45. redna seja

Odbor za zadeve Evropske unije

22. 5. 2019
podatki objavljeni: 22. 5. 2019

Transkript

Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, začenjam 45. sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora in sicer gospa Nataša Sukič. Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodeluje gospod Dejan Kaloh iz Poslanske skupine SDS, ki nadomešča poslanca, gospoda Francija Kepo. Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije ter predstavniki Vlade in Državnega sveta. Vse navzoče prav lepo pozdravljam. Prehajam na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red in naknadno, 30. 5. še obvestilo o razširitvi dnevnega reda. Tako se dnevni red seje razširi z naslednjo točko: Sprememba delegacije Odbora za LXI plenarno zasedanje Konference odborov parlamentov Evropske unije za evropske zadeve (COSAC), Bukarešta, 23. - 25. 6. 2019. Tako je določen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem in razširitvijo. Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA PRAVOSODJE IN NOTRANJE ZADEVE, LUKSEMBURG, 6. IN 7. 6. 2019. Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade, dne 30. maja, na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Prosim gospoda Gregorja Strojina, državnega sekretarja na Ministrstvu za pravosodje, da nam predstavi izhodišča, izvolite.
Gregor Strojin
Hvala lepa, dobro jutro. Delegacija Republike Slovenije se bo udeležila rednega zasedanja Sveta Evropske unije za pravosodje in notranje zadeve, 6. in 7. junija. Pravosodje bo na vrsti prvi dan zasedanja, 6. junija, obravnavali pa bomo sledeče točke: Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o pravu, ki se uporablja za učinke odstopa terjatev za tretje osebe – tu bo podano poročilo o napredku s strani Romunskega predsedstva. Cilj predloga uredbe je zagotoviti pravno varnost z določitvijo oziroma harmonizacijo pravil, ki se v primeru kolizije zakona uporabljajo za učinke odstopa terjatev za tretje osebe, v civilnih in gospodarskih zadevah. Slovenija tu podpira cilje predloga uredbe. V nadaljevanju se bo obravnavalo sklop uredb, ki se nanašajo na vročanje sodnih in izvensodnih pisanj civilnih ali gospodarskih zadevah ter o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah. Tu bo na Svetu potekala razprava. Bistveni vidik obeh predlogov za revizijo je uvedba digitalizacije, ki bo prispevala k izboljšanju učinkovitosti in hitrosti sodnih postopkov ter s tem vplivala na izboljšanje delovanja pravosodja v čezmejnih oziroma evropskih zadevah. Tu je jasno izraženo pozitivno stališče držav članic do vpeljave digitalizacije, kljub temu pa ostajajo določena ključna odprta vprašanja, zaradi različnih stopenj digitalizacije v posameznih državah. Odločat se bo potrebno, ali se uvede decentraliziran ali centraliziran sistem. Tu se zavzemamo za decentraliziran sistem. Potem vprašanje nezavezujoča ali zavezujoča narava decentraliziranega sistema, uporaba e-kodeksa ter vprašanja skritja stroškov oziroma stroškov na splošno. Na ravni nezakonodajnih aktivnosti bo potekala politična razprava o prihodnosti kazenskega materialnega prava na ravni EU. Potekala bo tudi politična razprava o poti naprej, na področju vzajemnega priznavanja v kazenskih zadevah. O obeh tematikah lahko v nadaljevanju kaj več, ker gre za nezakonodajne aktivnosti. (nadaljevanje) Predstavilo se bo tudi zaključke o sinergijah med Eurojustom in drugimi mrežami, vzpostavljenimi s strani sveta na področju pravosodnega sodelovanja o kazenskih zadevah. Tu, ker se bojo sprejemali zaključki, mogoče malo več, na ravni Evropske unije poznamo 5 različnih mrež sodelovanja med pravosodnimi organi – Eurojust, Evropska pravosodna mreža, Mreža za genocid, Mreža za skupne preiskovalne skupine ter Evropska mreža za kibernetski kriminal. Vse imajo pomembno vlogo na področju sodelovanja o kazenskih zadevah. Ravno ta razpršenost pa omogoča razmislek o tem, da se njihovo sodelovanje še poveže zdaj iz vidika učinkovitosti in tu Slovenija podpira sprejetje zaključkov in soglaša, da se zaključki s skupnim dokumentom tudi objavijo v uradnem listu. Poročalo se bo o implementaciji uredbe o evropskem javnem tožilcu. Tu bo komisija predstavila napredek pri ustanavljanju urada Evropskega javnega tožilstva. Ta je trenutno v procesu vzpostavljanja posameznih teles oziroma organov urada. Na nivoju ekspertne skupine poteka razprava o vzpostavitvi »case management« sistema, torej vpisnika ter sprejema poslovnika. Komisija bo verjetno tudi predstavila napredek pri oblikovanju kolegija, tu pa prihaja do določenih zamud, saj kolegij sestavljajo evropski glavni tožilci in evropski tožilci, pri imenovanju evropskega glavnega tožilca pa prihaja do zamud. Italija je recimo imela postopkovne pripombe. Zapletlo se je tudi zaradi izteka mandata Evropskega parlamenta. Zapleta se tudi pri imenovanju evropskih tožilcev v določenih državah članicah, zato kolegij še ni vzpostavljen. Slovenija tudi še ni imenovala evropskega tožilca, so pa bile ravno ta teden v tem Državnem zboru sprejete ustrezne zakonske podlage, torej novela Zakona o državnem tožilstvu 1C, za začetek razpisnega postopka. Po objavi v uradnem listu in poteku »vakacijskega« roka, bodo tudi stekli ustrezni postopki z izdajo razpisa, glede