23. nujna seja

Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide

9. 5. 2019
podatki objavljeni: 9. 5. 2019

Transkript

Vse članice in člane odbora, vabljene ter vse ostale prisotne lepo pozdravljam!  Pričenjam 23. nujno sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora: gospod Primož Siter in gospa Suzana Lep Šimenko. Na seji kot nadomestni članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo: gospa mag. Meira Hot namesto poslanca Soniboja Knežaka, dr. Franc Trček namesto Miha Kordiša in gospa Matjaž Nemec namesto Marka Koprivca. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red seje odbora: Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti druge alineje drugega odstavka 9. člena Zakona o čezmejnem izvajanju storitev in druga točka Zahteva Državnega sveta za ponovno odločanje o Zakonu o spremembi Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora.   Prehajamo na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA – POBUDA ZA ZAČETEK POSTOPKA ZA OCENO USTAVNOSTI DRUGE ALINEJE DRUGEGA ODSTAVKA 9. ČLENA ZAKONA O ČEZMEJNEM IZVAJANJU STORITEV (ZČmIS).   Pobuda je objavljena v sistemu UDIS in ste jo članice in člani prejeli. Prav tako ste prejeli Mnenje Vlade in Mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. Obravnava na podlagi 265. člena Poslovnika Državnega zbora. Vabljeni na sejo: Zakonodajno-pravna služba, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ustavno sodišče nam je posredovali navedeno pobudo za oceno ustavnosti, s pridobitvijo mnenj Zakonodajno-pravne službe in Vlade pa so bili izpolnjeni poslovniški pogoji za obravnavo zadeve na seji odbora.  Pri sebi imam še eno pooblastilo in sicer poslanec Franc Kramar nadomešča poslanca Vojka Starovića. Sedaj bi besedo predala predstavnici Zakonodajno-pravne službe. Izvolite.
Sonja Bien Karlovšek
Hvala lepa za besedo.  Zakonodajno-pravna služba se je pri pripravi mnenja, ki je podlaga za odgovor Državnega zbora osredotočila na procesno vprašanje, saj je iz pobude in določbe, ki jo pobudnik izpodbija, razvidno, da pobudnik ni izčrpal vseh pravnih sredstev na podlagi Zakona o čezmejnem izvajanju storitev. Zaradi tega menimo, da ne izkazuje neposrednega pravnega interesa za presojo izpodbijane določbe in s tem osnovne procesne predpostavke, ki mora biti izpolnjena zato, da bo ustavno sodišče presojalo pobudo za oceno ustavnosti.  Hvala.
Hvala mag. Sonja Bien Karlovšek. Želi besedo predstavnica Vlade, gospa Breda Božnik? Izvolite.
Breda Božnik
Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni! Zakon za katerega presoja ustavnosti je bila podana pobuda med drugim ureja tudi pogoje in postopek za izdajo potrdila A1 v skladu z 11. Členom Uredbe EU o koordinaciji sistemov socialne varnosti. Gre za potrdilo unificirano na ravni Evropske unije na podlagi katerega lahko napoteni delavec tudi v času dela v drugi državi članici Evropske unije še naprej ostane vključen v socialni sistem matične države. Navedena ureditev predstavlja izjemo od splošnega pravila v skladu s katerim je za socialno varnost delavca pristojna država članica EU v kateri oseba dejansko opravlja delo. Zakon med drugim v 9. členu določa, da je na vlogi za izdajo potrdila A1 potrebno navesti naslov v Republiki Sloveniji na katerem delavec oziroma samozaposlena oseba prebiva. Predlagatelj pobude je zaposlen v Republiki Sloveniji, vendar v Republiki Sloveniji pač pa delo opravlja kot dnevni delovni migrant s prebivališčem na Hrvaškem. Kot izhaja iz mnenja dne 25. 1. 2019 je Vlada Republike Slovenije preučila predmetno pobudo ter ugotovila, da predlagatelj ni izkazal pravnega interesa za presojo izpodbijane določba zakona. Skladno z določbami Zakona o Ustavnem sodišču je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil neposredno pobega v pravice predlagatelja. Kot izhaja iz določb Zakona o čezmejnem izvajanju storitev pa pristojni organ vlogo za izdajo potrdila A1 v primeru neizpolnjenih pogojev zavrne z odločbo zoper katero je dopusten upravni zbor. Navedeno pomeni, da izpodbijana določba zakona ne posega neposredno v pravice predlagatelja pobude, saj je za varstvo pravice do izdaje potrdila A1 zagotovljeno sodno varstvo.  Predpostavka za vložitev pobude za presojo ustavnosti je tudi izčrpanost vseh pravnih sredstev. Vlada na podlagi uradnih evidenc ugotavlja, da na podlagi Zakona o čezmejnem izvajanju storitev ni bila zavrnjena ali zavržena nobena vloga za izdajo potrdila A1 za predlagatelja pobude, posledično seveda tudi ni bilo vloženo pravno sredstvo. Skladno z navedenim Vlada meni, da pobudnik ni izčrpal pravnih sredstev za varstvo pavice ter ni izkazal pravnega interesa za presojo ustavnosti izpodbijane določba zakona.  Hvala.
Hvala, gospa državna sekretarka. V razpravo in odločanje dajem naslednji predlog mnenja: Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide se strinja z mnenjem Zakonodajno-pravne službe z dne 25. april 2019 in z mnenjem Vlade z dne 24. januar 2019 ter Zakonodajno-pravni službi predlaga, da v skladu z 266 členom Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor Ustavnemu sodišču. Želi kdo razpravljati? Če ni razprave, prehajamo na odločanje. Glasujemo. Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Mnenje je torej sprejeto.  S tem zaključujem to 1. točko dnevnega reda. Prehajamo na obravnavo 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – ZAHTEVA DRŽAVNEGA SVETA ZA PONOVNO ODLOČANJE O ZAKONU O SPREMEMBI ZAKONA O PRAZNIKIH IN DELA PROSTIH DNEVIH V REPUBLIKI SLOVENIJI (ZPDPD-E).  Prejeto gradivo, zahteva Državnega sveta za ponovno odločanje, je objavljena na spletnih straneh Državnega zbora, prav tako Mnenje Zakonodajno-pravne službe.  Odbor bo kot matično delovno telo mnenje o zahtevi Državnega sveta podal na podlagi 147. člena Poslovnika Državnega zbora Vabljeni k tej točki so: Državni svet, Matjaž Nemec kot predlagatelj zakona, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Zakonodajno-pravna služba. Uvodno besedo ima predstavnik Državnega sveta, gospod Branko Tomažič.  Izvolite.
