26. izredna seja

Državni zbor

7. 10. 2019
podatki objavljeni: 7. 10. 2019

Besede, ki so zaznamovale sejo

Seja v obdelavi.

Transkript

Spoštovane kolegice poslanke, spoštovani kolegi poslanci, gospe in gospodje, začenjam 26. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega in drugega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora. Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanke in poslanci: mag. Bojana Muršič, gospod Jurij Lep, gospod Felice Žiža od 14. ure dalje, gospod Ferenc Horváth, gospod Luka Mesec, dr. Franc Trček do 12. ure, gospod Miha Kordiš, gospa Jelka Godec, gospod Jernej Vrtovec, gospod Žan Mahnič od 10. do 12. ure ter od 14. ure dalje, gospod Blaž Pavlin od 17. do 21. ure, gospa Iva Dimic od 11.30 do 16. ure, mag. Matej Tonin odsoten od 16. ure dalje, prav tako pa sem tudi sam odsoten od 16.30 do predvidoma 21. ure. Na sejo sem povabil predsednika Vlade, gospoda Marjana Šarca in ministra za finance, dr. Andreja Bertonclja, k 1. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda. Še enkrat vse prisotne prijazno pozdravljam. Prehajamo na določitev dnevnega reda 26. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 4. oktobra 2019, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel, zato zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. S tem spoštovani poslanke in poslanci, prehajamo na odločanje. Prosim vas, da preverite delovanje glasovalnih naprav. Glasujemo. Navzočih je 62 poslank in poslancev, za je glasovalo 62, proti nihče. (Za je glasovalo 62.) (Proti nihče.) Ugotavljam, da je dnevni red 26. izredne seje zbora določen. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – OBVESTILO PREDSEDNIKA VLADE, DA BO FUNKCIJO MINISTRA BREZ RESORJA, PRISTOJNEGA ZA RAZVOJ, STRATEŠKE PROJEKTE IN KOHEZIJO, NAMESTO DR. IZTOKA PURIČA, ZAČASNO OPRAVLJALA MAG. ALENKA BRATUŠEK, MINISTRICA ZA INFRASTRUKTURO. Predsednik Vlade, gospod Marjan Šarec, je 3. oktobra 2019 Državni zbor obvestil, da bo funkcijo ministra brez resorja, pristojnega za razvoj, strateške projekte in kohezijo, začasno poveril mag. Alenki Bratušek, ministrici za infrastrukturo. V zvezi s tem se Državni zbor na podlagi 115. člena Ustave Republike Slovenije ter v skladu s 112. in drugim odstavkom 234. člena Poslovnika Državnega zbora seznanja z naslednjim sklepom: »Na podlagi obvestila predsednika Vlade, gospoda Marjana Šarca in v skladu z drugim odstavkom 234. člena Poslovnika Državnega zbora, bo funkcijo ministra brez resorja, pristojnega za razvoj strateške projekte in kohezijo, namesto dr. Iztoka Puriča, ki mu je funkcija ministra zaradi odstopa prenehala, začasno opravljala mag. Alenka Bratušek, ministrica za infrastrukturo in s tem zaključujem to točko dnevnega reda. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDSTAVITEV PRORAČUNSKEGA MEMORANDUMA 2020-2021, PREDLOGA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2020 IN PREDLOGA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2021. Prehajamo na prvi del obravnave in sprejemanje Predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2020 in Predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2021 v Državnem zboru. Na podlagi tretjega odstavka 156. člena Poslovnika Državnega zbora, bosta predsednik Vlade in minister za finance predstavila proračunski memorandum 2020-2021, Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2020 in Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2021. O tej predstavitvi ni razprave. S tem besedo predajam predsedniku Vlade, gospodu Marjanu Šarcu, da predstavi navedene proračunske dokumente. Izvolite.
Hvala za besedo! Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Proračuna Republike Slovenije za leti 2020 in 2021 sta prva proračuna, ki ju je v celoti pripravila in sprejela ta vlada. Star rekordna, to je njun najpogostejši opis in je dejstvo. Še nikoli doslej namreč država ni imela višjih prihodkov in prav zato so seveda ob upoštevanju fiskalnega pravila, lahko višji tudi izdatki. Obseg teh smo s prvotno potrjenih 10, 45 milijarde sicer za odstotek znižali na 10, 35 milijarde, a to še vedno pomeni za 190 milijonov višje izdatke kot letos. Ne le iskali, tudi našli smo primerno ravnotežje med razvojno in socialno naravnanostjo, ob tem pa sledili prioritetam vlade in to so zdravstvo, znanost, gospodarstvo in obrambno varnostni sistem. Pomembno je, da predlogi proračunskih dokumentov sledijo domačemu, sicer izrazito strogemu fiskalnemu pravilu ter ohranjajo javnofinančno vzdržnost in stabilnost. Od leta 2018 imamo proračunski presežek, ki bo prihodnje leto znašal 0, 9 % BDP. Hkrati znižujemo javni dolg, še vedno se zvišuje število zaposlenih, tudi gospodarska rast ostaja ugodna vsaj za zdaj. Imamo vse razloge za zadovoljstvo in optimizem, a z nekaj tako treznosti kot tudi opreznosti. Zaradi odvisnosti države od mednarodnega okolja namreč ni nikakršnih jamstev, da bo pri tem tudi ostalo. Gospodarstvo se ohlaja in to ni več samo realnost velikih, denimo Nemčije, pač pa tudi nas. Prav zato je UMAR svojo jesensko napoved gospodarske rasti prilagodil in vlada je temu sledila. To pa nikakor ne pomeni, da je čas za zlovešče scenarije, paniko ali pesimizem – nikakor. Ne gre za varčevanje, gre le za nekolikšno znižanje predvidene porabe. Gre za razsodnost in preudarnost, ki sta kljub ugodnim kazalcem nujni. Pravočasne reakcije so namreč pomembne. Bolje biti nepotrebno previden, kot nespametno pogumen.  Javne finance, zlasti, ko načrtujemo nacionalne politike in oblikujemo strukturne ukrepe, terjajo veliko potrpljenja, usklajevanj, včasih tudi vizionarskega razmišljanja. Predvideti je treba kam in kako bomo vodili Slovenijo v prihodnje. Dolžni smo razmišljati včasih neklasično, vedno in nujno pa dolgoročno in ne zgolj za mesece oziroma leta lastnega mandata. Še zlasti, ko gre za proračunske dokumente je treba torej ravnati trezno ter realno oceniti stanje in zmožnosti države. Le tako bodo cilji glede na nacionalne interese in politike ovrednoteni tako, da nam proračuna ne bo treba popravljati. Kot veste ga bo ocenjeval tudi Bruselj. Želim pa dodati še nekaj, kot si je ni rebalans, si tudi proračuna za prihodnji dve leti ne zaslužita zahteve za oceno ustavnosti. Čeprav številke kažejo dobro sliko, ni zadovoljstva. Želja po več in več megli pogled na realnost. Gospodarska rast pač napaja apetite. Več je denarja, več je tudi pričakovanj, a naj bom jasen. Čudi me pomanjkanje vedenja ali pa zavedanja tudi nekaterih v teh klopeh, da je približno 95 % proračuna že zasedenega z zakonskimi obveznostmi, glavnina s plačami. Spomnili me boste na sklenitev dogovora s sindikati javnega sektorja decembra lani. Odgovarjam vam, da smo stavkovno zapuščino predhodnice pač rešili z dialogom. Lahko je tudi ne bi, a zgodila bi se dvojna napredovanja in sprostila bi se redna delovna uspešnost, kar bi stalo enako kot današnji socialni mir. Poleg tega bi se stavke nadaljevale, pa me zanima, koliko časa bi zdržali s stališčem »naj stavkajo«. In cena bi na koncu bila še bistveno višja. Že pri manjših neprijetnih ukrepih se volja konča. S plačnim dogovorom smo začeli mandat te vlade, nadaljevali smo ga z odpravljanjem varčevanja na plečih najšibkejših. Nekateri mi očitate, da nismo socialno čuteči in da proračuna nista socialna. Res? Naj govorijo številke, tako za nazaj, kot za naprej. Letos bo za socialne transferje porabljenih za približno 155 milijonov evrov več kot lani in za 190 milijonov več kot leta 2017. Zvišali smo minimalno plačo v dveh korakih. Prvi je bil storjen z letošnjim letom, drugi sledi z začetkom prihodnjega. Znašala bo 700 evrov, izvzeti bodo vsi dodatki, minimalna plača bo višja od praga tveganja revščine. Ohranili smo za 30 % višji znesek denarne socialne pomoči. Z novim letom smo sprostili indeksacijo socialnih transferjev. Tako se porodniški dopust spet izplačuje v 100 % znesku, spet so do dodatka upravičene velike družine, sprostil se je celotni zadnji dohodkovni razred za pridobitev državne štipendije in upokojenci. Pokojnine so se letos redno uskladile za 2,7 %, decembra sledi še izredna uskladitev v višini 1,5 %, izplačan jim je bil tudi višji regres. Najvišjega so dobili upokojenci z najnižjimi pokojninami, enako bo tudi prihodnje leto. Za regres namenjamo 145 milijonov evrov, prejeli ga bodo prav vsi upokojenci v petih različnih zneskih, ker je to preprosto bolj pravično kot pa tisto kar predvideva sistemski zakon. Skupaj bo pokojninska blagajna prihodnje leto okrepljena za dodatnih 315 milijonov evrov. Po vsem slišanem res lahko rečete, da nismo socialni? Statistiki izrekate to oceno res pošteni? Prav ničesar nismo vzeli, nasprotno. Želim pa ponoviti še enkrat. Sistem na žalost še vedno dopušča anomalije. Na eni strani ne gre spregledati rekordne zaposlenosti, na drugi pa dejstva, da se je število prejemnikov denarne socialne pomoči znatno povečalo in tukaj je nekaj narobe. Razkorak med višino minimalne plače in minimalnega dohodka posameznika je še vedno premajhen. Ako želimo to urediti sistemsko, volja postane zelo plaha ptica. Želim verjeti, da ne tudi preračunljiva. Poglejmo naprej. V Državnem zboru so že popravki pokojninskega zakona s katerim postopno zvišujemo odmerni odstotek in urejamo dvojni status upokojencev. Zaradi staranja družbe so javne finance vse bolj obremenjene, zato so nujni dolgoročni ukrepi. Zaposlene moramo spodbujati k čim daljši delovni aktivnosti, mlake pa k čim prejšnjemu vstopu na trg dela. Snujemo demografski sklad, pripravljamo zakonsko ureditev področja dolgotrajne oskrbe, trg oreh bo iskanje finančnih virov in prav pri tem bi si želel širokega družbenega soglasja. Na področju zdravstva smo najprej reševali zaplete povezane s problematiko družinskih zdravnikov ter sanacijo poslovanja bolnišnic. Krepimo zdravstveno blagajno, ki bo prihodnje leto imela 265 dodatnih milijonov, to pa omogoča nadaljnje skrajševanje čakalnih vrst. Pomemben izziv bo ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Skratka, pred nalogami si ne zatiskamo oči, težav ne zanikamo, a dejstvo je, slovensko zdravstvo je kakovostno in je javno in tako bo tudi ostalo. Podobno kot pri sociali, kjer smo deležni pretežno očitkov, je pri davkih. So najpomembnejši vir, ki polni državno blagajno in omogoča tekoče izplačevanje socialnih transferjev, a hkrati so tudi največji kamen spotike. Včasih dobim občutek, da nečesa ne razumemo. Namreč, da so davki tisto kar omogoča javne storitve. Po nedavni razbremenitvi regresa, je pripravljen in že v tej hiši nov zakonski sveženj s katerim želi Vlada na eni strani razbremeniti plače, predvsem srednjega sloja, na drugi strani pa nekoliko bolj obdavčiti kapital, a nujno je treba storiti oboje. Vsak ukrep namreč potrebuje protiukrep, torej na eni strani zviševanje neto prihodka zaposlenih, na drugi pa višja obdavčitev dobička. Res ga omenjam na koncu, a to ne pomeni, da je najmanj pomembno. Uspešno gospodarstvo temelji na primerni produktivnosti in na ustrezno visoki dodani vrednosti, zato mora država zagotoviti stabilno, predvidljivo in konkurenčno poslovno okolje. V to ukrepi Vlade so in bodo usmerjeni. Povečujemo sredstva za znanost in spodbujanje inovativnosti, ki je osnova za dvigovanje dodane vrednosti. Zavedajoč se tega, smo letos prvič v zgodovini Slovenije za znanost in raziskovanje namenili več kot 200 milijonov evrov. Produktivnost morajo podjetja višati sama, naloga države pa je, da jih v največji meri razbremeni nepotrebnih administrativnih ovir. Naše vodilo, vsaj moje   (nadaljevanje) zagotovo je, delo za ljudi. To je tisto, kar nam daje moč in nas žene naprej. Tudi, zato vedno omenim varnost ljudi, zato krepimo javno zdravstvo, zato imamo socialni posluh, zaradi zaupanja ljudi smo se dolžni še toliko bolj truditi, ravnati odgovorno in v interesu Republike Slovenije in vseh njenih prebivalcev. Če se bomo tega zavedali vsi nam bo uspelo, četudi je Vlada manjšinska, zato je, če kdaj sedaj čas tudi za razmislek ali je, potem, ko ste najprej zastopali vsak svoje resorje in bili neizprosni pogajalci in prav je tako res na mestu še medstrankarska bitka, ampak to boste vedeli vi. Sam gledam na državo, ki proračuna za prihodnji dve leti nujno potrebuje.  Hvala lepa.
Hvala, gospod predsednik Vlade, za vašo predstavitev. S tem dajem besedo ministru za finance, dr. Andreju Bertonclju, za dodatno predstavitev proračunskega memoranduma 2020-2021 predloga proračun Republike Slovenije za leto 2020 ter predloga proračun Republike Slovenije za leto 2021.  Izvolite, gospod minister.
Andrej Bertoncelj
Hvala.  Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovana poslanke, spoštovani poslanci! Državni proračun je temelji akt, ki opredeljuje letno oziroma dvoletno načrtovanje pomembnega dela javnih financ. Je dokument, ki določa politike odhodkov glede na prioritete ob upoštevanju zakonskih obveznosti in sprejetih zavez in je osnovni dokument Vlade. V zgornji meji najvišje dovoljenje porabe sta jasni. Državni proračun za leto 2020 načrtuje porabo 10,35 milijarde evrov znižano za 100 milijonov evrov iz prvotnih 10,45 milijarde evrov za leto 2021 pa je 10,455 milijarde evrov. Ocenjeni prihodki v obeh prihodkih presegajo odhodke. Še enkrat poudarjam, prihodki presegajo odhodke in tako omogočajo nadaljevanje poti izboljševanja proračunskega slada tako nominalno kot v odstotku bruto domačega proizvoda. Kljub dobrim gospodarskim trendom nismo imeli lahkega dela. Skrbeti za razvojni in socialni proračun ter hkrati slediti strogemu fiskalnemu pravilu je ena najtežjih in najodgovornejših nalog. Pri pripravi proračuna za leti 2020 in 2021 so bila naša izhodišča. Mislili smo na jutri in mislili smo na blaginjo in stabilnost in držali smo se zakona in fiskalnega pravila. Sledili smo tudi načelom previdnosti in gospodarnosti, saj so se razmere in obeti v domačem in tujem gospodarskem okolju začele postopno ohlajati. Naše prioritete pa so razvoj, sociala in izpolnjevanje dogovora glede plač. Smo pa ob tej prekomerni porabi rekli odločen ne. Predlog državnih proračunov je pripravljeno ob upoštevanju aktualnih razmer v mednarodnem in gospodarskem okolju. V jesenski napovedi gospodarskih gibanj objavljeni prejšnji mesec je Umar poleg tekočih gibanj opozoril tudi na naraščajoče tveganje v mednarodnem okolju. Slovenija je namreč v letu 2018 dosegla gospodarsko rast v višini 4,1 odstotka, kar je za 0,4 odstotke manj kot v prvotni oceni toliko o / nerazumljivo/ napovedovanja. Hkrati je Umar v jesenski napovedi oceno gospodarske rasti za 2019 znižal za 0,6 odstotne točke na 2,8 odstotka. To pomeni, da bo obseg BDP torej vsega, kar v Sloveniji ustvarimo za dobre pol milijarde nižji kot smo prvotno pričakovali. Ob umirjanju konjunkture v mednarodnem okolju se v letu 2020 pričakuje realna rast BDP v višini 3 odstotke. V letu 2021 pa 2,7 odstotkov, kar je še vedno bistveno višje od rasti v evrskem območju. Umiritev gospodarske rasti je letos toliko opaznejša kot je bilo predvideno v pomladanski napovedi. To je v veliki meri posledica negativnega prispevka   (nadaljevanje) salda menjave s tujino in nižje rasti bruto investicij. Oboje povezujemo z upočasnitvijo rasti tujega povpraševanja in povečano negotovostjo v mednarodnem okolju. K ohranjanju solidne rasti v napovednem obdobju, bo pomembno prispevala domača potrošnja. Njeno rast bosta podpirala gibanje na trgu dela ter še vedno rast plač, še zlasti letos, nekoliko pa tudi v prihodnjih dveh letih, ki se krepi. Nanjo pa poleg omejitev pri ponudbi dela, vplivajo tudi dogovori s sindikati javnega sektorja in zakonodajne spremembe. Kljub temu se bosta rast zasebne in državne potrošnje postopoma upočasnjevala. Prispevek menjave s tujino v bruto domačem proizvodu bo zato zmanjšan. Inflacija se bo v obdobju napovedi postopno zviševala za 1, 8 % leta na predvidenih 2, 3 % v letu 2021. Upočasnjena dinamika gospodarske rasti pomeni neposreden signal tudi za doseganje ciljev javnih financ. Počasnejša rast bo otežila doseganje sestavljenih ciljev za državni proračun, kakor tudi doseganje javnofinančnih ciljev štirih blagajn javnega financiranja in sektorja država. Zato se je Vlada ob objavi jesenske napovedi nemudoma odzvala in odločila, da bo za leto 2020 načrtovala izdatke državnega proračuna v višini, ki je za 100 milijonov evrov nižja od najvišje dovoljene meje izdatkov, sprejete s fiskalnim okvirom. S tem je upoštevala približevanim določbam v zvezi s fiskalnimi pravili, kot jih določata Ustava Republike Slovenije in Zakon o fiskalnem pravilu.  Ključni element prihodkovne strani državnega proračuna so davčni prihodki, za katere v letih 2020 in 2021 načrtujemo 5, 5 oziroma 5, 4 % povečanje. Z davčno politiko zasledujemo načela, ki temeljijo na zagotavljanju predvidljivega, preprostega in stabilnega poslovnega okolja. Letos je bila – naj omenim, sprejeta razbremenitev regresa za letni dopust, ki do višine povprečno bruto plače ni več vključen v osnovo za dohodnino. Ta ukrep je seveda trajen in se bo kot višji razpoložljivi dohodek poznal tudi v prihodnjih letih. Ukrepov v smeri razbremenitve plač ni mogoče uresničiti brez upoštevanja makro ekonomske situacije in enostransko, temveč je treba k temu pristopiti s prestrukturiranjem davčnih dajatev, torej s pripravo ukrepov za nadomestitev izpada prihodkov na čim bolj nevtralen način. Pri tem je pomemben tudi celovit pristop in smiselna povezava z ukrepi in spremembami na drugih povezanih področjih, kot na primer zdravstveni in pokojninski sistem.  V predlogu proračuna 2020 so sredstva, ki jih do konca leta 2020 pričakujemo iz proračuna Evropske unije, ocenjena v višini 1, 1 milijarde evrov, v letu 2021 pa 851 milijonov evrov. Nižji načrtovani prihodki iz EU, so posledica postopnega zaključevanja projektov v obstoječi finančni perspektivi. V letu 2021 pa ta predstavlja tudi že začetek obdobja nove finančne perspektive 2021-2027, za katero ovojnice po državah še niso dogovorjene, se pa že izvajajo aktivnosti povezane s pripravo operativnega programa. Odhodki državnega proračuna so načrtovani skladno s prioritetami, zakonskimi obveznostmi in omejitvami, ki jih narekuje spoštovanje fiskalnih pravil. Rast odhodkov tako zaostaja za rastjo prihodkov. V ekonomski strukturi po namenih državni proračun v odhodkih 21-odstotni delež namenja tekočim transferom v javne zavode, 13 % gre za stroške dela. Vlada je pri pripravi predloga državnih proračunov, predvidela višja izplačila zaradi uskladitve plačnih razredov, napredovanj in dviga minimalne plače. Za transferje posameznikov in gospodinjstvom je namenjenih 13 % državnega proračuna. Med temi dosegajo v letu 2020 največji delež družinski prejemki s starševskimi nadomestili, sledijo jim transferji za zagotavljanje socialne varnosti, drugi transferji posameznikom, transferji nezaposlenim, štipendije in tako naprej. Investicijski odhodki in transferji skupaj predstavljajo 11 % državnega proračuna. Govorimo torej o nekaj več kot milijardi evrov za investicije. Glede na vire so v letu 2020 razporejeni približno po tretjinah, integralna sredstva, namenska sredstva in sredstva EU s pripadajočo slovensko udeležbo. V letu 2021 pa naj bi se delež sredstev EU znižal do konca izvajanja trenutne finančne perspektive, to je do leta 2023. Po vsebini se več kot polovico investicij namenja področju prometa, od tega dve tretjini financiranja železnic in infrastrukture, preostalo tretjino pa za financiranje na področju cest.  Aktivno upravljanje javnega dolga je v zadnjih petih letih pomembno prispevalo k zniževanju bremena obrestnih izdatkov državnega proračuna, ki so se tako od leta 2014 znižali za skoraj 300 milijonov evrov in predstavljajo 7,3 % državnega proračuna. V prihodnih letih načrtujemo nadaljnje zniževanje obrestnih izdatkov, in sicer 752 milijonov evrov v letu 2020 in 697 milijonov evrov v letu 2021. S tem bo državni proračun prispeval k zniževanju dolga sektorja država, ki je za leto 2021 ocenjen na 58,6 % BDP in bo prvič po letu 2012 vrnil pod maastrichtsko določeno mejo 60 % BDP. S tem se Slovenija uvršča med tiste redke evropske države, ki hitro oziroma v našem primeru najhitreje znižuje javni dolg. Slovenija bo v drugi polovici leta 2021 predsedovala Svetu Evropske unije. To je velik izziv zaradi kompleksnosti operativnega vodenja in organizacijskih, kadrovskih ter finančnih dejavnikov ter terja ustrezno proračunsko načrtovanje. Na podlagi lastnih izkušenj, izkušenj primerljivih držav članic, ki so pred kratkim predsedovale Svetu Evropske unije in opravljenih simulacij pričakujemo, da bodo stroški predsednikovanja znašali okoli 80 milijonov evrov. Od tega jih je v letu 2020 načrtovanih 20 milijonov evrov, v letu 2021 pa 48 milijonov evrov.  Vsebinski vidik državnega proračuna kaže programska struktura, ki je razdeljena v 24 politik, ki se delijo v programe in podprograme ter so organizirani tako, da omogočajo spremljanje ciljev in kazalnikov za posamezno raven. Ta struktura izdatkov pomaga odgovoriti na vprašanje zakaj se porablja javna sredstva ter zakaj se izvaja posamezen proračunski program. Največ sredstev se nameni za politiko izobraževanja in športa, ki predstavlja 18 % proračunskih odhodkov. Največje povečanje v letu 2020 za 17 % beležimo na politiki Znanost in informacijska družba. Namen je dolgoročno povečevanje konkurenčnosti in dodane vrednosti gospodarstva. Sredstva bodo namenjena predvsem javnim raziskovalnim zavodom za usposabljanje in razvoj znanstvenih kadrov, za raziskovalno opremo, sodelovanje mednarodnih raziskovalnih infrastrukturah, za raziskovalne projekte ter znanstveno literaturo. Politika trga dela predstavlja 3 % izdatkov državnega proračuna, vendar preko prilagodljivosti politik lahko pomembno prispeva gospodarskemu razvoju in kakovosti življenja. Na izziv demografskih sprememb, kot tudi na izziv poznega vstopa mladih na trg dela in zgodnjega ali pa še bolje, prezgodnjega izstopa starejših iz trga dela, odgovarja novela Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki jo je Vlada potrdila v četrtek. Z vidika razvoja je pomembno povečanje stopnje delovne aktivnosti v mlajših in starejših starostnih skupinah, k čemur bo pripomogla tudi hitrejša aktivacija brezposelnih, preko predlagane spremembe pogoja za pridobitev pravice do denarnega nadomestila za brezposelne. Pomembni ukrepi na trgu dela so še ukrepi aktivne politike zaposlovanja in socialne aktivacije. Cilj slednjih je pomagati dolgotrajno brezposelnim in dolgotrajnim prejemnikom denarne socialne pomoči, da se znova aktivno vključi v družbo, če je le mogoče, tudi v zaposlitev. Nadalje so pomembni ukrepi za lažje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. To je prilagodljiv in skrajšan delovni čas, promocija zdravja na delovnem času, prilagoditve delovnega mesta starajoče se populaciji in vseživljenjsko učenje. Slovenija prioritetno vlaga tudi v povečanje nacionalne varnosti in izvajanje nadzora nad državnim ozemljem. Za namene razvoja obrambnega sistema in zagotavljanja nacionalne odpornosti in sposobnosti za uresničevanje sprejetih mednarodnih zavez države Natu / nerazumljivo/ smo zato namenili dodatna sredstva za doseganje postopne nominalne rasti obrambnega proračuna oziroma za dvig obrambnih izdatkov v odstotku bruto domačega proizvoda. Tudi za področje zagotavljanja notranje varnosti, izvajanja nadzora nad državnim ozemljem ter za ukrepe migracijske politike tokov, se v prihodnjih letih načrtuje več sredstev. Ta bodo usmerjena v nadgradnjo varovanja državne meje, skladno z evropskimi in nacionalnimi predpisi in standardi, ter za ukrepe za izboljšanje varnosti prometa. V računu finančnih terjatev in naložb, so načrtovani izdatki, zlasti na področju podjetništva in konkurenčnosti, lokalne samouprave, mednarodnega razvojnega sodelovanja in energetske učinkovitosti. V računu financiranja se izkazujejo odplačila dolgov in zadolževanje, povezano s financiranjem preseganja izdatkov nad prejemki in s financiranjem odplačila dolgov. V letu 2020 je predvideno odplačilo dolga v višini 2,047 milijarde evrov, v tem bo za financiranje načrtovanega primanjkljaja izračuna finančnih terjatev in naložb, ter za odplačilo dolga, potrebna zadušitev, v višini 1,59 milijarde evrov. V letu 2021 je predvideno zadolževanje v višini 2,74 milijarde evrov in odplačilo dolgov, v obsegu 3,18 milijarde evrov. Proračuna za letu 2020 in 2021 sta pripravljena ob zavedanju, da se gospodarska rast umirja in da je potrebno zaustaviti prekomerno porabo ter omejiti sistemske pritiske na dolgoročno vzdržnost javnih financ. Za doseganje tega nujno potrebujemo strukturne ukrepe, še bolje pa bi bile celovite strukturne reforme, ki bi upoštevale soodvisnost posameznih sistemov in optimizirale učinkovitost in fokus porabe javnega denarja. Okrog predlogov proračunov za leti 2020 in 2021, ki ju bomo po dolgotrajnih usklajevanjih na strani Vlade danes pospremili na pot zainteresiranih delovnih teles, v Državni zbor, je bilo prelito že dosti črnila. V zraku so tudi že napovedi dopolnil, ki naj bi povečevala odhodkovno stran. Dovolite, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, da vas ob tem spomnim na našo skupno zavezo, ki jo predstavlja ustavno določilo uravnoteženih javnih financ. Fiskalno pravilo ne sme biti samo skrb finančnega ministra, ampak odgovornost izvršilne in zakonodajne veje oblasti. V končni fazi je proračun v pretežni meri ogledalo tega kar se sprejme v tej dvorani. Kot veste je proračunskega prostora za financiranje nezakonskih obveznosti in prioritet z vsakim novo sprejetim zakonom, ki ima finančne posledice in takšnih je seveda večina, vse manj. Opozarjam na dejstvo, da se na eni strani izraža skrb za spoštovanje fiskalnega pravila in po drugi strani vlaga predloge zakonov, ki znižujejo prihodkovno in povečujejo odhodkovno stran Državnega proračuna. Oboje hkrati pa ne gre. Proračuna, ki sta pred vami, sta proračuna, kjer so v obeh letih prihodki višji od dohodkov, kar pomeni, da bodo, kot se v času gospodarske rasti pričakuje, javne finance beležile presežek. Pogled v preteklost nam pokaže, da je takih proračunov, z izjemo letošnjega in lanskega, praktično ni bilo in rezultat tega je 24 milijard javnega dolga kot posledica preteklih proračunskih primanjkljajev. To je dolg, ki ga lahko znižamo na dva načina, s prodajo državnega premoženja ali še bolje s preudarnim vodenjem javnih financ, ki v posameznem letu izkazujejo presežke. Naša Vlada se je odločila, da bo v 7. in 8. letu gospodarske rasti gledano v globalnem smislu, pa čeprav se dinamika rasti v zadnjem času upočasnjuje, pripravila proračuna s presežkom. Pri tem pa ne morem mimo tega, da vas opozorim še na en pomemben vidik javnih financ, javnofinančni prihodki in s tem fiskalne možnosti, so omejena, nalaganje novih in novih obveznosti na pleča Državnega proračuna ima zgornjo mejo, to smo bolj ali manj dosegli. Zato, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, apeliram na vse vas, da se namesto zahtev, da določeni resor dobi več kot lani, vprašamo tudi kakšna je učinkovitost porabe na posameznem področju, kakšen je cilj določenega ukrepa, ali dosega načrtovane cilje. Naša skupna naloga je, da zagotovimo učinkovito in transparentno porabo davkoplačevalskega denarja. Pred nami je še veliko dela, vsi proračunski porabniki bi se morali zavedati, da bomo morali še veliko postoriti. Obnašati se moramo racionalno, gospodarno in predvsem odgovorno. Prepričan sem, da se tega zavedamo vsi. Naj končam. Tu smo, da delamo za blaginjo vseh generacij naših ljudi. Hvala.
Gospod minister, najlepša hvala. 26 minut niste izkoristili, pa kdaj drugič potem. S tem, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, ugotavljam, da je predstavitev proračunskega memoranduma 2020/2021 predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2020 ter predloga proračuna Republike Slovenije za leto 2021 končana. Predsedniku Vlade gospodu Marjanu Šarcu in ministru za finance dr. Andreju Bertonclju se zahvaljujem za predstavitvi. Z današnjo predstavitvijo, spoštovane poslanke in poslanci, prične teči rok za vlaganje amandmajevk predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 2020 in k predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 2021. Poslanke in poslanci poslanske skupine, zainteresirana delovna telesa in Vlada lahko amandmaje k predlogom proračunov za leto 2020 in 2021 vlagajo do vključno 17 oktobra 2019. S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA - NA PRVO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PREVOZIH V CESTNEM PROMETU. Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. V zvezi s tem predlogom zakona je skupina 25. poslank in poslancev s prvo podpisanim gospodom Danijelom Krivcem zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo. In s tem predajam besedo predstavnici Vlade, ministrici mag. Alenki Bratušek.  Izvolite gospa ministrica.
Alenka Bratušek
Najlepša hvala in najprej seveda lep pozdrav spoštovane poslanke in poslanci.  Kot je povedal že predsednik, je pred vami Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona v cestnem prometu. Ne gre za ne vem kako obsežno spremembo, gre pa za nekaj ključnih stvari, ki bi jih želela danes poudariti. Prva stvar zaradi katere smo bili prisiljeni v pripravo spremembe Zakona v cestnem prometu je, da moramo do 2. 12., pravzaprav vzpostaviti pravno podlago v nacionalni zakonodaji za podaljšanje koncesijskih razmerjih za javni potniški promet v cestnem prometu. Zakaj razpis ni bil pravočasno narejen, lahko gledamo nazaj, ampak pravzaprav nič ne bomo spremenili, zato bomo s tem zakonom dali podlagi, da se za dve leti lahko obstoječa koncesijska razmerja podaljšajo. V tem času pa seveda moramo speljati nov razpis, ki bo dolgoročno rešil javni potniški promet v cestnem prometu.  Druga stvar, ki je urejena v tem zakonu, dajemo pravno podlago za uvedbo vseh produktov splošne imenske mesečne vozovnice. To pomeni, da ne bo tako kot je danes, ampak da bo tudi na izkaznici razvidno ime, priimek in slika, skratka, da bo kontrola zlorabe v javnem potniškem prometu težje izvedljiva. Potem sta tukaj še dve stvari, ki bi jih pa res rada posebej poudarila. Eno je, da dajemo pravno podlago za uvedbo brezplačnih prevozov za študente, ki so težko in težje gibalno ovirani in težje in težko gibalno ovirani študentje imajo zagotovljen prevoz, ki ga izvaja to društvo študentov invalidov, ni pa ustrezne pravne podlage, ki bi to jasno določala in na to nedorečenost v zakonu že več let opozarja Varuh človekovih pravic, s to spremembo zakona bomo to uredili in jaz mislim, da tukaj gre za zelo zelo pomembno stvar.  In še ena stvar za mlade. Pravno se ureja možnost, da bodo kategorizirani športniki, ki imajo status dijaka ali študenta z eno subvencionirano vozovnico lahko opravili dve, vsaj dve progi, če lahko tako rečem, eno je od doma do šole in drugo je od doma do tam kjer imajo treninge. Danes pač to ni mogoče. In še zadnja, pa mogoče ne najmanj pomembna stvar. S tem predlogom se v slovenski pravni red prenaša direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktive 2003/59/ES, o temeljnih kvalifikacijah in rednem usposabljanju voznikov nekaterih cestnih vozil za prevoz blaga ali potnikov in direktive 2006/126/ES, o vozniških dovoljenjih. Rok za implementacijo te direktive je april 2020, zato smo jo uvrstili tudi v to spremembo zakona. Dejstvo je, da bistveno ne spreminjamo koncepta pridobivanja temeljnih kvalifikacij in rednega usposabljanja voznikov. Dodane pa so stvari, ki so bile usklajene in tudi sprejete na nivoju Evropske unije.  In še zadnja stvar. Ker smo z lanskim letom oziroma z letošnjim letom, se opravičujem, uvedli tako imenovano enotno vozovnico, s tem zakonom uvajamo tudi namensko postavko, ker sredstva zbrana z enotno vozovnico, so prihodek, so javnofinančni prihodek, prihodek proračuna in se nazaj seveda tudi porabijo in vračajo za javni potniški promet. Najlepša hvala.
Hvala, gospa ministrica, za vašo predstavitev. S tem, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Gospod Dušan Šiško, besedo imate v imenu Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke. Izvolite, gospod poslanec.
Spoštovani vsi prisotni! Vsak dan, se vsi zaposleni srečujemo z vprašanjem, kakšen bo jutranji, popoldanski promet? S katerim prevoznim sredstvom priti do dela? Kaj se nam najbolj splača? Kje bomo najmanj imeli gneče? In tako dalje. Dejstvo je, da bi ustavitev javnega prevoza povzročil pravi kaos. Zaradi izpuhov bi bilo okolje zelo ohromljeno, hrup in gneča osebnih avtomobilov bi se vila kot jara kača. Vozniki bi vsi živčni in napeti obstajali v zastojih… Skratka, bolje, da si to niti ne predstavljamo. Pred nami imamo obsežno gradivo, kjer se ureja področje javnega potniškega prometa, poleg tega pa v naš pravni red tudi prenašamo direktivo o spremembah direktive o temeljnih kvalifikacijah voznikov in direktive o vozniških dovoljenjih. Vzpostavlja se pravna podlaga za imensko enotno vozovnico, s katero bo javni potniški promet postal bolj prilagojen in dostopnejši v začetku naslednjega leta. Novela zakona tudi ureja podlogo za vodenje osebnih podatkov, navedene so tudi skupine uporabnikov, upoštevana je pa tudi zakonodaja s področja varstva osebnih podatkov. Pomembno se mi zdi tudi, da je urejeno vodenje podatkov o uporabi vozovnic, v primeru reševanja reklamacij in poravnave med prevozniki ter vodenje podatkov o voznikih, prodajnem osebju in kontrolorjih. Na svoj račun brezplačnih prevozov bodo sedaj prišli tudi študentje, ki so težko in težje gibalno ovirani, na kar vseskozi opozarja tudi Varuh človekovih pravic. Hkrati se bo uredila tudi pravna podlaga za majhno skupino dijakov, ki so gibalno ovirani in se izobražujejo v posebnih zavodih. Apeliram na vas, tako kot Zveza paraplegikov Slovenije, da se tudi paraplegikom in tetraparaplegikom nudi prilagojene prevoze, kajti skrajni čas je, da Republika Slovenija izpolni zaveze, ki jih je sprejela s podpisom konvencije o pravicah invalidov. Idejo, da bodo kategorizirani športniki s statusom dijaka ali študenta, pod enakimi pogoji dobili subvencionirano vozovnico od kraja bivanja do kraja vadbe, toplo pozdravljam, ker kot starš športnika menim, da jim bo slednje olajšalo športni razvoj. Pozivam pa vas, tako kot Olimpijski komite Slovenije, da se omogoči subvencioniran prevoz tudi registriranim športnikom, čeprav je slednjih več. Kar se tiče sprememb, bistveno ne spreminjajo koncepta pridobivanja temeljnih kvalifikacij in rednega usposabljanja voznikov. Nekatere izjeme so dodane, že obstoječe pa so jasno opredeljene. Sprememba direktive omogoča, da vozniki tretjih držav dokazujejo kvalifikacijo tudi, če imajo kodo 95, vpisano v potrdilo za voznike, nedržavljane EU, v skladu z uredbo. Strinjamo se s tem, da se predlaga črtanje pospešenega pridobivanja kvalifikacij, kajti takšen sistem je za voznike daljši in bolj zamuden ter smo za ohranitev sistema pridobili kvalifikacije z izpitom. Na področju navedb, kategorij vozniškega dovoljenja in običajnega bivališča, se pojmi usklajujejo z direktivami Evropske unije. Edino pravilno je, da se zaostrujejo tudi pogoji za pridobitev licence, glede upravljavca prevozov, kajti slednji, bo lahko nastopal kot upravljavec samo v enem podjetju in na ta način se bo vsaj delno omejila nelojalna konkurenca. Nazadnje, pa predlog zakona vzpostavlja tudi pravno podlago za javno podaljšanje koncesijskih razmerij, za izvajanje gospodarske javne službe prevoza potnikov, po 2. decembru, ko se iztečejo trenutno veljavne koncesije.  (nadaljevanje) V Poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke bomo podprli predlog zakona, ker si ne želimo ustavitve izvajanja gospodarske javne službe, kajti slednje bi povzročilo velike težave dijakom, študentom, zaposlenim, ki se na dnevni bazi vozijo z avtobusi in vlaki.
Hvala, gospod poslanec za predstavitev stališča vaše poslanske skupine. Gospod Bojan Podkrajšek v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske… gospod Černač v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Izvolite.