na primerljivo stanje v evropskih državah, tako, smo, na ustrezni časovnici. V nadaljevanju se bo razpravljalo o odobritvi začetka pogajanj o sporazumu med Evropsko unijo in Združenimi državami o čezmejnem dostopu do elektronskih dokazov za pravosodno sodelovanje o kazenskih zadevah. Namen tega sporazuma je nasloviti obstoječo kolizijo pravnih norm in vzpostaviti skupna pravila, ki bodo urejala vzpostavitev pravne podlage za pridobivanje elektronskih dokazov in sicer s strani sodne oblasti ene stranke sporazuma, naslovljene na internetnega ponudnika, ki sodi pod jurisdikcijo druge stranke. Namen je zmanjšati, najprej, tveganje fragmentacije pravnih ureditev in praks izmenjave podatkov. Okrepila naj bi se pravna varnost, ko gre za čezmejne preiskave med državami EU in ZDA. Temeljno načelo pri tem je, da se elektronski dokazi pridobivajo v kazenski preiskavi na varen in učinkovit način, kot tudi ustreza naravi teh podatkov, ključno pri pogajanjih pa je, da iz mandata izhaja, da morajo pogajalci zagotoviti tako končno različico sporazuma, ki bo vsebovala ustrezne »kavtele« za varstvo temeljnih pravic ter temeljnih načel prava EU, kot jih vsebujejo tudi pogodbe in listina o temeljnih pravicah. To pomeni, da bodo morali nalogi za pridobitev dokazov biti skladni s temi načeli in v okviru mandata je ključno, da so izhodišča dovolj široka, da bo v kasnejši fazi mogoče upoštevati razvoj pri pogajanjih o uredbi in direktivi o e-dokazih v okviru še odprtega zakonodajnega postopka EU. Slovenija se je tu zavzemala za jasne določbe mandata po katerih mora pogajalska skupina redno obveščati svet o predmetu vsakokratnega pogajalskega kroga, z namenom identificiranja ključnih vprašanj ter formulacije stališč in usmeritev. Mandat prav tako obveznost vsakokratnega poročanja po koncu pogajalskega sestanka. Slovenija tako pozdravlja začetek pogajanj z ZDA, za zagotovitev hitrejšega dostopa, strinjamo pa se, da gre, za ta tako pomembno in hkrati zahtevno vprašanje, da ga moramo urediti enovito z celotno unijo, ne pa se več zanašati na parcialne sporazume posameznih držav članic z ZDA oziroma kot je v določenih primerih celo s posameznimi, navadno velikimi in močnimi, ponudniki komunikacijskih storitev, ki imajo sedež v ZDA. Le na ta način bo namreč mogoče zagotoviti enovito in hitro rešitev za pridobivanje elektronskih dokazov od ameriških ponudnikov, to pa je po naši oceni nujno za pregon hudih kaznivih dejanj vključno z organiziranim kriminalom in terorističnimi kaznivimi dejanji. Že tisti dve uredbi, ki sta bili navedeni prej je prav sporazum z ZDA ključen za njuno dejansko delovanje.  V nadaljevanju se bo tudi razpravljalo o odobritvi sodelovanja o pogajanjih o drugem dodatnem protokolu h konvenciji Sveta Evrope o kibernetski kriminaliteti, tako imenovani budimpeštanski konvenciji. Tudi tu gre za pogajanja v imenu Evropske unije. Drugo dodatni protokol bo sicer posodobil pridobivanje elektronskih dokazov v kazenskih zadevah v smislu neposrednega sodelovanja internetnih ponudnikov s preiskovalnimi organi in organi pregona. V zvezi s tem se je v dosedanji razpravi pokazalo, da stališče o mešani pristojnosti EU za pogajanja ni dobilo podpore. Gre sicer za politično vprašanje, saj si tudi Svet Evrope zelo prizadeva, da bi imela Evropska unija pri tovrstnih pogajanjih mešano pristojnost. To bi bilo tudi smiselno, saj izključna pristojnost ni potrebna za usklajen nastop držav na mednarodnih forumih. V končnem besedilu mandata je prišlo do kompromisne različice, tako imenovane klavzule o neuporabi. Dve sicer za standardno določbo o tem, da se pravil protokola na uporablja v kolikor je to področje že urejeno z notranjimi pravil Evropske unije. Do takšnih klavzul je sicer na splošno zadržan Svet Evrope. V primeru konvencije o kibernetski kriminaliteti gre sicer predvsem za politično vprašanje, saj konvencija sama že vsebuje takšno določbo. Klavzula je vključena v mandat, vendar rez izrecne omembe, kar je svojevrstno kompromis.  V okviru mandata je pomembno, da vsebuje usmeritev pogajalcem, da sprejmejo dodatne kavtele in razloge za zavrnitev nalogov za pridobitev dokazov vključno s tistimi kavtelami, ki so še predmet osnutka uredbe in direktive o e-dokazih. pri tem je izrecno omenjen postopek notifikacije za katerega se je zavzemal tudi Slovenija. Mandat ustrezno določa, da morajo pogajalci zagotoviti spoštovanje temeljnih pravic in načel, ki so vsebovana v temeljnih pogodbah Evropske unije in v Listini o temeljnih pravicah. Pri tem je ključno, da si mora pogajalska skupina prizadevati za skladnost drugega dodatnega protokola z osnutkom paketa o e-dokazih, ki je še v zakonodajnem postopku, da se na ta način prepreči nepotrebna kolizija pravnih norm.  V zaključni se bo pa govorilo tudi o vprašanju hrambe podatkov za namen učinkovitega pregona kaznivih dejanj. Ocenjujemo, da tu Slovenija lahko podpre zaključke, katerih sprejem se pričakuje na zasedanju.  Toliko uvodoma z moje strani. Če se bodo pojavila še kakšna vprašanja, pa sva vam jaz in kolegica pripravljena podati morebitne dodatne odgovore.  Hvala lepa.
Hvala lepa, gospod Strojin. Zdaj pa prosim še mag. Melito Šinkovec, državno sekretarko na Ministrstvu za notranje zadeve, da nam predstavi izhodišča. Izvolite.
