63. izredna seja

Državni zbor

1. 3. 2021
podatki objavljeni: 1. 3. 2021

Transkript

Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!  Začenjam 63. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi drugega odstavka 20. člena, prvega odstavka 58. člena in prvega odstavka 60. člena, ter 93.a člena Poslovnika Državnega zbora in na podlagi odločitve Kolegija predsednika Državnega zbora, sprejete na 95. seji, 19. 2. 2021.  Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanke in poslanci: Tina Heferle od 12.30 do 17. ure, Marjan Šarec od 13. ure dalje, Matjaž Han, Rudi Medved, Samo Bevk do 14. ure, dr. Franc Trček, Franc Breznik, Luka Mesec, Marijan Pojbič in mag. Dejan Kaloh.   Do roka, ki ga je na podlagi tretjega odstavka 93.a člena Poslovnika Državnega zbora določil Kolegij sodelovanje na seji izven sedeža Državnega zbora z uporabo aplikacije za seje na daljavo ni najavila nobena poslanka ali poslanec.   Na sejo sem vabil predsednika Vlade, ministrice in ministre ter v. d. generalne sekretarka Vlade k 1. točki dnevnega reda, predstavnika 5 tisoč volivk in volivcev mag. Gregorja Kosa in Jureta Pogačnika k 8. točki dnevnega reda, predstavnika Državnega sveta k 10. točki dnevnega reda, predstavnika sindikata delavcev migrantov Slovenije kot predstavnika 5 tisoč volivk in volivcev k 12. točki dnevnega reda, gospo Lučko Böhm predsednico skupščine zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije k 21.a točki ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda.   Vse prisotne lepo pozdravljam!  V skladu z drugim in četrtim odstavkom 93.a člena Poslovnika Državnega zbora dnevni red seje Državnega zbora na daljavo določi Kolegij predsednika Državnega zbora s sklicem, zato o njem ne bomo glasovali. Iz tega razloga Državni zbor tudi ne bo odločal o predlogu poslanskih skupin SD, LMŠ, Levica in SAB z dne 25. 2. 2021 za umik 13. točke z dnevnega reda seje.     Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.  V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 37 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom, drugim odstavkom 245. člena in 247. členom Poslovnika Državnega zbora. Na prva tri vprašanja poslank in poslancev opozicije ter na vprašanje poslanke vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo tri minute. Predsednik Vlade, ministrice in ministri odgovorijo na vprašanje v največ petih minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom imajo vsi skupaj na voljo pet minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Poslanke in poslance prosim, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah. Dopolnitev odgovora pa sme trajati največ tri minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade, ministrice ali ministra. O tem odloči Državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu. Ob tem vas še posebej opozarjam, da je treba takšen predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa postopkovnega predloga uporabiti za vsebinsko razpravo v zvezi s postavljenim vprašanjem. V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu morajo predsednik Vlade, ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje na katerega ni bilo odgovorjeno lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bom vprašanje uvrstil na naslednjo redno sejo Državnega zbora.   V zvezi s to točko so se za danes opravičili dr. Anže Logar minister za zunanje zadeve, dr. Jože Podgoršek minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano od 16.45 do 17.45 ter Janez Cigler Kralj minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Zdravko Počivalšek minister za gospodarski razvoj in tehnologijo od 16. do 18. ure ter mag. Andrej Šircelj minister za finance od 18.30 do 21. ure.   Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.   Prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj.         Na prva štiri vprašanja bo odgovarjal predsednik Vlade, Janez Ivan Janša.  Kot prva bo vprašanje postavila mag. Alenka Bratušek.
Hvala za besedo in lep pozdrav vsem!   Z novim zadolževanjem ne kršite samo človekovih pravic tistih, ki morajo sedaj prekomerno plačevati ali pa 91 tisoč ljudi, ki so izgubili delo, ampak tudi človekove pravice prihodnjih generacij, tudi še nerojenih, ki bodo plačevale te račune, poudarja predsednik SDS, tako ste zapisali na spletni strani stranke SDS pred leti. Danes, ko Vlado vodite vi, je Slovenija zadolžena kot še nikoli 82,5 % bruto domačega proizvoda, nekaj več kot 36 milijard evrov je znašal javni dolg konec lanskega leta. Najvišje kadarkoli v samostojni Sloveniji. Vsak Slovenec je zadolžen več kot 18 tisoč evrov. To so podatki, to so dejstva in zanima me, predsednik Vlade:   Kaj se je spremenilo, da danes to ni takšen problem kot je bil pred leti?   Leto dni je od kar ste prevzeli Vlado in dejstvo je, da je za nami in vami zelo težko in nenavadno leto, ki ga je zaznamoval virus. Ogromno ukrepov je bilo potrebno sprejeti, ukrepov za zajezitev virusa in veliko ukrepov za pomoč ljudi in gospodarstvu. So bili vsi ti ukrepi pravi in učinkoviti? Bi se dalo stvari narediti bolje? Sama sem si velikokrat postavila to vprašanje. Ste se vi kdaj vprašali, kaj ste naredili narobe, da Slovenija beleži nadpovprečno umrljivost zaradi Covida, pravzaprav smo skoraj najslabši. Ste se kdaj vprašali zakaj so morale biti naše šole zaprte najdlje oziroma dlje kot po ostali Evropi in praktično najdlje? Zakaj smo našim otrokom vzeli več kot je bilo potrebno? Vem, da je v krizi potrebno sprejemati težke in nepopularne ukrepe in Slovenija je bila v zadnjem letu res v težki situaciji. To je dejstvo, ampak prav to dejstvo vas še bolj obvezuje, da odločitve sprejemate preudarno in s tehtnim premislekom. Ogromno ukrepov, ki so ljudi omejevali na eni strani in veliko ukrepov, ki bi ljudem in gospodarstvu morali pomagati na drugi strani. Pa so bili učinkoviti, se sprašujem? So bili rezultati takšni kot ste jih predvidevali? Kaj je šlo narobe, da je Slovenija v drugem valu popolnoma zavozila in kaj bo drugače, če se oziroma ko se nam bo zgodil tretji val?
Hvala lepa.   Predsednik Vlade, imate besedo za odgovor.
Hvala lepa za vprašanja.   Zdaj, kaj se je spremenilo od takrat, ko je bil ta citat izrečen? Spremenile so se obrestne mere in spremenilo se je mednarodno in domače okolje. Druga stvar, ki se je spremenila je to, da denar, ki smo si ga mi sposodili v lanskem letu, je šel ljudem in gospodarstvu za ohranjanje novih delovnih mest, denar ki ste si ga vi sposodili takrat, ko sem jaz izrekel ta citat, pa je šel za reševanje bank, med njimi tudi dveh tajkunskih bank v katere ste dali pol milijarde evrov zato, da si tisti, ki bi sicer morali takrat v stečaj, če bi bil ta dolg iztirjen, danes vozijo v jahtah, porschejih in si kupujejo vile po Ljubljani. V lanskem letu se je Slovenija zadolžila, ni se zadolžila nadpovprečno. Mislim, da je naša zadolžitev nekje pod povprečjem Evropske unije, tudi mislim, da krepko pod povprečjem Evropske monetarne unije oziroma Evroobmočja in zadolžili smo se za zelo poceni. Izdali smo celo obveznice z negativno obrestno mero, kar pomeni, da bodo davkoplačevalci vrnili manj kot smo si izposodili, vi pa ste si izposojali z obrestno mero po 5 do 7 %. Poleg tega niste želeli sprejeti poceni denarja iz evropskega mehanizma za reševanje bank, kjer so s tem denarjem seveda prišli tudi pogoji na podlagi katerih teh tajkunskih bank ne bi mogli sanirati,        ampak ste ves denar za sanacijo bank obesili na pleča slovenskih davkoplačevalcev in tudi prihodnjih rodov. To je ta razlika.   Na laži o tem, da v Sloveniji največ ljudi umre zaradi Covida, pa da so šole najdlje zaprte, pa nebi še enkrat odgovarjal, ker so že patetične.
Hvala lepa.  Kolegica Bratušek, imate besedo za zahtevo za dopolnitev odgovora.
Najlepša hvala.  Jaz sem sicer želela, da bi predsednik povedal, kaj bo v prihodnosti drugače, ampak je treba nekaj dejstev vrniti.  Gospod Janša, najvišjo obrestno mero kadarkoli v naši državi ste dosegli vi leta 2012, in to 5,5 %. To so preverjeni podatki.   Dejstvo je, da je število umrlih na milijon prebivalcev 1829. Povprečje Evropske unije je 1209, v Nemčiji, na primer, 826. Koliko so šole zaprte? Ta graf jaz mislim, da pove več kot vse besede. To so dejstva in to so številke.   Kar se tiče pa leta 2013 pa sanacije bank pa neštetokrat ponavljam, in še enkrat bom, ko sem jaz vstopila v slovensko politiko, so bile banke že enormno zadolžene. Največja bančna luknja, največji krediti, ki smo jih morali sanirati, so nastajali v času prve Janševe vlade v letih 2006, 2007 in 2008. Največja podjetja, ki jih je bilo treba reševati – Zvon 1, Zvon 2, T-2, Vegrad in še bi lahko naštevala -, politično ne bom govorila, kam sodijo.   Ampak moj namen danes je bil, da bi govorili o tem, kaj bo v prihodnosti drugače, ne da se vedno znova, vedno znova obračate nazaj. Jaz mislim, da si Slovenke in Slovenci zaslužijo, da stopite pred njih in poveste, kaj je v tem drugem valu šlo narobe, ker očiutno, če smo najslabši v več stvareh, je nekaj šlo narobe. / znak za konec razprave/ In se vsi skupaj potrudimo, da če pride do tretjega vala, situacija ne bo takšna. Preveč ljudi je umrlo, predolgo smo imeli zaprte šole in resnično, predsednik vlade … / izklop mikrofona/
Hvala lepa.  Predsednik Vlade, imate besedo za dopolnitev odgovora.
To res samo odgovarjam na vprašanje.  Če se vprašanja nanašajo na preteklosti in se vprašanje začne s citatom iz preteklosti, potem verjetno imam pravico na to odgovarjati. Intonirate pa temo vi, ker vi najavljate in postavljate poslansko vprašanje.  Zdaj, kar se tiče najdlje zaprtih šol vsak lahko svoj graf pokaže. Dejstvo je, da Slovenija ni imela najdlje zaprte šole v Evropi v času epidemije, že sosednja Italija jih je imela dlje zaprte, bistveno dlje. Poleg tega so pač različni pristopi. Zdaj, ali je šola, kjer učenci gredo en dan na teden v šolo, ostale dni so pa doma, ali je zaprta ali odprta, to je tudi vprašanje, dejstvo pa je, da v Sloveniji ni bil izgubljen niti en šolski dan, ker se je Ministrstvo za šolstvo organiziralo tudi za drugi val in pripravilo vse potrebne programe za to, da so se lahko otroci in dijaki šolali na daljavo. Res je, da to ni isto, je pa to vseeno bistveno več od tega, da so šole zaprte, kot pravite. In šolsko leto pač ni izgubljeno in če bo kaj manjkalo, se ga da tudi podaljšati, če je to takšna katastrofa. Jaz mislim, da bodo šolniki navdušeni nad tem in da bodo to z veseljem naredili.  Zdaj, kar se tiče mrtvih. Prvič, vsak, ki je umrl, je preveč. Vsak, ki bi ga lahko rešili, je preveč, in vsako smrt absolutno obžalujemo. Preštevati pa morate prej, preden je epidemija končana, in delati statistike in se v zvezi s tem, bom rekel politično izpostavljati, je pa kratkovidno. Glejte, imamo v zadnjih dneh število mrtvih tam okrog 10 na dan, kar je veliko, ampak Nemčija, ki ima bistveno boljši zdravstveni sistem, jih ima med 500 in 600 na dan.    ŠZ) – 12.15    In statistike bodo nekaj veljale takrat, ko bo epidemija končana, upamo da kmalu in takrat se bodo stvari lahko preverjale. In tudi ne drži, da v Sloveniji največ ljudi umre zaradi Covida na svetu ali v Evropi ali ne vem kateri graf / znak za konec razprave/ ste kazali. Po teh, ki zbolijo, slovensko zdravstvo pozdravi več ljudi, kot nemško zdravstvo in je to govorjenje žalitev za tiste, ki se trudijo noč in dan. Zakaj ste pa pozivali proti nošenju mask sredi drugega vala je pa pač vaš problem.
Hvala lepa.  Mag. Bratušek, imate besedo za postopkovni predlog.
Več kot samo pomembna tema, kaj je šlo v drugem valu narobe in kaj je treba v prihodnosti delati drugače, zato seveda predlagam, da se o tem opravi razprava v Državnem zboru.  Vse številke, ki sem jih pokazala, so dejstva. So dejstva in dejstvo je, da je v naši državi umrlo nadpovprečno veliko ljudi. Ja, vsakega je škoda, za vsakega je tudi meni žal, zato bi pa želela, da se o tem pogovorimo in da ugotovimo, kateri ukrepi so bili sprejeti, pa niso učinkovali in delovali. Dejstvo je tudi, da je Slovenija zadolžena največ v svoji zgodovini, 82,5 % znaša dolg. Se pravi, da je manevrskega prostora za pomoč ljudem in gospodarstvu ostalo malo. Pol milijarde je znašal proračunski primanjkljaja samo v mesecu januarju. Tudi to je zgodovinsko visok primanjkljaj, takega v Sloveniji v enem mesecu še ni bilo. In zato me in zato nas v SAB-u skrbi, da zmanjkuje manevrskega prostora za pomoč ljudem in gospodarstvu, gospodarstveniki opozarjajo, da ko bodo prenehali veljati ukrepi čakanja na delo, nadomestila, bodo morali odpuščati. 91 tisoč 499 ljudi je bilo brezposelnih konec januarja, 100 tisoč brezposelnim se približujemo. Vse to so preverljivi podatki. Že večkrat sem povedala, da pri številkah boste mene zelo, zelo težko našli na laži in vse to so številke, ki ne navdajajo ne nas, ne ljudi z upanjem, da bomo v morebitnem tretjem valu lahko delali drugače in da bo situacija bistveno boljša, kot je bila v drugem valu in v drugem valu, to pa upam, da si lahko vsi skupaj priznamo, smo bili na žalost neuspešni.  Verjemite, tudi sama bi si želela, da / znak za konec razprave/ bi se vlada z drugim valom spopadala bistveno, bistveno bolje.
Hvala lepa.  O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v sredo, 3. marca 2021, v okviru glasovanj.  Naslednji bo vprašanje predsedniku Vlade postavil Zmago Jelinčič Plemeniti.
