13. nujna seja

Odbor za finance

16. 5. 2019
podatki objavljeni: 16. 5. 2019

Transkript

Spoštovane gospe in gospodje! Lepo pozdravljeni!  Pričenjam 13. nujno sejo Odbora za finance.  Seja je bila sklicana na zahtevo Poslanske skupine Levica, in sicer na podlagi drugega odstavka 48. člena Poslovnika Državnega zbora.  Obveščam vas, da je zadržan in da se seje ne more udeležiti poslanec Anže Logar iz Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Kot nadomestni član pa s pooblastilom na seji sodeluje poslanec Nik Prebil namesto poslanca Roberta Pavšiča iz Poslanske skupine Lista Marjana Šarca. To je zaenkrat. Kar se tiče dodatnih pooblastil bom odbor o tem obveščal sproti.  S sklicem seje ste prejeli dnevni red, in sicer z eno točko, to je uvedba davka na digitalne storitve v Sloveniji in v Evropski uniji. V poslovniškem roku nisem prejel predlogov v zvezi s spremembo dnevnega reda, zato ugotavljam, da je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora.  Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - UVEDBA DAVKA NA DIGITALNA STORITVE V SLOVENIJI IN V EVROPSKI UNIJI.  Zahtevo Poslanske skupine Levica za nujno sejo odbora ste prejeli dne 8. maja 2019. Na sejo so bili povabljeni Matej Tašnar Vatovec iz Poslanske skupine Levica v imenu predlagatelja, Andrej Bertoncelj minister za finance, predstavniki Ministrstva za finance, Ekvilib inštitut, katerega danes tukaj predstavlja gospa Maruša Babnik, Transparency International in to so bili tudi vsi vabljeni. Nismo zaenkrat prejeli nobenega opravičila od vabljenih.  Sprašujem predstavnika Levice, gospoda poslanca… Se opravičujem, Luka Mesec je prisoten, malo sem spregledal… Luka Mesec bo danes namreč v imenu predlagatelja predstavil zahtevo, zato ga prosim, da začne sejo in predstavi zahtevo za nujno sejo in priloženo gradivo.  Poslanec Mesec, izvolite, imate besedo.
Hvala za besedo in lep pozdrav. Današnjo sejo smo sklicali, da bi se pogovorili in uredili področje davka na digitalna storitve. Namreč, od pojava digitalnih podjetij naprej, to so podjetja, ki večino svojih storitev ustvarijo ali večino svojega prometa pač ustvarijo na spletu in z drugimi digitalnimi storitvami. Ta podjetja so v bistvu pokazalo, da so zakonodaje evropskih držav pa tudi na sploh zahodnih držav zastarele v davčnem smislu, ker digitalna podjetja se preveč zlahka izogibajo plačevanju davkov. Evropska unija je napravila analizo, ki je pokazala, da so klasična podjetja v Evropi obdavčena nekje v povprečju po stopnji 32 %, digitalna pa le po stopnji 9,5 %. Razlog za to je, da se digitalne storitve zlahka prikriva kje se dejansko opravlja promet z njimi. Se pravi, če neko podjetje opravlja promet v Sloveniji, zlahka prikaže ta promet ali pa dobičke, ki nastajajo iz tega prometa v neki bolj ugodni jurisdikciji, recimo v Luksemburgu. V Evropi je tak postopek povsem legalen, hkrati pa ta podjetja zlahka prikazujejo dobičke tam kjer jih ne ustvarjajo in raziskava Evropske unije iz leta 2018 je pokazala, da recimo Apple, čeprav prodaja tudi fizično telefone in računalnike, itn., je leta 2018 oziroma je v letih 2015 do 2017 v Evropski uniji kjer je prodal največ svojih izdelkov, plačal zgolj 0,7 % davka na dobiček, vse ostalo je na tak in drugačen način prikazal kot dobiček nekje zunaj v ugodnejših jurisdikcijah.  Evropska komisija, svetovna trgovinska organizacija OECD in drugi zato že dlje časa opozarjajo, da je treba zakonodajo evropskih držav prilagoditi, da bodo ta podjetja plačevala davke tam kjer promet in dobičke ustvarjajo. To je bila v bistvu zdaj tudi v avstrijskem predsedovanju Evropskemu svetu ena izmed njihovih glavnih pobud in prišli so tako daleč, da je Evropska komisija pripravila predlog direktive, ki bi uvedla davek na digitalne storitve v Evropi. Ta je vsebovala dve predlogi, eno kratkoročno in eno dolgoročno, ampak kot je Evropska komisija ta svoj predlog začela predstavljati, je na koncu 12. marca letos, na evropskem svetu padel, ker so nekatere države nasprotovale, kot so Irska, Švedska, Finska, itn. Jasno je zakaj ravno te. Irska je tista država, kjer ima Google svojo podružnico in Microsoft in podobna podjetja in ona ima z njimi bilateralne sporazume o praktično ničelnem davku na dobiček in seveda nasprotuje taki zakonodaji svojih sebičnih razlogov, med tem, ko Švedska in Finska pa imata nekaj tega evropskega IT sektorja, ki bi bil tudi prizadet zaradi tega.  Glede na to, da ni za pričakovati, da se bo ta dogovor zgodil, ker se te države ne bodo premislile, so se nekatere države članice Evropske unije odločile, da bodo ta davek začele uvajati same. Med prvimi so Španija, Francija, Nemčija, pred kratkim so ga napovedale tudi Avstrija, Poljska in Velika Britanija. Vse te države naj bi ta davek po dvo ali pa tro odstotni stopnji uvedle letos ali naslednje leto, mi pa predlagamo, da enako naredi Slovenija, in da se ta davek uvede pri nas. Kot rečeno, šli bi po, za osnovo bi vzeli to direktivo evropske komisije, ki je bila praktično pripravljena za implementacijo, če ne bi na koncu padla zaradi nasprotovanja par držav in predlagamo, da danes sprejmemo naslednji sklep:  »Odbor za finance nalaga Vladi Republike Slovenije, da do 1. septembra 2019, Državnemu zboru v obravnavo posreduje predlog zakona s katerim bi na območju Republike Slovenije uvedli davek na digitalne storitve s 1. 1. 2020.« Toliko za kratek uvod. Hvala lepa.
Hvala gospod poslanec.  Jaz bi vas glede formulacije sklepa samo opozoril, da Odbor Državnega zbora kot njegovo delovno telo nima pooblastil, da lahko Vladi karkoli nalaga, zato bi veljalo pri formulaciji sklepa semantično prilagoditi zadevo iz »nalaga« v »predlaga«, če se vi strinjate.  Izvolite.
Lahko. Se strinjam.
Dobro. Hvala lepa.  Nadaljujemo z razpravo oziroma s predstavitvijo     (nadaljevanje) uvodnih pojasnil. Besedo dajem državni sekretarki Ministrstva za finance, gospe Nataliji Kovač Jereb. Izvolite.
Natalija Kovač Jereb
Najlepša hvala za besedo. Spoštovani poslanci, spoštovane poslanke, spoštovani gostje! Poslanska skupina Levica v obrazložitvi predloga za uvedbo davka na digitalne storitve v Evropski uniji ugotavlja, da so se podjetja in celotni sektorji gospodarstva v zadnjih desetletjih digitalizirali, hkrati pa nastajajo nova področja digitalnih storitev. Ker delo na ravni Unije in na globalni ravni še ne daje ustreznih rezultatov, Poslanska skupina Levica predlaga nacionalno uvedbo davka na digitalne storitve. Ministrstvo za finance je predlog za nacionalno ureditev in za uvedbo davka na digitalne storitve, kar je pripravila Poslanska skupina Levica, skrbno proučilo. Naj poudarim, da se na Ministrstvu za finance zavedamo, da obstoječi mednarodni standardi obdavčenja v razmerah digitalne družbe in digitalnega gospodarstva niso najbolj primerni. Delo, povezano z iskanjem odgovorov na vprašanja, ki izhajajo iz digitalizacije in se nanašajo na davčna področja na globalni ravni, intenzivno poteka v Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj. Se pravi, OECD tudi meni, da treba za učinkovito rešitev problema doseči globalni konsenz. Vendar pa je takšen konsenz težko doseči, saj je pri naslavljanju problema treba upoštevati različnost interesov, zmožnost in stopnjo razvitosti držav, prav tako pa tudi pravne ureditve v posameznih državah članicah. Tudi ob zavedanju, da je globalni konsenz težko doseči, je Evropska komisija v preteklem letu pripravila predlog direktive o skupnem sistemu davka na digitalne storitve, ki bi do sprejetja rešitve na globalni ravni naslovil problem pravične obdavčitve digitalne ekonomije držav članic Unije. Vendar pa predlog komisije kljub podpori številnih članic ni dobil soglasja, podpore za sprejetje. Slovenija je ob obravnavi predloga direktive na ravni Unije ves čas aktivno sodelovala s predlogi, ki so naslavljali rešitev v smeri učinkovitosti in administrativne enostavnosti. Slovenija torej predlogu direktive ne nasprotuje, ob zavedanju, da bi problem na ravni notranjega trga naslovili v bistveno ožjem obsegu, kot bi to storili s sprejetjem globalne rešitve. Na Ministrstvu za finance tako skrbno proučujemo prednosti in slabosti morebitne nacionalne uvedbe davka na nekatere digitalne storitve kot tudi predlog drugih držav, ki pripravljajo pravne podlage za nacionalno uvedbo digitalnega davka. Naj še poudarim, da na Ministrstvu za finance ne nasprotujemo uvedbi davka na nekatere digitalne storitve, vendar pa se zavedamo, da so najbolj učinkovite tiste rešitve, ki so celovite, koordinirane, sprejete globalno in sprejete tudi na področju notranjega trga Evropske unije. Hkrati pri pripravi pravnih podlag in ob upoštevanju napovedi, da bodo v prihodnjem letu podane usmeritve za globalno rešitev problema, pravimo, da je še preuranjeno navedene rešitve sprejemati. Problemi, izhajajoč iz razvoja digitalizacije, namreč ne zadevajo le posameznih držav, zato bi morebitne enostranske ukrepe težko sprejeli zaenkrat. Na koncu pa bi si lahko zastavili tudi vprašanje o pozitivnem učinku na javne finance. Ministrstvo za finance bo z intenzivnim delom na področju uvedbe davka na digitalne storitve nadaljevalo tudi v prihodnje, zavedamo se pa, da bi morali čim bolj učinkovito nasloviti navedeni problem.  Toliko zaenkrat z naše strani. Hvala.
Hvala, gospa državna sekretarka. Zdaj sem prejel kar nekaj pooblastil, in sicer: poslanec Samo Bevk nadomešča poslanca Janija Prednika iz Poslanske skupine Socialnih demokratov, poslanec Milan Brglez nadomešča poslanca Matjaža Hana ravno tako iz Poslanske skupine Socialnih  (nadaljevanje) demokratov in poslanec Jani Möderndorfer nadomešča poslanko Matejo Udovč iz Poslanske skupine Stranke modernega centra.  Danes je z nami tudi predstavnica Ekvilib inštituta, gospa Maruša Babnik, kot povabljena. Gospa Babnik, dajem vam besedo in vas opozarjam, da je vaš čas za razpravo omejen na 10 minut. Izvolite.
