36. redna seja

Odbor za zunanjo politiko

12. 6. 2019
podatki objavljeni: 12. 6. 2019

Transkript

Spoštovane kolegice, dragi kolegi! Pričenjam s 36. sejo Odbora za zunanjo politiko.  Obveščam vas, da so zadržani oziroma na seji sodelujejo kot nadomestne članice in člani naslednje poslanke oziroma poslanci: namesto gospoda Jožefa Horvata je z nami gospod Blaž Pavlin, namesto gospe Nine Maurovič je z nami gospa Andreja Zabret, namesto dr. Milana Brgleza je z nami gospod Jani Prednik. Imamo še nekaj opravičil: kot prvi se je opravičil dr. Matej Tašner Vatovec, dr. Anže Logar, gospod Janez Janša ter mag. Matej Tonin in gospod Ferenc Horváth Obveščam vas, da smo 11. junija 2019 prejeli tudi opravičilo udeležbe predstavnikov Kabineta predsednika Vlade. Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. 10. junija 2019 ste prejeli predlog za širitev dnevnega reda s točko 1a Predlagam, da glasujemo za širitev. Glasujemo. Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti (Nihče.) Ugotavljam, da je predlog za širitev s točko 1a sprejet. Tako je določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem in z izglasovano širitvijo. Spoštovani! Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - VPRAŠANJA IN POBUDE ČLANOV ODBORA ZA ZUNANJO POLITIKO.  Z nami je državna sekretarka, gospa Simona Leskovar in kot prva se je za vprašanje prijavil gospa Monika Gregorčič, pripravi naj se mag. Andrej Rajh. Izvolite.
Hvala lepa za besedo. Mene zanima predvsem kako kaže nadaljnjemu širitvenemu procesu Evropske unije v regiji? Konkretno imam v mislih predvsem Severno Makedonijo.  Hvala lepa.
Kot drugi dobi besedo mag. Andrej Rajh, pripravi naj se gospod Nik Prebil.  Izvolite.
Spoštovana državna sekretarka, spoštovani predsedujoči! Predstavniki zunanjega ministrstva ste bili včeraj na odprtju novih prostorov generalnega konzulata v Trstu. Sestali ste se s predsednikom avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine Massimilianom Fedrigom o problematiki slovenske manjšine. V Italiji ste se tudi pogovarjali s senatorko slovenskega rodu Tatjano Rojc. Zanima pa me predvsem sledeče: Vemo, da se v Italiji pojavljajo zahteve po preštevanju slovenske manjšine in hkrati me tudi zanima, kaj se dogaja z našo željo oziroma zahtevo predstavnikov slovenske manjšine po zagotovitvi predstavnikov v njihovem državnem zboru? Hvala lepa.
Preden dam besedo še ostalima dvema poslancema mi dovolite, da preberem še eno pooblastilo. Namesto gospoda Aljaža Kovačiča je z nami gospa Lidija Divjak Mirnik. Izvolite gospod Nik Prebil, pripravi nas se gospod Jani Prednik.  Izvolite.
Predsednik, hvala lepa. Spoštovana državna sekretarka, vsi ostali prisotni in kolegi poslanci in poslanke! Slab mesec dni nazaj so se pojavile informacije, da je Iran prenehal spoštovati del obvez iz mednarodnega jedrskega sporazuma. Po tistem, ko so lani Združene države Amerike enostransko izstopile iz tega dogovora. In glede na to, da nekih večjih pojasnil kako in zakaj je do takšne odločitve s strani Irana prišlo me osebno pa verjetno še koga upravičeno skrbi, kaj je s posledično varnostjo v regiji Evropske unije in na splošno na svetu. Vemo tudi, da je nedolgo zate predsednik Trump močno reagiral, tudi seveda zaradi drugih aktivnosti Irana in napovedal Iranu popolno uničenje v primeru vojne. Jaz tukaj po eni strani vidim tudi izsiljevanje Združenih držav oziroma predsednika Trumpa s sankcijami, s katerimi grozi proti vsem državam, tudi Evropi. In glede na to, da sedaj ta mednarodni sporazum očitno več ne služi svojemu namenu, me zanima, kakšno ima do tega stališče Republika Slovenija, ker, še enkrat, kot rečeno gre za varnost celotne Evrope in svetovne populacije?  Hvala lepa.
In prvi sklop vprašanj zaključujemo z gospodom Janijem Prednikom.  Izvolite.
