Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje.  Pričenjam 55. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega in drugega odstavka 58. člena, prvega odstavka 60. člena ter 93.a člena Poslovnika Državnega zbora in na podlagi odločitve Kolegija predsednika Državnega zbora sprejete na 88. seji, dne 21. 12. 2020.   Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanci: Samo Bevk, Soniboj Knežak in dr. Matej T. Vatovec.   Do roka, ki ga je na podlagi tretjega odstavka 93.a člena Poslovnika Državnega zbora določil kolegij za danes sodelovanje na seji izven sedeža Državnega zbora z uporabi aplikacije za seje na daljavo ni najavila nobena poslanka ali poslanec.   Na sejo sem vabil predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda.   Vse prisotne lepo pozdravljam!  V skladu z drugim in četrtim odstavkom 93.a člena Poslovnika Državnega zbora dnevni red seje Državnega zbora na daljavo določi Kolegij predsednika Državnega zbora s sklicem, zato o njem ne bomo glasovali.     Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O CESTNINJENJU V OKVIRU SKRAJŠANEGA POSTOPKA.  ¸Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina poslank in treh poslancev s prvopodpisano Mašo Kociper. Predlog zakona je na 36. nujni seji, 17. decembra 2020, kot matično delovno telo obravnaval Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor. Ker po končani razpravi odbor členov predloga zakona ni sprejel je bila druga obravnav predloga zakona v okviru skrajšanega postopka na seji delovnega telesa končana.   Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima Poslanska skupina Nova Slovenija – krščanski demokrati. Stališče bo predstavil Mihael Prevc.

Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani poslanke in poslanci! Lep dober dan!  Predlog zakona o dopolnitvi zakona o cestninjenju je še eden od všečnih in populističnih zakonov, ki jih opozicija v zadnjem času vlaga kot po tekočem traku. Čeprav sem prepričan, da se predlagatelji tega predloga zakona dobro zavedajo, da je realizacija tega zakona predvsem s tehničnega vidika v tako kratkem času povsem nemogoča. Predlagatelji zakona navajajo, da, ker je Vlada v letošnjem letu v luči epidemiološke situacije zaradi Covid-19 za določeno obdobje omejila oziroma prepovedala gibanje med občinami, je bilo zato velikem številu državljanov onemogočena uporaba cestninskih cest. Zato je predlagatelj mnenja, da je treba oškodovanim imetnikom letne vinjete za leto 2020 delno povrniti škodo, in sicer na način, da se jim pri nakupu vinjete za leto 2021 prizna 25 % popust. Upravičenost do popusta pa bi imetniki izkazali z računom za nakup letošnje letne vinjete ali pripadajočim vinjetnim kuponom. V Novi Sloveniji se strinjamo z mnenjem Ministrstva za infrastrukturo, da sam ukrep prepovedi prehajanja občinskih meja v praksi še ne pomeni, da določen uporabnik tudi dejansko ni uporabil cestninske ceste, saj so oziroma veljajo številne izjeme, ki dovoljujejo gibanje med občinami, na primer obisk zdravnika, obisk družinskih članov, prihod in odhod na delo, oskrbovanje nepremičnin in tako dalje. Občani Mestne občine Ljubljana pa so lahko in še vedno lahko ves čas omejitve uporabljajo obvoznico, saj s tem ne prečkajo občinskih meja. Zato je predlog, da bi se popust avtomatično priznal vsem kupcem letnih vinjet za leto 2020 nesprejemljiv, saj je bila vsem uporabnikom uporaba cestninskega omrežja omogočena. Poleg tega pa ni prav nobenega instrumenta za preverjanje dejanske uporabe cestninskih cest oziroma s katerim bi uporabniki lahko dokazali, da v tem času niso uporabljali cestninskih cest in bi bili zato upravičeni do 25 % popusta. Zgolj dokazilu o nakupu letne vinjete za leto 2020 ni in ne more biti dokazilo za povračilo kakršnihkoli stroškov v zvezi z nakupom letne vinjete za leto 2021 in seveda dopušča tudi številne zlorabe.         (Nadaljevanje) Predlog zakona pa je neizvedljiv tudi iz tehničnega vidika, saj bi Dars v primeru sprejetja zakona moral izvesti številne spremembe organizacij in izvedbi prodaje vinjet, ki bi poleg izpada prihodka iz naslova cestnin, zahtevalo še dodatne stroške. Ker se v Novi Sloveniji dobro zavedamo, da vsak izpad prihodkov iz naslova cestninjenja pomeni manj sredstev za prepotrebno vzdrževanje in razvoj avtocestne infrastrukture, na matičnem delovnem telesu predlogu zakona nismo dali podpore.   Hvala lepa.

Hvala lepa.   Mag. Andrej Rajh bo predstavil stališče Poslanske skupine SAB.

Spoštovani predsednik, kolegice poslanke in poslanci!   Najdražja letna vinjeta v zgodovini Slovenije je letošnja, saj je veljala zgolj 9 mesecev. Ukrep omejitve gibanja na občine je številnim prebivalcem onemogočil neomejeno uporabo avtocest, Vlada pa je odločila, da veljavnosti letošnjih vinjet ne bo podaljšala. Prav zato smo v Poslanski skupini SAB v zakonodajni postopek vložili spremembe zakona o cestninjenju, s katerim bi imetnikom letnih vinjet za leto 2020 zagotovili 25 % popust pri nakupu novih letnih vinjet. Gre za okviren čas, ko ljudje niso mogli uporabljati vinjet. Upravičenost do popusta bi kupci vinjet za leto 2021, dokazovali z računom kupljene vinjete ali z vinjetnim kupončkom. Postopek obravnave smo ob podpori celotne opozicije pospešili in na tak način državljankam in državljanom želeli omogočiti cenejše vinjete že konec tega leta. Žal pa zakonska pobuda stranke SAB za 25 % popust pri nakupu nove letne vinjete ni prejela podpore koalicije. V stranki SAB ne verjamemo v izgovore, temveč v rešitve, in če je volja, rešitve vedno obstajajo. Prebivalci so kupili vinjete z namenom uporabe za celo leto. To pomeni, da so plačali za nekaj kar niso mogli uporabljati, zato je prav, da jim koncesionar Dars povrne neizkoriščeni del vinjete tako, da imetnikom letošnje vinjete pri nakupu vinjete za leto 2021, prizna 25 % popust. Menimo, da je predlog dober, pošten, pravičen in finančno vzdržen. Glede na dejstvo, da ima Ministrstvo za infrastrukturo v proračunu za leto 2021, na voljo kar 200 milijonov evrov sredstev več kot jih je imelo lani, bi morebitno izgubo Darsa zaradi izpada prihodka ocenjenega na 20 milijonov evrov z lahkoto pokrila. Vlada ni iskala rešitev, ker ni prepoznala pomembnosti te problematike za 90 % državljanov. Poudarjamo, imetniki vinjet so le te pošteno plačali. Številni jih kljub temu več mesecev niso smeli koristiti. To potrjujejo tudi podatki o upadu pobranih trošarin od pogonskih goriv in upadu gostote prometa povprečnega dnevnega letnega prometa na omrežju slovenskih avtocest. Vladnemu mnenju je pragmatično sledila tudi večina koalicijskih poslancev zaradi česar bodo za državljane letošnje vinjete najdražje v zgodovini Slovenije. Ob vsej razpravi v Državnem zboru pa je ostal grenak priokus, saj so številni poslanci vladne koalicije predlog označili kot populističen in neizvedljiv. Med tem pa v drugem primeru na ves glas pozdravili nižanje kazni za prometne prekrške, še posebej za prehitro vožnjo. Neprilagojena hitrost, prehitra vožnja je namreč najpogostejši človeški dejavnik, ki pripomore k povzročitvi prometnih nesreč. Sam po sebi je dovolj zgovoren podatek, da prekoračite hitrosti za 10 kilometrov na uro, poveča silo trka za 77 %, prekoračitev za 20 kilometrov pa za skoraj 3-krat, in ko bodo mrtvi na cesti, vemo kdo bo nosil odgovornost.         V stranki SAB zato obžalujemo, da pravičen predlog, ki bi na učinkovit način naslovil onemogočeno uporabo cestninskih cest velike večine imetnikov letošnjih vinjet, v Državnem zboru ni dobil zadostne podpore.  Hvala lepa.

Hvala lepa.  Jurij Lep bo predstavil stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije.

Hvala za besedo, gospod predsednik. Kolegice in kolegi, lep pozdrav.  Zdravstvena kriza, ki jo je povzročila epidemija Covid-19, je posegla v vse pore našega običajnega življenja. V sled temu je bilo potrebno sprejeti nekatere ukrepe. Med drugim je bilo z odloki, ki se nanašajo predvsem na omejitev gibanja, marsikateremu uporabniku cest za katero uporabo je potrebna vinjeta, onemogočeno, da bi vinjeto lahko izkoristil v običajni meri.  V Poslanski skupini Desus menimo, da je predlog o priznanju 25 % popusta, z vštetim DDV-jem, pri nakupu letnih vinjet za leto 2021 za uporabnike cestninskih cest, ki so v letošnjem letu kupili letno vinjeto, dobronameren. V delu(?), da so epidemiološke razmere terjale sprejetje nekaterih odlokov, ki so onemogočili uporabo cest, za katere je potrebna vinjeta, se s predlagateljem tudi v celoti strinjamo. Kljub temu pa je po našem mnenju treba novelo gledati predvsem z vidika javnega interesa in finančnih posledic za državni proračun.  V Poslanski skupini Desus se ne moremo strinjat s predlagateljem, da predlog zakona nima finančnih posledic za državni proračun in druga javnofinančna sredstva, saj bi na podlagi izračuna Ministrstva za infrastrukturo, sprejetje te novele družbi Dars povzročilo za okoli 50 milijonov evrov finančnega izpada prihodkov, iz naslova cestninjenja osebnih vozil. Naj spomnim tudi na dejstvo, da se z vinjeto plačuje pravica do uporabe cest za določen čas, ne glede na to, koliko kilometrov vozilo dejansko opravi po cestninskih cestah oziroma koliko časa dejansko uporablja cestninsko cesto. Če zaradi ukrepa prepovedi prenehanja regijskih in občinskih meja, določen uporabnik ni mogel v drugo občino, to v praksi še ne pomeni, da cestninske ceste tudi dejansko ni uporabljal. Dejstvo je, da so kljub omejitvi gibanja veljale in še vedno veljajo številne izjeme, ki gibanje med občinami vseeno dovoljujejo.  Predlog predvideva, da bi popust avtomatično priznali vsem, ki so kupili letno vinjeto za leto 2020. V naši poslanski skupini menimo, da ni nobenega ustreznega instrumenta, s katerim bi lahko preverili oziroma bi lahko uporabniki dokazali, da v tem času niso uporabljali cestninskih cest in so posledično upravičeni do tega popusta. Zgolj dokazilo o nakupu letne vinjete za leto 2020 ni in ne more biti podlaga za povračilo kakršnih koli stroškov, v zvezi z nakupom letne vinjete za leto 2021.  Trenutno zdravstveno in kot kaže, vse večje gospodarsko in socialno krizo beležimo, s svežnji blažimo, s svežnji protikoronskih zakonov in sedaj je že na vrsti sedmi, zavedati pa se moramo, da se kriza glede na projekcije žal ne bo končala v enem letu. Glede na to, da vse kaže, da se bomo v letu 2022 poslovili od klasičnih vinjet, saj naj bi v Republiki Sloveniji v celoti prešli na sistem elektronskih vinjet, bi po našem mnenju obveljal razmislek o nižji ceni elektronskih vinjet in bi tako tudi na ta način pomagali državljanom, saj bo tudi takrat pomoč prišla še kako prav.  Hvala lepa.

Hvala lepa.  Dušan Šiško bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke.

Lep pozdrav vsem prisotnim.  Cestnino namenimo za upravljanje in vzdrževanje avtocestnega omrežja. Cestnina tudi zagotavlja stalen, stabilen, ter dolgoročni vir za odplačilo posojil, ki smo jih najeli za zgraditev avtocest in njihovo obnovo. Uporabniki avtocest in hitrih cest, imajo v Sloveniji na voljo 2 načina plačevanja cestnine, glede na kategorizacijo vozila, ki omogočajo cestninjenje brez ustavljanja, zato je pot hitrejša, varnejša, ugodnejša in okolju prijaznejša, k čemur tudi težimo.  Novela zakona je všečna, populistična, za naše državljane in državljanke Republike Slovenije, ker bi se cene vinjete za leto 2021 pocenile za četrtino in to samo za tiste imetnike, ki imajo letno vinjeto za leto 2020.         Več kot očitno je, da bi za teh 27,50 evra nekdo rad delil bombončke, da bi se prikupil ljudstvu. Manj bi bilo tudi pobranega denarja v Darsevi blagajni, če bi kupili vinjeto po znižani ceni. S tem bi se oklestilo vzdrževanje avtocestnega omrežja in posojila, krediti bi se dlje časa odplačevali. Res je, da smo, zaradi korona krize imeli omejitve na občine, statistične regije, da smo se držali bolj doma, vendar tisti, ki se je vsakodnevno vozil v službo in nazaj je lahko koristil avtoceste. Prikrajšani so bili morebiti le upokojenci, brezposelni, družine, ki so hotele iti kam na izlet za vikend. Mnogi so letno vinjeto že kupili oziroma jo dobili v dar od bližnjih kot božično-novoletno darilo. Nekateri smo s strani Vlade, ministrstva pričakovali, da bi šli vsaj korak proti smeri znižanja cen vinjet preden so šle nove v prodajo oziroma, da bi se vinjete za leto 2020 podaljšale do aprila 2021. Primer dobre prakse vidimo na področju železniškega prometa, kjer so potnikom, ki so imeli v času odloka veljavne vozovnice slednje od ponovne vzpostavitve javnega potniškega prometa podaljšali za dejansko neizkoriščene dni v času veljave odloka. Predlog na mizi je absurden, ker je dejansko neuresničljiv s pravnega in tehničnega vidika ter kaže na diskriminatornost pri nakupu vinjet. Če razmišljamo malo širše bi morala biti tudi letna dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu oziroma cestna taksa in avtomobilsko zavarovanje nižje. Veseli nas, da so padle cene pogonskega goriva, bencina in dizla skoraj na 1 evro in da smo že tukaj lahko privarčevali pri vožnji ne samo po avtocestah. To nekateri kar pozabljate. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih nam pokaže, da se tudi druge države soočajo z enakim zmanjševanjem prometa na plačljivih cestah v času Covid-19 ter tudi z ustavitvijo javnega življenja in gospodarstva, vendar za enkrat tega ukrepa še niso sprejeli. Po tem takem bi bila naša država unikum na tem področju. Če na koncu vse skupaj strnem je skratka predlog zakona nedomišljen, narejen na hitro in predvsem prepozno.   Hvala za pozornost.

Hvala lepa.   Bojan Podkrajšek bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.

Hvala, spoštovani predsednik, za dano besedo.   Cenjene kolegice in spoštovani kolegi!  Pred nami je Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o cestninjenju, ki na matičnem delovnem telesu ni dobil podpore za nadaljnjo obravnavo seveda iz večjih razlogov. Zakonska pobuda Stranke Alenke Bratušek je bila neizvedljiva predvsem z velikih stopenj iz tehničnega vidika. Seveda ta zakon, ki je prišel na matično delovno telo je bil po mnenju Slovenske demokratske stranke nepremišljen, bil je nekako všečen predvsem pa se je dotikalo tega zakona, da je bil populističen. Seveda, ko govorimo o teh razlogih v Sloveniji pozabljamo, ko govorimo o cestninjenju, ko govorimo o vinjeti, da se iz enega dela oziroma iz drugega dela Slovenije že eni vozimo lahko več kot 50 let po avtocestah. Koroška, Bela krajina pa še kateri kraj pa čaka 50 let na to povezavo, zato se nam zdi v Slovenski demokratski stranki takšna pobuda stranke nedomišljena predvsem pa neodgovorna. Veseli podatek, da smo v letošnjem letu Ministrstvo za infrastrukturo pa ta Vlada položila temeljni kamen in začetek gradnje avtoceste na Koroškem in jaz sem trdno prepričan, da bo vsem skupaj nam         uspelo – to je tudi naša odgovornost, da bo kaj kmalu začetek del tudi iz Bele Krajine.  Skratka, ta pobuda Stranke Alenke Bratušek v Slovenski demokratski stranki zavračamo in jo absolutno ne akceptiramo, da bi šla v nadaljnji postopek.  Hvala za vašo pozornost.

Hvala lepa.  Rudi Medved bo predstavil stališče Poslanske skupine Liste Marjana Šarca.

Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi!  Za vsako uporabo cestninske ceste oziroma cestninskega odseka in cestninskega cestnega objekta se plača cestnina. Tako v 6. členu določa Zakon o cestninjenju. Cestnina se torej plača za uporabo ceste. Prepoved prehajanja občinskih meja je v dveh časovnih obdobjih leta 2020 trajala oziroma še traja vsega skupaj že 4 mesece, torej tretjino obdobja veljavnosti letne vinjete. In seveda ni res, da so državljani lahko v tem času cestninske ceste uporabljali, če občinskih meja ne smejo prestopati. Posebej v spomladanskem obdobju, ko je stalo tudi gospodarstvo, so bile ceste z izjemo tranzitnih kamionov prazne.  V jesensko-zimskem obdobju so sicer razmere nekoliko drugačne, saj gospodarstvo deluje, vendar tudi če bi vsi delovno aktivni hodili na delo po avtocestah, polovica prebivalstva cestninskih cest ne more uporabljati, razen izjemoma. Ljudje so vinjeto plačali v polni ceni za uporabo cest, ki je ne morejo uporabljati. Zato bi seveda pričakovali, da bo Vlada ljudem to nekako nadoknadila. Predloge, kot sta delno vračilo kupnine ali podaljšanje veljavnosti vinjet, so v protikoronskih paketih naleteli na gluha ušesa, zato je predlog, da se imetnikom vinjet pri nakupu vinjet za leto 2021 prizna popust, zdi smiseln in je tudi tehnično lahko izvedljiv.  Ob vseh mogočih izgovorih Vlade, da je edini tehten argument Darsa – ta pa je, da ta strošek ne more biti njegov, saj ni Dars omejil prometa in vse svoje obveznosti upravljavca cest korektno izpolnjuje. Zato bi moralo biti nadomestilo državljanom za neuporabo cest breme državnega proračuna. To se ni zgodilo, vinjete za leto 2021 so v prodaji po nespremenjeni ceni. Kar je glede na dosedanja stališča največje vladne stranke SDS najmanj nenavadno – Vlada, ki jo je vodila ta stranka, je leta 2008 ceno vinjete postavila pri nerealnih ali če hočete populističnih 55-ih evrih. Izkoristila je položaj za všečno predvolilno potezo in seveda je že naslednje leto sledila logična podražitev in potem še ena, če je hotel Dars odplačevati več kot 2 milijardi kreditov.   A stranka SDS je vseskozi trdila, da je sedanja cena vinjete previsoka, očitala Vladi Marjana Šarca, da je ni znižala in potiska v ospredje še vedno ceno 55 evrov izpred dvanajstih let. Vmes je že vodila Vlado, pa cene ni znižala in sedaj znova vodi Vlado, pa tudi ni znižala cene, čeprav je večini ljudi uporaba avtocest onemogočena. Še več, v razpravi so prav poslanci SDS poudarjali kar naenkrat, kako poceni je vinjeta pri nas. In ravno zdaj je čas, da se cena vinjete zniža in bi tako v letu 2021 vsaj delno nadoknadili državljanom nezmožnost uporabe avtocest v koronskem letu. Ampak ne, stranka SDS je ves čas očitala kako leve vlade višajo cestnino in kako ugodna je bila cena vinjete pod njihovo oblastjo. Zdaj, ko bi imeli tehten razlog, da vsaj v letu 2021 znižajo cestnino, pa so pozabili in vinjete so kar naenkrat zelo poceni.   To je torej načelna politika te Vlade in pod vodstvom SDS in prav zato smo v Listi Marjana Šarca predlog o vinjetnem popustu podprli. Vedoč sicer, da ga koalicija s prozornimi izgovori ne bo potrdila. Smo pa želeli opozoriti na nenačelnost politike te Vlade in koalicije. Njihov več kot desetletni boj za nižje cene vinjet se končuje tako, da so ves čas predrage vinjete naenkrat         poceni. To, da se ljudje zaradi prepovedi prehajanja občinskih meja po avtocestah ne morejo voziti, pa vlada opravičuje s tem, da je to načelno res, vendar so avtoceste še vedno tu in če bi smeli, bi se lahko vozili po njih.

Hvala lepa.  Mag. Bojana Muršič bo predstavila stališče poslanske skupine Socialnih demokratov.

Hvala lepa, predsednik, za besedo, spoštovane kolegice, kolegi.  Ključne rešitve in cilja zakona o dopolnitvah zakona o cestninjenju, kot so si jih zamislili predlagatelji, bi lahko vlada vključila v vrsto ukrepov, ki so bolj ali manj namenjeni blaženju posledic krize zaradi virusa COVID-19, a jih žal ni. Predlagatelji zakona menijo, da je ukrep, ki ga predlagajo, da se cena vinjete za leto 2021 zniža za 25 % obstoječe cene, smiseln, saj zaradi omejitev gibanja, ki jih je sprejela vlada, ogromno prebivalk in prebivalcev cestne odseke, katere potrebujemo vinjete, ni uporabila oziroma ni imela možnosti koristiti. V poslanski skupini Socialnih demokratov smo predlagane rešitve prepoznali kot dobre in jih na matičnem delovnem telesu tudi podprli. Žal pa predlaganih rešitev ni podprla vlada in vladajoča koalicija kljub temu, da so se poslanke in poslanci koalicije tako radi pohvalijo, kaj vse se je v dosedanjih ukrepih za naše ljudi že postorilo. Tu pa jim na žalost niso stopili nasproti. V času omejitev gibanja med občinami je ogromno ljudi ostalo brez možnosti koriščenja cest, za katere potrebujemo vinjete, izgovori in argumenti, ki so prihajali s strani ministrstva ter nekaterih predstavnikov koalicije, zakaj zakon ni primeren in dober, pa enostavno ne moremo razumeti in ga tudi ne sprejeti. V poslanski skupini Socialnih demokratov smo, kot sem že omenila, predlagane rešitve in cilje zakona razumeli kot dodaten ukrep, ki bi v teh časih, težkih časih, šel nasproti našim prebivalkam in prebivalcem in ga kot že rečeno smo na delovnem telesu Socialni demokrati podprli, a zakon kljub dobremu namenu na odboru ni dobil ustrezne podpore. Hvala lepa.

Hvala lepa.  Mateja Udovč bo predstavila stališče poslanske skupine Stranke modernega centra.

Spoštovani.  Z dopolnitvijo zakona o cestninjenju se predlaga petindvajsetodstotni popust pri nakupu letne vinjete za leto 2021. Predlagatelji utemeljujejo potrebo po tem ukrepu s tem, da je vlada omejila gibanje na občino bivanja, zaradi česar pa naši državljani posledično niso mogli izkoristiti letne vinjete za leto 2020. Epidemija je pred nas postavila nove, do zdaj neznane izzive, na katere smo se morali odzvati, svoja življenja pa temu ustrezno tudi prilagoditi. Vlada je z namenom obvladovanja širjenja novega koronavirusa sprejela številne ukrepe, med katerimi je tudi omejitev gibanja med občinami. Med omejitvami pa seveda obstajajo tudi določene izjeme, zato ta omejitev, omejitveni ukrep ne more biti zadostni razlog za to, da vplivamo na finančno poslovanje Darsa in ga s tem posledično tudi ogrozimo. Kaj bi predlagatelj rekel denimo Korošcem ali Belokranjcem, če bi se izgradnja tretje razvojne osi zamaknila zato, ker DARS ne bi imel zadostnih finančnih sredstev? Bi predlagatelj predlagal morda dodatni poroštveni zakon, kot smo ga konec leta 2019 že sprejeli? V zvezi z vlogo, ki jo ima DARS, je potrebno poudariti, da je DARS kot upravljalec cestninskega omrežja dolžan zagotoviti razpoložljivost omrežja vsem uporabnikom brez omejitev in DARS je svojo dolžnost tudi izpolnil, ne glede na sprejete ukrepe, ki so bili in so še vedno nujni, da bomo lahko izšli iz krize, v kateri se trenutno nahajamo.         Ob tem pa ne smemo prezreti niti tega, da je v času drugega vala epidemije na cestah neprimerno več prometa v primerjavi s spomladanskim prvim valom. Verjamem, da so to opazili tudi predlagatelji.  V poslanski skupini Stranke modernega centra zakona nismo podprli, saj enostavno ni dovolj premišljen. Da je predlagana rešitev luknjasta, izhaja tako iz mnenja vlade kot mnenja Zakonodajno-pravne službe. Dodatno pa je bilo na odboru predstavljenih kar nekaj problematičnih vidikov predlagane rešitve. Ob tem velja izpostaviti zlasti vprašljivost tehnične izvedbe. Namreč državljani naj bi 25-odstotni popust pri nakupu letne vinjete za leto 2021 uveljavljali na podlagi računa za nakup letne vinjete za leto 2020 oziroma na podlagi vinjetnega kupona. To je problematično iz več vidikov. Prvi je ta, da je mreža pooblaščenih prodajalcev vinjet zelo razvejana in kompleksna. Zgovoren je že samo podatek, da se slovenske vinjete prodajajo na skupno več kot 2 tisoč 300 prodajnih mestih tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Drugi vidik pa je, da predlog zakona ne predvideva nobene varovalke v primeru, ko bi posameznik poskušal popust unovčiti tako na podlagi računa kot na podlagi vinjetnega kupona. In nenazadnje se moramo danes še enkrat vprašati, kdo in na kakšen način bi pokril finančni izpad DARS-a, ki bi ob sprejemu predlagane spremembe zakona nosil posledice predlaganega ukrepa.   Na podlagi vsega navedenega in kot je iz predloga zakona razvidno gre zgolj za še en všečen predlog predlagatelja, ne pa za predlog, ki bi omogočal enakovredno obravnavo tako upravljavca kot uporabnikov cestne infrastrukture. Zato v poslanski skupini Stranke modernega centra predloga zakona nismo mogli podpreti.  Hvala lepa.

Hvala lepa.  Boštjan Koražija bo predstavil stališče poslanske skupine Levica.

Spoštovani predsednik, najlepša hvala za besedo in najlepša hvala gospodični, ki danes tukaj čisti.   Z Zakonom o dopolnitvi Zakona o cestninjenju se znižuje cena za letne vinjete v letu 2020 na način, da se imetnikom letnih vinjet za leto 2020 prizna 25-procentni popust z všitim davkom na dodano vrednost pri nakupu letne vinjete za leto 2021. Imetnik upravičenost do popusta izkazuje z računom za nakup letne vinjete za leto 2020 ali s pripadajočim vinjetnim kuponom. Vprašanje je sicer, če je rešitev najbolj pravična do vseh uporabnikov, ki so kupili letno vinjeto za leto 2020, sploh do tistih, ki se za nakup vinjete za leto 2021 ne bodo odločili. V Levici zato podpiramo rešitev, da se del plačila imetnikov letnih vinjet za leto 2020 vrne, kar vsaj za pretežno večino uporabnikov rešujemo s predlagano zakonsko rešitvijo. Predlog zakona smo seveda tudi na odboru podprli. Morda bo tudi takšna rešitev v obliki popusta spodbudila imetnike letošnje vinjete k nakupu vinjete za prihodnje leto. Imetniki teh vinjet avtocest in hitrih cest niso mogli prosto uporabljati v času epidemije, točneje od 30. marca pa do 30. aprila 2020 in od 27. oktobra 2020 pa do danes. Režimi dovoljenih prehodov so se sicer v teh intervalih spreminjali in znotraj statističnih regij so lahko določeni prebivalci odcestninjene ceste sicer uporabljali, vendar jim omejitve niso omogočale proste uporabe vseh odcestninjenih cest v Republiki Sloveniji po lastni presoji, kar pa je bil poglavitni razlog za nakup vinjete. Večino imetnikov vinjete za leto 2020 le-te eno četrtino leto niso mogli koristiti razen, če so imeli za prehod občinskih meja dovoljen razlog, se pravi mogoče odhod v službo ali kakšno drugo obveznost oziroma so lahko odcestninjene ceste lahko koristili le znotraj svoje občine. Uporabnikom je tako zaradi nezmožnosti vlade, da epidemijo obvlada z drugimi ukrepi, bila onemogočena svobodna uporaba vseh odcestninjenih cest po lastni presoji, zato je prav, da jim država tako nastali izpad kompenzira vsaj v določeni višini zneska, ki so ga namenili za nakup cestninske vinjete. Prihodnja vlada, ker ta očitno tega ni sposobna, pa bo morala čim prej odpraviti omejitve, zaradi katerih je pred nami ta predlog, saj bomo v nasprotnem primeru konec prihodnjega leta soočeni s podobnimi vprašanji, rešitve pa najbrž tudi ne bodo         bistveno drugačne in drugače urejene. Hvala.

Hvala lepa.  Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.   V skladu z razlago Komisije za Poslovnik, z dne 9. decembra 2009, Državni zbor ugotavlja, da je zakonodajni postopek o predlogu zakona končan.     S tem zaključujem to točko dnevnega reda.     Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O INTERVENTNIH UKREPIH ZA POMOČ PRI OMILITVI POSLEDIC DRUGEGA VALA EPIDEMIJE COVID-19, PKP-7, V OKVIRU NUJNEGA POSTOPKA.  Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada.  Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo ministru za finance, mag. Andreju Širclju.

Hvala lepa, spoštovani predsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!  Vlada je Državnemu zboru predložila sedmi paket ukrepov za reševanje socialnih, gospodarskih, finančnih, ekonomskih vprašanj, ki so nastali zaradi epidemije v povezavi z virusom Corona-19. V tem zakonu Vlada nekatere ukrepe podaljšuje, nekatere ukrepe uvaja na novo, predvsem zato da omili posledice, ki jih je epidemija prizadela tako gospodarstvu kot prebivalstvu. Vlada tako povečuje sredstva za likvidnost gospodarstva, zato povečuje namensko premoženje v skladih, predvsem v podjetniškem skladu. Hkrati preko SID banke zagotavlja dodatna sredstva v višini 30 milijonov za mala, srednja in mikro podjetja. Hkrati zagotavlja seveda tudi posebna sredstva preko SID banke, in sicer za podjetja, tista podjetja, ki so najbolj prizadeta. Tukaj mislim predvsem na podjetja, ki delujejo v storitvenih dejavnostih, predvsem na področju turizma, gostinstva, transporta. Vlada tudi predlaga, da se transportnim podjetjem, tukaj mislim tako na šolski, železniški, tudi določeni občasni avtobusni prevozi, da se tem prevoznikom nadomestijo sredstva, ki so jih izgubili zaradi tega, ker so bili prevozi ustavljeni ali zmanjšani. Določena podjetja so že dobila denar iz proračuna in glede na same postopke, ki jih določajo PKP zakoni lahko pride pri posameznih podjetjih tudi do tega, da morajo sredstva vrniti. Zato jim je omogočeno, da ta sredstva vrnejo v več obrokih. To jim zagotavlja sedmi protikoronski paket. Ravno tako spreminja, nekoliko spreminja in olajšuje Vlada področje zagotavljanje podjetjem tako imenovanih fiksnih stroškov, in sicer fiksnih stroškov za tista podjetja, ki so imela izpad prihodkov več kot 70 %. Za te omogoča 2 tisoč evrov denarja za kritje fiksnih stroškov na zaposlenega. Tukaj mislim 2 tisoč evrov na zaposlenega. In za tista podjetja, ki so imela izpad prihodkov od 40 do 70 % tem podjetjem omogoča in zagotavlja tisoč evrov mesečno na zaposlenega. Glede na to, da veliko podjetij ne deluje ali ne deluje v polnem obsegu in da še vedno obstajajo določeni postopki, predvsem na davčnem področju, pravosodnem področju in podobno, tukaj mislim predvsem postopke glede izvršb, želimo olajšati poslovanje in gospodarjenje tem podjetjem tudi s tem, da začasno z zakonom zadržimo davčne izvršbe, kot tudi nekatere civilne izvršbe.         (Nadaljevanje) Dodatna sredstva zagotavljamo tudi za vzdrževanje gozdnih cest in glede na to, da so se spremenili pogoji zaradi katerih lahko določeno podjetje pride v stečaj, zadržujemo s tem zakonom tudi odločitve o začetkih stečaja. To so bili nekateri ukrepi, ki jih uvaja, ki jih predlaga Vlada na področju gospodarstva. Na področju socialnega varstva, predlagamo začasno denarno nadomestilo plače zaradi izgube zaposlitve v višini 513 evrov bruto na mesec, za čas trajanja razglašene epidemije in seveda vsem tistim, ki jim je prenehala pogodba o zaposlitvi od 18. oktobra 2020 dalje, iz poslovnega razloga. Prav tako dodatno na področju pokojnin uvajamo dodatek. Za tiste upokojence, ki imajo najnižje pokojnine, to so tiste pokojnine, ki so nižje od 714 evrov. Te upokojence Vlada predlagala oziroma so razdeljeni v tri kategorije. In tiste tisti, ki imajo pokojnino nižjo od 510 evrov, ti upokojenci bodo dobili v začetku meseca januarja 300 evrov dodatka. Upokojenci, ki prejemajo pokojnino od 510 do 612 evrov, bodo prejeli 230 evrov dodatka in upokojenci, ki imajo pokojnino od 610 do 714 evrov, bodo prejeli v začetku meseca januarja 130 evrov dodatka. Prav tako bodo študentje, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji, prejemali 150 evrov dodatka. Enkratni solidarnostni dodatek predlaga Vlada tudi za vse otroke, ki so stari do 18 let. Za velike družine predlaga Vlada 100 oziroma 200 evrov dodatka glede na to ali gre za tričlansko družino, v tem primeru 100 evrov dodatka, če gre za štiri ali več člansko družino, v tem primeru predlagamo, da se izplača tej družini 200 evrov dodatka. Prav tako predlagamo dodatek za nego otroka in izredno pomoč v višini 500 evrov ob rojstvu otroka in sicer od ključno 1. januarja dalje in sicer za obdobje, ki bo trajalo še eno leto po koncu epidemije. Tukaj mislim 1. januar 2020. Dijaškim domovom bo stroške kril proračun. Takšen je predlog Vlade. Prav tako bo vsakemu zaposlenemu, ki deluje v gospodarstvu, ki je zaposlen v gospodarstvu, omogočeno da dobi preko svojega delodajalca 200 evrov dodatka. Tukaj je omejitev. Vlada predlaga tukaj omejitev in sicer dvakratnik minimalne plače, kar pomeni, tisti, ki imajo plačo manjšo od višine dvakratne minimalne plače. Tudi na področju plačil tistim, ki delajo s pacienti, ki so oboleli s Covidom, predlagamo in ta sredstva bodo zagotovljena iz proračuna, da se jim doda 30 % na urno postavko. Tukaj so poleg tistih, ki že dobivajo tovrstne dodatke, mišljeni so tukaj predvsem tisti, ki že dobivajo, zdravstveni delavci, predlagamo, da tudi za študente in dijake, ki neposredno delajo s pacienti, ki so oboleli s Covidom, da se jim ta urna postavka poveča, in da enostavno dobijo iz proračuna         povišico v višini 30 oziroma največ 30 %. To so najpomembnejši ukrepi, ki jih Vlada predlaga na področju socialnega varstva, z namenom, da se prebivalstvu izboljša socialno stanje, ki je posledica epidemije. Paket 7 ima finančni učinek, ki je ocenjen v višini 550 milijonov evrov. Ta finančni učinek bo seveda krit iz državnega proračuna, uporabljali bomo seveda, kjer bo to možno, tudi evropska sredstva, tako da bo vsekakor zagotovljeno, da bodo sredstva izplačana in sicer, v najkrajšem možnem času, ki je določen seveda v zakonu, tako da bodo izplačila potekala čim bolj nemoteno. Postopki za pridobitev tovrstnih dohodkov so poenostavljeni in enostavni, z drugimi besedami, nekih dodatnih administrativnih bremen ne predpisujemo ne gospodarstvu, ne prebivalstvu.  Spoštovani poslanke in poslanci, Vlada predlaga, da protikoronski paket št. 7 sprejmete.  Hvala lepa.

Hvala lepa.  Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za finance. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku, Robertu Polnarju.

