Do nadaljnega zaradi prenove spletnega mesta Državnega zbora podatkov na Parlametru ne osvežujemo, ker strojno berljivi podatki trenutno niso dosegljivi. Se opravičujemo za nevšečnosti.

64. izredna seja

Državni zbor

4. 3. 2021
podatki objavljeni: 4. 3. 2021

Besede, ki so zaznamovale sejo

Seja v obdelavi.

Transkript

Spoštovani kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje.  Začenjam z 64. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi drugega odstavka 20. člena, prvega odstavka 58. člena in prvega odstavka 60. člena, ter 93.a člena Poslovnika Državnega zbora in na podlagi odločitve Kolegija predsednika Državnega zbora, sprejete na 95. seji, dne 19. 2. 2021.  Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanke in poslanci: Monika Gregorčič do 14. ure, Mateja Udovč do 14. ure, mag. Karmen Furman, Suzana Lep Šimenko, Jurij Lep, Ljubo Žnidar, Marijan Pojbič, Aleksander Reberšek, Dušan Šiško, Jani Ivanuša, Blaž Pavlin, Franc Kepa, Samo Bevk od 14. ure dalje, Brane Golubović do 11. ure in Bojan Podkrajšek do 14. ure.  Do roka, ki ga je na podlagi tretjega odstavka 93.a člena Poslovnika Državnega zbora določil kolegij, sodelovanja na seji izven sedeža Državnega zbora, z uporabo aplikacije za seje na daljavo v obliki videokonference, ni najavil noben poslanec oziroma poslanka.  Na sejo sem vabil predstavnike Vlade. Vse prisotne lepo pozdravljam!  V skladu z drugim in četrtim odstavkom 93.a člena Poslovnika Državnega zbora, dnevni red seje Državnega zbora na daljavo določi Kolegij predsednika Državnega zbora s sklicem, zato o njem ne bomo glasovali.    Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – OBRAVNAVA PREDLOGA PRIPOROČILA V ZVEZI S PRIPRAVO NACIONALNEGA NAČRTA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST.  Predlog priporočila je v obravnavo zboru predložila skupina 39. poslank in poslancev, s prvopodpisanim dr. Francem Trčkom. V zvezi s tem predlogom priporočila je skupina 39. poslank in poslancev, s prvopodpisanim Dr. Francem Trčkom zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo.  Za dopolnilno obrazložitev predloga priporočila, dajem besedo predstavniku predlagatelja, dr. Francu Trčku.
Hvala. Spoštovani.  Kaj pomeni samostojnost? Samostojnost pomeni predvsem, da sam misliš lastno prihodnost, kdo smo, od kod smo prišli, kam želimo iti, kako bomo prišli do želene blaginje za vse in seveda, kot jaz to rad rečem, s katerimi penezi. Po 30. letih bi to končno morali vedeti. Kaj bi morali vedeti? Nobena Evropska unija, nobena Evropska komisija, noben OECD, noben Nato, noben / nerazumljivo/ in podobni ne bodo mislili ta vprašanja za nas in namesto nas, ter zlasti ne v našem raznolikem interesu.  Naloga politike v ožjem smislu, torej, nas vseh tukaj, je, da dnevno mislimo te zadeve, onkraj vprašanj, vsakega od nas, ali bom izvoljen naslednji mandat in koliko časa bom, zadnje čase preveč koprivasto lomastil po politiki. Gre za javno rabo uma. Gre za premisliti družbeno prostorski razvoj, infrastrukturno komunalni razvoj, predvsem pa gospodarsko industrijski razvoj, kot podstat. Tudi razvoj socialne in pravne države, predvsem pa zdrave družbe za vse nas. V dolgem procesu demokratiziranja in »civiliziranja«. To je naša primarna naloga. To je ključna naloga Državnega zbora in politike v obče. Nujne reforme, zakonodaja, proračun, resolucije, bele knjige, kadrovanja, morajo izhajati iz sposobnosti tozadevnih raznolikih legitimnih premislekov vseh nas, tukaj.  Nadaljeval bom z dneva citatoma. Prvi; »Naš bruto domači proizvod je takšen, kakršen je. Čudežno se ne bo povečal, nafte ne bomo odkrili. Edini resni razvojni potencial smo sami, se pravi, ljudje. Tudi v to premalo vlagamo in se je treba odločiti o prioritetah.« Ter drugi; »Za to si prizadevamo in temu je namenjena izhodna strategija, s tem, da se bomo trudili, da bodo delovna mesta, ki se bodo ustvarjala, delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, ne pa zgolj delovna mesta, kjer se bomo pogovarjali o zajamčeni minimalni plači.«  Kdo je spremljal zadnji dve seji, 62. in 63. izredno sejo, ve, da gre za citate Ivana Janeza Janše, predsednika trenutne Vlade. Torej, ne morem oziroma ne moremo reči, da se predsednik 14. vlade        ne zaveda teh izzivov. Ko kamere ugasnejo se jih bodimo odkriti bolj ali manj zavedamo vsi mi ter smo glede tega tudi kot je na seji OZEU lepo priznal gospod Černač dokaj enotni in človek bi pričakoval zlasti od izkušenega politika in Vlade, da že poleti 2020 torej lani odpre široko javno razpravo o vprašanjih na našega bodočega razvoja, o vsebini NOO in bodoče kohezije tudi NRp in morebitnih razvojnih zadolževanj. Da v njo vključi široki nabor deležnikov delavke in delavce, ki ustvarjajo blaginjo tudi naše plače navsezadnje, delojemalce oziroma vse podjetne, pamet, ki jo imamo ne le v visokem šolstvu, medgeneracijsko sodelovanje, predstavnike lokalne avtonomije ne le župane a seveda tudi njih in seveda precej mlade. Skratka, da omogoči ravnotežje moči med državo in družbo kot bi rekla Acemoglu in Robinson. Nekateri mogoče poznate ta dva avtorja po bolj znani knjigi »Zakaj narodi propadejo?« Ali je to Janša storil ali je to storila 14. Vlada? Ne ni, niso. Zaprti krog pol leta oznaka interno NOO dokumentu, zavajanje resornega ministra o dialogu. Tisoč 300 gospodarstvenikov smo imeli na Brdu. Če bi tista seansa trajala 24 ur pa bi Janša pa Černač govorila samo po eno uro koliko časa bi ostalo vsakemu gospodarstveniku? Niste naravoslovno matematični tehniki jaz sem slaba minutka. To tudi ni, da predsednik Vlade kot pretekli petek več kot 4 ure čivka na Twitterju in potem večerno neka se malo pogovarja z Lahovnikov, malo z Lahovnikovo skupino to ni razprava in seveda temu sledi koprivasto norčevanje iz koalicije ustavnega loka in vseh, ki bi podvomili v pravilnost vladne poti priprave NOO. To je prej nekakšen se opravičujem slovenski kongo na način Leopolda II. s predsednikom Vlade v glavni čas in v edini vlogi. Ožino svoboščin je ta Vlada ta vladna koalicija izdatno in tudi protiustavno zožila. Naša priporočila kako se iti proces nastajanja vsebine NOO kot se to gre velika večina ostalih sebe mislečih članic EU je vladajoča koalicija na seji matičnega delovnega telesa dokaj arogantno zavrnila. Torej kaj smo naredili predlagatelji zavrnjeni priporočil v preteklih štirih, petih mesecih? V sodelovanju širokim krogom deležnikov, izvedencev smo mislili razvoj Slovenije. Mislili kako moramo iti onkraj razdelilnika kdo je ubogljiv, upogljiv viz-a-viz trenutni Vladi in bo potem nekaj dobil. Misli to kar jaz to imenujem, da bodo penezi delali peneze in to, potem praviloma izrežejo v prispevkih ali če vam je ljubše mislili multiplikator oziroma kot se to učeno reče finančni vzvod teh sredstev, mislili celoto razvojnih financ in ne le-ta dokument NOO. Se tudi zavedali, da bo večino NOO denarja potrebno vračati. 3,6 deljeno s 5,2 je 0,6923 skratka 70 % teh sredstev je povratnih. S kolegi bomo več o tem o vsebinah med samo sejo sicer pa smo zadeve že za razliko od Vlade v veliki meri ustrezno javno predstavili. Ne le osebno menim oziroma menimo, da moramo strmeti k nekim pol pol razdelilniku programiranja razvojnih sredstev predvsem v drugo in drugačno gospodarstvo, v robne pogoje infrastrukture, ki jih bo takšno gospodarstvo potrebovalo, novo infrastrukturo solidarnosti kot ponovno citiram Alenko Zupančič: »Zdravje in zdravstvo, domačo pamet v mlade.« Zdravje, solidarnost, okolje in seveda gospodarsko tehnološki razvoj so ključna tematska sidrišča ne le našega razmisleka to so ključna tematska središča in sidrišča, če se ozremo tako po EU kot po svetu. Dovolj je že, da pogledamo Dragijevo vlado v Italiji, kjer jim je koalicija v bistvu razpadla na tem dokumentu, ker so dojeli, da s cenenim populizmom bodočega razvoja ne moremo graditi in misliti.         Sledita še dva citata. Zdaj iz tega mikrofona tukaj, kjer sedi kolega Zorčič, je nekdo pogosto rekel, da je demokracija tudi umetnost samoomejevanja, kolega Milan Brglez, bivši predsednik Državnega zbora in sedanji evropski poslanec. In še en citat, citiram: »Narediti moramo vse kar je v naši moči, da se stvari spremenijo na bolje. Sama sem že ugotovila, da ne morem spremeniti sveta, lahko pa spremenim svoje dojemanje in svoje ravnanje.« Citat tudi naše bivše kolegice, bivše ministrice, bivše predsednice ene od strank sedanje koalicije kolegice Ljudmile Novak. Se mi zdi, da so to dva dobra priporočila, dobri popotnici za debato, ki upam, da jo bomo danes imeli. Ker ne gre za vprašanje veste levi, verzus desni, ne gre za vprašanje teoretiki verzus praktitki, kot je hotel Černač mene potunkati. Veste, če kazensko odgovarjaš za evropski projekt 28,6 milijona iz katerega je izšel tako ljubljanski kavalir kot novi zagrebački tramvaj, pa še kaj, jah, kolega Zvone oziroma Zvonko, pozdravljam tudi tvojo mamo, se mi zdi, da sem mogoče večji praktik kot številni teoretiki te vlade. Ne gre za naši verzus vaši penezi, gre za mišljenje razvoja na način odprte družbe, verzus, ne ravno razvojne pristope na način sovražnikov le-te, kot bi rekel Karel Poper, pa zdaj že vem kakšen twitter bo sledil iz kleti. Gre za otroke, ki bodo te dolgove tudi 60-letno državno obveznico odplačevali. Gre za novo družbeno pogodbo. Enoumje, ki ga prepogosto ubira ta Vlada že znotraj same sebe, zadnja zgodba evropski tožilci gospa Kozlovič, kaj šele onkraj in njena podporna koalicija SNS in večina Desusa vključno ni prava pot do nove družbene pogodbe, do novega modela razvoja Slovenije. Jaz bi si želel, da danes imamo 9 ur časa, da se pogovarjamo o bodočem razvoju o novi družbeni pogodbi, ne pa kot, kar prepogosto doživljamo, dva stara zakonca, ki bi se morala ločiti že 20 let nazaj, vlečemo za nazaj kaj kdo kaj da ni naredil, kaj je kdo rekel, kaj ni rekel, pa to obračamo na okoli. Rad bi v imenu predlagateljev, da se tudi ne pogovarjamo na način praznih občih mest, industrijska revolucija toliko pa toliko, ali bomo digitalni ali pa nas ne bo. To je bolj mlatenje slame kot resen pogovor. Rad bi, da premislimo nekaj kar se imenuje nazaj k mojstrstvu tudi k mojstrstvu politike, tisti, ki se spoznate na teorijo in prakso razvojnih modelov veste, da citiram Seneta(?). Zakaj? Ker drugače bomo fasali tehnično pomoč. Ni naloga in tudi ni vloga in želja nas predlagateljev kot nas poskušate prikazati v sedanji vladi, da mi nekaj tožarimo v Bruslju, pa saj niso tam neumni ljudje, saj vidijo koliko je ura. Kakšne največje kikse tega debelega špeha sem povedal na zaprti seji, pa mogoče je takrat bilo celo bolje, da sem v imenu predlagatelja to tam povedal. Skratka, danes je čas, da pokažemo in dokažemo, da se zavedamo svoje primarne naloge, danes je čas, da pokažemo, da je javna raba uma srčika politike, danes je čas, da zakopljemo neke sekire in da na način odprte družbe tudi sprejemamo kritiko, ne pa da minister reče: »Ah, ta vaš dokument, če je samo toliko strani, to ste prepisali od Janše« gor in dol. Pa saj mi imamo terminske plane v tej državi. Ogromno tega kar je minister tam kazal bi mogli po domače povedano zbetonirati že 15, 20 let nazaj, pa nismo. Ampak zdaj govoriti kdo je kriv, kdo ni kriv za nazaj, zato nas v bistvu ljudje ne plačujejo. Sprememba ni enako, razvoj ni enako napredek, ni enako blaginja. To sem govoril, ko sem imel še vse lase na glavi kot mlad asistent pri indikatorju družbenega razvoja.         Sprememba je tudi na slabše, kar trenutno zdaj doživljamo. Razvoj je lahko tudi negativen. Napredek je lahko napredek samo za izbrance, ne pa blaginja za vse, kar je v bistvu naša ustavna dolžnost. Seveda si jaz želim oziroma si predlagatelji želimo, da bi vsaka slovenska vas imela bazen, kot ste nekateri omenjali. Še raje bi videl, da je ta bazen nek bajer, samoprečiščevalni, da ga gradijo slovenska podjetja. Ampak mi moramo najprej narediti model razvoja, ki bo polnil blagajne, ki bodo to omogočale. Ne pa na način, enkrat bomo eni pri koritu, drugič drugi, in potem bo eden dobil, 99 pa jih bo na kratkem. To ni razvoj.   Jaz se veselim današnje debate, nisem pa blazno optimističen glede nje. Kolegu Černaču bom tudi predal »sažetak«, kot se reče v jeziku moje matere, kratko vsebino našega predloga. V javnosti smo imeli tudi pomisleke in predloge koga drugega, cenjenega prof. Mraka s kolegom iz Umarja, ki je navsezadnje nek organ, ki naj bi Vladi pomagal. Imeli smo tudi resne pomisleke določenih analitikov Fiskalnega sveta o sedanjem vladnem predlogu. In, seveda, katerakoli vlada mora biti sposobna sprejemati tudi kritike. In kot je rekel Ivan Janez Janša, naše bogastvo so ljudje - naše bogastvo je naša lastna pamet. In zadnji, ki se lahko vede kot »houdre«, je poslanec ali poslanka Državnega zbora.   Hvala za besedo.
Hvala lepa.  Predlog priporočila je na 99. seji, 26. februarja 2021, kot matično delovno telo obravnaval Odbor za zadeve Evropske unije. Ker po končani razpravi odbor ni sprejel točk predloga priporočila, je predsednik odbora ugotovil, da je obravnava predloga priporočila na seji delovnega telesa končana.   Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku mag. Marku Pogačniku.
Spoštovani predsednik Državnega zbora, hvala za besedo.   Odbor za zadeve Evropske unije je na 99. seji, 26. februarja 2021, kot matično delovno telo obravnaval Predlog priporočila v zvezi s pripravo Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, ki ga je Državnemu zboru v zahtevi za sklic izredne seje Državnega zbora z dne 17. februar 2021 v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim dr. Francem Trčkom.   V imenu predlagateljev so dopolnilno obrazložitev k predlogu priporočila podali poslanec dr. Franc Trček, Nik Prebil in Luka Mesec.   Uvodoma je poslanec dr. Franc Trček poudaril, da so zahtevali sklic izredne seje Državnega zbora z namenom predstavitve predloga priporočil Vladi v zvezi s pripravo Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost. Pri tem je izpostavil nekatere načrte za odpornost in okrevanje drugih držav, ki so javnosti dostopni, kratki in vsem jasno razumljivi. Kratko je predstavil tudi Alternativni nacionalni načrt za okrevanje in odpornost, ki ga je pripravila koalicija KUL, ter pet točk predloga priporočil.   Poslanec Nik Prebil je poudaril, da zahteva za sklic izredne seje Državnega zbora kaže na njihovo predanost naši državi. Izpostavil je pomembnost načrta za okrevanje in odpornost za prihodnje generacije. Opozoril je na cilje Evropske unije: zelena digitalna odpornost Evropske unije.   Poslanec Luka Mesec je predstavil nekatere usmeritve vladnega načrta za okrevanje in odpornost, ki ne sledijo smernicam EU za pametni, digitalni in krožni prehod. Izpostavil je izredni pomen načrta za okrevanje in odpornost, saj z vidika investicijskih sredstev predstavlja kar pet državnih proračunov.   V imenu Vlade se je minister Zvonko Černač uvodoma odzval na nekatera stališča predlagateljev, ki so po njegovem mnenju večinoma manipulacija, zavajanje ali celo laži. Tako je za neresnično označil trditev, da je bil Osnutek nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost dvakrat zavrnjen s strani Evropske komisije. Ob tem je poudaril, da neprestano poteka dialog in aktivno usklajevanje med Vlado in Evropsko komisijo na tehnični ravni, saj je priprava Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost administrativno in tehnično zelo zahtevna. Minister je zavrnil trditev, da Vlada ni omogočila ustrezne javne razprave o načrtu za odpornost in okrevanje, ter predstavil natančni časovni potek priprav osnutka načrta. Poudaril je tudi, da ima Slovenija sprejete številne strateške dokumente za dolgoročni razvoj države, ki so         (Nadaljevanje): kot usmeritve maksimalno upoštevale pri pripravi osnutka načrta. Minister je v nadaljevanju z vsebinsko predstavitvijo prednostnih področij v okviru mehanizma Reak eu(?), ki so gospodarstvo, zdravstvo, sociala, varnost in izobraževanje. Predvsem področja zdravstva, socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe so bile v zadnjih dvanajstih letih najbolj zapostavljena, zato je potrebno res hitro ukrepati. V razpravi so poslanke in poslanci izrazili različna mnenja in stališča, kritike, pohvale, predloge in sugestije glede osnutka načrta za okrevanje in odpornost. Med njimi so izpostavili, da so že sedanji evropski projekti preveč razdrobljeni, da je osnutek načrta za odpornost in okrevanje z napako, posvetovanje Vlade z deležniki o pripravi načrta za okrevanje in odpornost niso bila ravno vsebinska, in da ni bilo potrebnega dialoga, da bi se Vlada / nerazumljivo/ morala povezovati z drugimi državami članicami in skupaj z njimi pri evropski komisiji doseči premik za uradno predložitev načrta za vsaj do 15. maja. Da je osnutek načrta skozi pravno strukturirano javno razpravo, manj razdrobljen dokument, saj so resne vsebinske razprave in jih sploh še ni bilo. Da je potrebno doseči čim širši konsenz pri oblikovanju načrta za okrevanje in odpornost. V zaključenemu nastopu se je minister Zvonko Černač zahvalil poslankam in poslancem za njihovo razpravo. Zadnjo besedo je dobil še predstavnik predlagatelja, Franc Trček, ter izrazil zadovoljstvo, da je minister Zvonko Černač tako umirjene in spravljive tone v svojem odzivu na razpravo poslank in poslancev. Po razpravi je odbor v skladu s 128. in 171. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh točkah predloga priporočil in jih ni sprejel. 7 jih je glasovalo za, 9 proti. Na podlagi razlage Komisije za poslovnik v zvezi z drugim odstavkom 61. člena Poslovnika Državnega zbora z dne 9. 12. 2009, je predsednik odbora ugotovil, da je obravnava predloga priporočila v zvezi s pripravo nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost, EPA 1684, na matičnem delovnem telesu končan.
Hvala lepa.   Za obrazložitev mnenja dajem besedo predstavniku Vlade. Besedo ima Zvonko Černač, služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in Evropsko kohezijsko politiko.
Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovane nekdanje kolegice in kolegi, vsi ostali prisotni! Spoštovani predstavnik predlagatelja, cenjeni Franci!   Naj tudi jaz začnem z enim citatom: »Evo, to je načrt za okrevanje in odpornost, kar seveda je z razlogom bilo dvakrat negativno ocenjeno na evropski komisiji.«, konec citata. Luka Mesec na novinarski konferenci predlagateljev, 17. februarja letos. Uredba, ki omogoča vlaganje načrtov je stopila v veljavo dva dni kasneje, 19. februarja letos, torej dva dni pred uveljavitvijo uredbe na podlagi katere je mogoče vlagati načrte v potrjevanje na Evropsko komisijo, je bil po besedah Luke Meseca slovenski načrt s strani Evropske komisije že dvakrat zavrnjen. Si morate misliti, spoštovani, kakšna ažurnost Evropske komisije. Dva dni predno je sploh bilo mogoče načrte vlagati v proceduro, še do danes ni nobeden vložen, torej dva dni prej je Evropska komisija slovenskega zavrnila in to dvakrat, ne samo enkrat. Je bil pa to samo finale manipulacij, neresnic, laži, ki so se glede Načrta za okrevanje in odpornost začele že tam nekje oktobra in sicer s tvitom predsednice Socialnih demokratov, Evropske poslanje Tanje Fajon, 14. oktobra lani, kjer je izrazila zaskrbljenost nad našim načrtom, ker da mu ne kaže najbolje. Sledil je zelo hiter odziv, dan kasneje, 15. 10., je Dnevnik objavil obširen prispevek o tem kako so slovenski načrti slabo razglašeni, vrednost projektov bistveno presega okvir 5,2 milijardi evrov, itn. zanimivo pri tem pa je tudi dejstvo, da je bil osnutek Nacionalnega načrta za okrevanje in krepitev odpornosti na pristojni direktorat Evropske komisije v neformalna usklajevanja, neformalno obravnavo posredovan šele štiri dni kasneje, 19. 10. lani. 19. 10. lani, torej štiri dni po objavi tega članka. Torej, Evropska komisija je po mnenju naših ultra levo usmerjenih medijev štiri dni predno so uradniki v neformalno usklajevanje dobili osnutek dokumenta, izdala negativno oceno. Seveda so bile vse to laži, neresnice, manipulacije, večkrat zanikane, ker pa večkrat ponovljena laž, kot pravi pregovor, postane resnica, se je poročanje v tem stilu nadaljevalo vse naslednje mesece do danes.         Dejstvo pa je, da do danes še nobena država članica ni oddala nacionalnega načrta v formalno proceduro potrjevanja na Evropsko komisijo, kar je bilo, kot sem povedal, omogočeno šele z uveljavitvijo uredbe 19. februarja letos. Sredstva iz sklada za okrevanje pa bodo lahko sproščena oziroma dostopna šele po tistem, ko bodo vse članice države sprejele oziroma potrdile sklep o zagotovitvi lastnih virov. Do včeraj je to storilo šele osem držav. Slovenija je med njimi. To odločitev je Vlada sprejela že pred dobrim mesecem dni, 28. januarja letos. Potekajo pa seveda od 19. oktobra lani dalje intenzivni pogovori s predstavniki različnih direktoratov Evropske komisije s ciljem, da v formalno proceduro vložimo dokument, ki bo vsebinsko konsistenten, predvsem pa tehnično brezhiben. Teh medsebojnih usklajevanj je bilo doslej preko 20 in v naslednjem mesecu, tem mesecu, in v naslednjem jih bo vsaj še deset, in sicer na nivoju uradništva različnih direktoratov Evropske komisije in seveda različnih ministrstev Vlade Republike Slovenije. Vlada se je zelo hitro odzvala glede priprave načrta že 24. 7., torej tri dni po potrditvi mehanizma za okrevanje, je imenovala dve skupina, eno na nivoju predsednika vlade, drugo operativno, ki jo vodi državna sekretarka na SVRK-u in v kateri sodelujejo predstavniki ministrstev in ostali člani, ki je zadolžena za tehnično pripravo dokumenta. SVRK torej koordinira pripravo tega dokumenta. In bodite brez skrbi, postopek bo zaključen pravočasno in uspešno. V načrtu so in bodo prave prioritete, pri čemer je najmanj 57 % sredstev programsko na podlagi uredbe že usmerjenih. Uredba nas namreč zavezuje, da najmanj 37 % namenimo področju zelenega prehoda in najmanj 20 % področju digitalizacije. Treba je seveda povedati, da je šele s sprejemom uredbe postalo dokončno jasno kaj za Evropo pomeni zeleno. Priloga je namreč tabela, ki določa odstotek prispevka k zelenemu in digitalnemu in zardi tega se bodo seveda posamezne vsebine morale prilagoditi, kajti nič ne pomaga, če po zdravi kmečki logiki je za nas kanalizacija in čistila naprava sto odstotni prispevek k zelenemu. Po tej tabelci je prispevek samo 40 %. Iz tega razloga se bo načrt še spremenil, v nekaterih delih tudi bistveno. To je bil tudi eden od razlogov, da je bilo to gradivo interne narave in tako bi ostalo do zaključka priprave in sprejema na Vladi, če ne bi eden od tednikov protipravno javno objavil načrta z vsemi tremi prilogami. Iz tega razloga sem pretekli teden umaknil oznako »interno«, ker je gradivo sicer na protipraven način že postalo javno dostopno. V Državnem zboru pa je celotno gradivo že od 23. decembra lani in poslanci, ki ste želeli ste ga lahko pogledali.   O načrtu smo prvič govorili na matičnem odboru 29. januarja letos in ponovno pretekli teden v okviru priprav na to sejo, kjer so bila priporočila predlagateljev zavrnjena. To, da je bilo gradivo do nedavno interno pa ne pomeni, da ni bilo javne razprave o njem. Na spletni strani EU skladi je bil objavljen vsebinski okvir programske prioritete, reforme, glavni cilji in okvirni razrez sredstev. Podobno na Twitter in Facebook računu SVRK. Na pogovorih, ki smo jih organizirali z različnimi deležniki je sodelovalo preko 2 tisoč posameznikov in nobenemu ni bila omejena možnost razprave. Nobenemu. Največ vprašanj se je nanašalo na vprašanje na kakšen način se bodo sredstva iz mehanizma dodeljevala končnim upravičencem, predvsem tam, kjer gre za projekte, ki se bodo izvajali na lokalni ravni in na vprašanje kombinacije virov iz različnih skladov. V tej izmenjavi mnenj so v preteklih mesecih sodelovali župani, direktorji regionalnih razvojnih agencij, člani Državnega sveta, predstavnik razvojnih regij na NUC 3 in NUC 2 ravni, gospodarstveniki, predstavniki Ekonomsko-socialnega sveta, predstavniki nevladnikov. Zaradi razmer pa je bila seveda večina pogovorov opravljena virtualno oziroma na daljavo. Na izmenjavi mnenj, ki je v novembru potekala, svet in razvojnimi sveti vseh 12 razvojnih regij je sodelovalo 452 udeležencev. Veste pa, da razvojne svete regij sestavljajo predstavniki lokalnih oblasti, gospodarstva in nevladnih organizacij. Tako široke razprave ni bilo v nobeni od ostalih držav članic. Z vidika zadostitve formalnim pogojem pa bi bila v tem procesu dovolj že razprava na odboru za spremljanje operativnega programa, ki smo jo opravili v oktobru, saj v tem odboru sodelujejo tako predstavniki ministrstev, lokalnih oblasti, nevladnih organizacij, predstavniki mladih, gospodarskih združenj, predstavniki delojemalcev, torej sindikati in tudi nevladniki.   Glede vsebinskega okvira načrta je potrebno povedati, da predstavlja samo del zgodovinskega dogovora, ki je bil dosežen 21. julija lani. Ob začetku pogajanj, 17. julija lani, je Sloveniji grozil velikanski izpad sredstev. Na mizi je bil namreč predlog iz leta 2018, ki je predvideval kar štirikratni vpad sredstev za zahodno kohezijsko regijo.         Na koncu je predsednik Vlade, Janez Janša, skupaj z ekipo dosegel dogovor, ki je Sloveniji povečal sredstva za skoraj pol milijarde evrov, 350 milijonov za zahodno kohezijsko regijo in 82 milijonov za področje kmetijske politike. Slovenija torej v naslednji finančni perspektivi, ne samo ohranja položaj iz pretekle, ki jo je tudi, mimogrede, izpogajal takratni premier Janez Janša, februarja 2012, pač pa ga skupaj s sredstvi Sklada za pravični prehod celo izboljšuje, še posebej na področju Vzhodne kohezijske regije.  Ko govorimo o 12 milijardah, ki bodo na voljo Sloveniji v naslednjih devetih letih, je potrebno vedeti, da predstavljajo nepovratna sredstva Sklada za okrevanje, o katerih govorimo v tem načrtu, samo manjši del nepovratnih sredstev in da so nameni porabe ostalih sredstev določeni v drugih programih, ne v Načrtu za okrevanje in odpornost.  Torej, v vseh ostalih programih, kjer so tudi sredstva iz sedanje finančne perspektive, ki jih moramo počrpat do konca leta 2023, je od 8,4 milijarde sredstev, nepovratnih, samo 1,6 milijard v Načrtu za okrevanju in krepitev odpornosti. Vse ostalo so sredstva drugih programskih okvirov, ki tečejo seveda v skladu z ustreznimi formalnimi podlagami, ki predpisujejo način porabe teh sredstev. Torej, imamo cca milijardo pa pol še iz sedanje finančne perspektive, na področju kmetijske politike 1,6 milijarde nepovratnih sredstev, večletni finančni okvir 2021-2027 3,2 milijardi nepovratnih, torej dvakrat toliko, kot je nepovratnih v načrtu, o katerem govorimo danes; dvakrat toliko, in seveda, 3,6 milijarde možnost najetja posojil, ki v tem trenutku ne predstavljajo neke pomembne opcije za Republiko Slovenijo, glede na to, da veste, da ima izredno dobre bonitetne ocene in se zadržuje na mednarodnih trgih po negativni obrestni meri.  In en del, seveda, je ta pobuda React, ki je sicer del tega mehanizma, ampak, je bila že potrjena v okviru spremembe operativnega programa in jo že izvajamo, 330 milijonov evrov, tukaj gre predvsem za investicije na sistemih, ki so podhranjeni, začele so se podpisovat odločitve o podpori za investicijo, na področju zdravstva, domske oskrbe in vseh ostalih.  Torej, v načrtu seveda namenjamo sredstva zelenemu prehodu, digitalni preobrazbi gospodarstva javnega sektorja, kar pomeni približno 60 % razpoložljivih sredstev, ostalih 40 pa podpori gospodarstvu, predvsem turizmu, podjetništvu, inovativnosti, torej raziskavah, razvoju, inovacijam, področju znanja oziroma izobraževanja. Nadalje, področju zdravja, socialnih storitev, predvsem dolgotrajne oskrbe in krepitvi gradnje najemnih stanovanj, predvsem za mlade, pa tudi oskrbovanih stanovanj za starejšo populacijo.  Seveda podlago predstavljajo reforme, za koriščenje teh sredstev, kjer so ključne na področju izobraževanja, trga dela, debirokratizacije, zdravstva, socialnih storitev, predvsem dolgotrajne oskrbe in zagotovitve stabilnosti pokojninskega sistema, kjer prvi korak predstavlja ustanovitev Demografskega sklada. Potrebno je tudi povedat, da temu dobremu in hitremu političnemu dogovoru, 21. julija lani, žal ni sledila hitra in nezapletena administrativna procedura, zato se ni čudit kritikam glede operacionalizacije izvedbe, ki so prihajale iz večine držav članic, predvsem pa iz držav članic, ki jih je kriza najbolj prizadela. Francija, na primer, beleži bistveno večji upad gospodarske rasti v lanskem letu, kot Slovenija, zato ne čudi izjava francoskega ministra za finance, ki je potek potrjevanja nacionalnih načrtov komentiral s stavkom, prepočasi in preveč zapleteno.  Kljub temu, da smo že leto dni v kriznih razmerah, je treba povedat, da doslej seveda ni operativen niti en cent iz tega mehanizma. Države so same sprejemale odločitve in pomagale ljudem in gospodarstvu. Slovenija je za ta namen doslej namenila skoraj 3 milijarde evrov sredstev ali skoraj dvakrat toliko, kot bo na razpolago nepovratnih sredstev iz sklada za okrevanje. Preko osmih PKP-jev, je bilo ohranjenih na 10 tisoče delovnih mest, finančna podpora ljudem in gospodarstvu pa bo omogočila hitrejši izhod iz krize, ko se bodo razmere normalizirale in iz tega razloga je bil tudi upad GDP-ja, lani približno za četrtino nižji kot je bilo napovedano, 5,2 %, kar predstavlja, ob vseh drugih impulzih, ki jih beležimo v zadnjih dneh povečanja zaposlovanja za preko 6 tisoč, to je celo zmanjšanje brezposelnosti v februarju. Torej, vse to predstavlja ustrezno podlago za hitrejšo gospodarsko rast v prihodnje.  V letošnjem proračunu je tako na primer predvideno koriščenje dvakrat toliko sredstev iz evropskih skladov, kot v preteklem letu. Večinoma gre za konkretne investicije, ki bodo pomenile dodaten prispevek oziroma spodbudo gospodarski rasti. Načrt torej, za okrevanje in odpornost, ni toliko pomemben v finančnem smislu, saj bo glede na dinamiko, po kateri pač poteka to potrjevanje, dejansko operativen šele konec leta oziroma v naslednjem letu.         Iz tega predstavlja tisto, kar je bistvo reformni del reforme, ki bi jih morali izvesti že davno pa so se vedno odlagale. Če smo konkretni poglejte kako naj jemljemo te vaše predloge resno, če rušite že prvo izmed reform, ki nastaja preko Zakona o ustanovitvi demografskega sklada in s tem delate neposredno škodo ljudem. Demografski sklad predstavlja namreč prvi korak pri zagotavljanju dolgoročne stabilnosti pokojninske blagajne, učinki od premoženja, ki so ga ljudje ustvarjali skozi leta si morajo preko inštrumentov demografskega sklada ljudem tudi vrniti. Glede vašega alternativnega načrta na 20 straneh mislim, da ne gre za neko alternativni načrt gre za piar poteze predvsem stranke SD in nekaj ste prepisali na primer obe infekcijski kliniki, domove za starejše, stanovanja nekaj povzeli iz izjav predsednika Vlade 12 negovalnih bolnišnic v vseh regijah, nekaj splošnih navedb. Tisto, kar skrbi je finančni okvir za približno enake vsebine 14,8 milijard od tega preko 8 milijard posojil torej dva in pol krat več kot je predvideno v načrtu. Te scenarije iz preteklosti poznamo. Mislim, da si jih Slovenija ne želi in jih ne bomo ponovili.   Bistvena razlika spoštovani med pogledom Vlade, koalicije in pogledom opozicijskih strank, ki ste sklicali to sejo pa je pogled na stvari. Vi gledate od zgoraj navzdol, vidite milijarde, milijone in potem na koncu evro. Mi gledamo obratno, mi gledamo od spodaj navzgor. Vidimo evro, potem milijone in milijarde. Vi se ne sprašujete ali in na kakšen način bomo ta sredstva namenili ljudem, kako se bo, zaradi teh sredstev spremenil položaj posameznika. Vlada in koalicija pa imata pri načrtovanju pred očmi konkretnega človeka kaj bo za študenta, delavca, medicinsko sestro, pacienta, upokojenca in številne druge drugače in bolje, zato so naše prioritete tam, kjer gre za dodano vrednost za ljudi na vseh področjih življenja in dela. Torej razen splošnega leporečenja v zgodovinski priložnosti in strateškem pogledu v praksi z dejanji dejansko podirate vse, kar je potrebno v okviru načrta v prihodnjih letih izvesti. Začelo se je pri rušenju demografskega sklada in očitno se bo ta pot nadaljevala tudi pri ostalih reformah.   Torej, program bo dopolnjen. Na nekaterih delih bistveno, vendar ne s predlogi, ki ne bodo šli v prid ljudem. In še po nečem se razlikujemo, ko vi govorite o nepovratnih sredstvih kot o darilu, ki pada z neba mi govorimo o sredstvih, ki so res nepovratna, prihajajo od ljudi preko takih in drugačnih davkov, zato jih je potrebno ljudem tudi vrniti preko boljših storitev in enakih izhodiščnih možnosti za vse. Torej spoštovani, Vlada bo pri potrjevanju načrta upoštevala vse formalne pogoje, ki so določeni z uredbo in vse dobre predloge, ki gredo v prid ljudi. Po vsebini bomo iskali z načela, da mora biti načrt v korist ljudi ter da nobeden del Slovenije ne bo zapostavljen.   Hvala lepa.
Hvala lepa.   Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije. Stališče bo predstavil Franc Jurša.
Predsednik, hvala za besedo.   Vsem skupaj prav lep pozdrav!  Po uspešnem spopadanju z epidemijo korona virusa bomo morali marsikatero zgodbo začeti graditi znova. Na srečo smo del velike večje konstrukcije, ki se imenuje EU. Le-ta nam daje ustrezne smernice, s katerimi se lahko v povezavi z drugimi članicami pomagamo pri uspešni obnovi. Če nas kaj ta epidemija naučila je to, da smo marsikaj doslej jemali samoumevno relativno stabilnost gospodarstva, mir, zdravje, zdravstveno oskrbo, šolanje in seveda nemotene stike ter družabno življenje. Zaradi preprečitve širjenja okužb je naša država tako kot večina drugih sprejela določene omejitve. Niso bili vsi ukrepi dobri, vendar za spopadanje z neznanim in večkrat bolje narediti korak dalje kot obžalovati posledice. Enako velja tudi za načrt okrevanja po epidemiji. V obravnavanem besedilu lahko preberemo, da ena izmed največjih in najbolj šibkih jabolk spora ravno dejstvo, da aktualna Vlada nižje od začetka priprave javno razkrila osnutka načrta, vendar moramo priznati, da se osnutek večina načrtov pripravlja najprej v zaprtem krogu šele nato se povabi druge, ki nudijo tako poznan svež pogled.         Dvomimo, da bo Vlada Republike Slovenije v svoj končni načrt vključila marsikateri predlog, ki smo ga lahko prebrali v obravnavanem besedilu. Ni prav, da zavrneš vse, kar je od drugega, in imenuješ svoje za edino in nezmotljivo zadevo. Končni načrt bi moral biti sinteza vseh predlogov, saj bo, konec koncev, njegovo uresničevanje padlo tudi na ramena naslednje Vlade, v katerikoli obliki že ta bo.   Ob branju predloga priporočila v zvezi s pripravo Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost smo v Poslanski skupini Desus še posebej veliko pozornost namenili drugemu stebru, solidarnosti. Opozorili smo, da so poleg določenih populističnih predlogov tudi določeni primeri, ki jih nekako ne moremo šteti med solidarnostne. Tu moram navesti odpravo zaostanka uskladitve pokojnin v višini 3,6 % v letu 2021. Naj na tem mestu povem vsem skupaj še enkrat, da pokojnina ni solidarnost, ampak je to denar, zaslužen s trdim delom upokojencev. Zato se nam v Poslanski skupini Desus ne zdi primerna navedba, da bi bila ta uskladitev solidarnost. To je odprava krivic, ki so še ostale zaradi neusklajevanja iz preteklih let. V Poslanski skupini Desus smo že v preteklosti delali na popolni odpravi teh krivic, a smo s strani tedanje koalicije prejeli izredno negativen odnos, najprej pogojevanje, nato pa še predlog nominalne uskladitve, ki je bil zavrnjen praktično s strani vseh deležnikov. Na koncu je bila izredna uskladitev v višini 2 %, brez pogoja gospodarske rasti, predlaga in uresničena zahvaljujoč naši poslanski skupini. V poslanski skupini bomo še naprej delali na tem, da se preostali zaostanek v višini 3,6 % odpravi v čim krajšem času in brez pogojevanj. Tudi vdovske in kmečke pokojnine nikakor niso solidarnost in jih moramo urediti čim prej, ne glede na to, ali bodo v načrtu za okrevanje in odpornost ali pa jih uredimo na drug način.   Na tem mestu pa velja izpostaviti še predlog brezplačnega mestnega prevoza upokojencev. V Poslanski skupini Desus nas vedno zmoti prepričanje, da so upokojenci doma samo v mestu. Ne, niso samo v mestu, tudi na vaseh. Prav bi bilo, da se uredi brezplačne prevoze za upokojence povsod, kjer to omogoča infrastruktura.   Tudi o dolgotrajni oskrbi je bilo v obeh besedilih izrečenega veliko. Glede na negativen demografski trend je treba čim prej narediti tektonski premik. Dolgotrajna oskrba in njeno financiranje je kislo jabolko zadnjih nekaj vlad in v Poslanski skupini Desus nas veseli, da je svoje mesto našla v obeh besedilih načrtov.   Ob zaključku bi želel izraziti upanje, da bo današnja razprava konstruktivna. Danes nismo tu zato, da bi se s populističnimi predlogi in žaljenjem kolegov poslancev, drugače mislečih, dvigovali na javnomnenjskih raziskavah. Zato apeliram na vse, da ohranimo nivo kulturnega dialoga. Verjamemo, da bo v soočenju naših mnenj tudi precej odličnih predlogov, ki bodo svoj prostor našli v končnem besedilu.   Hvala.
