Gospe in gospodje, lepo pozdravljeni! Pričenjam 36. nujno sejo Odbora za finance. Nisem prejel nobenih obvestil, da bi bil kateri od poslank ali poslancev zadržan in da se današnje seje ne bi mogel udeležiti. Vidim nekaj novih obrazov in prosim, da prinesejo pooblastila za obveščanje. To bomo uredili malo kasneje. Prosim pa vas, da ta pooblastila prinesete, zato, da bom potem tudi odbor obvestil, kdo sodeluje kot nadomestni član. S sklicem seje ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejel drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli z vabilom. Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O INTERVENTNIH UKREPIH ZA ZAJEZITEV EPIDEMIJE COVID-19 IN OMILITEV NJENIH POSLEDIC ZA DRŽAVLJANE IN GOSPODARSTVO. Predlagatelj zakona je Vlada. Kolegij predsednika Državnega zbora je na včerajšnji seji sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. K obravnavi te točke so vabljeni predstavniki Ministrstva za finance, Vlade Republike Slovenije in Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. Prejeli smo zelo številna dodatna gradiva k predlogu zakona in sicer, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje dveh reprezentativnih predstavnikov lokalnih skupnosti - Združenja občin Slovenije in Skupnosti občin Slovenije, prejeli pa smo tudi nekaj 10 dopisov in mnenj predstavnikov različnih organizacij, inštitucij in posameznikov, katerih tule zdaj ne bom bral, so pa vsa zajeta v sistemu Lotus Notes in si tam lahko poslanci to pogledate. Amandmaji k predlogu zakona se vlagajo do zaključka razprave o posameznih členih na seji odbora. Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona. Postopkovno kolega Luka Mesec. Prosim, če si nadenete masko, vas tudi prosim.

Hvala za besedo, predsednik.  Jaz bi predlagal, da obravnavo, tako danes na odboru kot na seji jutri prestavimo za en dan. Namreč pred nami je po mojem skoraj finančno gledano najobsežnejši zakon, ki ga je ta Državni zbor kadarkoli sprejemal. Govorimo o treh milijardah evrov razdelitve v dveh mesecih, kar obsega skoraj eno tretjino letnega proračuna in o tako pomembnem zakonu se je treba temeljito pogovoriti, pregledati prispela gradiva in se dogovoriti kaj je smiselno in kaj ne. Mi smo zakon prejeli v nedeljo ob treh popoldne in zadnja dva dni intenzivno delali, včeraj to treh zjutraj, ampak zdaj, ko sem pogledal nazadnje v sistem, sem videl, da koalicija recimo sploh še ni vložila amandmajev. Se pravi, koalicijski amandmaji nam bodo na ta tri milijardni zakon prihajalo med samo obravnavo. Pač tako se tako resnega zakona ne da predelati in predlagam, da za en dan zamaknemo, da pridejo vsi amandmaji, da si vsi lahko preberemo vsa gradiva in se potem resno pogovorimo o tem kako bomo s tem denarjem, s temi tremi milijardami evrov ravnali.  Mogoče še ena nedodelanost, poglejte. V finančnih posledicah zakona je točno en stavek, ki pravi: »Predlagani ukrepi imajo posledice na vse štiri blagajne javnega financiranja v višini treh milijard evrov.« Pika. Se pravi, to je vse. Govorimo o 6 % BDP Slovenije, o eni tretjini letnega proračuna in v finančnih posledicah zakona imamo točno en stavek. Jaz mislim, da je ta zakon treba dodelati in da se moramo vsi seznaniti prekleto dobro z gradivi, ki so prišla, ker drugače bomo ustvarili več zmede kot koristi oziroma bomo verjetno čez en teden ta zakon spet popravljali tako kot ta teden popravljamo zakon iz prejšnjega tedna, ko so opozicijski amandmaji odpadali kot po tekočem traku, zdaj pa v bistvu dobivamo nazaj podobne vsebine in mislim, da bi bilo vsaj tokrat treba se o tem resno pogovoriti, ne da samo enostavno koalicija s svojim valerjem sprejme tisto kar so se odločali na Vladi.  Tako, da moj predlog je, prestavimo obravnavo za en dan, dajmo sejo v četrtek in imamo zdaj še vsaj 24 ur časa, da se seznanimo z vsemi amandmaji in popravki, ki so prišli in da se jutri vsi informirano o tem pogovorimo.

Hvala gospod poslanec.  Preden nadaljujemo s postopkovnimi predlogi, imam eno pooblastilo in sicer, poslanka Maša Kociper nadomešča poslanca Franca Kramarja iz Poslanske skupine SAB.  Gospod Han, če sem pravilno razumel, želite postopkovno. Izvolite, prosim.

