1. nujna seja

Komisija za nadzor javnih financ

16. 6. 2022

Transkript seje

Spoštovane članice in člani Komisije za nadzor javnih financ, spoštovani vabljeni gostje! Začenjam 1. nujno sejo Komisije za nadzor javnih financ.

Obveščam vas, da se nihče ni sporočil svoje zadržanosti oziroma nismo dobili opravičila, da se kdorkoli od članic in članov seje ne more udeležiti. Na seji kot nadomestni član s pooblastilom sodeluje mag. Janez Žakelj, ki nadomešča Jožefa Horvata.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red in vsa gradiva. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – JAVNOFINANČNA SITUACIJA V REPUBLIKI SLOVENIJI IN OPOZORILA FISKALNEGA SVETA.

Gre za opozorila Fiskalnega sveta glede koalicijske pogodbe oziroma za oceno Fiskalnega sveta. Dovolite pa na začetku moj krajši uvod na to temo.

Gospe in gospodje, pa tudi vsi, ki spremljate to sejo preko televizijskih ekranov, pred Slovenijo je zagotovo zahtevno obdobje, tudi kar se javnih financ tiče. Kar se pa tiče obstoječega stanja javnofinančne situacije, ocenjujem, da je dobra. Slovenija je iz covid krize izšla zelo uspešno, z močno gospodarsko aktivnostjo, z BDP, ki je med najvišjimi v Evropski uniji, in tudi z rekordno nizko brezposelnostjo. Država je namreč samo maja meseca imela za skoraj 90 milijonov evrov presežka, in to kljub davčni reformi smo pobrali torej več dohodnine. Kar pa je ob tem še zelo pomembno, je to, da se vidi več pobranega DDV. Torej ukrep, nižja davčna obremenitev, zlasti pri plačah, pomeni na drugi strani, ne to, da manj poberemo davkov, ampak da, kot vidimo, poberemo lahko več davkov, kajti dvignemo potrošnjo, ljudem torej ostane več denarja v denarnici. Rast bruto domačega proizvoda je v prvem četrtletju letošnjega leta glede na enako četrtletje lansko leto znašala 9,8 %, torej zelo visoka rast bruto domačega proizvoda. In na visoko gospodarsko rast je pozitivno, kot se ocenjuje, vplivalo domače in tuje povpraševanje. Tu je treba poudariti, da se je domača potrošnja v prvem četrtletju leta 2022 povečala za kar 16,6 %. Povečale so se tudi investicije, kar je nadvse dobrodošlo zlasti za pripravo na čas, ki prihaja. Povečale so se investicije tudi v osnovna sredstva za kar 12,7 % in zaloge, kar je k rasti bruto domačega proizvoda, poudarjam, to je k rasti bruto domačega proizvoda prispevalo 2,3 odstotne točke.

Torej, prav je, da na začetku mandata nove Vlade uvodoma spregovorimo tudi o javnofinančni situaciji, s kakšnim izhodiščem se soočamo, kakšna je naša startna pozicija za obdobje, ki prihaja, vizavi oceni Fiskalnega sveta koalicijske pogodbe, ki je pa osnovna os, osnovni akt delovanja vsake vlade. Torej, uvodoma lahko rečem, da je bila Slovenija v zadnjih letih zlasti po tem, ko je bila soočena s prvim udarcem covida pravi evropski šampion, kar se javnih financ tiče in gospodarskih aktivnosti so pa pred nami zagotovo številni izzivi, resni izzivi, ki jih moramo pravilno nasloviti zagotovo. Prvič: kako naslavljati problem visoke inflacije. Seveda s tem se ne sooča samo Slovenija s tem se sooča ves svet sooča se EU in kako uskladiti nenazadnje plače in v javnem sektorju in v zasebnem sektorju z rastjo inflacije se pravi življenjske potrebščine rastejo in pred Ministrstvom za finance in Vlado je zagotovo eden izmed ključnih izzivov kako zagotavljati kakovost življenja na enaki meri kot ga imamo danes za vse državljanke in državljane.

Drugi pomemben izziv so zagotovo cene materialov. Zagnali smo močan se pravi v času covida, kar je bilo prav je država zagnala močan investicijski tok zlasti v gradbeništvu so se začeli vrteti številni projekti, vlagala so se dodatna sredstva v to zlasti v zavedanju, da ima gradbeništvo večje multiplikativne učinke na celotno slovensko gospodarstvo, ampak kaj se je zgodilo recimo v lanskem letu. Po celem svetu cene materialov, surovin so se znatno dvignile in botrovalo k temu, da se tudi del gradbeništva znašel v nezavidljivi situaciji. Torej naslavljati cene materialov kako to reševati v okviru seveda javno finančne vzdržnosti in hkrati, da ne zaviramo investicijskega toka je spet eden izmed pomembnih izzivov. Vsesplošna draginja, o tem se danes veliko govori. Najprej, energenti. Jaz sem bil minister za infrastrukturo in lahko rečem, da gre za res veliko specifično situacijo, na katero botruje dvig energentov, zaradi samega covida in helikopterskega denarja po celem svetu in na drugi strani tudi, zaradi zgodbe oziroma ruske agresije na Ukrajino. Tukaj mora biti zagotovo Vlada, kar se da hitra in učinkovita, ampak pozor. Včeraj je bila ena stvar preslišana in sicer ali na račun varovanja okolja in zelenega dogovora, kar je tudi ena izmed točk koalicijskega dogovora. Vsesplošna energetska draginja gotovo je – to sem trdno prepričan – eden izmed izzivov, ki ne bo samo stvar Slovenije, ampak splošnega pristopa nenazadnje tudi EU zlasti, kar se plina in dobave plina tiče signal je v skupnih dobavah, ki prihajajo iz Evropske komisije so že na mizi se pravi pripravljen je dokument in okoli tega se bo morala prilagoditi tudi Slovenija. Enako velja za hrano. Če vemo, da je Rusija oziroma da je Ukrajina pa Rusija, da so ena izmed največjih izvoznic žita na svetu Ukrajina zlasti gre veliko njihovih proti tudi proti Evropi in da je, kar veliko hrane sedaj ujete v Ukrajini in to je spet eden izmed pomembnih izzivov zlasti kako izkoristiti ta potencial, da doma spodbudimo in pridelovalce hrane in ostale segmente gospodarstva, da pristopijo k reševanju teh težav.

