Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!  Začenjam 51. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi drugega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.  Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Lidija Divjak Mirnik, Samo Bevk in Matjaž Han.   Na sejo sem vabil predstavnike Vlade. Vse prisotne lepo pozdravljam.  Prehajamo na določitev dnevnega reda 51. seje izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v četrtek, 26. novembra 2020 s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 65. člena Poslovnika Državnega zbora. Predloga za širitev dnevnega reda nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem. Prehajamo na odločanje, poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.  Glasujemo. Navzočih je 66 poslank in poslancev, za je glasovalo 51, proti 13.  (Za je glasovalo 51.) (Proti 13.)  Ugotavljam, da je dnevni red 51. izredne seje zbora določen.     Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA SKLEPA O NEDOPUSTNOSTI RAZPISA ZAKONODAJNEGA REFERENDUMA O ZAKONU O ZAGOTAVLJANJU SREDSTEV ZA INVESTICIJE V SLOVENSKI VOJSKI V LETIH 2021 DO 2026. Predlog sklepaje na podlagi 21.a člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi v obravnavo zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga sklepa dajem besedo predstavniku Vlade, gospodu Urošu Lampretu, državnemu sekretarju na Ministrstvu za obrambo.

Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci. Temeljni cilj Zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021 do 2026 je zagotovitev finančnih sredstev v načrtovanem obsegu in po načrtovani dinamiki v naslednjih šestih letih za vzpostavljanje najpomembnejših vojaških zmogljivosti za izpolnjevanje nalog Slovenske vojske ter sodelovanje v sistemu kolektivne obrambe Nata. Vlada Republike Slovenije je Državnemu zboru v skladu s prvim odstavkom 31.a člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi predlaga sprejem sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021 do 2026. Prva alineja drugega odstavka 90. člena Ustave Republike Slovenije določa, da referenduma ni dopustno razpisati o zakonih, o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč, saj bi odložitev sprejema takih zakonov in zlasti njihova zavrnitev na referendumu pomenila resno oviro za delovanje države oziroma za izvrševanje njenih temeljnih funkcij. Menimo, da zakon izpolnjuje vse pogoje za ustavno dopustno prepoved referenduma vključno s pogoji vezanimi na vsebinsko in časovno komponento nujnosti zakonskih ukrepov. Za nedopustnost referenduma iz prve alineje drugega odstavka 90. člena Ustave morajo biti izpolnjeni trije pogoji: pravni predpis mora biti po svoji obliki zakon. Zakon mora vsebovati nujne ukrepe za zagotovitev določenih ustavnih vrednot. Te ustavne vrednote pa so obramba države, varnost ali odprava posledic naravnih nesreč.         Prvi in tretji pogoj sta nedvomno izpolnjena, saj gre za zakon na področju obrambnega in varnostnega sistema Republike Slovenije. Zakon ne vsebuje nikakršnih drugih določb, ki niso s področja obrambe in varnosti, tako, da bi posredno izigral pravico do referenduma. Zakon vsebuje tudi nujne ukrepe za zagotovitev obrambe in varnosti Republike Slovenije tako v nacionalnem kot tudi kolektivnem obrambnem varnostnem sistemu. Da bi bili zakonski ukrepi nujni, morajo biti po svoji vsebini neobhodni, bistveni in ključni tako, da brez njih obrambe in varnosti ni mogoče zadovoljivo zagotavljati. V časovnem smislu pa mora njihova odložitev ali celo nesprejem v primeru uspelega referenduma povzročiti resno oviranje delovanja države za izvajanje njenih temeljnih funkcij, kar bi lahko privedlo do nastanka težko popravljivih posledic ali do ogrožanja uresničevanja drugih ustavnih določb.  Če se najprej dotaknem časovne komponente nujnosti, lahko ugotovimo, da resno oviranje delovanje države za izvajanje njenih temeljnih funkcij na področju obrambe in varnosti obstaja ne le že sedaj, temveč že skoraj celo desetletje. Vse od leta 2013, kot potrjujejo nacionalne in mednarodne strokovne ocene, slovenska vojska ne dosega potrebne ravni pripravljenosti in sposobnosti za delovanje v celotnem spektru vojaških operacij. Nacionalni varnostni sistem že več let zapored ne dosega potrebne ravni sposobnosti za spoprijemanje s prihodnjimi grožnjami in tveganji nacionalne varnosti in ne zmore uresničevati vseh dodeljenih ciljev in nalog teh vzpostaviti nujnih obrambnih zmogljivosti države. To pomeni, da že več let v Sloveniji na področju obrambe in varnosti obstaja stanje, ki je nezdružljivo s temeljno ustavno obveznostjo iz 123. člena Ustave, ki zahteva učinkovito obrambo države in s tem dejansko varnost državljanov in državljank, kakor tudi izpolnjevanje svojih mednarodnopravnih obveznosti na tem področju, kot velevata 8. in 3.a člen Ustave. Te ukrepe v smislu zagotovitve pravne podlage za nakup vojaške opreme se vzpostavlja z zakonom, ki vzpostavlja pravno podlago za nakup nujno potrebnih vojaško-transportnih, komunikacijskih, kibernetsko-obrambnih, infrastrukturnih, raketnih in pehotnih sredstev. Zagotovitev te pravne podlage je nujna že danes, ker je izvajanje investicij na obrambnem področju nujno srednjeročno in dolgoročno, saj gre pri nabavah vojaške opreme in oborožitve za specifično tržišče, ki nujno terja srednjeročno prevzemanje obveznosti.   Prav tako ni nobenega dvoma o obstoju vsebinske nujnosti zakona. Zakon vzpostavlja v tem trenutku neobstoječo pravno podlago za srednjeročno prevzemanje obveznosti za izvajanje obrambnih investicij, ki so pa po svoji vsebini neobhodne, bistven in ključne za nacionalni in kolektivni obrambni sistem. Zaradi finančne ekonomske krize v preteklih letih je prišlo do popolnega zastoja v razvoju obrambnega sistema, kar je rezultiralo v kontinuiranih negativnih domačih in tujih ocenah stanja slovenske vojske, kakor tudi v neizpolnjevanju že večkrat danih mednarodnih zavez.  Najlepša hvala, predsednik.

Hvala lepa.   Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.   Besedo ima poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije.   Stališče bo predstavil Franc Jurša.

Predsednik, hvala za besedo. Lep pozdrav kolegicam in kolegom!   »Vojaki pomagali pri sanaciji čebelarskega doma. Slovenska vojska pomaga pri iskanju pogrešane osebe. Notranjcem, ki so ostali brez elektrike pomaga Slovenska vojska, Vojska s helikopterjem kar petkrat posredovala v gorah, Hmeljarjem pomagala tudi Slovenska vojska, Slovenska vojska pomagala pri preselitvi laboratorija UKC Ljubljana.«     ŠZ) – 13.25    To je le nekaj medijskih naslovnic, ki jih najdemo, ko v iskalnik vtipkamo Slovenska vojska. Ko jih potrebujemo, nam pripadnice in pripadniki Slovenske vojske pomagajo. Žledolom, plaz, reševanje v gorah, prevoz nedonošenčkov in še mnogo dejavnosti je, kjer bi brez naših vojakov trdo nam predlo. In danes bomo ponovno lahko poslušali o nabavi raket in kakšnih agresorskih akcijah sodelujejo naši fantje in dekleta. Vendar vam moram takoj povedati, da je vsak vojak, ki sem ga imel čas spoznati ali srečati, to priložnost pa sem imel več kot 10 let, izkazali veliko večji nivo spoštovanja, potrpežljivosti, kulture, samoobvladovanja, kot marsikateri poslanec oziroma poslanka v našem Državnem zboru.   Sredstva, ki se jim bodo do 2020 namenila, nikakor niso vržena v zrak, kot bi želeli prikazati nekateri. So naložbe zato, da bo njihovo delo teklo normalno. Da bomo mi vsi bolj varni, ter da bomo v vsakem življenjsko pomembnem trenutku deležni pomoči pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske. Vseskozi smo jemali Slovenski vojski, ko so bili časi krize, ko je bilo treba oblikovati rebalans ali pa proračun, vedno smo rekli, kje bomo vzeli? Pri Slovenski vojski, smo jemali in to jemanje se dejansko enkrat mora končati, kljub temu, da boste marsikateri zdaj rekli, da ni pravi čas. Pravega časa nikoli ne bo. Zato v Poslanski skupini DeSUS menimo, da smo kot zrela in suverena država dolžni podpisati vsakršne napore, da vojsko primerno, predvsem za zasluženo opremimo in jo podpiramo.   V Poslanski skupini Desus bomo predlog sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma podprli, saj menimo, da je sprejet zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021 do 2026 nujno potreben. Primarna skrb poslancev Poslanske skupine DeSUS so zagotovo investicije na socialnem in danes izjemno pomembnem zdravstvenem področju. Vendar moramo v naši državi enkrat le pristopiti tudi k celovitejši investiciji podhranjenega obrambnega področja oziroma sistema. Drži, da v Republiki Sloveniji v tem trenutku ni, da republika v tem trenutku ni ogrožena država, vendar investicije v našo vojsko predstavljajo naložbo v našo državo in v našo varnost in suverenost ter ustrezno pripravljenost nudenja vseh oblik pomoči državljanom in državljankam Republike Slovenije. Ko smo ogroženi, potem nam ne bo potrebna več nobena investicija v Slovensko vojsko, zato moramo skrbeti prej za to, da bodo teh investicij tudi prišlo. Pa še nekaj bi želel pri tej zadevi opozoriti. Vsako leto sprejemamo proračune in rebalanse. In odvisno od tega, ali bo v proračunu ali rebalansu, bodo ta sredstva zagotovljena, / znak za konec razprave/ je odvisno od takratne vlade. Tako, da bojazni okrog tega tudi ne sme biti. Sprejeti zakon vključuje pomembno varovalko za zagotavljanje učinkovitega nadzora, saj bomo v Državnem zboru enkrat letno seznanjeni z njegovim izvajanjem. Verjamemo, da bodo poročila natančna in skrbno pripravljena. Dodatno pa bomo sam, kot posameznik, kot član Odbora za obrambo še kako strmel k temu, da bo ta varovalka / znak za konec razprave/ spoštovana.   V Poslanski skupini smo prepričani, da zakon že glede na njegovo vsebino po Ustavi Republike Slovenije ne more biti podvržen referendumskemu odločanju. Zakaj? 90. člen Ustave je popolnoma jasen glede nedopustnosti referenduma in sicer gre za zakon. Zakon vsebuje nujne ukrepe, ukrepi se nanašajo na področje obrambe, varnosti oziroma odprave posledic naravnih nesreč.         Dodatno izključitev referenduma torej, da je razpis referenduma o tem zakonu nedopusten, podrobneje ureja tudi Zakon o referendumu in ljudski iniciativi …

Kolega Jurša …

… ki ji bil ravno v tem delu spremenjen, nedolgo tega.

Kolega Jurša, če lahko počasi zaključite.

Bom takoj končal. V Poslanski skupini Desus menimo, da je referendum glede tega zakona nedopusten, zato bomo glasovali za ta sklep oziroma proti temu sklepu.

Hvala lepa.  Jožef Lenart bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.

