70. redna seja

Odbor za zunanjo politiko

11. 11. 2020
podatki objavljeni: 11. 11. 2020 v pregledu

Transkript

… v povojem času še ni videl. Torej spoštovani, preden mi predsednica vzame besedo, vam bom postavil dve vprašanji. Kakšen je plan sanacije dogajanja, ki ga je povzročil predsednik vlade in drugo, kako mislite, da bo potekalo imenovanje novega veleposlanika Republike Slovenije v Washingtonu, katerega proces že teče.  Hvala lepa.    PREDSEDNICA MONIKA GREGORČIČ: Hvala lepa.  Naslednji na vrsti za vprašanje, magister Andrej Rajh. Izvolite.    MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Hvala lepa, predsedujoča za besedo. Spoštovani vsi gostje, spoštovani zunanji minister, doktor Logar.   Veliko pozornosti so te dni pritegnile volitve za predsednika Združenih držav Amerike, še posebej v Sloveniji. Zavedati se moramo, da te pozornosti ne bi bilo, če slovenski predsednik vlade Janez Janša, ne bi tako neutrudno čivkal, komentiral in tako izvajal samomorilsko zunanjo politiko. Spomnimo, predsednika Trumpa je označil za zmagovalca, potem ko je ta prejel 214 elektorskih glasov. Za zmago je potrebnih 270 elektorskih glasov. Njegovega protikandidata Bidena pa je označil celo za šibkega predsednika. Ob tem se je skregal celo z visokimi političnimi funkcionarji tujih držav, s svetovalcev kandidata Bidena oziroma zdaj predsednica Bidena oziroma zdaj predsednika Bidena zmagovalca volitev za zunanjo politiko. Tu je celo tvit, ko ga blokiral. Skregal se je z bivšim veleposlanikom zvezne republike Nemčije v Združenih državah Amerike in z neodobravanjem sprejel vljudna opozorila, da bodo ti tviti naleteli na smešenje in ogovarjanje.  Razumevanja za dejanja predsednika vlade pa niso pokazali niti najbolj pomembni člani Evropske unije. Zavedati se moramo, da odnosi med državami kreirajo predsedniki vlad in tudi ministri. In kako naj mi v Sloveniji razumemo vašo izjavo spoštovani minister, da predsednikova tvitanja ne bodo imela nobenih škodljivih posledic za slovensko zunanjo politiko in za naš odnos. Taka izjava ima lahko za vzrok samo v dveh osnovah. Torej, da ste zelenec in ne razumete tega, kar je počel ali pa menite, da so besede predsednika vlade Republike Slovenije tako nepomembne, da lahko govori in tvita kar misli tisti trenutek.   In da še nadaljujemo. V času tvitanja predsednika vlade Republike Slovenije so v ZDA prišteli skoraj vse glasovnice in po ne končnih podatkih je kandidat Trump še zmeraj dobil 214 elektorskih glasov, medtem pa kandidat Biden 290 elektorskih glasov. Za zmago je potrebnih 270. Še enkrat poudarjam, za zmago je potrebnih 270 elektorskih glasov. In prav zaradi tega rezultata mu je čestitala že večina svetovnih voditeljev in tudi nekateri člani vlade. Spomnimo na ministra za obrambo, Mateja Tonina in predsednika Državnega zbora, Igorja Zorčiča. Zato vas spoštovani minister Anže Logar sprašujem, kdaj bo tudi slovensko zunanje ministrstvo čestitalo v imenu Vlade Republike Slovenije zmagovalcu volitev Joe Bidenu. Veliko ste se namreč tudi hvalili, kako ste sedaj pod stranko odlično sodelovali z Ameriko,    ŠZ) – 9.15    ker je bil v Sloveniji ameriški državni sekretar Pompeo. Kako boste te odnose tudi tvorno nadaljevali v prihodnje.  Velikokrat kritizirate prejšnjo vlade, prejšnjo ekipo, da z Ameriko ni imela dobrih odnosov. Pa bi vas tu rad opozoril, da je prav predsednica naše stranke Alenke Bratušek v vlogi ministrice za infrastrukturo in podpredsednice vlade…    PREDSEDNICA MONIKA GREGORČIČ: Lepo prosim, če lahko sklenete svoja vprašanja oziroma razpravo.    MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): … obiskala državnega sekretarja Peria za energetiko in na tak način utrjevala dobre odnose. In enako dobre odnose je imela tudi z drugimi velesilami, kot je Rusija in Kitajska. Spomnimo, z ruskim ministrom za energetiko in s kitajskim za infrastrukturo.  Spoštovani minister, jaz bom v drugem sklopu še nadaljeval razpravo, ker je kar nekaj vprašanj, ker zdaj nisem mogel zaključiti.    PREDSEDNICA MONIKA GREGORČIČ: Hvala lepa.  V tem krogu je sedaj na vrsti še poslanec gospod Nik Prebil. Izvolite.    NIK PREBIL (PS LMŠ): Najlepša hvala, spoštovana podpredsednica. Kolegice, kolegi, spoštovani minister z ekipo.   Najprej naj izrazim zadovoljstvo, da ste danes tukaj. Vam želimo vse dobro. Kaže pa v bistvu današnja razprava predhodnih dveh kolegov na pomembnost tematike in tudi moje prvo vprašanje bo šlo v tej smeri. Zdaj v svetu politike kakršnekoli že, se pač zgodi, da določena politična osebnost zgubi stik z realnostjo v kateri živi večina državljanov in to nenazadnje se je zgodilo tudi našemu predsedniku vlade Janši. In predvsem kar je najhuje je, da se to ni zgodilo prvič. Jaz mislim, da ne rabim spominjati tega spoštovanega zbora o raznih depešah, pa provokacijah zemljevidom in tako dalje.   Nenazadnje so te tviti predsednika vlade, ki v ljudeh zbujajo neko nezadovoljstvo. Namreč gre pravzaprav za sramotenje naše države v mednarodnem prostoru. Se pravi dejanja, ki imajo lahko posledice na naše mednarodne odnose. In torej neko pravzaprav žalitev se to takrat še kandidata, danes pa kot vidimo bodočega predsednika Združenih držav Bidena in njegovih sodelavcev se ne samo zdi, ampak tudi je popolnoma neprimeren. Nenazadnje pa to kaže tudi odziv številnih diplomatov in pa uglednih veleposlanikov, ki so se na takšna dejanja tudi odzvali.   Zdaj eno od teh stvari je seveda tudi prerekanje s svetovalcev Joe Bidena, Michael Carpenterjem. Zdaj v teh krogih se govori, da bi to lahko to postavil naslednik Mika Pompea, torej / nerazumljivo/ of state. In glede na to, da si ravno ta vlada ves čas prizadeva oziroma vsaj tako govori izboljšati te odnose, se mi zdi, da jih s takšnimi dejanji zgolj slabša. Tako, da me v bistvu minister pravzaprav zelo konkretno zanima, zakaj s strani Ministrstva za zunanje zadeve ni bilo na takšna dejanja, pravzaprav nikakršnega odziva. Nenazadnje tudi ne na izid volite. Videli smo, da so si takšen združen odziv nekako dogovorjeno uskladili vsi oziroma večina evropskih voditeljev, med njimi ni bilo našega predsednika vlade, Janše in pa njegovega prijatelja Victorja Orbana. Enostavno se mi to zdi resnično neprimerno in nekorektno, da se pravzaprav tako obnaša do države in se jo pravzaprav v mednarodnem prostoru sramoti. Pravzaprav me zanima, če je takšna komunikacija na tej ravni sploh do očitno bodoče administracije Združenih držav primerna.   Zdaj druga stvar, ki pa je, pa to moram povedati na tem spoštovanem odboru je, da sicer s strani koalicije pride nek tak nežen odziv, češ da to ni primerno. Ampak a veste, dokler pri vsem tem fiasku sodelujete, ste enostavno pravzaprav krivi zelo podobno. Tako, da jaz resnično čakam v bistvu čas, ko bo nekdo v tej državi prevzel odgovornost za svoja dejanja. Nenazadnje pa grejo takšna dejanja, predsednika vlade     ŠZ) – 9.20    tudi v nasprotju z našimi strateškimi usmeritvami in deklaracijami o zunanji politiki, namreč tam jasno piše, da so odnosi med ZDA in Republiko Slovenijo strateškega pomena. Se pa bojim, da s takšnimi dejanji oziroma pravzaprav nesramnostjo do neke bodo merške administracije, se bojim da drsimo v ravno obratno smer. Pa bo moje prvo vprašanje v drugem delu, pa izpostavim še drugega.  Hvala.    PREDSEDNICA MONIKA GREGORČIČ: Hvala lepa.   Tema prvega niza vprašanj je bila bolj ali manj ena in ista, zato sedaj dajem besedo ministru doktor Logarju za odzive in odgovore na vprašanje. Izvolite, doktor Logar.    DR. ANŽE LOGAR: Hvala, predsednica.  Zdaj hvala obema poslancema za želje o čimprejšnjem okrevanju in izraz veselja, da sem tukaj spet med vami. Naj samo še rečem, da spoštujte pravila, nosite maske in razkužujte roke in ohranjajte distanco. Iz osebne izkušnje vam to svetujem, ker posledice ostanejo tudi potem še, ko si uradno že zdrav.  Zdaj kar se tiče tematike, zdaj sem dobil tri combo vprašanj o eni in isti temi. Zdaj mislim, da nisem ravno pravi naslovnik za ta vprašanja, glede na to, da je šlo bolj za izražanje mnenj in za vprašanja, ki so morda bolj primerna za predsednika vlade. Mislim, da imate naslednji teden sejo tu v Državnem zboru, tako da če želite iz treh poslanskih skupin vsa tri vprašanja porabiti za to je to pač vaša odločitev. Jaz bom tukaj odgovoril zgolj na tiste stvari, ki se tičejo Ministrstva za zunanje zadeve. Kar se tiče izvajanja poslanca Nemca, vprašanja sanacijskega plana. Zdaj ko sem jaz prevzel Ministrstvo za zunanje zadeve se strinjam z vami, je bil potreben sanacijski plan za odnose z Združenimi državami Amerike. Ker tako nizke ravni zavedanja pomena transatlantskih odnosov, kot je bilo marca 2020 še ni bilo. Na Ministrstvu za zunanje zadeve, mislim da so trije zaposleni delali na odnosih z Združenimi državami Amerike. Trije zaposlenih od 600.   