5. redna seja

Državni zbor

4. 3. 2019
podatki objavljeni: 4. 3. 2019

Transkript

Spoštovane kolegice poslanke, spoštovani kolegi poslanci, spoštovani predstavniki Vlade, gospe in gospodje, lep pozdrav! Začenjam nadaljevanje 5. seje Državnega zbora.  Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: mag. Bojana Muršič, Jožef Horvat, mag. Andrej Šircelj, Janja Sluga od 14.30 dalje, Ferenc Horváth, mag. Andrej Rajh od 10.00 do 12.30, Matjaž Nemec do 13. ure, Jelka Godec, Nada Brinovšek in Anja Bah Žibert.  Prehajamo na 14. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG DEKLARACIJE O USMERITVAH ZA DELOVANJE REPUBLIKE SLOVENIJE V INSTITUCIJAH EVROPSKE UNIJE V OBDOBJU JANUAR 2019–JUNIJ 2020.   Predlog deklaracije je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga deklaracije dajem besedo predsedniku Vlade gospodu Marjanu Šarcu za dopolnilno obrazložitev. Izvolite, gospod predsednik.
Spoštovane gospe, spoštovani gospodje, spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci! Začenjam 5. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora. Obveščam vas, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Jurij Lep, dr. Franc Trček, Jožef Horvat, Igor Zorčič od 16. ure dalje, Iva Dimic, mag. Andrej Šircelj od 13. ure dalje, Alenka Jeraj, Tomaž Lisec in Franc Kramar. Na sejo sem vabil predsednika Vlade, ministrice in ministre ter generalnega sekretarja Vlade k 1. točki dnevnega reda, predsednika Vlade in kandidata za ministra za kulturo mag. Zorana Pozniča k predvideni širitvi dnevnega reda, predstavnika Urada predsednika Republike Slovenije k 16.c in 16.č točki dnevnega reda, predstavnike Sodnega sveta k 16.d in 16.e točki dnevnega reda, ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti mag. Ksenijo Klampfer k 15. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda. Vse prisotne še enkrat lepo pozdravljam! S tem spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, prehajamo na določitev dnevnega reda 5. seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 22. februarja 2019, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik točke dnevnega reda seje nisem prejel.  Prehajamo na obravnavo in odločanje o predlogu za širitev dnevnega reda seje. Državnemu zboru predlagam, da dnevni red 5. seje razširi s 15.a točko, to je s predlogom kandidata za ministra za kulturo. Predlog za širitev ste prejeli v sredo, 27. februarja 2019.  Želite besedo predsednik Vlade, gospod Marjan Šarec, za širitev? Ne. Hvala.  Želite besedo predstavniki poslanskih skupin? Ne. Hvala. S tem zaključujem ta del in prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Odločamo o predlogu za širitev dnevnega reda. Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 79. (Za je glasovalo 79.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je predlog za širitev sprejet. V skladu s časovnim potekom seje bo zbor to točko obravnaval v petek, 8. marca 2019. Spoštovane poslanke in poslanci, prehajamo na določitev dnevnega reda v celoti. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem ter s sprejeto dopolnitvijo.  Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 79. (Za je glasovalo 79.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je dnevni red 5. seje Državnega zbora določen. Prehajamo na 16. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA MANDATNO-VOLILNE ZADEVE.  Predlog sklepa o imenovanju člana izbirne komisije za izbiro primernih kandidatov za imenovanje namestnice oziroma namestnika predsednika Komisije za preprečevanje korupcije. Predlog sklepa je v obravnavo zboru predložila Mandatno-volilna komisija. Prijavljenih k razpravi ni. Prehajamo na odločanje o predlogu sklepa, s katerim se za člana izbirne komisije za izbiro primernik kandidatov za imenovanje namestnice oziroma namestnika predsednika Komisije za preprečevanje korupcije imenuje gospod Ivan Hršak. Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev. Za je glasovalo 43, proti 4. (Za je glasovalo 43.) (Proti 4.) Ugotavljam, da je sklep sprejet. S tem prehajamo, spoštovane poslanke in poslanci, na obravnavo Ugotovitve prenehanja mandata poslancu Državnega zbora dr. Dariju Krajčiču. V skladu z drugim odstavkom 202. člena Poslovnika Državnega zbora vas obveščam, da me je poslanec dr. Darij Krajčič 13. februarja 2019 pisno obvestil, da odstopa s funkcije poslanca Državnega zbora. Besedo dajem dr. Dariju Krajčiču za obrazložitev odstopa. Izvolite.
Spoštovane kolegice poslanke, spoštovani kolegi poslanci! Lep pozdrav ministru in ostalim prisotnim!  Začenjam nadaljevanje 5. seje Državnega zbora. Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Jožef Horvat, mag. Andrej Šircelj, Ljudmila Novak, Tomaž Lisec, dr. Franc Trček od 10. do 15. ure in Iva Dimic od 11. do 14. ure. Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O IZVRŠEVANJU PRORAČUNOV REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETI 2018 IN 2019.   Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniku Vlade, ministru za finance dr. Andreju Bertonclju.  Izvolite, gospod minister.
Spoštovane kolegice poslanke, spoštovani kolegi poslanci, gospe in gospodje!  Začenjam nadaljevanje 5. seje Državnega zbora.  Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Jožef Horvat, mag. Andrej Šircelj, Alenka Jeraj, Iva Dimic od 12. do 15. ure, Jernej Vrtovec od 15. ure dalje, Predrag Baković od 11. do 15. ure, mag. Bojana Muršič od 15. ure dalje in Nada Brinovšek.  Vse prisotne še enkrat prijazno pozdravljam!  Nadaljujemo prekinjeno 16. točko dnevnega reda, to so Mandatno-volilne zadeve.  Prehajamo na Potrditev mandata poslancu, ki nadomesti poslanca, ki mu je prenehal mandat.  Ker je dr. Dariju Krajčiču s 4. marcem 2019 prenehal mandat poslanca, je Državna volilna komisija Državnemu zboru posredovala sklep, s katerim je ugotovila, da ima pravico opravljati funkcijo poslanca za preostanek mandatne dobe Državnega zbora gospod Nik Prebil. Sklep Državne volilne komisije je obravnavala Mandatno-volilna komisija kot matično delovno telo, ki je Državnemu zboru pisno poročala, poročilo ste prejeli in je objavljeno na e-klopi.  Želijo besedo predstavnica ali predstavnik poslanskih skupin? (Ne.) Želi besedo poslanka ali poslanec? (Ne.) S tem zaključujem razpravo.  Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci, prehajamo na glasovanje. Na podlagi tretjega odstavka 82. člena Ustave Republike Slovenije, 7. člena Zakona o poslancih, 13. člena v povezavi s 17. členom ter 112. člena Poslovnika Državnega zbora glasujemo o naslednjem predlogu sklepa: Potrdi se poslanski mandat gospodu Niku Prebilu, rojenemu 22. 12. 1991, stanujočemu Dolenjska cesta 462A, Škofljica.  Glasujemo. Navzočih je 61 poslank in poslancev, za je glasovalo 59, proti nihče. (Za je glasovalo 59.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet.   Poslanskega kolega Nika Prebila vabim, da se nam pridruži in zasede svoje poslansko mesto.  Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci, prehajamo na obravnavo Kandidatne liste za izvolitev člana Sodnega sveta.  Predsednik republike gospod Borut Pahor je 13. februarja 2019 na podlagi 131. člena Ustave Republike Slovenije ter tretjega in četrtega odstavka 16. člena Zakona o Sodnem svetu posredoval Državnemu zboru kandidatno listo za izvolitev člana Sodnega sveta, na kateri sta predlagana dva kandidata, in sicer gospod Boris Ostruh in dr. Saša Prelič.  Za dopolnilno obrazložitev kandidatne liste dajem besedo generalni sekretarki v Uradu predsednika Republike Slovenije gospe Nataši Kovač.
Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!  Začenjam z nadaljevanjem 5. seje Državnega zbora. Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanke in poslanci: Bojana Muršič, Dejan Židan do 11. ure, Jožef Horvat, Mojca Žnidarič, Andrej Šircelj, Matej Tonin od 10. do 13. ure, Matjaž Han, Matjaž Nemec, Bojan Podkrajšek, Tina Heferle od 13. ure dalje, Igor Zorčič do 10. ure, Anja Bah Žibert in Franc Rosec.  Vse prisotne lepo pozdravljam! Prehajamo na 15. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA RAZPRAVO O ODGOVORU MINISTRICE ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI MAG. KSENIJE KLAMPFER NA USTNO POSLANSKO VPRAŠANJE PRIMOŽA SITERJA V ZVEZI Z URGENTNIM IN REDNIM POSREDOVANJEM STROKOVNIH SLUŽB NA TERENU V SKLADU S SMERNICAMI REORGANIZACIJE CENTROV ZA SOCIALNO DELO IZ LETA 2018.  Državni zbor je na 4. seji sklenil, da opravi razpravo o odgovoru, ki ga je ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti mag. Ksenija Klampfer podala na poslansko vprašanje Primoža Siterja v zvezi z urgentnim in rednim posredovanjem strokovnih služb na terenu v skladu s smernicami reorganizacije centrov za socialno delo iz leta 2018. Besedo dajem Primožu Siterju za dopolnilno obrazložitev predloga za razpravo o odgovoru ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.  Prosim.
Hvala lepa, spoštovani predsednik, za besedo. Spoštovani kolegice in kolegi, predsednik Vlade, ministri! Tistega dne smo na Odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Državnega zbora razpravljali o aferi v zvezi s pokvarjenim mesom, ki je izhajalo iz neke poljske klavnice. V okviru razprave je tekla beseda tudi o nadzoru neoporečnosti v mesni prehranjevalni verigi.  Med sejo sem šel v eno od bližnjih trgovin po sendvič, ker sem bil preprosto lačen in ves čas v glavi pripravljal razpravo za sejo. Po spletu nesrečnih okoliščin v trgovini sem se v navezavi na vsebino razprave na odboru nespametno odločil – na seji smo namreč razpravljali o nadzoru – da odidem in s tem preverim popolnost ozirom nepopolnost nadzora kupcev v trgovini. Prav počasi sem s sendvičem trgovino zapustil, ne da bi ga plačal. Odšel sem na sejo in tam med drugim razpravljal tudi o tem, da noben nadzor ni popoln, kar sem ponazoril z dogodkom v trgovini.  Takoj po razpravi sem se vrnil v trgovino in sendvič tudi plačal, za kar imam seveda račun z datumom in uro. Zatem sem se vrnil v Državni zbor in ponovno razpravljal v smislu pomena poštenosti kot vrednote za funkcioniranje družbe. Vsi drugi mehanizmi so zgolj dopolnilo. Tudi nazor. In ker sem pošten, sem sendvič seveda tudi plačal.  Dejanje je bilo neprimerno, zaradi česar se opravičujem. Dejanje obžalujem, kljub temu da nisem nikoli imel namena odtujiti sendviča, ampak je šlo zgolj za plastično ponazoritev razprave na odboru. Kdor krade, stori to namenoma, dejanje taji, skriva in ne poravna računa, sam pa ob prihodu v trgovino zagotovo nisem imel tega niti v mislih, niti nič od tega v tem primeru ni bilo. Šlo je dejansko za nek sicer neprimeren družbeni eksperiment, tesno povezan z razpravo v Državnem zboru.  Naslednjega dne sem na podlagi pričakovanj Stranke LMŠ podal odstopno izjavo kot poslanec Državnega zbora. Ocenjujem, da je bilo pričakovanje stranke prestrogo, preveč drakonsko. Zaradi družbenega eksperimenta, čeprav neprimernega se ne odstopa. Odstopa tudi ne more od poslanca nihče zahtevati, poslanec je pri tem povsem samostojen, vendar si sebe ne znam predstavljati, da bi v Državnem zboru deloval še naprej kot nepovezani poslanec, saj v Državni zbor nisem prišel samostojno, ampak na listi LMŠ. Iz istega razlogi si ne znam predstavljati, da bi v tem trenutni prestopil v kakšno drugo poslansko skupino, to bi bilo preprosti proti mojim vrednotam. Ne skrivam, da sem dobil veliko tehtnih pozivov, da naj vztrajam v Državnem zboru, vendar tega preprosto iz prej naštetih razlogov ne morem. Opravičujem se svojim volivcem in podpornikom zlasti v meni dragi Zgornji Savinjski dolini, da mandata zaradi napake, ki sem jo storil in zelo strogih pričakovanj stranke, nisem mogel dokončati.  V tej zgodbi o sendviču je pač nekdo moral popustiti. Tokrat sem popustil jaz in mislim, da je to pametno. Že preveč je bilo sendvičev v tej naši državi, tako da je bolje, da damo na mizo še kakšne druge vsebine. Zgodba o sendviču je v naši družbi po mojem mnenju povedala zelo veliko. Bistveno lažje so zdrknile milijarde v bančna brezna kot pa v moj želodec ta sendvič. To je res nenavadna zgodba, ampak je ogledalo naše družbe.  Jaz upam, da bo družba odslej od tega dogodka naprej bolj pravična, bolj poštena, da bo prijaznejša, da bo več spoštovanja do drugih ljudi, da bo več ponižnosti, da bo manj narcizma,da bo bolj tolerantna.  Eden od volivcev me je prosil, da naj omenim eno pismo, ki je bilo poslano tudi predsedniku Vlade s strani ljudi iz Bele krajine, ko sem pomagal v neki zgodbi lansko pomlad, ko je bila tam tista huda toča. No to uslugo sem v tem trenutku izpolnil.  Dovolite mi na koncu, da izrazim spoštovanje, spoštovani kolegice in kolegi poslanci, za odlične razprave, ki smo jih imeli v tem mojem kratkem obdobju v Državnem zboru. Iz njih sem se veliko naučil. Moram reči, da sem užival, ne glede na to, ali so prihajale iz pozicijskih ali opozicijskih vrst. Izražam tudi spoštovanje do ljudi, ki so osebje v Državnem zboru, začenši s tistimi, ki so v recepciji, pa v varnostnih službah, pa v vseh drugih službah tega državnega zbora. In želim vam eno dobro delo skupaj tudi v bodoče. Hvala lepa.
Spoštovani predsednik Državnega zbora, hvala za besedo. Dovolite mi, da najprej vsem poslankam, vsem strokovnim sodelavkam, vsem zaposlenim v Državnem zboru in vsem državljankam Republike Slovenije iskreno čestitam ob njihovem oziroma vašem prazniku. Včasih vam ne znamo pokazati, kako vas cenimo, pa naj bo to vsaj danes.  Spoštovani poslanke in poslanci, spoštovani gospe in gospodje! V letu, ko obeležujemo 15 let članstva Slovenije v Evropski uniji, je Vlada že dvanajstič po vrsti pripravila Predlog deklaracije o usmeritvah Slovenije za delovanje v institucijah Evropske unije. Tudi tokratna deklaracija nastaja v času, ko je Evropa soočena z velikimi izzivi, na videz manj oprijemljivimi kot pred leti v času ekonomske in kasneje migracijske krize, a vendar nič manj pomembnimi, morda celo še bolj. Današnje izzive v Evropi bistveno bolj kot prej opredeljujejo velike spremembe v svetu, od hitrega spreminjanja geopolitičnega ravnotežja sil in s tem povezanih varnostnih vprašanj, spodkopavanja multilateralizma, množičnih migracij do vse opaznejših posledic podnebnih sprememb in tehnološke prodornosti novih globalnih akterjev. Ti zunanji pojavi, ki se jih premalo zavedamo, terjajo hiter in enoten odziv Evropske unije, saj jim še tako velike države članice same niso kos. Vendar tovrstnega odziva prepogosto ni. Bodimo odkriti, Uniji manjka odločnosti, medsebojnega zaupanja in spoštovanja dogovorjenega, volje za kompromisne odločitve v skupno dobro. Predvsem pa manjka zavedanja, da živimo v enem od najbolj mirnih, razvitih in človeku prijaznih delov tega planeta, kjer so priznane vrednote, demokracija, človekove pravice, pravna država ter solidarnost, pa čeprav so te, žal, vedno bolj predmet različnih razlag, kar na krilih populizma in nacionalizma vodi v fragmentacijo evropskega prostora.  Želim verjeti, da smo se iz preteklih kriz kaj naučili. Lekcija brexita, bolečega in za mnoge nerazumnega izstopanja Združenega kraljestva iz Evropske unije, je res okrepila enotnost sedemindvajseterice držav, ki se ponovno bolj zavedamo pomena in prihodnosti Evropske unije. Pa vendar se pred letošnjimi evropskimi volitvami ne moremo znebiti občutka, da lahko večjo moč dobijo tisti, ki želijo manj Evrope. Lažni preroki, ki ne stremijo k boljši in varnejši Evropi, ki ne želijo napredka, tesnejšega sodelovanja in mobilnosti mladih širom Evrope, ampak nas iz lastnih kratkovidnih interesov želijo vrniti v nemirne čase prejšnjega stoletja. Brexit je ena takšnih stvari.  Spoštovani! V okviru že nekaj let trajajoče razprave o prihodnosti Evropske unije so bila v lanskem letu širom Evrope organizirana številna posvetovanja z državljani tudi pri nas. Posvetovanja, s katerimi bomo nadaljevali tudi v tem letu, so pokazala, da je podpora evropskemu projektu ne glede na vse krize in pomanjkljivosti trdna. To nas opogumlja in kot voditelje zavezuje, da iščemo skupne evropske rešitve za prihodnje izzive. Deklaracija pred vami torej ne nastaja kot izoliran dokument. Naslanja se tudi na strateške dokumente in usmeritve naše države. Izpostavlja štiri temeljne cilje za delovanje Slovenije v Evropski uniji v obdobju do sredine leta 2020. Prvič, varnejšo Evropo in Slovenijo. Drugič, uspešno gospodarstvo in trajnostno skrb za okolje. Tretjič, okrepljeno socialno razsežnost prihodnje Evropske unije. Četrtič, močnejšo Evropsko unijo na svetovnem prizorišču.  Varnostna dimenzija zadeva številna področja življenja. Z mnogimi varnostnimi izzivi se soočamo že dlje časa, vse pogostejši pa so kibernetski in informacijski napadi ter lažne novice, ki imajo vpliv na kritično infrastrukturo, na stališča družbe in na naše razmišljanje ter lahko vplivajo na poslabšanje nacionalne varnosti. Zato si bo Slovenija še naprej prizadevala za krepitev vseh oblik in vrst nacionalnih in evropskih zmogljivosti pri zagotavljanju heterogenih varnostnih groženj in tveganj, s posebnim poudarkom na zagotavljanju kibernetske oziroma informacijske varnosti. Bistveni cilj za ohranitev unije mobilnosti, kakršne si želijo državljani, je tudi vrnitev k polnemu delovanju šengenskega območja brez nadzora na notranjih mejah. Okrepiti je treba varovanje zunanje meje EU, boj proti tihotapcem in trgovcem z ljudmi ter vzpostaviti učinkovit sistem vračanja in takšen azilni sistem, ki bo deloval tudi v času kriznih situacij. Še naprej si bomo prizadevali za skupen odziv in politike Unije za učinkovito in humano upravljanje migracij, pri čemer je bistveno vključevanje vprašanja migracij v druge politike Unije, kot sta razvojna in humanitarna pomoč. Temeljno vodilo naših ravnanj bo zagotavljanje ravnotežja med načeli varnosti in solidarnosti.  Drugi strateški cilj, uspešno gospodarstvo in trajnostna rast za okolje, zahteva uravnotežen gospodarski, socialni in okoljski razvoj, ki upošteva današnje podnebne izzive. Slovenija ostaja zavezana trajnostni rasti, razvijajočemu se enotnemu trgu Evropske unije, skrbi za mala in srednja podjetja ter dobro delujoči ekonomski in monetarni uniji. Podpira tudi oblikovanje močnejšega in bolje delujočega enotnega digitalnega trga, vključno z uresničevanjem strategije skupnega digitalnega trga. Naš cilj je, da Slovenija kot članica Evropske unije postane pomemben deležnik v svetovnem gospodarstvu in da v potekajočem procesu digitalne transformacije oziroma tako imenovane četrte industrijske revolucije še okrepi konkurenčnost gospodarstva in države kot celote ter s tem našim državljanom zagotovi delovna mesta, gospodarsko rast in blaginjo. Cilj okrepiti socialno razsežnost na ravni Evropske unije je novejšega datuma, saj je socialna politika tradicionalno v pristojnosti držav članic. Socialni model, ki je bil sprejet konec leta 2017, je gotovo tudi odgovor na pričakovanja državljanov Evropske unije, ki si želijo več poenotenja na tem področju. Prihodnja unija pa naj bi ne glede na različnost nacionalnih sistemov s skupnimi ukrepi krepila vlogo socialnih partnerjev, spodbujala enakost med ženskami in moškimi ter pravice in enake priložnosti za vse. Našla naj bi tudi odgovore, kako se učinkoviteje boriti proti brezposelnosti, diskriminaciji, socialni izključenosti in revščini. V tem okviru mora biti posebna skrb namenjena mladim na področju izobraževanja in usposabljanja ter pri vključevanju na trg dela. V dinamičnih in pogosto nepredvidljivih svetovnih razmerah se vse bolj potrjuje, kako pomembna je krepitev vloge Evropske unije na svetovnem prizorišču. Vodilo skupnega zunanjega delovanja Evropske unije ostaja globalna strategija za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije. Slovenija bo posebno pozornost posvečala zagovarjanju ohranitve in krepitve večstranskega sodelovanja in pomena spoštovanja mednarodne ureditve, ki temelji na mednarodnem pravu in v kateri mora imeti Organizacija združenih narodov osrednje mesto. Tudi v okviru skupne zunanje in varnostne politike bomo posebno pozornost namenjali regiji Zahodnega Balkana, podpirali reformni napredek držav regije pri približevanju Evropski uniji in izpostavljali pomen verodostojnega odzivanja Evropske unije ob izpolnjenih kriterijih napredka. V širši soseščini in svetu se bo Slovenija osredotočala na preventivno delovanje, iskanje mirnih rešitev, spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava in mednarodnega prava človekovih pravic ter se zavzemala predvsem za dejavnejši pristop Evropske unije pri reševanju dolgotrajnih kriz in konfliktov. Dejstvo je, da je treba spremeniti paradigmo sodelovanja s tretjimi državami, iz katerih izvirajo migracije. Ni dovolj samo razvojna pomoč, to sodelovanje mora postati bolj strateško in enakopravno. Aktivno bomo sodelovali tudi v procesu nadaljnje krepitve skupne varnostne in obrambne politike Evropske unije. Glede skupne trgovinske politike podpiramo odprto in pošteno mednarodno trgovino, ki temelji na pravilih in doseženih standardih Evropske unije, hkrati pa bomo še naprej zavezani multilateralnemu trgovinskemu sistemu z osrednjo vlogo Svetovne trgovinske organizacije. V mesecih, ki prihajajo, pričakujemo intenziviranje pogajanj o prihodnjem večletnem finančnem okvirju Evropske unije. Pri tem pomembnem dosjeju, ki začrtuje politike Evropske unije v naslednjem 7-letnem obdobju, želimo hiter in ambiciozen dogovor, ki bi podal močno sporočilo, da Unija s svojimi načrti za prihodnost misli zelo resno. Pri tem moramo biti toliko modri, da na eni strani zagotovimo sredstva za nove izzive, s katerimi se soočamo, hkrati pa ohraniti razumen obseg sredstev tako za kohezijsko politiko kot skupno kmetijsko politiko. Znano je naše vztrajanje, da so nenadni drastični padci sredstev, namenjeni državam in regijam, ekonomsko nevzdržni in zato nesprejemljivi. Spoštovani! V zadnjem obdobju je bilo veliko govora tudi o vlogi Slovenije v Evropski uniji. Mislim, da moramo biti pri tem realni. Slovenija z dvema milijonoma prebivalcev ni med velikimi članicami Evropske unije, a ne glede na to imamo kot polnopravna članica Evropske unije svoj glas, s katerim je treba ravnati premišljeno. Ključni pri tem so jasna usmeritev, načelno delovanje ter visoka mera profesionalnosti. Delovati moramo povezovalno in si dosledno prizadevati za trdnejšo in učinkovitejšo Evropsko unijo, ki ceni svoje dosežke ter spoštuje vrednote in načela, na katerih je bila zasnovana. Priznani evropski ekonomist je decembra lani v intervjuju za znan slovenski časopis dejal, navajam: »Slovenije nimam za periferno državo. Zame je precej trdno v jedru evra. Sicer pa le Slovenci mislite, da ste periferna država, kar je precej osupljivo.« Konec navedka. Slednje omenjam zato, ker smo Slovenci glede svojega položaja v Evropi velikokrat preveč samokritični. Manjka nam objektivnosti in samozavesti, da smo kljub nekaterim pomanjkljivostim, razvita in urejena država, na katero smo lahko ponosni, in da lahko tudi male države pustijo pomemben pečat, če se zavedajo svoje vrednosti in potenciala.  Slednje nam je smelo vodilo tudi v luči priprav na predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije v drugi polovici leta 2021. Izkušnje kažejo, da gre za zahtevno in odgovorno nalogo, ki smo se je lotili z vso resnostjo. Priprave na različnih ravneh so že v polnem teku. Tu ima svojo vlogo tudi Državni zbor, ki mu bo Vlada tudi redno poročala. Prepričan sem, da bo na tej osnovi drugo slovensko predsedovanje pripravljeno tako, da bo ne le veljalo kot uspešno, temveč bo dejansko prispevalo tudi k večji prepoznavnosti in težnji Slovenije v Evropski uniji. Hvala.
Andrej Bertoncelj
Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! V predlaganem Zakonu o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 se urejajo le najnujnejše spremembe, ki bodo omogočale nemoteno izvrševanje proračuna tekočega leta.  Ob upoštevanju, da se na podlagi predloženega rebalansa proračuna države spreminja obseg dopustnega zadolževanja države, Vlada dopusten obseg zadolžitve države za leto 2019 v primerjavi z veljavnim zakonom znižuje za 1,4 milijarde evrov. Prav tako se v predlaganem zakonu določa obseg dopustne zadolžitve in poroštev posrednih uporabnikov proračuna države in nefinančnih družb v pretežni lasti države. Predlagana sprememba določbe drugega odstavka 52. člena ZIPRS v primerjavi s sedaj veljavno ureditvijo navedene subjekte ločuje in za tiste, ki sodijo v sektor države, določa kvoto v višini do 200 milijonov evrov, skupna kvota pa je določena v višini 900 milijonov evrov. Spreminja se tudi 60. člen ZIPRS, in sicer na način, da zvišuje dovoljeno število zaposlenih v skupnem kadrovskem načrtu državnih organov. Do sedaj dopustno povečanje, določeno v zbirnem kadrovskem načrtu v višini največ 0,8 %, se povečuje še za 0,2 %. S tem povečanjem se bo reševal problem kadrovske problematike v zaporih in zagotovilo ustrezno število zaposlenih pri projektu probacije. Določa se tudi izjema od 42. člena Zakona o javnih financah. Navedeni zakon onemogoča porabo sredstev iz splošne proračunske rezervacije v primeru, če bi se sredstva lahko načrtovala pri pripravi proračuna. Zakon o javnih financah v prvem stavku drugega odstavka 42. člena določa, da se sredstva splošne proračunske rezervacije uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva, ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati. Ob upoštevanju, da je pogoj, po katerem zadostnih pogojev pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati, težko dosegljiv, se s predlagano dopolnitvijo ZIPRS za leti 2018 in 2019 določa izjema od obveznega načrtovanja sredstev, povezana s pripravo na predsedovanje Svetu EU. Predlagana ureditev je utemeljena, saj v tem trenutku ni mogoče upoštevati vseh zunanjih okoliščin, ki že v letu 2019 lahko vplivajo na obseg porabe za te namene. Hvala.
Hvala lepa za besedo. Spoštovani predsedujoči, spoštovana ministrica, kolegice in kolegi, lepo dobro jutro! Na začetku najlepša hvala za potrditev oziroma razširitev poslanskega vprašanja v širšo razpravo v Državnem zboru. Danes bomo zato razpravljali o terenskem in strokovnem delu centrov za socialno delo oziroma žal o pomanjkanju le-tega. To pomanjkanje je bistveno povezano s kadrovsko podhranjenostjo centrov za socialno delo ter na drugi strani zloglasno reorganizacijo centrov, ki je še vedno v teku. Naj za začetek opozorim, da je ključna naloga centrov za socialno delo odpravljanje revščine in materialnega pomanjkanja, torej zagotavljanje pravice do socialnih transferjev, družinskih prejemkov in prejemkov iz naslova starševskega varstva. To je prva stvar, prva in glavna naloga centrov, saj je poglavitni vir revščine ravno dohodkovna in premoženjska neenakost. V kontekstu nepravične družbe, torej sistema, ki bogastva ne zna pravično in enakomerno razdeliti med vse tiste, ki ga ustvarjajo, kaj šele med tiste, ki so za to nezmožni, so denarni transferji ključnega pomena za zniževanje revščine in socialne izključenosti. V podporo tej trditvi naj serviram nekaj statističnih podatkov. V Sloveniji v revščini živi kar 13 % vseh oseb oziroma 268 tisoč ljudi. Če pogledamo najnovejše podatke statističnega urada, je stopnja tveganja revščine, torej pred socialnimi transferji, še višja, 24-odstotna – vsak četrti Slovenec. Če bi iz te enačbe odšteli še pokojnine, pa pridemo do alarmantnih 41 %. To veliko pove o nepravični porazdelitvi bogastva in o nujnosti pravične redistribucije znotraj obstoječega sistema.  Poleg te, torej ključne, naloge pa imajo centri za socialno delo tudi strokovne specifične naloge, storitve in programe na področju socialnega dela, ki nagovarjajo konkretne težave posameznikov, konkretne težave družin, družbenih skupin in ki jim pomagajo pri preprečevanju ali odpravljanju osebnih stisk, nudijo oskrbo in varstvo. V ta sklop lahko umestimo interventne službe, pa tudi storitve prve socialne pomoči, osebne pomoči, pomoč družini ter varstvo otrok, mladostnikov in odraslih. Polega tega posamezni centri izvajajo tudi programe varnih hiš, materinskih domov, kriznih centrov za mlade, socialnih kuhinj, zavetišč za brezdomce in podobno. Ravno ta del delovanja centrov za socialno delo je predmet današnje razprave, ali natančneje, zagotavljanje pogojev za delo, ki mu lahko rečemo strokovno, ki mu lahko rečemo terensko, ki mu v osnovi lahko rečemo socialno delo. Zagotavljanje pogojev za delo tistih, ki so strokovno izobraženi na področju socialnega dela. To je bila tudi vsebina in jedro političnega piara prejšnjega vodstva ministrstva, ki je zapeljalo reorganizacijo centrov za socialno delo, ki pa žal še vedno ostaja nedosežen.  Osebno upam, da bo ta uvod služil kot nek okvir, kot platforma za konstruktivno razpravo o pogojih strokovnega dela na centrih za socialno delo, in upam, da bo potekala predvsem v imenu prebivalca, ki kakovostno, ažurno, strokovno storitev centrov za socialno delo za svoje preživetje in varnost tudi potrebuje. Hvala lepa.
Nataša Kovač
Spoštovani predsednik, poslanke in poslanci, dober dan!  Po obvestilu o odstopu članice Sodnega sveta in po izdanem Odloku o razpisu nadomestnih volitev za enega člana Sodnega sveta, ki ga na predlog predsednika republike izvoli Državni zbor, je predsednik republike objavil javni poziv za zbiranje kandidatur. Na razpis smo prejeli tri kandidature, in sicer za gospoda Marjana Feguša na predlog Odvetniške zbornice Slovenije, za gospoda Borisa Ostruha na njegov predlog in za dr. Sašo Preliča na predlog Pravne fakultete Univerze v Mariboru.  Zakon določa, da Državni zbor člane Sodnega sveta na predlog predsednika republike izvoli izmed univerzitetnih profesorjev prava, odvetnikov in drugih pravnikov in da mora biti na kandidatni listi več kandidatov, kot se jih voli. V skladu s tem ter po presoji kandidatur in po opravljenih posvetovanjih z vodji poslanskih skupin v Državnem zboru predsednik republike predlaga kandidatno listo dveh kandidatov za enega člana Sodnega sveta, in sicer s kandidatoma gospodom Borisom Ostruhom in rednim profesorjem dr. Sašo Preličem.  Gospod Boris Ostruh je namestnik generalnega državnega tožilca, ki je večji del svoje poklicne poti opravljal v tožilskih vrstah. Tako je v letu 2007 postal višji državni tožilec na celjskem oddelku Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, leta 2011 višji državni tožilec na Okrožnem državnem tožilstvu v Celju, od leta 2013 opravlja funkcijo vrhovnega državnega tožilca na Vrhovnem državnem tožilstvu na oddelku za kazenske zadeve. V juliju 2017 je bil imenovan za namestnika generalnega državnega tožilca Republike Slovenije za dobo šestih let. Do tega imenovanja je bil tudi predsednik Državnotožilskega sveta.  Na podlagi dosedanjega dela in ocen je mogoče razbrati, da kandidat razpolaga z obsežnim in poglobljenim strokovnim znanjem in bogatimi izkušnjami tako v sodni kot izvršni veji oblasti. Svoje državnotožilsko delo opravlja zavzeto, vestno in skrbno, z visoko stopnjo osebne in strokovne integritete. Kot vrhovni državni tožilec ne opravlja svoje funkcije na prvi ali na drugi stopnji in tako pri svojem delu ni v neposrednih stikih s sodniki.  Prof. dr. Saša Prelič je redni profesor na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, kjer od leta 2015 opravlja funkcijo prodekana za gospodarjenje. V okviru Katedre za gospodarsko pravo sodeluje pri predmetih Pravo družb, Korporacijsko in koncernsko pravo ter Gospodarsko statusno pravo. Na tej fakulteti je magistriral in doktoriral in bil habilitiran v naziv rednega profesorja. Študentje prava ga poznajo kot izvrstnega predavatelja. Ob delu na fakulteti je opravil sodniško pripravništvo in končal uspešno z opravljenim pravosodnim izpitom. V letih 2015–2017 je opravljal funkcijo dekana Pravne fakultete Univerze v Mariboru. Rednega prof. dr. Sašo Preliča odlikujeta jasna pravna misel, zavzetost in inovativnost pri ukvarjanju z najtežjimi pravnimi vprašanji, zlasti s področja gospodarskega statusnega prava. Napisal je več kot 400 znanstvenih in strokovnih publikacij, sodeluje pri mnogih slovenskih in tujih strokovnih srečanjih, pri pripravi predlogov sprememb in dopolnil slovenske korporacijske ter insolvenčne zakonodaje.  Z visoko strokovno integriteto in ravnjo svojega dela oba predlagana kandidata izpolnjujeta visoke standarde za uspešno opravljanje funkcije člana Sodnega sveta. Zato predsednik republike predlaga, da Državni zbor izmed njiju izvoli novega nadomestnega člana Sodnega sveta. Hvala lepa.
Hvala, gospa generalna sekretarka. Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci, obveščam vas, da je matično delovno telo, to je Mandatno-volilna komisija zboru pisno poročala. Prijavljenih k razpravi ni. S tem prehajamo na izvedbo glasovanja za izvolitev člana Sodnega sveta. Četrti odstavek 16. člena Zakona o Sodnem svetu določa, da predsednik republike Državnemu zboru predloži kandidatno listo, na kateri mora biti predlagano število kandidatov večje od števila članov, ki se volijo, vendar največ dvakrat tolikšno, kot je število članov, ki se volijo.  V skladu s prvim odstavkom 16. člena Zakona o Sodnem svetu o izvolitvi Državni zbor odloča s tajnim glasovanjem. V skladu s prvim odstavkom 92. člena Poslovnika Državnega zbora vodi tajno glasovanje Komisija, ki jo sestavljajo predsedujoči ter štirje poslanci, ki jih izvoli Državni zbor.  Poslanske skupine so mi že posredovale predloge za člane komisije, ki vodi glasovanje. To so gospod Franc Breznik, gospa Andreja Zabret, gospa Janja Sluga in gospod Blaž Pavlin. Član te komisije sem tudi jaz kot predsedujoči. Pri delu komisije bo sodelovala tudi namestnica generalne sekretarke gospa Jerneja Bergoč. Ali kdo takemu predlogu za sestavo komisije nasprotuje? Če ne, prehajamo na odločanje o sestavi komisije. Glasujemo. Navzočih je 68 poslank in poslancev, za je glasovalo 68. (Za je glasovalo 68.) (Proti nihče.) S tem ugotavljam, da je komisija o predlagani sestavi izvoljena. V skladu s tretjim odstavkom 92. člena Poslovnika Državnega zbora bo poslankam in poslancem glasovnica vročena tako, da pride vsak poslanec k mizi predsedujočega in pove svoje ime in priimek. Glasuje se tako, da se na glasovnici obkroži številka pred imenom kandidata, za katerega se glasuje. Glasuje se za enega kandidata. Glasovnica, na kateri bo obkrožena več kot ena številka pod imenom predlaganih kandidatov, bo neveljavna. V skladu s petim odstavkom 91. člena Poslovnika Državnega zbora bo neveljavna tudi neizpolnjena glasovnica ter glasovnica, iz katere volja poslanca ne bo jasno razvidna. V skladu s tretjim odstavkom 194. člena Poslovnika Državnega zbora bo izvoljen tisti kandidat, za katerega bo glasovala večina poslancev, ki bodo oddali veljavne glasovnice. Glasovali bomo v dvorani v glasovalnih kabinah. Poslanke in poslanci boste izpolnjene glasovnice oddali v glasovalno skrinjico, ki bo v dvorani na mizi ob kabinah za glasovanje. Preden preidemo na izvedbo tajnega glasovanja, opozarjam na določbo drugega odstavka 92. člena Poslovnika Državnega zbora, ki določa, da med tajnim glasovanjem do dvorane nimajo dostopa osebe, ki niso udeležene pri glasovanju. Zato pozivam vse predstavnike Vlade in strokovne sodelavce poslanskih skupin, da dvorano v tem času zapustijo. Prehajamo na izvedbo tajnega glasovanja. Prosim poslanki in poslanca, ki mi boste pomagali pri glasovanju, da se takoj zglasite v sobi 217, kjer boste prevzeli volilni material. Glasovanje se bo začelo ob 9.15 in bo trajalo do 9.30. Po končanem glasovanju prosim poslance, ki mi boste pomagali pri glasovanju, da se zberete v sobi 217. Prekinjam to točko dnevnega reda in sejo zbora, ki jo bomo nadaljevali ob 9.50.