Hvala za besedo. Pozdravljeni vsi prisotni gostje, spoštovani poslanci Državnega zbora Republike Slovenije!  V obravnavi imamo sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021-2026. Nekateri so mnenja, da vojske ne potrebujemo. Mi v Slovenski demokratski stranki smo pa nasprotno mnenja, da potrebujemo samo dobro vojsko. Slabo opremljene in slabo usposobljene pa zares ne. Vojska je ustavna kategorija in eden od stebrov slovenske države. Ko smo ustanovili svojo državo smo vstopili na to pot samostojnosti in suverenosti ter lastne odgovornosti do tega, kar imamo in to smo odgovorni braniti s politiko, Policijo in vojsko. Če je treba, moramo braniti svojo državo in njene državljane, njihovo imetje, zdravje in življenje. Predlagatelji referenduma Levica in SD želijo z zakonodajnim referendum zaustaviti vsak evro, ki ga želi ta Vlada, ta država nameniti za Slovensko vojsko. Ne le sredstev, ki jih z že sprejetim Zakonom za zagotavljanje sredstev za investicije v Slovensko vojsko namenjamo za nujno posodobitev opreme in infrastrukture Slovenske vojske, ampak vsak evro. To pa žal ni državotvorno in ni odgovorno do naših državljanov in njihove varnosti.   Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije je za pravno mnenje o dopustnosti referenduma prosilo inštitut za ustavno pravo, drugi odstavek 90. člena Ustave določa, da referenduma ni dopustno razpisati o zakonih, o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč. Renomirana pravnika prof. dr. Matej Avbelj in prof. dr. Igor Kavčič sta mnenja, da ob izpolnitvi ustavnih pogojev pravica do referenduma o tem zakonu sploh ne obstaja. V zvezi s tem se v pravnem mnenju o dopustnosti za referendum o že sprejetem zakonu, torej zakonu za zagotavljanje sredstev za investicije v Slovenski vojski zastavlja vprašanje ali gre iz vidika materialnega kriterija za zakon, ki ga je mogoče uvrstiti v eno izmed navedenih ustavnih kategorij za katero velja prepoved referendumskega odločanja. V nadaljevanju povzemam ugotovitve iz omenjenega pravnega mnenja, ki ima pet poglavij. Upoštevaje ustavno ureditev prepovedi zakonodajnega referenduma je utemeljeno sklepati, da obravnavani zakon izpolnjuje pogoje, predpisane za izključitev zakonodajnega referenduma o njem po prvi alineji drugega odstavka 90. člena ustave.   Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski sicer vsebinsko ureja finančno vprašanje, vendar gre po cilju in namenu, ki uresničuje za Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje obrambe in varnosti države. Za zakon torej, ki je skladno s prvo alinejo drugega odstavka 90. člena ustave izvzet iz referendumskega odločanja.   V pravnem mnenju o dopustnosti zakonodajnega referenduma prof. dr. Avbelj in prof. dr. Kavčič iz Inštituta za ustavno pravo takole skleneta »Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovensko vojsko tako izpolnjuje vse pogoje za ustavno dopustno prepoved referenduma, vključno s pogoji vezanimi na vsebinsko in časovno komponento nujnosti zakonskih ukrepov, ki so razumni, zato Državni zbor sme ustavno skladno prepovedati razpis referenduma v zvezi s tem zakonom na podlagi prve alineje drugega odstavka 90. člena ustave. Ker ob izpolnitvi teh pogojev pravica do referenduma v zvezi s tem zakonom sploh ne obstaja, tudi ni potrebna analiza, ali bi ta prepoved referenduma prestala morebitno ustavno sodno tehtanje konkurirajočih vrednot po 15. členu ustave«.         (Nadaljevanje) Vseeno pa je glede na morebitno ustavnosodno tehtanje konkurirajočih vrednot po 15. členu Ustave so vse okoliščine primera ob dejstvu dalj časa trajajočega izrazito negativnega stanja v Slovenski vojski, ki je v nasprotju tako s slovensko ustavo kot s sprejetimi mednarodnopravnimi obveznostmi mogoče zaključiti, da bi Ustavno sodišče tak referendum, ki bi pomenil nadaljevanje ohranjanja začetega stanja oziroma zatečenega stanja prepovedalo tudi na podlagi svoje sodne prakse v okviru 15. člena Ustave, ob tehtanju konkurirajočih ustavnih vrednot, celo v odsotnosti izrecne pravne podlage za prepoved referenduma v prvi alineji drugega odstavka 90. člena Ustave.« Konec citata. Kdor ne hrani svoje vojske bo slej ko prej hranil tujo.   V Slovenski demokratski stranki bomo glasovali za sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o zakonu za zagotavljanje sredstev za investicije v Slovenski vojski.

Hvala lepa.   Tina Heferle bo predstavila stališče Poslanske skupine Lista Marjana Šarca.

Hvala lepa. Lep pozdrav vsem še enkrat!  Morda si moramo vsi skupaj še enkrat osvežiti spomin o tem, zakaj in s kakšnim namenom je bila v zakonu o referendumski pobudi in ljudski iniciativi vnesena možnost, da se ustavna pravica do referendumske pobude omeji. Zgolj in samo za primere, ko gre za nujne ukrepe za zagotovitev obrambe države varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč, ko gre za zakone o ratifikaciji mednarodnih pogodb, zakone o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Samo v teh primerih je v naši državi dopustno, da se ustavna pravica do referendumske pobude omeji.   Danes v koaliciji predlagate, da se prepove referendum za zakon, ki Slovenski vojski namenja dodatnih 780 milijonov evrov, kjer bo šlo več kot 50 % teh sredstev za nakup osem kolesnikov. Ne gre torej za zagotavljanje varnosti v državi, pač pa za investicije. In vi, spoštovana koalicija, prepovedujete, torej prepovedujete referendum o zakonu, ki ureja investicije v Slovensko vojsko. To ni zakon od katerega bi bil odvisen obstoj obrambe naše države. Namreč, ta država letno zagotavlja preko 630 milijonov evrov sredstev za Slovensko vojsko, za obrambo vsako leto namenjamo 1,2 % BDP in zato je skrajno nedostojno, da za ta zakon vodite propagando kot je, vojska stoji ali pade na tem zakonu. Kot rečeno, gre preprosto za zakon, kjer se ureja investicije v pretežni meri za nakup osem kolesnikov in zato če kje, potem bi morali imeti državljani tu pravico povedati, ali naj se ti milijoni zapravijo za nakup oklepnikov ali naj se porabijo za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu.

Hvala lepa.   Mag. Meira Hot bo predstavila stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.

Hvala za besedo, spoštovani gospod predsednik. Spoštovani kolegice in kolegi!  Po odločanju o predlogu o izvedbi posvetovalnega referenduma o Predlogu zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovensko vojsko v letih 2021 do 2026, ki smo ga Socialni demokrati podprli, je pred nami odločanje o vladnem sklepu o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma ponovno / nerazumljivo/ zakonu, kateremu Socialni demokrati absolutno nasprotujemo in bomo glasovali proti vladnemu sklepu. Menimo, da se imajo ljudje na referendumu pravico odločiti o tem, ali bomo v naslednjih letih s posebnim zakonom za Slovensko vojsko porabili 780 milijonov evrov proračunskih sredstev. Razprava o zadevnem zakonu poteka že od konca junija, ko je bil vložen v zakonodajni postopek, in sicer v smeri kaj v tem trenutku Covid epidemije državljanke in državljani resnično potrebujejo. Zadnjih devet mesecev namreč ljudje živijo v negotovi situaciji, z delovanjem Vlada pa jim, žal, v pogledu v prihodnost v tem trenutku tudi ne vzbuja veliko upanja. Zakaj bi ta milijonska sredstva torej porabili?         Po besedah ministra se sredstva namenjajo med drugim za nabavo osebne opreme in oborožitev vojakov, gradnja vojašnic, transportno letalo, dva vojaška helikopterja, raketne sisteme, srednje lahka oklepna transportna vozila, logistično medicinsko opremo, nabavo komunikacijskih in informacijskih sistemov.   Spoštovani! Kot smo že povedali, Socialni demokrati se zavedamo s kakšnimi težavami se spopada Slovenska vojska. Nenazadnje smo ta resor vodili, vendar v času ekonomske in gospodarske krize, ko je usodno nenadnega hlastanja proračunskih sredstev trpela tudi Slovenska vojska in v obdobju po krizi, ko smo si prizadevali k postopnemu povečevanju proračunskih sredstev za Slovensko vojsko. Žal je izbruh koronavirusa spomladi pustil izjemno škodljive posledice v gospodarstvu in kar je še huje, v zdravstvu. Nihče ni pričakoval tako hitrega poslabšanja epidemiološke s like že pred jesenjo, le ta se nagiba tudi v zimsko obdobje, obdobje ki nas je sicer ponavadi razveseljevalo in nam dajalo upanje na uspešen vstop v novo leto. Prioritete naše države so se s koronakrizo močno predrugačile, tudi na način, da je fokus povsem preusmerilo v reševanje zdravstvene, za njo pa še prihajajoče socialne krize pri kateri se upravičeno bojimo, da njenega vrha še nismo dosegli kljub sprejetim šestim protikoronskim zakonom.   Spoštovani! Ko se je epidemiološka slika v Sloveniji in v svetu slabša iz dneva v dan, smo Socialni demokrati zelo zadržani do namena in hitenja z očitno 780 milijonsko večanje proračunskih sredstev za šestletni investicijski cikel v Slovensko vojsko. Menimo, da je absolutno nedopustno s strani Vlade ljudem na zakonodajnem referendumu onemogočiti odločanje o tem ali podpirajo ali zavračajo predlog zakona o investicijah v Slovensko vojsko v naslednjih šestih letih. Dejstvo je, da smo Socialni demokrati in Levica v zgolj šestih dneh uspeli zbrati čez 28 tisoč podpisov za razpis predmetnega referenduma, ker nedvomno izkazuje, da gre za širše družbeno vprašanje, ki bo imelo dolgoročne posledice na vse naše družbene podsisteme. In pri reševanju tega vprašanja so naše državljanke in državljani zelo jasno izkazali, da si želijo podati svoje stališče, in da zahtevajo, da se odločanja o uveljavitvi zakona izvede z referendumom. V Sloveniji ima v skladu z Ustavo oblast ljudstvo in čas je, da se tudi Vlada tega zaveda. Neizpodbitno dejstvo je, da predlagana vsebina zakona, ki ureja področje investicij za naslednjih šest let, ne sodi v tisti del 90. člena Ustave, ki navaja kdaj referenduma ni dopustno razpisati. To ni zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravne nesreče, zato je sklep o nedopustnosti referenduma arbitraren, sam po sebi nedopusten in glasovali bomo proti.

Hvala lepa.   Monika Gregorčič bo predstavila stališče Poslanske skupine SMC.

Hvala lepa in lep pozdrav vsem!  V Poslanski skupni SMC se strinjamo s predlaganim sklepom o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o zagotavljanju investicij v Slovensko vojsko. Prepričani smo, da bi zavrnitev tega zakona na referendumu bila v nasprotju z nacionalnimi obrambnimi interesi Republike Slovenije, v nasprotju z mednarodno sprejetimi obveznostmi in zavezami naše države, v nasprotju s temeljnimi strateškimi dokumenti Republike Slovenije na področju obrambe in varnosti ter, da bi negativno vplivala na izgradnjo potrebnih zmogljivosti Slovenske vojske in okrnila bi verodostojnost in ugled naše države kot članice Severnoatlantskega zavezništva, ki poskuša kredibilno izpolnjevati skupaj dogovorjene cilje v okviru Nata in evropske unije na področjih kolektivne obrambe in skupno obrambne in varnostne politike. Dodaten ključni argument pa je ustavno zapisana določba o nedopustnosti referenduma o zakonih, ki se nanašajo na nujne ukrepe za zagotovitev obrambe in varnosti države, spoštovanje Ustave pa je tisto temeljno izhodišče vladavine prava, na katerega se sicer današnji nasprotniki tega sklepa tako radi sklicujete, a očitno le ko to vam ustreza. Opozarjamo, da enako stališče, torej da je takšen referendum nedopusten, izhaja tudi iz strokovnega, pravnega mnenja avtorjev, profesorjev dr. Kavčiča in dr. Avblja. Posebno težo temu mnenju daje podatek,         da sta bila oba avtorja tudi del strokovne skupine leta 2013, ki je pripravljala sprememba 90. člena Ustave in zato dobro poznata namen in genezo tedanjih sprememb. Kolikor bi bil Zakon o investicijah v Slovensko vojsko, katerega sprejem in uveljavitev sta nujna in neodložljiva na referendumu zavrnjen pa bi to pomenilo resno oviro za sprejemanje nadaljnjih nujnih ukrepov za krepitev naše obrambe in varnosti. Pomenilo bi resno oviro za delovanje naše države oziroma za izvrševanje njenih temeljnih funkcij in zavrnitev zakona bi ogrozila nujen razvojni preskok in modernizacijo Slovenske vojske ter onemogočila vzpostavitev zmogljivosti opredeljenih v dolgoročnih razvojnih programih. Zavedamo se, da je nakup novih sredstev in opreme primarno naložba v razvoj in povečanje zmogljivosti Slovenske vojske za opravljanje njenih zakonsko določenih nalog. A sekundarno bo vsa oprema služila lahko tudi mirnodobnemu delovanju, ki bo omogočalo dvojno rabo. Gre namreč za to, da se vojaške zmogljivosti lahko uporabljajo tudi ob naravnih in drugih nesrečah pri reševanju v gorah, prevozih ponesrečencev in tudi novorojenčkov. Poudarjamo, da so dileme, denar za vojsko ali za zdravstvo zelo zavajajoče in manipulativne in obžalujemo, da se jih pobudniki referenduma tako brezsramno poslužujejo v svoji agresivni propagandni komunikaciji z državljani. Odgovornost Vlade je, da skrbi za delovanje vseh podsistemov, torej tudi na primer zdravstva in šolstva in da bodo vsi resorji prejeli dovolj sredstev. In temu cilju sledijo vsi nedavno potrjeni proračuni. V Stranki modernega centra se zavedamo, da je varnost eden od temeljnih pogojev za delovanje in razvoj naše države in družbe. Republika Slovenija je država z visoko stopnjo varnost in želimo si, da takšna tudi ostane. A Slovenska vojska je že vse od leta 2013 ocenjena z nezadostno oceno za delovanje v krizi ali vojni. In da dosedanja sredstva niso zagotavljala potrebnega razvoja in nadgradnje vojske pa žal potrjujejo tudi zavezniški oziroma Natovi pregledi stanja zmogljivosti, ki Slovensko vojsko ocenjujejo kot nezmožno delovanja v zahtevnejšem spektru operacij. To je le še dodaten argument za našo podporo čim prejšnji uveljavitvi Zakona o investicijah v Slovenski vojski. Kot rečeno v Poslanski skupini Stranke modernega centra bomo predlog sklepa o nedopustnosti tega zakonodajnega referenduma podprli. Hvala.

