21. nujna seja

Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino

12. 3. 2020
podatki objavljeni: 12. 3. 2020

Transkript

Dober dan vsem! Začenjam 21. nujno sejo Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino.  Obveščam vas, da je zadržan in se seje ne more udeležiti kolega Ferenc Horváth. Mag. Karmen Furman nadomešča kolegico Jelko Godec.  Pozdravljam vse članice in člane odbora ter ostale prisotne! Še posebej pa pozdravljam dr. Simono Kustec Lipicer, kandidatko za ministrico za izobraževanje, znanost in šport.  S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora, ki ima eno točko, in sicer predstavitev dr. Simone Kustec Lipicer, kandidatka za ministrico za izobraževanje, znanost in šport. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje. Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDSTAVITEV DR. SIMONE KUSTEC LIPICER, KANDIDATKE ZA MINISTRICO ZA IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN ŠPORT.  Besedo dajem kandidatki za ministrico za izobraževanje, znanost in šport dr. Simoni Kustec Lipicer. Izvolite.
Simona Kustec Lipicer
Hvala lepa, gospod predsednik.  Spoštovane cenjene poslanke in poslanci!  Naj povem, da mi je v veliko čast, veselje in hkrati tudi veliko spoštovanje, da se vračam na to mesto danes v neki drugi vlogi. V teh nekaj uvodnih nagovornih minutah bi želela spregovoriti nekaj v zvezi s svojo osebno zgodbo, povezano s tem, kar bom, upam da, počela v bližnji prihodnosti, potem pa tudi o viziji in prioritetah, za katere ocenjujemo, da jih bo treba zdaj v prvi vrsti pravzaprav odpreti in potem tudi urejati na področju izobraževanja, znanosti in športa.  Na nek način lahko sama za sebe rečem, da sem vseživljenjski projekt Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Praktično od samega začetka pa vse do danes sem vključena v področja tega resorja, od   (nadaljevanje) prvih vrtčevskih izkušenj v zibelki še skorajda, pa potem obiskovanje najprej podružnične Osnovne šole Duplica pri Kamniku, potem od 5. razreda dalje Osnovne šole Frana Albrehta v Kamniku, potem je sledila Gimnazija Kamnik, nato vpis na Fakulteto za družbene vede Univerze v Ljubljani, kjer sem diplomirala, potem tudi magistrirala in na tisti točki imela načrt, da se odpravim na študij doktorski v tujino, pa sem se potem odpravila na prvo porodniško in zato študij potem tudi doktorski dokončala na Univerzi v Ljubljani na matični Fakulteti za družbene vede na področju politoloških znanosti, kjer sem tudi že od zaključka diplome zaposlena kot, najprej kot asistentka stažistka na katedri za analizo politik in javno upravo, potem pa sem, in tudi raziskovalka na centru za politološke raziskave, kar je tudi pomembno, ta znanstveni del resorja, potem pa sem seveda habilitacijsko napredovala do naziva redne profesorice, ki sem ga prejela pred nekaj leti, in od takrat naprej pravzaprav po vrnitvi iz mandata poslanke v Državnem zboru sodelujem na Fakulteti za družbene vede kot nosilka nekih temeljnih predmetov na področju analize politik, politike človekovih pravic, evalvacije javnih politik, prav tako pa tudi kot profesorica na mednarodni univerzi v Benetkah, kjer pa predavam predmeta, ki sta povezana z globalno demokracijo in pa s kulturnimi študijami politik in menedžmenta. Poleg tega seveda spremljam skupaj z razvojem svojih obeh otrok tudi dogajanja, aktualna dogajanja na področju osnovnošolskega, sedaj tudi že srednješolskega izobraževanja. Tako da imam tudi tukaj kar en, bom rekla, globok uvid v aktualno situacijo s seveda neko analitično primerjavo obdobja, v katerem sem imela tudi sama priložnost skozi opisano pot priti do te točke, o kateri sem sedaj govorila. Prav tako tudi oba otroka aktivno sodelujeta na športnem področju, hčerka kot vrhunska na nacionalni ravni športnica v ritmični gimnastiki, sin pa kot eden od članov nogometne ekipe u14 v nogometnem klubu enem ljubljanskem. Skratka, nekako v tem smislu pravzaprav želim povedati, da ne samo, da živimo resor, ki ga bom v prihodnosti, upam, pokrivala kot bodoča ministrica, ampak predvsem tudi to, da skozi to svojo analitično znanje in pa uvid močno, močno tudi spremljam, kaj se dogaja, postavljam to tudi v mednarodno primerjavo, prvenstveno tudi zaradi tega, ker veliko sodelujem s tujimi univerzami in raziskovalnimi inštituti v okviru bodisi predavanj bodisi raziskovalnega dela.  In tisto, kar se mi zdi v tem trenutku, je sledeče. Sam sistem izobraževanja, znanosti in športa v naši državi ta trenutek pravzaprav stoji na dobrih nogah. Tisto, kar moramo pa v prihodnosti narediti, pa je krepiti nadaljnji ugled, spoštovanje in pa tudi zaupanje v delo samega sistema. Tako da vse te nekako ideje, smernice, usmeritve, odločitve, ki jih bomo sprejemali, bodo šle v to smer, se pravi v smer krepitve ugleda, zaupanja in pa tudi spoštovanja do vsebin resorja, predvsem pa tudi do tistih, ki smo vpleteni skozi delo ali skozi učenje v resor. Absolutno tukaj govorim o potrebi utrjevanja ugleda, spoštovanja vseh zaposlenih na področju vzgoje in izobraževanja, od pomočnikov in pomočnic vzgojiteljev do visokošolskih učiteljev in raziskovalcev do seveda športnikov. In tisto, kar pravzaprav mora krasiti sam resor na vseh treh vsebinskih področjih, nekako bi moralo in bo temeljilo z vsemi odločitvami, ki jih bomo sprejemali na, bom rekla temu, petih temeljnih lastnostih oziroma načelih, če želite, rdečih motivih, ki jih bomo zasledovali. Prvo je enake priložnosti in možnosti za vse. Mi moramo kot temelj našega izobraževalnega znanstvenega in tudi športnega sistema zagotavljati vsem posameznikom in posameznicam, da lahko začnejo z enakimi izhodišči pravzaprav začeti svoje izobraževalne, znanstvene, raziskovalne ali pa športne korake. Kako se bo njihova pot potem naprej odvijala je seveda pa potem stvar njihove odločitve. Ampak tisto, ker je pomembno in ključno na samem začetku je, vsak, ki ima željo mora imeti tudi priložnost in možnost, da na tak način pride do vstopa v polje izobraževanja znanosti in športa.  Potem naslednja zadeva, ki je povezana s tem načelom enakih možnosti je načelo je zaveza javnega interesa. Znanje samo po sebi je za malo državo kot je Slovenija eno od temeljnih kapitalskih naložb, če želite, za ljudi. Mi se ne moremo pohvaliti in ne moremo pravzaprav sodelovati, parirati po geografskih razsežnostih ali pa po kakšni drugi veličini. Absolutno pa lahko in to tudi dokazujemo, pravzaprav pariramo po veličini znanja. In s tega razloga pravzaprav je dolžnost in odgovornost države takšne kot je, država Slovenija, da naredi vse za to. Njena dolžnost je in odgovornost, da zagotavlja, da spodbuja, da varuje polje izobraževanja znanosti in športa. Vsekakor tudi vse zasebne iniciative, ki temu sledijo, so zelo pomembne. Vendar pa so pravzaprav korak naprej, so obogatitev, so nadgradnja nečesa kar pa mora biti v svojih temeljih postavljeno na zgodbi javnega interesa in javnega dobra. Polje izobraževanja, znanosti in športa, kot sem že omenila, je polje oziroma predstavlja neke vrste srce samega razvoja. V znanju je moč. To je ena od konkurenčnih prednosti ljudi, ki prihajajo, kot sem že rekla, iz majhnih držav. Tukaj na tej ravni pravzaprav lahko pokažemo, da smo svetovno veliki. In vsekakor vse dosedanje izkušnje ali pa rezultati uspehi naših znanstvenikov v tujini, športnikov seveda tudi kažejo na to, da smo zmožni dosegati na svetovni ravni najbolj odlične možne rezultate. In to moramo seveda spodbujati tudi dalje.  Naslednja zadeva, področje izobraževanja, znanosti in tudi športa je tudi srce medresorskega povezovanja. To pomeni, da obstajajo pravzaprav vsa ostala podpodročja v naši državi, ki se na takšen ali drugačen način prepletajo in se morajo prepletati z našim področjem. Bodisi, da govorimo o vprašanju gospodarstva, bodisi da govorimo o vprašanju zdravja, zdravstvenega varstva. O tem, verjamem, da bomo danes še kar nekaj spregovorili v povezavi s koronavirusom, sociale. Ko gre za vprašanje plač, plačnih razredov, statusa javnih uslužbencev, gre za vprašanje resorja javne uprave. Ko gre za vprašanje financ, tukaj pravzaprav sodelujemo in moramo sodelovati z Ministrstvom za finance. Potem resor kulture, mednarodni prostor. Praktično kamorkoli se obrnemo lahko najdemo skupne točke in lahko najdemo razlog zakaj mora to polje izobraževanja, znanosti in športa biti sestavni del tudi nekega drugega resorja. In na tem absolutno moramo še bolj intenzivno delati v prihodnosti kot delamo že sedaj. Na koncu pa je sam resor pravzaprav resor, ki zasleduje koncept trajnosti. Kaj to pomeni? To pomeni, da tako kot je bilo že na začetku rečeno, od zibke do groba spremlja nas pravzaprav na vsaki naši vsakodnevni poti. Tudi če mi sami nismo neposredno vpleteni v delo tega resorja, so pa bodisi naši otroci bodisi naši starši z obiskovanjem recimo univerze za tretje življenjsko obdobje, bodisi naši znanci, prijatelji, sosedi. Težko bi našla enega samega posameznika, ki v svoji družbi, v svoji okolici ni obdan z nekom, ki je sestavni del, ki predstavlja sestavni del pri svojem vsakodnevnem življenju tudi tega resorja. Toliko mogoče o tej moji širši viziji, pogledu na samo področje oziroma sam resor vsebinsko Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.  Preden odprem mogoče nekaj vsebinskih prioritet, pa bi vam želela predstaviti ali pa samo osvežiti nekaj statistik, statističnih podatkov tako, da boste videli kako o velikem oziroma o kakšen velikanu govorimo tudi skozi številke, skozi same te podatke.  V proračunu, ki vemo, da je sedaj nekje skupaj vreden nekaj več kot 10 milijard, je samo za Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport namenjenih skoraj 2 milijardi in sto milijonov. To je velik velik zalogaj, proračunski. In od tega je 5 % delež vseh javnih izdatkov bruto družbenega proizvoda namenjen oziroma gre za formalno izobraževanje v naši državi. In od tega skoraj polovico denarja za osnovnošolsko izobraževanje in pa delo osnovnošolskih institucij. V osnovnih šolah v letošnjem šolskem letu imamo vpisanih nekaj več kot sto 88 učenk in učencev. 455 matičnih osnovnih šol, 317 podružničnih osnovnih šol. Okrog 70 glasbenih šol, v katere hodi 22 tisoč 500 učencev. Po povprečju, statističnem, na enega učitelja pripada 10 učencev. V povprečju 19 učencev sestavlja en razred v šoli. Da grem še nazaj na vrtce. 87 tisoč otrok imamo vpisanih v vrtcih, 400 vrtcev v državi, 82 % vseh otrok v naši državi je vključenih v vrtce, pa si želimo še več. Srednje šole. 91 % osemnajstletnikov je vključenih v izobraževalne procese, 65 % dijakov obiskuje poklicne tehniške, strokovne srednješolske programe. Višje, visoko šolstvo, 46 % mladih med 19 in 24 letom je vključenih v izobraževanje na ravni visokega oziroma višješolskega izobraževanja. Na ravni znanosti, imamo šest univerz, en javni visokošolski zavod, 16 javnih raziskovalnih zavodov, preko 16 tisoč registriranih raziskovalcev, 700 aktivnih raziskovalnih programov. Samo nekaj podatkov nizam zato, da bomo videli pravzaprav o čem govorimo. Na področju športa, tisoč 700 organizacij, ki imajo status nevladnih organizacij v športu, ki delujejo v javnem interesu. 29 zakonov, ki urejajo resor Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, 200 podzakonskih aktov. O tem govorimo. In v povezavi s tem pravzaprav zelo logično lahko odpiramo tudi ogromen in širok horizont vsebin predvsem pa odprtih vsebinskih vprašanj, dilem o katerih pravzaprav lahko govorimo in s katerimi se zanesljivo moramo soočati, ko se ukvarjamo s samim področjem. Sama bom sedaj samo zelo na kratko na vsakem od področij identificirala tiste glavnem stvari, ki sem jih tudi sama prepoznala sedaj, ko sem se bolj intenzivno že pripravljala na samo delo in pa stanje razmer na področju. Vsekakor pa verjamem, da bomo potem tudi skozi samo razpravo skozi vaša vprašanja potem kakšne od teh vsebin tudi mnogo bolj podrobno lahko odprli in da vam bom kolikor bom že znala nanje tudi odgovorila. Kar se tiče vrtcev, veste, da imamo sedaj že živo pripravo novele Zakona o vrtcih, prav tako je pripravljena tudi oziroma v delu priprava prenove kurikuluma, torej programa vrtčevskega dela, tako da tu je na nek način pozornost zanesljivo v prvi vrsti usmerjena v te vsebine, nikakor pa to ni edina zadeva. Kar se tiče osnovnih šol, narejena je evalvacija prve triade devetletke, na podlagi teh evalvacijskih ocen so že narejeni tudi predlogi za sistemske ukrepe. Vse to je sedaj na točki, ko bo treba to tudi zelo intenzivno sistematično preučiti in potem sprejeti nadaljnje ukrepe. Prav tako je odprto vprašanje razširjenega program v osnovnih šolah, pokazalo se je že, da bo potreben premislek o rekonceptualizaciji izvajanja tega razširjenega programa, da bo potrebno definirati jasnejše, bolj ciljno naravnane usmeritve, da bo potrebno tudi bolj jasno razmejiti te relacije med obveznimi in razširjenimi deli programa zato, da bomo še vedno zasledovali ta glavni cilj, ki je bil z razširjenim programom tudi vzpostavljen. Na tem polju pa ne samo na ravni osnovne šole, ampak potem tudi vrtcev, srednje šole nadalje potem visokošolskega izobraževanja oziroma učiteljev na tej ravni in pa znanstvenikov. Krepiti bomo morali zaupanje in s tem povezane delovne pogoje za vzgojitelje, za učitelje, za profesorje, za znanstvenike, tu imamo kar veliko odprtih vprašanj, verjamem, da tudi veliko predlogov, tako da jih bo potrebno najprej na ravni interne skupnosti na področju odpreti s predstavniki različnih skupin, tudi s sindikati in potem seveda na medresorski ravni v povezavi z Ministrstvom za javno upravo, Ministrstvom za finance predvsem. V tej povezavi spet govorim za vse nivoje, potrebno bo poiskati ali lahko najdemo še kakšne boljše, bolj učinkovite načine za realizacijo vseh investicijskih projektov, ki so potrebni za to, da bomo potem vse usmerjali lahko v sodobno šolo prihodnosti. Srednje šole, gimnazije, ocena potrebnosti sprememb pri maturi bo potrebna skupaj s predlogi rešitev, potrebna bo prenova obveznih izbirnih vsebin v gimnazijah, to je že dejstvo in se tega že zavedamo, prav tako spet, če se vračam na sistem financiranja srednjih šol, sedanji sistem glavarin ni spodbuden, predvsem ni spodbuden za manjše šole in za šole na obrobju, tako da bo tu prav tako se potrebno usesti in premisliti o tem kakšen model bo najbolje aktivirati zato, da to neenakost in pa to zagato poskušamo nekako odpraviti oziroma jo narediti tako, da bo delo   (nadaljevanje) tudi teh srednjih šol lahko bolj tekoče potekalo.  Potem v zadnjem času zelo, zelo aktivno in intenzivno vprašanje ali pa razprava o dualnem sistemu, o vajeništvu, o zelo nerodnem izrazu - tudi moje mnenje je to - podjetništva, ne govorimo o podjetništvu, govorimo v uradnih dokumentih o podjetnosti, skozi moj jezik pa govorimo predvsem o družbeni odgovornosti, o tem, kako znanje pripeljati nemudoma, čim hitreje, tudi zato, da bo uporabno za različne potrebe v družbi. Ni tu in nikakor ne samo gospodarstvo in to podjetništvo v gospodarskem smislu, ampak se pogovarjamo pravzaprav v prvi vrsti o medgeneracijski pomoči, o tem, kako bomo tudi na tem družbenem, socialnem področju, okoljskem področju tudi skozi vsebine, ki jih odpiramo s poučevanjem, lahko pomagali pri zavedanju tega, kje imamo težave v našem vsakodnevnem življenju in kako lahko tem težavam tudi na tej točki že izobraževalnega procesa priskočimo na pomoč in jih na nek način iz težav prelevimo v nekaj, kar se imenuje skupnostno dobro in sobivanje.  Mogoče samo na tej točki, ker sem vas že prej zasuvala s podatki o vajeništvu, recimo, zdaj imamo skupaj v državi 300 vajencev v tem vajeniškem sistemu, ta hip največ na Srednjem centru Škofja Loka, na Srednji šoli za strojništvo, oblikovalcev kovin, je največ tistih, ki svoje znanje v šoli tudi neposredno potem testirajo in prenašajo že skozi prakso in se na ta način pravzaprav učijo in osvajajo tista prepotrebna znanja, ki jih bodo potem takoj po zaključku šole morali pokazati tudi pri svojem delu. Na tej točki vemo, da se že dela spremljava tega sistema. Ta spremljava kaže na to, da definitivno sistem vajeništva je dobra odločitev, da je treba z njo nadaljevati, vendar pa da bi, zato da bi še bolj optimalno zadeve funkcionirale, bilo treba tam, kjer so zagate, kakšne zadeve ponovno premisliti, poskušati izboljšati in, kot rečeno, poskušati tudi najti načine, kako bi ta koncept širili tudi na neka druga področja, širša od teh, kjer se ta sistem pojavlja ta hip.  Naslednja zadeva, če preskočim nivo srednješolskega izobraževanja, je vprašanje visokošolskega univerzitetnega študija. Tu imamo kar nekaj zadev, ki so že nekaj čas rak rana. Ker jih tudi sama preko svojega dela izkušam še bolj, bi lahko še več o tem govorila, pa ne želim, ker želim uravnotežiti ta problemski okvir enako na vseh področjih. Tisto, kar bi v zvezi z visokošolskim univerzitetnim študijem želela povedati, je sledeče. Letos se nam izteka Resolucija o nacionalnem programu visokega šolstva, ta je veljala od leta 2011 do leta 2020, tako bo to ena od prvih zavez, zato da to vsebino tudi ustrezno predvsem v razvojnem smislu nekako oblikujemo tako, da bo nadaljnjih deset let tudi visokošolski univerzitetni študij lahko bolj sledil potrebam sedanje družbe in bo absolutno tudi bolj vpet v ta notranji družbeni prostor in potrebe v državi. Ko govorim o družbenem prostoru, ne govorim samo v tem smislu sociale družbe, ampak govorim o celem sklopu, govorim tudi o gospodarstvu, govorim tudi o okolju in vseh ostalih temeljnih podsistemih.   (nadaljevanje) To bo potrebno pravzaprav narediti sedaj in osmislit. Prav tako v tej povezavi nas čaka priprava strategije razvoja višjega strokovnega usposabljanja. Zavedamo se potrebe po tem, da se nekako naredi eno bolj pravično razmerje na relaciji univerze in pa znanstveno-raziskovalni inštituti. Ti poskusi so sedaj tudi na nek način že odprti. Če bo potrebno, mogoče potem tudi skozi bolj podroben pogovor o pripravi novega Zakona o raziskovalno-razvojni in inovacijski dejavnosti, tudi o tem. Potem absolutno tisto, kar je ključna, je oživitev razvojnega dela znanosti. Večina denarja za znanost in pa za visokošolski univerzitetni študij ta trenutek, podobno kot je to tudi v osnovnih šolah, v vrtcih in pa v srednjih šolah, gre za plače. In v tem smislu pravzaprav imamo težavo s tem, da na nek način nimamo tega prepotrebnega inovacijskega kapitala, s katerim bi lahko sledili oziroma zadovoljivo sledili vsem tem trendom, ki so pomembni tudi v okviru izobraževanja in pa raziskovanja na tej globalni mednarodni ravni. Potrebno bo tudi, tudi v tem smislu aktivirat malo bolj jasnejšo finančno disciplino. Tukaj se seveda dotikam tega precej akutnega vprašanja plač, pa teh ostalih v tej povezavi dodatkov na plače in tako naprej, ta razmerja bo potrebno bolj počistit, zato da se bo razumelo, koliko lahko kdo zasluži in kolikšen delež tega lahko in mora prihajati iz javnih sredstev, kaj pa je seveda lahko tudi del nekih drugih sredstev, ki prihajajo iz dodatnega dela, ki je povezano z raziskovanjem, z vpetostjo v mednarodne raziskovalne skupine in tem delom.  Kar se tiče znanstvenoraziskovalne dejavnosti, že omenjeni Zakon o raziskovalno-razvojni in inovacijski dejavnosti je pripravljen. Nekaj zadev vemo, da je še potrebno nekako uskladiti, tako da bomo to delo pravzaprav nemudoma nadaljevali takoj, ko bodo za to aktivirani pogoji s prevzemom samega dela. Prav tako se pripravlja raziskovalno-inovacijska strategija Republike Slovenije. Ta bo veljala za obdobje od leta 2021 do leta 2030. Pomemben segment tega znanstvenoraziskovalnega dela je seveda povezan tudi z digitalizacijo in pa na splošno s temi, bom rekla, uporabo in pa zmožnostjo uporabe aktivacije vseh teh sodobnih tehnologij za nemoteno delo. In kot že večkrat omenjeno, tudi na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti potreba po krepitvi prenosa znanja v prakso, nadaljnji razvoj, gospodarstvo, tehnološke, razvojne agencije na eni strani, na drugi strani pa potrebe družbe v tem smislu, predvsem tudi tesnejšega, bolj neposrednega stika pri raziskovanju, pri povezovanju znanja, ki ga potrebujemo ljudje pri našem vsakodnevnem delovanju in stiskah na vseh generacijskih nivojih.  Naslednja zelo pomembna zadeva je vprašanje zaposljivosti po končanem izobraževanju. Tukaj je tisto, kar je ključno, to, da se pripravi sistem za to, da bomo lahko spremljali in pa tudi ocenjevali trende, zato da bomo videli, kam se naši učenci, dijaki, študenti po uspešnem zaključku tudi uspejo potem zaposliti, ali ta zaposlitev pravzaprav sovpada s potrebami, aktualnimi potrebami na trgu dela, pa spet ne mislim samo v gospodarskem smislu, tukaj predvsem, zdaj imamo ta primer velike potrebe pri delu v različnih zavodih, ki so povezani s socialnim varstvom in skrbjo in tule bo potrebno eno zelo intenzivno spremljanje in na podlagi tega potem tudi ukrepi, ki bodo spodbujali, ki bodo usmerjali tudi otroke oziroma potem mladostnike, da se bodo odločali za poklice, ki bodo služili potrebam in namenom za zdrav razvoj naše družbe tudi v prihodnosti. Prav tako v tem smislu tudi izrazita potreba po večjem povezovanju družboslovnih, humanističnih znanj z naravoslovnimi in tehničnimi znanji. Nič nam ne pomaga velik tehnološki napredek in velike tehnološke inovacije, če ne vemo zakaj jih kot ljudje potrebujemo. Če jih ne znamo uporabljati, če nas celo v bistvu stroji premagajo v tej naši, bom rekla, človeški humani moči, ki jo premoremo v tem trenutku naše civilizacije.  Izobraževanje odraslih, pomemben pomemben steber izobraževanja. Sprejeta je strategija. Prav tako spet vidite koliko bomo samo resolucije morali pisati, se izteka resolucija o nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji. Veljala je od leta 2013 do 2020. Absolutno zelo zelo pomembna resolucija, ki bo morala najti način, kako nadaljevati s procesom pridobivanja novih znanj in uporabe prenosa obstoječih in novih znanj potem za prihodnost, tudi pri odraslih, ki so še na trgu dela in predvsem potem mislim kasneje tudi v primeru starejših oseb s konceptom univerze za tretje življenjsko obdobje.  