Ja, hvala lepa. Je prišlo do zamenjave. Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim, še posebej ministrici. V Slovenski demokratski stranki smo predlagali to splošno razpravo glede te novele zakona. In ministrica je uvodoma dejala, da ne gre za ne vem kako obsežno spremembo. Po eni strani mogoče to drži, predvsem zaradi tega, ker smo po dobrem letu dni te vlade pričakovali, da bomo v tej noveli Zakona o prevozih v cestnem prometu dobili en del uresničitve tistega, kar je bilo pred dobrim letom dni v koalicijski pogodbi Šarčeve vlade tudi zapisano in tega žal ni. Potrebno pa je povedati, da v enem delu gredo te spremembe v pravo smer. Omenila jih je že ministrica in sicer glede razširitve in odprave nekih formalnih pomanjkljivosti pri uporabi subvencioniranja vozovnice v javnem potniškem prometu za posamezne kategorije, predvsem šolajoče populacije. In v tistem delu, kjer gre za nekatere formalne razbremenitve, ki so v temu zakonu bile zapisane preveč formalistično in po nepotrebnem. Vendar pa smo pričakovali vseeno boljše rešitve, več rešitev v korist uporabnika, predvsem pa nismo pričakovali ponovnega odlaganja prenove javnega potniškega prometa.  Ministrica je dejala, da s to novelo ustvarjamo pravne podlage za javni potniški promet – nobenih pravnih podlag ne ustvarjamo za javni potniški promet, ampak samo podaljšujemo obstoječa koncesijska razmerja, za katera vemo že leta, da niso ustrezna in da bi jih bilo že zdavnaj potrebno postaviti na novih osnovah. In to je tudi eden izmed razlogov, glede katerega lahko že zdaj povem, da v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke v nadaljevanju, ko bo danes predvidevam odločeno, da gre ta zakon naprej, te novele ne bomo podprli, kljub nekaterim dobrim rešitvam, v kolikor se ta rok ne bo skrajšal. Ker je ta dvoletni rok in dvoletno odlaganje samo ponovno potuha temu, da se nič ne bo storilo še nadaljnjih pet ali pa deset let in ključne koristi od te ne prenove sistema pa imajo posamezni javni prevozniki in ne država in ne posamezni uporabniki. Spremembe ključne se nanašajo - tako kot je bilo že omenjeno, na temeljne kvalifikacije voznikov na upravljavca prevoza v podjetju na enotno vozovnico in na koncesije v javnem potniškem prometu. Glede prvega, glede temeljnih kvalifikacij pozdravljamo to formalno spremembo. Menimo, da bi se dalo narediti še korak naprej. Nikjer v evropski regulativi oziroma direktivi ni zapisanih 35 ur pri ponovnem petletnem usposabljanju. Te ure in te zahteve si izmišljamo sami, tako kot pri vozniškem izpitu. Jaz sem zadnjič povedal, da imamo recimo pri vozniškem izpitu tudi za nekoga, ki obvlada in ki bi lahko vozil samo pet ur, 20 ur minimalne vožnje, za nekoga, ki želi dobiti dovoljenje za čoln do 24 metrov, pa niti ene ure. Tako da nekaj je narobe s to regulativo in verjamem, da tudi tukaj bi se dalo narediti še en korak naprej, ampak ne glede na to – ta, ki je bil narejen je v pravo smer in ga pozdravljamo.  Ne pozdravljamo pa sprememb glede upravljavca prevozov v podjetju. Tukaj gre novela v bistveno bolj strogo zaostritev, kot od nas tu zahteva evropska regulativa. Po veljavni uredbi Evropske unije je lahko oseba, upravljavec prevozov v več podjetjih. Mislim, da v štirih, mi pa to zaostrujemo samo na eno podjetje in še tam bi morala bit ta oseba zaposlena celo za nedoločen čas, kar pomeni po našem mnenju neko oviranje, omejevanje svobodne gospodarske pobude. Predlagatelj pravi, da so to predlagala prevozniška združenja v okviru Gospodarske zbornice Slovenije in Obrtne zbornice Slovenije. Ampak ne glede na to, da je to prišlo iz te strani, mislim, da taka določba ne bi smela biti sprejeta, ker ovira opravljanje dejavnosti predvsem pri manjših in pomeni preprečevanje nekih aktivnosti na trgu, ki bi jih moral trg urejati sam. In na drugi strani gre pa tudi za nek nepotreben formalizem, ki ga niti v zakon ne bi smeli vnašati, v kolikor neka uredba ne bi določala, ampak ne določa tega. Pravi v največ štirih podjetjih in nič ne govori o zaposlitvi za nedoločen čas in tako naprej.  Omenjena je bila enotna vozovnica in te prenove na tem področju, ki gredo predvsem v tem, da se na nek formalen način ta sredstva določijo kot sredstva proračuna Republike Slovenije. Ministrica je dejala, da je bila uvedena letos. enotna vozovnica je bila uvedena 1. junija 2016 za dijake in študente. Letos je bila razširjena na ostali del populacije. Žal brez kakšnega konkretnega učinka, ker so cene teh vozovnic previsoke. In tukaj efekta seveda ne bo in ga ni. Podatki lahko to povedo. V tem delu smo mi pričakovali, da se bo zgodilo to, kar pravi vaša koalicijska pogodba, in sicer prenova sistema subvencioniranje javnega potniškega prometa. Tega pa ni. Mi imamo sedaj sistem, kjer v enem delu ta javni potniški promet subvencionirajo občine, v drugem delu država. In potem imate avtobuse, ki vozijo na istih linijah v isti časovnici, mogoče z razmakom minute ali dveh. Obe liniji plača tako ali drugače država, občina in država. S to razliko, seveda, da na tisti tako imenovani šolski avtobusni niti ostali občani ne smejo, tudi če pelje napol prazen ali pa če je na njem samo pet potnikov, sedežev pa 50. Skratka, na tem sistemu javnega prevoza in teh subvencij je ogromna rezerva. Ogromno denarja bi bilo mogoče uporabiti za boljšo dostopnost storitev, tudi za ostalo populacijo in za razširitev porabe te enotne vozovnice, ki bi morala postati cenovno ugodna primerljivo sedanji dijaški in študentski na ostale uporabnike. Tukaj smo pričakovali predvsem, žal, trenutno nobenega od Poslanske skupine Desus ni tukaj, razširitev na upokojensko populacijo. V enem delu zakona celo o tem govorite, v 2.3. Poglaviten rešitve, kjer so določeni kot novo upravičenci. V ostalih členih pa to ni razdelano. Sedaj ali je to nekje v temu usklajevanju celo se dogajalo ali kaj je, ni pomembno. Pomembno je, da bi bilo potrebno to enotno vozovnico razširiti na ostale uporabnike pod pogoji, ki bi bili za ostale uporabnike seveda ugodni, ker drugače je seveda ne bo do koristili. To nam kažejo sedaj te izkušnje od razširitve te vozovnice, ki jo je uvedla ministrica junija letos, ker je cenovno pač predraga in ljudje po njej ne bodo posegali. Tega ni. In tu bi pričakovali v tej noveli, da bi to bilo. Seveda pa je to povezano s tem členom, ki govori o tem, da se obstoječe koncesijske pogodbe v javnem potniškem prometu podaljšajo za dve leti do decembra 2021, kajti zgoditi bi se morala istočasno tudi prenova tega sistema in prenova, predvsem prenova voznih redov. Vi imate sedaj na neki relaciji v časovnem razmiku 15 minut dve možnosti, da greste z avtobusom in eno z vlakom. Vse tri so subvencionirane s strani države, da ne bo pomote. Potem pa nimate dve uri niti ene možnosti. In seveda podlage za to ne bo ustvaril zakon, ampak jih mora ustvariti ministrstvo. Tega ni. Več kot leto dni je že te vlade. Ta zadeva se vleče že zelo dolgo časa. Na pomanjkljivosti te ureditve je opozorilo tudi Računsko sodišče, mislim da, leta 2016. Skrajni čas je, da se k tej zadevi pristopi resno. Mi, v kolikor tukaj ne bo prišlo do spremembe, razumemo, da je potrebno te pogodbe podaljšati, kar je nemogoče sedaj v enem mesecu ali dveh to urediti, ampak ne za dve leti. Tega zakona, če ta člen ne bo spremenjen in še vsi ostali ne, ne bomo podprli.  Vi ste v koalicijski pogodbi tudi zapisali, citiram: »Ustanovili bomo neodvisnega upravljavca javnega potniškega prometa (DUJPP), s ciljem povečanja dostopnosti za uporabnike bomo uskladili vozne rede in prenovili sistem subvencioniranja javnega potniškega prometa.« Nič od tega ni v tej noveli. Nič. Je pa to seveda nujno potrebno urediti v kolikor želimo okrepiti javni prevoz in v kolikor želimo ustaviti to spiralo padanja potnikov javnem potniškem prometu, ki se nam zadnja leta dogaja. Samo v enem obdobju je prihajalo do povečanja in to je bilo obdobje 2012-2013, takrat ko je bila uvedena subvencionirana vozovnica za dijake in študente, potem se je pa ta spirala ponovno, ta premica pomaknila navzdol.  Torej, tako kot sem povedal, v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke nadaljnjemu postopku ne bomo nasprotovali. Vendar pa podpore tej noveli ne bo z naše strani, v kolikor v naslednjih fazah ne bodo spremenjeni členi, ki sem jih omenil, predvsem   (nadaljevanje) boljša dostopnost do storitev javnega prevoza, cenejša vozovnica za vse uporabnike in krajše obdobje, ko naj bi bili ti postopki prenovljeni. Toliko.  Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec, za predstavitev stališča vaše poslanske skupine. Gospod Edvard Paulič v imenu Poslanske skupine Lista Marjana Šarca.  Izvolite.
Spoštovani predsedujoči, kolegice in kolegi! Javni potniški promet je neločljivo povezan z kvaliteto življenja vsakega državljana hkrati pa njegov razvoj kot enega od stebrov trajnostne mobilnosti kaže tudi na uspešnost države pri zagotavljanju gospodarskega razvoja in kakovosti okolja. Nenazadnje kvaliteten in splošno postopek javni potniški promet predstavlja tudi skrb in čut države za socialno pravičnost. Prav ta družbeno socialno vidik javnega potniškega prometa nagovarja tudi novela, ki je danes pred nami, saj med drugim širi krog upravičencev do subvencioniranih ali drugače prilagojenih prevozov. Po novem bodo opravičeni tudi dijaki in študenti, ki so kategorizirani športniki in so registrirani pri Olimpijskem komiteju Slovenije ter študentje, ki so težje ali težko gibalno ovirani. Slednje je izjemnega pomena, v kolikor želimo kot država zagotavljati postopno dostopnost do storitev, ki jih javni potniški promet ponuja za prav vse državljane. Da pa bi državljani lahko koristili, kar se da kvaliteten in učinkovit javni potniški promet je potrebno na drugi strani za izvajalce zagotoviti pogoje, ki bodo omogočili nemoteno delovanje javnega potniškega prometa in ki bodo vzpostavili lojalno konkurenco med ponudniki teh storitev. Novela predvideva, kar nekaj takšnih novosti oziroma sprememb, ki naslavljajo prav ta vidik. Spreminjajo se določbe, ki določajo pogoje za pridobitev licence EU za prevoz blaga in potnikov in določbe, ki predvidevajo temeljne kvalifikacije in redno usposabljanje voznikov. Nenazadnje je predlagana novela pomembna tudi z vidika sprememb na področju podeljevanja koncesij za izvajanje linijskih prevozov potnikov, kjer bo Slovenija v soglasju s komisijo, zaradi zagotavljanja nemotenega delovanja javnega potniškega prometa in zato, da je preprečila kartelno dogovarjanje ponudnikov prevoznikov podaljšala obstoječe koncesijske pogodbe. V Poslanski skupini LMŠ ocenjujemo, da je predlog novele dobro zasnovan in nujen, da kot družba kvalitetno in dosledno zagotavljamo potrebo po javnem potniškem prometu, s tem sledimo tako ekonomskim kot tudi družbeno socialnim ciljem, zato bomo predlagano novelo tudi podprli.
Hvala, gospod poslanec, za vaše stališče. Gospod Jani Prednik v imenu Poslanske skupine Poslanskih demokratov.  Izvolite.
Spoštovani predsednik, spoštovana ministrica, kolegice in kolegi! Cestni promet in prometna infrastruktura sta temi, ki se v zadnjem času vse pogosteje pojavljata v naših vsakdanjikih. Omenjeni temi sta široki in pomembni, kar pomeni, da se v sklop obravnave le-teh moramo dotakniti tudi drugih tem kot na primer ekologije, načina življenja in podobno. Današnji zakon, ki ga predlaga Vlada je bil sprejet leta 2006 in je bi v umestnem času, kar nekajkrat noveliran. Zadnje spremembe pa je bil deležen leta 2015. Po mnenju predlagateljev je omenjeno zakonsko materijo ponovno potrebno novelirati in dopolniti, saj se je v štirih letih na področju prevozov v cestnem prometu veliko spremenilo. Vse bolj je aktualna problematika javnega potniškega prometa tako na ravni lokalnih skupnosti kot tudi na nacionalni ravni, vse več je tudi prevoznih sredstev. Samo od leta 1992 se je število avtomobilov na naših cestah podvojilo, potrebno pa je uvesti in urediti tudi tako imenovane enotne voznice. Vlada si v zakonski noveli zastavlja dva cilja in sicer implementacijo direktiv in uredb, s katerimi se bo urejalo področje tako imenovanih nabiralnih podjetij. Kot drugi cilj pa so si predlagatelji zastavili sistemsko ureditev in načrtovanje ter izvajanje javnega potniškega prometa. Predlog zakona po mnenju Vlade vzpostavlja pogoje za sodoben, celosten in učinkovit sistem javnega potniškega prometa, kar pomeni razbremenitev za okolje in doprinos k znižanju emisijske obremenitve okolja. Zakon zagotavlja prevoze za ranljive skupine uporabnikov javnega prevoza in omejuje nelojalno konkurenco pri podjetjih, ki se ukvarjajo s prevozi. Socialni demokrati pozdravljamo rešitve, ki jih predlaga Vlada še posebej nas veseli, da se je po toliko letih uredilo področje zagotavljanja prevoza težje in težko gibalno oviranim osebam, ki se izobražujejo v centrih za izobraževanje, usposabljanje in rehabilitacijo, a nimajo pravice do prilagojenega prevoza in ne morejo uporabljati javnega prevoza. Da se uredi to področje, smo v naši poslanski skupini dolgo opozarjali in se zato tudi zavzemali. Navsezadnje je to vseskozi opozarjal tudi Varuh človekovih pravic. Dijakom in študentom se bo dodelila dodatna pravica, da bodo uporabljali subvencionirano vozovnico tudi do kraja ovadbe, načrtovanje in izvajanje zanesljivosti in učinkovitosti javnega potniškega prometa pa bo razbremenilo prometno infrastrukturo, znižalo emisijsko obremenitev okolja in znižalo stroške mobilnosti. Vse omenjene rešitve, ki jih predlagatelj navaja v zakonski noveli, Poslanska skupina Socialnih demokratov pozdravlja in bo predlog zakona podprla.
Hvala gospod poslanec za predstavitev stališča vaše poslanske skupine.  Gospod Gregor Perič, v imenu Poslanske skupine Stranke modernega centra. Izvolite.
predsednik, ministrica, kolegice in kolegi, dober dan.  Torej s predlogom zakona, ki ga je v zakonodajni postopek vložila Vlada, je predvidena implementacija dveh evropskih direktiv, večji del sprememb se pa nanaša na področje javnega potniškega prometa. V Poslanski skupini SMC pozdravljamo spremembe veljavnega zakona o prevozih v cestnem prometu in bomo predlog zakona tudi podprli. podprli pa ga bomo predvsem zato, ker smo prepričani, da bodo predvidene spremembe pozitivno vplivale predvsem na povečanje števila uporabnikov javnega potniškega prometa. Že septembra 2016, je bila uvedena subvencionirana enotna vozovnica integriranega javnega potniškega prometa s katero se dijakom, študentom in udeležencem izobraževanja odraslih omogočilo, da enotno subvencionirano vozovnico uporabljajo za različne vrste javnega prevoza. S tem korakom je Slovenija naredila pomemben premik k modernemu, k učinkovitemu in uporabnikom prijaznemu sistemu uporabe javnega prometa. Ena izmed sprememb, ki jo predvideva tudi ta zakon, je uvedba sistema enotne vozovnice za vse skupine uporabnikov javnega potniškega prometa, kar pa je zares dobrodošlo in že težko pričakovano. Ker se mi zdi ta ukrep izredno pomemben in navsezadnje v zelo veliki meri prispeva k trajnostni mobilnosti, sem marca letos o tem povprašal tudi ministrico in zato je moje zadovoljstvo še toliko večje, da je enotna vozovnica zdaj na voljo vsem, ki uporabljajo javni potniški promet. Sam predlog zakona predvideva še eno zelo pomembno spremembo. Gre namreč za to, da se bo končno tudi zakonsko uredila pravica do brezplačnega prevoza za težje in težko gibalno ovirane študente. Te pravice do zdaj žal še niso bile jasno določene. Četudi je bil z eno od novel Zakona o prevozih v cestnem prometu leta 2012 urejen sistem subvencioniranih prevozov za dijake in študente, zakonsko niso bile urejene izjeme, ko na primer dijaki in študentje zaradi gibalnih oviranosti ali drugih razlogov potrebujejo prilagojen prevoz. Ne samo diskriminacijo na samo diskriminacijo študentov invalidov pri njihovem prevozu od doma do fakultet kjer se šolajo, je vrsto let opozarjal v svojih priporočilih tudi varuh človekovih pravic. V zvezi s subvencioniranimi prevozi določenih skupin šolajočih, pa pozdravljamo tudi ureditev subvencioniranega prevoza za športnike do samega kraja vadbe. Kot rečeno, v poslanski skupini SMC menimo, da bodo predvidene spremembe pozitivno vplivale na povečanje števila uporabnikov javnega potniškega prometa, vendar pa se moramo obenem tudi zavedati, da bomo skupaj kot družba morali storiti še veliko več, da se nekdo odloči za uporabo javnega potniškega prometa, mu mora ta nuditi hitro, udobno in cenovno ugodno potovanje, pri čemer pa veliko k takšni odločitvi pripomore optimizacija mreže javnega prevoza in njegova večja pogostost. Kot rečeno, bomo v Poslanski skupini SMC predlog zakona podprli. Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec. Gospod Željko Cigler, v imenu Poslanske skupine Levica. Izvolite.
Spoštovani poslanke, poslanci, predsednik, spoštovana gospa ministrica! Zakon, ki ga danes obravnavamo, prinaša več sprememb na področju prevozov v cestnem prometu in prva, ter bistvena, sprememba zakona je določba, po kateri bo po novem morala oseba ali pa podjetje, za pridobitev licence za opravljanje dejavnosti prevozov v cestnem prometu, imeti za polni delovni čas zaposlenega tudi upravljavca prevozov, določeno število voznikov in drugih zaposlenih – od administrativnega osebja, pa do mehanikov, »disponentov«, in to v sorazmerju s številom vozil, za katere je licenca izdana. Res je, da se bo podrobnosti urejalo na nivoju podzakonskih aktov, a ne glede na to, je zaostrovanje pogojev za pridobitev licence in opravljane dejavnosti že dolgo časa nujno potrebna. Komercialni prevoz oseb in blaga v cestnem prometu, so ena od gospodarskih panog, pri katerih pri nas vlada popoln kaos in odsotnost praktično kakršnekoli intervencije države. Vse to pa je posledica liberalizacije in deregulacije trga cestnih prevozov in privatizacije nekdaj družbenih podjetij, ki so te prevoze, o katerih danes govorimo, izvajala. Vladajoča politika, zlasti pa resorno ministrstvo, se težav že zelo dolgo zaveda in na Ministrstvu za infrastrukturo so to leta 2015 potrdili s komentarjem, da imamo pri nas nelojalno konkurenco med samimi avtoprevozniki zaradi zelo nizkih cen storitev na eni strani in nespoštovanja zakonskih pravil na drugi strani. Ta nelojalna konkurenca, nespoštovanje zakonskih in nespoštovanje zakonskih pravil, umetno znižujeta ceno storitev cestnega prevoza. To vleče vse prevoznike v tekmo do dna, v zniževanje stroškov, kar pa seveda najbolj občutijo delavke in delavci v tej branži. Ti so v branži cestnih prevozov vse bolj izkoriščani. Plačilo po prevoženem kilometru, prekarne zaposlitve, šikaniranje sindikalistov in onemogočanje sindikalnega organiziranja, goljufije s tahografi ali pa izigravanje davčne zakonodaje - to so vse bolj pogoste poti, ki jih srečujemo in o katerih pišejo tudi mediji. Na vse to smo v Levici v preteklosti že večkrat opozorili in predlagali rešitve, tako na ravni zakonodaje, kot tudi na ravni podzakonskih aktov. Čeprav se s tem zakonom niti približno ne rešuje vseh tegob in težav, s katerimi se sooča branža prevozov v cestnem prometu, in tudi delavci, ki so tu zaposleni, pa bo zaostrovanje pogojev za pridobitev licence vsaj malo preprečilo nadaljnji razmah, tako imenovanih, »kaselc firm«, ki posle opravljajo praktično brez zaposlenih in brez poslovnih prostorov, državni pa imajo le formalni sedež, poštni nabiralnik ali pa še tega ne. Poleg zaostrovanja pogojev za pridobitev licence, se z zakonom daje podlaga za izdajo enotne vozovnice, s katero bodo lahko ljudje kombinirali različne oblike javnega prevoza – vlak, mestni avtobus, medmestni avtobus – ne da bi vsakič morali spet kupit si vozovnico. Tudi tu gre za nujne spremembe, ki delajo javni prevoz bolj privlačen in lahko prispevajo k povečanju števila uporabnikov javnega prevoza in zmanjšanju, jasno, posledično uporabnikov osebnih vozil. To pa posledično pomeni tudi manj toplogrednih plinov v prometu, o čemer bomo sigurno z zanimanjem govorili, ko bomo razpravljali še mogoče v tem parlamentu, še kdaj, o nacionalnem energetsko-podnebnem načrtu. Vendar pa bi bilo za večje učinke treba predvsem izboljšati javni potniški promet. To se z zakonom ne dela in kar je najslabše, z zakonom se agonija koncesionarskega sistema o upravljanju linijskih prevozov v notranjem prometu samo še poslabšuje. Linijski prevozi, avtobusni, v notranjem prometu oziroma, po domače, medkrajevni avtobusni promet, je verjetno ena najslabših, najmanj učinkovitih in najdražjih oblik javnega prevoza, če ne prevoza na sploh. Razlog, da je temu tako, je privatizacija nekdaj družbenih prevoznih podjetij in liberalizacija trga na katerem se prevozi tovrstni opravljajo. Naj spomnimo. Javna prevozniška podjetja so imela v začetku 90-ih let v lasti okoli 2300 vozil, medtem ko so zasebniki razpolagali zgolj z 365 vozili. Javna prevozniška podjetja so imela tudi izrazito dobro en vozni park, saj so bila njihova vozila v povprečju stara največ štiri leta, kar je bilo z današnjega vidika zavidljiv standard amortizacije vozil. Danes obvezno gospodarsko javno službo medmestnih avtobusnih prevozov opravlja 27 zasebnih podjetij. Ta iz proračuna, in to je zdaj bistveno, prejemajo izdatne subvencije, koncesionarji so upravičeni do povračila stroškov s strani države v primerih, da z upravljanjem javne gospodarske službe ne pokrivajo stroška svojega poslovanja. Nadomestilo koncesionarja je enako tako imenovanemu neto finančnemu učinku. Ta se izračuna kot razlika med stroški nastalimi zaradi obveznosti izvajanja gospodarske javne službe in prejemki iz naslova prodaje vozovnic. Temu se nato pripiše še primeren dobiček, ki je opredeljen kot stopnja donosnosti kapitala, ki je običajno za to branžo in ki upošteva tveganje izvajalca javne službe zaradi posegov javnega organa. Takšen sistem ne deluje. Zasebni avtobusni prevozniki namreč ne spodbujajo jih k izboljšanju storitev, nasprotno. Nadomestilo prevoznikom omogoča, da navkljub slabim storitvam, ki lahko ljudi celo odvrača od uporabe javnega potniškega prometa, pridobijo tako imenovan razumen dobiček. Ta dobiček pa je določen politično, arbitrarno in dejansko ni omejen, ampak odvisen od lobiranja prevoznikov pri vladajoči politiki. Gre za nedopusten sistem kjer država z javnimi sredstvi vzdržuje nekvaliteten sistem medkrajevnih avtobusnih prevozov in nimajo nobenih vzvodov tudi država, da bi ta sistem spremenila. Z zakonom, ki ga obravnavamo danes, se ta zgrešen sistem, v katerem država subvencionira dobičke zasebnikov za izvajanje nekvalitetne javne gospodarske službe v ničemer ne spreminja, ampak zgolj in samo podaljšuje njegovo agonijo še za dve leti. V tem vsem avtobusnim prevoznikom so bile koncesije podeljene leta 2007, od takrat pa že večkrat podaljšane. Nov razpis za podelitev koncesije je bil izveden leta 2015, a je bil razveljavljen zaradi kartelnega dogovarjanja med ponudniki, med temi istimi ponudniki, ki že imajo koncesijo in jo bodo imeli še naprej. In čas je, da se koncesionarski sistem opusti in da država za upravljaje javne gospodarske službe medkrajevnih linijskih prevozov ustanovi eno javno podjetje, ki bo te prevoze izvajalo na neprofitni osnovi, tak sistem bi bil tudi stroškovno učinkovit. Prevoz bi bil tudi zaradi odsotnosti profitnega motiva cenejši, predvsem pa bi eno podjetje lažje integrirali v enoten sistem potniškega prometa skupaj z železniškim in mestnim potniškim prometom. V Levici ne nasprotujemo temu, da se koncesije podaljša še za dve leti, menimo pa, da mora država v tem času ustanoviti svoje lastno podjetje, ki bo medmestne linijske prevoze nadomestilo po letu 2021. In podlago za to lahko sprejmemo že s tem zakonom. Poleg zaostrovanja pogojev za pridobitev licence in podaljšanja koncesij medmestnih linijskih prevozov se s tem zakonom težje in težko oviranim študentom zagotavlja brezplačen prevoz oziroma brezplačen prilagojen prevoz. Ureja pa se tudi zagotavljanje prevoza upravičencem, ki se izobražujejo v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami in nimajo pravice do prilagojenega prevoza težje in težko gibalno oviranih oseb, ne morejo pa uporabiti javnega prevoza. V tem primeru zakon uvaja izjemo, da se lahko za dijake, ki jim ne pripada pravica do brezplačnega prevoza organizira poseben linijski prevoz in lahko dobijo subvencijo za vozovnico za tovrstne prevoze. In v Levici bomo zakon v prvi obravnavi podprli. Hvala.
Hvala, gospod poslanec, za predstavitev. Gospod Aleksander Reberšek, v imenu Poslanske skupine Nova Slovenija-Krščanski demokrati. Izvolite.
Spoštovani predsednik, hvala lepa za besedo. Ministrica, poslanke in poslanci!  Na področju temeljnih kvalifikacij voznikov se v slovenski pravni red prenašajo evropske direktive. Spremembe v bistvu ne spreminjajo koncepta pridobivanja temeljnih kvalifikacij in rednega usposabljanja poklicnih voznikov. Tako je to področje urejeno enako kot v drugih državah Evropske unije, in sicer morajo poklicni vozniki vseh vrst, C in D kategorij, najprej pridobiti temeljno kvalifikacijo voznika, ki jim velja pet let. Za podaljšanje kvalifikacij morajo opraviti vsaj 35 urno usposabljanje vsakih pet let. Po novem bo pridobitev kvalifikacije možna le preko preizkusa znanja, ki bo zajemal teoretični in praktični del, prehodno izobraževanje pa ne bo obvezno. Veljavni zakon iz leta 2006 je omogočil tudi tako imenovani pospešeno pridobivanje kvalifikacij voznika, za katerega pa se je pozneje izkazalo, da bi služil svojemu namenu le, če bi v Sloveniji izbrali sistem z obveznim 280 urnim tečajem. Slednji način se z zakonskimi spremembami izloča, saj zaradi administrativnih ovir ni nikoli zares zaživel. Že od začetka izvajanja sistema temeljnih kvalifikacij so predvidene izjeme, pri katerih vozniku ni treba pridobiti kvalifikacije. S tem zakonom se izjeme natančneje določajo. Gre predvsem za nekomercialne prevoze v različnih oblikah. Največji del pri tem zasedajo prevozi za lastne potrebe in skupine prevozov, kjer vozila uporabljajo državni organi in organizacije civilne zaščite, reševanja in podobno. Predvidena je tudi manjša skupina izjem, kot je na primer vožnja vozila v avto šoli in na servisu in s prevozom poškodovanih vozil. Predlog zakona zaostruje pogoje glede upravljavca prevozov. Po veljavni uredbi Evropske unije lahko oseba upravljavec prevoza v več podjetjih. Če pa je določen za upravljavca prevozov in svoje delo izvaja na podlagi pogodbe s podjetjem pogodbeni oziroma zunanji upravljavec. To osebo uredba omejuje, da je lahko upravljavec prevozov v največ štirih podjetjih, ki skupno nimajo več kot 50 vozil. S predlagano spremembo se v skladu z možnostmi, ki jih dopušča uredba določila glede upravljavca prevozov zaostrujejo. Oseba je lahko upravljavec prevozov samo v enem podjetju in tam mora biti tudi zaposlena. Izjema glede zahteve po zaposlitvi v podjetju veljajo, če upravljavec prevozov hkrati tudi najmanj 25 % lastnik podjetja. Če je oseba zunanji upravljavec ravno tako naloge upravljavca prevozov izvaja največ v enem podjetju. Predpogoj za to pa je, da ni že upravljavec ali zunanji upravljavec v kakšnem drugem podjetju. Prevozna podjetja imajo v sorazmerju s številom vozil imeti za polni delovni čas zaposleno določeno število voznikov in drugih oseb ter ustrezne prostorske pogoje. Podrobnejša merila se predpišejo s podzakonskim predpisom. S spremembami se poskuša tudi preprečiti nelojalno konkurenco na trgu ponudnikov prevozov. Sekcija za promet pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije in sekcija za prevoz blaga pri Gospodarski zbornici Slovenije predlaga spremembo, in sicer da se za notranjega upravljavca prevozov imenuje tudi oseba, ki ima v podjetju 50 % delež. Predlagano rešitev utemeljujejo zaradi narave odgovornosti večinskega lastnika, saj je z vidika glasovalnih pravic pri sprejemanju odločitev potrebna navadna večina. S spremembo zakona se omogoča nakup enotne vozovnice na kateremkoli prodajnem mestu v sistemu enotne vozovnice. Prihodki od prodaje so namenski prihodki proračuna Republike Slovenije, kasneje pa se opravi proračune med izvajalci gospodarske javne službe, linijskega prevoza potnikov. Težje in težko gibalnim oviranim študentom se zagotovi brezplačni prevoz oziroma brezplačen prilagojen prevoz. Dijakom in študentom, ki imajo pravico do subvencionirane vozovnice in status kategoriziranega športnika bo po novem ta vozovnica veljala tudi za prevoz do kraja vadbe. Predlog zakona daje podlago, da se podaljšajo obstoječa koncesijska razmerja v javnem linijskem prevozu potnikov od 2. decembra 2021. S tem ima ministrstvo odprto možnost izvedbe javnega razpisa za podelitev koncesij ali sklenitev prevoznih pogodb. Po zadnjem takšnem razpisu leta 2010 je bil ugotovljen sum kartelnega dogovarjanja, kar je s sodbo leta 2018 potrdilo tudi Upravno sodišče. Velika vlaganja v enoten sistem integriranega javnega potniškega prometa in postopki AVK so bili glavna razloga, da se v tem času ni pridobilo od novega razpisa za podelitev koncesij ali sklenitve prevoznih pogodb. Nova zakonska rešitev zagotavlja dijakom in študentom, ki so kategorizirani športniki registrirani pri Olimpijskim komiteju Slovenije pravice do nakupa subvencionirane vozovnice tudi od kraja bivanja do kraja vadbe. Skupaj bo uvedba dodatne pravice za registrirane kategorizirane športnike predvidoma povečala obveznosti proračuna za 464 tisoč evrov letno. Za izvajanje brezplačnih prilagojenih prevozov študentov, ki so težje ali težko gibalno ovirani, doslej ni bilo ustrezne pravne podlage. Ocenjuje se, da bo pravica do različnih oblik brezplačnega prilagojenega prevoza izkoristilo 200 upravičencev. Ocena je, da bodo skupni stroški zagotavljanja brezplačnih prevozov znašali 317 tisoč 400 evrov letno. Namenska sredstva, enotne vstopnice so prihodki iz prodaje vozovnic in niso dodatna obremenitev proračuna Republike Slovenije. Po podatkih iz leta 2018, so prevozniki iz prodaje vozovnic ustvarili 25 milijonov evrov prihodkov. Namenska sredstva bodo namenjena za poravnavo med prevozniki, ki izvajajo prevoze v sistemu enotne vozovnice. V Poslanski skupini Nova Slovenija bomo predlog zakona podprli.
Hvala gospod poslanec za predstavitev stališča vaše poslanske skupine.  Gospod Marko Bandelli, v imenu Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek.  Izvolite.
Hvala predsednik za besedo. Spoštovane poslanke, poslanci, ministrica, dober dan!  Predlog zakona, ki je danes pred nami, uvaja več sprememb. V poslanski skupini SAB pozdravljamo prav vse. Kot pomembnejše in posebej dobrodošle pa ocenjujemo navedene v nadaljevanju. Težave v prometu s katerimi se Slovenija sooča že več let, se poglabljajo. Gre za velik izziv in trg oreh, ki ga skuša politika skupaj z glavnimi deležniki streti na različne načine. Vsak dan znova nas stanje v prometu opomni za kako aktualno in perečo tematiko gre. Na eni strani smo soočeni z veliko in nenačrtovano rastjo tranzitnega tovornega prometa, po drugi strani pa se proti središčem, tukaj seveda še posebej izstopata Ljubljana in Maribor, vsak dan valijo avtomobili, zato ljudje čedalje glasneje negodujejo nad gnečo in kaosom v prometu. Toda pri negodovanju se stvar tudi konča. Nezadovoljstvo pa se ne prelije v željo po spremembi potovalnih navad. Nemogoče je namreč zanikati, da slovenski državljani za osebno mobilnost namenijo nesorazmerno veliko razpoložljivega dohodka. Namesto, da bi v razmerah, ki terjajo prilagojen podnebnim spremembam število potnikov, ki uporabljajo javni potniški promet naraščalo, se vzpenja le število registriranih avtomobilov. Stopnja motorizacije se zato zaskrbljujoče viša. Zgovoren je tudi podatek, da presega število marsikateri gospodarsko razvitejši državi Evropske unije. In če gre pri tem, pri marsikomu za nujno in mu okoliščine ne omogočajo izbire, gre pri drugih za izbiro najugodnejše možnosti in to je treba spremeniti. Formula je jasna in se na prvi pogled zdi preprosta. Ne zadostuje, da je prevoz udoben, hiter in da je uporabniku na voljo dovolj pogosto, biti mora tudi preprost za uporabo in cenovno konkurenčen. Prav cena in široka možnost izbire sta bržkone tisti dve komponenti, ki uporabnika najpogosteje odvrneta od uporabe javnega potniškega prometa in prav zato Ministrstvo za infrastrukturo toliko naporov vlaga v integracijo javnega potniškega projekta. V Poslanski skupini SAB se zavedamo njegove pomembnosti in pozdravljamo vse aktivnosti, ki predstavljajo korak več k integracijo javnega prevoza. Najpomembnejši ukrep med njimi je zagotovo enotna vozovnica in vse v povezavi z njo. Najsigre za določanje namenskih sredstev, novih evidenc ali urejanje registrov. Posebej razveseljujoče je tudi dejstvo, da se s predlogom zakona težje in težko gibalno oviranim študentom zagotavlja brezplačni prevoz od kraja bivanja do kraja izobraževanja. Kar malce nenavadno je, da te pravice za študente invalide do danes niso bile javno določene in posledično pravice glede prevoza za to skupino niso bile urejene kot za preostale dijake in študente. In ne le zanje, prevoz bo zdaj lažje zagotoviti tudi za tiste upravičence, ki pogojev za prilagojen prevoz gibalno oviranih oseb ne izpolnjujejo, a hkrati ne morejo uporabljati javnega prevoza. Tam bo zdaj mogoče organizirati posebni linijski prevoz in jim zagotoviti subvencionirano vozovnico. Pohvalno je, da se pravice širijo tudi dijakom in študentom s statusom kategoriziranega športnika, ki jim bo od zdaj naprej subvencionirana vozovnica do kraja vadbe. Prav tako pozdravljamo ukrepe s katerimi se omejuje nelojalna konkurenca. Tako se zaostrujejo pogoji v zvezi z določitvijo minimalnih poslovnih prostorov v katerih lahko poslujejo prevozniki. To bo pripomoglo k zajezitvi ustanavljanja podjetij, ki poslujejo samo kot poštni nabiralniki in pri katerih v zadnjem času beležimo velik porast. K omejitvi nelojalne konkurence bo pripomogla tudi sprememba ureditve upravljavca prevoza,   (nadaljevanje) ki je bila do sedaj precej liberalna in je pod vprašaj postavila možnost resnično učinkovitega dela posameznega upravljavca. Zaostritev pogojev je po mnenju naše poslanske skupine dobrodošla in potrebna. Dotakniti se moramo tudi podaljšanja koncesij, ki jih ureja predlog zakona. S podaljšanjem veljavnosti koncesij za dve leti ministrstvo omogoča, da pripravi kakovostni razpis, ki ga sicer čakamo že dolgo. Nobena skrivnost ni, da je pred ministrstvom težka naloga. Vemo kako se je končal zadnji poizkus leta 2010, ko so si poskušali avtobusni prevozniki pogačo avtobusnega trga razdeliti na nezakoniti način. Iz tega naslova je razumljivo negodovanje in ogorčenje dela javnosti nad dejstvo, da država nadomestilo za opravljanje gospodarske javne službe še vedno plačuje tem istim koncesionarjem, ki so se tedaj kartelno dogovarjali. A prav tako je treba razumeti, da je ob sočasni pospešeni integraciji javnega potniškega prometa priprava razpisa velik zalog, saj se bodo vsi temeljni pogoji za pridobitev koncesije korenito spremenili. Če je prej veljalo, da je imel na določenem koncesijskem območju izključne pravice eden prevoznik je stvar sedaj drugačna, saj lahko potnik na podlagi enotne vozovnice uporabi vsa sredstva in prevoznike, ki so mu na voljo. Prav tako se moram zavedati kakšne razsežnosti bi lahko imele posledice, če bi prišlo do prekinitve izvajanja javne službe linijskih prevozov. Pričakujemo, da bo ministrstvo pod suverenim vodstvom razpis naposled izpeljalo. V Poslanski skupini SAB bomo soglasno podprli sklep, da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo.  Hvala za pozornost.
Hvala, gospod poslanec. Kot zadnji v imenu Poslanske skupine, gospod Ivan Hršak, Demokratične stranke upokojencev Slovenije.  Izvolite.
Hvala za besedo. Spoštovani predsednik, spoštovana ministrica s sodelavcem, spoštovane kolegice in kolegi! Pred nami je Predlog novele Zakon o prevozih v cestnem prometu, ki po uvedbi integrirane vozovnice prinaša še dodatne dobre rešitve za potnike, ki so uporabniki javnega prevoza. Ena izmed njih je, da se bo težje in težko gibalno oviranim študentom zagotovil brezplačni prevoz oziroma brezplačni prilagojen prevoz. Poleg tega se ureja tudi možnost zagotavljanja prevoza upravičencev, ki se izobražujejo v Zavodih za vzgojo in izobraževanja otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami in nimajo pravice do prilagojenega prevoza težje ali težko gibalno oviranih oseb ne morejo pa uporabljati javnega prevoza. V teh primerih se uvaja izjema, da so lahko za dijake, ki jim ne pripada pravica do brezplačnega prevoza organizira posebni linijski prevoz in lahko dobijo subvencionirano vozovnico tudi za to vrsto prevoza. Ob enem se na področju javnega prevoznika potnikov, dijakom in študentom, ki imajo pravico do subvencionirane vozovnice in status kategoriziranega športnika daje dodatno pravico, da uporabljajo subvencionirano vozovnico tudi do kraja vadbe. Na tem mestu bi apeliral na pristojno ministrstvo, da razmisli o predlogu, ki ga je dal Olimpijski komite Slovenije, združenje športnih zvez in sicer, da se subvencioniran prevoz omogoči šolarjem, ki so registrirani športniki in ne samo kategoriziranim. Registrirani športniki namreč star najmanj 12 let, medtem ko je kategorizirani športnik star najmanj 14 let. Res je, da je število registriranih športnikov večji kot število kategoriziranih pa vendar gre v obeh primerih za šolarje, ki so večinsko opravičeni do subvencioniranega prevoza na podlagi statusa v izobraževanju torej so dijaki ali študentje. Predlog novele ureja tudi pogoje za uvedbo enotne vozovnice ter določa namenska sredstva enotne vozovnice, ki se seveda namenijo za enotno vozovnico in se razdelijo med izvajalce prevoza, ki ga bo potnik uporabil. Z 2. decembrom se v javnem potniškem prometu iztekajo koncesije za izvajanje prevozov potnikov. Ker je bilo pristojno ministrstvo spet prepočasno, da bi izvedlo javni razpis za podelitev koncesij jih s to novelo zakona podaljšujemo za dve leti. V tem času bo ministrstvo mogoče le uspelo izvesti razpis. To je tudi razlog, da se s tem zakonom mudi. Takšna praksa nujnosti Ministrstva za infrastrukturo ni nič novega, s to razliko, da nas tokrat celo niso strašili z enormnimi kazni s strani EU temveč, da se pač tokrat koncesije kmalu iztečejo. S predlogom zakona se v slovenski pravni red prinaša tudi direktiva Evropskega parlamenta in sveta o spremembi Direktive o temeljnih kvalifikacijah in rednem usposabljanju voznikov nekaterih cestnih vozil za prevoz blaga ali potnikov in direktive o vozniških dovoljenjih. Spremembe bistveno ne spreminjajo koncepta pridobivanja temeljnih kvalifikacij in rednega usposabljanja voznikov. Do danes so nekatere izjeme, za katere ni treba pridobiti temeljne kvalifikacije, nekatere že obstoječe izjeme pa so jasneje opredeljene. Ker poslanci Poslanske skupine Desus ocenjujemo, da je predlog primeren za nadaljnjo obravnavo, ga bomo soglasno podprli. Hvala.
