18. nujna seja

Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

11. 3. 2020
podatki objavljeni: 11. 3. 2020

Transkript

Spoštovani!  Pričenjam 18. nujno sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.  Pozdravljam vse prisotne, še posebej dr. Aleksandro Pivec, kandidatko za ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Poseben pozdrav tudi novima članoma odbora gospodu Marijanu Pojbiču in gospodu Francu Jurši. Na seji kot nadomestni članice in člani odbora s pooblastili pa sodelujejo: kolega Predraga Bakovića bo nadomestila mag. Meira Hot, ki jo lepo pozdravljam na današnji seji, kolega Franca Kramarja pa bo nadomestil kolega Marko Bandelli, ki ga prav tako lepo pozdravljam na današnji seji.  Prehajamo na določitev dnevnega reda seje tega odbora. S sklicem seje 9. marca 2020 ste prejeli naslednji dnevni red: 1. točka Predstavitev dr. Aleksandre Pivec, kandidatke za ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.  Ker do pričetka seje nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda je dnevni red določen kot je bil predlagana s sklicem te seje.  Prehajamo na PREDSTAVITEV KANDIDATEK ZA MINISTRICO. Kot gradivo ste prejeli predlog predsednika Vlade za kandidatko za ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je objavljen na spletni strani Državnega zbora, del gradiva, ki vsebuje osebne podatke pa se člane in članice zaradi varstva osebnih podatkov pelje v varovani predal v sistemu Udis. Uvodni predstavitvi kandidatke bodo sledila vprašanja članic in članovo odbora kandidatki.  Prosim dr. Aleksandro Pivec, kandidatko za ministrico, da se predstavi Odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.  Izvolite, spoštovana kandidatka. Beseda je vaša.
Aleksandra Pivec
Spoštovani predsednik! Spoštovani člani Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano! Najprej dovolite en pozdrav z moje strani in mogoče eno zelo kratko osebno predstavitev. Glede na to, da smo se z večino od vas že srečevali v obdobju preteklega leta in pol verjamem, da je lahko ta predstavite nekoliko krajša in je potem daljši del namenjen mojim pogledom na trenutno stanje v sektorju in pa seveda tiste perspektive oziroma tisto vizijo in pa moje strateško razmišljanje, ki ga vidim, seveda, za prihodnje obdobje.  Kot že rečeno sem trenutna in pa še vedno aktualna ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v vladi, ki opravlja tekoče posle. Pred tem obdobjem sem opravljala delo državne sekretarke na Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. In pred tem obdobje delovala na nivoju regije, torej kot najprej raziskovalka, vodja raziskovalne skupine znanstveno raziskovalnega središča Bistra-Ptuj, kjer sem svoje raziskovalno delo opravljala pretežno na področju regionalnega razvoja, povezanega tudi z razvojem podeželja. Večinoma pa so se moje raziskovalne teme dotikale tem ekologije, povezane seveda z nekaterimi projekti v lokalnem in pa v širšem nacionalnem okolju. Prav tako sem v tistem obdobju sodelovala pri pripravi večine strateških dokumentov, tako na lokalnem, regionalnem kot tudi nacionalnem nivoju, a zato so mi precej dobro poznane načini dela, na kakšen način se izvedejo analize stanja in pa seveda potem načrtuje različne razvojne perspektive in seveda s tem povezano tudi črpanje razvojnih sredstev, bodisi da gre za nacionalne ali za evropske vire.  Ker sem šla sedaj nekoliko od zdajšnje poti nazaj, mogoče še zgolj informacija, po izobrazbi sem doktorica znanosti s področja kemijskega inženirstva. Doktorirala sem pa na temo Optimizacije procesov vinske fermentacije, kar pomeni, da že nekako v tistem delu se začenja moje popotovanje ali pa moje delo na področju kmetijstva in pa s tem povezano seveda tudi razvoja podeželja. Glede na to, da v vlogi kmetijske ministrice delujem dobro leto in pol, seveda, mi je dosti dobro poznano stanje, aktualno stanje na področju kmetijstva, zato dovolite nekaj mojih pogledov, na kakšen način to stanje trenutno vidim, ocenjujem in seveda kako vidim potem perspektive, katerim se v slovenskem kmetijskem in podeželskem prostoru moramo in se bomo posvečali v prihodnje.  Torej, glede na to, da živimo v svetu, ki se resnično korenito spreminja iz dneva v dan ni možno natančno predvideti kaj vse prinašajo v prihodnje tehnološke spremembe, spremembe družbenopolitičnih razmerij, spremembe v okolju in s tem povezano tudi seveda mnoge podnebne spremembe in pa rezultati le-teh in seveda prav to vse močno vpliva tudi na prostor na področju kmetijstva, gozdarstva in pa prehrane, ki se na nek način dotika prav vsakega izmed prebivalcev države. Če pogosto smatramo, da je to področje nekaj kar je mogoče manjšega pomena je potrebno spomniti na to, da v okviru seveda resorja pokrivamo potrebe resnično prav vseh prebivalcev Republike Slovenije, pa ne samo z vidika zagotavljanja varne in kakovostne prehrane, temveč tudi z vidika varovanja naravnih virov in pa seveda tudi ohranjanja vitalnega in pa razvitega podeželskega prostora. Torej, 80 % Slovenije nekako zaznamuje prostor podeželja ali ruralna območja in prav vsa od teh seveda so v tesni povezavi ne samo s kmetijstvom, ampak s tem, da to podeželje ostane poseljeno, ohranjeno in pa seveda tudi obdelano.  Kaj pomeni trenutno kmetijstvo v širšem kontekstu države? Delež BDP, ki ga pokrije kmetijstvo znaša 1,4 %. Blagovna menjava v agroživilstvu v glavnem potekajo s sosednjimi državami, tako prednostno s Hrvaško, Italijo in pa Avstrijo. In pa seveda beležimo tudi pozitivno zunanjetrgovinsko bilanco. Govorim zgolj o kmetijsko živilskih izdelkih z nekaterimi državami bivše Jugoslavije, torej Bosno in Hercegovino, Srbijo, Kosovim in Makedonijo.  Kakšno je trenutno stanje v slovenskem kmetijstvu? Torej, delež zaposlenih iz naslova kmetijskih dejavnosti je 7,2 %. Nekoliko zaskrbljujoč podatek, ki mu posvečamo veliko pozornost tudi pri načrtovanju prihodnjih razvojnih perspektiv je podatek povprečne starosti gospodarja na kmetijah, ki znaša v tem trenutku, podatek iz leta 2016, je 57 let. Vendar pa trenutno podatki kažejo, da se ta približuje že starosti 59 let. Povprečna velikost slovenske kmetije je seveda prav specifična. Slovenija ima izrazito majhne in razdrobljene kmetijske posesti in podatek, da je evropsko povprečje približno 17 hektarjev na kmetijsko gospodarstvo, v Sloveniji je pa podatek na številki 6,9 hektarja, pove dovolj o tem, da imamo izrazito specifično strukturo slovenskega kmetijskega prostora. Prevladujoča usmeritev je še vedno živinoreja, seveda jo narekuje tudi ta specifika prostora kjer je 80 % deleža vseh kmetijskih površin vezanih na območja z omejenimi dejavniki kjer je največji delež hribovskih in pa gorskih kmetij. Na teh območjih enostavno je težko predvideti ali pa zamišljati si kakršnokoli drugo prevladujočo dejavnost kot seveda je živinoreja. Torej 80 % pripada sektorju živinoreje in potem 30 % se razdeli na ostale sektorje znotraj kmetijstva. Seveda nam to povzroča določene vrste izziv in v tem pogledu tudi razmišljanje na kakšen način v prihodnje strateško usmerjati razvoj kmetijstva, da bi s tem ohranili ohranjeno in pa obdelano podeželje, predvsem v gorskem in hribovskem svetu, hkrati pa se seveda prilagajali trendom in pa navadam, ki se spreminjajo v družbi, in ki zahtevajo tudi vedno večji delež pridelane rastlinske pridelave, torej sadja in zelenjave, zato gre naše razmišljanje v smeri, da se v prihodnje živinorejo čim bolj umika iz ravninskih območij, saj je usmerjen na hribovite dele Slovenije in pa seveda potem na ravninskih območjih omogoča čim večji delež rastlinske pridelave, govorimo seveda o sadju in zelenjavi.  Kaj to pomeni glede deleža kmetijskih zemljišč v upravi? Torej, nekaj manj kot 60 % kmetijskih zemljišč zasedajo travniki in pašniki, 36 % zasedajo njive in vrtovi in 5,8 % so trajni nasadi kjer seveda govorimo pretežno o vinogradih in pa o sadovnjakih. V letu 2016, ampak podatek se bistveno ne spreminja, je bilo 78,8 % slovenskih kmetijskih površina na območju z omejenimi dejavniki, kar je seveda izrazito velik odstotek tudi v odnosu na evropsko stranke drugih evropskih državah in seveda to narekuje tudi prav posebno kmetijsko politiko kjer seveda ta faktor moramo nujno upoštevati in seveda tudi ukrepe prilagajati temu, da na teh območjih ohranjamo kmetijsko dejavnost in jo potem nadgrajujemo z različnimi drugimi dopolnilnimi dejavnostmi kot so navezave recimo na turistične dejavnosti.  V slovenskem kmetijskem prostoru še vedno velja izrazita dualnost v strukturi, kar pomeni, da večji delež je družinskih kmetij, približno 69 tisoč družinskih kmetij in to predstavlja približno 96 % v strukturi. Nekaj čez 200 je pa potem večjih ali pa srednje velikih kmetijskih podjetij, ki predstavljajo seveda pomemben del strukture in seveda v kar večini primerov se tudi nekako v tem smislu vežejo v verige vrednosti v prehranskih verigah kjer pomenijo ta večja podjetja hkrati seveda tudi predelovalno industrijo na katero se potem tudi naši primarni pridelovalci, torej kmetje navezujejo.  Znotraj te strukture potem nekako velja še delitev na tiste kmetije, ki so izrazito in zgolj samooskrbne, kar pomeni, da je 58 % kmetij takšnih, ki s svojo pridelavo skrbijo zgolj za lastne potrebe, torej ne proizvajajo hrane za trg in po tem vprašanju seveda tudi ne prispevajo k višanju odstotka samooskrbe, 42 % je pa tržno usmerjenih kmetij. Kar je vredno omeniti in kar se odraža tudi potem v naših razvojnih razmišljanjih je to, da imamo največji delež kmetij v rangu velikosti od 0 do 5 hektarjev in izrazito majhen delež kmetij, ki so velike od 30 hektarjev naprej, če povem podatek, zanimiv podatek…
Ali lahko proceduralno, prosim?
Kolegica Violeta Tomić, lahko boste imeli proceduralni, ko bo zaključila kandidatka s predstavitvijo, razen, če imate proceduralno…
Po 65. členu Poslovnika imam pravico do / nerazumljivo/.
V redu. Kaj je vaš proceduralni predlog? Da prekine predstavitev ali kaj? Cel čas motite njeno predstavitev, cel čas se pogovarjate tu s sekretarko. Sekretarka je tu v pomoč meni, ne vam, vi si to lahko sami pogledate, daj znate brati in vas lepo prosim povejte zakaj je vaša proceduralno ali naj prekine predstavitev ali boste usmerjali predstavitev kandidatke za ministrico.
Ali dovolite, da povem kaj je moj proceduralni predlog?
Izvolite.
Spoštovana ministrica, vi nam dajte poročilo o trenutnem stanju v slovenskem kmetijstvu. Ni to vaša predstavitev. Mi bi si želeli vašo predstavitev in čas, da vam postavimo vprašanja. Vi niste prvič ministrica, v tem mandatu ste drugič, poznamo vaše delo, poznamo vaše ne delo in bi radi se pogovarjali o koalicijski pogodbi in kako bo naprej. Stanje pa imamo, prvi, pismeno tukaj, in zdaj nam ga še enkrat govorite in nam jemljete dragocen čas, kajti veste, da imamo ogromno hiringov in da nam bo čas potekel za vprašanja, ki vam želimo jih zastaviti. To je bil proceduralni predlog.
Poglejte, stanje v slovenskem kmetijstvu / Oglašanje iz klop/. Poglejte, kolegica Violeta Tomić, vi ste dobili na mizo stanje v slovenskem kmetijstvu, ki je dodatno gradivo. Na Power pointu ima kandidatka za ministrico svojo predstavitev. Dovolite ji vsaj, vem, da vam ne odgovarja, ampak vsaj dovolite ji, vsaj kultura je, da svojo predstavitev predstavi do konca, potem pa lahko začnete z vašimi proceduralni zapleti, ki jih mislite ustvarjati danes. Spoštovani gospod Jurša, izvolite, imate proceduralno.
Hvala lepa. No, jaz bi kolegico Violeto opozoril na to, da ni niti spodobno to kar je naredila, da mora pustiti kandidatki za ministrico, da opravi svojo predstavitev, po tistem pa lahko da postopkovni predlog.
Ali poznate 69. člen Poslovnika? / medsebojni pogovor/ tako bo demokracija zgledala od zdaj naprej… / nerazumljivo/
Poglejte, spoštovana kolegica Violeta Tomić, zdaj vas prvič opozarjam. Jaz sem zadnjič na eni seji samo prišepnil nekaj kolegu, ste naredili celo zbrko tak na tistem odboru, ste rekli, da sejo motim, vi pa zdaj cel čas od začetka, sem vas prav opazoval, se pogovarjate cel čas z mojo sekretarko, moja sekretarka je tu namenjena v podporo predsedniku ne vam, ko boste pa predsednica tega odbora boste lahko to delali. Zdaj pa kandidatko prosim, da nadaljuje se predstavitvijo in če imate kakršnekoli proceduralne jih lahko na koncu sprožite ponovno. Izvolite, kandidatka.
Aleksandra Pivec
No, če dovolite, jaz pri svojih oziroma nobenih v bistvu prejetih navodilih nisem bila usmerjena ali pa karkoli omejena s tem kaj v svoji predstavitvi smem povedati in česa ne smem povedati in če se mi zdi ključnega pomena, da predstavim stanje in to stanje jaz verjamem, da niste slišali, ker stanje je na novo pregledano in pripravljeno, je to podlaga za to o čemer bom govorila v prihodnje in je namenjeno temu, da boste lažje razumeli tudi tiste perspektive v katerih bom govoril za prihodnost. In jaz mislim, da so izrazito pomembne za to na kakšen način se bo sektor razvijal v prihodnje in za tisto delo, ki ga opravljamo v tem trenutku in ga bomo opravljali tudi naprej. Torej, za stanje v slovenskem kmetijskem prostoru je tako tudi značilna izrazito nizka produktivnost, ki pade zelo nizko pod povprečje Evropske unije in to je problem, ki se ga je potrebno v prihodnje lotevati in za katerega se ravno v tem trenutku pripravljajo načrti nove skupne kmetijke politike in ukrepi, ki bodo to stanje produktivnosti skušali tudi popraviti. Izrazito nizek je tudi faktorski dohodek v kmetijstvu in pa prav tak neto dodana vrednost, ki ne dosega niti 30 % evropskega povprečja. Torej, kakšni so ukrepi s katerimi bomo v prihodnjem obdobju nadaljevali s pripravami strategije, ki je v tem trenutku izrazito aktualna in jih bomo v obdobju od leta 2021 naprej tudi izvajali. Izrazito se usmerjamo in načrtujemo nadaljnji močni investicijski ciklus, ki bo usmerjen predvsem v tehnološke izboljšave in pa v digitalizacijo in s tem tudi višanje produktivnosti in pa konkurenčnosti slovenskega kmetijskega prostora. V tem pogledu načrtujemo tudi večje investicije v posodobitve obstoječe tehnološke opreme, predvsem pa tudi v obrambo in v boj proti podnebnim spremembam, ki predvsem vplivajo   (nadaljevanje) seveda na rastlinsko pridelavo, o kateri sem govorila, da jo moramo v prihodnjem obdobju izrazito usmeriti v večji odstotek in s tem seveda tudi izboljšati samooskrbnost na tem področju. Večji poudarek bomo namenjali tudi intenzivnejšemu vključevanju kmetijskih gospodarstev tako v vertikalne kot horizontalne verige, kajti na tem področju beležimo seveda izrazit zaostanek, ki se prav tako odraža v slabšem ekonomskem položaju in pa seveda posledično večji vezanosti ali pa odvisnosti od različnih subvencijskih podpor. Torej glede vertikalnih povezav seveda želimo krepiti vertikalne povezave znotraj celotne verige preskrbe s hrano in predvsem želimo, da se znotraj verige vzpostavljajo korektni in pa pravični odnosi, torej vse od pridelovalca pa do vstopa na trg. Velik poudarek bomo namenili tudi AKIS, torej izboljšanju sistema za prenos znanj, kjer govorim tako o prenosu znanj seveda iz inštitucij znanja v samo prakso kot seveda tudi prenos znanj iz kmetijskih svetovalnih služb na konkretne uporabnike, kjer seveda bojo s tem morali pomagati in pa slediti tehnološkemu napredku, kateremu smo priča v evropskem kmetijskem prostoru, slovenski kmetijski prostor pa v tem pogledu precej zaostaja. Ko govorimo o povečanju odpornosti, seveda mislimo v prvi fazi povečanje odpornosti na izrazit vpliv podnebnih sprememb, kjer je potrebno v čim večji meri seveda slovenski kmetijski prostor zaščititi, kar pomeni, da je potrebno odzivati se na obstoječe stanje iz okolja in v tem pogledu seveda investirati sredstva tako v namakalne sisteme, različne zaščite in pa obrambo proti toči, proti zmrzali in pa seveda vsem drugim vremenskim vplivom, ki ne samo, da nižajo produktivnost, ampak tudi vplivajo na to, da smo na nekaterih področjih izrazito nizko samooskrbni. Temu seveda želimo slediti tudi s spremembo zemljiške politike, za kar je pripravljen sveženj zakonov, ki seveda čakajo na to, da ga sinhroniziramo oziroma poenotimo s strateškimi usmeritvami, ki jih predvidevamo v samem strateškem načrtu razvoja slovenskega kmetijstva. In tukaj seveda želimo z ukrepi izboljšati zemljiško strukturo, predvsem pa krepiti tiste kmetije, ki so v nekem rangu velikosti od 6 pa do 80 hektarjev, na takšno velikost, ki seveda omogoča ekonomski vir preživetja, in s tem seveda izboljšujemo tudi njihovo tržno pozicijo oziroma njihov prispevek na trgu. Poudarek želimo dati seveda enakomernemu razvoju družinskih kmetij. Družinske kmetije v tem pogledu seveda so center naše pozornosti in večina ukrepov prihodnje skupne kmetijske politike je namenjena krepitvi položaja družinskih kmetij v vseh pogledih. Želimo si pa seveda ob tem ohranjati dualni sistem, kajti smatramo, da ne glede na to, da imamo velik delež majhnih kmetij, ki so pretežno samooskrbe, seveda s temi kmetijami pomembno vplivamo na ohranitev slovenskega kmetijskega in podeželskega prostora, zato ne glede na to, da ne prispevajo velikega deleža na trg, seveda so nujne za ohranitev in s tem seveda tudi zahtevajo določene vrste ukrepov in pa seveda finančnih spodbud. V tem trenutku smo intenzivno seveda sredi priprav novega strateškega načrta. In če se vam zdi mogoče, da s tem načrtom zamujamo ali da smo pozni, lahko popolnoma mirno povem, da smo prvi na nivoju države, ki smo se lotili zelo natančnega načrtovanja prihodnje finančne perspektive, in ob tem, da intenzivno in pa zelo aktivno sodelujemo na vseh evropskih pogajanjih, kjer seveda skušamo zagotoviti maksimalno možno mero tako v finančnem smislu, kakor seveda tudi maksimalno možno mero upoštevanja specifik slovenskega kmetijskega prostora v trenutkih, ko se še vedno načrtuje skupna kmetijska politika na evropskem nivoju. Mi še vedno nimamo sprejetega niti večletnega finančnega okvirja niti nimamo še zaključenih smernic, ki bi državi dali natančno podlago s kakšnimi ukrepi bomo lahko kmetijsko politiko izvajali v prehodnem obdobju. Pa kljub temu, v okviru Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano deluje 10 delovnih skupin, bodisi da gre za nekaj skupin, ki delujejo zgolj interno in pa 4 večje skupine, v katere so vključeni vsi deležniki, ki na kakršenkoli način participirajo v slovenskem kmetijskem prostoru in pripravljajo natančna analize stanja po posameznih sektorjih na osnovi katerih bomo potem pripravili ukrepe, ki bodo v čim večji meri takšni, da bodo ustrezali tistim ciljem, ki si jih bomo skupaj zastavili. Jaz mislim, da so cilji precej jasni. Jaz mislim, da jih s tem, ko jih seveda sproti v sodelovanju z deležniki iz kmetijskega prostora usklajujemo, seveda tudi ukrepe v njih usmerjeni in bomo lahko seveda sproti in na koncu obdobja ugotavljali v kolikšni meri smo zastavljene cilje tudi dosegli.  