Hvala za besedo, gospod predsednik. Gospe poslanke, gospodje poslanci.  Odbor za finance je na 52. nujni seji včeraj, kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije Covid-19, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejem predložila Vlada po nujnem postopku.  Vloženi amandmaji kvalificiranih predlagateljev, ki jih je odbor obravnaval, so objavljeni na spletnih straneh Državnega zbora. Vse amandmajev je bilo 129. V dodatni utemeljitvi je minister za finance predstavil razloge, zakaj je Vlada predložila predlog zakona. Navedel je predvsem posamezne kategorije, katerim je predlog zakona namenjen in predstavil posamezne rešitve, ter finančne učinke, ki po oceni Ministrstva za finance znašajo med 550 in 600 milijoni evrov.  Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je povedala, da je služba podala obsežno pisno mnenje. Opozorila je na raznolikost področij, ki jih predlog zakona naslavlja, ter podala ključne poudarke glede odstopov od posameznih zakonov, glede problematičnih členov, ter glede trajanja posameznih ukrepov. Podala je tudi pripombe k posameznim členom. Predstavnica Državnega sveta je predstavila stališče dveh komisij Državnega sveta, pri čemer je povedala, da Komisija za gospodarstvo, obrt, turizem in finance, kot pristojna komisija, predlog zakona podpira. Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, kot zainteresirana komisija pa predloga zakona ne podpira.  V razpravi so članice in člani odbora izpostavili prehitro sprejemanje interventnih zakonov, z napačnimi prioritetami in z rešitvami, ki niso vselej v zvezi s samo epidemijo. Poudarili so pomanjkanje strategije za obvladovanje epidemije in potrebo po upoštevanju in bistveno večjem sodelovanju stroke. Izpostavljeni so bili številni statusi. Denimo, status verskih uslužbencev, status samozaposlenih v kulturi in statusi upokojencev, študentov, dijakov in otrok s posebnimi potrebami, pa tudi samostojnih podjetnikov. Opozorjeno je bilo na problem priznavanja poklicnih kvalifikacij v zdravstveni stroki in ravno tako je bilo opozorjeno na nujnost učinkovitosti in strokovnosti pri sprejemanju ukrepov, ki so dostikrat nejasni, drugi članice in člani odbora pa so menili, da se s predlogom zakona hiti zato,        ker je pomoč nujna. Posebej so bila izpostavljena naslednja področja: krizni dodatek, dodatek za delo na tveganih delovnih mestih ter solidarnostni dodatek za upokojence. Opozorjeno je bilo tudi na vlogo Slovenskega podjetniškega sklada in Slovenske izvozne in razvojne banke, ki intenzivno sodelujeta pri financiranju najbolj ogroženega dela gospodarstva. Minister za finance je v okviru razprave podal odgovore na postavljena vprašanja ter dodatno predstavil nekatere rešitve, ki jih predvideva predlog zakona. Odbor je v skladu z drugim odstavkom 130. člena Poslovnika Državnega zbora obravnaval vseh 129 amandmajev. Iz pisne priloge k temu poročilu je razvidno kateri amandmaji so bili sprejeti, kateri pa ne. Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona in jih sprejel. Glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerega so vključeni sprejeti amandmaji. Dopolnjen predlog zakona pa je sestavni del tega poročila.   Hvala lepa.

Hvala lepa.   Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima Poslanska skupina Stranke Alenke Bratušek, zanjo Marko Bandelli.

Spoštovani!  Predlog zakona, ki je danes pred nami je že sedmi po vrsti, ki naslavlja epidemijo korona virusa predvsem pa njene posledice. Kot običajno gre tudi pri tem predlogu za velike finančne vložke 550 milijonov, če smo natančni. Vsekakor pozdravljamo, da je Vlada naslovila težko socialno situacijo in zadnji paket ukrepov namenila ranljivim skupinam. Seveda pa se je v zakonskem besedilu zopet znašlo nekaj potaknjencev, ki smo jih opozicijske stranke z amandmaji bolj kot neuspešno skušali črtati iz zakonske materije. Povedano za ta čas primeren prazničnemu duhu predlog je nekaterim skupinam prinesel bogata darila drugim pa nič. Med zadnje sodi ukinitev financiranja nevladnikov, saj je predlog člena posegel v edini sistemski vir financiranja proračunskega sklada za razvoj in inovacije nevladnih organizacij. Oblika financiranja kot si jo je zamislila Vlada pomeni, da ne gre več za proračunski sklad, ki neposredno dobiva namenska sredstva, posledično pa bi se sklad za razvoj NVO ukinil, zato smo opozicijske stranke predlagale njegovo črtanje. Prav tako sta se v zakonskem besedilu znašli določbi, ki predvidevata tako imenovano prisilno upokojevanje tako v javnem kot zasebnem sektorju oziroma možnost odpovedi zaposlitve brez navedbe poslovnega ali utemeljenega razloga v primeru izpolnitve pogojev za starostno pokojnino. Takšna vsebina seveda ni nova, z njo smo vsi zelo dobro seznanjeni zlasti pa Ustavno sodišče, ki je že pri presoji Zakona o uravnoteženju javnih financ navedlo, da bi bila takšna ureditev dopustna le v primeru legitimnega razloga, kar pa po naši oceni razglašena epidemija vsekakor ni. V opoziciji smo predlagali črtanje vseh navedenih spornih določb, kar je s pomočjo SMC in Desus uspelo. Manj uspešni pa smo bili pri nekaterih drugih spornih odločbah tako so se tudi študenti očitno znašli na vladnem seznamu porednih, saj jim je Vlada zopet namenila le 150 evrov kriznega dodatka. Študentje v vsem času epidemije razen 150 evrov v prvem valu niso bili deležni nikakršne pomoči države medtem, ko se spopadajo z izpadom dohodka občasnega in začasnega dela, stroški za nakupom tehnične opreme za študij na daljavo, ki je posledica epidemija, stroški bivanja in tako dalje. V SAB smo, zato predlagali, da se sredstva namenjena duhovnikom na isti način namenijo študentom. Rimskokatoliška cerkev je namreč dovolj premožna, da izpad prihodkov nadomesti, številne družine študentov pa te možnosti nimajo. V Poslanski skupini SAB smo, zato vložili dopolnilo, s katerim urejamo temeljni mesečni dohodek za študente v višini 700 evrov za zadnje tri mesece,         po vzoru verskih uslužbencev, ki so sodeč po vladnem predlogu bili letos še kako pridni.   Naslovili smo tudi avtobusne prevoznike ter jim skušali zagotoviti daljše obdobje prejemanja nadomestila za izpad dohodka, ki so ga utrpeli iz razloga popolnega zaprtja države. Večina predlogov v SAB in drugih opozicijskih skupin, ki smo jih sopodpisali, je bila gladko zavrnjena, česar pa ne morem reči za koalicijska dopolnila. Kot da jim še ni bilo dovolj, so predlagali, da tiste pravne osebe, ki jih je v preteklosti doletela kazen za kršenje ukrepov, niso upravičene do pomoči države. Tako bodo takšna podjetja kaznovana dvakrat, določba pa bo celo veljala retroaktivno, torej za nazaj. Takšna določba močno posega v temelje državne, pravne države in načelo zaupanja v pravo.   Menim, da za odgovor na vprašanje kje je Vlada dobila idejo za takšne povračilne ukrepe, ni potrebno preveč razmišljati, zlasti ob dejstvu, da je rekreacijsko turistični center Krvavec pred nekaj dnevi kljub vladnim omejitvam in prepovedi obratovanja odprl svoja vrata /znak za konec razprave/. Ne glede na to, kaj je o takšnem ravnanju smučarskega središča menimo, je postopanje Vlade na takšen način najmanj sporno, če ne nedopustno in hkrati absolutna zloraba oblasti. Enostavno nimamo več besed, s katerimi bi ta maščevalna dejanja Vlade še lahko opisali.  Kar pa lahko poudarimo in poudarjali bomo vedno znova; Vlada je z vodenjem epidemije zavozila na vseh frontah. Omejevalni ukrepi ne dajejo pravih rezultatov /znak za izklop mikrofona/, javno zdravstvo poka po šivih, število umrlih pa je še vedno previsoko. To so dejstva, ki povedo vse. Janševa Vlada se za dimno zaveso covid-19 loteva zadev, ki za reševanje epidemije in zdravstvene krize niso ne nujne, ne potrebne. Še več, utegnejo povzročiti več škode, kot epidemija sama. Vladne prioritete so očitno kot vidimo, drugje. Vse našteto kliče po čim hitrejši zamenjavi te Vlade z novo, ki bo v prvi vrsti reševala življenja, delala za ljudi in se vneto pripravljala na predsedovanje Slovenije Sveta EU. Čas je, da prenehamo in da presekamo gordijski …

Spoštovani kolega …

Vozel …

Prosim, da zaključite. 5 minut je poteklo.

… in državljanom pokažemo, da je tudi v težkih časih mogoče vladati z bolj razumom in sprejemljiv način. Predlog zakona v Poslanski skupini SAB tako ne bomo podprli.

Besedo ima Poslanska skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije. Stališče bo predstavil Robert Polnar.

Hvala za besedo, gospod predsednik. Gospe poslanke, gospodje poslanci!  Z intenziviranjem pandemije se vse bolj razpravlja o tem, kako bo izgledal svet po njenem koncu. Ekonomisti, politologi, znanstveniki z različnih področij izražajo svoja predvidevanja kako bo korona spremenila gospodarstvo, sisteme vladanja, Evropsko unijo in številna druga področja našega življenja. Vse je kajpada odvisno od tega, kako dolgo bo trajala kriza, koliko bo človeških in materialnih izgub. Po vsem sodeč, se svet po njej ne bo tako lahko vrnil v stare tirnice. Vsaka sprememba materialne sfere pomeni hkrati spremembo našega način razmišljanja.   Spopad proti koroni zahteva svojevrstno strategijo in tehnike spopadanja. Vztrajanje na položajih potrebnim stati ob strani, prenašanje njihovih bolečin, tegob in strahov, soočanje z umrlimi v katerih se prepoznava lastna minljivost. Nikakršen virus pa ne more odstraniti človeške potrebe, da v naravnih in družbenih dejanjih vidi nekakšen smisel. Za vsemi dvomi in negotovostmi se skriva tista osnovna človekova psihološka potreba po logičnem svetu, v katerem ima vse svojo logično utemeljitev, vse kar se dogaja, ima nekakšen globlji smisel, ki ga je potrebno razvozlati, prebrati in razumeti, v katerem na koncu s svojim ravnanjem dobimo natanko tisto, kar si zaslužimo, nekakšna višja realnost se dandanes izkazuje v vsej svoji nemoči pred mikrobiološkim zlom. Zato bi ta načela morala biti kažipot vsakemu človeku dobrih namer. Dostojanstvo posameznika, načelo občega in skupnega dobrega, solidarnost, sodelovanje,         posebna skrb za tiste, ki so dodatno prizadeti z negotovostjo zavoljo socialno-ekonomskih problemov, ki jih je izzvala pandemija. Od letošnjega marca sprejemamo protikoronske pakete ukrepov. Danes je na vrsti že sedmi. Vsak izmed protikoronskih zakonov je odraz izrednih razmer, je odraz poskusa obvladovanja situacije in dolgoročnega zmanjševanja škodljivih posledic za prebivalstvo in gospodarstvo. Ne slepimo se, lažjih poti za sprejemanje teh ukrepov preprosto ni. Poslanci poslanske skupine DeSUS poudarjamo realizacijo najpomembnejših že izvedenih ukrepov: oprostitev plačila prispevkov za zaposlene, ki delajo – 435 milijonov evrov; povračilo nadomestila plače za začasno čakanje na delo – 330 milijonov; dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije – 202 milijona; izredna pomoč v obliki temeljnega dohodka – 156 milijonov; oprostitev prispevkov za vsa socialna zavarovanja – 125 milijonov; in enkratni solidarnostni dodatek najbolj ranljivim skupinam – 92 milijonov evrov. V danes obravnavanem paketu ukrepov pa je prav tako potrebno ovrednotiti in izpostaviti tiste najbolj pomembne: za nas vsekakor solidarnostni dodatek za upokojence v skupni vrednosti 67 milijonov evrov; krizni dodatek za zaposlene, ki delajo in imajo plačo do višine dveh minimalnih plač v višni 60 milijonov evrov; subvencioniranje skrajšanega delovnega časa z možnostjo podaljšanja do konca polovice leta 2021 v vrednosti 90 milijonov evrov; dodatek za delo v tveganih razmerah – 23 milijonov evrov; in pa cela serija oziroma sklop ukrepov za kreditiranje, zagotavljanje bančnih jamstev za mikro, majhna in srednje velika podjetja ter za financiranje investicij in obratnih sredstev v dejavnosti turizma in gostinstva skupaj v vrednosti 220 milijonov evrov, kar je 40 % celotnih predvidenih odhodkov iz tega zakona, ki ocenjeno obsegajo 552 milijonov evrov.   Vse to so razlogi, da bomo poslanci poslanske skupine DeSUS predlog Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 soglasno podprli.   Hvala lepa.

Hvala lepa.  Dušan Šiško bo predstavil stališče poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke.

Spoštovani.  Danes obravnavani zakon je težak pol milijarde evrov. Ponavljam, pol milijarde evrov. Trenutna oblast je zelo širokogrudna, ljudje na terenu pa so nezadovoljni. Za takšno stanje ni razumske razlage. Včasih so se volilni glasovi kupovali s sprejetjem zakonom vrednih nekaj milijonov evrov, danes so na mizi milijarde in ljudje še vedno niso zadovoljni. Takšen utrip družbenega nezadovoljstva nas skrbi, saj si ne znamo razjasniti, čemu to nezadovoljstvo. Ta zakon pokriva velik del družbenega življenja, gre za različne panoge, katere omejeni zakon posega. Nemogoče je poskrbeti, da bodo vsi zadovoljni. Že znotraj same družine prihaja do nesoglasij, kako šele poenotiti celotno državo. Če se podeli upravičenje eni družbeni skupini, že druga pristavi svoj lonček. Nekaj je pač treba potegniti naprej. Seveda se z vsemi ukrepi, ki so danes na mizi, ne moremo strinjati, ker niso skladni z našimi programi stranke. Sterilne pravičnosti na ravni zakonodajnega telesa pač ni mogoče doseči, skrbi pa nas nekaj povsem drugega. Slovenska nacionalna stranka je nasprotovala vstopu v Evropsko unijo. Pogodba o delovanju Evropske unije določa, da unija sprejme         ukrepe za vzpostavitev in zagotavljanje delovanja notranjega trga. Notranji trg pa zajem prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala. Sprašujemo se, ali res? Pretok? Proti? Za primer dajem teoretični primer frizerski salon, ki na Malti lahko obratuje, na Irskem ne sme. Ali je to res enotni notranji trg? Ali bolj specifično, med tem ko se v naši državi trgovine zaprejo, v sosednji Avstriji potrošniki brezskrbno nakupujejo. Enako stanje velja tudi na smučiščih. Sprašujem se tudi, kje je nadzor nad državljani tretjih držav, saj se le-ti ob vstopu v Sloveniji izgovorijo, da delajo tranzit. Resnica, ne boste verjeli, je pa druga. Na bencinskih servisih se hitro razgubijo. Takšno stanje krepi nezadovoljstvo med ljudmi. Ali gre res za zagotavljanje enotnega notranjega trga? Naši podjetniki ne morejo ustvariti dobička, med tem ko ga čez mejo lahko. Tukaj ni enake obravnave, čeprav bi naj vsi delovali na skupnem enotnem trgu. Ljudje si želijo delati. Želim povedati, da Evropska unija v odzivu na zdravstveno krizo popolnoma odpovedala. Enotnih ukrepov za vse države članice ni. Sprašujemo se, zakaj se na ravni Evrope ne sprejmejo enotni ukrepi, ki bodo enotno obremenili ekonomije vseh držav članic. Po koncu te zdravstvene krize bodo še večje razlike med bogatim severom in revnim jugom. Hvala za pozornost.

Hvala lepa.   Felice Žiža bo predstavil stališče Poslanske skupine italijanske in madžarske narodne skupnosti.

Spoštovani predsednik Državnega zbora! Hvala za besedo. Spoštovani kolegice in kolegi! /nagovor v italijanskem in madžarskem jeziku/   Obdobje med božičem in novim letom je čas za družino, za prijatelje, za veselje in tudi za upanje. V tem času topovi utihnejo. Letošnji prazniki, žal, niso takšni, zato vsi mi moramo čim prej zmagati v boji proti epidemiji Covid-19. Seveda pri tem bi bilo najboljše, da bi vsi skupaj se poenotili s skupnim ciljem, da premagamo skupnega sovražnika. Seveda do pričakovanja zadostnih količin cepiva proti korona virusu bomo mogli strogo in dosledno upoštevati že sprejete osnovne ukrepe za obvladovanje epidemije korona virusa. To so že znani ukrepi, kot so nošenje obranih mask, redno in temeljito umivanje oziroma razkuževanje rok in upoštevanje varnostne, socialne razdalje. Vlada je v tem delu naredila svojo nalogo, pripravila je nov predlog zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije Covid-19. S sedmim svežnjem je podaljšala že vse prejšnje veljavne ukrepe in uvedla kar nekaj novih ukrepov. V Poslanski skupini italijanske in madžarske narodne skupnosti bomo podprli predlog omenjenega zakona. Zavedamo se tudi, da pri uresničevanju ukrepov, da zmanjkuje kar nekaj časa in določena vprašanja ne dobivajo odgovora,         predvsem kar se tiče obeh narodnih skupnosti. Zato pozivamo Nacionalni inštitut za javno zdravje in to ne prvič v tej epidemiji in ostale organe, ki izvajajo in nadzorujejo izvajanje ukrepov na narodno mešanih območjih občin, kjer živita obe avtohtoni narodni skupnosti, da pri svojem delu ob slovenskem jeziku uporabljajo tudi italijanski in madžarski jezik za boljše osveščanje in obveščanje vseh pripadnikov obeh narodnih skupnosti, seveda v poteku, o poteku same epidemije. V poslanski skupini Italijanske in madžarske narodne skupnosti vsem želimo lepe praznike, skupaj lahko uspemo. Hvala.

Hvala lepa.  Suzana Lep Šimenko bo predstavila stališče poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.

Najlepša hvala za besedo, lepo pozdravljeni tudi v mojem imenu. Pred nami je že 7. protikoronski zakonski paket, zakon o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije COVID-19. Ker se epidemija ne umirja, je bila vlada primorana z 18. decembrom za 30 dni podaljšati epidemijo. Namen zakona, ki je pred nami, je omilitev posledic in vpliva epidemije na prebivalstvo in gospodarstvo. Ukrepi, ki so v tokratnem zakonu, bodo pomagali številnim državljanom, zlasti tistim socialno šibkim, upokojencem, študentom, otrokom, družinam, pomagali bodo ohraniti delovna mesta, pomagali bodo zdravstvu, prevoznikom, socialnim in zdravstvenim delavcem.  Ključne rešitve, ki jih prinaša zakon, ki je danes pred nami, so sledeče: sredstva za garancijo za bančne kredite za zagotavljanje likvidnosti, predvsem mikro, majhnim in srednje velikim podjetjem, dodatek za zaposlene, katerih zadnja plača ni presegla dvakratnika minimalne plače v višini 200 evrov, skupno ta ukrep pomeni okoli 60 milijonov evrov, nadomestilo stroškov za izvajalce prevozov, možnost obročnega vračila prejetih sredstev, spremembe na področju fiksnih stroškov in sicer kritje v višini do 2 tisoč evrov mesečno, če so podjetju prihodki upadli za več kot 70 %, uvaja se začasno denarno nadomestilo plače zaradi izgube zaposlitve v višini 513 evrov za čas trajanja epidemije za osebe, ki so od 18. oktobra izgubile delovno mesto in jim je prenehala pogodba o zaposlitvi, solidarnostni dodatek za tiste upokojence, ki prejemajo pokojnino v, do višine 714 evrov in sicer v višini 300 evrov za tiste s pokojnino do 510 evrov, 230 evrov za tiste s pokojnino od 510 do 612 evrov in 130 evrov za tiste s pokojnino od 613 do 714 evrov. Skupno je ta ukrep težek kar 67 milijonov evrov. Solidarnostni dodatek za vse otroke v starosti do 18 let v višini 50 evrov, tukaj bi se želela iskreno zahvaliti vsem, ki ste včeraj na matičnem Odboru za finance podprli amandma, katerega pobudnica je bila Slovenska demokratska stranka. Mi se že vseskozi zavzemamo za univerzalni otroški dodatek in želimo si, da bi na nek način ločili družinsko in socialno politiko, zato seveda ocenjujemo, da si vsi otroci zaslužijo enak prispevek in na nek način ocenjujemo, da je to ravno korak v pravo smer. Dodatnih 100 evrov bodo dobile družine s 3 otroki, dodatnih 200 evrov bodo dobile družine s 4 in več otroci. Solidarnostni dodatek bodo prejeli tudi študentje in sicer v višini 150 evrov. Izredna pomoč ob rojstvu otroka v višini 500 evrov, jo bodo prejele mamice, ki so rodile od 1. 1. 2020. Tudi ta solidarnostni, izredna pomoč je bila popravljena z amandmajem na včerajšnjem odboru za finance. Dodatek za nevarnost in posebne obremenitve bodo dobili tisti, ki si še posebej prizadevajo v času epidemije, ki delujejo v področju zdravstva ali socialnem varstvu. Krili se bodo stroški vzpostavitve rdeče cone.        (Nadaljevanje) Tudi v tem paketu se bo pomagalo izvajalcem oziroma v tem paketu bomo naredili, bom rekla, nek popravek, namreč v PKP 6 smo pozabili za tiste, ki izvajajo pomoč družini na domu. To sedaj popravljamo. Dodatek za študente in dijake bodo prejeli tudi tisti, ki delajo neposredno s Covid bolniki in seveda zagotovila se bodo tudi sredstva za nakup hitrih testov. Nismo pa pozabili niti na gasilce, ki bodo zaradi izpada prihodkov konec leta 2020, prejeli nadomestilo in sicer tista društva, ki imajo prvo kategorijo v višini 2 tisoč evrov, drugo kategorijo v višini 3 tisoč evrov, tretjo kategorijo v višini 3 tisoč 500 evrov, četrto kategorijo v višini 4 tisoč evrov in peto kategorijo v višini 4 tisoč 500 evrov. Dodatno pa še tisoč evrov za tiste, ki imajo v lokalni skupnosti status srednje enote. Ocenjena vrednost ukrepov je kar 550 do 600 milijonov evrov. V SDS bomo sedmi protikorona paket seveda podprli. Želimo si, da ostanete zdravi in vse dobro v letu 2021.   Hvala.

Hvala lepa.   Brane Golubovič bo predstavil stališče Poslanske skupine LMŠ.

Spoštovane kolegice in kolegi, predstavniki Vlade, prav lepo pozdravljeni!   Ključ za učinkovito obvladovanje epidemije in njenih posledic so vedno ljudje. Ljudje, s katerimi mora Vlada na podlagi zaupanja ustvariti partnerski odnos. Veste, ljudje bodo marsikaj razumeli in sprejeli, če bodo odločevalci z njimi komunicirali na strokoven in spoštljiv način. To pa dosežemo tudi tako, da se pri obvladovanju epidemije in njenih posledic ustvari čim bolj predvidljivo okolje v katerem bodo ljudje vsaj približno vedeli kaj jih čaka v prihodnosti. Predvidljivost pa se ustvarja s pravočasnim sprejemanjem ukrepov, ki morajo biti enostavni, logični, pošteni in tudi izvedljivi. Trije interventni zakoni v dobrih dveh mesecih od razglasitve epidemije ne ustvarjajo predvidljivega okolja, temveč kažejo, da Vlada Janeza Janše k reševanju epidemije pristopa prepozno in stihijsko in zato seveda tudi zelo neučinkovito. Odgovorna in učinkovita Vlada, kar pa Vlada Janeza Janše ni, bi na podlagi izkušenj in analiz iz prvega vala že čez poletje pripravila strategijo soočanja z drugim valom v kateri bi predvidela tudi sklope ukrepov za omilitev epidemije na podlagi tega pa bi pripravila rešitev za podjetja, obrtnike in zaposlene ter tudi za pomoč socialno ogroženim. S takšnim strateškim pristopom danes ne bi sprejemali ukrepov za nazaj, temveč bi Vlada že konec poletja pripravila en glavni osnovni interventni zakon kamor bi umestila vse ukrepe, ki bi jih aktivirali ob določenih pogojih. Nobeden od ukrepov, ki je v PKP 5, PKP 6 ali današnjem zakonu, ki ga sprejemamo, ni tak, da ga ne bi mogli predvideti čez poletje. Tudi to, da bodo domovi starejših občanov potrebovali državno finančno pomoč in še kaj drugega, smo vedeli že poleti. Prav tako smo že poleti vedeli, da je treba vsem tistim, ki delajo s Covid bolniki, zagotoviti posebno nagrajevanje in pošten dodatek. Poleti smo že vedeli, da bo treba sofinancirati hitre teste. Vedeli smo, da bo ob drugem valu treba ponovno zapreti določene storitve. To smo vedeli že poleti, in da bo podjetjem in obrtnikom potrebno zaradi tega učinkovito pomagati, pa se tega ni storilo. Na primer v Avstriji, Nemčiji, so to znali narediti, ko so del storitvenih dejavnosti zaradi zajezitve širjenja virusa morali zapreti, so tem podjetnikom in obrtnikom takoj aktivirali pomoč v višini 75 oziroma 80 % njihovih prihodkov v primerljivem obdobju lanskega leta, pod pogojem seveda, da obdržijo vse zaposlene. Že poleti je bilo jasno tudi, da bo drugi         val povzročil socialne stiske in Vlada bi morala pripraviti načrt, kdo, kdaj in pod kakšnimi pogoji, bo dobival pomoč. Pa ker tega Vlada ni storila, zdaj v PKP7 sprejemamo različne enkratne in mesečne solidarnostne dodatke posameznikom, tudi za nazaj, obenem pa niti ne vemo, kako je Vlada določila kdo in koliko dodatka bo dobil, ter za kakšno obdobje, kar povzroča slabo voljo in napetost med skupinami in generacijami.

/ nemir v dvorani/ Spoštovani, dajmo… Prekinitev. / nemir v dvorani/  Spoštovani kolegice in kolegi, tla so se umirila.  Predlagam, da nadaljujemo. Imate mogoče še čas? Bomo kar nadaljevali, kajne? Koliko ga je še? Še 54 sekund.

Zgleda, da na Vladi niso bili zadovoljni z mojim stališčem, / smeh v dvorani/ pa ga bom vseeno malo skrajšal… / nemir v dvorani/ Pa ga bom vseeno malo skrajšal, ker niti ne vem, kje točno sem končal.  Vlada Janeza Janše je vse predloge Liste Marjana Šarca preslišala / znak za konec razprave/ in še naprej dela stihijsko oziroma nenačrtno pri reševanju epidemije. Posledica tega je tudi PKP7, v katerem se zopet ni našlo optimalnih rešitev za podjetja in obrtnike, ki so morali zapreti svojo dejavnost ali omejiti poslovanje, prav tako ni ustreznih rešitev za mlade, če omenimo samo ti dve skupini. Posledica tega ne ukrepanja pa so in bodo katastrofalne za celotno družbo. Zakaj? / znak za konec razprave/ Ker je Vlada zanemarila del gospodarstva in tem ogrozila delovna mesta, ter pozabila na mlado generacijo, ki bo oblikovala našo družbo v bližnji prihodnosti, to pa sta tudi tisti dve skupini, ki bosta največ prispevali k odplačevanju kreditov, ki jih Vlada kopiči in nesistemsko troši pod krinko reševanja epidemije.  Hvala lepa.

Spoštovani kolegice in kolegi, jaz prekinjam sejo za pol ure.         Predlagam, da še malo počakamo, da se zadeve pomirijo. Vmes lahko tudi malo pokličete naokrog, če imate kje svojce.   Nadaljujemo torej ob 13. uri.

Spoštovani kolegi, nadaljujemo s prekinjeno 2. točko.  Na vrsti je stališče poslanske skupine Socialnih demokratov, ki ga bo predstavil Jani Prednik.  Izvolite.

Spoštovani podpredsednik, kolegice in kolegi. Upajmo, da je bilo to to, če je že moralo biti.  Naj danes začnem z besedami vodje naše poslanske skupine na včerajšnji seji odbora, ki je obravnavala ta že sedmi predlog paketnega zakona. Želim si, da bi lahko podprli ta predlog. Tudi po šestih poskusih protikoronskih paketov epidemija še ni obvladana in njene posledice se poglabljajo. Pomoč za ohranitev gospodarske dejavnosti in zaposlenosti do podjetij priteka prepočasi, prav tako prepočasi potekajo tudi izboljšave in nadgradnje iz prejšnjih paketov. Fiskalni svet nas opozarja, da je vlada že zapravila več kot 2 milijardi od skupno 2,6 milijarde, ki jih je namenila za spopad z epidemijo. Že prej smo opozarjali, da je paketni pristop že dosegel svoje omejitve. Ob časovni stiski so bili začasni paketni posegi v sistemske zakone še razumljivi, zdaj pa smo prišli do točke kompleksnosti, ko niti vlada več nima pravega pregleda nad sprejetimi rešitvami. Za poslance in javnost to velja le še bolj. Paketni pristop onemogoča, da bi predlagali izboljšave perečih problemov, ukvarjamo se lahko samo s področji, ki se jih vlada odloči odpreti s predlogom zakona. Tako danes na primer nimamo možnosti, da bi predlagali popravke nedelujoče likvidnostne sheme za gospodarstvo ali pa da bi zagotovili hitrejšo pomoč za podjetja, ki morajo brez prihodkov zalagati vse stroške, delno državno pomoč pa prejmejo šele dva meseca kasneje. Paketni pristop je zato enostaven le za vlado, za vse ostalo pa pomeni glavobol. Paketi vladi omogočajo, da v zakon podtika vsebine, ki nimajo prave zveze z izjemnimi okoliščinami. In kljub temu, da je vlada v vsakem dosedanjem paketu naletela na nasprotovanje ravno pri takih vsebinah, je pri tem sedmem paketu svojo napako samo potencirala. Še noben paket ni vseboval toliko podtaknjenih in nepotrebnih vsebin. Odločitev vladajočih na matičnem odboru, da iz zakona umakne nekatere najbolj sporne vsebine kot so ukinitev Sklada za nevladne organizacije, prisilno upokojevanje in trajno zvišanje prispevkov za verske delavce, nas navdajajo z vsaj minimalnim optimizmom, saj kažejo, da so vendar po skoraj 10-ih mesecih vladanja vendarle nekoliko bolj pripravljeni na sprejemanje kritike in kak korak nazaj. Žal pa smo do tega glasovanja porabili 10 ur razprave. Namesto razprav o izboljšavah smo se ukvarjali z zahtevami za umik nepotrebnih vsebin. Namesto z dopolnitvami obstoječih rešitev, ki bi koristile ljudem, smo bili priča užaljeni maščevalnosti vladajočih, ki se jim je najpomembnejše dopolnilo zdi prepoved dostopa do pomoči za tiste, ki so bili kaznovani zaradi kršitev odlokov. Kljub resnim opozorilom pravne službe so vladajoči nadaljevali. Sprejeli so amandmaje, ki jemljejo pomoč vsem kaznovanim zaradi kršenja vladnih odlokov. Ali bo to veljalo tudi za nazaj, vladajoči ne znajo pojasniti. Takšno maščevalno dejanje razvrednoti prej omenjeno modrost, da iz zakona umakneš nepotrebne vsebine. Časa in energije, ki ju nismo namenili za poskus izboljšav vladnih predlogov, pa žal ni mogoče dobiti nazaj. Pomembna težava te vlade je prepričanje, da bo težave rešila z metanjem denarja skozi okno. Dokler iz ulice sliši vzklike hvaležnosti, je prepričana v svoje dobro delo. Zato je tudi tokratni paket napolnjen s solidarnostnimi dodatki za razne ranljive skupine. Ne gre za to, da prizadetim nebi privoščila dodatka, nasprotno, toda glede na situacijo je nujno in odgovorno, da se vprašamo, prvič, ali je to res najboljši način, da pomagamo najranljivejšim, drugič, smo res zajeli vse tiste, ki jih je epidemija najbolj prizadela.         Tretjič, bo pomoč v taki obliki res pomagala ublažiti njihovo stisko? In četrtič, bi morda morali vključiti še koga ali spremeniti način, na katerega se pomoč dodeli. Taka vprašanja za Vlado očitno niso zaželena, kot tudi ne predlogi za izboljšave.   Če smo lahko zadovoljni, da so vladajoči tokrat umaknili vsaj del podtaknjenih vsebin, pa njihovo nepripravljenost za sodelovanje jasno razkrije dejstvo, da znova niso sprejeli nobenega, nobenega od predlogov opozicije. Za epidemijske dodatke za vse, ki delajo z okuženimi bolniki /znak za konec razprave/, za nadomestilo prihodkov podjetjem, ki jih je Vlada z odloki ustavila, za povračilo denarja kupcem šolskih vozovnic za potniški promet, za solidarnostni dodatek za starše otrok s posebnimi potrebami, na katere ste, spoštovani vladajoči, popolnoma pozabili.  Za te in še mnoge druge predloge si bomo Socialni demokrati prizadevali tudi danes na tej dolgi seji. In v Poslanski skupini Socialnih demokratov zato še vedno upamo, da bo tudi z našimi izboljšavami /znak za izklop mikrofona/ zakon postal tak, da mu ne bo potrebno nasprotovati.

Hvala lepa.  Stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra bo predstavil Gregor Perič.   Izvolite.

Hvala, gospod podpredsednik. Kolegice in kolegi, spoštovani minister!  Danes nadaljujemo s sprejemanjem ukrepov za zajezitev epidemije covid-19 za pomoč gospodarstvu in posameznikom. Sprejemamo namreč že sedmi sveženj ukrepov in čeprav pogosto sprejemamo interventne zakone za omilitev posledic covid-19 v časovni stiski, si moramo vzeti čas, da lahko pretehtamo rešitve z namenom, da bi te zajele čim širšo populacijo.   Kot vsi predhodni protikoronski paketi, tudi zadnji nabor ukrepov za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije covid-19 naslavlja različne ciljne skupine, ki so se skozi razpravo o predlogu zakona na včerajšnji seji matičnega odbora nekako izgubile v ponavljajočih se očitkih v zvezi z ukrepi, ki naj ne bi dosegli svojega namena. Da se ne bomo pogovarjali samo o splošnih konceptih, poglejmo konkretne predloge.  Čeprav smo slišali nekaj kritik na račun dodatkov, ki se jih PKP-ji, ki se jih s PKP-ji podeljuje ciljni populaciji, ne moremo reči, da je možnost prejemanja kriznega dodatka, ki ga bodo dobili upokojenci, študenti, prejemniki otroškega dodatka, otroci s posebnimi potrebami, starši z več otroki in starejši kmetje, nekaj slabega in da to ne sodi v interventni zakon, ki ga danes obravnavamo. Te rešitve, ki smo jih včeraj potrdili na matičnem odboru, so namenjene reševanju stisk tistih posameznikov in zasledujejo svoj namen, zato jih bomo v SMC seveda tudi danes podprli. V predlogu zakona bomo našli tudi rešitve, ki se dotikajo enega odmevnejših zastojev financiranja filmske industrije v Sloveniji. Rešitev za ta del avdiovizualnega sektorja smo na seji matičnega odbora podprli z nekaj dopolnili. V osnovi pa gre za možnost uvrščanja projektov v veljavni NRP na predlog Ministrstva za finance in ne več na predlog Vlade, in sicer tistih projektov, pri katerih bo delež sofinanciranja iz proračuna države manjši od 600 tisoč evrov. Na ta način se bomo izognili dolgotrajni in nepotrebni birokraciji pri potrjevanju filmskih projektov.  Avdiovizualnim, književnim in glasbenim ustvarjalcem, ki že več mesecev ne morejo opravljati svojega poklica in so se znašli v težkih socialnih razmerah, zdaj omogočamo pravno podlago za izplačilo izredne denarne pomoči v znesku 25 odstotkov v preteklem letu zbranih avtorskih honorarjev. Nič manj pa ni pomemben ukrep o delnem kritju fiksnih stroškov podjetij, ki ga je uveljavil že PKP-6, se pa povračilo teh stroškov zdaj lahko podvoji do 2 tisoč evrov mesečno na zaposlenega.  Veseli nas, da so svojo pot do predloga zakona našli tudi ukrepi za zaposlene prek javnih del. V SMC smo namreč predlagali, da bi se tudi njim, če opravljajo delo predvsem v socialno-varstvenih zavodih, izplačal dodatek za delo v rizičnih         razmerah, kot to velja za javne uslužbence v višini 65 % urne postavke osnovne plače zaposlenega. Veliko pozornosti, ne samo na matičnem odboru, temveč tudi v javnosti je povzročil predlog ukrepa, da se črta enega od virov financiranja sklada za nevladne organizacije. To je sredstev dohodnine, ki jih davčni zavezanci niso namenili za financiranje splošno koristnih namenov, za financiranje političnih strank ali reprezentativnih sindikatov, čeprav bi jih v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino lahko. Razvoj nevladnega sektorja mora biti ena od prioritet naše države, ne pa njegovo siromašenje z ukinitvijo stabilnega vira financiranja. V SMC smo seveda predlagali črtanje tega škodljivega člena in ta amandma je bil sprejet.   Zelo dinamično razpravo na delovnem telesu smo imeli tudi v zvezi z ukrepom, s katerim bi lahko ob izpolnitvi pogojev za starostno upokojitev posameznikom prenehalo delovno razmerje in bi se na tak način upokojili. Ta ukrep odpira številna vprašanja in dileme in pri tem smo v SMC opozorili na različne vidike takšnega upokojevanja, tudi na ta, da se na tak način v bistvu ne sproščajo delovna mesta izključno za mlade, temveč so ta na voljo vsem, ki na trgu dela iščejo zaposlitev. Treba pa je tudi vedeti, da smo ena od držav z zelo nizko delovno aktivnostjo starejših, katero bi morali v prihodnje spodbujati.   V Poslanski skupini Stranke modernega centra bomo predlog zakona podprli. Predvsem vam pa želimo mirne praznike in vse dobro.

Hvala lepa.   Stališče Poslanske skupine Levica bo predstavil Miha Kordiš.   Izvolite.