Branko Tomažič
Hvala za besedo. Spoštovani poslanke in poslanci! Preden preidemo na formalno obrazložitev zahteve Državnega sveta Republike Slovenije za ponovno odločanje o Predlogu spremembe Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji, ki se natančneje navezuje na preimenovanje praznika vrnitve Primorske k matični domovini, ki je stopil v veljavo 2005, bi želel nanizati nekaj definicij pomena vrnitev in priključitev,   (nadaljevanje) ki jih ponuja Slovar slovenskega knjižnega jezika. Vrniti pomeni dati komu kaj, kar je bilo od njega odvzeto, spet v last. Na primer zahtevati vrnitev zasedenega ozemlja v domovino, pri čemer domovina ni mišljena formalno politična tvorba, temveč gre za širši pojem domovine ozemlja, kateremu narod pripada. Priključitev pa pomeni narediti, da postane kaj je sestavni del katere enote, na primer priključitev tujega ozemlja kakšni državi. Sinonim oziroma istopomenski izrazi za priključitev so še priklopitev, priključek in tudi v ozemeljskem pomenu aneksija, oziroma nasilna pripojitev tujega ozemlja h kakšni državi. Nekateri so o tej zvezdi govorili celo o anschlussu, vendar gre v tem primeru za zlorabo izraza, ki je v zgodovinskem pomenu zgolj v rabi za pripojitev Avstrije k Nemčiji, zato je tudi Zmago Jelinčič takrat, ko je predlagal zakon, imel najprej ta izraz, potem pa je ta termin izpustil. Iz navedenega je razvidno, da imata besedi popolnoma različen pomen, ki ga v zakonodajnem postopku moramo upoštevati skladno z veljavnimi pravili slovenskega jezika.  Utemeljitev predlagatelja, da Primorci govorimo, uporabljamo pogosteje izraz priključitev kot vrnitev, je z vidika pomenskih razlik nedopustna in jo kot tako v Državnem svetu nismo mogli upoštevati. Leta 2005 je bil uzakonjen praznik, namenjen spominu na vrnitev Primorske kot sestavo matične domovine. O imenu in datumu se je tedaj v strokovnih krogih veliko razpravljalo, odločitev o poimenovanju pa je bila sprejeta brez nasprotovanja. Datum in naziv sta bila usklajena in v vseh letih po sprejetju zakona, poimenovanje ni bilo problematizirano vse do lanskega leta tik pred volitvami in letos ravno tako pred volitvami.  Primorska je bila vedno del slovenskega narodnega ozemlja, zato ne moremo govoriti o priključitvi, temveč vrnitvi o sestavi slovesnega matičnega ozemlja. Tako so odločili tudi vsi podpisniki pariške mirovne pogodbe, vključno z Republiko Italijo. Odločitev je bila sprejeta s soglasjem in ne z enostranskim aktom priključitve.  Z uzakonitvijo poimenovanja zgodovinskega dogodka, stremimo v priključitev, zakonodajalec implicitno dopušča možnost, da slovensko primorsko ozemlje pred združitvijo ni bilo del slovenskega narodnega prostora. V uveljavitvi zakona se takšni obliki lahko sledijo neugodne mednarodne pravne in politične posledice, ki nasprotnikom iz italijanske strani omogočajo sklicevanje na stališče, da tudi Slovenija na Primorsko gleda kot na priključeno in ne vrnjeno ozemlje. Vemo, kakšne težnje so bile Tajanija v Bazovici in njegovi govori. Predlog vloženega veta utemeljujemo z dejstvom, da termin vrnitev potrjuje implicitno trditev utemeljeno na zgodovinsko primerljivih dejstvih, da je bila Primorska skozi zgodovino večinsko poseljena s slovenskim prebivalstvom in je bila zato del slovenskega narodnega ozemlja. Termin priključitev pa nakazuje, da priključeni del ni bil povezan z matično domovino Slovencev. Če je ključni argument zagovornikov spremembe imena praznika, da smo si Primorsko priborili sami, da nam nič ni bilo vrnjeno in da smo si jo sami priključili, je naš glavni protiargument dejstvo, da je bila primorska vedno del slovenskega narodnega ozemlja in da je bila vrnjena s soglasjem vseh podpisnic zavezujoče mednarodne mirovne pogodbe. Ta formulacije je pomembna tudi zaradi dejstva, da je Italija že leta 1943 kapitulirala in prešla na stran zaveznikov, Primorska ji torej ni bila odvzeta kot vojna kazen, temveč je bila tudi s strani Italije s soglasjem vrnjena matični domovini.  Če lahko citiram iz članka novinarja Možine, vam bi prebral en citat: »Pred leti sem bil na nekem mednarodnem zgodovinskem simpoziju o povojni preureditvi meja med Slovenijo, Italijo in Hrvaško. To je bilo precej nazaj, še preden je Slovenija sploh razglasila praznika Vrnitev Primorske in Prekmurja. Slovenski zgodovinarji so takrat uporabili besedo priključitev Primorske, pa je nastopil neki hrvaški zgodovinar, zelo vljudno, a tudi odločno je rekel, da se morajo slovenski zgodovinarji ozreti v zgodovino, saj za združitev okupirane pokrajine z matico uporabljajo besedo priključitev. Povedal je, da gre za zgodovinsko napačen izraz, ker so Hrvati in Slovenci praktično brez izjeme hoteli vstopiti v Jugoslavijo in nadaljeval, da je priključitev strokovni izraz, ki s tujko imenujemo aneksija, v nemščini pa anschluss. Takrat smo se Slovenci zgodovinarji v dvorani spogledovali in bilo nam je prav nerodno, da moramo to slišati od tujca. To je bil Petar Strčić, Mednarodna konferenca zgodovinarjev, leta 1997, o obletnici Pariške mirovne konference, sem naknadno ugotovil. Rad bi še par misli vam dodal – poimenovanje in preimenovanje praznikov ulic mest je bilo in bo vselej povezano z ideološko preokupacijo predlagateljev, ne glede na politično usmeritev. Tudi tokrat ni nič drugače, pa vendar, velja opozoriti na izjemno občutljive mednarodne politične okoliščine in čas, v katerem je nastala ta zakonodajna pobuda. / nerazumljivo/ ni le pred novimi volitvami, tokrat evropskimi, Slovenija se je znašla v nehvaležnem položaju, ko gre za njeno mednarodno verodostojnost oziroma nejasnost skupne zunanje politike. V zgodovini še nismo imeli toliko mednarodnih zapletov, afer in zaostrovanj, kot jih imamo danes - skoraj z vsemi našimi sosednjimi državami – in to ni dobro, tako mednarodno, kot tudi ne notranjepolitično - zlasti še iz vidika, da je prvo podpisani pod zakonodajnim predlogom, predsednik Odbora Državnega zbora za zunanjo politiko in imajo zato njegove politične poteze še večjo mednarodno težo. Hvala.
Hvala gospod Tomažič. Eno pooblastilo smo še prejeli in sicer, dr. Matej T. Vatovec nadomešča poslanca Primoža Siterja. Sedaj besedo predajam predstavniku predlagateljev zakona, gospod Matjažu Nemcu.