Hvala lepa.  Že res, da sem opozicijski poslanec, ampak smatrajte, predsednik in pa tudi minister za finance, moj predlog v dobronamerno. Gre za izredno pomemben zakon in tukaj moram reči, da je Vlada naredila velik posel, vendar naredili smo ga do polovice. Treba ga je še v Državnem zboru sprejeti in sprejeti ga je treba na način, da bo predvsem življenjski in da bodo ljudje, ki čakajo ta zakon, se pravi, gospodarstveniki, zaposleni, od tega zakona, ko bo sprejet, znali razbrati kaj jih v preteklosti čaka. Ker moje mnenje je, da poleg tega zakona bo v tej državi potrebno sprejeti še kar nekaj ukrepov, ker težki časi šele začenjajo po končani epidemiji. V zakonu je veliko nejasnosti. Na to nas opozarjajo tudi, bom rekel, asociacij gospodarska zbornica, obrtna zbornica, Klub slovenskih podjetnikov, ki prosijo, celo danes, da bi vsaj ene dve, tri ure zamaknili, ker tudi oni pripravljajo neke amandmaje. Ali je predsednik, res mogoče, dobronamerno, da bi mogoče zamaknili na jutri to sejo, da se vložijo vsi amandmaji, tudi na podlagi Zakonodajno-pravne službe, da najdemo skupaj tudi kakšne amandmaje, ki bodo mogoče bolj življenjski ali pa bolj operativni. Moram reči, da je tudi Vinko Gorenak dal roko opoziciji, samo enostavno na koncu mi nekatere stvari nismo mogli tudi v tako   (nadaljevanje) kratkem času spisati. Drugo je, mi moramo jasno dati samo vedeti ljudem, da bo ta zakon začel z vsemi členi s 16. 3., ko je bila epidemija na nek način razglašena. Potem tudi ni pomembno ali bo zakon sprejet danes oziroma jutri ali pojutrišnjem. Bo pa sigurno, če si bomo vzeli en dan časa, bolj jasno zapisano. Ker tudi Vlada verjetno v svoji, bom rekel, relativno kratkem času je naredila kakšno napako. To dokazuje tudi Zakonodajno-pravna služba. Zato je predlog, ki ga je Luka podal predvsem dobronameren. In tudi realno, predsednik, saj ti boš moral tudi sedaj, tudi če se ta predlog ne sprejme, prekiniti sejo, zato ker mi nimamo ta moment nobenega amandmaja vloženega, kakor jaz vsaj zaenkrat razumem. Če se strinjamo vsi skupaj in če bomo vedeli, da bo ta zakon začel veljati za nazaj retroaktivno, potem, dragi moji, en dan mogoče koristi Sloveniji, da si vzamemo predah in da sprejmemo zakon, bom rekel, bolj kvaliteten in bolj jasen. Ne bom se pa ta moment spuščal v amandma oziroma v člen 103. in 104. Hvala lepa.

Hvala lepa za opozorilo. Gospod poslanec Pavšič, vi bi želeli postopkovno. Izvolite.

Najlepša hvala. Razen strinjanja z mojima predhodnikoma v bistvu ne bi skorajda nič mogel dodati. Seveda podpiramo ta zakon. Podpiramo intence Vlade, da se ta zadeva čim prej umiri in uredi. Smo konstruktivni, ampak želimo biti predvsem odgovorni. In če primerjamo ta zakon, recimo, z zakonom o uravnoteženju javnih financ, kadar se je tudi mudilo, je bilo na razpolago za parlamentarno proceduro veliko več časa. 17. 4. 2012 je bilo vloženo besedilo zakona, en teden je imela na razpolago Zakonodajno-pravna služba, da ga je obdelala, kot je potrebno, vsaj v miru, ne pa čez noč. Zakon je bil pa sprejet šele 11. maja 2012, torej skoraj mesec dni časa, pa je bil tudi urgenten zakon, se je namenilo tako pomembni tematiki. Sedaj to zadevo obdelati preko ene ali dveh noči, s tem, da pravzaprav se šele sedajle pojavljajo prava vprašanja. Ne vem, v zadnjih dneh oziroma v zadnjih 24 urah je nam poslancem skorajda vsem pregorel telefon, da ne govorim o mailih. Se oglašajo razna združenja, posamezniki, skupine. In vsi imajo konkretna vprašanja. Ne najdejo se v tem zakonu, ne vem, izpustili smo oziroma Vlada je izpustila že…

Jaz vas prosim, gospod poslanec, to sedaj ni razprava. Prosim vas za postopkovni predlog.

Postopkovni predlog je, da se obravnava tega zakona zamakne za najmanj 24 ur.

Dobro, hvala lepa. Torej, če sem pravilno razumel prvega predlagatelja, gospoda Mesca in če pravilno povzamem tudi oba ostala razpravljavca je enoten predlog, da se seja Odbora za finance preloži za 24 ur, se pravi, da se izvede 1. aprila, ne danes in da se izredna seja Državnega zbora izvede 2. aprila, ne pa 1. aprila. Gospe in gospodje, dovolite, da vam pojasnim, kako sem nameraval današnjo sejo izpeljati. To sem sicer nameraval storiti po poročilih Vlade in Zakonodajno-pravne službe, ampak mislim, da je sedaj pravi čas, da to tudi povem. Mislim, da je tudi poslanec Han razmišljal v pravilno smer. Jaz nameravam danes zadevo izpeljati na način, da bomo poslušali najprej stališče Vlade, potem mnenja Zakonodajno-pravne službe. Ta čas se pripravljajo amandmaji. Amandmajev, ki jih bo predlagala Vlada bo nekaj več kot sto. Predlagam, da odpremo razpravo o 1. členu. Med to razpravo bodo amandmaji pripravljeni, potem pa bom razglasil odmor, da se poslanske skupine sestanejo in po odmoru bi nadaljevali z razpravo o amandmajih.   (nadaljevanje) Sedaj glede na postopkovni predlog moramo o tem postopkovnem predlogu glasovati. Preden o tem postopkovnem predlogu glasujemo me zanima ali želi kdo razpravljati v imenu poslanske skupine.

Predsednik, oprosti. Odmor tvoj bo trajal koliko?

To bom pa videl. Tukaj se pogovarjamo o urah in ne o pol urah, ob tem, da računajte, da bomo imeli vmes na vsakih 90 minut približno odmor, zaradi tega, da bomo pač ukrepali v skladu s tistim, kar moramo izvajati glede trenutne situacije v državi.  Sprašujem ali želi kdo v imenu poslanske skupine podati mnenje glede na predlagani postopkovni predlog? V imenu Poslanske skupine Levica, poslanec Luka Mesec. Vi obrazlagate lastni postopkovni predlog, to vas moram opozoriti.  Izvolite.