Hvala lepa.  Mag. Marko Pogačnik bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.
Spoštovani predsednik Državnega zbora, hvala za besedo.   Spoštovani minister, spoštovani predstavniki Vlade, kolegice in kolegi!  Uvodoma lahko izpostavimo, da je Evropska unija ena izmed najbolj prizadetih območij na svetu zaradi pandemije covid-19. Največje posledice covida-19 občuti gospodarstvo Evropske unije.         Gospodarstvo Evropske unije je zaradi virusa COVID med najbolj prizadetimi na svetu.   V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo prepričani, da gre pri skladu za okrevanje in odpornost za enega izmed najpomembnejših dokumentov in dogovorov v zgodovini Evropske unije. Sklad za okrevanje in odpornost bo omogočil, da Evropska unija ohrani delujoče gospodarstvo in zaščiti delovna mesta, da se gospodarstvu Evropske unije povrne moč, ki jo je gospodarstvo Evropske unije nekoč imelo. Ob tem bi izpostavil, da je trenutna tržna kapitalizacija podjetja Lufthansa malo več kot 5 milijard evrov, da pa je tržna kapitalizacija digitalnega kitajskega podjetja ZUM v danem trenutku več kot 120 milijard evrov. Slovenija bo lahko za izvedbo naložb v okviru načrta za okrevanje in odpornost do konca leta 2026 izkoristila do 5,2 milijardi evrov, od tega do 1,6 milijarde nepovratnih sredstev in do 3,6 milijard evrov povratnih sredstev. V prihodnjih mesecih se bo Evropska komisija, ki s sredstev sklada za okrevanje in odpornost upravlja centralizirano, opredelila do reform in naložb v načrte za okrevanje in odpornost ter potrdila naložbe do vrednosti razpoložljivih sredstev. Rok za oddajo načrta za odpornost in okrevanje je konec aprila. Skladno z usmeritvijo Evropske komisije morajo načrti za odpornost in okrevanje podpirati dolgoročne reforme, naložbe, zlasti v zelene in digitalne tehnologije z vztrajnim učinkom na produktivnosti in odpornosti gospodarstva. Predvidene naložbe morajo zagotavljati odpornost zdravstvenega sistema in sistema dolgotrajne oskrbe, blažiti socialno ekonomske posledice epidemije COVID-19 in podpirati strateška vlaganja za zeleni in digitalni prehod. V načrtu za odpornost in okrevanje bodo vključeni ključni strateški državni projekti, medtem ko bodo ostali projekti lokalnih skupnosti podjetij in drugih upravičencev po večini izbrani na javnih razpisih oziroma preko drugih ukrepov. Skladno s predlogom uredbe o vzpostaviti mehanizma za okrevanje in odpornost bo potrebno Evropski komisiji letno poročati o napredku pri izvajanju načrta za okrevanje in odpornost, spremljati izvajanje po ciljih in mejnikih ter Evropski komisiji pošiljati zahtevo za plačilo ali tranše v primeru posojil. Evropska komisija bo sredstva za posamezne ukrepe in projekte sprostila, ko bodo doseženi zastavljeni mejniki. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo prepričani, da bo Vlada Republike Slovenije naredila vse, da bo sredstva, ki jih ima na razpolago izkoristila čim bolj učinkovito in bodo investicije imele čim večji multiplikativni učinek na proračun Republike Slovenije. V osnutku načrta za okrevanje in odpornost je razvidno, da bo Slovenija spodbujala naložbe za digitalno preobrazbo gospodarstva in družb. Prioritete Slovenije so digitalizacija, okoljevarstveni ukrepi, krepitev produktivnosti, izboljšanje trga dela ter izboljšanje izobraževalnega, zdravstvenega in socialnega sistema. Osnutek načrta za okrevanje in odpornost temelji na medsebojno povezanih reformah izobraževanja, trga dela, debirokratizacije, zdravstva, pokojninskega sistema in sistema dolgotrajne oskrbe, saj bodo le tako povezani in soodvisni projekti načrta za okrevanje in odpornost prinesli želene učinke. Pet prednostnih področij, ki si jih je Slovenija zastavila, so: zelena Slovenija, digitalna Slovenija, podjetna in inovativna Slovenija, odgovorna Slovenija in pametna Slovenija. Očitki opozicije glede načrta za odpornost in okrevanje so po našem mnenju večinoma manipulacije in zavajanja. Tako lahko ocenimo kot za neresnično trditev, da je bil osnutek načrta za okrevanje in odpornost dvakrat zavrnjen s strani Evropske komisije. To je večkrat poudaril minister Černač, vendar mediji o tem sploh ne poročajo. Prav tako je potrebno poudariti,        (Nadaljevanje): da neprestano poteka dialog in aktivno usklajevanje med Vlado in Evropsko komisijo na tehnični ravni, saj je priprava načrta za okrevanje in odpornost administrativno in tehnično zelo zahteven. Prav tako zavračamo, da Vlada ni omogočila ustrezne javne razprave o načrtu za odpornost in okrevanje ter predstavila natančnega časovnega poteka priprav osnutka načrta za okrevanje in odpornost v katerem so bili zajeti vsi datumi pogovorov s predstavniki lokalnih skupnosti, Ekonomsko-socialnega sveta, gospodarstva, nevladnih organizacij ter drugih zainteresiranih deležnikov. Ob tem je treba poudariti, da je bilo v postopek priprave osnutka Načrta za okrevanje in odpornost vključeno več kot 2 tisoč deležnikov katerim so bila predstavljena izhodišča za pripravo Načrta za okrevanje in odpornost. Ob tem je potrebno tudi poudariti, da je Odbor za zadeve Evropske unije pred enim mesecem osnutek načrta obravnaval. Na odboru se je razvila konstruktivna razprava v kateri so bila vključena mnenja različnih deležnikov. Potrebno je tudi poudariti, da praksa večin nacionalnih parlamentov članic držav Evropske unije sam parlament v pripravo načrta za okrevanje in odpornost ne vključujejo. Ob tem bi vas v Poslanski skupini SDS radi poudarili, da je Slovenija med prvimi članicami, ki so ratificirale sklepe o lastnih virih, zakonodajo ki omogoča zadolževanje na finančnih trgih in s tem financiranje okrevanja. Doslej je to opravilo le šest držav članic Evropske unije. Poleg Slovenije so to še Ciper, Hrvaška, Portugalska, Francija in Bolgarija. Ratifikacija te zakonodaje je nujna zato, da se bo komisija lahko zadolžila in da bodo države lahko dobile denar. V portugalskem času predsedovanja sicer še vedno upajo, da bodo ratifikacijski proces končan do konca meseca aprila. Ob zaključku stališča poslanske skupine SDS, bi radi poudarili naslednje. Slovenija se je zares dobro izpogajala, da je na voljo več sredstev kot jih je bilo v preteklih letih. Verjamemo v poslanski skupini SDS, da bo aktualna Vlada, aktualna koalicija uspešna tudi v njihovem koriščenju. Do leta 2026 je sicer kratko obdobje, izziv bo pripraviti načrt, ki bo dovolj ambiciozen a hkrati izvedljiv. Snovalci načrta morajo razmišljati tudi kako v načrt vpeljati strukturne reforme. Da bo Slovenija v svojem načrtu predlagala take projekte in ukrepe, ki bodo pomagali obnovi gospodarstva po krizi, kot tudi strukturne reforme, ki bodo namenjeni reševanju razvojnega zaostanka. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke posebej opozarjamo in upamo, da ne bo prihajalo do dodatnih administrativnih ovir, ki bi otežile, morda celo ogrozile črpanje sredstev, ki so za obnovo in razvoj pomembne. V Poslanski skupini SDS smo prepričani, da bodo pripravljavci načrta za okrevanje in odpornost zadostili administrativno-tehničnim zahtevam Evropske komisije ter da bo načrt za okrevanje in odpornost pravočasno pripravljen.   V Poslanski skupini SDS predlagamo Evropski komisiji, da si vzame dovolj časa, da načrte pregleda, po potrebi skladi, popravi za državami članicami in v SDS tudi predlagamo Evropski komisiji, da v načrtih za obnovo in razvoj posameznih članic Evropske unije o njem odloča v paketu in ne posamezno.   V Poslanski skupini SDS predlagamo, da se naj proces priprave načrta za okrevanje in odpornost uspešno pripelje do konca z odgovornim ravnanjem vseh vpletenih, upoštevajoč maksimo, da se nikogar ne pusti ob strani in da nobeden del Slovenije ne bo pozabljen.
Hvala lepa.   Igor Peček bo predstavil stališče Poslanske skupine LMŠ.     ŠZ) – 10.55
Hvala lepa, spoštovani predsednik Državnega zbora. Spoštovane kolegice, kolegi. Spoštovani predstavniki vlade.   V Poslanski skupini LMŠ nam ni vseeno kakšna bo naša prihodnost in ni nam vseeno kakšna bo prihodnost vseh mlajših generacij. Skrbi nas kakšna bo kakovost našega življenja, kaj bo z gospodarstvom, kako se bodo razvijala naša podjetja in kakšen bo razvoj nas, kot družbe. To so tudi glavni razlogi, da smo s kolegi iz opozicije pripravili predlog priporočil glede priprave nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost. Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost si v LMŠ predstavljamo kot nabor projektov, ki sledijo naših razvojnim prioritetam, prioritetam Evropske unije, ki bi jim naša država morala slediti, če seveda želimo v širši skupnosti, katere del smo tudi mi, doseči te skupne cilje. Načrt ne bi smel temeljiti samo na porabi finančnih sredstev, ki so nam danes na voljo in s katerimi bomo upam, da prispevali k okrevanju in nadaljnjem razvoju slovenskega gospodarstva, ampak bi morali o njem začrtati tudi nove smernice razvoja slovenske družbe za naslednje desetletje. Vsaj tako si želimo v Poslanski skupini LMŠ. Zadnjih nekaj let tako v Evropi, kot v svetu nasploh odzvanja zavedanje pomembnosti prehoda na zeleno in digitalno področje in kriza covid-19 je le še bolj izpostavila pomembnost digitalizacije in zelene okoljske iniciative, s poudarkom na solidarnosti tako okoljskega, kot podnebnega partnerstva, krožnega gospodarstva in mobilnosti. Možnost in potreba digitalizacije procesov, ki so doslej veljali za klasične, se je izkazala za ključno tako pri šolanju na daljavo, kot tudi pri organizaciji dela, ki smo ga prej izključno opravljali, recimo v pisarni podjetja.   Za našo prihodnost, za naš obstoj in za zmanjšanje posledic podnebnih sprememb ni ključno le to, da si zadamo ambiciozne cilje, ampak je ključno zlasti to, da te cilje začnemo uresničevati. Eno izmed takšnih področij je tudi krožno gospodarstvo, ki je eden izmed temeljev razvojnih sprememb, kakršne sodobno in razvojno naravnana družba zahteva. Pri prehodu v digitalno in zeleno Slovenijo, morajo imeti vplivno vlogo celotna družba, politični in gospodarski subjekti, strokovna in laična javnost državljanke in državljani. Vse našteti lahko s svojim znanjem, inovativnostjo doprinesemo k dvigu kakovosti bivanja in s tem povezanim dvigom dodane vrednosti, o kateri tako radi govorimo. Poglejmo vladni načrt. Ta se predvsem upira na že znano in dokaj varno področje razvoja Slovenije in sicer infrastrukturo. Mi ne nasprotujemo in je vsekakor potrebna, vendar s to pomanjkljivostjo, da vladni predlogi v ničemer ne odstopajo od do sedaj znanega. V opoziciji smo po drugi strani prepričani, da jih je treba korenito dopolniti in nadgraditi, ter z njimi zajeti celoten spekter trajnostne mobilnosti. Ponavljam. Vlada ponuja že znan pristop, to je razvoj, če rečem cestne in primarne infrastrukture, mi pa bi radi dali prednost trajnostni mobilnost.   Žal vladni načrt cestne infrastrukturi namenja dvakrat več sredstev kot trajnostni in železniški. Naj ponovim. Gre za odločitve, ki bodo zaznamovale in začrtale razvoj Slovenije za naslednje desetletje. In ravno zaradi tega, si prehitrih odločitev in s tem povezanih napak, danes ne bi smeli privoščiti. Po naši oceni bi za to moral vladni načrt, večjo težo nameniti strukturnim reformam, mehkejšim vsebinam, predvsem pa ljudem in zaposlenim, ki lahko preko inovacij in spodbujanja novih tehnologij prispevajo k zelenim in pametnim podjetjem. Ne pozabimo, Slovenija je med državami članicami Evropske unije v samem vrhu po razvoju robotike in umetne inteligence. To pomeni, da Slovenija ima potencial prodreti med najbolj razvite države Evropske unije.         (Nadaljevanje) Le upati si moramo, usmeriti naše gospodarstvo v pravo smer in dati priložnost novim usmeritvam razvoja. Ne bi si smeli privoščiti tavati na mestu in stremeti zgolj in zgolj h kratkoročnim in všečnim rešitvam. Pri zasnovi načrta sta, po našem mnenju, bistvena tudi vključitev več finančnih virov. Predsednica Evropske komisije je načrt pospremila z besedami: »Nacionalni načrti morajo temeljiti na združevanju modrosti in solidarnosti.« Po našem mnenju je v vladnem načrtu to izpostavljeno le v manjši meri. Nasprotno menimo, da je v alternativnem načrtu, ki smo ga pripravili v opoziciji, predstavljenih 218 projektov, pri katerih smo izpostavili sinergijo večih virov, in sicer dolgoročnega proračuna Evropske unije, dodatnih virov v okviru instrumenta naslednje generacije Evropske unije, proračuna Republike Slovenije in tudi možnosti posojil Evropske investicijske banke. Naš načrt za okrevanje in odpornost temelji na štirih stebrih. To so: zdravje, razvoj, okolje in solidarnost. Dve tretjini sredstev v načrtu sta namenjeni reformam na področju zelenega in digitalnega. Takšna so ne samo pričakovanja Bruslja, pač pa verjamem tudi pričakovanja mlajših generacij in generacij za njimi. Evropske komisija je 22. januarja letos pripravila nove smernice, kar je priložnost, da Vlada prouči tudi dobronamerne predloge iz alternativnega načrta opozicije in jih vključi v končni dokument in besedilo nacionalnega načrta. Naj za dodatni razmislek vladi še poudarim, da je v pripravi tudi usmeritveni dokument komisije, ki bo predvideval način, kako aplicirati tako imenovano načelo »ne škoduj«. Morda bi to lahko bili tisti potrebni stimulanti, da bi vlada vendarle našla pogum za odklon od že načrtovanih projektov, ki sami po sebi niso dovolj ambiciozni. Še enkrat, upamo, da boste v načrtu vendarle dali prednost predvsem trajnostni mobilnosti, surovinam, ki so manj škodljive od plastike in energetskim virom, ki so oglično bolj nevtralni in za okolje prijaznejši od teh, ki jih uporabljamo danes.   Na koncu bi rad opozoril še na način oziroma postopek pri oblikovanju nacionalnega načrta. Zrela in odgovorna politika ve in razume, da je v kreiranje tako pomembnega dokumenta nujno vključiti vse razpoložljivo znanje, ki ga družba premore, predvsem stroko iz različnih področij ter vse druge ključne skupine, ki doslej niso imele možnosti sodelovati in vplivati pri definiciji vsebine in niso imeli možnosti vplivati na razvojne prioritete, tako v finančnem kot časovnem smislu. Prepričani smo, da le na podlagi strokovnega mnenja in strokovnih odločitev bi Vlada lahko zajela takšne smernice razvoja, ki bi Slovenijo vodile v napredno, zeleno in moderno smer. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Mag. Meira Hot bo predstavila stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.
Hvala za besedo, spoštovani gospod predsednik. Spoštovani gospod minister, kolegice in kolegi!  Za nami je trpka izkušnja krize, pred nami delna negotovost. Slovenijo moramo zato pripraviti na okrevanje ter postaviti temelje za izzive prihodnosti. Trezno in realno moramo pogledati kaj v naši družbi deluje in kaj ne in kako bomo uresničili naše strateške cilje. Dialog med relevantnimi deležniki kot pomembna vrednota naše družbe bi moral biti danes močnejši kot kadarkoli prej. Tak dialog bi omogočil boljši izkoristek razvojnih potencialov in pravičnejšo porazdelitev bremen izhoda iz krize. Omogočil bi gradnjo večine okoli skupine vizije in skupnih ciljev. Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost bi moral predstavljati takšen dogovor, takšno družbeno pogodbo preko katere bi si zagotovili dostop do evropskih sredstev v okviru instrumenta za okrevanje in odpornost.         Slediti bi moral primarnemu interesu krepitve javnih sistemov, javne infrastrukture in gospodarstva predvsem pa biti priložnost, da Slovenija po letu dni vrne svoj fokus na ljudi a ta Vlada je ustvarila krč, novo krizo. Ustvarila je krizo vrednot in usodno zmanjšala zaupanje v državo v drug drugega. To, kar danes Socialni demokrati zahtevamo v Državnem zboru je transparentnost, kompetentnost in volja. Ne praznih obljub in pozivam k sodelovanju, ki ne temelji niti na osnovnih demokratičnih pravilih. Ne takrat, ko se za pravico zgolj do razprave o strateški prihodnosti naše države borimo s sklicevanjem izrednih sej Državnega zbora. Vlada se je odločila, da so parcialni posamezni, strankarski ali resorni interesi močnejši od javnih interesov in do zadnje prepovedovala vpogledu v načrt. Za umik tajnosti se je odločila šele takrat, ko je bila v to prisiljena. Iztekel se je namreč 30. dnevni rok, v katerem bi moralo odločili o naši zahtevi sicer bi z nadaljevanjem postopka to dosegli pri informacijski pooblaščenki. Ne obstajajo namreč nobeni stvarni in zakoniti razlogi, zaradi katerih bi bila tajnost teh dokumentov upravičena. Tako zgolj skriješ vse, kar hočeš skriti pred javnostjo. Socialni demokrati smo prepričani, da gre za dokument, ki po svoji naravi, svoji vsebini in obsegu finančnih sredstev presega mandat ene vlade in ene državnozborske večine, zato je nujno, da o tem transparentno razpravljamo in oblikujemo priporočila Vladi. Finančni okvir slovenskega načrta za okrevanje in odpornost namreč predvideva obseg sredstev, ki ga lahko primerjamo z vrednostjo polovice državnega proračuna. Ob vrsti tveganj opozarjamo na preprečevanje korupcijskih tveganj in smotrnost porabe javnih sredstev. Socialni demokrati smo ves čas sledili priporočilom Evropske komisije in pozivali k javni razpravi s civilno družbo, s socialnimi partnerji, univerzami, lokalnimi skupnostmi, potencialnimi nosilci in izvajalci projektov. Navsezadnje se zavedamo, da bomo zgolj z aktivnim prijavljanjem podjetij, regij, občin in mest na posamezne programe zmogli ob polni meri do leta 2027 počrpati vsa sredstva, ki bodo na voljo. To bomo zmogli, če vključimo vso ustvarjalno, vso znanje, delo in energijo naših ljudi. Socialni demokrati smo že decembra lani predstavili strategijo izhoda iz krize in razvojni zagon. Nadalje pa s partnerji opozicij ta dokument nadgradili v alternativni načrt za okrevanje in odpornost. Skozi štiri stebre, zdravje, solidarnost, okolje in razvoj in 218 velikih projektov smo zajeli v multiplikativni učinek vseh razpoložljivih virov in iz 1,6 milijarde evrov nepovratnih virov ustvarili vzvod v vrednosti skoraj 15 milijard evrov to je pameten pristop celostnega načrtovanja, ki na optimalni način omogoča uresničenje vseh ključnih razvojnih, okolijskih, socialnih in zdravstvenih prioritet naše družbe. Vlada pa bo žal z enako logiko neomejene delitve kot jo je imela pri vseh zakonih PKP porabila enkratno finančno spodbudo reševanje parcialnih problemov namesto ustvarjanju pogojev za v naprej. Če bo vladni pristop obveljal bo Slovenija imela najlepša krožišča na svetu a krhke temelje prihodnjega razvoja in ohranjeno ranljivost družbe delovnih mest in javnih storitev. Namesto vladnega spiska betonskih projektov govorimo o močnejših ukrepih za finančno in organizacijsko krepitev javnega zdravstva, naslavljal izziv starajoče družbe z rešitvami na področju dolgotrajne oskrbe in socialne varnosti, več razpoložljivimi sredstvi za nova najemna stanovanja za mlade, vrtce, šole. Namesto vladnega Green / nerazumljivo/ s projekti jasno pospešujemo zeleni prihod. Vlagamo v znanost, prebojnimi projekti kot so NUK 2 in Center novih tehnologij, vlagamo v inovacijo za gospodarsko rast. Rast, ki bo ustvarila koristi za vse. Poslanska skupina Socialnih demokratov, zato danes stoji za vsemi priporočili v zvezi s pripravo Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost kot smo jih navedli v sklicu. Če ste prvega že realizirali,         sledite še ostalim. Umaknite ta parcialni seznam želja na osemstotih straneh in v roke vzemite opozicijski predlog načrta. Nedvomno je to boljša osnova, da zadovoljimo kriterijem Evropske komisije, doma pa dosežemo pomembno soglasje vseh ključnih deležnikov. Naslednje priložnosti več ne bo. Evropa je že razumela, to moramo razumeti tudi mi.  Hvala.
Hvala lepa.  Gregor Perič bo predstavil stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra.
Hvala, gospod predsednik. Kolegice in kolegi, spoštovani minister, državni sekretarji.  S ciljem, da bi omejili gospodarsko in družbeno škodo, ki jo je povzročila epidemija koronavirusa, so se voditelji Evropske unije, Evropska komisija in Evropski parlament, dogovorili o načrtu za gospodarsko okrevanje, ki bo omogočil izhod iz krize in postavitev temeljev za sodobno in bolj trajnostno Evropo. Tako sta bila julija lani sprejeta večletni finančni okvir za obdobje 2021-2027 in pa instrument za okrevanje in odpornost. Gre za največji sveženj spodbud doslej, ki se je kadarkoli financiral iz proračuna Evropske unije. Skupaj več kot tisoč 800 milijard evrov, bo pomagalo pri obnovi Evrope po epidemiji, ter pri blažitvi gospodarski in socialnih posledic epidemije, nenazadnje pa bodo omenjena sredstva zagotovila, da bosta evropsko gospodarstvo in družba, bolj trajnostna, odpornejša in bolje pripravljena na prihodnje izzive.  Slovenija si je izpogajala izjemen razvojni okvir evropskega financiranja. Na časovnici do leta 2029, bo upravičena do okvirno 10,2 milijarde evrov, od tega gre za 6,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 3,6 milijarde evrov posojil. Dogovor torej prinaša obsežna dodatna sredstva za Slovenijo, ki nam bodo olajšala okrevanje po krizi Covid-19 in spodbudila investicije v zeleni in digitalni prehod. Države članice EU morajo sedaj pripraviti svoje nacionalne načrte za okrevanje in odpornost, le ti pa jim bodo zagotovili dostop do sredstev, v okviru instrumenta za okrevanje.  Tudi naša država že več mesecev pripravlja podroben Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost, ki določa reforme in javne naložbene projekte, ki jih bo podpiral mehanizem za okrevanje in odpornost. Skladno s smernicami in priporočili Evropske komisije, so v nacionalnem načrtu upoštevane vse usmeritve glede reform in naložbe, med drugim tudi zahteva, da se najmanj 37 % sredstev nameni podnebnim ciljem, najmanj 20 % sredstev pa digitalnemu prehodu. Upoštevano je tudi načelo, da noben ukrep ne sme bistveno vplivati na okolje. Ob temu v Poslanski skupini SMC poudarjamo, da mora tudi Evropska komisija prisluhniti različnim potrebam držav članic, ki same najbolje vedo, kateri sektor in področje so bili najbolj prizadeti in kateri ukrepi bodo v posamezni državi najbolj učinkovito pripomogli v procesu okrevanja in zagotavljanja odpornosti.  Slovenija bo lahko s sredstvi iz Načrta za okrevanje, ki skupno znašajo 5,2 milijardi evrov, financirala ukrepe, izvedene od februarja 2020 do avgusta 2026. Torej, tudi za nazaj. Največ – okoli 2,2 milijardi evrov – je predvidenih za projekte za trajnostni in zeleni prehod, okoli eno milijardo evrov je predvidenih za krepitev podpornega okolja za podjetja, okoli pol milijarde evrov za digitalizacijo Slovenije in projekte, na področju izobraževanja in krepitve veščin, okoli 300 milijonov za izboljšanje zdravstvenega sistema in socialnega varstva, ter dolgotrajne oskrbe, 340 milijonov pa za turizem in kulturo.  Osnova za slovenski Načrt za okrevanje, ki je javno dostopen vsem, je seznam 187. projektov strateškega pomena, ki ga je Vlada sprejela junija 2020, kamor sodijo tudi izgradnja in prenova klinik, regionalnih in negovalnih bolnišnic, ter zdravstvenih domov, velike investicije na železniškem        omrežju in digitalizaciji, energetska prenova javnih objektov ter gradnja najemnih stanovanj in domov za starejše občane. Poleg teh pa bodo manjši projekti lokalnih skupnosti, podjetij in drugih upravičencev, večinoma izbrani na javnih razpisih oziroma preko drugih ukrepov.   Slovenski načrt za okrevanje zajema tri strateške cilje, in sicer. Prvič, zagotovitev kakovostnejšega in odpornejšega zdravstvenega sistema in sistema dolgotrajne oskrbe. Drugič, ublažitev socialno-ekonomskih posledic epidemije COVID-19. Tretjič, podpora zelenemu in digitalnemu prehodu, oblikovanje spodbudnega poslovnega okolja in zmanjšanje upravnih bremen. Načrt nagovarja najbolj pereče problematike v Sloveniji in predvideva več razvojnih področij oziroma prioritet, kamor bi se vlagala razpoložljiva sredstva. Ena ključnih prioritet pa so vlaganja v zdravstveni sistem, socialno varstvo in dolgotrajno oskrbo. Nadgradnje na področju zdravstva bodo ustrezno podprte s številnimi naložbami, kot so domovi za starejše občane, zdravstvena infrastruktura, ohranjanje in spodbujanje zaposlitev v zdravstvenem sistemu, zlasti prvih zaposlitev za mlade in podobno.   Zavedamo se, da je za hitro okrevanje naše države po epidemiji potrebno zdravstvu zagotoviti dodaten kapital in nove investicije z evropskimi in domačimi sredstvi. Zato je v prihodnje predvidena izgradnja novih infekcijskih klinik v Ljubljani in Mariboru, nadomestna novogradnja stavbe oddelka za infekcijske bolezni v UKC Maribor, gradnja negovalnih bolnišnic v vseh regijah po Sloveniji. V nekaterih bodo obstoječe spremenjene v negovalne in zgrajene nove regionalne bolnišnice. Ter nenazadnje zgrajeni bodo novi domovi starejših občanov ter modernizirani obstoječi domovi skupaj s kadrovskimi okrepitvami. Tako se bodo znatno povečale zmogljivosti v zdravstvenem sistemu, in sicer na točkah, kjer so le-te premajhne ali kjer se je izkazalo, da potrebujemo dodatne rezerve.  Potrebno je poudariti, da je bila vsebina načrta za okrevanje v preteklih mesecih deležna široke izmenjave mnenj s preko 2 tisoč deležniki. Na več srečanjih so bili prisotni župani, direktorji regionalnih razvojnih agencij, člani svetov razvojnih svetov vseh dvanajstih razvojnih regij, člani svetov obeh kohezijskih regij. Večkrat je bil obravnavan na Evropsko-socialnem svetu, sodelovali so tudi številni deležniki iz gospodarstva, nevladnih organizacij in ostali.   V Poslanski skupini SMC se zavedamo, da je načrt za okrevanje izredno pomemben vsebinski in finančno obsežen dokument, ki bo bistveno zaznamoval razvojno pot naše države ter njenih državljank in državljanov v naslednjem desetletju. Zato nas veseli, da načrt sledi predvsem vlaganjem v našo skupno zeleno razvojno socialno in zdravo prihodnost ter hkrati zaobjema podrobnosti glede prepotrebnih strukturnih reform. Pred nami je torej izjemna priložnost, da s pametno pripravljenimi in ambicioznim načrtom za okrevanje popeljemo Slovenijo na pot trajnostne, inovativne, solidarne in pravične družbe. Poudarjamo, da gre za našo skupno odgovornost, ki presega mandat samo ene vlade, saj gre za najpomembnejšo nalogo naše države v tem desetletju. Tudi Vlada Republike Slovenije se tega dobro zaveda, zato se je priprave načrta za okrevanje lotila z vso resnostjo in odgovornostjo. Že tretji dan po tem, ko je bil na ravni Evropske unije sprejet dogovor o svežnju za okrevanje po epidemiji, je vlada ustanovila dve delovni skupini za pripravo načrta za okrevanje. V manj kot mesecu dni za tem pa je ravno tako že potrdila izhodišča za pripravo načrta, ki so opredelila okvirne vsebine oziroma predvidena področja razvojnih prioritet. Pohvalno je tudi dejstvo, da je bila Slovenija med prvimi članicami Evropske unije, ki je sprejela sklep o lastnih virih, ki predstavlja temelj svežnja, saj gre za pravno podlago, ki bo omogočila zadolževanje Evropske komisije na finančnih trgih in s tem financiranje instrumenta.         Za zaključek velja izpostavim predvsem sledeče: obseg razpoložljivih evropskih sredstev do konca tega desetletja lahko primerjamo z vrednostjo celotnega letnega državnega proračuna. Vsebinsko pa predstavlja kar 10-kratnik običajnega letnega obsega investicijskih odhodkov v državnem proračunu. Prav zato v poslanski skupini SMC opozarjamo, da se je potrebno tega projekta lotiti s transparentnim načrtovanjem in smotrno porabo javnih sredstev, ob tem pa preprečiti tudi vsa tveganja. Verjamemo, da nam bo uspelo počrpati vsa razpoložljiva sredstva, s tem pa bo naša država prihodnje izzive lahko uspešno nagovorila in dolgoročno dosegla višjo stopnjo razvoja in blaginje. Hvala lepa.
Hvala lepa.   Luka Mesec bo predstavil stališče Poslanske skupine Levica.
Hvala lepa in lep pozdrav vsem skupaj.   Sam vidim v nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost predvsem veliko priložnost za Slovenijo. Evropska komisija in na sploh Evropska unija je storila ob tej krizi, covid krizi zgodovinski korak, namreč, če je v prejšnji krizi države, ki so se znašle v finančnih težavah ne zaradi samih sebe, pač pa zaradi transatlanske finančne krize, enostavno prepustila pač znajdite se kakor znate in so se zato vse morale blazno zadolževati, da so reševale svoja podjetja in prezadolžene bančne sisteme, je tokrat ploščo obrnila in je rekla pomagali vam bomo in pomagali vam bomo z milijardami evrov nepovratnih sredstev in z brezobrestnimi posojili. Slovenija ima zato v naslednjih 6-ih letih priložnost, da praktično podvoji svoja sredstva, ki jih namenja razvoju. Namreč teh 5 milijard ne smemo gledati kot 5 milijard, ki so zgolj 5 milijard ali znesek enak polovici državnega proračuna, ampak je to treba postaviti v perspektivo. Slovenski državni proračun ima, namreč vsako leto je težek, če govorimo o proračunu centralne države, ima približno 10 milijard, od tega gre približno ena milijarda za investicije, se pravi 5 milijard raztegnejo na šest let, pomeni, da lahko to milijardo, ki je namenjena za investicije v naslednjih 6. letih tako rekoč vsako leto podvojimo, kar pomeni, da bi lahko bil razvoj v naslednjih šestih letih enkrat hitrejši kot je bil. Predpogoj za to pa je, da ta sredstva pametno uporabimo. Jaz bom govoril o uporabi sredstev ne o črpanju kot se je nekako ta grda beseda prijela v slovenskem političnem besednjaku. Namreč črpanje sredstev dejansko ustreza stanju kakršnega smo imeli na ravni uporabe evropskih sredstev doslej, črpana so bila približno tako kot voda iz kleti, naj steče po vrtu, važno, da je ni več v kleti. Kako bo ta voda uporabljena in čemu bo koristila, pa ni nikogar zanimalo in zato so tudi rezultati taki kot so. V letu 2019 smo imeli na razpolago 1 milijardo evropskih sredstev, počrpanih je bilo 700 milijonov oziroma 70 %, pa to je bilo še dobro leto. Povprečje med letoma 2007 in 2019 je bilo, da smo uporabili 60 % vseh razpoložljivih evropskih sredstev. Kako smo jih uporabljali je spet druga zgodba. V Sloveniji je trenutno odprtih 5600 evropskih projektov, kar vam že samo po sebi pove, da so ta sredstva razdrobljena na sto in en možen način, da ni v njih nobene zgodbe, nobene strategije, nobenih nacionalnih prioritet in da se uporabljajo malo tu, malo tam, malo to krožišče, malo tista zelenica. In ta nacionalni načrt za okrevanje in odpornost bi moral presekati s tem stanjem, kar pomeni naslednje. Namesto, da je Vlada spet na kup nagrebla 800 strani projektov, več ali manj projektov, ki so približno ustrezali nekim kriterijem, ki jih Evropska unija postavlja in računa, da bo skozi te projekte         (Nadaljevanje): počrpala ta sredstva ponovno, spet bo voda iz kleti tekla povsod okrog po vrtu. Namesto tega bi morala začeti debato obratno. Morali bi se začeti pogovarjati o tem kaj so nacionalne prioritete, kje evropska sredstva potrebujemo in kaj so tiste dejavnosti v Sloveniji, ki jih želimo in moramo s temi sredstvi spodbujati. Pa te debate ni bilo, ker niti ni bilo javne razprave. Ni bilo javne razprave na Ekonomsko-socialnem svetu, šele po tem, ko je bil osnutek pripravljen, 15. oktobra, če se ne motim, se je tam ustanovila neka, češ, pogajalska skupina, ki pa je socialne parterje zgolj seznanila s tem kaj je vsebina tega načrta, ni pa se bila pripravljena o načrtu in o njegovi vsebini na kakršenkoli način pogovarjati. Ni bilo razprave s civilno družbo. Zdaj minister bo rekel, da so imeli nek zum z, ne vem, 300 ljudmi, če sem zadnjič prav razumel. Poglejte, to ni nobena razprava. Na zum priklopiti nekih par sto ljudi, pač spet pomeni, da ste vi malo predstavili ta svoj načrt, niste pa z druge strani se z nikomur resno pogovarjali. In ni bilo razprave niti v parlamentu. Ta dokument ima oziroma je imel do nedavnega oznako interno in v njem ni bila vršena javna razprava, ampak je Vlada poskušala tudi v parlamentu vprašanje kako se bo uporabilo 5 milijard evropskih sredstev razrešiti kar takole malo za zaprtimi vrati. In rezultat je tak kot je. V Evropsko komisijo sta bila poslana dva osnutka, oba sta bila močno kritizirana. Minister me bo spet obtožil, da lažem, ampak o tem so poročali praktično vsi slovenski mediji oktobra in februarja. Vsi poročevalci iz Bruslja so poročali, da sta bila oba osnutka močno kritizirana. Pa bo minister rekel, da mediji lažejo, ampak potem je vprašanje zakaj je sam tem medijem odgovarjal, da jim, se pravi, slovenski Vladi Evropska komisija postavila, citiram, neke nesmiselne formalistične zahteve. Se pravi, če so ti očitki popolnoma neresnični, zakaj se potem minister počuti dolžnega, da se opravičuje.   In druga nekonsistentnost, ki se je pojavila. SVRK je hkrati govoril, da Evropska komisija ni obravnavala nobenega načrta, v isti sapi je pa rekel, da se že več mesecev usklajuje z uradniki Evropske komisije glede teh načrtov. Se pravi, če potegnem črto, nisem jaz, še manj mediji in še manj Evropska komisija tisti, ki laže. Tukaj se predvsem nekdo poskuša zelo nespretno zviti iz kritike, ki je bila nanj naslovljena. Tako da, gospod minister, prosim, da o tem smislu tudi svoje izjave oziroma svoje kritike, ki jih name naslavljate, umaknete.   Zdaj pa, če grem počasi k vsebini. Kje so problemi? Tukaj bom precej plastičen. Republika Slovenija si je pod tretjo Janševo Vlado za naslednjih šest let zadala, da bo v orožje, v oboroževanje investirala 780 milijonov evrov. To številko sem podal zato, da si jo zapomnite, ker bom zdaj malo sešteval koliko bo šlo v druge stvari. Ko se je ta zakon o investiciji 780 milijonov evrov v orožje znašel v parlamentu, smo v Levici opozarjali, da se ta sredstva zažirajo v stvari, ki so bistveno bolj potrebne od orožja. V zdravstvo, v domove za starejše, v stanovanja, v gradnjo železnic in takrat smo dobili od Vlade odgovor, naj ne skrbimo, v proračunu sicer niso postavke velike, so enako malenkostne kot so bile prejšnja leta, za gradnjo stanovanj praktično postavke v proračunu ni. Ker je rekla Vlada, bomo ta sredstva že uspešno pridobili preko nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost iz Evropske unije. Zdaj so pa številke v tem načrtu naslednje. Vlada je zaprosila za 5 milijard, od tega bo investicij v zdravstvu pičlih 200 milijonov oziroma 4 % celote. Investicij v domove za starejše, prej smo slišali predstavnika koalicije kako se je hvalil koliko domov za starejše bodo zgradili, investicij v domov za starejše bo samo za 100 milijonov     ŠZ) – 11.30    oziroma 2 % zaprošenih sredstev. Investicij v stanovanja bo 185 milijonov, malo manj kot 2 % zaprošenih sredstev in investicij v železnice bo približno štirikrat manj kot investicij v ceste. In zdaj če mi to seštejemo, zdravstvo, domovi za starejše, stanovanja, železnice, v nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost, šele ko te štiri stvari damo na kup, pridemo do 780 milijonov, kar je enaka vsota kot tista, ki jo vlada namerava zapraviti iz državnega proračuna za orožje v naslednjih šestih letih. Se pravi za orožje bomo dali toliko v naslednjih šestih letih, kot bomo dali v naslednjih šestih letih skupaj za investicije v zdravstvo, domove za starejše, stanovanja in železnice po tem načrtu za okrevanje in odpornost. To je realnost tega načrta. In če se pomaknem naprej. Evropska komisija, spet citiram slovenske poročevalce iz Bruslja, je jasno rekla, da v tem načrtu ni zgodbe, ni prioritet. In glede na to, kar sem zdaj izpostavil, se lahko samo strinjamo.   Njena druga kritika pa je, da bi moral biti ta načrt namenjen pripravi na podnebno krizo in tudi tukaj, že če osnovne številke pogledamo vidimo, da vlada in njen načrt padeta na celi črti. Podnebna kriza ni hec. Več let, desetletij so strokovnjaki opozarjali, da države po celem svetu niso pripravljene na potencialni izbruh epidemije, potencialni virus. Vlade so to preslišale. Vse po vrsti. In na koncu, ko se je epidemija zgodila, smo videli kako drastične posledice je imela. Praktično že eno leto imamo v tej državi suspendirano javno življenje, že eno leto smo v stanju, kjer praktično polovica ustavno garantiranih pravic ne velja in že praktično eno leto smo v stanju, ko imamo gospodarstvo dobesedno na predihavanju. Delovna mesta in podjetja, kolikor ne propadajo, ne propadajo predvsem zaradi tega, ker država, ki se močno zadolžuje, pomaga vse skupaj nekako ohranjati pri življenju. Ampak ostal bo dolg, ki ga bomo še dolgo plačevali. In ostale bodo rane, ki jih bomo še dolgo čutili. Nenazadnje 3700 smrti, da ne govorimo o posledicah, ki jih bo to pustilo na otrocih, ki so letos praktično polovico šolskega leta zamudili. Pa če se vrnem k podnebni krizi. Podnebna kriza je v tem smislu zelo podobna krizi covida.   Strokovnjaki opozarjajo enoglasno, mislim da 99 % konsenz obstaja v svetovni znanstveni javnosti, da se je treba začeti ukvarjati z segrevanjem ozračja in s propadanjem ekosistemov, ker bo to huda težava v prihodnjih desetletjih in ker je to največje tveganje za ljudi, za okolje, nenazadnje za politični mir, stabilnost in blaginjo v naslednjem stoletju, ki je pred nami. In opozarjajo, da imamo do leta 2030 praktično čas, 2030 bo ta zmenek z zgodovino, ko bomo videli ali smo uspeli naša gospodarstva vsaj približno prilagoditi podnebni krizi. In zato je nujno, da naslednje desetletje izkoristimo, zato da investiramo v prilagajanje na podnebne spremembe in v zmanjševanje izpuhov toplogrednih plinov in nasploh zmanjševanje onesnaževanja. Imamo v vladnem predlogu spet od petih milijard v trajnostno mobilnost, pa morate vedeti, da je promet         največji onesnaževalec v Sloveniji, približno polovico toplogrednih plinov pride iz prometa. V trajnostno mobilnost bo namenjenih 174 milijonov evrov, se pravi, 2 % od teh 5 milijard. V krožno gospodarstvo bo namenjenih 88 milijonov evrov, se pravi, manj kot 1 % od teh 5 milijard. Tako resno se Vlada loteva soočenja s podnebno krizo. Če pogledamo številke, sploh pa če primerjamo, koliko bo šlo v ceste in koliko bo šlo v železnice ter javni prevoz, lahko rečemo, da Vlada de facto zanika obstoj podnebne krize in se dela, kot da je ni. In to ni zgodba samo šestih let, to je zgodba, konec koncev, moje in naslednjih generacij, ki nas bo tepla celo življenje. Tako kot smo se med covidom naenkrat soočili s stanjem, kjer je propadlo vse, kar je prej veljalo za normalno, take posledice bo imela tudi podnebna kriza, če bodo začeli zares propadati svetovni ekosistemi, če se bodo začele množične selitve po svetu zaradi tega, ker bodo nekateri deli sveta postali nevzdržni za življenje, če se bodo razplamteli boji za naravne vire, če nas bodo teple suše in bo propadal pridelek, če se bodo zgoščevale naravne nesreče – to je perspektiva, ki nas čaka v tem stoletju, če se ne bomo začeli pravočasno prilagajati. Ne, mi imamo pa tule za prgišče sredstev, ki se sploh soočajo s tem vprašanjem.   Te seje nismo sklicali v opoziciji zato, da bi nagajali, kot bodo zdaj odgovarjali na vladni strani. To sejo smo sklicali v opoziciji zato, da bi sploh opravili nek minimum javne razprave o tem, kakšen načrt je Vlada v Evropsko komisijo poslala in kaj bi lahko naredili s temi sredstvi. Kot so prej povedali kolegi iz drugih opozicijskih strank, smo v Koaliciji ustavnega loka december in dobršen del januarja posvetili temu, da smo ob svojem programu pripravili Alternativni nacionalni načrt za okrevanje in odpornost, ker to je program, ki je nekako koalicijska pogodba vseh nas za naslednjih šest let. To je program, ki določa, kako se bo Slovenija naslednjih šest let razvijala, kaj bomo s temi sredstvi počeli, kam bomo šli, kakšen bo razvoj, če sploh bo. In mi smo ubrali ravno obraten pristop kot Vlada. Najprej smo se vprašali, kaj so nacionalne prioritete, in jih razvrstili v štiri segmente, zdravje, solidarnost, okolje in razvoj, in potem znotraj tega definirali prednostne projekte. V podrobnosti se tu ne bom spuščal, ker so načrt predstavili že kolegi. Hočem reči, da ga vzemite resno, ker mislim, da je zastavljen bistveno bolje od vladnega, predvsem pa odraža družbene potrebe. Kombinirali smo evropska sredstva in domače vire in poskušali napraviti vzvod. Medtem ko Vlada okoljsko-podnebne krize ne jemlje resno, gre v našem programu za ta namen skupaj iz domačih in evropskih virov v naslednjih šestih letih 10 milijard. In to je znesek, o katerem bi se morali pogovarjati, če hočemo krizo in našo prihodnost vzeti zares.   Začel sem z besedo priložnost. Se pravi, ta Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost je priložnost, ki jo Slovenija ima, ampak če bo načrt ostal tak, kot ga je predlagala Vlada, bo ta priložnost zapravljena. Naslednjih šest let bomo gledali zgolj nadaljevanje trendov prejšnjih let, ko smo uporabljali evropska sredstva, kakšni so efekti, pa mislim, da številke govorijo same zase – 60 % tistega, kar bi lahko, smo le počrpali. Nacionalnih prioritet ali pa nekih nacionalnih projektov pa niti nismo uspeli vzpostaviti; vse je razdrobljeno med 5 tisoč 600 projektov. In tu smo zato, da         poslušamo pozvati Vlado naj vendarle preseka s tem stanjem in postavi načrt, plan, ki bo odgovarjal na bistveno družbene potrebe, ki jih v tem trenutku imamo.   Hvala.