Hvala lepa, spoštovana predsedujoča. Dober dan, lep dan, vsem skupaj. Bom poskušal čim bolj strnit svojo predstavitev, kajti smo o tem že veliko govorili, tudi z gospodom Tomažičem, najmanj, zdaj danes, že v tretje, pa je zanimivo, kako se pogovarjava, pa se sploh ne slišiva, ker dejansko, gospod Tomažič govori zelo podobno, tako da na Državnem svetu kot tudi na tej seji, ampak jaz bi želel vseeno, že v tretje odgovorim gospodu Tomažiču nekatere neresnice in nekatere drugačne interpretacije. Seveda, ko smo se začeli pogovarjati v Državnem zboru, ni bilo pred volitvami, bilo je v januarju mesecu, leta 2018 – volitve so bile krepko čez drugo polovico tistega leta, tako da nima nobene korelacije z volitvami, vsaj z letom 2018, tako kot nima tudi s tistimi iz leta 2019, ker pač postopki v Državnem zboru so takšni, kakršni so. Sam - bom skušal bit čim krajši – sam zakon, ko smo ga začeli pripravljat leta 2018, se pravi v januarju mesecu, je temeljil na treh stebrih – eden je mednarodnopravni vidik, drugi je zgodovinski vidik in tretji je čustveno identitetni vidik. Tukaj, mogoče se z gospodom Tomažičem nekoliko ne strinjala, ne glede na to, da sva Primorca – vsaj ko govorimo o identitetnim vidikom. Namreč, bom poskušal biti čim krajši in bom najprej izpostavil tisti, katerega gospod Branko Tomažič problematizira – govorimo o mednarodnopravnem vidiku. Tukaj so se, smo se posvetovali z mednarodnimi pravniki. Eden izmed njih je tudi nekdanji predsednik Državnega zbora in sedanji poslanec, dr. Milan Brglez, ki je tudi sam nastopil na »plenarki« in je obrazložil tistim, ki so želeli razumet, kakšne posledice ima to iz mednarodnopravnega vidika in ugotovili smo, da brezpogojno nima nobenega vpliva na to, kakršnokoli pogodbo. Priključitev je termin, ki natančno in mednarodnopravno pravilno ubeseduje stanje, nastalo na podlagi Pariške mirovne pogodbe in Osenskega sporazuma, s katerimi so bila po koncu vojne, v kateri je bila Italija agresor, ponavljam, agresor in jo je izgubila, določena meja ter razmejni odnosi do zaveznic Združenih narodov. Gre za terminologijo, ki je uporabljena že neposredno v mirovni pogodbi, v kateri je med drugim določena meja Italije z takratno Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in seveda z svobodnim tržaškim ozemljem ter meja med Italijo in z svobodnim tržaškim ozemljem in z Jugoslavijo in svobodnim tržaškim ozemljem. Če 11. člen mirovne pogodbe eksplicitno pravi, da Italija ozemlje odstopi, se pravi, v tem primeru, ko Italija odstopi, ni druge terminologije, kot da Jugoslavija v tistem terminu priključi - vsaj tako zagovarjajo eminentni zgodovinarji, gospod Tomažič, in ne hrvaški, ampak slovenski, nekateri izmed njih - govorimo o dr. Nevenki Troha - je tudi sodelovala v mešani komisiji. To je tista mešana komisija, ki je leta 2000, je objavila svoje delo in ki bi morala temeljit oziroma bit temelj meddržavnih odnosov med Republiko Italijo in Slovenijo in to je tisti dokument, ki ga Italija ni želela nikdar objaviti. Seveda ne, ker ne bi bilo moč več govoriti o 15 tisoč ljudi v fojbah, ampak bi morali govoriti o realnih številkah. Torej, zadrega ni na naši strani. Priključitev na podlagi mirovne pogodbe je z vidika mednarodnega prava povsem nemogoče primerjati z Ausschlussom, o tem smo že veliko govorili. Ausschluss je nasilno priključitev, med tem ko naša priključitev, ki izhaja iz čustvenega vidika, tako kot ga Primorci vsaj 80 let uporabljamo, vsaj v veliki večini, izhaja čisto iz čustvenega vidika. Torej, govorimo o eni sami besedi, ki nima nobenega vpliva na mednarodno pravni vidi. Tudi zgodovinski vidik, spoštovani gospod Tomažič, je jasno opredeljen z imeni in priimki dr. Branka Marušiča, dr. Kaje Širok in kot že prej navedene gospe Nevenke Troha. Prejeli ste vso dokumentacijo, lahko preberete. Rekel sem, da ne bom dolg, ker ne želim ponovno vzpodbujati kakršnihkoli razprav, kot smo jih tukaj že imeli. In tisti, ki so razpravljali na način kot so, danes jih tukaj več ni, zato ker so sami vložili tak identičen predlog zakona. In to eno leto preden je bil leta 2005 sprejet tisti zakon. Nekateri poslanci, kot je kolega Samo Bevk, so sodelovali pri pripravi tega zakona leta 2005 in takrat ključna dilema je bila izbrati pravi datum. Tudi sam pojem imenovanja, ko govorimo o primorskem zakonu ni nikdar bil sprejet in nikdar ni bil uporabljen. Skupaj sva bila v nedeljo v Ajdovščini, ko se obeležuje občinski praznik in z besedo ni bila omenjena vrnite, ampak vsi govorimo in govorite priključitev Primorske k matični domovini. Če izključujemo ta mednarodno pravni vidik, zgodovinski vidik je čustveni vidik vselej prisoten in ga govorimo vsaj od leta 2005, tako kot ga čutimo. Torej, priključitev. Tudi 14. septembra verjamem, da bo temu tako, ne glede na sprejet zakon ali pa ne.  