Tokratni PKP je že sedmi pokaži kaj znaš za Vlado SDS. In še sedmič Janez Janša ne zna. Takoj, ko v igri niso provizije za prijatelje ali ukinjene demokracije podaljšek Viktorja Orbana pogrne na celi črti. Posledice so več kot 2 tisoč mrtvih, številka ena tragične statistike v svetu, socialna stiska za ljudi in popolnoma nepismeni zakoni. PKP-7 se sprejema komaj mesec dni za prejšnjim paketom. Nesposobnost, neučinkovitost in odsotnost načrtovanja so v oči bijoče. Zakonodajno-pravna služba ga je raztrgala na kar 50 straneh in za ilustracijo teh dveh levih rok vlade, ki jih opisujem, v PKP-7, ki se sprejema danes je med drugimi odprtje trgovin na dve nedelji. Ne, ne govorim o prihajajočih nedeljah. Ena izmed odprtih nedelj se je zgodila dva dni nazaj. PKP-7 je skratka enako shizofren kot vladni odloki, po katerih je enkrat nekaj odprto, spet drugič ne. Veljajo izjeme, razen ko ne. Ukrepi se prilagajo apetitom vlade po oblasti in prijateljem okoli nje. Kazni pa dobivajo nič hude sluteče družine z rogljički in dostavljavci hrane, ki malicajo burek. Ne le položnice, po novem bodo pomoč izgubili vsi, ki se norosti skrajne desnice postavijo po robu. Če ne boš ubogal Janeza boš Zlatko, če ne boš ubogal boš lačen. Natančno to je bilo zapisano na včerajšnji seji odbora v zakon, s tem, ko solidarnostna pomoč iz PKP paketov kar naenkrat ni več pomoč in ni več solidarnostna, ampak je povezana s tem, da njen prejemnik ni kršil tega ali onega vladnega odloka. Seveda ne gre za ukrep proti epidemije. Teh je bilo v zadnjih osem mesecev bore malo v primerjavi s tistimi, s katerimi si vlada Janeza Janše želi podrediti državo. Gre za poskus teroriziranja družbe, ker se edino s stopnjevanjem represije vlada Janeza Janše še lahko oklepa oblasti. Industrijske cone, kjer se /nerazumljivo/ virus dejansko širi pa med tem ostajajo nedotaknjene. Dobički kapitala se pač morajo obračati, pa četudi običajen delavec crkne zaradi epidemije ali zaradi socialne stiske. To je navsezadnje vladi Janeza Janše vseeno. Ljudstvo naj se znajde kot ve in zna že sedmič. In v PKP-7 so kratko tako spet potegnili najemniki, ki najemnine ne zmorejo plačati. Nekateri delavci invalidi, tisti, ki delajo za polovični delovni čas bodo ostali brez solidarnostnega dodatka. Zakreditiram gospodinjstvom so bili resda že nekaj mesecev nazaj         (Nadaljevanje) zamrznjeni krediti oziroma jim je bila ta dana možnost, a bankam je bila še vedno prepuščena opcija, da nadalje zaračunavajo obresti. Delavci študenti, ki se preživljajo s študentskim delom, bodo še naprej brez primerne pomoči, preživijo naj z borimi 150 evri, čeprav imamo tukaj študente iz bogatih družin, ki teh 150 evrov ne potrebujejo in imamo delavsko večino študentov, ki se upirajo na študentsko delo, da sploh lahko preživijo in si s temi 150 evri nimajo kaj pomagati. Klofuta ni prihranjena niti zaposlenim v zdravstvu in v domovih starejših. Namesto 65 % dodatka za težaško in nevarno delo v epidemiji, PKP 7 pa povišica s kolektivno pogodbo reže za več kot polovico za vse podorno osebje. Vse navedene skupine socialisti rešujemo z amandmaji kjer in kakor jih lahko, nekaj v tem PKP, nekaj tudi že v preteklih PKP-jih, zelo očitno pa je, da jih / nerazumljivo/ Vlada noče in jih ne bo. Namesto zanje je našla denar za klerike, korporacije Rimskokatoliške cerkve, ki se nadejajo za 700 evrov temeljnega dohodka iz našega skupnega proračuna, ki ga napajajo davki. In ta UTD za kler se napaja kar iz kulturnega budžeta, ki je že tako na psu. Vlada je našla tudi energijo za napad na nevladnike in prisilno upokojevanje za starejše delavce. Denar za režimske parazite epidemije za vse ostale, to je Vlada skrajne desnice. In v Levici bomo zato glasovali proti PKP 7. Smo pa priložili kopico amandmajev s katerimi poskušamo zašiti luknje, vsaj nekatere, vsaj tiste najbolj pereče, vseh nam zagotovo še v najboljšem primeru ne bo uspelo, ker jih je preprosto preveč. Vlada se je potrudila, da jih je v zakon navrtala kolikor se le da.   Hvala.

Hvala tudi tebi.   Stališče Poslanske skupine Nova Slovenija – krščanski demokrati bo predstavil Jožef Horvat. Izvoli.

Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani gospod minister, drage kolegice in kolegi!   V duhu 30 letnice plebiscita o samostojni Sloveniji, z doživetji zgodovinsko drugačnega praznovanja božiča, med drugim najlepšega družinskega praznika, predvsem pa praznika upanja, v optimizmu nasmejanih obrazov starejših državljanov v domovih za starejše občane, ki so bili predvčerajšnjim prvi cepljeni z modernim in varnim cepivom proti bolezni COVID-19, sprejemamo sedmi zakonski paket za omilitev posledic drugega vala epidemije, finančno težkega približno 550 milijonov evrov. Kratek razmislek o zadnjih desetih mesecih, ki smo jih preživeli, ponovno pokaže na značajske značilnosti velike večine Slovenk in Slovencev, te so strpnost, solidarnost, potrpežljivost, vera, človekoljubnost. Moj poklon vsem tem. Virus lahko premagamo skupaj, vsi skupaj, posameznik nikoli. Moj poklon tudi svetovni znanosti, ki je v zelo kratkem času razvila učinkovito in varno cepivo. To je luč na koncu tunela, na koncu te teme. Cepivo na ni dovolj. Ključno je cepljenje in sicer, čim večjega števila državljank in državljanov. Šele potem bomo lahko delali projekcije kdaj preklicati epidemijo, kdaj lahko pričakujemo začetek življenja v novi normalnosti.   Gospe in gospodje! Izkušnja človeštva je, da iz nobene krize ne izideš enak kot si vanjo vstopil. Lahko si boljši ali pa slabši. Naša naloga, drage poslanke in poslanci je, da izidemo boljše. Vlada se pogosto sestaja z reprezentativnimi         organizacijami gospodarstva, pa tudi z vodstvi zdravstvenih zavodov, z enim samim namenom: da bi sprejemali čim učinkovitejše ukrepe za omilitev posledic epidemije in za omejevanje širjenja okužb. Težišče paketa predstavljajo različni instrumenti pomoči gospodarstvu. Seveda tudi prebivalkam in prebivalcem. Zadovoljni smo, da so ti instrumenti pomoči gospodarstvu naravnani po socialnemu tržnemu ekonomskemu modelu, ki ga v Novi Sloveniji vseskozi zagovarjamo. Izpostaviti pa želim tudi rešitve na področju družinske politike, na področju skrbi za otroke s posebnimi potrebami in pomoči vsem otrokom. Nekoč bomo uzakonili univerzalni otroški dodatek. Podpredsednik vlade mag. Matej Tonin je že na vladi predlagal 500 evrov pomoči novorojencem, ki so se rodili od 1. januarja letos in ki se bodo narodili vse tja do enega leta po prekinitvi epidemije. Izpostaviti želim tudi pomoč upokojencem v višini približno 67 milijonov, ta bo izplačana v začetku januarja, pomoč samozaposlenim v kulturi in tako naprej. Pomoč prostovoljnim gasilskim društvom zaradi izpada dohodka, ki so ga pridobivali s tradicionalnim nošenjem koledarjev ob božično-novoletnih praznikih.  Dovolite mi, kolegice in kolegi, da vsaj pri nekaterih amandmajih / znak za konec razprave/ in členih imamo dovolj svobode, da lahko mi povemo, kaj smo mislili z določenimi rešitvami in vas prosim tudi, da ne nasedate negativnim interpretacijam teh rešitev. Med temi je tudi upokojevanje. Ni prisilno upokojevanje, ni prisilno, to kar se govori. Ta ukrep je bil podprt s strani različnih, ne samo reprezentativnih / znak za konec razprave/ delodajalskih organizacij, tudi s strani združenj občin, ampak o tem seveda več v nadaljevanju pri razpravi o amandmajih. Seveda bo poslanska skupina Nova Slovenija – Krščanski demokrati PKP-7 podprla. Hvala lepa.

Hvala lepa.  Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.  Prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih. V razpravo dajem 1. člen ter amandma poslanske skupine SMC in amandma poslanske skupine DeSUS.  Najprej želi besedo minister, potem bomo pa dali možnost prijave. Izvolite, minister.

Ja, hvala lepa, spoštovani podpredsednik za besedo.  Zdaj v stališčih poslanskih skupin, v stališčih poslanskih skupin je bilo poudarjeno nekaj ključnih poudarkov glede ukrepov PKP-7 in zanimivo je seveda tudi eno vprašanje in sicer vprašanje predvsem glede tega, ali je to najboljši način oziroma ali je to pravi način, da pomagamo ljudem. In ali so zajeti vsi ljudje oziroma vse družbene skupine ljudi, socialne skupine ljudi s temi ukrepi. Zdaj tukaj so seveda potem nekatere poslanci in poslanke navajali, kateri ukrepi manjkajo in kateri socialne skupine manjkajo in tako naprej.  Rad bi tukaj poudaril naslednje in sicer prvič, da mi dajemo finančna sredstva ljudem, brez tega da navajamo, za kaj jih naj dejansko porabijo. Skratka, če vzamemo primer, mi dajemo, ta vlada daje ljudem dodatek za velike družine, daje dodatek študentom, daje dodatek ob rojstvu otroka. In ob tem ne rečemo, če vzamem zadnji primer,         vendar ta denar, s tem denarjem kupite otroški voziček, ampak ta denar se lahko uporabi za kar ga pač ljudje želijo uporabiti, za kar ga je nujno, da ga uporabijo ali kakorkoli že, odločitev je na ljudeh. Zaradi tega tudi niso opredeljeni ukrepi tako, da bi rekli sedaj bomo pa dali dodatni denar ljudem za prevozne stroške na primer ali pa dodaten denar za nakup takšnega ali takšnega ali drugačne blaga. Eden ukrep je bil nekoliko drugačen to so bili turistični boni izmed vseh teh ukrepov. Sedaj seveda možne so tudi druge rešitve, vendar mi menimo, da je treba ljudem prepustiti odločitev za kaj bodo ta denar uporabili. V zvezi s tem je seveda vprašanje kako se bodo ljudje glede uporabe tega denarja odločili tako ali drugače eni tako eni drugače, vendar to je njihova odločitev. Menimo, da bi bilo nespametno, da bi ljudem dajali denar za določene namene. Lahko dajemo za določene namene kot so bili na primer tako imenovani turistični boni, kjer smo želeli multiplicirati določene storitve in s tem tudi pomagati določenim dejavnostim. To je bil edini takšen ukrep, ki je bil dejanski in usmerjen v neko posebno porabo. Vsi ostali ukrepi so, da tako rečem, splošni. Nenazadnje te ukrepi, cilj teh ukrepov je, da povečujejo potrošnjo prebivalstva. Potrošnja prebivalstva je tukaj se zmanjšala in na drugi strani se je potrošnja države povečala. Tisto, kar bi še rad povedal pri teh ukrepih in to so vsi ukrepi je, da so to neposredni ukrepi, kar pomeni, da ljudje dobijo finančna sredstva dobijo denar ali so to sedaj študentje, družine, upokojenci in tako naprej. Verjamemo, da je to najučinkovitejši način. Menimo, da je na primer pojavlja se tudi ukrep saj ga bom kar jaz oziroma nekatere države so ga sprejele na primer prepolovitev stopnje davka na dodano vrednost. Ne verjamemo, da bodo, zaradi tega, če bomo prepolovili stopnjo davka na dodano vrednost oblačila za polovico cenejša polovico tega davka ali čevlje ali katerokoli drugo blago. Mislimo, da ne. Jaz osebno mislim, da ne in je bolje, da daš to pomoč neposredno ljudem in oni naj odločijo za kaj bodo ta denar dejansko porabili. Bilo je postavljeno vprašanje ali je ta namen oziroma ta način najboljši način kakorkoli že. Ja, mi menimo in tudi to nam dokazujejo nekatere analize, ki so narejene tudi v Evropi, da je takšen način najboljši in neposredno pomaga ljudem oni pa sami odločijo za kaj bodo ta denar uporabili. Podobno je ali pa podoben način, čeprav seveda ne isti je uporabljen tudi pri pomoči gospodarstvu. Mi predvsem pomagamo gospodarstvu z ukrepov, ki pomeni nadomestilo plače za delavca. Lahko se pogovarjamo o tem ali je to nadomestilo 100 odstotno, 80 odstotno, kakšno je to nadomestilo, ampak to nadomestilo enostavno zagotavlja, da bodo podjetja z zaposlenimi obstala na trgu in tukaj ni določbe, o kateri ste jo tudi nekateri predlagali, da potem pa podjetje ne bi smelo odpuščati in tako naprej. Vendar, če pogledamo zadnjih 9 mesecev lahko ugotovimo, da podjetja niso, zaradi epidemije bistveno odpuščala. Tega preskoka, da bi sedaj se izjemno povečala nezaposlenost podatki ne kažejo.         Še več, če pogledamo podatke in primerjamo med spomladanskimi meseci in jesenskimi meseci, potem vidimo, da dejansko nezaposlenost ni bistveno porasla, govorim o statističnih podatkih. Ob tem se zavedamo, da seveda statistika ni vse. Zavedamo se, da je marsikatero delovno mesto ohranjeno zaradi nadomestila za plače. Zavedamo se seveda tudi, da to ne bo moglo trajat v nedogled, da ne bo moglo trajat še zelo, zelo dolgo, vendar, imamo cepivo in cepivo je tukaj rešitev, seveda tudi, da se gospodarski procesi normalizirajo, da se finančni procesi, ekonomski procesi, normalizirajo. Toliko je seveda, bom rekel, o tem, zakaj sprejemamo takšne ukrepe in zakaj predlagamo takšne ukrepe in zakaj ne predlagamo drugačnih. Jaz sem tukaj omenil dve možnosti, ki so lahko tudi drugačni ukrepi. Nekje so lahko posebnosti. Vendar, če pogledate, ukrepi so narejeni na ta način.  Tretje, kar bi rad poudaril je, da se zavedamo napore, ki jih opravlja danes zdravstvo, napore vseh zdravstvenih delavcev, ki jih vlagajo v to, da bolnikom pomagajo in da čim bolj zajezimo virus. Zaradi tega je, glede na prejšnje stanje, glede na stanje financiranja zdravstva v preteklosti, narejen bila sprememba in sicer, da proračun zagotavlja ta denar, ne zdravstvena zavarovalnica, ampak proračun in proračun zagotavlja denar tudi za »dogradnjo«, izgradnjo, zdravstvenih kapacitet, opremo, cepiva, testiranja in tako naprej in tako naprej.  Tukaj je prišlo do premika, tudi do premika v tem, v proračunih za leto 2021 in 2022, da so sredstva iz proračuna, se povečala. V preteklih proračunih za zdravstvo pravzaprav ni bilo niti denarja, niti načrtovanega kaj bistveno veliko denarja. Sedaj se to povečuje. Ob tem, da moramo računat, da ima seveda Zdravstvena zavarovalnica Slovenije svoj vir, to je prispevek za zdravstveno zavarovanje in da se tam nabere preko 3 milijarde in pol evrov – 3 milijarde in pol evrov, letno.  Seveda, v prihodnosti, to nam kažejo vsi podatki, tako mednarodni, kot tudi podatki, ki jih sami imamo, bomo namenili za zdravstvo več tudi v odstotku bruto družbenega proizvoda. Vendar seveda, ta denar bomo namenili predvsem v modernizacijo zdravstva in v kadre. S tega zornega kota moramo seveda tudi tukaj povedat, da je ta kriza postavila na nek način tudi ogledalo nekaterih dejavnosti, ogledala predvsem v tem, da še enkrat ali pa ponovno ocenimo, kje dejansko smo. In, PKP ukrepi in ravno tako PKP7, je narejen na teh temeljih. Toliko morda o tem, ko je bilo vprašanje, ali so to, ali je to najboljši način za pomoč prebivalstvu in za pomoč gospodarstvu.  Hvala lepa.

Hvala lepa.  Zdaj, prišlo je vmes še do rahle spremembe, ker se amandmaji v nujnem postopku lahko vlagajo do začetka obravnave členov. Bom ponovno prebral in sicer, najprej imamo v obravnavi amandma k 1. in 70.b členu. Amandma Poslanske skupine SMC k 1. členu je vsebinsko povezan z amandmajem istega predlagatelja         k 70.b členu, zato bomo o obeh členih razpravljali skupaj.  V razpravo torej dajem 1. in 70.b člen in dva amandmaja poslanske skupine SMC ter amandma poslanske skupine DeSUS.  Odpiram razpravo. Je želja za prijavo? Izvolite se prijaviti. Najprej dobi besedo Elena Zavadlav Ušaj.

Hvala za besedo, predsedujoči. Prav lepo pozdravljen minister, kolegice poslanke in poslanci.  Pred nami imamo sedmi sveženj ukrepov. Čeprav bi radi v opoziciji prikazali, da imamo ponovno sveženj ukrepov, ki ne pomaga tako ne državljanom kot tudi ne gospodarstvu, bi rada na glas za vse povedala, da zavajate tiste, ki vas poslušajo. Zavajate pa zato, ker je marsikdo verjetno tudi na vas se obrnil in vas nagovoril, da je na račun ukrepov tako na področju gospodarstva kot tudi na področju sociale premagal to stisko, premagal je, da mu je podjetje preživelo krizo. In dejansko v kolikor nebi bilo ukrepov, bi marsikatero podjetje danes bilo zaprto, zaposleni bi bili pa na zavodu za zaposlovanje, kar pomeni, da bi ravno tako bremenili proračun. In ker je to dejansko sveženj, ki je največ namenil gospodarstvu, res je, da posega tudi na področje sociale, ampak v tem svežnju je velik poudarek na gospodarstvu, je njegov finančni učinek okrog 550 milijonov evrov in se dotika tistih dejavnosti, ki so v epidemiji najbolj prizadete.  Pomemben je ukrep nadomestila za fiksne stroške predvsem zaradi tega, ker se je ta težnja s strani gospodarstvenikov, ki so se obračali na Gospodarsko zbornico kot tudi na Obrtno zbornico, bila vedno večja, ker izpad, ki je bil dejansko na račun tega, kar niso mogli sami pokrivati, dejansko so se jim te stroški večali. In s tem ukrepom se približuje težnjam gospodarstvenikov, da se jim bo pomagalo kriti to, kar do zdaj sami niso uspeli.   Potem je velik pomen, je treba tudi povedati, da se daje nadomestilu za izgubo službe v času razglašene epidemije. Ker marsikdo, ki je izgubil službo, kajti nekateri kljub ukrepom so se pokazali, da nekatere dejavnosti pač ne bodo mogle nadaljevati v takem obsegu oziroma tudi ne nadaljevati s svojo dejavnostjo, ampak se bodo morali prestrukturirati, in iz tega razloga so potem zaposleni bili dani na, so izgubili službo in so bili dani pač izven delovnega razmerja. Tako, da tudi to nadomestilo pomaga prebroditi težave v gospodarstvu. Hkrati pa tudi izvajalci prevozov, katerim se je pokazalo, da bodo imeli dejansko velik izpad dohodka na račun tega, ker so v času epidemije prevozi bili ustavljeni.  Pomembno je tudi, da se poudari, da zakaj se sprejema te ukrepe tako hitro in da se je pomembno je, da se jih sprejema hitro zaradi tega, ker se odziva na spremembe glede na epidemijo, glede na število okuženih, glede na težave v gospodarstvu. In potrebno je povedati, da se v prvem paketu in vsem naslednjim paketom ni dalo predvideti tistega, kar vidimo danes, takšno sliko kakršno vidimo danes v gospodarstvu in takšno kakršno vidimo med ljudmi. Zato je pa toliko paketov, zato je tudi toliko različnih ukrepov.  Potem poudarjeno je bilo, da se v tem paketu tudi obravnava neke ukrepe za nazaj,         predvsem zaprtje trgovin. Seveda sami veste zakaj je datum 27. bil namenjen, da bodo odprte trgovine. Zavajate, da je to ukrep bil za nazaj. Ne, ukrep je bil mišljen za naprej. Ampak zaradi nastale situacije, ki ni nastala zaradi strank koalicije, ampak zaradi opozicije in zamika obravnave tega svežnja ukrepov, zato je ta datum bil noter zapisan in se tudi, se je tudi včeraj na odboru z amandmajem umaknil.  Potem navedeno je bilo, da se ni zajelo tudi v tem svežnju paketu ne vseh skupin. Omenjeni so bili popoldanski s.p.ji in osebno dopolnilno delo. Popoldanski s.p.-ji sami veste, da je to popoldanski s.p. oziroma s.p., ki je odprt z namenom, da se opravlja samo za kot dodatek k nekem, neki redni zaposlitvi, zato da si nekdo izboljša pač finančno stanje ali pa zaradi tega, ker si želi v popoldanskem času opravljati nekaj, kar mogoče v rednem delovnem času ne more. In to ni tisti dohodek, ki je nekomu prioriteten, da preživi. Zato tudi ta ukrep ne more … ukrepi, ki so se dotikali prejšnjih svežnjev pa tudi tega, ne morejo zajeti popoldanskih s.p.-jev, ker popoldanski s.p.-ji koristijo, če je kdorkoli upravičen, koristi že iz naslova rednega delovnega razmerja. Osebno dopolnilno delo pa tudi ni reden dohodek, ampak je to občasno delo. Občasno delo in sicer ne sme presegati zaslužek iz tega naslova v pol leta 3 tisoč 186 evrov. Se pravi treh povprečnih mesečnih neto plač, kar pomeni, da to tudi ni osnovni dohodek. To so večinoma sezonska dela, potem so na primer pomoč družinskim članom. Iz tega sigurno nikakor ne morete reči, da je to tisti dohodek, zaradi katerega bi nekomu ogrožali življenje.  Potem se je dejansko omenjalo, da glede na ukrepe, ki so sprejeti za družine in sicer za 500 evrov dodatka za novorojenega otroka, pa 500 … 50 evrov na enega posameznega otroka, da je to ukrep, ki je všečen in da s tem, predvsem, da ta dodatek 500 evrov za novorojenega otroka spodbuja ženske, da so stroji za rojevanje otrok. Jaz ne razumem kako lahko sploh nekdo v tej stavbi, v parlamentu reče kaj takega, kajti vsem bi nam mogel biti cilj, da podpiramo rojstva in s tem ne govorim, da je to ukrep, kateri bo … da bo zaradi tega ženske se odločale rojevati. Ampak sama sem mati in me žalosti, da kaj takega slišim tukaj noter. Vem pa kako kot mlademu staršu pride vsak evro prav, ker sami veste, da mladi ljudje imajo pač več potreb, ker si družino ustvarjajo in 500 evrov je še kako dobrodošlo. Je pa potrebno povedati, kar je bilo včeraj obrazloženo na Odboru za finance, da je teh 500 evrov dodatnih poleg tistih – na primer v Novi Gorici imamo tudi 500 evrov na novorojenega otroka, se pravi poleg tistih sredstev, ki jih tudi lokalne skupnosti namenjajo za novorojene otroke.  Nadalje bi rada povedala, da tudi upokojencev … kljub temu, da se je že pri prvi pomoči, prvem svežnju, kadar se je ta ukrep uvedlo, je bilo veliko govora, da zakaj upokojencem. Glejte, saj upokojenci so tudi prizadeta skupina in tudi njim so se stroški na račun epidemije povečali, bodisi zaradi tega, ker morajo nekoga plačati, da jim gre v trgovino oziroma, da jih odpelje k zdravniku tam, kjer pač občine nimajo prevozov. Čeprav jaz moram reči, da kar spremljam tudi v Novi Gorici, tudi po ostalih občinah, tudi v vseh okoliških občinah, na Goriškem več ali manj se uvajajo brezplačni prevozi za starejše, tako da ja,         to je dejansko ukrep, ki se je izkazal za upokojence zelo dobrodošel. Hkrati pa bi rada pozvala vse državljanke in državljane za ta ukrep, ki je bil sprejet, sicer za povečanje dela dohodnine iz 0,5 na 1 %. Mišljeno je bilo tudi, da bi se sklad ukinil, pač zaenkrat je to ostalo pri tem, da se samo dviguje procent, se pravi iz 0,5 na 1 % in bi pozvala res vse državljanke in državljane, odzovite se. To je vaša priložnost, da lahko namenite tisti nevladni organizaciji, za katero sami smatrate, da lahko in bi največ tudi naredila v vašem lokalnem okolju, da lahko nekaj več doprinesete s tem, ko ji namenite del dohodnine. Pa še dajte govoriti tiste, ki dejansko mogoče za te možnosti ne vedo in je ne poznajo. Ker škoda je, da se potem ta denar vrača v sklad in se spet deli po nekih ključih, kar menim, da to ni dobro sporočilo.   Potem nadalje bi rada še povedala, da v domovih za starejše se ne več toliko govori, ampak se ne govori, ne zaradi tega, da ne bi bili v prioriteti vlade in skrb za starejše, ampak zaradi tega, ker moramo vedeti, da domovi za starejše so bili prvi, ki so dejansko utrpeli z masovnimi okužbami Covid-19 in dejansko je več ali manj po vseh domovih že tisti bistveni največji val šel mimo. In je sedaj nam vsem skupni cilj, da se izvede v domovih cepljenje. In to je tudi prioriteta vlade in mislim, da tudi prioriteta vseh nas, da zaščitimo še tiste, ki dejansko se niso uspeli drugače zaščititi. In cepljenje je ve tem svežnju ukrepov tudi financirano iz proračuna.   Povedala bi tudi glede upokojevanja, kateri je tolikokrat bil včeraj kot ukrep omenjen v razpravi, in sicer res jen, ne gre za prisilno upokojevanje. Sami veste kakšno je stanje, ne bom rekla v gospodarstvu, ker v gospodarstvu več ali manj potekajo dogovori med zaposlenim in delodajalcem in se usklajujejo. Večji problem je v javnem sektorju, predvsem zaradi tega, ker je veliko zaposlitev takih, ki bi jih bilo mogoče za pregledati in se odločiti ali so sploh še smotrne ali bi se lahko tudi na drugačen način delo opravljalo. In zato s tega vidika je ta ukrep bil v redu. Ne gre pa za prisilno upokojevanje, ker kadar bi zaposleni dosegel pogoje za upokojitev je dejansko bilo predvideno, da se skupaj z delodajalcem usede in se delodajalec z njim pogovori ali je njegova zaposlite še za organ oziroma za organizacijo potrebna.   Jaz bi se na koncu samo še rada zahvalila vsem, ki so sodelovali pri pripravi tega zadnjega svežnja ukrepov in nagovarjam vse skupaj, dajmo strniti moči. Kajti, vidimo kako smo dejansko majhni in nemočni kadar se samo malo zatrese zemlja, kaj šele kadar pride taka epidemija, kakršna nas je zajela v tem letošnjem letu. Zato hvala vladi in vsem, ki ste se v zadnjem času potrudili, da smo državljani in državljanke, pa tudi gospodarstvo, čim manj utrpeli te posledice epidemije in vse skupaj pa pozivam, da ta sveženj ukrepov podpremo. Hvala lepa.

Hvala lepa.   Postopkovno Matjaž Han.   Izvolite.

Hvala lepa, podpredsednik. Samo bi se navezal na zadnje stavke poslanke.         Eno uro nazaj se je ta dvorana zelo zelo stresla. Videli smo kje je najhujše v Petrinji na Hrvaškem celo življenjske tragedije se tam dogajajo. Jaz predlagam, da mogoče pa mi danes pokažemo, se pogovarjamo samo o amandmajih pustimo žolčne razprave danes na miru. Sprejmemo zakon, kakršen pač je ali ga zavrnemo in raje probajmo z časom pa mogoče tudi s kakšnim denarjem pomagati ljudem, ki so res v hudi stiski, ker nič nam ne bo pomagalo žolčne razprave o tistem kdo ima prav in kateri ima manj prav, ker ko se ti življenje obrne tako kot se je sedaj Hrvatom mislim, da je zelo dobro, zato predlagam, da res govorimo samo, čeprav vem, da je možno govoriti o vseh, o amandmajih skrajšajmo to razpravo pa bolje, da na nekakšen drugačen način pomagamo ljudem samo 100 kilometrov od nas, ki ne vedo kako bodo preživeli dan.   Hvala lepa.

Hvala lepa.   To, kar ste predlagal je tudi poslovniška določba, ni to bi rekel nič posebnega. Predlagam pač, da se ta predlog upošteva in tudi poslovnik in da opravimo razpravo o tistem, kar je predmet razprave.   Naslednji dobi besedo Igor Peček.   Izvolite.

Hvala lepa, gospod podpredsednik.   Spoštovane kolegice, kolegi, spoštovani gospod minister!  Tudi sam bom podobno kot kolegica vsaj na začetku razpravljal bolj na splošno bom pa poskušal biti čim bolj konsistenten in se dotakniti res tistih najbolj ključnih stvari v zakonu. Govorimo že o sedem protikoronskem paketu tretjem paketu v zadnjih dveh mesecih. Dejstvo je, da se paketi med seboj prepletajo, dopolnjujejo, zato so marsikje nejasni, nerazumljivi predvsem tistim, ki jih izvajajo in razlagajo še bolj pa tistim, ki jasne in smiselne ukrepe, ki izhajajo iz zakonskih določb najbolj potrebujejo. Tukaj se enostavno ne more znebiti občutka, da se ukrepe pripravlja brez prave analize in najprej analiza vzrokov, potem pa tudi še bolj pomembne analize posledic, ki jih določen ukrep prinese. Po mojem vedenju je način komuniciranja oziroma sporočanje uvedb ali sprememb določenih ukrepov zelo pomemben dejavnik. Ni samo posredovanje informacij sploh, če te informacije sporočamo preko Twitterja, ko ljudem na kratko sporočiš kaj smejo oziroma kaj morajo upoštevati pri tem pa se dogaja še, da vladni predstavniki posredujejo različne informacije. Posledica je, da so ljudje enostavno zmedeni in zaradi nekonsistentnega posredovanja informacij niti ne vedo točno kaj smejo in kaj ne. Komunikacija je povratna zanka, kjer morata sodelovati oba tisti, ki informacijo posreduje in tisti, ki jo sprejme in če temu ni tako je, potem vprašanje na primer ali je prehod iz ene občine v drugo s pojasnilom izvajanja športne aktivnosti povsem na mestu medtem, ko pa tega ne moremo reči za odgovor. Ta ni sam po sebi umeven in ne izhaja iz posredovane informacije. Rad bi se dotaknil samo zadnjega primera, ki je povezan z zaprtjem smučišč pri tem beseda nepremišljenost postane zelo blaga za nekoga, ki se je za takšen ukrep odločil. Tukaj žal brez kančka sarkazma ne morem, zakaj? Najprej se spišejo zelo strogi pogoji, pod katerim naj bi na primer smučišča obratovala, upravljalci žičniških naprav naredijo vse za to, da te pogoje izpolnijo, potem pa se čez noč brez pravih argumentov sprejme ukrep, da smučišča ne smejo obratovati zato, ker je nevarnost oziroma tveganje za prenos okužb preveliko. Toliko o skrbi za gospodarstvo. Da ne bom napačno razumljen absolutno sem mnenja, da je potrebno določene oziroma vse določbe         (Nadaljevanje) spoštovati, še posebej takrat, kadar je ogroženo naše zdravje. Ampak že samo način oziroma čas vložitve novega člena o sankcijah za kršitve, izkazuje uveljavljanje moči vladajočega nad vsemi, ki nejasnih ukrepov bodisi niso razumeli ali jih v določenem trenutku niso upoštevali, ker jih niso poznali, ali pa jih morda res niso upoštevali zaradi neke čustvene reakcije, zdaj pa želimo tem ljudem, subjektom, dodati še dodatno sankcijo in to na nedopusten način z retroaktivnim kaznovalnim ukrepom. Že včeraj na odboru sem povedal podobno, ampak spoštovani predlagatelji, rad bi vas še enkrat spomnil, da je prepoved povratne veljave predpisov v našem pravnem sitemu uzakonjena ravno z namenom, da tako državljanom kot gospodarskim subjektom zagotavlja pravno varnost in pa tudi predvidljivost zato, da se znamo obnašati. In če sem prej govoril o pomenu komunikacije ter o tem, da je ključ do tega, da bodo državljani spoštovali vse ukrepe, ki jih Vlada predpisuje, ravno predvidljivo okolje, potem lahko z vso odgovornostjo rečem, da če se bo danes ta določba oziroma, če se bo danes ta ukrep s povračilno sankcijo, z retroaktivnostjo sprejel, s tem boste Vlada, spodkopali svojo lastno legitimnost. Bolj jasno kot tako, da predpisi lahko sankcionirajo pravne razmerja samo za naprej in nikakor ne tistih pravnih razmerjih, ki so nastala pred sprejemom nekega predpisa ali zakonskega določila, enostavno ne znam povedati. To je temelj oziroma minimum na katerem sloni naš pravni red, in če tega ta koalicija ne razume in ne priznava, potem je to še ena velika zaušnica vsem nam, predvsem vsem našim državljanom. In če grem še nekoliko dlje, s predlaganim / nerazumljivo/ želite odvzeti upravičenost do pomoči iz protikoronskih zakonov vsakomur, ki bi mu bila izrečena globa zaradi kršitve vladnega odloka. Se pravi, staršema in otrokoma, ki so jedli rogljiček na ulici, ste predpisali najprej kazen, zdaj pa jim boste odvzeli še na primer socialno pomoč. To navajam samo kot prispodobo k določilu oziroma posledici, ki bo nastala s tem določilom, če ga boste uvedli.   V sodobni družbi se po mojem mnenju ukrepi uvajajo na način, da jih ljudje predvsem, spoštujemo, ne pa da jih spoštujemo oziroma da se jih bojimo oziroma, da so uvedeni z izkazovanjem nadvlade in pa moči, spoštuje in upošteva pa se jih zaradi strahu. Oceno posledic, ki jih določeni ukrepi prinesejo gospodarskim subjektom in družbi kot celoti, je nujno potrebno preveriti tudi s tistimi najbolj prizadetimi.   Gospod minister! Včeraj ste povedal, da ste se pogovarjali z vsemi, ampak poglejte, menim, da tudi pri tem sedmem paketu ni bilo pravega dialoga. Pripomb Zakonodajno-pravne službe je preveč, spisane so na 50. straneh. Jasno so povedali, da je predlog zakona nejasen in nekonsistenten, komentarji in predlogi Obrtno-podjetniške zbornice na več kot desetih straneh predlagajo skoraj 20 dopolnil, kar zopet kaže na neko nepripravljenost, predvsem pa neupoštevanje predlogov.   Likvidnostna situacija v mikro, malih in pa srednjih podjetjih, zlasti v storitveni dejavnosti je po mojem mnenju katastrofalno. Po podatkih Zavoda za zaposlovanje se je do konca novembra število brezposelnih v gostinstvu in turizmu povečalo na 11 tisoč 300 pa še nekaj. Od tega jih 7 tisoč 585 predstavlja segment gostinstva in od 40 tisoč kolikor je zaposlenih v segmentu gostinstva, jih je večina na čakanju. Nekateri sicer za preživetje iščejo možnosti z dostavo hrane, vendar je to daleč od tega, da bi na ta način preživeli, saj to ne zadošča niti za pokrivanje stroškov, ker se struktura stroškov v tem primeru pri poslovanju podjetij bistveno spremeni.  Zato smo v Listi Marjana Šarca tudi predlagali relativno enostaven in učinkovit amandma, da se jim povrne 80 % prihodkov, v primerjanju s prometom v enakem obdobju, kot so ga imeli lani in to brez pogojevanja dodelitve pomoči za izgubo ali davčnim dolgom, ker večina teh subjektov je že nekaj časa v izgubi. Dosedanji ukrepi za blaženje težke likvidnostne situacije po mojem mnenju niso zaživeli tako, kot pravite vi, v Vladi, zato, ker so bile predlagane rešitve premalo učinkovite in pa neustrezne. Če samo čez palec seštejemo predvidene finančne posledice šestih paketov, bi to znašalo nekje 5,8, 5,9 milijarde evrov, temu dodamo še 2 milijardi iz likvidnostne sheme in teh novih 550 milijonov iz PKP7, vas, minister, bi pa prosil, na koncu, da nam pa poveste, koliko od tega denarja pa je bilo res porabljeno do tega dneva?  Hvala lepa, gospod podpredsednik.

Hvala lepa.  Za besedo je zaprosil minister, mag. Andrej Šircelj.  Izvolite.

Hvala lepa, spoštovani podpredsednik.  Zdaj, še nekaj vprašanj se je tukaj pojavilo zdaj in na katera bi rad odgovoril, bom rekel, kar na začetku te razprave. Prvo vprašanje je, s kom smo komuniciral in kako smo komuniciral. Včeraj sem povedal, danes ponavljam, komu, glede PKP7 ukrepov, je bilo usklajevanje in sicer tridnevno v okviru Ekonomsko-socialnega sveta. To je bilo pred 14. dnevi, mislim, sobota, nedelja, ponedeljek, cele dneve, so različne skupine usklajevale člene s posameznih področij. Na primer, s področja zdravstva ena skupina, delovnih razmerij, delovne zakonodaje, druga, financ in kreditiranja, tretja, in tako naprej.  V okviru Ekonomsko-socialnega sveta delujejo sindikati, delodajalci in Vlada. Tako da, s tega zornega kota, jaz mislim, da to usklajevanje je bilo izredno koristno in potem je bila še seja Ekonomsko-socialnega sveta. Se pravi, to je skupaj 4 dni. Zdaj, jaz govorim o dneh, vsaj, jaz lahko govorim vsaj za tisto, soboto, nedeljo, ponedeljek, lahko povem, od desetih zjutraj ali od devetih zjutraj, do večera ali do popoldneva. To ni bilo 2 ali 3 ure. Lahko govorimo 8, 6, 8, 10 urno usklajevanje.  Tako da, s tega zornega kota so doseženi pri PKP7 standardi, ki jih zahtevajo tovrstni ukrepi, tudi standardi demokratičnosti in v okviru tega smo seveda tudi vključil določene predloge, ki so bili oblikovani na Ekonomsko-socialnem svetu oziroma v okviru Ekonomsko-socialnega sveta. Določenih pa ne, tako da, s tega zornega kota, moram seveda povedat. To ne pomeni, da če se pogajamo, da bodo avtomatično, bom rekel, sprejeti vsi predlogi. To nekateri morda tukaj mislite, da… In Obrtna zbornica je tudi del Ekonomsko-socialnega sveta, Gospodarska zbornica ravno tako, številni sindikati.  Tako da, še glede predloga o tem, ali recimo podjetjem dat enostavno denar v višini 80, 90, 70 odstotkov njihovega prihodka in to vezat na nič. Jaz se tukaj sprašujem, ali bomo mi zadržal s tem delovna mesta?        Podjetje je ena pravna oseba, je en pravni subjekt, na drugi strani imamo delavce, so drugi. Ali bomo zadržali delovna mesta? Jaz mislim, da s tem ko podjetjem dajemo denar za nadomestilo plač, zadržimo delovna mesta. Verjamem pa, da seveda obstajajo tudi druga, zaradi tega sem že na začetku tudi povedal na to vprašanje, lahko tudi retorično, ali so ti ukrepi najboljši. Jaz sem razložil, bom rekel, če želite celo filozofijo ali pa strategijo teh ukrepov. Nam gre za delovna mesta. In če plačamo nadomestilo za plačo podjetju, seveda lahko s tem smo bolj blizu zadržanja delovnega mesta, kot če podjetju, nekomu, ki ima recimo veliko prometa na storitvene dejavnosti, recimo svetovalne storitve in malo zaposlenih. Ali bomo zadržali delovna mesta? Podjetje, ki ima veliko prometa, pa na primer ta promet dosega, je dosegalo v preteklosti na primer s študentskim delom. Kako bomo potem to gledali?   Tako da s tega zornega kota se strinjam, je veliko idej. Mi menimo, da smo s tem dosegli cilje, ki so bili postavljeni, zato da gospodarstvo in prebivalstvo pride iz te krize s čim manjšimi negativnostmi, s čim manjšo škodo, ki jo ta epidemija na gospodarskem, ekonomskem, socialnem, finančnem področju dejansko povzroča sama po sebi.