Melita Šinkovec
Hvala lepa za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, dobro jutro! Kot rečeno se bo delegacija Ministrstva za notranje zadeve 7. junija udeležila zasedanja Sveta Evropske unije. Gre za zadnje zasedanje v prvem polletju, ko predseduje Romunija, zato želi romunsko predsedstvo doseči vsaj delne rezultate v svojem predsedovanju. Tako bo predlagalo delni splošni pristop za tri zakonodajne akte in sicer za predlog sprememb direktive o vračanju, predlog uredbe o vzpostavitvi instrumenta za upravljanje meja in vizume in predlog uredbe o ustanovitvi evropskega sklada za azil in migracije. Vsi trije akti so usklajevali tudi na zadnjih zasedanjih odbora stalnih predstavnikov COREPER 22. in 29. maja. Ministri bodo razpravo začeli s točko Predlog sprememb direktive o vračanju. Predlog je bil obravnavan že na zasedanju COREPER 22. maja 2019, kjer so države članice potrdile delni splošni pristop. Iz dogovora je bil izvzet člen o mejnih postopkih, ker mora biti besedilo v tem delu usklajeno z določbami iz predloga uredbe o azilnem postopku, ki pa je še predmet pogajanj. Evropski parlament o tem predlogu poročila še ni prejel, zato se pogajanja med institucijami še nekaj časa ne bodo začela. Delni splošni pristop je tako namenjen bolj za prikaz dosežka romunskega predsedovanja. Slovenija je predlog delnega pristopa podprla, saj ocenjujemo, da spremembe v besedilu prinašajo dodano vrednost glede na obstoječe besedilo direktive o vračanju. Ocenjujemo, da bo novi zakonodajni okvir lahko prispeval k učinkovitejšemu vračanju, ob tem pa smo opozorili, da bi v nekaterih delih lahko bili celo bolj ambiciozni, zlasti glede priznavanja medsebojnih odločb o vrnitvi oziroma o vračanju in glede sodelovanja držav članic pri praktičnem izvajanju vračanja. Oboje je zdaj prepuščeno odločitvi posameznih držav članic. Enako bomo tudi v primeru razprave na svetu ministrov to izpostavili. razprava se bo nadaljevala s predlogi komisije v okviru večletnega finančnega okvira. Ti predlogi so: uredba o vzpostavitvi instrumenta za upravljanje meja in vizume kot del sklada za integrirano upravljanje meja, uredba o ustanovitvi evropskega sklada za azil in migracije in pa uredba o ustanovitvi evropskega sklada za notranjo varnost. Tudi v primeru teh predlogov so bili že potrjeni delni splošni pristopi na zasedanjih COREPER v preteklih tednih. Zaradi tega v bistvu niti ni gotovo ali bodo te točke na dnevnem redu ministrskega srečanja.  V vseh teh treh predlogih ostajajo odprte tiste določbe, ki določajo konkretna finančna sredstva, namreč končna razdelitev teh sredstev po posameznih instrumentih bo odvisna od dogovora na najvišji ravni. Podlaga za takšen dogovor pa bodo podatki Eurostata, ki bodo na voljo šele 2020, zato se tukaj še čaka. Dodatno so v predlogu uredbe o evropskem skladu za azil in migracije ostale odprte tudi tiste določbe, ki so neposredno povezane z doseženimi rešitvami v zakonodajnih predlogih iz okvira skupnega evropskega azilnega sistema.  Na delovnem kosilu bodo ministri govorili tudi o migracijah in azilu oziroma o prihodnjih izzivih na tem področju. Ministri za notranje zadeve bodo začeli proces oblikovanja strateških smernic za politike na področjih migracij in azila za prihodnjih 5 let. Gre za proces, ki se bo nadaljeval še v času finskega predsedstva, zato na tokratnem zasedanju pričakujemo zgolj prvo izmenjavo mnenj in pojasnila predsedstva glede poteka priprave teh smernic.  Napovedan je tudi dokument za razpravo, ki pa zaenkrat še ni na voljo, zato tudi nimamo več konkretnejših informacij. Želimo pa izpostaviti, da je podobna razprav v bistvu potekala v okviru strateškega odbora za migracije, azil in meje SCIFA, ki je bila po našem mnenju v bistvu tako imenovano tipanje terena, zato je Slovenija izkoristila to razprave z namenom vplivanja na trasiranje smeri strateških smernic. V tej razpravi smo izpostavili pomen celostnega pristopa k naslavljanju izzivov povezanih z migracijami skladno z usmeritvami evropskega sveta, opozorili smo na pomen enotne implementacije sprejete zakonodaje in na to, da je le ta zaradi prevelikih odstopov od ključnih ciljev pogosto nejasna in s premalo dodane vrednosti.  Skladno z znanimi stališči smo pozvali tudi k čimprejšnjemu zaključku pogajanji o prenovi pravne podlage skupnega evropskega azilnega sistema v okviru Sveta Evropske unije pri čemer ni potrebno čakati formiranja novega Evropskega parlamenta in Evropske komisije. Dodatno smo predlagali, da se na ravni Evropske unije oblikuje poseben mehanizem za naslavljanje izzivov povezanih z nesorazmernim migracijskim pritiskom. Ta mehanizem bi moral biti v samostojnem pravnem aktu in ne v Dublinski uredbi, kot je to sedaj, saj je to tudi glavna vira za zaključek pogajanj. Pri tem moramo izhaja iz izkušenj, ki so bile pridobljene v letih 2015 in 2016 ter iz obstoječih orodij, kot je direktiva o začasni zaščiti.  Na popoldanskem delu bodo na dnevnem redu točke s področja policijskega sodelovanja. Prva bo boj proti terorizmu v okviru posodobitve informacije glede sodelovanja med pristojnimi organi. Tam bo v bistvu predstavnik skupine za proti-terorizem CTG (Counterterrorism Group), ki bo v bistvu poročal o aktivnostih povezanih z bojem proti terorizmu s poudarkom na preventivi predvsem v smislu sodelovanja med državami članicami in Europolom. Tovrstna poročanja so postala običajna praksa na zasedanjih sveta, saj se vedno tudi poudarja, da je zelo uspešno izvedbo ukrepov ključnega pomena tudi sodelovanje obveščevalnih služb. Republika Slovenija takšno sodelovanje in povezovanje na ravni Evropske unije podpira, saj je to ključ do uspeha v boju proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu. Druga tema bo prihodnji razvoj policijskega sodelovanja v okviru Evropske unije. Romunsko predsedstvo je začelo razpravo o prihodnjem razvoju dela na področju policijskega sodelovanja v EU. Cilj je zagotoviti še višjo stopnjo varnosti v uniji, kar je eden od pogojev, da se državljanom zagotovi skupen prostor svobode, varnosti in pravic brez notranjih meja. Razprava je tesno povezana s prihajajočo prenovo strategije notranje varnosti, saj sedanja poteče v letu 2020. Predsedstvo bo za razpravo pripravilo dokument, ki pa zaenkrat še ni na voljo.  