Hvala lepa.   Skrajni čas je, da se odprejo gostinski lokali. Že več kot štiri mesece je vse zaprto, gostinci so obupani, ljudje so živčni, nervozni in potrebujemo druženje. Gostinstvo pravzaprav spada v eno najbolj prizadetih gospodarskih panog v Sloveniji in zato je smiselno, da glede nato, da je več kot 1300 lokalov za strežbo hrane in pijače zaprtih in da približno 15 % gostincev ne bo več odpiralo tega, mislim da je zadeva zelo, zelo pomembna, da se to odpre in revitalizira. Vsi lokali in pa restavracije, ki so v vmesnem času lansko leto, ko so bile odprte, so upoštevali vse ukrepe in ravno tako tudi gostje v teh lokalih, nosili so maske, mize so bile v razmaku meter in pol do dva metra, razkužila so bila na mizah, na vhodih, na izhodih, na wc-jih, redno je bilo zračenje, razkuževanje in nihče se ni tam okužil.  Zdaj se pa ljudje družijo po garažah in drugih zasebnih prostorih, kjer zagotovo ne upoštevajo ne omejitev, ne mask, ne varnostnih, ne higienskih ukrepov ali pa se družijo na raznih politikantskih shodih brez mask. Tam pa res prihaja lahko do okužb.        Zato mislim, da je smiselno, da se, bi bilo treba nekaj naredit in predlagal bi, da naj se najprej odprejo terase, recimo do 21. ure, s tem, da se omejitev gibanja ukine in da se dvigne vsaj na 22. uro, ne pa tako zgodaj, kot je zdaj. S tem, da pri odprtju morajo biti upoštevani vsi higienski in varnostni ukrepi – razdalja med mizami, razkužila, čiščenje, razkuževanje miz, stolov in podobnih zadev. In, tudi odlok, po katerem je dovoljeno združevanje največ desetih oseb, se v tem primeru ne bi mogel upoštevat. Recimo, če za eno mizo sedi 5 oseb, za drugo pa 6 oseb, tukaj potem tega ne bi smeli upoštevat. Seveda pa, obdržali pa bi tistole prepoved zbiranja za točilnim pultom.  Še en nesmiseln je tukaj. Recimo, gostinci ne smejo prodajat alkohola / znak za konec razprave/. Ne vem, zakaj? To je tako, kako prohibicija v času 20. letih, v Združenih državah in zdaj, recimo, nekdo pride nekaj pojest, pa ne more popit zraven enega piva. Potem mora it pa, pico mora s sabo nesti, pa jo nekje za vogalom jesti, potem mora it pa na pumpo, da si kupi eno »piksno« piva. Tudi to je treba uredit, kajti to pač ne gre skupaj.  Kar se tiče strežbe hrane. Na kosilo ponavadi hodijo družine skupaj, / znak za konec razprave/ pa ožji družinski člani, sodelavci, skratka, tisti ljudje, ki se že tako ali tako družijo in so v okviru istega mehurčka. Tako da, ti ukrepi, mislim da, zdaj… / izklop mikrofona/
Hvala lepa.  Predsednik Vlade, imate besedo za odgovor.
Ja, hvala lepa.  Glejte, najprej, ne poznam države v Evropi, ki bi imele podobno povprečno število okužb na dan, kot jih imamo mi in bi imela gostinske lokale odprte. Mogoče je kje kakšna, ker nekatere države sem in tja malo eksperimentirajo, ampak, ob tej dnevni incidenci oziroma štirinajstdnevni ali pa tedenski, če hočete, mislim, da tega ni nikjer, no. Je pa res, da je gostinstvo, hkrati s turistično branžo, industrijo srečanj, organizacijo dogodkov in tako naprej, med najbolj prizadetimi, da to traja že dolgo časa, da tudi velik delež teh pomoči, ki jih namenjamo, gre tej panogi. Se pravi, nihče ni brez pomoči, je pa seveda nekaj drugega, če ti lahko delaš in služiš in se razvijaš ali pa si odvisen od državnih pomoči in niti ne veš, koliko časa bo to trajalo. Tako, da povsem razumemo to situacijo. Je pa seveda treba pri tem stanju, ki ga imamo, glede na število okužb, glede na pojav novih verzij virusa, tehtati, kaj je prioriteta, in tukaj, tudi v tem Državnem zboru, poslušamo različne poudarke glede prioritet. Virus se ne širi sam, virus se širi z stiki in omejevanje širjenja virusa pomeni omejevanje širjenja stikov, omejevanja stikov, še posebej rizičnih, in po enem letu, približno vemo, koliko kakšna dejavnost prispeva k rizičnim stikom. Epidemiologi temu sledijo in oni seveda tudi narekujejo vladne ukrepe in, zdaj, ko je treba tehtat med šolani in gostilnami, potem, običajno pretehtajo šole, glede na samo prioriteto.  Res pa je, da smo računal, da bomo lahko nekatere turistične, predvsem gostinske dejavnosti, odpiranje teras na prostem, postopoma lahko sproščali v regijah, ki bodo boljše. Računal smo da, ne vem, Primorska ali pa obala, ki je bila v prvem valu daleč najboljša, tudi zaradi klimatskih razmer in tako naprej, da bo prva regija, kjer se bodo tudi te dejavnosti lahko sprostile. Žal pa danes gledamo sliko Obalno-kraške regije, ki je štirikrat slabša, od recimo Posavja, ki je v drugem valu dolgo časa imelo najslabšo sliko.        In seveda vreme ni boljše v Brežicah kot v Kopru, je pa očitno bilo vprašanje odgovornosti drugače tretirano na obali kot pa v Posavju, kje so potem ko so imeli hudo situacijo jeseni vendarle začeli ravnati drugače. Torej, od nas je odvisno, poglejte, izključno od nas je odvisno kdaj bodo terase odprte, kdaj bodo gostilne odprte in tako naprej oziroma kako hitro bodo odprte. Ni pa to nobena garancija za to, da bo to potem tako tudi ostalo do konca leta. Sedaj smo nekje v stagnaciji na izhodu iz drugega vala. V Evropi so močno razširjene nove verzije virusa. Tudi pri nas smo, na žalost, bom rekel, uspešno ali pa so jo nekateri uspešno uvozili južnoafriško verzijo, ki poleg tega pač, da je bolj kužna je tudi bolj odporna na cepiva. Britanski sev je praktično povsod po Evropi.  Poglejte kaj se dogaja na Češkem. Češka je danes angažirala vojsko za boj proti Covidu oziroma za nadzor in tako naprej. In glede tega moramo biti pač pripravljeni na preizkušnje tudi tako imenovanega tretjega vala. Je pa od nas odvisno kako hud bo in neka tveganja v smer prehitrega odpiranja pač niso na mestu.
Hvala lepa.   Kolega Jelinčič, imate besedo za zahtevo za dopolnitev.
No, jaz bi dal kot primerjavo sosednje države.  Hrvaška bo od danes, od 1. marca, bo odprla terase gostinskih lokalov in restavracij in bo odprto od 6. do 22. ure. Razdalja med mizami 3 metre, med stoli pa meter in pol. Hoteli, pa zasebne namestitve so pa že odprte. V Srbiji je ravno tako. Lokali /nerazumljivo/, restavracije so odprte do 20. ure, seveda ob upoštevanju vseh ostalih…, medsebojne razdalje in tako naprej. V Bosni je več ali manj odprto vse. V Italiji gre za postopno odpiranje po deželah in lokali so odprti do 18. ure. Jaz mislim, pa tudi, seveda, ob razkuževanju, za mizo največ štiri osebe iz istega gospodinjstva in tako naprej. Še ena zadeva je zelo pomembna, to stanje ljudi v državi. Ljudje so vedno bolj razburjeni, živčni, zadeve se »eskalirajo« na raznih področjih in mislim tudi to je ena od zadev, ki jo moramo upoštevati. In to mislim da, gospod predsednik, da po štirih mesecih bi mogoče sedaj lahko že malo vsaj te gostinske lokale sprostili, vsaj tiste na prostem.
Hvala lepa.  Predsednik Vlade, če želite dopolniti odgovor.
Države, ki ste jih omenjali in kjer imajo te stvari sproščene imajo pač število okužb na dan tam nekje pod 200. Hrvaška mislim, da celo pod sto, če je statistika prava. Vsaj nedavno je bilo še tako. In to pomeni, da je virus redek in da je tveganje manjše ob tem sproščanju. Število okužb v Sloveniji je med 700 in 800 na dan v povprečju in to pomeni, da je virus praktično povsod in vsako sproščanje ga dodatno razširi. Recimo, Češka je tudi odprla gostinske dejavnosti ob novem letu. Po novem letu deloma zaradi razlogov, ki ste jih vi omenjali, se pravi psiholoških in tako naprej, danes imajo izredno stanje, kjer smo morali poklicati vojsko, kjer vedno pridejo drastične posledice, se pravi število obolelih, število hudo obolelih in umrlih z zamikom. Tako da pač naredimo vse, da bomo prišli na rumeno, kar se tiče epidemiološkega stanja in takrat lahko računamo, da bomo lahko sproščali takšne stvari kot so terase gostinskih lokalov. Do takrat bi bilo pa to nerazumno tveganje oziroma ne poznam epidemiologa v Sloveniji, ki bo to podprl.
Hvala lepa.   Postopkovni predlog, kolega Jelinčič.
Hvala.   Upam, da bo Vlada razmislila o teh ukrepih, da jih bo v skladu s strokovnimi merili, ki so tudi dostikrat kontradiktorna in se iz dneva v dan spreminjajo. Mislim, da bi bilo fino, da Vlada razmisli o opustitvi takega ostrega sistema zapiranja, vendar pa, ker gre v tem mojem vprašanju bolj za pobudo kot za vprašanje, zato ne potrebujem dodatne razprave v Državnem zboru.
Potem pa naslednjič prosim, da ne izrabljate časa za postopkovni predlog.   Naslednji bo vprašanje postavil Marjan Šarec.
Hvala za besedo.   25. maja 2020, ste na ustno poslansko vprašanje odgovorili, navajam: »Če se epidemija eventualno v drugem valu ponovi v enakem ali hujšem obsegu kot je bila spomladi, potem lahko špekuliramo zdaj kakšne ukrepe bo treba še sprejemati in kakšna bo nova javnofinančna normalnost v Sloveniji in Evropi, ampak delamo na tem, da se to ne bi zgodilo.«   No, to se je zgodilo, drugi val je bil bistveno hujši kot prvi, čeprav je pri teh vaših valovih tudi treba biti previden, ker ne vemo ali je to en val skupaj ali je več različnih, ker glede na zmedenost ukrepov je težko vedeti, ampak kakorkoli, vprašanje je pa naslednje:   Ali Vlada načrtuje v prihodnje kakšne reze v prejemke ljudi, torej tako imenovano varčevanje? In če da, kdaj?
Hvala lepa.   Predsednik Vlade, imate besedo.
Tega ne načrtujemo, nobenih rezov ne načrtujemo. Načrtujemo okrevanje v lanskem letu.  Zdaj imamo tudi že podatke o gibanju bruto domačega proizvoda v lanskem letu o številu brezposelnih in drugih makroekonomskih kazalcih, tako da lahko rečemo, da se je makroekonomsko leto v letu 2020, v Sloveniji končalo bistveno bolje od te napovedi iz maja in bistveno bolje od napovedi Evropske komisije v istem času. V Sloveniji je bila takrat napovedan padec mislim, da 7,1 % bruto domačega proizvoda. Nekaj dni nazaj je bil objavljen uradni podatek Zavoda za statistiko, da je bil padec 5,5 %, se pravi, za okrog 20 % je bila situacija boljša kot je napovedala Evropska komisija in to kljub hudemu drugemu valu. Mimogrede, hud drugi val so imele v glavnem vse tiste države, ki so v prvem valu prišle bolje skozi, tudi zaradi tega, ker pač prebivalstvo ni verjelo, da je epidemija lahko tako huda, ker tega nismo izkusili na lastni koži, ampak smo to videli samo na ekranih televizorjev iz drugih držav.  Še boljši podatek je kar se tiče ocene vladnih ukrepov za blažitev stanja, je podatek o gibanju brezposelnosti v lanskem letu. Brezposelnost v letu 2020 se je povečalo kljub epidemiji za 1 %. In ko je bilo prej rečeno, da nekdo nič ne greši pri številkah, in da imamo zdaj 20 tisoč brezposelnih. Nimamo 20 tisoč brezposelnih, januarja se je brezposelnost dvignila, ker se vsako leto, tudi brez epidemije, sezonsko, februarja je pa padla. Trenutno je brezposelnih pod 90 tisoč, občutno pod 90 tisoč in v veliki meri zaradi ukrepov, ki jih je Vlada predlagala, ta Državni zbor pa sprejel zato, da se delovna mesta ohranjajo in računamo, da bo zaradi tega tudi okrevanje hitrejše, ker s koncem epidemije bodo tudi tisti, ki doslej določenih dejavnosti niso mogli opravljati, te dejavnosti lahko ponovno opravili. Če bo sreča, pogledamo strukturo padcev ali pa gibanje v posamičnih dejavnostih.     ŠZ) – 12.35    Recimo, Slovenija je imela v lanskem letu najhitrejšo rast gradbeništva v Evropi, za 18 % je zrasla gradbena dejavnost, kjer se je pač kar nekaj gradilo, to ne pomeni, da smo bili tako dobri, to pomeni, da v prejšnjih letih niste ravno veliko gradili, ker je šel denar na Metelkovo pa v Rog. Zaradi tega je investicijska dejavnost bila slaba. V lanskem letu se je gradbeništvo povečalo za 18 %. Padli smo v turizmu in gostinstvu in to je potem seveda tudi v glavnem »zgeneriralo« ta padec, realen padec bruto domačega proizvoda, 5,5 %.  Računamo pa, ne glede na to, da je zagotovo pred nami še tretji val epidemije, ni vprašanje ali bo ali ne bo, ker pač bo, vprašanje je kako hudo, ampak kljub temu računamo, da bomo v letošnjem letu ta padec iz lanskega leta nadoknadili. Se pravi, da bomo boljši od tega, kar je bilo napovedano in to predvsem zato, ker smo v veliki meri kondicijo, gospodarstvo ohranili. Tudi izvoz, ki je, bom rekel motor, ne Ahilova peta, ampak motor, slovenske / znak za konec razprave/ gospodarske rasti, je minimalno padel v lanskem letu, kjer se je gospodarstvo na spremenjene razmere učinkovito odzvalo. Tako, da slika ni črno bela in je boljša od napovedi.
Hvala lepa.  Kolega Šarec, imate besedo za zahtevo za dopolnitev odgovora.