Hvala lepa.   Besedo ima Janja Sluga. Izvolite.   Replika Igor Peček, izvolite.

Hvala lepa še enkrat, gospod podpredsednik. Saj bo čisto kratka replika.   Mogoče se nisva razumela, gospod minister, jaz sem poudarjal predvsem likvidnostno situacijo v storitveni dejavnosti. Ne poznam storitvenega podjetja, ki ima veliko prometa in pa malo zaposlenih. Vi ste odgovarjali na splošno, jaz sem se pa želel dotakniti samo tega dela. V posameznih storitvenih dejavnostih stroški dela znašajo tudi do 80 %. Marže, s katerimi pa delajo, pa tudi v sektorju gostinstva niso povsod enake. Daleč od tega. Nekje so malo večje, nekje pa govorimo o parih procentih. Ne samo v gostinstvu, v storitvah nasploh. In to je bilo moje vprašanje. In jaz sem absolutno prepričan, da situacija je slaba, likvidnostna situacija je slaba. Samo gostince, če vzamem, se zadolžujejo, ker, tisti, ki se lahko, lastne prihranke pa so že porabili.   Hvala lepa.

Hvala lepa.   Besedo dajem ponovno ministru. Izvolite.

Ja, hvala lepa, zelo na kratko.   Spoštovani poslanec Peček, vi ste omenili 80 % prihodkov, da se da podjetju in da vi to že stalno predlagate oziroma vaša stranka, zato sem na to odgovoril, ker to se mi zdi pač eden izmed teh ukrepov, ki ga dejansko, bom rekel, tudi ponavljate, zato sem rekel.   Glede storitev gostinstva, turizma in tako naprej, v PKP7 so vključeni posebni ukrepi za kreditiranje, za kredite tem dejavnostim. Posebni ukrepi, preko skladov bodo dobili kredit in preko SID banke. Posebej za njih. Poglejte si člene zakona, ker dejansko za njih so, v členu zakona piše, za mala, srednja, mikro podjetja posebni krediti.   In druga zadeva, ker če govorite na splošno o likvidnosti podjetij, potem, tudi po podatkih Banke Slovenije likvidnostna situacija na področju gospodarstva dobra. To seveda ne pomeni, da je dobra tudi pri teh dejavnostih, ki sem jih prej omenil, za katere pa predlagamo tukaj posebne rešitve.

Hvala lepa.   Besedo ima Janja Sluga.   Izvolite.

Hvala za besedo.   Najprej, da se pomudim pri amandmaju SMC-ja k 1. členu. Včeraj je na         pristojnemu odboru bil izglasovan amandma k 27. členu, ki je govoril o skladu nevladnih organizacij. In posledično seveda je bilo treba popraviti tudi besedilo 1. člena, zaradi tega, ker je to črtanje sklada šlo ven in se torej ta zakon več ne nanaša na Zakon o nevladnih organizacijah in je očitno bilo to pri nekaterih, ki so glasovali v drugo smer, spregledano. Torej zelo apeliram zdaj na vas, da še enkrat to pogledate in da uredimo v bistvu nomotehniko tega zakona, kjer zdaj v 1. členu je potrebno popraviti in prečrtati ven Zakon o nevladnih organizacijah.  Skladno s tem, kar smo pa v SMC vložili danes, pa še dodatno popravljamo 1. člen, kjer pa zraven navajamo Zakon o Slovenski tiskovni agenciji, ki ga je treba še zdaj naknadno umestiti v samo vsebino tega 1. člena.  Pa da grem lepo po vrsti, da se res držim samo vsebine tega, kar je zdaj na mizi, torej vsebine amandmajev, kot je bilo že danes povedano. Bi se rada najprej dotaknila seveda 10. člena. 10. člen govori o kritju fiksnih stroškov zaradi epidemije, govori o nekih merilih in tako naprej. Ampak tisto, kar je za SMC tukaj problematično ali pa bom rekla sporno je, da se je včeraj z amandmajem noter dodala vsebina, ki je povezana tudi z vsebino 89.a člena. Mi danes vlagamo dva amandmaja; eden je, da se črta 89.a člen v celoti in drugi, da se črta prvi odstavek 10. člena, ki tudi govori o tem, da kršiteljem odlokov o ukrepih ne pripada pomoč po zakonih PKP. Za nas je ta retroaktiven poseg v neke pridobljene pravice in neko pogojevanje z nekaznovanjem seveda sporen. Ne samo z vidika, da ne moremo vseh tlačiti v isti koš, tudi s tega vidika, da mogoče ja, če govorimo o tem najbolj razvpitem primeru, ki je bil prisoten v medijih, ko je resnično šlo za neko načrtno kljubovanje, nasprotovanje ali pa neupoštevanjem vladnih ukrepov, bi se mogoče celo lahko v nekem trenutku strinjali, da ali je pravično, da se takemu podjetju, ki postavlja v nek neenakopraven položaj sebe, pa vse tiste, ki se ukvarjajo s temi dejavnostmi, tudi na nek način kaznujemo.   Vendarle pa menimo v SMC, da seveda to ni pravi pristop. Ne gre vse metati v isti koš, ne gre tega uvajati za nazaj in takšno besedilo, kot ga zdaj določa 89.a in pa prvi odstavek 10. člena bi pomenilo dobesedno delati nabor tistih subjektov, ki pač nekomu niso pogodu in jih seveda kaznovati. V SMC se seveda s tem ne moremo strinjati, zato z našimi amandmaji predlagamo, da se ta vsebina iz zakona črta.   Potem, če grem naprej k 18. členu, ki govori o rahljanju pogojev, ki jih mora izpolnjevati odgovorni nosilec zdravstvene dejavnosti, ki je pač po veljavni zakonodaji moral imeti do zdaj 3 leta delovnih izkušenj za delo na primarni ravni in 5 let za sekundarno in terciarno raven, kjer se zdaj predlaga, da se črta ta pogoj. Mi seveda razumemo, da trenutna epidemija pomeni tudi veliko pomanjkanje kadra, veliko obremenjenost in tako dalje. Vsekakor pa takšne ukrepe ne gre sprejemati trajno, ampak lahko pristanemo seveda na to, da se jih umesti v ta paket v povezavi s samo epidemijo in jih seveda potem tudi opredelimo kot začasne ukrepe. Tako da so zdaj – ta konkreten člen pretvarja         v začasen člen in gre v 72.a člen tega zakona, tako kot smo, tako kot smo se tudi nekako uskladili, v SMC smo najprej seveda predlagali, da bi se ta člen črtal, vendarle pa, glede na vse informacije s terena in glede na potrebo po kadrih, lahko pristanemo na to, da je takšen ukrep pač začasne narave, povezan z epidemijo. Enako velja tudi za 19. člen, ki govori o izjemah, o tem, kdo lahko samostojno opravlja zdravstveno dejavnost, tudi ta se zdaj predlaga kot začasen ukrep, ponovno pravim, to je za nas sprejemljivo in se premešča v tisto poglavje o začasnih ukrepih v nov 72.b člen.  SMC pozdravljamo tudi vsebino 25. člena zakona, ki ga imamo na mizi, zakaj, zato ker smo sami ves čas opozarjali že od prvega paketa, da, da je potrebno tudi avdiovizualnim, književnim in glasbenim ustvarjalcem pomagati in smo predlagali točno to vsebino, ki je zdaj pa končno na naše veselje zajeta v tem 25. členu in govori o 25 % zneska vseh zbranih avtorskih honorarjev, ki se lahko kot izredna pomoč, jih lahko kolektivne organizacije izplačajo svojim članom.  Potem sem 27. člen že omenila in sem vesela, da je bilo izglasovano, da se seveda ukinitev sklada NVO briše iz vsebine tega zakona in prehajam na 28. in 29. člen, o katerem je tekla kar burna razprava in smo se tudi v SMC, bom rekla, kar zelo podrobno s tem ukvarjali. Dobili smo, tako kot verjetno tudi vi vsi, številne pobude s strani gospodarstva, s strani gospodarske zbornice, obrtne zbornice in tako naprej, kjer pač izpostavljajo potrebo po vseeno nekih ukrepih, ki bi jim v trenutni epidemiji …

Kolegica, bi morda pustili razpravo o členih potem za nadaljevanje, ker do tam še pridemo.

Predsedujoči …

Lepo bi prosil, no, zdaj pobuda je bila, Han je dal pobudo, / nerazumljivo/.

Tako kot je v navadi, se pri 1. členu razpravlja o celotni vsebini.

No, poslovnik je jasen, navade so pa druga stvar.

Jaz se v nadaljevanju ne nameravam ponovno javljati in bom svojo razpravo skoncentrirala zdaj na ta del in bom zdaj na kratko preletela vse skozi.

Dobro, samo da vas opozorim, poslovnik je jasen, navade so pa navade, ne, tudi nekaj drugega.

Jaz, jaz se bom držala, tako kot se vsi, ne vem, zakaj bi za ene to veljalo, za druge pač ne.  Nadaljujem pri 28. in 29. členu. Kot sem rekla, dobili smo številne pobude s strani gospodarstva, se pa seveda pridružujemo tudi nekaterim mnenjem, ki so bila izrečena včeraj na odboru, ko se pogovarjamo predvsem o zdravstvenem in medicinskem osebju. Zato smo vložili vse napore v to, da najdemo neko srednjo pot, torej tisto, kar je za nas v SMC sporno je predvsem to, da je, da sta ukrepa v 28. in 29. členu trajne narave, kar pomeni, da, tako kot že ves čas govorimo, tisto, kar je v PKP mora biti povezano z epidemijo in mora imeti tudi čas trajanja omejen na čas, ko je epidemija, ali pa ustrezno obdobje tudi po koncu epidemije, kolikor je seveda to smiselno. Našli smo rešitev, ki nekako, ki nekako daje zagotovilo tudi delavcu, ki ga ne pusti, tako kot smo se včeraj pogovarjali, nekje vmes, v nekem, v nekem nesigurnem položaju, ko ne ve, kaj ga čaka, zato predlagamo amandma k 28. členu in sicer na naslednji način, da se pogovarjamo o zaposlenem, ki je dopolnil 40 let delovne dobe in 65, ne 60, pač pa 65 let starosti, ko ta zaposleni ta dva pogoja oba izpolni, uvajamo seveda obvestilo Spiza delodajalcu, da sta ta pogoja izpolnjena in potem imata delodajalec in zaposleni dva meseca časa, da se dogovorita        ali bo delavec z delom nadaljeval, potem pa imate možnost, da skleneta seveda naprej delovno razmerje za eno leto in tako trikrat. Posebej je potrebno seveda poudariti, da smo iskali način kako zagotoviti to socialno varnost tako za delavca kot omogočiti delodajalcu, da vendarle ima neki vpliv na to ali bo delavec z delom nadaljeval ali ne. To je eden vidik. Drugi vidik z zvišanjem starosti iz 60 na 65 let sledimo ciljem, ki smo jih v preteklosti vsi skupaj že želeli zasledovati to je pa povečevanje stopnje zaposlenosti med starejšim prebivalstvom, ki vemo vsi tudi po statistikah in kazalnikih, na katere nas opozarja tudi OECD smo seveda po stopnji zaposlenosti med starejšo populacijo na repu. Iz tega vidika tudi neko socialno varnost zagotavlja tem starejšim osebam, da seveda imajo in se jim omogoči nadaljevanje dela tudi po izpolnjevanju teh pogojev. Amandma je zastavljen na način, da mora delodajalec pred prenehanjem pisno obvestiti delavca o prenehanju delovnega razmerja in sicer s sklepom predlaga se tudi, da mu pripada odpravnina, potem pa kot rečeno zaposlenemu delovno razmerje ne preneha, če se dogovorita za nadaljevanje, ki ga je možno podaljšati kot sem rekla trikrat. Mi menimo, da je predvsem ta dvig starosti iz 60 let na 65 let bistvenega pomena, zaradi tega, ker govorimo tudi še vedno o delavcih, ki vendarle posedujejo neke določene izkušnje, ki te izkušnje lahko prenašajo na mlajše, ki so tudi z vidika delovnega procesa v samem podjetju ali pa javnem zavodu ali kjerkoli že hočete izjemno dragoceni in iz tega vidika se nam zdi takšna rešitev ustreznejša predvsem pa – poudarjam še enkrat – gre za začasen ukrep, ki je sedaj po tem besedilu, ki smo ga vložili vezan na stopnjo nezaposlenosti in sicer se veže na to, da se ukrep, njegova veljavnost veže na leto, ki sledi letu, ko bo brezposelnost na ravni 2019. Razlogi so kot sem rekla tudi povezani s covidom. Covid definitivno je vplival na stanje na trgu dela in na samo vzdržnost javnih financ. Podatki kažejo, da se je v prvih desetih mesecih letošnjega leta pri Zavodu za zaposlovanje na novo prijavilo 36,7 odstotka več brezposelnih kot v enakem obdobju lanskega leta in do vključno 10. novembra je zavod prejel vloge za delno subvencioniranje polnega delovnega časa za 59 tisoč 827 zaposlenih. Od začetka epidemije pa do novembra pa je bilo za več kot 250 tisoč oseb uveljavljeno povračilo nadomestila za čas čakanja na delo. Torej intervencija države na trgu dela razkriva, da ima ta ogromen vpliv, da tudi kriza ima ogromen vpliv in da vse to seveda skupaj izrazito vpliva na povečanje števila brezposelnih in da kljub vsem ukrepom, ki smo jih do sedaj uvedli se je brezposelnost povečala zlasti med mladimi, zato menimo, da je vendarle treba najti neko srednjo pot, neke stvari omogočiti tako enim kot drugim hkrati pa s tem ukrepom zagotavljati neko sigurnost neko sigurno situacijo, predvidljivo situacijo predvsem, na katero se bosta lahko zanesla tako delavec kot tudi delodajalec, zato vas seveda še enkrat pozivam, da naštudirate to besedilo, ki sem ga sedaj na kratko predstavila in da mogoče razmislite o tem, da bi bilo takšno zadevo, vendarle smiselno podpreti.   Potem, če še na hitro preletim v nadaljevanju bi se navzela na 40. člen, ki govori na dodatek za neposredno delo s covid pacienti oziroma         (Nadaljevanje) uporabniki, ki je tudi predlog SMC in sicer za tehnično osebje tudi zajema, ki niso zaposlene v zavodu, torej na primer čistilke, ki opravljajo delo preko čistilnega servisa in v 88. členu tudi plačna skupina J, kjer so zaposleni tisti iz plačne skupine J za katere vemo vsi skupaj, da imajo že tako ali pa tako tudi relativno gledano zelo nizke plače, torej da so upravičeni do dodatka v višini 30 % urne postavke. Potem pa še 50. člen, ki se nanaša na rahljanje pogojev za opravljanje zdravstvene dejavnosti, kot sem prej že govorila za za 18. in 19. člen, ki je bil ravno tako zdaj uvrščen med začasne predloge in pa 69. in 70. člen, ki ju je seveda tudi potrebno omeniti. Zakaj? Zato, ker gre tukaj za uvrščanje NRP brez soglasja Vlade in gre torej za sprostitev sredstev za financiranje filmskih projektov o katerih smo že večkrat govorili, tudi na pristojnem parlamentarnem odboru sprejemali sklepe. V SMC smo eksplicitno večkrat zahtevali s pobudami z vprašanji, da je ta zastoj financiranja filmskih projektov potrebno odpraviti in potrebno urediti in tukaj se zdaj uvaja podlaga, da bi se ta rešitev izvedla.   Potem pa se bom navezala še na 89.a člen, sem že na kratko omenila. Kot rečeno, je za nas sporen z vidika retroaktivnosti, z vidika neenakosti z marsikaterega še drugega vidika, da se ne spuščam v podrobnosti, kako bo nekdo izbiral, kateri subjekti so tisti, ki jih bo takšna kazen, da rečem temu, doletela, zato predlagamo tudi črtanje.   Potem pa, če se navežem še zdaj na 70. člen, torej ki govori o Slovenski tiskovni agenciji. V SMC se seveda zavedamo, da Slovenska tiskovna agencija nima v tem trenutku popolnoma nobene zveze z ukrepi, ki jih sprejemamo v zakonu, ki ga imamo na mizi. Absolutno. In sprejemam tudi ta argument. Vendarle pa glede na vse kar se v zvezi s financiranjem STA dogaja, glede na ustavljeno financiranje njene dejavnosti za katero pa vsi vemo in je dokazljivo, da je STA za letošnje leto seveda opravila, smo poiskali rešitev, ki bi bila hitra, ki bi bila učinkovita in ki bi dejansko v tem trenutku že brez nadaljnjega odlaganja pomagala Slovenski tiskovni agenciji, da zagotovi neko socialno varnost za svojih 100 zaposlenih, da vendarle denar, ki ga za opravljanje javne službe po zakonu mora prejeti, tudi dobi, in da nekako rešimo ta gordijski vozel v katerega se je zadeva zapletla. Vsi vemo, da je Odbor za kulturo že na začetku decembra Vlado pozval, naj izpolni svoje zakonske dolžnosti in izplača nakazila za opravljanje javne službe in tudi nakazila za storitve po letni tržni pogodbi, ki jo ima Vlada sklenjeno z STA. Mi smo vse te sklepe podprli, vendarle pa do rešitve tega problema seveda še vedno ni prišlo. Mi menimo, da UKOM posega na način, ki je nezakonit, povzroča s tem premoženjsko škodo STA in v resnici tudi ogroža njen obstoj. In to smo opozorili že večkrat. STA je skladno s tem kar je nenazadnje rekla tudi Služba Vlade za zakonodajo, potrebno zagotoviti financiranje za opravljanje javne službe in to ne samo za leto 2020, ampak tudi za leto 2021, za katero         po mojih informacijah še ni sklenjene pogodbe za naprej. Nadzorni svet je ne glede na to že sprejel poslovni načrt za leto 2021, kar omogoča v resnici, sprejetje tega poslovnega načrta omogoča sklenitev pogodbe za nadaljnje delovanje in opravljanje javne službe STA, vendarle pa, kot rečeno, do tega ni prišlo. Mi v tem svojem amandmaju predlagamo, da se seveda neizplačani znesek nadomestila, ki je izostal v letošnjem letu, zagotovi iz državnega proračuna v sedmih dneh po uveljavitvi tega zakona. Nadalje pa seveda tudi, da se za leto 2021 ureja financiranje opravljanje javne službe skladno z zakonom o STA ne glede na to ali bo pogodba sama za opravljanje javne službe sklenjena ali pač ne, pač pa se financira skladno s tem, kar je nadzorni svet Slovenske tiskovne agencije potrdil v poslovnem načrtu za leto 2021, ki je bil sprejet po vseh pravilih skladno z zakonodajo, in skladno z zakonodajo bi se po našem predlaganem amandmaju nadalje tudi zadeva financirala.   Toliko na kratko. Hvala, podpredsednik.

Hvala lepa za to vašo obširno razpravo o amandmajskem loku k 1. in 70.b členu zakona o interventnih ukrepih.  Nadaljujemo z razpravo. Besedo ima Vojko Starović.  Izvolite.

Hvala lepa za besedo.   Kot po navadi ob teh ukrepih, ko jih sprejemamo, je treba spregovoriti tudi o gospodarjenju, o zadolževanju. Glejte, saj sem že povedal, tudi če bi bila druga vlada, bi morali se zadolžiti in neke ukrepe sprejeti za to, da ohranimo gospodarstvo v dihanju, da lahko skoči, in se s temi strinjam, da ukrepamo in pomagamo. Vendar pa mora to biti ciljno usmerjeno in začasno.   Bojim se pa glede na pripombe, da so ti ukrepi, pa kolikorkoliko je teh že PKP-jev, sedmem, so dejansko pripravljeni malo voluntersko. Glejte, ena taka majhna skupnost, taka država dvamilijonska, si ne more privoščiti menjanje ključnih kadrov vsak mesec ali pa dva meseca ali pa tri ali kaj takega. Ne gre. Imamo neke strokovnjake, zdaj jih tam več nimamo. Že to na nekaj kaže. Druga zadeva je nek, imate neko službo zakonodajno. Zakaj naša zakonodajna služba mora dati pripombe na 50-ih straneh? Torej tudi kaže na neko hitrost, nedoslednost. V glavnem uničujemo s tem naš pravni sistem.   Pa da se vrnem na gospodarjenje. Fiskalni svet priporoča, da se v protikoronski zakonodaji ne sprejema ukrepov, ki slabšajo strukturni položaj javnih financ. Dajmo se spomniti, mi smo še pred leti, ko smo sprejemali, vso to naša 30-letna zgodovina smo se kar naprej zadolževali. Razen pri prejšnji vladi je bilo nekaj vračila dolga, ker smo imeli presežek proračuna, drugače pa od začetnih let naprej smo se zadolževali, zdaj smo krepko čez 30 milijard. In o tem mi govorimo, o dologoročni vzdržnosti financ. Morali smo letno plačevati več kot 10 % obsega proračuna. Veste, kaj je to milijardo, milijardo, milijardo leto za letom plačevali, kaj bi lahko vse s temi milijardami naredili? Torej ne prenaglimo se, ne iti predaleč.   Pri tem pa Fiskalni svet posebej izpostavlja tveganje zaradi demografske slike, ki jo imamo v Sloveniji. In tu v tem predlogu paketa PKP7 tudi vsebuje ukrep, o katerem je moja predhodna govornica veliko govorila, tudi določijo možnosti poenostavljenega prenehanja         pogodbe o zaposlitvi oseb, ki so izpolnile pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Ob tem Fiskalni svet opozarja, da je to direktno v nasprotju z zahtevo za zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti javnih financ in tudi dosedanjim težnjam za podaljševanje zaposlenosti. Zaradi podaljševanja življenjske dobe ob nespremenjeni upokojitveni starosti vemo, da se nam je podaljšala življenjska doba v Sloveniji za povprečno 10 let, v teh letih, kajne, se razkorak med prispevki in izdatki povečuje.  Zato Fiskalni svet pri uvajanju ukrepov priporoča, da upokojevanje mora nujno spremljati širša zasnovana politika. Torej dodatne politike, ki bojo omogočale dolgoročno vzdržnost javnih financ. Ena od rešitev, ki jo ponuja Fiskalni svet in jo omenja, je podaljševanje delovne aktivnosti prebivalstva – podaljševanje. To se sicer zelo hudo čuje, ampak mi smo po tem, po dolžini, ko ostajamo na delu, na dnu lestvice, skoraj, Evrope. Tako da nas tu čaka, v tej smeri je treba tudi / nerazumljivo/.  Fiskalni svet tem ukrepom tudi očita, da ni izračunov javnofinančnih posledic ukrepa. Oni računajo, da bo to stalo proračun, ta ukrep, če bi se izvajal, 35 milijonov evrov letno. Od izbruha epidemije tudi opozarjajo, da morajo biti ukrepi, s tem soočenjem, z zdravstveno in gospodarsko krizo, morajo biti, torej, usmerjeni in začasni. Torej, se je treba izogibat takim ukrepom, ki slabšajo strukturni položaj financ, opozarjam, kar je ta predlog v 28. in 29., dajmo dobro premislit – dajmo dobro premislit, ne delajmo tega.  Eden od nerazumljivih meni, popolnoma nerazumljivih ukrepov, je tudi, da Vlada želi dati mesečni temeljni dohodek v višini 700 evrov, uslužbencem RKC in to za več mesecev. Študentom, sedanjim, na čigar ramenih bo slonelo to odplačevanje teh dolgov, saj so nekateri, zapadejo tam, leta 2025, tako kot se zadolžujemo in nimajo premoženja in so ostali brez dohodkov, pa namenjamo samo enkratno pomoč v višini 150 evrov. Torej tistim, ki bojo odplačevali te dolgove, ki se zdaj zadolžujemo, dodeljujemo enkratno pomoč v višini 150 evrov, tistim, ki imajo pa v ozadju interesno organizacijo RKC, ki je največji zemljiški posestnik v državi, saj ji je država dodelila nazaj tudi fevdalna posestva, ki jim je odvzela država habsburške monarhije in še nekaj ne pozabimo, organizacije, povezane z RKC, so na samem vrhu tistih, ki so pred desetletjem izkopali 5 milijardno bančno luknjo. Prve štiri so na tej lestvici – Zvon 1, Vegrad, T2 in Zvon 2. In zopet poudarjam, za te dolgove, kot so z drugimi jih nakopali, smo plačevali več kot milijardo letno. Tega si enostavno ena taka država, kot je naša, ne bi smela privoščit.  Ob koncu mi pa dovolite, da izrazim globoko nestrinjanje z izjavo podpredsednika Vlade, da je sedaj čas za zadolževanje, saj je denar poceni. Če ga ne bomo vlagal v zadeve, ki bodo zagotavljale vrnitev tega denarja, bo treba te dolgove reprogramirati. Do zdaj jih je bilo še vedno treba, dolgove in dolgovi naraščajo in jih reprogramiramo.        Ampak, čez pet let, deset let, petnajst, dvajset let, pustimo, ne moremo samo za sebe zdaj odločati pa sebi koristi delati, bodo obresti zopet normalne, pričakujmo, da ne bo ta uplah gospodarstva trajal tolika leta. Takrat grejo obresti gor in takrat bomo morali se zopet odplačevati obresti. In to bomo zelo veliko milijarde odplačevali. Dajmo biti pri tem previdni in usmerjeni in dejansko glejmo, da če so ukrepi, so začasni samo za ta odboj gospodarstva in preživetje ljudi.   Hvala lepa.

Hvala lepa.   Za besedo je zaprosil minister, mag. Andrej Šircelj, izvolite.

Hvala lepa. / izklopljen mikrofon/

Aha, minister, prijavite se prosim.

Hvala lepa še enkrat. Spoštovani podpredsednik, glede na to, da so se odprla vprašanja glede javnih financ, glede zadolževanja, bi želel nekaj informacij podati v zvezi s tem.   Zdaj, prvo kar je. Naše javne finance so vzdržne. Drugo, so robustne. Tretje, zadolževanje je v okviru načrtovanega. Tukaj gre za povečanje zadolževanja, gre za to, da moramo seveda vse te odhodke, ki jih ima državni proračun v povezavi s kritjem epidemije in škode v povezavi s tem, treba je seveda plačati in zato se dodatno zadolžujemo. Vendar v okviru, ki ne zmanjšuje stabilnosti javnih financ. Tudi v okviru, ki zagotavlja sprotno načrtovano odplačevanje vseh obveznosti, ki jih imamo s krediti in ki jih imamo z obrestmi.   Če pogledamo seveda odstotek javnega dolga v okviru bruto družbenega proizvoda, potem moramo seveda reči, da raste. In to je bilo tudi predloženo. Vsi podatki so bili predloženi v okviru proračunskih dokumentov za leto 2021, za leto 2022, ki jih je ta spoštovani zbor sprejemal pred mesecem ali dvema. S tega zornega kota je zagotovljena popolna stabilnost javnih financ.   Tudi v odstotkih, če pogledate odstotek dolga glede na bruto družbeni proizvod, je načrtovano, da bo padel ta odstotek v letu 2021 in v letu 2022. Če pogledamo zraven primanjkljaj, bo manjši v letu 2021 in v letu 2022. In če pogledamo, kakšen dolg bo v letu 2020, takšen, kot je napovedan. Niti za desetinsko odstotka drugačen. Tako da s tega zornega kota vam zagotavljam, da so te finance, to zadolževanje pod popolnim nadzorom.   Strinjam se z vami, da seveda je vedno dobrodošla skrb za javne finance v smislu prevelike zadolžitve. Ravno tako skrb glede nekaterih odhodkov, katere ste omenjali, in tukaj zelo cenimo tudi mnenje fiskalnega sveta, ki opozarja na tveganja. Zavedamo se jih tudi v vladi. Še enkrat, vse je pod nadzorom, stabilno in robustno. Tudi finančni sistem, bančni sistem, depoziti, naraščajo, o tem ste lahko brali novice, ki jih je dala Banka Slovenije oziroma guverner, tako da s tega zornega kota ni nobenih težav. Tudi zadolžitev je taka, da omogoča normalno vračanje vseh dolgov po letih. In ne bo prišlo do enormne obremenitve v posameznem letu. Je načrtovana in tudi ti podatki so javni in dejansko imamo strategijo glede tega.   Strinjam pa se z vami, da je ta         zadolžitev se povečala v letu 2020 glede na leto 2019 iz enega razloga – covid-19, epidemije. Če želite neke naravne katastrofe, kot naravne nesreče. Tukaj ne govorim o pravnem smislu teh besed, da ne bom narobe razumljen. Enkratnega dogodka, posebnega dogodka. In tukaj moramo pomagati ljudem in moramo pomagati gospodarstvu, tudi na račun zadolževanja, tudi na ta način. To delajo vse države – ne samo … pa ne delamo mi zaradi tega, ker delajo to pač večina držav. Delamo zaradi tega, da pomagamo ljudem in gospodarstvu, da nimamo večje nezaposlenosti in da bomo imeli pač odboj, hiter odboj, ko bodo pogoji za normalno delovanje gospodarstva, takšni, kot so bili pred krizo.  Hvala lepa.

Hvala lepa.  Replika, Vojko Starović. Izvolite.

Hvala za besedo.  Da se razumeva, jaz sem takoj – gospod minister, bog vam pozlati reči, da gre tako beseda naprej. Jaz sem samo prebral in sem povedal, da so potrebni ukrepi, samo naj bodo usmerjeni, začasni. Ampak jaz sem prebral tisto, kar je Fiskalni svet prebral, tako da tu nismo kaj daleč narazen. Ampak sem dal dva primera, ki sta meni nepojmljiva in zgrešena. Hočem to poudariti, da si tega ne moremo privoščiti in da si tudi ne moremo privoščiti, kjer je bil moj poudarek, da sprejemamo ukrepe, ki so pravno nekonsistentni. Sistem rušimo s tem. Tu sta bila dva moja poudarka, ostali so pa tudi svoje povedali.  Hvala lepa.

Hvala lepa.  Nadaljujemo z razpravo. Besedo ima mag. Dejan Židan.  Izvolite.

Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Drage poslanke, dragi poslanci, lepo pozdravljeni. Gospod minister s sodelavko od zadaj, tudi vi lepo pozdravljeni!  Pred nami je sedmi korona zakon, kakor smo se, gospod minister, pogovarjali pri šestem, da hitro pride sedmi. In tukaj lahko ugotovimo naslednje; ta sedmi zakon vsebuje nekatere rešitve, ki smo jih predlagali v opoziciji že aprila. Če boste želeli, vam jim kasneje našteje. Smo jih popisali, ampak okej, boljše spregledati enkrat, kot pa nikoli.  Kot drugo, tisto se sam pogosto vprašam je, ali bo ta korona zakon karkoli pomagal, da bomo bolj uspešni, ker sedaj smo izrazito neuspešni pri obvladovanju epidemije in smrtnost, če jo primerjamo z drugimi državami, je grozljiva, čeprav sedaj že slišim, da je potrebno spremeniti načine ugotavljanja mrtvih, kar je grozno seveda. Na način ugotavljanja covid – tako ali drugače je seveda bil vzpostavljen na začetku. Predvidevam, da ne zato, ker se je hotelo nam kot ljudem groziti s številkami, ampak ker ste verjetno tako ocenili, da je pravilno in po teh številkah smo mogoče najslabši ali pa med tremi najslabšimi na svetu.   A lahko ta zakon tu karkoli spremeni? Danes zjutraj, ko sem se vozil ponovno v Ljubljano, sem poslušal zanimivo razpravo na enem od slovenskih radijev in govornika, ki sta bila, sta zelo dobro ugotovila štiri ali pet točk, kjer v resnici imamo velike težave. Prvo je seveda negotovost. Ljudje seveda lažje reagiramo, lažje delujemo dobro, če je zadeva za nas predvidljiva, torej če danes približno vemo kaj bo jutri, če pa vemo kaj bo čez mesec dni, pa da delujemo še bolje. Pri trenutnih vladajočih tega ne vemo. Nekaj kar velja zjutraj, ni nujno, da velja zvečer. Je pa velika verjetnost, da čez dva dni pa skorajda sigurno ne bo veljalo. Pa bodisi je to uporaba mask ali karkoli podobnega. Ob tem, da za nekatere ukrepe, ki jih razlaga recimo minister za notranje zadeve, kot je prepoved prehoda občinske meje, je pa še povsem jasno, da so predvsem grožnje državljankam in državljanom. Ampak ugotavljam, da negotovosti ta konkretni zakon v resnici ne more nas rešiti. Na ta način ne bo pomagal, da bo stanje boljše.  Potem naslednje vprašanje; a nas ta konkretni zakon lahko reši pred kimavci? Torej epidemiologi so bili odstranjeni, tisti, ki »strokovno« svetujejo so neki drugi profili, pa na koncu ne veš a je to infektolog, ki ni epidemiolog, ali je strokovnjak za borbo proti drogam, ali je to obramboslovec.         V vsakem primeru težav s kimavci, tudi ta zakon očitno ne more rešiti. Ali lahko ta konkretni zakon nekaj reši, kar dejansko poslabšuje izvajanje ukrepov v Sloveniji? Torej, slab zgled, ki ga dajejo tisti, ki sprejemajo odločitve. Namreč, tisti, ki sprejemajo odločitve dajejo tudi prepovedi, pa tudi kakšno pozitivno zadevo, bi morali seveda se tega, kar sami predpišejo trojno držati. Jaz sem prav razmišljal ali bi, ampak je časa zmanjkalo, pripravili amandma kjer bi napisali, da tisti, ki odločajo o omejitvah in če se pri njih ugotovi kakršnakoli kršitev, recimo da pred maskami, tako da ne opazijo, da maske snamejo svojo masko, torej pred kamerami ali karkoli podobnega, da pa v resnici se jim vzame enoletna plača za nazaj, pa še kakšna kazen, ki ji pa tako ali tako mora zdravstveni inšpektorat napisati tudi napiše. Ampak je časa zmanjkalo, pa še verjetno bi to bilo protiustavno. Ampak takšen ukrep bi dobro deloval.   Četrta stvar, ki pa jo lahko ta zakon reši je pa, da bomo čutili nekoliko manj groženj. Torej, groženj tistim, ki niso pridni s tistimi s katerimi se ne strinjamo ali pa groženj, ker enostavno si niso ljudje med seboj simpatični. Zato je zelo prav in upam, da bo sprejet amandma, ki te grožnje omogoča, odstranjen. Zelo prav je to, kar je predlagala Poslanska skupina SMC, da zato, ker pač niso trenutnim na oblasti všeč se kaznuje Slovenska tiskovna agencija, ki je nevladna, ki je neodvisna. Ta grožnja zna biti, če bo amandma danes sprejet, pa moj glas ima, odstranjena. In če bomo uspeli še kakšno drugo grožnjo odstraniti bo na koncu ta zakon pa imel efekt, pozitiven efekt kar se tiče obvladovanja epidemije.   Vesel sem, da je bil najden dodaten predlog kako izboljšati odnos do družin, ki imajo otroke s posebnimi potrebami. Že v prejšnjem korona zakonu, to moram povedati, je že vlada prišla z neko rešitvijo, potem smo jo večinsko, 44:40 celo izboljšali. V tem korona zakonu gremo še korak naprej. In tudi vesel sem, sicer bolj bi bil vesel, če bi bil predlog opozicije sprejet, pomoč 300 evrov na mesec, ampak tudi 100 evrov na mesec je korak v pravo smer. In zato tudi Socialni demokrati smo podprli ta predlog na pristojnem odboru. Danes seveda bomo poskusili še enkrat z nekoliko višjo pomočjo, ampak to je korak v pravo smer, kar podpiram.   Spoštovana koalicija, zelo dosti bi nam v opoziciji pomenilo, če bi podprli amandma k 57. členu, k 75., se opravičujem. Ta amandma je nastal na dosti preprost način. Pisala nam je družina, ki ima tri šoloobvezne otroke, dva učenca in dijaka oziroma mislim, da dijaka in študenta. In ta družina, ki je iz oddaljenega kraja je morala plačati za prevoz, letni prevoz 750 evrov. Torej, za uslugo, ki je pa ne more koristiti zaradi omejitev, ki jih je sprejela vlada. Ne gre samo za to, da občasno javni prevoz ne deluje. Tudi ko deluje tej družini to ne koristi, ker oni imajo karte za 750 evrov zato, da hodijo otroci v šolo, ki jo je vlada zaprla. Baje smo celo prvaki pri tem, za kako dolgo ste slovenske šole zaprli. Ampak te podatke moram še preveriti, ampak sigurno šole ni zaprla konkretna družina. Torej, kupili so uslugo, ki je ne morejo realizirat. Tu vlada ponuja eno rešitev, in sicer, da ta družina, ki pa verjetno nima denarja na pretek, pač mora še kar nekaj časa sedaj kreditirati konkretno javne prevoznike, da potem nekoč se bo refundiralo za karto za leto 2021 predvidevam ali 2022. To je napačno. Kadar država oziroma v imenu države vlada naredi omejitev in družini onemogoči, da koristi uslugo za 750 evrov je niti pošteno niti pravilno enostavno ni človeško, da država potem to konkretno družino prisili, da prevoznike kreditira. Že prav, da država prevoznikom pomaga, to je prav, ampak na svoj račun. Ne pa na račun družin, ki nimajo denarja, da bi se šli kreditiranje prevozniških podjetij. Zato bi nam zelo dosti Socialnim demokratom, pa v opoziciji, pa verjamem, da tudi komu v koaliciji pomenilo, da bi podprli 75. člen, ki to anomalijo odpravlja.   Je še kar nekaj členov, ki so meni, ki so nam kot Socialnim demokratom, pa verjamem tudi opoziciji pomembni. Pa dajte, prosim lepo, danes imate priložnost, da tudi kakšne dodatne amandmaje opozicije sprejmete,         grožnje, ki so notri, odstranite, rečemo jim tudi podtaknjenci, nekatere smo že uspeli včeraj odstraniti in če smo sposobni v parlamentu ta korak narediti, a veste da lahko potem celo računate na glasove opozicije, ki bi zakon podprli. Ampak samo vi nam lahko to omogočite, ker imate večino glasov, vsaj mislim da, še vedno v tem parlamentu. To je zelo majhen korak za človeštvo, za Slovenijo, ki pa potrebuje enotnost, pa verjemite mi, da je to pomemben korak. Tako da, želim, da danes ta zakon korektno izpeljemo, želim, da so upoštevani, ali prosim vas, tudi predlogi opozicije, da se ne bo dogodilo, kakor se je dogodili s predlogi, ki smo jih dajali aprila, da so sedaj decembra komaj sprejeti, dajmo sedaj sprejeti tisto, kar je potrebno, pa ne bomo tega reševali za nazaj mogoče aprila naslednje leto. Hvala za besedo, gospod podpredsednik.