Maruša Babnik
Dober dan! Hvala za besedo. Torej, prihajam iz Ekvilib inštituta, ki v Sloveniji deluje na področju davčne pravičnosti, v sklopu mrež Eurodat in Global Alliance for Tax Justice oziroma njene evropske mreže Tax Justice Europe. Strinjamo se, da je postalo dejstvo, da digitalizacija gospodarstva pospešuje mednarodno izogibanje davkom s strani podjetij in šibi povezavo med poslovnimi aktivnostmi ter dejansko fizično prisotnostjo multinacionalke, kar predstavlja velik izziv za trenutni mednarodni davčni sistem, ki temelji na sistemu transfernih cen OECD ter kriteriju, kot je, recimo, stalna prisotnost poslovnih enot. V digitalnem gospodarstvu je tako postalo za podjetja enostavnejše, da svoje patente in blagovne znamke hranijo v davčnih oazah, s čimer nato upravičujejo prenose dobičkov v te jurisdikcije, kar poenostavi izogibanje davkom. Ta problematika ni omejena na digitalna podjetja, to bi radi poudarili, prisotna je v vseh sektorjih. Poslabšuje probleme izogibanja davkom, digitalizacija torej, ki jih poznamo že tudi iz drugih večjih mednarodnih podjetij iz tekstilne industrije, prehranske, farmacevtske in še bi lahko naštevali. Digitalizacija je obenem omogočila tudi razvoj novih vrst poslovnih aktivnosti, ki jim trenutni davčni sistem ne sledi. Delne in začasne rešitve ne bodo rešile problema izogibanja davkom v digitalni ekonomiji. Zato še vedno potrebujemo vključujoč transparenten mednarodni forum, v katerem lahko vse države enakopravno sodelujejo pri sprejemanju mednarodnih davčnih sistemov. Zato v Tax Justice Europe pozivamo k sprejetju več rešitev, ki bi pomagale pri reševanju problema obdavčitve multinacionalk v digitalni ekonomiji. Med drugim so to javno poročanje po posameznih državah, ki bi omogočilo javnosti vpogled v ekonomske aktivnosti multinacionalk in plačane davke v posamezni državi, kjer posluje. Nov pristop k obdavčitvi multinacionalk, ki jih tretira kot enotni poslovni subjekt in ne kot skupino manjših ločenih entitet, ki lahko koristijo sistem transfernih cen za prenašanje dobička; pristop poznate pod imenom Common Consolidated Corporate Tax Base. Tu tudi ponovno poudarjamo nujnost pravega globalnega sodelovanja v davčnih zadevah, torej ne na ravni OECD, ampak da odločanje o mednarodnih davčnih standardih postane naloga mednarodne davčne komisije pod okriljem Združenih narodov, kjer lahko dejansko vse države sodelujejo v pogovorih enakopravno.  Z davkom na digitalne storitve, kot ga predlaga Evropska komisija, naslavljamo le majhen del problema, saj se omejuje le na majhen del podjetij, obenem pa predlaga zelo nizko davčno stopnjo. In ne nazadnje princip delitve obdavčitve temelji na prihodkih, zato bodo revnejše države oziroma države, kjer ta podjetja ne ustvarjajo večjih prihodkov, tudi ponovno na slabšem. Menimo, da kratkoročne in delne rešitve ne bodo rešile problema, vsekakor pa naraščajoče število tovrstnih predlogov dodatno dokazuje, poleg vseh škandalov, ki smo jih deležni v zadnjih letih, da trenutni davčni sistem ne deluje. Predlog po našem mnenju izpušča večino podjetij, ignorira druge sektorje, vseeno pa je predlog v pravo smer, če ga tretiramo kot kratkoročno začasno rešitev in obenem razmišljamo o resnih, širše zajetih rešitvah, kot sem jih omenila prej.  Hvala lepa.
Hvala, gospa Babnik. Ugotavljam, da povabljenih predstavnikov Transparency International ni, zato odpiram razpravo poslank in poslancev o predloženem gradivu. Najprej ima besedo predlagatelj.
Hvala lepa.  Jaz bi samo to ponovil, kar sem prej rekel. Do globalnega dogovora ni prišlo. O dogovoru OECD, mislim, da se pogovarjajo že od leta 2015.   (nadaljevanje) Letos je padel dogovor na Evropskem svetu. Skratka, problem je, da do globalnega dogovora ali pa nekega širšega dogovora še kar precej časa ne bo prišlo, iz očitnih razlogov. Pač, nekatere države od trenutnega sistema, ki je za vse ostale slab, profitirajo. Imate Irsko, ki, kot sem prej rekel, služi kot davčna oaza za digitalna podjetja, in je tako članica OECD kot članica EU, in to gre direktno proti njenim interesom. Če se spomnite tiste tožbe, ki jo je komisarka Margrethe Vestager začela proti Googlu zaradi neplačevanja davkov v Evropi, v bistvu je šlo za to, da se je Google z Irsko leta 1991 dogovoril o nekem bilateralnem davčnem sporazumu, po katerem se je izogibal plačevanju davka predvsem v ZDA in Evropi, na Irskem je pa imel manj kot 1 odstotno stopnjo oziroma na koncu, mislim, da je bilo nekih 0,005 odstotna stopnja davka na dobiček. In Evropska komisija je zato Googlu dala, mislim, izstavila kazen zaradi izmikanja davkom, mislim, da je znašala 13 milijard, nisem prepričan, ampak neka taka številka je bila. Ampak zdaj, čeprav bi bila Irska prejemnica te kazni, Irska nasprotuje, da Google plača to kazen, zaradi tega, ker pač hoče, da digitalni giganti, kot je Google, še naprej poslujejo tam, ker se jim vendarle to splača, smo pa na škodi vsi ostali. Hočem to povedati, ne računati na to, da se bo v kratkem to drastično spremenilo, da bodo države, kot je Irska, kar popustile in da bo prišlo do nekega dogovora. O takih stvareh se, na žalost, v Evropskem svetu odloča s konsenzom; imeli smo celo poskus, da se ne bi več, pa mu je celo Slovenija nasprotovala, iz neznanih razlogov. To lahko tudi pojasnite, gospa sekretarka, zakaj je minister Bertoncelj nasprotoval temu. Ampak jaz sem pesimist in mislim, da imamo velik razlog, zakaj bi bili tu pesimisti glede nekih globalnih dogovorov; seveda bi bili »fajn«, pa seveda bi tam bolj celostno rešili, ampak jih ni na vidiku. Zato je pač edini način, da začnemo na te gigante pritiskati, to, da začnejo posamične države take davke uvajati. In nismo edini s takim razmišljanjem, kot sem prej rekel, enakega stališča so očitno Španija, Francija, Nemčija, Avstrija in vsaj še Poljska in Velika Britanija, ki so že napovedale, v roku dveh mesecev po padcu tega davka, da ga bodo izpeljale same, in to še letos ali naslednje leto. Tako res ne vidimo razloga, zakaj ne bi. Predlog je oblikovan, v bistvu lahko obstoječo direktivo Evropske komisije vzamemo za osnovo, če se nam zdijo pragovi previsoki, nam se tudi, ker v bistvu njihov predlog bi zajel samo podjetja, ki ustvarijo 750 milijonov evrov prihodkov na globalni ravni letno in od tega vsaj 50 milijonov obdavčljivih prihodkov v Evropi. Se pravi, tak nabor bi zajel le nekih 120 do 150 podjetij na svetu. Lahko te vstopne pragove tudi znižamo. Ampak hočem povedati to, da je bil predlog tehnično izdelan na Evropski komisiji. To je direktiva, ki je bila pripravljena za implementacijo, in če bi ministrstvo vzelo to za osnovo, ne bi imelo nobenega bistveno težjega dela kot pri implementaciji drugih evropskih direktiv. Toliko.
Hvala, gospod predlagatelj.  Prijavi za razpravo sta trenutno dve. Najprej je prijavljen poslanec Andrej Šircelj, za njim poslanka Andreja Zabret. Ali želi še kdo zdajle prijaviti razpravo? Dobro. Poslanec, kolega Šircelj, izvolite, imate besedo.
Hvala lepa, predsednik.  Predstavniki Vlade, gostje, kolegi in kolegice! Ob tem predlogu Levice je bilo povedanega zelo veliko. Predvsem so bile povedane težave, ki nastopajo. Jaz bi pa rad, če zdaj Levica predlaga nek nov davek, da se zadeve malo strukturirajo. Tule piše, da se predlaga direktiva, uvedba rešitve, kot je v direktivi, ki določa, da poenostavim, davek na prihodke od provizij.   (nadaljevanje) Po drugi strani govorite o davčnem izogibanju in navajate različne stopnje obdavčitve – povprečna 23, najnižja, ne vem koliko ste rekli, tam okoli pet je v Evropi ali pa nič, kakorkoli se vzame, ampak tukaj se govori o davku od dobička. Davku od dohodka pravnih oseb. In te stvari ne mešati. Zaradi tega, ker če vi to zdaj skupaj daste, ne dobite nič oziroma dobite neko mineštro, za katero se ne ve, kdo in kdaj bo kaj dejansko pobiral in kaj plačeval. Seveda vmes še navajate davčno izogibanje, ampak to je legalno davčno izogibanje davkom, to ni nelegalno davčno izogibanje. Navajate še malo OECD in tako naprej in potem dejansko dobimo pol davčnega sistema v enem zakonu. Zdaj, če gremo lepo počasi, pri davku od dohodkov pravnih oseb ali pa davku od dobička, imamo davčnega zavezanca rezidenta in rezidentstvo je potem problem. Ampak govorimo samo o davku od dobička ali pa od dohodkov pravnih oseb. In to rezidentstvo se lahko prenese kamorkoli v Evropski uniji ali pa v skladu s sporazumu o izogibanju dvojne obdavčitve, ki jih je več kot 3 tisoč, kamorkoli na svetu, če želite. Država lahko to rezidentstvo prenese in prihodke, ki jih dobi iz celega sveta, govorimo o t.i. svetovnem dohodku ali pa svetovnih prihodkih, je obdavčen tam, kjer ima ta država davčno rezidentstvo. Evropa se trudi, Evropska komisija in tako naprej, da bi tisti prihodki, ki so ustvarjeni v Sloveniji, bili obdavčeni v Sloveniji. Tisti, ki v Nemčiji, v Nemčiji in tako naprej in tako naprej. Ampak to je davek od dohodkov pravnih oseb, spoštovani. To nima zveze s tole direktivo o posebnem davku na digitalne storitve. In pri davku od dohodkov pravnih oseb, pride v poštev seveda več kot 3 tisoč sporazumov o izogibanju dvojne obdavčitve, ki se nanašajo na stalno poslovno enoto, mislim, da tam 4. ali 5. člen. Tukaj imamo… vsi ti sporazumi so po istemu delu narejeni – OECD in seveda potem tukaj govorimo o teh zadevah. Če govorimo še o transfernih cenah, to niso transferne cene OECD, ampak OECD razlaga te transferne cene, kako naj se ugotavljajo in ta navodila da daje davčnim upravam, davčnih zavezancem, tudi naša Davčna uprava dejansko se o tem pogovarja. Se pravi, tukaj govorimo zdaj o dveh zadevah. Ta razlaga se je nanašala – ena zadeva na davek od dohodkov pravnih oseb, kjer se Evropska komisija trudi že, glejte ne 5 let, ampak 30 let, da bi poenotila davčno osnovo in jo ne. In zaradi tega imamo davčne oaze. Zdaj, kaj so davčne oaze? Evropska komisija ima svoj spisek davčnih oaz – ne vem koliko jih je, 15, 18 – ne vem. To je spisek davčnih oaz. Ministrstvo za finance ima svoj spisek davčnih oaz, poglejte na spletno stran, pa boste videli, kaj je davčna oaza. Irska ni med davčnimi oazami. Nobeden, ne vem, če je kakšna država – me lahko popravi iz ministrstva, če je kakšna evropska država kot davčna oaza tretirana. Tako da tukaj vi seveda lahko rečete: »to je davčna oaza«, ampak veste, če se pogovarjamo o nekem zakonskem predlogu, potem morajo biti te zadeve pravno formalno jasne. Nekaj je seveda, da se pogovarjamo tako na splošno, da je nekaj država davčna oaza in tako naprej.  Zdaj, naslednja zadeva je, če govorimo seveda – te davčne oaze imajo neke značilnosti, ki jih spet predpisuje OECD, zakaj je nekdo davčna oaza. Največ se tukaj nanaša na to, kako se posamezne informacije med davčnimi upravami pošiljajo oziroma sprejemajo in tako naprej. Tako da zdaj, če se gre tukaj o posebnem davku na digitalne storitve v – tako kot tukaj pravi ta direktiva in če ga Slovenija seveda misli uvesti in če Slovenija bo to naredila, kaj lahko pričakujemo od digitalnih podjetij? A bodo še v Sloveniji ali ne bodo več v Sloveniji? A bo imela Slovenija še tisti minimalni davek, kolikor ga zdaj dobi ob vseh težavah, ki jih dobi ali jih ne bo dobila? Ali bodo prosto šle v neko drugo državo, pa ne   v davčno oazo, lahko grejo – zaradi mene – v Avstrijo. Tukaj je treba zdaj, enostavno, jaz se zdaj ne opredeljujem, ampak govorim o pristopu k temu zakonu in Evropa danes govori o davčni konkurenčnosti med državami. Govori seveda o »fer« davčni konkurenčnosti in o škodljivi davčni konkurenčnosti. To so vse pojmi, ki so bolj ali manj tudi pravno dejansko definirani in če o tem govorimo, moramo vse to imeti, seveda, pred očmi. Če Evropska komisija sprejme direktivo, s katero nalaga uvedbo digitalnega davka, potem to velja za 28 držav in, bom rekel, je ta prostor, nekako, da tako rečem, harmoniziran, čeprav se spet postavlja vprašanja, kam bodo ta podjetja dejansko šla? Ali bodo še tukaj ali bodo v Hong Kongu? Ne vem. Čisto vseeno je, kako se potem posluje, da ne boste mislili, da je kakšna težava poslovat, potem iz Hong Konga po celem svetu ali pa po kateri koli državi ali pa iz Irske ali pa iz Slovenije. Ampak tukaj je seveda spet vprašanje, katera država bo dobila prihodke od teh dejavnosti in gospe in gospodje, zdaj, kakorkoli vzamemo, ali je to nekomu všeč ali ne, glejte, to je legalno. Davčne uprave se borijo proti škodljivi davčni konkurenčnosti, ne pa proti »fer« davčni konkurenčnosti in mi se lahko borimo proti škodljivi davčni konkurenčnosti, ampak v okviru nekih predpisov, ne moremo pa to delat na škodo finančnih prihodkov davčne uprave oziroma proračuna. Ker ne si zatiskat oči ali pa ne mislit, da če bomo mi uvedli en nov davek, edini v Evropi, da tako rečem in bodo podjetja lahko prosto ustanavljala, kjerkoli, svoje poslovne enote – in to jih lahko – namreč, tukaj je treba potem črtat 3 tisoč sporazumov o izogibanju dvojne obdavčitve, o katerih se pogovarjajo države G20, pa G8, so največje, se strinjam, lahko se OECD transformira, pa gre to na Združene narode, pa potem vzamemo noter še, ne vem, afriške države, pa njihove davčne sisteme. Jaz sem v enem bil, pred desetimi leti, pa vam ne bi o njem govoril, kako je tisti koncipiran, pa kakšne težave imajo tam. Ampak, na ta vprašanja si moramo najprej odgovorit, preden se sploh lahko pogovorimo, kakšen učinek bo to imelo na gospodarstvo, kakšen učinek bo imelo to na finance.. Ne si pa mislit, da bomo mi s tem davkom vse multinacionalke na digitalnem področju obdavčili. Slovenija lahko sprejme zakon za teritorij Slovenije. Kje bodo tile Google, pa Apple, pa kdorkoli že, glejte, ali mislite, da bodo sem prišli, zato da bodo obdavčeni? Kajne, tako da, glejte, malo te osnovne zadeve bi bilo treba, jaz se strinjam s tem, da ima Evropa izredne težave pri tem in da nič ne naredi na tem področju, nič ne naredi. Nič ne naredi na, bom rekel, enotni davčni osnovi za davek od dobička pravnih oseb, nič, 30 let. Spremljam to 30 let in nič naredi. Ampak, pred tem smo in mi smo v Evropski uniji in smo pač konkurenčni ali pa nekonkurenčni na področju davkov, kakorkoli vzamete. Jaz ne bom zdaj govoril, kjer smo bolj, pa kje smo manj, to smo itak že stokrat povedali v Državnem zboru, vsi, pa vsak ima svojo vizijo glede tega, ampak najprej si moramo, glede tega, dejansko te zadeve pretočit, realno, ne pa seveda s tem da, okej, imamo davčne oaze in tisti so, bom rekel, ja, najbolj tisti in tako naprej. Ja, seveda so, so pa realnost in nihče jih danes še ni ukinil, teh davčnih oaz in dvomim, da jih tudi kdorkoli bo, ker so to pač samostojne države in dokler bo ena davčna oaza, bo problem, imamo pa davčno konkurenčnost. Toliko, glede splošne razprave o tem zakonu.