Ja, seveda zdaj neodvisni organ fiskalni svet, ki ga k sreči ne morete čez noč zamenjati, pravi takole.  Slovenija se uvršča med države EU z nadpovprečnim padcem gospodarske aktivnosti, stanje javnih financ se je v krizi poslabšalo bolj, kot v povprečju držav EU. Potem med drugim opozarjam, da so obsežni ukrepi, sprejeti zaradi epidemije povzročili občutno povečanje izdatkov države, po naraščanju javnofinančnih izdatkov je Slovenija precej nadpovprečjem Evropske unije. Javni dolg se je lani povečal za skoraj 13 odstotnih točk na 78,5 %, leta 2019 smo ga znižali na 65,6 % BDP in problem je trend, kjer se po povečevanju dolga v krizi, Slovenija uvršča v zgornjo tretjino držav članic EU, ker precej izdatkov tudi z epidemijo ni povezanih. Kar se pa brezposelnosti tiče, je bila januarja 2021 v primerjavi z januarjem 2020 višja za 14,6 %, 11 tisoč 600 ljudi, skok je zlasti pri mladih, tako pravi fiskalni svet. Verjamem, da je neodvisen, ker je tudi nam pri bistveno boljši / znak za konec razprave/ proračunski sliki očital marsikaj, vi pa ste dali celo v ustavno presojo na rebalans. Torej drži, da te vaše številke niso točke in upam samo, da vaša izjava, da rezov in varčevanja ne načrtujete drži, vendar pa vemo, da se obrestne mere tudi že / znak za konec razprave/ povečujejo in da smo zadolževanje izkoristiti tudi precej slabo.
Hvala lepa.  Predsednik Vlade, imate besedo za dopolnitev.
Ja, očitno ima pojem slabo različne poglede, kajti vse bonitetne agencije, ki so merile rating Slovenije v lanskem letu in vse so ga merile, ker smo ne samo člani Evropske unije, smo tudi člani evropske monetarne unije in člani OECD-ja, so bonitetne ocene Slovenije ali ocenile za dobre in stabilne ali so jih povečale, so jih izboljšale. Slovenija je izdala v lanskem letu prvič v zgodovini 60-letno obveznico in v zgodovini smo izdali tudi obveznico z negativno obrestno mero. Pokažite mi nekoga, ki je dobil cenejši denar na trgu doslej v zgodovini te države.         Primerjati januarske podatke o brezposelnosti, je pač možno, je pa to zavajanje. Tudi jaz lahko primerjam, glejte. V decembru leta 2020 je bila brezposelnost boljša kot v decembru letu, nižja kot v decembru leta 2019, ko ste bili vi na vladi, pa ni bilo še nobene epidemije. Ampak ta podatek nič ne pove, ker je pač sezonski, mesec na mesec. Tisti podatek, ki je uraden, ki ga ima tudi Fiskalni svet, ker vsi imamo isti podatek od istega zavoda za statistik, ki pove, kako smo šli čez lansko leto, je pa podatek, da se je brezposelnost v letu 2020 povečala za 1 %. In v letošnjem letu bomo naredili vse, da se bo zmanjšalo in da bo število delovno aktivnih v Sloveniji zraslo. Za to si prizadevamo in temu je namenjena izhodna strategija, s tem, da se bomo trudili, da bodo delovna mesta, ki se bodo ustvarjala, delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, ne pa zgolj delovna mesta, kjer se bomo pogovarjali o zajamčeni minimalni plači.
Hvala lepa.  Kolega Šarec, imate besedo za postopkovni predlog.
Hvala.  Ja, po 249. členu poslovnika seveda zahtevam, da Državni zbor opravi razpravo zaradi pomembnosti te teme, ker me zelo skrbijo ta razhajanja v številkah.   Namreč vi trdite, da za 1 %, Fiskalni svet za 14,6 %, torej je razlika precej velika. Potem pravite bonitetne ocene. Bonitetne ocene ste tudi podedovali, ste podedovali od prejšnje vlade, ker je vam finančni minister Bertoncelj pustil dobro stanje proračuna. Vemo, da smo se za 50 milijonov takrat tudi znali, smo se morali dogovarjati. Tako, da imate bistveno drugačno sliko. Seveda je epidemija, normalno, da je, vendar to vaše trošenje oziroma zadolževanje zdaj marsikoga skrbi, ne samo Fiskalni svet, ampak tudi nas. Namreč primanjkljaj proračunski po januarskih podatkih je že 434 milijonov evrov, po začasnih podatkih. Torej enkrat bo ta denar, s katerim se hvalite, da ga dajete ljudem - vi pravite dali smo vam to, dali smo vam tisto, dali smo vam tretje -, ta denar bo enkrat treba vrniti. To je denar, ki je posledica zadolževanja, in ne se tolažiti z obrestnimi merami, ker Slovenija je v zgornji polovici zadolženosti.   In čeprav pravite, kako so pretekle vlade slabo delale, finančno sliko ste prejeli zelo dobro. To je že treba priznati. In nenazadnje ste vi ob začetku vaše vlade vedeli vse, kaj mi nismo naredili, kako bi morali, in smo pričakovali, da boste vi oh in sploh in da boste znali zadeve reševati, zdaj pa vidimo, da ste maksimalno državo zadolžili in še jo boste - seveda vračal bo pa nekdo drug, verjetno še naši vnuki. In zato je pomembno, da opravimo tudi razpravo o tem.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v sredo, 3. marca, v okviru glasovanj.   Kot zadnja bo predsedniku Vlade postavila vprašanje Anja Bah Žibert.
Hvala za besedo, predsedujoči. Spoštovani predsednik vlade.  Teče že drugo leto, odkar se celotni svet, ne samo Slovenija, spopada z pandemijo koronavirusa. Praktično, spoštovani, smo čez noč prešli v neko drugo realnost, v nek drug čas, kajti naša življenja so se spremenila. Slovenijo pa takrat ni udarila samo epidemija, ampak se je zgodila tudi politična kriza.         Vlada Marjana Šarca se je samo sesula in dejstvo je, da je odgovorna politika, stranke, ki so odgovorno pristopile k temu, sestavile novo vlado in treba je bilo delati takoj. Jaz se spomnim, da je prva seja potekala že tisto noč, ko je bila vlada imenovana.  Dejstvo tudi je, da je takrat podpredsednica Vlade, Alenka Bratušek, dejala, da na področju zdravstva niso naredili nič. Seveda pa danes del politike zgolj za obračunavanje in poceni nabiranje točk, govori o številu mrtvih, govori o ukrepih, ki naj bi bili slabi in čeprav so bili namenjeni ljudem in gospodarstvu, govori o zadolževanju, čeprav gre ta denar državljankam in državljanom in predvsem za to, da tudi gospodarstvo ostane v neki kondiciji, ki je še kako pomembna tudi za prihodnje. Veseli smo, da v manj kot letu dni imamo na tržišču že cepivo. Tukaj gre res velika zahvala znanosti in vidi se, kako pomembno je, da na tem delamo tudi naprej, vsi skupaj. Želela bi si, da gremo čez krizo, skupaj, v sodelovanju, ampak žal bolj kot sodelovanje, vidimo metanje polen pod noge.  Kakorkoli že, predsednik, za vas imam vprašanje, kako pravzaprav vi ocenjujete, od začetka do zdaj, predvsem v luči cepiv, dosedanji spopad Slovenijo z epidemijo, ter / znak za konec razprave/ ali načrtujete še kakšne ukrepe v povezavi z celotno situacijo?  Hvala.
Hvala lepa.  Predsednik Vlade, imate besedo.
Hvala lepa za vprašanje.  No najprej naj vendarle na to, kar je bilo rečeno, rečem, da res bog pomagaj državi, ker se lahko na čelu Vlade znajde človek, ki ne loči, kaj je to primerjava mesec – mesec, pa, kaj je primerjava leto – leto, ko gre za brezposelnost. Saj, glejte, to je četrti razred osnovne šole.  Kar se tiče pa ukrepov, pa seveda, načrtujemo poleg tega, kar predvideva semafor sproščanja in zaostrovanja, glede na gibanje epidemiološke situacije, tudi dodatno oceno in s tem se zdaj ukvarja stroka, do srede, morebitnih alternativ pri nekaterih ukrepih, glede na to, da so dejansko nekatere dejavnosti dodatno prizadete zaradi dolžine ali pa, kjer nastaja druga škoda. Ena od teh, iz te druge kategorije, so recimo srednje šole. Dejansko, dijaki prvih, drugih in tretjih letnikov, že mesece niso bili fizično v šoli in tukaj zdaj stroka preverja, ali je možno s kakimi ukrepi drugo zmanjšat stike, zato, da bomo lahko tudi že v oranžni fazi vsaj deloma, mogoče izmenično, po dnevih ali po tednih, za dijake prvih, drugih in tretjih letnikov srednjih šol, omogočili tudi šolanje v šoli. To je ena od stvari, kjer čaka na podlagi predlogov, ki bodo na mizi, na vladno odločitev, v sredo ali v četrtek.  Naslednja takšna dilema, ki je pred vsemi nami, ki še ni za jutri, se pa zna pojavit, je morebitno hitro širjenje novih različic virusa tudi v Sloveniji, v prihodnjih tednih. Glede na podatke, ki jih imamo, trenutno v Sloveniji, obstajajo vse odkrite verzije, nevarnejše verzije virusa in nikjer ni rečeno, da glede tudi na visoke številke, ki jih imamo na sploh, ne bomo priča situaciji,         kot je v nekaterih drugih evropskih državah v tem trenutku ali pa kot je že bila. In tukaj se postavlja dilema ali postopoma glede na predviden semafor in dinamiko zmanjševati rizične stike ali pa za nek krajši čas dejansko zaustaviti javno življenje, kot se je to zgodilo v Veliki Britaniji, kot se je od danes naprej dogaja na Češkem, kot ga bodo vsaj še v teh, štirih državah Evropske unije naredili v prihodnjih tednih glede na podatke, ki sem jih slišal na zadnji video seji Evropskega sveta. To je dilema. To je dilema, to ni samo strokovna, je tudi politična odločitev glede na to, da to pomeni hudo zaostrovanje, vendar za krajši čas, alternativna pa je daljši omejitveni ukrepi, ki vzdržujejo kapacitete zdravstvenega sistema na robu zmogljivosti.  Trenutno je situacija s kapacitetami ugodna oziroma bistveno boljša kot je bila v preteklosti, medtem ko smo pri številu okužb realno vzeto verjetno bližje rdeči kot oranžni fazi smo glede kapacitet v zdravstvenem sistemu, bližje rumeni kot oranžni fazi in mogoče bomo lahko celo v kakšni od držav v evropski uniji s temi kapacitetami pomagali, ker prosijo za pomoč v prihodnjih dveh tednih. Lahko se pa kasneje situacija spremeni in ko bo tudi ta indikator ali pa, če bo tudi ta indikator neugoden, potem se bo treba odločiti ali krajši čas hudo zaostrovanje ukrepov ali lovljenje ravnotežja na robu kapacitete našega zdravstvenega sistema.
Hvala lepa.   Kolegica Žibert, imate besedo.
Hvala lepa.   Zgolj dopolnitev, če lahko, predsednik Vlade. Poglejte, velikokrat poslušamo, da se ta Vlada neustrezno sooča z epidemijo. Pravzaprav pa vidimo, da tisti, ki kritizirajo, ne govorim o kritiki, govori o »kritizerstvu«, pravzaprav sami ne vedo kaj želijo. Na eni strani bi sproščali ukrepe, na drugi strani govorijo o tem, da so ukrepi prehudi, na eni strani si želijo odpiranja, na drugi strani govorijo o številu mrtvih. Se pravi, politika, ki ne sodeluje pravzaprav ne ve kaj hoče. Zato, predsednik, me zanima tudi v luči zajezitve posledic epidemije, ker smo sprejeli že 8 PKP paketov, me zelo zanima, ker vem, da je v pripravi tudi že 9 paket, kaj konkretno lahko še naredimo za to, da bi gospodarstvo obstalo, da bi ga imeli pripravljenega tudi za čas po epidemiji in seveda tudi, če lahko postrežete s podatki, koliko ljudem se je pravzaprav pomagalo, ker nenehno poslušamo, da je problem zadolževanje, čeprav se tokrat Slovenija, tokrat se slovenska Vlada zadolžuje za ljudi.  Lepo prosim, če lahko kaj poveste.
Predsednik Vlade, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Hvala lepa.   Poglejte, Slovenija ko gre za odnos do ukrepov, deli usodo tistih držav kjer, ki smo bili dobri v prvem valu, veliko ljudi enostavno takrat sploh ni občutilo epidemije, mnogi so mislili, da so bili ukrepi pretirani, saj je bilo število mrtvih zelo nizko, itn., in na tej podlagi se je razvila neka politična filozofija, ki jo po nekaterih državah, tudi v Sloveniji opozicija s pridom izkoriščala in je pod tem ukrepom, ki smo jih bili prisiljeni na začetku drugega vala uvesti, nasprotovala in ukrepi niso učinkovali na nek način kot v prvem valu, ker se jih ni jemalo resno in se je tudi namerno spodbujalo kršenje, čeprav lahko jaz tukaj citiram polno izjav tudi od kolegic in kolegov iz tega Državnega zbora, samo nima smisla. Dejstvo je, da virus nima politične barve. Virus se širi po svojih zakonitostih ali to priznavaš ali ne priznavaš, to virusa ne zanima.     ŠZ) – 12.55    Tako, da je cena zaustavljanja virusa, bom rekel premo sorazmerna z angažmajem večine. Več je večina, ki se angažira za zaustavljanje, nižja je cena, milejši so lahko ukrepi. Zdaj prej je poslanec Jelinčič navajal sproščanje ukrepov v nekaterih državah, kot so nekatere regije v Italiji ali Hrvaški in tako naprej, zdaj že, če ni treba iti v Italijo, dovolj je da gledate televizijske posnetke, recimo iz Kopra ali pa Pirana ali pa italijanskih mest in preštejte koliko ljudi tam nosi maske in koliko ljudi nosi maske pri nas. Cena, ki so jo Italijani plačali v prvem valu je bila huda in so to resno vzeli, pri nas je pa to še vedno malo hecajo in določene stvari so lahko sproščene in se opravljajo, če pač ljudje, ki so deležniki teh storitev in / znak za konec razprave/ tega opravljanja to jemljejo resno in se držijo teh ukrepov. Če pa že na prvi pogled se vidi, da se to ne dogaja, poglejte si gnečo na spodnji postaji žičnice Krvavec v soboto, kot da ni bilo epidemije, kot da ne bi bilo nobenih ukrepov in spet bodo tisti, ki niso nič krivi in se ukrepov držijo plačali ceno. Tako, da dejansko tukaj bi bila potrebna večja / znak za konec razprave/ politična enotnost, ampak del slovenske politike epidemije izkorišča za boj za oblast in rezultat je očiten.
Hvala lepa.  Predsedniku Vlade se zahvaljujem za podane odgovore.  V skladu z 247. členom Poslovnika Državnega zbora prehajamo na poslanska vprašanja, postavljena na 22. seji Državnega zbora.  Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, Zdravko Počivalšek bo odgovoril na vprašanje Suzane Lep Šimenko, v zvezi z načrti za razvoj obmejnih problemskih območij.