Hvala, gospod poslanec. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci zaključili smo predstavitev stališč poslanskih skupin in prehajamo na splošno razpravo poslank in poslancev predloga zakona.  Kot prva je prijavljena gospa ministrica. Izvolite.
Alenka Bratušek
Najlepša hvala in hvala tudi za izrečeno podporo. Tako da jaz sem vesela, da bo zakon lahko šel v nadaljnjo obravnavo. Kar se tiče očitkov o nujnosti. Ja, res je. 2. december je rok, ki ga moramo ujeti, ampak kljub temu zakon obravnavamo po rednem postopku. To je bila pa moja eksplicitna zahteva do sodelavcev, ker se mi zdi prav, da se zakoni v Državnem zboru čim bolj pa čim večkrat sprejemajo po rednem postopku. Kar se tiče dvoletnega podaljšanja. Tudi sama si želim,d a bo ta rok lahko krajši, to je maksimalno dolg rok. Glede na zahtevnost postopkov, ki so pred nami in glede na vedenje, da z nekimi podobnimi razpisi imajo v naši sosednji državi, v Italiji, konkretno velike probleme, večletne spore, je moja želja, da je ta razpis pripravljen maksimalno hitro, ampak tudi tako, da nadaljnjih zapletov ne bi bilo. Tako da jaz tega roka ne upam skrajševati. Že dve leti, ko sodelavci pripravljajo časovnico, kako bo to izpeljano, izgleda zelo kratko. Ampak moja zaveza tukaj pred vami je, da bodo stvari speljane, tako da bi ta rok lahko bil tudi krajši. Ne želim, ne upam si ga pa v tem trenutku spreminjati. Kar se tiče enotne vozovnice. Ja, dejstvo je, da je prvi korak bil narejen leta 2016. Dejstvo je, da smo s 1. junijem letošnjega leta vpeljali enotno vozovnico za vse ostale, ne samo za dijake in študente in dejstvo je, da enotna vozovnica v tem trenutku ne živi tako kot bi si mi vsi skupaj želeli. Ampak mi se trudimo, da bi ta vozovnica imela čim večji delež znotraj javnega potniškega prometa. Naš cilj, seveda mogoče malo bolj dolgoročen pa je, da bo javni potniški promet čim cenejši in čim bolj uporabljen. Kar nekaj stvari se dogaja na železniški infrastrukturi, kar nekaj projektov. Na poti je ali pa so novi vlaki. Prvi novi vlak naj bi bil v Sloveniji že v letošnjem letu. Intenzivno teče obnova proge med Ljubljano in Mariborom. V naslednjem letu naj bi bila z novim vlakom ta vožnja – in seveda po obnovljeni progi, ta vožnja dolga približno uro in pol, kar je pa že čisto primerljivo vožnji z avtom. Kar se tiče ostalih pripomb, ki so tudi na vaših mizah. Ena se nanaša na to razliko kategorizirani, registrirani športniki. Bomo do odbora v četrtek ugotovili, kakšne bi bile tudi finančne posledice za razliko in iskreno povem, da se sama nagibam k tej spremembi, da bi z amandmajem to korekcijo v zakonu naredili, samo moramo preveriti z olimpijskim komitejem, ki je to pobudo dal, kaj pravzaprav to pomeni. Druga pripomba, ki je tudi bila že omenjena se nanaša na neodvisnega upravljavca teh prevozov v… neodvisnega upravljavca prevozov v podjetjih. K členu, ki to ureja so dali pa pripombo pravzaprav, ste dali pripombo pravzaprav obrtna in gospodarska zbornica in na nek način želita to, kar ja mi urejamo ali pa zaostrujemo bolj, kot od nas zahteva Evropska unija, ampak dva predstavnika, se pravi, dve zbornici, bi to še bolj zaostrili. Tako da, tudi to pripombo, predlagam, da v četrtek obravnavamo na odboru z vso resnostjo in ugotovimo, če v bistvu tisti, ki zastopajo te avtoprevoznike, če lahko tako rečem, želijo stvar še nekoliko bolj zaostrit, jaz mislim, da jim, kot Državni zbor, lahko prisluhnemo, ampak, kot sem rekla, verjetno bomo v četrtek temu namenil nekaj več časa. Kar se tiče pa pripombe, da bi država naj ustanovila svojega prevoznika, iskreno povem, da o tem nismo razmišljal, ker vse linije pa niso subvencioniranje. Se pravi, tisti, ki izvajajo prevoze v javnem potniškem prometu, izvajajo tudi še kaj drugega, ne samo subvencionirane potniške promete, tako da to se nam ne zdi najbolj logično in še zadnja stvar, da smo v našo koalicijsko pogodbo zapisal, da bomo ustanovil neodvisnega upravljavca – res je in v prvotnem predlogu je bila predvidena ustanovitev agencije, ki bi te naloge upravljala, ampak nismo uspel razrešit vseh dilem, predvsem tistih, ki so se odprle z Ministrstvom za javno upravo in z Ministrstvom za finance in ker smo v časovni stiski zaradi 2. decembra, ko v bistvu potečejo te koncesije oziroma koncesijske pogodbe, v tem trenutku upravljavec javnega potniškega prometa ostaja Ministrstvo za infrastrukturo, ampak to ne pomeni, da se v nadaljnjih hm… usklajevanjih z obema resornima ministrstvoma ne bomo skušal dogovorit, da bi z naslednjo novelo, takrat, ko bomo pripravljeni na to, bom rekla, tudi ustanovili neodvisnega upravljavca. Sama se nagibam, če že, zato ker gre za javni denar, to ne more bit kar tako podjetje, ampak mislim, da bi bila edina primerna ta prava, oblika, agencija, ki bi to lahko delala.
Hvala, gospa ministrica. Prehajamo na razpravo poslank in poslancev. Prvi imate besedo gospod Jožef Horvat, pripravite pa se gospod Zmago Jelinčič. Izvolite.
Hvala lepa, gospod predsednik! Spoštovana gospa ministrica, dragi kolegice in kolegi! Jaz bom sklep, da je zakon, ki ga obravnavamo, Zakon o prevozih v cestnem prometu, primeren za nadaljnjo obravnavo, podprl. Ko govorimo o cestnem prometu, običajno dobimo dve asociaciji – na eni strani cestni promet, velik onesnaževalec okolja, potem pa cestni promet in s tem povezana varnost. Imam občutek da je sicer prav, da veliko vlagamo v tako imenovani zeleni cestni promet, e-mobilnost in tako dalje, to zdaj sicer ni tema. Imam pa tudi občutek, da pa premalo govorimo in še manj vlagamo pa v varnost v cestnem prometu – in tu ne morem mimo brutalne statistike Evropske unije, kjer vsako leto ali pa bolj točno, ker je v lanskem letu na EU cestah ugasnilo približno 25 tisoč človeških življenj. Statistično gledano, danes obravnavamo ta zakon, je oziroma bo, statistično gledano, umrlo, ugasnilo, na evropskih cestah 70 človeških življenj. Ne morem preprosto razumet, da š tehnologije, ki so na razpolago, ne omogočajo v pravšnji meri, pametnega prometa. Takšnega pametnega prometa, ki bi znal potegniti ročno pri nespametnih voznikih. Ta novela, ki jo predlaga Vlada, je z implementacijo dveh direktiv, vsaj en majhen korak k večji varnosti, s tem, ko govori o temeljni kvalifikaciji voznika, s tem ko zaostruje pogoje glede upravljavca prevozov in tako naprej. Ampak, ja, druga obravnava je tisti forum, kjer bomo ta zakon morali, morali, izboljšati. Sem vesel, da je ministrica že sedaj prisluhnila zahtevam zveze paraplegikov, če sem prav razumel. Namreč nedostopnosti javnega prevoza je eden izmed dejavnikov, ki vplivajo na socialno izključenost invalidov. To je skupina državljanov, ki ji posvečamo definitivno premalo pozornosti, tudi skozi proračun, ki smo ga malo prej v obrisih slišali. Za enakopravno udejstvovanje v družbi gibalno ovirani invalidi nujno potrebujejo dostop do prilagojenih javnih prevozov ne glede na to ali se šolajo, ali so zaposleni, ali so upokojeni, itn. Zato je resnično čas, da Republika Slovenija začne izpolnjevati zaveze, ki jih je dala s podpisom konvencije o pravicah invalidov. Tudi sam sem bil pozoren do pisna, ki smo ga dobili od olimpijskega komiteja, združenja športnih zvez, torej subvencionirati prevoze športnikom. Katerim? Ali kategoriziranim ali pa registriranim? Mislim, da tukaj mora biti zelo jasno načelo, za katerega sem vesel in verjamem, da v Sloveniji velja, »Mens sana in corpore sano«, zdrav duh v zdravem telesu. Pustimo zdaj odbojkarje in še druge fantastične športnike, itd. Mi moramo imeti nek pogled na to, da spodbujamo tiste, ki skrbijo za zdrav duh v zdravem telesu in ne nazadnje, športniki ki predstavljajo to našo državo so res najboljši ambasadorji. In mislim, da tukaj ne smemo gledati tistih nekaj fičnikov, se opravičujem, res je, da bo to verjetno nek večji proračunski izdatek, ampak v to se splača investirati. Torej mi bomo aktivno sodelovali v drugem branju tega zakona in temu zakonu želim eno dobro pot naprej in ga še moramo na odboru izboljšati.
Hvala gospod poslanec.  Besedo imate gospod Zmago Jelinčič plemeniti, pripravi naj se gospod Nik Prebil.
Hvala lepa gospod predsednik.  Gospa ministrica, vi ste v predvolilnem času rekli, kamione na vagone. Nobenih kamionov ni na vagonih in v dveh letih se bo povečal tovorni promet na naših cestah za 30 %. Gradi se protihrupne ograje namesto da bi se gradili dodatni pasovi na avtocestah. Potem imamo bob steze v katerih se go zgodilo verjetno kmalu kar nekaj nesreč in seveda nihče ne bo kriv. Čez čas bomo podirali protihrupne ograje in delali dodatne pasove in spet bodo nekateri gospodje ali pa gospe, služili na tem, tako kot je to navada v Sloveniji. Pa, ko govorimo o tem zakonu, ki naj bi nekaj pripomogel k varnosti v cestnem prometu. Po drugi strani se vprašamo, ali je varnost v cestnem prometu samo omejevanje ali je tudi kakšna izboljšava. En primer bom povedal. Pri nas, če dobijo nekoga, ki se je peljal zvečer domov iz svoje zidanice v hišo z mopedom, in da je okajen ali pa recimo pijan, mu vzamejo vsa vozniška dovoljenja oziroma dovoljenja za uporabo vseh motornih vozil. To se pravi, če je pijan na mopedu, mu vzamejo za motor, za avto, za kamion, za avtobus, verjetno tudi za letalo, za čoln, itn. To je kretenizem slovenske države, ki mislim, bi ga morali popraviti v tem, notri v tem zakonu. Konec koncev, zakon je dovolj odprt, da lahko v drugi razpravi tudi o tej zadevi razpravljamo. Recimo, nekdo zaradi tega mopeda izgubi službo, ker je recimo voznik avtobusa, pa je to naredil v, kaj jaz vem, v soboto zvečer, bi se zagotovo streznil do ponedeljka zjutraj, ko gre v službo. Ampak ne, dajmo ga udariti po glavi, vzemimo mu službo, potem bo na sociali in bomo vsi sreči.  Naprej. Mi imamo komplete prve pomoči v avtomobilih. Še zmeraj je notri obvezni sestavni del tega kompleta žarnica za zamenjavo luči. Dajte mi povedati v katerem avtomobilu danes lahko nekdo na cesti zamenja žarnico. Še en idiotizem slovenske države, ki ga nekateri nočejo odpraviti. S tem, da imajo ti kompleti rok trajanja 5 let, pa vendar gre za zadevo, če je nekaj sterilno in če je ustrezno zaprto je rok trajanja precej daljši kot 5 let. Govorim o tisti prvi pomoči notri. Verjetno gre tukaj spet in samo za določene zaslužke določenih ljudi. O takšnih zadevah ni v tem zakonu niti duha ne sluha. Zato sodim, da je treba vsaj v drugi razpravi kakšne take zadeve narediti in popraviti neumnosti, ki so jih delale prejšnje vlade, ali bomo pa nadaljevali z bedastočami, ki jih pri nas v slovenskem političnem prostoru pač nikoli ne zmanjka.  Mi bomo v principu to zadevo podprli. To smo že povedali. Bomo podprli, ampak dajmo razmisliti tudi o neumnostih, ki so v določenih zakonih in ki jih lahko s tem odpravimo. Mislim, daje to skrajni čas in da je to naloga ministrstva, ki obravnava ta prometni segment.  Treba se bo povezati tudi z drugimi ministrstvi, kajti te rešitve morajo biti kompleksne. Tukaj gre tudi za policijsko ministrstvo pa še za kakšna druga, tudi za okolje in tako naprej. Skratka, dela ne bo zmanjkalo že če hočemo samo bedastoče ukiniti.
Hvala, gospod poslanec.  Preden nadaljujemo s poslanci ima besedo gospa ministrica, za njo pa gospod Nik Prebil.  Izvolite.
Alenka Bratušek
Gospod Jelinčič, jaz sem takoj za odpravo vseh neumnostih v vseh zakonih. Ampak tukaj vas pa moram opozoriti, da to, kar ste govorili ne paše v ta zakon, ampak paše v zakon o pravilih v cestnem prometu, ki ga ravno tako, spremembo tega zakona pripravljamo na ministrstvu in bo v kratkem na vaših mizah. Skratka, stvari, ki ste jih omenjali, od škatlice za rdeč križ in še karkoli drugega ni predmet tega zakona, ampak predmet zakona o pravilih v cestnem prometu. Ampak kakorkoli jaz sem prepričana, da alkohol in vožnja nikakor ne gresta skupaj. Zakon o pravilih v cestnem prometu, jaz mislim, da bi moral biti tam tri tedne, štiri tedne upam in si želim, ker moramo nekaj stvari tudi tam nujno urediti na vaših klopeh, pa bomo takrat o teh stvareh, ki ste jih omenjali, verjamem, več lahko povedala.
Hvala, gospa ministrica.  Gospod Nik Prebil, pripravite pa se gospod Marko Bandelli.
Predsednik, najlepša hvala. Spoštovana gospa ministrica, kolegice in kolegi! Pred nami je torej predlog te novele oziroma predloga zakona, ki ureja pogoje za pridobitev licence, temeljne kvalifikacije koncesije in pa enotno vozovnico. Pri pogojih za pridobitev licence Evropske unije za prevoz blaga in potnikov se s predlagano novelo zaostrujejo pogoji na tem področju. In cilj teh rešitev je, kot navaja ministrstvo, vzpostavitev lojalne konkurence med ponudniki storitev, oblikovanje večjega nadzora in postopna odprava tako imenovanih nabiralniških poslovanj. Jaz nekako menim, da je to in cel skupek teh predlogov nekako korak v pravo smer. Se pa vsekakor seveda vsi strinjamo, da je ne samo tukaj, še marsikje drugje potrebna kakšna dodatna sprememba.  Kar se tiče temeljenjih kvalifikacij v skladu s slovenskim pravnim redom kandidat opravi temeljno poklicno kvalifikacijo s preizkusom znanja in pa z načinom pospešene pridobitve temeljnih kvalifikacij. In zaradi teh dolgotrajnih postopkov in birokratizacije, ki jo je v Sloveniji še vedno preveč, so leta 2006 oblikovali sistem pospešene pridobitve temeljnih kvalifikacij, a se je žal izkazalo iz preizkusa 2009, da so ti postopki še predolgotrajni in prezapleteni. In ker Slovenija navedenega postopka ni uvedla so v predlagani noveli zakona, torej, kot razumem, briše možnost pospešene pridobitve temeljnih kvalifikacij. Kar se tiče pridobitve enotne vozovnice, se seveda, jo, podpiram in se s tem strinjam. Namreč, javni potniški promet je eden od stebrov trajnostne mobilnosti, v kateri v Sloveniji moramo še vedno posvetit mičkeno več pozornosti, namreč, njene trajnostne oblike mobilnosti so vodile sicer v hiter gospodarski razvoj države in v neko konkurenčnost v evropskem področju, ne zagotavlja pa nekega dolgoročnega trajnostnega razvoja, ki je ključen za doseganje ciljev iz Pariškega podnebnega sporazuma in pa Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta. To so pa stvari, ki sem jih tudi poudarjal že na Odboru za evropske zadeve in še kje drugje in sicer, to je, skrb za okolje in pa več vlaganja v trajnostni razvoj. Tukaj apeliram še vedno na večjo vlogo železnic v javnem prometu, kar sem, kot sem razumel, dela na tem, bi si želel, da se dela še več. Bilo je rečeno, da se bo iz Maribora v Ljubljano prišlo, in obratno, v uri in pol, kar je primerljivo z vožnjo z avtomobilom. To je sicer zelo dobrodošlo, bi si pa želel, da je ta čas še krajši, ker bodo potem ljudje bistveno lažje šli tudi in bistveno, želeli iti na javni potniški promet, kot z avtom, vem, da je pa v ozadju veliko stvari tudi… navsezadnje razvejanost in pokrajinska leta Slovenije, ki ima veliko hribov in dolin, kar pa seveda terja tudi bistveno več sredstev. Želel bi se tudi, mogoče, tako kot je bilo rečeno, v enem izmed stališč, bolj reden urnik in pogostost prihodov in odhodov javnega potniškega prometa in neko rednost, ne to, da en avtobus pride 5 minut za drugim, potem pa naslednjega ni pol ure ali pa 45 minut. Tukaj včasih nastane težava in nejevolja med potniki, ampak menim, da so te stvari rešljive. Seveda pozdravljam vse predloge, ki se tičejo mladih in izboljšanja njihovega položaja. To vsekakor moram ocenit kot pozitivno in si želim, da bi bilo tega vsekakor tudi še več. Tukaj bi mogoče pri neki trajnostni, razvoju, politiki izpostavil, »car sharing«, recimo to je ena stvar, katere sem bil jaz kot študent delež, sem jo tudi uporabljal, v Ljubljani, in je ena super zadeva, ki omogoča neko trajnostno in boljše, večji prispevek k okolju. Bi morda še zaključil no, zadevo, kot je bilo rečeno, s strani gospoda Jelinčiča in pa tudi ministrice, da se strinjamo, da so določeni členi, ne samo v tem zakonu, pa še v številnih drugih, pač, preživeti in da so ti popravki potrebni, ampak navsezadnje smo od tukaj za to mi, da pač te popravke noter vnesemo in to je korak k temu. Me pa tudi veseli, gospa ministrica, vaš odziv, da se boste posvetili tem pripombam oziroma mnenjem Zveze paraplegikov in pa Olimpijskega komiteja, da v nadaljnjih obravnavah pridemo do rešitev. Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec. Besedo imate gospod Marko Bandelli, pripravite se gospod Boris Doblekar. Izvolite.
Hvala predsednik, za besedo! Očitno je in vidno je, da Ministrstvo za infrastrukturo zelo dobro opravlja svoje delo. Kot prvo, bi seveda pozdravil, tako kot sem tudi v stališču povedal – zagotovitev brezplačnega prevoza težje in težko gibalno oviranim študentov. To je, mislim, ena zadeva, ki je bila nujno potrebna regulirat in tudi si s tem, da nadgradimo to osnovo zakona, bomo tudi to zadevo uporabljali. Kategoriziranim športnikom, dijakom in študentom, tudi to, to je bilo nujno potrebno, uporaba subvencioniranih vozovnic. To je zelo dobra zamisel, to je večkrat težava, predvsem, ne toliko v mestu, ampak na podeželju, kjer vemo, da težave s prevozi so konstantne. Zadovoljni smo v SAB, še o implementaciji direktive 645 in spremembe direktivne 59, o temeljni kvalifikaciji, kajne, to so izjeme, kajne, za katere ni potrebna potem temeljna kvalifikacija, v bistvu, gre za voznike, civilne zaščite, predvsem pa gasilcem, da ni treba, da oni delajo take, pa drugačne izpite, da lahko uporabljajo ta vozila za namene reševalnih služb in ostalih raznih služb, predvsem pa, omenjam še enkrat, gasilci, ker tam je res velik problem.  (nadaljevanje) Tudi za vojsko, samo za vojsko bi bil lahko malo skeptik glede tega, kako pride potem ta konverzija verjetno teh izpitov z vojaške v civilno. Tako da tukaj bi morali malo pregledati zadeve. Glede temeljne kvalifikacije s tisto veljavnostjo pet let za poklicne voznike. Ta famozna koda 95, ki je izbirala oziroma možnost samega preskusa znanja, je pravilna. Jaz mislim, da tukaj to, kar so izbrali na ministrstvu je prava pot. Ker, da bi mi morali 280 ur – a veste kaj, 280 ur je to 35 delovnih dni. Kdo bi to financiral? Od kje bi lahko to prišlo? Mislim, to je bila… mislim to direktivo, če bi to zbrali, bi bila to velika neumnost. Tako da izredno pohvalno, da je bila izbrana druga možnost, kjer za to kvalifikacijo se v bistvu naredi samo izpit in praktično usposabljanje. Tako da mislim, zelo dobro. Zdaj ne morem, da se ne bi oglasil glede stališča kolega SDS, da ni mogoče skupaj povezati potnike in študente – ni res. Predvsem na podeželju to se večkrat uporablja. Je treba prošnjo dati. Se pravi se izda dovoljenje, kjer lahko tudi potniki grejo s študentskimi avtobusi, ki so predvideni za določene poti. Tako da to se tudi da napraviti. Jaz osebno lahko povem, da v naši občini smo za to dovoljenje dobili. Zdaj je tukaj tudi stvar organizacije teh potnikov. Veste dosti so subvencionirane, ampak dosti tudi občine organizirajo same svoje poti. Tukaj pa je stvar potem dobre administracije pa dobrega župana, da zna to tudi koordinirati. Jaz govorim vedno za podeželje, ker je težje, vedno težje je na podeželju kot v mestih kombinirati te zadeve. Zdaj kot zadnje bi še samo omenil predlog… mislim, jaz odprem roke, ker slišim te zadeve od Levice, da bi spet ponovno ustanovili državno podjetje v prevozu. Mislim, a nismo to dali že skozi 50 let in videli, da ta zadeva ne gre, pa vse številke so pokazale popolnoma negativne, pa 2 tisoč 400 avtobusov je rekel, da bi potrebovali, ker tako kot smo imeli. Za nakup 2 tisoč 400 avtobusov se želi 400 milijonov. Kje bomo mi 400 milijonov dobili, da bomo ustanovili državno… Mislim, to je proti katerikoli zdravi pameti in logiki v naši državi, da gremo proti sistemu, ki ne vem… No, mislim to res, s kakšnim načinom še sploh to zadevo predlagati v Državnem zboru za take zadeve, ki… Res, prav ta zakon delamo, da bi ločili te zadeve in da bi rešili težave s prevozi. Kaj boljše kot je zdrava konkurenca. Saj to je pokazala tudi prihranke, ogromno prihrankov v kateremkoli sektorju. Tako da izredno podpiram vse aktivnosti na Ministrstvu za infrastrukturo, absolutno, ker so dokaz sigurno vestnega dela moram povedati in učinkovitega uporabljanja njihovega znanja. Tako da to bomo podprli tudi za naprej. Hvala. Toliko z moje strani, pa predsedujoči hvala.
Hvala lepa. Besedo ima Boris Doblekar, za njim pa bo razpravljal Predrag Baković. Izvoli.
Hvala lepa za besedo, spoštovani predsedujoči. Spoštovana ministrica, spoštovane kolegice, kolegi! Pred nami je zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu, ki seveda vključuje neke rešitve, ki bi bile zelo dobrodošle na različnih področjih. Tako pri enotnih vozovnicah, kot subvencioniranju prevoza študentov invalidov, pa kategoriziranih športnikov za prevoze na trening. Potem pri temeljnih kvalifikacijah seveda z upoštevanjem uredbe Evropske unije, kar se tiče rednega usposabljanja voznikov in tako naprej.  Zdaj, ker časa ni prav veliko na voljo, bom seveda čim krajši, bomo pa seveda na široko lahko razpravljali na matičnem Odboru za infrastrukturo, kjer bomo seveda lahko še bolj podrobno podali svoje pripombe, predloge in upajmo, da se bodo nekatere od teh, če ne zdaj, pa kasneje kakorkoli tudi upoštevale, kajti, če je zadeva odprta je prav, da se o tem tudi čim več pogovarjamo in najdemo res dejansko tiste rešitve, ki bodo tako prevoznikom v cestnem prometu, ki imajo nemalo težav kot tudi vsem prevoznikom pri avtobusnih prevozih, se pravi prevozom oseb, prišle še kako prav. Zdaj, če samo omenim, kar se tiče velikih težav prevoznikov, pri nas vemo, da mnogo prepozno ukrepamo s tem, da bi preprečili nelojalno konkurenco, kar pomeni, da se je že v preteklem času ustanovilo čez preko 400 teh podjetij, predvsem s strani bivših republik bivše Jugoslavije in preko 400 teh podjetij in celo 100 podjetij na enem poštnem nabiralniku, kar je za moje pojme popolnoma nenormalno in ne vem kako je to sploh mogoče, da smo to sploh dopustili. Vemo, da se naši prevozniki srečujejo z velikim problemom pomanjkanja voznikov, ni voznikov. Mi smo sistematsko izobraževali voznike in jih je na zavodu za zaposlovanje kar lepo število, ampak to so bili pod neko prisilo izobraževani, ni tukaj dirigiral trg tega, ampak smo kar nekaj po svoje delali in zdaj ti vozniki, ki imajo opravljeno to izobraževanje oziroma bi lahko vozili, pač ne gredo voziti. Kar se tiče nelojalne konkurence še to, da te firme, ki so pri nas ustanovljene in ti prevozniki, ki potem delajo nepošteno, nelojalno konkurenco našim prevoznikom. Naši prevoznikom ne morejo tako nizke plače dati kot jih lahko dajejo ta podjetja in tako naprej. Skratka, to upam, da bomo o tej temi še mnogo govorili, je pa tukaj tudi vprašanje, ki smo si ga tudi mi zastavili kaj bo rekla zakonodajno-pravna služba glede omejevanja konkurence. Tako, da jaz upam, da bomo našli neko optimalno rešitev, da bomo zadovoljili tako potrebam prevoznikom kot tudi zakonodaji in pa tudi Ustavi. Naj povem še to, da imajo prevozniki tudi velike težave zaradi čakalnih vrst na mejah. Vemo, da je to problematika zelo velika, se pravi tudi probleme zaradi zapiranja določenih lokalnih cest, ki omejujejo tovorni promet, kar je po eni strani razumljivo, ampak predvsem zaradi tega, ker so lokalne ceste preobremenjene, premajhne, ne zadostujejo kriterijem za vožnjo takšnih velikih vozil, ampak glejte, to so vse stvari, ki so zatečenega stanja, kar tudi ni prav. Potem bi se pa še dotaknil kar se tiče vozovnic, subvencioniranih predvsem za upokojence. Mi smo že razpravljali oziroma kolega Zvone Černač je tudi že to omenil, ni sicer, da so upokojenci navedeni kot upravičenci do posebnih ugodnosti ali brezplačne vozovnice samo v poglavju 2 in 3, pod poglavitne rešitve. V samih členih upokojencev ni najti, kar da misliti, da je ta skupina tekom medresorskih usklajevalnih sistemov upravičencev do subvencionirane vozovnice izpadla, v zakonu pa jih niso povsod izbrisali iz teksta, tukaj mislim, da bomo mogli dejansko dobiti nek pravi podatek kaj je zdaj s temi upokojenci. In pa tudi to neumnost bi še jaz izpostavil, ki pa seveda je tudi zelo problematična, da imamo subvencionirane linije, kjer se vozijo ali dijaki ali delavci, pač upravičenci do teh subvencioniranih vozovnic in na ta avtobus ostali občani ne morejo iti, to je pa tudi ena taka katastrofa glede na to, da stalno govorimo o trajnostni mobilnosti pa uporabi javnega prevoza, da bi mogli tudi tukaj nekaj narediti.  Železnica se modernizira. Avtobusno podjetje, jaz res upam, da ne bomo ustanavljali kakšnega državnega podjetja, ker je res živa katastrofa, da o tem sploh kdo razmišlja. Dajmo urediti infrastrukturo, ceste in te linije urediti tako kot je potrebno in pa predvsem podaljšanje koncesije se tudi meni zdi problematično, jaz ne vem zakaj toliko časa to traja, da se to pripravi in da je še dve leti treba, tukaj mislim, da bi mogli ta čas dejansko skrajšati in jaz upam, da bomo res s tem posodobili potem javni prevoz tako kot se spodobi. Avtobusi so prazni, bolj kot ne, iz Zasavja gredo prazni avtobusi proti Ljubljani, ceste so polne pleha. V Litiji zjutraj rabimo iz enega konca mesta do drugega kjer je kilometer in pol približno 20, 25 minut, da prideš iz enega konca do drugega zaradi tega tranzitnega ogromnega pometa ob špicah, konicah, onesnaževanje, ropot, tresenje, prašni delci, skratka res katastrofa. In javni potniški promet in tako železnica kot avtobus, tukaj bo treba še marsikaj narediti in ljudi motivirati, da se bodo tudi usedli na avtobus, ne samo z avtomobili hodili. Skratka, več na Odboru za infrastrukturo bo sigurno še veliko priložnosti. Toliko z moje strani.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Besedo ima Predrag Bakovič, za njim pa bo razpravljala Mateja Udovč.  Izvoli.
Podpredsednik, hvala za besedo. Spoštovana ministrica, kolegice in kolegi!  Dejstvo, da je Slovenija na prvem mestu po deležu sredstev, ki jih namenja iz družinskih proračunov, ki jih namenja za osebno mobilnost, seveda terja našo pozornost. Izboljšanje ponudb javnega potniškega prometa je pomembno tudi za doseganje ciljev s področja okoljske in podnebne politike na področju prometa. Zgolj sistemska ureditev načrtovanja in izvajanja javnega potniškega prometa v Republiki Sloveniji je nujna in mora biti taka, da bo vzpostavila pogoje za sodoben, učinkoviti in celosten sistem javnega potniškega prometa. Nujno je tudi izboljšanje ponudb javnega potniškega prometa ter večja povezanost avtobusnega in železniškega prometa, o čemer so že govorili moji predhodniki. Ta novela tako ureja brezplačen prevoz težje in težko gibalno oviranim študentom, prav tako pa se ureja tudi področje zagotavljanja prevoza težje in težko gibalno oviranim osebam, ki se izobražujejo v centrih za izobraževanje, usposabljanje in rehabilitacijo, a nimajo pravice do prilagojenega prevoza oziroma ne morejo uporabiti javnega prevoza. Na področju licenc za prevoze, je cilj te novele zaostriti oziroma določiti minimalne pogoje in poslovne prostore, ki bi preprečevali nadaljnji razmah tako imenovanih nabiralnih podjetjih, ki posle podjetij vodijo iz drugih naslovov, pogosto tudi iz drugih držav. V Republiki Sloveniji imajo taka podjetja samo nek formalen sedež in poštni nabiralnik, v določenih primerih pa seveda tudi tega ne. S tem bi vsaj delno omejili neko nelojalno konkurenco, ki jo povzročajo takšna podjetja. Pozdravljam tudi uvedbo dodatne pravice dijakom in študentom, ki imajo pravico do subvencionirane vozovnice ali uporabljajo te vozovnice tudi do kraja vadbe. Posledice teh novosti bodo pozitivne, tako pri zniževanju emisijskih obremenitev okolja, obremenitev prometne infrastrukture, hkrati pa se bodo izboljšale okoliščine za zagotavljanje javnega zdravja. Je pa še ena pozitivna posledica, ki jo težko pričakujejo tudi invalidi, zlasti tisti z okvarami na spodnjih okončinah, ki imajo težave pri uporabi parkirnih mest za invalide. Name se pogosto slednji obračajo s težavo, da parkirna mesta za invalide pogosto zasedejo osebe, ki sicer imajo veljavno parkirno karto, a bi zaradi vrste okvare, ki jo imajo, lahko uporabljale običajna parkirna mesta, ki jih invalidi z okvarami spodnjih okončin na primer s protezo noge ali česarkoli že, pač ne morajo uporabljati in ti resnično potrebujejo parkirni prostor namenjen invalidom, torej tak, ki je tehnično urejen tako, da je mogoče vozila vrata odpreti na stežaj, približati invalidski voziček in podobno. Na običajnih parkirnih mestih takim invalidom seveda to ni omogočeno. Kar nekaj kategorij naštetih v 66. členu Zakona o pravilih v cestnem prometu pač ne potrebuje širokega parkirnega prostora, temveč lahko uporabi običajni parkirni prostor. Ker pa se zaradi posesti parkirne karte uporablja ta parkirna mesta za invalide, le ta pogosto potem niso na voljo tistim invalidom, ki pa nujno potrebujejo ta razširjena parkirišča namenjena njim. Z ukrepi, ki jih predvideva ta novela, se bo pritisk na taka parkirna mesta malo le razbremenil. Kar nekaj lokalnih skupnosti je že uvedla posebne prevoze za starostnike in tudi invalide, s katerimi nudijo brezplačne ali izjemno poceni prevoze, zato naj Vlada tudi v prihodnje nameni   (nadaljevanje) več pozornosti tistim ukrepom, ki bi lokalne skupnosti še bolj spodbudile k uvedbi takih prevozov. To novelo seveda bom z veseljem podprl.  Hvala lepa.
Hvala lepa. Besedo ima Mateja Udovč, za njo pa so prijavljeni še Franc Rosec, mag. Andreja Rajh in Bojan Podkrajšek.  Izvoli.
Hvala lepa za besedo.  Spoštovane kolegice, kolegi poslanci, spoštovana ministrica!  V današnji razpravi sem pričakovala, da se bo večkrat pojavila diskusija o tem kdo je najbolj zaslužen za današnjo razpravo oziroma obravnavo zakona po rednem postopku pa to sploh ni tako pomembno. Ostaja dejstvo, da mora novela zakona začeti veljati pred 2. 12. 2019. Po tem roku pretečejo koncesije za izvajanje gospodarske javne službe javnega linijskega prevoza potnikov. Upam in želim si, da bomo prav, zaradi tega konstruktivni in sprejeli sklep, da je predlog primeren za nadaljnjo obravnavo. Predlagane spremembe zakona se nanašajo na implementacijo spremembe direktive o temeljnih kvalifikacijah in rednemu usposabljanju voznikov nekaterih cestnih vozil za prevoz blaga ali potnikov ter implementacije direktive voznikov nekaterih Direktive o vozniških dovoljenjih. Same spremembe zakona bistveno ne spreminjajo koncepta pridobivanja temeljnih kvalifikacij. Določene so le izjeme, za katere ni potrebno pridobiti temeljne kvalifikacije. Te izjeme so zapisane v 10. členu novele. Izjemno pomembna se mi zdi določba tega člena, ki se nanaša na voznike vozil Slovenske vojske, Policije, Civilne zaščite, gasilcev prav tako pa tudi za voznike vozil, ki opravljajo nujno reševalne prevoze, kadar se prevoz opravlja, zaradi dodeljenih nalog tem službam. To določilo razbremenjuje voznike teh kategorij dodatnih ne potrebnih obveznosti. O tej problematiki smo že veliko govorili na predhodnih razpravah v zvezi z razbremenitvijo voznikov gasilcev. Tudi ostale izjeme se mi zdijo razumne in nujno potrebne. V drugem delu se spremembe nanašajo na javni potniški promet. Zelo aktualna zadeva, zadeva, ki jo moramo čim prej pričeti učinkovito reševati kako popularizirati javni potniški promet se že dlje časa bolj ali manj uspešno dogovarjamo. V nekaterih okoljih, občinah sprejemamo ukrepe, ki spodbujajo uporabo javnih prevoznih sredstev. Po moji oceni na tem področju prednjači mesto Ljubljana, zaradi velike dnevne frekvence osebnih vozil je vzpostavila / nerazumljivo/ »parkiraj in se pelji z avtobusom v mesto« in se je pokazalo kot učinkovito razbremenjevanje mesta pred nepotrebno gnečo, ki jo povzročajo osebni avtomobili. Ob tem ne morem mimo dejstva, da se je s tem postajališčem iz smeri Kranja na stari cesta predolgo odlašalo. Parkirišče se sedaj gradi v Stanežičah, vendar ima hudo pomanjkljivosti. Pomanjkljivost se kaže v tem, da tam trenutno ni železniške postaje pa tudi v bližnji bodočnosti je ni pričakovati. S tem bo zopet obremenjen le javni prevoz z avtobusi na cest. Če ne bomo imeli primernih tehničnih rešitev pri vzpostavljanju linij javnega potniškega prometa in volje posameznih prevoznikov za usklajevanje voznih redov nam tudi določila o namenskih sredstvih enotne vozovnice ne bodo prav nič pomagala. Predlagana novela namreč določa, da enotno vozovnico lahko potnik kupi na kateremkoli prodajnem mestu v sistemu enotne vozovnice, kasneje pa se lahko po potrebni odloči katero kombinacijo prevoza bo uporabljal, vlak, avtobus ali pa mestni potniški prevoz. Voznina se bo po opravljenem prevozu delila med izvajalce. Prihodki od prodaje so do izvedbe poravnave namenski prihodki proračuna Republike Slovenije za enotno vozovnico. Namenska sredstva se lahko namenijo le za plačilo prevozov. Z uvedbo vseh produktov enotne vozovnice se dopolnjujejo tudi področja vodenja evidenc. Upam, da bo ta ureditev spodbudila uporabnike in ponudnike javnih prevozov, da se bo ta način prevoza v bodoče še bolj uporabljal. Tudi javno določene pravice, da zagotavljanja brezplačnega prevoza za težje in težko gibalno ovirane študente se mi zdi zelo pomembna in potrebna pravica, saj do sedaj tega nismo imeli tako urejeno. Ureja se tudi možnost zagotavljanja prevoza upravičencem, ki se izobražujejo v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami in nimajo pravice do prilagojenega prevoza težje ali težko gibalno oviranih oseb. Ne morejo pa uporabljati javnega prevoza. V teh primerih se uvaja izjema, da se lahko za dijake, ki jim ne pripada pravica do brezplačnega prevoza organizira posebni linijski prevoz in lahko dobijo subvencionirano vozovnico tudi za to vrsto prevozov. Na področju javnega prevoza potnikov se dijakom in študentom, ki imajo pravico do subvencionirane vozovnice in status kategoriziranega športnika daje dodatna pravica, da uporabljajo subvencionirano vozovnico tudi do kraja vadbe. V tem kontekstu bi rada opozorila na primere s katerimi se srečujemo starši po vsej Sloveniji in ki ga imamo, na žalost, tudi v Kranju. Otroci iz občine Kranj in živijo na desnem bregu Save oziroma na podeželju nimajo javnega prevoza do večjih vadbišč, recimo za športe kot so plavanje, vaterpolo, atletika, tenis, nogomet in podobno, kjer so ti centri. To zagotovo trenutno bolj ali manj uspešno rešujemo starši in sorodniki, ki otroke vozimo z osebnimi avtomobili na treninge, vendar pri tem prihaja do velikih problemov. Tudi do teh, da starši otroka ne vpišejo v športne panoge, saj jim ne morejo zagotoviti rednega prevoza na vadbe. V takšnih primerih bi morali zagotoviti posebne linije javnega prevoza za to populacijo in jo subvencionirati saj iz te ciljne skupine nastanejo najprej registrirani športniki, nato kategorizirani in kasneje tudi naši tako cenjeni vrhunski športniki. S tem bi starše vsaj delno razbremenili skrbi in obveznosti, hkrati pa bi zmanjšali promet v mestih. Zelo se strinjam s stališčem in predlogom Olimpijskega komiteja Slovenije, ki se zavzema, da bi ta ureditev morala veljati za vse registrirane športnike, ne pa samo za kategorizirane športnike, ki so vključeni v športne klube. S tem bomo večini otrok zagotovili normalno vključevanje in vadbo v športnih klubih ter spodbudili zdrav način življenja. Zaradi vsega navedenega bom predloge zakona podprla. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Besedo ima predlagateljica ministrica, mag. Alenka Bratušek.  Izvolite.
