz mojega dela Slovenije, in so pozitivni, ne vsi, hvala bogu, in ker se odločbe o karanteni ne izdajajo, jim grozi odpoved delovnega razmerja. Glejte, to so konkretno življenjska vprašanja, s katerimi se in se ukvarja ta vlada, se ukvarja. Ampak v redu.   Kar pa seveda se strinjam z nekaterimi predgovorniki, se pa strinjam, da pripravo teh proračunskih dokumentov pa seveda spremlja silovita negotovost. Negotovost. Proračun je neko načrtovanje, kako lahko danes načrtuješ, kako danes postaviti koordinatno izhodišče, od katerega bomo merili z metrom, ki se mu reče en evro, kako bomo merili prihodke proračuna, kako bomo merili izdatke proračuna. Praktično nemogoče, ga ni na svetu, nobelovca iz ekonomije, ki bi znal to izmeriti. To koordinatno izhodišče določiti.   Je pa, kar smo slišali že od predsednika vlade in ministra za finance, ko smo poslušali memorandumski dokument, je pa, to pa moramo priznati, čeprav sprejmem kritike opozicije, tiste utemeljene, argumentirane, je pa ta proračun za leto 2022, kakor tudi za 2021, izrazito razvojno naravnan. Poglejte skok številke za investicije v letu 2021, ta tempo držimo potem v 2022, poglejte skok številk, v evrih, seveda, za raziskave in razvoj in tako dalje in tako dalje. Če smo se v koalicijski pogodbi zavezali, da bomo zgradili dva plus pet domov za starejše, ja ne bomo jih gradili zdaj novembra ali pa januarja 2021, ne bomo. Tisti, ki je delal garažo doma, ve, koliko časa potrebuje za gradbeno dovoljenje. Tisti, ki tega ni delal in ne ve ali pa se dela, da ne ve,        tisti kritizira Ministrstvo za delo zakaj že danes, 20. oktobra niso zgrajeni ti domovi. Glejte, to so zablode. Dajmo si naliti čistega vina in recimo bobu bob. Mi bomo policijsko pogodbo izvršili in zadnji dom je država zgradila, dom za starejše – kdaj? Leta 2008, ko je ta resor, pristojni resor vodila Nova Slovenija. Potem so ob glavnem bile leve Vlade, ali pa levo od sredine, če sem bolj točen. Koliko domov? Nič, nič! Kar trošilo se je. Stroški v podjetjih smo rekli »konto« četrtega razreda, stroški, tisto. Nobene nove vrednosti, s katero bi v tem primeru skrbi za starejše bi dvignili nivo standarda.   Pa še, pa še naprej. Ja, govorim o proračunu, kolega Bandelli.    PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Poglejta gospoda spoštovana, ne en drugemu segati v besedo. Kolega Horvat, vi pa prosim vas, dejansko govorite o predlogu proračuna za 2022.     JOŽEF HORVAT (PS NSi): Absolutno. Saj ne bom šel od postavke do postavke, bom pa posebej osvetlil najmanj dve ministrstvi za kateri smo danes slišali strahovite kritike in bom natančno povedal laži, laži. Jaz verjamem, da ima Levica agendo dol s Slovensko vojsko, ne rabimo tega in tako dalje, da to ni za nas, da to je za Nato. Jaz se opravičujem majčkeno čustvenemu naboju. V petek je ta ista Slovenska vojska rešila meni zelo ljubo deklico iz tretjega razreda. In vi pravite temu ne. Veste, poglejte na Pediatrični kliniki na Bohoričevo 20 pojdite pa vprašajte kolikokrat vojaški helikopter tja pripelje otroke, če že govorim o Pediatrični kliniki. In govorite kot lajna o nekih topovih, havbicah in tako naprej. Sploh nočete slišati, da gre za osebno opremo za slovenskega vojaka, da gre za nove vojašnice, ker so te iz prejšnjega tisočletja oziroma stoletja in tako dalje in zastrupljate slovensko javnost. Seveda, ko se ta laž stokrat ponovi, pa niti ni treba stokrat, samo petkrat, pa kar postane resnica. In kar zadeva zdravje, tudi gospod predsednik je o tem že govoril.   Poglejte, za koliko smo, koliko več sredstev smo v rebalansu zagotovili, v rebalansu 2020. Natančno v teh dokumentih vidite kaj bomo gradili v tem dvoletnem obdobju kaj se načrtuje. Ja, danes še ni gradbenega dovoljenja, ni še. Bo pa. Dela se pa na tem. Med drugim, kar zadeva zdravstveni sistem, dograditev Infekcijske klinike Ljubljana, nadomestna novogradnja stavbe Oddelka za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Maribor, posodobitev in nadgradnja sistema nujne medicinske pomoči in helikopterske nujne medicinske pomoči in tako dalje in tako dalje.   Že neštetokrat izpostavljena Slovenska vojska in tudi minister Tonin; ja, če ne želimo imeti te države in mnogi seveda so še pred kakšnimi tremi desetletji bili na strani, kjer jim ni bila intimna želja ustvariti novo državo, oziroma osamosvojitev. Takšne seveda še tudi danes lahko in trdijo, da ne potrebujemo Slovenske vojske. Če pogledamo predlog proračuna Ministrstva za obrambo, natančno vidite zakaj se bodo ta sredstva uporabljala. Ne bom vam kratil, kradel vašega dragocenega časa. Vsak si lahko te številke prebere. Kaj mi je posebno zadovoljstvo je nekaj, da se zagotovi boljši standard slovenskega vojaka, upam, da je to razumljivo vsem in da se za področje zaščite in reševanja zagotovi dovoljšna sredstva, da se pripravimo kako odreagirati na podnebne spremembe, beri naravne nesreče. Podnebne spremembe se danes odražajo v poplavah, zato bomo pripravili specializiran center, se odražajo v suši, oziroma gozdni, travniških požarih in tako.         Zato bomo pripravili in investirali znatna sredstva v poseben specializirani center. Podnebne spremembe se odražajo v žledu, zato bomo pripravili poseben center za zaščito in reševanja v tem primeru. Nedavno smo govorili o tem oziroma smo dobivali očitke, da gasilcem ne pomagamo. Ni res, ni res. Znatna sredstva, kot rečeno, se zagotavljajo v proračunu za leto 2022 za zaščito in reševanje.  Prav tako kar zadeva Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Včasih nam kdo očita, da nismo socialna stranka. Mislim, koncentrat norosti so takšne trditve. Natančno so v proračunu, samo treba je brati dokumente, ne pa kar nekaj na pamet govoriti. Natančno so navedene številke, kjer se drastično povečujejo finančna sredstva za trg dela in delovne pogoje, za socialno vključevanje oseb s trajnimi prirojenimi ali pridobljenimi okvarami, za družinske prejemke in starševska nadomestila, ker nam je družina sveta. Nam je družina sveta, zato je ena od prioritet družinska politika, pozitivna družinska politika. Dolgotrajna oskrba, zagotavljajo se znatna sredstva, in tako dalje in tako dalje. Ne bom govoril o skrbi za upokojence, ker smo to lekcijo dali pred časom čez, samo poslušati je bilo potrebno.   Zaključujem s stalnimi očitki prav nam, Novi Sloveniji, da pa zdaj ne spoštujemo fiskalnega pravila. Vi veste, da smo glede javnih financ izrazito konservativni. Kot opozicijska stranka smo aktivno in iskreno sodelovali s takratnim ministrom gospodom Mramorjem in skupaj naredili neko formulo, ki je zapisana v Zakon o fiskalnem pravilu. Želeli smo prvotno švicarsko, ni šlo skozi, potem smo se nekje uskladili za evropsko, kot je to govoril takratni minister za finance. Ja, bili smo podpisniki ustavne presoje in nam nič ni nerodno. Zakaj? Zato, ker je takrat leta 2019 Fiskalni svet ugotovil, da je raven izdatkov v nasprotju z zakonodajo in med drugim zapisal: »takšna raven izdatkov je po mnenju Fiskalnega sveta določena v nasprotju z zakonodajo. Glavnina povečanih izdatkov v predlogu rebalansa državnega proračuna«…
Gospod Horvat, to ni tema točke dnevnega reda. Vi zdaj govorite o zahtevi za ustavno presojo, ki je bila vložena 2016. leta.    JOŽEF HORVAT (PS NSi): Gospod predsednik, hvala za opozorilo.
To ne more tako biti, kolega Horvat. Vi ste tako star parlamentarec, da od vas pa res lahko pričakujem, da se boste držali dnevnega reda.     JOŽEF HORVAT (PS NSi): A lahko odgovarjam na očitke?
Ne, zato ker to ni stvar polemike.    JOŽEF HORVAT (PS NSi): Okej, v redu. Potem…
Vi govorite, prosim vas, o točki dnevnega reda, in to je predlog proračuna za leto 2022.     JOŽEF HORVAT (PS NSi): Predlog proračuna za leto 2022 bomo mi sprejeli. Vidim pa, da, kar je tudi na nek način prav, najbrž bi tudi jaz tako delal, gospod predsednik, da bi opoziciji dovolil malo širšo razpravo, mi pa moramo pač biti malo bolj disciplinirani.  Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec.  Nadaljujemo z razpravo. Imamo prijavljene še štiri razpravljavce - to govorim zato, ker nameravam ob 18. uri narediti krajšo pavzo. Po 4-ih urah mislim, da je to primerno. Zdaj pa imamo situacijo takšno. Prijavljeni so še poslanci: Siter, Koražija, Jože Lenart in poslanec Rajh.   Na vrsti za razpravo je poslanec Primož Siter. Prosim.