Tako, da mislim da ta sanacijski plan moja ekipa zelo vestno in aktivno izvaja ne šest mesecev, ampak osem mesecev. In lahko rečem, da smo v osmih mesecih naredili izjemne napredke, za kar se svoji ekipi tudi zahvaljujem in da z enako vnemo nameravamo delati tudi naprej. Ministrstvo za zunanje zadeve je zelo aktivno pri vzpostavljanju transatlantskih odnosov in verjamem, da bo ta aktivnost tudi v prihodnje rodila sadove. Naš načrt je, da se v prihodnosti te odnosi še dodatno institucionalizirajo. Da tudi če potem pride nova garnitura na Vlado Republike Slovenije, ne bo imela toliko možnosti zanemarjanja odnosov z Združenimi državami Amerike, kot je bilo to značilno, recimo v preteklih štirih, petih letih.   Zdaj kar se tiče imenovanja novega veleposlanika. Postopki tečejo. Dokler postopki niso zaključeni, mislim da se teh postopkov ni smiselno komentirati. Ne verjamem pa gospod Nemec, da je tudi vam v interesu, da veleposlanika ne bi imenovali. Tako, da predlagam da tudi vi, v kolikor in vse vzvode, ki jih imate, pripomorete k temu, da se veleposlanike imenuje. In ne razumem, zakaj bi nekdo bil vesel, če bi kakršenkoli zaplet nastal pri imenovanju veleposlanikov. Tako, da pri tem računam tudi na vašo podporo. Jaz sem večkrat poudaril, da je parlamentarna diplomacija zelo pomembna in pomeni tudi, da vsak poslanec v svojih stikih z mednarodnim okoljem nosi posebno odgovornost, da v odnosu z tretjimi državami, torej s tujimi partnerji govori v prid Sloveniji in govori v prid temu, da se vsi postopki uspešno zaključijo v dobro Slovenije.   Zdaj, kar se tiče gospoda Rajha. Zdaj pač to se boste sami odločili, ker ste tako decidirani ali sem jaz zelen, ali pa so tviti predsednika vlade nepomembni. Tu v vašo analizo se ne mislim vpletati. Kar se pa tiče vprašanja, kdaj bo zunanje ministrstvo čestitalo zmagovalcu volitev Joe Bidenu, pa je     ŠZ) – 9.25    vprašanje brezpredmetno. Glejte, odkar vodim Ministrstvo za zunanje zadeve, Ministrstvo za zunanje zadeve ni nikoli čestitalo zmagovalcu predsedniških volitev. Nikoli. V trenutku, ko pa je zunanji minister, nek nov zunanji minister imenovan, pa pošljemo čestitko. Še enkrat, pa ne preko twitteja, da bi se kdorkoli hvalil s tem, ampak osebno napišem pismo in ga potem še tudi pokličem zunanjega ministra. Ker se mi zdi to bistveno pomembnejše in bistveno bolje pri vzpostavljanju dobrega tvornega sodelovanja, kot ena enostavna tvit čestitka, preko socialnih omrežij. Tako, da tako nameravamo delati tudi prihodnje, preteklih osem mesecev in pa intenziviteta srečanja in medsebojnih obiskov z državami in tudi z Združenimi državami Amerike kaže, da je ta pristop učinkovit.   Zdaj pa kar se tiče, kaže na posebnost tematike gospoda Prebila v odnosu EU z ZDA. Glejte, to je pa velika prednost te vnete razprave in zagorele razprave, ki jo imamo v Sloveniji v zvezi z odnosi EU z ZDA in Slovenija z ZDA. Jaz sem zdaj prvič od strank leve provinence slišal, kako pomemben je odnos Slovenija z ZDA. Prvič. Jaz sem hvaležen za to in jaz zdaj verjamem, da bo še lažje graditi na dobrih odnosih z Združenimi državami Amerike. Ker zdaj ustvarjanje teh odnosov ne bo imelo samo podporo strank koalicije, ampak tudi strank opozicije. In boste tudi vi poslanci opozicije v svojih stikih apelirali in pomagali pri gradnji tvornih odnosov z Združenimi državami Amerike. Tako, da jaz se tega sodelovanja že veselim.   Kar se tiče še izjave gospoda Prebila, da do konca mandata, da ne bo obiska s predsednikom Združenih držav Amerike, ni bilo to rečeno. A potem se, to je pa v redu. Okej. Hvala. Toliko. Mislim, da sem odgovoril na vprašanja.    PREDSEDNICA MONIKA GREGORČIČ: Hvala lepa.   Imam dve zahtevi za dopolnitev odgovora. Najprej gospod Nemec, potem pa še gospod Prebil.    MATJAŽ NEMEC (PS SD): Hvala lepa za odgovor spoštovani minister. Saj razumem, ne samo vam, vsem nam je težko v danih okoliščinah, kajti problem je večplasten, ne samo bilateralen ali pa tudi multilateralen. Dogovor predsednikov evropskih držav je bil na načelni ravni, da se ne komunicira in da se ne opredeljuje glede volitev, do praktično same razglasitve. Kar so se vsi, vseh sedem oziroma 26 predsednikov evropskih držav ali pa voditeljev evropskih držav držali, razen predsednik republike oziroma Vlade Republike Slovenije, gospod Janeza Janša.   Seveda večplasten je tudi zaradi tega, ker se je sam premier spustil v razpravo, v dialog z mnogokaterimi zelo vplivnimi, ki so danes kandidati za pomembne položaje v Bidenovi administraciji. Torej moje podvprašanje je spoštovani minister, kakšen vtis smo s tem ustvarili v Bruslju, ko je največji izziv držav Evropske unije ohraniti neko povezanost, homogenost evropskih držav, kajti izzivi pred nami, ki nas delijo so preveliki. Torej to je bil nek načelen dogovor v odnosu do Amerike, v prvi vrsti in odnosu med nami v drugi vrsti. Torej gre za to, da se Republika Slovenija kot edina članica ni držala dogovora oziroma predsednik vlade, se ni držal dogovora. Zato me zanima v prvi vrsti kakšen vpliv bo imelo to na odnos v času pred predsedovanjem Evropske unije ali mislite ali razmišljate lahko v smeri, da je izjemno zamujena priložnost s tem, kar je predsednik vlade naredil, kajti vrh EU z ZDA bi resnično lahko bil v drugi polovici, torej v oktobru mesecu prihodnjega leta, kar bi bilo realno pričakovati, glede na dogodke v Združenih državah Amerike.   Drugo vprašanje pa je, ali vi resnično mislite, kot karierni diplomat, ne samo politik, da je danes na današnji dan odnos Slovenija z ZDA boljši, kot tisti, ki je bil marca tega leta. Namreč rekli ste, da sanacija se je začela v marcu mesecu. Ali vi trdite, da danes je odnos ZDA-Slovenija boljši ali slabši, kot je bil marca tega istega leta.   Hvala lepa.    PREDSEDNICA MONIKA GREGORČIČ: Hvala lepa.    ŠZ) – 9.30    Naslednji na vrsti za dopolnilno vprašanje je gospod Nik Prebil, za njim pa še magister Andrej Rajh, pa vljudno prosim, da se držimo in samo omejimo na predvideni poslovniški dve minuti. Prosim.
Hvala lepa. Ja bom kratek, spoštovana predsednica.  Minister hvala za odgovor, ampak v bistvu se zdaj v tem svojem odgovoru pravzaprav distancirali od dejanj predsednika vlade in njegovega mnenja. Kar pa po mojem osebnem mnenju ni v redu. Poglejte vi ste del vlade, ste eden od ministrov, kot pravite, se za slovenske odnose s tujimi državami trudite, po drugi strani pa vam predsednik vlade dela škodo na drugi strani. Jaz mislim, da vsaj kot prvi diplomat v tej državi lahko na to predsednika vlade opozorite. Nenazadnje ste eden od treh ljudi v državi, ne vemo da ima to pristojnost imate zgolj vi, predsednik države in pa predsednik vlade, čigar se izjava oziroma mnenje v mednarodnem prostoru avtomatsko šteje kot stališče državi. In to kar predsednik vlade počne na twitterju ni njegovo osebno mnenje, ampak je mnenje Republike Slovenije. In zato se takšne stvari danes problematizirajo.  Zdaj jaz sem sicer želel, da bolj jasno odgovorite na to vprašanje, ampak ste v bistvu nekako posredno vmes pravzaprav odgovorili na moje vprašanje, češ da je za vas bolje primerna neka osebna čestitka ali pa klic, kot tvitanje. Jaz se s tem popolnoma strinjam. Fino bi pa bilo, da se tega držijo tudi drugi člani vlade, nenazadnje pač ste na prvem položaju diplomatov v državi. Govorili ste tudi v enem delu vašega odgovora, češ da je zelo pomembno, da se o tem pogovarjamo. Jaz se s tem popolnoma strinjam. Jaz si želim, da se ta odbor tudi večkrat pogovarja o odnosih s tujimi državami po svetu. Me pa resnično žalosti in sem pravzaprav jezen, da se vedno moramo o tem spoštovanem odboru in Državnem zboru pogovarjati o naših odnosih, ko vaša vlada naredi napako oziroma to državo nekako v mednarodnem prostoru osramoti.   