Kot eden izmed pomembnih točk je zagotovo predvidljivo poslovno okolje, ki ga mora Vlada ohraniti tudi v bodoče. Pravi predvidljivo poslovno okolje. Danes je mnogo podjetnikov in tudi ljudi prestrašenih, zaradi izjav o spremembi davčne zakonodaje, druge zakonodaje, delovnopravne zakonodaje. Pravi poslovno okolje mora biti zagotovo stabilno, mora biti predvidljivo, zaradi tega, da se lahko podjetja pripravijo na vse te izzive, ki sem jih prej naštel. Kar je izmed ključnih problemov je naša dodana vrednost. Se pravi mi moramo nujno izboljšati dodano vrednost vsakega zaposlenega, zaradi tega mora biti naša vizija uspešno gospodarstvo in dobro poslovno okolje, kajti samo tako bomo lahko namreč dosegali blaginjo, dostojne plače za vse, boljši življenjski standard za vse in tudi nenazadnje odprtost za investicije tako domače kot tudi tuje. Zdaj ali bo to Sloveniji uspelo, gospe in gospodje, sam si na tem mestu želim, tako kot v preteklosti, da bi Sloveniji uspelo in vsi skupaj se moramo truditi v tej smeri, da bi Sloveniji uspelo. Toda kakšni so ob tem obeti? Mi imamo pripravljen tudi en sklep glede davkov in komentiranja posameznih družbenih političnih skupin glede dodatnih davčnih obremenitev in sprememb. Torej, poudarjam, da če želimo imeti stabilno poslovno okolje, predvidljivo poslovno okolje ne moremo vsi povprek dajati en dan enih izjav, drug dan drugih izjav in na ta način strašiti ljudi pred določenimi zgodbami, ki sicer ne obstajajo, ampak se bojijo, da bi obstajale. Na določene nedorečenosti, pomanjkljivosti same Ustave koalicijskega delovanja, torej koalicijske pogodbe, je opozoril tudi fiskalni svet oziroma je podal s tem namenom samo oceno, na kratko jo bom povzel, z nami pa je tudi gospod Kračun, predsednik Fiskalnega sveta, ki bo v nadaljevanju pokomentiral. Fiskalni svet ponovno opozarja, da rast tekoče porabe na sme presegati na primer rasti dolgoročnega gospodarskega potenciala in tukaj je Fiskalni svet program za delo koalicije vseh treh strank ocenil, da vsebuje nabor ukrepov, ki v veliki meri presegajo štiriletni mandat z vidika javnih financ je Fiskalni svet nadalje opozoril, da je ena izmed ključnih usmeritev koalicijske pogodbe postopno doseganje povprečnega deleža prihodkov in izdatkov v Evropski uniji, ampak tukaj so še navedli in dodali, da je takšna usmeritev poleg same metodološke vprašljivosti tudi vsebinsko tvegana za majhno odprto gospodarstvo, ki je praviloma bolj izpostavljeno samim finančnim trgom. Nadalje, ukrepi, pri katerih je mogoče določiti smer vpliva na javne finance, so pretežno usmerjeni v povečanje izdatkov in zato Fiskalni svet ponavlja opozorilo da rast tekoče porabe ne sme presegati rasti dolgoročnega gospodarskega potenciala. Tudi po oceni Fiskalnega sveta koalicijska pogodba v precejšnji meri izraža tudi nekatere usmeritve glede financiranja dodatnih izdatkov, kar je razlika v primerjavi z ocenjenima koalicijskima pogodbama v preteklosti ocenjuje Fiskalni svet. Torej, poleg tega Fiskalni svet ugotavlja, da v koalicijski pogodbi so tudi nedoločeni viri samega financiranja, da koalicijska pogodba, da bi morala omogočiti natančnejše vrednotenje, torej ocena, da koalicijska pogodba za velike nedorečenosti tako z vidika obsega kot glede časovne umeščenosti ukrepov ne zagotavlja zadostne podlage za načrtovanje samih ekonomskih subjektov. Torej, oceno Fiskalnega sveta mora vsaka resna koalicija, Vlada jemati zelo resno. Imamo pač organ, ki je s tem namenom tudi ustanovljen in tudi to je razlog, da imamo danes sklicano sejo Komisije za nadzor javnih financ. Torej, jaz mislim, da tudi v nadaljevanju bomo izvajali tovrstne seje, danes je to prvi zgled na kakšen način bomo delovali. Imamo pripravljene tudi sklepe, ki jih bi sedaj na kratko, kot je to tudi običaj, povzel, in sicer, da se sama komisija seznanja z oceno Fiskalnega sveta in tudi to poziv Vladi, da se do 15.7.2022 opredeli do ugotovitev Fiskalnega sveta ter o tem poroča Komisiji za nadzor javnih financ, Fiskalnemu svetu in Ekonomsko-socialnem svetu. Torej, odziv Vlade je že bil. Ampak po mojem mnenju je odziv Vlade ponovno spet nedorečen, češ ugotavljali bomo, smiselno je, trudili se bomo. Namreč, to kar govori potem drugi sklep, in sicer poziv, da se ovrednoti finančne posledice iz naslova koalicijske pogodbe in tako tudi institucijam ter državljanom omogoči uvid v javnofinančne makroekonomske posledice koalicijske pogodbe, je zelo smiseln in tudi o tem sklepu bo danes odločala komisija in potem poročala in nam Fiskalnemu svetu ter Ekonomsko socialnemu svetu.