Predsednik, hvala. En lep pozdrav vsem predstavnikom Vlade! Sam sicer nisem član tega odbora, vendar pa sem član v skupinah prijateljstva z državami zahodnega Balkana, kjer tudi pozorno spremljam razmere v tej regiji. Zadnje zaostrovanje odnosov med Srbijo in Kosovom v katerem je v začetku tedna razpravljal tudi varnostni svet Združenih narodov je samo eden izmed pokazateljev nekih tlečih napetosti, ki lahko hitro prerastejo tudi odprte konflikte. V zvezi s tem me zanima, ali in kakšen način se o spremenjenih okoliščinah, kjer so zahodni Balkan kot svoje prednostno zunanje politično območje prepoznale tudi druge države namerava naša države Republika Slovenija bilateralno ter predvsem v okviru mednarodnih organizacij vključevati v razreševanje tega ter tudi ostalih konfliktov v regiji in na nek način tudi upravičiti sloves eksperta za to regijo ter neke vrste mentorice za države iz območja nekdanje Jugoslavije? Osebno vidim velike priložnosti predvsem pri delu z mladimi iz zahodnega Balkana. Prav zaradi tega sem že aprila na Vlado naslovil tudi poslansko pobudo v zvezi z vključitvijo tematike mladih na zahodnem Balkanu med osrednje prioritete predsedovanja Republike Slovenije Svetu Evropske unije. Vlada je v tem svojem odgovoru na mojo pobudo med drugim zapisala, da Ministrstvo za zunanje zadeve od leta 2016 organizira letno dvotedensko izobraževanje za mlade diplomate iz regije. Sam še vedno menim, da je ta praksa seveda dobrodošla, a da je treba tovrstne aktivnosti nadgraditi in jih povezati v celoto politik usmerjenih v podporo mladim na zahodnem Balkanu, še posebej, kot že omenjeno med predsedovanjem Slovenije Svetu EU, ko bo naša država imela možnost izraziteje vplivati na dnevni red in tudi na usmeritve Evropske unije. Kot drugo pa me zanima, kdaj je načrtovano naslednje zasedanje skupnega odbora Slovenija, Avstrijska Koroška. Glede na vprašanja, ki jih prijemam, tako jaz, kot tudi verjetno ostali poslanci oziroma naše poslanske skupine v pogovorih s predstavniki predvsem lokalnih skupnosti na Avstrijskem Koroškem predlagam, da v okviru tega zasedanja predstavite tudi napredek pri vzpostavljanju prometnih povezav med osrednjo Slovenijo in Avstrijsko Koroško, ki predstavlja osnovo tudi za čezmejno sodelovanje na drugih področjih.  Hvala lepa.
Predlagam, da damo besedo še mag. Andreju Širclju za zadnje vprašanje.  Izvolite mag. Šircelj. A se opravičujem, se razumel, da ste se prijavili. Potem pa ne, gospa državna sekretarka, izvolite, imate besedo.
Simona Leskovar
Najlepša hvala.  Dobro jutro! Hvala gospod predsednik. Lep pozdrav vsem poslancem in članom odbora!  Dovolite mi, da nekako združim tudi prvo vprašanje gospe Gregorič in zadnje vprašanje gospoda Prednika v nekem delu, kar se tiče slovenskih aktivnosti na zahodnem Balkanu. Glede širitve Evropske unije z državami regije Evropska komisija je pred nekaj dnevi, natančneje 29. maja objavila širitveni sveženj. In ob tem tako kot lansko leto, podala pozitivno priporočilo za začetek pogajanj s severno Makedonijo in Albanijo. Ta sveženj zajema splošno oceno napredka ter izzivov za izvajanje širitvene strategijo, oceno reformnega napredka posameznih držav zahodnega Balkana in Turčije ter priporočila za nadaljnje približevanje Evropski uniji. Komisija se je s pregledom po posameznih državah osredotočila na vladavino prava in na socialno ekonomski razvoj pa tudi na individualni napredek držav, ki temelji na vzpostavljenih kriterijih in izpolnjevanju pogojev. Pripravljajo se osnutki sklepa Evropskega sveta. Evropski svet bo o tem sprejel zaključke. Potekal bo 21. in 22. junija. Pred tem bo na to temo razpravljal odbor za splošne zadeve. To bo 18. junija. Udeležil se ga bo tudi minister za zunanje zadeve, Cerar. Je pa danes in jutri pomemben dan v Bruslju, ker se na Koralperju odvijata dve razpravi. In sicer glede odziva na priporočila komisije glede začetka pristopnih pogajanj s severno Makedonijo in Albanijo, kjer za enkrat soglasje vseh držav še ni doseženo in kjer pričakujemo zelo zahtevno razpravo. Priporočili komisije za severno Makedonijo in Albanijo se letos nekoliko razlikujeta.  Slovenija je odločna zagovornica širitve Evropske unije z državami zahodnega Balkana. Pri tem aktivno sodelujemo tudi v skupini držav, ki je naklonjena širitvi tudi na način, da so ministri 13 držav včeraj podpisali skupno izjavo, s katero si prizadevajo za ohranitev pozitivnih sporočil v sklepih Evropskega sveta. Kjer med drugim opozarjajo tudi na ohranjanje kredibilnosti Evropske unije ter vpliv pozitivnih odločitev glede odprtja poglavij za nadaljnji reformni proces na celotno regijo. Poudarjajo, da bo pozitivna odločitev Evropske unije bistveno prispevala k ohranjanju pomena in vloge v regiji ter pripomogla h krepitvi odpornosti držav zahodnega Balkana na negativne vplive nekaterih tretjih akterjev v regiji. To pismo je danes objavljeno oziroma ta poziv, izjava je danes objavljena tudi v medijih in na spletnih straneh vseh teh 13 držav članic, ki so to podpisale. Gre za skupino podpornic širitve. Mi si prizadevamo kot sem že rekla, da se v sklepih Evropskega sveta ohrani pozitivna