Zakaj je potrebna neka nova smer? In to tudi naš strateški načrt seveda odraža. Zaradi tega, ker bomo prvič, odkar se skupna kmetijska politika kreira, dobili dovolj prostora, da, kot že rečeno, upoštevamo specifike našega kmetijskega prostora in jih tudi prilagajamo našim določenim potrebam. Prav gotovo v prvi plan postavljamo potrebo po stabilizaciji in zagotavljanju ustrezne ravni dohodka, ki je, kot sem povedala, uvodoma v slovenskem kmetijskem prostoru izrazito slab in ne dosega niti 30 % evropskega povprečja in seveda s tem bi postopoma želeli zmanjševati tudi odvisnost od različnih subvencijskih podpor, ki seveda v kmetijskem prostoru so nuja, pa vendar glede na to, da se tudi večletni finančni okvir vedno bolj zmanjšuje in bomo temu priča tudi v prihodnje je potrebno poskrbeti, da bodo seveda kmetovalci lahko ustrezno raven dohodka dosegali tudi s svojim nastopom na trgu.  Potem seveda, kot rečeno, bomo namenili posebne ukrepe tako izrazito majhnim kmetijam kot srednje velikim kmetijam, seveda, tistim, ki prispevajo na trg. In pa nenazadnje posebne ukrepe tudi za živilsko predelovalno industrijo, ki v verigi preskrbe s hrano in seveda potem zaključuje ta verižna razmerja in je nujno potrebna, da tudi izdelki iz primarne pridelave potem seveda lahko pridejo v predelano obliko in kot takšni na trg.  Povečali bomo odpornost sektorja. Načrtujemo nadaljevanje razpisov investicij v namakalne sisteme, v izgradnjo čim večjega odstotka rastlinjakov, seveda, s sodobnimi tehnološkimi pristopi, da bi s tem povečevali tudi rastlinsko pridelavo. Z ukrepi bomo spodbujali povezovanje kmetijski pridelovalcev. In tukaj moram poudariti, da tudi prihodnja skupna kmetijska politika je usmerjena na način, da bodo to nujno potrebni pogoji v kolikor se bodo želeli, se pravi, znotraj posameznih sektorjev predelovalci prijavljati na večje investicijske razpise. Bo seveda prihodnja finančna perspektiva zahtevala tudi večji povezanost, tako v skupine kot tudi organizacije pridelovalcev.  Potrebno bo veliko pozornosti nameniti boljšemu in pa seveda okrepljenemu dialogu med mestnim in podeželskim prebivalstvom, ki predstavlja iz dneva v dan večjo težavo in trend preseljevanja, se pravi ljudi iz mesta na podeželje, seveda v tem pogledu povzroča neke določene specifike, ki se seveda odražajo na oviranju razvoja kmetijstva na podeželskih območjih, kjer smo priča določene vrste nerazumevanju tega prostora in posledično seveda številnim nasprotovanjem, številnim civilnim iniciativam, ki nasprotujejo seveda ne samo obstoju, ampak še bolj širitvi kmetijskih gospodarstev. In moram povedati, da praktično pri vsaki postavitvi novega objekta v podeželskem prostoru naletimo na težave, naletimo na odpor tako s strani prebivalstva kot nenazadnje tudi na določene vrste nerazumevanja ali pa neusklajenost med različnimi resorji in o tem bom povedala še nekaj v nadaljevanju.  Nujna je modernizacija in nadgradnja znanj, kjer seveda želimo, ohraniti tradicionalnost slovenskega kmetijskega prostora predvsem pri tistih manjših kmetijah, ki še vedno ostajajo v zelo tradicionalnih načinih pridelave, predvsem pa želimo tiste, ki se seveda tržno usmerjajo in s tem seveda morajo skrbeti tudi za svoj prihodek, večjo konkurenčnost, večjo produktivnost, omogočiti jim, da z modernizacijo in nadgradnjo znanj in nenazadnje ta prihaja tudi z generacijsko prenovo, ki je bolj dojemljiva in bolj seveda sprejema sodobne pristope in pa seveda tudi potrebo po digitalizaciji, nekako želimo na ta način tudi ohranjati interes mladih, da na teh kmetijah ostajajo in da investirajo v modernizacijo in izboljšanje kmetij. Veliko pozornost bo potrebno nameniti gospodarjenju z naravnimi viri in 30 % tistega budžeta ali pa tistih finančnih virov, ki bodo namenjeni Sloveniji s strani Evropske unije, bomo namenili za različne okoljske ukrepe kjer si želimo hraniti tiste, ki so se že do zdaj pokazali kot dobri, predvsem pa seveda oblikujemo nove ukrepe, ki so tudi odraz nekih novih tehnoloških oblik in pa tudi novih alternativnih načinov pridelave v kmetijskem prostoru. V tem pogledu je Sloveniji odlična priložnost, da izrazito okrepimo tudi ekološko pridelavo, ki je v tem trenutku glede na naravne danosti izrazito nizka, zato skladno s pripravo strateškega načrta pripravljamo tudi akcijski načrt razvoja ekološke pridelave in to varovanje naravnih virov in pa specifika našega kmetijskega prostora kjer je tudi 37 % kmetijskih površin v območju Natura daje izrazito dobre pogoje, da se razvijejo trajnostni načini in seveda tukaj stavimo predvsem na ekološko pridelavo na katero v tem trenutku dosegamo komaj 4 ali 5 % pridelave oziroma 10 % površin je v tem trenutku namenjenih ekološki pridelavi. Torej to ohranjeno okolje in pa tudi investicije, ki jih bomo v tem pogledu namenjali, da naravne vire ohranjamo tudi v prihodnje, mora in lahko postanejo naša dodana vrednost in ne ovira pri gospodarjenju s tem prostorom, kajti to seveda daje tudi izdelkom, v tem primeru govorimo o ekoloških izdelkih, večjo dodano vrednost in prav gotovo je to tista specifika, ki je na trgu vedno bolj iskana in po kateri tudi naša družba in pa okolje izražata vedno večjo potrebo.  Rekla sem že, da bom govorila tudi o odgovoru na vprašanja po investicijah in pa seveda o tem na kakšen način jih moramo komunicirati že v času priprave strategij z različnimi drugimi resorji. Kot sem povedala na začetku, 80 % slovenskega ozemlja zavzemajo podeželska območja in ta nikakor ne morejo biti zgolj in samo odgovornost kmetijskega resorja, ampak se pri tem morajo srečati različne druge politike. Pri tem seveda govorim o okoljski politiki, gospodarski politiki, šolski politiki in pa seveda vseh drugih načrtovalcih, ki v tem trenutku pripravljamo strategije razvoja za prihodnje obdobje in ker seveda rabimo predvsem veliko posluha v času ko oblikujemo prioritete, da se potem ne bi dogajalo, da se v obdobju, ko izvajamo svoje razvojne načrte pri nekaterih vprašanjih pomembno in pa ključno razlikujemo. V tem primeru govorim o težavah s katerimi se soočamo v zdajšnjem obdobju, kjer na kmetijskem resorju še imamo na voljo sredstva za investicije v različne rastlinjake, namakalne sisteme, izgradnjo hlevov, se pa soočamo s tem, da za te namene ne moremo pridobivati gradbenih dovoljen, da prepočasi pridobivamo celostno presojo vplivov na okolje. Torej sredstva ostajajo, potreba po postavitvi teh objektov je izrazita, mi pa seveda teh sredstev ne moremo koristiti.   (nadaljevanje) Torej, jaz resnično ves čas pozivam - in bom to počela tudi v prihodnje -, da se v času priprave strategij odločimo, v kakšne investicije bomo usmerjali slovenski podeželski prostor, in da potem v nadaljevanju sinhrono z vsemi resorji to tudi omogočamo.  Torej, naši prihodnji ukrepi so izrazito usmerjeni in se pripravljajo na področju odporne in konkurenčne pridelave in predelave hrane - tu govorim o investicijah, ki sem jih pravkar omenjala - in izrazito usmerjanje v krepitev agroživilskih verig, v katerih beležimo v tem trenutku slabo povezanost, pa tudi izpad določenih členov, ki potem, če ne tvorijo celotne verige, povzročajo izrazite težave na obeh straneh, tako na strani primarne pridelave kot pri potrebah, ko te izdelke plasiramo na trg.  Želimo okrepiti tržno naravnanost in podjetniški pristop pri pridelovalcih. In pri tem, kot že rečeno, moramo poskrbeti za korektne odnose znotraj verige in tudi pravično razdelitev prihodkov, kar bo izboljševalo tudi dohodkovni položaj primarnih pridelovalcev in nenazadnje tudi izboljšanje socialnega stanja.  Izrazito poudarjamo ohranjanje naravnih virov, pri tem govorim o vseh naravnih virih. In kot povedano, bomo večji delež sredstev in veliko bolj ambiciozno tudi načrtovali ukrepe okoljskih politik.  Dvig kakovosti življenja in krepitve gospodarske aktivnosti na podeželju, kjer bomo v sodelovanju z vsemi drugimi sektorji oblikovali takšne politike, ki bodo omogočale in dajale možnost, da se kmetijstvo na podeželskih območjih ohranja in s tem tudi obdelana krajina.  Pri krepitvi oblikovanja in prenosa znanj želimo določene prenove tudi v prostoru kmetijskih svetovalnih služb in tudi prenosu znanj, ki potem narekujejo tudi investicije v izboljšanje tehnološkega stanja.  Kar se tiče trenutnega stanja, lahko povem še to, da smo mi pripravljeni, v trenutku, ko bomo dobili sprejet večletni finančni okvir, pa tudi tiste uredbe, sprejete na evropski ravni, ki bodo omogočile zaključitev našega strateškega programa, mislim, da bomo do poletnih mesecev oziroma do časa poletja zaključili tudi s prvo verzijo priprave strateškega načrta. In v tem pogledu lahko z veliko gotovostjo trdim, da bomo ena prvih evropskih držav, ki bodo ta strateški načrt imele pripravljenega. Ta strateški načrt je odraz naših potreb kmetijskega prostora in je usklajen z vsemi deležniki, se pravi, tako z manjšimi, srednjimi kmetijami kot tudi v veliki meri z večjimi kmetijskimi podjetji.  Povedala bom zgolj še to, kaj so naše glavne zaveze in zakaj smo jih vnesli v koalicijsko pogodbo. Torej, zraven tega, da želimo krepiti deficitarnost nekaterih sektorjev, ki se odraža tudi v nizkem odstotku samooskrbnosti, pri tem govorim pretežno o rastlinski pridelavi in prašičereji. Seveda, imamo še nekaj zelo konkretnih zavez, in sicer spremembo zemljiške politike, kjer je pripravljen sveženj treh zakonov, ki so, žal, obstali pred vstopom Vlade tik pred postopkom sprejetja. Ampak zakaj smo sveženj zemljiške politike pripravljali dlje časa, zaradi tega, ker je to področje, ki se ga 20 let praktično ni lotevalo, kliče po tem, da so spremembe nujne. Verjamem, da ste videli tudi, da so bili odzivi na spremembo zemljiške politike precej burni, zato smo želeli zadeve umiriti, jih še enkrat predelati z deležniki. In kar je še bolj pomembno, slediti temu, kar je predvideno v strategiji. Torej, slediti krepitvi strateških, deficitarnih sektorjev, ki jim bomo tudi namenjali večji delež zemljišč in pa tudi zahtevanim in pa potrebnim spremembam v strukturi slovenskih kmetijskih posesti. Temu želimo slediti tudi s spremembo v delovanju sklada kmetijskih zemljišč, ki ne more biti zgolj in samo upravljavec kmetijskih zemljišč, ampak pri tem mora upoštevati razvojno politiko in pa strateške usmeritve in seveda tista zemljišča s katerimi upravlja, dodeljevati tudi po principu usmerjanja za Slovenijo strateško pomembne panoge.  Pripravili smo in želimo zaključiti tudi spremembo delovanja zadružnega sistema. Skupaj z Ministrstvom za gospodarstvo smo pripravili zakon oziroma popravili Zakon o zadrugah in predvidevamo krepitev že sedaj izpostavljenega zadružnega sistema z nekaterimi zgolj procesnimi spremembami, predvsem pa želimo krepiti področje enotne nabave in pa prodaje, torej trženja preko zadružnega sistema, ustanovitev konkurenčne zadružne franšize za vse prehranske izdelke predvsem v tistih trgovinah s katerimi upravljajo zadruge, želimo ohraniti bančni sektor v okviru zadružništva in pa želimo vzpostaviti revizijo zadružne zveze, torej odločitev o tem, da se vzpostavi posebni revizijski sistem za revizijo zadrug znotraj sistema Zadružne zveze Slovenije.  Zakonodajni predlogi, ki so v tem trenutku pripravljeni in čakajo na sprejem, so Zakon o kmetijskih zemljiščih, Zakon o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev, Zakon o gospodarjenju z gozdovi v lasti Republike Slovenije, Zakon o zaščiti živali, sprememba Zakona o kmetijstvu, kjer uvajamo predvsem tiste spremembe, ki se nanašajo na prihodnjo finančno perspektivo in seveda temu moramo z zakonom slediti in pa Zakon o nagradi zlata čebela.  Zakonodajni predlogi, ki so v tem trenutku že pripravljeni in so nekateri od njih že v postopku, so pa Zakon o divjadi in lovstvu, interventni Zakon o afriški prašičji kugi in kot že rečeno skupaj z MGRT Zakon o zadrugah.  To so tiste ključne usmeritve za naše prihodnje obdobje. Mogoče zgolj še informacija, da v tem trenutku smo pripravljeni tudi na začetek novih promocijskih kampanji, ker je v spomladanskem obdobju začenjamo generično promocijo za ekološke izdelke, s katero želimo okrepiti zavedanje potem, da potrebujemo povečanje deleža na strani pridelovalca ekoloških izdelkov, hkrati pa na strani potrošnikov zbuditi zavedanje, da tudi v čim večji meri povprašujejo po tovrstnih izdelkih, da bi na ta način zagotovili tudi na strani pridelave čim večji interes po plasiranju ekoloških izdelkov pridelanih v Sloveniji, seveda na domače police. V nadaljevanju sledita še dve večji kampanji, torej v letošnjem letu začenjamo s promocijo sadja in zelenjave. V jesenskem času nas čaka promocija v sektorju mleka in pa mlečnih izdelkov in prav tako potem se pripravlja promocija mesnih izdelkov in na novo je v shemo izbrane kakovosti in sem tudi priprave na začetek promocije vstopi tudi sektor prašičereje, ki je v Sloveniji izrazito deficitaren in moram povedati, da v lanskem letu smo dosegli pomemben dogovor, ne samo, da so se povezali v vertikalno verigo vsi pridelovalci na tem področju, ampak, da smo se tudi odločili, da vstopijo v shemo za promocijo prašičjega mesa, se pravi v shemi izbrane kakovosti Slovenije.  Še zgolj dva stavka o tem kaj se dogaja na področju črpanja evropskih sredstev, pogosto poslušamo, da Slovenija na tem področju je slaba, da ne črpamo dobro. Jaz lahko z veliko odgovornostjo trdim, da na področju črpanja sredstev evropskega kmetijskega sklada in sklada za razvoj podeželja, ter evropskega ribiškega sklada črpamo skladno z načrti in seveda tudi sproti korigiramo tista področja kjer mogoče ni dovoljšnjega interesa za črpanje sredstev ter sredstva umerjamo na tiste ukrepe kjer je interes večji. Tako smo do današnjega dne odobrili sredstva na vlogah v 72 % in glede na to, da nas v letošnjem letu čaka še približno 15 različnih razpisov bomo mi večinoma vsa sredstva tudi počrpali. Dejansko izplačana sredstva v tem trenutku so pa 55,6 %, kar nas postavlja v nad povprečje držav Evropske unije in povprečje evropskih držav je nekaj malega čez 50 %. Jaz mislim, da so to tiste ključne prioritete, ki smo jih zapisali v tudi koalicijsko pogodbo. Jaz mislim, da smo mi na prihodnje obdobje izrazito dobro pripravljeni, da smo med tistimi državami, ki bodo kot prve oddale strateške načrte, da smo pripravljeni tudi z vso sprejeto zakonodajo. Jaz sem naštela vsaj 9 zakonov, ki čakajo na mizi na sprejem. In jaz mislim, da glede na to, da slovenski kmetijski prostor je v tem trenutku v izrazito občutljivem obdobju in da mu je bilo potrebno nameniti veliko časa obstoječi analizi stanja in pa seveda na osnovi te predvideti s kakšnimi ukrepi bomo to stanje popravljali tudi v prihodnje, da smo to delo opravili dobro in da prihodnje obdobje seveda je takšno, ki bo zahtevalo, da se vse te pripravljene strateške usmeritve in pa seveda temu sledečo zakonodajo tudi implementira.  Jaz se zahvaljujem za pozornost.
Najlepša hvala, spoštovana kandidatka dr. Aleksandra Pivec za vašo uvodno predstavitev.  Preden nadaljujem imam tukaj še eno pooblastilo. Kolegico Nado Brinovšek nadomešča kolega Franc Rosec, ki ga prav tako lepo pozdravljam na današnji seji.  Sedaj imam prijavljene za razpravo. Naj povem, da so se do sedaj prijavili kolegica Meira Hot, kolegica Violeta Tomić, kolegica Nina Maurovič, kolega Edvard Paulič in pa kolegica Karla Urh. Sprašujem ali želite kot kandidatka podati odgovore takoj po zastavljenih vprašanjih, ali naredimo sklop vprašanj, kot je večinoma v navadi, po treh razpravah kolegov in kolegic in potem boste odgovorili na vprašanja.  Na vrsti je torej kolegica, ki je prva prijavljena, kolegica Meira Hot. Izvolite.
Hvala za besedo, spoštovani gospod predsednik. Spoštovani kolegice in kolegi! Spoštovana kandidatka dr. Aleksandra Pivec.  Najprej seveda hvala za vašo izčrpno predstavitev, pri čemer moram že takoj na začetku reči, da pogrešam malo več komentarjev, besed kaj boste storili na področju zaščite živali. Omenili ste, da je pripravljena zakonodaja in to je bilo v bistvu tudi vse glede konkretnega področja. Zato se bom jaz malo bolj podrobneje dotaknila ravno navedenega.  Namreč, vrsto let že čakamo v Sloveniji na modernejši zakon o zaščiti živali. Moram reči, da smo na vas v tem konkretnem primeru tudi računali. Leta 2019 je bil zakon v splošni razpravi, na kar je bil umaknjen. Na eno izmed vprašanj na poslanski seji, ki sem vam ga sama postavila, ste rekli, da je bil umaknjen zaradi tega, ker smo vnesli v Stvarnopravni zakonik novo definicijo živali, torej da so živali čuteča živa bitja in da boste v skladu z navedenim tudi uskladili zakon o zaščiti živali. Na Vladi ste sicer sprejeli novelo, vendar ste samo implementirali direktivo. Niste se pa dotaknili same definicije, kljub temu, da vem, da je ta bila pripravljena v sodelovanju z Ministrstvom za pravosodje. Torej, moje prvo vprašanje je konkretno kdaj boste vnesli spremembe, ki so nujno potrebne v zakon o zaščiti živali, kot prvo, novo definicijo živali in jo tako uskladili s Stvarnopravnim zakonikom. Kot drugo me zanima, ali podpirate prepoved verig. Dobili ste v lanskem letu peticijo. Zanima me, ali bo takšna sprememba uvrščena v novelo zakona o zaščiti živali. Nadalje me zanima, ali podpirate, da bi se vsakršno zavržno dejanje, ki ni nujno mučenje, je pa lahko malomarnost se sankcioniralo kot prekršek ponovno v noveli zakona.   (nadaljevanje) Zelo pomembno se mi zdi, da se v naši državi končno prepove evtanazija zdravih živali, ki sedaj se lahko v 30. dneh. Veliko sicer zavetišč že sedaj izvaja tako imenovano »no kill police«, ampak vseeno določena pa ni, zato bi bilo nujno potrebno tudi to zakonsko urediti z zakonsko določbo. Zanima me ali je tudi ta sprememba predvidena in ali v tem primeru je mišljeno, da država pomaga občinam glede financiranja bivanja živali v zavetišču in dokler niso oddane posvojenim?  Zanima me tudi ali ima kakšen konkreten akcijski načrt za učinkovit nadzor in pregled na stanje živali? Žal zadnja leta se v javnosti pojavlja vedno več primerov mučenja. Sama sem zgrožena nad prijavo, ki jo je podalo Društvo za zaščito konjev, glede lastnika kmetije iz Grosuplja. Gre za človeka iz stroke. Več kot 20 kobil živi v blatu, nimajo vode, hrana jim je položena kar med iztrebke. Zanima me kaj se je v konkretnem primeru zgodilo kako se je ukrepalo? Kaj bomo naredili, da se taki primeri več ne ponavljajo sploh pri stroki? Jaz mislim, da ni dovolj samosveščanje, ker velika večina vseeno skrbnikov živali v naši državi skrbi v redu za svoje živali. Gre za anomalije, ki jih je potrebno rešiti, potreben je torej neki učinkovit nadzor predvsem pri tistih, ki so že bili v konkretnih postopkih, zaradi zanemarjenja. Tukaj bi res prosila za konkretna, jasna, natančne odgovore predvsem pa tudi za terminski načrt novega zakona o zaščiti živali. Morda tudi odgovor zakaj niste sedaj že vključili definicije?  Poleg tega me zanima ali morda razmišljate o prepovedi baterijske reje živali? Kje vidite možnost za sprejetje predpisov, ki bi izboljšali bivalne pogoje v hlevski reji, ker spodbujali proste reje vseh vrst živali?  Dotaknila bi se tudi lokalno pridelane hrane in sicer kako bi lahko bolje dosegli cilj, da bi javni zavodi dejansko naročali več lokalno pridelane hrane, kako bi povečali dostopnost do ekološko pridelane hrane, ki je včasih cenovno zelo nedostopna marsikomu žal? Ali boste zmanjšali oziroma kako boste zmanjšali kemizacijo v kmetijstvu ter živilski industriji? Morda kako mislite preusmeriti investicije in druge razvojne potrebe nad gradirana zemljišča in opuščena industrija območja? Toliko za sedaj z moje strani.  Hvala.
Hvala, kolegica Meira Hot. Naslednja je prijavljena kolegica Violeta Tomić.  Izvolite.
