Ja, moram reči, da če sem kaj vesel, sem vesel, da je minister za finance spregovoril. Ne vem pa, če bo po moji razpravi kaj govoril. To je druga diskusija. Vsakič mi je všeč, ko se mu dvigne malo pritiska, ker drugače ga ima mislim da samo 20, ampak ne zato, ker bi mu želel slabo zdravje, daleč od tega. Ampak predvsem in samo zato, da bi stekel dialog in zato – zdaj bom pa argumentiral tisto, kar je seveda prej polemiziral z mojim kolegom – ni problem v tem, ali imate argumente. Jaz vam ne bom rekel, da jih nimate, ampak niso nič vredni, ker ne prepričajo. V tem je problem. Veste, imeti prazne argumente, to je – in biti v njih zaverovan, prepričan, da so pravi in edini, ki lahko prepričajo, to je sicer lepo, fino. Meni je vedno všeč, kadar imam samozavestne ljudi, še bolj všeč pa bi mi bilo, če bi na drugo stran bil kakšen izplen, ki bi ljudi to prepričalo. Zaenkrat kaže, da jih ne prepričate. V prvi vrsti ne poslancev. Zato v bistvu ima demokracija – saj vemo vsi, demokracija ni pač najbolj zveličaven sistem. Je pa seveda še vedno boljši ali pa bom rekel ta trenutek najboljši med najslabšimi sistemi. Predvsem zaradi tega, ker ima eno varovalko, da tudi tisti, ki imajo prazne argumente, imajo po tej navadi večino, s katero potem na koncu obvladujejo, zato da lahko prazen argument velja. In to ni opravičilo za to, da mislite, da je to potrditev, da boste imeli dobre in prave argumente. Pa gremo na vsebino. Uvod tega zakona sicer govori o enih zelo lepih predpostavkah, ki pa že na samem začetku seveda poruši vse tisto, kar so si zaželeli predlagatelji, da bi uresničili s tem zakonom. Načela o katerih govorijo, jih je sedem. Moram reči, da skoraj pri vsakem načelu najdem v bistvu kršitev samega sebe, to kar predlagatelj govori. Načelo prilagajanja prava družbenim razmeram, načelo socialne države, načelo zakonitosti, načelo učinkovitosti, načelo ekonomičnosti postopka, načelo solidarnosti in načelo transparentnosti. Potem pa začneš brati na vseh teh straneh strašen pohod vsega tega, kar rušite, kar napovedujete v začetku. Včeraj smo imeli razpravo in kar nekaj diskusije je teklo o posameznih predlogih. Predvsem pa je problem in to bom še enkrat ponovil, problem je forma tega zakona. Večkrat sem ponovil, pa moram reči, da v vseh teh letih nisem dobil kakšne povratne informacije, da so moji nasprotni sogovorniki to razumeli ali pa dojeli. Mati demokracije je najprej forma. Je čisto vseeno, a imate vi kakšno vsebino, če niste spoštovali forme. In jaz trdim, da zakon takšen, kakršnega ste vložili, je nezakonit v osnovi. Drugo pa je seveda, ko to postane praksa. Predsednik Vlade se je pohvalil, da je sprejel v tem času osmih, devetih mesecih več zakonov, kot pa prejšnja koalicija. Toliko je manjkalo, da ni rekel še prejšnji mandat. Zaradi tega, ker je v vsakem tem paketu spremenil enega ali dva člena, velja za spremembo zakona po hitrem postopku in potem, ko prešteješ vse zakone – drži – je število zakonov več. Ampak a je način, forma prava pot? No, to pa je druga stvar. In zato seveda ta zakon bo imel strašanske posledice, pa ne po vsebini, ampak predvsem zaradi načina in prakse delovanja te pravne države. V to sem prepričan. Zaradi tega, a veste, to je približno kakor tisti rek – saj ga poznate; ko laž ponoviš večkrat, postane resnica. In to se tle pri nas kar naprej dogaja, ko nekdo ponavlja laži in je prepričan toliko vase, da na koncu celo v to verjame. Če že ne drugi, vsaj on. Danes smo slišali on od razprav, kako bi bilo fajn, če bi delali z roko v roki in vsaj v nekaterih stvareh, kjer v bistvu celo državo in vse ljudi nas tepe v bistvu virus COVID-19, da bi bilo fajn, če bi se le dalo te ideološke predpone odlepili in se poskusili pogovarjati in dogovoriti vsaj tisto, kar bi res neposredno učinkovalo za ljudi. Vsi tukaj, ki spremljamo to sejo, pravzaprav med sejo spremljamo tudi, kaj se dogaja v medijih, kaj poročajo in tako naprej. In ni kaj, hudiča, danes spet čisto nova, sveža stvar. Rekel sem ni kaj, ja, tudi naslov je tak - ni kaj, vrhunci vladavine