Torej, Zakonodajno-pravne službe niso imele pripomb tako s strani Vlade kot s strani Državnega zbora. Govorimo o eni sami besedi. In govorimo o času v katerem živimo. Jaz sem ravno danes dobil novico, mogoče gospod Tomažič vas bo zanimalo, da je pol milijona evrov rezerviranih za gospoda Danuncija, to je general, ki je napadel Rijeko leta 1919, o teh okoliščinah govorimo. Torej, če se kdo boji, da se bo kdorkoli opogumil, če bomo mi sprejeli spremembo ene same besede kot jo vsi čutimo, potem je to priložnost že zamudil. To se že dogaja in mi nenehno opozarjamo. Vsi tisti, ki gradijo politiko na dobrih meddržavnih odnosih in ravno jutri bom en tak memorandum skupaj z italijanskimi strankami podpisali tisti, ki verjamemo v medsebojno sodelovanje v Trstu. Torej, brez skrbi. Kdorkoli misli, da bi kakorkoli želeli vplivati na poslabšanje odnosov mi delujemo ravno nasprotno, zaradi tega, ker želimo ob meji izpostavljati dobre prakse sodelovanja. In mislim, da Slovenci smo lahko ponosni na to, kar smo do sedaj naredili, ko govorimo o odnosih z Republiko Italijo, kljub medsebojni veliki bolečini iz preteklosti, ampak smo bili vzgojeni na način, da moramo razumeti kaj pomeni tovarištvo, solidarnost in spoštovanje med narodi. Jaz upam, da bo tako tudi v soseščini prevladaovalo naprej, tako kot je to mnenje vsaj v veliki večini populacije prevladovalo vsaj zadnjih 75 let.  Jaz bom s tem zaključil. Seveda sem pripravljen odgovoriti na kakršnokoli vprašanje. Ampak bom zaključil z besedami, kot sem začel, treh stebrov, se pravi mednarodni pravni vidik, mednarodni strokovnjaki zagotavljajo in to smo dobro preverili, to je bila prva stvar, ki smo jo preverili, da nimajo nobenega vpliva. Zgodovinski, ravno tako, z imeni in priimki, več je teh zgodovinarjev. Izpostavil sem samo tri in ti so vsi Slovenci, ne Hrvatje, kot ste vi omenil. In seveda ta čustveni identitetini vidik, ki pa ni zanemarljiv, zato ker z zakonom se uresničuje prizadevanje Primork in Primorcev, vsaj večine, ki imajo že večletno zgodovino, da njihov vseslovenski dan dobi svojo pravo poimenovanje, s tem pa svojo polno identiteto. In ravno o tej govorimo.  Torej, jaz sem imel, sedaj bom res zaključil, priložnost ob prvomajskih praznikih obiskati domala tako zamejske kraje, tako severno kot južno Primorske. Vesel pa sem, in to sem čutil med ljudmi, da opravljamo ne glede na različna mnenja neko razpravo, ki najverjetneje bi morala se opraviti že leta 2005. Ljudje so vseeno zadovoljni, da smo odprli to vprašanje, zaradi tega, da mogoče dobimo kakšne odgovore na vprašanja, na katera sedaj si jih niti nismo postavljali. Torej, jaz bi si vseeno želel in bi vas prosil za podporo v kolikor bo danes ta zakon ponovno potrjen, potem bomo na plenarki odločili z absolutno večino, torej 46 glasovi. Mogoče pa informacija za vas, gospod Tomažič, mi ko smo na tem odboru pri prvem branju obravnavali  to tematiko, takrat je predstavnik Državnega sveta bil s 6 glasovi za ali 2 proti za ta zakon in se sprašujem kaj se je v tem času Državnemu svetu zgodilo, da se je to mnenje tako drastično spremenilo. Hvala lepa za besedo.
Hvala, gospod Nemec. Besedo dajem predstavnici Vlade, državni sekretarki Ministrstva za delo, gospe Bredi Božnik. Izvolite.
Breda Božnik
Hvala za besedo. Področje praznikov in dela prostih dni je urejeno z Zakonom o praznikih in dela prostih dnevnih v Republiki Sloveniji. Cilj tega zakona je določitev prazničnih in dela prostih dni, ki imajo splošen pomen ali pomen za vse ali večino državljanov, zato mora ureditev praznikov vsekakor ustrezati dejanskem odnosu državljanov glede pomembnosti določenih datumov, ki se jih posebej obeležuje. Od sprejetja zakona je bilo predlaganih že več dopolnil pri čemer so bile tri realizirane in sicer v letih 2005, 2010 in 2015, nekaj pa jih Državni zbor ni sprejel v obravnavo. Leta 2005 so bili določeni trije dodatni prazniki vezani na zgodovino in državotvornost naše države, ki pa niso bili dela proti dnevi. Eden od njih je tudi 15. september vrnitev Primorske k matični domovini, saj je Državni zbor potrdil, da slovenska primorska zaradi zvestobe slovenstvu in najstarejšemu antifašizmu v Evropi zasluži poseben spominski dan, pri čemer je 15. september spomin na uveljavitev mirovne pogodbe iz leta 1947. Državni svet Republike Slovenije je na 4. izredni seji 23.4.2019 izglasoval zahtevo, da mora Državni zbor Republike Slovenije ponovno odločati o Zakon o spremembi Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji, ki pri obstoječem prazniku 15. september vrnitev Primorske k matični domovini termin vrnitev nadomešča s terminom priključitev. Državni svet ob utemeljevanju zgodovinskih dejstev med drugim navaja, da je bila odločitev o poimenovanju praznika, ki je namenjen spominu na vrnitev Primorske v sestavo matične domovine v letu 2005 sprejeta brez nasprotovanj in da poimenovanje praznika ni bilo problematizirano do lani, ko je bil vložen predlog, spremembe s predvolilnim motivom, pri čemer med Primorci ni bil izveden noben referendum ali raziskava. Nekateri zgodovinarji, ki spremembo podpirajo, pa to počnejo predvsem zaradi ideoloških vzrokov. Vlada v svojem mnenju ugotavlja, da predlagana sprememba ne povečuje števila prazničnih dela prostih dni, ampak pomeni le terminološko preimenovanje praznika, kar bi sledili tako tradiciji njegovega praznovanja kot tudi zgodovinskim obrazložitvam, pri čemer se Vlada v oceno zgodovinske utemeljenosti predloga v svojem delu ni spuščala. Hvala.
Hvala. Besedo dajem še predstavnici Zakonodajno-pravne službe gospe Nataši Voršič. Izvolite.
Nataša Voršič
Hvala lepa za besedo. Zakonodajno-pravna služba ocenjuje, da se navedbe Državnega sveta v njihovi zahtevi nanašajo na vprašanja povezana s presojo primernosti zakonske ureditve, ki so vsebinske narave. Ker so tako opredeljena vprašanja ne sodijo v okviru nalog Zakonodajno-pravne službe, ki jih določa 27. člen Poslovnika Državnega zbora vse do navedenih utemeljitev in s tem tudi do same zahteve Državnega sveta služba ne opredeljuje. Hvala.
Hvala. Odpiram razpravo o zahtevi Državnega sveta. Izvolite, gospa Eva Irgl.