Šport je še zadnje področje, prav tako izjemno pomembno na resorju, ki ga pokriva Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Šport kot javni interes. Šport kjer je vloga države predvsem v skrbi za promocijo. Razlogov zakaj se je potrebno športno udejstvovati na eni strani, na drugi strani pa seveda tudi vloga in podpora športu, ki se ukvarja s svojimi aktivnostmi na najvišji vrhunski svetovni ravni, ker pravzaprav je to eden od delov, zelo pomembnih delov identitete naše države, naših ljudi, ko želimo pokazati, kako smo dobri in kako smo fini. Tule je predvsem predvideno seveda iskanje nekih še bolj učinkovitih uspešnih načinov za vlaganje, za spodbujanje vlaganja zasebnega sektorja v šport v obliki davčnih olajšav. Nekaj že imamo, ampak pravzaprav se zelo zelo slabo izvaja, kar pomeni, da bo potrebno pogledati kje so zagate ali je problem v tem, da je ta odstotek prenizek, teh 0,3%, da bi morali tule kaj narediti, ali so težave kje drugje. Športna infrastruktura, absolutno je tudi zgodba, ki jo imamo ves čas upravičeno na mizi in o kateri se moramo pogovarjati, ne samo z vidika tega, da bo to zagotovilo za treniranje, za usposabljanje vrhunskih športnikov, ampak za vse, ki se želijo športno udejstvovati. Torej, šport v tem smislu kot nekaj mnogo več od zgolj vrhunskega športnega udejstvovanja, ki je pač, žal, po moji oceni, žal v tem obdobju v katerem živimo postal del velikega biznisa in komerciale, ne pa več tega, kar si želimo kot država, da se mora spodbujati v, bom rekla, konceptu ali pa z razlogom javnega interesa.  Mogoče še en kratek uvid ali pa pogled na vlogo resorja v mednarodnem prostoru. Zakaj ga želim že na tej točki posebej izpostaviti? Veste, da bomo zelo pomembno vlogo igrali tudi zelo kmalu, ko bomo predsedovali Svetu Evropske unije in prav s tega vidika pravzaprav je ta pozornost na tudi mednarodni vidik ali pa vpetost še toliko bolj pomembna, kot je že sicer. Celoten koncept izobraževanja je pravzaprav v naši državi ves čas v tesni povezavi ali v tesnem sodelovanju z mednarodnimi trendi in pa iniciativami, organizacijami. Govorimo o Unescu, govorimo o OECD, govorimo recimo PISI(?) kot enih od teh sistemov kjer smo, o katerih veliko tudi doma govorimo in jih tudi uporabljamo zato, da se lahko uspemo tudi primerjati kako uspešni smo v primerjavi z drugimi državami na svetu pri izvajanju naših politik.  Absolutno črpanje, investiranje EU sredstev. Tukaj lahko naredimo veliko. Tukaj je ta priložnost, ki nam omogoča, da gremo ven iz tega klasičnega proračunskega razmišljanja, ki je omejen na plače, na tudi ta investicijski del, tako da tudi predlog za prihodnjo perspektivo, ki je ravno tudi v tem času v izdelavi, bo moral biti tukaj tudi zelo celovito in premišljeno pripravljen.  Potem recimo posebej bi izpostavila tudi eno davno dano zavezo naše države. Petnajst let nazaj je že bila, ko smo na svetovnem programu za izobraževanje za človekove pravice se zavezali, da bomo izdelali in potem tudi izvedli nacionalni akcijski načrt za izobraževanje za človekove pravice. S tem bi v sodelovanju tudi z drugimi organi, predvsem varuhom človekovih pravic, pomembno sistemsko prispevali in moramo prispevati h krepitvi naše družbe in zlasti pri pomembnih ciljnih skupinah kot so otroci, mladi, prosvetni delavci, raziskovalci, športniki, krepiti tudi ta del zavedanja kako zelo pomembno je tudi spoštovanje človekovih pravic že na ravni in v okviru izobraževalnega procesa.  Toliko mogoče v tem smislu pregleda, moje ocene tega kaj vsebinsko vse je ključno, se recimo po prvem, po drugem po tretjem pregledu resorja izkazalo. Kot rečeno, gre za mojo oceno, ki jo bo seveda nujno nujno potrebno potem še soočiti preko sodelovanja z ostalimi vsemi aktivno vpletenimi po formalnih pristojnostih in drugačnih interesih, željah tistih, ki so in ki ste vpeti v prostore izobraževanja, znanosti in športa. Zelo dobrodošla, verjamem, da bodo tudi vsa vaša poslanska vprašanja danes in pa komentarji. Tisto kar bi mogoče samo še želela reči je, da absolutno bomo delali tudi na zavezi, da bomo vse dobro zastavljene projekte peljali naprej, tam kjer bo potrebna seveda jih bomo ponovno podprli, se seznanili z njimi, pogledali in vse skupaj s ciljem, da poiščemo čim boljše možne kompromisne rešitve, ker žal verjamem, da verjetno konsenzualnih ne bo možno. Če pa bo, pa še toliko bolj lepo.  Aktualne zadeve poleg zakonov, ki so na delovni mizi, ne bi posebej izpostavljala. Poleg težav, ki jih imamo s financiranjem tudi ne. To je zgodba, ki jo pač moramo operativno narediti. Veste, da je po prvem pregledu se pokazalo, da nekje okrog 100 milijonov manjka denarja v letu 2020 za plače učiteljev, in da moramo tukaj najti način kako bomo do tega zneska prišli in že pravzaprav iščemo v sodelovanju predvsem z ministrom za finance te rešitve oziroma te pristope. Ne bom govorila o tem, da se pripravlja in da se mora dokončati Bela knjiga o izobraževanju, strateško razvojen dokument o mestu izobraževanja v in za družbo prihodnosti za naš nadaljnji razvoj, ki na nek način nas bo potem tudi malo prebudil v tem smislu zavedanja o tem kako pomembno je znanje in na razvoj znanja v družbi, ki se tako tehnološko in v vseh ostalih drastično hitro spreminja.  Ne bom posebej na tej točki odpirala zgodb z Ustavnim sodiščem, ker verjamem, da bo tudi to kakšno od   (nadaljevanje) vprašanj, pa se bomo na tisti točki pogovarjali o ustavnih odločbah, ki smo jih dobili na mizo, in o tem, kakšna je ocena stanja; zelo dragocen mi bo tudi vaš pogled, vaša ocena o tem, kako in kaj glede tega.  Bi pa želela eno drugo stvar še povedati za zaključek tega dela aktualnih zadev. To je pa reakcija oziroma odgovornost, ki jo nosimo v imenu tudi Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport v luči aktualne problematike oziroma razmer, povezanih s tako imenovanim koronavirusom. Prišlo je do prvih zaprtij šol. V ponedeljek je napovedano zaprtje vseh izobraževalnih ustanov v celi državi, govorimo o osnovnih šolah, osnovnih šolah s prilagojenim programom, glasbenih šolah, zavodih za izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, vse srednje šole, vse višje strokovne šole, vsi dijaški domovi, vse organizacije za izobraževanje odraslih in vsi vrtci. To je, žal, glede na strokovno oceno stanja razmer nujno potrebno narediti. In tu je tista prva naloga, dolžnost in obveznost, ki jo bomo morali tudi v sodelovanju s celotno Vlado, predvsem pa na ministrstvu narediti, najti način, pripraviti jasna navodila, usmeritve za zaposlene in seveda za šolajoče otroke in mladostnike, kako naj izvajajo svoje obveznosti v skladu s to situacijo. Tisto, kar bo vsekakor poziv, ki bo poslan šolam, bo navodilo, da se poiščejo možnosti za izobraževanje na daljavo. Mi se zdaj že seznanjamo z oceno o izvedljivosti tega, da bi to izobraževanje na daljavo potekalo preko tako imenovanih e-forumov oziroma teh aplikacij; koliko in na kakšen način, ravnokar v tem času dela oceno tudi poseben strokovni tim skupaj z ljudmi na ministrstvu. Zavedamo se, da bodo ta navodila potrebna in da jih je treba dati čim prej, ampak še enkrat v luči tega apeliram na to, da se moramo vsi skupaj zavedati, tudi če smo zelo zdravi, tudi če se počutimo zdrave, to zaprtje se je zgodilo na podlagi strokovne ocene, da bomo tudi na ta način skrbeli za zdravstveno stanje in varnost vseh nas, tako zaposlenih kot otrok, mladostnikov in vseh ljudi, s katerimi se vsakodnevno srečujemo in obdajamo.  Zdaj pa res pravi zaključek…
Hvala, spoštovana kandidatka…
Simona Kustec Lipicer
Ne, nisem še, še dve besedi za čisto pravi zaključek, zdaj pa pod črto. / smeh/ Absolutno sem prepričana, da je resor izobraževanja, znanosti in športa po svoji vsebini nekaj, kar predstavlja odličnost naše države. Mi znamo in zmoremo. In verjamem, da vsi, ki so zaposleni, ki so vpleteni v ta resor, vedo, kaj delajo, in da smo primerljivo kompetentni in konkurenčni s komerkoli lahko na svetu. Smo na nek način olje v motorju nadaljnjega razvoja naše družbe, tega se moramo zavedati, tega ne smemo nikoli pozabiti. Iz tega razloga moramo narediti vse za to - in to bomo tudi delali v okviru dela na ministrstvu -, da bomo krepili zaupanje v šolski sistem, s ciljem, da bomo na ta način krepili tudi ugled, spoštovanje, predanost, avtoriteto vsem tistim, ki so del tega sistema. Ker, kot rečeno, gre za ljudi, gre za vsebine, ki predstavljajo prihodnost našega znanja, naše vloge tako znotraj družbe same kot tudi v mednarodnem prostoru. In to velja od vrtčevske vzgoje pa potem do univerze za tretje življenjsko obdobje.  (nadaljevanje) Dalje, dialog, sodelovanje in ne izključevanje vseh številnih skupin, na katerih temelji celoten sistem. To bo tisto orodje, s katerim bomo delovali. Ne predstavljam si, da bi lahko samo neka skupina strokovnjakov ali pa določena skupina na ravni ministrstva v tako kompleksnih okoljih, s tako kompleksnimi vsebinami bila zmožna sama najti in poiskati rešitve. Zato je sedaj že na tej točki poziv vsem tistim, ki ste del tega prostora, da se oglasite, da bomo lahko čim širši dialog in sodelovanje aktivirali pri vseh vsebinah, o katerih imate bodisi na podlagi izkušenj bodisi na podlagi svojih pristojnosti ali pa seveda tudi nekih svojih pogledov kaj za povedati, zato da bomo lahko krepili polje, polje, ki mora biti varno, ta varnost se nanaša v tem danem trenutku predvsem na varnost v odnosu do zdravja, varnost v odnosu do nasilja, več vrst nasilja, o katerem tudi stalno poslušamo in se zavedamo, da je v teh prostorih oziroma pri teh vsebinah žal prisotno, in moramo zagotoviti vse pogoje za to, da zagotovimo varno, spodbudno, ustvarjalno, inovativno znanje in pa priložnosti za to, da se to znanje ohranja, ker bo to znanje razvoj boljše družbe prihodnosti.  In kaj zelo konkretnega vam še lahko ponudim oziroma obljubim, to je pa zdaj moja zaveza osebna in zaveza, ki v določenem delu izhaja tudi iz koalicijskega sporazuma. Prva je seveda ponovna uvedba brezplačnega vrtca za drugega in vse nadaljnje otroke v istem vrtcu. Na ta način ne samo, da bomo izvajali boljšo družinsko politiko. Jaz predvsem verjamem, da bomo na ta način spodbujali obiskovanje vrtcev še za tistih malo manj kot 20 % otrok, ki tega iz takšnih ali drugačnih, verjamem, da tudi materialnih, razlogov ta trenutek ne morejo. Druga zaveza, šolske torbe naših učencev, učenk, dijakov, dijakinj morajo biti zopet lažje. Ne morejo in ne smejo nam predpisi in normativi, ki so na papirju, določat, da je lahko šolska torba skoraj enako težka kot otrok. In tukaj bomo mogli premagat pravo, če želite. In bomo dali vse od sebe, da to naredimo. Stop nasilju. To je v povezavi z varnim okoljem. Nasilje, kot rečeno, ki ga je več vrst, nekatero je vidno, še več je pa tudi nevidnega. Tukaj bomo morali okrepit in tudi bomo okrepili tudi ta boj. Poslanstvo učiteljev, učiteljic je prenos znanja in ne vaja iz birokracije. To je naslednja zaveza. Tam, kjer ne bo potrebno opravljati administrativnega dela, ki bo samo sebi v namen, tam bomo zadeve postavili spet na svoje mesto in, verjamem da, prihranili ne samo čas, predvsem pa energijo in dobro voljo učiteljev, zato da opravljajo svoje temeljno poslanstvo. Če bi želeli biti javni uslužbenci, birokrati, bi si izbrali verjetno drugo delo. Šole, univerze, raziskovanje, šport, še enkrat, so povezovalni člen razvoja družbe in zaradi tega je potrebno poiskati tudi načine, kako jih bomo vpeli v aktiven del lokalne skupnosti, da bodo tukaj z nekim poslanstvom, ki ne bo samo poslanstvo v tem smislu, da pridobiš neka znanja, neke veščine samo za sebe, ampak da lahko čim več in neposredno to že prenašaš na druge. Torej potegnjeno pod dvema črtama in zadnjim stavkom, izbrusiti moramo dragulj znanja. Vsak od nas ima eno glavo pameti, vsi mi skupaj imamo pa eno samo isto državo za boljši jutri. Hvala lepa.
Hvala lepa, spoštovana kandidatka.  Upoštevajoč zamik začetka seje, to je bila ravno ena pedagoška ura, kar še bolj zgovorno govori o vaši odlični pedagoški naravnanosti.  Obveščam vas tudi, da kolega Bojana Podkrajška nadomešča kolegica Anja Bah Žibert. Preden preidemo na vprašanja poslank in poslancev bi vas spomnil še na dejstvo, da v situaciji tveganja okužbe vsako zadrževanje v prostoru več ljudi za dalj časa predstavlja dvig rizika zdravstvene nevarnosti. Seveda proporcionalno času, katerega prebijemo skupaj, zato tokrat izjemoma predlagam in prosim, da zastavljate konkretna in kratka vprašanja brez nekega daljšega uvoda ali brez lastnih observacij ter razčlenjevanja, ker verjamem, da je vsem nam zdravje višja prioriteta od samopromocije. To dvorano imamo na razpolago do 17. ure. Če ne končamo tega zaslišanja, bomo morali nadaljevati po 22. uri. Toliko samo v orientacijo.  Sedaj pa prehajamo na razprave članov in članic odbora.  Besedo ima Miha Kordiš. Izvoli.
Hvala za besedo, predsedujoči. Svoj sklop vprašanj in razpravo… /oglašanje iz klopi/ Sklope vprašanj in razpravo sem si razdelil v dva dela. V prvem delu nekako obravnavam splošne pozicije, ki jih koalicijska pogodba zavzema zaradi tega, ker se znotraj okvirjev vseh politik vlade lahko izobraževanje šele umesti in navsezadnje tudi na pregledu tega kaj so trenutne koalicijske stranke, predvsem vodilna koalicijska stranka SDS, v preteklosti počele. Mislim to je neka osnova, na kateri lahko presojamo potem vsakokratnega ministra. V drugem sklopu svoje razprave se pa osredotočam na konkretna vprašanja, povezana z resorjem in točkami, ki jih najdemo v koalicijski pogodbi.  Preden pa sploh lahko preidem v vsebino pa moram izreči protest in opozoriti na to, kako nedemokratično se bo danes na tem odboru glasovalo o tem, ali je gospa Kustec Lipicer iz kvote SMC primerna za ministrico. Kaj se je prejšnji teden zgodilo? Prejšnji teden je nova vladajoča koalicija samovoljno razširila članstvo odborov. In sedaj ima na tem odboru, Odboru za izobraževanje stranka SMC dva dodatna poslanca, torej dva dodatna glasova. Podobno se je tudi zgodilo na, recimo, na Odboru za obrambo, kje se je tisti odbor razširil za dva poslanca iz Nove Slovenije, kjer je bil zaslišan predsednik Nove Slovenije. Se pravi, ministrica iz kvote SMC kandidira, pardon, kolegica iz kvote SMC kandidira za ministrico na odboru, kjer se predstavlja se število članov odbora razširi s poslanci iz vrste SMC. Kje je tukaj demokracija? Še posebej če pomislimo, kako se je to zgodilo. Število članov na odboru se je spremenilo popolnoma enostransko, brez predhodnih posvetov z vsemi poslanskimi skupinami, kar je ustaljena parlamentarna stranka, da se pred spremembo članov posameznega odbora in razmerja sil na posameznemu odboru posvetuje z vsemi parlamentarnimi strankami. Skratka, šlo je mimo vseh regelcev. Šlo je tudi mimo poslovniške določbe o delovanju Državnega zbora, ki pravi, da morajo biti stranke in poslanci na odborih zastopani proporcionalno, glede na to koliko sedežev zavzamejo ali pa zavzemamo v 90 članskem parlamentu. To razmerje je tukaj porušeno. Zakaj je porušeno? Zaradi tega, da bo nova koalicija, milom ili silom, stiščala skozi svoje ministre. In nova vlada, nova koalicija je nastopila svojo vladavino s tem, da je šla mimo poslovniških določb delo državnega zbora, da jih je pač povozila zato, da si je postavila nek glasovalni stroj in na ta način spodsekala nalogo, ki jo odbori in državni zbor v naši demokraciji igra.   (nadaljevanje) Porušila so se vsa razmerja, ki so bila vedno narejena na podlagi volilnega rezultata…
Kolega Kordiš, na tej točki ste izpostavili vašo opombo. Moram vas prekiniti, samo spomniti, da je zadeva bila dogovorjena in potrjena na Kolegiju predsednika Državnega zbora. Hvala, da ste seznanili z vašimi pomisleki ta odbor. Sedaj pa vas prosim, da pride k vprašanju.
Zadeva je bila izpeljana na Kolegiju predsednika Državnega zbora mimo ustaljene prakse, mimo Poslovnika. Izpeljana je bila na varianto buldožer demokracije. In sem imel do nedavnega o vodilni koalicijski stranki SDS nek profesionalen rešpekt za njihovo konsistentnost udi na točkah, ko so neprestano opozarjali na postopke, kako jih Državni zbor izvaja, potem pa prvi dan svoje oblasti naredijo popolnoma nasprotno. Začnejo serijsko umikati zakone iz procedure, ki so jih prej serijsko vlagali v proceduro kot opozicijska stranka in zbuldožirjo odbore zato, da ne te odbore nastavijo svoje poslance in na vsak način tiščijo skozi kandidate za ministre, pa naj si bodo ti ljudje kompetentni ali ne.  Na to temo lahko nadaljujem konkretno z vprašanjem gospe Kustec Lipicer kot ministrski kandidati v tretji vladi Janeza Janše. Sicer bom to vprašaje odprl z njenimi citatom iz 53. izredne seje Državnega zbora v prejšnjem mandatu, januar 2018, šlo je za ustavno obtožbo proti takratnemu predsedniku Vlade gospodu Miru Cerarju. Takole je takrat govorila gospa Kustec Lipicer, citiram: »Povedali bomo zakaj je treba presekati vozel zavajanj, neresni, groženj, manipulacij in jasno ter odločno reči ne politiki SDS, ki Slovenijo vodi po poteh radikalne evropske desnice, utemeljene na strahovladi, na nestrpnosti, tudi na sovražnosti do drugačnih. Predvsem pa bomo poslanke in poslanci Poslanske skupine Stranke modernega centra glasno govorili o tem zakaj je za v prihodnost usmerjeno Slovenijo potrebna mirna, stabilna, premišljena in vključujoča politika, katere rast in razvoj sta lahko utemeljena le in zgolj na spoštovanju in udejanjanju univerzalnih človekovih pravic vsakega posameznika, ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino.« Konec citata. Gospa Kustec Lipicer, to ste govorili vi nedolgo nazaj. Dve leti nazaj. To ste govorili kot vodja poslanske skupine takratne Stranke modernega centra. Danes kandidirate za mesto ministrice v vladi, ki jo derigira SDS, ki jo derigira gospod Janez Janša, o katerem ste se izrekli, kot sem ravnokar prebral, sovražnost do drugačnih, rasizem in tako naprej. Kako vas lahko obravnavamo kot kredibilno kandidatko, glede na to, da se kakšne objektivne politične okoliščine niso spremenile. Politika in slog Slovenske demokratske se nista spremenila, pa vendarle vaši hudi, ostri kritiki te stranke navkljub, sedaj nastopate ali pa želite nastopiti mandat ministrice za izobraževanje v tej vladi. Kako zelo se okoliščine zares niso spremenile se je, recimo, pokazalo tudi na včerajšnjem zaslišanju vašega bodočega ministrskega kolega gospoda Hojsa. Gospod Hojs je bil odkrito rasističen in tam rangiral narode pod več vrednih do manj vrednih. Imate se za liberalko. Kako lahko vse to prebavite in pričakujete od javnosti in od Državnega zbora, da vas ima za kredibilno? In kako se počutite potem ob tem, da ste z novo koalicijo povozili poslovniške določbe o delu Državnega zbora, z buldožerjem namestili poslance iz vaše lastne poslanske skupine kot dodatno okrepitev današnjega odbora samo zato, da se vas na vsak način po mehaniki glasovalnega stroja ne glede na vašo predstavitev in kakovost vaše predstavitve in vaše kompetence potisne skozi in da se vam prižge zelena luč. To zaključi popolnoma ta popolnoma postopkovni uvodni del, ki ga je bilo nujno potrebno izpostaviti. In s tem prehajam na vsebino začenši pri najširšem okvirju, torej pri koalicijski pogodbi, njenih usmeritvah in pri preteklih politikah, ki jih je vodilna stranka v koaliciji  (nadaljevanje) izvajala. Ker sta to edini dve osnovi iz katerih lahko sklepamo, kako se bo obnašala tretja Janševa vlada in kaj znotraj tega okvira pričakovati tudi od Odbora za izobraževanje.  Za začetek naj povemo, da tretja Janševa vlada ne bo pomenila nekega popolnega nasprotja s Šarčevo vlado, pa še pred tem Cerarjevo vlado, ampak v veliki meri bo šlo pri politikah za kontinuiteto. Lahko pričakujemo, da se bodo nadaljevale politike v prid kapitala, varianta nižanja davkov za bogate, zniževanje okoljskih standardov, nižanje socialnih standardov, tudi nadaljevanje s postopki privatizacije, vključno ali pa morda celo v prvi vrsti s Počivalškovim holdingom, turističnim holdingom, ki ga država prevzema, da bi ga z javnim denarjem obnovila, politično skadrirala in potem vse skupaj odprodala. To so neke temeljne politike, ki jih lahko od nove vlade lahko pričakujemo. Toliko o kontinuiteti. Prišlo bo pa tudi do preloma oziroma lahko pričakujemo, da bo prišlo do zaostrovanja oziroma erozije določenih standardov. SDS zelo jasno in glasno zanika človeško odgovornost za podnebno krizo. To je pomemben element pri vprašanju, kako se namerava delovati na področju znanosti in izobraževanja. Odkrito se SDS zgleduje po madžarskem režimu, ki je nasilno utišal opozicijo, medije, civilno družbo in je odkrito fašističen. Demokratični standardi v tej vladi so ogroženi. Lahko pričakujemo pritisk na pravosodje oziroma krivosodje, kot mu v SDS radi rečejo takrat, ko jim odločitve tega sodstva niso po všeči in tako naprej. Navsezadnje tendence po militarizaciji družbe so se pokazale že preden je SDS sploh vlado prevzel skozi pritisk za uvedbo tako imenovanega naborništva.  Kar se tiče pretekle zapuščine in preteklih zgledov, Janez Janša je vodil že dve vladi. Eno med letom 2004 in 2008, drugo vlado je peljal v letih 2012 in 2013. Obakrat je politično oblast poskušal razširiti v gospodarstvo, medije, šolstvo in druge družbene podsisteme, kar je počel na izrazito brutalen način, zato so se pokazale tudi posledice…
Kolega Kordiš, samo če vas prosim, da prosim fokusirate vprašanje na kandidatko, ker kot ste povedal imamo …
Ja, pridem do tega…
Ja, ampak prosim vas, da hitro pridete do tega, glede na to, da še 11 ljudi želi govoriti in da želimo sejo v normalnem času in v duhu tega, kar sem povedal, skleniti. Zato vas res lepo prosim, da izkažete vsaj malo več razumevanja in malo manj vsega tega, kar skušate, saj vsi razumemo, da boste, ampak čaka nas tudi plenarna seja, na kateri boste to lahko povedali veliko večjemu številu ljudi, če to resnično želite. Tukaj pa, če ste kooperativni, prosim, bodite tudi v nekem optimalnem času efektni. Hvala. Res lepo prosim, imamo kandidatko, imamo vprašanje in tudi 11 drugih ljudi, ki si ga prav tako kot vi, želi zastaviti.