Alenka Bratušek
Samo na ta zadnji del, da ne bo ostalo neodgovorjeno kar se tiče športnikov v Mestni občini Kranj. Promet po mestu ureja Mestna občina Kranj. Javni potniški promet, ki je tukaj urejen, gre v glavnem za medkrajevnega. Mi s tem zakonom ne posegamo, ne smemo posegati na področje prometa, ki ga ureja Mestna občina Kranj. Tako da to vprašanje ali pa ta pobuda bo za župana občine Kranj.
Hvala lepa. Prišli smo do zadnjih dveh razpravljavcev.  Najprej bo dobil besedo mag. Andrej Rajh, za njim še Bojan Podkrajšek. Izvoli.
Spoštovana gospa ministrica! Pred nami je zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozu v cestnem prometu in to je dokaz, da ministrstvo dela, dela dobro, dela predvsem dobro za ljudi in pri tem ima v mislih vse kategorije naših državljanov. Za upokojence in za študente, dijake, je že bilo ustrezno poskrbljeno, sedaj pa z to novelo rešuje probleme invalidov, zagotavlja posebne linijske prevoza, tam, kjer ti niso organizirani in omogoča invalidom športnikom, prevoz tudi do vadbišč. Zelo pomembno se mi zdi, da se ministrstvo predloga reševanja koncesijskih razmerij rešuje celostno in da bo za to v luči izvedb, ki jih izvaja na področju integriranega javnega potniškega prometa, za katerega preko subvencije namenja več kot 170 milijonov evrov, našlo ustrezno rešitev, tako, da bomo imeli po vsej državi ustrezne linije, ustrezno frekvenco javnih prevozov in da bodo ti prevozi tudi bili tako učinkoviti in komplementarno služili, bom rekel, izpolnjevali tudi cilje, ki se izvajajo z obsežnimi gradbenimi deli, ki smo jim priča na našem cestnem in železniškem prometu, samo v severovzhodni Sloveniji se izvajajo gradbeni projekti v višini več kot 500 milijonov evrov in zato je pomembno, da se k integraciji javnega potniškega prometa in podaljševanju koncesijskih razmerij, lotimo celostno in premišljeno. In, ne samo, vsi ti ukrepi bodo pripomogli tudi k enemu drugemu problemu, s katerim se Slovenija sooča, to je z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov na področju prometa. Vesel sem, da se z zakonom in prenosom direktiv rešujejo tudi problemi, ki jih imajo gasilci, ki jih ima civilna zaščita, ki jih ima vojska, hkrati pa da se tudi omejuje in izničuje nelojalna konkurenca, ki smo ji priča na področju tovornega prometa. Jaz bom zaradi vsega tega naštetega predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevozih v cestnem prometu podprl. Hvala lepa.
Hvala lepa. In še zadnji razpravljavec, Bojan Podkrajšek. Izvoli.
Ja, spoštovani podpredsednik Državnega zbora, hvala za dano besedo! Cenjena ministrica, z sodelavci, kolegice in kolegi! Seveda, pred nami je zakon o dopolnitvi o prevozih v cestnem prometu. Sam menim, da že ta zakon kar nekaj časa kliče po dopolnitvi oziroma spremembi. Spoštovana ministrica, seveda, mogoče bom začel z, ker sem malo omejen s časom, z to zadnjo alinejo o koncesijah, koncesijskih razmerjih. Seveda, ko sem prebiral vaše gradivo, sem videl, da pa so vaši sodelavci veliko časa uporabili, da so obrazložili, da bi to obdobje podaljšali za dve leti. Sam menim, da je to obdobje predolgo. Seveda, menim no, da bi bilo možno, seveda, tu bo treba napet veliko mišic naporov, kajti iz preteklosti poznamo, iz 2016, da je bilo tu nekaj težav, zato bi seveda pozval, kot poslanec tega Državnega zbora, da se, spoštovana ministrica, to obdobje skrajša vsaj za 1 leto, da ne govorim o dveh letih. Jaz mislim, da smo vsi skupaj sposobni. Seveda, ko govorim o tem zakonu, ima več sprememb, tudi seveda, pozitivnih… kar se tiče vozovnic, predvsem tistih, ki so gibalno ovirani, športnikov, da bodo lahko prišli, seveda, do svojih vadbišč, ki se ukvarja s športom, tudi v, s tem dopolnitvam zakona, je pa dejstvo to, da je to, spoštovana ministrica, pomemben zakon, ki je, se nas dotika vsakdan skoraj vseh, skratka, v življenju imamo oziroma vsak dan imamo en cilj, verjetno, pa več poti. Skratka, bi apeliral seveda na vaše sodelavce in menim, da imamo še dosti časa, da lahko sprejmemo v drugem branju kvaliteten zakon, ki bo dal res spremembe, ki je, ker sem že uvodoma povedal, da je klical, pa sprememba, da se tudi posvetimo tem trikotnikom, seveda železniški promet, medkrajevni promet pa mestni promet. Se mi zdi, da tukaj, če bi vsi skupaj dali nekaj naporov v ta segment bi tu, največkrat je tu težava časovnica in mogoče nam včasih malo zmanjka oziroma nekomu, ki gre od doma na pot, na cilj pa ima mnogo težav tudi ne vedno po finančni plati tudi največkrat po časovni. Skratka, jaz sam ne bom nasprotoval nadaljnji obravnavi tega zakona, bi pa želel, da vsi skupaj, predvsem pa vaši sodelavci ta zakon zložijo tako, da bo najboljši za naše državljanke in državljane. Hvala.
Hvala lepa.  Prehajamo v sklepni del splošne razprave, v katerem dobi besedo še predstavnik predlagatelja ministrica mag. Alenka Bratušek. Izvolite.
Alenka Bratušek
Najlepša hvala, podpredsednik. Hvala tudi za to možnost, da smo lahko danes v okviru splošne razprave govorili o tem zakonu. Hvala za napovedano podporo hvala tudi za vse konstruktivne pripombe, ki pa verjamem, večji del tega, sem prepričana, bomo lahko razrešili ali z odgovori, nekaj od njih pa tudi z amandmaji na odboru za infrastrukturo in tako zakon naredili še boljši, vesela pa sem, da imamo vsi isti cilj, to je čim učinkovitejši in čim cenejši javni prevoz in to čim prej.
Hvala lepa.  Vsi prijavljeni razpravljavci, ki so to želeli, ste dobili besedo. Ker čas določen za razpravo še ni potekel, sprašujem ali želi na podlagi 71. člena Poslovnika Državnega zbora še kdo razpravljati? Ja, še en interesent. Poslanec Boris Doblekar, izvoli.
Hvala za besedo, spoštovani predsedujoči. Jaz bom samo še to izkoristil možnost, ker je tukaj še ministrica, da jo bom vprašal. Preko 400 ustanovljenih podjetij teh slamnatih na teh nabiralnikih je bilo doslej ustanovljeno, prevozniških, ki domnevno, po vseh medijih smo to brali, povzročajo nelojalno konkurenco našim prevoznikom. Pa me zanima: Ali so pristojni ta podjetja večkrat pregledali ali jih še pregledujte, kako stojijo ta podjetja, iz kje so zaposleni, koliko je zaposlenih, ali dejansko povzročajo nelojalno konkurenco in pa kakšno luč mečejo na Evropo ta podjetja, glede na to, da so pri nas bila zelo na lahek način tudi ustanovljena? Tudi na nekem naslovu recimo tudi 100 takšnih podjetij in me zanima ali ste to kaj do zdaj pregledali, kajti v medijih je bilo velikokrat zaznati, da zaradi kadrovske podhranjenosti težko pregledujete vsa ta podjetja. To je eno. In drugo, tudi ključno, pomanjkanje voznikov, kar tare naše prevoznike. Ne dobijo voznikov. Ne vem ali si vozniki ne želijo voziti špedicije ali raje kaj drugega počnejo ali gredo voziti k tej nelojalni konkurenci, skratka, velik problem je pridobiti voznika za vožnjo teh špedicij. Mi imamo v Zasavju v srcu Slovenije, v Litiji, ogromnega prevoznika Omahen transport, ki ima tudi logistični center, ki se je zelo mogel potruditi, da je ta logistični center sicer v sredini Slovenije, dobro funkcionira in je tudi zelo uporaben za vse in k nam prihaja mnogo teh vozil iz celotne Evrope in pa tudi ta njegova vozila odhajajo po Evropi. Srečujejo se s težavami zaradi same infrastrukture, kar pomeni ceste, različnih omejitev za te kamione, kjer so vsepovsod razne table, ki   (nadaljevanje) prepovedujejo ta promet. Sicer so zdaj nekako dopolnjene z oznakami, to se pravi za lokalni dovoz, ampak kljub temu te težave bolj ali manj ostajajo. In bi rad seveda tudi, da se dejansko te stvari »ornk« pogledajo in da se tudi pomaga tem prevoznikov. Vemo tudi, da ko smo bili na srečanju prevozniških družin in podjetij v Slovenski Bistrici pred kratkim, kjer ste tudi sama ministrica in vsi mi tam prisotni, dobili ogromno pripomb in predlogov, tako s strani gospodarske zbornice kot obrtno-podjetniške zbornice in upam in želim, da se bodo te stvari bolj ali manj ali pa kar vse tudi zdaj v tem, ko že to delamo, tudi upoštevale, saj tako ste jim gor tudi obljubili. Upam, da bo šlo v to smer.  Torej ta… res bi rad vaš odgovor glede teh slamnatih podjetij oziroma preko 400 podjetij prevozniških v Sloveniji ustanovljenih, iz kje so, koliko imajo zaposlenih, kakšna je njihova kvaliteta izvajanja prevozov in pa ali ta podjetja dejansko po vašem mnenju, vedenju povzročajo nelojalno konkurenco našim prevoznikom? In pa še to, torej še enkrat, kar sem že tudi vprašal – zakaj takšno pomanjkanje voznikov? Koliko jih je na zavodu za zaposlovanje, ki bi lahko opravljali to dejavnost pa jo ne? In pa torej čisto konkreten odgovor bi res rad. Tako da več o vsem tem pa potem na Odboru za infrastrukturo. Hvala lepa.
Hvala lepa. Gospa ministrica, izvolite.
Alenka Bratušek
Težko bom dala zdaj, ker nimam podatkov s sabo, konkreten odgovor. Mi s to novelo zakona želimo omejiti nastajanje in delovanje t.i. slamnatih podjetij. Dobro veste, da so za različna področja zadolženi različni inšpektorati. Od Inšpektorata za delo, do davčnih inšpektorjev, do tržnih inšpektorjev in v končni fazi bolj na koncu tudi prometni inšpektorat. Bomo skušali te podatke kolikor jih bomo lahko dobili do odbora, pa vam jih bomo tam posredovali, ampak ključno sporočilo je, da s to spremembo zakona želimo omejiti oziroma onemogočiti delovanje na takšen način.
Hvala lepa. Zaključujem splošno razpravo. O predlogu sklepa, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo, bomo v skladu s časovnim potekom seje zbora odločali danes v okviru glasovanj 15 minut po prekinjeni 5. točki dnevnega reda. S tem prekinjam to točko dnevnega reda. Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA – PRVA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU. Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina 25 poslank in poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem. V zvezi s tem predlogom zakona je skupina 25 poslank in poslancev s prvo podpisanim Danijelom Krivcem zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavniki predlagatelja, Anji Bah Žibert. Izvoli.
Hvala lepa, predsedujoči za besedo.  Spoštovani, danes se ob predlagani obravnavi te točke dnevnega reda, torej Predlog sprememb Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, v tej dvorni ne bi smeli pogovarjati na sicer žal običajen način, ko koalicija izdatno uporablja argument moči, namesto moč argumenta. Uporaba argumentov moči pa pomeni deviacijo oziroma zlorabo predstavniške demokracije ter začetek njenega propada. In to je, spoštovani, slabo. Slabo za vse državljanke in vse državljane. Naj bo tokrat vendarle drugače. Naj nas vodi tisto kar je dobro in je prav. Ta zakon je dober in prav je, da ga sprejmemo. V Slovenski demokratski stranki smo ga vložili ponovno v upanju, da boste spoštovani poslanci koalicije, tale opomnik, ki so vam ga pripravili v Listi Marjana Šarca in vam dobesedno zapoveduje, da glasujete proti zakonu, ignorirali in zavrgli. Obnašajmo se kot odgovorni državljani in posamezniki, ki nam je ljudstvo zaupalo vlogo, da kot njihovi predstavniki delujemo v korist in dobro državljank in državljanov. Danes bomo obravnavali spremembo zakona, ki izboljšuje status najbolj ogroženih skupin invalidskih upokojencev. To je skupina za katero Vlada Republike Slovenije nima posluha in jo vseskozi zanemarja. Tudi to, da danes ministrice zopet ni tukaj, pove vse. Še toliko bolj apeliram na tiste poslance, ki prihajate iz poslanskih skupin, ki ste se pred volitvami obračali na volivce s programom, ki je obljubljal izboljšanje stanja invalidskih upokojencev. Več o tem bom povedala kasneje v razpravi.  Naj na kratko povzamem bistvene spremembe zakona. Z njim želimo izboljšati položaj ravno najbolj ranljive skupine znotraj invalidskih upokojencev. Tako predlagamo, da se kot minimalna pokojnina določi tudi minimalni znesek invalidske pokojnine, ki bi moral biti v višini osnovnega zneska minimalnega osebnega dohodka oziroma bolj poznano kot socialna pomoč, ki danes po uskladitvi znaša 402,18 evra. Rešitev velja tudi za upokojence, ki zaradi delne zmožnosti za delo oziroma delne invalidnosti zelo težko pridobijo zaposlitev ali pa jo sploh ne. Ravno zaradi te delne zmožnosti za delo, prejemajo nižjo invalidsko pokojnino. Predlagamo, da se zanje prav tako zagotovi minimalna pokojnina v primeru, da so prijavljeni na zavodu za zaposlovanje kot iskalci zaposlitve in ne dobijo ustrezne zaposlitve brez svoje krivde. Porazna statistika govori sama zase, a opozarjam, kolegice in kolegi, to niso samo gole številke, to so zneski s katerimi morajo invalidi preživeti. Torej v Sloveniji je povprečna pokojnina po uskladitvi okoli 640 evrov. Ta predstavlja tudi prag tveganja revščine za samsko osebo. Povprečna invalidska pokojnina pa je še bistveno nižja in znaša okoli 995 evrov. To pomeni, da je delež tistih, ki prejemajo invalidsko pokojnino nižjo od 402 evra, kot znaša osnovni znesek minimalnega osebnega dohodka, visok in predvsem nesprejemljiv. Spoštovani! Poslušajte ta podatek. Za 7 tisoč 500 državljanov je situacija takšna, da prejemajo invalidsko pokojnino, ki je celo nižja od 300 evrov na mesec. Kakorkoli se boste danes odločili, ostaja pa predvsem grenak priokus, da se za te skupine do katerih se za potrebe politične samopromocije izkazuje izredna skrb in empatija, še posebej pred volitvami, do sedaj ni naredilo nič. Sta skrb in empatija zgolj navidezni, vas sprašujem? Danes je ta čas, ko lahko dokažemo, da temu ni tako. Danes imamo priložnost, da to spremenimo. Dovolite, da gre zakon naprej in da ga potem uredimo tako kot bi morda nekateri želeli zardi pomanjkljivosti.  Hvala.
Hvala lepa.  Za uvodno predstavitev mnenja dajem besedo predstavniku Vlade, državnemu sekretarju, Tilnu Božiču.  Izvoli.
Tilen Božič
Spoštovani predsedujoči, hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!  Vlada Republike Slovenije vsebine predloga zakona o spremembi Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev SDS, ne podpira. Z izjemo enega odstavka, je predlog identičen marčevskemu, zato mnenje Vlade ostaja v bistvu nespremenjeno. Vlada se torej tudi tokrat strinja, da je treba zagotoviti višjo socialno varnost ter višje prejemke iz pokojninskega zavarovanja, vendar meni, da ni primerno dvigovati pravic zgolj nekaterim prejemnikom, temveč je treba najti ustrezno rešitev za vse uživalce na način, ki ne bo povzročal novih neenakosti in nepravičnosti. Izpostavljamo, da je sistem pokojninskega zavarovanja v prvi vrsti zavarovalniški sistem, hkrati pa temelji tudi na načelu solidarnosti, ki je pri invalidski pokojnini že vpeljan v znatno višji meri, kot pri starostni pokojnini, in sicer invalidska pokojnina ni odmerjena zgolj od dosežene pokojninske dobe glede na plačane prispevke, temveč je zaradi dodatnih zakonskih ugodnosti odmerjena na višji višini, kot pa bi bila ob danih okoliščinah starostna pokojnina. Prišteje se tako imenovana fiktivna doba. Invalidski upokojenci so lahko tudi upravičeni do zagotovljene višine invalidske pokojnine, prav tako pa zakon posebej določa, da invalidska pokojnina ne sme biti nižja od 327 evrov. Če bi se za vse invalidske upokojence določilo prejemanje invalidske pokojnine v višini osnovnega zneska minimalnega dohodka bi se tako porušila razmerja, ki obstajajo pri pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Tisti, ki je bil v sistem vključen v krajše obdobje, na primer pet, ne more biti v istem položaju kot zavarovanec, ki je bil vključen v sistem na primer 32 let. S predlogom SDS se vzpostavlja določena uravnilovka, ki bi izenačila višine prejemka invalidsko upokojenim, ki so bile vključene v zavarovanje na primer eno leto in tistim, ki so bili vključeni 32 let. Pri tem dodajamo, da so prejemniki invalidske pokojnine lahko upravičeni tudi varstvenega dodatka, ki je sicer pravica iz socialnega varstva, vendar pa kljub temu pravica namenjena zagotavljanju izboljšanja socialne varnosti državljanov.  V zvezi z dvigom nadomestil iz invalidskega zavarovanja velja izpostaviti, da gre za zavarovance, ki imajo delovno sposobnost sicer omejeno, so pa še vedno sposobni opravljati določena dela s krajšim delovnim časom ali z omejitvami. Opozarjamo, da sistem invalidskega zavarovanja za delovne invalide ne more nadomeščati dohodka v primeru izgube zaposlitve, ampak je naloga države, da delovnemu invalidu zagotovi ustrezno delovno mesto in ga stimulira, da ostane v zaposlitvi. S tem v zvezi pogosto govorimo o zaposlitveni rehabilitaciji.  Vlada je v prejšnjem tednu sprejela predlog zakonodajnih sprememb, ki bodo zasledovale izboljšanje socialnega položaja vseh upravičencev do pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Te bodo, med drugim, vključevale tudi dvig odmernega odstotka tako za moške in ženske nad 63,5 %, kar bo prineslo tudi višjo socialno varnost za prejemnike invalidskih pokojnin kot tudi za prejemnike nadomestil iz invalidskega zavarovanja. Prav tako bomo za vse prihodnje upokojence dvignili odmerne odstotke za izračun najnižje pokojnine. Kaj to pomeni? Da se bodo dvignili odmerni odstotki tako za družinske, vdovske, starostne kot že omenjene invalidske. Če gre seveda ta zakon naprej iz postopkovnih razlogov ne bo mogoče vladnega predloga spraviti skozi zakonodajni proces do začetka prihodnjega leta, kar bo pomenilo tudi znižanje odmernega odstotka za ženske in ne bo prišlo do dviga preostalih odmernih odstotkov.  Kot rečeno, Vlada predlog ne podpira. Za pojasnila sem pa seveda tukaj na razpolago. Hvala.
Hvala lepa.  Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin.  Besedo ima Jožef Lenart, ki bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.  Izvoli.
Hvala lepa za besedo, podpredsednik. Spoštovani prisotni poslanci, poslanke! Spoštovani predstavniki ministrstva! Obravnavamo Predlog zakona o spremembah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je v proceduro vložila Slovenska demokratska stranka v cilju, da se invalidskim upokojencem omogoči vsaj minimalni standard in ne le golo preživetje. Dejstvo je, da so invalidske pokojnine prenizke, da bi imeli upokojeni invalidi enake možnosti kot ostali državljani. Dejstvo je sicer tudi, da naša država, Vlada in tudi mi tukaj v tem sklicu parlamenta ne znamo dobro poskrbeti za naše invalide za časa njihove delovne aktivnost i in ne, ko se upokojijo. Država bi lahko z zakonom zagotovila invalidom dostojno pokojnino in iz invalidskega zavarovanja, ne pa, da so invalidsko upokojeni prepuščeni v nemilost in odvisni od socialne politike ter varstvenega dodatka. Tako pasivno, vsaj tisti, ki imamo nekaj socialnega čuta, ne moremo in ne smemo odzivati na probleme svojih državljanov, na izziv preprečevanja revščine naših ljudi, ki so zaradi bolezni ali poškodbe, pristali v težkem položaju. Naš predlog zakona je torej odziv na pereč problem iz slabega gmotnega položaja večine invalidskih upokojencev, napram drugim upokojencem, kar pa ni pravično. Vsak, ki je kdaj bil zaposlen, je plačeval v pokojninsko in invalidsko blagajno in, seveda, pokojninsko in invalidsko zavarovanje je bilo vzpostavljeno pa prav za primere, ko se nekomu zgodi invalidnost. Torej, prav in še posebno za invalidske upokojence. Ti invalidi, kateri so torej delali in se v času svojega dela zavarovali ter vplačevali za to, če se jim zgodi delna izguba delovne zmožnosti ali 100 procentna invalidnost ter popolna izguba delovne zmožnosti, danes niso upravičeni do prejemka v višini minimalnih sredstev za preživljanje. Ravno zaradi te izgube zmožnosti za delo, pa si sredstev za preživljanje tudi ne morejo zagotoviti sami. So torej v neki pad poziciji, so tukaj, pozabljeni od države in sprašujejo se, ali so torej, kot soustvarjalci te države, zanjo naredili premalo, da se ne bi danes do njih obnašala kot stroga in pohlepna mačeha. Vendar pa od nas niso pozabljeni. S predlaganimi spremembami zakona bomo končno naredili nekaj prav, saj se bo z zakonom doseglo, da bo najnižja možna invalidska pokojnina, ne glede na kategorijo invalidnosti, znašala vsaj toliko, kot osnovni znesek minimalnega dohodka. Tukaj gre torej za minimum, ki je določen kot minimum za preživetje in upokojeni invalidi bi bili deležni pravične in enake možnosti preživetja, kot tisti, ki prejemajo denarno socialno pomoč. Zavedati se je pa potrebno dejstva, da so nekateri invalidi dolgo let vztrajali pri delu, pa čeprav so zaradi svojega zdravstvenega stanja, s težavo dosegali normo. Za nekatere druge, ki pa niso oddelali za to skupnost še nisi ure dela, pa je danes kar dobro poskrbljeno. To neenakost želimo torej odpraviti. S predlogom zakona se tudi ureja status delovnega invalida, ki ima preostalo delovno možnost in sicer tako, da se mu takšna minimalna pokojnina zagotovi, a le v primeru, če je bil na Zavodu za zaposlovanje prijavljen kot aktivni iskalec zaposlitve, pa skupaj z zavodom ne more najti ustrezne zaposlitve po svoji delovni zmožnosti, kar pa ni njegova krivda. Če se dobro zamislimo nad našimi pametnimi in manj pametnimi odločitvami v tem parlamentu, ter upoštevamo to, da je naša Vlada in njena javna uprava, kar potratna, bomo sedaj rekli, da naj se še Vlada vsaj malo potrudi in se bodo tudi sredstva za to ranljivo skupino našla. Invalidski upokojenci so eni izmed nas, zato jih ne bomo spregledali in bomo zanje tokrat namenili, za vsakega, po približno 100 evrov več. Bili so dobri delavci, dokler so bili zdravi, kot bi morali mi, spoštovani kolegi in kolegice, biti dobri poslanci, dokler smo zdravi. Zato bomo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke, danes glasovali za predlagano spremembo. Apeliramo pa tudi na vse tukaj prisotne zastopnike upokojenih invalidov, torej, poslancev vsega ljudstva, da se nam pridružite. Hvala.
Hvala lepa. Aljaž Kovačič bo predstavil stališče Poslanske skupine Lista Marjana Šarca. Izvoli.
Hvala za besedo, spoštovani podpredsednik! Spoštovani državni sekretar, kolegice in kolegi! Samo v tem mandatu, je Poslanska skupina SDS vložila več predlogov novel, ki posegajo v Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, kljub temu, da se zavedajo posledic, ki jih imajo parcialni posegi v sistem pokojninskega invalidskega zavarovanja, počnejo to vedno znova in znova, brez potrebne preudarnosti in odgovornosti. Takšno vlaganje parcialnih zakonov si lahko privoščijo med udobnim sedenjem v opoziciji, med tem ko sem prepričan, da bi v primeru, če bi njihov človek vodil Ministrstvo za delo, ravnali povsem drugače. To navedbo potrjujejo tudi zgodovinska dejstva. Spomnimo se zadnje večje reforme Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je bila sprejeta leta 2012. Dolge ure pogajanj med socialnimi partnerji in političnimi deležniki so prinesle zakon, proti kateremu ni bilo niti enega glasu proti. Pohvale vloženemu trudu in delu takratnega ministra, Andreja Vizjaka, ki je prihajal iz kadrovskega nabora SDS, so se vrstila tako iz vrst  (nadaljevanje) koalicije kot opozicije. Vsi so se strinjali, da je bilo opravljeno odlično delo, ki je bilo rezultat iskanja širokega družbenega in političnega konsenza. Prav od vsega tega pa so bile sistemske rešitve, ki jih je vpeljala takratna sprememba zakona. Torej, SDS je nekdaj razumela na kakšen način smemo oziroma moramo spreminjati našo pokojninsko in invalidsko zakonodajo. Danes tega razumevanja ni je pa prisotno vehementno vlaganje všečnih zakonodajnih predlogov pod krinko lažne skrbi za najšibkejše v naši družbi. Če bi bilo predlagatelju bilo resnico mar za najšibkejše v tej družbi, potem ne bi sprejeli zelo glasnega ZUJF, katerega negativne posledice čutimo še danes in prav tako ne bi vlagali tako všečnih in neodgovornih predlogov zakonov, ki uredijo položaj zgolj ozki skupini ljudi, ostala sorazmerja pa se porušijo. Na podlagi takšnega delovanja SDS lahko podamo oceno, da njihovo ravnanje in namen nista iskrena. Pokojninski sistem je živa materija, saj se zavarovanci upokojujejo venomer ob pogojih, ki veljajo ob upokojitvi. Ti pogoji pa so odvisni od več kazalnikov, ki so v danem trenutku prisotni v družbi. Zagotovo je eden izmed pomembnejših kazalnikov razmerje med delovno aktivnim prebivalstvom in upokojenci. Demografske spremembe puščajo posledice, na katere se je potrebno primerno odzivati. Pokojninski in invalidski sistem bo venomer potrebno prilagajati družbenim spremembam. Slednje pomeni, da bo Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju doživel še številne dopolnitve in spremembe, ki bodo med ljudmi, ki se bodo upokojevali ob različnih časih povzročali ustavno dopustne razlike. Nekaterim se bodo te razlike zdele krivične, spet drugi bodo razumeli bistvo našega pokojninskega in invalidskega sistema, ki zasleduje načelo solidarnosti, vendar se neprestano prilagaja družbeni in finančni realnosti. Zakon že danes s seboj določene varovalke, ki omogočajo, da je odmera invalidske pokojnine višja kot bi bila v danih okoliščinah starostna pokojnina pa vendarle je Vlada Republike Slovenije menila, da to ni dovolj, zato je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripravilo predlog zakona, ki bo na celovit način posegel v obstoječi Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Za razliko od predlagatelja omenjeni vladni predlog ne vsebuje parcialnih rešitev, ampak resne in premišljene ukrepe, ki so se izkazale za potrebne in finančno vzdržne. Prejemke iz pokojninskega invalidskega zavarovanja je potrebno zvišati za vse opravičence in ravno to vladni predlog tudi počne. Predlog novela ZPIZ, ki ga je prejšnji teden sprejela Vlada Marjana Šarca predvideva zvišanje odmernih odstotkov za vse kategorije zavarovancev. Zvišanje odmernih odstotkov pa bo v praksi pomenilo višje pokojnine in nadomestila iz teh zavarovanj. Slednje velja tudi za opravičence, ki so invalidi. Če je invalidnost posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni bo odmerni odstotek v primeru sprejetja vladnega predloga znašal 63,5 odstotkov med tem, ko je ta trenutno 57,25 odstotkov. Odmera pokojnine v primeru invalidnosti, ki je nastala izven dela in pred dopolnjenim 65 letom pa bo znašala 41 odstotkov, kar bi za moške pomenilo skoraj 14 odstotkov višje pokojnine za ženske pa dobrih 5 odstotkov. Med drugim vladni predlog zakona ureja tudi težave, ki so se v praksi pojavile pri izplačevanju nadomestil iz naslova invalidskega zavarovanja, kar bo za tovrstne upravičence ugodnejša in ustreznejša ureditev. Seveda ne pozabimo, da so pokojnine zvišale tudi, zaradi rednih in izrednih uskladitev v zadnjem letu oziroma dveh skupaj za več kot 7 odstotkov, kar zagotovo vpliva tudi na socialni položaj upravičencev do prejemkov iz invalidskega zavarovanja. Oblikovanje dobrega zakonskega predloga na področju pokojninskega in invalidskega sistema terja čas in trdo delo, predvsem pa širok družbeni, socialni in politični konsenz. Skrb in odnos posameznikov in države do najranljivejših je pokazatelj tega koliko smo kot združba zreli in solidarni. Ukrepov na tem področju se moramo lotevati premišljeno in jih uvajati postopoma, pri tem pa paziti, da med ljudmi ne povzročamo neutemeljene neenakosti.  V Poslanski skupini Liste Marjana Šarca menimo, da vladni predlog primerneje ureja izpostavljeno problematiko, zato predloga zakona, ki je pred nami ne moremo podpreti.
Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov bo predstavil Soniboj Knežak.  Izvoli.
Hvala, predsedujoči.  Državni sekretar, spoštovane kolegice in kolegi! Socialni demokrati se zavedamo, da so invalidske pokojnine in nadomestila iz invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji nizka, prenizka. Zavedamo se, da je žal premnogo upravičencev s temi prejemki preprosto ne more dostojno živeti, da so v težkem socialnem položaju, vendar se tudi zavedamo, in to je potrebno poudariti, da so nizke tudi ostale pokojnine. Tiste, ki jih prejemajo naše državljanke in državljani v polni pokojninski dobi, ko so 40 in več let plačevali v pokojninsko blagajno. Dejstvo je, da pokojninsko in invalidsko zavarovanje v Republiki Sloveniji temelji na zavarovalniškem principu, in da mora zavarovalni sistem vzpostaviti neko ravnovesje med plačanimi prispevki in višino pokojnine. Vendar kljub temu naš sistem temelji tudi v načelih vzajemnosti in solidarnosti in pri invalidski pokojnini gre tudi za solidarnostni sistem, saj je ta pokojnina v danih okoliščinah odmerjena višje kot starostna pokojnina, v pokojninsko dobo pa se šteje tudi tako imenovana fiktivna doba za odmero pravic iz invalidskega zavarovanja. Poleg tega ne smemo pozabiti, da ima naš sistem vzpostavljene tudi socialne varovalke in da so lahko prejemniki invalidske pokojnine upravičeni do varstvenega dodatka in denarne socialne pomoči. Z vsem naštetim seveda ne gre upravičevati razlogov proti višjim invalidskim pokojninam, ki so mnogokrat pod osnovnim zneskom minimalnega dohodka. Še več, poudariti velja, da si vsi naši upokojenci zaslužijo take pokojnine, ki bodo zagotavljale dostojno preživetje. Pokojnina je namreč naša pravica iz zavarovanja, ki ga plačujemo, vendar tega ne moremo doseči z enkratnim parcialnim spreminjanjem pokojninske zakonodaje. Vlada je prejšnji teden sprejela Predlog novele Zakona o pokojninsko in invalidskem zavarovanju, ki predvideva dvig odmernega odstotka tako za ženske in moške nad 63,5 %, za moške sicer v šestletnem prehodnem obdobju in s tem tudi seveda posledično višje pokojnine in višjo socialno varnost za vse upokojence, ne samo za eno skupino. Določitev višjega odmernega odstotka bo tako pozitivno vplivala tudi na odmero najniže starostne pokojnine ter na odmero vdovskih, družinskih in invalidskih pokojnin ter nadomestili iz invalidskega zavarovanja. Prav tako se uvaja dodaten odmerni odstotek višine 1,36 % za skrb za otroke. V tem zadnjem predlogu je posebno pozornost namenjena zvišanju najnižje starostne, vdovske, invalidske in družinske pokojnine ter nadomestili iz invalidskega zavarovanja in sicer z določitvijo novega odstotka v katerem se odmeri najnižja pokojnina ter zvišanje osnov za odmero pravice do vdovske oziroma družinske pokojnine ter nadomestil iz invalidskega zavarovanja. Odmerni odstotek se bo v primeru, da je invalidnost posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni zvišal na 63,5 % pokojninske osnove, v primeru poškodbe ali bolezni izven dela pred dopolnitvijo 65. let pa najmanj 40 % pokojninske osnove. Socialni demokrati se zavedamo, da je to absolutno premalo. Še zdaleč nam ni uspelo uskladiti vsega, še zdaleč niso v tem predlogu upoštevane vse pripombe in predlogi upokojencev, vendar je nek premik, in če bo ta vladni zakon sprejet, bodo upokojenci prejeli višje pokojnine predvidene z uveljavitvijo zakona, to je 1. januar 2020. In predlog, kar tudi spoštovane kolegice in kolegi ni nepomembno, je usklajen s socialni partnerji, podprli so ta tako sindikati kot tudi delodajalci. Predlagatelj SDS, se sicer dobro zaveda, da pokojninskega sistema ne ve reševati na hitro in enostransko z rešitvami samo za eno skupino. To hitro vodi v še večjo nepravičnost. Socialni demokrati ne bomo podprli tega SDS-ovega predloga, ki je dane na mizi, bomo pa podprli predlog ZPIZ, ki ga je pripravila Vlada, ki je usklajen s socialnimi partnerji in ki dviguje pokojnine vsem skupinam upokojencem. Vprašanja pokojninskega in invalidskega sistema v Republiki Sloveniji so vprašanja, ki terjajo največjo mero politične in družbene odgovornosti. Ko se pogovarjamo o tem zakonu, ne moremo razpravljati zgolj o zakonski materiji kot rezultatu v nekih bolj ali manj uspešnih političnih odločitev. Ta zakon odslikava veliko več, od ekonomske slike Slovenije danes in desetletja nazaj, prednosti in slabosti vzpostavljenega zavarovalniškega in solidarnostnega sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja in demografske trende, ki so že vrsto let izjemno zaskrbljujoči. In tako je sistem socialne varnosti naših državljank in državljanov žal postal stalni in nujni spremljevalec pokojninskega sistema, ki bo kot tak moral našim državljankam in državljanom zagotavljati dostojne pokojnine. Danes jih žal za večino njih ne. Še več, v Sloveniji je zavoljo več dejavnikov vrsto let oziroma kar desetletja obstajala tendenca po zaostrovanju pokojninske zakonodaje, pa ne toliko zaradi nečimrnosti politike, temveč v veliki meri v sled negativnih demografskih in drugih, tudi ekonomskih trendov. Prvi, torej demografski trendi ostajajo še naprej negativni, med tem, ko so ekonomski po hudi krizi zadnja leta obrnjeni navzgor. Naše upokojenke in upokojenci, ki so desetletja vplačevali v pokojninsko blagajno, ne moremo jim nikakor z ničemer opravičiti in pomiriti zakaj ima mnogo njih izjemno nizke pokojnine s katerimi v jeseni svojega življenja životarijo iz meseca v mesec. V dobronamernosti popraviti vse te krivice, pa smo se že prevečkrat ujeli prav v past rokohitrskega in parcialnega reševanja   (nadaljevanje) zatečenega stanja. In to ne samo na področju pokojnin, temveč tudi na socialnem in plačnem področju. Brez pogleda na reakcije celotnega sistema, ki potem takem res da na prvo žogo dal neke učinke, dolgoročno pa je vzpostavil še več nepravičnosti ali celo slabši položaj za mnoge naše državljanke in državljane.  Naj na koncu spoštovane kolegice in kolegi še izpostavim pomembnost vrednot naše družbe do starejših ljudi. Le z dobrim medgeneracijskim sodelovanjem, spoštovanjem in razumevanjem starejših ljudi ter medsebojno pomočjo, bomo vsi lahko zaživeli bolj kvalitetno življenje. Vsi bomo enkrat starejši, vsi bomo enkrat upokojenci. In vsi naši upokojenci si seveda zaslužijo dostojno pokojnino in lepo starost svojega življenja. Zaradi vsega navedenega Socialni demokrati ne bomo podprli današnjega predloga zakona, bomo pa z veseljem podprli predloga, ki ga je pripravila Vlada. Hvala lepa.
Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra bo predstavila Janja Sluga. Izvoli.