Nadalje pa še terminska opredelitev. Glejte, zdaj, ne more biti koalicijska pogodba, mora imeti tudi določene bolj časovno in terminsko opredeljene zaveze, zaradi tega, ker se vračam nazaj, je pomembna ta dimenzija, zagotovo, predvidljivosti poslovnega okolja. Bomo še naprej šampioni, ampak le, če bomo bili predvidljivi, odprti, z nizkimi davčnimi obremenitvami in da bomo se trudili povečati, seveda zagotovo, povečati potrošnjo.

Nadalje še četrti sklep, ki sicer, da Komisija ocenjuje, da je ključno zadržati visoko aktivnost gospodarstva in domače potrošnje, zato Vlado Republike Slovenije poziva, da novi davčnih obremenitev ne uvaja ter tako zagotavlja stabilno in predvidljivo poslovno okolje. Prav tako Komisija priporoča, da so predstavniki Vlade vzdržani v svoji komunikaciji in napovedanih novih davčnih obremenitvah. V zadnjih 14 dneh smo slišali že kar nekaj izjav. Enkrat leta 2023 se bomo lotili davčne reforme. Enkrat ne, to bomo še premislili. Potem pa spet druge izjave. Se pravi, tukaj mora biti nosilci javnih funkcij, če ne drugega, zadržani oziroma vzdržani do izjav.

In nadalje še peti sklep, da Komisija poziva Vlado, da pri pripravi naborov ukrepov, ki bodo naslovili prihajajočo energetsko in prehransko in splošno draginjo, da zasleduje cilje vzdržne gospodarske rasti brez samega poglabljanja neravnovesij, ukrepi pa ne smejo ogroziti doseganja srednjeročne uravnoteženosti javnih financ. To je res ključen izziv, pred katerim je Vlada, Ministrstvo za finance, kako nasloviti in inflacijo, energetsko in prehransko draginjo, kako se soočiti s temi dejstvi, da bi ohranili, se pravi, javne finance na tej ravni, kot do sedaj. Gospodarske aktivnosti vsaj na tej ravni, kot so napovedi. Eden izmed pomembnih izzivov pa je, zagotovo inflacija. Se pravi, ljudje, ki imajo danes prihranke na transakcijskih računih, denar izgublja vrednost. Na kakšen način tudi potem uskladiti plače in v javnem in v zasebnem sektorju z rastjo cen življenjskih potrebščin.

Poudaril bi, da bomo v nadaljevanju še imeli še 2. točko, in sicer: Pogovor glede revizijskega poročila Računskega sodišča glede Drugega tira. Zaradi tega prosim razpravljavce, da smo pri svojih razpravah jasni in jedrnati. Seveda, nobenemu ne bomo kratili za besedo, zlasti vabljenim gostom, se veselim sodelovanja.

Zdaj pa bi jaz predal besedo, tokrat malce drugače, ne najprej Vladi, zaradi tega, ker se nanaša ocena na sam oziroma sklic seje na sam Fiskalni svet, in bi najprej dal besedo gospodu Kračunu, in potem državnemu sekretarju Ministrstva za finance za odgovor oziroma za razpravo.

Prosim!

Davorin Kračun

Spoštovani gospod predsednik, spoštovani visoki zbor!

Fiskalni svet je že na začetku delovanja leta 2017 sprejel odločitev, da bo v svojem delovanju sledil dobrim praksam iz držav, ker imajo neodvisne fiskalne institucije daljšo zgodovino.

Ena izmed teh dobrih praks je ocenjevanje javnofinančnih posledic koalicijskih sporazumov ob nastopu vsakokratne Vlade. Tako je tokratna ocena koalicijskega sporazuma, poleg tistih iz let 2018 in 2020, že tretja v času našega delovanja. Tudi ocene koalicijskih sporazumov, tako kot vse ostale ocene, redno objavljamo na svoji spletni strani in o njih obveščamo javnost. Skupno vsem koalicijskim sporazumom, ki smo jih ocenili doslej, je, da so preveč nedorečeni in da bi njihova realizacija predstavljala tveganje za dolgoročno vzdržnost javnih financ. Pri vseh doslej ocenjenih koalicijskih pogodbah smo namreč zaznali večji poudarek in konkretnost pri ukrepih, s posledicami za izdatkovno stran javnih financ. Na nek način je vse tri sporazume mogoče razumeti kot vmesni korak med volilnimi programi in konkretnimi proračunskimi dokumenti. Fiskalni svet želi z ocenami koalicijskih sporazumov prispevati k temu, da bi ti postopoma postali bolj konkretni in bi tako vnesli več srednjeročne predvidljivosti v vodenje fiskalne politike posamezne vlade.