To so politična telesa namenjena temu, da se na njih altikulirajo politična stališča, da se vzame pod drobnogled izvršno vejo oblasti in natančno to nameravam storiti oziroma že počnem. Samo preden lahko pridem do specifičnega posameznega področja pa želim orisati kontekst, politični kontekst in politične prioritete, ki pa niso vezane samo na konkretno Ministrstvo za izobraževanje, je pa Ministrstvo za izobraževanje od te zgodovinske slike in splošnih političnih usmeritev odvisno tudi na svojem področju. Zato počnem, predsedujoči, to, kar počnem. Če naj nadaljujem…
Ne, jaz vas prosim, da to preden nadaljujete, samo da pristopite k optimiziranemu podajanju svojega uvoda, če že mora biti tako dolg, ampak da se vendarle skoncentrirate na zastavitev vprašanja. Res vas lepo prosim v imenu odbora in vseh prisotnih.
Predsedujoči, poglejte, tukaj smo zato, da artikuliramo politična stališča. Jaz se ne mislim več prepirati z vami zaradi tega, ker bi raje nadaljeval z vsebino. Navsezadnje ste si pa vi sem na silo pripeljali še dva ekstra poslanca, tako da lahko tudi vi govorite… / oglašanje iz klopi/ kolikor imate pač možnosti. Tako da nobenega problema, jaz nobenemu ne osporavam nobene pravice do njihove besede. Mi pa dovolite, da jaz pač izkoristim svojo po najboljših zmožnostih, ki jo lahko… /oglašanje iz klopi/
Vam je dovoljeno, samo sem vas prosil, da glede na diskurz, ki ste ga izkazali, ta nekoliko zožate in sporočilo smo vsi sprejeli in prejeli, ampak vendarle, da preidete k dejstvom. Samo to. Hvala.
Začel sem z dejstvom, nadaljeval bom z dejstvi in končal bom z dejstvi. Skratka, obakrat ko je bil gospod Janez Janša na vladi je oblast poskušal razširiti v gospodarstvo, medije, šolstvo in druge družbene podsisteme, ne glede na to kakšna škoda je tem političnim potezam sledila. Kar je zelo pomembno tudi za področje šolstva je poskus uvedbe tako imenovane enotne davčne stopnje po trdem neoliberalnem programu, ki so mu ga pripravili takratni mladoekonomisti v letu 2005. To je pomembno zaradi tega, ker je enotna davčna stopnja hud poseg v prihodkovne zmožnosti države. Vsi pa vemo, da slovensko izobraževanje temelji na javnem šolstvu. To javno šolstvo se pa financira ravno iz davčnih prihodkov. Na srečo so takratno potezo sindikati z združenimi močmi ustavili in preprečili. No, gospod Janez Janša se je takrat prilagodil, je ploščo obrnil, in kljub temu, da se je najprej predstavljal kot borec proti tajkunom, poskusil utrditi svojo oblast z ustvarjanjem lastne tajkunske mreže. Zelo znan, celo razvpit je primer prodaje državnih deležev v Mercatorju Bavčarju in Šrotu v zameno za vpliv na častnik Delo. V času prve Janševe vlade je nastala tudi osnova za kasnejšo dolžniško krizo. Skupen dolg gospodarstva gospodinjstev in države se je v štirih letih, morda lahko rečem samo štirih letih, povečal za več kot 30 milijard evrov in potem smo v tej državi potrebovali skoraj desetletje, da smo vsaj približno sanirali / oglašanje iz klopi/ te posledice. Bi šel tu v podrobno navajanje vseh podatkov, ampak jih ne bom zardi tega, ker so tam kolegi iz SDS mimo mikrofona in mimo besede zelo grdo in nepošteno obnašajo…/ oglašanje iz klopi/, kar ni nepričakovano. Skratka, pripelje me to do druge Janševe vlade, ki je trajala le dobro leto, od februarja 2012 do marca 2013, ko se je gospod Janez Janša ponovno poskušal ustoličiti kot neka varianta slovenskega /nerazumljivo/. ZUJF, zakon, ki je močno posegel v financiranje družbenih podsistemov, še posebej kratko je pa potegnilo ravno izobraževanje. V splošnem so pa te varčevalne politike Slovenijo takrat potegnile v drugo recesijo. Morda se ne spomnite, ampak slovensko gospodarstvo je v letih 2010 in 2011 že kazalo znake okrevanja od gospodarske krize, potem so jih pa te nepremišljene poteze Janševe vlade, ki jih je diktirala predvsem ideologija vitke države, celotno družbo pahnile v drugo recesijo. In gospod Janša se je na posledice svojih lastnih dejanj odzval s tem, da je razglašal izredne razmere. V mednarodni javnosti govoril in najavljal bankrot Slovenije, ker je seveda še pospešilo apetite finančnih trgov, zato so se podražila posojila pod katerimi je država lahko prejela sredstva na mednarodne trge. Ista vlada je oziroma isti Janez Janša je v Slovenijo klical trojko in tako naprej. Skratka, SDS so takrat iz oblasti odnesli šele večmesečni protesti, med tem ko je sedaj spet tretjič predsednik Vlade poskušal s protiprotesti braniti svojo vlado, protestnike zmerjal z zombiji in tako naprej. Pod črto, ta vlada bo nadaljevala ukrepe prejšnjih vlad. Lahko pa pričakujemo še bolj agresiven pristop in še bolj pritlehen boj za oblast. Dobivamo vlado, ki odkrito podpirajo Gospodarska zbornica, Združenje delodajalcev in mračnjaki vseh sort, je vlada, ki ji diktira premier, vajen pranja denarja, orožarskih poslov in boja za oblast za vsako ceno in ki se zgleduje po avtokratskih režimih na Madžarskem in na Poljskem. Toliko v splošnem. Kako lahko Ministrstvo za izobraževanje kredibilno deluje znotraj takih politik, znotraj takih političnih sil in njihove politične tehnologije ne vem. Morda pa vi, gospa kandidatka za ministrico to veste, vključno s tem, kako se vaša lastna vest umešča v sodelovanje v taki vladi.  Koalicijska pogodba, med temeljnimi načeli nove koalicijske pogodbe   (nadaljevanje) najdemo floskule o sodelovanju, tistem, kar nas v Sloveniji združuje, tudi o prevzemanju odgovornosti. Pod take floskule se podpisujejo predvsem poslanci Desusa in SMC, ki so po razpadu Šarčeve koalicije s povsem oportunističnih razlogov panično prijeli za oblast in se pač združujejo s stranko, ki so jo sicer še kakšnih nekaj mesecev nazaj prikazovali in označevali kot največje zlo. Sedaj pa ta svoj političen oportunizem, kjer gre za reševanje lastnih korit in lastnih stolčkov, maskirajo v neko prevzemanje odgovornost in na srečo je slovenska javnost dovolj pametna, da jim ne verjame in tega ne kupuje.  Ključ za razumevanje ekonomske politike nove koalicije v koalicijski pogodbi najdemo pod temeljnimi cilji, in sicer pod ciljem nižanja javne porabe. Prevedeno v malo bolj plastični jezi, gre za politiko varčevanja. Varčevanje, kot smo lahko videli že slabo desetletje nazaj časom krize, zavira gospodarsko rast, hkrati krči socialno državo in uničuje njene podsisteme, vključno s šolstvom, morda celo najbolj s šolstvom. Nihče zaradi varčevanja ni potegnil tako zelo kratkega konca, kot ravno visoko šolstvo.  Pri varčevanju bo nova vlada seveda selektivna. Pri izdatkih za represivni aparat država ne bo skoparila. Za ponovno uvedbo naborništva je pripravljena odšteti 300 milijonov evrov. Nadaljevala bo oziroma še pospeševala bo nakupe nepotrebnega orožja za potrebe Nato pakta. Razsipala bo proračunska sredstva za krepitev policijskih patrulj na meji in tako naprej. Kdo je tisti, ki bo te zapitke plačal? Ja, seveda delovni ljudje. Brezposelnim, ki se jim bo rezalo socialno pomoč, delavci, ki se jim bo krčilo njihove pravice in tako dalje.  V zvezi s tem splošnim ciljem krčenja javne porabe, na katerim je utemeljena koalicijska pogodba vas, gospa kandidatka za ministrico, sprašujem naslednje. Če mi lahko pojasnite, kako boste ob zmanjševanju javne porabe uresničili ukrepe iz koalicijske pogodbe, ki zahtevajo dodatna sredstva, recimo, financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti oziroma povečanje sredstev za športno infrastrukturo, morda še najtežja dodatna proračunska postavka, ki ste jo sami v svoji predstavitvi tudi omenili je vpeljava brezplačnih vrtcev tudi za drugega in tretjega otroka. Kje boste vzeli ta sredstva? Koliko ta sredstva znašajo? Ne pravim, da morate predložiti neke podrobne račune, neki okvirji o kakšnih odhodkih se pogovarjamo in o kakšni časovni dinamiki, to pa zagotovo. Vaš novi šef, gospod Janez Janša, je namreč ob svojem ustoličenju dejal, da ste natančno izračunali finančne posledice vsakega posameznega ukrepa, ne samo vi in ne samo pri vas, ampak za celo koalicijsko pogodbo in za vse politike, za katere ste se dogovorili po besedah Janeza Janša so finančno diht in te finančne posledice obstajajo in so naračunane. Skratka, kje boste vzeli sredstva? Koliko teh sredstev je? In v kakšni časovni dinamiki lahko pričakujemo gibanje teh sredstev?  Na splošni ravni me zanima tudi čisto idejno, izhodiščno idejno vprašanje, kako vidite vlogo znanosti in raziskovanja v slovenski družbi. Ali j to nekaj ker, ne vem, obravnavamo kot javno dobrino, nekaj kar nam širi obzorja, odkriva zakonitosti narave? Ali pa gre za servis privatnemu sektorju?  Podnebne spremembe, glede na to, da je stranka SDS v preteklosti izražala stališča, ki jih lahko pripišemo zanikovalcem podnebnih sprememb in tega niti ni skrivala, tudi sam gospod predsednik Vlade Janez Janša je zapisal, da so podnebnem spremembe prej posledica delovanja sonca kot pa človekove dejavnosti, z njim se ogromna večina znanstvenikov na tem planetu sicer ne strinja, ampak okej. Zanima me, kakšen je vaš pogled, pogled bodoče ministrice za področje znanosti na podnebne spremembe in na podnebno krizo. Ali verjamete, da je trenutno segrevanje ozračja posledica izpustov, ki jih povzroča človek z uporabo fosilnih goriv ali gre za mistično gibanje sonca, pa ne vem kaj še vse ostalega, vaši novi koalicijski partnerji zelo radi ponavljajo.  (nadaljevanje) In za zaključek čisto uvodnega dela, kaj je za vas pomembneje, da se otroci v osnovnih šolah priučijo zavedanja vpliva človeka in njegovih dejanj na naravo in na podnebje, pa solidarnosti do skupnosti, ali je bolj pomembno, da otroci v šolah pridobijo računovodske veščine, da prevzamejo vrednote neke kapitalistične tekmovalnosti trga in podobno. To so idejna izhodiščna vprašanja, ki pa so neposredno povezana s konkretnimi ukrepi, ki jih najdemo tudi v koalicijski pogodbi.  Čisto področno bi začel pri uvajanju podjetniških vsebin v šole. Koalicijska pogodba predvideva uvajanje podjetniške ideologije v sistem vzgoje in izobraževanja in tega niti ne skriva oziroma vsaj tako je mogoče sklepati iz naslednjega zapisa, citiram: »Uvajanje osnovnih podjetniških vsebin in podjetniške etike vključno z osnovami finančne pismenosti in praktičnim spoznavanjem dela podjetnikov v lokalni skupnosti.« Če mi lahko pojasnite, gospa kandidatka za ministrico, kaj točno je s t določbo mišljeno, kam in na kakšen način bi uvajali podjetniške vsebine in kakšne cilje pri tem zasledujete. Zelo konkretno, kakšne konkretne ukrepe boste na podlagi te določbe zagovarjali. Ali tukaj lahko pričakujemo, da bodo osnovne ali srednje šole dobile nov predmet, obvezno izbirno vsebino ali kaj podobnega? Sami ste sicer v svoji predstavitvi govorili o družbeni odgovornosti, o sobivanju, o skupnem dobrem. Ampak glede na konkreten družbeni kontekst, glede na ideološke usmeritve političnega establishmenta in glede na to kaj že obstaja, beri vajeništvo in še kaj drugega, jaz to zelo težko razumem kakorkoli drugače kakor pranje otrok z ideologijo kapitalizma na steroidih. Da naj se prilagodijo na to, naj se usposobijo za to, da bodo na trgu eden drugemu rezali vratove, namesto da bi šli v smeri sodelovanja, sobivanja, kooperacije. In mi lahko te politične usmeritve seveda okitimo z lepimi izrazi, ampak na koncu dneva ti lahko mačku rečeš pes, pa bo še zmeraj mijavkal. Ne gre. Praktična funkcija tovrstnega izobraževanja je izrazito problematična, ker je ideološka. Tukaj niti ne gre toliko za to, ko se pogovarja o uvajanju podjetništva v šole, niti ne gre za to, da bi se na tak način poskusilo mladino usposobiti za to, da bodo vsi vrhunski podjetniki. Nikoli ne bodo vsi vrhunski podjetniki. Upam si reči, da jih bo ogromna manjšina sploh vstopila v podjetniške vode. Gre predvsem za ideologijo, da se otrokom ubije v glavo, da so sami krivi za svojo usodo, ker se očitno niso dovolj dobro izkazali na kapitalističnem trgu, iz česar pa sledi to, kar že v moji generaciji, pa v kakšni mlajši generaciji sploh še posebej intenzivno lahko spremljamo psihični zlomi, samomori, mentalitega za prekomerno delo, izgorelost itd. To so direktne posledice miselne formacije, kateri so podvrženi mladostniki danes, da so za vse sami odgovorni, da so za vse sami krivi, da je nekaj takega kot družba sploh ne obstaja in da se morajo pokorno udinjati kapitalu. S tem so povezana še naslednja vprašanja. Vrednota solidarnosti, avtonomije, kritičnosti, sodelovanja, strpnosti, okoljske odgovornosti, miroljubno sobivanje in nenasilje. Vse to se mi zdi veliko pomembnejše, kakor to, da se mladi seznanjajo s tem, kako biti kapitalisti. In če mislite resno s tem, kar ste povedali na svoji predstavitvi danes na tem odboru, kako nameravate praktično te vrednote preliti v nekaj čemur rečete podjetništvo, pa usposabljanje za podjetništvo v šolah, ki je nekaj popolnoma diametralno nasprotno. Zakaj je bolj pomembno, da bi učenci in dijaki praktično spoznavali delo podjetnikov v lokalni skupnosti, ne pa, recimo, drugih dejavnosti v skupnosti. Primer, center za ločevanje odpadkov, medgeneracijski center, dom za starejše,   (nadaljevanje) delo raziskovalnih delavcev, delo kulturnih ustvarjalcev in tako naprej. Govori se o ideologiji podjetništva, govori se o podjetnikih. Vi govorite nekaj drugega, kot je napisano v koalicijski zgodbi oziroma veliko bolj skupnostno in pozitivno in pravilno interpretirate to določbo. Me zanima, kako jo nameravate implementirati. Tukaj prosim nekaj drovtinic, po kateri poti bi se dalo nadaljevati. Osebno, lahko naredim še en korak naprej. Če se že moramo pogovarjati o podjetništvu v šolah, lahko to obrnemo tudi v smeri zadružništva in sindikalizma. Take vsebine bi mlade veliko bolj pripravile na realnost trga dela, kakor ideologija podjetništva. Poglejmo celo našo generacijo, saj so vsi prekarci. Praktično vsi so na espejih, delajo tri šihte non stop, koma prelezejo čez minimalca, mislim polovica moje generacije je pri terapevtih ali na pomirjevalih itd. zaradi tega brutalnosti trga dela, kateri so izpostavljeni. Zakaj ne bi, če se že res hočemo iti povezovanje izobraževanja in gospodarstva, mlade navdahnili z idejo sodelovanja v obliki zadružništva, seveda tudi takega, ki se povezuje s skupnostjo in deluje v prid skupnosti ali na drugi strani sindikalizma. Ker ogromna večina mladih bo končala kot mezdnih delavcev v različnih oblikah zaposlitve, kakršno stanje trenutno je v večini primerov v obliki delavcev prekarcev in če kaj, potem vrednoto solidarnosti odraža ravno to, da se mladi naučijo kaj so delavske pravice in da se naučijo, da se morajo za te svoje delavske pravice neprestano boriti, zaradi tega, ker niso podarjene, niso brezčasno zaščitene, ampak so utemeljene ravno v moči skupnosti. V tem smislu bi bilo veliko bolj smiselno in pametno mlade peljati niti ne v neko kapitalistično delavnico, ampak na štrajk. To, mislim, da bi bilo veliko bolj pametno in mlade usposabljati, recimo temu za aktivno državljanstvo in da se bodo znali potegniti za svoje lastne pravice.  S tem povezana zgodba je tudi dualni sistem izobraževanja oziroma tako imenovano vajeništvo, ki ga v Levici ocenjujemo izrazito kritično. Sedaj ni problem, da se mladi soočajo s prakso. Je pa zelo velik problem, če so na račun prakse oropani nekega normalnega izobraževanja, ki naj bi jim dalo širino za njihovo življenje. Še posebej v obliki takega vajeništva kot je narejeno pri nas, kjer gre v bistvu za neposredno subvencioniranje privatnikov na škodo normalnega pedagoškega procesa za mladostnike. Stransko posledico tega, da se reproducira revščina. Otroci, ki prihajajo iz revnih družin se bodo praviloma veliko raje odločali za to, da poskusijo čim prej priti do neke skorje kruha, čeprav na račun lastne izobrazbe, če ne drugega zaradi pritiska njihovih lastnih družin, ki jih morajo pomagati preživeti. Če imamo tukaj izobraževanje, ki naj skrbi za družbeno mobilnost, ki naj bi zmanjševalo družbene razlike, tako vajeništvo kot ga imamo počne ravno nasprotno. Otroci iz delavskih družin bodo naprej oblikovali svoje delavske družine, bodo ujetniki nizko kvalificiranega mezdnega dela in zaradi tega, ker so že od rane mladostni izpostavljeni eksistenčnim pritiskom. V Levici odločno stojimo na strani tega, da je potrebno gospodarstvo ukrojiti po meri ljudi, ne pa kot politični establishment počne in je ravno obratno, da izobraževanje prilagaja apetitom privatnikov. In z javnimi sredstvi, ki naj bi služile javnemu dobremu usposablja mlade za konkreten delovni proces, za konkreten posamezen kapital. Če se koče kapital usposobiti neko delovno silo lahko za to plača sam, moral bi za to plačati sam. Ni pa naloga izobraževanja to, da podpira in subvencionira posamezne kapitaliste. Naloga izobraževanja je, da vzgaja aktivne državljane, ljudi skupnosti in si prizadeva za   (nadaljevanje) vrednote solidarnosti, medsebojne pomoči in tako dalje. Tukaj me čisto empirično zanima, gospa kandidatka, sami ste navajali statistike, kakšen je družbenoekonomski status tistih, ki se v trenutni sistem vajeništvo vključujejo. Kateri delodajalci, v katerih panogah so se v ta sistem vključili? Koliko vajencev se je v letih od sprejema zakona vključilo v sistem? Tukaj ste nekatere številke že povedali, ne vem, center v Škofja Loki 300 mladostnikov in tako naprej. Dalje, ali pričakujete, da se bo po izteku financiranja s strani EU v letu 2021 zanimanje za vajeništvo na strani delodajalcev zmanjšalo. Ker trenutno še tiste vajeniške nagrade, ki obstajajo in ki po zakonu so, jih v resnici financiramo iz evropskih sredstev. In delodajalci tu ne nosijo nikakršnih stroškov, čeprav se po vajeništvu sklicuje na tako imenovan nemški model, je treba vedeti, da tudi v Nemčiji za vajeništvo delodajalci prispevajo bistveno več kot prispevajo pri nas. Vajeniške nagrade imate name povečati vajeniške nagrade. In če imate namen v sistem vajeništva v večji meri vključiti sindikate.  Naslednje področje zanimanja je vprašanje zasebnih vrtcev in zasebnih šol. Zasebnih vrtcev v Ljubljani je, recimo, več kot je javnih vrtcev, čeprav ostajajo mesta v javnih vrtcih. Mestna občina Ljubljana za sofinanciranje zasebnih vrtcev vsako leto odšteje več milijonov evrov, za kar ni absolutno nobenega dobrega razloga, pa gre samo za eno občino, jaz jo tukaj uporabljam kot najbolj razvpit primer. Ker nimamo nobene regulative. Kdor želi ustanoviti privatni vrtec lahko ustanovi privatni vrtec in občina ga je dolžna financirati, pika. Tukaj so nujno potrebne zakonske spremembe. Sofinanciranje zasebnih vrtcev je sprejemljivo če in samo dokler država sama ne more zagotoviti potrebnih kapacitet. In še tam, kjer imamo zasebne vrtce po logiki manjka javnih kapacitet, je potrebno te javne kapacitete čim prej priskrbeti in zasebne vrtce ukiniti. Ideja, ki se je svoj čas obravnavala na tem področju je, da se občinam omogoči, da v skladu s svojimi lastnimi sprejetimi strategijami in politikami oblikujejo svoje kriterije do tega, kako mislijo razvijati izobraževalno mrežo, ali mislijo in v kakšni meri financirati zasebne vrtce ali ne. Kot rečeno, po trenutni zakonodaji ti vrtci nastajajo stihijsko brez pozitivnega soglasja posamezne občine, hkrati je pa občina obsojena na to, da če jim nekdo naredi vrtec ga mora financirati. Na ministrstvu so že pripravili nek zakon, ki omenjeni ideji ustreza in bi omejil pravico vrtcev do avtomatskega občinskega financiranja v kolikor je v javni mreži dovolj mest. Kako se vi gospa ministrica pozicionirate do tega, kandidatka za ministrico, pardon. Ali menite, da morajo občine z javnimi sredstvi financirati zasebne vrtce tudi v primeru, ko so v javnih vrtcih v tej isti občini še na voljo prosta mesta? In kaj boste naredili s tem zakonom, ki je pripravljen na ministrstvu? Ali je to nekaj, kar bo odromalo v predal ali ga boste dali v zakonodajni postopek, boste predlagali še kakšne dodatne spremembe? Če ja dodatne spremembe v katero smer bodo te dodatne spremembe šle.  Zasebne šole, morda še bolj razvpit primer kakor zasebni vrtci. Tu imamo odločitev Ustavnega sodišča čisto politično dejanje, politično dejanje, ki je s tesno večino 5:4 spremenilo odločitev istega ustavnega sodišča, samo da je bilo takrat Ustavno sodišče v drugi sestavi leta 2001 in se izreklo za interese zasebnih šol in organizacij, ki bi s polnim financiranjem pridobile pravico do dodatnega proračunskega denarja. Kakšno je stališče nas v Levici poznate, vsak cent za zasebne šole pomeni oškodovanje javnih šol. V zvezi s tem, gospa kandidatka za ministrico, vas sprašujem, ali določilo v koalicijski pogodbi pomeni, da bomo lahko v kratkem prejeli zakon, ki bo tudi za zasebne šole določil sto odstotno javno financiranje. Če želite, lahko rečemo tudi za zasebne šole, ki izvajajo javno veljavne programe določijo sto odstotno     (nadaljevanje) javno financiranje, ker vem kako desni pol tega parlamenta zelo rad čemi na tej formulaciji. Ali se zavzemate za javno šolstvo? Ali menite, da se mora v šolskem sistemu vzpostaviti koncept konkurence? Ker koncept konkurence je ravno tista ideja, ki pogajanja privatno šolstvo. Ali boste šli v smeri javnega šolstva in kako ga boste okrepili? In v čem vidite prednost javnega šolstva pred zasebnim? Kakšen je pomen kakovostnega javnega izobraževanja v naši državi, ki se z visokimi dosežki potrjuje v vseh mednarodnih primerjalnih analizah znanja. Ali se strinjate s sprejetim konceptom, da je javno šolstvo nosilec izobraževalnih procesov, kot ga je opredelila bela knjiga o izobraževanju iz leta 1995 oziroma če se ne strinjate, ali soglašate s pogledi, ki zagovarjajo izenačitev statusa javnega in zasebnega izobraževanja. Lahko razumete, da nas v Levici ta del še posebej skrbi. Verjamemo v to, da je samo javna šola garant za sekularni korikulum in da za vse po enakimi pogoji ponuja dostopno izobrazbo. Seveda si tudi javna osnovna šola zasluži kritiko, ampak samo kritiko, ki je umerjena v izboljšavo javnih šol, ne pa v to, da se javne šole napada, reže, postavlja pod vprašaj zato, da se jih na drugi strani nadomesti s privatnimi.  Za zaključek financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti. V koalicijski pogodbi je odsotna prioriteta znanosti. Znanost je omenjena samo enkrat in še to v precej nerazumljivi točki o dogradnji sistema financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki lahko pomeni čisto vse ali pa absolutno ničesar. Tudi to med drugim, da se znanost na milost in nemilost prepusti privatnemu sektorju. In zato me zanima, kakšne ukrepe boste zagovarjali in predlagali na tem področju, znotraj tega pa predvsem dvoje. Prvič, višina financiranja. Ali se boste zavzeli za to, da se za znanost in razvoj nameni vsaj 1 % BDP? S tem je povezan tudi konkretni zakon, ki je nastal na MIZŠ-ju v zadnjem letu in pol, ta zakon je više manje tudi usklajen. In ta zakon predvideva, da bi znanstvenoraziskovalni dejavnosti zagotovili dolgoročno stabilno financiranje. Zanima me, gospa kandidatka za ministrico, dobite mandat, ta predlog, kaj boste njim naredili. Ga boste prevzeli, ga boste izpeljali skozi državni zbor do njegove potrditve? Boste šli v pripravo drugega zakona? Kaj točno boste na tem področju naredili? Saj bi počrpal še kakšno informacijo iz koalicijske pogodbe, ampak je sumljivo skopa na tem področju.  Takoj uvodoma sem odprl vprašanje ZUJF, prve Janševe vlade, druge Janševe vlade in izpostavil kaj se je zgodilo s podhranjenostjo sektorja znanosti in izobraževanja. Zato gospa ministrica me zanima, kandidatka za ministrico me zanima, ali boste v primeru rezov v proračun za znanost, šolstvo in šport vztrajali na svojem mestu ali se boste od ministrskega položaja poslovili?  Ne samo višina financ na področju znanosti in raziskovanja, drug sklop problemov je kako se ta denar deli. Govorim o ARRS-ju. Kakšno je vaše mnenje o kakovosti delovanja ARRS-ja? Raziskovalci so v medijih, pa tudi v sklopu shodov za znanost zelo pogosto opozarjali na netrasnaprentno in klientalistično delovanje ARRS-ja, na nekakovostno ocenjevanje, vrednotenje raziskovalnega dela, zato me zanima, kako nameravate izboljšati delovanje te agencije in doseči, da si povrne zaupanje raziskovalcev? Ker trenutno smo v precej shizofreni situaciji. Imamo taglavno inštitucijo, ki razdeljuje denar za področje znanosti in raziskovanja, ki je praktično skregana s celotno sfero znanosti in raziskovanja, razen tistih nekaj privilegiranih posameznikov, ki imajo kadarkoli odprta vrata in dostop do korita. V preteklih petih letih, ko je agencijo vodil dr. Gyorkos so se raziskovalke in raziskovalci zelo kritično odzivali na delovanje ARRS-ja, pomanjkljivo ocenjevanje raziskovalnih projektov in programov nedodelani pravilniki, površne neustrezne ocene prijav, načrtovanje poklicnega   (nadaljevanje) dela in prostega časa ustvarjalcev je bilo tretje razredno vprašanje, razpisna obdobja za ključne projektne razpise, ki jih je agencija pod omenjenim vodstvom umeščala v čas počitnic in praznikov to je nekaj nezaslišanega še posebej, če vemo, da je agencija sama pri razpisnih postopkih zmeraj zamujala in se ni držala lastnih časovnic. Vse skupaj je bilo pa odeto še neumno nerazumne roke, ki so ovirali načrtovanje in izvajanje raziskovanja. Gospa kandidatka za ministrico ste seznanjeni s temi težavami, z dejstvom, da se ARRS-ju dogajajo institucionalizirana korupcija, da je odnos do raziskovalcev popolnoma neresen in da se dogaja množični odhod mladih nadarjenih znanstvenikov in znanstvenic v tujino, vodi v padanje kakovosti znanstvenega dela v veliki meri tudi zaradi odnosa ARRS-ja, ki ga ima do njih. Tako, da ste seznanjeni s temi težavami? Ste seznanjeni s temi kritikami pri vodenju ARRS-ja z nepravilnostmi, ki se dogajajo? Kakšno je vaše stališče in predvsem kaj boste ukrenili glede nepravilnosti in klientalizma na tej agenciji? Ker je to vprašanje povezano direktno tudi z vprašanjem kdo vodi to agencijo. Ali bost v primeru, da prevzamete ministrstvo potrdili za še en mandat predsednika ARRS-ja dr. Gyorkosa? Hvala.
