Do nadaljnega zaradi prenove spletnega mesta Državnega zbora podatkov na Parlametru ne osvežujemo, ker strojno berljivi podatki trenutno niso dosegljivi. Se opravičujemo za nevšečnosti.

54. izredna seja

Državni zbor

18. 12. 2020
podatki objavljeni: 18. 12. 2020

Transkript

Spoštovani kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje, začenjam 54. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 58. člena, prvega odstavka 60. člena, ter 93.a člena Poslovnika Državnega zbora in na podlagi odločitve Kolegija predsednika Državnega zbora, sprejete na 87. seji 11. 12. 2020.  Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanki in poslanci: mag. Bojana Muršič od 14. ure dalje, Iva Dimic, Ferenc Horváth, Jože Tanko in Samo Bevk, do 15. ure. Do roka, ki ga je na podlagi tretjega odstavka 93.a člena Poslovnika Državnega zbora določil kolegij, so za danes sodelovanje na seji izven sedeža Državnega zbora z uporabo aplikacije za sejo na daljavo, najavili naslednji poslanke in poslanca: mag. Karmen Furman, Eva Irgl, Anja Bah Žibert, Brane Golubović in Franc Kramar. Na sejo sem vabil predstavnike Vlade, k obe točkama dnevnega reda. Vse prisotne lepo pozdravljam!  V skladu z drugim in četrtim odstavkom 93.a člena Poslovnika Državnega zbora, dnevni red seje Državnega zbora na daljavo določi Kolegij predsednika Državnega zbora, s sklicem, zato o njem ne bomo glasovali.    Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VOLITVAH V DRŽAVNI ZBOR, v okviru skrajšanega postopka.  Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina 37 poslank in poslancev, s prvo podpisano Mašo Kociper.  Za uvodno obrazložitev predloga zakona, dajem besedo predstavnici predlagatelja, Maši Kociper.
Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, danes ne odločamo o kar enem zakonu, odločamo o zelo pomemben zakonu. Predsednik Pahor bi rekel, da odločamo o najbolj eminentnem političnem vprašanju. Gre za to, kako v demokratičnem sistemu, sistemu, ki ga imamo tudi v Sloveniji, ljudje, volivci, izvolijo svoje predstavnike v Državni zbor. Po kakšnem sistemu? Po takšnem, kot ga je določila Ustava Republike Slovenije in po takšnem, tako pomembnem zakonu, da je »ustavodajalec« določil, da se mora ta zakon sprejemat z dvotretjinsko večino in to je večina, ki jo za spremembo tega zakona potrebujemo danes.  Ko je pred časom Ustavno sodišče Republike Slovenije določilo, da je obstoječi volilni sistem neustaven, kajti ne omogoča dosledno uporabo načela enake volilne pravice, je hkrati določilo rok, v katerem mora ta zbor, spoštovani parlament, zakon popraviti. Ta rok je 21. 12. 2020.         Danes smo 18. 12. 2020 rok torej poteče v ponedeljek. Čeprav je Ustavno sodišče nakazalo dve možni poti za rešitev protiustavnosti ena je ta, da se volilne okraje, ki so sporni ukinejo in se uvede preferenčni glas, druga pa je ta, da se volilni okraji ustrezno spremenijo. Zaenkrat drugega zakona, ki bi urejal ureditev volilnih okrajev in njihovo spremembo in omogočil to spremembo v roku sploh še ni v Državnem zbor. Poslanci zlasti tisti, ki ste bili tako odločni in glasni, ko ste govorili o tem kako je treba udejanjiti ustavne odločbe tudi na primer tisto zelo dvoumno o javnem šolstvu oziroma o zasebnem šolstvu upam, da se zavedate svoje odgovornosti. Danes bomo torej odločali na odboru je zakon dobil podporo o tem ali v tem Državnem zboru lahko zagotovimo dvotretjinsko večino za to, da bi volivci končno imeli odločilen vpliv na to kdo bo njihov izvoljen poslanec. Vsi vemo pravzaprav se v obstoječem volilnem sistemu volivci odločajo za stranko in tudi tisti poslanci, ki si morda prilaščate velike zasluge pri tem, da so prav vas izvolili volivci se mislim, da zavedate, da je ključna vloga stranke. Če stranke ne bi vas postavila v tisti okraj, če ne bi dobila dovolj visoko večino po celi Sloveniji morda tudi vi ne bi bili izvoljeni. Danes se pravi pa s tem zakonom uvajamo drugo možnost. Možnost, da ljudje s preferenčnim glasom, ki ga poznamo iz evropskih volitev točno določijo kdo iz liste, ki je predlagana bo izvoljen kot njihov predstavnik kot tisti, ki bo njihov glas zastopal v Državnem zboru. Ukinjamo torej volilne okraje, ki bi ostali samo na administrativni ravni za preferenčni glas pa določamo sistem, ki ga ljudje zelo dobro poznajo iz evropskih volitev. In še nekaj, prag, ki je določen za to, da lahko nekdo nekoga prehiti, če rečem po domače je določen zelo nizko na 4,5 odstotke še nižje kot je to določeno po evropskih volitvah. Ker zadnjič niso bili sprejeti okraji morajo biti kandidatne liste polne se pravi stranka mora biti sposobna zagotoviti dovolj veliko število kandidatov in ga ponuditi volivcem. Veliko je v zadnjih dneh govora o tem ali je ta sistem dober, boljši, kaj prinaša za poslance. Res je za poslance prinaša veliko tveganje, mnogo bolj nepredvidljivo bo kdo bo lahko izvoljen v Državnem zboru ali ne. Hkrati pa predlaga za volivce veliko dodano vrednost in po upanju nas predlagateljev lahko tudi pozitivno vpliva na večjo volilno udeležbo in morda nekoliko prispeva tudi k večjemu zaupanju volivcev v delo politike.   Ne pozabimo predstavnik ljudstva, poslanec je po naši Ustavi po 80. členu oseba, ki zastopa vse državljanke in državljane ne samo tiste, ki so ga izvolili. Lokalni interesi, interesi občin niso zastopani v Državnem zboru Republike Slovenije, ampak so zastopani v Državnem svetu to naj vas morda vodi pri odločanju. Pa še nekaj, tako kot pri evropskih in lokalnih volitvah tudi ta zakon prinaša potrebo po enakomerni zastopanosti obeh spolov. Na vsaki kandidatni listi mora biti eden od spolov zastopan vsaj 40 odstotno in predvidena je tudi tako imenovana zadrga, ki nam omogoča, da so spoli res enakomerno zastopani.   Spoštovane poslanke in poslanci, vabim vas, da po dobri debati razmislite ali je to primerna sprememba volilnega sistema in jo tudi podprete.   Hvala.
Hvala lepa.   Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku mag. Branku Grimsu.
Hvala za besedo.   Vsem prav lep pozdrav!  Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je ta predlog zakona obravnaval na svoji nujni seji, 11. decembra letos. Predlagatelji so predstavili prednosti, ki jih po njihovem mnenju prinaša njihov predlog. To se pravi, nekoliko večji vpliv volivcev. Med tem ko preostali so opozarjali na centralizacijo, ki v Sloveniji že poteka, tudi nekateri sicer iz strank predlagateljev, in po drugi strani to, da omogoča sedanja rešitev, sedanja ureditev ob ustreznih korekcijah, ki jih je zahtevalo Ustavno sodišče, da pač omogoča bolj enakomerno pokritost celotnega ozemlja Republike Slovenije in s tem dodatno zagotavlja enakomernejši regionalni razvoj. Na koncu je pri glasovanju od 10 predlaganih amandmajev 8 dobilo ustrezno podporo. Kajti, tako kot za zakon v celoti je potrebno tudi za amandmaje doseči absolutno dvotretjinsko večino, tudi na odboru. In s 13 glasovi za in 6 proti je bilo teh osem amandmajev potrjeni, dva pas ta zbrala premalo glasov. Na končnem glasovanju je tudi besedilo v celoti skupaj s sprejetimi amandmaji dobili enako podporo, se pravi 13 glasov za in 6 proti.
Za uvodno predstavitev mnenja dajem besedo predstavniku Vlade. Mnenje bo predstavil Boštjan Koritnik, minister za javno upravo.
Boštjan Koritnik
Spoštovani poslanke in poslanci!   Predlagana sprememba volilnega sistema, ki z namenom večje personalizacije predvideva uvedbo neobveznega relativnega prednostnega glasu je eden od možnih načinov za implementacijo odločbe Ustavnega sodišča. Ne glede na to, pa v zvezi s predlogom Vlada poudarja, da je za sprejem novele ZVDZ potrebno doseči široko, najširše politično soglasje, saj za sprejem zakona, ki ureja volilni sistem potrebna dvotretjinska večina glavo vseh poslancev.   Z namenom odprave ugotovljene neskladnosti, ugotovljene s strani Ustavnega sodišča je Vlada po nastopu mandata ter po zaključku obravnave predloga novel ZVDZD iz januarja 2020, ker predlog takrat ni dobil zadostne podpore oziroma zadostnega števila poslanskih glasov s katerim je bila predlagana enako, vsebinsko enaka sprememba volilnega sistema, kot se predlaga sedaj, še dodatno pozornost usmerila k ureditvi nove razdelitve volilnih okrajev. Rok za uresničitev ustane odločbe je 21. december letos. Glede na navedeno in dejstvo, da je Ministrstvo za javno upravo že več mesecev intenzivno sodelovalo s poslanskimi skupinami v zvezi s pripravo predloga sprememb in dopolnitev zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v Državni zbor pa Vlada meni, torej tudi ta zakon zasleduje implementacijo odločbe Ustavnega sodišča, Vlada meni, da ker je potrebna za tisti zakon navadna večina, da je takšna pot ustreznejša. Hvala.
Hvala lepa.   Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima Poslanska skupina Stranka modernega centra. Stališče bo predstavila Janja Sluga.
Državni zbor se v tem letu sooča že z drugim poskusom izvršitve odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, v kateri je sodišče ugotovilo, da je 4. člen zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev, ki določa območja volilnih okrajev, v neskladju z Ustavo. In to zato, ker v njem določeni volilni okraji po 26. letih več ne ustrezajo merilom, ki jih določa zakon o volitvah v Državni zbor. Rok za odpravo neskladja poteče v par dneh. Z namenom odprave ugotovljene ustavne neskladnosti je že prejšnja koalicija v kateri je sodelovala tudi SMC predlagala novelo zakona o volitvah v Državni zbor, s katero je bila predlagana vsebinsko enaka sprememba volilnega sistema. Uvedba relativnega neobveznega prednostnega glasu ter ukinitev volilnih okrajev. Enako torej kot se predlaga sedaj.   V Poslanski skupini SMC bomo pričujočo novelo tudi tokrat podprli. V SMC smo zagovorniki takšnih sprememb volilnega sistema, ki bodo dejansko zagotovile večji vpliv volivcev na izvolitev njihovih predstavnikov v Državnem zboru. Volivci v sedanjem sistemu ne morejo izbirati med različnimi kandidati na listi kandidatov, ker v vsakem volilnem okraju         nastopa le po en kandidat z vsake liste in volivec dejansko ne glasuje za kandidata, pač pa izbere listo. Posledica takšne ureditve je, da volivec dejansko nima vpliva na izbiro posameznega kandidata znotraj liste, pač pa glasuje o listah oziroma o političnih strankah, ki te kandidate predlagajo. Zato v obstoječem, veljavnem proporcionalnem volilnem sistemu potrebujemo spremembe s katerimi bomo uveljavili načelo personalizacije volitev, ki bo omogočilo, da bodo izvoljeni tisti kandidati, ki bodo prejeli največ glasov, slednje pa omogoča dopolnitev proporcionalnega volilnega sistema s preferenčnim glasom in ukinitvijo volilnih okrajev. Res je, da je predlagana sprememba zgolj eden od možnih načinov za implementacijo odločbe Ustavnega sodišča, vendar je po naši oceni najbližje namenu ustavodajalca, ki je leta 2000 v Ustavo zapisal »poslanci, razen poslancev narodnih skupnosti se volijo po načelu sorazmernega predstavništva ob 4 % volilnem pragu za vstop v Državni zbor, pri čemer imajo volivci odločilen vpliv na dodelitev mandatov kandidatov«.   Predlagani preferenčni glas je podoben tistemu kot ga že uporabljamo za volitve poslancev v evropski parlament. Kot kažejo dosedanji rezultati volitev, je enostaven, volivcem razumljiv in omogoča odločilen vpliv na izvolitev. Dejansko govori v prid temu, da so se na zadnjih volitvah v evropski parlament vsi poslanci tja uvrstili oziroma bili izvoljeno s preferenčnimi glasovi. Zavedamo se, da je volilna pravica ena od temeljnih političnih pravic državljank in državljanov. To pravico uresničujejo posredno z volitvami svojih predstavnikov v Državnem zboru. Za Ustavo skladne volitve pa so pogoj za demokratično oblikovanje legitimne in tudi legalne zakonodajne veje oblasti. Zato je Državni zbor zavezan k temu, da bodisi v roku, ki ga je postavilo Ustavno sodišče oziroma najkasneje pred razpisom naslednjih volitev izglasuje spremembo volilne zakonodaje, ki bo sledila omenjeni odločbi. Četudi ta novela Zakona o volitvah ne bo sprejeta, poslanke in poslanci nimamo druge izbire, kot da poskušamo oblikovati in sprejeti spremembe meja volilnih okrajev. Pri pa v SMC opozarjamo, da iskanje političnega kompromisa ne sme predstavljati tveganj, ki bi lahko vodile do ponovne negativne odločitve Ustavnega sodišča. Ustavno sodišče je v svoji odločbi jasno zapisalo, da je treba vsa merila za oblikovanje volilnih enot in okrajev upoštevati sočasno, ter da nobeno merilo nima večje teže od drugega, razen ko za to obstajajo stvarno utemeljeni razlogi. Zadnji predlog novele Zakona o volilnih enotah in volilnih okrajih ter argumentacije Ustavnega sodišča ne sledi v celoti, saj se bodo še vedno precej velika odstopanja med najmanjšim in največjim volilnim okrajem, hkrati pa nekateri s tem predlogom preračunavajo kako bi bili na naslednjih volitvah najlažje izvoljeni. To pa ni dobra popotnica k iskanju kompromisov, niti k uresničitvi Ustavnega odločbe.
Hvala lepa.   Dr. Matej T. Vatovec bo predstavil stališče Poslanske skupine Levica.
Hvala.   Najlepša hvala predsednik. Lep pozdrav vsem!   Ustavno sodišče je 8. novembra 2018, ugotovilo eno zelo pomembno zadevo in to je to, da ima naš volilni sistem resno težavo z volilnimi okraji. V svoji odločbi je problematiziralo oziroma ugotovilo, da sta v neskladju z Ustavo dva člena dveh zakonov, drugi odstavek 91. člena Zakona o volitvah v Državni zbor, ki določa kdo je izvoljen iz volilnih okrajev za poslanca in 4. člen Zakona o določitvi volilnih enot. 4. člen, ki v bistvu opredeljuje vse volilne okraje, ki jih imamo v tej državi in predstavlja praktično celoten zakon. Glavna težava, ki jo izpostavlja Ustavno sodišče je nesorazmerje med volilnimi okraji in zato daje ta eksemplarični primer med najmanjšim volilnim okraju v državi, Hrastnikom in največjim Grosupljem, razmerje med tema dvema je 1 proti 3,73, kar z drugimi besedami pomeni,         da ima volivec v Hrastniku skoraj štirikrat težji glas kot volivec v Grosupljem. Po tej odločitvi Ustavnega sodišča, po tej ugotovljeni neustavnosti se je predsednik republike odločil, da bo izpeljal postopek pogajanj, da bi predstavniki parlamentarnih strank našli rešitev za to težavo, za ta problem. Na teh pogajanjih sta se izkazali kot možni rešitvi ali pa kot edini rešitvi sprememba volilnih okrajev, tako da bi zadostili ugotovitvam Ustavnega sodišča, ali pa ukinitev volilnih okrajev.   Kar se tiče spremembe volilnih okrajev. Ustavno sodišče je pogoje za njihovo enakost zelo natančno definiralo, in to je geografska zaokroženost ter skupne kulturne in druge značilnosti teh območij; to je ena od osnovnih definicij volilnega okraja. Druga zahteva, druga predpostavka pa je ta, da morajo biti ti volilni okraji med seboj približno enaki glede na delež prebivalcev oziroma volivcev.   V okviru teh pogajanj je Ministrstvo za javno upravo, ki ga je takrat vodil še gospod Medved, s pomočjo geografske stroke in drugih strokovnjakov pripravilo predlog novih volilnih okrajev, se pravi, kako bi lahko spremenili volilne okraje, da bi uredili to, kar zahteva Ustavno sodišče. In tisti predlog, ne glede na to, da je bilo vanj vloženega veliko truda in tudi znanja, zanj lahko, na žalost, upravičeno trdimo, da zelo verjetno ne zadošča zahtevam Ustavnega sodišča. Aritmetično lahko, recimo, uskladimo velikost volilnih okrajev, se pravi, da bi lahko številke prebivalcev oziroma volivcev v volilnih okrajih bile približno enake, ampak s tem se nam neizogibno poruši tisti drugi del definicije, se pravi, ta geografski in kulturni kriterij. S tem bi imeli zakon, ki bi zelo verjetno ponovno padel na Ustavnem sodišču. Tako je takrat po zaključku teh pogajanj vseeno pri 59 poslancih Državnega zbora prevladala zamisel, da bi vložili spremembo Zakona o volitvah v državni zbor, s katerim bi ukinili volilne okraje. Ta zakon imate danes ponovno na klopeh, ponovno bomo o njem odločali. In kot je bilo že uvodoma rečeno, zanj potrebujemo dve tretjini vseh poslancev, se pravi, 60 glasov.   Kar je ključno in zakaj je pomembno sprejeti ta zakon, je naslednje. Najprej bi si morali razčistiti vprašanje, ali je naš volilni sistem tak, da zahteva predstavnike volilnih okrajev. Odgovor je seveda jasen – ni. 82. člen ustave jasno pravi, da so poslanci predstavniki vsega ljudstva. Tako jaz kot poslanec iz Kopra moram in je moja dolžnost, da predstavljam tudi ljudi iz Murske Sobote, ljudi iz Kočevja, ljudi iz Hrastnika in tako naprej. Nisem poslanec samo Kopra, druge volilne enote, ampak sem poslanec vseh. To je prva stvar. Zato je pomemben ta zakon, ker po eni strani poenostavlja volilni sistem, s tem da ga v bistvu tudi na nek način poenoti z ostalima dvema volilnima zakonoma, predvsem Zakonom o volitvah poslancev Republike Slovenije v Evropski parlament, kjer že poznamo preferenčne glasove, prednostne glasove, volivci jih znajo in jih uporabljajo, in s tem bi tudi na nek način volivcev olajšali neko zmedo, ki se kljub vsemu pojavlja pri volitvah.   Rok, ki ga je določilo Ustavno sodišče, se bliskovito bliža, kot rečeno, 21. december. Odgovornost Državnega zbora je, da upošteva to odločbo Ustavnega sodišča, saj so volitve eden temeljev naše ustavne demokracije in večstrankarske volitve tudi nekaj, kar je dediščina izpred 30 let, na katero vsi prisegamo. Tako naj bodo stranke tiste, ki določajo kandidate za volitve v Državni zbor po volilnih enotah, in naj se volivci odločijo, kateri je ustrezen za poslanca.
Hvala lepa.  Blaž Pavlin bo predstavil stališče Poslanske skupine Nove Slovenije – Krščanskih demokratov.
Gospod predsednik, hvala za besedo.  Spoštovane kolegice in kolegi!  Ustavno sodišče je v svoji odločitvi konec leta 2018 ugotovilo, da je         4. člen Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v Državni zbor v neskladju z Ustavo in Državnemu zboru naložil, da mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti od roku dveh let po objavi odločitve.   Po mnenju Ustavnega sodišča je omenjeni člen v nasprotju z Ustavo, ker v njem določeni volilni okraji po skoraj treh desetletjih po prvih demokratičnih volitvah v Sloveniji ne ustrezajo več merilom, ki jih določa Zakon o volitvah. Ustavni sodniki so ugotovili, da je razlika med najmanjšim in največjim volilnim okrajem v državi po številu volilnih upravičencev prevelika in se še povečuje. S tem je Vlado in Državni zbor postavilo pred politično izjemno težko nalogo.   Uresničitev odločbe Ustavnega sodišča se je kazala bodisi izredno zahtevni spremembi meja volilnih okrajev, bodisi v ukinitvi le-teh ter uvedbi preferenčnega oziroma prednostnega glasu. V iskanje prave rešitve se je aktivno vključil predsednik republike Borut Pahor, ki je sklical kar nekaj posvetov političnih strank, na katerih smo skupaj iskali najboljšo možno rešitev in skupen imenovalec za uresničitev odločbe Ustavnega sodišča.   V Novi Sloveniji smo na teh pogovorih od vsega začetka zagovarjali predlagano rešitev, ki prinaša ukinitev volilnih okrajev in uvedbo prednostnega glasu. Na začetku pogovorov smo bili mnenja podobno kot večina ustavnih strokovnjakov, da je za uresničitev določil Ustave najprimernejša uvedba absolutnega prednostnega glasu in uvedbe domicilnega principa, po katerem bi predlagani kandidat moral izhajati iz območja volilne enote v kateri kandidira. Žal smo pri teh predlogih ostali osamljeni in smo v nadaljevanju podprli predlagano rešitev, ki uzakonja relativni prednostni glas. Podoben način glasovanja imamo tudi pri volitvah v Evropski parlament in so ga državljani, volivke in volivci, sprejeli za svojega. Prepričani smo, da bi s tem volivke in volivce v svoje rok prejeli odločilni vpliv na izbiro poslancev.  V Novi Sloveniji smo bili in smo še danes prepričani, da moramo pri iskanju rešitve iskati širšo podporo, zato se zdi pomembno, da se danes pogovarjamo o rešitvah, za katere je potrebno 60 poslanskih glasov, kar predstavlja ustavno večino.   Kakšne rešitve prinaša predlagana novela zakona? Predvideva ukinitev volilnih okrajev in oblikovanje kandidatnih list na ravni volilne enote. Volivec bo lahko dal prednostni glas točno določenemu kandidatu ali pa zgolj glasoval za listo kot celoto. Na posamezni listi bo izvoljen kandidat, ki bo dobil največ prednostnih glasov pod pogojem, da število prednostnih glasov preseže 4,5 % vseh glasov liste. Prav tako se povečuje zastopanost spolov na listi, kjer bo moral nasprotni spol biti zastopan v najmanj 40 %. Uvaja se tudi sistem zadrge v prvi polovici liste, kjer bosta morala spola biti zastopana izmenično.   V predlogu zakona je tudi predlog sprememb oziroma ponastavitev način volitev poslancev pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti v Državni zbor.   Na vseh zadnjih volitvah se soočamo z zelo nizko volilno udeležbo. V Novi Sloveniji smo prepričani, da je eden od glavnih razlogov za tako nizko udeležbo tudi občutek ljudi, da ne odločajo o tem kdo jih bo zares zastopal v Državnem zboru. Ukinitev volilnih okrajev in uvedba prednostnega glasu bo iz rok vodstev političnih strank dal volivcem dal odločilni vpliv na izbiro poslancev. S tem upam, da bomo pripomogli k vrnitvi zaupanja v politiko.
Hvala lepa. Maša Kociper bo predstavila stališče Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek. Izvolite.
Pozdrav še enkrat, spoštovane in spoštovani. One pearson, one wolt?, je splošno uveljavljeno načelo, ki ga pri nas imenujemo načelo enake volilne pravice in je zapisano v 43. členu Ustave. Zahteva pa, da imajo vsi volivci enako število glasov in da imajo vsi glasovi enako vnaprejšnjo možnost, da se preštevajo pri ugotavljanju volilnega izida. Načelo enakosti volilne pravice torej zahteva, da vsak volivec prinese na volišče enako število glasov z enako vrednostjo. Sledno pa je, kot smo že večkrat poudarili, zdaj pod vprašajem.   Pred slabima dvema letoma         je namreč Ustavno sodišče Republike Slovenije ugotovilo, da volilni okraji, kot jih poznamo, ne ustrezajo več kriterijem iz 20. člena Zakona o volitvah v Državni zbor, ki govori o približno enako velikih volilnih okrajih. Razlike med njimi so se v 26. letih tako povečale, da so postale enormne in ne zagotavljajo več enake pravice volivcev. Pri čemer pa niso upoštevane niti meje sedanjih občin, niti merilo geografske zaokroženosti.  Drugače povedano, zaradi razlik v številu prebivalcev in sedanje oblike volilnih okrajev, imajo v posameznih okrajih glas volivca, v manjših okrajih recimo, večjo težo od glasu volivca v večjih okrajih. Sicer pa razprave o primernosti volilnega sistema na različnih ravneh v Sloveniji potekajo praktično od sprejetja volilnega zakona, leta 1992, ki je uzakonil proporcionalni sistem, dopolnjen z večinskimi elementi. Vse odtlej zakon ni doživel večjih korenitih sprememb, vse do leta 2000, ko je bil dopolnjen in je bilo sprejeto dopolnilo k 80.(?) členu Ustave. Določena je bila ustavna dikcija, po kateri imajo ali pa naj bi imeli volivci odločilen vpliv na dodelitev mandatov. Ta zahteva pa do sedaj še ni bila dosledno uresničena, njeno uresničitev bi omogočil današnji zakon.  V stranki SAB si od nekaj prizadevamo, da bi uveljavitev preferenčnega glasu ponudili volivcem kot rešitev dileme o tem, da so, naj bodo ljudje na volitvah bolj zastopani in naj imajo odločilni glas, od odločitve Ustavnega sodišča pa tudi kot ustrezno rešitev te ustavo sodne dileme. Skupaj s predlagatelji smo zato v zakonodajni postopek ponovno vložili ta zakon, ki je danes pred vami in o katerem smo poslanci pravzaprav glasovali in odločali že v mesecu januarju.  Predlog, kot je bilo že poudarjeno, pomeni tako uresničitev odločbe Ustavnega sodišča, po drugi strani pa doslednejšo izvedbo zahteve 80. člena Ustave o odločilnem vplivu na volivce. Zakon je prestal zelo dolgo usklajevanje in upoštevane so bile pripombe skoraj vseh strank, vseeno pa ostaja, kot je to vedno pri vsakem zakonu, najboljši možni kompromis. Kot rečeno, uvaja sistem, ki ga volivci že dobro poznajo, iz evropskih volitev, hkrati pa določa pri relativno preferenčnem glasu, zelo nizki prag, nižji, kot pri evropskih volitvah, ki kandidatom omogoči, da preskočijo kandidata pred sabo.  Če zaključim, volitve so kot eden najpomembnejših izrazov ljudske suverenosti, osnovni pogoj za demokratično oblikovanje najpomembnejših organov, v našem primeru, našega Državnega zbora Republike Slovenije in pri tem moramo resno in odgovorno sodelovati prav vsi. Winston Churchill je nekoč dejal: »Politika ni igra, ampak resen posel.« Naša naloga je, da temu načelu sledimo, zlasti pri tako pomembnem vprašanju.  V stranki SAB smo prepričani, da brez spremembe volilne zakonodaje in uvedbe preferenčnega glasu, ne bo omogočen večji vpliv državljanov na izvolitev v Državni zbor, niti ni mogoče pričakovati bistveno drugačne sestave parlamenta. Morda bi pa lahko vplivali tudi na večjo udeležbo na volitvah. Vprašanje torej, ali bomo še naprej taktizirali ali naredili korak naprej. Ljudje so nas izvolili zato, da zastopamo njihove interese in to tako, kot oni želijo in na tak način in tisti ljudje, ki jim oni zaupajo. Danes lahko s podporo temu zakonu / znak za konec razprave/ to načelo uresničimo.
Hvala lepa.  Robert Polnar bo predstavil stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije.
Hvala za besedo, gospod predsednik. Gospe poslanke, gospodje poslanci.  Volilni sistem mora biti tak, da vsem političnim strankam omogoči zastopanost v parlamentu in sicer, v sorazmerju z njihovimi volilnimi rezultati, torej sorazmerno z deležem glasov, ki so ga dobili na volitvah, v primerjavi s številom oddanih glasov. Zahteva, da naj proporcionalni volilni sistem omogoči oblikovanje legitimnega parlamenta, ki bo kar najbolje odražal strukturo celotne družbe, je teoretični koncept, ki ga v stvarnosti ni mogoče popolno uresničiti, bistveno pri tem pa je, da so odstopanja čim manjša.  Ob spreminjanju proporcionalnega volilnega sistema        kakršen velja v Sloveniji je potrebno izpostaviti najmanj tri spremenljivke: ali volivčev glas vpliva na to, da bo stranka izpolnila prag za vstop v parlament, ali vpliva na to koliko poslanskih sedežev bo osvojila pa tudi na to kateri kandidat te stranke bo izvoljen. Odgovori so nedvoumni kopija se lomi okoli intenzivnosti vpliva volivca kateri kandidat bo izvoljen. Predlagane spremembe volilnega modela so tako usmerjene v krepitev personalizacije in utrjevanje odločilnega vpliva volivcev na dodeljevanje poslanskih mandatov. Zatrjevanje, da je volilni sistem kot ga določa Zakon o volitvah v Državni zbor v neskladju z Ustavo, ker naj ne bi zagotavljal odločilne vloge volivcev pri izbiri kandidatov za poslance izhaja iz pobude Državnega sveta za oceno ustavnosti. Ustavno sodišče je v svoji odločbi na nobenem mestu ni problematiziralo kaj šele ugotovilo kakršnokoli neskladnost oziroma neprimernost veljavnega volilnega sistema. Nasprotno. Ustavno sodišče je jasno povedalo, da veljavni ureditvi volilnega sistema ni moč odrekati izpolnjevanja pogoja o odločilnem vplivu volivcev na dodelitev mandatov kandidatom torej da je veljavni sistem skladen z Ustavo. Ustavno sodišče ni razveljavilo ureditve volilnih okrajev temveč je ugotovilo njeno neskladje z Ustavo. Med dvema alternativama preoblikovanjem volilnih okrajev ali pa njihovo ukinitvijo ob hkratni uvedbi prednostnega glasu na ravni volilne enote absolutnega ali relativnega so se predlagatelji odločili za drugo: ukinitev okrajev in uvedbo relativnega prednostnega glasu. Po predlogu bo volivec ravnal na enak način kot v sedanjem sistemu samo s to razliko, da bo imel pred seboj po 11 kandidatov v volilni enoti in ne samo po enega kandidata v volilnem okraju. Vodilna ideja take vrste demagogije se manifestira v opazno groteskni obliki. Še vedno bo šlo za izbiro med različnimi strankami kot v veljavnem sistemu samo izbira bo širša, bolj celovita. V praksi bo volivec soočen ne z volilno glasovnico, ampak z volilno plahto formata A2 takole pol metra krat pol metra, na kateri bo od 150 do 200 imen. Glasovanje na podlagi take težko pregledne množice kandidatov je kaj pa da vprašljivo z vidika odločilnega vpliva volivcev na izvolitev poslancev. Obstaja opravičena bojazen, da se bo zastopstvo osredinilo na ljudi, ki so poznani na širšem območju vsaj na ravni volilne enote. Izvoljivost kandidatov iz manjših krajev in podeželja pa se bo močno zmanjšala. Vsaj približno enakomerni regionalni zastopanosti volilnega telesa v Državnem zboru ne moremo govoriti. Zmotna je predpostavka, da je za napake parlamentarizma kriva volilna arhitektura, volilni model vpliva na rezultate volitev in na ravnanja po njihovi ugotovitvi. Volilni rezultati vplivajo na navade in prakse, ki se na njih vežejo. Izvajalci vsega tega pa so politični protagonisti. Politiko bi morali, zato profesionalizirati saj je zmotno misliti, da bi se morali s politiko ukvarjati vsi, ki premorejo zgolj mogočno in brezmejno ambicijo. Sposobnosti političnega delovanja, usklajevanja in veščin za doseganje ciljev pa so posledica krivulje izkušenj. Ni jih mogoče doseči s katerimkoli volilnim modelom.   Poslanci poslanske skupine Desus bomo soglasno glasovali proti predlogu zakona.   Hvala lepa.
Hvala lepa.   Zmago Jelinčič Plemeniti bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke.
Prav lep pozdrav vsem skupaj.   V Slovenski nacionalni stranki bomo predlog, ki ga je vložila opozicija podprli. Gre za to, da so bile prve volitve leta 1992 narejene na približno enak način. Šlo je za listo na osnovi države in je šel v parlament         prvi z liste, drugi s terena, tretji z liste, četrti s terena in tako naprej. Potem so seveda gospodje nasledniki komunistične partije – takrat je bila Združena lista socialnih demokratov – spremenili, zato da bi onemogočili možnost strankam, da bi na pozicije na svoji listi dale najboljše kandidate. In tako smo prišli danes do tega čudnega, bi rekel, sistema nekakšne loterije, da nihče nikoli ne ve, kdo bo prišel noter. Zagotovo se tu onemogoča možnost političnim strankam, da dajo na vrh svoje liste najboljše kandidate. In glede na to, kakšni kandidati po sedanjem sistemu prihajajo, lahko sami vidite, da je v Državnem zboru cela kopica ignorantov, kruhoborcev in ljudi, ki nimajo niti interesa, da bi državni pomagali, ampak imajo interes samo za lastne koristi. Dejstvo je, da take zadeve pač ne moremo dovoliti. V Državnem zboru se obravnavajo stvari, ki so vitalnega pomena za celo državo, ne pa za določeno krajevno skupnost, iz katere kakšen kandidat izhaja. Zdaj se dogaja to, da kandidati pokličejo tisto svoje majhno število volivcev, za katere so prepričani v svojem kraju ali pa okraju, na pijačo, na kakšno klobaso, na pol litra vina in potem so izvoljeni. Ne gre za to, da pridejo noter najboljši, ampak pridejo noter tisti, ki so kupili dve klobasi namesto ene. To je sistem, po katerem enostavno v današnjih časih ne moremo voliti.  Omenjeno je bilo, da bi bilo težko prebrati ogromno glasovnico, na kateri bi bilo toliko in toliko kandidatov. Ampak jaz mislim, da vsak logotip vsake politične stranke je dovolj evidenten, da se ve, kdo je tisti. Pa, konec koncev, Slovenci smo navkljub vsemu pismeni, vsaj po pismenosti sodimo v evropski vrh. Tako se tu jaz ne bojim tega, da nekdo ne bi našel.   Je pa cela vrsta neumnosti. Že v Zakonu o volitvah v državnih zbor imamo 7. člen, kjer piše, da je lahko voljen in voli in izvoljen tisti, ki je na dan volitev star 18 let. Mislim, da v vsej zgodovini evropskega parlamentarizma so mogoče trije taki primeri, da je bil na dan volitev nekdo star ravno 18 let. V starem zakonu je pisalo, da mora biti star najmanj 18 let. Lahko bi napisali vsaj 18 let in bi se izognili tisti pasti, ki so jo zopet nastavili potomci komunistične partije na prvih volitvah 1992, zato da bi se, če bi dobili slab rezultat, sklicevali na neveljavnost volitev, ampak to je potem kar ostalo. In tako ostaja marsikaj v našem volilnem sistemu.   Verjetno bomo razpravljali tudi o amandmajih, ki pa so s stališča Slovenske nacionalne stranke bedasti. Konec koncev, ali se nekdo boji, da ostanejo sledovi, kdo je koga volil? Jaz mislim, da se ne. Kar se tiče ženskih kvot, sta pa dve sodišči, upravni, v Tübingenu in Brandenburgu, se pravi, v dveh deželah, dveh državah Zvezne republike Nemčije, kjer so razglasili, da je to protiustavno. In potem se zopet vprašamo, kaj bodo pa tisti iz tretje spolne vrste pa iz četrte spolne vrste, ali bodo oni tudi zahtevali svoje kvote ali kaj podobnega. Skratka, tam je treba popraviti.  Kar se tiče pa tega zakona, ki ga je vložila opozicija, mislim, da prednostni glas omogoča tistim, ki lahko preskočijo tistega na prvem mestu; to se je zgodilo na volitvah v Evropski parlament. In mislim, da sistem, kot so volitve v Evropski parlament, se lahko dobro obnese tudi na slovenskem ozemlju.   Mi bomo, še enkrat povem, ta zakon podprli.