Spoštovana poslanka Suzana Lep Šimenko, spoštovani Državni zbor, spoštovani predsednik, hvala za vprašanje.  Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja opredeljuje problemska območja kot območja, ki jim je v razvojem smislu potrebno nameniti posebno pozornost. Obmejna problemska območja so določena kot prednostna območja vseh razvojnih politik in to pomeni, da ministrstvo in drugi dajalci spodbud pri pripravi programov spodbud namenjamo del finančnih sredstev, projektom in vlagateljem iz teh območij oziroma projektom iz teh območij dodelimo dodatne točke pri izboru, okviru javnih razpisov.  Na ministrstvu tem območjem namenjamo posebno pozornost in izvajamo vrsto ukrepov o kateri sem tu že večkrat govoril. Za uskladitev in osredotočanje resornih politik na obmejna problemska območja skladno z uredbo o izvajanju ukrepov endogene regionalne politike, smo pripravili štiriletni program razvojnih spodbud, ki jih potrdi vlada. Program pripravi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, v sodelovanju z resornimi ministrstvi in akterji razvoja na regionalni ravni. Program razvojnih spodbud za obmejna problemska območja 2021-2024 je v pripravi, aktivnosti potekajo medsebojno soodvisno, hkrati pa na teh treh različnih ravneh, kjer izvajamo.  Prvič pregled analize in usklajevanja tipologije ter predlogov ukrepov, ki jih predlaga strokovna skupina, ki pripravlja ciljni raziskovalni program, medresorsko usklajeno vzpodbujanje razvoja v obmejnih problemskih območjih.  Drugič, pregled možnih ukrepov MGRT-ja na obmejnih problemskih območjih bodo primerljivi tistim, ki so se izvajali na problemskih območjih z visoko brezposelnostjo, vendar bod ukrepi za program temeljili tudi na ugotovitvah prej navedene strokovne skupine. In tretjič, usklajevanje glede predlogov ukrepov z razvojnimi regijami, ki pokrivajo problemska območja in z ministrstvi. Cilj je določiti nabor izvedljivih ukrepov in projektov, ki imajo realno podlago za financiranje in izvedbo, ter projektov, ki bodo ciljno naslavljali razvojne izzive znotraj obmejnih problemskih območij.        Za uspešno reševanje izzivov obmejnih problemskih območij so ključni tudi ukrepi drugih resorjev oziroma njihova kombinacija, kar si želimo sedaj pri pripravi programa ustrezno uskladiti in začrtati.   Naše ministrstvo bo načeloma še naprej izvajalo podobne ukrepe kot jih že uvaja, poudarek pa bo na: spodbujanju gospodarske aktivnosti in investicij, ohranjanju ustvarjenih delovnih mestih, oblikovanju stimulativnega poslovnega okolja za podjetja vključno z vzpostavljanjem in upravljanjem poslovnih con, aktivnosti za privabljanje strateških investicij v obmejna problemska območja, spodbujanje ukrepov za povečanje snovne in energetske učinkovitosti. V zaključni fazi je priprava že omenjenega ciljno-raziskovalnega programa. Še naprej bomo intenzivno sodelovali z razvojnimi regijami in pristojnimi ministrstvi. V program razvojnih spodbud pa bodo predlagani celoviti ukrepi za obmejna problemska območja, tudi z upoštevanjem razlik znotraj obmejnih problemskih območij. Skladno z aktualnih načrtom bo program pripravljen v prvi polovici letošnjega leta.   Najlepša hvala.
Hvala lepa.  Kolegica Lep Šimenko, ne? (Ne.)  Gremo naprej. Minister za notranje zadeve Aleš Hojs bo odgovoril na vprašanje Primoža Siterja v zvezi z neutemeljenim vztrajanjem v strokovno nepodkrepljenih ukrepih omejevanja gibanja posameznic in posameznikov ter postopkovno neutemeljenim sankcioniranjem državljank in državljanov s strani policije in Ministrstva za notranje zadeve.  Smo prehitri? Minister je tukaj, evo.  Gospod minister.
Aleš Hojs
Se opravičujem. Zunaj je bil …  Torej, spoštovani gospod Siter. Najprej naj povem seveda, da je vlada vse svoje ukrepe oziroma vse svoje odloke izdajala na dveh predpostavkah. Eno so bila strokovna mnenja strokovne komisije, druga pa so bila priporočila, ki jih je dala bodisi Evropska komisija oziroma ostale inštitucije, ki so pač na evropskem nivoju zadolžene za reševanje oziroma zajezitev Covid epidemije.   Zdaj, ena od stvari, ki je nedvomno jasna in je pravzaprav ni potrebno posebej dokazovati, je ta, to je mnenje stroke; dokler ni cepiva, zdravila, vemo, ni, dokler ni cepiva, je pač zamejevanje stikov oziroma preprečevanje stikov edini in pravzaprav najbolj logičen ukrep za to, da preprečimo širjenje tega virusa. Vsi odloki, ki smo jih sprejemali, z mojega področja, torej gre seveda za omejevanje gibanja ali pa za omejevanje oziroma omejitev tistih, ki lahko v našo državo vstopajo, torej na zunanjih in pa notranjih mejah EU, so bila izvedena s te predpostavke.   Torej jaz verjamem, da, ali pa ne verjamem, saj to je pravzaprav vidno, da je vaša stranka ena od tistih strank, ki je pravzaprav vseskozi te zadeve rušila, torej vseskozi je pač pripomogla k temu, da ni potrebno tega omejevanja. Večkrat ste povedali, da je tudi gibanje v nočnem času oziroma omejitev gibanja v nočnem času nepotrebno, da pravzaprav ne odraža tega, da bi to pripomoglo k čemurkoli, a vendar je pravzaprav povsem jasno, to seveda se ne da empirično dokazati v smislu preštevanja tistih, ki so zboleli ali pa ne zboleli, da so pravzaprav vse evropske države, pa ne samo evropske države, uvajale take ukrepe, ki so v največji meri preprečevale druženje oziroma možne stike. Torej v smislu omejitve v nočnem času je jasno, da smo s tem preprečili množico privatnih srečanj, da smo s tem omejili tudi, poleg seveda odlokov, ki so bili sprejeti, v smislu zapiranja gostiln, restavracij in podobnih zadev. / znak za konec razprave/ Kar pa se tiče samega prehoda državnih meja oziroma omejitve gibanj znotraj regij, je pa najbolj eksemplarični prikaz, kaj se da narediti oziroma kaj se zgodi ob tem, če nekatere stranke, seveda med njimi tudi vaša, in pa novinarji, propagirajo, da je v bistvu omejitev gibanja ali pa druženja nepotrebna. To se je zgodilo v Obalno-kraški regiji. Kot veste, najbolj rumena, če temu rečem,        ali pa najbolj perspektivna je danes skoraj na črnem seznamu. V posledici tega da je bilo tam rečeno, da maske in pa gibanje, da tega ni potrebno omejevati.
Hvala lepa.  Kolega Siter, zahtevate dopolnitev odgovora.
Hvala lepa. Pozdravljeni minister in hvala za to uvodno diskreditacijo. Dobro jutro tudi vsem ostalim.  Sem vesel, da sva snela rokavice, bom tudi jaz brez celofana.   Govoriva o ukrepih, ki jih Vlada Janeza Janše z vami na čelu zlorabljate zato, da preprečite zbiranje ljudi na protestih. To je to. To vsi razumemo. Kar je potrdil tudi Tomaž Pečjak, prvi človek policije, na nedavni tiskovni konferenci. Gre za selektivno izbiro ukrepov minister, politično motivirano izbiro ukrepov. Na eni strani imamo proizvodne hale in natrpane pisarne ljudi z gazdami, ki jih nihče ne kontrolira. Na drugi strani imamo pa policijsko uro za preprečitev nekih nočnih druženj, ki jih v bistvu niti ni.   In sedaj moje vprašanje je: Ali se v halah preverja, ali so policisti aktivni tudi v proizvodnih halah? Ali sankcionirajo gazde, ki delavcem ne zagotovijo varnega delovnega okolja? Jih trpajo skupaj po 500, tisoč ali kakorkoli. To je tukaj ključno vprašanje, ker stroka potrjuje, da največ okužb se zgodi ravno na delovnem mestu, ne zunaj, ne na zraku, ne zvečer, ampak na delovnem mestu. Torej, dodatno vprašanje, če hočete: Kako sankcionirate delodajalce, ki pošiljajo delavce brez zaščite na delovna mesta? Je policija tam tudi tako vestna, kot pri sprehajalcih? In, kdo od strokovnjakov je potrdil, da se okužbe po vaših navedbah širijo najbolj zunaj, med protestniki še najbolj, glede na to, da je sankcioniranih največ protestnikov. Če je to strokovne mnenje, prihaja iz naslova tiste strokovne komisije iz katere sedaj že tradicionalno izstopajo epidemiologi, skupnost socialnih zavodov in druga strokovna javnost.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Gospod minister, imate besedo.
Aleš Hojs
Hvala lepa.  Torej, naprej, spoštovani gospod Siter, najprej trije demantiji. Torej, gospod Tomaž Pečjak ni prvi človek policije. Je namestnik direktorja. Druga stvar, ne vem od kje vam podatki, da bi bilo največ kaznovanih ali pa opominjanih na protestih. Torej, jaz tega podatka nimam. Lahko vam preberem podatke. Torej, zaradi nedovoljenega prehajanja med statističnimi regijami je bilo ugotovljenih 2 tisoč 634 kršitev, od tega tisoč 318 izrečenih glob in tisoč 316 izrečenih opozoril. Sedaj močno dvomim, da so bili to protestniki. Zaradi nedovoljenega prehajanja med občinami je bilo ugotovljeno 6 tisoč 807 kršitev, 3 tisoč 937 glob in 2 tisoč 870 izrečenih opozoril.  Torej, toliko, po moje, niti protestnikov v celi državi ni. Zaradi neupoštevanja omejitve gibanja med 21. in 6. uro ponoči je bilo ugotovljenih 6 tisoč 574 kršitev, 3 tisoč 224 izrečenih glob in 3 tisoč 350 izrečenih opozoril. Torej, sami ste povedali, da vaši protestniki ne protestirajo po 21. uri. Torej, je jasno, da to niso bili protestniki. Zaradi prepovedanega zbiranja ljudi, to pa so lahko deloma tudi protestniki, je bilo ugotovljenih tisoč 697 kršitev, od tega zgolj 583 izrečenih glob in tisoč 114 izrečenih opozoril. Torej, številke vas v zelo veliki meri demantirajo. Zaradi organizacije ali udeležbe na prireditvi, torej protesti, shodi, poroke in tako naprej, pa je bilo ugotovljenih 353 kršitev, od tega 309 izrečenih glob in 44 izrečenih opozoril.   Seda da se dotaknem še tega kar ste povedal na koncu, gre pa za preverjanje, tako nekako ste rekel, kolikokrat je policija preverjala proizvodne hale oziroma delodajalce. Sedaj očitno, pa ne bi rad bil podcenjujoč, seveda, ampak očitno se ne razumemo ali pa nekako ne vemo ali pa ne razumete kaj je pravzaprav javni prostor. Torej, policija ima pristojnost, da ljudi opozarja oziroma sankcionira zgolj na javnih površinah. Torej, odlok, ki prepoveduje gibanje in zbiranje je odlok, ki prepoveduje to na javnih površinah, trgih, mestih, ne vem kje še vse, v trgovinah recimo, ki so tudi javno dostopni. Proizvodna hala lastnika XY pa ni javni prostor. Ravno tako moram reči, da v teh desetih ali pa, bi rekel,    ŠZ) – 13.10    12 mesecih odkar se epidemija odvija, je policija zgolj šele v lanskoletnem novembru pridobila pristojnosti, da deloma lahko nadzira izvajanje po Zakonu o nalezljivih boleznih, prej tega ni imela. Prej je lahko kaznovala zgolj zoper / znak za konec razprave/ prekrška zoper javni red in mir.
Hvala lepa.   Kolega Siter imate besedo za postopkovni predlog.
Hvala lepa.  Rajko Muršič antropolog je pred dnevi zapisal, državni aparat prisile in nadzora nad ljudmi vsiljuje začasno odpravljanje državljanskih svoboščin in pravic, obenem pa v imenju gospodarstva onemogoča kakršnokoli kratkoročno zares učinkovite ukrepe s katerimi bi lahko virus srednjeročno eliminirali. Absurdno je, da se čez dan ljudi trpa skupaj na delovna mesta, ponoči pa se ji zaklepa v domača stanovanja, če jih sploh imajo.  Seveda bom spoštovani predsednik, Državni zbor pozval, da opravi širšo razpravo na to temo, zato ker statistika, epidemiološka statistika minister Hojs, je pokazala, da je vlada nesposobna ukrojiti oziroma ukrotiti, se opravičujem epidemijo in ponuditi rešitve, ki bi bile dejansko dobre za ljudi, ki bi omogočile nek, vsaj približno normalen potek življenja in jih ne bi trpala v neko stanje policijske države. Vlada je nesposobna, se opravičujem, da to bržkone boli, namesto da bi reševala krizo, tepe protestnike, tiša kritiko, načrtno tiša kritiko.  Danes recimo je do mene prišla slika neke družine, ki sedi na sprehajalni poti, obkrožena s petimi oboroženimi policisti in policijskim psom. To je stanje. Jaz tega v svojih 41-ih letih še nisem videl. Na obali je bilo to. Jaz v svojih 41-ih letih tega še nisem videl, pa sem živel v še del svojega življenja v še neki bojda totalitarni državi. Ali pa kaznovanje srednješolcev v Mariboru, zato ker so bili zunaj. To ni normalno in to ni epidemija minister, to je policijska država, to je ustrahovanja, to je vzpostavljanje trde roke oblasti. In to so roko na srce mokre sanje nekih fantov, ki se radi igrajo s puškami, vsi ostali pa moramo to tolerirati.  In to ne bo rešilo epidemije, ampak saj v končni fazi epidemija z njenim izrednim stanjem vlade Janeza Janše ustreza, najbolj vidno je to v iskanju odgovora kaj se je zgodilo s slovensko policijo, odkar Ministrstvo za notranje zadeve vodi Aleš Hojs. Vse kaže da bo in to je dobra novica Državni zbor oblikoval komisijo, ki bo to komunikacijo med / znak za konec razprave/ Ministrstvom za notranje zadeve in policijo vzela pod nadzor, preverjala na kakšen način politika mrcvari policijo, da počne takšne nesmisle. Jaz torej Državni zbor pozivam, da na to temo opravi širšo razpravo, policistke in policiste pa tiste, ki jim je ostalo še kaj razuma v tej gonji, da se povežejo in zoperstavijo, temu odložijo čelade in pendreke in se postavijo na stran ljudi.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v sredo, 3. marca, v okviru glasovanj.   Prehajamo na vprašanja poslank in poslancev, prvi krog.  Vprašanje bo postavil Aljaž Kovačič in sicer ministrici za izobraževanje, znanost in šport, dr. Simoni Kustec.