Hvala, gospod poslanec, za vašo predstavitev dejanja. S tem ugotavljam, da dr. Dariju Krajčiču v skladu s šesto alinejo prvega odstavka in drugim odstavkom 9. člena Zakona o poslancih ter tretjim odstavkom 202. člena Poslovnika Državnega zbora preneha mandat poslanca s 4. marcem 2019. O tem bom takoj obvestil Državno volilno komisijo in jo zaprosil, da zboru sporoči, kateri kandidat oziroma kandidatka bo v skladu s 17. členom Zakona o volitvah v Državni zbor postal poslanec oziroma postala poslanka za preostanek mandatne dobe namesto poslanca, ki mu je prenehal mandat. Na podlagi obvestila Državne volilne komisije bo Mandatno-volilna komisija pripravila poročilo in predlagala potrditev mandata ter o svoji ugotovitvi poročala zboru.  Na podlagi 33. in 200. člena Poslovnika se Državni zbor seznani še z naslednjim sklepom: Ugotovi se, da je dr. Dariju Krajčiču, ki mu je prenehala poslanska funkcija, prenehala tudi funkcija predsednika Odbora za zadeve Evropske unije.  Dovolite, da se v imenu nas vseh spoštovanemu kolegu zahvalim za dosedanje delo in vam zaželim vse dobro pri nadaljnjem delu. S tem prekinjam to točko dnevnega reda, ki jo bomo nadaljevali jutri ob 9. uri. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO SO VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV. V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 47 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom, drugim odstavkom 245. člena, 247. členom Poslovnika Državnega zbora ter dogovorom vodij poslanskih skupin z dne 13. novembra 2018. Na prva tri vprašanja poslank in poslanca opozicije, na vprašanja poslanca Poslanske skupine Levica ter na vprašanje poslanke vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo tri minute. Predsednik Vlade, ministrice in ministri odgovorijo na vprašanje v največ petih minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo pet minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Poslanke in poslance prosim, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ tri minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika Vlade, ministrice ali ministra. O tem odloči Državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu. V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu morajo predsednik Vlade, ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bom vprašanje uvrstil na naslednjo redno sejo Državnega zbora.  V zvezi s to točko so se za danes opravičili: mag. Alenka Bratušek, ministrica za infrastrukturo, dr. Jernej Pikalo, minister za izobraževanje, znanost in šport ter v funkciji ministra za kulturo, gospod Samo Fakin, minister za zdravje, ter gospod Jure Leben, minister za okolje in prostor. Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.  S tem prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Na prvih pet vprašanj bo odgovarjal predsednik Vlade gospod Marjan Šarec. Poslansko vprašanje bo postavila gospa Suzana Lep Šimenko.  Izvolite.
Hvala lepa.   Besedo dajem ministrici za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti mag. Kseniji Klampfer za dodatno obrazložitev.  Prosim.
Hvala, gospod minister, za vašo predstavitev. Matično delovno telo je Odbor za finance in besedo dajem predsedniku gospodu Robertu Polnarju.
Hvala, gospod predsednik Vlade.  Pristojna odbora sta Odbor za zadeve Evropske unije in Odbor za zunanjo politiko. Odbor za zunanjo politiko se je v skladu s četrtim odstavkom 154. g člena Poslovnika Državnega zbora opredelil do vloženega amandmaja Poslanske skupine Levica k dopolnjenemu predlogu deklaracije in poleg poročila z dopolnjenim predlogom deklaracije pripravil še dodatno poročilo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo podpredsedniku Odbora za zadeve Evropske unije dr. Milanu Brglezu. Izvolite.
Spoštovani gospod predsednik Državnega zbora, gospe poslanke in gospodje poslanci!  Odbor za finance je na 6. seji 2. marca letos kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejetje predložila Vlada. Odbor je kot gradivo za sejo prejel mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 15. februarja 2019 in mnenje Državnega sveta z dne 28. februarja 2019. V skladu s 129. členom Poslovnika Državnega zbora so amandmaje k predlogu zakona vložile poslanske skupine koalicije, in sicer k trem členom predloga zakona. Na seji odbora so sodelovali predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance, zakonodajno-pravni službi Državnega zbora in Državnega sveta. V uvodni dopolnilni obrazložitvi je minister za finance predstavil ključne rešitve, ki jih predvideva predlog zakona. Poudaril je, da gre za nujne spremembe za nemoteno izvrševanje proračuna. S predlogom zakona se znižuje dopustni obseg zadolževanja države. Določa se tudi obseg dopustne zadolžitve in poroštev posrednih uporabnikov proračuna države in nefinančnih družb v pretežni lasti države. Predlog zakona zvišuje dovoljeno število zaposlenih v skupnem kadrovskem načrtu državnih organov in s tem rešuje kadrovsko problematiko na nekaterih področjih. Glede sprememb, ki se navezujejo na določbe o porabi sredstev splošne proračunske rezervacije, je pojasnil, da so nekateri izdatki težko predvidljivi, zato predlog zakona ureja spremembo, vezano na predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora je navedla, da so amandmaji vloženi k vsem členom, glede katerih je Zakonodajno-pravna služba podala pripombe v svojem pisnem mnenju. Pripombi k 2. in 3. členu sta v celoti upoštevani, opozorila pa je, da bi novi 68. a člen ne glede na sprejetje vloženega amandmaja predstavljal izjemo od pravnosistemske ureditve oziroma manjši odstop od načela specializacije proračuna. Predstavnik Državnega sveta je dejal, da Državni svet predloga zakona ne podpira, kar izhaja tudi iz njegovega pisnega mnenja. Predstavil je ključne pomisleke Državnega sveta glede predloga zakona, predvsem problematiko financiranja občin, te zaradi dviga plač niso sposobne financirati vseh svojih zakonskih nalog, ne glede na dvig povprečnine. Opozoril je, da bi bilo smiselno razmisliti o drugačni ureditvi zadolževanja, in poudaril, da je uvajanje razlik glede na uvrščanje v sektor država neprimerno. Državni svet je v svojem pisnem mnenju izrazil tudi zaskrbljenost glede opozoril Fiskalnega sveta.  V razpravi je bilo postavljeno vprašanje o konkretnih primerih, pri katerih je problematično dokazovanje upravičenosti porabe sredstev iz proračunske rezervacije. Državna sekretarka na Ministrstvu za finance je pojasnila, da je prišlo do nekaterih razhajanj z Računskim sodiščem, po mnenju katerega bi bilo načrtovanje odhodkov lahko bolj natančno že pri sprejemanju proračuna. Zaradi omejitev, ki jih je treba upoštevati pri načrtovanju proračuna, je sedaj manj možnosti za oblikovanje dodatnih rezerv. Iz tega razloga tudi predlog zakona predvideva izjemo glede predsedovanja Svetu Evropske unije. Odbor je v skladu z 2. odstavkom 130. člena Poslovnika Državnega zbora obravnaval amandmaje poslanskih skupin koalicije in jih sprejel. Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona in jih sprejel. Glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerega so vključeni sprejeti amandmaji. Dopolnjen predlog zakona je sestavni del tega poročila. Hvala lepa.
Hvala, gospod predsednik, predsednik Vlade, poslanci in poslanke! Odbor za zadeve Evropske unije je Predlog deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije v obdobju januar 2019–junij 2020 obravnaval na 30. seji 15. februarja 2019 kot pristojni odbor. V poslovniško določenem roku sta amandmaje k predlogu deklaracije vložila Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor – dva amandmaja, in poslanec dr. Matej Tašner Vatovec – 11 amandmajev.  Na seji odbora je bilo vloženih pet predlogov za amandmaje odbora, ki so jih skupaj vložile Poslanske skupine LMŠ, SD, SMC, Desus in SAB. Kot je na seji povedal državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve, je Vlada pri pripravi predlogov upoštevala delovni program Evropske komisije za leto 2019, 18- mesečni program tria predsedujočih držav ter rimsko izjavo voditeljev držav in institucij EU. Predlog deklaracije kot prednostno področje izpostavlja evropske volitve 2019 in institucionalne spremembe, razpravo o prihodnosti EU in posvetovanje z državljani, pogajanja o izstopu Združenega kraljestva, Velika Britanija in Severna Irska iz EU, pripravo večletnega finančnega okvira po letu 2020, priprave na predsedovanje Slovenije Svetu EU v drugi polovici 2021, varnost Evrope in Slovenije, uspešno gospodarstvo in trajnostno skrb za okolje, socialno razsežnost prihodnje EU in krepitev vloge EU na svetovnem prizorišču. Pred razpravo so mnenja predstavili poročevalci štirih od skupaj sedmih matičnih delovnih teles, ki jim je bil predlog predložen v obravnavo, ter predsednik Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve Državnega sveta. Tako matična delovna telesa Državnega zbora kot Komisija Državnega sveta predlog deklaracije podpirajo. V razpravi o predlogu deklaracije smo člani odbora izpostavili dejstvo, da bo naslednja deklaracija zajela predsedovanje Slovenije Svetu EU, zato bi bilo smiselno predlog deklaracije obravnavati bolj zgodaj, še pred začetkom obdobja, za katerega se sprejema, nujnost sprotnega obveščanja Državnega zbora o pogajanjih v Svetu EU, če se prvotno sprejeta stališča Republike Slovenije med pogajanji spremenijo, in ustreznega obveščanja o zakonodajnem postopku v inštitucijah EU, predlog za izvajanje testov subsidiarnosti in sorazmernosti pred prejetjem uradnih vladnih predlogov stališč do zakonodajnih aktov, nujnost za predstavitev ukrepov za dvig volilne udeležbe na Evropskih volitvah in vprašanje o stališčih glede zmanjšanja sredstev za skupno kmetijsko politiko, o sistemu eurovinjete ter vključitev stališč o ponovni uporabi očiščenih voda. V nadaljevanju seje je potekala razprava in glasovanje o vloženih amandmajih. Odbor za zadeve EU ni sprejel devetih amandmajev poslanca dr. Mateja Tašnerja Vatovca in enega predloga amandmaja Poslanskih skupin LMŠ, SD, SMC, Desus in SAB za amandma odbora, ker je bil predlog brezpredmeten. Odbor za zadeve EU pa je sprejel oba amandmaja Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, dva amandmaja poslanca dr. Mateja Tašnerja Vatovca ter štiri amandmaje odbora. Sprejeti amandmaji so vključeni v dopolnjen predlog deklaracije.  Po razpravi in glasovanju o amandmajih je Odbor za zadeve EU glasoval o vseh delih predloga deklaracije z vidika pristojnosti odbora in ga potrdil s 13 glasovi za in nič glasovi proti. Hvala.
Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, nadaljujemo 5. redno sejo Državnega zbora.  Pred mano je zapisnik o ugotovitvi izida glasovanja za člana Sodnega sveta. Glasovanje je bilo v Državnem zboru 5. marca 2019. Razdeljenih je bilo 79 glasovnic, oddanih je bilo 79 glasovnic, neveljavnih je bilo 11 glasovnic, veljavnih je bilo 68 glasovnic. Kandidata sta prejela naslednje število glasov: gospod Boris Ostruh 29 glasov, dr. Saša Prelič 39 glasov. Na podlagi izida glasovanja je z večino glasov poslancev, ki so dali veljavne glasovnice, za člana Sodnega sveta izvoljen dr Saša Prelič.  S tem čestitam izvoljenemu članu Sodnega sveta in mu želim veliko uspehov pri opravljanju dolžnosti.  S tem prekinjam to točko dnevnega reda, ki jo bomo nadaljevali v petek, 8. marca 2019.  Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA REBALANSA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2019. Predlog rebalansa proračuna je v obravnavo zboru predložila Vlada.  Za predstavitev predloga rebalansa proračuna za leto 2019, dajem najprej besedo predsedniku Vlade gospodu Marjanu Šarcu. Gospod predsednik, izvolite.
Ksenija Klampfer
Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke, poslanci, ostali prisotni!  Naj uvodoma izpostavim, da je vloga centrov za socialno delo v sistemu socialnega varstva ključna, so opazovalci celotnega sistema in so tista osrednja točka, kamor se lahko posameznik obrne po pomoč ob osebnih stiskah. Vaše vprašanje, gospod Siter, se nanaša na delovanje centrov za socialno delo, delovanje strokovnih služb na terenu in na terensko delo izven poslovnega časa centrov za socialno delo. Poudariti je potrebno, da se centri za socialno delo ukvarjajo s preprečevanjem in podporo pri razreševanju socialnih stisk ter težav posameznikov, družin in posameznih ranljivih skupin prebivalstva. Pri opravljanju nalog, ki so jim v zakonu poverjene kot javna pooblastila, kot naloge po zakonu, in pri izvajanju socialnega varstva storitev pa so močno vpeti v lokalno okolje. Strokovni delavci opravljajo naloge sklada s predpisanimi standardi in normativi, ki so določeni za posamezne vrste nalog ali storitev. Opravljajo jih tako v pisarni kot tudi na terenu, na primer z obiski na domu, in sicer v takšni razdelitvi, kot jo konkretni primer zahteva.  Strokovni delavci, zaposleni na centrih za socialno delo, pa so na terenu prisotni ne le v poslovnem času, temveč tudi ponoči oziroma izven poslovnega časa organa v okviru delovanja interventne službe. Interventna služba namreč opravlja svoje delo izven poslovnega časa centra za socialno delo, izvajajo jo pa strokovni delavci. Interventna služba posreduje v vseh nujnih in neodložljivih primerih na podlagi obvestila policije, kar pomeni, da se odzove na vsak klic policije v primerih ogroženostih otroka, nasilja v družini ali ko se na primer v stiski znajde starejša oseba, ki sama ne more poskrbeti zase in nima sorodnikov oziroma socialne mreže, ki bi ji v stiski lahko pomagali. Strokovni delavci v okviru interventne službe nudijo prvo socialno pomoč, ogroženo osebo namestijo v varno okolje, če je to potrebno, oziroma opravijo vsa nujna opravila, ki zmanjšujejo ogroženost žrtve nasilja. Delo interventnih služb na centrih za socialno delo je utečeno. Oktobra 2018 je bila v sklopu reorganizacije centrov za socialno delo izvedena sprememba organizacijske strukture centrov za socialno delo, ko se je s spojitvami tedanjih 62 centrov za socialno delo preoblikovalo v 16 novih območnih centrov za socialno delo. Pred tem so bile interventne službe organizirane na podlagi sklepa Vlade, po katerem je v okviru regijskih služb za koordinacijo in pomoč žrtvam delovalo 14 interventnih služb. Regijske interventne službe so torej pokrivale več centrov za socialno delo, po reorganizaciji pa je pri vsakem od 16 centrov za socialno delo organizirana svoja interventna služba. Sprememba organizacijske strukture je le ena od sprememb reorganizacije centrov za socialno delo, ki je še vedno v teku, in njen moto je Na teren, bližje k ljudem. Da bi dosegli ta končni cilj, smo tako ob zavedanju kadrovske podhranjenosti centre za socialno delo kadrovsko okrepili že v letih 2017 in 2018, predvidene pa so dodatne kadrovske okrepitve tudi v letu 2019, kar bi skupaj pomenilo 16 % dodatnih zaposlitev. Te krepitve bodo omogočile, da se bodo lahko centri za socialno delo še v večji meri posvetili svojemu poslanstvu, ključnim nalogam in ne nazadnje tudi delu na terenu, kar velja še posebej izpostaviti zlasti pri delu z najranljivejšimi skupinami prebivalstva. Centri za socialno delo oziroma strokovni delavci centrov so že sedaj močno prisotni na terenu, v okviru svojih nalog opravljajo obiske na domu, v vzgojnih zavodih, socialnovarstvenih zavodih, zaporih ter drugih institucijah. Velikokrat se uporabnikom, ki imajo določene omejitve, kot so invalidnost, težave v duševnem zdravju, visoka starost, prilagodijo, in v kolikor se oseba ne more zglasiti na samem centru, uporabnika tudi obiščejo. Aktivni so v lokalni mreži, odzivajo se na potrebe lokalnega okolja, sodelujejo z drugimi institucijami, udeležujejo pa se strokovnih timov pri drugih organih. Posebej velja poudariti, da se odzovejo v vseh nujnih in neodložljivih primerih, ko je potrebno zaščititi ogroženega posameznika ali družino. Hvala.
Najlepša hvala za besedo. Spoštovani predsednik Vlade!  Prebivalci Slovenije zaradi vaše neprimerne ekonomske politike že čutijo posledice. V samem začetku vašega mandata ste dvignili minimalno plačo in da ste ohranili socialni mir ste sklenili tudi dogovor s sindikati o dvigu plač javnim uslužbencem. Ob tem pa niste zagotovili dodatnih finančnih sredstev za povišanje stroškov, ki bodo s tem nastali. Posledično so javni zavodi zaradi višjih izdatkov za plače dvignili cene javnih storitev. Tukaj govorimo zlasti o dvigu cen v vrtcih in o dvigu cen v domovih za ostarele. S tem ste tako zelo elegantno vso breme dviga plač prenesli na uporabnike storitev. In naj vas spomnim, tukaj gre zlasti za starejše, njihove svojce in tukaj gre predvsem za mlade družine, torej tiste socialno najšibkejše, ki jih zelo radi tudi sami izpostavljate. Dnevno lahko zasledimo, kako se dvigujejo cene vrtcev. Povprečno gre za dvige med petimi in desetimi odstotki. Kaj to pomeni za starše? To pomeni tudi do 30 evrov višje stroške za položnice za plačilo vrtca na mesec, da o tem, da ste dejansko povečali breme tudi občinam, niti ne govorim. Na eni strani vrtci, na drugi strani domovi za ostarele, tukaj se v povprečju cene dvigujejo za 2 %, prav tako v breme oskrbovancev, njihovih svojcev, če ti niso sposobni tega plačevati, pa spet v breme občinam. Spoštovani predsednik Vlade, bili ste župan in veste, kaj to pomeni zlasti za manjše občine in kaj to pomeni zlasti za tiste občine, ki so na območjih, ki so že tako ali tako podpovprečno razvite.  Seveda se razume, da so plače v javnem sektorju na marsikaterem delovnem mestu izjemno nizke. Lahko bi pa obrali popolnoma drugačno ekonomsko politiko, tako, od katere bi dejansko imeli nekaj koristi vsi državljanke in državljani, in ne take, ki bi breme prenesla na uporabnike storitev. Zato me na tem mestu zanima:  Kaj konkretno boste naredili, da boste preprečili prenos bremena zaradi dviga plač na uporabnike storitev – tukaj mislim zlasti storitev uporabe vrtca in pa domov za ostarele?  Prosim za konkreten odgovor. Hvala.
Hvala, gospod poslanec. Odbor za zunanjo politiko je zboru pisno poročal. S tem spoštovane poslanke, spoštovani poslanci prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Prvi ima besedo mag. Branko Grims v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Izvolite.
Hvala lepa. Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Jurij Lep bo predstavil stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije.  Izvoli.
Hvala, gospa poslanka.  Gospod predsednik, izvolite.
Hvala, gospod predsednik. Sedaj prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Prvi imate besedo gospod Blaž Pavlin, Poslanska skupina Nova Slovenija - krščanski demokrati.  Izvolite.
Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovane poslanke in poslanci!  Pred vami je predlog rebalansa proračuna za leto 2019, temeljni dokument za oblikovanje preostalih politik države oziroma dokument, s katerim vplivamo na smer, v katero želimo popeljati državo. Nekaj drži, v primerjavi z nemalo predhodniki je finančni minister zaradi razmer in javnofinančne slike sicer imel nekoliko lažje delo, brez dvoma pa so javne finance obremenjene s posledicami minulih odločitev in obveznosti, zato so popravki veljavnega proračuna nujno potrebni. Predlog rebalansa je bil široko usklajevan. Ne trdim, da je idealen niti da so z njim vsi zadovoljni. Tega niti ni bilo pričakovati, a dejstvo je, da dokument odraža ustrezno razmerje med trojim, med zagotavljanjem stabilnosti javnih financ, skrbjo za državljane ter širšim razvojem države.  Nerad gledam nazaj, ker ne želim zveneti obtožujoče, a za nekaj pojasnil si bom vseeno vzel čas. Spomniti velja, da so vlado že na večer imenovanja nase opozorili stavkajoči sindikati javnega sektorja in delno oplemenitenim zahtevam dodali še grožnjo splošne stavke. Ceno zahtevanega – 308 milijonov evrov, ki jo je postavila prejšnja vlada, je aktualna zgolj podedovala, zbiti je ni več mogla. Dogovoriti se za manj denarja je bila praktično misija nemogoče. Zato za vse, ki od decembrskega podpisa stavkovnih sporazumov hitijo z očitki o deljenju bombončkov, ponavljam še enkrat, če dogovora ne bi dosegli, bi se avtomatično sprostila dva varčevalna ukrepa, hkrati bi se zgodila najprej splošna stavka, lahko bi sledil ponavljajoči se val in končni znesek bi bil, verjemite mi, neprimerno višji, lahko tudi dvakrat tolikšen, kot smo ga namenili za dvige plač. Te so po letih odrekanja in zgolj vračanj na raven pred zniževanjem upravičene. Saj veste, če ljudje vsak dan poslušajo o visoki gospodarski rasti, se jim zdi logično, da bi vendarle tudi kaj imeli od nje, a naj dodam, da v zameno pričakujem daljše obdobje miru, pričakujem razumevanje, da nova zvišanja niso mogoča, pričakujem pa tudi delo in prizadevnost. Bombončki tudi niso bile višje povprečnine. Bile so odraz potreb občin in v njih smo tudi že predvideli posledice dogovora o višjih plačah. Morda nismo ugodili vsem, težko da jim bomo kdaj, a zavračamo ocene, da smo gluhi, in še bolj zavračamo očitke, da so višje plače edini povzročitelj višjih cen. Niso. To je mnogokrat priročen izgovor, ki je hkrati tudi krivičen. Prav tako priročno tnalo za kritike so prejemniki denarne socialne pomoči, ki jo je vlada sklenila ohraniti na višini uzakonjeni pred volitvami, in to z neko ad hoc koalicijo. Poleg tega je sklenila zvišati tudi regres oziroma letni dodatek vsem upokojencem. Tako da lahko nam očitate marsikaj, brezčutnosti pač ne.  Naj se vrnem k rebalansu. Finančno se bo okrepilo veliko področij, če jih omenim samo nekaj. Načrtujemo za 1,1 milijarde evrov investicij, kar je za 30 % več od realiziranih v letu 2018. Za povečanje varnosti vlada namenja dodatnih 40 milijonov evrov. Sredstva za področja znanosti se v primerjavi z minulimi leti bistveno zvišujejo in znašajo 336 milijonov evrov. Izobraževanju in športu namenjamo 1,8 milijarde evrov. Za socialno varnost je namenjenih 1,18 milijarde, kar je za 165,5 milijonov evrov več kot v sprejetem proračunu. Drži, izdatke državnega proračuna res nekoliko zvišujemo, ampak zgolj na račun višanja prihodkov. Razpravi o tem, ali smo v času debelih krav naredili dovolj, se bom namerno izognil. Prvič zato, ker imajo vsake oči svojega malarja. Drugič zato, ker so tudi ukrepi teh minulih let, ki so domnevno premalo varčevalni, delo prejšnje vlade. Proračunski okvir smo proti koncu lanskega leta morali zarisati na novo in zadovoljen sem, ker so koalicijski partnerji pokazali zavedanje, da preko njega ne moremo. Ostajamo v začrtanih mejah oziroma znotraj največjega obsega izdatkov vseh štiri blagajn. Ne zatiskam si oči, da bi različni akterji želeli več denarja – zase seveda. Večina vidi, sliši in razume predvsem sebe in svoje potrebe. Nasprotno pa sam čakam, da bomo kot družba zmožni narediti premik od kritik in zahtev k pohvalami in predlogom. Premik k delu in ustvarjanju, k zavesti, da so na vsakem posamezniku tudi odgovornosti in ne le pravice.  Imamo dva različna pogleda na izvajanje fiskalne politike. Nekateri bi imeli zgolj in samo socialno državo in še več sociale, pa čeprav Slovenija za transferje namenja veliko. Na drugi strani so tisti, ki bi pas zategnili, ga še zategovali in varčevali do maksimalne možne meje. Mi smo izbrali vmesno – kompromisno pot. Tako pot, ki bo javnofinančno vzdržna, ne glede na morebitne ovire. Tako iz tujine kot iz nekaterih domačih krogov sicer slišimo opozorila o tem, da so izdatki načrtovani previsoko, in to kar za 270 milijonov previsoko. Ne pozabimo, da smo najprej poslušali opozorila o prekomerni porabi v višini kar milijarde evrov. Spet se ponavlja enak vzorec, pravzaprav tekmovanje, kdo bo izrekel bolj črnogledo napoved. Lahko bi uvedli rubriko črnogleda napoved tedna. Nisem nameraval biti polemičen, a si bom to vseeno dovolil. Razni profesorji, mimogrede, mnogi so prejemali dodatke za stalno pripravljenost, nas danes poučujejo, kako je rebalans slab. Gospodje, kje ste bili, ko se je država brezglavo zadolževala, da imamo danes 32 milijard dolga? 25 milijard od tega dolga smo pridelali v zadnjih 10 letih. Mestoma je primanjkljaj znašal do 14 % BDP. Danes Fiskalni svet moti 100-krat manjši znesek od tega v 10 letih pridelanega dolga.  Iz opozicije je slišati, da se ne pripravljamo na krizo. Gospe in gospodje, ste vi v letih 2004–2008 državo pripravili na krizo? Nasprotno. Uvajali ste marsikaj, česar takrat ne bi smeli v prihajajoči krizi. Mnogi ukrepi so močno udarili v občinske proračune. Naj omenim samo največjo težavo, s katero se ubadamo še danes – reformo plačnega sistema v javnemu sektorju. To so bili bombončki, če ne že kar velike čokolade z lešniki. Kdo je govoril še novembra 2008, navajam: »Vendar pa je na tej točki diagnoza zelo pomembna, kajti ni pametno sprejemati ukrepov za boj proti bolezni, ki je še ni. Če še nimate angine, ne jemljite antibiotikov.« Konec navedka. Še dobro, da ste me isti ljudje počakali v politiki, da sem se vam pridružil in vam lahko to tudi tukaj v živo povem. Da ne govorim o tajkunih, ki so delnice drago kupovali in izčrpavali podjetja, potem pa je vrednost delnic padla in so se lepo obrisali pod nosom. Žal in predvsem tudi mi državljani. Še danes je Laško pivo dvakrat grenko, prvič zaradi hmelja, drugič pa zaradi spomina na butalske odločitve, če parafraziram Vinka Möderndorferja. Danes pa ta isti profesorji, ki so bili takrat tiho ali celo leta 2012 po končanem obdobju semaforjev in mednarodnih vlakov proti varčevanju, pozivajo fiskalni svet, da naj kazensko ukrepa proti nam, če bo rebalans sprejet. O, sveta preproščina, dvakrat sem moral pogledati, če prav vidim, ker sem se vrnil s praznovanja 80 rojstnega dne mojega cenjenega profesorja Borisa Cavazze v ljubljanski Drami, misleč, da so mi kaj podtaknili v kozarec. Ja, aretirajte naju z ministrom Bertoncljem rajši danes, kajti jutri je lahko prepozno. Z veseljem, bova imela vsaj trikrat na dan zagotovljen topli obrok, internet, lahko bova pa tudi igrala košarko in še kaj. Če nama pa slučajno uspe uiti iz zapora, bova pa glavni zvezdi kakšne televizije. Ali ni to boljše, kot da naju ob situaciji, ki jo verjetno nisva sama zakuhala, vsak dan boli glava? Kaj naj rečem? Lepo je biti strokovnjak v varnem zavetju fakultete. Naj mi tisti, ki ne sodijo v to kategorijo, oprostijo čustveni izliv, kajti posploševanje vendarle ni na mestu.  Seveda se zelo dobro zavedamo povečane nestabilnosti mednarodnega okolja, učinkov trgovinskih vojn, ohlajanja izvoznih partneric in vemo tudi, da se razmere v svetu, Evropi in doma lahko drastično spremenijo, vendar menim, da nas to ne sme paralizirati pri našem delu. Skrbi glede morebitne nove krize sicer tlijo, a opozoril o zlomu ni slišati. Ne smemo sedati v avto z eno samo mislijo, da se bomo zaleteli, temveč da bomo prišli na cilj. Seveda pa bomo vožnjo prilagajali razmeram z uporabo zdravega razuma. Podjetja danes rastejo na zdravih temeljih, niso prezadolžena, tudi stanje v bankah je drugačno kot leta 2008, ko so se dajali tudi krediti tja v tri dni, brez realne ocene stanja.  Prihodki države se bodo s predlogom rebalansa proračuna za leto 2019 zvišali za 6,2 %, kar je za nekaj več kot 600 milijonov evrov več v primerjavi s tem, kar je bilo sprva predvideno. Izdatki države se bodo zvišali za 463 milijonov evrov na skupno 10,16 milijarde evrov, kar je za 4,8 % več, kot je bilo sprejeto leta 2017. Ob tem velja poudariti, da tudi letos pričakujemo presežek, in sicer v višini nekaj manj kot 200 milijonov evrov. Naj v izogib prehitrim sodbam opozorim še, da zadnja zadolžitev države, ki je bila izrazito ugodna, ni bila namenjena povečanju porabe, pač pa aktivnemu zniževanju dolga, ki bo prihodnje leto upadel na 66 % BDP. Poleg tega je v predlogu zakona o izvrševanju proračunov med drugim na novo določena meja dopustnega zadolževanja države, in sicer v višini 1,9 milijarde evrov, kar je za 1,4 milijarde manj, kot je bilo določeno v veljavnem zakonu. Povsem jasna slika se kaže tudi pri razrezu po ministrstvih. Skoraj vsa so dobila več denarja, zato je zdaj čas za ukrepe. Pričakujem določitev prioritet resorjev in hkrati tudi že delo ter zagon tudi infrastrukturnih projektov, ki bodo ob napovedanem ohlajanju gonilo razvoja. Skratka, čas je za dejanja, čas je za strukturne premike. Po davkih še najmanj na področju pokojnin in zdravstva.  Zato, spoštovane poslanke in poslanci, imeli boste priložnost, da jih podprete. Tudi to bo kazalo na iskrenost sodelovanja, h kateremu se rado poziva. Pred vami je rebalans proračuna, delno ukrojen, če tako rečem, po vnaprej vzetih merah. Morda bi si tokrat za spremembo morali dovoliti videti, kaj vse je v njem dobrega in pravilnega, prepoznati, da omogoča korake v pravo smer, da predstavlja uravnoteženje skrbi za ljudi na eni strani ter širšega razvoja na drugi, a nikakor ne na škodo stabilnosti javnih financ. Finančni minister, ki mu tu izrekam zahvalo za ves trud in potrpežljivost, je prisluhnil potrebam mnogih. Poslušal je tudi žuganja, ki iz te hiše, njenega drugega doma, prihajajo še danes. Grožnja z vetom odzvanja. Nisem presenečen. Upam pa, da bo trden vsaj argument, kajti ta, ki ga slišim danes, je glede na vse hkratne želje tistih, ki ga izrekajo, zelo trhel in bolj spominja na trgovanje. Vem, kaj bo glavni očitek v prihodnjih urah razprave, da rebalans ni razvojen. Prav. A sprašujem vas – razvojen na račun koga ali česa? Ljudi?  Za zaključek bom uporabil besede predsednika vlade ene izmed evropskih držav. Rekel mi je: »Proračuna ne delam zaradi Bruslja, temveč zaradi ljudi.« Pa ni socialist, da ne bo pomote. Hvala.
Hvala lepa za vprašanje.  Za spremembo cen s 1. januarjem se je odločilo 60 % domov za starejše, gre za za dvig cen, ki v povprečju ne presega 2 %. To ste tudi že vi ugotovili. Podatkov o spremembi cen oskrbe, veljavnih od 1. marca 2019 dalje, v tem trenutku še nimamo. V zadnjem tednu februarja so namreč potekale seje svetov zavodov, na katerih bodo predlagane spremembe cen potrjene. Obvestila o spremembi cen pa bodo ministrstvu posredovana v prihodnjih dneh.  Ker je zaslediti očitek, da je Vlada brezbrižna, naj povem, kako je resorno ministrstvo ravnalo. V zvezi z uskladitvijo cen je vse izvajalce pozvalo naj pri določitvi novih zneskov ravnajo odgovorno, pri tem pa upoštevajo izkazane prihodke in odhodke v poslovnem poročilu za leto 2018, načrtovane odhodke v finančnem načrtu za letu 2019 in tudi plačilno sposobnost uporabnikov. Izvajalce, ki so v začetku leta 2019 cene storitev že uskladili, pa je tudi pozvalo, naj se za dodatno spremembo cen odločijo le, če veljavne cene ne omogočajo kritja načrtovanih stroškov oziroma naj uskladijo elemente cene, splošni dogovor za pogodbeno leto 2019, ki je zahteval zagotovitev dodatnih sredstev za zdravstveno nego v socialnovarstvenih zavodih. Prejšnje vlade so namreč zaradi tedaj nujnih varčevalnih ukrepov linearno znižale cene zdravstvenih storitev. To je tudi nadpovprečno prizadelo socialnovarstvene zavode, saj v odhodkovni strukturi 80 % odhodkov zdravstvenih storitev predstavljajo stroški dela. Zavodi že od druge polovice leta 2017 ne dobijo zadostnih sredstev za kritje stroškov dela, kaj šele za materialne stroške in amortizacijo. Prej omenjeni splošni dogovor, ki ga je Vlada potrdila nedavno, zvišanje plač, dogovorjeno s sindikati, to upošteva. Govorim o zadnjem dogovoru oziroma zvišanjih, predvidenih za letos. Ne zagotavlja pa kritja celotnega zvišanja stroškov dela, ki so posledica vseh sklenjenih aneksov h kolektivnim pogodbam preteklih let. Zato Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti soglasja k splošnemu dogovoru za leto 2019 ni dalo in je predlagalo, da se dodatna sredstva zagotovijo z aneksom številka 1.  Vlada je zato na svoji 20. redni seji 21. februarja sprejela sklep o spornih vprašanjih v zvezi s splošnim dogovorom za pogodbeno leto 2019. Ob tem je bilo dogovorjeno, da se bo morebitni dvig cen storitev za program zdravstvene nege v socialnovarstvenih zavodih obravnaval v okviru aneksa številka 1 k splošnemu dogovoru za leto 2019, če bo glede na razpoložljiva sredstva to mogoče. Glede zvišanja plač zdravstvenih delavcev pa naj jasno povem, da ti dvigi starejših v domovih ne bremenijo, saj so sredstva za njihove plače namenjena iz zdravstvene blagajne.  Če se dotaknem še zvišanja plač. Kot je bilo že večkrat pojasnjeno, so vlado pričakale stavkovne zahteve več kot polovice sindikatov javnega sektorja. Po skoraj desetih letih varčevalnih ukrepov in razumevanja, da v času krize drugače ne gre, zaradi česar so bili odhodki države za vsaj milijardo in pol nižji, so sindikati za zaposlene pričakovano zahtevali zvišanje plač. Opozarjali so, da konca krize zaposlenih pač ne čutijo. Tako so povedali. V pogajanjih o razrešitvi njihovih zelo različnih stavkovnih zahtev je bilo za vlado pomembno preprečiti splošno stavko javnega sektorja. Ta bi namreč pomenila delno paraliziranje javnih storitev, pomembnih tako za državljane in državljane kot tudi za gospodarstvo. Na drugi strani pa je enako pomembno še dvoje. Da je doseženi dogovor v okviru javnofinančnih zmožnosti oziroma dopustnega fiskalnega okvira in da javnim uslužbencem priznava vendarle neko vrednost, v nasprotju s krivičnimi oznakami o parazitih na državnih jaslih.  Kar se pa občin tiče pa naj povem, da smo ravno zato dosegli tudi zvišanje povprečnine, ker smo imeli to v mislih. Seveda bodo občine še vedno nezadovoljne, ampak s 558 na 573,5 je vendarle … /izklop mikrofona/
Hvala, gospod podpredsednik. Spoštovana ministrica, kolegice in kolegi! Poslanec Primož Siter je v svojem poslanskem vprašanju ministrici za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti izhajal iz domnevnega neprimernega delovanja strokovnih delavcev centrov za socialno delo v situacijah, ko se zgodi ali dogaja družinsko nasilje. V povezavi s tem se je poslanec v prvi vrsti osredotočil na delo centrov za socialno delo, organizacijo služb in reorganizacijo centrov. Naj uvodoma v stališču Poslanske skupine Desus današnje razprave o odgovoru ministrice spomnim, da se je reorganizacija centrov za socialno delo izvedla pod sloganom Na teren, bližje k ljudem. Kot del koalicije, ki je v prejšnjem mandatu Državnega zbora izpeljala dolgo pričakovano reorganizacijo centrov za socialno delo, smo se v naši poslanski skupini strinjali, da je reorganizacija potrebna, zavedajoč se, da so centri skozi ves dolgoletni obstoj – praktično so socialne službe prisotne na naših tleh že več kot pol stoletja – dobivali vedno nove in nove naloge tako s strani države kot s strani lokalnih skupnosti, sama organizacija in način dela pa se v vsem tem času praktično nista veliko posodabljala. Strokovni delavci so se začeli utapljati v papirologiji, terensko delo je praktično zamrlo. Jasno pa je, da ni dovolj, da državljanom in državljankam, ki so potrebni takšne ali drugačne pomoči, samo v ustavi, z zakonom in z odločbo zagotavljamo nekaj pravic in socialnih transferjev. Ljudje, ki so v takšni ali drugačni stiski, potrebujejo v veliki večini drugačen pristop. Pristen stik z neko osebo, ki je usposobljena za to, da lahko pomaga, je vreden več kot sama odločba. Nekatere občine so zagotovile prostore in informacijsko bazo, da so se lahko zainteresirani oglasili s svojimi problemi in težavami bližje svojega doma. Običajno je namreč, da ljudje, ki potrebujejo center za socialno delo, nimajo svojega prevoza ali imajo drugačne fizične omejitve.  Nasilje v družini je še posebej pereča in zelo občutljiva tema, saj gre za kršenje temeljnih človekovih pravic, ki se kaže kot groba zloraba fizične in psihične moči ene osebe nad drugo. Ko je kot žrtev vpleten na primer otrok ali starejša slabotna oseba, je zgodba še toliko hujša. Zato ta družbeni problem zahteva veliko mero pozornosti, odzivnosti pristojnih in ničelno toleranco družbe in slehernega posameznika do teh dejanj. V skladu s 6. členom Zakona o preprečevanju nasilja v družini so državni organi nosilci javnih pooblastil, izvajalci javnih služb, organi lokalnih skupnosti ter nevladne organizacije, ki pri svojem delu zaznajo okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da se izvaja nasilje, dolžni o tem takoj obvestiti center za socialno delo. Razen seveda v primeru, če žrtev temu izrecno nasprotuje in ne gre za sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti. Vsakdo in ne glede na to, da je zavezan k poklicni molčečnosti, zlasti pa strokovni delavci in delavke v zdravstvu ter osebje v vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraževalnih zavodih mora takoj obvestiti center za socialno delo, policijo ali državno tožilstvo, kadar sumi, da je žrtev nasilja otrok. Imamo torej več služb, ne samo centra za socialno delo, ki se ukvarjajo z nasiljem v družini. Ti morajo primerno odreagirati in postopati v primeru opaženih oziroma ugotovljenih znakov nasilja. Tukaj se lahko postavi vprašanje, ali naredijo dovolj, da je dejanje nasilja sploh odkrito, in če se ne naredi vsega, kar je potrebno, da se na ustrezen način pomaga žrtvi sami in da je na koncu koncev izvedena tudi primerna obravnava povzročitelja. Ne glede na to, da so centri za socialno delo osrednje institucije pri obravnavanju nasilja v družini, je po oceni Poslanske skupine Desus ključ za ustrezno odzivanje na pojavnost nasilja v družini zelo široka obravnava primerov nasilja in seveda odzivnost ter strokovna usposobljenost vseh prej omenjenih služb, ki se pri svojem delu srečujejo s posledicami nasilja.  V naši poslanski skupini, Poslanski skupini Desus, smo bili seznanjeni s tem, kaj konkretno je vodilo poslanca Siterja, da je postavil poslansko vprašanje, o katerem razpravljamo danes. Iz tega, kar nam je znano, bi si upali zaključiti, da ni bilo ustreznega odziva s strani zdravstvenega osebja. Ne glede na to pa bi iz vrst naše poslanske skupine opozorili še na centre za socialno delo. Ministrica je v svojem odgovoru na poslansko vprašanje na prejšnji seji zbora že odgovorila med drugim tudi na vprašanje kadrovskih krepitev na centrih. Povedala je, da so se centri v luči reorganizacije krepili z novimi zaposlitvami že v letih 2017 in 2018 in da se ta trend nadaljuje tudi v letošnjem letu. To je vsekakor pozdraviti. Bi pa bilo zaposlovanje potrebno še okrepiti, če kot socialna država resno želimo stati za tem, da delo centrov bolj približamo ljudem, torej da krepimo terensko delo sociale. Ko bomo delo strokovnih delavcev približali ljudem, bomo dobili tudi realnejšo sliko o tem, kdo je upravičen do večje pozornosti in s tem pomoči. Lahko se celo pokaže, da je dejansko stanje glede na papirne podatke precej drugačno. Če na koncu pogledamo za primerjavo druge evropske države, imajo v povprečju na 100 tisoč prebivalcev zaposlenih okoli tisoč 850 socialnih delavcev. Pri nas, kjer nas je 2 milijona, pa je vseh zaposlenih na centrih za socialno delo samo tisoč 900. Od tu lahko tudi črpamo argumentacijo za realno povečanje zaposlitev na centrih za socialno delo. Hvala.