Hvala lepa.  Mag. Branko Grims bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.
Spoštovani, vsem prav lep pozdrav!  Samo ena točka je, na kateri si         znanost, vsa znanost popolnoma soglaša, ko gre za volilni sistem, da vsak volilni sistem v neki družbi, torej v neki državi deluje drugače, in da ni mogoče kar kopirati sistemov in pričakovati enake učinke v nekem drugem okolju, kajti družbeno okolje zaradi svoje zgodovine, izročila, tradicij, vsega kar jo sestavlja, preoblikuje tisto kar je sicer pričakovan učinek volilnega sistema. Ko ocenjujemo učinke volilnega sistema v Sloveniji, imamo zdaj že več kot četrt stoletne izkušnje in lahko ugotovimo samo eno stvar, učinek proporcionalnega volilnega sistema v Sloveniji, v slovenskem okolju je katastrofalen. Omogoča kravje kupčije, te ljudi odbijajo, zato iz mandata v mandat pada volilna udeležba, povzroča nestabilnost vlad, nestabilno gospodarsko okolje, ki ni tako, da bi bilo interesantno za investitorje, ki ne omogoča dolgoročnih poslovnih načrtovanj in je za Slovenijo ta volilni sistem prava razvojna katastrofa. Danes se pogovarjamo v okviru, ki ga je žal začrtalo več kot 60 poslank in poslancev, ki je v Ustavo v nasprotju z jasno izraženo ljudsko voljo zapisalo proporcionalni volilni sistem, kar so se jim pač tresle hlače v obrambi tistega predela pod trtico. To je žalostna resnica o tem s čim se mi danes v resnici soočamo. To se je že kar pozabilo. To je bil trenutek, ki je bil največji udarec razvoju Republike Slovenije. Če bi takrat spoštovana ljudska volja in uveljavljen večinski sistem, verjemite, bi bilo vse drugače. Tudi spoštovanje do izvoljenih poslancev bi bilo drugačno, drugačen bi bil odnos med recimo državnimi organi, drugačne bi bile metode, ki se uporabljajo znotraj politike, ampak vse to ostaja odprto. Če bi želeli, danes poslušamo silne vzhičene besede, v resnici doseči nek kompromis, ki bi bil razvojen, ki bi bil državniški, ki bi pomenil novo perspektivo za Slovenijo, bistveno boljši razvoj, potem bi bilo najprej treba spremeniti Ustavo Republike Slovenije in zagnati ven čisti proporcionalni sistem in s tem omogočiti, da se poišče en kompromis, ki bi bil v resnici produktiven. Kakšen bi bil, da bi vzpostavil stabilno gospodarsko okolje, ki ga podjetništvo potrebuje, verjetno čisti večinski v teh okoliščinah, ker mora to izglasovati Državni zbor, ni možen, potem bi bila možna samo kombinacija dveh volilnih sistemov, tudi kombiniranje še vedno proporcionalno namreč po svojem učinku. Kombinacija dveh volilnih sistemov kjer bi približno takole število poslancev volili proporcionalno, pa bi bili za to poslanci to pripravljeni sprejeti kot svoje tveganje in potem neka recimo en okrožni večinski volilni sistem za enih dodatnih nekaj mest, kar bi povzročilo stabilizacijo, kar bi onemogočilo igre, kar bi onemogočilo kravje kupčije in bi bilo v Sloveniji dolgoročno v razvojno korist. Tako, da zato bi potrebovali najmanj 60 državnikov v Državnem zboru, ki bi se bili o tem pripravljeni resno pogovarjati in sprejeti ustrezne rešitve.   Danes se v resnici odločamo samo o eni dilemi. Če se ukinejo volilni okraji, to omogoča znotraj nekoliko širšega okolja nekaj večje možnosti izbire na posamezni stranki z vsemi prednostmi in slabostmi, ki jih to prinaša. Če obdržimo volilne okraje, to preprečuje nadaljnjo centralizacijo in omogoča bistveno bolj enakomerno zastopanost vseh predelov Republike Slovenije, se pravi, tudi v perspektivi znotraj obstoječega žal oktruiranega, vsiljenega ustavnega okvira, bolj enakopraven in enakomeren regionalni razvoj, kar je zagotovo v slovenskem interesu. Zaradi tega v SDS temu dajemo prednost in bomo glasovali proti predlaganemu zakonu.
Hvala lepa.   Besedo ima Rudi Medved, ki bo predstavil stališče Poslanske skupine LMŠ.     ŠZ) – 11.50
Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.   V Listi Marjana Šarca podpiramo ukinitev volilnih okrajev in uvedbo prednostnega glasu. Podpiramo odločen korak naproti volivkam in volivcev, ki bodo imeli s prednostnim glasom v rokah izredno močno orodje vpliva na to, kdo jih bo v prihodnje zastopal v Državnem zboru. To je tudi korak odmika od strankarske preračunljivosti. Korak odmika od trepetanja marsikaterega poslanca ali ga bo stranka postavila v izvoljivi okraj oziroma kaj se bo zgodilo z njegovim okrajem v primeru sprememb meja. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, smo pred izjemno pomembno odločitvijo, odločitvijo na podlagi katere bodo volivci lahko resnično sooblikovali politično sliko Slovenijo. Sprememb volilnega modela ne predlagamo zgolj zato, ker je konsenz političnih strank o spremembah meja volilnih okrajev praktično nemogoče najti. Tudi ne zato, ker se meja volilnih okrajev ne bi dalo uskladiti tako, da bi bili glede na število volivcev približno enako veliki.   V času vlade Marjana Šarca smo na Ministrstvu za javno upravo tak predlog pripravili, vendar je bil pričakovano za mnoge poslance nesprejemljiv, ker je pač posegel v njihov sedanji volilni okraj. In meje okrajev so začrtali strokovnjaki. Za razliko od predloga sedanjega ministra, ki ga sicer niti še nismo videli, kolikor o njem vemo, pa v celoti temelji na smernicah stranke SDS, ki bi par okrajev zgolj kozmetično popravila v skladu svojo volilno matematiko, razlike v velikosti pa bi še vedno ostale po našem prepričanju daleč zunaj ustavnih okvirjev. Sedanji volilni model volivcev ne daje možnosti izbire znotraj stranke. Gre v bistvu za vsiljen preferenčni glas. Zato je ukinitev volilnih okrajev skupaj z uvedbo relativnega prednostnega glasu na ravni volilne enote po prepričanju Liste Marjana Šarca bistveno bolj demokratično od sedanje ureditve in volivca postavlja v središče odločanja. Nasprotniki ukinitve volilnih okrajev se hočejo še naprej zatekati k preračunljivosti, izpostavljenim kandidatu in kandidatki bolj ali manj izvoljive okraje in se oklepajo trhlega, urbanega mita, da bo podeželje izrinjeno iz parlamenta, da manjše občine, ne bodo imele svojih poslancev.   Zdaj nobena analiza temu ne pritrjuje, ravno nasprotno. Mi smo pripravili analizo, v nadaljevanju jo bom lahko tudi predstavil, ki govori ravno nasprotno. Trdimo, da bo volilni model s preferenčnim glasom, poleg tega da bo glas volivca po vsej Sloveniji enakovreden, tudi pravičneje porazdelil zastopanost. Seveda je za marsikaterega poslanca ali poslanko težko izstopiti iz cone udobja ali kot zdaj popularno rečemo iz mehurčka svojega volilnega okraja. Težko se je soočiti s konkurenco, pa če tudi ta prihaja iz lastne stranke. Vendar če boste zmogli volivce postaviti v središče odločanja, če boste postavili se na stran čisto osebne in strankarske interese, odločitev ne bo težka. Če pa volivce jemljete zgolj kot orodje za dosego osebnih ali strankarskih ciljev, če volivcem nočete omogočiti odločilnega vpliva na to, kdo konkretno jih bo zastopal v Državnem zboru, potem bo pač vse ostalo po starem. Vendar volivci zdaj vedo, da obstaja tudi drugačna možnost. In ne smemo pozabiti. Volivci imajo vedno prav.
Matjaž Han bo predstavil stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.
Predsednik hvala. En lep dober dan.  V Sloveniji imajo uveljavljen tako imenovani proporcionalen         volilni sistem, ki temelji na zelo pomemben načelu, to je načelu solidarnosti, po katerem kandidatke in kandidat iste politične stranke, skupaj nabirajo volilne glasove, da v Državni zbor pridobijo čim več poslanskih mandatov. To pomeni, da smo poslanke in poslanci iste kandidatne liste, posredno in neposredno izvoljeni z glasovi volivcev iz celotne Slovenije. Se pa te solidarnosti včasih vsi skupaj premalo zavedamo oziroma jo smatramo za samoumevno, kar pa seveda ni prav.  Veliko je bilo že povedano, kaj prinaša aktualni predlog sprememb in dopolnitvah Zakona o volitvah v Državni zbor. Z nekaterimi tezami bi se strinjal, z nekaterimi tezami pa absolutno ne. Predlagana ukinitev volilnih okrajev, ter uvedba relativnega in neobveznega prednostnega glasu pomeni način glasovanja, ki ga poznamo pri volitvah poslancev in poslank Republike Slovenije v Evropski parlament. Praksa preteklih volitev v Evropski parlament je pokazala, da gre za obliko glasovanja, ki je volivcem blizu, zato ni presenetljivo, da se ti v veliki meri odločajo tudi za oddajo prednostnega glasu.  Ključna neustavnost sedanje ureditve je prevelika razlika velikost volilnih okrajev, hkrati pa nikoli na glas ne povemo, da različna velikost med volilnimi okraji pomeni neenakost, zlasti med kandidati in kandidatkami iste liste. Na tem mestu pa se zopet pozablja na njihovo zavezanost k principu solidarnostnega nabiranja glasov.  Ukinitev volilnih okrajev bi pomenila, da bodo volivci imeli večjo možnost izbire posameznega kandidata ali kandidatke določene liste. Zato Socialni demokrati zagovarjamo tako imenovano načelo polne liste. Menimo, da mora biti vsaka stranka ali lista, ki želi kandidirati v posamezni volilni enoti, zmožna pridobiti skupno 11 kandidatk in kandidatov. Gre vendarle za kandidiranje v najvišji zakonodajni organ in ta pogoj upam, da ni pretiran. Kaže tudi na resnost same kandidature. Nenazadnje politične stranke ali liste pri določanju kandidatur v volilni enoti niso zavezane niti principe »domačilnosti«(?), kar pomeni, da stalno prebivališče kandidatke oziroma kandidata, ne igra nobene vloge, kar mislimo, da ni v redu.  Rešitev s polnimi listami je tudi najbolj pravična z vidika enakega odstotka potrebnih glasov, ki omogočajo izvolitev kandidatke in kandidata, s tako imenovanimi prednostnimi glasovi. Poleg navedenega, pa kandidatura skupno 11 kandidatk in kandidatov pomeni, da bodo glasovi volivcev bolj porazdeljeni in bodo posledično nekoliko večjo možnost izvolitve imeli tudi kandidati in kandidatke, ki prihajajo iz manjših ali srednje velikih okrajev.  Za Socialne demokrate je zelo pomembno, da se s predlogom zakona uvaja izenačitev odstotka spolnih kvot na 40 %. Ta sedaj velja že za lokalne in evropske volitve, medtem ko za volitve v Državni zbor trenutno znaša ta odstotek samo 35 %. Socialni demokrati bi želeli opozoriti še na eno stvar, ki jo praktično v vseh razpravah o volilni zakonodaji vztrajno ignoriramo. Veliko govorimo o večji izbiri volivcev, o takšni ali drugačni obliki preferenčnega glasu, veliko govorimo o različni velikosti volilnih okrajev, o neenakem položaju kandidatk in kandidatov zaradi tega, da ne bo pomote, to je seveda zelo pomembno, skoraj nikoli pa ne govorimo o tem, da se nam iz leta v leto povečujejo razlike v številu volivcev in volivk, v volilnih enotah.  Tudi zaradi demografskih gibanj, smo prišli v situacijo, / znak za konec razprave/ da ima največja volilna enota 226 tisoč volivcev, najmanjša volilna enota pa dobrih 202 tisoč volivcev. Razlika v številu je več kot 10 %. Pa vendar, se iz obeh volilnih enot izvoli v bistvu isto število kandidatk in kandidatov, to je 11. Posledično lahko ugotovimo, da gre za kar občutno neenakost med volivkami in volivci v volilni enoti. / znak za konec razprave/  Zakon, ki ga danes obravnavamo, tega vprašanje ne ureja. Ne glede na to, mi bomo ta zakon podprli in podprli ga bomo z 10 glasovi za, v naši stranki.  Hvala lepa.
Hvala lepa        Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.   Prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih. V razpravo dajem 14. člen ter amandma Poslanskih skupin SAB, SD in Levica.   Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ja. Prosim, da se prijavite za razpravo!  Predlagatelj ima prvi besedo.   Kolega Rudi Medved, prosim.
Hvala lepa, predsednik.   Čisto na kratko bi se želel odzvati najprej na stališče Vlade, ki je milo rečeno nenavadno. Tudi to stališče dokazuje, da Vlada živi neko svoje življenje neodvisno praktično od tega, kar se dogaja znotraj koalicije. Namreč Vlada je zavrnila podporo zakonu, ki ga danes obravnavamo in presodila, da je bolje spremeniti meje volilnih okrajev. Ja, vse lepo in prav, ampak tukaj v parlamentu pa dve stranki, ki sta v tej koaliciji podpirata spremembe volilnega zakona in sta za ukinitev meja volilnih okrajev. Zelo nenavadno. Tukaj se vidi način funkcioniranja te Vlade z izrazito hegemonijo največje vladne stranke. Tudi ni res, kar je minister za javno upravo govoril za to govornico kako je ministrstvo z vsemi strankami v tem Državnem zboru usklajevalo njihov predlog, ki ga seveda sploh še nismo videli o spremembah meja volilnih okrajev. Kar seveda ni res, ne bom rekel, da je to laž je pa neresnica, ker v opoziciji smo doslej dobili na enem listu papirja neke skice malo pobarvano tu malo pobarvano tam z nekimi domnevno mejami volilnih okrajev niti ne vemo kako je to nastalo kdo je to risal ali kdo v popoldanskem prostem času in to naj bi bila podlaga opoziciji, da jo pritegne k spremembam meja volilnih okrajev, drugega seveda nismo videli. Kolikor pa vemo pa tudi tistega, kar naj bi ponujal domnevno minister za javno upravo koaliciji ni seveda pripravljajo Ministrstvo za javno upravo, ampak je to nastalo znotraj stranke SDS s temi minimalnimi popravki meja volilnih okrajev, ki bodo po našem prepričanju še vedno zunaj ustavnih okvirjev.   Slišali smo tudi izrazito podcenjevanje volivcev s strani enega izmed poslancev, ki najprej govori celo o demagogiji tega predlaganega volilnega sistema torej je demagogija že vseskozi tudi način volitev poslancev v Evropski parlament, ki poteka popolnoma na enak način, problematizira pa malo večjo glasovnico in tukaj podcenjuje volivce, da se pa ti, zaradi tega ne bodo znašli na volišču. Pri tem pa seveda sam sebi skače v besedo s tem, ko pravi, da je treba doseči profesionalizacijo politike, profesionalizacijo Državnega zbora. Ravno ta sprememba Zakona o volitvah v Državni zbor ravno ta sprememba vodi v to lahko ji rečemo profesionalizacijo, saj stranke predlagateljev kandidatov sili dobesedno sili, da kandidirajo profesionalne ljudi z integriteto takšne, ki nekaj znajo in so prepoznavni v širšem okolju torej, ko govori o tem, da je predlagana sprememba demagogija, po drugi strani         pa zahteva profesionalizacijo poslancev. Sam sebi praktično skače v hrbet.  In še odziv na večno mantro največje stranke v Državnem zboru o nujnosti večinskega sistema v Sloveniji. Vidite, ravno način delovanja največje vladne stranke v okviru sedanje koalicije s podrejenimi partnerji je največja antipropaganda za večinski sistem. Največja antipropaganda. Vse kar počnejo seveda delajo tudi zato, da ljudje v tej državi nikoli, ampak resnično nikoli, ne bodo sprejeli večinskega sistema, ker točno vedo kakšna past bi jih s tem pričakala. Sedanje vladanje je namreč nekaka karikatura tega večinskega sistema, ko podrejeni partnerji v koaliciji pač očitno nimajo nobene besede in največja stranka tako ali tako vlada po načelih večinskega sistema. Pravijo da bi videli kako bi bile v razmerah večinskega sistema drugačne metode, drugačna načela. Saj to sedaj vidimo. Saj to sedaj vidimo.   Tudi zaradi te izkušnje, ki jo imamo s sedanjo vlado, je še toliko bolj pomembno, da ohranimo ta proporcionalni sistem, uveljavljen v našem okolju in sprejet seveda vsekakor tudi od državljank in državljanov. In znotraj tega proporcionalnega sistema je zanesljivo korak naprej uvedba relativnega prednostnega glasu.  Toliko. Hvala lepa.
Hvala lepa. Besedo ima Nataša Sukič. Izvolite.
Hvala lepa, predsedujoči. Morda uvodoma bi podčrtala, da se mi zdi skrajno neresno, pa tudi izjemno netransparentno, da minister, ki predlaga spremembo volilne zakonodaje niti do danes še ni opoziciji te spremembe predstavil. Čez tri dni je pa rok, ki ga je postavilo Ustavno sodišče.   Po drugi strani imamo pred seboj danes predlog, ki je v resnici korak naprej glede na dosedanjo prakso, kajti vprašati se moramo ali si želimo več demokracije kot jo imamo in če si jo, če želimo torej poglobiti to kvaliteto demokratičnega odločanja, potem bi gotovo to, da daš volivki ali pa volivcu možnost nekega vplivanja, nekega preferenčnega glasu, gotovo korak v pravo smer. Se pravi proporcionalni sistem z ukinitvijo volilnih okrajev in uvedbo relativnega in fakultativnega referenčnega glasu. Se pravi z oddajo preferenčnega glasu znotraj izbrane politične stranke je gotovo nek kvalitativni korak naprej, se pravi v neko pravno smer.   Tudi ni razumljivo zakaj bi imeli v državi različne volilne sisteme, ko gre enkrat za volitve za Evropski parlament, po drugi strani pa potem nek popolnoma drugi sistem, ko gre za državnozborske volitve. Če torej ta sistem, ki ga danes predlagamo, dobro deluje pri izboru evropskih poslank in poslancev, ne vidim razloga zakaj ne bi dobro deloval tudi tokrat.   Proporcionalni sistem pač zagotavlja, da sestava Državnega zbora v resnici kar najbolje odraža celotno družbo. To je dejstvo. Relativni preferenčni glas omogoča, da se v strankarskem sistemu pač ne krepi neko prepričanje ali pa vsaj prekomerno ne krepi prepričanje, da igrajo glavno vlogo posamezniki, ne program stranke in fakultativni preferenčni glas edini omogoča, da se volivec ali pa volivka sam oziroma sama odloča oziroma daje prednost volilnemu programu politični opciji kot takšni, recimo         z oddajo glasu le listi kandidatov. In nikogar ne sili v to preferiranje, omogoča pa, če nekdo meni, da je nekdo najbolj kvalitetna izbira, ima to možnost. Na ta način, kot je dosedanja praksa, pač te možnosti ni. In tu volivci dejansko nimamo ali pa nimajo zares možnosti nikakršnega pravega vpliva, samo vpliv na to, katero stranko si želijo izbirati, pri kandidatkah in kandidatih se pa zadeva ustavi.   Tako, spoštovane in spoštovani, mislim, da je čas, da nekako prispevamo k zrelosti naše demokracije in da res naredimo korak v prihodnost, korak naprej, ne pa da se vrtimo na istem mestu zaradi nekih parcialnih interesov nekaterih morebiti tudi posameznic in posameznikov, ki se morda bojijo ne biti izvoljeni ponovno v Državni zbor. Tako jaz upam, da boste vendarle zmogli politično voljo in da bomo danes ta predlog podprli.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Besedo ima Marko Bandelli.
Hvala, predsednik, za besedo.  Danes smo tu zaradi vprašanja, ki je izrednega pomena. Obstajata dva izraza, eden je egocentrizem, drugi je pa egoizem. Egocentrizem ni nič drugega, kot da se je ponavadi uporabljalo za otroke - se pravi, vse hočejo napraviti tako, da bi se okrog ene osebe vrtela zgodba in zgodovina. To se dogaja tudi zdaj v tem trenutku s to Vlado, če tako gledamo, kajne, okrog Janše mora biti vse urejeno in prirejeno. Zato postane potem tak sistem egoističen, predvsem tak, kakor si ga želijo oni. Kaj pa je egoizem? Egoizem gleda samo nase, za svoj lasten interes, tudi na škodo drugih, ampak samo da je njegov interes glavni. To se pravi, zgrešeno, popolnoma zgrešeno. In volitve so sistem, ki mora omogočiti ljudem in ljudstvu, da odloči, kdo ga bo predstavljal. In sprememba tega sistema, ki jo imamo zdaj tu na mizi, je tista, ki daje to možnost, da ljudje odločajo, koga želijo, da jih predstavlja v parlamentu. Se pravi, obratno od egoističnega sistema. Ljudje in volivci morajo videti vrednost, in to dodano vrednost osebe za državo in za cel sistem, ker je tu v igri cel sistem, kompleten sistem. Najslabše je to, kar sem slišal prej, kjer so čiste osnove individualizma s temelji egoizma. Tako ne more biti in sem absolutno proti. Osebno me ne zanima, ali bom naslednji mandat v parlamentu. Bom pa ponosen, če me bodo ljudje, pošteni ljudje izvolili in dali možnost, da se bom izkazal v parlamentu. Zato smo tudi danes tukaj. Ne zaradi tega, ker nekdo drug hoče, kdo prišel noter, ampak da ljudje vidijo dodano vrednost v tistem človeku. In zaradi tega je tudi prednostni glas, preferenčni glas. Veste, tu so pomembne zadeve, in mislim, da je treba resno razmišljati o tem.   Poleg tega en majhen oklepaj, samo nekaj sekund glede tega. Morate vedeti, da mi danes nimamo 90 poslancev v našem parlamentu, danes jih imamo 89, ker je en poslanec že šest mesecev hudo bolan. Mi smo brez enega poslanca in ni nobenega načina, da bi lahko prišel nadomestni poslanec sem. Se pravi, tudi tu je treba zadevo preštudirati. Ker tu ne gre samo za nas, tu bo šlo tudi za druge reči. Enostaven problem, če lahko tudi rečem… / oglašanje v dvorani/ Mislim, no… Enostaven problem je tudi ženska sama, ki ima vso pravico roditi otroka, pa je v parlamentu lahko ni eno leto. In ima pravico do tega, mislim, srečo, če bi tako rekel, zaradi tega. Ampak nimamo prirejenega sistema, pravilnika ali zakona o poslancih, da bi rešil ta problem. Zato imamo mi danes         tukaj že šest mesecev, predsednik, 89 poslancev, ne pa 90. pustimo stat, ni argument za danes, ampak mislim, da bo to treba na mizo čim prej postaviti, ker to ne velja samo za nas, ampak velja popolnoma za vse poslanske skupine enak problem. Jaz mislim, da je danes tukaj namen jasen, jaz imam en moto moj, ki dostikrat ga ponovim, da v spremembah najdemo en namen in ta sprememba, ki je danes tukaj, je tudi namensko zelo pozitivna, dobra za nas, za državljane, za stranke in za ljudi. In ponavljam še enkrat, tisti ki bo glasoval danes proti temu zakonu, je en egoist. En egoist, čisto. Ne razmišlja dobro o ljudeh, ne razmišlja dobro za populacijo, ne razmišlja dobro za napredek naše države, ampak gleda smo zase in to pa ni demokracija več. V demokratični državi mora biti izglasovan, voljen človek od ljudstva, pošteno in mu dati možnost ter hoče tisto osebo na tistem določenem mestu. Zato smo tudi danes tukaj. Trdno sem za tem stališčem in mislim, da bom, vem, sem prepričan, da ljudje si želijo, ljudstvo si želi en tak sistem, en sistem, da oni odločajo, glavnino, in zato bom absolutno ta zakon podprl. Toliko z moje strani.   Hvala predsednik.
Hvala lepa.   Besedo ima Janez Moškrič.
Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim!   Naj bi bilo tudi meni dopuščeno malo širša razprava, vendar že na začetku povem, da ne spreminjamo Ustave, zato ne bom govoril o večinskem volilnem sistemu, ki je bilo govora tudi. In pa, tudi to, da prihajam iz takega okraja, bi predlagatelji rekli, da je nepredvidljiv, tako da nimam niti slučajno nobenih osebnih ambicij ali kakšnih egoističnih namenov. Bi se pa vprašal nekaj vprašanj, ki bi jih lahko potem v nadaljevanju tudi kakšen od predlagateljev odgovoril, če bo želel. Namreč volitve so zapisane, osnovni člen tudi v Ustavi v tako imenovanem 80. členu Ustave. Že povedano je bilo, da je bil zadnji, se pravi 5. člen spremenjen malo pozneje, leta 2000. Če pa beremo prve tri odstavke, odstavek, se pravi, pa ugotovimo nekako da je v Sloveniji na območju okrajev ali pa poslancev, ki so voljeni s strani državljanov Republike Slovenije, pridemo do številke 88. In ta številka se je odražala tudi v volilnih okrajih, zato smo imeli in imamo še volilne okraje. Velika dilema je bila in očitno tudi ustavno sporna, da so se ti okraji z leti, ko so bili postavljeni, zelo zelo spremenili. To je nesporno dejstvo, bomo rekli, že celo to, kako je prišlo do tega, da je tako pozno se to ugotovilo s strani pravne stroke, ampak zdaj smo v stanju, ko dejansko se je to ugotovilo in smo tudi sredi mandata, zato je ta datum, ki je pred nami, seveda pomemben, ni pa usoden, bi rekli lahko tisti pravniki. In sam zagovarjam stališče, da je ta številka 88 pomembna številka in nekako izhaja tudi iz te želje takratnih predlagateljev, da dobimo v ta parlament predstavnike ljudstva. Rečeno je bilo kako pomembno je, da ljudje poznajo vplivne, stranke bodo dale po novem vašem predlogu vplivne ljudi, potem že skoraj se vprašamo ali načelo predstavniki ljudstva to načelo zagovarjajo, ker vplivnež je en posameznik, ki ima močnejšo funkcijo v javnosti. Se pravi, ko pa imamo na naših volilnih glasovnicah predstavnike ljudstva, pa pomeni, da imamo predstavnike strank, vsaj v največji meri in     ŠZ) – 12.20    in kdo pa je stranka? Stranka so pa posamezniki. Posamezniki iz lokalnega področja. In kako pa posameznik lahko kandidira ali zakaj ga stranka kandidira? Kot člana ali kot ne člana, to vemo da ni pomembno. Je pa zato, ker smatrajo stranke in tisti ki se kandidirajo, da po njihovih delih jih boste spoznali. To je tudi vemo, kje piše v knjigi vseh knjig. Tako da preferenčni glas je pomemben, ravno iz vidika po njih delih.   Potem pa se tukaj vprašajmo. Ko imamo volitve v Evropski parlament, ko ste tako lepo povedali, da tam se uporablja ta preferenčni glas in je ta glas odločilen lahko, smo tudi videli kako je prišlo do velikega preskoka na eni od list. Zakaj? Zato ker je samo osem kandidatov. In na volitvah v Evropski parlament stranke kandidirajo res, ne bomo rekli vplivneže, ampak spet ljudi, po njih deli, ko meni osebe, ki so poznane nad celotnim teritoriju Republike Slovenije in seveda tudi čez. Ker če ti želiš biti evropski poslanec, pomeni da ti je tudi mar še za širšo skupnost, kot pa samo za Slovenijo. In zato so bili to ljudje znani, dobro poznani slehernemu prebivalcu. Ta prednostni glas se uporablja tudi na najnižji stopnji, na lokalni ravni. Tudi tam se določene volitve tako izvedejo, popolnoma normalno. Ta lokalna skupnost je spet manjša in tam se pa bomo rekli, poznamo že tako izven, tudi ne samo iz tistega političnega področja ali pa javnega, se velika večina ljudi spozna tudi tako, individualno, se pravi se poznajo, so lahko prijatelji celo in kar je tudi prav, da smo ljudje čim bolj prijatelji med seboj, vsaj tistim v vasi, potem tako recimo v bloku ni pomembno v kateri skupnosti živimo ali pa tudi na službenem področju. Tako in na teh dveh ravneh se da zelo lepo uporabiti preferenčni glas. Ko pa pridemo mi na državnozborske volitve, pa dobimo po vašem predlogu čisto drugo sliko.   Konkretno, moja volilna enota, v katero spadam, se razteza od Domžal in do Kočevja. Tu pa težko rečem, da nas vseh 11 kandidatov volivci vsi poznajo po naših delih. Ker gre za vendarle zelo veliko območje. Zelo, zelo veliko območje, ki se razteza res čez cel del po sredini Slovenije. Tako, da tu bo prišlo potem zgolj do tega, da če bo stranka kandidirala seveda svojega predsednika, pomembnega mogoče nekdanjega ministra, tam bodo ljudje popolnoma jasno kdo je ali pa tudi poslanca. Seveda zdaj zadnjih devet mesecev sem tudi sam malo bolj postal, ampak do takrat pa ne, pa so bile volitve že nekaj. Tako, da mislim da tako opevani prednostni glas ni ključno merilo in tudi ni bil namen, se pravi ustavne odločbe v tem smislu, da bo prednostni glas pa lahko rešil, se pravi nekaj rešil ker te razlike, ki ste jih povedali se bodo pojavile tudi, če bi bil današnji zakon sprejet, tudi na ravni volilnih enot. Se pravi razlike bodo. Glede na razvoj Slovenije bodo se tudi ponovno pojavljale, ker še zmeraj se določen del Slovenije ali pa določene lokalne skupnosti bolje razvijajo, tudi država na določenih delih malo bolj vlaga v stanovanjsko politiko v smislu javnih stanovanj ali pa nekatere občine bolj uveljavljajo to načelo javnih stanovanj, nekatere pa manj. Tako, da         prihaja do zelo velikega nihanja, zato sem prepričan, da to ne more biti merilo, ampak naj bo merilo po tem, da so kandidati, ki so na glasovnici volivcu poznani to pa zasleduje tistih 88 volilnih okrajev. Popolnoma sem prepričan … Popolnost volilne zakonodaje ni in ravno tudi v smislu tega, da se nam na žalost, potem po izračunih izkaže, da kljub tem 88 je enako 88 sedežev v parlamentu pa dobimo okraje z dvema kandidatoma izvoljenima poslancema in okraje, kjer jih ni, ampak to tudi sam smatram, da bi se tudi to dalo s pravilno matematično formulo popraviti vsaj za prvi sklic, potem pa vemo, da pride oblikovanje Vlade in da je, potem to načelo nemogoče izpolniti smo se pogovarjali v enem krogu ravno včeraj, ampak ne glede na to pa vemo, da tudi minister, potem izhaja, je nekje doma in imamo spet pokrito celotno Slovenijo in to je namen vsake resne stranke, vsaj jaz mislim. Vsi člani po celi Sloveniji delamo za eno skupno dobro in smo razporejeni po celi Sloveniji. Potem nam vplivneži mogoče slavne osebe v Sloveniji nič ne pomagajo v tem smislu, ampak zgolj za eno promocijo piar namesto kakšnega plakata udarnega. Sam bom glasoval proti tej spremembi. Upam, da bo čim prej vložena se pravi poslanski zakon na temo poprave volilnih okrajev. Kako pa je vezano še na ostalo glede število volivcev v okraju naj pa povem, da ne moremo nikoli uresničiti odločbe v tem smislu, da bi na vse parametre, ki so bili opozorjeni s strani Ustavnega sodišča v popolnosti lahko zagotovili to načelo namreč veste, da občin je 212 se pravi, da občinske meje nikoli ne bodo mogle biti merilo so bile pa narejene na starih upravnih ureditvah takrat veljavnih, ki jih pa ljudje še zelo dobro poznajo. 20 let smo rekli, da je dolga doba ali kratka doba, kar se vzame. Pri ljudeh veste, da določene stvari, ki jih niso prioriteta prvega reda, s katerimi se ne ukvarjajo vsakodnevno, mesečno in tedensko, ampak nekajkrat na par let jim ni tako pomembna, da bi se točno zapomnili in si ne želijo in tako danes še vedno kljub temu, da je bila leta 1994 urejena lokalna samouprava včasih rečejo gremo na občino pa vemo, da gredo na upravno enoto. Se pravi pri njih je še zelo tista stara ureditev, ki je bila pač takrat toliko časa zakoreninjena in je tudi vezana na sedaj bolj na upravne enote kot pa nove občine. Jaz mislim, da se da tudi v okviru te zakonske rešitve dobiti še bolj pravičen volilni sistem, kar pa je tudi bilo namen ustavne odločbe.   Hvala.
Hvala lepa.   Besedo ima Jožef Lenart.
