17. nujna seja

Odbor za pravosodje

12. 3. 2020
podatki objavljeni: 12. 3. 2020

Transkript

Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam!  Pričenjam 17. nujno sejo Odbora za pravosodje. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora, in sicer, iz Poslanske skupine LMŠ, Tina Heferle. Za enkrat nimam pooblastil za nadomeščanje članic in članov na odboru. Ker k predlaganemu dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma umik katere od predlaganih točk, je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.  Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEAG REDA – PREDSTAVITEV MAG. LILIJANE KOZLOVIČ, KANDIDATKE ZA MINISTRICO ZA PRAVOSODJE.  Gradivo z dne 6. 3. 2020, je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora oziroma ste ga prejeli v varovani predal v sistemu Udis. Na seji odbora je k tej točki vabljena mag. Lilijana Kozlovič, kandidatka za ministrico za pravosodje. Uvodno pojasnilo. Mag. Lilijana Kozlovič, ki je predlagana za ministrico za pravosodje, se bo v skladu s 112. členom Ustave Republike Slovenije ter prvim in drugim odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega zbora predstavila Odboru za pravosodje kot pristojnemu delovnemu telesu in odgovarjala na vprašanja članic in članov odbora. Na podlagi predstavitve bo odbor v skladu s prvim odstavkom 231. člena Poslovnika sprejel mnenje o ustreznosti predstavitve kandidatke, ki ga bom v roku iz prvega odstavka 231. člena Poslovnika poslal predsedniku Državnega zbora in predsedniku Vlade. Prosim mag. Lilijano Kozlovič, kandidatko za ministrico za pravosodje, da se predstavi Odboru za pravosodje.  Izvolite.
Lilijana Kozlovič
Spoštovani predsedujoči, hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci, prav lepo pozdravljeni!  Svojo predstavitev gradim oziroma utemeljujem in pa tudi svoje delo, če bom izvoljena za ministrico za pravosodje, pravzaprav na odgovornosti, ki jo ima Ministrstvo za pravosodje v pravosodnem sistemu, torej na odgovornosti in istočasno tudi na pristojnosti in pa njegovem poslanstvu, kajti pristojnost je tista, ki Ministrstvo za pravosodje na nek način tudi mu pove kaj so njegove meje, torej do kod lahko, še posebej zato, ker je Ministrstvo za pravosodje povezano s sodnimi organi, ki so v skladu z Ustavo neodvisni. Torej govorimo o odgovornosti, ampak ne samo Ministrstva za pravosodje, ampak vseh organov, ki delujejo v pravosodnem sistemu. Vsak mora torej svojo odgovornost nositi v skladu s svojo javno funkcijo. Pogosto se pravosodni sistem enači s sodišči ali s tožilstvi, vedeti pa moramo, da v verigi pravice, še posebej če govorimo v kazenskem postopku, je teh organov veliko več, od cenilcev, izvedencev, za prestajanje zapornih kazni, pa seveda tudi v nekaterih, ki so izven, govorim o policiji. In vsi pravzaprav morajo opraviti svojo nalogo, vsak deležnik v tej verigi pravice je pomemben, kajti če en člen popusti, to seveda vpliva na nekoga drugega. Poznamo primer, lansko leto, iz popolnoma objektivnih razlogov, ko je uprava za izvrševanje kazenskih sankcij odpovedala 700 privodov na sodišče, kar pomeni, da je to imelo nedvomno posledice na delo samega sodišča. Ko želimo pripravljati vizijo oziroma, ko se odločamo za delo, je pomembno, da pri tem analiziramo stanje, da torej ugotovimo kjer so vrzeli, kaj je potrebno spreminjati in kaj je potrebno ohraniti, zato naj čisto na kratko iz razpoložljivih podatkov tudi predstavim katere so tiste stvari, ki jih lahko pohvalim, kjer pa vidim priložnosti za izboljšanje v tem sistemu. Torej iz teh razpoložljivih podatkov je razvidno, da je pravosodna politika v zadnjih letih relativno konsistentna in pa tudi usmerjena v transparentnost in učinkovitost, pri tem so pa zelo pomembni trendi. Torej vse od leta 2013 ugotavljamo, da so ti trendi ugodni. Vsi ti trendi pa so pomembni seveda vzvodi, nobeni od teh vzvodov pa seveda ne smeš uporabiti na škodo varstva pravic. Nekaj podatkov glede tega.    (nadaljevanje) Torej, ker sem že prej omenjala policijo, ki je zelo pomemben element v tej verigi in seveda vpliva tudi na ostale, pa ni znotraj pravosodja, v letu 2018 je bilo obravnavanih 56 tisoč kaznivih dejanj. V bistvu je raziskanost 50-procentna. Je pa gospodarskega kriminala, ker vemo, da je zelo pomemben, ga je od leta 2014 skoraj za polovico manj. Je pa preiskovanih kaznivih dejanj na škodo finančnih sredstev nekoliko več. Torej, kako potem vpliva delo policije na samo tožilstvo? Torej tožilstvo dobi od policije približno 10 % kazenskih ovadb, vse ostalo je pa od drugih oškodovancev in je torej njihova potem tudi uspešnost dokazovanja kaznivih dejanj na sodišču 86-procentna, kar mislim, da je zelo ugoden podatek, je pa seveda še prostora za izboljšave. Je pa tudi pripad, ki ga obvladujejo, 102-procenten, kar tudi pomeni, da je njihovo delo relativno uspešno. Ko primerjamo podatke med policijo in tožilstvom, ugotavljamo, da imajo neenako metodo. In tu sigurno je še prostora za izboljšanje, kajti policija podaja ene podatke, tožilstvo druge. Metodologija je različna, zato je tudi tukaj izziv, da se zadeve spremeni. Je pa zanimiv podatek na tožilstvu, da je kar 64 % kazenskih ovadb zavrženih. Razlogi so verjetno lahko različni. Lahko gre za sindrom, da oškodovanci prijavljajo kazniva dejanja, ki na koncu se izkaže, da nima elementov, lahko gre tudi za primere, da gre za ugodno rešitev, ker storilec je pripravljen opraviti določena dejanja v javno korist in se potem to kaznivo dejanje, kazensko ovadbo zavrže. Zanimivo pa bo videti, koliko je kazenskih ovadb, kjer je predlagatelj policija, pa so ta kazniva dejanja bila potem oziroma kazenske ovadbe zavržene. Glede tožilstva tudi želim se seznaniti, ugotoviti, koliko samo državno tožilstvo pripomore k večji učinkovitosti same verige v pravici, torej kaj naredi za to, da lahko pridemo hitreje do zaključka, kajti imajo na voljo institut nadzorstvene pritožbe. Zanimalo me bo sigurno, kolikokrat jo na sodišču uporabijo, kadar se postopki nerazumno dolgo trajajo. Enako, to že sami, Vrhovno državno tožilstvo opozarja, da v bistvu je na specializiranem državnem tožilstvu kar veliko takih zadev, ki bi jih lahko obravnavala okrožna sodišča, da torej niso tako zahtevna, da bi obremenjevale specializirano državno tožilstvo. Zato je tudi eden od elementov, kjer lahko pogledamo, ali se da torej izboljšati in pripomoči k sami učinkovitosti.  Ko pogledamo sodstvo, torej podatke o sodstvu, ugotavljamo na podlagi razpoložljivih podatkov in pa tudi njihovih poročil, da generalno v sodstvu zadeve upadajo. Smo pa po »Justice Scoreboardu«, se pravi po pregledu na stanju na področju Evropske komisije za vse države Evropske unije smo po pripadu še vedno na 3. mestu v Evropi na prebivalca. Zelo spodbudno je, da od leta 2013 se število nerešenih zadev zmanjšalo za kar 51 % in smo med evropskimi državami v spodnji polovici, kar je seveda pohvalno. Prav tako storilnost, kot pri tožilstvu 102 %, je tudi pri sodišču in smo v tem segmentu spodnja polovica držav Evropske unije. Pomeni, da v primerjavi z ostalimi imamo še kar nekaj prostora. Čas odločanja, ki je sila pomemben za vsako pravico, kajti učinkovita je tista pravica, o kateri je tudi hitro odločeno, enako tudi dolžnost, se nam v zemljiškoknjižnih zadevah, v izvršilnih postopkih in pa v prekrških skrajšuje, žal se pa podaljšuje v gospodarskih postopkih, civilnih, kazenskih in smo glede tega na 6. mestu med evropskimi državami. Bili smo država, ki je imela največ sodnikov na prebivalca. Naj povem, da glede na številke se je od leta 2010 to število zmanjšalo, in sicer za 133, tako da trenutno imamo 891 sodnikov. Sodstvo seveda opozarja, da je to spodnja meja, ko lahko še opravljajo učinkovito svoje naloge. Glede dostopnosti sodišč smo torej v Evropski uniji na 5. mestu. Glede informacij na spletu imamo veliko informacij smo pa v sredini dostopnosti glede razpoložljivosti, torej dostopnosti do sodb in pa tudi uporabo orodij, na podlagi katerih lahko spremljamo stanje na sodišču. To bo nedvomno ena od prioritet v tem mandatu, se pravi digitalizacija in pa večja dostopnost sodišča. Niso pomembne samo številke. Zelo pomembna je tudi kakovost in naj poudarim in pohvalim, da že samo sodstvo in pravosodje gradi tako na kakovosti, kot tudi na učinkovitosti in je to zelo pomembno. Opozarjajo pa tudi na dejstvo, da na njihovo delo včasih vpliva tudi zakonodaja. Zato napovedujem, da bomo v tem mandatu spoštovali resolucijo o normativni dejavnosti v celodnevnem obsegu, kar pomeni, da se bo v najzgodnejši fazi sodelovalo s strokovno javnostjo, da se bo pripravilo vse podzakonske akte skupaj s samim zakonom in se jih tudi dalo v javno razpravo. Kajti, pogosto se zgodi, da se podzakonske akte pusti za kasnejše urejanje, kar pa včasih predstavlja težave, ker teh aktov ni in se tudi ne more samega predpisa izvrševati. Žal se pa včasih prepusti tudi zato, ker se morda ne ve, kako katero vprašanje razrešiti. Torej, pomembno je, da se vsa vprašanja razreši takoj. Pomembna je tudi sama obrazložitev zakonodaje. Veliko časa izgubimo zato, da razumemo kaj je mišljeno v posamezni določbi. Menim, da je prevelika odsotnost obrazložitev členov, ki bi morale biti v skladu s pravili pravne razlage, zato da se lahko pravno normo vedno rekonstruira. Upam, da bo to posvojila v celoti tudi Vlada, Ministrstvo za javno upravo in Služba Vlade za zakonodajo, ki so pravzaprav zadolženi za kvaliteto zakonodaje. Naj pa pohvalim, da je Ministrstvo za pravosodje uvedlo evalvacijo, kar je instrument, kjer ga morda v drugih resorjih ni. Je pa pomemben zato, da lahko ugotoviš kakšni so učinki in kaj je potem potrebno spremeniti ali dograditi.  Izmed teh podatkov kakšno je stanje našega pravosodja naj omenim še dojemanje našega pravosodja ali mnenje o njegovi neodvisnosti. Namreč, na podlagi oporočila Evropske komisije smo žal v spodnji polovici evropskih držav in smo v družbi s Poljsko, Italijo, Estonijo in Hrvaško. Analiza vzrokov pa kaže kljub dobrim rezultatom, ki jih imamo, da je razlog vmešavanje in pa pritiski politikov in Vlade. Tako da tu se verjetno moramo tudi zamisliti. Enak rezultat pa kaže tudi raziskava sveta gospodarskega foruma, ki meri mnenja podjetij. Torej, na tem področju vidimo, da uporabniki, ki nudijo, ki uporabijo storitve, sodišče drugače ocenjujejo kot pa splošna javnost. Nezaupanje je še vedno do take mere, da bo potrebno na tem področju sprejeti tudi določene ukrepe. In tukaj napovedujem drugačno kulturo poročanja. Opažam že iz svoje sedanje službe, da namreč, če si tiho na to, kar se v javnosti govori, pravzaprav pomeni, da pritrjuješ. Tako da menim, da je pomembno, da se tudi v tem segmentu pravosodje odpre, spregovori o morebitnih težavah, da se ustvarijo forumi, morda tudi izven samega pravosodja, kjer se lahko soočijo vsi tisti, ki stojijo na različnih bregovih ali pa da se najde tudi nove oblike, kako spremeniti dojemanje našega sodstva. Kajti, mislim, da je tako dojemanje neupravičeno.  Znotraj pravosodnega sistema delujeta še dve samostojni instituciji, in sicer dva podsistema, in sicer Uprava za probacijo in Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij. Uprava za probacijo je relativno nova služba. Dve leti je kar je ustanovljena. Njeno delo je pa izjemnega pomena in vpliva pravzaprav na vse znotraj samega kazenskega procesa. Zelo vpliva na stopnjo torej povratništva, gre za generalno prevencijo, da je torej manj storilcev kaznivih dejanj. Manjša je tudi zasedenost zaporov. Vemo, kakšne prostorske težave imamo na tem področju. Pomembno je profesionalizacija dela na alternativnih sankcijah in v celoti tudi varnost naše družbe. Z veseljem bom se seznanila, kakšni so učinki na tem področju po dveh letih. Torej opravljena bo analiza in se preverilo, ali so potrebne kakšne izboljšave, kakšne so potrebne spremembe. Glede Uprave za izvrševanja kazenskih sankcij vemo, da jih pestita dva problema, eden je kadrovski eden je prostorski. Glede kadrovske dolgo časa ni bilo kvot na razpolago, nato pa je, so bile kvote dodeljene. Žal pa ni takega zanimanja za ta poklic. Pohvalit moram Upravo za izvrševanje kazenskih sankcij, ker je naredila veliko promocije na tem področju. Mislim pa, da je potrebno to promocijo še nadaljevati. Potrebni bodo pa verjetno še drugi vzvodi, kot je mogoče plača in podobno. Dodatki, tisti mehanizmi, ki pravzaprav privabijo, kajti kot sem že uvodoma povedala, en člen, ki ne zagotavlja in ne opravi svoje naloge, pravzaprav vpliva na celotno verigo. Kar se tiče prostorske problematike, sem seznanjena, da se trenutno izvajata, da je Ministrstvo za pravosodje sredi največjih projektov, da je v gradnji zapor, se pravi za obnova in pa tudi gradnja zapora za ženske na Igu in pa tudi moškega zapora v Dobrunji. Žal smo odreagirali šele, ko so nas mednarodne institucije opozorile in moramo plačevati tudi odškodnine zaradi neprimernih prostorov v katerih so osebe zaprte, je pa dejstvo, da trend zaprtih oseb ponovno narašča. Nekaj časa je bil v upadu z migracijsko tematiko, pa je to število povprečno tisoč 500 oseb na dan, kar terja seveda vizijo razvoja zaporniškega sistema. Tako da se bom z generalnim direktorjem pogovorila, da pravzaprav vidimo, kakšna naj bo ta vizija. Kaj se da v teh dveh letih postoriti in ali je potrebna sprememba zakonodaje ali pa kakšna koli reorganizacija na tem področju. Če se dotaknem še stanja drugih udeležencev v pravosodju, ki niso neposredno povezani, ampak posredno vplivajo. Teh je cel nabor. To je Odvetniška zbornica in torej odvetniki. V javnosti sem zasledila, da ima Odvetniška zbornica že pripravljen nov osnutek predloga zakona, kjer predlagajo določene spremembe, tako da se bom nedvomno z njim seznanila in pa videla, kakšen bo postopek naprej.  Pred dvema letoma je bila temeljita sprememba in reorganizacija izpeljana na področju državnega odvetništva, ki imajo zelo pomembno vlogo pri varovanju finančnega interesa in pa finančnega interesa tudi. Zastopa pa tudi in pa seveda pravnega pa tudi zastopajo državo v določenih, oziroma imajo določene pristojnosti na mednarodnem področju s čimer seveda vplivajo na ugled naše države. Spomnim se, da je bilo v začetku kar veliko težav, verjamem pa, da so se marsikatera razrešila, da pa je verjetno še prostora za izboljšave. Področji izvedencev, cenilcev in pa tolmačev. Sprejet je bil nov zakon. Tudi tu bo potrebno opravit evalvacijo, kakšni so učinki tega zakona, ki je bil sprejet. Seznanjena sem z težavo pomanjkanja kliničnih psihologov pa tudi z željo po dvigu tarife in podobno. Tako da na tem področju je še veliko izzivov, napovedujem pa, da je še veliko področja, mislim veliko priložnosti pri izvedbi nadzora, ki ga ministrstvo ima pri stanovskih organizacijah teh institucij. Kajti zavedati se morajo, da je tudi njihova vloga javna vloga in morajo delovati dejansko v tem interesu. Torej, če zaključim s pregledom, kakšno je nekako in oceno stanja. Prehajam na konkretne naloge, nekaj sem jih že navedla, s katerimi se bom spopadla v tem mandatu, če bom izvoljena. Seveda pa čaka še veliko drugega dela.  