prava. Premier se je na vloženo dopolnilo SMC-ja k predlogu sedmega protikoronskega zakona, ki bi zagotovilo financiranje STA, odzval na Twitterju, med drugim pa dogajanje pospremil z besedami »ni kaj, vrhunci vladavine prava« in dodal zaključnik Zimbabve. In vmes seveda spet neko krilatico, ki je ne bom niti ponavljal, ker je čista debela laž, ker jo razume in jo vidi samo on in pa vsi tisti, ki mu seveda verjamejo. Ampak kaj je smisel sporočila? Kako hočemo mi verjeti in sodelovati s to koalicijo ali pa s posameznimi političnimi strankami in poslanci, če pa njihov vrhovni šef, vrhovni šef govori, da smo mi tukaj eni iz Zimbabveja, ki pravzaprav dela v nasprotju in krši pravila in zakone in kaj ti jaz vem kaj še vse. Potem pa poslušam med razpravo kolegico poslanko iz SDS-a, ki reče, no, ta je bila res luškana, moram reči za v anale, da se je v zakonu pojavil 27. 12., in, da je prišlo do zamika, je kriva opozicija. Jaz ne vem. A smo vam mi pisali zakon? A smo vam mi določili vrstni red, kdaj boste sklicali sejo? A smo vam mi rekli, kako je treba peljati cel postopek? Če bi vam mi, zagotovo nebi bil takšen paket in zagotovo nebi bilo tega notri, to vam jaz zagotavljam, da nebi bilo. Vsaj tega ne, kar je govorila kolegica. Zdaj Fiskalni svet je povedal kar nekaj stvari. Fiskalni svet je povedal naslednjo stvar. Da če boste nadaljevali s prisilnim upokojevanjem, takšnim kot ga predlagate v zakonu, boste zelo močno vplivali tudi na fiskalno politiko. In ne tisto kar vi seveda govorite kot argument, kot reče minister za finance, in pa seveda tisti, ki so znotraj vlade predlagali to rešitev, to pa je, ko reče, da je to v bistvu neke vrste solidarnost, ker bodo mladi prišli do služb. Lepo vas prosim. Pa kdo to verjame? Tako, da, če ne nam, dajte Fiskalnemu svetu verjeti, vsaj Fiskalnemu svetu. Mimogrede, da je Fiskalni svet nastal, je nastal zato, in da je takšen, v takšni obliki in na takšen način tudi v zakonu zapisan, se moramo zahvaliti desni strani. Dajte ga vsaj vi spoštovati, če ste ga že pripeljali do tega, da danes obstaja in funkcionira. Ne govorim o tistem, na kar vas marsikdo napeljuje, češ da je treba spoštovati fiskalno pravilo. To bi še razumel in bi še rekel kadar je kriza, kadar je vojna, kadar je tisto, pač ne moreš delati v tistih običajnih okvirjih. To bi kupil. Ampak ne morem pa kupiti, da zdrave, aktivne, sposobne ljudi pošiljate v penzijo. Obremenjujete proračun, ker bo šlo še več denarja, saj sami veste, in, kar je najbolj grozno, nam pripovedujete, da bo zato več mladih zaposlenih, ker veste sami, da ne bo na tem nič. Ker dokler bo kriza, ne bo nekega prav velikega zaposlovanja in kaj jaz vem kaj še vse, ker bodo druge zakonitosti preprečile to vašo željo ali pa tovrstno politiko. Zdaj kaznovalna politika. Minister za finance pravi, tako lepo pove, sorazmernost, treba je upoštevati sorazmernost. In potem naplege zgodbo, odločitev Vrhovnega sodišča, ki je bilo čisto v enem drugem primeru in ni imelo veze s konkretnim primerom, takšnim, kot ga imamo danes v zakonu. In misliti, da bo to argumentacija. Ob tem pa seveda izpusti dejstvo, da smo včeraj na odboru, ne mene, ne poslancev, poslušali Zakonodajno-pravno službo, ki vam je zelo jasno povedala. Nemogoče je pričakovati, da bomo ljudi kaznovali za nekaj, kar je naredil takrat, kar sploh še ni bilo prepovedano. Ni vedel, kaj ga bo čakalo, če bo to naredil. Skratka, prilagajamo predpise za nekaj in bi radi kaznovali človeka za nekaj, kar pravzaprav takrat, ali pa pravno osebo, saj vseeno, ni vedela, da bo to končna posledica in ukrep vlade, zato ker je seveda naredil prekršek. Poudarjam, prekršek. In dobil je ne kazen za zločin. Ga pa tretiramo. In to, gospod minister za finance, ni sorazmernost ukrepa. Pa vi tukaj govorite o argumentih kolikor hočete. Tukaj ni nobene sorazmernosti. Ampak vam bom povedal zelo lepo slovensko besedo. Nesorazmernost je. In zato se to ne sme zgoditi. Ta retroaktivnost, veste, je hudič. Vedno bi radi se sklicevali, da retroaktivnosti ni in to vsi dobro vemo, da je res