Hvala lepa.  Naj vas spomnim, da imamo razpravo pri amandmaju k 1. in 70.b členu. O vseh ostalih amandmajih bomo tako ali tako še razpravljali. Kolega Han je opozoril, da se upoštevajo določbe poslovnika in prosim vas, da to upoštevate, tako da ne bomo zdaj govorili o celem zakonu, ampak o konkretnih rešitvah.  Naslednji ima besedo Primož Siter. Izvolite.

Hvala lepa, podpredsednik, dober dan, kolegice in kolegi, pozdrav še z moje strani.  Sam bom seveda, kot je v navadi, razpravljal malce širše v tej uvodni razpravi o, podal neko splošno stališče, svoje stališče na predlagani zakon, bomo pa seveda tudi poslanke in poslanci poslanske skupine Levica potem, ko bomo se sprehodili čez amandmaje, komentirali le-te še potem posebej.  Že včeraj na Odboru za finance, ko smo v 13 ur razpravljali o materiji, ki jo imamo danes tudi na mizi, sem v svoji kritiki, in ne skrivam kritike temu predlogu, citiral znanega misleca Cicera, ki pravi, bolj kot se bliža konec imperija, bolj nori so njegovi zakoni. In v tej smeri gre tudi moja kritika celotnemu temu 7. protikoronskemu paketu. Namesto, tega smo vajeni že v zadnjih 8, 9 mesecih, namesto ukvarjanja z dejansko epidemijo, namesto kovanja strategij, kako javnozdravstvenemu sistemu zagotoviti vse, kar rabi, da se z epidemijo spopade, namesto strategij, kako nasloviti socialna vprašanja, gospodarska vprašanja, kako dejansko pomagati ljudem, vidimo ta modus operandi vlade Janeza Janše, ki gre v napačno smer, konstantno, z vsakim protikoronskim paketom, z vsakim naslednjim zakonom, ki ga predlaga, z vsakim naslednjim ukrepom, ki ga predlaga zgolj in samo v smeri kovanja, sodelovanja z zasebnimi naročniki, z nastavljanjem svojih ljudi na najbolj pomembne položaje, zdaj, kakor berem, je bilo teh kadrovskih menjav rekordno število, da je številka že prešla tisoč v 8, 9 mesecih in pa seveda v smeri podrejevanja potem institucij, podrejanja institucij, ki lahko kontrolirajo to, kar, kar vlada dela.  Imamo pa, kruta realnost potrka s številkami, rekordno število smrtnih žrtev na prebivalca, imamo prenatrpane zdravstvene institucije, prenatrpane domove starejših, ki so še vedno žarišča okužb in širjenja okužb in imamo eno tako generalno zdravstveno, gospodarsko in socialno krizo, kot je še nismo videli in bržkone bi bila ta zdravstvena, socialna, gospodarska kriza takšna tudi, če ne bi bilo nobenega od teh PKP, je enako načelno, načeloma so ukrepi vlade Janeza Janše precej neučinkoviti.  Jaz se bom sprehodil čez nekaj najbolj, tistih najbolj v nebo vpijočih točk tega konkretnega, tega konkretnega predloga, ki najbolj plastično ponazarjajo in naravnanost te vlade in nesposobnost naslavljanja tistih najbolj ključnih vprašanj.  Ena od stvari, ki štrli iz tega zakona in ki ne paše nikamor, niti v reševanje epidemije, niti v zagotavljanje ali pa militev socialnih posledic krize, je odpiranje trgovin ob nedeljah. Mi smo bili v Državnem zboru že pred mislim da dvema mesecema, ko smo na pobudo Levice        spreminjali ta zakon in trgovine trajno zaprli ob nedeljah, vsi ali pa vsaj večina soglasni, da je to dober ukrep. Da je to dober predvsem v luči tega, da prodajalkam in prodajalcem v trgovinah zagotovimo tisti vsaj en dan, ki ga lahko izkoristijo za to, da ga preživijo z družino, da to ne ogroža panoge in da tudi potrošniki brez enega dneva trgovine v tednu lahko čisto normalno preživimo. Vlada s svojimi kaotičnimi ukrepi enkrat zapiranja, potem odpiranja, pa spet zapiranja in odpiranja teh trgovin, onih trgovin, frizerjev, trgovin z gradbenim materialom, živilskih trgovin ustvarja samo en kaos. Kar pa smo videli v zadnjih dneh, se pravi v praznikih okrog božiča, je pa ena stvar. Tri dni so bile trgovine zaprte in preživeli smo. Prišli smo nazaj in vse štima kot mora. In zato tudi ni nobenega razloga, da ta kaos znova vnašamo še v te novoletne praznike, dodatno zmedo, na novo prodajalke in prodajalce izpostavljamo in delu in možnosti okužbe tudi tretjega prvega. Ob tem, da je kar malo smešno, da smo se pogovarjali o tem, če hočemo odpreti trgovine dva dni nazaj, je pa pač, to je pa druga stvar.   Potem druga stvar. Vlada konstantno poudarja, da v svojih protikoronskih paketih ne pozablja na nikogar. Jaz vam bom v naslednjih dveh, treh točkah jasno pokazal, katere skupine državljank in državljanov, prebivalk in prebivalcev Slovenije ostajajo na seznamu pozabljenih.   Na primer delavci na izpostavljenih poklicih v zdravstvu in domovih za starejše. Res, da mi v skladu s kolektivno pogodbo pripada nek dodatek za delo na izpostavljenem delovnem mestu, ampak a se zavedamo, koliko ti ljudje na izpostavljenem delovnem mestu delajo? A se zavedamo, da domovi za starejše so na eni strani prenatrpani s starostniki, na drugi strani pa izpraznjeni v kadru? Da Skupnost socialnih zavodov poroča o 50-procentnem manku kadra? Torej vsakdo, ki je v domu za starejše zaposlen, v bistvu dela za dva, če hoče, da ta dom funkcionira normalno. In navkljub opozorilom, da se njihovo delo ne vrednoti kot bi se moralo, da so izpostavljeni na eni strani torej okužbi, ker delajo v vreliščih širjenja okužb, na drugi strani pa so izpostavljeni izčrpanosti. Navkljub pozivom vlada v tej smeri jim ne stopa naprej v tej meri kolikor bi sami želeli, ampak smo v poravnavo te krivice v opoziciji pripravili en amandma, ki vsaj tistim najslabše plačanim omogoči fer ovrednotenje njihovega dela. Z dvema amandmajema že včeraj, in danes to zgodbo peljemo naprej, smo predlagali, da se te delavce, njihovo delo ovrednoti z dodatnimi 85 % njihovega siceršnjega osebnega dohodka.   Vlada pozablja tudi na podnajemnike stanovanj. Stanovanjska kriza v Sloveniji je ena od poglavitnih. Zdaj imamo zdravstveno, imamo podnebno, naslednja je pa takoj stanovanjska. 10 tisoč neprofitnih stanovanj manjka. Vlada se sicer ukvarja z nekimi navideznimi rešitvami natalitete politike skrbi za družine, da bodo le-te imele več otrok, da boste ženske več rojevale, da se boste več odločale za materinstvo in družino, ampak saj nima v bistvu ena mlada družina v Sloveniji, če nima kapitalskega zaledja staršev, osnovnih pogojev, da se odloči za družino. In primorani so pasti v brezno podnajemništva, ki pa vemo, kakšno je. Ena garsonjera v Ljubljani človeka stane na mesec enih 500, 600 evrov. Kako si lahko ena mlada družina to privošči, kako si lahko kdorkoli s povprečno ali pa minimalno plačo to privošči, je seveda uganka, ki pa jo tudi poskušamo z enim amandmajem oziroma smo jo poskusili z enim amandmajem v poslanski skupini Levica rešiti.         (Nadaljevanje) Žal koalicija ni bila navdušena s svojimi glasovi nad tem, želeli smo vzpostaviti stanje kjer najemnina za stanovanje ne more preseči 20 % tistega kar v enem mesecu s svojim delom zaslužiš, ker bi bilo fer in bi omogočilo dodatno oziroma neko normalno življenje vsaj s preostalimi 80 %, ne glede na to kašen je ta znesek. No, potem je pa tukaj skupina ljudi na katero pa Vlada ne pozablja. Eno so disidenti. Kritiki Vlade, ki so v tem zakonu z enim posebnim amandmajem k 89.a členu dobili svoje prav posebno mesto. Mi temu amandmaju rečemo ljubkovalno »lex Krvavec«, ampak je bistveno širši. Gre za ukrep, ki kritikom Vlade, tistim ki se odločijo iz takšnega ali drugačnega razloga izreči kritiko, odvzema pravico do ali nadomestila za začasno čakanje na delo ali delnega povračila plače zaradi odreditve dela s skrajšanim delovnim časom ali pa mesečnega temeljnega dohodka. Zdaj pa mi prosim povejte, arhitekti tega zakona oziroma tega predloga, kako boste stvar razložili recimo nekomu, ki je upravičen po tem vašem predlogu do stotih evrov dodatka za skrb svojega otroka s posebnimi potrebami, pa ga boste ujeli na bencinski pumpi brez maske štrafali s 400 evri in njegovega otroka štrafali z minus 100 evri dodatka, ki jih potrebuje, ker je otrok s posebnimi potrebami. Eno so podjetja, ki jih boste štrafali, seveda na takšen način, drugo so pa posamezniki, in vemo, da v podnapisu tukaj so v bistvu protestniki, so tisti, ki si upajo na glas povedati, priti na Trg Republike, izraziti svoje nestrinjanje.   In Vlada ne pozablja seveda na svojega najboljšega prijatelja, Rimskokatoliško cerkev. Uslužbenci v Rimskokatoliški cerkvi so tukaj največji Jackpot dobitniki tega zakona. Na eni strani zato, ker jim Vlada podarja plačevanje prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, na drugi strani pa ker jim omogoča univerzalni temeljni dohodek po vzoru tistega, ki ga dobivajo samozaposleni. Zdaj, samozaposleni dobivajo temeljni dohodek zato, ker je njihovo delo kolapsiralo, ker je trg na katerem se ali pa njihovo področje kolapsiralo in ne morejo preživeti. Cerkev ne paše tja. Cerkev je najbogatejša institucija v državi. Cerkvi ni zmanjkalo kapitalskega zaledja. Cerkev je milijardna institucija, opravičena, oproščena je plačevanja davka na dodano vrednost, davka na dobiček, davka na nepremičnine, davka na rabo stavbnih zemljišč. Cerkev je oproščena plačevanja davka na dediščine in darila, itn., itn. Cerkev je najbolj solidno finančno stoječa organizacija v državi v tem trenutku. Pa se odloča, da ne bo plačevala svojih ljudi. Že včeraj sem duhovnike in redovnice pozval, da si sindikalno povežete in udarite po vrhu svoje organizacije, ker vas vlečejo »okoli riti v varžet« ali kako se reče. Najbogatejša organizacija, pa niti prispevkov svojim ljudem ne plačuje. Budžet ima toliko velik kot država in zdaj terja od države, da plačuje in prispevke in temeljni dohodek svojim ljudem. Medtem, ko samozaposleni v kulturi recimo, da pridejo do tega minimuma miloščine s strani države, mora dokazovati in dokazovati in dokazovati svoj standard, svoj uspeh, svoje delo, svojo pomembnost na kulturnem prizorišču.   Tako da, spoštovane kolegice in kolegi! Bolj ko je konec imperija oziroma, ki se bliža konec imperija, bolj nori so njegovi zakoni. In ta zakon, ta skupek zakonov s takšnimi ekscesi kot je ta, 89.a člen in podeljevanje nekih nagrad, že itak         polni cerkvi so absurd, so nori. Bolj, kot se bliža konec imperija, bolj nori so njegovi zakoni. Nore zakone že imamo, zdaj samo še čakamo, da pade Vlada Janeza Janše.

Hvala lepa.   Besedo ima predstavnik vlade mag. Andrej Šircelj. Izvolite.

Hvala lepa.   Zdaj, glede na to, da se pojavljajo nekatera vprašanja in tudi nekatere trditve, kako delavci in delavke, sestre, zdravstveno osebje, zdravniki in tako naprej ne dobijo dodatnega plačila in tako naprej, jaz mislim, da najmanj, kar moram tukaj narediti, je, da podam informacijo o tem, kaj vključujejo že dosedanji zakoni glede dodatnega večjega plačila tistih, ki delajo na izpostavljenih mestih.   Ti dobijo do 65 % več. Tisti, ki delajo v tako imenovanih rdečih conah, dobijo +30 % več, to se pravi še 30 % več. In tisti, ki so premeščeni, na primer da gredo iz zdravstvenega doma v dom za starejše občane, dobijo še 30 % več. To se pravi, če smo zdaj vse te odstotke sešteli, čeprav se ne seštevajo tako, kot se seštevajo običajne številke ali pa kot se sešteva denar, potem je to vse skupaj 125 %. Vendar tukaj gre na določeno osnovo toliko odstotkov, tako da tukaj ne moremo vse skupaj enostavno dati eno osnovo in reči še toliko in toliko odstotkov. Gredo odstotki na odstotke.   Tako da s tega zornega kota, glejte, so dodatno plačani. Tisti, ki delajo na izpostavljenih mestih. Sami si lahko to pregledate. Seveda ima vsak možnost, da oceni, ali je to dovolj ali ni dovolj, ali bi bilo treba več ali bi bilo treba manj, kakorkoli že, o tem odločajo seveda nadrejeni. Vendar to, da se ne plačuje teh ljudi, to enostavno ni res. In tukaj žal moram reči, da so to neresnice. Zelo milo rečeno. In na podlagi tega gre seveda za določeno zavajanje. Tako da s tega zornega kota že od prvih protikoronskih ukrepov vlada daje posebno pozornost tem ljudem, ki delajo na najbolj kritičnih in izpostavljenih mestih.   Drugo, kar bi rad rekel, verjetno me niste poslušali, pa tudi, če ste me, bom še enkrat na kratko ponovil, kakšna je filozofija oziroma strategija teh ukrepov. Mi dajemo neposredno denar ali pa vlada daje neposredno iz proračuna denar seveda na podlagi zakona, ki ga sprejme ta visoki zbor. In na podlagi tega dobijo ljudje denar za različne namene, upokojenci, ob rojstvu otroka, za velike družine, študentje in tako naprej. In mi jim ne rečemo, vi morate denar porabiti za to in to in to. Takšne so vaše potrebe. Edini ukrep, ki je odmik od tega, je bil ukrep glede tako imenovanih turističnih bonov, ko so dobili bone, da jih uporabijo v turistične namene oziroma za prenočitve in tako naprej. zaradi tega, ker mi menimo, da bodo ljudje sami imeli potrebe in se sami odločili predvsem o tem, katere potrebe bodo tisti najbolj ranljivi, tisti, ki so v najtežjem socialnem položaju, za kaj bodo ta denar namenili. To je njihova odločitev. Nekateri naredijo seveda to drugače in rečejo, poglejte, mi damo za rojstvo otroka toliko in toliko denarja oziroma tukaj imate bon in morate s tem bonom iti po voziček za otroka. To bi bil nasproten ukrep, da mu rečeš, kaj mora kupiti in tako naprej. Ali pa,         kje mora porabit ta in ta denar. Tega ne delamo. Lahko bi tudi rekli, glejte, ti in ti izdelki so nižje obdavčeni z davkom na dodano vrednost, zaradi tega, da bomo to nekomu pomagal. Tudi nekatere države to delajo. Vendar zaradi tega boste čevlje dobil po enaki ceni z 20 odstotnim davkom ali pa z 10 odstotnim davkom, ker cena teh čevljev ni odvisna od davka, ampak predvsem od tega, kako trgovec vodi svojo prodajno politiko. Predvsem od tega, sem rekel, nisem rekel izključno od tega.  Zdaj, glede, mislim, tukaj govorim seveda o tem, ko vi pravite, da mi ne dajemo denarja za posebne namene, kot so na primer najemnine in tako naprej. Dajemo zato, da sami ljudje vejo kje in kako porabit ta denar. V zvezi z členom, o katerem vi govorite, vi ste omenil kritiko Vlado in zraven dejansko omenil Krvavec(?). Tukaj jaz mislim, da ne gre za kritiko Vlade. Tukaj gre za pač kršenje nekega predpisa in na podlagi tega kršenja je seveda, so lahko tudi zelo negativne posledice, ampak o tem ne bom govoril. Najprej je treba seveda vedeti, ko omenjate različne primere, da v Sloveniji in v skladu s pravnim in ustavnim redom, velja načelo sorazmernosti. Načelo sorazmernosti dejansko pomeni, da glede na povzročeno dejanje, sorazmerno tudi se kaznuje to dejanje.  Tako da, seveda, se ne more z nekim, ekstremno kaznijo, kaznovat nekoga, ki naredi manjši prekršek. Če želite, imate tudi v Zakonu o prekrških, mislim, da o tem govorita 50. in 51. člen zakona, ko govorimo tudi o tako imenovanem inštitutu opomina in opomin lahko nekdo dobi. Tako da, seveda, tukaj gre za, milo rečeno, pretiravanje. Gre za milo rečeno pretiravanje.  Jaz bom govoril zdaj o 89.a členu in 10. členu, glede retroaktivnosti v 10. členu. Tukaj je opredeljena tako imenovana neprava retroaktivnost. Rok za podajo vlog za kritje fiksnih stroškov, na primer, še ni potekel, kar pomeni, da ni prišlo do tako imenovane prave retroaktivnosti, prav tako še ni prišlo do izplačil teh ukrepov, ki so navedeni v PKP zakonih. O tem je sodbo izdalo tudi Vrhovno sodišče. Kot primer jo navajam sodba 194/2013, se pravi, da je bila leta 2013 izdana in tam je bilo zavzeto stališče, da gre za retroaktivnost tedaj, kadar posega v že dospele terjatve ali že izvršena plačila, in če do tega ne pride in pri teh ukrepih marsikdaj ne pride, potem dejansko ne gre za pravo retroaktivnost in Vrhovno sodišče je odločilo, da taka retroaktivnost je dovoljena.  Glede retroaktivnosti, ki je določena v 89.a členu in je določena v skladu s 155. členom Ustave takrat, ko je določena z zakonom in ne posega v pridobljene pravice. To si lahko preberete v 155. členu Ustave, drugi odstavek. In, dovoljena je, če gre za posamezne določbe zakona, če je to nujno, to je tudi opredeljeno v Ustavi, zaradi javne koristi, ter če ne posega v pridobljene pravice in obveznosti posameznikov. S tega zornega kota ocenjujem, da je v tem členu izpolnjen kriterij, da gre za posamezno določbo zakona, da gre za javno korist, ker do ukrepov za omilitev posledic epidemije Covid-19 niso upravičeni tisti, ki ne spoštujejo odlokov, namenjenih preprečevanju širjenja epidemije in tukaj imate enostavno vzročno povezavo.  Tukaj ne govorim, to vprašanje se je tudi včeraj večkrat pojavilo, zaradi tega sedaj dajem to oceno, glede tega člena, in sicer, kot tretje, določba        sicer posega v obveznosti posameznikov, vendar tukaj gre za retroaktivnost, ki je dovoljena za ukrepe, ki so v veljavi in za katere posamezniki še niso prejeli plačila iz naslova teh ukrepov. Tako da s tega zornega kota jaz zaupam Ustavnemu sodišču, če bi do tega prišlo, da bo o tem odločilo. Jaz tukaj dajem samo oceno oziroma samo mnenje glede tega in seveda glede vaših izjav kdo in kako bo sedaj že potencialno kaznovan zaradi tega, ker krši določene predpise. Zadeva ni tako enostavna. Zelo posplošeno jo nekateri prikazujte, takšno je moje osebno mnenje. In ne gre za to. In gre tudi za to, da so nekatere določbe, ki so tukaj proučene tudi s tega zornega kota. Hvala lepa.

Hvala lepa. Repliko ima Primož Siter.   Izvolite.

Hvala lepa. Zelo na kratko. Najprej ko govorimo o zaposlenih v domovih za starejše in v zdravstvenih organizacija. Saj vemo, da so deležni dodatka. Ampak tukaj je kupica enih drugih skupin zaposlenih, ki so prav tako izpostavljeni in okužbam in izčrpanosti. Včeraj smo že z enim amandmajem nagovorili to skupino, plačno skupijo J, ki so resnično podplačani, pod minimalno plačo in ne vem, če so oni deležni vsaj 85 % dodatka. So pa prav tako izpostavljeni, se pravi in okužbi in izčrpanosti.   Druga stvar, najemnine, govorite o tem, da ne morete ukazati ljudem, kako bodo zapravili denar, ki ga dobijo. To je res. Ampak saj naš amandma z najemninami ne cilja v zapovedovanje vladi, da naj to naredi. Predlaga pa vzpostavljanje maksimuma, plafona, ki smo ga mi postavili na 20 % mesečnega prihodka, ki človeku zagotovi poleg tega, da je podnajemnik, še normalno življenje onstran tega.   In 89.a, kdo bo potencialno tukaj na tapeti. Mi že osem in devet mesecev gledamo kdo ja na tapeti. Mi smo pred, ne vem, parimi dnevi videli kako so bili na tapeti protestniki, ki so se z dežnikom sprehajali po Ljubljani, pa so bili oglobljeni. In so spoštovali vse ukrepe. Ampak mi poznamo to Hojsov modus operandi, ki cilja in cilja in cilja samo na nasprotnike. Govorite o načelu sorazmernosti. Glavna nesorazmernost tukaj je, da je človek za eno stvar, ki niti upravičeni ni, kaznovan dvakrat. Najprej tako, da je oglobljen, potem pa še, da nima pravice uveljavljati pravice iz naslova pomoči za preživetje te krize. Nimate argumentov minister, sory.

Hvala lepa.  Besedo ima mag. Andrej Šircelj.   Izvolite.

Samo pojasnilo. Ali imam argumente ali ne, sedaj toliko si, oprostite, spoštovani poslanec, dovolim, da sam ocenim ali imam argumente ali ne. Da nekdo nekomu drugemu reče vnaprej, ti pa nimaš argumentov, težko verjamem. S tega zornega kota mislim, na takšen način komuniciranja, se opravičujem spoštovani poslanec, nisem navajen. Čeprav vi lahko govorite o nekem drugačnem komuniciranju, avtokratskem, ampak to, da nekomu rečeš, da nimaš argumentov, sedaj ali bereš njegove misli, imaš tako sposobnost ali pa pač to rečeš na pamet. Tako da s tega zornega kota…, ampak pustimo to. Razumem, da včasih nekoga tudi malo zanese.   Osebe o katerih pravite, da niso vključene, na primer tiste, ki delajo v okviru programov javnih del. PKP-7, 87. člen. V nadaljevanju ravno tako 88. člen, tudi študenti in dijaki so vključeno v ta člen. S tega zornega kot je to.  Tisto, kar pa seveda vi lahko sedaj na podlagi nekih informacij o tem, jaz še zmeraj govorim, da v tej državi tudi glede kazni, ki se predpisujejo, katere s te najbrž tudi vi mislili, poglejte, vi jih verjetno poznate več, jaz samo govorim, moj argument je, da obstaja in je uveljavljen         inštitut sorazmernosti in tukaj v tem pravnem redu deluje inštitut sorazmernosti, kar sem že povedal in to je moj argument na tisto, kar vi pač govorite o nekih dogodkih, ki so, ste jih mogoče videli v nekih medijih, za katere jaz ne vem so ali niso.  Hvala lepa. Inštitut sorazmernosti, še enkrat.

Hvala lepa.  Besedo ima Jani Möderndorfer.  Izvolite.

Ja, moram reči, da če sem kaj vesel, sem vesel, da je minister za finance spregovoril. Ne vem pa, če bo po moji razpravi kaj govoril. To je druga diskusija. Vsakič mi je všeč, ko se mu dvigne malo pritiska, ker drugače ga ima mislim da samo 20, ampak ne zato, ker bi mu želel slabo zdravje, daleč od tega. Ampak predvsem in samo zato, da bi stekel dialog in zato – zdaj bom pa argumentiral tisto, kar je seveda prej polemiziral z mojim kolegom – ni problem v tem, ali imate argumente. Jaz vam ne bom rekel, da jih nimate, ampak niso nič vredni, ker ne prepričajo. V tem je problem.  Veste, imeti prazne argumente, to je – in biti v njih zaverovan, prepričan, da so pravi in edini, ki lahko prepričajo, to je sicer lepo, fino. Meni je vedno všeč, kadar imam samozavestne ljudi, še bolj všeč pa bi mi bilo, če bi na drugo stran bil kakšen izplen, ki bi ljudi to prepričalo. Zaenkrat kaže, da jih ne prepričate. V prvi vrsti ne poslancev. Zato v bistvu ima demokracija – saj vemo vsi, demokracija ni pač najbolj zveličaven sistem. Je pa seveda še vedno boljši ali pa bom rekel ta trenutek najboljši med najslabšimi sistemi. Predvsem zaradi tega, ker ima eno varovalko, da tudi tisti, ki imajo prazne argumente, imajo po tej navadi večino, s katero potem na koncu obvladujejo, zato da lahko prazen argument velja. In to ni opravičilo za to, da mislite, da je to potrditev, da boste imeli dobre in prave argumente.  Pa gremo na vsebino. Uvod tega zakona sicer govori o enih zelo lepih predpostavkah, ki pa že na samem začetku seveda poruši vse tisto, kar so si zaželeli predlagatelji, da bi uresničili s tem zakonom. Načela o katerih govorijo, jih je sedem. Moram reči, da skoraj pri vsakem načelu najdem v bistvu kršitev samega sebe, to kar predlagatelj govori. Načelo prilagajanja prava družbenim razmeram, načelo socialne države, načelo zakonitosti, načelo učinkovitosti, načelo ekonomičnosti postopka, načelo solidarnosti in načelo transparentnosti. Potem pa začneš brati na vseh teh straneh strašen pohod vsega tega, kar rušite, kar napovedujete v začetku.  Včeraj smo imeli razpravo in kar nekaj diskusije je teklo o posameznih predlogih. Predvsem pa je problem in to bom še enkrat ponovil, problem je forma tega zakona. Večkrat sem ponovil, pa moram reči, da v vseh teh letih nisem dobil kakšne povratne informacije, da so moji nasprotni sogovorniki to razumeli ali pa dojeli. Mati demokracije je najprej forma. Je čisto vseeno, a imate vi kakšno vsebino, če niste spoštovali forme. In jaz trdim, da zakon takšen, kakršnega ste vložili, je nezakonit v osnovi. Drugo pa je seveda, ko to postane praksa. Predsednik Vlade se je pohvalil, da je sprejel v tem času osmih, devetih mesecih več zakonov, kot pa prejšnja koalicija. Toliko je manjkalo, da ni rekel še prejšnji mandat. Zaradi tega, ker je v vsakem tem paketu spremenil enega ali dva člena, velja za spremembo zakona po hitrem postopku in potem, ko prešteješ vse zakone – drži – je število zakonov več.   Ampak a je način, forma prava pot? No, to pa je druga stvar. In zato seveda ta zakon bo imel strašanske posledice, pa ne po vsebini, ampak predvsem zaradi načina in prakse delovanja te pravne države. V to sem prepričan. Zaradi tega, a veste, to je približno kakor tisti rek – saj ga poznate; ko laž ponoviš večkrat, postane resnica. In to se tle pri nas kar naprej dogaja, ko nekdo ponavlja laži in je prepričan toliko vase, da na koncu celo v to verjame. Če že ne drugi, vsaj on.         Danes smo slišali on od razprav, kako bi bilo fajn, če bi delali z roko v roki in vsaj v nekaterih stvareh, kjer v bistvu celo državo in vse ljudi nas tepe v bistvu virus COVID-19, da bi bilo fajn, če bi se le dalo te ideološke predpone odlepili in se poskusili pogovarjati in dogovoriti vsaj tisto, kar bi res neposredno učinkovalo za ljudi. Vsi tukaj, ki spremljamo to sejo, pravzaprav med sejo spremljamo tudi, kaj se dogaja v medijih, kaj poročajo in tako naprej. In ni kaj, hudiča, danes spet čisto nova, sveža stvar. Rekel sem ni kaj, ja, tudi naslov je tak - ni kaj, vrhunci vladavine prava. Premier se je na vloženo dopolnilo SMC-ja k predlogu sedmega protikoronskega zakona, ki bi zagotovilo financiranje STA, odzval na Twitterju, med drugim pa dogajanje pospremil z besedami »ni kaj, vrhunci vladavine prava« in dodal zaključnik Zimbabve. In vmes seveda spet neko krilatico, ki je ne bom niti ponavljal, ker je čista debela laž, ker jo razume in jo vidi samo on in pa vsi tisti, ki mu seveda verjamejo. Ampak kaj je smisel sporočila? Kako hočemo mi verjeti in sodelovati s to koalicijo ali pa s posameznimi političnimi strankami in poslanci, če pa njihov vrhovni šef, vrhovni šef govori, da smo mi tukaj eni iz Zimbabveja, ki pravzaprav dela v nasprotju in krši pravila in zakone in kaj ti jaz vem kaj še vse. Potem pa poslušam med razpravo kolegico poslanko iz SDS-a, ki reče, no, ta je bila res luškana, moram reči za v anale, da se je v zakonu pojavil 27. 12., in, da je prišlo do zamika, je kriva opozicija. Jaz ne vem. A smo vam mi pisali zakon? A smo vam mi določili vrstni red, kdaj boste sklicali sejo? A smo vam mi rekli, kako je treba peljati cel postopek? Če bi vam mi, zagotovo nebi bil takšen paket in zagotovo nebi bilo tega notri, to vam jaz zagotavljam, da nebi bilo. Vsaj tega ne, kar je govorila kolegica.   Zdaj Fiskalni svet je povedal kar nekaj stvari. Fiskalni svet je povedal naslednjo stvar. Da če boste nadaljevali s prisilnim upokojevanjem, takšnim kot ga predlagate v zakonu, boste zelo močno vplivali tudi na fiskalno politiko. In ne tisto kar vi seveda govorite kot argument, kot reče minister za finance, in pa seveda tisti, ki so znotraj vlade predlagali to rešitev, to pa je, ko reče, da je to v bistvu neke vrste solidarnost, ker bodo mladi prišli do služb. Lepo vas prosim. Pa kdo to verjame? Tako, da, če ne nam, dajte Fiskalnemu svetu verjeti, vsaj Fiskalnemu svetu. Mimogrede, da je Fiskalni svet nastal, je nastal zato, in da je takšen, v takšni obliki in na takšen način tudi v zakonu zapisan, se moramo zahvaliti desni strani. Dajte ga vsaj vi spoštovati, če ste ga že pripeljali do tega, da danes obstaja in funkcionira. Ne govorim o tistem, na kar vas marsikdo napeljuje, češ da je treba spoštovati fiskalno pravilo. To bi še razumel in bi še rekel kadar je kriza, kadar je vojna, kadar je tisto, pač ne moreš delati v tistih običajnih okvirjih. To bi kupil. Ampak ne morem pa kupiti, da zdrave, aktivne, sposobne ljudi pošiljate v penzijo. Obremenjujete proračun, ker bo šlo še več denarja, saj sami veste, in, kar je najbolj grozno, nam pripovedujete, da bo zato več mladih zaposlenih, ker veste sami, da ne bo na tem nič. Ker dokler bo kriza, ne bo nekega prav velikega zaposlovanja in kaj jaz vem kaj še vse, ker bodo druge zakonitosti preprečile to vašo željo ali pa tovrstno politiko.   Zdaj kaznovalna politika. Minister za finance pravi, tako lepo pove, sorazmernost, treba je upoštevati sorazmernost. In potem naplege zgodbo, odločitev Vrhovnega sodišča, ki je bilo čisto v enem drugem primeru in ni imelo veze s konkretnim primerom,         takšnim, kot ga imamo danes v zakonu. In misliti, da bo to argumentacija. Ob tem pa seveda izpusti dejstvo, da smo včeraj na odboru, ne mene, ne poslancev, poslušali Zakonodajno-pravno službo, ki vam je zelo jasno povedala. Nemogoče je pričakovati, da bomo ljudi kaznovali za nekaj, kar je naredil takrat, kar sploh še ni bilo prepovedano. Ni vedel, kaj ga bo čakalo, če bo to naredil. Skratka, prilagajamo predpise za nekaj in bi radi kaznovali človeka za nekaj, kar pravzaprav takrat, ali pa pravno osebo, saj vseeno, ni vedela, da bo to končna posledica in ukrep vlade, zato ker je seveda naredil prekršek. Poudarjam, prekršek. In dobil je ne kazen za zločin. Ga pa tretiramo. In to, gospod minister za finance, ni sorazmernost ukrepa. Pa vi tukaj govorite o argumentih kolikor hočete. Tukaj ni nobene sorazmernosti. Ampak vam bom povedal zelo lepo slovensko besedo. Nesorazmernost je. In zato se to ne sme zgoditi.   Ta retroaktivnost, veste, je hudič. Vedno bi radi se sklicevali, da retroaktivnosti ni in to vsi dobro vemo, da je res ni in da je ne smemo imeti, bi jo pa radi imeli v posameznih primerih. In potem se sklicujemo, češ da bo sorazmernost uredila zadevo. In potem še rečemo, da je treba prilagajati različnim situacijam in da je treba tudi gledate na učinke in posledice, kaj kakšen prekršek naredi. To je res za lase privlečeno. Jaz sem vam včeraj povedal primer, ki ga nočete razumeti, ampak je zelo podoben. In ne mi govoriti, da ni primerljiv. Vozim električni avto, hočem imeti in računam na subvencijo, ki jo je predpisala država, za zmanjšanje emisij, ker električni avto jih nima. Naredil bom pa prometni prekršek. In ker sem naredil prometni prekršek, mi seveda to ne bo, ne bom mogel dobiti subvencije na električno vozilo. Zelo preprosto, po domače povedano, bi vi to zdaj uvedli v primeru tega, kar se je zgodilo na žičnicah.   Veste, najbolj žalostno pa ni to, ker hočete to uvesti. Žalostno je, ker vidimo, kam smo prišli, da en človek lahko doseže to, da se cel aparat zgani in tuli kot rog, kot norci tulijo za isto stvarjo. Samo zato, da bi mu ustregli. Ker je človek po televiziji rekel, da je treba takega človeka kaznovati in da ne sme več dobiti subvencij. In zdaj dajmo jahati, ne, in to je tisto, ko smo že rekli, Janez Janša zjutraj nekaj napiše in njegova vojska pogleda, kaj je napisal na Twitter, in dajmo to uresničiti, zato da bo cesar srečen in vesel. Prav, delajte znotraj stranke. Spreminjajte svoj status, nimam nič, tiho bom pa gledal bom pa nič se ne bom pritoževal. Dokler bo to tako. Ko boste pa to začeli mesariti in svinjariti po zakonu, ki ga pa sprejemamo v Državnem zboru, ne, takrat pa ne bomo več tiho. In takrat se moramo zaradi ljudi oglasiti. Ker je to nezakonito, nepošteno, nemoralno in nefer. Ker ko boste vi sedeli v opoziciji, kmalu boste sedeli v opoziciji, bo gospod minister, bivši minister za finance, na glas povedal to, kar je že znal povedati. Borimo se za oblast in naše je, da vas zrušimo. No, mi tega ne počnemo na ta način. Počnemo malo drugače. Kažemo vam ogledalo.   Na koncu naj še povem tisto, kar me razočara, in zdaj vidim danes spet, zadeva je jasna. 4. januar naj bi šli otroci, prva triada, v šole. No, danes smo izvedeli, da temu ne bo tako. In po vsej verjetnosti, če Ustavno sodišče ne bi odločilo, da gredo otroci s posebnimi potrebami v šolo, bi tudi oni ostali zunaj. A more res za vsako stvar v tej državi Ustavno sodišče poseči, zato da vam prepreči         uničevanje generacij. Jaz razumem in verjamem, da želite pod formo, da boste zaščitili otroke in zaposlene, recimo se zraven, ne, da jih boste zaščitili s tem, ko jim boste rekli, ne boste se več družili v šoli. Ampak na drugi strani bodo ti otroci nazadovali, zato, da boste vi naredili kljukico, da ste rešili v zgodbi epidemije svojo zgodbo, bodo nazadovali, zaradi tega, ker čez 5 let ne bo mogel dosegati nekih določenih rezultatov in ne bo imel določenega razvoja v življenju in bo prikrajšan za tisto eno samo življenje, ki ga ima na razpolago in ko bo lahko odločal o sebi, če bo sploh lahko odločal o sebi, če bo sploh prišel do tega nivoja. Govorim o vseh otrocih z motoričnimi težavami, govorim o vseh otrokih, ki imajo, bom rekel, različne težave, sam poznam skupine ljudi, ki preprosto, če nimajo stika z izobraževalnim procesom, ki je za njih istočasno tudi rehabilitacijski in pa tudi integracijski moment za to, da se lahko vključijo v sistem, je lahko zamujen. En mesec, dva meseca jim naredi škode za dve leti in več. In to jaz pogrešam v tem zakonu. Zakaj govorimo o teh zakonih, ukrepih, sem povedal pa na začetku, zaradi ukrepov, ki jih ta vlada sprejema in puščajo neznanske posledice. Želel bi si, da bi znali ločiti, bom rekel, vsaj tisti trenutek, kje je boj po ideoloških, bom rekel, prepričanjih, kje pa je argument prepričanja zato, da boste zaščitili cele generacije. No to vam zelo manjka. Ne bom špekuliral in ne bom ugibal, niti ne bom etikiral, da to delate zanalašč. To prepuščam vam samim, a je temu res tako ali ne. Vem pa samo eno stvar: dlje kot ste na oblasti, več je škode v tej državi.