Hvala lepa za besedo, predsednik.   Spoštovani gostje iz ministrstva! Lep pozdrav, spoštovane kolegice in kolegi!  Predlog zakona o spremembi Zakona o volitvah v Državni zbor, ki je bil podan s strani predlagateljev in kot je bilo predstavljeno, da sprememba zakona sledi ustavni odločbi o volilnih okrajih, ki so nesorazmerni eni torej preveliki drugi premajhni je razlika prevelika. Torej predlaga se ukinitev volilnih okrajev predlagajo pa se tudi nekatere druge spremembe. Eno od njih so spolne kvote in spremembe pri spolnih kvotah in pa polne liste kandidatov. Spolnih kvot se, potem dotika tudi amandma k 14. členu, o katerem razpravljamo         in sicer je bil vložen s strani SAB, ki pa dejansko s tem amandmajem želi povečati zahtevo po enakomerni zastopanosti obeh spolov na kandidatnih listah. S to tezo se nekako lahko celo strinjam, do neke mere, vendar ni mogoče zagotoviti, da bo strankam uspelo v vseh volilnih enotah potem tudi popolnit liste z 40 % pač enega spola. Jaz se tukaj, bom rekel, dotikam bolj kot ne tega, da nekatere stranke imajo že sedaj težavo, da dobijo dejansko ženske na kandidatne liste. Se pravi, če nekdo ne želi, potem težko napolniš to listo s temi 11 člani, od katerih mora biti 40 % enega spola.  Iz naslova te polne liste pa je potem, tega člena se dotika tudi amandma k 16. členu in sicer, v zvezi z polno listo oziroma načelom polne liste, to pa v svojih pripombah navaja tudi Zakonodajno-pravna služba, ki navaja, da je tako imenovana polna lista lahko ustavno sporna. Če torej ne napolnite liste z 11 kandidati, ta lista pade, je zavrnjena in tistih 10 kandidatov, katere ste pa imeli, dejansko izgubijo možnosti, da kandidirajo.  In iz tega naslova potem bom rekel, da je tukaj bilo kar nekaj nejasnosti, različna mnenja tudi, ampak, še tega je, obvezno je potem tudi povedati, da je tole sedaj vlagano drugič, pa še vedno je vloženo z mankom podpisov predlagateljev in sicer, če bi poslušali predsednika, gospoda Pahorja, ko je povedal, da naj se prej doseže nek velik, se pravi, politični konsenz, z 60 glasovi in potem tega še zdaj nimamo, pa poskušamo znova, kajne.  Tako da, potem, če gledamo, da je Komisija Državnega sveta bila proti ukinitvi volilnih okrajev, pri tem predlogu zakona in da so volivci in lokalne skupnosti, bili proti ukinitvi oziroma predlogu tega zakona za ukinitev volilnih okrajev, kajti, moramo se zavedati, da je Komisija Državnega sveta sestavljena iz ljudi, kateri so dobili podporo v lokalnih skupnostih in iz tega naslova mislim, da volivci vejo, pa tudi lokalne skupnosti dobro vejo, kaj je prav in kaj ni in kaj gre v smeri, da še sedaj, bom rekel, politično centraliziramo, če že nismo dovolj centralizirali te države po vseh drugih plateh.  Tako da, glede očitkov predlagateljev morda še okrog tega, da pač ni vložen še, spremembe o volilnem okraju še niso vložene, ker niso mogle bit sedaj vložene, ker je tole vloženo, to je prvo. Druga zadeva je potem ta, da imamo, pripravljeno ima ministrstvo popravke volilnih okrajev, ki bodo dejansko iz tega naslova potem tudi vloženi, ko bodo ti neuspešni poskusi, ki jih imamo danes na mizi, mimo, bodo vloženi in imajo tudi zagotovljeno zadostno podporo 46 glasov, tako da, še očitki predlagateljev glede tega, da bi nekateri poslanci bili radi znova izvoljeni, pa ne bodo dali glasu temu predlogu, je gotovo to, da vsi želimo, da bi bil sklic parlamenta dober, kvaliteten, ampak glede na takšna ugibanja, bom rekel brez nekih osnov, kaj, kakšen sistem nekomu ustreza, bi se jaz potem lahko dotaknil tudi tega, da dejansko nekateri od predlagateljev ali pa s predlagatelji povezani, pa nekateri od predlagateljev, ki v letu 2018 niso bili izvoljeni po obstoječem sistemu, so seveda sedaj bolj motivirani, da bi se spremenilo nekaj, da bi pa potem bili pri novih volitvah izvoljeni. Med te spadajo tudi nekateri predsedniki opozicijskih strank in tako da, če pač že, bom rekel, predlagatelji poskušate ugibat, kako razmišljajo poslanci, ki se z vami ne strinjajo, potem imamo pravico tudi mi.  Tako da, pač, moram prenesti sporočilo volivcev in lokalnih skupnosti iz Slovenskih Goric, da predlog zakona z ukinitvijo volilnih okrajev ni smoter in ga zaradi tega tudi ne morem podpreti.  Hvala.
Hvala lepa.  Za predlagatelja, Matej T. Vatovec.
Ja, najlepša hvala, predsednik.  Mogoče, če se na kratko odzovem, zdaj, pa ponovim, kaj je v bistvu osnovna dilema, kajne, volilni okraji ali pa ukinitev volilnih okrajev. Zdaj, trditev, da predlog za spremembo volilnih okrajev ni vložen zato, ker smo mi vložili Zakon o volitvah v Državni zbor, ne drži, zato ker se ta, ta dva zakona ne urejata iste materije in bi lahko oba potekala istočasno.  Kar je problem, da mi še nismo oziroma, da vsi poslanci Državnega zbora niso še videli predloga volilnih okrajev je zato, ker pač drsi v tisto, kar je največje tveganje, če gremo spreminjat volilne okraje, in to je tako imenovani »/ nerazumljivo/ mongering«. Se pravi, spreminjanje volilnih okrajev za doseganje željenega        volilnega rezultata glede na neke pretekle izkušnje volitev. Skratka, da si pač vsaka stranka skuša narisati volilnega okraje na tak način, da bi ji čimbolj ustrezalo. In to je tudi eden od glavnih problemov volilnih okrajev, ker so nekateri volilni okraji, bom rekel, tradicionalni, so kljub vsemu predvidljivi in se ve komu – med navednicami – pripadajo. To je potem tudi problem dolgoročen, ker imate lahko pač absurde, ki so pojavljajo, da iz nekaterih okrajev pride več poslancev več let zaporedoma oziroma več volitev zaporedoma, po drugi strani pa imate občine, ne vem cele mikro regije, ki pač niso videle poslanca še nikoli v tridesetih letih. In tu je prednost tudi te spremembe, da se ukine volilne okraje.   Še enkrat poudarjam. Živimo v demokraciji, ki je v bistvu strankarska demokracija. To se ne smemo slepiti in tudi mislim, da s tem ni nič narobe. Stranka ima odgovornost, da predlaga čim boljšo kandidatno listo. Če ji je mar za neke vrste regionalno zastopanost oziroma da v volilni enoti doseže čim več ljudi, bo seveda v njenem interesu, da predlaga kandidate, ki prihajajo iz čim več različnih krajev, iz mestnih središč, iz podeželja itd. Se pravi na nek način bo logika trenutnih volilnih okrajev vseeno morala delovati, ker si bo stranka na tak način oziroma strankina lista zagotovila večje število glasov. Ker če smo vsi proti centralizmu seveda ni noben toliko nor, da bo predlagal samo kandidate iz mestnih središč, zato ker si bo s tem izbijal rezultat na podeželju in v manjših krajih. Tako da mislim, da je ta skrb odveč. Je pa odgovornost stranke, da priobči čim boljše kandidate, ki bodo seveda prepoznavni v svojih lokalnih okoljih in ki bodo lahko celotno listo vlekli naprej.   Sedaj zakaj je Državni svet in lokalne skupnosti zakaj so proti temu zakonu. Državni svet je tisti, ki pravzaprav zakuhal celotno zadevo s tem, ko je dal zakona na Ustavno sodišče, s čimer ni nič narobe, ampak mislim, da je to tudi nek dolgoročen ali pa dolgotrajen konflikt, ki se potihoma bije med Državnim svetom in Državnem zborom, ampak Državni svet je tam zastopal lokalne interese in je pač tudi prav, da to počne. Ni pa Državni zbor tisti, ki mora nujno zastopati posamične lokalne interese. Državni zbor, kot rečeno, je tu, da zagotavlja čim večjo blaginjo in čim boljšo zakonodajo za vse državljanke in državljane.   Tako da problematično je razumeti vlogo poslanca kot nekakšnega izključnega glasnika lokalnih interesov in ti lokalni interesi včasih na žalost potem tudi pomenijo protikularne interese neke določene občine, neke določene regijske enote, ki lahko tudi, če želite, prevlada nad nekim širšim interesom, kar je narobe. To je pač preprosto narobe. Tako da tudi vplivi posamičnih županov itd. na poslance, v bistvu jih ne bi smelo biti. To je bil eden od razlogov zakaj sta funkciji poslanca in župana že nekaj časa nezdružljive. Tako je tudi prav.  Kar se pa tiče spolnih kvot, jaz tega ne vidim kot problem. Mislim, da je ta amandma, ki smo ga vložili celo boljši, ker ne zagotavlja neke vertikalne zadrge, se pravi enakomerne zastopanosti spolov, ampak tudi horizontalno med volilnimi enotami in to je napor, ki ga moramo vsi narediti. Verjamem, da je težko. Tudi na podlagi zgodovinskih izkušenj je opravičeno, da se določeni ljudje ne želijo spustiti v to volilno bitko, ker se je velikokrat zanemarjalo predvsem ženske pri volitvah in jih tudi dajalo v tako imenovane neizvoljive okraje, ampak mislim, da je naša naloga kot celotne družbe ta, da se zagotovi neko enakomerno zastopanost obeh spolov. Tu je ta pozitivna diskriminacija, kot se ji reče, popolnoma upravičljiva in mislim, da je nekaj na čemer je potrebno delati.
Hvala lepa. Ali je še želja za razpravo? Je. Sprožam listo oziroma prijavo na listo razpravljavcev.   Prvi ima besedo mag. Branko Grims. Izvolite.
Hvala za besedo. Še enkrat opozarjam, da smo ujetniki vsiljenega (nerazumljiva beseda) člena v Ustavo, ki govori o proporcionalnem volilnem sistemu. V normalni demokratični državi se kaj takega niti teoretično ne bi smelo nikoli zgoditi, da         sprejme Državni zbor nekaj kar je v popolnem nasprotju z jasno izraženo ljudsko voljo in za kar celo Ustavno sodišče opozori, presodi pravnomočno, večkratno, da je zavezujoče za Državni zbor. Vse te velike besede so zaradi tega odveč. Če bi se hoteli resno pogovarjati o spremembah, ki bi bile razvojne, ki bi bile dolgoročno Sloveniji v korist, ki bi onemogočale v največji možni meri trende kakršne so žal od osamosvojitve naprej, takrat smo bili petkrat pred poljsko, madžarsko, vzhodnim blokom, danes nas vsi ti prehitevajo, tako da samo gledaš. Je pa rezultat našega volilnega sistema. Potem se pa reče, tako kot je bilo prejle rečeno, da je eden od problemov to, da je premalo kvot, da se zato ljudje ne odločajo za kandidaturo. Mislim, saj lahko je danes tekma o neumnostih, ampak poglejte, to je seveda popoln nesmisel. Treba se je vprašati kako se je delalo v minulem obdobju, koliko je bilo nekih preskokov, koliko je bilo tistega kar so ljudje razumeli kot izdaje, potem bo pa odgovor na to kot je, pa seveda tudi vprašanje kaj smo sami naredili v 30. letih iz parlamenta. Tukaj je ena določba, ki je žal tudi ustavna, o tem, da ne smeš ničesar zraven početi, pa se potem to seveda preigrava pa je polovica poslancev na nekih dodatnih plačilnih listah. To je sistemska korupcija potem notri. mnogo bolje je to urejeno v Nemčiji, tam ni nobene omejitve, ti si lahko lastnik, lahko si odgovorna oseba svojemu, ne vem, podjetju ali pa kar hočete in je to čisto normalno, samo kaj je omejitev. Ti pod nobenim pogojem ne smeš poslovati z državo oziroma s tistimi podjetji, kjer je država ali lokalna skupnost ali pokrajina lastnik oziroma solastnik. Zakaj pa, in potem seveda se v očeh ljudi izreče, ja saj so vsi nesposobni, potem pa še zganjajo takole poceni demagogijo o nižanju plač, ki je bila prisotna 30 let, začela jo je nekoč SNS, potem se pa tekmuje kdo bo boljši in na koncu imaš in v vsakem naslednjem mandatu je več ljudi, ki pridejo kar z zavodom za poslovanje notri v parlament, namesto da bi bili v parlamentu tisti ljudje, ki so največ dosegli, ki so sposobni, ki so dokazano, ki pač lahko pripomorejo k enemu razvoju s svojimi izkušnjami, z znanjem in vsem. In to pa je problem, ampak tega s takimi spremembami, ki jih danes govorimo, ne bomo v ničemer rešili, ker je generalni problem volilni sistem, ki pa ga znotraj proporca ni mogoče reševati, ker kakorkoli obrneš, proporcionalno volilni sistem je še vedno proporcionalni volilni sistem, še vedno je nestabilen, še vedno ljudi to odbija, še vedno so Vlade plod po volilnih kravjih kupčij namesto da bi bilo jasno kaj je odločite volivca in ta bi morala biti znana tisti večer in potem veljati, potem bi bilo pa to drugače. Ampak brez spremembe Ustave o takih spremembah sploh ni mogoče z njo razpravljati. Vse to kar se danes govori, brezveze, pa ves čas se namiguje, joj kako to nekateri delajo iz osebnih interesov. Pa dajte no. Tisti, ki smo najbolj znani v parlamentu, nam bi bil preferenčni glas super, če bi šlo za osebne interese. Me pa silno zabava, ko zagovarjajo ukinitev volilnih okrajev nekateri največji anonimusi v tem parlamentu in me malo spominjajo na tisto čredo Leningov tam ki leti proti prepadu z nasmehom in ekstaze in sploh ne razume, da se iz prepada nihče ne bo vrnil. To je pač situacija ker jih bo na volitvah premagal vsak lokalni veseljak ali pa kdorkoli, ki je minimalno znan. Ampak vse to so dileme, ki so širše od te razprave danes. Danes je razprava v resnici samo o tem ali daš neko malo večjo izbiro nekem širšem območju ali pa zgotoviš malo bolj enakomerno pokritost območja, vse ostalo je blef, ker je vse ostalo proporc in vedno bo rezultat proporca to kar nekateri omenjate, ne vem, da je tam eden v parlamentu ki ima 300 ali pa 400 glasov, izven parlamenta je ostal pa nekdo, ki ima 4 tisoč glasov. To je rezultat proporcionalnega volilnega sistema, to ni kriv sistem tako kot je trenutno predložen. Tudi če bi bil, ne vem, referenčni glas, bi še vedno prišel nekdo po preferencah notri, ki bi imel spet 400 preferenc, zunaj bi pa ostal nekdo         s 7 tisoč preferenčnimi glasovi, kar bi po proporcionalni razdelitvi, ki se naredi na državni ravni pač pripadel mandat tisti stranki in gotovo. To govori ena čista demagogija. Samo to je dilema ali dati večjo enakomerno pokritost celotni državi, kar zagotavlja sedanja rešitev ali pa omogočiti znotraj ene liste nekoliko večjo izbiro na nekem širšem območju vse drugo je irelevantno, ker bi zahtevalo mnogo večji premik in o tem sem prej govoril. Če bi odprli Ustavo, če bi vrgli ven ta člen, ki je sramota to je nacionalna sramota, da imamo / nerazumljivo/ člen v Ustavi. Potem bi seveda se lahko pogovarjali kaj je res razvojno v interesu države pa bi lahko rešili ustnega kompromisa, ki sem ga prej omenil, da ostane vse kot je za sedaj pa se eden del dodatno voli, ki bi bil voljen na tak način, da bi pripeljal do združevanj pred volitvami, do sodelovanja pred volitvami, ker bi bilo ljudem jasno in hkrati jim dajalo večjo moč in zaupanje v njih in stabiliziralo sistem. Poglejte na kateri točki smo, kaj se dogaja? Danes se ruši sredi pandemije Vlada Republike Slovenije tega nikjer ne boste videli to je samo v Sloveniji. To je rezultat proporcionalnega volilnega sistema. Ali je to v nacionalnem interesu ali je to v varnostnem interesu ali je to v razvojne interesu? Ni, to je rezultat političnih kalkulacij tistih, ki bi želeli za vsako ceno na oblast. Tega nikjer ne delajo. Sedaj se začenja cepljenje ne ruši se Vlada Republike Slovenije. Dobrodošli v proporcionalni volilni sistem in lahko ga obrnete tako ali drugače bo tak šmoren, ki ni v interesu volivcev, ki ni v interesu države, ki ni v razvojnem interesu, ki ni v varnostnem interesu bo vedno rezultat proporca pa kakorkoli ga postavite, ker je proporcionalni sistem tisti, ki v slovenskih razmerah po 30 letih je to več kot jasno vedno pripelje do najbolj gnilih kravjih kupčij tudi takrat, ko je to izrecno škoda celo življenju ljudi, varnosti ljudi tako kot je to v tem trenutku. Ravno to, kar se ta hip dogaja v Sloveniji najboljši dokaz kako uničujoč je proporcionalni volilni sistem za Slovenijo mi se pa ukvarjamo s tem ali bomo malce ukinili volilne okraje ali bomo obdržali volilne okraje pa bolj enakomerno pokritost. To je lahko eno legitimno vprašanje, ampak oprostite od tega ni nič od tistega odvisno, kar ste vsi danes tukaj govorili. To bi zahtevalo mnogo širšo razpravo odprtju Ustave, iskanje kompromisa in seveda to, kar sem omenil na začetku najmanj 60 državnikov v Državnem zboru, kajti danes Ustavo lahko spremeni samo Državni zbor z ustrezno večino. Če bi nekoč sprejeli moj predlog sem vas še jaz zagovarjal uvedbo švicarskega modela referenduma, po katerem lahko spremeni seveda pod izjemno strogimi pogoji ljudstvo tudi Ustavo bi bila tam še ena odprta pot, ampak sedaj je ni. Sedaj je edina možnost sprememba v Državnem zboru. Ali imamo 60 državnikov v Državnem zboru? Ta trenutek jaz odkrito povem, da glede na razprave, ki so bile pri predsedniku države, kjer sem vse te dileme že odprl takrat takoj na začetku močno dvomim in tudi se bojim, da še dolgo dolgo tega ne bo, ampak Slovenija bi to potrebovala. Slovenija bi potrebovala stabilno, razvojno okolje, kjer bi bilo privlačno za podjetnike, kjer bi podjetniki lahko dolgoročno načrtovali kjer ne bi bilo sprememb. Danes nikjer nikomur pri zdravi pameti ne bi prišlo na misel, da v trenutku, ko prihaja cepljenje zoper svetovno pandemijo na višku drugega vala gre rušiti obstoječo Vlado Republike Slovenije, ker je v izrecnem nasprotju z interesi državljank in državljanov, ker je v izrednem nasprotju z varnostnimi interesi, ker je v izrecnem nasprotju z razvojnimi interesi te države, ampak to, gospe in gospodje, je možno in je rezultat v slovenskem okolju proporcionalnega volilnega sistema.
Hvala lepa.   Nataša Sukič, replika.
Spoštovani, jaz bom pa postavila poslancu to vprašanje ali je bolje, da se sredi epidemije zruši Vlada, ki izkazuje skrajne avtoritarne tendence in kjer se vaša stranka SDS že obnaša kot, da smo v večinskem sistemu ali pa je bolje         za vaše pojme, da se torej ruši demokracija. Na srečo imamo še proporcionalni sistem in na srečo imamo možnost obraniti to demokracijo. Kajti, če bi imeli večinski sistem, bi zdajle lahko samo nemo opazovali to grozo in se ji seveda podredili in prepustili in to bi bil recept za katastrofo.   Hvala lepa.
Hvala lepa.  Spoštovane kolegice in kolegi, predlagam, da repliko uporabljamo za tisto, čemur je namenjena. Torej, če je bil kdo narobe razumljen, pove, v čem je bil, in obrazloži svoje stališče.   Naslednji ima besedo Boris Doblekar.
Hvala za besedo, predsednik.  Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani minister za javno upravo, gospod Koritnik!  Ja, v opoziciji ste pač pripravili predlog zakona o spremembi volilne zakonodaje, z nekim glavnim poudarkom, da bodo lahko ljudje, volivci bolj neposredno odločali ali pa določili izvoljene poslance oziroma predstavnike ljudstva. Če se boste spomnili, ravno tistim strankam, kjer ste zdajle najbolj glasni, je bilo leta 2000 ponujena možnost za večinski volilni sistem, kjer bi lahko volivci neposredno odločali, morda bolj kot v proporcionalnem sistemu, pa ste takrat zadevo gladko povozili; to je treba vedeti, upam, da se tega zavedate. Seveda, zdaj poskušate z nekim novim poskusom ukinitve volilnih okrajev, pri čemer, če ste poslušali državnika, politika, ki je najdlje v politiki in ki ga imate polna usta vsak dan, je dejal, da je ta vaš predlog, torej ukinitev volilnih okrajev, atentat na podeželje, in to tudi drži. Torej, z vašim predlogom bi podeželje oziroma periferija ali pa manjše regije izgubile možnost soodločanja v Državnem zboru. Popolnoma jasno je, da izvoljeni poslanci prihajali predvsem iz večjih mestnih središč, kar je popolnoma jasno. Upam, da se tega tudi zavedate, to tudi veste in je tudi verjetno cilj, da bi bili izvoljeni poslanci iz večjih središč, kjer bi imeli več možnosti izvolitve, več glasov, skoncentrirani volivci, potem večja medijska promocija in tako naprej. Torej, počasi bi poslanci s periferije izginili, kar pomeni, da je to centralizacija. S tem se tudi strinjamo najbrž. Jaz vam, recimo, predlagam – to je pač tak alternativni predlog, glede na to, da bi kar ukinili volilne okraje in ostane samo še osem volilnih enot -, da se združite stranke v opoziciji in se ukinete. Pač, ukinete stranke in boste vsi eno, pač po nekem sistemu kolhozov, kjer so privatne kmetije ukinili, uničili kmete in združili v kolhoze. To je tak sistem, meni to tako deluje, če potegnem vzporednico, da kar ukinemo volilne okraje. Ko poslušam ljudi, volivce, tako na podeželju kot v mestih, pokrajinah, predvsem manjših, so absolutno proti temu oziroma imajo zelo velike pomisleke proti temu, da bi ukinili volilne okraje.   Gospod Rudi Medved je rekel, da je to predlog, druga varianta spremembe volilne zakonodaje,    ŠZ) – 12.55    kjer se govori o preoblikovanju določenih volilnih okrajev, torej zaradi prevelikega odstopanja števila volivcev, ki je ta predlog tudi pripravljen, je bil tudi javno že predstavljen. Pravi da je to predlog SDS, pa je govoril o nekih neresnicah oziroma skoraj da lažeh. To je prava neresnica, to ni predlog SDS-a. To se gospod Rudi tudi zaveda, ampak je pač zavestno to izjavil. In pa da so bili podrejeni koalicijski partnerji, kar seveda tudi ne drži in tudi tega se verjetno dobro zaveda. Zdaj nekateri opozicije pravite, da ste te predloge videli, neke skice, drugi pravite da nič ne veste o tem in tako naprej. Skratka, vidite vse vam prav pride.   Jaz lahko samo še to povem, če bi po proporcionalnem sistemu, takšen ki je bil, če ga ne bi bilo, pa ko je kandidirala nova stranka, privatna lista, torej zasebna lista, niti ne vem če je to politična stranka ali je, pač neka zasebna lista, neke osebe, torej lista, govorim o Listi Marjana Šarca, ki je kandidirala torej na volitvah. Jaz verjamem, da ne bi prišli s takih številom poslancev v parlament, če bi bile volitve po tem sistemu, ki ga zdaj sami predlagate oziroma ga podpirate. Če ste kaj preračunali, verjetno da ne bi imela ta zasebna lista, neke osebe, tako močne, če lahko temu rečemo tako močne podpore z nekaj poslanci v parlamentu, glede nato, da so bili to večinoma novi obrazi, kar je bil tudi cilj, torej novi obrazi, ki ste prišli s to listo v Državni zbor, verjetno po tem sistemu ne bi prišli, ker ne bi bili tako prepoznavni. Mislim na tak način, verjetno. Tako, da mislim da bi bili kandidati, ki niso tako prepoznavni ali pa nimajo neke dolge politične kilometrine, kljub temu, da bi jih ljudje po manjših regijah ali pa podeželju volili in si jih želeli, pač ne bi prišli notri, ker bi jih premagali neki kandidati iz nekih večjih mestnih središč, z večjo medijsko podporo, z več volivci in tako naprej. To je jasno kot beli dan.   Tako, da zahvaljujoč temu sistemu, seveda lahko tudi to, vas tukaj smo v vaši družbi oziroma vi v naši. In gospod Bandelli, z vsem spoštovanjem je rekel, da je egoist vsak, ki se ne strinja z tem predlaganim novim zakonom, da je vsak egoist. To je bila tudi malo močna. Takšne izjave ne bi bilo potrebno dati tukaj v parlamentu. Ne vem zakaj bi bili izvoljeni poslanci ljudstva egoisti, če se z nečim ne strinjajo. Potem to lahko vzporednico potegnemo pri vsaki stvari. Tudi to, da je gospod Bandelli egoist, ki se včeraj na seji ni strinjal z izpadi levičarskega skrajneža. Tako da ne moremo glih to reči, da je vsak egoist. Vsak ima pač svoj predlog, vsak podpira neko zadevo, ki pa seveda je tudi odvisna od tega kaj mu pravijo volivci. Saj prihajamo vsi iz nekega terena, iz neke volilne baze.   Torej te majhne stranke, predvsem prej sem poslušal stranko SAB, tudi neka stranka oziroma lista, privatna lista, torej zasebna lista, torej Alenke Bratušek. Majhna stranka. Žal, glejte ne moremo biti vse druge stranke ali pa poslanci krivi, če je stranka majhna. Ne more biti kuščar dinozaver, nikdar, nikoli. Jaz verjamem, da potem iščete rešitve kako bi se še dalo na nek način izmuzniti skozi neka mala vrata v Državni zbor. In tako je. Ene stranke so majčkene, druge smo pa velike. To je pač odvisno tudi od minulega dela, od volilne baze, od samega sistema kako stvar funkcionira in pač ne more biti zdaj neka majhna stranka         to, kar smo pač mi. Glede na to, da smo tudi prej slišali kako bo to izgledalo, te liste teh kandidatov in kandidatk, ko bo gor na stotine nekih imen, kako potem to izluščiti ven. Jaz verjamem, da pri volitvah si mora človek vzeti čas in izbrati kandidatko, kandidata, ki bo zastopal ljudi v parlamentu, ampak kljub temu mislim, da bi bil to res en tak ogromen velik zalogaj, predvsem ne vem kako bi se znašli starejši. Mislim, da bi bilo tukaj kar veliko težav.   Še to, tukaj poudarjate, pravite, ja, liste pa proporcionalno glas bo dobil potem poslanec, ki ga bo človek, volivec izbral. Pa saj konec koncev politična stranka, ki kandidira s svojimi poslanci že izbere kandidate, ki sama misli, da so pač najboljši. In tudi so najboljši zato, ker tudi najbolje delajo z ljudmi, z volilno bazo, če so že bili poslanci. Če pa še niso bili se bodo pa še uveljavili. Ne vem zakaj bi moral potem volivec dvomiti v to kaj je stranka predlagala. Ali vi sami v sebe dvomite? Če vas, spoštovani poslanke in poslanci, vaša stranka, politična ali zasebna lista ali kdorkoli že predlaga, jaz verjamem, da ste najboljši. Da vam zaupa in da ve, da boste dobro zastopali ljudi v Državnem zboru. Ne vem zakaj bi tukaj dali možnosti, ne vem, volivcu, da dvomi v to kaj je stranka pripravila za volivce, za glasovanje. Torej, še enkrat, ukinitev volilnih okrajev je atentat na podeželje. In še enkrat vam polagam na dušo vsem tistim, ki ste leta 2000 poteptali voljo ljudstva po večinskem sistemu, ki si ga je ljudstvo zaželelo po odločitvi, pa ste ga poteptali. Danes pa govorite o tem, da bi po nekem večinskem sistemu znotraj proporcionalnega sistema z ukinitvijo volilnih okrajev ljudje lahko enako odločali. Nekaj ne gre skupaj.   Da končam. Jaz sem za decentralizacijo. Torej zato pač ne morem podpreti tega vašega predloga. Sem za enakomerno zastopanost po celotni Sloveniji, ne samo mestnih občin in večjih središč. Sem tudi za manjše regije, da obstanejo, da imamo zastopanost. Manjše regije, tudi kot je Zasavje, ki bo izgubilo zastopanost, ker je bo Ljubljana, Celje, Novo mesto, da ne grem še kam drugam, pojedlo in ne bo več zastopanosti. In pa sem tudi za to, da demografsko in razvojno ogroženi imajo možnost vpliva preko predstavnikov njihovih, torej preko poslank in poslancev. Jaz sem za to in zato pač ne morem tega vašega predloga, ki uveljavlja centralizacijo in nek sistem kolhozov, kjer bi ukinili volilne okraje, ne morem žal podpreti.   In še enkrat, za kakšno, manjšo stranko, predvsem stranko SAB, ki sem prej poslušal, če si pač majhen si majhen in ne moreš potem vsiljevati vsem neko svojo voljo zato, da boš postal velik. In še na koncu, jugo še nikoli ni bil mercedes in nikoli ne bo. Hvala lepa.
Hvala lepa. Gospod Rajh želite… /oglašanje iz klopi/ Imate postopkovni predlog ali kaj drugega? / oglašanje iz klopi/ Naj bo v zvezi z uporabo Poslovnika. Izvolite.
Tako. Jaz bi tu vse kolege red pozval, da pri razpravi uporabljajo dejstva, še posebej če izhajajo iz stranke, ki funkcionira po piramidnem sistemu.         Bolj kot si glasen, več laži ko širiš, več shodov, ko se udeležiš, višje prideš po hierarhiji. To je najmanjša in najkrajša lista, ki obstaja. To je stranka z najkrajšo listo in listo, ki jo ustvarja direktor, ki je direktor tega podjetja že 30 let. To je stranka SDS.
Gospod Rajh, to ni postopkovni predlog. Ste zlorabili ta institut. Prosim, da se v prihodnje vzdržite takih akcij.   Sedaj nadaljujemo. Na vrsti je gospod Rudi Medved, pripravi se gospod Dejan Kaloh. Izvolite, gospod Medved.