Tokratni koalicijski sporazum je potrebno umestiti v okolje precejšnje negotovosti po, vsaj upajmo, koncu epidemije, ki je precej poslabšala javnofinančni položaj, in novih negotovosti povezanih zlasti z makroekonomskimi posledicami ruskega napada na Ukrajino. Sporazum trenutne koalicije daje podobno kot predhodna dva, ki smo ju ocenili, večjo težo ukrepom, ki lahko vodijo v povečanje javnofinančnih izdatkov. S tem bi v primeru svoje uresničitvi predstavljal odstopanje od poti postopne javnofinančne konsolidacije v scenariju nespremenjenih politik, predstavljenem v programu stabilnosti 2022 iz maja letos, s katerimi pa se Državni zbor uradno ni seznanil. Ob tem je potrebno omeniti, da koalicijski sporazum korektno identificira nekatere ključne izzive za dolgoročno vzdržnost javnih financ in tudi razvojne izzive. Poleg tega v primerjavi s predhodno ocenjenima koalicijskima sporazumoma v večji meri omenja tudi možnost ukrepanja na prihodkovni strani, ki bi bilo potrebno, da ukrepi s posledicami za izdatkovno stran nebi bistveno ogrozili javnofinančne vzdržnosti. Fiskalni svet pričakuje od vlade, da bodo konkretni ukrepi za doseganje ciljev koalicijskega sporazuma predstavljeni v uradnih proračunskih dokumentih na transparenten način z jasno ocenjenimi javnofinančnimi posledicami. Pri tem naj ukrepi sledijo osnovnim scenarijem makroekonomskih napovedi, ki so kljub številnim negativnim tveganjem trenutno še ugodne in predpostavljajo nadaljevanje gospodarske rasti na ravneh, ki presegajo dolgoročna dolgoletna povprečja. Ukrepi za omilitev posledic šokov bi morali biti ustrezno usmerjeni in začasni. Ob tem naj se ustrezno naslovijo tudi dolgoročni izzivi, kjer po naši oceni prednjačijo izzivi povezani z demografskimi spremembami ter naslavljanje razvojnih izzivov zlasti na področju digitalizacije in zelenega prehoda. Javne investicije, ki bi lahko prispevale k naslavljanju dolgoročnih izzivov, naj bodo v čim večji meri financirane z večjim obsegom razpoložljivih evropskih sredstev, kjer je tudi učinkovitost večja zaradi večjega nadzora porabljenih sredstev.

Hvala lepa.

Najlepša hvala.

Sedaj pa dajem besedo državnemu sekretarju na Ministrstvu za finance gospodu Tilnu Božiču.

Izvoli.

Tilen Božič

Najlepša hvala. Spoštovani predsednik, najprej čestitke, da ste sprejeli to funkcijo. Verjamem, da bomo pogosto tukaj gostje s strani Ministrstva za finance. Zagotovo, da predstavimo tako naše delo in tudi nenazadnje naša zaveza je, da se vsega skupaj lotimo že v začetku čim bolj pregledno, da vsi vemo, kje smo predvsem, potem pa tudi kam pridemo. Glede tega, kje smo tudi nekaj več besed kasneje. Uvodoma naj tudi opravičim našega ministra gospoda Boštjančiča. V tem trenutku je na ministrskem zasedanju v tujini in se žal ni mogel udeležiti in se vam tudi osebno opravičuje. In seveda pozdravljam tudi vse ostale, ki ste danes tukaj, tako poslance kot goste in druge prisotne na seji.

Zagotovo to prakso fiskalnega sveta na ministrstvu za finance pozdravljamo. Se pravi, da poleg, dajmo reči, ostalih dokumentov, ki so lahko prav tako politični dokument, kot je recimo državni proračun, v celoti recimo tudi koalicijskih pogodb. S tem nenazadnje ustvarja tudi določen pritisk na to, da se poleg, rečemo tako, političnega usklajevanja ukvarjamo tudi s tistimi posledicami, ki za tem pridejo. Tukaj sem zaznal morda tudi v tem poročilu nek strah, da bi se z določenim načinom delovanja, ki se je pojavilo v preteklosti, da bi se na tak način tudi nadaljevalo. Tukaj mislim predvsem na številna opozorila, ki so že prišla s strani fiskalnega sveta v preteklosti, nekatere Vlade so to upoštevale, nekatere manj, nekatere so v določenih primerih, predvsem v zadnjem letu si privoščile tudi to, da kljub zakonskim obvezam dokumentov, ki bi morali iti k Fiskalnemu svetu, niso poslale. To ocenjujem kot neprimerno in seveda se bomo na strani, da naši strani, na Ministrstvu za finance trudili, da se kaj takega ne ponovi več.