Spremembe in dopolnitve temeljnega pokojninskega zakona se ena za drugo vrstijo v parlamentarnem kolesju in najpogosteje je njihova glavna protagonistka današnja predlagateljica. Seveda je tako početje popolnoma legitimno in verjamemo, da tudi bolj ali manj dobronamerno. A ne glede na to, je danes treba ponoviti vse tiste razloge, zaradi katerih predloga zakona ponovno – tako kot nekaj mesec nazaj, mislim, da je to bilo marca, ni možno podpreti. Težko se je namreč znebiti občutka, da se vsakokratni opozicijski popravki pokojninske zakonodaje predlagajo predvsem zaradi medsebojnega licitiranja in ugotavljanja kdo, kdaj in kje bo upokojencem ponudil več in bolje. Ali kdo in predvsem koliko jim je v preteklosti kaj odvzel. Vsi skupaj pa pozabljamo, da smo v vseh teh letih uspeli ohraniti temeljna načela našega pokojninskega sistema, to je medgeneracijska zavezanost, solidarnost in vzajemnost. In to kljub temu, da so se ob vsakokratnih večjih posegih v pokojninski sistem, z željo po odpravi preteklih krivic, ustvarjale nove in nove. In ravno v tej dobronamernosti smo se še večkrat ujeli v past rokohitrskega in parcialnega reševanja stisk in težav upokojencev. Zaradi kratkovidnih političnih rešitev in predvsem brez treznega pogleda na celoten pokojninski sistem in na vse njegove upravičence, so se čez leta ustvarile nove nepravičnosti in krivice, zaradi katerih so ljudje upravičeno nezadovoljni.  To pač ni nekaj, kar počne odgovorna politika in v Stranki modernega centra smo prepričani, da je treba vsakokraten poseg v temeljni pokojninski zakon opraviti izjemno premišljeno in skrbno. Današnji predlog, tako kot že večkrat poprej seveda ni takšen. Lahko se strinjamo in verjamem, da danes v dvorani ni poslanke ali poslanca, ki bi mislil drugače - invalidske pokojnine in vse ostale pokojnine ter tudi nadomestila iz invalidskega zavarovanja so prenizka. In to kljub temu, da obstoječi sistem pri urejanju pravic iz invalidskega zavarovanja v še večji meri kot sicer, upošteva načelo solidarnosti in to dejstvo nas bi moralo še posebej skrbeti, ko želimo izboljšati socialni položaj najbolj ogroženih prejemnikov pravic na podlagi invalidnosti. Na drugi strani pa je treba opozoriti, da današnji predlog problemom, ki se zrcalijo v prenizkih invalidskih pokojninah in nadomestilih, ne naslavlja zadostno. Treba je opozoriti na dejstvo, da ta predlog ponovno dviguje le invalidske pokojnine in ruši razmerja med različnimi kategorijami upravičencev ter s tem vnaša nemir v pokojninski sistem. In na to smo prav vse poslanske skupine predlagatelja opozorile že meseca marca. Danes vse te pripombe ponavljamo in upam, da bo razumnega posluha na drugi strani nekoliko več, kot je bilo do sedaj opazk. To pa predvsem za to, ker je cilj enih in drugih enak – izboljšati socialni položaj vseh upravičencev do pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. In ravno ta cilj je na mnogo bolj pravičen in razumen način manifestiran v vladni noveli pokojninskega zakona, ki je že v parlamentarni proceduri in o kateri bomo odločali kmalu. Posebna pozornost je namreč posvečena zvišanju socialne varnosti najranljivejših skupin v okviru pokojninskega sistema. S postopnim zvišanjem in z izenačitvijo odmernega odstotka se bo izboljšal položaj prejemnikov najnižjih starostnih, invalidskih, vdovskih in družinskih pokojnin ter hkrati tudi nadomestili iz invalidskega zavarovanja. Torej, vsem in ne le nekaterim. In to je bistvena kvalitativna razlika, ki nas prepričuje, da vladni zakon problem nizkih pokojnin rešuje bolje in pravičneje kot današnja novela. In ja, vse te rešitve so pod taktirko ministrice za delo prišle do Državnega zbora kljub nizkim pričakovanjem do reformnega zagona in številnim opazkam in zatrjevanjem o spodkopavanju socialnega čuta do najbolj ranljivih.  V Poslanski skupini SMC današnjega predloga ne bomo podprli. Pričakujemo pa konstruktivno sodelovanje in posluh vseh pri sprejemanju vladne novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, da bo čim manj političnega licitiranja in napenjanja mišic in bodo tako lahko s 1. januarjem na boljšem vsi tisti, ki jim pripadajo pravice iz naslova vzajemnega in solidarnega obveznega pokojninskega zavarovanja. In ravno za pokojninski sistem je, po naši oceni, izjemno pomembno, da takšen, torej vzajemen in solidaren, ostale tudi v prihodnje, saj je tak v resnici za naše državljanke in državljane tudi najbolj varen.
Hvala lepa.  Stališče Poslanske skupine Levica bo predstavil Primož Siter.  Izvoli.
Hvala lepa za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi! Pozdravljeni!  Pred nami je ponovno vložen predlog Slovenske demokratske stranke, katerega namen je poseg v nepravičen pokojninski sistem. Predlog je po eni strani dober, saj zavarovancem, ki so pridobili pravico do invalidske pokojnine, višino le-te dviguje na raven osnovnega zneska minimalnega dohodka, torej višine denarne socialne pomoči. Predlog je tudi slab, ker tega ne stori za vse prejemnike najnižjih pokojnin. Predvsem pa je predlog simptomatičen, saj ga predlagatelji vlagate takrat, ko niste na oblasti. Ko ste bili, ste sprejeli ZUJF. Ta pa je rezal vse povprek in kamor ste med drugim zapisali, da se pokojnine ne usklajujejo.  V obdobju 2010 do 2017 je tako država Slovenija tudi zaradi vašega varčevanja, bodisi popolnoma opustila, bodisi močno omejila usklajevanje pokojnin. Zaradi tega so sedanje pokojnine v skupnem znesku prenizke za približno 319 milijonov evrov.  V Levici že dalj časa opozarjamo, da so pokojnine v Sloveniji prenizke. Že leta 2006 je najnižja pokojnina znašala 69 % povprečne plače. V letu 2017 pa je to razmerje padlo pod 60 %. Danes povprečna starostna pokojnina znaša malo več kot 57 % povprečne plače. Že večkrat smo opozorili, da polovica starostnih upokojencev prejema pokojnine, ki so nižje od minimalnih življenjskih stroškov, ki torej znašajo 636 evrov in da zajamčene pokojnine znašajo 217 evrov, kar je za 176 evrov pod socialno pomočjo. In prav to najnižjo pokojnino je potrebno dvigniti na raven kratkoročnih minimalnih življenjskih stroškov, torej 442 evrov.  Stopnja revščine med upokojenci je zato štirikrat višja kot med zaposlenimi, pri čemer so najbolj prizadete ravno ženske v starosti nad 65 let. Vsaka peta revna oseba pri nas je upokojena ženska. Če pogledamo podatke Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za februar 2019 je starostno pokojnino manjšo od 500 evrov prejemalo več kot 50 tisoč ljudi, od tega 32 tisoč žensk. Ob vsem tem razmerje med neto plačo in starostno pokojnino vztrajno pada. Cene domov za starejše pa so vse višje. Vrste oziroma čakalne dobe pa prav tako. Po zadnjih aktualnih podatkih skupnosti socialnih zavodov Slovenije na vstop v dom za starejše trenutno čaka približno 10.000 ljudi. Število prostih mest pa varira med 0 in 1, 1 prosto mesto v domovih za ostarele v najboljšem scenariju v trenutnih zmogljivostih. Ob tem država že 14 let ni zgradila enega samega doma za starejše občane, niti ni izdelala strategije za povečanje kapacitet. Edina strategija, ki ste jo izdelali, kdorkoli je že bil na oblasti, je bila podeljevanje koncesij. Tako imamo danes v Sloveniji kar 42 koncesionarjev na področju domske oskrbe, ki v skladu z veljavnimi pravilniki zaračunavajo cene domske oskrbe, ki si jih skoraj nihče v tej državi ne more privoščiti. To je pač logika vas na oblasti, v katero nikoli ne dvomite, in to je vaša strategija za subvencioniranje kapitala. Rajši vidite, da si koncesionarji polnijo žepe kot da bi dejansko razbremenili tako upokojence kot njihove družinske člane oziroma na koncu koncev lokalne skupnosti. Profit je na prvem mestu. In ker je temu tako se tudi na upokojence glede kot na vse ostalo v tej državi, kot strošek in kot možnost zaslužka. Ker so upokojenci za vas strošek, boste držali pokojnine nizko in ker so strošek jih boste čim dlje zadrževali na trgu dela, da bodo vplačevali v sistem. Vplačevali v sistem, ki že zdaj gnije in ki že zdaj ne zagotavlja dostojne starosti. Roko na srce vztrajate na tem sistemu, ker je to sistem kot ga poznate, njegovih omejitev ne vidite, človek se vpraša kako je sploh to možno, kako je možno v situaciji, v kateri so se upokojenci znašli v Sloveniji v zadnjih 20-ih letih, kako je možno to tolerirati. Kako je možno, da forsirate ljudi, da vse dlje in dlje delajo, ob enem pa nekateri mladi nimajo zaposlitve, drugi mladi pa imajo prekarne, negotove, neredne tako imenovane zaposlitve s katerimi si ne morejo ustvariti niti približno normalnega življenja. Kako je možno, da delavec plačuje dvakrat višje prispevke za pokojnine kot kapitalist, pa ima na koncu od tega, najprej, nizko plačo, potem pa še mizerno penzijo? Kako je možno, da s tako lahkoto podaljšujete upokojitveno starost? Zato, ker je to nujno pravite in zato ker mora biti blagajna vzdržna. Okej, ampak kje je ta vzdržnost blagajne, ko je potrebno obdavčiti kapital in dobičke? Kje je ta vaša logika polnjenja blagajne, ko je potrebno obdavčiti nepremičninske barone, ki zgolj z rentami služijo ogabne vsote, medtem ko v šahu držijo celoten nepremičninski trg? V suženjski situaciji pa držijo tisoče tistih, ki so enostavno prisiljeni plačevati astronomske najemnine, tisti seveda, ki do najem nega stanovanja sploh lahko pridejo. Kje je ta vzdržnost? Nedavno je britanska finančna institucija Together money, ki upravlja s krediti in hipotekami nepremičnin, objavila zanimivo študijo, v kateri Ljubljano in Zagreb postavi med 10 mest v Evropi, kjer je finančna dostopnost do lastništva nad prvo nepremičnino najnižja. Torej, finančna dostopnost nad prvo nepremičnino najnižja. To pomeni, da smo, vsaj v Ljubljani, v evropskem vrhu po enem od poglavitnih pokazateljev neenakosti. Tukaj vaša logika kapitulira. Še naprej boste dajali odpustke kapitalu, še naprej podpirali nepremičninske barone… ko bo potrebno stiskati »penzije« in siliti upokojence, da zgarani delajo do smrti, takrat pa boste spet vklopili vašo logiko. Takrat, pa bodo ogrožene javne finance, takrat boste zagnali vik in krik, takrat bo pa spet treba malce stisniti. Drugačnih rešitev je seveda več kot dovolj, samo, na stvari je treba pogledati malce drugače. Na kratko poglejmo, kaj trdimo mi – vi po eni strani vztrajate, da delovna mesta izginjajo zaradi napredka tehnologije, da je potrebno več fleksibilnih delovnih razmerij in podobne neumnosti, po drugi strani pa trdite, da morajo ljudje še vedno, praktično delati do smrti. To je protislovno. Ali vas ne moti? Mi pravimo, da drži, da delovna mesta izginjajo zaradi napredka tehnologije. Seveda. Drži tudi, da se prebivalstvo stara, ne drži pa, da moramo delati do smrti. Pravimo preprosto, da lahko omenjeno protislovje razumemo kot odraz temeljnega protislovja med delom in kapitalom, med razvojem produktivnih sil, kar spremljamo recimo v tehničnem in znanstvenem napredku naše družbe in produkcijskimi odnosi, ki se vztrajno upirajo, da bi sledili temu napredku. To je logika kapitalističnega načina produkcije. V praksi pa se to odraža v tem, da imamo namesto 6 ali 4 urnega delovnika, kar predlagamo mi, po 3 ali 4 službe, tisti, ki imajo to srečo, da sploh imajo. To se odraža v tem, da imamo najsodobnejšo tehnologijo, s katero bi lahko zadovoljili potrebe vseh, pa medtem nekateri nimajo denarja za hrano. In, na koncu, to se odraža v tem, da morajo ljudje delati v visoki starosti, namesto da bi uživali preostanek življenja v miru. In tako bo, dokler boste zagovarjali državo, katere osnovni funkciji sta zgolj in samo stimuliranje in subvencioniranje gospodarstva. Državo, katere edini smisel bo zagotavljanje vsesplošnih pogojev za nabiranje kapitala. Vprašanje pokojnin zato ni vprašanje, ki bi se dotikalo zgolj ene populacije ljudi, je tudi vprašanje zdravstvenega sistema, sistema, v katerem je potrebno ukiniti privatizacije in koncesije, je vprašanje izobraževalnega sistema, kjer odpiranje univerze trgu pomeni absoluten pad kakovosti izobraževanja, je tudi vprašanje delovnih mest, ki jih uničujejo prekarizacija, negotovi pogoji dela in nizke plače. Vprašanje torej, je bistveno širše.  Zato, potrebujemo javno zdravstvo, ki je dostopno in kvalitetno. Potrebujemo javno šolstvo, kjer bodo edine razlike tiste, v predanosti študijev, ne pa v tem, kdo si študij sploh lahko privošči in potrebujemo stabilna delovna mesta, kjer ljudje ne bodo v stalni negotovosti izgorevali, pregorevali, za mizerne plače. Vse to je potrebno skupaj, v kompletu, predvsem pa je potrebno obrniti logiko, ki ste ji podlegli vsi po vrsti. To ni logika po meri države in prebivalcev, to je logika po meri kapitala. V Levici bomo predlog podprli, v nadaljnjem postopku pa zagovarjali ukrepe, s katerimi bi se na dostojno raven dvignile vse najnižje pokojnine.  (nadaljevanje) Hvala lepa.
Hvala lepa. Kolega Siter, nisem vas prekinjal pri stališčih, ampak dobili smo občutek kot, da ste na koalicijskem sestanku z Vlado na Brdu. Mi tukaj obravnavamo zelo ozko področje in bi bilo prav, da tudi v nadaljnjih stališčih, ko jih imate ob predstavitvah nekoliko bolj skoncentrirano poveste o temi, ki je na dnevnem redu ne pa o dilemah kapitalizma, ki nimajo s to točko kaj veliko.  Nadaljujemo s predstavitvijo stališč Poslanskih skupin. Na vsi je Nova Slovenija. Poslanska skupina Nova Slovenija - krščanski demokrati in Aleksander Reberšek.  Izvolite.
Spoštovani predsedujoči, državni sekretar, poslanke in poslanci! Takšen predlog spremembe Zakona o pokojninskem in invalidskem Zavarovanju bi pričakovali od Vlade, saj glede na normativni plan že krepko zamuja z njihovim sprejemom pa je kljub intenzivni tekmi kdo iz koalicije je bolj za upokojence to še eden opozicijski predlog zakona. Dobrodošli, v realnem življenju.  Glavna predlagana rešitev je, da se določi najnižja možna invalidska pokojnina in sicer v višini osnovnega zneska minimalnega dohodka. Določila bi se za vse invalidske pokojnine ne glede na kategorije invalidnosti in razloge za invalidnosti. V Novi Sloveniji menimo, da je to nujen ukrep, saj je znano, da invalidski upokojenci vse prevečkrat prejemajo mizerne invalidske pokojnine kljub temu, da imajo prej nekateri tudi 30 in več let pokojninske dobe. Ob tem opozarjamo na dejstvo, da pokojninsko in invalidsko zavarovanje temelji na zavarovalniškem principu, kar v osnovi pomeni, da je pravica do pokojnine pravica, ki izhaja iz minulega dela in temelji na prispevkih plačanih v času aktivne dobe zavarovanca. To pa pomeni, da predlog za spremembo ZPIZ-2 načeloma ne sledi temu temeljnemu načelu. Po drugi strani pa je prejšnja vlada na enak način uredila najnižje starostne pokojnine. Predlog v Novi Sloveniji podpiramo, ker se s tem rešuje socialni položaj posebej ranljive skupine zavarovancev to je delavnih invalidov oziroma invalidskih upokojencev. Ti so plačevali prispevke v pokojninsko blagajno in bi jih želeli tudi v prihodnje, vendar zaradi svoje invalidnosti tega ne morejo več, zato je z vidika socialne pravičnosti prav, da država tudi invalidskim upokojencem omogoča dostojno življenje, spremenjeno višino najnižje invalidske pokojnine. Na ta način tudi sledi določbam Konvencije o pravicah invalidov o odgovornosti države za zagotavljanje ustrezne življenjske ravni invalidov. Pričakovala bi, da bo predlog podprla tudi Vlada oziroma koalicija saj izhaja iz koalicijskega sporazuma. Na 9. strani je zapisano, da invalidske in vdovske pokojnine treba dvigniti na nivo, da omogoča vsaj minimalne življenjske standarde. Poslanci Nove Slovenije smo tudi že večkrat pripravili in vložili predlog rešitev za odpravo krivic zaposlenim delovnim invalidom in prostovoljnim plačevalcem po 31. 12. 2012. Sedanja koalicija za krivice teh najšibkejših skupin prebivalcev nima posluha. Ob tem v Novi Sloveniji opozarjamo na potrebo po uvedbi novega modela pokojninskega zavarovanja, ki bo zagotovil dolgoročno vzdržen in pregleden sistem temu mu bo mlajša generacija zaupala. V Novi Sloveniji smo že pripravili predlog tri stebrnega sistema in ga tudi predstavili javnosti. Poslanci Nove Slovenije bomo glasovali za predlog zakona.
Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek bo predstavil Vojko Starović.  Izvoli.
Hvala za besedo, predsedujoči.  Spoštovani! Pričujoč predlog zakona iz vrst Poslanske skupine SDS lahko vzamemo tudi kot dobronamerni kot ponovno preverjanje ali je koalicija pripravljena izboljšati položaj najbolj ogroženih skupin tokrat invalidskih upokojencev. Njihov predlog zakona je namreč identičen tistemu, ki ga je predlagatelj že vložil marca letos, zato se tudi naše stališče ne bo bistveno razlikovalo od prvotnega. V SAB se s predlagateljem strinjamo, da so invalidske pokojnine in pokojnine na sploh absolutno prenizke, prav je, da to uredimo. Glede na to, da v Stranki Alenke Bratušek pozdravljamo rešitve, ki bi državljanom in državljankam pomagale do izboljšanja bodisi gmotnega stanja bodisi kakovosti   (nadaljevanje) življenja, naveden sprememb vseeno ne moremo podpreti. Problematike namreč ne gre reševati parcialno zgolj za nekatere. To po izkušnjah vedno prinaša velike težav. Nujno je namreč upoštevati tudi vse druge deležnike sistema na način, ki ne bo rušil že vzpostavljenih razmerij, ki so sprejeta med upravičenci. Predlog, ki je pred nami v sistem uvaja tudi določeno uravnilovko in bi v neenak položaj spravil tiste zavarovance, ki so bili v zavarovanje vključeni dalj časa. Namreč tudi pri invalidskem zavarovanju gre za zavarovalniški vzajemni sistem zavarovanja, pri katerem mora biti upoštevana višina prispevka posameznika med aktivno dobo. Res pa je, da je v pokojninskem sistemu pri invalidski upokojitvi veliko bolj v ospredju solidarnost. Že sedanji sistem tako za tiste posameznike, ki so bili v zavarovanje vključeni le kratek čas, predvideva varovalko. To je prešteto pokojninsko dobo. Ta vsakemu zavarovancu invalidu dodaja pokojninsko dobo, ki jo je izgubil zaradi delovne nezmožnosti.  Ne razumite nas napačno, smo daleč od tega, da bi bile pokojnine visoke in bi omogočale nek standard. V velikem delu ne omogočajo niti osnovnih dobrin. Pa vendarle to še ni razlog za vlaganje zakonov brez širšega razmisleka o vseh posledicah. Videli smo denimo kaj je prinesel dvig minimalne plače in povišanja plač v javnem sektorju, ki je bil v osnovi nedvomno pozitiven, a je prinesel tudi negativne posledice. Povišanje cen oskrbnin v domovih za starejše kot primer. Še en dokaz, da moramo ob sprejemanju zakonov vedno, nujno in brez izjem razmišljati tudi o negativnih in ne zgolj pozitivnih učinkih, ki jih posamični zakon prinaša. Če se vrnem k dvigu minimalne plače. Stranka je bila takrat v prvi vrsti med tistimi, ki so s prstom pokazale na koalicijo, da brezglavo sprejema zakone. Sedaj podobno ravnajo sami. Vlada je konec minulega tedna v zakonodajni postopek vložila novelo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, s katero naslavlja širšo problematiko, tako vzdržnosti pokojninskega sistema, kot standarde upokojencev. Novela je usklajena tudi s socialnimi partnerji. To je potrebno poudariti. V Poslanski skupini SAB smo tekom priprave predloga zakona Ministrstvu za delo ves čas dosledno in argumentirano podajali predloge izboljšave. Tudi minimalne invalidske in vdovske pokojnine so umeščene v širši kontekst pokojninske reforme. Iz navedenih razlogov predloga zakona v Poslanski skupini SAB ne bomo podprli. In čeprav bomo stranki SDS s tem na prvi pogled pomagali uresničiti cilj tega zakona, njihov motiv, to je pokazati na koalicijo kot tiste, ki jim ni mar za upokojence, bomo z našo odločitvijo za upokojence in dostojne pokojnine, naredili več kot, če bi danes podprli parcialni predlog zakona.  Hvala lepa.
Hvala lepa. Stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije bo predstavil Franc Jurša. Izvoli.
Predsedujoči, hvala za besedo. Lep pozdrav tudi državnemu sekretarju, seveda kakor tudi vam spoštovane kolegice in kolegi. Danes bomo vsebinsko že tretjič v tem mandatu razpravljali o isti temu. Debata bo potekala o dvigu minimalnega zneska invalidske pokojnine na raven prejemnika minimalnega zneska socialnovarstvenih prejemkov. Ta je mimogrede, spoštovani predlagatelji, da vas popravim, od 1. julija letos 402,18 evra in ne 392,75 evra, kot navajate v vašem uvodnem predlogu zakona. Glede na ponovljene teme sem prepričan, da danes ne bomo slišali nič novega, predvsem pa ne bomo slišali zadosti prepričljivih argumentov za to, da bi predlog Poslanske skupine SDS lahko spustili skozi sito današnje prve obravnave. Skratka, naša ključna ugotovitev je, da namen predlagatelja ni skrb za izboljšanje položaja upokojencev, saj ni zaznati iskrene želje, da bi to uredili na pravičen način in v duhu celotne ureditve problematike nizkih pokojnin na sploh. Če bi bilo to zaznati, bi v uvodnem vsebinskem delu seveda tudi znesek popravili. Ponavljajoč se predlog tako ne moremo razumeti nič drugače, kot skrajno populističen. Sklepamo lahko tudi, da bo ob razpravi, ki se bo danes odvila, sporočilo ponovno šlo v smeri, da se samo eni zavzemajo za upokojence in upokojenke, kot po navadi, pa bo seveda dobil svoje tudi Desus. Zato naj tudi mi v Desusu ob tej priložnosti vprašamo naslednje: ali boste vi podprli naš predlog dopolnila za ohranitev izrednega usklajevanja pokojnin v naslednjem letu, katerega smo sicer pri nekem drugem zakonu vložili minuli petek? Toliko uvodoma, kar pa se tiče samega vsebinskega namena predloga zakona, naj ponovim naše stališče iz prejšnje razprave o tej isti vsebini: V Desusu se zavedamo, da so prejemki iz naslova invalidskega statusa prenizki, pa ne smemo samo slednje. Vse pokojnine in tudi vsi drugi prejemki iz naslova pokojninskega varstva so bistveno prenizki in marsikomu oziroma najmanj tretjini upokojencem ni lahko preživeti stara leta, še zlasti ne, če na jesen življenja postaneš odvisen od svojcev ali pa, če si primoran preživeti ta leta celo onkraj naše južne meje. Ogromno jih to tudi doživi. Kot koalicijski partner smo zaupali svojim kolegom in skupaj smo postavili prioritete za izboljšanje položaja vseh upokojencev. V koalicijskem sporazumu so vključeni med splošnimi ukrepi tudi ukrepi za zagotavljanje ustreznega invalidskega varstva, ki bi moralo omogočiti vsem minimalne življenjske standarde. Predlog zakona je Vlada paketno že pripravila in sedaj čaka v vrsti, po vaši zaslugi, tudi, seveda delno, da pride na program Državnega zbora. V tem predlogu je storjenih več konkretnih korakov, s katerimi se zasleduje izboljšanje ekonomskega položaja vseh upravičencev iz pokojninskega invalidskega varstva. V sklopu teh ukrepov je predvideno zvišanje kakovost splošnega odmernega odstotka za pokojnine na 63,5 %, kar pomeni posledično dvig vseh pravic iz pokojninskega varstva in sicer tudi invalidskih pokojnin, ki so iz naslova poškodb oziroma bolezni nastale pri delu. Prav tako pa se dviguje tudi mera invalidskih pokojnin iz zdravstvenih razlogov, ki so nastale izven dela in sicer za 5 pri moških oziroma 3 % za ženske. Ne nazadnje, naj v zvezi z današnjim predlogom spomnim še na naslednje – preplet načela zavarovalništva, vzajemnosti in solidarnosti med zavarovanci in upokojenci, med generacijami in znotraj generacij, so temelj naše ureditve že mnoga leta. Zato kakršenkoli nepremišljen in stranski poseg vanje poruši razmerje, postavlja uravnilovko med upokojenci, ne glede na dobo varčevanja, povzroča neenakosti, nove krivice, česar pa si seveda ne želimo - zato naša poslanska skupina zaključuje, da za ta predlog zakona danes ne bomo namenjali naših glasov. Zaupamo pristojnemu ministrstvu, da pripravi ustrezne in celovite popravke pokojninskega zakona in računamo, da bomo te spremembe lahko obravnavali in sprejeli še letos.
Hvala lepa.  Stališče Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke bo predstavila Lidija Ivanuša. Izvoli.
Hvala in lep pozdrav vsem! Predlog zakona absolutno podpiram. Kdor je invalidsko upokojen bi moral dobiti vsaj toliko kot znaša denarna socialna pomoč, to je 402,18 evra. Po mojem mnenju bi morala biti vsaka izplačana pokojnina v tej državi vsaj v višini denarne socialne pomoči. Ne more nekdo, ki lahko dela pa noče, dobiti več kot tisti, ki bi delal, pa ne more. Upokojen je zato, ker ne more delati in to je tudi edini razlog, ki je za Slovensko nacionalno stranko sprejemljiv. Na tem mestu pa še enkrat pozivam Vlado naj si čim prej dvigne višina pokojnine za vse tiste, ki imajo 40 let delovne dobe ali več. Dvig pokojnine ni pomemben le za izboljšanje življenjskega standarda upokojencev temveč tudi kot motivacija za delovno aktivno prebivalstvo. Denarna socialna pomoč znaša 402,18 evra, dodatek za delovno aktivnost brezposelne osebe, ki ima sklenjeno pogodbo o prostovoljnem delu, naj pa bi znašala 112 in še nekaj evrov. Skupaj z vsoto socialne pomoči in dodatka za delovno aktivnost je 514 evrov. Poleg tega so brezposelni upravičeni še do številnih drugih ugodnosti tudi finančnih. Zato vsota vseh koristi krepko presega znesek zagotovljene pokojnine, tisti, ki ima 40 let delovne dobe, ima zagotovljenih zgolj 530 evrov. To pomeni, da je revež in revež in je v skladu z zakonom. Zakaj bi se torej nekdo, ki vstopa na trg dela zaposlil za minimalno plačo? Zakaj bi nekdo delal 40 let? Kaj ima od tega? Slovenija mu že danes omogoča, da prejema zagotovljeno pokojnino, le ime prejemka je drugo – denarna socialna pomoč. Skokovita rast denarne socialne pomoči v zadnjih letih je veliko boljša motivacija kot delež za katerega se dvigujejo pokojnine. Škoda, da ima ta Vlada tako malo idej kako narediti pravičen pokojninski sistem. Hvala.
Hvala lepa. Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Sledi splošna razprava poslank in poslancev o predlogu zakona. Želi besedo predlagateljica? Izvoli, Anja Bah Žibert.
Hvala lepa, predsedujoči. V bistvu se zdaj oglašam zgolj z enim vprašanjem, pa bom potem nekako pokomentirala stališča, ampak bi bila zelo vesela, če mi državni sekretar odgovori na eno osnovno vprašanje, ki bo odgovorilo marsikaj kar je bilo danes v tej dvorani slišati. Invalidski upokojenec, ki dobi danes 270 evrov invalidske pokojnine, koliko več jo bo imel po zakonu, ki ga boste sprejeli? Samo to vprašanje mi odgovorite. Se pravi, danes je invalidski upokojence in danes ima 270 evrov. Koliko bo imel ta več po zakonu, ki ga pripravljate? Bi bila zelo vesela za odgovor.
Hvala lepa.  Državni sekretar, Tilen Božič, izvolite.
Tilen Božič
Dober dan. Hvala za besedo. Kot marsikdo pravilno ugotavlja v državnozborskem postopku so trenutno trije zakoni ZPIZ, dva je vložila poslanska skupina SDS, enega je vložila Vlada. Mi smo v skladu s tistim, ko se dela določene rizične scenarije in ugotavljamo ali je določene zakonske rešitve možno pripeljati skozi Državni zbor znotraj leta to do določene mere predvideli. Iz tega razloga smo tudi prejšnji teden in ne teden kasneje kot je bilo po časovnico predvideno vladni predlog spravili, če se tako izrazim, preko Vlade, zato da pride dovolj hitro v postopek, da bi ga lahko do konca leta tudi sprejeli. Tisti vladni predlog ima notri več rešitev, nekatere so bile tudi že danes omenjene. Ena izmed teh je zagotovo dvig odmernega odstotka za minimalno pokojnino, se pravi 26 % na 29,5. Druga zadeva je, da se odmerni odstotki za moške, ki so trenutno, so invalidske na 36 % oziroma za ženske na 39 % dvignejo na 41 %. V kolikor gre pa za invalidnost, ki je posledica poklicne bolezni ali pa nesreče pri delu v tem primeru bo odmerni odstotek postopno prišel do 63,5 %. Trenutno je to 57,25 %. Te spremembe bodo imele sočasno vpliv na številne druge. Se pravi, govorimo tudi o družinskih pokojninah, govorimo o vdovskih pokojninah in seveda starostnih pokojninah. Se pravi, naslavljamo široko, tako kot smo tudi v mnenju Vlade, kjer komentiramo to, da je določena razmerja treba vzdrževati, smo to naslovili. Za tiste, ki so v tem trenutku upokojeni veljata dve zadevi, zaradi tega, ker pokojninski sistem je sitem s silovito inercijo, spremembe se običajno pripravljajo za naprej in sočasno tudi z določenimi prehodnimi obdobju. Za te, ki se pravi, so trenutno velja za njih določena ureditev, ki jim omogoča boljši status. Omenjali ste pokojnino 270 evrov, jaz bi moral preveriti koliko točnih je dejansko v tem položaju. Jaz tega podatka v tem trenutku nimam. Ga bom skušal pridobiti. Je pa zadeva naslednja, se pravi, kar se tiče teh, ki so tekoče upokojeni je predvidena izredna uskladitev z decembrom letošnjega leta. Se pravi izredna uskladitev in resna uskladitev s februarjem z januarsko pokojnino za dodatnih 3,5 oziroma 3,6 %. Kaj to približno pomeni? To pomeni, da v naslednjih štirih do petih mesecih lahko pričakujejo 5 % dvig pokojnin in to vsi. To je na letni ravni med 250 in 300 milijonov evrov dodatnega denarja za pokojninsko blagajno. Sočasno velja omeniti za tiste, ki niso zmožni za delo, se pravi je možnost črpanja varstvenega dodatka. Varstveni dodatek je v dveh višinah, za ženske do 63 let oziroma moške do 65 let je tukaj znesek 591 evrov na mesečni ravni. Za tiste, ki so starejši od te starosti je predviden 621 evrov. Sistem pokojninski, kot je bilo že uvodoma povedano, gre vseeno za zavarovalniški sistem. Kar pomeni, da v lepem deležu se gleda to koliko je nekdo v pokojninsko blagajno vplačeval. Del in to velik del je povezan tudi s solidarnostjo, toda govorimo pri tistih, ki so invalidsko upokojeni, da se jim prizna se pravi višje število let od tistih, ki so jih dejansko dosegli pri delu, se pravi dve tretjini do 60 leta oziroma še polovica do 65 leta. Na ta način se približa nekako neki višji pokojnini, ki bi bila primerna. Bi pa ponovno opozoril, če gre za invalidnost, ki je posledica nesreče pri delu oziroma gre za invalidnost, ki je posledica poklicne bolezni se pokojnina odmeri v odmernem odstotku, ki je enak odmernemu odstotku za 40 let pokojninske dobe. Kar pomeni, da zavarovalni primeri o katerih govorite so drugi tipi, se pravi za tiste invalidnosti, ki so nastale izven delovnega razmerja oziroma niso posledica delovnega razmerja. Iz tega razloga je tudi izjemno močna oziroma bistveno močnejša ta komponenta, ki izhaja iz socialnih transferjev in tukaj govorimo o varstvenem dodatku. Se pravi, ne gre za to, da bi jih država kakorkoli pustila na cedilu. Država ima predvidene mehanizme, ki jim tukaj vstopijo, jim pomaga. Se pravi, da se jim zagotovi neko nadomestilo s katerim lahko kolikor toliko dostojno   živijo. Bi pa ponovno poudaril to, kar sem tudi že uvodoma povedal… Se pravi, ta zakon je bil vložen v enaki obliki, z izjemo enega odstavka v začetku, kjer so obrazložitve, kot je bil že v začetku letošnjega leta. Tudi lani smo bili priča več tem primerom. Mi smo napovedali, da bomo, se pravi, prinesli v Državni zbor, vladni predlog. Ta vladni predlog je bil pripravljen v obliki izhodišč v začetku letošnjega leta, nato smo šli na Ekonomsko-socialni svet, na podlagi tega smo nekako, je bila oblikovana pogajalska skupina, ta pogajalska skupina je dala skozi 8 krogov, dokaj, lahko rečemo, zahtevnih pogajanj in na koncu dosegla to, kar smo si želeli in smo tudi nekako obljubljali na začetku in to je soglasje vseh socialnih partnerjev. V času, ko je ta socialni dialog, lahko rečem, na preizkušnji, ocenjujem, da je to relativno dobra popotnica za nek zakon, za katerega je smiselno, da ugleda luč še pred koncem letošnjega leta, da bo začel veljat prihodnje leto. Zagotavlja nekoliko bolj celovit pristop, zagotavlja tudi usklajen pristop, se pravi, s širokim konsenzom in zagotavlja bistveno boljši položaj za zavarovance v prihodnjem letu. V kolikor tega ne bo, to pomeni, za ženske prihodnje leto nižje odmerne odstotke pri upokojevanju, pomeni za moške, da se ne bojo dvigovali odmerni odstotki, pomeni za družinske pokojnine, za invalidske pokojnine do določene mere, za vdovske pokojnine, da bojo odmerni odstotki nižji. Kar pomeni da, kadar se pogovarjamo o tem predlogu, ki je zdaj noter, je treba se sočasno pogovarjat tudi o tem, kaj dejansko pomeni, v kolikor gre ta predlog naprej. Hvala.
Hvala lepa. Predlagateljica Anja Bah Žibert. Izvoli.