Hvala za besedo, predsednik. Ministrica, kolegice in kolegi.  Danes ministrica vas bom spraševal o Zakonu o znanstveno raziskovalni dejavnosti. Zdaj priprava tega zakona poteka že nekaj let. Tudi v Listi Marjana Šarca smo se zelo zavzemali za njegovo pripravi, tudi sam osebno sem, lahko rečem v tej zadevi, ko smo vodili koalicijo, predvsem zaradi tega, ker je stanje, kot je danes zelo krivično do mladih raziskovalcev, ki nekako ne morejo priti zraven, da bi lahko sodelovali enakopravno v teh projektih.  Zdaj tudi vaša vlada, vaše ministrstvo je pripravo tega zakona nadaljevala, vendar se danes sprašujemo kje je ta zakon. Zakaj se to sprašujemo? Zaradi tega, ker dobivamo veliko pozivov, da so se zadeve ustavile, nenazadnje je tudi direktor znanstveno-raziskovalnega centra na SZU rekel, citiram: »Bilo bi skrajno neodgovorno, če bi po treh letih in pol sistematičnega in mukotrpnega pripravljanja zakona zdaj vse splavalo po vodi.«        Se prvi, tudi ta klic na pomoč je več kot očiten, ob tem pa nas skrbi, da ljudje, ki so pripravljali ta zakon kot je bil vaš bivši državni sekretar kakor tudi bivša direktorica Direktorata za visoko šolstvo so bili zamenjani. Zdaj na vaš predlog razrešila jih je Vlada. Po mojih informacijah je bila izpostavljena delovna skupina, ki je pripravljala ta zakon in ga je dejansko pripeljala do samega zaključka, se pravi, zakon bi moral biti vložen. Ko pa je prišlo že skoraj do zaključka, pa so se oglasili različni lobiji, če jih lahko tako imenujem, predvsem zaradi tega, ker je v zakonu jasno napisano kdo bo lahko dobil projekt, se pravi, število zaposlenih, ki jih neki zavod oziroma neka skupina mora imeti in njena uspešnost na evropskih razpisih. In me zanima:   Ali ste potem po teh pritiskih res na ministrstvu ustanovili neformalno skupino, ki se zavzema, da bi se financiranje spremenilo, se pravi, spremenilo na način, da ne bi bilo tako kot ste sami pripravili?
Hvala lepa.  Gospa ministrica, imate besedo za odgovor.
Simona Kustec
Hvala lepa. Lep pozdrav! Spoštovani predsednik, spoštovani poslanec Kovačič, ostale poslanke in poslanci.   Naj vas kar na začetku pomirim, nič od nazadnje navedenega kar ste rekli, ni res. Zakon o raziskovalni in inovacijski dejavnosti je tako kot ste ustrezno povedali na začetku, zelo pomemben nov zakon, ki ga naša država več kot krvavo potrebuje. Začetek njegove priprave sega v mandat SMC Vlade, 2014-2018. Takrat smo ta proces začeli in sicer pod osrednjim »koordinatorstvom« tedanjega državnega sekretarja, ki je danes direktor Direktorata za znanost in ta proces ves čas v tej funkciji tudi pelje v tem operativnem smislu dalje. Tisto kar pa je ključno tako iz razvojnega vidika za samo znanstveno in pa tudi seveda gospodarsko sfero, pa univerze na eni strani, na drugi strani pa seveda tudi z vidika odgovorne politične podpore pa je, da pripravimo zakon, ki bo moderen in bo omogočal tlakovanje najbolj kvalitetne možne znanstveno- raziskovalne dejavnosti v tem času tako za našo državo kot tudi za njeno vpetost v mednarodni prostor.  To so pravzaprav tista ključna merila in pa tudi cilji, ki jih predlog zakona zasleduje v sodelovanju tudi s tesno povezanostjo medsebojno tako univerzitetnega dela kot inštitutov, raziskovalnih inštitutov in seveda tudi gospodarstva. Kot rečeno, na ta način pravzaprav se predvideva ustrezna tudi finančna podpora celotnemu raziskovalnemu prostoru. To pomeni financiranje v višini 1 % bruto družbenega proizvoda do leta 2028, kar pomeni ca rast med 40 in 50 milijonov na leto. Naj povem, da smo prvi korak v to smer naredili že z razrezom proračunskega denarja za znanost za leto 2021 za katerega verjamem, da veste, da je najvišji do sedaj v javnofinančnem pogledu. Uspešni smo tudi pri črpanju evropskega denarja. Prav tako je eno od osrednjih meril predloga zakona stabilno financiranje raziskovalne davnosti in sicer že z letom 2022, takrat ko tudi pričakujemo, da bo ta zakon, novi zakon stopil v veljavo pod pogojem, da bo dobil končno zeleno luč prav v Državnem zboru z vašimi glasovi. Izenačujemo pogoje za delovanje vseh vključenih temeljnih institucij, tako raziskovalnih kot tudi univerzitetnih glede na seveda svoj status.  Tukaj tudi popravljamo določeno krivico oziroma še neke nedorečenosti, ki izhajajo iz obstoječega sistema,        v relaciji med raziskovalnimi inštituti in pa visokošolskimi zavodi in pa tudi znotraj njih samih, glede na tudi različno zvrst teh, to kar ste omenjali. Skratka, v relaciji javni zasebni, z koncesijo in pa čisti zasebni instituti in pa institucije. Vsi morajo imeti izhodiščno enake priložnosti za to, da bodo podali najbolj kvalitetno možno znanje in pa raziskovalne rezultate, s svojim delovanjem. In tule potem še ta tretja vloga, se pravi, tudi vključevanja in pa povezovanja, z gospodarstvom.  Prav tako pa zagotavljamo tudi drugačne stimulativne pogoje za nagrajevanje najboljših raziskovalk in raziskovalcev / znak za konec razprave/ in pa, za to, da imajo na ta način tudi, seveda, bolj, recimo temu privlačnejši pogoj ali pa priložnost za to, da predajajo svoje znanje prav v našem prostoru, ne pa da odhajajo v tujino in obratno, da zainteresirane tujce pripeljemo tudi v naš raziskovalni prostor.  Kar se tiče časovnic in pa samega procesa, smo tik pred vložitvijo predloga zakona, usklajenega / znak za konec razprave/ z vsemi deležniki v obravnavo naprej na Vlado. Agencija Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost mora še tule določene zadnje besede tudi podat, tako da pričakujem, da ga boste zelo kmalu dobili tudi v obravnavo v Državni zbor.
Hvala lepa.  Kolega Kovačič, imate besedo za zahtevo za dopolnitev odgovora.
Ja, hvala še enkrat za besedo, predsednik.  O tej neformalni skupini, sem vas spraševal ravno iz razloga, katerega ste tudi podali v svojem odgovoru, se pravi, glede teh sprememb oziroma izenačitev pogojev. Ja, vsi se strinjamo, da pogoji morajo biti za vse enaki, ampak, po dostopnih podatkih bi nekateri zasebniki težko izpolnili nove pogoje, se pravi predvsem tiste ključne, o katerih sem govoril, glede števila zaposlenih raziskovalcev in uspešnost na evropskih projekt. Se pa najverjetneje tudi vi, kot ministrica, zavzemate, da ko nekdo dobi neki denar, da bo potem tudi kvalitetno lahko neko zadevo izpeljal, ne pa da neka fakulteta, ki nima niti enega redno zaposlenega, se pravi na svoji fakulteti potem dobi isto denarja, kot nekdo, ki jih ima, ne vem, 30, kajne. Se potem sprašujem, ali se lahko enako kvalitetno neka zadeva izpelje. In tudi to, ko so bili pozivi, je bila dejansko glavna skrb glede teh sprememb in pritiskov, ki bi se naj zgodili, od pogojev.  Glede na to, da ste zanikali obstoj te neformalne skupine, mi lahko tudi zanikate, da imena, kot so Matej Avbelj, Borut Rončević, Matej Makarovič, Dušan Lesjak in Barbara Toplek Perovič, ne sodelujejo pri pripravi tega zakona, / znak za konec razprave/ ker po naših informacijah, ki smo jih dobili, in pozivih, bi naj prav ti bili člani te neformalne skupine v kateri se zavzemajo za spremembo prvotnega zakona.
Hvala lepa.  Gospa ministrica, imate besedo za dopolnitev.
Simona Kustec
Ja, hvala lepa.  Torej, še enkrat ponavljam – nobena neformalna skupina ne obstaja. To je preveč resen proces za to, da bi se posluževali kakšnih takšnih pristopov. Tudi pod mojim vodenjem se nikoli ne bomo posluževali takšnih pristopov. Tisto, kar je pomembno, pa je, da se vsem vključenim v raziskovalni proces, zagotovi enake pogoje in pa priložnostni za to, da s svojim delovanjem dajo največ svojega znanja v delo, ki ga opravljajo.  To, da se pa pogovarjamo, seveda z vsemi tistimi, ki se želijo pogovarjat in želijo prenesti svoje rešitve, svoje ocene, svoje poglede, za to, da bomo na koncu sprejeli zakon, ki bo najbolj transparenten, najbolj pošten in bo naslavljal vse skupne, najboljše možne interese za javno dobro, ki se imenuje znanje, v tej državi, pa upam, da ni potrebno razlagat, da si tega želimo in da imajo vsi, ki pridejo s takšnimi željami, absolutno odprta vrata in jih tudi morajo imet. Takšen pa je naš pristop – dialog, sodelovanje, da se poslušamo, zato, da bomo na koncu našli najboljše možne rešitve.
Hvala lepa.  Kolega Kovačič, imate besedo za postopkovni predlog.
Ja, vsekakor tudi sam podpiram, da se v čim širšem krogu pogovarjate in da slišite čim več idej.        Nastane pa problem, koga v največji meri sami tudi najbolj poslušate.  In prav zaradi tega predlagam, spoštovani predsednik, da se na eni izmed naslednjih sej opravi razprava o odgovoru ministrice, kajti zelo neprijetno izkušnjo imamo že z eno tako zadevo, ko ste tudi, kot ste tudi sami rekli, poslušali mnogo deležnikov. Gre za akreditacijo univerz. In glede na to, da ste očitno poslušali tiste zadeve, ki nebi smeli, je, hvala bogu, na koncu Ustavno sodišče bila sprožena ustavna, se pravi ta presoja, ki je zadevo zadržalo, in mislimo, da si ne smemo še enkrat dovoliti, da bo spet moralo Ustavno sodišče odločati ali so bile ponovno neke kršitve. Ja, vsi se zavzemamo za javno dobro, za javno šolstvo. Upam, da bo k temu stremel tudi zakon, ki ga boste vložili vi kot vaše ministrstvo.
Hvala lepa.  O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v sredo, 3. marca, v okviru glasovanj.  Naslednja bo poslansko vprašanje postavila mag. Elena Zavadlav Ušaj, in sicer ministru za notranje zadeve, Alešu Hojsu.  Izvolite.
Hvala za besedo, predsedujoči. Prav lepo pozdravljeni vsi skupaj.   Najprej bi v začetku povedala, da danes je bilo že kar veliko povedanega o epidemiji in o ukrepih Covida ter o učinkovitosti.   Ker pa se v bistvu ukrepi glede na situacijo spreminjajo tako znotraj naše države kot tudi izven meja naše države in se potem srečamo s težavo, ko je potrebno usklajevati v obmejnih območjih prestope z ene in druge strani meje. Sama sem se srečala s to težavo, ker prihajam iz novogoriške mestne občine in predvsem bi se rada v tem delu zahvalila ministru Alešu Hojsu, predvsem zaradi tega, ker nam je takoj prisluhnil in zaznal našo stisko, stisko ljudi, ki živimo ob meji in tisti, ki prehajajo mejo tako bodisi zaradi obdelovanja zemlje, se pravi opravil na poljih, in kot tisti, ki so obiskovalci študijskega in vzgojno-izobraževalnega procesa, to so predvsem dijaki in študentje, in seveda tisti, ki so delovni migranti ter tisti, ki prehajajo samo tranzit iz ene občine v drugo občino. Kajti vemo, da občina Brda ima po slovenski strani veliko daljšo pot kot pa čez italijansko ozemlje, se pravi po italijanski strani.  In glede na to, da so se začeli ukrepi sproščati tudi na italijanski strani in so odprte bodisi zunanje kavarne in seveda tudi trgovine, me zanima ali je mogoče, glede na to, da lahko obiskujoči vpišejo v sezname, to je predvsem s strani italijanske države, in sicer, da se vpišejo v sezname na zdravstvenem varstvu v Gorici, / znak za konec razprave/ na zavodu za zdravstveno varstvo, in se, seveda ob predložitvi izjave, tudi preidejo mejo, in negativnim testom. Zanima pa me ali je mogoče tudi v bodoče predvideti, da bi na tak način lahko prehajali tudi mejo brez negativnega testa, s tem, da bi se lahko vpisali v seznam in podali samo izjavo. / znak za konec razprave/  Hvala.
Hvala lepa.  Gospod minister, imate besedo za odgovor.