Spoštovani! Vsem zbranim prav lep pozdrav! Evropska unija ni od včeraj. Projekt Evropske unije je veličasten projekt, ki je nastajal več desetletij. Začel se je v bistvu leta 1951 s podpisom listine o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo. Moderne združena Evropa je plod sodelovanja celotne generacije. Evropska unija in vse tisto, kar pod to običajno razumemo, se pravi prost pretok ljudi, kapitala, je zagotovo v slovenskem interesu. Slovenija je izvoznik, 70 % trgovine oziroma še več poteka v okviru Evropske unije. Vse to je potrebno upoštevati, ko se odločamo o stvareh, ki so povezane z Evropsko unijo. In ne pozabiti, da v Evropsko unijo smo se vključili na osnovi plebiscitarne odločitve, referendumske odločitve, in to z zelo visoko stopnjo soglasja, ki je bila izražena s strani ljudstva na tem referendumu. Gospe in gospodje, Evropa taka, kot smo se vanjo vključili, izginja pred našimi očmi. Danes je Evropa pred izzivi, ki so taki, da se jih očetje moderne združene Evrope, utemeljene na vrednotah, pred desetletji najbrž niti v najbolj morastih sanjah niso mogli predstavljati.  Danes Evropa pade na treh ključnih točkah. Prva je, da Evropa ne brani svojih zunanjih meja in ne brani varnosti svojih državljank in državljanov tako, kot bi si ti to zaslužili. Obstaja star rek, da obstaja samo tista mednarodna skupnost in tista država, ki brani svoje zunanje meje, in jih brani dosledno. Evropa tega ne dela. Razlogi za to so predvsem politične narave. Sredstva za to Evropa ima ves čas, ni pa politične volje. Ali na ta temeljni izziv, zaradi katerega je že prišlo do sprememb v Evropi, do sprememb v Evropski politiki, do tako velikih premikov, kot jih ni bilo prej v vseh desetletjih, odgovarja ustrezno pač akt, ki je pred vami? Zagotovo ne. Problem Evrope je tudi v tem, da so ogrožene nekatere temeljne pravice. Na prvem mestu postavljam in poudarjam ogroženost pravice do svobode govora, do svobode izražanja svojega mnenja. To je problem, ki bo vsekakor, tudi če ste spremljali nastopni govor predloga za ministra, o katerem bomo odločali verjetno še danes, vsekakor je to problem, ki se vse bolj pereče postavlja tudi v Sloveniji. Kje so sedaj tiste besede očetov moderne združene Evrope, ki so rekli: »Morda se z vami ne strinjam, morda se mi zdijo vaše besede pregrobe, prehude, ampak storil bom vse, da boste imeli pravico to povedati.« Danes v Evropi, žal, prevladuje vse bolj tista levičarska sintagma, »naredili bomo vse, samo da vi tudi slučajno ne boste imeli nikjer več možnosti povedati svoje besede; če pa jo boste, boste pa za to sankcionirani.« Vsi govorijo o sovražnem govoru. Koliko besed ste o tem že slišali. Tudi od predsednika Vlade, pa v Evropi. Ampak gospe in gospodje, sovražni govor sploh ni enoznačno definiran v modernem pravu. Ali to veste? Pod tem si vsakdo predstavlja nekaj drugega. In je ogromno proste presoje in polja, ki potem pomeni grobo kršitev človekovih pravic. Vse, kar bi bilo dopustno storiti na tem področju, bi bilo dopustno storiti samo na osnovi pravnoveljavne, pravnomočne odločbe za to pristojnega sodišča. Ne pa se zatekati k administrativnim ukrepom. Skušnjava, v katero bo v kratkem, kot vse kaže, žal, zdrsnila tudi sedanja vlada oziroma Slovenija z njo. To je nekaj pred čemer opozarjajo vsi najuglednejši ustavni pravniki. Svoboda govora je dobrina, ki je izjemno občutljiva. Od vseh definicij sovražnega govora je v bistvu edina, o kateri obstaja sorazmerno visoka stopnja konsenza, pa še ta ni enoznačno definirana v pravnih aktih, tista, da je to tisti govor, ki spodbuja sovraštvo, nestrpnost in ima tudi potem konkretne negativne posledice. Pazite »in« je vmes! Danes se v Evropi sodi ljudem v nekaterih državah ali pa se jim izrekajo drakonske administrativne kazni zgolj zato, ker so širili dokumentarne posnetke zločinov islamistov in zraven recimo napisali: to je ISIS, to je Daiš. Ali akt, ki je pred vami odgovarja na ta izjemno pomemben izziv? Če ni svobode govora, je namreč demokracija samo farsa. Žal na to ne odgovarjam.  Tretji problem je vprašanje vrednot. Danes vrednote, na katerih je bila utemeljena moderna združena Evropa niso več spoštovane ali pa so sprevržene do te mere, da na koncu ne veš več, kaj bi si pravzaprav mislil. Tudi sam osebno se pridružujem vsem čestitkam ob 8. marcu, mednarodnem dnevu žensk. Še z večjim veseljem, tisočkrat večjim bom čez nekaj dni čestital za materinski dan. Ampak poglejte, to v luči norosti, ki v tem hipu obvladuje Evropo – norosti lažnih vrednot. Za mene je zelo enostavno reči čestitam vsem ženskam, ker vem, da biološko so moški, ženske in konec. Levica pa ima sedaj že 69 spolov. In kako imamo sedaj vse najboljše ženskam, happy Queer Day, happy Transgender Day, happy ne vem kaj, happy četrti spol. Kako lahko potem komu čestitate še, če vam ni nič jasno? Če pa ne, je pa to neiskreno. To, gospe in gospodje, je vprašanje temeljnih vrednot, kajti vsaka politika mora temeljiti na vrednotah. Če politika ne temelji na vrednotah, zgodovina uči, je potem to fašizem, in je utemeljen na lažnih vrednotah. Še nekaj je recimo v Evropi velikanski problem – da do stvari ni enakih meril. Zločin, gospe in gospodje, je zločin, pa kdorkoli ga je naredil. Če je nekdo ubil otroka, je popolnoma vseeno, v imenu katere ideologije je bil storjen, ali je bil v imenu fašizma, komunizma, nacizma, socializma ali česarkoli. Zločin je zločin. Tudi tem vrednotam se čedalje bolj slabo piše v moderni združeni Evropi. Tudi na to, gospe in gospodje, ta resolucija, ki je pred vami, nič ne odgovarja na vprašanje temeljnih vrednot. Zagotovo smo vsi za to, da se spoštujejo pravice manjšin, da se spoštuje strpnost, ampak ko pa pride do tega, da ti manjšina vsiljuje svoje vedenje in svoje miselne vzorce kot edine dopustne, pa to nima več nobene zveze s strpnostjo, ampak je njeno popolno nasprotje, in je to nestrpnost. Če se to še poskuša sankcionirati, potem je to ogromen problem. Danes se otrokom že v osnovnih šolah vsiljuje LBTQP ideologija kot nekaj popolnoma naravnega. To ni naravno, gospe in gospodje. In to je problem. Problem tega, da se moderna Evropa ne gradi na temeljnih vrednotah, na tistih vrednotah, kot je bila ustanovljena nekoč. Danes Evropa ne potrebuje uvažanja milijonov ilegalnih migrantov ali pa legalnih, ker se sedaj z marakeško pogodbo poskuša vse to legalizirati, potrebuje več rojstev, potrebujejo več veselja do življenja, potrebuje politiko, kot jo je predstavil gospod Orban na Madžarskem in jo tudi že uspešno izvaja. Da se vsakega otroka, ki se rodi v Evropi, jemlje tudi kot prihodnost Evrope. To, gospe in gospodje, je edina realna prihodnost Evrope. Evropa, v kateri bo spoštovan vsak posameznik, v kateri bodo spoštovane vse temeljne vrednote, v kateri ne bo lažnih vrednot, v kateri bo spoštovana vsaka država, vsak narod in ne bo nobenih prvega in drugega reda. Taka Evropa ima prihodnost. Drugače se brexit žal ne bo zgodil samo enkrat, ampak se bo v prihodnih letih še ponavljal. In potem Evrope, kot smo jo poznali, ne bo več.  Na vse to ta resolucija ne odgovarja ali pa odgovarja celo v nekaterih primerih na napačen način, zato ji v SDS nasprotujemo.
Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Novela Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 prinaša nekaj sprememb, do katerih smo v Novi Sloveniji kritični. Osnovna oblika predloga zakona je predvidevala opustitev pomembnega proračunskega načela specializacije, kar bi Vladi omogočilo samovoljno prerazporejanje sredstev splošne proračunske rezervacije, brez da bi ji bilo treba izkazati izpolnjevanje določenih pogojev. Ob vložitvi zakona smo bili v Novi Sloveniji nad takim predlogom sprememb precej presenečeni, na srečo pa je koalicija upoštevala opozorilo Zakonodajno-pravne službe in spremembo omejila na sredstva za predsedovanje EU. V nadaljevanju predlog zakona mejo, do katere se lahko posredni uporabniki proračuna in nefinančne družbe s prevladujočim državnim vplivom zadolžijo oziroma izdajo poroštvo, povišuje s 600 na 900 milijonov evrov. Pri tem se na novo postavlja posebna omejitev za nefinančne družbe s prevladujočim državnim vplivom, ki se lahko zadolžijo do višine 200 milijonov evrov, kar predstavlja kar eno tretjino dosedanje skupne omejitve. V Novi Sloveniji nasprotujemo povečanju zadolževanja, sploh ob takšnem proračunskem presežku, ki ga predvideva Vlada. Od leta 2016 se izdatki države povečujejo za skoraj 2,4 milijarde. Ne vidimo nobene potrebe, da bi se ob tem povečalo še zadolževanje posrednih uporabnikov proračuna in nefinančnih družb s prevladujočim državnim vplivom. V Novi Sloveniji nasprotujemo tudi povečanju zaposlovanja v organih državne uprave. V zadnjem času se je največ sicer govorilo o množenju državni sekretarjev, vendar pa predlog zakona, ki ga imamo ta trenutek na mizi, povečuje tudi najvišjo mejo števila zaposlenih v upravi na način, da se dopustno povečanje zaposlovanja v višini 0,8 % poveča še za 0,2 odstotni točki na en odstotek. Menimo, da se je Vlada področja delovanja uprave lotila na napačnem koncu. Enostavno je povečati število zaposlenih v upravi, težje pa je izboljšati učinkovitost že obstoječih resursov.  V Poslanski skupini Nove Slovenije predloga novele Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 ne bomo podprli.
Hvala, gospod predsednik. Za predstavitev prosim še ministra za finance dr. Andreja Bertonclja.  Izvolite, gospod minister.
Hvala za vaše stališče, gospod poslanec. Gospod Igor Peček v imenu Poslanske skupine Lista Marjana Šarca. Izvolite.
Hvala za vaše stališče, gospod poslanec. Gospod Robert Polnar v imenu Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije. Izvolite.
Gospa poslanka, želite besedo? Izvolite.
Andrej Bertoncelj
Spoštovane poslanke in poslanci! Pred vami je predlog rebalansa proračuna 2019, o katerem je bilo že veliko povedanega. Zavedamo se, da kljub dobrim gospodarskim trendom nimamo lahkega dela. Popravljati za nazaj in skrbeti za prihodnost je ena najtežjih in najodgovornejših nalog. S predlogom rebalansa nikoli ne bodo vsi zadovoljni. Idealnega proračuna namreč ni. Vendar pa bi se morali vsi proračunski porabniki zavedati, da je pred nami še veliko dela in napora in da bomo morali vsi skupaj najti tudi notranje rezerve.  Pri pripravi rebalansa proračuna smo sledili trem ključnim usmeritvam: doseganje nominalnega presežka v javnih financah, zniževanje javnega dolga in zagotavljanje srednjeročne uravnoteženosti javnih financ. Ob pripravi predloga rebalansa proračuna smo imeli v mislih tudi zelo pomembne korake, ki nas čakajo, to so strukturne reforme, ki bodo ta rebalans še nadgradile. Rebalans proračuna je stabilen in razvojno naravnan. Nagovarja vse generacije ter je prijazen za državljanke in državljane. Ne smemo pozabiti, da hkrati zmanjšujemo tudi javni dolg, ker pomeni, da smo manj zadolženi in da več ustvarimo. Pri zmanjševanju javnega dolga je ta trenutek od nas boljša samo Irska. In tu je prav, da se pohvalimo.  Ugodnejši gospodarski in javnofinančni trendi ustvarjajo fiskalni prostor, ki ga je možno nameniti za krepitev domače potrošnje preko izboljšanja dohodkovnega položaja prebivalstva. Hkrati se kot gonilo domače potrošnje krepijo tudi večje domače investicije z namenom, da se omogoči dolgoročni gospodarski razvoj in stabilna gospodarska rast. Krepi se zaposlovanje. Podjetja ustvarjajo več dodane vrednosti in boljše rezultate. Pozitivne razmere na trgu dela omogočajo, da pokojninska in zdravstvena blagajna lažje izpolnjujeta svoje obveznosti. Gospodarskim gibanjem sledi tudi izboljšanje stanja javnih financ. Vlada tudi za leto 2019 s predlogom rebalansa načrtuje hitrejšo rast prihodkov od rasti odhodkov in predvideva presežek v višini 194 milijonov evrov ali 0,4 % BDP oziroma 0,35 % BDP, merjeno po ESA metodologiji. Gospodarska rast pomembno vpliva na izboljšanje javnih financ, kar se kaže skozi povečane prilive iz naslova davčnih prihodkov. Prihodki predloga rebalansa državnega proračuna so načrtovani z upoštevanjem ključnih makroekonomskih kazalcev iz jesenske napovedi Umarja in veljavne ureditve na davčnem področju. Pri izdatkih je Vlada upoštevala zgornjo mejo, kot jo je sprejel decembra Državni zbor, in sicer v višini 10,16 milijarde evrov. Na višje dovoljene odhodke državnega proračuna pa so vplivali predvsem sprejeti novi ukrepi z uveljavitvijo v letu 2019, dogovor glede politike plač v javnem sektorju, vpliv Zakona o socialnovarstvenih prejemkih, dogovorjena višina povprečnine za občine in višina letnega dodatka za upokojence.  Vlada je v predlogu zagotovila tudi več sredstev za prednostne naloge, kot so zdravje, znanost, infrastruktura, kultura in črpanje evropskih sredstev. Sredstva se za področje znanosti glede na pretekla leta bistveno povečujejo, kar dolgoročno povečuje konkurenčnost in dodano vrednost gospodarstva, s tem pa se zagotavlja predpogoj za povečanje kakovosti življenja. Za vlaganje in razvoj infrastrukture na različnih področjih delovanja države bo skupno namenjenih 899 milijonov evrov.  Za Slovenijo pravilo dolga predstavlja osnovno pravilo, ki ga je Vlada pri snovanju ekonomskih politik zasledovala, pri čemer smo si hkrati prizadevali ohranjati pozitiven nominalni saldo sektorja država in na srednji rok posledično skrb za dolgoročno vzdržnost javnih financ. V tem smislu zagotavljamo ustrezno razmerje med zagotavljanjem stabilnosti javnih financ in skrbjo za državljane ter širši razvoj države.  Vladi se očita ekspanzivna naravnanost javnih financ, opozarja se na tveganja neskladnosti. Dovolite, da pojasnim stališče Vlade s pomočjo nekaterih dejstev. Komisija je prepoznala, da je saldo sektorja država načrtovan na višji ravni kot oktobra, ko smo ga posredovali v Bruselj, ob predpostavki brez spremenjenih politik, zvišali smo ga za 0,2 % BDP. Poudarjam, da je Slovenija v letu 2019 skladna s pravilom zniževanja dolga in da je Slovenija dosegla napredek pri uresničevanju posebnih priporočil, povezanih s strukturnimi reformami. Evroobmočje – to je 19 držav članic z evro valuto, ki nam lahko služi za primerjavo – se je odločilo za strukturne primanjkljaje v povprečni višini minus 1 % BDP, mi pa naj bi dosegli strukturni presežek v višini plus 0,25 % BDP. Torej bi se morali razlikovati od evroobmočja, katerega del smo, za 1,2 odstotni točki BDP samo zato, da zadostimo mehaničnim pravilom, izračunom. V strokovnih skupinah EU že razpravljajo o novem MTO, dostopu do klavzul fleksibilnosti, triletnem roku. Naj poudarim, da ima evroobmočje za leto 2019 načrtovan primanjkljaj v povprečju minus 0,8 % BDP, Slovenija pa načrtovani presežek 0,55 % BDP. Tudi naš dolg je pod povprečjem, evropovprečje je 85 % BDP, Slovenija pa cilja na 66 % BDP. Naša gospodarska rast pa je dvakrat višja od povprečja evrodržav.  Nadalje je treba ustrezno pogledati strukturo izdatkov, se opredeliti o njih in ne le spremljati ex ante in ex post ocene. Slovenija je skoraj vsako leto v preventivni roki pakta ex ante ocenjena kot znatno odstopajoča, ex post rezultati pa so vedno boljši. Strukturni saldo je bil v programu stabilnosti leta 2017 za leto 2018 ocenjen na minus 0,7 %, s strani Evropske komisije pa na minus 2,3 %. Izkazalo se je, da smo bili dejansko uravnoteženi. To je v svoji oceni nazadnje potrdil tudi Fiskalni svet, kljub temu da je bil prvotno do ocen bistveno bolj kritičen. Če pogledamo izračun srednjeročnega cilja, fiskalno pravilo nič ne reče o njem, strokovnjaki pa že dolgo problematizirajo njegovo formulo izračuna, kjer imajo stroški staranja do leta 2070 enak ponder, kot je stanje javnega dolga, ki pa je v rokah Vlade.   Država ima znotraj svojih funkcij najmanj tri vloge: alokativno, distribucijsko in stabilizacijsko. Ni pa sosledja, prioritizacije. Ni nujno prerazdeljevanje v vsakem trenutku prioriteta, mogoče je kdaj potrebna stabilnost države, zagotovitev normalnega delovanja, ohranjanje rasti preko potrošnje pred izpolnjevanjem pravil. Kaj je torej ustrezna pot? Komu se lahko vzame? Zato je prav, da se sodijo merila fiskalne politike na srednji rok.  Matrika fiskalnega prilagajanja bi torej morala veljati na srednji rok in ne leto za letom zahtevati drastičnih rezov. Tudi analiza evropske komisije v javnih financah kaže občutno vrzel med dejanskim in zahtevanim fiskalnim naporom držav članic in odstopanja od cilja. Veliko držav v tej t. i. preventivni roki odstopa od tega. Naj omenim, da se meje izdatkov dvigujejo tudi zaradi črpanja EU sredstev. Dinamiko moramo še pospešiti. Nismo rezali investicij zaradi upoštevanja matematične formule. Državni zbor je v letu 2018 kot zakonodajna veja oblasti vse zakone, vse pravice, za kar ste menili, da je za dobrobit Republike Slovenije in njenih državljanov, potrdil in rebalans ima več kot 90 % sredstev iz zakonskih posledic. Kako naj se torej pogovarjamo o fiskalnem prostoru – na akademskem ali političnem parketu? Za dosego matematično določenega srednjeročnega cilja v letu 2019 bi bila potrebna strukturno zahtevna in hitra javnofinančna konsolidacija, kar bi lahko imelo negativne posledice za nadaljnjo gospodarsko rast in blaginjo prebivalstva.  Zato se Vlada Republike Slovenije v okviru novega cikla EU semestra osredotoča na nov srednjeročni fiskalni cilj in bo sprejemala ukrepe ter reforme na način, da bo dosegala ta cilj in spodbujala gospodarsko aktivnost ter dvig produktivnosti. Slovenija bo nadaljevala tudi z aktivnostmi za doseganje dolgoročne vzdržnosti javnih financ. Vlada Republike Slovenije se bo odzvala s spomladanskimi dokumenti EU semestra in ustrezno naslovila srednjeročne izzive. Pot javnofinančne konsolidacije, kot bo začrtana naslednji mesec z okvirom 2020–2022 in novim srednjeročnim ciljem, ki mora omogočiti, da z oblikovanjem osrednjega spleta ekonomskih politik zagotovimo ne samo cilja in stabilnosti javnih financ, temveč tudi ustrezno raven gospodarske rasti in blaginje prebivalstva.  Naj še enkrat poudarim, da smo s predlogom rebalansa proračuna postavili tudi temelje za strukturne reforme, ki so pred nami. Zato predlagam Državnemu zboru, da predlog rebalansa sprejme. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke bo predstavil Marijan Pojbič.  Izvoli.
Hvala za besedo, gospod predsednik.  Predlagane spremembe Zakona o izvrševanju poračunov se nanašajo na leto 2019 in so bile pripravljene hkrati z rebalansom proračuna za leto 2019, obsegajo pa presežno manjše popravke obstoječega zakona za letošnje leto. Prvi tak manjši popravek je redakcijsko poenotenje terminologije o rebalansu in Zakona o izvrševanju proračunov in se nanaša na predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije v drugi polovici leta 2021. S spremembo zakona se določa, da lahko neposredni uporabnik proračuna nabavlja osnovna sredstva samo, če je to zajeto v načrtu pridobivanja nepremičnega in premičnega premoženja, pri čemer mora biti ta načrt usklajen z načrtom razvojnih programov. Zvišuje se tudi dovoljeno število zaposlenih v skupnem kadrovskem načrtu državni organov, in sicer na način, da se do sedaj dopustno povečanje, določeno v zbirnem kadrovskem načrtu v višini največ 0,8 odstotka, poveča še za 0,2 odstotni točki. Bistvo, po videnju Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev, predlaganih sprememb Zakona o izvrševanju proračunov je določilo, da se bo načrtovani obseg zadolževanja države znižal s 3 tisoč 255 milijonov evrov na tisoč 890 milijonov evrov. Obseg zadolževanja je določen zaradi tega, ker se bo država zadolževala za refinanciranje obstoječega dolga z rokovno in stroškovno ugodnejšim novim zadolževanjem ali povedano drugače, odplačilo starega dolga bo nadomestila z novim, cenejšim dolgom. Zadolževanje pa je potrebno, ker so proračunski presežki premajhni, da bi lahko samo z njimi redno odplačevali dolg, kljub temu pa se bo dolg v letu 2019 znižal tako v deležu BDP kakor tudi v dejanskem znesku. To je neprimerljiv uspeh v primerjavi z ostalimi leti od osamosvojitve, ko je dolg vedno samo naraščal, z izjemo v letu 2008. Zakaj je ta dolg nastal, predvsem pa, kako je bil uporabljen, to pa kajpada ni predmet obravnave tega zakona. Predlagane spremembe zakona se nanašajo tudi na določilo oziroma določbe uporabe proračunske rezervacije, kar je tukaj že bilo pojasnjeno, zato s tem ne mislim nadaljevati. Tisto, kar pa želim povedati, je, da bo Poslanska skupina Desus podprla spremembe Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019. Hvala lepa.
Hvala lepa, gospod predsednik, za besedo. Spoštovani predsednik Vlade, ministri, cenjene kolegice in kolegi! V stranki Liste Marjana Šarca sprejetje deklaracije, ki vključuje usmeritve Republike Slovenije, ocenjujemo kot pomemben dokument, ne zgolj, ampak tudi iz razloga, ker so pred nami volitve v Evropski parlament. Tudi v tej luči menimo, da se moramo znebiti občutka naše majhnosti, ki ga včasih uporabljamo kot nek ščit oziroma krinko pred dogajanji, ki se odvijajo okrog nas. Seveda ni vse idealno, tega se zavedamo, vendar to se ne vplivati na našo samozavest in objektivnost pri izpostavljanju naših vrednot. Oblikovala se bo nova sestava Evropske komisije. Usmeritve za delovanje na ravni Evropske unije bodo še toliko bolj ključne zaradi naraščanja nestrpnosti in delitev, ki jih v zadnjih letih povzročajo nacionalistična in populistična gibanja. V nadaljevanju bi rad izpostavil nekaj področij, ki se nam zdijo pomembna in za katera podpiramo prizadevanja Republike Slovenije v iskanju skupnih rešitev. Prizadevati si moramo za trajnostni razvoj, razvoj, ki bo prispeval k razvoju celotnega gospodarstva z upoštevanjem dveh ključnih politik, to je socialne in okoljske. Evropska unija se je kot močna in enotna že izkazala na področju trgovinske politike. Prizadevati si moramo za enotno in skupno reševanje vseh globalnih vprašanj. Tukaj mislimo predvsem na problematiko migracij, davčnih utaj, kibernetskih napadov in terorizma. Za Evropsko unijo, ki bo temeljila na hitri odzivnosti in učinkovitem izvajanju politik, bo pomemben tudi proračun za obdobje 2021–2027. Podpiramo prizadevanja Evropske komisije, da se dogovor doseže v najkrajšem možnem času, kakor tudi prizadevanja Republike Slovenije, da se ohrani čim višja raven sredstev za kohezijsko in skupno kmetijsko politiko. Pri kohezijski politiki še posebej izpostavljamo, da se preveč znižujejo sredstva za razvoj podeželja. Vse večjo negotovost še vedno prinaša izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije. Posledice tega dejanja nas še čakajo. V tem delu se nam zdi ključno pomisliti na Slovence, ki prebivajo v Združenem kraljestvu, in tudi na prihodnji položaj slovenskih podjetij. Tako bo bistveno, da se za prihodnji odnos z Združenim kraljestvom uredijo pravice državljanov in sodelovanje na področju gospodarstva. Evropska unija je že v preteklosti dokazala, da je zmožna delovati skupno in v interesu državljanov. Na področju okolja je bilo tako sprejetih že veliko zakonodajnih predlogov, ki stremijo k uresničevanju zavez iz pariškega sporazuma. Ravno to delovanje na področju okolja dokazuje, da lahko države članice aktualne probleme rešujemo skupaj. Države članice bodo imele priložnost sodelovanja na področju izobraževanja, mladine, kulture in športa. In ravno to sodelovanje je tisto, kar lahko pripomore k izmenjavi pozitivnih izkušenj med samimi državami kot tudi med državljani. Na zadnjih volitvah v Evropski parlament smo bili priča nizki udeležbi državljanov. S tega razloga se nam zdi pomembno, da se bomo še naprej zavzemali za večjo vključenost državljanov v oblikovanje politik na ravni Evropske unije, še zlasti mladih. Živimo v urejeni in varni skupnosti, česar se včasih premalo zavedamo. Z vidika skupne zunanje in varnostne politike bo spoštovanje človekovih pravic na vseh področjih še kako pomembno. Prav tako se zavzemamo za sodelovanje Evropske unije z drugimi mednarodnimi in regionalnimi organizacijami, vztrajati moramo na ohranitvi dialoga z Združenimi državami in Rusijo ter sodelovanju z državami in regijami Afrike, Azije in Latinske Amerike. Za vzpostavitev stabilnosti, miru in varnosti regije Zahodnega Balkana bomo še naprej podpirali napore držav na poti k evropski integraciji. Prav tako se moramo zavedati pomena pomoči tej regiji pri soočanju z migracijskimi pritiski. Ti so ena izmed problematik, s katerimi se trenutno sooča Evropska unija. V preteklosti se je že soočila tudi z gospodarsko krizo in jo tudi prebrodila. Iz skupnosti, ki je bila vzpostavljena za ohranitev miru, smo prešli v gospodarsko in tudi nadalje v politično skupnost, kjer imamo priložnost reševati aktualne teme skupaj. Ne glede na različne interese držav članic smo prepričani, da smo sposobni najti rešitve, ki bodo prispevale k enotni in močni Evropski uniji. V obdobju, v katerem smo in v katerem bomo tudi v prihodnje, bo za države članice največji izziv predstavljala učinkovitost in strpnost.  Verjamemo, da ta deklaracija predstavlja usmeritve Republike Slovenije, ki vključujejo tudi njene vrednote in interese, zato v stranki Liste Marjana Šarca podpiramo njeno sprejetje. Hvala lepa.
Hvala, gospod minister za vašo predstavitev.  Predlog rebalansa je obravnavalo tudi matično telo, to je Odbor za finance.  Za predstavitev poročila dajem besedo predsedniku gospodu Robertu Polnarju. Izvolite.
Spoštovani!  Danes se bom v stališču Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke osredotočil na reorganizacijo centrov za socialno delo, ker mislim, da bo to rdeča nit današnje razprave. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke od začetka projekta reorganizacije centrov za socialno delo opozarjamo, da sta pristop in priprava reorganizacije popolnoma zgrešena. Gre namreč za dodatno birokratizacijo delovanja centrov, ki nima popolnoma nič skupnega z osnovno usmeritvijo delovanja centrov, in to je delo z ljudmi, torej tistimi, ki potrebujejo pomoč. Kot smo že velikokrat povedali, je reorganizacija centrov za socialno delo pod vodstvom ministrice za delo v prejšnjem mandatu Anje Kopač Mrak, ki je sedaj zaposlena v kabinetu predsednika Vlade Marjana Šarca, populističen ukrep brez vsebine. Najboljši dokaz temu je stanje, v katerem so se znašli ljudje, ki so pričakovali, da bodo njihove vloge za letne pravice, otroški dodatki, subvencije vrtca, državne štipendije pravočasno rešene. To se ni zgodilo. Reševanje mnogih od teh vlog je še vedno v postopku, torej ljudje še vedno čakajo na njihovo rešitev. Že same zamude pri reševanju vlog so povzročile večmesečne negativne posledice za ravno te socialno najšibkejše, ki so si morali prihodke zagotoviti drugje, če so si jih sploh lahko. To je povsem nesprejemljivo in nedopustno. Predsednik Vlade Marjan Šarec pa tako nesposobno prejšnjo ministrico Anjo Kopač Mrak za nagrado zaposli v svojem kabinetu. Najmanj, kar v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke pričakujemo, je, da predsednik Vlade Anjo Kopač Mrak nemudoma razreši iz svojega kabineta. Če se to ne bo zgodilo, potem je jasno, da je cilj vlade za vsako ceno ostati na oblasti, ne glede na ceno, ki jo plačujejo naše državljanke in državljani.  Prav tako je po naši oceni, in seveda po oceni strokovnjakov, na področju sociale premalo zaposlenih strokovnjakov, da bi lahko sledili reorganizaciji. Zaposlene se izčrpava, psihično uničuje, ni prepotrebne tehnične opreme, da bi program Krpan lahko zaživel; prestari računalniki, zastarela programska oprema in tako dalje. Na to opozarja tudi podjetje, ki je izdelalo in podpira program Krpan, to je podjetje Unistar. Ker je bilo na ljubljanskem regijskem centru za socialno delo v začetku septembra 2018 nerešenih več tisoč odločb za letne pravice, so posamezne vloge razdelili po lokalnih centrih po vsej Sloveniji in jih v škatlah razvozili po Sloveniji. Kot prvo, lokalni centri niso pristojni za reševanje letnih pravic, kot drugo pa vlagatelji vlog niso bili seznanjeni s tem, kdo rešuje in kje se njihove vloge rešujejo. Veliko je informacij, da je v ljubljanskem regijskem centru za socialno delo nerešenih samo tisoč vlog letnih pravic in da bodo vse do konca februarja rešene, ne pove se pa, da je bilo v ljubljanskem regijskem centru za socialno delo oddanih še 6 tisoč 500 vlog v mesecu decembru 2018, od teh je rešenih po moji oceni do tega trenutka zelo malo. Gre za očitno zavajanje, kajti s 16 zaposlenimi, od katerih so nekateri še celo na bolniški, je do konca februarja rešiti tako število vlog čista utopija. Ko govorimo o uvedbi novega informacijskega sistema Krpan, je po zbranih podatkih jasno, da ni kompatibilen z obstoječim informacijskim sistemom centrov za socialno delo, kar za zaposlene pomeni dvojno vnašanje podatkov in posledično še večjo obremenjenost že preobremenjenih zaposlenih in še večje zaostanke pri izdaji odločb. Če sklenem, posledice reorganizacije centrov za socialno delo so katastrofalne, sistem socialnih pravic ne deluje in se vse bolj oddaljuje od temeljnega socialnega strokovnega dela in od potreb ljudi, zaradi katerih je ta sistem sploh ustanovljen, zaposlene na centru za socialno delo pa spreminja v mezdne delavce, ki morajo izpolnjevati norme, vse manj pa v delavce, ki strokovno in s srcem opravljajo svoje delo.  Problematika reorganizacije se seveda odraža tudi v organizaciji tako imenovane terenske mreže, ki je bila postavljena kot ena glavnih pridobitev reorganizacije. Ministrica v svojem odgovoru meni, da bi o konkretnih rezultatih reorganizacije terenskih služb v tem trenutku še težko govorili, ker je pretekel le kratek čas po izvedeni reorganizaciji. Podobno je bilo tudi pri digitalizaciji, saj se je tudi tam ukrepalo prepozno in so socialne odločbe zamujale za več mesecev. Naloga ministrstva je, da stanje na svojem resorju spreminja in odpravlja težave oziroma jih preprečuje. To velja še toliko bolj v primeru, ki se ga mora sedanja ministrica zavedati, saj je prevzela projekt reorganizacije prejšnje ministrice dr. Anje Kopač Mrak, ki je bil slabo zastavljen, nedodelan, na pomanjkljivosti projekta so že dalj časa opozarjali strokovnjaki s področja socialnega dela in tudi socialne delavke in delavci sami. Zato smo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke prepričani, da je bilo ustno poslansko vprašanje na temo reorganizacije centrov za socialno delo še kako upravičeno. Zaradi nepremišljenega, neučinkovitega in nestrokovnega pristopa k reorganizaciji centrov za socialno delo je treba pristojne poklicati na odgovornost. Najmanj, kar se mora zgoditi, je to, da predsednik Vlade Marjan Šarec iz svojega kabineta odslovi dr. Anjo Kopač Mrak. Izvesti je potrebno revizijo opravljenega dela Mrakove, ki mora prevzeti ne samo politično, ampak tudi odškodninsko odgovornost za stanje, ki ga je povzročila s svojimi odločitvami kot ministrica za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Od sedanje ministrice pa pričakujemo, da v najkrajšem možnem času odpravi anomalije na poti do izpeljave reorganizacije na način, ki bo prilagojen uporabnikom socialnih storitev in seveda tudi zaposlenim strokovnim delavcem na centrih za socialno delo, da bo v službi ljudi, ne birokracije. Torej da bodo zaposleni na centrih za socialno delo lahko izvajali svojo primarno nalogo, za katero so bili ustanovljeni.