Hvala lepa za besedo! Se zahvaljujem državnemu sekretarju, ki ga sicer zelo cenim, ampak, če spustim vse tisto, kar je okrog povedal in je že prej bilo predstavljeno tudi v stališču, je odgovor en sam – za tistega, ki ima danes 220 evrov invalidske pokojnine, se po tem zakonu ne bo spremenilo nič. Kajti usklajevanja potekajo za vse. Za tiste, ki dobivajo socialno podporo, za tiste, ki dobivajo pokojnine in tako naprej. Razmerja ostajajo enaka in to je bistveno in to je tisto, kar vam govorim, pa ste večina v stališčih govorili, ne, vaš zakon ne moremo podpreti, vaš zakon rešuje stvari parcialno, zakon, ki ga pripravljamo, pa te stvari rešuje in jih odpravlja. Ne odpravlja jih. Na nek način bo krivic še več, kajti, na primer, mati, ki je danes postala zaradi bolezni invalidka, bo dobila, pa ima morda nekoliko več delovne dobe, bo dobila nižjo invalidsko pokojnino, kot na primer njen soprog, ki se bo invalidsko upokojil čez nekaj let, ker bo odstotni odmerek višji in bo dobil višjo invalidsko pokojnino, za manj delovne dobe. To se bo lahko zgodilo. To je enako kot tisti primer, ki je zame zapisan v tem vašem »opolniku« prav grozno… Zdaj boste izenačili nekoga, ki ima eno leto delovne dobe in nekoga, ki jo ima 20 let. Vi ste šli še dlje. Ali invalid izbere, da je invalid? Ali je morda iskalec zaposlitve, pa noče delat? Invalid je invalid in to se zgodi lahko vsakemu čez noč. In primerjat te kategorije, koliko časa si invalid in koliko si prej prispeval, zdaj pa več ne, je zame nedostojno, nedostojno in nemoralno. Zdaj pa, da grem nekoliko po poslanskih skupinah. Zdaj, v odgovor še prej državnemu sekretarju. Rušenje razmerij med upravičenci. Najnižja pokojnina je bila tudi določena. Nekdo je imel prej 501 evro in je ostal na 501 evro, nekdo je imel mnogo manj, pa ima zdaj 500 evrov. Tako je, poglejte, to je povsem enako, nobene razlike ni. LMŠ, pripravili ste zakon brez potrebne preudarnosti. Veste, zdajle ta trenutek, pa ne govori poslanka, ampak kot predstavnica več sto ljudi, ki se je obrnilo name. In ta zakon ni pripravljen brez preudarnosti. Zelo smo razmišljali o tem kaj narediti, da bomo rešili tiste, ki so invalidski upokojenci danes. Jaz sem čakala predlog zakona, ki ga pripravlja ministrstvo, ampak ta ne rešuje, še enkrat, invalidskih upokojencev, ki so to danes. In imajo invalidske pokojnine včasih pol nižje kot je socialna pomoč. In ni ga boga, ki bi me lahko prepriča, da je to pravično in da to ni za popraviti, pa četudi vi govorite parcialno. Ko govorite o preudarnosti, ja ne vem, spoštovani LMŠ, zakaj vam pa potem morajo pripraviti petstrani opomnik, da boste vedeli kaj govoriti in danes ste tako ponavljali prav tisto kar notri piše. Če je nekaj tako slabega, ne rabiš nobenega opomnika, zavrneš. Kot drugič, o zakonu sta razpravljali dvakrat na koalicijskih usklajevanjih. A za tako nepreudaren zakon ste potrebovali dvakratna usklajevanja. Pa se bog usmili kako delate na drugih področjih. Skratka, veste, žal mi je, da ne morete iti dlje od vaših opomnikov.  Govorili smo oziroma predstavnica Stranke modernega centra, kolegica Sluga, ki je predstavila stališče v imenu te stranke, je prav tako zelo veliko govorila o tem, da se pripravlja reforma zakona, v bistvu reforma. To se morate na koaliciji zmeniti, zato ker predsednik Vlade je rekel, da ne gre za reformo, da do reforme je še zelo daleč, in da je potrebno še storiti marsikaj drugega. Prav tako je govorila o parcialnosti in rušenju razmerij in o tem kako je pač treba stvari reševati celostno. Gospa Janja Sluga, ko je že odstopil vaš predsednik Vlade, ste vlagali enega za drugim parcialne zakone, tako da se je to takrat zagabilo celo koaliciji in so vam enega za drugega zavračali. Razlika med mano pa vami je, da se jaz zavzemam za invalidske upokojence, ki prihajajo iz različnih koncev Slovenije in ne govorim o vrtičku, kjer sem bila izvoljena. Vi pa ste pred volitvami skrbeli za svoj vrtiček in poskušali z argumentom moči seveda narediti nekaj kar bi vam koristilo pred volitvami. Ampak načeloma stranke kaj veliko ni koristilo, glede na to koliko poslancev danes sedi. Ampak veste, tiste so parcialne rešitve, tisto so nepravične stvari in tisto je rokohitrstvo, kot je želel povedati poslanec iz SD. Ta zakon ni rokohitrski, ker smo ga dejansko pripravljali skupaj tudi z ljudmi, ki se jih to tiče. Ogromno jih je in ne nazadnje jaz bi od vas, ki ste v koaliciji in se v koalicijski pogodbi zapisali, da vam je za to, da prihaja do dviga in do nekako pravičnejših pokojnin in pa stanja upokojencev v državi, pričakovala da se vsaj pri takšnem predlogu vzdržite, ne pa, da glasno kričite kako ste proti. Potem morate program zamenjati, strankarski. Mislim, da toliko načelni pa moramo biti, da tisto kar zapišemo, vendarle temu sledimo. In jaz še enkrat odgovarjam, zakon ne rešuje tistih, ki so upokojeni danes, invalidsko govorim.   (nadaljevanje) Ne v tem smislu, ko govorimo o odmerni stopnji, ki se bo poznala za tiste, ki seveda prihajajo. Prav tako spoštovana koalicija, saj to ni predlog Anje Bah Žibert. Na ta predlog so vas državljanke in državljani obveščali na portalu Sprašujem vlado. Pišejo vam. Jaz sem samo nekaj od tega sprintala. Glejte, tukaj so grozovite zgodbe. Danes zjutraj, ko so me vprašali kako sem, sem rekla slabo. Zato, ker imam občutek, da zopet ne bo posluha, pa ne gre za mene, ampak gre spet za tisoče ljudi, za katere ne bo rešitev samo za to, ker ste dobili opomnik, da morate slediti. In to je, da zakon zavrnete. Čeprav sem vam povedala vse tisto, kar je res. Pripravlja se nov predlog zakona, rešil bo stvari v prihodnje, ampak jaz govorim o ljudeh danes.  Kar se tiče Levice. Jaz se vam zahvaljujem, zato ker seveda imamo v velikih stvareh različne poglede, ampak moram pa priznati in to bom povedala na glas, da se vsaj držite tistega, kar ste zapisali. Namreč vi ste v svojem programu prav tako zapisali o tem, da je treba urediti invalidske pokojnine na dostojen nivo in tega se držite. Se pravi tisto, kar ste volivkam in volivcem obljubljali, za tem stojite. Tako da nima kaj veliko dodati, razen tega, da je nekoliko treba vendarle ločiti vlado, ki je bila v času krize, ko so se dejansko sprejemali ukrepi, ki niso bili prijetni. Veliko lažje bi bilo za vladanje ali pa za tisto koalicijo, da jim takšnih ukrepov ne bi bilo treba sprejeti, pa jih je bilo treba, zato ker je bila blagajna prazna zaradi vlade prej. Treba je pa povedati, da tudi v času naše vlade 2004-2008, je bila – ste sami povedali, odmerni odstotek mislim, da okrog 69 %. Se pravi v tistem času je bil dejansko odmerni odstotek kar se tiče upokojitve visok. Danes vemo kje je in tudi vemo, da z novim zakonom se bo za 1 % dvigoval po letih. Tako da zdaj o tem, ko govorimo kakšne spremembe prihajajo, glejte to je še kar nekaj let preden bo to dejansko začutiti v denarnicah teh ljudi. Kar se tiče Desusa pa saj predstavnika oziroma vodje poslanske skupine gospoda Juršo, ko je to predstavil, niti danes, zdajle več ni v dvorani, ampak mogoče je to tako bolj pomembno za njegove strokovne službe, ki mu pripravljajo tekste. Ta zakon je bil vložen drugič, ne tretjič in pa v njem govorimo o znesku, ki je bil določen in ne o znesku po usklajevanju. Kajti ta se bo vedno usklajeval in v stališču oziroma v predstavitvi sem jasno povedala, da je danes po uskladitvi ta znesek, se pravi socialne pomoči 401 evra.  Državni sekretar ni vedel kako je kaj s temi invalidskimi pokojninami. No, jaz vam lahko povem vsaj za podatek za 2018. Jaz ga imam. Je znašala najnižja 218 evrov. 218 evrov. Toliko o tem, tako da bom pa v prihodnje potem, ko boste drugi razpravljali, še kaj dodala. Ne nazadnje imamo številne zaveze po konvencijah po OZN, pa verjetno bi bilo dobro, da to tudi slišijo državljanke in državljani, česa smo se zavezali, kaj pa dejansko uresničujemo. Skratka, jaz se zahvaljujem Poslanski skupini Levica, SNS, Nova Slovenija in pa seveda Slovenski demokratski stranki, ki bo ta zakon podprla. Jaz upam, da se bo to poznalo res potem tudi na glasovanju. Pa kot rečeno, to ni zakon ali Anje Bah Žibert kot predlagateljice ali Slovenske demokratske stranke, ampak   (nadaljevanje) to je zakon invalidskih upokojencev. Te so se obračali name in sramotno je, da stranka, ki nosi celo ime upokojencev, stranka SAB, ki v svojem programu jasno zapiše, da bo uredila invalidske pokojnine danes ne tisto, kar bo čez pet let, ampak da je treba popraviti tisto, kar je danes tako vehementno zavrnejo zakon z besedami bolje je, da ga zavrnemo, bolje je za te ljudi, so socialni problem živijo težko nekateri ne morejo živeti, ampak bolje je, da ga zavrnemo. Kje je tukaj kmečka pamet se tukaj človek resno vpraša? Predvsem pa koga vi predstavljate v tem Državnem zboru, če hkrati pravite, da ljudje ne morejo po drugi strani pa rečete, da zakona ne boste podprli. Samo za / nerazumljivo/ imate opomnik pa vendarle ni oblast takšna slast. Dajte se zamisliti, spoštovani, hodite po ulicah, srečujete ljudi, poglejte si kako živijo. Še enkrat, to je kategorija ljudi, ki ni sama kriva, da so invalidi. Niso sami krivi, da ne morejo delati. Bodisi gre za plod bolezni že od rojstva bodisi za tiste, ki so tokom življenja in tudi tokom dela izgubili zdravje, za njih gre, za to kategorijo gre. Seveda gre za parcialno rešitev, saj govorimo samo o tej kategoriji, ampak ta je ta trenutek najbolj na dnu. Nekdo, ki prejema socialno podporo dobi več kot nekdo, ki je delal morda poskušal delati pa ni šlo več. Kaj se tem ljudem tudi zgodi? Danes so normalna družina, že naslednji dan se nekaj zgodi, se vse podre. Spoštovani, otroci postanejo socialni problem. Najhujše pa najbolj boleče je, da invalidom, potem pravite, da je rešitev socialni transfer varstveni dodatek. To je nesprejemljivo, oni niso socialni problem, oni ne smejo biti socialni problem te družbe. Varstveni dodatek, za to, da se jim bo vzelo še tisto, kar so do tokrat ustvarili, potem pa, zaradi bolezni seveda ne bodo. Še nekaj. Danes me je prav poklical nekdo - svojec invalidne osebe - in mi je povedal naslednje. Da so poklicali kako je z varstvenim dodatkom in prvo vprašanje je bilo ali ga vi kot svojci ne morete vzdrževati, to je bil prvi odgovor na centru. Svojci včasih shajajo tudi sami tako, da niso rešitve varstveni dodatki, tukaj je rešitev samo dvig invalidskih pokojnin in če bomo dvignili v prvi vrsti vsaj na osnovo socialne podpore bomo naredili veliko. Če pa smatrate, da je potrebno še kakšna lestvica in da se znotraj njih naredijo posamezne kategorije pozdravljam bom zelo vesela samo zakon spustite v prvo branje in ga bomo z amandmaji nadoknadili. Nadoknadili ni nobeden problem, ampak se bom kasneje oglasila, ko bomo govorili še o kakšnih pokojninah in sorazmerjih.  Hvala.
Hvala. Državni sekretar, gospod Božič, je želel besedo. Še prej pa postopkovno gospa Sluga.  Izvolite.
Spoštovana podpredsednica, jaz vas res lepo prosim, da kolegico, ki je tako dolgo v Državnem zboru kot sem sama in verjamem, da zelo dobro pozna Poslovnik, da tudi ve, da smo doslej vsi kolegi poslanke in poslanci govorili v imenih poslanskih skupin in da ta stališča kot smo jih predstavili tako kot to ni zakon kolegice Žibert tudi niso bila naša osebna stališča in je zato popolnoma nesprejemljivo, da se na osebnem nivoju loteva kolegov poslank in poslancev, zaradi stališč, ki so bila izrečena kot stališča poslanskih skupin. Jaz vem, da sem trn v peti Poslanske skupine SDS večkrat in se me lotevajo poslanke in poslanci te poslanske skupine tudi na način, da mi onemogočajo delo na delovnih telesih, ampak to je nesprejemljivo, ker kolegi, nimamo še replike, da bi odgovorili na tisto, s čemer nas je obmetavala zdaj kolegica.
Hvala lepa za vaš postopkovni predlog. Se strinjam z vašimi navedbami, gospa Anja Bah Žibert, verjamem, da pozna določila Poslovnika in je bilo res malce nekorektno osebno navajanje od posameznih poslancev, ki so predstavljali stališča poslanskih skupin. zdaj za nazaj ne gre več popraviti ničesar, bi pa veljalo to v prihodnje upoštevati. Gospa Anja Bah Žibert, postopkovno, izvolite.
Spoštovana predsedujoča, saj niste ves čas vodili seje, tako da verjetno niste mogli ukrepati, pa verjamem, da bi zelo z veseljem mene ustavili, če bi me lahko. Ampak, zdaj vam bom odgovorila. Jaz sem povedala v imenu Poslanske skupine Stranke Modernega Centra, Janje Sluga, in odgovarjala sem na tisto, kar je bilo povedano. A to, da smo pa mi neodgovorna politika, to je pa sprejemljivo za vas? To pa je sprejemljivo? Tako, da jaz vas res prosim da nimate dvojnih vatlov.
Prosim povejte svoj postopkovni predlog.
In da, če so bila stališča takšna, dovolite, da tudi sama nanje odgovorim. Hvala lepa.
Hvala lepa, vendar v vašem izvajanju nisem zaznala postopkovnega predloga in na tem mestu zadnjič opozarjam, da v kolikor bo katerikoli poslanec izkoristil postopkovni predlog za polemiko bom primorana izreči opomin. Sedaj pa ima besedo državni sekretar. Gospod Božič, izvolite.
Tilen Božič
Hvala za besedo. Bom šel od konca proti začetku. Se pravi, zaključi se nekako tako, da zakon spustiti naprej. Kot že povedano, v kolikor bo šel naprej, to pomeni, da se s prihodnjim letom pri ženskah ne bodo odmerni odstotki ustavili na 63,5, ampak bodo dodatno upadli, pomeni, da se za moške ne bodo dvignili, pomeni, da se potem tudi za vdovske pokojnine, družinske pokojnine, invalidske pokojnine ne bodo dvignili izhodišči odmerni odstotki, pomeni, da se ne bo dvignil odmerni odstotek za minimalno pokojnino in prej je bila omenjana številka 218 evrov, to je številka, ki ustreza minimalni pokojnini, za 15 let pokojninske dobe. In ne pove nič drugega kot samo to. tako, da v nikakršni povezavi z invalidi, morda razen s tem v zvezi, da gre za nek minimalni znesek, ki je predviden za zakonom.  Druga zadeva, kar se tiče varstvenega dodatka, gre za socialni transfer in kot rečeno, ko govorimo o invalidskih upokojencih, gre za lahko rečemo dve različni kategoriji, o teh kot ste tudi govorili, spoštovana predlagateljica zakona, omenili ste za tiste, ki so tekom dela izgubili zdravje. Se pravi gre tukaj za poklicno bolezen, gre tukaj morda za poškodbo pri delu, v tem primeru je odmerni odstotek enak odmernemu odstotku zapolnil pokojninsko dobo, torej 40 let in bi opozoril, da v vladnem zakonu, ki ga v bistvu ta zakon sedaj nekako prehiteva in bi lahko tudi povzročil, da se ne bo sprejel, se tudi tisti odmerni odstotek dviguje. In kot rečeno prej varstveni dodatek je namenjen kot nek korektiv, se pravi vzamemo na eni strani zavarovalni model, ki izhaja iz pokojninskega sistema, tam se ugotovi koliko nekomu pripada, v kolikor se ugotovi, da je tega premalo glede na to kolikor potrebuje, je tukaj še varstveni dodatek in ta velja za vse kategorije, ne gre tukaj zgolj za upokojence. Se pravi kot rečeno prej 591 evrov v primeru kadar gre za varstveni dodatek, ki so ga deležni tisti, ki so stari do vključno 63 oziroma 65 let, če gre za moške in 623 evrov pri višji starosti od te, ki sem jo omenilo. Torej, sočasno sem tudi prej že omenil, da je bil še en zakon vložen s strani SDS-a, seveda tudi s podobnimi procesnimi posledicami kot jih ima ta. Iz tega razloga smo tudi mi pohiteli. Ta, ki ga imamo danes pred sabo, je bil vložen v državnozborsko proceduro dan po tem, ko sem tudi sam in za tisto vabilo se vam seveda zahvaljujem, predstavljal spremembe, ki jih prinaša vladni zakon v poslanski skupini SDS. Torej gre za nekoliko posebno naključje. Od tukaj naprej, se pravi, bi omenil še naslednjo stvar. Prej sem že omenil, da je zakon usklajen, se pravi, soglasen. Soglasje je bilo doseženo na ekonomsko-socialnem svetu, se pravi, najprej na pogajalski nato na plenumu in tam je bilo tudi sklenjena naslednja reč, ki se tiče seveda prihodnosti sprememb pokojninske zakonodaje in seveda pogajalska skupina v tem primeru je bil sklenjen sklep, da za področje ZPIZ, se ne razpusti, ampak nadaljuje s svojim delom. Mi smo tudi vse člane pogajalske skupine oziroma jih redno obveščamo kaj se dogaja na poti tega zakona, vladnega, na poti skozi parlamentarno proceduro, itn., se pravi, da pride do tega, da zaživi. In takoj, ko bo to zaključeno, bodo na mizi že nova izhodišča za katera smo pa prejeli nekako lahko rečemo, v naprej nekakšno široko zavezo v tem smislu, da se pogovarjamo o tistih izhodiščih, ki so bila pripravljena na podlagi bele knjige, se pogovarjamo o tem, o pogojih oziroma upokojitvenih pogojih, se pogovarjamo o recimo drugem in tretjem stebru, kako zagotoviti to financiranje oziroma delovanje teh dveh stebrov in se zagotovo pogovarjamo tudi o invalidskih pokojninah. To je na mizi, je v pripravi, ampak smo na začetku želeli široko rešiti predvsem tiste stvari za katere smo ocenili, da jih je možno v času, ki nam je bil na boljo, velik del koalicijske pogodbe, če tako rečemo, nekako vsebuje tisti vladni zakon in tudi pričakujem, da bomo lahko z delom posebej, glede na to, da so bile široke zaveze dane tako s strani sindikatov kot s strani delodajalcev, da nas čaka še kar nekaj dela. Pogajalska skupina dela dobro in mislim, da bo delala tudi naprej. Tako da, pozicijo, ki jo je nekako Vlada zavzema in jo je zavzela že takrat, na začetku letošnjega leta je, da nismo naklonjeni parcialnim rešitvam, nismo naklonjeni nekako rušenju razmerij, smo pa za to, da se k temu pristopi celovito. Primer vladnega zakona, čeprav ne moremo govoriti, da gre za reformo, pa vendarle, dokaj celovito naslavlja širok diapazon težav s katerimi se soočamo v pokojninskem sistemu in prinaša marsikatero dobro rešitev in škoda bi bilo, da bi stopil v veljavo leto kasneje, ker bodo takrat posledice za prihodnjo generacijo upokojencev v kolikor ne bo sprejet že seveda toliko slabše.  Hvala.
Hvala lepa.  Sedaj nadaljujemo z razpravo. Prvi dobi besedo gospod Aleksander Reberšek, pripravi pa se Tomaž Lisec.  Izvolite gospod poslanec.
Hvala le pa za besedo, spoštovana podpredsednica.  Poglejte, vsakič ko pride takšen dnevni red oziroma takšen predlog zakona, se vprašam v kakšni državi mi pravzaprav sploh živimo. Kdaj bomo resnično poskrbeli za naše najšibkejše državljane, med tem, ko so nas polna usta neke solidarnosti, neke pomoči najšibkejšim, polna usta so nas besednih izrazov, pokojnine, minimalna plača in še in še. Med drugim imamo tudi v koalicijski pogodbi zapisano, invalidske in vdovske pokojnine je treba na novo sistemsko urediti ter dvigniti na nivo, da omogoča vsaj minimalne življenjske standarde. Prag revščine kolikor sem seznanjen, je na višini 635 evrov, trenutni naši invalidski upokojenci pa prejemajo bistveno manj kakor 635 evrov. Med tem pa je povprečna invalidska pokojnina pri nas pod pragom revščine, nekaj več kot 500 evrov. Za 7 tisoč 500 naših državljanov pa je še veliko hujše, prejemajo manj kot 300 evrov invalidske pokojnine. Povejte mi, če se vam zdi normalno, da nekdo, ki ima za sabo sedem ortopedskih operacij, prejema 256 evrov invalidske pokojnine. Kako je pravzaprav s tem preživeti in takšni ljudje se vsakodnevno obračajo na nas s prošnjo za pomoč, ker je iz 256 evri pač enostavno s tem denarjem ne moreš preživeti. To je sramotno nizek znesek in žalosti me, da se moramo o tem sploh pogovarjati. Sramotno pa je tudi to, da nekdo, ki je v življenju delal, pa zaradi svoje invalidnosti ne more več delati, prejema vsaj 150 ali 150 evrov manj kot nekdo, ki za sabo nima niti enega delovnega dne in prejema 400 evrov denarne socialne pomoči. Tega enostavno ne morem razumeti. Državnega sekretarja sprašujem in bi rad, da mi odgovori kratko, jedrnato in pa konkretno v številkah kaj prinaša nov vladni predlog zakona, koliko bo prejel nekdo, ki sedaj prejema 256 evrov invalidske pokojnine v evrih. Lepo prosim, če lahko dobim ta podatek. Koliko se bo povečala njegova invalidska pokojnina?  Žalosti me, da bomo danes cel dan o tem razpravljali. Zadeva pa, kot ponavadi, spet ne bo šla čez in spremenilo se ne bo ničesar. Moramo konec koncev vedeti, da so med nami ti ljudje, da je teh ljudi veliko in da moramo strniti vrste in tem ljudem pomagati. Oni ne morejo sami sebi pomagati, mi pa smo tukaj zato, da jim pomagamo. Skupnost je močna toliko, kolikor je močan njen najšibkejši posameznik. In želim si, da bi bilo teh najšibkejših posameznikov čim manj. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Naslednji ima besedo gospod Tomaž Lisec. Pripravi pa naj se Jožef Horvat.  Izvolite.
Hvala, podpredsednica za besedo. Spoštovana predstavnika ministrstva, kolegi in kolegice! Vsem skupaj lep pozdrav!  Poleg tega, da sem prebral naš zakon, ki smo ga vložili že drugič in je zelo jasen in ekspliciten sem sam prebral prav tako, kot kolega Reberšek, kaj piše v koalicijski pogodbi. »Invalidske in vdovske pokojnine je treba na novo sistemsko urediti ter dvigniti na nivo, da omogoča vsaj minimalni življenjske standarde.« To je to, kar je v tem zakonu. Stran 33: »Proučili in pripravili bomo vse potrebno za ureditev statusa invalidov.« Pa bomo morali tudi tukaj v Poslanski skupini SDS očitno vložiti zakon, ker koalicija na tem področju, ker je pravilno ugotovil poslanec Levica, ne dela nič. In med tem, ko poslušamo, kako mi nimamo iskrenih namenov, kako gre to za populističen predlog, in da boste nekateri zato proti, berem 8. člen vladnega predloga ZPIZ, ki je, mislim da, v petek prišel v Državni zbor, ki govori o tem 39. členu, o katerem govori tudi naš zakon. In glej ga zlomka, z vsem spoštovanjem, ta člen ne prinaša skoraj nič. V 39. členu se v prvem odstavku besedila 26 nadomesti z besedilom 29,5. Kaj pomeni, da bodo gledalci bolje vedeli. Ne glede na prejšnji odstavek znaša odmerni odstotek za določitev najnižje pokojnine 27 % v letu 2020, 27,5 % v letu 2021, 28 % v letu 2022, 28,5 % v letu 2023 in 29 % v letu 2024. Skratka, če bo ta koalicija, to dejansko pomeni vsaj še pet let mizerije za socialno najbolj ogrožene upokojence. Za tiste upokojence pred katerimi se posamezne poslanske skupine in posamezni poslanci pred volitvami mečete na kolena, ko prosite za njihov glas. Vaš vladni predlog pa kaže kaj si dejansko mislite z dejanji o teh skupinah. Leta 2024 bodo dobili en kamenček več. In ko sem poslušal te razprave zakaj boste proti temu zakonu, ste govorili in verjamem, da ste težko o tem govorili, vsem ostalim samo o problematiki invalidov oziroma invalidov upokojencev skoraj nič, ker veste, da boste danes težko pritisnili tipko proti in boste proti le iz enega razloga. Napačen predlagatelj. In tako smo slišali, če izvzamemo eno skupino in damo nekaj drugega, porušimo razmerje. Ampak vsa razmerja so neidealna. Z vsakim zakonom, ki ga, tudi tem vladnim, ki ga boste pripravili, boste na novo preuredili razmerja. Ampak Vlada si seveda to lahko privošči, ona lahko ureja razmerja. Če pa se v Poslanski skupini SDS spomnimo in rečemo po našem mnenju, gremo postopoma reševati zadeve, najprej s tem zakonom upokojenci invalidi, potem z naslednjim ZPIZ, ki smo ga vložili, upokojenci kmetje, pa to za vas ni v redu. Če bi dali pa vse skupaj v en zakon, bi pa dobili kakšen odgovor? Ja, ni v redu, preveliko stane. Tak bi bil vaš odgovor. Proti pa bi bili, spet, kot rečeno, samo zaradi enega razloga – napačen predlagatelj. In še najbolj me boli, ko to še enkrat govorijo stranke, ki se v predvolilnem času tepejo za naklonjenost volivcev. Vsaj dve takšni stranki se mečeta po kolenih, ena stranka ima celo v imenu beseda socialni, ampak glej ga zlomka, ko govorimo o invalidih, upokojencih invalidih, pa bodo poslanci te stranke glasovali proti predlogu, bodo pa podprli predlog Vlade, ki je slabši na tem področju, ampak, ki po vašem mnenju ureja zadeve tako, kot jih vi želite, čeprav tudi ta vaš zakon, če preberete celega, ruši in na novo postavlja razmerje med določenimi skupinami upokojencev. Ampak to je prav, ker si je oblast tako zaželela. Če si opozicija kaj zaželi, spremeniti razmerja, je pa to napačno in, jaz upam, da v nadaljevanju več ne bo prihajal do tega, da ta zakon je treba čim prej umaknit, da potem čim prej pride na vrsto vladni zakon. Sam se spomnim, par let nazaj, pa mislim da… niti ne vem točno, iz katerega, mislim, da je bilo iz področja gospodarstva, smo v roku treh dneh sprejeli, na zadnji decembrski seji, predlog zakona, ki naj bi začel veljati z 1. 1. naslednjega leta. Skratka, če bi bila resna želja, narediti nekaj za invalide upokojence, bi danes sprejeli zakon v prvi obravnavi. Lahko zaradi nas predlagateljev, skličemo sreda, četrtek, sejo matičnega delovnega telesa in če imate željo delati, vsaj toliko, kolikor imamo željo delati mi, imamo lahko v petek novo izredno sejo in potrdimo ta zakon. Saj veste, kajne? Ali smo eno minuto v tem Državnem zboru ali pa 14 ur na dan, isto plačo imamo. Državljane ne bo stala ena izredna seja Državnega zbora nič več – to, kar nekateri narobe govorijo. Tako da, spoštovani, preden zavrnete opozicijski predlog, si še enkrat preberite koalicijsko pogodbo, kaj ste obljubljali invalidom, kaj ste obljubljali upokojencem in preberite si vaš predlog zakona, ki je slabši, potem pa si odgovorite, kdo govori o invalidih in upokojencih, kdo pa dela in očitno smo tukaj dve skupini poslancev – eni želimo nekaj narediti za to skupino, drugi pa želite o tem le govoriti, pritisnete pa tipko proti, ko je pred vami dober predlog zakona. Zato bom sam zakon podprl, v upanju, da gre čim prej v drugo obravnavo in ga morda že ta teden sprejmemo in nekaj dobrega naredimo na enem izmed področij, ki so nujno potrebni, tudi naše vsebinske in pa finančne pomoči. Hvala.
Hvala lepa. Predno dobi besedo gospod Horvat, najprej, predlagateljica se je javila, potem pa še državni sekretar. Izvolite.
Ja, hvala lepa! Prej je šlo tako hitro, da nisem uspela odgovorit državnemu sekretarju. No zdaj, prvo, mi je zelo jasno, zakaj smo morali ta zakon dat na izredno sejo, ker, po navadi gre, vemo kaj vse, na izredno sejo, danes mi je jasno, seveda, čim prej koalicijski »valar«, povaljat ta predlog in potem mi pridemo z svojim predlogom, ki vse rešuje, čeprav, kot sem danes povedala, ne rešuje teh, ki jih omenjamo, se pravi, te, ki imajo najnižjo pokojnino, invalidsko pokojnino in to danes. Zdaj, državni sekretar, nekje pa ste zavajajoč. Rekli ste, če bo sprejet ta predlog zakona, potem v vašem ne bo tega, onega, tretjega, četrtega, petega… To ni povsem tako, kajne? Namreč, mi določamo najnižjo invalidsko pokojnino, vi pa spreminjate odmerne odstotke. Tako. In če bo odmerni odstotek po izračunu nižji, kot je določena najnižja invalidska pokojnina,  (nadaljevanje) potem se upošteva najnižja invalidska pokojnina. Če bo pa višji kot bi bila ta se pa to prišteje. To je povsem lepa rešitev. Nenazadnje je podobno veljalo tudi pri tem, ko ste določili najnižjo pokojnino. Mislim, da ni nobene bojazni, da se vaš zakon ne bi mogel obravnavati seveda se pa pač komponira to, da je za invalidske upokojence določena najnižja invalidska pokojnina tako kot je določena najnižja pokojnina kot taka. Absolutno menim, da bi ta zakon pomagal rešiti marsikatero stisko, ki je danes v državi. Nenazadnje po drugi strani bi bili pa socialni transferji nižji, saj je vprašanje koliko bi sploh na koncu proračun trpel, če ne bi šlo samo za obrat znotraj samih postavk v proračunu, kajti potem ne bi bilo potrebnih kot ste prej rekli, da vsi jemljejo varstveni dodatek, čeprav jaz trdim, da ne ne bi bilo potrebnih zahtevkov za socialno pomoč in ne bi se, potem tudi znašalo to breme na svojce, ki pa nekateri že danes komaj shajajo ali pa so tik na mejo in potem seveda morajo skrbeti za te ljudi, ki se že sami počutijo nevredne, manj vredne in včasih v breme ne samo družbi, ampak tudi sami sebi.
Hvala lepa. Gospod državni sekretar, izvolite.
Tilen Božič
Hvala za besedo. Najprej krajši odziv na razpravo gospoda Reberška. Omenjal je znesek 256 evrov. Najverjetneje ne gre za invalidsko pokojnino v tistem primeru, ampak gre za nadomestilo iz invalidskega zavarovanja. v tem trenutku, če bi šli izračunati koliko je lahko ta znesek se pravi minimalni po trenutno veljavni zakonodaji je, se pravi, če rečemo temu minimalni standard se izračuna od minimalne osnove, to je, od 858 evrov za moške 36 odstotkov za ženske 39 odstotkov, se pravi, tem zneskom ustrezajo 308 evrov oziroma 334. Nove spremembe, ki jih pa prinaša vladni zakon pa predvidevajo v prihodnje, da ta znesek ne bo smel biti nižji od 351 evrov za oba spola, pri čemer tudi, zaradi indeksacije oziroma določenih učinkov bo takrat, ko bo začelo to učinkovati nekaj več.  Druga zadeva, če se vrnem nazaj na kratko samo na nadomestila iz invalidskega bi samo povedal, da v tem trenutku se to nadomestilo odmeri v višini 60 odstotkov. Vladni predlog predvideva odmero nadomestila v višini 80 odstotkov, kar pomeni, da bo nekoliko višje, se pravi, za približno eno tretjino višje. Od tukaj naprej je pa vseeno treba povedati, da gre za tiste, se pravi, tisti, ki prejemajo nadomestilo običajno, se pravi, delajo, kar pomeni, da drugi del dohodka pridobivajo skozi plačo. Zadnji podatki, ki jih imamo na razpolago se pravi, kar se tiče zaposlovanja invalidov so, da imamo približno tam 28 tisoč zaposlenih če rečemo tako na odprtem trgu. Približno 6 tisoč jih je v invalidskih podjetjih, približno 700 pa je zaposlenih v zaposlitvenih centrih. To tudi je lahko rečemo vseeno neki uspeh tega, da se je pred časom spremenila nekako zasnova na tem področju, da se poskuša v prvi vrsti z rehabilitacijo in s pomočjo, da nekdo se ponovno vrne na trg dela pomagati šele na to pridejo v poštev se pravi bodisi invalidska pokojnina bodisi varstveni dodatek oziroma druga transferji, ki so s tem povezani. Poslanec Lisec je omenil, da nekako si predstavljamo to kot dodatnih pet let mizerije za najbolj socialno ogrožene. Jaz bi vseeno opozoril, da je koalicija ocenila, da je tista zadnja reforma šla nekoliko predaleč in to za vse, se pravi, znatno znižala odmerne odstotke. Že drži, da mora biti sistem vzdržen, ampak ne smemo nikoli pozabiti, da je tukaj pokojninski sistem, zaradi ljudi in ne obratno in iz tega razloga tudi je   (nadaljevanje) predvideno, da bi z naslednjim letom dvignili vsem tele odmerne odstotke, zato da bodo potem prihodnji upokojenci na boljšem. Mi si tudi predstavljamo nekako tako, da bi radi zakon vladni, ki ni enostaven, ima kar veliko členov. Se pravi poleg odmernih odstotkov, sprememba dvojnega statusa, tudi tega, da bodo lahko, se pravi za otroke nekdo izkoristil višje odmerne odstotke, se pravi 1, 36 % za do tri otroke, kar je znaten učinek in izboljšanje. Tudi glede na statistiko, če pogledamo pomeni predvsem pri ženskah bi moral pomagati, pri tem, da bodo imeli trajnejšo, višjo pokojnino. Si to predstavljamo, da je zelo zaželeno, da gre po rednem postopku. Se pravi poleg tega kar sem povedal, so notri še določene spremembe, ki se tičejo obveznega, dodatnega pokojninskega zavarovanja, notri so tudi določene rešitve, ki jih prinaša t.i. direktiva JORP-2, ki se ukvarja s preglednostjo poslovanja in teh sprememb ni malo. Tudi zaradi tega bi radi to nekako prišli do konca po rednem postopku, ne z raznimi izrednimi in nujnimi sejami, ker je treba pustiti času čas, da se določene stvari pogleda, tudi da se morebiti pripravijo določeni amandmaji, kot je to običajno. Zakonodajno-pravna služba ima marsikdaj kakšen zelo tehten uvid v to, kako bi lahko določene zadeve drugače zapisali in dejstvo je, da smo že mi do določene meri, se pravi kot sem že prej povedal, pohiteli, da smo šli teden prej v Državni zbor kot je bilo sprva predvideno, ravno zaradi tega, da ne bi bili se pravi tretji v vrsti, ker gre pa za urejanje istih družbenih razmerij in vsak tak zakon, ki je, mora biti seveda skladno s procesnimi pravili sproveden. Tako da kot že omenjeno, ko se pogovarjamo o ureditvi, ki jo predlaga vlada, tukaj danes kar je na mizi, se pravi predlog SDS se ukvarja z enim vidikom. Vladni predlog pokriva tako vdovske, kot družinske, kot starostne pokojnine, kot minimalno pokojnino, kot seveda tudi invalidsko. Ureja tudi višji odstotek, ko se pogovarjamo o odmeri nadomestila iz invalidskega zavarovanja, tako da vseeno rešitev je bistveno več, jih je bistveno več na mizi in o teh je zelo zaželeno, da steče beseda čim prej zaradi tega, da bi lahko stopile v veljavo z januarjem. Kot rečeno Vlada temu predlogu, ki je pa danes na mizi, nasprotuje. Hvala.
Hvala lepa. Sedaj pa zares dobi besedo gospod Horvat, pripravi pa naj se gospa Eva Irgl. Izvolite.
Hvala lepa, gospa podpredsednica. Spoštovani državni sekretar, kolegice in kolegi! Moram najprej povedati, da sem malo že naveličal poslušati kritik s strani koalicije, ko mi s strani opozicije predlagamo kakšen zakon in vedno poslušamo statistike, kolikokrat je nek predlog zakona že bil vložen, da ni sistemski, da je parcialna rešitev in tako dalje in tako dalje. Tukaj res prosim majčkeno več nekega miselnega napora, ker to zdaj postaja že lajna oziroma floskula, ki ne prinese k dobrobiti državljank in državljanov te države. Vedno, ko je nek zakon vložen grem najprej pogledati cilje zakona in potem primerjam, ali so v predlaganih členih res cilji tudi doseženi. Jaz sem se prepričal, da ta zakon ustrezno naslavlja cilje, ki jih izpostavlja in sicer gre preprosto za to, za reševanje problematike, ki jo mi vsi, ki hodimo z odprtimi očmi po svetu, poznamo. In to je, da želimo izboljšati položaj socialno najbolj ogroženih invalidskih upokojencev. Ja, veliko pisem dobivamo, obiskov v poslanskih pisarnah in tako dalje in tako dalje. V spominu imam, da je v lanskem letu okrog 7 tisoč 500 invalidskih upokojencev dobivalo manj kot 300 evrov pokojnine. Govorim za lansko leto. Glejte, to je deset evrov na dan. Pa tudi, če sem se zmotil za 50 %, pa naj bo 15 evrov na dan. Na drugi strani pa vemo kakšen je prag tveganja revščine – krepko čez 600 evrov. Da, 630 recimo ali pa 650. In zdaj govoriti, da je ta zakon nesistemski, da je parcialni in tako naprej, ko pa vendarle želi rešiti tiste res akutne probleme invalidov upokojencev, ki so itak že »hendikepirani«, nekateri celo življenje, nekateri en del življenja, in tukaj nam je zdaj najbrž, ne vem kaj, škoda denarja ali kaj? Ne upam na glas razmišljat, pa vendarle, upam, upam, kolegice in kolegi, da nihče, sploh pa ne Vlada, levo sredinska Vlada, ki naj bi bila socialna, da ne razmišlja o tem, ah, saj to pa, to pa, niso pomembni volivci. Ker tukaj, če grem zdaj pa na volitve, kakršnekoli, res je, Ustavno sodišče nam je povedalo, da imamo neustavni volilni sistem – bom poenostavljeno povedal - in na drugi strani imamo neustavnost, da na mnogo volišč invalidi preprosto ne morejo priti, kar pomeni, da jim je onemogočeno, v oklepaju, prepovedano, volit. Ne morejo priti. Imel sem enkrat poslansko vprašanje ali pa pobudo, na to temo, da se vendarle naj sistemsko rešijo te zadeve, da je vendarle potrebno vsakemu invalidu tudi omogočit, da pride na volišče. Ja, je bila že omenjena Konvencija Združenih narodov o invalidih in glejte, projekcije so v Evropski uniji, da bi leta 2020 - to je naslednje leto – bilo v Evropi okrog 120 milijonov invalidov. Seveda niso vsi upokojenci. Nekateri so hvala bogu tudi delavno aktivni. Ampak to, da pa dejansko pustimo ljudi, invalide upokojence, praktično na dnu te družbe, tukaj pa bi mogli danes narediti konec in reči, ja temu zakonu, spustimo ga v drugo obravnavo / izklop mikrofona/
Hvala lepa. Naslednja je na vrsti gospa Eva Irgl, pripravi pa naj se gospod Soniboj Knežak. Izvolite.
Najlepša hvala za besedo, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Zdaj smo, v Slovenski demokratski stranki, že drugič vložili predlog novele zakona, da naj se zviša najnižja invalidska pokojnina, vsaj na raven socialne pomoči. Govorimo torej, če o številkah, o razmerju iz 200 evrov, na približno 400 evrov. Zdaj že prvič, ko smo zakon vložili v parlamentarno proceduro, je bil edini in glavni argument koalicijskih strank, zakaj tega ne podpirajo, to, da gre za nesistemsko in parcialno rešitev. Že večkrat smo v Slovenski demokratski stranki vložili zakone, ki rešujejo konkreten problem in vedno je bilo rečeno, da gre za nesistemsko rešitev in da boste vi v doglednem času to rešili. Zdaj pa jaz pričakujem, da to že rešite. Tokrat smo, državni sekretar, spoštovani, že drugič torej vložili to spremembo novele zakona. Rečeno je bilo, da pripravljate sistemsko rešitev. Pol leta je že minilo od tega. Niste je pripravili. Zdaj smo vložili, ste rekli ponovno, sem vas poslušala, bomo vložili sistemsko rešitev in potem bomo rešili tudi ta problem, ampak, kot danes vidim, te sistemske rešitve ni in tudi tisto, ki jo imate nekako v povojih in jo čisto počasi, bojda pripravljate, sploh ne bo reševala tega problema, zaradi razmerij, kot je bilo že prej povedano, ki so, ostajajo enaka in zato spoštovani kolegice in kolegi, jaz danes, preden, glede na to, da je že bila opravljena razprava o tem predlogu, našem, da preden se razvije debata še do konca, vendarle podam en predlog, da stopimo skupaj na tej točki in da nekako se zbližamo. To pa pomeni, glede na to, da je sedaj proračun odprt, da naredimo korak skupaj in v tem vmesnem obdobju, ko vi pripravljate sistemsko rešitev, vendarle to podprete, mi rešimo situacijo za to najbolj ranljivo skupino ljudi in potem zaradi mene lahko pristopate celovito k vsem možnim vprašanjem in to rešujete sistemsko, ampak pošteno bi bilo, da bi tokrat pristopili skupaj in pokazali vsaj tisti kanček empatije in rešili to težavo in če govorimo konkretno o številkah, zato da ljudje ne bodo mislili, o kakšnih številkah govorimo… Samo ministrstvo oziroma Vlada, je pojasnila, da tukaj gre za približno 33 milijonov evrov na letni ravni, kar pomeni 2 milijona 750 tisoč evrov na mesec. Toliko približno bi stalo, če bi vi upoštevali oziroma danes podprli naš predlog, ki je nujen. Ne pa, da to rešujete na sistemski način, potem pa v bistvu tega ne rešite.  Že prej sem rekla, proračun je odprt. Vlada torej lahko nemudoma upošteva te spremembe in to gospod državni sekretar ve. To ve minister za finance. To ve predsednik Vlade. To ve ministrica za delo. In veste to koalicijski poslanci. Torej, dajte zagotoviti ta sredstva. Tudi moramo vedeti, da država je v zadnjih letih pobrala letno več kot 2 milijardi davkov in prispevkov, za več kot dve milijardi davkov in prispevkov, sploh če gledamo neko primerjavo z letom 2014. Tako da nimate niti enega argumenta, ki bi šel v to smer, da vi danes tega ne podprete in da teh sredstev ne zagotovite v proračunu. In glede na to, da imamo mi zapisano v Ustavi Republike Slovenije, da smo tudi socialna država, in glede na to, da so ti ljudje ves čas delali, pošteno delali, potem pa se jim je zgodilo, da so zboleli na delovnem mestu je prav, da jim vsaj tisto osnovno človekovo dostojanstvo ohranimo, da lahko preživijo. In zato še enkrat, spoštovani državni sekretar, jaz predlagam in seveda koalicija, da se zbližamo, da se poenotimo na tej točki, da pripravimo, da vi podprete danes ta predlog, gre za vmesno rešitev, potem lahko to na različnih nivojih rešujete sistemsko, ampak ne mi več do konca razprave govoriti, da tega ne podpirate zato, ker gre za parcialno rešitev, ker to ni argument. Sploh pa ne za te ljudi. To ni argument, sploh, kot sem že prej pojasnila, če vemo za kakšen znesek v tem primeru gre. Izračun je torej narejen in sedaj, spoštovani državni sekretar, jaz bi vas prosila, da tukaj mi takoj odgovorite zakaj ne morete v to spremembo takoj, za to vmesno obdobje, da to rešimo? Ker treba je delati efektivno. Jaz imam tudi dovolj že teh govoranc in obljub z vseh strani, da smo si na jasnem. Zato hodim po terenu in se seznanjam s situacijo, ker je to najbolj konkretno in bom seveda dala različne rešitve potem v nadaljevanju tudi za druga področja. Ampak danes bi bilo pa prav, da se na tej točki poenotimo in podpremo ta predlog, ker gre za, ne tako veliko spremembo, sploh pa ne za takšne finance, da bi imeli vi argument, da tega ne morete podpreti. Najlepša hvala in prosim, da mi gospod državni sekretar na to tudi odgovori in mi razjasni zakaj tega danes ne podpira. Hvala.