Je pa Slovenija tudi razpravo, ki je že potekala v okviru stalnega odbora za področje notranje varnosti (COSI), tudi v tem primeru izkoristila in podprla izvedbo odprte strateške razprave, ki so odvija ravno ob pravem času. Opozorili smo na nujnost ustrezne implementacije obstoječe zakonodaje in da bo za izpolnjevanje ciljev potreben stabilen in fleksibilen način financiranja.  V tej luči Slovenija podpira tako povečan obseg sredstev prihodnjega evropskega sklada za notranjo varnost kot prizadevanja Europola, da se mu v okviru nove finančne perspektive zagotovi več sredstev, kot je trenutno predvideno.  Na dnevnem redu bo tudi več točk pod razno. Ena izmed njih bo tudi - bo Slovenija predstavila zaključke in potek salzburškega foruma, ki je potekal 27. in 28. maja v Portorožu. Srečanje je vodil minister za notranje zadeve, Boštjan Poklukar, in je bilo v prvem delu namenjeno razpravi vprašanj poveznih z migracijami in upravljanjem meja, v drugem pa izzivom na področju notranje varnosti. Na srečanju so se dogovorili, da bodo na podlagi razprave skušali oblikovati skupna stališča držav salzburškega foruma na navedenih področjih v luči priprave strateških smernic na ravni Evropske unije. Toliko zaenkrat uvodoma, če bo kakšno vprašanje smo na voljo. Hvala.
Hvala lepa, gospa Šinkovec.  Zdaj pa odpiram razpravo kolegic in kolegov. Kot prvi se je k razpravi prijavil mag. Andrej Rajh. Izvolite.
Hvala lepa, predsedujoči, za dano besedo.  Jaz bi se rad odzval na besede državnega sekretarja, gospoda Strojina. Jaz pozdravljam evropsko digitalno agendo, v naši stranki jo izredno zagovarjamo. Danes vidimo, da je / nerazumljivo/ tudi na področje sodstva. Jaz bi v tem primeru rad pozval sodišča, tudi na področju Maribora, da to priložnost prepoznajo in da začnejo na tem aktivno delati. Vemo, da je velikokrat pomanjkanje samoinciative in pripravljenih projektov vzrok, da se kakšne zadeve razvijejo v kakšnem drugem kraju, tako da jaz pozdravljam te stvari.  Hvala lepa.
Hvala lepa mag. Rajh. Besedo ima gospod Dejan Kaloh. Izvolite.
Predsedujoči, hvala lepa za besedo.  Jaz bi se predvsem odzval tudi na izvajanje državnega sekretarja, gospoda Strojina, predvsem v delu, ko je govoril o prihodnosti EU kazenskega materialnega prava v kontekstu politične razprave. Zdaj, v oči je prav skočilo, da naša vlada posebej podpira vključitev določenih področij, še posebej področje manipulacij volitev. Zdaj bi za gospoda Strojina imel vprašanje, kakšno stališče bo Vlada Republike Slovenije zavzela v tej politični razpravi, ker manipulacija volitev je tudi v našem političnem prostoru, dostikrat opažam pojav zlasti preko raznih sfriziranih predvolilnih anket, raznih sodnih in drugih postopkov, ki so tik pred volitvami, po navadi zgolj na račun ene stranke in pa tudi če razmišljate, da bi se tovrstna dejanja manipulacij volitev tudi mogoče v prihodnosti inkriminirale tudi v naše kazensko-materialno pravo.  Zaenkrat toliko. Hvala.
Hvala lepa gospod Kaloh. Zdaj pa dajem kar besedo državnemu sekretarju za odgovor. Izvolite.
Gregor Strojin
Hvala za vprašanje. Manipulacija volitev je širše vprašanje, ki se pojavlja na - tako kot ste že sami izpostavili - ki se lahko pojavlja iz različnih vidikov in vprašanj in v vseh evropskih državah so postali pozorni na to. Razprava v zvezi s prihodnostjo kazenskega-materialnega prava bo poskušala ugotoviti na katerih področjih je smiselno določiti minimalna pravila glede opredelitve kaznivih dejanj in sankcij. Tu je Slovenija od vsega začetka pozdravljala namero romunskega predsedstva, da se med državami članicami in komisijo o tem kakšno je na eni strani trenutno stanje na področju implementacije evropske kazenske materialne zakonodaje ter na drugi strani kakšne so vizije za prihodno delo, skozi smo se zavzemali in pozdravljali to namer in tudi podpiramo poročilo, ki ga je na tej podlagi pripravilo predsedstvo in rdeči nit dokumenta predvsem, da je potrebno prednostno bolj umerjati na implementacijo obstoječe zakonodaj, kot pa na sprejem novih zakonodajnih predlogov. Ne glede na to pa podpiramo, da se opravi celovita analiza o tem, ali bi bilo vseeno smiselno določiti minimalna pravila glede opredelitve kaznivih dejanj in sankcij na nekaterih področjih, ki so navedena v poročilu, med drugim, kot ste omenili, je to evidentirana manipulacija volitev. So pa tudi druga vprašanja: okoljska kriminaliteta je na prvem mestu, trgovina s kulturnimi dobrinami, ponarejanje in nezakoniti izvoz medicinskih proizvodov, zaplemba brez obsodbe, trgovanje s človeškimi organi, kraja identitete, nekatera dejanja, ki omogočajo nezakonit vstop, prehod ali bivanje in so povezane nezakonitimi migracijami ter kazniva dejanja v povezavi z umetno inteligenco. Slovenija je predvsem tu na področju kraje identitete podala iniciative. Prezgodaj je govoriti o kakšnem obsegu se bi potem poskušalo definirati te minimalne skupne imenovalce pri posameznih kaznivih ravnanjih. Naše zavzemanje je, da naj bo več poudarka danega na implementacijo obstoječih direktiv. V nadaljevanju, ob pripravi morebitnih ukrepov oziroma zakonodajnih predpisov na ravni EU, da je namenjenega državam članicam dovolj časa za implementacijo, torej vsaj 24 mesecev, kar se tiče pa vsebine posameznih je pa, kot rečeno, še prezgodaj govoriti.