V bistvu želim komentirati vaš postopkovni predlog.  Sedaj bomo dobili na mizo 100 amandmajev in mi naj bi med neko pavzo teh 100 amandmajev pregledali, se odločali, jih uskladili in se potem informirano odločali o teh amandmajih. Jaz mislim, da to pač ni resno. Tako kot je Matjaž pred menoj rekel ta zakon v vsakem primeru začne veljati na dan razglasa epidemije se pravi za nazaj in ni popolnoma nobene razlike ali ga sprejmemo jutri ali v četrtek. Edina razlika, ki bo je ta, da če ga sprejmemo jutri bo verjetno narejen na pol, ker pač ne bomo danes oziroma jaz dvomim, da so poslanci prebrali oziroma da bodo lahko danes informirano odločali, če sploh amandmajev še niso videli kaj šele, da bi se z njimi seznanili. Jaz lahko povem, da smo naša poslanska skupina jih ima preko 30 strani in sedaj ne vem kako lahko to med pavzo, če bo vsaka poslanska skupina – pa ne dvomim, da so ostale kaj manj naredile – tak paket pripravila kako naj bi to sedaj med neko pavzo uskladili. Jaz predlagam, da amandmaji pridejo, jih pregledamo in potem se odločimo kaj je najboljše za ljudi. Za ljudi je absolutno najbolje, da ta zakon pride čez v maksimalno dobri obliki torej dajmo mu 24-ur časa, da se lahko o njem temeljito pogovorimo. Med pavzo se pa oprostite pač tega ne da resno narediti. Ponavljam predlog oziroma tudi postopkovno, da naj na sejo pride predsednik Državnega zbora kolikor vidim ga ni tukaj pa se lahko tudi z njim pogovorimo, zakaj ne bi postopka zapeljali tako, da izpolnjuje vsaj minimalne demokratične standarde.

Hvala lepa.  Imam še dve pooblastili. In sicer poslanec Jure Ferjan nadomešča nekdanjega poslanca Anžeta Logarja iz Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke in poslanka Elena Zavadlav Ušaj nadomešča poslanca sedanjega ministra Andreja Širclja iz Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.  Gospe in gospodje, prehajamo na glasovanje. In sicer je postopkovni predlog naslednji: »Predlog Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo se preloži na odločanje seje Odbora za finance za 24-ur. Na ta način se seja Odbora za finance opravi, 1. aprila 2020.« To je ta postopkovni predlog, o katerem bomo sedaj glasovali.  Obrazložitev glasu. Tukaj ni obrazložitve glasu, ker gre za odločanje o skladu z desetim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Tukaj je možna samo predstavitev stališč poslanskih skupin oziroma predlagatelja. Sedaj sem zaključil, sedaj je konec. Glasujemo.  Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Ugotavljam, da postopkovni predlog ni sprejet in nadaljujemo po zastavljenem dnevnem redu.  Pričenjam torej drugo obravnavo predloga zakona. Prosim predstavnika Ministrstva za finance, ministra Andreja Širclja, da poda dodatno obrazložitev k predlogu zakona. Gospod minister, prosim.