…/ izključen mikrofon/ Mi bomo zastavljali vprašanja ministrski kandidati v bloku od pet poslank ali poslancev. Pred tem pa imamo nekoliko nenavadno priglasitev k postopkovnemu s strani kolega, ki ni član odbora. Pa vendarle, izvolite.
Hala za besedo. Moje postopkovno se nanaša na 18. člen, 55. člen in 69. člen Poslovnika. Če je kdo nenavaden ste nenavadni vi, predsedujoči. 55. člen pravi: Poslanec ima pravico, da se udeležuje tudi sej delovnih teles katerih ni član…
To je znano, ne rabite brati… Ne rabite brati…
Bom prebral za javnost. Tri minute imam… Razen če je za posameznik z njih s tem poslovnikom ali z odlokom o ustanovitvi delovnega telesa drugače določeno. To ni KNOVS. Prvi sem se prijavil k besedi, delali ste se kot da me ni. Imam po 18. členu izkaznico, sem poslanec Državnega zbora. Pripravil sem se na to sejo. Navsezadnje sem tudi dobesedno rojen v šoli in vi ste mmi onemogočil delo kot poslanec. Prosim, da mi razložite na osnovi katerega člena Poslovnika ste mi to onemogočili ali pa ko kandidatka za ministrico odgovori, da mi nemudoma date besedo, da ji postavljam vprašanja ter se mi opravičite. Navsezadnje, če ne bi kršili Poslovnik tudi ne bi imeli Kordiševanja sedaj, pa bi jaz mogoče bi krajši, pa bi ministrica lahko odgovarjala.  Kar se pa tiče koronavirusa navsezadnje sem še vedno predsedujoči temu odboru, res je odhajajoča vlada v kateri je SMC…
Temu odboru niste predsedujoči…
…v kateri je SMC..
…predsedujoči
…za zdravstvo kolega. Prosim, da me ne prekinjate. Jaz ne prekinjam vas…
Imam pravico, da vas prekinjam, če govorite neresnice. Nadaljujte.
Bane, variola vera karakterne vsebine to si ti. Si dojel? Če je koronavirus tak problem in dejansko je, potem ne moremo težiti o dajte prekinit, potem se ne moret4e v demokraciji delati norca iz Šarca, kako blesavo izgleda z masko. Isto bomo blesavo izgledali vsi. Potem dajmo prekiniti hiringe in se dajmo temu posvetiti. Če pa ne, mi morate v skladu s Poslovnikom omogočiti sodelovanje. Če ne, mi pa povejte člen po katerem ste me izločili in ste meni dali žig na glavo, da sem tukaj edini drugorazredni poslanec Državnega zbora. Če pa niste sposobni voditi seje, jo lahko namesto vodim jaz, ker za razliko od vas seje znam voditi.
Jaz ne dvomim v vaše sposobnosti, kolega Trček in se tudi v to ne spuščam. Najprej vas prosim, da določena izvajanja ne nazivate Kordiševanja, ker s tem ste žaljivi do kolega Kordiša. Sedaj vam pa odgovorim na vprašanje, ki ste mi ga zastavili. Namreč, 230. člen Poslovnika pravi, da se vsak kandidat za ministra predstavi pristojnemu delovnemu telesu   (nadaljevanje) Državnega zbora in odgovarja na vprašanja njegovih članov in članic. Torej, jaz sem potem po 282. členu istega poslovnika, ki pravi, da predsedujoči na tej seji delovnega telesa, kateri predseduje, tudi razlaga poslovnik sem se odločil, da je prav, da vsi poslanci seveda zastavijo vprašanja. Ampak da bi predvsem tisti, ki so člani tega odbora imeli prednost pri zastavljanju teh vprašanj. Mogoče se vi s tem ne strinjate. Če je postopkovno v zvezi s tem vam priporočam niti, da ga ne vlagate, ker mislim, da svojega mnenja ne bom spremenil. Vsekakor niste drugorazredni, tako kot nobeden od nas in boste prišli na vrsto in zastavili svoja vprašanja, pa vendarle po vrstnem redu, kakor so se kolegi in kolegice prijavljali. Predlagam, da nadaljujemo z zaslišanjem. Če pa vztrajate na postopkovnem, izvolite.
Hvala za besedo. Ker sem neprimerljivo bolj zrela oseba kot vi, se bom odstranil s seje tega odbora. Spoštovana kolegica Simona, upam, da si najdeva nek termin, ko se bova resno pogovorila o celem diapazonu visokega šolstva.  Za konec bom pa še to povedal. Z mag. Rrajićem, s takrat mag. Logarjem sem bil 2015 na Norveškem. In čeprav sta oba rekla, kako bomo šli na njihovo ministrstvo za šolstvo sta me takrat oba izdala in sem dve uri in pol se pogovarjal z rangom njihovih državnih sekretariatom o celem diapoazonu ministrstva, ki ga boste sama prevzela. Kar nekaj zelo zanimivih znanj, bil sem kot cunja po dveh in pol urah in se bova o tem pogovorila kdaj drugič.  Lep popoldan vsem skupaj.
Nadaljujemo z vprašanji poslank in poslancev.  Naslednji prijavljen k besedi je mag. Marko Koprivc.
Predsednik, hvala lepa za besedo. Spoštovana kandidatka za ministrico! Spoštovani poslanke in poslanci! Dovolite mi, da uvodoma najprej izpostavim, da je vzgoja in izobraževanje definitivno ključnega pomena za razvoj Slovenije in vsake države seveda. In v Sloveniji imamo, to kažejo tudi mednarodne analize in študije, zelo visoko kvalitetno vzgojo in izobraževanje. To je dobro in definitivno pozitivna popotnica tudi za prihodnje čase.  Dovolite mi, spoštovana ministrica, da vam zastavim nekaj konkretnih vprašanj. Ne bi želel biti predolg. Pa bi začel kar na spodnjem delu vertikale, pri vrtcih in potem naprej do znanosti.  Najprej, v koalicijsko pogodbo ste zapisali, da se boste zavzemali za brezplačni vrtec za drugega in vse nadaljnje otroke. Zanima me, koliko bo ta konkreten ukrep stal in kje se bo sredstva za to našlo? Namreč, kot ste sami uvodoma povedali, ocenjujete, da celo manjka in to ne malo sredstev na področju, ki ga pokriva vzgoja in izobraževanje. Na drugi strani bi želel izpostaviti, mi Socialni demokrati absolutno podpiramo brezplačni vrtec za vse. To bi bilo najboljše, to je nek končni cilj, a vendarle me skrbi, da bo na račun brezplačnega vrtca za drugega, tretjega in tako naprej otroka prikrajšan nekdo, ki morda brezplačni vrtec res potrebuje, se pravi sistem solidarnosti je tukaj ključen. Kot rečeno, če je denarja dovolj smo za tak ukrep, vsekakor pa mora biti preskrbljeno najprej za tiste najbolj ranljive skupine, ki si brez pomoči pač vrtca ne morejo privoščiti. Dovolite mi, da ob tem tudi izpostavim to, da je predšolska vzgoja v Sloveniji res na zelo zelo visokem nivoju. Tudi sam sem oče dveh sinov, ki obiskujeta vrtce. In mislim, da je treba res tudi v prihodnje veliko delati na te, da se krepi mreža javnih vrtcev, ki so res nadpovprečno, nadpovprečno dobri. In v razmislek, kot je bilo že omenjeno, ker je trenutno v proceduri zakon o vrtcih, jaz upam, da bo tudi nova vlada pač nadaljevala s spremembami, ki so nujno potrebne. In resno je potrebno razmisliti, kako zamejiti financiranje privatnih vrtcev, sploh v občinah, kjer je dovolj mest v javnih vrtcih. Tak primer je na primer tudi Mestna občina Ljubljana. Namreč, kot rečeno, javni vrtci so dobri in je vredno v njih vlagati tudi v prihodnje.  Drugo, če se dotaknem brezplačnih delovnih zvezkov.   (nadaljevanje) Odhajajoči minister je uvedel brezplačne delovne zvezke tudi v drugi razred. In me zanima, če se bo s tem projektom oziroma s tem ukrepom nadaljevalo, če boste uvajali brezplačne delovne zvezke v tretji razred in tako dalje.  Naslednje vprašanje, zelo aktualno, vprašanje sprememb ZOFVI, se pravi krovnega šolskega zakona na področju financiranja zasebnih šol. Tukaj je zadeva še toliko bolj aktualna in zanimiva, namreč stranka iz katre prihajate, je vendarle imela v preteklosti nekoliko ali pa diametralno nasprotno mnenje glede tega vprašanja, kot stranke desnice, se pravi stranka Janeza Janše, SDS in pa Nova Slovenija. Namreč, tudi vi ste na nek način zagovarjali, da morajo biti javne šole na nek način glede financiranja v privilegiranem položaju od zasebnih šol. Socialni demokrati seveda trdno stojimo na tem stališču in tudi nikakor ne mislimo popuščati. Javne šole so, kot smo povedali, dobre, kvalitetne, dostopne vsem državljankam in državljanom. Mreža je razpredena po celotni državi Sloveniji in nikakor nikakor ne smemo dopustiti, da bi se izenačil status javnih in zasebnih šol. Vemo, odločbe Ustavnega sodišča je potrebno spoštovati. Odhajajoči minister Pikalo je predstavil predlog, ki žal tudi zardi nepodpore Stranke modernega centra ni bil sprejet v Državnem zboru. Ampak to je bil predlog, ki je na eni strani upošteval odločbo Ustavnega sodišča in na drugi strani zaščitil mrežo javnih šol pred tem, da bi pač zasebne šole nekako pridobile isti status in s tem na dolgi rok začeli z razgradnjo javne šolske mreže.  Na desnici so se ne dvoumno kazale težnje po te, da bi se z izenačenjem javnih in zasebnih šol na nek način skušalo tudi v šolski prostor spustiti vpliv neke ideologije, vpliv katoliške cerkve in tako dalje. In verjamem, da bo ta pritisk prisoten tudi v prihodnje. Tako da res z velikim velikim zanimanjem bom gledal, kako se boste v koaliciji glede tega vprašanja usklajevali in kaj boste konec koncev naredili. Jaz verjamem, gospa ministrica, da vi verjamete v laično javno šolo, da se vam zdi nedopustno, da se v šolah izvaja verouk in tako dalje. Bi pa prosil, da se do teh konkretnih vprašanj tudi opredelite v odgovoru.  Naslednje vprašanje bela knjiga o izobraževanju. Kot je verjetno vsem že poznano se je v zadnjem času začel postopek priprave nove bele knjige. Pa me samo zanima, če boste s tem nadaljevali oziroma kakšno je vaše mnenje glede finskega modela izobraževanja, ki ga je na nek način podpiral minister Pikalo oziroma ali imete kakšno drugačno vizijo.  Kar se tiče področja znanosti bi rad vašo trdno zavezo, da se boste tudi v prihodnje zavzemali za to, da se procent financiranja za področje znanosti dvigne na en procent. Tukaj bi vas želel tudi vprašati, v kolikor nameravate dvigovati stroške na drugih področjih, kako boste zagotovili oziroma ali boste zagotovili, da se tudi sredstva za znanost ne bodo zmanjševala oziroma se bodo v skladu s tem dogovorom povečevala do enega procenta GDP. In pa seveda ali boste nadaljevali s sprejetjem novega znanstvenega zakona, ki je bil tako rekoč pripravljen, je pripravljen do konca, je v javni obravnavi in na nek način sistemsko ureja tako avtonomijo znanosti kot tudi financiranje in mislim, da bi bilo zelo dobro, da se zadeva čim prej sprejme. Na takem stališču stoji tudi večina znanstvene sfere.  V preteklem mandatu so predstavniki takratne opozicije, predvsem predstavniki stranke Ivana Janše in pa Nove Slovenije – krščanski demokrati na veliko opozarjali, deloma tudi upravičeno, da je sredstev za investicije v predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo premalo. Kljub temu, da so se sredstva s sprejetimi proračuni nekoliko dvignila, a vendarle dejstvo je, teh sredstev je premalo.   (nadaljevanje) Pa me zanima, ali boste sedaj ta sredstva v novi vladi oziroma nova vladna večina ali boste ta sredstva dvignili. In če jih boste, od kje boste denar za to vzeli. Apeliram na vas, spoštovana gospa kandidatka za ministrico, da tega denarja ne bose jemali na znanosti. Verjamem pa tudi, glede na to, kar je gospod Šircelj, kandidat za ministra iz SDS, izjavil na enem iz med hiringov včeraj, da ste zgolj govorili, ker ste bili opozicija in ker ste, kako že, ker je cilj vsake opozicije, da se sezuje oblast, ko pa pridete na oblast pa delate povsem drugače. To kaže tudi dejstvo, da v zadnjih na veliko umikate zakone, ki ste jih vlagali kot opozicijska stranka… /oglašanje iz klopi/ Skratka, preprečujete sprejem… Ali je to korektno? …/oglašanje iz klopi/ Predsednik, jaz bi pa prosil, da dopustite, da dokončam svojo razpravo.
Prosim nadaljujte. Okej, prestavljate oziroma preprečujete sprejem zakonov, ki ste jih vlagali še ne davno nazaj kot opozicija, danes pa verjetno vidite, da zadeve vendarle niso tako enostavne. Ampak vprašanje je bilo jasno, se pravi, kakšno je vaše stališče oziroma ali vidite možnost zvišanja sredstev tudi za investicije v šolsko infrastrukturo, kar je tudi, po mojem mnenju, nujno potrebno, ampak potem na račun česa bi šla ta sredstva.  Področje Ministrstva za izobraževanje je tudi področje mladine oziroma Urad za mladino Republike Slovenije. Urad za mladino je v prejšnjem letu organiziral projekt oziroma kampanjo proti sovražnemu govoru, ki pa je bil žal zelo ostro napaden s strani določenih takratnih opozicijskih poslancev in pa podpornikov teh strank. Pa me zanima, ali boste nadaljevali s tem projektom proti sovražnemu govoru, pa tudi na splošno morda. Vendarle boste pomembna javna uslužbenka. Kakšno je vaše stališče do sovražnega govora v javnosti, do medijev, ki izrazito spodbujajo sovražni govor, sovražnost in tako dalje.  Na mene so se obrili tudi oziroma na našo poslansko skupino Prekmurci, določene civilnodružbene organizacije iz Prekmurja. Eno od pomembnejših področij, ki jih pokriva Ministrstvo za izobraževanje in tudi jaz osebno to področje zelo dobro poznam, ker sem na tem področju deloval, je področje šolstva narodnosti, se pravi v Sloveniji imamo tako madžarsko kot italijansko narodno skupnost in del integralnega šolskega sistema je tudi pač šola v teh dveh jezikih manjšin oziroma na območju Prekmurja gre za dvojezično šolstvo, na območju obale pa za tako šole v italijanskem učnem jeziku, kot šole v slovenskem učnem jeziku. Skratka, zelo pomembno je, da se to sobivanje različnih kultur, narodov, tudi preko šolskega sistema spodbuja in nadgrajuje. Smo pa sploh v zadnjem času priča predvsem na območju Prekmurja, kjer živi madžarska narodna skupnost tudi nekemu drugemu trendu, namreč, da sosednja država Madžarska na nek način skuša to simbiozo, to sodelovanje med kulturami, med narodi na nek način rušiti z neko ekspanzionistično politiko vsiljevanja in podpiranja nekih nacionalističnih idej, kar nikakor dobro. In jaz mislim, da se na to nikakor ne sme odgovarjati na enake način, ampak vendarle pa je potrebno z nekimi ukrepi spodbujati to multikulturnost in hkrati tudi na nek način ohranjanje vseh jezikov, predvsem slovenskega, na tem narodnostno mešanem območju. S tem v zvezi je v prejšnjem šolskem letu začel se izvajati nek projekt, in sicer Prekmurska zvočna čitanka. Gre za projekt, ki se je izvajal v okviru izbirnih interesnih dejavnosti v kar nekaj prekmurskih šolah. To zvočna čitanka v obliki sodobne digitalne monografske publikacije. In tovrstni projektni bi bilo smiselno, da se nadaljujejo tudi v prihodnjem mandatu. …/Nerazumljivo/ vi težko konkretno odgovorili, ker nimate še vseh podatkov pred seboj. Ampak na vsak način bi bilo dobro, da e takšni projekti, ki na eni strani   (nadaljevanje) spodbujajo sodelovanje med narodi in na drugi strani tudi izpostavljajo pomen ohranjanja jezika za ohranjanje identitete zelo pomembno. Tako, da verjamem, da se boste s temi vprašanji tudi v prihodnje ukvarjali. Tudi pouk slovenskega jezika dopolnilnega pouka slovenščine za Slovence, ki živijo v tujini je eno od pomembnih področij, ki ga izvaja Ministrstvo za izobraževanje. V večini evropskih držav imamo učitelje, ki so financirani s strani ministrstva in tudi poseben učni načrt, ki ga zavod in ministrstvo skupaj peljeta. In verjamem, da se bodo tudi te naloge v prihodnje izvajale.  Vse to pa je del javnega šolskega sistema, zato je tako pomembno, ko govorimo o ohranjanju ali celo privilegiranem položaju javnega šolskega sistema. Namreč, javni šolski sistem skrbi tudi za tiste morda malo manjše ali manjšino, manjše skupine, ki sicer verjetno za privatni šolski sistem nikakor ne bi uspele priti.  Za konec bi vas pa še morda malo za šalo malo zares vprašal kaj menite o citatu, za sedaj lahko že rečemo koalicijskega poslanca iz stranke Janeza Janše, in sicer: »Zemlja se v resnico ohlaja, karantanski črni panter iz izumrl, ker je bil navajen na bolj toplo podnebje.« Jaz sem na nek način tudi iz vašega izvajanja razumel, da se boste zavzemali tudi za zelene teme, da se bodo bolj vključevale v učne načrte in tako naprej. Sedaj me pa zanima, kako boste v koaliciji z zanikovalci teh podnebnih sprememb te stvari lahko izvajali.  Pa še na koncu, pa ne leti toliko na vas kot na vas, kot na ostale poslanke in poslance SMC in Desusa, jaz vam v narekovajih res lahko čestitam, da ste odločili za to. Vsi vedo za kaj. Mene osebno bi bilo res sram in bi to zelo zelo težko naredil. Hvala lepa.