Hvala lepa za besedo znova.   Predsednik, jaz bi se vsebinsko odzval na najprej, v bistvu v svoji razpravi bi se samo odzval na to, kar je ravnokar kolega Horvat sporočil in tudi na odgovore, ki mi jih je za prejšnje izvajanje dal minister. Pa menim, da je vsebinsko pomembno zato, ker v končni fazi tudi vsi amandmaji, ki jih v poslanski skupini Levica vlagamo, se dotikajo financiranja,    ŠZ) – 17.30    oboroževanja vizavi, socialnih stebrov ali pa zdravstvenih stebrov države.   Zdaj, najprej o stališču Levice do Slovenske vojske. Mi smo že neštetokrat v teh zadnjih mesecih, odkar se govori o tem zakonu, investicijah Slovenske vojske oziroma kot mu ljubkovalno rečemo Zakonu o nepotrebni nabavi nepotrebnega orožja. Smo na dolgo in široko utemeljili svoje videnje Slovenske vojske, za katero si želimo, da je stabilna in da služi svojim namenom. Jedro vojske, žal mi je, da je kolega Horvat zdaj pobegnil ven, slišal bi odgovore in bom brž ko ne s svojimi predvidevanji nadaljeval o stališčih Levice, tudi 23-ič in 24-ič in 25-ič. Ampak morebiti pa za vse prisotne je smiselno, da vseeno utemeljim.
Jaz vas prosim poslanec Siter, ostanite pri dnevnem redu. Obravnavamo proračun za leto 2022, ne obravnavamo Zakona o investicijah v Slovensko vojsko, ki predvideva 780 milijonov evrov v šestih letih. To ni tema te točke dnevnega reda.
Razumem, hvala za opombo predsednik. Je pa ključnega pomena, da razumemo, zakaj v Levici sploh omenjamo oziroma vzporedno peljemo te dve temi. Torej dodatno oboroževanje in na drugi stran krepka socialna…
Tudi to vse drži, kar pravite, vendar ste danes o tem že vse govorili.
V redu. Hvala lepa. Pa mi dovolite, da vseeno zaključim misel, da ne bo ostala v zraku, ker enostavno stoji na laži. Glejte jedro vojske, kot jedro vsake druga institucije so ljudje, ki so tam. V primeru vojske je to vojak. Pred časom smo imeli na dnevnem redu Zakon o obrambi, ki ga je predlagal minister Nove Slovenije. V tistih razpravah smo poudarjali, da je ključnega pomena vojaka opremiti, prvič z jasnim in trdim in varnim socialnim položajem, socialnimi okoliščinami. Zakaj pa vojaki mislite, da hodijo na misije, na Bližnji Vzhod? Ker si želijo videti puščavo? Ker si želijo biti del nekih agresorskih napadov na neke tuje domovine? Ne, zato ker si želijo imeti dostojno plačo. To je to. In Zakon o obrambi tega problema ni reševal, navkljub temu, da so v Novi Sloveniji oziroma njihovem ministru prihajali skoraj vsi vojaški sindikati jim niso prisluhnili in situacija je takšna kot je. Pa tudi v tem zakonu, ki ga je gospod Horvat na dolgo in široko razčlenil in govoril koliko v bistvu opremlja vojaka. Se iskreno opravičujem, najmanjši delež tiste vsote 780 milijonov gre v opremo vojaka. Gre v varnost vojaka 34 milijonov, če se ne motim.
Gospod Siter, jaz vas zdaj ponovno opozarjam, da se držite dnevnega reda. Če se ne boste držali dnevnega reda, vam bom izrekel opomin in potem naprej po sankcijah predvidenih po Poslovniku Državnega zbora.
Okej. Po spisku, hvala lepa, razumem.
Jaz prosim, da me jemljete resno. Jaz tudi vas jemljem resno in nisem vas takoj prekinil, zdaj pa resnično prosim, da nehate s tem in se orientirate na točko dnevnega reda. To je predlog proračuna za leto 2022. Izvolite, prosim nadaljujte.
Okej, hvala lepa. S tem bom zaključil svojo repliko gospodu Horvatu. Verjamem, da bo laž, da Levica noče Slovenske vojske, ponovil še 25-ič.   Zdaj pa kar se tiče pa odgovora ministra na višino sredstev, ki se torej usmerjajo v teh proračunskih dokumentih za zdravstvo, socialo in obrambo, je pa tako. Najbolj boleč del ali pa tisti, ki najbolj kliče po pomoči del zdravstva, je zdravstvena infrastruktura. Jaz razumem, da se na nekaterih delih večajo postavke za zdravstvo. Ampak večino tega, roko na srce bo šlo v plače. Kar pa ostaja zanemarjeno in to sem tudi v svoji prvi razpravi poudaril, je pa zdravstvena infrastruktura. Tako gredo številke. Proračun Ministrstva za zdravje, pravi moj zapis, ki pa me popravite minister,         če se motim, se v 2021 povečuje iz 336 na 520 milijonov. Potem pa odštejemo 200 milijonov, ki jih bo moral torej 2021 Ministrstvo za zdravje porabiti za pokritje primanjkljaja z naslova zavoda za zdravstveno zavarovanje. Torej, v naslednje leto bo proračunu za zdravje ostalo 320 milijonov, kar je 16 milijonov manj kot letos. Potem je pa tukaj še epidemija, ki bo odnesla 77 dodatnih milijonov in bo leta 2021 ministrstvu ostalo 243 milijonov. Potem imamo pa leto 2022, ki bo še bolj podhranjeno. Po tem financiranju interventnih ukrepov, ki bodo torej v višini 69 milijonov, bo ostalo 225 milijonov, kar je manj kot tretjina tistih proračunskih sredstev, ki bodo leta 2022 na voljo vojski. To je problem, ki ga poudarjamo. Tukaj je problem prioritet vlade, ki sem jih izpostavil, ki sem jih izpostavil na začetku. Ta računica je dokaj enostavna. Na koncu pridemo do številke, da je to manj kot tretjina proračunskih sredstev, ki bodo torej leta 2022 na voljo vojski.   Zdaj, kaj pa je od investicij. Takole. Dodatnih 30 milijonov za dokončanje obstoječih. V proračunu torej za 2021 in 2022 ni zagotovljenih sredstev za izgradnjo novih, nujno potrebnih, recimo infekcijskih klinik. Če kdaj, potem v tem času. V Ljubljani in v Mariboru. Zato sem tudi o stanju infekcijske klinike spregovoril na začetku, ki je torej v stavbi iz ne vem, 1800 pa nekaj. In zdaj, za same investicije v zdravstvu, torej za zdravstveno infrastrukturo je v proračunu 60 milijonov za 2021 in 61 za leto 2022. Torej letno več kot pol manj, zdaj pa lahko razrežem na to famozno, teh famoznih šest let. Več kot pol manj letno kot se v povprečju načrtuje za oboroževanje. Torej, 130 milijonov evrov. To so te boleče številke.   Pa zdaj to samo govorim, samo o zdravstveni infrastrukturi. Domovi za starejše so čisto drugo poglavje. Vemo, da glede na to, da je trenutno tam 12 tisoč ljudi, ki čaka, čaka na posteljo, bi ob trenutnem, ob trenutni, ob trenutni potrebi rabili zgraditi tam čez palec ocena enih 60 domov, vsak če je vreden pet pa nekaj milijonov rabimo ajde plus minus 300 milijonov samo za to. Tega ni videti nikjer. To je ta, to je jedro problema, ki ga poudarjamo, zakaj se za te stvari, ki najbolj vpijejo, ki so najbolj alarmantne, ne najde, ni pa problema, zdaj zaključim, ker sem začel pri vojski, zaključim z orožjem, ni problema pa najti, čeprav v roku šestih let, 408 milijonov samo za oklepnike. 408 milijonov, ki bi bilo vrh glave dovolj zato, da se reši ta situacija samo z domovi, recimo, ali pa infekcijskimi klinikami ali pa karkoli. Samo prioritete, minister, samo prioritete.  Hvala.     PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala lepa.   Nadaljujemo. Ne, pardon, minister želi besedo. Gospod Šircelj, izvolite.     MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Ja, hvala lepa, spoštovani predsednik. Vsekakor še enkrat odgovor poslancu Siterju.   Zdaj, on prvič, ko govori, koliko je denarja v proračunu, in to primerja med podatke, ki se nanašajo na obrambo in zaščito in podatki za zdravstvo oziroma zdravstveno varstvo. Glejte, predlagam, poslanec Siter, da gledate financiranje zdravstva celovito ali pa iz vseh virov, za kar zdravstvo dobi denar. In tukaj je še, tukaj ne moremo pozabiti na zdravstveno        zavarovalnico, na posebne prispevke oziroma na prispevke, ki, s katerimi se financira zdravstvo in od katerih ti prispevki so obračunani od bruto plač. Vi tega ne upoštevate. In tega, kot je že rekel predsednik danes v svoji razpravi tega odbora, je 3,6 milijarde evrov. Ne, vi tukaj pač tega vira enostavno ne upoštevate. In zaradi tega, jaz bom rekel, zmotno navajate pač izključno primerjavo. To je podobno, kot da rečete, da iz proračuna gre samo milijardo za pokojnine. Iz proračuna gre dodatno nekaj 100 milijonov ali pa milijardo še za pokojnine, poleg tistega vira, ki ga pokojninska blagajna že ima, prav tako ima zdravstvena blagajna svoj vir, to so prispevki za zdravstveno zavarovanje, ki se plačujejo tako s strani delavca, kot delodajalca v imenu delavca ga plača delodajalec. Jaz pač moram to opozoriti, se opravičujem, zaradi tega, ker se to zelo enostransko prikazuje. In tukaj, če govorimo o proračunu, govorimo o dodatnih sredstvih poleg tega. In ko pravite, da tukaj ni investicij, glejte, še en vir imate, na katerega sem opozoril, to so evropska sredstva za projekte na področju zdravstva in to so ravno tista sredstva oziroma tisti viri, ki bodo ravno tako šli v zdravstvo. Tako da, jaz bi pač to, moram it nekako v osnove tega proračuna, zaradi tega sem jaz govoril o programski klasifikaciji, kar pomeni, koliko je tudi na ostalih delih, pri ostalih proračunskih uporabnikih denarja za zdravstvo. In še enkrat, še en vir, to je prispevek za zdravstveno zavarovanje. Se pa strinjam v toku tem, da za zdravstvo, glede na BDP, glede na primerjavo z drugimi državami bomo povečevali sredstva in ravno to je razvidno iz tega proračuna, že prej sem to dejansko povedal, in primerjava samo dveh postavk, glejte, milo rečeno, to je nestrokovno, ne bom rekel, da je tudi zavajajoče, najbrž vam bodo drugi rekli, da je zavajajoče, ali pa drugi so vam to povedali. Tako da tukaj vseeno dajmo na teh osnovah dejansko razpravljat, prosim no, da se upoštevajo vsi viri, ki gredo v zdravstvo.    PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospod minister.  Nadaljujemo z razpravo, na vrsti je poslanec Boštjan Koražija, po razpravi poslanca Koražije pa bom odredil krajši odmor.  Kolega Koražija, prosim, imate besedo in glede na to, da ste, vas cenim in, da ste vljuden možakar, vas posebej prosim, da se držite točke dnevnega reda. Izvolite.    BOŠTJAN KORAŽIJA (PS Levica): Spoštovani predsednik, najlepša hvala za besedo.  Ja, sam, v bistvu, ko se zdaj pogovarjamo danes o proračunu čisto na splošno zdaj v tem delu, saj mislim, da bo tudi gospod Kračun lahko to potrdil, proračun bi v bistvu moral biti neki višek izkazovanja neke demokracije oziroma nekega demokratičnega procesa neke družbe in vem, da gospod Kračun, vi ste bili tudi podpredsednik vlade, če se prav spomnim takrat, ne, ste bili, mislim, da 1996, 1997, ne, in tudi poznate dostikrat te primere, o katerih se danes pogovarjamo, politika, gospodarstvo, številke, strokovnjak ste na svojem področju in to glih mene tudi dostikrat zmoti v tem Državnem zboru oziroma tudi na ostalih odborih, da pride strokovnjak in potem se mi kregamo, kdo ima prav, oni ima prav, in dejansko politično diskutiramo o strokovnih zadevah, namesto da bi politika poslušala stroko oziroma strokovnjake, dejansko se dostikrat politika žal, bom rekel, uzurpira ta strokovni del, ki ga mogoče niti ne obvlada, kaj šele pozna. In če bi bilo danes v tem primeru, ko smo govorili o tem denarju, koliko ga bomo dobili od Evrope in teh stvari, jaz mislim, da gospod Kračun milim, da zelo dobro ve, koliko bo v resnici na koncu koncev pristalo denarja iz teh evropskih sredstev, mislim, da ja, no, ker vas cenim, pa vem, da bi povedali, če vas bi izprašali, oziroma če vas bi vprašali.  No, grem naprej, glede tega, pač, procesa in tu je, jaz mislim, da imamo slovenska politika v osnovi res problem, stalno, ko smo pri proračunu, se vidi, da še demokracija ni dozorela do tiste mere, do katere bi morala. Ker dejansko proračun bi moral glih odražati to, da smo različnih strank oziroma v tem parlamentu oziroma tudi različni, zastopamo tudi različne skupine, bom rekel, družbene, tako in drugače, v snovi smo pa vsi za vse tu, ne.         In v takem primeru, ko ste se prej kregali o tem, zakaj bi moralo biti to pa zakaj ono, saj jaz mislim, da je čisto logično. V takem primeru, kot imamo zdaj primer, se pravi koronavirusa, jaz mislim, da čisto logično bi bilo, če bi res bil tale proračun usmerjen v prihodnost, bi bilo sigurno več izdatkov za, se pravi, za zdravstvene namene oziroma za medicino, tudi za domove za ostarele in te stvari. Jaz verjamem, da še bo, ker gospod Šircelj je tudi prej, če sem prav med vrsticami prebral, je tudi rekel, da bojo še premislili pa še zadevo malo dodelali, mogoče še kaj celo dodali v tej smeri. Ker pač, nekako logično je, da se neka država oziroma tudi vlada v tem primeru odzove situaciji primerno. In situacija pač taka, kot je, zdaj žal, zelo tragična, žalostna, in mislim, da res, da bi bilo prav, da se več nameni v tem trenutku oziroma tudi sploh v naslednjem proračunu za te namene oziroma v tej smeri.   Je pa tudi nekaj res, ne. Da tudi proračun dostikrat v bistvu tudi pokaže, kakšne prioritete bo imela ta vlada oziroma v katero smer bi naj država šla. Pa zdaj, ne bom se spet na tale Zakon o orožju direktno obrnil, ampak glejte. Jaz mislim, zdaj se moramo odločiti, ali hočemo ljudem razložiti, da želimo vojaško državo oziroma državo vojakov oziroma da hočemo neko razvojno strategijo te države, se pravi, da bomo imeli neko dodano vrednost, da bomo imeli znanstvenike na nekih določenih področjih. In to se potem tudi vidi na postavke, ki se potem izkazujejo v proračunu, koliko gre za to, koliko gre za ono in te zadeve. In gospod Polnar, glih vi ste imeli prejšnjikrat zelo super razpravo, moram priznati, na odboru, saj sva se pogovarjala o tem. O teh nepredvidljivih situacijah in tudi gospod Kračun je o tem danes zelo dobro, bom rekel, razlagal in tudi ponazoril, ja, proračun so res številke, ampak za temi številkami so usode ljudi. Dejansko usode te države v resnici oziroma usoda te države. In, mogoče se bomo tudi morali v tem Državnem zboru znebiti teh zadev, ko stalno, ja, dejansko res govorimo o finančnem, o številkah, a bomo imeli za to ali bomo imeli za ono, ampak za temi številkami so ljudje. In tudi mislim, da se bomo počasi morali tudi v tej smeri malo drugače tudi pogovarjati v tem Državnem zboru, pa kot rečeno, jaz mislim, da če imamo strokovnjaka tu, ga vprašajmo, kaj je res in kaj ni res. Zdaj, če pride zdravnik, ga bomo vprašali glede koronavirusa, kaj je res in kaj ni res. Zdaj, če pride strokovnjak, bom rekel, za ekonomijo, ga bomo vprašali, kaj je res in kaj ni res. Saj pa mislim, da lahko zaupamo dohterju, ki ima stažev še pa še in tudi znan v bistvu v evropskem merilu.   In to, jaz mislim, da že počasi preseda tudi ljudem, ki nas gledajo, ker stalno se pogovarjamo, politično stroko. Mislim, kar je za crknit smešno, bom tak rekel. Namesto da bi vprašali strokovnjaka, in bi povedal, in potem se bodo tu ljudje odločali, aha, se pravi, strokovnjak je rekel, to je res in to ni res, vi pa zdaj lahko politizirate in se grete neko ideologijo, ampak v osnovi je to resnica. In mislim, da bo treba res kaj glede tega, glede proračuna bom rekel, žal se ne strinjam s tem, kaj je prej gospod Šircelj razlagal, da je razvojno usmerjen, ker ni. Ne daje občutka neke varnosti, žal ne daje. Nimam občutka, da bi imeli neko prihodnost s tem proračunom. Očitno še bo moralo kar nekaj vlad pasti, da bomo spet začeli razumeti, kaj demokracija je, sploh pa, dejstvo, jaz ne vem, zakaj se dostikrat teh 90 poslancev tu upa uzurpirati prostor, družbeni, in govoriti o nekih temah, ki se tiče več kot dva milijona ljudi.   Zato pa imamo ljudstvo, zato imamo referendume, zato imam Ustavo, po kateri se pač moramo v osnovi ravnati oziroma tudi jo spoštovati. In ja, žal, proračun. Ne bom rekel, da je razočaranje, ampak ne daje občutka varnosti, en daje občutka neke motivacije oziroma da bi bil zazrt v prihodnost. Ker tudi danes mi je en kolega zelo dobro napisal, taki zelo osebno sporočilo, bom tako rekel. Sva se nekaj pogovarjala med sabo in mi je rekel, je rekel, če bi politiki, ko stiskate na tipke oziroma ko govorite o nekih temah, razmislili o svojih otrocih in o svojih starših in o svojih družinah, je rekel, bi bil ta Državni zbor, bi zgledal tudi čisto drugače in tudi politika, slovenska, bi bila čisto drugačna. In to je res, to je kruta resnica, da pač dostikrat delujemo kot neki roboti oziroma kakorkoli že. In še enkrat povedano, proračun so res številke, ampak za temi številkami so usode ljudi. In ne smemo se igrati s temi usodami teh ljudi.         Plus narava plus živali.  Hvala.    PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala gospod poslanec.   17.50 minut je ura. Gospe in gospodje, odrejam 15 minut odmora. Nadaljujemo ob 18.05.          (Seja se je nadaljevala ob 18.05.)