Hvala lepa.  Jožef Horvat bo predstavil stališče Poslanske skupine Nova Slovenija – krščanski demokrati.
Hvala za besedo, spoštovani gospod predsednik Državnega zbora.   Spoštovani gospod minister, Zvone Černač, drugi predstavniki Vlade, drage kolegice in kolegi!  Poslanke in poslance Nove Slovenije – krščanski demokrati izjemno veseli, da je Evropska komisija s svojim mehanizmom za okrevanje in odpornost iz Slovenije pregnala še zadnjega evroskeptika. Vidimo, hvala bogu, je veliko zanimanje za evropsko politiko in ta mehanizem, ta Uredba o mehanizmu za okrevanje odpornosti je delo, rezultat evropske politike izjemno nas veseli. Naj samo tukaj omenim in ne bom šel v neke epske širine, da naša država ima strategijo razvoja Slovenija 2030, ki jo je Vlada sprejela 7. decembra 2017 tako, da zgodovina se ne začenja danes. Se pa tudi sprašujem koliko je bilo debate v parlamentu glede te strategije razvoja Slovenije, ki jo je Vlada sprejela decembra 2017. Gospe in gospodje vse se začne in končna v parlamentarni dvorani. Naša medsebojna razmerja in naše družbene sisteme urejamo z zakoni, ki se sprejemajo z večino poslanskih glasov. Spremembe torej potrebujejo večino poslancev eden sam je zgolj glas vpijajočega v puščavi. Goro lahko premakne le večina, ampak včasih pa kljub temu, da sem začel optimistično pa me izjemno skrbi, ker se v naših razpravah sliši in se odpirajo dileme ali nacionalizacija ali privatizacija. Očitno mi v tej dvorani te dileme še nismo razčistili in bojim se kot je bilo tudi že napovedano, da bo nekoč, kmalu, morda v naslednjem mandatu prišla neka Vlada, ki bo – pozor – kmetom, podjetnikom nacionalizirala tisto, kar so ustvarili s trdim delom, ker to imajo nekatere stranke ali pa vsaj ena v svojem političnem programu, ampak danes to ni tema. Nadaljujem o sodelovanju, ker brez sodelovanja ni večina brez večine ni sprememb brez sprememb pa ne bomo nikoli uresničili vseh naših možnosti in odpravili ovir, ki nam preprečujejo preboj. V DNK zapisu vsake slovenske politične stranke bi moral biti poudarjen gen za sodelovanje, saj brez njega nobena stranka ne more uresničiti tistega, za kar si prizadeva. Nova Slovenija je v sredini slovenskega politične prostora odprta za sodelovanje z vsemi. Razumemo, da v politiki ni zamere. Pristajamo pa izključno na parlamentarni dialog na visoki kulturni ravni. Blokade, neopravičene blokade, ki smo jim priča ne samo v Državnem zbor tudi v drugih državnih institucijah bi morale za vselej izginiti iz Slovenije. Mi bomo toliko bolj razvita država, blaginja za vsakega se bo povečala, ko bomo naredili takšen sistem, da bo lahko vsak izmed državljank in državljanov te države sprostil vse svoje intelektualne potenciale, podjetniške in druge kulturne, umetniške potenciale. Ko bomo sprostili Slovenijo, potem bomo razviti, potem bomo bogati v vseh dimenzijah te besede. Slovenija za preboj potrebuje nov nacionalni konsenz. Po dveh velikih nacionalni konsenzih osamosvojitvi in članstvu v Evroatlantskih integracijah sedaj potrebujemo tretji nacionalni konsenz.         V Novi Sloveniji vidimo priložnost za tretji nacionalni konsenz v vsesplošni digitalizaciji države in v zelenem preboju, in pripravljeni smo na partnerstvo za preboj, za digitalni preboj, za zeleni preboj.  Kako pa se je vse skupaj začelo, ko govorimo o mehanizmu za okrevanje in odpornost? Naj spomnim, kolegice in kolegi, na marec 2020 – marec 2020 -, ko smo prevzeli oblast, ki smo jo bili primorani prevzeti zaradi odgovornosti, ker je prejšnja Vlada enostavno odstopila. Takrat, marca 2020, je devet voditeljev držav članic Evropske unije – Belgije, Francije, Grčije, Irske, Italije, Luksemburga, Portugalske, Španije in Slovenije -, v skupnem pismu predsedniku Evropskega sveta, Charlesu Michelu, pozvalo k usklajenemu, enotnemu in solidarnemu delovanju. Govorim o korona obveznicah. Saj se še spomnite, kakšno leto je nazaj, korona obveznice, ki seveda se niso realizirale.  Ob tem so Evropsko komisijo pozvali – voditelji naštetih držav, namreč, med njimi tudi slovenski predsednik Vlade -, naj pripravi skupne smernice za zbiranje in izmenjavo zdravstvenih in epidemioloških informacij, ter strategijo za odzivanje na razvoj epidemije. Poudarili so, da je treba sprejeti tudi izjemne ukrepe, ki bodo kar najbolj zmanjšali negativne učinke epidemije na gospodarstvo. V duhu učinkovitosti in solidarnosti, podpisniki pisma pozivajo tudi k preučitvi možnosti uporabe drugih orodij, na primer, posebnega financiranja izdatkov, povezanih s korona virusom, v okviru proračuna Evropske unije in sicer vsaj za lansko in letošnje leto. Opozorili so, da se bo treba pripraviti tudi na čas po krizi in skupaj premisliti o čezmejnem delovanju gospodarstev, globalnih vrednostnih verig, strateških sektorjih, zdravstvenih sistemih, ter skupnih evropskih naložbah in projektih.  To pismo, gospe in gospodje, je znatno prispevalo k temu, da se je razvila razprava, ki je pripeljala do dogovora o načrtu okrevanja za Evropo. Govorimo o 672 in pol milijardah evrov posojil in nepovratnih sredstev za gospodarsko obnovo, v smeri zelenega in digitalnega prehoda. Torej, korona obveznice niso uspele, v tej skupini devetih držav, kjer je bila tudi Slovenija, je bila tudi Francija, vsi razumete, kaj želim poudariti in potem, ker je Nemčija nasprotovala korona obveznicam, so se začela pogajanja in privedla, na nek način, do današnje razprave.  Naj tukaj spomnim tudi na izjemno ugoden dogovor o večletnem finančnem okviru. Slovenija je bila izjemno uspešna v pogajanjih o večletnem finančnem okviru, za obdobje 2021- 2027 in svežnjev za okrevanje in dosegla vse, vse svoje pogajalske cilje. Tudi v obdobju 2021-2027, bo ostala neto prejemnica sredstev proračuna Evropske unije. In poleg sredstev iz večletnega finančnega okvira, bo prejela obsežna dodatna sredstva, tudi v okviru novega instrumenta za okrevanje, kar sem že omenil.  Zadovoljni smo, da je decembra, 10. in 11. na evropskem vrhu bil dosežen kompromis in so bila dejansko pogajanja za večletni finančni okvir in za mehanizem za okrevanje, odpornost, tudi zaključena. Na podlagi tega je, na podlagi dogovora na samem vrhu, je Evropska komisija seveda dobila nalogo in je 28. maja – 28. maja lansko leto -, pripravila predlog uredbe Evropskega parlamenta in sveta, o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost. Še enkrat, 28. maj 2020.        Do vsakega predloga uredbe, ki jo pripravi Evropska komisija, se opredelijo tudi nacionalni parlamenti. Tako tudi naš. Odbor za zadeve Evropske unije je sprejel stališče do uredbe Evropskega parlamenta in sveta o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost na svoji 82. redni seji, ki jo je vodil kolega Marko Pogačnik, to pa je bilo 7. julija lansko leto. Koliko pa je bilo razprave, gospe in gospodje, na tej seji Odbora za zadeve EU? Lahko parlamentarci vsi rečemo, mea culpa oziroma se posipljemo s pepelom. Edino kolega Nik Prebil se je oglasil k razpravi, ker je že sam na začetku povedal, da bo zelo kratek in se te obljube tudi držal. Se pravi, mislim, da je vsega skupaj bilo s predstavitvijo s strani vlade, da je vse skupaj trajalo morda 10 minut. Tako pomembna uredba in tako pomembno stališče, seveda, pozitivno je bilo sprejeto. Ampak to je zgolj stališče do predloga uredbe, ki pa jo mora sprejeti Evropski parlament. Evropski parlament pa je 10. februarja letos sprejel zakonodajno resolucijo Evropskega parlamenta o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in sveta o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost z veljavnostjo 19. februar, se pravi pred 14 dnevi. Torej, ta uredba je začela veljati pred 14. dnevi. Jaz vem, da je to za marsikoga nezanimivo. Želel pa sem to posebej jasno izpostaviti, ker je zelo težko sprejemati neresnice ali bolje laži, tudi s strani kakšne evropske poslanke, da so slovenski dosjeji, slovenski dokumenti že bili na komisiji dvakrat zavrnjeni. Mislim, to je res neverjetno in lahko tukaj rečem, da eni pa res hodijo v Bruselj samo po plačo. To seveda sem si kar podrobno prebral, to zakonodajno resolucijo in seveda tudi samo uredbo.   Gospe in gospodje! Kakšne so usmeritve Evropske komisije za načrt za okrevanje in odpornost? Dolgoročne reforme in naložbe, zlasti v zelene in digitalne tehnologije, trajni učinki na produktivnost in odpornost gospodarstva, odpornost zdravstvenega sistema in sistema dolgotrajne oskrbe, blažiti socialno ekonomske posledice epidemije Covid-19, podpirati strateška vlaganja za zeleni in digitalni prehod. Jaz mislim, da tukaj lahko vseh nas 90 te usmeritve podpiše. Je pa vprašanje, če se vsi zavedamo kaj bi podpisali. Po domače rečeno in po mojem razumevanju ne bo denarja iz načrta za okrevanje in odpornost iz tega sklada, če ne bomo izvedli reform. Koliko pa je ta parlament, za katerega sem povedal, da se tukaj v tej dvorani vse začne in konča, koliko pa je naklonjen reformam. Kdaj smo mi sprejeli zadnjo zelo pomembno reformo? Eno takšno majhno pokojninsko smo sprejeli leta 2012 decembra, ki je med drugim naložila, da moramo dve leti po uveljavitvi zakona sprejeti, vzpostaviti nacionalni demografski sklad, ki pa mu danes nekateri iz leve opozicije nastavljajo blokade, ker ne želijo, da se spoštujejo zakoni.  Bilo je veliko očitkov, na katere je sicer že minister odgovoril, da pač vlada v neki zaprtih sobanah ali kje pač že proizvaja ta dokument, ki ga bo poslala Evropski komisiji. Jaz mislim, da je bilo kljub vsemu tudi dovolj medijskega poročanja o, recimo, posvetu z župani in direktorji regionalnih razvojnih agencij – 20. avgust lansko leto. Posvetov z župani in ostalimi deležniki, torej še enkrat, 18. september lansko leto, posvet z vsemi         sveti in razvojnimi sveti dvanajstih razvojnih regij novembra lansko leto, seja Ekonomsko-socialnega sveta novembra lansko leto, spletni strokovni posvet z naslovom Kje bodo sredstva v 2021 do 2027, spet november 2020, kjer sta sodelovala SVRK in MGRT in je dogodek spremljalo preko 1300 udeležencev, večina gospodarstvenikov, kar pomeni, da je najbrž bil nek interes, če je 1300 ljudi bilo na tem dogodku. Potem ločeni sestanki s socialnimi partnerji po posameznih področjih od 23. do 27. novembra 2020, sestanki z nevladnimi organizacijami, tudi novembra, in tako dalje in tako dalje.   Jaz sem prepričan in zaupam tako vladi in ministru Černaču, ki te zadeve koordinira. To je gotovo v teh zadnjih letih eden največjih, najzahtevnejših projektov. In verjamem, da vsi imamo samo eno željo, da bi ta denar, ki je res za okrevanje in odpornost, res prinesel slovenskemu gospodarstvu, prav vsem državljankam in državljanom okrevanje. Vsi smo na nek način paralizirani, še posebej slovensko gospodarstvo, zaradi COVID-19. In da naredimo naše okolje, gospodarsko in družbeno, takšno, ki bo odporno na morebitne ponovne tragedije kot je pandemija novega koronavirusa. Verjamem, da bo dokument postal optimalen, in verjamem tudi, da bo vlada uspešna pri teh iterativnih korakih v usklajevanju in da bo dejansko v naslednjih letih prinesel močno okrevanje slovenskega gospodarstva. Ker tukaj gre pravzaprav za naš evropski Marshallov plan za okrevanje, kot smo ga poznali oziroma so ga poznali po 2. sv. vojni.   Kar se tiče Nove Slovenije, mi budno spremljamo in tudi prispevamo s svojimi idejami k temu načrtu. Za nas je ključen digitalni in zeleni preboj, in to res v takšnem smislu, da bodo rezultati koristni, kot rečeno, za vsakega posameznika in za vse poslovne subjekte v naši državi.  Hvala lepa.
Hvala lepa.   Besedo ima mag. Andrej Rajh, ki bo predstavil stališče Poslanke skupine Stranke Alenke Bratušek.
Spoštovani predsednik Državnega zbora, minister, kolegice poslanke in poslanci.  Dokazano je, da so posledice novega koronavirusa smrtonosne. To so konec februarja potrdili tudi znanstveniki iz univerze v Barceloni, ki so preučili več kot milijon smrtnih primerov zaradi covida-19 v 81-ih državah sveta. Ugotovili so, da je svet zaradi covida izgubil 20,5 milijona let življenj. Ponavljam, 20,5 milijona let.   Tako ne preseneča, da so tudi Evropska komisija, Evropski parlament in voditelji Evropske unije spoznali, da je le povezana in opolnomočena unija lahko kos sodobnim izzivom. Dogovorili so se o načrtu za gospodarsko okrevanje, ki bo ublažil gospodarsko, socialno in družbeno škodo in postavil temelje za bolj zeleno, digitalno in odporno Evropo. Sveženj za spoprijem Evropske unije s pandemijo vključuje večletni finančni okvir za obdobje 2021-2027 in instrument za okrevanje Next Generation EU.   Slovenija bo iz mehhanizma za okrevanje in odpornost lahko koristila 5,2 milijarde evrov. S temi sredstvi bomo lahko financirali ukrepe, izvedene od februarja lani do avgusta 2026; to je tudi retroaktivno. Podlaga za koriščenje teh sredstev je Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost, katerega vsebino obravnavamo danes.     ŠZ) – 12.00    Vlada je predlog načrta potrdila 23. decembra lani, države članice pa morajo Bruslju, do 30. aprila letos predložiti končne nacionalne načrte, v katerih bodo njihove reforme in naložbe do leta 2026. Nastajanje slovenskega načrta spremljajo okoliščine, ki niso obetavne. Osnutek načrta je namreč za razliko od ostalih evropskih držav nastajal za zaprtimi vrati, javnost je v snovanje bila nekako izključena. Organizirani so bili sicer posveti z razvojnimi sveti regij, razvojnimi agencijami in lokalnimi skupnostmi, drugi deležniki pa so bili zgolj seznanjeni. Evropska komisija je tako neuradno slovenski predlog že dvakrat okrcala. Oktobra lani so Bruslju povedali, da je načrt presplošen in površno pripravljen, februarja pa so ocenili, da je načrt premalo usmerjen v zeleno in digitalno prihodnost. Predlog načrta enostavno ni dovolj ambiciozen. Manjkajo mu navedeni cilji, daljnosežna razvojna strategija in merljivi ukrepi.   Če sem bolj konkreten, osnutek načrta za okrevanje ne dosega niti polovice kvote predpisanih podnebnih ciljev, poglavje o digitalizaciji pa je premalo določno. Smernice Evropske komisije so zelo jasne. Članice naj zagotovijo vsaj 37 % ukrepov za uresničevaje podnebnih ciljev in 20 % ukrepov za dosego ciljev na področju digitalizacije. Bistveno je torej, da evropska sredstva ne namenimo le za blaženje posledic epidemije, ampak za vlaganje v razvojno prebojna področja. To bo na evropskem parketu delalo razlike med državami, vprašanje pa je ali bomo v koraku z njimi ali ostali zadaj. V tem trenutku je žalostno, da vlada namesto železnicam in razogljičenju daje prednost betonu in ogljiku. Beton je očitno suho zlato, železnicam pa dajemo fičnike. Ob tem so razvojne usmeritve in kriterije Evropske unije zelo jasni in so kasneje bili vključeni v uredbo, ki je bila sprejeta v Evropskem parlamentu 10. februarja. Naj spomnimo, da je že več kot 10 let, da so za evropske razvojne razpise znani kriteriji, kot izvrstnost, vpliv in kvaliteta in učinkovitost implementacije in to se vse v procesih ocenjevanja upošteva in vključuje, medtem ko je v predlogu, ki je bil poslan v Bruselj, nekako to izostalo. Toda pri načrtu za okrevanje gre za razvojno preobrazbo Slovenije in zato je zelo pomembno, kam bomo ta sredstva namenili. Gre torej za ključno razvojno strategijo države in ne vlade.   Kot pravi ekonomist doktor Wanster, eden od avtorjev odmevne študije o načrtu za okrevanje, podjetniki iz Slovenije globalno ocenjujejo, da bo v naslednjih petih letih ključen prehod v četrto industrijsko revolucijo. Po oceni doktor Wansterja se bo v svetu na novo odločalo o tem, kdo bo proizvajal kaj in kakšen bo njegov standard. Mi smo ta vlak, zaradi počasne dinamike reform in prenizkih vlaganj že začeli zamujati, usodno pa bo, če nam bo vlak ušel. Res pa je, da razvojne strategije niso vidne čez noč ali prihodnje leto na volitvah, temveč presegajo mandat te vlade. namesto kupovanja predvolilnih bombončkov z izgradnjo cest ali krožišč, je treba tlakovati pot k razogljičenju, digitalizaciji, ustvarjanju novih delovnih mest, torej se odpreti navzven, modernizirati in razogljičiti gospodarstvo, okrepiti javno zdravstvo in zadržati beg možganov. Spoštovani, pri okrevanju bodo najuspešnejše tiste države, ki bodo dinamične in razvojno prebojne. Slovenija to možnost ima in bilo bi prav, da v snovanje načrta končno vključimo vso strokovno javnost in civilno družbo. Še posebej zdaj, ko je vlada z osnutka dokumentov umaknila oznako interno in je dokument na vpogled ljudem. Vsi skupaj smo odgovorni, da bo Slovenija ujela korak z vodilnimi in še naprej ustvarjala blaginjo za vse. In kot pravi znani citat, razvita država ni to, da imajo revnejši avtomobile, temveč je prostor, kjer premožnejši uporabljajo javni prevoz. Naj Sloveniji razvojni zalet za izbor projektov ne predstavlja navijaštvo z nogometnih tekem,        kajti na njih si marsikdo privošči duška, po tekmi pa ostne vse enako. Hvala lepa.
Hvala lepa.   S tem smo zaključili s predstavitvijo stališč poslanskih skupin in sledi splošna razprava poslank in poslancev o predlogu priporočila. Besedo je naprej zaprosil… Predlagatelj najprej? Najprej gospod minister. Izvolite, gospod Černač.
Hvala lepa še enkrat. Najprej naj se zahvalim za vse kar je bilo s strani različnih predstavnikov poslanskih skupin povedano. Tudi danes lahko ponovim tisto kar sem ponovil na odboru, če pogledamo neko splošno veliko sliko se praktično vse poslanske skupine z izjemo Poslanske skupine Levica nekako glede smeri po kateri naj Slovenija pluje v prihodnjih 9-ih oziroma 10-ih letih strinjamo. Tam, kjer se razlikujemo, je pa pristop ambicije o tem kaj lahko v tem odboju naredimo in kaj so naše prioritete v tem desetletnem obdobju, ali ta sredstva, ki jih imamo v okviru načrta za okrevanje v kombinaciji za vsemi ostalimi sredstvi zadostujejo za to, da naredimo ta razvojni premik ali ne. In če zadostujejo in glede tega razumem, da se strinjamo, je bistveno ali smo pripravljeni zato, da ta razvojni premik naredimo, podpreti reforme, ki so za to potrebne. In tukaj je pa tisti ključ, kjer kot vidim glede na to kaj se dogaja v zadnjih dneh v Državnem zboru, se pa predstavniki strank, ki ste sklicale to sejo in predstavniki koalicije in še nekaterih drugih strank razlikujemo. In tukaj mislim da je to bistvo, ki je zelo pomembno, če ga ne bomo uspeli na ustrezen način v nekem dialogu razrešiti ali bomo pri teh naših prizadevanjih v naslednjih letih uspešni ali ne. Glede tega tako imenovanega alternativnega načrta, ki to ni, glejte, jaz razumem, da je težko se prebiti skozi skoraj 1000 strani gradiva, ampak bistvene zadeve so povzete na nekaj straneh in dovolj bi bilo pogledati teh nekaj strani. Zdaj, če vi menite, da je teh 20 strani tako imenovanega alternativnega načrta, gradivo vse skupaj z obrazložitvami obsega 30 strani, to kar Slovenija potrebuje v naslednjih 10-ih letih, ponovim, predlagajte proceduralni sklep, da se o tem glasuje in se to pošlje v Bruselj. Jaz nimam s tem nobenih težav, težave bodo imeli ljudje, država, to sem povedal že na odboru. Jaz predlagam, da dejansko se v tej nadaljnji razpravi osredotočimo in tiste bistvene vsebinske poudarke, ki nas čakajo v prihodnjih 10-ih letih. Še enkrat bi rad poudaril, da vsi dobri in konkretni predlogi tako tisti, ki so bili posredovani doslej kot tisti, ki bodo posredovani v tem procesu do zaključkov oblikovanja končnega načrta, ki bodo šli v prid ljudem in ki bodo zasledovali cilje, za katere si prizadeva tako Slovenija kot Evropska unija bodo upoštevani, ne glede na to od koga prihajajo in tistih predlogov, ki ne bo mogoče umestiti v ta načrt glede na to, da je finančno omejen, jih že doslej, in jih bomo tudi v prihodnje, umeščamo in jih bomo umestili v ostale mehanizme financiranja, tako en del tega smo umestili v react (?), en del tega smo uspeli umestiti tudi v obstoječo finančno perspektivo in bistveni del tega kar ni mogoče umestiti v načrt za okrevanje umeščamo v finančno perspektivo 21-27, kjer bo, kot sem povedal, samo iz evropskih nepovratnih fondov na voljo dvakrat toliko nepovratnih sredstev kot v okviru RRF(?), se pravi 3 milijarde 200. Če dodamo temu še nacionalni prispevek govorimo o približno 4 milijardah 200 milijonov evrov sredstev v naslednjih devetih letih. Tako, da ta vidik je po moje potrebno gledati kot celoto in se ne fokusirati smo na ta del, ki v celotni strukturi resnici na ljubo, če odštejemo posojila, predstavlja v bistvu manjšinski delež bodočih nepovratnih sredstev. Zdaj, potrebno je demantirati nekaj stvari, ki so bile izrečene zaradi tega, ker so sicer bile že 100-krt demantirane, ampak očitno je potrebno stalno in stalno ponavljati in glede komunikacije in glede tega kako je dialog potekel in glede tega, da ni bilo 1300 udeležencev na Brdu, ampak je to srečanje zaradi razmer potekalo virtualno, preko tega, da v smislu zadostitve formalnih pogojev komunikacija z deležniki vizavi Evropski komisiji je bila dovolj razpravljana na odboru za spremljanje, ki se je odvila oktobra lani, dovolj, popolnoma dovolj, nič drugega ne bi bilo potrebno, vendar smo sami želeli, da je ta zadeva čim bolj         (Nadaljevanje): skomunicirana predvsem zaradi tega, ker je bil velik interes iz različnih lokalnih okolij predvsem v tem ali bodo ta sredstva iz načrta za okrevanje namenjena tudi posameznim lokalnim projektom. Seveda bo del sredstev tudi tem projektom namenjen na podlagi razpisov na posameznih področjih, predvsem na področju recimo obnove kanalizacijskih sistemov, čistilnih naprav, obnove javnih stavb tudi na območju lokalnih skupnosti, itn., energetske obnove govorim, itd., itd. Ker je to normalno, saj živimo v isti državi in vsi projekti, ki gredo v smeri, če želite, kar je zdaj nekako vodilna nota na nivoju Evropske unije green in smart, vse kar gre v smislu zelenega in pametnega je nekako prioriteta in je potrebno to tudi izvesti. Pri čemer sem povedal, da se mogoče mi razlikujemo o tem kako te posamezne usmeritve razumemo. Mi jih razumemo iz nekega praktičnega vidika na ta način, da dejansko naredimo ukrepe, ki bodo te zelene in ostale cilje tudi dosegli.   Bilo je rečeno s strani predstavnika predlagateljev, poslanca Trčka, da je čas, da zakopljemo sekire. Drži. Ampak saj, kod jih je odkopaval. Kdo odkopava zdaj sekiro pri eni izmed bistvenih reform, ki bo pogoj tudi za črpanje sredstev, to je demografski sklad. To je pač ena izmed reform, ki bo del tega načrta v kolikor ne bo to sprejeto v parlamentu, teh sredstev ne bo. Ne bo. Ker pač eden izmed ciljev ne bo dosežen. Se pravi, že na prvi točki, dajte zakopati to sekiro, dajta zakopati, ne blokirati zadeve, ki je dobra, ki gre v interesu ljudi, ki gre predvsem v interesu tistih, ki so desetletja ustvarili to naše premoženje in zdaj po mojem je pošteno, da to premoženje opravljamo na ta način, da bo upravljanje tega premoženja eden izmed stebrov za zagotavljanje, eden izmed stebrov, ne enoten, eden izmed stebrov za dolgoročno zagotavljanje stabilnosti pokojninske blagajne. In če se že na tej točki ne uspemo dogovoriti, kako se bomo potem pri vseh ostalih potrebnih reformah za katere vsi skupaj ugotavljamo, da bi že morale biti narejene, pa niso bile. Recimo ena izmed bistvenih je seveda reforma na področju izobraževanja povezana s področjem trga dela, ker sem jaz zadnjič na odboru povedal, da je nemogoče glede na spremenjene razmere, glede na to, da se ta svet razvija, da nekateri poklici izumirajo, je potrebno narediti spremembo tudi na tem področju in začeti izobraževati ljudi, ki bodo na koncu tudi delo dobili, ne pa že v naprej usmerjati mlade v poklice, ki nimajo več prihodnosti in s tem se moramo čim prej soočiti. Poglejte, če se ne bomo soočili, teh sprememb ne bomo dosegli. In zdaj, mene res zanima ali predlagatelji boste podprli te spremembe, ko bo do njih prišlo ali ne, ker so nujne. Ko govorimo o tem, da morajo imeti mladi možnost izbire, in da se sami odločajo kaj bodo študirali. Drži. Jaz se s tem absolutno strinjam. Ampak poglejte, zdaj mi pa povejte primer, na desetine mladih je vsako leto zavrnjenih in recimo ne morejo študirati medicine, ker ni dovolj vpisnih mest, na desetine mladih. Na drugi strani je pa primanjkljaj tega kadra. Nekaj podobnega je na področju srednjega izobraževanja v istih poklicih. Nekaj podobnega je na področju računalništva, informatike. Na desetine mladih ker je omejen opis, ne morejo študirati. A njim pa nismo preprečili možnost izbire, pa še delo bi lahko na koncu dobili brez težav in ne obremenjujejo zavoda za zaposlovanje in ne obremenjujejo vseh ostalih skladov v takih primerih, ker je potrebno tiste kadrovske profile, ki niso ustrezni in ki jih trg dela pač ne absorbira, preusposobiti. Preusposobiti. In zato je potrebno nameniti sredstva, žal tudi iz evropskih skladov in podatki govorijo, da teh sredstev ni tako malo. Ne na desetine milijonov v celi perspektivi, na stotine milijonov v celi perspektivi gre teh sredstev, na stotine milijonov, ki jih namenjamo za to, da napačno usmeritev na štartni točki v izobraževalnem sistemu skušamo potem sanirati s tem, da te ljudi preusposobimo. Tako da, temelj tega kar želimo v naslednjih devetih oziroma desetih letih narediti, so te spremembe, ki so nujne in brez njih žal tega preboja ne bo.   Poslanec Trček je rekel, da bi morali tisto kar je bilo treba zabetonirati, zabetonirati že petnajst do dvajset let nazaj, pa nismo. Poglejte, ne vem. SD je bila bistveno več let na oblasti kot SDS in kot vse ostale stranke trenutne koalicije,        bistveno več let. Zakaj niste zbetonirali? Pa jaz tudi ne pristanem na to, da je tu konflikt med znanjem, inovativnostjo, visokimi tehnologijami, sistemom 5G, 4.0, 5.0 in tako naprej, in tako imenovanim, v grobem rečeno, betonom. Tega konflikta ni. Jaz ne vem, ali tega res ne razumemo. Če želimo, recimo, narediti neko reformo na določenem področju - recimo, vzemimo primer dolgotrajne oskrbe in sistema tega varstva starejših -, potem glede na trenutno podhranjenost kapacitet nujno potrebujemo tudi nove kapacitete, po vaše beton. Zame to ni beton. Zame so to domovi, to je hiša, to je dom, kjer ti ljudje živijo. To ni beton, to je nekaj drugega. In jaz res ne vem, od leta 2013 do leta 2018 je bila ministrica iz SD za to področje, Anja Kopač Mrak, od 2013 do 2018, pet let. Niti eno mesto za domsko oskrbo ni bilo v teh petih letih preko koncesije razpisano, niti eno. Niti ena nova postelja ni bila zgrajena iz javnih sredstev v tem obdobju - nekaj se je vzdrževalo, nekaj se je krpalo in tako naprej -, niti ena. In potem istočasno vi pravite, da gre za problem, če se bo vlagalo v beton. In govorite o tem, da imamo problem, da smo imeli v tej pandemiji problem predvsem zaradi tega, ker te kapacitete niso bile ustrezne. Drži, še danes ga imamo, še danes, ker tega ni mogoče urediti v enem letu ali pa čez noč. V treh letih pa da, do konca leta 2023, bodite prepričani, bo v tej Sloveniji najmanj 2 tisoč novih mest v domski oskrbi, najmanj 2 tisoč novih mest, preko koncesij in preko javne mreže. Če bi jih imeli včeraj, sem trdno prepričan, da bi 80 % problemov, ki smo jih imeli z okužbami in vsem, kar je temu sledilo v domovih za starejše, odpadlo. Ampak ker tega ni bilo, ker vemo, kakšni so posamezni domovi, zgrajeni pred 40 in več leti, bolj hiralnice kot domovi, seveda tega ni bilo mogoče narediti. In zdaj je zadnji čas, da se to naredi. In zaradi tega res ne razumem navedbe v tem predlogu, kjer pravite, da ko govorimo o pobudi React, kjer je na voljo do konca leta 2023 330 milijonov evrov sredstev, od tega jih ca tretjino namenjamo krepitvi tega socialnovarstvenega sistema, predvsem domskega sistema na različnih nivojih, da se mi problema lotevamo parcialno. Nič se ga ne lotevamo parcialno. To ne more biti del tega načrta – hvala bogu, da ni -, ker je uredba, ki določa porabo tega denarja, bila sprejeta konec decembra. In ker smo vedeli, da še dolgo ne bo operativna – in je postala operativna danes ali včeraj, v tem smislu, da lahko sploh formalno spremembo vložimo v proceduro potrjevanja -, je Vlada 23. sprejela sklep, da lahko odločitve o podpori projektom iz te pobude izdajamo že prej. In jih izdajamo. Prejšnji teden sem povedal, da smo izdali prvo odločitev za preselitev pljučnega oddelka v Mariboru, ki bo sprostila prostore, v katerih bo nastala v roku dveh let negovalna bolnišnica. Včeraj sem podpisal podporo za 4 milijone in pol za prenovo prostorov v UKC Ljubljana, kjer bo iz 33 mest nastalo dodatnih 87 mest za potrebe negovalne bolnišnice, se pravi, 120 mest. Do konca marca bo sprejeta odločitev o podpori celoviti prenovi matične stavbe UKC v višini 50 milijonov evrov. Vse to so investicije, ki gredo iz Reacta. In to, da lahko te stvari zdaj pospešeno izvajamo, nam omogoča sklep Vlade z dne 23. 12., ki govori o tem, da lahko izdajamo pogojne odločitve pred formalno potrditvijo. In s tem smo vsaj za pol leta pohitrili pripravo in izvedbo investicij, ker pri večjih, recimo, pri UKC, bo ta celovita prenova trajala dve leti in pol, zaključena pa mora biti do 31. 12. 2023.   Za kapacitete v domovih za starejše je trenutno podeljenih tisoč 285 koncesij, tisoč 285 mest, še tisoč 100 jih bo razpisanih. Iz javne mreže bo preko Reacta in načrta za okrevanje in odpornost zagotovljenih plus 30 milijonov sredstev državnega proračuna za leto 2020 in 2021, zagotovljenih tisoč 500 do 2 tisoč mest. Se pravi, v naslednjih treh do štirih letih 3 tisoč 900 do 4 tisoč 400 novih mest v domovih za starejše. Če bi ta primanjkljaj, ki je nastajal zadnjih deset, dvanajst let, predvsem pa v zadnjih        10 let, 12 predvsem pa v zadnjih 7, 6 letih imeli v tem trenutku vsaj na pol zmanjšan pa bi posledice te pandemije vsaj na tej populaciji bile bistveno manjše, ampak ne moremo govoriti, da vlagamo v beton, lepo vas prosim. Vi govorite, če vlagamo sem vlagamo v beton, če vlagamo v UKC vlagamo v beton ali kaj? Če vlagamo v obnove bolnišnic po celi državi vlagamo v beton? Ne, vlagamo v energetske prenove vseh teh objektov, ker so starejši in s tem zasledujemo tudi te cilje, h katerim sledi Evropska unija in enako velja tudi za vse ostale investicije, ki se izvajajo na drugih področjih. Tudi ta dilema glede cest in železnic je umetno ustvarjena dilema. Mimogrede ne drži tisto, kar govorite štiri preveč za ceste kot za železnice sedaj pa tukaj je res treba gledati celoto in če pogledamo vse vire, iz katerih bo financirana modernizacija železniške infrastrukture v naslednjih devetih letih, ko govorimo pri investicijah v železniško infrastrukturo o številki, ki presega 2 milijard in pol evrov pa tudi iz nepovratnih sredstev je številka za železnice višja kot za cestno infrastrukturo mislim, da je okoli 170 milijonov za cestno okoli 160, ampak to ni bistveno. Ali mislite, da Korošci ne potrebujejo normalne cestne povezave ali ne potrebujejo tretje razvojne osi, ki jo že leta in leta odlagamo na tak in na drugačen način se je odlagalo, sedaj se je že začela končno. Ali menite, da ta obstoječa povezava manj ali bolj prispeva k okolijskim ciljem ali je sedaj več izpuhov in vsega ostalega pri tej povezavi ali bo, potem več izpuhov in vsega ostalega? Se pravi tudi ta povezava, čeprav je cestna normalno prispeva tako k okolijskim ciljem kot k vsem ostalim ciljem, ker omogoča boljšo povezljivost, boljšo mobilnost, omogoča razvoj v tisti regiji, ki je sedaj tudi, zaradi neustreznih povezav preprečeno je pa res, da v smislu doseganja zelenega in digitalnega po tabelcah, ki so priloga uredbe taka cesta ne prispeva nič, nič procentov, ampak to ne pomeni, da jo ni potrebno narediti zelo jo je potrebno narediti. Tako kot sem vam prej povedal uvodoma za vsakega bi rekel, ki normalno razmišlja je prispevek zelenemu, če se nekje naredi čistilna pa kanalizacija, da se sistemi, ki sedaj tečejo umazani v posamezne vode uredijo je 100 % k zelenemu po teh tabelcah samo 40 pa to, da poslušamo z načrtom za okrevanje kombinirati manjše sisteme, ker je Slovenija specifična pri poseljenosti in je redko poseljena in je nemogoče delati velikih sistemov na posameznih območjih Evropska komisija pa pravi pod 2 tisoč pri kanalizaciji pa pod 10 tisoč pri vodovodu ni mogoče koristi evropskega denarja. Zakaj, zakaj ne? Če zasledujemo cilje, ki govorijo o tem, da moramo ohraniti okolje in še nekaj, kar je zelo pomembno, kar se Slovenije tiče ne samo to, da imamo enega izmed največjih deležev Natura in ostalih zavarovalnih območij. Imamo tudi izjemno veliko vodnih virov in vodovarstvenih območij in te je potrebno varovati in če jih želimo varovati jih lahko varujemo samo tako, da vse tisto, kar je umazano pač prečistimo, zberemo na eden ustrezen način in to speljemo preko teh sistemov, potem naprej in eden izmed problemov je seveda tudi nedoseganje tega odstotka, kar spet pomeni, da bo potrebno te investicije in te zelo potrebne načrte kombinirati z ostalimi mehanizmi in to bomo tudi naredili.   Glede tega poudarka na tem, da je potrebno pri temu načrtovanju za naslednje obdobje do 2030 kombinirati različne finančne vire tega se zelo zavedamo in to tudi počnemo in to bomo tudi počeli v prihodnje, vendar naj še enkrat povem. Formalna pravila so pač taka kot so tako kot je bilo povedano po tistem, ko je bil iz pogajan 21. julija ta ugoden finančen okvir tako na nivoju EU kot Slovenije je bilo povedno, da imamo v tem obdobju do leta 2030 na voljo približno 12 milijard evrov, kar pomeni, če posplošimo približno milijardo na leto v naslednjem obdobju. Do slej smo črpali povprečno med 400 in 500 milijoni letno. Zelo redka so bila leta, da je uspela Slovenija počrpati 700 do 800 milijonov se pravi čaka nas zahtevna naloga in tega se zelo zavedamo, zaradi tega tudi spremembe v organizacijski strukturi in vse ostalo, da bomo te stvari pametno predvsem pa kakovostno izpeljali. Ko govorimo o teh 12 milijard, ko je bilo to pač predvideno smo imeli iz obstoječe perspektive še približno milijardo 800 sedaj je približno 400 milijonov manj se pravi iz obstoječe perspektive         imamo na voljo, do konec leta 2023, še milijardo 400 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Vsa so večinoma že zavezana, vsa. Malenkostne spremembe se bodo še dogajale, ampak to je denar, ki je že definiran in opredeljen. Dodatna sredstva v tej perspektivi so ta vzpodbuda React, ki sem jo prej omenjal, 330 milijonov in tudi glede tega smo spremembo operativnega na odboru za spremljanje oktobra potrdili, zdaj je v fazi potrjevanja, kljub temu se izvaja, gre pa za to, da smo ta sredstva razporedili na področja, kjer so bili posamezni sektorji oziroma sistemi najbolj prizadeti, se pravi, na področje zdravje približno 140 milijonov evrov, na področje socialnega varstva in domske oskrbe in vsega ostalega okrog 90 milijonov evrov in ostalo tretjino na področje gospodarstva in izobraževanja. Se pravi, predvsem v tem smislu gospodarstvo, podpora podjetjem, da bodo po zaključku te krize na čim hitrejši način lahko začela normalno poslovat.  Potem imamo področje kmetijske politike, ki se programira po njihovih pravilih, milijarda 600 in področje večletnega finančnega okvira 2021-2027, 3 milijarde 200, ki ga programiramo spet po pravilih, ki bodo sprejeta, računamo, da v Evropskem parlamentu maja meseca letos. In ostanek je milijarda 600, Načrt za okrevanje, nepovratnih pa možnost 3 milijarde 200 posojil. In pri posojilih, je potrebno bit gospodaren, racionalen in seveda po mehanizmu, po načelu dobrega gospodarja posegat takrat, ko bo ta mehanizem ugodnejši, kot ga ima Slovenija trenutno preko dostopa na mednarodnih finančnih trgih, kjer se zaradi situacije, ker je bila uspešna na gospodarskem področju, pri spopadu s krizo, trenutno zadolžuje z negativno obrestno mero, kar pomeni, vprašanje, koliko bo ta mehanizem sploh na koncu izkoriščen. Ampak, glejte, tudi če ne bo, bo pa izkoriščen drugi mehanizem za iste namene. SE pravi, pomembna je vsebina, ne pa toliko mehanizem, iz katerega izhajamo.  Zaradi tega je prav, da vemo, kajne, da govorimo o tem delu. Še enkrat povem, pri tem delu, bolj kot ta sredstva, ki so na voljo, je pomemben ta osnovni del, se pravi spremembe reforme. Če se dogovorimo, vsi skupaj, da pri teh spremembah ne bo nasprotovanja, da bomo razumeli, da moramo ta premik naredit, potem verjamem, da bomo v nadaljevanju tudi uspeli.  