Najlepša hvala.  Najprej na prvi del vašega odgovora. Če gre resnično večina bremena iz zdravstvene blagajne, se tukaj sprašujemo, zakaj pa potem je prišlo do dviga cen storitev. Sami ste rekli, da je 2 % v povprečju dviga. Ne nazadnje to vedo tudi na Ministrstvu za delo, ki te cene dejansko tudi potrjujejo. Če bi bilo denarja dovolj, verjetno tudi ti dvigi ne bi bili potrebni.  Ko pogledamo same vrtce, vemo, bili ste župan, verjetno poznate, približno 80 % v ekonomski ceni vrtca je strošek plač. In ko se dvignejo plače javnemu sektorju, je to bistveno bistveno večji strošek in enostavno večini občin ni preostalo drugega, kot da svetniki … Ne vem, vsak dan, vsakih nekaj dni zasledimo v medijih, kje vse so se dvignile cene v vrtcih. Če – tako kot vi na drugi strani govorite, saj vemo, da en velik delež se prenese na starše, drugi delež se prenese na občine – bi bile povprečnine dovolj, bi občine brez težav zagotavljale ta sredstva. Ampak naj vas spomnim, vi ste res dvignili povprečnino, ki je še bistveno pod zakonsko določeno, to je bilo 7. novembra, vsi ostali dogovori so pa prišli za tem. In enostavno župani v letošnjem letu eden za drugim ugotavljajo, da imajo sredstev iz povprečnine za pokrivanje zakonsko določenih nalog premalo. In ne nazadnje je ravno zaradi tega Državni svet tudi napovedal morebitni veto na sprejetje proračuna, ker ste več kot očitno to zanemarili. V koalicijski pogodbi na strani 34 pišete celo o tem, da boste zastavili program brezplačnega vrtca, cene vrtcev se pa dejansko dvigujejo.  Zanima me:  Kaj konkretno boste naredili, da ne bo to breme na račun staršev in občin?
Spoštovani gospod predsednik Državnega zbora, gospe in gospodje! Odbor za finance je na 6. seji 2. marca letos kot matično delovno telo obravnaval Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2019, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada. Odboru so bila posredovana mnenja naslednjih zainteresiranih delovnih teles, praktično vseh teles delovnih teles Državnega zbora, ki so se seznanila s predlogom rebalansa in niso sprejela svojih amandmajev. Odboru je bilo posredovano tudi mnenje Državnega sveta, ki predloga rebalansa ne podpira. Prav tako je bil odbor seznanjen z naslednjimi dokumenti: z oceno Fiskalnega sveta, z mnenjem Sodnega sveta in s stališčem Vlade Republike Slovenije do ocene Fiskalnega sveta.  V poslovniškem roku so kvalificirani predlagatelji vložili 34 amandmajev, in sicer Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke 2 amandmaja; Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke 16 amandmajev in Poslanska skupina Nove Slovenije – krščanskih demokratov 16 amandmajev. Seji odbora so prisostvovali predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance, Vlade, predstavniki Umarja in Fiskalnega sveta. Uvodno obrazložitev predloženega rebalansa je podal minister za finance ter dejal, da se z rebalansom sledi ključnim usmeritvam in sicer doseganju nominalnega presežka v javnih financah, zniževanju javnega dolga in zagotavljanju srednjeročne uravnoteženosti javnih financ. Pojasnil je, da je rebalans stabilen in razvojno naravnan. Državna blagajna naj bi imela v letu 2019 193 milijonov presežka, kar predstavlja 0,4 % bruto domačega proizvoda. V nadaljevanju je predstavil tudi prednostne naloge rebalansa, kot so zdravje, znanost, infrastruktura in črpanje evropskih sredstev. Poročevalci zainteresiranih delovnih teles so predstavili poročila odborov. Vršilka dolžnosti direktorice Urada za makroekonomske analize in razvoj je na kratko predstavila splošno gospodarsko sliko za leto 2019 ter povedala, da predlog rebalansa temelji na izhodiščih iz jesenske napovedi Umarja v letu 2018. Povedala je, da so bile napovedi nekoliko nižje, kot je bila dejanska realizacija, predvsem se je okrepila gospodarska rast, povečala se je potrošnja, tako javna kot zasebna, okrepile so se investicije in povečala se je stopnja zaposlenosti. Edino izvoz je bil od makroekonomskih agregatov nekoliko nižji od pričakovanega. Izpostavila je, da se pozitivni obeti nadaljujejo tudi v prihodnje ter ob tem napovedala spomladansko napoved Umarja, ki bo znana konec meseca marca. Predstavnik Državnega sveta je predstavil mnenje Državnega sveta, ki predloga rebalansa ne podpira. Predstavnik Fiskalnega sveta je uvodoma predstavil oceno, ki temelji na pripravi Zakona o fiskalnem pravilu, podal pa je tri ključne ugotovitve. Prvič, da se izdatki trajno in nepovratno povečujejo, na prihodkovni strani temu ni tako, saj ni strukturnih ukrepov, zato obstaja določeno tveganje. Drugič, izpostavil je problematiko strukturnega primanjkljaja, kjer je potrebno vzdrževanje že doseženega stanja. In tretjič, ker ni predloženega okvira za proračun sektor država za naslednja tri leta, je odsotna srednjeročna dimenzija. V razpravi so nekateri poslanci menili, da predlog rebalansa ne zagotavlja srednjeročne stabilnosti javnih financ, saj povečuje odhodke ter ob tem ne zagotavlja zadostnih prihodkov. Nekateri so izpostavili, da Vlada ni predložila nobenih strukturnih ukrepov ter da rebalans ne odraža srednjeročne dimenzije. Nasprotno pa so nekatere članice in člani odbora menili, da je rebalans stabilen in razvojno naravnan, saj ima Slovenija javnofinančni presežek in stabilne javne finance. Odbor se je v nadaljevanju opredelil do vloženih amandmajev kvalificiranih predlagateljev v skladu s 166. členom Poslovnika Državnega zbora in ni podprl nobenega amandmaja.  Po razpravi je odbor sprejel naslednji sklep: Odbor za finance podpira Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2019. Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec.  Dr. Milan Brglez, v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov. Izvolite.
Hvala lepa.  Besedo ima Aljaž Kovačič, ki bo predstavil stališče Poslanske skupine Liste Marjana Šarca.  Izvoli.
Hvala, gospod poslanec.  Gospod Jani Ivanuša v imenu Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke.  Izvolite, gospod poslanec.
Hvala, gospa poslanka, za dopolnitev.  Gospod predsednik Vlade, izvolite.
Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane in spoštovani! Predlog deklaracije o usmeritvah za delovanje naše države v institucijah Evropske unije v naslednjem 18-mesečnem obdobju Državni zbor sprejema po zdaj že ustaljenem postopku v skladu z Zakonom o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije. Praksa je, da osnovno besedilo v medresorskem usklajevanju pripravi Vlada, nato pa steče kompleksen postopek obravnave posameznih delov besedila v delovnih telesih, ki o njem razpravljajo z vidika svojih pristojnosti. Na koncu obravnavo zaokroži razprava in sprejetje besedila deklaracije na plenarnem zasedanju Državnega zbora, kar je ena izmed redkih priložnosti, ko je pozornost vseh poslank in poslancev osredotočena na vsebine s področja delovanja Evropske unije.  Socialni demokrati opozarjamo, da predlog deklaracije za obdobje januar 2019–junij 2020 kljub vsemu ni in ne sme biti rutinska točka dnevnega reda. Sprejemamo jo v obdobju, ko mineva 15 let od včlanitve Slovenije v Evropsko unijo, hkrati pa tudi v obdobju velikih izzivov za prihodnost Unije. Tudi v prihodnjem obdobju bo osnova za delovanje v evropskih institucijah predstavljal delovni program Evropske komisije, ki s svojimi zakonodajnimi predlogi odločilno vpliva na dnevni red, s tem pa tudi na življenje ljudi in smer nadaljnjega razvoja skupnosti. Aktualno stanje v Evropski uniji ter veliki skupni izzivi, glede katerih nismo sposobni najti učinkovitega skupnega in z evropskimi vrednotami skladnega odgovora, ob tem kažejo, da usode Evropske unije kot temeljnega civilizacijskega dosežka ne moremo prepustiti evropski birokraciji. Prav tako je nesprejemljivo, da bi odločilni vpliv imele največje in najmočnejše članice ali da bi se Evropska unija razvijala v smer ustvarjanja pogojev in pravil, ki koristijo trgu in kapitalskim interesom namesto ljudem.  Republika Slovenija bo v drugi polovici leta 2021 drugič predsedovala Svetu Evropske unije, kar pomeni, da bo prevzela posebno pravico in odgovornost sooblikovati agendo in aktualne politične prioritete Unije. Za Socialne demokrate je zato ključno, da Republika Slovenija v institucijah Evropske unije še posebej v prihajajočem obdobju deluje v skladu z nacionalno določenimi prioritetami za razvoj Evropske unije ter Slovenije znotraj nje. Iz tega razloga pozdravljamo izčrpno razpravo na Odboru za zadeve Evropske unije ter kompromisne predloge amandmajev k posameznim poglavjem deklaracije, s katerimi je bilo dopolnjeno besedilo vladnega predloga. Deklaracija, ki jo sprejemamo danes, je ne nazadnje akt Državnega zbora. Državni zbor mora nositi svoj del odgovornosti za njeno vsebino ter za njeno uresničevanje. Na tem mestu je nujna kritika oziroma samokritika. V Poslanski skupini Socialnih demokratov se tudi v primeru sprejemanja deklaracije ne moremo znebiti občutka, da na matičnih delovnih telesih pogosto umanjka interes za zadeve Evropske unije v fazi njihovega sprejemanja. Negativne posledice tovrstne pasivnosti pa se, če ne prej, tipično pokažejo v fazi prenosa evropske zakonodaje v naš pravni red.  Socialni demokrati bomo dopolnjen Predlog deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah Evropske unije podprli, hkrati pa Vlado Republike Slovenije spodbujamo, da Državni zbor čim prej in v največji možni meri vključi v proces oblikovanja vsebinskih prioritet slovenskega predsedovanja Svetu Evropske unije. Dejanska enakopravnost vseh, to je spolov, ljudi in držav v Evropski uniji naj bo ne samo danes naš skupni cilj in zaveza.
Hvala, gospod predsednik. Sedaj prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Gospod Igor Zorčič, Poslanska skupina Stranke modernega centra, izvolite.
Gospod predsednik, gospod minister, vsi ostali prisotni, lep dober dan! Pred nami je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za 2018 in 2019. Ali veste, kaj je največji problem tega proračuna – to, da gre pri povečevanju prihodkov zgolj za oceno, pri povečevanju odhodkov pa za gotovost. V Slovenski nacionalni stranki ne pristajamo na povečevanje odhodkov iz državnega proračuna brez predhodne optimizacije vseh izdatkov. Poleg tega smo seznanjeni z aktualnimi razmerami v svetovnem gospodarstvu, zato smo tudi začudeni nad tako optimističnimi napovedmi Vlade glede povečanje prihodkov. Pri pripravi rebalansa proračuna države naj bi bili upoštevani makroekonomski kazalniki. Vprašanje, kateri makroekonomski kazalniki so bili upoštevani pri zviševanju obsega dopustnih izdatkov sektorja države. Na naše vprašanje obstaja samo en kazalnik, in to je zadnje poročilo Umarja. Moram priznati, da mi je popolnoma nerazumljivo, zakaj Vlada po eni strani omejuje sama sebe z znižanjem obsega dopustne zadolžitve države, po drugi strani pa uvaja izjemo glede pogojev za porabo sredstev splošne proračunske rezervacije. Država se po eni strani omejuje glede zadolževanja, po drugi strani pa posrednim uporabnikom proračuna države in nefinančnim družbam v pretežni lasti države omogoča višje zadolževanje. Ne razumem. Očitno se zdi Vladi bolje, da je država manj zadolžena in so bolj zadolženi posredni proračunski uporabniki in družbe v državni lasti, pod črto pa gre v vsakem primeru za zadolževanje, ki ga bodo tako ali tako vedno plačali davkoplačevalci. V Slovenski nacionalni stranki nasprotujemo novim zaposlitvam v državnih organih brez predhodne optimizirane organizacije državnega organa. Najprej je treba poiskati potrebne brezdelneže znotraj državne uprave in jih prerazporediti na druga delovna mesta. Naj delajo. Šele nato naj se na novo zaposluje. Za vsako novo zaposlite v državni upravi bi moral predlagatelj pojasniti, kakšne pozitivne učinke bo prinesla ta nova zaposlitev, in te učinke tudi redno spremljati. Mi podpiramo samo tiste zaposlitve v državni upravi, ki pomenijo boljši javni servis za Slovenke in Slovence. Zakon o javnih financah v 42. členu določa, da se sredstva splošne proračunske rezervacije uporabijo samo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva, ali za namene, za kater se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati. O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča Vlada na predlog ministra za finance. Predlagatelj zakona ocenjuje, da je pogoj, po katerem zadostnih sredstev pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati, težko dokazljiv. Predlagatelj izjeme, povezane z uporabo sredstev splošne proračunske rezervacije, je Vlada. O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča Vlada. Sploh ne razumem, v čem je problem. Na Odboru za finance smo sprejeli tudi amandmaje, ki sledijo pripombam Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. Ti amandmaji so bili nujni, saj bi predlagatelj zakona z uzakonitvijo predlagane izjeme, povezane s porabo sredstev splošne proračunske rezervacije, kršil eno najpomembnejših načel javnega financiranja, to je načelo specializacije proračuna, ki je določena v Zakonu o javnih financah. Razumljivo je, da zaradi nepredvidenih okoliščin in življenjskih dogodkov, ki lahko povečajo posamezne izdatke, le-teh ni mogoče natančno načrtovati, vendar se je treba prizadevati za pravilno načrtovanje izdatkov pri pripravi proračuna. Kljub nekaterim pomislekom bomo v Slovenski nacionalni stranki glasovali za Predlog zakona o spremembah ter dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019. Hvala lepa za vašo pozornost.
Naj omenim še nekaj, da se tudi plače v gospodarstvu zvišujejo za 5 %, prav tako pokojnine za 5 % pa tudi višji so socialni transferji in minimalna plača. To pomeni, da se tudi na drugi strani nekaj zvišuje. So pa v mnogih primerih te podražitve tudi neupravičene, saj se je v nekaterih primerih podražilo tudi za 15 %. To je pa daleč višje kot 2 % in se ne morem znebiti tudi občutka, da je zdaj to zvišanje plač v javnem sektorju pričakovano seveda, kot sem že večkrat povedal, to ni kar nekaj, da smo si izmislili, češ, bomo pa dvignili plače. Vemo, kakšna je predzgodba, in je to zdaj izgovor za zviševanje cen, od zavarovalnic pa še do česa drugega. Kljub tem zvišanjem so plače in obremenitve ter pogoji dela v domovih za starejše, recimo, pa še kje, še vedno zelo mizerni in zato tudi ni interesa za opravljanje tega dela in potreb po kadru je čedalje več. Je pa res, da sem že takrat pozval občine, da ustanovijo delovno skupino, kjer bomo natančno sistemsko pregledali, katere so naloge občin in kako bi se te naloge drugače razporedile oziroma celotna problematika. To bi bil pa nek sistemski ukrep, ki ga tudi pričakujemo v sodelovanju z občinami, da pregledamo obseg nalog, ki ga občine imajo in tako naprej. To smo že vse povedali tudi novembra, ko smo sprejeli ta dogovor. Zato ni vse enoznačno, nas pa čaka precej dela, to je pa res.
Hvala za besedo, predsedujoči. Spoštovana gospa ministrica, kolegice in kolegi, lep pozdrav!  Centri za socialno delo izvajajo naloge, ki jim jih predpisuje zakonodaja. Pod njihovo okrilje spadajo tudi socialnovarstvene storitve in druge naloge, če so le-te potrebne za odpravljanje socialnih stisk in težav v posameznem okolju. Osnovna naloga centrov za socialno delo je tako reševanje socialne problematike kakor tudi reševanje socialnih stisk in težav posameznikov, družin ali skupine prebivalstva. Centri za socialno delo predstavljajo vstopno točko za vsakega državljana, kamor se lahko obrne z namenom iskanja pomoči, ko se znajde v osebni stiski. Posebna vrsta osebne stiske je vsekakor primer družinskega nasilja, kjer so pogosto žrtve ženske in otroci. Žrtve nasilja so praviloma ranljivejše skupine. Te v času stiske potrebujejo pomoč, ki jo nudijo strokovnjaki v okviru interventnih služb centrov za socialno delo. Pomembnost intervencijske službe v njihovem delovanju ni bila zanemarjena pri reorganizaciji centrov za socialno delo. Reorganizacija centrov vsekakor predstavlja velik korak, predstavlja novo organizacijsko strukturo, katere namen je omogočanje boljše dostopnosti in kakovosti storitev za uporabnike.  Po novi ureditvi organizacijske strukture imajo sedaj 16 centrov za socialno delo in 63 enot centrov za socialno delo. Enote centrov za socialno delo še vedno omogočajo neposreden dostop uporabnikom, več terenskega dela in lokalne vpetosti ter so namenjene hitremu reagiranju. Novonastali centri za socialno delo pa imajo v sklopu svojega delovanja tako imenovano strokovno službo, znotraj katere deluje interventna služba. V prejšnji ureditvi so se morali centri za socialno delo regijsko združevati za namene zagotavljanja strokovnjakov v interventnih službah, kar sedaj z novo ureditvijo ni več potrebno. Veliko je bilo govora in pomislekov z vidika uspešnosti delovanja centrov za socialno delo po reorganizaciji. Glede ocene učinkov delovanja je ministrica že v svoji dopolnitvi odgovora na ustno poslansko vprašanje poslanca Siterja opozorila, da bodo učinki delovanja centrov za socialno delo merjeni na mesečni ravni. Končni dokument o uspešnosti reorganizacije in doseganju ciljev pa bo pripravljen v mesecu juniju.  V Poslanski skupini Liste Marjana Šarca se zavedamo pomembnosti delovanja centrov za socialno delo. Zavedamo se tudi, kako zelo je pomembno, da imajo centri za socialno delo zadostno količino kadra, ki je strokovno usposobljen. Le tako se lahko zagotovi kakovostno izvajanje storitev, ki si ga državljani republike definitivno zaslužijo, zato bomo tudi sami pozorni na končno oceno učinkovitosti delovanja.
Hvala, gospod poslanec.  Gospod Gregor Perič v imenu Poslanske skupine Stranke modernega centra.  Izvolite, gospod poslanec.
Hvala lepa.  Mag. Marko Koprivc bo predstavil stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.  Izvoli.
Hvala. Spoštovani predsednik Vlade, ministrski zbor, kolegice, kolegi. V Poslanski skupini Stranke modernega centra zagovarjamo socialno, razvojno in trajnostno naravnano politiko, ki bo slehernemu državljanu in državljanki omogočila dostojno življenje. V skladu z navedenim ocenjujemo, da so politike, kot glede na razdeljena sredstva izhajajo iz predloga rebalansa proračuna, prave. Z rebalansom bodo skoraj vsa ministrstva dobila več sredstev za izvajanje svojih politik. Posebej pozdravljamo dejstvo, da gre velik delež dodatnih sredstev za izvajanje politik na področju podjetništva, izboljšanje konkurenčnosti, za izobraževanje in znanost, promet, prometno infrastrukturo, kulturo, okolje, varnost in zaščito ter socialno varnost. Glede na naš veljavni proračun, so z rebalansom pridobili relativno več sredstev predvsem na Ministrstvu za delo, tudi na Ministrstvu za izobraževanje, po zvišanju deleža prednjačijo tudi na Ministrstvu za okolje in prostor, kar pomeni, da bodo lahko na vseh teh ministrstvih, ki izvajajo opisane politike, le-te bolj uspešno in bolj skladno izvajali. Posebej nas veseli, da so zaradi naših preteklih prizadevanj odpravljeni praktično vsi varčevalni ukrepi na področju družinskih transferjev in transferjev najranljivejšim posameznikom ter gospodinjstvom. To se dotika Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki bo v celoti sprostilo otroške dodatke in državne štipendije. Dodatek za velike družine postaja univerzalna pravica in ni več vezan na cenzus. Materinsko nadomestilo je z letošnjim letom neomejeno. Omejitev za starševsko nadomestilo se iz dvakratnika povprečne plače vrača na 2,5-kratnik. Porodniška nadomestila pa bodo ponovno predstavljala 100 % povprečne plače v zadnjih 12 mesecih. Slovenija s tem ostaja in se krepi kot socialna država in tudi država z eno od najbolj ugodnih družinskih politik v Evropski uniji. Finančni načrt Ministrstva za okolje in prostor se bo z rebalansom proračuna za leto 2019 povečal za okoli 72 milijonov evrov. Dodatna sredstva so načrtovana za boj proti podnebnim spremembam, sanacijo degradiranih območij, protipoplavno zaščito in stanovanjsko politiko. Pomembno se nam zdi, kot je bilo že omenjeno predhodno, da se tudi na Ministrstvu za gospodarski razvoj povečujejo sredstva, kar omogoča nadaljevanje aktivnosti ministrstva na področjih strukturne preobrazbe, gospodarstva, spodbujanja investicij, spodbujanja konkurenčnosti gospodarstva ter ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja.  Vlada z rebalansom sledi vsem naštetim prioritetnim politikam, dosega presežek v javnih financah ter tudi znižuje dolg, ki je sicer še vedno nad 60 % BDP, vendar se znižuje s predvideno dinamiko in bo z vidika pravila dolga skladen z zahtevami pakta stabilnosti in rasti konec srednjeročnega obdobja te vlade, kar pomeni, da je z vidika pravila dolga Slovenija skladna oziroma sledi zahtevam pakta stabilnosti in rasti. Kljub vsemu pa nas nekoliko skrbi zagotavljanje srednjeročne uravnoteženosti javnih financ, na kar sta opozorila tako Fiskalni svet kakor tudi Evropska komisija. Ta opozorila jemljemo dobronamerno in resno ne zgolj zaradi zavez, ki smo si jih postavili s fiskalnim pravilom, in zaradi evropskega semestra, cikla usklajevanja proračunskih in gospodarskih politik držav članic EU, ampak predvsem zaradi dejstva, da je Slovenija kot majhna in odprta država zelo občutljiva na nihanja na gospodarskih in finančnih trgih, ki bi jih utegnili prizadeti brexit, trgovinska vojna med ZDA, Kitajsko in drugi dogodki, ki posledično vodijo do ohlajanja svetovnega gospodarstva. Prav zato se moramo kot dober gospodar, hočeš nočeš, upirati skušnjavi po prekomerni porabi in tudi v času ugodnih ekonomskih razmer voditi dolgoročno vzdržno javnofinančno politiko.  V Stranki modernega centra želimo opozoriti, da smo do sedaj vodili vzdržno javnofinančno politiko, ki je pripomogla k presežkom, ki smo jih namenili tudi državljankam in državljanom, to vse je pa potrebno sedaj izkoristiti za strukturne ukrepe, ki bodo pozitivno vplivali na prihodna javnofinančna gibanja in ki bodo dosegli premik v razvoju, če kot družba želimo ohranjati blaginjo. Zaradi odgovornega vodenja fiskalne politike v preteklih mandatih smo danes v položaju, ko lahko kljub še vedno nekaterim omejitvam in zavezam svobodneje odločamo o razdeljevanju proračunskih sredstev, je pa na mestu premislek o tem, kako bomo vsa ta opozorila upoštevali tudi pri sestavi naslednjega proračuna.  V Stranki modernega centra smo zagovorniki vzdržne fiskalne politike, kar smo ne nazadnje dokazali tudi v preteklem mandatu, smo pa tudi zagovorniki socialno usmerjenih politik, ki so pomembno obarvale rebalans proračuna, o katerem danes odločamo. Verjamemo, da pričujoči predlog rebalansa temelji na trdnih temeljih rezultatov iz preteklosti, in da je hkrati tudi razvojno naravnan, zato ga bomo v Poslanski skupini Stranke modernega centra podprli.
Hvala, gospod predsednik. Gospa poslanka, izvolite.
Hvala, gospod poslanec, za vaše stališče.  Mag. Marko Pogačnik v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.  Gospod poslanec, izvolite.
Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovani predsednik Vlade, ministrski zbor, spoštovane kolegice in kolegi! Predlog deklaracije, ki je že 12. po vrsti, začrtuje temeljne poglede Republike Slovenije v obdobju pomembnih odločitev, ki bodo v marsičem opredelile prihodnost Evropske unije. Na ravni EU se dogajajo številne spremembe, ki bodo lahko močno vplivale na razvoj Slovenije in Unije kot celote, zato je ta trenutek primeren za pogled nazaj in oceno vplivov prejšnjih deklaracij in dosežkov Slovenije. Obenem je dobra priložnost za pogled na skupno evropsko prihodnost in položaj Slovenije v Evropski uniji.  V predlogu deklaracije so tako kot vedno do sedaj izpostavljene prednostne naloge in ključne politične usmeritve. Tem usmeritvam bo Slovenija sledila pri svojem delovanju v institucijah EU v naslednjem 18-mesečnem obdobju. Z zadovoljstvom opažamo, da je v zadnjem času sodelovanje predstavnikom Vlade Republike Slovenije v institucijah in delovnih telesih Evropske unije veliko bolj aktivno in uspešno pri zastopanju Slovenije in njenih interesov, kot je bilo v preteklosti. Predlog deklaracije po naši oceni predstavlja dobro podlago za kontinuirano delovanje Slovenije v institucijah Unije in soliden okvir za sprejemanje stališč pri obravnavanih tematikah v Evropski uniji, obenem pa prepoznava aktualne izzive in vključuje usmeritve Republike Slovenije pri iskanju rešitev. Opažamo, da nekatere naloge iz prejšnje deklaracije iz obdobja julij 2017– december 2018 ostajajo še nedokončane in se jim bomo morali posvetiti tudi v novi deklaraciji. Na ravni Evropske unije so trenutno odprte še nekatere stare preizkušnje, hkrati pa tudi številni novi izzivi, med drugim tako migrantska kot tudi gospodarska problematika, izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije, naraščanja groženj miru in redu znotraj Evrope ter naraščajoča nestabilnost v evropski soseščini. Ti izzivi predstavljajo eno najtežjih preizkušenj za razvoj in trdnost Unije ter njen prihodnji obstoj. A ne pozabimo, da so lahko največje težave in izzivi, tako kot se je tudi v zgodovini Unije že večkrat izkazalo, tudi odlična priložnost za potrebne premike in nov zagon. V povezavi s tem pa je posredno in neposredno na preizkušnji tudi Slovenija kot ena od njenih jedrnih držav članic. Moramo se namreč zavedati, da teh izzivov nobena država članica ne more uspešno reševati sama, pač pa le v tesnem sodelovanju z vsemi članicami EU pri iskanju skupnih evropskih rešitev. Pri tem v Poslanski skupini SMC ugotavljamo, da nov predlog deklaracije odgovarja na te izzive in spremenjene okoliščine, ki zahtevajo prednostno obravnavo ter ustrezen in pravočasen odziv. Med drugim je poleg uspešne, trajnostne in socialne Evrope in Slovenije ter močnejše Evrope na svetovnem prizorišču kot prvi cilj, kateremu se bo Slovenija prednostno posvetila pri delovanju v okviru Evropske unije, določena varna Evropa in varna Slovenija, v okviru česar si bo Republika Slovenija prizadevala za okrepitev sposobnosti za takšno Unijo, v kateri se bodo državljanke in državljani počutili varne.  Tudi v poslanski skupini SMC podpiramo nadaljnjo krepitev sodelovanja Evropske unije na področju varnosti in obrambe, kar nam bo omogočilo učinkovitejše odzivanje na varnostne izzive in sodobne grožnje. Pri tem se še posebej zavzemamo za sprejetje učinkovitih ukrepov za izvajanje boja proti terorizmu, radikalizmu in ekstremizmu v duhu solidarnosti in skupnih evropskih vrednot. Nikakor pa ne smemo dopustiti, da bi tovrstni dogodki ogrozili našo varnost in uživanje temeljnih svoboščin, ki prinašajo članstvo v Evropski uniji. Slovenija je postala zelo aktivna tudi na področju migrantske politike tudi zato, ker se neposredno sooča in uspešno spopada z migracijskim tokom. Sicer je Slovenija kot najmanjša država na zunanji šengenski meji zelo izpostavljena, zato se znotraj EU zavzemamo za skupno ravnanje, ki mora biti solidarno in odgovorno. Prizadevamo si za preprečevanje nezakonitih migracij, za kar je potreben učinkovit nadzor nad zunanjimi mejami EU, izvajanje izravnalnih ukrepov notranjosti ter polna operativna sposobnost evropske mejne in obalne straže. Ob tem pa v SMC kot socialnoliberalni stranki želimo izpostaviti, da bo Slovenija med svojimi političnimi usmeritvami posebno skrb namenila socialni Sloveniji in socialni Evropi. Pri tem se bomo zavzemali predvsem za takšno unijo, ki bo spodbujala enakost med ženskami in moškimi ter pravice in enake priložnosti za vse, za unijo, ki se bo borila proti brezposelnosti, diskriminaciji, socialni izključenosti in revščini. Gre za takšno unijo, kjer bodo mladi deležni najboljše izobrazbe in usposabljanja ter bodo lahko študirali in našli zaposlitev po vsej uniji. Menimo, da je ključnega pomena, da v ospredje postavimo sistemska prizadevanja posameznika, z vsemi njegovimi potrebami na področju izobraževanja, dela, zdravja in socialne varnosti. Pri tem pa moramo posebno pozornost nameniti tudi boju proti nestrpnosti, rasizmu in vsem oblikam sovražnega govora. Zato svoboda govora ne sme biti izgovor za svobodo sovraštva in svobodo laganja. Poleg omenjenih političnih usmeritev v Predlogu deklaracije Slovenija izpostavlja tudi sledeče prednostne naloge: krepitev ekonomske in monetarne unije, razvojno usmerjen proračun EU in zagon investicij, krepitev enotnega notranjega trga in dokončanje enotnega digitalnega trga, izgradnja trdne energetske unije, učinkovita prometna politika, ohranitev močne skupne kmetijske politike in trdne skupne trgovinske politike, uspešna raba virov v okviru kohezijske politike, podpora skupnemu odzivu in politiki EU v zvezi z migrantsko problematiko, dejavno sooblikovanje močne skupne zunanje in varnostne politike ter krepitev vloge EU kot verodostojnega svetovnega akterja. Omenjene prednostne naloge Slovenije pa močno podpiramo tudi v Poslanski skupini SMC. Hkrati poudarjamo, da je treba od številnih razprav o omenjenih temah zdaj preiti k odločitvam, kako naprej in se osredotočiti na konkretne rešitve v prid državljanom. Kot je razvidno iz vsebine deklaracije, se Slovenija zelo zavzema za oblikovanje in krepitev skupnih evropskih politik ter povečanje evropske integracije, kar je nujno še posebej na tistih področjih, kjer je lahko učinkovita le trdna in močno povezana Evropa. Moramo namreč vedeti, da bomo v globalizirani mednarodni skupnosti močnejši le takrat, ko bomo delovali skupaj, odgovorno in tudi solidarno. Zato vztrajamo pri tem, da bo Slovenija še naprej konstruktivna članica unije, ki bo dosledno spoštovala pravni red EU, se zavzemala za krepitev skupnih evropskih vrednot in solidarno prispevala k stabilnosti varnosti ter gospodarski in socialni moči EU. Ravno takšna stabilna, varna in enotna ter gospodarsko uspešna in ljudem prijazna unija je temeljni okvir za razvoj naše države, zato si želimo, da Slovenija tudi v prihodnje ostane trdna in zelo zavezana članica unije ter v središču njenega povezovanja. V želji po uresničitvi ciljev in prednostnih nalog Republike Slovenije v institucijah EU se zavzemamo, da bi na današnji seji Predlog deklaracije dosegel širok politični konsenz, k temu pa bo svoje glasove prispevala tudi Poslanska skupina SMC. Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec.  Gospod Luka Mesec, v imenu Poslanske skupine Levica.  Izvolite.
Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Spoštovani minister! Zakon o izvrševanju proračuna, glavni cilj je tekoče in nemoteno izvrševanje proračuna. Glede na dejstvo, da je matično delovno telo Odbor za finance spremenil 68. člen, ki govori o splošni uporabi proračunskih rezervacij sredstev, mi temu zakonu ne bomo nasprotovali.
Hvala še enkrat za besedo.  Z odgovorom predsednika Vlade nisem zadovoljna, zato predlagam, da na prihodnji seji opravimo razširjeno razpravo na to tematiko. Skupnost občin Slovenije mislim, da je to svojo nalogo, o kateri je govoril predsednik Vlade, opravila. Konkretno nismo izvedeli kaj bo Vlada naredila. Omenjeno je bilo, da so se dvignili socialni transferi. Drži, nekateri so se res, so pa številni ljudje tudi zapadli v višje razrede, tako zdaj dejansko za vrtec plačujejo več in so še nekako na slabšem, kot so bili pred tem vašim dvigom plač. Vaša ekonomska politika na tem področju je napačna, vi bi se lahko stvari lotili na način, da bi dejansko dvignili spodbude vsem zaposlenim, da bi razbremenili plače konkretno in bi vsi nekaj imeli od tega. Zdaj pa na eni strani ste dodatno dvignili plače in vso to breme ste prenesli na račun mladih družin, na račun starostnikov in pa tudi na račun občin.  Jaz predlagam, da na eni izmed prihodnjih sej opravimo razširjeno razpravo na to temo. Hvala.