Najlepša hvala za besedo, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. Zdaj jaz sem pričakovala, da bo morda še kdo povedal kakšno svoje stališče v zvezi z omenjeno temo, ampak razumem že večkrat smo o njen govorili v Državnem zboru, tudi sama sem sodelovala zadnjič na odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide, kjer sem mislim, da dovolj natančno in tudi argumentirano pojasnila zakaj menim, da sprememba Zakona o praznikih iz vrnitve Primorske k matični domovini v priključitev Primorske k matični domovini ni primerna, ampak vendarle se mi zdi prav, da se tudi danes kot zavedna Primorka tukaj oglasim in pojasnim še enkrat svoje stališče pa tudi stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, nenazadnje tudi vseh tistih ljudi, s katerimi sem se v zadnjem času srečevala odkar je bil vložen ta predlog spremembe zakona v Državni zbor in vsi po vrsti so me prosili, tudi na različnih okroglih mizah, da naj vztrajamo in da naj vendarle ostane praznik poimenovan kot vrnitev Primorske k matični domovini, kajti Primorci smo to - poenotili se v tem, predvsem pa ponotranjili to besedo za katero sama menim, da je najbolj primerna in takrat, ko je bila, bom rekla izglasovana, je v tistim času leta 2005 tudi veljalo najvišje soglasje v strokovni zgodovinski javnosti, da vrnitev Primorske k matični domovini ustreza vsem specifikacijam in da je prav, da se takšna beseda tudi ohrani. Zdaj jaz moram reči, da sem bila zelo zadovoljna, ko je Državni svet dal veto na ta zakon o praznikih in tukaj ocenjujem, da je to ena izmed bolj modrih pa tudi odgovornih potez Državnega sveta v zadnjem obdobju, kajti spreminjati ime praznika, ki so ga tako Primorci kot tudi vsi Slovenci na nek način ponotranjili je povsem nesprejemljivo, je mimo vseh dejstev, tudi zgodovinskih.  Po drugi strani pa tisto, kar je zame najbolj zaskrbljujoče kaže tudi na pomanjkanje ali pa umanjkanje nekega občutka za skrb za povezanost naroda. Zakaj to govorim? Zaradi tega, ker leta 2005 je bil predlagan praznik vrnitve Primorske k matični domovini, Janševa vlada je bila tista, ki ga je predlagala. Mi Primorci smo se tega izjemno razveselili, ker vemo kaj vse je primorski narod dal v obdobju tako druge svetovne vojne pa tudi po njej čez in seveda se nam je zdelo najbolj primerno, da Primorska dejansko dobi svoj praznik. Do takrat nihče od ostalih političnih veljakov, če tako rečem, ali pa poslanskih skupin, ali pa strank, ali pa vlad, ni predlagal takšnega praznika. Janševa vlada je edina razumela, kaj je tisto, kar je pomembno za primorski narod.  Skratka, leta 2005 se je v strokovni zgodovinski javnosti poenotil predlog, da je najboljši termin, ki najbolje opredeljuje to praznovanje Primorcev, torej vrnitev Primorske k matični domovini in vse od leta 2005 ta praznik povezuje. Povezuje primorski narod in s tem tudi slovenski narod v celoti. Zdaj pa zaradi nekih prestižnih političnih razlogov, ne bom omenjala, da smo tik pred volitvami za evropski parlament, ampak danes leta 2019 pa s tem razdvajate Primorce. Brez potrebe. Povsem brez potrebe. Leta 2005, ko je bil ta zakon izglasovan in postavljen in predlagan, se je s pojmom vrnitve povezovalo primorski narod in slovenski narod. In vse do leta 2019 je vse, tudi tiste, ki danes tukaj sedimo v tem Državnem zboru, v tej dvorani, to povezovalo in ni predstavljalo nobenega problema. Leta 2019, tik pred evropskimi volitvami pa razdvajate slovenski in primorski narod s povsem nepotrebno spremembo.  Poglejte, predsednik Vlade, Marjan Šarec, je dejal, da je prejel veliko pisem ljudi, ki so proti preimenovanju in da to tudi utemeljujejo. Tudi jaz osebno sem dobila precej pisem, kjer me prosijo in mislim, da je tudi predlagatelj, gospod Nemec, dobil pisma, ker vem, ker so jih tudi meni poslali in povedali, da so jih poslali tudi vam, kjer vas prosijo, da ne greste naprej s to norostjo, ampak da to zaustavite, kajti tako zgodovinsko, kot tudi sicer,    (nadaljevanje) je pojem vrnitve dejansko najustreznejši in tudi primorski narod kot rečeno in kot moram večkrat povedati, je to ponotranjil. Predsednik vlade je tudi povedal, da sam ne vidi nobenega dobrega razloga, zakaj bi morali to spreminjati. Nadalje, koalicijski poslanci so ob glasovanju nekateri se tudi vzdržali, nekateri pa glasovali proti. Tudi tukaj ni soglasja, že znotraj. Da ne govorim o tem, da sem sama se pogovarjala z veliko Primorci, z veliko Primorci, nazadnje tudi v Ajdovščini na okrogli mizi – mislim, da tri dni nazaj, kjer je bila velika debata o tem, zakaj se to danes spreminja in da je za njih to nesprejemljivo, da njih nihče nič ne vpraša. Da se je to nekdo pač spomnil, čeprav je vsa ta leta od leta 2005 bilo povsem primerno in tudi najbolj primerno, da se je to imenovalo Vrnitev Primorske k matični domovini. Mene osebno res zanima, zakaj danes, ko res ni potrebe po tem, da to spreminjamo in s tem razdvajamo narod, to počnemo? Zakaj je to potrebno? Že tako imamo pred seboj številne izzive, kjer se moramo ponotranjiti, kjer moramo se povezovati, držati skupaj, potem pa odpiramo teme, ki so pa zdaj res v tem trenutku, ne da so nepomembne – te teme so pomembne, še kako pomembne, zato danes tudi govorimo o tem, ampak ni pa prav, da se dela nekaj, da se samo razdvaja ljudi. To se meni osebno ne zdi pravi pristop. Poglejte, tudi ne nazadnje, če se ne motim, Boris Pahor. Vsi vemo, kdo je Boris Pahor. Vsi vemo, kdo je Boris Pahor. Mislim, da ni potrebno pojasnjevati, kdo je to – je odločno proti preimenovanju. Odločno proti preimenovanju in danes se zdi, da so za preimenovanje izključno borci eno b in pa predlagatelj. Vsi ostali so se z visokim soglasjem strinjali, da je prav, da se praznik Primorske k matični domovini poimenuje Vrnitev Primorske k matični domovini. Še enkrat bom povedala, vrnitev pomeni, da se vrneš domov, tam kjer je tvoj dom, tam kjer je tvoje srce, kjer so pljuča, tam kjer je vedno dihalo slovenstvo, vedno. Priključitev pa pomeni oziroma, da si nekaj priključiš pa pomeni, da to nikoli ni bilo naše, da tukaj nikoli ni živelo slovenstvo, da tukaj nikoli ni dihalo slovenstvo in jaz na to ne morem pristati. Vrnitev nakazuje ljubezen do domovine in tudi predstavlja ljubezen do domovine. Priključitev pa je izrazito ideološki termin. Tudi, če pogledamo iz zgodovine, je jasno, da se je vedelo, kaj pomeni priključitev in kdaj se je to uporabljajo in kaj pomeni vrnitev. In tisti, ki predlaga takšno zakonodajo, mora