Hvala lepa.  Naslednji bo dobil besedo gospod Soniboj Knežak, državni sekretar se bo odzval kasneje verjamem da. Pripravi pa naj se gospa Mojca Žnidarič.  Izvolite.
Hvala, predsedujoča. Spoštovani kolegice, kolegi! Z vsemi temi posegi, ki smo jih počeli v pokojninsko blagajno v zadnjih 15. letih smo v glavnem pripeljali do tega, da smo danes prišli do situacije, ko slovenski upokojenci prejahajo pokojnine, ki jim ne zagotavljajo več nekega dostojnega življenja. Jaz se zavedam vseh izzivov, ki so bili porok za vse te zakonske spremembe in s katerimi se soočamo tudi danes, pa najsibo to od demografskih kazalcev, dolgožive družbe in vsega tega, kar v končni fazi vpliva na vzdržnost pokojninskega sistema in predvsem zagotavljanje pokojni, višine pokojnin, ki naj bi, kot sem že omenil, zagotavljali neko primerno starost. Vse te spremembe, ki smo jih imeli v teh 15. letih ali še kakšno leto več, v glavnem niso predvidevale nobenih novih virov financiranja populacije, ki se stara, dalje živimo, hvala bogu, ampak so šle vse rešitve v glavnem v krčenje socialnih pravic, zaostrovanje pogojev za upokojevanje. Naj naštejem samo nekaj, iz desetih let, kako so bili pred leti še potrebni za odmero pokojninske osnove, najboljših deset let,   (nadaljevanje) imamo danes 24 let. Odmerni izračun za… odmerna stopnja je padla na 57 %. Da ne bom rekel, da tukaj omenim še podatek, ki sem ga zasledil v poročilu ZPIS v letošnjem letu, da imamo pri 620 tisoč upokojencev, samo 30 % populacije, ki je pa dosegla, ki se je upokojila s 40 leti delovne dobe. Se pravi 70 % upokojencev ni imelo, ni izpolnilo pogoja polne delovne dobe. Jaz sem trdno prepričan, da tak sistem tudi v bodoče ne more zagotavljati nekih boljših pokojnin, nekega dostojnega življenja v starosti, v kolikor ne bomo seveda tudi zaradi demografije zagotovili nekih virov. Zato me tudi veseli, da so v pripravi nekateri zakoni, pa naj si bo demografskega sklada in vse tisto, kar še pripravljamo v zvezi z izzivi, ki se jim približujemo.  Zdaj, danes smo večkrat slišali razpravo, predvsem očitke. Jaz sem jih tudi včasih, kolegice in kolegi iz opozicije, morebiti tudi že sit okrog teh naših, vedno zagotovljenih nekih »bomo rešili zadevo s sistemskimi zakoni«. Pa vendar ne gre drugače. Jaz sem trdno prepričan, da bližnjice pri teh zadevah ni. Nekaj bližnjic, ko se nismo tega držali v preteklosti. Naj spomnim v lanskem letu tik pred volitvami ta znani DSP. S tem smo porušili vsa razmerja. Ljudje od nas, družba pričakuje, da bomo imeli, da bomo mi vzpostavili ponovno neka razmerja in to ne moreš narediti, da enkrat rešuješ neko skupino – danes invalide, jutri ne vem koga, skratka mi moramo gledati cel sistem, da bo deloval. Trenutni položaj upokojencev, kot sem omenil, seveda nam ne more biti v ponos. Če se na kratko zdaj dotaknem še tega dela okrog… še bistveno težjega položaja invalidskih upokojencev, na katerega skozi predlagano zakonsko spremembo danes opozarjajo predlagatelji SDS. V bistvu, ko berem njihov predlog se skoraj, bi rekel, da se ne morem strinjati z njimi. Se strinjam. Položaj te kategorije ni dober in ta zadeva… od nas se seveda pričakuje, da bomo to zadevo rešili. Zato me veseli, da so… glede na to, da bi časa zmanjkuje, da je Vlada pripravila neke rešitve, ki so že na mizi, ki bodo kmalu zagledale luč sveta in ki bodo tudi marsikatero izmed teh težav odpravile. Smo pa v preteklih letih že kar nekaj naredili tudi na drugih zakonodajah, predvsem pri zmanjševanju invalidskih upokojitev. Naj omenim samo Zakon o varnosti in zdravju pri delu, ki je nalagal novo / nerazumljivo/ delodajalcev, da danes bistveno drugače skrbijo za delo, da je manj poškodb… / izklop mikrofona/
Hvala, hvala gospod poslanec, čas vam je potekel. Naslednja ima besedo gospa Mojca Žnidarič, pripravi pa naj se… se opravičujem, predlagateljica ima besedo, potem pa gospa Mojca Žnidarič. Izvolite.
Hvala lepa za besedo. Poglejte kolega iz SD, če bi bilo tole rešeno sistemsko oziroma bi rešitev, ki jo mi predlagamo, bila vsebovana v zakonu, ki se pripravlja, bi bili mi takoj za. Zdaj, ni samo dovolj, da rečemo, da gre za sistemsko rešitev, pa je to vse v redu. Sistemska rešitev mora prinesti tudi neke rešitve, ki so dobre. Ne gre samo za to, da je sistemsko. In kar vam že od začetka govorim je, da za to kategorijo, ki je danes invalidsko upokojena, ta rešitev ne prinaša nič. Usklajevanja, ki pač potekajo enkrat na leto ali kakorkoli že, glejte to je za vse kategorije. To ne moremo reči, da prinaša in da imajo te ljudje več zato, ker pride do usklajevanj. To imajo vsi, ampak razmerja pa ostajajo enaka. In še nekaj se bo zgodilo. S tem, če boste zavrnili ta zakon, bo razlika in sorazmerje še bolj šlo navzkriž. Ker tisti po novem se bodo upokojevali po večji odstotni meri, če lahko tako rečem. In bodo dobili več kot tisti, ki so upokojeni danes in bo nekdo dobil več, kot za isto delovno dobo – na primer se bo invalidsko upokojil, bo dobil nekdo čez dve leti več, kot tisti, ki to uživa danes. Tako da to ni sistemska rešitev. Tudi ta rešitev   prinaša nove ne nepravilnosti, ampak na novo ruši nek sistem, ker bodo razlike, ampak s tem zakonom bi pa parcialno, res je parcialen, ampak bi dvignili v bistvu na najnižjo invalidsko pokojnino tako kot je socialna podpora, in od tukaj potem štarta vse kar se tiče potem tudi odmernih odstotkov za naprej. In ta zakon v ničemer ne bremza zakona, ki ga pripravlja Vlada, in tukaj moram še enkrat odgovoriti državnemu sekretarju, ni res, da morate čakati do decembra, jaz, glede na to, da delujete danes kot en valer, bolj ko vam nekaj govorimo, pa dejansko nimate odgovora, državni sekretar je odgovoril, ni odgovora. Tisti, ki imajo danes 220, ne bodo imeli več, še kolegica Eva Irgl ga je posebej pozvala pa ni odgovoril, ker ne bo bilo drugače za te ljudi, ker rešuje zakon stvari za naprej. Ampak, vi lahko že ta teden imate izredno sejo, saj tudi ta zakon je po rednem postopku gor,ne vem zakaj čakate do decembra in tako naprej, če imate vse urejeno, glejte, ta teden skličite izredno sejo, pa bomo vašega obravnavali, še toliko bolj sveže bo, ko vas bom še enkrat vprašala kaj to velja za tistega, ki je danes invalidsko upokojen in ima 200 evrov, spoštovani, ima. Bom si vzel čas še za to. »Spoštovani, gledam to izredno sejo, pa sem zgrožen, sem invalid prve kategorije in dobim od države 135 evrov sorazmerne sicer pokojnine. Še dobro, da sem nekaj let delal v tujini, da kot sedaj invalid nekako preživim skozi mesec. Ampak kaj, ko na koncu plačam še dohodnino, ki mi vzame še dodatnih 80 evrov.! En primer. Drug primer. »Sem invalidka upokojenka, moja bolezen je tako obsežna in širša, da so mi vzeli že vranico in ledvico, imam tudi avtoimuno bolezen. Komaj plačujem položnice. Stara sem 59 let. Nimam niti za kurjavo. Sem invalidsko upokojena, nadomestilo je 219 evrov.« Glejte, ljudje pišejo, vem, da so nadomestila, natančno vem, to mi ni treba razlagati, ampak s takimi zneski ljudje živijo in si sposojajo denar. Seveda ne bom šla naprej, ker jaz imam teh pisem še tukaj s sabo, / nerazumljivo/ ki so mi jih pisali ampak to so ljudje, ki zdaj gledajo ta prenos in se zgražajo nad tem, da se moramo pogajati o tem, da bi nekdo, ki je postal invalid in je verjetno prej že delal, največ je takih, ki so delali, ni važno, 5 let, 9 let, 15 let, spoštovani, 20 let, 30 let, da dobijo vsaj toliko kolikor znaša socialna pomoč za ljudi, ki nimajo niti enega dneva delovne dobe. Kako je lahko kdorkoli v tej državi proti takšni rešitvi? In predvsem tukaj res še enkrat kličem Desus, govorite o upokojencih. Tukaj govorim o Stranki Alenke Bratušek, ki je napisala: »popravili bomo vdovske in invalidske pokojnine«, ne rešili jih bomo v prihodnje, popravili jih bomo. In ta zakon popravlja, pa rečete »ja, res je hudo, da živijo slabo, ampak mi za ta popravek nismo..« Glejte, to je neodgovorna politika in ne se čuditi, da ravno od vas dveh, od Desusa in SAB, vaša dva predednika niti v parlament nista prišla. Ni čudno, ni čudno.
Hvala lepa. Naslednja ima besedo gospa Mojca Žnidarič. Pripravi pa naj se gospod Marjan Pojbič. Izvolite.
Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem! Jaz sem prepričana, da se vsi v tej dvorani strinjamo, da so invalidske pokojnine nizke, prenizke in da so na sploh vse pokojnine nizke oziroma prenizke. A postavlja se mi dilema, če bi dejansko res danes SDS želel, da ta zakon v prvem branju podpremo   (nadaljevanje) in ga speljemo skupaj naprej. Potem mislim, da bi ga vseeno dopolnili oziroma uskladili z vsemi pripombami, ki smo jih mi meseca marca že podali in da ga ne bi vložili sedaj, ko je v bistvu že vladni zakon pripravljen in je tudi prišel v parlament in s tem, ko tega zakona nebi podprli kot je že državni sekretar povedal padajo vsem upokojenkam v naslednjem letu pokojnine za cirka 2 %. Bom šla skozi predlog vašega zakona in sicer brez opomnika, ker ga za to področje ne potrebujem.  Najprej navajate, da predlog se nanaša le na invalidske pokojnine in sicer za vse invalidske pokojnine ne glede na kategorijo invalidnosti in razloga za invalidnost itd., ne glede na kategorijo invalidnosti. Samo invalidi prve kategorije imajo invalidske pokojnine vse ostale imajo nadomestila, se pravi, tukaj zadeva ni jasna. V nadaljevanju pišete, v primeru, da gre za osebe s preostalo delovno zmožnostjo za delo se takšna minimalna pokojnina zagotoviti le v primeru, da je oseba prijavljena na Zavodu za zaposlovanje kot iskalec zaposlitve. Kot rečeno prej sem rekla, če ima človek preostalo delovno zmožnost nima pokojnine, ampak ima nadomestilo. Že marca sem vas opozorila, da evidenca iskalca zaposlitve pri Zavodu za zaposlovanju ne pomeni obveze ne iskanja zaposlitve, ni možno dati nobenih ukrepov aktivne politike zaposlovanja za tega invalida, ki bi se zaposlil, ni svetovanja, ni motiviranja, ni zastopanja in v bistvu ni smisla. Ne vem kakšen bi bil smisel, da bi se prijavili v evidenco iskalca zaposlitve, če že v evidenco brezposelnih oseb, ampak invalidski upokojenci tisti, ki ima pokojnino se ne more prijaviti na zavod. Potem v nadaljevanju navajate, da bi ZPIZ kolikor bi bilo to odobreno, da bi odločbe ZPIZ izdal v roku 30. dni. Ne vem, če je to realen rok za vas, kot sami navajate, da bi bilo potrebno okoli 10 tisoč odločb takih izdati, da je takih 10 tisoč invalidov zraven tega pa še sami napišete, da je to podatek iz medijev. Jaz ne vem, če je v predlog zakona smiselno vključiti neki podatek, ki ste ga našli v medijih. Potem v nadaljevanju navajate, da je rešitev tega predloga torej predlagate to z namenom, da se invalidskim upokojencem zagotovi vsaj približno sprejemljiva pokojnina ne, da bi morali izpolnjevati pogojev za varstveni dodatek in ga, potem delno vračati iz svoje dediščine itd… Sprašujem se zakaj ne bi zaprošali za varstveni dodatek, saj ravno varstveni dodatek je namenjen vsem upokojencem, vsi upokojenci, ki imajo nižje pokojnine. Včasih je bila to razlika do pokojnine za minimalne pokojnine za 40 let delovne dobe, danes je ta varstveni dodatek celo višji kot je minimalna pokojnina za 40 let delovne dobe, ki znaša 530 evrov. Varstveni dodatek kot smo slišali od državnega sekretarja in pa tudi lahko sami razberete pa znaša 590, se pravi, za vse, ki pa so starejši - moški starejši od 65 let, ženske pa od 63 let - pa celo 620 evrov. Menim, da tudi, če bi mi dvignil to pokojnino na 392 evrov še vedno, če nekdo živi sam s tem zneskom ne more preživeti in še vedno bi bil primoran iti dati vlogo verjetno za varstveni dodatek. Varstveni dodatek se tudi več ne knjiži, to je bilo, potem ukinjeno in vsi, ki imajo do 120 tisoč evrov premoženja v bistvu ga lahko zaprosijo. Hkrati pa bi vam povedala, da ste varstveni dodatek ravno vi leta 2002 izključili iz pokojninske blagajne torej varstveni dodatek in državno pokojnino in v vseh obrazložitvah navedli, da izključujete iz pokojninske blagajne vse tisto, za kar niso bili plačani prispevki se pravi takoj je sedaj varstveni dodatek uvrščen med socialne prejemke, ampak še vedno pa je namenjen vsem invalidom. Ne samo delovnim invalidom, ne samo starostnim invalidom, ampak vsem, ki ne morejo delati. V nadaljevanju ste navedli tudi, da zakon ne predvideva dodatnih proračunskih sredstev torej ni predvideno teh sredstev, ker se sredstva za pokojnine izplačujejo iz Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. To je res, ampak ves manko v kolikor se ne nabere v ZPIZ blagajni se pa pokriva iz proračuna. Se pravi, terminologija v samem zakonu, po mojem, torej nikakor ni pravilna. Dejansko ne moremo ugotoviti ali želite dvigniti samo tistim, ki imajo invalidske pokojnine, se pravi tisti, ki imajo I. kategorijo ali vsem invalidom, ker ste navedli ne glede na kategorijo invalidnosti. Ker, kot sem rekla, kdor ima preostalo delovno zmožnost ima denarno nadomestilo za invalidnost. Nekoč, tu se je ena razlika pojavila, leta 2013, če je bil nekdo upokojen za polovični delovni čas se je res reklo delna invalidska pokojnina. Od leta 2013 naprej se pa reče delno nadomestilo za invalidnost. In sedaj če bi vi dvignili samo tistim, ki imajo pokojnine, potem bi potem vsi ostali sedaj izpadli, ki imajo delno invalidsko nadomestilo ali nadomestilo za invalidnost / nerazumljivo/ vsi s III. kategorijo tega dviga ne bi imeli. V glavnem tu v tej zakonodaji je, po mojem mnenju, ki pač to področje vseeno zelo dobro poznam, vse pomešano. Pa tudi če bi iz osebnega stališča, kot človek, želela potrditi, da bi se dvignila pokojnina, dejansko pač ko raziščeš zakonodajo tega ne moreš narediti. Kajti, naš sistem jasno določa kakšna so pravila blagajne ZPIZ, torej gre za zavarovalniški sistem, ki je in mora biti odvisen od vplačanih prispevkov, sicer pa upošteva še tudi solidarnost in vzajemnost. In večkrat je bilo opozorjeno, da vsakokraten poseg v temeljni pokojninski zakon, da je treba opraviti rez izjemno premišljeno in skrbno in vsaka taka parcialna zadeva lahko povzroči veliko več novih krivic.  No, in kot smo danes slišali že, je pripravljen nov vladni zakon, ki je že potrjen s strani Vlade, je tudi prišel v Državni zbor in je tudi usklajen na Ekonomsko-socialne svetu. Ta zakon zvišuje, torej procent pokojnin vsem upokojencem, tudi invalidskim. In kar me še posebej veseli, ta zakon vključuje tudi tisto anomalijo oziroma tisto težavo, ki sem jo sama v razpravi meseca marca tukaj opozorila. Kaj pa je velika napaka, anomalija pri invalidih? To je ta, da je v sedanji zakonodaji nekdo, ki na dan invalidske komisije ni obvezno pokojninsko zavarovan, se pravi je brezposeln, brez nadomestila, ni zavarovan ima avtomatsko denarno nadomestilo ali pa invalidsko pokojnino za 20 % nižjo kot ostali invalidi. In to sem videla v predlogu zakona, je ministrstvo upoštevalo. Tako da vse neke utemeljene pripombe so upoštevali.  Še enkrat, kot rečeno, jaz se ne morem strinjati, da lahko uzakonimo neko uravnilovko, kjer bi dejansko skorajda vsi ali pa večina invalidskih upokojencev imela približno enake pokojnine in da je treba upoštevati to vplačevanje v pokojninski sistem, se pravi kajti če nekdo postane pač mlajši invalid in mu že ob samem izračunu se upošteva fiktivna doba. Se pravi, ves tisti čas do 60 leta se upošteva dve tretjini do delovne dobe oziroma dobe s katero bi še lahko delal, od 60. do 65. še polovica, tako da to se vse pri samem izračunu pokojnine upošteva. In da vam ne bom dala takega drastičnega primera kot je v opomniku, ki ste ga vsi navajali, vam bom en drug primer dala, se pravi invalid, nekdo, ki je star 50 let in bo postal invalid, se pravi ta človek, kako se izračunava. temu človeku se odšteje najmanj 20 let starosti v kolikor se je šolal, se pravi, da je končal višjo šolo 26, visoko celo 29. Se pravi, vzemimo osnovnošolca ali srednješolca torej, da se 20 let odšteje. Pri 50. letniku ti predstavlja, potem ostane 30 let in le ena tretjina te delovne dobe mora imeti. Se pravi, 10 let je dovolj, da ta človek dobi ali denarno nadomestilo, če pridobi III. kategorijo, ali pa I. kategorijo potem invalidsko pokojnino. In normalno je potem logično, da za 10 let ne more imeti tiste pokojnine kot nek drug 50 let star, ki pa je lahko delal 30 let ali več. Tukaj neka razlika vsekakor mora obstajati. Prej ste bili, gospa predlagateljica je razlagala, ja, pa invalidi od rojstva so, eni pa niso sami krivi, ampak, invalidi od rojstva sploh niso vključeni v to zakonodajo, to je ZPIZ zakon, gre izključno za delovne invalide. Ti invalidi dobivajo nadomestila oziroma pokojnine iz drugih virov in tudi ti so vezani potem na varstveni dodatek. Tudi invalidi, ki dobijo invalidnost po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov – saj tudi oni potem zaprosijo za varstveni dodatek. Jaz ne vem, zakaj bi bila takšna težava… Če je res nekdo sam, pa da ne more živeti z pokojnino, pa naj bo 300 ali pa potem 400 evrov, vsak od teh lahko zaprosi za varstveni dodatek. Primere, ki ste jih prej navedli, ravno teh 220 evrov – jaz vem, da ne more z 220 evri živet, ampak če živi sam, torej da ni poročen, da nima velikega premoženja in nima mož plače ali pokojnine, potem lahko zaprosijo za varstveni dodatek, kajne? In, ampak, ne vem koliko let je ta človek delal, ker sedaj, saj je državni sekretar povedal, če je prva kategorija manj kot 300 evrov, ni pokojnine, vseeno ne. Ne, ne vem koliko let je ta človek imel, tudi tisti, ki ste ga navajali, sorazmerni del iz tujine. Če ima sorazmerni del pokojnine, je le del, torej, let, delal v Sloveniji. Tako da, kakorkoli, bi se strinjala ali pa, se strinjam, seveda, da so invalidske pokojnine in invalidska nadomestila zelo nizka, ampak, ne morem pa podreti kar take, neke uravnilovke, ki bi potem spremenila, dejansko, celoten sistem na glavo, sploh pa ne sedaj, ko imamo že v parlamentu res vladni zakon, ki pa ureja vse invalidske pokojnine in tudi upošteva dobre predloge. Hvala.
Hvala lepa. Predlagateljica se je javila k besedi. Izvolite, gospa Anja Bah Žibert.
Hvala lepa za besedo. Neke stvari zagotovo upravičene, nekatere stvari pa, je pač potreben odgovor. Jaz sem prej govorila o vseh invalidih, ja, so tudi otroci, kajne, pa niso invalidsko upokojeni, saj to verjetno veva obe, kajne. Delno… kar se pa tiče delnega nadomestila, ta je pa odmerjen od invalidske pokojnine in če bo invalidska pokojnina višja, bo tudi to višje. Ja, seveda bo, seveda bo. To je ena zadeva. Druga zadeva – govorili ste o finančnih posledicah. Res je, mi jih nismo mogli čisto natančno opredelit, ker nimamo natančnega podatka, koliko je ljudi pod tem zneskom. Zagotovo pa lahko povem, da jih je vsaj 7 tisoč 500, ki dobiva manj kot 300 evrov. Naslednjič, kje dobi denar? Jaz vem, da je vedno denar vprašanje, ampak glejte, en odpis Jankoviću je že pokril letno premijo, en sam odpis. Kar se tiče pa varstvenega dodatka, sem pa že povedala – ima svoje omejitve varstveni dodatek. Ga dobiš, ampak ga lahko tudi moraš vračati, kajne? Lahko se ti usedejo na premoženje. Seveda je cenzus do kod, ampak glejte, marsikdo je v življenju že veliko dosegel, je nekaj tudi podedoval in naj zdaj tisto, kar je podedoval, mu dobesedno vzamejo, zato ker je zbolel in je postal invalidski upokojenec in ima zdaj pač tako manjše prihodke. Tako da, jaz tukaj ne bi metala vse v isti koš. Lepo je nam, ali veste, tu v Državnem zboru, z našimi plačami, govorit o tem, kako je pač treba neke poštene rešitve, pa ne uravnilovke, pa tako naprej. Ampak, ti ljudje res, glejte, životarijo in ta rešitev prinaša pač vsaj to, da se bo najnižjim invalidskim upokojencem res dvignilo na socialni transfer in to je pač »minimalka«.
Hvala lepa. Naslednji ima besedo gospod Marijan Pojbič, pripravi pa naj se gospa Janja Sluga. Izvolite.
Hvala lepa, spoštovana podpredsednica! Torej moram reči, da ponovno lahko ugotavljam, da namesto, da bi reševali akutne probleme naših državljank in državljanov, ki živijo pod pragom revščine, poskušate koalicija in Vlada, podtikati, nas napadati, tiste, ki želimo pomagati tem skupinam ljudi. Mi smo ta zakon vložili tretjič in med drugim je s strani tistih, ki vodijo Vlado, bilo rečeno, da po njihovi oceni, vložitev tega zakona s strani nas, ni iskrena.  (nadaljevanje) Jaz ne vem kaj še lahko bolj iskrenega, kaj več lahko še naredimo, če smo že tretjič ta zakon vložili. Torej, je iskrena in cilj je jasen - pomagati je potrebno tem ljudem. Z vaše strani sem danes poslušal neprestano diskusije celovito moramo reči sistem, na celoviti moramo gledati, mora biti sistemska rešitev itd… Nihče izmed vas tisti, ki govorite s tako lahkoto o sistemskih rešitvah pa ni vprašal teh ljudi, ki me kličejo, ki imajo 250 do 350 evrov ali je to nadomestilo ali je to pokojnina v tem trenutku za mene ni ključno. Za mene je najbolj ključno to, da ti ljudje, ki jih je tam blizu 10 tisoč ne more živeti. Od vseh vas, ki sedite v tem parlamentu bi pričakoval, da se o tem vprašanju pogovarjamo in da se mi postavimo v njihovo kožo in poslušamo s tem denarjem preživeti. Ko bomo to naredili verjemite mi, da bomo razmišljali drugače in nam bo vseeno za sistemske rešitve, iskali bomo rešitve, ki so najbolj nujne in najbolj potrebne. Ti ljudje potrebujejo sedaj v tem trenutku pomoč. Nekdo, ki ima 250 ali pa 350 evrov pokojnine ali pa nadomestila povejte mi ali je to dostojno življenje človeka v tej družbi in tej državi, ki govorimo o državi, ki govorimo o tem, da smo socialna država? Socialna država smo za tiste, ki zlorabljajo na vse možne načine ta sistem, to družbo in to državo, hudodelska družba za njih smo socialna država. Nedopustno in nesprejemljivo je, da tisti, ki nimajo niti minute delovne dobe dobijo 400 evrov socialne pomoči zraven še dodatek, o katerem je bilo veliko povedanega ali pa veliko iz tega prejema, ki skupaj dobijo od 500 do 550 evrov, medtem ko pa ti, ki so delali 10, 20, 30 let in so invalidi pa dobijo 280, 250, 230 ali pa celo še manj ali nadomestila ali pokojnine, se nam to zdi pošteno, normalno? Lepo vas prosim ne govorite take bedarije pa niste dostojni, da sedite v tem parlamentu, nimate pravice, da sedite tukaj, da s tako lahkoto govorite take oslarije in govorite o nekih sistemskih rešitvah 10 tisoč ljudi pa ne more živeti. Ne govorimo o astronomski številki, ki je nesprejemljiva za to državo upokojencev, ki živijo na pragu revščine, da o tem sploh ne govorim. Poglejte, nimamo nobenega problema, to je danes bilo že omenjeno in je prav, da to še enkrat omenim, to slovenska javnost mora slišati, morate slišati tudi vsi politiki. Jankoviću odpis 45 milijonov evrov. Tukaj poglejte kaj je napisal politični analitik Čirić o kriminalnih zapravljenih 74,5 milijonov evrov za študije. Kaj je napisal? Te ljudje je treba poslati takoj v zapor in ti ljudje, ki so to naredili danes nam krojijo politiko - socialno politiko, zdravstveno politiko itd… Nimamo problema, ko izginja 100 milijone denarja iz zdravstvenega sistema, to sem vam pokazal kaj izginja iz socialne. Če bi samo seštel znesek Jankoviću odpisanih dolgov 45 milijonov plus teh 75 milijonov je to 120 milijonov evrov. 120 milijonov evrov pet let minimalno bi lahko vsakemu temu, ki živi na pragu revščine za 250 evrov povišali njihovo pokojnino ali tako kot smo rekli njihov prejemek, ki ga prejema. Za 250 evrov najmanj 5, 6 let za vseh teh 10 tisoč ljudi bi bilo plačano iz tega naslova, če ne bi imeli teh banditov, teh lopovov. Takšne politike levičarske, ki podpira to hudodelsko združbo. Ne morete mi reči, da temu ni tako. Če temu ne bi bilo tako Jankoviću ne bi odpisali 45 milijonov evrov. Hvala bogu, upam, da se to ne bo zgodilo do konca, da bo neka zdrava pamet začela v tej družbi biti postavljena na svoje mesto. Ker bodo še moji kolegi govorili bi za konec samo vprašal dragi prijatelji ne govorim o tem kdo je sv kateri politični opciji, govorim o tem kaj bi morala govoriti naša zavest, naša odgovornost do našega naroda, to tistih, ki za nas glasujejo pa verjamejo in prosijo, nas kličejo in čutijo, da bi jim lahko pomagali pa jim ne pomagamo. Govorili ste danes o solidarnosti. Če vi vladajoča politika solidarnost razume na tak način, da odpišemo Jankoviću 45 milijonov evrov tistemu pa ne moremo dvigniti za 200 evrov   (nadaljevanje) nadomestila ali pa pokojnine, ki ima 250 evrov. Če je to za vas solidarnost, potem sem prepričan, da bi morali živeti v katerem drugem svetu, ne pa biti poslanke in poslanci Državnega zbora Republike Slovenije. To je zame sramotno in nedopustno in danes ne govorimo o ničemer drugem, kako rešiti to skupino ljudi, teh 10 tisoč ali pa jih je še več, v tem trenutku niti ne vemo, ker nimamo točnih podatkov, Vlada jih ima, da bodo lahko vsaj preživeli iz meseca v mesec. Nič drugega vas ne prosimo v njihovem imenu, čisto nič drugega. In tudi s to novo pokojninsko zakonodajo lahko govorite danes kaj hočete. Sistemska rešitev, hvala bogu, če bodo šle stvari v pravo smer, vendar za te ljudi ne bo skorajda nič boljše kot je sedaj. Če ne bomo rešili tega temeljnega vprašanja in da jih bomo približali do tiste točke, od koder potem lahko rečemo, da bi ta nova pokojninska zakonodaja, ki jo predlagate, njim reševala enako vrednost skoraj kot vsem ostalim skupinam, to kar želite s to pokojninsko zakonodajo doseči. Takrat bi se lahko pogovarjali. Če bodo pa oni štartali na 250 evrov ali pa na 350 evrov s to pokojninsko zakonodajo, pa državni sekretar ni boga tu, ki bi mene prepričal, da bo on s to pokojninsko zakonodajo, pa naslednji mesec dobil 500 evrov tega nadomestila ali pa invalidske pokojnine. Ga ji boga tukaj v tem Državnem zboru, ker to je sakramenska laž in zavajanje slovenske javnosti. Bom pa vesel vsakih dobrih sprememb, ki bodo šle v smer pomoči in reševanja tistih, ki so najbolj na udaru, ki najtežje preživijo v naši družbi. In to so upokojenci in to si ti, ki imajo tako kot smo rekli, invalidi, ki imajo tako kot je gospa rekla – ali nadomestila ali pa invalidsko pokojnino, s katero ni mogoče živeti. In ti ljudje mene ne bi zastonj klicali, če ne bi bilo temu tako. Ti ljudje se tega niso izmislili in ne morete me prepričevati tukaj, ta aktualna politika, da si te ljudje izmišljujejo te stvari. Oni dejansko dobivajo 250, 260 ali pa 280, pa ne vem koliko še. In to je edino kar jim zagotavlja, sploh da… saj s tem ne moreš preživeti. Mislim, da je škoda časa, da se o tem pogovarjamo. Tem ljudem bi trebalo dvigniti na 500 evrov najmanj, potem se lahko začnemo pogovarjati o tistemu, da bi učinkovalo to, kar vi pripravljate zdaj v vaši pokojninski zakonodaji. Šele takrat. To je naša naloga in mi želimo s tem zakonom ravno to doseči, da to skupino približamo do tiste točke, ki jim bo zagotavljalo, kolikor toliko normalno preživetje. In še enkrat, glejte, če tako kot sem prej povedal, vi razumete solidarnost, da se pokrade 74 milijonov evrov, da se Jankoviću odpiše toliko denarja, da se iz zdravstvenega sistema pokradejo stotine milijonov, iz meseca v mesec pod vašo vladavino, potem je ta solidarnost resnično za vas točka, ki je ne znate razumeti ali pa ne vem, ali pa živite v drugem svetu. Hvala lepa.
Hvala lepa za to razpravo. Gospa Janja Sluga ima naslednja besedo, pripravi pa naj se dr. Anže Logar.
Hvala lepa. Jaz sem prepričana, da so kolego Pojbiča tudi v letih, ko so bili oni na Vladi, ti ljudje klicali. Pa upam, da ste jih takrat tudi tako goreče zagovarjali, kot jih danes zagovarjate. Ker namreč pokojnine so se tako drastično znižale že v letu 2004, da se razumemo. In že takrat so ti ljudje imeli tako nizke zneske, mizerne zneske, da bi vas že takrat moralo biti v resnici sram, tako kot nas je vseh skupaj lahko danes. Že takrat, / oglašanje iz dvorane/ že takrat. In prosim, da dovolite, da razpravljam, ker sem bila popolnoma tiho, ko ste razpravljali vi.
Gospa poslanka, samo trenutek. Ja, kolegi poslanci iz Poslanske skupine SDS, prosim, da se umirite in dovolite, da kolegica Sluga razpravlja… / oglašanje iz dvorane/ kolega Pojbič, zadnjič vas opozarjam, da se umirite in ne kršite reda. Gospa poslanka, vam pa teče čas.
Vmes bom imela postopkovni predlog, da se mi za to sorazmerno podaljša čas, ki se mi je zdaj ves čas seveda odšteval od skupnega časa naše poslanske skupine. In še nekaj bi dodala. Tokrat je predlagatelj ponovno za identični predlog, ki smo ga že imeli enkrat v obravnavi, zahteval splošno razpravo. Ta splošna razprava je bila marca letos opravljena in je bila opravljena tako zelo podrobno, kot je opravljena danes. Kolegica Mojca je opozorila na milijon stvari, ki niso okej v tem predlogu, ampak veste, nobena od teh ni bila upoštevana pri tokratni verziji, ko se je vlagala. Niti ena. In če bi bil namen predlagatelja resen, če bi bil namen v resnici poskrbeti za te ljudi, bi vse te predloge, ki so bili navrženi marca letos s strani Vlade, s strani ljudi, kot je kolegica Mojca, ki se na te stvari zelo dobro spozna, danes v tem tekstu upoštevani. Ker mogoče je vam, pa meni tudi vseeno ali se določenemu prejemku reče pokojnina ali pa nadomestilo, tudi meni je vseeno, ni pa vseeno kaj piše v tekstu, to pa ni vseeno, pa vendarle ta predlog, ki ga imamo danes na mizi, se od predhodnega razlikuje – v čem – točno v dveh stvareh: v datumu vložitve in v eni obrazložitvi, ki je dodana in ki razlaga zakaj ta predlog ne povzroča neenakosti. To sta dve stvari, nič ostalega vsebinskega, kar je izjemno pomembno, ni v tem predlogu popravljeno, nič. Je pa prejšnji teden Vlada potrdila nov predlog, predlog, ki to problematiko naslavlja bistveno širše in ki naslavlja tudi druge vidike, ki jih je treba popraviti. V vseh stališčih koalicijskih poslanskih skupin je bilo danes zelo jasno povedano, vsakič, ko se je pokojninska zakonodaja popravljala na način kot bi se rado to počelo danes, je prišlo do novih in novih krivic. Vedno nove in nove skupine ljudi so se počutile preigrane, oškodovane in tak način ni v redu. Vladni predlog je šel skozi socialni dialog in je bil na ekonomsko-socialnem svetu potrjen, ne morem pa ga začeti obravnavati dokler je pričujoči predlog v obravnavi. Pa si želimo, da bi ga, zato, da bi čim prej stopil v veljavo in zelo širokem krogu upokojencev prinesel višje pokojnine. Pa bom mogoče kar povedala kaj so tiste stvari, ki jih vladni predlog v zvezi s tem popravlja. Zaradi novo določenih odmernih odstotkov se bodo priznavale pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v višjem znesku, s tem pa bo prejemnikom zagotovljena boljša socialna varnost. Predlog ureja višje odmerni odstotek v primeru odmere invalidske pokojnine za primer invalidnosti, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni in se bo tako odmeril od pokojninske osnove v višini 63,5 %. Zdaj se v 57,25 %. Predlog ureja tudi novo najnižjo odmero invalidske pokojnine zavarovancem, ki so postali invalidi pred dopolnitvijo 65. leta starosti. Invalidska pokojnina v primeru poškodbe zunaj dela ali bolezni, se bo po tem predlogu odmerila zavarovancu, ki je postal invalid pred dopolnitvijo 65. leta starosti najmanj v višini 41 % pokojninske osnove za moške in za ženske. V tem trenutku je 36 za moške in 39 za ženske. To bi torej pomenilo povečanje pri moških za skoraj 14 % in pri ženskam za 5,13 %. Predvideni so še drugi ukrepi, zvišanje najnižje pokojnine za 15 let. Zvišanje najnižje osnove za odmero vdovske in družinske pokojnine. Viša odmera nadomestil, kot sem rekla. In to so tiste stvari o katerih bi se morali pogovarjati, da ko se lotimo neke spremembe se je res lotimo tako, da naslovimo vse tiste težave, ki so se v praksi pokazale. In še enkrat ponavljam, če bi vaši nameni bili iskreni, bi danes v tem predlogu bile vnesene vse tiste spremembe, ki so se marca letov v razpravi pokazale, da so potrebne, ampak ni, ni v resnici namen to.
Hvala lepa. Predlagateljica, želi besedo? Izvolite.
Hvala lepa. Samo en stavek. Če bi bili vaši nameni iskreni bi ta zakon spustili, pa dali amandmaje za tam kjer mislite, da ga je treba popraviti. Tako, da nehajte s tem zavajanjem.
Replika gospa Janja Sluga.  Izvolite.
Veste, vedno znova pri vsakem opozicijskem zakonu poslušamo točno to, spustite zakon čez prvo obravnavo, pa obljubimo, da bomo odprti za predloge, pa bomo potem skupaj popravili. Ne da se. Predlog je tako slab, da se ga v nadaljevanju ne da popraviti.
Hvala lepa. Naslednji ima besedo dr. Anže Logar, pripravi pa naj se gospod Franc Jurša.  Izvolite.