Aleš Hojs
Hvala, gospod predsednik.  Torej, zdaj najprej je potrebno povedati, da je, da so bile vse omejitve na naših notranjih mejah, torej na mejah med Italijo, Avstrijo in pa Madžarsko, v veliki meri »skoordinirane« s sosednjimi državami, predvsem pa so bile tudi nekako, sledile tistim priporočilom Sveta in pa same Evropske komisije, ki jo je podala v preteklosti. Kot veste, so bile te omejitve relativno striktne, ampak obenem vendarle dovoljevale tam med 10 do 14,        odvisno v kateri fazi izjem, med katerimi je, tako tko je spoštovana poslanka povedala, bil poseben poudarek dan dvolastnikom, tistim, ki so v bistvu hodili v šolo na eno ali drugo stran takrat, ko so bile pač šole odprte, o oskrbi sorodnikov glede na to, da govorimo o pasu, ki je nekako tudi fizično zelo povezan med seboj na eni in drugi strani države. In pa seveda še nekaj drugim izjemam, ki so bile pač v Evropi splošne, od tranzita do predstavnikov policije, reševalnim vozilom in tako naprej. Mi smo resda, tako kot je gospa povedala, v veliki meri sledili tistim željam, ki so bile lahko uresničljive. Posebej je bilo zanimivo tista zahteva, želja, kjer smo nekako naredili tudi izjemo za prehajanje našim dnevnim migrantom preko italijanske strani, torej da so nekje v Brdih izstopili iz Slovenije in se tam nekje na Goriškem zopet vključili v Slovenijo. Torej, brez nekih posebnih zahtev, brez testov, zaradi tega, da smo pač jim skrajšali to precej dolgo pot po slovenskem teritoriju.   Na žalost, morem reči, da smo bili v zadnjem tednu, to smo lahko spremljali tudi v dnevnih medijih, priča kar celi vrsti tako imenovanih izletnikov, ki prihajajo ali pa se vračajo iz eksotičnih držav. Tukaj je posebej omenjen bil v zadnjem tednu Zanzibar, torej dežela, ki nekako vseskozi zanika Covid virus, kjer so celo najvišji predstavniki oblasti govorili o tem, da ga ni. Pa vendar je ravno tam je, bi rekel, najbolj razširjen ta južnoafriški virus, ki se očitno širi precej precej hitreje kot vsi ostali, predvsem pa, kot izgleda, je tudi cepivo zelo omejeno v svoji učinkovitosti ravno za ta sev. Vse evropske države, vključno s Slovenijo, bodo verjetno v naslednjih dneh primorana zaostrovati režim na naših mejah. V strokovni komisiji epidemiologov in zdravnikov se nagibajo k temu, da naj bi precej bolj striktno zaprli tudi te naše kontrolne točke na evropskih notranjih mejah in verjetno bo že v tem tednu sledila kar precejšnja zaostritev.   Torej, sam osebno ne verjamem, da bi lahko stvari kljub temu, da je seveda to življenje na eni in drugi strani slovensko-italijanske meje zelo živahno in medsebojno povezano, pa vendarle bomo pač potrebno ali pa bo potrebno se odločati v to smer, da bomo ravno zaradi zajezitve takih primerov morali ponovno uvesti kontrolne točke, vsaj sam mislim, da bo tako. O tem bo sicer odločala vlada. Ponovno bo potrebno opredeliti katere so tiste izjeme, ki lahko potujejo v eno ali drugo smer brez testov. Verjetno bo tudi za te, torej dnevne migrante ali tedenske migrante ali pa te, ki hodijo v šolo na eni in drugi strani potrebno uvesti vsaj 7-dnevno testiranje, tako kot ga sicer izvajamo sedaj, ne vem, za tiste, ki pri nas v šolah poučujejo ali pa za tiste, ki hodijo smučat ali pa ki vzdržujejo red na smučiščih in tako naprej. Sam osebno ne verjamem, da bi lahko prišlo do teh sprostitev. Bomo pa vsekakor poskušali ali v največji meri naredili zadevo tako znosno, da bo kar v največji meri »neprizadela« tako državljanov oziroma naših občanov mej kot tudi dvolastnikov. Je pa seveda to, da je potrebno to narediti, tudi posledica te naše ali pa neodgovornosti nekaterih. Mi imamo zadnje dni primer, ko ljudje se vračajo iz Avstrije, recimo, pa tam ne meji povedo, da so bili pri svoji teti v Avstriji, pa seveda ne povedo, da so prišli na letališče Dunaj iz Zanzibarja, torej enostavno lažejo ali pa če rečem, morda je to grd izraz, ne govorijo resnice v celoti, ker dejansko prihajajo iz Avstrije, ampak pred tem so bili pa nekje drugje. In tega se pač enostavno ne da zajeziti drugače kot z neko bolj striktno kontrolo, z nekim bolj striktnim režimom. Očitno smo narod, ki pač ne razume zgolj priporočil, ampak tako kot pravijo nekateri, pač, rabimo zelo strikten nadzor.
Hvala lepa.  Kolegica Zavadlav Ušaj, izvolite, še imate besedo.
Hvala, minister, za odgovor.  Jaz bi se samo še enkrat rada zahvalila, res hitremu odzivu tako nam koalicijskim poslancem na to težavo, ki smo jo izpostavili, kot tudi vsem obmejnim županom, ki so se takoj odzvali. Hkrati bi pa vseeno pozvala, da mogoče res omenim tiste, ki živimo v obmejnem pasu,        da bi mogoče se le drugače obravnavalo in če se le da, čim bolj mehak pristop, če se lahko tako izrazim, kljub temu, da se je izkazalo, da ljudje dejansko ne spoštujejo dovolj ukrepov in zaradi tega se tudi potem virus toliko bolj hitro širi. Tako, da res še enkrat apel ministru, da nas nekako res popazi pri teh ukrepih. Poskušali se bomo, kar smo se tudi na goriškem že izkazali, da so ukrepi bili spoštovani in tudi nadziranje gibanje je bilo na dovolj visoki ravni, zato pa mogoče res, da bi se vsaj te skupine kot so dijaki, študentje pa lastniki, te da bi se res nekoliko izvzelo iz strožjih ukrepov, ker zdaj vemo, da se bodo na poljih začela dela in bo teh prehajanj toliko več.   Hvala lepa.
Hvala lepa.   Tukaj nisem zaznal kakšne zahteve za dopolnitev odgovora. Okej.   Gremo naprej. Kolega Primož Siter bo postavil vprašanje ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Janezu Ciglerju Kralju.
Hvala lepa za besedo.   Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je zaključilo pred nedavnim razpis za podeljevanje koncesij za gradnjo domov starejših. Podeljevanje koncesij zasebnim podjetjem je problematično, saj država s tem skrb za starejše prepušča trgu, storitve v teh domovih pa so se izkazale za dražje in posledično težje dostopne, kar je potrdilo tudi v svoji reviziji pred nedavnim Računsko sodišče.   Poleg tega pa je problematična tudi ugotovitev, da gre pri več kot polovici izbranih investitorjev s potrjenega seznama prejemnikov koncesije za tuja multinacionalna podjetja. Zato ministra v zvezi s tem sprašujem naslednje, mu postavljam naslednja vprašanja:   Zakaj ministrstvo namesto, da bi zagotovilo sredstva za izgradnjo javnih domov za starejše, skrb in nego prepušča trgu? Zakaj je ministrstvo med prijavljenimi na razpis izbralo več kot polovico tujin investitorjev? Ali bodo izvajalci, ki so bili izbrani na tem razpisu v kateremkoli primeru izpodrinili sicer načrtovane gradnje ali širitve obstoječih javnih domov? Ali obstajajo občine kjer bi se gradilo ali širilo javne domove, pa se jih zardi tega razpisa ne bo? Če da, za katere občine gre in zakaj se je gradnja javnih domov nadomestilo z dražjimi, zasebnimi? Ministra sprašujem tudi neko splošno strateško vprašanje na kakšen način bo ministrstvo sploh okrepilo mrežo javnih domov za starejše in nekaj zelo specifičnega, ko govorimo o širitvi in krepitvi mreže. Zakaj je ministrstvo kljub obljubam še ni zagotovilo nadaljevanja gradnje domov v Vrtojbi in Osilnici in njuno vključitev v mrežo javnih domov za starejše? Torej, kje se je pri teh dveh pomembnih in obljubljenih projektih zataknilo? To so vprašanja, ki jih naslavljam na ministra, spoštovani predsednik. Prosim ga tudi, da mi v poslovniško določenem roku odgovori pisno.  Hvala lepa.
Hvala lepa.   Lidija Divjak Mirnik bo postavila vprašanje ministru za kulturo, dr. Vasku Simonitiju.
Hvala lepa predsedujoči za besedo. Lep pozdrav gospod minister, kolegice in kolegi!  Takole. Vlada Republike Slovenije zavestno že več mesecev bije bitko proti STA. V njenem imenu seveda to počne UKOM oziroma njen direktor gospod Urbanija, se mi zdi, da se piše gospod. Seveda ob tem krši zakonodajo, tudi PKP 7, ki je jasno določil, da ima STA v leta 2021 zagotovljeno financiranje na podlagi sprejetega poslovnega načrta STA, ne glede na to ali je z ustanoviteljem sklenila pogodbo ali ne. V ozadju tovrstnega ravnanja je jasna ambicija Vlade in s tem seveda tudi predsednika Vlade, da se je STA izčrpal, oslabi in podredi, po domače, da se z STA obračuna na polno. No, danes se je zgodil še en zgodovinski moment. Po 29. letih je prekinjeno sodelovanje med STA in vladno administracijo. Sram vas je lahko. Sram vas je lahko.   Slovenija se je tako zaradi Vlade znašla v zanimivi situaciji, bi jaz rekla. V juniju bomo namreč predsedovali Svetu EU, ki ni samo velik politični izziv, ampak seveda tudi obsežen medijski projekt.    ŠZ) – 13.40    V preteklem predsedovanju 2008, ki ga je vodil ta isti gospod predsednik vlade, sta tako RTV in STA upravičili svoji vlogi ter delo opravili na visoki profesionalni ravni. Tako so vsaj takrat trdili ti ta isti gospodje, ki danes govorijo drugače. Sama sem že decembra 2020 postavila vprašanje in vprašala ali namerava vlada iz predsedovanja izključiti STA in RTV, a ne boste verjeli, čeprav bi po 30-ih dnevih morala dobiti odgovor, odgovora še nimam. Le zakaj. In zato me seveda zanima kako in na kakšen način se bo v medijskem smislu seveda odvilo predsedovanje svetov EU, je danes pravzaprav zelo velika neznanka. In pa glede na vse vojne, ki se jih predsednik vlade gre, tako s slovenskimi, kakor tudi s tujimi mediji in novinarji, bo očitno še zelo pestro. Moja / znak za konec razprave/ vprašanja, tri v prvem delu so naslednja. Gospod minister ali res mislite, da si predsedovanje ne zasluži neodvisnega in profesionalnega poročanja? Drugič. Ali menite, da morata STA in RTV pokrivati medijski del predsedovanja svetov EU, kot je bilo to v času vašega prvega predsedovanja 2008? In pa tretjič. Če bo Vlada Republike Slovenije vztrajala pri nameri o izključitvi STA in / znak za konec razprave/ RTV iz medijskega dela predsedovanja sveta EU, kateri medij bo opravljal te naloge.   Hvala.
Hvala lepa.  Gospod minister imate besedo za odgovor.
Vasko Simoniti
Glede nato, kako je bilo postavljeno vprašanje meni kot ministru, to kar sem dobil je bilo na splošno napisano seveda v zvezi z, kako bi rekel razvoj vprašanje na zelo na splošno, kaj o vlogi tiskovne, torej agencije v slovenskem medijskem prostoru v prihodnosti ter o strateških dokumentih razvoja, medijev v Sloveniji.   Sedaj sprašujete, pravzaprav tudi v tem smislu, ampak vendarle dosti bolj natančno in bilo do dobro, če bi bolj natančno vprašali, da bi lažje odgovorili, ampak razumem vaše intence, ki se izražajo že v tem, da očitate, torej da mešate različne ravni in govorite o predsedniku vlade in o njihovih zlih namerah. Govorite, da naj nas bo sram, a meni govorite o meni gospa, da naj bi nas bilo sram, ker vam jih bom potem povedal, če govorite o meni. Torej, če mi bo gospod predsednik seveda dovolil, ker to…
Jaz vas prosim, da odgovorite na vprašanje.
Vasko Simoniti
…pa ne gre tako. Odgovarjam na vprašanje, zelo konkretno odgovarjam na vprašanje. Zelo konkretno. Kako si bo predsedovanje odvijalo v zvezi z STA ali pa RTV? Ja zelo enostavno, odvijalo se bo po pravilih in z vso skrbnostjo, ki jo bo ta vlada posvetila temu predsedovanju. STA in RTV bosta pa to pokrivali, ker je torej najmanj to njuna dolžnost in tudi dolžnost novinarskega posla nasploh, lahko pa tudi ne. Torej, da bo STA in RTV izključena, nekaj takega, moram reči da prvič slišim in da je to pravzaprav neka ugotovitev, ki je napačna in seveda ne ustreza nobeni resnici.
Hvala lepa.  Kolegica Divjak Mirnik, imate zahtevo za dopolnitev.
Hvala lepa.  Zanimivo gospod minister, kar ste mi odgovorili. Mi boste že požugali. Saj je prav, vi kar žugajte. STA in RTV bosta to pokrivali, ker je to njuna dolžnost, lahko pa tudi ne, to ste rekli. Zdaj ob vsem tem, ko si še niste uspeli podrediti STA beremo, da ustanavljate tako imenovano svojo konkurenčno STA, ki ste jo poimenovali kar nacionalna tiskovna agencija. Snovalci tega veleumnega medijskega projekta pišejo, da gre za, citiram: »Medijski projekt, ki si je za dolgoročni cilj zadal, ne samo zamenjati ugrabljeno STA, temveč postati Nacionalna tiskovna agencija globalnih razsežnosti.« Konec navedka. V resnici pravzaprav pri tem gre, da ustanavljate nekakšne paradržavne medijske projekte.  Zato me zelo konkretno zanima gospod minister, pa nič ne mešam nobenih vej oblasti. Prvič, kako mislite v času predsedovanja zagotavljati medijsko pokritost, vi ste namreč odgovoren za to.        Bodo to namesto STA in RTV opravljala vaša strankarska trobila in ta novonastala paradržavna trobila?   Drugič, kako vi vidite vlogo STA glede na nekoč splošen konsenz v družbi, glede na to kako bi naj bila, in kaj smo se pred 30-imi leti zmenili, danes? / znak za konec razprave/ Torej, kako vidite to vlogo?   In pa tretjič, ali sploh še lahko pričakujemo, da se bo pri sprejemanju Nacionalnega programa za kulturo ter strateških dokumentih razvoja medijev, lahko jasno zapišemo, da država zagotavlja avtonomno delovanje STA in pa stabilne vire financiranja za izvajanje javne službe? Ter da sta STA in seveda RTV tista, ki imata pri tem nosilno vlogo / znak za konec razprave/ pri zagotavljanju informacij v javnem interesu? In, kaj ste naredili za to, kar se dogaja z STA-jem? Ali ste zaščitili njen obstoj?   Hvala lepa.
Hvala lepa.  Gospod minister, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Vasko Simoniti
O projektu, o katerem gospa poslanka govori, jaz ga ne poznam, zato se ne čutim niti malo odgovornega.   Nič ne vem o tem. Ministrstvo za kulturo je pristojno za zakon o STA. Glede izvedbe financiranja in nadzora pri tem pa nima seveda nobenih posebnih pristojnosti niti po zakonu niti po kakršnikoli pogodbi eventualno, če se zgodi. Predsedovanje, kot sem rekel, bo teklo tako kot je. Glede na to, kar sem prej rekel, da bo pokrivala STA ali pa tudi ne, sem rekel zaradi tega, ker sem navajen v tem smislu, in lahko opažamo in tega je polno primerov in ogromno člankov je o tem, da pač ti dve organizaciji tudi marsikaj ne pokrivata, kar bi, torej si mislim, morala glede na to, da mora javno službo STA opravljati tako kot je seveda zapisano v zakonu, da opravlja javno službo stalnega, celovitega, točnega, objektivnega zagotavljanja informacij o dogodkih v Republiki Sloveniji in po svetu za potrebe javnosti v Republiki Sloveniji, Slovencev po svetu, slovenskih narodnih manjšin sosednjih držav v slovenskem jeziku ter o dogajanju v Republiki Sloveniji, za potrebe medijev in javnosti v Republiki Sloveniji in zunaj meja Republike Slovenije v angleškem jeziku v skladu s tem zakonom, aktom o ustanovitvi STA in zakonom, ki ureja področje medijev. Zdaj, kaj je javna služba STA-ja, lahko na dolgo preberem. Ima tudi tržne dejavnosti.  Problem je verjetno tudi v tem, kolikor smo lahko opazili pri samem izvajanju zakona, da se ti dve, javna in tržna služba, nekako, kako bi rekel prepletata, in da nekatere stvari niso jasne. In kot veste, smo mi zakon, torej o STA-ju, poseben pripravili že lansko poletje, in upam, da bo prišel na vrsto in da bomo te stvari uredili tako kot je potrebno, da bo STA neodvisna, transparentna in organizacija, ki bo v prid pravzaprav celotni državni javnosti z najboljšimi informacijami in delom, ki ga ta organizacija premore.  Hvala lepa.