Hvala, gospod poslanec Predlagatelj ima besedo, izvolite.
Ja, hvala. Jaz mislim, da si moramo najprej nalit čistega vina glede nekaterih pojmov. Zdaj, vi tukaj govorite, vi v bistvu ste se postavili več ali manj v bran davčnim oazam, pravite davčno izogibanje je legalno, seveda je, ker smo na skupnem trgu in ker se lahko premikajo dobički prosto v Luksemburg, Irsko, Londonski city Ciper in podobno. Ampak, drugič, vi pravite to niso davčne oaze, ker jih ni na črnem seznamu EU. Seveda jih ni na črnem seznamu EU, saj so pač same med tistimi, ki sestavljajo ta seznam, seveda se ne bodo uvrstile gor in so nasprotovale temu, da bi se uvrstile. In tretjič, pravite to je davčna konkurenca, ki je poštena. Ni poštena, glejte, Irska ima, zdaj sem šel googlati medtem ko ste vi imeli svoje predavanje. Irska ima efektivne obdavčitve davka na dobiček med 0 in 2,5 %. Po nekih definicijah, ki so v veljavi tudi v Sloveniji, Slovenija med davčne oaze šteje vse jurisdikcije, kjer je stopnja davka na dobiček efektivna, nižja od 12,5 %. Na Irskem je od 0 do 2,5. In Irska je že od leta 1998 zahajala v OECD definicije davčne oaze, seveda je pa ostro nasprotovala in protestiral na vsakem koraku, da bi se tam znašla, ampak po vseh objektivnih kazalcih to je. nima zadostne davčne transparentnosti, ima rigorozno nizke efektivne davčne stopnje, kot vidite, rada sklepa bilateralne sporazume z digitalnimi giganti zato, da dobičke prikazujejo pri njej na pa v tistih državah kjer nastajajo in taka država je davčna oaza. Preden bo v Evropski uniji Andrej Šircelj, ki bo rekel, da je to legalno in da Irska ni davčna oaza, ker je ni na seznamu davčnih oaz, ki ga je sestavljala tudi sama do takrat tega problema v Evropi ne bomo rešili, kako naj bi ga pa. Preden si ne bomo nalili čistega vina glede nekaterih pojmov in upam to tudi komu povedati, do takrat se ta problem ne bo rešil in bodo naši finančni ministri glasovali tako kot je glasoval minister Bertoncelj, proti preglasovanju o zadevah kot je skupna minimalna osnova davka na dobiček v Evropskem svetu. To je naredil pred temi meseci. Skratka, to je prva zadeva. Druga zadeva, ko vi pravite to je davek na dobiček, to ni davek na dobiček, to kar je Evropska unija predlagala je pavšalen davek na promet. Se pravi oni bo obdavčevali glede na to koliko prihodkov neko podjetje v neki državi opravi, ni treba, da tam izkazuje dobiček, saj Google ga že zdaj ne, sploh ne vem, če ima kakšno firmo registrirano pri nas, ampak bi obdavčevali pavšalno ta delež njihovih prihodkov po 2 do 5 odstotni stopnji, toliko bi si lahko prebrali to direktivo preden ste se odločili, da boste ostale poučevali o tem kako ne razumemo davčnih sistemov. In tretjič, ne Google se ne bo umaknil v Avstrijo, Googla že zdaj pri nas ni formalno. Ali je plačal Google kakšen davek na dobiček tukaj? Ne. Googla ni tukaj in Google se ne bom umaknil, se nima kam umikati. Mislite, da vam bo browser ugasnil na računalniku, če uvedemo ta davek, ne bo, še naprej bo upravljal promet pri nas, baje ga opravi nekje okoli 15 milijonov evrov in se bo poskušal izogibati davkom in več držav, ko bo to uvedlo, težje bo to naredil, ker vi pravite se bo pa umaknil v Avstrijo, ja v Avstrijo se ne bo umaknil, ker je že napovedala, da bo ta davek uvedla in to pred nami. Tako, da jaz mislim, da če mislimo resno z nastopom proti davčnemu izogibanju, proti davčnim oazam, proti sistemu, ki nas pelje v to, da bo samo še srednji razred plačeval davke, multinacionalke in ekstremno bogati se bodo pa lahko sprehajali skozi davčne oaze in se izmikali, potem pač nekje začnimo. 6,7 držav v Evropi med drugim Francija, Nemčija, Velika Britanija, se pravi trenutno še največje tri, so ta davek že napovedale. Jaz res ne razumem zakaj ga ne bi tudi Slovenija.
Hvala, gospod predlagatelj. Repliko ima poslanec Andrej Šircelj. Preden gospod poslanec spregovorite, bi pa za nadaljnjo razpravo predlagal, da vendarle neodvisno od tega, da se ne strinjamo o določenih zadevah ali pa da imamo na stvareh diametralno nasprotne poglede, ostanemo v okviru normalne diskusije in da tudi če se z nekom ne strinjamo, ne uporabljamo izrazov, ki lahko pomenijo podcenjevanje predgovornika. Zdaj pa dajem besedo oziroma repliko poslancu Andreju Širclju. Prosim.
Hvala lepa.  Hvala lepa tudi Luku Mescu za tole kar je povedal in pač ni razumel. Razumem tudi, da me ne more razumeti, ampak prva zadeva, ki je. Jaz nič ne mešam davka od dobička pravnih oseb pa tega davka. Jaz sem strogo ločeno povedal, da gre tukaj za dva davka, vi pa v svojih razpravah dejansko to mešate in govorimo o davčnem rezidentstvu. Vi ste govoril o tem koliko je povprečna stopnja obdavčitve dobička v Evropi, ne jaz, ampak in koliko je v posamezni državi in koliko je na Irskem to je prava zadeva.  Druga zadeva. Jaz se nisem niti opredelil do tega davka. Nisem se niti opredelil. Povedal sem vam pa neke pojme, zakaj to obstaja in davčne oaze greste na splet in boste ugotovili katere so davčne oaze, kater ima Evropska komisija, katere ima Slovenija, itn. lahko so pa neke davčne oaze, ki jih določi Luka Mesec ali pa Levica. Lahko so tudi te. Lahko so pa neke, ki jih neka strokovna združenja, lahko so tudi te, samo potem samo govorom o tem, da pridemo do tega, da ne vemo kaj govorimo. In to, če govorimo o davčni konkurenci, potem ta obstaja. Govorimo o tistem kar obstaja, spoštovani gospod Luka Mesec. Govorimo o strokovnih pojmih, ne govorimo o političnih pojmih. Govorimo o pojmih s katerimi operira Ministrstvo za finance in govorimo o tem v katerem je ogromno konference, če hočete, mednarodnih, o škodljivi davčni konkurenci pa fer davčni konkurenci. Malo si te zadeve poglejte, pa boste videli. In zdaj, če govorimo o tem zakonu. Moramo to si razčistiti, kakšen bo položaj Slovenije, davčni položaj Slovenije glede na druge države. Jaz govorim samo o tem, da moramo to razčistiti, preden bomo rekli, to je pa zelo fino. Samo to pravim, da ne bo šlo v škodo slučajno. In če bomo to razčistili, če boste vi to razčistili, boste prinesli neke analize kjer boste videli, da bo to samo pozitivno za Slovenijo. Poglejte, ni problema, ni tukaj nobenih drugih zadev, samo strokovne. Ni ne ideoloških in ne, prosim da vsaj sprejmete čisto dobronamerno razpravo in ne misliti da, seveda vi vse veste. Če vi vse veste, potem pojdite seveda svojo pot.
Hvala gospod poslanec.  Razpravo nadaljujemo. Imamo zdaj tri prijavljene. Najprej je na vrsti poslanka Andreja Zabret, za njo poslanec Milan Brglez, potem pa poslanec Jani Möderndorfer.  Poslanka, Andreja Zabret, prosim imate besedo.
Hvala za besedo.  Delno bi se navezala na razpravo kolega Širclja in bi se strinjala v razpravi, ko je rekel, da je prav, da obstoja davčna konkurenčnost. S tem se tudi jaz strinjam, ampak kot je bilo omenjeno, imamo pošteno pa nepošteno. In predvsem namen vseh teh davčnih izmikanj ali konkretno današnje razprave o predlogu zakona je, da se odpravi nepoštena davčna konkurenčnost. Vsi se zavedamo, da izmikanje plačevanju davkov na digitalne storitve vsako leto stane verjetno milijarde evrov državljanov Evrope in Slovenije. kot je bila narejena oziroma Evropska komisija je ocenila, da so za to v Evropski uniji primerljiva klasična podjetja, obdavčena v povprečju v 23 % stopnji, digitalna pa le v 9,5 %. V strani Liste Marjana Šarca podpiramo predlog zakona o uvedbi davka na digitalne storitve, ki ga obravnavamo danes, vendar pa je potrebno pred tem urediti še določene zadeve in se ne da zakon uvesti kar čez noč. Ne nazadnje temu pritrjuje tudi Vlada, saj pozdravlja uvedbo davka na digitalne storitve, vendar z nekoliko kasnejšim časovnim zamikom in pa vzpostavitvijo vseh pogojev  (nadaljevanje) za implementacijo zakona. Argumentov, zakaj se zakona oziroma davka ne da uvesti čez noč, je kar veliko. Nekaj jih je, da nimamo niti sistema sledljivosti teh velikanskih gigantov, od teh velikih družb niti eden ni registriran v Republiki Sloveniji, potreben bo čas za razvoj in nadgradnjo informacijskega sistema davčne uprave, poleg tega se bodo pa pojavili s samo uvedbo in implementacijo zakona, tudi določeni stroški in administrativna bremena, tako za davčne zavezance in pa davčno upravo. Glede na to, da se poslovne aktivnosti vedno bolj selijo na splet in digitalna podjetja rastejo veliko hitreje kot gospodarstvo na splošno in vsekakor se bo ta trend nadaljeval. Je dejstvo, da je obdavčitev digitalnega gospodarstva širši problem in to niso samo Google, Apple in tako naprej in bo pravzaprav v bližnji prihodnosti potrebna temeljita prenova zastarelega davčnega sistema in obdavčitve davka od dohodkov pravnih oseb.  V stranki bomo podprli zakon, ki bo zagotovil pravično obdavčitev digitalnega gospodarstva, vendar pa sem mnenja, da je potrebno trenutno počakati, saj se na globalni ravni – kot je bilo že omenjeno, OECD potekajo zelo intenzivna strokovna in politična usklajevanja, glede možnih ukrepov in rešitev. In kakršnakoli ad hoch rešitev v tem trenutku sigurno ni dobra ali je kratkotrajna. Nekatere članice so res sicer nam povedale, da bodo enostransko in nacionalno uveljavljale davek, vendar pravzaprav še vse čakajo, kaj se bo zgodilo na globalni ravni, ki naj bi potem predstavljala usklajeno in globalno rešitev za vse članice Evropske unije. Hvala.