Pomembni sta dve nujni spremembi zakonodaje. Ena je varstvo osebnih podatkov. Gre za temeljno človekovo pravico, ki je urejena v 38. členu ustave. Pri prenosu direktive zamujamo. Tu je bil eden od zadnjih predpisov poleg Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki sem ga takrat še kot generalna sekretarka prinesla v parlament, vendar razumem, da ni mogel biti sprejeti takrat po skrajšanem postopku. Danes pa vem, da na pobudo informacijske pooblaščenke se predlaga sprejetje pravzaprav dveh predpisov. In sicer ZVOP-2, v katerem bi se uredile določbe obdelave podatkov na podlagi GDPR-ja, medtem ko bi se v posebnem tako imenovanem policijskem, policijska direktiva bi se pa v posebnem predpisu uredila in bi se zagotovilo varstvo osebnih podatkov pri preprečevanju, odkrivanju in pregonu kaznivih dejanj, pri preiskovanju in pa seveda tudi v fazi same ga izvrševanja kazenskih sankcij. Tako, da to je nedvomno prioriteta tega mandata, kajti informacijski pooblaščenec zaradi odsotnostih teh določb tudi ne more izvajati nadzora in je vprašanje kaj se v ozadju pravzaprav dogaja - ali so se tako pravne osebe oziroma vsi upravljavci podatkov in tisti, ki jih obdelujejo, prilagodili na način kot to terja GDPR. Drugo področje, ki sem ga napovedala, je pa Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije. Seznanjena sem, da je že na aprilski seji, tako da pomeni, da se bo potrebno v Državnem zboru pomeniti, da se bo potrebno relativno hitro z njimi soočiti. Seznanjena sem tudi, da je v razpravi bilo veliko različnih mnenj o samem tem, o sami instituciji. Menim, da to institucijo potrebujemo. Žal smo tako po oceni, seveda nas poziva OECD in pa tudi GRECO, po oceni Amnesty International smo pa na 35. mestu glede stanja korupcije, kar ni zavidljivo in terja sigurno korenite ukrepe na tem področju, da se stanje spremeni. S tem, ko bi pa dali tej instituciji potrebna orodja, vemo, da je tudi ustavno sodišče povedalo katera orodja ji je potrebno dati, mislim, da bomo dali tudi legitimnost. Kolikor sem seznanjena, se je tudi nov predsednik, ki bo nastopil mandat 1. 4., pozitivno izrekel o samem zakonu.  Vzporedno s tem pa je potrebno sprejeti tudi oziroma implementirati direktivo evropskega parlamenta in sveta o zaščiti prijaviteljev, tako imenovanih žvižgačev. To je potrebno narediti tako v javnem sektorju kot tudi v zasebnem sektorju. Vključenih bo zelo veliko deležnikov in verjamem, da bo to kar velik zalogaj. Je pa rok za njegovo implementacijo december 2020/2021, tako da bo potrebno s tem kar pohiteti. Seznanjena pa sem, da že potekajo določene aktivnosti na tem področju.  V nadaljevanju se bom dotaknila točk, ki so bile dogovorjene v koalicijski pogodbi in se nanašajo predvsem na tri sklope. In sicer na transparentnost v sodstvu, na njegovo učinkovitost in pa na odgovornost znotraj samega pravosodja. Torej, prva taka določba oziroma ukrep in spremembe, ki so potrebne za to, da je večja transparentnost, kot sem že povedala smo glede transparentnosti v Evropski uniji na sredini, torej imamo še kar veliko prostora za izboljšave, je torej možnost javnega odločanja v senatih, predvsem na višjih inštancah in pa pisanje ločenih mnenj. Kot vemo, je leta 2016 bilo to uvedeno na podlagi ZPP, se pravi, Zakona o pravdnem postopku, neuspešno pa je bil ta poizkus na področju ZKP, torej kazenskega prava. Menim, da lahko pisanje ločenih mnenj pripomore k večji transparentnosti sodstva, prav tako tudi k večji kvaliteti pravne misli in pa tudi k razvoju sodne prakse, kajti med samim sojenjem se lahko zgodijo določeni detajli oziroma pri pisanju sodb, mislim pa, da se v primeru, ko se izdelujejo ločena mnenja, in če so zadeve javne in transparentne, je argumentacija lahko bistveno boljša. Obstajajo dvomi na tem področju, da tista sodba, ki ni enotno sprejeta, ima manjšo težo, posvetiti je potrebno tudi skrb, ki velja v kazenskem pravu, torej načelu »in dubio proreo«, kaj to za kazensko pravo pravzaprav pomeni in pa mnenje je tudi, da je lahko sodnik izpostavljen večjemu pritisku, in da je ogrožena pravno varnost strank. Sama osebno menim, da je dovolj mehanizmov za zaščito sodnikov v takih primerih, je pa res, da se lahko zadeve, če kdo želi, tudi zlorabi, ampak mislim, da so mehanizmi, ki jih lahko zaščitijo in kot sem že rekla prej, transparentnost je tisto ki kaže na to kako je posameznik odločil, ampak dejstvo je, da tisto kar je očem skrito, velikokrat daje ljudem občutek, da se nekaj prikriva, tisto kar je pa odprto, transparentno, pa lahko vsakdo pogleda in če ni zlonameren, bo znal pravilno interpretirati.  Torej, na tem področju je potrebna za vpeljavo tega sprememba Zakona o kazenskem postopku, ki bi bila lahko izpeljana v drugi polovici leta 2020, seveda ob drugih spremembah ZKP o katerih bom v nadaljevanju govorila, je pa pomembno tudi razmisliti o enakih institutih na drugih področji, na primer na upravnem področju. Vedno pa naj poudarim in večkrat me boste slišali, nobeden od teh ukrepov ne sme biti sprejet na škodo varstva, torej človekovih pravic in temeljnih svoboščin, torej na škodo varstva pravic.  Naslednji ukrep oziroma sprememba, ki bi lahko pripomogla k večji učinkovitosti, je uvedba instančnega sistema s katero bi se zamejilo vračanje zadev v ponovno sojenje na prvo stopnjo. S to problematiko se srečujemo ne samo na kazenskem oziroma na sodnem področju v pravosodnem sistemu, s tem se tudi na upravnem področju, govorim v upravnih postopkih, kjer se pogosto druga stopnja torej preprosto vrne v ponovni postopek. Zelo redko se odloči za to, da sama presodi dejansko stanje in tudi sprejme odločitev. Torej cilj je skrajševanja časa odločanja od glavne obravnave do končne odločitve in pa učinkovitost, kar je seveda v interesu tako z vidika pravne države kot tudi spoštovanja koncepta obtožbe v razmerju do sojenja v razumnem roku, izjemnega pomena v kazenskem postopku pa je tudi samo načelo domneve nedolžnosti, kajti predstavljate si, da nekdo ves čas dokler traja postopek, ne more dokazovati v bistvu in je vse skozi pod presijo, da je v kazenskem postopku oziroma da zoper njega potekajo sodni postopki. Nedvomno bo potrebno, v kolikor se sprejme to odločitev, več osebja na sodiščih, kajti to terja določene dodatne aktivnosti, bo pa potrebno seveda tudi razmisliti glede enovitega sodnika, se pravi, ukinitev sedanjega okrožnega in pa ustanovitev okrožnega sodišča kot eno enoto oziroma temeljno enoto, tako da napovedujem proučitev kakšni so bili učinki v ZPP, kakšne, ali je dal dobre rezultate glede tega   (nadaljevanje) instituta in pa seveda potem tudi sprejem tega instituta v okviru sprememb ZKP.  Naslednja točka v koalicijski pogodbi je bila analiza učinkov Zakona o Sodnem svetu, ki je bil sprejet leta 2017, in pa prenos ocenjevanja na predsednika sodišča. Tukaj je bil cilj Zakona o Sodnem svetu, da se na enem mestu pregledno, jasno uredi delovanje tega organa. Kar se tiče samega napredovanja in ocenjevanja, pa naj povem, da je to problematika ne samo v tem zakonu, ampak se zadeva nedvomno tudi Zakon o sodniški službi in pa Zakon o sodiščih, kajti sistem napredovanj je trenutno dvotirni, in sicer je deljena pristojnost. Predsedniki sodišč imajo v pristojnosti napredovanje v plačne razrede in pa v položaje sodnika svetnika, medtem ko ima Sodni svet vso pristojnost za napredovanje v naziv višji sodnik oziroma v višje nazive in pa vsa hitrejša napredovanja. Ocenjevanje je trenutno v pristojnosti personalnih svetov sodišč. Kaže se precej neenakomerna obremenjenost personalnih svetov iz tega naslova, kajti vemo, da so sodišča različna, imajo tudi različno število sodnikov. Kar se tiče samega ocenjevanja in napredovanja, pa mislim, da je tu izziv, ki se ne nanaša samo na pravosodje, ampak na celoten širši javni sektor. Žal je pogosto ocenjevanje stihijsko. Če se vrnem ponovno na samo pravosodje, pa so razlike v ocenah, se opaža, med območji. Prav tako je potrebno imeti v vidu percepcijo enovitega sodnika, pa seveda tudi razmisliti o dolžini samega trajanja ocenjevanja, se pravi tega obdobja. Trenutno je to 3 leta. Razmisliti pa je potrebno tudi o ocenjevanju sodnikov začetnikov. Mislim, da je ocenjevanje ponovno tista odgovornost, o kateri sem govorila na začetku. Predstojniki oziroma tisti, ki ocenjujejo, so nedvomno odgovorni, kako ocenjujejo. Vemo pa, da so vse ocene pojmovanje ocen premaknile iz tistega, kar je dobro, na precej višjo raven. Torej v tem mandatu bi izvedli analizo izvajanja samega Zakona o Sodnem svetu, pripravili spremembo, če je seveda ta potrebna, predvsem na področju ocenjevanja pa vzpostavit vzdržen in pravičen sistem. Tukaj bo potrebno seveda tesno sodelovanje s Sodnim svetom in pa z vodstvom sodne uprave, seveda pa je pomembno morda pogledati tudi primerjalno ureditev, imamo določene države, kjer takega formalnega ocenjevanja nimajo.  Naslednja točka, ki je v koalicijski pogodbi, je namenjena učinkovitosti in pa enotnosti pregona, se nanaša na sopodpis v primeru zavrženja kaznivih dejanj za hujša, kazenskih ovadb za hujša kazniva dejanja s strani tožilstva. Torej ta sistem smo že imeli in ga seveda še vedno imamo, je pa leta 2011 doživel določene spremembe, ko se je spremenil Zakon o državnem tožilstvu in pa tudi Državnotožilski red. Veljavna zakonodaja torej daje torej vodji možnost, da že vnaprej določi, katera vrsta kazenskih ovadb in pa tudi sam način obveščanja, če bo prišlo do, torej da opusti pregon ali določeno procesno dejanje ali umakne obtožnico, v katerih primerih mora biti torej vodja državnega tožilstva seznanjen. To je določeno v 169. členu in seveda je cilj enotnost pregona in je tudi tesno povezan s prevzemom pregona, ki ga ima vodja državnega tožilstva možnost prevzeti. Tam so taksativno našteti primeri. V praksi pa se je vzpostavilo nekakšno, neka praksa, da se pravzaprav sopodpis je vzpostavljen samo, ko gre za zadeve posebnega pomena, kar so pa nekaj drugega od to, kar je imel zakonodajalec v mislih, tako da tu se lahko z relativno enostavno spremembo zakonodaje ponovno vzpostavit sistem, kjer bi za vsa hujša kazniva dejanja bil sopodpis vodje, seveda, ob pogoju, da ima državni tožilec tudi možnost pritožbe oziroma presoje v takem primeru. S tem bi se pa, torej se ne okrni njegova neodvisnost, se pa istočasno omogoči vodji, da lahko strokovno presoja in spremlja kaj se na državnem tožilstvu dogaja, saj je odgovoren za zakonito in strokovno delo svojega tožilstva. Menim pa, da se državni tožilec lahko v takih primerih tudi razbremeni očitkov, da je samovoljno ali nepravilno se odločil za zavrženje kazenske ovadbe. Notranje kontrole na strokovni so potrebne in ne pomenijo poseganja v neodvisnost tako državnega tožilstva kot tudi sodstva.  Naslednja točka, ki je bila dogovorjena v koalicijski pogodbi je uvedba specializiranih sodišč. Gre za tematiko, ki je bila v preteklosti že večkrat naslovljena in tudi obravnavana. So pa mnenja glede tega različna z za in proti, torej »pro and contra«. Dvomi so bili predvsem v tem ali gre za zadostno število primerov, da bi lahko taka sodišča v okviru verige kazenskega, se pravi pravice ustanovili.  Izzivi, ki se kažejo na tem področju in seveda tudi moje razmišljanje, zdi se mi logično nadaljevanje glede na to, da imamo Nacionalni preiskovalni urad na policiji, da imamo specializirano državno tožilstvo, se mi nekako zdi logično, da imamo tudi specializirana sodišča. Nedvomno bo pa potrebno taksativno našteti katere primere bi tako sodišče obravnavalo. Nasloviti bo potrebno tudi krajevno pristojnost. Sedaj je za specializirano državno tožilstvo ta krajevna pristojnost izključena oziroma velja za celotno območje Republike Slovenije. Bo se pa potrebno odločiti kaj storiti s specializiranimi oddelki, ki jih imamo trenutno na sodišču v Mariboru, Ljubljani, Kopru in pa Celju. Torej, na tem področju je potrebno v prvi polovici oziroma drugi polovici 2020 narediti premislek. Gre za organizacijski premik in terja spremembo zakonodaje. Potrebno je razmisliti tudi kakšne strokovnjake potrebujemo potem na takih sodiščih. Nedvomno je potrebno graditi na sodnikih, ki delajo na specializiranih oddelkih in pa v centru za izobraževanje v pravosodju zagotoviti ciljna izobraževanja za ta področja, pa seveda je potrebna tudi sprememba zakona o kazenskem postopku.  Že prej sem omenili digitalizacijo. Na tem področju so sodišča naredila že kar velik napredek, je to njihova težnja. Menim pa, da je potrebna digitalizacija vseh organov, ki delujejo znotraj te verige. Slišala sem, da namerava Ministrstvo za notranje zadeve digitalizirati postopke policije v razmerju do sodišča, kar mislim, da je spodbudno. Kajti, če si predstavljamo, da policija prinese zaboje na tožilstvo, tožilstvo potem na sodišče. Ti časi so minili, potrebna je digitalizacija. In sodstvo je naredilo korake, namreč uporabljajo odprto kodni sistem. Vzpostavili so informacijski center za izvršbe, za katerega vemo, da so njegovi rezultati desetkrat hitrejše odločanje v teh postopkih. Vzpostavili so tudi tako imenovane predsednikove plošče, ki omogočajo spremljanje statističnega, torej imajo statistični pogled, pa tudi poslovno analitiko in na podlagi tega lahko sprejemajo menedžerske odločitve, kajti mislim, da je tudi v pravosodju potrebno uvesti menedžment vodij. Iz tega naslova so prejeli tudi dve priznanji, torej kristalno tehtnico leta 2012 in pa tudi leta 2019. Seznanjena sem, da je za informatizacijo pravosodnih organov na voljo veliko evropskih sredstev in pa tudi v okviru operacije učinkovitosti pravosodja, da so na voljo sredstva tako za izboljšanje procesov znotraj pravosodnih postopkov, kot pa tudi za dvig kompetentnosti osebja, tako za državno tožilstvo, kot za državno odvetništvo za nadgradnjo Centralne kazenske evidence in pa za vzpostavitev evidence ProBiS. Za to se bom takoj po primopredaji seveda seznanila, ali so ukrepi za črpanje dovolj učinkoviti in v sodelovanje z SVRK-om zagotovila, da se ta sredstva tudi črpajo. Eden od ključnih normativnih aktov na tem področju je pravilnik, ki je napovedan v ZKPN(?). Torej, na področju e-poslovanja in pa v kazenskem postopku. Torej e-vloge in pa e-vročanje. Tako da bo to tudi ena od prioritet njegove uveljavitve. Pomembna je tudi informatizacija javnih dražb, trenutno se ta sistem vzpostavlja, se še ne uporablja, ampak njegov cilj je večji domet, torej tistih, ki so zainteresirani za nakup, tako premičnega kot tudi nepremičnega premoženja. Poleg tega, da bi se širši krog lahko prijavil, je pa tudi namen preprečevanja zlorab, ki se trenutno dogajajo, da se torej dražitelji med seboj dogovarjajo, kdaj bodo na dražbo prišli, kdaj ne in s tem tudi znižujejo vrednosti premoženja, ki je na dražbi. Eden od ukrepov, ki sodi na nek način tudi v digitalizacijo je avtomatizirano dodeljevanje zadev. To že poznamo v okviru Zemljiške knjige in se je izkazalo kot izjemno učinkovito. Hrvaška pozna to tudi na drugih delih kazenskega, oziroma tudi drugih sodnih postopkih. Tako da tudi tukaj napovedujem analizo. Kje je možno uvesti avtomatizirano dodeljevanje zadev, tukaj gre za uporabo umetne inteligence. Potrebno je uporabiti na način, da se ne posega v človekove pravice. Da je zagotovljeno varstvo pravic. Morda je za razmislit v prvi fazi, da bi se uvedla v tiste postopke, kjer ni glavne obravnave, ali kjer se odloča na podlagi listin. Morda so določene zadeve v sodnem registru ali pa tudi pri odločanju o brezpravni prvi pomoči. Verjamem pa, da je takih verjetno več in se lahko relativno hitro tudi vpeljejo.  Tema, ki je prav tako že dolgo časa na sceni in se o njej tudi veliko razpravlja je uvedba poizkusne dobe sodnikov. Prišli smo iz razmislekov, da ne bi imeli trajnega mandata, kar je edino pravilno. Naša Ustava zagotavlja trajnost sodnega mandata, ki zagotavlja njihovo odvisnost. Poizkusna doba pa je nedvomno nekaj, o čemer se razmišlja. Vemo pa, da je to ukrep, ki bo imel učinke kasneje, kajti sedaj kader, ki je na sodiščih te poskusne dobe ni imel, zato je pri njih potrebno zagotavljati usposabljanje in pa višati kompetence. Torej, tukaj lahko napovem, da bo to področje proučeno znotraj strokovne javnosti in da se bo glede na upoštevajoč torej naš pravosodni sistem in pa tudi našo kulturo razmislilo in pripravilo najboljšo možnost, kako ta sistem vpeljati. Je pa nedvomno povezan tudi s spremembo Zakona o pravosodnih izpitih in pravniških državnih izpitih, ki tudi že dolgo časa je v strokovni javnosti in je to tudi eden od ciljev, ki seveda presega en mandat, pa seveda tudi ta krajši mandat, ampak mislim, da je za biti seveda realen, ampak tudi ambiciozen pri urejanju teh področij, kajti ureditev teh dveh področij, se pravi pravniškega državnega izpita in pa uvedba preizkusne dobe, bi dolgoročno dala zelo dobre učinke k večji kompetentnosti sodnikov.  