Gospe in gospodje, nadaljujemo s sejo.   Razprava o- sklepčni smo, to je brez problema. Razprava o 2. točki dnevnega reda, predlogu proračuna za leto 2022 se nadaljuje. Na vrsti je najprej poslanec Jože Lenart, za njim poslanec Andrej Rajh.   Kolega Lenart, izvolite.    JOŽE LENART (PS LMŠ): Hvala lepa za besedo, predsednik.  Ja, ekonomske politike so si, zgodovinsko če gledamo, bile različne v posameznih krizah in seveda tudi nobena kriza nobeni ni enaka. Tudi zdaj smo soočeni z nekimi novimi dejstvi, ki jim vsaka država zdaj išče pot iz tega.   Zdaj seveda gre za proračun 2022, kar je seveda po svoje malo čudno, da ne gremo po vrsti. Bolje bi bilo, da najprej obravnavamo 2021 in potem 2022, ampak to je druga…
Poglejte, gospod Lenart. Če že imate pripombe glede tega, preberite si, prosim, tisto, kar ste dobili s strani predsedstva oziroma sekretariata Državnega zbora, in vam bo vse jasno.
Seveda mi je jasno…
Zdaj pa nadaljujte, prosim.    JOŽE LENART (PS LMŠ): Ne rabite me prekinjati, predsednik. Jaz sem samo pač takole navrgel, ne?   Proračun 2022 torej, ki ga imamo pred sabo, temelji na seveda višjih odhodkih od prihodkov, in to zaradi razvojnih projektov oziroma investicij. To pa prinaša tudi v leto 2022 primanjkljaj, in to v višini milijardo 593 in nove zadolžitve kompenzirano višini milijardo 964 oziroma skupaj z vsemi, tudi bilanco b, pa 2 milijardi 335, če prav razumem.   Če ne, me, predsednik, tu pa lahko dopolnite.  Tako bo zadolženost 31. 12. 2022 42 milijard in pol, če zaokrožimo ali iz 15 tisoč 250 na 20 tisoč 400 na prebivalca. Še enkrat poudarjam nominalne številke, ki se jih moramo zavedati. Jasno, Vlada se je odločila za robustno strategijo vlaganja in trošenja: vsi dobijo več. To je pa ravno nasprotno iz vladanja v letu 2012, kjer je pač odločitev padla takšna kot je, odgovornost pa, upam, te Vlade tudi in za to, kar se sedaj odloča. Ekonomska komisija tudi pri tem Slovenijo opozarja, da je Slovenija 6. država po dvigu dolga v tej krizi v družini Evropske unije. Seveda čas bo pokazal svoje, ali bo razvoj, investicije in pa sama potrošnja zagotovila to rast BDP-ja, ki je v teh proračunih seveda upoštevana, uporabljena, ki jo je tudi Fiskalni svet upošteval pri svojem poročilu, in bo nekoč v daljni bodočnosti omogočil tudi realno oziroma nominalno vračanje dolga Slovenk in Slovencev. Pustimo se presenetiti.  Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec.  Nadaljujemo z razpravo. Na vrsti je poslanec Andrej Rajh, za njim poslanec Matjaž Han.   Kolega Rajh, izvolite, prosim.     MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Hvala lepa, predsedujoči, za besedo.   Res je, vsak proračun je odraz prioritet vsake Vlade. In težko bi rekli, da proračuni, ki jih obravnavamo, ne poskušajo ali pa se ne trudijo pomagati ljudem v teh situacijah. In mi prav zaradi tega do tega proračuna nismo a priori kritični in tudi nekako ne nagajamo pri tem. Ker kdo je pa tisti, ki bo pomagal ljudem, če ne država, takrat ko je kriza? Opozarjamo pa, da mora na podlagi takega zadolževanja slediti gospodarska rast, ker drugače se bomo soočili z velikimi, velikimi izzivi. In tu bi želel tudi opomniti kolega Verbiča. Leta 2014, ko je Vlado vodila takratna premierka Alenka Bratušek, je prišlo do zadolževanja zato, da smo lahko izplačali pokojnine, da smo lahko plačali plače, da smo imeli delujoče zdravstvo in šolstvo. In za razliko od takrat,        so zdajšnji vaši koalicijski partnerji tujim kreditodajalcem sporočali, naj nam denarja ne posojajo oziroma naj zvišujejo obrestne mere. Mi tega ne počenjamo in tu je ta bistvena razlika, spoštovani kolega Verbič. Jaz se strinjam, mi imamo določene prioritete, tudi prav je, da se razrešujejo težave na področju zdravstva, mi od tega ne bežimo, želimo pa, da bi se v bistvu javno zdravstvo krepilo, da bi se omogočil dostop in da se v bistvu razvoj zdravstva ne bi oziroma razvoj in moč javnega zdravstva na bi slabšala na podlagi tega, da se, da se v bistvu v en ta sistem, ki je, nekontrolirano vpeljuje ene tržne mehanizme, ker potem obstaja nevarnost, da si bodo zasebniki izbrali samo tiste lukrativne lažje zadeve, lažje zadeve, ta drage, pardon, ta drage in komplicirane pa bodo ostale na plečih davkoplačevalcev. Spoštovani predsedujoči, tudi vi ste se dotaknili problema financiranja občin, v bistvu podatki, o katerih govorimo in tudi, kateri razpolagamo in jih lahko izberemo iz sredstev javnega obveščanja, kažejo na to, da so pri financiranju občinske porabe v bistvu nekako prikrajšane občine iz urbanih središč, takoj med 15 najslabše financiranimi občin, kar 6 občin, ki imajo status mestne občine in to je seveda, pomeni, če gledamo, da je 11 občin mestnih, pomeni, da je 50 % mestnih občin v bistvu v tistem neslavnem repu in med njimi tudi mestna občina Maribor. Jaz bi si želel, da v bistvu popravimo, ampak to ni predmet tega rebalansa, da v zakonu popravimo izračun za financiranje primerne porabe občin, da se to uskladi z zakonskimi obveznostmi. Jaz bi rad opozoril, da država občinam, še posebej mestnim, nalaga številne obveznosti, ki jih vse občine nimajo in zato bi apeliral na določeno solidarnost in v bistvu en zdrav razum, da če na primer kakšna manjša občina nima šole s prilagojenim programom, da je jasno, nedvomno jasno, da je to pri večji občini, ki te storitve zagotavlja, tudi plača. In tu bomo morali ta zakon spremeniti, dopolniti, da bo pravičen in pošten, ker nekako imam, bom rekel, občutek, pa bom to zelo jasno povedal, da je zakon, ki je omogočil nastanek več kot 200 občin nastal zato, da se ošibijo močne občine, mestne občine in v primeru mariborske občine se to kaže kot ena katastrofa, ko imamo na drugi strani močno Avstrijsko Štajersko, ki je najmočnejša avstrijska regija in zaradi take politike, ki očitno favorizira nastanek desnih, malih občin in spomnimo se, s številom županov se predvsem hvalijo župani, ki prihajajo z, torej politična opcija, ki prihaja z desne opcije, je to pomenilo zelo velik razvojni zaostanek in šibitev močnih občin, ki lahko, ki bi lahko v nasprotnem primeru konkurirale v bistvu bistveno močnejšim avstrijskim občinam in to pomeni eno zelo, zelo veliko razvojno zavoro. Jaz, se opravičujem, skozi masko je težko govoriti, mi do tega proračuna a priori ne bomo kritični, predstavljali smo mariborski poslanci nekaj amandmajev, ki imajo osnovo prav v tem, da velike občine, mesten občine ali pa občine iz urbanih središč, ki imajo funkcijo določenih urbanih središč, so v večji meri podfinancirane in zato smo, bomo tudi v Sabu podprli določene amandmaje, ki v bistvu ta prepad med zakonsko določenimi nalogami in v bistvu primerno porabo, ki je izračunana, zmanjšujejo in odpravljajo. Jaz opozarjam, da bomo mi v, vsaj mariborski poslanci tudi v poslanski skupini SAB podprli predloge, ki, oziroma podprli predloge in vložili amandmaje, ki zagotavljajo izvajanje določenih funkcij za več občin. Torej govorimo o mariborski knjižnici, govorimo o        zdravstveni postaji Tezno, govorimo o različnih bolnišnicah in jaz bom potem v nadaljevanju, spoštovani kolegi in kolegice, prosil, da predloge, ki odpravljajo ta neskladja med obveznostmi in zakonskimi nalogami, torej med priznanimi stroški in zakonskimi nalogami, ki gredo izrazito v škodo mariborske občine, mariborska občina je po podatkih šele na, med 212 občinami, na 208. mestu, za njo mislim, da je samo par občin, Velenje, pa Ankaran, pa še, da ne bom katere spustil, ker zdaj se trenutno ne spomnim, so za njo in opravlja funkcijo za 30 drugih sosednjih občin in se določeni infrastrukturni projekti ne plačujejo in mislimo, da bi morali to država, ta manko ali nadoknaditi ali pa tem občinam, za katere mariborska občina opravlja določene funkcije, v bistvu naložiti, da te storitve plačajo. To sta edini dve opciji.   Jaz bom zdaj na tem mestu razpravo zaključil in potem v nadaljevanju tudi obrazložil amandmaje. Hvala lepa.     PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospod poslanec.   Nadaljujemo z razpravo. Na vrsti je poslanec Matjaž Han. Prosim.     MATJAŽ HAN (PS SD): Ja, saj, jaz ne bom zdaj govoril o občini Laško pa Radeče, od kje prihajam. Vem pa eno, da verjetno v, po moje v zgodovini, odkar imamo samostojno Slovenijo in odkar sprejemamo samostojne proračune, nikdar nikoli še ni bilo toliko neznank, kot je verjetno v teh 2021 in 2022 proračunu.   