sporočila, pri tem pa opozarjamo na pomen vladavine prava, vključno z implementacijo sporazuma o vprašanjih nasledstva, boja proti korupciji in pomena transparentnosti postopkov in tukaj želim zdaj posebej izpostaviti tudi za kar Slovenija si odločno prizadeva, je pozitivna perspektiva mladih v regiji. To je ena od naših prednostnih ali pa prioritetnih nalog, če želite. Tudi že nekaj časa na Zahodnem Balkanu smo aktivni v različnih pobudah, od procesa Brdo-Brijuni do berlinskega procesa, kjer posebej izpostavljamo pomen pozitivne perspektive za mlade v regiji in to bo tudi ena izmed ključnih nalog Slovenije v času njenega predsedovanja Evropski uniji leta 2021 v drugi polovici. Zdaj kar se tiče Zahodnega Balkana in naših aktivnosti in tudi naše podpore širitvi in vključevanju Severne Makedonije in Albanije, imamo tudi en kup bilateralnih aktivnosti na tem področju. Kot veste je bil pred kratkim tukaj predsednik Vlade Republike Severne Makedonije. Zunanji minister Cerar, ki je včeraj in danes v Trstu, kjer se udeležuje ministrskega zasedanja SEP ob njegovi 30. obletnici, se bo srečal tudi z zunanjim ministrom Severne Makedonije, Dimitrovom.  Glede vprašanja obiska ministra v Trstu in naših aktivnosti glede manjšine. V bistvu ste že vse skoraj povedali, ker je bilo tudi na spletnih straneh objavljeno, s kom se je minister srečal, kaj je počel včeraj. Odprl je konzulat, srečal se je s predstavniki Furlanije - Julijske krajine, s predsednikom Fedrigo, predstavniki slovenske narodne skupnosti. Žal pa se senatorka Rojc sestanka ni mogla udeležiti. Glede predloga sprememb zaščitnega zakona je bilo opozorjeno, da je Italija dolžna spoštovati določbe, da pa je za tovrstne spremembe potrebna uskladitev z manjšino. Predsednik Fedriga je zagotovil, da bo v kratkem formalno sprejel predstavnike narodne skupnosti. Danes se bo minister Cerar o tem pogovarjal tudi s svojim italijanskim kolegom ob robu ministrirala. Slovenija v političnem dialogu z Italijo na vseh ravneh izpostavlja uresničevanje pravic slovenske narodne skupnosti v Italiji in to poteka dosledno v sodelovanju s predstavniki slovenske manjšine. Predstavniki slovenske manjšine so ministru obljubili, da bodo pripravili tudi usklajen predlog glede načina ureditve zastopstva, ki ga bo Slovenija v stikih z italijansko stranjo podprla.  Glede vprašanja gospoda Prebila o Iranu in stališču Slovenije do razmer v regiji, bom rekla. Slovenija še naprej podpira spoštovanje in izvajanje iranskega jedrskega dogovora v njegovi celoti. Seveda smo zaskrbljeni glede nevarnosti nadaljnje destabilizacije regije in pozivam vse strani na vseh sestankih, da se vzdržijo potez in retorike, ki bi lahko peljale do zaostrovanja razmer in poslabšanja varnostne situacije. Slovenija podpira prizadevanja, ki bi omogočila dolgoročne in celovite rešitve za stabilnost regije. Seveda obžalujemo odstop ZDA od dogovora ter ponovno uvedbo sankcij proti Iranu. Si pa na ravni evropske unije, kot na nacionalni ravni prizadevamo v največji možni meri k nadaljevanju spoštovanja in izvajanja dogovora. Slovenija si tako prizadeva tudi za nadaljevanje zakonitega gospodarskega sodelovanja z Iranom v teh kompleksnejših okoliščinah. V kontekstu skupne zunanje in varnostne politike Evropske unije Iran pozivamo, da nadaljuje z izvajanjem svojih zavez v celoti. Upamo in pričakujemo, da bo Iran odprta vprašanja naslavljal v okviru formatov in mehanizmov, ki jih predvideva ta sporazum. Vključno s skupno komisijo sporazuma, katere koordinatorka je visoka predstavnica Evropske unije. IAE-ja, jedrska agencija na Dunaju, ki je pristojna za upravljanje nadzora in verifikacijo Iranskega jedrskega programa v vseh dosedanjih poročilih ugotavlja, da Iran polno spoštuje dogovor in v kolikor je nam znano, je tudi zadnje poročilo IAE-ja iz maja tovrstno, da Iran spoštuje sporazum oziroma, da so količine težke vode in obogatenega urana znotraj določenih omejitev. Če dovolite bom rekla samo še dve besedi glede stališča Vlade Republike Slovenije do Iranskega raketnega programa in njegovih aktivnosti v regiji, kjer Slovenija poziva Iran, da ne izvaja aktivnosti, povezanih z balističnimi strelki, ki bili zmožni nošenja jedrskega orožja. Saj tovrstne aktivnosti dodatno prispevajo k povečanju regionalnih napetosti in ogrožajo stabilnost v regiji. Ko drugi tudi mi pozivamo h konstruktivnemu sodelovanju pri reševanju regionalnih vprašanj, še posebej kar zadeva razmere v Siriji, Jemenu in Iraku. Smo pa seveda zaskrbljeni glede razmer v regiji in krepitvi oboroževanja. In za nas je pač edina možna rešitev vseh teh nastalih situacij dialog in politični dogovor.  Glede … Aha, mogoče sem prej pozabila, ko sem o zahodnem Balkanu govorila, gospodu Predniku tudi odgovoriti ali pojasniti včerajšnje zasedanje Varnostnega sveta, ki sta se ga udeležili Srbija in Kosovo. Gre za redno poročilo Unmika, ki je dvakrat na leto predstavljeno Varnostnemu svetu. Vaše drugo vprašanje, kdaj bo naslednje zasedanje skupnega odbora s Koroško. Zadnje je bilo 29. marca letos, naslednje zasedanje pa je predvideno približno čez eno leto, torej naslednje leto. Hvala.