Hvala lepa.   Matej T. Vatovec bo predstavil stališče Poslanske skupine Levica.

Hvala gospod predsednik. Lep pozdrav vsem.   28 tisoč 551 državljank in državljanov Slovenije je včeraj vložilo pobudo za razpis zakonodajnega referenduma o zakonu, ki v času največje zdravstvene, socialne in gospodarske krize zapravlja 780 milijonov evrov za orožje. 25 tisoč 551 naših sodržavljanov se je odločilo, da bodo udejanjili 3. člen Ustave, ki pravi, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo, da bodo na referendumu zavrnili ta nesmisel orožarski zakon, da bomo denar namesto v oklepnike lahko namenil za stvari, ki jih res potrebujemo: za javno zdravstvo, za domove za starejše, za reševanje socialnih in gospodarskih stisk. 28 tisoč 551 ljudi se je odzvalo na avgustovski poziv ministra Tonina, naj namesto posvetovalnega referenduma zberemo podpise za zakonodajni referendum. Takrat je dejal, če je referendum uspešen, zakon pade. Ljudje 780-milijonskemu orožarskemu zakonu nasprotujejo. Vlada Janeza Janše to dobro ve in zato se je v strahu pred ljudstvom odločila, da bo poteptala temeljne demokratične ureditve in predlaga nezakonit in protiustaven sklep, s katerim se prepoveduje referendum. Pogoje za ta nezakonit manever za zlorabo zakonodaje, za zlorabo instituta prepovedi referenduma si je Vlada zagotovila s hitrimi spremembami Zakona o referendumu in o         ljudski iniciativi marca letos. Zakon so sprejeli z argumentom, da se bo uporabljal redko, samo v res nujnih primerih, v katerih je ogrožena varnost države, ko je potrebno takojšnje ukrepanje in kjer bi bil vsak dan odlašanja dan preveč. Če citiram ministra Koritnika: »mi sedaj govorimo o situacijah vojne, naravnih nesreč in podobno, ko je 8 dni preveč in nimamo časa čakati«. ZRLI se je spremenil zaradi pandemije. 780-milijonski orožarski zakon, ki se je sprejemal več kot 5 mesecev, ki je bil obravnavan po rednem in nenujnem postopku in za katerega je vlada predlagala prepoved referenduma šele po štirih mesecih od začetka obravnave, ker se je ustrašila volje ljudi, zagotovo ni zakon iz prve alineje drugega odstavka 90. člena Ustave. Že iz samega postopka je jasno, da gre za kršitev tako zakona kakor tudi Ustave, saj bi moral biti sklep o prepovedi referenduma sprejet hkrati z zakonom, ki bi moral biti obravnavan po nujnem postopku. Temu pritrjuje tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe in deloma tudi ustavnosodna praksa. Če še enkrat citiram vlado, ki pravi, da bi takšni sklepi bili utemeljen predlog z razlogi v praksi že sestavni del gradiva predloga zakona po nujnem postopku. Pri zakonu o 780-ih milijonih za orožje postopek ni nujen, ampak reden, sklep ni bil sprejet hkrati z zakonom, ampak kasneje - zaradi tega trdimo, da gre za kršitev ZRLI.   Tudi vsebinsko za prepoved referenduma o 780-milijonskem zakonu ni prav nobenega razloga, saj ni prav nobene nuje za sprejem zakona, katerega edina vsebina je nakupovanje orožja, vojaške opreme, zakona, ki ne bo začel učinkovati takoj, ampak bodo posli sklenjeni ali pa sklepani med leti 2021 in 2026. Zakona, ki v času dejanskih nujno potrebnih investicij za spopad z zdravstveno, socialno in gospodarsko krizo meče 780 milijonov za orožje oziroma meče 780 milijonov skozi okno.   Pri današnjem glasovanju ne gre samo za vprašanje enega referenduma, ampak gre za vprašanje ali je Slovenija še demokratična država. Mi bomo demokracijo in pravico do referenduma branili do konca. Ne boste nas utišali.

Hvala lepa.  Besedo ima Andrej Černigoj. Predstavil bo stališče poslanske skupine Nova Slovenija – krščanski demokrati.

Spoštovani gospod predsednik, spoštovani državni sekretar, spoštovani Državni zbor.  Nova Slovenija – krščanski demokrati smo v slovensko vojsko, državo in hram demokracije vnesli nov pogled, zmožnost sodelovanja, sobivanja ter spreminjamo paradigmo delovanja države in smo zgled, kako lahko s sodelovanjem skupaj uspemo in rastemo. Živimo v zahtevnih časih. Celoten svet je postal prepleten in skupna globalna vas. Nevidni sovražnik COVID-19 stvari ne razpleta, ampak jih na vseh podsistemih zaostril. Zato se vsi strinjamo, da naše okolje postaja vse bolj negotovo in nepredvidljivo. Varnostna situacija v naši širši okolici se nevarno zaostruje. Teroristični napadi, hibridne grožnje, kibernetski napadi, nestabilnost v Belorusiji, Ukrajini, Turčiji, v Gorskem Karabahu ter nenazadnje v severni Afriki nas ne smejo pustiti ravnodušne. Ne le Slovenija, celotna Evropska unija mora poskrbeti za svojo varnost. Velika večina držav na evropskem kontinentu pospešeno vlaga v obrambo svoje lastne domovine. Slovenija je do sedaj veljala za unikum, saj je dopustila, da je politika evidentno v zadnjih 10-ih letih obrambni sistem lastne države spravila na kolena. Državljanke in državljani Švice, Norveške, Švedske, baltskih držav, Češke, Avstrije, Hrvaške, Nizozemske, Belgije, Poljske nimajo te dileme. Vedo namreč, da     ŠZ) – 13.55    morajo za svojo lastno varnost najprej poskrbeti sam. navidezna varnost, ki jo doživljamo v zavetju svojih domov v naših mestih in državi, se lahko hitro sesuje v prah in to pred našimi očmi. Prav zato moramo v teh časih še bolj poskrbeti za našo varnost in se odločno zoperstaviti vsem oblikam ekstremizma, do danes ni več stvar izbire, temveč nuja, če želimo ohraniti način življenja, kot ga poznamo in ga imamo radi. Končno si moramo tudi odkrito priznati, da politika multikulturalizma ne deluje in moramo okrepiti naše skupne evropske vrednote. V Novi Sloveniji Krščanskih demokratih smo povrnili zaupanje v Slovensko vojsko z reševanjem socialnega statusa pripadnike Slovenske vojske v Zakonu v obrambi. Vendar se zavedamo, da za varnost domovine številčnost pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske ni dovolj.   Poleg tega je potrebno tudi znanje, ki ga slovenske vojakinje in vojaki imajo in pa ustrezna oprema, za katero so nujne investicije vanjo. Brez teh komponent o resni Slovenski vojski, ki je pripravljena na kakršnokoli zahtevno nujno nalogo v bran ali v pomoč domovini ne moremo govoriti. Krščanski demokrati spoštujemo Ustavo Republike Slovenije. Ta v drugem odstavku 90. člena določa, da referenduma ni dopustno razpisati o zakonih, o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč. V Novi Sloveniji smo mnenja, da zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski izpolnjuje vse pogoje za sklep Državnega zbora, da referenduma o tem zakonu ni dopustno razpisati. To utemeljujemo tako z njegovo vsebino, kot časovno komponento, ki po desetletju zanemarjanja Slovenske vojske narekuje nujna vlaganja za nadaljnjo nadaljevanje njenega obstoja. Zato bomo v Novi Sloveniji soglasno podprli sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021 / znak za konec razprave/ do 2026.  Hvala za pozornost.

Hvala lepa.  Maša Kociper bo predstavila stališče Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek.

Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovane kolegice in kolegi.  Danes se tukaj ne pogovarjamo o Zakonu o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovensko vojsko v letih 2021-2026, kot bi bilo mogoče sklepati iz stališč poslanskih skupin nekaterih kolegov pred mano, da tudi besede o tem, kako zelo potrebujemo financiranje vojske, kako zelo podinvestirana je, kako zelo je naša domovina lahko ogrožena in tako naprej, pomenijo samo mešanje megle in zavajanje. Ta seja, na kateri govorimo danes je namenjena samo eni stvari. Pogovarjamo se o tem, ali je dopustno ne dovoliti referendum o tem zakonu. In to je smisel te seje, ki je bila sklicana tako na hitro, da se verjetno poslanci niste utegnili niti primerno pripraviti za tako zelo pomembno sejo.   Gre namreč za to, da je v skladu s prvim odstavkom 3. člena Ustava Republike Slovenije zapisana tako, da ima v njej oblast ljudstvo. Uresničuje to oblast neposredno in z volitvami. Ljudstvo neposredno izvršuje oblast ali neposredno sodeluje pri izvrševanju oblasti v oblikah neposredne demokracije, med katere sodi tudi referendum. Gre torej za obliko neposrednega odločanja volivcev o ustavi, zakonu ali drugem pravnem aktu ali drugem pomembnem vprašanju. Pomeni pravica vseh državljanov, ki ima volilno oziroma glasovalno pravico, da s splošnim glasovanjem odločijo o posameznem aktu oziroma zakonu predstavniškega telesa. Z vidika delovanja državne oblasti pomeni način sodelovanja ljudstva pri sprejemanju najpomembnejših pravnih in političnih aktov, ki so sicer v pristojnosti zakonodajnega telesa. Se pravi gre za tako pomembno pristojnost in tako pomemben         inštitut, da je že ustava sama in sama sem sodelovala pri spreminjanju tega člena ustave, točno določila samo v katerih redkih primerih je lahko ta pravica ljudem prikrajšana in odvzeta. In odvzeta jim je lahko v primerih, ki jih določa 90. člen ustave, ki je bil že danes velikokrat omenjen, konkretno govorimo o drugem odstavku v prvi alineji 90. člena, ki pravi, da se lahko referendum izključi, se pravi ne opravi samo v določenih pogojih in ti pogoji so bili danes že povzeti. Pa naj jih povzamem še enkrat.  Pravni prepis mora biti po svoji obliki zakon, kar ta zakon je. Drugič, zakon o katerem ne bo referenduma, mora vsebovati nujne ukrepe. In tretjič, te ustavne vrednote, o katerih govora, so obramba države, varnost in odprava posledic naravnih nesreč. No, vidite, drugega pogoja nujnosti ukrepov ni podanega. Ni ga podanega ne glede na časovno komponento in ne glede na vsebinsko komponento. Zelo dobro in s tokratnim stališčem Zakonodajno-pravne službe se popolnoma strinjam, tudi izjemno cenim to kolegico strokovno, ki je to stališče napisala, je to povzela že Zakonodajno-pravna služba. Jaz bom pa to mnenje še razširila in poenostavila, da bodo lahko ljudje razumeli.  Glede na pomembnost referenduma mora biti točno določen kateri zakon je tisti, ki se lahko izključi. Časovna komponenta pomeni, da mora že iz načina sprejemanja zakona izhajat, da je zakon zelo nujen, da se mudi. Kaj je nujni postopek vemo, kakšni pogoji so podani vemo. Niti pogoji za nujni postopek tukaj niso bili podani. Kot vidimo, pa vendar zdaj govorimo, da gre za nujni ukrep. Vendar je bolj pomembna zame in tudi verjetno za vse med vami vsebinska komponenta. Ali je res tako nujno ta zakon uveljaviti zdaj takoj, brez referenduma, ker bodo sicer nastale škodljive posledice. Vidite, ni. Tudi ta časovna komponenta ni podana.   Sredstva za Slovensko vojsko so zagotovljena in podana v dveh proračunih. V proračunih za naslednji 2 leti, v višini 160 milijonov evrov. In nikakor ne potrebujemo posebnega zakona kar takoj zdaj /znak za konec razprave/ ta hip brez referenduma. Ne potrebujemo. In tudi, če pogledamo dolgoročno, če bi do tega referenduma prišlo in bi bil ta zakon zavrnjen, škodljive posledice vsaj še 2 leti ne bi nastale. V dveh letih pa se lahko zamenja tudi Vlada, ki bi taisti zakon, ki mu hočete zdaj preprečiti pravico, da bi o njem odločali ljudje, spremenila in ugotovila, da toliko denarja za vojsko ni potrebno. Zato moram reči, da ste si upali poseči v /znak za konec razprave/ eden najpomembnejših inštitutov, referendum in ogroziti izvrševanje te pravice. Tolmačili ste ustavno odločbo preširoko in vi, ki ste vedno bili tako zelo za referendume, ste tukaj zaprli ljudem možnost, da uveljavijo svojo osnovno pravico. Glede na vse povedano in glede tudi na jasna stališča Ustavnega sodišča, bomo glasovali v stranki SAB proti.