Hvala, gospa poslanka. Naslednji je… / oglašanje iz dvorane/ predlagatelj. Gospod predlagatelj, izvolite, imate besedo.
Ja, hvala lepa za besedo. Zdaj, če sem prav razumel je glavni zadržek tukaj časovnica. Kar se mene tiče lahko datum tudi premaknemo za pol leta in damo na 1. junij 2020, če vam bo to bolj primerno.
Hvala, gospod predlagatelj. Naslednji razpravljavec, poslanec Milan Brglez. Izvolite.
Ja, najlepša hvala gospod predsedujoči. Ja, to je tematika, s katero se jaz običajno ne ukvarjam toliko, ampak kadar pa smo imeli stik in še zlasti s Francozi, Nemci, je to že kar nekaj časa pravzaprav razprava. In tisto, kar mene skrbi je dejstvo, da je Evropska unija tako kot je ta trenutek zastavljena, nesposobna skupaj uvesti ta / nerazumljivo/. To se je izkazalo v bistvu na zadnjem zasedanju, ker tudi nekatere ločnice, ki jih postavljamo kot legalno pa nelegalno, so konvencionalne zadeve, ki so povezane s tem, kdo ima moč, da je na seznamu, pa kdo ima moč, da se izključi s seznama. Tako da te zadeve niso… v bistvu vsaj, ko jih gledaš mednarodnopolitično, zelo hitro ugotoviš, da se skriva veliko hipokrizije, ki je uzakonjena in je sestavni del sistema, ki lahko deluje na takšen način. Dejansko sta potem samo dve možnosti - če vidiš, da kot celota ne moreš, lahko narediš korake v to smer. Ne moreš v celoti zajeti vsega, ampak delaš pa korake. In meni se zdi tale predlog povsem smiseln, zaradi tega, ker brez tega, da bomo na ta način obdavčevali in brez tega, da bodo tudi države popustile pri davčni suverenosti, saj kar se tiče teh minimalnih pragov in da jim tiste države, ki bi jim to pasalo, kot je Slovenija, ki ne bi hotele tekmovati na tem področju, če jim bodo asistirale, če jih bodo nehale asistirati, potem bo možno vsaj tam nekatere parametre skupaj določiti tudi z večinsko metodo. Ker v nasprotnem primeru je nemogoče, da kadarkoli kaj naredimo. Do takrat je pa treba zadeve pripraviti. In zdaj jaz tole razumem zgolj kot to naloga, da se pripravi, da je. Kdaj točno se ga bo dalo uvesti, bo potrebno pogledati takrat, kje smo, katere države so dejansko notri, s katerimi gremo, s katerimi ne gremo. Da pa naredimo prvi korak, absolutno. Brez teh korakov, pragmatičnih majhnih korakov, ki v tem primeru gredo v bistvu na promet oziroma na storitev, ne pa na dobiček kot takšen, ker ga je treba… ker preprosto nima vseh parametrov,   brez tega ne bo šlo in / nerazumljivo/ delaš majhne korake, to je v bistvu poziv Vladi, ki ga, kot vse ostale pozive parlamenta, vem, sem bil že toliko časa, sem že parlamentarec, da vem, da se jih na različne načine upošteva, je pač zgolj poziv k temu in da začne tukaj delat in da je pravzaprav aktivno in da ima pripravljeno zadevo, ki se jo v ustreznih pogojih in ob ustrezni časovnici, o kateri se je treba še dogovorit, kjer je treba še preučit vse te rešitve, ki so, osnova pa je tista direktiva. Na vso srečo je Evropska komisija nekaj delala skupaj. V nasprotnem primeru ne bi imeli notranjega kriterija, po katerem bi šli, bi / nerazumljivo/ mogli študirat francoski model, nemški ali karkoli že, oni razmišljajo o teh zadevah. Zdaj smo, vsaj kar se tega tiče, šli malo preko tega. Torej vsaj komisija dela na tej skupni ravni, nekatere stvari. Lahko se strinjamo, lahko se ne strinjamo z temi zadevami, ampak vsaj so in niso arbitrarni in ker niso arbitrarni, zaradi tega pravim, da je to zadevo, v to smer, treba it. Je tudi v našem političnem programu, da je, zelo na jasnem - na evropskem in na nacionalni ravni. V to smer je treba it in seveda, tudi za ta prvi korak, ki še ne zavezuje in ni, zdajle sprejemamo prehiter zakon, ampak je zgolj prvi korak. Dajmo delat, dajmo začet delat na tej zadevi in dajmo spoštovat sklepe parlamenta, kadar govorimo o Evropski uniji, da o tem ne bom začel govorit, ker tisti sklep, kar se tiče obdavčitve digitalnih storitev, v povezavi s tem, ali je možno v tem primeru potem popustit pri davčni suverenosti? Aha, ja, se ga da interpretirat na oba načina in meni ta interpretacija, ki jo je izbrala Vlada, niti najmanj ni všeč, je pa pričakovana, ker je bila konstanta, se niti ne veže na ministra, se veže na institucijo in se veže na zakonodajo, ki iz nje izhaja. Lahko pa govorimo, pa se delamo, da je to nevtralna zadeva in nikoli ni nevtralna. Vedno ima politično konotacijo, vedno. Vsaka stvar, ki jo družba naredi in politika naredi, ima politično konotacijo. Ni nevtralnega terena. Zaradi tega se je pač treba do teh stvari opredeljevat. In kar se tiče Socialnih demokratov, bomo to pobudo podprli. Zaradi tega, ker še ničesar ne zapiramo in ničesar dokončno ne / nerazumljivo/ Naj se naredi, bomo takrat razpravljal. Itak bo potrebna javna razprava o teh stvareh. Hvala.
Hvala, gospod poslanec. Naslednji razpravljavec, poslanec Jani Möderndorfer, prosim.
No, sam pozdravljam, če že ne drugega, vsaj razpravo v tej smeri, da se odpira tudi v Državnem zboru tema, o kateri se pravzaprav zelo malo govori – vsaj v slovenskem prostoru. Tu pa tam kakšen medij napiše kakšno stvar. Zelo ozek krog ljudi, ki se ukvarja z temi zadevami, ima verjetno tudi svojo debato in diskusijo, ampak v Državnem zboru, konkretno, pa o teh stvareh pravzaprav neke resne razprave nimamo. Če bi imeli resno razpravo, pa bi potreboval kar nekaj stvari. Potreboval bi, v bistvu v prvi vrsti najprej kakšno resno analizo, kaj to pomeni, iz vidika, če bi se Slovenija odločila za svoj korak, ne govorim za korak skupnega dogovora, seveda z primerjavo vsega tistega, kar je do danes že obstajalo, neke določene simulacije, in kar je še bolj pomembno, neke konkretne številke, o čem sploh govorimo. Namreč, jaz ne vem, koliko je teh gigantov, koliko je vseh teh, bom rekel, pravnih oseb, ki v slovenskem prostoru se ukvarjajo z digitalno storitvijo in zato je zelo težko govorit o, lahko govorimo nekaj na splošnega, kajne? Druga stvar, ki se mi zdi zelo pomembna - strinjam se s kolegom Brglezom, da to ni stvar ministra, minister je pač sprejel neko odločitev, na podlagi nečesa, kar so mu na Ministrstvu za finance pripravili in se s tem ukvarja že dlje časa. Kot sam vem, sploh ni strokovnjak iz tega področja oziroma ni delal na teh področjih. Ampak, to seveda ne odvezuje ministra za njegove odločitve, daleč od tega, ampak to je večno tisto, kar jaz govorim da, dostikrat se jaz sprašujem, kdo pravzaprav odloča o določenih stvareh. Neke ozke strokovne skupine, ki obstajajo po ministrstvih, leta in leta, ne glede na Vlado, pripravljajo določena izhodišča in praktično odločajo o vsem in to mene strašno moti, ko vidim, kako nekega resnega odgovora s strani ministrstev pravzaprav ni. Mi imamo tukaj iz 13. 5. ta, recimo jaz gledam te različne prispevke, ki so jih novinarji pisali na podlagi določenih informacij: OECD upajo na uveljavitev globalnega davka za digitalne velikane že z letom 2020. Kadar jaz preberem tak naslov vem, da je še nadaljnjih 5, 10 let tega ne bo. To je fakt. Zaradi tega, ker upajo, to reče nekdo, da upa, ki ve, da kaj drugega pravzaprav pametnega izjaviti ne more. Me pa strašno moti in to opažam, ne samo na tem področju, ampak na vseh področjih, Slovenija je zelo rada na katerih področjih prva, pa dogovorov na evropski ravni pravzaprav ni, pa naredimo korake. Na določenih stvareh se pa sklicujemo, da čakamo na neke skupne odločitve in usmeritve in tako naprej. Dejstvo je, da direktiva obstaja. Dejstvo je, da jaz danes ne vem koliko ljudi se na ministrstvu res ukvarja s tem vprašanjem. Dejstvo je, da nimamo podatkov kaj to pravzaprav pomeni. Predlagatelj je sicer postavil neke roke. Sam je v razpravi tudi povedal, da je pripravljen te roke tudi spremeniti. No, jaz sem izredno nesrečen kadar se čez noč delajo celoviti novi zakoni oziroma bom rekel tiste spremembe, ki pravzaprav pomenijo popolno novost v slovenskem prostoru in mu zato določimo res relativno kratek čas. Zakaj? Zaradi tega, ker se je potem v praksi pokazalo, da smo potem takšen zakon večkrat morali popravljati zato, ker je bil sprejet na zelo hiter način. Če se spomnite razprave o enotnem plačnem sistemu, včeraj, tisti, ki ste bili prisotni. Iz tistih podatkov je bilo razvidno, da je šest leta in več prej pripravljal enoten plačni sistem, danes smo pa že več kot od praktično 2010 naprej, skoraj 10 let že vsi zelo nezadovoljni s tem enotnim plačnim sistemom, ampak velja, ker je bil takrat sprejet. V enem trenutku celo na silo, rokohitrsko in prehitro. No, če se vrnem nazaj na samo osnovo, jaz bi bil bolj vesel, če bi bil pripravljen sklep v smislu, da mora recimo v nekem določenem času ministrstvo pripraviti dejansko neko določeno informacijo, ki vsebuje tudi zelo konkretne podatke o čem se sploh pogovarjamo, o kakšnih številkah, koliko podjetij, kaj to pomeni v razmerju na proračun oziroma prilive iz…, kaj to pomeni tudi z vidika zakonodaje? Ali so možni določeni spori? Skratka, ali je to v skladu z našo ustavo, zakonodajo, kaj bo to pomenilo na mogoče pritožbe na drugih inštancah, kjer iščejo svojo pravico, pravno pravico in tako naprej. Skratka, meni te vse stvari manjkajo. Jaz sicer lahko kot poslane težim mojim strokovnim sodelavcem naj mi iščejo vse to, po Evropi kako so to urejali, ampak zakaj pa? Saj zato imamo Vlado, zato imamo inštitucijo, ki pravzaprav to lahko naredi.  Zanimiva je bila tudi diskusija poslanca Širclja. Z vsem spoštovanjem, samo vem, da se je s tem področjem tudi sam strokovno zelo veliko ukvarjal. ne nazadnje velikokrat s tem področjem tudi operira s konkretnimi stvarmi. Vendar na način kot je to povedal poslanec Šircelj jaz nisem slišal ministrstva. Kaj to pomeni? Ali to seveda drži? Tukaj pričakujem neko določeno reakcijo, zato da se bomo tisti, ki se s tem ne ukvarjamo, vedeli pri čem smo, ob dejstvu, da nimamo nobenih resnih podatkov. Sam osebno lahko rečem, da pozdravljam že to, da sploh govorimo o tej temi v parlamentu, kar se mi zdi prav. Ne nazadnje to odpira vprašanja tudi za vse ostale, ki se bodo začeli spraševati. Drugič, ta datum 1. 6. 2020 mi je veliko bolj všeč. Od ministrstva pa pričakujem danes, upam, da mi boste odgovorili, kje je razlog, da tako trmasto vztrajamo na tem, da čakamo na globalni dogovor, glede na to, da v enih stvareh znamo zelo pohiteti. Dam vam samo en primer. Enotna embalaža tobačnih izdelkov. Takole smo naredili, pa samo tri države imajo to, pa samo ena izvaja. Ostale pa že premikajo rok zaradi enotne embalažo, zato ker jih je strah, da bodo naredili veliko napako. To nima veze s kajenjem, pa zdravim načinom življenja. Gre za eno drugo zgodbo, ki je bila z vidika uvedbe prisiljena, ker v EU ni bilo enotnega dogovora o tem, da bodo to naredili ali ne, če me razumete, samo primerjavo dam. Niti ni nobene direktive bilo v tej smeri sprejete, da mora biti ena / nerazumljivo/ in vemo, da še dolgo let ne bo, zato ker se ne bodo mogli zmeniti. Točno pri tej odločitvi, ko smo mi to uzakonili, smo mogli čakati šest mesecev zaradi tega, ker je osem držav jasno povedalo, da tega ne bo nikoli sprejelo. Govorim samo o razmerju, da enkrat hitimo, enkrat pa čakamo do nezavesti. Druga stvar, ali obstajajo že danes kakršnekoli analize, izračuni in simulacije, ker ne nazadnje minister brez tega ni mogel odločati, ko se je odločal, če me razumete. Moraš imeti nek background in verjetno to obstaja in bi rad, da to informacijo dobimo tudi v Državnem zboru, pisno, ne rabim zato imeti nove seje odbora, da se razumemo.  In tretja stvar. Aha, to sem pa že povedal. Rad bi, če pokomentirate oziroma na trditve tako predlagatelja kot gospod Širclja, ki sta govorila čisto o neposredno konkretnih zadevah. Rad bi vedel kdo ima prav. Kaj vi mislite? Vi predstavljate našo državo navzven. Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec. Jaz predlagam vam državna sekretarka /nerazumljivo/, da ste si zabeležili, boste po končani razpravi te dileme in odgovore na ta vprašanja podali, v kolikor bo pa potreba pa vas bom tudi vmes pozval, če bi se izkazalo za to. Nadaljujemo z razpravo. Prijavljena sta še poslanca Kramar in Siter, za poslancem Sitarjem prijavljam tudi sam razpravo. Ali želi še kdo prijaviti razpravo? Kolega Lenart. Dobro. Nadaljujemo. Razpravo ima poslanec Franc Kramar. Prosim.