Imam željo po dopolnilnem vprašanju.  Mag. Andrej Rajh, izvolite, imate besedo.
Hvala lepa, predsedujoči. Spoštovana državna sekretarka, omenili ste, da je stališče Evropske unije glede širitve Evropske zveze na Albanijo neenotno. Vemo, da so v Tirani zdaj demonstracije. Nekateri nemški tabloidi celo Albansko vlado povezujejo s trgovanjem z mamili. mene zanima, kako vse to vpliva na gospodarsko sodelovanje s Slovenijo in tudi na splošno kakšne je sodelovanje med Slovensko in Albansko vlado. Hvala lepa.
Mogoče še kakšna želja? Vidim, da ne. Torej, gospa državna sekretarka, izvolite, imate besedo.
Simona Leskovar
Kot sem že rekla je poročilo komisije nekoliko različno. Tokrat do Albanije. Slovenija si prizadeva za širitev Evropske unije tudi z Albanijo. Zavedamo se in spremljamo razmere. Pozivamo k umiritvi in k dogovoru. Kot veste, je bil nazadnje izveden uradni obisk predsednika Republike v Tirani. To je bilo pred mesecem in pol. Slovensko-albansko gospodarsko sodelovanje je dobro, so pa seveda številne možnosti za njegovo nadgradnjo. Ampak tukaj pa je ena stvar, ki je bila izpostavljena in je izpostavljena v vseh naših pogovorih z albanskimi sogovorniki. To pa je izvajanje reform, boj proti korupciji, spoštovanje vladavine prava, to so vse načela, ki jih izpostavlja tudi komisija v svojem poročilu. Hvala.
Hvala lepa. V kolikor ni več interesa, zaključujem prvo točko dnevnega reda in se sodelujočim pri tej točki lepo zahvaljujem.  Torej prehajamo 1A TOČKO DNEVNEGA REDA: PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O SOCIALNI VARNOSTI MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO KOREJO IN UPRAVNEGA DOGOVORA ZA IZVAJANJE SPORAZUMA O SOCIALNI VARNOSTI MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO KOREJO. Predlog zakona je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora, z dne 6. 6. 2019. 7. 6. 2019 ste prejeli Mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki k predlogu zakona ni imela pripomb. Pričenjamo drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo k predlogu zakona.  Želi predlagatelj besedo? Ugotavljam, da ja. Državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, gospod Tilen Božič, beseda je vaša. Izvolite.
Tilen Božič
Spoštovani predsednik odbora, hvala za besedo. Spoštovane poslanke, poslanci in ostali prisotni! Sodelovanje na relaciji med Slovenijo in Republiko Korejo lahko označimo kot solidno in z dobro perspektivo za naprej. Če pogledamo menjavo, ki je bila v zadnjih letih, ta nekako se giblje med 300 in 600 milijonov evrov na letni ravni, pri čemer gre izrazito v korist uvoza. Tukaj prednjačijo predvsem vozila, železo, jeklo in tako naprej. S Korejo oziroma z Republiko Korejo imamo že kar nekaj sporazumov sklenjenih. In vsi ti pripomorejo k izboljševanju obetov za sodelovanje. Recimo, imamo, po tistem, ko so se izpostavili diplomatski odnosi, zagotovo velja omeniti Zakon o ratifikaciji konvencije med Republiko Slovenijo in Republiko Korejo v izogibanju dvojnega obdavčevanja, o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju, na področju jedrske varnosti, sodelovanju na področju kulture, potem tudi globalnega satelitskega in navigacijskega sistema za civilno uporabo. Tudi sporazuma o prosti trgovini med Evropsko unijo in njenimi državami članicami in tako naprej. Na zadnje pa tudi seveda o uredbi, ki ureja gospodarsko sodelovanje. Ta sporazum, kot je predlagan, je eden izmed tistih pomembnih, ki olajša predvsem usklajevanje določenih pravic iz naslova socialne varnosti, ko gre bodisi za napotitev, bodisi za delo delavcev. V zvezi s tem sporazumom je bila pobuda oziroma interes izražen že v letu 2011 in takrat je bil tudi izpostavljen kot eden izmed, lahko rečemo, treh ključnih elementov za spodbujanje korejskih investicij in za odpiranje predstavništev korejskih podjetij v Sloveniji.  Kar se tiče rešitev … Kot prvo reč bi veljalo omeniti, predvsem kar se tiče kratkoročnega bivanja, se pravi, takrat, ko gre za napotitev, da lahko tisti, ki je napoten, se pravi, bodisi iz Slovenije v Korejo, bodisi obratno, lahko do 5 let ostane v tem svojem sistemu socialne varnosti, istočasno je pa potem tudi seveda v primeru sporazumnega dogovora, možnost podaljšanja. Druga zadeva, ki je tudi zelo pomembna, je pa seveda v primeru dolgoročnejšega bivanja. In sicer v tem, da se zavarovancu upošteva zavarovalna doba plačevanja prispevkov. Zakaj je to pomembno? Seveda, če nekdo opravi recimo 10 let v Republiki Sloveniji, 10 let pa v Koreji, da se te dobe med sabo seštevajo. In na ta račun, da se mu potem odmeri ustrezna pokojnina oziroma pravice iz tega naslova. Kot že omenjeno, ta sporazum, kot tudi ostali izboljšuje obete tudi za neposredne tuje investicije v regiji. Treba je vedeti, da Republika Koreja je kar nekaj že vlagala, se pravi, posluje tako, kot že prej omenjeno s podjetji na območju Republike Slovenije, kot tudi z nekaterimi drugimi v regiji. Najbrž ste zasledili, nekatere države so bile uspešne, pri pritegniti, lahko rečemo, avtomobilske industrije, v kateri tudi Republika Koreja ima, seveda, kar nekaj za pokazati.  Od tu naprej bi omenil še to. Vljudno prosim za podporo temu predlogu za dodatna pojasnila in informacije sem pa tudi tukaj na razpolago s sodelavko, gospo Majhenc.  Hvala.