Že prej sem rekel, vsi živimo v tej državi, ampak to državo in kompleten svet in Evropo je udarila kriza, ki po moji celo nekateri še nismo celo osvestili, kaj se bo sploh v nadaljevanju dogajalo. Zato se mi včasih zdi, da ko govorimo o proračunu 2022, da govorimo o tako oddaljenem letu, ker sploh ne vemo, kaj se bo naredilo. In lahko danes mi govorimo eno, mogoče se bo pa že čez dva, tri mesece ali pa pet mesecev naredilo čisto nekaj drugega in bojo številke čisto drugačne. Edini vir, siguren vir za leto 2022 so zadolževanje, to je edini siguren vir in hvala bogu, da bi imela država še takšne »ratinge«, da bi se lahko, bom rekel, pod takšnimi pogoji na nek način zadolževala. To je, bom rekel, edini vir, na katerega se lahko ta država zanese. Jaz verjamem, da se lahko in da se mora na svoje podjetništvo, gospodarstvo zanesti, ampak zaradi krize, ki je prišla, smo to gospodarstvo na nek način omejili in ne more dati tega, kar bi lahko to gospodarstvo dalo, in posledično seveda bo absolutno, absolutno manj prihodkov v proračun.   Že samo zadnji dogodki, razglasitev epidemije, zapiranje storitvenih dejavnosti bo v proračun v zadnjih treh mesecih prineslo bistveno, bistveno manj denarja, kot smo verjetno še pred 14 dnevi ali pa ste pred 14 dnevi računali. Saj to je jasno in to ni nobena kritika. Jaz se spomin in verjetno vsi se spomnite lanskega leta, ko smo se nekateri čudili, ko smo v decembru slišali podatek, da se je pred božičem in pred novim letom v Sloveniji zapravilo več kot sto milijonov denarja. Te čarobne pravljice, bom rekel, žal po moje verjetno v tem letu ne bo in to bojo takšni izpadi, da bo bolela nas glava.   Jaz mislim, da je prav, da se je država na začetku te krize odločila, da bo na nek način se spopadla s to epidemijo, da bo veliko trošila, se mi zdi, da je to prav, ker lahko samo na ta način, bom rekel, neko odločno reakcijo država pomaga, da, bom rekel, pomagamo in gospodarstvu in ljudem. Seveda je pa pri tem nenormalno velikem trošenju, ki ga jaz seveda odobravam, ključna, ključno, pa naj to ne zveni, ta beseda, transparentnost, pomembno je, da vemo, kam grejo ta sredstva, in zelo fajn je, da vemo, kako ciljno usmerimo ta sredstva. Da bomo vendarle s tem denarjem, ki ga     ŠZ) – 18.20    bomo trošili, ker se bomo zadolžili, da bomo lahko z denarjem, ki ga bomo potem na nek način lahko plačevali te kredite. To se mi zdi ključno. In da bo tukaj Evropa vsem državam v tem našem prelepem koncu Evrope pomagala, da nas ne bo čez eno leto, čez dve leti zagrabila za vrat, tako kot nas je grabila za vrat, po letu 2009, ker država ni imela možnosti, da bi na nek način se zadolževala. In je danes govoriti tudi strani koalicije, se opravičujem, neodgovorno, da se je država leta 2013 po 5 % zadolževala. Ja drugače se takrat pač ni mogla. Krivi smo bili sami. Ne bi hodil nazaj v obdobje 2004, 2008 in tako naprej, ko so gospodarstveniki v ovinku še kar gas tiščal, se opravičujem temu izrazu, ko bi mogli že zdavnaj bremzati. In potem je prišlo do te zadeve.  Zdaj, mene skrbi kot državljana in verjetno tudi ministra, smo se prej malo pogovarjala. Seveda ta dolgoročna vzdržnost, kako in na kakšen način bomo odplačevali dolg, ker ni odvisno vse od politike vlade, ampak je od razmer, v kakšnem bomo prišli in se mi zdi to ključno. Transparentnost sem že povedal in še enkrat. Predvsem minister jaz bi samo eno vprašanje imel, čeprav smo že mi pri rebalansu proračuna videli. Mene enostavno ne gre, kako to, da ste na Ministrstvu za finance, vem kaj boste sicer odgovorili, ste združili 1,6 milijard sredstev, bom rekel za tako imenovanim širokim namenom porabe. To pomeni 561 milijonov za prilagajanje podnebnim spremembam, 221 milijonov za znanost, informacijsko družbo pa 180 milijonov za spodbude podjetjem.   V bistvu bi lahko ta sredstva, ne vem za kaj niste dali sredstva na resorna ministrstva, kjer bi resorno ministrstvo potem s temi sredstvi razpolagalo. Vem, kaj boste rekli, evropska sredstva, ker ste že takrat rekli, da so to zaradi evropskih sredstev, ampak za ta sredstva bodo odgovorna resorna ministrstva. In bi bilo bolj transparentno in bolj jasno videno, kam ta silni denar usmerjamo in bile te postavke, kot sem že rekel 500 milijonov za prilaganje podnebnim spremembam, 221 za znanost, informacijsko družbo in tako naprej, na resornih ministrstvih. Zdaj imate pa vi, minister ta denar, bom rekel na Ministrstvu za finance. Zato me zanima, da to razložite ali so to samo evropska sredstva ali ne zaupate resornim ministrstvom, da jih ne bodo transparentno in na takšen ali drugačen način pametno zapravili.  Jaz zato se ne bi več govoril o letu 2022, zato ker je preveč neznank in upam, da bomo čimprej prišli iz te zdravstvene krize ven, ker zadeve so alarmantne. Zato jaz moram reči, da spoštujem vse ukrepe, ki jih daje stroka in upam, da se zližemo čim prej ven.  Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec.   Besedo ima minister, gospod Šircelj. Izvolite.
Ja, hvala lepa za to vprašanje.   Res je, tako kot ste rekli, ta sredstva so centralizirana. Gre za sklad za okrevanje, glede na to, to je evropski sklad, glede na to, da se merila pripravljajo, še ni točno določeno kaj in kako in sta seveda dve možnosti. Ali da se ti programi potem prenesejo na ministrstva, tista ki bodo za to zadolžena, ali da pač, bom rekel ta postavka ostane tukaj, ampak so ravno tako bodo potem te programe koristila posamezna ministrstva. Gre pa za evropska sredstva in sklad za okrevanje, še ni v bistvu polnomočno delujoč. Zaradi tega je to tako.
Hvala, gospod minister.   Zaključujem razpravo in gospe poslanske, gospodje poslanci, prehajamo na obravnavo vloženih amandmajev, k predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 2022. Do izteka roka za vložitev amandmajev, se pravi do 15. oktobra, letošnjega leta so kvalificirani predlagatelji pravilno vložili 30 amandmajev, ki so razvidni iz pregleda amandmajev. O nepravilno vloženih amandmajih, so bili predlagatelji obveščeni po elektronski pošti. Zainteresirana delovna telesa niso oblikovala svojih amandmajev,        njihova pisna mnenja ste prejeli kot dodatno gradivo k tej točki.  V zvezi s posameznimi stališči, predlogi in sprejetimi odločitvami zainteresiranih delovnih teles, bom Odboru za finance ob zaključku razprave o vloženih amandmajih v odločanje predlagal sklep, da Vlada pri pripravi dopolnjenega predloga proračuna prouči in v največji meri upošteva tudi razpravo in sprejete odločitve zainteresiranih delovnih teles. Razpravo in odločanje o amandmajih bomo vodili na podlagi pregleda amandmajev, ki ste ga vsi prejeli. Odboru predlagam, da razpravljamo o sklopih vloženih amandmajev k posameznemu proračunskemu uporabniku, odločamo pa o vsakem amandmaju posebej.   Najprej sprašujem predstavnika Vlade, ministra za finance ali želi predstaviti mnenje Vlade o vloženih amandmajih? Ni potrebno, hvala lepa. Tako, gospe in gospodje, zdaj pa prehajamo na razpravo in odločanje o vloženih amandmajih. Jaz bom pri vsakem amandmaju povedal uporabnika in podprogram. Ostalo pa prosim, da se orientirate po pregledu amandmajev.  Najprej imamo na vrsti uporabnika Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, podprogram je Kreiranje delovnih mest. Imamo en amandma. Predlagatelja sta Poslanski skupini SD in SAB.  /oglašanje iz klopi/  Okej. Kolega Bandelli, bom upošteval vašo željo oziroma pripombo, ker vi to bolje veste kot jaz, bom uporabljal besedo SAB. Je pa to pomembno seveda zaradi magnetograma. Dobro, razprave o tem amandmaju ni, zato prehajamo na odločanje. Začenjam glasovanje.  Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Ugotavljam, da amandma ni sprejet.   Naslednji uporabnik je Ministrstvo za infrastrukturo in podprogram Razvoj avtocestnega in cestnega omrežja. Tukaj imamo tri amandmaje. Predlagatelj prvega amandmaja je Poslanska skupina Socialnih demokratov.  Kolega Han? Ne. Se pravi prehajamo na odločanje.  Začenjam glasovanje.  Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Ugotavljam, da amandma ni sprejet. Oziroma moram drugače formulirati, ugotavljam, da odbor amandmaja ne podpira.   Amandma številka 2 …  /oglašanje iz klopi/  Ja, postopkovno. Prosim.
Predsednik, samo vprašam a ste morda pri prvem amandmaju, to se pravi uporabnik Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, spregledali podprogram 050403 Podpora tehnološkem razvojnem projektom, ali sem jaz kaj narobe gledal.