Predsednik, hvala lepa. Jaz naj rečem, da je odpiranje te teme danes na tem odboru za mene osebno ena pozitivna stvar okoli katere sem prepričan, da se bo v prihodnosti še veliko govorilo. Seveda se vsi ustrašimo koncerno kot so Apple, Facebook, Google, ker jih je težko obdavčiti, ker lahko uidejo v davčne oaze. Mislim, da ta definicija je pa res malo čudna, ker sam osebno mislim, da se vse stvari, ki se dogajajo….
Kolega Kramar, samo trenutek, če prekinete, prosim. Prosim vas sodelujoči kadar govori poslanec, da je v tem relativno zelo majhnem prostoru mir, ker se ga drugače moti. Kolega Kramar, izvolite.
Hvala lepa, predsednik. Tako, da to pozdravljam. Sicer me moti predlagani sklep, kjer Odbor za finance nalaga, jaz zdaj sicer ne vem ali lahko odbor nalaga Vladi Republike Slovenije, jaz mislim, da tukaj bi mogli zavzeti stališče, da predlaga, ne pa nalaga, ker /oglašanje iz klopi/ Ste spremenili. Potem je to v redu. Jaz v tem vidim tudi en dodaten vir sredstev, ki naj bi jih uporabljali za demografski sklad, to niso majhna sredstva, to so veliki giganti in mi nimamo nafte, plina ali pa karkoli bi bil dodaten vir financiranja za demografski sklad, bi pa lahko poleg portfeljskih naložb dodatna sredstva pridobili iz tega naslova. To je omenil tudi naš kandidat za evropskega poslanca Jernej Pavlič v medijih, naletel je na različne odmeve, ampak vseeno pa se mi zdi, da je to lahko en dodaten vir tudi za pokojnine. Sam osebno mislim, da je potrebno obdavčiti in ne govoriti o tem, da je to kompleksen problem, da se to ne da, da bodo odšli iz države vsa ta gigantna podjetja, to je po moje malo zavajanje. Danes se da čisto vse narediti, če je človek prišel na Luno, pomeni, dani stvari, ki se ne bi dala narediti in tudi obdavčitev teh koncernov je po moji oceni smiselna in je realna, bodimo realni, je realna. In zato se mi zdi taka zadeva dobro in jo tudi podpiram osebno. Ker zakaj bi vsakega državljana ali državljanko, ki je davčni zavezanec lahko obdavčen ali pa vse ostalo.  Teh gigantov, ki so pa res koncerni, ki imajo milijonske dobičke, pa ne. To se mi ne zdi realno in jaz sem prepričan, da bo ministrstvo v enem doglednem času, zdaj ne vem ali je to ta rok, ki ga je postavil predlagatelj, ampak v enem doglednem času prišel na osnovi nekih analiz, raziskav in tega, do prave oblike zakona, se skupaj uskladil z Ministrstvom za finance in zakon v prihodnosti predlagali. Tako, da to podpiram in se zahvaljujem predsednik za besedo.
Hvala kolega Kramar.  To kar sem prej govoril za ostale udeležence, velja tudi za predstavnice ministrstva, tako da prosim, da malo tišje to počneta kar počneta.  Preden nadaljujemo z razpravo, želim odbor obvestiti še o enem dejstvu o katerem sem bil zdajle seznanjen. Predlagatelj, Poslanska skupina Levica, je predlagala, da se na sejo povabijo tudi predstavniki Transparency Internacional. Zdajle sem dobil obvestilo oziroma njihovo pisno sporočilo, da se seje ne udeležujejo zato, ker tematika ni del strokovnih področij, ki jih oni obravnavajo in zato nimajo izdelanega stališča, ki bi ga lahko predstavili poslankam in poslancem. To se mi zdi pomembno, zlasti z vidika bodočih ravnanj predlagateljev, da vendarle ne predlagajo, da se na sejo povabijo ljudje, na seji nimajo pravzaprav kaj početi.  Nadaljujemo z razpravo. In sicer je na vrsti poslanec Primož Siter. Prosim.
Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav. Spoštovane kolegice in kolegi!  V bistvu kar imamo na mizi, ni en zakonček ni ena taka manjša stvar, ampak je ogromen korak z gledišča davčnih politik, globalno. V zadnjih, če jaz še ne vem, deset, dvajset let nazaj, v samem vrhu gospodarstva so sedeli naftni giganti, je danes med top 10 tam samo eden od naftnih, vse ostalo so tehnološka podjetja, kar 7 podjetij od desetih največjih svetovnih podjetij danes predstavljajo podjetja o katerih danes govorimo. Torej, drezamo v eno zelo veliko soje gnezdo. S tem se vsi strinjamo, ampak brez strahu. Razumem, da s to gospodarsko, globalno gospodarsko močjo prihaja ogromna politična moč o čemer pridiga celotna situacija, ki smo jo zdaj orisali že v tem opisu dialoga med ustvarjanjem evropske direktive in potem bilateralnimi dogovori med temi giganti in posameznimi državami, kakšno moč imajo in kateri del je dejansko prevladal. Ampak namen tega kar imamo danes na mizi, je v bistvu dvojen. Eno je, da rečem up data-mo davčne politike v skladu s časom, ki nujno mora vsebovati ta podjetja in njihov vpliv, politični, gospodarski, družbeni in še kakšen. In seveda, v smeri omejitve izogibanja davčnih obveznosti, zato da bomo na drugi strani lahko uživali v državi, ki bo imela zdravo socialno sliko, zdravstveno-izobraževalno, itn. Iz tega zornega kota bom odgovoril kolegici Andreji Zabret, ki je omenila škodo, ki nastaja pri državah iz tega naslova, če davčna politika ni urejena. Številke pravijo takole. Študijo je opravil / govori v angleščini/ torej, davčna izguba od Googla in Facebooka v evropskem parlamentu. zdaj, v tej študiji je serviral eno kopico šokantnih številk, ampak če odgovorim kolegici poslanki, študija ugotavlja, da bi bile vse države Evropske unije skupaj, če bi v letih 2013-2015 veljal 5 % davek na vse digitalne storitve, samo davčnih prihodkov Googla in Facebooka bogatejši za 4 milijarde evrov, od tega Švedska za 133 milijonov, Nemčija na primer za 889, Španija za 482 milijonov, Poljska pa za 335. Zgolj en tak primer terena v katerega bi se, plodnega terena v katerega bi se lahko spustili z nekaj hrbtenice v oblikovanju davčnih politik.  Bi pa imel za gospo državno sekretarko eno vprašanje. Rekli ste v svojem uvodnem nagovoru, da Ministrstvo za finance proučuje prednosti in slabosti. In zdaj mene zanima na kakšen način in kakšna so ta dognanja, kaj lahko pričakujemo, s čim, s kakšnim orožjem lahko pridemo nasproti tej implementaciji te evropske direktive oziroma njenem prevodu v predlog, ki ga imamo danes na mizi s strani Ministrstva za finance.  Hvala lepa.
Hvala gospod poslanec.  Nadaljujemo z razpravo. Sam bom opravil razpravo, gospe in gospodje.  Mislim, da za začetek je treba postaviti trditev, da Slovenija s svojo državno strukturo nikakor ni indiferentna do sprejemanja tovrstne zakonodaje, zato ker intenzivno sodeluje tako v okviru dogajanj na organizaciji za evropsko sodelovanje in razvoj kakor znotraj Evropske unije. Tudi vse kar se dogaja na nivoju Evropske unije, je bolj odgovor na neučinkovitost organizacije za evropsko sodelovanje in razvoj oziroma za gospodarsko sodelovanje in razvoj. Tri mislim, da so tiste temeljne značilnosti, ki so se pokazale v postopkih sprejemanja zakonodaje s področja obdavčevanja digitalnih storitev in katere očitno mednarodne organizacije ne bodo mogle preseči. Prva je zapletenost same davčne zakonodaje kot je predlagana. Druga je nejasnost njene aplikativnosti oziroma praktične uporabe. In tretja, tisto kar se mi zdi tudi najbolj pomembno, so različna izhodišča držav, tudi zaradi tega, ker imajo zelo različno razvite inštitucije glede obdavčitve v digitalni ekonomiji. Iz tega se mi zdi, da je logično predpostaviti, da tista ideja o globalni ureditvi problematike najverjetneje ne bo mogla biti realizirana oziroma je pomaknjena v tako oddaljeno prihodnost, da bo Slovenija kot samostojna država morala na tej zadevi odreagirati individualno. Mislim tudi, da kolikor sem seznanjen z zadevo, da te stvari na Ministrstvu za finance tudi kot alternativno opcijo pripravlja. Moramo pa vsi skupaj se zavedati, da gre za relativno dokaj zahtevno problematiko, in da nikakor ne gre zastopati stališča, da gre samo povzeti določene stvari iz evropskih direktiv, pa bodo potem stvari same stekle od sebe. To dobro vemo, da ne funkcionira. Predvsem zato, ker pri nacionalni uvedbi davka na digitalne storitve bomo morali zelo natančno opredeliti nekaj zadev. Prva je narava davka. Ali bo to davek na dohodek ali bo to davek na storitev? Opredeliti bo potrebno predmet obdavčitve. To pomeni tisto, kar se bo obdavčevalo oziroma katere storitve bi naj bile tiste, ki se odo obdavčevale. Prav tako bo treba definirati davčne zavezance, kateri bodo tisti subjekti, ki bodo sploh zavezani za plačevanje tega davka. Tudi davčno stopnjo. To je izjemno pomemben podatek oziroma izjemno pomemben parameter, ki bo neposredno vplival na končni izplen tega davka. In potem seveda tehnične zadeve kot so denimo registracija davčnih zavezancev, kot je določitev načina davčnih obračunov in tisto kar se tiče predvsem najbolj pomembne zadeve, nadzora finančne uprave Republike Slovenije in izvajanja potencialnih kazenskih določb. To so vse tiste zadeve, katere se mi zdijo kot pomembna izhodišča razlikovalna točka oziroma razlikovalne točke med stališčem predlagatelja in pa tistimi, ki bodo implementacijo tovrstne davčne zakonodaje dolžni tudi izvršiti. Tukaj so seveda pogledi diametralno nasprotni in to tudi ni pravzaprav nič nenavadnega. Če pa predpostavimo, da bo ta davčna vrsta po določenem času tudi vpeljana v Slovenijo, pa moramo vendarle pri pričakovanjih izkazati določeno zadržanost.   (nadaljevanje) Gre namreč za predvsem koncepte načina obdavčitve. Tudi v evropskih oziroma v primerljivih konceptih obdavčitve s strani Evropske unije ali pa iz strani OECD, je vedno ohranjeno samo eno načelo, gre za načelo samoobdavčitve in iz tega potem pričakovati neke prav zelo hude finančne učinke brez ustreznega nadzora in predvsem brez ustreznih kazenskih določb, ki bi se potem tudi ustrezno izvajale, se nam lahko primeri, da bomo prišli do tega, da bo v celotnih davčnih prihodkih glede na… oziroma, da bo v razmerju do celotnih davčnih prihodkov državnega proračuna, ta zadeva minorna. In pa tisto, kar seveda vlada tudi izpostavlja – moč ene same države v primerjavi z digitalnimi giganti, je čisto nekaj drugega kot pa moč denimo evropske konfederacije, kakršna je Evropska unija. Tu mislim, da je to tudi potrebno vedeti, preden kakršnekoli zadeve s tega področja pričakujemo. Kar se tiče predloga predlagatelja, je seveda predlog na mestu, zato, ker je to nekaj takega, kar se bo tudi po naravi gospodarskega poslovanja, slej ko prej dogodilo. Je pa stvar implementacije in zlasti časovne opredelitve, kdaj kakšno stvar narediti in kako se postaviti znotraj okvira Evropske unije. Tisto, kar je pa stvar čisto klasične finančne taktike, ki pa je v pristojnosti izvršilne veje oblasti.  Tako da jaz mislim, da je glede na tisto, kar je bilo danes že povedano tudi s strani državne sekretarke z Ministrstva za finance in glede na to, kar vemo, da slovenska država počenja, primerno, da se tak tempo ohrani, ko pa bo vlada pripravila zadevo tako daleč, da bo možno s kakšnimi konkretnimi zakonski opredelitvami priti pred Državni zbor, potem to tudi stori in speljemo potem celotno obravnavo naprej. Toliko bi imel, hvala lepa. Predlagatelj izvolite, imate besedo. Za njim pa poslanec Jože Lenart.