Hvala lepa.  Besedo ima minister Andrej Šircelj, izvolite.

Ja, hvala lepa.  Zdaj, glede na to, da je spoštovani poslanec Möderndorfer odprl tudi na začetku nekaj vprašanj, ki so bolj osebne narave, bom odgovoril zelo kratko. Prvo o argumentih, da niso nič vredni in da se nobenega ne prepriča in tako naprej, glejte, tukaj ne gre za prepričevanje, jaz to vsakemu pustim, da ima svoje mnenje o čimerkoli in ga tudi spoštujem. In daleč od tega, da bi na kakršnekoli načine želel kogarkoli, še posebej verbalno nasilno prepričevati ali kakorkoli drugače. Glede protiargumentov, spoštujem jih, če niso floskule. Na floskule nimam besed. In protiargumenti niso floskule.  Glede moje izjave ob zaslišanju, večina vas objavlja prvo tretjino izjave. Lahko gremo gledati magnetogram, jaz bom zdajle ponovil po spominu. Da opozicija se bori za oblast, koalicija želi zadržati oblast in obstajajo vprašanja, ki so pomembna za državo in pri teh vprašanjih se morata koalicija in opozicija združiti. To je celotni stavek. Vsi vi, precej vas je, na twitterjih, na facebookih, povsod samo prvo tretjino stavka poudarjate. Nič narobe, poudarjate. Ampak fer pa je, če poudarjaš cel stavek. To kaže bolj tistih, ki, o tistih, ki poudarjajo samo prvo tretjino.  Zdaj, jaz sem danes že povedal glede same vsebine, da spoštujem mnenje Fiskalnega sveta        (Nadaljevanje) in ga tudi upoštevam. Upoštevamo v smislu, da bomo zagotovili, da bodo javne finance stabilne in so stabilne, da smo to zagotovili s proračunom leta 2021 in 2022, ki ga je sprejel ta Državni zbor in kjer napovedujemo zmanjšanje primanjkljaja glede na leto 2020, v letu 2021 zmanjšanje primanjkljaja v letu 2022 glede na leto 2021 napovedujemo tudi zmanjšanje dolga glede na bruto družbeni proizvod v naslednjih letih. To je sprejel ta spoštovani zbor in ob proračunih za leto 2021 in leto 2022. Težko se primerjamo, pravzaprav mislim, da se danes nobena država v Evropi ne primerja s stanjem v letu 2019. Takrat ni bilo epidemije. In to dejstvo, ki je kruto, ki je za nekatere podjetja, za nekatere ljudi takšno, da jih zelo prizadene, njim skušamo pomagati, ampak primerjava za tisto leto je dejansko vsebinsko nemogoče. Vsekakor poleg forme je pomembna tudi vsebina.   Hvala lepa.

Hvala lepa.   Besedo ima Jože Lenart. Izvolite.

Hvala za besedo, predsedujoči. Spoštovani minister!   Za leto 2020, 2021, 2022, v času epidemije ne moremo govoriti o stabilnem proračunu o stabilnih javnih financah. To je dejstvo, to ve cel svet. Tukaj je velika razlika glede na leto 2019, ko so vsi javnofinančni prihodki v celoti pokrivali odhodke in ostalo je celo nekaj za vračanje kreditov iz preteklosti, kar pa vemo, da danes je nemogoče in zadeva je dokaj resna, pa ne zato, da hočem iz tega potencirati, ampak mislim, da oba veva, da je to tako. In danes govoriti o stabilnih javnih financah, je praktično že malo mimo, če se lepo v miru izrazim.   Poglejte, v LMŠ smo vsekakor mnenja, da Vlada tako v dosedanjih kot pa v predlogu samem PKP 7, premalo pozornost namenjamo gospodarstvu, da bi se ohranila delovna mesta kjer je temelj ustvarjanja produktivnosti dodane vrednosti bruto družbenega proizvoda, brez tega pa seveda nikakor ne moremo doseči povprečja razvoja Evropske unije, kar je nam ključni cilj v vseh letih. Poglejte, na to opozarja sama primerjava ukrepov z drugimi državami Evropske unije. Jaz se vedno naslanjam na to, da potem pač logično vidiš kaj dela eden, kaj drugi, ki seveda, ne da gospodarstvu namenja bistveni del vsebina zakona, ampak ti ukrepi bistveno bolje delujejo in gospodarstvo te ukrepe tudi zelo pozitivno sprejema, vsaj bistveno bolj kot pri nas. To se pravi, nekaj na tem potem je. Pri nas se vse preveč ukvarjamo z deljenjem enkratnih pomoči skupinam v času same epidemije. V vseh PKP zakonih iščemo te skupine, ki so izpuščene in še vedno jih nismo rešili, preveč časa, energije namenjamo temu. Zakaj? Bom poskušal razložiti oziroma kar dejstvo bom povedal. Preprosto zato, ker Vlada ni pristopila k reševanju z univerzalnim temeljnih dohodkom. Verjetno sem že lajnast okrog tega, ker od PKP 1 ves čas to govorim, ampak glede na to, da ste včeraj vi nekako odgovarjali, da smo šele v PKP 6 na to opozorili, zelo jasno je, da smo od PKP 1, in meni je še vedno zelo hudo, da niste tako pristopili. Seveda LMŠ je nato, kot sem že rekel, zelo jasno opozarjal od prvega paketa dalje, ampak niste hoteli slišati. Sedaj imamo kar imamo. Žal še vedno iščemo tiste, ki smo jih pustili na cedilu, tiste ki jim pomoč pripada in pa tiste za kater Vlada meni, da         jim pomoč ne pripada ali jih celo kaznuje, kot vidimo v določenih primerih, tudi danes imamo take amandmaje na mizi.  Glejte, predsednik Vlade, Janez Janša, je na novembrski seji Državnega zbora, na odprto vprašanje enega od poslancev oziroma njegovo opozorilo, da še vedno ni poskrbljeno za vse v času epidemije, povratno pozval, naj navedemo vsaj eno skupino, ki ni zajeta v pomoč. Mislim, da se tega zelo dobro spomnimo, ker je bilo tudi predvajano potem tudi v javnosti.  Spoštovani poslanke in poslanci, spoštovana Vlada, spoštovani sam predsednik Vlade, če ga lahko iz tega mesta tudi tako pozovem – ves čas epidemije, ob vseh sprejemanjih paketov, vas opozarjamo, to se pravi, mesim otrobe, kajne, kot nekateri so mi že tudi očitali, sam in celotna Poslanska skupina Liste Marjana Šarca, opozarja, da ni poskrbljeno, za državljanke in državljane v celoti, predvsem tiste, ki so prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje in ne prejemajo nobene pomoči oziroma nadomestila, kot na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje to imenujejo. Glejte, teh državljank in državljanov je bilo po podatkih Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje, sveže podatke sem pridobil oziroma že od marca mi jih dajejo, ker sem to zahteval - 31. 3. je bilo teh 20 tisoč 524. Glejte, ponovim, ker to včeraj so bili potem odgovori, »kao«, da lahko dobijo. To je že izločeno. Po denarni, tem nadomestilu, jih dobijo(?) 20 tisoč, po DSP-ju, jih dobijo 35 tisoč in pa, tudi po ZPIZ-u, 6 tisoč 800. 23 tisoč 277 pa ne dobijo ničesar, ker jim pač žal po teh kriterijih ne pripada in na to opozarjamo.  To se pravi, 31. 3. jih je bilo 20 tisoč 524, od tega pa 3 tisoč 334 prvih iskalcev zaposlitve. Na zadnjega, pretekli mesec, pa jih je bilo skupaj 23 tisoč 277, od tega 4 tisoč 490 prvih iskalcev zaposlitve. Torej, spoštovani kolegice in kolegi, Vlada pravi, da bo v paketu PKP7, z začasnim denarnim nadomestilom, ki je seveda naveden v 96. členu, končno rešila tiste, ki so izgubili zaposlitev v času epidemije od 18. oktobra dalje, vendar s pogojem, da je bila prej ta oseba že zaposlena. To je zdaj pomembno. Končno, minister, kajne, od prvega PKP-ja, pa, v aprilu, kajne, in do danes, do 7., so ti ljudje čakali, da ste jih končno nekam vključili.  Zdaj pa to bistvo. Torej, je Vlada tudi tokrat, ker ste prej rekli, mislim, v tem členu piše, da je pogoj, da so bili že enkrat zaposleni in kaj pa za prve iskalce zaposlitev, to so ti mladi, ki so po končanem šolanju prvi iskalci zaposlitve, prvič prijavljeni na zavodu. Poskrbeli smo za mlade v času šolanja, študija, ko pa jim je status prenehal in so se prijavili na Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, kot iskalci zaposlitve, v tem času epidemije in tudi prej, kajne, ko je še težje dobiti zaposlitev, smo na njih pozabili. Samo 4 tisoč 390 jih je. Kot smo tudi do tega predloga zakona pozabili na vse tiste, ki so na zavodu in niso bili prejemniki nobenega nadomestila, in teh je še danes, ko še zakon ni sprejet, jih je še vedno skupaj 23 tisoč 277. To je število enega večjega slovenskih mest.  In, spoštovani kolegice in kolegi, iz koalicijskih strank, kljub naši včerajšnji predstavitvi tega problema, ste naš amandma, da se tej skupini nameni vsaj 150 evrov pomoči mesečno, gladko zavrnili in še vedno zatrjujete da pomagate vsem, da nihče ni izpuščen. To slišimo v razpravah ves čas, celo od predsednika Vlade in bolj vam dokazujemo, da to ne drži, da so podatki takšni, bolj nas nasprotno prepričujete.        Še več, sam predsednik Odbora za finance, gospod Robert Polnar, je mojo razpravo v celoti označil za gnetenje otrobov. Poglejte, čeprav se zavedam, da gospod Polnar nekako ne mara prebiranje izjav v naših razpravah, da potem citiramo druge, mi tokrat nikakor ne da miru, da bom jaz njega citiral, glede na njegovo izjavo, ki jo je včeraj v tem državnem zboru kot predsednik odbora izjavil, citiram: »Gospe poslanke, gospodje poslanci! Običaj je, da se po koncu razprave vsake poslanke in poslanca zahvalim za njegov prispevek. Tega na žalost sedaj ne morem storiti zato, ker to ni bila razprava, ampak je bilo bolj ali manj štorasto prebiranje tujih otrobov.« Konec citata. Tujih otrobov v citatu, kjer sem se jaz trudil, postavljal vprašanje direktno kot jih nam v LMŠ in meni postavljajo podjetniki, podjetnice, državljani in državljanke, ki ne dobijo pomoči. In to je za predsednika Odbora za finance prebiranje tujih otrobov. Oprostite, to sem danes moral še enkrat povedati, ker je to zelo zelo žaljivo za vse tiste, ki sem jim včeraj pač direktno njihova vprašanja postavil tu Vladi. Tako je predsednik Odbora za finance označil vaša številna vprašanja, na katere že mesece čakate ne odgovore. To kaže na odraz te vlada, te koalicije, na demokratično sprejemanje ukrepov in ne vem kakšnih lepih besed in ne vem kaj bi še lahko danes tu govorili.   Sprašujem vas tudi, spoštovana Vlada, minister, zakaj ste jih izločili iz 96. člena predloga zakona PKP-7, če ste želeli pomagati že nekaterim v tej skupini. Zakaj ste prve iskalce zaposlitev namerno izločili, pogojno, da oni pa ne pridejo zraven.   Spoštovani minister, ste predsedniku vlade Janezu Janši že sporočili koliko ljudi od prve epidemije dalje puščate brez vsakršne pomoči? Spraševal je po tem in prav je, da končno spregleda, da še vedno ni poskrbljeno za vse v času, ko ni delovnih mest, v času popolnega lockdowna.   Spoštovani kolegice in kolegi! Na podlagi vseh interventnih ukrepov doslej so podjetja na zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje na čakanju na delo od marca do danes prijavljeni preko 230 tisoč oseb. Tudi podatki zavoda za zaposlovanje preverjeno trikrat. In tudi to sem včeraj predebatiral potem z državnimi sekretarji, da to drži, da ne bo spet kakšne dileme, ker imate vi navado, da potem ne slišite dobro, napačno razumete, potem pa nekaj drugega odgovarjate. Seveda nekateri od teh večkrat tako v prvem kot v drugem valu.   Ali se bodo ob koncu epidemije vsi ti vrnili na svoja delovana mest je seveda odvisno od učinkovitosti ukrepov, ki jih sprejema ta vlada v vseh teh paketih, danes že sedmega. Želimo si, da bi temu bilo tako, da bi se vrnili, zato je pomembno ali so ukrepi prav naravnani, da bodo podjetja izhod iz krize preživela in bodo lahko nadaljevala z dejavnostjo. Saj zato imamo toliko teh razprav in to je tisti ključno, za kar se seveda borimo tudi kot koalicijski in opozicijski poslanci.   Še tole bi omenil, stroka napoveduje, da bo po koncu državne pomoči ob izhodu iz krize rast brezposelnosti, ponekod bo še vedno težko najti delavce. To se pravi, kar smo že prej rekli, trenutno jih je 84 tisoč 139, 230 tisoč je pa tistih potencialnih, kjer ne vemo kako se bo končalo, ko bo ta kriza za nami.   Poglejte, navaja stroka, 10 najbolj iskanih poklicev, to so proizvodni delavci, zidarji, prodajalci, varilci, vozniki tovornjakov, vojaki, poklici za zdravstveno in socialno oskrbo, skladiščniki, nabavniki, prodajniki, elektroinstalaterji, čistilci, strežniki, gospodinjski pomočniki. Poglejte, to so najnižje plačani poklici, glede na pogoje dela, ki ga opravljajo, spoštovani kolegice in kolegi. To je sedaj bistveno. Zato spoštovani, je tudi rast minimalne plače tista pomembna kategorija, ki smo jo sprejeli         v vladi Marjana Šarca, ki bo spodbudila mlade in brezposelne, da se bodo odločali za izobraževanje v teh poklicih in pa v teh poklicih, da se bo sploh na ta delovna mesta prijavljali, kjer je deficit in na kar stroka opozarja. Ta odgovornost je, spoštovane kolegice in kolegi, tudi na nas, kaj in kako odločamo v tej hiši, v tem Državnem zboru.   Hvala.

Hvala lepa.  Repliko? Ste razpravljala že? Aja, to se bomo zdaj, ja. Bom sprožil še enkrat.  Ker smo končali s seznamom, sprašujem, želi še kdo razpravljati. Ugotavljam, da ja. Prosim za prijavo. Prijavljenih je 13 razpravljavcev. Prvi dobi besedo Jure Ferjan.  Izvolite.

Gospod podpredsednik, hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, gospod državni sekretar in seveda vsi, ki nas spremljate prav lepo pozdravljeni.  Pred nami je sedmi protikorona paket ob zaključku letošnjega, lahko rečemo dinamičnega pa tudi pretesljivega dobesedno, leta, ki ga je nedvomno najbolj zaznamovala epidemija koronavirusa. In tudi protikorona paket številka sedem že sedmič naslavlja to stanje, ki je nastalo v svetu in seveda tudi v Sloveniji. 550 milijonov evrov je težak ta paket in prinaša pomoč socialno šibkim, zdravstvu, turizmu, gospodarstvu, socialnim in zdravstvenim delavcem, skratka različnim skupinam, ki pomoč, lahko rečemo, v teh težkih časih najbolj potrebujejo. Pomoč bodo tako prejeli upokojenci, družine, študenti, zaposleni, tudi gasilci.Dovolite mi, da v svoji razpravi se nekako sprehodim skozi zakon in izpostavim tiste ključne elemente, ki bodo ljudem, pa nenazadnje seveda tudi podjetjem in gospodarstvu ter državi kot celoti, res močno pomagali.   Denimo solidarnostni dodatek za upokojence. Enega, kot vem, so v letošnjem letu že prejeli, tokrat pa lestvica za podeljevanje dodatka nekako sledi takole. Do 510 evrov pokojnine bodo prejeli 300 evrov solidarnostnega dodatka, od 510 evrov in enega centa do 612 evrov 230 evrov in od 612 evrvo in enega centa do 714 evrov 130 evrov dodatka. Kot vsi dobro vemo, bi ti dodatki in seveda tudi marsikatera druga pomoč, ki jo protikorona paketa številka 7 prinaša, že lahko bili izplačani, saj bi ta predlog zakona lahko obravnavali in sprejeli tudi že pred božičem. Žal zaradi neodgovornega ravnanja ene osebe - vsi poznamo ime in priimek te osebe - temu žal ni tako. Prepričan pa sem, da bo danes Državni zbor ta sveženj sprejel in da bodo tisti, ki pomoč najbolj potrebujejo, to pomoč tudi čimprej prejeli.   Izpostavil bi tudi, da je na predlog amandmaja koalicije, ki ga je vložila na pobudo Slovenske demokratske stranke, bo vsak otrok v Republiki Sloveniji, torej s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, do 18. leta starosti prejel, lahko rečemo, univerzalni dodatek, enkratni solidarnostni dodatek v višini 50 evrov, kar se mi zdi seveda dobra in lepa gesta. Prav tako smo pravzaprav ta amandma vložili tudi iz vidika, ker nekako zasledujemo koalicijsko pogodbo, kjer je ena izmed zavez tudi uveljavitev univerzalnega otroškega dodatka. In k temu seveda tudi ta amandma, ki je bil na Odboru za finance včeraj sprejet, tudi zasleduje, torej to zavezo.   Veseli me tudi, da v času trajanja epidemije se znesek dodatka za nego otroka, ki ga prejema upravičenec skladno z zakonom, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, poveča za 100 evrov.   Veseli me, da se bo seveda pomagalo družinam. Velike družine s tremi otroci in pa s štirimi otroki ali več bodo         prejele po 100 oziroma 200 evrov enkratnega solidarnostnega dodatka.   Spodbudno je tudi to, da se povečuje dodatek oziroma solidarnostni dodatek za novorojence, ki bo po novem znašal 500 evrov, upravičenci pa bodo vsi otroci rojeni od 1. januarja 2020 pa vse do enega leta po koncu epidemije. Zdaj z informacijo pred tem, je dodatek, ki so ga starši oziroma eden izmed staršev novorojenca prejeli, znašal dobrih 286 evrov. Torej kot vidimo, gre za lepo povečanje. In tukaj niti ne bom sodil kakšen znesek bi bil primeren ali kakorkoli, bom pa povedal osebno izkušnjo. Aprila 2019 sem dobil sina in takrat sva z ženo prejela dodatek v višini dobrih, torej 286 evrov in sva ga bila oba iskreno vesela. Tudi takrat sva hvala bogu tudi oba bila zaposlena, pa sva bila vendarle seveda izredno vesela te pomoči, ki sva jo seveda tudi porabila za tiste najnujnejše zadeve za otroka.   Ni se pozabilo v protikorona paketu številka 7 tudi na študente. Prejeli bodo enkratni solidarnostni dodatek v višini 150 evrov. Takšnega so v letošnjem letu tudi že prejeli. Tukaj bi dejal, da pa ne nujno vezano na populacijo denimo študentov, ampak na splošno pravzaprav na vse ukrepe. Ampak bom pa ponazoril na primeru enkratnega dodatka za študente. Nekaterim 150 evrov ni dovolj. Če bi bilo 300 evrov, nekaterim 300 evrov ne bi bilo dovolj in če bi bilo 500 evrov, nekaterim tudi 500 evrov ne bi bilo dovolj. Ampak jaz sem prepričan, da večina študentov, ki bo 150 evrov prejela, je teh 150 evrov vesela in za njih tudi hvaležna. Ker bo režim enak kot je bil pri prvem dodatku, seveda tisti, ki tega dodatka ne želi ali ne potrebuje, seveda se ne rabi priglasiti. Ampak jaz mislim, da vsak študent v Sloveniji bo teh 150 evrov hvaležen.  In vsi, ki delamo in ki služimo denar, seveda se zavedamo, da denar ne pade iz neba in da je vsak evro, ki je namenjen tudi skozi obliko denarne pomoči, ki ga posameznik ali pa podjetja ali pa gospodinjstvo prejme iz naslova proračuna in direktno s strani države, seveda denar, ki je namenjen pomoči in ki v teh težkih kriznih časih, ko imamo v Sloveniji epidemijo, seveda lahko zelo pomaga.  Pomemben ukrep je tudi, kar se tiče kritja fiksnih stroškov. Tukaj gre za tudi še malo posodobitev tistega, kar smo sicer že sprejeli in sicer gre za tisoč evrov mesečno na zaposlenega, če so v podjetju prihodki od prodaje padli za med 30 in 70 odstotkov in pa 2 tisoč evrov mesečno na zaposlenega, če so podjetju prihodki od prodaje vpadli za več kot 70 odstotkov. Mislim, da bo tudi ta ukrep pomembno prispeval k temu, da bodo slovenska podjetja lahko ohranila delovna mesta in seveda tudi tisti pomemben potencial za čas, ki verjamem, da je pred nami, torej za čas okrevanja po epidemiji, kar bo seveda v naslednjih mesecih, verjamem da že v prvi polovici leta 2021, torej leta, ki je pred nami izjemno pomembno, verjetno tudi odločilno.   V protikorona paketu številka 7 je tudi kar nekaj stvari, ki so pravzaprav neposredno dotikajo epidemije korona virusa. Tukaj bi izpostavil, da bo država gospodarstvu direktno iz proračuna plačala vse hitre teste za testiranje na covid-19. Prav tako so denimo medicinski pripomočki potrebni v boju proti covid-19 oproščeni plačila davka na dodano vrednost. Zelo spodbudno je, kot tudi neka motivacija pravzaprav in pa zahvala vsem tistim, ki kljub seveda epidemiji in posledično tveganju, ki k temu pripada, glede na seveda razmere in epidemiološko sliko, dobijo tudi tako imenovani krizni dodatek v višini 200 evrov za tiste, ki delajo in ki ne presegajo oziroma zadnja njihova mesečna plača ni presegla dvakratnika slovenske minimalne plače.         Prav je tudi, da ta krizni dodatek je oproščen tako plačila davkov kot prispevkov. Če naredim še korak naprej, tukaj imamo tudi dodatek za delo v rizičnih razmerah. Govorimo v višini 65 % urne postavke osnovne plače. Veljal pa bo torej za obdobje od 19. oktobra letos pa do preklica razglasitve epidemije. Prav tako bodo tega dodatka deležni tudi dijaki in študenti, ki delajo s covid bolniki, in sicer slednji v višini 30 % urne postavke njihovega sicer osnovnega plačila, ki ga za svoje delo prejmejo.   Navedel bi še nekaj ukrepov, ki jih tudi PKP7 vsebuje. To je denimo začasno denarno nadomestilo plače zaradi izgube zaposlitve v višini dobrih 513 evrov bruto na mesec. Potem denimo tudi enkratni solidarnostni dodatek za ranljive skupine na podeželju, ki imajo nizke dohodke. Pa nadomestilo stroškov za izvajalce prevozov, tudi seveda zelo pomemben ukrep. Potem podaljšanje odloka plačila kreditov za devet mesecev. Tudi to bo marsikateremu podjetju, verjamem, da pomagalo.   V tem sklepnem delu, preden preidem tja, bi želel pa še posebej izpostaviti, da me veseli, da je Vlada Republike Slovenije v sedmem svežnju protikorona paketov naslovila tudi gasilce. Vedno, ko potrebujemo njihovo pomoč, nam vedno priskočijo na pomoč in pomagajo in naredijo vse, kar je v njihovi moči, da rešujejo ne samo materialne dobrine, ampak seveda tudi naša življenja. Zato me veseli, da bodo prostovoljna gasilska društva prejela pomoč v višini med dva tisoč in štiri tisoč petsto evrov, odvisno seveda od statusa posameznega društva. Seveda, ta sredstva bodo predvsem namenjena za nakup osebne zaščitne opreme, skupne zaščitne opreme in pa gasilskih vozil. V tem členu, ki govori o pomoči gasilcem, pa je tudi odstavek, ki pove, da bo prostovoljno gasilsko društvo, ki ima v lokalni skupnosti status osrednje enote, dobilo še dodatnih tisoč evrov. In zagotovo bodo prostovoljna gasilska društva s temi sredstvi lahko seveda ohranila svoje delovanje in bo tudi to neka kompenzacija, ker v teh prazničnih časih sedaj ne morejo denimo prodajati koledarjev in imeti seveda tudi drugih aktivnosti. Pravzaprav skozi celotno leto 2020, ki je bilo res dinamično.   Spoštovane in spoštovani, dovolite mi, da v sklepnem delu svoje razprave se usmerim tudi samo korak v leto 2021. Želim vam, poslanke in poslanci, in seveda vsem, predvsem vsem nam, državljankam in državljanom Republike Slovenije, da bo leto, ki prihaja, vendarle bolj mirno, predvsem pa zdravo, in da bomo vanj vstopili odločno, pogumno in zmagovito. Tako kar se tiče epidemije koronavirusa kot seveda tudi naših osebnih izzivov, ki jih bo v letu, ki je pred nami, zagotovo veliko. Da pa zaključim, torej, glede na temo današnje debate, razprave, torej s sedmim protikorona paketom in še šestimi preostalimi že sprejetimi paketi v tem Državnem zboru, ki skupaj kažejo tako na podatkih o že sprejetih in tudi realiziranih paketih kot pa tudi seveda konkretnih številkah, ki sem jih v svoji razpravi predstavil, da se Vlada Republike Slovenije z epidemijo sooča proaktivno in da s protikorona paketi pomaga ljudem, pomaga gospodarstvu in pomaga državi v celoti. Zato verjamem, da bo tudi sedmi protikorona paket, tako kot preostali, dosegel svoj namen in da bo primarno pomagal slovenskemu prebivalstvu in gospodarstvu.

Hvala lepa.   Besedo ima Predrag Baković, pripravi naj se mag. Meira Hot. Izvolite.

Predsedujoči, hvala lepa za besedo. Spoštovane kolegice in spoštovani kolegi.   Moj gospod, moj predhodnik gospod Ferjan je lepo zaključil svoje izvajanje.         Ves čas sem ga pozorno poslušal. Govoril je o dobrih stvareh, ki jih prinaša tale paket številka 7. Ja, res je, nekaj je dobrih stvari in tudi sam jih bom naštel nekaj. Torej, pozdravljamo podaljšanje ukrepov, ki so veljali v prejšnjih paketih tudi za vnaprej. Pozdravljamo tudi uveljavitev načela sorazmernega vračanja pomoči za podjetja, ki bodo prizadeta manj, kot so prvotno ocenjevala. Pozdravljamo tudi to, da cepivo proti Covid-19 ne bo obremenjeno z DDV. In pozdravljamo tudi rešitve, ki pomagajo prevoznikom potnikov in tako naprej. Potrebno je izpostaviti tudi to, da so bili na matičnem delovnem telesu sprejeti nekateri amandmaji opozicije, kar seveda je dobro. In tukaj gre zahvala tudi nekaterim posameznim poslancem iz vrst koalicije. In tako pozdravljam odločitev, da je bila preprečena ustavitev financiranja nevladnih organizacij. Pozdravljam tudi spremembo, da se črta določba o prisilnem upokojevanju ljudi, pa vendar vidim, da koalicija še ni obupala in ponovno vložila amandma, ki izpostavlja na nek način nazaj tako imenovano prisilno upokojevanje. Veste, v nekih drugih časih, v neki drugi ekipi bi morda ta odločba še imela smisel in bi bila tudi do nekje upravičena, če seveda taka določba hkrati ne bi bila tudi priložnost za umik motečih ljudi, umik kot smo mu bili priča že v preteklosti. Poglejte, na primer, primer kako se med tem časom ugotovi, da v policiji je izjemno velika kadrovska podhranjenost. In norost bi bilo prisilno upokojevanje tistih, ki so izpolnili pogoje za upokojitev, a še vedno vztrajajo v policiji. Seveda v zakonu boste verjetno tudi kasneje izpostavili obstaja neka, bom rekel, kot varovalka, da se mora tudi delodajalec s tem strinjati. Pa vendar menim, da bi taka določba nekaterim prišla prav, kajti na ta način bi se z lahkoto znebili ljudi, ki ne da so višek ali da so nepotrebni, temveč da so zanje moteči iz nekih drugih razlogov, recimo, političnih razlogov. Morda zato, ker imajo drugačno prepričanje. Morda zato, ker so zgolj kritični do ukrepov, ki jih izvaja ali uvaja vodstvo. Morda zato, ker se ne strinjajo s trenutno politiko, a vendar imajo po drugi strani izjemne delovne izkušnje, znanje in strokovnost. Tako je moje mnenje, da bi bila ta določba za trenutno koalicijo in tudi za vlado prevelika skušnjava in zato bi bilo prav, da se ta določba ne sprovede oziroma umakne iz zakona.   Tudi glede 89.a člena, ki se nanaša na sankcioniranje tistih, ki so kršili vladne odloke, torej, da ne bodo prejeli pomoči v primeru kršitev bi povedal naslednje. Moje mnenje je, da glavna težava te vlade je v te, da se na vsak poskus morebitnega izigravanja pravil ali anomalij ali neke nediscipline odzove z represijo in izključno z represijo. In če vam to pove nekdo, ki je celo življenje delal v represivnem organu takorekoč bi bilo pravzaprav tudi prav, da se na nek način glede tega zamislite. Veste, to je tako, kot če bi vaš otrok za vsak primer nediscipline, neubogljivosti, uporništva bi jih fasal ali pa da bi mu navili ušesa. Vsi vemo, da tako ne gre. In vsi vemo, kako je prav. Vemo, da pri vzgoji otrok je potrebno malo več energije in napora, kot zgolj prisila ali represija. In veste, spoštovani, tudi pri državljanih je tako. Vložiti je potrebno mnogo več energije v to, da se ustrezno pojasni zakaj je neko ravnanje škodljivo, zakaj je nevarno, zakaj je nesprejemljivo ali pa morda ugotovimo, da kot starši nimamo prav in popustimo ali pa da ugotovimo kot vodje, da smo bili v zmoti in popustimo. Veste, le tako ravnanje, bom rekel, pri otrocih zbudi avtoriteto in spoštovanje in tako je tudi pri državljanih. Saj vsi vemo kakšna razlika je med močjo avtoritete in avtoritete         in avtoritete moči in le takšno ravnanje, v katerega vložimo več energije in zmožnosti priznati lastno napako, je tisto, ki bo rodilo na dolgi rok uspehe, ne pa da se zgolj pripiše sila za discipliniranje upornikov. To je pravzaprav najbolj enostavno, najbolj »simpl«, bom rekel, ampak, veste, tudi najmanj produktivno. Pravzaprav nikoli produktivno na dolgi rok in potrebno se je zavedati in verjemite, tudi sam imam izkušnje na tem področju, tako kot starš, kot tudi nekdo, ki je delal dolga leta v javni upravi, v tako imenovanem represivnem organu. In prav bi bilo, da razmislite o teh besedah in pri odločevanju o tem členu tudi potem ustrezno odločat.  Hvala lepa.

Hvala lepa.  Besedo ima mag. Meira Hot, pripravi naj se Lidija Ivanuša.  Izvolite.