Če grem zdaj samo na koalicijsko pogodbo. Koalicijska pogodba je seveda politični dokument. Ta nastaja preden potem tisti, ki nekako prevzamejo oblast, pridejo na svoja delovna mesta, se seznanijo s stanjem. Iz tega razloga nekako razumemo, da se predvsem osredotoča na to, da koalicijske stranke, bodoče koalicijske stranke najdejo tiste skupne točke in tiste skupine projekte na katerih mislijo delati, tam začrtajo tudi nekako smer bolj ali manj grobo, od tukaj naprej pa seveda je prepuščeno kasneje, po seznanitvi s stanjem tudi potem, ko se stroka v to poglobi, pripravi določene rešitve, razpravlja nadalje o tem kako se bo pa tiste cilje tudi doseglo. To je pa potem seveda razvidno tudi od vseh dokumentov, tudi nenazadnje tistih, ki jih bo Ministrstvo za finance preko Vlade poslalo v Državni zbor, to so proračunski dokumenti, pa tudi številni drugi, iz katerih bo pa dejansko potem razviden ta del na katerega ste posebej opozorili in se vam tudi zahvaljujem za to, da bodo vsebine konkretizirane, tudi ovrednotene, in da bodo imele tako, ne samo rep in glavo, ampak tudi prihodkovni in odhodkovni del jasno izčiščen.

Zdaj še morda dodatna beseda na to kar se tiče seznanjenosti s stanjem, glede na to, da je naslov oziroma te točke dnevnega reda dokaj obširen. Mi smo trenutno v fazi seznanjanja s situacijo na ministrstvu za finance, pregledujemo stanje, lahko bi rekli, da opravljamo nekakšen skrbni pregled. Ta bi morda bil lahko hitrejši, če bi primopredaja morda bila drugače zastavljena, predvsem v tem smislu recimo, kot državni sekretar nisem imel te možnosti, da bi se s kolegom ali kolegico, državno sekretarko, srečal da se pomenimo o dosjejih, ki so na mizi, ki jih je treba predati. Bila je zgolj ta kratka priložnost, za finance izjemno kratka, morda uro pa pol, slabi dve uri, ko se je minister pretekle Vlade sešel z novim ministrom. Primer primopredaje na financah glede na to, da gre za izjemno zahtevno področje, ki ga jaz jemljem kot nek zgled kako lahko takšna zadeva poteka, je bilo med, mislim da med dr. Mramorjem in gospodom Čufarje, ko je ta trajal približno tri tedne in to je tudi približno koliko časa traja običajen skrbni pregled, da lahko nekdo prevzame tak resor, posebej v takem času, ko smo priča, tudi sami ste zelo dobro opozorili, smo v nekem, upam da po Covidnem času, ki je prinesel marsikaj za sabo, številne spremembe, odraža se, kar je sicer nekoliko nenavadno, tudi na strukturnih spremembah v negativnem smislu. Sočasno imamo ne daleč stran dejansko novo vojno žarišče v Ukrajini, imamo že kar nekaj časa, to je tudi korona razgalila, nek čuden hibriden način vojskovanja, ki dejansko posega v dobavne verige in to namerno. Iz tega razloga so tudi ti nihaji izjemno hudi za naše gospodarstvo, ki je malo odprto, je to še toliko bolj pomembno. In omenili ste seveda tudi inflacijo. Ta marsikaj za sabo prinaša. Za nekatere, ki se v takem okolju dobro znajdejo in jaz tukaj imam v mislih tudi slovensko gospodarstvo se bo lahko morda bolje znajdlo kot nekatera druga gospodarstva, je to lahko v nekem smislu priložnost, je pa izjemno stresna, intenzivna in težka in pomembna bo uigranost vseh pri tem, zagotovo tudi države in zagotovo je pomembno tudi kako se bo komuniciralo, da se enotno komunicira. Jaz mislim, da to, vsaj upam, verjamem, tudi sami ste povedali, da sicer po drugi liniji oziroma lahko rečemo v javnosti, da ta Vlada verjetno sto dni ne bo imela, to se popolnoma strinjam, ampak vsaj nekaj dni. Zdaj smo, mislim da v desetem dnevu, pa vseeno potrebujemo za neko uskladitev, konsolidacijo in nenazadnje te skrbne preglede, ki se opravljajo, da vidimo točno kje smo, zato da potem se odgovorno postavi cilje in da bomo videli kam bomo tudi lahko prišli. Stanje v tem trenutku je prišlo do, lahko rečemo, strukturno gledano do nekega načenjanja sistema, kljub temu, da v preteklosti je dobro tekla konsolidacija, trajalo je kar nekaj let. Tudi konec koncev če se spomnite koliko časa ja trajalo, da smo šli iz sistema presežnega primanjkljaja, to je bilo kar sedem let, kljub temu, da se to sliši pravljično, to ni bilo prav nič pravljično in mislim, da so vsi to čutili, tako politika kot gospodarstvo kot nenazadnje državljani. In upamo, da kaj takega se ne bo spet zgodilo. Ampak glede na čase je težko kaj takega izključiti. Od tu naprej kaj nas recimo teži in kaj pregledujemo v tem času? Predvsem se ukvarjamo s tistimi zadevami, ko morda nimajo kakšnega kritja. Omenili ste tudi, da ne bi kakšnih dodatnih davščin in tako naprej, pa vendar eno ste nam že sami napovedali. Tu mislim predvsem na dolgotrajno oskrbo. Treba jo sfinancirati, nujno je potrebna. Prebivalstvo se stara in treba je narediti sistem, ki ga bo država, upam da, dobro odpeljala in bo pomagal, se pravi kot nek katalizator, na eni strani imamo zdravstveno blagajno, na drugi strani imamo pokojninsko blagajno. Imamo pa tudi dolgotrajno oskrbo, ki lahko kar nekaj koristi in blagostanja prinese državljanom, je nujno potrebna, je pa seveda na drugi strani nujno potrebno tudi definirati od kod se bo to financiralo in vnaprej oceniti, in jaz mislim, da za to vlado bo to neizbežno, da bo vsaj pri sebi ocenila kolikšen delež v BDP bo predstavljal posamičen agregat na nek srednji dolgi rok, ker imamo pri številnih agregatih že vgrajene notri določene eskalacije, ker če se bodo realizirale in ne bodo medsebojno uravnavane, bo lahko hudo. Tu imam v mislih tako pokojninsko kot zdravstveno blagajno, že prej sem omenil se pravi dolgotrajno oskrbo. Začela se je inflacija. Tu bo treba paziti tudi na področje plač, kako bo to šlo naprej in loviti nekakšno ravnotežje med tem, se pravi iskati tisto mejo možnega, po kateri bomo lahko korektno peljali naprej.