Eden od ukrepov je tudi prednostno reševanje vlog z določitvijo objektivnih kriterijev zaradi dolgotrajnosti postopkov. To v primeru insolventnosti in izgube delovnih mest, veliko oškodovanje javnih sredstev in pa v primerih, ko so vpleteni nosilci javnih funkcij. Delovanje pravosodnega sistema je izjemno pomembno za gospodarstvo in pa dolgotrajnost postopkov nedvomno vpliva tudi na percepcijo in pa dojemanje sodstva. Na tem področju imamo veliko materialnih predpisov, ki določajo kdaj se nekatera zadeva na sodišču prednostno obravnava. Zakon o sodiščih pravi, da mora ta prioriteta biti določena v zakonu, ne v nižjem podzakonskem aktu. Tako, da menim, da je potrebno narediti analizo in preveriti vse te predpise. Na primer naj povem, da imamo prednostno obravnavo v družinskem zakoniku in sicer za razmerja med starši in otroci, da imamo v stanovanjskem zakonu, da imamo v zakonu o etažni lastnini, v zakonu o finančnem poslovanju zaradi insolventnosti in pa da se tudi v zakonu glede mladoletnih storilcev kaznivih dejanj pripravlja prav tako prednostna obravnava. Torej menim, da je potrebno narediti analizo in določiti kako naj se te prioritete, kako naj si sledijo, kajti ena prioriteta lahko izključuje drugo. Pri tem pa je seveda treba imeti tudi v poštev, v obzir torej vzeti tako kadrovske kot tudi organizacijske zmožnosti, ki jih sodišča v tem trenutku imajo.  Eden od kar trdih orehov, če se tako izrazim, je prenova insolvečne zakonodaje, ki je bila kar pogosto napovedana. Je pa trd oreh zaradi tega, ker se znotraj te zakonodaje prepletajo zelo različni interesi. Na prvem mestu upnikov, da bi bili poplačani, dolžnikov, da bi lahko nadaljevali s svojim delom, delavcev, da seveda so poplačani ali da se ohranijo delovna mesta in pa seveda tudi države, da se prestrukturirajo podjetja in da se ohranijo delovna mesta. Menim, da je pomen insolventne regulative za podjetja izjemnega pomena, vendar ne samo insolvenčna zakonodaja, ampak tudi ostali predpisi. In ali določajo dolžnost pravnih oseb in pa družb, da ukrepajo še preden pride do insolventnosti, kajti še tako dobra zakonodaja ali pa tako dober stečajni upravitelj ne more rešiti podjetja, če pravočasno niso storjeni tisti koraki, ki bi morali biti. Na tem področju je torej za okrepljeno varstvo in možnosti za poplačilo upnikov in pa tudi na drugi strani možnost za uspešno reorganizacijo podjetij potrebno, kot sem že rekla, torej poleg insolvenčne zakonodaje pogledati ali so pravila za finančno poslovanje ustrezna. Potrebno je implementirati tudi direktivo, ki prinaša določene rešitve za pravočasno prestrukturiranje podjetij. In pa seveda je pomembna tudi na tem področju dotakniti se poenostavljanja prisilne poravnave, predvsem z vidika preprečevanja zlorab, ki se trenutno dogajajo. Menim pa, da ni prav, da se jo ukine, ampak da je potrebno opraviti nadzor, ki sem ga napovedala že prej, nad stanovskimi organizacijami – ali odgovorno izvajajo svojo funkcijo nad svojimi člani. In pa transparentnost prodaje v stečajnih postopkih, o kateri je bilo že prej govora.  Naslednje področje je, poleg že omenjenih sprememb v Zakonu o kazenskem postopku, je dograditev Zakona o kazenskem postopku, kajti s tem je mišljeno, da so v samem zakonu lahko določene pomanjkljivosti ali so navedene v zakonodaji na način, da podaljšujejo same postopke. O tem je govorilo že samo Vrhovno sodišče ob otvoritvi sodnega leta in da tajanje kazenskih postopkov vplivajo na to različni razlogi. Tisto kar moramo zasledovati v tem pa je izhodiščno načelo, da je zaključek postopka z zastaranjem najslabša možna rešitev. Letno zastara okrog 40 zadev, kar je zelo veliko in temu je potrebno nameniti posebno pozornost. Torej ne več sodb, ampak kvalitetne sodbe in pa vse tiste ukrepe, ki bodo zagotovil, da se v verigi pravice hitreje odloča in postori vse kar je potrebno.  Poleg tega kar je obvezno in poleg tega kar je obvezno na podlagi zakonodaje Evropske unije in pa zaradi odločitve Ustavnega sodišča, poleg tega kar je določeno v koalicijski pogodbi, sem že prej omenila, je potrebno postoriti še druge zadeve, ki presegajo en mandat, to je prenova pravniškega državnega izpita. Drugo področje pa je prenova sodniške zakonodaje tako Zakona o sodiščih kot tudi Zakona o sodniški službi. Gre za mrežo sodišč. Vemo, da imamo trenutno 20 sodišč, ki imajo manj kot pet sodnikov, da pa imamo tudi preko petnajst sodišč kjer imamo enega ali dva sodnika. Cilji, ki se pri tem zasledujejo je, da se vzpostavi okrožje kot osnovna enota na prvi stopnji, da se vzpostavi enotni sodnik in pa, da se s tem zagotovi večja dostopnost pravice. Torej seznanjena sem, da je v pripravi zakon, ki je zmeren. Pomeni, da se sodišč ne bo ukinjalo, ampak se jih bo drugače organiziralo. Tukaj je potrebno nasloviti tudi problematiko sodišč na prvi stopnji v Ljubljani, predvsem pa tudi nasloviti, kar sem že rekla, najbolj kompleksnejša kazniva dejanja in pa na področju gospodarstva, terorizma in pa druga kazniva dejanja.  Torej po podrobnejšem pogledu v to zadevo je potrebno določiti časovnico. Tukaj je pa potrebno zelo tesno sodelovati s sodstvom in Sodnim svetom, kajti oni so tisti, ki potrjujejo shemo sodišč. Lahko se pa izvede tudi nekaj projektov, kjer ni potrebna zakonodaja. Kajti, vemo, da imamo veliko zakonodaje. Včasih je bolje spremenjati miselnost, kot pa samo zakonodajo. Kajti, če ne ponotranjimo predpisa, ga ne moremo tudi pravilno izvajati. Torej, potrebno je, kot sem že rekla, boljša komunikacija med deležniki, med samimi strokovnjaki. Okrepiti je potrebno implementacijske skupine, predvsem na področju stečajne zakonodaje. Izvedla se bo evalvacija zakona o odvetništvu, sodnih izvedencih, sodnih tolmačih, zakon o sodnem svetu, zakon o nepravdnem postopku. Napovedujem tudi, da se v pripravo zakonodaje bo vključevalo manj zunanjih strokovnjakov, ker se nehote včasih prikradejo tudi nepotrebni in neprimerni interesi vanjo. Analiza regulatornih oziroma nadzornih mehanizmov. Torej, izkoristiti nameravam pravico in dolžnost, ki jo ima Ministrstvo za pravosodje znotraj stanovskih organizacij, da tudi preverimo njihovo delovanje, predvsem pa tudi nameravam izkoristiti možnost, ki jo ima minister skupaj z generalnim državnim tožilcem in državnim svetom, da se dvakrat na leto sreča za vodji državnih tožilstev, kjer se obravnava njihov delo in se prouči možnosti za izboljšave, predvsem pa, ki jo potem kasneje aplicirajo v politiki pregona.  Ena od nalog je seveda tudi predsedovanje. Vendar zadeve še niso v celoti dorečene, tako da na tem mestu ne bi govorila.  Naj pa zaključim s tem, da   (nadaljevanje) se zavedam tako poslanstva, pristojnosti in pa odgovornosti Ministrstva za pravosodje. Torej napovedujem tvorno delovanje… / nerazumljivo/ z vsemi deležniki, vendar pa tudi odločnost tam, kjer so spremembe potrebne. Kar se sprememb tiče, si želim, tako kot sem že prej rekla, da postanejo stalnica, da znotraj pravosodnega sistema uvedemo menedžmentski proces v vseh organih. Ključna je torej sprememba miselnosti, ne pa nujno vedno sprememba zakonodaje. Pomembna je pa seveda tudi pač dovzetnost, da se pustiš podučiti, kajti dejstvo je, da vsak minister je lahko strokovnjak na določenem področju, pravosodje področje je izjemno široko. Pomembno pa je, da imaš analitični pristop in da si konsistenten v svojih predlogih. Toliko glede moje predstavitve. Na voljo sem vam za vaša vprašanja. Hvala.
Hvala kandidatki za podano predstavitev. V nadaljevanju dajem besedo članicam in članom Odbora za pravosodje, da kandidatki za ministrico postavijo vprašanja. Vprašanja članic in članov odbora se lahko nanašajo na delovno področje Ministrstva za pravosodje, kot to določa 37. člen Zakon o državni upravi. V kolikor se strinjate, bom kandidatki za ministrico omogočil, da bo po posameznem sklopu recimo 3 vprašanj dobila besedo, da poda odgovore na do takrat postavljena vprašanja. V skladu z navodili vodstva Državnega zbora bomo vsako uro in pol za 10 minut prekinili sejo. V prvem sklopu bodo besedo dobili Nina Maurovič, Karla Urh in mag. Meira Hot.  Besedo ima Nina Maurovič.
Hvala lepa za besedo in lep pozdrav vsem. Spoštovana kandidatka za ministrico, pozdravljena, hvala za vašo predstavitev izčrpno. Zdaj pravosodje bo v konstelaciji, ki se obeta, izjemno pomemben resor. Verjetno se tega zavedamo vsi v tej sobi, sploh v luči nove koalicije s stranko, ki ima glede pravosodja, bom rekla, zelo, milo rečeno, zanimive ideje. Vi boste branik pravosodja, zato bi želela jasne odgovore na 3 vprašanja, katerih se v predstavitvi niste, na 3 vprašanja in 3 področja, ki se jih v predstavitvi niste dotaknila oziroma ste se jih dotaknila zelo bežno, ampak saj ravno del vprašanj je zato, da potem določene zadeve obdelamo podrobneje. In moram reči, da upam, da bo pri odgovorih, da bomo deležni nekoliko večje, vsaj navidezne odločnosti. Prvo vprašanje se nanaša na neodvisnost sodstva. Vemo, da je skupina držav proti korupciji pri Svetu Evrope pred kratkim v poročilu že izrazila zaskrbljenost v zvezi s parlamentarno preiskavo v zadevi Kangler, ki je bila odrejena julija lani. Po njihovi zadevi bi lahko ta preiskava pomenila neposreden pritisk politike na delo in na delovanje pravosodnih organov in tudi na poseganje v neodvisnost sodišč in državnih tožilstev. Zaskrbljeni so, ker se ta konkretna preiskava nanaša tudi na zadeve, ki jih pravosodni organi še obravnavajo. Zdaj mogoče bi želela samo spomnit, da je Državni zbor to komisijo odredil na zahtevo Državnega sveta. Ustanovitev se je poskušala preprečit tako s strani Vrhovnega državnega tožilstva kot tudi Sodnega sveta. Oba sta na Ustavno sodišče podala pobudo za oceno ustavnosti s predlogom za začasno odredbo. Zdaj preiskovalno komisijo vodi SDS. SMC je kot pač takrat še koalicijska stranka se odločila, da v komisiji ne bo sodelovala, ker je nekako bila na stališču, da preiskava ni dopustna. Glede na to, da vstopate v vlado s stranko SDS, me zanima vaše osebno in tudi strokovno mnenje in opredelitev, kakšno je torej vaše stališče do vtikanja politike v sodno vejo oblasti in tudi ali podpirate to konkretno preiskovalno komisijo v primeru Kangler.   (nadaljevanje) Ste v predstavitvi sicer rekli, da se je treba zamisliti nekako vezano na to področje, ampak jaz bi res želela zelo konkretno stališče in konkretne ukrepe, ki jih nameravate predlagati v zvezi s tem.  Naslednje področje je spet vezano na vašo največjo koalicijsko partnerico bodoče koalicije in sicer pravosodje in krivosodje. SDS pač ves čas opozarja na tako imenovano krivosodje in nikoli ne izpusti priložnosti v medijih, da bi to besedo uporabljala češ, da gre za anomalije znotraj pravosodnega sistema se pravi predvsem neko neprimerno kadrovanje, zlorabo sodnega sistema v politične namene, se pa vzpostavlja neka dikcija in tudi princip, če se dotični s sodbo strinjajo, potem gre za pravosodje, če se pa s sodbo ne strinjajo gre za pa krivosodje. Mene zanima, če vas to moti in tudi če menite, da je s tem kaj narobe in kaj je narobe in kako boste postopali, ko se bodo in nedvomno se bodo začeli tudi pritiski na vas v to smer, če boste postala ministrica?  Tretja zadeva je pa zadeva, kateri se pač kot nekdanja novinarska in tudi urednica ne morem izogniti je pa sovražni govor. Na področju sovražnega govora in na sploh urejanja zakonskega medijev imamo res ene take ogromne zaostanke, pojavile so se nove tehnologije, družbena omrežja in tako naprej in pravzaprav tukaj nimamo niti še razčiščeno niti urejeno niti v Zakonu o medijih zapisano neko sodobno definicijo kaj mediji sploh so tako, da to je že prva neka ta luknja. Moti me to, da v vaši koalicijski pogodbi ni predvidenega čisto nobenega ukrepa v tej smeri. Bom rekla tako, da obstaja v medijskem prostoru neka dvojna merila in tudi mediji, ki so politično zelo jasno motivirani in tudi financirani. O tem smo v tem Državnem zboru že kar veliko povedali. Je pa zanimivo, da SDS poudarja, da mora demokratična in strpna družba svojim državljanom dopustiti svobodno izražanje in zagovarjanje raznolikih stališč tudi kritičnih na vkljub temu, da se komu zdijo neprimerni. Mi imamo sovražni govor reguliran v Ustavi in v kazenski zakonodaji. 63. člen Ustave kot protiustavna šteje vsakršno vzpodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti in tudi razpihovanje narodnega rasnega, verskega in drugega sovraštva in nestrpnosti. Tudi Kazenski zakonik določa kazensko odgovornost za tistega, ki izziva ali razpihuje narodnostno rastno in versko sovraštvo razdor nestrpnosti in širi ideje o več vrednosti ene rase na drugo, ampak ne glede nato pa vemo, da sovražni govor v našem medijskem in tudi širšem prostoru tudi družbenih medijev obstaja je in počasi prehaja že v nevarne ne samo bizarne dimenzije. Zanima me, če je po vašem mnenju zakonska podlaga v Kazenskem zakoniku za pregon sovražnega govora ustrezna in če morda menite, da je bolje, da se to prepusti sodni praksi se pravi, da se izoblikuje čez sodno prakso neke kriterije za pregon sovražnega govora? Ali morda celo menite, da se mora to urejati v medijskem pravu, ker v tem mandatu vemo, da Ministrstvo za kulturo zagotovo tega ne bo urejalo na takšen način kot bi bilo treba glede na to, da pripada kvoti katere stranke? Mi smo imeli primer naše poslanke, ko je v nekem tvitu izrazila skrb nad lažno in populistično retoriko in je kandidat SDS za evropskega poslanca zadevo komentiral s stavkom: »Umrite nevedni lahko tudi pod mačeto.« ali se vam kot kandidatki za ministrico zdi, da je takšna retorika dopustna in zelo konkretne korake na področju delanja reda in pravnega reda na področju sovražnega govora?  Hvala lepa.
Hvala.  Naslednja ima besedo Karla Urh.
Lepo pozdravljeni vsi skupaj tudi gospa, spoštovana kandidatka! Še ena zadeva o kateri ni govora v koalicijski pogodbi to je integriteta in preprečevanje   (nadaljevanje) korupcije. Nekaj sicer ste omenila, ker že nekaj let na določene pomanjkljivost opozarjata tako GRECO kot OECD. Slovenija je na tem indeksu zaznave korupcije nekako zasedla kot ste rekla 35 mesto med mislim, da 180 udeleženkami tako, da mogoče bi razmišljali o tem kako to zvišati oziroma koruptivnost odpraviti. Na lestvici od 0 do 100 pri čemer ocena 0 pomeni visoko koruptivnost stopa zelo čisto državo pa je dosegla oceno 60. Že od leta 2012 Slovenija ne beleži napredka, v zadnjem letu za eno mesto. Zanima me ali podpirati Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki je trenutno v proceduri v Državnem zboru. Predlog zakona je sicer nekoliko dodelan ob upoštevanju predloga Zakonodajno-pravne službe še iz prejšnjega mandata, ko je bil minister za pravosodje gospod Klemenčič? Če ne kako boste zagotovili učinkovitejšo delovanje KPK, kaj boste vzeli za izhodišče sprememb, ker mi smo že v letu 2018 imeli zakon, ki ga niso podprli poslanci SDS in Nove Slovenije, kajti njihov argument je bil, da ni primeren za nadaljnjo obravnavo?  Potem vloga Sodnega sveta pri imenovanju sodnikov je bilo tudi nekaj že povedanega. V koalicijski pogodbi omenjate proučitev možnosti uvedbe preskusne dobe za sodnike skratka slišali smo, kar nekaj zadev, vendar kaj menite o tem, da sodnikov ne bi več imenoval Državni zbor, ampak na predlog Sodnega sveta predsednik Republike ali sam Sodni svet, pri čemer bi se umaknila politika ali to pomeni umik oziroma kako vi to razmišljate kaj bi bilo potrebno? Če da menite, da bi sestavo slednjega bilo potrebno spremeniti oziroma hkrati tudi določiti bolj jasna in objektivna merila ter zaostriti pogoje za imenovanje članov Sodnega sveta?  V koalicijski pogodbi omenjate vzpostavitev instančnega sistema me veseli, ker tudi v sedanji koaliciji smo imeli isto, upam da se to sledi naprej in me zanima po katerem bodo višja sodišča dejansko odločala o primerih ne, da bi jih vračala v ponovno sojenje na nižjo stopnjo. Na kakšen način se boste tega lotili in kaj menite o ukrepu, s katerim pripad zadev na višja sodišča ne bi urejali na podlagi teritorialnega načela, ampak na podlagi križnega sistema, pri čemer bi zadeve obravnavali enakomerno vsa štiri sodišča? S tem bi se mogoče izognili subjektivnim sojenjem in pristranskosti.  Toliko za enkrat.