Hvala lepa.   Kolegica Divjak Mirnik, postopkovni predlog.
Ja, seveda v skladu s Poslovnikom bi predlagala, da o tej temi razpravljamo v Državnem zboru. Namreč zakaj? To je preveč pomembna tema, tako STA kakor tudi predsedovanje Svetu EU in seveda ta medijska pokritost in kdo bo temu projektu pravzaprav pristopil.   In glede na to, da vlada očitno ne želi odgovoriti na moje poslansko vprašanje, jaz danes računam na vse tiste poslance, ki se zavedajo pomena neodvisnih medijev, ki se zavedajo transparentnih medijev, ki se zavedajo, da je razprava v Državnem zboru tista, ki edina lahko doprinese k spremembam. In nekako apeliram tudi na tiste poslance, ki čutijo, da nekaj ni najbolj v redu, da se neke stvari s svetlobno hitrostjo v tej državi spreminjajo, na slabše seveda, da bodo podprli to razpravo. Namreč zakaj? Zato, ker, kot je pravilno gospod minister prebral, Zakon o STA namreč govori, da STA opravlja javno službo stalnega, celovitega, točnega in objektivnega zagotavljanja informacij o dogodkih v Republiki Sloveniji ter po svetu. Njen edini ustanovitelj in družbenik je Republika Slovenija, v njenem imenu pa pravice izvaja Vlada RS, katere dolžnost je,        tako pravi namreč zakon, »Zagotoviti institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost ter primerno financiranje za celovito in nemoteno izvajanje javne službe na podlagi letnega poslovnega načrta STA«. No, vse to, kar sem zdaj prebrala, ta Vlada v tem trenutku ne počne. Zdaj zakaj tega ne počne – kot smo že dejali večkrat – zato, ker si želi podrediti medije. Želi si podrediti tiste medije, ki ne kimajo, tiste medije, ki ne pišejo tako, kot očitno odgovarja predsedniku Vlade, tiste medije, ki celo želijo opozoriti na stvari, ki niso okej.   In vse to, kar ta Vlada z mediji počne, v LMŠ- ju razumemo kot grožnjo na način »my way or no way«, to sem že povedala enkrat. In mi smo prišli v situacijo v roku niti ne 10-ih mesecev /znak za konec razprave/ v »no way« varianto. Pomeni, STA bomo ukinili, pa bomo naredili svojo. Tam bodo pa sami ta pravi novinarji, tisti, ki pravilno razmišljajo, tisti, ki pravilno zapišejo in tisti, ki so seveda pripravljeno pisati to, kar je velecenjenemu všeč, ker vse ostalo je nesprejemljivo in vse ostalo bomo seveda uničili. In na to pot gremo. Jaz si ne želim, da gremo po tej poti, ker si želim, da neodvisnost in transparentnost /znak za izklop mikrofona/ medijskega prostora v Sloveniji ostane. Zato, spoštovani, vljudno prosim, da o tem razpravljamo na eni izmed naslednjih sej.  Hvala.
Hvala lepa.  O vašem predlogu bo Državni zbor odločil v sredo v okviru glasovanj.  Mag. Branislav Rajić bo postavil vprašanje ministru za okolje in prostor, mag. Andreju Vizjaku.
Hvala lepa, gospod predsednik. Dober dan vsem!   Ministra ni z nami. Najbrž, ker je brez opravičila, predvidevam, da je šlo veliko hitreje, kot je bilo načrtovano in da ga zato ni. Bom pa zaradi tega vseeno zastavil vprašanje, ker se soočamo z eno novo temo, ki bo kmalu na klopeh Državnega zbora. Spremembe gradbene zakonodaje so bile v zadnjem obdobju deležne številnih kritik s strani različnih deležnikov, ki se jih ta zakon dotika. Svoje pomisleke so glasno izrazili predvsem arhitekti preko svoje Zbornice za arhitekturo in prostor, ki predlagane spremembe gradbene zakonodaje vidijo kot povečano tveganje za izigravanje zakonodaje in izključevanje arhitektov iz arhitekturnega načrtovanja prostora. Zakon pa so kot slabega označili tudi predstavniki Inženirske zbornice, ki ne vidijo smisla v nadaljevanju spreminjanja zakona, saj rešitve ne ustrezajo nikomur.   Eden izmed glavnih pomislekov arhitektov je na primer ta, da bi se s spremembami gradbenega zakona vodenje projektiranja pri izdelavi načrtov stavb in urbanističnih projektov poleg arhitektov zaupalo tudi inženirjem drugih strok, kar do sedaj ni bil primer. S sprejetjem takšnih rešitev bodo možne do sedaj nemogoče naslednje kombinacije – za vodenje projektiranja za pridobitev gradbenega dovoljenja bo pooblaščen za vrtec denimo inženir strojništva, za šolo denimo inženir elektrotehnike, za bolnišnico le gradbeni inženir, za dom starejših zgolj geodet, za stadion denimo inženir požarne varnosti, za stanovanjsko naselje kar prometni inženir, ali za viadukt kar krajinski arhitekt, pa za predor kar inženir elektrotehnike.  Če je temu tako, v čem imajo potem smisel zahteve po strokovnosti in regulacija poklicev? Še en pomislek, ki ga je vredno izpostaviti, je namera o ukinitvi javnih arhitekturnih natečajev za javne investicije, ki so bili doslej obvezni pri novogradnjah javnih objektov, vrednosti nad 2,5 milijona evrov in gradnje na lokacijah, kjer to zahteva prostorski akt. Oba pogoja sta do sedaj bila veljavna in zagotavljala premišljene in iz strani stroke kvalitetno ovrednotene posege v prostor. Do sedaj je to področje opredeljeval Zakon o javnem naročanju, ki je bil poslan v medresorsko razpravo. Z novo rešitvijo obveznost / znak za konec razprave/ razpisa tega natečaja prenaša se v gradbeni zakon, ta pa tam ni opredeljena.   Ali MOP, ki pripravlja gradbeni zakon, namerava ukiniti obveznost javnih arhitekturnih natečajev za javne naročnike? Ker sem tudi sam arhitekt z dolgo prakso, seveda razumem pomisleke arhitektov. Vsa opozorila v času javne razprave pa so nam dala vedeti, da izpostavljene rešitve res niso optimalne. Zanima me, ali boste kot minister, pristojen za to področje / znak za konec razprave/ v nadaljevanju postopka prisluhnili pripombam in podrobneje preučili opozorila, ki jih stroka arhitektov izraža.         Ali je vaše ministrstvo na podlagi pripomb, pripravljeno še enkrat premisliti o predlaganih spremembah?  Hvala.
Hvala lepa.  Gospod minister, imate besedo za odgovor.
Andrej Vizjak
Spoštovani poslanec, hvala lepa za vprašanje.  Da, pripravljeni smo se pogovarjat, iskat rešitve, ker to že delamo zdaj nekaj mesecev, glede vseh teh predlaganih sprememb in pripomb, zlasti / nerazumljivo/ zbornice. Zdaj tako, no, jaz sem – in tudi koalicijska pogodba – se je zavezala k določenim administrativnim poenostavitvam in tudi deregulaciji tudi tega gradbenega področja. Vaša prva pripomba oziroma prvi poziv k ponovnemu premisleku, je šel na temo neke obveze, da je pri projektih, kjer sodeluje več projektantov, za stavbe, vodja tega projektiranja arhitekt. To se pravi, ne glede na reference, ne glede na sposobnost koordinacije, ne glede na sposobnost usklajevanja, z investitorjem, mora biti pri stavbah vodja projektiranja arhitekt.  Arhitektov je takšnih in drugačnih, dobrih, slabih, večinoma dobrih, ampak to, da je nekdo dober arhitekt, še ne pomeni, da je dober koordinator, da je dober tudi usklajevalec, raznoraznih stališč investitorja, tudi projektivnega biroja, tudi ostalih projektantov, do konkretnih rešitev. Zato se jaz osebno zavzemam in tudi v predlogu stoji, da je lahko vodja projektiranja, v primeru, kadar sodeluje več strok, pri načrtovanju stavbe oziroma določenega objekta, kdorkoli izmed pooblaščenih inženirjev, govorim, eden izmed pooblaščenih inženirjev, ki sodeluje na projektu. Kajti, menim, da je ključno za dobrega vodjo projektiranja, da ima reference, da ima znanje, da ima seveda pooblastilo in, to se pravi, so njegove sposobnosti, ne pa izobrazba, in tu prihajamo pravzaprav navzkriž z pogledi arhitektov, ki si še vedno želite »ekskluzivo« za vodenje projektiranja.  Menim, da to ni v skladu z »prereguliranim« oziroma z deregulacijo »prereguliranega« sistema v Sloveniji in da je bolje, da prevladajo tu znanje, izkušnje, kot pa, in reference, kot pa nenazadnje izobrazba. Zamislite si primer, ko imate recimo eno stavbo, en nebotičnik, ki je recimo statično zelo zahteven, protipotresno zelo zahteven objekt, da je apriori vodja projektiranja arhitekt, ne pa recimo gradbeni inženir, ki je statik in ima recimo dobra znanja iz področja potresne varnosti. Torej, lahko imamo v projektivnem biroju vodjo projektiranja enega mladega arhitekta brez izkušenj, brez kakršnihkoli referenc in po drugi strani izkušenega gradbinca in mora biti, ker zakon tako pravi, vodja projektiranja arhitekt. Menim, da je ta regulacija pretirana, ne potrebna in je naredila tudi veliko škode v praksi, ko so tudi arhitekti posojali svoje ime in žig, da je prišlo do formalnih zadostitev, dejansko pa je zadeva potekala zelo pragmatično.  Kar se pa tiče javnih natečajev, je tudi to, tu moje stališče, da so javni natečaji potrebni, smiselni, ne vem pa, zakaj bi bili predpisani in obvezni. Na primer, če se država odloči, da bo gradila šole in da bo za vse šole izvedla arhitekturni natečaj, to lahko stori. Lahko Ministrstvo za šolstvo predpiše, da v primeru javnega financiranja oziroma financiranja iz njihovega proračuna šol, da morajo iti čez javni natečaj. Ne vidim pa prav nobene potrebe, da to mora biti v vsakem primeru in praviloma. Torej, lahko se, ne vem, Ministrstvo za kulturo odloči, da bo vse kulturne objekte / znak za konec razprave/ izvajalo preko javnih natečajev, še enkrat, ne vem pa, zakaj bi to moralo biti obvezno.  Ampak, kakorkoli sem že povedal, to je pač moje mnenje, moje videnje, na to temo smo se pripravljeni pogovarjat vedno in znova in nenazadnje se zavedamo pomena arhitekturne stroke,         Arhitekt je pomemben in potreben kot projektant in kot sodelujoči pri vsakem načrtovanju in projektiranju stavb. Ne vidim pa potrebe, da ima pri tem določen privilegiran položaj.
Hvala lepa.  Gospod poslanec, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.   Izvolite.
Hvala lepa. Spoštovani gospod minister, hvala za vaše pojasnilo.  Vidim že iz prispodobe, ki ste jo uporabili pri nebotičniku, da ne razumete osnovnih zadev, ki se nanašajo na funkcijo arhitekta. Vidite, statik, torej inženir gradbenih konstrukcij, ki mora poskrbeti za potresno varnost stavbe bo to naredil vsekakor in to ne bo vidno, ker bo skrito v betonu, železu, armaturi ali v jekleni konstrukciji. Arhitekt pa mora skrbeti, da bo ta nebotičnik, ki bo naslednjih 200 let stal v mestu, da bo izgledal na način kot ga gradbeni inženir enostavno nima estetskih vzvodov, da to določa, ker se pač za to ni šolal. Za to so se šolali arhitekti. To je samo en odgovor na to.   In drugo pa je, da kakovost slovenske arhitekture, take kot je do sedaj nastajala, da je temeljila na prenašanju miselnosti in izkušenj iz Skandinavije in njenega čistega duha in filozofije, ki se ne ozira na interes samo investitorja, ampak celotnega mesta, kot enega organizma, ki mora biti vsakič boljši, ne pa vsakič slabši. Torej, bojim se, da boste s tako rešitvijo, ker že vidim kam se nagibate, da boste slovensko arhitekturo pahnili v roke investitorjem, njeno kakovost, ki praktično nimajo te neke oblikovalskih vzvodov, oblikovalske kulture, ki je potrebna delo, ki ga razumne in zmore arhitekt. Žal mi je, da je tako. Mi bomo morali govoriti o tem še naprej, ker ta praksa, ki je bila garant izjemne slovenske arhitekture, skozi natečaje sedaj hočete na vsak način ukiniti. Mislim pa, da če bi vi bili zdravstveni minister, da bi verjetno pustili zobozdravnikom, da operirajo tudi od želodca navzdol, ker druge paralele ne morem potegniti in zaradi tega mi je zelo žal. Odgovor na to mi ne rabite dati.
Hvala lepa.  Gospod minister, imate besedo za dopolnitev odgovora.  Izvolite.