Hvala za besedo, spoštovani predsednik! Končno mi je tudi mikrofon priključen, kajti prej pri moji intervenciji ni bil. Žal se ta koalicija in Vlada očitno zgleduje po madžarskem režimu, ki je opozicijo utišal, mene ne boste. Skratka, tudi dobili smo dva dodatna člana SDS v vsakem odboru delovnih teles, da ja slučajno ne bi bili kje preglasovani. To je popolnoma nedemokratično. Kršili ste Poslovnik, spoštovani predsednik, v 69. členu in mi niste dali takoj besede. Vi pa ste na Odboru za kulturo se obnašali zelo nekulturno pa niste član Odbora za kulturo ste prišli, ko smo razpravljali o finansiranju SDS s strani Madžarske. Skratka, jaz sem utihnila, ko ste me opozorili in vedno sem tiho. Se mi zdi pa neumno, če nas nekdo ima za trapaste in nam govori eno in isto trikrat. Jaz imam pred seboj hiring ministrice pred enim letom in pol in veste takrat ste popolnoma drugače vodili sejo, ko je vaša članica Nada Brinovšek opozarjala na ministrico, ki govori samo želeli bi, hoteli bi, pričakujemo in tako naprej. Sploh je niste omejevali v razpravi. V Levici vsaj vedno zastopamo ista stališča ne glede na to, na kateri strani je kdo. Vi enkrat kritizirate delo ministrice, če se spravimo do tega, da ste pri kritiki SDG bili zelo izraziti. SDS je bil pravzaprav edina stranka, ki je konstruktivno sodelovala poleg Levice pri Zakonu o slovenskih državnih gozdovih. Tukaj pa imamo sedaj pisma in seznanjajo nas z alarmantnim stanjem Sindikat Družbe SDG in tako naprej. Ministrico smo pozivali pri prvem hiringu, da pogleda poslovanje slovenskih državnih gozdov, ki ji predseduje Desusov član gospod Ficko in on je direktor in je končno prišel v nebesa. Tako, da veste zlorabljanje države za svoje lastne interese je nedopustno.   (nadaljevanje) Skratka, pred letom in pol smo poslušali hiring in bi me bolj zanimalo kaj ste naredili v tem času? Do sedaj se je ta ministrica izkazala, da je od vseh ministrov Šarčeve vlade delala najmanj in še to zelo počasi. Odbor za kmetijstvo v teh skoraj dveh letih ni obravnaval niti enega samega samcatega predloga zakona s področja kmetijstva. Edina dva, ki sta prišla sta bila prejšnji teden sprejeta novela Zakona o divjadi in lovstvu ter novela Zakona o zaščiti živali, ampak po dveh letih usklajevanja so ven letele vse zares pomembne določbe in se samo sedaj prenaša Evropska direktiva. Smo pa lahko videli, da je v času tega ministrovanja pa tudi, ko je bila državna sekretarka na Uradu Vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu bila zelo aktivna na drugih projektih, pri katerih je zaslužila 36 tisoč 600 evrov na leto poleg plače, ki jo je prejemala poleg tega tako, da ne moremo reči, da ne dela, ampak ne dela za nas, ampak očitno za sebe. Če razdelimo to na 12 mesecev je to 3 tisoč evrov na mesec, sicer ji privoščim še eno poslansko plačo zraven, vendar se ne odraža na delu Ministrstva za kmetijstvo.
Kolegica, Violeta Tomić, 15 minut govorite. Sedaj, če imate neki prispevek in vprašanje za kandidatko. Prosim, sedaj ste se 15 minut ukvarjali takrat, ko ste bili tako imenovane nadkoalicijski partner te iste Vlade, ki je sedaj v odhajanju. Imeli ste ves čas možnost dal sem široke možnost razprave na vseh odborih celo tudi dodatno delo ministrice smo imeli posebno sejo, kjer je ministrica vse obrazložila. Sedaj pričakujem, da konkretna vprašanja postavite kako bo delala naslednjih mesecih ali pa morda letih. Jaz mislim, da je tekom te razprave to bistvo nekega zaslišanja kandidata. Sedaj ste se ukvarjali z Madžarsko, ukvarjali ste se s SDS. Jaz kot predsednik odbora nisem zaslišan in nisem kandidat za ministra v tem trenutku. Vprašajte ministrico o konkretnem predlogu, načrtu, ki ga ima za svoj naslednji mandat.
Spoštovani predsednik, ali me lahko nehate prekinjati, jaz govorim o koaliciji in Vladi. O vas nikoli nisem omenila gospoda Breznika niti z eno besedo, zato prosim, da me pustite, da nadaljujem imam vprašanja za ministrico, ki pa jih bom plasirala in obrazložila, kar je moja pravica in moje delo. Prosim, ne bodite nedemokratični že prvi dan! Dobili smo Resolucijo o nacionalnem programu, o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva z naslovom »Naša hrana, podeželje in naravni viri po letu 2021«. Seveda jaz s tem nisem bila zadovoljna, kajti nekako ta resolucija je bila idejno zelo izpraznjena, ker sem v svoji razpravi tudi povedala. Skratka, ne zanima me toliko kaj bo ministrica delala kot ministrica za kmetijstvo, ker smo že videli.  Rada bi pa izpostavila, da me zanima kaj bo kot članica in celo podpredsednica Vlade šefica Desusa delala pri pokojninah. Namreč, vprašanje v zvezi s pokojninami so namreč vezana predvsem na kmečko populacijo in zato je opredelitev ministrice za kmetijstvo še posebej kot predsednica Desus zelo pomembno. O tem govori tudi omenjena resolucija pod katero ste se podpisali. Berem v resoluciji, da velja pozornost mladim kmetom in prevzemnikom kmetij ob tem pa ne smemo prevzeti socialne varnosti kmetov, ki prenašajo kmetije na mlajše generacije. Povprečna starost nosilk in nosilcev kmetijskih gospodarstev pri nas je 57 let in to je skoraj 30 %. Od njih je, potem starejših od 65. Skratka, upokojenci so trenutno najbolj socialno ogrožena skupina v Sloveniji in to veste je nedopustno. Najnižja pokojnina in o tem se moram pogovarjati znaša 227 evrov, za polno delovno dobo 538 evrov. Večina upokojencev pa živi pod pragom minimalnih življenjskih stroškov. To je v veliki meri posledica varčevalnih ukrepov, ki so bili sprejeti z ZUJF,   (nadaljevanje) v kateri tisti Vladi je bil tudi takrat Desus in je sodeloval, ampak nikoli v zadnjih 10 letih teh varčevalnih ukrepov nismo omejili in ne odpravili pa je Poslanska skupina Desus bila vedno del Vlade. Sedaj upokojenci s pokojninsko dobo le na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti prejemajo povprečno pokojnino v znesku od 150 do 850 evrov. Največ pa jih dobi pokojnino v znesku od 200 do 250 evrov ali pa 150 do 200. O tem danes bi rada kaj slišala od ministrice.  Skratka, sedaj pred nami je predsednica Stranke upokojencev in kandidatka za ministrico za kmetijstvo, ki enostavno ignorirate in nisem nič slišala o alarmantnem dejstvu, da kar 90 tisoč upokojencev živi pod pragom tveganja revščine. Ta koalicija bo seveda predvsem z dodatno uskladitvijo poskrbela za najbogatejše upokojence. Najbolj revnim pa bodo spet pripadle drobtinice. O čem govorim konkretno. 1,5 % dvig pokojnine, ki je napovedan v tej koalicijski pogodbi, ki smo jo brali je za upokojenko z 200 evri pokojnine to pomeni dodatne 3 evre na mesec, tisti, ki bo imel 2 tisoč evrov pokojnine pa bo dobil 30 evrov na mesec se pravi večini upokojencev ta ukrep ne bo pomagal oziroma samo tistim najbogatejšim. Piše v koalicijski, da se bo minimalna pokojnina postopno približevala pragu revščine. Zanima me kako postopno in kako približevala? Nedovršni glagol ste uporabili. Kaj šele, da bi izenačili, kar bi bilo primerno. Vi se boste samo približevali pragu revščine, kar pomeni, da bo 90 tisoč upokojencev še vedno krepko pod pragom revščine in to bi nas moralo zelo skrbeti. Morali bi zapisati, da boste dvignili najnižjo pokojnino nad prag revščine, potem bi vam jaz verjela, vas podprla in vam tudi zaupala. Zato postavljam vprašanja ali je revščina med upokojenci nekaj, kar je treba ohranjati ali odpravljati, ali je torej treba primarno poskrbeti za upokojence, ki prejemajo tako nizke pokojnine, da z njimi ne morejo preživeti? V prejšnjem mandatu je stranka Desus predlagala posebne športne pokojnine in glej ga zlomka predlagatelj je bil član Desusa upokojeni športnik. Mislim, kaj naj še komentiram zraven tega?  Zanima me ali bi morala najnižja pokojnina po vašem mnenju za 40 let delovne dobe znašati vsaj toliko kolikor znašajo minimalni življenjski stroški? Če ne zakaj ne oziroma za koliko boste te pokojnine približali temu? Skratka, prosim vas za točno finančno ovrednotenje in dinamiko dvigovanja teh pokojnin! Trenutna najnižja pokojnina je za 15 let dela 227 evrov. Skratka, ali se strinjate, da je treba zvišati, če se strinjate na koliko jo je treba zvišati in na koliko je boste dvignili? In spet, kaj pomeni postopno ali bo to, kakšna bo čez pol leta, kakšna bo leta 2022, ko se bo predvidoma vaš mandat iztekel? Zanima me kako boste uredili, če naj citiram, kmečke pokojnine? Kmečke ženske so najbolj ogrožena vrsta med upokojenci in mislim, da je to prioriteta ne pa poročilo o stanju kmetijstva, ki nam je jasno, da je zelo slabo, samooskrba je slaba. Skratka, ukrep številka 11. iz drugega poglavja koalicijske pogodbe so kmečke pokojnine, zato vas prosim za finančno ovrednotenje in časovnico.  Potem, zemljiška politika in celovita prenova Sklada kmetijskih zemljišč. Koalicija pogodba v poglavju 4 – kmetijstvo in podeželje predvideva ukrep številka 4 – to je sprejem svežnja Zakona o zemljiški politiki in celovita prenova delovanja Sklada kmetijskih zemljišč, prenova zadružnega sistema in priprava in sprejem novele Zakona o zadružništvu. To se super sliši in mi smo tudi to podprli v prvi obravnavi, vendar dokler nismo videli kam pes taco moli.   (nadaljevanje) Kot prvo je želja po čim prejšnjem dokončanju denacionalizacijskih postopkov in ukinitve Sklada kmetijskih zemljišč, kar smo obravnavali na eni od prejšnjih sej, zato me zanima konkretno kaj pomeni celovita prenova delovanja Sklada kmetijskih zemljišč? Naslednje vprašanje ali podpirate ukinitev Sklada kmetijskih zemljišč, ker vemo, da vaš novi šef stranka SDS podpira ukinitev Sklada kmetijskih zemljišč in ali nameravate kakorkoli ukrepati, da se reši to, da se Sklad kmetijskih zemljišč potopi pod težo denacionalizacijskih zahtevkov? Če ne, kaj to pomeni za sklad in če da me zanima kako boste ukrepali.  Potem v okviru svežnja Zakonov o zemljiški politiki. Tukaj me zanima z nekaterimi od teh rešitev smo se v preteklosti strinjali. Predvsem to, da bi se reševalo to, da nam ob mejnih pasovih tuji državljani predvsem Avstrijci kupujejo kmetijske površine in tako bi se po tem po drugi strani tudi omogočalo zmanjševanje dolgotrajnega zakupa kmetijskih zemljišč s strani kmečkih veleposestnikov in kmetijskih podjetij in njihovo nekako porazdeljevanje med male kmete. Vprašanje je kaj od tega bo ostalo v teh zakonih v koaliciji stranko, ki pač odkrito zagovarja uničenje Sklada kmetijskih zemljišč in privatizacijo državnih obdelovanih površin. Konkretno vprašanje kako se bo spremenila vsebina tega dolgo pričakovanega svežnja reforme zemljiške zakonodaje v novi koaliciji? Zanima me ali boste premaknili Sklad kmetijskih zemljišč višje v vrsti predkupnih upravičencev in s tem onemogočili razprodajo kmečkih zemljišč v obmejnem pasu tujcem? Kako drugače boste še preprečevali prodajo kmetijskih zemljišč v obmejnem pasu tujcem? Ali boste vzeli državno zemljo veleposestnikov in jo nekako razporedili med male kmete, če da na kakšen način in če ne zakaj ne?  Sedaj glede zadružništva naj se dotaknem. Večina kmetij v Sloveniji je zelo majhnih in brez združevanja težko uspejo na trgu. Maksimalno ima mali kmet nekaj hektarjev in seveda vključevanje v zadruge je nekako, da prodajo viške, ki jih ne porabijo sami zelo zaželena opcija. Jaz bi prenovo zadružništva pozdravila, vendar kam pes taco moli je, da bi kot ste napisali, da bi se zadružništvo spet povezovalo z nekimi ključnimi pridelovalci, ki naj bi bili nekako vodilni znotraj tega zadružništva. Tukaj, kar mene skrbi je, da bodo poslušali prosperirati tisti najmočnejši na račun drugih zadružnikov kot se je to pogosto dogajalo in zaradi česar je tudi zadružništvo prišlo na slab glas. Skratka sedaj me zanima ta ideologija trga ali bomo sedaj popolnoma ji podlegli in kako bomo zaščitili male kmete. Kajti tegobe malih kmetov pospešujejo še državne intervencije, ki so po diktatu EU seveda pisane veleposestnikom in to za slovenskega kmeta ni dobro. Veste, da so subvencije vedno, ko me čudno gledate za kmetijske površine nad 3 hektarje, kar v bistvu malim kmetov precej onemogoča, da pridejo do evropskih sredstev. Skratka, vse tegobe so kmetje v glavnem reševali z vzajemno pomočjo, solidarnost je ohranjala slovenskega kmeta in slovenske kmetije ali kot temu radi sedaj rečejo sosedska pomoč, ki tudi ni prav zaželena in ponekod celo preganjena. Skratka, ne s podjetnostjo kot vi zapisujete v dokumentih, ne s tekmovanjem drug z drugim, ampak sodelovanjem in vzajemno pomočjo preživja slovensko podeželje že stoletja. Vsak ima svojo zemljo, svoj traktov, vendar vedno pridejo pomagati pri žetvi k sosedu in ponavadi brezplačno, ampak se družijo, potem in povezujejo med seboj, kar je zelo dobro in iz tega bi naj izhajali prihodnji zadružni modeli. Skratka, imam konkretno vprašanje: kako boste prenovili zadružni sistem, kaj bo vsebovala novela Zakona o zadružništvu napovedana v koalicijski pogodbi   (nadaljevanje) in kdaj bo sprejeta? Kdo so tako imenovani ključni pridelovalci, s katerimi naj bi se po resoluciji, ki jo predlagate skratka povezovalo zadružništvo? Ali menite, da bi bilo potrebno spodbujati prakse vzajemne pomoči na podeželju, če da kako in če ne kaj predlagate namesto tega?  Za konec naj se dotaknem prehrane. Decembra smo imeli tukaj na Odboru za kmetijstvo sejo, na kateri smo obravnavi poizkuse ministrstva, da bi razkosali Upravo za varno hrano, veterino in varstvo rastlin, kar bi bilo v direktnem nasprotju z vzpostavitvijo skupne uprave, ki je bil namen, da se pod eno streho združi vsa področja, ki ne posredno ali posredno vplivajo na varnost hrane od polja ali hleva pa tja do krožnika ali kot eni rečejo od vil do vilic. Skratka, osnovna za predlog, ki ga je pripravila ta delovna skupina – vi niste bili na tej seji prisotni – so bili neki anonimni predlogi z zelo skrivnostnim tako imenovanim pismom industrije in s tem ste prepričali tudi Svet za veterinarstvo, vsi člani sveta so predlog kategorično zavrnili. Razkosanje uprave ne bi koristilo prav nikomur razen seveda tako imenovani industriji, ki bi z šibkejšim nadzorom dobila prostor za takšne ali drugačne mahinacije in tukaj se postavlja pod vprašanje varnost hrane, ki jo jemo slovenski državljani. Delovanje za upravo za varno hrano res ni optimalno in s tem se moram strinjati z vami, ampak težave ne vidimo v njeni organiziranosti, ampak v kadrovski in finančni podhranjenosti, kar je seveda rak rana vseh inšpekcijskih služb v naši državi od Inšpekcije za delo do drugih. Ampak takrat sem jaz podala na odboru predlog in je bil sprejet sklep na moj predlog, s katerim je odbor predlagal Vladi, da zagotovi sredstva za dodatno zaposlitev inšpektorjev na Upravi za varno hrano, veterino in varno rastlin in za posodobitev njihovega informacijskega sistema. S tem bi se dejansko izboljšale možnosti za zagotavljanje neoporečne in varne hrane prebivalkam in prebivalcem Slovenije, da ne govorimo o tem, da so najbolj ranljive skupine ravno starostniki, ki si s temi pokojninami 200, 300 evrov ne morejo privoščiti varnejše hrane ali pa ekološke hrane. Do danes nismo slišali ničesar, ampak res popolnoma ničesar pa smo decembra govorili o tem, danes smo marca, kar bi kakorkoli nakazovalo na to, da se je ta sklep uresničil. Po podatkih, ki sem jih dobila - pa veste, da se vedno na sejo pripravim, čeprav nekaterim to ni všeč - naj bi uprava morala nemudoma zaposliti 20 dodatnih inšpektorjev. Prenova informacijskega sistema pa bi morala biti narejena že predvčerajšnjim oziroma pred leti. Tako da konkretno vprašanje: kdaj boste zaposlili inšpektorje za varno hrano dodatne, kar smo sklenili na seji nekje na začetku decembra 2019, kako jih boste zaposlili, koliko sredstev ste naknadno zagotovili Upravi za varno hrano za posodobitev informacijskega sistema, kdaj bo končana prenova informacijskega sistema Uprave za varno hrano, ali se še vedno zavzemate za to, da se Upravo za varno hrano razkosa na več ločenih uprav in da spomnimo? Vse te službe za veterino, fitosanitarno inšpekcijo, prehransko inšpekcijo je pod eno streho združila ravno Vlada Janeza Janše in me zanima ali bo sedaj ta ista Vlada to službo razbila? Ali se še vedno zavzemate za to, da se uprava razkosa, če da zakaj in če ne zakaj ne?  Toliko sedaj za enkrat z moje strani. Postavila sem vam veliko vprašanj in upam, da bom dobila čim bolj precizne odgovore.  Hvala za vašo pozornost.
Hvala, kolegica Violeta Tomić. Naslednja je prijavljena kolegica Nina Maurovič.  Izvolite.
Hvala lepa za besedo.  Lep pozdrav, gospa Aleksandra Pivec! (nadaljevanje) Sedaj glede na začetku prikazan dramatičen in drastičen zasuk in spremembo načina demokratičnega vodenja odborov za kmetijstvo, ki sem jim bila priča bomo v izogib kakršnimikoli prekinitvami, kar se osredotočila na svoja vprašanja.  Sedaj pred nami je kandidatka, ki želi nadaljevati svoj že začeti mandat, zato se bom osredotočila predvsem na neko konsistenco teh politik kot ste jih vodili v preteklem mandatu. Najprej me zanima – se bom, kar navezala na vprašanja kolegice Tomićeve glede zemljišče politike – namreč ukrepov v koalicijski pogodbi je tudi naveden sprejem tega svežnja Zakonov o zemljiški politiki, o katerem ste že govorila, mislim da se vsi strinjamo, da so potrebne neke strukturne reforme na tem področju kmetijskih zemljišč, ampak prioriteta mora biti pa ohranjanje najbolj kakovostnih zemljišč za pridelavo hrano, ker verjetno se strinjamo, da je dvig samooskrbe izjemno pomemben sploh pa to spoznavamo oziroma še bomo spoznavali v luči teh dogajanj sedaj glede virusa in podobno. Pomembno je tudi zelo pod kakšnimi pogoji se dopušča te spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč za gradnjo objektov. Preprečiti bi morali, da zaradi nekih parcialnih lokalnih interesov ne bi več prihajalo do izkoriščanja in krčenja slovenske rodovitne zemlje, zato bi bilo tukaj res nujno zakonodajo zaostriti. Probleme imamo tudi v dolgotrajnem najemu zemljišč za te velike sisteme, o tem ste že govorili, da so zakupniki pretežnega dela slovenskih državnih kmetijskih zemljišč kmetijska gospodarstva. Torej moje prvo vprašanje je kakšni bodo predvideni ukrepi na tem področju in kdaj lahko ta sveženj zakonov dejansko pričakujemo v obravnavi v Državnem zboru? Ali boste spremenili zakonsko podlago, ki omogoča dolgotrajni najem zemljišč za večje sisteme v tej smeri, da se v čim večji meri omogoča dostop do državnih kmetijskih zemljišč manjšim kmetom? Sedaj tudi v bistvu predloge oziroma osnutke svežnja te zakonodaje smo v vašem preteklem mandatu člani koalicije že tudi imeli priložnost malo bolj podrobno spoznati in me zanima ali bo zakonodaja, ki je boste v tem mandatu vlagali ali bo sledila temu, kar ste nam predstavljali že v tekočem mandatu ali pa boste morda klecnili pod morebitnimi pritiski nove koalicije, del katere boste sedaj in ali bo tako tudi z ostalimi zakoni?  Drugi vidik je ekološki vidik. Kmetijstvo je seveda dejavnost, ki je povezana s pridelavo in predelavo hrane in mora skrbeti in tudi ima pomembno vlogo pri zmanjševanju negativnih vplivov tako na vodo, tla, zrak in tako naprej, kar pomeni tudi pridelava gensko spremenjenih organizmov. Glede na stanje okolja je jasno, da si mora kmetijstvo prizadevati za uporabo tehnologije in načinov proizvodnje, ki ne bodo negativno vplivali na naravne vire. Tukaj se sedaj pogovarjamo predvsem o ekološkem kmetijstvu. V integriranem kmetijstvu je namreč zelo razširjena uporaba umetnih gnojil, pesticidov, herbicidov in vseh ostalih kemičnih sredstev. Res je, da je to močno povečalo zanesljivost pridelave in tudi količino pridelane hrane, ampak negativne posledice pa ne vemo če so premo sorazmerne pozitivnim učinkom se pravi onesnaženje prsti, talne vode, izumiranje nekaterih rastlinskih vrst. Vprašanje je na kakšen način boste zagotavljali tehnološko napredno in konkurenčno kmetijstvo? Se ne pogovarjamo samo o integriranem kmetijstvu, ki bo državljanom zagotavljajo varno in kakovostno hrano ob tem bo pa upoštevalo vsa dejstva okolijske problematike. Kako boste tudi preprečevali kršitve ukrepov kmetijsko-okolijsko podnebnih plačil, kako konkretno? Ali menite, da je tisto kmetovanje, k izvaja vse okolijske ukrepe in dolgoročno skrbi za neporočenost in rodovitnost tal upravičeno vsaj do tolikšne količine sredstev kot tisti, ki v bistvu te skrbi za okolje ne izvajajo, kar je verjetno tudi to razlog, da se kmetje   (nadaljevanje) ne odločajo za ekološko kmetijstvo? Mogoče v povezavi s tem me zanima tudi tisti kmetje, ki se odločajo na prehod na ekološko pridelavo vemo, da vmes imajo zelo nehvaležna leta, ko enostavno hrano pridelujejo že na zahtevnejši in dražji način prodajati pa je ne morejo še kot ekološke. Na kakšen način se bo reševalo to obdobje v povezavi s spodbudami k ekološkem pridelovanju?  Bi se pa pri tretjem vprašanj tudi jaz navezana na Urad za varno hrano. Pretekli mandat so res zaznamovale razne afere, eskapade in jaz mislim, da predvsem nerazumevanje Urada za varno hrano tega kaj njihova naloga sploh je primarna. Poleg tega, kar je že vprašala kolegica Tomićeva se pravi kakšni so plani za prestrukturiranje, reorganizacijo ali kakršenkoli drugi način, pristop k temu, da Urad za varno hrano svoje naloge in dolžnosti začne končno opravljati tako kot je treba? Zanima me tudi vaša osebna definicija njihove vloge in dela?  Hvala lepa.