ni in da je ne smemo imeti, bi jo pa radi imeli v posameznih primerih. In potem se sklicujemo, češ da bo sorazmernost uredila zadevo. In potem še rečemo, da je treba prilagajati različnim situacijam in da je treba tudi gledate na učinke in posledice, kaj kakšen prekršek naredi. To je res za lase privlečeno. Jaz sem vam včeraj povedal primer, ki ga nočete razumeti, ampak je zelo podoben. In ne mi govoriti, da ni primerljiv. Vozim električni avto, hočem imeti in računam na subvencijo, ki jo je predpisala država, za zmanjšanje emisij, ker električni avto jih nima. Naredil bom pa prometni prekršek. In ker sem naredil prometni prekršek, mi seveda to ne bo, ne bom mogel dobiti subvencije na električno vozilo. Zelo preprosto, po domače povedano, bi vi to zdaj uvedli v primeru tega, kar se je zgodilo na žičnicah. Veste, najbolj žalostno pa ni to, ker hočete to uvesti. Žalostno je, ker vidimo, kam smo prišli, da en človek lahko doseže to, da se cel aparat zgani in tuli kot rog, kot norci tulijo za isto stvarjo. Samo zato, da bi mu ustregli. Ker je človek po televiziji rekel, da je treba takega človeka kaznovati in da ne sme več dobiti subvencij. In zdaj dajmo jahati, ne, in to je tisto, ko smo že rekli, Janez Janša zjutraj nekaj napiše in njegova vojska pogleda, kaj je napisal na Twitter, in dajmo to uresničiti, zato da bo cesar srečen in vesel. Prav, delajte znotraj stranke. Spreminjajte svoj status, nimam nič, tiho bom pa gledal bom pa nič se ne bom pritoževal. Dokler bo to tako. Ko boste pa to začeli mesariti in svinjariti po zakonu, ki ga pa sprejemamo v Državnem zboru, ne, takrat pa ne bomo več tiho. In takrat se moramo zaradi ljudi oglasiti. Ker je to nezakonito, nepošteno, nemoralno in nefer. Ker ko boste vi sedeli v opoziciji, kmalu boste sedeli v opoziciji, bo gospod minister, bivši minister za finance, na glas povedal to, kar je že znal povedati. Borimo se za oblast in naše je, da vas zrušimo. No, mi tega ne počnemo na ta način. Počnemo malo drugače. Kažemo vam ogledalo. Na koncu naj še povem tisto, kar me razočara, in zdaj vidim danes spet, zadeva je jasna. 4. januar naj bi šli otroci, prva triada, v šole. No, danes smo izvedeli, da temu ne bo tako. In po vsej verjetnosti, če Ustavno sodišče ne bi odločilo, da gredo otroci s posebnimi potrebami v šolo, bi tudi oni ostali zunaj. A more res za vsako stvar v tej državi Ustavno sodišče poseči, zato da vam prepreči uničevanje generacij. Jaz razumem in verjamem, da želite pod formo, da boste zaščitili otroke in zaposlene, recimo se zraven, ne, da jih boste zaščitili s tem, ko jim boste rekli, ne boste se več družili v šoli. Ampak na drugi strani bodo ti otroci nazadovali, zato, da boste vi naredili kljukico, da ste rešili v zgodbi epidemije svojo zgodbo, bodo nazadovali, zaradi tega, ker čez 5 let ne bo mogel dosegati nekih določenih rezultatov in ne bo imel določenega razvoja v življenju in bo prikrajšan za tisto eno samo življenje, ki ga ima na razpolago in ko bo lahko odločal o sebi, če bo sploh lahko odločal o sebi, če bo sploh prišel do tega nivoja. Govorim o vseh otrocih z motoričnimi težavami, govorim o vseh otrokih, ki imajo, bom rekel, različne težave, sam poznam skupine ljudi, ki preprosto, če nimajo stika z izobraževalnim procesom, ki je za njih istočasno tudi rehabilitacijski in pa tudi integracijski moment za to, da se lahko vključijo v sistem, je lahko zamujen. En mesec, dva meseca jim naredi škode za dve leti in več. In to jaz pogrešam v tem zakonu. Zakaj govorimo o teh zakonih, ukrepih, sem povedal pa na začetku, zaradi ukrepov, ki jih ta vlada sprejema in puščajo neznanske posledice. Želel bi si, da bi znali ločiti, bom rekel, vsaj tisti trenutek, kje je boj po ideoloških, bom rekel, prepričanjih, kje pa je argument prepričanja zato, da boste zaščitili cele generacije. No to vam zelo manjka. Ne bom špekuliral in ne bom ugibal, niti ne bom etikiral, da to delate zanalašč. To prepuščam vam samim, a je temu res tako ali ne. Vem pa samo eno stvar: dlje kot ste na oblasti, več je škode v tej državi.
“