Ja, hvala lepa. Jaz bi v bistvu rad odgovoril predvsem na vašo razpravo, ko opozarjate na to, katere elemente tega zakona bi morali določiti. Jaz bi poudaril, da večina oziroma stvari, na katere opozarjate so rešene v evropski direktivi. Opozorili ste predvsem na naravo davka, se pravi, a bo davek na storitve ali na dobiček, na to, katere storitve naj bi zajemal pri obdavčitvi in kdo naj bi bili zavezanci. Pa bi na kratko odgovoril na te tri. Zdaj narava davka je določena takole – kot sem v uvodu dejal pa potem tudi ponovil, je evropska direktiva razdeljena na dve predlogi, eno kratkoročno in eno dolgoročno. Na kratek rok bi obdavčeval prihodke, na dolgi rok bi obdavčevali dobičke. Na kratek rok bi obdavčevali prihodke, ki izhajajo iz provizij in na določene digitalne storitve, na dolgi rok pa davek na dobiček z nezanemarljivim delom digitalnega poslovanja. Zdaj, seveda je nekako logično iz te razprave, ki smo jo danes imeli, zakaj so dobiček dali šele na dolgi rok. Namreč zato, ker ni mednarodni davčni sistem še dovolj transparenten, da bi lahko imeli nadzor nad tem, kako se globalni dobički pretakajo, se pravi, kje neko podjetje ustvarja prihodke in kam kanalizira dobičke, pa kolikšen del jih v kakšni državi ustvarja. To je seveda nejasno zaradi stvari, na katere je Šircelj prej opozarjal, zato je Evropska komisija rekla, da dajmo na kratek rok obdavčiti prihodke. Se pravi tukaj bi gledali, koliko ta podjetja v neki državi ustvarijo prihodkov. Podatke o tem imamo, prej sem šel gledati - Google v Sloveniji recimo ustvari 14 milijonov evrov prihodkov letno in bi obdavčevali to. To je promet, ki ga opravi s slovenskimi pravnimi subjekti in ta zadeva je lahko transparentna. Tukaj tudi prehajam na to, se pravi katere storitve. To je določeno v direktivi, se pravi digitalne storitve, ki naj bi jih ta obdavčitev zajemala so notri   (nadaljevanje) in tudi določeno je, kateri zavezanci. Evropska komisija je določila, da bi bili zavezanci digitalna podjetja, ki letno ustvarijo nad 750 milijonov evrov konsolidiranih prihodkov na globalni ravni, od tega vsaj 50 milijonov obdavčljivih prihodkov z digitalnimi storitvami v EU. Se pravi, za vsa tri ključna vprašanja, ki ste jih izpostavili, je urejeno, določena je narava davka, na kratek rok storitve, na dolgi rok dobiček, določene so storitve in določeni so zavezanci. To je osnova, lahko seveda tudi malo spreminjamo. Jaz mislim, da bi bilo smiselno krog zavezancev širiti, ker je postavljen zelo visoko trenutno, samo nekih 120 do 150 podjetij zajema. Je pa tudi dejstvo, da se lahko tu zgledujemo po drugih državah oziroma že opazujemo, kako se bodo tam prakse razvijale. Nismo sami v tem. Avstrija je osnutek že pripravila in bo v kratkem objavljen javno. V Franciji je pa šlo že skozi prvo branje v parlamentu. Tako lahko konkretno na teh dveh primerih pogledamo, kako oni zadevo rešujejo, in pripravimo rešitev, ki bi delovala pri nas. Še enkrat ponavljam, da roki, ki smo jih postavili, se lahko tudi podaljšajo za kakšnega pol leta, če bi bilo to lažje, recimo, damo 1. januar rok ministrstvu za pripravo zakona, do takrat bo še več evropskih držav, tudi Španija in najbrž tudi Nemčija, že pripravilo osnutke, in potem sprejetje do 1. 6. 2020, če je to lažje. Je pa, kot rečeno, no, pač to zadeva, ki je bila praktično na evropski ravni pripravljena in kjer bomo zdaj lahko videli več zakonodaj v nacionalnih državah in se po njih zgledovali.
Hvala predlagatelju. Nadaljujemo razpravo. Na vrsti za razpravo je poslanec Jože Lenart, za njim poslanec Jani Ivanuša. Kolega Lenart, prosim.
Hvala lepa. Ja, veliko se je v preteklosti govorilo in veliko se govori in veliko se bo še govorilo o tem področju pravične obdavčitve, davčnega izmikanja, bega kapitala. Zanimiva sta ta dva pojma, ki sta bila danes tu iznesena, nezakonito in pa legalno. Za tem se veliko skriva. Poznamo veliko teh davčnih lukenj, med njimi naj omenim tudi ženevsko črno luknjo, to so velike zadeve, proti katerim smo praktično nemočni. Povedal bom en rek, ki se pojavlja zadnje čase, ne vemo točno, kdo ga je izrekel - problem človeštva ni v tem, da ne moremo nasititi lačnih, problem je, da ne moremo nasititi požrešnih. To je mogoče neka taka zadeva, pa se marsikaj za tem skriva, tudi za to tematiko, o kateri se danes pogovarjamo.  Zakaj Ministrstvo za finance ne podpira uvedbe davka na digitalne storitve po danem predlogu oziroma terminu, ki v tem trenutku mogoče ni realen - ker je to glas vpijočega v puščavi, kar smo tudi v razpravi govorili. In prepričan sem, da bomo uspešni le, če bomo na tem področju uspeli na nivoju Evropske komisije. In aktivnosti za možnost pozitivne rešitve tega moramo prenesti tudi na to institucijo in jo skupaj reševati. Torej, Slovenija mora slediti reševanju tega področja skupaj z Evropsko unijo.  Hvala lepa.
Hvala, kolega Lenart. Za vami ima razpravo poslanec Jani Ivanuša, ki je letos 2. aprila tudi že naslovil pobudo za sprejetje tovrstne zakonodaje. Tako, kolega Ivanuša, izvolite.
Hvala, predsedujoči. Lep pozdrav vsem prisotnim!  No, saj ravno to sem hotel naznaniti, pa ste me vi zdaj malo prehiteli, ampak vseeno. Tudi mi smo v Poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke razmišljali v tej smeri, da se obdavčijo te silne milijarde, ki so nekje v zraku, bi rekli temu, kako to pritegniti oziroma obdavčiti, kar se dogaja preko teh spletnih velikanov. Čeprav smo tudi v tem odgovoru ministra za finance potem dobili pač takšen odgovor, kot smo ga danes slišali s strani državne sekretarke, pa vseeno. »Komisija se osredotoča na obdavčitev nekaterih digitalnih storitev,« jaz nisem zasledil, da bi vedel točno, katere so te storitve. To je edino, kar je mogoče dvomljivo, ne vem, z moje strani. Bi pa rekel tako,   (nadaljevanje) če naredim primerjavo, kot sem že prej omenil, 13, 15 milijard dobičkov vseh teh silnih velikanov, ki jih ustvarjajo, te podatke vidimo sicer na internetu. Recimo, kot sem bil že opozorjen, kako - vi ste sicer, gospod Luka, danes rekli, maloprej, da je to 15 milijonov evrov nekje v Sloveniji letno. / oglašanje v ozadju/ To je Google, saj jaz ravno Googlu vsega ne verjamem, kar tam piše. Recimo, če damo primer Google, če Slovenci poslujejo z Googlom pa naročajo storitve, so pri svoji storitvi obdavčeni in Google jim to zaračunava, kot jaz to razumem. In kako priti do teh točnih podatkov, da je to res toliko, da so obdavčeni Slovenci pri svojih storitvah proti Googlu. Se pravi, mi bi radi, da se ta storitev nekje obdavči to firmo kontra, kot razumem, tako bi naj bilo, v tem smislu. Tako je tu toliko dilem pa toliko odgovorov še, ampak seveda mi smo tudi za to, da se počasi to nekako uveljavi. Podpiramo pobudo, ki jo je dala stranka Levica.  Toliko z moje strani. Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec. Tako, zdaj smo krog razprave poslank in poslancev zaključili. Gospa državna sekretarka, mislim, da imate kar nekaj stvari povedati, zato izvolite, imate besedo.
Natalija Kovač Jereb
Najlepša hvala za besedo. Tudi na Ministrstvu za finance z vidika učinkovitega davčnega okolja in pozitivnega učinka na slovenske javne finance podpiramo prizadevanja za obdavčitev podjetij, ki imajo pomembno digitalno prisotnost v Republiki Sloveniji. Se pa zavedamo, da mi do 1. 1. 2020 smo do te implementacije zelo zadržani. Tu bi želela tudi poudariti glede teh digitalnih gigantov, mi za ta tuja podjetja nimamo nobenega podatka, da bi imeli v Republiki Sloveniji poslovno enoto ali pa bi bili tudi zavezanci za davek od dohodka pravnih oseb. Se pravi, tu gre tudi za težavo, kjer je treba tudi informacijske sisteme prilagoditi spremljanju teh digitalnih storitev. Ker tu gre za ciljno oglaševanje, storitve spletnega posredovanja in prodaje teh statističnih podatkov o uporabnikih. Mi pa moramo imeti informacijski sistem prilagojen, da lahko sploh spremljamo po IP te digitalne storitve, ki se opravljajo na območju Republike Slovenije.  Glede narave. Zaenkrat še ni čisto jasna narava davka. Tu gre najverjetneje za posredni davek, podobno kot za davek na dodano vrednost. Stopnja obdavčitve se nagiba med 3 in 5 %, kar mi spremljamo druge države članice. Kot sem že prej rekla, pri teh informacijskih tehnologijah moramo tudi ugotoviti, koliko dejansko prihodkov to digitalno podjetje na območju Republike Slovenije ustvari. Kar smo zdaj spremljali implementacije drugih držav Evropske unije, imajo tu velike težave, kako ugotoviti, koliko prihodkov se ustvarja na določenem trgu, ker pač morajo biti res informacijske tehnologije temu prilagojene. Zato smo do tega zadržani in čakamo na januar 2020, da vidimo, kako bodo ostale države prilagodile informacijske tehnologije, da bi lahko tudi mi imeli manjše stroške glede te implementacije. Drugače pa se mi tudi v zvezi s tem aktivno pripravljamo. Ker nam nič ne pomaga, da sprejmemo zakonodajo, potem pa je nemogoče v praksi nadzirati, ta digitalna podjetja, se pravi, zakon je sprejet, nadzor pa onemogočen. Tako v bistvu mi s Finančno upravo Republike Slovenije intenzivno proučujemo, vse te možnosti, tudi glede informacijskega sistema. Finančna uprava pa  (nadaljevanje) tudi potrebuje za tako okolje vsaj šest mesecev, da se testira, kaj se dejansko dogaja s tem digitalnimi podjetji, ki na območju Republike Slovenije poslujejo. Tu naj omenim še eno težavo, kako obdavčiti prenos podatkov, kar je tudi po eni strani velika težava, s katero se srečujemo.  Tu tudi vam, gospod Siter, ogovarjam, glede prednosti in slabosti. Zaenkrat so slabosti - zakona ni problem sprejeti, slabost pa je informacijska tehnologija, ki mora zagotavljati vse te podatke, da lahko mi sledimo digitalnim podjetjem, ki opravljajo storitve na območju Republike Slovenije.  Drugače pa Republika Slovenija intenzivno sodeluje v Evropski komisiji in v Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj, tako tu spremljamo vse aktivnosti držav članic.