Se pravi, omenjeno je že, koalicijska pogodba je politični dokument. Ne glede na to mislim, da je Fiskalni svet, kjer je bilo možno podal ocene, kar je zagotovo za pozdraviti. Tudi uporabljamo ta dokument na financah v marsičem kot neko opozorilo, kot nek napotek. Tudi nenazadnje minister za finance gospod Boštjančič tudi s predsednikom Vlade sta, kot vem, obiskala že Fiskalni svet, opravila nek uvodni pogovor in tudi to kaže na nek nivo spoštovanja ne samo v tem trenutku, ampak tudi v prihodnje, do te inštitucije, ki mora biti seveda neodvisna, ji mora biti omogočeno, da dela. To je sicer moj osebni pogled, pa mislim, da je kar širše razširjen, da glede na to koliko ljudi dejansko dela na Fiskalnem svetu, kaj oni dajo od sebe je, za moje pojme, skoraj neverjetno, tako v analitičnem kot strokovnem smislu. Ker z veseljem sem tako prej prebiral, kot tudi sedaj in to tudi vgradil v svoje prihodnje razmišljanje.

Tako da bi, po mojem, zaključil počasi, predvsem zaradi tega, ker najbrž bo še marsikaj zanimivega na mizi. Torej, Vlada se bo zagotovo lotila nujnih ukrepov in reform na tak način, da bo v največji meri zagotavljala dolgoročno vzdržnost javnih financ. Brez tega pač ne gre. Ob trenutnih napovedanih makroekonomskih gibanjih in tudi globalnih in domačih tveganjih, ki jih ni malo, niso majhna in rekli smo že prej, tu gre za visoko nihajnost, mora seveda ekonomska politika pripraviti ustrezen nabor ukrepov, ki bodo ob naslavljanju trenutnih izzivov zagotovili makroekonomsko okolje za vzdržno gospodarsko rast, seveda brez poglabljanja neravnovesij in tudi omogočili oblikovanje manevrskega prostora za posredovanje ekonomske politike v prihodnje. Monetarno smo že pred časom se odločili jo poveriti drugam. To v posebej takih situacijah kot smo sedaj je seveda neka oteževalna okoliščina, tudi zaradi tega ker odzivnost, kot ste tudi sami videli, ni nujno prilagojena takšnemu majhnemu odprtemu gospodarstvu, ampak predvsem jedrnim večjim državam in to je treba seveda vzeti zraven v zakup in ravno v tem duhu zaostrovanja denarne politike in potencialno višjih stroškov financiranja dolga, ki je znatno zrasel, govorimo o desetih odstotnih točkah, je treba zdaj vnaprej bit bolj previden, tudi premišljen, da se slučajno nekateri nastavki, ki so začeli povzročat, da bi inercijo v sistemu, da bi šel v napačno smer oziroma v neko neobvladljivo smer, da se to zadrži in korektno odpelje naprej.

Hvala zaenkrat.

Najlepša hvala, gospod državni sekretar.

Drži, koalicijska pogodba je političen dokument, ampak, saj sodelovanje v sami koaliciji je vedno na podlagi vsebine, kajne, če se prav razume, kajne, ni(?) na podlagi interesa ali pa ljudi ali pa razreza resorjev. Torej, gre za političen dokument, ki je osnovno / nerazumljivo/ delovanja koalicijske pogodbe in bolj kot je ta dorečen, bolj je potem jasna slika samega delovanja.

Kar se tiče 100 dni Vlade, ali veste, tudi Vlada pred vašo Vlado, ga ni imela, jih ni imela. Mislim, da je bila v dveh mesecih ena prvih, ena, že interpelacija vložena. Kar se tiče same predstavitve odgovorov, seveda, kot predsedujoči, zdaj predstavljam(?) malce bolj konkretnih rešitev, zlasti kar se tiče inflacije. Danes povprečen slovenski državljan, s povprečno plačo, porabi za nakup življenjskih potrebščin, se pravi, tri dni prej, kot pa v enakem obdobju lani, s tem da ima, recimo, povprečen državljan enako plačo. In ne smemo pasti v to spiralo, da zmanjšamo potrošnjo na račun tega, kajne. In tukaj bo res ključen izziv, kar sicer drug resor, vi boste pač povedali, ali boste to zmogli ali ne, uskladitev plač v javnem sektorju z rastjo cen življenjskih potrebščin in samo inflacijo in tukaj noter bo nastala vrzel, zagotovo, v nekaj 100 milijonih evrih, ko bo prišlo do te uskladitve. Koliko časa bo ta spirala še šla naprej, glede inflacije, eno so napovedi, drugo so pa realne številke, zlasti z ozirom na dogodke v Ukrajini, zaostrovanjem razmer in geopolitičnimi situacijami, tudi s Kitajsko in tako dalje.