Hvala, podpredsednica. Kolega Doblekar se očitno v prostem času ali pa tudi v službi, jaz ne vem, precej ukvarja z vedeževanjem, ker je napovedal prihodnost ne samo stranki Liste Marjana Šarca, ampak kar vsem strankam z izjemo SDS, ki pa je tako ali tako zanjo ta prihodnost bleščeča in svetla. In govori o zasebnih strankah. Ne vem od kod mu to. Politična stranka je oseba javnega prava. Je pa res, da lahko deluje v zasebnem interesu in to pa, spoštovani kolega, vaša stranka na najboljši možni način demonstrira skozi, ne samo to obdobje na oblasti, ampak skozi ves čas svojega delovanja.   Pravzaprav je bilo slišati kot da že danes razpravljamo o konstruktivni nezaupnici. Vsaj tako sem kolega Grimsa lahko razumel, kako nezaslišano je rušenje Vlade. Mi danes govorimo o volilnem sistemu. Ne vem, danes ni razprava o nobeni konstruktivni nezaupnici in ne rušimo Vlade. In ko omalovažujoče govorite o tem, mi se pa sedaj ukvarjamo tam z nekimi volilnimi okraji oziroma spremembami volilnega sistema. Ja to ni kar nekaj. Izpolnjujemo zahteve odločbe Ustavnega sodišča in to poskušamo narediti še pred rokom za razliko od vas, ki s temi spremembami volilnih okrajev dobesedno mečkate od spomladi in tega zakona pač nihče v Državni zbor ni vložil. Zato smo v opoziciji ravnali državotvorno in šli v nov poskus, da izpolnimo odločbo Ustavnega sodišča.   Sicer pa se pri tej odločbi Ustavnega sodišča veliko manipulira, predvsem pri zagovornikih meja volilnih okrajev oziroma kozmetičnega popravljanja le-teh. Čeprav je bilo Ustavno sodišče v tej odločbi izjemno jasno in zapisalo je, da po šestindvajsetih letih, to je bilo pač pred dvema letoma, od sprejetja volilne zakonodaje območja volilnih okrajev ne ustrezajo nobenemu merilu iz 20. člena Zakona o volitvah v Državni zbor. Tako je zapisalo. Ne ustrezajo nobenemu merilu, upoštevaje seveda geografsko zaokroženost, skupne kulturne in druge značilnosti. Seveda tako je bilo že leta 1992. Bistveno drugače ni bilo leta 1992. Torej niso se tako drastično te razmere od takrat spremenile. Je pa Ustavno sodišče, ki sicer leta 1992 ni na koncu razveljavilo oziroma razglasilo za protiustavno situacijo kakršna je bila. Je pa že leta 1992 v odločbi kar zelo jasno zapisalo, da upoštevaje merila geografske zaokroženosti drugih skupnih značilnosti in velikosti volilnih okrajev, ampak da upoštevanje prej naštetih meril drastično, celo do 50 %,         povzroča odstopanje od povprečne velikosti volilnih okrajev. To je Ustavno sodišče ugotovilo že leta 1992 in je zapisalo, ne samo reklo, je zapisalo, da gre za med seboj nezdružljive kriterije. Tako je Ustavno sodišče zapisalo. In približno enaki dikciji je Ustavno sodišče sledilo tudi v odločbi iz leta 2018, ko je še bolj jasno zapisalo, da vsi drugi kriteriji ne morejo relativizirati pomena petega odstavka 20. člena, ki pa govori o približno enako velikih volilnih okrajih – ne more relativizirati. V nekem drugem stavku je napisalo, da pač ta anomalija pravzaprav izvotli ostale kriterije. Torej, če povemo preprosteje, tudi če upoštevamo geografsko zaokroženost, integriteto občin, kulturne in druge značilnosti, kar trdite, da bo upoštevano v zakonu, ki ga še nismo videli, tudi če bo vse to upoštevano, pa po številu volivcev okraji ne bodo približno enako veliki, bo to tudi neustavno stanje, če normalno prebereš odločbo Ustavnega sodišča. In ravno zaradi tega, zaradi ugotovitve, da gre praktično za nezdružljiva merila, in to se bo zdaj videlo, ko bomo, če bomo, to rešitev dobili na mizo, da bomo spet v enaki situaciji. Ker bistvo je pojem »približno« enako veliki okraji. Zdaj pa, če je bilo prej ena proti štiri to razmerje, se pravi, da je bil glas v nekem manjšem, štirikrat manjšem okraju tudi štirikrat več vreden, zdaj bo pa to ena proti tri, kako boste v praksi prepričali nekoga, da je to približno enako. Če ima nekdo, recimo, tisoč evrov plače, nekdo pa tri tisoč evrov plače, pa mu boste rekli, ja, saj ti s tisoč evri imaš pa približno enako veliko plačo kot jaz s tri tisoč – ja, kdo bo temu verjel? Vemo, kaj v slovenščini pomeni pojem »približno«. Če je miza sredi prostora, ne moremo reči, da je približno v kotu – ni, kajne, če je sredi prostora. In ravno zaradi tega, če je kdo pozorno prebral to odločbo Ustavnega sodišča, ne pa kar tiščal z nekim mitom, da je vse, kar je nad ena proti tri razmerje protiustavno, vse, kar je pa manj, pa ne, če je kdo to sodbo Ustavnega sodišča dobro prebral, nam je v bistvu, zakonodajalcem, Ustavno sodišče dobesedno med vrsticami navedlo, da se lotimo reševanja implementacije te odločbe tudi na drugačen način. In je tudi napisalo, da ima zakonodajalec vse možnosti, da to odločbo oziroma volilni model tudi sam izbere oziroma spremeni. In to je pravzaprav vsa umetnost te odločbe. In tudi zaradi tega smo sledili odločbi Ustavnega sodišča oziroma napotilom Ustavnega sodišča, ker smo v poskusih spreminjanja meja volilnih okrajev tudi sami naleteli na ta problem - torej, bliže ko greš z velikostjo volilnih okrajev po številu volivcev, težje oziroma skorajda nemogoče je zadostiti vsem ostalim kriterijem. In to je argument, mislim, da zelo razumljiv tudi za državljane, ki pa so tarča zdaj,         bom rekel, pa ne tarča obstreljevanja, ko že govorite o atentatu na podeželje. Obstreljevanja nasprotnikov sprememb volilnega zakona oziroma zagovornikov obstoječega stanja, ker tisto kar pripravljate, je pravzaprav spreminjanje volilnih meja, volilnih okrajev na način, da to spreminjamo, da nič ne spremenimo in to se je zahtevalo tudi od mene kot ministra za javno upravo lansko leto, da spremenimo to tako, da nič ne spremenimo in jaz sem pač povedal, da to pa ne znam, da to pa pač ne znam. Ampak, ko govorimo o atentatu na podeželje in to neverjetno prikrajšanost, ne vem, gospod Grims je govoril tudi o lokalnih veseljakih, mislim da in kdove katerih kandidatih še oziroma borcih za vaške pločnike, ampak jaz bom zdaj povedal, da sedanji sistem, takšen kot je trenutno, takšen kot je, po takšnem kot smo bili mi vsi skupaj izvoljeni, pa naredite analizo, če vam bo pokazala kaj drugače, morate pa najprej razčistiti kaj je za vas podeželje. Zdaj, če je podeželje vse kar je zunaj obroča avtocestnega okrog Ljubljane, ampak vem, da to v veliki meri ta filozofija v veliki meri funkcionira, vsi ostali smo periferija. In to govorite tisti, ki prihajate iz te iste periferije. Ampak če mi odmislimo, da ni mesto samo Ljubljana, ampak imamo še mesta po Sloveniji. Halo, imamo še mesta. In rezultati volitev, zadnjih volitev kažejo, da je bilo 57 mandatov oziroma 64,77 % podeljenih s strani volivcev v pretežno urbanih volilnih okrajih. Se pravi, če se strinjamo, da imamo po Sloveniji tudi mesta, in da ta mesta imajo pa tudi podeželje, iz tega sledi, da je bilo 57 mandatov v urbanih, torej tudi na ta način iz območij kjer je pač večja poseljenost, ponavadi je tako, da je v teh urbanih območjih večja poseljenost in 31 mandatov oziroma 35,23 % iz volilnih okrajev za katere bi pa lahko rekli, da so pretežno podeželski. Toliko o tej neverjetni prevladi in zatrtju urbanih sredin nad podeželjem, če bo prišlo do spremembe volilnega zakona. Pa še nekaj, če niste pogledali, ko govorimo o tem kako neverjetno pravična in dobra porazdeljenost mandatov po vseh volilnih okrajih, teza da imamo zato 88 okrajev, da bo iz vsakega okraja prišel en poslanec, seveda ne pije vode. To vemo vsi. In tudi Ustava nikjer ne piše, da mora imeti vsak okraj ali pa vsaka občina svojega poslanca, če v Ustavi jasno piše, da so poslanci predstavniki vsega ljudstva, ampak dobro, če ta sistem zdaj omogoča tako neverjetno dobro razporejenost po volilnih okrajih, jih je pa 20 brez poslanca. Pa da ne bom nasedel na isti besednjak, ker ni okraj ni njegov poslanec, prihaja iz tistega okraja, ni njegov poslanec, ampak 20 je takšnih okrajev iz katerih ne prihaja poslanec zdaj, v zdajšnjem modelu volitev v Državni zbor. In to je zdaj ta neverjeten strah, kaj se bo zgodilo, če bomo volilnih okraje ukinili in bodo v posamezni volilni enoti 11 kandidatov ene stranke predstavljalo to stranko v         posamezni volilni enoti, kaj se bo potem zgodilo drugače, mislim, razen tega, da gospod Doblekar odlično vedežuje, to pa je res.   In še v podkrepitev te neverjetne porazdeljenosti poslancev po celotni Sloveniji bom pač omenil zdaj območje, iz katerega prihajam. Pa nimam nič proti, da iz tega območja prihajamo štirje poslanci. Dobro, sistem to omogoča. Pa da je bilo lani na primer iz tega območja 5 poslancev, potem se je pač nekaj spremenilo pa so trenutno štirje. 50 tisoč ljudi, štirje poslanci. In potem gremo na drugi konec Slovenije v Belo krajino - 50 tisoč ljudi, nobenega poslanca. Enkrat v zgodovini je imela Bela krajina eno poslanko v enem mandatu. A je to pošteno? Ali pa je mogoče dvakrat, ne bom trdil. No? Ampak ne spremeni bistveno tega razmerja. Torej a je to pa pošteno do volivcev? Jaz mislim, da ni. Mislim, da ni. Pa niso volivci krivi, če se je to zgodilo na ta način.   Torej v praksi se ne da, razen seveda z insinuacijami in strašenjem ljudi in županov, ki potem posledično v občinske svete pošiljajo dokumente s ostrim nasprotovanjem ukinjanju meja volilnih okrajev. Razen s strašenjem in zavajanjem nobenega drugega oprijemljivega podatka za to, da bi se poslanci skoncentrirali malodane vsi v Ljubljano s tem modelom, ni. Ni. Preprosto tudi ni mogoče preračuna narediti iz teh rezultatov, ki izvirajo iz leta 2018, na nov sistem. Tega preračuna tudi ni mogoče narediti, torej tudi tovrstnega dokaza za svoje trditve, kaj se bo zgodilo, pač nasprotniki ukinitve volilnih okrajev nimate, ampak nasprotujete in pač iz čisto preproste volilne matematike - znano okolje, kaj bi spreminjali, tako ali tako že približno 30 let funkcioniramo in točno vemo praktično za vsako hišno številko, kako pri hiši volijo. In to je ta cona udobja, o kateri govorimo. Ni treba veliko, ne? Ni treba veliko, samo kandidata je treba postaviti. Če pa volilne okraje še malce prikrojiš, tako kot se bo to zgodilo zdaj, je pa še toliko bolje, ker bomo pa morda popravili še tam, kjer pa do zdaj ni dobro kazalo. In to je pravzaprav treba pošteno tudi ljudem povedati, da ne gre popolnoma za nič drugega kot vztrajanje pri nekih predvidljivih vzorcih, ne pa da bi dali volivcem v roke to orodje, ker, kot je kolega Doblekar malo prej rekel, ja, saj, zakaj bi pa volivci o tem odločali, saj smo mi tisti kompetentni, bomo pa že mi vedeli, kateri kandidati so najboljši in jih bomo postavili v volilni okraj. Ni res, ne? Ni res. To je prisila, v mnogih primerih prisila ljudi, ki sicer volijo neko politično stranko, pa bi morda ravno tistega kandidata pa ne izvolili oziroma pri njih morda celo ni priljubljen, ampak če želijo voliti to stranko, ga pač izvolijo. Saj je, ali pa če gledamo obratno, lahko pa gledamo obratno        volitve in mandat nazaj z enormnim rezultatom ene od strank, ki je bilo pa po drugi strani popolnoma nepomembno kdo je v kakšnem okraju na listi, ker so se ljudje množično odločili, da bodo volili tisti stranko, to je pa drugi primer. Zato pravih argumentov proti temu načinu volitev, da bi ljudi končno postavili v središče, da bi ljudje resnično odločali razen strašenja s prevlado urbanega nad podeželskim praktično nobenega pametnega drugega argumenta pri tem ne vidimo. Mi ga ne vidimo in tudi danes ga nismo slišali toda govoriti o alternativi in večkrat je bilo slišati o te alternativi z večinskim volilnim sistemom smo pa tako ali tako že lahko ugotovili, da smo lahko hvaležni preteklosti, da tega večinskega sistema nismo uzakonili, ker samo pomislite kaj bi se v Sloveniji v primeru, da bi bila sedaj največja vladajoča stranka izvoljena po večinskem sistemu kaj bi se godilo v Sloveniji, če je v razmerah proporcionalnega volilnega sistema zmožna funkcionirati s prevlado nad ostalimi kot, da je zmagala po večinskem sistemu.
Hvala lepa.   Repliko ima gospod Boris Doblekar.  Izvolite.
Spoštovani kolega poslanec iz Zagorja gospod Rudi, kar ene desetkrat ste me omenil sedaj v svoji razpravi očitno sem vas malo razburil verjetno z dejstvi in ste se tudi kar dobro poglobili v torej sami razpravi. Niste me dobro razumel kajti govoril ste o vedeževanju. Jaz nisem nič govoril o vedeževanju, ampak sem govoril dejstva torej, da je ta volilni sistem oziroma vaš predlog atentat na podeželje. Samo to sem rekel to ni vedeževanje, to so dejstva, kajti nič niste govorili o tem, da kandidati oziroma poslanci s časoma več ne bodo prihajali iz periferije podeželja kot ste ga definiral ene parkrat, ampak bodo samo še iz velikih središč iz mest. Kako je ta zastopanost po dokaj celotnem področju kako si to predstavljate jaz ne vem. Še tudi to je res seveda poslanec prihaja iz volilnega okraja, ki pa zastopa, potem celo volilno enoto saj to je pa tudi treba vedeti. Kakšno bo pa imel možnost izvolitve neki poslanec, ki bo prišel iz neke vasi, ki bo kandidat ali pa ob Zagorski občini ali pa nekdo iz Ljubljana pa vemo kakšna bo in potem se bo počasi naredilo točno tako kot sem tudi dejal.   To strašenje, ki strašite sami strašite pred tem, če ostane tako kot je s popravki volilnih okrajev. Ni treba strašiti ljudi, ljudje vedo kako bo to izgledalo in ni jih treba strašiti. Strah vas je bilo tudi volilnega sistema torej večinskega ste se izrazil, da vas je strah. Ne biti vas strah leta 2000 je bila možnost, da bi se ta večinski volilni sistem tudi uveljavil seveda vas bi bilo pa opravičeno vas je strah, če bi ta sistem veljal, ker bi potem verjetno ena od političnih stran, ki ima dolgo tradicijo in verjetno imela večino v parlamentu po tem sistemu to verjetno ste hoteli povedati, da vas je strah, ampak poglejte to ljudje o tem odločajo. Mene je bolj strah to, če lahko povem od tega, kar ste vi rekel, da je v Državnem     ŠZ) – 13.30    zboru tudi poslanec ali pa poslanka z 300 glasovi, nekateri so jih pa dobili po par tisoč, pa niso prišli. Tega me je bolj strah tukaj, bi rekel tukaj bi se jaz ustavil. Tako, da ne biti vas strah, ni noben problem. Še enkrat pa nisem za centralizacijo in sem / znak za konec razprave/ za enakomerno zastopanje po celotni Sloveniji, ne samo po večjih mestnih središčih. To sem povedal in to še enkrat poudarjam. Tako, da upam da smo se zdaj razumeli.  Hvala.
Hvala lepa.  Nadaljujemo z razpravo.   Mag. Dejan Kaloh ima besedo, pripravi pa se gospod Andrej Rajh.   Izvolite.
Predsedujoča, hvala lepa za besedo. Spoštovani kolegi, kolegice.  Zdaj nekateri ekspozeji poslancev opozicije so čudoviti na nek način, so verbalno bogati, včasih pa mogoče kakšna vsebinska slepa ulica, pa vendarle ta razprava se mi zdi, da je koristna, vendarle že drugič obravnavamo ta predlog o ukinitvi volilnih okrajev, prvič marca. Seveda se je ta podpora dvotretjinska je manjkala, jaz mislim, da bo danes temu tudi tako, ampak kot pravim, razprava je vedno dobrodošla. Začel bi tam, kjer je spoštovani kolega Medved nekako končeval svojo razpravo, pa tudi kar je doktor Vatovec govoril o tem gerrymanderingu. Zdaj o tem bi rekel prilaganje ali pa recimo manipuliranje o želenih volilnih okrajev, seveda tukaj ne moremo govoriti, pa bom povedal na lastnem primeru v navednicah seveda mojega volilnega okraja. Glejte, volilni okraj v katerem je naša stranka, Slovenska demokratska stranka sploh prvič dobila poslanca iz tega okraja. In je ta okraj tudi v tem predlogu nas koalicijskih poslancev z sodelovanjem Ministrstva za javno upravo tudi predmet modifikacije meja. In jaz nisem kot poslanec, ki je bil prvič pri Slovenski demokratski stranki izvoljen v temu kraju, sem se lahko samo strinjal s to modifikacijo. Zakaj? Ta modifikacija v tem mojem volilnem okraju, se pravi gre za volilni okraj Maribor 3, naslavlja to geografsko zaokroženost, tudi v kontekstu nekih občinskih integritet, je v redu, ker je objavil ta okraj v treh občinah, v dveh tretjinah MOM-a, Mestne občine Maribor zavzemajo celo občino Dublek in pa koščen Pesnice. In seveda sem se jaz strinjal, da se tisti košček Pesnice po teh dveh kriterijih seveda da v drugi volilni okraj oziroma celo v drugo volilno enoto. Tako, da mi poslanci s tem nimamo nobenih problemov. Jaz celo govorim, da vsak volilni okraj je na nek način izvolil, seveda če ima stranka dober program in na drugi strani seveda če ima kvalitetnega kandidata. Tako da tukaj, da bi vsaj jaz nimam teh izkušenj, da bi stranke ali pa moja stranka s tem namenom postavljala poslance, glejte vam jaz to iz lastnega primera negiram, ker kot rečeno bil sem prvič izvoljen sploh v tem okraju za našo stranko.   Zdaj tudi mene je malo zmotilo pri tem, ko je kolega govoril, da zdaj kdo bo glasoval proti, da smo egoisti. Jaz pravim ne, glih obratno smo, altroisti. Altroist je v tem pogledu, da tudi majhnim občinam, kot je v mojem primeru občina Duplek, zakaj oni ne bi imeli svojega predstavnika? Zakaj? Pa tudi v tem hramu demokracije, včasih jaz sem se temu nasmejal, ker je taka neka krilatica, da ne vem kot da si iz spodnjega Dupleka, je včasih je omalovažujoče, včasih se tudi da kot neka folklora, da je ta Duplek verjetno tudi zaradi Dupleške mornarice, da je to neki humorni element. Ampak jaz vam povem, gre za čudovite ljudi, za čudovito primestno občino, kjer je, bi rekel kakovost življenja, dela in vsega ostalega zelo na nekem visokem nivoju. Tako, da tukaj se seveda ne strinjam s tem, ko se včasih zaide v kakšno šaljenje, konkretno v tem mojem volilnem okraju Duplek. Zdaj tudi v samih opozicijskih vrstah ta vaš predlog je naletel na določene pomisleke. Zelo sem vesel, da se je ravnokar pridružil kolega Baković, jaz sem bil takrat na tistem notranjem oziroma na Odboru za notranje zadeve, ker sem se absolutno strinjal s spoštovanim kolegom, ko je dejal,         da ta predlog še poglablja centralizacijo, se lahko samo podpišem pod te njegove besede in da kandidati, ki prihajajo iz manjših teh, krajev, ne bodo seveda, ker niso tako prepoznavni, ne bodo imeli možnosti za izvolitev.  Ker, zdaj, če pa se vrnem na ta vaš temeljni »predlogovni« postulat, se pravi, ukinitev volilnih okrajev in uvedbo relativnega preferenčnega glasu, pa mislim, da ni dober ravno iz tega razloga, ki ga je prej navedel oziroma, ko sem citiral gospoda Bakovića. Jaz mislim, da ta predlog, ki ga bomo zdaj verjetno zelo kmalu, ker »deadline« je 21. december, izvršitve odločbe Ustavnega sodišča, tudi imeli v Državnem zboru, se pravi, da to je tista prava pod za to implementacijo odločbe Ustavnega sodišča in tukaj ni nobene bojazni, da modifikacija volilnih okrajev ne bi tudi naslavljala te odločbe.  Kaj se tiče vaših amandmajev, spoštovani predlagatelji, takrat, na tistem, seji delovnega telesa, vas je Zakonodajno-pravna služba dejansko opozorila, da so, ta vaš predlog je bil na polju tudi neustavnosti, preveč ste dejansko posegali, s tem vašim predlogom, v aktivno in pasivno volilno pravico. Vi ste potem z amandmaji, nekako, bi rekel, začeli tesnit to neustavnost, ampak jaz še vedno menim, da vodotesna, še dandanes vedno ni.  Zdaj, dodana vrednost za volivce, prej je spoštovana predlagateljica rekla, jaz mislim, da obratno, kajne, da ukinitev volilnih okrajev, je »anti« dodana vrednost za volivce, ravno iz prejšnjih argumentacij, navedenih, je temu tako. Zdaj, jaz bom seveda glasoval proti temu predlogu. Jaz verjamem v dobronamernost, določenih z vaših vrst, ker vas po enih elementih dejansko cenim, verjamem, da vas skrbi in da vas skrbi za večjo vlogo volivcev pri samem procesu volitev, pa vendarle mislim, da ta vaš predlog žal tega ne zagotavlja, zato še enkrat, bom glasoval proti temu predlogu.  Hvala.
Hvala lepa.  Nadaljujemo z razpravo. Mag. Andrej Rajh ima besedo, pripravi pa se gospa Mateja Udovč.  Izvolite.
Hvala lepa.  Danes razpravljamo o zelo pomembni temi, torej o spremembi volilne zakonodaje, ki bo omogočila, da bo glas volivca končno slišan in upoštevan. Veliko zlorab dejstev in napačnih navedb smo tu slišali, celo grožnje z centralizacijo. Poglejte, centralizacija se je zgodila z nastankom in drobljenjem Slovenije na celo 212 občin in kriterij takrat je bil, za nastanek občine, pošta, vrtec in zdravstvena postaja in trgovina in to je vzrok, ne za centralizacijo, ampak za »egzodus« Slovencev v tujino, še posebej iz obmejnih krajev.  Tako da, ko govorimo o teh zadevah, se marsikaj zlorablja tudi v zdajšnji luči. Zadnji taki primer je, na primer, različno odpiranje trgovin po slovenskih krajih in v Mariboru se je ravno tako razvnela debata o tem, ali govorimo spet o centralizaciji, o prvorazrednih Ljubljančanih, ki lahko gredo v trgovino, Mariborčanih, ki ne morejo otrokom kupit spodnjih hlač, ampak te ukrepe niso sprejeli Ljubljančani, sprejela jih je vlada Janeza Janše, tako da, to so dejstva.  Meni se zdi nedopustno, da občinski svetniki izvajajo pritisk na poslance, kako naj glasujejo in tu mislim, da bi moral Državni zbor zaščitit integriteto poslancev in se in jasno povedal, da je to, taka dejanja, da so nesprejemljiva. Menim, da bi tudi bilo zelo dobro, tudi za stranko SDS, taki sistem, ki ga predlagamo, v Mariboru imate, tudi če dobite kompetentne kandidate, na primer dr. Pivec, dr. Vlasta Krmelj, mag. Kancler, to so vse ugledni Mariborčani, / nerazumljivo/ in jaz ne vem, zakaj en Mariborčan ne bi, volivec SDS, zakaj en Mari…, ne bi mogel dat zaupanja na primer dr. Vlasti Krmelj, ki je vaša ugledna članica in tu, čemur smo         danes priča. Sem se že prej nekako odzval. Torej mi z našim predlogom rušimo sisteme dolgoletnih strank, ki dejansko spominjajo na neki piramidni sistem grajenja lojalnosti, kljukanja ali se je kdo udeležil zborovanja ali je opravljal določene funkcije na terenu in če bi lahko volivci izbirali koga bi dali, potem taki sistem več ne obstaja, se zruši.  Kar se pa tiče tudi volilnih uspehov in rezultatov. Kolega Doblekar se je posmehoval. Na prvih volitvah je vaša stranka v vstop v parlament dobila 3,34 %, stranka SAB 4,38 %. In ko govorite o listah, lističih vi ste stranka ene osebe, ki gradi na kultu osebnosti in ta močna struktura, ki traja 30 let je seveda avtoritarna in v vaši stranki se nič ne zgodi brez vašega predsednika in tudi kandidate namešča na izvoljive okraje. Sedaj kolega Grimsa ni notri, ampak zakaj on nikoli ne kandidira v gorenjski, ampak zmeraj v okraju Kranj 3. To nekako smrdi po nastavljenih volitvah. V tem smislu take volitve niso poštene, ampak so zmanipulirane in ta naš predlog v bistvu minira vse te mahinacije, ki smo jim do sedaj bili priča in tudi daje volivcu, kar je edino prav, možnost za odločanje. Odločno zavračam, da taki sistem pomeni centralizacijo ali pa preferiranje kandidatov, ki izhajajo iz mesta. Noben je voli ljudi po tem od kod so, ampak kaj so v življenju ustvarili in ali so ugledni, ali so sposobni, ali so spoštovani. In tudi v vaši stranki imate na območju Maribora zelo ugledne ljudi in mislim, da bi marsikdo tudi njim želel dati glas, pa jim danes očitno ne more, ker je volilna zakonodaja taka kot je.   Hvala lepa.
Hvala lepa. Naslednja je na vrsti gospa Mateja Udovč, pripravi se gospa Violeta Tomić. Izvolite.
Hvala lepa, predsedujoča za besedo. En lep dober dan vsem skupaj.  Če kdaj, je danes čas, da damo osebne interese na stran. In glas ljudstva bi dobil z današnjim predlogom zakonodaje veliko težo in verjamem, da bi se zaradi tega tudi dvignila volilna udeležba.   Stranke, ko poslušam razprave kolegov in kolegic, pa morajo biti vedno odgovorne, da na kandidatne liste ali pa na okraje dajejo primerne kandidate, ki so strokovni, ne pa kandidate, ki niso strokovni oziroma kandidate samo, da posodijo – v narekovajih – ime in priimek. Ampak vsi kandidati morajo biti strokovni, verodostojni in vredni zaupanja državljank in državljanov.   Današnja obravnava Zakona o spremembi in dopolnitvi Zakona o volitvah v Državni zbor je ravno pravšnja, da si nalijemo na eni in drugi strani čistega vina glede našega dela, razpravljanja, povezovanja in odločanja. V današnji razpravi nam bo lahko bolj jasno kako resno se povezujemo, sodelujemo in delujemo za skupno dobro Slovenije. Če bo predlog zakona opozicijskih poslancev dosegel potrebno večino, potem verjetno res ne bo težav pri eventualno postavljenih novih vlad. S tem bomo tudi zlahka opravili nalogo, ki nam jo je naložilo Ustavno sodišče, torej implementirali odločbo Ustavnega sodišča o Zakonu o volitvah v Državni zbor.  Pri tem ne smemo pozabiti, da je predlog zakona na matičnem         delovnem telesu že dobil potrebno dvotretjinsko večino za nadaljnjo obravnavo. Zavedati se moramo, da je to eden najpomembnejših zakonov, ki ureja delovanje naše parlamentarne demokracije. Zato je poenotenje in implementiranje odločbe Ustavnega sodišča nuja in odraz naše zrelosti, prestavljanje odločitve, kot smo to počeli do sedaj, pa danes ni več mogoče. Zato je skrajni čas, da zaključimo, da danes zaključimo to zadevo. Danes imamo možnost in priložnost, da to zadevo dejansko zaključimo. Ko sem se odločila sama, da aktivno stopim na politični parket, sem bila prepričana, da so poslanci voljeni od ljudi in da morajo delati za ljudi, za njihov interes ne glede na to, kateri stranki pripadajo, seveda v okviru programov političnih strank, ki jih zastopajo. Danes pa sem v to še toliko bolj prepričana. Poslanci moramo delovati za skupno dobro na vseh nivojih naše družbe, družbene organiziranosti. Za delom in odločitvami moramo poslanci stati s svojimi obrazi, s svojimi imeni in priimki, ne pa iskati alibije v strankah. Volivcem mora biti dala možnost kakovostnega stika s poslanci predvsem preko osebnih stikov, medijev, dela na terenu, dela v poslanskih pisarnah in drugih oblikah formalnega ali pa neformalnega druženja. Skratka volivci morajo imeti občutek, da se na volitvah med kandidati izbrali pravo osebo, ki jih bo zastopala, zagovarjala, informirala in sistemsko reševala mogoče tudi njihove težave, probleme. Prav zato podpiram predlog zakona, ki ga imamo danes na mizi, ker uvaja prednostni glas, ker gre za neobvezni prednostni glas. Volivcem je dejansko dana dodatna možnost, da oddajo prednostni glas za posameznega kandidata na listi, poleg dosedanje možnosti, da lahko obkrožijo pa tudi samo listo ali pa politično stranko. S tem bodo volivci dobili občutek, da njihov glas resnično šteje, da njihov glas resnično nekaj pomeni, po drugi strani pa bomo vsi poslanci prisiljeni, da bomo v intenzivnejših stikih s svojo volilno bazo. Tako bo odpadla praksa izvoljivih okrajev in v njih nameščanje strankarskih favoriziranih kandidatov iz drugih okrajev. Prepričana sem, da je ta rešitev z uvedbo prednostnega glasu demokratična, poštena za volivce, poštena za volivce in kandidate, ter da v celoti na eleganten način rešuje zahteve Ustavnega sodišča. In če pogledam, poglejte, jaz sem v tem sklicu prvič poslanka. Ničkolikokrat sem se na terenu, na ulici srečala z državljanki in državljani, ki sploh ne vedo, ker niso mene izvolili, da lahko pristopijo do mene. In to ne gre samo za navadne državljane, to gre tudi za osebe na višjih položajih. Oni mislijo, ker niso moja politična opcija, da potem ne morejo pristopiti do mene, da se jaz za njih ne bom zavzemala. To ne drži. Prav tako mislijo določeni, da če sem izvoljena v Kranju, ker sama izhajam iz volilnega okraja Kranj, da oni pa prihajajo iz drugega okraja, da jaz tam njih ne zastopam, da oni nimajo poslanca. Z vsem tem         težavam se soočajo ljudje na terenu. V Kranjski Gori, v Žirovnici, na Jesenicah danes nimajo poslanca, v Tržiču nimajo poslanca pa to ne pomeni, da mi gorenjski poslanci ne gremo na ta njihov lokalni nivo, da se ne zavzemamo za njihove težave. Ljudje dejansko ne vedo, na koga naj se obrnejo danes, ker pač iz njihovega okraja ni bil izvoljen nobeden poslanec. Ena izmed večjih težav, ki jo imajo določene stranke pri sestavi list kandidatov za volitve poslanec v Državnem zboru je tudi zastopanje spolov seveda uravnoteženost spolov. Na srečo v naši stranki, Stranki modernega centra, nikoli nismo imeli teh težav. To se nenazadnje odraža tudi v sestavi naše poslanske skupine. Aktivna in enakopravna participacija žensk v našem družbenem življenju pomeni samo zastopanje najširših interesov naše družbe. Po drugi strani pa prinaša tudi kakovostnejše rešitve posameznih družbenih problemov. Izsledki številnih raziskav danes iz tega področja so pokazali kako pomembno je vključevanje žensk v aktivno družbeno in politično življenje. Seveda ni dovolj, da smo dobile aktivno volilno pravico, sedaj je čas, da tudi na področju pasivne volilne pravice naredimo korak naprej ali celo dva. Zakaj se ne bi zgodilo, da bi moški v naslednji sestavi v Državnem zboru bili v manjšini. Tudi s tem bomo poudarili naš civilizacijski napredek pri enakopravnem obravnavanju obeh spolov in razvoju v končni fazi naše družbe kot celote, zato me danes posebej veseli, da predlog zakona prinaša tudi večjo uravnoteženost spolov pri urejanju pasivne volilne pravice oziroma pri kandidiranju na volitvah. Določenost načina sestavljanja kandidatnih list omogoča, da nobeden sploh ne sme biti zastopan v manj kot 40 %. Tako mora biti lista v prvi polovici sestavljena po sistemu zadrge oziroma izmenično po spolu se pravi prvi kandidat ali ženska moški, ženska moški ali pa obratno moški ženska, moški ženska. To se mi zdi zelo pomembno, ker namreč dogaja se, da določene stranke ženske postavljajo na okraje, ki so za njih ne izvoljivi okraji in zato danes v tem sklicu in v mnogih sklicih pred tem sedi bistveno manj žensk v tem Državnem zboru. Verjetno bi se dalo v zakonu in tej problematiki razpravljati, ampak v prvem delu samo toliko. V samem zakonu bi se dalo še kaj izboljšati, dodati, vendar mislim, da povsem zadostuje zahtevam odločbe Ustavnega sodišča in poudarja pravičnost ter demokratičnost volitev, zato bom ta zakon, ta predlog zakona z veseljem podprla.   Hvala lepa.
Hvala lepa.   Naslednja je na vrsti gospa Violeta Tomić. Pripravi se kot zadnji v tem krogu gospod Bojan Podkrajšek.   Izvolite.
Hvala za besedo, predsedujoča.   Pred kratkim je tukaj pred nami stal predsednik Borut Pahor, ki nam je položil na srce, da je treba do novega lega spremeniti in sprejeti novo volilno zakonodajo, kajti nahajamo se v neustavni situaciji. Ko smo že slišali že dve leti nazaj je bilo pač z odločbo Ustavnega sodišča odrejeno, da po 26. letih volilni okraji ne ustrezajo nobenemu kriteriju in nobenemu merilu. Sedaj očitno nekateri predvsem tej največji stranki koalicije ni interes, da sploh kdaj imamo     ŠZ) – 13.55    spremembo zakonodaje, kajti vašega predloga nismo videli in potem seveda ko pride do volitev bi spet poslušali kako so volitve nelegalne, kako so ukradene in tako naprej. Ko pa podamo predlog, ki je kar v velikem številu usklajen in tudi dober, pa nekako nasprotujete s čudnimi argumenti, kot so mi smo Mercedes, vi ste Jugo, to je atentat na podeželje in tako naprej. Jaz moram odločno zavračati in zavrniti takšne argumente.   Predvsem me skrbi to vaše hujskanje podeželja proti mestu. Veste vsi mi, pa vemo da je tudi Orban zmagal na podoben način, Trump preko nekega umetno ustvarjenega konflikta podeželja in mest. Veste vsi mi, ki smo, bi rekli meščani, smo eno generacijo nazaj iz podeželja. Večina Slovenk in Slovencev. Kaj je atentat na podeželje? Ne ta sprememba volilne zakonodaje, temveč to, da ni cestnih povezav s podeželjem, da ni delovnih mest na podeželju, da se pod krinko protikorona ukrepov delajo ukrepi, ki še bolj podeželje oddaljujejo od prestolnic, z odpiranjem trgovin, z zapiranjem lekarn, poštnih uradov in tako naprej. Skratka večina aktivnih in izobraženih ljudi na podeželju, si je bila primorana oditi delati v mesta. To ni bila njihova prvotna izbira. Skratka to pa ne pomeni, da v primeru izvolitve poslanec, ki se je odselil iz podeželja ni poslanec vsega ljudstva, vseh Slovencev in predvsem tudi kraja iz katerega izhaja. Skratka, tako da to hujskanje centra proti podeželju in podeželje proti centru je zelo, zelo nedostojno, bom rekla.   Zdaj parcialni interesi poslancev, da bi bili še kdaj izvoljeni res ne bi smeli biti merilo in vodilo. Tako, da pozdravljam tudi stranko Modernega centra in Novo Slovenijo, da ste videli v tem našem poskusu dobronamernost in seveda smo odprti za vsakršne pripombe, ideje, karkoli, vendar tako zavračati, kot zavrača največja stranka, veste pa je zaskrbljujoče, kajti ta večinski sistem seveda ustreza njej, kajti tako z 20 % cirka lahko vlada Sloveniji in se hvali, da ima 200 tisoč volivcev. Kaj pa milijon 800 drugih, ki niso pristaši SDS in njihove politike? Se pa strinjam, da takšne relativne zmage te stranke so produkt tudi nizke volilne udeležbe. Slovenec v glavnem ima občutek, da je odtujen od svojih politikov, od politike, od odločanja in ta abstinenca volilna je kriva, da imamo potem 200 tisoč volivcev, ki pa nekako kurz cele Slovenije odpeljejo drugam. Jaz se sprašujem koliko skrajno desnih vlad, koliko izbrisov bomo še morali doživeti, da bodo državljani in državljanke dojeli, kako pomembno je ohranjati volilno pravico, ki je bila nekoč izbojevana in zdaj seveda, če bi jo kdorkoli nam vzel, bi skočili v zrak, ampak če ti jo priskutijo, pa je bližnjica.   Tako, da imamo potem pred volitvami raznorazne grafite, volitve so farsa, če bi kaj spremenile bi bile nelegalne, celo absurdno neka stranka ne volivcev se je pojavila na spletu in tako naprej. Seveda je to vse voda na mlin tistim, ki imajo neko fiksno število svojih volivcev, ki jih pustimo to na kakšen način ohranjajo, vemo da gre v glavnem za stranko enega človeka in potem so njih prisesane interesne skupine, ki izčrpavajo Slovenijo in ji nikakor ne delajo dobro. Zdaj v Levici seveda         se strinjamo s tem, da je treba poenotiti volilno zakonodajo, tako kot imamo na evropskih volitvah, da bi imeli tudi na teh in veste, če bi razmišljali lahko širše, in če bi lahko se pogovorili o nekih konsenzih, bi bilo modro in to je moje popolnoma osebno mnenje, narediti obvezne volitve, takrat bi šele videli kakšno je dejansko stanje v državi. Obvezne volitve imajo marsikatere demokratične države in bilo bi smotrno o tem razmišljati. Bilo bi smotrno razmišljati tudi o elektronskem glasovanju, pa ne le na volitvah, ampak tudi v primeru, ko poslanec zaradi bolezni ne more prisostvovati sejam in nam kdaj zaradi tega zmanjka en glas za zelo pomembne glasove, pomembne zakone, da bi lahko poslanec, ki zboli ali pa, kot je prej bilo omenjeno, poslanka ki je na porodniškem, lahko vseeno sodelovala vsaj pri odločanju. Tako da, veliko je stvari, ki bi bile dobre in ki bi bile nujno potrebne sprememb v tej naši mladi demokraciji. Ravno tako zadrga, ki je vertikalna in horizontalna, ki jo predlagamo v tem predlogu, bi bila zelo nujna, kajti uravnotežiti spolno parlament, včasih se reče, da je politika molj moška stvar, vendar ženska v politiki je neobhodna, kajti so teme, ki jih vidimo pač drugače. Tako da, zadrga je pomembna. Sem pa tudi vesela, da se je poslane pred mano iz LMŠ, ki nekateri pravite tukaj iz SDS, privatna lista, kar se mi zdi zelo podcenjujoče in nesramno. Tudi imamo zavezništvo Alenke Bratušek in tako naprej. To niso privatne liste. Vi se lahko imenujete stokrat demokratični, pač pač ne delujete demokratično in vam ime nič ne pomaga.   Vesela sem, da je poslanec pred mano omenil tudi regije, ki nikoli niso dobile poslanca. Nikoli, ali pa recimo enkrat, kot se je zgodilo v Beli Krajini, iz katere izhajam. In Bela Krajina ima 50 tisoč volivcev, vendar bazen volitev hrani Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, ki so večje in je krivično, da ne glede na to kakšna je volilna udeležba, potem seveda ni čudno, da ljudje nimajo volje iti na volitve, kajti vedo, tudi če gredo vsi na volitve, da njihov predstavnik ne bo izvoljen. In ravno zato je pomembno, da podpremo možnost sprememb na preferenčni glas, kajti okraji so se izkazali kot ne fer, nestimulativni za volivce, in ko pa damo preferenčni glas in damo svoj glas osebi, ki ji zaupamo, potem je seveda zadeva popolnoma drugačna. In relativni preferenčni glas omogoča, da se v strankarskem sistemu ne krepi en občutek, da igrajo posamezniki kamor jih postavijo in fakultativni preferenčni glas je edini, ki nam omogoča, da se volivec sam odloči ali daje prednost volilnemu programu in politični opciji kot takšni. Progami so tisti, ki bi jih nekako volivci morali obravnavati in bolje poznati. Tako da, pred vami je nov predlog in si želimo, da bi dobili podporo, kajti drugače se znajdemo v protiustavni situaciji in lahko se nam zgodijo volitve danes, jutri in kaj bomo potem, če nimamo sprememb volilnega sistema. Tako da, bojim se, da je to dejansko v interesu, ta nesprememba dejansko v interesu ene stranke, ki bo potem na ves glas kričala, da so volitve ukradene in da niso ustavne in ne vem kaj. Želimo, narediti, da bodo volivci imeli zaupanje v nas, in da imamo skratka volilni sistem kot od nas zahteva odločba Ustavnega sodišča.   Hvala.