Hvala lepa, podpredsednik, za besedo. Spoštovana ministrica, spoštovane kolegice in kolegi poslanci! Na začetku je potrebno izpostaviti, da se Socialni demokrati zavedamo, da je za delavce na centrih za socialno delo ključnega pomena, da imajo čim manj birokratskih nalog, da se lahko v čim večji meri posvečajo ljudem, da lahko gredo na teren k ljudem. Za to je potrebno v prvi vrsti povečati možnosti za poglobljeno strokovno delo in s tem povečati možnosti za razreševanje stisk ljudi. Že kar nekaj let so delavci na CSD-jih opozarjali na preobremenjenost tako zaradi kadrovske stiske in pomanjkanja delavcev kot tudi zaradi preveč administracije. CSD-ji so v preteklosti dobivali tudi vedno nove in nove naloge, ki so jih dodatno obremenjevale. Včasih smo dobili občutek, da je njihovo delo predvsem uradniško, zbirokratizirano, daleč od tistega, kar naj bi dejansko bilo. Ne smemo pozabiti, da je primarna naloga CSD-jev reševanje človeških in socialnih stisk, in to je proces, ki je dolgotrajen in zahteven. Za vzpostavljanje delovnega odnosa z ljudmi je potreben čas, časa za teren pa je v preteklosti prevečkrat zmanjkovalo.  Reorganizacija centrov za socialno delo je prinesla določeno razbremenitev za socialne delavce. Odločanje o letnih pravicah, na primer otroški dodatek, subvencije vrtcev, državne štipendije, se je z lokalnih centrov preneslo na posebne enote za odločanje o pravicah iz javnih sredstev, ki so zdaj organizirane pri 16 območnih centrih. Upravičenci, vlagatelji niso nič na slabšem, saj lahko svoje vloge še vedno oddajajo na istih naslovih, kot so jih pred reorganizacijo, torej na vseh enotah svojih lokalnih centrov. Medtem pa zdaj lokalni oziroma regionalni centri odločajo o varstvenem dodatku, denarni socialni pomoči in predvsem nudijo storitve pomoči posameznikom in družini, torej ukvarjajo se predvsem z vsebinskimi zadevami. V tem primeru gre za pomemben korak ločitve birokracije, administracije od same vsebine. Delno razbremenitev delavcev je oziroma bo prinesel tudi sistem Krpan. Krpan pomeni tehnično administrativno podporo centrom za socialno delo. Predstavlja moderno in enotno rešitev za evidentiranje dokumentarnega gradiva, pričel pa se je uvajati postopoma, in sicer 1. marca 2019, po posameznih centrih za socialno delo. Prvi rezultati in učinki sistema so zelo spodbudni. Manj pa je zdaj birokracije tudi za vlagatelje, saj z uvedbo informativnega izračuna zdaj uporabnikom za te letne pravice, to so državne štipendije, otroški dodatki, ni več treba vsako leto ponovno vlagati vloge, ampak se te letne pravice avtomatično podaljšujejo, ko se iztečejo. Vlogo tako vložijo samo prvič, naslednja leta pa to ni več potrebno. Tudi avtomatična informativna odločba, ki je zdaj sicer predvidena do leta 2021, bo prinesla pomemben korak k razbremenitvi socialnih delavcev. Socialni demokrati se seveda zavedamo, da je tudi problematika kadrovske podhranjenosti in preobremenjenosti socialnih delavcev, vendar je potrebno izpostaviti, da se je nekaj korakov v to smer že zgodilo v letih 2017, 2018. Torej še v mandatu prejšnje ministrice dr. Anje Kopač se je povečalo število zaposlitev v centrih za socialno delo za 11 %, kar je prineslo 140 novih zaposlitev. Prav tako je prejšnja ministrica dr. Anja Kopač podpisala srednjeročni načrt zaposlitev, in sicer da bi se v naslednjih 5 letih zaposlilo 235 novih ljudi. Tukaj me predvsem veseli, da je tudi nova ministrica na nek način naklonjena temu, in celotna vlada, da se ta kadrovska podhranjenost v naslednjih letih intenzivno rešuje tudi dalje. Potrebno pa je opozoriti, da se kadrovske pomanjkljivosti ne da rešiti v kratkem času. Tudi sprejetje novega Družinskega zakonika, ki je prenesel nekatere pristojnosti s centrov za socialno delo na sodišča in ki se bo začel uporabljati sredi aprila, in selitev probacijske službe s centrov za socialno delo na Ministrstvo za pravosodje sta oziroma bosta pomembno vplivala na razbremenitev delavcev na centrih za socialno delo. Socialni demokrati se zavedamo problematike in resnosti današnje razprave. Zavedamo se težav, s katerimi se soočajo obremenjeni delavci, zavedamo se tudi, da bo potrebno še okrepiti delo na centrih za socialno delo, tako z novimi zaposlitvami kot tudi z dodatno razbremenitvijo. Vendar je potrebno povedati, da so nekateri ukrepi že šli v to smer, ne moremo pa pričakovati, da se bodo zadeve, ki so se nabirale 20 let in več, rešile kar čez noč, z enim čudežnim zamahom s paličico. Spoštovane in spoštovani, poslanec Siter je izpostavil delovanje interventne službe znotraj CSD-jev. Interventne službe CSD-jev izvajajo nujna opravila, ki preprečujejo ali zmanjšujejo ogroženost žrtve nasilja. Delajo izven rednega delovnega časa. Interventna služba posreduje v vseh nujnih in neodložljivih primerih na podlagi obvestila policije, in sicer v primerih ogroženosti otroka, zaznanega nasilja v družini, kadar oseba, ki nima popolne poslovne sposobnosti, ostane brez varstva in oskrbe ali gre za starejšo osebo, ki je brez svojcev in se znajde v hudi življenjski stiski. Pomembno je poudariti, da je bilo pred reorganizacijo organiziranih 14 regijskih služb in zato posledično 14 interventnih služb, ki pa so pokrivale območja več centrov. Danes, torej po reorganizaciji, pa imamo 16 interventnih služb, torej se je število zvišalo in intervencijske službe ne pokrivajo več območja več centrov, ampak ima vseh 16 regijskih centrov svojo strokovno služb in s tem svojo intervencijsko službo. Naj navedem primer. Če se zgodi nujen primer v Kočevju, je bilo do sedaj potrebno čakati uro ali več interventno službo iz Novega mesta. Danes, po reorganizaciji, ima Kočevje svojo interventno službo. Na podlagi vsega naštetega lahko rečemo, da je reorganizacija prinesla tako koristi za uporabnike kot tudi določeno razbremenitev socialnih delavcev. Njeno vodilno sporočilo je bilo pripeljati socialne delavce bližje terenu in predvsem bližje ljudem, povečati strokovnost centrov za socialno delo, razbremeniti administracije, izboljšati kakovost storitev za ljudi. Reorganizacija je torej proces, ki se še ni zaključil, še več, je proces, ki se še ne sme zaključiti. Je pa definitivno korak v pravo smer.  Ker je poslanec gospod Pojbič v predstavitvi poslanske skupine konkretno govoril o nekdanji ministrici dr. Anji Kopač, mi dovolite, da še jaz povem nekaj besed o njenih dosežkih. Dr. Anja Kopač je bila nedvomno dobra ministrica. Ko se je govorilo in pisalo o dosežkih prejšnje vlade, so bili vedno izpostavljeni tudi dosežki s področja dela, družine, sociale, področja, ki ga je vodila Anja Kopač. Če že želimo govoriti o konkretni osebi, če želimo govoriti o Anji Kopač, pa dajmo govoriti še o tem, kaj vse je naredila v svojem mandatu. Dajmo govoriti o vseh dosežki, o vseh ukrepih Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki so bili sprejeti pod njenim okriljem in ki so izboljšali življenje ljudi, ukrepih, ki so poskrbeli za to, da tisti, ki potrebujejo pomoč, to res dobijo. Reorganizacija CSD-jev je bila nujna, mislim, da se o tem vsi strinjamo. Centri za socialno delo namreč 25 let niso bili dotaknjeni, kljub temu da je bilo pobud za to več. Nihče doslej ni upal ugrizniti v to kislo jabolko. Informacijska opremljenost CSD-jev je bila slaba. Poskusi reorganizacije so se tako začeli že leta 2000, torej že kar precej časa nazaj. Bodimo pošteni in si nalijmo čistega vina, reorganizacije si ni izmislila Anja Kopač. Je pa imela edina pogum, da jo je izpeljala.  Reorganizacija je bila dogovorjen, nujen projekt, ki se je usklajeval vsaj dve leti. Usklajeval se je z vsemi ključnimi deležniki na različnih ravneh, od politike do stroke, torej Vlade, Državnega zbora, Ministrstva za javno upravo, sindikatov, lokalne skupnosti, organizirani so bili terenski sestanki na Skupnosti centrov za socialno delo, bila je ustanovljena strokovna posvetovalna skupina, sodelovalo se je s Socialno zbornico Slovenije, s Fakulteto za socialno delo, z Društvom socialnih delavk in delavcev. Prav tako so bili organizirani tudi posveti v občinah po celi Sloveniji, tako da so bile občine vključene v ta proces in tudi večina zahtev, ki so jih občine pri sami reorganizaciji imele, je bila upoštevana. Sama reorganizacija je bila tako širši družbeni konsenz, kompromis, soglasje in usklajenost različnih deležnikov. Trditi, da je bila reorganizacija CSD-jev projekt enega človeka, je enostavno neresnično in zavajajoče.  Očitki SDS, da je za zaostanke vlog kriva reorganizacija centrov za socialno delo, da zaradi tega reorganizacija CSD-jev kot celoten projekt ni bila uspešna, da je falirana, so neutemeljeni in neargumentirani. Reorganizacija je bila sicer nek kompromis več rešitev. Reorganizacije tako tudi ne moremo razumeti kot enkraten dogodek in tudi ne pomeni zamaha s čudežno paličico in da vse težave naenkrat čez noč izginejo. Reorganizacija tudi ni politični projekt prejšnje ministrice, ni nabiranje političnih točk, je pa, spoštovane in spoštovani, reorganizacija prvi korak k potrebnim in nujnim spremembam, na katere so že nekaj let opozarjali stroka, zaposleni in tudi uporabniki storitev. Naj na koncu povzamem, kaj dejansko reorganizacija vključuje. Tri procese, in sicer: programe socialne aktivacije kot novega pristopa pri delu s prejemniki socialnih transferjev v socialnem varstvu, poenostavitev upravnih postopkov ZUPJS z uvedbo informativnega izračuna in pa novo organizacijsko strukturo CSD-jev.  Veseli me, da je tudi novo vodstvo ministrstva na nek način naklonjeno nadaljevanju procesov, ki so se začeli, in da nova vlada posveča veliko pozornosti področju sociale, kar se je konec koncev tudi s sprejetjem rebalansa proračuna včeraj pokazalo. Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec. Besedo imate gospa Violeta Tomić, Poslanska skupina Levica.  Izvolite, gospa poslanka.
Hvala, gospod poslanec, za vaše stališče.  Gospa Andreja Zabret v imenu Poslanske skupine Lista Marjana Šarca.  Gospa poslanka, oder je vaš.
Hvala, gospa poslanka. O vašem predlogu bo Državni zbor odločal v sredo v okviru glasovanj.  S tem predajam besedo gospe Ljudmili Novak.  Gospa poslanka, izvolite.
Pozdravljeni! Hvala za besedo.  Dovolite, da se v imenu Poslanske skupine Levica na kratko opredelim do predloga rebalansa proračuna za leto 2019. Najprej bi začel pri splošni usmeritvi. Kritiki proračuna predvsem prihajajo z desne strani in Fiskalnega sveta. Pravijo, da je ta zapravljiv, da je preveč ekspanziven, da ni dovolj varčevalen, da prekoračuje strukturne omejitve glede dovoljenih deficitov, ki nam jih predpisuje Evropska unija. Sam mislim obratno. Mislim, da je splošna usmeritev tega proračuna pravilna. Umar opozarja, da se slovenski izvoz ohlaja, predvsem se ohlaja zaradi zmanjšanja gospodarske rasti Nemčije. Na to sem opozarjal tudi sam pred nekaj meseci s tisto metaforo o Ahilovi peti, in to se zdaj dogaja. Posledično se je naš izvoz začel nekoliko zmanjševati in kar mora država narediti v tem primeru, je nekoliko povečati domačo potrošnjo, da ohrani gospodarsko rast in s tem tudi polni proračun za naslednje leto.  Druga stvar, ki me tukaj zmoti, je, da nekako vztraja ta fetiš varčevanja. Nekateri so tako zavarovani v to, da je varčevanje edina prava pot, varčevali bi med krizo, ker takrat ni bilo denarja, varčevali bi zdaj, ko je gospodarska rast, ker čaka nas nova kriza, in varčevali bi med potencialno bodočo krizo, ker takrat bodo spet rekli, ni denarja, je kriza, ne smemo prekoračiti strukturnih omejitev, ki nam jih nalaga Evropska unija. To je popolna neumnost, tako razvojna kot ideološka. Če pogledate, kako so razvite zahodne države delale s svojimi proračuni, boste videli, da recimo Nemčija med letoma 1960 in letom 2000 praktično nikoli ni imela proračunskega presežka. Politika je bila vedno zmeren deficit, med krizo seveda malo večji, med konjunkturo približno izravnan proračun, dolg, ki se nabira, se pa izravnava z gospodarsko rastjo. To je pač neka smotrna politika, ki je po vojni delovala na zahodu. To, kar se gremo danes, je odstop od tega, kar duši celotno Evropo in je razlog, zakaj težko najdete skupnost držav na svetu, ki bi se v desetih letih tako slabo razvijale in bile tako politično turbulentne, kot je bila Evropska unija. Če boste brali zgodovino zadnjih deset let Evropske unije, boste tudi videli, kako je do tega prišlo. ZDA so se iz krize pobrale praktično v dveh letih s finančno injekcijo v finančni sektor in s povečano javno porabo. Na Kitajskem so se krizi praktično izognili z ogromnimi infrastrukturnimi projekti, Evropa je pa šla drugo pot, ampak ta druga pot se je zgodila takole. Leta 2008 je francoski predsednik Sarkozy, sklical sestanek voditeljev vplivnih evropskih držav. Prišli so Gordon Brown, je bil takrat britanski premier, Zapatero, ki je bil španski premier, Berlusconi, Sarkozy je bil sam tam, in so se pogovarjali o tem, kako se spopasti s krizo, ki prihaja v Evropo. Njihov predlog je bil, da se ustvari nek skupen evropski načrt reševanja. Predlagali so, da bi vsaka država članica Evropske unije prispevala 3 % svojega BDP v nek skupen sklad, ki bi potem pač rešil nasedle banke in sklade in s tem bi se izognili scenariju, ko bi morala vsaka država sama reševati krizo. Zakaj do tega ni prišlo? Ker na sestanek ni prišla Angela Merkel. Sarkozy jo je poklical, in ko so ga novinarji vprašali, kaj mu je povedala, zakaj se sestanka ni udeležila, je pač piker, kot je Sarkozy bil občasno, rekel, da mu je rekla v slušalko nekaj takega kot »chacun sa merde«, kar v prostem prevodu pomeni »nobenega skupnega reševanja ne bo, vsak naj počisti svoje sranje«. In ko je takrat Christine Lagarde vprašala, kako si to predstavlja, je rekla: »Nas ne zanima, Nemčija bo svojo krizo rešila, ostali naj jo tudi.« In je ni zanimalo, kako se bo s tem spoprijel Ciper ali pa Grčija ali pa Slovenija in druge majhne države, ki krize niso povzročile – ni je povzročila niti Nemčija niti Francija, da se razumemo, nobena od teh držav, to je bila kriza evroatlantskih financ. Ni jih zanimalo. In kaj so storili? Prisilili so države, da so v banke zlile milijarde evrov, hkrati smo pa padli v te maastrichtske kriterije, ki nam določajo, kakšen presežek ali pa deficit smemo imeti v proračunu. Tako smo padli v desetletno razvojno past. Zdaj se iz nje pobiramo, ampak nekateri še vedno fetišizirajo ta nerazvoj, ki smo ga spremljali zadnjih deset let, in govorijo, da je bila to prava pot. Zakaj to počnejo? Mislim, da po eni strani iz sovraštva do javnega sektorja, po drugi strani zaradi prepričanja, da so nizki davki in ozek javni sektor pot do uspeha. Ampak, spet, vse izkušnje kažejo drugače.  Če tu zaključim to splošno usmeritev, mislim, da je pravilna. Krize je konec, ljudje so prestali desetletje varčevanja, in prav je, da se tokrat v proračunu sproščajo socialni transferji. Ni več varčevanja na otroških dodatkih, porodniških in podobno. Ni več varčevanja na socialnih pomočeh, ki so zrasle za skoraj 100 evrov tudi na pobudo Levice. Povečujejo se plače v javnem sektorju, povečujejo se sredstva za znanost za 24,5 milijona, zmerno se povečujejo pokojnine. Vse to so dobre novice. Več denarja bo v gospodarstvu, več denarja bodo ljudje imeli za domačo potrošnjo, kar bo pripomoglo tudi k temu, da bo gospodarstvo letos imelo še naprej robustno rast.  V Levici imamo pripombe na proračun. Obstajajo resorji, v katerih so številke problematične. Eden takih resorjev je sektor za gospodarstvo. Če pogledate, kako se povečujejo subvencije letos, boste videli, da se subvencije za gospodarstvo povečujejo glede na realizacijo lani za kar 117 milijonov evrov, skupno jih bo letos 445 milijonov. Tu je nekaj problemov. Večina teh subvencij je nepovratnih, so direktne subvencije v gospodarstvo in nič ne pride nazaj oziroma država ne dobi deleža od tega. Drugi problem pa je, da se niso dobro izbrale prioritete. Obstajajo sektorji, ki so podhranjeni. Eden takih je znanost. Čeprav sem prej rekel, da se sredstva za 24,5 milijona povečujejo, tako znanstveniki kot tudi v Levici ocenjujemo, da je to povečanje premajhno. Pa si bom tu izposodil besede Matjaža Barboriča, to je slovenski znanstvenik, ki je bil pred nekaj dnevi na portalu MMC RTV, in sicer zaradi svojega odkritja – raziskuje na Finskem, kako se celice odzovejo na okvare v DNK. Tam je spregovoril tudi o financiranju znanosti in rekel je takole: »Zdaj gremo vedno bolj v to, da bi ugotovitve nekako neposredno uporabili v terapevtske namene.« Se pravi, gre se v neko aplikabilno znanost. Ampak potem dodaja: »Toda osnova so še vedno bazične raziskave, brez tega ni nobene terapije, zato je bistveno, da države osnovne raziskave temeljito podpirajo.« Na Finskem se temu namenja velika pozornost, v Sloveniji na žalost ni tako. Po javnih sredstvih za financiranje znanosti smo še vedno na repu Evrope in številni znanstveniki, kot je Matjaž Barbarič, teh znanstvenih prebojev ne delajo na Medicinski fakulteti, na Institutu Jožef Stefan, na Sazuju ali kje drugje, ampak jih izvajajo v tujini, čeprav bi verjetno, ko so začenjali svojo kariero, raje ostali v Sloveniji, če bi imeli za to na voljo ustrezne pogoje in seveda finance.  Druga taka prioriteta, na katero smo opozarjali, je slovenski film. Mislim, da bi država morala biti senzibilna in opazovati, kaj se v določenih sferah dogaja, in podpreti tiste, kjer se dogajajo preboji. V slovenskem filmu so se v lanskem letu vsekakor zgodili pomembni preboji in generacijski prelomi. Mladi filmski producenti so posneli izjemne filme kot so Ne bom več luzerka, Posledice. Dobivali so nagrade po mednarodnih festivalih, uvrstili so se na britanski HBO, vrstijo se po kinematografih v Kaliforniji, Veliki Britaniji itd. Slovenska sredstva za film pa so na repu primerljivih evropskih držav. Na hrvaškem povprečen film stane trikrat toliko kot v Sloveniji, se pravi, država mu nameni trikrat toliko sredstev, v Nemčiji stane kar desetkrat toliko. Nemčija za en film porabi več, kot mi damo za celotni sektor film. Tukaj poudarjam, da ko se take stvari zgodijo, bi morala Vlada, bi morala oblast to opaziti in te producente oziroma to sfero začeti podpirati, ker to so vendarle propulzivne panoge, ki pripomorejo tako k neki kreativni dejavnosti kot konec koncev k promociji države, turizma in vsega, kar pride zraven. Imajo izjemen multiplikator. Če se tukaj s kritiko pomaknem naprej. Bistveno bolj pametno je vlagati v take stvari, kot recimo zapravljati stotine milijonov evrov za obrambo. Tukaj nas veseli, da se je prekinil posel za nakup bokserjev, se pravi, osemkolesnikov, ki bi stal državo več kot 300 ali pa celo 350 milijonov evrov. Prav tako nas veseli, da se je zmanjšala postavka za nakup oshkoshev z 52 milijonov, kolikor je bila predvidena v osnutku proračuna, na 32 milijonov, kot znaša sedaj. Vendar pa za naprej poudarjamo v Levici, da so nakupi te opreme najbolj nesmiselni z vidika narodnogospodarski investicij. Če recimo 350 milijonov damo filmu, bomo dobili s tem pokritje filmske dejavnosti za naslednjih 15 let, številne izjemne produkte, promocijo države in vse, kar pride zraven, skratka izjemen multiplikator. Če damo 350 milijonov upokojencem v višje pokojnine, smo prav tako naredili nekaj v redu. Upokojenci bodo denar porabili pri lokalnih trgovcih, gostincih, šel bo v plače k lokalnim kmetom, nekaj se ga bo skozi davke vrnilo nazaj v državno blagajno. Če pa za 350 milijonov kupimo oklepnike, pa gre ta denar direktno ven iz države in ne ustvari nobene dodane vrednosti in nobenega multiplikativnega učinka pri nas. Zato je treba gledati na to čisto gospodarsko, strogo racionalno in vlagati v tiste sfere, kjer lahko ustvarjamo multiplikatorje in dodano vrednost.  Nekatere stvari v proračunu manjkajo. Eno od takih področij so stanovanja. Na to v Levici opozarjamo, od kar smo v parlamentu. Sredstva za republiški nacionalni sklad so minorna in ta sklad v bistvu nima druge poslovne izbire, kot da se obnaša kot zasebna nepremičninska agencija. Ker nima javnih sredstev, da bi gradil javna neprofitna najemna stanovanja, se je odločil, da dela nekaj drugega : kupi parcelo, zgradi stanovanja, recimo na Brdu pri Ljubljani, potem izkoristi visoke cene na trgu in ta stanovanja za nekajkratnik vložka proda. In tako si ustvarjajo kapital, da lahko gradijo naprej. Ampak to ni namen tega sklada. Namen tega sklada ni graditi stanovanj, ki jih bo drago prodal. Namen tega sklada ni graditi stanovanj na luksuznih lokacijah ali pa za luksuzno potrošnjo, ki stane tudi po 3 tisoč evrov na kvadrat. Namen tega sklada bi moral biti, da lahko predvsem mladi, ki jih je Jazbinškov zakon za 20 let ali pa 30 let prehitel, pridejo do dostopnih stanovanj po dostopnih cenah, ne da bi se morali za to zakreditirati za celo aktivno življenje, za 20, 30 let ali več. To bi morala biti naloga republiškega stanovanjskega sklada. Ampak predpogoj, da lahko to začne delati, je, da mu v proračunu zagotovimo ustrezno postavko. To bomo, verjamem, rešili v naslednjih dveh proračunih. Ob sprejemanju tega proračuna namreč vlada in Levica sklepata sporazum za leto 2019, v katerem je eno izmed prioritetnih področjih omenjena stanovanjska politika. Mislim, da je to nekako perspektiva, da po četrt stoletja manka stanovanjske politike v tej državi začnemo tudi na tem področju delati.  V Levici bomo proračun podprli, pri čemer računamo, da bodo tudi koalicijske stranke pred tem z nami sklenile spisani sporazum. Hvala.
Hvala lepa.  Besedo ima Janja Sluga, ki bo predstavila stališče Poslanske skupine Stranke Modernega centra.  Izvoli.
Hvala, gospod predsednik. Spoštovani ministri, predsednik Vlade, kolegice in kolegi lepo pozdravljeni! Pred nekaj dnevi je odstopil minister za okolje Jure Leben. Vemo, da so se okoli tega odvijale različne zgodbe, različna ugibanja, od makete pa tudi še druge različne zgodbe.  Mene zanima:  Glede na to da ste dejali, da je Jure Leben dober okoljski minister, ali je po vašem mnenju resničen vzrok za to afero maketa oziroma ali je minister Leben tisti, ki je pri tem nosil največjo odgovornost, ali pa gre morda za zgodbo, s pomočjo katere se je odstavilo aktivnega ministra, ministra, ki je začel reševati probleme na področju okoljske problematike, ali so imeli tukaj odločilno vlogo lobiji, smetarski lobiji in podobni, ki jim je želel stopiti na prste oziroma narediti red, kot se ugiba?  Mene zanima:  Ali boste tudi prihodnjemu ministru, kdorkoli že bo, stali ob strani, da bo lahko to zgodbo urejanja problematike nadaljeval, ali pa bo ob morebitnem nadaljnjem sendviču ali paštetah tudi prihodnji minister moral odstopiti, ko se bodo pojavile nove afere?  Vemo, da je to področje izjemno pomembno in problemi so se nakopičili, da je zadaj tudi veliko denarja, da loviti v kalnem je najbolje. In ker je minister napovedal spremembe, morda je tudi zato moral oditi. Zanima me vaše mnenje in kako boste v prihodnosti ravnali.
Hvala za besedo. Vse prisotne prav lepo pozdravljam, prav tako naše goste, kakor tudi tiste, ki nas spremljate preko televizije. In vsem ženam želim lep praznik! Zavedati se moramo, da je Evropo potrebno krojiti po meri ljudi in tudi s pomočjo ljudi. Levica se zavzema za suvereno in aktivno vlogo pri procesih odločanja v institucijah Evropske unije, saj opažamo, da politika prikimavanja monopolom in velesilam zgolj poglablja neravnovesje med razmerji moči v Evropski uniji in tudi širše. Center vedno bolj bogati na račun izropane periferije. Na prvem mestu morajo biti delavske pravice, zdravo okolje, enakost med spoli, solidarnost, dostopno in kvalitetno javno zdravstvo in šolstvo, trajnostni modeli mobilnosti in kvalitetna prehrana, ne pa interesi kapitala. Pričujoča deklaracija predstavlja načrt politike, ki jo bo Republika Slovenija zagovarjala in vršila v institucijah Evropske unije. Tudi tokratni predlog za obdobje med januarjem 2019 in junijem 2020 odraža vizijo Evrope, kot si jo predstavlja Vlada Republike Slovenije ali bolje, kot si jo predstavljata Nemčija in Združene države Amerike. Torej krčenje javnih storitev, pravic delavstva in poglobljeno oboroževanje ter širjenje zgolj in samo svobode za kapital. V Levici menimo, da bi morala biti Evropa prostor vseh ljudi. To pomeni, da bi se tudi Slovenija morala zavedati lastne vloge pri sooblikovanju evropskih smernic. Na sledenje nemški viziji pač ne bomo pristali, tudi če bi ta bila bolj v skladu z vrednotami, ki naj bi jih Evropska unija zagovarjala. To so solidarnost, svoboda in demokracija.  Evropska unija je ena svetovnih sil in bi si kot taka lahko in tudi morala privoščiti zelo visoke standarde na področju sociale, dela, izobraževanja, skrbi za zdravje in okolje ter preprečevanje nadaljnjih podnebnih sprememb. Lahko bi recimo narekovala tudi standarde v trgovinski politiki in mednarodnem gospodarstvu ter zavzela trdno stališče glede preprečevanja izogibanja davkov mednarodnih korporacij. V trenutni verziji predlog deklaracije tega ne počne. Še več, pozdravlja nove prostotrgovinske sporazume, ki vsebujejo tudi takšne in drugačne verzije mehanizma za izvensodno reševanje sporov, ki pa, kot vemo, postavlja korporacije nad zakonodaje držav. Tega Levica ne more podpreti, zato je že na seji Odbora za zunanjo politiko vložila amandma, ki pa žal ni bil sprejet. To pomeni, da niste podprli ohranjanja standardov delavskih pravic in transparentnosti, ustvarjanja novih delovnih mest, zmanjševanje prekarnih pogojev, izboljšanja kvalitete bivanja in zvišanja dostopnosti storitev za vse prebivalce EU. Torej to ni prioritetna usmeritev tokratne deklaracije. Levica na to ne more pristati, zato vam ponujamo možnost, da si premislite. K temu poglavju smo za pričujočo sejo Državnega zbora ponovno vložili amandma, ki zavzame odločno pozicijo proti nižanju standardov v prid multikorporacij in njihovih neobdavčenih dobičkov. Tokrat pričakujemo in upamo na podporo. Deklaracija je že tradicionalno retorična, njen narativ pa je zgolj simbolni in ne ponuja dejanskih rešitev za dejanske težave, kaj šele, da bi vsebovala kvaliteto daljnosežnega pogleda. To, kar manjka, je bolj deklarativno od deklaracije same. Manjkajo namreč ukrepi, ki bodo ljudstvu in delavstvu povrnili moč in oblast v lastnih okoljih delovanja. Zategovanje pasu pač ne more biti glavna in edina razvojna strategija.  Še naprej se bo Levica zavzemala za ključne strateške spremembe: za dvig minimalne plače, za socialne pravice ter za odpravo prekarnega dela. Poleg tega se bomo borili za ohranjaje čistega in zdravega okolja, varno in kvalitetno hrano ter vzdržno kmetijsko politiko. Trgovinska politika mora torej slediti tem vrednotam, ne pa jih spodjedati. Namesto tega bi morala biti krojena po standardih demokratičnosti, transparentnosti in pravičnosti. Zavzamemo se tudi za pošteno davčno politiko, kjer korporacije plačujejo svoj delež davkov. Minimalni skupni davčni standardi so v preprečevanju pogubne dirke do dna neizogibni. Hkrati podpiramo omejitev trgovinskih sporazumov, ki so v diametralnem nasprotju s temeljnimi načeli Evropske unije za nasprotovanje tajnim sporazumom ter tistim, ki vsebujejo mehanizem ICS, kar korporacije postavlja nad zakone. In ne nazadnje podpiramo vključitev civilnodružbenih organizacij in sindikalnih gibanj v demokratičen proces odločanja o trgovinski politiki. Odprava revščine mora ostati eden izmed glavnih ciljev za dobrobit vseh Evropejcev. Nihče, ki dela, ne sme biti reven. Nestabilna delovna razmerja in nesorazmerna bremena na plečih delavcev so v uspešni ekonomiji, kot je evropski trg, nedopustna. Nezaposlenost, revščina in človeka nevredni življenjski standardi so del enačbe prekarnosti. In ravno to je eden glavnih vzrokov za porast evroskepticizma, za porast skrajne desnice, ki kanalizira nezadovoljstvo ljudi, česar zelo otipljiva posledica je brexit. Delavci so v prekarnih delovnih razmerjih, oropani so osnovnih pravic, kot so pravica do bolniške odsotnosti, osemurnega delavnika, pokojninske varnosti in prostega časa. Število prekarnih delovnih razmerij iz leta v leto eksponentno narašča. Še posebej pa je ta trend opazen v perifernih državah Evropske unije. Levica se bo tudi na evropski ravni zavzemala za odpravo prikritih delovnih razmerij in za spodbujanje stabilnejših oblik zaposlitve.  Levica torej podpira Evropo solidarnosti, vključenosti in sodelovanja ter Slovenijo pokončne in samozavestne drže. Dovolj je klečeplazenja in prikimavanja. Še naprej se borimo za Evropo ljudi, ne kapitala. Hvala.
Hvala, gospod poslanec. Mag. Matej Tonin, Poslanska skupina Nova Slovenija – krščanski demokrati.  Izvolite.
Spoštovani predsednik, predstavniki Vlade! Spoštovane kolegice in kolegi! Cilj novele, ki jo obravnavamo, je uzakoniti rešitve, ki bodo omogočile tekoče in nemoteno izvrševanje proračuna države po uveljavitvi rebalansa proračuna države za leto 2019. Poleg nekaterih redakcijskih popravkov bomo z njenim sprejetjem omogočili višjo dovoljeno število zaposlenih v skupnem kadrovskem načrtu državnih organov. Konkretno gre za zaposlene pri projektu probacije, saj v tem trenutku kadrovska popolnitev na tem področju ni niti polovična in to kljub temu da so bile potrebe po dodatnih kadrih jasno predstavljene že ob sprejemanju Zakona o probaciji. Uprava je 1. aprila lansko leto, ko je začela delovati od centrov za socialno delo prevzela v reševanje 488 zadev. Do konca novembra lanskega leta pa je število zadev, ki jih imajo v delu, poskočilo na tisoč 974. Glede na to, da je število zadev, ki jih imajo v obravnavi, v nekaj mesecih delovanja poraslo za večkratnik, je nujno zagotoviti dodatne zaposlene, sicer bo Uprava za probacijo težko opravljala svoje delo. Določa se tudi izjema od 42. člena Zakona o javnih financah. Ta določa, da se sredstva splošne proračunske rezervacije uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva, ali za namene, za katere se med letom izkaže, da sredstva niso zagotovljena v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati. Ker je pogoj, po katerem zadostnih sredstev pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati, težko dokazljiv, se s predlaganim členom določa izjema od tega pogoja. Po opozorilu Zakonodajno-pravne službe in sprejetju koalicijskega amandmaja na delovnem telesu je sedaj določeno, da se izjema določa le za namene predsedovanja EU. Obsega sredstev, ki jih bodo posamezna ministrstva v letu 2019 potrebovala za namen predsedovanja, namreč ni mogoče razdelati, saj je poraba sredstev med drugim odvisna tudi od zunanjih okoliščin, kot je, recimo, uspešnost razpisov.  V Poslanski skupini Lista Marjana Šarca bomo predlog novele soglasno podprli. Hvala.
Od konca junija prejšnjega leta, ko se je državni zbor na novo konstituiral, pa vse do danes smo o reorganizaciji centrov za socialno delo na sejah delovnih teles in Državnega zbora govorili že večkrat. Današnja debata o odgovoru na poslansko vprašanje poslanca Siterja o urgentnem in rednem posredovanju strokovnih služb na terenu v skladu s smernicami reorganizacije iz leta 2018 je v bistvu le nadaljevalna etapa vseh dosedanjih razprav na to temo. Po naši oceni je bil sicer že prvotni odgovor resorne ministrice za delo korekten in zadovoljiv, a ne glede na to nam današnjo razpravo veleva Poslovnik Državnega zbora, zato je prav, da jo tudi opravimo. Zelo jasna in neposredna ugotovitev že opravljenih razprav pravzaprav kaže na to, da so bili vsi ukrepi in aktivnosti ministrice za delo, s katerimi je odpravljala in preprečevala pomanjkljivosti lanskoletne reorganizacije centrov za socialno delo, primerni, ustrezni in dovolj hitri. In to kljub težavam, ki so se pojavljale na začetku reorganizacije in so do določene mere povezane s tem, da sam koncept izvedbe vsaj v začetnih fazah s strani nekdanjih odgovornih ni bil optimalen. Tudi to je zelo jasna in neposredna ugotovitev vseh dosedanjih razprav o tej temi. Zato ocenjujemo, da danes ni več potrebe po tem, da iščemo odgovorne za nastale težave, ki so se dogajale v jesenskih mesecih in še nekoliko prej. Zakaj? Ker je to že precej evidentno, in predvsem zato, ker so bili pravočasno sprejeti ustrezni ukrepi, ki so stanje normalizirali in predvsem stabilizirali. Tako danes o zaostankih, ki so nastali kot posledica reorganizacije v mesecu oktobru, ne govorimo več, ker jih praktično ni, in to je najpomembnejše, čeprav si verjetno vsi želimo, da iz omar na resornem ministrstvu ne bi več padali takšni in drugačni okostnjaki. Centri za socialno delo so eden najpomembnejših členov zagotavljanja socialne varnosti državljank in državljanov, ki se znajdejo v socialni stiski, zato mora biti njihovo optimalno, kakovostno in učinkovito delovanje v interesu nas vseh, države predvsem pa družbe kot celote. Eden pomembnejših ciljev, zasledovan z reorganizacijo centrov v prejšnjem letu, je bila večja vpetost strokovnih delavcev v delo na terenu oziroma v lokalnem okolju. Predlogo se je gradil mit, da bomo socialne stiske učinkovito reševali v pisarnah in za računalniki, zato je vzpostavitev skupnih strokovnih služb znotraj posameznih centrov pomembna pridobitev pričujoče reorganizacije. Še pomembnejša pridobitev pa je, da je v okviru te službe organizirana interventna služba, ki po novem deluje v vsakem od 16 centrov za socialno delo. Interventna služba namreč kot nova naloga centrov za socialno delo izvaja naloge posredovanja vseh v nujnih in neodložljivih primerih na podlagi obvestila policije, v primerih zaznanega nasilja v družini, ogroženosti otroka, kadar oseba brez popolne poslovne sposobnosti ostane brez varstva in oskrbe ali ko gre za starejše osebo, ki je brez svojcev in se znajde v hudi stiski. V poslanski skupini SMC zaupamo presoji ministrice, da so odzivi interventne službe v nujnih in neodložljivih primerih ustrezni in da sledijo visokim strokovnim merilom ter da strokovne delavke in delavci svoje delo opravljajo dobro. Se je pa potrebno zavedati, da je pomembno tudi tesno sodelovanje z drugimi akterji, ki so vpeti v reševanje socialnih stisk in zagotavljanje socialne varnosti ogroženih posameznic in posameznikov, predvsem policije in zdravstvenega osebja v zdravstvenih domovih. Ti morajo biti medsebojno obveščeni in poznati delovanje ter pristojnosti interventne službe. Le na tak način se lahko zagotavlja ustrezno in usklajeno delovanje vseh akterjev pri posredovanju v nujnih in neodložljivih primerih. Nerealno je pričakovati, da bo reorganizacija centrov za socialno delo popolnoma izničila socialne probleme in stiske ljudi. Teren je živo okolje, ki potrebuje predvsem hitre in strokovne odzive pristojnih služb. Ministrica je napovedala redno spremljanje in izvajanje evalvacij na mesečni ravni. Kot že poudarjeno, dosedanje korake in ukrepe ocenjujemo za korektne in ustrezne. Tudi predlagatelju te točke dnevnega reda sporočamo, da je njegova pretirana skrb po klicu na pomoč v Državnem zboru zaenkrat nepotrebna.
Hvala, gospa poslanka. Besedo ima gospod Blaž Pavlin v imenu Poslanske skupine Nova Slovenija – krščanski demokrati.  Izvolite.