Vas bom opozoril, gospa državna sekretarka, prej, ko je poslanec Möderndorfer razpravljal, ste si intenzivno beležili njegove zadeve oziroma vprašanja, pa zdaj niste odgovorili še na niti enega. Pa bi prosil, da morda po papirjih pogledate.
Natalija Kovač Jereb
Glede analize in izračunov podjetij, ki poslujejo na območju Republike Slovenije. Mi teh podatkov zaenkrat nimamo, glede na to, da pri nas nimajo niti poslovnih enot ali pa niti niso rezidenti Republike Slovenije. Tako moramo iz informacijskih tehnologij v bistvu te podatke potegniti vsaj kar se tiče Googla. Drugače pa, saj pravim, intenzivno sodelujemo z vsemi članicami.  Enotna embalaža za cigarete, to je delo Ministrstva za zdravje, mislim, da je sprejemalo to zakonodajo, če se ne motim.
To je bila samo primerjava.
Natalija Kovač Jereb
V redu, ja. / smeh/  Glede razprave med gospodom Mescem in gospodom Šircljem. Gospod Šircelj je predstavil globalne rešitve pri davku od dohodka pravnih oseb. Pri davku na digitalne storitve pa nimajo davčne oaze nobenega pomena, ker mi bomo tu obdavčevali storitve, ki se opravljajo na območju Republike Slovenije.
To bi pa zdaj bilo vse…
Natalija Kovač Jereb
Ja, mislim, da sem na vsa vprašanja odgovorila. Če pa imate še dodatno, bom pa odgovarjala.
A, saj še pridejo, gospa, brez skrbi, jih boste še dobili… / smeh v dvorani/  Tako imamo zdaj situacijo, državna sekretarka je zaključila. Predlagatelj, bi vi želeli? Izvolite. Potem pa za predlagateljem poslanca Šircelj in Möderndorfer.
Hvala. Saj v bistvu, na kar opozarjate, sem že jaz sam povedal. Pač, dejstvo je, da Google pri nas ni davčni zavezanec, da je to problem in da ne vidimo, koliko dobička tu ustvarja.  Potem pravite, da davčne oaze nimajo pomena. Imajo pomen, ker tja prinašajo dobičke. Ampak Evropska komisija na to odgovarja s tem, da se jim obdavčuje prihodke in ne dobičkov, ker sistem, kot sem že prej rekel, še dolgo ne bo dovolj transparenten, da bi lahko obdavčili dobičke. Je pač rekla, dajte v svojih državah pogledati, kje te firme ustvarjajo promet, in ga obdavčite po 3 do 5 odstotni stopnji; to je pač vsa znanost. Kot sem prej rekel, mislim, da tu ne rabite ne vem kakšnega novega sistema. Jaz sam sem naročnik Google Musica in mu vsak mesec plačam 6 evrov; verjetno nekje, glede na to, da gre z mojega osebnega bančnega računa, ta denar tudi država nekje vidi, teh 6 evrov. Tisti del, ki ga te firme ustvarjajo s prometom s slovenskimi podjetji, boste verjetno lahko našli.  Kar se tiče tehnične izvedljivosti, sem pa že prej rekel, ni problem, lahko podaljšamo roke, damo pripravo zakona 1. januar 2020 pa uveljavitev zakona 1. junij 2020. Mislim, da je to - vi ste rekli, da rabite vsaj pol leta, to je pol leta za pripravo, pol leta za usklajevanje in sprejetje. Tako mislim, da je to kompromis, ki ga brez problema naredimo, če vam je tako lažje. Če se rabite v koaliciji še pogovoriti o teh datumih, lahko naredimo tudi pavzo pred glasovanjem.
Hvala, gospod predlagatelj.  Kolega Šircelj, samo trenutek. Dve pooblastili sem vmes prejel in sicer, poslanec Matej Tonin nadomešča poslanca Jožefa Horvata iz Poslanske skupine Nove Slovenije, pri Socialnih demokratih pa je sprememba v tem, da poslanec Marko Koprivc nadomešča poslanca Janija Prednika. Poslanec Andrej Šircelj, izvolite, imate besedo.
Hvala lepa. Predsednik, glejte, kratek komentar na to, kar je rekla državna sekretarka z Ministrstva za finance – jaz sem si malo napisal. Rekla je, ni podatkov, da so tudi ta podjetja, ki opravljajo te storitve, digitalne in ni podatkov, še manj o tem, koliko teh storitev se opravi na ozemlju Republike Slovenije. Se pravi, nič nimamo. Mi uvajamo ali pa, da tako rečem, Levica predlaga zakon, vendar davčna osnova ni znana, tudi davčni rezidenti niso znani – razen tisti, kolikor so splošno znani, da se pač govori o Googlu. Mene je že čudilo to, kar je državna sekretarka rekla - da ni teh podatkov, ker ti podatki bi se lahko dobili že, bom rekel, iz standardne klasifikacije dejavnosti recimo, ki jo imajo podjetja prijavljena na FURS recimo. To je že neka osnova, ne bom rekel, da je to zdaj vse, ampak to je že sploh prva osnova, da se sploh ve, koliko se je podjetij registriralo, recimo, kajne? Ampak, okej, ni podatkov, to se pravi, da FURS nima podatkov in, zdaj, drugo je spremljanje, kar je rekla, se pravi, koliko storitev zdaj se tukaj dejansko opravi, bom tako rekel? Kaj pomeni opravljanje teh storitev? - tudi tega nimamo. Tudi ne vem, ali se je kdo zamislil, kaj naj bi to bilo? Pa ne mislim zdaj, kaj si mislim jaz ali pa kaj si misli kdorkoli v tej sobi, o tem, ampak kaj bo tisto, kar bo pravno dejansko pisalo v zakonu glede tega, ker ni zadosti, da piše samo tisto, kar je v direktivi, ker je to enostavno premalo, za pravno formalno. Drugo kar je, je rekla, to je posredni davek, imamo davek na dodano vrednost. Se pravi, te storitve so že obdavčene z davkom na dodano vrednost. Če prav razumem, niso opuščene, morale bi biti, morale bi biti, razen če ne vemo, kje so – ampak to je potem stvar FURS, kar pomeni, da se že, ne, to pa ni davčno izogibanje, to je pa, sploh, da se ne ve, da se neke storitve opravljajo, glejte, kajne, ker dejstvo je, da te storitve bi morale biti znane že iz naslova davka na dodano vrednost, če se ve kdo je zavezanec, kje potekajo, kdo je opravil to storitev, komu je opravil to storitev in tako naprej. Pa če tega ni, potem tudi davka na dodano vrednost iz tega naslova ni, kot jaz razumem to. To je pa zdaj veliko večji problem, kot si dejansko tukaj mislimo, ne? To ni zdaj davčno izogibanje, to je pa davčna utaja ali pa, to je pa zdaj nesposobnost davčne uprave, da sploh ugotovi, kje te storitve dejansko so. Zdaj, kako ugotovit, koliko prihodkov naj bi bilo na ozemlju Republike Slovenije, ker je tudi državna sekretarka rekla, da teh podatkov ni. Ja glejte, z določbo o tistem, kar sem jaz govoril, o rezidentstvu, da bo taka določba v zakonu, ki bo določala, da je nekdo rezident za ta davek ali pa za davek od dobička in tako naprej, ki opravi tukaj storitev. Ta določba dejansko že obstaja v sedanjem Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb, mislim, da je to 4. člen tega zakona, pa se pač ne uporablja ali se pa slabo izvaja. Kakorkoli že, ali se potem lovi te davčne zavezance, ki tukaj opravljajo storitev? »Lovi«, pod narekovaji. Ali se jih ugotovi, kdo to je? Mislim, pravna podlaga je, to vem, da je, ker je bila napisana že pred desetletjem ali pa še več in, glejte, jaz mislim, da tukaj je bolj, najbolj zaskrbljujoče, prvič to, da mi seveda lahko govorimo, kolega Mesec lahko govori o tem, kaj je predmet obdavčitve? Kdo je davčni zavezanec in tako naprej? Ampak predmet obdavčitve za FURS ne obstaja v Sloveniji, davčni zavezanec ne obstaja v Sloveniji… Potem se dejansko vprašamo, kaj tukaj sploh obdavčevat? Mislim, enostavno mislim, mene je tole zdaj pa zelo presenetilo s strani Ministrstva za finance. Mogoče smo mi že vse malo bolj naprej kot je Ministrstvo za finance.
Hvala, gospod poslanec.  Naslednji je na vrsti… / oglašanje iz klopi/ Pardon, predlagatelj je najprej na vrsti. Izvolite.
Hvala. Tukaj pač dejansko je problem v tem, da naša država slabo pridobiva podatke o Googla in od drugih gigantov. Imamo pa v Avstriji zakone v katerih so že določbe o pridobivanju teh podatkov, ki tam funkcionirajo in pač lahko jih kopiramo pri pripravi tega zakona. Samo toliko v pojasnilo.
Hvala, gospod predlagatelj. Naslednji je na vrsti poslanec Jani Möderndorfer.
To, kar sem sedaj slišal državna sekretarka, mene zelo v bistvu skrbi, ker mi smo odprli eno dimenzijo, ki jo predlagatelj niti ni hotel, da o njej razpravljamo. Sedaj ugotavljamo, da še kakšna druga stvar ni. Jaz, če bi bil državni sekretar, ne mi zameriti državna sekretarka, ampak najmanj kar je bi s seboj in z vidika svojih pristojnosti pripeljal prvega dacarja, da tukaj zraven vas sedi, pa razlaga določene stvari, ki bi jih lahko povedal verjetno z levo roko, zato kar verjetno pozna sistem. Ampak glede na / nerazumljivo/ sami izhajate tudi s tega področja me pa še toliko bolj skrbi sedaj to, kar ste povedala. To ni enostavno zaradi tega, ker pa sedaj boste na Ministrstvu za finance morali biti samokreaktivni, pa vas bo moralo začelo zanimati določene stvari, katere so se danes tukaj odprle oziroma o katerih v bistvu sami priznavate, da sploh nimate in niti ne razpolagate z nobenimi podatki. Dacar ni samo tisti, ki pobira davke, ampak tudi odkriva kje jih mora pobrati. Če to ve mora opozoriti svojega nadrejenega oziroma zakonitega predstavnika, ki pokriva v kateri sestavi tudi deluje, to je minister oziroma državna sekretarja, ki je pristojen za to področje, da opozori, da je potrebna mogoče kakšna zakonska sprememba v kolikor tega na FURS ne morejo opravljati ali pa, da vi ugotovite, da nekdo na FURS ni opravil svoje domače naloge, ne vem. Jaz sedaj na pamet govorim, ampak tole je malo strah, ker gospod Šircelj govori, pa je iz druge politične opcije. Ampak jaz nisem slišal nobenega očitka ali odgovora, da temu ni tako. In jaz sem vas prosil, da mi poveste ali drži to, kar govori gospod Šircelj. Vi ste pa povedali bistveno več, kot sem od vas želel, da sploh nič ni. To je za mene zaskrbljujoče. Ampak kakorkoli, jaz bi vseeno rad vedel, če se tako intenzivno pripravljate, kako je minister lahko nekaj odločil, če ni ne analiz, ne podatkov, ne simulacij, ničesar. V čem je pravzaprav minister potem sploh odločal? Ali je odločal samo na podlagi tega, kar se pogovarjate v EU oziroma drugače bom vprašal, zanima me, katera skupina je to na MF, ki se s tem intenzivno ukvarja, kot sami pravite. Res me skrbi. Kdo se sploh res s tem ukvarja? Od tega je odvisno, kako bom glasoval danes. Sem mislil, da že vem kako bom, sedaj pa ne vem več, kako bom.
Hvala, gospod poslanec. Gospa državna sekretarka Natalija Kovač Jereb, izvolite, imate besedo.