Hvala lepa.   Kot zadnji v tem krogu dobi besedo gospod Bojan Podkrajšek.   Izvolite.
Hvala, spoštovana podpredsednica, za dano besedo. Cenjeni minister, kolegice in kolegi.  Pred nami je tematika, ki nas bremeni že vse skupaj v tem Državnem zboru že vso leto, tj. volilna zakonodaja, na kar tudi trka na naša vrata Državnega zbora vseskozi tudi Ustavno sodišče. Jaz sam si ne bom dovolil, da bom v tem Državnem zboru komentiral, kdo je večji, kdo je manjši, katera stranka je večja, katera je manjša, katera je močnejša, katera je manj močnejša, kdo je primeren v kateri stranki, da sedi v tem Državnem zboru, ampak se bom bolj osredotočil na ta predlog, predvsem pa na moj volilni okraj.   Moram priznati, da sam nisem obremenjen s tem ali bom na naslednjih državnozborskih volitvah, ali bodo predčasne ali bodo redne leta 2022, kandidiral. S tem nisem obremenjen. Seveda bi še pa kako želel, da ima moj volilni okraj, to so Slovenske Konjice, Vitanje in Zreče, poslanca. Ko še nisem bil v tem Državnem zboru, je nekaj mandatov nazaj, ko še je bil LDS živ, bil izvoljen v mojem volilnem okraju tudi kandidat LDS-a. Čeprav se s politiko LDS-a takrat nisem strinjal, ampak kandidat, ki je bil izvoljen v mojem volilnem okraju, je prav gotovo delal za naš volilni okraj, to je za vse tri občine. V to ni nobenega dvoma.   Kolega Bandelli je prej v svoji razpravi nekako rekel, da tisti, ki bomo danes glasovali proti, da smo egoisti. Sam moram povedati, da se s tem ne morem strinjati in da sam sem seveda daleč od tega, da bi bil egoist. Tudi nobena stranka v tem Državnem zboru v tem mandatu, ko se o tej volilni zakonodaji pogovarjamo, nima ustavne večine oziroma ni tako velika, da bi lahko to ustavno večino preprečila. Skratka ni odvisno to samo od ene stranke kot je danes večkrat bilo večkrat povedano, ampak je to odvisno od večih strank. Seveda Slovenija je ena manjših držav. Večkrat smo slišali, pa se tudi pogovarjamo, da bi se primerjali z nekimi sosednjimi državami. Seveda s tem se strinjam do neke meje, ampak verjetno za specifike države je to velikokrat težje se primerjati s sosednjimi državami, predvsem pa ta volilni sistem iz neke sosednje države prenesti ali pa vnesti in vgraditi k nam v Republiko Slovenijo.   Od predlagatelja smo danes slišali, da politika ni igra, je resen posel. S tem se kot poslanec v drugem mandatu ne morem strinjati. Pa bom razložil zakaj. Kot sem na začetku povedal, da ne bom si dovolil, da bom komentiral oziroma se opredeljeval, katera stranka je prav, da je v tem Državnem zboru, katera ni, da ni prav, da je, niti ne bom komentiral, kateri kandidati so pravi za katero od strank. Me pa večkrat moti to, recimo ta stavek politika ni igra, je pa resen posel. Jaz se spomnim leta 2012, ko se je takratni župan, pa tudi zdajšnji župan, Zoran Janković odločil, da bi šel se malo državno politiko. In je zbral svoje somišljenike, šel na državnozborske volitve, seveda bil tudi izvoljen, sestavljal vlado, pa iz tega ni bilo nič. Seveda ni uspela ta igra ali ta resen posel ni uspel. Potem         so pa seveda tisti, ki so takrat šli na volitve z takratnim županom, pa še zdajšnjim, šli iskat druge stranke pa druga vrata, to me pa moti. Imamo tudi nekatere, ki seveda v času mandata prestopajo iz ene v drugo, tretjo, imamo nekatere, ki so tudi zamenjajo več strank. Sam si nikoli ne bom dovolil, da bom izvoljen skozi svojo stranko, mandat pa nadaljeval, pa ga končal v kateri drugi stranki.  V 30 letni zgodovini se ni zgodilo, mislim da v tem Državnem zboru, da nekdo, ki je bil izvoljen, iz katerekoli od strank, da ker se ni strinjal s politiko stranke ali z politiko države, v Državnem zboru, da bi odstopil in prekinil svoj mandat, to se še ni zgodilo, ampak se iščejo vedno neke stran poti, samo zaradi enega razloga, da smo ali pa da je nekdo, skozi ves mandat tudi v Državnem zboru. Tako da, ta stavek, »Politika ni igra, je resen posel«, se s tem prav gotovo ne morem strinjat.  Seveda, ko govorimo o ustavnih, o zakonih, ki rabijo ustavno večino, mi je zelo blizu belgijski parlament, ki sprejema zakone, ki začnejo potem veljat, ne vem, čez 5 ali pa 10 let. Jaz mislim, da je volilna zakonodaja tudi en takšen primer, ampak žal smo v tem Državnem zboru, pa tudi naši predhodniki, to zamudili, ker smo v časovni stiski.  Skratka, da se vrnem k mojemu volilnemu okraju. V mojem glasovanju, jaz bom prav gotovo zavrnil ta predlog in bom glasoval proti temu, ker želim, da ima moj volilni okraj, ne glede, kdo bo kandidiral, na mestu, na katerem sem sam danes, poslanca, ki bo skrbel seveda in, ki bi prinašal glas v ta Državni zbor. Skratka, v tem Državnem zboru sprejemamo zakone, ki se dotikajo, ne glede, kje, iz katerega dela Slovenije je kdo doma. Seveda, teh je 85 %. So pa tudi stvari, katere zelo težko nekdo razume, ki je bil izvoljen iz Ljubljane, da bo razumel težave na Koroškem, v Trbovljah, v Prekmurju, pa še kje. Jaz mislim, da s tem, ko imamo možnost, da imajo stranke kandidate, ki prihajajo tudi iz podeželja, je to velika prednost za razvoj tega podeželja.  Seveda, v tej razpravi, današnji, je bilo večkrat povedano, da je naša stranka oseba, da je stranka ene osebe. To ne drži. Sam sem v stranki 26 let. Stranka ima 30 tisoč članov in lahko vam zagotovim, da nihče danes, od poslancev, ki smo v tem Državnem zboru, od Slovenske demokratske stranke, ne ve, če bo kandidiral na naslednjih volitvah, ker je tu več stopnic. Sam, govorim pa za sebe, me morajo / nerazumljivo/ v mojem volilnem okraju, to je v Slovenskih Konjicah, občinski odbor, v Vitanju in Zrečah, na stranki na izvršilnem odboru, na svetu stranke pa še kje. Naših, 5, 6, stopničk rabim, da pridem do kandidature. Seveda, potem bojo pa odločali moji volivci.  Seveda, tako da, sam naj povem, da bom glasoval proti temu zakonu, sem pa za to, da to časovno stisko čim prej prekinemo in da najdemo en kompromis, ko bo prišel zakon, s strani Vlade oziroma na ministrstvo, na te državnozborske klopi, takšen zakon, da najdemo en skupen kompromis, za dobrobit razvoja Slovenije. Je pa dejstvo,      ker prihajamo poslanke in poslanci z večih mest, z malo manjših mest, tudi z vasi, zelo težko najti en skupen jezik. Ni pa prav, da iščemo v tem Državnem zboru krivca kdo je za to kriv, da imamo tak volilni sistem. Slovenija je stara 30 let in zato, da imamo tak sistem, so ga nekoč seveda poslanke in poslanci za njega glasovali. To ni odvisno od ene osebe, to ni bilo odvisno od ene stranke, ampak od tistih, ki so bili naši predhodniki. Seveda imamo pa tudi poslance, ki so takrat bili tudi zraven. Jaz sem ponosen na njih, ampak od enega to ni bilo odvisno.   Skratka, jaz bom glasoval proti temu predlogu. Za dobrobit mojega volilnega okraja, to je volilni okraj Slovenske konjice, Vitanje in Zreče. Hvala.
Hvala lepa. Sprašujem, če je še kdo za razpravo. Vidim, da ja, zato odpiram listo. Samo trenutek. Imamo prijavo tudi preko oddaljenega dostopa, ampak bomo najprej sprožili listo, potem pa dobi besedo tudi… Gospod Jelinčič, če dovolite, bomo naprej sprožili listo, če dovolite. Prijavite se vsi, ki želite razpravljati. Imamo 6 prijavljenih oziroma 7 prijavljenih razpravljavcev. Prijavila se je tudi gospa Anja Bah Žibert.   Predlagam, da damo najprej besedo njej, glede na to, da je na oddaljenem dostopu. Tako, da izvolite, gospa Anja Bah Žibert, imate besedo.
Se slišimo.
Se slišimo. Imate besedo.
Hvala lepa za besedo, predsedujoča. Mislim, da sem prva, ki se tako oddaljeno oglaša. Upam, da se bomo dobro slišali in da bo povezava brezhibna.   Danes govorimo o res pomembni zadevi. Odločamo o tem, na nek način, kar od nas zahteva Ustavno sodišče in pa seveda odločamo tudi o tem kako bomo pač v prihodnje ali pa na prihodnjih volitvah odločali volivke in volivci.   Najprej bi se odzvala, to moram povedati, na kolegico Violeto Tomić, da se ne zdi korektno, da katerokoli stranko v tem Državnem zboru imenuje kot nedemokratično. Slovenska demokratska stranka je gotovo demokratična stranka z eno najdaljših tradicij v tem Državnem zboru. Naši organi odločajo vedno v skladu s statuti in pravili. Tudi naši kongresi tako potekajo in na primer samo v primerjavi z njimi, nikoli nismo imeli težav ali celo, da bi šli tako daleč, da bi prišlo do fizičnih napadov. Tako da mi absolutno delujemo zelo demokratično in stojim, ne samo za našo stranko, ampak tudi za vsemi volivkami in volivci, ki so to stranko tudi na zadnjih državnozborskih volitvah z glasovi nagradili tako, da so ji namenili največje število glasov in bili smo pač zmagovalci volitev. Pa če sedaj to komu paše ali ne, tako je pač odločilo ljudstvo.   Ko govorimo o volilnih sistemih, seveda danes imamo na mizi enega od možnih rešitev. Več možnih rešitev je. Moramo na nek način spomniti tudi na čas, ko je Slovenska demokratska stranka z pomočjo 40.000 podpisov volivk in volivcev zbrala zadostno število podpisov, da bi takrat prišlo do spremembe volilnega sistema v večinski volilni sistem, pa veste, da se         je potem na nek način to izigralo za spremembo ustave. Mi seveda pri tej spremembi nismo sodelovali, tako da takšen volilni sistem, kot ga imamo danes je verjetno najtežje pripisati ravno Slovenski demokratski stranki. Pa vendar tak sistem imamo in danes je pred nami naloga, da nekako pridemo do sistema, ki bo zagotovil tiste pomanjkljivosti, ki jih je Ustavno sodišče ugotovilo. To pa ne pomeni, da je rešitev samo v tem predlogu. Tudi sprememba volilnih okrajev je možnost, da pridemo do takšne rešitve in najpomembnejše seveda je, da gremo po tisti poti, ki seveda omogoča, da pridemo do spremembe volilnega sistema oziroma pač uredimo stvari tako, da bojo pile vodo in da bomo zadovoljili odločbi Ustavnega sodišča.  Jaz vsekakor menim, da je pač glede na to, da imamo različna mnenja v Državnem zboru, kar je povsem prav, ampak mi je zagotovo bližje sprememba volilnih okrajev in sicer na način, da se popravijo tisti volilni okraji, ki pač od trenutne bi rekla zahteve Ustavnega sodišča odstopajo. Se pravi ljudje so pač imeli možnost volit. Lahko se pogovarjamo tudi o tem, zakaj je volilna udeležba tako nizka. Velikokrat je krivo tudi mnenje »ah, saj se nič ne da spremeniti, vse ostaja isto« in ravno mi politiki smo tisti, ki bi morali v nekem skupnem sodelovanju in nekih fiskalnih skupnih rešitev pokazati, da politika zmore in da znamo nastopiti tudi skupaj takrat, ko je najtežje za državo.   Zdaj govora je bilo tudi povezano s tem, s kvotami, tako imenovanimi spolnimi kvotami. Jaz ne vidim nobene razlike med enim in drugim sistemom, da se te kvote ne upoštevajo. Kvote so in danes tudi vidimo, da je večkrat predstavnic bom rekla ženskega spola, ki smo še vedno v manjšini, pa vedno več predstavnic ženskega spola v Državnem zboru. Moram pa pri teh kvotah vedno opozoriti tudi na nekaj, čeprav sem ženska, da je najpomembneje to, da se izvolijo poslanci oziroma poslanke, ki so sposobni zastopati interese volivcev od koder prihaja in da ne gre to izključno zaradi spola. To se mi zdi, da bi bilo seveda neprimerno, da zdaj ocenjujemo ljudi po spolu kdo je sposoben in kdo je manj sposoben.  Prav tako se mi zdi, da bi se moglo v okviru, ko se že pogovarjamo o različnih volilnih sistemih oziroma kako rešiti to zagato, pogovarjati nenazadnje tudi o samih voliščih. A veste, mi v Sloveniji imamo še vedno zelo različne pristope do volišč. Nekateri imajo to zelo oddaljeno, nekatera volišča so se celo ukinjala. Mislim, da je tudi to naša naloga, da omogočimo volivcem, da na najkrajši in najlažji možni način pridejo tudi to. Veseli me, da smo naredili korak naprej kar se tiče tistih volivcev, ki so invalidni in do zdaj so imeli težave pri dostopanju volišč. Vendar pa moramo tukaj gledati na našo to populacijo v državi in imamo tudi starejše, ki na primer ne morejo priti do oddaljenih volišč, tako da bi mogli na nek način tudi njim omogočiti /nerazumljivo/ olajša.   Kot rečeno, imamo tukaj različne poglede. Dejstvo pa je, da ko govorite danes nekateri o tem, da so okraji brez volivcev. Tudi ta sistem /nerazumljivo/ pod eno listo ne pomeni, da /nerazumljivo/ imeli nekateri volivci /nerazumljivo/ določenih delov bi rekla volilne enote svojega zastopnika, ker je pač odvisno od sestave liste, od kod bodo ti kandidati in potem seveda tudi preference, ki bodo nato     ŠZ) – 14.25    prihajale. Nikakor pa si ne želim, da bi z volilnim sistemom storili nekaj, kar pa bi državljane zopet nekako delilo na dva dela, na tiste ki prihajajo, bom rekla tako mestnih središč, mestnih bom rekla večjih občin in pa tiste, ki prihajajo iz bom rekla podeželja. Tukaj absolutno je res, da ne smemo ustvarjati sistema, ki bi preferiral lahko eno skupino volivcev pred drugimi in bojim se, da rešitev, ki je danes na mizi odnaša ravno to. In da na tak način lahko pridemo do tega, da podeželje ne bo imelo več svojih predstavnikov, kot jih imajo sedaj, to pa seveda zagotovo ne bi bila dobra rešitev. Kot rečeno, vsekakor imamo različna mnenja o tem, vendar pa je na koncu pomembno tisto, ki lahko dobi zadostno večino in to je tisto, k čemur bomo sledili.   Se pravi ena od opcij je ta, ki je danes na mizi, druga opcija je sprememba volilnih okrajev in absolutno je pomembno, da volivci / nerazumljivo/ dobijo možnost, da gredo na volitve. Je pa še nekaj. Jaz verjamem, da si nekateri želijo tudi ta predlog, ki je danes na mizi tudi zato, ker ste imeli težave v lastnih strank, to pa bi bilo nekorektno in sicer imamo danes v Državnem zboru seveda stranke, katerim volivci niso zaupali dobršen del števila glasov, bi bili izvoljeni celo njihovi predsedniki strank. To pa ni problem volilnega sistema, to pa je problem vsake stranke. Zdaj vsaka stranka se mora zamisliti če njihov predsednik stranke, ki je nekako tisti glavni, ki predstavlja njihov program in zastopa stranko, ne dobi samozadostnega števila glasov, / nerazumljivo/ v Državni zbor. To seveda ni problem v volilnem sistemu, to je pač problem vsake stranke, ampak mi zaradi tega ne moremo iti po neki poti, da bi omogočili nekaterim, ki jih volivci očitno ne zaupajo zadosti, da bi na tak način prišli v Državni zbor.  Hvala lepa za besedo in vsem želim veliko zdravja.
Hvala lepa, Anja Bah Žibert. Tudi mi želimo enako vam.  Postopkovni predlog pa ima gospod Rajh.   Izvolite.
Tako, jaz bi najprej rad zaželel čimprejšnje okrevanje svoji poslanski kolegici. Bi pa vseeno rad pripomnil, da če je tako pogumna in tako sposobna, potem se nima ničesar bati in naj kar odpre…
Gospod Rajh…
…roke in zahteva / izklopljen mikrofon/…
Gospod Rajh.
Očitno ne bi… / izklopljen mikrofon/
Gospod Rajh. To ni postopkovni predlog in ste zelo nesramno zdaj odreagirali in izkoristili to opcijo, ki vam jo daje Poslovnik s postopkovnim predlogom. Ni bilo korektno in niti lepo od vas. Bi si zaslužili opomin. Nadaljujemo z razpravo. Gospod Rajh vi pa imate zadnje moje opozorilo, preden vam začnem talati opomine, ker ste danes tekom časa, ko jaz vodim sejo dvakrat zlorabili postopkovni predlog.   Gospod Jelinčič imate besedo, pripravi se gospa Jerca Korče.   Izvolite.
Hvala lepa.  No že od začetka sem povedal, da bomo mi ta zakon absolutno podprli. Mi smo prepričani, da je to optimizacija naših volilnih želja, kajti tudi če pogledamo s strani Slovenske demokratske stranke, ne razumem zakaj so proti, kajti ta varianta, da se črtajo volilni okraji in da se znotraj volilnih enot napiše strankarska lista, to je en velik približek k večinskemu sistemu. Ne razumem, zakaj je zdaj stranka proti temu, kajti to je en korak proti tistim njihovim željam, ki so jih takrat predstavili na tistem referendumu, kjer je bilo pač premalo ljudi zaradi raznih razlogov, predvsem pa tudi, ker je Državni svet nekaj brskal zraven in nihče ni pravzaprav         vedel kdo pije in kdo plača. Na ta način, če bi črtali volilne okraje damo možnost najboljšim predstavnikom vsake stranke, da pride v Državni zbor. Dejstvo je, da bo vsaka politična stranka dala na zgornja mesta svoje najboljše člane tiste, ki znajo, tisti, ki so se eksponirali in tisti, ki so pripravljeni delovati v korist države. Dejstvo je, da tukaj nismo zastopniki krajevnih skupnosti. Nismo zastopniki posameznih okrajev in tako kot je rekel eden govorec pred menoj, ko je rekel, da je on kandidat in da bo delal za njegov okraj tukaj delamo za državo. Država je tista, ki nam je dala mandat, da delamo za njo, da bo vsem državljanom bolje in dobro ne samo določenemu okraju, iz katerega je določen poslanec. Ko je ta kolega rekel: »Moji volivci.«, ja saj to je tisto, kar je narobe. Morajo biti volivci, ki volijo najboljšega kandidata, ki volijo tistega, ki bo skrbel za državo, ki bo skrbel za zdravstveni sistem države, za obrambni sistem države, da bo skrbel za to, da bomo varno in mirno živeli znotraj države ne pa, da se bo evakuiral na svoj okraj kar je pa izven njegovega okraja ga pa ne briga več. Mislim, da je to zelo slab.   V Sloveniji imamo 212 občin, do česar je pripeljal gospod Podobnik in Slovenska ljudska stranka s tistimi neumnimi željami, da bi vsaka fara imela svojo občino in sedaj vidimo kje smo. Ogromna količina občin v bistvu diha na škrbe, so zapufani in sedaj, ko je bilo nekaj časa prepoved prehoda iz ene občine v drugo človek ni mogel obiskati eden kilometer odmaknjenega soseda ali pa prijatelja, zaradi tega, ker se je že znašel v drugi občini. To je tisto, kar pomeni drobljenje. Drobljenje uničuje državo. Ravno tako kot uničuje državo pravzaprav ta predlog, ki je prišel iz Državnega sveta, da bi imeli - koliko so že rekli – 12 pokrajin pa katero tele se je to spomnilo? 12 pokrajin in dve glavni mesti Ljubljano in Maribor. Mene to spominja oziroma sem prepričan, da gre tukaj za namerno rušitev države na osnovi delitve iz časa 2 svetovne vojne, da zgornji del od Save navzgor bil pa sodil z glavnim mestom Maribor pod nemški Reich, spodnji del pa pod Italijo pa samo še / nerazumljivo/ naj zraven potegnejo in bi bila ljubljanska pokrajina z glavnim mestom Ljubljano pod Italijo. To je uničevanje države in zato mislim, da je treba združevati te zadeve, za to da se je treba zavedati, da živimo v isti državi in da ne moremo se kregati eni z drugim. Že sedaj so razprtije velike med recimo na Štajerskem marsikdo reče najraje bi naredil mejo na Trojanah tam kjer kje nekoč bila deželna meja oziroma državna meja med državo štajersko in državo kranjsko. Zavedati se treba, da dežele v času Avstro-Ogrske slovenske štiri so imele status držav tega se danes tudi ne zavedajo tudi tisti mojstri, ki delijo Slovenijo. Mi imamo 88 okrajev. Če bi se zadeva skrajšala bi imeli 8 volilnih enot in znotraj vsake volilne enote znajo volivci razbrati kdo so tisti njihovi kandidati, ki jih bodo zastopali in znajo preveriti kaj so ti njihovi kandidati naredili v prejšnjem mandatu ali pa kaj jim ti novi kandidati obljubljajo, da bodo storili tudi za njih, vendar ne samo za njih. Država se razvija. Če pogledamo sedanja Vlada odlično deluje na področju infrastrukture. Ceste se popravljajo po vsej Sloveniji tudi tam, kjer jih prej nihče tudi povohal ni in to je tisto, kjer moramo mi nadaljevati. Mi moramo v tej smeri nadaljevati, zato da bomo zagotovili enakomerni razvoj cele države.         Izjave, da bodo prišli notri kakšni znani športniki in znani igralci in ne vem kaj vse, so deplasirane. Mi smo imeli tukaj ene par športnikov znanih. Kaj od njih kakšna korist? Nikakršne. Imeli smo tudi oziroma imamo tudi kakšne igralce tukajle notri. Kakšna je korist od njih? Nikakršna. Metanje polen pod noge razvoju države. Jaz nisem za to. In mislim, da tudi volivci bi spregledali in vedeli, da take zadeve pač ne prihajajo in ne prinesejo do razvoja lastni državi.   Malo bi se pa spustil tudi na področje t.i. ženskih kvot oziroma spolnih kvot. Spolne kvote so totalen nesmisel. Jaz mislim in v Slovenski nacionalni stranki mislimo, da je pomembna kvaliteta ne pa spol. In če je pa spol, če tako močno se zavzemate, da je pomemben spol, zakaj pa potem v sodnem sistemu puščate več kot 80 % žensk za sodnice, sodnikov pa ni, pa nikomur nič? Pa še kakšni poklici so taki. Skratka bistvena je kvaliteta. In zavedati se je potrebno, da sta dve upravni sodišči določili v Nemčiji, v dveh nemških deželah, ki imajo ravno tako status države znotraj Zvezne republike Nemčije, in sicer Tübingen in Brandenburg. Ti dve sodišči sta določili, da so ženske kvote protiustavne. Zdaj pa primer kako se pri nas dobi ženske, da gredo v politiko. V glavnem ženske ne želijo kaj dosti, da bi šle v politiko, in zdaj moramo letati od Poncija do Pilata, da prepričamo kakšno žensko, da vstopi notri v politiko. In potem se zgodi neko brkljanje gor dol, nihče ne ve, kdo bo prišel notri in potem ali pride ali ne pride, ne pride kvalitetno, pride samo zato, ker je ženska. To ne pije vode. Zadeva je še toliko bolj hecna, kajti v Sloveniji je tudi zdaj že dovoljeno, da se glede na, kot pravijo nekateri slovenski pravniki, glede na enakost spolov, jaz sem za enakopravnost absolutno, kar se tiče enakosti pa ne morem, ker če jaz dam hlače dol in se pogledam med noge, točno vidim, kaj imam, ženska pa tudi točno vem, kaj ima, to se pravi ne moremo iti na enakost spolov, zdaj se v Sloveniji dopušča preskok iz enega spola v drugega. Pa vzemimo primer, da na listi določene stranke kandidira 11 moških. Seveda, Državna volilna komisija bo to zavrnila, kajti niso upoštevane ženske kvote. Potem pa gre recimo 6 teh moških na upravno enoto in reče »veste kuga, od danes naprej se jaz počutim kot ženska«. In zahteva novo osebno izkaznico, na kateri piše, kaj jaz vem, France Fracetovič ni več Francetovič, ampak je Franca Francetovič. In kaj bo naredila Državna volilna komisija? Absolutno mora listo potrditi. Recimo, ko smo imeli na volitvah listo za ženske. Lista za ženske, že samo ime pove, kaj to je, ampak vendar je Državna volilna komisija to zavrgla, ker ni bilo nobenega moškega notri. Zdaj bo po novem zakonju to mogoče. Tukaj smo pa še pred enim problemom. Kaj pa tisti, ki pravijo, da niso ne ženska ne moški? Imamo celo vrsto teh variant, mislim, da jih je enih 10. Nekateri se deklarirajo, saj ne vem več na kaj vse, oznake z Q pa z Y pa z X pa z ne vem čem še vse. Kaj pa če se eden - glede na to, da je to dovoljeno - deklarira, da je Marsovec? In potem bo rekel mi Marsovci nimamo predstavnika v Državnem zboru, zahtevamo marsovsko kvoto na volitvah. Kam smo prišli? Totalna dekadenca. In to dekadenco fura Evropska unija         in seveda Slovenija to dekadenco podpira, na žalost. Jaz upam, da enkrat se bomo zbrihtali, streznili, pa nehali s takimi neumnostmi. Zato je pa potrebno, da preskočimo možnost za take neumnosti in enostavno črtamo volilne okraje, tistih 88, imamo 8 volilnih enot, vsaka stranka da najboljše ljudi na vrh. Če je pa kdo tako dobre, da bo s preferenčnim glasom preskočil tistega na prvem mestu, je pa že s tem dokazal, da je odličen. In to, ko nekateri pravijo »ja, to se pravi, ne bo prišel nobeden iz periferije notri«, pa saj ni res. Če gremo gledati koliko je poslancev iz periferije pa koliko jih je iz Ljubljane ali pa iz Maribora, bomo videli, da ta teza nikakor ne drži. In mislim, da tisti poslanci, ki so se pokazali v Državnem zboru kot dobri, konstruktivni in ki delujejo v korist države, njim se ni za bati, da ne bi bili izvoljeni. Se ni za bati. Če imajo pa v svojem okrižju, v svoji volilni enoti kakšnega tako dobrega, da je boljši od njih, jim pa tudi to ne bo škodilo. Pa saj v bistvu delamo vsi skupaj za državo, ne delamo vsak za svojo krajevno skupnost in se potem borimo za to, da nekdo naredi avtocesto od gostilne do svojega vikenda ali pa do svoje tistele kakšne hišice za pitje, ali pa od svojega doma do cerkve. Ali pa, da nekdo dela tako kot poznamo primere gor iz Ormoža, okolice Ormoža, kjer so nekateri samo kapelice delali pa nič drugega. To je premalo. To ni tisto. Ali pa konec koncev tudi Slovenskih Konjic kjer se določen razvoj zavira zaradi napačnih političnih usmerite določenih poslancev. Tudi to ne sme biti.   Poslanci smo predstavniki vsega ljudstva, tako vsaj piše v Ustavi. In če smo predstavniki vsega ljudstva, moramo spoštovati to in moramo delati za vse državljane, to pomeni, da moramo delati za celotno državo. Nikakor ne moremo iti v ene parcelacije, da jaz bom delal za svoj okraj, tisto kar je pa izven mojega okraja me pa ne briga. To ne gre. Mogoče bi bilo bolj smiselno razmišljati o tem, da tisti poslanci, ki preskakujejo ali pa preskočijo iz ene poslanske skupine v drugo poslansko skupino, da izgubijo mandat. Konec koncev, če je nekdo bil izvoljen na listi določene stranke pomeni, da se je strinjal s statutom te stranke, da se je strinjal z izhodišči in načrti te stranke in pa s programom te stranke. Če je skočil v eno drugo stranko, a ja, ali je potem je izdal vse tisto kar je podpisal ob vstopu v stranko, ob vstopu na volilno pozicijo in pa seveda izdal volivce, ki so mu dali glas. Hudičevo malo je poslancev v Državnem zboru, ki so dobili vstop v Državni zbor na svoji osebi, na svojem imenu. In jaz mislim, da bi tukaj morali kaj spremeniti. Pa seveda tisti zloglasni 7. člen zaradi katerega pravzaprav, če se kakšen zoprn pravnik od kod drugje spomni, da začne zafrkavati državo Slovenijo, lahko reče, da so vse volitve od leta 1992 naprej nelegalne in nelegitimne, kajti nihče ni bil rojen na dan volitev, da bi imel takrat 18 let. Nihče. V Evropi mogoče 3 v vsem obdobju modernejše Evropske zgodovine. Mogoče, če. Pa tudi to mislim, da ne.   Skratka, te zadeve so takšne kot so in dajmo se usesti, vzemimo sistem v roke, recimo kaj je potrebno spremeniti in jaz upam. Da bo danes to šlo skozi. Upam. Bojim pa se, da ne, zaradi tega, ker vedno je tukaj ena skupinica         poslancev, tudi določene politične stranke, ki govorijo eno, delajo pa drugo in čeprav obljubijo nekaj, ni rečeno, da bodo to držale in tega se jaz bojim. To me spominja tudi na gospoda Pahorja, ki je toliko časa vlekel razpravo o tem volilnem sistemu, da se je zadeva zrušila in da je zmanjkalo 60 glasov za potrditev tega sistema, ko pa smo jih že imeli takrat.  Skratka, gre za eno širšo kozlarijo in bojim se, da poprava te kozlarije ne bo uspešna.  Hvala.
Hvala lepa.  Naslednja razpravljavka je gospa Jerca Korče, pripravi se gospa Mojca Škrinjar.  Izvolite.