Ni ga. Tega podprograma ni. Najverjetneje je to bil amandma, ki ni bil pravilno vložen, vi imate pa star pregled amandmajev gospod poslanec.   /oglašanje iz klopi/  Ja, saj tudi najboljšim se zgodi.  /oglašanje iz klopi/  Ja, zdaj me opozarjajo gospod poslanec, da imate vi vložitveni dokument, morali bi pa imeti pa pregled amandmajev, tako da gospa referentka, če mu date prosim pregled. Vseeno hvala gospod Horvat. Jaz sem vašo pripombo razumel kot dobronamerno in ne dvomim v kaj takega.  Se pravi prehajamo – gospe in gospodje, ostajamo pri uporabniku Ministrstvo za infrastrukturo, podprogram Razvoj avtocestnega in cestnega omrežja, amandma številka 2, predlagatelj Poslanska skupina Socialnih demokratov.        Začenjam glasovanje. Glasujemo.  Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Ugotavljam, da odbor amandmaja ne podpira.     Amandma številka 3, ravno tako predlagatelj poslanska skupina Socialnih demokratov.   Začenjam glasovanje. Glasujemo.  Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)   Ugotavljam, da odbor amandmaja ne podpira.     Naslednji uporabnik je Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo, podprogram Investicijsko vzdrževanje in gradnja državnih cest. Imamo en amandma, predlagatelji so poslanske skupine SAB, LMŠ in SD.  Besedo ima poslanec Andrej Rajh. Prosim.    MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Tako. Gre za zelo pomemben projekt v Mariboru, gre za nadaljevanje gradnje zahodne obvoznice Streliške, Kardeljeve ceste. Zavedati se moramo, da na tej cesti vozi dnevno več kot 23 tisoč vozil in da sedaj se ta vozila vodijo po mestnih ulicah. Gre za količino prometa, ki bistveno presega promet po bilokateri drugi obvoznici, ki je uvrščena v obstoječi proračun. In zato seveda predlagamo v poslanski skupini SAB s kolegi iz SD-ja in LMŠ-ja, da se ta amandma podpre. Gre za to, da se zagotovijo sredstva, da se lahko ta investicija, ki je za mesto zelo pomembna in ima tudi regionalni vpliv, zavedati se moramo, da se po njej vozijo ogromno prebivalcev iz Koroške, ima v bistvu v mestu negativne okoljske vplive, povezane tudi s povečano količino hrupa, z vibracijami, s številnimi prašnimi delci. In seveda gre v tem smislu za en ukrep, ki mestu in regiji daje v bistvu en nov zagon, ene nove priložnosti.   In še posebej, če pa to pogledamo v luči, da je Mestna občina Maribor šele na 208. mestu od 212-ih občin po primernem financiranju glede na zakonsko določene naloge, pomeni, da gre tudi v tem primeru za odpravo ene krivice, ki izhaja iz nepoštenega in nepravične financiranja občin, ki očitno urbana središča postavlja v en drugi, slabši položaj napram ostalim. Zato spoštovane kolegice in kolege naprošam, da ta amandma podprete tudi v luči odprave krivic.   Hvala lepa.
Hvala lepa.  Začenjam glasovanje. Glasujemo.  Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)   Ugotavljam, da odbor amandmaja ne podpira.     Naslednji uporabnik je Ministrstvo za okolje in prostor, podprogram Prilagajanje podnebnim spremembam. Tu imamo en amandma, predlagatelja sta poslanski skupini Socialnih demokratov in poslanska skupina SAB.  Začenjam glasovanje. Glasujemo.  Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)   Ugotavljam, da odbor amandmaja ne podpira.     Ostajamo pri Ministrstvo za okolje in prostor, podprogram Upravljanje z vodami. Tu imamo dva amandmaja, predlagatelj prvega poslanska skupina Socialnih demokratov.  Začenjam glasovanje. Glasujemo.  Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (9 članov.)   Ugotavljam, da odbor amandmaja ne podpira.     Amandma številka 2, predlagatelj prav tako poslanska skupina Socialnih demokratov.  Začenjam glasovanje. Glasujemo.         Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Ugotavljam, da amandma ni sprejet.  Naslednji podprogram je Ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot, en amandma, predlagatelj Poslanska skupina Socialnih demokratov. Glasujemo.  Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Ugotavljam, da amandma ni sprejet.  Naslednji podprogram je Ravnanje z odpadki, tudi tu imamo en amandma, predlagatelj Poslanska skupina Socialnih demokratov. Glasujemo.  Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Ugotavljam, da amandma ni sprejet.  Naslednji uporabnik je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, podprogram Podporne dejavnosti na področju dela, družine ter socialnih zadev, en amandma, predlagatelj Poslanska skupina Socialnih demokratov. Glasujemo.  Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Ugotavljam, da amandma ni sprejet.  Naslednji podprogram je Dolgotrajna oskrba, tu imamo dva amandmaja, predlagatelj prvega Poslanska skupina Socialnih demokratov. Glasujemo.   Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Ugotavljam, da amandma ni sprejet.  Naslednji amandma pri podprogramu Dolgotrajna oskrba je predlagala Poslanska skupina Levica. Besedo ima poslanec Primož Siter.     PRIMOŽ SITER (PS Levica): Hvala lepa za besedo.  Naš amandma daje priložnost dolgotrajni oskrbi, da zaživi, oziroma domski oskrbi starostnikov v domovih za starejše. Kot smo že prej v razpravi osvetlili, bo Vlada Janeza Janše letos za vojsko porabila 516 milijonov, v letu 2021 636 milijonov oziroma 120 milijonov evrov plusa v enem letu, v letu 2022 pa se bo proračun za vojsko povečal na 688 milijonov oziroma še dodatnih 52. V dveh letih bo torej proračun za vojsko vsega skupaj debelejši za tretjino. Na eni strani imamo torej Ministrstvo za obrambo, ki ima natančno izdelan načrt, kako porabiti proračunska sredstva za naslednjih šest let, ko pride do nabave oklepnikov in orožja. V proračunu je torej za naslednjih pet let zagotovljenih 54 milijonov za strelivo, 22 milijonov za nakup oklepnikov in tako naprej. Na drugi strani pa, kot sem že v razpravi prej osvetlil, imamo pa popolnoma drugačno sliko na področju Ministrstva za zdravje in Ministrstva za delo. Ministrstvo za delo niti v bistvu ne ve, koliko denarja bo v tem obdobju potrebovalo, in Ministrstvo za zdravje za zdravstveno infrastrukturo ter koliko za izgradnjo domov za starejše, in niti koliko denarja bodo dobili ali pa bi želeli dobiti v ta namen. V poslanski skupini smo postavili poslansko vprašanje na to temo ministru za delo, kakšen načrt ima, kar se tiče gradnje domov, širitve te infrastrukture v letih od 2021 do 2026, in njegov odgovor je bil, da ne ve. Torej, na tej točki dolgotrajne oskrbe smo kot družba pristali v nekem takem limbu, potem je tu še to poglavje z Zakonom o dolgotrajni oskrbi, ki je strašansko neusklajen med koalicijskimi partnerji, med koalicijskimi strankami in tudi med drugimi deležniki, ki se z dolgotrajno oskrbo na terenu ukvarjajo.         Vlada, se bojim, se tu zateka k reševanju s koncesijami oziroma kliče po rešitvah na trgu, kar je seveda nedopustno, kar je v preteklosti že ugotovilo tudi Računsko sodišče, da je predvsem neplodno. Vlada je na proračunski postavki Ministrstva za delo za dolgotrajno oskrbo, za katero po oceni te Vlade na letni ravni potrebujemo 300 milijonov, za leto 2021 namenila 23 - potrebujemo 300, Vlada je namenila 23, potem za leto 2022 pa 22 milijonov.   Amandma, ki ga predlagamo pod to postavko, namenja 50 milijonov evrov, ki bi sicer bili namenjeni nakupu orožja, preusmerja s postavke infrastruktura, opremljenost Slovenske vojske na dolgotrajno oskrbo, v okviru katere bo s temi sredstvi mogoče financirati izgradnjo petih novih domov za starejše oziroma, kot sem že prej poudaril, s 50 milijoni, morebiti še kakšnim več. To ne bo rešilo celega problema, kot rečeno, kar se domov tiče, čez palec odmerjeno na tej točki jih rabimo okoli 60, bo pa dober začetek in Vlada bi s tem lahko pokazala nekaj dobre volje, da se ta prvi korak v reševanju te problematike dolgotrajne oskrbe naredi.   Hvala.    PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala lepa.  Glasujemo.  Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Ugotavljam, da amandma ni sprejet.   Naslednji uporabnik je Ministrstvo za zdravje, podprogram Investicijska vlaganja na primarni ravni. Imamo dva amandmaja. Predlagateljice prvega amandmaja so poslanske skupine Socialnih demokratov, LMŠ in SAB. Besedo ima poslanec Andrej Rajh.    MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Hvala lepa.   Spoštovane kolegice poslanke in poslanci!   Gre za sredstva, ki jih predlagatelji SD, LMŠ in SAB predlagamo, da se jih nameni za obnovo zelo dotrajane Zdravstvene postaje Tezno. Ta zdravstvena postaja je baraka in je dejansko neprimerna za zdravstvene usluge. Bi pa želel ponovno opozoriti, da je mariborska občina podfinancirana, da je šele 208. na…    PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Gospod Rajh, to danes že petič ponavljate, pa vas prosim, da vendarle upoštevate… / govorita oba hkrati/    MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Treba je večkrat ponoviti, da vsi slišijo, da mariborska občina opravlja… / izklop mikrofona/     PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: … da upoštevate to, kar vam pravim. Jaz vodim sejo in ne morem dovoliti takih ekscesov, no. Razumite, prosim vas! Petkrat govorite o isti stvari. Nobenega smisla nima, da govorite petkrat o isti stvari. In prosim vas, držite se teme.     MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Se bom držal…    PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Zdaj pa nadaljujte.    MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Vsi vemo, da je primarna zdravstvena oskrba v pristojnosti lokalnih skupnosti, vendar pa v tem primeru Mestna občina Maribor izvaja določene storitve in usluge tudi za sosednje občine in to v njenem proračunu ni razvidno, zato ker ji država namenja prenizko povprečnino. In tudi zaradi tega mi pozivamo, mariborski poslanci, da se ta krivica preko tega instrumenta odpravi.  Hvala lepa.    PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala lepa.  Glasujemo.  Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Ugotavljam, da amandma ni sprejet.  Naslednji je amandma številka 2, predlagatelj Poslanska skupina Levica. Besedo ima poslanec Boštjan Koražija.    BOŠTJAN KORAŽIJA (PS Levica): Predsednik, hvala za besedo.  V Levici z amandmajem predlagamo, da se 20 milijonov evrov sredstev s postavke infrastruktura in opremljenost Slovenske vojske, v okviru katere se financirajo nakupi oklepnikov 8 x 8 in drugega nepotrebnega orožja, preusmerijo na postavko za investicijska vlaganja na primarni ravni v zdravstvu,     ŠZ) – 18.45    v okviru katere bo mogoče financirati izgradnjo nujno potrebnih novih zdravstvenih domov.   Hvala.    PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospod poslanec.   Glasujemo. Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (9 članov.)  Ugotavljam, da odbor amandmaja ne podpira.   Naslednji podprogram pri Ministrstvu za zdravje so investicijska vlaganja na sekundarni in terciarni ravni. Imamo tri amandmaje. Predlagatelj prvega amandmaja so poslanske skupine Socialnih demokratov, LMŠ in SAB.   Glasujemo. Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Ugotavljam, da amandma ni sprejet.   Predlagatelj amandma številka je Poslanska skupina Socialnih demokratov.   Glasujemo. Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Ugotavljam, da amandma ni sprejet.  Amandma številka tri. Predlagatelja sta Poslanski skupini Levica in Lista Marjana Šarca. Besedo ima poslanec Primož Siter. Prosim.    PRIMOŽ SITER (PS Levica): Ja, hvala lepa.  Zdaj v slovenskem javno zdravstvenem sistemu je, da rečem glavna škoda dolgoletnega izigravanja ali pa nezadostne pozornosti in politike in v glavnem politike, predvsem dotrajana infrastruktura. V času epidemije, se je to še najbolj videlo. Zdravstveni delavci poročajo o takšnih in drugačnih razmerah. Morebiti je že kot že danes rečeno, najbolj plastičen prikaz letnik infekcijske klinike, letnik stavbe v kateri se nahaja infekcijska klinika. Zdaj, žal ugotavljamo, da tudi v proračunskih dokumentih, torej za 2021 in 2022 vladanja zagotavlja krvavo potrebnih sredstev za nove investicije v zdravstvu, proračun Ministrstva za zdravje, se sicer kot rečeno za 2021 povečuje iz 336 na 520, potem pa odštejemo 200 milijonov, ki jih bo 2021 moralo Ministrstvo za zdravje porabiti za pokritje primanjkljaja iz naslova Zavoda za zdravstveno zavarovanje. Pa naslednje leto, potem proračunu za zdravje ostalo 320 milijonov, torej 16 milijonov manj kot letos.   Potem je pa tukaj za obe leti še problem sredstev, ki jih pobere obvladovanje epidemije in smo v zelo žalostnih številkah. Prej sem že spregovoril o tem, minister mi je tudi pojasnil o tem, kako se zdravstvena oziroma proračun za zdravstveno dejavnost financira. Mi ne govorimo o verih, o načinih kako sredstva pridejo v državno blagajno, mi govorimo o namenih, o tem operativnem delu proračuna o prioritetah vlade, kako ta denar porabiti. In zdaj, ob načrtovanju vseh ogromnih izdatkov za investicije v nakup orožja, v zdravstvu ni načrtovanih praktično nobenih novih konkretnih investicij, le 30 dodatnih milijonov za dokončanje obstoječih. Torej 30 milijonov za dokončanje obstoječih, za nove ne. V proračunu za 2021 in 2022 ni zagotovljenih sredstev za izgradnjo, kar morebiti najbolj alarmantno, izgradnjo nujno potrebnih infekcijskih klinik, torej v Ljubljani in tudi v Mariboru. Za vse investicije v zdravstvu pa je v proračunu namenjeno 60 milijonov za 2021 in 60 milijonov za leto 2022.   Torej letno več kot pol manj, kot je v obdobju od 2021-2027 v povprečju načrtovano za oboroževanje, kar je torej 130 milijonov letno. Zato spoštovani predsednik predlagamo odboru ta amandma, ki zopet 50 milijonov od te vesoljske številke namenjene za nakup     ŠZ) – 18.50    nepotrebnega orožja preusmerja v nujno potrebno smer in to je investicija v zdravstveno infrastrukturo, prvobitno izgradnjo novih infekcijskih klinik oziroma drugih potrebnih naložb v zdravstvu. Torej več za zdravje, manj za orožje.     PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospod poslanec.  Glasujemo. Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Ugotavlja, da amandma ni sprejet.  Ostajamo pri Ministrstvu za zdravje. Podprogram je delovanje nujne medicinske pomoči in zdravstva v izrednih razmerah. Predlagatelj amandmaja je Poslanska skupina Socialnih demokratov.   Glasujemo. Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Ugotavljam, da amandma ni sprejet.  Prehajamo na novega uporabnika, to je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Najprej podprogram raziskovalni programi in projekti. Tu imamo dva amandmaja. Predlagatelj amandmaja številka sta Poslanski skupini Socialnih demokratov in SAB.  Glasujemo. Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Ugotavljam, da amandma ni sprejet.  Amandma številka dve. Predlagatelj je Poslanska skupina Levica. Besedo ima poslanec Boštjan Koražija. Prosim.
Spoštovani še enkrat hvala za besedo.   V Sloveniji kronično primanjkuje sredstev za javno znanstveno dejavnost. Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, sicer postavko za znanstveno raziskovalno dejavnost, glede na sprejeti proračun za leto 2021, povečuje za 21 milijonov evrov. Vendar je pa treba upoštevati, da je vlada z rebalansom proračuna za leto 2020 prav te postavke odvzela 23 milijonov evrov. Sredstva za znanstveno raziskovalno dejavnost na ministrstvu za torej že v letu 2021 ne bo več, temveč manj. V predlogu proračuna za leto 2022, pa se bodo sredstva za znanstveno raziskovalno dejavnost na ministrstvu skrčila še za dodatnih šest milijonov evrov. Poleg tega pa je treba upoštevati tudi, da se dobršen del teh sredstev namesto v javno znanstveno dejavnost neupravičeno pretaka v raziskovalne projekte za potrebe zasebnega kapitala.   V tem kontekstu je pomenljivo, da se v letu 2021 nova postavka za znanstveno raziskovalno dejavnost v višini 43 milijonov evrov odpira na Ministrstvu za finance, ki pa za to dejavnost ni najmanj pristojno. V letu 2022 pa se bo ta postavka povečala na 94 milijonov evrov. Ta vlada žal pojmuje kot finančno investicijo ter sredstva komercializacije v službi kapitala, ne pa kot dejavnost kritične refleksije družbe in raziskovanja v javnem interesu. Zato v Levici z amandmajem predlagamo, da se 94 milijonov evrov, iz postavke raziskovalni programi in projekti na Ministrstvu za finance preusmeri na postavko raziskovalni programi in projekti na pristojno ministrstvo, Ministrstvo za izobraževanje in šolstvo. Poleg tega predlagamo, da se dodatnih 20 milijonov evrov za znanstveno raziskovalno dejavnost zagotovi iz postavke Učinkovito trženje in promocija Slovenije, na Ministrstvu za finance, ki se pretirano povečuje iz nič evrov, ocena realizacije za letošnje leto, na 33 milijonov evrov v letu 2022.    PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospod poslanec.   Morda bi veljalo opozoriti samo to, da v Sloveniji ne obstaja ministrstvo za izobraževanje in šolstvo, ampak Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.   Glasujemo. Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Ugotavljam, da amandma ni sprejet.   Naslednji podprogram je podpora raziskovalni infrastrukturi. Tu imam en amandma, predlagatelja sta Poslanski skupini Socialnih demokratov in SAB.  Glasujemo.        Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Odbor amandmaja ne podpira.   Naslednji podprogram je Povečanje vključenosti otrok v predšolsko vzgojo. Predlagatelj je Poslanska skupine Socialnih demokratov.   Začenjam glasovanje.  Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (9 članov.)  Ugotavljam, da odbor amandmaja ne podpira.  Naslednji podprogram je Dejavnost visokega šolstva. Predlagatelja sta dva in sicer Poslanski skupini Socialnih demokratov in SAB.  Začenjam glasovanje.  Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Odbor amandmaja ne podpira.  Naslednji podprogram so Univerzitetne knjižnice.  Predlagatelj oziroma predlagatelja amandmaja sta dva, Poslanski skupini Socialnih demokratov in SAB.  Začenjam glasovanje.   Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Odbor amandmaja ne podpira.   Naslednji podprogram je Športna infrastruktura. Tu imamo tri amandmaje. Predlagatelji prvega so Poslanske skupine LMŠ, Socialnih demokratov, Levica in SAB.  Besedo ima poslanka Andreja Zabret. Prosim.    ANDREJA ZABRET (PS LMŠ): Hvala predsednik za besedo.   Ja, pri tem amandmaju se sredstva namenjajo za prenovitev dvorane Tabor, povečanje števila sedežev nove garderobe, sanitarije, tribune, poslovne prostore in celovito energetsko sanacijo. Namreč Maribor kot drugo največje slovensko mesto ne premore niti ene same dvorane, ki bi zadostila evropskim normativom za tekme na najvišjem nivoju.     