Dober dan, drage poslanke in poslanci, spoštovane ministrice in ministri! Ko sva s predsednikom Vlade še skupaj sedela v klopeh kamniškega občinskega sveta, je večkrat potarnal nad državno politiko, kako država nima posluha za občine, kako se vsi utapljamo v birokraciji in podobno. Ko smo se pred zadnjimi volitvami soočali na slovenskih televizijah, je bilo mogoče iz ust Marjana Šarca večkrat slišati naslednje besede, ki jih sedaj citiram, »zdaj je čas za novo generacijo«, »v prihodnosti se da delati tudi drugače, na nov način«, »zavzemam se za vrnitev politične kulture«. Z vsemi temi izjavami se strinjam in take izjave sem podajal tudi sam. Seveda pa je za politiko ključno, da tisto, kar govori, naredi tudi v praksi. Glede na sedanji potek sprejemanja rebalansa proračuna za leto 2019, pa je jasno, da so bile v kampanji izrečene besede Marjana Šarca žal prazne. Namesto nove politike se na velika vrata vrača stara, in to žal v najslabšem pomenu besede. To je preglasovanje brez kakršnegakoli dialoga. Vladi se očitno zdi odveč prisluhniti opoziciji pri – poslušajte to – 10 tisoč 160 milijonov evrov je opozicija predlagala za okoli 80 milijonov evrov sprememb, Vlada pa ni upoštevala niti za cent opozicijskih sprememb. Če nekoliko parafriziram predsednika Vlade, ki pravi, ko se usedeš v avto, ne misliš na nesrečo, ampak spremljaš situacijo in zdravorazumsko ravnaš ter prilagajaš vožnjo okoliščinam, potem se ta vožnja zdi, kot da predsednik Vlade drži v rokah volan in nikogar v tem avtu ne posluša, kljub temu da mu predlaga smiselne in dobre stvari. Zgodovina je že večkrat pokazala, da na dolgi rok samo sodelovanje prinese dobre rešitve. Kadar je slovenska politika dihala z obema pljučnima kriloma, je bil rezultat vedno dober. Vlada pravi, da se počuti odlično, čeprav diha samo z enim pljučnim krilom, pozablja pa, da jo bo utrudil že prvi resen in večji klanec. Predsednik Vlade je v svojem nastopu tudi ponudil sodelovanje pri naslednjih strukturnih reformah. Ampak predstavljam si, kako si on to sodelovanje predstavlja. Torej – kar prinesemo, podprite, to je sodelovanje. Če imate vi kakšne predloge, če želimo, mi kakšen dialog, potem je to že metanje polen pod noge. Na takšen način Vzemi ali pusti se žal ne da sodelovati.  Spomnim se decembra leta 2012, ko sem prvič kot poslanec sodeloval pri sprejemanju proračunskih dokumentov. Okoli parlamenta je bil sklenjen živi obroč. S strani Socialnih demokratov je bil takrat vložen amandma za 16 milijonov evrov, ki jih je takrat zahtevalo visoko šolstvo. Takrat sem bil najmlajši koalicijski vodja poslanske skupine in podrobno sem poslušal takratno razpravo. Nekatere opozicijske poslanske skupine so napovedovale podporo proračunu, če bo amandma za 16 milijonov evrov sprejet. Takratna naša koalicija je bila seveda odločena, da ga ne sprejme. Ampak razprava mi takrat ni dala miru in dovolil sem si enega izmed koalicijskih prekrškov, ki takrat ni bil najboljše sprejet, saj sem pred glasovanjem zahteval 45 minut prekinitve za posvet poslanske skupine. Na lastna ušesa sem hotel še enkrat slišati finančnega ministra Šušteršiča, da teh 16 milijonov evrov res ni nikjer mogoče najti. Na moje veliko presenečenje je finančni minister takrat dejal, da ne vidi problema s temi 16 milijoni. Po prekinitvi smo napovedali kot koalicijska stranka podporo opozicijskemu amandmaju. Opozicijski amandma je bil sprejet z 79 glasovi. Visoko šolstvo oziroma znanost je dobila dodatnih 16 milijonov evrov. Del opozicije pa je takrat podprl proračun za leto 2012.  Velikokrat nesmiselno vztrajanje na zavračanju opozicijskih predlogov gradi nepotrebne zidove in poglablja prepade v politiki. Spomnim se tudi svojih prvih dni v parlamentu, ko sem v času prve Janševe vlade delal v poslanski skupini NSi kot strokovni sodelavec. Spomnim se usklajevanj, pri katerih je bilo tudi znotraj naše poslanske skupine veliko razprave o tem, katera opozicijska dopolnila bomo podprli in katera ne. V tem času je bilo kar nekaj opozicijskih amandmajev v proračunu sprejetih. Po tem obdobju se je bolj ali manj začelo poglabljanje prepada med opozicijo in koalicijo. Opozicijskih amandmajev v proračunu koalicijske stranke od takrat niso več podpirale. V zadnjem obdobju je to preraslo že v pravo obsesijo, da koalicija striktno zavrača še tako dobre opozicijske predloge.  Na tej točki bi vam seveda lahko govoril debelih deset ali pa tudi dvajset minut, s čim v proračunu se ne strinjam ali kje vse je premalo denarja. Pa se mi upira. V tem ne vidim smisla, če je nekdo vnaprej odločen, da ničesar iz opozicije ne podpre, pa čeprav bi lahko glasovali o tem, da je danes prav sedaj zunaj dan. In ker predlaga opozicija, bi najverjetneje koalicija glasovala proti. Tako daleč smo prišli. Pa da ne bo pomote, ni vse slabo v tem rebalansu. Prav ste slišali. Ni vse slabo v tem rebalansu proračuna. So pa v tem rebalansu proračuna tudi nekatere stvari, ki so spregledane. Amandmaji Nove Slovenije so usmerjeni na primer k povečanju sredstev za raziskave in razvoj, ki so v zadnjem obdobju padle pod povprečje Evropske unije. Kot se zdi, bi se očitno tukaj lahko ujeli tako Nova Slovenija kot tudi Levica. Naši amandmaji so usmerjeni tudi k Slovencem v zamejstvu in po svetu, ki jih predlagani rebalans obravnava izjemno mačehovsko. Ni res, kar je rekel predsednik Vlade, da so vsi dobili več sredstev. Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu je eden, ki jih bo dobil manj. Zakaj? Zato ker bodo državni sekretarji vzeli pri svojih plačah tisto, kar je bilo dodatno namenjenega.  Vložili smo tudi amandmaje, ki bi izboljšali infrastrukturo v številnih občinah. To so na primer področja, ki bi lahko bila točka, kjer bi morda našli skupni jezik. Kjer bi lahko morda celotna politika našla skupne imenovalce na račun neučinkovitih subvencij v gospodarstvu. V Novi Sloveniji se nam zdijo subvencije nesmiselne, nesmiselne v tem smislu, da najprej od davkoplačevalcev poberemo denar, da ga preko nekih razpisov potem ponovno razdelimo. Če želi država pomagati gospodarstvu, potem naj to naredi, da se delu davkov odpove. Vse, kar si želimo, so razumne in argumentirane razprave. Želimo si vsebinskega pristopa in širšega političnega konsenza pri sprejemanju proračunskih dokumentov. Prav ta širina loči politike od državnikov, dobre od slabih predsednikov vlad in, če hočete, vključujoče voditelje od avtoritarnih. Nič ni narobe v tem, če koalicija prizna, da je določena področja pri pripravi proračuna enostavno spregledala. Koalicija ni prisluhnila opoziciji, prav tako ni prisluhnila drugemu mnenju Fiskalnega sveta, ni prisluhnila drugemu mnenja Evropske komisije, prisluhnila pa je izsiljevanju Levice, stranke, v kateri ministre te koalicije na drugi strani žaljivo imenujejo z izrazi, kot na primer, ministrske pavlihe ter ministrom milostno napovedujejo še eno leto. Spoštovana ministra, Cerar in Erjavec, res mora biti zelo hudo, da prenašata tovrstne žalitve?  Draga koalicija, vi ste se odločili, mi pa tudi. V debati, kjer te nihče ne posluša, je škoda vsake besede. V NSi bomo glasovali proti, ker si želimo jasno povedati, da smo proti teptanju dialoga. Razdeljenost še nikoli ni prinesla nič drugega. Če mislite, da je pot ignoriranja in preglasovanja prava, potem samo nadaljujte. Na koncu boste ostali sami.
Hvala, gospa poslanka.  Gospod predsednik, izvolite.
Hvala lepa.  Miha Kordiš bo predstavil stališče Poslanske skupine Levica.  Izvoli.
Hvala, gospa poslanka.  Gospa Bojana Muršič v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov.  Izvolite, gospa poslanka.
Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Članstvo v Evropski uniji za Slovenijo predstavlja temeljni vrednostni in politični okvir za zagotavljanje blaginje in temeljnih človekovih pravic. To smo zapisali tudi v Deklaraciji o zunanji politiki Republike Slovenije. Zavezuje nas k spoštovanju vrednot Evropske unije, za vrednote, ki so jih postavili očetje Evrope, večinoma krščanski demokrati. In te vrednote moramo varovati.  Nova Slovenija je izrazito proevropska stranka. Večkrat poudarjamo, da za Slovenijo ni alternative in da je edina izbira Evropska unija, družina držav in narodov. EU mora temeljiti na treh načelih, ki zagotavljajo skupno varnost, enotnost in demokratične vrednote, na svobodi enakih možnosti in vladavini prava. To pa pomeni tudi spoštovanje priporočil in opozoril Evropske komisije. Kar nekaj jih je: kršitev fiskalnega pravila pri sprejemanju letošnjega rebalansa, prevelika javna poraba, preobremenjene plače, slabo poslovno okolje, ki bremeni slovensko gospodarstvo. Kljub temu, da gre za predlog deklaracije, ki določa usmeritve za delovanje Slovenije v inštitucijah EU v naslednjem letu oziroma do junija 2020, pogrešamo konkretnejše odgovore oziroma natančnejše korake za dosego vseh zastavljenih ciljev in nalog. Predlog deklaracije spominja na osnutke NRP-jev, presplošno naštevanje, kaj moramo storiti v okviru EU oziroma kaj naj bi Slovenija prispevala v inštitucijah EU. Ne odgovarja na eno ključnih vprašanj današnjega časa, kot so nezakonite migracije, kjer tudi Evropa doslej ni pokazala nobene odločnosti. To je tudi razlog, da Avstrija znova in znova podaljšuje nadzor na šengenski meji, svobodnega gibanja med sosednjima državama ni več, Madžarska in višegrajske države vodijo ostro in odločno protimigrantsko politiko. Na tem mestu je vprašanje, ali se bo Slovenija zavzela, da bodo na nivoju EU sprejeti konkretni ukrepi za resnično, celovito in enotno rešitev. Ali Slovenija kot takšno učinkovito rešitev vidi tudi marakeško deklaracijo, ki jo je naša vlada brez zadržkov podpisala? Kako si razlagamo varne migracije? V okviru strategije EU 2020 in evropskega semestra pogrešamo pravo voljo za implementacijo digitalne agende za Evropo. Gospodarske družbe s področja IT so danes v Evropi in v svetu najhitrejše rastoča podjetja. Zavedati se moramo, da ima Slovenija na tem področju ogromen potencial. Imamo dobre inženirje, ne zagotavljamo pa pravega poslovnega okolja za implementacijo te digitalne agende. Zaradi nespodbudnega poslovnega okolja se tako ta podjetja, zlasti srednja in mala, in mladi inženirji selijo v tujino, mi pa izgubljamo delovna mesta in intelektualen potencial. Lahko bi se dotaknili vseh področij predlagane deklaracije, ki večino predstavljajo le željo slovenske politike. Ne glede na to, da govorimo o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v institucijah EU, bi morali konkretneje spregovoriti o dejanskih postopkih in postopkih za njihovo uresničitev.  V Novi Sloveniji predlogu deklaracije ne bomo nasprotovali.
Hvala lepa, predsednik, za besedo. Spoštovani državni sekretar, kolegice in kolegi! Zakon o izvrševanju proračunov v slovenskem pravnem redu predstavlja sestavni del sprejemanja proračuna. Ta zakon je pogoj za izvedbo proračuna. Brez njegovega sprejetja tudi proračun ne more zaživeti, saj se z njim na primer določa največji dopustni obseg zadolževanja, zvišuje se omejitev zaposlovanja v določenih javnih servisih, ureja se raba proračunske rezervacije, ki jo bo mogoče uporabiti tudi v pripravah na predsedovanje Evropski uniji, ki Slovenijo čaka že v zelo kratkem času. Kot vedno je Zakon o izvrševanju proračuna namenjen tudi za določitev povprečnine, torej zneska, s katerim naj bi občine pokrile izvajanje nalog, ki jim je zakonsko naložila država. Kljub temu da so država in občine v proračunskih pogajanjih dosegle dogovor o višini povprečnine, se očitno tudi letos ne bomo mogli izogniti že večkrat ponovljeni razpravi, katere rdeča nit so trditve občin, da država neustrezno in nezadostno financira obvezne naloge občin in s tem povzroča, da se stroški javnih storitev prevalijo na ljudi. Veliko o tej temi je bilo povedanega že v proračunski razpravi. Glede na vse povedano bo moralo biti tokratno sprejemanje tega zakona precej rutinsko opravilo. Opravljena razprava in sprejeto mnenje Državnega sveta, ki tega predloga zakona ne podpira, pa nakazujeta, da se bomo tudi tokrat posvečali predvsem položaju in financiranju občin, ne pa širši sliki, ki jo moramo imeti pred očmi ob sprejemanju proračuna. Dejstvo je, da sistem financiranja lokalne samouprave ni dorečen in da je bila v zgodovini te države zamujena že vrsta priložnosti, da bi ga primerno uredili. Vendar je dejstvo tudi, da so občine z državo v pogajanjih o tem proračunu dosegle dogovor o višini povprečnine. Nasprotovanje sprejetju tega zakona pa izvira iz dejstva, da so bili sprejeti tudi drugi dogovori, predvsem tisti z javnimi uslužbenci, ki povečujejo maso sredstev za njihove težko prislužene plače. Ker povečane obveznosti do javnih uslužbencev, na primer, zaposlenih v vrtcih in domovih za starejše, bremenijo občine, te zdaj izkoriščajo priložnost za opozarjanje, da morajo kljub povišani povprečnini še vedno same zagotavljati določen del sredstev ali pa dopustiti povišanje cen storitev za svoje občane. Dejstvo je tudi, da noben sistem nikoli ne bo popoln. Prav tako je dejstvo, da mora tudi država iskati svoje notranje rezerve, če želi postavljati in izpeljati optimalen proračun. Nikoli ne bo mogoče vseh sredstev do zadnje postavke sprejeti na ravni Državnega zbora. Vsak uporabnik proračunskih sredstev, tudi na občinski ravni, mora pametno razporejati sredstva, ki so mu na voljo, sprejemati mora odločitve in za njimi tudi stati. V nekaterih občinah bodo tako pokrili povišane stroške zasluženih plač delavcev, v drugih pa se bodo odločili, da bodo te stroške prevalili na občane. A na koncu so ukrepi stvar postavljanja prioritet občine. Ponekod bodo na prvo mesto postavili asfalt in krožišča, drugod pa bodo svoje izdatke prilagodili. Te odločitve na občinski ravni pomenijo pomembno razliko za prebivalce, zato se nihče ne more odvezati od svojega dela odgovornosti za sprejete odločitve. Veliko predlogov s strani kritikov tega predloga zakona je vrednih upoštevanja, zato v Poslanski skupini Socialnih demokratov pozdravljamo, da je razprava o izboljšanju modela financiranja občin odprta. Znova moramo pozvati, da jo je treba tudi pripeljati do zaključkov, sicer ponovno tvegamo, da bo tudi v prihodnjih letih ta razprava oživela ob sprejemanju proračunskih dokumentov v Državnem zboru. To vprašanje je preveč pomembno tako za delovanje občin kot tudi za ljudi, da bi bila ta folklora le ob sprejemanju proračunskih odločitev. Zato bomo v Poslanski skupini Socialnih demokratov podprli ta predlog zakona, ki omogoča izvrševanje spremenjenega in dopolnjenega proračuna, ki ga prav tako podpiramo. Hvala lepa.
Hvala za besedo, gospod predsednik.  Ja, vaše vprašanje je bilo pričakovano. Če ste gledali mojo izjavo za javnost, ste lahko videli kakšne razloge sem navedel. Veliko se špekulira okoli lobijev, saj minister Leben je tudi v občini, kjer prebivate, napovedal, da bo morala presojo plačati. Mogoče so ga pa od tam zrušili, kaj pa vem, glede na tiste zadeve. Jaz se z lobiji ne bi tukaj preveč ukvarjal ali so ali niso. Seveda to, kar je delal na ministrstvu minister Leben, zagotovo ljudem ni bilo všeč. Saj vemo, bil je fracking, je bilo celo neko javno lobiranje, za moje pojme precej nespodobno, celo na nekem obisku. Potem so tukaj smetarske zgodbe pa še kakšne zgodbe, ki ste jih vse pravilno navedli. Sam pričakujem, kot sem povedal, da se bo delo nadaljevalo točno tako, kot je to izvajal gospod Leben. Maketa je pač dejstvo in gospod Leben je ponudil odstop ravno, zaradi tega, ker je želel razbremeniti to situacijo. Maketa nima nobene zveze z njegovim delom.  Kar se pa tiče teh nalog, ki so, tukaj ste pravilno navedli ravnanje z odpadki, degradirana območja in stečaji, podnebne spremembe, gradbena zakonodaja, stanovanjska zakonodaja. To so vse naloge, ki jih je minister Leben začel in pričakujem, da jih bo tudi naslednji minister nadaljeval. Verjamem, da je tudi splošni konsenz, da je to prava pot, da začnemo reševati tako odpadke kot druge zadeve, zato je odgovor na vaše vprašanje pač pritrdilen. Pričakujem, da se točno tako nadaljuje. Lobiji, če pa boste za kakšnega izvedeli, ga pa kar prijavite z veseljem na vse ustrezne organe.
Hvala, gospod poslanec, za vaše stališče. Gospa Maša Kociper v imenu Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek. Gospa poslanka, izvolite.
Kot je tovariš Siter že predhodno izpostavil, je prednostna naloga centrov za socialno delo odpravljanje revščine znotraj obstoječega družbenoekonomskega sistema. To nalogo opravljajo v tolikšni meri, kolikor je močna socialna država, ki naj bi izravnavala nepravično porazdelitev bogastva znotraj kapitalizma. Torej dajo toliko, kolikor se vladajoča politika odloči, da je dovolj. Ampak praviloma pa toliko, da se ljudi ohranja v revščini in da so pripravljeni sprejeti še tako izkoriščevalsko delo, ker to je bila žal politika socialne države v zadnjih desetih, petnajstih letih, na čelu te politike pa so stali Socialni demokrati, zanje ravno Anja Kopač Mrak na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Karl Marx bi to politiko umestil pod vzdrževanje rezervne armade delovne sile, ki lahko na delovnem mestu kogarkoli nadomesti kadarkoli in ga na tak način psihično in eksistenčno podredi gospostvu kapitalističnega razreda. Namen centrov za socialno delo je ravno nasproten od tega. Poleg tega, da odločajo o tej ali oni pravici, tudi o reševanju stisk ljudi, ki naj si pridobijo nadzor nad svojim lastnim življenjem. Posega in tem ljudem to omogoča. Kot strokovno področje pa mora naslavljati tudi socialne okoliščine, kot so na primer alkoholizem, nasilje v družini, zasvojenost, bolezni, naravne nesreče in podobno. Še posebej pri starejših samskih ljudeh brez socialnega omrežja, na katerega bi se lahko v svojih stiskah naslonili.  Za to nalogo centri za socialno delo potrebujejo primerno izobražene strokovne delavce, ki imajo na voljo dovolj časa, da se lahko tem posameznikom tudi posvetijo. Te primerno izobražene strokovne delavce imamo. Fakulteta za socialno delo svoje študente dobro opremi za izvajanje strokovnih nalog na področju socialnega varstva. Oblike in metode dela, ki jih je razvila ta fakulteta, so veliko prispevale k področju socialnega dela, pa tudi k posameznim specialnim področjem, kot so delo s starejšimi, delo z ženskami, mladimi, ljudmi v duševni stiski, telesno oviranimi ljudmi, etničnimi manjšinami. Prispevala pa je tudi dobre rešitve na področju socialnega varstva, kot so na primer ravno prva socialna pomoč, pomoč na domu, stanovanjske skupine, varne hiše in podobno. Vendar so se ti strokovnjaki znašli v situaciji, kjer jim sistem dobesedno odreka delo, za katerega so usposobljeni in ki bi ga v skladu s poslanstvom svojega poklica radi opravljali. Danes smo že in še bomo veliko govorili o reorganizaciji, ampak v resnici je izvirni greh razvrednotenja socialnega dela tisti, ki se je zgodil med letoma 2010 in 2012 s spremembo socialne zakonodaje v Pahorjevi vladi. Te spremembe socialne zakonodaje so pomenile med drugimi tudi bistveno okrepljeno kontrolno funkcijo strokovnih delavcev na CSD-jih oziroma celotnega informacijskega sistema uveljavljanja pravic. Zakonodaja je socialne delavce spremenila v birokrate, ki naj črkobralsko izvršujejo kontrolne mehanizme antisocialne zakonodaje. To je bilo v preteklosti že večkrat podvrženo hudi kritiki strokovne javnosti, pa vendarle tak pristop k vprašanju socialnega dela ostaja. Tovrstna disciplinska funkcija strokovnih delavcev na centrih je v nasprotju s temeljnimi koncepti socialnega dela, kjer naj bi imela strokovni delavec in uporabnik partnerski vlogi. Zato je danes v postopku uveljavljanja pravic vse manj neposrednega socialnega dela, več pa je ukvarjanja s podatki o materialnem stanju vlagatelja in njegove družine. Prva zapoved takih usmeritev socialne politike ni vprašanje, kako bomo pomagali, kot bi moralo biti, ampak je vprašanje, kako bomo nekomu pomoč odrekli. Če želimo, da socialno delo zopet postane tudi delo z ljudmi in za ljudi, potem moramo, prvič, okrepiti kadrovski bazen centrov za socialno delo, ta dosega le okrog 40 % evropskega povprečja v tem trenutku, drugič, debirokratizirati postopke uveljavljenja socialnih transferjev, in tretjič, odpraviti moramo socialno politiko, ki namesto blaginje ustvarja rezervno armado revežev, prisiljenih sprejeti vsako podplačano delo, na katerem vedno bolj temelji naš provincialni kapitalizem. Hvala.
Hvala, gospod poslanec.  Besedo imate gospod Vojko Starović v imenu Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek.  Izvolite.
Spoštovana ministrica in ministri, spoštovane poslanke in poslanci! Naj najprej nedvoumno povem, da bo Poslanska skupina Stranke Alenke Bratušek pričujoči rebalans proračuna podprla in da nasprotujemo glede na vsebino tega rebalansa neprimernim pogojevanjem, da ne rečem izsiljevanjem, stranke Levica. Kakorkoli, vsakokratni proračun pa njegov rebalans tudi vedno nakazujeta politično usmeritev aktualne vlade. Vsakič je to izjemno zahteven projekt, v katerem se lomijo kopja. V okviru vseh proračunskih uporabnikov je treba uskladiti potrebe in porazdeliti razrez po posameznih ministrstvih. Želje in potrebe so realne, a tudi denarja ni nikoli dovolj, to vsi vemo. Zato je treba ostati v nekih okvirjih, ki so obstoječi. K razporejanju sredstev je treba pristopiti premišljeno in preudarno ter imeti v mislih tako javni dolg kot srednjeročno vzdržnost na eni strani, po drugi strani pa nastavljati področja, kot so socialne kategorije, pa tudi področja, ki povzročajo dodano vrednost, saj nam le to lahko prinese konkurenčno gospodarstvo in dolgoročno vzdržno gospodarsko rast.  V Stranki Alenke Bratušek rebalans, ki je pred nami, ocenjujemo kot dober. Glede na trenutno vlado je tudi nekoliko bolj socialno naravnan, kar se nam zdi situaciji primerno. Šest zaporednih let gospodarske rasti, ki je večja od povprečne v Evropski uniji, morajo končno občutiti tudi posamezniki, naši državljani. Tako smo dvignili plače v javnem sektorju, minimalno plačo in socialne prispevke, občinam zagotovili višje povprečnine. Če ljudem ne bomo prisluhnili, se nam kaj lahko zgodi to, kar se dogaja v Parizu, in potem bo te napake potrebno drago, zelo drago plačati. V preteklih letih nam je v Sloveniji uspelo stabilizirati finančni sistem in ustvariti pogoje za vnovični zagon gospodarstva. Gospodarsko rast beležimo pravzaprav že od leta 2014, ko je vlado vodila naša predsednica Alenka Bratušek. Ponosni smo, da so ukrepi iz obdobja najhujše krize obrodili sadove in da lahko pri porabi sredstev v rebalansu spodbujamo tudi nadaljnjo rast in obenem sredstva namenimo za zmanjšanje dolga države. Pot do dobrih časov, ki jih uživamo danes, je bila, če se še spomnite, zelo zahtevna. Zato moramo biti zdaj izjemno previdni, da teh naporov ne zapravimo prehitro. V stranki menimo, da sta ohranjanje presežka in stremljenje k zmanjševanju javnega dolga prava usmeritev in prava pot za uresničitev tega cilja. Rebalans je po naši oceni pripravljen na realnih predpostavkah, tako na prihodkovni kot tudi na odhodkovni strani. Seveda pa v Stranki Alenke Bratušek tako kot tudi v vseh drugih strankah tudi tokrat nismo popolnoma zadovoljni. Vsak izmed koalicijskih partnerjev si verjetno želi, da bi določene stvari tekle drugače ali hitreje, in se s kakšno stvarjo težko sprijazni.  Nobena skrivnost ni, kaj najbolj žuli Stranko Alenke Bratušek – upokojenci. To je bila naša predvolilna prioriteta. Težko nam je razumeti, da so že zagotovljenih 240 milijonov evrov, ki so bili v proračunu zagotovljeni na postavki za pokojnine, uporabili za druge stvari in ne za izpolnitev koalicijskih zavez, pod katere smo se podpisali vsi člani koalicije. Naša predsednica je že ob podpisovanju ZIPRS, zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije, opozarjala, da je sredstev na tej postavki dovolj tako za ureditev dodatnega dela upokojencev, za izplačilo letnega dodatka oziroma regresa v dveh višinah kot tudi verjetno za začetna sredstva za postopen dvig odmernega odstotka. Z uresničitvijo teh zavez bi odgovorili na najbolj pereče probleme upokojencev in hkrati dvignili zaupanje v pokojninski sistem pri generaciji, ki je sedaj še aktivna. Sredstva, ki so bila zagotovljena upokojencem v že sprejetem proračunu za leto 2019, se zdaj znižujejo. Prednost se, kot rečeno, daje drugim rečem, upokojenci pa bodo zopet morali počakati na svoj čas, tako se vsaj govori, in plačati visoko ceno. Zato upamo, da vsi skupaj razumete naše razočaranje, da vseh teh ukrepov nismo realizirali že z 1. januarjem 2019, tako kot je bilo dogovorjeno. Samo na tak način bi se varčevalni ukrepi tudi za upokojence kot za druge ciljne skupine končno končali. Še naprej se bomo zato v naši stranki zavzemali za čim prejšnjo uresničitev teh zavez in glasno opozarjali ter stremeli k temu, da se to zgodi čim prej. Po drugi strani pa je dejstvo, da imamo rekordni rebalans in da ga upravičeno spremljajo visoka pričakovanja. Nekatera so povezana s problematičnimi področji in za nas je eno takih nedvomno področje čakalnih vrst. V Stranki Alenke Bratušek smo velikokrat izpostavili, da je treba čakalnim vrstam narediti konec, bolnika pa postaviti v središče zdravstvene oskrbe in mu omogočiti, da bo deležen takšne oskrbe, kot jo nujno potrebuje. Verjamemo, da so sredstva Ministrstva za zdravje odmerjena v zadostni meri, da bo to občutno skrajšalo čakalne dobe in da se bodo lahko naredili vsi ukrepi, ki so nujno potrebni.  Hkrati v naši stranki posebno pozornost posvečamo tudi dogajanju na Ministrstvu za infrastrukturo, Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu in pa Službi za razvoj in kohezijo. Nikakor ne moremo biti zadovoljni s povečanjem, ki je pripadlo Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, saj snovanje kakršnihkoli načrtov na tem ministrstvu ni mogoče, saj dodatna sredstva komaj še pokrijejo to, kar je prineslo povečanje plač v skladu s sprostitvijo plačnih razredov po Zujfu. Kot je dejal naš minister, skrb za diasporo, ki jo nalaga tudi 5. člen Ustave, ne pomeni zgolj mahanje z zastavicami, ampak tudi investicije.  Na drugi strani smo bolj zadovoljni z rebalansom infrastrukturnega ministrstva. Odraža namreč uresničitev zavez, ki smo jih zapisali v koalicijsko pogodbo, in določa, da se sredstva, namenjena cestni in železniški infrastrukturi, v letu 2019 glede na prejšnje leto ne bodo zmanjševala. Prometna infrastruktura je eden ključnih generatorjev rasti, zato je posebej pomembno, da je največje povečanje vlaganj prav tja. Prav tako se v luči trajnostnega razvoja veselimo vseh načrtovanih vlaganj v projekte, ki bodo Slovenijo vodili na pot v drugačno prihodnost, enako pa velja tudi za ukrepe za izboljšanje varnosti v cestnem prometu. Za konec še nekaj besed o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov, ki spremlja vsakokratni proračun ali rebalans. Ta je končno takšen, kot mora biti – tehničen. A seveda nas ponovno zmoti nekaj. V Stranki Alenke Bratušek si želimo, da bi bila vsa vprašanja, vezana na delo upokojencev, urejena v sistemskem zakonu, ne pa v Zakonu o izvrševanju proračunov in, kot rečeno, obstoječa sredstva v proračunu, ki ga danes pripravljamo, bi zagotavljala rešitev vseh teh problemov že sedaj. A kakorkoli, predsednik vlade nam je včeraj ponovno zagotovil, da se bodo vsi dogovorjeni ukrepi, za katere smo se zavezali v koalicijski pogodbi, izpolnili v kratkem in da se že pripravljajo na resornem ministrstvu. Mi mu zaupamo in verjamemo, da bodo vse te spremembe oziroma ta zakon čim prej pripravljeni in podani na pot v parlament.  Tudi zato bomo v Stranki Alenke Bratušek pričujoči rebalans potrdili. Hvala lepa.
Hvala, gospa poslanka. Gospa Mateja Udovč v imenu Poslanske skupine Stranke modernega centra.  Izvolite, gospa poslanka.
Hvala, gospod predsednik. Gospa poslanka želite še besedo?  Izvolite.
Hvala lepa.  Iva Dimic bo predstavila stališče Poslanske skupine Nova Slovenija – krščanski demokrati.  Izvoli.
Spoštovani!  Krščanski demokrati smo bili zelo zadržani ob napovedi bivše ministrice Kopač Mrak, da se pripravlja reorganizacija centrov za socialno delo. Naše nezaupanje je izviralo predvsem iz slabih izkušenj njenih preteklih posegov v področje socialnovarstvene in družinske politike ter opozoril stroke, da reorganizacija nima dovoljšne tehnične in informacijske podpore. Kljub vsem tem opozorilom se je šlo z reorganizacijo centrov za socialno delo naprej. Danes pa lahko z gotovostjo rečemo, da se zgodovina ponavlja. Konec leta 2011 se je ob zaključku mandata Pahorjeve vlade takratna ekipa ministrstva pod vodstvom Ivana Svetlika in državne sekretarke dr. Anje Kopač Mrak neslavno poslovila s propadlo reformo uveljavljanja pravic iz javnih sredstev. Koliko krivic in škode je povzročila! In še danes jo popravljamo. Spomnimo samo na odvzem državnih pokojnin številnim najšibkejšim. Bivša ministrica Kopač Mrak je žal tudi iztekajoči se mandat zaključila v podobnem slogu, s pompozno napovedano reformo centrov za socialno delo. Iz preteklih izkušenj lahko že zdaj povemo, da jo bomo še leta in leta popravljali. Žalostno pa je, da oškodovanci najverjetneje nikoli ne bodo dobili povrnjenih krivic. Še danes morajo iz sistema čistiti določene vloge, ki se prikazujejo kot fiktivne, ker sistem takrat ni bil izpopolnjen in dodelan. Povzročile so se sistemske napake, ki jih morajo sedaj popravljati strokovni delavci na centrih za socialno delo in porabljati nepotreben čas. Sistem ISCSD še danes ne deluje tako, kot bi moral, kar ovira normalno delo centrov.  Predlagatelji so napovedovali predvsem tri bistvene cilje predlagane spremembe Zakona o socialnem varstvu. Prvič, socialna aktivacija, drugič, informativna odločba, in tretjič, reorganizacija centrov za socialno delo. Za pojmom v prvi točki, socialna aktivacija, se je skrivalo predvsem 52 novih zaposlitev v okviru ministrstva. Kot slišimo od kolega Siterja in sedanje ministrice, očitno te zaposlitve niso učinkovito pripomogle k boljšemu delu predvsem v urgentnih terenskih postopkih. Glede informativne odločbe Krščanski demokrati Kopač Mrakovi nismo zaupali in tudi tukaj se žal nismo motili. Informacijski sistem centrov za socialno delo ni bil pripravljen na spremembe. Zaposlene na centrih za socialno delo so pustili nepripravljene in preobremenjene in sedanji ministrici že takoj po nastopu mandata ni preostalo drugega, kot da je postopek ustavila. Če tega ne bi napravila, bi po uvedbi spremembe lahko zavladal kaos na področju pravic iz javnih sredstev. Informativne odločbe kot take ni, v tistem pomenu, kot jo je prejšnja ministrica obljubljala, seveda. To pomeni, da sistem centrov za socialno delo ni manj obremenjen, ampak bolj.  Centri za socialno delo se od septembra naprej soočajo z zaostanki na področju pravic iz javnih sredstev, in posebej ljubljanski center za socialno delo še sedaj rešuje decembrske vloge za otroške dodatke, štipendije, subvencije vrtca. Tisto, kar je pred reorganizacijo teklo tekoče, sedaj ne funkcionira. Moto »bližje k ljudem« je bil farsa, saj je sedaj še veliko manj terenskega dela, birokratske ovire pa so se samo še povečale. Posledično se je obremenilo tudi druga področja, kjer se tudi pojavljajo zaostanki, na primer denarne socialne pomoči. Danes pa vidimo tudi, da je bil glavni namen zadnje spremembe socialne zakonodaje reorganizacija centrov za socialno delo tako, da bi ministrstvo in preko njega seveda tudi stranka SD prevzela popoln nadzor nad kadrovanjem v sistemu socialnega dela. Krščanski demokrati trdimo, da je s tem sistemu povzročena nepopravljiva škoda. Spomnimo samo na sporno kadrovanje SD na Centru za socialno delo Slovenj Gradec, ki je dobilo epilog v zadevi koroška dečka. Gospe in gospodje, koliko takšnih in podobnih afer nas čaka v prihodnje? Posebej se moramo dotakniti finančnega vidika te reorganizacije. Ministrstvo je za vodenje projekta in za odnose z javnostmi glede reorganizacije takrat najelo zunanje podjetje, ki mu je plačalo kar 121 tisoč 509 evrov. To je več, kot je ministrstvo za odnose z javnostmi skupaj plačalo vse od leta 2007 do leta 2016. V oceni finančnih posledic reorganizacije CSD pa so to gladko zamolčali. Naj povzamem. Namen reorganizacije CSD-jev je bil povečati in utrditi vpliv stranke SD na kadrovanje v sistemu socialnega varstva, kar je celotni mreži in strokovnemu delu prizadejalo veliko škodo. Popravljali jo bomo še dolgo in dolga leta. Bivša ministrica se je z ministrstva sicer umaknila, ampak še vedno ima vplivno pozicijo v kabinetu predsednika Vlade. To nas v Novi Sloveniji ne navdaja z upanjem. Sedanji ministrici pa želimo veliko poguma in pokončno držo pri normalizaciji razmer na ministrstvu in predvsem na področju centrov za socialno delo. Iz zanesljivih virov imamo informacijo, da dela ni mogoče opraviti v osemurnem delovniku in se morajo centri posluževati izplačila nadur in povečanega obsega dela. Vse to pa gre na račun zaposlenih na centrih, ki so izčrpani, povečuje se število bolniških odsotnosti. To je prinesla reorganizacija.
Spoštovani!  Z novelo Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2018 in 2019 se ureja izvrševanje letošnjega proračuna. Poglavitne rešitve se nanašajo na povečanje dopustnega obsega zbirnega kadrovskega načrta in določitev dopustnega obsega zadolževanja države v letu 2019. Ureja tudi izjemo, ki je povezana s porabo sredstev splošne proračunske rezervacije. Novela zvišuje dovoljeno število zaposlenih v skupnem kadrovskem načrtu državnih organov na en odstotek. S povečanjem se bo med drugim zagotovilo tudi ustrezno število zaposlenih pri projektu probacije, kjer je trenutno zaposlenih 18 uslužbencev. Pred prenosom pristojnosti na upravo je to delo v centrih za socialno delo opravljalo približno 36 uslužbencev, pripad zadev pa se je povečal za več kot štirikrat. Novela omogoča tudi povečanje kadrovskega načrta Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij. Sredstva za nove zaposlitve so v proračunu Ministrstva za pravosodje za to leto že zagotovljena, treba jih je določiti še v kadrovskem načrtu. Tako se bo razrešila najbolj pereča kadrovska problematika posameznih zavodov za prestajanje kazni zapor. Z rebalansom se določa obseg dopustne zadolžitve države za leto 2019 v višini do ene milijarde 890 milijonov evrov. Zaradi pozitivnega gospodarskega cikla se do konca leta pričakuje nadaljnje znižanje javnega dolga na 66 % bruto domačega proizvoda. Država v zadnjih letih z upravljanjem dolga znižuje stroške obresti. V primerjavi z letom 2014 so ti stroški po predlogu rebalansa nižji za skoraj 300 milijonov evrov. Znižanje obrestnih izdatkov v letu 2018 je rezultat aktivnega upravljanja javnega dolga. Slovenija je bila v preteklem obdobju druga med državami članicami Evropske unij, za Irsko, po znižanju dolga. Dolg države je še vedno nad 60 % bruto domačega proizvoda, vendar se vztrajno znižuje, s predvideno dinamiko, kriteriji pa bo izpolnjen konec srednjeročnega obdobja te vlade. Določa tudi izjemo od 42. člena Zakona o javnih financah glede splošne proračunske rezervacije. Izjema je namenjena pripravam na predsedovanje Slovenije Svetu Evropske unije v letu 2021. Intenzivne priprave na dogodek potekajo že letos, vendar pa sredstva po posameznih resorjih ni mogoče razdeliti, ker jer poraba odvisna od zunanjih dejavnikov. V Poslanski skupini Stranke Modernega centra bomo predlog novele ZIPRS za leti 2018 in 2019 podprli. Državni svet predloga rebalansa in novele ZIPRS ne podpira. Državni svetniki rebalansa niso podprli zaradi neuresničenih javnih obljub predstavnikov Vlade o povečanju povprečnine. Predlog novele ZIPRS ne ureja problema prenizke povprečnine za leto 2019. Novela zakona v 54. členu določa višino povprečnine, ki pa ni bila spremenjena. Po drugi strani pa je Državni zbor že 13. decembra z novelo ZIPRS zagotovil dodatnih 32,5 milijona evrov za ta namen. Zato je odrekanje podpore zakona povsem nerazumljivo. V Poslanski skupini Stranke Modernega centra opozarjamo, da je proračun po svoji naravi svojevrstno pravno-finančno politični akt. V njem se izkazujejo vsi prejemki in izdatki države. Pri sprejemanju proračuna ima Državni zbor določeno prosto polje politične presoje. Zakon, ki ureja izvrševanje proračuna, pa je neposreden pogoj za uveljavitev proračuna. Zato bi lahko odložilni veto onemogočil izvajanje proračunov oziroma rebalansa. V Poslanski skupini Stranke Modernega centra menimo, da Državni svet nima ustavne pristojnosti posegati v proračun Republike Slovenije. Predlagamo, da se v noveli Zakona o javnih financah določijo norme, ki so nujno potrebne za tekoče in nemoteno izvrševanje proračuna, ostale pa naj se uredijo v skladu s 87. členom Ustave v obliki zakona. Hvala lepa.