Hvala lepa. Nadaljujemo z razpravo. Besedo ima dr. Franc Trček. Izvolite.
Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj! Zdaj, če se dotaknem manipulacij volitev, neka tema, ki je na tapeti seveda tudi ameriških predsedniških volitev je odgovor zelo preprost. Na eni strani je prenova šolskega sistema, ki bo manj vzgojni pa bolj radoveden, skratka, da bomo mlade generacije učili kritičnega analitičnega celostnega mišljenja, na drugi strani pa, ker se nek zakon imenuje po mag. Grimsu bom rekel odgrimsanje javnih zavodov, ki pač morajo ponujati preverjene informacije. Druga zadeva. Cel niz tem, pa bom danes relativno kratek. Boj proti terorizmu, pridobivanje informacij, vidimo lep problem sosednje Avstrije in dejansko problem in tudi odgovornost državljanov koga bojo pripustili v polje politike, če se tako izrazim, ker v nekih družbah kjer imamo podobne štrahe je - in oslične, bojo v bernskem klubu rekli, pa še kakšnem drugem: S takimi ne bomo sodelovali. S takimi ne bomo izmenjavali informacij. In verjetno bi bilo bolj pametno, da se KNOVS ukvarja s temi tematikami, kot pa, bom kar rekel, ker imam na koncu jezika, drekanjem, ki se ga glede arbitraže trenutno gre.  Hvala za besedo.
Hvala lepa, dr. Trček.  Želi kdo od predstavnikov vlade kaj dodati? Ne. Ker interesa za razpravo ni več, jo zaključujem in na glasovanje dajem predlog sklepa, ki se glasi: Odbora za zadeve Evropske unije se je seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za pravosodje in notranje zadeve, ki bo v Luksemburgu 6. in 7. junija 2019 in jih podprl. Glasujemo. Kdo je za? (12 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet. Hvala lepa vsem. S tem končujem prvo točko dnevnega reda.  Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA PROMET, TELEKOMUNIKACIJE IN ENERGIJO (PROMET, TELEKOMUNIKACIJE), LUKSEMBURG, 6. IN 7. 6. 2019. Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade dne 30. 5. na podlagi  8. člena Zakona o sodelovanju med Državni in Vlado v zadevah Evropske unije. Prosim gospoda Leona Behina, državnega sekretarja na Ministrstvu za javno upravo, da nam predstavi izhodišča. Gospod Behin, izvolite.
Leon Behin
/ izklopljen mikrofon/ … vsem skupaj. Tudi letošnji formalni odbor za telekomunikacije se bo odvijal praktično naslednji teden v Luksemburgu. Na tem odboru je vedno dvojna povezanost, tako prometa kot tudi samega Ministrstva za javno upravo v smislu digitalizacije in pa tudi frekvenc, tako da mi dovolite, da mogoče najprej v začetku, kar se tiče samega tega dela elektronskih frekvenc in frekvenčnega dela predstavitev dela, potem zelo na kratko in tudi ob pomoči kolega in Ministrstva za infrastrukturo pa potem tudi drugi del. Kar se tiče izhodišč za udeležbo delegacije Republike Slovenije na Svetu Evropske unije bojo iz našega področja glavne točke dnevnega reda vezane na poročilo napredkov v zvezi z uredbo o e-zasebnosti, sprejem sklepa sveta v zvezi s svetovno konferenco o radiokomunikacijah leta 2019 v Egiptu, sprejem sklepov o prihodnosti visoko digitalizirane Evrope po letu 2020 vključno s samo razpravo. Da ne bi bil predolg v sami predstavitvi teh zadev in glede na to, da se je ta odbor že tudi v zadnjih mesecih seznanil z nekaterimi zadevami, še posebno kar se veže na svetovno konferenco o radiokomunikacijah leta 2019 pa tudi o sami e-zasebnosti, kjer gre praktično za predstavitev napredka, ki je bil izveden v času romunskega predsedovanja in ni predviden dokončni sprejem nekaterih dokumentov. Bi se mogoče bolj v tej točki naslonil na razpravo o prihodnosti digitalnega enotnega trga ter sprejetje sklepov o prihodnosti visoko digitalizirane Evrope po letu 2020 hkrati s spodbujanjem digitalne in gospodarske konkurenčnosti ter digitalne kohezije. Sam dialog o digitalnem enotnem trgu poteka praktično od leta 2015 dalje in od 30 predlaganih zakonodajnih aktov jih je bilo do sedaj sprejetih 28. Že na samem neformalnem svetu 1. 3. 2019 so pristojni ministri razpravljali o strategiji za digitalno Evropo in podali veliko predlogov. Na podlagi opravljene razprave so pripravljeni predmetni sklepi sveta, ki v celoti odsevajo vsebino razprave in horizontalno zajemajo vse digitalne vidike.  Republika Slovenija bo na samem svetu pozdravila rešitev sklepov sveta še posebej rešitev glede prilagoditev smernic o državnih pomočeh za postavitev širokopasovnih omrežij s ciljem gigabitne družbe. In pa Slovenija tudi ne nasprotuje sprejemu besedila sklepov samega sveta.  V točki razno bi samo mogoče na hitro omenil, da bo Slovenija izrazila podporo rešitvam, ki bodo nadalje prispevale k digitalni transformaciji in skozi razvoj etično digitalnega podatkovnega gospodarstva krepile konkurenčnost držav članic in pa vezano na razvoj podatkovnega gospodarstva in posledično čezmejnega pretoka podatkov bomo poudarili zagotavljanje varovanja osebnih podatkov ter zagotavljanje pogojev dostopa za srednja in manjša podjetja do podatkov, investicij ter povezav na globalni ravni.  Podprli bomo harmoniziran pristop na ravni Evropske unije glede zagotavljanja kibernetske varnosti in pa usklajen pristop k varnosti v procesu razvoja in investicij v 5G omrežja.  Prav tako bojo bile podane informacije o direktivi o ponovni uporabi informacij javnega sektorja o katerim smo tudi že tukaj govorili, Uredbi o vzpostavitvi programa za obdobje 2021-2027 in razdelitvi finančnih sredstev, kjer je bilo tudi že sprejeto stališče tudi na tem odboru, Uredbi o vzpostavitvi evropskega strokovnega centra za kibernetsko varnost ter mreže nacionalnih koordinacijskih centrov ravno tako in pa praktično izdano bo poročilo o dogodkih v sami Romuniji in pa hkrati s protokolom bodo predstavljene tudi aktivnosti v drugi polovici 2019 v okviru novega predsedovanja Finske.  Toliko mogoče s tega komunikacijskega dela. Zdaj pa, če dovolite, bi pa še z infrastrukturno prometnega dela pa kolega iz Ministrstva za infrastrukturo.