Natalija Kovač Jereb
Hvala za vprašanja. Glede standardne klasifikacije dejavnosti, tukaj mi spremljamo pri standardni klasifikaciji dejavnosti, mi spremljamo storitve, ki bi izvirale iz, dejavnosti, ki bi izvirale iz digitalnih storitev. Tukaj, se pravi se spremlja kdo opravlja digitalne storitve na območju Republike Slovenije. Se pravi, pri teh gigantih pa, da bi sploh želeli, da bi nekdo imel poslovno enoto pri nas moramo tudi zaznati, da je plačilna prisotnost navedenih na območju Republike Slovenije.  Glede kdo se ukvarja z davkom na digitalne storitve je pri nas to Direktorat za davke, carine in druge javnofinančne prihodke, ki spremljamo te stvari in si izmenjujemo tudi podatke s Finančno upravo Republike Slovenije, ki redno spremlja te mednarodne transakcije pri pravnih in fizičnih osebah.
Dobro. Hvala lepa. Gospod predlagatelj, imate besedo.
Hvala. Mislim, da je Jani Möderndorfer opozoril na pravo temo. Ugotovili smo, da je bistveno več od tega. Mi smo predlagali po evropski direktivi, da naj se te davčne gigante in njihove storitve v Sloveniji obdavči po 3 do 5 odstotni stopnji. Zdaj smo zvedeli, da oni očitno ne plačujejo pri nas nobenega davka vključno z davkom na dodano vrednost. Se pravi ne dobim niti teh 22 % kolikor bi jih morali dobit iz davka na dodano vrednost. Mislim, da se na enkrat pogovarjamo o bistveno večjem kosu pogače, ne več o 3 % do 5 % njihovega prometa, ampak o 3 % do 5 % plus 22 % DDV, se pravi 25 % obdavčitvi digitalnih storitev, ki pri nas trenutno zmanjka. In to je več deset ali pa lahko tudi več sto milijonski posel pri nas, saj očitno ne vemo. Tukaj na drugi strani mize sta gospoda iz Gospodarske zbornice Slovenije iz digitalne koalicije, ki sta me zdaj vmes opozorila, če lahko poudarim, da so, in ne moreta prit do besede, ker nista bila povabljena, sta prišla samo kot slušatelja na sejo, ampak pravite, da tudi pri njih opozarjajo in si želijo, da bi ta postopek čim prej sprožili, ker očitno imamo tukaj hudo sivo področje nekega pomembnega in naraščajočega trga. Davka na digitalno storitev je vse več, prometa z njimi je vse več in pri nas očitno obdavčitve ne delujejo. Torej, mislim, da je to dodaten razlog zakaj je treba ta sklep danes sprejeti. Lahko ga res damo, tako kot sem predlagal, kar proceduralno popravljam 1.1 priprava zakona, 1.6. sprejem zakona.
Gospod predlagatelj, jaz vam tu segel v besedo, če dovolite, na podlagi tega kar je malo prej izjavila državna sekretarka, da je 1.1.2020 prekratek rok, ali je morda za vas sprejemljivo 1.4.2020 priprava zakona, 1.9.2020 implementacija?
Lahko. Se pravi, 1.4. priprava zakona, 1.9.2020 implementacija. Rekel bi samo to, da ključno tukaj je, da se po zakonih, ki so že v veljavi in ki jih zdaj pripravljajo v Avstriji, v Franciji in tako naprej, prekopirati tudi določbe o pridobivanju podatkov teh gigantov, ker potem bomo sploh se lahko začeli o tem pogovarjati, da mi vsaj osnovo, to je davek na dodano vrednost od njih tukaj izberemo in o teh več 10 milijonov prometa, ki ga pri nas opravijo. Mislim, da je to davčni vir, ki, ne vem zakaj, ni bil do zdaj upoštevan, ampak je prioriteten. In pozivam še enkrat poslance, da razmislite o tem sklepu, čeprav ste nekateri prej razpravljali nenaklonjeno in da se sprejme, da ga do 1.4. ta zakon oblikujejo in do 1.9.2020 sprejmemo. Hvala.
Hvala, gospod predlagatelj.  Kolega Brglez, vi želite razpravo ali..? Izvolite, poslanec Milan Brglez.
Tam kjer je Jani začel. / nerazumljivo/ zelo skrbeti. Namreč, če gremo samo kako smo prišli v to situacijo. Državni zbor se je strinjal, da je tovrstna obdavčitev nekaj pozitivnega in je Vladi naložil, da to zagovarja v Evropski uniji. Vlada nima neodvisnih analiz, ki bi lahko karkoli kazale karkoli drugače, samo politična volja Državnega zbora / nerazumljivo/ preden bomo na točki, ki se ji reče v politiki trgovanje, kupčkanje, bolj tako strokovno, zdaj ali ne obvladamo ali zastopamo interese katere druge države, ali smo kaj kakšno koncesijo kje dobili za glas proti tistemu kar je Državni zbor rekel. Če pa ne, potem pa / nerazumljivo/ konsekvence, zdaj pa ali je to glasovanje danes razumem v bistvu kot odziv na to, ker je Vlada naredila nekaj drugega kot je Državni zbor rekel na tem vprašanju. In tukaj je pa važna politična volja, strokovno vse drugo se bo potem že /nerazumljivo/ in se bo prilagodilo, brez politične volje pa nobenega vodstva v državi. Če pa ne znam trgovati s svojimi glasovi za ali proti na ravni Evropske unije imamo pa velik problem, lahko smo tudi tako naivni, da tega ne znamo narediti, ali smo toliko prijazni do drugih, če nam kdo kaj reče, bi jim koristilo, da komu drugemu, kakšnemu Ircu, ki sicer na človekovih pravicah lahko sodelujemo z njimi, ampak pri davkih pa ne bomo sodelovali z njimi. Tudi pri Palestini bomo z Irci sodelovali, pri davkih pa nikoli.  (nadaljevanje) Če ne razumemo to kompleksnost mednarodne politike in kaj se tukaj dogaja in kako se brani interese, ki se verificirajo v Državnem zboru, ker »itak« je postopek zelo počasen. Recimo, če hoče vlada spremeniti stališče, ki se je v Evropi nekako preoblikovalo, rabi tri mesece in zaradi tega včasih sploh ne pride sem, tako da ne vemo kaj se dogaja. Mene vedno bolj začenja ta zadeva skrbeti in v bistvu v tem, da smo včasih dobesedno zavedeni in moramo zaupati, kaj pravijo. Politično voljo pa lahko izrazimo v teh zadevah in glede na to, kako je bilo tole zmodificirano vsaj s časovnico, mislim, da je to povsem nekaj sprejemljivega. To je naloga, ki jo mora izvršna veja oblasti - mora, ki jo nekako politična veja lahko naloži izvršni veji oblasti, da zadevo pelje v določeno smer. Ta smer je skladna s tistim, kar se na evropski ravni oblikuje kot neka levo zelena koalicija, v najširšem smislu tudi / nerazumljivo/ lahko pride zraven, najverjetneje. En del se temu upira, ker hoče obstoječi status quo in ohranjati tiste, ki so de facto davčne oaze. Deluje, niso, za to je že poskrbljeno. To je pa realnost tiste politike. Že marsikaj se na pol hipokritično dela, ampak mene pa skrbi, da ne obvladamo svoje obrti in da ne spoštujejo tistega, kar smo se v Državnem zboru že zmenili. Ni tako preprosto v tem Državnem zboru doseči nek konsenz, zelo težko je in tudi takrat, ko ga dosežemo, se ga zruši z eno potezo – to pa ni v redu. In če ničesar drugega, je lahko to tudi protestni glas. Hvala.
Hvala, gospod poslanec. Tako, zaključujem razpravo in predlagam, da se odbor odloči o naslednjem predlogu sklepa, predlog sklepa se glasi: »Odbor za finance predlaga Vladi Republike Slovenije, da do 1. aprila 2020 v obravnavo Državnemu zboru posreduje predlog zakona, s katerim bi na območju Republike Slovenije uvedli davek na digitalne storitve z dnem 1. september 2020.« / Oglašanje iz dvorane/ Ja, seveda. Samo trenutek, ravno sem hotel vprašati. Poleg poslanca Širclja, ali še kdo želi obrazložiti glas? Ne. Kolega Šircelj, imate besedo.
Hvala lepa. Glejte, vlada je povedala, da nima niti davčnih zavezancev kdo bo to delal, nima niti opredelitve storitev točnih, katere naj bi bile tukaj obdavčene, niti nobenih učinkov ni, kaj naj bi ta davek dejansko prinesel tako za gospodarstvo, kot za ljudi. Namreč, treba je tudi upoštevati to, da tovrstni davki se prevaljujejo na ljudi in končna posledica bo, da bodo te storitve, tudi če bodo obdavčene, za ljudi dražje. To je treba upoštevati. Iz vseh teh razlogov, ker ni nobenih analiz, ker mi o škodljivosti tega davka…
Samo trenutek, prosim kolega Šircelj, samo trenutek. Kolega Šircelj »obrazlaga« svoj glas, tule pa se zganja kraval. Prosim vas, umirimo se in da lahko kolega zaključi. Izvolite, nadaljujte.
Zaradi razlogov, ki sem jih povedal, se pravi tako manjka podatkov, tako manjka strokovnih analiz, glede učinkov, glede pozitivnih sprememb, glede negativnih, glede vpliva na cene teh storitev, glede prevaljevanja davkov – glejte, jaz tega ne morem enostavno podpreti. Hvala lepa.
Hvala lepa. Zdaj predlagatelj, vi želite… / oglašanje iz dvorane/ Dobro, pa za vami… / oglašanje iz dvorane/ ja, ja seveda, kolega Möderndorfer, če se strinjate za Mescem. Hvala lepa. Gospod Mesec, prosim.
Hvala lepa.  Kot sem povedal na začetku, imamo problem, da odkar so se pojavila digitalna podjetja, kot so Google, Apple, Facebook, Amazon in drugi, smo dobili v svetu dvojni davčni sistem - enega za njih, drugega za vse ostale. Po izračunih Evropske unije je Apple, čeprav ob digitalnih storitvah, se pravi storitvah na internetu, prodaja tudi telefone, računalnike in podobno, v EU med letoma 2015 in 2017, plačal samo 0, 7 % davka na dobiček. Vse ostalo je nekako prikazal v davčnih oazah, v državah kjer praktično prek dogovorov z njimi davka na dobiček na plačuje. V Sloveniji smo zdaj slišali, da imamo še hujši problem. Nimamo tukaj teh podjetij kot davčnih rezidentov, se pravi jih država ne more obdavčevati, hkrati pa njihovega prometa   ne spremlja niti toliko, da bi plačevali davek na dodano vrednost in če smo začeli to razpravo s pobudo, da naj se njihov promet v Sloveniji po predlogu Evropske komisije in po zgledu držav kot so Avstrija, Španija, Nemčija, Poljska, Velika Britanija in druge pri nas, ta podjetja obdavči po 3 O 5 odstotni stopnji glede na njihove prihodke. Zdaj vemo, da je treba ministrstvo pripraviti s sprejemom tega sklepa k temu, da končno ta podjetja začnejo plačevati tudi davek na dodano vrednost. Imamo konvencialna podjetja, imamo slovenska podjetja, slovenske davčne rezidente, vsi plačujemo davek na dodano vrednost z izjemo nekih podjetij, ki so nad zakoni nad davki in nad bogom. In naredimo temu danes konec s sprejemom sklepa, da se končno pripravi podlage, da se jih pravično obdavči do 1. aprila naslednje leto, da lahko še v letu 2020 ta zakon tudi sprejmemo. Hvala.
Hvala gospod predlagatelj. Kolega Möderndorfer, obrazložitev glasu. Izvolite.
Današnja razprava me je prepričala v to, da bom podprl ta zakon glede analiz in vseh ostalih podatkov, v kolikor bomo doživeli ta zakon v Državnem zboru bomo mogli vse to dobiti na mizo. Takrat bo moglo Ministrstvo za finance postreči nam z analizo s primerjavo z vsemi podatki kaj to pomeni v EU in tako naprej, kaj je z globalnim dogovorom kako je z usklajevanjem in zakaj so pripeljale odločitve, da je to predhodno potrebno pri nas urediti glede na to, da bo mogoče trajalo še 5, 10 let preden se bodo kaj zmenili. In to bom podprl, ker v nasprotnem primeru, če temu ne bo tako, bo potem moralo imeti Ministrstvo za finance zelo konkretnem odgovor zakaj se temu ni zgodilo tako in nas obvestiti s podatki takšnimi ali drugačnimi, ki bodo upravičevale njihovo drugačno potezo. Hvala.
Hvala lepa.  Ni več želje po obrazložitvi glasu, zato začenjam glasovanje. Glasujemo. Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (1 član.) Ugotavljam, da je sklep sprejet in s tem tudi zaključujem edino točko dnevnega reda in 13. nujno sejo Odbora za finance. Hvala.