Hvala, kolegica Nina Maurovič.  Spoštovana kandidatka, zaključili smo prvi del vprašanj treh kolegic poslank. Sedaj bi prosil za odgovore na zastavljena vprašanja.
Aleksandra Pivec
Hvala, predsednik.  Bom po vrsti kot so bila vprašanja postavljena.  Najprej, gospa Meira Hot. Zakon o zaščiti živali smo dejansko mi več ali manj dobili ob nastopu mandata do določene mere že pripravljen pa vendar ga je bilo potrebno še dopolniti z nekaj zadevami, ki so bile aktualne in ste jih tudi vi navedli. Moram razložiti zakaj je zakon že šel čez določene postopke usklajevanja in potem bil vrnjen na točko. Ko smo se odločili, da v prvem delu implementiramo zgolj prenos evropske direktive in vse ostalo, kar je bilo tudi že predvideno v tem pustimo do nekega obdobja, ko bo to torej do takšne mere usklajeno, da bo možno za sprejem, zaradi tega, ker je postopkov koalicijskega usklajevanja bilo, kar nekaj še dodatnih predlogov kaj naj se vnese v zakon in ker je bila, potem sprejeta skupna odločitev, da po dopolnitvi in te se nanašajo pretežno na sprejem se pravi nove definicije živali v Stvarnopravnem zakoniku, da po teh dopolnitvah v čim krajšem možnem času. Mi so rekli, da bomo to poskušali zaključiti v prvi polovici leta torej do konca meseca maja ali začetka junija, damo zakon ponovno v obravnavo. Moram opozoriti, da implementacija te nove definicije živali kot čutečih bitij, s čimer se brez razmišljanja tudi sama strinjam seveda zahteva številne postopke za nas predvsem na tistem delu, ko ne govorimo zgolj o hišnih živalih, ampak živalih, ki se jih uporablja za prehranske namene in vsemi postopki, ki so na to vezani, a kjer bo potrebno resnično iz zelo temeljnih vsebinskih vprašanj nekatere postopke seveda definirati na novo. Jaz se zavezujem, tega smo se že lotili in se seveda zavezujem, da bomo v čim krajšem možnem času tudi z industrijskimi partnerji poslušali do te mere uskladiti, da bo možen, potem za sprejem. V tem delu je že bila predvidena in seveda ostaja tudi v nadaljevanju prepoved evtanazije zdravih živali po obdobju 30. dni. Ko ste vprašali ali tukaj občine lahko pričakujejo pomoč države v predhodnem usklajevanju, ki je seveda bilo opravljeno tudi z občinami moram povedati, da proti pričakovanjem ni bilo večjih pomislekov občin do tega, da recimo nebi bilo to finančno vzdržno. Prav gotovo smo se pa zavezali, da skupaj poslušamo pogledati ali obstaja možnost, da tudi država pride pri tem, da zagotovimo dovoljšne finančne vire nasproti.  Kar se tiče prepovedi verig. Jaz sem sama takoj, ko smo dobili peticijo o prepovedi verig seveda dala nalogo na   (nadaljevanje) Upravo za varno hrano, da se takoj prouči stanje koliko je takšnih primerov v Sloveniji in na kakšen način je se pravi najboljša možna pot, da s prepovedjo uporabe verig seveda ne povzročimo še slabšega položaja za živali, da vendar pripravimo postopne predloge, ker jaz mislim, da bi bila zelo slaba varianta s prepovedjo pa, da potem ljudje zapirajo te živali v še manjše neprimerne prostore recimo pesjake oziroma bokse za kužke. Da se pravi postopna prepoved tega in se seveda tudi z nekimi vmesnimi priporočili nekaj jih je seveda že v pravilnikih vnesenih, potem preide v nekem sprejemljivem obdobju tudi na popolno prepoved uporabe verig. Jaz mislim, da je neko realno obdobje, v katerem to gre za pričakovati obdobje dveh let, da bi lahko tudi Slovenija popolnoma prepovedala. Je pa res, da te primerov na podeželju je še kar nekaj in da je resnično potrebno skrbno nastopiti pri tem ne pa s striktno takojšnjo prepovedjo, ker mislim, da ne bi bila zelo pozitivna.  Kar se tiče nadzora nad mučenjem živali. Glede na to, da smo resnično priča mislim vedno večjemu številu ali prevelikemu številu tovrstnih primerov seveda mi izvajamo oziroma Uprava za varno hrano izvaja tudi več nadzorov, obstaja večje tveganje na tem področju. Istočasno seveda se trudimo v veliki meri z ozaveščanjem ljudi, ampak se strinjam z vami, da očitno na tej strani to ni dovoljšen ukrep, kajti tisti lastniki, ki so malomarni se v večini primerov izkaže, da se ta dejanja ponavljajo in tukaj osebno sem in je tudi na upravi naročeno, da se uvede striktnejša kaznovalna politika in pa kot že rečeno, zaradi povečanega tveganja tudi večji nadzor.  Kar se tiče zadnjega primera. Jaz takoj, ko sem bila seznanjena z njim sem zaprosila za natančno poročilo in moram povedati, da sem z včerajšnjem dnem že dobila poročilo o izboljšanju stanja v primeru reje konj in tudi s slikami podkrepljeno, da so tiste nemogoče razmere, ki so bile na prvih slikah prikazane tudi že odpravljene in da tudi pri tem primeru pretekli pregledi niso pokazani in bili so opravljeni v bližnji preteklosti niso nakazovali na to, da je tako drastično stanje se pojavilo resnično v obdobju nekaj mesecev predvsem pri tistem delu, kjer so živali živele pod nadstrešnico, do čim druge žival, ki jih to kmetijsko gospodarstvo ima so bile zatečene v dobrem stanju torej in kužki, muce in zajčki so po poročilu bili v korektnem stanju. Jaz sem danes prejela sveže slike, tam se dnevno opravlja sedaj nadzor nad tem ali se izrečeni ukrepi izvajajo. Jaz mislim, da še niso v stanju kot bi bilo popolnoma zadovoljivo, ampak da vendar s priskrbljenimi tudi sedaj nadzori nad izvajanjem ukrepov moramo do tega stanja priti. Absolutno se zavzemam in se strinjam s tem, da se je potrebno na tem delu lotiti se priprave striktne se kaznovalne politike, če bo le to tista, ki bo tudi, potem dala željene učinke. Prav gotovo je pa potrebno s strožjimi in bom pogostimi nadzori kontrolirati.  Kar se tiče prepovedi baterijske reje. Tudi po tem vprašanju smo ustanovili delovno skupino, glede na to, da tudi na nivoju EU so te pobude vedno bolj glasne, vemo tudi, da se zbirajo podpisi, da se pripravljajo oziroma je zaključena peticija. Kaj je problem pri baterijski reji? Potrebno je pripraviti postopen prehod ukinitve te reje, ker v preteklosti so bili tudi z določenimi investicijskimi sredstvi v veliki meri izvedene investicije v tehnološko opremo za baterijsko rejo, kjer so številni rejci to tudi koristili. Mi smo se zavezali, da bodo v okviru delovne skupine, v kateri sodelujejo tako strokovnjaki iz raziskovalnih institucij kot tudi sami rejci pripravili časovnico, da se postopoma   (nadaljevanje) prehaja na ukinitev tudi te reje seveda pa mora biti takšna, da ne bo povzročila prevelikih izpadov, predvsem tam kot sem že povedala so bile v zadnjem obdobju izpeljane velike investicije, ki jih je v bistvu država omogoča. Se pa pripravlja načrt za postopno ukinitev.  Kar se tiče javnega naročanja mi smo se in se še vedno ukvarjamo s tem, da se ta sistem izboljšuje in popravlja moram pa povedati eno stvari, ki pogosto jaz mislim, da ni pri obravnavi tega vprašanja dovolj upoštevanja. Že sedanji Zakon o javnem naročanju omogoča veliko večji odstotek nabave se pravi živil iz lokalno predelane hrane kot je tistih 20 %, ki so opredeljeni v Zakonu o javnem naročanju. Zaradi tega, ker omogoča izvzemanje posameznih sklopov in s tistimi posameznimi izvzeti sklopi se da ta odstotek veliko dvigovati in naši podatki, kjer sprejemamo naročanje v javnih zavodih kaže, da se je že sedaj naroča v povprečju 40 % živil iz lokalne pridelave. Je pa res, da je pri tem izjemno pomembno kakšen odnos imajo tisti, ki v javnih zavodih hrano naročajo do tega vprašanja, zato ker v določilu v zakonu, ki govori o tem, da je potrebno izbrati najugodnejšega ponudnika to seveda ne pomeni najcenejšega. Vedno je možnost jaz osebno sem obiskala veliko število šol in vrtcev, ki že sedaj naročajo do 70 % lokalno pridelane hrane. V vseh primerih smo ugotovili, da gre za izrazito skrbnost bodisi same ustanove bodisi ljudi, ki se s tem ukvarjajo, kajti to, da temu vprašanju posvetijo dovolj časa in pozornosti zahteva velik napor s strani človeških resursov, so pa ti primer dokaz, da se to tudi da. Mi smo po tem vprašanju seveda izdelali načrt navodil, priporočil, na kakšne načine naročati, ker je bilo opaženo, da določene javne ustanove – mogoče bo malo banalno zvenelo -, ampak ne znajo uporabljati tistega izvzemanja posameznih sklopov, s katerim se ta odstotek 20 lahko dviguje. Naša pobuda je bila, da se tudi na ravni Evropske komisije seveda gre na višji odstotek, ker kot veste nas tudi evropska zakonodaja zavezuje, da gremo na vsaj 40 % se pravi živil iz lokalnih pridelkov, kot že rečeno naš Zakon o javnem naročanju ne omejuje tudi do 70 % ali pa do 100 %, v kolikor smo tega dovolj vešči. Zraven tega je pa še Uredba o zelenem ravnem naročanju, ki pa omogoča še naročanje po različnih shemah zbrane kakovosti ekoloških izdelkov, kjer pa seveda, potem naletimo na drugo težavo, ko ekološki pridelek v Sloveniji žal nimam dovolj, da bi izpolnili tisti odstotek, ki je predviden v uredbi.  Dostopnost do lokalne hrane to najbrž ne mislite samo po vprašanju javnega naročana, ampak na splošno v širšem smislu. Jaz mislim, da v tem pogledu seveda tudi tiste naše predvidene spremembe na področju delovanja zadrug oziroma zadružnega sistema morajo navesti na to, da se teh živil znajde več v lokalnih trgovinah. Zadruge po večini imajo lokalne prodajalne, kjer se tudi, potem te pridelke iz manjših kmetij zbira in se v okviru teh trgovin prodaja. Hkrati pa seveda je potrebno skrbeti za to, da so ti pridelki seveda dovolj dober prvič mogoče ne promovirani, ampak da se dovolj dobro ozavesti ljudi kakšna je prednost uporabe teh lokalnih izdelkov in da so ti izdelki finančno dostopni. V teh primerih gre seveda za nekoliko dražje izdelke in žal je tako, da pač v Sloveniji ekonomska situacija tudi ne dopušča vem, da bi se teh izdelkov, zato smo tudi govorili o tem, da je potrebno narediti boljše odnose razmerja znotraj verige seveda tudi z uravnavanjem različnih marž, ki se pri tem pojavljajo, da so ti izdelki dovolj dostopni tudi širši množici.   (nadaljevanje) Je pa dejstvo, da v tem primeru gre za drugačno postopka pridelave. Jaz sem, zato veliko govorila o tem, da ima Slovenija posebne režime tudi glede na to, na kakšnih območjih so ta pridelovalna zemljišča v 80 % območja z omejenimi dejavnosti, kar dejansko te tehnologije dvigujejo ta vložek, ki se ga za pridelavo uporabi in seveda to potem dviguje ceno. Je pa seveda pomembno pri tem zavedanje, da pri tem gre za varne in kakovostnejše izdelke, ki to tudi morajo odražati v svojem cenovnem delu.  Kar se tiče kemizacije. Slovenija je ena od evropskih držav, ki ima najstrožje predpise na področju uporabe fitofarmacevtskih sredstev in mi imamo v bistvu težave s tem, da nas naši predelovalci pogosto opozarjajo na to, da sosednje države imajo manj striktne zahteve glede uporabe različnih fitofarmacevtskih sredstev, kar jim predvsem na obmejnih območjih povzroča vrste težave in moram povedati, da pri tem tudi stalno težimo k temu, da se teh zahtev ali predpisov ne rahlja torej ostanemo pri tej striktno. Kot že rečeno tudi v prihodnji finančni perspektivi veliko bolj ambiciozni pri tem, da jih bomo k večjemu še zaostrovali in še povečevali, se pravi, ukrepe in pa tudi financiranje tistih, ki se bodo posluževali okolju prijaznejših praks.  Degradirana območja in pa usmerjanje investicij na degradirana območja. To je pomembno vprašanje, ki sem ga jaz tudi napovedala že pri svoji predstavitvi in temu smo tudi namenjali izrazito veliko pozornost. Veliko je zahtev s strani občin po investicijah na kmetijska območja. Jaz se resnično temu tudi kot ministrica zelo striktno upiram, moram reči, da smo kar nekaj občin zavrnili pri tem in zaradi tega tudi imeli precejšnje težave, ker župani so pač navajeni, da to naredijo na območjih kjer je najbližje industrijski coni in da tudi striktno zahtevamo v primerih, ko se temu ne da izogniti nadomestna zemljišča, ki so vsaj istega ranga kakovosti kot so zemljišča, ki smo jih eventualno dali v uporabo. Tega je bilo v sedanjem obdobju izrazito malo. Smo pripravili tudi implementacijo pravilnika o trajni zaščiti kmetijskih zemljišč, po kateri se bo, trenutno je v izvezi postopek za izbiro izvajalca, ki bo pripravil podlage za se pravi smernice za trajno varovanje kmetijskih zemljišč in s tem pravilnikom bodo lokalne skupnosti pri vsakršni pripravi svojih prostorskih načrtov morali zaščiti strateško pomembno kmetijska zemljišča in to za obdobje 10 let. Torej, 10 let po tem, ko bo dana trajna zaščita na kmetijska zemljišča v lokalnih skupnosti ne bo možno spreminjati namembnosti teh zemljišč. Računamo, da v kolikor bodo postopki javnega naročanja stekli v skladu s predvidenimi časovnicami, da bi jeseni začeli implementirati tudi trajno zaščito kmetijskih zemljišč.  Potem drugi sklop vprašanj gospod Violete Tomić. Jaz vendar nisem želela pa bi mogoče zgolj v enem stavku povedala. Mogoče bo zvenelo smešno iz mojih ust, se nikakor ne strinjam s tem, da v prvem letu in pol na Ministrstvu za kmetijstvo nismo delali. Jaz sem povedala, da smo ena prvih držav, ki je pripravila strateški načrt vse do tiste točke, ker ko bodo znani dokončni okvirji Evropske komisije ga bomo kot ena prvih držav predložili Evropski komisiji. Da smo v tem času pripravili vsaj 8 do 9 zakon, ki sem jih naštela in jih pripravili do tega, da bodo šli v postopke sprejema. Zakaj jih nismo dali prej, zato ker s temi zakoni sledimo sprejemu strateških odločitev, ki jih bo narekoval strateški načrt. Večina teh je vezanih na prihodnje razvojne obdobje, zato smo jih pripravljali istočasno z resolucijo in s strateškim načrtom. Jaz verjamem in si upam trditi, da se delo ministrstva   (nadaljevanje) ne meri po tem koliko zakonov smo sprejeli, ampak kako kakovostno bodo zakoni pripravljeni in kako bodo sledili razvojni politiki ministrstva.  Kar se tiče resolucije. Vi ste rekli, da je resolucija slabo ali pa pavšalni pripravljan dokument. Resolucijo ni pripravljajo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano samo, ampak smo jo pripravljali z deležniki iz slovenskega kmetijskega prostora. Pri tem so sodelovale vse strokovne institucije in vse nevladne organizacije in tista zadnja verzija resolucije, ki je bila podana v obravnavo in v sprejem je bila tudi sprejeta v konsenzu vseh deležnikov. Je pa res, da v tovrstni sestavni ni vedno moč pripraviti takšnega predloga, ki je popolnoma na kožo pisan vsem in je pri tem seveda potrebno sprejemati določene kompromise. S tem namenom sta delali ožja in širša pripravljalna skupina v obdobju vsaj šestih mesecev. Kot že rečeno je na koncu bilo soglasje vseh, da se z resolucijo takšna kot je bila pripravljena tudi gre v postopek sprejema.  Kar se tiče še mogoče stavek ali pa dva očitkov, ki ste ga navedli glede na moje preteklo delo. Jaz sem že obrazložila na odboru, ki je bil s tem namenom sklican, da niti enega ali pa niti ene ure mojega dela, ki je bil v projektu, ki ste ga omenili ni bilo izvedeno v času moje ministrske funkcije in da očitki, ki so bili izrečeni na mojo preteklo delo niso dobili popolnoma nobenega epiloga. V kolikor bi ta epilog bil s katerikoli strani izrečen bi seveda jaz na to odgovorila oziroma prevzela odgovornost. Zaključeni so tudi postopki na KPK, ki so bili pod tem vprašanju odprti in jaz sem za ta prekršek, ki je bil ocenjen kot izrazito majhne narave dobila pisni opomin. Jaz upam, da s tem zaključujem to vprašanje in da, v kolikor sem že povedala, bi bil pa ta očitek izrečen s strani organov, ki so za to pristojni bi za to tudi sprejela odgovornost.  Kar se tiče socialne varnosti kmetov. Mi smo to dali kot eno pomembnih področjih tudi v koalicijsko pogodbo. S tem vprašanjem se pomembno ukvarjamo tudi na ministrstvu. Je zaskrbljujoče, jaz vem, da pokojnina 237 ne omogoča preživetja je pa tudi res, da imamo problem, ker bo to zadevo v sedanji se pravi v skladu s sedanjo zakonodajo izjemno težko reševati sploh pa ne v skladu z oziroma jo financirati iz obstoječega pokojninskega sistema, ker je bila pravica oziroma so ti deležniki plačevali svoje prispevke za manjši obseg pravic, kar je problem, po tem za to, da se njim pokojnine viša skladno z obstoječo pokojninsko zakonodajo, zato predvsem na tem delu načrtujemo, da se to stanje izboljša, da pa za to poiščemo takšne socialne korektive, s katerimi bi te pokojnine dvignili na mejo tistega kot je že bilo tudi zapisano. Jaz vem, da ni najbolj optimalna opredelitev, da se bo to dvigovalo postopoma proti pragu revščine, vendar moramo upoštevati, da za to so ključni finančni viri, ki jih bo možno iskati znotraj že sprejetih proračunov, ki so za leto 2020 in 2021 potrjeni. Seveda si bomo prizadevali, da se to postopno približevanje do 2022, ko se zaključuje mandat morebitne prihodnje vlade približa temu, da seveda dosega prag revščine.  Kar se tiče tega ali, vprašanje, ki je bilo naslovljeno na moje oziroma pozvano na osebno stališče. Jaz se absolutno zavedam izjemno težkega stanja 90 tisoč upokojencev, o katerih ste govorili, zato smo tudi v koalicijsko pogodbo vnesli kar nekaj takšnih zahtev ali določil, s katerimi želimo to stanje popraviti. Pa vendar želim še enkrat opozoriti, da je bilo potrebno poiskati seveda možnosti znotraj obstoječih sprejetih finančnih okvirjev in znotraj tistega, kar lahko računamo, da bomo z rebalansom proračuna 2020 in 2021 lahko dosegli. Ko ste govorili o izrednih uskladitvah pokojnin tukaj govorimo o dodatnih izrednih uskladitvah za 1,5 % v vsakem letu in tukaj govorimo o v bistvu tistem izpadu, ki je nastal, zaradi neizvajanja izrednih usklajevanj v obdobju veljavnosti ZUJF. To ne pomeni izrednih uskladitev izrednih in rednih, ki so opredeljene v zakonu ZPIZ, ampak to pomeni, da v bistvu s tem želimo odpraviti krivice – če smem imenovati kot krivice, ki so bile upokojencem storjene, zaradi izpada izplačevanja iz naslova izrednih usklajevanj pokojnin in to se ne nanaša na nobeden razred, ampak popolnoma na vse, ki v tem obdobju niso prejemali izrednih uskladitev.  Kar se tiče zemljiške politike. Vprašali ste kaj ta predvideva? Jaz nisem nikjer zapisala in tudi nisem govorila o tem, da želimo ukinjati Sklada kmetijskih zemljišč, ampak da želimo spremembe v delovanju Sklada kmetijskih zemljišč oziroma na splošno na področju zemljiške politike. Kateri so bili tisti razlogi, ki so nas vodili k temu? Predvsem izvira teh razlogov iz naslova usmeritev v novi resoluciji na področju generacijske prenove, kjer moramo poskrbeti za to, da bodo mlajši prevzemniki imeli dostop do kmetijskih zemljišč. Zelo težko je pričakovati, da bodo želeli ostajati na kmetijah, v kolikor ne bodo imeli dostopa do kmetijskih zemljišč, ki jim bodo potem omogočale preživetje dveh generacij na teh kmetijah. Pogosto gre za te predaje se pravi kmetijskih gospodarstev, v času, ko sta aktivne na njih še dve generacije torej obstaja povečana potreba po dostopu do večjih kmetijskih površin. Tukaj se soočimo tudi s tistim vprašanjem, ki ste ga naslovili iz socialnega vidika na kakšen način zagotavljati vir preživetja generacij, ki predaja kmetije ob seveda istočasnem dejstvu, da mlada generacija to želi prevzemati v tako zgodnjem obdobju, da starejša generacija še nima možnosti po upokojitvi. V pretekli finančni perspektivi je za to obstajal prav poseben ukrep, ki se je imenoval ukrep zgodnjega oziroma ne zgodnjega upokojevanja, ampak obdobja premostitve do upokojitve, kjer je lahko starejša generacija prejemala neke vrste pomoč, ki je, potem tisto prehodno obdobje do izpolnitve pogojev za upokojitev premostila z dodatnimi finančnimi viri. Žal v sedanji finančni perspektivi ta ukrep ni bil možen, ampak glede na to, da je, potem veliko pričakovanje in tudi potreba na terenu proučujemo vse možnosti na kakšen način skozi drugi ukrep ta sredstva zagotoviti in trenutno je najbližje temu, da bi lahko mogoče skozi naslov mentorstva starejši generacijo zagotavljali plačilo za neke vrste prenos tudi s tem, da mentorirajo mlajšo generacijo in za to dobijo neka sredstva z naslova ukrepa evropske kmetijske politike. Drugi razlog za ukrepanje pri spremembi zemljiške politike je seveda tudi potreba po zagotovitvi ustrezne ravni prihodka, kjer predvsem tistim manjšim kmetijam, ki s premalo kmetijskimi zemljišči ne morejo dosegati takšne ravni dohodka, ki bi omogočala preživetje omogočimo, da se te kmetije povečajo do tiste ravni. Ocenjujemo jo v Sloveniji na približno 30 hektarjev, ki bi omogočala vir preživetja seveda vsaj eni generaciji na tej kmetiji.  