PREDSEDNIK ROBERT POLNAR (PS DeSUS): Besedo ima še poslanec Andrej Rajh.    MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Tako je. Hvala lepa.  Res je, dvorana Tabor je bila zgrajena v – je stara 40 let in je seveda potrebna prenove. Ne zadostuje več obstoječim standardom. Tudi če želi Slovenija organizirati kakšno mednarodno tekmovanje, potem Maribor in celotna severovzhodna Slovenija izpadeta, ker preprosto nista za to primerni. In tu bi seveda izpostavil eno stisko, v kateri se je znašla Mestna občina Maribor zaradi podfinanciranja in na ta način za državno intervencijo to krivico, ki se dogaja nekako izničimo in odpravimo. Jaz apeliram, da če želimo v Mariboru razvijat vrhunski šport in nekako ustavimo beg možganov, predvsem v Avstrijo, ki je bistveno močnejša tudi po bruto domačem proizvodu. Zavedati se moramo, da je sosednja Avstrija oddaljena stran 10 kilometrov in da ima v bistvu stopnjo razvitosti povprečja 116 procentov, kar je bistveno več od osrednjeslovenske regije. Seveda to postavlja eno tveganje, v kolikor se ta infrastruktura ne zgradi, ne obnovi in v kolikor se ne utrdijo vse do strateške prednosti našega mesta, zato kolegice poslanke in poslance pozivam, da podprete ta amandma, ki sledi temu, da bomo tudi prebivalci severovzhodne Slovenije imeli primerno dvorano, ki bo omogočala v bistvu odvijanje prireditev najvišjega ranga, tudi razvoj vzporednih aktivnosti, kot so turizma, pa tudi vzgoje in izobraževanja, zato pozivam vse, da ravnate odgovorno in ta amandma, ki ima v bistvu učinke na širše območje, ne samo Mestno občino Maribor, podprete.  Hvala lepa.    PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala lepa.  Začenjam glasovanje.   Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Odbor amandmaja ne podpira.  Amandma številka 2, predlagatelj Poslanska skupina Socialnih demokratov. Začenjam glasovanje.  / oglašanje iz klopi/  Aja, pardon.         Socialnih demokratov.   Začenjam glasovanje.  / oglašanje iz klopi/  Aja, pardon, pardon.  / oglašanje iz klopi/  Aha, kolega Han, na strani 13, to je podprogram Šport. Je v redu?  / oglašanje iz klopi/  Okej. Zdaj bomo tole prekinili, pa bomo ponovno glasovali o amandmaju številka 2. Predlagatelj je Poslanska skupina Socialnih demokratov na podprogramu Športna infrastruktura.  Začenjam glasovanje.  Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Odbor amandmaja ne podpira.   In še amandma številka 3. Tudi tu je predlagatelj Poslanska skupina Socialnih demokratov.  Začenjam glasovanje.  Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Odbor amandmaja ne podpira.   In prehajamo na uporabnika Ministrstvo za kulturo, podprogram Varstvo kulturne dediščine, arhivska in knjižnična dejavnost. Tu imamo dva amandmaja. Predlagatelj prvega so Poslanske skupine LMŠ, Socialni demokrati, Levica in SAB.  Besedo ima poslanka Andreja Zabret.  Prosim.    ANDREJA ZABRET (PS LMŠ): Hvala predsednik.  Ja, ta amandma smo v LMŠ skupaj z ostalimi opozicijskimi strankami vložili predvsem, da se sredstva namenjajo za izgradnjo Centra Rotovž. Gre za inovativni center, usmerjen k promociji knjige, izobraževanja, kulture in digitalizacije. Žal ugotavljamo, da kljub nenehnemu opozarjanju o regionalnem in posledično tudi nacionalnem pomenu izgradnje Centra Rotovž, le tega ni na seznamu investicij v predlogu proračuna za leto 2022 in pri samem centru gre za razvoj izobraževanje in kulture, za kar pa je predpogoj osnovna knjižnična infrastruktura, te pa v regiji ni zagotovljene.    PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala.  Besedo ima še poslanec Andrej Rajh.  Prosim.    MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Tako, hvala lepa.  Tudi v Poslanski skupini SAB smo sopodpisali ta predlog iz enega preprostega vzroka, Maribor in regija severovzhodne Slovenije nimata primerne regionalne knjižnice in ustreznega sodobnega enega večnamenskega kulturnega prostora. Vsi se zavedamo, da so načeloma knjižnice in kulturne ustanove, ki niso državnega pomena v pristojnosti lokalne skupnosti. Bi pa želel opozorit na en širši vpliv tega objekta. Namen in pomen v razvojnem smislu, kot tudi v tem smislu, da opravlja storitve za prebivalce večih občin. To jaz vedno poudarjam, ker v bistvu proračuni in povprečnine teh zahtev in teh nalog, ki jih Mestna občina Maribor opravlja, ne odražajo. In zato je v bistvu, mi v bistvu smo tudi vložili ta amandma, da se ta anomalija odpravi in da Maribor končno dobi knjižnico, ki si jo zasluži in potrebuje in ki bo krepila v bistvu vse vsebine za prebivalce severovzhodne Slovenije. Zgodovina in zgodba mariborske knjižnice je dolga. Tudi bila so že v preteklosti zagotovljena evropska sredstva, pa se je nekako zmeraj zalomilo pri lastni soudeležbi, ker v bistvu lokalna skupnost preprosto zaradi tega načina financiranja, kot je bil v teh dneh tudi javno objavljen, da je mestna občina šele na 208. mestu, ni mogla izvesti in zato s tem amandmajem to krivico odpravljamo in tudi pozivam vse kolegice poslanke in poslance, da ta amandma podprete.  Hvala lepa.    PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala.   Kolega Han izvolite, imate.   /oglašanje iz klopi/  A, pardon. Malo prehitevamo. Zdaj začenjamo glasovanje o amandmaju številka 1.   Začenjam glasovanje.  Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Odbor amandmaja ne podpira.   In še amandma številka 2. Predlagatelj tega amandmaja je poslanec Samo Bevk.   Besedo ima poslanec Matjaž Han.    MATJAŽ HAN (PS SD): Hvala lepa.   Kljub temu, da je zadnji amandma in da se pri prejšnjih nisem oglasil, ker bomo imeli še možnost.         Me je kolega Bevk Samo prosil, da obrazložim ta amandma, in sicer gre za obnovitev sprejemnega informacijskega centra pred bolnišnico Franjo, partizansko bolnišnico Franjo. Samo Bevk je tisti, ki si že nekaj časa v tem parlamentu, veliki borec za to, da se ta kulturna dediščina, bolnišnica Franja, na nek način obdrži. Franja ima znak evropske dediščine in je spomenik državnega pomena in je na poskusnem seznamu svetovne dediščine. Vsi vemo, da je Franja pred leti doživela v bistvu s poplavo razbitje in je v bistvu že prejšnja vlada, prva vlada Janeza Janše pomagala, da je do tega, obnovitve tega, bolnišnice Franje prišlo, zato Bevk Samo in seveda tudi mi prosimo poslance za štiristo tisoč evrov, da se bo pred bolnišnico Franjo uredil sprejemno-informacijski center, katerega bo pa tudi sofinancirala občina Cerkno.   Hvala lepa.     PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospod poslanec.   Začenjam glasovanje. Glasujemo.   Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (9 članov.)  Odbor amandmaja ne podpira.   Zaključili smo na ta način razpravo in odločanje o vloženih amandmajih k predlogu proračuna za leto 2022. Odboru predlagam, da razpravlja in odloča o naslednjem predlogu sklepa: Odbor za finance predlaga Vladi, naj pri pripravi dopolnjenega predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2022 prouči in v največji meri upošteva razpravo, stališča in predloge posameznih delovnih teles Državnega zbora k predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 2022.   Besedo ima, to je zdaj obrazložitev glasu, poslanec Primož Siter. Prosim.     PRIMOŽ SITER (PS Levica): Tako, hvala lepa.   Spoštovani predsednik. Vlada bo letos za oboroževanje porabila 516 milijonov evrov, v naslednjem letu 636 milijonov evrov, popolnoma in točno ve, zakaj in na kakšen način. Popolnoma drugačna zgodba pa je zdravstvena infrastruktura in domovi za starejše. Ne samo, da tam vlada namenja premalo sredstev, zato da ta segment normalno živi, tudi brez strategije je, kako karkoli na tem naslovu narediti. Najbolj povedna številka je, da bodo za dolgotrajno oskrbo letos namenili 23 in v naslednjem letu 22 milijonov oziroma za leto 2021 in leto 2022. Imamo pa razpadajočo infekcijsko kliniko, imamo zdravstveno osebje, ki poroča o nevzdržnem delovnem okolju, čisto infrastrukturno, prostorsko, imamo 50 % premalo kadra v domovih za starejše, po celi državi imamo zdaj v tem epidemijskem času starostnike iz domov, ki so premeščeni v neke telovadnice in cerkvene kleti in tako naprej. Skratka, vlada na celi črti ignorira klice tako zdravstvenih uslužbencev kot skupnosti socialnih zavodov pri oblikovanju teh proračunskih dokumentov in s tem enostavno kaže ignoranco v tem najbolj pomembnem delu ohranjanja nekega vsaj normalnega stanja in socialne varnosti in zdravja med ljudmi.   Mi smo z amandmaji sicer predlagali, da se na ta področja nameni nekih 50 milijonov, ker proračun, v očeh proračuna ni taka astronomska vsota, pa posluha s strani vlade za to ni bilo. Prioriteta bi morali biti ljudje na strani vlade, ampak očitno se je odločila za provizije v orožarskih poslih, tako da jaz sama takšnega proračuna ne morem podpreti.   Hvala lepa.     PREDSEDNIK ROBERT POLNAR: Hvala, gospod poslanec.   Začenjam glasovanje. Glasujemo.   Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (2 člana.)   Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet in na ta način zaključujem to točko dnevnega reda in 45. nujno sejo odbora.     Seja se je končala dne 20. oktobra 2020 ob 19.10.