Hvala lepa, spoštovani predsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Pred vami je prvi izmed zakonov, ki bo predložen s strani Vlade za reševanje težav, ki jih imamo z epidemijo. Ta prvi zakon se nanaša na dve področji, in sicer na prvo področje je zagotovitev socialne varnosti tistih ljudi, ki so najbolj prizadeti in drugo področje je gospodarsko področje, in sicer zagotovitev obstoja podjetij, obstoja gospodarstva zato, da bodo podjetja takrat, ko bomo izšli iz krize, dejansko lahko hitro začela delati in ustvarjati dodano vrednost. Dovolite mi, da vas v tej predstavitvi opomnim, da je v Sloveniji kriza neslutenih razsežnosti, ki je dejansko prizadela vse države v Evropi in vse države sveta. Soočamo se s krizo, ki je hujša od finančne krize in veliko hujša pa bo, če bodo ukrepi podaljšani in ne bomo vedeli kako dolgo bo dejansko trajala. Trenutno smo v Sloveniji osredotočeni na povečanje kapacitet zdravstvenega sistema, zagotavljanja opreme, zmanjševanja delovanja podjetij in zmanjševanja števila delovnih mest. Za podporo tistim, ki so izgubili prihodke je namenjen ta zakon. Napovedi gibanj gospodarskih rasti se razlikujejo in nihajo v razponu med minus 2 do minus 20, lahko tudi več odstotkov. Na napovedi vpliva predvsem to kako dolgo bodo ukrepi veljali, kar je odvisno od tega kako dolgo bo trajala epidemija in kako hitro si bo po epidemiji dejansko gospodarstvo opomoglo. Prizadeti smo vsi, vendar ne enako. Socialno ranljivi ljudje bolj od manj ranljivih. Nekatere dejavnosti bolj od drugih, na primer turizem. In po drugi strani nimamo vsi enakih možnosti, niti enakih dostopov do sredstev, do denarja, do virov sredstev, do kreditov, do možnosti za zaslužek prihodkov. Zato je v tem trenutku in seveda tudi v tem obdobju treba pokazati solidarnost, solidarnost na vseh področjih.  Ukrepi, ki so predlagani, se prilagajajo razmeram v družbi tako za prebivalstvo kot gospodarstvo. Zagotovljena je pomoč denarno najšibkejšim, zagotovljena je pomoč gospodarstvu, da obstane. Posebna pozornost je namenjena malemu gospodarstvu, samostojnim podjetnikom, kmetom. Ukrepi so izvedljivi po tem zakonu na enostaven način, so pregledni in so dejansko izvedljivi na podlagi prijave. Odhodki javnih blagajn bodo presegli okvir fiskalnega pravila. Fiskalni svet je že sporočil, da smo v obdobju izrednih posebnih okoliščin, zato se bodo tej odhodki posebej izkazovali v javnih bilancah. Smo v skupnem monetarnem prostoru, zato smo in bomo deležni posebnih ukrepov finančnih institucij za pomoč pri likvidnosti, za pomoč pri zagonu gospodarstva. Pri tem naj omenim, da se spreminjajo tudi bančna pravila. Bankam bo zagotovljena večja fleksibilnost pri bonitetni obravnavi posojil, predvideni so novi standardi oblikovanja rezervacij za kreditna tveganja, omogočeno bo, da se kreditojemalca presoja prek daljšega časovnega obdobja in ne v trenutku, ko dejansko zaprosi za kredit ali za podaljšanje kredita. Nihče v Vladi si ne domišlja, da je s temi ukrepi dokončan posel. To je prvi zakon v sklopu zakonov, ki bodo reševali epidemijo, zmanjšanje epidemije in ki bodo reševali posledice epidemije. To so prvi ukrepi za delno izboljšanje materialnega položaja najbolj prizadetih posameznikov in ukrepi za ohranjanje gospodarstva. Naslednji zakon, ki se bo predvsem osredotočal na zagotavljanje likvidnosti gospodarstva in na zagotavljanje preživetja gospodarstva in na predvsem to, da bo gospodarstvo po tej krizi lahko čim hitreje normalno poslovalo, bodo predloženi Državnemu zboru v naslednjih dveh tednih. Ti ukrepi, ki so sedaj, pa so ukrepi predvsem, ki vodijo k zaščiti gospodarstva pred negotovostjo, veliko negotovostjo, s katero se soočamo danes. Ob tem poudarjam, da se moramo pri reševanju krize, ki je posledica epidemije, predvsem nasloniti nase. Epidemija in s tem kriza je prizadela ves svet in je globalna. Vse države so v istih pogojih, podobnih pogojih in s tega zornega kota se seveda tudi vse države predvsem naslanjajo nase. Ocenjena vrednost vseh ukrepov je 3 milijarde evrov. Dejanska poraba bo lahko odvisna seveda tudi od tega, kako hitro in kako močno se bo širila epidemija. Zakon predvideva delovanje dveh mesecev, z možnostjo podaljšanja še za en mesec. Tukaj, če upoštevamo, če bi zakon začel delovati prej, se pravi za nazaj, potem bi deloval tri mesece in pol. V teh 3 milijardah so vključeni vsi transferji s strani državnega proračuna – tako posameznikom, gospodarstvu, kot blagajnam – pokojninski blagajni, zdravstveni blagajni, občinam in tako naprej. Ukrepi se prilagajajo razmeram v družbi. Poudarjena je socialna nota, učinkovitost, transparentnost, družbena odgovornost. Kot sem že omenil, ukrepi so enostavni in seveda za to zlahka izvedljivi. Ukrepi predvidevajo, da bodo plače za tiste osebe, ki so na čakanju, dejansko plačane s strani državnega proračuna. Seveda je tukaj določen limit, najmanj minimalna plača in največ povprečna plača. Prav tako bodo oproščeni plačila prispevkov delodajalci. Tukaj imamo seveda nek pogoj – to je, da so plačani s strani poslovnega subjekta vsi davki. Za samozaposlene, kmete, verske uslužbence, veljajo rešitve podobne za gospodarstvo – gre za oprostitev prispevkov in gre seveda za to, da se tem ljudem da znesek denarja v višini 350 evrov za marec, 700 evrov za april in 700 evrov za maj. Tukaj so določeni pogoji in sicer, da je prišlo do upada prihodov zaradi krize oziroma zaradi epidemije.  (nadaljevanje) Nadaljnji ukrepi se nanašajo na zdravstveno zavarovanje in sicer, bo iz proračuna plačano Zavodu za zdravstveno zavarovanje, bodo plačani vsi zneski, ki se nanašajo na bolniške. Uveden bo solidarnostni dodatek za upokojence, ki bo znašal, za tiste, ki imajo nižjo pokojnino od 500 evrov – 300 evrov, tiste, ki imajo med 500 in 600 evri – 230 evrov in tiste upokojence, ki imajo pokojnine med 600 in 700 evrov - 130 evrov. Ti dodatki bodo plačani 29. aprila. Posebni dodatki bodo dani družinam s tremi otroki, v znesku 100 evrov in družinam z več kot tremi otroki, v znesku 200 evrov. V zakonu je tudi določeno, da se ne plača akontacije dohodnine oziroma davka iz dejavnosti za samostojne podjetnike in davka od dohodkov pravnih oseb. Te akontacije se v tem obdobju ne bodo plačale. V zakonu je v povezavi z zakonom, ki je bil že sprejet v Državnem zboru, ki je omogočal odlok kreditov pri bankah, dano poroštvo, poroštvo države, v skupnem znesku 200 milijonov evrov in sicer, za 12 mesečnih obrokov. Poroštvo je določeno v višini 25 % za vse dejavnosti, razen za tiste, ki so bile s posebnim odlokom prepovedane, za te je določeno poroštvo v 50 %. Za ugotavljanje, kateri krediti bodo uvrščeni v poroštvo in kateri ne, je v zakonu pooblaščena SID banka. Plačilni roki državnih organov so skrajšani na 8 dni. S tem naj bi povečali likvidnost.  Podaljšani so roki za predložitev letnih poročil pri zavarovalnicah in bankah. Za podjetja smo to uredili že v prejšnjem zakonu, ki je bil sprejet v tem Državnem zboru, prejšnji teden. Zadržijo se vsi sklepi o izvršbi, tako da, se zagotovi iz tega zornega kota, čim večja likvidnost prebivalstva in gospodarstva. Dana je pomoč kmetijstvu oziroma kmetom. Kmetje, ki so zboleli za boleznijo, se za čas trajanja bolezni, vendar ne več, kot za čas trajanja ukrepov proti epidemiji, dodeli finančna pomoč, v višini 80 % minimalne plače. Kmetom, ki so zavarovani na podlagi predpisov v pokojninskem in invalidskem zavarovanju, se odpišejo prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Plačilo dajatve na katastrski dohodek za leto 2020 se vsem lastnikom kmetijskih in gozdnih zemljišč, ter čebeljih panjev, zniža za 50 %. Prav tako se olajša delovanje tistih, ki imajo ribiška plovila in tisti, ki so gojitelji vodnih organizmov. Javna naročila, tista, poenostavljena, se določa, da bo znesek povečan iz 20 na 40 tisoč, za gradnje iz 40 na 80 tisoč, z namenom, da se čim hitreje, ko bo seveda to možno, pristopi k upravljanju dejavnosti, k delu, da čim hitreje dejansko pridemo iz te krize. V zakonu so določene tudi spremembe Zakona o nalezljivih boleznih, z namenom, da se epidemija čim bolj omeji. Opredeli se v zakonu pojem karantene in dana so pooblastila ministru za preprečitev širjenja epidemije. V zakonu so dane spremembe na področju šolstva. Ministrici se da pooblastila za izvajanje šole na daljavo, s tem, da se določi potek šolanj, s tem, da ima ministrica pooblastilo, da pove datum zaključka šolskega leta, da potekajo zaključni izpiti lahko nemoteno, skratka da celoten šolski proces v tem obdobju poteka čim bolj enostavno in čim bolj nemoteno.  V zakonu so dana posebna pooblastila policistom za zagotovitev spoštovanja zakonskih ukrepov. Ta pooblastila, ki so dana policistom, so dana izključno zato, da se prepreči širjenje epidemije in ne za druge namene. Spoštovani! To je prvi sklop ukrepov, ki bodo manj učinkoviti ali celo neučinkoviti, če se pri nas samih ne bo v celoti prebudila zavest o tem, da lahko sami največ storimo, da premagamo epidemijo. In seveda to tako, da upoštevamo nasvete oziroma tisto kar je določeno, da to epidemijo dejansko premagamo in jo omejimo. Zato ravnajmo odgovorno, ostanimo doma, skrbimo za higieno rok in ostanimo zdravi.  Hvala lepa spoštovani predsednik.