Danes smo tukaj začeli sejo z odstopom. Zanima me, ali boste tudi v drugih primerih tako striktni. V tem našem primeru je šlo pač za sendvič. In nekdo, ki prizna resnico, iskreno pove – bila je neumnost po mojem mnenju – mora odstopiti. Vemo pa, koliko primerov je v Sloveniji, ko vemo, kdo je dobil kredite, kdo jih ni vrnil, kdo je bil odgovoren na kakšnem delovnem mestu, o bankah, o državnih podjetjih govorim.  Zanima me:  Ali boste tudi v takšnih primerih tako striktni, ko bo šlo za imenovanje nadzornikov, direktorjev, državnih podjetij? Omenili ste občino Moravče, kjer imamo probleme z odpadki. Menim, da ni občina tista, ki je spodbujala odstop ministra Lebna, ampak prav v občini Moravče smo pričakovali, da bo gospod Leben pomagal rešiti naše probleme. S smetmi so žal povezani resnično lobiji, veliko denarja se tukaj okoli vrti, in ne njegova napoved o analizah, ker analize so žal zelo slabe.  To, kar ste rekli, da boste stali ob strani tudi prihodnjemu ministru, pričakujem, kajti prav v primeru ministra Lebna, on ni bil obtožen, pa vendarle ste sprejeli njegov odstop. Jaz sem pričakovala, če menite, da je tako dober, če resnične probleme rešuje, bi ga jaz podprla. In ne vem, kakšne kriterije boste uporabljali v prihodnje in me zanima, ali boste pri vseh ravnali enako, ali pa vam bo na koncu zmanjkalo celo kadrov, ker vsak od nas je naredil že kdaj kakšno napako.
Hvala za besedo, predsednik. Pozdrav vsem, posebej pa dekletom in ženami! Sicer smo danes nekaj slišali, da ste nam enake, ampak hvala bogu, nam niste enake. Ste enakovredne, enakopravne, ampak ste veliko lepše, stabilnejše in velikokrat pametnejše, kakor smo mi, torej se vam moramo zahvaliti. Tisti, ki ne spoštujejo žensk, če pogledate po deželah sveta, boste videli, da vse te dežele so v težavah.  Pred nami je že dvanajsti predlog deklaracije. Gre za pomembno iztočnico, ki predstavlja temelj za delovanje Republike Slovenije v Evropski uniji. V Stranki Alenke Bratušek podpiramo EU in menimo, da si moramo prizadevati za enotno, povezano in stabilno Evropo, katere glavno vodilo mora ostati in se še okrepiti vladavina prava. V deklaraciji je kot prvi strateški cilj navedena varna Evropska unija. Za dosego tega cilja je v prvi vrsti pomembna predvsem solidarnost med državami članicami in vse tesnejše medsebojno sodelovanje. Za ohranitev varnosti Slovenije je ključna predpostavka varna Evropa in stabilno mednarodno okolje , katerega del smo tudi mi sami.  Ohranjanje varnosti je pomembno tudi v luči migracij, ki smo jim bili priča v preteklih letih. Vojni v Siriji in Jemnu še vedno nista dobili končnega epiloga. V zadnjem obdobju je kar nekaj govora na to temo, konkretneje o zakonitih in nezakonitih migracijah. Ob tem smo lahko slišali, da bi nekateri gradili zidove, drugi mostove, a stvari nikoli niso tako enoznačne in enostavne. Potrebno je poiskati učinkovite rešitve na mednarodni ravni, kar EU po pravico povedano do sedaj še ni uspelo, zato je prav, da si prizadevamo za skupen, tvoren in usklajen pristop k problemu z upoštevanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Pri soočanju z globalnimi izzivi se po mnenju Stranke Alenke Bratušek moramo vselej zavzemati za mirno reševanje sporov, spoštovanje mednarodnega prava, dialog in aktivno sodelovanje. Prizadevati se moramo za enotno in povezano Evropsko unijo, za usklajeno zunanjo politiko. Le tako bo Unija v mednarodnih odnosih lahko nastopila kot suveren in kredibilen akter. Ena bistvenih poudarkov deklaracije sta tudi razvoj in trajnostna last. Priča smo vsej hitrejšim spremembam, kar od nas ljudi zahteva tudi vseživljenjsko izobraževanje. Razvoj tehnologije, digitalizacija, robotizacija zmanjšujejo potrebo po delovni sili, kar pa ne pomeni, da bomo kot družba lahko manj aktivni. Vedno se odpirajo novi vidiki, možnosti in potrebe, med njimi nadaljnji trajnostni razvoj v smeri energetske učinkovitosti in varnosti. Energetska varnost je neločljivo povezana s proizvodnjo obnovljivih virov energije, s katerimi dvigujemo samooskrbo. Po vzoru iz tujine bi v projekte, civilne pa tudi vojaške, lahko vlagali tudi domači skladi in posamezniki ter tako postali samopreskrbni z energijo. Nove izzive prinaša tudi umetna inteligenca, glavna tema v svetu tehnologije. Umetna inteligenca je tu, posega v zadnjih letih vedno bolj v naše vsakdanje življenje. Ampak pri vsem tem ne smemo niti za trenutek pozabiti na krepitev socialnega področja in koordinacije sistemov socialne varnosti. Brez zadovoljnih in socialno varnih prebivalcev tudi Evrope ni. Pri tem v Stranki Alenke Bratušek posebej opozarjamo na potrebo po sistemski ureditvi dolgotrajne oskrbe, ki obsega številne skupine ljudi v vseh življenjskih obdobjih. Želimo si dostojnega življenja za vse državljane, še posebej za starejše. Kot država in kot članica Evropske unije moramo stremeti k zmanjšanju brezposelnosti za mlade, sprejeti ukrepe za ublažitev revščine in socialne izključenosti.  V Poslanski skupini Alenke Bratušek smo za odprto, socialno, povezano, pravno in demokratično državo s pogledom v prihodnost, zato bomo deklaracijo podprli. Hvala.
Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije bo predstavil poslanec Robert Polnar. Izvoli.
Hvala lepa. Vojko Starović bo predstavil še stališče Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek. Izvoli.
Hvala, gospod poslanec. Besedo imate gospod Ivan Hršak, Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije. Izvolite.
Hvala, gospa poslanka za vaše stališče. Gospod Primož Siter v imenu Poslanske skupine Levica. Izvolite.
Hvala, gospa poslanka! Gospod predsednik, izvolite.
Spoštovani gospod podpredsednik Državnega zbora, gospe poslanke, gospodje poslanci! Sprejemanje rebalansa proračuna bi morala biti iz ustaljene prakse izvedena tehnično finančna in tudi politična operacija. Za uvod postavljam dve trditvi. Prva trditev pravi: samo uravnotežen proračun je dober proračuna. Druga trditev pravi: osnovno pravilo je, da proračun nikoli ne sme biti uravnotežen, razen v trenutku, ko se proračunski presežek za obvladovanje inflacije spreminja v proračunski primanjkljaj za boj proti recesiji. Dve nasprotujoči si trditvi. Prva neoklasična in druga postkeynesijanska, najbolje ponazarjata odločitveno dilemo pri obravnavanju rebalansa proračuna za leto 2019. Finančna konsolidacija postaja Arhimedova točka proračunske strategije ob pričakovanem konjunkturnem pojemanju. Fiskalna politika se je znašla v središču na trenutke tudi žolčne politične razprave. Konsolidacija javnih financ je nujna, toda vrstni red in kombinacija ukrepov, ki jih je pri tem potrebno izvesti, sta objekt razlikujočih se pogledov. Temeljni problem pa ostaja: kako s fiskalno in drugimi politikami spodbujati gospodarsko rast, povečevati konkurenčnost in ohranjati socialno vzdržnost? Ne gre zgolj za tehnično, pač pa tudi za vsebinsko reševanje problemov. Logika političnoekonomskih ciklov je neizprosna. Zakonodajna in izvršna oblast morata začeti s kratkoročnimi ukrepi, hkrati pa je potrebna konsistentna zastavitev srednjeročnih in dolgoročnih strukturnih reform. Nestalne razmere na področju javnih financ so omejitveni dejavnik. Politiki in načrtovalci kakršnih koli reform pa ne smemo spregledati časovne komponente. Kratkoročnih težav se ne da razreševati s strukturnimi reformami, ki delujejo na srednji ali dolgo rok. Ne moremo z zdravstveno ali pokojninsko reformo reševati trenutnih proračunskih težav. Ravno tako reforma javne uprave in racionalizacija stroškov javnega sektorja zahtevata dober javni menedžment in čas strukturnega prilagajanja. Vlada si zato z vidika vodenja ekonomskih politik ne sme zadati preveč ciljev glede na število razpoložljivih instrumentov in možnosti ukrepanja, da se izogne zanki vodenja ekonomskih politik, kjer njihovi učinki ne pridejo sočasno z ukrepi in njihovimi stroški. Rebalans proračuna za leto 2019 spreminja v novembru 2017. leta sprejeti proračun za leto 2019. Ta je temeljil na drugačnih makroekonomskih predpostavkah. Gospodarska rast je višja za pol odstotka BDP od tiste, ki je bila predvidena. Višja je rast uvoza in izvoza. Izvoz naj bi se realno povečal za 6,6 % BDP, uvoz pa za 7,1 % BDP. Višji od pričakovanj sta tudi zasebna in državna potrošnja. Med spremembami napovedi za leto 2019 izstopa predvsem povečanje investicij v osnovna sredstva, ki naj bi se povečala za 2,4-odstotne točke v primerjavi z napovedjo iz leta 2017. Usklajevanje javnih prihodkov in odhodkov je najpomembnejša naloga proračunske politike v posameznem proračunskem letu. V skladu z višjo gospodarsko rastjo bodo višji proračunski prihodki glede na sprejeti proračun za 603 milijone evrov. Naraščajo pa tudi odhodki proračuna, in sicer za 463 milijonov evrov. S hitrejšo rastjo prihodkov nad dohodki bo ustvarjen tudi višji proračunski presežek od načrtovanega. Višina proračunskega presežka med letoma 2018 in 2019 pa ni primerljiva zaradi izrednih prihodkov, ki so v proračun za leto 2018 prišli v obliki dividend iz Nove Ljubljanske banke. Veliko bolj nazorna je primerjava razlik med sprejetim proračunom za leto 2019 in rebalansom, kjer je presežek višji od načrtovanega za skoraj 260 % oziroma slabih 140 milijonov evrov. Načrtovani proračunski presežek v višini 193 milijonov evrov oziroma 0,4 % bruto domačega proizvoda bo vplival na znižanje državnega dolga v deležu BDP. Na podlagi sprejetega programa financiranja državnega proračuna za leto 2019 iz decembra 2018 naj bi se dolg državnega proračuna znižal z 29 tisoč 180 milijonov evrov na 28 tisoč 350 milijonov evrov. V nominalnem znesku bi to natančno zneslo 827 milijonov evrov. Višina znižanja dolga je načrtovana brez morebitnih prejetih prihodkov iz naslova privatizacij v letu 2019, kar velja posebej poudariti. V gospodarski zgodovini samostojne Slovenije smo dosegli znižanje dolga državnega proračuna v dejanskem znesku samo leta 2008 glede na leto 2007. Takrat je bilo znižanje dolga v vrednosti 214 milijonov evrov. Posebna kategorija pa so obresti, ki jih plačujemo za nastali dolg. Višina plačil obresti v rebalansu proračuna za leto 2019 znaša 785 milijonov evrov in zavoljo tega mora državni proračun ustvarjati višji primarni presežek, kar pomeni presežek prihodkov nad dohodki brez upoštevanja obresti. Ta presežek je za leto 2019 načrtovan v višini 977,5 milijonov evrov, njegova realizacija pa pomeni uresničitev ciljev razdolževanja in stroškov servisiranja dolga.  Še nekaj o poglavitnih usmeritvah rebalansa proračuna po posameznih politikah. Za izvrševanje politik na področju socialne varnosti je namenjenih tisoč 180 milijonov evrov, kar je za 165 milijonov evrov več kot v sprejetem proračunu za leto 2019. Tako bodo višji socialni transferji kot so na primer otroški dodatek, denarna socialna pomoč, denarno nadomestilo brezposelnim, invalidski dodatek ter ostali transferji.  Za Poslansko skupino Demokratične stranke upokojencev je pomembno, da je v rebalansu proračuna na podlagi sprememb zakona o izvrševanju proračunov vključeno tudi povišanje pokojnin. Poleg rednega usklajevanja pokojnin v višini 2,7 % bo tudi izredno usklajevanje v višini 1,5 %, ker je bila v letu 2018 dosežena gospodarska rast, ki je presegla 4 % bruto domačega proizvoda. Ravno tako je pomembno, da je v transferjih za pokojninsko blagajno v rebalansu proračuna upoštevana lestvica letnega dodatna s petimi razredi. Tako je omogočeno, da bodo najvišji znesek letnega dodatka prejeli upokojenci z najnižjimi pokojninami. Investicijsko naravnanost rebalansa potrjujeta izrazita rast investicijskih odhodkov in investicijskih transferjev. V rebalansu 2019 je glede na sprejeti proračun za leto 2019 rast za 189 milijonov evrov, glede na realizacijo v preteklem letu pa je rast investicij za 258 milijonov evrov. Rast investicijskih odhodkov je kajpada v veliki meri povezana s črpanjem evropskih sredstev. Tu bo ključnega pomena manjši razkorak med načrtovanimi sredstvi in dejanskimi izplačili na podlagi pospešitvenih ukrepov iz akcijskega načrta za pospešitev črpanja sredstev iz operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020. Programske prioritete kažejo razvojno naravnanost rebalansa proračuna, ker se več sredstev namenja za človeške vire z vlaganji v področje politik izobraževanja in športa, za katere bo namenjenih tisoč 800 milijonov evrov, kar je 103 milijone evrov več kot v sprejetem proračunu oziroma slabih 100 milijonov evrov več, kot je bilo realiziranih s proračunom v letu 2018. Izrazita je tudi rast sredstev za politike podjetništva in konkurenčnosti, ker se izdatki povečujejo za 43 milijonov evrov glede na sprejeti proračun v letu 2019 oziroma za 39 milijonov evrov glede na realizacijo v preteklem letu. Zagotavljanje sredstev za to področje je pomembno, ker politike spodbujanja podjetništva in konkurenčnosti zasledujejo cilje ohranjanja in povečevanje gospodarske rasti in konkurenčnosti z razvijanjem kompetenc in zmogljivosti podjetij ter odzivom na zahteve v makroekonomskem okolju.  Za prihodnji razvoj Slovenije je pomembno področje znanosti in informacijske družbe. Vlaganja v znanost in informacijsko družbo prispevajo k povečevanju konkurenčnosti in dodane vrednosti gospodarstva preko ukrepov za spodbujanje inovativnosti in uvajanja tehnološko naprednih proizvodov in storitev. Področje znanosti je prioritetno, saj dolgoročno povečuje konkurenčnost in dodano vrednost gospodarstva ter na ta način zagotavlja predpogoje za povečanje splošnega družbenega blagostanja. Pri tem je poseben poudarek na odprtosti in kakovosti sistema. Sredstva na tem področju se glede na realizacijo v letu 2018 povečujejo z 244 na 336 milijonov evrov. Na področju politike trga dela in delovnih pogojev so odhodki namenjeni ukrepom na trgu dela s ciljem povečanja zaposlenosti in dvigom stopnje delovne aktivnosti prebivalstva. Ukrepi so usmerjeni v povečanje zaposlenosti s poudarkom na posebej ranljive skupine, dolgotrajno brezposelne, med katerimi prevladujejo starejši brezposelni. Sredstva za te namene bodo znašala dobrih 300 milijonov evrov. Glede na realizacijo se povečujejo za 14 milijonov evrov, je pa pri tem treba poudariti, da je bilo pri osnutku proračuna za leto 2019 predvideno število brezposelnih 79 tisoč 500, dejansko pa bo v letošnjem letu to število 73 tisoč 900.  Vlaganja v prometno infrastrukturo so eden ključnih generatorjev gospodarske rasti. Cilj investicij v politike prometa in prometne infrastrukture je zagotoviti zmogljivo javno železniško infrastrukturo in prevoznost cest ter prometno varnost in dvigniti standarde rednega vzdrževanja. Rebalans proračuna se je osredotočil predvsem v povečanje sredstev za železniško infrastrukturo tudi z zagotovitvijo sredstev Evropske unije za drugi tir. Zagotovila se bodo sredstva za odseke na tretji razvojni osi v višini 19 milijonov evrov. Ta sredstva bodo namenjena predvsem za odkupovanje zemljišč za še ne umeščene odseke in pripravo projektne dokumentacije. Skupaj se bodo sredstva na področjih politik prometa in prometne infrastrukture povečala s 742 milijonov realizacije v letu 2018 na malo manj kot 805 milijonov v rebalansu 2019.  Opazno se povečujejo odhodki za področje kmetijstva, gozdarstva, ribištva in prehrane. Povišanje je posledica povečanega izplačevanja programa razvoja podeželja. V obdobju 2019–2020 bodo izplačila najvišja, saj se izplačujejo tudi investicijski projekti po izvedenih javnih razpisih iz predhodnih let. Povišanje odhodkov na tem področju je načrtovano iz realiziranih 424 milijonov v letu 2018 na 462 milijonov evrov v rebalansu za leto 2019. Tudi proračunski odhodki v pristojnosti Ministrstva za zdravje se povečujejo, iz realizacije malo manj kot 150 milijonov evrov v letu 2018 na 190 milijonov evrov v rebalansu 2019. Največji del proračuna tega ministrstva se namenja razbremenitvi zdravstvene blagajne, saj se je na državni proračun preneslo financiranje specializacij zdravnikov ter pripravništva medicinskih strok v višini 60 milijonov evrov. Prav tako so zagotovljena dodatna sredstva tudi za izboljševanje likvidnostnega položaja javnih zdravstvenih zavodov.  Gospe in gospodje, to bi bil kratek pregled po naši oceni najpomembnejših politik, ki so zastopane v rebalansu državnega proračuna za leto 2019. V Poslanski skupini Demokratične stranke upokojencev Slovenije ocenjujemo, da je rebalans proračuna za leto 2019 dokument, ki je uporaben za učinkovito vodenje izvedbenih politik in projektov, zato ga bomo podprli in mu nas ta način zagotovili tudi nujno potrebno politično legitimnost. Hvala lepa.
Hvala za besedo, predsedujoči. Drage poslanke, draga ministrica, vsem lep pozdrav! Danes je pred nami razprava o odgovoru ministrice mag. Ksenije Klampfer na poslansko vprašanje kolega Siterja v zvezi z delovanjem centrov za socialno delo, predvsem glede dela na terenu. O reorganizaciji centrov za socialno delo se govori predvsem v negativni luči. Cilji, ki si jih je ministrstvo – ker to je delo ministrstva, ne samo enega človeka – v svojem okviru zastavilo v smeri učinkovitosti in kakovosti dela, večje dostopnosti do storitev in razvoja novih oblik strokovnega dela, so povsem drugotnega pomena. V ospredje stopajo predvsem napake in zapleti, ki so se ob tem pojavili. Vendar se izkazuje, da so bile kritike v marsičem prehude, preuranjene in tudi nepoštene do vseh tistih, ki so se trudili, da bi ti centri za socialno delo bolje delali in bolje živeli. Sam menim, da delo sedanje ministrice jasno kaže, da reorganizacija, čeprav precej nesrečno vodena v pripravi in izvedbi, ni zgrešena. Menim, da rezultati to potrjujejo. Težave, ki jih prinaša reorganizacija – vsaka reorganizacija jih prinaša, nedvomno, samo ne bi pa smele imeti takih posledic, kot so jih imele. Tudi glede poenotenja informacijskega sistema, o čemer je bilo veliko govora tudi na seji 7. februarja. Ampak zaostanki na centrih za socialno delo so v glavnem odpravljeni. V zvezi s samo reorganizacijo je treba prepoznati en pomemben ukrep, ki sicer še ni zaživel v svoji polni obliki, to je razbremenjevanje administrativno-upravnih postopkov strokovnih delavcev na terenu. Pri tem se moramo tudi sami posipati malo s pepelom, ker imamo neprestano težnjo, da skozi zakone in predpise vse stvari poskušamo zajeti in ne zaupamo ljudem, da bodo svoje delo opravljali dobro. S tem, da prenormiramo stvari, jih v bistvu onemogočamo, tako da je tudi naša krivda, pa tudi krivda ministrstva, ker take zakone in predpise predlagajo. Poskusimo se tega rešiti in dajmo gojiti zaupanje do ljudi, do strokovnosti, da bodo svoje delo na terenu opravili. Problemi, ko so nastajali na terenu, o čemer je bilo veliko govora, so tudi posledica kadrovske podhranjenosti. Teh ljudi, ki delajo na terenu, ki znajo svoj posel, je bilo enostavno premalo. Krčili smo na tem področju sredstva, hvala bogu, bom rekel, zdaj smo to nekaj povečali, več ljudi bo na terenu in bolj bodo sposobni skrbeti za najranljivejše skupine in jim pomagali iskati izhod iz stiske. V tej smeri je prava smer tudi okrepitev terenskih služb, to so interventne službe, organizirane pri vsakem od 16 centrov za socialno delo. V vsakem centru mora zaživeti tim, sestavljen iz več strokovnjakov z več področij, kot so psihologi, pravniki, klinični psihologi in drugi. To je za tiste, ki pomoč potrebujejo, res prava pomoč. Ob koncu naj pozdravim še namero za oblikovanje nekega končnega evalvacijskega dokumenta uspešnosti te reorganizacije. To je ta prava zadeva. Ne na pamet govoriti, dajmo pogledati dokument, sestavimo ga, ponudimo ga v razpravo. Na ta način se bodo pokazali plusi in tudi minusi reorganizacije in rezultati, tako pozitivni kot negativni, kar bo dober napotek za naprej. V Poslanski skupini Stranke Alenke Bratušek menimo, da so razprave o tako pomembnih temah potrebne in lahko doprinesejo h konstruktivnim rešitvam, zato upamo, da bo današnja razprava konstruktivna tudi v nadaljevanju. Hvala lepa.
Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Pred nami je Predlog deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v inštitucijah Evropske unije v obdobju januar 2019–junij 2020, ki služi kot okvir za delovanje slovenskih predstavnikov v inštitucijah EU. Priča smo velikim spremembam, ki v evropskem prostoru pomembno vplivajo na vsakdan Evropejcev in še bolj opozarjajo na nujnost medsebojnega sodelovanja pri iskanju rešitev za obstoječe in prihajajoče izzive. Potrebno bo namreč reševati vprašanja na področju migracij, zaposlovanja, varnosti, mladih in tudi starejših. Odprto ostaja tudi vprašanje izstopa Združenega kraljestva iz Unije, kar predstavlja dodaten zalogaj vprašanj, s katerimi se bosta morali ukvarjati obe strani. Žal se prebivalstvo v Evropi stara hitreje, kot pa narašča število rojstev, zato bo v evropskem prostoru potrebno razmišljati tudi o oblikovanju skupnih politik na tem področju. V Poslanski skupini Desus smo naklonjeni razpravam in aktivnostim, ki potekajo v Bruslju, želimo pa si, da bi se v ta proces Slovenija še aktivneje vključila. Na drugi strani ne smemo pozabiti na mlade, ki jim želimo zagotoviti opolnomočenje, še posebej tistim z manj priložnostmi. Hkrati pozdravljamo tudi prizadevanja, ki jih bo Slovenija znotraj nove strategije EU za mlade 2019–2027 usmerila v krepitev vloge mladih pri oblikovanju politik EU. Ob tem ne smemo pozabiti na razvoj mladinskega dela in mladinske politike v Sloveniji, zato podpiramo povečanje sredstev v področnih programih. V duhu aktivnega državljanstva vseh generacij in z ustvarjanjem priložnosti za dostojno življenje vseh si moramo še naprej prizadevati za povezovanje gospodarstva s trgom dela ter za zmanjševanje neskladij med njima. Z zagotavljanjem vzdržne rasti in doseganjem napredka enotnega trga namreč povečujemo produktivnost, izboljšujemo poslovno okolje in omogočamo razvoj delovnih mest, kar vse skupaj prinaša pomembne prihodke tudi v zdravstveno in pokojninsko blagajno. Verjamemo, da se bomo v Sloveniji skupaj z unijo in socialnimi partnerji še naprej borili proti kakršnikoli diskriminaciji, socialni izključenosti, brezposelnosti in revščini. Vloga Slovenije mora biti v tem procesu še naprej konstruktivna in aktivna.  Za Slovenijo sta poleg zgoraj naštetih področij med prioritetnimi zagotovo kohezijska politika in politika razvoja podeželja. Ker Slovenija ne sodi med ozemeljsko velike države članice, je za nas ključnega pomena ohranjanje visokega obsega nacionalne kohezijske ovojnice in ohranjanje obsega sredstev za zahodno kohezijsko regijo. Prav tako pa ne smemo pozabiti na pomembnost poenostavitve izvajanja kohezijske politike. Z odsotnostjo varnostnih tveganj in groženj je mogoče ustvarjati blaginjo in zagotavljati mir v celotni Evropi. V poslanski skupini se strinjamo s tem, da je potrebno najti skupne in čim bolj učinkovite rešitve za preprečevanje tveganj, ki prihaja iz naslova migracij in v zadnjem času predvsem tehnoloških varnostnih groženj, kot so kibernetski in informacijski napadi ali druga delovanja, ki nimajo nujno vojaškega značaja. Podpiramo tudi ohranitev vodilne vloge Slovenije pri ohranjanju miru v regiji Zahodni Balkan, ki ima strateški pomen tudi za varnost Slovenije. Skupne rešitve in usmeritve zagotavljajo napredek vsem državam članicam unije, zato je pomembno, da delujemo tvorno in ciljno orientirano, predvsem da upoštevamo tudi prioritete nacionalnega pomena. Ne besede, temveč dejanja so tista, ki štejejo.  Pripravljeni predlog deklaracije je dobra osnova za nadaljnje delovanje Slovenije v inštitucijah Evropske unije, zato ga bomo v Poslanski skupini Desus seveda podprli. Hvala.
Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke bo predstavil Zmago Jelinčič Plemeniti. Izvoli.
Najlepša hvala, spoštovani predsednik. Kolegice in kolegi! V nedavnih spremembah Zakona o izvrševanju proračunov za leti 2018 in 2019 se odražajo številna prizadevanja Levice. Končali smo z dolgoletnim obdobjem pretiranega varčevanja, ko so za napake bank in zasebnih podjetij, ki so povzročili krizo, plačevali delovni ljudje in najšibkejši. Z ZIPRS je sicer zagotovljen del sredstev za uskladitev pokojnin, izborjena so sredstva za dvig plač v javnem sektorju ter povišanje števila delovnih inšpektorjev, ukinjena je zamrznitev usklajevanja socialnih transferjev za posameznike in gospodinjstva, zajamčen je dvig proračunskih sredstev za občine in za zdravstvo. Gre za majhne korake, ki pa nikakor niso zadostni. V prihodnje je potreben nadaljnji boj za dvig pokojnin, ki bo upokojencem omogočal dostojno življenje. V obdobju 2010 do 2017 zaradi varčevanja so upokojenci izgubili 319 milijonov evrov. Vse skupaj je pripeljalo do nevzdržnega stanja, ko 266 tisoč upokojencev prejema pokojnine pod 600 evrov, kar je pod pragom revščine. To je skupina, ki jo v prihodnje ne smemo več zapostavljati. Prav tako si ne moremo privoščiti, da bi še naprej zapostavljali prekarne delavce. Namesto da se spet pogovarjamo o davčnih razbremenitvah 10 % najpremožnejših, bi se morali pogovarjati o tem, kako izboljšati položaj najslabše plačanih. Menedžerski eliti, višjim specialistom v zdravstvu ter visokim funkcionarjem v javni upravi se delo že izplača, prekarnim delavcem, ki so za mizerno plačo prisiljeni v delo preko zunanjih izvajalcev, žal ne. V Levici smo nedavno opozorili na primer skrajnega izkoriščenja čistilk, ki so delo preko zunanjega izvajalca opravljale na Ministrstvu za javno upravo. Za svoje delo dva meseca niso prejele plač, za nadure ter delo med vikendom niso prejele zadostnega plačila, delale so brez pogodb. Večkrat smo že opozorili, da pri tem ne gre samo za posamezne primere kršiteljev. Spomnimo se na kršitve v podjetjih Manicom, Beki plus in Cleaning, če se omejimo zgolj na zunanje izvajanje čiščenja. Pri zunanjem izvajanju storitev gre za sistemski socialni damping. S tem si privatna podjetja in javne ustanove nižajo stroške s teptanjem delavskih pravic, s poslabševanjem delovnih pogojev. Takšnim izkoriščevalskim praksam je treba narediti konec. Osnovni pogoj izboljšanja položaja outsourcanim delavcem in prekarnih delavcev je okrepitev delovne inšpekcije. Veseli nas sicer, da ZIPRS zagotavlja zaposlitev dodatnih 10 inšpektorjev, toda opozarjamo, to ni dovolj. V zadnjih nekaj letih število poslovnih subjektov narašča, medtem ko se število delovnih inšpektorjev zmanjšuje. Zaposleni inšpektorji ne morejo sproti obravnavati vseh prijav, teh je 6 tisoč 500 letno, njihova vsebina pa je vse bolj kompleksna. Obseg dela se povečuje vsaj od leta 2005, ko je IRSD postal prekrškovni program. Da bi ustrezneje rešili problem sistematičnih kršitev delovne zakonodaje, bo v prihodnje potreben bolj odločen boj proti kadrovski in finančni podhranjenosti delovne inšpekcije. A tudi zaostrovanje predpisov in nadzora ne bo zadostovalo. Sistemske kršitve, katerim so podvrženi delavci, ki delo opravljajo pri zunanjih izvajalcih, je treba reševati sistemsko. ZIPRS se te problematike loteva nezadostno. Boj za pravice najbolj izkoriščenih delavcev še zdaleč ni končan. ZIPRS bo omogočil le zaposlitev majhnega števila delavcev, ki delajo pri zunanjih izvajalcih, čeprav si polno zaposlitev, vključno z vsemi pravicami, ki dostojnemu delu pristojijo, zaslužijo vsi. Nazadnje je treba omeniti še sporni 68.a člen, s katerim si je koalicija želela zagotoviti bianco menico za nakupe orožja ali česarkoli že. Z amandmajem se je nato omejila, a kljub temu ostaja bianco menica za trošenje proračunske rezerve za predsedovanje Sveta EU. Najlepša hvala.
Ja, hvala. Tukaj primerjate neke stvari, ki mogoče niso vedno primerljive. Pravite, gre za sendvič, mogoče ne gre samo za sendvič, mogoče gre pa za to, da predstavnik ljudstva, ker je moral nekoliko predolgo čakati, je zato odnesel nekaj iz trgovine. In se že na družbenih omrežjih pojavljajo primeri, ko so državljani – sem ravno včeraj enega zasledil – šli ven in so rekli: »Nismo nič plačali, pa saj zakaj pa bi.« Skratka, zgledi vlečejo in če si nek funkcionar, pač plačaš tisto, kar odneseš iz trgovine. Tukaj mislim, da je poslanec vseeno pravilno ravnal, to pa ne pomeni, da je zanj zgodba zaključena in da ne bo dobil nikoli druge priložnosti, zagotovo. Vsi delamo napake, vsi delamo takšne in drugačne, in se strinjam z vami. Kar se pa tiče zgodb, ki ste jih omenjali, so pa to zgodbe predvsem tudi preteklih mandatov in kar se tiče nadzornih svetov in tega je bilo že veliko povedanega. Zagotovo, upam, da se bo enkrat tudi tam začelo odvijati drugače in da bomo raziskali vse tiste stvari za nazaj. DUTB verjamem, da boste začeli hitro z delom in da boste tudi učinkoviti, saj ne nazadnje smo vam vsi dali pri tem podporo. Kar se pa drugih ocenjevanj tiče, je pa to bolj tako – ocena od daleč s kavča mogoče. Ko si enkrat na neki poziciji, se odločaš, kot se odločaš, včasih prav, včasih malo manj prav, včasih tudi narobe, ampak ne gre pa primerjati neprimerljivih stvari. Še enkrat ponavljam, delo na Ministrstvu za okolje in prostor se mora nadaljevati tako, kot se je začelo. Po petnajstih ali pa celo več letih si upam trditi, da je minister delal tako, kot je treba, vendar nekatere stvari med seboj niso primerljive. Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec.  Gospod Zmago Jelinčič Plemeniti, v imenu Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke.  Izvolite.
Hvala lepa tudi vam. Končali smo s predstavijo stališč poslanskih skupin. Sledi razprava poslank in poslancev. Najprej se je javil k besedi predlagatelj Primož Siter. Izvoli.