Hvala lepa, gospod Behin. Zdaj pa dejem besedo gospodu Darku Trajanovu, vršilcu dolžnosti generalnega direktorja direktorata za trajnostno mobilnost in prometno politiko na Ministrstvu za infrastrukturo še svoje izhodišče. Izvolite.
Darko Trajanov
Najlepša hvala za besedo, gospod predsedujoči. Lep pozdrav vsem poslankam in poslancem! Torej jaz bom predstavil točke s področja prometa, ki jih bo svet obravnaval na zasedanju 6. junija. Torej Romunsko predsedstvo je v drugi polovici glede na to, da je bil Evropski parlament v volilnih opravilih se je romunsko predsedstvo posvečalo predvsem dosjejem v prvem branju, ki so sicer že nekaj časa na mizi in razen enega glede katerega bo sprejet splošen pristop bo večina dosjejev ostala še vedno na mizi in upamo, da se bodo vsaj nekateri izmed njih zaključili med finskim predsedovanjem.  Če gremo po vrsti. Splošni pristop je predviden pri predlogu uredbe o elektronskih informacijah o prevozu blaga, ki v bistvu uvaja digitalizacijo dokumentov v tem segmentu in možnosti za širšo uporabo izmenjave elektronskih dokumentov. Predlog bo zmanjšal administrativno breme in povečal učinkovitost operaterjev pa tudi uprave.  Republika Slovenija podpira tako namen kot cilje predloga, zato bo podprla tudi sprejem splošnega pristopa. Tukaj je predvideno po oceni komisije veliko zmanjšanje stroškov za prevoznike, se pravi od leta 2018 do leta 2040 je ocena, da bo prišlo do 27 milijard zmanjšanja stroškov, kar se prevede na približno 75 do 100 milijonov delovnih ur za prevoznike na leto.  Od tu naprej gre pa samo poročilo o napredku in sicer prvo je pri predlogu uredbe o racionalizaciji ukrepov za realizacijo vseevropskega prometnega omrežja. To se na kratko imenuje Smart T&T uredba in to poročilo o napredku Slovenija lahko sprejme. Predlog uredbe je del tretjega mobilnostnega svežnja s katerim naj bi izboljšanje olajšali, pospešili izvajanje projektov na T&T omrežju. Zaradi različnih držav članih in pridržkov nekaterih je romunsko predsedstvo pripravilo zgolj poročilo o napredku.  S področja kopenskega prometa imamo poročilo o napredku glede predloga direktive o uporabi najetih vozil. To je del prvega mobilnostnega svežnja, dosje je že kar nekaj časa na mizi, žal dogovora še vedno ni, ker skupina držav članic, ki so združene v tako imenovano cestno zavezništvo pogojuje sprejem dogovora k tej direktivi s sprejemom dogovora k ostalemu delu mobilnostnega svežnja, ki je tudi že nekaj časa v bistvu blokiran, ne napreduje.  Naslednje poročilo o napredku se nanaša na predlog direktive o zaračunavanju cestnih pristojbin, tako imenovana direktivo o evro-vinjeti. O tem predlogu želi komisija spodbuditi bolj finančno in okoljsko trajnosten ter družbeno pravičen cestni promet. Glavne spremembe predvidevajo širjenje področje uporabe direktive, ta direktiva je do zdaj urejala zgolj cestninjenje tovornega prometa, komisija pa predlaga, da se vsaj delo vključit tudi osebni promet, se pravi avtomobili. Nadalje je predlagano postopno opuščanje časovno omejenih uporabni to so vinjete, ter razlikovanje infrastrukturnih pristojbin glede na emisije CO2. Do zdaj so se cestnine diferencirale glede na evro-standard vozil, komisija predlaga, da se zdaj preide na CO2 izpuste. Gre za politično zelo občutljiv dosje, zato predsedstvo predlaga samo poročilo o napredku. Velika večina držav članic je namreč na predlog akta podala pridržke, zahteva večjo fleksibilnost, pa upoštevanje načela subsidiarnosti, zlasti glede načina cestninjenja osebnih vozil. No in še zadnje poročilo o napredku se nanaša na predlog uredbe o pravicah potnikov v železniškem prometu. Tukaj gre za, ne gre za celovito prenovo te uredbe, ampak gre za rešitev določenih odprtih vprašanj, ki se nanašajo na ureditev višje sile. Tukaj se poskuša vzpostavit primerljivo ureditev višje sile kot je v uredbah o pravicah potnikov v drugih transportnih načinih – letalstvu, avtobusih, pomorstvu. Potem, oža se krog izjem, ki jih države lahko uporabljajo pri urejanju pravic potnikov. Potem, naslavlja se pravice invalidnih oseb in oseb z omejeno mobilnostjo in ureja se vprašanje dostopnosti oziroma razpoložljivosti enotnih vozovnic, pa informacij o teh enotnih vozovnicah. Potem imamo pa še točke razno. Tukaj bo komisija poročala o stanju usklajevanj zakonodajnih aktov, ki so trenutno v proceduri. Podala bo informacijo o stanju pogajanj pri predlogih direktiv o izboljšanju varnostne cestne infrastrukture, potem, o minimalni ravni izobraževanja pomorščakov, potem o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz in direktivi o opustitvi premikanja