Hvala, podpredsednica. Lepo pozdravljeni vsi skupaj.  Zdaj, žalosti me, da v dvorani ni prisotnih predstavnikov ministrstva, kljub temu, da obravnavamo eno zelo zelo pomembno tematiko, čeprav morda, ko nas nekdo trenutno spremlja, si misli, kaj pa ti razpravljajo trenutno o volilnem sistemu, razpravljamo namreč zato, ker Vlada v vsem tem času, čeprav je imela čas za vse ostale zadeve, ni pripravila predloga in izteka se nam rok za uresničitev odločbe Ustavnega sodišča, na eni strani, na drugi strani pa ti isti predstavniki ministrstva niti niso sposobni dialoga, glede volilne zakonodaje, tudi z opozicijo. Ne zato, ker je to njihova dolžnost, ampak zato, ker pri tematiki, kot je volilna zakonodaja, je vendarle to najmanj, kar lahko rečemo, higienično.  Zdaj, današnja ne podpora temu predlogu o uzakonitvi relativnega prednostnega glasu, je odraz samo tega, kako praktično nekateri posamezni politiki ali pa kar celotne stranke, dojemajo svojo funkcijo in to na načelu, na dveh načelih. Eno je načelo zastopanja povsem parcialnih interesov in pa drugo načelo egocentrizma in lastne koristi. Zakaj mislim, da je tako? Ker danes še nisem slišala tistega iskrenega argumenta, zaradi katerega posamezni poslanci tega predlog ne bodo podprli in ta argument je popolnoma enostaven, žalostno pa je, da ga niste sposobni iskreno, tudi javno, povedati - in to je, da gledate na svoj stolček. Ne na državo, ne na to, na našo prihodnost, ampak enostavno samo na to, ali boste v naslednjem mandatu vi še lahko sedeli v Državnem zboru.  Govorimo o tem, tem famoznem ustvarjanju svojih okrajev in še o čem. Jaz mislim, da bi lahko pri volilni zakonodaji, presegli tovrstne parcialne egocentrizme in mogoče pogledali na državo. Danes imamo priložnost, da spremenimo volilni sistem in naredimo dokaj velik korak naprej, pri uveljavitvi tega, da bo volivec dejansko lahko imel izbiro. Danes, ko pride volivec na volišče, te izbire nima, praktično izbira samo med strankami in med tako imenovanim vsiljenim kandidatom s strani stranke. Ne razumem, česa se bojite, da bi volivec pred sabo dobil seznam predlaganih kandidatov s strani ene stranke in se odločil za ime in priimek, ker še kako pomembno je, seveda, stranka ima program, ima vrednote, ima načela, ki jih zastopa. Na podlagi tega se poteguje za vstop v parlament, ampak na drugi strani, če kdaj pa danes vidimo, da so pomembni tudi imena in priimki posameznikov, ki v parlamentu zastopajo to stranko, kajti, nenazadnje smo trenutno v situaciji, ko je morda, kajne, kakšna stranka zašla iz svojih programskih izhodišč, temeljnih vrednot in načel, ki jih je zastopala in zaradi česar je vstopila v Državni zbor.  Pa vidimo, da so lahko imena in priimki posameznikov, ki so bili izvoljeni iz te stranke, tisti, ki ohranijo svojo integriteto in to, zaradi česar so bili izvoljeni in se ne uklonijo in skrenejo v drugo smer. Zato so tudi pomembna imena in priimki. Da ne govorim še en korak naprej, kako pomembno je, kdo sedi         v Državnem zboru tudi iz tega vidika, da volivci ocenjujejo kako aktiven je, koliko je naredil v svojem mandatu, ali pa ni naredil v svojem mandatu, ker so oziroma smo poslanci različni tudi v tem koliko dela vlagamo in kako resno jemljemo svoje poslanstvo.  Tako da, jaz bi si želela, da namesto iskanja prozornih argumentov enostavno iskreno poveste zakaj se gre. Gre se za skrb, za ohranitev lastnega stolčka in zaverovanost, da so trenutni obstoječi okraji oziroma celo predlog, ki ga boste prinesli, pa ga nismo še videli kakšen je. Z nekimi modifikacijami, kot se je izrazil eden izmed poslancev SDS-a in to je še celo dodal, da so to modifikacije, s katerimi je on zadovoljen in se je z njimi strinjal. To je ključen argument. Torej modifikacije, ki bodo ustrezale določeni stranki in pa dodal še je še celo, da ste altruisti, ker boste dopuščali tudi neke manjše okraje. Ja, ampak to pooseblja nek »statement«, da je tudi altruizem očitno res najvišja stopnja egoizma. V tem primeru to še kako drži.  Zdaj grem pa na ta prozoren argument, češ atentat na periferijo in centralizacija. Da bodo določeni okraji ostali brez poslanca oziroma, da neke lokalne ravni ne bodo imele poslancev. Veste, tukaj ste pa zgrešili v osnovnem razumevanju tega našega sistema, naše Republike Slovenije. Za uresničevanje lokalnih interesov imamo lokalne samoupravne skupnosti, tam je oblast župan, občinski svetniki. Potem imamo pa tudi Državni svet, v katerega se imenujejo predstavniki lokalnih oblasti in na ta dva načina se uresničuje lokalna samouprava oziroma to, da ima lokalni del svoj vpliv. Na drugi strani smo pa poslanci in Državni zbor predstavniki celotnega ljudstva, celotne države. In verjemite mi, da tudi v Vladi Marjana Šarca nikoli nisem želela zastopati nekega ozkega interesa, bom rekla zdaj a je to gradnja nekega pločnika, nekega krožišča in lobirala za to, da bi se v mojem okraju zaradi mojega parcialnega interesa, želje po ponovni izvolitvi, nekaj naredilo. Zato ker če kaj, bi moral pa poslanec razmišljati o razvoju države, o sistemih, o tem kako izboljševati zdravstvo, kako postavljati mrežo zdravstvenih storitev po celotni državi, ne glede na to, ali je iz Maribora ali pa iz Selc. Popolnoma vseeno je, ker si vsak državljan zasluži enakopravno in bom rekla enako kvalitetno storitev. In zato smo poslanci, da razumemo, da smo poslanci celotne naše »kokoške« in tako tudi delujemo. In tukaj je pika.   Tako da, če bi tako dojemali, bi poslanci opravljali veliko več razmisleka in pa svojih naporov v to, da bi država kot celota prosperirala naprej, kot pa da se ukvarjate določeni samo z lobiranjem za nek svoj ozek parcialni interes oziroma svoj okraj, da se potem lahko pred volitvami pohvalite kako ste morda nekje uredili krožišče. Ne pravim, da to krožišče, ki ste ga uredili, ni pomembno. Je pa pomembno, da državo gledamo kot celoto. In tukaj bi mogel nek miselni preskok nastati. In na tak način s tem predlogom uresničujemo več stvari. Prva stvar je, da dajemo volivcu izbiro, da lahko med več kandidati izbere kdo, kateri ime in priimek je najbolj primeren, da ga zastopa na državni ravni in kdo si po njegovem zasluži oziroma kdo je primeren za izvajanje poslanstva. Na drugi strani pa vam dajem primer, kolegi iz SDS-a – saj okraj Logatec je imel kar nekaj let poslanca, ki ni prihajal iz Logatca. Živim od rojstva v Logatcu,     ŠZ) – 14.55    pa kolega Šircelj ni storil nekih hudih premikov za naš okraj in je bilo popolnoma vseeno ali imamo poslanca iz tam ali ne. Kandidirali ste ga v tisti okraj zaradi preračunljivosti in možnosti izvoljivosti. In prva stopnička bo stranka, ki bo na podlagi nekega programa in vseh načel in vrednot, ki jih ima določila listo, potem bo pa volivec tisti, ki bo odločil ali je njegov glas, bo svoj glas namenil Jerci Korče ali komurkoli drugemu iz te liste. Tako da jaz bi si samo želela, da ko dajete prozorne argumente, ki jih ne znate niti zagovarjati, uporabite element iskrenosti in poveste, da se gre za nek zelo ozek interes posameznikov po ohranitvi obstoječega sistema oziroma morebitnih minimalnih modifikacij in prilagoditev obstoječih okrajev, zato da se ohranja status kvo in da se ohranjajo neki vrtički, ki so si jih posamezniki izdelali.   Če pa funkcijo človek oziroma vsi mi, ki tukaj notri sedimo vendarle pogledamo iz drugačne perspektive, pa se lahko zavemo, da imamo neko, bom rekla, če hočete zgodovinsko priložnost, da ta sistem res korenito obrnemo in ga približamo volivcem, da bo postal nenazadnje tudi bolj razumljiv. Ker po trenutnem sistemu marsikomu najbrž ni logično kako je lahko nekdo s 300 glasovi izvoljen, ja nekdo pa s tri, štiri tisoč glasovi ne. Ampak s tem vašim modificiranjem okrajev se tudi ta zadeva ne bo spremenila. Tako, da jaz iskreno, res upam, da bo kdo mogoče pa pogledal iz te perspektive, dvomim sicer po izpovedanem, da bo ta predlog dobil podporo, ampak vendarle do glasovanja je še nekaj časa in kdor si želi lahko nekaj dobrega stori ne zase, ampak za našo državo.  Hvala.
Hvala lepa.  Naslednja je na vrsti gospa Mojca Škrinjar, pripravi se gospod Jožef Horvat. Izvolite.
Hvala.  Vedno so neuspešni tisti poskusi, ki so proti naravi in proti neki tradiciji vrednotam. Spremembe se uveljavljajo počasi in postopoma. Narodi, družbe nismo enaki. Recimo če pogledate skozi romanopisje boste videli razlike, družbene razlike med narodi, med družbenimi skupinami. Na primer ko je star angleški otrok 14 let, ni nobena posebnost, da odide na nadaljnje šolanje v internat, pa tudi če internat ni prav daleč od doma. Ko bi bilo pri nas tako, da bi otroka poslali 20 kilometrov stran v srednjo šolo in v internat, bi verjetno rekli, da je to skoraj genocid. Tega primera ne boste našli. Ker smo pač drugačni od Angležev. Pa to ne pomeni, da so Angleži slabi in mi dobri in obratno, ampak preprosto imamo drugačne navade. In celo v okviru ene države imate področja, kjer so svoje navade, kjer so svoje tradicije in svoje vrednote. Vsak okraj je tako nek družbeni podsistem, ima nek svoj ritem življenja, je večji kot je četrtna skupnost, je večji kot je lahko tudi, obsega lahko različne občine, ampak vendarle je neka zaključena celota. In tisti, ki zastopamo svoj okraj, se moramo zavedati tega. Moramo se zavedati potreb, navad, vrednot, ljudi, ki so nas izvolili, moramo se zavedati pričakovanj. Seveda moramo gledati na dobrobit vseh volivcev, vseh državljank in državljanov v Sloveniji. Ampak v prvi vrsti moramo s posebno skrbjo gledati na volivce lastnega okraja. Kajti, njim smo         največ dolžni. Oni so nas izvolili, oni največ pričakujejo od nas. Pa te vrednote ne morejo presegati nekih splošnih družbenih vrednot, ravno tako te navade ne, kljub temu pa je to treba upoštevati. Imamo opravka z ljudmi, s posamezniki, z njihovimi težavami, njihovimi željami, njihovimi ambicijami, njihovi upanji. In dokler gledamo na ljudi kot na posameznike s svojimi navadami, željami in upanji, smo pristni. Ko enkrat se postavimo samo na raven sistema, nismo več tako z njimi. Jaz mislim, da je razdelitev na okraje kljub vsemu najbolj demokratična in najbolj človeška in najbolj v naravi Slovenk in Slovencev. Druge države imajo druge sisteme, ampak marsikdaj ko se je poskušalo prenesti nek sistem, drug sistem med naše ljudi, se je izkazal, da seveda ne deluje. In jaz sem za to, da seveda se popravi okraje v smislu odločbe Ustavnega sodišča, da pa vendarle ostanemo v tistih okvirih, v katerih smo Slovenke in Slovenci navajeni. Enaki plašči so bili nekoč v komunističnem kitajskem sistemu. Mi smo danes različni, mi se razlikujemo med sabo, vendar smo si edini v tem, da je potrebno medsebojno spoštovanje tudi razlik in vrednot.  Hvala.
Hvala lepa.   Besedo ima Jožef Horvat, pripravi naj se Maša Kociper.   Izvolite.
Hvala lepa, spoštovani gospod podpredsednik. Spoštovani gospod minister, kolegice in kolegi.  Seveda je to izjemno pomembna tema za našo državo, za prihodnost naše države. Sam bi pričakoval, da bo, vsaj kar se predlagateljev tiče, udeležba 100-procentna. Žal nas je tukaj v dvorani le peščica.   Ne bom v podrobnosti pred javnostjo pral, si upam reči, umazanega perila in v podrobnosti razgaljal, kako je prišlo do vložitve tega zakona, ampak mi pač ne zamerimo, požremo tudi to. Ker če bi predlagatelji imeli res namero uspeti s tem projektom, bi dejansko šli do vseh strank. Zdaj pa je šlo za neko prerivanje, prehitevanje in tako naprej. Pa pustimo. Ampak mi nismo stranka enodnevnica, mi smo naše stališče glede ukinitve volilnih okrajev že davno sprejeli na naših organih, ker smo demokratična stranka, in to je seveda za poslance tudi zaveza, da spoštujemo odločitve organov stranke. Na nek način je prav zanimivo, da je Nova Slovenija kot naslednica slovenskih krščanskih demokratov nastala zaradi volilnih sistemov. Zakaj? Zato, ker je nekoč leta 2000 prišlo do združitve SLS plus SKD, vendar takrat so poslanci glasovali za nek ustavni zakon, ki je omogočil proporcionalni volilni sistem, kar pa ni bila volja ljudi. Se pravi, da so poslanci takrat povozili voljo ljudi, in to je napaka. To je napaka in takrat se je pokojni Bajuk, pokojni dr. Andrej Bajuk odločil in ustanovil 4. avgusta leta 2000 Novo Slovenijo – krščanske demokrate. Hočem to povedati, vem, da vas zgodovina ne zanima, kako pomemben je pravzaprav volilni sistem v tej državi. Ustavno sodišče je odločilo. In tudi, če nam ni všeč odločba Ustavnega sodišča, o tem ni debate, odločbo Ustavnega sodišča je potrebno spoštovati. Začeli smo dobro. Začeli smo dobro s posvetovanji pri predsedniku republike. Tudi sam soglašam s tistimi, ki pravijo, da smo predolgo mečkali. Glejte, resni ljudje, ko se usedejo, se zmenijo na dveh, največ treh sestankih, pika in gremo v realizacijo. Predolgo smo mečkali,         (Nadaljevanje)veste kaj se je potem dogajalo, je bil padec vlade in tako dalje. Ampak pustimo sedaj zgodovino. Sedaj smo tukaj, kjer smo.   Najprej, da ne pozabim glede amandmaja, ki so ga predlagali SAB, SD in Levica. Mi ga ne podpiramo. Glasovali bomo proti. Nova Slovenija bo glasovala proti temu amandmaju. Poglejte, tu je toliko nesmislov, saj ne samo tukaj, ampak v mnogih zakonih mi imamo toliko nesmislov in najbrž in upam, da se vsi strinjamo vsaj v eni trditvi, da smo mi to naše življenje v tej ljubi državi in domovini preveč regulirali. Prevel smo regulirali. Preveč smo ljudi sprogramirali, namesto, da bi jim pustili svobodo, svobodno odločanje, svobodno in odgovorno odločanje. Te zadeve so pa res ne velik nesmisel. Sem vesel, da pravzaprav tu nekateri tudi niso sopodpisniki. Torej, ni te podpore s strani Nove Slovenije.   Bi pa nekaj želel povedati, kar je dejansko povezano tudi s tem zakonom. Mi smo doslej imeli zelo kompliciran sistem volitev naših dveh kolegov oziroma dveh poslancev, pomurske madžarske narodne skupnosti in italijanske narodne skupnosti. Danes vam moram povedati, da obžalujem, da med nami ni našega kolega, mojega prijatelja Ferenca Horvata. Ne bom, pa nisem ga klical, ne spraševal zakaj, sem pa prebral današnji intervju z njim v časopisu Domovina, in to želim že kar nekaj mesecev povedati. Ko je s strani skrajne leve strani, pa to ni samo ena stranka, toliko napadov na sosednjo državo. Tudi včeraj, recimo, bodoči mandatar je najprej v prvem stavku udaril po Madžarski oziroma očital orbanizacijo. Gospe in gospodje, kolegice in kolegi! Kako se počutijo pomurski, prekmurski, bolje rečeno, Madžari in Madžarke ko dnevno to poslušajo? Izganjate jih iz Slovenije. Ja, direktno vam to povem. To boli, veste. To boli. Ali ste kdaj pomislili tudi na našega kolega Ferenca? Mogoče ga danes tudi zaradi tega ni tukaj. Midva nisva v isti politični stranki. Ampak jaz živim tam, jaz tam živim in se srečujem z ljudmi. In takšne bolečine, ki jih zadajte, ne vem, če se zavedate ali pa ne ali pa greste pač iracionalno čez. In ljudje mi pravijo, da v času, ko koalicija KUL mrzlično nabira glasove za spremembo oblasti, ko se slovenski vladi očita orbanizacijo in ko tako v domačih razmerah, kot seveda tudi na evropskem parketu, nastaja precej napetosti med Madžarsko in drugimi državami, to ljudi boli. Kaj pa njih zanima in briga visoka politika? Mi znamo živeti v Prekmurju v sožitju, veste? Bi tukaj lepo prosil majčkeno majčkeno več ene človekoljubnosti in upoštevanja, da vsaka beseda lahko tudi zareže, lahko tudi boli.   Mi smo, ko smo na organih stranke sprejemali odločitev za podporo temu modelu, in mi ga bomo danes podprli. Povem pa, da ne bo potem kakšnega nabijanja brutalnega spet, povem, da nas je danes tukaj samo 6, ker ima kolegica zdravstveni pregled in zdravje je prvo. Sem rekel, da naj gre na zdravniški pregled, ker je zdravje prvo. Karkoli že, mi bomo ta, nas šest, ki smo danes tukaj, bo ta zakon podprlo. Mi smo naredili veliko modelov, matematičnih preračunavanj in tako naprej in se ne bojimo takšne spremembe. Jaz sem bil prvič izvoljen leta 2004, potem še trikrat. Upam, da mi ne bo potrebno iti več na volitve, čeprav tako kaže, da bomo imeli spet izredne volitve pred rednimi, ampak to sedaj danes ni tema in upam, da ne bo.         Je pa nekaj, zdaj tam me je kolegica podučila kako ne smemo lokalnih interesov tukaj artikulirati, ja za božjo voljo, kje pa ste vi kolegica. Seveda ne, da se zavzema poslanec za nek pločnik. Mora se zavzemati za vse pločnike v tej državi, če že tako hočete, če že govorimo o pločnikih. In predvsem se pa mora zavzemati za skladni regionalni razvoj. Žal, žal je tam skrajni severovzhod še vedno svetlobna leta oddaljen od Ljubljane. Žal. Žal.   In še nekaj. Kakorkoli že, kakšen vpliv bo imela posamezna sestava parlamenta na posamezno volilno enoto, to je zelo težko določiti. Preprosto ni mogoče odločiti, ker mi imamo eno shizofrenijo med statističnimi regijami in med volilnimi enotami. To je totalna shizofrenija in upam, da bomo, ko bomo enkrat dobili pokrajine v tej državi, da bomo tudi volilne enote nekako redefinirali. Zgodi se na primer, da boste bolje razumeli, da statistična regija Pomurje, to je 27 občin, ima v nekem prejšnjem mandatu 7 poslancev, šest plus ena, eden je predstavnik pomurske madžarske narodne skupnosti, zdaj v tem samo tri plus ena, štiri. Potem je pa seveda še drugo zelo pomembno vprašanje, koliko jih je v koaliciji in koliko v opoziciji. To so ena vprašanja, ki jih ta zakon ne rešuje in jih tudi ne more rešiti. No, da vas potolažim še enkrat… Še nekaj, kar je tudi odprto vprašanje mogoče prav v tem času. Mi se moramo tudi enkrat v tej državi dogovoriti, ali lahko državo vodijo ljudje, ki jim volivke in volivci, državljanke in državljani niso dali legitimitete, niso dali. Ali pa lahko pridejo ljudje s ceste, ki imajo 5 minut časa, pa vodijo to državo.
Podperdsednik Branko Simonovič
Hvala lepa.  Repliko ima gospa Nataša Sukič.   Izvolite.
Hvala lepa.   Tole se pa moram odzvati na dve zadevi. Ja, imam repliko, spoštovani kolega, če me lahko poslušate, glede tega kar ste govoril o Prekmurcih in orbanizaciji in Madžarih, madžarski manjšini. Včeraj sem bila v Murski Soboti. Govorila sem s Prekmurci, mojimi sorodniki in vsi se bojimo orbanizacije. Madžarska manjšina ali pa ljudje, pripadniki madžarske manjšine niso Orban. Orbanizacija pomeni avtokratsko avtoritarno politiko, ki si je pač ne želimo tega modela prenesti v Slovenijo. To je orbanizacija, tako da ne vem zakaj bi bili pripadniki madžarske manjšine za to užaljeni. Verjetno tudi marsikomu od njih to ni všeč kar se dogaja na Madžarskem.   Potem druga stvar pa, ko je kolega Horvat govoril o nesmiselnosti amandmajev. Ne vem. Ali je nesmiselno, če to zadrgo, ki jo imamo po vertikalni liniji, uveljavljamo tudi horizontalno, da izmenoma damo na čelo listo, v tem primeru moškega in žensko. Jaz ne razumem kaj bi bilo tukaj nesmiselnega? Do polovice liste navzdol je zadrga in tudi horizontalno naj bi se ta princip po našem predlogu uveljavil, kar je edino prav. Ker če ti daš same moške nosilce začelje list, jih s tem na nek način že favoriziraš, ker če se ljudje ne bodo odločali s preferenčnim glasom v tem primeru, ampak bodo podprli samo listo torej kot stranko, boš s tem favoriziral spet samo en spol in mislim, da je naš predlog izjemno na mestu, niti najmanj nesmiseln, tako da ne razumem tega izvajanja poslanca, ki pa je v svoji aroganci očitno odšel, niti toliko spoštovanja nima do mene, da bi poslušal kaj sem mu želela povedati, da bi mi morda pojasnil na neki točki, če sem ga morda narobe razumela. Istočasno pa se je zgražal nad tem koliko poslancev tukaj ne sedi ta trenutek, sam je pa odvihral ven, med tem, ko sem mu želela samo pokazati, da morda, ne vem, ni čisto na mestu to kar je rekel oziroma lahko bi se razvij dialog med nama, demokratični dialog seveda.   Hvala lepa.
Hvala lepa.  Besedo ima Maša Kociper, pripravi naj se Franc Breznik.  Izvolite.
Hvala lepa, podpredsednik.  Ja, tale razprava danes je razumljivo zašla v različne dimenzije, od tega, ali imamo preveč občin, do tega, kaj določeni volilni sistem pomeni in dejstvo pa je – in to je nesporno dejstvo -, da se v našem parlamentu že dolgo, pravzaprav od nastanka nove države, pogovarjamo o tem, ali je trenutni volilni sistem primeren ali ne in kot pogosto reče tudi neka ustavnopravna teorija, idealnega volilnega sistema ni. Vsak ima določene pluse in vsak ima določene slabosti.  Zdaj, kar se tiče to, kar so nekateri poslanci omenjali, ja, morali bi imet večinski sistem. Z besedami mojega predhodnika, bog ne daj. Slovenija, majhna država, s tako različnimi pogledi ljudi, s tako različnimi pogledi tudi na politiko, mislim, da je sistem, ki najbolj zajame želje in preference volivcev prav ta sistem, ki ga imamo, proporcionalni. Proporcionalni sistem je tudi sistem, ki se največkrat uporablja v demokratičnih državah takšnega tipa, kot je Slovenija, v manjših demokratičnih državah, regionalno precej raznolikih. Zamislimo si, da bi tudi pri nas imeli v tako majhni državi, večinski sistem, kjer bi potem, glede na to, da ali bi imela en pol, levi in desni, za eden ali dva poslanca več, ta pol popolnoma prevzel oblast in popolnoma, vodil državo za naslednje štiri leta. Jaz mislim, da za našo državo je ta sistem kar primeren in ne povečuje delitve na leve in desne, ki je že tako, tako zelo prisotna, da bi jo večinski sistem samo še spodbudil.  Zdaj, znotraj tega proporcionalnega sistema imamo torej te volilne okraje in jaz se strinjam z vsemi tistimi, ki so govorili o tem, da je za stranke z daljšo demokratično tradicijo seveda ta volilni sistem, s temi okraji precej predvidljiv in zato pozitiven. Zato stranka SDS pač ne razmišlja o nobenem drugem sistemu in je ne zanima odločitev Ustavnega sodišča, ne zanima, ali je ta določba o ključnem vplivu volivcev, odločilnem vplivu volivcev, na izbiro poslanca realizirana, oni imajo ta sistem naštudiran. Treba jim je priznat, že dolgo so v parlamentu, začeli so s štirimi poslanci, niti 4 % niso imeli prvič, zdaj jih imajo 25. In seveda v tem času so oni do perfekcije naštudirali ta sistem volilnih okrajev, kjer, tako kot je malo brutalno, kot on zna, povedal Zmago Jelinčič, je važno, da ti božaš tistih svojih 300 volivcev v tvojem okraju, kajne in kupiš klobaso ali dve, je rekel Zmago, zrihtaš kako krožišče, je rekla Jerca in si leto za leto oziroma mandat za mandatom izvoljen in kratko se požvižgaš na odločbo, ne na odločbo, pardon, na določbe naše Ustave, ki določa, da je poslanec, poslanec za vse državljane, tudi za tiste, ki niso volili za njega in tudi za tiste, ki so z drugega volilnega okraja ali iz drugega kraja države. In seveda takšna predvidljivost pomeni, da potem leto za leto, stranka ve, kam postavit svojega kandidata, volivci na to ne morejo vplivat, ne morejo izbirat in stranka pač določi, kdo bo prišel v parlament.  In da še enkrat povem, jaz nimam nič proti političnim strankam in nasprotujem te gonji in nezaupanju, ki se je v zadnjih letih v Sloveniji vzpostavil proti političnim strankam. Mi smo se 30 let nazaj borili za en normalni demokratični sistem, ki ima politične stranke. Rekli smo, takšno demokracijo hočemo, normalno, in kot vedno povem, moj vzornik, všeč so mi ti njegovi citati, saj ni bil povsem idealen, saj vemo, Winston Churchill je rekel »Demokratični sistem…« - spet citiram prosto po spominu – »…kot ga poznamo, ni idealen, vendar zaenkrat še nismo izumili nobenega boljšega.« In v demokratičnem sistemu, ne samo v Sloveniji, ampak tudi povsod po svetu, imamo politične stranke.   Zdaj, kaj prinaša preferenčni glas? Preferenčni glas prinaša to, da se uravnovesi ta moč politične stranke, ki je pomembna, z močjo volivca, in kot je bilo že večkrat rečeno, pametna politična         stranka bo na kandidatno listo enajstih kandidatov postavila kandidate iz celega, iz cele volilne enote, da ja bo ja zajela v čim večjem primeru. Ista stvar se zgodi na evropskih volitvah. Ne bom govorila za druge, povedala bom za stranko SAB. V stranki SAB smo imeli na evropskih volitvah 8 kandidatov iz osmih teh, recimo temo tradicionalnih regij v Sloveniji, zato, da bi zajeli čim večji krog volivcev, zato da bi nam dali glas in svoje zaupanje. In ta isti sistem ostaja tudi pri tem, če bi se volilni okraj ukinil. Hkrati pa ta sistem nagrajuje delovne, prepoznavne posameznike, ki se v parlamentu zavzemajo za to, za kar so bili izvoljeni, za listo, za katero so dobili glas, za vrednote, ki jih njihovi volivci predstavljajo in morajo delati in biti vidni in biti prepoznavni, zato, da bodo dobili preferenčni glas. In na tak način bodo seveda poslanci in v vsakem mandatu jih je nekaj, ki sedijo v parlamentu pa se nikoli skoraj ne oglasijo, da volivci ne vejo sploh, da so in da obstajajo in od kod so, kaznovani. In meni se zdi to prav.  Poslanska plača ni slaba plača. In to, da jo lahko dobi nekdo, da v zadnji vrsti sedi pa cela 4 leta pravzaprav ne reče ne bu, ne mu, pa – bom rajši se držal malo dol, da ne bom izpostavljen, da me ne bo kdo kritiziral. Ker če imaš mnenje, te pač nekdo kritizira, se s tabo ne strinja. Taki pač ne bi bili nagrajeni. Meni se zdi to v redu.  In na ta zlobna natolcevanja, gospa Bah Žibert jih sploh zna tako na fino povedat, zakaj se nekateri za to prizadevamo. Lahko vi to zapakirate, da imamo kakšne svoje interese. Na koncu bodo ljudje vedeli, da se jih bojite. Bojite se volivcev. Bojite se, da bi volivci odločali. Stranka bo obdržala eno svojo moč in vam bo ponudila volivcem listo kandidatov, za katero misli, da so dobri, da predstavljajo stranko, da so delavni, da so strokovni, da pokrivajo različna področja. Volivci se bodo potem odločili znotraj tega, kdo se jim zdi pomemben, da jih zastopa. In tega se očitno bojite. In pravite »ja, ja, saj vemo zakaj nekateri hočejo spreminjati sistem, ker niso prišli v parlament«. In bom rekla ja, res je. Ta sistem, ki ga imamo do zdaj, na številnih primerih dokazuje kako je to krivičen sistem. In da ne bom govorila o drugih, bom spet govorila o nas.  Stranka Alenke Bratušek, stranka z imenom predsednice v imenu stranke, ki je dobila 5 mandatov. In ljudje, ki so volili, so večino volili zato, ker so podpirali Stranko Alenke Bratušek zaradi Alenke Bratušek. Imamo pač sila personaliziran sistem, kjer SDS podpirajo zaradi Janeza Janše, Levico pa zaradi Luke Mesca, tako pač je. V takšnem sistemu predsednica stranke ni prišla v parlament, čeprav je dobila absolutno največje število glasov od vseh nas na tej listi in dvakrat več absolutno glasov od tistega, ki je prišel namesto nje. Ampak naš sistem je pač taki. Če dobiš nekaj desetink odstotkov več v malem okraju, ki je zdaj še neustaven, ker je v njem res malo glasov – če dobiš nekaj desetin odstotkov več, je pač izvoljen tisti, ne glede na to, ali je ljudem všeč, ali jim ni všeč, ali je to »fair«, ali je to za stranko ustrezno ali ni. Jaz mislim, da ne. Jaz mislim, da bi tudi poslanci mogli biti v tem smislu nagrajeni za delo. In potem bi vsak poslanec vedel – u, »jebemtiš«, preferenčni glas imamo, če hočem biti izvoljen, če hočem dobit preferenčne glasove, »I'd better work«, bolje da delam, bolje da se trudim, bolje, da razpravljam, bolje, da nisem tiho. Ampak ne.   In potem to, da bodo cele regije ostale brez poslancev. To je prvič, kot je bilo že stokrat povedano, popolnoma naroben koncept. Mi imamo v tej državi dva zbora /znak za konec razprave/ v tem parlamentu, Državni zbor in Državni svet. In regijski interesi, občinski interesi, lokalni interesi so po ustavi zastopani v drugem domu, ne v Državnem zboru. V Državnem svetu. In v Državnem zboru bi naj sedeli poslanci, ki zastopamo vse ljudi. In tudi, če si iz upokojenske stranke, moraš misliti tudi na prihodnost mladih.     ŠZ) – 15.25    In tudi če si iz Kopra, moraš misliti na to, / znak za konec razprave/ da bodo v Mariboru dobro živeli. To je to, kar naša Ustava določa. In pravijo, ja zdaj bo pa znotraj te volilne enote, kjer ne bo okrajev, bodo pa večja mesta odločala, sploh ni res. Odločala bodo tudi večja mesta… / izklopljen mikrofon/
Hvala lepa.  Gospa poslanka, vaš čas je potekel. Hvala. / oglašanje iz dvorane/ Ja, očitno ne. / oglašanje iz dvorane/ Kako? Je, je, samo niste slišala. Ja, izvolite. Postopkovno, ampak ne izkoriščati postopkovno.
A je res to Matej? Hvala za opozorilo kolegu Vatovcu. Jaz sem se prijavila kot Maša Kociper, prijavila sem se v krog razpravljavcev, kot poslanka Maša Kociper. Ker sem imela in tako sem tudi razpravljala 14 minut še razprave. Če mi je Državni zbor ta čas meril kot predlagateljici zakona, kjer sem imela 10 minut je to napaka Državnega zbora. Prosim, da se mi omogoči dodatne štiri minute.
PODPREDSEDNIK BRANKO SIMONOVIČ
Hvala lepa. Zdaj sem sicer padla iz šunka ven, ampak se ne bom pustila motiti.  Rada bi samo povedala, da je strah vseh tistih, ki se bojijo, da zato, ker bi se ukinili volilni okraji, bodo izvolila poslanca samo velika mesta, odveč. Gotovo ne bodo v mestih volili slabega poslanca – neaktivnega, tistega, ki ne bo zastopal stranke, tistega, ki bo soliral tako kot eden od poslancev to dela v tem parlamentu. Takega ne bodo. In če bo dober poslanec iz malega okraja, ima tudi znotraj volilne enote odlično priliko, da je izvoljen, odlično sploh glede na to, da smo res znižali prag tako nizko, da lahko preskočiš kolega pred sabo že relativno hitro. In če bi vsi poslanci zaradi tega bili bolj delavni, več razpravljali, več študirali, več govorili z volivci in tako naprej, jaz mislim, da bi bilo to samo dobro.   In kar se tiče teh amandmajev in tega, kar je bilo v času sprejemanja tega zakona še narejeno, samo še to. Zakon, ki je pred nami, je seveda nek kompromis strank, ki so ga podpisale, in seveda ni nujno najboljši, to sem že povedala. Med drugim smo na prejšnjem odboru imeli tudi nekaj amandmajev, ki jih je predlagala Zakonodajno-pravna služba, ampak eden od teh amandmajev na predlog Zakonodajno-pravne službe ni bil sprejet, in to je predlog, da liste niso polne, ampak da ima vsaka kandidatna lista vsaj pol poslancev na listi. Ta predlog ni bil sprejet, kar pomeni, da je potrebno za to, da ima stranka kandidatno listo, v takem sistemu dati veliko večje število kandidatov. In morda je to res protiustavno, ZPS misli, da je. Če bi bil zakon danes sprejet, pa zgleda, da ne bo, bi pač to presojalo Ustavno sodišče tako kot bo Ustavno sodišče presojalo tudi drugi zakon, Zakon o volilnih okrajih, če bo prišel v parlament, zaenkrat ga še ni, rok pa poteče za protiustavnost oziroma odpravo protiustavnosti v ponedeljek. Tudi, če bo tisti drugi zakon prišel v parlament in če res odstopanja na posameznih volilnih okrajev ostajajo zelo velika, tudi po 40, 50 %, bo tudi to presojalo Ustavno sodišče in povedalo ali je to sprejemljivo. Jaz mislim, da ni.   In če zdaj zaključim znotraj res tega časa, ki mi je ostalo,         mene zelo zanima, kakšno bo danes glasovanje in ali bo vsaj potekalo v okviru tega, kar so posamezne stranke napovedale. Če bi se držali tega, kar so povedali poslanci prejšnjič, pri prejšnjem glasovanju, nam manjka samo en glas. Pa bomo videli, koliko jih bo zmanjkalo danes. Jaz sem zdaj že slišala, da ena od poslank Nove Slovenije je na zdravniškem pregledu, jaz zagotavljam njihovi vodji poslanske skupine, da brez težav pred glasovanjem naredimo eno pavzo, to kar nam poslovnik omogoča, in počakamo, da ta poslanka pride. Gre za izjemno pomembno vprašanje in jaz nimam nobene težave počakati, da pride.  Drugič, tudi jaz pogrešam predstavnika madžarske narodne skupnosti, prvič je bil eden od treh oseb, ki niso podprle zakon, je tudi lepo javno povedal zakaj, zdaj mislim, da smo to vsi dobili, poslanci, madžarska narodna skupnost, ki jo zastopa, je sprejela sklep, da podpira ta zakon, ki tudi ureja volitve njihovega predstavnika in te volitve v skladu z njihovimi predlogi poenostavlja.  Tako da za konec, v bistvu na koncu se res pogovarjamo o tem, ali se bojimo volivcev ali ne, ali hočemo, da imajo volivci odločilni glas / znak za konec razprave/ ali ne in ali hočemo izpolniti odločbo Ustavnega sodišča. Jaz osebno in stranka SAB bo dala vse razpoložljive glasove za to rešitev, hvala.