Hkrati s spremembo zemljiške politike in pa zakonov, ki temu sledijo želimo omejevati špekulativne nakupe, ki smo jim priča praktično na vseh področjih v Sloveniji pa ne gre samo za nakupe ali problem nakupov na obmejnih območjih, ki je problem in ga seveda z zakonom težko omejiti. Kot veste smo mi del evropskega prostora, kjer velja prost pretok blaga, storitev in s tem povezano tudi ne moremo omejevati nakupov tujcev.   (nadaljevanje) Lahko pa seveda v čim večji meri probamo to preprečiti s primerno zakonodajo in to smo želeli tudi s to zakonodajo. Tukaj odgovarjam na vprašanje ja Skladu kmetijskih zemljišč dajemo večjo možnost po nakupu teh zemljišč torej dvigamo ga na prioritetni lestvici na četrto mesto, kar pomeni, da v primeru, da kmetije oziroma kmetijskega površine ne kupi sosed, mejaš, solastnik ali pa kmet iz iste ali sosednje občine, potem to pravico dobi Sklad kmetijskih zemljišč torej pred možnostjo, da to kupi nekdo iz drugega konca Slovenije, kar se je pogosto dogajalo in je prihajalo do špekulacij, ampak potem nastopi na četrtem mestu Sklad kmetijskih zemljišč. Moram povedati, da pri tem smo si v nekih političnih okvirjih dosti enotni, da na takšen način lahko te zemljišča zaščitimo, da med kmeti pa smo težko prišli do sprejetja kompromisa, da se sklad postavi iz 6 oziroma 7 mesta, kjer je bil do sedaj na 4 mesto po tej pravici do nakupa.  Še četrti razlog za te spremembe je aktivna zemljiška politika, kjer sem povedala že prej, da želimo, da Sklad kmetijskih zemljišč ni zgolj upravljavec kmetijskih zemljišč, ampak da izvaja aktivno razvojno politiko torej, da sledi razvojnim usmeritvam. Pri tem bo potrebno za zakup zemljišč po izteku obstoječih pogodb predložiti razvojni načrt, s katerim se bo izkazovalo kaj bo prihodnji zakupnik s temi zemljišč počel in koliko bo iz tega, potem prispevka na področje samooskrbe, na področje dviga deficitarnih področjih samoo skrbnosti in pa seveda sledenju razvojnim usmeritvam iz naših razvojnih dokumentov.  Kar se tiče teh vprašanj povezanih še z zemljiško politiko je bilo še izpostavljeno ali bomo zemljišča tistega, ki ga za kupujejo večji zakupniki prenašali na manjše družinske kmetije. Kot veste smo to vprašanje odprli v sedanjem mandatu. Doživelo je burne odzive prvič, zaradi tega, ker je to vprašanje dolgo ostajajo pereče, dolgo so kmetje v bistvu želeli te spremembe. Seveda pa smo tudi naleteli na sunkovit ali pa močen odpor tistih, ki ta zemljišča za kupujejo predvsem večjih zakupnikov in teh je manjše število. Za kupujejo pa resnično velike kmetijske površine. Mi smo predvideli postopno zmanjšanje zakupa teh zemljišč tudi takšno, ki ne more bistveno vplivati na stanje obstoječih velikih zakupnikov, lahko pa v veliki meri pomaga pri tem, da bomo lažje izvajali generacijsko prenovo in da bomo seveda tudi na ta način krepili družinske kmetije, ki imajo potrebo po tem, da za svoje preživetje in svoj obstoj povečajo tudi dostopnost do kmetijskih zemljišč. Je to v pretežni meri, ker smo pogosto o tem vprašani problem vzhodnega dela Slovenije, ker tam tudi gre za največji del kmetijskih površin, ki so v lasti države in torej s tem upravljanju sklada.  Vprašanje je bilo še ali bomo kakorkoli spreminjali do sedaj zapisane določbe ali predvidene določbe v zakonu. Ne, ne bomo jih spreminjali, ker jaz mislim, da so do dovoljšne mere politično usklajeni. Zagotovo sem pa prepričana, da bodo znova burili duhove, ko se bodo znašli na mizah za sprejem zakonodaje, kar bodo tako kot v začetnem obdobju seveda temu nasprotovali večji zakupniki. Pa vendar, jaz mislim, da smo do dovoljšne mere pri tem bili fleksibilni, prisluhnili obema stranema in pripravili takšen predlog, ki bo lahko kompromisna rešitev in bo nekako primerna za družinske kmetije in tudi za tiste, ki sedaj za kupujejo večji delež kmetijskih zemljišč v lasti Republike Slovenije.   (nadaljevanje) Potem je bilo še vprašanje ali bomo spremenili kmetijsko politiko subvencioniranja, ki je sedaj namenjena oziroma se usmerja predvsem v večje sisteme? Ja, predvsem iz naslova neposrednih plačil, ki so vezane seveda na hektarske površine so sedaj rezultati ali pa številke takšne kažejo na to, da večji del sredstev iz naslova neposrednih plačil seveda prejemajo večje sisteme, ki imajo več kmetijskih površin. Tukaj lahko že povem, da tako evropske usmeritve in seveda jim sledimo tudi mi predvidevajo za prihodnjo finančno perspektivo degresijo pri neposrednih plačilih, kar pomeni, da pri površinah nad 100 hektarjev se bodo ta plačila drastično zmanjševala oziroma bo celo ali je predvidena kapica na plačila se pravi nad temi površinami se znesek ne bo povečeval in bo degradiran, potem pri površinah od 100 hektarjev navzdol torej za manjše površine bodo vendar plačila se zviševala in za večje površine zniževala.  Prenova zadružnega sistema je do neke mere zakonsko že usklajena. Tukaj moram povedati, da ne gre zgolj za zadruge področja kmetijstva, ampak ta zakon pripravlja Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Se pravi mi z njimi usklajujemo tisti del, ki se nanaša na zadruge, ki delujejo na področju kmetijstva. V tem delu je predvidena uvedba instituta posebne in izredne revizije, za kar se nakazuje potreba tudi iz stališča zadrug. Po tem zakon predvidi možnost odškodninskih tožb zoper članov organov zadruge. Možnost pogleda v poslovne knjige in korespondence zadrug, možnost imenovanja in odpoklica članov organov zadruge in možnost imenovanja izrednega upravitelja zadrug, kjer gre za tista področja, ki lahko izboljšajo sedanje stanje na področju dela zadružnih sistemov predvsem tam, kjer imamo s poslovanjem ali delom zadrug probleme.  Potrebne vsebinske spremembe, ki smo jih zaznali pa je potreba po enotni nabavi in prodajnem trženju v zadružnem sistemu, kjer se prevzemajo posamezne zadruge pod kontrolo zadružne revizije, o kateri sem govorila prej in se prevzema predlog prevzema skupne nabave posameznih skupin repromaterialu posameznih izdelkov kakor tudi storitev, ki jih zadruge izvajajo.  Potem ustanovitev konkurenčne zadružne franšize za prehranske izdelke. Govorimo o 70 trgovinah, ki jih zadruge po Slovenji imajo in ki predvsem te v sedanjem obdobju delujejo po franšizah večjih trgovskih sistemov Mercatorja, Tuša ali pa drugih, da se ustanovi zadružna franšiza, ki bo omogoča večji delež izdelkov teh trgovinah iz naslova kmetij in pa seveda tudi oblikovanje cenovne politike. Oblikovanje zadružne skupine za javna naročila, ki bi prav tako posegla na polje boljšega in bolj učinkovitega javnega naročanja in tukaj seveda zaznavamo tisto ključno in pomembno vlogo, ki jo lahko v tem sistemu zadruge odigravajo v prihodnje. In oblikovanje organizacij pridelovalcev predvsem na področju rastlinske pridelave, kjer imamo deficit tudi v zadružnem sistemu, kjer je teh zadrug seveda, ki se ukvarjajo pretežno s tem področjem izrazito malo.  Potem pa še predvidimo investiranje v skupni zbirni center z maloprodajnim centrom, za kar se prav tako izkazuje potreba in vplive ne samo na dostopnost do teh izdelkov, ampak tudi na boljši sistem v primeru javnega naročanja, kjer iz enotnega centra lahko to dobavo vršimo.  Potem še, kar se tiče Uprave za varno hrano. Jaz resnično želim na tem mestu še enkrat poudariti, kar sem poudarila ne malokrat. Ne vem od kje izraz ali pa sploh pomislek   (nadaljevanje) na to, da je bil kakršenkoli poizkus razkosanja javne uprave za varno hrano in jaz ta izraz ali pa to razmišljanje resnično iz svojega osebnega stališča in tudi stališča Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano najostreje zavračam. Nobenega poizkusa razkosanja uprave ni bilo. Mislim, da smo lahko vsi enotni v tem, da z delom uprave v zadnjem obdobju nismo popolnoma zadovoljni, priča smo bili številnim aferam in vse, kar smo želeli in želimo tudi v prihodnje in s tem bomo tudi nadaljevali izboljšati sistem delovanja uprave do te mere, da bo odgovarjala na potrebo, da potrošniku zagotavljamo varno in kakovostno prehrano. Tukaj je delovala skupina – očitno ti podatki niso bili dovolj jasno povedani -, ki je vključevala v večjem delu zaposlene v Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin in v manjšem delu zaposlenem Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Rezultat predloga, ampak predloga, po spremembah organiziranosti uprave je rezultat dela te skupine. Še enkrat ponavljam, večinoma so bili v njej zaposleni iz Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin torej tudi veterinarji tudi inšpektorji. Ločeno mnenje je podala zgolj ena izmed članov skupine. Svet za veterinarstvo je moj posvetovalni organ, ki nima obvezujoče funkcije smo pa mu prisluhnili in prav gotovo želimo vsem pobudam, ki so bile danes tudi s strani Svet za veterinarstvo upoštevati pri nadaljnjih načrtih glede sprememb organiziranosti uprave. To, da smo želeli ločiti znotraj Uprave za varno hrano 3 stebre različnih inšpekcijskih služb ne pomeni nobenega razkosanja uprave, ampak izboljšanje v sistemu delovanja in seveda z omogočanjem in tudi zakonsko predvidenim prepletom delovanja vseh treh stebrov – veterinarskega dela, stroka ga po domače imenuje rdečega dela, govorim o stebru zelenega dela to je steber za fitofarmacevtska sredstva in pa o tretjem stebru inšpektorjev za hrano. Še vedno gre za to, da želimo izboljšati sistem delovanja uprave, ki v tem pogledu ne deluje optimalno. Se strinjam, da potrebuje tudi kadrovske krepitve in tukaj sledimo, smo tudi s sklepom odbora in smo tudi podali pobudo za povečanje kadrovskega načrta, ampak glede na to, da je kadrovski načrt na državni ravni popolnoma zapolnjen smo uspeli dobiti v preteklem obdobju zgolj 2 dodatna inšpektorja, ki smo jih morali zaposliti v Luki Koper, kjer je naša skupna vstopna ključna točka, kamor prihajajo prehranski izdelki iz držav izven EU. Seveda si bomo za to prizadevali tudi v nadalje, ampak prepričana sem, da ni zgolj kadrovski deficit tisti, ki lahko izboljša delovanje v sami upravi. Jaz sem po vprašanju zadnje afere zahtevala tudi izredne notranji nadzor, ki je pokazal številne pomanjkljivosti, poročane so bile tudi na odboru. Jaz mislim, da s tovrstnimi popravljalnimi ukrepi, ki so izrazito vsebinske narave niso finančne in ne kadrovske narave lahko že v veliki meri izboljšamo sedanje delovanje uprave in s tem tudi potrošnikom zagotavljamo, da kontrola nad izdelki, ki se nahajajo v prodaji in v vseh sistemih je takšna, da zagotavlja, da ta hrana je v čim večji meri tudi varna.  Nekaj vprašanj sem že odgovorila, prehajam na vprašanje gospe Nine Maurovič. Kar se tiče zemljiške politike. Torej zakon v takšni obliki kot je bil pripravljen in tudi predstavljen že bo ostal tudi v naprej. Uskladili smo določena stališča med različnimi deležniki – sem že povedala družinskimi kmetijami in pa večjimi sistemi – popolne uskladitve ni, ker eden del teh večji odstotek zemljišč drugi del ne želi dati nobenega odstotka zemljišč, ampak jaz mislim, da z enim kompromisnim predlogom, kjer smo tudi pri odstotku malce popravili stvari in tudi pri tem, da tudi do sedanji zakupniki, ki jim pogodba izteče bodo lahko ponovno kandidirali. V primeru, da ne   (nadaljevanje) bo interesa bližnjih družinskih kmetij, ki bodo, zato morale predočiti razvojne načrte, ki se jih bo seveda tudi ocenjevalo in točkovalo in po tem principu tudi, potem zemljišča dodeljevalo.  Kar se tiče spremembe namembnosti sem tudi že povedala Zakon o trajnem varovanju kmetijskih zemljišč in pa v sedanji spremembi zakonodaje že predvidimo dvig odškodnin za namembnost in to za 100 %. Jaz mislim, da tudi še ta znesek, ki se bo odrazil, po tem dvigu ne bo visok, ampak da vendar na neki način damo do znanja, da ni možno kmetijskih zemljišč spreminjati na zelo enostaven in pocenjen način v stavbna zemljišča. Kmetijskih zemljišč v Sloveniji izrazito primanjkuje in jaz mislim, da je zelo dobro, da ste tudi to omenili, da sedanja situacija, ki se trenutno dogaja v Sloveniji bo zelo senzibilizirala slovensko javnost do tega kakšen problem ima lahko Slovenija kmalu po morebitnem zaprtju meja z drugimi državami, ker se nam te prve težave že kažejo. Slovenija ne more nikoli pokriti svojih prehranskih potreb, ampak jaz mislim, da vsak hektar, ki ga bomo ohranili in ga namenili pridelavi kmetijskih pridelkov je lahko ključen pri večanju se pravi zagotavljanja prehranske varnosti državljanov in državljank. V tem pogledu še enkrat poudarjam, kar sem že prej predvsem na področju rastlinske pridelave, kjer smo izrazito nizko samooskrbni in ker že imamo problem, ker večino teh pridelkov uvažamo iz Italije in bomo danes ali pa jutri imeli na tem delu izrazite težave približno 30 % sadja in zelenjave namreč uvozimo iz italijanskega trga in kot veste z razglašenim stanjem karantene v Italiji so se dostopne poti v obeh strani seveda zaprle. Pri nas je problem z izvozom mlečnih izdelkov in z nasprotne strani rastlinski. Torej, jaz verjamem in upam, da tovrstne situacije, čeprav so izrazito zaskrbljujoče se vendar senzibilizirajo na tem delu, da se zavedamo kako pomembno je, da čim večji delež pridelkov pridelamo doma in kako pomembno je, da tudi ljudje v teh trenutkih se zavedajo tega, da je potrebno kupovati izdelke od domačih pridelovalcev, tam kjer gre za dobavitelje znotraj oskrbnih verig, da se vključuje domače dobavitelje. Jaz verjamem in želim, da tudi, ko se meje znova odprejo bomo uspeli obdržati te verige, kjer se bodo sedaj vendar aktivirali domači dobavitelji, ki so iz takšnih ali pa drugačnih razlogov v preteklosti bili prezrti ali pa so namesto njih bili izbrani tuji.  Prehod na ekološko kmetijstvo. Kot že rečeno v teh trenutkih pripravljamo akcijski načrt. Jaz nisem bila zadovoljna s tem, kar se je v preteklem obdobju dosegalo. Menim, da ima Slovenija izrazito večje potenciale za pridelavo ekološke hrane, zato smo izbrali zunanje izvajalce, ki bodo pripravili, izvajalci so pridelovalci oziroma združenja prebivalcev ekoloških pridelkov. Bodo pripravili akcijski načrt, ki bo ambiciozen in jaz se zavezujem, da mu bomo tudi z ukrepi prihodnje kmetijske politike finančnimi podporami sledil. Se seveda se predvideva in tudi v sedanjem obdobju so že na voljo sredstva za prestrukturiranje kmetij, ki zapolnijo tudi tisto vmesno obdobje, ko seveda še ni možno izdelkov pod oznako ekološkega prodajati.  Kar se tiče Uprave za varno hrano. Jaz verjamem, da sem odgovorila že na vprašanje. Resnično poudarjam zgolj še enkrat, nobenega namena reorganizacije nimamo. Interes je, da Uprava za varno hrano deluje čim bolj brezhibno in čim bolj nemoteno predvsem v duhu interesa potrošnikov. V kolikor naši potrošniki niso zadovoljni z delovanjem uprave in v njega imajo dvom ob vseh aferah, ki se pojavljajo jaz ne morem reči, da ta sistem deluje dobro in da so za to krivi zgolj kadrovski resursi. V Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je zaposleno 400 ljudi od tega blizu 300 inšpektorjev. Jaz menim, da že v sedanji sestavi lahko optimiziramo delovanje uprave predvsem pa tudi večji del pozornosti namenimo preventivnim ukrepom. Zato govorimo ves čas, potreba je po večjem ozaveščanju, večji promociji tudi več   (nadaljevanje) komunikacije z deležniki kaj vse počnemo na področju kontrole in pa preventive pri zagotavljanju varnosti v prehranskem sistemu. Seveda na drugi strani pa izvajate tudi učinkovito politiko sankcioniranja tam, kjer do kršitev prihaja. Jaz ne morem reči v teh trenutkih, da smo zadovoljni z obema področjema, zato smo želeli z delovno skupino pripraviti načrt, na kakšen način delovanje obeh sistemov oziroma teh dveh področij znotraj sistema izboljšati. Če je kdo to razumel kot željo po razkosanju uprave to ni bil naš namen, ampak optimizacija in boljše delovanje uprave.
Hvala, spoštovana ministrica.  Naslednji je prijavljen kolega Edvard Paulič.  Samo, da povem, da do sedaj imam prijavljene še naslednje kolegice in kolege: kolega Edvard Pauliča, gospo kolegico Karlo Urh, kolega Bandellija in pa kolega Lisec Tomaža. Torej, ste štirje. Ali se želi še kdo prijaviti? Kolega Tomićeva, kolegica Iva Dimic, kolega Simonovič, Koražija, Ivanuša. Še želi kdo? Za to, da vidim koliko krogov še naredimo. Lahko samo v informacijo časa imamo do 15.30 torej še dobro uro, uro in 15.  Sedaj bomo začeli z drugim krogom. Kolega Edvard Paulič, izvolite.  Beseda je vaša.
Hvala lepa, predsedujoči, za besedo.  Spoštovana kandidatka!  Pozorno sem poslušal vašo predstavitev in na neki način ugotavljam, da boste nadaljevali s politiko kot jo je zastavila aktualna Vlada v odhajanju. V nadaljevanju bi se osredotočil na dve področji delovanja našega ministrstva.  Slovenija se je v letu 2017 v okviru Nacionalnega akcijskega vprašanja zavzela za prepoved uporabe glifosata, za katerega obstaja sum, da je karcinogen in da se kot herbicid uporablja za zatiranje plevela tako na kmetijskih kot tudi pri vzdrževanju cest, železnic in pa podobno. Korporacije so dolga leta prepričevale javnost, da je ključna sestavina herbicidov, ki vsebujejo glifosat revolucionarna po učinku in popolnoma varna za ljudi in danes pač vemo, da temu ni tako. Glifosat uničuje ne samo plevel pač pa tudi vse, kar je koristnega v zemlji. V sosednji Avstriji so se lani kot prva evropska država odločili za prepoved uporabe glifosata. Za to odločitev je glasovala večina v parlamentu. Sicer zakon kasneje ni bil implementiran, ampak ne, zaradi vsebinskih pač pa, zaradi procesno formalnih razlogov napram Evropski komisiji. Sedaj v našem kmetijstvu je uporaba glifosata prisotna. Prenehanje uporabe pa bo povzročilo zelo verjetno višje stroške pridelave kmetom in tudi večje težave za kmeta. V skladu z Evropsko uredbo je uporaba glifosata dovoljenja do konca leta 2022 ste pa že na zadnjem hiringu pred letom in pol dejali, da je potrebno v umestnem času poiskati neke alternativne rešitve, ki bodo več večjih vplivov omogočale zaščito pridelkov, zato vas spoštovana kandidatka sprašujem kakšno je vaše osebno stališče do uporabe glifosata, kje smo z iskanjem te alternativne rešitve in kaj če ustrezne alternative ne bo in ali se slovenskega kmeta že pripravlja na prepoved uporabe glifosatov?  Drugo področje, katerega bi se dotaknil pa se dotika segmenta čebelarstva. Sedaj vemo, da razmere za slovenske čebelarje niso najbolj ugodne. Denarja za sofinanciranje ni dovolj, ampak verjamem, da ga nikoli ne bo dovolj. Po mojem vedenju ni toliko težava v višini sredstev kot je težava samih posledic razdeljevanja sredstev. Namreč subvencioniranje   (nadaljevanje) čebelarske opreme je na neki način populariziralo čebelarjenje med začetniki, kar pa na drugi strani, zaradi manj znanja teh začetnikov pripelje tudi do nekaterih težav in vemo, da čebele brez pomoči čebelarja ne morejo preživeti. Pestijo jih tako različni čebelji škodljivci kot tudi pomanjkanje paše. Vzporedno s tem je nastala še ena težava in sicer prevelika koncentracija različnih čebelarjev na istem mestu. V Sloveniji imamo veliko območij za medonosno pašo, ki pa niso izkoriščena. To vodi v neekonomično izrabo pašnih območij. S tem se dela na neki način tudi gospodarska škoda, kar pomeni, da prihaja do nasprotujočih interesov med čebelarji in izvajalci pašnih redov, zato bi vas želel vprašati kakšen bo vaš pristop v povezavi s pravilnikom o katastru čebelje paše, čebelarskem pašnem redu in pa programu napovedi medenja? Kako boste zagotovili ustrezni pašni red in ali boste poostrili nadzor pristojnih institucij na terenu?  Za enkrat toliko.  Hvala lepa.