Hvala za besedo, spoštovani gospod podpredsednik, spoštovani gospod državni sekretar, kolegice in kolegi.  Že od začetka sprejemanja tako imenovanih protikoronskih paketov, Socialni demokrati opozarjamo, da bi morali biti ukrepi celoviti, dolgoročni, enostavni, s čim manj birokracije, jasni, predvidljivi in pravični. Da je potrebno pomoč zagotoviti takoj, po principu pomagajmo sedaj, birokracija kasneje. Opozarjali smo vas, da je potrebno določene ukrepe sprejemati z vidikom dolgoročnosti, torej, morajo veljati malo bolj dolgoročno, ne pa zgolj po mesec dni ali pa dva meseca ali pa tri mesece, nato vsakič znova sprejemati nove pakete, s katerimi te ukrepe podaljšujemo. Vsakič znova smo seveda naleteli na gluha ušesa in v bistvu ste vsakič znova tudi naša predhodna opozorila vnesli v naslednji zakon, kajti videli ste, da so bile predlagane rešitve prave, žal jih le slišati niste želeli.  In opozarjali smo vas dosledno na še en vidik, katerega prav tako vsakič znova brezbrižno preslišite. Dejstvo je, da je potrebno zavzeti nov pristop pri pripravi ukrepov, kajti enostavno ni vseh istovrstno in enako prizadela zdravstvena kriza, ki je v resnici že prišla v pravo gospodarsko krizo. Tako nekateri vseeno lahko nemoteno poslujejo dalje. Nekateri imajo moteno poslovanje, a vseeno nadaljujejo, drugi pa so čez noč morali prenehati v celoti s poslovanjem in v tem stanju stagnirajo že več mesecev. Turistični sektor je nedvomno med tistimi, ki jih je epidemija prizadela najhuje in bo tam okrevanje trajalo še vrsto, vrsto let. Vprašanje koliko subjektov bo v resnici sploh preživelo, koliko podjetij bo zaradi slabih ukrepov »pripomorano« zapreti poslovanje, koliko samostojnih podjetnikov bo zaprlo dejavnost, kako bodo preživeli turistični vodniki, turistični prevozniki, hotelirji, gostinci, mali trgovci, kako celoten sektor industrije srečanj?  Tu bi morda opozorila tudi na opažanja sekcije za gostinstvo in turizem, kjer na primer njihov predsednik pravi, citiram: »Pravzaprav težko opišem, kakšno stisko in obup izražajo gostinci preko številnih klicev in elektronskih sporočil. Ko se s takimi zgodbami soočaš, dan za dnem, postaja jasno, da se z nezadovoljivimi ukrepi pomoči igramo z življenji in usodami mnogih.« Nadalje navaja, da so v panogi gostinstva in turizma med največjimi žrtvami epidemije. V mesecu novembru je število brezposelnih v tej panogi poskočilo za kar 19 %, v primerjavi z mesecem oktobrom. Nadalje navajajo, da so prepričani, da glede na to, da so bili gostinski lokali letos zaprti že 4 mesece, da bi od države lahko upravičeno pričakovali vsaj pokritje stroškov v celoti. Po tolikšnem času prepovedi obratovanja pa je logično, da bo treba začeti pokrivati tudi izpad prihodkov oziroma izgubo, saj dolgotrajno zaprtje vse gostince postavlja pred vprašanje preživetja. In ob tem sekcija predlaga še enostavnejši sistem povračil stroškov, ki je v bistvu istovrsten k amandmaju, ki smo ga predlagali v opoziciji.  Torej, Vlada bi morala pričeti z bolj sistemskimi ukrepi, ki naslavljajo točno določene sektorje, ki so neposredno utrpeli daleč največjo škodo in, morda pri temu poskrbeti, da se ne bi zdelo, da se diskriminira neposredno določeno dejavnost        (Nadaljevanje) dejavnosti. Tako ste na primer z vladnim odlokom gostincem prepovedali prodajo alkohola. Po domače ste decembra, ko bi lahko vsaj malo gostinci popravili svoje prihodke, naredili tako, da sedaj ne morejo niti enega kuhanega vina več prodati. Zdaj, kaj ste s tem dosegli, mi na primer ni jasno, ker v resnici potrošniki nato kupijo alkohol v sosednjih trgovinah, torej »de facto« neke razlike ni, s tem niste preprečili neželena druženja, ste pa na primer absolutno kaznovali gostince in to po mojem mnenju zelo zelo neupravičeno, in po takšnem principu, meni je zelo žal, delujete.   Zdaj, če nekateri ukrepi imajo morda neko logiko, jaz res mislim, da so nekateri drugi popolnoma skregani z logiko. Dovoli se odprtje določenih dejavnosti za šest dni, nato se jih zapre, nato se čez noč dovoli odprtje frizerjem, ampak ne na primer pedikerjem, ki opravljajo tudi nujne storitve, medicinske pedikure, ki je mnogim diabetikom življenjskega pomena. Torej spet neke parcialne, delne rešitve, ki nimajo logike, a ki pri ljudeh zbujajo res izjemno nezaupanje in to v času, ko je bistvo za premostitev krize, zaupanje ljudi. In mi jo žal, politika jo žal vsak dan bolj in bolj izgublja. Dejstvo je, da zgolj ukrepi s katerimi se samo umetno ohranja zaposlitve v konkretnih sektorjih, s temi ukrepi se seveda ne bodo dosegli ključni cilji, torej cilj ohranjanja gospodarstva pri življenju, predvsem storitvenega sektorja. Gostinci in predvsem majhni hotelirji bodo morali zapirati svoje dejavnosti, odpuščali bodo, tako so tudi napovedali, ker enostavno ukrepi pomoči za gospodarstvo, predvsem za malo gospodarstvo ne zadostujejo, da ne govorimo kako neučinkoviti so lahko že zastavljeni ukrepi. Dejstvo je, da likvidnostna shema ne deluje, podjetja so v resnični kronično likvidnostno podhranjena, hitrih premostitvenih kreditov ni, ni nobene odškodninske sheme, birokracija pa je v teh primerih »par exelons«. Dejstvo je, da bi po mojem določeni sektorji morali biti upravičeni do neke odškodninske sheme ali pa do pomoči po vzoru sosednjih držav, torej na primer v višini 8 % prometa, ki bi ga sicer dosegali. Ker nekateri so morali svoje dejavnosti neposredno na podlagi vladnega odloka čez noč zapreti, onemogočena jim je gospodarska dejavnost, onemogočeno jim je ustvarjanje prihodkov, kar je cilj v bistvu vsake gospodarske dejavnosti, vse to zaradi neposrednega akta Vlade in taki bi v resnici morali biti upravičeni do odškodnine. Navsezadnje tudi po določbah Ustave, ki govori o odškodnini zaradi neposrednega udejstvovanja državnih organov. Zato res mislim, da bi bil čas za nek drugačen pristop. Povedala bi, da bi bil morda čas, da tudi Vlada prisluhne tako opoziciji kot krikom malega gospodarstva in začne morda bolj dolgoročno reševati položaj malega gospodarstva, torej ne z ukrepi, ki vzdržujejo neko umetno stanje. Tukaj govorim predvsem o ukrepih začasnega financiranja, torej nadomestila čakanja na delo, ker ti ukrepi, ko se bodo enkrat prenehali, mislim, da je neizpodbitno dejstvo, da v tistem trenutku poskočila brezposelnost nenormalno. Torej tukaj gre za neko umetno stanje in to bi morali preprečiti. Morali bi sprejemati dolgoročne sistemske ukrepe, ki bodo omogočili, da podjetja prebrodijo to stanje. In taki ukrepi, ki bodo v resnici delovali, ker zdaj bi vas res rada nekaj vprašala, spoštovani gospod sekretar. Kako si vi razlagate, da ukrep odloga plačila obveznosti kreditojemalcev, ki naj bi bil po marčevskem principu odložen za dvanajst mesecev, v praksi niso bila odložena za dvanajst mesecev, temveč samo do 31. januarja, torej z novim PKP 6 naj bi se odložila za nadaljnjih dvanajst mesecev, pa so se v resnici samo do januarja. Torej z novim PKP 6 naj bi se odložila za nadaljnjih dvanajst mesecev, pa so se v resnici samo do januarja. Zdaj, kolikor jaz vem, je Vlada želela za nadaljnjih dvanajst mesecev. Ali zdaj prihaja do razkoraka med razumevanjem bank, pa gre potem v takem primeru za neko zavajanje s strani bank, ko to izvajajo v praksi. Tukaj se vidi, da morajo biti določbe zelo jasne, da ne bodo se dovoljevale kakršnekoli drugačne interpretacije v praksi. In tukaj bi res prosila za odgovor, ker če je to tako kakor se bere, kakor opozarjajo določeni tudi na Portalu predlagam Vladi, potem je treba tudi ukrepati in sprejeti drugačna določila in paziti, da se taki paradoksi ne dogajajo, ker paradoksi v kontekstu, da si ti marca 2020 zaprosil za odlok do enajstih mesecev, ga imaš do marca 2021, PKP 6 novembra pa ti dopusti odlok do januarja 2021. Absurd. Zdaj seveda jaz vem, da to ni neposredno v povezavi z vsebino današnjega zakona, ampak se mi zdi tak dober primer, da oriše kar vam želim povedati, da vam orišem kako pomembno je pri pripravi te zakonodaje biti jasen, dosleden in         predvsem nastaviti taka določila, ki ne dopuščajo nikakršnih zlorab v praksi.   Dalje Socialni demokrati menimo, da bi morali uzakoniti nek ustrezen mehanizem, ki bo omogočil malim delodajalcem, da hitro in brez pretiranih birokratskih postopkov pridobijo potrebna likvidnostna sredstva. Mi to vidimo kot nek pravi pristop, torej čim manj birokracije, jasne določbe, ki ne bodo omogočile zlorabe namena in cilja zakonodajalca kot se je, vsaj po mojem mnenju, to zgodilo pri odlogu obveznosti kreditojemalca.   Absolutno je treba poudariti, da ta zakonodajni predlog prinaša marsikatero dobro rešitev. Jaz res pozdravljam pomoči ranljivim skupinam, upokojencem, delavcem, do neke mere gospodarstvu. Resnično so dobre rešitve in to je potrebno pohvaliti. Hkrati pa vseeno apeliram na vas, da res prisluhnete in sprejmete ukrepe, ki bodo delovali dolgoročno, ki ne bodo gasili začsnega požara, ampak bodo resnično gledali na celovito sliko. Ker, še enkrat, čeprav sedaj podjetja ne odpuščajo predvsem zaradi ukrepov subvencioniranja delovnih mest, pa morda že tu vseeno nek poudarek, da v določenih sektorjih pa se le dogajajo odpuščanja zelo očitno. Če pogledamo podatke od 14. 12. do 28. 12., je viden zelo visok prirast brezposelnih. To so pač podatki Zavoda za zaposlovanje. In če primerjamo podatke iz 28. decembra letošnjega leta, jih je 86 tisoč 471,. V istem času lani je bilo registrirano brezposelnih 75 tisoč 292. Torej brezposelnost že raste kljub ukrepom subvencioniranja delovnih mest in tako dalje. Torej že tu vidimo, da bo potrebno drugače ukrepati, da moramo preprečiti hudo gospodarsko katastrofo, ki nam lahko sledi, da moramo zagotoviti neko predvidljivost in varnost državljankam in državljanom in gospodarskemu okolju. In to ne velja zgolj za te protikorona pakete, še bolj velja za vse te omejitvene ukrepe, ki ustvarjajo kaos, zmedo in res jezo pri ljudeh. In jaz apeliram na vlado, da se spomne na neko osnovno načelo, na načelo sorazmernosti, da poskuša pri sprejemanju ukrepov le določiti neke blažje ukrepe, s katerimi boste na bolj sorazmeren način dosegli popolnoma iste cilje, a pri tem ne boste ubijali duha ljudem, kakor se dogaja sedaj, in volje in zbujali izjemne jeze. Torej dajmo najti nek nov način.  Hvala.

Hvala lepa.  Besedo ima predstavnik vlade, državni sekretar na Ministrstvu za finance mag. Peter Ješovnik.  Izvolite.

Predsednik, hvala za besedo. Spoštovana poslanka Hot, hvala za vprašanje.  Najprej bi želel poudariti, da so, gledano primerljivo po Evropi, odlogi kreditov v Sloveniji proporcionalno gledano najbolj koriščeni. Torej gre za inštrument, ki ga je vlada hotela na vsak način uporabljati dalje in ga tudi uporablja.   Drugič. Vaše vprašanje je seveda na mestu in logično, zakaj tako kratko podaljšanje. Ampak odgovor se skriva v evropskih inštitucijah. EBA, Evropska bančna agencija je bila zelo zadržana do tega podaljšanja tega ukrepa in si znate predstavljati zakaj. Ker če bi bilo recimo, tako kot je bilo v Sloveniji prvotno predvideno, 12 mesecev plus 12 mesecev, 24 mesecev je že lahko toksični kredit. Če banka ne spremlja nekega kredita 24 mesecev, je lahko že toksični kredit. No, vlada je, in predvsem Ministrstvo za finance, je skupaj z Banko Slovenije presodilo pri PKP6, da je to inštrument, na katerega se splača staviti. In ker takrat še ni bilo odločitve EBE, smo morali, da bi inštrument obdržali, to narediti do konca januarja, seveda z predpisom, da ga vlada lahko podaljša. Zdaj je EBA sprejela nove smernice, zato je lahko podaljšan do konca marca in seveda z devetmesečnim podaljšanjem, kar je seveda boljše kot nič. A je tako dobro kot je bilo prvič? Ne, žal ne.  Hvala.

Hvala lepa.  Repliko izvolite.

Hvala.  Ne, saj samo bi tu še eno dopolnilno vprašanje potem imela. Zdaj, če se ne motim, v zakonu je zapisano, da lahko vlada s sklepom podaljša to obdobje. Če sem vas prav razumela, je torej zdaj ta evropska institucija to dovolila. Ali boste potem temu sledili ali kako sedaj gredo postopki naprej? Oziroma apeliram, da temu sledite, ker sami pravite, da je to eden najbolj koriščenih ukrepov in dejansko je tudi v praksi se izkazal za dobrodošlega in je mnogim podjetjem pomagal prebroditi te osnovne težave.

To žal ni replika. Okej, boste se prijavila še enkrat.        Kot postopkovno?   Izvolite, državni sekretar. Imate besedo.

Ja, hvala za besedo. Hvala za vprašanje.  Še enkrat, spoštovana poslanka Hotova, ta ukrep je v pomladanskem in poletnem delu prinesel nekaj čez 300 milijonov odlogov. Kar je glede na likvidnostno situacijo, ko je bilo plasirano vsega skupaj nekje 800 do 900 milijonov novih sredstev s strani bank, SID-a, SPS-a zajetna sredstva. Torej še enkrat, zakaj je Vlada v PKP-6 šla do konca januarja in zakaj je si dala možnost, da to podaljša. Ker smo verjeli in ocenjevali, da bo EBA te smernice tako tudi sprejela. Zato smo hoteli inštrument obdržati živ. Zdaj ga pa z zakonom lahko urejamo in ga podaljšujemo.  Hvala.

Hvala lepa.   Besedo ima Lidija Ivanuša, pripravi naj se Robert Polnar.  Izvolite.

Spoštovani gospod podpredsednik, hvala za besedo. Lep pozdrav vsem!  Najprej bi povedala tako kot že nekaj ostalih pred mano iz strani koalicije. Cilj tega zakona je pomagati ljudem v stiski, tako kot v vseh drugih PKP zakonih do sedaj. Pandemija covid-19 ne izbira ljudi. Vsi vemo, da je ta nesrečni virus prizadel celotno Evropo in da je to praktično svetovni problem, s katerim se soočamo že od 12. 3. 2020, ko je bila s strani Svetovne zdravstvene organizacije razglašena pandemija. Vemo tudi, da je bil PKP-1, 2, 3 in 4 sprejet v prvih štirih mesecih, od aprila do julija je zaradi izpadov dohodka, odrejene karantene, skrajšanega delovnega časa in tako dalje. Ne vemo pa kdaj bo konec te epidemije, zato je ljudem potrebno pomagati.  Zato smo za te ukrepe namenili znatna sredstva iz proračuna Republike Slovenije. Predvsem je bila to pomoč gospodarstvu, kmetijstvu, zdravstvu, socialno šibkim in tako dalje. Prvi štirje ukrepi in tudi vsi nadaljnji, vključno s sedmim so namenjeni pomoči ljudem. Za vse to bi se gre zahvaliti Vladi Janeza Janša, ampak ker je pač to Vlada Janeza Janše, je bilo ogromno s strani opozicije izrečenih veliko laži, zavajanj, podtikanj in vsega mogočega nagajanja na vse mogoče načine. Samo zato, ker je pač Vlada Janeza Janša uspešna in koalicija uspešna v premagovanju pandemije. Pač ste del opozicije, namesto da bi pomagali reševati problem, rušili Vlado in širili okužbo na protestih in spodbujali nenošenje mask.   Ker se virus širi še dalje, je bila oktobra ponovno razglašena epidemija, zato je bilo potrebno določene ukrepe pomoči podaljšati in pa dodati nove. To sta bila PKP-5 in 6, ki sta podaljševala subvencioniran skrajšani delovni čas in aktivirala subvencije podjetjem za čakanje zaposlenih na delo. Moratorij na kredite in en izmed novih ukrepov pa je bilo delno nadomestilo fiksnih stroškov zaradi posledic covida prizadetim podjetjem. Ker danes epidemija še kar traja, je tukaj PKP-7, ki na področju zdravstva, dela, gospodarstva, infrastrukture, socialnega in zdravstvenega varstva spet pomaga. Pomaga upokojencem, otrokom, družinam, študentom, otrokom ob rojstvu namenja 500 evrov, kot nikoli doslej. Veste koliko to pomeni vsaki mamici in ker sem sama mamica, bi ob rojstvu mojega otroka 500 evrov prišlo še kako prav, tako da to je         vse samo za pozdraviti. Prinaša še začasno denarno nadomestilo, dodatek za nevarnost in posebne obremenitve javnim uslužbencem za čas epidemije. Podaljšanje licence zdravstvenim delavcem, nadomestila stroškov izvajalcem prevoznih storitev, kot so šolski, železniški, avtobusni prevozi, dodatek za gasilce in tako dalje. Skratka, toliko je vsega in veliko je bilo že naštetega. V tem času bi se rada zahvalila vladi Janeza Janše in predsedniku vlade, da so se maksimalno potrudili, delali noči, nedelje, praznike in poskrbeli, koliko je bilo v njihovi moči, za naše državljane in državljanke. Marsikdo mi reče, hvala bogu, da imamo to vlado. Kaj bi bilo z nami, in podobne besede. V primerjavi, da s strani opozicije stalno poslušamo, kako je naša vlada nesposobna, kajti po pogovorih z ljudmi, z velikimi, z veliko število ljudmi, pa lahko trdim, da ljudje razmišljajo drugače.   Na koncu bi povsem rada zaželela lepe in mirne praznike ter veliko zdravja v letu 2021. Hvala.

Hvala lepa.   Besedo ima Robert Polnar, pripravi naj se Marko Bandelli. Izvolite.

Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Gospe poslanke, gospodje poslanci.   Ta kriza, ki ni samo kriza političnih institucij, ampak tudi globoka ekonomska kriza, razkriva slabosti našega načina življenja. Od nekdaj je bila ena od odlik demokracije, da je to vrsta samokorigirajoče politične ureditve. To nikakor ne pomeni, da v demokracijah ne počnemo neumnosti, toda ob primerjanju s totalitarnimi režimi so demokracije boljše v korigiranju teh neumnosti. Narava politične ureditve tudi ne določa, kdo se bo bolje odzval na krizo. Pandemija je dramatična kriza in med njo začnejo države postajati podobne druga drugi. Glavna vprašanja postanejo učinkovitost, raven zaupanja v družbi, izkušnje s prejšnjimi krizami in učinkovitost državnega aparata. Posamezne demokracije lahko, zato da bi se učinkovito spopadle s krizo, uporabijo politike, ki si jih je sicer težko zamisliti. Toda ta fleksibilnost je znamenje moči demokratične ureditve, ne pa znamenje njene slabosti.   Tako kot pri vseh ostalih protikoronskih zakonih, gre tudi pri zakonu številka sedem za občutek za pravo mero in za vzpostavljanje hierarhije prioritet. Najbolj se mi zdi, po mojem mnenju se je to pokazalo pri tistem členu, ki govori o financiranju nevladnih organizacij. Sklad za razvoj nevladnih organizacij je začel poslovati na začetku leta 2019, organiziran pri Ministrstvu za javno upravo. V dveh poslovnih letih je dosegel naslednja učinka: v letu 2019 4 milijone in 772 tisoč evrov, v letu 2020, letos torej, pa do zdaj 5 milijonov in 298 tisoč evrov. Potem pa se je pojavil pravičniški gnev tistih občutljivih duš, ki bolečino prizadetih čutijo kot svojo ali pa še celo močneje. In ti ljudje so vsi brez izjeme pozabili na dejstvo, da je to zgolj eden od načinov financiranja in sofinanciranja nevladnih organizacij, saj se preko neposrednih uporabnikov proračuna, ministrstev torej, za tovrstna financiranja in sofinanciranja letno nameni nekaj sto milijonov evrov.         Teh, recimo, v letošnjem letu 5 milijonov in 300 tisoč evrov je tudi popolnoma neprimerljivih, denimo, s tistim kar je v protikorinskem paketu številka 7 izrecno izpostavljeno in se imenuje krizni dodatek za zaposlene, ki delajo in imajo plačo do višine dveh minimalnih plač, kar bo zneslo 60 milijonov evrov. To je obravnavano kot nekaj samoumevnega, kot nekaj, kar je možno z odmahom roke zanikati. Podobna je zadeva s solidarnostnim dodatkom za upokojence, ki je vreden 67 milijonov evrov.   In še ena stvar se mi zdi v tej zvezi zanimiva za izpostaviti, tudi pomembna, gre za prihodkovno stran proračuna, kjer bo država zaradi neupoštevanja dodatkov izplačanih v času epidemije v dohodnino na prihodkovni strani iz naslova dohodnine pobrala tovrstnega prihodka za več kot 38 milijonov evrov manj. To se pravi, 38 na eni strani, na drugi strani pa 5. Pri 5 splošna panika in galama, pri 38 nihče niti ne opazi.   V razpravah pri sprejemanju protikorinskega paketa številka 7 je bilo tudi izredno velikokrat izpostavljeno, da se v slovenski politiki pri sprejemanju odločitev v zvezi z epidemiološkimi ukrepi premalo upošteva stroka. Načeloma bi naj veljalo, da je politika tista, ki določa kaj se bo delalo, stroka pa določa na kakšen način se bo to delalo. Torej, je nemogoče izključevati politiko in stroko, zakaj ti dve sta skupaj prežemajoči in ne moreta funkcionirati brez vzajemnega sodelovanja. Torej, problem je udeležba stroke pri sprejemanju odločitev. To želim ponazoriti z enim zelo nazornim primerom. V oktobru leta 2019, to se pravi, dobro leto je od tega, sta znamenita ameriška univerza Johns Hopkins in raziskovalni oddelek časopisa Economist objavila poročilo o pripravljenosti sveta za globalno epidemijo. Nikoli dotlej ni poročilo o tako pomembni temi prišlo ob primernejšem času. In še nikoli prej se ni zgodilo, da bi bilo v poročilu toliko napačnih ocen. Avtorji poročila so zatrdili, da so za pandemijo najbolje pripravljene naslednje tri države: Združene država Amerike, Velika Britanija in Nizozemska. Sredi decembra letošnjega leta so imele Združene države Amerike malo manj kot tisoč umrlih na milijon prebivalcev. Zelo podobno tudi Velika Britanija. Nizozemska pa je imela sredi decembra nekaj manj kot 600 umrlih na milijon prebivalcev. V tej isti raziskavi oziroma v poročilu o pripravljenosti je, denimo, Japonska končala na 21. mestu. V enakem obdobju kot sem prej govoril ima 20 umrlih na milijon prebivalcev. Kitajska je, denimo, končala na 51. mestu in ima 3 umrle na milijon prebivalcev. Za ilustracijo pa podajam še podatek o Vietnamu, ki je končal na 50. mestu po pripravljenosti na epidemijo in ima statistično 0,4 umrlega na milijon prebivalcev. Ljudje, ki so bili baje najbolje pripravljeni, da ocenijo kako se je kdo pripravil za pandemijo, so napravili serijo kolosalnih napak. Te napake kažejo v kolikšni meri je nepričakovan in težko razložljiv debakel, ki so ga doživele zahodne države v spopadu s pandemijo. Odkar je ta neuspeh postal tako očiten je bilo ponujeno več mogočih obrazložitev: nekompetentni nosilci oblasti, slabo organizirana državna uprava, pretirano razmahnjene državljanske svoboščine, začetno podcenjevanje nevarnosti, odvisnost od uvoza sredstev za osebno zaščito. Toda to vse skupaj ni nič, kar bi lahko poimenovali kot objektivno merilo. Če upoštevamo objektivna merila relevantna za pandemijo, kar je bilo v poročilu narejeno, pa         ravno tako ne moremo pojasniti visokih stopenj smrtnosti v Združenih državah Amerike, v Veliki Britaniji ali pa denimo, v naši sosedi, Italiji. To se ne da pojasniti niti s številom zdravnikov in medicinskih sester na prebivalca, niti z investicijami v zdravstveni sistem, niti s kvaliteto bolnišnic, ne s povprečno stopnjo izobraženosti prebivalstva in tudi ne s povprečnim dohodkom, ki ga to prebivalstvo dosega. Dimenzije tega neuspeha so najbolj očitne, kadar zahodne države, mednje spada seveda tudi Slovenija, primerjamo z vzhodno azijskimi, najsibo demokratičnimi ali avtoritarnimi državami, kjer so rezultati boja proti pandemiji veliko boljši. Kako je to mogoče?  Nekateri trdijo, da je vzrok lahko v dejstvu, da so azijske države že bile izpostavljene epidemijam in imajo zatorej praktične izkušnje, kako ravnati. Nekateri drugi iščejo pojasnitev v nadrejenosti azijskega kolektivizma nasproti zahodnemu individualizmu. Lahko pa, da obstaja še eno pojasnilo globljih razlogov tega debakla. Pojasnilo je spekulativno in zanj nimamo empiričnih dokazov. Govorimo o dejavniku, ki ga nihče nikoli ni izmeril in ga verjetno tudi ni mogoče docela natančno izmeriti. Ta dejavnik je nestrpnost.  Ko pogledamo, kako so zahodne države reagirale na pandemijo, najbolj preseneča ta njihova nekonsistentnost in neodločnost v izvajanju zaščitnih ukrepov. Ukrepi so bili vsepovsod, brez izjeme, uvedeni z veliko mero odpora. Zakaj torej javnost in vlade na zahodu niso takoj podprli ostrejših ukrepov z ambicijo, da se virus eliminira in zavre, tako, kot so to storili v vzhodni Aziji. Javnost in vlade na zahodu niso sprejeli vzhodnoazijskega pristopa k pandemiji, ravno zaradi kulture nestrpnosti, zavoljo uresničitve cilja, da vse odprte zadeve razrešijo takoj, ob najmanjših možnih stroških, kar pa ob pandemiji Covida ne more dati dobrih rezultatov. Nestrpnost je mogoče povezati z ideologijami in spremljajočimi politikami, ki so usmerjene k uresničitvi ekonomskega uspeha v najkrajšem možnem času. To je, splošno sprejeto kot najpomembnejši cilj v življenju. Tak sistem poganjata iznajdljivost in hitrost, ne pa vzdržljivost in vztrajnost in v pandemiji sta bistveno bolj pomembni vzdržljivost in vztrajnost.  Nekje v svojih dnevnikih, je znameniti Franc Kafka zapisal, da obstajata samo dve hibi, iz katerih izhajajo vse ostali. Ti dve hibi sta nestrpnost in lenoba. Bil je pronicav videc in analitik, natančen in razumsko stvaren opisovalec in oblikovalec svojih odkritij in videnj. S takšno natančnostjo je odkrival posameznosti, neznatnosti do dna, da so prišle na svetlo stvari, ki jih dotlej niti slutili nismo, ki se zdijo nenavadne, a niso nič manj resnične. Ker pa je lenoba proizvod nestrpnosti, kakor pravi Kafka, pravzaprav obstaja samo ena hiba – to je nestrpnost.  Morda, gospe in gospodje, pa je napočil čas, zdaj, v času epidemije, da se začnemo resno ukvarjati s to našo hibo. Brezobzirno se moramo soočiti z resnico. Moderni svet svoboščin in obilja je krhek in lomljiv. Naš svet ni samo svet tveganj v ekonomiji, marveč je to svet družbe tveganja. Demokratična država je lepilo moderne družbe. Pozivanje na racionalnost in enotnost, ki so ga nekateri tolmačili kot politično taktiko, je zdaj postalo del psihologije množic, ki ne želijo več dolgo živeti v tesnobi in negotovosti.  Mislim, da obstajajo vprašanja, kjer je potrebno nadvladati strankarske interese. Takega cilja ni mogoče doseči z opiranjem na ideologije, temveč na izkušnje in znanje.         Ni ga mogoče doseči z razmišljanjem o delitvi plena, o strankarskem interesu ali osebnih predsodkih. Praktična logika in zdrav razum zahtevata, da se družba povezuje z uresničljivimi cilji, ne pa razdeljuje s posebnimi interesi. Tako, da bo tudi pri sleherniku počasi in neustavljivo vzklilo spoznanje, da s tem svetom ne upravlja nikakršna in nikogršnja volja, tako kot mi ne moremo manipulirati z erupcijami vulkanov ali pa z nastankom in potekom orkanov. Vse, kar lahko mi v celotni zgodbi storimo, je, da se zoperstavimo s svojim znanjem. Toda ne s tistim, ki smo ga na hitrico posesali s spletnih strani, ampak izključno s tistim, ki se razvija v laboratorijih in eksperimentalnih centrih, prenaša pa se s knjigami in z resno strokovno periodiko. Kadar se to znanje oplemeniti z našim sočutjem do vsakega člana družbe, potem je mogoče nadvladati tako virusne kot ekonomske apokalipse. Ta enostavna in jasna resnica pa bo morda tudi edino dobro, ki bo izšlo iz sedanjega zla.  Hvala lepa.

Hvala lepa.  Besedo ima Marko Bandelli. Pripravi naj se mag. Marko Koprivc.  Izvolite.

Hvala, predsedujoči.   Zdaj, veste, Štanjel je taka destinacija, zelo lepa za poroke. In tam se ogromno ljudi pride, ker je taka simpatična cona in tam se poročijo ljudje. In po tem, ko štartajo od tam, gredo s temi avtomobili in trobijo vse, mislim, da to tudi se dogaja po Sloveniji, in potem, ker to otroci slišijo, da se trobi, gredo na cesto ob stran in tam čakajo. In kaj čakajo ti otroci? Čakajo, da se meče bonbone iz tega avtomobila. In oni vedno čakajo v rokah, da bodo dobili kaj finega.   To je isto zdaj, ko mi imamo že sedmi PKP, in na isti način vlada nam daja na mizo. V zakonu je milijon teh takih in drugačnih bonbonov, ki nič drugega niso kot čista volilna kampanja. Ampak tudi to je dobro in tudi to ljudem pride prav in so zaradi tega hvaležni temu. In se tudi mi strinjamo. / nerazumljivo/ se strinjam pa s tem, kar je minister danes zjutraj povedal. MI je žal, da ga ni tukaj, ampak vidim, da je državni sekretar in ga lepo pozdravljam. In je minister rekel eno reč, ki mi je bila zelo všeč. Je rekel dajte ta denar, ki ga dobite, ki mi vam ne povemo, kam, dajte ga potrošiti, za kaj dajte ga potrošiti, ampak dajte ga potrošiti vsaj doma, to je on rekel. In to mislim, da je pametno zakupiti določene izdelke, določene artikle, ker na tak ali drugačen način 22 % tega DDV-ja se bo spet vrnilo nazaj v naše blagajne. To je ena od osnov, kar je, plus še drugi reči. In to sem se jaz strinjal in mislim, da to je tudi prav, tak apel zelo, zelo na mestu.   Zdaj, da grem konkretno na tistih par reči, ki so mi dali nalogo, da moram jaz tukaj zdaj povedati, je pa to.   Zdaj, v 45. členu smo mi včeraj predstavili en amandma, ki je bil naslovljen praktično z avtobusne prevoznike ter jim skušali nekaj zagotoviti, neko daljše obdobje prejemanja tega nadomestila za izpad dohodkov, ki so ga utrpeli iz razloga popolnega zaprtja države. Vi morate vedeti, da oni od februarja ne dobijo nič, so zaprti, prevozniki avtobusov in te. Mislim, dobijo nadomestilo za plačo, ampak, veste, ti ljudje imajo v lasti avtobuse, če dam en primer. Jaz sem včeraj dal predlog državni sekretarki, ampak verjetno me ni razumela, kar sem hotel povedati. Naloga vlade je, da bi mi rešili te avtoprevoznike. Ker te avtoprevozniki, če ti avtobusi, ki so v glavnem na leasingu in te leasinge ne bodo mogli več odplačevati, in se ve zakaj, ker nimajo dovoljenja do dela, oni bi delali, ampak ne smejo delati, se pravi, da te leasinge en dan tudi ne bo moč več plačevati. In sem dal predlog lepo državni sekretarki, naj se dogovorijo tudi za način financiranja in odplačila tega leasinga, da bi preko SID banke ustvarili nov kredit, ki bi zamenjal ta leasing. Se pravi, zapreš nekaj, odpreš na drugem kraju. Ker leasing je najem in najemnina je najemnina.         On ne bo čakal, on ali bo pobral premičnino, v tem primeru stroj, avtobus, če ne boš plačeval. Tukaj pa bi bila dobra varianta, da bi država to naredila. Mi smo to tudi povedali, ampak ne vem, verjetno, da če bi to padlo na plodna tla, dajte razmišljati, kadar bo še naslednji PKP-ji, ki bodo sigurno, sem skoraj prepričan.  Tako da to je, kar se tega tiče to. Jaz bom povedal še eno stvar tukaj, ki me je zelo razveselila glede 89.a člena in pozdravljam odločitev SMC-ja, da je razumela intenco Vlade in bo na tak način omogočila črtanje, po mojem mnenju tega škandaloznega, škodljivega, resnično nečloveškega člena, ki je 89.a in to bo pozdravljeno. Upam, da tudi s tem, da so oni predlagali črtanje, da bomo vsi skupaj toliko modri, da bomo to tudi potrdili, ker to je res obup, kar se tega člena tiče.  In zdaj bom zaključil s tem. Bom še enkrat povedal, ki je drugi državni sekretar tukaj, glede financ. In sem tudi vprašal včeraj državnega sekretarja Zajca, naj mi odgovori zakaj so tehnične trgovine, elektro materiali, vodoinštalacijski materiali, gradbeni materiali, železnine in tako naprej, zaprte. To človek ne more razumeti. In še enkrat bom ponavljal, vi dajete zdaj za zgled veletrgovine v Ljubljani, kjer je tukaj na 100 tisoče ljudi in pride gužva. Ampak več kot 3 tisoč takih dejavnosti je na podeželju in te trgovine so zaprte, ki dajo na desetine ljudi živeti in ti ljudje ne bodo živeli in ti ljudje ne morejo koristiti, da vam povem pošteno, nobenega od ukrepov. Nobenega od ukrepov. Ne morejo /nerazumljivo/ krajši delovni čas, ne morejo it začasno ne vem kaj, mislim vse te reči, vsi ti razni ukrepi, ki ste dali, ne morejo, ker vsak ima svoje delovno mesto točno tam. In ti ne moreš brez enega, ker to so majhne trgovine. Se pravi dobivajo plačo iz rezerv, ki firma ima, ampak te rezerve počasi ne bo več. Kaj se bo tukaj zgodilo, pa bo vprašanje.  In zdaj, ko ste toliko rekli, da ne bo brezposelnih, vam povem jaz, da kadar bo »fraj« te zadeve tukaj, takrat se bodo komaj začele brezposelnosti, ker so zdaj vsi, ki dobivajo še vedno nadomestila s strani države, ampak ne delajo. In ne bo »zalaufal« posel tako hitro, kot bo. Jaz sem optimist vedno bil v mojem življenju in verjamem v optimizem. Tako da vam dal malo v razmislek, ki ste tam na Vladi, nehajte s to zadevo, nehajte, dajte po 4. januarju odpreti te trgovine, ker govorimo o 30, 40 tisoč ljudi, ki bi lahko delali in nekaj od tega imeli in živeli.  Toliko z moje strani. Hvala.

Hvala lepa.  Nadaljujemo z razpravo. Mag. Marko Koprivc ima besedo, pripravi pa se gospod Marijan Pojbič.  Izvolite.

Hvala lepa, spoštovana podpredsednica za besedo. Spoštovani državni sekretar, spoštovani vsi ostali prisotni vabljeni, spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci!  Ja, nahajamo se sredi hude zdravstvene krize, sredi epidemije. Pred nami je danes že sedmi tako imenovani protikoronski paket, paket ki skuša z ukrepi pomagati tako gospodarstvu, kot tudi ljudem. Bili bi krivični, če bi rekli v celoti, da ukrepi, ki so predlagani v tem sedmem paketu niso dobri oziroma so slabi. To v celoti absolutno ne drži. So tudi številni ukrepi, ki so nujno potrebni za na nek način pomoč gospodarstvu in ljudem. Številni ukrepi so tudi, ki smo jih Socialni demokrati skupaj z demokratično opozicijo predlagali že meseca aprila in pa pozneje, pa žal s strani Vlade nismo doživeli pač posluha, da bi nam prisluhnili.   Je pa dejstvo, da so pa kot vedno doslej v tem paketu tudi številni potaknjenci, ki nimajo nikakršne veze s samo epidemijo, jih pa pač skuša Vlada Janeza Janše za krepitev svoje oblasti v imenu reševanja epidemije podtakniti pač v te protikoronske ukrepe.   Zdaj, če mi dovolite, bi uvodoma par besed povedal generalno o situaciji v Sloveniji. Podatki dejansko kažejo, da je Vlada pri reševanju epidemije v celoti pogrnila. Podatki kažejo, da smo svetovni prvaki, svetovni in evropski prvaki glede smrtnih žrtev, glede števila okuženih in pa še glede nečesa; glede časa, ko so zaprte,        (Nadaljevanje) v celoti zaprte šole in pa vrtci. Ti podatki kažejo, da se Vlada enostavno ne zna in ne more očitno, ni sposobna spopasti s to hudo zdravstveno in seveda posledično tudi gospodarsko krizo. Kaj je največji problem pri vsem skupaj? Največji problem je v tem, da Vlada z državljankami in državljani ne zna komunicirati na dostojen način. Ne zna komunicirati tako, da bi jim državljanke in državljani zaupali. Zaupanje pa je v takšnih kriznih situacijah seveda ključno. Več kot očitno je, že ptički čivkajo, da Vlada izkorišča to hudo zdravstveno krizo, ki ni prizadela samo Slovenije, ampak cel svet za krepitev oziroma jačanje svoje oblasti in podrejanje vseh družbenih podsistemov, najsibodo mediji, gospodarstvo, tako imenovano državno gospodarstvo, tam kjer ima Vlada pristojnosti, najsibo ubijanje, uničevanje vsega kritičnega duha, predvsem kulturnikov, vsaka avtoritarna oblast se najprej loti kulture, ker tam je tista kritična misel in kritični duh, ki lahko ogrozi tisto edino iz zveličavno resnico, ki jo zagovarja veliki vodja in pa seveda mediji. Za prevzem absolutne oblasti je potrebno imeti pod kontrolo medije. No, pa da ne bom preveč o tem govoril, ker smo o tem govorili že veliko, je pa to žalostno, zelo žalostno je in tragično, in predvsem podatki, ki jih iz dneva v dan spremljamo, število smrtnih žrtev. Za en avtobus mrtvih na dan vsak dan, to kaže, da očitno res ta Vlada v teh hudi zdravstveni krizi ni kos, in da je potrebno čim prej nekaj narediti.   Da se dotaknem tega sedmega paketa, kot sem rekel, določene stvari, ki so v njem, so dobre, kot na primer pomoč avtoprevoznikom, lajšanje izdajanja karanten in še kaj bi se našlo. So pa tudi stvari, ki absolutno ne sodijo v ta paket pomoči ob epidemiji, in ki očitno potrjujejo to dejstvo, da se skuša preko teh stvari pomagati predvsem prijateljem predsednika Vlade in kot sem rekel, krepitvi oblasti. Eden od takih podtaknjencev je nedvomno pomoč Rimskokatoliški cerkvi oziroma župnikom. S tem paketom uvajate temeljni dohodek za duhovščino kljub temu, da župniki oziroma cerkev kot celota, kot institucija, ne plačuje nobenih davkov, nima nobene veze z državo, je pa ena od najbogatejših institucij v državi. Institucija z največ premoženjem. In ob tem jaz razumem, da se da temeljni dohodek tistemu, ki dohodek izgubi. Zakaj ga je dobila cerkev? Ali je cerkev plačevala davke? Ali je bila financirana na kakršenkoli drugi način? Kot rečeno, ni imela nobene veze z državo, ima pa ogromno premoženja iz katerega bi se lahko napajala. In jaz ob tem se resno sprašujem, zakaj cerkev ne deluje v skladu s svojim naukom, ne pa, da cuza državo v teh res težkih časih. Tako da, veste, na eni strani dajete študentom 150 evrov, na drugi strani bo pa duhovščina dobivala 700 evrov. Tukaj se jasno kaže kaj so prioritete te Vlade, ob tem, da smo socialni demokrati skupaj s celotno opozicijo že večkrat opozarjali, da ta temeljni dohodek za vse študente, enak 150 evrov, ni smiseln, ker na eni strani imamo študente, ki so delali predvsem v gostinski panogi, ki je zaprta že mesece in mesece in ne dobivajo tega denarja od dela in ti študentje bi si zaslužili več nadomestila kot tisti, ki tega ne potrebujejo. Na to je opozoril tudi zagovornik enakosti. Ampak Vlada to vse presliši. Tudi številne kritike Zakonodajno-pravne službe, ki je zakon dobesedno raztrgala včeraj na odboru, da ne govorimo o socialnem dialogu, ker socialnega dialoga pod to Vlado ni. Dialog socialni je partnerji dejansko ne obstaja. Ampak ta primer, 700 evrov za župnike in         150 evrov enkratnega zneska za študente, pokaže, kaj so prioritete te vlade. Tako kot je tudi včeraj se na odboru za izobraževanje pokazalo, za vse druge panoge pridejo k predsedniku vlade predstavniki trgovinske zbornice, se odprejo drugi dan trgovine. Pridejo k predsedniku vlade oziroma mu pišejo cerkveni dostojanstveniki, omogoči vsaj delno izvajanje pač teh verskih obredov. Šole pa ostajajo zaprte. In ne samo, da ostajajo zaprte, nobenih jasnih navodil ni, kdaj se bodo odprle. Ministrica že napove, da se bo po novem letu šole odprlo, potem predsednik vlade na tiskovni konferenci v Mariboru to zanika in jaz razumem, da je ministrica v težkem položaju, sploh glede na to, da očitno Ministrstva za izobraževanje mi več nimamo, imamo samo nek izvršni organ, izvršni sel predsednika vlade, ki izpolnjuje pač tiste zadolžitve, ki jih predsednik vlade na področju šolstva naredi.   Skratka, mogoče ni to neposredno tema današnje razprave, ampak na področju šolstva je ta vlada v celoti pogrnila. V celoti. Očitno so mladi in šolajoči otroci zadnja skrb te vlade. Tako da Socialni demokrati tega predloga PKP absolutno ne moremo podpreti, da ne govorim o uvajanju disidentstva. O kaznovanju tistih, ki niso po godu vlade. Tisti, ki bodo kaznovani oziroma bodo nasprotovali vladi, ne bodo upravičeni do pač povračila stroškov oziroma pomoči države. A je to normalno? Jaz res ne vem. To je pač diktatura. In v to nas peljete in jaz sem hvaležen danes SMC-ju, da je vsaj z določenimi amandmaji zadeve nekoliko omilil. Namreč, Vlada Janeza Janše je hotela ukiniti tudi sistemsko financiranje nevladnih organizacij. Na srečo je to včeraj na odboru s podporo SMC-ja in celotne demokratične opozicije bilo umaknjeno iz dokumenta. To je grozljivo. To, kar počnete, je res grozljivo. Ob tem, ko vsak dan na novo dobimo avtobus žrtev koronavirusa, se vi spravljate na vse drugače misleče.   Skratka, kot že sedemkrat doslej, ste tudi tokrat izkoristili ta protikoronski paket za vaše določene višje cilje v narekovajih, in zato takega skropucala absolutno ne morem podpreti.   Hvala lepa.