ure na poletni oziroma zimski čas ter o predlogih uredb o enotnem evropskem pomorskem okencu in instrumentu za povezovanje Evrope. Romunsko predsedstvo bo v nadaljevanju podalo informacijo o strategiji komisije Čist planet za vse, finska delegacija pa bo predstavila delovni program za svoje predsedovanje na področju prometa. Naknadno so bile pod točko razno uvrščene še poročanje komisije o zmogljivostih zračnega prostora, potem o izidu Vrha EU ZDA glede povezljivosti ter o študiji zunanjih stroškov prevoza. Luksemburška delegacija bo poročala glede obvladovanja emisij in zastojev z oblikovanjem cen v letalstvu, poljska delegacija pa o Konferenci Via Carpatia. Delovno kosilo bo na temo vzhodnega partnerstva. Po kosilu bo sledilo še ministrsko srečanje z državami vzhodnega partnerstva, kjer bodo ministri razpravljali o skupni deklaraciji o sodelovanju na področju prometa, logistike in z izboljševanjem prometnih povezav med državami vzhodnega partnerstva in Evropsko unijo. Republika Slovenija podpira vsebino deklaracije, predvsem v delu, ki spodbuja širitev TNT omrežja proti državam vzhodnega partnerstva in povečanje varnosti v cestnem prometu, saj si želimo, da se stanje v teh državah približa stanju v EU. Toliko iz moje strani – če so kakšna vprašanja, sem na voljo, hvala.
Hvala lepa, gospod Trajanov. Odpiram razpravo kolegic in kolegov, kot prvemu dajem besedo dr. Francu Trčku. Izvolite.
Hvala za besedo, še enkrat. Zdaj, najprej se bom dotaknil drugega dela, prometa. Uvodoma bi v osnovi malo protestiral, saj ni gospod Trajanov kriv, ampak, v nekih državah, ki se grejo približno resne evropsko politiko, na te odbore hodijo vsaj državni sekretarji, če že ne ministri - pri nas ministrov pa ministric skoraj ne vidimo. To je bilo v mandatu, predhodnem. Takrat sem kolega Brgleza »parkratno« opozarjal na to. Vem, da je nekaj poskušal posredovat, kot predsednik Državnega zbora. Ta »nestandard« se nadaljuje še naprej. Ko bojo neke okrogle obletnice, bomo tam kar, bi rekel, »žabokrečili« do nezavesti, kako smo zdaj, tu se pa vidi dejansko neko konkretno delo. Tako da, predsedujoči, pričakujem, da boste primerno ukrepal glede tega, če ne bom pač moral neko poslansko vprašanje Vladi dati. Zdaj, če že o kritikah govorim, želel bi si tudi, da se malo spremeni delo tega odbora. Navsezadnje mi ta stališča dobimo vnaprej, ne? Dobimo jih relativno pozno, kdo to resno dela, je pač, četrtkov večer rezerviran za to, včasih do poznih nočnih ur in nekako iz ljudi, ki prihajajo iz ministrstev, bi pričakoval, da mi povedo tisto, kar tu notri ni zapisano, ker jaz to preberem vsaj dvakrat, trikrat, se pa bojim, da bom jaz prej zapustil to stavbo, kot pa se bojo ti standardi spremenili. Zdaj, če gremo k nekim konkretnim temam, seveda, v tem času, v katerem trenutno smo, ali bo Weber(?), ali bo   (nadaljevanje) Bernier, a bo ALDE(?) mogoče koga poturil itd… Na tovrstnih srečanjih se dogajajo neka tipanja, ki pa seveda niso tako nedolžna. Če se dotaknemo samo EU vinjete naj gre tudi na dejansko ne samo na tovorni promet pridemo seveda do ideje glede na prevožene kilometre, s katero se načeloma strinjam, ampak seveda moraš imeti neko alternativo, ker potem bo kratko potegnil nekdo iz Bele krajine, Halos, ne vem Kobarida, kjer smo razsuli javni potniški promet in nima možnosti. Ga bomo v neki infrastrukturni periferizaciji še dodatno štrafali, če se tako izrazim. Cene zgodbe prehod iz EU Eco na CO2 izpuste. Tukaj, če se bomo z nekim gospodom, ki sliši na ime Griša pogovarjali pa se ukvarja z merjenjem črnega vodika in drobnimi delci v ozračju vam bo povedal, da so na določenih področjih bencinski motorji celo bolj problematični od dizelskih. Če bi se potaknil v potniškega, železniškega prometa in višje sile bi pa lahko uro in pol govoril pa nekako ne bo. Skratka, cel niz nekih zadev in seveda razmislek v smeri tisti, ki glih nismo v Ljubljani pa gremo z biciklom ali peš na šiht promet. Še vedno šepa v večji meri prenos tovornega prometa na vlake. Če se pogovarjamo o TT omrežjih evo ponedeljek, torek z neko dodano plemenitostjo - ali je bila plemenita ali neplemenita presodite sami - sem bil v Trstu na srednjeevropski pobudi, ker smo se ogromno pogovarjali ravno o nekih jedrnih zlasti železniških omrežij, ki se pogosto neke države Evrope, ki so v različnih procesih približevanja EU pozablja, ko se načrtuje tovrstno omrežje. Skratka, gre za čas seveda nekih tipanj, ki pa imajo lahko neke daljnosežne posledice. Sedaj, če se dotaknem prvega svežnja te točke. Odkrito povem nekdo, ki je v informatiki o časov / nerazumljivo/ 81 pa še