biti pri tem jasen in mora znati to utemeljiti. Mene bolj skrbi to, da se je tukaj šlo v neko spremembo samo zaradi tega, ker ste šele takrat, ko je Janševa vlada to predlagala, ugotovili, da se tega niste nikoli sami spomnili. Mi pa smo se, ker imamo radi Slovenijo, zato smo se spomnili tega. Vaše vlade, ki so bile prej, se tega niso spomnile in zato je bilo danes potrebno seveda iti v spremembo, da se nekako nevtralizira, kdo je tisti, ki je bil predlagatelj zakona o teh praznikih. Pa še nekaj bom rekla. Jaz verjamem, da imate problem z besedo vrnitev, saj do sedaj še ničesar niste vrnili. Niste vrnili niti dobrega imena žrtvam  po 2. svetovni vojni, ki so bile nasilno pomorjene. Zato da imamo danes več kot 600 prikritih morišč v tej državi. Niti tega jim niste sposobni zagotoviti. Dobrega imena. Vrniti dobrega imena. Ste si pa znali kaj priključiti, to pa res. Mogoče v kakšni drugi besedni, bom rekla, s kakšno malo drugo besedo, ampak … Nekateri predhodniki, politični, vaše stranke, Socialnih demokratov so si znali priključiti hiše, stavbe, umetnine. Nikoli niso tega vrnili. Nikoli. Se pravi, jaz razumem, da se težko poistovetite s pojmom vrnitev, lažje pa s pojmom priključitev. Ampak osebno menim, da smo danes tukaj zato, da skušamo skupaj ohraniti neko dostojanstvo. Predvsem tistih, ki so preživeli težke čase pod fašizmom. Da ne omenjam tudi komunizma. Ampak pod fašizmom. In mi Primorci se tega zelo globoko zavedamo. In mislim, da … Tako bom rekla. Jaz bi prosila predlagatelja, res, da zbere to moč, ta pogum, to moč. Niti ne pogum, saj tukaj ne gre za pogum. Gre bolj za moč. Da si rečeš, da morda pa res danes to ni primeren čas. In da dejansko tukaj ni bil opravljen nikakršen ne referendum, ne nobena analiza. Da sem jaz osebno govorila z veliko Primorci, tako kot verjamem, da ste tudi vi. In tudi verjamem, da je marsikdo bil za to, da se spremeni. Jaz verjamem v to. Ampak potem morate verjeti in razumeti, da smo se tudi mi pogovarjali s Primorci, ki pa pravijo, da je to najboljša možna rešitev. Da ostane vrnitev. In da do sedaj, tudi tistim, ki so za priključitev, ta vrnitev ni ničesar odvzela. Prav ničesar. Kvečjemu nas je vse skupaj povezala. Zdaj pa nas razdvaja. In to je bistvena razlika. Tukaj je bistvena razlika. Prej nas je to povezovalo in nas še vedno povezuje, zdaj pa nas žal razdvaja. In jaz si pač tega ne želim. Zakaj bi bilo to potrebno? Skratka, da se nekdo vrne domov, pomeni, da je bil zaradi okoliščin samo začasno razmejen. In prav to je tisto, kar se je zgodili Primorski in Primorcem. In zato, spoštovane kolegice, je možna samo uporaba termina vrnitev. Jaz vztrajam pri tem zaradi tega, ker sem spoznala po zadnjem glasovanju v Državnem zboru, da tudi koalicijski poslanci ste, marsikdo izmed vas, je razmislil in ugotovil, da je res tukaj problem, ker gre za zelo občutljivo stvar. In jaz bi res prosila, da tudi glede na to, da je Državni svet dal veto in glede na to, da, ne nazadnje, z gospodom Tomažičem sva oba Primorca, Vipavca in vem, da je tudi sam opravil razpravo z ljudmi. Tudi moja dva poslanska kolega, Primorca, Zvone Černač, Danijel Krivec, sta opravila razpravo z ljudmi in strinjali smo se, da ni potrebe po tem, da se to spreminja. In da je prav, da slovenski narod in primorski narod ostane povezan in da ostane vrnitev Primorske k matični domovini.  Jaz sem samo to želela, gospod predlagatelj. Jaz mislim, da imamo vsi, pač neka svoja razmišljanja o tem. Ni nobenih težav, ampak vendarle bi predlagala, da tukaj tudi glede na to, da tukaj res ni nobenega soglasja enotnega, za vrnitev Primorske k matični domovini, pa je bilo visoko soglasje, da še enkrat o tem razmislite.  Najlepša hvala.
Hvala za vašo razpravo, gospa Irgl. Naslednji - predlagatelj, torej gospod Nemec. Izvolite.
Hvala lepa, spoštovana predsednica. Gospa Eva Irgl, vam bom zelo kratko odgovoril brez pretirane patetike in dramatiziranja. Govorili ste o povezovanju, da nas to povezuje. Eno kratko vprašanje: Kolikokrat ste pa vi bili na tem prazniku, s katerim se vsi tako poistovetimo? Povejte mi, enkrat? Dvakrat? Jaz vas nisem videl niti enkrat. Torej, ko govorimo o prazniku vseh Primorcev, na katere smo Primorci zelo ponosni, jaz vas nisem videl niti enkrat, pa hodim redno vsako leto, vsakega 14., 15. septembra.  Vam ne bom odgovoril jaz na vašo vrnitev, da se vračamo v domovino, ampak vam bodo odgovorili zgodovinarji. Dr. Branko Marušič pravi, da priključitev večjega dela Primorske k matični domovini je zaključek dolgotrajnega procesa, ki ga lahko imenujemo kot priključevanje Primorske in se začenja pravzaprav leta 1848, pred več kot 171 leti. Dr. Kaja Širok uporablja besedo priključitev in jo utemeljuje, da vrnila več se ni, da se ni vrnila k matični domovini, saj so nastale nove države po prvi svetovni vojni. Torej tam ni bila je Jugoslavija, tam ni bila ne Italija, ampak tam je bila čisto druga država, govorim o Avstriji oziroma Avstro-ogrski. Dr. Nevenka Troha pravi v enem izmed intervjujev, da je 1947 leta začela veljati mirovna pogodba z Italijo in za 21 državami, med njimi tudi z Jugoslavijo. Primorska je bila tako uradno priključena k Sloveniji. Torej to ne govori Eva Irgl, to govori dr. Branko Marušič in to so dr. Kaja Širok in dr. Nevenka Troha, kot že rečeno eminentni strokovnjaki s tega področja.  Rekli ste, da je to predvsem želja NOB, zveze borcev NOB in predlagatelja. 62 poslancev je bilo v prejšnjem mandatu sopodpisanih, 38 je bilo v zdajšnjem mandatu, praktično ko govorimo o primorskih poslancih le iz dveh političnih strank niso dali ne takrat, ne zdaj, to je Nova Slovenija in Slovenska demokratska stranka.  Torej jaz bom s tem zaključil, ker ne želim z gospod Evo Irgl na tak način razpravljati, kot ste vi namigovali o mojih prednikih. A veste, moji predniki so se borili za svobodo in so izgubili svoja življenja zato, da smo mi danes tukaj in da govorimo v slovenskem parlamentu in v slovenskem jeziku. Ne vem pa, kaj bi lahko rekel o prednikih vaše politične stranke, ampak se ne bom spuščal na to. Ko govorimo pa o sedanjosti, ne vem kje ste bili 11. februarja, ko so še vaši kolegi hvalospeve pisali Salviniju pa predsedniku Evropskega parlament, to govorim pa o zdajšnjih kolegih, ni treba iti dolgo nazaj v preteklost, kaj so počeli naši predhodniki, da se zavedamo kakšno je dejansko stanje.  No, zanima me, kolikokrat ste bili na praznovanju primorskega praznika? Hvala lepa predsednica.