Hvala.  Naslednja ima besedo podpredsednika, mag. Meira Hot.
Hvala za besedo, spoštovani gospod predsednik.  Spoštovane kolegice in kolegi! Spoštovana gospa kandidata za ministrico pravosodja, lepo pozdravljeni! Najprej hvala za vašo res celovito predstavitev in mislim, da tudi eden takšen korekten pogled na trenutno stanje v pravosodju, ki ga pozdravljam. Imam pa nekaj seveda malo bolj konkretnih vprašanj pa lepo prosim za res konkretne odgovore.  Najprej bi se dotaknila samih sprememb Kazenskega zakonika. Namreč, vaša predhodnica torej ministrica Andreja Katič je za letošnje leto napovedovalo precej odločne spremembe Kazenskega zakonika zlasti v delu redefinicije posilstva in kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost. Zaskrbljujoča praksa pregona in sojenja kot je izpostavila tudi posebna analiza, ki je bilo Ministrstvu za pravosodje naročilo pri Institutu za kriminologijo res daje vedeti, da so spremembe nujne. Tudi statistika potrjuje, da se sodišča omenjenih kaznivih dejanj odločajo za izrek relativno nizkih kazni, v nekaterih primerih celo zgolj za pogojne obsodbe. Zanima me vaš konkretni pogled na napoved oziroma ali nameravate spremembo nadaljevati in v kateri smeri?   (nadaljevanje) Mislim, da je splošno znano, da je ministrica Katičeva podpirala model ja je ja in me zanima ali tudi sami delite to mnenje ali morda podpirate spremembo definicije v smeri modela beta(?) oziroma ne je ne? Tukaj bi res prosila za vaše konkretno stališče.  Morda v nadaljevanju glede na to, da ste se dotaknila Kazenskega zakonika veliko primerov mučenja živali v naši državi in žal smo zasledili veliko primerov, ki pa niso bili na koncu preganjani na sodišču kot bi morali biti pa me zanima ali podpirate morda tudi spremembo Kazenskega zakonika v smeri višjih kazni za mučenje živali, ki bi res dosegli, da bi imeli odvračilni namen, ker očitno temu še ni tako kljub temu, da so bile določene spremembe že narejene? Morda me zanima tudi v tem kontekstu ali podpirate spremembe Zakona o izvršbi in zavarovanju, da bi se hišne živali izvzele iz izvršb?  Nadalje. V zvezi z okoljem me tudi zanima namreč Slovenija v zadnjih letih na eni strani se srečuje z res veliko okolijskimi katastrofami požar, navadnimi odpadki kot so Anhovo, Kemis, Albin Promotion in podobno na drugi strani pa sodna praksa kaže, da je pa primerov kaznivih dejanj obremenjevanja okolja, ki pridejo na sodišča res izjemno malo in me zanima ali je kazenski pregon zoper okolijska kazniva dejanja sploh v Sloveniji učinkovita oziroma / nerazumljivo/ ali se na tem področju kaj dela ali je potrebno pospešiti postopke? Sama ste tudi omenila dolgotrajne kazenske postopke in ne zanimajo res konkretni ukrepi kako bomo to pospešili.  Nadalje bi se dotaknila enega področja, ki mislim, da še ni bilo izpostavljeno namreč digitalizacija, moderne tehnologije, umetna inteligenca skratka svetovni splet spreminja našo prihodnost spreminja pa tudi pravo, ki pa se tem spremembam prepočasi prilagaja. Nekateri strokovnjaki opozarjajo tudi na pasti umetne inteligence in morebitnih zlorab človekovih pravic. Ključno je, da se sprejmejo tako na ravni EU kakor na nacionalni ravni ustrezna pravila, ki bodo ščitila človekove pravice predvsem govorimo pravice do zasebnosti kot tudi pravico do vas osebnih podatkov. Zanima me ali z vidika človekovih pravic vidite umetno inteligenco morebiti kot neke vrsto grožnjo ali izziv? Nadalje. Imamo precej zastarel Zakon o dedovanju v Notarski zbornici res opozarjajo, da bi bile potrebne nekatere spremembe pa me zanima ali podpirate prenos pristojnosti nespornih zapuščinskih zadev na notarje, s katerimi bi predvsem razbremenili sodišča? Ali menite, da bi bilo potrebno spremeniti tudi katere druge določbe v zakonu morda?  Nadalje ste v koalicijski pogodbi zapisali, da boste prenovili insolvenčno zakonodajo – nekaj ste to že v predstavitvi tudi predstavili, omenili – in me zanima morda konkretni predlogi boste morda ukinili institut poenostavljene prisilne poravnave ali pa boste uvedli več varovalk kot je recimo imenovanje upravitelja? Kolegica je sicer že omenila, da ste v koalicijsko pogodbo uvedli tudi instančno sojenje, ampak naj spomnim, da je v letu 2016 Državni zbor sicer glede Zakona o pravdnem postopku to že storil v kazenskem postopku pa sta oba vaša predhodnika to poskušala doseči z Novelo Zakona o kazenskem postopku, a je bilo pa tam kar nekaj nasprotovanja s strani koalicije, koalicijskih strank in zanima me kako boste to dosegli tudi znotraj vaše stranke? Instančno sojenje pa možnost podajanje ločenih mnenj pri sojenju v senatu po vzoru Ustavnega sodišča.  Toliko za sedaj.  Hvala lepa.
Hvala.  Predlagam, da sedaj kandidatka odgovori na zastavljena tri vprašanja.
Lilijana Kozlovič
Hvala za postavljena vprašanja.  Najprej, spoštovana poslanka Nina Maurovič, na vaše vprašanje. Prvo konkretno vprašanje je bilo neodvisno sodstvo kako ga poimenujem v povezavi s Preiskovalno komisijo v zadevi Kangler.  Uvodoma sem povedala, da je pristojnost Pravosodnega sodišča tista meja, ki določa tudi do kod lahko pravosodni minister gre torej neodvisno sodstvo je v Ustavi zagotovljena in kot takega ga tudi spoštujem in zagovarjam. Glede te konkretne zadeve koliko vem je Ustavno sodišče zadržalo izvajanje te   (nadaljevanje) preiskave dokler pač zaustavilo, ker pač pravi, da nekako dokler tečejo postopki na sodišču naj se to ne bi izvajalo in tudi naj se politična odgovornost sodnikov v tem času tudi naj ne bi ugotavljala. Rekli ste kakšen je konkreten predlog na tem področju. Mislim, da je tudi Zakonodajno-pravna služba tukaj dala mnenje. Sam Poslovnik glede parlamentarne preiskave je v pristojnosti Državnega zbora. Te določbe torej kako urediti to področje, kdaj in kako posegati menim, da je potrebno urediti znotraj samega parlamenta, saj je ta Poslovnik sprejet v Državnem zboru.  Glede navedbe pravosodja ali krivosodje. Torej, z mojo oceno kakšno je oziroma kar je tudi javno znano so ti podatki ocenjujem, da je naše pravosodje pravosodje, da so znotraj tako kot znotraj vsakega sistema lahko anomalije. Vemo, da imamo povsod Gaussovo krivuljo, da imamo odločne naj bo sodnike, uradnike, da pač včasih tudi nimamo in to je tisto, o čemer sem govorila pri samem ocenjevanju in napredovanju, da gre za odgovornost torej predstojnikov, da vidijo kaj se pravzaprav dogaja.  Pravite glede pritiskov na mene. Pritiske znam zelo dobro odbijati, kjerkoli so. Naj povem, da sem izjemno veliko pritiskov pa s strani politike in vsem doživljala tudi na Agenciji za varstvo okolja, kar se ne bi smelo dogajati, ampak jih znam kar dobro odbiti.  Glede sovražnega govora, vprašali ste me, ali nameravamo kakšne konkretne ukrepe. Tukaj je Vrhovno sodišče v konkretnem primeru razmejilo kdaj gre za sovražni govor torej ni potrebno, da pride do fizične grožnje, ampak lahko tudi v drugih primerih. Mislim, da tukaj je Kazenski zakonik ustrezen potrebno pa je to skozi sodno prakso nadaljevati. Vem, da v preteklosti državna tožilstva niso nekako dajale naprej teh primerov. Verjamem, da se je praksa sedaj že verjetno spremenila.  Kar se tiče opredelitve kot prekršek. S tem strinjam, kajti ne moremo vseh zadev obravnavati z najhujšimi torej vzvodi. Kaznivo dejanje naj bi bila torej opredelitev nečesa kot kaznivo dejanje naj bi bila zadnja možnost torej lahko tudi kot prekrški. Menim, da je tu lahko Zakon o medijih tisti, ki ste me tudi vprašali, da se tudi v tem zakonu uredi lahko pa tudi v Zakonu o javnem redu in miru. Tako da, da. Potrebno je tudi to področje nadaljevati. Vem, spomnim se še v času, ko sem bila poslanka je dr. Klemenčič prinesel tudi spremembo Zakona o javnem redu in miru, vendar je bilo takrat kar veliko pomislekov s strani informacijske pooblaščenke, kajti določba, ko gre za prekršek more biti zelo evidentno napisano namreč na način, da tisti, ki bo o teh prekrških odločal ne rabi ugotavljati, ampak na primer, da je zapisano na način, če prekoračiš hitrost si kaznovan. Bilo je veliko težav tudi z določitvijo javnega prostora pa tudi kako identificirati storilca preko ID, če je to v nekem zaprtem prostoru na primer imamo doma računalnik kdo je tisti, ki je, potem to pravzaprav uporabil. Tukaj je veliko izzivov na tem področju. Da ureditev, ampak ne na škodo spet človekovih pravic. To so bila vaša tri vprašanja.  Glede poslanke Karle Urh o integriteti in preprečevanju korupcije, kako bomo torej zagotovili učinkovitost, če morda ne podpiramo zakon. Menim, da smo se za ta institut   (nadaljevanje) odločili in ga imamo se pravi to instituciji, potrebno mu je dati ustrezna orodja. Mislim, da so v tem zakonu tudi naslovljena. Nedvoumno se želim srečati tudi s bodočim predstojnikom kajti menim, da je v Republiki Sloveniji pretirano korupcije najrazličnejših. Mislim, da se je naša zavest kaj je korupcija, da smo je postavili zelo visoko, žal.  Vloge Sodnega sveta glede torej ali bi nekdo drugi se pavi ne več Državni zbor potrjeval sodnike, ampak da bi jih predsednik Republike in če tukaj drugačni kriteriji jim pa tudi za same člane Sodnega sveta. Da, v kolikor pride do take spremembe je potrebno drugače to definirati kajti mislim, da vseeno je neko – govorimo o zavorah in ravnovesju – se pravi do sedaj je to počel Državni zbor. Očitek je, da če to počne Državni zbor, da so lahko pritiski. Če to premaknemo v drugo sfero pa morajo biti določeni objektivni kriteriji, strožji kriteriji in pa tudi za člane samega Sodnega sveta. Moramo pa se zavedati, da je za to potrebna sprememba Ustave, dvotretjinska večina, kjer je potrebno doseči politični konsenz.  Inštančni sistem torej kako ga nameravamo zagotoviti oziroma če podpiramo krožni sistem. Inštančni sistem v kazenskih postopkih sem že prej povedala, da je potrebno izdelati analizo kako se je to obneslo v Zakonu o pravdnem postopku. Menim, da ni primerno morda za vse v celoti, ampak morda tudi predvideti v katerih primerih naj bi se zamejilo vračanje na prvo stopnjo. Naj povem, da je 70 % sodb je potrjenih, kar je relativno dober rezultat je pa vseeno teh 30 %, če so bili vrnjeni v ponovno odločanje pomeni, da lahko to vpliva tudi na to, da pride do zastaranja in to so ključni razlogi, zaradi katerih so spremembe potrebne.  Vprašali ste glede krožnega sistema torej da bi se to razporejalo. Da tudi to se lahko razporeja. Sicer ste omenili, da bi tukaj zagotovili večjo nepristranskost. Jaz mislim, da upam in verjamem, da ta nepristranskost je, da obstaja. Je pa to krožno se pravi dodeljevanje je nekako napovedano, ga je pa potrebno proučiti, videti kaj to pravzaprav pomeni se pravi avtomatsko dodeljevanje morebiti na druga sodišča. Pomeni pa to tudi spremembo krajevne pristojnosti sicer je to lahko tudi bistvena kršitev postopka tako da da, potrebno so spremembe, vendar domišljeno brez naglice in ne na škodo pravic. Upam, da sem odgovorila na vaša vprašanja.  Gospa Meira Hot, spoštovana poslanka. Glede Kazenskega zakonika in redefiniranja posilstva. Da, menim, da bom nadaljevala s spremembami Kazenskega zakonika. Glede samega modela se bom dobro seznanila z študijo, ki je bila naročena na institutu. Nekako kot ženska in pa kot človek se nagibam, ampak se ne bom še definitivno opredelila, da do takih situacij ne sme priti.  Glede mučenja živali ali podpiram višje kazni. Spomnim se, bila sem poslanka, ko smo leta 2016 se pravi 2011 so bile kazni dvignjene ponovno leta 2016. Spomnim se tudi, da je takrat stroka opozarjala, da lahko pridemo do nesorazmernosti v razmerju kaznivih dejanj za na primer odnosu do človeka. Menim, da je dosti pomembno, da je pregon strikten, da posameznik, ki se znaša nad živali ve, da bo preganjan   (nadaljevanje) in menim, da je to lahko večji učinek kot pa, če kazni dvignemo pa ta pregon ni dosleden. Glede same izvršbe in zavarovanja. Da, se strinjam tako, da s tem bi nadaljevali.  Glede okolijskih nesreč ali pa na splošno okolijskih škod. Kazenski zakonik jih zelo taksativno našteva katera so ta kazniva dejanja. Na Agenciji za okolje smo podali nekaj kazenskih ovadb, ko smo ugotovili okolijsko škodo. Vem, da tudi inšpekcija podaja kazenske ovadbe v primeru, ko ugotovi te kršitve. Menim pa, da glede na to, da je naše okolje eno od prioritet naše države in tudi EU, da je tukaj še veliko prostora.  Glede dolgotrajnosti postopkov torej predvsem lahko tudi v gospodarskem in civilnem, ampak mislim, do so najbolj občutljivi kazenski. Sem že v svoji predstavitvi seveda povedala vrsto teh ukrepov je od digitalizacije, od inštančnega sodnika, morebiti tudi razporejanja, kar je gospa Urh prej rekla se pravi avtomatsko razporejanje morebiti tudi spremembo sodne mreže, kajti vemo, da so okrajna sodišča trenutno zelo obremenjena nekoliko manj pa okrožna. Teh ukrepov je kar nekaj, morajo pa biti dogovorjene tudi znotraj sodstva. Kot sem rekla morajo biti ponotranjeni in se zavedati, da se je potrebno nenehno odzivati na spremembe in morajo spremembe biti del vsakdanjika.  Glede umetne inteligence v odnosu do človekovih pravic, grožnje ali izziv. Torej, razumem jo kot izziv dokler ni na škodo človekovih pravic. Ko pa je na škodo človekovih pravic pa mislim, da je grožnja. Sem tudi nekako nakazala prav je, da jo uporabimo pretežno morda v tistih postopkih kjer gre za odločanje na podlagi listin ne pa tam, kjer bi umetna inteligenca odločala o nekih subjektivnih elementih človeka.  Zakon o dedovanju prenos pristojnosti na notarje. Tudi ta tema je nekaj časa odprta. Sem za to, da se pogovorimo tako z notarji kot s samim sodiščem, da preverimo kaj bi to pomenilo tako z vidika samih sodnikov kot tudi sodnih taks, ki se, potem plačujejo, kaj to pomeni za državo. Načeloma pa da, sodišča je potrebno razbremeniti vseh tistih postopkov, ki lahko jih pač damo nekomu drugemu, jih lahko enako učinkovito tudi izvaja.  Glede insolvenčne zakonodaje. Trd oreh res, ampak treba je pogledati to insolvenčno zakonodajo, potrebno je pogledati tudi ostala pravila, ki določajo poslovanje družb predvsem na finančnem področju, zaostriti odgovornost še preden pride so same morebitne insolvencije. Bo pa tudi direktiva, ki jo je potrebno implementirati prineslo določene vzvode, ki bo zaostrila ta odgovornost.  Vprašanje je bilo glede poenostavljene poravnave. Že v predstavitvi sem nekako rekla nisem za ukinjanje, prav je, da ta možnost obstaja, potrebno je pa vzpostaviti večje nadzorne mehanizme znotraj tega.  Glede inštančnega sojenja. Da, torej to je eden od – je bilo že prej govora o njemu – torej prav je, da tudi na drugi stopnji se, kadar gre za nepravilno ali pa premalo ugotovljena dejstva izvede tudi glavno obravnavo in odloči.  Upam, da sem odgovorila.