Poslanec Mesec, se opravičujem no, ne more iz svoje kože. Jaz lahko še stokrat ponavljam, pa, po moje tu izgubljam primer… Jaz mislim, da lahko milijon krat tukaj povem, kaj drži in kaj ne drži, pa bo naslednjič, ko bo dobil priložnost povedat za mikrofonom, ponovno zavajal, manipuliral in tako naprej. Tako da, jaz pač to obžalujem, ampak, nima smisla, da ponavljam. Ne glede te komunikacije, ne glede tega, kaj je res in kaj ni, ne glede tega, da ni mogoče zavračat načrta dva dni preden sploh formalno stopi v veljavo uredba, ki omogoča vlaganje in tako naprej, povedal pa sem in to ni nobena skrivnost, povem še enkrat, da v vsem tem obdobju, je normalno potekala komunikacija na nivoju uradništva Evropske komisije preko pristojnostih direktoratov, s ciljem, da v tem vmesnem obdobju, v tehnično administrativnem smislu, izčistimo vse nejasnosti in pripravimo dokument, ki bo na koncu z čim manj formalnimi zapleti, deležen ustrezne potrditve na nivoju Evropske komisije.  In to počnemo, ne samo pri tem dokumentu, to počnemo, glejte, to smo počeli tudi pri Reactu. Tudi pri Reactu je bilo, mislim da enih, vsaj 8 pogovorov, predno smo ta dokument vložili v proceduro in podobno pri načrtovanju za naslednjo finančno perspektivo. To je normalen dialog, ki se dogaja na nivoju uradništva nacionalnih držav in Evropskega parlame…, in Evropske komisije, s ciljem, da se seveda vse nejasnosti v predhodnih postopkih uskladijo.  In ta dilema, kajne, dajemo za vojsko 780 milijonov, za zdravstvo pa pri RRF-ju(?) samo 202 milijona, tudi ni primerna. Ta država potrebuje tako varnost, kot urejeno zdravstvo, kot urejeno dolgotrajno oskrbo, kot dostopnost do služb za mlade, ko končajo šolanje, da ne govorim o vsem ostalem, ampak, ni dilema v tem da, če ne bomo dali za vojsko 780, da bomo potem dali za ta področja več. Ne, ni, ker eno brez drugega ne gre. Nič nam ne pomagajo super urejeni sistemi, če nismo varni. Poleg tega, ta sredstva niso nič povezana s temi sredstvi, ki jih namenjamo za druga področja in druge sisteme in kar se zdravstva tiče, je treba povedat, da je ta del pač tisti del, ki glede na strukturo        virov, ki jih imamo v okviru milijarde šesto, pač ga namenjamo za to področje. Če bi namenili tukaj pol milijarde, bi bila ostala področja podhranjena. Zaradi tega tudi tukaj kombiniramo ta sredstva s 140 milijoni iz Reacta in z nacionalnim prispevkom, kar pomeni, da v naslednjih treh do štirih letih bo za to področje zagotovljeno najmanj dodatnih 500 milijonov evrov sredstev, pol milijarde. In zdravstvena blagajna letno veste, da je težka preko 3 milijarde evrov. Tako, da to so primerjave, ki sicer populistično lepo zvenijo, ampak nimajo neke realne teže. Tudi vprašanje o tem, zakaj smo v prvi varianti načrta, mislim, da je poslanka Sukič me na odboru vprašala, imeli 140 za infekcijsko, ne vem ali Ljubljana ali Maribor, zdaj je pa samo 92. Ja, glejte, na koncu bo mogoče samo 80, ne? Mogoče samo 80, pomembno je, da mi po vsebini imamo projekt definiran. Ker je pa na nivoju DIP-a, pa veste, kaj to pomeni. Ne vem, kakšna bo na koncu vrednost, vsebinsko pa je opredelitev, da se zdravstveni sistemi okrepijo predvsem v tistem delu, ki je najbolj pomemben za naprej in ki bi moral biti že leta nazaj narejen; in ključna sta tukaj seveda oba UKC-ja kot neka hrbtenica tega javnega sistema in seveda potem vse ostale bolnišnice v posameznih regijah, ki so bile skozi leta tudi podhranjene. In ko govorimo v tem delu o negovalnih bolnicah, kjer je Slovenija izrazito podhranjena, če želimo v naslednjih treh letih nadoknaditi zamujeno in omogočiti ljudem normalne storitve na tem področju, potem bomo morali tudi tukaj kombinirati koncesijska razmerja, javna koncesijska razmerja in javna sredstva, tako kot pri domovih za starejše. Ne bo šlo drugače. In tudi tukaj je prav, da se o tem odkrito pogovorimo in da vidimo ali so tukaj kakšni zadržki in zakaj so. Jaz jih ne vidim, te stvari je potrebno kombinirati. Zakaj? Zaradi tega, ker je treba ljudem čim prej omogočiti normalne storitve, ki bi jih morali biti že leta in leta nazaj deležni, pa jih zaradi tega, ker pač so se stvari odvijale prepočasi, niso bili.   Potem je bilo govora s strani poslanca Meseca o tem, kako so ta sredstva sfrčkana med, on je govoril 5 tisoč 600 projektov. Govoril je o obstoječi finančni perspektivi, o obstoječ finančni perspektivi. Zdaj, jaz moram reči, da je to gotovo problem, ampak ni samo 5 tisoč 600, je bistveno več še številka, še večja od 5 tisoč 600. Ampak na katerem področju so ti majhni projekti? Ne na teh večjih investicijskih in tako naprej, ampak na t.i. mehkem delu je to. Ampak en del tega mehkega dela, glejte, so tudi stvari, ki so zelo pomembne za ljudi, recimo projekt Zaposli me ali pa Prva zaposlitev. Tukaj gre za operacije, ki so vredne par tisoč evrov, ampak skozi to se zaposlijo, ne vem, šolniki prva zaposlitev, prva zaposlitev v vrtcih in tako naprej. Štipendije so ti majhni projekti, ki jih tudi financiramo iz evropskega denarja. Za pol milijarde evrov je teh sredstev. Zdaj jaz ne vem ali naj razumem, da poslanec Mesec meni, da je treba to črtati, ko govori o tem, da je to sfrčkano na 5 tisoč 600, ali kaj? Ni toliko problem, da so ti majhni projekti, problem je ali so učinkovito ta sredstva porabljena. Nekatera so, nekatera niso. Nekaj podobnega je tudi glede raziskav razvoja inovacij. Jaz sem že zadnjič povedal, nekatera sredstva so, nekatera niso, in ko govorimo o tem, da je milijarda za to področje premalo, učinkovitost porabe in absorpcija je pa 20-procentna trenutno. Torej teh sredstev očitno ni premalo, samo ta država do sedaj ni znala na pameten način teh sredstev usmerjati, da bi na koncu bila od njih dodana vrednost tam, kjer bi morala biti. Recimo, v tej perspektivi Javni štipendijski razvojni sklad – 116 milijonov evropskega denarja, Zavod za zaposlovanje – 348 milijonov, pol milijarde vse skupaj. To so tisti majhni projekti. In veste, kateri so še? Tile. To slikico ste že videli. Sredstva za nevladne v zadnjih 10-ih letih, vse skupaj 706 milijonov. Tudi tukaj notri so ti majhni projekti, od tega za tiste, ki imajo sedež samo na Metelkovi 6, 37 milijonov 800. To so tisti projekti, kjer so ta majhna sredstva in kjer ni prav, da se tako znatna sredstva namenijo za neke vsebine, od katerih ni dodane vrednosti. Če bi bila tukaj dodana vrednost, nobena težava, ampak ker je ni in ker so druga področja bila na račun tega v preteklosti podhranjena, je potrebno tudi skozi te reforme v načrtu za okrevanje in odpornost te sheme spremeniti in nameniti sredstva za študentske domove,     ŠZ) – 12.35    za oskrbo starejših in domsko oskrbo, za zdravstvo, za boljše storitve v zdravstvu in tako naprej. Za stanovanja za mlade, o katerih mimogrede, trenutno je v gradnji in bodo konec leta 2023 predanih 2400 najemnih stanovanj samo preko stanovanjskega sklada Republike Slovenije, načrt do leta 2025 pa je dodatnih 3700 stanovanj, ob tem da je ta številka, ki je v RRF-ju samo en del sredstev, ki zagotavljajo to stanovanjsko oskrbo, teh 180 milijonov evrov o katerih je govoril Luka Mesec. In mimogrede, ko govorite o tem kakšen delež sredstev za zdravstvo namenjamo, bo v načrtu za okrevanje in odpornost. Glejte, Italija, kjer je vlada padla zaradi tega, ker se niso mogli dogovoriti za pametno razporeditev teh sredstev, je imela v prvotnem načrtu predvidenih od 207 milijard, 9,5 milijard za področje zdravstva, torej manj kot 5 %. Zdaj ima 19 milijard, torej še vedno manj kot 10 %. Mi trenutno imamo več kot 10 % predvidenih za področje zdravstva in nismo nobena posebnost v okviru Evropske unije. Pač imamo na voljo nek žakelj, neko kvoto denarja, ki ga je potrebno pametno razporediti med različne namene porabe in to počnemo. Treba je tudi vedeti, da en del teh sredstev lahko porabimo do konca leta 2023, drugi leta do konca leta 2026 in tretji del do konec leta 2029. In če nekateri projekti niso dovolj dobro pripravljeni, to pomeni da ne omogočajo te porabe do tega obdobja, je pač neodgovorno umeščati v te načrte, ker jih ne bo mogoče izvesti in zaradi tega kombiniramo z vsemi tremi oziroma štirimi mehanizmi.   Zdaj glede tega, da namenjamo premalo tej podpori podjetništvu, o čemer je tudi govoril poslanec Mesec in tako naprej, da bi morali več temu področju itd. Glejte, v zadnjih sedmih letih, v letu 2020 je bilo v primerjavi z zadnjimi sedmimi leti najmanj stečajev v Sloveniji. Najmanj. Torej očitno so ti ukrepi preko PKP-jev učinkovali. Brezposelnost se je februarja zmanjšala za preko tri tisoč oseb, število zaposlenih se je povečalo za preko 6600 novo zaposlenih. Torej očitno so ti ukrepi učinkovali in gredo v pravi smeri. Glede podnebne krize in vsega ostalega, kar je s tem povezano. Glejte, tukaj se razlikujemo v tem, da mi razumemo podnebno krizo kot proces, ki se dogaja, ne pet ali pa deset let ali pa 20 let, ampak skozi tisočletja, milijone let in ta proces se dogaja in se bo dogajal tudi naprej. To je dejstvo. In sredstva, ki jih moramo iz tega naslova namenjati, so sredstva, ki omogočajo soočanje s posledicami tega, kar se dogaja. To pa ne pomeni, da delamo neke študije, pa ne vem kaj, pa govorimo o neki podnebni pravičnosti. Sami tisti, ki o tem govorite, ne veste kaj to je, ampak da naslavljamo probleme, ki se nam dogajajo zaradi tega. Kateri pa so ti problemi, recimo v Sloveniji? Poplave so eden izmed takih problemov. Plazovi. In sredstva v načrtu namenjamo tem področjem. Potresi se bodo dogajali, se že, pa se še bodo in sredstva namenjamo temu področju. Se pravi sanaciji tistih stavb, za katere se že danes ve, da v kolikor pride do podobnega potresa, kot se je zgodil v sosednji Hrvaški, bomo imeli težave in zaradi tega namenjamo sredstva za konkretne projekte, preko katerih bomo predhodno preventivno poskušali preprečiti morebitne posledice teh zadev.   Tako, da tukaj glede teh splošnih zadev moram reči, da se ne razlikujemo. Razlikujemo pa se, kot sem rekel, glejte v pristopu, upam da ni zamere glede tega, kar sem rekel zadnjič na odboru, da je pač eno teorija, drugo pa je, se opravičujem, drugo pa je praktični pristop, akcija. In zdaj glejte, jaz mislim da smo trenutno v situaciji, ko je potrebno iti v akcijo. Zdaj ni več časa po moje za velike študije, velike strategije in ne vem kaj, potrebno je ta proces formalne priprave tega dokumenta pripeljati do konca, tečemo zadnji krog, pretekli ga bomo do konca uspešno in upam tudi, da na teh temeljnih točkah ne bo tega nasprotovanja, ker drugače bomo imeli zelo velike težave pri črpanju sredstev za konkretne projekte. Govorim pri temeljnih točkah, se pravi pri reformah, ki so potrebne, da vse ostalo izpeljemo.  Hvala.
Hvala lepa gospod minister.   Najprej se je k besedi prijavil predlagatelj, dr. Trček. Izvolite.
Hvala lepa za besedo.   Poglejte, jaz bi še enkrat pozval izhajajoč iz citata Brgleza. Kaj, če bi se vsi malo umirili pa samo omejili. Poglejte, to, da je gospod minister lahko nekaj podpiral, je posledica dela birokracije v tem pozitivnem smislu. Določeni ti projekti so se pacali, so se pripravljali predolgo, tudi desetletja. Če bi dali birokraciji več avtonomiji, se bi mogoče prej pripravili. Eni so kadrovali eni, drugi druge, včasih tudi, ko je bil SDS v opoziciji so kadrovali koga z vašo partijsko knjižnico, ko je obratno, temu le ni tako.   Druga zgodba. Kdo meče sekiro? Mislim, v stališču SDS govorite kaj vi polagate na srce evropski komisiji, sočasno pa predsednik Vlade ima tomahavkov že zjutraj enih 20 v roki. Vsebinsko, zakaj je beton problem, Zvonko, bom pa povedal potem v razpravi, pa to ni problem samo te Vlade, to sem tulil že leta 1997, če se prav spomnim. Ampak, ali se lahko omejimo in ali lahko gremo na vsebino tega dokumenta. Ker velika večina tega kar govorite, se tako vrtite naokoli. Demografski sklad v osnovi ga hočete zdaj štuliti tukaj tako malo k… - tri pike, bom rekel, kaj imam na koncu jezika, vsebinsko pa potem.
Hvala lepa.   Nadaljujemo z razpravo. Prvi razpravljavec je gospod Jure Ferjan, pripravi se gospa Andreja Zabret. Izvolite.
Gospa podpredsednica, hvala za besedo. Spoštovani minister, spoštovane poslanke in poslanci in seveda lepo pozdravljeni tudi vsi, ki nas spremljate!  Vlada Republike Slovenije je pripravila kompleksen in obsežen dokument. Nenazadnje gre za 5,2 milijarde evrov, ki jih bo, verjamem da, prepričan sem, da Slovenija usmerila v tisto kar je najbolj potrebno in ki bo pomenilo najboljši možni izhod iz krize v kateri se trenutno nahajamo in seveda tisto kar nas v prihodnjih mesecih in letih tudi čaka. Na začetku svoje razprave želim vendarle izpostaviti nekaj dejstev, ki so bila v zadnjih mesecih zavajajoče povedano oziroma so bile to bolj laži in zavajanja ne pa dejstva.   Najprej o samem postopku oziroma pripravi nacionalnega Načrta za okrevanje in odpornost. Gre za dokument, gre za strateški dokument, ki je bil pripravljen tudi na podlagi široke izmenjave mnenj, več kot 2 tisoč deležnikov je bilo v to vključenih. Tukaj govorimo o županih, govorimo o direktorjih regionalnih razvojnih agencij, govorimo tudi o ekonomsko-socialnem svetu, pa gospodarstvenikih, to kar je bil spletni oziroma virtualni strokovni posvet preko tisoč 300 gospodarstvenikov, pa tudi o sestankih, pogovorih s socialnimi partnerji in nevladnimi organizacijami. Kot vidimo širok nabor različnih deležnikov, ki so tako ali drugače bili vključeni in seveda tudi ta načrt na njih vpliva.   Dovolite mi, da izpostavim tiste ključne prioritete oziroma projekte na državnem nacionalnem nivoju, ki jih Načrt za okrevanje in odpornost vsebuje. Na področju infrastrukture je to zagotovo tretja razvojna os in pa velike investicije na železniškem omrežju. Danes se nahajamo v zdravstveni, svetovni zdravstveni krizi, lahko rečemo pandemija COVID-19, zato tudi področje zdravstva izjemno pomembno in sicer tukaj konkretno novi infekcijskih kliniki v Mariboru in Ljubljani, pa negovalne bolnišnice in seveda tudi posamezne investicije praktično v bolnišnice po celotni Sloveniji od UKC Ljubljana, UKC Maribor ali pa Golnika in tudi seveda v Kranju pa Novi Gorici, Murski Soboti, itd. Skratka, govorim o milijonskih zneskih, nekje celo po več 10 milijonskih zneskih. Torej gre za konkretne investicije in to ni investicija, kot je že prej dejal tudi minister v beton, ampak je investicija v zdravstvo, boljšo storitev, torej v         infrastrukturo, ki pomaga ljudem in seveda, ki v kontekstu tega načrta pomeni tudi boljšo odpornost v prihodnosti, kajti ne vemo kaj nas čaka lahko se seveda podobna zdravstvena kriza tudi ponovi tega si ne želimo, ampak moramo pa biti pripravljeni.   Potem področje dolgotrajne oskrbe tukaj seveda verjetno je ena izmed prvih stvari, ki nam pade na pamet zagotovo so domovi za starejše. Omenil bi pomemben podatek v letu 2021 je torej obljubljenih več kot tisoč 200 novih vest za starejše z naslova koncesij. Tukaj seveda ni zanemarljivo, da se v več kot desetletju torej več kot v zadnjem desetletju na tem področju ni naredilo nič. Kdo je bil v zadnjih 10 letih na oblasti ali pa večinoma na oblasti tudi vemo in na tem področju se dejansko ni naredilo popolnoma nič. In tisti, ki ste danes sklicali sejo sedaj dajete nasvete pa na tem področju v desetletju niste naredili nič.   Potem je seveda tukaj tudi ogromno investicij na številnih področjih se pravi, če gremo korak naprej glede socialnega varstva pa seveda digitalizacije energetskih prenov javnih objektov graditve najemnih stanovanj in tako dalje in tako dalje. Kot lahko vidimo je tukaj ena pomembna razlika med levo opozicijo in aktualno vladno koalicijo in Vlado Republike Slovenije. Prej smo bili vajeni določenih študij v študijah ste dognali kaj se da oziroma kaj se ne da narediti pa do raznih investicij v objekte oziroma zgodbe kot so Rog. Tukaj je zgodba drugačna, prioritete, ključne projekte sem navedel pred nekaj trenutki. Seveda z roko v roku s tem koraka tudi uresničitev določenih strukturnih reform, ki če bi jih izvedli včeraj bi seveda bilo to verjetno že kar pozno pa vendarle čas je, da te stvari naredimo tukaj govorim tako o reformi trga dela, izobraževanja, zdravstva, procesa debirokratizacije, potem na področju dolgotrajne oskrbe in seveda nekega celovitega sistema zagotavljanja sredstev za pokojninsko varnost tukaj konkretno Slovenski demografski sklad in spet vemo kdo v tem Državnem zboru ovira sprejetje Demografskega sklada, ki bi zadevo sistemsko rešil, razbremenil proračun in pomenil res pomemben korak na tem področju pa vidimo, da se leva opozicija trudi na vse načine, da bi to zgodbo čim bolj premaknili v neko nedoločno prihodnost, ampak jaz sem prepričan, da bo tudi ta zakon v seveda najkrajšem možnem času sprejet in da seveda bodo cilji tudi doseženi v dobro vseh državljank in državljanov naše države. Želim poudariti tudi to. To ni zanemarljivo dejstvo, kajti Sklep o lastnih virih v Sloveniji je že sprejet in Slovenije je ena izmed šestih držav v EU, ki je to že storila torej definitivno ne samo, da lahko rečemo, lahko z gotovostjo trdimo, da je Slovenija k situaciji pristopila zelo proaktivno in da seveda je med tistimi državami Evropske unije, ki prednjačijo v pripravi tega načrta. Odločil sem se, da bom vendarle izpostavil tudi določene zadeve glede zavajanj v zadnjih mesecih, kajti / nerazumljivo/ morda 10-krat, 20-krat slišimo, če že ne postane resnica pa jo morda dojemamo kot resnico, zato je prav, da tudi resnici pomagamo, da jo večkrat poudarimo, da govorimo o dejstvih, da bodo ljudje si lahko sami ustvarili sliko in videli kaj so dejstva in kaj laži. Jaz ne morem razumeti kako lahko trdite, da je Evropska komisija nacionalni načrt za okrevanje naše države zavrnila še preden je bil mogoč uradni postopek, da bi to lahko storila oziroma da bi lahko država sploh vložila ta načrt. Ne razumem, ampak to ste storili. Lažete, zavajate. Ne enkrat, večkrat. Dva dni preden je bilo sploh možnosti dati v postopek ta načrt ste vi dejali, da ga je Evropska komisija že dvakrat zavrnila. Laž na laž in pri tem vam nekateri slovenski mediji tudi pomagajo.         Zdaj, rok za predložitev načrta za okrevanje in odpornost se izteče 30. aprila. In normalno je, da tisti, ki ta načrt pripravljajo, ta načrt v tem procesu, v tej fazi tudi usklajujejo z Evropsko komisijo oziroma pristojnimi uradniki, to je neka povsem običajna praksa in pripombe, usmeritve, ki jih pripravljavec dobi niso ne kritika ne graja ne nasprotovanje temu načrtu, ampak so pomoč, so usmeritev, da je potem končni rezultat čim boljši, da je optimalen, da je takšen, da bo dejansko država članica počrpala čim več sredstev in jih usmerila tam kjer je to najbolj potrebno. In če to projeciram tudi na tisto kar je prej rekel kolega Mesec v svoji razpravi oziroma predstavitvi stališča svoje stranke, da je komisija, še enkrat je ponovil, da je komisija zavrnila. Poglejte, tako pomemben projekt, tako pomemben načrt za nacionalno se pravi za okrevanje in odpornost kot je ta dokument, kaj mislite, da to so neke smernice, potem pa pripravljavci to pripravijo, pa oddajo i to bi lahko potem trajalo v nedogled. Glejte, že pri projektih, ki so na regionalni ali pa lokalni ravni, pa tudi če so zraven državna sredstva ali pa evropska sredstva, ta usklajevanja potekajo. Jaz vam lahko iz osebne izkušnje povem, poglejte, določen projekt recimo DRR2, tisti, ki ste morda delali na lokalnem nivoju, boste vedeli o čem govorim, glejte, to so usklajevanja na mesečni, dvomesečni ravni, razni sestanki in tako naprej. Seveda plus tisto kar posamezni pripravljavec v tem vmesnem času priprave, ko se z določenimi izzivi sooča, seveda preverja kako odreagirati, kako stvari in dokumentacijo, da bo ustrezna pripraviti. In to je nekaj čisto običajnega in tukaj se je ilustrativno pokazalo, da žal kolega Mesec tega ne razume. Potem še ena zadeva. Vi, v levi opoziciji ste govorili o raznih bazenih na lokalnem področju in tako naprej tudi o cestah in tako dalje. Glejte, najprej ena zadeva. V načrtu za odpornost in okrevanje na lokalnem področju ni navedenih nekih konkretnih projektov, kajti ti projekti na lokalnem nivoju bodo izbrani preko javnih razpisov. In tukaj se je pokazalo, da ne samo, da lažete in zavajate, ne vsi, nekateri, imate tudi bujno domišljijo očitno. In da ne bo zadeva šla pa kar mimo, bi pa vseeno še nekaj izpostavil na tem področju. O tem smo govorili tudi na odboru in me veseli na tej točki, da smo mislim, da dosegli relativno zelo, zelo visoko strinjanje, mislim, da v večini poslanskih skupi, da so projekti na lokalnem nivoju zelo pomembni projekti in da so to projekti, ki, če jih gledamo iz nekega širšega konteksta, pa gre lahko tudi za neko lokalno cesto, lahko pomenijo z vidika decentralizacije države, z vidika razvoja posameznega območja lokalnega okolja in če gremo še korak ali dva naprej, iz vidika enaki izhodiščnih možnosti, zelo visoko dodano vrednost, so to projekti z zelo visoko dodano vrednost in ko govorimo o enakih izhodiščnih možnostih, govorimo o tem, da ne glede na to na katerem koncu Slovenije oziroma v katerem kraju se rodimo oziroma živimo, da imamo enake ali pa vsaj približno enake izhodiščne možnosti. In ko v Levici govorite, da je ta načrt zastarel oziroma da ima tiste prioritete ali pa miselnost oziroma usmerjenost, da je zastarela, pa govorimo potem o prometni, pa cestni infrastrukturi, v tem smislu ste rekli v 21. stoletju pa o cestni infrastrukturi, glejte, ljudje v 21. stoletju nimajo urejene osnovne prometne cestne infrastrukture, nimajo infrastrukture, da bi lahko normalno prišli v službo k zdravniku in tako dalje. In to je problem in to je problem v Sloveniji 21. stoletja, pa tudi še v kateri drugi državi in to so problemi, ki jih načrt za odpornost in okrevanje naslavlja in prav je tako. Bilo je tudi že danes zelo jasno povedano in to se mi je zdelo res zelo na mestu. Glejte, mi imamo neke določene prioretete kot je tudi         digitalna, zelena Slovenija, pametna Slovenija, napredna Slovenija. Super, prav je tako. Ampak imamo pa določen manko na drugih področjih, ki se morda zdijo na prvi pogled osnovna, ampak za ljudi, ki nimajo urejene infrastrukture te osnovne, pa to ni nekaj samoumevnega. Res je, da določeno stvar, ko jo imamo, nam hitro postane, ali pa prehitro, samoumevna. In zato je prav, da se tudi te osnovne zadeve uredijo, in to je tista perspektiva, ki jo ta Vlada Republike Slovenije vidi in jo bo tudi uresničila.   In tudi ključno je to, mogoče sem to prej izpustil, ko sem govoril o usklajevanjih. A veste, poteka predstavitev, potekajo usklajevanja iz zraven priprava dokumentacije, potem je pa treba zadevo dokončati, urediti, izpeljati, realizirati, ne? Prej, v preteklosti, v preteklih vladah smo pa prepogosto videli, da je bilo nekaj usklajevanja, pa kaka predstavitev, potem je bila pa študija, pa še kakšna študija, pa še kakšna uskladitev, pa kakšna študija, potem je bilo pa konec, v tem vmesnem procesu je šlo pa na desetine milijonov za študije in še kaj drugega verjetno.   Zdaj, besedo dve bi lahko posvetil tudi tem alternativnem nacionalnem načrtu za okrevanje, ki je pripravljen na 20-ih oziroma 23-ih straneh, ampak glede na to, da tudi že v samem uvodu današnje seje pravzaprav ni bilo niti ene vsebinske besede s strani predlagatelja povedano o tem načrtu, tudi jaz o tem ne bom govoril. Je bilo pa tudi na Odboru za zadeve Evropske unije tudi v bistvu s strani predlagateljev povedano, da gre bolj za neko piar zgodbo kot karkoli drugega. Vseeno pa je prav, da govorimo o predlogih, ki tudi vendarle so v tem alternativnem načrtu in se lahko v kakšen projekt, ki je seveda strukturen, umestijo v dokumentacijo, ki jo pripravlja in seveda iz dneva v dan verjamem, da tudi pili, Vlada Republike Slovenije oziroma pristojen minister in pristojne službe.   Spoštovane in spoštovani, svojo razpravo bom sklenil z citatom oziroma z besedami, ki so bile tudi na odboru povedane oziroma zapisane kot neko vodilo, ki je pripravljavce tega načrta za okrevanje in odpornost vodilo. In to vodilo je, da nikogar ne bomo pustili ob strani in noben del Slovenije ne bo pozabljen. Torej gre za strateški dokument, ki mora in ki bo podlaga oziroma strategija za najboljši izhod iz krize, tako zdravstvene kot potencialno seveda gospodarske in ekonomske na različnih sektorjih, da bo seveda Slovenija ohranila svoj potencial, ki ga ima. Verjamem, da smo te temelje tudi s protikorona paketi postavili. Da bo to ohranila in da seveda cilji v načrtu za okrevanje in odpornost zasledujejo tisto, kar je seveda prihodnost, torej napredna, pametna, digitalna, zelena, inovativna, podjetna Slovenija; Slovenija, ki bo odgovorna, in predvsem Slovenija, ki bo ljudem blizu.  Spoštovane in spoštovani, skupaj smo močnejši. Združimo moči, kajti gre za našo prihodnost, gre za prihodnost tudi naših potomcev, gre za Slovenijo.
Hvala lepa.  Besedo je želela predlagateljica gospa Nataša Sukič.  Izvolite.
Ja, hvala lepa, predsedujoča. Zdaj se pa moram počasi oglasiti pri vseh teh visokodonečih besedah in samohvali in pa ob dejstvu, da smo slišali besedice oziroma ime Luka Mesec skorajda večkrat kot pa načrt za okrevanje in odpornost. Mislim, to je pa res malo preveč. / oglašanje iz dvorane/  Najprej. Kolega pred mano je čisto vse pomešal namreč, ko je govoril o teh nekih projektih. Za kaj gre pri načrtu za okrevanje in odpornost? 37 % sredstev iz evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost morajo države nameniti za ukrepe, ki prispevajo k uresničevanju zelenih ciljev. Pika, zelenih ciljev. In petino, se pravi 20 %, za ukrepe, ki prispevajo         k izpolnjevanju digitalnih ciljev, kajne, in tukaj se nimamo kaj sprenevedat, kaj vse bomo mi noter stlačili in ne vem kaj vse bomo »napoberkovali« skupaj in take stvari. Mislim, vse živo ste pomešal, kolega, res. Upoštevati pa je treba pri tem tudi načelo, da noben ukrep ne sme bistveno škodovati okolju. In zdaj boste vi razlagali, kajne, v duhu tega, kakor minister razume podnebne spremembe, kar je sploh groza, češ, da gre za naraven cikel, s tem, da smo po industrializaciji uspeli sesuti podnebje in smo prav izvedli bližajoči se podnebni zlom z izpuhi avtomobilov, z industrializacijo in tako naprej in tako naprej. Mislim, to ni naraven cikel. To je tisto, kar je človeštvo naredilo, da je pospešilo neke procese, ki so zelo ogrožajoči.  In zdaj se boste vi sprenevedali in boste govorili, da kaj smo pa v Levici, kajne, ko rečemo, da se za recimo železnice nameni premalo in za ceste preveč, in da to ni smisel tega načrta za okrevanje in odpornost, ker ni, in to vam je Evropa lepo povedala in verjetno zato prihajajo pripombe na osnutke, ki jih vi seveda tudi zanikate in pravite, da vsi po spisku lažemo, se pravi, mediji lažejo, mi, v opoziciji lažemo, vsi lažemo, vi pa govorite resnico, kajne. Potem ste omenjal neke študije… Pravkar je minister Simoniti pokuril nekaj 10 tisoč evrov za neko kvazi študijo, pristransko študijo, o tem, o čemer poročajo naši mediji, vse v sklopu vaše medijske vojne, ki jo tudi bijete tukaj, ko se pogovarjamo o Načrtu za okrevanje in odpornost.  In vi zdaj meni eno stvar povejte, če ste vi res tako zelo resnicoljubni, mi pa tako zelo lažnivi. Zakaj ste od julija lani pa do 26. februarja, imeli oznako Interno na tem dokumentu? Zakaj? Zakaj ni bilo opravljene javne razprave, kot se temu streže? Vemo, kaj pomeni široka javna razprava. To ni to, da vi nekaj tam, s par deležniki, nekaj imate, neki izum, posvet, pa v bistvu bolj predstavite zadevo. Ali ste te deležnike dejansko vključili v sooblikovanje dokumenta? Koga ste vključili, po kakšnem principu ste vključili? Kdo so ti srečneži? In zakaj je večina javnosti pravzaprav, enostavno, izpadla? In zato nehajte, nehajte zavajat, ker vse to, kar se vi greste, je dejansko daleč od javne razprave, kot bi morala biti, pri tako pomembni stvari, ko gre za ključne zadeve in za prihodnost vseh nas, in zdaj boste vi tu nekaj modrovali in mislite, da lahko v »inspirativnem«(?), atmosferi, za zaprtimi vrati, boste pa vi reševali našo skupno prihodnost, potem boste pa rekli, da je opozicija nekonstruktivna, Levica pa je sploh nekonstruktivna, kajne?  Skratka, dejstvo je, da so v začetku februarja mediji, verjetno niso si tega izmislili, kajne, ker če so pridobili vaš interni dokument, potem so verjetno pridobili še kakšne druge informacije, iz Bruslja in so dejansko poročali, da je Evropska komisija nezadovoljna z našimi predlogi osnutkov. Koliko ste jih medtem v vaših pogajanjih predstavili in koliko, ne, ne vemo in ne vemo, zakaj ne vemo, ker vse skupaj skrivate in se sprenevedate. Minister je seveda medije obtožil, da lažejo, tako kot danes to obtožujete, hkrati pa ste se branili, minister, da Evropska komisija postavlja nesmiselne formalistične zahteve.  Kako? Zakaj ste se potem branili minister, če je pa bilo vse tako zelo v redu, z našimi osnutki? In tako naprej, glejte… Dejstvo pa je, da časa za javni premislek o ustreznosti Nacionalnega načrta o okrevanju in odpornosti dejansko primanjkuje. Spomladi se bodo ti načrti začeli potrjevat v Bruslju in to so te posle…, kakšne bodo posledice vaših tajnih, vaših skrivalnic in tega, si sploh niti ne upam pomislit. Bomo videli, kajne? Bomo videli… Ampak to, kar slišim, že sam pogled, na to, kaj so okoljske spremembe, je srhljivo, pri čemer bi 37 % moralo biti, iti v zeleni preboj. 37 %. Kako vi razumete zeleni preboj? Mislim, po tem, kar ste rekli, mi je popolnoma jasno, kajne? Pač, julija lani, so se voditelji Evropske unije odločili za tako imenovani    ŠZ) – 13.05    novi Marshallov načrt oziroma neke vrste novi evropski new deal. In do 20. decembra so morale države, kolikor vemo v Bruselj poslati te svoje prve osnutek. In še enkrat, vemo kakšni morajo biti ti načrti. Ena izmed prvih držav, ki je svoj osnutek predstavila je bila Francija. In zanimivo Francija je predstavila načrt težak 100 milijard, torej 100 milijard evrov težak sveženj reform, ki med poznavalci velja za zglednega. Zakaj? Cest in avtocest, spoštovani, v francoskem načrtu preprosto ni. Ta načrt je dobro spisan, osredotočen in natančen. Vi, boste dali pa štirikrat več za ceste, kot za železnice, znotraj načrta za okrevanje in odpornost, ki jasno definira, da mora iti v zeleni preboj, predvsem, to je glavna prioriteta 37 %, 20 % digitalna in tako naprej. In vi boste zdaj razlagali, da so vaše ceste, povezavice tam, ki ste jih prej navajali, zeleni preboj. Ja ne niso, v tem načrtu za okrevanje in odpornost to nima kaj iskati. To lahko delate preko drugih mehanizmov, ne morate pa preko tega na ta način razlagati stvari. Ampak vi hočete tako razlagati stvari.   In zakaj pa je bila Evropska komisija kritična, pač po naših informacijah in verjetno te informacije res niso priletele z Marsa, ampak so prišle iz Bruslja, je bila kritična, češ da projekti niso ovrednoteni, da ni jasne zavezanosti k ciljem zelene in digitalne prihodnosti in po tem kar slišim verjetno res ni. Opozorila je na razdrobljenost, pa na sam postopek, ki je bil skrivaški in konspirativen in je še zmeraj na tri četrt, na to da podjetniški projekti na primer sploh še niso evalvirani, poleg tega je bilo iz kritik mogoče zaznati, da ni jasno kaj Slovenija v resnici hoče. Ali hoče konkretne reforme ali hoče v bistvu zgolj denar. In zaznati je bilo tudi opozorilo, mi je zelo žal, da gre pri slovenskem načrtu predvsem za projekte urejanja komunalne infrastrukture, ki s cilji, ki so dogovorjeni na ravni Evropske unije za ta konkretni načrt za okrevanje in odpornost nimajo nobene zveze. Mislim, razumem da so komunalna infrastruktura pomembna za nas kot državo, ampak ne v okviru tega načrta. To pač niso cilji tega načrta. Z drugimi besedami, spoštovani v Bruslju so pač prepoznali, da niste bili za enkrat vsaj do, ne vem do kdaj, kdaj so bile te faze, ko ste se z njimi pogovarjali, ker se itak skos pogovarjate, pač zaenkrat še niso bili očitno dovolj zadovoljni s pripravo tega, niso prepoznali da bi bilo to zdaj zares razvojno in tako naprej. Tako, da lepo vas prosim, ne zavajati.   Kar se tiče dialoga z deležniki. Zakaj so raziskovalne institucije, razvojne agencije, nevladne organizacije, občine, sindikati, delodajalske organizacije, prosile za te dokumente in jih niso dobile do 26. februarja, ko ste bili prisiljeni, zaradi tega ker je medij razkril te dokumente, ste jih potem končno objavili. Zakaj če so bili, ali so bili vsi ti vključeni v snovanje v našo skupno prihodnost, snovanje za našo skupno prihodnost? Očitno niso bili oziroma samo nekateri, skozi neko ZOOM konferenco, ali mislite da to zadošča za take zadeve? Ne zadošča. V Nemčiji, na primer, nemški razvojni inštitut DEI prireja seminarje na to temo, v slovenski vladi pa ste se očitno odločili, da sami vse najbolje veste in da si razmisleka o načrtovanih reformah in ukrepih, ki bodo krojili našo skupno usodo, v prihodnjih treh letih ne boste otežili s pretirano javno razpravo. Nekaj malega ste verjetno res naredili, zato da lahko zdaj si kljukice pripenjate in govorite, da mi lažemo, vi ste pa sploh in na sploh najbolj resnicoljubni. Ampak to tajno, birokratsko lotevanje razvojnega preboja države na žalost pomeni, da vi v bistvu z nekimi anketami zbirate po posameznih ministrstvih neke že pripravljene projekte, sami se pa trudite najti utemeljitve, da so ti projekti zeleni, digitalni in da upoštevajo dosedanje kritike komisije. Recimo vam bom povedala konkreten primer.         Slovenija ima že leta in leta narejen načrt za šestpasovnico med Kosezami in Kozarjami v Ljubljani. Torej, lahko ta načrt lepo podtaknete komisiji, samo uradniki morajo malce pogruntati in najti neke utemeljitve, s katerimi bodo dokazali, da je ta šestpasovnica v skladu z novimi cilji Evropske unije. No, in tako vi to razumete. In tako tudi delujete, očitno. Slovenski uradniki so zato, očitno, v Bruselj poslali predlog za šestpasovnico, v katerem ste lepo zapisali, da bo ta – pazite – »z zniževanjem porabe energije in emisij prispevala k zelenemu prehodu« in da naj bi »z izboljšano dostopnostjo, povezljivostjo in razpoložljivostjo cestne infrastrukture okrepili ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo.« No, to so same lepe, napihnjene besede, za njimi pa ni tega, kar so cilji načrta za okrevanje in odpornost, kot si jih je zamislila Evropska komisija, in za kar je pripravljena dati denar. Za temi, oprostite, napihnjenimi besedami v resnici ni ne zelenega preboja ne digitalnega preboja, nič od tega. Nasprotno, so okoljsko škodljive zadeve, pri čemer je tam izrecno rečeno, da ne smejo biti. Za železnice, za javni potniški promet in alternativna goriva pa bo na voljo – koliko? – 285 milijonov evrov iz tega »grande« paketa. Istočasno pa predvidevate 800 milijonov evrov investicij v ceste, 11 milijonov evrov za tretjo razvojno os, 54 milijonov evrov za razširitev ljubljanske obvoznice, 118 milijonov evrov za regionalne povezave in 21 milijonov evrov za digitalizacijo prometne infrastrukture. In minister bo spet rekel, da lažemo. Ampak dejstvo je, da so vsi ti projekti navedeni v vašem načrtu za okrevanje in odpornost in da so vsi skupaj vredni več kot 800 milijonov evrov. Je pa res, da se ne bodo vsi ti projekti v celoti financirali iz sklada za okrevanje, to pa drži, ampak tudi iz drugih sredstev. Tako bo 430 milijonov evrov dejansko prišlo iz tega načrta za odpornost in okrevanje, 370 milijonov evrov pa bo dejansko prišlo iz drugih virov. Ampak to še vedno ne spremeni dejstva, spoštovani minister, da bodo investicije v asfalt težke 800 milijonov evrov, kar je 8-krat več, kot planirate, recimo, za dolgotrajno oskrbo. Skratka, če strnem, Vlada je Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost dejansko predolgo skrivala pred javnostjo in s tem onemogočali javno razpravo. Iz dokumenta je bila, kot rečeno, umaknjena oznaka interno šele 26. februarja, seveda ne zato, ker bi se sami za to odločili, ampak so vas v to prisilili mediji. Tisti mediji, ki so opravili svoje delo, za kar ste v vojni z njimi, ker nočete, da opravljajo delo, da razgrinjajo stvari, ki jih je treba razgrinjati. Zato, lepo vas prosim! Dejstvo je, da od uspešnega načrtovanja porabe teh sredstev bo, recimo, odvisno reševanje življenj v DSO-jih in zunaj njih, zagotavljanje postelj v bolnišnicah, ohranjanje delovnih mest zaposlenih, reševanje socialnih stisk, mladih, starejših, tistih, ki so zaradi krize pristali na cesti, reševanje stanovanjskega problema in tako naprej. In zato je načrtovanje teh sredstev v največji možni meri stvar javnega pomena, spoštovani minister, ki zadeva slehernega od nas. In zato je katastrofa, da ste to počeli konspirativno ves čas.   Hvala.