Naslednji ima besedo kolega Željko Cigler. Izvolite.
Hvala lepa. Spoštovana gospa kandidatka! Nekaj čisto konkretnih vprašanj bi želel postaviti.  Prvo, kar se tiče kvalitete osnovnošolske javne mreže in tudi vrtčevske v Sloveniji in dostopnosti. Smo lahko na to ponosni. In to je treba graditi, nadgrajevati in prilagajati potrebam v naprej. In rad bi povedal to, da je cel ta odbor nekaj sej nazaj na izredni seji, ki jo je predlagala Nova Slovenija obravnaval potrebo pomanjkanja osnovnošolskega, vrtčevskega prostora, vrtčevskega zato, ker se bodo standardi 1. 9. 2023 dvignili kar se prostora tiče. In tudi osnovnošolskega glede na predmetnik in pogoje izobraževanja, ki jih predpisuje država in šole morajo imeti za to potreben prostor. In Skupnost občin, je relevanten deležnik in sogovornik, opozarjajo, da se bo število mest za 13 tisoč 500 v prihodnjih letih povečevalo. In zato je treba zagotoviti prostor ustanoviteljice in lastniki osnovnih šol in tudi vrtcev so pa občine. In občine, ki ne bodo dovolj finančno močne preprosto za svoje osnovnošolce, vrtčevske otroke ne bodo mogle zagotoviti dostopnosti in enakopravno kvalitetnega prostora. Zato opozarjam, da zato, da se bo lahko izobraževalni proces izvajal se rabi ta prostor. In zato, da bosta drugi in tretji otrok iz družine brezplačno v vrtcu, to financirala država, kar je pravilno, zato je treba imeti javni vrtčevski prostor. Zato je treba zagotoviti denar. In spoštovana gospa kandidatka, ali menite, da bo ta razpis, o katerem ste dali 16 milijonov za leti 2020 in 2021 za sofinanciranje občin za prostor za šole in vrtce dovolj. Podatek iz ministrstva za šolstvo, ki naj bi ga vi prevzeli, so, da je takšnih projektov v državi 171, njihova vrednost pa 265 milijonov. Država daje 16. Ne bom rekel, koliko je to resna zadeva, ampak ta odbor je v celoti podpiral, da je treba zagotoviti za to več denarja. Jaz verjamem, da se lahko naredi tudi rebalans  (nadaljevanje) Postavljam dve vprašanji. Ali menite, da bo ta razpis zadostil potrebam po večjih kapacitetah? Jaz sem sam povedal vam že podatke in tudi vi to verjetno veste, da je to nemogoče. In kar je bistveno, ali boste na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport za naslednje obdobje podali nov razpis, torej za leti 2021 in 2022? Drugo, v osnovnih šolah je treba zagotoviti izvajanje otrokovih pravic brez primere, in tu mora tudi veljati pravna država, tako kot se jo večkrat predstavniki slovenske vlade na to zadevo sklicujejo, na to v mednarodnih odnosih. In neizvajanje odločb o usmeritvi je stvar brez primere, da se lahko toliko let dogaja. Zato sem vesel, da govorim s kandidatko za ministrico, ki je bila sopodpisana pod zakonodajno pobudo prvopodpisane dr. Jasne Murgel, da je treba zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami spremeniti in da je potrebno v kolikor je v odločbi o usmeritvi zapisano, da se mora otroku s posebnimi potrebami zagotoviti spremljevalec v času obveznega in dopolnilnega dela osnovne šole, da se ta zadeva zagotovi. Ta stvar je imela zalo močno podporo v Državnem zboru s strani civilnih družb, v javnosti. In moram reči, da so ga podpisali, to zakonodajno pobudo, poleg predlagateljev Stanke modernega centra še Desus, Levica, se opravičujem, če sem koga pozabil. In pričakujem, da se bo ta zadeva razrešila. Skratka, da se bo otrokom, ki imajo to pravico, pravnomočno zapisano odločbo o usmeritvi, da se jim spremljevalec zagotovi. Ne da ministrstvo mimo odločbe o usmeritvi odloča še enkrat o vsakem otroku posebej v pisarni ali bo otroku dalo 0,25 spremljevalca ali 50 % ali kaj drugače. Število teh otrok enormno raste. To so otroci z Aspergerjem, avtističnimi motnjami, vedenjsko, čustveno motenimi. In če je bilo nekaj let, dve, tri leta nazaj, 100, 200, 300 jih je dane že 479. In v velikem delu se tem otrokom, ker kršijo, kot ste vi zapisali v vaši zakonodajni pobudi, spoštovana gospa kandidatka, ki ste sopodpisali, ustavne in zakonske pravice. Upam, da se bo ta zadeva naredila, ker gre tukaj za marginalne zneske, za nekaj milijonov, glede na to, kakšno škodo se povzroča otrokom. Samo to, da vam primer povem iz celjske osnovne šole za takšnega otroka Aspergerjev sindrom in avtist. Tri leta se je menjeval za vsako leto drug spremljevalec. Otrok je bil vedno hujši. Morala je biti posebna soba, kjer se je otrok lahko umirjal. Potem je s pomočjo občine Celje s temu otroku zagotovilo z nekim dodatkom ministrstva, da je imel tri leta neprekinjeno istega spremljevalca. Ta otrok je sedaj prvo poletje srednje šole končal, zaradi tega, ker je imel stalnega spremljevalca. Štirke in petke ima v osnovni šoli in popolnoma normalno funkcionira. To se da narediti. S tem želim povedati kakšno škodo in kdo ima pravico to škodo delati otrokom pri nas v osnovnih šolah, in tudi še naprej, če ima spremljevalca, če imajo v odločbi o usmeritvi zapisano, kaj se mora zagotoviti za otrokovo normalno osnovnošolsko izobraževanje. Verjamem, da boste to zadevo realizirali.  Naprej, prav naš odbor je vodil in predsednik odbora javno predstavitev mnenj o družbeni in gospodarski vlogi in pomenu raziskovanja in znanstvenega dela. Zato, poleg tistega, kar je kolega Miha Kordiš že povedal, bi rad vam postavil vprašanje v povezavi z delom z nadarjenimi učenci in dijaki v osnovnih in srednjih šolah, tistimi, ki imajo izrazit talent in se ukvarjajo z mladinskim raziskovalnim delom. Delal sem na tem področju, ko sem bil v občini in vidim kakšne stvari kvalitetne tukaj nastajajo. To so tudi različna tekmovanja in znanj. In več kot 200 tisoč mladih je tu notri soočenih. In njihovi rezultati se potem lahko koristijo, priznanja tudi, pri pridobitvi Zoisove štipendije. Poglejte, to je sistemsko popolnoma neurejeno in finančno podhranjeno področje, ki se je pred časom preneslo na organ ministrstva, Zavod za šolstvo. Sredstva za to se izplačujejo z veliko zamudo. Za lanska tekmovanja v letošnjem letu oziroma tekmovanja letos se že odvijajo. Kmalu bo murskosoboško tekmovanje mladih raziskovalcev na vrsti, razpisa pa še zunaj ni.   (nadaljevanje) Apeliram na vsa, na večjo resnost do tega projekta, ki je zelo pomemben in smo v Sloveniji lahko ponosni na njega in sprašujem vas, ali bo razpis za nazaj za sofinanciranje teh dejavnosti, ki je bil že razpisan, lahko zakonit. In predlagam, da se te stvari, pričakujem, da se te stvari čim prej uredijo.  Nadalje bi pa rekel tole, kar se tiče koronavirusa. To smo danes izvedeli, da se v ponedeljek zaprejo šole in vrtci. Pač ministrski predsednik gospod Šarec je naložil Ministrstvu za zdravje in Ministrstvu za izobraževanje, da pripravita vse potrebno, da se s ponedeljkom zaprejo vzgojno-varstvene ustanove. In ker boste verjetno jutri ne več kandidatka, ampak nova ministrica, šole pa se zaprejo v ponedeljek me zanima, ali ste bili do sedaj vključeni v delo ministrstva in ali ste informiranih o vseh pripravah in ukrepih, ki so povezani z zaprtjem šol in drugih ukrepih, ki so s tem povezani? In še tole zraven, ali nam lahko pojasnite ukrepe iz intervencijskega zakona, ki se dotikajo vašega področja, konkretno zaprtje vrtcev in šol. Namreč zanima me predvsem, ali bodo morali starši zaradi varstva otrok koristiti dopuste ali pa se predvideva rešitev, po kateri bi pridobili pravico do plačane odsotnosti z dela.  In še eno, in to je zadnje vprašanje, spoštovana gospa kandidatka, v Levici smo prisluhnili dijakom in profesorjem srednje šole za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, ki imajo prostore v Križankah, in je bila sklicana na pobudo Levice posebna seja na to temo, 23. januarja. In oba odbora sta sprejela, tako Odbor za izobraževanje kot Odbor za kulturo Državnega zbora, zavezujoče sklepe s katerimi je bilo Ministrstvu za izobraževanje naloženo, da naj postopke za tri mesece ustavi. Žal, kljub zagotovilom in kljub Ministrstvu za izobraževanje se bo to naredilo in s sklepom obeh odborov našega državnega zbora, da se postopek za tri mesece ustavi, je Vlada sedanja v odhajanju, 3. marca naročila, določila Ministrstvu za izobraževanje, ministrstvu je določila, da dokonča prenos stvarnega premoženja v objektu v katerem se nahaja srednja šola za oblikovanje in fotografijo. In s tem dejanjem ja praktično sedanja vlada, ki opravlja tekoče posle, tudi formalno omogočila nadaljevanje prodaje in presoje oziroma menjave lastništva, ki ogrožata šolski prostor in pedagoški proces. In mešetarjenje ministrstva in Mestne občine Ljubljana za prostore srednje šole za oblikovanje in fotografijo v Križankah, ki je škodljivo in je v popolnem nasprotju z javnim interesom je zato treba ustaviti. In spoštovana gospa kandidatka, v zvezi s tem vas sprašujem, kakšno je vaše stališče glede napovedane selitve srednje šole za oblikovanje in fotografijo iz Križank, kjer šola deluje že 70 let. Naj člane odbora spomnim in tudi vas, gospa ministrica, da je Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke na omenjenem skupnem odboru nasprotovala izselitvi te šole iz Križank. Ali bo vlada, ki jo sedaj vodi tudi, v kateri ste sedaj poleg Slovenske demokratske stranke tudi vi, Stranka modernega centra in s tem vi kot ministrica jasno, ali boste preprečili selitev šole iz prostorov Križank. Konkretno ali boste preklicali prodajo oziroma prenos lastninske pravice zaščitenega kulturnega spomenika državnega pomena, vpisanega v register kulturne dediščine, Križanke. In s tem tudi preprečili izselitev srednje šole. Če ne, mi prosim povejte zakaj ne, kako boste ukrepali in kako boste šoli zagotovili potem nemoteno delovanje v primernem okolju. Hvala lepa za vaše odgovore.
Hvala, kolega Cigler. Prvi blok vprašanj bosta sklenila dva zadnja sprašujoča, prvo Mateja Udovč, nato Aljaž Kovačič. Izvoli, Mateja.
Hvala lepa, predsedujoči, za besedo. Spoštovana kandidatka za ministrico, dr. Simona Kustec Lipicer, hvala lepa za vašo obširno predstavitev enega pomembnejših resorjev. Sama ocenjujem, da je to resor, ki skrbi za razvoj naših otrok. Lahko bi rekla, resor, ki skrbi za našo prihodnost, za prihodnost Slovenije, naše družbe. Pa da samo strnem, tako kot je predsednik predlagal.   (nadaljevanje) V zadnjem času se v gospodarskih krogih pojavlja veliko razprav o tem, da dijaki in študentje po končanem izobraževanju nimajo zadostnega znanja, da bi bil takojšnja dodana vrednost gospodarstvu ob vstopu na trg dela. Pojavljajo se očitki, da je premalo povezovanja z gospodarstvom v času izobraževanja oziroma premalo povezovanja in implementacije teorije s prakso v času izobraževanja. Premalo je tako imenovanega dualnega sistema izobraževanja. Zato me zanima, kako vi gledate na ta sistem izobraževanja v poklicnem in strokovnem izobraževanju, predvsem na srednjih, višjih in visokih strokovnih šolah. Ali ste mu naklonjeni? Če ste mu naklonjeni, s katerimi ukrepi ga boste še spodbudili in nadgradili, da bodo dijaki in študentje po zaključenem izobraževanju dejansko dodana vrednost gospodarstvu in da bodo znanja, ki jih pridobijo v šoli, lažje uporabljali potem tudi pri svojem delu, za katerega se izobražujejo. Hvala lepa.
Hvala lepa. Besedo ima Aljaž Kovačič.
Hvala za besedo, predsednik. Spoštovana kandidatka za ministrico, kolegice in kolegi.  Hvala za vašo predstavitev. Kot so danes že vsi sogovorniki ugotovili, gre za zelo pomemben in tudi obširen resor. Veliko ste povedali v svoji predstavitvi. Me pa mogoče malo žalosti, da ste pozabili mlade, se pravi mladinski sektor, katerega pokrivate. Tudi dva organa, ki spadata pod vas, to je Urad za mladino in tudi Svet Vlade za mladino, ki je kot vaš nek posvetovalni organ. Upam, da bo v bodoče ta organ res kot posvetovalni organ, ne pa kot nek organ s katerimi se ministri radi slikajo z mladimi, njihove pripombe in želje pa so velikokrat preslišane.  Veliko je bilo že nekih citatov, ki ste jih izrekli, bili so izrečeni o vas. Tega sam ne bi nikogar citiral. Bi pa vas mogoče vseeno, ko boste odgovarjali na to, pričakujem, da boste kaj več odgovorili, kot da boste profesionalno sodelovali. Se pravi, na kakšen način si predstavljate sodelovanje, nenazadnje ste res štiri leta bili vodja glavne koalicijske stranke, kako si predstavljate sodelovanje z novim vašim šefom.  V samih vprašanjih bom probal biti čim hitrejši, da bomo dejansko lahko prišli vsi na vrsto. V Sloveniji imamo predšolsko vzgojo, osnovnošolsko, potem srednješolsko izobraževanje, pa vse do izobraževanja odraslih. Sam gledam na to nekako v celoti, se pravi vsako posamezno mora biti pomembno financirano, vse skupaj pa mora biti povezano v neko celoto. Aktualni minister se je lotil bele knjige, kot sem že tudi sam rekel, mogoče ne najbolj posrečeno, je prepomemben dokument. In me zanima, na kakšen način se boste vi lotili bele knjige. Se pravi, kdo bo vključen v njo, ali bodo to samo spet visokošolski profesorji ali bodo dejansko tudi praktiki, ki, po mojem mnenju, velikokrat je njihovo mnenje zanemarjeno, glede na to omenjene bele knjige nimate v koalicijski pogodbi.  V Listi Marjan Šarca zagovarjamo javno šolstvo. ZOFVI je danes bil že večkrat izpostavljen. Ta ustavna odločba, mislim da iz leta 2012, večkrat sem povedal, da sem razočaran, da že v vaši vladi tega ni uspelo, da je nas nove poslance pričakalo, čeprav ste vi štiri leta imeli platno in škarje v rokah, sedaj tudi tej novi Vladi na žalost to ni uspelo, vaša stranka od koalicije na koncu ni dala zadostnega števila oziroma ni dala glasov, da bi ta zakon bil sprejet, zato me zanima, kako vi razumete ustavno odločbo in na kakšen način jo boste rešili. Skratka, to glede ZOFVI. Glede financiranja bi se potem dotaknil tudi, kar ste že povedali v svoji predstavitvi, srednjih šol, MOFAS, se pravi ta metodologija. Sam prihajam iz Ormoža, kjer ima Gimnazija Ormož problem s temi glavarinami. Ne vaša ministrica prejšnja, Maja Makovec Brenčič, kot aktualno ministrstvo, se pravi se ni hotelo odpirati tega zakona, ker so nekako govorili, da bodo tudi odpirali.   (nadaljevanje) Pandorino skrinjico. Je res, da ministrstvo potem, ko te srednje šole dajo dodatke koliko jim primanjkuje denarja dofinancirajo, ampak to morajo potem, recimo, ormoška gimnazija, vsako leto ponovno delati. Se pravi, te šole si želijo nekakšne sistemske rešitve, da bi bilo to dolgoročno rešeno. Zanima me, ker ste že sami namenili, na kakšen način se boste tega rešili. Tu pri financiranju bi izpostavil tudi ljudske univerze, ki igrajo pomembno vlogo v vseh krajih, predvsem tistih, recimo, ki se izobrazijo in potem ne dobijo službe v svojem poklicu, velikokrat preoblikujejo svoje poklice. Vemo, da ljudske univerze po večini so financirane s strani občin, nekaj je financiranega tudi iz evropskih razpisov, so zelo vezane na te razpise, država pa dejansko mislim, da nikoli ne da iz proračuna nič. Tudi same zaposlitve na univerzi so problematične, ker nikoli ne vedo koliko projektov bodo dobile, na za naprej pa nimajo denarja, da bi ga lahko založili, da bi te ljudi plačali.  Ta dualni sistem je bil že omenjen. V naši stranki nekako zagovarjamo, da se šolski sistem nikakor ne sme podrediti gospodarstvu, ampak mora z njim sodelovati. Zanima me tu, kako boste omenjeni sistem uvedli in prilagodili na slovenski prostor in specifike. Če pa se malo osredotočim na mojo predhodnico, ko je rekla, da mladi nimajo dovolj znanja. Mislim, da bi delodajalci morali imeti tudi več zaupanja v te mlade in da ne bi napredovali samo ko starejši, ampak dejansko tudi če nekdo mlad pride ima lahko dovolj znanja, da takoj prevzame katero pomembno delovno mesto. Niso več starosti tiste, ki določajo kdo bo šef nekega oddelka in kdo ne. Lahko je nekdo 30 let v firmi, pa je še vedno nesposoben biti vodja. To omenjam zato, ker se veliko ravnateljev, recimo, po 30 letih službovanja na neki šoli odločajo za ravnateljstvo, pa se potem izkažejo za popolnoma nesposobne, zato ker eno je biti profesor oziroma učitelje, eno pa vodja neke šole.  Dotaknil bi se tudi Zakona o visokem šolstvu, ki je že dolgo na mizah različnih ministrstev. Ne vaši ministrici iz prejšnje vlade Maje Makovec Brenčič, kot dr. Pikalu ga na žalost ni uspelo rešiti, čeprav je Maja Makovec Brenčič pripravila celovito obnovo tega zakona. Ta zakon je tisti, ki ga je ona pripravljala, predvidel tudi ureditev obsega in financiranja javne službe, ureditev področja koncesij z namenom, da se iz javnih sredstev financira samo programe, ki dopolnjujejo ali nadgradijo mrežo javnega šolstva in 63. člena oziroma pedagoško obremenitev. Tudi ureditev tega člena je pomembna, kar je bilo v zadnjem času v visokem šolstvu veliko afer. Ne bom jih našteval. Zanima me, ali boste še vedno zagovarjati to, kar ste zagovarjali v prejšnji vladi. Ali ste spremenili svoje mnenje glede koncesij? Se pravi, na kakšen način naj bodo financirane. In, ali boste ta zakon, ki ga je predhodnica dr. Pikala, tudi vložili.  Dotaknil bi se tudi še enega člena v ZVIS, to je 38. člen ZVIS, ki govori, da se lahko v študij po univerzitetnem študijskem programu na posameznem strokovnem področju vpiše poleg tega tistega, ki opravi maturo, tudi tisti, ki je opravil poklicno maturo po ustreznem programu za pridobitev srednje strokovne izobrazbe iz istega strukturnega področja ter izpit iz enega od predmetov mature… Zanima me, vemo, da je pač problem, da fakulteto to izkoriščajo, da se lahko na njih vpisujejo dijaki, ki opravijo peti predmet. S tem smo dejansko razvrednotili gimnazijo kot srednješolsko izobrazbo. Fakultete se tu sklicujejo na svojo avtonomijo. Ampak na koncu pa Vlada Republike Slovenije na predlog ministrstva za šolstvo da dovoljenje za to. Tudi sam sem dal poslansko vprašanje na to temo, me zanima, če boste tu spremenili kaj. Ali se bodo lahko dejansko vpisovali strokovni kadri. Ker vemo, da sedaj veliko fakultet sledi temu, da jih čim več vpiše, da dobijo čim več denarja, ne sledijo pa več neki kakovosti.  Potem glede univerz me zanima še ena zadeva, sedaj denar dobijo univerze in ga potem delijo svojim članicam. Vem, da ste včasih zagovarjali zadevo, da denar ne bi več dobile univerze, ampak bi ga dobile posamezne fakultete, mogoče tudi iz tega, ker prihajate   (nadaljevanje) iz FDV in bi FDB potem dobil več denarja. Zanima me, kakšno je vaše mnenje glede tega danes. In tudi, na kakšen način si mogoče predstavljate, ker je stranka SDS, ne vem če je res, ali pa mogoče v šali, doda tudi, da bi FDV morali ukiniti. Se pravi, na kakšen način se boste tukaj lotili zadeve.  Dotaknil bi se še enega zakona, ki je danes že bil omenjen, to je Zakon o raziskovalni dejavnosti, ki ga nimate v koalicijski pogodbi, ste ga pa omenili v svoji predstavitvi. Čeprav se govori, da je zakon dokaj usklajen, sem mu sam osebno kar pri nekaj točkah nasprotoval. To pa z vidika, ker na njega gledam nekako tako, več denarja, sistem pa se bo obdržal isti, kar sem vedno govoril, je problem kako mlade vključiti v to. Če gledamo vodenje projektov, mislim, da je najmlajša ženska na Univerzi v Ljubljani stara 42 let, dejansko mladi ne pridejo, še vedno vodenje projektov prevzamejo včasih 70., 80. letni. Se pravi, kako boste mlade vključili, boste mladim dali možnost, boste tiste, ki dosežejo neko starostno upokojitev jih izločili iz teh projektov in za vodenje projektov dali mlade ljudi, ki dejansko so se izšolali, ampak jih ti mandarini na fakultetah dejansko ne spustijo zraven.  Na koncu bi se dotaknil še ene zadeve, ki ste jo tudi omenili v svoji predstavitvi, se pravi zaposlitev mladih po končanem študiju. Tukaj me zanima, če boste se lotili dveh zadeve, se pravi, financiranje pripravništev, ki se nekaj let že financira iz proračuna, ampak se pojavljajo neki evropski razpisi, ki pa, za mlade vemo kaj pomenijo. Se pravi, če bo država omogočila, da bodo vsako leto toliko in toliko razpisov za pripravništva ter če boste po mnogih mnogih letih spremenili tudi strokovne izpite, ki, vemo, da, vsaj po mojem osebnem mnenju, ne služijo več svojemu namenu, mislim, da so 25, 30 let isti in se tudi vprašali o smotrnosti strokovnih izpitov na posameznih področjih. Se pravi, razumem, da z izobrazbo na fakulteti dobiš izobrazbo s strokovnim izpitom poklic, ampak ali je res nujno na vseh področjih imeti strokovne izpite. To pa zaradi tega, kar sem prej omenil, država razpisuje pripravništva z evropskimi razpisi, ki so pa vezani do 30. leta. Če ne opraviš tega pripravništva do 30. leta si dejansko kasneje omejen, sploh da lahko dostopaš do strokovnega izpita, ker še vedno se ravnatelji držijo tega, čeprav to ni zakonsko nikjer zapisano, da rajši vzamejo profesorja oziroma učitelja, ki ima strokovni izpit, kot tistega, ki ga nima, čeprav dejansko bi lahko vzel tudi tistega, ki ga nima, ampak bi mu po enem letu bi ta dejansko opravil strokovni izpit. Toliko zaenkrat. Hvala.