Za dopolnilno vprašanje ima besedo mag. Meira Hot.
Hvala za vaše odgovore. Saj ste vse v bistvu odgovorila in nimam dopolnilnega vprašanja mogoče dopolnilni komentar glede kaznivih dejanj mučenja živali.  Namreč, mislim da ni vprašanje samo premalo pregona, ampak tudi našega odnosa do živali. Se mi zdi, da vseeno so te kazni prenizke, ker pravega odvračilnega učinka tam ni. Morda pa apeliram oziroma sprašujem ali velja razmisliti o redefiniciji kaznivega dejanja mučenja v smeri blažjih oblik,   (nadaljevanje) ker vseeno mučenje zahteva naklep ni pa vsako zavržno dejanje zoper živali nujno mučenje ponavljajoče se z naklepom je pa na primer zastrupitev ali pa namerna pas sosedovemu psu, ki je bilo do včeraj morda kaznivo dejanje poškodovanje tuje stvari pa temu sprememba Ustavno-pravnega zakonika predvideva, da ne bo moglo biti več tako. Morda to zahteva drugačno obliko definicije kaznivega dejanja. Morda tukaj apel v razmislek oziroma o vašem stališču do tega.
Lilijana Kozlovič
Hvala, za to vaše mnenje in to idejo. Se zavežem, da jo bomo proučili, pogledali kaj storiti na tem področju.  Hvala, za predlog.
PREDSEDNIK BLAŽ PAVLIN
Hvala lepa, spoštovani.  Spoštovana kandidatka za pravosodno ministrico, gospa Lilijana Kozlovič! Hvala za vaš uvod.  Imam nekaj vprašanj.  Prvo je to. Zakaj stvari, o katerih ste danes govorila kot je sodna okrožja, informatika in tako naprej niso bile realizirane in so bile v programu Stranke modernega centra, ko ste imeli večinsko zasedbo v Državnem zboru niso bile realizirane in uresničene v času vaše vlade torej v štirih letih zakaj bi bil rezultat naslednjih samo dveh letih drugačen od tega preteklega kot je bil?  Naprej. Vprašal bi vas v času, ko ste bila poslanka in ste se zelo angažirali moram reči, da sem vas pri tem zelo podpiral tudi pri spremembah volilne zakonodaje, ki bo onemogočila kandidiranje pravomočnim obsojanj. Ideja za tovrstne spremembe je povezana z Janezom Ivanom Janšo, ki je na sejo Državnega zbora hodil iz zapora. Takrat ste imeli do tega zelo ostro stališče tudi glede imenovanja KNOVS je vaše mnenje bilo, da zapornik ne more sedeti v komisiji, ki nadzira policijo in da tam nima kaj početi. Vprašal bi tole ob tem ste ves čas izpostavljali tudi pomen vladavine prava danes pa kandidirate za funkcijo v Vladi Slovenske demokratske stranke se pravi stranke, ki nenehno spodkopava temelje pravne države, organizira proteste pred sodišči, ki se pač drznejo, če se tam drznejo vmešavati v njihove zveste člane. Sprašujem se danes ali se tudi strinjate s stališči Slovenske demokratske stranke v krivosodju in nenehnih političnih konstruktih in krivicah, ki se dogajajo in godijo zgolj le članom Slovenske demokratske stranke? Naprej. Sami ste večkrat dejali, da vas strankarska politika ne zanima ter da politiko ločujete na posamezna področja k tem pa ste, potem še rekli, da ste za politiko odločili, ker se vam zdi Miro Cerar sinonim vrednot, ki jih imate tudi sami ponotranjenje. Miro Cerar – vaš bivši predsednik – je izstopil iz SMC, zaradi / nerazumljivo/ z Janezom Ivanom Janšo in obračanju po vetru. Sprašujem se ali so danes vaše vrednote torej bolj sinhronizirane z vrednotami   (nadaljevanje) prihodnjega predsednika Vlade v Sloveniji?  Ko ste bila poslanka ste o poizkusih Slovenske demokratske stranke za prepoved burk pa zaostrovanje tujske pa azilne politike poudarjali, da smo svobodna demokratična država, da spoštujemo različne kulture in argument, da zaščitimo samo svojo kulturo pred drugimi kulturami pa se vam je zdel izjemno nedemokratičen. Zaostrovanje azilne politike, hermetično zapiranje meje, militarizacija so zapisani tudi v koalicijski pogodbi nove Vlade. Kakšno je danes vaše stališče do teh stvari ali se je spremenilo? Kako boste glede na vaše pozive kot doslednemu izkoreninjanju sovražnega govora zagovarjali stranko, ki se ga ves čas poslužuje?  Če pogledamo koalicijsko pogodbo je ta tako kot je v navadi zelo splošna in je malo konkretnih rešitev a na področju pravosodja je zanimivo in kar konkretna. Prva točka se nanaša na uvajanje javnosti sojenja, o čemer ste že danes govorili in uvajanja ločenih mnenj za vse senate. Zanima me vaše mnenje do te koalicijske zveze še posebej v kazenskih postopkih, kjer mislim, da ne sme obstajati nobeden dvom o krivdi posameznika, da se dajejo ločena mnenja.  Tudi druga takšna zaveda je vzpostavitev – kar ste tudi že delno govorili – instančnega sistema, po katerem bodo višja sodišča dejansko odločala o primerih ne, da bi jih vračala v ponovno sojenje na nižjo stopnjo. Tukaj bi res prosil za pojasnilo kako si ti predstavljate v praksi. Namreč, to je sicer zelo všečna in pogodbo vsebovana zadeva ukrep v programih strank, ampak vseeno v praksi brez konkretnega povečanja kapacitet in kadrov na Višjih sodiščih si v Levici ne znamo predstavljati realizacije te zadeve. Namreč, ta sodišča bi morala biti v takšnih primerih biti spodobna. Seveda sama izpeljati celotni kazenski postopek, kar pa je trenutno – vsaj tako mi menimo – nemogoče. Ali je to sploh nekaj, za kar se zavzemate vi ali je to ideja SDS, ki ste jo posvojili?  Še ena taka zadeva, ki je verjetno tudi zrastla v večinski stranki, katere predsednik bo vodil tudi Vlado je prenos ocenjevanja sodnikov iz Sodnega sveta na predsednike sodišč. To smo že danes govorili, ampak to bi seveda omogočilo lažjo ilustracijo in pa politično obračunavanje s posameznimi sodniki torej z neodvisno vejo, tretjo vejo oblasti v Sloveniji. Trenutno o ocenjevanju sodnikov odloča 11 članski sodni svet, ki je sestavljen iz različnih deležnikov in ki so tudi imenovani na različne načine. S prenosom ocenjevanja bi se torej vrata z eno politično motivirano ocenjevanje sodnikov odprla, saj ima politika na imenovanje predsednika sodišča bistveno večji vpliv kot na imenovanje Sodnega sveta in tudi tukaj me zanima vaše mnenje, spoštovana gospa kandidatka sploh glede na to, da je bil Zakon o sodnem svetu sprejet v mandatu Mira Cerarja oziroma Vlade, v kateri ste igrala pomembno vlogo.  Še to bi vprašal. Napoved sprememb Zakona o državnem tožilstvu v smeri preventive in pa sopodpisa predstojnika tožilstva v primerih zavrženja kazenskih ovadb. Tudi to je zahteva SDS, ki je v času Vlade Mira Cerarja niste podpirali. Tudi tukaj bi prosil mogoče za obrazložitev vašega stališča, kar je relativno velika sprememba.  Še, kar se tiče prenove insolvenčne zakonodaje. Moram reči, da tukaj, ko gre v Levici vedno zastrižemo z ušesi, ko to slišimo. Namreč, spremembe gredo vedno v korist kapitala in na škodo dela, zato bi vas, spoštovana gospa kandidatka prosil zelo vljudno za pojasnilo kakšne spremembe nameravate pripraviti in kje vidite tiste največje težave insolvenčne zakonodaje? Ali se boste zavzeli za delavce ali za lastnike kapitala ali boste zagotovili absolutno prednostno poplačilo delavcev po zgledu štetja za stroške postopka? Enako je tudi, kar se tiče dogradnje, dograditve kazenske procesne zakonodaje. V Stranki modernega centra ste že v prejšnjem mandatu, ko ste vodili Vlado predlagali obsežne spremembe te zakonodaje. Žal zelo slabe in nepremišljene po mnenju Levic in od nekega delnega ukinjanja sodne preiskave do uvajanja invazivnih, represivnih pooblastil in tehničnih sredstev za policijo do doseganja učinkovitosti in na račun osnovnih varovanj kazenskih postopkov. Zadeva je bila in to je najbolj zanima zadeva tako slaba in represivna, da jo pred Ustavnim sodiščem izpodbija Levica skupaj s Slovensko demokratsko stranko sedaj pa se že napovedujejo tudi nove spremembe. Zanima me katere dodatne represivne ukrepe in pooblastila boste podelili policiji ter katere druge rešitve naj bi ta prenova nekje obsegala.  Zadnje dve stvari samo tole. Kaj boste storili glede za povečanje učinkovitosti pregona gospodarskega kriminala s čimer se srečujemo na mnogih obravnavah, ki delamo v tem Državnem zboru tudi jaz, ki sem član komisije, ki proučuje funkcioniranje slabe banke?  Še to. Ko je kolega Meira Hot prej izpostavila vprašanje kršitve kazenskih pregonov zoper okolijska kazniva dejanja. Ne gre za to, da nekdo mali kršitelji, ki odvržejo na nepravilni način smeti lahko tudi strupene so poiskani in kaznovani, kar je absolutno pravilno, ampak vidimo in to obravnavamo tudi v okviru našega Državnega zbora, da se mnogo kršitev mnogo okolijsko kazniv dejanj dogaja brez, da bi kdorkoli karkoli reagiral. Zadnjič smo obravnavali funkcioniranje v Osrednjem Posočju tovarne Anhovo, kjer sosežigalnica spušča preko določene strupene snovi, ki vplivajo na okolje še posebej pa na zdravje ljudi v enormnih okoliščinah. Zadeva se dogaja neustavljivo, ničesar se ne zgodi, ljudje čutijo zdravstvene in tudi življenjske posledice okolje je uničevano. Iz Celja, od koder sem imamo odloženo ogromno zemlje, ki vsebujejo težke kovine, veter to praši, dež izpira vodo, Evropska komisija nas opozarja, da moramo to zadevo sanirati. Plačujemo letne in dnevne odškodnine v takih višinah, da bi se ta zadeve že zdavnaj lahko sanirala pri nas. Nič se ne zgodi. Zraven je tako imenovano področje stare cinkarne, kjer so zakopane težke kovine mnogo zelo hudo škodljivih snovi. Zadeva izteka v podtalnico v reko Hudinjo, v Oglajno, Savinjo. Ljudje so deležni tega daru težkih kovin. Vemo, da se to dogaja. Gre za okolijska kazniva dejanja, ničesar se ne dogodi. Ljudje to plačujejo s svojim zdravjem z boleznimi in tako naprej. Kaj mislite kako dolgo bomo v Sloveniji še v takem brezpravnem stanju, vsaj kar se tiče hudih okolijskih kršitev.  Hvala lepa za odgovore.
Bi dali besedo še dvem poslancem.  Naslednja ima besedo Maša Kociper.
Hvala lepa, gospod predsednik.  Jaz se zavedam, da so danes v ospredju v naši državi drugi problemi te stvari, ki se dogajajo v zvezi s korona virusom, razglasitev pandemije, ukrepi v zvezi z šolami, vrtci in tako naprej, ampak če že sedim tukaj nameravam, da hiring opraviti tako kot je treba. Ko bom začela s tem, da bom seveda najprej pozdravila spoštovano gospo kandidatko lepo pozdravljen spet nazaj v Državni zbor, ampak začela bom s tem, da smo v stranki SAB ostali zvesti svojim vrednotam temu, kar smo volivcem obljubljali pred zadnjimi državnozborskimi volitvami kljub temu, da so mnogi bili prepričani, da stranka SAB ne upa na volitve in ne vem kaj vse smo takoj povedali, da želimo na predčasne volitve   (nadaljevanje) volitve, ker te volje ni bilo, ponudili možnost projektne Vlade, ki bi omogočila izpeljavo nekaterih pomembnih zadev tudi spremembo volilne zakonodaje, ampak sedaj smo, kjer smo, očitno bomo imeli desno Vlado. Ta uvod sem naredila, zaradi tega, ker mislim, da je področje, ki ga boste pokrivali vi prav tisto področje, kjer bodo vrednote SMC kot smo jo poznali nekoč in kot jo je volila po procentih rekordno število slovenskih ljudi najbolj trčile z vrednotami sedaj vodilne stranke, stranke SDS. Prav na področju pravosodja bo po mojem mnenju in po mnenju mnogih, kar lahko vidite iz vprašanj poslancev pred menoj prišlo do trka teh vrednot, saj v tem primeru, če bo SMC vsaj približno ostal zvest temu, kar je govoril in to področje pokrivate vi in zato vas zagotovo čaka težka naloga.  Vaša predstavitev, ki je bila precej izčrpna mene ni preveč prepričala, moram povedati, povedali niste nič novega, povedali ste to, kar je zapisano v koalicijski pogodbi in vidi se, da na področju pravosodja nimate izkušenj, kar pa ni nujno slabo. Jaz sem bila izjemno zadovoljna z delom prejšnje ministrice za pravosodje, ministrice Katič, ki mislim, da tudi ni imela konkretnih izkušenj takrat v pravosodju tako, da dopuščam možnost, da to ni nujno ovira.  Kar zadeva torej koalicijsko pogodbo – gotovo ste pogledali tudi našo prejšnjo skupno – je bila veliko bolj natančna, veliko bolj izčrpna je pa eden del stvari pravzaprav prepisanih. Dobesedno prepisana je recimo 15. točka: »Preučitev in po potrebi na novo določitev objektivnih kriterijev za prednostno obravnavo zadev, kjer dolgotrajno postopkov prispeva in tako naprej.« Vem tudi, zato ker sem pred vzpostavitvijo prejšnje koalicije vodila ta pogajanja na področju pravosodja in tudi osebno pisala ta del koalicijske pogodbe in točno vidim, da so stvari nekatere prav prepisane. Nič hudega hočem samo poudariti, da so nekatere stvari univerzalne in jih mora narediti katerakoli Vlada, tista, ki je pač na vrsti. Upam pa lahko samo, da zaradi trga vrednot, o katerem sem prej govorila, ne bo prišlo do čudnih stran poti in nekatere že morda celo malo zaznavam v tej koalicijski pogodbi pa se bom sedaj tega dotaknila. Kar me je najprej zmotilo – vi pa očito to podpirate – je uveljavitev javnega odločanja o sodnih senatih z možnostjo pisanja ločenih mnenj po vzoru Ustavnega sodišča. Ta ideja pisanja ločenih mnenj po vzoru Ustavnega sodišča je prišla in točno vem od kod - sem le 10 let dela v tisti hiši – že v času sprejemanja novega ZKP in jaz osebno sem ji odločno nasprotovala. Mi v Sloveniji imamo že sedaj velike težave z zagotavljanjem enotne sodne prakse. Ljudje predvsem strokovnjaki, odvetniki tudi sama sem bila nekaj let preden sem drugič poslanka odvetnica se strinjamo, da je naša sodna praksa še preveč neenotna in da še sedaj po tolikih letih teh tega truda Vrhovnega sodišča, da bi se ta sodna praksa poenotila ti ne znaš stranki zagotovo povedati kakšen bo rezultat v njegovi zadevi. To je vsakič znova takšno tveganje, da lahko pripelje tudi do slabe volje tudi do velikega nezadovoljstva strank, ki imajo narobna pričakovanja in tako naprej. Sama zmožnost pisanja ločenih mnenj sicer nikjer nimam težav tudi na Zakonu o pravnem postopku mislim, da je sedaj to urejeno razen prav na področju kazenskega postopku. Pri kazenskem postopku gre za specifično situacijo, kjer na eni strani je država na drugi strani pa obdolženec to je generični naziv za osebo v postopku v vseh fazah postopka in obdolženec je na koncu v imenu ljudstva obsojen.   (nadaljevanje) Pri tem se soočajo različni dokazni predlogi, vodi se postopek v skladu z vsemi demokratičnimi načeli upajmo tako bi naj bilo in na koncu se sodnik nekaj odloči. Ko se to odloči pri težjih kaznivih dejanjih imamo že na prvi stopnji senat pa, potem na drugi stopnji senat in potem na tretji stopnji na Vrhovnem sodišču, ko pride do končne odločitve in še v primeru neenotne sodne prakse in še v primeru vseh notranjih konfliktov, ki jih imamo na Vrhovnem sodišču, ki jih insajderji dobro poznajo – vi jih boste zagotovo začutili prej kot slej – se mi zdi to, da bodo nekateri sodniki hoteli se pokazati z ločenimi mnenji za sam sistem destruktivno. To nikakor ne pomeni, da se ne bodo soočili, da ne bodo glasovali po principu, ko se glasuje v senatih, senatno odločali, obrazložili in tako naprej, ampak mislim, da v tej fazi našega pravnega sistema je lahko tako ločeno mnenje prej vzeto negativno z vsemi razlogi, ki ste jih sami tudi nekaj našteli zlasti z razlogom diskretizacije recimo poročevalca. Mi smo takih diskretizacij že nekaj videli. Pri kakšnih od teh je bila aktivna tudi stranka, ki je sedaj vodilna stranka te koalicije. Zadnji primer, ki bi ga izpostavila je primer Nović, kjer se v tem postopku dogajalo marsikaj, je bilo sojeno na prvi stopnji, potrjeno na drugi, potem pa – nič ne bom rekla – vrnjeno v ponovno sojenje, kjer je sodnik oprostil tega obdolženca pri tem pa zagnal cel halo kako se pritiska nanj, kar niti ni nič takega, vedno bodo obstajali različni ljudje tudi v različnih poklicih, če ne bi eno od političnih strank to zapopadla in delala iz tega celo zgodbo o krivičnem sojenju, o krivosodju, o pritiskih na sodnika, o pokvarjenih predsednikih sodišč in tako naprej. Kaj je epilog? Epilog je, da je tako sodni svet ugotovil, da pritiskov na tega sodnika ni bilo in da je sodnik sodil in sodni svet rekel, da je ravnal nekorektno v svojih obtožbah, ko je preširoko opisoval kakšni pritiski so se vršili nanj, v resnici je pa šlo za povsem legitimne instrumente izločitve, ki sta jih imela tožilstvo in obramba. Sedaj pred nekaj dnevi je Višje sodišče – redko kdaj tako zelo natančno zapisalo -, da je sodnik sodil pristransko, da je to razvidno iz celotnega dokaznega postopka in da je naredil veliko grobih napak v tem postopku. Posledica tega je, da se bo sojenje se začelo znova pred novim sodnikom – kaj je ponovno nezaupnica prejšnjemu sodniku -, ampak seveda ta zadeva bo zastarala, ker je zastaralni rok septembra in to je še eden od velikih porazov slovenskega pravosodja. Da se kazniva dejanja mora končati s staranjem je za celotno naše pravosodje, ki ga vsi, ki me poznate veste, če se le da zagovarjam, zagovarjam pravno državo, zagovarjam ločitev v oblasti, ampak to je spet eden velik poraz. Si mislim kakšna bi bila ločena mnenja pri tako politično izpostavljeni zadevi, ampak to je moje skromno mnenje, da ne bi kdo rekel kaj govorim. Dokler sem poslanka lahko govorim to kar mislim, daj e prav in povedala sem svoje mnenje. V tej zvezi se postavlja tudi vprašanje ponovnega sojenja na drugi stopnji se pravi tega, kar je pisalo tudi v prejšnji koalicijski pogodbi in kar v Stranki SAB podpiramo se pravi, da bi drugo stopenjska sodišča lahko sodila. Ne strinjam se s kolegom pred menoj, ki pravi, da to tehnično ni izvedljivo. Povsem tehnično je izvedljivo. Imamo sodne dvorane, sodišča so za enkrat še v tistih prostorih, lahko se koristijo dvorane nižjih sodišč, imamo vse, kar je potrebno je pa to zahteva seveda veliko več truda in odgovornosti višjih sodnikov.   (nadaljevanje) Bistveno lažje je v nekem senatu pregledati spis in predati spet odgovornost nekomu drugemu, predati spet odgovornost nazaj na prvo stopnjo, zato da potem lahko spet rečeš kaj vse so narobe naredili, meni se to ne zdi prav. Zlasti v težkih zadevah bi bolj izkušeni višji sodniki lahko prevzeli to odgovornost, skrajšali s tem postopke, preprečili zastaranja in sodili ne pa, da vračajo na nižjo stopnjo tako da točka 10. se strinjam. Analiza učinka sprejetega Zakona o Sodnem svetu – o tem se že veliko časa govori – prenos ocenjevanja dela sodnikov Sodnega sveta na predsednike sodišč. Ja, nekaj časa smo delali zelo neodvisni Sodni svet pa vse prenašali na njega sedaj spet na predsednike sodišč – ne vem kaj naj si mislim – morda vseeno je treba predsednikom sodišč ali kakršnikoli predstojnikom dati vsaj nekaj moči in avtoritete. Če teh vzvodov nimajo pa res ne morejo nič narediti in potem brez zveze jih kličemo na odgovornost, če jim nismo dali vzvodov. Kar me pa najbolj skrbi pri tej koalicijski pogodbi in to so te morda neki trki vrednot o katerem sem prej govorila je pa 12. točka – smer spremembe zakonov v državnem tožilstvu v smeri sopodpisa predstojnika tožilstva -, da pazi pri vseh zavržb kakor razumem pri hujših kaznivih dejanjih pa celo sopodpis skupine tožilcev v primeru zavrženja kazenskih ovadb. Pa dobro kaj se mi gremo? Ali mi postajamo policijska država? Že sedaj je v naši državi velikokrat problem in to se kaže v tej preiskovalki Kangler verjetno, da razni uradniki, tožilci in policisti iz straha ne upajo zavržti očitno ne utemeljene ovadbe. Te ovadbe so lahko politične, neumne, osebne zamere ovadbo pač lahko napiše čisto vsaj, ker tukaj jaz ne vidim nobenega ločevanja glede na to kdo vloži ovadbo. Da bomo sedaj pri vseh ovadbah – tako je razumeti to točko – sopodpisovali… Jaz ne vem kaj je sporočilo te točke? Dajmo preganjati vsa tudi najbolj neumna kazniva dejanja, kjer je na prvo žogo vidno, da ni znakov kaznivega dejanja. Takih primerov imamo mi eden kup. Jaz sem prepričana, da je pri Kanglerju bil to – kolegi v tisti preiskovalki ne vem kaj vse se gredo, nas zraven ni – hude teorije zarote iščejo. Jaz vam povem, da je eden kup primerov, ko si ne upa policist zavržti pa si ne upa tožilec zavržti pa si potem ne upa sodnik na prvi stopnji in potem morda priti dovolj daleč, da je neko senatno sojenje, da nekdo upa sprejeti. Nekdo je rekel tako kot, da je mislim, da je Kangler enkrat sem ga poslušal rekel: »To gre za politiko, dajmo to raje naprej in naj drugi odločajo.« in tako naprej in tako naprej. Ovadbe so povsod po svetu v velikim primeru zadev neutemeljene, v velikem primeru in zato je odgovorno delo in zato so šolani pravosodni delavci na različnih nivojih na koncu na sodišču, da znajo presoditi katera ovadba ima znake kaznivega dejanja in katera nima. To je sedaj še eno nezaupanje tistim, ki to počnejo, da bo sedaj pa sopodpis vsakič, ko bo hotel ovadbo zavržti, ker tukaj je napisano tako, da gre za vse ovadbe. Če temu ni tako boste pač povedali in morda vzamem kaj celo nazaj.  Ustanovitev specializiranih sodišč za pregon najtežjih oblik gospodarske kriminalitete in primer velikega oškodovanja javnih sredstev je točka 13. Slovensko pravosodje je skoraj 10 let popravljalo posledice reorganizacije, ki smo ji bili okoli leta 2000 priča ali pa malo prej. 10 let so razlagali, da ne morejo priti na zeleno vejo, zaradi tiste reorganizacije in da naj bolj njihovo delo ovirajo številne reorganizacije. Ko se delo popolnoma ustavi pa se nekaj reorganizira, drugače poimenuje, druga tabla se da gor, drugi šef se postavi – to je zelo fajn, da se lahko šef v takih primerih menja. Mi imamo specializiran sodnike, za te zadeve. Sedaj bomo pa te sodnike samo iz te zgradbe,   (nadaljevanje) kjer so sedaj dali drugo zgradbo tako, da ne bodo specializirani sodniki na Okrožnem sodišču, ampak bodo specializirani sodniki na specializiranem sodišču. Jaz ne vem kaj te reorganizacije prenesejo. Tukaj bi Vas prosila za odgovorov.  Digitalizacija ja, proučitev možnosti uvedbe preskusne dobe, to se govori že dolgo je bilo tudi v prejšnji koalicijski pogodbi. Proučitev in potreba na novo določitev objektivnih kriterijev za prednostno obravnavo zadev. Tudi to je dobesedni prepis iz prejšnje koalicijske pogodbe in tukaj se mi zdi pa ta točka zelo pomembna. Kaj se je namreč zgodilo v našem sodstvu in v postopkih? Mi smo enostavno ne, da nismo spoštovali prednostnih zadev, mi smo vse zadeve razglasili za prednostne in sedaj sodnik dobi 10 zadev namesto, da bi bila ena prednostna in bi rekel ta je prednostna in bi jo dal naprej, dobiti od 10 zadev 9 prednostnih, ker smo rekli, da so prednostne insolvenčne pa so prednostne družinske pa je prednostna ta in ta skratka malo zamešam, saj naj ne poslušamo samo strokovnjaki, ampak hočem reči, da če je vse prednostno, potem ni nič prednostno na koncu in to se sedaj dogaja. To velja tudi za te zadeve, ki so sedaj za specializirane sodnike določene, jih je preveč in tako naprej.  Naslednja stvar, ki me je zelo zmotila je naključno dodeljevanje zadev sodnikom kako pa sedaj to delujemo zadeve sodnikom? Jaz sem mislila, da imamo mi po Ustavi načelo naravnega sodnika in sicer to načelo pomeni – kdor ne pozna -, da mora priti spis točno tistemu sodniku, ki je takrat na vrsti po abecednem vrstnem redu. Kako bomo pa sedaj naključno to in kdo bo to naključje določil, ne vem. Kaj je naključno delovanje zadev sodnikov in kako se razlikuje od naravnega sodnika to bi Vas tudi prosila za odgovor, če ga veste? Prenova insolvenčne zakonodaje. Veliko je bilo že povedano samo nekaj bom rekla. Kdor v tej državi razume / nerazumljivo/ naj dvigne roko in mu bomo postavil spomenik, ker jih ni veliko. Tukaj je edina rešitev… In potem se zgodijo stvari kot v prejšnjem mandatu, da je bilo nekaj potrjeno in se potem dela teorija zarote. Jaz čisto dopuščam, da je bilo tudi kdaj potrjeno, ker ni nihče vedel kaj potrjuje, ker je to tako zakomplicirano napisano. Edina rešitev po mojem je, da se napiše novi zakon. Ko sem jaz študirala za pravosodni izpit 20 let nazaj je bil Zakon o stečaju in prisilni poravnavi takole – 40 členov je imel, odprla sem ga, zraven sem si risala puščice, po tem se zgodi to, če se ne zgodi to se zgodi to in vsi smo razumeli. To je sedaj postala neka kolobocija – vi verjetno že veste kdo je to pisal, edini strokovnjak, ki zakon strokovnjakinja, če smo natančni, ki ta zakon sploh še zna dopolniti, ker tudi nihče se več tukaj ne znajde – in to je problem. Eden od spoštovanih gospodarskih sodnikov – eden najboljših – je rekel, da je delo s tem zakonom za sodnika kot tek na spominskem polju nikoli ne ve pri katerem členu ga bo razneslo.  In pa do gradnja kazensko procesne zakonodaje. Tukaj me zanima zlasti ali ste s tem mislili ukinitev kazenske preiskave, na kakšen način bi se tega lotili?  Tako, to je bil glavni del mojih vprašanj. Sedaj pa samo še nekaj podvprašanj. Jaz sem v tem odboru takoj na začetku mandat predlagala sklep, ki so ga prijazno podprli tudi vsi drugi člani odbora in sicer smo zahtevali, da se preverijo stroški gradnje obeh novih zaporov – se pravi zapora, ki ste jih omenili na Igu in pa Dobrenja. Že samo s tem sklepom tega odbora smo na prvi naslednji seji, ko je predstavila rezultate ministrica Katičeva privarčevala – spomnite me – 25 milijonov. Želela bi vašo zagotovilo, da boste bdeli nad tem projektom. Ni edini v tej državi, kjer ponudniki, investitorji in ostali, ko rečejo: »O, država     (nadaljevanje) je prišla. Tako naredijo in na enkrat so ene noro visoke. Zanima me ali bo ta sklep še nadalje spoštovan in ali boste poročala kakšni so stroški pri gradnji teh zaporov, zato ker so tam lahko res veliki prihranki? Dokler imamo mi sodišča v takšnem stanju kot jih imamo dokler imamo mi takšno pomanjkanje pravosodnih policistov, da se velike obravnave prelagajo zato, ker ni denarja, da bi se plačalo pravosodne policiste, da bi pripeljali ljudi iz pripora pač ne moremo imeti zaporov z gladkimi betonskimi stenami, velikimi steklenimi površinami in vgrajenimi mizami brez konzolnimi in ne vem kaj vse. Na tem bom vztrajala.  Naslednja stvar, ki me zanima je kakšen je vaš odnos do mediacij? To je moja velika strast to marsikdo že ve. Mislim, da so tukaj veliki prihranki možni mirno reševanje sporov, dogovorno reševanje sporov tudi v gospodarskih zadevah zlasti pa v družinskih, ker je to velika korist za celo družbo, da se starši bodoči razvezani starši dogovorijo kako in kaj z otrokom. To je bilo prej zapisano v koalicijski zgodbi kot ena od zavez sopodpisala jo je tudi vaša stranka in me zanima kakšen je odnos te koalicije do tega?  Zadnja, žal mi je spet malo bolj neugodna zadeva. Preiskovalna komisija Kangler to, kar vas je že kolegica Nina spraševala prej je bila situacija po mojem mnenju drugačna. Imeli smo koalicijo, ki je izrecno in v celoti nasprotovala tej preiskovalni komisiji niti ena stranka koalicije ni dala svojih članov v to komisijo. Zgodilo se je, da je ta preiskovalna komisija potekala izključno v članstvu opozicijskih strank SDS, NSi in SNS. Sedaj je situacija drugačna. Sedaj je prišlo do te zamenštrancije, da so nekatere prejšnje koalicijske postale sedaj opozicijske in obratno in zanima me kako boste to reševali sploh glede na to, da je v enem delu že Ustavno sodišče zamrzilo to preiskavo in glede na ta jasna opozorila, ki so bila omenjena iz tujine, da je to poseganje v delo sodne veje oblasti. Mene zanima vaš pogled ali gre tukaj za vmešavanje zakonodajne veje oblasti v delo sodne oblasti? Tukaj kaj nameravate v tej zvezi narediti.  Čisto čisto zadnja je pa zadeva, ki me tudi zanima vaše mnenje in sicer zelo pomemben akter tudi v zvezi z vami bo bodoči minister za notranje zadeve. Med ministrom za notranje zadeve in pravosodnim ministrom kot je bilo to zelo očitno prav v mandatu SMC lahko prihaja do velikih trenj in tukaj se mi zdi, da ta trenja se znajo pojaviti sploh glede na to, kar ste povedali vi in kar spoštujem, da boste spoštovali ta načela pravne države neodvisnosti sodstva in tako naprej medtem, ko je kandidat za notranje ministra včeraj povedal – vam bom samo par stvari prebrala – da ima pa nekoliko drugačne poglede na to. Recimo začel je s tem, da je rekel: »Sem oseba, ki ima rada red, napovedujem, da bom želel imeti red in to povsod še posebej v policiji, tožilstvu in sodstvu.« Kako bo delo notranji minister red v tožilstvu in sodstvu pa tudi v policiji je nekaj, kar me je malo zaskrbelo. Rekel je tudi s temi besedami, da bo prečistil organigrame in policijsko strukturo, da bom korektna, potem se je tukaj pri obeh točkah potegnil nazaj. Jaz sem si dobesedno zapisala kar je rekel in hočem biti korektna do njega. Rekel je: »Ne bom se vpletal v preiskave NPU vam pa povem, da bom usmerjal delo policije.«   (nadaljevanje) Zanima me kaj pravite na to? A ha, še ena taka luškana. Rekel je, da bo zahteval, da bo sojenje glede kaznivih dejanj pravično. Jaz sem ga vprašala kako bo to zahteval in kdo bo določil kaj je pravično, če bo to kar on ali bo kdo drugi.  Samo zadnja pripomba. Vedno znova me zmoti – to ste vi omenili nič slabo, namerno verjetno -, da je ugled našega sodstva oziroma pravosodja ste rekli slab tudi, zaradi pritiskov politikov in Vlade na pravosodje. Jaz osebno moja stranka in upam si reči tudi opcija, ki ji pripadamo tisti, ki smo v sredini in bolj levo ni nikoli pritiskala na pravosodje niti naša Vlada ni. To ne moremo reči za opcijo, ki bo sedaj vodila Vlado, v kateri boste tudi vi, ko so še nedolgo tega paradirali okoli sodišča se drli krivosodje in krivosodje in tako naprej in vse, kar je bilo že povedano in vedno znova bom, ko bo rečeno, da politika pritiska na pravosodje povedala katera politika pritiska.  Hvala lepa.
Ker je bilo postavljenih veliko vprašanj predlagam, da na vprašanja, ki sta jih zastavila poslanka in poslanec kandidatka za ministrico, kar odgovori.