Hvala lepa.   Najprej imamo repliko, gospod Ferjan, izvolite.
Najlepša hvala za besedo, gospa podpredsednica.   Tri zadeve bom povedal v tej repliki, pa se ne bom ponavljal, ker sem prepričan, da ste tudi vi razumeli, kaj sem želel povedati, ampak vztrajate na svojem; nič hudega.   Ko nekdo izreče laž oziroma tako, laž se ne izreče sama, in če nekdo izreče laž, je pač treba povedati, kdo je izrekel laž. In Luka Mesec je izrekel laž. Smo tudi večkrat že povedali, kakšna je bila, kajti ne more Evropska komisija nečesa zavrniti, če sploh še ni omogočila, da bi o nečem odločala oziroma da bi država članica lahko predložila načrt. Torej, očitna laž. In Luka Mesec je izrekel laž. Zdaj sem ga drugič omenil in v prejšnji razpravi         (Nadaljevanje): verjetno tudi nekajkrat, ne bom pa šel šteti ali sem večkrat kolega Meseca omenil ali pa Nacionalni načrt za okrevanje, odpornost, mislim da nisem večkrat.   Druga zadeva. Poglejte, smo še enkrat slišali, dobili potrditev, da če bi bila Levica na oblasti, tretja razvojne osi ne bi bilo. Če bi bila Levica na oblasti, tudi razvite prometne infrastrukture ne bi bilo.   In še tretja zadeva. Kot smo tudi slišali pred nekaj trenutku, javna razprava, zdaj vidimo tudi kakšna je strpnost, ampak ne bom se spustil na ta nivo. Javna razprava očitno za Levico kar se tiče, okoli 2 tisoč deležnikov, župani, predsednik regionalnih svetov in agencij, Ekonomsko-socialni svet, socialni partnerji, tudi nevladne organizacije, to je pač par deležnikov za Levico. In zdaj lahko vidite kako bi izgledal socialni dialog pod kakšno drugo Vlado, medtem ko ta Vlada Republike Slovenije pod vodstvom Janeza Janše si prizadeva za to, da vključi čim več deležnikov in seveda, da ko so dokumenti pripravljeni, ko so projekti pripravljeni, seveda se tudi sami projekti realizirajo in to smo dokazali že vsaj 8-krat v tem mandatu s protikorona paketi, ljudje so dobili pomoč in to se tudi vidi na gospodarski napovedi, ki smo jo dobili in ki je boljša od tistih kakršna so bila pričakovanja.   Hvala lepa.
Hvala lepa.   Besedo je zaprosil minister. Gospod Černač, izvolite.
Zdaj, jaz bom še enkrat vprašal, spoštovana poslanka Sukič Nataša, kaj je za vas zeleno. Ali je za vas zeleno recimo to, da številni ljudje tej državi še vedno nimajo urejenih vodovodnih sistemov, pa jim s cisternami vozijo vodo. Pa zdaj tudi, če naredimo tem ljudem vodovod, ni zeleno. Ali tudi če uredimo kanalizacijske sisteme pod 2 tisoč populacijskih enot, ni zeleno? Kaj je za vas zeleno? Študija o tem kako naj sedimo rožice in travo v porečju Mure za 5 milijonov evrov, istočasno pa iz ene izmed občin, kjer se izlivajo odplake v to Muro odtekajo odplake iz čistilne naprave, ki je iz leta 1974. To je pomembno, da se pogovarjamo konkretno, kaj je zeleno. In sem povedal, tisto kar je po kmečki pameti zame in za večino ljudi zeleno, žal ni zeleno v 100 % tudi za paragrafe v neki uredbi. In še enkrat povem, Slovenija bo sledila ciljem, ki so predpisani tako kot so predpisani. Povedal sem in ponovno ponovim, 60 % področja je zavezanega preko zelenega in digitalnega, ostaja nam 40 in teh 40 % namenjamo vsem tem sistemom, ki ste jih vi omenjala, ne vem zakaj ponovno, ker so naslovljeni z zelo pomembnimi sredstvi, zdravstvo, domska oskrba, gradnja najemnih stanovanj predvsem za mlade, itn., in kar je bilo v zadnjih desetih letih izrazito podhranjeno. Vse to naslavljamo in vse to bomo naredili. Princip DNSH. Mi imamo številne direktive glede varovanja okolja, vse to moramo spoštovati. Zakaj je potrebno zdaj še nek princip pisati? Pač, ker je to določil nekdo, uredba je to predpisala, mi bomo tudi ta princip spoštovati, ni težave. Poglejte, ni težav, vendar pa je bil formalizem glede tega sprejel šele 12. februarja in temu se bomo prilagodili. Govorim samo o tem, da po nepotrebnem se dogaja neka pretirana birokratizacija in na tem stojim, ampak tako pač je. Nismo edina država in če bodo drugi vse te formalizme vnesli v te dokumente, jih bo tudi Slovenija. O tem ni nobenega dvoma in nobene težave in ni konflikta med povezljivostjo kar se tiče cest in železnic, v prihodnjih letih in na podlagi načrtov, ki jih ima ta Vlada in pristojni minister za infrastrukturo, bo povezana tako Koroška kot Bela Krajina, kot obnovljena številna železniška omrežja. Povedal sem prej, da preko dve milijardi in pol evrov bo v naslednjih desetih letih vloženo v modernizacijo železniškega omrežja, izboljšana bo povezljivost, izboljšane bodo storitve javnega potniškega prometa in vse ostalo kar temu sledi, iz seveda kombinacije z različnimi viri. Če ne bi bilo te protipravne javne objave dokumenta, bi bil ta dokument še danes interne narave. Ampak po tistem, ko je bilo to objavljeno, ni več potrebne, vi ste ga pa imela v rokah lahko od 23. 12. preteklo leto dalje in žal danes razen tega kaj je narobe, nisem slišal nekih konkretnih predlogov kako bi vi te stvari, ki so narobe, nadomestila. Kljub temu, da je bil dokument kot celota interne narave, so bila ta bistvena področja javno skomunicirana v bistveno širšem obsegu kot se je to dogajalo po drugih državah.
Hvala lepa.         Gospa Sukić imate postopkovni predlog? Preden vam dam besedo bom glede na to, da smo na začetku razprave opozorila, da v skladu z dogovorom, ki smo ga sprejeli v vodstvu Državnega zbora bomo zelo dosledno sankcionirali kršitve postopkovnih predlogov, ker verjamem, da smo v treh letih pa že vsi do dobro ponotranjili kaj postopkovni predlog v resnici je tako, da moje opozorilo predhodno je dobronamerno. Sedaj pa, če imate res postopkovni predlog v zvezi z uporabo Poslovnika vam dajem besedo?
Ja, upam, da bo skladno.   Pač postopkovno predlagam, da se ministru nekako pove, da naj ne zavaja.
Gospa Sukić, jaz sem vas na tej točki takoj prekinila, ker ste zelo napačno začela svoj postopkovni predlog. Sem vas prej opozorila predhodno in vam izrekam opomin, ker verjamem, da ste moje opozorilo razumela pa ste kljub temu se odločila, da boste zlorabila postopkovni predlog za polemiko z ministrom. Predlagam, da počakate na svojo razpravo, ko boste na vrsti še kot poslanka Poslanske skupine Levica pa mu takrat poveste. Sedaj je pa želel besedo predlagatelj gospod Nik Prebil.   Izvolite.
Hvala, spoštovana podpredsednica.   Kolegice in kolegi, minister!  Bom probal bolj na kratko se odzvati v tem uvodnem delu na vašo uvodno predstavitev in pa na nekatere razprave, ki so že bile podane, za katere menim, da so v nekem delu nekako napačno usmerjene ali pa celo zavajajoče. Danes se je zgodilo ravno tisto, česar si nisem želel in tistega, česar sem se bal torej, da smo zašli v politizacijo govor nečesa kaj boljši je vladni vaš ni boljši naš je boljši vaš ni boljši se pravi usmeritev stran od tega, kar je bila želja sklicati te seje in predloge, ki smo ga podali. Minister jaz bi od vas pričakoval v neki uvodni predstavitvi neki vsebinski komentar na predlagan alternativni načrt in pa predloge. Jaz bom vsebinsko, potem kot razpravljavec zelo korektno in zelo konkretno razpravljal o vsebini, ki bi po mojem mnenju o takem načrtu morala biti. Sedaj pa kot v neki maniri stranke, kateri pač pripadate ste to dobro priložnost za ustrezno razpravo po mojem slabo izkoristili. Namreč spustili ste se spet v politični konflikt in napad na nekatere poslance, ki pač z vami delijo drugačno mnenje. Sedaj od več koalicijskih stališč je bilo tudi slišati bilo je govora sicer o nekih blokadah jaz ne vem o kakšnih blokadah to razjasnilo bi mogoče bilo dobro dati, a vendar slišati pa tudi sedaj od kolega Ferjana in vas minister, da je bil ta predlog načrta deležen široke javne razprave in vmes ste omenjali sindikate in Ekonomsko socialni svet in številne druge. Sedaj jaz tukaj berem torej pismo naslovljeno na Evropsko komisijo predsednika Evropsko socialnega in ekonomskega odbora in delovno skupino pod katerega so podpisanih šest največjih sindikatov v Sloveniji, ki pravijo in opozarjajo na zaskrbljujoče stanje socialnega dialoga v Sloveniji pod to Vlado in se v okviru Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost navedejo: »V Nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost je v nasprotju s priporočili Evropske komisije v nasprotju z reformnimi ustvaritvami, ki bi morala biti podlaga za ukrepe. Socialni partnerji do slej nismo imeli možnost in sodelovanja pri njegovi pripravi in daleč od tega, da bi lahko govorili o aktivni udeležbi socialnih partnerjev pri pripravi tega dokumenta.« Kje je tukaj, potem socialni dialog? Gremo naprej. Ekonomsko socialni svet, zapisnik 334 seja sveta: »Člani Ekonomsko socialnega sveta so tudi ugotovili, da socialni partnerji v pripravo Nacionalnega načrta z okrevanje in odpornost niso bili vključeni.« Nadalje. 335. seja: »Svet je pozval druga ministrstva in pristojno ministrstvo, da povabijo partnerje k aktivni udeležbi na pripravi področij tega načrta.« 336. seja: »Ekonomsko socialni svet opozori, da je zadeva postavljena pod stopnjo interno in pozove k umiku takšne oznake.« Potem je bilo govora         tudi o nekem hudem sodelovanju županov. Jaz vem, da ta sestanek je sicer bil, a vendar nekateri župani pravijo, da je dialog občin z vlado v celoti enosmeren – prid vlade seveda. Tako, da, minister in pa kolega Ferjan, kje je torej to sodelovanje in kdo zdaj tukaj laže in zavaja? Da ne bom potem spet na Twitterju bral enkrat od Koprive, enkrat tam od ene Lisice, da smo nesramni, da lažemo, da smo nesposobni in nimamo pojma - to je ignorantsko. In jaz res ne želim spuščati zgolj samo politično razpravo, ker je dokument, ki je pred nami, bistveno širšega pomena za prihodnost družbe kot to, da se prepiramo tukaj en z drugim. In zato grem naprej.  Kolega Horvat je v svoji uvodni predstavitvi rekel, da gre za tretji najpomembnejši nacionalni konsenz. Jaz se tukaj v celoti lahko z njim strinjam. Ampak, kot rečeno, kako si predstavlja ta vlada nacionalni konsenz? Z žaljenjem doma, v tujini? Z nespoštovanjem vsega, kar je predlagano s strani opozicije? Z ignoranco vseh predlogov, dialoga, žaljenjem vsakogar, ki ima drugačno mnenje? A veste, populizem in polarizacija v tem prostoru je res ratala huda in to ni dobro za državo. In ne glede na vse je alternativni predlog, ki je pred nami, in jaz res želim, da kljub temu, da vladi podajamo dobronamerno kritiko, govorimo nenazadnje tudi o teh predlogih, neka popotnica za naprej, ki omogoča boljšo prihodnost nas vseh skupaj.   Zdaj, morda, da se navežem še na nekatera področja, ki so bila izpostavljena. Ukrepi za mlade. Ja, seveda bo v kratkem zgrajenih nekaj številnih novih stanovanj, ampak to je zasluga prejšnje vlade. To je zasluga vlade Marjana Šarca, ki je iz DUTB prenesla zemljišča na Stanovanjski sklad in urejala številna druga področja za mlade, kjer se je namenjalo veliko več pozornosti kot prej in kot jo vi namenjate zdaj. Pa po mojem mnenju še vedno premalo, a vseeno bistveno več.   Potem je bilo govora o cestah, ne? Kolega Ferjan je rekel vi si ne želite cest, vi si ne želite povezanosti. Daleč od tega, to sploh ni res. Jaz izjemno podpiram gradnjo tretje razvojne osi, pa med drugim, no, tudi vlada Marjana Šarca je ta projekt zagnala, ki je stal zelo, zelo, zelo dolgo časa in zdaj ga pač vi nadaljujete, kar je edino prav. Ampak kar vam jaz hočem povedati, nacionalni načrt za okrevanje in odpornost nosi zgodovinska sredstva, ki jih več ne bomo videli, in s temi sredstvi lahko naredimo bistveno večji korak na številnih drugih področjih, za kar pa v državi ni denarja. Za ceste v državi denar je, za to lahko porabimo lastna sredstva. In jaz sem za ozelenitev avtocestnega območja, sem za prenovo cest, kakor za zgraditev tistih, ki so najbolj odmaknjeni in ne morejo priti do avtocestnega križa, ki vodi v mestne upadnice – ampak to naj stori DARS. DARS je razdolžen, DARS je tisti, ki skrbi za ta področja, ki mu je država dala mandat za to in vsi za to plačujemo. In ko DARS pobira naše prispevke za obnovo cest, za vožnjo po teh cestah, DARS lahko te ceste vse gradi sam. Nacionalni načrt oziroma denar, ki je vezan na ta načrt, pa naj poskrbi za celotno reformo, torej za ozelenitev cestnega prometa, za trajnostno mobilnost in za pospešitev prevoza v železniški promet. To je tisti drugačen cilj, kjer se pa LMŠ, vlada in pa stranke, ki sedijo v KUL-u, bistveno razlikujejo.   Da ne bom predlog, rad bi si še prihranil nekaj časa za morebitne replike. Bom o celotni vsebini, ko pridem na vrsto kot razpravljavec.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Gospod minister, izvolite. Imate besedo.
Ja, glejte, hvala, no. Na kratko tudi jaz.   Dva pogovora sta bila na nivoju Ekonomsko-socialnega sveta v preteklosti, novembra in decembra, s posameznimi člani štirje. Naslednja seja je predvidena v roku tedna dni, tako da ta dialog poteka. Nekateri so gradivo dvignili na SVRK-u, tako da te informacije, ki jih dajejo posamezniki, ne vem, čemu služijo. Jaz mislim, da nekemu korektnemu dialogu pri pripravi tega dokumenta ne. Nekaj podobnega je tudi s tem, kar je bilo rečeno, da so nekateri župani povedali, da je bil dialog enosmeren.         (Nadaljevanje) Poglejte, jaz ne vem kakšen je bil. Bil je virtualen, sodelovali so, po moji oceni, vsi župani, skoraj vsi župani in to večkrat, ne samo enkrat. Povedali so kar so želeli. Sedaj če je to rekel, recimo, gospod Jevšek iz Murske Sobote, ki je vidni predstavnik Socialnih demokratov, mogoče je bil to zanj enosmeren dialog, ampak jaz se spomnim, da je postavil samo eno vprašanje na teh številnih srečanjih in to je, kako je s finančno perspektivo 2021-2027 in tako naprej. Tako da, kdorkoli se je želel v ta dialog se je v dialog vključil. Nobeden pa ni bil seveda prisiljen, da mora razpravljati.   Sedaj še glede zgodovinskih sredstev. Jaz sem prej povedal večkrat, milijarda 600 nepovratnih v okviru načrta za okrevanje in 3 milijardi 200 v okviru večletnega finančnega okvira prehodnega obdobja. Toliko o tej zgodovinskosti. Kar je pomembno in kar pa je zgodovinsko, če bomo to priložnost izkoristili, je pa to ali se strinjamo, da moramo določene spremembe v tej družbi in državi narediti. Spremembe, ki gredo predvsem v korist ljudi in predvsem mladih. To pa so spremembe na področju izobraževanja, ki so potem povezane tudi s trgom dela, na področju debirokratizacije, kjer se država in podjetja dušijo v pretiranih birokratizmih, na področju zdravstva, ker ljudje ne morejo dostopati normalno do zdravstvenih storitev, da se končno ukinejo te čakalne vrste, da imajo normalno zdravstveno oskrbo na področju oskrbe starejših, kjer je potrebno zagotavljati storitve, ljudem dostopne storitve, tako na domu, tistim, ki pač lahko ostanejo doma kot storitve v domovih, tistim, ki več doma ne morejo ostati in tako naprej. To so tista temeljna vprašanja. In zaradi tega sem govoril v povezavi s temi reformami o blokadi pri demografskem skladu. V kolikor se bo ta proces nadaljeval tako kot ste ga v strankah, ki ste sklicale to sejo, zastavili se bo pač ta proces odlagal, vsak mesec ko bo odložen bodo trpeli ljudje. Kajti, vse to kar se odlaga in se odlagajo spremembe, ki gredo v korist ljudi, je slabo za ljudi.
Hvala lepa.  Besedo je ponovno želel predlagatelj gospod Prebil.  Izvolite.
Hvala lepa. Kratko repliko bom samo dal ministru.   Minister, jaz sedaj tukaj povsem jasno, da se strinjamo in imamo cilj, ki gre v prihodnost Slovenije in njegovega razvoja čisto povsem vsi isti. Problem je v tem, kako ta cilj doseči. In po našem mnenju je vaš cilj, ki se zastavlja ob tem, poleg tega da pač smo videli kje so določene težave nastale, vi govorite, da morda res nekoliko preostra izjava, da je bila zadeva zavrnjena, vsekakor pa ni bila prav zelo dodobra sprejeta. Komisar za gospodarstvo je podal izjavo, kjer je povedal, da Sloveniji priporoča, da se malo bolje usmeri v pripravo načrta in z njim ne hiti. A vendar se ves čas nekako želite podati tukaj občutek poslankam in poslancem, da sedaj zato, ker mi o tem debatiramo smo nekako krivi, če se bo kaj zataknilo. Nikakor, daleč od tega. Minister vi ima te zadaj ekipo številnih ljudi, ki lahko sedaj grez težav delajo na tem, vi pač ste politična osebnost in tukaj odgovarjate na naša vprašanja in pač na tisto, kar je danes pred nami. Zato jaz tukaj sploh ne vidim nikakršne težave o čemerkoli. Kot rečeno pa, jaz tukaj lahko brez težav povem, minister, težave so sigurno v kadru in po vsej verjetnosti bi vaše ministrstvo, ne samo da bi moglo iti v preimenovanje, moralo bi tudi postati ministrstvo kot se za gre, ne tako nekako na pol, kot ste sedaj. Nenazadnje je Vlada poslala tukaj nam odgovor, da se ona ne more ukvarjati z oznako »tajno«, ker jo pač ni dala. Potem pa vi rečete, da ste vi to umaknili. Ste del vlade ali niste? To so tista vprašanja, ki pač kažejo na nek dvom in na neko dvoličnost tega, kar se pogovarjamo danes. In kot rečeno, jaz ne želim zahajati, res ne, da bi sedaj tukaj nekako kregali in izšli iz cilja, želim, da razpravljamo vsebinsko in, kot rečeno, bom tako tudi storil v razpravi kasneje. Hvala.
Hvala lepa.  Gospod minister, imate besedo.   Izvolite.
Poglejte, glede komisarja Gentilonija, komisar Gentiloni se je v preteklosti zelo, bom rekel, na neposrečen način vtaknil v naše notranje politične zadeve, ko je problematiziral imenovanje direktorja Statističnega urada Republike Slovenije.     ŠZ) – 13.35    Popolnoma notranjepolitična tema. Jaz upam, da ta stališča niso povezana s tem, da je v njegovem uradništvu baje zaposlena Petra Petan, hčerka Bojana Petana, ki je lastnik Dnevnika, ki izrazito negativno piše tako o naših načrtih, kot o vseh ostalem.
Hvala lepa.  Gospod predlagatelj, Nik Prebil, izvolite.
Ja, res čisto kratko.  Mislim minister, kaj ima ta razprava zdaj smisel o tem, o čemer govorimo danes. Dajte no, če vi govorite, naj se nekdo ne vtika v notranje zadeve, potem vi notranjepolitičnih zadev ne nosite na evropski parket.
Nadaljujemo z razpravo.  Naslednja razpravljalka je na vrsti gospa Andreja Zabret, pripravi se gospod Matjaž Nemec. Izvolite.
Hvala za besedo, predsedujoča. Spoštovani minister, kolegice in kolegi.  Zdaj danes govorimo o mehanizmu za okrevanje in odpornost RRF skladu, ki je ključni instrument v okviru instrumenta next generation EU. Zdaj ta mehanizem bo imel ključno vlogo pri tem, da si bo Evropa opomogla, od gospodarskih in socialnih posledic pandemije, poleg tega pa bo prispeval k večji odpornosti evropskih gospodarstev in družb, ter zagotoviti zelenega in digitalnega prehoda. Za črpanje sredstev iz tega sklada moramo pripraviti nacionalni načrt za okrevanje in odpornost. Zdaj struktura mehanizma tega načrta temelji na šestih stebrih. Ne bom jih naštevala, smo že veliko slišali kaj morajo zasledovati. Bi pa poudarila, da so vsi stebri enako pomembni in da ti projekti bi se morali oziroma se morajo med seboj prepletati in tako bi moral biti zasnovani tudi vladni načrt. Alternativni načrt, ki smo ga v LMŠ skupaj z ostalimi opozicijskimi strankami pripravili, upošteva vse te parametre, vključno z izredno pomembno povezavo finančnih virov iz državnega proračuna, večletnega finančnega okvirja, kohezija, se pravi kohezije, vemo da lahko računamo tudi na sredstvo EEB-ja, EBRD-ja in pa tudi domače banke SID.   Zdaj ti očitke, ki jih poslušamo, da je alternativni načrt pripravljen le na 30-ih straneh, seveda koalicija KUL nima državnega aparata in dostopa do vseh podatkov, da bi lahko pripravila celovit alternativni načrt, kar tudi ni bil namen. Vendar pa je dobra podlaga za konstruktivno razpravo in tudi uskladitev, da lahko skupaj pripravimo nek dober načrt, ki ga bomo poslali v Evropsko unijo, saj gre nenazadnje za načrt in sredstva popolnoma vseh Slovencev in Slovenk. Zdaj, pristop priprave botom up je v redu, če veš kam greš. Vendar po videnem načrtu očitno ta vlada ne ve popolnoma kam bi šla, namreč videti je, da so projekti vse preveč razdrobljeni. Načrti in projekti bi morali biti pripravljeni z medresorskim sodelovanjem in recimo da en minister pravi, da bo gradil ceste in železnice, zato da bo zmanjšal pretočnost prometa, na drugi strani pa se ne pogovarja z ministrom na kakšen način in kako se bodo zmanjšale emisije, pač to ni v redu in vemo, da mehanizem predvideva tudi in to je eden izmed glavnih ciljev, da dosežemo tudi podnebno nevtralnost do leta 2050. Nisem želela sicer poudarjali ali govoriti o tem, kako se je pogajalo glede večletnega finančnega okvirja za leti 2021-2027, vendar me je izzval kolega Horvat, ko je dejal, kako se je vlada Janeza Janše pogajala z VFO 2021-2027. Potrebno je povedati, da za proračune se ne pogovarja pol leta pred samim proračunom,         ampak so se ta pogajanja v Bruslju začela že leta 2018 oziroma konec 2017. In takrat so iz Bruslja neformalno prihajale informacije, ki so bile slabe za Slovenijo. Namreč, predvideno je bilo 50 % zmanjšanje sredstev za kohezijo, še posebej za zahodno Slovenijo. In končni izplen torej zagotovo ni uspeh Janeza Janše, kot se zdaj prikazuje. Bistvo je v uspehu, da se je takrat pravočasno prepoznala ta težava in se je takoj na začetku vzpostavila strokovna komisija oziroma pogajalska skupina. In takrat je predsednik Vlade Marjan Šarec o teh specifikah in ključnih zahtevah že jeseni leta 2019 dodobra seznanil predsednika Evropskega sveta Michela, s katerim se je na to temo tudi večkrat srečal.   Pri pogajanjih za sredstva iz sklada RRF je treba tudi povedati, da ni poražencev v smislu financ. Razdelitev sredstev je potekala po objektivni metodi in večjih izkupičkov si ni mogla izpogajati nobena država. Slovenija bo iz sklada lahko črpala 5,2 milijarde evrov in sredstva bodo v obliki nepovratnih sredstev, kot vemo, v višini 1,6 milijarde ter v obliki posojil 3,6 milijarde.   Za črpanje, kot vse druge članice, moramo pripraviti nacionalni načrt. Vsi vemo, da mora ta nacionalni načrt zasledovati tri ključne cilje. Prvi cilj je, da moramo upoštevati reformna evropska poročila, se pravi, narediti moramo določene reforme. Danes smo že večkrat slišali, da očitno ena izmed reform je tudi nacionalni demografski sklad. Ta nacionalni demografski sklad je vezan na pokojninsko blagajno, vendar vemo, da tako zasnovan, kot je, je le škodljiv za državo. In očitno se Vladi mudi, ker bi rada tudi ta nacionalni demografski sklad že vključila v delno pokojninsko reformo, ki jo moramo tudi narediti. Drugi ključni cilj je, da moramo vsaj 37 % odhodkov nameniti za naložbene cilje zelenega prehoda in vsaj 20 % odhodkov usmeriti v digitalni prehod. Se pravi, to so tisti trije ključni cilji, ki jih moramo zasledovati pri pripravi nacionalnega načrta.   Uredba, ki je začela veljati, mislim, da včeraj ali danes, ki je pogoj za črpanje sredstev, določa vrsto varovalk, ki ne omogočajo, da bi se sredstva porabljala netransparentno ali v neskladju z načrtom. Uredba tudi določa, da bodo do sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost upravičene le države, ki spoštujejo pravno državo in temeljne vrednote Evropske unije. O tem, vemo, je bilo že kar nekaj govora, pa morda samo obrazložitev, kaj to pomeni, spoštovanje vladavine prava. To ne pomeni, da bi se države članice, ki ne bodo spoštovale vladavine prava, omejevalo pri pridobivanju sredstev, vendar gre za to, kdo bo ta sredstva razdeljeval. In v primeru, ko bo določena država kršila vladavino prava, pač ne bo imela možnosti, da bo sama razdeljevala in razpolagala s temi sredstvi, ampak bodo morali upravičenci nasloviti vlogo direktno na Evropsko komisijo - in to velja za vse mehanizme -, ne pa, konkretno pri nas, na SVRK.   Upam, da se ta Vlada zaveda, ampak v širšem družbenem konsenzu, da je to enkratna priložnost za Slovenijo, da si zgradimo boljšo prihodnost. Prvič v zgodovini Evrope se bo zgodilo, da se bo Evropska unija kot en političen subjekt zadolžila na finančnih trgih in nato neposredno financirala         (Nadaljevanje): države članice. Gre za znak solidarnosti in enotnosti med državami članicami. Zato bo tudi prvič v zgodovini Evrope evropski parlament prevzel nadzorstveno funkcijo in bo redno spremljal kako se bo ta denar porabljal. Zdaj kot vemo oziroma kot sem že omenila, imamo na voljo 1,6 milijarde nepovratnih sredstev in 3,6 milijarde posojil katera, če se jih bomo poslužili, bodo šla v naš javni dolg. Nepovratna sredstva ne bodo šla v naš javni dolg, vendar to ne pomeni, da so zastonj ali kakor je slišati, da so to nepovratna sredstva in da jih ne bo potrebno vračati. Nepovratna sredstva bomo vračali z lastnimi sredstvi in to bomo začeli vračati leta 2026. Zdaj, kaj to pomeni? Na ravni EU bo potrebno še doseči dogovor kaj so lastna sredstva in s temi viri bomo vračali ta nepovratna sredstva, se pravi, v obliki bodočih davkov. Ti davki takrat ne bodo polnili naše blagajne, temveč Evropsko. Nekaj predlogov je že na mizi kaj naj bi bili ti lastni viri. Vsekakor bo to digitalni davek, potem naj bi bil to ogljik oziroma razogljičenje, zato je toliko bolj pomembno, da Slovenija v svojem nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost res vključi projekte, ki bodo prinašali podnebno nevtralnost, ki v nasprotnem primeru bomo plačevali previsoke davke. Lastni viri naj bi bili tudi embalaže oziroma plastika in pa tudi finančne transakcije. Ker se Vlada Janeza Janše že na veliko zadolžuje za PKP in se javni dolg izredno hitro veča, najhitreje v Evropi, bi morala ta Vlada še toliko bolj biti pazljiva kako se bo ta denar porabil. Če tega ne bo storila, nas čaka še ena dolžniška kriza. Namreč obstoja razlika med kredibilnimi oziroma dobrimi dolgovi in njihovim nasprotjem. In zgolj nizke obrestne mere ali negativne obrestne mere, ki pa jih ni več, ne morejo biti jamstvo za vzdržnost in upravičenost dolga. Če bomo investirali v naložbe ljudi, kritično infrastrukturo in pa raziskave, so to dobri dolgovi. Če pa se v nasprotju s tem dolgovi porabijo za neproduktivne namene, ki ne prinašajo dolgoročne dodane vrednosti, pa so to slabi dolgovi in s tem se slabša vzdržnost dolga in javnofinančna slika.   Evropska komisija bo tukaj izredno dosledna in nenazadnje neproduktivna uporaba dolgov bo škodljiva ne samo za Slovenijo, temveč za celotno Evropo. Na žalost je bil vladni nacionalni načrt za okrevanje in odpornost popolnoma neutemeljeno in predolgo označen z oznako interno. Oznaka je bila umaknjena šele nekaj dni nazaj, pa to ne z namenom, da bi bilo to dobro za Slovenijo, temveč zaradi tega, ker je bil ta nacionalni načrt objavljen v medijih, v reviji Mladina. Načrt bi moral že biti javen od prvega dne in vanj bi morali biti vključeni vsi bistveni deležniki, predvsem zaradi dobre priprave projektov, zaupanja in transparentnosti in zaradi bodočega razvoja Slovenije. Dejstvo je, da priprava načrta ni potekala v okviru širše razprave ter vključenosti vseh deležnikov, kar bi moralo biti, saj gre za razvojni denar Slovenije in denar vseh državljanov in vseh državljank. Ker nenazadnje ga bomo tudi vsi vračali. Potekala je v ozkih krogih nekaj ljudi in od samega začetka kot sem že povedala, z oznako interno. Nenazadnje nas tudi uredba EU za vzpostavitev mehanizma za okrevanje in odpornost zavezuje, da je potrebno opraviti         posvetovanja z deležniki. Torej lahko ravnanje vaše Vlade vpliva na to, da Evropska komisija označi Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost kot neprimeren. Če ni bilo pravilnega posvetovalnega procesa se lahko nenazadnje to tudi zgodbi. Namreč predstavniki komisije so že javno povedali oziroma izrazili skrb, da dokument ni nastal v sodelovanju s socialnimi partnerji. Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost je trenutno eden izmed najbolj pomembnih dokumentov v Sloveniji, kar smo danes že vsi velikokrat slišali in bi moral biti ravno, zaradi tega sprejet v širšem družbenem konsenzu. Gre za razvojno preobrazbo Slovenije v naslednjem desetletju, zato je pomembno kako se odločimo, da gremo v pametno smer in to res ne bi smelo biti vprašanje levih, desnih, ampak vprašanje ali gremo v 21. stoletje, ali se bomo ukvarjali z investicijami in vprašanji 20. stoletja. Ključna zgodba bi morala biti prehod v četrto industrijsko revolucijo in vsi vemo, da s temi sredstvi, ki so lahko oziroma bi morale biti razvojni preboj za Slovenijo in Evropo, da se bodo delile karte na novo. Vsekakor se bodo delile na novo kdo bo v prihodnosti kaj proizvajal in kaj ne in kakšen bo standard držav v naslednjih letih. Če mi ta vlak zamudimo in dejstvo je, da ga že zamujamo, saj je potrebno povedati, da v Sloveniji zamujamo najmanj za eno kohezijo, zato je tudi potrebno in želja po taki gradnji še določenih cest in infrastrukture in zaradi tudi prepočasnih sprememb in reform v preteklosti in prenizkih vlaganj se Sloveniji lahko piše slabo. Tu ima Vlada Janeza Janše tudi problem namreč take investicije, ki se vlagajo v znanost razvojni preboj in digitalizacijo, ki je tudi potrebno povedati, da ni prihodnost, ampak je že sedanjost ne kažejo rezultatov danes niti ne na naslednjih volitvah temveč za razliko to kažejo razni pločniki, krožišča in kot je danes slišati večkrat beton. Sedaj govorimo o okrevanju in odpornost in razvojnem preboju Slovenije kako se bomo izvlekli iz te krize kako bomo živeli v prihodnosti in gre res za edinstveno priložnost nikoli več oziroma ne vemo kdaj bomo imeli še na razpolago toliko sredstev, ki jih lahko porabimo za prihodnost in razvoj. Vsi se strinjamo in tudi mi ne nasprotujemo gradnji cest in pločnikov in krožišč in teh zadev, vendar kot je bilo že slišati danes ceste zakaj ne gradimo z lastnimi sredstvi ceste res lahko gradi Dars, ker ima lastna sredstva, ker potem dobimo nazaj s cestninami porabimo ta sredstva, ki jih imamo na razpolago iz tega sklada za bolj pametne naložbe. Razmere v gospodarstvu in na trgu dela se bodo zaostrile in sploh, ko bodo nehali veljati vsi PKP vsi vemo, da bodo potrebni resnejši programi in socialnih politik, ki bodo šli daleč onkraj samo blaženja posledic krize in nekaterih socialnih bombončkov.   Če zaključim tekma za sredstva bo zahtevna in neizprosna. Še posebej, ker bo ključnega pomena hitro in učinkovito črpanje teh sredstev, saj bo po okrevanju neizbežno sledilo tudi javnofinančna konsolidacija. Nikakor si ne smemo privoščiti, da bi bila Slovenija zopet v skupini zamudnic, saj bo to imelo izredno negativne gospodarske in socialne učinke na Slovenijo. Upam ponovno, da se to ta Vlada skupaj s koalicijo tudi zaveda, da nosi odgovornost.        Namreč, trenutno v LMŠ in vsa opozicija, nimamo druge možnosti, ker nismo vključeni v pripravo nobenih dokumentov, ampak imamo edino možnost, da le opozarjamo na to in si lahko le želimo, da nas vsaj delček slišite in upoštevate naše predloge in opozorila.  Hvala.