Zdaj številni tuji mediji, številni tuji diplomati so se odzvali tako na Twitterju, kot na drugih medijih. In v bistvu je ta odziv predsednika vlade pritegnil zelo veliko pozornosti, ampak na negativno stvar. Tako, da jaz minister še enkrat vas sprašujem ali je takšno ravnanje v okviru zunanje politike in mednarodnih odnosov s strani predsednika vlade za vas, kot ministra za zunanje zadeve primerno.   Hvala lepa.    PREDSEDNICA MONIKA GREGORČIČ: Hvala lepa.  Še za dopolnitev ima vprašanje magister Andrej Rajh. Vljudno prosim dve minuti.    MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Bom, hvala lepa.  Torej nekako se vsi strinjamo, da je predsednik vlade zamudil enkratno priložnost, da bi ostal tiho. Torej, da bi molčal. Ker ni molčal, ker je razvijal samostojno filozofsko misel je izvajal samomorilsko politiko. Samomorilsko zunanjo politiko na škodo države, na njen ugled, na gospodarske odnose in na naš geostrateški položaj. Žalil je naše strateške partnerje. Naše bodoče strateške partnerje. In zato se jaz spoštovani minister ne morem strinjati z revitalizacijo, bom rekel njegove izjave oziroma tudi vašega stališča, da tviti predsednika vlade ne bodo imeli nobenih posledic za položaj Slovenije.  Zakaj Slovenija izvaja tako politiko? Zakaj se po dejanjih približuje Madžarski in Poljski? Dvema državama, ki sta včeraj zagrozili, da bosta blokirala črpanje evropskih sredstev, v primeru, da Evropska unija pogojuje črpanje teh sredstev z spoštovanjem vladavine prava. In ravno Slovenija potrebuje za izhod iz te gospodarske krize, ki smo ji priča, evropska sredstva. Na katero stran Evrope nas to pošilja? Kako gledajo na te izjave naši najpomembnejši partnerji? Spomnimo se, nemška ministrica, torej prva    ŠZ) – 9.35    ministrica, kanclerka Angela Merkel je Joe Bidenu srčno in iz srca čestitala za zmago. Kako ona, kot predstavnica najmočnejše in najpomembnejše naše gospodarske partnerice lahko razume te besede in ta sprenevedanja?    PREDSEDNICA MONIKA GREGORČIČ: Hvala lepa.   Zdaj glede na vsebino vašega dopolnilnega vprašanja jaz ocenjujem, da ni imeli veliko povezave s prvo zastavljeno…    MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): To je vaše mnenje.    PREDSEDNICA MONIKA GREGORČIČ: … teme, tako da smatram to vaše vprašanje kot drugo današnje vprašanje. Dajem pa besedo sedaj za odziv doktor Logarju, potem pa bomo prešli v drugi krog. Hvala.    DR. ANŽE LOGAR: Hvala, predsednica.  Glejte, jaz imam zelo visoko spoštovanje do Državnega zbora. Bil sem sam poslanec v Državnem zboru, poslušal sem marsikakšno zanimivo razpravo, veliko vrenja novih idej, vroča razprava in tako naprej. Ampak se mi je zdelo, da je vredno časa, ki se nameni tej razpravi. Ampak oprostite, to kar zdaj poslušam, to pa rahlo presega meje. Glejte, ne se smešiti s tako površinskimi razpravami in zreducirati razpravo o transatlantskih odnosih na en tvit. Glejte, nehajte s tem. Veste kaj so transatlantski odnosi? Sodelovanje na vseh nivojih. Od najnižjega administrativnega, do najvišjega. A veste kdaj je bil zadnji bilateralni uradni obisk s predsednikom Združenih držav Amerike? V času prve vlade gospoda Janeza Janše, 2006. Od 2008, razen z enim letom premora je bil kdo na oblasti? Koliko stikov in odnosov je bilo na najvišji ravni?   Skratka, ne govorite neumnosti, prosim. Nenazadnje vas tudi veleposlaništva poslušajo. In oprostite gospod Rajh, vprašanje kako gospa Merkel gleda na Slovenijo po enem tvitu, glejte to vprašanje pa ni vredno poslanca slovenskega Državnega zbora. Ni vredno. Sem zunanji minister te države in oprostite, ne bom odgovarjal na to vprašanje. Kako nemška kanclerka gleda na, zanima poslanca slovenskega parlamenta. Vi morate braniti slovenske interese. Vi morate zastopati slovenske interese, ne glede s katerim poslancem, levim, desnim, tuje države se boste pogovarjali, bo vedno branil interese tiste države. Sam sem vedno tako počel, kolegice tukaj so mi lahko priča, vsakič ko smo imeli razpravo o tem sem branil ne glede na to, da sem bil vseskozi v opoziciji, sem branil interese in ukrepe slovenske vlade. Oprostite, kot zunanji minister enako pričakujem tudi od vas. Ker je to vaša dolžnost. Ker ljudje od vas to pričakujejo. In to je nekaj samoumevnega v zunanji politiki.   In še enkrat parlamentarna zunanja politika je zelo pomembna. Zavedajte se te vloge, ki jo imate. Nenazadnje v času slovenskega predsedovanja bo parlament tudi opravil zelo pomembno vlogo. Bo imel vrhunsko srečanje z drugimi parlamenti in bo predstavljal tudi stališča predsedujoče države. Zdaj pa kar se tiče vprašanja gospoda Nemca, kakšen vtis s tem smo ustvarjali v Bruslju. Zdaj mi imamo v Bruslju aktivno vlogo, dobre diplomate, ki opravljajo svojo nalogo. Mislim, da se Slovenija aktivno vrača na bruseljski parket. Nenazadnje naj vas obvestim, da je bil ravno v petek s strani gospoda Borela, visokega predstavnika za skupno zunanje varnostno politiko imenovan že drugi visoki predstavnik v evropsko diplomacijo. Že drugi. Vaš kolega, gospod Makovec prihaja iz kroga SD, pa sem vseeno napel vse napore, da je dobil to visoko službo na zelo pomembnem področju, ki pokriva odnose z zahodnim Balkanom, s Turčijo, z Združenim kraljestvom. In verjamem, da bo kot diplomat, ki bo tudi v evropski diplomatski službi prispeval k dobremu delu in ugledu Slovenije.   Kar se tiče odnosov Slovenija-ZDA, če je res,     ŠZ) – 9.40    mislim, da so danes boljši kot pred marcem 2020, seveda. Bistveno boljši. Prej jih v bistvu sploh ni bilo. Bistveno boljši. Vsi veste o famu pragmatični politiki, ki je zelo pomembna v transatlantskih odnosih in bodite prepričani, da vse blokiranje vse sporazumov, trgovinskih in tako naprej je vplivalo, ki se je posamezni vidni predstavniki izražali je vidno vplivalo na odnose transatlantskega partnerstva.   Mi smo nenazadnje v zadnjih osmih mesecih naredili veliko za dobro državljank in državljanov Republike Slovenije in hkrati za dobre transatlantske odnose. Naj samo naštejem. Podpis memoranduma o razumevanju o tehnologiji 5G, ki ščiti vas pred vdori v vašo zasebnost, tistih, ki nimajo enakih demokratičnih standardov, kot jih zagovarjamo na ravni Evropske unije. Potem povečanje investicij v obrambo, kjer smo katastrofalno zadaj, na repu članic Nata, mislim da smo predzadnji. To smo naredili. Za vašo varnost. Aktivni vstop in javna podpora in vstop v sklad iniciative treh morij, ki v bistvu ni več iniciativa, ampak postaja investicijski bazen za investicijske projekte, ki bodo v dobro državljank in državljanov Republike Slovenije in povezljivost vseh teh držav na aksi povezovanja treh morij, Baltskega, Sredozemskega in Črnega. Skratka, mi smo vzpostavili dialog, ki traja, ki je trajen in bo trajal naprej.   Zdaj pa, v bistvu je bilo tudi bolj mnenje gospoda Prebila o osramotitvi in tako naprej. Glejte, mene kot nekoga, ki se ukvarja s politiko bolj sramoti to, če predsednik vlade zavrne govor pred Evropskim parlamentom. Ker to je res žalitev do Evropskega parlamenta. In to zagotovo neugodno vpliva na odnose z Evropsko unijo in lahko rečem, da sem vesel, da imam v svoji bližini, na Ministrstvu za zunanje zadeve ekipo, ki ne razmišlja tako, ampak zelo aktivno sodeluje v EU zadevah. Lahko rečem, da smo kot članice tria aktivno involvirani najprej v trenutno izvajanje agende tria predsedstva, potem pa tudi v zaključek oziroma finalizacijo projekta predsedovanja Slovenije Svetu Evropski uniji v drugi polovici leta 2021.   Hvala.
Hvala lepa.  Gospod Nik Prebil, postopkovno. Bi vas pa vljudno prosila, da je vezano na uporabo Poslovnika. Prosim.
Ja, spoštovana predsednica seveda bo vezano na uporabo Poslovnika.   Zdaj minister, jaz sem do vas zelo korekten in pač na tem odboru želim izpostaviti določene tematike in slišati vaše odgovore. Niste pa več v funkciji poslanca, ampak ste v funkciji ministra, kot ste ugotovili tudi sami. In jaz resnično prosim, da se temu primerno tudi v tem Državnem zboru vedete, ne glede na to, kaj poslanci sprašujejo v tem Državnem zboru, ste vi dolžni na ta vprašanja odgovarjati. In tak napad spoštovanega kolega Rajha, z vaše strani, da si njegova vprašanja ne zaslužijo mesta poslanca je za Državni zbor in za funkcijo ministra nesprejemljivo. In predsednica jaz zahtevam, da spoštovanega ministra opozorite in zahtevate, da se poslancu opraviči. Ker to, da minister na tak način poslancu odgovarja, ki ne glede na to, še enkrat kaj ta poslanec vpraša, je neprimerno in nesprejemljivo za ta Državni zbor. Prosim.  Hvala.