Hvala lepa.  Končali smo s predstavitvijo stališč Poslanskih skupin.  Prehajamo na razpravo poslank in poslancev o predlogu sklepa.   Besedo ima Rudi Medved, pripravita se Miha Kordiš in Jožef Horvat.

Hvala za besedo, predsednik.  Slovenija je demokratična republika, tako veleva 1. člen naše ustave in Slovenija je pravna in socialna država, tako veleva 2. člen ustave. In v Sloveniji ima oblast ljudstvo, to je pa drugi odstavek 3. člena ustave. Referendum in ljudska iniciativa sta obliki neposredne demokracije, vendar se vprašamo ali je to v Sloveniji še res. Ali je še res v razmerah, ko ta Vlada načenja temeljna načela demokratične ureditve. Verjetno v strahu pred lastnim ljudstvom. Namera preprečiti zakonodajni referendum o več 100 milijonov vrednih investicijah v Slovensko vojsko je po našem trdnem prepričanju očitna zloraba oblati. In kako naj govorimo o spoštovanju načela, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo, če se ljudstvu hoče vzeti možnost         (Nadaljevanje) demokratičnega soodločanja. Ker, poglejte, kaj ima ta večletni načrt investicij v opremljanje, vrh vsega smo prepričani, da je tudi neuresničljiv, boste videli, ko bo praksa to pokazala, na pragu krize, ki ne vemo koliko časa bo trajala, tiščite v investicije vredne 780 milijonov. Ali nam ta trenutek grozi neposredna vojna nevarnost? Tudi če bi nam, s tem zakonom je zanesljivo ne bi odvrnili. Ali ta zakon morda prispeva k temu, da bomo ustavili epidemijo? Ja, seveda ravno tako ne. Edin razlog, da bi ta zakon izpolnjeval pogoj, da bi bil referendum o njem nemogoč je, če bi vi takoj ta hip teh 780 milijonov tudi uporabili za varnost, za investicije v varnost. V tem primeru pa morda bi izpolnjeval. Tako pa ta zakon pravzaprav prinaša s seboj škodljive posledice, škodljive posledice, zaradi katerih bo seveda bolela glava prihodnje, ne samo eno, ampak verjetno več vlad. Zavezati Vlado k nečemu, kar ne bo mogoče uresničiti zaradi javnofinančne situacije, pa tudi zaradi zgrešene smeri, ki jo ubira ta zakon, to je škodljiva posledica. In zato predlagani sklep tega zakonodajnega referenduma samo pritrjuje, kako smo imeli prav v Listi Marjana Šarca, ko smo pri spreminjanju referendumske zakonodaje terjali, da je mogoče tak sklep, kot je danes na mizi, sprejemati samo z dvotretjinsko večino. Ja, zelo prav smo imeli in to se sedaj v praksi kaže, že nekajkrat se je seveda pokazalo. Zakaj? Prav zato, da ne bi prihajalo do tovrstnih zlorab, do tovrstnih interpretacij Ustave in referendumske zakonodaje in nenazadnje do kršenja demokratičnih norm in temeljne pravice do izražanja ljudske volje na referendumu. Dvoje pravnih, mislim pravno mnenje dveh pravnikov, pa vi veste, da se da dobiti še od dveh ali od treh pravnikov pa še deset drugih različnih pravnih mnenj. Vse je stvar tolmačenja. Mi potrebo po referendumu vsekakor vidimo, ker smo tudi samemu zakonu ves čas nasprotovali oziroma smeri v kakršno je šel. Tako da povem tudi zakaj je referendum potreben in zakaj bi bilo treba vsebino tega zakona na referendumu zavrniti. Zato, ker smo prepričani, da je investirati v prihodnjih šestih letih večino denarja, večino tega denarja v nove oklepnike nesmiselno in kratkovidno. Nisem rekel tanki, rekel sem oklepniki, ker minister Tonin tako rad popravlja vse, kar je izrečeno v zvezi z vsebino tega zakona. Govorim o oklepnikih. Investirati je treba v soočanje s sodobnimi vojaškimi izzivi, ki nenazadnje jih prinašata robotizacija in digitalizacija na bojiščih in vojskovališčih. Prej je bil omenjen Gorski Karabah. Ravno to se je sedaj dogajalo v spopadu med Armenijo in Azerbajdžanom. Kakšni osem kolesniki. Robotizacija, digitalizacija. To se je dogajalo, ne oklepniki 8X8. In trdimo, da je treba investirati v ljudi. V Slovenski vojski jih imamo        premalo, ki bodo kos tem sodobnim izzivom. Sicer je bila Vlada ves čas popolnoma gluha za vsakršne dobronamerne predloge, v podporo posodobitvi opreme, kadrovski krepitvi vojske. V LMŠ smo ves čas in še vedno zagovarjamo vlaganje v opremo in infrastrukturo. Nenazadnje je prav Vlada Marjana Šarca obrnila trend obrambnega proračuna v pozitivno smer in povečala obrambna sredstva, pa ni bilo treba sprejemati nobenega novega zakona. Slovensko vojsko, našo vojsko potrebujemo, potrebujemo vojsko, ki bo usposobljena za soočenje s sodobnimi izzivi in za pomoč ljudem. In financiranje je treba zagotavljati v rednem proračunu. To smo v Vladi Marjana Šarca nakazali in tudi samo dinamiko kako bi to izpolnjevali in seveda, treba je upoštevati realnost, če temu rečemo, post Covid sveta. In ne potrebujemo slabega zakona o investicijah, ki večino denarja namenja za oklepnike, potrebujemo stabilno financiranje Slovenske vojske v rednih proračunih. Zato se, kot ste videli, ta zakon v praksi ne bo izpolnjeval. To se bo videlo zelo hitro. Bo pa seveda vselej, ko bomo na to opozarjali, vselej znova priložnost, ki jo bo izkoristila ta Vlada in seveda tudi obrambni minister, za obtoževanja kdo je za ali kdo je proti slovenski vojski in tukaj se je pri tem zakonu se je to najbolj videlo, koga je minister Tonin na vsak način želel spraviti na polje ideologije. Kaj ima za božjo voljo ideologija z oklepniki? Nič, pravzaprav ne bi smela imeti. Zato seveda zagovarjamo pravico do referenduma v tem primeru, ker menimo, da je sklep, ki predlaga prepoved referenduma, absolutno nesprejemljiv in nedostojen, in pravimo, da je glas za referendum tudi glas za spoštovanje temeljnih ustavnih načel. Pravzaprav je to glas za demokracijo v Republiki Sloveniji.

Hvala lepa.   Besedo ima predstavnik Vlade, gospod Uroš Lampret.

Najlepša hvala gospod predsednik.   Dovolite mi samo nekaj zelo kratkih pojasnil na razpravo, ki smo jo slišali do sedaj. Najprej, zakaj posebni zakon? O tem smo že veliko govorili. Res je, že v preteklosti, že 2019. leta se je za obrambni proračun v letu 2021, načrtovalo približno med 70 in 80 milijonov evrov. Res je. Je pa res, da ko govorimo o nakupih te vojaške opreme, ki jo imamo v zakonu, se ta oprema ne da kupiti v enem letu. Se pravi, že vse Vlade pred to so od leta 2015, se poigrale s tako ali drugačno idejo kako bi zagotovili možnost dolgoročnejšega prevzemanja finančnih obveznosti.   Druga zadeva glede sredstev, ki so v tem zakonu. Omenjen je bil Gorski Karabah in lekcije, ki jih vse vojske tega sveta, tudi zavezniške vlečejo iz tega regionalnega omejenega konflikta. Obe strani v tem konfliktu sta uporabljala osnovne platforme na tem bojišču, oklepnike in tanke. Obe strani. Nikjer ne piše, da tista stran, ki teh stvari ni imela, da je imela nekaj drugega, da je zmagala. Bistvo je, da Slovenija, se pravi, tudi s tem zakonom kupuje osnovno platformo za delovanje na sodobnem bojišču in na to platformo Slovenska vojska čaka 15 let. Brez te osnovne platforme je delovanje na kateremkoli bojišču plus seveda celotnim spektrom ostalih zmogljivosti o katerih tudi govori zakon, o brezpilotnih letalih, sistemih VIS, elektronskem bojevanju in vsemu ostalemu.   Dve zadevi glede številk.         Danes smo ponovno slišali, da so oklepniki, se pravi ta oklepni del tega zakona, 70 % celotnega zneska. To ni res. Oklepniki so predvideni 408 milijonov, to je 52,5 % celotnega zneska. In govorimo o dveh vrstah oklepnikov. Oklepniki 4x4 se kupujejo na podlagi pogodbe sklenjene 2019. leta. Mi samo nadaljujemo s to pogodbo, t.i. Oshkosh.   Toliko. Hvala, predsednik.

Hvala lepa.  Besedo ima Miha Kordiš.

780 milijonov evrov za orožje je verjetno največji posamezen lobistični posel, kar smo jih v tej državi lahko kadarkoli videli. In ni presenetljivo, da so se ljudje temu primerno odzvali. Referendum je dobil podporo 30 tisoč državljank in državljanov praktično čez noč. V nekaj dneh so se podali na ulice, postavili so se pred stojnice, čakali so tam na mrazu sredi epidemije disciplinirano z medsebojno razdalo zato, da lahko oddajo svoj podpis temu kriminalu. A vladi Janeza Janše so očitno provizije, ki pridejo z vsemi orožarskimi posli, pomembnejše od demokracije in državljankam in državljanom želi odreči referendum o tem ali naj 780 milijonov evrov namenimo za orožje ali pa za točke, na katerih smo kot državljanska skupnost dejansko ogroženi. To je zdravstvo, tu so stanovanja za mlade, pa domovi za starejše.   Sklicujejo se na Ustavo češ, da ustava Republike Slovenije ne dopušča neposredne demokracije o vprašanjih, ki zadevajo varnost, obrambo države in naravne nesreče in če so ta vprašanja nemudnega pomena. A poglejmo si vse te tri kategorije pobliže.   Najprej varnost. Kupujemo orožje za konvencionalno bojevanje, ampak a je Slovenija vojaško ogrožena? Po pričevanju Ministrstva za obrambo Slovenija ni vojaško ogrožena. Kako je torej teh 780 milijonov evrov za orožje v posebnem zakonu nujnega pomena, da zagotovi varnost države? Vprašanje je retorično. Ni. Je pa Slovenija socialno ogrožena, je gospodarsko ogrožena in navsezadnje se je znašla v največji zdravstveni stiski v zadnjih 100 letih. Če kaj, bi lahko torej argumentirali obratno: ker bo šlo 780 milijonov za orožje, denarja ne bo za zdravstvo in skrbstvo. Stopnja ogroženosti državljank in državljanov se ne bo zmanjšala, ampak se bo povečala. Prav enako bi lahko rekli tudi o točki obrambe države in seveda o alineji naravne nesreče. Teh 780 milijonov ne predvideva resne krepitve kapacitet za zaščito in reševanje, ampak kupuje oklepnike, kupuje rakete. Kupuje sicer tudi helikopterje, ja, ampak take za Natove specialne sile, ki niso preveč primerni in ne bodo okrepili flote za gorsko reševanje denimo.   O nenujnosti tega zakona priča tudi dejstvo, da se o njem pogovarjamo že 5 mesecev. Kako je vendar ta zakon nujen, če je bil na vladi sprejet 5 mesecev nazaj? Če bi bil res tako zelo nujen, bi bil sprejet v dnevu, dveh, mogoče treh. Oborožitev, ki se iz tega naslova kupuje, je namenjena delovanju v kontekstu Nata na misijah v tujini. Torej še ena točka, o kateri Ministrstvo za obrambo na glas razpravlja in ki spodbija same trditve, da je potrebno referendum preprečiti zaradi obrambe države. Spet, to ni res. To je orožje, ki se kupuje za okupacijo tujine. In kupuje se pod planskimi dokumenti / nerazumljivo/ zmogljivosti Nata, za katere se pričakuje, da jih bo Republika Slovenija izpolnila do leta 2035, gospe in gospodje, v roku 15-ih let. Sam zakon bo stopil v veljavo šele čez več kot mesec dni, leta 2021, in se bo popolnil šele leta 2026, torej kar petletno obdobje priča o tem, kako zelo se ne pogovarjamo v resnici o kakršnikoli nujni obrambe države. Da postavim v kontekst in v primerjavo, kaj je to obramba države - če bi nam grozila vojna neposredno, da bi bila Slovenija vojaško ogrožena. Tudi     ŠZ) – 14.20    sami predstavniki Ministrstva za obrambo govorijo o srednjeročnem prevzemanju obveznosti, zakon pa se sprejema tudi po rednem, ne pa kakšnem nujnem ali krajšem postopku. Pa tudi glavni advokati te oborožitve iz vrst koalicijskih strank, poglejte samo kaj naštevajo. Teroristični napadi, hibridne grožnje, kibernetske akcije. Koliko od teh bodo ustavili oklepniki. Gremo na referendum.