Hvala lepa.  Besedo je želel minister.  Gospod Černač, izvolite.
Hvala.  Glejte, tri stvari, mislim, da je potrebno odgovorit. Prvič, glede DARS-a, večinski delež sredstev za razvoj avtocestnega omrežja, so sredstva DARS-a oziroma sredstva cestnine in ostala sredstva, ki se seveda dopolnjujejo z ostalimi viri. Glede javnega dolga, drži, kajne, pretirano povečevanje, predvsem v kratki časovnici, lahko predstavlja problem. Zaradi tega vas ne razumem, zakaj predlagate trikrat tolikšno zadolževanje v vašem predlogu, kot je v sedanjem načrtu. Tega ne razumem.  Glede finančnega okvira 2021-2027. Jaz ne vem, kaj je bilo v času vlade Marjana Šarca, vem pa, da ob začetku pogajanj, 17. julija lani, je bil na mizi predlog, ki je bil za približno pol milijarde slabši, kot je »izpogajan« predlog 4 dni kasneje, 21. julija. In glede »rule of law«, glede vladavine prava… Slovenija bo lahko res imela problem, ker, če tožilstvo ne preganja odkritih groženj s smrtjo predsedniku Vlade, ki se stalno ponavljajo in ne procesira teh dejanj, potem zna imet Slovenija dejanske težave na tej poti.
Nadaljujemo z razpravo.  Gospod Matjaž Nemec ima besedo…
Hvala lepa.  Nič ni brezplačno…
…Za njim se…, se opravičujem…
Prosim?
…Za njim naj se pripravi gospod Miha Kordiš. / nerazumljivo/
Nič ni brezplačno in nič ni zastonj in tudi tovrstne frustracije, ko govorimo o janšizmu, o Janši(?), so nepotrebne v času, ko govorimo o Nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost. Takšne eskapade samo kažejo stanje duha tistih, ki nenehno ponujajo roko(?) dialoga. Takrat ko opozicija in vsi vključeni deležniki, želimo prispevat svoje znanje, svoje vedenje, k le temu, k reševanju, dane situacije, smo seveda označeni z vsemi vrstami in oblikami žaljivk.  Mehanizem za okrevanje in odpornost, seveda in, v slovenska vezja Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, kot osrednji del inštrumenta Next Generation EU, daje na voljo skoraj 672 milijard evrov posojil in nepovratnih sredstev, seveda, za podporo reformam in naložbam, ki jih izvajajo države članice Evropske unije, med njimi tudi Republika Slovenija. Torej, gre za neke oblike Marshallovega plana ali pa, kot so nekateri se izrazili, predvsem neke oblike družbenega dialoga oziroma družbene pogodbe, ko govorimo o naši prihodnosti. Ne da bi izključevali kogarkoli, ampak žal v Republiki Sloveniji temu ni tako, zato je bila paradoksalno, opozicija bila prisiljena v sklic seje, na temo, kjer se v nekaterih drugih, v večina drugih evropskih članic, razpravlja odprto, seveda z oblikovanjem dodane vrednosti, predvsem v iskanju, bom rekel, tistih multiplikatorjev, ki se izoblikujejo v, na podlagi predvsem naložb in reform, ki jih kliče ta dokument.  Seveda, gre za pomoč evropskemu gospodarstvu in družbe, kot takšne, da bi ta postala bolj trajnostna, odpornejša in bolje pripravljena na izzive in priložnosti, predvsem, ko govorimo o zelenem, o digitalnem, prehodu, ter seveda države članice morajo pripraviti vse ustrezne načrte, da bi se izognile, na primer, izkušnjam iz prejšnje finančne krize, ki je bila za Republiko Slovenijo in njene državljane(?) še tako boleča, ko se je takratna vlada Janeza Janše odločila, za tako imenovani ZUJF, kar je pomenilo, v prispodobi, da si je filozofija ali pa koncept zategovanja pasu, prevladoval nad konceptom, ki ga danes Evropska unija polaga v uporabo državam članicam, kjer bi generirala, kot že rečeno, ne te, neke, multiplikativne učinke.  Seveda, grenak priokus je, pri obravnavi tega dokumenta, zakaj Vlada, ena od redkih v Evropski uniji, je onemogočala javnosti dostop do tega akta, do tega dokumenta, ki je tako pomemben. Govorimo o 5,6 milijardah evrov, govorimo o polovici proračuna, ki je, bom rekel, z jasnimi smernicami, govorim predvsem o smernicah, ki, kot rečeno, spodbujajo širok krog deležnikov, zato, da se spodbudi, bom rekel, nek razvoj družbe, razvoj tistih prioritet, ki    ŠZ) – 14.00    si jih v smislu prihodnosti zadajamo. Zato smo v opoziciji pripravili določena priporočila. Eno kot že rečeno, je bilo odpravljeno oziroma upoštevano, ampak ne zaradi, bom rekel koherentnosti in sodelovanja vlade, ampak zaradi tega, ker je vlada bila v to prisiljena in oznaka tajnost je bila umaknjena. Seveda zelo rada vlada govori o dialogu, ki ga goji z mnogimi deležniki in ravno zaradi ne dialoga je priporočilo številka dve, ki smo ga pripravili pri socialnih demokratih in celotni opoziciji, da na kritiko deležnikov, o kom govorim, govorim o univerzah, o sindikatih, o delodajalskih druženjih, o lokalnih skupnostih, o razvojnih agencijah, regionalnih, vključi vlada vse te deležnike v resen dialog. To ne pomeni dialog, kot ga omenjate sami vi ministri, da se posluša in potem ta navodila upošteva, ampak dialog pomeni tudi to, da se predlagane ukrepe upošteva, vključi, se jih obravnava in dejansko vključi vso znanje, ki ga kot družba v Republiki Sloveniji premoremo za to, da skupaj gradimo z nekim konceptom, ki gotovo ni kazanje na prst na drugega, kot je primer ministra, ki krivi Gentilonija, ministra oziroma komisarja Gentilonija, ko se izrazi kritično do vsebin, ki jih predlaga zdajšnja vlada ali pa ko govorimo na splošno o vladavini prava in kritikam komisarki / nerazumljivo/.  Torej tako kot se obnašamo do komisarjev, tako kot se obnašamo kritično do tistih, ki so kritični do nas, govorim v imenu države, tako naša vlada tudi projicira vse svoje misli skozi, bom rekel kritiko njim. Jaz bi rad mogoče poudaril nek vidik in sicer ta, ki ga predvsem komisija rada izpostavlja, da to ni nakupovalni listek investicij, kjer bi posamezna članica brez strukturnih reform, kot so recimo dolgotrajna oskrba ali pa zdravstvena reforma ali pa financiranje znanost, urejanje javnih najemnin, stanovanj, okoljevarstvena zaveza, ne upoštevala. Torej gre za strateško in razvojno opredelitev do politik, kot že rečeno, ki so evropskim vrednotam skupna. In seveda glede na potrebe, ki jih posamezna članica države tudi ima. Zato smo v opoziciji pripravili alternativni nacionalni načrt, kjer v svojem jazu se dotika predvsem solidarnosti, tukaj govorim o vzpostavitvi dolgotrajne oskrbe, kot že rečeno ali pa gradnjo javnih najemnih stanovanj, o zdravju na primer v svoji drugi točki, kjer govorimo o povečanju kapacitet v javnem zdravstvu ali pa ko govorimo o programu skrajševanja čakalnih vrst ali pa dograditev infekcijske klinike, kar pa je, kot je rekel minister tudi že v samem programu. Ali pa tretja točka, okolje, energetska in protipotresna sanacija ali pa četrta točka sam razvoj, več denarja za raziskave in razvoj. Tukaj pa Republika Slovenija nima ali pa vsaj ni vlada izkazala pretirane afinitete. Seveda govorim o zdravju, solidarnosti, okolju, razvoju in seveda o skupnem konsenzu, ki ga kot politika, predvsem tista na oblasti mora iskati.   Jaz se bom dotaknil samo enega segmenta in to je okolje. Namreč osebno v tej pobudi, v teh dokumentih pogrešam nekoliko jasnejši pogled, ko govorimo o partnerstvu in sicer okoljevarstvenega in podnebnega krožnega gospodarstva. Seveda govorimo o velebitu ustavne pravice do čiste in pitne vode, govorimo o dvigu okoljskih standardov za sosežig odpadkov ali pa prepoved frackinga, s katerim se magister Dejan Židan, moj kolega neumorno ukvarja. Ali pa ko govorimo o zavezi proti krčenju, reševanju dostopa in razvoja monitoringa, kakovosti seveda. V drugem delu manjka nekoliko več vsebin pri upravljanju podnebne krize, kot je sprejem zakona o podnebni politiki ali pa energetska in protipotresna sanacija javnih in zasebnih individualnih večstanovanjskih objektov, ter seveda vzpodbude za uvajanje zelenih tehnologij v industriji, zelena planifikacija, shranjevanje energije in razvoj novih tehnologij, kar seveda spada tudi pod sam razvoj. Zakon o zapiranju premogovnika Velenje recimo, to je ena od, bom rekel družbeno perečih težav v odnosu do ekologije, kar se tiče Republike Slovenije.         (Nadaljevanje) Seveda zelo velik sveženj, največji sveženj finančni do sedaj, ki se ne tiče samo v enem procentu Republike Slovenije ali pa manj kot enemu procentu, ampak se tiče, ta obseg se tiče vseh članic Evropske unije in takšnega svežnja še nikdar nismo sprejemali. Zaradi tega je potreben širši družbeni konsenz. Kot poslanec bi nekoliko več poglobljenih razprav pričakoval v Državnem zboru ter seveda enako pozivajo tudi vsi deležniki, ki sem jih prej naštel, katerim se sicer ponuja enosmerni dialog, ampak, kot sami rečejo, nekomunikacija, katera bi obrodila določene sadove.   Torej, vlada, žal, ustvarja vtis s tem, da je želela do zadnjega ohraniti oznako »interno« in s tem, ko ni želela dialoga, spodbuditi v Državnem zboru, da v ozadju pripravlja dokument, ki bi služil ne širši slovenski družbi, ampak parcialnim političnim interesom. Za 5,2 milijardi in več je gotovo to nesprejemljivo. Zato je današnja razprava več kot primerna in naj besede predsednika vlade meso postanejo, ko govorite, da nenehno podajate roko. Danes je ena od mnogih možnosti, da to tudi naredite. Naši predlogi so iskreni, dobronamerni in dobro pripravljeni. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Za besedo je zaprosil minister Zvonko Černač.   Izvolite.
Hvala lepa. Poglejte, ko sem jaz govoril o tem, da ne bomo nikogar pustili ob strani in da noben del Slovenije ne bo zapostavljen sem govoril resno. Tukaj gledam ta seznam predvidenih namer investicij s strani Socialnih demokratov. Temu predlogu, kjer je tisto, kar je konkretno več ali manj itak prepisano iz tega načrta, poslanec Nemec prihaja iz Goriškega konca, v tem seznamu ne najdem bolnišnice Šempeter pri Gorici, v tem seznamu SD, kar me čudi. V našem načrtu je predvidena celovita energetska prenova bolnišnice Šempeter pri Novi Gorici 7 milijonov evrov. Poslanec Nemec zelo dobro za kakšen objekt gre. Bivalni pogoji so v tem objektu neprimerni in ta investicija bo narejena v prvih treh letih, se pravi najkasneje do konec leta 2023. Tako da vas vabim, da tudi vi podprete ta načrt, ker je v njem nekaj več kot v tistem kar predlagate vi. Hvala.
Hvala lepa.  Replika kolega Matjaž Nemec.   Izvolite.
Hvala ministru. Gotovo spodbudne besede, še posebej na dan, ko prihajajo podatki o tem, da so vsi naši javni oziroma ključni javni zavodi v relativno dobri finančni situaciji, tako kot smo skupaj, spoštovani minister Černač, dosegli to, da imamo danes več urgentnih blokov po Sloveniji. To je bil vsesplošni politični projekt. Tako lahko pozdravimo vsakršno namero zato, da se okrepi javno in vsem dostopno zdravstvo. Hvala lepa.
Hvala lepa.  To sicer po vsebini ni replika. To je bila razprava.   Besedo ima poslanec Miha Kordiš, za njim pa bo razpravljal Andrej Černigoj.   Izvolite.
Hvala za besedo, predsedujoči.   Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost. Dva temeljna koncepta, kako naj bi bil zgrajen, sta povzeta že v imenu. Kot prvo, gre za nacionalni načrt. In to je prvi poudarek. To ni načrt ministra Černača, to ni načrt Janeza Janše, niti ni načrt vlade Republike Slovenije. Nacionalni načrt bi morali obravnavati kot državljanski načrt. Žal ga vlada Janeza Janše ni obravnavala na tak način. Sprejemala ga je praktično potiho, lahko rečemo, stran od oči javnosti. Bil je zaprt za javne intervencije. Ta javna razprava, na katero se danes sklicujejo, pa v resnici ni bila nikakršna javna razprava. Opravili so nekaj pogovorov, nekaj predstavitev zelo na hitro, bolj zato, da izpeljejo postopek, kot zato, da dejansko oblikujejo nek državljanski konsenz in nato z načrtom pohiteli dalje. Skratka, zelo težko zato govorimo o nacionalnem načrtu, kaj šele o državljanskem načrtu. Šele skozi neko široko diskusijo usklajevanje bi lahko diagnosticirali kaj so razvojne prioritete v tej državi in zanje našli neko široko politično sodelovanje, ne zgolj v državnem zboru, ampak skozi celotno družbo, pa se to ni zgodilo. Raje je vlada vso dokumentacijo         pospravila v predal oziroma, ko jo je vzela ven iz tega predala, jo je vzela ven stran od oči javnosti.   In s tem prehajam na drugi del koncepta, ki bi moral biti vsebovan v nacionalnem načrtu, pa ni. Da je to načrt za okrevanje in odpornost. Gre za 5 milijard evrov, ki niso tu zato, da zaflikajo posledice epidemije covida-19, ampak da nas potegnejo naprej z dogledam preko epidemije covida-19 in v tem istem procesu odgovorijo še na pereče družbene probleme, na razvojne zaostanke, na podnebni zlom in tako naprej. V nacionalnem načrtu Vlade Janeza Janše tega okrevanja in odpornosti v resnici ni. To je dokumentacija brez koncepta in zato so jo, gospe in gospodje, vladni tudi skrivali pred kritikami. Najprej so vzeli nek nabor lokalnih projektov, ki se predhodno niso realizirali na evropskih sredstev ali pa se niso realizirale iz takšnih in drugačnih razlogov, vse to zabrisali noter v eno malho, pa ponavljam, brez kakršnegakoli koncepta in temu rekli nacionalni načrt za okrevanje in odpornost. Ker so ostala še dodatna sredstva, je Vlada Janeza Janše s SDS na čelu naredila edino, kar zna. Te lokalne projekte je počez prelila z betonom in z asfaltom. Kar je ostalo, pa so malo pošpricali drobtinica v zdravstvo, drobtinica v železnice. Je to res neka vizija prihodnosti te države za naslednjih 10 let recimo, o kateri se lahko konceptualno pogovarjamo. Seveda se ne moremo, zato ker gre za kopico priličnih obližev in ne za razvojni koncept.  Kaj bi recimo pričakoval v iskanju odgovorov na razvojna vprašanja in na vprašanja blaginje državljank in državljanov, so naslednje teme, ki bi morale biti v prvi vrsti, pa žal po razrezu financ niso. Zdravstvo zagotovo, slovensko zdravstvo že po 10, že desetletja trpi za tem, da se vanj podinvestira, primerjalno zelo malo sredstev vlagamo iz javne malhe v to, da gradimo javni zdravstveni sistem. Še presenetljivo dobro se pri vsemu podfinanciranju in stradanju ta javni zdravstveni sistem drži in nas vodi tudi skozi epidemijo covida-19. Kako bi ga Vlada Janeza Janše krepila, kako bi ga nagradila – ja, s tem nacionalnim načrtom za okrevanje in odpornost z bornimi 200 milijoni evrov. Toliko sredstev je za področje zdravstva namenjeno v vladnemu dokumentu pri skupni masi 5 milijard evrov, kolikor je nacionalni načrt težak. Se pravi zdravstvo zagotovo ni prioriteta pa mislim za Vlado ne, pa mislim, da vsi državljanke in državljani vemo, da v resnici, kar se družbene potrebe tiče, to zagotovo je.   Ena druga taka zelo boleča družbena potreba, na katero v Levici prav tako opozarjamo že leta, je skrbstvo, domovi za starejše, če želite. 12 tisoč starostnikov čaka vrsti na domsko oskrbo, številke se zelo hitro povečujejo ali pa se je v preteklih letih povečevala, postelj manjka, resnih investicij ni. Tudi Vlada Janeza Janše je za te investicije prijela tako, da ni prijela, ampak je skrbstvo starejših spremenila v biznis in nova mesta v domovih starejših in gradnjo novih domov odkoncesionirala zasebnikom, da bodo na stiskah starejših zaslužili, namesto da bi varno starost obravnavali kot pravico slehernika, kot nekaj, kar se obravnava v kontekstu solidarnosti, ne pa v kontekstu biznisa.  No, in za to skrbstvo starejših, za domove starejših in tako v nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost, pod katerega je podpisana Vlada, najdemo borih 100 milijonov evrov, drobiž v resnici. Na drugi strani te enačbe pa so ravno tako potegnili kratko, so mladi, mladi in njihova stanovanjska stiska. Imamo hud deficit, 10 tisoč neprofitnih javnih najemnih stanovanj manjka v tej državi. Tudi ta številka se povečuje, prav tako niso na prednostni listi Vlade in navsezadnje, da zaključim s točko, ki bi morda morala biti celo ta prva, to je podnebni zlom. Je minister Černač zelo jasno prej povedal, da v podnebni zlom v resnici ne verjame, vsaj ne, da je         za njim človeški dejavnik. Kar je seveda protiznanstveno, ena izmed oblik zanikanja podnebnih sprememb in podnebnega zloma, ki služi eni in samo eni stvari, to je, da se nadaljuje biznis »as usual« in kapital lahko služi dalje. Ker če se želimo prilagoditi na podnebni zlom oziroma še bolje, storiti vse, kar lahko, da ga preprečimo in omilimo že vnaprej, so potrebna masivna javna vlaganja. Za masivna javna vlaganja so potrebna sredstva. Da ta sredstva dobimo, je treba obdavčiti in vzeti tam, kjer je. Kje je – pri kapitalu in bogatih. Seveda, desna tribuna tega ne želi storiti, zato se raje zateka v teorije zarote, da podnebne spremembe in podnebni zlom pravzaprav ne obstajajo, ali v drugo različico, da ni človeški dejavnik tisti, ki jih poganja. In najdemo v tem Nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost manj kot 300 milijonov evrov, ki gredo v železnice. Spomnimo, cestni promet je eden izmed glavnih generatorjev toplogrednih izpustov in onesnaževanja okolja. In neka tehnično že razvita alternativa, ki jo imamo pred nosom, samo uporabiti jo je treba, je železniška infrastruktura. Na drugi strani pa je Vlada našla slabo milijardo evrov sredstev, da jih usmeri v beton oziroma v asfalt, da jih, skratka, investira v ceste. Jaz ne nasprotujem, da so cestno dodatno poveže regije, ki so odročne in že tako nič nimajo, ampak naj se to počne iz nacionalnega proračuna, tam, kjer je to res potrebno. Nekaj, kar pa samo sebi reče Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost in je vizija slovenske družbe za naslednjih deset let, pa mora v prvi vrsti vključevati na področju prometa železnice in ne novih avtocestnih odsekov.   Za vse te prioritete, ki sem jih naštel, in če sem pravilno zložil skupaj finance, pridemo približno do pol milijarde evrov sredstev - temeljne družbene prioritete, ki so za Vlado vredne 10 % celotne malhe 5 milijard evrov. Meni se zdi to popolnoma nezaslišano in vidim v tovrstni odsotnosti nekega kompetentnega ravnanja s strani Vlade zapravljanje zgodovinskega trenutka za nek razvojni preboj. Končno so se, sicer v zelo tragičnih razmerah epidemije covida-19, sprostile omejitve, ki veljajo na ravni Evropske unije, kar se tiče financiranja posameznih držav, zadolževanja, vlaganja, podpore gospodarstvu in tako naprej - te omejitve so že tako nesmiselne, zlato pravilo je razveljavljeno, tudi to zlato pravilo je sicer nesmiselno -, in imamo dostop do financ. Imamo dostop do tega, da se družba z javnimi vlaganji usmeri v preprečevanje podnebnega zloma, v blaginjo in razvoj. Ampak to je zgodovinski trenutek, za katerega se je Vlada Janeza Janše odločila, da ga bo vrgla stran. Namesto v neke družbene potrebe in v razvojne prioritete bo ta evropska sredstva vlagala, kot sem rekel, v malo skupaj nametane lokalne projekte, v to, da bo gradila ceste in dodatno širila avtoceste, se pravi, v povečanje izpustov, ne pa v to, kar bi ljudje tu in zdaj potrebovali v tem strateškem smislu vizije družbenega razvoja. In to ni prvič, da imamo na oblasti Janeza Janšo in da se skozi okno meče redko razvojno priložnost in zgodovinski trenutek. Spomnimo na prvo Vlado Janeza Janše. Ko je prišlo do uvedbe evra, evropski krediti so bili izjemno poceni. Denarja je bilo dovolj, da ga država smiselno usmeri v družbeni razvoj, v tehnološko nadgradnjo svojih proizvodnih verig, v okrepitev javnega zdravstvenega sistema oziroma solidarnostnih podsistemov in tako naprej. Ampak, kaj se je zgodilo? Tajkuni so se zgodili. Ti poceni krediti, ti poceni evri, ki so bili takrat na voljo pod prvo Vlado Janeza Janše, se niso preusmerili v tehnološka vlaganja, v razvojni preboj ali karkoli družbeno koristnega, usmerili so se v tajkunske prevzeme s političnim botrstvom Vlade Janeza Janše, ki je tudi spremenila zakonodajo na način, da je te tajkunske prevzeme omogočila. Vse to je bilo pa podkrepljeno s poceni financami, ki so tekle iz uvedbe evra.         Posledice pregrevanje gospodarstva in še naslednja posledica gospodarski zlom, ki se je začel na drugi strani Atlantika v finančnem sektorju, ampak dejstvo, da smo imeli razvojno priložnost, pa se jo je vrglo stran zato, da se jo je v projektu poskusa oblikovanja domače zasebne kapitalske elite, je to krizo v Sloveniji še poglobilo. Nismo bili nanjo pripravljeni kot bi lahko bili, ker smo stopicali v razvojnem zaostanku, sredstva, ki bi lahko šla v premagovanje tega razvojnega zaostanka, pa so požrli tajkunski prevzemi. Končna posledica bančna luknja, ki smo jo reševali z denarjem vseh državljank in državljanov. Kot da to še ni bilo dovolj škodljivo, imamo zdaj spet Vlado Janeza Janše, spet imamo brez lastnih zaslug priložnost za poceni kreditiranje, za smotrno investiranje, za razvojni preboj za to, da se odgovori na probleme, ki pestijo našo družbo, starostnike, ker nimajo mesta v domovih, mlade, ker ne morejo do stanovanj in tako naprej že več desetletij. Ampak kaj? Namesto tega imamo nek dokument brez koncepta in imamo Vlado brez kurza.
Hvala lepa. Za besedo je zaprosil minister Zvonko Černač. Izvolite.
Hvala lepa. Razprava je bila široka obsežna, bistveno bolj kot v katerikoli drugi članici Evropske unije. Lokalni projekti bodo tudi skozi RRF financirani, ne vem zakaj ne bi bili, preko razpisov, gre za številne projekte, ki bodo izboljšali oskrbo na lokalnem področju in ki gredo v smeri razvoja celotne države, nobenega konkretnega projekta pa seveda v tem dokumentu ni, ker ga ne more biti. Nekaterim je treba predstaviti stvari grafično, ker očitno teksti ne zadoščajo. To je bil razvojni koncept zadnjih 10 let. Ali želite, da nadaljujemo s tem razvojnim konceptom naslednjih 10 let? Nevladnim organizacijam 706 milijonov, staršem, otrokom, mladim za stanovanja in vse ostalo pa polovico tega zneska. S tem konceptom ne bomo nadaljevali. Jaz sem povedal nič ne bi bilo narobe, če bi bilo iz tega trikrat takšna dodana vrednost kot iz tega, ampak tukaj ni nobene dodane vrednosti, tukaj je pa multiplikativna in v to smer bo šla podpora. Sredstva bodo šla ljudem, kajti nesprejemljivo je, da so v zadnjih 10-ih letih samo nevladne organizacije, ki imajo sedež na Metelkovi 6 dobile več sredstev kot je bilo v zadnjih 10-ih letih namenjenih študentskim domovom za izgradnjo bistveno več sredstev. Kar se tiče zdravstva in vsega ostalega, tudi tukaj je očitno potrebno slike kazati, ker samo besede ne štejejo. Domska oskrba izrazito zanemarjena. Ministrica iz Stranke Socialnih demokratov je to ministrstvo vodila od 13 do 18, niti enega mesta ni bilo dodatnega ne v koncesionirani mreži ne v javni mreži. Letos je bilo podeljenih 1285 mest, ki bodo zagotovljene v naslednjih treh do štirih letih. Iz sredstev, ki so predvidena iz RRF-ja in ostalih mehanizmov in iz sredstva proračuna, kjer je predvideno 30 milijonov v 2020 in 2021 bo zagotovljenih dodatnih 1500 do 2000 mest v javni mreži. Zaradi tega lepo prosim, pač niste naredili, nekateri izmed predlagateljev ste bili vrsto let v Vlad, tistega kar bi bilo potrebno narediti zaradi tega je to treba narediti zdaj in prav bi bilo, da vsi to podprete, ne pa da to problematizirate. Jaz tega problematiziranja nadaljnjega razvoja zdravstva in oskrbe starejših moram reči, da ne razumem. Infekcijska klinika Ljubljana, Maribor leta in leta so se stvari odlagale, vse bolnišnice po regijah so predvidene, da bodo deležne sofinancerskih sredstev, tako da ta pristop, ki je bil ubran, je bil ubran na eni strani v okviru formalnih zavez, ki jih moramo izpolnjevati zaradi tega, ker smo del Evropske unije in to pomeni, da imamo zavezanih 60 % sredstev in če smo pametni bomo tudi teh 60 % sredstev, ki gredo zelenemu in digitalnemu pametno in koristno uporabili in ostalih 40 %, kjer so bistveni okrepitve sistemov na področju zdravstva, dolgotrajne oskrbe šolstva in gradnje najemnih stanovanj. Prej sem povedal, da je v gradnji 2300 stanovanj, ki bodo zaključena do konca 2023 in da program, ki ga bo vlada obravnavala v kratkem samo Stanovanjskega sklada Republike Slovenije do leta 2025 predvideva dodatnih 3 do 4 tisoč najemnih stanovanj, predvsem za mlade.
Hvala lepa.   Replika Miha Kordiš. Upam, da bo replika, da ne bo razprava.
Replika bo in kratka bo, zaradi tega, ker me je minister Černač napačno razumel. Jaz v svoji razpravi nisem toliko osredinil na posamezne projekte kolikor sem jo osredinil na dejstvo, da celoten nacionalni načrt za okrevanje in odpornost nima nikakršnega razvojnega koncepta. Nima ga pa zato, ker vaša Vlada nima nobenega drugega kurza kakor je usesti se na državne jasli in tam ostati kolikor dolgo se da in vaša nesposobnost se odraža pri temu deficitu dokumenta za razvoj, Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost in posledica tega je, da mečete stran zgodovinski trenutek in Slovenija bo capljala za razvitimi državami še naprej ne glede na to s koliko slikicami vi tukaj mahate, ker očitno koncepta razvoja ne razumete.
Hvala lepa.   Nadaljujemo z razpravo. Upam, da bo kdo ponudil tudi kakšen dodatek k tej vsebini.   Besedo ima Andrej Černigoj, za njim bo dobil besedo Vojko Starović. Izvolite.
spoštovani gospod predsedujoči, hvala za besedo. Spoštovani gospod minister, spoštovana državna sekretarka, spoštovani državni sekretar!   Danes v Državnem zboru razpravljamo o predlogu priporočila v zvezi s pripravo Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost. Vsakega dialoga se veselim, ker v dialogu so lahko enakovredno zastopani obe strani in v tem cenjenem zboru, v tej cenjeni hiši je tega dialoga za to področje bilo že kar veliko. Moram povedati, da sem današnji peti razpravljavcev v splošni razpravi in ura kaže, da razpravljamo že štiri ure pa skoraj 30 minut. Tako sem rekel, to se pravi, obe strani lahko enakovredno zastopamo v razpravi in v tem primeru lahko rečem, da koalicija in opozicija. Preden bi nadaljeval z razpravo, bi se na tem mestu iskreno zahvalil ministru gospodu Černaču za marljivo in dobro delo pri pripravi načrta za okrevanje. Velika zahvala gre tudi državni sekretarki gospe Moniki Krbiš Rojs, ki po svoji ekspertni plati, s svojim znanjem poskrbela, da je dokument dober in s tem tudi zelo precizno pripravljen, kar moram reči, da sem lahko tudi zelo zelo pomirjen. Tukaj moram reči, da res bi pohvalil predvsem predstavitev ministra tudi na samem odboru, ne zaradi tega, ker sva oba Primorca, ampak res zaradi tega, ker je minister vsebinsko zelo dobro pripravljen in dokument predstavlja neko svetlo prihodnost Slovenije za bodočnost.   Na začetku bi se najprej osredotočil na nek finančni okvir. Slovenija bo lahko za izvedbo naložb v okviru načrta za okrevanje, odpornost do konca leta 2026 koristila do 5,2 milijardi evrov, to se pravi 5 milijard 200 milijonov evrov, od tega 1,6 milijarde nepovratnih sredstev in 3,6 milijarde povratnih sredstev. Tukaj bi res pohvalil sedanjo Vlado in tudi koalicijo, ki je uspela iztržiti dodatna sredstva kar ni malo, pol milijarde evrov dodatnih sredstev več, ki bodo za razvoj Slovenije še kako pripomogla. Tako, da tukaj imamo samo pozitivne zgodbe, ki jih bomo lahko uporabili v izjemnem razvojnem okvirju 2021/2027.   Tako, zdaj v svojem življenju sem deloval doma v vinogradniški kmetiji, deloval sem v majhnem in tudi srednjem in velikem podjetju, kar nekaj časa sem deloval pa tudi na mednarodnem parketu in moram reči, kakor jaz zdaj opazujem ta dialog v tej dvorani, vidim da imamo mi v bistvu sistemski problem. Kot sem že omenil, večino svojega življenja delam v diplomaciji, to se pravi v slovenki in tudi mednarodni in moram povedati, da to dogajanje ki ga danes opazujem že kar nekaj časa, lahko rečem, pa nočem biti pregrob, da je skregano z vsemi smernicami nekako neke diplomacije.         Zavedam se, da je to tudi politični parket in da vsak zagovarja svoj način dela, ampak jaz mislim, da pri takemu paketu pri takemu dokumentu bi morali kot je Načrt za okrevanje in odpornost bi morali to politično komponento izvzeti ven, ker meni, da to ni igrišče za kdo bo zmagal kdo bo boljši, ampak mislim, da to moramo gledati vsi za dobrobit Slovenije. Moram reči, da takega način dela tak način dela, ki ga v tujih medijih v tuji diplomaciji, v tuji politiki v drugih državah članicah Evropske unije ne vidim in ne zaznam in moram reči, da opažam, da si največkrat sami sebi škodujemo predvsem pa škodujemo prihodnosti naše skupne države. Jaz bi tukaj kot sem že prej opozoril, predlagal mislim, da v Sloveniji v tem cenjenem zboru premalo, je pomanjkanje dialoga predvsem, da se poslušamo eden drugega in mogoče tudi, da bi se večkrat pogovarjali kakor se druge države, druge diplomacije za zaprtimi vrati, da si povemo svoje odkrito predvsem pa to, da se nekako pogovarjamo na principu nekem / nerazumljivo/ to pomeni, da ni naslednje sekundo vse v medijih, ampak da se uspemo za zaprtimi vrati dogovoriti vsak nekaj malega popusti in potem gremo v svetlo in boljšo prihodnost. Jaz upam, da se bo kdaj v tej hiši to tudi zgodilo kot se dogaja drugod po drugih parlamentih v Evropski uniji, ampak upanje umre zadnje.   Jaz kot sem že rekel sem deloval tudi v tujini in recimo jaz se bi želel nekega sosledja. Opozicija prosi Vlado za načrt Vlade, Vlada pošlje načrt za okrevanje, opozicija prouči in na skupnem sestanku z Vlado posreduje svoje predloge. Če se Vlada ali pa koalicija ne odzove opozicija gre v javnost in komentira svoje predloge. Tukaj v naši državi imamo čisto obrnjeno sliko narobe. Opozicija gre v javnost s svojim predlogom brez usklajevanja s koalicijo, Vlado. Pove, da je načrt Vlade slab, potem pa pričakuje mogoče od nekaterih razpravljavcev, nekateri celo zahtevajo naj bodo njihovi predlogi upoštevani. Jaz se zavedam, da s takim delovanjem in tisti, ki poskušamo nekako živeti neko družinsko življenje, da tisti, ki doma tako posluje ve, da na tak način družina ne bo složna. To ni recept za uspeh. Samo toliko.   Sedaj pa, kar se tiče sam objave dokumenta in na tej strani bi se rad zahvalil, ker je pravkar prišel v dvorano tudi prvemu razpravljavcu za nov in svež pristop razprave začetne na dele tudi malce hudomušen, kar pozdravljam in veselim.   Sedaj, če gremo naprej k razpravi moje osebno mnenje je, da objava v tiskanem mediju in mislim, da se predlagatelj tudi strinja z menoj mene zelo skrbi, mene zelo zelo skrbi. Pred kratkim ne vem smo imeli poslanci izobraževanje kako ravnati z zaupnimi dokumenti z oznako interno, zaupno in tako naprej in v tem, kar se je zgodilo vidim resno grožnjo, ki bi jo morali vsi v tej dvorani obsoditi. Jaz upam, si želim, da bodo nekateri organi to zadevo pogledali in ugotovili ali je šlo to mogoče, mogoče se motim za kaznivo dejanje. Ampak kot sem jaz rekel jaz mislim, da bi se morali vsi prizadevati, da bi to mogli v tej dvorani skupno obsoditi. Kolegice in kolegi to je tudi moj predlog skupno obsoditi. Na tem mestu pa tudi, potem podpiram ministra, ki je potem, ko so bili ti dokumenti objavljeni tudi ste sam odločil, da zaradi tega dogodka objavi na spletni strani. Meni osebno ta objava v tem tiskanem mediju diši po političnem aktivizmu, ampak sami presodite.         Če gremo k glavnim očitkom, ki jih imajo predlagatelji in opozicija, jaz sem nekako vse te očitke strnil v tri točke, če smem… Prvi očitek, da v bistvu stopnja tajnosti interno, tukaj bi res rad poudaril ene par zadev. Pogledal sem si na spletu vse možne države članice in našel sem v bistvu tri države, ki so, milo rečeno, ne želim bit grob, izdale neke majhne brošurice; to so Portugalska, Grčija, Španija, pa mogoče se bi še kakšna država našla, v italijanski državi pa je malo večji dokument, kjer pa jasno piše na dokumentu, interna uporaba. To se pravi, druge države postopajo enako, kot je postopala Vlada.  In, drugi očitek, poleg tajnosti, da ta dokument ni bil v široki razpravi. Ravno nasprotno, takih predstavitev tega dokumenta v preteklosti ni bilo. Se strinjam, da takega dokumenta tudi še ni bilo, to se strinjam, ampak takih razprav ni bilo, tako visokih, tako širokih, če, bi rad samo širok nabor deležnikov, dvakrat posvet z župani in direktorji regionalnih razvojni agencij… Tukaj jaz moram pozdravit moje lokalne direktorje, regionalnih razvojnih agencij. So me poklicali, so mi podali pozitivna mnenja, so bili presenečeni, da so bili vključeni v dialog. Tako da, jaz iz terena imam samo pozitivne informacije, konotacije in bili so pozitivno presenečeni.  Potem gremo, posvet z vsemi sveti in razvojnimi sveti v 12. razvojnih regijah, seja Ekonomsko-socialnega sveta; moram poudarit, da je bil prvič sklican v tem parlamentu na, v sedanjem sestavu sedanje Vlade. Potem spletni strokovni posvet, mi mladi rečemo to, so to, webinarji, kajne, kjer bodo sredstva v 2020, mislim, 2021-2027. Glejte, danes sem, pa tukaj je bilo tisoč 300 udeležencev, na webinarju, glejte, jaz sem danes, z gospodom Prebilom sva bila na konferenci Portugalskega predsedovanja. Imel sem na, za svojo razpravo sem ime…, in stališče, sem imel odmerjeno natanko, ne boste verjeti, toliko časa, kot razpravljajo evropski poslanci, natanko minuto in sem veliko povedal, če so me želeli razumet. Lahko bi pa govoril dve uri pa ne bi nič povedal.  Glejte, jaz mislim, da Vlada nobenega pisnega izdelka ni zavrnila, nobene pisne pobude in če gremo naprej, bili so tudi ločeni sestanki z socialnimi partnerji, sestanek z nevladnimi organizacijami. Jaz mislim, ko sem prej rekel, ko bi si želel, da opozicija prosi Vlado za načrt, če bi opozicijske stranke, če bi predlagatelj, to zaprosil, ta sestanek, jaz mislim, da ga bi 100 procentno tu tudi dobil. Tako da, tukaj je res, ne, ne, ne verjamem tem očitkom in moram reči, da Vlada, sedanja Vlada in minister in tudi koalicija, tako široko v razpravo, kot je šla, seveda, dokumenta pod oznako interno, kot ga imajo vse države članice v Evropski uniji, tako široko, jaz mislim, da take razprave ni bilo v Evropski uniji.  Kot sem že prej omenil, v bistvu, ta načrt za okrevanje odpornosti je v bistvu nekaj novega, to je prvič se zgodilo in kot države članice kot komisija, tukaj mi je bil en tak stavek, ki sem ga prebral, mi je bil všeč, komisija se uči vzporednost države / nerazumljivo/ članicami. Tudi komisija se uči vzporedno, kot se učijo države članice. In dialog med Vlado in komisijo je nekaj popolnoma normalnega in dobrodošel.   Glejte, tudi sam sem poklical neka…, sem opravil nekaj klicev in »Zoomov« v tako imenovani, ta, ta grdi Bruselj, kajne, jaz ga zelo imam rad in do nekih takih zaključkov, da je ta dokument    ŠZ) – 14.40    dobil že dve negativni oceni nisem zasledil in tukaj moram reči, da jaz ne bom govoril o laži, ker to mislim, da je prehuda beseda, ampak to je prevelika pavšalna teza s katero se ne morem strinjati. Drugi očitek, ta mi je mogoče celo najbolj pri srcu, da se v ceste vlaga trikrat več denarja, kot v železniško infrastrukturo. Ministrstvo za infrastrukturo je že na samem odboru to tezo zavrglo, v pobudi omenjeno skoraj trikratno razmerje med predvidenim vlaganjem v cestno, v primerjavi z vlaganjem v železniško oziroma trajnostno infrastrukturo, torej ne drži. Čeprav seveda pa si jaz želim, da bi mogoče tudi kakšna ta sredstva bila porabljena za čimprejšnjo izgradnjo avtoceste Postojna-Jelšane. Veseli me, pa da je vlada prepoznala ta projekt, pomemben projekt in ga uvrstila tudi v, ga dvignila, prodala in se razvija v upam, da kmalu v realizacijo. Zadnji očitek, prevelik fokus na investicijah in da se reforme zanemarja.   Tukaj glejte, demografski sklad, včerajšnje glasovanje vam pove vse. Zakon o dolgotrajni oskrbi, 10 let se pripravlja ta zakon, naš minister Nove Slovenije, Janez Cigler Kralj bo ta zakona kmalu predočil javnosti. Da ne govorimo o zdravstveni, socialni reformi, ki v zadnjih desetih letih niti r od reforme, če se izrazim po vaše ni bilo. Tukaj si moramo vsi naliti čistega vina. Zdaj za konec vam povem to, da jaz ta dokument jemljem kot dokument, ki je nedokončan, ki je v zgradnji, v izgradnji, se opravičujem, tako kot je gradba Evropskega parlamenta Strasborgu. Tam je okrogla, ampak je en del, ki se ga lahko še nadgradi. In to jaz mislim, da je v redu in mislim, da bo ministrstvo, s tem pa tudi vlada v dokončnem usklajevanju ta dokument še dokončno izpilila. Zdaj za konec, verjamem, da lahko združimo moči, verjamem da lahko združimo moči za razvoj Slovenije, za nova delovna mesta, za prihodnost Slovenije. Verjamem v razvoj digitalne Slovenije, verjamem v razvoj Slovenije in verjamem, da bo vlada našla tudi kanček upanja za razvoj podeželja. Samemu načrtu želim čim boljšo realizacijo in verjamem, da skupaj bomo to bili sposobni tudi narediti.  Hvala za besedo.