Ja, spoštovani gospod Prebil postopkovnega predloga niste podali. Vseeno pa vas je sigurno gospod zunanji minister slišal. Bi pa samo toliko povedala, da v kolikor ni v njegovi moči, ne more odgovarjati o temi, kaj na primer nemška kanclerka meni o določeni zadevi in ne more tega vedeti. Predlagam pa, da nadaljujemo s to točko dnevnega reda, z drugim krogom.    ŠZ) – 9.45    Še en postopkovni predlog, gospod magister Rajh. Tudi vas prosim, da je izrecno vezan na uporabo Poslovnika, maksimalno tri minute.    MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Bom seveda, ker ste si vzeli pravico tolmačiti moje misli, se bom seveda odzval.   Jaz imam pravico razpravljati, imam pravico spraševati in spraševati to, kar mislim, da je dobro za ljudi in državljane. To je prva zadeva. In v bistvu cel sklop današnjih vprašanj izhaja iz enega preprostega dejstva, da je predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša vzpostavil novo navado in običaj in začel komentirat volitve v drugih državah. To je vzrok današnjega kar celega spektra vprašanj in tudi v bistvu…    PREDSEDNICA MONIKA GREGORČIČ: Vaš postopkovni predlog, lepo prosim. Postopkovni predlog vezan na uporabo Poslovnika, če ga lahko izpostavite, ker imate v ta namen čas.      MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Imam še dve minuti časa do konca. Bom na koncu izpostavil. Tako, da in to je vzrok današnjih vprašanj in tudi vprašanje ministru Logarju je bilo zakaj meni, da je tako tvitanje brez posledic. In dejansko kot poslanec Državnega zbora na to vprašanje nisem dobil odgovora. Kako je lahko mnenje ali pa izjave, čivk predsednika vlade, brez posledic. Kako je to lahko, da to ne bo škodovalo ugledu Slovenije? Kako nas bodo drugi, naši partnerji zdaj gledali v luči predsedovanja v Svetu Evropske unije? Reakcije so že prišle, ugled je okrnjen, odnosi z Združenimi državami Amerike so na novi prelomnici, na novi preizkušnji, zaradi tega, ker predsednik vlade ni znal biti tiho.   Hvala lepa.    PREDSEDNICA MONIKA GREGORČIČ: Ja, hvala lepa, spoštovani poslanec, magister Rajh nihče vam ne omejuje in ne preprečuje vaše razprave in postavljanja vprašanj. Vaš postopkovni predlog, pa sploh ni bil podan, tako da je šlo za očitno zlorabo tega instituta, ampak upam, da bomo v bodoče lahko se temu izognili.  Prehajamo na drugi krog zastavljanja vprašanja ministru za zunanje zadeve. Prva v tem krogu je na vrsti gospa Eva Irgl. Izvolite.    EVA IRGL (PS SDS): Najlepša hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani gospod minister.   Zdaj že kar nekaj časa ugotavljamo, da Slovenija z različnimi dobrimi zunanjepolitičnimi potezami ponovno vrača Slovenijo pod pomembne države. Zdaj jaz osebno ocenjujem, pa tudi večkrat je bilo povedano, da smo v preteklosti imeli kar nekaj zdrsov na zunanjepolitičnem področju. Zelo malo je bilo srečanj s tujimi državniki oziroma s tujimi politiki na najvišjih ravneh. Danes se to, zaradi vaše angažiranosti spreminja. Zdaj vsi, ki smo del zunanjepolitičnega odbora vemo, da Slovenija ima deklaracijo o zunanji politiki, da ta določa vrednote in pravne temelje Slovenije v zunanji politiki. Vem, da Ministrstvo za zunanje zadeve odkar ga vodi doktor Anže Logar se drži te deklaracije, je usmerjena v te cilje, v teh sedem ciljev, v teh deset prednostnih nalog in nedvomno je ta politika, ki jo prezentira tudi minister, usmerjena k temu, da zagotavljamo varnost, blaginjo, da imamo urejene dvostranske odnose, da delamo vse v smeri, da skušamo imeti močno povezano Evropsko unijo in tudi močan multilateralni sistem.  Zdaj jaz seveda ne morem mimo Amerike, glede na to, da je bilo tukaj tolikokrat izrečeno, čeprav to sploh ne bi smela biti zdaj glavna tema, ampak tukaj se ves čas ponavlja stvari, ki nikoli v bistvu niso bile izrečene oziroma zapisane. Zdaj predsednik vlade, gospod Janez Janša je povedal, da je Amerika naš strateški partner in upam, da se tega vsi zavedamo, tudi na levi strani tega pola. Čeprav ste se o tem    ŠZ) – 9.50    začeli, bom rekla resno spraševati šele sedaj.   Skratka, Amerika je naš pomemben, izjemen strateški partner in kot je tudi predsednik vlade povedal, mi bomo v dobrih odnosih z njimi ne glede na to, kdo bo na koncu predsednik. Ampak dejstvo je, da nekatere zadeve v Združenih državah Amerike v zvezi z volitvami še potekajo. In čestitke bo gospod Janez Janša najverjetneje poslal takrat, ko bodo vse glasovnice preštete in ko bo uradno potrjeno, kdo je zmagovalec. Tako se to dela v politiki. Vsekakor menim, da je tudi sicer zunanja politika sedaj zelo pomemben faktor, da dela vse v smeri boljše prepoznavnosti Slovenije, predvsem pa tukaj lahko rečem, da ministrstvo pod vodstvom doktor Logarja dela vse v smeri, da tke prijateljske vezi med državami, med državniki in to je tisto, kar je bistvo dobrega odnosa. In jaz sem pa za to hvaležna ministru za zunanje zadeve, ki to dela tako kot je treba in kot se od njega pričakuje.   Spoštovani minister jaz vas sprašujem, kako vi vidite ali pa kako vi ocenjujete vaše dosedanje delo na zunanjepolitičnem področju in kaj je tisto, kar bi želeli mogoče v tem trenutku najbolj izpostaviti te kot eno res kvalitetnih in dobrih stvari, ki ste jih izpeljali v tem, sicer zelo kratkem mandatu.  Najlepša hvala.    PREDSEDNICA MONIKA GREGORČIČ: Hvala lepa.  Naslednja na vrsti je gospa Lidija Divjak Mirnik, za njo pa v tem krogu potem še gospod Jožef Horvat. Gospa Lidija.
Hvala lepa za besedo, spoštovana predsednica. Lep pozdrav gospod minister, kolegice, kolegi.   Zdaj jaz se bom malce oddaljila od teh ameriških volitev in bom vprašala nekaj drugega, kar se mi zdi zelo pomembno. In sicer v zadnjem času je bilo v medijih možno prebrati, da je 32 držav podpisalo tako imenovano deklaracijo proti splavu, ženevski konsenz. Ravno v času, ko so na Poljskem zaostrili zakonodajo vezano na splav. Deklaracijo sta podpisali prav tako Madžarska in pa Poljska, po kateri se Vlada Janeza Janše zelo rada zgleduje. V besedilo deklaracija namreč poudarja ohranjanje življenja in krepitev tradicionalnih družinskih vrednot. Prav tako pa poziva, da naj se promovira pravice žensk in njihovo zdravje, a brez možnosti za svobodno odločanje o rojstvu otrok.  Zato me spoštovani gospod minister zanima naslednje. Prvič, ali ima Republika Slovenija in s tem vaše ministrstvo, Republika Slovenija namreč od leta 1952 ima uzakonjeno pravico do splava, namena podpisati tole deklaracijo proti splavu oziroma tako imenovani ženevski konsenz? In pa drugič, kakšno je stališče Republike Slovenije do nedavnega dogajanja na Poljskem?   Hvala lepa.
Hvala lepa.   Gospod Jožef Horvat, izvolite.
Hvala za besedo, spoštovana gospa predsednica. Spoštovani minister doktor Logar, ostali odlični gostje, drage kolegice in kolegi.   Kje, če ne prav na tem odboru lahko izrazim izjemno zadovoljstvo nad uspehi slovenske diplomacije. Vi se spomnite, da sem na eni od prejšnjih sej v okviru podobne oziroma te točke vprašanja in pobude izrazil zadovoljstvo ob imenovanju veleposlanice, doktorice Melite Gabrič na visoko diplomatsko funkcijo Evropske unije, danes izrekam priznanje gospodu Marku Makovcu in celotni slovenski diplomaciji. Gospod Marko Makovec je bil v naši družbi na Odboru za zunanjo politiko kar nekaj let, kot svetovalec predsednika republike. In to so zadeve, s katerimi se mora tudi ta parlament vsaj po moji oceni oziroma ta zbor pohvaliti.   Nadaljujem z izrazom zadovoljstva, da je doktorju Logarju dejansko v šestih mesecih uspelo nadoknaditi šestletni vakum, kar zadeva odnosov z Združenimi državami Amerike. To je sicer počasi začel ponovno vzpostavljati, graditi njegov predhodnik, doktor Miro Cerar, ko je decembra 2018 se v Washingtonu srečal z državnim sekretarjem. In moje zadovoljstvo nad delovanjem te vlade, tega ministra je toliko večje,    ŠZ) – 9.55    ker opažam res z zadovoljstvom, da ta odbor ponotranjil prizadevanja ministra za zunanje zadeve in goji tokrat izredne simpatije do dobrih odnosov med Združenimi državami in Slovenijo.   Miro Cerar je bil vprašan v Washingtonu o situaciji na zahodnem Balkanu. In tukaj je moje poslansko vprašanje, gospod minister, vezano seveda ne berlinski proces. Pred šestimi leti se je zdelo, da je zahodni Balkan po večletnem zapostavljanju se znova prebil na prednostno listo Evropske unije. Vi se spomnite, da je za hladen tuš takrat poskrbel predsednik Evropske komisije, Jean-Claude Juncker z razpito izjavo, da v njegovem mandatu ne bo širitve EU, kar je bila realistična izjava. In ker je bil proces kontaminiran, je nemška kanclerka Angela Merkel ponudila državam zahodnega Balkana berlinski proces, kot neko vzporedno pot. Zgodovinski uspeh po mojem trdnem prepričanju projekta EU, z vidika povojne sprave evropskih narodov in vzpostavitvijo obdobja miru, svobode in blaginje nebo popoln, dokler bo zahodni Balkan, ki je ključna regija za ohranjanje miru ostal zunaj njega. Res je, širitveni proces je najpomembnejše politično orodje Evropske unije. Ampak vrednote Evropske unije niso in ne smejo biti nikoli predmet pogajanj.  Gospod minister, pred dvema letoma, pardon, pred dvema dnevoma ste se udeležili virtualnega srečanja berlinskega procesa, kjer ste razpravljali o aktualnih izzivih na zahodnem Balkanu. Zasledil sem, da ste se zavzeli za zmanjševanje razvojnega razkoraka med unijo in regijo in da ste se posebej zavzeli tudi za mlade, ki morajo tukaj imeti svojo perspektivo, evropsko perspektivo. Gospod minister kateri so še drugi izzivi, o katerih ste razpravljali, kakšni so zaključki, s katerimi bi moral biti ta odbor seznanjen?   Hvala lepa za vaše odgovore.
Hvala lepa.  Ker imam samo še en interes za postavitev vprašanja, sprašujem ostale, v kolikor ni drugega interesa, potem bi dala besedo še gospodu Niku Prebilu in da potem sklenemo vprašanja, ter dobi minister čas za odgovor. Izvolite gospod Prebil.
Najlepša hvala, spoštovana podpredsednica.   Ja, moje drugo vprašanje pa se navezuje na pobudo treh morij oziroma tako imenovano three see iniciative in prav na zadnja dejanja, ki so se dogajala okoli tega. Zdaj prišle so informacije, da Slovenija v ta sklad namenja 23 milijonov evrov, ki naj bi si jih izposodila pri SID banki. Zdaj je ta iniciativa vemo združuje 12 držav, ampak v bistvu takšen finančni vložek po navadi zagotovijo redke. Zdaj, če imam jaz pravilno informacijo se je to zdaj zgodilo skupaj s Slovenijo v treh primerih in sicer Poljska s 500 milijoni, Romunija z 20 milijoni in Slovenija s 23 milijoni.   Zdaj v bistvu od tega si je seveda mogoče kaj obetati. Ampak bi v bistvu tukaj minister želel vaš odgovor, v bistvu kaj si s takšnim financiranjem, ki je kar zajetno, nenazadnje se nahajamo v epidemiji, ves čas se poudarja da denarja primanjkuje, da bo zadolžitev visoka. Kaj si v bistvu za 23 milijoni sofinanciranja, če lahko temu tako rečem v sklad Slovenija obeta? Ali gre za podporo določenim projektom, ali bomo Slovenijo v okviru, recimo infrastrukture, nenazadnje je bilo nekaj časa govora o pomoči pri gradnji drugega tira. Zdaj vidimo recimo Avstrija izgradnja železnice zadevo bistveno prehiteva. A vendar, kaj bo Slovenija od tega imela, pa zanima me tudi ali so ta sredstva v sklad že bila tudi prenesena.   Hvala lepa.