Lilijana Kozlovič
Hvala za postavljena vprašanja.  Torej, najprej gospod Željko Cigler. Spoštovani poslanec prvo vaše vprašanje je bilo sodna okrožja in vse ostale zadeve, ki smo jih torej pred štirimi leti SMC napovedovali in jih dejansko tudi nismo realizirali. Morda vsega nismo realizirali so pa to pomembna vprašanja, o katerih se je potrebno ponovno pogovoriti videti ali bo prinesla določene izboljšave tako kot je tudi gospa Kociper rekla ni vsaka reorganizacija dobra, potrebno je, da je premišljena in tukaj je potrebno sodelovanje sodnega sveta in sodne uprave. Dejstvo je, da vsaka koalicija je po svoje težavna in se v njen ne da vsega realizirati in se zato tudi zadeve ponavljajo tako kot je tudi gospa Maša Kociper rekla se zadeve pač ponovijo iz mandata v mandat. Je pa bilo v času dr. Klemenčiča storjeno veliko več kot je bilo zapisano v koalicijski pogodbi.  Glede volilne zakonodaje. Da, jaz sem bila tista, ki je pripravila volilno zakonodajo žal mi je, da je Državni zbor ni potrdil. Ustavno sodišče je povedalo, da je tukaj pomanjkljivo nihče, potem tudi tega ni nadaljeval. Res pa je tudi, da je Ustavno sodišče ugotovilo, da je Zakon o poslancih v enem delu neustaven in ga tudi nihče ni po tem nadaljeval. Moje mnenje je še vedno v Ustavi je to zapisano in prav bi bilo, da se tega lotimo. Nikoli pa in ne v tistem primeru in v nobenem primeru nisem pripravljena in nisem pristaš tega, da bi spreminjali zakonodajo, zaradi konkretnega imena in tudi v tistem primeru ne gre za konkretno ime tako jaz ne funkcioniram.  Glede strankarske politike res je torej priključila sem se politiki rekli ste dr. Miru Cerarju in njegovim vrednotam. Da, so to moje vrednote in mislim, da imamo še vedno enake vrednote. Torej, danes je sestavljena koalicija iz desno sredinska imeli smo prej levo sredinsko naše vrednote in moje vrednote so še vedno socialno liberalne in se niso spremenile torej smo enaki v drugi konstelaciji.  Glede poizkusov tuje zakonodaje, azilne zakonodaje torej zapiranje meja. Da mene je motilo že, ko se je to naredilo pri torej v času SMC. Bili so to nujni ukrepi kajti mislim, da tudi danes se bomo soočali z velikimi težavami, zaradi pomanjkanja policistov. Kako zadeve reševati? Nisem temu naklonjena zapiranju meja nisem naklonjena.  Glede sovražnega govora. Torej, veliko sem o sovražnem govoru že povedala.   (nadaljevanje) Drznila si bom samo nekaj povedati. Morda bi s sprejetjem etičnega kodeksa v Državnem zboru lahko tudi marsikaj spremenili na tem področju. Verjemite mi, da ljudje nas politike gledajo. To, kar govorimo in to, kar si mi dovolimo predvidevajo, da je dovoljeno tudi njim.  Glede javnosti sojenja v kazenski zadevah. Že v svoji predstavitvi pa to je tudi odgovor gospe Maši Kociper, da v kazenskem postopku in pa seveda ločenih mnenj velja načelo »in dubio pro reo«, zato je to potrebno proučiti in ugotoviti. Kajti »in dubio pro reo« pomeni kadar je kakršnikoli dvom je potrebno odločiti v korist obsojenega.  Glede inštančnega sistema brez kadra torej analiza ZPP-ja. Da, sem povedala že v sami predstavitvi, da morda je potrebno več kadra, potrebno je pa ugotoviti ali je potrebno v tem primerov sodnikov ali morebiti sodnega osebja. Tako da, tukaj je potrebna analiza pregledati se pa z inštančnim sojenem do določene mere tudi strinjam.  Ocenjevanje na predsednike sodišč torej prenos in obračunavanje, da bi tukaj torej prišlo do tega, da je to politično motivirano moram reči, da me preseneča. Sami nekako to, kar je ugotovil »Justice Scoreboard v svojih analizah potrjujete, da gre za vpliv politike v sodstvu in da bi torej politično obračunavali. Mislim, da gre tukaj za vzvod, ki povečuje lahko odgovornost predstojnika.  Glede državnega tožilstva in sopodpisa kazenskih ovadb to je bilo tudi vprašanje gospe Maše Kociper. Torej je morda za pogledati ali v vseh primerih mislim pa, da se lahko ne poznam teh pritiskov, da nekdo pač mora do konca kot ste rekli, da torej ne upa o teh zadevah odločati se bom pogovorila tudi seveda tako z državnim tožilstvom kot tudi s sodstvom, da ugotovim ali so morebiti res taki primeri. Načeloma pa se tudi razbremeniš odgovornosti, kadar imaš nekoga, ki strokovno za teboj pogleda. Tudi v upravnem postopku, čeprav Zakon o upravnem postopku ne predvideva in govori o samostojni, neodvisnosti pri odločanju je ugotovitev revizije, da je potrebno imeti strokovno in notranje kontrole. Tudi z upravnim inšpektorjem smo se o tem pogovarjali. Ko ti zagotoviš notranje kontrole na strokovni ravni je manj možnosti za… Lahko seveda pri sopodpisu ugotovi, da je potrebno zavrženje, saj to ne pomeni, da bo predstojnik rekel, da ni potrebno. Tukaj res ne vidim težav se bom pa dala podučiti kot sem rekla.  Prenova insolvenčne zakonodaje. Pravite torej ali zagovarjam kapital ali delavca. Povedala sem, da so pomembni vsi torej pomemben je upnik, pomemben je dolžnik, pomembni so seveda delavci, pomembna je tudi država. Pomembno je, da se sprejme zakonodajo, ki bo zagotavljalo odgovornost nosilcev v podjetjih, da ukrepajo preden pride do insolvenčnosti.  Glede procesne zakonodaje, ki je bila predlagana, da je bila torej slaba in ukinjena sodne preiskave in katere dodatne represivne ukrepe za policijo. Torej, ukinjanje preiskave je ukrep, ki nas čaka z uvedbo evropskega javnega tožilca. Smo ena od redkih oziroma malo držav je, ki to sodno preiskavo še ima. Je pa ne napovedujem, da bi preiskavo v ostalih delih ukinjali. Potrebno je proučiti res pa gre za neko dvotirnost, da se ti dokazi torej najprej izvaja   (nadaljevanje) na policiji, potem na sodišču. Potrebno je zagotoviti varstvo človekovih pravic in vse / nerazumljivo/, ki jih mora imeti oseba, ki je v predkazenskem postopku tako, da tega v tem trenutku ne napovedujem. Tudi nikakršnih represivnih ukrepov za policijo. O njih danes tudi ni bilo govora.  Glede gospodarskega kriminala. Da, gospodarski kriminal, čeprav je sedaj v upadu kot sem rekla leta 2014 je njihovo preiskovanja in pa tudi, potem sojenje kolikor sem seznanjena izjemno zahtevno. Velike težave povzroča predvsem pridobivanje podatkov iz tujine tako, da na tem področju je potrebno ugotoviti kje so razlogi za zastoje predvsem istih prečni ukrepi, s katerimi sploh Ministrstvo za pravosodje lahko tukaj ukrepa in tudi stori nekaj na tem področju.  Glede okolijski kaznivih dejanj. Omenili ste torej Anhovo se pravi, če eden posameznik strupene snovi razlije, ko pa gre za velika podjetja, da torej niso sankcionirani. Kot sem že prej rekla na področju okolijske zakonodaje oziroma na področju kršitev je potrebno še veliko storiti. Da, strinjam se z vami, imamo ogromno veliko degradiranih območij. Investitorji in ostali se ne zavedajo pomena okolja tudi postopki na Arsu so tako dolgi prav, zaradi tega, ker se nepravilno umešča v prostor, ker se investitorji, ko planirajo premalo zavedajo vse zakonodaje, ki varuje. Imamo veliko starih bremen, potrebno jih bo počasi nasloviti in sanirati.  Glede zemljine, ki je v Celju. Žal je tukaj država tista, ki bi morala in je inšpektor tudi naložil rok, do katerega je treba odstraniti.  Upam, da sem odgovorila na vaše vprašanje. Hvala. Gospe Maši Kociper. Torej pravite, da vas torej nisem prepričala pa verjamete oziroma upate, da morda nepoznavanje je lahko dobrodošlo. Nekaj izkušenj vseeno imam, nisem sodnica bila, ampak vseeno kar nekaj imam sploh na kazenskem področju, kar nekaj znanja in izkušenj tudi 16 let sem delovala na področju policijskih organov tako, da mi sistemi niso tuji. Poznam pa tudi sodnica porotnica pravosodni izpit sem opravila. Diplomirala sem iz tega področja tako, da kazensko področje je, kar moja specialnost in tudi kar nekaj drugih področij. Morda res nisem priznam na gospodarskem področju tako močna, ampak sami ste rekli, da je ZPP eden od tistih, ki vprašanja kdo ga obvlada tudi jaz, ko sem delala pravosodni izpit je bil tako danes je pa izjemno izjemno kompleksen.  Glede ločenih mnenj po vzoru Ustavnega sodišča in pa javnost sojenja, zagotavljanje torej enotne sodne prakse. ZKP obdolženec »in dubio pro reo« torej tukaj sem že povedala. Javnost sojenja bila je v ZPP-ju in pa tudi so bile določene javnosti, ta javnost je bila že zagotovljena, da se torej lahko fotografira sodnika, da lahko tudi sodnik odloči, da je javnost prisotna vemo v katerih primerih javnost ne more biti prisotna je to izrecno tudi določeno v zakonodaji.  Glede ločenih mnenj. Kar se tiče kazenskega prava še enkrat ponavljam »in dubio pro reo« potrebno je videti in proučiti. Primer Nović torej ne bom komentirala vseh teh navedb, ki ste jih vi navedli znotraj ali je sodnik kako je ravnal kako ni. Mislim, da je bil, po tem, da je bil tudi obravnavan in so bili zoper njega ustrezni ukrepi sprejeti dejstvo pa je, da je problem zastaranja. 40 zadev na leto zastara in to je velik problem.  Ponovno sojenje na drugi stopnji s tem se strinjate analiza učinkov Zakona o sodnem svetu in prenos na predsednika sodišča. Če sem prav razumela se tudi s tem strinjate, da morajo predstojniki     (nadaljevanje) imeti neke vzvode, če od njih terjamo odgovornost trgi vrednot državni tožilci torej zavrženje pri vseh zadevah. Ne vem katere trge vrednot. Še enkrat bom povedala sem socialno liberalna in to tudi ostajam. Kar se tiče glede zavrženja in strahu pred politiko žal mi je, če se res tukaj notri politika umešava v te torej to samo potrjujejo, da je to, potem to splošno mnenje ljudi. Ne znam si predstavljati res si ne znam predstavljati kako bi lahko nekdo na sodnika politično vplival. Morda ravno, zaradi tega so te notranje kontrole, o katerih sem govorila seveda vedno izključno strokovne lahko tudi, če so taki primeri v končni fazi tudi posameznika zavarujejo.  Specializirana sodišča in posledice. Da, reorganizacije morajo biti zelo zelo premišljene. Dejstvo pa je ne vem, če ste seznanjeni jaz sem se pač kolikor sem lahko, da na teh specializiranih oddelkih je zelo zelo dolgotrajen čas od trenutka, ko prejmejo zadevo pa do same rešitve, da se torej ne ukvarjajo s temi tako imenovanimi iks zadevami, ampak z drugimi zadevami tako, da tukaj je potrebno videti in analizirati kaj se na teh specializiranih oddelkih dogaja in proučiti ali je rešitev specializirana sodišča.  Digitalizacija smo enotnega mnenja.  Prednostna obravnava da. Kot ste rekli naj povem tudi spet bom izhajala iz tudi te službe, v kateri sem bila do sedaj prednostne obravnave obstaja, potem več prednostnih list ne veš katera je več prednostna lahko je to tudi diskriminatorno.  Naključno dodeljevanje zadev. Torej povedala sem glede naključnega dodeljevanja zadev, da torej v zadevah, kjer ne gre za glavne obravnave in kjer gre za odločne na podlagi listin se pravi sodni registri ali brezplačne pravne pomoči.  Insolvenčna zakonodaja ste tudi sami že rekli je problem vem, da je samo eden strokovnjak na tem področju, ampak mislim, da je potrebno ugrizniti v to zadevo ne napovedujem gospodarske krize, ampak ne smemo biti nepripravljeni tako kot se nam je to tudi zgodilo. Potrebno je vse napore narediti na tem področju, da ne bomo v stanju kot smo bili v preteklosti.  Ukinitev preiskave sem tudi že odgovorila gospodu tako, da ne bi ponavljala.  Preveritev stroškov glede Iga in Dobrunje. Se zavezujem, če je bil tak sklep absolutno bomo poročali se pa z vami tudi strinjam, da vedno, ko je prisotna država v neki investiciji se investicije, kar na enkrat podražijo to je splošno znano tudi glede lokalnih skupnosti.  Moj odnos do mediacij. Mediacije zelo podpiram zelo pripomorejo k ne samo skrajševanju, ampak tudi v kulturi reševanja sporov zelo podpiram in mislim, da so tudi zelo uspešna. Glede teh vsebin, ko ste rekli pa moram preveriti, se pozanimati, pogovoriti zakaj. Mislim, da ste v družinskih, če sem prav razumela, morda nisem prav zasledila, ampak bom, če drugo ne iz magnetograma pa bom proučila to zadevo.  Glede zadeve Kangler in teh preiskav torej moje mnenje. Glede tega sem se že izrekla tudi prej. Torej, potrebno je slediti odločbi Ustavnega sodišča in moje mnenje je tako kot je tudi odločitev Ustavnega sodišča. Ali bo pa koalicija, potem dala, potem se bodo v Državnem zboru jaz verjamem, da se bodo na enka način odločali.  Ministru za notranje zadeve težko komentiram njegove izjave in jih tudi ne želim dejstvo pa je, da torej   (nadaljevanje) minister za notranje zadeve pa tudi minister za pravosodje reda v tožilstvu ali sodstvu nima pravice vzpostavljati torej jasne so pristojnosti. Glede policije tudi ne mislim komentirati. Pravično sojenje ne vem kaj naj na to odgovorim. Mislim, da je prav, da sam minister to pojasni. Jaz mislim, da je sojenje pri nas pravično. V primeru, ko nekdo se ne strinja z odločitvijo ima na voljo pravna sredstva, mislim da imamo dovolj inštanc, kjer se, potem zagotovi, če je morebiti prišlo do napake.  Mnenje, zaradi pritiska Vlada in politike. Zanimivo je, da torej tukaj sem bolj razumela, da gre za vaše stališče, da vaša stranka teh pritiskov ne izvaja, to pozdravljam, če je tako in bi si želela, da seveda se nihče v sodstvo in državno tožilstvo in tudi v policijo skratka vse neodvisne organe ne umešava.  Upam, da sem vam odgovorila.  Hvala.
Repliko je želela poslanka Maša Kociper.
Hvala lepa, predsedujoči.  Oglasila sem se predvsem, ker mislim, da morda res v enem delu svoje razprave nisem bila pravilno razumljena in bi želela, da to ne ostane v zraku oziroma na dveh točkah. Glavna stvar je to, da jaz nisem tam kot je bilo govora o sopodpisu predstojnika tožilstva pri zavrženju ovadbe govorila o tem, da se vršijo politični pritiski. Ne, jaz sem rekla ravno obratno, da se meni zdi, da je stvar obratna, da ne gre za politične pritiske – upam vsaj, da ne gre -, ampak za strah ljudi, tožilcev, policistov in tako naprej, da celo ne upajo zavrzi posameznih ovadb, da se jim ne bi očitalo. Mislim, da bi jim očitala neka opcija, ampak očitala je javnost, medij, karkoli. To se mi je zdelo pomembno, da razčistiva.  Drugo nerazumevanje mogoče tam pri mediacijah. Pri mediacijah je tako mi imamo veljavni zakon, Zakon o mediacijah v programih sodišč, ki za vsa sodišča določa obveznost, da v vseh zadevah razen, ko sodnik izrecno določi, da ne ponudijo strankam mediacijo govorim o civilnih zadevah. Dogaja se to, da je na sodiščih praksa različna glede na predstojnika in tukaj je funkcija ministra ključna ali minister da sporočilo: »Želim, da se zakon spoštuje, ker če ne ga spremenimo.« Ali tolerira, da se zakon v tem delu ne spoštuje? To sicer za seboj potegne neka sredstva, ampak to so sredstva govorimo o 10 tisočih evrih na leto niti o 100 tisočih letih pri teh mediacijah. Gre za mediacije, ki so delno še vedno krite na sodiščih to so pravdne v delu treh ur in družinske, ki so v celoti krite, ker gospodarske krijejo stranke same.  Za konec pa to, če sem bila narobe razumljena. Jaz sem bila z vašimi odgovori zelo zadovoljna in nisem rekla, da mislim, da niste kompetentni rekla sem, da nisem zadovoljna s predstavitvijo, ker je bila zel splošna, da pa – to sem sklepala iz vašega življenjepisa – lahko to razume, da niste delali v pravosodju in da me je tudi prejšnja ministrica Katičeva, ki ni delala v pravosodju v tem smislu prijetno presenetila tako da, če ste delali toliko boljše. Nikakor nisem želela biti tukaj nespoštljiva, ampak poudariti, da je koalicijska pogodba in tudi v tem delu precej splošno je že znano.  Hvala lepa.
Izvolite.
Lilijana Kozlovič
Bi samo rekla, hvala za te vaše dopolnitve skratka za vse. Me veseli tudi na koncu, kar ste poudarili. Glede mediacij pa se zavežem, da bom proučila to zadevo in videla zakaj se to dogaja. Tako da, hvala.
Naslednji ima besedo poslanec Predrag Baković.