Hvala gospod minister.  Nadaljujemo s predstavitvijo mnenja Zakonodajno-pravne službe. Najprej dajem besedo gospe Sladjani Ješič.  Izvolite prosim.

Hvala za besedo, gospod predsednik. Lepo pozdravljeni!  Zakonodajno-pravna služba je o predlogu zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo v skladu s svojimi poslovniško določenimi nalogami pripravila pisno mnenje. Preden mnenje na kratko predstavim, bi rada povedala, da upoštevajoč dani časovni razpon, ki je bil glede na potek zakonodajnega postopka Zakonodajno-pravni službi na razpolago za proučitev tega predloga zakona in za pripravo mnenja okrog 24 ur, smo bile v delo vključene prav vse strokovne sodelavke naše službe. Ob tem bi se prav vsaki izmed njih iskreno zahvalila za ves trud in hitro postopanje pri pripravi mnenja, ki je torej rezultat našega skupnega dela. Mnenje je obsežno, področja na katera se predlog zakona nanaša so številna in raznolika in prav takšne so tudi naše pripombe, zato jih ne bom podrobneje povzemala. Bi pa v okviru uvodne predstavitve povedala nekaj ključnih poudarkov iz mnenja. Najprej, da v mnenju ugotavljamo, da je predlagatelj k urejanju zakonske materije pristopil na nomotehnično specifičen način, sicer v zakonodajni praksi že uporabljen, ampak za pojasnilo. Predlog zakona sestavljata dva skopa pravne ureditve, ki se razlikujeta po svoji pravni naravi. Prvi sklop predstavlja zbirko novel, ki trajno posegajo v posamezne zakone, drugi sklop pa predstavljajo tako imenovane interventne določbe s katerimi se določena vprašanja, ki so sicer sistemsko urejana s posameznimi področnimi zakoni, začasno urejajo drugače, kar pomeni, da se bodo materialne določbe tega sklopa s potekom časa izčrpale. S tem v zvezi bi še posebej opozorila na določbo 20. člena predloga zakona glede podaljšanja vseh drugih ukrepov, ki se iztečejo na določen rok, torej na drugi odstavek 20. člena in so določeni v posameznih členih predloga zakona. Ker predlagana določba tega ne ureja, je pa nujno treba razlikovati med podaljšanjem obdobja in podaljšanjem določenega roka.  Potem bi podala pripombo glede pravno-sistemskega odstopanja, ki smo ga zaznali in sicer, nekateri ukrepi določajo bistveno strožje pogoje vračila prejetih sredstev, trikratno vračilo prejetih sredstev, hkrati pa za iste kršitve   (nadaljevanje) določajo tudi prekrškovne sankcije, s čimer pa se potem pomembno odstopa od primerljive ureditve v sistemskih zakonih. In za ta odstopanja je treba navesti utemeljene razloge.  Sedaj pa bi izpostavila še ključne ustano-prane pomisleke iz mnenja. Najprej glede retroaktivnosti oziroma povratne veljave določb. Kljub temu, da je načelno prepovedana povratna veljava določb je takšno učinkovanje za nazaj izjemoma dopustno, vendar pa morajo biti pogoji, ki so določeni v drugem odstavku 155. člena Ustave, torej, ki omogoča izjemno dopustnost učinkovanja oziroma izjemno dopustnost retroaktivnosti v zakonodajnem gradivu izrecno navedeni in obrazloženi. Mi utemeljitev teh pogojev v obrazložitvi pogrešamo, bom rekla.  Glede načela enakosti in 14. členom Ustave je potrebno poudariti to, da je zakonodajalec zavezan bistveno enake primere obravnavati enako, bistveno neenake pa različno. In pri tem seveda je dolžan upoštevati njihove različnosti in lastnosti. V predlogu zakona se ponekod istovrstna vsebina opredeljuje na različne načine, kar ne zagotavlja enake obravnave primerljivih položajev, pri tem pa v obrazložitvi razlogi za to niso navedeni.  In sedaj še prihajata dve ključni ustavnopravni pripombi, pri katerih smo v Zakonodajno-pravni službi zastrigli z ušesi. Pri poglavju 24 Druga področja, ki je zadnje v tretjem delu predloga zakona, posebej opozarjamo na 103. in 104. člen, ker se vsebinsko navezujeta na novelo zakona o nalezljivih boleznih, ki je umeščena v drugi vsebinski sklop določb predlagane ureditve, torej nekje v njenem začetku. 103. člen določa pooblastila policije tako glede obvladovanja epidemije COVID-19, kot glede zagotavljanja ukrepov iz zakona o nalezljivih boleznih. 104. člen pa določa pooblastila policije le za spoštovanje ukrepov iz Zakona o nalezljivih boleznih ne glede na epidemijo COVID. Zato je najprej sporna umestitev obeh členov v ta predlog zakona, ker ne zasledujeta interventnih ukrepov, temveč posegata v sistemsko ureditev pooblastil policije mimo Zakona o nalezljivih boleznih. Tak poseg v pravni sistem ni ustrezen, ker krni njegovo celovitost in usklajenost. 103. člen v bistvenem delu pomeni podvajanjem z Zakonom o nalogah in pooblastilih policije. S tem, ko ponovno določa pooblastilo policije, da vstopi v tuje stanovanje in druge prostore pa prekoračuje tudi sorazmernost teh pooblastil, saj ni pojasnjeno, kako lahko to vpliva na zajezitev in obvladovanje epidemije COVID-19 na eni in na zagotovitev spoštovanja posebnih ukrepov iz Zakona o nalezljivih bolezni na drugi strani.  