Hvala lepa.  Besedo ima gospod Franc Breznik, izvolite.
Najlepša hvala, gospod podpredsednik.  Torej, nadaljujemo razpravo tisti, ki smo dobili na volitvah več kot 35 %, kje smo izvoljeni vsaj trikrat in tudi sam lahko povem, da se strinjam, da volilni sistem v Sloveniji ne preslikava direktne volje ali pa tiste resnične volje ljudstva, državljanov, državljank, v Državni zbor. Jaz sem večkrat in dostikrat v svojih razpravah v vseh teh skoraj 10 letih, odkar predstavljam volivce, kjer sem bil izvoljen, kljub temu, da pravite, da smo vsi, da vsi nekako smo predstavniki vseh Slovencev in Slovenk tukaj v parlamentu, predstavljam v veliki meri na žalost in dajem skrb torej volivcu v mojih prelepih Slovenskih Goricah, kjer moj rod živi več kot 400 let, kjer so moji predniki bili tudi kmetijski ministri v še kraljevini Jugoslaviji, kjer so bili poslanci dunajskega parlamenta, kjer so bili ljudje, ki so prvič izobesili slovensko zastavo v naših krajih, kjer so bili Maistrovi borci in tako naprej, tako da, veste, tudi v proporcionalnem volilnem sistemu v manjših krajih ljudje vedo, kdo si, kako se pišeš, kaj so ti tvoji najbližji naredili za ta kraj, ali si zanesljiv, ali si deloven, ali si sposoben in kakšni so tvoji projekti. Na žalost samo to šteje. Izhajam iz stranke, ki ima tradicijo, svojo delavnostjo, pridnostjo in ki ni samo stranka Janeza Janše, ampak je stranka velike večine slovenskega naroda in z veliko podporo zaradi delavnosti, zaradi osebnih projektov številnih ljudi, ne samo poslancev, tudi občinskih svetnikov, županov, ta stranka ima iz leta in leto, kljub medijskemu monopolu / znak za konec razprave/ v Sloveniji, dobiva na svojo stran veliko večino ljudi. Tudi obstajajo nekatere druge stranke.  Jaz sem, ko ste to razpravljali, sem si približno pogledal vse projekte, pod katerimi sem bil vsaj delno udeležen, s katerimi šestimi župani smo nekako sodelujemo, torej, moj volilni okoliš se šteje na upravno enoto Lenart, ima približno 20 tisoč prebivalcev in, lahko rekel, izredno dobro tvorno sodelovanje, ravno zaradi / znak za konec razprave/ ker smo majhni, ker smo bili vedno odrinjeni od, stran od Ljubljane in smo se trudili. Zato kot poslanec lahko rečem, da tega sistema, ki je izkrivljen ne bom podprl, želim si neki klasični večinski volilni sistem / izklop mikrofona/ za kar so se ljudje odločili na referendumu leta 1996.
Žal časa ni več.  Lista prijavljenih se je izčrpala, želi še kdo razpravljati? Vidim, da je interes in bom odprl kar prijavo, prosim za prijavo. / izklop zvočnika – tehnične težave/
Hvala lepa podpredsednik. Lep pozdrav vsem!   Jaz bom takole začela. Največ nezadovoljstva ali pa nestrinjanja s predlaganim zakonom smo lahko slišali od največje parlamentarne stranke, pa se sprašujem, zakaj se stranka, ki ima največje število zastopnikov v parlamentu, v Državnem zboru, boji svojega lastnega ljudstva. To smo lahko videli pri referendumskih pobudah, ko jih kar po tekočem traku prepoveduje in lahko zdaj vidimo tudi pri tem, ko govorimo o modelu volitev, kjer vi volivec lahko zelo konkretno vplival na to kdo v resnico bo sedel v Državnem zboru. Ta neposreden vpliv, ki ga zdaj po zdajšnjem volilnem sistemu naš volivec nima, bi mu omogočil relativni prednostni glas. Zdaj, ko se pogovarjamo o današnjem predlogu zakona, ki nekako daje eno rešitev in daje možnost, da se v resnici implementira odločba Ustavnega sodišča vemo, da se nam izteka rok v ponedeljek, se sprašujem, zakaj pravzaprav glede na vso to nestrinjanje s strani stranke SDS, zakaj vendarle niste v teh devetih mesecih vašega vladanja pripravili zakona, ki bi po vaše implementiral ustavno odločbo, ki bi spreminjal po vaše okraje in na tak način zadostili zahtevam Ustavnega sodišča. Zakaj v teh devetih mesecih tega niste naredili? Namreč v naši hiši, v Državnem zboru, tega zakona ta trenutek še ni in ga še ne moremo obravnavati in bomo, če na vas čakamo, bomo zamudili, v vsakem primeru bomo zamudili rok, ki nam ga je določilo Ustavno sodišče. Zdaj v teh devetih mesecih ste imeli čas za vse zloglasne kadrovske menjave, imeli ste čas za razgradnjo družbenih podsistemov, za ukvarjanje s STA, z ukvarjanjem z vplivom na medije, itn., niste pa imeli časa, da bi pripravili zakon, ki bi bil po vaši meri in ki bi uspešno reševal neustavno situacijo v kateri smo se znašli.   Zdaj zakon, ki bi ga vi želeli imeti, se pravi, zakon ki bi spreminjal volilne okraje, je zasnovan tako, da ne bo trajno rešil situacije v kateri smo, če vemo, da je število prebivalcev v posameznem okraju odvisno od demografskih sprememb, odvisno je od preseljevanja ljudi in tudi v prihodnje bomo temu priča in tudi v prihodnje v letih, ki bodo sledila, se bomo pač znašli v enaki situaciji v kateri smo danes. Tako, da ta vaš izhod v sili, ki ga še nimamo v Državnem zboru, pa vendar ga napovedujete, ta vaš zakon ki bo okraje spreminjal, ne ponuja zadostno dobre, kvalitetne ali pa trajne rešitve in zato po mojem mnenju ali pa po mnenju tudi velike večine v tem parlamentu, ni prava rešitev. Bolj elegantna rešitev je seveda po našem mnenju prednostni glas, ki bo v proporcionalnem volilnem sistemu, ki ga imamo v Ustavi določenega, omogočal našim volivcem, da povedo čisto neposredno, kdo bo v resnici sedel v Državnem zboru. To možnost so ljudje zelo zelo dobro sprejeli na volitvah v evropski parlament, kjer vemo, so možnost uporabe preferenčnega glasu v zelo visokem         odstotku tudi izkoristili, zato ne vidim razloga, zakaj ne bi dali te enake možnosti tudi pri volitvah v slovenski Državni zbor.  Zdaj, če se dotaknem še zelo na hitro vaših razlogov, ki govorijo proti naši predlagani rešitvi, so po mojem mnenju zelo nedomiselni. Recimo to, da ima volivec preferenčni glas in da lahko izbira md posameznimi kandidati, pravite, da ni dodana vrednost. To je zgolj sprenevedanje. V bistvu je to neka trditev, izrečena brez dejanske osnove, ker že samo po sebi se kaže na to, kajne, lahko vidimo da, če ima volivec možnost izbirati med 11 kandidati, pri vsaki od strank, ja, seveda ima večjo možnost izbire in seveda ima večjo možnost vplivati na, neposredno, vplivati na izid volitev.  Tako da, argument, da ni dodane vrednosti, ne zdrži, ne pije vode in je praktično za lase privlečen. Kar se tiče pa, prej sem poslušala razprave kolegov, predvsem iz SDS, ko so govorili moji volivci, moj volilni okraj – to, po mojem mnenju, ni primerno izrazoslovje, seveda dopuščam vso pravico, kajne, da ga uporabljate, ampak vendarle bi se mogli vsi zavedat, da smo poslanci predstavniki celotnega ljudstva, ne glede na to, kje smo bili izvoljeni, ne glede na to, od kje prihajamo in grupirat se na posamezne volilne okraje, kjer smo bili izvoljeni ali pa, od koder prihajamo, je praktično, skoraj da neustavno, kajne.  Vem, da je to zelo grob izraz, ampak Ustava nam veleva, da smo predstavniki celotnega ljudstva in če se borimo ali pa če se borite, predvsem za pravice ali pa za koristi državljank oziroma občanov, tistega okraja, kjer ste bili izvoljeni, po mojem mnenju ne opravljate svojega poslanstva, torej poslanca Državnega zbora, delo poslanca Državnega zbora, dovolj vestno, ker bi morali enakovredno in enako kvalitetno zastopati in se boriti za vse državljane, ne samo za lokalno prebivalstvo, od koder prihajate ali pa kjer ste bili izvoljeni.  In še nenazadnje, ko govorimo o spolnih kvotah. Po mojem mnenju ni, niso sporne, če želite, ker, nenazadnje, ko bo volivec izbiral na listi, ne glede na to, ali imamo ali pa nimamo te spolne kvote, jaz verjamem, da bodo naši volivci izbirali po kvaliteti, po tem, kdo, po tem koga želijo, da jih zastopa v Državnem zboru in, če je bojazen tudi v tem, da bodo na listah takšni in drugačni znani Slovenci in tako naprej, če se bojite to, spoštovani kolegi v SDS, potem se bojite svoje lastne presoje, kajti kako bo sestavljena lista posamezne stranke, odloča stranka, še vedno, volivci so pa tisti, ki bodo odločili, komu izmed vaših izbranih kandidatov, bodo namenili svoj glas in jaz verjamem, da bodo volivci izbirali po nekih kriterijih, ki bodo pač njim najpomembnejši in upam, da bo prevladala tudi kvaliteta posameznika.  Tako da, res ne razumem, zakaj oziroma čemu se predstavniki največje parlamentarne stranke tako bojite tega, da bi ljudstvo izbiralo ad personam, res, ne razumem vašega strahu in če zaključim s tem, jaz mislim, da je to velika dodana vrednost za naš volilni sistem, da enkrat naredimo korak naprej in damo volivcu možnost prave izbire.  Hvala.
Hvala lepa.  Besedo ima gospod Rudi Medved.  Sprašujem vas, ali želite iz kvote LMŠ ali kot predlagatelj?    ŠZ) – 15.50
Ne, v imenu poslanske skupine, ne kot predlagatelj.
Izvolite, potem.
Hvala lepa.  Tako, za konec te razprav je prav, da se vprašamo še enkrat, da se ne bo zgubila sled, zakaj smo danes tukaj. Ker smo odgovorni in ker čez tri dni se izteče rok, ki ga je postavilo Ustavno sodišče, da volilna opravila postavimo v ustavne okvire. Zelo preprosto, po 21. decembru se bo, če se bo karkoli dogajalo z volitvami v Državni zbor, seveda nanje spustila velika senca negotovosti, da ne rečem nelegitimnosti. In predlog sprememb Zakona o volitvah v Državni zbor s preferenčnim glasom, je priložnost, da to ustavno odločbo v praksi tudi implementiramo. In z jamstvom, da bomo v resnici tudi zadostili zahtevam Ustavnega sodišča. Namreč spremembe tega zakona smo dolgo, vsi skupaj usklajevali tudi s najeminentnejšimi ustavnimi pravniki v tej državi in na koncu prišli do rešitve za katero, lahko rečem da so na nek način tudi ustavni pravniki prižgali zeleno luč, da je, če se izrazimo tako, vodotesna v odnosu do odločbe Ustavnega sodišča. Torej v roku lahko odločbo Ustavnega sodišča tudi uresničimo. Saj je res, da marsikatere odločbe doslej še nismo uresničili, ampak vendarle gre tukaj za volitve. Gre za volitve in eno izmed najpomembnejših ustavnih odločb.   Zdaj jaz verjamem, da minister za javno upravo pri vsem skupaj trpi in mora biti po moje tudi v stiski, ker vem da osebno zagovarja uvedbo relativnega preferenčnega glasu, to zagovarja tudi stranka iz katere prihaja. Tukaj pa je zdaj v vlogi, da mora zagovarjati nekaj, kar ni njegova intimna izbira. In da bo še huje, pa čeprav je pravnik, zdaj mora zagovarjati oziroma če danes ne bomo zmogli toliko razuma, da potrdimo to novelo zakona, bo moral v kratkem zagovarjati rešitev, za katero v Listi Marjana Šarca, pa ne samo v Listi Marjana Šarca menimo, da ne bo izpolnila zahtev odločbe Ustavnega sodišča. Ne bo zadostila zahtev. Odločba Ustavnega sodišča je zelo jasna in samo spremembe meja v nekih minimalnih popravkih, nekaj več kot deset okrajev ali koliko naj bi nekaj popravljali in to razmerje, ki je zdaj skoraj ena proti štiri med najmanjšim in največjim volilnih okrajem, kar je evidentno razlog, da se je Ustavno sodišče odločilo za tovrstni izrek v odločbi, da to popravlja na ena proti tri, kar je pravzaprav nič v primerjavi z enormnimi razlikami v velikosti volilnih okrajev. Skorajda nič. Ne verjamem katero Ustavno sodišče bi lahko takšen minimalni popravek razglasilo za ustavno skladno. Ne vem kako bi se to lahko zgodilo, še posebej zato, ker če         sledimo mednarodni praksi, pa če ostanemo pri evropski praksi; tam so te tolerance pravzaprav še bistveno manjše, kot smo jo mi predvideli v predlogu Zakona o spremembah meja volilnih okrajev, ko smo vzeli to odstopanje 10 odstotkov, v ekstremnih razmerah 15. Tam so te tolerance manjše. Pa če pogledamo samo okrog po soseščini – niti 10 odstotkov ali pa največ 10 odstotkov, potem pa morajo meje že spreminjati.   Tako da, jaz samo opozarjam, da od ponedeljka dalje prihajamo na neko drugo polje, ko se bo v tem Državnem zboru – seveda navadna večina je dovolj in to se največja stranka tudi zaveda, zato je tudi mnenje Vlade temu primerno, da bomo hodili po robu in da seveda prevzemamo veliko tveganje, da prihodnje volitve ne bodo ustavno skladne. Seveda bo pa vsekakor treba povprašati ustavno sodišče, preden se na volitve sploh gre, če bo čas za to. Je pa res, da se pravzaprav čisto v konceptualnem pogledu, zagovorniki te rešitve in zagovorniki ohranitve volilnih okrajev, da se pravzaprav čisto v temeljih v stališčih razlikujemo.   Zdaj če je nekdo prepričan, da je kandidat svojega volilnega okraja in pravi, da je delal, bo delal in bo vselej delal za svoj volilni okraj, potem je seveda težko prepričevati največjo vladno stranko, da bi sploh prisluhnila argumentom zakaj odpravo volilnih okrajev in uvedba relativnega prednostnega glasu.  Je pa tudi po drugi strani svojevrstno podcenjevanje volivcev, ki nimajo, torej nimajo pravice izbirati med kandidati določene stranke. Pa če imajo nekega vsiljenega kandidata, ki kot se je izrazil nekdo, gre celo čez pet ali šest stopničk. Pomislite, pet ali šest stopničk, preden kandidira. Ampak katerih stopničk – ja, znotraj stranke. Mislim, da je tista najpomembnejša stopnička seveda na volilnem lističu, znotraj konkurence, znotraj konkurence, znotraj posamezne stranke. Ampak seveda, tega argumenta, tega argumenta ne sprejemate, ker vi pravite, da že sami najbolje veste koga boste v posameznem volilnem okraju kandidirali, da ne rečem vsilili volivcem. Smisel teh sprememb je pravzaprav oziroma smisel vztrajanja pri spremembah je nek strah, da bi volivci neposredno odločali kdo naj bo vaš predstavnik v Državnem zboru.   Zdaj po tej razpravi si boste najbrž kaj času primerno zapeli, za božič se vrnem nazaj v svoj izvoljivi okraj, ali pa tudi neizvoljivi. Ali pa tudi neizvoljivi, ker vemo, da ta sistem, v kakršnem so volitve potekale doslej, pač dopušča vse možne najrazličnejše kalkulacije in seveda tudi posledično kaznovanje morda svojih poslancev, da se znajdejo v okraju, v katerem ne bodo nikoli izvoljeni. Ampak to je pač stvar vsake posamezne stranke. Rešitev za to je seveda konkurenca, ki jo ponujajo spremembe volilnega           zakona in na ravni posamezne volilne enote 11 kandidatov posamezne stranke, med katerimi lahko potemtakem volivci tudi izbirajo.   Tako, da po tem, kar smo lahko danes slišali, moram reči, da bomo v Listi Marjana Šarca še z večjo vnemo podprli spremembe Zakona o volitvah v Državni zbor, ker pravzaprav šele iz vsega tega vidimo, kako prav imamo, kako prav imamo in kako pravzaprav želimo na ta način iti nasproti volivkam in volivcem za razliko od zagovornikov volilnih okrajev, ki pač želijo vztrajati naprej pri starem zaprti v nek mehurček, v neko cono udobja, cono predvidljivosti in čakanja na vsake nove volitve.
Hvala lepa.  Sprašujem, če želi še kdo razpravljati. Vidim, da ni interesa.   Ker ne želi nihče več razpravljati, zaključujem razpravo k 14. členu ter amandmaju poslanskih skupin SAB, SD in Levica.   V razpravo dajem 18. člen ter amandma poslanskih skupin SAB, LMŠ, SD in Levica.   Želi kdo razpravljati? Kot predlagateljica gospa Maša Kociper.   Izvolite.
Hvala lepa, podpredsednik.  K 18. členu tega zakona je, kot ste povedali, predlagan amandma. Nekaj amandmajev je bilo sprejetih že na odboru, praktično vsi so bili predlagani po mnenju Zakonodajno-pravne službe zaradi uskladitve z njihovimi pripombami. Vendar s tem amandmajem, za razliko od amandmaja k 14. členu, je pa drugače. Ta amandma odgovarja na pomisleke ene od poslank, ki je v, na svoji Facebook strani mislim, da je bilo to, zapisala, da bi bila pripravljena ta zakon sprejeti, če bi uveljavil še to možnost. Kaj torej ta amandma določa?  Ta zakon ima, kot je bilo že povedano, v besedilo zakona vgrajeno t.i. žensko kvoto, se pravi določbo, da mora biti na vsaki kandidatni listi vsaj en spol zasotopan vsaj 40-odstotno. V Sloveniji je to žal običajno še vedno ženski spol, zato govorimo o t.i. ženski kvoti. Poleg tega ima zakon že vgrajeno določbo, da morajo biti kandidati na kandidatni listi tako kot pri evropskih volitvah in lokalnih volitvah razvrščeni po sistemu zadrge, se pravi prvi spol, drugi spol, prvi spol, drugi spol, kar tudi zagotavlja enakomerno zastopanost obeh spolov. S tem amanmdmajem, ki smo ga podpisale tri stranke, stranka SD, Levica in SAB, pa predlagamo nekaj, kar je bilo tudi med pogajanji že izpostavljeno, namreč, da to načelo zastopanosti enega spola v vsaj 40 % uporabimo tudi pri uvrstitvi kandidatov na prvo mesto na kandidatni listi. Se pravi, če poenostavim, če bo v osmih volilnih enotah osem kandidatnih list, morajo vsaj tri kandidatne liste imeti na prvem mestu kandidatne liste en spol in ostalih pet drugi spol oziroma idealno štiri kandidatne liste en spol in štiri kandidatne liste drugi spol.   Če bo to pomagalo k odločitvi te poslanke, ki je to izpostavila, da je to zanjo ključno, da bo glasovala za ta zakon, in če bo to prineslo še k bolj enakomerni zastopanosti, potem v stranki SAB in verjetno tudi ostale predlagateljice s tem nimamo problema in bomo tako odločitev v amandmaju podprli.
Hvala lepa.  Želi še kdo razpravljati? Ugotavljam, da ni interesa.   Ker ne želi nihče več razpravljati, zaključujem razpravo.   O amandmajih bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali danes v okviru glasovanj, 15 minut po prekinjeni 2. točki dnevnega reda.    S tem prekinjam to točko dnevnega reda.     Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ORGANIZIRANOSTI IN DELU V POLICIJI V OKVIRU SKRAJŠANEGA POSTOPKA.        Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina 35 poslank in poslancev s prvopodpisano Matejo Udovč. Za uvodno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici predlagatelja Mateji Udovč, izvolite.
Spoštovani.  Pred nami je predlog sprememb in dopolnitev zakona o organiziranosti in delu policije, ki sem ga kot predlagateljica vložila v zakonodajno proceduro skupaj s sopodpisanimi poslanci. S predlogom zakona želimo urediti pravico do možnosti najema službenega stanovanja ob upokojitvi za nedoločen čas za uslužbence policije, ki imajo priznan status vojnega veterana v osamosvojitveni vojni za Slovenijo. Do te pravice bodo upravičeni le tisti uslužbenci, ki imajo status vojnega veterana in sklenjeno najemno pogodbo stanovanja, s katerim upravlja Ministrstvo za notranje zadeve. S to spremembo zakona bodo imeli vojni veterani, zaposleni na policiji, končno enake pravice, kot njihovi kolegi, zaposleni v Slovenski vojski.  Tovrstno problematiko je Državni zbor urejal že leta 2017, ko je na predlog poslank in poslancev sprejel novelo zakona o organiziranosti in delu policije, a je s to novelo zakona prvenstveno uredil le bivanjske težave invalidom in družinam vojnega veterana, ki je imel v času smrti najeto službeno stanovanje Ministrstva za notranje zadeve. Vsem vojnim veteranom, zaposlenim v policiji, pa je bilo takrat tudi obljubljeno, da bo reševanje stanovanjske problematike vključeno v novelo zakona o vojnih veteranih, a na žalost do danes nobena vlada niti nobeno pristojno ministrstvo za vojne veterane ni pripravilo ustreznih zakonskih rešitev za obravnavo in sprejem v Državnem zboru.  Zakon o organiziranosti in delu policije določa procesna pravila, pravico do najema službenega stanovanja in organ, ki odloča o dodelitvi službenih stanovanj za uslužbence policije. Pravila za najem službenih stanovanj Ministrstva za notranje zadeve pa so določena z internim aktom ministrstva. O dodelitvi pravice najema stanovanj pa odloča pristojna komisija v okviru ministrstva. Zato smo predlagatelji tudi prepričani, da je primerneje to zakonsko problematiko v celoti urediti v zakonu o organiziranosti in delu policije, ne pa v zakonu o vojnih veteranih, kot je bilo predlagano leta 2017. V predlogu zakona predlagamo, da se veljavni zakon dopolni z novima 109.b in 109.c členoma, s katerima se za vojne veterane ureja pravica do podaljšanja najemnega razmerja za nedoločen čas tudi po njihovi upokojitvi. V omenjenih novih členih so zajete vse kategorije uslužbencev policije, ki so pridobili status vojnega veterana. Torej tako tisti, ki so trenutno še vedno zaposleni v policiji, kot tudi tisti, ki so bili po veliki reorganizaciji policije leta 2010 premeščeni na Ministrstvo za notranje zadeve, ali pa so bili premeščeni na drug državni organ.  Predlog zakona ne daje novih pravic oziroma pravic vsem vojnim veteranom, temveč se pravica podeljuje le tistim vojnim veteranom, ki so do upokojitve bivali v navedenih stanovanjih in jim ob upokojitvi grozi prekinitev najemnega razmerja in izselitev. Poudariti je potrebno, da so tudi pri teh upravičencih v določbe vgrajene varovalke, s katerimi bi preprečili morebitne zlorabe. Torej gre za pravico vojnih veteranov, ki nimajo v lasti drugega stanovanja ali pa nepremičnine, ki je primerna za bivanje ali pa zadostnih sredstev za nakup primerljivega stanovanja. Predlagane rešitve omogočajo nadaljevanje najemnega razmerja za nedoločen čas. V primeru smrti, pa se ta pravica prenese na njihove ožje družinske člane, a seveda ob upoštevanju enakih, s tem zakonom določenih kriterijev. To pa je njihova socialna ogroženost in premoženjsko stanje. Edina izjema so otroci, ki se jim bivanje omogoča samo za čas, ko bi za vojnega veterana veljala obveznost preživljanja otroka v skladu s predpisi, ki jih urejajo družinska razmerja.  Danes bomo poslanci s podporo k spremembi zakona         (Nadaljevanje) lahko pokazali in dokazali, da veterani vojne za Slovenijo niso in nikoli ne bodo pozabljeni in odrinjeni na rob družbenega dogajanja v naši domovini. V domovini, za katero so se tudi borili. Hvala lepa.
Hvala lepa.   Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.   Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku mag. Branku Grimsu.   Izvolite.
Hvala za besedo. Vsem še enkrat lep pozdrav!  Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je ta predlog zakona obravnaval na nujni seji, 11. decembra 2020, se seznanil s temeljno rešitvijo, da je v tem primeru namen zakona urediti stvari samo za veterane vojne za Slovenijo, ki delajo znotraj policije in so znotraj policije tudi dokončali svojo kariero in obravnaval v zvezi s predlogom tudi dva amandmaja. Oba amandmaja je sprejel. Sprejel pa je na koncu povsem soglasno z 18 glasovi za in nobenim proti, tudi tako dopolnjeno celotno besedilo zakona, ki ga seveda zato tudi predlagamo v sprejem. Hvala.
Hvala lepa.   Za uvodno predstavitev mnenja dajem besedo predstavniku Vlade, Francu Kanglerju državnemu sekretarju na Ministrstvu za notranje zadeve.   Izvolite.
Franc Kangler
Hvala lepa, spoštovani podpredsednik. Spoštovani poslanke in poslanci!  Vlada Republike Slovenije podpira spremembo zakonodaje, ki so jo vložili poslanci Državnega zbora. Res je, žalostno je, da smo 30 let potrebovali, da uredimo ta problem vojne veteranov, ki prihajajo iz vrst policije oziroma uslužbencev policije in MNZ. Nedopustno je, da se po upokojitvi policisti in uslužbenci MNZ ne glede na to ali so vojni veterani ali niso znajdejo v socialni stiski, socialni krizi, predvsem pa njihov stanovanjski problem ni rešen. Zato mi podpiramo to spremembo predloga, predvsem pa je tudi pomembno, da 30 let od tega kar je pričela Slovenija resno razmišljati, da se osamosvoji. Leta 1991 so bili to policisti in drugi pripadniki MNZ, ki so bili pripravljeni umreti za Slovenijo. Tukaj ne gre za nobene privilegirance, tukaj gre za to, da imajo enak pravice kot vsi ostali. Danes je problem v nekaterih drugih strukturah državne uprave, šolstvo, ta problem učiteljev rešen, ko se upokojijo in njihovih ožjih sorodnikov, problem policistov pa ni rešil nihče. Res je, Vlada je dala nekaj amandmajev na 109.d in 109.c člen. Uskladitveni amandma, ki so ga predlagale koalicijske stranke deloma zajema vse pripombe Vlade. Drugi del pa po proučitvi na Ministrstvu za notranje zadeve pa ugotavljamo, da bo uskladi minister s svojim pravilnikom o dodelitvi stanovanj in povzel tiste predloge Vlade, ki so bili posredovani v Državni zbor.   Predlagamo, da to spremembo omenjenega zakona tudi podprete. Hvala lepa.
Hvala lepa.   Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.  Stališče Poslanske skupine Levica nam bo predstavila Nataša Sukič.   Izvolite.
Hvala lepa za besedo, predsedujoči. Spoštovane, spoštovani!  V Levici vedno podpiramo ukrepe, ki rešujejo socialne stiske posameznikov. Stanovanjski problem je gotovo eden najbolj perečih in vzrok mnogih socialnih stisk. Predlog spremembe zakona rešuje problem, ki bi moral biti urejen v zakonu o vojnih veteranih. V prehodnih določbah novele zakona o organiziranosti in delu v policiji         iz leta 2017, ki smo ga tudi podprli, je bilo med drugim določeno, da bo zakon o vojnih veteranih uredil najem službenih stanovanj za vojne veterane. Do te ureditve kot običajno ni prišlo. Mnogi pa so se znašli v hudi socialni stiski, saj jim grozi deložacija. Potreba po takšni zakonski rešitvi nas predvsem spomni in opomni, da je stanovanjska problematika v Sloveniji zelo pereča. Mnogi si brez dovolj visokih rednih mesečnih dohodkov niti najema stanovanja ne morejo privoščiti. Že cel mandat opozarjamo na stanovanjsko problematiko, na deložacije, na porast revščine med brezposelnimi in zaposlenimi. Praktično ne mine mesec, ko ne bi na Vlado posredovali kakšne pobude ali poslanskega vprašanja. Ni problem samo dohodkovna neenakost, še večji problem je premoženjska neenakost. In pri lastništvu stanovanj ali drugih nepremičnin, pride ta premoženjska neenakost še toliko bolj do izraza. Dostopnost do stanovanj pa je eno izmed najbolj problematičnih področij. Imamo nacionalni stanovanjski program, imamo sklade na državni in lokalni ravni. A kaj, ko ni jasne strategije, ni dovolj sredstev in niti ni dovolj politične volje. Republiški sklad gradi luksuzna stanovanja, ki si jih lahko privošči le malokdo, tudi neregularni Airbnb so še do nastopa epidemije napihovali najemnine, neprofitnih stanovanj pa je premalo, vsaj 10 tisoč premalo. Službena stanovanja so redkost. Kljub temu, da je bila že leta 2017, tudi s podporo Levice sprejeta novela zakona, ki je določa, da se mora v zakonu o vojnih veteranih urediti vprašanja podaljševanja najemnih pogodb ob upokojitvi, do tega do danes ni prišlo. Očitno to ni bilo dovolj pomembno politično vprašanje, četudi se številni soočajo s socialno stisko, ko se upokojijo. Ob tem je potrebno opozoriti, da je še veliko drugih delavcev v policiji, ki so večino delovne dobe za nizko plačo odslužili v tej službi, med tem pridobili tudi pravico službenega stanovanja, po upokojitvi pa to pravico izgubijo. Delavec z minimalno plačo bo po upokojitvi prejemal mizerno pokojnino. Tak človek si ne more privoščiti ne najema stanovanja ne bivanja v domu starejših občanov, ničesar. V Levici bomo seveda ta predlog zakona podprli.   Hvala lepa.
Podperdsednik Branko Simonovič
Hvala lepa.   Stališča Poslanske skupine Nove Slovenije – krščanski demokrati, bo predstavil Andrej Černigoj.  Izvolite.
Spoštovani gospod podpredsednik, hvala za besedo. Spoštovani gospod minister, spoštovan gospod državni sekretar, spoštovane kolegice in kolegi!   V Novi Sloveniji – krščanski demokrati, Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu podpiramo, ker predlog zakona ne odstopa od načel, ki so bila upoštevana že ob pripravi veljavnega zakona in njegove novele, ki je bila sprejeta konec leta 2017. predlagane spremembe sledijo vrednotam osamosvojitve Republike Slovenije, ki bodo odpravljale določene pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene že ob najavi zakona. Takrat se je obvezalo pristojno ministrstvo, da bo proučilo stanovanjsko problematiko policistov in uslužbencev policije ter da bo ustrezno dopolnjen predlog združilo v novelo Zakona o vojnih veteranih. Na žalost ne Vlada ne pristojno ministrstvo do leta 2020, Državnemu zboru omenjenega predloga ni podalo v obravnavo. V Novi Sloveniji pozdravljamo, da je Ministrstvo za notranje zadeve v začetku decembra sprejelo pravilnik o oddaji službenih stanovanj ministrstva kjer obravnavano problematiko rešujejo dolgoletna nerešena vprašanja na področju podaljševanja najemnih razmerij za nedoločen čas za socialno najbolj ogrožene skupine zaposlenih in upokojenih delavcev policije in ministrstva. V krščanskih demokratih smo skrbno proučili zakon in po tehtnem premisleku predlagateljici predlagali že sprejet amandma, ki prinaša zoženje upravičencev za podaljšanje najemne pogodbe tako, da se upravičneje ne bi širilo tudi na odrasle osebe, ki so bile z najemnikom v skrbniškem odnosu.     ŠZ) – 16.20    Menimo, da bi bila taka opredelitev, ki presega ožje družinske člane preširoka ter bi lahko pripeljala do zlorab predlagane ureditve. Dodatno smo predlagali v četrtem odstavku novega 109.b člena, da se opredelitev časovnega trajanja upravičenja otrok do podaljšanje najemne pogodbe veže na trajne obveznosti preživljanja otrok v skladu z določbami 183. člena družinskega zakonika. Gre za veliko bolj jasno zapisano dikcijo, s katero preprečujemo neutemeljeno predolgo bivanje v državnem stanovanju do 27. leta starosti. Izpostavljamo tudi, da zakon upošteva socialne kriterije, saj pravico do podaljšanja najemne pogodbe daje zgolj v primeru, da si oseba ne more zagotoviti ustreznega stanovanja. Predlagan dopolnjen zakon o organiziranosti in delu v policiji v Novi Sloveniji-Krščanski demokratih podpiramo, ker se bo dokončno in jasno uredil položaj posameznikov oziroma posameznic, ki imajo status veterana oziroma veteranke v vojni za Slovenijo, po Zakonu o vojnih veteranih in sicer v upravičenih najemna službenega stanovanja oziroma stanovanja, s katerim upravlja Ministrstvo za notranje zadeve. S podporo želimo pokazati spoštljiv odnos in hvaležnost države do posameznikov in posameznic, ki so bili v vojni za Slovenijo pripravljeni žrtvovati svoje življenje, ki so se borili za samostojno in suvereno Slovenijo in za demokratično republiko.  Hvala za pozornost.