Hvala lepa.  Minister doktor Logar, izvolite.    DR. ANŽE LOGAR: Hvala, predsednica.  Zdaj kar se tiče vprašanja gospe Irgl, hvala za vašo oceno dela     ŠZ) – 10.00    Ministrstva za zunanje zadeve. Se bomo trudili še naprej v svojih odnosih. Lahko mogoče povem samo to, da ker sem v teh obiskih, ki jih je bilo v zadnjih, bom rekel ene pet mesecev, glede na to, da smo ostalo bili bolj locirani v prostorih Ministrstva za zunanje zadeve, ugotovili da številne države, ki se redno pojavljajo, recimo v razpravah, tudi tu v Državnem zboru pa jih v bistvu v preteklosti sploh nismo obiskali. Nekaterih držav z ministri posameznih držav se slovenska diplomacija ni srečala 10, 15 let, z nekaterimi celo 30. In ko sem bil v Litvi je minister za zunanje zadeve rekel, da je to zgodovinski obisk, ker še ni bilo srečanja na ravni ministrov s to državo. Pa imamo veliko skupnega z Baltskimi državami.   Jaz upam po negativni izkušnji z covidom, da bo trajal spet 30 let do naslednjega obiska. Sem ministra potem poklical in sem na nek način da ne bo. Da bodo ti odnosi lepo tekli naprej. Ampak ravno ta srečanja oziroma ti uradni obiski pričajo o tem, koliko manevrskega prostora ima še slovenska diplomacija za izboljšanje teh odnosov, ki bodo zelo pomembni v prihodnje. Tudi recimo zaradi iniciative, ki jo je poslanec Prebil omenil oziroma izpostavil, ker ravno na ta način po vzpostavitvi teh dobrih meddržavnih odnosih lahko nadaljujemo z aktivnimi obiski gospodarskih diplomacij oziroma gospodarskih delegacij. Že v tem času bi to izvajali, v Prago smo nameravali peljati izbrano gospodarsko delegacijo, pa je potem ravno covid stanje tovrstne obiske preprečil. Ampak v trenutku, ko bo to možno, bo slovenska gospodarska diplomacija v bistvu delovala s polno paro in tu morda se priporočam tudi za vaše sugestije, z razpravami oziroma predlogi.  Kar se tiče vprašanja gospe Divjak Mirnik. Zdaj to gre za ustavnopravno vprašanje. Jaz moram reči, da nisem sledil temu vprašanju in zdaj če zahtevate, vam lahko pripravimo vprašanje, pa mislim, da bomo za odgovor vprašali predvsem resorna ministrstva, torej Ministrstvo za delo, dom, družino in socialne zadeve in pa Ministrstvo za pravosodje. Ampak oprostite, trenutno vam ne morem podati odgovora na to vprašanje.   Kar se pa tiče gospoda Horvata, drži, berlinski proces je potekal na dveh ravnem. Najprej na ravni Ministrstva za zunanje zadeve, potem pa na ravni predsednika vlad in držav članic tega procesa. Najprej naj izrečen obžalovanje, da v bistvu nemškemu predsedstvu oziroma vsem, ki so in smo bili aktivni ni uspelo najti soglasja med Bolgarijo in Republiko Severno Makedonijo o odprtih dilemah in s tem niso bile sproščene ovire za začetek medvladne konference, ki bi uradno začela pogajanja z Republiko Severno Makedonijo. Če se to ne bo zgodilo do konca leta, vsaj po mojem osebnem mnenju je to zamujena priložnost. Bo pa seveda Slovenija tako kot še naprej podpirala pot držav zahodnega Balkana v Evropsko unijo. Tu se popolnoma strinjam z mnenjem gospoda Horvata.   Zdaj pa kaj je bilo razprava oziroma katere so še vprašanja, ki so pomembna na področju zahodnega Balkana. Strinjam se, da je to ključna regija, zato smo tem vprašanjem dali tudi poseben pomen. Zdaj neformalna skupina C5, je ravno v luči tega pred dvema mesecema na visokega predstavnika za skupno zunanjo politiko, gospoda Borela poslala predlog, da se na svetu za zunanje zadeve opravi razprava o dialogu Beograd-Priština in na podlagi tega je potem gospod Laičak tudi predstavil stanje in napredek na tem področju. Hkrati povedal, da je do sedaj v bistvu mu manjkala ta politična podpora in da se zahvaljuje za to razpravo na Svetu za zunanje zadeve. Ravno ta izražena politična podpora vseh ministrov za zunanje zadeve Evropske unije mu daje dodatno težo pri pogajanjih za dosego sporazuma. Ravno včeraj sem tudi govoril z gospodom    ŠZ) – 10.05    Laičakom v zvezi s to zadevo.   Kar se tiče berlinskega procesa smo mi izpostavili oziroma tudi želimo spraviti v življenje projekt digitalizacija arhivov nekdanje Jugoslavije. Iz enega preprostega razloga. Ker to bi omogočila mimo vprašanja nasledstva dostop vseh arhivov, vseh držav naslednic oziroma nekdanjih republik Jugoslavije, da dostopajo do arhiva Jugoslavije in s tem, da se omogoči delo vsem tistim zgodovinarjem, raziskovalcem, znanstvenikom ne brez omejitev, ki jih zdaj srečujemo. Zdaj želimo v bistvu zagotoviti finančna sredstva in pa ustrezni okvir na ravni Evropske unije. Zdaj kot veste ima Evropska unija v novi komisiji pod vodstvom komisarja Varhelyija gospodarski in naložbeni načrt za zahodnim Balkan. To je zelo pomemben projekt. S tem v bistvu vrača to regijo, v bistvu daje energijo, kisik tej regiji preko investicijskih projektov, 10 milijard sredstev in z multiplikatorjem preko zasebnih investicij tja do 60 milijard evrov. To je velika priložnost tudi za slovensko gospodarstvo, da bo sodelovalo pri teh investicijah. Na nek način se bo pa tu videlo potem tudi neposreden učinek delovanja Evropske unije s tem, da bo lažje ohraniti, ker to se mi zdi pa ključno, lažje ohraniti mladino, torej izobražen kader v državi, da bo ta izobražen potem razvijal naprej svoje države, ne pa da bo migriral v druge države in znanje, ki ga je pridobil v svoji matični državi na nek način unovčil potem v neki drugi državi.   Zdaj kot veste je tudi v programu predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije v drugi polovici leta 2021 predlog oziroma namen organizirati vrh EU zahodni Balkan in to bo pa, v bistvu vrhunsko srečanje na najvišji ravni, kjer bomo ocenili napredek in pa tudi dali dodatne vzpodbude za približevanje regije Evropski uniji.  Kar se tiče vprašanja gospoda Prebila o iniciativi treh morij. Zdaj kar se tiče naložbenega finančnega sklada. To je na nek način sploh pred pogoj oziroma glavni pogoj, da pristopiš v to iniciativo. Zdaj napovedale so mislim, da že vse države. Nekatere države so že vplačale, ampak vplačale bomo vse države. Kot veste je Amerika tudi napovedala, da bo v ta sklad investirala tja do ene milijarde dolarjev. Želena višina vseh investicij poleg teh državnih oziroma posameznih članic, ki bodo glede na vplačila omogočila delitev glasovalnih pravic v upravnem odboru, bodo v ta sklad investirala tudi zasebna podjetja oziroma investitorji, ki bodo videli perspektive posameznih projektov. In mislim, da je to zelo pomembna oziroma strateška odločitev za Republiko Slovenijo. Kot veste ta regija ima ne vem 28 % ozemlja, mislim, da 25 % prebivalcev, pa samo 10 % BDP-ja Evropske unije. Kar pomeni, da je razvojni potencial nadpovprečen. In namen te iniciative je investicija, tako kot ste sami omenili v infrastrukturo, v kibernetiko, v energijske povezljivosti in s tem v bistvu vzpostavljanje platforme za hitrejši razvoj v prihodnje.   Mislim, da Slovenija mora biti tukaj. Zdaj s tem, s to odločitvijo se je odločila, da bo zraven in zdaj kar se tiče vplačila pa še ni bilo plačilo izvedeno, samo sklep je bil sprejet, da pristopamo k temu in ko se bo ta zadeva tudi dejansko vzpostavila bomo seveda tudi, mislim da po obrokih, da bo / nerazumljivo/ plačeval v ta sklad. Namenjeno je bilo že, da v oktobru poteka v Talinu to vrhunsko srečanje držav, ki so pristopile k iniciativi treh morij skupaj z več kot 500 predstavniki investitorjev, vendar zaradi covida je pač ta zadeva odpadla in je bilo izvedeno zgolj srečanje na, torej predsedniški in potem na ministrski ravni v virtualni obliki.  Upam, da sem odgovoril. Hvala.