V mnenju se ne spuščamo v posamezna pooblastila, saj so dejansko le prepisana iz Zakona o nalogah in pooblastilih policije, ki se uporablja tudi v teh primerih, kar pomeni, da gre za podvajanje ureditve. Problem tega člena je, da policiji ne podeljuje pristojnosti za nadzorstvo nad delom organov iz Zakona o nalezljivih boleznih, niti nad izvrševanjem pravnih aktov, ki jih ti organa izdajajo. Vendar kljub temu policiji določa nekatera pooblastila. Kljub noveli Zakona o nalezljivih boleznih policija ohranja dosedanjo vlogo, ki pa je zgolj sodelovalna in ne nadzorstvena. Zato uporaba teh pooblastil pomeni kršitev načela legalitete iz 120. člena Ustave in vodi v arbitrarno delovanje policije. Zato je vprašljiva tudi potreba po dostopu do širokega nabora osebnih podatkov, vključno z občutljivimi osebnimi podatki.  Pri 104. členu pa gre za poseg v komunikacijsko svobodo posameznika, kar je varovano po 37. členu Ustave. Opozarjamo, da določba ne izpolnjuje pogojev za poseg v to človekovo pravico, kot jih določa Ustava. Ustava dopušča poseg v to pravico le v primerih uvedbe ali poteka kazenskega postopka ali za varnost države, predvsem pa le na podlagi odločbe sodišča. Nič od tega v tem členu ni spoštovano. 104. člen sicer predvideva soglasje prizadetega posameznika, vendar to ne nadomesti sodne odločbe, kar pomeni, da je komunikacijska zasebnost   (nadaljevanje) iz 38. člena Ustave ali povedano drugače soglasje, ki je sicer lahko podlaga za obdelavo osebnih podatkov po 38. členu Ustave v primerih zbiranja lokacijskih podatkov ne more nadomestiti pogojev, ki izhajajo iz 37. člena Ustave. 104. člen po naši oceni tudi neustrezno razmejuje primere, kjer se ukrepi iz Zakona o nalezljivih boleznih določajo z abstraktnimi in splošnimi akti na primer odredba ali odlok Vlade ali ministra na eni strani in konkretnimi in posamičnimi akti na drugi strani na primer odločba o odreditvi karantene, zato menimo, da se take ureditve niti ne da izvajati, ker predhodno pisno soglasje prizadete osebe vsaj v primeru drugih aktov, ki so lahko tudi abstraktni in splošni ni možno. Zaradi velike verjetnosti, da ta člen ni skladen z Ustavo in zaradi njegovega nejasnega besedila smo predlagali črtanje.  Sedaj pa še glede druge ključne ustavno sporne določbe. In sicer menimo, glede nedopustnosti zakonodajnega referenduma. Menimo, da je predlagana določba v nasprotju z ustavnim zakonom o spremembah 90., 97. in 99. člena Ustave iz leta 2013, ki v drugem razdelku do uskladitve Zakona o referendumu in ljudski iniciativi z Ustavo določba postopek in sodno varstvo v primeru, če Državni zbor zavrne razpis zakonodajnega referenduma.  Drugi razdelek ustavnega zakona tako jasno določa, da se do uskladitve Zakona o referendumu in ljudski iniciativi z Ustavo 1. člen ustavnega zakona, ki določa tudi nedopustnost zakonodajnega referenduma uporablja neposredno ob smiselni uporabi Zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Pri tem se 21. člen omenjenega zakona torej o referendumu in ljudski iniciativi smiselno uporablja tako, da Ustavno sodišče odloči v sporu med predlagateljem referenduma in Državnim zborom, ki zavrne razpis referenduma o zakonu. Sklep o zavrnitvi razpisa zakonodajnega referenduma na podlagi drugega odstavka 90. člena Ustave je Državni zbor v preteklosti že dvakrat sprejel, postopek pa je izvedel na podlagi drugega razdelka ustavnega zakona z ustavno določeno smiselno uporabo Zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Ustavno sodišče je v obeh primerih potrdilo ustavno skladnost postopka pred Državnim zborom. Prav tako je predlagana določba v nasprotju s petim odstavkom 90. člena Ustave, ki določa, da se referendum ureja z zakonom, ki se sprejema z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev. Ta določba bi imela za posledico takojšnjo razglasitev Zakona o nujnih ukrepih seveda ob predpostavki, da se Državni svet odreče vetu oziroma ga ne vloži. Bi pa bila po naši presoji ustavno dopustna le na podlagi izrecne zakonske podlage v Zakonu o referendumu in ljudski iniciativi, ki se kot že omenjeno sprejema z dvotretjinsko večino navzočih poslancev ne pa na podlagi določbe v zakonu, ki se sprejema z večino opredeljenih glasov navzočih poslancev.  Tako, s predstavitvijo ključnih pripomb sem zaključila. Podala bi še obvestilo, da bomo pred objavo predloga zakona v Uradnem listu opravili nekatere popravke in uskladitve redakcijskega značaja. Prav tako pričakujemo, da bodo amandmaji vloženi glede na to, da smo s posameznimi ministrstvi že usklajevali in se kolegice še usklajujemo. Amandmaje bomo tudi sproti proučevali oziroma kot je predsednik prej povedal bo temu namenjena tudi daljša prekinitev, zato se torej s tem v zvezi, če bo treba še oglasim.  Toliko z moje strani.  Hvala.