Spoštovani, prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih predloženega zakona. Predlagam, da po končani razpravi glasujemo o vseh členih skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Vidim, da ne. Dajem besedo torej poslankam in poslancem za dodatna vprašanja v kolikor obstajajo. Mag. Andrej Rajh, izvolite, imate besedo.
Hvala lepa, predsednik, za besedo. Spoštovani državni sekretar! Jaz vsekakor podpiram prizadevanja Republike Slovenije po ureditvi socialnih pravic delavcev. To je osnovni pogoj, da se gospodarsko sodelovanje med državama izboljšuje. Vemo, da se trenutno v Aziji, na Kitajskem, nahaja Ministrica za infrastrukturo, ki išče poslovne priložnosti za Luko Koper in jaz vidim te rešitve z južno Korejo ravno v tej luči. Vemo, da je Luka Koper vstopna luka za te korejske avtomobile, ki potem potujejo po celi Evropi. In tudi vidim priložnost za Pošto Slovenije, ki je sedaj postala lastnice Intereurope in torej ta učinek ni vezan samo na Luko Koper, ampak na vso Slovenijo, tako da bom jaz vaša prizadevanja in vaš predlog podprl. Hvala lepa.
Besedo ima mag. Andrej Šircelj. Izvolite.
Hvala lepa, predsednik. Zdaj, načeloma naj seveda povem, da jaz ne nasprotujem tovrstnim sporazumom. Tudi temu sporazumu med Republiko Slovenijo in Republiko Korejo ne. Me pa zanima tukaj nekaj zadev v zvezi s tem. Prvo je seveda vprašanje, koliko ljudi, in tukaj mislim, da bi morali imeti nek izračun, oziroma nek izračun tukaj je dan, da bo zapadlo v ta sporazum trenutno. Zavod trenutno ne nakazuje nobene pokojnine v Republiko Korejo, tukaj piše. Vprašanje je ali Koreja plačuje karkoli Republiki Sloveniji. Se pravi, tukaj imamo zdaj nek sporazum, kjer nimamo nobenega, tako piše tukaj pač. Zavod trenutno ne nakazuje nobene pokojnine v Republiko Slovenijo, piše na strani štiri. In, seveda, koliko je zdaj teh potencialnih ljudi oziroma tukaj ne gre zdaj za to, kakšna je blagovna menjava, ampak brez podatkov o tem, koliko je vrednost neposrednih investicij, pač tak sporazum težko, ga lahko sicer sprejmemo, ampak je tak podatek pomemben za ta sporazum.  Drugo je vprašanje, da se v bistvu ta sporazum dela na pobudo korejske države oziroma korejskega namestnika ministra in sicer je to bilo tukaj navedeno 25. in 26. novembra leta 2013. Zakaj smo šest let čakali? Kakšni so razlogi, da se je 6 let čakalo? Ali pa 5 let in pol? 5 let pa pol se je v bistvu, čeprav je bila dana pobuda s strani Korejcev, dejansko Ministrstvo za delo ni nič naredilo glede tega. Zakaj je pa zdaj to tako pomembno? Zdaj glede samega izvajanja tega sporazuma. Zdaj državni sekretar je rekel 5 let. Jaz tu v 6 členu imam podatek, prvih šest koledarskih mesecev. Zdaj pač če bi lahko obrazložil, kje je dobil teh 5 let oziroma v katerem členu to piše. Jaz sem šel na hitro skozi, pa sem zasledil teh 6 mesecev.  To je ena zadeva. In druga zadeva so seveda možnosti v šestem členu, kjer lahko pa v bistvu pa vsak, ki bo udeleženec oziroma delavec po tem sporazumu, lahko dejansko potem izbira, če tako želite v nedogled, ne glede na to, da tukaj je seveda vprašanje kako pa se določi 6 mesecev. Potem imamo seveda - nadalje zadeve bi morali verjetno imeti itak vprašanje v zvezi s tem, kakšen sistem pokojninskega zdravstvenega zavarovanja imajo v Republiki Koreji pa kakšnega imamo v Sloveniji pa kakšne so te pravice, namreč v izogib kasnejšim težavam - slovenska stran bo plačevala tudi dodatek za pomoč in postrežbo. Zdaj mene zanima analogno, ali imajo tam tudi morda takšne dodatke, ker jaz mislim, da seveda taki sporazumi morajo temeljiti na analizi obeh sistemov, kakšnega pravzaprav imamo in kje se tukaj prekrivata, pokrivata in kje se taki sistemi ne prekrivajo. Govorim seveda zaradi tega, ker ne govorim o tem, da bo zdaj ena država več