Naslednja je prijavljena kolegica Karla Urh.
Prav lepo pozdravljeni vsi skupaj!  Veseli me, da današnja bom rekla kandidatka oziroma tudi sedanja ministrica ugotavlja in razmišlja o tem, da bo nadaljevala delo tako kot do sedaj s svojo vizijo in seveda tudi perspektivo slovenskega kmetovanja in kmetijstva.  Kljub temu, da sem dobila, kar nekaj odgovorov že pri predhodnik bom rekla kolegih in kolegicah vendarle bi se rada še sama mogoče obregnila v nekaj zadev, ki me motijo in mislim, da je zelo prav in pomembno, da je uravnoteženo in bolj pravično plačilo pridelovalcem torej slovenskim kmetom. Mimo tega ne morem. Kar nekajkrat sem že to izpostavila in se mi zdi prav, da bi tisti, ki neposredno proizvajajo, se matrajo na poljih, na travnikih, v sadovnjakih dobili več od tega kot dobijo. Večjo vrednost bi morali dobiti s tem, da so bolje nagrajeni seveda kljub temu, da je udor seveda vseh teh tujih proizvajalcev, ki imajo tega ogromno in delajo na drugačen način mislim, da bi morali prav posebno veliko težo dati vsem, ki bi osveščali naše državljane Slovenije, da ni vse tisto, ki je najceneje ali pa mogoče malo cenjene bolje od slovenskega. Enostavno bi morali nekako poseči v večjo osveščanje in tudi dajati zgled kako je slovensko boljše, če pogledamo recimo Hrvaško so se na določenih segmentih znašli in kažejo politiki, zdravniki, učitelji skratka vsi in dajemo zgled svojim državljanom in s tem ohranjanju in mogoče zavarujejo pridelovalce, ki so razvrednotenimi s temi majhni bom rekla plačanim delom. Medtem, ko kupci v trgovinah kupujemo znatno dražje pridelke. Sem že večkrat izpostavila to vprašanje. Zdi se mi, da kmetom, ki pridelujejo in kupcem, ki plača to v neki ceni pač dvakrat, trikrat večji ali večkrat se mi zdi, da to ni pošteno in da je treba v dobro slovenskega kmeta to spremeniti in v dobro njihovem preživetju. Ob enem pa je to lahko tudi spodbuda za pridelavo, ki Sloveniji vodi lahko tudi v večjo samooskrbno. Jaz se strinjam z ministrico, ki je rekla, da nikoli Slovenija ne bo mogla biti samooskrbna in ne bo mogla pokriti vseh teh deležnikov pridelave hrane. Se strinjam, ampak imamo še ogromne rezerve katere je treba nekako vzpostaviti in strmeti za tem seveda s pomočjo, da lahko ljudje pridejo do določenih pomoči in seveda pravičnega plačila za svoje delo in za svoje garanje na svojih kmetijah.  Jaz bi rekla tudi to še vedno vzpostavljati odnos, da se   (nadaljevanje) nekako v javne ustanove, vrtce, šole, domove za starejše, bolnišnice in tako naprej še vedno nekako pomaga, da se prodaja slovensko hrano, ker vemo, da zdrava hrana je tista, ki ima najkrajšo pot od pridelovalca do mize, do krožnika kot rečemo. Tukaj so precej manjše izgube vitaminov in mineralov in seveda je ta hrana prav gotovo dosti dosti bolj zdrava, dosti več vredna. To je potrebno naučiti slovenskega kupca in vse državljane v Sloveniji, da to v bistvu začnejo po teh slovenskih proizvodih, če so ekološko pridelani sploh posegati.  Zato vas, spoštovana kandidatka sprašujem, ali nameravate in s kakšnimi ukrepi boste pristopili k povečanju javnega naročanja, čeprav sem delno že slišala? Kako boste spremenili pogled in navade slovenskih potrošnikov, da bodo pripravljeni plačati več za domače ekološko pridelano hrano in s tem zmanjšali pritisk trgovskih verig na kmete po nižanju cen skratka, da slovenski kmet dobi za svoj izdelek za svoj pridelek večjo ceno?  Mogoče, potem še naprej. V koalicijski pogodbi, ki jo beremo je ena izmed programskih točk tudi vprašanje spodbud za ohranjanje družinskih kmetij. Jasno je, da tradicionalno družinske kmetije predstavljajo temelj ekonomskega družbena kulturnega etnološkega razvoja slovenskega podeželja. Slovensko ozemlje je pretežno podeželsko k čemur priča tudi dejstvo, da več kot 50 % prebivalstva živi na podeželju in družinske kmetije so marsikje poglavitni branik pred izumrtjem slovenskega podeželja. S tem se nedvoumno vsi strinjamo, vendar še vedno obstaja vprašanja ali je status družinske kmetije urejen tudi v praksi? Vsa zgodba se torej začne in konča pri tem kako država skozi ukrepe vrednoti družinske kmetije, pri tem pa ne gre za samo razdeljevanje sredstev, ampak se lahko spoštovanje do kmetov izkaže tudi pri prihrankih v zvezi s stroški, ko ti želijo do sredstev z različnih javnih razpisov. Pustimo, da so še vedno težave pri tem, da kmetijski svetovalci še ne razpolagajo z ustreznim znanjem oziroma je bilo premalo narejenega pri nadgradnji njihovih znanj na področju razpisov. Prav tako je pod vprašanjem sistem prenosa znanja do kmeta. Namreč, ne malo primerov je, ko posledično občine s svojimi službami prevzamejo vlogo svetovalcev. Pri nas se srečujemo z neugodno starostno, demografsko strukturo. Mnogo je kmetov in kmetic, ki z računalnikom ne znajo opravljati. Poleg ovir v okviru e-opismenjevanja in ostalih administrativnih ter birokratskih ovir so podvrženi še plačilom za svetovanje pri pripravi vlog in spremljajočo dokumentacijo, ki je vedno obsežnejša in za njih težko razumljiva. Marsikoga cenik storitev tudi odvrne od tega, da bi sploh kandidiral in izpolnil prijavo oziroma da bi se prijavil na razpis. Generacijska prenova in večanje dodane vrednosti na kmetijah se začne tudi z reševanjem drobnih ovir iz vsakdanjega življenja. Moje vprašanje je ali nameravate v okviru osebnega pristopa do kmeta, ki ga sami zagovarjate omogočiti nadaljnji razvoj podeželja tudi s tem, da bodo kmetje upravičeni do brezplačnega svetovanja pri pripravi vlog in ostalega gradiva za javne razpise, ker bi s tem v veliki meri povzročili pozitivno stimulacijo za koriščenje državnih sredstev in evropskih sredstev za potrebe kmetijstva?  Toliko za enkrat.  Hvala lepa.
Hvala.  Naslednji ima besedo Marko Bandelli.  Izvolite.
Hvala, predsednik.  Lep pozdrav najprej kandidatki, dr. Pivec.   (nadaljevanje) Jaz ne bom dal tukaj toliko bolj bom dal neke konkretne zadeve na mizo v obravnavo par problematik, ki se mi zdijo pomembne tukaj.  Vi ste podpisali neko koalicijsko pogodbo in tukaj so nekatere točke »Kjer je tu kmetijstvo in podeželje«. Ne bom vse točk obravnaval, ampak bom šel kar normalno, da bomo videli kaj je predvideno tudi in na kakšen način boste vi to zadevo reševali.  Tukaj je 1. točka »Učinkovito izvajanje kmetijske politike s poudarkom na predelavi kakovostne hrane, izboljšanje demografske slike slovenska podeželja«. Ta točka zavzame že praktično vse ostale lahko rečemo, ker tukaj notri je že povedano vse.  Potem, gremo k 2. točki, h kateri je pa nekako bolj detajlno pride opredeljeno. Mene zanima par zadev tukaj se pravi »Spodbude za ohranjanje družinskih kmetij«. Veliko je bilo narejenega z evropskimi sredstvi lahko rečemo. Evropska sredstva v prejšnji perspektivi ali pa še v prejšnji so dajale možnost samim kmetijam kot dejavnosti ali pa dopolnilne dejavnosti neke dodatne možnosti. Jaz mislim, da je to bilo zelo dobro narejeno. V naslednji perspektivi, ki jo pričakujemo 2021-2027(?) jaz bi želel, da bi to bilo ponovljeno, ker se je pokazalo kakor dober inštrument za napredek na podeželju predvsem, ker vemo, da tam kmetije niso tako velike predvsem, če govorimo za primorsko. Od Bovca do Pirana vemo sami kakšne razsežnosti so teh kmetij pa so velike težave in to je omogočilo, kar nekaj dodatne dopolnilne dejavnosti. Seveda verjetno napake so bile narejene takrat, ker so bile določene investicije narejen in so bile neke omejitve petletne glede dejavnosti pa to so bolj detajli, ampak tukaj bi rad, da se ne bi ponavljalo te zadeve. Če bi omenil, potem 3. točko »Zagotavljanje in ohranjanje zadostnih kmetijskih obdelovalnihpovršin za primarno pridelavo hrane za ljudi«. Sprememba namembnosti je dostikrat velik problem. Jaz bom povedal sam, ko sem bil župan sem prav z Ministrstvom za kmetijstvo ob sprejemu novega Občinskega prostorskega načrta imel največje težave prav z Ministrstvom za kmetijstvo, z nobenim drugim. Pustimo okolje, ki je tudi to iskalo take in drugačne zadeve, ampak z Ministrstvom za kmetijstvo, kjer niso hoteli priti v določene spremembe namembnosti samega zemljišča, ker so nekako zagovarjali, da je to kvalitetna zemlja, da so kvalitetni travniki, da je kvalitetna zadeva in kar je dokler jih smo prepričali, ampak smo rabili ogromno časa, da smo jih prepričali naj pridejo dejansko si pogledati terene in ker so prišli na terene so ugotovili, da zemlje je 8 do 12 centimetrov, ker potem je sam kamen in nič drugega. Govorilo se je o gmajni, če veste kaj je kraška gmajna, to ni travnik tukaj ne raste nič. Potem smo dosegli spremembo prekategorizacijo parcel, da smo lahko, potem spremenili v nekaj drugega, kar je prišlo, potem pomembno za razvoj naših krajev drugače bi bilo vse ustavljeno. Dostikrat mislim in opažam na ministrstvu samem, da so zelo togi in birokrati, če bi tako rekel in to je tisto, kar je potrebno spremeniti te ljudi. Ne bomo nič spremenili, če bodo ostali isti ljudje tam tako, da jaz upam, da počasi začnete tudi razmišljati o ne bom rekel prav, ampak spremembi tudi notranje in izmenjave notranjih ljudi dostikrat pride do izboljšav samega procesa. Jaz bi rekel poslovanja, ampak tukaj ni poslovanje se pravi upravljanja kot takega. Jaz mislim, da tukaj je zanimiva zadeva.  Tukaj se govori o sprejemu svežnja zakonov o zemljiški politiki, ki so leta prenavljali delovanja Sklada kmetijskih zemljišč. Jaz bi se tukaj navezal na to, kar sem slišal že dvakrat, ste tudi odgovorila in je bilo izredno zanimivo, ker jaz sem imel eden obisk predvsem teh zakupnikov. Mi smo imeli v naši poslanski skupini obisk teh zakupnikov, ki so bili zelo proti temu, da bi jim odvzeli velike količine zakupne zemlje. Sedaj argumentov je več. Jaz razumem točno so argumenti na obeh straneh,   (nadaljevanje) se pravi, interes kmeta kot takega, da dobi dodatno površino zemlje za obdelavo. Po drugi strani pa take velika podjetja kot je Panvita, Perutnina Ptuj vem, da ima tudi 2 tisoč hektarjev farme Ihan, ki ima tudi 2 tisoč, tisoč 600 ali koliko hektarjev. Oni imajo jaz, če bi tako rekel, eno proizvodno verigo, ki je zelo vezana na to velikost. Sedaj jih omejiti na 100 hektarjev jaz ne vem kaj bi se tukaj zgodilo, potem, ker vem, da je v predlogu zakona je bilo tako. Sedaj omeniti na 100 hektarjev tukaj bi povzročili eno nepopravljivo škodo, ker oni zaposlujejo v končni fazi ne samo njihove ljudje, ampak je ogromno privatnikov, espejev in drugih, ki delajo in upravljajo to zemljo z njimi, kar bi pa, potem verjetno jih ne bi bilo več. Jaz sem slišal, da Panvita ima okoli 3 tisoč hektarjev zakupljenih, 600 zaposlenih. Sedaj vsake 10 % znižati njim pomeni znižati toliko tudi zaposlenih verjetno pa kooperantov. Jaz si mislim tako. Jaz razumem njih in njihova vprašanja in bojazni.  Kot vemo v Sloveniji – popravite me, če sem dobro videl te podatke, sicer ne v tej predstavitvi, ampak sem dobil slučajno – podjetja imajo približno 12 tisoč hektarjev zakupa, 12 tisoč jih imamo, potem še kmetje in fizične osebe okoli 24 tisoč, če sem razumel, ampak je še 12 tisoč, ki so v zaraščanju. Sedaj, če bi te kmetje res želeli novo zemljo se lahko tudi tega zaraščenega da, ker po mojem tudi Panvita ali ostale firme ne verjamem, da so dobili zemljo že pripravljeno samo, da z orajo in da naredijo, ampak so jo morali sanirati, se pravi so morali meliorirati, so morali naredi, je bilo nekaj investicij narejenih tam. Bi bilo prelahko, da bi odvzeli sedaj v tem sistemu zakupa toliko zemlje tem podjetjem in dali že drugemu, zaradi takih in drugačnih interesov, ne bom govoril sedaj, ker vemo točno tudi morda verjetno kakšni interesi so. Jaz bi tukaj res videl eden konkreten korak naprej v kakšnem smislu se bo ta zadeva reševala. O tem ne bom več kot toliko, ampak res me zanima eden odgovor z vaši strani glede tega malo bolj konkretnega zakupa ne tako na splošno, ampak prav res dejansko v primerih, ki smo videli točno, da obstajajo.  Tukaj imate v programu tudi ureditev pridelave in rabe konoplje v medicinske ter industrijske namene. Sedaj tukaj jaz se strinjam, ampak s konkretnimi predpisi in omejitvami. Jaz mislim, da tukaj bo treba res točno definirati kaj to pomeni medicinska zadeva in kaj pomeni pa izkoriščanje te medicinske industrijske namene, ker vemo, da se lahko takoj drugače naredi. Drugače jaz sem za oziroma tudi mi smo za, ampak s konkretnimi predpisi, z omejitvami in z vsem ostalim, kar paše zraven.  Tukaj je, potem točka »Nadgradnja gozdno lesne verige iz razvojem lesno pridelovalne industrije«. Jaz sem prepričan in to bi morali v sodelovanju z MOP – Ministrstvom za okolje in prostor – na kakšen način vgraditi v nove objekte več lesa. Mi smo edini, ki imamo v procentih, če tako gledam ali pa proporcionalno premalo vgrajenega lesa v objektih. Sedaj tukaj bi ena politika naša slovenska bi morala biti usmerjena v to smer ali z olajšavami ali z olajšavami na DDV končnega kupca ali ne vem na kakšen način, da ga pritegne na tak način, da bi se uporabilo več naše surovine, ki jo imamo ogromno, ker gozdov imamo ogromno. Potem se bom nanašal tudi na podlubnike problem, ki je. Dajmo reči, da mi imamo ogromno količino gozdov in bi morali skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor na kakšen način priti na skupni jezik in probati vgraditi čim več lesa v naše objekte. Imamo tehnologije, ki lahko se gradi z lesom tudi do štiri, pet nadstropij tako, da sploh ni noben problem. Tujina ima: Avstrija, Italija, imajo vse. Tukaj je verjetno interes drugače.   (nadaljevanje) Jaz mislim, da tukaj bi lahko o tem se pogovarjali.  Sedaj, če se dotaknem podlubnika kot sem rekel. Tukaj veste sama, da zaradi pre namnožitve teh podlubnikov je prišlo do nepopravljive škode lahko rečemo. Tukaj bodimo pošteni to je ena naravna nesreča, ki je nastala in sedaj tukaj me je predvsem izrazito na Gorenjskem. Ti ljudje, ki so utrpeli to škodo verjetno še nadaljnjih 50 let ne bodo imeli kaj dohodka od gozdov. Tukaj bo treba neke ukrepe ene finančne pomoči po mojem, fiskalnih olajšav ali kaj tega, ker mislim, da to je zelo pomembno. Kako konkretno boste dosegli na primer na ministrstvu, da boste lahko dali možnost tem ljudem, ker so res utrpeli konkretne škode?  Tisto, kar je bil Zakon o dodatnih ukrepih, ki je bil za odpravljanje posledic se je pokazal, da je bil pomanjkljiv in tukaj bo treba na tem po mojem delati.  Sedaj ne morem, da se ne bi dotaknil problema s korona virusom. Danes zjutraj sem slišal prav po radiju glede problema mleka in to je sedaj aktualen problem. Vi veste sami koliko mleka gre v Italijo – ogromno – vsaki dan. Kaj se tukaj dogaja s to zadevo bo ta panoga utrpela izredno škodo in tukaj bo treba malo razmisliti. Povsod se išče kako bo ta višek mleka porabljen, ampak mislim, da je konkreten problem s tem. Če je to res kakšne ukrepe naj bi ministrstvo začelo razmišljati o tem, da bi zaščitili praktično slovensko kmetijstvo tam pred posledicami predvsem korona virusa, ki je povzročitelj lahko rečemo vsega tega ustavljene te verige, dobavne verige? Eno vprašanje konkretno še je to in me zelo zanima, ker veste, da sem bil v prvi liniji, ki sem se boril in se borim še vedno za pravice v Lipici. Zanima me kdaj bo ministrstvo dalo svojo osebo v Zavod sveta. Ministrstvo za kmetijstvo ima pravico po Zakonu o Lipici imeti enega svojega člana v Svetu in ga ni in me tukaj zanima zakaj ga ni? Ni važno, če boste odgovorila sedaj, ampak važno me zanima če je vaš interes ali ne pridi do tega, ker zakonsko morate imeti vašega člana v zavodu, ker je tisti, ki kontrolira, če tako rečemo kmetijski interes same Lipice in veterinarski del in vse to, kar je tu, ker mislim, da je to zelo pomembno in je potrebno dati notri člana. Tako kot ima kultura, ker tudi na kulturi bomo to omenili in bomo videli za kaj se gre.  Ministrica jaz ne morem mimo, da vas še nekaj vprašam. Veste sama, ko je bil kongres od Desusa ste kazali velike ambicije, da bi prevzeli resor dela. Mene zanima zakaj tega resorja niste prevzela ali pa kje so bile ovire. Ali ste se premalo grebla za ta resor ali pa so bili drugi bolj interesenti? Malce pojasnila o tem, ker mislim, da je tudi interes upokojencev, ker mi smo tudi vsi pričakovali, da bo šlo raje kot zdravje šlo v Ministrstvo za delo interes, ker je to tudi kazala taka ambicija. Eden odgovor glede tega.  Še zadnja in potem zaključim jaz. Ne morem mimo tega in se opravičujem, ampak jaz moram to vprašati, ker to bomo mi vprašali vse ministre v vaši koaliciji. Nas zanima resnično vaše stališče … Vi veste, da jaz sem, zaradi enega banalnega opozorila sodelavcev sem jaz moral odstopiti od ministrstva sedaj mi imamo pa tukaj me zanima vaše stališče glede gospoda Hojsa. Kako bo lahko držal roko nad policijo, če je sam v preiskavi, zaradi financiranja Nove24? Mi vidimo eden konflikt interesov v temu človeku in ne vidim pravilno tu. Kako se boste ravnali zraven, ko bo vaš kolega in kakšno je stališče vaše stranke glede tega? To je neobvezno.  Hvala lepa, predsednik.  PODPREDSEDNIK JANI IVANUŠA (?): Hvala za vaš prispevek.  Ministrica, bi prosil, da po tem sklopu vprašanj odgovarjate.