Hvala lepa.  Besedo ima Jožef Horvat, pripravi se Matjaž Nemec.

Hvala lepa, spoštovani gospod predsednik. Spoštovani državni sekretar, drage kolegice in kolegi. Res je, kot je prej kolegica pravilno opozorila, danes pravzaprav obravnavamo sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma, o Zakonu o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021 do 2026. Zdaj ta sklep bazira na spremembi Ustave. Preseneča me, da ni minilo veliko let in tisti, ki so bili zraven, ko smo skupaj mi takrat opozicija kreirali ustavni zakon o spremembi 90. člena Ustave, ki govori o tem, da za nekatera področja, za nekatere zakone zakonodajni referendumi niso dopustni in takrat smo zelo jasno povedali v tistih razpravah, usklajevanjih nam opoziciji ni bilo enostavno. Mi smo popustili, vendar smo ravnali zdravo razumsko. Davnega leta, maja 2013 je bilo to, 31. maja v Uradnem listu je objavljen ustavni zakon. Kdo je bil takrat na oblasti? Se ve, kot rečeno mi, v opoziciji in smo mi podprli, mi smo podprli te ustavne spremembe.   Včasih pravimo, da je potrebno tudi zakon razlagati in razumeti v duhu zakona, prav tako tudi Ustavo. Zdaj danes kakršnekoli interpretacije takšnih ali drugačnih pravnikov glede tega sklepa in tako naprej, ampak še enkrat tako, kot pri prejšnji točki, mi spoštujemo Ustavo Republike Slovenije in verjamemo v Ustavo Republike Slovenije. V tem kontekstu je zame osebno relevantno mnenje inštituta za ustavno pravo. Ja koga pa naj vprašamo, če ne Inštitut za ustavno pravo. Lahko bi tudi, ne vem morda kakšno Pravno fakulteto. Ampak inštitut, če kaj, če kakšne inštitucije spoštujemo je v tem kontekstu gotovo inštitut za ustavno pravo relevanten, da Državnemu zboru, ker nismo vsi pravniki da mnenje o nedopustnosti zakonodajnega referenduma o Zakonu o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski. Zdaj kako so bili, ne bom se spuščal kot rečeno govorimo o sklepu, kako so bili ti razpisi s koliko resnice so bili zbrani, je drugo vprašanje, ni vprašanje današnje seje.   Sem pa sam nekaj ugotovil, to je seveda subjektivno mnenje, da tisti, ki so zbirali podpise, ampak to poročajo tudi mediji, mediji poročajo da tisti, ki so zbirali podpise praktično niso artikulirali konkretnih alternativnih programov vlaganj nekam drugam. Zdaj tudi sam postavljam retorično vprašanje kaj bi danes o tem sklepu povedal prejšnji minister za obrambo, gospod Karel Erjavec. Toliko ga poznam in vem, da bi podprl ta sklep, ker si je zelo prizadeval za to, da se obrambni proračun v državi poveča. Žal, mi smo bili v opoziciji ne vem, očitno ni imel dovolj politične podpore. In drage kolegice in kolegi, ta koalicija nič drugega ne dela, kot realizira vaše zaveze. Vaše zaveze. Ne bom jih našteval, ker nimam dovolj časa in najbrž tudi ne bi poslušali. Kaj bi o tem sklepu rekla zelo spoštovana ministrica za obrambo gospa Andreja Katič in njen državni sekretar, gospod Miloš Bizjak. Retorično vprašanje. Če oba dobro poznam, veliko smo se         pogovarjali spet mi, kot opozicijski poslanci. Oba bi podprla sklep o nedopustnosti, ker sta si oba prizadevala opremiti Slovensko vojsko, ker je dejansko, roko na srce, že od leta 2013 podhranjena. Razumem tista leta krize, razumem, da se je vojski jemalo, ampak vojski se je vedno jemalo. Vojski se je vedno jemalo, vojska pa nikoli ne jemlje, ker Slovenska vojska ni okupatorska vojska. Okupatorska vojska jemlje. Slovenska vojska vedno pomaga. Vedno. Vedno pomaga našim ljudem v državi, pa tudi zunaj, Bosni in Hercegovini in tako naprej in tako naprej. In mi ne dopustimo med drugim tudi to, da jim zgradimo primerne bivalne prostore, kasarne po domače. Ne, tudi za to ne damo. Ne damo.   Ne vem kaj bi rekla meni zelo dragocena nekdanja kolegica prof. dr. Ljubica Jelušič. Je bila moja podpredsednica Odbora za zadeve Evropske unije. Tako me je prosila, ko smo leta 2012 prevzemali resor obrambe, da vendarle naj ne dopustimo, da bi se vojski še naprej jemalo. Ve, on a ve, natančno je vedela o čem govori. Zdaj kako bi ona danes reagirala. Glasovala bi za sklep o nedopustnosti zakonodajnega referenduma na omenjeni zakon. Če bo drugače, mi bo gotovo napisala pismo, vam ga tudi preberem in tako dalje in tako dalje.  In nekateri zavajate žal tako ljudi, kot da bi zdaj 780 milijonov se tukaj zdaj in takoj investiralo v orožje, nič pa da ne damo na zdravje, nič pa ne damo na socialo in tako naprej. Še enkrat in stotič, Slovenska vojska je resna vojska, ima in je imela vedno srednjeročne programe nabav, ki jih je vedno potrjevala vsakokratna Vlada. In če zdaj te srednjeročne programe pogledam, obstoječe in pogledam 780 milijonov znesek za investiranje v šestih letih, šestih, potem vidim, da smo s tem zakonom v bistvu zagotovili zgolj, vse zgolj, vse je veliko, 300 milijonov denarja več. 300 če razdelimo na 6 let, dobimo 50 milijonov na leto, kar se vidi tudi iz proračunskih dokumentov. In prosim, ne zavajat, da za zdravje – ja, za zdravje pa ne damo. Za zdravje pa ne damo. Za zdravje bo v proračunu 2021 528 milijonov. To je 345 milijonov več kot je bil proračun za let 2019, pardon, 345 milijonov več, kot je bila realizacija 2019. Oziroma 188 procentov več denarja za zdravstvo zagotavljamo v naslednjem letu, kot je bila realizacija leta 2019.   Socialna država ali če hočete Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve skoraj 2 milijardi, skoraj 2 milijardi, 15 procentov več, kot je bila lanska realizacija in to je potrebno, zato ker je kriza mnoge hudo prizadela. Seveda nismo pozabili na delovna mesta oziroma na gospodarski razvoj. Skoraj faktor 2 več denarja v proračunu v 2021, kot je bila realizacija 2019. Bolj točno, 204 milijone je bila realizacija 2019, 400, dobra 402 milijona je proračun za leto 2021 Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo in tako naprej in tako naprej.  Veliko je razlogov, premalo časa, da bi vse navedel. Veliko, ampak dovolj sem po moji oceni povedal in seveda bom podprl ta sklep o nedopustnosti zakona, ki zagotavlja sredstva za našo Slovensko vojsko. Ne vem kdo se boji, za božjo voljo Slovenske vojske. Kdo se boji Slovenske vojske.  Hvala lepa.

Hvala lepa.  Besedo ima Matjaž Nemec, pripravi se mag. Meira Hot.

Hvala lepa spoštovani predsednik.  V veliki meri bi se s svoji predhodnikom najverjetneje strinjal, v kolikor se ne bi pisalo leto 2020.         (Nadaljevanje) Republika Slovenija se sooča z največjimi izzivi od njenega obstoja, ne samo naša država, celotna Evropa in celoten svet. Za razliko od vseh besed izrečenih v imenu tretjih oseb mojega predhodnika, v njegovem primeru si nikoli ne bi drznil predvidevati kaj bi si nekdo v danih okoliščinah upal pritrditi ali pa ne, ali pa potrjevati v Državnem zboru, je nemogoče spregledati dejstvo, da nekaj tednov zapored že smo v samem vrhu epidemiološke krize v Evropi, še več, dnevno na sto tisoč prebivalcev smo na samem vrhu. Prioritete so bistveno drugačne, kot so bile preteklo leto. Prioritete so bistvene drugačne kot so bile kadarkoli od ustanovitve naše samostojne države. Tudi sam sem za moderno, dobro opremljeno in visoko motivirano Slovensko vojsko. Sam vidim Slovensko vojsko kot eden temeljev državnosti. Strinjam se s tistimi, ki govorite, da je temeljena, to je ena od temeljnih funkcij države. V danih okoliščinah, ko imamo najslabšo epidemiološko sliko se sprašujem, ali je to dejansko danes tudi naša prioriteta. Imamo tudi na nekatere druge temeljne funkcije, kot je na primer pravica do javnega zdravstva, do dostopnosti javnega zdravstva ali pa pravica do dela, pravica do izražanja, soodločanja. Katera za vas, spoštovani, je v tem trenutku vaša prioriteta? Ali je res vojska? Kljub temu, da se strinjam z vami, da gre za eno od temeljnih funkcij države. Ampak v danih okoliščinah je zame temeljna funkcija države, da zagotovimo, da starostniki v domovih za starejše ne bodo dnevno umirali, da bodo tisti, ki obolevajo za druge pridružene bolezni dobijo dostopnost do javnega zdravstva, da zagotovimo dovoljšne število postelj tistih, ki obolevajo za Covid-19, da bodo lahko ljudje pravično delali in bili za to delo dostojno, kljub okoliščinam, tudi plačani, da se bodo preživljali. In za razliko od Janeza Janše ne mislim, da ljudje ležijo na kavču in čakajo njegov blagoslov, da bodo lahko odšli na delo ali v šolo ali se pa zdraviti. Stvar prioritet, kolegice, kolegi. Prioritete v danih okoliščinah. Da o omejevanju in nedopustnosti referendumske pravice ne govorim. Veliko svoboščin je bilo odvzetih na račun Covid-19. Kakšno bo pa delo vašega početja po tem, ko bomo kot družba ozdraveli, ne samo od kovida, je pa vprašanje.   Pravica do referenduma je temeljna ustavna pravica in je temelj vsake demokratične države, spoštovani. In o tako pomembnem vprašanju je očitno, da se ljudje z zbranimi več kot 28 podpisi želijo izreči, ali vam je to všeč ali vam ni. Za ljudi je očitno temeljna funkcija države v tem trenutku nekatera druga, gotovo ne gre za nakup orožja. Gotovo pa gre za zagotavljanje dostopnosti zdravstva. To je prva in seveda zato, da se regenerira gospodarstvo, pomoč gospodarstvu. Govorim o samostojnih podjetnikih, govorim o kulturnikih, govorim o kulturnih delavcih in o kulturnih ustvarjalcih. Da o pomoči domov starejših niti ne govorim. Dokazano je, da smo na tem področju pogrnili. Vi bi se pa danes samo še z vojsko ukvarjali na današnji dan.   Kot že rečeno, nedopustnost zakonodajnega referenduma se uporabi zgolj in samo v izjemnih primerih. Kakšna vojaška ogroženost pa je, da je to na obrambnem področju izjemen primer? V bližnji okoliščini, roko na srce, imamo dva znana konflikta. Eden je Gorski Karabah in drugi je Vzhodna Ukrajina. Leta 2015 smo v danih okoliščinah v bistveno slabši gospodarski krizi znali odreagirati na največji val begunski, ki je kdajkoli potoval od samostojne Slovenije skozi Republiko Slovenijo. Takrat smo se na pravi način pravilno odzvali. To je bila v zadnjih petih letih, hvala bogu, poleg varnostnih oziroma naravnih katastrof         edina prava grožnja, pa še ta samo iz logističnega vidika.   Spoštovane kolegice in kolegi! Naj bo jasno vsem, nihče nima nič proti Slovenski vojski. Nasprotno, kot že rečeno, želimo si moderno, dobro okrepljeno in motiviramo vojsko, ampak v temu trenutku si najbolj želimo, da ljudje ne bi umirali zaradi Covida in vseh ostalih bolezni, ki zaradi nedostopnosti se dejansko kosijo po naši državi in to je v temu trenutku prioriteta. Za vojsko je še čas. Jo potrebujemo, ampak v temu trenutku imamo druge prioritete.   Hvala lepa.

Hvala lepa.   Besedo ima mag. Meira Hort, pripravi se Maša Kociper.