plačala, ali pa ena manj plačala, ampak zaradi tega, ker ne vem, če damo delavca, ki je 10 let v Koreji in to plačuje, če znamo izračunati, če zna ministrstvo izračunati kakšne pravice bo on dobil po korejski zakonodaji oziroma kakšno pokojnino, kakšno zdravstveno zavarovanje bo dobil po korejski zakonodaji. Jaz vidim tukaj ogromno odprtih vprašanj in mislim tukaj - pač nekaj je generalno dano, ne vem pa, če je to komurkoli tudi na ministrstvu dejansko jasno, kaj vse to prinaša in kaj je analogno temu dodatku za postrežbo, ki ga tukaj tudi omenjajo, če imajo tam tudi kaj takega, ali pa kako se to analogno to dela, ali sploh ne gre za nobeno analogijo. Tako, da tukaj nisem proti temu, ampak dejansko me zanima sama izvedba takšnega sporazuma, ali ase to pač sprejema zato, ker se pač mora sprejeti in ker pač mimogrede - treba je povedati, da za ta sporazum bo s tem določena delegacija 8 oseb. Delegacija 8 oseb bo pokrivala ta sporazum. Predlagamo, da se za določitev in uskladitev besedila sporazuma imenuje delegacija v sestavi, tukaj je navedenih 8 oseb. Zdaj, seveda bodo vsi potovali sem in vsi bodo potovali v Korejo in skratka, zanima me, če bo tu prišlo do kakšne operacionalizacije ali je to dejansko res nujno potrebno. To so pač ta vprašanja.
Hvala lepa mag. Andreju Širclju.  Mogoče še kdo kakšno vprašanje? Ugotavljam, da ne. Državni sekretar, gospod Tilen Božič. Izvolite, imate besedo.
Tilen Božič
Hvala za besedo. Zdaj, kar se tiče gospoda Rajha se zahvaljujem za podporo. Res je, tudi skozi Luko Koper že kar nekaj blaga od tam prihaja na naš trg in od tukaj tudi naprej v nekatere zaledne tovarne, ki žal niso pri nas, ampak tudi tak sporazum lahko pripelje do tega, da se neka družba odloči, da potem se lažje odloči, da vzpostavi tukaj tudi še kaj drugega kot samo morda pretovorne zmogljivosti, se pravi, da potem tudi kakšno proizvodnjo in tako naprej poleg ostalega.  Od tu naprej, gospod Šircelj. Koliko ljudi bo to zajemalo? Zaenkrat, kar se tiče podatkov, ki jih imama, tukaj je recimo tam, do soglasij, število soglasij, ki jih je Zavod za zaposlovanje podal za zaposlitev korejskih državljanov in te bi eventualno lahko zanimala ta mednarodna pogodba, ker bi na ta račun lahko prišli do tega, da bi se jim kasneje seštevale dobe, ko bi se jih ugotavljala pravica oziroma kakšne pravice jim pripadajo ob upokojitvi je bilo v 2017 13 v 2018 pa dve soglasji. Zdaj, s takim sporazumom se dejansko omogoča, da se te številke povečajo. Zakaj? Zaradi tega, ker ne prihaja do dvojnega oprispevčenja. Kote rečeno, že sporazum, ki se tiče dvojnega obdavčenja že velja, kar se tiče dvojnega oprispevčenja pa tudi glede na to, da dejansko kot veste obremenitev s prispevki v Sloveniji je relativno visoka, tega do zdaj ni bilo, s tem se to rešuje in tudi izboljša obete, se pravi, da se število ljudi, ki so bodisi napoteni, bodisi delajo tu, poveča.  Zdaj, kar se tiče plačil in tako naprej. Do zdaj teh plačil, se pravi na podlagi tega sporazuma ni bilo, ker tudi sporazuma ni bilo.  Kar se tiče tudi, vprašali ste, kaj je zdaj s temi petimi leti čakanja. Pogajanje mednarodnih sporazumov je proces, ki terja svoj čas, se pravi oblikovanje pogajalskih skupin, priprava pogajalskih dokumentov, nato običajno sledi več srečanja na katerih se to vse skupaj uskladi in pripelje do realizacije. Takšno obdobje ni nenavadno in je skladno s tistim, kar tudi je običajno, se pravi s skladu s prioritetami, ki so na mizi v tej državi, se pravi pri nas oziroma v Koreji se potem vse skupaj pripravi do te stopnje, da lahko državi zbor v končni fazi tudi ratificira. Tako, da jaz tega ne bi ocenil kot čakanja, ampak običajen proces pri pogajanjih.  