Hvala, gospod Nemec. Naslednji se je k razpravi prijavil gospod Boštjan Koražija nato pa še gospod Franc Kramar.
Spoštovana, najlepša hvala za besedo! Jaz sem pa naredil, ker sem pač knjižničar in ljubitelj knjig seveda, sem naredil analizo, neke vrste mini referendum in sem šel v naš knjižnični informacijski sistem COBISS in sem vtipkal dve ključni besedi: »priključitev primorske«, po tem vrže 257 oziroma 224 zadetkov, se pravi na temo gradiva glede priključitve Primorske, ali so to članki, knjige, ali ostale zadeve; če pa vtipkate dve ključi besedi »vrnitev Primorske«, pa vrže samo 36 oziroma 30 zadetkov. To pomeni, da je 7 proti 1 za »priključitev primorske« proti »vrnitev Primorske« in to je v strokovni bazi COBISS. Hvala.
Hvala, gospod Koražija. Naslednji je na vrsti gospod Franc Kramar.
Hvala lepa za besedo. Ejga, jst sm Gorenc / smeh/ in težko sodim, pravzaprav nihče mi ne daje pravico soditi o temu, kaj Primorci hočejo. Sem pa tudi Slovenec. In če gre za to, da je to državni praznik sem sam osebno takrat tudi sam ponosen na to, da smo Primorsko priključili Sloveniji. Gospa Irgl je rekla, da je gospod Janša leta 2005 ustoličil ta zakon in da je od takrat naprej bilo vse v redu. Treba se je pa nekaj zavedati. Priključitev je bila izvedena s strani partizanov. Bodimo realni. Tukaj so 2. svetovno vojno … Danes je praznik, čestitam vsem evropskim državljanom ob prazniku, je praznik. In Primorsko so osvobodili partizani. In nihče drug kot partizani. In so prvi pozvani za to, da lahko, bi rekel, bi se opredelili do tega, kakšen naziv naj ima praznik. In če partizani pravijo priključitev, potem so mene prepričali. Nihče ni drug pristojen za to, kot tisti, ki so to zadevo naredili oziroma ki so priključili Primorsko matični državi. Zato … Do sedaj sicer nisem vedel, da je to stvar tako močnega ideološkega boja, ampak vseeno se mi pa zdi, gospa Irglova je rekla, da je priznala, in to cenim, da so partizani osvobodili Slovenijo in hkrati priključili Primorsko. Zdaj, kar se pa tiče komunizma, pa ne bi razpravljal, ker imamo tukaj zelo različna mnenja. In s tem bi v bistvu zaključil. Sam osebno bom glasoval za priključitev.
Hvala lepa.  Želi še kdo razpravljati?  Aljaž Kovačič, izvoli.
Hvala za besedo.  Jaz bom čisto kratek. Se mi zdi, da malo mešamo jabolka in hruške. Na koncu koncev je, kako bomo mi danes glasovali, naša politična odločitev. Me pa motijo nekateri argumenti, ki se jemljejo iz strokovnih vidikov in se mogoče ne pove tako, kot je bilo dejansko. Se pravi mislim da tu, zgodovinsko gledano ni vprašanje, katera beseda je pravilna, je pa na koncu, se pravi, politična odločitev, kako bo kdo glasoval. Ni pa to strokovno. In malo me moti, dejansko, obrazložitev Državnega sveta, na kakšen lahek način zapišejo neko utemeljitev na podlagi zgodovinskih dejstev, s katerimi pa se sam osebno, kot zgodovinar, niti približno ne morem strinjati. Tudi na to temo sem opravil mnogo pogovorov z mnogimi zgodovinarji. Vsi so mi dejansko dali enotno mnenje, kar je tega. Se pa strinjam tudi s tem, da v času, v katerem se odločamo, ni mogoče pravi. Moti pa me, še enkrat naj povem, da, ko nekateri temu nasprotujejo ali pa so za, pa si mogoče izmišljujejo nekatera zgodovinska dejstva. Se pravi, ni nič narobe, če si ti za ali proti, ampak bodi vsaj toliko objektiven in, se pravi, si ne izmišljuj nekih zgodovinskih dejstev. Hvala.
Hvala. K besedi se je prijavil še gospod Tomažič, predstavnik Državnega sveta. Izvolite.
Branko Tomažič
Hvala.  Še nekaj misli bi rad dal. Res je, v mednarodni zgodovini so tudi govorili o stiku na morje. Vemo, kaj smo dobili iz tega. Zgodovinarji pišejo zgodovino enkrat tako, enkrat drugače. To so tudi, bi lahko rekli, razni problemi. V Državnem svetu smo nekateri res - nisem član te komisije, ki je to obravnavala in potem tudi zagovarjala na vašem odboru - smo nekateri razmišljali, da v zgodovini Slovenije je bilo preveč izrečenih napačnih besed, preveč populizma v določenih stvareh. In smo tudi preveč zemlje izgubili. Prav zaradi takih dejanj. In mi se bojimo, da bo tudi ta lahko priključitev, beseda, šla zelo dobro v jadra fašistom v Italiji. Ne glede, kakšne odnose sedaj imamo. Nacionalistične stranke so v porastu v Evropi. Ali bo Evropa skupaj ali ne bo? Jaz upam, da bo. Jaz si tudi želim, da bo. In da lahko pride do Evrope, kjer bo imela svoja država svojo samostojnost. In težnje so lahko zmeraj. In zato smo v Državnem svetu zelo zelo tankočutni do takih izrazov in populističnih zadev, ker mislimo, da ni bila potreba spreminjati imena k vrnitvi.  Nekako smo se tudi strinjali, da je lepši izraz združitev, kot je Pomurske, kot je naših Slovencev v Prekmurju, ki so se združili, je morda boljši izraz. Takrat je bilo to poenoteno. In ta politični boj, je brezpredmeten. In mislim, da bi počasi se moral končat in razmišljat o drugih temah, o drugih zadevah, ki jih imamo v Sloveniji še kako potrebne, da bomo preživeli in kaj več naredili. Jaz mislim bolj na gospodarskem, ne političnem delu. Prijatelji veta smo prepričani, da Primorska si zasluži praznik z imenom, ki povezuje in priznava željo in samoodločbo prebivalstva. Po svoje nekatere pa moti tudi to na Primorskem, kot ste nekateri že izrazili, da ta sprejet sklep osvobodilne fronte, ki je bil v vojni, ki je tudi po svoje sporen, kajti takrat je bila vojna za mednarodno pravo lahko rečem. Nekako negira potem vse delo naših staršev, starih staršev, rodoljubov na Primorskem, ki so se od tiste aneksije, priključitve glede Londonskega sporazuma k Italiji, borili, krvaveli in ohranjali slovenski živež, ohranjali slovensko besedo, knjižne fonde. To mislim na organizacijo TIGR, ki se je borila. Tu mislim na Narodni dom, ki so ga požgali že leta 20. Slovenci smo se - Primorci - smo se borili. In se ni začela samo s sklepom OF o priključitvi Primorske k Slovenije narodno osvobodilna borba. In glejte, gospodje, Primorsko smo osvobodili primorski partizani in rodoljubi. To je dejstvo. In v tistih dvajsetih letih so pa nekateri pakirali s fašizmom iz centra takrat naše matične domovine. Tako da ta terminologija je napačna in preveč se s tem ukvarjamo za nazaj. Jaz mislim, da, dam prav nekaterim, ki razmišljate, da moramo biti bolj strpni in je napačno ideologijo delati na takih imenih, ki nas razdvajajo, namesto pa povezujejo. Tudi predsednik vlade res je rekel. Sem tudi nov intervju slišal, da je nepotrebno v take zakone vlagati in tudi o njih govoriti. Če sem pa prav tam prebral, ključni argumenti Poslanske skupine Socialni demokrati glede pravilnosti termina priključitve, si pa tudi sami sebi nasprotujejo, ker so pri imenovanju praznika, gre prej za politično odločitev, ki pomeni utrjevanje terminologije pogodbe. Pogodba pa ne govori o priključitvi.  Hvala.