pred tem kakšnih zgodnji »gejmerskih« igric, ki jih kakšen mornar prinesel skratka več kot 40 let pa, ko bere spodbujanje digitalne in gospodarske konkurenčnosti digitalne kohezije in vse te besede sem na robu tako skoraj pa ne bi rad bil krivičen do izvršilne veje oblasti bruhanja. Dejstvo je, da čeprav naj bi bila Evropska unija kot radi rečemo najbolj razvit najbolj pametni skupek pol milijarde ljudi, ampak v redu, če gredo sedaj Angleži po svoje malo manj smo na področju digitalizacije bolj neki blebetači kot nekdo, ki nekaj resno razvija. Kot sem že večkrat omenil malo se v smeri tega trudila Francija dokaj osamljeno izhajajoč seveda tudi iz nekih kulturnih preferenc vizavi procesom tega, kar imenujemo amerikanizacija in nekako tega ne vidim tukaj. Sedaj pri 1. točki je državni sekretar Strojin lepo naslavljal, da je potrebno iti v neka pogajanja zlasti ZDA EU kot celota verzus celoti ne pa, da se države ali pa - dobro, saj to srečo smo imeli, to moramo priznati v odhajajoči evropski komisiji, da je bila neka gospa, ki je bila zelo taff glede teh zadev do ameriških vodilnih IKT korporacij - pogajamo. Seveda, ko govorimo o zasebnosti, ko govorimo o visoki ravni zasebnosti saj to vse lepo veni, ampak dokler EU ne bo dosegla vpoglede v algoritme je to / nerazumljivo/. Resna regulacija zasebnosti se bo začela, ko bomo lahko regulirali algoritme, ki so seveda najbolj varovana skrivnost in Facebook, Googla in Kitajcev in še koga, ker drugače je to v preveliki meri neko politično lepo »rečenje«. Zdaj seveda, če se dotaknemo spektra, ki ga imamo, radio komunikacijskega spektra, vezano tudi na internet stvari in podobno, spremembe uporabe pasu… Včasih smo pri uvajanju interneta govorili o boju za zadnjo miljo in zdi se mi, da je tu podobno. Glejte, če gremo samo pogledat slovenski radio spekter v praksi. Slovenske radie obvladujeta dva gospoda, imamo »duopol«. Radio študent je že koliko star, pa kakšno slišnost ima še dandanes, verjetno, ker komu odgovarja, da je temu tako, če pustimo malo ob strani digitalizacijo in tega nekako tu ne vidim. Skratka ohranjat spekter za neprofitno če hočete, civilno družbeno če hočete, objektivno komuniciranje, ohranjat ga kot neko polje potencialnih javnosti, kar ob tej »fake news« združbi več kot potrebujemo. Zdaj, glede 5G, to je verjetno tema za kako zaprto sejo o problemih varnosti, o problemih tega, kako tu spet Evropa igra svojo, upam si trdit, neodgovorno lenobno zgodbo. Toliko zgolj, na kratko, »komentarček«, pač, seveda gre za neko temo, o kateri bi lahko ure govoril. Hvala.
Hvala lepa, dr. Trček, za vaše mnenje in komentarje in seveda hvala tudi za posredovano pripombo glede sodelovanja ministrov in gradiva. Želi kdo od predstavnikov Vlade kaj dodati na…? Sam nisem zasledil nekega konkretnega vprašanja. Ker interesa za razpravo ni več, jo zaključujem in na glasovanje dajem predlog sklepa, ki se glasi: »Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za promet telekomunikacije in energijo, ki bo v Luksemburgu, 6. in 7. junija 2019 in jih podprl.« Prosim, da glasujemo. Glasujemo. Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (1 član.) Ugotavljam, da je sklep sprejet. Hvala lepa gostom. S tem končujem 2. točko dnevnega reda. Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - SPREMEMBA DELEGACIJE ODBORA ZA LXI PLENARNO ZASEDANJE KONFERENCE ODBOROV PARLAMENTOV EVROPSKE UNIJE ZA EVROPSKE ZADEVE (COSAC), BUKAREŠTA, 23. - 25. 6. 2019. Odbor za zadeve Evropske unije je na 44. seji, dne 24. maja določil delegacijo za plenarno zasedanje COSAC. Član delegacije je dr. Milan Brglez, je bil na volitvah poslancev iz Republike Slovenije v Evropski parlament 26. 5. izvoljen za poslanca Evropskega parlamenta, zato mu bo prenehal mandat poslanca Državnega zbora. Končni izid volitev bo sicer znan najkasneje do 14. 6., vendar je vseeno potrebno v delegaciji zaradi organizacijsko-administrativnih razlogov dr. Milana Brgleza nadomestiti z drugim članom. Dr. Brglezu seveda čestitamo za izvolitev in na osnovi predhodne prijave in po posvetovanju s članicami in člani odbora, predlagam, da dr. Milana Brgleza nadomesti poslanec Nik Prebil. Se strinjate s tem predlogom? (Da.) Hvala lepa. Na podlagi tega ugotavljam, da je Odbor za zadeve Evropske unije odločil, da dr. Milana Brgleza, člana delegacije za plenarno zasedanje Konferenc odbora v parlamentu Evropske unije za evropske zadeve (COSAC), ki bo v Bukarešti, dne 23. junija, nadomesti Nik Prebil. S tem končujem 3. točko dnevnega reda in 45. sejo Odbora za zadeve Evropske unije in vam še naprej želim lep dan. Hvala lepa.