Hvala, kolega Kovačič. S tem smo sklenili prvi krog vprašanj. Kot vidite, gospa kandidatka, to je cel plaz vprašanj in to je verjetno najboljša introdukcija v tisto kar vas čaka v naslednjem obdobju. Izvolite.
Simona Kustec Lipicer
Hvala lepa. Zahvaljujem se za vsa vprašanja. V resnici podobo kot predsednik odbora, že vi ugotavljate ta niz vprašanj je samo odraz tega, kako kompleksno vsebinsko bogato in zahtevno je to področje. Pravzaprav vsako vprašanje, ki je bilo zastavljeno ima enako težo pomembnosti pri tem kaj se bo dogajalo vnaprej, kakšna usoda pravzaprav te, recimo temu problemske vsebine in sklope čaka. Ko sem razmišljala na kakšen način naj vam odgovorim, nekatera vprašanja so se tudi med seboj precej nekako dotikala ali pa nekako dopolnjevala in tudi po obsegu jih je zelo veliko, sem aktivirala malo mojega analitičnega znanja in nekako poskušala vsa ta vaša vprašanja v neke tri večje sklope popredalčkati. Če mi bo uspelo na ta način vam odgovoriti me zelo veseli, če pa mi ne bo uspelo pa absolutno potem verjamem, da bomo imeli še priložnost, da kakšno dodatno rečem, če kakšno vprašanje izpustim ali pa nanj ne odgovorim dovolj celovito.  Se pravi trije glavni sklopi vaših vprašanj do sedaj, ki jih vidim, so vezani ena zgodba na vprašanje ideologije, druga zgodba na vprašanje investicij in tretja zgodba na vprašanja aktualnih vsebin.   (nadaljevanje) Če se mogoče dotaknem najprej aktualnih vsebin vsebin. Ta je, recimo, zelo zelo zahtevna. Vendar pa je najmanj občutljiva, ko vam bom odgovarjala nanjo. Gre pravzaprav za vprašanja, ki so povezana s tem, kako delo pri posameznih vsebinskih področjih in poljih napreduje, kaj se dogaja, kaj bomo v zvezi s tem še počeli. Tule pravzaprav naj na splošno rečem sledeče. Vse zastavljeno delo, torej vse delo, ki je na različnih teh vsebinah že aktivno, bomo natančno natančno pregledali, dobili informacije o tem na kateri točki razvoja je to, kje so tiste odprte problemske zgodbe, kje so mogoče tudi tiste ovire, zastoji, zaradi česa se je delo mogoče ustavilo ali pa ne gre naprej. Skratka, v tem smislu bomo zanesljivo zelo podrobno pogledali in se informirali o tem kaj se dogaja. Nato bomo na naslednji točki skupaj z vsemi vključenimi sogovorniki preverili kakšna je stopnja strinjanja in kakšen je nek načrt kako iti dalje in potem nadaljevali te procese. Osebno bi si želela in to bi bil najbolj idealen scenarij za vse, da vsi ti že zastavljeni procesi so nekako usmerjeni na ta način, da jih bomo lahko nemoteno samo nadaljevali in peljali naprej po že zastavljeni poti. Verjamem pa in tudi nekateri odzivi, ki so že prišli do mene pa so takšni, da bo pri določenih vsebinah potreben še dodaten premislek ali pa, recimo, drugačen pristop k temu, da bomo uspešno prišli potem do najboljših možnih rešitev oziroma dokumentov na koncu. In v tej luči oziroma v luči te ocene odgovarjam na vprašanja kaj se bo dogajalo z belo knjigo o izobraževanju, kaj se bo dogajalo z Zakonom o znanstveno raziskovalnem in znanstveno raziskovalni inovativni dejavnosti, kaj se bo dogajalo z novelo zakona o vrtcih, potem kako se bomo lotili tega absolutno zelo pomembnega vprašanja kaj je z gimnazijskimi programi, s temi težami različnih matur in tako naprej. Potem prav tako to velja za zakon, ki je prav tako v nastajanju in se dotika otrok s posebnimi potrebami. Gre za zakon o obravnavi otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami in že prej omenjeni tudi zakon, ki smo ga sprejeli še v prejšnjem mandatu na pobudo kolegice Jasne Murgel in kaj se dogaja na tej točki s samo implementacijo. To isto velja potem tudi dalje za vprašanje odnosa do manjšin. Mislim, da imamo tule zelo stabilno in zelo dobro delujočo politiko oziroma ukrepe, kjer več kot ustrezno pravzaprav in dosledno na naši strani sledimo vsem tem, recimo temu tudi pozitivnim ukrepom ali pa spodbujevalnim ukrepom zato, da se zagotavlja spoštovanje narodnostih jezikov na obeh območjih, italijanskega in madžarskega. Tudi pred leti sem sama sodelovala v eni od evalvacijskih skupin, ki so spremljale in ocenjevale potem te projekte, pilote, ki so se uvajali v zvezi s tem in smo dajali tisto pozitivno spodbudno luč zato, da se je dosledno pravzaprav to potem tudi naprej, da so se rešitve lahko naprej izvajale ob seveda tudi pozornosti in skrbi za ta, bom rekla, matični nacionalni del programa in pa v tem smislu predvsem jezika. V tem smislu, kot rečeno, delamo naprej. To isto velja tudi za polje oziroma za področje mladih. Hvala lepa, da ste ga posebej izpostavili. Imela sem ga zapisanega, pa nekako v gori vsega ga nisem posebej izpostavila, absolutno je to zelo zelo pomembno polje    (nadaljevanje) Urad za mladino. Projekt mladi 2020 je sedajle ta velik projekt, ki ga pričakujemo in njegove ugotovitve. Ta tip projekta že v vseh preteklih letih je bil izjemno izmemno pomemben, je dejal zelo zelo pomembne raziskovalne rezultate in smernice razvoja za naprej. Kolikor mi je znano ga tudi tokrat delajo kolegi iz Univerze v Mariboru iz Pedagoške fakultete, tako da poznam kvaliteto te raziskovalne skupine in način dela in se veselim pravzaprav rezultatov in na podlagi tega tudi potencialnih oziroma zanesljivo nadaljnjih ukrepov za spodbujanje vloge mladih tudi v prihodnosti.  Kar se tiče pristopa k izvajanju bele knjige moram priznati, da sem veliko veliko brala v javnosti o procesih, o vsebini bele knjige, vendar pa jo v tem času same intenzivne priprave nisem videla. Torej, vsebine nisem imela možnosti pogledati, tako da jo zelo težko ocenim. Slišala sem na kakšen način se procesi priprave odvijajo, vendar pa na tej točki pravzaprav imam ta hip še premalo informacij, da bi lahko karkoli ocenjevala. Zanesljivo vam pa lahko zagotovim, da ja, da delo na beli knjigi bo, ker mora teči naprej, in da zanesljivo tudi belo knjigo razumem kot temeljni strateški dokument na področju izobraževanja za nadaljnje obdobje našega razvoja. Kaj in kako ja pa do sedaj sam proces potekal, do česa smo prišli, pa na tej točki žal ne morem reči. Se pa zavezujem, da bomo to prioritetno tudi pogledali kako je s tem.  Zavedam se prav tako nekih še odprtih dilem različnih pogledov na rešitve, predvsem povezane z zakonom, novim zakonom, o znanstveno raziskovalni in inovacijski dejavnosti. Treba jih bo odpreti, treba se bo o njih pogovoriti, pogledati in prisluhniti argumentom kako in kaj. Vemo, da je temeljno vprašanje pravzaprav povezano z vprašanjem, uganite česa, financiranja, tako kot povsod praviloma je. In v tem smislu bomo pravzaprav, ja, še enkrat morali pogledati kakšna so ta razmerja, ki bodo zagotavljala najbolj stabilno financiranje znanstveno raziskovalne dejavnosti, kaj lahko naredimo z dvigom proračunskih sredstev v situaciji, ki smo jo tudi že parkrat vsi skupaj izpostavili, v situaciji rebalansa, v situaciji, ko trenuten proračun za letošnje leto nima niti dovolj denarja za plače, ko vemo, da gre največji delež pravzaprav tam krepko preko 80 % celotnega proračuna samo za plače na tem ministrstvu. Zdi se, da imamo ogromno denarja, ampak v resici za investicije ga nimamo, ker prilivamo denar neposredno v plače zaposlenih. In smo v tem investicijskem delu pravzaprav zelo zelo, ne samo da smo podhranjeni, ampak smo v nekem krču, ker je proračun na ta način zastavljen, da pravzaprav z ravni državnega financiranja ne da veliko manevrskega prostora, da sploh lahko kaj denarja uporabimo za investicijske projekte neposredno. Tako da v tem smislu je tudi moja nadaljnja zaveza, sedaj se premikam tudi že na ta drugi sklop odgovora, ki se nanaša na investicije, zanesljivo je moja zaveza ta, da bomo naredili vse, da pregledamo ali lahko in na kakšen način lahko na drugačen način v seveda okvirih vseh veljavnih pravnih regulativ počrpamo denar oziroma sredstva zato, da ga bomo lahko neposredno vlagali v nadaljnji investicijski infrastrukturni razvoj na področju, pa najsi gre to za vprašanje infrastrukture, modernizacije na najnižji ravni, torej tudi pomoč pri izgradnji vrtcev, ki so sicer, veste da stvar v prvi vrsti pravzaprav lokalne oziroma občinske pristojnosti, do vprašanje podpiranja znanstveno raziskovalne dejavnosti in projektov in tako naprej. Tule še enkrat res poudarjam, ta trenutek direktno iz proračuna imamo težavo.   (nadaljevanje) Moramo pa najti način, kako lahko v okviru proračun naredimo kakšne drugačne finančne strukture a in b, absolutno absolutno poraba evropskih sredstev. In tukajle pa ta nam omogoča kar veliko teh projektnih možnosti in zato je tudi zelo zelo pomembno, kako se bomo lotili teh ključnih prioritet in vsebin v novi perspektivi, ki je ravnokar tudi v fazi pripravljanja ravno v tem obdobju. Toliko bi v zvezi s temi investicijami lahko rekla. Razvoj v znanost, poglejte, absolutno da. Z obema rokama podpišem. Ampak v opisanih okoliščinah moramo biti realni. In tisto kar moramo narediti in tudi bomo naredili, poiskati način ali in na kakšen način lahko mi v teh omejitvah, v teh okvirih pridobimo še kakšen finančni priliv. Mogoče tudi v luči tega, bodočemu ministru za finance sem že napovedala zelo intenzivno pogovarjanje in usklajevanje z njim, tako0 da bova, upam, in se tudi zavezujem se trdo pogajala za vsak cent, ki bi lahko prišel dodatno tudi na ta naš resor. Prav enako velja tudi s Službo vlade za kohezijo, kjer imamo ta evropska sredstva.  Potem pa ideologija. Ideologija, ki se je povezovala z vprašanjem ZOFVI oziroma ustavne odločbe javno, zasebno šolstvo oziroma financiranje javnega, zasebnega izobraževanja. Vprašanja, ki so se povezovala z, pa se ne bi smela, ampak so se zaradi interpretacije povezovala ideološko z vprašanjem uvajanja tako imenovanega podjetništva. Želel bi si to vprašanje dati v skupinico ali pa v predalček vsebine, ampak glede na to, kako je bilo zastavljeno in interpretirano si ga, žal, ne morem, ker v bistvu posebej še potem ko smo slišali, da je pa rešitev za to, da koncept podjetništva v tem nepravem smislu interpretacije nadomestimo s konceptom zadružništva, pa sindikalizma in tako naprej. Veste, v bistvu ne naredimo nič. Samo iz bele gremo potem v črno. Tisto kar pa moramo tukajle iskati in to na splošno za celotno razpravo to ideološko velja, lahko ostanemo na okopih, vsak na svoji strani in gremo ali pa poskušamo utrjevati svoje pozicije. Ampak, a veste, kaj pa s tem naredimo? Za razvoj znanosti, znanja, za pogoje dela, za način kako bodo naši učenci, kako bodo naši mladostniki lahko dobivali sveža, dobra znanja, znanja za prihodnost, pa ne naredimo s takim pristopom popolnoma nič. In da absolutno, mi moramo iskati povezave in kombinacije obojega. Mi se moramo zavedati, da ni dovolj imeti znanja in ta znanja uporabljati za to, da bomo lahko potem fino gospodarsko podjetniški. Odlično je, sigurno je en določene segment naših otrok nas veh, ta, ki ga to zanima, in njim je treba dati to priložnost. Ampak obstaja vsaj tako velik, če ne če celo večji segment tistih generacij, tistih profilov, ki si pa želijo dobiti znanja zato, da bodo čim bolj in s čim večjo empatijo in predanostjo služili in pomagali ljudem. Mi se ne zavedamo tega, kako starajoča družba mi postajamo. Kako v bistvu naši starostniki, starajoče prebivalstvo danes krvavo potrebuje podporo, pomoč mlajših generacij. In ta znanja, tovrstna znanja absolutno tudi potrebujemo. In ja, ta del je treba bolj notri pripeljati v programe, ker očitno je pozornost temu še premalo namenjena in bomo to naredili. Prav isto velja potem za to vprašanje okoljevarstva. To so teme s katerimi se soočamo v tem času v katerem živimo in so posledica in so rezultate tega, kako smo živeli nekoč.   (nadaljevanje) Nič se nam ni zgodilo kar samo od sebe. In lahko rešitve, kot rečeno, iščemo na teh trdih interpretacijah od katerih se nikamor ne premikamo in se tudi ne moremo premakniti ali pa pravzaprav, če želite malo v ideološkem smislu, popustimo in začnemo iskati nekaj, kar je dobro za našo državo in za naše ljudi. In to, po moji oceni, je edino poslanstvo, edino poslanstvo, ki ga nosite tako vi tule kot poslanci, poslanstvo, ki ga bomo nosili tudi na izvršni veji oblasti. Mi nismo prišli sem zato, da bomo delali nekaj za sebe, da bomo promovirali sebe, ampak zato, da bomo iskali rešitve s tistimi vsebinskimi poudarki za katere verjamemo, da so najboljši za to, da bo ta družba dihala in živela prihodnost, ne pa kaj drugega.  In samo še zadnji odziv na ZOFVI. Kaj je z ZOFVI-jem? ZOFVI je pravzaprav žal tudi ideološka zgodba. Če ne bi bila, bi bila ta ustavna odločba Ustavnega sodišča že zdavnaj razrešena. In to vemo vsi tukaj prisotni. Tudi vi že to veste. Tudi vi ste šli že čez eno poglavje v tem mandatu tega, kako na koncu pravzaprav do rešitve vsebinske ne pride. Ne zato, ker Ustavno sodišče ne bi jasno zapisalo kaj in kako, ampak zaradi tega pravzaprav, ker imamo ideološko različne poglede na to. In v luči tega, če želite, samo še eno moje osebno mnenje. Poglejte, javno veljavni program je javno veljavni program. Nekdo ga je moral dati tudi zasebni šoli. In v tistem trenutku in v tistem delu, ko je zasebna šola dobila ta status je v te delu postala in začela opravljati tudi poslanstvo javnega programa. Toliko mogoče na tej točki. Hvala.
Hvala, gospa kandidatka. Imamo eno repliko, kolega Koprivc se je prijavil, nato gremo na nove razprave.
Hvala lepa za besedo, predsednik. Glede financiranja niste podali dovolj jasnih odgovorov. Namreč, na eni strani ste v uvodni predstavitvi rekli, da manjka celo nekje okoli sto milijonov evrov za plače, po drugi strani pa ste izpostavili na primer brezplačen vrtec za drugega in nadaljnje otroke. In jaz bi vendarle prosil za bolj konkreten odgovor, od kje, predvsem koliko, nek okvirni izračun verjetno obstaja, koliko sredstev bi potrebovali za ta ukrep in od kje boste to vzeli. Še enkrat, apeliram na vas, jaz upam, da se ne bodo zniževala sredstva za znanost. Hvala lepa.
Hvala lepa. Naslednji je kolega Marko Bandelli.
Hvala, predsednik, za besedo. Spoštovana kandidatka, da ne bom vrgel v kakšen dolg monolog, sem obljubil predsedniku, da bom kar na hitro, smo že tri ure tukaj, tako da… Mene bolj kot to je zanimal res ta ZOFVI. Nekaj ste odgovorili, ampak, veste, kot bivša poslanka v Državnem zboru in tudi profesorica na fakulteti, vam je odločba tega Ustavnega sodišča in s tem povezane tudi tematika financiranja zasebnih šol gotovo tudi zelo blizu in znana. Razprave strokovne in laične javnosti o omenjeni odločbi potekajo praktično že vse od leta 2014. V parlamentarno proceduro je bilo vloženih sedem novel ZOFVI. Petkrat je novelo vložila Poslanska skupina SDS in dvakrat vlada. Nobena od teh ni bila sprejeta. Vložena je bila tudi pobuda za spremembo Ustave, neuspešno, tudi to. Poslanska skupina SDS je celo vložila interpelacijo zoper takratno ministrico za izobraževanje iz kvote SMC celo. Res me zanima, vi spadate in zagovarjate liberalne vrednote v tem. Vi morate tudi vedeti, da naša stranka SAB je v podporo javnemu šolstvu zbrala več kot 5 tisoč podpisov in s tem tudi pokazala, da je kakovostno javno   (nadaljevanje) šolstvo še vedno visoko na lestvici vrednot v naši državi. Mene zanima, kako boste vi pristopila k uresničitvi odločbe Ustavnega sodišča, prav dejansko kako, glede na to, da predlogom največkrat parlamentarne stranke niste bili naklonjena. To se pravi je to. Malo bolj konkretno kaj in na kakšen način.  Imam še eno drugo zadevo, ki se je ni noben dotaknil, ampak jaz mislim, da je ena zadeva pomembna. Eno nujnih sprememb v naši stranki SAB vidimo je ukinitev točkovnega sistema kot pogoja za vpis v sredno šolo. Po trenutni veljavni zakonodaji se na tistih srednjih šolah, ki imajo omejitve vpisa pri sprejemu upoštevajo točke, ki so jih otroci zbrali v 7., 8. in 9. razredu. Pri točkovanju se upoštevajo zaključne ocene obveznih predmetov iz 7., 8. in 9. razreda osnovne šole. Če se otok vpisuje na športni oddelek gimnazije se upoštevajo še športni dosežki, za vpis v umetniške programe pa je treba uspešno opraviti tudi preizkus nadarjenosti. Poleg naštetega so otroci v osnovnih šolah tekom leta preobremenjeni s količino snovi in domačih nalog, zato bi bilo smiselno razmisliti o obstoječem ocenjevalnem sistemu in se bolj kot na sleherno oceno osredotoči na prave interese in kompetence tudi otrok. Zagovarjamo šolo, ki bi otroka oskrbela z znanjem in veščinami. Se pravi, potrebnimi za preživetje v hitro spreminjajočem se svetu. Zato mene zanima, ali imate v mislih kakšno izboljšavo šolskega sistema v osnovnih šolah. In če ja, kakšno? To je prva zadeva. Kaj pa menite tudi o ukinitvi tega točkovnega sistema. Za vpis v srednje šole in to nadomestitvijo, dajmo reči slednjega s sprejemnimi izpiti ali pa podobno, kot je nekoč že bila praksa, dajmo reči v tem smislu. To je ena zanimiva reč.  Potem ste se dotaknila prej argumenta, ki sem ga jaz včeraj na široko obravnaval na hiringu ministra za finance. To je ta brezplačni vpis drugega otroka v vrtec. Jaz sem mu obrazložil kaj to sploh pomeni, ker je zelo enostavno povedati, dajmo brezplačen vpis tudi drugega otroka, ampak ali je kdo to izračunal, imamo mi kakšne ekonomske posledice tega. To je zelo pomembna zadeva. Ker komu bo šlo sedaj to kot odhodek, dajmo reči tak, ali občini ali bo ministrstvo prevzelo nase to breme. To sta dva vprašanja temeljna. Ker občina, če gre vse iz primerne porabe, veste, to je to, občina nima sredstev. Iz enega kraja se trudimo, da bi povišali povprečnine, iz drugega kraja pa jim dajmo verjetno še to breme za drugega otroka. Malo je treba… Poglejte, mi nismo proti, naj bo tudi tretji otrok zastonj, saj itak je po zakonu že tretji, če ne zgrešim in ta drugi otrok je itak 70 % sedaj v breme občine in 30 samo staršem. Sedaj bi mi še teh 30 odvzeli. Prvo moramo razumeti, da vrtec ni obvezen. To je prva zadeva. To ni šola, ni obvezen. In zakaj vse te populistične zadeve in te oprijeme, ne razumem… Poglejte, imamo v občini Sežana, se pravi vrtec Sežana, niste še nikoli verjetno bila, ampak to so štiri občine skupaj, ki imamo skupne vrtce, je ogromno otrok iz Italije. In se človek vpraša, zakaj so Italijani prišli gor. Ker imamo vse zastonj, enostavno, sicer nimajo oni, ampak še vedno jih stane pol od tistega kar je v tujini, ker za tujce ni predviden ta zakon, je vedno polna ekonomska cena plačila. Res me zanima, nismo proti, ampak vedeti ali bomo to obremenili spet občine, kar pa bi bilo absurd, ker sprejemamo neke zakone za razbremeniti občine, po drugi strani pa jih potem bremenimo z drugimi dajatvami, z drugimi odhodki… Sedaj pa še dve reči, res na hitro, ki se jih ni še nihče dotaknil danes, je pa šport. O športu nismo še ni rekli danes tukaj. Mene zanimata samo dve zadevi, tukaj sem videl v vašem sklopu koalicijske pogodbe, to je šesti sklop izobraževanje, kultura, znanost in šport. Tukaj točka 12 in 15 me zanima. To je spodbujanje vlaganja zasebnega sektorja v šport s pomočjo davčnih olajšav. Rad bi vedel bolj detajlno na kakšen način, kakšne olajšave ste mislili, da potegnemo  (nadaljevanje) interes tudi zasebnega kapitala, ker za to se gre. Dajmo ene olajšave zasebnemu kapitalu, če tako rečem v navednicah, da bi vlagal lahko tudi v športne dejavnosti, da ne ti to samo država ali pa klubi dali. Me zanima na kakšen način in kakšna je bila ta ideja, ker ni slaba, ampak dajmo videti, da ljudje razumejo za kaj gre. Ker eno je samo napisati stavek bomo naredili, potem na koncu v dveh letih in pol ne bo narejeno nič, ampak sedaj se bomo mi spomnili za kaj gre. Ne, mi vidimo samo stavek, zato… radi bi vedeli za kaj gre, ker tudi mene zanima. Mi smo, jaz ne več, ker ne smem več opravljati to dejavnost, ampak naše firme pomagajo marsikakšni…, in bi radi videli sedaj na kakšen način bi lahko pomagali še več, če bi bilo to kakšna olajšava, še bolj. To je ena zadeva.  Potem zadnja in zaključim je pa ta povečanje sredstev za vlaganje v športno infrastrukturo. Mi vemo sami, športna infrastruktura v glavnem je last občin. Občine denarja nimajo, ker to je v sklopu šole kot take. Sedaj razen če je občina tako velika, da naredi športni objekt, ki je namenjen trženju. To je tudi en sistem, ki je. Tudi to se dogaja in obstaja. Ampak sedaj da bi mi rekli sedaj bomo pomagali občinam, ne vem, bomo dali 50 % sredstev pri eni telovadnici, ki stane 2 milijona, 3 milijone evrov, tudi občina nima tistega milijona in pol, da bi lahko plačala. Se pravi, nismo naredili nič, ne bo občine v Sloveniji, ki se bo odločila za ta korak. Zanima me, eno so bila sredstva, mislim zelo majhna kar je bilo sedaj postavljeno, zelo dobro, to podpiram jaz to zadevo tukaj, ampak na kakšen način in od kje. Ker včeraj sem vprašal ministra, od kje boš dal denar z vse tiste reči kar si napisal 19 točk na programu. Je bila tišina, potem je bil en njegov odgovor, ki je bil fantastičen, mi smo, počakajte – kako je rekel? – mi delamo, mislim, da je, nekaj neverjetnega, moram prav prebrati, ker to je… Ja, temeljni cilj opozicije, da je zrušiti vlado. To je rekel gospod Šircelj včeraj. Mislim, ali je to napisano samo zato, da je napisano in se dela vso opozicijo tako da se ruši vlado, ker to je bil cilj ali pa ne. Jaz ne bom polemiziral in me ne zanima in bom zaključil. Dal sem konkretna vprašanja, ker me zanimajo, ker tudi podpiramo te zadeve. Hvala lepa.