Jaz ocenjujem osebno, da zgodba okrog Ukrajine se ne bo kar tako hitro končala, zlasti, če prebirate lahko tuje analitike. To ne bo čez en mesec konec, kajne, ampak se bo, pač agresija nadaljevala do konca leta, pravijo, vsaj. Tako pravijo tuji zahodni analitiki in toliko časa nas bo, kot kaže, ta spirala zatiskala in tukaj bo izziv uskladitve cen življenjskih potrebščin, s plačami, eden izmed večjih izzivov in potem tudi za javni sektor in na drugi strani tudi za, tudi za gospodarstvo. Ne smemo pasti v zgodbo iz preteklosti, da se je dušilo v gospodarstvo(?). Včeraj sprejeti ukrepi glede same nafte, naftnih derivatov, omenil sem samo en segment, vsaka Vlada ima svoj način reševanja, smo takrat, prejšnja Vlada je gasila požar, ta Vlada je sprejela drugačno pot. Ena izmed stvari, ki je noter, so tudi oprostitev plačila dajatev za obnovljive vire energije in učinkovito rabo energije.

Zdaj, ena od(?) točk koalicijske pogodbe je obnovljivi viri energije. To pomeni manj denarja za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije. Ta OVE in URE(?) se zliva, v enih segmenti v Eko sklad, v drugih Borzen(?), ampak to vse z namenom, da se naredi dolgoročno vzdržnost pri proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov energije. Ne trdim, da je to napačno. Tudi v preteklosti, prejšnja Vlada, pri cenah(?) električne energije je to naredila. Ampak trdim samo, da dolgoročno, s tem zapiranjem vložka v obnovljive vire energije in proizvodnjo električne energije iz tega naslova, zagotovo, zagotovo ne bo šlo, tudi glede na dane zahteve in paket »Fifty five package«, ki ga ima Evropska komisija pač na mizi in ga v bistvu vedno bolj, vedno bolj zaostruje. Zdaj bi odprl razpravo poslank in poslancev, če nihče drug od vabljenih ne želi besede. Okej, gospod Božič, izvolite.

Tilen Božič

Ja, morda bi dal samo dodatno pojasnilo, glede na to, da ste že tudi, mislim, da razpravljali kratko o tem. Naslovili ste ravno področje pogonskih goriv in teh ukrepov. Se pravi, Vlada je to na včerajšnji seji vsaj za ta del naslovila, nek način, ki ga ocenjuje za razumnega. Se pravi, da na nek trg, ki je načeloma, bom rekel, poln in kjer dejansko v Sloveniji nimamo nič, če rečemo, v verigi dodane vrednosti, z izjemo prodaje na drobno, da se to naslovi z regulacijo. Tudi glede tega se strinjam z vami, rekli ste, OVE ure. Se pravi, tu gre za kratkoročen ukrep v tem delu, takoj, ko bo možno, se bo to ponovno reaktiviralo. Ocenjeno je bilo v tem trenutku, da sredstva, tudi če pogledamo Borzen, so tolikšna, ki še niso bila potrošena, da si lahko začasno privoščimo en kratek izpad, še vedno sfinanciramo vse, kar je po planu, sočasno pa v tem delu malenkostno razbremenimo naše državljane. Bomo videli, zaenkrat kaže, da bi lahko ta ukrep bil seveda kratkoročen, če se bo pa izkazalo drugače, bo pa takoj treba iskati drugo rešitev. Nenazadnje, ko se gleda obremenitve pogonskih goriv, je treba spoštovati tudi evropsko usmeritev minimalne obremenitve in v okviru te lahko tudi še pogledamo, ali se da del trošarin predvsem odstopiti v te namene. Tako tu zagotovo Vlada od te usmeritve ne odstopa, je pa ocenila, da kratkoročno razpolaga vsaj v tistem delu z zadostnimi sredstvi, da projekte izpelje, tudi pospešeno, glede na to, da teh sredstev – predvsem mislim tu na Borzen – je še kar nekaj ostalo. Nadaljnji ukrepi bodo pa tudi sledili.

Moram tudi omeniti - omenili ste predvsem plače, inflacijo in tako naprej -, se pravi, to bo zagotovo zahtevno področje, vodi ga Ministrstvo za javno upravo; tam bo treba biti dosti, lahko rečemo, veliko razmišljati, malo govoriti, pa kar dosti narediti. Mi pa v okviru te revizije, ki jo zdaj delamo, notranje, če se tako izrazim, da ugotovimo, pri čem smo, oziroma skrbnega pregleda, ugotavljamo, kolikšen manevrski prostor sploh imamo, da bomo lahko to vprašanje tudi naslovili.

Hvala.

Najlepša hvala.

Odpiram razpravo poslank in poslancev. Gospod Janez Žakelj, izvolite, beseda je vaša.

Hvala za besedo, predsedujoči.

Spoštovane kolegice, kolegi, spoštovani gostje!

Vsi smo si v tej sobi enotni, da je okolje nepredvidljivo, da živimo že v svetovnem okolju, tako covid kot tudi ukrajinska kriza. Pa tudi mešanje kart v svetovni politiki je tako, da našim podjetjem to povzroča zagotovo negotovo okolje. Zato si v Novi Sloveniji želimo stabilnost in zanesljivost in ne eksperimenta.