Hvala lepa.   Torej večkrat smo že slišali v zadnjih petih mesecih vprašanje, kdo se boji Slovenske vojske. In mi vedno znova govorimo, da absolutno cenimo, spoštujemo Slovensko vojsko, da vemo, da je bila vrsto let podhranjena, da vemo, da je potrebno vanjo vlagati, da so se sprejeli strateški dokumenti, ki so tudi predvidevali vlaganje v vojske, a so vselej temeljili na nekih predpostavkah gospodarske rasti. Zgodila se je epidemija, zgodil se je virus, zgodile so se izjemne okoliščine in v takih okoliščinah govoriti o šestletnem ciklusu 780 milijonov evrov vlaganja za oborožitev, gradnjo vojašnic, transportno letalo, helikopterje, itd., je absolutno nevzdržno in meni osebno tudi nekoliko neokusno. Se pa vsakič znova sprašujem ob takih debatah kot je danes, kdo se boji slovenskega ljudstva. Kdo se boji slovenskih državljank in državljanov? Kdo lahko predlaga, da se jasno izražena volja ljudi, njihova demokratična ustavna pravica, da se izjasnijo na referendumu, da si 90 ljudi dopusti jim to ne dopustiti in jim to temeljno pravico odvzeti. Zakaj vas je strah slišati, kaj narod misli o tem zakonu? Kako si upate narodu odreči njihovo temeljno pravico? Jasno smo jo slišali da gre za ustavno pravico, jasno smo slišali, da je to temelj demokracije, in da je zakonodajni referendum oziroma pravica do referenduma dopustno omejiti zgolj v nujnih primerih, če bi nastale škodljive neodložljive posledice na državo in zelo jasno je, da temu ni tako, ker če ne, zakon ne bi sprejemali po rednem postopku, ne bi, kako sploh upravičiti nujnost na ta način. In še nekaj, podlaga za financiranje določbi zakona je v bistvu državni proračun, sredstva bo tudi potrebno zagotoviti v proračunih za leta 2021 do 2026, in očitno gre v tem primeru za zakon, ki ne utemeljuje in ne dokazuje, da bi bila nedopustnost referenduma razumna. Skratka, edine škodljive posledice, ki v tem trenutku nastajajo, so kolaps zdravstvenega sistema, so energetska revščina, so težave s katerimi se naši državljanke in državljani dnevno srečujejo in rušenje ustavnih temeljev, ko si dopustijo nekateri v tem Državnem zboru razpravljati o tem ali lahko naše državljanke in državljani uveljavljajo svoje temeljno-ustavne pravice. Začeli ste s sklepanja dopustnosti referendumov, ki naj bi bili izjema pri PKP in zdaj to postaja že pravilo in tako se začne rušenje vsega. Tako, da absolutno bom glasovala proti temu sklepu in res upam, da boste tudi vsi ostali zmožni sami pri sebi si pogledati in reči, da ljudem je potrebno dati možnost, da se odloča in ne se bati slovenskega ljudstva, dajte jim možnost, da izvajajo svojo temeljno ustavno pravico, ki je, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo.   Hvala.

Hvala lepa.   Besedo ima Maša Kociper, pripravi se Robert Polnar.

Hvala predsednik.   Nekateri tudi pri tej razpravi še vedno nadaljujejo v stilu razprave ali je to, ta denar in te investicije Slovenci potrebujemo, ali imajo določeni poslanci radi Slovensko vojsko ali ne, ali se bojimo ali se ne, ali imamo radi svojo domovino ali je ne, itn. Še enkrat poudarjam, danes se pogovarjamo samo o tem ali so podani takšni pogoji, natančno zaposleni ni v Ustavi in zakonu, ki vam draga koalicija omogočajo, da ljudem preprečite referendum o tem zakonu. In glede na to kako pomembna vrednota je referendum,         je zelo jasno in natančno zapisano, kateri so ustavni oziroma zakonski pogoji in tudi imamo že dve odločbi ustavnega sodišča, ki sta to podkrepili. SDS konkretno, pa tudi NSi, je seveda vedno bil na stališču, kako je ta neposredna demokracija ljudi in odločanje pomembno. Samo SDS je od osamosvojitve naprej dal 19 pobud za referendum in od tega je bilo 11 referendumov tudi razpisanih. Pa bom jaz populistično zdaj vrnila vam: zakaj se bojite ljudi? Zakaj se jih bojite, da povedo v tej zadevi.   Ampak v resnici je to, kar se danes pogovarjamo, ne vprašanje ali si za slovensko vojsko. ali si za takšno investicijo ali ne, ali je ta investicija potrebna zdaj ali ne, ampak vprašanje ali je referendum dopusten in v resnici je to pravno vprašanje. In jaz razumem vse tiste med vami, ki pač niste pravniki in se vam tudi ne da poglabljata v vsa ta mnenja, kot sem se jaz zdaj zadnji dve uri in še prej poglabljala. In, kot je pošteno rekel eden od poslancev, jaz nisem pravnik, pred sabo pa imam mnenje gospoda dr. Avblja in dr. Kavčiča in ona dva sta rekla, da je to okej. Fair enough, jaz ga razumem. Ampak kot smo že stokrat povedali, pet pravnikov pet mnenj, pravo pač ni eksaktna veda. In bolj kot z avtoriteto tistega, ki da pravno mnenje, bi moralo vsako pravno mnenje prepričati z argumenti. Z argumenti, ne z avtoriteto. In jaz sem vam prej na kratko zelo poenostavljeno hotela razložiti argumente, zakaj jaz mislim, da to pravno mnenje ne stoji. Če še enkrat na hitro povzamem, da lahko ti preprečiš referendum, morajo biti podani pogoji, in to je eden od njih, ki tukaj ni podan, nujnost ukrepa. Nujnost ni tukaj podana niti kot časovna komponenta, ker ni bil zakon sprejet po nujnem postopku, niso skrajšani roki za njegovo sprejemanje, ni nujno, da denar takoj začne pritekati, ker imamo sprejeta dva proračuna za dve leti, ki zagotavljata financiranje za vojske. Nujnost ni podana v časovnem kontekstu, ni. In tudi v vsebinskem ni zato, ker ne bodo nastali razlogi, ki bi varnost naše države ogrozili. Ne samo, da je denar v proračunu, če bi bilo potrebno, bog ne daj, če bi prišlo drugo leto do vojne, lahko kadarkoli katerakoli vlada sprejme rebalans in takoj poveča sredstva za vojsko, to nima s tem zakonom nobene veze. Sploh pa je to investicija, mislim, upam, da to ločujemo, no. Tako, da ni podana ne časovna ne vsebinska nujnost, da se vam tako zelo mudi.   In ko govorimo o avtoriteti argumenta, argumenta, ki ga je v tem primeru uporabil strokovnjak, je pač treba povedati. Ti isti poslanci ste včeraj stisnili gumb, da dobi Nova univerza dr. Jambreka, kjer je rektor te univerze dr. Avbelj, dobi na leto še naprej 2 milijona ne glede na to, da ne izpolnjuje pogojev za akreditacijo. Nova univerza, v kateri je dr. Jambrek šef, podšef je njegova žena, glavna tajnica je hčerka, delajo pa tam sami desnosučni, bi rekel naš poslanec, pravniki. Mogoče je pa res, zdaj pa že jaz moram malo špekulirati, to plačilo dr. Avblja takole mnenje. Mislim, te povezave so tako res vidne, da človek ob najboljši volji, ko hoče biti korekten, je težko. Kaj jaz dam na mnenje takšnega gospoda, ki je takole direktno plačan in nagrajen, ne bom tukaj povedala.   Tako, da jaz predlagam, da uporabite poslanci svojo pamet. Ali se vam zdi, da je res vredno ljudem odvzeti pravico do referenduma, ker je to tako zelo nujno, ker je ta zakon tako zelo nujen. Ker bo konec sveta pojutrišnjem, če bo ta zakon šel vmes na referendum in bo padel in bo morala država sprejeti še en zakon z manj milijoni ali pa z daljšim obdobjem.   Tako, da toliko zaenkrat in hvala lepa.

Hvala lepa.  Besedo ima Vojko Starović, ki ga ni. Naslednji kot zadnji ima besedo Luka Mesec. Ga tudi ni.     ŠZ) – 14.45    Prehajamo v sklepni del razprave, v katerem dobi še besedo predstavnik vlade. Gospod Lampret, imate besedo.

Hvala, predsednik.  Dovolite mi, da na kratko naslovim več stvari, ki so bile izpostavljene v razpravi. Večkrat smo poslušali o nujnosti. Naše stališče je, da zakon ni bil sprejet po nujnem postopku, ne pomeni, da referenduma v zvezi s takim zakonom, če je nujen po svoji vsebini ne bi bilo dopustno prepovedati. Zakon se je kljub njegovi nujnosti, sprejema po rednem zakonodajnem postopku, prav zaradi varovanja načela demokratičnosti za zagotavljanja čim večje transparentnosti, obveščenosti in vključenosti javnosti. Pri pripravi in sprejemanju tega zakona smo izredno izhajali iz resolucije o normativni dejavnosti in smo kljub temu, da bi bili lahko formalno izpolnjeni tudi pogoji za nujni zakonodajni postopek, izbrali rednega. Ker smo se zavedali pomena zagotavljanja legitimnosti sprejetih predpisov in smo si zato vseskozi prizadevali slediti temeljnim izhodiščem resolucije, vključno z načelom transparentnosti.   Še dve krajši pojasnili, dovolite predsednik. Prvo pojasnilo glede helikopterjev. Slišali smo, da se s tem zakonom kupujejo helikopterji, ki so strogo eno namenski. Temu ni res. Slovenska vojska danes razpolaga z dvema osnovnima platformama helikopterja. En je srednji transportni helikopter Cougar, drugi je lažji transportni helikopter Bell 412. Oba tipa helikopterja sta po svojem osnovnem namenu dvonamenska in oba tipa helikopterjev se poleg opravljanja vojaških nalog uporabljata tudi za opravljanje civilnih nalog, pa jih tukaj ne bi zdaj našteval. Kar se tiče nakupa novih platform. Helikopterji za specialne sile ne pomenijo, da so to napadalni helikopterji. To pomeni, da so to posebni helikopterji. Helikopterji za specialne sile pomenijo, da je to verjetno tip helikopterja srednji transportni helikopter opremljen z dodatno notranjo opremo osnovne platforme in da morajo biti piloti, ki te helikopterje uporabljajo specialno izurjeni.   Pa dovolite mi, da končam še z zadnjim pojasnilom. Slovenska vojska sodeluje na mednarodnih operacijah in misijah od leta 1997. In na te mednarodne operacije in misije se Slovenska vojska ne napotuje sama. In ta zakon in te investicije, ki bodo zagotovile, da bodo takoj oziroma čimprej slovenski vojaki primerno opremljeni, vsi so bili napoteni v te iste misije in ki ti isti opremo potrebujejo za dnevno izvajanje svojih nalog.  Najlepša hvala, gospod predsednik.

Hvala lepa.  Vsi prijavljeni razpravljavci, ki ste to želeli ste dobili besedo. Ker čas določen za razpravo še ni potekel, sprašujem ali želi na podlagi 71. člena Poslovnika Državnega zbora še kdo razpravljati? Ugotavljam, da je interes. Če želi razpravljati tudi predstavnik vlade, prosim da se prijavi s pritiskom tipke za vklop mikrofona, v tem primeru dobi besedo, kot zadnji. Torej prijave potekajo. Ker je po prijavah prišlo do manj kot minute razprave na posameznega razpravljavca, ni delitve časa. Torej zaključujem razpravo. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Prehajamo na odločanje o predlogu sklepa. Postopkovni predlog.

Spoštovani predsednik, zaradi tega manevra bi vas lepo prosil, če lahko skličemo 10 minutni odmor. Namreč naši kolegi poslanci se zaradi vseh okoliščinah prihajajo v Državni zbor in prosim, dajte razumeti. Tako, kot smo mi danes razumeli vas, da sklicujete na vrat na nos, dajte vi 15 minut samo preložiti, da se nam pridružijo še kolegice in kolegi.  Hvala lepa.

Ne razumem spoštovani kolega Nemec.

Če bi lahko za 15 minut naredili odmor, zato da se nam pridružijo še kolegice in kolegi. V danih okoliščinah, glede na to, da ste sklicali to sejo na vrat na nos, bi vas lepo prosil,         če nam date 15 minut odmora.

PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ

Hvala lepa. Danes v razpravi smo slišali, da je referendum orodje diktatorjev in tiranov, ob tem pa referenco na nacistično Nemčijo. Res so nacisti imeli neko farso referenduma ob anschlussu, ampak to je napačno sklepanje. Imeli so tudi parlament in volitve, pa to še ne pomeni, da sta parlament in volitve značilnosti nedemokratičnih ali tiranskih sistemov. Značilnost nedemokratičnih ali diktatorskih ali tiranskih sistemov je omejevanje demokracije in omejevanje ali pa teptanje demokratičnih pravic. In to je to, kjer smo danes, pri teptanju demokracije in teptanju ustavno zagotovljenih pravic. Enajstkrat več kot predvideva naša ureditev, 2 tisoč 500 podpisov, enajstkrat več smo zbrali podpisov v samo petih dneh, se pravi 28 tisoč 551. In 28 tisoč 551 ljudi zahteva referendum o nabavi 780 milijonov orožja. Vi ga danes odrekate. To se dogaja prvič v zgodovini samostojne Slovenije, da se na ta način odreka referendum in dogaja se prvič tudi nekaj še bolj pomenljivega, to je da zlorabljate ureditev, ki ste jo sprejeli z izgovorom, da je samo za sprejemanje protikronskih paketov sedaj prvič, zato da bi trajno odrekli neko pravico ljudem. Ob tem se ne morete sklicevati na Ustavo, ker Ustava je zelo jasna. Tam piše, da je referendum nedopusten, če gre za nujne ukrepe za zagotovitev varnosti ali obrambe države. Ampak za razliko od mogoče kakšnega poslanca koalicije, ki ga ogrožajo razmere na vzhodu Ukrajine, Belorusije ali pa v Turčiji, ostalih ne ogrožajo razmere v Turčiji, Belorusiji ali Ukrajini, ampak državljane v tem trenutku ogroža zdravstveno virus in nedostopnost zdravstvenega sistema, ki je v lockdownu, gospodarsko in socialno jih ogroža negotovost in gospodarska kriza, politično jih pa ogroža to, da drsimo v odrekanje nekih ustavno zagotovljenih pravic. Vas bom tukaj spomnil na enega konservativnega misleca, ki bi vam mogoče moral biti blizu, Hayek je rekel, da imamo roll ob low in roll by the low. Razlika je, da je vladavina prava tisto, kjer imamo trajne, trdne in stalne standarde. Roll by the low pa je vladanje arbitrarno, samovoljno vladanje z dekreti. Danes smo pri slednjem. In če smo po prejšnji krizi odnesli ZUJF, DDV, fiskalno pravilo in tako naprej, kot neke trajne posledice te krize, je tokrat na tehtnici ali pa na tnalu veliko več. To, kar smo zapisali v uvodni statemant koaliciji ustavnega loka na tehtnici ali na tnalu je ustavna ureditev. In zato napovedujem na tej točki, da bomo seveda glasovali ostro proti. Bomo pa to pravico ljudi branili na Ustavnem sodišču in če bo treba še na kakšni višji inštanci.

Hvala lepa.   Glasujemo… V imenu poslanske? Še kdo? Ne. V lastnem imenu Miha Kordiš. Počakajte, sedajle se je pa toliko rok dvignilo, da bom prožil listo. Prijava poteka za obrazložitev glasu v lastnem imenu.   Prvi ima besedo Matej T. Vatovec.

Najlepša hvala, predsednik.   Seveda bom glasoval proti temu sklepu. Prvič, zato ker je ta sklep protizakonit in protiustaven. Če mene vprašate, ne bi smeli niti odločati o njem. Drugič, in najpomembneje, zato, ker če se naslonim na mnenje Zakonodajno-pravne službe o tem predlogu sklepa, ker je zelo pomembno, da ohranimo tisto, kar je naša ustavna demokracija. Zakonodajno-pravna služba je zapisala, da bistvo ustavne demokracije je to, da je nad vsem Ustava in da tudi volja večine ne more iti čez tisto, kar je zapisano v Ustavi. To, kar bo danes naredila koalicija, se pravi sprejela sklep, ki je v nasprotju tako z Zakonom o referendumu in ljudski iniciativi kot z nekaterimi členi Ustave je izsiljevanje in zlorabljanje inštitutov, ki jih ta zakon omogoča, je teptanje         bistva demokracije. Referendum je eno od osnovnih in najvišjih orodij izvajanja oblasti ljudstva. Skoraj eno od edinih in že tako omejeno, ker lahko ljudje neposredno odločajo o javnih zadevah. V trenutku, ko se odločamo ali naj prisluhnemo Vladi in zapravimo 780 milijonov evrov za orožje, ali razmislimo o tem in damo možnost ljudem, ki so že večkrat povedali, da se s tem ne strinjamo, včeraj jih je bilo 28 tisoč 551, ki so spregovorili o tem, je ključno vprašanje danes. Če ste že sprejeli zakon, ki je nepotreben in nesmiseln v tem trenutku, ko se soočamo z zdravstveno, socialno in gospodarsko krizo, ne ljudem vzeti možnosti referenduma. Zato bom glasoval proti temu sklepu, ker sem za to, da se ljudem dovoli, da se odloča o teh zadevah in predvsem zato, ker bi bil tak sklep sprejet, je to začetek konca naše ustavne demokracije.

Hvala lepa.   Besedo ima Željko Cigler.

Hvala lepa.   Obrazložil bom svoj glas zakaj bom glasoval proti ukinitvi referenduma o tem vprašanju. Namreč pravica do referenduma izhaja iz 3. člena Ustave, ki določa, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo in ta pravica se danes ukinja, ukinilo pa jo bo koalicijsko preglasovanje. Koalicija svoje preglasovanje utemeljuje s pravnim mnenjem rektorja nove univerze dr. Mateja Avblja, tega istega Mateja Avblja, ki je kot rektor 27. 10. 2020, na izobraževalnem ministrstvu lobiral za ugodnosti in protipravno ravnanje pri odobritvi akreditacije za svojo fakulteto. Do danes tega zakonskega pogoja ne izpolnjuje in to se je uredilo s 57. členom PKP 6. Ista oseba, ki je dobila politično uslugo za katero je prosila, je tej politiki potem pripravila pravno mnenje o nedopustnosti zakonodajnega referenduma o 780 milijonih za orožje in na podlagi takšnega mnenja, ki je očitem konflikt interesov in to je vsakemu laiku jasno, bo danes koalicija pritrdila mnenju o nedopustnosti referenduma. Namreč ljudstvo vam je dalo mandat in plačuje davke in ima po 3. členu Ustave neodtujljivo pravico do referenduma, ker ni nobenih izrednih razmer. Jaz bom zato glasoval proti predlaganem sklepu, da je zakonodajni referendum o 780 milijonih za nakup orožja nedopusten. Namreč državljani Republike Slovenije smo postali zaporniki, kolegice in kolegi, svoboda gibanja nam je prepovedana, svoboda govora je kaznovana, referendum se nam hoče odvzeti. Poslanke in poslanci vladajoče koalicije boste s podporo predlaganemu sklepu podprli tudi to obliko Janšizma, to glasovanje danes bo ostalo zabeleženo. Prosim, če se svoje odgovornosti zavedate tako kot se jo jaz, zato bom glasoval za to, da se ljudem ohrani pravica do referenduma, ki je ustavna in neodtujljiva.

besedo ima Primož Siter.

Hvala lepa.   Glasoval bom proti temu sklepu, ker je, kot smo že slišali, tako neustaven kot nezakonit, najbolj evidentno pa je tudi nesmiseln, tako zakon kot prepoved referenduma. 780 milijonov je največje nakazilo v zgodovini slovenskega proračuna, ki bo šlo v en namen in ne gre v reševanja zdravstvene krize, ne gre v namen reševanja socialnih stisk mrtve stanovanjske politike ali kateregakoli drugega državotvornega sistema, ne gre za reševanje življenja in stisk državljank in državljanov, ampak za orožarski posel, ker je seveda 40 % dokazano, vseh orožarskih poslov zaključi v korupciji, je povsem logično, da Vlada Janeza Janše in njihovi akterji, ki to zgodovino korupcije z orožarskimi posli že imajo, hrepenijo po tem da se glas ljudstva tukaj ne sliši. In glas ljudstva v teh konkretnih dneh je preveden v 28 tisoč 551 glasov ljudi, prebivalk in prebivalcev Slovenije, ki pravijo, takšna stvar, takšen nesmisel, ta neustavnost in nezakonitost je potrebna novega premisleka, je potrebna referenduma, je potrebna jasne javne izjasnitve, ljudstvo, prebivalke in prebivalci Slovenije novih orožarskih poslov nočejo podpirati, zato vprašanje ki si ta tukaj postavljamo in ki se je danes         parkrat v tej dvorani že slišalo, ni kdo se v tem primeru boji Slovenske vojske. Vprašanje je kdo se boji slovenskega ljudstva.   Glasoval bom proti.

Hvala lepa.  Besedo ima Miha Kordiš.

V samo nekaj dneh se je slabih 30 tisoč državljank in državljanov podalo iz svojih domov na stojnice za nabiralnike, da so oddali svoj podpis za referendum proti temu, da Vlada Janeza Janše 780 milijonov evrov vrže za orožje. In da to stori sredi največje zdravstvene krize, ki nas pesti v zadnjih 100 letih. Ljudje so to storili kljub temu, da imajo nad glavo Hojsove položnice, ki jih preganjajo. Postavili so se v vrste, tam zmrzovali tudi po pol ure, če je bilo potrebno, zato da so oddali svoj podpis. Z maskami, upoštevajoč varno distanco. Zato se je Vlada Janeza Janše odločila, da bo referendum o teh orožarskih rabotah prepovedala. Njena koalicija pa bo to danes očitno storila.   A ljudje v tej državi se ne bodo kar tako pustili, to vam lahko obljubljam. Presneto dobro vedo, da je vsak evro, ki gre za oklepnike, ki gre za rakete, ki gre za helikopterje, za specialce za vekomaj izgubljen za zdravstveno blaginjo te države. Pa za tistih 12 tisoč starostnikov, ki stojijo v vrsti za domove starejših in 10 tisoč mladih, ki potrebujejo najemna neprofitna stanovanja. Ta trend bomo na referendumu obrnili /znak za konec razprave/ tudi, če boste danes izglasovali njegovo prepoved, gospe in gospodje, tudi če se vi sami bojite lastnega ljudstva. Ni računa po kateremu lahko ta prepoved referenduma stoji. In v Levici bomo z našimi prizadevanji za neposredno demokracijo nadaljevali. O teh 780 milijonov evrov težkih orožarskih nabavah naj se izjasnijo ljudi /znak za konec razprave/.  Hvala.

Hvala lepa.  Besedo ima Robert Polnar.

Hvala za besedo, gospod predsednik. Gospe in gospodje!  V prejšnjem stališču poslanske skupine sem izrazil stališče, da je referendum priljubljeno sredstvo diktatorjev in tiranov. Zavedam se teže izrečenih besed. Vem pa tudi, da so izrečene besede resnične. V dveh najbolj izpostavljenih modernih diktaturah ni bilo volitev. Uporabljali pa so referendum. Mussolini je denimo leta 1934 s svojo listo za parlament postavil ne na volitve, marveč na referendum in dobila je 99,84 % glasov. Hitler si je izmislil ustavni referendum zato, da je lahko zaobšel Weimarsko ustavo in združil funkciji predsednika države in kanclerja ter sebe postavil kot ustavno utemeljenega firerja. Dobil je 88,18 odstotkov glasov. Na referendum je denimo dal tudi odločitev, da Nemčija izstopi iz Lige narodov. Dobil je 95,10 odstotkov glasov. In na koncu, dal je na referendum tudi odločitev, da se priključijo Sudeti in Avstrija. Takrat je uspel z 99,68 odstotki glasov in tako naprej, in tako dalje.   V debatah o tem ali je potrebno financirati /znak za konec razprave/ Slovensko vojsko ali ne, se meni zastavlja predvsem vprašanje kako smo lahko dopustili, da je Slovenska vojska tako finančna podkapacitirana in predvsem kaj je z nami narobe kot z nacijo. In ali resnično nismo vredni sence, ki jo puščamo za seboj.  Jaz bom danes ta sklep, kot je predlagan, podprl. Hvala lepa.

Hvala lepa.  Besedo ima Nataša Sukič.