Hvala lepa.  Še gospa Lidija Divjak Mirnik za dopolnitev vprašanja.    ŠZ) – 10.10    Izvolite.    LIDIJA DIVJAK MIRNIK (PS LMŠ): Hvala lepa še enkrat.  Zdaj minister jaz razumem, da pač mi ne morete tega odgovora dati. Vljudno bi vas prosila, če lahko poskrbite, da pisni odgovor dobim. Bi pa vam kljub temu želela prebrati 55. člen Ustave Republike Slovenije, ki govori o svobodnem odločanju o rojstvu otrok in sicer takole: »Odločanje o rojstvu otrok je svobodno. Država zagotavlja možnosti za uresničevanje te svoboščine in ustvarja razmere, ki omogočajo staršem, da se odločajo za rojstvo svojih otrok.«   Če pa dovolite še samo moj komentar. Jaz si nikakor ne želim, da kdor drugi ali pa kdorkoli drug odloča o tem, kaj bom počela s svojim telesom, še najmanj si želim, da o tem odloča kakšen svet starcev.  Hvala lepa.    PREDSEDNICA MONIKA GREGORČIČ: Hvala lepa.  Odgovor pisni boste prejeli. S tem pa tudi zaključujem to točko dnevnega reda in se sodelujočim, predvsem ministru doktor Logarju zahvaljujem za sodelovanje.     Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI KONVENCIJE SVETA EVROPE O INTEGRIRANEM PRISTOPU K VARNOSTI, VAROVANJU IN STORITVAM NA NOGOMETNIH TEKMAH IN DRUGIH ŠPORTNIH PRIREDITVAH.   Predlog zakona je bil objavljen na spletnih straneh Državnega zbora, 15. oktobra 2020. 28. oktobra pa ste prejeli tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki k predlogu zakona ni imela pripomb. 3. novembra ste prejeli mnenje Komisije Državnega sveta, za mednarodne odnose in evropske zadeve.   Pričenjamo drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo o tem predlogu. Želi besedo predlagatelj za dopolnilno obrazložitev? Doktor Anton Olaj, državni sekretar z Ministrstva za notranje zadeve. Izvolite.    DR. ANTON OLAJ: Hvala, predsedujoča. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.  Športne aktivnosti v Evropi pritegnejo veliko število navijačev in zanimanje medijev, hkrati pa ustvarijo tako pozitivne, kot negativne strasti in dejanja. Primeri nasilja, nereda in drugih odklonskih ravnanj se povezujejo predvsem z nogometom. Po več dramatičnih incidentih, posebej tragedij na stadionu Hejsii leta 1985, se je okrepilo zavedanje o nujnosti vzpostavitve zavezujočih odzivov na pojav huliganstva in drugega nasilja, povezanega z nogometom. Posledično je bila pripravljena evropska konvencija o nasilju in nedostojnem vedenju gledalcev na športnih prireditvah, zlasti na nogometnih tekmah, številka 120.   V zadnjih letih se je izkazalo, da vsebina te konvencije iz leta 1985 ne ustreza več praksam in pristopom, ki so se razvili v času njene uveljavitve. Zato je v bistvu predlagana v sprejem nova konvencija Sveta Evrope, z namenom zagotovitve, da nogomet in druge športne prireditve nudijo varno in prijetno okolje za vse prisotne posameznike. Konvencijo odraža evropske izkušnje, ki dokazujejo, da osredotočenje zgolj na varnostna tveganja ne nudijo primernih in učinkovitih ukrepov za zmanjševanje teh tveganj in zagotavljanje varnega in prijetnega vzdušja na stadionih. Zato konvencija spodbuja sodelovanje vseh selektivnih javnih in zasebnih organizacij, ter drugih deležnikov, kar se kaže tudi v poudarku na zagotavljanje učinkovite komunikacije z navijaškimi skupinami in lokalnimi skupnostmi.   Konvencija predstavlja okvirni dokument, ki določa ključna načela in poudarja legitimna pričakovanja udeležencev, da se na športnih prireditvah počutijo varne. Zato je poudarjena potreba po preprečevanju nasilja in spoštovanju vladavine prava na stadionih in izven njih. Izpostavljena je tudi pomembna vloga športa pri spodbujanju temeljnih načel Sveta Evrope, kot so socialna kohezija, strpnost in boj proti diskriminaciji. Na državah podpisnicah je, da načela konvencije prilagodijo nacionalni zakonodaji in okoliščinam, še posebno resnosti in varnostnih tveganj, povezanih s športnimi prireditvami na njihovem ozemlju. Določbe konvencije se uporabljajo za vse domače in mednarodne profesionalne nogometne tekme. Vsaka država pogodbenica pa določi, ali bo določbe te konvencije     ŠZ) – 10.15    uporabljala tudi za manjše nogometne tekme in druge športne prireditve, kjer prihaja do primerljivih tveganj in izzivov.   Konvencije predvideva več ukrepov za preprečevanje in kaznovanje nasilnih dejanj in neprimernega ravnanja, vključno s prepovedjo vstopa na stadione, postopki sankcioniranja omejitvami potovanja v tujino na ogled nogometnih tekem. Države podpisnice se zavezujejo h krepitvi policijskega sodelovanja in sicer z ustanovitvijo ali pa imenovanjem, da imenujejo državno nogometno informacijsko točko. Naloga te točke je izmenjava informacij in usklajevanje mednarodnega policijskega sodelovanja, v zvezi z nogometnimi tekmami na mednarodni ravni.  Zdaj trenutno ratifikacije te nove konvencije preneha veljavnost te prejšnje stare konvencije. V bistvu na ta način je vsebina te konvencije podana in v bistvu nagovarjam spoštovani odbor, ki izdaja mnenja in podpori Zakona o ratifikaciji te konvencije.  Hvala.    PREDSEDNICA MONIKA GREGORČIČ: Hvala lepa.  Besedo dajem predstavniku Komisije Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve, gospodu Igorju Antauerju. Izvolite.    IGOR ANTAUER: Gospa predsednica, hvala lepa za besedo.  Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve Državnega sveta je predlog zakona o ratifikaciji konvencije Sveta Evrope o integriranem pristopu k varnosti, varovanju in storitvam na nogometnih tekmah in drugih športnih prireditvah obravnavala 27. oktobra 2020 in po razpravi sklenila, da zakon podpira. V razpravi je bilo dostikrat omenjeno, da je sila pomembno, da so se razmere na takih športnih prireditvah v zadnjem času spremenile, glede na to, da je stara konvencija iz leta 1985 in je bistveno posodila pravzaprav ta odnos do organizacije in varovanja na teh prireditvah.  Glede na to, da je pristop v tem primeru bolj integralen kot je bil v preteklosti. Glede na to, da so nekatere nove relacije, ki so pomembne za varnost varovanih storitev na športnih prireditvah in pravzaprav gre za to, da vsi udeleženci teh prireditev, gledalci, pa tudi akterji, da so varni in da se počutijo dobro v teh prireditvah. Je pomembno, da je tukaj ustvarjen skozi ta integralni pristop partnersko sodelovanje različnih deležnikov. Izraženo je bilo v razpravi, da bi pričakovanja, da bodo lokalni in nacionalni koordinatorji učinkovito zagotavljali pogoje varnega in zaščitnega okolja za vse navzoče, vzorne objekte, kajti namreč ne gre samo za subjektivne element, gre tudi za objektiven element prostora, kjer se ti izvajajo in kvalitetno upravljanje množice. Zdaj ne govorim seveda o upravljanju množice, ampak govorimo predvsem o izhodih, vhodih in gibanju na stadionu in okrog teh športnih objektov.   Seveda imamo tukaj v Sloveniji en problem. Imamo relativno malo primernih objektov, ki bi lahko zagotovili popolno varnost, ki ni toliko povezana s subjektivnim delom, kolikor je z organizacijo gibanja po teh prostorih. Člani komisije se strinjamo, da je konvencija pomemba zaradi podpore državam pri pojavih navijaškega nasilja na športnih prireditvah, ne samo na nacionalnem nivoju seveda, tudi pri organizaciji mednarodnih prireditev. Ta konvencija namreč odraža evropske izkušnje, ki dokazujejo, da je osredotočenje zgolj na varnostno tveganje, ne nudi primernih in učinkovitih ukrepov za zmanjšanje tveganja in zagotavljanje varnega in prijetnega vzdušja na stadionih. Opozarjam pa nekaj, kar ni sicer izrecno v tem dokumentu, ki smo ga poslali, ozaveščanje in preventivno delovanje je sila pomembna zadeva. Zdaj ne vem koliko za tiste, ki so že v teh skupinah, ki nekatere se bojim hodijo na stadione, namesto na gostilniški pretep na stadion, ampak za tiste, ki bodo še vstopali v te    ŠZ) – 10.20    skupine, zato naj imajo dostojen odnos do sogledalcev in seveda tudi do športnikov.  Komisija je sicer nekaj govorila, da je včasih so te prireditve tudi politično zlorabljene, ampak mislim, da je to stvar politike na relaciji športa in mislim, da ni pomembno. Tako, da komisija kot taka predlog podpira.  Hvala lepa.    PREDSEDNICA MONIKA GREGORČIČ: Hvala lepa.  Prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih predloženega zakona. Predlagam, da po končani razpravi glasujemo o vseh členih skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne. Odpiram razpravo poslank in poslancev. Prvi je na vrsti magister Andrej Rajh. Izvolite.    MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Hvala lepa, predsedujoča za besedo.   Res je, v bistvu šport je aktivnost, ki združuje športne aktivnosti, športne tekme in prireditve so zadeve, ki v bistvu tudi nekako združujejo narod in v bistvu športniki dajejo pozitivni zgled mlajšim generacijam. Dejstvo je, da se žal na športnih prireditvah, tudi v enem manjšem obsegu dogajajo neredi, za katere je po navadi zaslužno 10 ali pa 20 izgrednikov. In prav te probleme, ta predlog seveda naslavlja in jaz ga seveda zato zelo podpiram. Varnost na prireditvah je eno od ključnih zadev, da se lahko večina gledalcev počuti varne. Poglejte, na nogometno tekmo pride 10 tisoč gledalcev, probleme pa dela 10 ali pa 20. In tudi ni normalno, da mora nogometne tekme varovalti 100 ali pa 200 policistov in varnostnikov.   V stari Jugoslaviji, kjer je bilo domnevno vse narobe je na nogometni sta bila prisotna dva ali pa trije rajonska policista, pa ni bilo nobenih izgredov ne na tekmi, ne v mestu. Prav je, da mi te izzive, ki so povezani z varnostjo udeležencev na nogometnih prireditvah, pa ne samo na nogometnih prireditvah, so tudi hokejske prireditve ali pa na primer tudi vaterpolo. Dogodki v Sloveniji so zelo nazorni, da se jih naslovi in da se ekstremizem, ki se očitno enim zelo majhnim in omejenem delu na teh prireditvah pojavlja naslovi in bom rekel ustrezno in učinkovito odpravi. Tako, da v bistvu v Poslanski skupini SAB bomo predlog podprli.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Še kakšen interes za razpravo? Ugotavljam, da ne. Zato razpravo zaključujem in prehajamo na glasovanje o vseh členih predloga zakona. Glasujemo.  Kdo je za? (15 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da so členi sprejeti.  Ker k predlogu zakona ni bil sprejet noben amandma, Odbor za zunanjo politiko predlaga Državnemu zboru, da predlog zakona obravnava v predloženem besedilu in ga sprejme. Odbor bo zboru pisno poročal. S tem zaključujem 2. točko dnevnega reda in se sodelujočim pri tej točki lepo zahvaljujem za sodelovanje.     Prehajamo na 2.A TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O PRENEHANJU VELJAVNOSTI BILATERALNIH INVESTICIJSKIH POGODB MED DRŽAVAMI ČLANICAMI EVROPSKE UNIJE.   Predlog zakona je bil objavljen na spletnih straneh Državnega zbora 2. novembra 2020, 6. novembra pa ste prejeli mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki k predlogu zakona ni imela pripomb.   Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo o tem zakonskem predlogu. Besedo za dopolnilno obrazložitev dajem gospodu Simonu Zajcu, državnemu sekretarju na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Izvolite.