Hvala, kolega Bandelli. Naslednji ima besedo podpredsednik odbora kolega Tomaž Lisec. Izvoli.
Hvala, predsednik, za besedo. Spoštovana kandidatka, zelo verjetno tudi bodoča ministrica, za zelo širok resor. Lep pozdrav tudi vam.  Najprej mi je zelo všeč, da na ideologijo in na laži niste odgovarjali. Druga stvar pa je, glede na to, da danes oziroma današnji dnevi so bolj namenjeni interventnim in nujnim zadevam vas ne bom spraševal vse to, kar sem spraševal tudi vaše predhodnike. Jaz verjamem, da boste pri tem uspešni, to je financiranje športa, športne infrastrukture, ustanavljanje fakultet, financiranje šolske in predšolske vzgoje. Verjamem, da boste ne samo nam bodočim oziroma sedanjim koalicijskim poslancem podali prave odgovore, ampak ko bo pravi čas. Skratka, danes bi imel samo eno nujno oziroma interventno zadevo, ki jo je potrebno rešiti. Jaz sem bil prisoten na tisti seji, ko smo s sklepom Odbora za izobraževanje sprejeli sklep, da se za tri mesece zamrznejo vse aktivnosti v zvezi z debato oziroma razgovorom o Križankah in selitvi šole za oblikovanje in fotografijo. Zanima me, ali ste morda seznanjeni, da minister Pikalo prav danes ali pa morda še jutri, torej preden bo nova vlada, namerava izmenjalno pogodbo prepisati te prostore v Križankah. Baje da je že vlada sprejela, da s tem razpolaga Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Skratka, očitno minister Pikalo deluje v nasprotju s sklepom Državnega zbora in tukaj se kaže vsa beda levičarske ideologije, ko lepo govorijo, grdo pa delajo. Jaz verjamem, da vi tega ne boste počeli, ker nenazadnje se le poznava že nekaj let tukaj v Državnem zboru. Skratka, interventno me zanima, ali boste preprečili, čeprav vem, da ste trenutno kandidatka oziroma če boste potrjena ministrica, da boste spoštovali sklep in da boste zamrznili vse aktivnosti na tem področju. Hvala.
Hvala, kolega podpredsednik. Poznavajoč kolega, ki bo sedaj govoril, se zdi da bo vprašanje glede športa. Gregor Žida, izvoli.
Najlepša hvala za besedo. Gospa kandidatka za ministrico. Res je, šport bo moja tema. Slovenski šport, vemo, da se zelo   (nadaljevanje) radi slikamo z uspešnimi ekipami. Ampak slovenski šport ni samo to. Ta vrhunski šport je res najbolj prepoznaven v svetu, ampak da se pride do tega je treba že prej dosti vlagati. Bom rekel, šport v šolah, vzgoja enostavno pravilno. Šport v starosti zdravje. Moramo zraven še nekaj reči, ne pozabiti, da so tukaj tudi športniki invalidi, ki so tudi zelo pomembni in mislim, da jim je tudi treba nameniti neko pozornost. Sedaj pa v zvezi s športom, seveda, ta športna infrastruktura, v bližnji prihodnosti se bo dogajalo evropsko prvenstvo za mlade v Mariboru. V ta namen je treba Ljudski vrt obnoviti. Upam, da se bo dalo tu kaj pomagati. Tu je zraven tudi dvorana Tabor, ki je tudi namenjena za to in nikoli bila dokončana. Imamo pa en zelo pereč problem tu v Ljubljani še Bežigrad, ki tudi nekako sovpada v ta kontekst športne infrastrukture, ki mislim da bi bilo zelo pametno, če ne drugega za to, da ohranimo ta bežigrajski stadion. Tu podpiram ta, kako bi rekel, zmanjšanje nekega davka na to vlaganje v šport, kar je že kolega Bandelli rekel, so nekateri pripravljeni dajati za šport, če bo to nekako tudi nagrajeno, če sem dobro razumel.  Moja mogoče neka mokre sanje v bližnji prihodnosti je, glede na to, da ima kultura tudi svoj, kako bi rekel, svoj resor, da bi tudi si nekoč zamislili, ne sedaj v tem trenutku, to ministrstvo za šport mogoče v povezavi s turizmom, kjer bi ga lahko propagirali z roko v roki. Toliko z moje strani, pa upam, da bo pod vašim vodstvom tudi šport deležen dobre podpore. Hvala lepa.
Hvala, kolega Židan. Naslednji se je k besedi priglasil kolega Kordiš. Izvoli.
Hvala za besedo, predsedujoči. Povzel bom svoja vprašanja iz prejšnjega kroga, tokrat brez tega, da bi preveč opredeljeval kontekst, to sem že naredil, zaradi tega, ker na večino vprašanj nisem dobil konkretnih odgovorov. Za začetek razdeljevati področje dela na ideologijo, pa na vsebino je deplasirano, sploh če to prihaja s strni nekoga, ki dela na FDV. Vsa politika je ideologija, pika. Potem je pa vprašanje, kakšno politiko na osnovi kakšne ideologije želimo. Ali j to solidarnost, ali je to javno dobro ali je pač subvencioniranje kapitalistov. Svojo razpravo prej sem začel z vprašanjem vašega sodelovanja v tretji vladi Janeza Janše, gospa kandidatka. Še dve leti nazaj ste se namreč do take vlade pod taktirko take stranke opredelili, da gre za radikalno desnico, da je taka vlada strahovlada, da gre za nestrpnost, sovražnost do drugačnih. Včeraj smo na odboru lahko slišali vašega, očitno bodočega ministrskega kolega gospoda Hojsa, ki je rangiral narode, kakšen je več vreden, manj vreden, deloven, manj deloven…
Kolega Kordiš, samo na tej točki bi vas želel prekiniti s prošnjo, da opredelite dele vprašanj, na katere ni bilo odgovora, brez da jih na novo elaborirate.
Ni bilo dogovora na vprašanje o…
Mi smo jih slišali, tako da prosim nadaljujte samo v tej smeri, ker resnično ob petih moramo končati. Hvala.
Ni bilo odgovora na vprašanje o osebni in politični kredibilnosti pri takem razkoraku v stališčih. Še posebej oziraje se na rambo politično akcijo, ki je dovedla dva ekstra poslanca in dva ekstra glasova na ta odbor prejšnji teden mimo Poslovnika Državnega zbora zato, da se zbere dovoljšnje število glasov in se na tak način s čisto surovo silo spravi skozi vašo kandidaturo, gospa kandidatka.  Nadaljeval sem s splošnejšem vprašanjem koalicijske pogodbe, ki določa tudi sektor izobraževanja, to je usmeritev krčenje javne porabe. Če je glavni »marching order«, ki ga ima koalicija pogodba to, da je treba oklestiti javne izdatke, od kje bomo torej dobili finance za to, da izpeljemo projekte, ki   (nadaljevanje) jih obljubljate, pa najsi so to taki projekti s katerimi se sam osebno strinjam iz svojih političnih pozicij ali pa se z njimi ne strinjam. Če jih želimo izpeljati je zanje potrebno pridobiti finančna sredstva. In če ne moremo pridobiti dodatnih finančnih sredstev, ker je druga temeljna točka te koalicijske pogodbe ne samo krčenje javne porabe, ampak tudi zniževanje davkov, od kje bomo ta sredstva dobili, bomo posegali v kakšne druge postavke in jih zrezali. Katere? Kje? Koliko? Seveda ne pričakujem natančnih izračunov. Nihče ne more podati natančnih izračunov preden sploh nastopi funkcijo ministra in tam preživi vsaj nekaj časa. Ampak neke okvire pa mislim, da moramo poslanci na tem odboru dobiti, ker brez finančnega podčrtaja je vse ostalo precej prazno. Ne moremo se tudi zadovoljiti potem z odgovorom, da manjka v obstoječem proračunu 100 milijonov evrov, pa da proračun nima denarja za plače oziroma ima komaj denar za plače. Mislim, v prejšnji vladi pod taktirko stranke SMC je bilo izglasovanih za 100 milijonov letnih davčnih odpustkov za najvišje plače za 10 % najvišjih plač. Podobni manevri tudi v sedaj že nekdanji vladi. Samo da je bilo teh odpustkov za 200 milijonov evrov letno. To je 300 milijonov evrov. Vaša stranka, gospa Kustec Lipicer je aktivno sodelovala ali pa celo vodila napore za te davčne olajšave za najboljše plače. Sedaj pa tu poslušamo, da manjkajo sredstva za zagotavljanje najosnovnejših dejavnosti v izobraževanju in poslušamo še obljube in napovedi možnosti o brezplačnem vrtcu za drugega otroka in tako naprej. Številke, ne prazne obljube, vsaj osnovne številke, vsaj konceptualno zreli odgovori.  Če grem naprej na področja znanosti in raziskovanje, financiranje, 1 % BDP, ja, ne, do kdaj, kako? ARRS, torej glavni organ, agencija, ki razdeljuje ta sredstva ima znane in razvpite probleme s korupcijo, z netransparentnostjo, z nepravično obravnavanjem raziskovalcev, predvsem mlajših. Kako boste ARRS reorganizirali? Ali ga sploh boste? Ga boste prevetrili? In glede na to, da je neposredno za ARRS odgovoren gospod Gyorkos, ga boste znova potrdili v njegovi ambiciji, da samega sebe še utrdi na vrhu ARRS, čeprav praktično celotna znanstvena raziskovalna skupnost temu nasprotuje. In tretja točka pri znanosti in raziskovanju, v predalu ministrstva, pa niti ne v predalu, na mizi ministrstva je že narejen zakon. V veliki meri je ta zakon tudi usklajen, je to zakon, ki ga boste vložili v proceduro in postopek izpeljali do konca. Boste ves napredek resetirali? Boste začeli znova? Kaj boste s tem zakonom naredili?  Naslednji sklop. Zasebne šole. 100 % financiranje zasebnih šol ja ali ne. Vi ste podali nek splošen odgovor, ki je šel v smeri advokature zasebne šole. Tako se ga je dalo precej nedvoumno razbrati. Tore, zasebne šole, 100 % financiranje ja ali ne. Zasebni vrtci. Že prej sem opisal problem s katerim se soočajo občine, ki so prisiljene v financiranje zasebnih vrtcev, ne glede na to, če so v javnih vrtcih prosta mesta. Pač neko zasebno združenje gre, si organizira vrtec, potem pa ta strošek obesi na občino, občina ga je dolžna pokriti, zaradi tega, ker je v zakonu tako napisano. Tako kot prejšnji zakon je tudi za omejitev financiranja zasebnih vrtcev na ministrstvu, na mizi ministrstva že pripravljen zakon, ki občinam pušča nekaj več diskrecijske pravice pri financiranju ali ne financiranju zasebnih vrtcev. Kako se boste tu opredelili oziroma kako se opredeljujete. Financiranje zasebnih vrtcev ja ali ne oziroma konkretni zakon, ki je na mizi, ga boste dali v proceduro, da se občinam pusti nekaj več prostih rok in da te lahko zavrnejo financiranje zasebnih vrtcev, če imajo prosta mesta v svojih javnih kapacitetah.  Vajeništvo in podjetništvo. Zelo težko se strinjam z oznako mojega vprašanja, da gre za neko prazno ideologijo in da je bilo zmotno interpretirano, morda celo zlonamerno interpretirano. Koalicijska pogodba je presneto jasna. Ne pušča veliko manevrskega prostora za     (nadaljevanje) interpretacije. Takole pravi: Uvajanje osnovnih podjetniških vsebin in podjetniške etike, vključno z osnovami finančne pismenosti in praktičnim spoznavanjem dela podjetnikov v lokalni skupnosti. Vi, gospa Kustec Lipicer pa govorite o okoljevarstvu, starajoči družbi, tega ni. Tega ni v koalicijski pogodbi, tudi se ne da teh vsebin neposredno medsebojno povezati. In če sledimo koalicijski pogodbi njeni črki in njenemu duhu pridemo preprosto do tega, da se pod to vlado želi v osnovne šole uvajati kapitalistični barinwash. To ni sodelovanje izobraževalnega sistema s skupnostjo in s potrebami skupnosti, ampak podrejanje izobraževalnega sistema profitni mašineriji kapitalizma, pika, that is, to se da iz tukaj ven pobrati. Bi si želel, da se da zadevo drugače interpretirati, ker bi se precej navduševal nad idejami, da se mladino spoznava z delovanjem medgeneracijskih centrov, okoljskih centrov v njihovi lokalni skupnosti in tako naprej, ampak osnove za ta sklep tu nimamo. Imamo zgolj retorično povezavo, ki ste jo naredili vi, gospa kandidatka, v svojem odgovoru in v svojem uvodnemu nastopu, ki pa ni podčrtana z nikakršnimi konkretnimi ukrepi. In prav tu je bilo moje glavno področno vprašanje.  Kar se vajeništva tiče. Kaj boste delali in kako boste spreminjali obstoječi zakon? Ker piše v koalicijski pogodbi, da naj bi se nadaljevalo z uvajanjem dualnega sistema oziroma se to še okrepilo. Ta dualni sistem že sedaj obstaja, je v veljavi, z njim se globoko ne strinjam zaradi tega, ker reproducira revščino, ker se v vajeništvo vklapljajo predvsem otroci iz revnejših družin, ker jim nemudoma začne prinašati nek dohodek, kar pa pomeni, da se neposredno spodnaša funkcija izobraževanja v družbi, ki je, da omogoča družbeno mobilnost. In imamo tu na delo neko push and pull mehaniko, da otroci iz revnih družin še naprej ostajajo v revnih gospodinjstvih. Tu imata vajeništvo in podjetništvo, za obojem se skriva precej nebrzdana oblika kapitalizma, niti ne nekaj pozitivnega, zelo zelo velik problem in zelo veliko nasprotovanje z naše strani…
Ste že rekli… Prosim nadaljujte z vsebino. Hvala.
Kar se tiče tega domnevnega podjetništva, kako naj bi to izgledalo, kako naj bi vi to vpeljala z novim predmetom, z obveznimi izbirnimi vsebinami, kako natančno si to predstavljate. Vprašal sem vas tudi po podatkih o socioekonomskem statusu v številkah, glede na to, da na to / nerazumljivo/ statistike. Jaz nimam dostopa do teh podatkov. Nima ga. To ni, da bi hotel tu koga nekaj hecati. Res me zanima, še čisto empirija vajeništva, kakor ga je bilo do sedaj vpeljana, mladina, ki se vklaplja v ta sistem vajeništva, njihov socioekonomski status kakšen je in kakšna je struktura na delodajalski strani, ki se vklaplja v ta režim. In kaj se bo zgodilo z vajeniškimi nagradami? Ali se bodo te povečale? Ali jih nameravate povečati, ker trenutno se dogaja, da se vajence izkorišča kakor res absurdno prekarno delovno silo. In naprej, če nameravate v sistem vajeništva bolj intenzivno vključevati sindikat.  Za zaključek še vprašanje okoli Križank. Kaj se bo zgodilo s temi Križankami oziroma kako se boste pozicionirali z vaše pozicije, da Križanke ostanejo v javnih rokah in delajo naprej v javno korist.
Hvala za ta strnjena vprašanja. Sedaj je pa na vrsti kolegica Lidija Divjak Mirnik. Izvoli Lidija.
Hvala, predsedujoči, za besedo. Lep pozdrav spoštovana kandidatka! Kolegice, kolegi! Ker so me podučili, da moram biti zelo kratka, se bom potrudila biti zelo kratka.  Zelo konkretno, gospa kandidatka, prvič, kako boste v kolikor boste to postala, uresničili dogovor o izvrševanju stavkovnega sporazuma v točki, ki opredeljuje karierno napredovanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju? Ali se boste držali teh rokov, ki so bili dogovorjeni ali ne?   (nadaljevanje) Drugič, vaši kolegi iz koalicije so v zadnjem času kar nekaj govorili o nesmiselnosti Bralne značke v osnovni šoli. Zanima me, ali jo mislite ukiniti. Sama menim, da to ni najboljša odločitev. Če jo boste mi boste razložili zakaj, če ne boste bom vesela, da je ne boste.  Tretjič, napovedali ste brezplačen vrtec za drugega ali tretjega otroka. Ne vse se še točno kakšna je ocena. Po nekaterih ocenah 100 milijonov evrov. Pa višali boste povprečnine, zato sem že včeraj vprašala ali predvčerajšnjim kandidata na delu, gospoda Kralja, ali bo to bremenilo občine, ali bo to bremenilo državni proračun. Rekel je ne, to bo bremenilo MZŠ. Se vi s tem strinjate?  Pri univerzah me zanima, ali boste ministrica Univerze v Ljubljani ali boste ministrica vseh univerz?  In še v sklopu univerze, kakšna bodo vlaganja v infrastrukturno prenovo univerz? In, ali bodo sledila tudi delitvi kohezijske politike glede razvoja vzhoda in zahoda Republike Slovenije. Vi veste oziroma domnevam, da veste kako se je do sedaj to delilo, zato sem vas tudi vprašala ali boste ministrica Univerze v Ljubljani.  V tem kontekstu vas moram vprašati, kakšni so vaši plani z obnovo in izgradnjo študentskih domov. Vemo, da v Ljubljani primanjkuje, v Mariboru smo jih uspeli v zadnjih 8 letih kar dobro urediti. Zato me zanima, ali planirate izgraditi kakšen nov študentski dom v Ljubljani in tudi na Primorskem, kjer jih je premalo.  Športna infrastruktura, nekaj je baje že kolega Bandelli govoril. Jaz se opravičujem, jaz sem še na enem hiringu, zato nisem non stop tu, pa mogoče bom kaj ponovila. Vi ste zapisali v koalicijsko pogodbo, da bodo dodatna sredstva za sanacijo in gradnjo novih športnih infrastrukturnih objektov. Zanima me kolikšna bodo ta sredstva, kje boste to športno infrastrukturo gradili. Jaz srčno upam, da ne samo v Ljubljani, ker Slovenija je še kaj drugega kot Ljubljana. V Mariboru imamo konkretno sedem srednjih šol, ki nimajo svojih telovadnic. Prišli so v nek konflikt z mestno občino. Minister Pikalo je obljubl, da bo zadevo rešil, vendar je žal ni. Zato me zanima, ali bost uredili zadevo s telovadnicami v srednjih šolah mariborskih, ki jih nimajo.  Šport kot takšen bo verjetno potrebno v Sloveniji malce preoblikovati, tudi zato, ker bomo verjetno morali Lizbonski pogodbi slediti. Zanima me, ali šport vidite kot neko tudi ekonomsko kategorijo. Povedali ste, da vrhunski šport absolutno podpirate, s čimer se strinjam. Bi pa vas želela še opozoriti na šport, da rečem, vsakodnevni. Tudi na urbane površine v mestih, v vaseh, kjer bi se otroci lahko zadrževali, ker so športne površine osnovnih šol zaklenjene, zaprte in jih ne morejo vsakodnevno otroci po šoli tudi koristiti. Tu me zanima vaše mnenje kakšno je.  Govorili ste tudi o tem spodbujanju zasebnega sektorja s pomočjo davčnih olajšav v športno infrastrukturo. Tu imamo eno izkušnjo. Že v tem trenutku Lendava, nogometni klub, vemo, da to počne Madžarska. Jaz samo srčno upam, da ti računi ne pridejo kasneje in da ne boste kaj takšnega podpirali. To je to. Hvala lepa.
Hvala lepa Lidija. Zelo cenim in se tudi v imenu vseh prisotnih zahvaljujem za tako strnjena vprašanja, ker vem kako močno si vpeta v področje izobraževanja in kako je težko strniti vsa ta področja tako široka v tako kratek čas spraševanja. Hvala.  Zadnja v tem bloku vprašanj je kolegica Anja Bah Žibert, nato pa kandidatka za ministrico.
Hvala lepa, kandidatka, najprej za uvodno predstavitev, pa tudi odgovore v prem bloku. Kdor je hotel slišati odgovore jih je slišal, kdor ni želel slišati jih ne bo slišal tudi če se jih še desetkrat ponovi.  Bi pa se navezala na gospa Bandellija, ki je nekako prej izpostavil vrtce kot neobvezen del izobraževalnega sistema. Ja, res je neobvezen, je pa pomemben del vzgojno izobraževalnega   (nadaljevanje) sistema. In ker je zelo pomemben del vzgojnega in izobraževalne sistema zelo podpiram to, da boste uvedli brezplačen vrtec za drugega in tretjega otroka. In jaz upam, da bomo nekoč morda prišli tudi do tega, da bodo vrtci, ker so vzgojno in izobraževalni sistem, bili tudi brezplačni.  Še posebej pa se vam zahvaljujem, da se zavedate trenutne situacije v državi povezane s koronaavirusom. Jaz imam občutek, da se nekateri v tem državnem zboru tega še vedno ne zavedajo, čeprav so tiskovne konference praktično že na nekaj ur. In se zahvaljujem, da podpirate to, da so se slovenski vrtci in šole zaprle, kajti ukrep je nujen, predvsem pa to, da iščete alternativne načine, kako nadomestiti ta izpad. In pri tem vam želim ta trenutek največ energije, da jo usmerite v to in predvsem tudi uspeha. Dejstvo je, da je Slovenija ta trenutek, ne samo Slovenija, ampak celoten svet, razglašena je pandemija, in Slovenija je del tega in zato želim vsem državljankam in državljanom, da čim hitreje izstopimo iz te krize in da gremo lahko naprej z drugimi izzivi. Tukaj pa vso podporo in upam, da čim prej začnete z delom. Hvala.
Hvala lepa. Sedaj pa gospa kandidatka. Priporočam nekje 15 minut za odgovore, ker nas čaka še en prijavljen kolega za vprašanja. Izvolite.