Hvala, gospa Ješič.  Gospod Han, vi bi želeli postopkovno? Izvolite.

Hvala lepa.  Sedaj, ko smo slišali Zakonodajno-pravno službo se v bistvu stvari niso spremenile prej bom rekel na neki način zakomplicirale tako, da je zelo pomembno, ker imamo ministra za finance tukaj pa še državnega sekretarja na gospodarstvu, da se mogoče vendarle opredelite do teh dveh spornih ustavnih členov. Ker, če ta dva sporna ustavna člena damo ven že zdaj, da vemo, da bo na začetku šla ven iz zakonodaje s tem, da se jih pač črta, kar bomo seveda tudi v opoziciji predlagali, verjemite mi, da se bo bistveno lažje fokusirati na člene, ki so zelo zelo pomembni, zato se mi zdi, ker nimamo ne členov amandmajev, ne nič, bi mogoče prosil res stališče gospoda Širclja za ta dva člena, ker je škoda, da ta dva člena pokvarita mogoče pa zakon, ki pa rešuje ekonomske in socialne probleme državljank in državljanov. Hvala.

Okej, v redu. Gospod Han, mi bomo tekom postopka oziroma seje odbora tudi seznanjeni s tem, kakšno je stališče Vlade in predlagam, da počakamo do prejema amandmajev, ker kolikor sem seznanjen, bodo določeni členi umaknjeni, ampak zdajle ne morem ničesar fiksno potrditi.  Nadaljujemo, gospe in gospodje, in sicer predlagam odboru, da po končani razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika Državnega zbora, glasuje skupaj o vseh členih. Ali kdo temu nasprotuje? Ne, tako da zdaj prehajamo na razpravo in odločanje o členih in vloženih amandmajih.

Proceduralno.

Ja, gospod Han, znova postopkovno. Izvolite.

Dobronamerno, predsednik. Kaj bomo zdaj naredili? Da bomo govorili v prvem členu in bomo vsi ponavljali ene in iste zadeve, se zgovarjali na ustavno sporne člene, na ne vem kaj še vse, potem jih boste pa čez 5 ur vi umaknili. A ni škoda časa, ker bomo zdaj na nek način v prvem členu govorili o vsem in se bomo vsi koncentrirali na tiste člene, ki seveda »štrlijo« ven, potem jih boste pa vi umaknili. Če te člene vi umaknete, pa da vidimo, da niso, da gredo iz tega zakona ven, verjemite mi, predsednik, toliko izkušenj pa imam, da se bomo fokusirali na probleme, ki so mogoče v amandmajih. Drugače bo razprava šla v neke razsežnosti, ki nobenega ne, ki ne bo nobenega »haska«. Se opravičujem, ampak res je to dobronameren predlog, ker si bomo veliko časa prihranili. Hvala lepa.

Ja, hvala za dobronameren predlog. Saj, ja, ja, sem videl, saj vsaka pot v pekel je namenjena z dobrimi nameni. Vi imate, gospod Mesec, postopkovni predlog? Izvolite prosim.

Ja, imam podoben komentar kot moj predhodnik. Glede na to kar je ustavno-pravna oziroma Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora povedala, pa kar smo včeraj tudi mi sami ugotovili, da je vsaj v dveh točkah ta zakon protiustaven, torej neprimeren za nadaljnjo obravnavo, predlagam, da razpravo in odločanje o tem zakonu prekinemo dokler Vlada ne prinese zakona, ki ne bo ustavno sporen, ki ne bo v nasprotju z ustavo. Mislim, da je bilo zelo jasno sporočeno o katerih dveh točkah je, kateri dve točki je treba umakniti zato, da se bomo lahko potem o vsebini pogovarjali. Sicer je pa, glejte, brez veze. Mi lahko teh 100 amandmajev na vse ostale člene sprejmemo, ampak to nič ne pomaga, ker pač neustavnega zakona ne moremo podpreti. Lahko se na koncu tudi, če dobro izpeljemo to obravnavo, v 90 odstotkih zakona strinjamo ampak, če so notri neustavne stvari, ga ne moremo sprejeti in zato predlagam, da do začetka razprave Vlada kot predlagatelj prinese zakon, ki ne bo ustavno sporen. Mislim, da je to pač pa res minimalni higienski pogoj za začetek.

To je predlog, ki je neuresničljiv zato, ker kakršenkoli predlog bo Vlada prinesla, bo za vas vedno ustavno sporen. In na ta način mi ne moremo nikoli dokončati seje odbora in nikoli ne moremo nobenih sklepov sprejeti. Tako da zdaj, gospe in gospodje, nadaljujemo z razpravo. Prijavljene imam tri. … / oglašanje iz klopi/ … Prosim? Aja, pardon. Postopkovno poslanec Luka Mesec.

Nisem govoril o tem kaj je zame ustavno sporno in kaj ne, govoril sem o tem kaj je za Zakonodajno-pravno službo Državnega zbora ustavno sporno. Skratka, povedali so svoje strokovno mnenje, ki ga mora vsak predlagatelj zakona upoštevati, posebej, če je to Vlada. In ponavljam svoj predlog. Ne govorim o tem, s čim se jaz o zakonu strinjam in kaj ne To je zdaj onkraj vprašanja. Govorim o tem, na kaj je opozorila Zakonodajno-pravna služba in da mora Vlada umakniti stvari, ki so evidentno ustavno-pravno sporne, preden se lahko začnemo o temu zakonu resno pogovarjati. In da dam še eno referenco, glejte, ni treba, da vprašate kakšnega levičarja, lahko vprašate tudi desnosučnega pravnika Mateja Avblja, ki je včeraj povedal, da sam kot pravnik in državljan v vsakem primeru ostro nasprotuje tem členom, na katere je opozarjala Zakonodajno-pravna služba in jih tudi sam ocenjuje kot protiustavne. Skratka, ta zakon ima po mnenju stroke protiustavne elemente, ki morajo biti iz njega odstranjeni, preden se lahko začnemo o tem pogovarjati. Drugače je zakon na žalost neprimeren za nadaljnjo obravnavo.