Simon Zajc
Hvala gospa predsednica. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.   Dovolite da vam na kratko predstavim gradivo Predlog zakona o ratifikaciji sporazuma o prenehanju veljavnosti bilateralnih investicijskih pogodb med državami članicami    ŠZ) – 10.25 Evropske unije. Sodišče Evropske unije je sodbo Ahmeja odločijo, da so arbitražne klavzule v bilateralnih sporazumih o spodbujanju in zaščiti investicij in tako imenovani intra-EU BIT, v nasprotju s pravom Evropske unije. Po izdaji sodbe so Evropska komisija in države članice EU razpravljale, kako sodbo implementirati v praksi. Prvi korak so bile politične deklaracije, podpisane 15. in 16. januarja 2019, ki pomenijo politični dogovor o sklenitvi večstranske mednarodne pogodbe med državami članicami EU, o prenehanju dejavnosti intra-EU BIT. In povezanih določbah, na primer vpliv na arbitražne postopke, ki so v teku.  Republika Slovenija je v pogajanjih zastopala stališča v skladu s pobudo in spremembo pobude o sklenitvi zadevnega sporazuma, ki sta bili potrjeni v okviru tega spoštovanega odbora. Vlada Republike Slovenije je na 49. seji, dne 24. oktobra 2019 pod točko 14 obravnavala in tudi sprejela poročilo o pogajanjih za sklenitev sporazuma o prenehanju veljavnosti bilateralnih investicijskih pogodb med državami članicami Evropske unije. Sporazum je bil podpisan 5. maja letošnjega leta. Podpisalo ga je 23 držav članic Evropske unije. S tisti državami članicami, ki zadevnega sporazuma niso podpisale, pa se Slovenija pogaja v skladu s pobudo za sporazumno odpoved v obliki izmenjave not. Sporazum je bil objavljen v Uradnem listu Evropske unije 29. maja 2020, v veljavo je stopil 29. avgusta letos, 30 dni po datumu, ko depozitar prejme drugo listino o ratifikaciji o odobritvi ali sprejetju.  Sporazum o prenehanju veljavnosti bilateralnih investicijskih pogodb med državami članicami Evropske unije je večstranska pogodba mednarodnega prava, ki jo ratificira Državni zbor. Sporazum ima poleg uvodnih določb, 18 členov, ki so razdeljeni v oddelke in štiri priloge. Po zaključku ratifikacijskih postopkov bodo prenehali veljati vsi trenutno veljavni intra-EU BIT-i z državami članicami EU, ki so navedeni v prilogah k sporazumu. Novih intra-EU BIT-ov ni mogoče skleniti, novih arbitražnih zahtevkov ni mogoče vložiti, za postopke v teku so določeni prehodni ukrepi, na primer vlagatelj pridobi dodatno pravno varstvo. To je postopek pred nacionalnim sodiščem in strukturiran dialog.  Odločbe arbitražnih terminalov v državah članicah EU ni mogoče izvršiti. Namesto intra-EU BIT se za zaščito v naložbi v okviru Evropske unije upravljajo pravila notranjega trga in nacionalno pravo držav članic. Sporazume ne posega v delitev pristojnosti med Evropsko unijo in državami članicami Evropske unije. Sporazum tudi ne vpliva na spore na podlagi pogodbe o energetski listini. Nima vpliva na javno upravo, proračun, pravni red Republike Slovenije ali na okolje. Za zaščito naložb in vlagateljev se uporabljajo določbe prava EU in nacionalnega prava. V okviru EU poteka tudi dialog za okrepitev zaščite naložb. Prenehanje intra-EU BIT je v interesu Republike Slovenije tudi zato, ker se s tem izognemo postopku za ugotavljanje kršitev pravnega reda EU.  Toliko. Hvala.
Hvala lepa.  Prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih predloženega zakona. Prav tako predlagam, da po končani razpravi glasujemo o vseh členih skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne. Sedaj odpiram razpravo in dajem besedo poslankam in poslancem. Ugotavljam, da interesa za razpravo ni, zato zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje o vseh členih predloga zakona. Glasujemo.  Kdo je za? (16 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da so členi sprejeti.  Ker k predlogu zakona ni bil sprejet noben amandma, Odbor za zunanjo politiko predlaga Državnemu zboru, da predlog zakona obravnava v predloženem besedilu in ga    ŠZ) – 10.30    sprejme. Odbor bo zboru pisno poročal. S tem zaključujem 2.a točko dnevnega reda.    Prehajamo na 2.B TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI PRIDRUŽITVENEGA SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN EVROPSKO VESOLJSKO AGENCIJO.  Predlog zakona je bil objavljen na spletnih straneh Državnega zbora, 6. novembra 2020. 9. novembra ste prejeli mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki k predlogu zakona ni imela pripomb. Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo o tem predlogu zakona. Besedo za dopolnilno obrazložitev dajem predstavniku predlagatelja, gospodu Simonu Zajcu, državnemu sekretarju na Ministrstvu za gospodarstvo in tehnologijo. Izvolite.    SIMON ZAJC: Hvala še enkrat, gospa predsednica.  Pridružitveni sporazum med Vlado Republike Slovenije in Evropsko vesoljsko agencijo, s kratico ESA se sklepa zaradi nadaljnje krepitve odnosov med našo državo in pa Agencijo ESA na naši poti k polnopravnemu članstvu v tej agenciji. Slovenija je začela sodelovati z ESO leta 2010 s podpisom petletnega sporazuma evropske sodelujoče države. Potem leta 2016 je to sodelovanje nadgradila s podpisom pridružitvenega sporazume med Vlado Republike Slovenije in evropsko vesoljsko agencijo o spodbujanju sodelovanja v izključno miroljubne namene, med evropskimi državami na področju vesoljskih raziskav in vesoljskih tehnologij, ter njihove uporabe v vesolju, ki je Sloveniji prinesel status pridružene države članice in njenim podjetjem in inštitucijam omogočil sodelovanje pri izbranih razpisih ESE. Sloveniji ta status poteče decembra prihodnje leto. V  skladu z določili sporazuma se mora država podpisnica sporazuma eno leto pred iztekom veljavnosti opredeliti o nadaljnjem sodelovanju z ESO, pri čemer pa ima dve možnosti. Prva možnost je polnopravno članstvo v ESI takoj po preteku obstoječega sporazuma. Ali pa druga možnost, ki pa je sklenitev dopolnjenega pridružitvenega sporazuma, s tako imenovanim programom za nove države članice. Za polnopravno članstvo mora država izpolnjevati nekatere pogoje. In sicer geografsko poročilo povračila more biti najmanj 85 %. Delež projektov industrije, glede na delež projektov institucij mora znašati 75 % v prid industriji in pa država mora imeti objavljeno nacionalno strategijo o vesolju.   Na priporočilo ESE in ker v času pogajanj Slovenija še ni dosegla 85 % geografskega povračila, se je Slovenija opredelila za sklenitev dopolnjenega pridružitvenega sporazuma, s programom za nove države članice, ki bo vodil do polnopravnega članstva Slovenije v ESI in sicer leta 2024. Namen programa za nove države članice je aktivna priprava države na polnopravno članstvo, spodbujanjem industrije preko ciljnih aktivnosti in razpisov. Slovenska podjetja bodo še naprej lahko sodelovala v vseh razpisih opcijskih programov, za katere bo Slovenija finančno prispevala. Na podlagi tega novega sporazuma pa bodo objavljeni razpisi namenjeni samo slovenskih podjetjem in inštitucijam, ki bodo zapolnili vrzeli na tistih področjih, pri katerih Slovenija ne vplačuje prispevka in podjetja trenutno niso mogla sodelovati.  Potem bodo organizirana usposabljanja in delavnice, ki bodo naša podjetja opolnomočila za uspešnejše sodelovanje na obstoječih razpisih ESE in pa možno bo sodelovanje zaposlenih ESE pri delu na MGRT, ter stažiranje slovenskih podjetij ali vladnih institucij na ESI. Na podlagi novega sporazuma se finančna obveznost Slovenije postopoma povečuje. Poleg osnovne članarine, ki znaša nekaj manj kot 500 tisoč evrov na leto in sredstva za opcijske programe bo Slovenija v program za nove države članice vplačala dodatna sredstva in sicer 500 tisoč v 2020, potem prihodnje leto 700 tisoč, v letu 2022 900 tisoč in v letu 2023 milijon 200 tisoč.  Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo bo zagotovilo dodatna proračunska sredstva na proračunski postavki, programi ESA. Slovenija je v    ŠZ) – 10.35    ESO od leta 2016 vplačala približno 10 milijonov evrov, slovenska podjetja in institucije pa so pridobile za približno osem milijonov evrov projektov. Kar nekaj projektov pa je še v fazi implementacije oziroma pogajanj, tako da ta številka se bo še nekoliko popravila. Slovenija je pri črpanju sredstev v ESI med uspešnejšimi državami, še posebej ob upoštevanju dejstva, da smo z aktivnostmi konkretneje začeli šele leta 2017. ESA je namreč izredno kompleksna mednarodna organizacija, kjer uspejo le najboljši. Z gotovostjo lahko rečem, da se je Slovenija z vrhunskimi dosežki slovenskih podjetij uspešno pozicionirala na vesoljski zemljevid.  Zdaj sodelovanje z ESO pa ni pomembno le zaradi prejetih projektov, ampak predvsem zaradi multiplikativnih učinkov. Sodelovanje na projektih ESE je namreč zelo pomembna referenca za pridobivanje potem naprej ostalih mednarodnih projektov. Kot primer vam lahko dam en primer slovenskega podjetja, ki je preko ESE pribilo projekt v višini 400 tisoč evrov, ampak zaradi tega projekta potem je in te reference je pridobili nadaljnji posel v višini, približno dveh milijonov evrov. Tako, da sodelovanje z ESO odpira vrata tudi do EU razpisov s področja vesolja, kjer je sicer črpanje s strani Slovenije zelo majhno, saj EU ne pozna instrumenta geografskega povračila.   V Sloveniji je trenutno identificiranih približno 40 podjetij in institucij, ki delujejo na področju vesolja. Glede na letošnjo uspešno izstrelitev prvih dveh slovenskih satelitov in napovedi prihodnjih aktivnosti vseh vključenih akterjev ni dvoma, da je področje vesolja za Slovenijo strateškega pomena. Predstavljena dopolnitev sporazuma bo omogočila nadaljnji razvoj tega perspektivnega področja do te mere, da bo Slovenija sposobna v celoti izkoristiti priložnosti, ki jih bo prineslo polnopravno članstvo v Evropski vesoljski agenciji. Predvsem pa je novi sporazum pomemben za nova podjetja in institucije, ki se šele vključujejo v vesoljski sektor. Zaradi visokih tehnologij in hitrega razvoja je prav vesoljski sektor tisti, ki lahko spodbudi gospodarski razvoj tudi drugih sektorjev in pripomore k dosegi našega cilja za zeleno, čisto in pametno gospodarstvo. Zato je pomembno, da mu nudimo ustrezno podporo.   Predlagam, da predlog zakona o ratifikaciji pridružitvenega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Evropsko vesoljsko agencijo, spoštovani poslanci podprete.  Hvala.    PREDSEDNICA MONIKA GREGORČIČ: Hvala lepa.  Prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih predloženega zakona. Predlagam, da po končani razpravi glasujemo o vseh členih skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne. Odpiram razpravo poslank in poslancev. Gospod Jožef Horvat, izvolite.    JOŽEF HORVAT (PS NSi): Hvala lepa, spoštovana gospa predsednica. Spoštovani državni sekretar, kolegice in kolegi.  Jaz razumem obravnavo tega predloga zakona o ratifikaciji pridružitvenega sporazuma med vlado Republike Slovenije in Evropsko vesoljsko agencijo, kot velik uspeh za Slovenijo. Kar nekaj let je bilo potrebnih, nekaj let truda, prepričevanja, doseganja nekih vmesnih etapnih zmag, da smo prišli do tega trenutka. In ta dogodek bi gotovo zaslužil neko, morda celo enkrat neko tematsko razpravo, ne toliko na Odboru za zunanjo politiko, bolj na Odboru za gospodarstvo. In prav v tej luči mi v Novi Sloveniji vidimo izjemen potencial za slovensko gospodarstvo, za slovenska podjetja, praktično za vsako slovensko podjetje, ki je ali pa razvojno-raziskovalno institucijo, ki razvija produkte ali storitve, ki sodijo v delovni program ESE in v področju v katerih Slovenija zdaj že sodeluje.   Naš cilje je, naša želja, želja Nove Slovenije, da postanemo dejansko enkrat tudi polnopravni člani. Danes je Slovenija pridružena članica Evropske vesoljske agencije, kar nudi, kot rečeno slovenskim podjetjem in razvojno raziskovalnim institucijam možnost    ŠZ) – 10.40    sodelovanja pri projektih ESE, na področju vesoljskih tehnologij. Poudarjam, sodelujejo lahko podjetja in inštitucije, ki se ukvarjajo z inovativnimi materiali, tehnologijami, procesi ali informacijskimi rešitvami. Priložnost za sodelovanje z ESO imajo tudi mala in srednja podjetja, kar potrjujejo uspešni projekti podjetij iz Slovenije, ki so to priložnost že izkoristila. Danes ima ESA 22 držav članic. Od tega 20 držav članic Evropske unije, plus Norveška in Švica. Kanada na primer ima podobno kot Slovenija status pridružene članice, vse preostale države članice Evropske unije pa imajo z ESO sklenjeno eno od oblik sporazuma o sodelovanju.  Morda še finančna dimenzija oziroma budget. Budget ali lepša proračun ESE v letošnjem letu znaša približno 6,7 milijarde evrov. To je veliko denarja in prispevek Slovenije na letni ravni znaša okvirno tri milijone evrov. ESO financirajo njene članice in seveda tudi drugi poslovni partnerji. Približno eno tretjino sredstev običajno zagotovi Evropska unija za izvajanje programov, kot so Galileo, Egnos, Kopernikus, / nerazumljivo/ in ESST. Skratka, gre za velik dosežek in potrebno je izraziti hvaležnost vsem tistim, ki so pripeljali do te točke, ko danes na tem odboru obravnavamo predlog zakona o ratifikaciji pridružitvenega sporazuma.  Vesel sem tudi, da sem zasledil na portalu gospodarske zbornice Slovenije, poziv slovenskim podjetjem in razvojno raziskovalnim inštitucijam, da spremljajo razpise, ki jih objavlja ESA, za različna področja. Zdaj najbrž ni časa, da bi vsa ta področja podrobneje opisali, ampak gre za različne programe, kot je program opazovanja zemlje, program splošnih tehnologij, program človeške in robotske raziskave, potem pa še različni novi programi za Slovenijo. Vesel sem tudi, da že omenjena gospodarska zbornica na nek način skrbi tudi za to, da podjetjem oziroma slovenskemu gospodarstvu pojasni, prvič zakaj sploh poslovati z ESO in drugič, kako poslovati z ESO. Seveda so vsi birokratski postopki gotovo zelo komplicirani, zato se je potrebno na tem področju tudi izobraziti, da prideš s svojim dobrim programom, za katere verjamem, da jih slovenska podjetja imajo, da seveda potem tudi prideš do finančnih sredstev, s katerimi financiraš razvojne projekte.  Bilo bi zanimivo morda na koncu leta enkrat narediti primerjavo na eni strani Slovenija vplača kot članarino, ki je res ena najvišjih, približno tri milijone evrov. Koliko od tega pa suma sumarum slovensko gospodarstvo dobi? Jaz verjamem, da je bilanca pozitivna in to bi morali mi, ja tudi poslanci, ki bomo zdaj pritisnili tipko za zakon o ratifikaciji, nekako promovirati tudi v slovenski javnosti, ker zlahka in pavšalno se hitro da diskutirati v tej smeri, kaj pa imamo mi od teh treh milijonov, kaj pa ima Slovenija od tega. Potrebno je povedati in dejansko prikazati s številkami te multiplikativne učinke našega članstva, če sem bolj točen, pridruženega članstva v ESI, kaj od tega ima gospodarstvo. In še več. Enkrat bi si želel res, da bi v Državnem zboru imeli tudi morda neko razstavo ali pa na pristojnem odboru neko tematsko sejo v kateri bi res o vsebini govorili in bi se, ker nekateri bi se tudi seznanili s projekti najuspešnejših slovenskih podjetij, ki sodelujejo z ESO. Torej tu     ŠZ) – 10.45    na tem področju želim slovenskemu gospodarstvu še res eno svetlo in vesoljsko prihodnost.   Hvala lepa.    PREDSEDNICA MONIKA GREGORČIČ: Hvala lepa.  Še kakšen interes za razpravo? Ja, magister Andrej Rajh, izvolite.    MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Hvala lepa, predsedujoča.  Jaz bi se rad, najprej pozdravljeni vsi gostje, kolegice poslanke in poslanci. Jaz bi se kar navezal na besede mojega predhodnika to, da smo sedaj postavi pridruženi člani Evropske vesoljske agencije je za Slovenijo zelo pomembno, saj smo postali del elitnega kluba znanja, raziskav in inovacij. In prav je tudi z Državnega zbora, zato gre poziv vsem podjetjem, da naj izkoristijo vse priložnosti, ki jih evropske raziskovalne inštitucije, pa klastri ponujajo, torej da se prijavljajo na razpise, da pogledajo kam gre razvoj. Zavedati se moramo, da sta vojaška, kot tudi vesoljska industrija v bistvu marsikdaj tlakovali razvoj uporabi civilnim rešitvam za civilno industrijo. Na primer mobitela danes ne bi imeli, če ne bi bil razvit za potrebe vojaške industrije in vesoljske tehnologije. Prav tako GPS. In to so stvari, ki jih danes prav zahvaljujoč tem bazičnim raziskavam, ki jih te inštitucije izvajajo imamo.  Torej jaz bi na tem mestu pozval tudi državna in paradržavna podjetja, da postanejo zelo aktivna pri razvoju, pri inovacijah, pri črpanju evropskih sredstev. Slovenija je v eni gospodarski krizi. Vemo, da v državnem proračunu manjka približno polovico načrtovanih, torej da manjka približno 50 % sredstev za pokritje načrtovanih prihodkov in da je to v tem trenutku pokrito z zadolževanjem in da mi preprosto potrebujemo inovacije in razvoj in zato v bistvu pozivam državna in tudi paradržavna podjetja, ki imajo več resursov, več ljudi, ki se lahko ustrezno organizirajo, da pristopijo k vsem tem možnostim, ki jim ponuja Evropa in tako pomagajo širšemu gospodarstvu, ki pa nima mogoče teh infrastrukturne kapacitete, da bi se lahko prijavila na komplicirane razpise. Ker ti razpisi so komplicirani zato, ker je v bistvu tu zadaj zelo visoka dodatna vrednost, da na tak način ta podjetja pomagajo širšemu slovenskemu gospodarstvu. Jaz bom seveda zakon podprl.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Še kakšen interes? V kolikor ne, dajem besedo za odzive še državnemu sekretarju, gospodu Zajcu. Izvolite.    SIMON ZAJC: Hvala lepa.  Na kratko odgovor na eno vprašanje in dva komentarja mogoče. Ja vesolje postaja pomembno področje, kamor vse velike gospodarske sile seveda vlagajo in polagajo veliko pozornosti in pa tudi svojih sredstev. In Evropska unija pri tem ni nobena izjema. Ravno nasprotno. ESA si želi doseči raven NASE ali pa postati celo boljša. To dokazuje oziroma na to nakazuje tudi sam budget ESE, ki je zdaj že 14,4 milijard evrov in kaže na to, kako pomembno to področje je. Poleg tega je Evropska komisija tudi ustanovila direktorat za obrambno in vesoljsko industrijo in za nas je seveda vsekakor pomembno in nujno, da pri tem kolikor se le da sodelujemo.   To je tudi področje, kjer imamo neposredne koristi. Tako s tem, ko se vplača sredstva za članarino imajo naša podjetja takoj koristi. Recimo v zadnjih štirih letih smo vplačali nekje 10 milijonov približno, mislim da malenkost manj in smo že dobili za osem milijonov projektov, nekateri projekti pa še tečejo. To se seveda spreminja, tako da bomo to številko vplačila in izplačila skoraj izenačili. Potem pa so še te dodatni projekti, ki jih podjetja dobijo na podlagi referenc sodelovanja z ESO. Tako, da tu v tem primeru res ni nobenega dvoma, da je za Slovenijo to / nerazumljivo/ situacija v vsakem primeru tudi ekonomsko in finančno profitiramo. Hkrati pa je to seveda dobra podlaga za nadaljnji razvoj brez vlaganja v tehnologijo, kar pa ta podjetja in institucije, ki sodelujejo v ESI zagotovo počnejo, seveda ne bo ustreznega napredka našega gospodarstva in naše družbe.  Zdaj pomembno to obdobje do 2024 je pomembno zaradi    ŠZ) – 10.50    tega, ker se bomo v tem obdobju pripravili, predvsem pa se bodo podjetja pripravila na polnopravno članstvo. Namreč pomembno je, da mi imamo podjetja in znanja, ki lahko sodelujejo in ki potem lahko kandidirajo za ta sredstva in jih tudi pridobijo. V tem času bodo prav samo za našo državo objavljeni razpisi, kamor se bodo podjetja lahko prijavila, tudi nova ki sedaj še ne sodelujejo in na ta način se bodo lahko tudi izobrazila za to, da bodo ko pridemo do polnopravnega članstva seveda zelo efektivno lahko sodelovala. Mi bomo tudi organizirali izobraževanja za to, da bodo podjetja potem seveda opravnomočena za uspešnejše sodelovanje na obstoječih razpisih.   Tako, da še enkrat hvala za do zdaj izraženo podporo.    PREDSEDNICA MONIKA GREGORČIČ: Hvala lepa.  S tem zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje o vseh členih predloga zakona. Glasujemo.  Kdo je za? (17 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da so členi sprejeti.  Ker k predlogu zakona ni bil sprejet noben amandma, Odbor za zunanjo politiko Državnemu zboru predlaga, da predlog zakona obravnava v predloženem besedilu in ga sprejme. Odbor bo zboru pisno poročal. S tem zaključujem 2.b točko dnevnega reda in se sodelujočim pri tej točki lepo zahvaljujem.     Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA – MEDNARODNA DEJAVNOST DRŽAVNEGA ZBORA.  Ker pod to točko nismo prejeli nobenih vsebin za obravnavo, to točko zaključujem.    Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA – RAZNO.  Želi morda kdo besedo? Ugotavljam, da ne. In s tem zaključujem tudi 4. točko dnevnega reda, ter 70. sejo Odbora za zunanjo politiko. Vsem najlepša hvala za sodelovanje in lep dan še naprej.    Seja je bila končana 11. novembra 2020 ob 10.52.