Kar se tiče vaše omembe 6 mesecev, pa kar se tiče 5 let. 6 mesecev gre za takrat, ko bi se nekdo zaposlil v tisti državi oziroma bi tam delal in potem za toliko časa lahko rečemo, da ostane, se pravi v domačem sistemu oziroma ne pride v dvojnost sistema. ko pa govorimo o napotenih delavcih, takrat je pa predvidenih 5 let, se pravi to je 6. člen, prvi odstavek, kjer je predvideno, da se prvih 60 koledarskim mesecev, torej 5 let, v zvezi s to zaposlitvijo še naprej uporablja le zakonodaja o obveznem zavarovanju prve pogodbenice. Se pravi, če bi bil nekdo iz Slovenije in bi bil tukaj v podjetju zaposlen, napoten na delo v Republiko Korejo, v tem primeru bi seveda ostal znotraj našega sistema in ne bi prišlo do situacije, ko bi se moral bodisi vključiti v sistem socialne varnosti Republike Koreje, bodisi da bi prišlo do nekakšnega dvojnega oprispevčenja. Tako, da to je zagotovo neka korist. Zdaj, kar se tiče primerljivosti sistemov, zagotovo so sistemi različni, se pravi tudi bolj kot se oddaljujemo regionalno gledano, bolj se razlikujejo ne samo po načinu ustroja kako imajo postavljen sistem socialne varnosti, se pravi pokojninski sistem, ampak tudi seveda vsi ostali. Tu govorimo o zdravstvenem in tako naprej. Ravno zaradi tega ta sporazum pokriva tisto področje, kjer je takšna uskladitev bila možna in to je pokojninsko. Se pravi, ko se je, preden se je šlo v pogajanja, del priprave teh pogajanj, je tudi, da se dejansko preveri katera socialna zavarovanja obstajajo. V Sloveniji imamo 4. Ugotovil se je, da za pokojninsko je takšen, ki je lahko primerljiv in tukaj lahko pride do dogovora in se je zato tudi v tej smeri nadaljevalo s pogovori, za razliko od primera napotitve, kjer je dejansko polna vključitev oziroma polna izključitev za vsa zavarovanja. Od tu naprej, kar je bilo rečeno, kaj bo plačano in se pravi spet, kar se tiče te primerljivosti mi dejansko bomo izplačevali pravice glede na to, kako je bil oziroma koliko je nekdo tudi prispeval. Se pravi, tako mi glede na to, koliko je nekdo plačal izhajajo njegove pravice, kot tudi na strani Republike Koreje izhajajo pravice, ki jih bojo oni izplačevali glede na vplačila, ki so se tam zgodila. Zdaj, da bi tukaj šlo za neko bistveno razliko, ali pa da bi bil kdo bistveno na slabšem, ali bistveno na boljšem, o tem ne moremo govoriti, gre za določeno razlike zagotovo v sistemu, ampak pri nas gre za tiste bistvene pravice, ki so, se pravi starostna pokojnina in tako naprej, da so pokrite s tem sporazumom. Vaše vprašanje, ali se sprejema zato, ker se mora sprejeti, jaz mislim, da se v duhu dobrega prihodnje sodelovanja oziroma nadaljevanja in dobrih obetov mora sprejeti, ker je v interesu Republike Slovenije, da se tak sporazum sprejme, ne pa zato, ker bi to hotel morda nekdo drug. Kar se tiče delegacije. Delegacija je bila takrat, ko so pogajanja tekla, takrat je seveda običajno, da pridejo tako njihove delegacije v Slovenijo, kot obratno, ker se pač določi takrat tudi določene lokacije za pogajanja. Za naprej je pa zadeva taka, da potem se na operativni ravni to spremlja. Se pravi izvajalski vidik, zaradi tega, da vse tisto, kar je nekako določeno tako v sporazumu, kot potem v nadaljevanju, se pravi, ko to tudi določa operativni del izvrševanja, da potem teče vse kot je treba. Ker še vedno poleg tega, da se neka reč napiše, dogovori, je pomemben tudi potem izvajalski del in tukaj pač zagotovo določen angažma pristojne institucije. Tukaj je predvsem SPIS, potem tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje in tako naprej, kot tudi seveda naše ministrstvo, moramo biti pripravljeni na to, da ko se tak dokument ratificira, z vso skrbnostjo pristopimo tudi k temu, da se potem dosledno izvaja. Tako pri nas, kot seveda tudi v Republiki Koreji.
Hvala lepa. Kolegice, kolegi, vidim, da še želja. Mag. Andrej Šircelj, izvolite, imate besedo.