Lep pozdrav vsem skupaj! Takoj na začetku moram pohvaliti ministra za finance, ki se trudi prestrukturirati prejeta posojila, s čimer zmanjšuje odhodke za obresti posojil. Ampak to je zgolj začetna pohvala. Konec koncev ta proračun, ki ga imamo pred sabo, bi Slovenska nacionalna stranka naredila bolje, bolj transparentnega, predvsem pa ne bi denarja metali za tiste zadeve, kamor denar ne sodi, če vzamemo samo migrante, ki bodo pokasirali – oziroma njihove institucije in tako naprej – okrog 28 milijonov evrov. Razsipništvo se kaže na raznih postavkah proračuna. Predsednik Republike Slovenije bo dobil skoraj dodatnih 360 tisoč evrov – le za kaj? Da se bo naslanjal na raznih ograjah ne samo v Egiptu, ampak tudi kje drugje? Generalni sekretariat Vlade bo za izvedbo protokolarnih dogodkov dobil skoraj 14 milijonov evrov. Ali ne bi bilo bolje, da bi, recimo, od teh 14 milijonov evrov vsaj 4 milijone evrov dali za odkup slovenske premične kulturne dediščine? Temu ne dajemo ničesar. Za galerijo v Mariboru je predvidenih 30 tisoč evrov. Za 30 tisoč evrov niti ene slike modernega slovenskega umetnika ni. Mogoče bodo to imeli za to, da bodo lahko kupovali sekretpapir in brisačke za kopalnice. Sramota! Potem, če pogledamo, za odkup dediščine okrog 250 tisoč evrov. A ja?! A ja?! A smo Slovenci res tako beden narod, da nimamo kulturne dediščine, da bi jo lahko odkupovali in hranili? Ne, mi bomo za izvedbo protokolarnih dogodkov porabili malo manj kot 14 milijonov evrov! Povedal sem že, da bo šlo za migrante okrog 28 milijonov evrov, kar je navadna svinjarija. Je pa seveda to razdeljeno po raznih postavkah, tako da se ne vidi, od kod in kam. Recimo, Urad Vlade Republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov – milijon 184 tisoč evrov, in tako naprej. Pa Ministrstvo za notranje zadeve skoraj 800 tisoč na eni postavki, pa milijon na drugi postavki, pa potem še na raznih drugih ministrstvih, pa na Ministrstvu za zdravje, kjer imajo migranti poseben status, in tako naprej. In to nanese ogromno denarja. Namesto da bi ga dali našim ljudem, bomo dali nekim migrantom, ki bodo popestrili slovenski kulturni prostor, ki nam bodo prinesli atomske fizike, ki nam bodo prinesli najboljše kirurge na svetu, ki znajo operirati samo z britvijo, pa ne bom povedal za kaj drugega, ampak za britje določenih, bi rekel, delov telesa in obrezovanje določenih delov telesa. Mogoče je pa to komu všeč, ne vem.  Statistični urad Republike Slovenije bo za statistična raziskovanja dobil skoraj 600 tisoč evrov. Za kaj pa? To statistično raziskovanje je zgolj registrsko, kar pomeni, da nimamo nobene statistike. Statistični urad ne navaja niti, kje je kdo rojen, niti narodnosti, niti verske opredeljenosti, ničesar. Pravijo, da je Evropa to zahtevala. Tudi tu lažejo! Tudi tu laže Vlada, kajti Evropa je samo rekla, kaj najmanj mora biti v tem statističnem pregledu. In če pogledamo, kaj vemo o slovenskih državljanih in o populaciji v Sloveniji, ne vemo ničesar. Kako se pobirajo ti podatki, to je navadna sramota. In tu smo dali gospodi dodatnih skoraj 600 tisoč evrov. Ne rabijo toliko. Še tisto bi jim pobral, kar imajo, kajti tisti podatki so zgolj zbiranje iz raznih občinskih uradov, kar pa lahko naredi en računalniški frik popoldan enkrat, ne rabimo ne vem kakšnih uradov in zbiranja.  Finančna uprava Republike Slovenije, Furs – najbolj osovražena institucija v državi, ki tolče po majhnih ljudeh in velike lopove nosi po rokah. Noben od velikih lopov, ki so dolžni desetine milijonov Fursu, ni dobil po glavi še niti enkrat. Dobili pa so vsi mali, ki niso plačali kakšnih 35 evrov, in so jim blokirali račun. So se jim usedli na premičnino, pobrali so jim hiše, stanovanja, avtomobile, ne vem kaj vse in se tolčejo po prsih, kako so dobri. In da bo še več, da bodo še bolj tolkli po slovenskih ljudeh, bodo dobili več kot 8,5 milijonov evrov. Kakšna država pa smo? Slabša smo kot … Hitler ni tega delal, je pustil ljudem dihati. Pri nas ne pustimo dihati, pri nas je treba dihati na slamico, ravno toliko, da bomo preživeli, medtem ko bodo nekateri z milijoni, s stotinami milijonov, ki so jih pokradli, živeli krasno, lepo v oazah in se tudi ta trenutek marsikdo sonči na Mauritius, pa se čoha po mednožju, če ga ne čoha katera druga ali kakšen drug, ne vem, no.  Ministrstvo za finance bo za plačilo prispevka v proračun Evropske unije plačalo malo manj kot 60 milijonov evrov. Fino. Plačujemo levo, desno. Kaj pa dobimo od Evrope? Prekleto malo. Če že kaj dobimo, ne znamo niti izkoristiti. Če pa bi že znali izkoristiti, so pa naši birokrati tako sposobni, da zagotovo preprečijo, da bi kakšna občina kaj pobrala, ker bodo iskali, kje vmes je vejica, da bodo lahko zavrnili vse skupaj, dokler Evropa ne bo rekla: "Zamudili ste rok." In potem – kdo bo kriv? Noben ne bo kriv, tako kot ni kriv tisti, ki je zamočil in smo morali plačati 9 milijonov zaradi cukerfabrike v Ormožu. Kaj se mu je zgodilo? Nič. Ali mu je kdo kaj pobral? Nič mu ni noben pobral. Ali je izgubil službo? Ne ni izgubil službe. Nič se ni zgodilo. Če bo en kmet šel ali pa če bo šel po sendvič in ga ne bo plačal takrat, ampak čez 5 minut, bo pa letel od tukaj ven iz parlamenta pa kaznovan bo, pa najraje bi ga kar obesili tam pred parlamentom. Lepo vas prosim, to naj bo proračun?! Seveda pa je treba udariti po piskru tam in po glavi tistega, ki kritizira Vlado. Zato Fiskalni svet ne bo dobil nobenih povišanj sredstev, jasno, ker kritizira Vlado. Nič, to je tisto, palčka, ponk pa po prstih.  Ministrstvo za javno upravo bo dobilo skoraj 10 milijonov manj za razvoj širokopasovnih omrežij. Saj ne rabimo, saj v Sloveniji ne rabimo izobraževanja! V Sloveniji moramo imeti čim več bedakov, kajti bedake lahko za jajca z nago ritjo vlečeš po črepinjah, pa bodo tiho, pa bodo debelo gledali, pa bodo srečni, če jih boš nehal vleči. To se dogaja pri nas.  Ministrstvo za infrastrukturo za razvoj avtocestnega in cestnega omrežja – 3 milijone 185 tisoč evrov manj. Kdaj bomo začeli delati avtocesto proti Slovenj Gradcu? Že 20 let se Korošcem obljublja povezava. In kaj imamo od tega? Nič. Vedno znova in znova novi in novi projekti, na katerih se krasni denarji služijo. Imamo družbo 2TDK za železnico, za drugi tir, za 27 kilometrov drugega tira, kjer so baje že pokurili 40 milijonov evrov. In kaj je od tega? Nič. Nič nimamo. Je pa res, da je za enkrat cena tistega tira eno milijardo 400, čez eno leto bo eno milijardo 800, čez dve leti bo dve milijardi 200 in na koncu bo to tri milijarde in pol. Noben ne bo kriv. Vlada bo šla, prišla bo druga in konec. Kdo bo plačeval? Mi vsi. No, mogoče kakšni od vas tukaj ne, od te strani tja mogoče ne boste plačevali, ampak od te strani sem pa zagotovo bomo plačevali.  Vrhovno sodišče. Ja, tudi Vrhovno sodišče bo za sodne postopke dobilo skoraj 3 milijone manj. Jaz upam, da bo kakšen od tistih, ki so pokradli denar, na koncu prišel na Vrhovno sodišče, pa če ne zaradi drugega, da mu bodo vrhovni sodniki vsaj zaradi tega dali po prstih. Mogoče, čeprav dvomim, kajti v Sloveniji, kot kaže, tisti, ki kradejo na veliko, niso kaznovani. Kaznovani so tisti, ki vzamejo en sendvič, pa ne mislim našega bivšega kolega, ampak mislim na tiste ljudi, ki ne morejo preživeti. Mislim na ljudi, ki težko shajajo s koncem in s krajem, ki nimajo za preživetje, ki ne morejo živeti s tistim, kar dobijo. Ti ljudje ne bodo dobili praktično nič. Bodo pa seveda dobile razne nevladne organizacije, ki delujejo proti Sloveniji. Tiste organizacije bodo bogato nagrajene. Bogato! Tako ali tako dobivajo veliko denarja že iz tujine od raznih Sorosovih skladov, pa še od slovenske države po proračunu bodo dobile še več. Pa seveda kakšni taki umetniki, ki bodo dojili pse, pa mogoče kamele, kaj jaz vem kaj. To se lahko razvije v ene take zanimive sfere, kajti to zgleda je v Sloveniji umetnost. Rebalans proračuna ne vsebuje ukrepov za zmanjšanje davčnega primeža. Slovenski delavci so v davčnem primežu in ta rebalans ne vsebuje tudi nobenih ukrepov, da bi lahko tisti, ki največ polnijo državni proračun, to so mali obrtniki, ko 75 % njihovega prispevka pride v državni proračun. Tega ni nikjer. Slovenija tudi ni določila ukrepov za zagotavljanje dolgoročne stabilnosti pokojninskega sistema. Tukaj flikamo konec s krajem, to je tako, kot je bilo včasih, ko so žnidarji bili tisti, ki so flikali stare hlače, krojači so bili tisti, ki so delali nove. In ta proračun mene spominja na eno tako žnidarsko varianto. Flika na fliko, ampak na koncu ostaneš petlar, berač, ostaneš vaški posebnež. Zgleda, da nekaterim je do tega, da Slovenija ostane neka združba vaških posebnežev tukaj notri. Ravno tako tudi predlog rebalansa proračuna ne vključuje zadostnih informacij za oceno skladnosti postopnega zniževanja javnega dolga z merili za zniževanje javnega dolga. To je ugotovila tudi Evropska komisija. Evropska komisija se ne strinja s tem našim predlaganim proračunom. Ampak, ne vem, konec koncev je imela opozicija tudi približno 34 predlogov, pa so vsi bili zavrnjeni. Kajti nihče naj ne moti spanja vsevišnjega, je rekel enkrat eden. Zaradi tega se ne sme sprejeti noben predlog, ki ga je pripravila opozicija. Je pa res, da se tudi znotraj koalicije slišijo glasovi, ki se ne strinjajo s tem proračunom. Seveda ti glasovi, ne da bodo utihnjeni, ampak bodo utihnjeni zato, da ne bi motili tistega spanja vsevišnjega, ki sem ga prej omenil.  Zadeva je zanimiva. Mi smo Evropi vedno dajali ne vem koga. Pa smo dali Grčiji 400 milijonov evrov, od tega ne bomo videli nikoli ničesar. Pa smo dali Portugalski 160 milijonov evrov, pa tudi tega ne bomo videli navkljub obljubam. Kaj nam je Evropa dala? Ko smo imeli žled, nismo dobili ničesar. Ko smo imeli tiste grozljive zadeve na Gorenjskem, nismo dobili ničesar. Nikoli nismo dobili ničesar. Nekaj zaradi lastne neumnosti, potem zaradi nesposobnosti, nekaj pa tudi zaradi tega, ker hlapca se ne nagrajuje. Hlapec je srečen, da je hlapec. Slovenija deluje kot hlapec tudi v evropskem prostoru. No, ampak sedaj so se malo zbudili. Evropa pravi, da to ne štima, da ni v redu. Bomo videli, kaj bo. Videli bomo, kaj bo Evropa storila. Konec koncev slovenska vlada že ves čas evropski gnili, degenerirani in pijani bruseljski birokraciji leze v rit in dela vse, kar hočejo, in vse, kar želijo. Tisto, kar mislijo, mi že naredimo. Bomo sedaj videli, kaj bo Evropa sedaj rekla.  Ravno zaradi tega da vidimo, kako bo Evropa po glavi udarila neumnosti in bedastoče Slovenije, bomo mi ta predlog proračuna oziroma rebalansa podprli.
Hvala, gospod predsednik. Gospa poslanka, želite besedo? Ne. S tem prehajamo na poslansko vprašanje gospoda Janija Ivanuše. Izvolite.
Hvala, gospod poslanec.  S tem smo zaključili predstavitev stališč poslanskih skupin. Ugotavljam, da v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi in s tem zaključujemo drugo obravnavo tega zakona. Odločanje o predlogu zakona bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora opravili danes v okviru glasovanj. S tem prekinjam, spoštovane in spoštovani, to točko dnevnega reda.  S tem prehajamo, spoštovane poslanke in poslanci, na 8. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O NEPRAVDNEM POSTOPKU.   Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. Za dopolnitev obrazložitve prosim pristojno ministrico gospo Andrejo Katič. Izvolite.
Andreja Katič
Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Veljavni Zakon o nepravdnem postopku je bil sprejet leta 1986 in do danes ni bil nikoli noveliran. Predlog novega zakona, ki je danes pred vami, je eden od ključnih normativnih ukrepov, ki jih moramo sprejeti, da bo lahko v praksi zaživela reforma družinske zakonodaje, ki je bila začrtana v začetku leta 2017 s sprejetjem Družinskega zakonika, ki je na novo uredil družinska materialnopravna razmerja in v celoti prenesel pristojnost za odločanje v družinskih zadevah s centrov za socialno delo na sodišča. S tem zakonom določamo pravila sodnega postopka, po katerem se bodo po 15. aprilu 2019 ta razmerja urejala. Glavni cilj, ki smo ga zasledovali, je zagotovitev učinkovitejše zaščite pravic vseh udeležencev postopka, zlasti pa otrok in drugih oseb, ki niso sposobne same skrbeti za svoje pravice in interese. V primerih, ko starši ne morejo ali nočejo varovati koristi otroka, mora to namesto njih storiti država. S predlaganimi rešitvami izboljšujemo položaj otrok v družinskih razmerjih tako med postopkov kot tudi po končanem postopku. Pravica povedati mnenje je pravica otroka in otroku ni treba izraziti svojega mnenja, če tega ne želi. Nova je določba, da lahko izrazi svoje mnenje tudi v razgovoru z zagovornikom otroka, ki je bil dodeljen v skladu z zakonom, ki ureja Varuha človekovih pravic. Otrok mnenje lahko izrazi v neformalnem postopku sodnikom, lahko tudi ob sodelovanju strokovno usposobljene osebe, torej ne na obravnavi in vselej brez prisotnosti staršev. V ospredju določil zakona je tudi načelna dolžnost sodišča po uradni dolžnosti ugotoviti vse pomembne okoliščine, neodvisno od predlaganih dokazov strank.  Drugi cilj je celostno in enotno reševanje vseh ključnih družinskih razmerij. Nova ureditev bo omogočila, da se bo prek enotne obravnave celotne družinske situacije odločalo po istih postopkovnih pravilih pred istim stvarno pristojnim sodiščem in praviloma tudi pred istim pristojnim sodnikom. S tem se odpravlja dosedanja delitev, da v nekaterih družinskopravnih vprašanjih odločajo sodišča splošne pristojnosti, o nekaterih po pravilih upravnega postopka centri za socialno delo, ministrstvo za delo in kasneje Upravno sodišče. Ne le sodišče, temveč tudi udeleženci v postopku in druge osebe, ki sodelujejo v postopku, si morajo ves čas trajanja postopka prizadevati, da se pravice in pravni interesi udeležencev čim prej ugotovijo in zavarujejo. Kot tretji cilj se v sodni postopek ustrezno umešča vloga centrov za socialno delo glede na njihove pristojnosti po Družinskem zakoniku ter njihovo strokovno znanje. Kljub dejstvu, da je pristojnost odločanja v celoti prenesena na sodišče, da sodišče v teh postopkih varuje koristi otroka, je vloga centrov za socialno delo ključna. Centri bodo kot predlagatelji ali zakoniti udeleženci postopkov pomembno prispevali k učinkovitemu varstvu v koristi otrok in drugih oseb, ki ne morejo same poskrbeti za svoje pravice in interese. Položaj centrov je zlasti okrepljen v postopkih odločanja o ukrepih za varstvo v koristi otrok, v katerih njihove navedbe ter zaslišanja njihovega strokovnega delavca štejejo za izpovedbe osebe, ki ima o dejstvih posebno strokovno znanje. Predlog zakona, spoštovane poslanke in poslanci, ki je pred vami, v primerjavi z danes veljavno ureditvijo vsebuje tudi druge spremembe in prilagoditve, ki so se izkazale za potrebne; bodisi zaradi spremenjene ureditve v veljavnem materialnopravni zakonodaji, ki vpliva na ureditev posameznih nepravnih postopkov, bodisi pa gre za spremembe, ki odpravljajo neenotno sodno prakso pri izvajanju zakona, pri čemer pa se ohrani struktura in nomotehnika veljavnega ZNP. V splošnih določbah zakona so predlagane tudi spremembe v smeri večjega vsebinskega odločanja, poudarjena je vloga sodnika, ki mu nove procesne možnosti omogočajo, da glede na konkretne okoliščine in v luči varstva oseb, ki jih je sodišče dolžno varovati po uradni dolžnosti, sprejme postopkovno najprimernejšo ureditev. Reformirajo se izredna pravna sredstva v nepravdnih postopkih, s čimer se daje ustrezno mesto vlogi Vrhovnega sodišča, ki bo imelo po novem preko dopuščene revizije tudi v nepravdnih postopkih možnost poenotenja sodne prakse in skrbi za njen razvoj.  Obsežne reforme, kot je prenova družinske zakonodaje, nujno zajemajo tri segmente: normativni del, organizacijske ukrepe in izobraževanje ter priprave ključnih deležnikov na novo ureditev. Verjamem in tudi sama se bom trudila, da vsi deležniki prevzamemo svoj del odgovornosti in dolžnosti v teh postopkih, saj bodo le tako vse nove rešitve v praksi zaživele. Iz tega razloga sem se odločila na Ministrstvu za pravosodje oblikovati posebno implementacijsko skupino ZZNP-1, ki je sestavljena iz vseh ključnih deležnikov in bo bdela nad izvajanjem tega novega zakona in poročala tako o dobrih praksah, ki se bodo na podlagi tega izoblikovale, kot tudi glede pomanjkljivosti, ki se bodo morda pokazale pri njegovem izvajanju. Vsem, ki so sodelovali pri pripravi zakona, se zahvaljujem in predlagam, spoštovane poslanke in poslanci, da ga podprete. Hvala.
Pozdravljeni!  Predlog deklaracije o usmeritvah za delovanje Republike Slovenije v inštitucijah Evropske unije je pravzaprav en akt, ki nič ne govori o tem, kaj bo Slovenija imela od te deklaracije in kaj bo Evropska unija Sloveniji dala. Nič ne bo dala. Nategnili nas bodo, kot nas nategujejo ves čas. Seveda bo pa slovenska vlada in slovenske politične stranke po večini bodo pa ploskali in bodo srečni, da jih potrepljajo po ramenih ali pa po kakšnem delu malo nižje.  Rečeno je bilo, da bomo v Evropski uniji močnejši, ko bomo delovali skupaj. To je neumnost. Skupnost bo močna in funkcionirala le takrat, kadar bo njen nukleus, najmanjši, to se pravi posamezni delček močan in pa funkcionalen. Dokler ne bo tega, ne bo nič. Slovenija, dokler ne bo funkcionalna, sama po sebi ne bo pomenila nič. Že zdaj smo siva lisa nekje v Evropi, kjer se križajo interesi Nemčije, Francije, Anglije ne več, ker je bila pametna, pa je šla ven iz te godle, pa še kakšne druge države. Mi samostojnosti nimamo in je ne pokažemo, ker nas je enostavno strah. Ne vemo kaj narediti z vsem skupaj. Govori se o ukrepih, ki bodo vrnili delavskemu razredu moč in oblast. To me spominja na Rainerja Mario Rilkeja, ki je pisal o tistih ruhrskih rudarjih. Pa kdaj, kje živimo? Saj smo vendar v enem obdobju, ki smo ga preživeli. Baje je zdaj leta 2019. Ali je 1919? Neki patološki izpadi o nekem delavstvu in o ne vem čem nas ne bodo pripeljali nikamor. Treba je narediti stališča Republike Slovenije, kaj bomo mi naredili, ne pa, kako bomo upoštevali vse, kar je rekla Evropska unija, in potem na tak debel špeh neke deklaracije, kjer tri četrt zadeve so samo navedki, kaj Evropa je naredila in kaj zahteva, in da se mi s tem seveda strinjamo.  Zavedati se je treba ene stvari, da na državnih ravneh ni poštenosti. Na državnih ravneh je le zakonitost in ni drugega. Bistvo te zakonitosti temelji na gospodarstvu. Če bo gospodarstvo močno, bomo mi močni. Slovenija ni majhna, kot pravijo nekateri, res pa je, da pri večini vladajočih je majhnost v glavah. V glavah zaradi tega ker ničesar ne razumejo in ker so že indisponirani kot neki hlapci, ki ne smejo dvigniti glave in misliti po svoje. To je narobe. Sedanja vlada bi morala narediti nekaj bistveno drugega. Ta deklaracija je preobširna, predebela, nima pa tistih osnovnih zadev, ki bi povedale, kaj bo reševalo Slovenijo. Zakaj Slovenija ne bi mogla biti davčna oaza? Lahko bi bila, če ne bi lezli v rit Bruseljčanom. Če se ne bi klanjali vsaki njihovi zahtevi, da moramo to pa ono pa tretje. Zakaj slovenska identiteta izginja? Zaradi tega ker naši vladajoči mislijo, da statistični uradi ne smejo vprašati ničesar drugega razen imena in priimka. Bedarija! Bedarija prve vrste! In to je sramota, ki jo dela vladajoča struktura. Ta vladajoča struktura deluje direktno proti interesom države Slovenije in proti interesom naših državljanov. Ne vem, kaj bodo ali pa kaj so dobili za to, vendar marsikaj se sliši. Marsikaj se sliši in ljudje zunaj, tuji diplomati, govorijo, »saj določeni slovenski diplomati so poceni«. Poceni so zato, ker so zraven še neumni, pa niti ne znajo zaračunati svojih uslug. Tako daleč smo prišli. Tako daleč smo prišli! In potem ni čudno, kakšno ceno imamo po svetu. Nobene cene nimamo. Nas obrcajo in nam dajo v roke škornje, da jih sčistimo kakšnemu, ki ima išias v Bruslju. In potem nas pošljejo nazaj v kot. To se dogaja z nami, z našo državo. Na žalost z državo. Če se to dogaja samo z določenimi političnimi predstavniki, me ne briga čisto nič, ker če je kdo bedak, je pač bedak, če je kreten, je kreten, če je slaboumnež, je slaboumnež. O tistih se ne bom pogovarjal. Hudo je to, da naša država trpi zaradi tega. Da trpijo tisti, ki bodo ostali za nami. Kajti za tiste, ki bodo ostali za nami, pa ne naredimo ničesar. Gremo se neke, kaj vem kaj, brezspolnosti, nadspolnosti, podspolnosti, ne vem kaj vse. Tu jaz čestitam vsem državljankam za dan žena, obenem pa tudi tistim, ki ne vedo, katerega spola so; pa naj se odločijo, mogoče si bodo kupili rožico ali jim bo pa kdo drug kupil rožico, pa naj si jo kam zatlačijo potem. Država gre pa k hudiču. S to deklaracijo nismo naredili ničesar, nič dobrega za državo, nič dobrega za državljane. Govorimo o ne vem čem vse, s tem da nam Evropska unija tišči noter neke nenaravne rešitve, nenaravne rešitve, ki se bodo zrušile same vase. Zgodilo se bo tako kot v rimskem imperiju, ki je razpadel. Razpadel je na zahodni del, ki ga je dekadenca požrla in uničila v nekaj desetletjih, in na vzhodni del, kjer je še zmeraj vztrajala tista naravna moč nacije in narodov ter ljudi, in je obstajal še tisoč let. Nekdo bi danes rekel, hvala bogu, da imamo Rusijo. Pa res hvala bogu, da imamo Rusijo, da imamo Višegrajsko skupino, da imamo pametnega Madžara, da se Italijani počasi spravljajo k pameti, pa tako tudi Avstrijci. Na njih bi se morali ozirati in razmišljati o tem, da je treba delati za svojo državo. Ne za Evropo. Evropa ni nič, Evropa bo razpadla, Evropa že gnije pri živem telesu. Pokonci jo držijo samo še velike količine alkohola, po navadi konjaka, vsak dan ena flaška zjutraj, popoldne pa se ne ve več, kaj je bilo dopoldne obljubljeno. Evropa je kvečjemu lahko Evropa narodov. In narodi so tisti osnovni nukleusi, na osnovi katerih lahko zraste kaj dobrega. In ko zraste kaj dobrega, lahko sodelujemo. Pa ne v svojo škodo, zato da bomo še večji hlapci, kot smo že, ampak tako, da smo enakopravni in enakovredni. Vendar pa s kimanjem Evropski uniji in s pritlehnim priklanjanjem tega ne bomo nikoli dosegli.  Za nas v Slovenski nacionalni stranki je ta deklaracija pravzaprav eno flancanje, eno priklanjanje Evropski uniji, ki pa za lastno državo in za lastne državljane nima in ne nosi nič dobrega.
Hvala lepa, predsedujoči, za besedo in najlepša hvala predstavnikom in predstavnicam poslanskih skupin za izražena stališča. Vesel sem, da smo razgrnili širši horizont te problematike, da se nismo zapičili samo v problematiko interventnih služb oziroma njih delovanje. Kot sem uvodoma že povedal, je poslanstvo centrov za socialno delo v bistvu dvojno, na eni strani gre za odločanje o materialnih pravicah, na drugi strani gre za pomoč ljudem v stiski, torej na terenu, ena na ena, če hočete. Interventna služba je ena taka služba, torej tista služba, ki intervenira, ko mladoletni otrok ostane brez staršev, ko se starejša oseba brez svojcev znajde v težavah. Ali pa morda najbolj plastičen primer, ki sem ga tudi v izvornem poslanskem vprašanju izrekel, primer nasilja v družini. V primerih nujne intervencije, kot je poročala že ministrica, je najprej obveščena policija, ki potem odredi posredovanje interventne službe in potem tako naprej.  Kot izhodišče bi vzel nasilje v družini, ker je res en tak najbolj plastičen primer potrebnosti interveniranja interventne službe. Glede na razširjenost nasilja v družini lahko tako čez palec ugotavljamo, da je takšnih intervencij vseeno malo. Bržkone razloge lahko iščemo v slabi organizaciji dela in v kadrovski podhranjenosti. V dveh stvareh, ki ste jih že v svojih stališčih poslanke in poslanci omenili. Verjamem, da bomo danes o tem še na dolgo in široko, ampak samo ta primer, recimo, posredovanj v primerih nasilja v družini ima zelo zanimivo statistiko. V letu 2017 policija poroča, da so obravnavali 3 tisoč primerov nasilja v družini, torej primerov prepiranja, vpitja, nedostojnega vedenja in tako naprej, teh, torej primerov vpitja, nedostojnega vedenja in dejanskega nasilja, je bilo 2 tisoč, tisoč je bilo povzročanja hrupa z glasbo. Kar v podnapisu, glede na to, da moški povzročimo 99 % nasilja na domu, pomeni, da vsak moški trikrat prej obračuna z žensko kot posluša na glas glasbo. Samo za informacijo.  Ena osebna izpoved, preden nadaljujem, jaz sem pred nastopom funkcije poslanca opravljal službo radijskega urednika in voditelja, večji del tega sem posvetil jutranjemu programu in pomemben del vsakega jutranjega radijskega programa je policijsko poročilo. V teh policijskih poročilih noben dan ni minil brez poročanja o nasilju na domu. In zdaj, okej, imamo primer nasilja v družini, kjer se skoraj praviloma moški znese nad žensko in posreduje policija, ker gre za fizično ali spolno nasilje ali kakorkoli, in kršitelja in žrtev razdvojijo, obravnavajo žrtev, če je potrebna nujna medicinska pomoč, kršitelja odpelje policija in je problem sorazmerno urgentno rešen. Ampak v tej enačbi se nismo spomnili na tretji člen, na otroka, ki to gleda, ki doživi to nasilje z modricami, ki ga bodo spremljale skozi celo življenje. Tukaj pride na vrsto nujnost ažurne in kakovostne storitve usposobljenega socialnega delavca.  Statistika pravi – jaz sem naredil malo domače naloge, v svojih domačih Trbovljah sem malce čez palec pri socialnih delavcih odmeril, koliko je bilo teh intervencij. Trboveljski center za socialno delo je sicer eden manjših, zajema 3 podenote, pokriva v Zasavju kakšnih 50 tisoč ljudi. V času od reorganizacije do zdaj je obravnaval oziroma so zabeležili 5 intervencij nujne intervencijske službe centrov za socialno delo. Ali je problem reorganizacija? Je možno. Problem je gotovo, in danes smo ga izpostavili že nekajkrat, podhranjenost v kadrovanju. Ampak problem je. Problem je, ker centri za socialno delo imajo požrtvovalne socialne delavce, imajo ljudi, ki s hrbtenico in s celo svojo bitjo stojijo v tem, kar ni delo, ampak je poslanstvo, tudi v interventnih službah. Zato se s kolegom Lepom, ki ste v svoji predstavitvi oziroma stališču navedli, da sem izpostavil neprimerno ravnanje socialnih delavcev na terenu – ne, to ni res! Tukaj ostro protestiram. Postavljam se na stran socialnih delavcev, ki si zaslužijo delovno okolje, ki jim dovoli biti socialni delavci. In teh delavcev je na centrih za socialno delo in teh delavcev, bodočih socialnih delavcev, imamo iz bazena fakultete za socialno delo ogromno, zato ne bomo s prstom kazali na problem, ki ga ni, ampak predstavili stanje, kakršno res je.  Glavni problem je kadrovska podhranjenost, s tem se vsi strinjamo, a tem se teren strinja, vsi vemo, tudi ministrstvo se s tem strinja, vsi razumemo, da ljudi na terenu ni dovolj, sedijo v pisarnah, ko bi morali biti na terenu in ena na ena reševati to problematiko. Vesel sem tudi, da je kolega Koprivc izpostavil reorganizacijo, citram, »v dialogu z zainteresirano javnostjo in stroko«, ker stroka je k tej reorganizaciji centrov za socialno delo, ki je vključevala tudi reorganizacijo delovanja interventnih služb, pristopila zelo zanimivo. Že pred samo reorganizacijo je opozarjala, da se lahko gremo mi neko tehnično reorganizacijo, spremembo miselnega vzorca delovanja organizacije centra za socialno delo, ampak je vse to zastonj in brez zveze, če ne naslovimo glavnega problema in ga naslovimo v štartu, in to je močna in zadostna kadrovska okrepitev strokovnih služb. Iz tega naslova so mariborski socialni delavci recimo bojkotirali posvet ministrstva za delo o reorganizaciji in iz tega naslova je skupnost centrov za socialno delo opozorila na ključen problem vseh centrov, torej preveliko preobremenjenost in da reorganizacija na srednji rok ne bo rešila ničesar.  Predsednica Skupnosti centrov za socialno delo je v intervjuju za Delo povedala naslednje, citiram: »Na centrih se, na primer, ukvarjamo z vedno mlajšimi otroki, ki imajo težave v duševnem zdravju, z zasvojenostjo, čustvene in vedenjske motnje. A nimamo neke mreže, ki bi se z njimi ustrezno ukvarjala? Čakalne dobe za svetovanja so dolge, ni pedopsihiatrov, ni specialistov za tovrstno pomoč. Po drugi strani ni programov za obravnavo demence v domačem okolju. Ni skrbnikov. Ni programov za migrante. Če bi dobili nove programe in nov kader, bi se temu lahko reklo reorganizacija. Tako pa problemi ostajajo nerešeni še naprej.« Tudi v Novem mestu so se strinjali, direktor je zapisal: »Opažamo tudi, da je na primer čedalje več ljudi s težavami v duševnem zdravju iz takšnih ali drugačnih razlogov, tako da bi nujno potrebovali kliničnega psihologa, ki bi bil član našega tima. Na teh območnih CSD bi se morala stroka vsekakor okrepiti z ustreznimi strokovnjaki.« Tudi sindikati so bili podobnega mnenja o problemu zamud na centrih za socialno delo, so pa že v tem mandatu konec lanskega leta, v začetku letošnjega z dopisom ministrici opozorili na kritično kadrovsko podhranjenost.  Torej če iščemo izvirni greh problema, o katerem danes govorimo, to ni ena situacija interventne službe v Hrastniku, ki se je zgodila in je enega specifičnega poslanca nagovorila k temu, da povpraša o funkcionalnosti interventnih služb, problem je bistveno širši. Horizont, ki sem ga omenil na začetku, je bistveno širši in je sistemski, je krovni in na ta vprašanja s tega horizonta moramo odgovoriti. Upam, da bomo v današnji razpravi konstruktivno in proaktivno prispevali z idejami, pokazali na napake in servirali kakšno rešitev. Hvala lepa, toliko za enkrat.
Hvala lepa  Stališče Poslanske skupine italijanske in madžarske narodnosti bo predstavil Felice Žiža. Izvoli.
Gospod predsedujoči, ministrski zbor, poslanke in poslanci, vsi prisotni, lep dober dan! Svet se pospešeno pripravlja na novo finančno in gospodarsko krizo, ki je našo Slovenijo kar prizadela. Ta ekonomska kriza je neizbežna, vsaj tako pravijo strokovni ekonomisti po celem svetu. Zadnja kriza je bila v Sloveniji zelo boleča, zato moramo tudi pri nas biti na krizo pripravljeni. Upam, da se slovenska vlada zaveda resnosti trenutnih gospodarskih svetovnih situacij in razmer in da ima pripravljene odgovore. Zanima me:  Kdaj se po oceni slovenske vlade obeta nova svetovna finančna kriza in ali ima slovenska vlada pripravljen krizni načrt?  Slovensko gospodarstvo je toliko bolj občutljivo, ker je vezano zgolj na določene trge, predvsem na evropske.  Zanima me:  Kako bo slovenska vlada pomagala širiti se na tuje trge, da bi potem v primeru krize s tem zmanjšala krizo in jo ublažila v Sloveniji?  Ne desni, svetovni ekonomisti napovedujejo slabšanje valute evra, celo njen zlom.  Zanima me:  Ali imamo v rezervi tudi novo valuto? Dolg državnega proračuna Republike Slovenije na dan 31. 12. 2018 znaša 29,181 milijonov evrov ali 63,8 % BDP.  Zanima me, če imate seveda oceno, kakšen bo dolg na dan 31. 12. 2020. Hvala za odgovor.
Hvala, gospod poslanec. Gospod predsednik, izvolite.
Hvala lepa.  Replika, gospod poslanec Lep.  Izvoli.
Gospod podpredsednik Državnega zbora, hvala za besedo. Spoštovane ministrice, spoštovani ministri, kolegice in kolegi! Egregio vice presidente della Camera di Stato, egregi ministri, egregi deputati! Tisztet Hölgyeim és Uraim!  Poslanca v Poslanski skupini italijanske in madžarske narodne skupnosti bova podprla predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2019.  Vlada je pod vplivom ugodnih gospodarskih razmer in dobrega stanja javnih financ po njenem mnenju pripravila stabilen in razvojno naravnan predlog rebalansa proračuna. V njem je zagotovila tudi sredstva za višji minimalni dohodek in minimalno plačo, dvig povprečnine, socialnih transferjev, letnega dodatka in izredne uskladitve pokojnin ter za ukrepe v zdravstvu. Kljub temu bo potrebno že za prihodnje leto zelo previdno načrtovati proračunske prilive in odlive ter pri tem upoštevati vrsto dejavnikov, kot so opozorila Fiskalnega sveta, Evropske komisije in hitro spreminjajoče se razmere na svetovnih trgih. Poskrbeti bo potrebno za razvoj gospodarstva in obrti kot tudi za boljše delovanje zdravstvenega sistema kot celote, skrb za socialno šibke, več vlaganj v raziskovanje in inovacije ter v kulturo.  Tudi v avtohtonih narodnih skupnostih pričakujemo več sredstev za delovanje ustanov, organizacij, projekte in programe, potrebne naložbe v šolstvu in za gospodarsko osnovo. Vlada je namreč v predlogu rebalansa proračuna za letos obdržala raven sredstev iz preteklih let, ki avtohtonim narodnim skupnostim po odgovornem prevzemanju bremen ob zadnji gospodarski krizi omogoča le preživetje. Posebej zaskrbljujoč je položaj radijskih in televizijskih programov narodnih skupnosti v okviru RTV Slovenije, ki ga je potrebno takoj rešiti. Kulturne dejavnosti narodnih skupnosti si po velikem rezu leta 2012 še niso opomogle.  V naši poslanski skupini bova rebalans proračuna za letos podprla. Potem pričakujeva reševanje omenjenih težav pravočasno, v sodelovanju pri pripravi Predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2020, ki bo avtohtonima narodnima skupnostma omogočil potreben razvoj. Hvala.
Hvala, gospa ministrica za vašo predstavitev.  Matično delovno telo je Odbor za pravosodje. Besedo dajem podpredsednici, mag. Meiri Hot.  Izvolite, gospa poslanka.
Hvala, gospod poslanec za vaše stališče.  Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci zaključujemo predstavitev stališč poslanskih skupin in prehajamo na razpravo o dopolnjenem predlogu dekoracije.  Kot prva bo spregovorila gospa Ljudmila Novak. Pripravi naj se gospod Gregor Perič.  Izvolite.
Hvala lepa, spoštovani gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci!  Odbor za pravosodje je na 6. redni seji 14. februarja kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o nepravdnem postopku, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada.  Predstavnica predlagatelja, ministrica za pravosodje Andreja Katič, je v dopolnilni obrazložitvi členov povedala, da je predlagani zakon eden ključnih ukrepov, da bo lahko v praksi zaživela reforma družinske zakonodaje, ki jo je začrtal v začetku leta 2017 sprejeti Družinski zakonik. Ta je pristojnost za odločanje o družinskih zadevah skoraj v celoti prenesel s centrov za socialno delo na sodišča in določil tudi nekatere nove pristojnosti sodišč, hkrati pa je okrepil strokovno, svetovalno in podporno vlogo centrov za socialno delo. Cilj predloga zakona v preostalih delih je opraviti nujne prilagoditve, ki so potrebne zaradi spremenjene ureditve v veljavni zakonodaji, ki vpliva na ureditev posameznih nepravdnih postopkov, ter spremembe, ki odpravljajo neenotno sodno prakso pri izvajanju zakona, pri čemer se ohrani struktura veljavnega zakona, posebni postopki, ki jih urejajo drugi zakoni, pa ostanejo urejeni v področnih zakonih.  Predstavnica Zakonodajno-pravne službe Katarina Kralj je v predstavitvi njihovega pisnega pravnega mnenja povedala, da je predlagani zakon z vidika njihovih pristojnosti dobro pripravljen in izčrpno obrazložen. Večina pripomb Zakonodajno-pravne službe je ustrezno upoštevanih v vloženih amandmajih koalicijskih poslanskih skupin, glede ostalih opozoril pa so bila s strani Ministrstva za pravosodje podana dodatna pisna pojasnila. Ponovno pa je opozorila, da mora biti predlog zakona sprejet in uveljavljen najkasneje 15. aprila letos, da ne bi prišlo do neskladja med materialno in procesno ureditvijo družinskega prava. Državni svetnik Rajko Fajt je predstavil mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev, ki predlog zakona podpira, saj je nujen predpogoj za uspešno izvajanje Družinskega zakonika. Pri tem se članom komisije zastavlja vprašanje, ali bodo glede na prenesene pristojnosti in povečan obseg dela na družinskih oddelkih sodišč postopki potekali nemoteno. Opozorili so tudi na pomanjkanje sodnih izvedencev s področja klinične psihologije in psihiatrije ter izrazili bojazen, da se bodo postopki na sodiščih podaljšali in podražili. Prav tako komisija meni, da je bilo ob pripravi predloga zakona premalo pozornosti namenjene klasičnim nepravdnim postopkom, zato bi lahko prišlo do težav pri njihovem izvajanju v praksi. Predstavnica Odvetniške zbornice Slovenije Tanja Marušič je predstavila pripombe, ki jih je Odvetniška zbornica Slovenije podala že v postopku priprave zakonskega predloga; na primer, glede udeležencev v postopku, višini sodnih taks, odškodnin. Pri tem je ponovno izpostavila potrebo po profesionalizaciji zastopanja v nepravdnih postopkih, predvsem v postopkih za varstvo koristi otroka in za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo. S strani predstavnikov predlagatelja je bilo v zvezi s tem povedano, da so obširni odgovori in pojasnila predlagatelja na pripombe in pomisleke Odvetniške zbornice Slovenije vsebovani v uvodnem delu zakonodajnega gradiva, deloma pa jih odpravljajo tudi vloženi amandmaji. Ponovno pa so pojasnili drugačno, aktivno vlogo sodnika v nepravdnih postopkih. Odbor je bil seznanjen tudi s pisnim mnenjem Sodnega sveta, ki opozarja, da finančne posledice prenosa pristojnosti v družinskih zadevah na sodišča niso bile dovolj skrbno ovrednotene že ob sprejetju Družinskega zakonika kot tudi ne pri obravnavanem predlogu zakona. Sodni svet opozarja tudi na kronično pomanjkanje sodnih izvedencev kliničnopsihološke in pedopsihiatrične stroke, kar nezanemarljivo vpliva na trajanje in kvaliteto sodnih postopkov, prav tako pa bodo nanje vplivali neustrezni podporni programi centrov za socialno delo. V razpravi je poslance zanimala predvsem kadrovska pripravljenost sodišč na nove pristojnosti, pri čemer so opozorili tudi na pomanjkanje sodnih izvedencev kliničnopsihološke in pedopsihiatrične stroke. Izpostavili so tudi vprašanje izenačenosti partnerske in zakonske zveze v nepravdnih postopkih. Predstavniki predlagatelja, Vrhovnega sodišča ter Skupnosti centrov za socialno delo so podali dodatna pojasnila glede priprave na uveljavitev družinske reforme, ki zajema tako sprejetje vseh potrebnih normativnih podlag kot tudi organizacijske in kadrovske ukrepe znotraj sodišč in centrov za socialno delo ter izobraževanje in pripravo ključnih deležnikov na novo ureditev. V nadaljevanju je odbor sprejel amandmaje poslanskih skupin LMŠ, SD, SMC, SAB in Desus. Odbor je nato v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih ter predlog zakona sprejel. Hvala lepa.
Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke bo predstavil mag. Marko Pogačnik.  Izvoli.