Hvala lepa, k besedi se je javil državni sekretar. Izvolite.

Hvala za besedo.  Spoštovani poslanec Koprivc, želel bi vas opozoriti, da vaša izjava, da ni bilo socialnega dialoga s socialnimi partnerji ob sprejemu PKP7 ne drži in smo se pogovarjali v soboto, nedeljo in ponedeljek, tri dni mogoče ni veliko, ampak ni pa malo, hvala.

Hvala lepa.   Repliko mag. Koprivc, izvolite.

Gospod državni sekretar, očitno me niste dobro razumeli.   Jaz sem rekel, da pač lahko, da so pogovori potekali, a pomembno je, da se pač socialni partnerji tudi strinjajo na koncu z vsem. Hvala lepa. Tega pa ni.

Državni sekretar, izvolite.

Ja, hvala, hvala za pripombo, spoštovani poslanec Koprivc.   Res je, nismo se z vsemi strinjali, veliko smo sprejeli od delodajalcev, nekaj tudi od delojemalcev, nekaj pa tudi nismo, ampak imamo legitimno pravico, da se z vsem ne strinjamo. Hvala.

Nadaljujemo z razpravo. Naslednji ima besedo gospod Marijan Pojbič. Pripravi pa se gospod Jožef Lenart. Izvolite.

Hvala lepa, spoštovana podpredsednica.   Najprej se mi zdi, da je zelo pomembno in zelo jasno, da je še treba enkrat poudariti. Ta vlada pomaga ljudem in dela za ljudi. Zato imamo pred seboj sedmi PKP. Ta vlada ne živi v oblakih, ampak rešuje probleme ljudi. Eno so floskule, napadanja, podtikanja, laži, zavajanja, hujskanja, drugo je pa reševati dejanske probleme ljudi. In to dela ta koalicija in ta vlada.         In najmanj kar bi pričakoval od vseh, ki sedite tukaj v parlamentu, da bi se tega še kako zavedali.   Danes, moram reči, da sem poslušal eno izmed odličnih razprav gospoda Polnarja. Jaz mislim, da je zadel v nulo ključni problem opozicije in ideologije. Ključni problem, ga je identificiral in ga zelo jasno tudi strokovno opredelil. In upam, da je prišel trenutek streznitve slovenske družbe oziroma, ne slovenske družbe, se opravičujem, slovenske politike. Predvsem strank iz opozicije, ki ste bili 25 let na oblasti, 25 let od 30 let samostojne Slovenije. Kako vam ni nerodno danes na tak način diskutirati in govoriti o tem, kaj je vse v tej družbi in tej državi narobe? In onemogočati na vsakem koraku to vlado, to koalicijo, da bi delala to, za kar je bila poklicana in za kar je bila izvoljena. In to je pomagati ljudem, ne glede na barvo, ne glede na politično pripadnost. In to dela. Hvala bogu to dela. Ne uspeva vam, resnično vam ne uspeva slovensko ljudstvo skupaj s tistimi mediji, ki jih imate na razlago, prepričati slovensko ljudstvo ali pa večino slovenskega ljudstva, da imate prav. Niti približno ne uspevate. Večina ljudi v tem trenutku se zaveda problema, se zaveda pomembnosti problema in ve, da je ta problem treba sedaj in v tem trenutku reševati in zaupa večinsko tej vladi.   In še ena stvar. Danes sem poslušal en napad na kolega Polnarja, ki je poskušal z argumenti obrazložiti zakaj tako misli in ga nekdo iz poslancev LMŠ napadel zato, ker ga ni razumel. Ni pa ga razumel zaradi tega, ker gospod Polnar ni govoril se pravi floskule, zavajanja, laži, podtikanja, temveč je govoril z argumenti. In vam, drage kolegice in kolegi v opoziciji, bi moralo postati jasno, da so argumenti in dejanja edini, ki štejejo. Vse ostalo so le /nerazumljivo/ Teh napadov, teh razdvajanj, hujskanj, podtikanj imajo ljudje poln kufer. Enostavno, dragi Slovenke in Slovenci, naše državljanke in državljani tega ne morejo več poslušati. Resnično ste šli predaleč. Ampak to ne trdim vsi poslanke in poslanci opozicije, nekateri izmed vas znajo tudi trezno razmišljati in znajo tudi o kakšni stvari povedati pozitivno. Danes sem eno razpravo poslušal s strani ene poslanske skupine. Ne glede na kritike je povedala tudi veliko tistega, kar je dobro. In to cenim. In to je tista razlika v politiki, ki eni pač zagovarjamo neke stvari na en način, drugi pa na drugačen. In na koncu suma sumarum mora biti pa skupna rešitev, tista, ki je pomembna in ki jo ljudje želijo in za kar smo pravzaprav politiki poklicani.   Danes sem slišal s strani LMŠ, da vlada Janeza Janše, torej, ta koalicija deluje stihijsko in prepozno. Pa sprašujem tiste, ki ste to razpravljali. Imeli ste možnost. Zakaj niste obstali? Prosim ne podtikajte nekomu nekaj, če ste imeli to možnost, da ste imeli vse vajeti v rokah. Imeli predsednika vlade. In vas prosim, ne delajte več tega. Stopimo skupaj, pa gremo korak dalje, pa te razlike, ki niso tako strašanske, če ne bi bilo ideologije vmes, bi lahko marsikateri problem v dobro ljudi bistveno hitreje in bolj kvalitetno rešili.   In potem druga stvar, sem poslušal s strani SD, ki je vsaj 20 let na oblasti v tej samostojni državi, da je treba narediti sistemske ukrepe. Potem sem slišal, da celo, v razpravi, to je pa tisto, kar se mi zdi skrajno neprimerno, metanje denarja skozi okno. Se pravi, ko smo mi sprejeli sedem PKP-jev smo, ko smo pomagali delavcem in pomagamo delavcem, pomagali delodajalcem, pomagali obrtnikom, pomagali upokojencem, študentom, gasilcem sedaj tudi v PKP-7, zdravstvenemu osebju in še bi lahko našteval, torej smo metali denar skozi okna. To je eden izmed razpravljavcev SD danes tukaj povedal. Sedaj pa mi, prosim lepo, povejte ali so naše državljanke, državljani manj vredni,         torej ali so za vas / nerazumljivo/ ko govorite, da ko namenjamo denar vsem ranljivim skupinam, gospodarstvu in vse tisto, kar je v tem trenutku izpostavljeno, da je to metanje denarja skozi okno. Lepo vas prosim, pa kaj je z vami narobe no? Lepo vas prosim, povejte mi, kaj je z vami narobe. Pa kaj takega si enostavno ne morete dovoliti. Ko sami vidimo, in vsa ta drugi stavek, potem pa kako je potrebno in koga smo izpustili in nismo pomagali. Ko pa to naredimo, ko poskušamo prisluhniti vsem, pa na koncu slišimo, da mečemo denar skozi okno, in to s strani SD-ja, ki je bil najmanj 20, če ne 25 let na oblasti. Gletje, pa mislim, to pa je, to pa presega vse meje dobrega okusa, resnično vse meje dobrega okusa. In ta vlada s tem PKP7 pomaga tako študentom, pomaga praktično vsem ranljivim skupinam, da ne govorim upokojencem. Že v enem letu drugi dodatek, ki ga pa rabijo, absolutno ga rabijo, ker imajo pokojnine tam, da ne bom govoril o tem, o 300, 400, 500, 600 evrov. Hvala bogu dvig pokojnin v tem mesecu. Več je ta vlada naredila za upokojenski del našega prebivalstva kot vse ostale vlade skupaj do tega trenutka v svojem enem letu. In tega ne morete vzeti. Ravno zaradi tega se jezite, ker enostavno z lažmi in zavajanji ne boste prišli do oblasti, verjemite mi, da ne boste prišli. In lahko govorite, kar hočete, slovenske državljanke in državljani imajo stalno bolj jasno sliko, da so eno besede, drugo pa dejanja. In v tem trenutku je zelo jasno, da ljudi v teh težkih okoliščinah zanimajo samo dejanja, in to ta vlada tudi skozi ta zakon dela.   In pa še za konec, da še pustim mojim kolegom nekaj časa za razpravo, bi pa, ker mi je zelo žal, da, razen enega gospoda iz Levice, ni tukaj, bi pa gospodu Kordišu resnično podaril masko s slovensko zastavo.

Gospod Pojbič, prosim, če se usedete.

Ja, se opravičujem, spoštovana podpredsednica.

Hvala.

S slovensko zastavo, da se ve, kateri so simboli Slovenije, Republike Slovenije, ko se je osamosvojila, da je to slovenska zastava, slovenski grb. In sedaj mu to poklonim in mu bom dal na njegovo mizo, da bo enkrat videl in nosil v slovenskem parlamentu ali slovenski grb ali pa slovensko zastavo na maski, ki jo nosi, ki je v skrajnem primeru, moram reči, so dovoli to, kar v slovenskem parlamentu si nebi smel dovoliti nobeden, če govori o tem, da je poslanec slovenskega ljudstva v slovenskem parlamentu. Zato mu podarjam to masko in mu odnesem na njegovo mizo. S tem zaključujem razpravo.

Ja, hvala lepa. Ne vem, če je zdaj ravno ta maska pomembna in pa stvar zakona, ki ga trenutno obravnavamo, ampak okej, lepa gesta, ni kaj, gospod Pojbič.   Gospod Pojbič, kar odložite na mizo pa bo kolega že dobil masko. / smeh v dvorani/ Pa če dovolite, bi zdaj nadaljevali z razpravo. Hvala, gospod Pojbič.   Naslednji ima besedo gospod Jožef Lenart. Pripravi se gospa Anja Bah Žibert.  Izvolite.

Hvala lepa za besedo, predsedujoča. Lep pozdrav vsem prisotnim gostom iz ministrstva. Spoštovane poslanke in poslanci.   Torej predlog Zakona o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala oziroma po domače PKP7 je pred nami. Zajeten kos gradiva za naštudirati, na 150-ih straneh približno. In sicer je glavni cilj tega zakona omiliti in odpraviti posledice epidemije covida-19 na področju gospodarstva, dela, delovnih razmerij, socialnega varstva, zdravstvenega varstva. Finančni učinek sedmega protikoronskega paketa je po oceni ministra za finance mag. Širclja okrog 550 milijonov. In sicer številni ukrepi torej na področju gospodarstva bodo olajšali gospodarskim subjektom spopad z epidemijo ter preživetje. Preživetje pa je potrebno zagotoviti še posebej tistim dejavnostim, ki so zaradi vladnih ukrepov, zaradi odlokov vlade dejansko bili ustavljeni oziroma je njihovo obratovanje zmanjšano in je njihova zmogljivost vsekakor načeta.         Torej, govorimo o obstoju in ohranitvi delovnih mest in sedaj, ohraniti delovna mesta v največji možni meri, je bil že od vsega začetka nekako načrt te Vlade, kajti vsi se dobro zavedamo, kaj se zgodi, ko, ne vem, brezposelnost zaradi neke krize, zaradi neke gospodarske ali druge zadeve, poskoči za 30 % recimo. Ampak, če smo odkriti, ta moment, nimamo tukaj nekega drastičnega povečevanja brezposelnosti, imamo pa seveda nekako zmerno povečanje, glede na to, kakšna je bila brezposelnost lani.  In sicer, če gremo k temu, da je nas ta korona zadela nekako kot strela z jasnega ali pa, mogoče se lahko izrazim drugače, tako nenapovedana je bila, kot tisti potres danes tam, na Hrvaškem – našim sosedom želim vse dobro – ampak pravim, nenadno in seveda, zdravje vsega svetovnega prebivalstva naenkrat na udaru in tako, bom rekel, je zadela tudi svetovno gospodarstvo in naprej, če sedaj kdo ne želi tega pač razumeti, da je to, celotni ta problem je svetovne razsežnosti, potem pač, če noče tukaj razumeti ali pa zunaj te dvorane, jaz ga ne morem silit, pa vseeno, govoril sem, torej, rešujemo delovna mesta tudi z tem paketom, še kaj drugo, ampak, v osnovi dobro rešujemo delovna mesta. Lani je bilo konec decembra, po podatkih zavoda za zaposlovanje, povprečna številka pa je bila tudi podobna, za leto 2019, po statističnih podatkih tega zavoda, je bilo na zavodu prijavljenih približno 74 tisoč 200 oseb.  Tako nekako, bom rekel, letos, navkljub temu vsesplošnemu zapiranju dejavnosti in krize, tudi gospodarske, bi lahko rekli, imamo 84 tisoč brezposelnih oseb oziroma 84 tisoč 800 brezposelnih oseb, prijavljenih na zavodu, to so podatki za konec novembra, in sicer, potem se moram pač dotaknit tega da, če je dobesedno nas začela ta kriza, ta korona nas je začela redčiti, da to niso tako drastične številke, da se Slovenija ne bi mogla v nekem času normalizirati in postaviti na noge tudi glede tega in zaposliti še teh, kot smo rekli, ca 11 tisoč oseb, kar jih je ta moment več.  Ampak, moram se dotaknit tudi razprave gospoda Pečka, iz LMŠ, ki je danes tukaj nekako navedel, da samo v turizmu in gostinstvu je bilo povečanje brezposelnih oseb 11 tisoč. Se pravi, če sedaj seštejemo tole skupaj, 74 tisoč 200 lani, pa potem 11 tisoč njegovih ali pa po njegovem, dodatno v gostinstvu, se pravi, imamo skupno 85 tisoč 200 brezposelnih oseb. Danes pa pravi Zavod za zaposlovanje, statistika, da imamo 84 tisoč 800. Tako nekako, je potem, se vidi, da je nekdo, tole, bom rekel, ali je na brzino prebral ali pa malo populistično nastopil in upam, da ni gospod Bandelli imel prav, da ena druga stran pa resnično že dela volilno kampanjo.  Torej, glede na to, da sem se prijavil na razpravo k amandmajem, se bom dotaknil še tega našega 28. člena, ki ga je nekako, k protikoronskemu paketu 7 podala ta amandma SDS in Nova Slovenija, gre pa za to, da je potrebno tudi vedeti, da glede na te spremembe, ki se nanašajo na Zakon o delovnih razmerjih, se sedaj jasneje opredeljuje, torej, mislim, da je rešitev bila že poprej dobra, ampak sedaj se še jasneje opredeljuje, kako je s temi, ki so dejansko dosegli polno pokojninsko dobo in sicer, bodo nekako le po dogovoru z delodajalcem, nadaljevali takrat, ko bi se morali, če tako rečemo, upokojiti, ker so dosegli polno pokojninsko dobo.  Preprosto je to, ne vem kaj ni, bilo razumljeno pravilno, ampak dejstvo je, da se je v zakonu s tem ukrepom in popravkom Zakona o delovnih razmerjih, sledilo željam lokalnih skupnosti, željam, ne vem, upravnih enot, željam delodajalcev v javnih ustanovah, ki so imeli nekako zaposlene tudi ljudi, ki so bili strašansko malo prisotni v zadnjem času na         delu iz tega ali drugačnega razloga in seveda sedaj, ker jim pač ni bilo hudo, se ne bi upokojili. Ampak če ti nekdo, ne vem, ostaja doma že pol leta in to smo slišali od večih županov. Če ti nekdo ostaja že doma pol leta, zdaj bi pa želel podaljševati, kaj je že, delovno dobo, potem moram reči, da moramo biti vsi skupaj malo smešni, da bi tole dejansko podpirali. In seveda to pravim, da so bile potem, da ne reči, da ta Vlada in da ti ministri ne poslušajo lokalne skupnosti. Tako da nekako, da se prisiljuje ljudi, da morajo iti v penzijo in take stvari, to je popolnoma neumestno.   V nadaljevanju bom rekel, da prav okoli tega, kaj je že, člena ali pa okoli tegale popravka tega zakona v protikoronskem paketu je bilo nekako razširjenih en kup laži. Seveda glavna razširjevalca, potem pa še mediji sta bila gospod Mesec in gospod Kordiš. Potem pa se še zgodi, da še pač kateri trenutni varovanci LMŠ-ja pristopijo in sicer bom rekel tudi tisti, ki so dejansko selivci redni iz ene v drugo stranko.  Tako da, dajmo se zresniti in ne govorim o prisilnem upokojevanju. Na splošno so torej naši podjetniki in tudi zaposleni s sedanjimi ukrepi zadovoljni. Zakon je nastal na osnovi nekega bom rekel trdega dela, tudi neke kooperacije vseh strank v koaliciji, potem pa so zraven bili tudi Gospodarska zbornica Slovenije, subjekti kot so Obrtna zbornica Slovenije, dejansko sodeloval je Ekonomsko socialni svet. Seveda pa nas pri teh zakonih od prvega do zadnjega tudi velikokrat nekako teži časovna stiska, kar pomeni – ni mogoče narediti efektivnega ukrepa in ne vem, odlašati še sedaj 2 meseca, če želimo, da bo prijel, da bo efekt od njega. Torej malo se vedno mudi, ampak mislim, da se iz tistih prejšnjih sedaj še nekako že sprejetih zakonov nadaljuje to, da se vedno boljše rešitve prinaša in sodeluje tudi v tem nekako v svetovalni skupini dovolj strokovnjakov, ki če tako rečem, so vedno boljši in so tudi seveda slišani.   Tako da, očitki Levice, da zakon nekako ne rešuje socialnih vprašanj, da ne rešuje gospodarskih vprašanj, zdravstvenih vprašanj, to le kdo to verjame, je torej v zmoti. In to enostavno ni res. Če bi sedaj bom rekel, konkretno pogledali vseh teh 150 strani, vidimo, da so noter konkretne rešitve; to so solidarnostni dodatek 50 evrov za enega od staršev in sicer za vsakega otroka do 18. leta starosti, če seveda prejemajo otroške dodatke, potem bom rekel, so tega starši zelo veseli, ker se pogovarjamo z njimi. Potem bodo to imeli na računu nekako 31. 1. 2021, ni nekih vlog. Potem 150 evrov študentom. Verjamem, da je za kakšnega bogatega, iz bogate družine seveda to ni nek denar, ampak za večino, bom rekel tistih pridnih, ki pa nekako izhajajo iz čisto povprečne družine, pa je 150 evrov kar dober denar in tudi bom rekel pride prav v vsakem primeru. Včasih je bila to kadrovska štipendija kako desetletje nazaj. Dijaki so z veseljem podpisali, pa so potem morali to dejansko tudi oddelati v neki firmi. Danes tega več ne želijo, tako da lahko imamo tudi neko sliko kaj se nam dogaja, da je pač mladina tudi malo bolj izbirčna.  Torej, solidarnostni dodatek za družine, ki je zajet v 93. členu PKP-7, torej teh 100 evrov družini za 3 otroke in 200 evrov za družine s štirimi ali več otroki. Tole bom rekel, da je zelo prijazno nekako. Družinska politika se spreminja s to Vlado na boljše. Potem 500 evrov za vsakega novorojenca, odlična zadeva. Slišali smo mamo nosečnico, ki pravi »a jaz tudi dobim«. Se pravi, ljudje pričakujejo v teh težjih časih, ko se ve, da so tudi nekako porabe gospodinjstev zaradi določenih ukrepov večje. Torej so še pari, ki dejansko pričakujejo zelo veseli. Nekdo bom rekel, ki pač malo manj mara otroke, ali pa kaj naj rečem, nekdo ki dejansko mogoče jih ne želi imeti, mu to nič ne pomeni. Tistim, ki pa seveda         (Nadaljevanje) želimo narediti prijazno družinsko politiko, družinam pomaga, ne vem ali bo zaradi tega več rojstev, ampak mislim, da neki motivacijski element pa je, tako da v večimi stopničkami se nam lahko tudi rodnost poveča, ampak še tole, zakaj se nam pa ne bi rodnost pri parih, ki so rojeni v Sloveniji povečevala, če lahko tole na kakršenkoli način naredimo, kajti pri tistih, ki so pa nekako bili priseljeni pred kratkim, pa je tam, ne vem, tri, štiri, pet otrok, ni nobenega problema. Tako, da nekaj je tudi tukaj dobro, da se naredi. Rešite takšne kakršne pač so, nekatere so bile že v prejšnjih paketih nekatere so nove. Nekako tudi mednarodna skupnost, če tako rečem, Evropska komisija nas ne meče na zadnje mesto, tako kot je danes tukaj slišati, se pravi, nismo bili tako neuspešni. Tudi mednarodni denarni sklad, dejansko ugotavljajo, da bo na podlagi teh ukrepov ponovni vzpon slovenskega gospodarstva lahko hiter, torej če premagamo to krizo, bomo znova rangirani med rastočo Evropsko ekonomijo oziroma rastoče gospodarstvo. Torej začeli smo nekako s cepljenjem. Vidim tudi, lahko rečem, da vidimo že nekako luč na koncu predora, da gremo počasi proti koncu, da smo se uspešno borili, da bomo tudi s temi ukrepi, ko bomo prebrodili to krizo in premagali bolezen, seveda zaživeli bolj normalno, zaradi tega kot rečeno, podiram zakon, seveda podpiram tudi cepljenje proti bolezni in nagovarjam vse, ki nas spremljajo, cepite se.   Hvala lepa.

Hvala lepa.   Nadaljujemo z razpravo. Naslednja je na vrsti gospa Anja Bah Žibert, pripravi se mag. Dušan Verbič.   Izvolite.

Hvala lepa za besedo, predsedujoča.   Jaz se moram, res se moram odzvati, čeprav si nisem želela danes nekih tako imenovanih ideoloških razprav, pa vendar sem dolžna odgovoriti poslanskemu kolegu Koprivcu.   Veste, nenehno iz njegovih ust poslušati kako imamo v državi diktaturo in pa avtoriteto, poglejte, vse ima svoje meje. Res, vse ima svoje meje. In kolega poslanec, te meje nenehno prestopa. Veste diktatura, avtoritativnost, tako kot jo on imenuje, to smo res poznali. Poznali smo v času, ko je njegova stranka imela oblast nad celotno državo. Poznali smo to. Ampak veste, če bi danes še živeli v teh časih, potem bi seveda poslanski kolega tukaj govoril kar mu paše, jaz bi pa ležala v hudi jami. Tako to je, dragi moji. Tako je bilo in tega ni moč zanikati. In tega ni moč zanikati. Tako, da prosim, res spoštovani kolega, da se vzdržite tovrstnih komentarjev, kajti vsi smo bili, ki tukaj notri sedimo, razen izjem, izvoljeni na volitvah, na demokratičnih volitvah in seveda tudi demokratično predstavljamo svoje volivke in volivce. Danes sem slišala tudi o tem, da je nezaupanje med državljani in državljankami, da je neka negotovost. Poglejte, negotovost je zagotovo prisotna, že zato, ker se soočamo, virusom, boleznijo, ki jo svet ni poznal, ki je dobesedno usekal čez noč in ljudje seveda smo nekako bili vajeni, da lahko vse nadziramo, da je naša družba tako razvita, da nas praktično nič več ne more presenetiti. A glej ga zlomka, samo trenutek je bil potreben in v bistvu smo se celotni svet znašli v neki negotovosti, v tem, da se v bistvu ne ve na kakšen način in kako ravnati, da bi seveda iz te krize izšli brez         posledic, enostavno ne gre. Posledice so tukaj in povsod so.   Sedaj pa nekaj o smrtnih žrtvah. Res je, meni je žal za vsako smrtno žrtev, bodisi ali je bila ta zaradi kovida ali ob kovidu. Namreč, tudi to je razlika. Za vsako smrtno žrtev mi je hudo. Veste, tolaži me pa ena stvar. V Sloveniji se ni zgodil scenarij, da bi kdorkoli s to boleznijo bil ob zdravstveno pomoč. Vsi, ki so jo potrebovali so jo dobili na tak ali drugačen način. Vsem se je pomagalo in sistem zdravstveni, kakršenkoli že je, v teh 20 letih, ko ste bili predvsem vi, ki ste danes v opoziciji, na oblasti se ni kaj veliko na njem zgradilo, dogradilo, nadgradilo. Tako da še enkrat vse čestitke vsem, ki se borijo v prvih bojnih linijah in pomagajo, da imamo tudi lepe zgodbe, da imamo tudi ljudi, ki so premagali to bolezen, pa čeprav je prvotna zdravstvena slika kazala drugače.   Kar se tiče nezaupanja je pa zagotovo med ljudmi nezaupanje v politiko. To se pa strinjam. Veste, v času tako težke krize kot je ta, da del politike dela eno samo stvar, in to je kako rušiti aktualno vlado. In zato išče vse možne načine. Kaj vse beremo v medijih, o pritiskih in tako naprej, človeku je slabo. Dajmo se enkrat tudi o tem zmeniti v tem državnem zboru. Vlado Marjana Šarca ni nihče rušil. Sesula se je sama. V njej ste sodelovali vi, ki danes pa rušite vlado. In to v času najhujše krize. Ali mislite, da je to ljudem v interesu? Ali vi res verjamete v to, da je ljudem v tem času, ko bi se moralo ukvarjati s spopadanjem krize, iskanjem čim boljših rešitev, v interesu to, da nekdo ruši vlado. Ali je oblast res tako tako zelo pomembna za nekatere, da ne znajo brez nje niti leto dni zdržati. Tukaj se pa moramo zamisliti in pogledati kaj lahko naredimo k večji enotnosti. Ta koalicija je sestavljena iz različnih strank različnih nazorov, pa sodeluje. Vsi ste bili povabljeni k partnerstvu, pa ga niste sprejeli, žal. Lahko bi skupaj naredili marsikaj dobrega, ampak ste se seveda temu odpovedali.   Sedaj pa nekaj odgovorov. Kolega Jani Möderndorfer, on ima včasih zelo zanimive razprave, ampak vest to nezaupanje ljudi v vlado, nenehno to poslušam. Poglejte, kakšno je zaupanje kogarkoli v tej državi od politikov bodo povedale volitve. Vsi se zmerimo tam. In samo to je verodostojen podatek, nič drugega. Jaz ne morem govoriti o tem, koliko ljudje zaupajo vam na oni strani, vi pa boste težko govorili, kako zaupajo nam. To bodo povedali volivke in volivci. Mi je pa nenavadno, da poslušam to od politika, starega mačka sicer, Janija Möderndorferja, ki pa v ta parlament niti izvoljen ni bil, ker mu ljudje niso zaupali. In je po nekem spletu naključij prišel v ta državni zbor. Ampak veste, to je pa nesmiselno, mislim takšen politik si pa res tega ne bi smel privoščiti. O tem zaupanju in nezaupanju, poglejte, prepustimo to volivkam in volivcem in zagotovo najbolj vedo kaj in kako.   Sedaj pa malo k razpravam. V Levici sem poslušala ni nikjer reševanje stanovanjske politike, ni nikjer reševanja domov za ostarele.         Spoštovana Levica, dobro jutro. Eno leto ste vedrili v vladi, potem ste itak vi pomagali prvi rušiti, zato ker vi ste itak rušilci zato, ker vam kot politika ultra-levice je kaos najlepše območje. Tako ste prišli tudi na oblast, v svoji preteklosti seveda, govorim v svoji zgodovini. In glede na to, da vaši kolegi v diplomskih nalogah pišejo o tem, kaj je potrebno narediti, da pride do družbenega prevrata, potem nam je vse jasno, kam vodi vaša politika. Samo jaz upam, da veste, da se igrate z ognjem. Ampak kakorkoli že, bili ste na oblasti, pa povejte mi en sam dom, ki ste ga vsaj začeli graditi, vsaj lopato, če ste zapičili. Seveda ga ni. Kaj ste naredili s stanovanjsko politiko? Ne vem. Mogoče bo kaj več o stanovanjski politiki znal povedati vaš kolega Luka Mesec, kako priti do stanovanja sredi Ljubljane. Jaz si ne znam predstavljati. Vem pa nekaj. Da so v tej krizi, da so v tej krizi prizadeti mnogi, da je prizadeto gospodarstvo in da so prizadete posamezne družbene skupine. In meni je seveda hudo, ampak poskušam ko politik ravnati tako, da prihaja do odločitev, ki jim na nek način čim bolj pomagajo in da jim stopimo v, bom rekla nasproti. Zato tisti, ki so danes veliko govorili o tem, da se zapravlja in meče denar skozi okno, veste, nikoli, res nikoli ne sme biti oklevanja, ko gre za pomoč ljudem in gospodarstvu. Tukaj enostavno mislim, da je nezrelo, da govorimo, kaj pa zdaj ta poraba prinaša.   Zelo pomembno pri tej zadevi se mi zdi tudi pač nekorektnost, ki se je večkrat danes, mislim, da vsaj iz strani Koprivca, pa mislim, da iz strani tudi Levice, da bodo duhovniki dobili denar. Spoštovani, gre za začasni ukrep za vse verske uslužbence. Vsi verski uslužbenci ne glede na to, kateri pač glede na to, če je pač registrirana cerkev ali druga verska skupnost, bodo dobili pomoč. Ampak, veste, te izrazi češ, da kaj se pa gremo, duhovnikom dajemo denar, jaz tega res težko poslušam. Namreč a moramo res mi neko skupino v tej družbi razčlovečiti samo zato, ker imamo različne, ne vem, verska prepričanja ali pa nekateri jih sploh nimamo. A te ljudje ne morejo zboleti za covidom? A te ljudi moramo res dobesedno postaviti na vrata države? A na drugi strani so mnogi, ki se zatekajo k njim po pomoč, takšno in drugačno. Razumem pa nekaj, da to govorijo predvsem tisti, ki se iz zgodovine zavedajo, da lahko človeku vzameš vse, ne moreš mu pa vzeti duha. In s tem se nekateri težko sprijaznijo.   Potem zelo pomembno se mi zdi, ker je bilo dane večkrat ponovljeno, da se dobesedno delavce, ki imajo pogoje za upokojitev, meče na cesto. To ni res. Člen jasno govori, da se lahko delodajalec odpove. Lahko. Če delodajalec vidi v nekomu dodano vrednost, verjetno tega ne bo naredil. Če ve, da ni nikogar, ki bi boljše opravljal to delo, noben pameten delodajalec tega ne bo naredil. Zdaj strah, ki ga je kolega Baković izpostavil češ, če ne bo prave politične barve, jaz tudi to mislim, da to pač nekako paše v tisti pretekli čas, iz katerega tudi on prihaja in so se pač delovna mesta delila po tem, katere politične barve si bil, ali si imel pravo knjižico ali ne. Jaz mislim, da je ta strah odveč.         Strokovnjakov je vsak vesel in verjamem, da tudi tukaj ne bi bilo prav nič drugače, tako da ne vidim razloga, zakaj taka panika ob tem členu, ki pa seveda na drugi strani pa res potem omogoča sproščanje delovnih mest, na primer za neko delo, za katero se rabi isto sposobnega in se ga najde. Tukaj pa ne vidim nič slabega in nič narobe.   Veliko pozitivnega prinaša. Danes smo poslušali, kaj vse prinaša tako imenovani sedmi paket. Zdaj, še tisto, kar seveda zdaj ni več notri v zakonu, ampak se mi zdi prav, že zaradi državljank in državljanov. Nihče ni ukinjal financiranja nevladnih organizacij. Še več, dohodnina, ki jo vsak državljan lahko nameni za določeno organizacijo, se z nič 0,5 povečuje na 1 %. Tako bi nekatere nevladne organizacije lahko dobile mnogo več. Danes imamo pač drugačen sistem, in sicer sistem, da tisto, kar ostane, se potem po nekem ključu deli. Jaz ne vem, če je tisti ključ najbolj pošten. Jaz trdim, da še vedno kar veliko teh nevladnih organizacij, ki prav tako delajo dobro, ostaja brez sredstev, ampak pustimo to, pač to je moje osebno mnenje in zagotovo pa vem, da državljanke in državljani ta 1 % natančno vedo, komu bi ga namenili. Če te pa državljani ne prepoznajo, potem me bo pa nekdo težko prepričal, da si organizacija v dobro države in v korist države kot take, kot družbe.   Marsikaj je v tem paketu. In ko sem pač poslušala, redkokdo je lahko govoril karkoli čez ta sedmi paket, vsi so nekaj na splošno govorili, zato ker pač prinaša res ogromno pomoči. Pomoči novorojencem, pomoči tistim otrokom, 50 evrov za vsakega otroka, pomoč skupini, tistim z najnižjimi plačami, gasilci imajo neko posebno tudi obliko pomoči, prav tako se pomaga pri najemninah, so različne variante za to pomoč, ko gre za pač posamezne podjetnike in tako naprej. Ogromno je tega in ne bom ponavljala. Nočem biti v tem smislu populist, ampak je res veliko dobrega v tem. In mnogi državljani bodo tega veseli. Tudi študentje, čeprav sem slišala, nekateri, da je premalo.   Samo pa še en stavek, to pa moram povedati. Namreč, govori se, vrtci in šole so zaprti. Ni res. To ne drži. Vrtci delujejo za tiste otroke, ki starši nimajo dobesedno nobene druge oblike pomoči. Čeprav smo v nekih epidemiološki situaciji. Šole delujejo, samo delujejo na daljavo. In res je, da je to težje, da je težja oblika šolanja, ampak vendar šola poteka. Pouk poteka. Je pa res, da je to težje za starše, da ni lahko, ampak pač epidemija je terjala svoje. Niso pa zaprte. Delate krivico učiteljem, ki na daljavo poskušajo pomagati učencem, kakor se le da. In jaz vam lahko povem, da imam sina dijaka, ki lahko kadarkoli na videoklic pokliče učitelja. In jim pomagajo. Tako da se tukaj tudi učitelji, so se soočali z neko novo situacijo in so dobro obvladali. In vse čestitke tudi njim. Verjamem pa, da je kje tudi težje.   In še nekaj. Rečeno je bilo, da ta vlada ne posluša strokovnjakov. To, ta je pa ne samo bosa, ampak zelo, bom rekla, zelo nesramna in neodgovorna do vseh tistih, ki seveda se sleherni dan ukvarjajo s stanjem v državi in so strokovnjaki. In so strokovnjaki. Res pa je, da ni nujno, da si samo strokovnjak tipa Nine Pirnat, zato ker je zopet bila iz prave stranke, ampak         spomnite se, njen ukrep je bil kašljajmo v rokav. Tako da, dajmo bit »fer« in ne gledat samo na to, kdo je vaš, kdo je naš, ampak predvsem glejmo na to, da bomo iz te krize prišli z čim manj posledicami.  In, še enkrat, jaz si želim, da bo ta paket prinesel nekaj dobrega za državljane. Za razliko od prejšnje Vlade, je ta Vlada delala ves ta čas, da smo do tega prišli, tudi Državni zbor, za kar se veselim, za razliko od preteklega leta, ko je državni sekretar na Ministrstvu za šolstvo zaželel ljudem »Vesel božič, ve umazane živali.«  Hvala lepa.

Hvala lepa za to razpravo.  Preden dam repliko mag. Koprivcu, sem dolžna še kot predsedujoča opomnit oziroma opozorit, da, glede na to, da ste omenjala osebe, ki jih ni tukaj, da bi se branili, kajne, naj samo pojasnim, da je gospa Nina Pirnat sprejemala ukrepe takrat, ko epidemije še ni bilo oziroma ko je bil obolen en, dva, mogoče trije, na dan, ne pa po nekaj tisoč, tako da, samo toliko, da smo korektni pri svojih razpravah.  Izvolite, gospa Anja Bah Žibert, postopkovni predlog.

Ja, žal vam ne morem dat replike, bom pa dala postopkovno, če ste se že obregnili ob mojo razpravo, spoštovano, bi se mogli obregnit takrat, ko so tukaj noter posamezni poslanci, ljudi, ki jih tudi danes ni tukaj, imenoval, da niso strokovnjaki.  Oprostite, jaz sem pač…

Gospa Anja Bah Žibert…

…Samo odgovorila, da niso samo eni strokovnjaki…

Razumem…