Hvala gospod Tomažič. Preden predam besedo mag. Karmen Furman, ki se še je prijavila k razpravi, bi povedala, da poslansko Janjo Sluga nadomešča Gregor Židan.  Izvolite gospa Furman.
Hvala lepa za besedo. Ja, jaz sem pa Štajerka. Torej prihajam iz štajerskih koncev, pa vendar moram reči, da niti najmanj pa mi ni vseeno za državljane oziroma za sodržavljane na našem Primorskem. Namreč, moram reči, da je kolegica Irglova odlično podala argumentacijo, povedala zgodovinska dejstva, kakršna so pač bila. Povedano je bilo, da so Primorci danes zadovoljni z imenovanjem kot je bilo leta 2005 pod vlado Janeza Janše oziroma Slovenske demokratske stranke. In jaz bi si včasih pa resnično želela z vaše strani, da se omeji in brzda nekakšne, bom rekla, kar politične apetite, ki pa na konec koncev, ne koristijo nikomur. V tem primeru še pa najmanj našim Primorskim sodržavljanom. Jaz vem, da so volitve pred vrati. Namreč, ja, konec meseca bomo imeli evropske volitve. Ampak resnično gre tukaj za eno takšno zgolj promocijo ene politične opcije, ene politične stranke, to je stranke Socialnih demokratov. In želela bi si, da danes tudi ne bi, na konec koncev, poslušala poslanca tukaj, ki je lepo pokazal, kako danes pa glasuje vladna koalicija. Očitno ne na osnovi nekih argumentiranih dejstev, ampak očitno boste glasovali, vsaj nekateri, po tem, kakšni so bili zadetki oziroma Google zadetki, ko ste jih dali notri v brskalnik.  Hvala lepa.
Hvala za besedo. Repliko ima gospod Koražija. Izvolite.
Spoštovana gospa Furman. Je pa dejstvo, da ni bilo dano v Google ampak v knjižnično informacijsko bazo Cobiss, ki jo uporabljajo knjižnice.  Hvala.
Hvala lepa. Še kakšne želje za razpravo? Gospod Jožef Lenart, izvolite.
Hvala za besedo, predsedujoča. Lep pozdrav vsem! Jaz pač mislim, da je tale besednjak čisto preprost. Vrnitev je vrnitev, nekdo mi nekaj zarubi, vzame na silo, potem pa ga jaz nazaj dejansko prisilim, ali pa pač z, bom rekel nekim lobiranjem, da mi to vrne. Isto se mi zdi kot - kaj že - smrt. Je smrt, rojstvo, pa rojstvo, praznik Prešernov dan. Imamo dan smrti in ne moremo ga zdaj kar tako naenkrat spremeniti, če smo ga imeli, na pamet bom zdaj rekel, 70 let, kot tale, bom rekel kulturni praznik. Da zdaj gremo nekaj spreminjati čisto iz, bom rekel razloga, ali pa spreminjati vse praznike še enkrat, če mi nekdo nekaj vzame na silo, me prisili, mi rubi, jaz potem dobim to nazaj, je to vrnjeno in ne priključeno. Hvala.
Hvala, gospod Lenart. K besedi se je še enkrat prijavila gospa Eva Irgl. Izvolite.
Ja, najlepša hvala za besedo.  Saj zdaj smo odprli neke stvari, za katere menim, da je mogoče dobro, da so se odprle. Zdaj najprej bom rekla, glejte gospod predlagatelj, jaz sem bila na tistih proslavah, kjer sem čutila, da smo med seboj povezani. Je pa res, da vas takrat še ni bilo v politiki.  Zdaj pa kar zadeve besede gospoda Tajanija. Večkrat ste mi že to navrgli in tukaj vam moram še enkrat povedati. Točno veste, da sem vam zadnjič že na odboru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti povedala, da jaz besede gospa Tajanija v celoti obsojam in zavračam. V celoti obsojam in zavračam in tudi naši evropski poslanci so gospodu Tajaniju zaradi tega napisali protestno pismo.  Je pa zanimivo, da bi pa s tem, ko boste, če boste ponovno izglasovali termin priključitev, pa dejansko uzakonjate besede Tajanija, ki pa jih jaz v celoti zavračam. In to je moje bistvo.  Hvala.
Hvala, gospa Irgl. Še kdo želi besedo? Torej zaključujem razpravo in odboru predlagam, da glasuje o naslednjem predlogu mnenja: Zakonu o spremembi Zakona o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji je ustrezen. Ob tem vas obveščam, da se pri glasovanju o predlogu mnenja uporablja takšna večina, kot na seji zbora, kar pomeni, da mora za predlog mnenja glasovati večina vseh članov odbora, torej 9 članov, sicer mnenje ni sprejeto. Glasujemo. Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (2 člana.) Ugotavljam, da mnenje ni bilo sprejeto. Določitev poročevalca za sejo državnega zbora, če se strinjate sem lahko predsedujoča? Je strinjanje? Drži.  Zaključujem torej to točko dnevnega reda in 23. nujno sejo odbora.