Ja, hvala lepa. Glejte, še enkrat, jaz nisem rekel, da sem proti ali pa da je karkoli narobe v zvezi s tem sporazumom. Gre za čisto operativnost. Zdaj prvo, kar pač, nisem dobil odgovora na vprašanje je seveda primerljivost tega sistema. Mi vemo, da so ti sistemi popolnoma različni, če želite. Drugo, kar me je tukaj zaskrbelo je, ko je državni sekretar rekel, vsak bo dobil iz pokojninske blagajne toliko, kolikor bo plačal. To je bila njegova trditev. Glejte to, jaz ne vem, ali poznamo tak sistem pri nas. Namreč, pokojnine in vsi ostali dodatki in tako naprej ne temeljijo neposredno na plačilih. V sedanjem pokojninskem sistemu. Ali pa višina pokojnin, da bom jasen, ne temelji na tem, ampak imamo v 3. členu Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju tudi načelo solidarnosti. In seveda, preko tega načela solidarnosti, to načelo derogira oziroma odpravlja načelo, da bo vsak dobil toliko pokojnine, kolikor je zanjo plačal. To čisto načeloma govorim. Ampak zdaj, če bo pa v okviru tega sporazuma veljal nek drug princip, ko je državni sekretar rekel vsak bo dobil toliko, kolikor bo notri plačal, potem je pa zdaj tu nekaj drugega. Ne, jaz sem zdaj pač vzel, spoštovani državni sekretar, vaše besede, v bistvu jih citiram. In zaradi tega me tu neke stvari skrbijo. In drugo, kar jaz predlagam dejansko Ministrstvu za delo in tako naprej, da se v zvezi z izvajanjem tega sporazuma naredi en natančen protokol, da se bo sploh znal izvajat. Tudi že v času pogajanj, zaradi tega ker mislim, da je toliko vprašanj, pa ne bi zdaj še nadaljnja vprašanja postavljal. Čisti primeri, da je tukaj dejansko vprašanje izvedljivosti vsega tega.  Hvala.
Izvolite, imate besedo, gospod državni sekretar.
Tilen Božič
Hvala za besedo. Se strinjam s tem, kar ste povedali, tukaj polemike ni. Ste tudi dober poznavalec področja, zato me včasih malo preseneti, da kašno besedo obrnete, ampak spada zraven.  Prva reč, začel bi na koncu. Omenili ste dogovor, se pravi, kako se bo zadeva izvajala. Jaz bi vseeno opozoril, da gradivo, ki ga imate na mizi, sestavni del je tudi upravni dogovor. Tam je definirano kako zadeve procesno tečejo,tako da te zadeve so sestavni del sporazumov. Tudi, če boste šli gledati veljavnost upravnih dogovorov, ta veljavnost se neposredno veže na veljavnost sporazuma in velja od takrat, ko začne sporazum veljati, točno do takrat, ko nek sporazum preneha z veljavo.  Kar se tiče tega, kar je bilo rečeno, se pravi: Toliko, kolikor bo plačal. Ne gre zato, da bi bil to nek sistem drugega ali tretjega stebra, gre zato, da pravice izhajajo iz tega, da je nekdo bil v sitem vključen, torej zavarovan. Tudi v Sloveniji, kot ste tudi pravilno povedali, je tukaj del solidarno, ampak osnovni koncept je zavarovalniški koncept, se pravi temelji na tem, koliko časa je nekdo vplačeval in koliko je dejansko v sistem vplačeval in na tej podlagi se mu potem tudi odmerijo pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.  Kar se tiče primerljivosti sistemov, bi še enkrat ponovil. Pri pokojninskem sistemu je bilo ugotovljeno, da je možnost zbližanje in sklenitev sporazuma. Za druga področja pa ne, ker so drugačna. Tako velja recimo za zdravstveno zavarovanje. Je pa ključnega pomena predvsem to, ko se izračuna nekako pravica, ta, da dobi naš Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje takrat, kadar neka oseba zaprosi zato, da se mu pokojnina odmeri, podatek od nasprotne strani, koliko pokojninske dobe je bilo tam opravljene, se pravi v Koreji, zaradi tega, da mu to pravilno tudi odmeri, ampak seveda gre tukaj vedno za sorazmerni del.  Se pravi Slovenija ne izplačuje sredstev oziroma neke pokojnine za tisto delo, ki se je opravilo in bilo zavarovana, ta dohodek je bil zavarovan v tujini, ampak zgolj za to, da če ima recimo nekdo 10 let pokojninske dobe v Sloveniji, 10 le pa v Koreji, v Sloveniji pa je minimalni pogoj se pravi 15 let pokojninske dobe in 65 let starostni pogoj, da lahko v takšnem primeru vzame teh 10 let pri ugotavljanju, ali mu pravica pripada oziroma kolikšna mu pripada, v sorazmernem delu pa upošteva tudi dobo iz Republike Koreje in na ta način odmeri to pravico. Hvala.
V kolikor ni več vprašanj zaključujem razpravo.  Prehajamo na glasovanje o vseh členih predloga zakona skupaj. Glasujemo. Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da so členi sprejeti. Ker k predlogu zakona ni bil sprejet noben amandma, Odbor za zunanjo politiko predlaga Državnemu zboru, da predlog zakona obravnava v predloženem besedilu in ga tudi sprejme. Odbor bo zboru pisno poročal. S tem zaključujem 1a. točko dnevnega reda in se sodelujočim pri tej točki lepo zahvaljujem. Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - MEDNARODNA DEJAVNOST DRŽAVNEGA ZBORA.   Ker pod to točko nismo prejeli gradiva, jo tudi zaključujem.  Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - RAZNO.  Želi kdo besedo? Ugotavljam, da ne.  S tem zaključujem 3. točko dnevnega reda in tudi 36. sejo Odbora za zunanjo politiko ter se vsem sodelujočim lepo zahvaljujem in želim prijeten dan.  Hvala lepa.