Gospod Kračun, predsednik Fiskalnega sveta, je prav tako, če sem pravilno razumel, rekel, da želi več konkretnosti in predvidljivosti, tudi v luči tega, da imajo naši podjetniki jasno sliko, kaj jih čaka v prihodnjem obdobju.

Če grem na to oceno koalicijske pogodbe s strani Fiskalnega sveta, nekaj stvari zagotovo zbode v oči. Drži, da je tudi koalicijska pogodba iz leta 2020 bila splošna in ocenjena kot taka, je pa dejstvo, da rezultati govorijo, da se je predhodna Vlada tega zelo zavedala, saj lahko rečem, da so bili dosežki, vrhunsko nizka brezposelnost, visoka gospodarska rast, odlično ocenjeno soočanje s covid krizo in še nekatere druge zadeve so kazale, da je zagotovo ta ocena o premalo konkretnosti koalicijske pogodbe iz leta 2020 bila upoštevano. Zdaj si pa seveda želimo vsi tukaj, zagotovo, da bi Sloveniji šlo dobro, ker bo šlo dobro vsem. In me nekoliko skrbi, kar je tudi ugotovil Fiskalni svet, da so ukrepi pretežno usmerjeni v povečanje izdatkov. Če tu gledam, koalicijska pogodba že v letu 2020, že v letošnjem letu predvideva večanje vloge države, kar pomeni avtomatično tudi povečanje davčnih obremenitev. Tveganje pa predstavlja po oceni Fiskalnega sveta predvsem iz podatkovne strani in sicer šestkrat večje je število ukrepov na strani izdatkov kot na strani prihodkov se pravi tukaj je razmerje 6 proti 1 pri več kot štiri petini izdatkov bi te večali. Pri prihodkih je samo polovica tistih, kjer bi se prihodki povečali. Tukaj imamo različne izzive. Inflacija tudi / nerazumljivo/ tako, da tukaj bo potrebno biti zelo previden.

Sedaj, če grem še na bolj splošno recimo odnos do dela in ustvarjalnosti. Žal je to komuniciranje Vlade, če tudi je to prvih tri tedne recimo je nekonsistentno. Koalicijska pogodba govori nekaj, kandidat za ministra sedaj minister govori drugo, drugi minister spet tretje. Tukaj bi jaz svetoval, da se dejansko govori manj in tisto se govori tako, da bodo ljudje vedeli kaj lahko pričakujejo. Tukaj je to zelo pomembno.

Tudi prioritete, ki so v koalicijski pogodbi recimo govorijo o več enakosti reševanje enakost dejansko ni problem v Sloveniji. Smo ena med državami, ki je najbolj enaka tudi reševanje revščine ni pravi izziv. Verjetno je pravi izziv prav višanje plač in tukaj bi pritisk na javne finance zelo velik tako, da jaz podpiram absolutno sklepe, ki so bili predloženi v bistvu, da Vlada konkretizira zaveze iz koalicijske pogodbe in da poroča odboru za to kaj konkretno bodo posledice ukrepov, ki jih bo Vlada sprejemala letos in v prihodnjih štirih letih. Manj me zanima kaj bo v osmih letih, ker dejansko Vlada ima mandat za štiri leta, potem pa bomo videli.

Hvala lepa.

Hvala. Naslednji razpravljavec.

Izvolite.

Gospod Mag. Rastislav Vrečko

Hvala, predsedujoči.

Spoštovani kolegi in kolegice poslanke in spoštovani gostje!

Tudi jaz kot član komisije pač / nerazumljivo/ Vlado nadzorujemo delovanje in pa rabo javnih sredstev, zato sem rekel tudi to sedanjo Vlado bomo na ta način gledali, vendar bi pa rad opozoril v kontekstu kako je bila transparentna koalicijska pogodba 20 pa sedaj 22. V tem času sedaj odnos prejšnje vlade do javnih financ je bil tako rekoč neprimeren. Recimo, ker že ob vložitvi dohodninske novele so vladni predstavniki večkrat poudarjali, da imajo dinamične izračune o učinkih gotovinske reforme. Tako kot je že prej gospod Sveta povedal ob pozivu predložitve večkratni poziv niso tega predložili. Da tudi v analizi javno finančnih prihodkov spremembe davčne zakonodaje ocenjuje, da bi bilo v letu 2025, zaradi postopnega dviga davčne splošne olajšave proračun prikrajšan za 700 milijonov evrov. Prejšnja Vlada ni sprejela nikakršnega ukrepa, ki bi na prihodkovni strani tak javno finančni izpad nadomestili. Vse se je polagalo v povečanje potrošnje, da so pa tako načrtovani popravki zakonodaje tvegani pa je prejšnjo Vlado opozoril Bruselj, kajti davčna reforma lahko bremeni vzdržno in vključujoče okrevanje to sedaj tudi piše v proračunskih načrtih za leto 22. Poleg tega pa tudi nominalni dolg sektorja države ob koncu leta 21 po zadnjih podatkih SURS-a znašal slabih 40 milijard evrov, 38,9. To je 7,1 milijarde več kot v zadnjem četrtletju pred začetkom epidemiološke krize. In njegov delež v BDP se je v tem obdobju povišal za okoli 10 % in prejšnja vlada je / nerazumljivo/ povečala, močno povečala javni dolg, a za boj z epidemijo je šel samo 5 milijard evrov. Enako je bilo tudi / nerazumljivo/ recimo, tako kot opozarja / nerazumljivo/, ki je treba upoštevati, je tudi prejšnjo vlado, recimo ni želela potrditi …