Spoštovani, če poslušam besede poslanca Polnarja, potem je seveda Švica največja diktatura. Seveda bom glasovala proti sklepu o nedopustnosti referenduma, kajti ko mnenja o nedopustnosti tega referenduma piše dr. Matej Avbelj, ki je v PKP-6 v tako imenovanem Jambrekovem koruptivnem členu dobil, izposloval 2 milijona letno za univerzo, ki ne izpolnjuje pogojev za podaljšanje akreditacije, ki torej s pomočjo lobiranja od Janše iztržil legalizirano korupcijo, je jasno vse. Roka roko umije. Tisti, ki so oddali podpis za začetek referendumskih postopkov so se v pičlih petih dneh odločili, da dvignejo glas proti tej Vladi, proti zapravljanju 780         milijonov evrov za orožje, medtem ko trpimo eno najhujših gospodarskih, socialnih in zdravstvenih kriz. In snežna kepa se je šele začela kotaliti, in to veste dobro in tega vas je strah. Poslanci in poslanke, pri teh nabavah orožja ne gre za obrambo domovine, in to dobro veste. Pravljice o nujni obrambi domovine so laž. Gre za priklanjanje interesom tujih orožarjev, predvsem ameriškim. Zato seveda ni sence dvoma, da je ta referendum ne le absolutno dopusten, ampak tudi nujen, če želimo ubraniti 780 milijonov našega denarja za investicije v javno zdravstvo, šolstvo, socialo, v javno infrastrukturo. Razen, če menite, da domovino branimo v Afganistanu in na Natovih misijah na tujem seveda. In seveda dokaz za to, da se tujim orožarjem že cedijo sline po našem denarju, je tudi nedavni poskus lobističnega stika družbe Consberg, ki je v lasti Norveške države in je 49-odstotna lastnica finske Patrie. Tako množičen klic ljudstva je jasno sporočilo, kaj si ljudstvo misli o ukrepih in vladi Janeza Janše. Kdo pa smo mi, da bi si drznili glasovati proti volji ljudstva, proti volji tistih, brez katerih nas sploh nebi bilo tukaj? Oni so nas poslali sem, oni plačujejo naše plače. Kakšna koalicija ste, da se bojite lastnih ljudi, lastnega ljudstva.   Seveda... / izklop mikrofona/

Hvala lepa.   Besedo ima dr. Franc Trček.

Hvala za besedo. Jaz sem mislil, da imamo danes to izredno ali je referendum upravičen ali dovoljen ali ne, ne pa vse živo.  Zdaj kot žlahtno konservativni social-demokrat, ki prihaja tudi iz stranke, ki imamo več kot enega kandidata za vsako funkcijo, in kot sorodno žlahtni krščanski demokrat ter ustavni patriot, upoštevaje Zakonodajno-pravno službo tega Državnega zbora, mi nobenih privat univerz in ne vem koga ne potrebujemo, imam cvetober dam v tej hiši, ki nam povedo ali je nekaj dovoljeno ali ne, ali je protiustavno ali ne, in se mi zdi, da so bile dokaj eksaktne na ta način, da njihovo razlago razume tudi moja 12-letna hčera. Zato bom glasoval proti.  Glasoval bom tudi proti, gospod državni sekretar, rekli ste, da pač to opremo potrebujemo, potrebuje slovenska vojska za delovanje na svetovnem bojišču oziroma na svetovnih bojiščih. Mi imamo Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije. V tistih dveh členih ustave, 123., 124., če imam pravilno v spominu, se govori o obrambi. Mi nimamo ministrstva za delovanje na svetovnih bojiščih. Tudi zato bom glasoval proti.  A veste, velika težava je, če imamo vlado in koalicijo, ki ne le, da se boji lastnega ljudstva, ta vlada in koalicija se boji tudi predsednika vlade. Saj drugače se nebi zgodilo tisto v Murski Soboti, ko predsednik vlade, ki je poročen z zdravnico, absolutno narobe obleče tisti zaščitni mantel, pa mu noben ne upa niti to reči. To ni kritika Janeza Janše, to je kritika vas, ki se ga bojite. / nemir v dvorani/ Desetine in desetine mailov sem dobil, ne samo od zdravnikov, ki so mi rekli »a nas boste j... v glavo – glej tole«.   Hvala za besedo, glasoval bom proti.

Besedo ima Luka Mesec.

Hvala.   Referendum je predvsem instrument proti diktatorjem in tiranom. Franco je odšel v Španiji z referendumom, Pinochet je odšel v Čilu z referendumom, v Italiji so po vojni monarhijo odpravili z referendumom. V vsakem primeru to za nas ni relevantno, ker da bi lahko bil referendum instrument tirana, najprej potrebuješ tirana. Ampak mi smo v obratni situaciji. Referendum zahteva opozicija, imamo pa vlado, ki bo danes napravila precedens in zlorabila neke zakonske določbe, ki so bile uvedene, češ za boj proti koronavirusu, zato, da potepta ustavno zagotovljene pravice. Pri nas je nevarnost za tiranijo v tem, da danes to pravico imamo, jutri je nimamo več. Katero pravico ali pa katere pravice bomo imeli še čez 14 dni, ne ve nihče. Se pravi drsimo v neko popolno arbitrarnost, iz katere se ne bomo tako zlahka izvlekli, in danes delate ta precedens.  Drugič, pa je treba povedati, zakaj ga delat. Pa če sem prej Hayeka citiral, bom zdaj še eno konservativko. Margaret Thatcher je rekla     ŠZ) – 15.20    takole: »Možem v sovjetskem polit biroju ni treba skrbeti glede gibanja in tokov javnega mnenja, oni pač postavljajo topove pred maslo, medtem ko mi postavljamo dobesedno vse pred topove.« / znak za konec razprave/ Se pravi, topovi na zadnjem mestu. Zakaj je to rekla? Zato, ker je vedla da v demokracijah morajo vlade upoštevati preference ljudstev in vi ta referendum prepovedujete samo zato, ker se bojite preference ljudstva. Ker veste, da ljudstvo za razliko od kakšnega poslanca koalicije ni v vojni in ga razmere v Belorusiji ne ogrožajo, ga pa ogroža zdravstvena gospodarska in socialna situacija, s katero bi se morala ta vlada v tem trenutku / znak za konec razprave/ ukvarjati, pa se ukvarja z nabavljanjem orožja. Glasoval bom seveda proti.

Hvala lepa.  Besedo ima Vojko Starović.

Hvala za besedo, predsedujoči.  Malce mi je ta razprava, kolikor jo poslušam šla v napačnih smereh. Mi danes pač razpravljamo o referendumu. Nikakor, mi smo že večkrat povedali, mi smo za vojsko, za opremo, ne vem, razlage kaj rabimo, kaj ne rabimo smo čuli in podpiram, ni problem. Ampak dejstvo je, da se v trenutni situaciji nahajamo v globoki krizi, socialni in gospodarski. In to res ni čas, da se z zadolževanjem vojaško opremljamo. Res ni čas. Ker zadolževanje in hiranje gospodarstva pomeni izgubljanje suverenosti. To smo že doživljali. Resno, to ni čas za to. Je samo za vojsko, za opremo, za obveze do Nata. Če smo šli v to skupino, se moramo držati svojih mednarodnih obvez. Se strinjam. Ampak zakaj je potreben zakon, to je meni najtežje vprašanje, če pa imamo že v proračunu predvidena sredstva. Zakaj je potreben zakon za toliko let naprej? Zopet se pojavljajo veliko sumov, veliko dopisov, da to je pač zopet neki tisto, kar mi s katarzo nismo razčistili orožarske afere, ne samo ene. Bojim se, da se nam dogaja druga. Zdaj pa zakaj bom glasoval? / znak za konec razprave/ Zato da ostanemo, da lahko gre referendum skozi in sem proti temu sklepu. Zakaj ne vprašati ljudi? Vi ste 19-krat vladajoča, SDS, dali pobudo za referendum in to je stalo 40 milijonov. Vem da je to drago, ampak dajmo ohraniti to institucijo, ki nas krasi.   Hvala lepa.

Hvala lepa.  Besedo ima Aljaž Kovačič.

Hvala za besedo, predsednik.  Čeprav danes ne govorimo o Slovenski vojski in čeprav se dejansko vsi strinjamo, da je bila vsa ta leta zanemarjena, ko poslušam koalicijo, bi se najverjetneje človek šel v trgovino po bazuko, ker bi mislil, da smo Slovenci trenutno tako ogroženo. To najverjetneje izhaja iz ene največjih držav na svetu, ki vidimo kaj se dogaja. Ampak danes ne. Danes govorimo o referendumu, o tem, ali ima ljudstvo pravico odločati ali bomo v času največje zdravstvene in tudi gospodarske krize vložili 780 milijonov evrov v vojsko. Prišli smo v situacijo, ko dejansko v času vaših osmih mesecev vladanja, je to že peti ali šesti zakon na katerega ni možno vlagati referenduma.   Če pogledamo nazaj v zgodovino, lahko pogledate, kolikokrat se je to v 30-ih letih zgodilo. Ampak zakaj koalicija in vlada to predlagata? Iz enega preprostega razloga in to je strah. Strah iz dveh razlogov. Prvi strah je to, da ne bo ta vlada dobila v roke 780 milijonov evrov in jih razdelila tako ali na kakšen drugačen način. Drugi strah pa je večji. To pa je strah ljudstva, ki bi ob morebitnem koliko kaže temu, da ljudje ostro nasprotujejo, da / znak za konec razprave/ bi referendum uspel, pokazal tudi nezaupnico tej vladi, od ministra Tonina, do vseh dejansko strank, ki sedijo v tej vladi, na čelu z predsednikom vlade. In to je edini razlog, zakaj danes referendum prepovedujete. Zaradi strahu lastnega ljudstva, ki vam je dal glasove, ki vas je poslal v Državni zbor, temu ljudstvu boste vzeli pravico, da odloča ali bomo v času največje gospodarske krize 780 / znak za konec razprave/ milijonov evrov vložili v orožarske posle.

Hvala lepa.  Besedo ima Violeta Tomić.

Hvala za besedo.  Glejte, v samo petih dnevih smo zbrali kar enajstkrat toliko podpisov, kolikor je bilo zahtevano in zdaj Vlada Janeza Janše jemlje ljudem pravico do referenduma. Koalicijski poslanci pa se sklicujete na pravno mnenje dr. Mateja Avblja, rektorja univerze, ki mu ste ravno zdaj s PKP-6 dodelili 2 milijona evrov letno, kljub temu, da ne izpolnjuje pogojev za to. Skratka, to je eklatantna korupcija in sramota.  Kdor je včeraj gledal zvečer dokumentarne oddaje na zelo kvalitetni RTV Slovenija, je lahko videl stiske ljudi malih podjetnikov, Zveze prijateljev mladine, ki pomaga v socialnih stiskah in ravno tako smo videli tudi trgovske, kako gredo trgovski tokovi trgovine z orožjem v Afriki, v Latinski Ameriki in na žalost tudi na jugu Evrope. In tukaj dobimo odgovor zakaj ravno zdaj v času svetovne zdravstvene epidemije je treba kupovati orožje namesto, da bi reševali zdravstvo in te stiske ljudi. Zato, ker gredo zaradi oteženega trgovanja in transporta provizije v nebo. Gredo do 40 odstotkov in vsa ta manipulacija nima čisto nobene zveze z obrambo in varstvo Slovenije. Ima zgolj veliko zvezo z obrambo orožarskih /znak za konec razprave/ poslov in varnostjo provizij za vojne dobičkarje.  Glasovala bom proti teptanju volje ljudstva in proti sklepu o nedopustnosti referenduma. Hvala.

Hvala lepa.  Besedo ima Boštjan Koražija.

Spoštovani predsednik, najlepša hvala za besedo.  Veste, slovenskem ljudstvu je demokracija isto pomembna, kot njihov kruh. In v bistvu slovensko ljudstvo je demokracija kruh. To je tudi dokazalo vseh 28 tisoč 551 podpornikov, ki so dali podpis in so res disciplinirano stali v vrsti in čakali, da so lahko oddali podpis. Obenem se tudi, če ste pogledali določene fotografije, so tudi v vrstah stali za kruh. Ja, in tu moram priznati oziroma tudi stalno me veseli in stalno me navdaja z nekim novim duhom in z nekim novim zaletom in tudi z nekimi novimi vidiki prihodnosti, ki prihaja. Se pravi, na slovensko ljudstvo lahko zmeraj računamo. In slovensko ljudstvo je zmeraj solidarno in slovensko ljudstvo bo tudi zmeraj povedalo kaj si misli o vas, o nas, o vsem. In seveda glasoval bom proti sklepu, ker tudi vsi ti podpisniki podpore oziroma, ki so nam dali podporo, se želijo, da se gre na referendum in se glasuje, ker tudi mi njih tukaj zastopamo v tem Državnem zboru in bom ponavljal pri vsaki obrazložitvi glasu zmeraj vseh nas 90 poslancev se mora zavedati, da smo tu v imenu /znak za konec razprave/ 2 milijona ljudi.  Še enkrat, glasoval bom proti sklepu in prosim, še enkrat dobro premislite v imenu koga ste tukaj.  Hvala.

Hvala lepa.  Prehajamo na glasovaje.   Glasujemo. Navzočih je 84 poslank in poslancev, za je glasovalo 51, proti 33.  (Za je glasovalo 51.) (Proti 33.)  Ugotavljam, da je sklep sprejet.     S tem zaključujem to točko dnevnega reda in 51. izredno sejo zbora.     (Seja je bila končana 27. novembra 2020 ob 15.29.)