Aleksandra Pivec
Hvala, predsedujoči.  Najprej bom odgovorila gospodu Edvardu Pauliču, kar se tiče prepovedi uporabe glifostata.   (nadaljevanje) Ja, zelo intenzivno se ukvarjamo tudi s tem. Glede na to, da imamo dovoljeno uporabo glifostata do leta 2022. V tem obdobju pa lahko uporabljamo glifosat na kmetijski površinah in do marca 2021 tudi še ob cestah in železniških progah. Kar se tiče Avstrije kot veste avstrijski predlog je začasno umaknjen torej ni v veljavi, zato ker je tudi v nasprotju z Evropskim pravnim redom. Tudi Avstrija je bila med tistimi državami, ki so sprejele odločitev, da se popolna prepoved glifosata izvrši do leta 2022, zato so v tem trenutku v pregledu vsi postopki, po katerih je Avstrija sprejemala tisti predlog za takojšen umik uporabe glifosata. Seveda takojšen umik bi lahko povzročil precejšnje težave v kmetijstvu. Vmes kot smo rekli se seveda iščejo alternativne metode, vendar žal kar se tiče uporabe drugih manj škodljivih sredstev do tega trenutka ne v Sloveniji, ampak na sploh v evropskem ali svetovnem prostoru ni takšnega sredstva, ki bi zagotavljajo vsaj približno enako učinkovitost in bi hkrati bilo manj škodljivo kot je glifosat. Kar se tiče alternativnih metod v tem trenutku seveda so to mehanske metode za odstranjevanje plevela in pa drugi alternativne tudi za paro, z ognjem in s podobnimi zadevami. Kot že rečeno kemijske substance, ki bi bila manj škodljiva do tega trenutka pa žal ni. Seveda se bomo s tem vprašanjem morali pomembno soočati. Jaz sama imam do tega pozitivno stališče, ker ste me povprašali po tem, da se seveda dosledno ta odločitev spoštuje in da se v čim večji meri škodljive stvari odstrani iz uporabe v slovenskem kmetijskem prostoru pa vendar moramo pri tem paziti, da bistveno ne posežemo tudi v polje, ko govorimo o oviranju kmetijske pridelave oziroma o tem, da bi ta bila znatno zmanjšana.  Kar se tiče samega glifosata. Vse študije, ki so bile narejene in ki dokazujejo škodljivost glifosata jaz moram to poudariti iz svojega kemijskega stališča so bile v kombinaciji z nosilcem, na katerega se ta glifosat veže. Torej ne gre za samo substanco glifosata, ampak gre za to, da je škodljiva v kombinaciji z nosilno substanco, s katero je glifosat vezan in v tem primeru povzroča škodljivost. Te substance se v Slovenijo oziroma v evropskem prostoru ne uporablja in gre za uporabo, ki je bila dokazana škodljivost na tem primeru v ZDA pa vendar to ne pomeni, še enkrat poudarjam, dosledno se ukvarjamo s tem. Jaz sem za to, da se ukine uporaba glifosata, ampak istočasno, da najdemo primerne alternativne metode seveda, ki v čim večji meri nadomestijo izpad, popolnega izpada pa ne moč še nadomestiti.  Kar se tiče katastra čebel. Čebele so zavedene seveda v katastru tudi v tej zvezi mi spremljamo gibanje oziroma premike. Težave, na katere ste opozorili zaznavamo. Jaz moram reči, da je Čebelarska zveza Slovenije ena najbolj aktivnih partneric Ministrstva za kmetijstvo in tako dobrega in pozitivnega sodelovanja kot ga imamo z njimi resnično imamo z malo katero institucijo, zato odgovore na vsa takšna vprašanja iščemo skupaj z njimi. Moram pa povedati, da pri teh vprašanjih, ki ste jih zastavili še vedno iščemo takšne odgovore, ki bi zadovoljili potrebe na terenu. Predvsem pa to vprašanje, ko ste rekli izjemno velikega števila novih manjših čebelarjev, ki povzročajo neke vrste motnjo na samem terenu in s tem tudi večjo pojavnost bolezni, ki pa je, potem problem pri večjih in dovolj izobraženih in izkušenih čebelarjev.  Kar se tiče zagotavljanja pašnih redov. Tudi to je trenutno predmet tudi umestiti ga poskušamo v zakonodajne okvire. Moram reči, da po tem vprašanju deluje strokovna skupina tako sestavljena iz predstavnikov čebelarske zveze kot tudi združenja profesionalnih čebelarjev in da usklajujemo tudi to vprašanje, da bi ga, potem seveda tudi v okviru zakonodaje, ki jo pripravljamo lahko opredelili. Kar se tiče financiranja čebelarstva. Verjamem, da ste tudi videli predlog, da se v prihodnje finančni perspektivi izrazito povečujejo sredstva za namene financiranja čebelarskih ukrepov,   (nadaljevanje) in sicer za 69 % napram sedanjega obdobje. Tako, da dejansko bo možno tudi in že usklajujemo ukrepe, ki bodo namenjeni podpori in nadaljnjemu razvoju čebelarske panoge v Sloveniji.  Kar se tiče vprašanja – prehajam na vprašanje gospe Karle Urh – se pravi tega zavedanja o potrebah po ozaveščanju in promoviranju slovenskih izdelkov. Na ministrstvu se resnično in v okviru različnih akcij promocijskih in pa tudi akcij ozaveščanja in določenih projektov, ki jih izvajamo že na nivoju vrtcev, osnovnih šol in pa splošne javnosti prizadevamo, da bi bilo to zavedanje o nujnosti podpore domačim pridelovalcem seveda čim večje in da tudi tisti cenovni odmik, ki gre na račun tega, da hrana je nekoliko dražja tista, ki je pridelana v Sloveniji vendar ne sme odtehtati tega, da se državljani ne poslužujemo v večji meri nakupa teh izdelkov. Moram pa povedati, da po analizah, ki jih opravljamo sproti se to zavedanje veča in tudi pripravljenost prebivalcev, da odštejejo nekoliko več sredstev za nakup lokalno pridelane hrane je večje in beležimo tudi v tem trenutku zadnji podatki v obdobju enega leta od 8 do 10 % povečanje po tej pripravljenosti, da se vendar tudi večji delež. Je pa seveda problem, da ta hrana višjega cenovnega ranga mora postati tudi dostopna širši množici ljudi tistim, ki si tega mogoče danes ne morejo privoščiti.  Povečanje javnega naročanja sem povedala že, kar nekaj stvari. Na tem intenzivno delamo tudi v širši skupini z drugimi resorji, pokrivajo to področje tudi na terenu. Ravno zadnji predlog je oziroma je pobuda, da se pripravi predlog, na kakšen način na praktičnih primerih, da pokažemo tistim javnim zavodom, ki ne znajo uporabljati določil iz obstoječih zakonodajnih predpisov kako to počnejo tiste šole in vrtci, ki v večji meri že naročajo lokalno hrano in to pripravljamo.  Status družinske kmetije. Ja, je resnično problem. Ni definiran, ampak je vprašanje, ki je odprto že vsaj desetletja, če ne več. Jaz sem ravno pogledala, to bo ena zelo pomembnih tem tudi trija v predsedovanju: Portugalska, Nemčija, Slovenija, ker tudi te večje države niso še definirale natančno pojma družinske kmetije, zato ker kakršnikoli predlog se znajde na mizi zelo težko je najti kompromis do tega kaj dejansko družinska kmetija je. Smo pa v obstoječi spremembi Zakona o kmetijstvu definirali status kmeta in s tem pripadajočih subvencijskih ukrepov, ki so, potem vezani na ta status.  Prijava na razpise je zakompliciran postopek. Kar jaz lahko povem smo naredili že sedaj določene spremembe pri poenostavitvah. Za prihodnje obdobje pa predvidevamo oziroma pripravljamo sistem, ko se bo vse vloge lahko oddalo v elektronski obliki in bodo za tiste, ki vloge oddajajo izjemno poenostavljeni postopki torej z enostavnim izpolnjevanjem obrazcev, ki ga ne bo moč oddati do trenutka dokler ne bo vloga popolnoma izpolnjena. Bomo tako olajšali tistim, ki se prijavljajo na razpise kot tudi tistim, ki jih pregledujejo, da bodo postopki tudi čim krajši in čim bolj enostavni.  Kar se tiče svetovalne službe. S tem se veliko ukvarjamo. Je problem demografska struktura posledično tudi seveda usposobljenost teh služb, ampak pripravljamo spremembe seveda v okviru danih možnosti dokler do te generacijske prenove tudi ne pride v večji meri in bomo seveda, potem tudi imeli drugačno možnost po usposabljanjih in zmožnosti za dovzetnost do teh novih tehnoloških in sodobnejših pristopov v kmetijstvu. Iščemo pa rešitve že vzpostavljamo oziroma peljemo postopke tudi za vzpostavite boljšega svetovanja na področju ekološkega kmetijstva, kjer si želimo ne samo svetovalne službe, ampak radi bi vzpostavili in financiranje predvidevamo iz naslova podnebnega sklada za pospeševalno službo na področju ekološkega kmetovanja, ki bi dejansko na terenu poskušala dvigniti odstotek tistih, ki se želijo preusmerjati iz tradicionalnega v ekološki način kmetovanja.   (nadaljevanje) Prehajam na vprašanje od gospoda Bandellija. Najprej bi želela na vprašanje mogoče kmetijskih površin spremembe namembnosti, kjer ste omenili to togost in birokratično zaprtost se pravi struktur znotraj ministrstva. Jaz moram povedati, da seveda to moti tudi osebno mene. V tistih primerih morate vedeti, da na ministrstvu so eni sistemi, ki s prehodom ministra in pa neke drugačne politike ne menjajo na mah svojega načina razmišljanja še manj pa dela. Ampak moram povedati, kar se tiče kmetijskih zemljišč je tudi moje osebno stališče do tega izjemno strogo in sem zelo nepopustljiva, zato smo mogoče še bolj zadrti, kar se tiče se pravi volje do dodeljevanja kmetijskih zemljišč v stavbne ali zazidalne namene, zaradi vseh razlogov, ki sem jih naštela že prej, ker to politiko vodimo izrazito striktno. Vsak župan, ki pride prositi za dva hektarja kmetijskih zemljišč verjemite takšnih županov imam jaz 37 v čakalni vrsti. Če seštejemo vse tiste hektarje, kjer župan pove in ministrica saj gre samo za dva hektarja krat 37 je pa to že večja številka. Tukaj smo do čim v kolikor imamo zemljišča, ki jih lahko občina da v nadomestna zemljišča oziroma jih spremenimo iz degradiranih ali pa zaraščenih površin v kmetijska zemljišča smo do tega izrazito pozitivno naklonjeni, v teh primerih ni težav. Je pa res, da do sedaj praktično še ni bilo občine, kjer rešitve nismo našli. Tudi tam, kjer se postopki dolgi se pogajamo zelo dolgo, iščemo nadomestna še vedno na koncu so se zemljišča našla.  Kar se tiče odvzema kmetijskih zemljišč v spremembah zakona. Jaz bi rada poudarila eno stvar. Ne gre za nobeden odvzem kmetijskih zemljišč, ker govorimo o zemljiških, ki so v lasti RS. Torej podjetja in tisti zakupniki teh zemljišč, ki z njimi trenutno opravljajo niso lastniki teh zemljišč, gre za pravico RS, da s temi zemljišči opravlja na način kot so njene strateške in razvojne usmeritve. Gre za to, da se pri vsakem izteku najemne pogodbe zmanjša za neki odstotni delež pravica do zakupa. Torej, nobenemu ne jemljemo zemlje in nobenemu je ne jemljemo 10 % naenkrat. Te pogodbe so sklenjene na različna obdobja torej se zmanjšujejo postopoma. Verjemite mi, da nobeden poseg, ki je predviden ne more na nikakršni način ogroziti poslovanja teh večjih delniških družb ali večjih zakupnikov. Gre za resnično majhen odstotek. Če vam povem številko, če v Sloveniji razpolagamo s približno 500 tisoč hektarji kmetijskih zemljišč pri projekciji odvzemanja na obdobje nekaj prihodnjih letih govorimo o številki 4 tisoč hektarjev. Jaz bi resnično rada videla ekonomista, ki mi uspe dokazati, da zmanjšanje zakupa 4 tisoč hektarjev v masi 400 tisoč hektarjev lahko ogrozi prehransko varnost Slovenije. Tukaj ne bodimo podcenjujoči do kmetov, ker mi ne govorimo, da bomo s temi zemljišči, potem upravljali v zazidljive namene, na njih postavljali stolpnice, ampak jih bomo namenili družinskim kmetijam. Družinske kmetije vsaj tiste, ki so dobro razvite, dobro tehnološko opremljene verjemite lahko dosegajo isto donosnost in so lahko isto učinkovite pri pridelavi kot so velika podjetja.  Druga zadeva, ki je. Kot vemo te delniške družbe prihajajo iz takšnih in drugačnih razlogov tudi v drugačne lastninska razmerja. Samo primer enega od podjetjih, ki ga ne bom omenjala namenoma, da ne bo jutri zgodba medijsko odmevna, je že v tuji lasti in kot veste, če bomo na takšen način upravljanje z našimi kmetijskimi zemljišči predajali v roke upravljanje tujcev se Sloveniji predvsem po vprašanju prehranske varnosti bolj slabo piše. V primeru sedanje zakonodaje namreč Slovenija v tem primeru se pravi prevzema s strani tujih lastnikov nima nobene možnosti, da na kakršenkoli način vpliva na to kaj bo dotično podjetje s kmetijskimi zemljišči v prihodnje počelo. Še enkrat poudarjam, govorimo o 10 % zemljišč, s katerimi upravlja, so v lasti Republike Slovenije v masi vseh in 1 % od tega se bi v obdobju prihodnjih 20 let zmanjšal.   (nadaljevanje) Torej, ne gre za nobeno ogrožanje, gre pa za to, da moramo zagotoviti enakomeren dostop do kmetijskih zemljišč. Bom povedala številko, ker ste me vprašali. Torej, 51 tisoč 300 hektarjev je v lasti RS, do tega zakupuje 39 subjektov 21 tisoč 200 hektarjev – to so predvsem večji zakupniki 24 pravnih in 15 fizičnih oseb – in 16 tisoč 500 kmetij zakupuje 11 tisoč zakupnikov, kar pomeni, da so površine – se opravičujem – 11 tisoč zakupnikov 3 tisoč 700 hektarjev, da so površine 0,36 hektarja v povprečju, ki jih zakupujejo manjši zakupniki. Jaz mislim, da gre za izrazito bipolarnost med zaupniki in da s tem, ko bi v manjšem deležu 4 tisoč hektarjev kmetijskih zemljišč razporedili večjim zakupnikom k družinskim kmetijam ne ogrozimo nobenega večjega sistema, bistveno pa lahko popravimo stanje v določenih družinskih kmetijah.  Kar se tiče konoplje. V tem trenutku v Sloveniji obstajajo pravilniki in zakonodajni okviri, ki določajo gojenje industrije konoplje – to je pristojnost našega ministrstva -, kar se tiče uporabe medicinske konoplje oziroma gojenja za potrebe pa v tem trenutku se usklajujejo. Nosilno pri tem je seveda Ministrstvo za zdravje. V kolikor bo prišlo do odločitve, da se bo konoplja tudi za medicinske namene v Sloveniji lahko gojila seveda pod dovolj kontroliranimi pogoji mi nimamo težav s tem, da pripravimo primerno zakonodajo in predpise, da tudi to gojenje v Sloveniji lahko omogočimo. Ampak kot rečeno tukaj mora biti vendar širši konsenz in ključno vlogo pri tem ima Ministrstvo za zdravje.  Gozdno lesna veriga. Seveda se trudimo krepiti. Tukaj sodelujemo predvsem z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki tudi dodeluje določena sredstva, spodbude za krepitev predvsem lesne pridelave. Jaz se zelo strinjam Slovenija je izrazito slaba pri uporabi lesenih ali pa lesa v stavbne namene. Na tem področju že obstajajo akcijski načrti, da se tudi to področje okrepi in se v večji meri tudi uporablja les za namene gradnje stavbe.  Kar se tiče potem mleko Italija. Na kratko ukrepi. Jaz sem včeraj govorila tako s predstavniki mlečne industrije in tudi seveda tistimi, ki mleko pridelujejo s predstavniki kmetijskih organizacij. Je problem. Mi približno 450 tisoč litrov mleka izvozimo dnevno. Od tega ena tretjina je postal problem, približno 160 tisoč litrov mleka, ki se izvaža v Italijo je postal problem. Prva rešitev, ki je na voljo v tem primeru je oprašitev mleka se pravi izdela mleka v prahu, vendar so kapacitete v Sloveniji, ki to omogočajo trenutno na voljo samo v Pomurskih mlekarnah, ki lahko dnevno predelajo 100 tisoč litrov mleka. Torej, v tem trenutku iščemo druge alternativne še rešitve. Prva je, da se pogleda v okoliške države, kjer bi še eventualno lahko to mleko spremenili v mleko prahu in mu s tem podaljšali rok trajnosti. Hkrati pa seveda bi lahko s tem okrepili blagovne rezerve. Druga rešitev je, da se ga tudi predela v neke druge pridelane izdelke: sire in pa seveda daljša obstojne izdelke. Za to je treba tudi zagotoviti, potem primeren trg, v nasprotnem primeru se podjetja za to ne bodo odločala. Imamo tudi nekaj drugih rešitev, s katerim bomo seveda pomagali tem pridelovalcem predvsem pri izpadu, ki ga bodo pri ekonomske delu doživeli z različnimi deminimis ukrepi in tukaj smo pripravljeni, da jim priskočimo na pomoč.  Svet Zavoda kobilarne Lipica. Jaz nisem bila seznanjena s tem, da ga ni, zato ker po mojih podatkih še vedno v tem svetu je naš predstavnik Janez Vrtačnik – ime sem pozabila, zato ga imam napisanega. Jaz nimam podatka o tem, da je odstopil bom pa preverila, če se je karkoli spremenilo. Če se je ga bomo seveda imenovali novega predstavnika.  Zakaj Desus ni vzel resorja za delo, družino in socialne zadeve. Iz razloga, ker smo predlagali ustanovitev Ministrstva za demografska vprašanja, ki bo obravnavalo tista vprašanja seveda, ki zadevajo točke v koalicijski pogodbi, ki   (nadaljevanje) smo jih predlagali in se dotaknejo seveda področja urejanja razmer na področju pokojnin in drugih s tem povezanih vprašanj in ker smo ta del nekako izvzeli ali pa ga prenesli na Ministrstvo za demokratska vprašanja seveda, potem nismo posegali po Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve. Ministrstvo za zdravje smo pa vzeli še iz enega pomembnega razloga, ker želimo, da pride do takojšnje spremembe Zakon o dolgotrajni oskrbi in ker smo obljubili, da bomo za to prevzeli tudi odgovornost jaz mislim, da s tem, ko bo to opravil naš minister s tem prevzemam tudi odgovornost za to področje.
Hvala, kandidatka.  Sedaj imamo na voljo še pol ure. Sedaj tukaj je Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Želel bi kot predsedujoči, da kandidatki postavljate vprašanja iz ministrstva in ne to, kar dela Desus kot stranka – to se lahko pogovarjate ali pa ste se pogovarjali, ko ste bili z njimi v koaliciji – tukaj so teme kmetijske, so teme iz kmetijske politike in bi prosil, zato da smo racionalni imamo že 3 ure zaslišanje kandidatke. Dal bom kot prednost vsem tistim kolegom in kolegicam, ki še niste bili na vrsti, ki še niste bili na vrsti, ki imate vprašanja. Tudi vas bom prosil, kandidatka, da ste konkretni, kratki. Tisto, kar ste že odgovorili ne rabite ponavljati tisti, ki vas pa seveda zanima, nekaj kolegic in kolegov se je odpovedalo, za to, da končamo lahko do 15.30. V kolikor, da mi ne boste kadarkoli očitali, da nedemokratično vodim odbor, kar sem danes že slišal pa, če boste želeli tisti, ki ne boste prišli do besede, ki ste se prvič prijavili lahko tudi prekinem sejo in bomo nadaljevali danes v nočnih urah ali pa v naslednjih dneh. Sedaj, če menite, da bomo prekinili, da boste zavlačevali bom tudi to naredil, ni problema, da mi ne bo kdorkoli kaj očital. Sedaj, kolega Bandelli, če bo na koncu čas tudi vse kolegice in kolege prosim, da ste konkretni boste še enkrat dobili besedo. Če dovolite je na vrsti kolega Tomaž Lisec, potem je kolegica Iva Dimic in kolega Koražija iz tega kroga.  Kolega Lisec, izvolite.
Hvala.  Vsem skupaj lep pozdrav predvsem pozdrav kandidatki za ministrico.
/ medsebojno pogovarjanje/ Vi ste rekli replika. Postopkovno ima prednost. Če imate postopkovno Vam dam besedo.  Izvolite, kolega Bandelli.  Se opravičujem, kolega Lisec.
Jaz sem hotel samo povedati ministrici, da verjamem, da ima 35 županov v vrsti, ki išče po 2 hektarja zemlje gradbene, ampak dejstvo je pa drugačno tukaj ….
Kolega Bandelli, postopkovni predlog ste zahtevali!
Bom dal.  Kraška arhitektura je popolnoma svojevrstna in kaže toliko procentov nezazidljive gradbene površine, kjer jer v resnici dvorišče od hiše in zaradi tega primanjkuje tega in potem dajo statistike ven, ki niso realne. Moje postopkovno nisem izkoristil priliko.
Dajte malo resnosti. Jaz verjamem, da je koncentracija že padla. Imamo še pol ure.  Izvolite, kolega Lisec.
Hvala. Bom zelo kratek.  Mislim, da sem šestič v takšni ali drugačni vlogi, ko prisostvujem hiringom ministrov in današnja seja je največji dokaz, da je treba hiringe prej kot slej zakonsko ukiniti in dati predsedniku Vlade priložnost, da sestavi ekipo, ki ji zaupa in skupaj z njimi preko koalicijske pogodbe Vlado. Zakaj? Danes se dogaja, da imamo tukaj bolj kot ne epepe dosedanjih koalicijskih partnerjev, ki so kar na enkrat vsevedi, najboljši komentatorji in kot bi rekli v nogometnem žargonu najboljši selektorji verjetno pa se bomo vsi strinjali, da niste bili velikokrat pri ministrici na osebnih sestankih, ki ste jih imeli predvsem kot koalicijski poslanci, zato bi prosil za »fair play« in ne epepe. Da pa ne bo samo moja razprava epepe pa zelo konkretno vprašanje, spoštovana kandidatka.  Jaz sem eden izmed tistih, ki sem najbolj glasen pri kritiki podjetja Slovenski državni gozdovi. Zanima me ali se na podlagi tega dela pripravljajo kakšne spremembe torej spremembe pri sistemu upravljanja kakšne zakonske, vsebinske, poslovne spremembe ali pa nenazadnje tudi finančne spremembe glede Slovenskih državnih gozdov?  Hvala.