Andrej Vizjak
Spoštovani poslanec, vam bom dal odgovor.  Tudi pri operaciji ni potreben samo kirurg. Potreben je tudi anestezist, pa še kdo, pa še kup zdravstvenega osebja, ki asistira. Jaz nisem povedal, da pri načrtovanju in pri projektiranju stavb, tudi nebotičnika, ni potreben arhitekt. Nujen je. Nujen. Ne vidim pa, kje bi morali, kje je argument za to, da mora biti vodja projektiranja če sodeluje več projektantov. In tega niste prepričljivo nakazal v vašem dopolnilnem vprašanju. Poglejte, jaz spoštujem arhitekturno stroko, celo smo sedeli skupaj tako inženirska kot arhitekturna zbornica, iščemo variante v temu, da bi predpisali pomen arhitekturne stroke skozi sestavo dokumentacije, tako za pridobitev gradbenega dovoljenja kot naprej. Menim, da je poslanstvo arhitektov izredno pomembno. Še zlasti kar se tiče mest. Vendar, spoštovani poslanec, gotov ve, da v mestih občine, lokalne skupnosti določajo tudi pravila na področju arhitekture in izgleda stavb, gabaritov in podobno skozi svoje izvedbene akte, tako OPPN-je kot OPN-je na višji ravni.  Torej, skozi niz hierarhije in tudi skozi predpise kaj vse mora biti sestavni del projektne dokumentacije je določen pomen arhitekturne stroke. Še enkrat pa, ne vidim pa prav nobenega razloga, da bi moral biti samo in edino arhitekt vodja projektiranja, kadar sodeluje pri načrtovanju stavb več pooblaščenih strokovnjakov oziroma inženirjev. Zakaj ne more biti vodja projektiranja tudi, recimo, njegov inženirski kolega s področja gradbeništva, res ne vidim… In menim, da je to, po moji oceni, pretirana regulacija in »ekskluziva« določeni poklicni skupini.     ŠZ) – 14.05    Torej jaz vas razumem kot arhitekta, da seveda se borite in zavzemate za vaše stanovske kolege in za njihov posel. / znak za konec razprave/ Razumite pa me, da sem kot minister te vlade dolžen gledati širše in skrbeti tudi za interese drugih strok, tudi investitorjev nenazadnje in seveda tudi tistih, ki bodo seveda bili uporabniki teh stavb v prihodnje. Torej arhitektura je pomembna stroka, ni edina in naj vodi projektiranje tisti, ki je najbolj sposoben in ne tisti, / znak za konec razprave/ ki je nekaj po izobrazbi.
Hvala lepa.  Ja gospod poslanec, imate besedo za postopkovni predlog.  Izvolite.
Hvala lepa, gospod minister.  Postopkovnega predloga ne bo, zato ker nas časa zakonodajni postopek, v katerem bomo verjetno imeli dovolj časa, da postavimo argumente. Ampak spoštujem, da ste se potrudili priti, da sva o tem začela govoriti, ker bil je poskus, da se prej srečava pa do tega ni prišlo, ampak moram vas opomniti, da ste danes največkrat uporabili frazo ne vidim razloga, ne vidim, ne vidim. Jaz pa ne vidim razloga, da bi vaša slepota za arhitekturno stroko bila edini razlog za vzpostavljanje sprememb take zakonodaje, ki ravno ruši nekaj, kar je 70, če ne 100 let bila hrbtenica izraza kvalitetne arhitekture, zlasti na slovenskem.  Zato mi je zelo žal, ampak puščam, da to nadaljujemo takrat, ko bo zakon na naših klopeh.
Pod Branko Simonovič
Ja, gospod poslanec, dolžen sem vas opozoriti, da ste kršili Poslovnik in izrabili postopkovni predlog.  Marko Bandelli, bo postavil vprašanje ministru za notranje zadeve, Alešu Hojsu.  Izvolite.
Hvala, predsedujoči za besedo. Spoštovani minister Aleš Hojs.  Pretekli teden, v sredo je Nacionalni inštitut za javno zdravje, NIJZ, predstavil neko raziskavo o vplivu epidemije covid-19 na Slovence. Zdaj to raziskavo so opravili med odraslimi osebami, starimi med 18 in 74 leti, izsledki pa kažejo, da ljudje od trenutnih ukrepov, najmanj podpirajo policijsko uro. Najmanj podpirajo vašo policijsko uro. To so uradni podatki NIJZ. Ukrep omejitve gibanja v nočnem času je v veljavi od 20. oktobra, spoštovani minister, ko se je od 21. ure javno življenje popolnoma zaustavilo. Na današnji dan je za nami natanko 132 dni policijske ure. Ponavljam minister, 132 dni policijske ure. Zanimivo, da so strokovnjaki, katerih mnenje v stranki SAB najbolj cenimo, večkrat podvomili v učinkovitost in smiselnost tega ukrepa. Vi pa pri njem še kar vztrajate. V nočno omejitev gibanja je podvomil tudi prvi epidemiolog, ki je v Sloveniji dr. Mario Fafangel.   Dejstvo torej je, da ni niti enega dokaza o tem, da nočna omejitev gibanja zares preprečuje širjenje okužb. Ta ukrep nam da dan in nam vsak dan minister jemlje 9 ur svobode in vprašanje ali je sploh primeren. Ali smo mi prepričani, da ta ukrep resnično preprečuje širjenje te okužbe? Povejte meni minister, res bi rad slišal od vaših ust, kaj ta za vas osebno ta ukrep pomeni? Bilo bi prav, tako kot povsod, da je ta ukrep, če ga imenujemo ukrep, ki to ni niti ukrep ali pa začasen ukrep za vaše, ki ni niti začasen več, v našem primeru pa kar ni in ni videti konca. Niti ne naznanite, niti ne pokažete željo, da bi to ukinili. / znak za konec razprave/ Seveda ne. Najbolje bi bilo, da bi ga potegnili do konca junija, ko se bo začelo predsedovanje, da slučajno ne bi bilo kakšnih izgredov, kakšnih takšnih protestov manjših ali kar je. Zato zelo preprosto vprašanje minister, zakaj je ta učinkovit, ne učinkovit, totalno, popolnoma neučinkovit in neživljenjski ukrep, ki prej kot preventivno deluje represivno, še vedno v veljavi. Kdaj bo po vašem to preklicano, / znak za konec razprave/ če sploh bo?
Hvala lepa.  Gospod minister, imate besedo za odgovor.  Gospod Bandelli, če izklopite. Hvala.
Aleš Hojs
Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovani gospod poslanec, gospod Bandelli.   Vi ste gradbenik, tako kot jaz, tako da, verjetno so logični odgovori na logična vprašanja precej razumljivi. Najprej bom rekel tako, da to kar pravite, da nismo, nič ne vemo, da ne vemo kdaj bomo kaj odpravili, da vam ali pa širši slovenski javnosti tega ne znamo povedati. Poglejte gospod Bandelli, tole je načrt sproščanja. Tole je semafor, ki smo ga objavili že pred meseci. Če ste ga natančno prebral, točno piše kdaj se odpravi prepoved gibanja v nočnem času.  Torej prepoved gibanja v nočnem času se odpravi takrat, ko je število okuženih na 100 tisoč prebivalcev, torej incidenca manjša od 600, torej smo že daleč od te rumene faze, in pa, ko je hospitaliziranih manj kot 500. Tukaj smo pa že blizu. Torej zdravstvo dela očitno dobro in očitno bomo kmalu prišli vsaj z enim od teh kriterijev na številko 500. Torej, če se spomnite, pred meseci je bilo veliko dileme ali pa veliko govora o tem kako ne vemo kdaj kaj bo, da naj že vendarle povemo kako bodo te ukrepi si sledili eden za drugim in potem, ko smo ta semafor objavili, se ga več ali manj striktno držimo.  Morda bodo kakšne izjeme v smislu odpiranja šol, morda bo kakšna izjema v smislu tega kar smo že naredili, da recimo nismo v zadnjem primeru zaprli regijo, ki je zelo slaba, torej Obalno-kraška na občine, tako kot je bilo včasih, ampak smo pustili nekako glede na primerljivo epidemiološko stanje po posameznih občinah celotno regijo zaprto oziroma zaprto tako, da ni možno ne vstopa in izstopa, praviloma, seveda z izjemami, zato seveda moram zavrniti vašo tezo o tem, da nismo povedali ali pa, da ne vemo kdaj bomo kaj sproščali.   Zdaj druga stvar je sama analiza. To drži. To je tale analiza NIJZ, ki ste jo tudi vi citiral. Moram reči, da so ta vprašanja zelo logična. Torej, če nekoga vprašaš ali se strinja s tem, da je potrebno odpraviti omejitev nočnega gibanja ponoči se mi zdi logično, da bo tak odgovor ali pa, da bo večina odgovorila DA, saj vendarle želimo, da živimo čim prej tako kot smo živeli pred to pandemijo, seveda pa to ne pomeni, da ta omejitev gibanja ni imela svojega učinka. Mi smo 16. 10. 2020, sprejeli več odlokov vezanih na to pandemijo. Eden od njih je bil tudi ta, da smo iz rdeče regije, torej tiste najbolj okužene, omejili gibanje izven regije prebivališča, prepovedali smo prireditve, prepovedali smo javne shode, prepovedali smo tudi oziroma zahtevali smo tudi obvezno uporabo mask in podobno.  Kasneje je svetovana skupina jasno povedala, to si lahko pogledate v javnih zapisih, javnih medijih, dr. Beovićeva je na to temo večkrat nastopala in večkrat je bilo poudarjeno, da so v tistem času ugotovili, da so bili glavni viri okužb zasebna druženja, ki pa jih te navedeni ukrepi iz 16. 10. 2020, niso dosegli. Niso jih dosegli tudi zato, ker se je razpaslo ali pa je bilo zelo moderno v tistem času privatno srečevanje, zabave po domovih, druženje kjer je bilo po več kot 10, 20, 30 ljudi, zato se je Vlada 20. 10. odločila, da sprejme odlok o omejitvi gibanja med 21. in 6. uro in pa seveda dodatno omejila tudi zbiranje ljudi na šest ljudi oziroma ponovno prepovedala oziroma zapovedala prepoved gibanja med redečimi statističnimi regijami.  To je seveda težko odgovoriti na vprašanje, ki pravi, dokažite mi, da je zaradi tega, ker je uvedena epidemiološka ura, torej ta nočna ura omejitve gibanja, je bilo manj okuženih. Težko je to, zaradi tega, ker v bistvu ne merimo tako, pravzaprav je nemogoče meriti, da bi meril koliko ljudi se takrat ni združevalo glede na to, da se ne smejo združevati. Nesporno empirično dejstvo pa je, da se po tem ukrepu pravzaprav posegli vsi. To sem zadnjič razlagal na novinarski konferenci,         kjer sem predstavil od države do države katera država je tak ukrep uvedla in katera ni. In poglej ga zlomka, več kot polovico evropskih držav, posebej tistih, ki so najbolj obremenjene, je tak ukrep izvedla oziroma ga uvedla.
Hvala lepa.  Gospod poslanec, imate besedo za dopolnitev odgovora.   Izvolite.
Hvala, podpredsednik.  Hvala ker ste omenil prej tudi kot gradbenik. Samo veste kaj, za razliko od mene, tudi vi ste bil nek novinar in ste se ukvarjali z gradbeništvom. Tudi jaz sem pa gospodarstvenik, veste ekonomist in bil nadzornik, tako da vem marsikaj, tudi več kot tisto, kar samo izgleda. Zato se ne bi ukvarjal s tem.   Ampak veste kaj, spoštovani minister Hojs, seveda, z vašim odgovorom absolutno nisem zadovoljen. To ste videl že prej. Niste me prepričal, ker imam skoraj tak občutek, tak čuden občutek, da dobesedno vi uživate v tem, da omejujete reči ljudem. Skoraj vi uživate v tem, ker jaz vidim točno vas. V tak način ali drugačen kakor pristopate na to, kako bomo čim bolj stisnili ta narod, da bomo ja mu dali lepo, ga bomo držali pod sabo. Ampak v vladi pravite, da s tem ukrepom pripomorete k zajezitvi širjenju novega korona virusa. Tukaj se pojavlja bistveno vprašanje. Ali vi mislite, da je virus sedaj koliko je ura? Kakšno vezo ima to? Kakšno vezo ima ta policijska ura tako dolga, 132 dni? Poglejte, imam tukaj celo, nek pravnik pojasnjuje, dr. Miha Šepec, vam bom citiral, poglejte: »Tako invazivnega in dolgotrajnega posega v pravice vseh državljanov, brez kakršnegakoli predhodnega suma ali posameznik prispeva k širjenju virusa v Sloveniji še nismo imeli.«  Tu je stroka, tu je vaša stroka, ki govori o tem. Vaš dr. Fafangel je to rekel, da to je popolnoma brez zveze kar se dogaja. Da ne govorim o drugih. Saj sem prebral, da ste v izjavi za medije 11. februarja dejali, da bo ta semafor, kakor ste ga prej omenil, glavni vzrok, da bomo lahko to sprostili. Potem ste dajal primere drugih držav. Nobena država v Evropi nima take ure policijske ure kot jo imamo mi, od 9. do 6. Ali imajo od 10., od 11. do 5. Ampak tukaj vi ste diskriminiral točno dejavnosti tudi s tem. Vi ste naredil čisto diskriminacijo do določene dejavnosti kot gostinstva na primer, ki je uničeno. In vse to je odvisno od vaše policijske ure. In zato želim en odgovor z vaše strani. Zakaj tega še niste storili, gospod minister, kljub temu, da … / izključen mikrofon/
Hvala lepa. Čas je potekel.   Gospod minister, imate besedo za dopolnitev odgovora.
Aleš Hojs
Hvala.  Morda najprej na to, če sem vas prav razumel, gospod poslanec, ste nekje v uvodu oziroma v drugem delu tega vprašanja govoril o nekem novinarju, da sem bil jaz novinar ali nekaj takega, če sem vas prav razumel. Jaz nikoli nisem bil novinar, to ne vem od kje vam ta podatek.   Druga stvar je če nekdo vodi družbo, ampak zato ni potrebno, da je novinar. To je popolna deplasirana izjava. Druga stvar o kateri govorite je pa to, da jaz naravnost uživam ob tem, da je policijska ura. Poglejte, tudi če pogledate to statistiko, ki ste jo vi pokazal oziroma anketo, ki jo je izvedel NIJZ, kjer so spraševali podpiranje trenutno veljavnih ukrepov, in so v več kot polovici odgovorov bili, da ne podpirajo gibanja na prostem med 21. in 6. uro, več kot polovica je odgovorila, da tega ne podpira. Torej, če sedaj vam sledim, jaz uživam v tem, da ljudje tega, kar jaz delam, ne podpirajo. Ja to bi bil pa res nor politik. Mislim jaz ne vem za kakšnega me imate, ampak da bi užival ob tem, da ljudje nekaj kar počnem ne marajo bi bilo res katastrofalno. Res pa je, da sem žal na takem mestu, kjer je treba tudi to, da ljudje niso s tabo zadovoljni ali pa da niso zadovoljni z ukrepi, glede na to, da gre za epidemiologijo, sprejemati.  Jaz se zavedam, da je to za ljudi težko, se zavedam, da tudi ni prijetno, ampak kakorkoli obračate je, to sem danes že odgovoril enemu od prejšnjih poslancev, ko sem povedal, da stroka zaenkrat ni našla, razen cepiva, ki pa tudi cepljenje samo poteka relativno počasi, ni našla drugega sistema ali druge rešitve kot to, da drastično omeji stike med prebivalci. In težko me boste prepričal, da tudi to, da je omejitev gibanja ponoči ne prispeva k temu, da se stiki drastično omejujejo. Kakorkoli, poglejte, ta zadeva kljub nezadovoljstvu, kljub temu, da tudi dr. Fafangel je govoril o tem, da to ni verjetno najbolj primerno, poglejte, mimogrede on je samo eden od 20 ali 15 epidemiologov v tej državi kjer imajo različna menja. Seveda pa je od politike, od tistih