Hvala lepa.  Za besedo je zaprosil predstavnik predlagatelja, doktor Franc Trček. Izvolite.
Ja, hvala lepa za besedo.  Glejte, jaz ne bom argumentiral in opravičeval, kaj ubesedujejo drugi, tudi znotraj predlagateljev ali pa tudi na vaši strani, če se moram tako izraziti. Uvodoma. Gre za nacionalni načrt za okrevanje in odpornost, kot sem povedal, ne gre za vaš, naš, njihov, eno, drugo. Zdaj če bi bili fer, ogromno tega, kar se zdaj hvalite je nastajalo, skozi predolge časovne enote. Kot sem že povedal, birokracijo ste kadrovali eni, drugi, tretji, četrti in bi morali biti tudi spoštljivi do vseh teh ljudeh. Kolega Ferjan je govoril, ko je govoril o komunikaciji, dajmo reči evropska komisija Slovenija, gre za kritike, pripombe, so pomoč, so usmeritve, ko pa hoče opozicija tako pomagati, so pa očitki. Jaz sem že rekel Zvonkotu, moja meni lahko doma kaj očita ali pa njegova njemu, v parlamentu, v resni politiki očitkov ni in tu je nek vaš problem, da to jemljete kot očitke. Drobna opomba cenjeni mladi kolega, ki te imam zelo rad, odkrito priznam, si rekel mi v vladi, mogoče te je malo zaneslo. Ti nisi v vladi, tudi jaz nisem. Strinjam se s tem, da je to živ dokument. Veste taki dokumenti so vedno v bistvu živi dokumenti, tudi že v fazi zaključevanja in klemanja in tako naprej, bi se moral malo prevajati v slovenščino in bruseljščine in v tej luči je treba gledati in vsi         tisti, ki smo kdaj delali resne evropske projekte, vemo, da je ta pripravljalna faza in komunikacija blazno pomembna. In potem tudi moliš boga, da se tisti evropski birokrati ne zamenjajo. Nam se je v projektu v petih letih trikrat zamenjal ključni birokrat. Pride nekdo z neke x pozicije jovo na novo. Saj potem, ko se poslikajo, ali je to Janez Janša ali bi bil kolega Polnar ali Miha Kordiš ali kolega Černigoj, to je potem slikanje; tisto garanje oddelajo resni birokrati, tudi t.i. diplomatske šerpe in tako naprej, razni / nerazumljivo/, če sem malo ciničen v ubesedovanju, kar kolega zelo dobro ve, saj si delal nekako v Bruslju. In če kaj osebno nisem, nisem špeckahla. Meni tudi to špeckaheljstvo gre na živce in na jetra. In verjetno, če bi neki dokument ...   Ja, tako, lahko bi tukaj, ne da se mi, vsi nekaj ropotate in kažete. Najraje bi od doma koledar Damjana Murka prinesel na eno, pa vam ga pokazal.   Če bi ta vlada naredila enih 50 strani nekega dokumenta, kot so naredili Španci, Nemci in še kdo, in napisala notri, kar je jasno, ne vem, moji 12-letni hčerki ali pa 100-letnem očetu od kolega Bevka, verjetno vse te halabuke v takšni meri nebi bilo. Lahko pa razumem to halabuko; in gospodarstveniki in NGO-jevci in občine imajo seveda tudi svojo planiranje in načrtovanje. In zdaj jaz ne vem, ali zavajajo vas in sočasno tudi zavajajo mene. Sami ste lepo govorili, pač da ste imeli v takšni ali drugačni obliki tozadevna srečanja, v glavnem digitalna, kjer so se predstavile neke osnove in tako naprej. Zdaj, ko novinarji gredo spraševati po celem tem diapazonu, vključno do sindikatov - kolega Černač je kariero začel na Zvezi svobodnih sindikatov kot pripravnik, mimogrede -, rečejo pa saj nekih resnih posvetovanj ni bilo. Kar je seveda tudi logično; ne moreš delati neko resno posvetovanje, ko imaš 1000 ali 200 ali 300 ljudi. O vsebinah se pogovarjajo ali pogovarjamo vsebinci. In zdaj to nekaj primerjati priložnostno zadevo, ko kolega eno minuto govori o evropskem nekem posvetovanju ob portugalskem predsedovanju, z nekim delom na vsebini, je nekaj čisto tretjega. Zdaj, ja, danes je ta debata, jaz sem vedel, da bo tako. Malo tako kot pokvarjene plošče, večina ljudi se niti ni prebijala skozi to niti ni prebrala, ampak tako, ko reče minister, sam dobro ve, da ta naš predlog gre v bistvu za drugačno programiranje in bi ga kot takega moral jemati. Seveda tudi ni naloga nas kot opozicije, da bomo pisali ves ta špeh, ki sem ga jaz prebral. Pa to je mala malica. Projekt, na katerem sem sam delal, je imel v štartu 800 strani, po 200 aneksi, tisoč dvesto, evalvacija 3 tisoč 600 plus oddatni dokumenti. In tukaj ste v osnovi žaljivi. Meni ni problem tisoč strani prebrati, kolegu Polnarju tudi verjetno ne. Ampak jaz danes neke vsebinske debate tukaj skoraj nisem videl, žal. Mogoče, evo, kolega Breznik vem, da bo potem prišel, pa bo imel neko vsebinsko debato, pa bi rad, da bi imeli take vsebinske debate.   Na tej točki se bom ustavil. Malo več vsebinsko, tudi o betonu, bom pa povedal potem, ko sem na vrsti za razpravo.
Hvala lepa.  Besedo ima Vojko Starović, za njim pa bo razpravljal Robert Polnar.  Izvolite, imate besedo.
Predsedujoči, hvala za besedo. Lepo pozdravljeni, spoštovani prisotni.  Sam moram povedati, za razliko od nekaterih predhodnikov, da verjamem v koristnost javne razprave in vključevanju civilne družbe. To sicer prinaša kar nekaj dodatnega dela in težavnih usklajevanj, to je res. Pogledi so različni in tudi nasprotujoči na neke zadeve, sploh pa na tak načrt. In to je normalno; ljudje pač stvari vidimo in presojamo različno in to demokratične družbe priznavajo in upoštevajo. Pri tem pa izkušnje jasno govorijo, da kvalitetna razprava, ki vključuje tako strokovno kot širšo javnost, prinese boljše in bolj uravnotežene rešitve         in družbam gre, ki to upoštevajo, bolje.   Vsak načrt ima neke prioritete, ko pravijo, da ta načrt nima prioritet, ima. Tudi načrt za okrevanje in odpornost, ki je pred nami, ima prioritete nedvomno. Tekst na … glede na to, da ta tekst ni šel skozi širšo javno razpravo, posledično zelo verjetno odraža predvsem poglede in prioritete trenutne oblasti. Načrt je gotovo tudi rezultat nekih globljih premislekov pa tudi kompromisov in usklajevanja različnih pogledov, želja in možnosti. Ampak vseeno manjka ta izredno pomembni element v demokraciji. To je ta demokratična javna argumentirana in transparentna razprava.   Kakor sem razumel ministra v njegovem začetnem nagovoru danes, je načrt za okrevanje in odpornost zgrajen od spodaj navzgor. Je nek seštevek načrtov lokalnih skupnosti, razvojnih centrov in podobno. Verjemite mi pa da evropski premisleki in iniciativa ni zrastla na lokalnih željah, namerah in načrtih, temveč na podlagi nekega bolj kompleksnega premisleka in celovitega pogleda na to, kam gremo vsi skupaj. Sploh pa na tako pomembnih področjih, kot so zdravje populacije, ohranjanje narave in preprečevanje nadaljnjih varnih vplivov na podnebne spremembe. Gre pač za probleme, ki zadevajo ne samo Slovenijo, Evropo, ampak celoten svet. Gre za vprašanje medsebojne solidarnosti s poudarkom na bodočih generacijah. To je gotovo potreben celovit pogled, pogled na gozd. To pač ni možno izhajati bom rekel iz posameznih dreves, iz posameznih interesov. Da lahko pa vidimo gozd, potrebujemo širši pogled in to iz večih vidikov in kotov in to zagotavlja ravno javna razprava, ki vključuje tako zainteresirano, kot tudi strokovno in splošno javnost.   Gre za enega temeljnih institutov demokracije, ki demokratičnim družbam v svetu prinaša dolgoročno uspešnost. Zelo obsežna in temeljita študija Svetovne banke pod naslovom kateri veri ustvarjajo bogastvo narodov, merjenje kapitala v 21. stoletju, ki je bila narejena na vzorcu kar 120 držav, je jasno pokazala, da je ključni dejavnik blagostanja držav neopredmeteni kapital. To je človeški kapital in kakovost formalnih in neformalnih institucij. Ta ima pri razvitih državah, kamor spada po svojem bruto družbenem produktu tudi Slovenija, čez 80 procentni vpliv, medtem, ko ima proizvodni kapital le 17 procentni vpliv, naravni pa le 2 procenta. Torej vemo, kam se moremo usmeriti.  Dejstvo je, da stroka in znanost s svojimi dognanji ter zainteresirana in splošna javnost lahko odločilno pripomore pri oblikovanju in sprejemanju dobrih političnih odločitev, pri urejanju družbe v duhu Aristotelovega poimenovanja, ki politiko vidi kot javno dejavnost svobodnih ljudi, ki se kaže kot prizadevanje, da bi zagotovili red, stabilnost in pravičnost v družbi. Torej vključitev vedenja stroke in široke javnosti, prinesejo mnoga nova spoznanja in uvide, ki lahko ogromno pripomorejo k rešitvi, k reševanju izzivov, ki jih prinaša vedno bolj kompleksna in nepredvidljiva družbena realnost in prihodnost. Seveda pri tem ni enostavnih rešitev. Enostavne rešitve ponujajo le populisti. Veste, kje prihaja moč demokratičnega soočenja človeške misli z argumenti najbolj to izraza – evo, to bom / nerazumljivo/, v kateri skupnosti. Vam povem, da v znanstveni skupnosti. Tu se načelo argumentirane javne razprave, v kateri šteje le argument in ne kdo ga izreče, kar je bilo danes         (Nadaljevanje): se včasih prisotno, je tako. V znanstveni skupnosti se pravila racionalne izmenjave argumentov dosledno porabljajo. Vsak ima možnost sodelovati in prispevati svoje ideje, ki jih nato znanstvena skupnost ovrednoti. Od tod tak neverjetni napredek znanosti v moderni dobi. Navedeno nas usmerja jasno v to, da tako pomemben načrt kot je načrt pred nami, je treba angažirati celotno družbo in vse razpoložljive vire vedenja in znanja. Dejstvo je, da vsakokratni nosilci oblasti kakor tudi ta oblast, so le kratkoročno in zdaj rečemo, oni ste bili, vi ste bili od takrat prej, te ste bili, vi niste to naredili… Je kratkoročno in zato sami kot taka politika ni sposobna naslavljati samostojno dolgoročnih rešitev. Ta demokratični primanjkljaj pa lahko nadomešča civilna družba. Ali gre za strokovna združenja ali nevladne organizacije, raziskovalne osnove, civilne iniciative in druge skupine prebivalcev. Zato je prav in za celotno družbeno skupnost zelo koristno, da se to javnost pritegne v te procese, da se jo povabi, ne da zaprosi kot je nekdo mislil, da prosi dajte mi dokumente, ampak da se pritegne in vključi. In to v čim bolj zgodnji fazi strateškega in konkretnega odločanja. Odrekanje pomena civilne družbe, ki je v osnovi pripeljala to Slovenijo tudi do samostojnosti, je po mojem zgrešeno in zavrženo. Veliko časa smo sicer zapravili, vendar imamo še nekaj časa in velja ga koristno izkoristiti. Zato ministru in Vladi globoko na srce polagam, da naj skuša tudi v tem času na čim bolj organiziran in učinkovit način vključiti tudi širšo javnost, predvsem strokovno. To je moja prošnja in en tak prispevek je bil tudi ta dokument, ki smo ga mi prispevali. Ne napadati, če nekdo hoče sodelovati, se vključiti in dati pozitiven prispevek.   Hvala lepa.
Hvala lepa.   Besedo ima Robert Polnar, za njim bo razpravljal Boris Doblekar. Izvolite.
Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Gospe poslanke, gospodje poslanci!   Evropska unija ostro kritizirana zaradi počasnih reakcij na krizo izzvano s pandemijo koronavirusa, je kakor kaže doživela ostajanje. Marshallov plan, ki so ga injicirale Združene države Amerike in s katerim se je po drugi svetovni vojni začel proces Evropske integracije, se je tokrat reinkarniral, le da izključno z odločnostjo članic Evropske unije. Kompromis dogovorjen v Bruslju ni samo zmaga zdravega razuma o ekonomiji, kaj takega je tudi sicer zelo težko doseči, ker je ekonomija tako kot politika, področje številnih mistifikacij in manipulacij. Tisti najbolj optimistični pravijo, da so inštrumenti za okrevanje pravzaprav zmaga ideje združene Evrope in pomembna etapa v oživljanju procesov Evropske integracije. Strinjanje o zeleni in digitalni tranziciji Evrope je nasledek za začetek uvajanja davka na digitalne storitve, od tod morda lahko tudi pričakujemo harmoniziranje zdravstvenih sistemov, kar pomeni, enotno zdravstveno politiko, ki je bila doslej prerogativ držav članic. Postopno uvajanje enotne Evropske minimalne plače in predvsem povratek strateških industrij v evropsko okrilje. Ne kaže pa si delati nobenih iluzij. To kar je bilo storjeno, je korak naprej, ki je bil storjen iz nujnosti. Nujnosti pa se pravi radikalno spreminjanje dosedanjega uveljavljenega prepričanja, da je treba maksimirati profit ob najnižjih možnih stroških proizvodnje zaradi česar je prišlo do velikega bega evropskega kapitala v davčne oaze.         (Nadaljevanje) Kakorkoli, danes govorimo o instrumentu za okrevanje, katerega del je tudi mehanizem za okrevanje in odpornost znotraj katerega je pričakovati, da bo Slovenija dobila 3,6 milijarde evrov ugodnih posojil in 2,1 milijardo evrov nepovratnih sredstev v okviru tega 1,6 milijarde evrov iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Da ne bo nesporazuma, gre v resnici za impozantno velik denar. Toda mislim, moje skromno mnenje je, da bi to vrednost veljalo tudi nekoliko kontekstualizirati. 1,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev se prikazuje kot nacionalno upanje prvega reda. V redu. Mi pa imamo v tej državi hkrati tudi 1,2 milijarde evrov neizterjanih davčnih obveznosti, od tega jih je 700 milijonov izterljivih, popolnoma izterljivih, 500 milijonov pa pogojno izterljivih. Ta podatek, denimo, ima status fiskalne marginalije, nečesa obrobnega nad čimer samo odmahnemo z roko. So pa to, seveda, potencialno izjemno pomembna sredstva za slovenski odboj iz krize.   Proračun države je imel, gospe in gospodje, 2019 leta 10 milijard in 100 milijonov prihodkov in 9 milijard oziroma malenkost manj kot 10 milijard odhodkov. Leta 2020 so bili prihodki 9,1 milijard evrov in odhodki 12 milijard in pol, se pravi razkorak 3 milijarde in 600 milijonov evrov. To je pomembno vedeti pri načrtovanju in uporabi pričakovanih sredstev iz Evropske unije, zato ker moramo najprej vzpostaviti okrevanje. Mi moramo najprej stvari postaviti na izhodiščno stanje, potem šele bomo lahko začeli govoriti o popolni reorganizaciji ali pa delni reorganizaciji družbe, njene socialne strukture in ekonomskega sistema.   V gradivu, ki ga je Vlada pripravila, so razvojna področja razdelana na devetih točkah. Znotraj vsakega je zelo podrobno razdeljeno področje reform in investicij. Tukaj seveda ne moremo govoriti o ničemer drugem kot o tem, da se o prioritetah ne bomo nikoli strinjali. Toda Vlada je verjetno v vsaki parlamentarni demokraciji tista, ki mora tak dokument izdelati. Tako delo ni lahko. Takemu delu tudi nihče ne aplavdira, predvsem pa pri takem delu ni mogoče z Miklavževim košem hoditi naokrog.   Evropska unija postavlja zelo visoke vstopne pregrade, ki jih mora vsaka država izpolniti, če hoče postati upravičenka do sredstev. Evropska komisija je tista, ki oceni ustreznost izpolnjevanja teh vstopnih pregrad, svet Evropske unije pa je tisti, ki potem dokončno potrdi vsak nacionalni načrt za okrevanje in odpornost. Jasno je, da pri uresničevanju pogojev za eliminacijo vseh teh vstopnih pregrad lahko pride do zelo različnih pogledov in to se nam danes dogaja. Zakaj to je lahko tudi zelo široko polje za parlamentarne izganjalce duhov in izterjevalce principov. Če verjamemo tistemu najbolj aktivnemu in najbolj angažiranemu delu politične opozicije na Slovenskem, se je marca leta 2020 v Sloveniji začelo obdobje nevzdržne regresije in diskontinuitete v vseh življenjskih sferah. Silovitost kritike je taka, da bi se lahko ustvaril vtis, kako je bila Slovenija do marca 2020 normalna in uspešna država, s spremembo oblasti pa se je vse to dramatično spremenilo. Tako gledano bi lahko bilo leto 2020 tudi leto izgubljenega prestiža. Država, za razliko od današnje situacije, do marca 2020 ni bila organizirana po načelu strankarskih fevdov.     ŠZ) – 15.05    Korupcije praktično ni bilo. Javno naročanje in privatizacije so potekale na najvišjih standardih transparentnosti. Država ni pod ceno razprodajala vse, kar je lahko našlo kupca, slovenska podjetja pa niso masovno prehajala v roke tujcev. Do marca 2020 je bil javni sektor kadrovsko popolnjen z nestrankarskimi osebnostmi, samimi brez izjeme častivrednimi vrhunskimi managerji. Vplivni in bogati poslovni ljudje niso imeli nobenega vpliva na oblikovanje zakonskih predlogov, niso mogli vplivati na oblivanje ekonomske politike in državni aparat ni pod nobenimi pogoji mogel postati njihov zasebni servis. Do marca 2020 je bilo slovensko zdravstvo, za razliko od današnjega v izvrstnem stanju. Država je serijsko gradila negovalne bolnišnice in domove starejših občanov. V gradbeništvu, urbanizmu in arhitekturi na primer so bili spoštovani najvišji strokovni standardi. Neprofitna stanovanja je država gradila v skladu s potrebami prebivalstva. Do marca 2020 ljudje niso izgubljali služb. Gospodarstvo je cvetelo. Državne zadeve so se urejale vsestransko in s pospešeno hitrostjo. Pravosodni sistem in regulatorne inštitucije so funkcionirale na način, da ni bilo nobene potrebe po tem, da bi jih kdo opozarjal na to, kaj je njihovo delo.   Do marca leta 2020 se je slovenska ekonomska emigracija pospešeno vračala v domovino. Iz Slovenije ni nihče več želel oditi za nobeno ceno. Morebitni problemi, če so se že pojavili, niso nastali zavoljo nesposobne oblasti, marveč za voljo saboterjev, ki so te prefinjene sofisticirane ljudi silili, da so tu in tam kaj počeli tudi proti svoji volji. In tako vse do usodnega preobrata marca 2020. Takrat so se oziroma smo se naivni izvoljeni predstavniki ljudstva ne dojemajoč kako dobro se živi v Sloveniji in kako kvalitetno in prosvetljeno oblast ima država, na enkrat odločili odpreti vrata pekla in stopiti skozi ta vrata, nekajkrat zapored. Gospe poslanke, gospodje poslanci, po vsem mogoče je, da tale zdaj izgovorjena ironija, da je premočna in pretirana. Toda ne spreminja ključnega dejstva. Vse kar se danes dogaja na slovenski politični sceni, ni nič novega. Je samo hitrejše in brutalnejše nadaljevanje slabih procesov iz preteklosti. Današnja kritika oblasti ni del evolutivnega procesa, na koncu katerega se ustvari kritični ambient, ampak govorimo o procesu poglabljanja delitev na nas in na njih, na naše in na njihove. Njih in njihove bomo vselej kritizirali. Nas in naše, pa bomo vselej branili. Pri tem pa brezkompromisno kršili osnovna etična načela in standarde.   Govorim torej o kritiki, ki je ostro obarvana, strankarsko, interesno in klanovsko. Čeprav je taka vrsta pristranske kritike boljša od molčanja, pa ne vzbuja upanje, da bi se politični prostor lahko civiliziral. V takem ozračju je nemogoče odpreti kompleksne, politične, socialne in ekonomske teme. Vse se reducira na eno samo vprašanje in dilemo. Kdo bolj krade in kdo je več nakradel, naši ali njihovi. V Sloveniji pa je potrebna kritična, objektivna in s strastmi neobremenjena javnost. Tista, ki dobronamerno analizira stvarnost in ki tega ne dela s pozicije ozkih egoističnih interesov. Takih ljudi pa je malo in ostajajo v zapečku, zato ker niso na polarizirani javni         sceni dobri ne za ene, niti za druge. Umirjeni državljani in mladi ljudje, ki šele formirajo svoj pogled na svet, nimajo danes komu verjeti.  Mi, gospe in gospodje, nadaljujemo s slovensko tradicijo paralelnih monologov, namesto prakse konstruktivnih dialogov. Imamo pa pri tem eno zelo veliko težavo; Slovenci nikoli ne moremo razumeti, da konstruktivni dialog ne pomeni ultimativno izpolnjevanje vseh naših želja, ampak da je pri konstruktivnem dialogu kdaj treba tudi popustiti in da je bistvo politike sprejemanje kompromisov.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Besedo ima Boris Doblekar, za njim pa bo razpravljal Igor Peček.  Izvolite.
Hvala za besedo, podpredsednik. Spoštovani poslanke, poslanci, spoštovani minister z kolegi.  Če tole državljani in državljanke danes spremljajo, tole sejo, v Državnem zboru, pa če niso prebral naslova, na začetku, o čem naj bi danes debata potekala, kaj je predmet razprave, potem si bodo mislili, da je to interpelacija, najmanj interpelacija Vladi. Tako to izgleda, ta razprava…  Na začetku, ko sem poslušal predlagatelja, gospoda dr. Trčka, je bilo od vsebine nič, od vsebine predloga, vašega, torej Načrta za okrevanje in odpornost, ni bilo niti besede, ampak je bilo vse, od pozdravov mami, ministru Černaču, od starih zgodb, za nazaj, laži, kup sprenevedanj, manipulacij in kasneje, seveda, se je potem to, raznih citatov Marxa, Ingelsa(?), samoupravljanja in tako naprej, in na koncu, seveda, se potem ta razprava gradi na osnovi te predlagateljeve uvodne besede in od vsebine, vašega dokumenta, ki baje obsega 20 strani, ni bilo niti besede. Doslej je nisem slišal, žal, žal, ampak vse drugo. Vse drugo, od laži, manipulacij, sprenevedanj, potikanj, kritike Vlade, skratka, kot, ne vem, kot da ne bi bili v epidemiji in se, namesto, da bi se zahvalili ministrstvu, ministru, Vladi, da nam je pripravil tako dober dokument, tako obsežen, tako natančen, z jasnimi cilji, namesto, da bi pohvalili to, vi to samo grajate. Samo grajate in grajate in predstavljate nek svoj dokument, danes, da povem no, državljanom in državljankam, zakaj smo sploh tukaj – naj bi nam opozicija oziroma KUL koalicija predstavila nek dokument, za okrevanje in odpornost, ki ga pa, o njemu še nismo slišal niti besede. Zaenkrat, no, mogoče bo kasneje v razpravi.  Imeli ste možnost torej pripraviti sami ta dokument, v taki obliki, kot ga je pripravil minister Černač, ampak, seveda, ste se odločil, da tega ne boste delal. Leto dni je od tega, ko ste, ko je vaš predsednik Vlade vrgel puško v koruzo in vsi z njim in zdaj imate samo en cilj, kako pač ne pomagat, ampak kako to, kar je minister pripravil, ta Načrt za okrevanje in odpornost, zrušit. Jaz bi bil zelo vesel vaših dobrih predlogov, dobrih predlogov, ki bi jih verjetno bil vesel tudi minister, ampak, žal jih ne slišimo. Nekaj ste povzel po, torej, dokumentu ministra, malo ste še okrog nekaj povzel in ste nekih par stvari, nekih pavšalnih, nekaj takega, kakor je bil nekoč kakšen program, kakšne vaše stranke, to ste nam predstavili.  Torej, če to normalen človek gleda, volivci in volivke, če to gledajo, ne vidijo drugega tukaj, kakor nek populizem in pa pač nek pohlep, po tem, kako bi vi razdeljeval ta denar, kako bi ta denar, ki ga je predsednik Vlade, Janez Janša, z odlično ekipo, z vladno koalicijo, izboril v Evropi. To bi bil vaš cilj, zdaj, kako ta denar delit. To vas skrbi in boli. Ampak, ste si popolnoma sami krivi.   Gospod Černač je predstavil svoj program tukaj. Še enkrat, slišal smo ga že velikokrat, kako izgleda,        vemo kako je naravnan ta načrt za okrevanje in odpornost, slišali smo kup laži s strani od Tanje Fajon naprej, ki je to začela, da je Evropska komisija imela kup pripomb na ta dokument, da bo zavrnjen, da ni dober, da ni za nikamor, to smo poslušali, skoz mediji to povzemajo in to cele dni poslušamo te laži, dajte to že enkrat priznati, po medijih. Kaj si nekaj ljudje mislijo? Ne vem. In te laži potem širite še tukaj v parlamentu, da to ljudje še dodatno gledajo. Ampak treba je jasno povedati, da od tega ni popolnoma nič res. Minister je to že 100-krat povedla, pa verjetno bo še 100-kra mogel.   Minister je tudi povedal in omenil v predstaviti našega oziroma vladnega predloga, ki smo ga tudi mi na Odboru za zadeve Evropske unije tudi obravnavali, saj smo vsi vedeli za ta dokument, na koncu ga je nekdo prenesel na nek tednik, ki ga ne bi sploh imenoval, mu ne bi delal reklame, ker tega ni vreden, ali mesečnik ali karkoli že, in ta dokument z oznako interno objavil v javnosti. Katastrofa. Ne vem, ali to podpirate ali ne, jaz še nisem od vas slišal kritike na ta račun.   Še enkrat. Jasno je, da jev tem dokumentu, ki ga je pripravila Vlada za razliko od tistega vašega, notri je dejansko vse kar mora biti in dejansko bo na koncu koncev tudi vse kar bo moglo biti, da bomo ta sredstva povratna in nepovratna lahko tudi uspešno črpali v korist Slovenije, Republike Slovenije, v korist državljank in državljanov, v korist gospodarstva, v korist celotne države. Zdaj te vaše floskule to morajo volivci slišati, bom še jaz povedal, da bo Vlada financirala ali pa da je v načrtu za okrevanje in odpornost, da so vaške ceste notri, pa križišča pa to, lepo vas prosim. Spoštovani volivke in volivci, dajte si to res ornk zapomniti, ko poslušate to, da Vlada bo financirala vaške ceste, da je to načrt za okrevanje in odpornost in pri naslednjih volitvah dajte to tudi upoštevati, ne pozabiti, ne pozabiti to, to je zelo pomembno. Ta vlada se je potrudila od povprečnin do birokratskih razbremenitev do kup stvari, ki smo jih tukaj v parlamentu tudi potrdili, predvsem poslanci koalicije po navadi v dobro občin, v dobro lokalnih skupnosti, v dobro vseh ljudi v tej državi in to poslušati je res prava katastrofa. Jaz si želim, da bo ta Vlada, ki je pripravila tako odličen dokument, nadaljevala še najmanj en ali pa dva mandata ali pa tri, da bo popravila vse to kar ste vi v 30-ih letih oziroma še na tisto podlago od leta 1945 naprej določene stranke od zveze komunistov pa zveze socialistične mladine, vse to kar sedi zdaj tukaj notri potomci, da bo ta vlada to vse popravila. Kajti zapeljanega je bilo res toliko in potem govorite ni domov, ni bolnišnic, ni tega ni onega, pa sami ste vladali, torej sami sebi to prepovedujete. To se ljudem zdi, jaz vam povem tako kot slišim ljudi, ko se z njimi pogovarjam, ko to poslušajo živa katastrofa. Ni tega ni tistega ni tretjega, vi bi pa še kar vladali pa še kar naprej, saj ljudje tega ne odobravajo in tudi ne bodo več, ne verjamem, gledali. Tako, da dejansko si želim, da bo ta mandat še trajal in da se končno stvari postavijo na pravo mesto in da bo tudi potem preboj Slovenije med razvite države ne da bomo stalno stagnirali in se samo pogovarjali o nekih floskulah, o nekih sanjah bomo, bomo, bi mogli, bi mogli, bomo, bomo, samo to poslušamo, to poslušamo nonstop, nonstop, ne pa da je dejansko že nekaj narejeno, pa da bomo dejansko mogli še nekaj prestaviti pa narediti, da se konkretno na terenu to tudi vidi in dejansko je ta dokument vladni ne vaš nek tektonski premik zgodovinski dokument v težkih časih, ki bo sigurno dobil podporo v našem parlamentu in bo Slovenija tudi nekaj od tega imela. Od metanja pušk v koruzo, od obljub, od floskul, od Marxa, Engelsa od samouprave s temelj marksizma, od bla, bla, bla pa ne bo nič. Hvala lepa.
Hvala lepa.         Za besedo je zaprosil predlagatelj, dr. Franc Trček.   Izvolite.
Hvala za besedo, predsedujoči.   Jaz sedaj ne vem resno se sprašujem ali sem mogoče že dementen. Jaz bi rad, da mi kolega Doblekar v repliki pove kje sem jaz Marx Engelsona citiral v tistih uvodnih 14 minutah. Kje sem citiral Marx Engelsa? Res sem citiral dvakrat Ivana Janeza Janšo, Karla Poperja, Ljudmilo, Brgleza, Seneta pa še nekaj avtorjev večina njih niti marksistov ni mimogrede, ampak če sem mogoče citiral ne vem naj mi pove. V treh minutah bo dovolj.
Predlagam, da nadaljujemo z razpravo. Besedo ima Igor Peček, za njim pa bo razpravljal dr. Franc Trček.   Izvolite, imate besedo.
Hvala lepa, spoštovani podpredsednik.   Gospod minister, kolegice in kolegi!  Mogoče bo pa meni povedal gospod Doblekar kaj, kar ni dr. Trčku. Jaz sem danes res mogoče dokaj naivno pričakoval neki konstruktiven dialog predvsem izmenjavo mnenj. Upam, da se jih bo mogoče vsaj delno izmenjal z gospodom ministrom. Tisto, gospod minister, kar ste povedal v uvodni predstavitvi, da na stvar gledamo zvrha in da vidimo samo tiste milijarde, ki visijo nekje v zraku jaz mislim, da ta komentar ni bil na mestu. Imate vso pravico, da tako mislite. Jaz sem vsaj dvakrat povedal, da se strinjam, da je načrt narejen na metodi od spodaj navzgor, vendar ob predpostavki, ki nam jo je na neki način začrtala Evropska komisija oziroma Evropska unija s prioritetami razvojnimi in strukturnimi reformami, za katere želi, da se znotraj Evropske unije odvijajo. Niti nikoli nisem rekel tudi mi ne mislimo, da je to denar, ki nam je na voljo. Moti me, da stalno poudarjanje sposobnost predsednika Vlade in pa iz pogajanja sredstva v zgodovinski vrednosti. Vsi dobro vemo vi še najbolj, da so se recimo sredstva za večletni finančni okvir začela pogajati, če lahko tako rečem decembra 2017 in da so sredstva, ki jih EU znotraj inštrumenta »Next Generation« namenja / nerazumljivo/ po določeni metodologiji in ta metodologija je bila dogovorjena in potrjena s strani Evropskega sveta to drži, vendar ni šlo za nobena pogajanja. Kar se tiče nepovratnih in povratnih sredstev bi rad povedal še enkrat. Ves ta denar bomo vrnili, vendar to ni razlog, da bi bili sedaj obremenjeni s tem, da vzamemo denar kolikor je možno in ki ga imamo na voljo in ga pametno porabimo. Vemo, da bomo nepovratna sredstva vračali v obliki vsaj treh davkov v prihodnje. To sta tako davek na plastiko, davek na ogljik in pa tudi davek na finančne transakcije. To vemo vsi, najbolj to ve Evropska unija, zato ta denar sedaj tudi daje pod določenimi pogoji. Na nas državah članicah pa bo kako bomo te pogoje izpolnili, da bomo, potem skozi davke plačevali manj in to bi moral biti naš cilj, če gledamo na to kako bomo ta denar porabili. Rekel ste tudi s tem se strinjam, da moramo biti enotni v smeri kam iti oziroma kako te reforme uresničevati, da pa vidite delno težavo v tem ali smo pripravljeni te razvojne spremembe tudi narediti jaz mislim, da tukaj sploh ni vprašanja. Razvojne spremembe vsaj nas odločevalcev morajo za nas biti aksiom nuja moramo jih narediti in tudi sam jih razumem kot nujo. Sedaj ali je Demografski sklad reforma ali ne recimo temu, da je neki papirni pogoj, zato da se bodo določene reforme izvedle. Nikoli nisem rekel, da je načrt v celoti zgrešen celo mislim, da je v osnovi in strukturiran dobro.         To, kar ste povedali danes in kar ste povedali zadnjič, še kako drži. Usmerjanje v poklice prihodnosti in razvoj kompetenc, ki jih bodo kadri v prihodnosti potrebovali, je, mislim, da zelo, zelo pomembna stvar, ki mora imeti znotraj tega načrta posebno težo; in tudi Evropska komisija je znotraj šestega stebra, sicer ne formulira tako natančno v procentih kot prva dva, ampak mu pa daje veliko težo.   Vlaganje v infrastrukturo oziroma v beton, dejstvo je, da je potrebno. Potrebno je, ni pa problem. Mora biti prej izziv, tako kot je izziv, kot ste povedali, zgraditi kanalizacijski sistem na območju, kjer je 25, na primer 25 vodnih virov, težavo imate pa s PPE-ji, ker jih niti 500 ne dosegate. To je izziv. In dejansko ne morete ga umestiti v zeleno. Vemo, da je nujno potreben, če hočemo, prvič, zaščititi te vire, če ga bomo pa zgradili z lastnim denarjem, bo pa predrag. Ta izziv je imela tudi Avstrija z Mölltalom 30 let nazaj. Vsi poznamo Mölltal, 3 tisoč metrov kanalizacije od vrha do dna že 30 let.  Kar se tiče samih papirjev in pa listov. Meni se ne zdi toliko pomembno, koliko strani ima gradivo. Nemški načrt jih ima nekaj več kot 40, kolikor mi je znano. Misilm, da jih ni bistveno več, pustimo appendixe oziroma te dodatke. Ampak ta njihov načrt spremlja 130 milijard težek stimulus države, ki ga je začela izvajati že lansko leto. In verjetno poznate bolje kot jaz njihov primer projekta Bauhaus, kjer so v izgradnjo stanovanj, domov, sanacije, vključili čisto vse »deležnike«, kot jim mi radi rečemo, od krajinskih arhitektov do javnosti, zato, da bodo naredili celovito energetsko prenovo objektov. In zame je to razvojna reforma.   Je pa res, da imamo še čas. Upam, da ne bomo čakali predolgo. Čas je za akcijo, kot pravite. Podpiram akcijo, vendar naj bo ta akcija res narejena na tistih pravih podlagah.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Besedo ima dr. Franc Trček, za njim pa bo dobil besedo Željko Cigler.  Izvolite, imate besedo.