Simona Kustec Lipicer
Hvala lepa, predsednik.  Ja, mogoče je bilo sedaj več tako vprašanj, da jih bom lahko res poimensko pa na hitro, kolikor je sploh v moji moči. Razumem tudi, da mogoče tisti pristop ni bil blizu vsem od vas, tako da bom poskusila sedaj na drugačen način tudi.  Kar se tiče vprašanja vrtcev, financiranja drugega in vseh nadaljnjih otrok brezplačnega. Jaz moram spomniti, da mi smo ta sistem nekoč že imeli v enem obdobju. Tako da v resici pravzaprav, recimo temu arhitektura, kako se je to naredilo že obstaja. Prav tako pa obstajajo tudi že ocene tega, ali se je izvajanje tega ukrepa pravzaprav ali je bilo v redu ali ni bilo, kakšne posledice pozitivne in negativne je nosilo. Moj predlog bo zanesljivo slonel prav na tem, da moramo najprej proučiti na kakšen način se je ta sistem že enkrat aktiviral in kakšne učinke je v resici prinesel. Ja, zavedam se tega, da je to veliko breme in velika teža, ki pada ne občine. In da tudi občine so v povsem isti oziroma če boste njih vprašali, še v hujši stiski kot država s svojim proračunom. In, ja, na eni točki pravzaprav je ta korak šel že v smer tega, da smo ponudili v sklopu tudi te predstavitve kandidata za ministra za finance višanje povprečnin, vendar pa, ja, kot rečeno, tole bo treba še enkrat proučiti. Nima sedajle ta trenutek rešitve iz rokava. Usesti se bomo morali skupaj, vsaj ta tri temeljna ministrstva skupaj s predstavniki občin in seveda tudi predstavniki vrtcev in pogledati kje in kako smo. Iskreno si želim, da bomo, ja, zaradi čim večje vključenosti in integracije otrok v družbo v življenje, ki jih čaka, da bomo lahko ta ukrep aktivirali, tudi v luči tega, da pristopimo blizu tistim staršem, ki v resnici nimajo finančno dovolj sredstev za to, da bi lahko vključili vse otroke in da jim na ta način pomagamo. In tule, ja, je zaveza, da bomo naredili vse. Absolutno pa moramo v vsakdanjih okoliščinah zelo realno tudi se zavedati, da obstaja možnost, da tega ne bomo zmožni potem, da se bo izkazalo, da to nismo zmožni izpeljati. Ker pa je vsebina prišla v koalicijsko pogodbo pa morate verjeti, da obstajajo iskreni nameni, da bomo to poskusili narediti kolikor bo seveda to tudi v resnici realno izvedljivo in možno.  Kar se tiče ZOFVI še en odziv na kolega Bandellija, ja, ideologija poskusi, rešitve, kaj lahko jaz sama v tem primeru naredim, verjetno samo še en dodaten Sizifov poskus glede na vse to, kar se je dogajalo. In tudi nimam problema da ga naredim.   (nadaljevanje) In tudi nimam problema da ga naredim. Tudi mogoče bom, mogoče celo na podlagi kakšnih nekdanjih izkušenj poskusila vsaj neko ustrezno večino znotraj parlamenta pridobiti za neko dobro rešitev. Rešitev, ki pa je nesporna. In tukaj se že tudi dotikam kolega Kordiša. Poglejte, Ustavno sodišče je bilo zelo jasno. Javno veljavni del programa je tisti, ki je osnova zato, da ga država plačuje. In ja, želeli ali ne, tudi za zasebne šole. V tistem delu, ko zasebne šole izvajajo javno veljavni del programa so v resnici javne šole. In tukaj na tej točki ni razlik med njimi. In tukaj je bilo Ustavno sodišče zelo zelo jasno. Mi v parlamentu pa z našo politično voljo z našim ideološkim predznakom smo pa imeli potem svoje interpretacije, ki so prišle do točke do katere so prišle. In s tega vidika tudi zelo zelo razumem pravzaprav predlagatelja, ki je dal na Ustavno sodišče ponovno potem še zahtevo za presojo oziroma zahtevo oziroma poziv Ustavnemu sodišču pa da naj, leta 2016, ono potem razreši to dilemo, ker ima to pristojnost in kar samo uredi po zakonodajni poti rešitev, če je mi nismo zmožni. Ne smemo pa pozabiti, da je naše temeljno poslanstvo ravno to, da bi morali biti zmožni in da moramo narediti vse zato, da bi nam to uspelo. Ustavno sodišče je ravno sedaj v zvezi s to drugo pobudo, kolikor mi je znano, zelo aktivno dela na tem in bo pa to, veste, taka nepotrebna klofuta, ki jo bo zakonodajno telo dobilo, če ne bo zmožno samo opraviti svojega dela posla. To je pa tudi drug del zgodbe. Posebej v tistem delu, ko ne razumemo vsebine, tistega dela vsebine, ki je pač jasna, želeli ali ne. In podobna zgodba velja tudi glede tega odnosa pri zasebnih vrtcih. Poglejte, zasebni vrtci, odlično, so nadgradnja javnega koncepta. In kdo ima pač svoje razloge za to, da gre v zasebni vrtec je v redu, ampak tisti, kar je dolžnost lokalne skupnosti, v tem primeru vrtcev, pa je, da v prvi vrsti pogleda ali so njene kapacitete zapolnjene v njenih javnih institucijah oziroma vrtcih. Šele v tem smislu potem na drugi točki, če se izkaže, da sama občina nima dovolj kapacitet in da lahko potem zasebni vrtci pomagajo s temi dodatnimi kapacitetami in odnesejo poslanstvo in delo, ki bi ga, če bi imela dovolj kapacitet lahko občina odpravila. Ja, šele na tisti točki potem zasebni vrtci lahko dobijo koncept oziroma logiko javnih. Sicer gre pa za neko drugo zadevo. In ja, celoten sistem izobraževanja in sistema temelji na konceptu javnega, vendar pa je v času v katerem živimo, spet želeli ali ne, zasebno lahko pomembna obogatitev in nadgradnja javnega. Zaradi tega, ker tudi javno ne zmore vsega. Javno mora zagotavljati javni interes. Obstajajo pa seveda potem določene specifike kjer pa ti greš lahko in imaš upravičeno razlog in interes, da greš nad to. In če ti to sistem omogoča skozi logiko zasebnega delovanja, potem je to odlično in je super. In zakaj ne bi tega podpirali? Ampak javno javno javno je pa nujno in je steber celotnega izobraževalnega sistema v tem državi. Zakaj? Zaradi tega, ker mi moramo vsakemu posamezniku neodvisno od kje pride, katerega spola je, katere barve, karkoli, zagotavljati enake izhodiščne priložnosti, da vstopi v svet.  Dalje, ukinitev točkovnega sistema kot pogoj za vpis v srednje šole. Kaj sama menim o tem? Ne bi se želela osebno, ne bi se želela osebno tukajle izražati, imam svoje mnenje.   (nadaljevanje) Zdi se mi, da pravzaprav je celoten ta ocenjevalni sistem šel malo čez meje razuma, pa ne govorim samo s tem konceptom pač vpisa v srednje šole, govorim tudi s tem pretiranim ocenjevanjem, s tem, da je teža ocene pri, ne vem, likovni vzgoji identična teži ocene pri matematiki in tako naprej, ampak to je moja ocena in je ne smemo tukajle kot relevantno jemati. Tisto, kar moramo relevantno jemati je ocena, ki jo dajo strokovni organi, ki jih imamo v sistemu točno zato, da to presojajo. Ni tako preprosto. Cela veriga pravzaprav je institucij in organov, ki delajo na kurikulumu, ki delajo na evalvacijah, ki svetujejo, ki ocenjujejo, ki predlagajo. In tule je pravzaprav ista zgodba. Ja, treba je pogledati. Jaz iz glave ne vem, kako in kakšno je trenutno stanje, kakšna je trenutna ocena glede tega. Zanesljivo se bom pozanimala. Absolutno bi verjela in pričakovala, da bo nekaj na to temo za prihodnost rekla tudi vsebina bele knjige. Hvala za vprašanje, ker ga ne smemo pozabiti, ker je zelo zelo pomembno tudi za naprej, da stvari niso same sebi v namen, ker ni tukajle potem nobenega razloga.  Šport, šport, šport, ja, davčne olajšave za zasebni kapital oziroma za vlaganje zasebnikov. Mi pravzaprav ta sistem na nek način v neki obliki že imamo. Ampak v resnici očitno ne funkcionira in je treba pogledati kaj je narobe, kaj je narobe zastavljeno. Izgleda, da je neka ta dizajn ali pa arhitektura rešitev očitno ni dosegla svojega namena in je treba pravzaprav pogledati zakaj to že sedaj podjetniki ne izkoristijo, zakaj ne izkoristijo dane možnosti. Zanesljivo je treba govoriti z njimi, zanesljivo je treba imeti tudi dialog v tem smislu s tistim delom predstavnikov iz polja športa, s kolegi iz Ministrstva za finance, tako da bomo videli pravzaprav kaj tukaj ni v redu. Se bom pa osebno absolutno zavzemala za to, da to počistimo na ta način, da bo tudi v resnici funkcioniralo, da bo prinašalo neke dodatne in pozitivne koristi za nadaljnji razvoj športa. In tukajle še pomemben klicaj, ne samo tekmovalnega športa, predvsem tistega športa, ki je v javnem interesu. In to je šport za otroke, za mlade, šport kot rekreativni šport, torej koncept športa za vse. In to je temeljni javni interes v športu. Ja, zaradi te pripadnosti naše, ki sem jo že prej omenila, in pomembnosti športa kot narodne identitete logično in je tudi prav, da en del vrhunskega športa tudi država podpira, ampak v enem pomembnem segmentu, recimo temu bolj simbolnem, bolj spodbujevalnem, ne pa eksistencialnem smislu. Tisto kar je javni interes športa in mora biti javni interes športa je šport za vse, je šport, recimo temu, koncepta rekreativnega športa. In v tem smislu, ko in če bi na ta način zastavili dojemanje javnega interesa v športu, kolega Židan, absolutno rabimo posebno ministrstvo za šport. Ampak samo pod tem pogojem. Če ga pa peljemo na ta način kot je trenutno zastavljen Zakon o športu pa nacionalni program, potem pač ja, je pa to eno od področij še tega gigantskega resorja, o katerem se danes pogovarjamo.  Potem Križanke, kaj me čaka na mizi, pa že prej so bile Križanke. Križanke so tudi ena velika zahtevna zgodba z zelo zelo dolgo brado. Ne poznam povsem vseh detajlov. Informirana sem o tem, da se je neka rešitev pred kratkim z nekim dogovorom med MOL in pa Vlado preko tega projekta, sedaj se pa ne bom spomnila, projekta Roška, preko projekta Roška, da se je tam neka rešitev poiskala in tako naprej in da bo šla realizacija v to smer. Kje smo danes, na kakšen način smo danes, ali smo res v takšni obliki, kot ste kolega Lisec omenili, pa ne vem ta trenutek. Vem samo to, da vam zagotavljam lahko, da vsaka stvar, ki me bo čakala na mizi še za podpisati, da jo bom zelo zelo temeljito proučila.   (nadaljevanje) In to velja tudi, kolega Kordiš, pri vašem vprašanju povezane z ARRS. ARRS je pomembna, je osrednja agencija, ki skrbi za področje raziskovanja v državi. Veliko denarja raziskovalnega namenja za raziskovanje, ima veliko zaposlenih, da, in ima zelo veliko veliko tudi kritikov tega sistema. Vendar pa, veste, si težko predstavljam, da v državi ne bi imeli tovrstnega tipa raziskovalne agencije. Tega si pa ne morem predstavljati. Gre pa sept za vprašanje tega, ali in na kakšen način vse potencialne anomalije oziroma kot tudi vi govorite zlorabe odpraviti oziroma jih posanirati, to je pa drug del vprašanja. In je absolutno na mestu.  Vajeništvo, kaj lahko v zvezi s tem rečem. Nimam informacij oziroma statistik o profilu vajencev. Sem pa močno zaznala in si zapomnila to vašo oceno, da gre za kakšen profil v tem socio-demografskem pogledu naj bi šlo za te učence. Ne, koncept vajeništva bi moral biti pravzaprav tukajle prvenstveno zaradi tega, da se aktivira sodelovanje in pa bogatenje znanja s potrebami iz prakse, kurikulum, in sledenje temu. Ne pa zato, da bi se reševalo ali pa še huje, da bi se diskriminiralo določen profil vajencev, ki so vključeni v ta program. Ravno obratno. Osebno mislim, da vsi tisti vajenci, ki so vključeni v ta program morajo biti ponosni na to, da je to tako. Če pa so zlorabe jih je pa treba nemudoma obsoditi in tudi posanirati zato, da se ne bi več pojavile oziroma nadaljevale.  Potem Bralna značka, ni vprašanje. Ja, Bralna značka ni vprašanje.  Univerze, ali bom promovirala oziroma zagovarjala Univerzo v Ljubljani? Ne. Imamo jih šest in vse so enakovredno težke in pomembne. Ja, oziroma sedaj odvisno kakšno interpretacijo vzamemo. Meni so rekli, ja, da se moram zavedati, da imamo šest, bom rekla, struktur, da ne bom rekla preveč.  Ampak v luči tega vprašanja mogoče še ena pomiritvena informacija. Predlagala sem že prvega državnega sekretarja za področje visoko šolstva in znanosti in prvič bo to oseba, ki bo prihajala iz raziskovalnega polja. Tudi na ta način verjamem, da mi bo pri svojem delu tudi državni sekretar pomembno opozarjal, če bi slučajno prišlo do te skrbi, pa mi verjemite, da ne bo.  Študentski domovi, absolutno se zavedam tudi skozi pogovore s svojimi študenti, da je to ena velika velika problemska zgodba. V veliki stiski so. Tule je potrebno pogledati kje smo, kakšni so plani za naprej, najti je treba investicijski kapital zato, da se to nekako ustrezno popravi. Ker ja, študentje predpogoj zato, da lahko dobro in uspešno študiraš je tudi to, da imaš temeljne bivanjske pogoje zagotovljene na ta način, kot je to potrebno.  Generalno o športni infrastrukturi, poslanka Divjak Mirnik, poslanec Židan, tako kot sem že prej rekla, v sklopu obstoječega proračuna smo grozno grozno omejeni v zvezi s tem. Tisto, kjer lahko delamo pa je poskus prijave čim boljših projektov v okviru črpanja evropskih sredstev, vključno tukajle tudi mislim na to, kar bomo prijavljali v prihajajoči perspektivi črpanja.  Stavkovni sporazum, dogovor je bil sklenjen, podpisa in ga je potrebno spoštovati in realizirati.   (nadaljevanje) Ja, sedaj se mi zdi, kar sem si zapisala, da je več ali manj to to, kar bi vam morala povedati…
Dobro, hvala lepa…
Simona Kustec Lipicer
Ali lahko samo eno tvar? Saj vem, da imamo še ena vprašanja, ampak vseeno bi pa…
Še dve…
Simona Kustec Lipicer
Vseeno bi vam pa že na tej točki rekla takole. Realno se moramo zavedati nečesa. Neto bomo imeli kot vlada, če bo vse v redu, dve leti časa za izvajanje vseh načrtov. In to v zelo posebnih okoliščinah v tem obdobju. Ena zgodba je koronavirus, kje bo vse prioritetno in mora biti prioritetno namenjeno reševanju tega problema. Potem ne pozabimo predsedovali bomo Svetu Evropske unije. In takrat v tistem obdobju pravzaprav ja, postajamo vodilna država v celi Evropi in usmerjamo celotne evropske politike. Tako da mi bomo v resici imeli realno aktivno učinkovitega časa samo za te naše nacionalne zgodbe in probleme, ki smo jih danes omenjali, pa niso zgodba od včeraj, ampak so kakšne zgodba iz pred 25 let. Ne bomo imeli ogromno in veliko časa. Tukaj moramo v tem smislu biti tudi realni.  Potem pa še o moji vesti, bom že kar sedaj rekla. Moja vest je grozno čista. Pa vam povem zakaj. Ker je povsem ista pred štirimi oziroma petimi leti, ko sem se odločila iti v politiko kot je danes. In moja vest je, da sem prišla sem zato, da služim ljudem. In ljudje bodo tisti, ki bodo na podlagi rezultatov dela, ki ga bomo skupaj z ekipo, skupaj tudi z vami, opravili, bodo tisti, ki bodo na koncu razsodili ali smo bili na pravi poti ali pa pač nismo bili na pravi poti. In zaveze zato, čemu bom sledila, bodo, mislim da že kar jutri na magnetogramu in za celo večnost in za vso zgodovino zapisane in kadarkoli jih boste lahko aktivirali in jih pogledali in mi rekli, poglej, tukajle pa nisi naredila svoje. In če se bo to zgodilo in bomo imeli objektivne, ne samo interpretativne argumente zato, da ste imeli prav nimam nobenega problema naslednji dan se opravičiti in predati žezlo tistemu, ki bo to delal bolje.
Hvala. Kolega Željko Cigler se je priglasil za eno kratko vprašanje, nato kolegica Maša Kociper. Željko, izvoli.
Spoštovana gospa kandidatka, najprej bi rekel, kar se tiče, ker vse stranke odpiramo vprašanje Križank in srednje šole za oblikovanje in fotografijo, jaz bi rekel, da je Vlada 3. marca določila vaše ministrstvo za dokončnega upravljavca stvarnega premoženja objekta. In da ima na 12. seji mestni svet Ljubljane 23. 3. bo glasoval o soglasju k predlogu menjalne pogodbe med ministrstvom in MOL. Gre za nelegitimno zadevo glede na slepe sprejet na dveh odborih tega državnega zbora. Če se tako dela, potem jaz ne vem zakaj mi tu sedimo.  Drugo, bi pa rekel to, vi služite ljudem v tej državi, dejansko država /nerazumljivo/. Ampak vi služite tudi otrokom. Zakaj bom to rekel? Ko sem jaz prej opozoril na problematiko neizvajanja odločb o usmeritvi, pa je otrok v javni ali zasebni šoli, ima odločbo o usmeritvi in ima individualiziran program tistih, ki ga izobražujejo. In država je to dolžna izvajati. In to ste vi sami napisali, vi ste sopodpisala, da gre za kršitve zakonodaje tukaj. In to je neverjetno, da v tej Sloveniji denar šparamo na otrocih s posebnimi potrebami. In ko vi pravite, da se bo zadeva proučevala, oprostite, delal sem na tej zadevi v občini od leta 2013, 2014 šolskega leta, od takrat se to proučuje, od takrat se proučuje. In primer zakona, ki ste ga sedajle navedli, ki je bil na Ministrstvu, so pravkar pripravljeni nam predstavljen, Zakon o usmeritvah otrok z vedenjskimi in čustvenimi težavami. To je popolnoma druga zadeva, bi vas rad opozoril. In sedale ministrstvo birokratizira, in ko dobi dokumente, kot sem rekel, individualiziran program in odločbo o usmeritvi, ena birokratka, ne bom imena povedal tu, pove, da se na podlagi 23. člena pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole lahko ministrstvo soglaša   (nadaljevanje) z odstopanjem od normativov in konkretnim otrokom, ki bi moral imeti celega spremljevalca, tega spremljevalca dodeli od toliko in toliko in toliko procentih. Dela kontra odločbi. In to je potrebno spremeniti. Na podlagi tega člena lahko takoj se vsem otrokom v Sloveniji zagotovi spremljevalce in zadeva ne bo več vredna kot 5 milijonov evrov. Že sedajle se določene številke delajo. Hkrati pa takoj nadaljujete s spremembami zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, ki ste ga pripravili oziroma smo ga sopodpisali iz treh različnih strank. Tukaj gre pa za otroke. Hvala.
Hvala lepa. Kolegica Maša Kociper kot zadnja prijavljena. Prosim.
Hvala lepa, gospod predsednik. Kot sem tudi obljubila pri prijavi, tudi jaz ne bom dolga. Spoštovana kandidatka, lep pozdrav! Tudi ne pričakujem prav dolgega odgovora. Jaz sicer nisem članica tega odbora. Sem bila pa tudi v tem odboru in tudi sicer v tem mandatu zelo aktivna na tem področju, tudi pri zbiranju naših podpisov in tudi pri obravnavi novel ZOFVI, ki se mi je zdela dober kompromis, zakonit in smiseln, glede na zelo splošno določbo Ustavnega sodišča. Ampak ker sem imela druge nujne obveznosti sem prosila kolega Bandellija, ki je to tudi naredil, da izpostavi tematiko, ki je zame pa posebej pomembna in bi samo dopolnila njegovo vprašanje. Namreč, gre za ta točkovni sistem, kar ste že začeli odgovarjati. Namreč, pri pogovorih z ljudmi v času zbiranja podpisov, s pogovori z mnogimi strokovnjaki, ki smo jih imeli v tej zvezi, z mojimi osebnimi pogovori s starši, s tremi ravnateljicami, ki sem jih obiskala v ta namen in kot mati dveh osnovnošolski otrok, mislim, da tudi vi ste približno pri isti starosti, kar se otrok tiče… / oglašanje iz klopi/ No, jaz sem še na prvem. Smo skupaj oziroma tako bom rekla, sem sama v vseh teh pogovorih ugotovila, da je prav ta točkovni sistem vir hudega stresa ta trenutek. Vedno so bile želje, da imajo otroci dober uspeh, vedno so bili učitelji, ki so bili boljši in slabši, vedno so bili otroci, ki so blirirali(?) pri športu, pa bi slabi pri matematiki ali blirirali pri matematiki in bili slabi pri likovni. Ampak s tem norim točkovnim sistemom je postalo to vse izenačeno in jim pravzaprav v neki zelo še zgodnji dobi, ko še niso definirani kot otroci, sploh ne fantje, jaz imam fanta in punco in ta razlika je zelo očitna, pravzaprav onemogoča, da bi šli na srednjo šolo, ki si jo želijo. In zato, ker je pri enem predmetu slab, pri drugem pa dober se naše šolstvo skoncentrira na to, da ga sili, da dela na slabem predmetu, namesto da bi ga sililo, ne silijo, spodbujalo, da širi svoje kompetence in postane nadpovprečen na področju kje je dober. In še drugi primer, slabi učitelji, vedno so bili in vedno bodo, povprečje pač vedno ima podpovprečna in nadpovprečna odstopanja. Slabi učitelji, ki so bili pač včasih del sistema, nič hudega, sedaj pomenijo to, da nekdo ne more priti na srednjo šolo, ki jo je želel. Pa ne rečem, da so samo slabi učitelji, ampak kombiniranje teh faktorjev. Zakaj sem se oglasila in želela prav osebno priti sem? Zato, ker sem prejšnjemu ministru, vašemu predhodniku, na to temo postavila kar nekaj poslanskih vprašanj in začela z njim aktiven dialog, kako se tega lotiti. Namreč, nisem želela pristati na tezo, ki ste jo tudi vi sedaj nakazali, da bi z rešitvijo tega problema čakali na belo knjigo in tako naprej. Ravnateljice so mi rekla, več ali manj isto stvar z različnimi besedami. Ta stvar povzroča največji stres najprej pri otrocih, nato pri učiteljih in nato pri starših, po tem vrstnem redu, ker tudi starši ne bi tako pritiskali na učitelje, če ne bi tako zelo važne bile ocene in tudi ne na otroke, če ne bi čisto vsaka ocena štela.  Za konec tega hiringa, tega pogovora, jaz vas prosim, poglejte si to področje. Kot poslanka bom na tem področju še naprej vztrajala in imam občutek, da je za menoj in s tistimi, ki podobno razmišljamo zelo zelo veliko ljudi, ki bi želeli, da se to čim prej spremeni. Hvala lepa.
Hvala lepa. Zadnji dve vprašanji sta takšne narave, da mislim, da odgovor ni pričakovan oziroma da je bilo bolj kot komentar.   (nadaljevanje) Glede na to, da naslednji odbor začenja zelo v kratkem delo v tej dvorani zaključujem razpravo in kandidatko za ministrico pozivam, da nas za kratek čas zapusti, da opravimo glasovanje. Hvala.  Na glasovanje dajem mnenje: Predstavitev dr. Simone Kustec Lipicer kot kandidatke za ministrico za izobraževanje, znanost in šport je bila ustrezna. Glasujemo.  Kdo je za? (10 članov.) Je kdo proti? (6 članov.)  Ugotavljam, da je predstavitev kandidatke ocenjena za ustrezno.  Lahko prosim pokličete kandidatko.  Spoštovana kandidatka, dr. Simona Kustec Lipicer, Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino tega državnega zbora se je odločil z večino glasov, da je vaša predstavitev bila ustrezna. Ker sem nekdo, ki vas pozna že dolga leta in se nisem priglasil k razpravi ravno zaradi časovne stiske želim na koncu povedati, da z vsem tem kar vem o vas, kako sem vas spoznal in tudi nenazadnje z današnjo predstavitvijo, da moram reči, da sem absolutno in še bolj prepričan, da boste nalogo ministrice za izobraževanje, znanost in šport opravljali izvrstno. Hvala lepa.
Simona Kustec Lipicer
Hvala lepa vsem za vso podporo. Zahvaljujem se tudi za danes tole zaslišanje, ki je bilo izjemno izjemno vsebinsko bogato. In ja, je velika zaveza tudi do vsi, ki ste kontrolor tega, kar bom, upam, da počela. Ne pozabite, zakonodajna veja je tukaj tudi zato, da kontrolira izvršno, pa naj bo to koalicija ali pa opozicija. Želim vam srečno in dobro delo še naprej, pa kmalu nasvidenje. Hvala.
Jaz se pa zahvaljujem vsem prisotnim. Zaključujem 1. točko dnevnega reda in s tem 21. nujno sejo našega odbora. Lep pozdrav in lep večer vsem skupaj.