Kolegica Iva Dimi, vi ste naslednji.
Hvala lepa.  Tudi jaz bom zelo kratka.  (nadaljevanje) Ker je ministrica več ali manj že vse odgovorila sploh ne vem kaj bi jo lahko še spraševali. Tudi konkretno me zanima kako in kaj bo glede ekološke pridelave hrane, ker verjetno tudi ministrica ve, da ves čas opozarjam, da vendarle prihaja čas, da bi mogoče za ekološke kmete spremenili kar se tiče dopolnilnih dejavnosti in druge pridelave, ampak to puščam seveda in bo to stvar koalicije, ki bo v prihodnje tekla. Moram pa zastaviti vprašanje enega izmed kolegov, ki mi jih je poslal po sporočilu. Gospa ministrica, jaz verjamem korona virus pozvali ste, da kupujemo slovenske izdelke, slovensko mleko, jogurte zelo sama tudi podpiram in sem prepričana, da ločite slovenske izdelke in izdelek slovenskega porekla pa me samo zanima kaj je potrebno narediti, da bodo potrošniki to razumeli. Kaj je še treba narediti, da bodo to razumeli kaj je slovenski izdelek in kaj je izdelek slovenskega porekla?  Hvala.
Hvala, kolegica Iva Dimic.  Naslednji je prijavljen kolega Koražija.  Izvolite.
Spoštovani, hvala za besedo.  Tudi jaz bom zelo kratek.  Imam konkretno vprašanje za gospo ministrico in gre se za naše kmetijsko področje. Te kmetijske površine na levem in desnem bregu Drave od Maribora pa vse do središča ob Dravi prihaja ob teh poplavah do se pravi uničenja pridelkov do v bistvu ta zemljina postaja nekvalitetna. Dejansko me zanima če je tudi v tej smeri kaj zadeva šla tudi naprej na ministrstvu, ker vem, da so bile ustanovljene tudi neke določene skupine, ki so se ukvarjale s tem? Pa če bodo kakšne rešitve v krajšem roku vidne oziroma že na mizi?  Še zadnje vprašanje. Ne vem, če je kdo danes že to omenil, ampak imamo trenutno eden velik problem v Sloveniji z zavrženo hrano, ki se dostikrat znajde v smetiščnikih. Bi tudi prosil, ker glede na to, da imamo 268 tisoč ljudi, ki živijo pod pragom revščine v Sloveniji bi bilo prav, da tudi na Ministrstvu za kmetijstvo naredimo oziroma da naredite tudi mogoče kakšno promocijo glede tega ozaveščanja o sami hrani oziroma uporabi hrani in da ne bi prišlo do tega, da bi se hrana metala stran.  Hvala.
Zelo fer ste bili kolegi.  Tudi vas, ministrica, prosim, da ste zelo konkretni in kratki.
Aleksandra Pivec
Sedaj, kar se tiče vprašanja glede SIDG. Jaz verjamem, da smo se tudi na odborih dosti pogovarjali. Mi konstantno iščemo rešitve pa poslušamo seveda vplivati na tiste stvari, ki se v sistemu dogajajo. Jaz sicer moram povedati, da kar se tiče spremljanja samih številk oziroma donosa, ki se je zgodil s spremembo upravljanja tako iz koncesijske ureditve s tem, da je bilo to preneseno pod upravljanje države so pozitivne spremembe. Da so pa še vedno potrebe po optimizaciji znotraj samega sistema. In sicer, če govorimo o netu donosu, ki se v temu obdobju 2016 do danes povečal za 300 % jaz vendar mislim, da moramo priznati, da je bila narejena pozitivna sprememba s tem, da pa še današnjega dne nismo potrdili tudi strateškega načrta, ki čaka na Vladi. Jaz mislim, da dovolj nadzorno tudi jaz kot ministrica kažem, da z njim nisem zadovoljenja in kot takšnega, ki je pripravljen v sedanji obliki seveda ne bom dala niti v obravnavo kaj šele v potrditev. Vemo, da govorimo o lesno pridelovalni centrih, ki nimajo dovoljšne mere rentabilnosti, zato so bile pripravljene študije, da govorimo o postavitvi izjemno finančno zahtevne poslovne stavbe. Jaz mislim, da nas tukaj čaka še, kar nekaj dela, da bomo spravili delovanje na optimum in potem se lahko tudi nadalje odločali.  Kar se tiče ekološkega kmetovanja. Ekoloških sem povedala. Akcijski načrt je v pripravi izjemno ambiciozen. Želimo biti na tem področju in seveda podpirati vse tiste spremembe, ki bodo po večini tisti, ki načrt pripravlja pripravili. So pa v to skupino vključeni vsi ali manj vsi ekološki kmetje preko različnih asociacij in združenj.  Kar se tiče kampanje oziroma tega, o čemer sem pozvala po uporabi slovenskih izdelkov. Seveda je eden od tistih parametrov, ki jih pri tem velja zasledovati prav gotovo oznaka izbrane kakovosti Slovenije. Torej tista je garancija za to, da so postopki kontrolirani in deklarirani na to, da je od surovine do končnega izdelka seveda možno spremljati to sledljivost, potem seveda gre za nakupe direktno na kmetijah in pa seveda   (nadaljevanje) pri tistih, ki od kmetij odkupujejo – to govorim seveda o različnih zadrugah – in pa drugi vmesni členi, da pa velja biti izrazito pozoren predvsem v negativnem smislu seveda na različne druge trgovinske oznake, ki na neki način zavajajo. Tukaj nas čaka še dodatni napor in delo tudi v okviru zakonodajnih okvirjev seveda in pa implementacije evropskih direktiv, da to poostrimo tudi v smislu nadzora in to je tudi ena od tistih ugotovitev, ki jih je dala delovna skupina na področju pregleda dela Uprave za varno prehrano, kjer je potrebno stvari spremeniti in je tudi bolj učinkovito izvajati.  Kar se tiče poplavnega območja. Skupaj z Ministrstvom za okolje in prostor, ki ima v tem primeru večjo pristojnost in tudi seveda večjo odgovornost pri zagotavljanju poplavne varnosti skupaj z Direkcijo za ceste spremljamo situacijo, ampak dejansko Ministrstvo za kmetijstvo v tem delu ima manjšo vlogo. Seveda je treba preprečevati možnost po plavnosti. Je ta funkcija v pristojnosti Ministrstva za okolje in prostor. Ko pa govorimo o tem – in to je eden od predlogov rešitev -, da ta območja razglasimo za območja z območja z omejenimi dejavniki, ker vendar poplavna nevarnost tam je večja pa bomo mi oziroma smo že dali soglasje prišli nasproti in tem kmetom tudi omogočili posebne spodbude in tudi posebna nadomestila za izpad, zaradi večje nevarnosti poplav.  Kar se tiče zavržkov hrane. Mi smo ravnokar pripravili strategijo o završkih hrane, ki obravnava vsa vprašanja, ki ste jih izpostavili in strategija bo takoj, ko bo Vlada oblikovana v sprejetju in bo, potem tudi širšemu krogu slovenske javnosti predstavljena. Je velik problem. Jaz mislim, da s tem, ko smo sistemsko zadev se lotili urediti bomo velik del tega problema tudi zmanjšali. Strategija je pripravljena in je narejeno.
Sedaj imam v tem krogu prijavljene tiste, ki še niste danes dobili besede. Imate še kolega Židan. Ali želi še kdo, ki ni dobil besede danes od kolegov in kolegic?  Kolega Židan, izvolite.  Beseda je vaša.
Najlepša hvala za besedo.  Jaz bom bolj kratek in tudi bolj direkten.  eno besedo ali dve o obrambi proti toči pa mogoče še kakšno besedo o pridelavi vin oziroma vinarstvu. Vemo, da je fontana vin, otvoritev fontane vin 21. v Vodolah ta mesec pa mogoče, da tudi kaj naredimo mi kot promocijo vin v svetu.  Hvala lepa.
Kolega Jurša, izvolite.
Hvala lepa.  Tudi sam želim biti zelo kratek.  Najprej moram reči, da jaz gledam kmetijstvo kot posebno gospodarsko dejavnost in logično je, ker je posebna dejavost ima neke specifike. Sedaj bom najprej postavil eno vprašanje naši ministrici in tudi predsednici. Mi smo v poslanski navdušeni ravno v vašem mandatu delate na dopolnili dejavnosti na področju sociale to je namestitev oseb, ki potrebujejo tuje pomoči na kmetijah to se pravi kot dopolnilna dejavnost. To je zelo pomembno, če vemo, da toliko in toliko starostnikov čaka na mesta v domovih.  Potem je naslednja zadeva, ki jo želim poudariti pa ne želim nobenega odgovora. Kmetijstvo dobro črpa evropska sredstva pa ne, zaradi tega, ker imamo tukaj ministrico, ampak tudi če želite pred pristopno pogajanje. Že takrat smo maksimalno kvalitetno in dobro počrpali denar Evropske unije.  Kar se tiče svetovanje, kmetijskih svetovalcev. Nekateri ste rekli, da ne svetujejo dobro. Jaz pa moram reči, da v našem SV delu Slovenije kmetijski svetovalci dobro svetujejo in dobro pomagajo kmetom in da so kmetje v pretežni meri vsi zadovoljni s tem svetovanjem.  Kar se tiče Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Moj rek je bil vedno: »Zemljo tistim, ki jo obdelujejo pa naj bodo to tisti, ki so od družinske   (nadaljevanje) kmetije ali pa tudi podjetja, ampak na podjetjih ne smemo pozabiti, da je tam toliko in toliko delavcev, ki vedo tudi obdelovati zemljo. Seveda neki maksimum najema pa se mora zagotavljati tudi v prihodnosti.  Kar se tiče samooskrbe. To je eminentno vprašanje v tem trenutku predvsem, zaradi virusa. Poglejte, v kolikor bomo tokrat dejansko ugotovili kakšne so naše pomanjkljivosti bomo v prihodnost dejansko to področje seveda tudi boljše razreševali. Samooskrba naša je slaba, na žalost slaba in tokrat se bo videlo kaj to pomeni, da nimaš zadostne oskrbe.  Sedaj pa še nekaj o ekologiji in tukaj bom končal. Ekološko kmetovanje je zelo zanimiva zadeva, je zahtevno. Na teh površinah se malo prideluje pa bom samo eden primer povedal. Mojega očeta pred toliko desetletij je pridelal 2 tisoč 200 kilogramov pšenice na hektar. Jaz vam povem, to sploh ni bilo gustija na dvorišču, da je bil tako dober pridelek. Danes kmetje zahtevajo od sebe, da je pridelek od 6 do 9 ton po hektarju. Sedaj pa si predstavljajte kakšne so to razlike.  Na tej točki bom končal.  Zaželel bi ministrici tudi uspešno delo v prihodnje.
Hvala, kolega Jurša.  Kot zadnji sem se prijavil, da še dve, tri minute postavim tudi sam morda dve vprašanji.  Kot prvo zadevo bi rad kot informacijo povedal, kar sem že večkrat napovedal glede obrambe proti toči. Pripravljam sejo, s tem da bi povabil na sejo torej ekipo Avstrijcev, avstrijske štajerske, ki imajo izredno dobro odtečeno protitočno zaščito, zaradi tega, da kolegice in kolegi dobimo informacije, da vidite kako tam deluje. Ker je ravno, zaradi tega, ker ta protitočna zaščita odpelje točne oblake proti Muri to je na našo stran in če bi usklajevalno imeli mi na naši strani vsaj dva tri aviona v zraku, potem po vsej verjetno bi bila protitočna zaščita lahko bolj jaz bi rekel temu učinka. Potrebno se je zavedati, da statistika govori, da eden protitočni oblak, če ga lahko bi rekel odstranimo iz tega področja pomeni 20 milijonov evrov škode, ki jo povzroči. Nikoli ni 100 %, ampak vedno iščemo tiste boljše rešitve.  Druga zadeva je seveda Zakon o zaščiti živali. Sam sem ljubitelj, sedaj je bilo kar nekaj zadev, kjer je nekdo mislim, da če da nekaj v Stvarni zakonik kaj je že v Lizbonski pogodbi, kar je bilo že uvedeno v slovenski pravni sistem. Del Lizbonske pogodbe opredeljuje, da so živali čuteča bitja tako, da s tem nismo še nič naredili v tako imenovanem Stvarno pravnem zakoniku tam so še živali obravnavane kot premične zadeve kot premične, to je v istem zakonu, kjer govorijo o etažni lastnini blokov in vsega ostalega. Zato je tako nujno potrebno narediti Zakon o zaščiti živali, da opredelimo katere živali so čuteča bitja. Ali bomo ribiči lahko lovili ribe ali več ne bomo lovili ali bomo z rokami lovili ribe, ker gredo lahko stvari do absurda? To je ta problem, ki ga imamo in zaradi tega je ta zakon toliko bolj potreben. Tudi sam nasprotujem, ko gledam včasih koga, pse na ketni, na malih prostorih tudi nekaj standardno bomo mogli uvesti. Tudi se zavedam tega, da so zadeve, kjer imamo še vedno nevestne lastnike in moram priznati po tem Zakonu o zaščiti živali tukaj pa sem za rigorozni kazni tistih, ki mučijo živali pa ne samo mučijo, ki z njimi ravnajo kot nedobri gospodarji tudi v ostalih zadevah, kjer mučenje ne moreš dokazati. Zato jaz mislim, ministrica, da boste tukaj zavzeli neko resno evropsko stališče.  Tista zadnja zadeva, ki pa je je pa seveda vezana na zemljiško politiko. Kot ste danes povedali zadali ste si težki jaz bi rekel zelo težki kamen na sebe torej problem, ki se je v / nerazumljivo/ govoril že leta in desetletja torej mislim, da je umna rešitev, ki ste jo danes napovedali. To je moja misel, to ni več vprašanje torej vprašanji sta prvi dve vezani.  Zadnja misel, ki je. Na tem odboru ste vsi podprli tudi ministrica takrat, ko sem še jaz bil v opoziciji lahko bi rekel edina ministrica, ki je vse na začetku podprla predlog torej rastlinjakov, predlog geotermije, da je popolnoma izkoristimo ravno za rastlinjake. Pred tremi dnevi me je klical kolega predsednik odbora Bundestaga, nemškega Bundestaga povedal je, da Nemčija celo pripravlja prepoved prodaje sveže hrane ali pa izvoz sveže hrane iz Nemčije, zato da zaščitijo   (nadaljevanje) svoje prebivalstvo. Sedaj vidite kaj pomeni, ko smo že izven sezone kaj bi seveda v tem trenutku pomenili steklenjaki, če bi jih ogrevali s poceni energijo, geotermijo recimo ravno vzhodni del pomeni izredno lahko bi rekel veliko prednost in s tem bi lahko tudi več denarja namenili za boljše plače in seveda večjo dodatno vrednost v teh steklenjakih. Tukaj poglejte je sedaj situacija, ko vidimo kaj pomeni večjo odstotek samooskrbe ravno v zelenjadarstvu na tem področju.  S tem bom jaz nekako zaključil. Ministrica, prosil bi, če odgovorite in da lahko končamo danes to sejo v doglednem času. Hvala.
Aleksandra Pivec
Hvala.  Najprej odgovarjam na vprašanje o toči. Torej z letom 2019 se je izteklo obdobje veljavnosti sklepa, ki ste veljala za obdobje 2018 in 2019, s katerim seveda so bili definirani postopki za izvajanje obrambe proti toči, za območje, ki pokriva 71 občin in meri 3 tisoč 775 kvadratnih kilometrov. Sedaj tudi skladno s tem, ko so je sklep iztekel smo se lotili priprave sklepe za izvajanje letalske obrambe pred točo za prihodnje obdobje prihodnje dveh let, vendar moram poudariti, da tukaj naletimo na pomembno težavo, kjer pač imamo negativno mnenje stroke. Torej, mnenje meteorološke stroke do tega je negativno. Torej, oni ne uspejo dokazati pozitivnih učinkov tovrstne obrambe in jaz se bojim – to ni zaključeno še, še vedno traja postopek -, da v resnici malce s strahom pričakujemo rešitev, ki bi lahko zadovoljila vse ključne strani. Glede na to, da interes občin je izrazito velik in tudi občine zberejo večji delež sredstev. Podatek je, da občine prispevajo 160 tisoč evrov na kar Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano doda še 35 % to je približno 88 tisoč evrov letno. Torej, tukaj bo potrebno še nekaj napora. Moram povedati, da ministrstvo zelo intenzivno razmišljamo in se tudi že pogovarjamo o deležnikih, o oblikovanju neke vrste sklada, ki bi ga v bistvu financirali s strani deležnikov lokalnih skupnosti in pa tudi kmetov tudi v kombinaciji s kakšnimi evropskimi sredstvi ali plačili iz naslova evropskih kmetijskih politik, ki bi potem iz tega sklada se lahko tudi črpalo tovrstno obrambo in pa nenazadnje tudi kakšne škode, ki različne vremenske ujme povzročajo. Predloge že imamo na mizi in jaz pričakujem, da v kratkem bodo tudi takšne, da se jih bo dalo predstaviti. V kolikor ne bi uspeli s tem, da pridemo do soglasja, da se obnovi sklep za leto 2020-2021.  Kar se tiče pridelave vin in pa promocije. Najbrž veste, da smo v preteklem letu imenovali tudi Svet za razvoj vinogradništvo in vinarstvo. Pa ne zato, ker želimo še eden dodaten svet kot posvetovalni organ, ampak zato, ker smatramo to področje izrazito pomemben del slovenskega kmetijstva in pa zato, ker v bistvu se mu želimo resnično v smislu strateškega načrta razvoja v prihodnje posvetiti. Tukaj govorimo o nekih različnih skupinah znotraj sektorja vinogradništva, kjer na eni strani govorimo o razdrobljenem majhnem jaz rečem ljubiteljskem vinogradništvu, potem v drugem delu seveda od pomembnih in pa tudi že dosti renomiranih družinskih kmetijah in pa seveda večjih vinogradništvih podjetij, ki že pomembno tudi vstopajo na evropske in svetovne trge v smislu kakovosti in promocije. Dogovor je, da se pripravlja strategija razvoja slovenskega vinarstva in hkrati soglasje, ki smo ga pričakovali res dolga leta, da tokrat je interes tudi s strani vinogradnikov, da pristopimo generični promociji slovenskega vinogradništva, vinarstva in da za to tudi zbiramo sredstva podobno ali pa celo v skladu z Zakonom o promociji, potem pristopimo k celoviti najprej seveda oblikovanju strategije, potem pa k izvedbi promocije slovenskega vinarstva na domačem, evropskem in pa svetovnih trgih.  Kar se tiče dopolnilnih dejavnosti se pravi na kmetijah med dopolnilne dejavnosti, ki izvajajo socialno varstvo smo definirali ali pa vključili naslednji dve dejavnosti, celodnevno bivanje odrastlih in starejših na kmetijah in pa dnevne oblike bivanja. Tokrat projekt izvajamo prvič kot pilotni projekt, kar pomeni, da bi radi v obdobju do prihodnje finančne perspektive dobili seveda videnje, na kakšen način je potrebno oblikovati tudi sistemske rešitve, ki bi v prihodnjem obdobju lahko reševale del   (nadaljevanje) problema, ki nam ga ustvarjajo ljudje, ki kažejo na oskrbo v domovih za upokojence pa za to nimamo kapacitet.  Protitočna zaščita sem predsedniku odgovorila.  Kar se tiče Zakona o zaščiti živali sem povedala prej. Ja, vprašanje je izjemno kompleksno pa ne, zaradi tega, ker ga Ministrstvo za kmetijstvo ne želi obravnavati v kontekstu kot je zapisan v Stvarnopravnem zakoniku, ampak, ker predvsem na našem področju odpre veliko vprašanj v smislu ne samo ribištvo – tudi ribištvo sodi pod naš okvir -, ampak predvsem uporabe živali za prehranske namene. Seveda tukaj vemo, da delo in primarni pridelovalcev in kmetov naletimo na določene težave, kajti še vedno – žal – moramo govoriti o ubijanju živali za prehranske namene. Seveda tudi tiste živali so čuteča bitja, niso čuteča bitja zgolj kužki in muce. Potrebno bo celovito in pa z veliko pozornostjo k temu pristopiti.  Kar se tiče kaznovalne politike. Jaz nimam nobene dileme, da jo zastrimo in tudi v tem zakonu bomo to predvideli.
Hvala za odgovore.  Ker ni več razpravljavcev, zaključujem razpravo.  V skladu z ustaljeno prakso gospo kandidatko prosim, da za trenutek zapusti sejno sobo, da bo odbor opravil glasovanje. Prosim, gospa kandidatka, da zapustite! Sedaj odboru predlagam, da razpravlja in odloča o naslednjem predlogu mnenja: »Predstavitev dr. Aleksandre Pivec kot kandidatke za ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je bila ustrezna.«  Želi kdo v imenu poslanske skupine ali v svojem imenu pred glasovanjem obrazložiti glas? (Ne.)  Dajem na glasovanje predlog mnenja. Glasujemo.  Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (5 članov.) Ugotavljam, da je odbor sprejel mnenje, da je bila predstavitev dr. Aleksandre Pivec, kandidatke za ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ustrezna. Prosim, če kandidatka pristopi nazaj na odbor. Hvala.  Spoštovana kandidatka, dr. Aleksandra Pivec, sporočam vam, da je odbor sprejel mnenje, da je bila vaša predstavitev kot kandidatke za ministrico ustrezna in vam na tem čestitam.  Obveščam pa vas tudi, da je odbor v skladu z 231. členom Poslovnika Državnega zbora sprejeto mnenje posredoval predsedniku Državnega zbora in predsedniku Vlade.  Dovolite mi, še enkrat, kandidatka, da vam osebno čestitam in zaželim uspešno delo pri vodenju ministrstva. Potrebno je še določiti poročevalca Odbora seje Državnega zbora predlagam, da sem poročevalec sam na seji Državnega zbora jaz kot torej predsednik tega odbora.  S tem zaključujem to točko dnevnega reda in 18. nujno sejo odbora.  Zahvaljujem se vsem za razpravo in udeležbo.  Najlepša hvala.