Spoštovana kandidatka, zahvaljujem se vam za vašo predstavitev in tudi za te odgovore, ki ste jih dali na vprašanja mojih kolegov. Moram reči precej tega sem želel vprašati tudi sam. Nekako sem dobil odgovore tako, da se s tem nebom več ubadal.   (nadaljevanje) Me veseli, da ste izpostavil predvsem Upravo za izvrševanje kazenskih sankcij in težave, ki se tam dogajajo glede kadrov in prostorov. Seveda pravosodni policisti so v nezavidljivem položaj že, zaradi tega, ker ni tudi novih moči in ne prihaja in nekako na neki način bo potrebno bi rekel temu poklicu date neko popularnost na tak ali drugačen način. Pravzaprav tukaj resnično pričakujemo tudi od vas, da boste napela vse moči, da se bo tukaj situacija uredila.  Naslednje področje je, ki ga nisem zaznal, da bi ga omenila je področje probacije. Zanima me kako jo razumete ali jo razumete kot pomembno ali ne in pa ali boste poskušali tudi tam odpraviti težave, ki se seveda še dogajajo prvenstveno s kadri? Jasno, pripad je velik in sam ocenjujem, da probacija je ena odlična stvar in da bo treba pravzaprav veliko veliko prenesti na to področje. Kajti, zavedamo se, da Zavodu za prestajanje kazni zapora je prostorska stiska in morda se lahko določene zadeve rešijo tudi na ta način morda se lahko rešijo tudi še kako drugače. Kajti, če mi jutri začnemo graditi nove zapore pet let jih še ne bo torej mi imamo pa danes prostorsko stisko in to je problem.  Naslednje moje vprašanje bi bilo tudi kako ocenjujete morda uvedbo teh varnostnih zapestnic za tiste obsojence tistih kaznivih dejanj, ki so manj družbi nevarna in da bi se pač te ljudje, potem nekako spravilo ven iz Zavodov za prestajanje kazni zapora in bi to prestajali na neki način doma torej elektronske varnostne zapestnice?  Jaz vem, da v prejšnjem mandatu ste se vi precej srečevala tudi sam se imel čast nekajkrat sodelovati na skupnih dogodkih, kjer smo se pogovarjali o romski problematiki. Moram reči, da zlasti v JV delu Slovenije so odnosi med večinskim prebivalstvom in romsko skupnostjo precej napeti bom rekel večinsko prebivalstvo največ govori o težavah, kar se tiče varnosti seveda Romi govorijo pa o svojih težavah, ki seveda jih tudi imajo s področja bivalnih razmer, zaposlovanje, segregacije in tako naprej. Torej na obeh straneh imamo težave pa bi se jaz najbolj osredotočil na ta varnostni problem. Tukaj se ugotavlja neki sistemska napaka ali sistemske anomalije, zaradi tega, ker zlasti pri prekrških in pri kaznivih dejanj tako imenovanih bagatelnih kaznivih dejanj, kjer so zagrožene in tudi izrečene denarne kazni prihaja do tega, da te denarne kazni se, potem ne zrealizirajo pa pustimo sedaj Rome na strani, ampak zrealizirajo se nikjer kjer seveda ni možna izvršba, kjer ni mogoče torej, da oseba nima nobenih sredstev za preživljanje razen teh, ki jih dobi iz socialnih transferjev in potem razumemo tukaj zadevo lahko na način, da se nič ne zgodi. Taka oseba ne dobi sporočila, da je storila prekršek tukaj ne gre za neke lažje prekrške gre za prekrške s področja javnega reda in miru, potem gre za kazniva dejanja in tako naprej, kjer se izrekajo denarne kazni. Jasno to ne pomeni, da ti ljudje niso kaznovani seveda so in zaradi tega nastajajo tudi veliki dolgi do njih, ki pa se večajo in zaradi tega, potem taka oseba, ki je zadolžena ne upa stopiti na pravo pot, kjer bi se zaposlila, ker jih grozi izvršba, da bi dobila neko premoženje, ker ji zoper grozi izvršba. Trenutna zakonodaja je taka, da nadomestni napor nekega učinka nima tudi prisilna izterjava ne, določba v Zakonu o prekrških, ki govori o tem, da država temu dolžniku storilcu ne izda nekega dokumenta ali potrdila iz uradnih evidenc to že imamo ta člen že velja od 2018, ampak se ne uporablja, zaradi tega, ker nimamo povezav med pravosodjem in upravno enoto. Tukaj je Ministrstvo za javno upravo tisto, ki je pristojno za te evidence. Zato prihaja do nezadovoljstva in pa trenja med ljudmi, ker enostavno se te prekrški ne nehajo enostavno ne pride do tistih ukrepov, do katerih bi moralo priti. Zanima me na kakšen način boste poskušala rešiti to problematiko?   (nadaljevanje) To bi bilo moje vprašanje, kar se tega tiče.  Postavil bi še naslednje vprašanje glede bagatelne kriminalitete. Moram reči, da te sama omenila, da je nekako 64 odstotkov kazenskih ovadb zavrženih. Veliko od tega je tistih bagatelnih tudi, zaradi tega, ker oškodovanci umikajo predlog za pregon. Jaz moram reči, da v svoji sedanji službi pa tudi v prejšnji sem prihajal do informacij torej vsi vem, da je oškodovancu dana izključna pravica, da se tam odloči, da bo neko kaznivo dejanje šlo v postopek ali ne seveda tista kazniva dejanja, ki se preganjajo na predlog. Ugotavljam pa, da se na vseh nivojih tako predkazenskega postopka kot tudi kazenskega pa dogaja, da prihaja do nekih manipulacij ali pa sugestij, da oškodovanci umikajo predlog za pregon. Jaz na zadnje razpolagam z nekim dopisom sodnika, ki pravzaprav direktno poziva oškodovana naj se izjasni ali še vztraja pri predlogu za pregon ali ne, kar se meni osebno zdi nedopustno. Tudi samo tožilstvo zaznava v poročilu za leto 2018 pa mislim, da tudi za 2019, da je več zavržb, zaradi tega, ker so oškodovanci umaknili predlog za pregon. Ena od rešitev bi morda bila taka, da se… Kje tukaj še vidim problem? Če ne pride do manipulacij s strani v predkazenskem ali kazenskem postopku pa prihaja tudi do manipulacij med storilcem in oškodovancev. Prihaja do pritiska, da pritiskajo storilcem in oškodovanci naj umikajo zlasti o tistih krajih, kjer se med seboj poznajo in to je problem, ki ga zaznavam. Zanima je ali morda razmišljate v smeri, da bi ta bagatelna kriminaliteta oziroma kazniva dejanja, ki so preganjana na predlog ponovno postala nekako pristojnost države, da umaknemo oškodovanca iz tega pritiska, da bi on bil tisti, ki je odločilni pri tem, da se postopek nadaljuje ali pa ustavi seveda tukaj so, potem še postopki pred tožilcem, zaradi odložilnega pregona in tako naprej, ampak predvsem me zanima ta del, ki se nanašajo na kazniva dejanja, ki se preganjajo na predlog.  In pa seveda še neko splošno vprašanje tako v razmislek. Gre za to, da pri nas vsa odmevna kazniva dejanja ali pa večina odmevnih pa tudi ostala padejo bodisi, zaradi dolgotrajnosti in seveda s tem, zaradi zastaranja bodisi, zaradi procesnih napak. Mi imamo sami gotovo veste radikalni model ekskluzije. Obstaja še neki drugi, ki se mu reče utilitarističen med drugim ga imajo tudi Hrvati. Moram reči, da to so tudi uspeli na neki način procesirati tudi zelo huda in pa odmevna kazniva dejanja nazadnje bivši premier njihov sedi. Ta utilitarističen model pravzaprav procesno napako ne vzame takoj kot prepovedan sadež, ampak se vedno razmišlja o resnosti kršitve pri pridobivanju dokaza in resnosti zadeve med negativnim vplivom nezakonitega dokaza in družbenim interesom za pravično sodbo in tako naprej. Me morda zanima vaš pogled kako vi razmišljate glede ekskluzije? Jaz mislim, če bi tukaj naredili eden korak naprej pravzaprav lahko tudi sami veste, da se mnogokrat niti vsebinsko ne odloča o nekih kazenskih zadevah, ampak zgolj na procesu in zadeva pade tako, da je bom rekel že taktiziranje na prvi stopnji pri nas vedno prisotno. Če gledamo v Nemčijo tam je tako narejeno, da mora odvetnik v času sojenja na prvi stopnji opozoriti na procesno napako mora in če ne se, potem to ne upošteva. Je veliko teh rešitev takih ali drugačnih, ki bi lahko morda pripeljali do bolj učinkovitega sodstva in sojenja in krajšega.  Jaz bom rekel toliko za enkrat. Hvala za odgovore.
Hvala.  Naslednji ima besedo mag. Dejan Kaloh.
Predsednik, hvala lepa.  Še sedaj na koncu eden bodoči koalicijski uvid v predstavitev spoštovane kandidatke.  Gospa kandidatka, gospa Lilijana Kozlovič je v eni uri mislim, da dobro vrisala stanje na področju pravosodja. Mislim tudi, da je podala svojo vizijo, katere so tiste prioritete, ki jih je potrebno postoriti tudi prečesala je točke koalicijske pogodbe tako, da tukaj ni kaj dosti več za do dajati. Neke prednostne primerjalne s prejšnjo ministrico niso na mestu,  (nadaljevanje) ni pošteno dobrih kandidatov, čeprav jaz mislim, da gospa Kozlovič je kompetentna kandidatka. Sama je povedala 16 let v policijskih strukturah bila je prej tudi načelnica se mi zdi koprske pravne enote se pravi strokovnih izkušenj ima obilo kolikor je videti. Jaz tukaj ne bi imel nobenih vprašanj imel bi samo dve dobronamerni sugestiji.  Ena je ta, ki je bila danes nekajkrat omenjena se pravi ta dogradnja kazenske procesne zakonodaje predvsem v kontekstu pohitritve kazenske procesne zakonodaje. Tukaj bi ta postopna ukinitev sodne preiskave tudi seveda k temu pripomogla. Kot je sama kandidatka rekla v redkih državah še ta sodna preiskava jaz mislim, da gre to za neki relikt iz prejšnjega režima, ki bi ga tudi tukaj morali postopno ukiniti. Tudi točka 10 glede ponovne vzpostavitve inštančnega sistema bi bilo tukaj dobrodošlo čim prej storiti. Naj spomnim, da prva vlada Janeza Janše je dejansko to že uvedla s tem tudi pohitrila postopke, naslednja Pahorjeva vlada je to spet ukinila. Vam lahko povem čisto eden moj primer v času, ko sem še dela kot novinar. Na prvi stopnji sem bil obsojen, zaradi nekega benigne zadeve neke razžalitve, ampak Višje sodišče me je v tri članskem senatu bi rekel hitro brez prevelikih kolobocij potem oprostilo se pravi, to so že neke izjeme sedaj pa mora to inštančno sojenje postati pravilo in na podlagi tega bomo imeli dosti pohitren postopek. Samo še to moram mimobežno omeniti naključno dodeljevanje zadev. Ja, kdo bo to delal? Računalniški algoritem sedaj smo pa v neki digitalizirani družbi in bi lahko kaj več kolega Breznik o tem povedal. Sedaj še vedno pridejo zadeve na vpisnik in nam še vedno nekaj bi rekel v navednicah manevrskega prostora, da lahko kakšen vpisničar mogoče kaj premeša imam podatke dejansko iz terena. Računalniški algoritem je tisti, ki bi, potem to dodeljeval.  Sedaj bi pa še rad na eno zadevo opozoril, ki smo jo sicer mi na Odboru za pravosodje odprli pa se mi zdi pomembno, ker spoštovana kandidatka o nekih ustavnopravnih načelih je govorila in / nerazumljivo/ je večkrat omenila. Jaz bi rad opozoril tukaj na enostavno pravno načelo. »Ne bis in idem« se pravi ne dvakrat v eni zadevi. Mi imamo na Ministrstvu za pravosodje eden Urad za mednarodno sodelovanje in mednarodno pravno pomoč. Jaz bi tukaj res izpostavil, da je treba vzpostavitvi neko večje medresorsko sodelovanje z Direktoratom za mednarodno pravo na Ministrstvu za zunanje zadeve, da se več ne bi dogajalo, da preteče nekaj mesecev in se oba organa sploh ne zganeta recimo slovenski državljan pa je kje v tujini v pripori. Govorim o primeru Mariborčana. Jaz sam iz Maribora prihajam bil je v medijih tudi Matjaža Škorjanca, ki je že od septembra v Nemčiji priprt na podlagi sicer res, da mednarodne tiralice na prošnjo ZDA, ampak tukaj je prišlo do res sporne situacije, ker ta naš Mariborčan Škorjanc je bil za to kaznivo dejanje dejansko je naredil razvoj neke zelo namerne računalniške kode v Sloveniji že obsojen in odsedel štiri leta sedaj pa bi ponovni bil sojen za to isto zadevo tako, da to res… S tem primerom je bil seznanjen naš odbor, Varuh človekovih pravic, predsednik države. Jaz mislim, da bo v bodoče ta Urad za mednarodno sodelovanje in mednarodno pravno pomoč na Ministrstvu mora bolj bi rekel detektirati te zadeve, da je bolj proaktiven tukaj, ker to področje dobro poznam in da potem s temi podobnimi primeri dejansko, potem seznani druge deležnike, ki obravnavajo te zadeve. Samo za zaključek. Bil je primer v Slovenji enega hekerja Viktorja Faura – romunskega državljana -, ki je v Sloveniji leta 23014 ga ni izročila ZDA, ker je bil za isto dejanje že obstojen v Romuniji. Samo ta dva uvida kot dobronamerni sugestiji.  Gospa kandidatka jaz mislim, da boste odlično opravili svojo vlogo ministrice za pravosodje saj kot sem že rekel vaša predstavitev je bila izčrpna. Odgovoril ste tudi na zastavljena vprašanja bodočih opozicijskih poslancev tako, da vam želim vso srečo na vaši ministrski poti.  Hvala lepa.
Izvolite, besedo.
Lilijana Kozlovič
Hvala torej za ta vprašanja. Gospod Predrag Bakovič torej glede Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij sem že povedala ja, so velike težave, se jih zavedamo tudi v javnosti jih slišimo število obsojenih narašča.   (nadaljevanje) Kot sem rekla z generalnim direktorjem oziroma se bomo ogovorili, videli in pripravili vizijo v bistvu zaporskega sistema, ker je res kot tak problematičen.  Glede probacij sem jih nekako omenila, gre za izjemno dobro inštitucijo, vse njene prednosti so predvsem v tem, da je manj povratnikov, da vpliva na generalno prevencijo, da tudi v končni fazi rešuje problem zaporov, da je manj ljudi v zaporu. Tako da da poučila se bom kakšni so rezultati tega in pa, če je potrebna še kakršnakoli sprememba se jo bomo seveda skupaj s predstojniki tudi lotili.  Glede varnostne zapestnice priznam, da je ne poznam tako dobro, se mi pa zdi v redu ideja in jo bom tudi dala proučiti tako, da vidimo, če bi tudi na tem področju lahko naredili kakšen napredek.  Romska tematika. Da kot generalna sekretarka smo takrat dali pod generalni sekretariat urad, ker se je žal dogajalo, da se na področju romske tematike ali pa problematike po resorjih ni dovolj naredilo. Mislim, da smo tam določene napredke v tistem času tudi izpeljali. Kar se pa tiče tudi na splošno seveda ne samo pri njih, ampak tudi drugje torej izrečene denarne kazni, ki niso, potem tudi izvršene sankcija, ki torej nima na koncu učinka je res kot ste rekli se sploh ne zavedajo, da so storili dejanje, nastajajo veliki dolgi tako, da tudi tukaj hvala za to opozorilo, se bo pregledalo to področje in videlo kje so razlogi ali gre za izmikanje ali gre za osebe, ki res nimajo sredstev skratka treba bo res se strinjam z vami to področje tudi pogledati.  Glede bagatelnih kaznivih dejanj nisem seznanjena s temi pritiski, da oškodovanec vpliva na mislim, da storilec vpliva na oškodovanca. Mislim, da so to zavržna dejanja, če se take stvari dogajajo je skrajno neprimerno. Ta bagatelna kazniva dejanja so bila na predlog, zato, da se je nekako razbremenilo sodišča. Če pa ugotavljamo, da je to neprimerno, da se še morebiti nova kazniva dejanja zraven pojavljajo je potrebno tudi to proučiti in videti kako to kulturo v naši družbi spremeniti ali je potrebno s sankcioniranjem ali je potrebno kako drugače.  Torej odmevna kazniva dejanja in zastaranja. Te prekrškovne, da torej se ne jemlje kot absolutno tudi to se bom dala proučiti. Ne poznam toliko tujih sistemov nedvoumno je zastaranje velik problem, ki ga je treba nasloviti morda je pa tudi to lahko ena dobra ideja tako, da hvala za njo.  Prav tako se gospod Kaloh vam tudi zahvaljujem za vaše pobude predvsem glede / nerazumljivo/ torej prepoved ponovnega sojenja. Če se to dogaja povezali se bomo z Ministrstvom za zunanje zadeve in zadevo proučili. Hvala za predlog.
Hvala, kandidatki, za odgovore.  Če ni več vprašanj zaključujem predstavitev in prosim kandidatko za ministrico, da v skladu z ustaljeno prakso zapusti sejno sobo, da bo Odbor za pravosodje opravil glasovanje v ustreznosti vaše predstavitve.  Na glasovanje dajem mnenje: »Predstavitev mag. Lilijane Kozlovič kot kandidatke za ministrico za pravosodje je bila ustrezna.« Želi morda kdo izmed članic in članov odbora obrazložiti svoj glas? (Ne.) Glasujemo.   (nadaljevanje) Ugotavljam, da je glasovalna naprava pri poslancu Gregorju Periču ni delovala, zato ponavljamo glasovanje. / medsebojno pogovarjanje/ Glasujemo.  Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (4 člana.) Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.  Spoštovana kandidatka Odbor za pravosodje meni, da je bila vaša predstavitev ustrezna. Čestitam. Odbor bo v skladu s prakso pripravil poročilo, v katerega bo vključil sprejeto mnenje in ga v roku iz prvega odstavka 231. člena Poslovnika Državnega zbora poslal predsedniku Državnega zbora in predsedniku Vlade. Na kolegiju predsednika Državnega zbora je bilo danes dogovorjeno, da tokrat predstavitev poročilo odborov na seji DZ ni, zato ne potrebujemo poročevalca.  S tem zaključujem to točko dnevnega reda in 17. nujno sejo Odbora za pravosodje.