Hvala, podpredsednica.  Jaz moram priznati, da ne bi bil rad na strani tistih, ki iz petnih žil vlečejo razloge zakaj so proti temu zakonu. Zaradi tega, ker neko človeško dostojanstvo pa nek zdrav razum vam pove, da ne morete biti pre proti temu predlogu zakona.  Poglejmo dve kategoriji. Eni so tisti, ki ne delajo in so na socialnih transferjih. Nekdo je pa delal, pa je invalid, je postal invalid, pa ima skoraj pol manj sredstev za preživetje. Dajte mi povedati kje je tukaj, ne vem, normalna človeška logika, da nekomu, ki je delal, ki invalidnosti ni izbral, morda je nekdo izbral nedelo, ampak ta pa invalidnosti ni izbral pa mu država ne zagotavlja osnovnih pogojev kot jih, ne vem, ponuja nekomu, ki ne dela in dobi socialno pomoč.  Ustava v 14. členu pravi, da so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake človekove pravice, ne glede na raso, spol, jezik, vero, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost. 7 tisoč 500 jih živi z manj kot 300 evri pokojnine zaradi invalidnosti. Sedaj pa jaz poslušam, da je ta zakon slab, ker rešuje neko čisto anomalijo, ki jo sploh ne bi smelo biti. Prej ko smo jo ugotovili, prej jo moramo mi kot poslanci popraviti, če je Vlada ne popravi. Pa slišim s strani predstavnice vladne koalicije, da zaradi slabega zakona in da teh sprememb ne podpiramo zato, ker je pri vseh nesistemskih spremembah doslej prišlo do novih krivic in oškodovanj. To je kolegica Sluga malo prej govorila. Pri vseh spremembah pokojninske zakonodaje, ki niso bile sistemske, je prišlo do novih krivic in oškodovanj. Sedaj pa meni povejte, do kakšnih krivic in do kakšnih oškodovanj bo prišlo, če se tistim invalidom, ki dobivajo danes 218, 220, 250, 270 evrov pokojnine to dvigne na raven socialnega prispevka 402 evra, mislim da sedaj znaša. Povejte mi konkretno kakšne krivice in kakšna oškodovanja bo prišlo. Ravno nasprotno, odpravile se bodo krivice, ki so nastale v postopku sprejemanja in izpeljevanja in izvajanja pokojninske zakonodaje.  Poglejte, ta vlada je že v samem začetku zavozila. Zaradi tega, ker je od Levice sprejemala agendo, sprejemala separatne nesistemske ukrepe povišala ta, oni prispevek in na koncu je prišlo do neskladij. Logično. Odprli ste Pandorino skrinjico. Ampak sedaj ste jo odprli, sedaj je treba v okviru tega iskati rešitve. Samo nekoga, invalida, boste pa - kaj? - pustili zadaj zaradi tega, ne vem, ker to Levica ne predlaga ali zato, ker nima dovolj kamionov, da bi blokiral cesto ali zato, ker jih je premalo, da bi spremenili volilni rezultat. Krivica se ja pa zgodila in obstaja. In bom vprašal državnega sekretarja, naj zelo jasno pove, ko takole koalicijski poslanci trdijo, da ne bodo podprli tega zakona, ker je v proceduri sistemski zakon, ki bo rešil to zadevo. Ali bo sistemski zakon, ki ga pripravljate, ki je bil torej pri socialnih partnerjih sprejet, dvignil teh 220, 250, 270, 300 evrov invalidske pokojnine tudi za tiste, ki so se že upokojili pred to spremembo. Ali bo celo pripeljal še do večjega razslojevanja, da bomo imeli tudi dvoklasne upokojence invalide. Torej tiste, ki so se upokojevali do sedaj in tisti, ki se bodo upokojevali po novi proceduri. Povejte mi, ker če bo tako, spoštovani državni sekretar, potem vsi vaši argumenti tukaj padejo. Potem boste eno skupino invalidov pustili zadaj, pozabljene od vseh. Zdaj, pa jaz sprašujem, tudi državnega sekretarja, ki v svojem mnenju, ko zavrača naš predlog, pravi, da zavračajo ta predlog tudi zato, ker mora obstajati sorazmernost med vplačanimi prispevki in prejemki iz sistema. Ja, na splošno, ampak spoštovani državni sekretar, ne pa pri invalidih. Invalid ni izbral datuma, ko bo postal invalid. Ni bila njegova odločitev, da bo postal invalid. Vse bi dal za to, da ne bi bil invalid in da bi naprej plačeval v pokojninsko blagajno, vse bi dal, ampak on je invalid in dobiva 220, 250, 270, 300 evrov. 7 tisoč 500 manj kot 300 evrov. Predstavljajte si to. Ne po lastni krivdi, zato ker je postal invalid. In vi pravite, da mora obstajat sorazmernost med vplačanimi prispevki. Ja kako jo boste pa zagotovil? Saj je ne morete. Saj so okoliščine pripeljale do življenjske tragedije, ko je nekdo postal invalid. Ne tako opletat z izrazi pri skupini ljudi, ki je že tako bila posebej kaznovana v svojem življenju. Glejte, tu imamo 3 skupine, ki bi morale to potrdit. Spomnite se četrtkove razprave na Odboru za delo, družino, dom, socialne zadeve ali kakorkoli, 13 ur, mislim, da je trajala, ko so predstavniki Levice branili to, da se ohrani dodatek na aktivnost in je, mislim da, kolega Siter rekel, da se mora mama odločit, kdaj bo jedla ali jaz, ali moj sin, ali pa moj otrok. Ali mislite, da v tem primeru pa nimate takih odločitev? S tem da, tukaj pa, kateri dan bom jedel, če imaš 220 evrov »penzije«. Veste, to ni, težko se vi branite z, ne vem, 2 tisoč 500 evri ali kakorkoli dobite, vsak mesec, nekoga, ki ima, pač, 220 evrov. Postavite se v njihovo vlogo, postavite se v njihovo vlogo. Vprašajte jih. Zdaj, če vam ne pišejo, vam ne pišejo zato, ker očitno že vejo, da se ne brigate za njihove tegobe. In imamo, poglejte, imamo tukaj Levico, na kateri je veliko, če vztraja pri dodatku za aktivnost, verjetno jim je v interesu, da tudi invalidi, ki so neprimerno »podplačani«, dobijo vsaj tisto minimalno, da lahko živijo naprej. Potem imamo SD, ki enako, za 16 milijonov pri dodatku na aktivnost, vztraja, da naj se to ne umakne. Ja, dajte mi en normalen razlog povedat, zakaj pa pri teh nedostojnih pokojninah invalidov ne vzamete enakega stališča, kot zavzema Levica. Ali pa Desus, vi ste v levem bloku z Zoranom Jankovićem. Levi blok, levi blok ste ja za socialne pravice. Boste ja podprli tudi to spremembo zakonodaje, na koncu koncev gre za upokojence. Tu imamo že 3 stranke, ki so dovolj, da se to nesorazmerje odpravi in to nesorazmerje se mora odpravit. Enostavno se mora, do sem je pa družba že vendarle prišla, da lahko rečemo, glejte, 220 evrov, 300 evrov je pa nedostojen prispevek, ki ga država nudi svojim upokojencem, ki so invalidsko upokojeni. To pa smo sposobni reči in to moramo reči in jaz apeliram na vse, da vendarle naj ne prisluhnejo, pač, taktirki ministrstva, ki jasno zavrača vse zakone, ki jih predlaga opozicija, ampak da vendarle prisluhne, ne vem, nekim svojim temeljnim vrednotam po občutku za pravičnost in ta zakon podpre. In v nadaljnji proceduri, seveda se bo lahko »modalitete« spremenile in se bo pač tako uravnotežilo, da bo sprejemljivo / nerazumljivo/ tudi za LMŠ, kajne, ki vidi skrajno neprimeren ta zakon, ampak, glejte, upoštevajte to pozitivno diskriminacijo / nerazumljivo/ invalidov, upoštevajte to, da nam 14. člen Ustave pravi, enake pravice za vse, tudi za invalide in upoštevajte to, da je pač 220 evrov na mesec pokojnine, enostavno nedostojen in neprimeren znesek in ga je treba čim prej popravit in škoda, da ga nismo že v prejšnji rundi, ker v vmesnih šestih mesecih so ta isti ljudje še naprej životarili s to mizerno pokojnino. Hvala.
Hvala lepa.  Naslednji ima besedo, gospod Franc Jurša, pripravi pa naj se gospod Vojko Starović. Izvolite.
Predsednica, hvala lepa. Lep pozdrav vsem, še enkrat. Poglejte, tudi nas kličejo in pišejo. To je logična zadeva. Seveda nekaterih stvari pa tudi posamezniki ne razumejo in je včasih treba bolj plastično enostavno povedati. Strinjam se v vsakem primeru, da to zadevo moramo urediti na primeren način. Tako, da ne bodo oškodovani ti in da ne smejo biti oškodovani tudi drugi, ki prejemajo sredstva iz naslova pokojninske blagajne. To zadevo lahko uredimo tudi v zakonu, ki bo predlagan s strani Vlade pa lahko tudi tam zadeve amandmiramo. Noben problem. In na tak način jaz poskušam tudi vsem posameznikom, ki me kličejo ali pa pišejo, odgovoriti. Morate pa priznati, da je to zelo všečna zadeva in da seveda to stvar v tem mandatu, malo več kot eno leto več kot trikrat govorimo o tem. Zaradi tega, ker dajemo invalidom, upokojencem neka sporočila. Sporočila, ki jih ljudje radi slišijo, ampak dragi moji, takrat ko si v koaliciji je malo težje, ko pa si v opoziciji pa je lažje govoriti in opozarjati na pomanjkljivosti. Pa res, mi smo za ljudi tu, mi smo predstavniki tega ljudstva, se popolnoma strinjam. Ampak včasih je treba nekatere stvari dajati v škatlico tako, da bo čim več šlo notri. Pod katero Vlado smo že sprejeli spis 2. Se spomnimo tisti, ki smo bili tukaj? In še moram povedati, v konsenzu z vsemi strankami takrat v Državnem zboru smo to stvar sprejeli in logično je, da tudi posledice moramo prevzemati za tisto, kar je bilo takrat sprejeto. Vsi v enaki meri, tiste stranke, ki še smo oziroma poslanske skupine, ki še smo tukaj. No, glede tega, kar je bilo danes omenjeno večkrat. En poslanec je celo rekel 45 milijonov odpisa dolga Jankoviču. Kateri poslanec je že odpisal gospodu Jankoviču 45 milijonov? Jaz zagotovo trdim, da nisem bil zraven in jaz nisem nič odpisal gospodu Jankoviču. Če pa kdo je od poslancev, potem je pa treba to povedati, da bomo tudi njega prijavili, kje da bo povedal svoje stališče, zakaj, na kakšen način je to tudi opravil. Ta sistem, ki ga imamo pri nas je dokladni sistem pri pokojninah. Seveda tu bi naj ena generacija pomagala drugi. Pa seveda odvisno je od tega, koliko v tej blagajni imamo tudi razpoložljivih sredstev, da jih lahko delimo. Ta dokladni sistem ni sistem, ki bi bil samo v naši državi. Imamo ga tudi drugih zelo razvitih Evropskih državah. To je / nerazumljivo/ sistem, ki ga imajo v Nemčiji, Avstriji, Italiji in tudi Franciji. Pa še kje. Po zvišanju procenta plačila delodajalcem je povzročila primanjkljaj sredstev za izplačilo pokojnin. Seveda vemo, da so delodajalci, bom rekel takole, neka Vlada pred letom 2000 je delodajalcem znižala prispevno stopnjo. O tem smo že večkrat v tem Državnem zboru spregovorili. Delojemalci plačujejo enkrat višji prispevek, kot a plačujejo delodajalci. In jaz mislim, da je to ključen problem, da potem mora zagotavljati tudi sredstva Vlada iz proračuna in seveda, zato se nam vedno, ko govorimo o pokojninah zatakne.  (nadaljevanje) To je ključni razlog. Če bi pokojninsko blagajno polnili dejansko iz prispevkov, teh težav mi tudi verjetno v državi ne bi imeli ali pa bi imeli bistveno manjša bremena, kot jih imamo sedaj. Ta zavarovalni sistem je na nek način dovolj dober in ga je treba seveda tudi na nek način spoštovati, ampak v nedogled z nekimi znižanji, v kolikor govorimo o tem, da se bo določena stvar zniževala, enostavno in preprosto ne bomo mogli zagotoviti dovolj sredstev. Kaj sem hotel povedat? Povedati sem hotel to, da na pokojninsko blagajno smo že v preteklosti na nek način nalagali obveznosti, večkrat pa tudi v sedanjosti to počnemo. In pokojninska blagajna nima znotraj tega sistema samo bremen z upokojenci, ampak tudi z nekaterimi drugimi. In jaz mislim, da bi mogoče tudi to bilo ključno, da si te zadeve enkrat v tej državi tudi razčistimo.
Hvala lepa. Naslednji ima besedo gospod Vojko Starović oziroma, se opravičujem, prijavil se je k besedi državni sekretar, gospod Božič. Izvolite.
Tilen Božič
Hvala za besedo. Zgolj par krajših komentarjev. Omenjena je bila prej pokojnina 300 evrov. Takšne pokojnine ni. Lahko je nadomestilo, ne more biti pa pokojnina. To bi bilo teoretično možno, če bi nekdo, ko je starejši od 65 let, prišel v situacijo, da bi postal invalid in ne bi imel nabranih niti 15 let pokojninske dobe, v nasprotnem primeru bi se upokojil v starostno. Druga zadeva, ves čas, se pravi, kar se tiče pogleda Vlade in ko se pogovarjamo o neki sorazmernosti, govorimo o tem, da je treba vse sorazmerno dvigniti, da ne pride do neke situacije, ko se nekomu zaradi, se pravi, splošnega dviga ne pripozna njegov večji prispevek v pokojninsko blagajno. Pri čemer moram še enkrat opozoriti. Tisti, ki je delal oziroma se mu je zgodilo bodisi poklicna bolezen bodisi je postal invalid zaradi dela, tistemu se odmeri pokojnina enako, se pravi, kot je pri polnih pogojih, se pravi za 40 let pokojninske dobe. Tako da danes se več ali manj pogovarjate oziroma razpravljate o tistih, ki so bodisi upravičeni do nekega nadomestila, se pravi niso, se niso invalidsko upokojili, zato ker je ocenjeno, da lahko del svojih dohodkov dosegajo na trgu dela, bodisi gre za neke druge situacije. Tako da, kar se tiče nadomestil, vladna novela, ki je bilo prej izzvano, vladna novela govori tudi o nadomestilih, ne o pokojninah, tudi o nadomestilih. In tam je predvideno, da bo takšno nadomestilo dvignjeno iz 60 na 80 %, kar v osnovi pomeni, da se bo dvignilo približno za eno tretjino. Tako da nadomestila iz invalidskega zavarovanja se bodo v prihodnje dvignila in to je tudi naš namen. Poleg tega, da se dvigujejo odmerni odstotki… In kaj je smisel tega? Da dejansko se pripozna, koliko let je nekdo delal, se pravi prišteje se še nek fiktivni izračun dobe, to že danes velja, k dobi, ki je bila izpolnjena, pogleda se, koliko je nekdo vplačeval in se na tej podlagi potem tudi izračuna invalidska pokojnina, ki je pa znatno višja od tistih zneskov, ki se danes pogosto omenjajo. Druga zadeva, je bila tudi še omenjena tale s strani poslanca Logarja tale Pandorina skrinjica. Danes vas je Levica pri tem predlogu podprla, kar ste najbrž tudi opazili v začetku. Tako da pristop, ki ste ga ocenili, da gre za odpravo anomalij, ocenjujem, da je vladni predlog boljše pripravljen, je pa dejstvo, da bomo morali v naslednjem paketu – in to je stvar tudi Ekonomsko-socialnega sveta – se lotiti tega tudi bolj podrobno. V prvi fazi je to to, kar je bilo možno narediti, bi pa opozoril potem na tiste zadeve, ki so bile rečene, zakaj ne gremo s tem zakonom naprej, se pravi, zakaj po mnenju Vlade ni primeren. Že v uvodu sem povedal vsebinske razloge za to, se pravi rešitev ni dobra, tudi to, da vladni predlog predvideva dvig odmernega odstotka in dvig nadomestil iz invalidskega in da se ta dviguje sorazmerno. Sočasno bi pa še omenil en drug dogodek, ki se je nedavno zgodil in to je blokada socialnega dialoga. Pred kratkim, kot veste, so delodajalci odstopili od socialnega dialoga. Eden izmed razlogov je bil ta, da je seveda ena izmed opozicijskih strank, ki je sicer partnerica Vlade, vložila več zakonskih predlogov in načeloma je po protokolu, ki ga imamo, se pravi, po pravilih delovanja Ekonomsko-socialnega sveta, tema, ki se dotika določenih področij predhodno poslana na Ekonomsko-socialni svet preden gre v Državni zbor v razpravo. Ravno iz tega razloga so odstopili, se pravi delodajalci začasno, sedaj se zadeva rešuje, podprli so jih pri tem tudi delojemalci, se pravi predstavniki sindikatov, sočasno je tudi nekoliko prej, kot je bilo predvideno odstopila tudi predsedujoča Ekonomsko-socialnemu svetu v tem trenutku, je bila to Lidija Jerkič, ki je nekako predstavljala stran sindikatov in seveda bo ta zamenjava nekem doglednem času narejena, ko prevzema v bistvu žezlo predsedovanja ESS Vlada z ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti mag. Ksenijo Klampfer.  še enkrat bi opozoril, večkrat je bilo omenjeno tudi varstveni dodatek. Varstveni dodatek je na razpolago za vse, se pravi tukaj govorimo tako v situaciji, ko je nekdo upokojen, tako v situaciji, ko je nekdo invalidsko upokojen, tako ko nekdo v bistvu nima na razpolago nekega dohodka s katerim bi se prebil skozi mesec v kolikor izpolnjuje pogoje, pogoji so splošne narave. Se pravi, če izpolnjuje pogoje je potem upravičen, se pravi bodisi do 591 evrov, že prej povedano kje je tista starostna meja oziroma 623 evrov za višje starosti. Tako da Vlada je ne glede na to, kar je bilo danes večkrat rečeno, se tega lotila sistematično, peljala skozi dialog. Zakaj toliko traja? Samo pograjanja s socialnimi partnerji, osem krogov je trajalo približno šest mesecev. Vmes je bil tudi, se pravi, je bila tudi javna razprava, vmes je bilo tudi medresorsko usklajevanje. Prehodno je bilo treba zadeve uskladiti v obliki izhodišč s koalicijo, izpeljati tudi plenarna zasedanja Ekonomsko-socialnega sveta zaradi tega, da se je pridobilo mandate, da se je pridobilo tudi pogajalske skupine in vse skupaj izpeljalo tako, kot je treba. Tako da to je tudi eden izmed razlogov. Se pravi, mi bi radi peljali te zadeve v socialnem dialogu. Ne nazadnje se pri temah kot so pokojninska zakonodaja ali pa tudi delovno-pravna zakonodaja običajno pričakuje soglasje socialnih partnerjev, ni tako kot, recimo, v primeru kakšnih davčnih sprememb in podobno, ko zadostuje zgolj razprava, pridobitev informacije, potem povratna informacija, razlaga zakaj morda kakšna stvar ni bila upoštevana in potem se lahko gre v parlamentarni oziroma vladni in nato parlamentarni postopek. Se pravi, v tem primeru je ta del nekoliko zahtevnejši, tudi pričakovanja so nekoliko višja. In jaz sem zelo zadovoljen, da nam je to, vsaj kar se tiče uradnega predloga, v tem času uspelo. Hvala.
Hvala lepa. Repliko ima dr. Anže Logar.  Izvolite.
Hvala. Jaz mislim, da temu zakonu noben od partnerjev iz ESS-ja ne bi nasprotoval. Ampak državni sekretar se je izognil mojemu zelo eksplicitnemu vprašanju. Jaz sem ga vprašal, ali bo ta dvig odstotka nadomestila, ki ga prinaša ta mini reforma pokojninskega sistem ki je bila sedaj potrjena ne ESS, Ekonomsko-socialnem svetu, tudi za nazaj tistim, ki so se upokojili prej oziroma ki prejemajo nadomestila po teh mizerno nizkih odstotkih, dvignila na raven, kot jo prinaša ta nova zakonodaja. Jaz tega odgovora nisem dobil, pa bi prosil državnega sekretarja, da je zelo ekspliciten glede tega.
Hvala lepa. Državni sekretar pravi, da vam je odgovoril, tako da nadaljujemo razpravo.  Naslednji ima besedo gospod Vojko Starović, pripravi naj se gospod Igor Zorčič.  Izvolite.
Hvala za besedo, predsedujoča. Danes ponovno poslušamo o uničevanju države in popolni brezbrižnosti te koalicije do tegob najšibkejših. Podobno kot po televiziji, po časopisih in drugih medijih se tudi v Državnem zboru navajajo in ponavljajo žalostne zgodbe in anomalije z dna in z vrha družbene lestvice. Gre za čustvene in dramaturške zgodbe, ki pritegne poslušalce. Neka dejstva in suhi podatki jih pač ne pritegnejo toliko. Bi ponovil nekaj številk, ki so bile danes že izrečene v tem zboru. Ne na tej točki, ampak ob točki, ko nam je bil predstavljen proračun. Letos bo za socialne transferje namenjeno 155 milijonov več. Penzije so se dvignile enkrat za 2, 7 %, ko je bilo in enkrat še dodatno po 1, 5. Za drugo leto predsednik Vlade napoveduje 315 milijonov več za pokojninsko blagajno. Zdaj jaz ne razumem kje so tu, kje je tu uničevanje socialne države.  Nedvomno je, sicer dokazano, tudi moderna nevro znanost tu postreže z jasnimi dokazi, da pri ljudeh vzbudi zanimanje in razburjenje in jih povlečejo v zgodbo, če so zgodbe negativne, kakor pozitivne zgodbe. To je pravzaprav evolucijsko in razvojno popolnoma jasno tudi včeraj in danes, da je tisto, kar te bolj ogroža, na tisto ljudje bolj reagiramo. Posledično zaradi takšne konstrukcije realnosti, ki jo močno podpirajo tudi mediji, se širi občutek in mnenje, da je naša družba izrazito nepravična. Pa je res tako hudo? Mednarodno primerljivi podatki govorijo o zadevi povsem drugače. Pa poglejmo svetovno primerljive podatke. Poleg rasti bruto družbenega produkta, ki ga imamo med največjimi v Evropi in tudi v svetu. Odmere gospodarske aktivnosti so v sedanjem času na voljo tudi vrsta drugih pomembnih merilnih kriterijev. Med njimi Human development index, Genuine progress indicator, Gini wealth(?) ter številna druga merila in kriteriji, ki poskušajo zajeti med njimi tudi napredek pri trajnostnem razvoju. Eden bolj uveljavljenih meril razvoja, indeks človekovega razvoja. To je t.i. Human development index, HDI. Zajema razvitost države glede na bruto družben produkt, na ginijev koeficient porazdelitve dohodka, izobraženost glede na pričakovana in povprečna leta šolanja ter zdravje glede na pričakovano življenjsko dobo. S tem se meri širši družbeni vidik prilivanja ekonomskega uspeha v širšo družbeno blaginjo. Po objektivnih merljivih kazalcih, to so bruto družbeni produkt po prebivalcu, pričakovana življenjska doba, / nerazumljivo/, pismenost in tako dalje. Torej po tem indeksu človekovega razvoja je Slovenija na 25. mestu v svetu. Zdaj nam mi eden razloži kje je tu uničevanje socialne države. Med njimi, kar se šteje ta ginijev koeficient neenakosti, kateremu mnogo očitajo, da smo v Sloveniji prvaki v tem, da zaradi tega zadržujemo razvoj, smo dejansko v samem svetovnem vrhu. Ta indeks pokaže, da je Slovenija ena od držav z najmanjšo neenakostjo dohodka v svetu. Kar pomeni kljub vsem ekstremom žalostno, se strinjam. Je žalostno to in so anomalije, o katerih se toliko govori, so razlike med Slovenci bistveno manjše kot drugje. Dajmo tudi te stvari upoštevati. Hvala.
Hvala lepa. Gospod Igro Zorčič se je odjavil od razprave, tako da dobi naslednja besedo gospa Alenka Jeraj, pripravi pa naj se gospod Primož Siter. Izvolite.
Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni vsi. Kolega Knežak je povedal, da so se z dvigom denarne socialne pomoči porušila vsa razmerja. Tudi mi smo takrat na to opozarjali, bi ga bi pa rada spomnila, da je njegova vlada to spremenila. Torej vlada SD, torej vlada, v kateri je sodelovala tudi SD in njihova ministrica Kopač Mrakova. In tudi sedaj, kar se dogaja, tudi v tej vladi ste SD. Torej, če želite kaj naredit in želite kaj spremenit, potem to naredite. Ne pa očitat nam, ki pač neke stvari predlagamo. Hm, tudi mi smo takrat, kot rečeno, povedal, da se podirajo razmerja, ki bodo dolgoročno pomenila veliko problemov in dejansko jih pomenijo. Prišli smo do absurdov, ko lahko nekdo prek socialne pomoči dobi več, kot nekdo, ki dela oziroma, da nekdo prek socialne pomoči dobi več, kot nekdo, na primer, dobi pokojnine za to, da je delal, mnogo let lahko delal. Potem mu mi rečemo, glej, pa zaprosi za socialno pomoč, kajne, če imaš prenizko pokojnino. Ali veste, to je zelo ponižujoče za ljudi, da si s svojim delom ni zaslužil niti toliko, da lahko sedaj dostojno živi. Velikokrat se pogovarjamo o pragu revščine, tudi o tem, koliko upokojencev je na pragu revščine oziroma pod pragom revščine, ko pa je predlog, da se njihov socialni položaj nekoliko izboljša, ste pa proti temu. Zdaj, mi smo tudi spraševali državnega sekretarja, ker dejansko imamo že v parlamentu predlog spremembe, ki ga predlagate, ZPIZ, koalicijski poslanci so rekli, ne bomo podprli vašega predloga, zato ker to ureja Vlada in bo celostno uredila, Vlada to popravlja in tako naprej, ampak seveda, če odpreš zakon, ki ga predlaga Vlada, ki ga je vložila v parlament, dejansko spreminja 39. člen, vezan na najnižjo pokojnino, med njimi tudi invalidsko pokojnino, v kateri določa postopno zviševanje odstotka, se pravi, v naslednjih petih letih bomo prišli do odstotka 29 - zdaj imamo 26 %, potem bo 29 – ampak seveda, to kar državni sekretar ni povedal, to bo veljalo od sedaj naprej, ne velja pa za tiste invalidske upokojence, ki so zdajle invalidski upokojenci in ki zdajle komajda preživijo s tisto mizerijo, ki jo dobijo od pokojnine. In zato smo mi to predlagali, kajne… Že marca ste rekli, bomo to mi uredili. Ja, urejate zakon, ampak urejate za vse naslednje invalidske upokojence, ne pa za te, ki so ta trenutek. Zato je, ali veste, s strani koalicijskih poslancev, zelo, bom rekla, grdo, da rečete, to Vlada ureja v tem zakonu. Ureja za naslednje upokojence, vsi ti, ki pa zdajle živijo s to mizerijo od pokojnine, zanje se ne bo nič spremenilo. Oni bodo ostali na istem, zato ker ste marca zavrnili naš predlog zakona in ker ga tudi očitno tokrat zavračate. Jaz vem, da ko se dela pokojninska reforma, težko posežeš nazaj, čeprav imamo velike krivice, kajne. Ljudje, ki se bodo kasneje upokojevali, bodo imeli v bistvu boljše pokojnine, kot tisti, ki so se pred parimi leti in najbrž res to ni pošteno do nikogar, ampak, tudi v tem primeru, kajne, ko bi dejansko lahko tem nekim invalidskim upokojencem, ki smo skupaj ugotovil, da jih ni tako zelo veliko, kajne, pomagal, to zavračate. In še enkrat, ne izgovarjajte se na zakon, ki ga je pripravila Vlada, ker tisti zakon bo veljal za naslednje upokojence, ne za te, ki so danes invalidsko upokojeni. Zato bom jaz seveda naš predlog zakona podprla. Če bi bilo res toliko volje, kot se je tukaj izražala za to, da se kakšne kategorije upokojencev uredijo, bi to tudi naredil. Sicer ste v koalicijski pogodbi napisal – »Invalidske in vdovske pokojnine je treba na novo sistemsko urediti ter dvigniti na nivo, da omogoča vsaj minimalne življenjske standarde.« Ko boste danes glasovali proti našemu zakonu, boste glasovali za to, da se ne dvignejo na nivo, ki omogoča vsaj minimalni življenjski standard.
Hvala lepa. Replika je, izvolite poslanec. / oglašanje iz dvorane/ Aha nimate časa več… Besedo ima Primož Siter, pripravi naj se Jožef Lenart. Izvolite.
Hvala lepa, spoštovani podpredsednik, kolegice in kolegi! Napeto in pozorno sem poslušal to razpravo in ugotavljam eno zanimivo stvar. Ko poslušam razprave iz sredine in iz desne strani tribune, se  (nadaljevanje) počutim malo kot, da bi poslušal razpravo iz četrtkove seje Odbora za delo s strani Levice. Socialni čut, skrb za najšibkejše in vsa ta sporočila, ki ste nam jih z vseh strani streljali nazaj kot neprimerna, populizem, demagogijo itd… Jaz se sprašujem kaj se v teh treh dneh od četrtka do danes zgodilo in grem po svojem koledarju pa ne vidim na svetovni ravni, na naši v parlamentu nikjer nobenega velikega dogodka ali pa neke velike stvari, ki bi na to vplivalo in se res sprašujem mogoče smo pa s svojo razpravo le zbudili kakšno dobro stvar na kakšnem naslovu. Sedaj jaz bi predvsem poudaril to, da si nalijmo čistega vina tako na krovni ravni preden se spuščamo v specifike invalidov ali pa katerekoli manjše depriviligirane skupine. Krovni problem zakaj se danes sploh pogovarjamo o tem je, da oziroma da rešujemo sploh ta problem tiči prav tako na strani predlagateljev. 31. maja 2012 je v veljavo stopil ZUJF, ki je vsepovprek odrezal in sedaj predlagatelj prihaja z nekimi cukrčki bomo tukaj malo dvignili in tam mal in to stvarco popravili in uno stvarco popravili sistem je pa cel kolapsiral. To je tako kot, če bi nekoga jaz sedaj pretepel do krvi, do modric in bi bil jaz tisti dober samaritanec, ki ga bom sedaj odpeljal v bolnico in se tolkel po prstih kako sem jaz dobra duša, poglejte, odpeljal sem ga v bolnico. Eden simptom ali pa eno napačno politično smer, ki jo je ZUJF odprl ali pa, ki jo najlepše personificira je splošna smer varčevanja, kar sem že razložil v uvodnem stališču poslanske skupine, splošna smer varčevanja, ki vedno obremeni najšibkejše bodisi v današnjem primeru skupino invalidov ali pa v primeru četrtkove seje upravičence do dodatka na delovno aktivnost, redne zaposlene, samohranilke, iz veččlanskih družin z enim zaposlenim itd… nikoli pa tistih, ki lahko najlažje dajo. V zadnjih letih je svet pridobil največje število milijarderjev pa revščina se na drugi strani poglablja. Prav tako v uvodnem stališču sem dal primer porušenega nepremičninskega trga. V Sloveniji par zgornjih procentov najbogatejših, najpremožnejših držijo v rokah po 140 nepremičnin, študentje pa sedaj so prejšnji mesec se ubijali in niso vedeli kako bi prišli do svoje majhne najemniške sobice recimo samo v Ljubljani. Varčujemo pri invalidih in sedaj z nekimi piarovskimi instanti poskušamo ta naš osnovni izvirni greh popraviti. Varčujemo na dodatku za delovno aktivnost, ki da bo v državni proračun oziroma njegova ukinitev pripeljala 16 drobnih milijonov za proračun na samohranilkah itd… Varčujemo na 305 ljudeh, za katere smo ugotovili pred sejo tega Odbora za delo, da so sužnji, da delajo in da od svojega dela niso plačani in bomo jim vzeli po 200 evrov. Sedaj pa si predstavljajte 305 najpremožnejših Slovencev, če bi proporcionalno, kar v družinskem ali osebnem proračunu predstavlja 200 evrov nekomu finančno šibkemu, nekomu revnemu kaj bi predstavljala za državno proračun, če bi proporcionalno najpremožnejši prispeval v tej meri.  Skratka, smer varčevanja je v startu že od leta 2012 od ZUJF zastavljena napačno. Kot smo rekli, mi bomo ta predlog podprli, ker prinese vsaj eden popravek, ampak popravek za napako, ki ste jo predlagatelji napravili sami in ne se zdaj tolči po prsih, ko pravite, da pospravljate smeti, pospravljate smeti, ki ste jih nasmetili sami. Hvala lepa.
Hvala lepa. Besedo ima Jožef Lenart. Izvolite.
Hvala lepa za besedo, predsedujoči. Danes smo poslušali predsednika Vlade, gospoda Šarca, da imamo največji proračun zadnjih let vse od finančno-ekonomske krize. Sliši se spodbudno, ampak resnično ne vem kako bodo ti kazalniki visoke verske številke pomagali tem ljudem, o katerih danes govorimo. Torej, krize je konec, ampak ali samo to šteje. In sicer citat iz leta 2016 govori: »Ta država in njeni ključni politiki izvajajo klasično obliko socialnega genocida. Na terenu je to videti tako, da upokojenci invalidi umirajo na obroke.« Konec citata, ki so ga zapisali oziroma to pravijo v humanitarnem društvu upornik, ki pomagajo ljudem v stiski. Tudi tisti, ki kaj več hodimo po terenu, vidimo na naših domovih ljudi, ki se preživljajo z 290 evri in to je normalno premalo za dostojno življenje. In kot že rečeno ti ljudje pa obstajajo. In če še enkrat ponovim, Vlada situacijo dobro pozna. Kolegice iz koalicije danes, bom rekel, iščejo dlako v jajcu. Ampak, povejte mi kaj za vraga je pa zdaj pomembno kako se reče enemu prejemku od 290 evrov, nadomestilo, penzija, plačilo, prejemek? Povejte mi kaj je pomembno, če za to dobiš 20 konzerv paštete, 20 kilogramov kruha, 20 litrov mleka, še mogoče 20 kilogramov zelenjave, ostalo bi pa moral plačati položnice. In v eni hiški v Slovenskih goricah je to premalo, da se poravnajo vse položnice. Zaradi tega Vlada situacijo pozna, vemo koalicijo vodi LMŠ, ne naredi nič. Tudi ostali v koaliciji ste odgovorni in vas danes malo peče vest, ampak odgovorni ste za to bedo in ne iskati dlake v jajcu. Ali znate iti v akcijo, to pomeni hitro reševanje teh revčkov, teh revežev? To se mora zgoditi takoj, preteklo je spet pol leta. Zakaj mi vlagamo? Zato, ker je preteklo pol leta in to je pol leta revščine za te ljudi in zaradi tega lepo prosim, če imate delo delajte in naj pride ta efekt čim prej od vas, sicer pa podpirajte te predloge, ki jih damo. Hvala.
Hvala lepa. Prehajamo v sklepni del splošne razprave, v katerem dobita besedo še predstavnik Vlade in predstavnica predlagatelja. Besedo ima predstavnik Vlade. Izvolite.
Tilen Božič
Hvala za besedo. Kot rečeno že v uvodni besedi, Vlada predloga zakona ne podpira. Kot veste je v Državnem zboru že predlog Vlade, ki je dosegel visok konsenz tudi na ekonomsko-socialnem svetu, se pravi je dosegel soglasje, in delno naslavlja tudi določene težave, ki smo jih zaznali v povezavi z invalidskimi pokojninami, pa tudi nadomestili. Je pa dejstvo, da bomo ta zagon, ki je bil do zdaj izkoriščen, se pravi, da smo v šestih, do sedmih mesecih uspeli to peljati skozi postopke na ekonomsko-socialnem svetu skozi pogajanja, se pogovorili s koalicijo in tako naprej, izkoristili zato, da gremo zdaj naprej. V ta namen je tudi ostala pogajalska skupina, ki se bo s tem področjem ukvarjala. Mi ocenjujemo, da bomo še pred koncem leta imeli že nov nabor izhodišč, ta bodo vsebovala tako določene rešitev, ki se tičejo invalidskih pokojnin oziroma nadomestil, vsebovala bodo tudi rešitve, ki se tičejo drugega, tretjega stebra in pogovarjati se bomo mogli o splošnih upokojitvenih pogojih, ker sistem pokojninski je sistem za katerega je treba stalno skrbeti, ga servisirati, zaradi tega, da lahko tudi na dolgi rok služi ljudem, za katere je bil tudi dejansko vzpostavljen. Gre zagotovo za zahtevno področje. Iz tega razloga je tudi pomemben dialog, na koncu tudi širok konsenz, zaradi tega tudi današnjo razpravo, kljub temu, da gre za ponovno prvo razpravo o istih rešitvah, štejem za pozitivno, ker se je treba o pokojninskem sistemu pogovarjati, da se dvigne tudi osveščenost in se vidi kje so tiste težave, ki jih je treba nasloviti.   (nadaljevanje) Kot rečeno že uvodoma, Vlada tega predloga ne podpira. Hvala.
Hvala lepa. Ne želite? Časa je premalo? Okej, hvala lepa. Ker čas, določen za razpravo, še ni potekel… Ne, vsi… Se opravičujem.  Vsi prijavljeni razpravljavci, ki ste to želeli, ste dobili besedo. Ker čas, določen za razpravo, še ni potekel, sprašujem, ali želi na podlagi 71. člena Poslovnika Državnega zbora še kdo razpravljati? Ugotavljam, da ja. Če želita razpravljati tudi predsednik predlagatelja, Anja Bah Žibert, ter predsednik Vlade, prosim, da se prijavita s pritiskom tipke za vklop mikrofona. V tem primeru dobita besedo kot zadnja, in sicer najprej predstavnik Vlade in nato predstavnica predlagatelja. Prosim za prijavo. Prijavljene imamo 4 kandidate, vsak dobi po 5 minut. Prva je na vrsti Lidija Divjak Mirnik. Izvolite.
Hvala lepa, predsedujoči, za besedo. Lep pozdrav, kolegice, kolegi, lep pozdrav, državni sekretar. Zdaj danes že kar nekaj časa poslušamo o tem, kako smo v koaliciji nesramni do invalidov, kako sploh ne razumemo, kako ljudje težko živijo, kako samo opoziciji ljudje zaskrbljeno pišejo, naj jih reši pred to hudobno levo vlado in vse te zgodbice, no, da jih ne bom ponavljala. Jaz imam res v zadnjem času občutek, da je to Vlado pa pričakalo res čisto vse, kar se v 28 letih ni uspelo rešiti. Pa ne boste verjeli, vsi so bili že v tem parlamentu, razen LMŠ. Očitno imam neke napačne informacije, ker vse, kar LMŠ v tem trenutku odpre oziroma predsednik Vlade odpre, se podira in ne štima in sistem se sesuva in v Sloveniji živimo grozljivo katastrofalno slabo in v Sloveniji bomo čez 3 sekunde imeli vojno in v Sloveniji pravzaprav je najboljše, da takoj vsi spakiramo in gremo. Pa dragi moji, kaj se vi zavedate, tisti, ki to govorite seveda, da nas ljudje poslušajo, da nas ljudje poslušajo in si mislijo, da živimo mi v neki drugi Sloveniji, kot živijo oni. Jaz bi si res tukaj želela, prvič, poštene in korektne razprave, v kateri bi tudi opozicija slišala, da če bo še 65-krat isto zadevo vložila, ne more vlagati parcialno stvari, ampak je stvari treba urediti sistemsko, ker pač niso urejene sistemsko. In v 28 letih jih tudi vi niste uredili sistemsko. Jaz ne morem pomagati. Vi ste tu sedeli, ne jaz. Jaz sedim tukaj slabega pol leta oziroma, pardon, se opravičujem, slabo leto in poslušam, kako je vse narobe in kako sem za vse na tem svetu božjim kriva. Pa ne samo jaz, da ne govorim niti o predsedniku Vlade, on pa je tako ali tako kriv za čisto vse. Dajmo se prosim lepo malo zbrat, dajmo globoko zadihat, dajmo se zavedat, zakaj smo tukaj in začeti stvari reševat skupaj, začenši s tem, da se začnemo pogovarjati. In potem slišim Levico zadnjič na odboru, ki je trajal 13 ur, kako LMŠ ne vem kaj vse počne s SDS, kako se dogovarja, kaj počne. In danes ugotovim, da to pravzaprav počno oni. Pa nič narobe. Kar se mene tiče, se lahko mi vsi usedemo in se pogovarjamo in tudi rešitve najdemo, samo nehajte to početi s figo v žepu in nehajte obtoževati nas, ki pač zdaj vašega predloga ne bomo podprli, da smo najslabši in da smo proti invalidom in da smo proti revnim in da si pravzaprav želimo, da bi v Sloveniji vsi bili revni. Mislim, saj to človek pride v noro pamet, reče moja mama. Gospod državni sekretar je danes že 15-krat ponovil, da je v proceduri zakon, ki bo stvari sistemsko uredil, ki bo stvari končno peljal v pravo smer in jaz ne razumem zakaj tega ne slišite oziroma jaz razumem, da je za vas to šov. Jaz tudi razumem, da je to pri vas ne vem naloga, da to počnete. To vse razumem. Moram pa priznati, da to vedno težje prenašam, ker vsak, ki je dobro nameren, ki želi tej državi dobro in ki se zaveda, zakaj je prišel sem, dela v dobrobit ljudi in vseh nas. Ne dela pa proti samo za to, da je proti. Ali pa sem jaz padla čisto iz lune, pa sploh ne razumem tega. Skratka, jaz si želim, da državni sekretar zadevo, ki bo sistemsko urejena, s katero se bodo strinjali tudi socialni partnerji, ESS ne nazadnje, da jo čim prej sprovedemo in pričakujem od kolegov iz opozicije, da bodo pa takrat sistemski zakon tudi podprli. Hvala lepa.
Pod Branko Simonovič
Hvala lepa.  Ja, izvolite postopkovno.
Ja, hvala lepa za besedo, predsedujoči. Zdaj, jaz sem bila ves čas v dvorani, sem tudi predlagateljica, za razliko od kolegice, ki je ni bilo v dvorani ves čas in prosim, da jo opozorite, da naj ne trosi laži, ker danes predsednik Vlade ni bil niti enkrat omenjen. Jaz verjamem, da je ona obsedena z njim, ampak mi nismo. Mi smo se pogovarjali o konkretnem zakonu, o konkretnih problemih in jaz res prosim, da se tukaj ne trosijo laži. Hvala.
Hvala lep. Upam, da ste slišala. Besedo ima Robert Pavšič. Izvolite.