Ja, hvala za besedo.  Glejte, v kolektivnih športih, čas je za akcijo, ko vzame trener košarke minuto odmora, ima tablo in seveda nariše, kako se bo akcija odigrala. Tukaj imamo mi neke težave.   Bom začel z betonom, ampak najprej se bom navezal na senator Polnarja.  Glejte, res je, da vsaka resna politika kadruje. Tukaj si moramo postaviti vprašanje ali dovolj kvalitetno, ali šola ljudi za zahtevne funkcije, za najbolj zahtevne - meni se kolega Černač celo malo smilim, danes zjutraj mi je tako izgledalo, skoraj kot, da se bo zjokal - in tudi ali ob menjavah menjaš ljudi, ki so pač prišli na neke položaje pod kakšno drugo vlado ali oblastjo. V nekih resnih, mislečih se državah to ne počneš, v resnih, mislečih se državah vzpostaviš šole, ki v bistvu izobražujejo ljudi za najzahtevnejše funkcije. Tudi znotraj, če hočete, strankarskih kadrovanj imaš kaskadni model. Jaz odkrito priznam, da sem bil zelo vesel, ko sem slišal, kdo bo pač državna sekretarka na SVRK-u, ker sem vedel, da gospa Kirbiš seveda področje obvlada, če se tako izrazim.   Zdaj, če se vrnemo k betonu, da ne bom narobe razumljen. Jaz imam beton zelo rad. Beton je krasen material, če ga super moderno obdelaš, je tudi nizka         amortizacija, da se ga tudi narediti, da lepo izgleda. Kolega Rajh je dosti večji izvedenec od mene za te zadeve, ampak to, kar zadeva beton, lahko greste gledat, jaz sem leta 1997 pisal, kot še mladu pubec, ne glih tako lep kot Jani, da je naša težava, da se nam razvoj konča pri betonu. In tudi to, kar je kolega Polnar govoril, kdo bo betoniral, po domače povedano. Jaz včasih v šali rečem – moj ali vaš bratranec.   Ampak najprej se moramo vprašati – čaki, zakaj bi pa mi betonirali, kako bomo betonirali, kaj bomo betonirali in tako naprej. Pa je cela vrsta primerov ali pa asfaltirali. Prebijemo Trojane – u, madona, čez dve leti imamo že problem z asfaltom v unem tunelu, pa pol začnejo nekaj glumit, pol se je oglasil nek upokojen inženir gradbeništva, ki je napisal … pa Nemci so še pred Hitlerjem, zdi se mi leta 1922 ustanovili Inštitut za asfalt. Ali pa če hočete, ti centri nujne medicinske pomoči – važno je bilo, da se to zbetonira. Kaj, a imamo mi zdaj protokole, a imamo kader, a nimamo kader. To je v bistvu razvojni problem. To ni problem samo te Vlade, to je problem ne-mišljenja razvoja Slovenije zadnjega četrt stoletja. Ta Vlada je neka druga zgodba, ta Vlada je bolj ta zgodba, ko bi kolega Grims rekel – saj mi nismo stranka, mi smo privat firma enega človeka.   In a veste, preden se pišejo debelejši špehi, manj debeli špehi, seveda rabiš nek politični dogovor kaj bi se mi v Sloveniji sploh šli. Že prevečkrat sem govoril tle kako so se to Estonci zmenili. Šefi pet političnih stran, vsi so bili dedci takrat, zdaj je v njihovem delu več dam v politiki, kar pozdravljam, so se pa uni … vsak šok terapiji dobesedno dobili v eni oštariji in so se resno pogovorili kako bodo Estonijo delali naprej. Tri so bili v koaliciji, dva sta bila v opoziciji. In verjetno, če ne bi tako sekire metala ta Vlada vis a vis vsem drugim, bi verjetno tudi malo šli gledati naš predlog programiranja, vaš predlog programiranja, kjer ne gre za vaše, naše, gre za skupno in bi skupaj iskali kaj je dobro v enem, kaj je dobro v drugem. Zdaj nekaj reči … mi smo od Janše / nerazumljivo/. Ja, pa ljubi bog, še preden sem se jaz v Maribor preselil, je bil problem že pljučna (?) na Pohorju. In zdaj se delati – z nami se je svet začel.  Ampak a veste, kolega Polnar, naj se ozre od tega koga podpira, saj se vi tako vedete. Najprej sem vas koliko – pet let pa pol poslušal, da smo itak vsi šalabajzerji, pol ko je Jelinčič prišel, ki ga danes sploh ni, smo itak kreteni, idioti, budale in tako naprej, bi lahko vlekel iz magnetograma. Zdaj se pa vedete – ha. Pa saj te naše kritike … mislim ljudi isto kot poslancu. Kličejo te za vse živo – glej, ni, ne da se, ne pridem zraven, gor, dol. A veste, zdaj sam gospod minister je rekel, da bomo napisali pa oddali vsebinsko perfekten nacionalen načrt za okrevanje in odpornost. Ja, krščen matiček, kdo bo pa napisal vsebinsko perfekten nov / nerazumljivo/, resni »vsebinci« in se opravičujem, niso vsi ti »vsebinci« zgolj na ministrstvih pa zgolj z vašimi partijskimi knjižicami. So tudi na univerzah, so na inštitutih, so v občinah, pa recimo kak – evo, župan, ki se je razšel z nami. Bolj v tvojem koncu je veliki strokovnjak za evropske projekte in še bi lahko našteval. In tako bi treba v bistvu te dokumente pisat. Saj seveda, saj naredijo neke »masovke«, ki jim jaz rečem maše, ker se pač pol ali preko Zooma zdaj ali kaj, velike številke ljudi, ki to malo spremljajo, pa imajo kamero izključeno pa mogoče ne vem, kaj likajo zraven. Ko jaz včasih na kakšnem našem Zoomu … veste drugo je, pa ko je treba pisat vsebine. In to, da so te vsebine pisane v nekem nebuloznem jeziku, ni kriva samo ta Vlada, ni kriv samo SDS.   Kriva je to, kar je Polnar govoril. Nismo kadre oziroma niste kadre v politiki vzgajali tako, kot bi jih dejansko morali. A veste in tudi ta zdaj metodologija, mi gledamo od spodaj, vi od zgoraj. Treba je gledati vse ravni in če gre za ljudi, ko tako radi     ŠZ) – 15.35    izpostavljate, potem je treba tudi od ljudi vsebine dobiti za ljudi. Razen, če si ne domišljate, da vi kao vse veste. Vi ste hujši kot una maruča z njenimi kristali. Saj ne rabite, mi smo tukaj malo ornament, ne bo di si ga treba. Jaz bi rad vedel iz vseh teh programiranj, predlogov, kdaj bo pa Slovenija postala neto dajalka evropsko kohezijo. To bi si jaz srčno želel, kakor Irec in bi bil, kakor rečemo na našem ali pa koroškem koncu štolc. O tem bi se jaz rad pogovarjal, ne pa samo neki procentki. Ko so naši so ko bajagi procentki v redu, ko so vaši procentki niso v redu, pa imamo že od kdaj se gremo, od predpristopnih časov, pa ves čas največ težav na okolju in prostoru pa imamo tam zdaj ministra, ki ga bolj zanima infrastrukturni resor, kot okolje in prostor. In to so neke zadeve. Jaz recimo odkrito povedano zdaj niti ne vem, trenutno krožijo, ker vsi o vsem živem govorite, ne vem ali naslednje kohezije bomo delali tri op ali ne bom ali bo še vedno en op. Če bomo delali tri op, kje imamo ljudi, ki bodo to kadrovsko pokrili. Zdi se mi, da je profesor Mrak to opozoril.   Jaz se strinjam z ministrom, seveda so zelo pomembni številni mali projekti, ampak potem moramo vedeti tudi kako jih grozdimo. Ker v Avstriji dela že, ne vem vsaka regionalna obrtna zbornica, pa sem bil recimo na gradiščanskem pa še kje na kakšen način. Koliko izkušenj imamo z lasi? Ko nek projekt se malo namisli, kakšen se tudi naglumi, da ima kdo šiht, potem imamo pa težavo tisto leto, leto pa pol, ker se je treba še malo igrati, da zadeva živi, da res ne rabiš tista evropska sredstva vračati. Mislim ali smo se iz tega kaj naučili? Bojim se, da se nismo v zadostni meri. In zdaj pri pisanju te vsebinske perfektnosti, ob tem razmisleku kdo ve bi moral sodelovati pri pisanju vsebin, je seveda tudi na mestu kdo bo pa nadziral, tudi računsko sodišče, tudi kdo drug, ki ima znanje, tudi transparent international, če hočete, da pa nekdo ne bo šel čez rob z njegovimi lastnimi interesi v škodo vseh nas. Tudi a veste ta najbolj cenen populizem vaške ceste, ja vaške ceste, pa tudi če bi bil v Ljubljani rojen, ne pa v belokranjski vasici Zile, ja seveda tudi vaške ceste rabimo. Verjetno moramo tudi pogledati kako kritično infrastrukturo, ki jo je treba obnoviti. Nekaj par let nazaj sem bral neki dokument, ker je pisalo, pri nas so ceste grozne, 50 % mostov bi morali zapreti, ker niso več varni. Bil je nemški dokument mimogrede. Mi imamo, če bo kolega Rajh imel kaj časa, ne vem 130 tam nekje nekih kritičnih mostov, viaduktov ali kaj takega. Zdaj, če gremo naprej, kolega Doblekar.   Zdaj ne vem od potočne zijalke smo mi rdeči vse zasrali, zdaj pa verjetno naslednjih tisoč let morajo biti pa modro žolti na oblasti, da bodo vse popravili. A veste že to je narobe. Čaki, zakaj bi nekaj popravljal, ki je tako šalabajzerirano. Ekološko moraš to pospraviti, beg dati, kot bi rekli Štajerci, potem pa nekaj novega naredi. Lep primer, pa ni šalabajzeraj, je vrhunska arhitektura je UKC v Ljubljani. Spomeniško zaščiten, vrhunski arhitekt in tako naprej, ampak malo je to že čas povozil. Verjetno je bilo res bolje nekam umestiti UKC novi in to spremeniti v neko negovalno bolnišnico ali kakorkoli že. Zdaj jaz ne bom, evo malo za štos bom enkrat samo pokazal, ne bom mahal, vsi radi s temi plahtami mahate. Zdaj o nekem programiranju, ki smo se ga mi šli, smo nedvomno več sredstev namenili recimo zlasti steblu zdravja. Imamo tudi Ministrstvo za zdravje. Danes imamo, evo glih obletnico prve zaznane okužbe s tem groznim virusom pri nas. Zdravje se začne tudi v neki bolj zdravi politiki. Zdaj če bi kolega Doblekar zelo dobro poslušal, tisto je bila dodatna obrazložitev predlagatelja, se pričakuje da vsi preberejo vso gradivo        (Nadaljevanje): in jaz sem v dodatni obrazložitvi zgolj hotel povedati, pa dajmo končno enkrat biti že ljudje. Damo končno enkrat že nehati se za nazaj jajcati kdo je, kdo ni, ker to ni namen politike. To je namen zgodovinarjev, pa ne tistih partijsko-deformiranih. In seveda sem vedel, da te debate ne bo. Pa na koncu, evo, dvakrat citiram Janšo, nobenega drugega ne dvakrat, pa vam spet ni prav. Pa vi najdete Marksa pa Engelsa. Ne vem, mogoče kolega Doblekar v citatih Janeza Janše najde Marksa pa Engelsa. To ne vem. Rešite na svetu vaše stranke.   Zdaj, da ne bom predolg. Dolgotrajna oskrba. Jaz sem slučajno kot predsedujoči odbora v prejšnjem mandatu bil na nekem strokovnem srečanju ker je prišla gospa iz Škotske in je predstavila škotski model dolgotrajne oskrbe. Vsi mi bi radi bili v stara leta avtonomni kar dolgo se da in skozi to je treba to misliti. Mi imamo tudi zelo star stanovanjski fond, kako bomo zidali neke zgradbe paviljonskega tipa, pa sem že rekel, da sem študente obrnil vodo, ko so to delali že tam v 30. letih prejšnjega stoletja, da bom, ne vem, na vozičku mobilen, po domače povedano. Kako bomo izhajajoč iz vsega našega znanja mehanotronike in programiranja razvijali gedgete, razvijali naprave, da se mi bo ta moja avtonomija življenja kaj se da podaljševala tele medicine, itn. Tudi, če se hočemo resno pogovarjati, veste, ali več vlakov ali več avtomobilov, gore dole, ali bomo upokojence vozili brezplačno ali ne… Počakajte, mi se moramo najprej začeti pogovarjati kdaj bo šel Mujo do gore in kdaj bo šla pa gora k Mujotu. Kdaj se moram jaz premikati kdaj neka storitev, potreba, usluga pride do mene. V fizični obliki, kaj se da čim bolj optimizirano GPS pa malo linearne algebre v ozadju, ali kdaj bom pa jaz nekam šel, kdaj bo to v bistvu na tele način. To so neke zadeve, ki se jaz lahko tukaj sam s sabo pogovarjam, pa raje odkrito povem, da bi zdaj doma našo mačko božal, se mi zdi, da bi se bolj pogovarjala o tem. Pa imamo že tretji mandat Zdravka Počivalška tam, ki naj bi bili minister za gospodarski razvoj in tehnologijo. Verjetno se bi Jani rad pogovarjal, tretja os, zakaj pa ne naredimo tam železniško povezavo enotirno, vsaj če se gre že neke riti. Kakšna bo kolesarska steza in tako naprej in še bi lahko nizal in nizal. Jaz se ne bom opravičeval, Doblekar me je malo back office mi prižgal. Eno najboljših stanovanjskih politik na svetu, če že ne najboljšo, imajo na Dunaju. V stroki jo imenujemo rdeči Dunaj, ker že sto let socialna demokracija dela na njej. Tudi nova levica se ji je pridružila in zeleni, itn. Ali bomo gradili soseske kjer bo prioriteta kolesarjenje? Ali bomo gradili, ker imamo razpršeno poselitev te soseske, tudi v kakšnih manjših krajih? Ker tudi na ta način bomo bolj zeleni pa energetski. Kakšni župani pravijo, pa saj jaz ne rabim stanovanj. Potem si mladi nekaj prizidajo, potem se pa itak skregajo pa gredo na svoje, pa imamo prevelike bajte pa energetsko potratne. Tukaj se začnejo neki razmisleki, ki bi jih dejansko morali misliti predhodno in seveda jih potem vključevati v te dokumente. Zdaj, da ta Vlada mogoče na malo napačen način to lokalistično s preveč parcialno pelje, navsezadnje to je dokument ko piše podpredsednik Vlade, že omenjeni Počivalšek, vanj gospod minister Černač, dajte se malo umiriti, ker na ta način kot zaključujete to kohezijo pa kako nastavljate naslednjo, bodo naši kazalniki gospodarske konkurenčnosti že nižji kot so. To je vladni dokument, ki je prišel ven. Kako je prišel ven ne vem? Ali je imel interno gor ali ni imel interno, to so neka dejstva, ni si zdaj to Trček izmislil pa Doblekar bi verjetno vsaj 500 krdel našel o tem, če že ne Engelsov. Saj si sami med sabo to poveste.         Dajmo biti potem malo resni na teh področjih. Tudi razvoj in inovacije, ki je v bistvu v tej naši ekipi bolj SAB pokrival pa Marko, da mu ne bom tukaj v zelje skakal, bo kaj povedal. Na eni strani bo verjetno, če bo kolega Breznik prišel pa nekaj razložil, potem pa, kje bomo pa neke peneze našli za to. Mi imamo dober, kvalitetni javni šolski sistem, ki ga je potrebno reformirat, ampak ne na način, da bo trenutno stanje gospodarstva diktiralo, kaka bo kadrovska politika. In to je naloga politike v ožjem smislu z vsem v širšem smislu, misliti onkraj nekega danega stanja.   Zdaj, neki resni problem, ki ga pa imamo, je pa v tem, da mi v bistvu nimamo ministrstva za tozadevno mišljenje. Sfrke ministrstev brez listnice, to že dosti pove samo po sebi. Mi bi rabili neko ministrstvo za razvoj, ki misli te zadeve. Ker imate tudi medgeneracijsko kombinacijo nekih ljudi, ki jih ne menjate vsako vlado, ki so v bistvu dejansko eksperti za to, kar nekaj takih ljudi sem na mojih političnih potepanjih pa že prej po tujini srečal. Pri nas je pač nekako / nerazumljivo/ bolj preveč na način skupaj dajalec, pa nekaj tehnično birokratsko, potem v vsaki čumnati na ministrstvu bolj ali manj kvalitetno napišejo in dobimo, tako kot dobimo. Tudi kake druge družbe so imele te težave pa izzive, pa so se znale na glavo obrniti.   Mislim, moje osebno mnenje, da bi mi morali imeti izvršilno vejo oblasti, tako kot jo imajo Švicarji, v tem sem v osami. Šest, sedem horizontal in da potem niti nimaš več izgovorov, kdo koga ni poklical po telefonu. In nekako v vseh teh malusih, ki jih imamo, ko hočemo neke osnovne nastavke neke debate vzpostaviti, poslušam te neke stare lajne o Engelsu, o Marxu, o ovem, o podlagi, o gor in dol, mislim, kot da sem jaz dvajset let v politiki, številni tukaj prisotni. Mislim jaz sem v politiko padel bolj po nesreči pri 45. letu starosti, prej sem v življenju kaj drugega počel. Pa kar zadeva SD, me pa lahko s šibo tepete od začetka julija lani naprej. Ampak seveda, ker se je zahtevno pogovarjati vsebinsko, lažje je tako lapati na široko, kdaj ti nisi, kdaj jaz nisem. Jaz bi zdaj vlekel, kdaj je Janša tam v Jajce hodil, pa zakaj Pivec(?) v Mariboru ni pa to pa to sezidal, kaj imamo od tega? Mislim, škoda te luči tukaj pa štroma pa stuffa, ki nas more tule poslušati, ko take bučke kotalimo.   Žal pač je ta debata zavila, kam je zavila, ampak a veste, v nekem trenutku bo EU komisija obupala nad nami. Lahko se nam zgodi še slabše. Lahko nam bo poslala tehnično pomoč, potem bodo pa oni malo preplonkali, ne vem, mogoče kak francoski ali kak drugi pristop, kadrovsko podhranjen vsebinski del svrha pa še kje na ministrstvih potem iščejo pridne ljudi, ki se znajo pogovarjati, bodo dobili na ramena še dodatno delo, tudi v luči tega bi mi, politika v najožjem smislu morali dosti bolj resni biti. Kot sem v začetku rekel, in to zelo smrtno mislim, noben ne bo namesto nas in skozi naše interese mislil naš razvoj. Saj smo imeli izkušnjo z onim gospodom Sekilejom(?), pa še kakšno predhodno. Dajmo se zresniti.
Hvala lepa.   Zdaj, preden dam besedo ministru, bi vas, gospod Trček, samo opozoril, da ste bili predsednik Odbora za zdravstvo v prvi polovici tega mandata, ne v prejšnjem mandatu.   Besedo dajem pa ministru Zvoku Černaču, izvolite.
Ja, hvala lepa.   Zdaj, glede ostalega, kar je bilo povedano, mislim, da smo že kar predebatirali in nimam kaj dodatno komentirati tega, kar je poslanec Trček povedal. Moram pa demantirati eno zadevo, ki je bila že zadnjič na odboru izpostavljena, in to je ta stvar o nekem dopisu, kjer naj bi šlo za nek fight med ministrom za gospodarstvo Zdravkom Počivalškom         in mano. Ta dezinformacija izhaja iz enega prispevka na Tarči, pred kakimi tremi tedni, ko je novinarka Nataša Markovič podložila, kajne, s tem dopisom, shemo, korektnim dopisom, ki je v fazi nekega medresorskega usklajevanja ene uredbe, kjer veste, da ministrstva dajo svoja mnenja, pripombe in tako naprej in gospodarstvo je dalo v tem medresorskim usklajevanju pripombo. Gre za uredbo, ki poenostavlja izvajanje kohezijske politike in na to, na ta dopis, prilepila tekst, ki nima nobene veze s tem dopisom. Tega ni, v tem dopisu. To je izmišljen tekst ali pa mogoče neka anonimka, kjer piše, »če MGRT izgubi pristojnost odločanja o svojih vsebinah, gre hipotetično ta denar lahko tudi za vaško cesto, če zapakirajo pod Covid.«  Lepo vas prosim, bedarija od bedarije, svetovna. In novinarka Nataša Markovič to predstavi v oddaji Tarča, pred tremi tedni, kot neko verodostojno informacijo. Kakšen Covid, kakšna vaška cesta? Lepo vas prosim. In potem naprej, kajne, in gre seveda za »fight« med gospodarstvom in SVRK-om, kajne, »kao«, Slovenija pada potem zaradi tega, na inovacijskem indeksu, pristojnost MGRT, SVRK denar usmeri v vaško cesto. Neumnosti, svetovne. Ena »nacionalka« si privošči te bedarije, lepo vas prosim. Lepo vas prosim.  Torej, dopis, 11. 2., kjer MGRT v fazi medresorskega usklajevanja neke uredbe, ki poenostavlja izvajanje kohezijske politike, daje svoja mnenja in pripombe glede tega in potem prilepljen test, ki je izmišljen, zraven. Zelo težko se je na tak način pogovarjat, oprostite. Če imamo neke medije, ki jih plačujejo vsi ljudje, ki so »inštrumentalizirani«, očitno, za eno politiko. V tem primeru, ne vem, ali je to vaša politika, ali je vaša, naša gotovo ni. A ljudje plačujejo to televizijo. In, najmanj, kar je, bi človek pričakoval, da bo posredovala verodostojne informacije, na pa neke izmišljotine po ustvarjanju umetnega »fighta« med ministrom Počivalškom in mano.
Hvala lepa.  Gospod Trček, samo vprašanje, kot predlagatelj ali replika? / oglašanje iz dvorane/  Replika. Izvolite, imate besedo.
Hvala za besedo, pa hvala, ker ste me pa, popravili, kolega predsedujoči.  Glej, Zvonko, te moram razočarat. Jaz televizije ne gledam, to je obče znano, je že 10 let nimam. Če komu zadnje četrt stoletja brezplačno reklamo dela televizija, ki jo plačujemo vsi odjemalci električne energije, je to vaš predsednik. Pa skoraj(?) vsak, se opravičujem, »prdec« od čivka, ki ga Janša spusti, je novica. Pa ni to novica, kajne, to je, verjetno zasvojenost, nesnovna zasvojenost, se temu uradno reče…
Kolega, prosim, repliko…
…Ampak dejstvo je, da je bilo neko opozorilo enega ministrstva drugemu ministrstvu in to sem jaz dejansko povedal. Kaj pa katerikoli novinarji »naštrikajo«, kajne, »kao« meni »naštrikajo«, na onem NovaTV, to je »treča« priča… / izklop mikrofona/
Hvala lepa.  Za besedo je zaprosil minister Zvonko Černač.  Izvolite.
Se opravičujem, kajne, spoštovani nekdanji kolega, ampak nikjer drugje nisi mogel te informacije ujet, kot v tej oddaji, tako da… Če tega ne gledaš, ne vem, od kje je ta zadeva do tebe priletela. Je pa prav, da smo to razčistili, hvala, da si izpostavil.
Hvala lepa.  Predlagatelj, dr. Franc Trček.  Izvolite.
Ampak glej, spoštovani kolega, upam, da sva še vedno kolega, saj velika večina tega, kar delate v izvršilni veji oblasti, pride do mene. Tudi vse verzije tega sem imel, tudi zaradi tega, ker se številnim ljudem »fržmaga«, na kakšen način se to greste. Tudi od kakih ljudi, ki imajo vašo partijsko izkaznico, zgolj, za javnost.  Hvala.
Hvala lepa.  Predlagam, da nadaljujemo z razpravo.  Najprej dobi besedo Željko Cigler, za njim pa Jerca Korče.  Izvolite, prosim(?).
Predsedujoči, hvala za besedo. Kolegice in kolegi, gospod minister Černač.  Poglejte, danes je, praktično ljudje gledajo to razpravo, ker govori se o dosti pomembnem vsebinskem in finančnem dokumentu naše države in tudi, bom rekel, o življenjskih pogojih, ki bodo v tej državi, ki govori, kam se bojo vlagale in koliko se bodo vlagala, koliko sredstev in kam se bojo vlagala evropska sredstva in ljudi te stvari zanimajo oziroma, imajo pravico biti o njih seznanjeni in še več, imajo pravico o teh zadevah povedati         svoje mnenje in na nek način tudi odločati. In Evropska komisija, kakor vem, pri tej stvari gleda in opozarja na to, da je potrebno o zadevi, kot je načrt za okrevanje in odpornost, voditi en socialni dialog. Tole je ena zadeva, ki je 5 mesecev bila označena za interno. Oziroma ne, več, 7 mesecev za interno. Kako je nastajala, vi lahko zdaj trdite tukaj, koliko krogov razprav, kdo vse je bil izključen – pregleda nad tem ni. Dejstvo pa je, da se oglašajo mnogi strokovnjaki, zlasti sta tukaj izpostavljena bila tudi danes večkrat dr. Mojmir Mrak in dr. Peter / nerazumljivo/ iz Umarja, ki sta se in avgusta lansko leto in 27. februarja letos oglasila in dajala določene pripombe, vprašanja določena, neinformiranost izrazila in dajala predloge. In zato je logično, da danes ta razprava tukajle teče. Žal Državni zbor danes o tem govori, ne bo sprejel pa nobenih zaključkov, nič ne bo glasoval. Skratka, ali je to bilo ali ni bilo, ali se bo povečal kaj vpliv v dveh mesecih, kot jih še imamo na voljo, in poslušanje predlogov, razmišljanje strokovne in zainteresirane javnosti v dveh mesecih, ki jih še imamo na voljo, da oddamo ta dokument na Evropsko komisijo, se pa ne ve. In v tem smislu je treba razumeti danes kritične razprave, ki so utemeljene. Dvakrat se je v tem Državnem zboru razpravljalo o načrtu za okrevanje in odpornost, prvič na zaprti seji odbora za ekonomske zadeve in še enkrat po tem. Ampak to je zelo, zelo pomemben dokument, ki skupaj s kohezijskimi sredstvi bo pomembno vplival na prihodnost razvoja in življenja te države. In to ne more biti interna zadeva. Glejte, tukaj gre za demokracijo, ne za avtokracijo; tukaj se odloča po enih demokratičnih pravilih in oblikuje ta dokument. In če se očita tukaj na primer Levici, kot je bilo prej na začetku razprave s strani gospoda Ferjana tudi govorjeno, da smo nestrpni in tako naprej, oprostite, zahtevamo, da se odpre javna razprava in vpliv strokovne in zainteresirane, državljank in državljanov, na to, kakšna bo vsebina tega dokumenta, kako bodo sredstva razdeljena.   Ker rad bi to povedal, da od Evropske komisije je jasno opaziti en kritičen ton glede predloženih dokumentov, ki so bili tja pač poslani s strani Slovenije. In na prvi osnutek danes obravnavanega tega dokumenta so v Evropski komisiji izpostavili, da je dokument v veliki meri zbir različnih prispevkov in da je nekje silosno (?) zasnovan. Dalje, kot sem prej omenil gospoda Mraka in / nerazumljivo/ in še tudi druge, ki se oglašajo po medijih, opozarjajo, da analiza dokumenta, ki je pač postal dostopen po tem, ko ga je, čeprav je bil še interen, ga je, hvala, Mladina objavila in smo lahko prišli do njega tudi tisti, ki nas zadeva zanima, tudi poslanci, ki nismo imeli prej dostopa do njega – zanimivo -, kaže da se denar za eno pametno digitalno in pa krožno preobrazbo zmanjšuje namesto povečuje. In kljub temu, da je prehod v to četrto industrijsko revolucijo, kot radi rečemo, zahteva najmanj dve tretjini naložb v znanje, v inovacije, skratka v neopredmeten kapital. In načrt okrevanja bi predvideti ključne investicije izobraževanja, raziskovalno strukturo. Dejansko pa se negativen odnos do tega področja pokaže, če dodatno pregledamo še tudi, kako se bodo porabljala kohezijska sredstva, kjer je temu področju namenjenih le 23 % sredstev. To izpostavljajo strokovnjaki tudi, ki so strokovnjaki za globalni razvoj in perspektivo, tukajle v Sloveniji. In nasprotni trend pa se v tem načrtu okrevanja pokaže na področju infrastrukture, kjer naj bi se delež teh investicij povečal iz 44 na 48 %, v okviru kohezijskih sredstev pa s 53 % praktično presega polovico. Zaradi tega se tukaj govori ali investiramo v komunalno infrastrukturo, v beton, ali v prihodnost te države, kjer se naj bi dejansko spremenila neka tehnološka sestava, razogljičenje dogajalo, avtomatizacija, informatika vpeljevala, in na tej podlagi gradila tudi dosti         močnejša konkurenčna struktura gospodarstva v Sloveniji. In gospod minister, nimamo celovite informacije kaj in koliko naj bi se financirali iz katere od obeh ključnih instrumentov, ko sem jih tle povedal. Še posebej to, kar danes obravnavamo v načrtu za okrevanje, govorim pa tudi o kohezijski politiki. Čeprav se zavedamo, da je na okviru kohezijske politike še enkrat več sredstev na voljo. In poraba teh sredstev bo dejansko pomenila na to, bo pomembno vplivala na to, kakšna bo Slovenija čez nekaj let. To je čez obdobje, kjer že te sedanje Vlade, ki to interno pripravlja, ne bo več.   In poglejte, namesto poudarka na zeleni, zeleni infrastrukturi, to je predvsem javni potniški, železniški promet, delitve, ekonomija, poudarek ostaja zlasti na klasični cestni infrastrukturi. Na šestpasovnici pri vstopu v Ljubljano, na / znak za konec razprave/ vsiljeni sedanji aktualni varianti tretje razvojne osi, za katero seveda je okoljsko, prostorsko, finančno in socialno nesprejemljiva. O tem je govoril na vprašanjih poslancev tudi finančnemu ministru predstavnik Nove Slovenije, gospod Reberšek. In jaz pravim, šest let investiranja v orožje in beton je dovolj. Rabimo šest let teh sredstev, da se investira v posodobitev javnega zdravstva, za zagotovitev nujne dolgotrajne oskrbe, za gradnje domov za ostarele / znak za izklop mikrofona/, za modernizacijo železnice, za izgradnjo najemnih stanovanj, znanja, razogličenje.   Hvala.
Hvala lepa.  Besedo, za besedo je zaprosil minister Zvonko Černač.   Izvolite.
Točno to, kar ste nazadnje navedli, počnemo. Za razliko od tistih, ki ste dolgo, dolgo let vladali pa nič naredili, bomo to tudi naredili. Ne bomo samo pisali strategije, ampak bomo te stvari tudi izvedli, se pravi okrepili zdravstvo, domsko oskrbo, stanovanjsko gradnjo s konkretnimi investicijami in s konkretnimi projekti. Kar se tiče raziskave in razvoja, pol milijarde evrov je v tej finančni perspektivi predvidenih za to področje. A veste kakšna je absorpcija dve leti, dobri dve leti pred zaključkom perspektive, manj kot 25 odstotna.   Torej ni problem, da ni teh sredstev dovolj. Problem je, da jih ta država v vseh teh letih ni znala kvalitetno porabit in porabit za projekte, ki bi pomenili potem dodano vrednost pri končnih uporabnikih. In naš namen je, da ta sredstva, ki bodo zdaj še dodatno skozi RRF, se pravi skozi RRF bo nekaj 100 milijonov dodatnih sredstev za raziskave in razvoj kvalitetno uporabimo. To je naš cilj.
Hvala lepa.  Besedo ima Jerco Korče, za njo pa bo dobil besedo Franc Breznik.  Izvolite, imate besedo.
Hvala, podpredsednik, za besedo.  Ja, spoštovani minister, zadnjih 30 let najbrž nisem bila del struktur, ki so vladale, ste vi veliko več mandatov bili v strukturah politike, kar pomeni, da ste imeli vpliv na določene odločitve tako ali drugače, iz opozicijskih ali pozicijskih vrst.  Zdaj pa če greva k dokumentu, jaz resnično upam, vem, da vi ste ga prebrali, ampak resnično upam, da so ga poslanci prebrali. Ker vendarle, ko si vzame človek čas in gre skozi to pisarijo, ga na koncu, ko prebere cel dokument, mu ostane grenak priokus, da ni neke celovitosti, ni neke rdeče niti in v tem dokumentu ni tiste osnove, ki jo je zahtevala Evropska komisija in to je, da je dokument strateški. Strateškost pomeni priprava dokumenta na podlagi katerega se bodo potem delali izvedbeni dokumenti. In tukaj noter se skozi dokument, ko ga človek bere, vidi, da je neka, vendarle neka lepljenka. Neki deli so korektno pripravljeni, najbrž jih je pripravljal nek uradnik, ki je zelo dobro vedel kaj počne znotraj svojega področja. Nekateri projekti so zelo parcialni, nekateri projekti so povlečeni iz nekih predalov in sploh ne pašejo v nek tak celovit pogled tega dokumenta, ki je vezan na do 2026, ampak vendarle še veliko dlje od tega.   In ko je usmeritev Evropske komisije, če jo samo v enem stavku ali pa v eni povedi razumemo, da je to podpirati dolgoročne reforme, dolgoročne reforme in naložbe, zlasti v zelene in digitalne tehnologije s trajnim učinkom na produktivnost in odpornost gospodarstva. Jaz tega v večinskem delu tega dokumenta na žalost ne vidim     ŠZ) – 16.05    in to je problem. In če bi danes hoteli se pogovarjati o tem, kakšen bo ta dokument zgledal, ker to vendarle so osnutki, potem je predlog minister, da enostavno tole zadevo zavržete oziroma poberete ven tiste zadeve, ki imajo neko logiko in rdečo nit in tudi sledijo strateškim usmeritvam, ki jih nalaga Evropska komisija in pripravite nov dokumente. Ni potrebe, da je to glomazna solata, to smo videli v drugih državah, kako so te dokumente pripravile, ker govorimo o strateškem dokumentu, so to usmeritve, ne rabimo izvedbenih zadev v dokumentu. In ta koncept je treba zavreči. Razumem pa, ker ste danes rekli, sami ste izjavili, da se razlikujemo, se potem da mi, torej vi razumete proces podnebne krize oziroma klimatskih sprememb kot nekaj, kar se dogaja ne pet, deset, 20 let, ampak skozi tisočletja, milijone let in ta proces se bo dogajal tudi naprej. Že izhajajoč iz tega, da kot minister, ki ste bili zadolženi za pripravo dokumenta, ki temelji na usmeritvi Evropske komisije, tudi na zelenem, predvsem zelenem preboju, v 37 % se seveda želja Evropske komisije, da države ta procent dvignejo in da kot minister zadolžen za pripravo takega strateškega dokumenta, v konceptu ne dojemate antropogenih učinkov, ki se dogajajo v zadnjih letih in so posledica človeškega delovanja, tudi zaradi toplogrednih plinov. In ti toplogredni plini so se povečevali in povečevali so se v velikem deležu zaradi prometa. V Sloveniji sploh v velikem deležu zaradi prometa.   V območju Evropske unije se je od leta 1990 do 2012, če vzameva to referenčno obdobje, so se ti toplogredni plini povečali za 14 %, v Sloveniji pa za 111 %. Torej je jasno, ne zato, ker jaz to tukaj govorim, ampak zato ker je ta država to v številnih dokumentih zapisala, znanost pa se je zedinila okoli tega, da imamo problem pri prometu. Ampak potem gremo brati, vaš dokument tudi in predvsem v luči zelenega preboja, pa se ne bom spuščala na beton ali ne beton, ampak dejstvo je, da pod komponento trajne mobilnosti, ki jo imate v dokumentu, govorite o projektu ustanovitve družbe za opravljanje javnega potniškega prometa. Super. Samo potem da ne slišim več besede, češ pretekle vlade so zapravljale za analize agencije, ne vem kaj vse se je delalo, ker sami počnete to, ustanavljate neko novo družbo, ki bo opravljala javni potniški promet. Kot drugo dajete železniško infrastrukturo. Res je, za 162 milijonov. Ampak potem v tem istem poglavju o trajnostni mobilnosti, govorite o povezljivosti in tukaj boste gradili ceste. In stavek, ki je mene fasciniral v tem dokumentu, kako vi dojemate oziroma pripravljalci tega dokumenta, trajno mobilnost je to, da bodo investicije v cestno infrastrukturo prispevale k zelenemu prehodu. Češ po logiki, ne vem, ker bo manj zastojev, bo manj avtov stalo in bo manj izpustov. Ampak spet, to niso moje besede, to je zdrava kmečka pamet in znanost. Več cest, več prometa. Logika. Potem imate pa še eno fascinantno pri trajni mobilnosti kolesarsko infrastrukturo. Super.   Mislim, da je tam dve strani, stran pa pol napisano, popisano, lepo, super, sliši, bere se fajn, dokler ne prideš pod črto. Govorimo o 14,25 kilometrih, o nekih dveh progicah. Češnjica na tortici pri trajni mobilnosti pa je ustanovitev novega letalskega prevoznika, ker nihče na ravni Evropske unije, noben znanstvenik, noben se ni zedinil okoli tega, da je letalski promet eden izmed velikih onesnaževalcev. In zdaj mi razložite minister, če jaz česa ne razumem, če Evropska unija česa ne razume, če vsi dokumenti napisani, pa znanost, pa vsi kongresi sklicani na temo podnebne in klimatske krize        ne razumejo, kaj pomeni zeleni prehod. In če Evropska unija govori o najmanj, najmanj 37 % vlaganj, ki naj bi šli iz tega dokumenta v zeleni prehod in vam jaz na konkretnem, na konkretnih primerih povem, kaj očitno za vas v tem dokumentu pomeni zeleni prehod, potem je s tem dokumentom nekaj narobe, ali je pa narobe, ali imate pa vi prav, ta vlada prav in je narobe nekaj z Evropsko unijo, z vso znanostjo, z vsemi dokumenti in z vsem, kar je dognano do zdaj na tem svetu. To je prvi problem.  Drugi problem, govorite o reformah. Ja, se strinjam, čeprav mi je beseda reforme malo tuja, ker si ne bi želela, da se, ne vem, zdravstvo reformira, ker se mi zdi koncept zdravstva v Sloveniji dober, je pa res, da potrebuje popravke in izboljšave, enako trdim za pokojninski sistem. Imamo dober, pretočni, solidarni pokojninski sistem, potrebuje pa izboljšave. Pa demografski sklad po mojem mnenju to ni, ker po vseh letih in razprodaji državnega premoženja, ki je ostalo, tisto, kar je ostalo, ne vem, me boste mogoče popravili, mislim, da je, ne vem koliko, 170 milijonov, recimo, da lahko potegnemo ven na letni ravni, bi bilo mogoče boljše razmisliti o nekem sodobnem konceptu vlaganja teh 170 ali pa 150 ali pa kolikorkoli milijonov bo v mlade, v znanost, v razvoj, ker če ste od leta 2012, ko tisti 74. člen od takrat ni bil uresničen, če do danes tega ni bila politika sposobna, pa je v tem času razprodala zadeve, je potem danes itak brez zveze najbrž razmišljati o demografskem skladu in je mogoče boljše switchati na kakšen bolj sodoben model, kako bomo zagotavljali pokojnine v prihodnosti. Ampak pustimo to.  Govorite o reformi trga dela. Na eni strani potrebujemo podaljševanje delovne aktivnosti, torej, da starejši dlje ostajajo delovno aktivni in na drugi strani seveda hitrejši vstop mladih na trg dela. Super, saj, da se to ne klapa s pred kratkim sprejetim členom v PKP o prisilnem upokojevanju. Že tukaj prihajate v kontradiktornost tega, kaj zapišete v kvazistrateški dokument, ki ga pošiljate v Evropo in kaj počnete tukaj znotraj lastne države v zakonih, ki jih trenutno sprejemate oziroma prinašate v ta državni zbor. In super, hitrejši vstop mladih na trg dela. Se strinjam, spet eden izmed naslovov, oziroma eden izmed projektov, ki je v meni vzbudil zanimanje, s pričakovanjem sem brala, kaj piše tukaj spodaj in seveda, ker vlada Janeza Janše ni taka, kot prejšnje vlade, ne, ki jim očitate pripravo analiz in metanje denarja stran. Veste, kaj boste tukaj naredili, da bodo mladi hitreje prišli na trg delovne sile? Pripravili boste analizo stanja, potem boste pripravili javno naročilo za izbor zunanjega izvajalca za izvajanje promocijskih aktivnosti in izbor izvajalca, ki bo pripravljal strategijo komuniciranja in pripravo ter izvedbo javnega razpisa za spodbude delodajalcem. In to je to. To je reforma, kako mlade čim hitreje spraviti na trg delovne sile. Seveda v dokumentu nekaj govorite še, da je problem študentsko delo in tako. Skratka, kažete, da ne razumete, kje so sploh problemi, še manj pa, da razumete, da ta dokument pomeni čisto nekaj drugega, kot pa taki stavki, ki sem jih zdaj samo na nekaj primerih povedala, pa tega je ogromno tukaj notri, čeprav, še enkrat poudarjam nekaj delov je zelo dobrih in bi si želela, da bi pod posameznim odstavkom oziroma posameznim delom pisalo, kateri uradnik je bil pripravljalec. Ker nekateri si zaslužijo pohvalo, ampak politika je bila tista, ki bi morala biti, videti celovito, big picture, kaj pomeni strateška usmeritev. In tukaj je politika zgrešila. Verjamem, da uradniki, ki so to pripravljali ali pa iz predalov dajali, so opravljali neko korektno delo. Politika pa v prvi fazi ni razumela, kaj pomeni priprava strateškega dokumenta, ni opravila razmisleka, kaj bo s to državo na ravni ali pa na časovnici 20, 30 let. Ne 5 let in ne 2 leti do naslednjih volitev.        (Nadaljevanje) In ko govorimo oziroma kolegi, ko govorijo o krožiščih, bazenih, itn., to je v bistvu banaliziranje situacije, ki izhaja iz tega dokumenta. To so neke te parcialne zadeve, ki nimajo nobene logike. Seveda se potrebuje tretja razvojna os. Pa to sploh ni več vprašanje. Je tudi prejšnja Vlada dala poroštvo pa še kaj, se gradi no, se opravičujem, ja kolega Prednik, to sploh ni vprašanje. Ampak vprašanje je, ali je to del strateškega dokumenta izhajajoč iz usmeritev, ki jih je dala Evropska komisija o zelenem preboju, o digitalnem preboju. To je vprašanje. In vi ste iz napačnih predpostavk izhajali, iz predpostavk tega, da se sestanete z župani. Super! ampak saj župani vam bodo seveda povedali, da potrebujejo pločnik pa potrebujejo kanalizacijo. In tudi v svoji uvodni predstavitvi, minister, oziroma ste tudi kasneje povedal, ja ste mislil, da je kanalizacija zeleni preboj. Ne, kanalizacija je civilizacijska norma, ki jo mora ta država zagotavljati, enako kot vodovod. Zeleni preboj kot ga dojema svet in Evropa, pa je neka bolj vizionarski pogled tega kam bomo razvijali družbo, da bomo delali ta preboj. Tako da, kar se mene tiče, minister, če si želimo vsi skupaj dobro ali pa, če si želite konstruktivnosti, je nasvet in to je danes že večkrat ponovljeni nasvet ali pa rdeča nit vseh, ki vam govorimo, da enostavno do 30. 4., ko imamo vsi skupaj čas, pripravite dokument, ki je lahko kratek ali pa dolg, nima veze, še bolje, če je kratek, v katerem povemo strateško usmeritev naše države, ja, do leta 2026, ampak dajmo pogledati, da je to zadeva, ki sega kar nekaj let naprej. Ta dokument, pa če se ga upam, da kolegi prebrali, je poln kontradiktornosti, je brez vizije, brez razumevanja zeleno in digitalno, brez razmisleka o prihodnosti in je neka lepljenka. In zakaj je tako dolg? To je pa moje razmišljanje, ker je precej veliko stavkov notri odveč in je zelo tekstovno zapleteno po nepotrebnem, je pa zato, da ga tričetrt poslancev ne prebere, ker je špeh pa tole je del, kaj šele javnost. Ker če bi pripravili kratek dokument, bi ga verjetno vsak takole prebral in razumel kakšna je strateška usmeritev te naše države, ne te Vlade. Pri tem dokumentu pa res ne te Vlade, te države.   Hvala.
Hvala lepa.   Za besedo je zaprosil minister Zvonko Černač.   Izvolite.