Hvala lepa.  Stališče Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek, bo predstavil Marko Bandelli.   Izvolite.
Spoštovani.  Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu v policiji ureja pravico do podaljšanja najemnega razmerja za stanovanja za nedoločen čas, tudi po upokojitvi in sicer za vojne veterane, policiste in uslužbence policije. Do podaljšanega najemnega razmerja za nedoločen čas po upokojitvi bodo upravičeni tisti, ki so do upokojitve bivali v teh stanovanjih. V SAB predlagani rešitvi ne nasprotujemo. Zavedamo se, da se stanovanjska problematika policijskih veteranov vleče že dalj časa in še vedno ni urejena. Vojni veterani zaposleni v policiji so v neenakem položaju v primerjavi z vojnimi veterani zaposlenimi v Slovenski vojski. Ti so namreč upravičeni, da po upokojitvi zaprosijo za sklenitev najemne pogodbe za nedoločen čas, kar pa vojnim veteranom policistom ni omogočeno.   S predlaganimi spremembami bi sicer to neenakost uredili. Pri presoji upravičenosti do podaljšanja najemnega razmerja za nedoločen čas, se bo upoštevala socialna ogroženost in premoženjsko stanje. Podpiramo napore, da se uredi položaj ljudi, ki so branili Republiko Slovenijo ob njeni osamosvojitvi in za svoje delo prejeli odlikovanje. To smo v SAB dokazali že s tem, ko smo jim omogočili brezplačen medkrajevni javni potniški promet in se borili, da bi takšno ugodnost pridobili tudi za mestni potniški promet. vendar gre za materijo, ki pravzaprav spada v drug zakon. Položaj vojnih veteranov namreč ureja Zakon o vojnih veteranih. V SAB se zavzemamo za sistemsko spreminjanje zakonodaje. Že tako ali tako se v Sloveniji soočamo s prenormiranostjo, kar povzroča številne nejasnosti. Število zakonov in predpisov pa še vedno narašča. Takšno nesistematično spreminjanje veljavne zakonodaje pa lahko prinese še večjo nepreglednost in posledično več zmede. Pravni predpisi morajo biti jasni in razumljivi, da so lahko učinkovito uresničljivi. V Poslanski skupini SAB predlogu zakona ne bomo nasprotovali.  Hvala.
Hvala lepa.  Stališče Poslanske skupine Demokratična stranka upokojencev Slovenije, bo predstavil Jurij Lep.   Izvolite.
Hvala za besedo gospod podpredsednik. Gospod državni sekretar, kolegice in kolegi, vsem lep pozdrav.  Poslanstvo policije je pomagati ljudem, skrbeti za njihovo varnost in varnost premoženja. Najbrž se vsi strinjamo, da policisti te naloge opravljajo z najvišjo stopnjo integritete, kar iz leta v leta dokazuje visoka stopnja zaupanja ljudi v delo Slovenske policije. velikokrat pa pozabljamo, da je opravljanje teh nalog povezano tudi z visokim tveganjem za zdravje, poškodbami, invalidnostjo in nenazadnje tudi tveganjem pred izgubo svojega življenja. Zaradi narave policijskega dela in različnih kadrovskih potreb, se nekateri         uslužbenci policije vozijo iz enega na drugi konec naše države, nekateri pa živijo v službenih stanovanjih policije oziroma ministrstva, ki pa jih za vse ni dovolj oziroma so po zdajšnji zakonodaji namenjeni zgolj aktivnim uslužbencem.  Veljavni zakon torej ne predvideva podaljševanja najemnih pogodb upokojenim uslužbencem policije, niti invalidom in tudi ne njihovim družinskim članom. Na tem mestu bi želel spomniti na uslužbence policije, ki so tudi veterani vojne za Slovenijo in na medijske objave iz leta 2017, ko sta bila dva policista, ki sta se invalidsko upokojila, zaradi neustrezne zakonske ureditve skoraj deložirana. S hitro spremembo zakona, se je takrat zasilno rešil ta problem, za kar smo v Poslanski skupini Desus hvaležni. Kljub dobremu namenu pa ga ni rešil v celoti, saj se je kasneje izkazalo, da je potreben nadgradnje, da ne bi prihajalo do kakšnih novih krivic.  Po našem mnenju ravno predlog te novele zakona predstavlja to nadgradnjo in rešuje vprašanje uporabe službenih stanovanj uslužbencev policije, tako aktivnim uslužbencem, upokojencem, kot tudi uslužbencem s statusom vojnega veterana. Prav tako pa podrobneje določa, kdo in na kakšen način je upravičen do uporabe takšnega stanovanja. Tu imam v mislih predvsem družinske člane, če pride do že omenjenih primerov.  V Poslanski skupini Desus smo zadovoljni, da se s predlagano ureditvijo sledi vrednotam osamosvojitve Republike Slovenije, načelom socialne države in enakega oziroma primerljivega varstva pravic veteranov vojne za Slovenijo v varnostnih organih, tako na MORS-u oziroma Slovenski vojski, kot tudi na policiji oziroma na MNZ-ju. S tem se kaže tudi odnos države do posameznikov, ki so bili v vojni za Slovenijo pripravljeni žrtvovati svoje življenje, kot so se borili za samostojno in suvereno Slovenijo in za demokratično republiko.  Na predlog zakona pripomb Zakonodajno-pravna služba ni imela, razen nekaterih vsebinskih. Vsi predlagani amandmaji pa so bili smiselni in na odboru sprejeti soglasno ali z veliko večino. V Poslanski skupini Desus menimo, da novela rešuje problem, pomemben problem, zato nas veseli, da podpora zakonu prihaja tako iz koalicijskih, kot iz opozicijskih vrst. Gre pa tudi zahvala naši kolegici Mateji Udovč, ki je dejansko vztrajala in tudi uspela spravit ta zakon v zakonodajno proceduro.  Tako da, predlog v naši poslanski skupini bomo večinsko podprli.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Stališča Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke bo predstavil Dušan Šiško.  Izvolite.
Spoštovani vsi prisotni.  V Republiki Sloveniji je dostopnost do stanovanj eno zelo pereče področje. 3 leta nazaj se je s tovrstno problematiko zakon že ukvarjal, sedanja novela zakona pa nakazuje premik v pravo smer. Policisti so tisti, ki dan za dnem izpostavljajo svoje zdravje, življenje, za dobrobit državljank in državljanov Republike Slovenije. Izpostavljeni so številnim poškodbam, poklicni boleznim, stresu, izgorevanju na delovnem mestu, zato rabijo ustrezno strokovno, psihološko pomoč. V naši državi je policistov še vedno premalo, rabimo pa jih čedalje več zaradi varovanja južne meje.  Status vojnih veteranov še vedno ni popolnoma urejen in poenoten. Zaradi tega je potrebno enotno urediti položaj vseh kategorij uslužbencev policije, ki so nekaj naredili za našo Slovenijo, da danes lepo živimo v samostojni in suvereni državi, kjer imamo parlamentarno demokracijo. Hkrati pa je treba poskrbeti tudi za aktivne policiste, da ne bodo »deprivilegirani«. V predlogu zakona so vpeljane tudi varovalke, da ne bo prihajalo do zlorab.  Kriterija, kot sta socialna ogroženost in premoženjsko stanje, sta pomemben dejavnik. Glede na ves njihov trud in požrtvovalnost moramo vojnim veteranom, zaposlenim v policiji, omogočiti pravico do ohranitve službenega stanovanja, tudi po upokojitvi, da ne bodo že jutri socialni problem in vrženi na cesto. Ne smemo pozabiti, da gre za kategorijo ranljivih skupin, ki se lahko znajdejo na robu eksistence preživetja, kjer ni izključena niti deložacija iz službenega stanovanja.  Tako se vojnim veteranom, ki imajo sklenjeno najemno razmerje za službeno ali drugo stanovanje, ki je del državnega        premoženja ter je v upravljanju Ministrstva za notranje zadeve, omogoča nadaljevanje najemnega razmerja ob upokojitvi. Prav tako se ohranitev najema stanovanja omogoča tudi ožjim družinskim članom veterana ob njegovi smrti.   V Sindikatu policistov Slovenije že dalj časa apelirajo na delodajalca, da je ureditev stanovanjske problematike pomembna tudi pri reševanju precejšnje kadrovske krize v Policiji. Trenutno je kar nekaj pomanjkljivosti v veljavnem 88. členu zakona. Odprodalo bi se lahko tudi vsa stanovanja, ki so dlje časa nezasedena zaradi nezainteresiranosti s strani uslužbencev Policije. To imamo take primere v Brežicah, Novem mestu, Črnomlju. Pri nakupu novih stanovanj naj bi jih vodila racionalnost, da bi se slednja kupila tam, kjer jim najbolj primanjkuje in to je Ljubljana, Koper, Maribor, Kranj oziroma je izkazan največji interes. Večja fleksibilnost bi morala biti tudi pri menjavi službenih stanovanj, saj je v praksi veliko mladih družin, ki se zaradi povečanja stiskajo, starejši najemniki pa bivajo na prevelikih stanovanjih.  V Poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke bomo predlog zakona podprli, saj smo tudi sopodpisniki.  Najlepša hvala za pozornost.
Hvala lepa.  Stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke bo predstavil mag. Branko Grims.  Izvolite.
Še enkrat vsem lep pozdrav!  Zakon, ki je danes pred nami ureja dolg za kar lepo število let nazaj in daje hkrati tudi signal. Ureja področje, da vojni veterani, ki so znotraj Policije sodelovali v vojni za Slovenijo in torej dajali pod vprašaj svoje zdravje, svoje življenje, vse, kar človek ima … da lahko obdržijo stanovanje tudi po tem, ko končajo svojo kariero znotraj Policije.   Verjetno bi bilo vse to treba že zdavnaj urediti, ampak pozno, bolje pozno kot nikoli. Obenem je bilo kar nekaj pripomb in želja s strani policistov, da bi se to uredilo tudi širše, zato naj ob tej priložnosti povem, da je minister napovedal, da bodo v kratkem pripravili novelacijo zakonodaje v celoti, ki bo stvari uredila celovito in da bi bila pač možnost dostopa do stanovanja, v sodelovanju sicer s Stanovanjskim skladom. Tudi eden od vzvodov, ki bi omogočal neko boniteto za ljudi, ki pač stopijo bodisi v policijsko službo, na enak način pa naj bi se v perspektivi uredilo stvari tudi za vojsko. Na ta način bi te službe, ki so izjemno pomembne za delovanje države, brez katerih praktično država ne obstaja, ustrezno uredili. Tako, da bi bile bolj zanimive tudi za mlajše, ki jih v obeh službah zelo primanjkuje. Veste, da tako glede na schengenske kriterije Policija, kot tudi Slovenska vojska nujno potrebujeta dodatne kadrovske okrepitve zato, da bi bila popolnitev v taki meri, kot jo zahtevajo moderni varnostni in siceršnji izzivi, ki jih pred nas postavlja sedanji svet. Po eni strani z globalizacijo, z ilegalnimi migracijami in seveda tudi v zadnjem obdobju žal s pandemijo.  Na ta način bi stvari v nekaj mesecih bile urejene tudi za tiste, ki jih današnji zakon ne zajema. Je pa današnji zakon zato pomemben, ker daje hkrati tudi signal. Signal vsem, ki so sodelovali v vojni za Slovenijo, da je vojna za Slovenija nekaj, na kar smo upravičeno ponosni, kar nikoli ne bomo pozabili in nikoli ne bomo pozabili vseh tistih, ki so v njem postavili pod vprašaj svoje življenje, svoje zdravje za našo domovino Slovenijo. Za njeno samostojnost, zato, da danes lahko tukaj govorimo in sprejemamo zakone in sprejemamo sami svojo državo, o čemer smo tisoč let pred tem lahko samo sanjali. Iz tega vidika je zakon pomemben signal in s tega vidika           je zakon pomemben signal in iz tega vidika bomo seveda v SDS z veseljem soglasno glasovali za ta zakon.
Hvala lepa.  Stališča poslanske skupine Lista Marjana Šarca bo predstavil Jani Möderndorfer.  Izvolite.
Ja.  Vsak poslanec je njegova dolžnost, da razpravlja, odloča in nenazadnje glasuje in istočasno tudi vlaga zakone, in to je naredila danes seveda tudi naša kolegica Mateja, ki je pravzaprav izkoristila priložnost ne-dela vlade. To bi pravzaprav morala vlada že zdavnaj narediti in urediti to vprašanje, pa ga ni. Zakaj ga ni? Verjetno zaradi tega, ker pravzaprav ima kakšne druge načrte in druge ideje, znajo pa seveda zelo lepo povedati, kaj bodo naredili, ko bodo, če bodo in potem tega nikoli ne doživimo. Tudi danes smo slišali kar nekaj namigov tako s strani poslanskih skupin kot državnega sekretarja, da se bodo ta vprašanja uredila.   Zato seveda mi podpiramo takšen predlog zakona oziroma spremembe. Je pa res, da je zelo minimalističen, kajti obe veteranski organizaciji nas pozivata, predvsem vlado, da bi pravzaprav morali urediti še kopico drugih stvari. Morali bi urediti vprašanje statusa veteranov, pogoje kako pravzaprav sploh postaneš veteran in pa seveda, kar je še najbolj pomembno, kakšen status seveda z vidika zakona in enakopravnosti, enakosti pred zakonom tudi v našem pravnem sistemu. Kaj je to sploh vojni veteran? Imamo definicijo izdelano? Oprostite, naša zakonodaje še danes ni jasna, čisto točna, kaj to je. In po takšni ureditvi, ki jo bomo danes sprejeli in je dobrodošla, bomo dobivali tudi nove vojne veterane. Če smo pred leti dobivali nove borce, bo zdaj to.   Je pa seveda problem, ker je stanovanjska problematika vprašanje ne samo za vojne veterane, ampak slehernega državljana, še posebej mladih, ki pričenjajo novo življenje. Kako bomo to vprašanje rešili? Mi imamo en ključen in fenomenalen problem, da vsi zelo radi govorimo o dobrih pogojih, jih pa država seveda noče in ne zna zagotoviti. Mi bi morali imeti v tej državi toliko stanovanj, da bi iblo kar nekaj praznih, praznih v državni ali občinski lasti, in z enim preprostim razlogom – zato, da bi bila tudi cena najemnine bistveno nižja in da bi jo lahko dobil vsak, ki bi želel ustvarjati in delati na določenem področju. Prihodnost Republike Slovenije temelji, tako kot vsi zelo radi ponavljamo, na mladih. Kaj bomo naredili ob njih? Danes imamo samo predstavitve stališč tega zakona, ki bo seveda po vsej verjetnosti soglasno sprejet, ampak mene predvsem zanima, kaj bomo naredili za prihodnost te države z mladimi, kaj bomo naredili s stanovanjsko politiko. Že 30 let se ukvarjamo s stanovanjsko politiko, zmetali smo denarja v ceste, v železnice jih zdaj mečemo, v stanovanja jih pa ne želimo. In to so ključna vprašanja, ki bi se morala odpirati ob vsem tem in verjamem. In prepričan sem, da bi vojni veterani bili še bolj veseli, ker vi vedeli, za kaj so se borili pred 30-imi leti, ker gremo v pravo smer. Ker, verjemite mi, da vojne veterane še bolj kot za njih, jih skrbi, kaj bi z njihovimi potomci. Ii to bi nas moralo vse skupaj nas skrbeti in to so vprašanja, ki jih moramo odpirati. Žal jih odpiramo samo poslanci in poslanke, vlada je ne. Vlade nam praviloma samo obljubljajo o sistemskih rešitvah, sistema pa pravzaprav že dolgo ni v tej državi. Je samo politična ideologija in to je problem. In dokler bomo imeli to breme na glavi, toliko časa tudi sistemskih vprašanj ne bomo znali rešiti.  Nas veseli, da bomo lahko sodelovali v podpiranju vsaj ene drobtine, ki si jih nekateri zaslužijo.
Hvala lepa.  Stališča poslanske skupine Socialnih demokratov bo predstavil Predrag Baković.  Izvolite.
Predsedujoči, hvala lepa za besedo, spoštovani državni sekretar, spoštovane kolegice, spoštovani kolegi.  Z izzivi reševanja stanovanjskih problemov bivših zaposlenih v policiji se je Državni zbor ukvarjal že leta 2017. Takrat je sprejel takšno zakonsko rešitev, s katero se je ustavila deložacija dveh upokojenih policistov s statusom vojnega veterana in tudi z zdravstvenimi težavami. Poleg tega je bila sprejeta odločitev, da se ustanovi delovna medresorska skupina, katera naj bi pripravila ustrezne zakonske rešitve v zakonu, ki bi uredil in bi urejal položaj vojnih veteranov. Teh rešitev vlade niso pripravile, je pa pred nami novela zakona o organiziranosti in delu v policiji, ki z dopolnitvami ureja pravico vojnega veterana do službenega stanovanja oziroma stanovanja v lasti Republike Slovenije, ki mu ga je dodelilo ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. Socialni demokrati bomo ta predlog podprli.  Vendar pa ne želimo, da bi se zaradi takih zadev, ko gre za pridobitev službenega stanovanja ali pa za podaljšanje najemne pogodbe, tisti zaposleni, ki so pred upokojitvijo ali so že upokojeni in nimajo druge ustrezne nepremičnine za bivanje, da bi se ustvarjala trenja med mlajšo in starejšo generacijo. Vsi pripadniki policijskih vrst, bivši, zdajšnji in prihodnji, ki so in bodo še naprej skrbeli za eno najpomembnejših področij našega življenja, to je varovanja življenja ljudi, osebne varnosti, področje javnega reda in miru, varovanje državne meje in tako naprej, da ne naštevam, si zaslužijo urejene in varne bivanjske razmere. In Socialni demokrati želimo, da se stanovanja, da se stanovanjska problematika zaposlenih v policiji uredi na celotnem območju Republike Slovenije.  Na seji odbora je državni sekretar izpostavil, da je na čakalni listi 45 policistov in da imajo kar nekaj praznih stanovanj, ki so praviloma izven večjih centrov, večkrat pa smo tudi slišali, da so mnoga od teh praznih stanovanj tudi v slabem stanju. Država se bo torej morala s svojim stanovanjskim fondom, torej republiškim stanovanjskim skladom in nenazadnje tudi z lokalnimi skupnostmi dogovoriti in povezati, da skupaj z vsemi deležniki nekako pripravijo rešitev o obnavljanju starih stanovanj, sofinanciranju in izgradnji novih ter na ta način ustrezno urejajo tudi stanovanjsko problematiko mlajšim policistom. Pravzaprav bi ob ustrezni državni stanovanjski politiki tistim, ki razmišljajo o vstopu v policijske vrste in že imajo ali pa še bodo imeli družine, pomagali k odločitvi da vstopijo v te policijske vrste. S tovrstnimi ukrepi bi namreč pripomogli k postopni zaustavitvi trenda padanja števila zaposlenih v policiji. Tako da problem je širok, potrebno se ga bo lotiti, seveda pa predlagano novelo Socialni demokrati podpiramo. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Stališče poslanske skupine Stranke modernega centra bo predstavila Mojca Žnidarič.   Izvolite.
Hvala za besedo, spoštovani.  Državni zbor se danes že drugič v kratkem obdobju sooča s problematiko vojnih veteranov. Kot veste, smo s sprejemom zakona o uravnoteženju državnega proračuna za leti 2021 in 2022 spremenili nekatere določbe zakona o vojnih veteranih, med drugim znižali starostno mejo, pri kateri imajo veterani pravico do uveljavljanja različnih pravic. Ta se je znižala s 55 na 50 let. Poleg tega so vojni veterani ponovno pridobili pravico do zdraviliškega in klimatskega zdravljenja. S tem se je odpravil še en poseg, ki se je zgodil s sprejemom zakona o uravnoteženju javnih financ. V poslanski skupini SMC nas veseli, da se je naša članica Mateja Udovč lotila še enega perečega problema, ki obremenjuje predvsem vojne veterane iz vrst policije. Kot veste, se je Državni zbor s tem problemom soočil že v prejšnjem mandatu, ko je šlo za reševanje stanovanjskega problema za dva upokojena policista, ki jima je zaradi zdravstvenih težav in invalidske upokojitve grozila deložacija iz službenih stanovanj policije.         V zakonu je bila takrat sprejeta tudi prehodna ureditev za umrle, invalidne in policiste z zdravstvenimi težavami, ki imajo status vojnega veterana. Izkazalo se je, da je bila ta prehodna ureditev neustrezna, poleg tega pa izvršna oblast, ki je takrat obljubila reševanje problematike vojnih veteranov, svoje obljube do danes ni izpolnila. V tem primeru gre tudi za to, da SMC, ki je takrat vodila Vlado upraviči napovedana pričakovanja, ki so bila izpostavljena v zakonodajnem postopku, in sicer, da bo Vlada v te namene pristopila tako k spremembi zakonodaje, kot tudi razmislila o morebitni reorganizacijo fona vseh službenih stanovanj s katerimi razpolaga država. Res je, da problamatika vojnih veteranov sodi na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, vendar v Poslanski skupini SMC ocenjujemo, da je bolj primerno tako, kot predlaga prvopodpisana, da se to problematiko uredi kar v zakonu, ki določa organiziranost in delo policije, saj ta zakon določa tako pravico do najema službenega stanovanja, procesna pravila kot tudi organ, ki odloča o pravici do podaljšanja najemne pogodbe za službeno stanovanje v katerem vojni veteran že biva. Predlog te novele je poleg SMC vložila skupina poslancev iz vrst koalicije, SNS in poslanca manjšin, za kar se jim na tem mestu zahvaljujemo. Zahvaljujemo pa se tudi vsem članom matičnega delovnega telesa, ki so to novelo podprli, saj nenazadnje s podporo izkazujemo tudi naš odnos so osamosvojitve Republike Slovenije in posameznikov, vojnih veteranov, ki so se zanjo borili. Pri tem bi v SMC izpostavili, da predlog zakona v celoti podpirajo tudi v zvezi policijskih veteranskih društev Sever, kjer opozarjajo, da se stanovanjska problematika policijskih veteranov v najemniških stanovanjih vleče že vrsto let in da bodo predlagane spremembe izboljšale pravno varnost najemnikov službenih stanovanj. Če ta zakon ne bi bil pravočasno sprejet bi bili lahko naslednje jubilejno leto, ob 30. obletnici samostojnosti Slovenije, ki so jo tudi z orožjem takrat branili vojni veterani policisti, nekaterih od njih prisilno deložirani iz dosedanjih najemnih stanovanj.   In naj za konec preberem del zapisa podpore zakonu, ki jo je na našo poslansko kolegico Matejo Udovč naslovil gospod Janez Portir, upokojeni policist, veteran vojne za Slovenije, ki je leta 1992 prejel častni znak svobode Republike Slovenije za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Republike Slovenije. Citiram: »Naj pred zaključkom poudarim, da nisem edini, verjetno niti najhujši primer, v podobni situaciji se nas je znašlo več kot 250, bodisi upokojenih policistov vojnih veteranov ali policistov vojnih veteranov, ki so še zaposleni in z upanjem čakajo na sprejem predlaganih sprememb in dopolnitev zakona. Prepričan sem, da bomo naslednje leto brez grenke priokusa in medijskega izpostavljanja problematike skupaj ponosno praznovali 30. letnico uresničitve tisoč letnih sanj slovenskega naroda. Naj na koncu izrazim iskreno zahvalo za razumevanje in trud prvopodpisani poslanki SMC Mateji Udovč in njeni poslanski skupini, poslancem vseh ostalih poslanskih skupin, ki ste prepoznali našo stisko in vsem drugim, ki ste ali so podprli in omogočili vložitev predlaganih sprememb in dopolnitev zakona.«  V Poslanski skupini SMC bomo predlog zakona seveda soglasno podprli. Hvala.
Hvala lepa.   Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.   Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi zaključujem drugo obravnavo predloga zakona.   Odločanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili čez 15 minut v okviru glasovanj.     S tem prekinjam to točko dnevnega reda in 54. izredno sejo zbora, ki jo bomo z glasovanji nadaljevali ob 17 uri in 5 minut.  Hvala lepa.
Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje!   Nadaljujemo s prekinjeno sejo zbor in prehajamo na glasovanje zbora o predlogih odločitev.   Državni zbor bo najprej glasoval o 1., nato pa še o 2. točki dnevnega reda. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.   Še pred odločanjem o 1. točki dnevnega preda pa prehajamo na obravnavo, obvestila predsednika Vlade o odstopu Tomaža Gantarja s funkcije ministra za zdravje. Predsednik Vlade, Janez Ivan Janša, me je z dopisom 18. 12. 2020 obvestil, da je Tomaž Gantar odstopil iz funkcije ministra za zdravje.   V zvezi s tem Državni zbor na podlagi 115. člena Ustave Republike Slovenije ugotavlja, da je Tomažu Gantarju prenehala funkcija ministra za zdravje. Predsednik Vlade je 18. decembra 2020, v skladu z drugim odstavkom 234. člena Poslovnika Državnega zbora, Državni zbor obvestil, da bo funkcijo ministra za zdravje začasno opravljal sam.   Tomažu Gantarju se zahvaljujem za sodelovanje in mu želim najboljše pri nadaljnjem delu.     Nadaljujemo s prekinjeno 1. točko… Postopkovno? Kolega Jurša, postopkovno.
Tudi jaz in tudi mi se zahvaljujemo Tomažu Gantarju za opravljeno delo v težkih zdravstvenih razmerah in mu želimo vse najboljše na novih delovnih nalogah.
Nadaljujemo s prekinjeno 1. točko dnevnega reda – z drugo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o volitvah v Državni zbor v okviru skrajšanega postopka.     Nadaljujemo z drugo obravnavo, to je z odločanjem o vloženih amandmajih, ki ga bomo opravili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 18. 12. 2020, ki je objavljen na eKlopi. Obveščam vas, da bo v skladu s četrtim odstavkom 80. člena Ustave Republike Slovenije posamezen amandma sprejet, če bo zanj glasovalo dve tretjini vseh poslancev. To je 60 ali več.   Prehajamo na odločanje o amandmaju poslanskih skupin SAB, SD in Levica k 14. členu.   Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za je glasovalo 32, proti 13.  (Za je glasovalo 32.) (Proti 13.)  Ugotavljam, da amandma ni sprejet.   Prehajamo na odločanje o amandmaju poslanskih skupin SAB, LMŠ, SD in Levica k 18. členu.   Glasujemo. Navzočih je 84 poslank in poslancev, za je glasovalo 51, proti 7.  (Za je glasovalo 51.) (Proti 7.)  Ugotavljam, da amandma ni sprejet.   Končali smo glasovanjem o amandmajih in z drugo obravnavo predloga zakona v okviru skrajšanega postopka.     Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ker v drugi obravnavi predlagana amandmaja nista bila sprejeta, prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma Vlada nista opozorili, da bi bil zaradi amandmajev na sprejetih na matičnem delovnem telesu predlog zakona neusklajen. Pred glasovanjem vas želim opozoriti, da bo v skladu s četrtim odstavkom 80. člena Ustave Republike Slovenije zakon sprejet, če bo zanj glasovala dve tretjini vseh poslancev, to je 60 ali več.   Glasujemo. Prekinitev. Povejte. Obrazložitev glasu v imenu poslanske skupine, Rudi Medved.
Hvala predsednik.   V imenu poslanske skupine, ja. Lahko?         V Listi Marjana Šarca, kot smo danes in seveda tudi v zadnjih dveh letih večkrat poudarili, podpiramo ukinitev volilnih okrajev in uvedbo prednostnega glasu. Na ta način podpiramo odločen korak volivcev in volivk, ki bodo imeli s prednostnim glasom v rokah izredno močno orodje vpliva na to, kdo jih bo v prihodnje zastopal v Državnem zboru. In to je na drugi strani tudi korak odmika od strankarske preračunljivosti, korak odmika od trepetanja poslancev ali jih bo stranka postavila v izvoljivi okraj oziroma kaj se bo zgodilo z njihovim okrajem v primeru sprememb meja. In danes je priložnost, da volitve, kadar že bodo, izpeljemo v ustavnih okvirih. Ta zakon to omogoča. V primeru, da Državni zbor tega ne bo sprejel, pa obstaja veliko tveganje, da bo na prihodnjih volitvah senca nelegitimnosti, ker zagotorniki volilnih okrajev špekulirajo in bodo volilni okraji, kakršne hoče skozi Državni zbor spraviti največja stranka, potencialno neustavni. To je nevarna igra, ko gre strankarski interes pred državni interes in strankarska matematika pred interes volivcev. Ampak naj ponovimo, volivci zdaj po dveh letih pa že vedo, da obstaja tudi druga možnost, da obstaja možnost, ki bi jim dala v roke to močno orodje, tj. vpliv na to, kdo konkretno bo volivce zastopal v Državnem zboru.   Podprli bomo ta zakon in če v kakršnemkoli primeru danes ne bo sprejet, bomo vsekakor v prihodnje s to rešitvijo se poskušali.
Hvala lepa.   Matej T. Vatovec v imenu poslanske skupine.
Hvala, predsednik.  V poslanski skupini Levica bomo ta zakon seveda podprli. V resnici je možnost samo ena, in to je ta, ki jo imate danes na klopi. Kot sem že povedal danes v razpravi, je Ministrstvo za javno upravo pred časom že pripravilo nek osnutek sprememb volilnih okrajev in izkazalo se je, da je v bistvu na tak način skoraj nemogoče izvesti oziroma izpeljati tisto, kar je odločilo Ustavno sodišče v svoji odločbi. To pomeni, da je, če želimo doseči artimetično enake volilne okraje, to enostavno poruši njihovo drugo komponento, in to je neka geografska in kulturna zaokroženost. To se je izkazalo, ko so geografi šli oziroma poskušali narisati take okraje in vemo, da je to misija nemogoče. Tako, da tu smo danes pred v bistvu eno zelo pomembno dilemo – pred tem ali bomo odšli na naslednje državnozborske volitve z nekim sistemom, ki bo legitimen , predvsem legalen oziroma v skladu z Ustavo. Če ne, imamo to veliko neznanko, ki bo pred nami, kdo in na kakšen način bo lahko morebitne predčasne ali pa redne volitve izpodbijal pred Ustavnim sodiščem, kar lahko, kot bi se izrazil predsednik republike, na nek način pretrese same temelje naše demokracije. Tako, da tu bi morali danes vse poslanke in poslanci dati na stran kakršnekoli strankarske ali pa osebne kalkulacije in razmisliti o tem, kako izpeljati to odločbo Ustavnega sodišča in kako zagotoviti tisto, kar zahteva in kar bi v resnici tudi moralo biti v korist vseh državljank in državljanov oziroma volivk in volivcev, se pravi, da imajo nek poenoten, jasen, enostaven sistem, po katerem bi v volilnih enotah imeli enotne liste, ki pa bi jih lahko s svojimi preferenčnimi glasovi ljudje sami določili, koga želijo videti v Državnem zboru. Tak način bi najlažje dosegel to, kar od nas zahteva Ustavno sodišče, zato smo ta zakon tudi še enkrat predlagali in zato tudi apeliramo na nek način na vse, da na tem mestu pač dajo na stran kakršne druge kalkulacije in skušamo skupaj doseči to, kar je na nek način zahteva Ustavnega sodišča in tisto, kar v bistvu se nekako pričakuje v tem trenutku. Se pravi ne špekulacije, ampak korak, ki bo prinesel k neki bolj poenoteni in tudi poenostavljenem volilnem sistemu.
Hvala lepa.  Maša Kociper v imenu poslanske.
Hvala.   V stranki SAB smo     ŠZ) – 17.15    si za to rešitev, se pravi za ukinitev okrajev in uveljavitev preferenčnega glasu prizadevali že dolgo in to tudi zapisali v svoj program. Prizadevali smo si še preden, je Ustavno sodišče pred dvema letoma odločilo, da je sistem, kot ga imamo sedaj protiustaven, ker ne omogoča enake zastopanosti volivcev in enake moči volivca. Danes je pred nami rešitev, ki to protiustavnost, ki jo je ugotovilo Ustavno sodišče odpravila. Drugi možen zakon, ki bi naredil to isto, ni niti še vložen v Državni zbor. Rok za odpravo protiustavnosti pa poteče v ponedeljek. Morebitne volitve, ki bodo nastopile po tem datumu bodo, če ne bo danes zakon sprejet postavljene pod vprašanje legitimnosti in zato boste nosili odgovornost tudi vi spoštovane kolegice in kolegi. Ta zakon danes je tako potreben, da zanj potrebujemo dvotretjinsko večino. Vsi bomo torej s pričakovanjem pogledali ali bo na našem zaslonu izpisanih 60 poslanskih glasov. 60 poslanskih glasov zato, da se volivcem končno podeli odločilni vpliv na izvolitev poslanca, odločilni vpliv na to, kdo iz liste kandidatov jih bo dejansko zastopal v Državnem zboru. Odločilni vpliv na to, da se nagradi kandidate, ki so delavni, ki zastopajo volivce, ki zastopajo program stranke in ki delajo v skladu s tem, za kar so bili izvoljeni. V Poslanski skupini SAB bomo ta zakon gotovo podprli, ni nas strah volivcev, današnje glasovanje pa bo pokazalo kdo med vami pa je tisti, ki se večjega vpliva volivcev na izbiro poslanca boji.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Glasujemo. Navzočih je 84 poslank in poslancev, za 55, proti 26.  (Za je glasovalo 55.) (Proti 26.)  Ugotavljam, da zakon ni sprejet.    S tem zaključujem to točko dnevnega reda.     Nadaljujemo s prekinjeno 2. točko dnevnega reda, to je s tretjo obravnavo predloga zakona o spremembi in dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu v policiji v okviru skrajšanega postopka.   Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, prehajamo na odločanje o predlogu zakona. Obveščam vas, da me Zakonodajno-pravna služba oziroma vlada nista opozorili, da bi bili zaradi amandmajev sprejetih na matičnem delovnem telesu predlog zakona neusklajen.  Glasujemo. Navzočih je 85 poslank in poslancev, za 80, proti nihče.  (Za je glasovalo 80.) (Proti nihče.)  Ugotavljam, da je zakon sprejet.    S tem zaključujem to točko dnevnega reda in 54. izredno sejo zbora.    Seja je bila končana 18. decembra 2020 ob 17.18.