Hvala lepa. Nadaljujemo z razpravo in sicer imamo prijavljene tri razpravljavce. Gospod poslanec Bandelli, poslanka Gregorčič in poslanec Pavšič. Dobro, hvala lepa. Se pravi najprej ima besedo poslanec Marko Bandelli. Gospod poslanec, izvolite.

Predsednik, hvala za besedo. Ja, to kar smo slišali zdaj od mojih predhodnikov, mislim, da to je dejstvo. Mi lahko bomo tukaj zdaj obravnavali določene točke, že bomo nakazali smer kam in kaj mislimo, kaj bomo rešili ali pa verjetno bomo samo zamudili par ur, ki bi jih lahko pridobili na ta način. To ni bilo nič slabonamerno, je bilo samo dobronamerno za odbor. Zdaj glede na to, jaz uvodoma bom povedal, da se lahko zahvaljujemo v tem trenutku Vladi za ves trud in napor, ki ga daje v smislu usmerjanja teh ukrepov za zajezitev ali odnosno za pomoč, predvsem pa gledam jaz iz strani obrtnikov in podjetnikov in seveda za tako kompleksen zakonski paket, ki smo ga dobili na mizo, so potrebne tudi nekatere spremembe.  Zdaj, mene tako kot ostale, je tudi zelo zanimalo - objavili ste, naznanili ste, da je približno Vlada, da bo dala nekih 100 amandmajev, približno. Zdaj verjetno teh 100 amandmajev, ki jih nobeden ni videl, kar jaz vem – jaz osebno jih nisem še videl, verjetno bomo govorili ena in iste stvari ali pa bomo obravnavali določene reči, ki je lahko brezvezno, da jih tukaj mi v tem odboru zdaj v tem trenutku obravnavamo. Ker verjetno kot ste rekli sami – nekateri členi so bili črtani, nekateri členi spremenjeni, nekateri členi dopolnjeni. Se pravi vse to kar smo mi nekako pripravili tukaj pred sabo. Ampak ne glede na to bom, ker imam možnost, ker imamo ministra tukaj, da ga bom vprašal vsaj za pojasnila ali pa državnega sekretarja za gospodarstvo, ki vidim, da je prisoten tukaj. Jaz ne bom govoril o naših amandmajih od SAB, to bo govorila moja kolegica kot vodja poslanske skupine. Jaz se bom osredotočil na tiste moje problematike kot poslanec, s katerimi sem se ukvarjal na hitro, ker to je prišlo vse tako hitro, da človek sigurno je spustil več kot polovico pomembnih zadev. Ampak ne glede na to bom povedal in vprašal določene reči, katere mene, če bom rekel tako, me malo motijo. Ali pa verjetno nismo dobro razumeli. Zdaj, spoštovani minister vi ste v prvi vrsti predlagatelj tega novega zakona in še enkrat ponavljam – dobrodošlega in upam tudi, da bo učinkovit. Če se jaz osredotočim samo na primer 22. člena, na primer tukaj. Jaz mislim, da tudi kar smo se dobili skupaj z drugimi strankami, je bilo na 22. členu kar dosti opomb in govora tukaj. Te podajane izjave za drugo polletje na primer je nerealno pričakovanje. Zdaj vi izhajate tudi iz nekega realnega sektorja, minister, tako da veste, verjetno boste razumeli tudi na kaj ciljam in zakaj to omenjam. Veste kaj je ta člen, ta člen ne bo nič drugega naredil, kot da bo silil delodajalce, da ne bodo poskušali doseči vsaj 20% boljšega rezultata. Dejansko bomo vsi, bojo podjetniki, kajne, bili primorani ne dosegat tistega rezultata, ker drugače ne bodo upravičeni verjetnih spodbud ali pa nadomestil, ki so bili deležni predhodno. Zdaj, tako da, tukaj, je treba nekaj… Je obratno, kot tisto, kar mislimo mi napravit. Razumete? Jaz mislim, da vsak podjetnik si misli na koncu te krizne epidemije, da je treba spodbuditi k novemu zaposlovanju, ne pa obratno, in ta člen, kakor je napisan, v tem trenutku, ne daje te možnosti, ker bomo spodbudili obratni smisel. Se pravi, naj ne dosežemo, ker tako bomo pustili, ta nadomestila, da nam ne bo država potem jih ponovno vzela. Tako da, glede na navedeno, se nam navedeni kriteriji ne zdijo ustrezni, tukaj, v tem 22. členu. Zdaj, verjetno ste tudi to nekje pregledali. Zdaj če grem naprej, imamo potem 24. člen, z moje strani. / oglašanje iz dvorane/ Ja, ne bom govoril o členih, ne, govorim na splošno vprašanje, v katerih, sem zasledil skozi cel zakon določene, če bi lahko rekli ta izraz, anomalije, ampak ne vem, če je pravi ali ne, nepravilnosti ali pa, nedorečene zadeve. Zdaj, kar me je zelo motilo in potem, če bomo obravnavali iz člena do člena, bom jaz tudi prišel na razpravo s tem, ampak, piše, v določenih členih piše, kako bomo mi razbremenili delodajalca, da bo delodajalec oproščen plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. To je bil eden od glavnih argumentov celega zakona, kako bomo pomagali mi našim delodajalcem glede tega. Zdaj vam jaz povem tukaj, v tem členu, je popolnoma nerazumljivo, tu dikcija je nejasna in sploh ne vemo, kaj hoče v tem členu razbremenit delodajalec, mislim, zakonodajalec. Zdaj bom malo bolj točen, da boste razumel, za kaj se gre. Veste, mi zdaj bi radi tukaj predlagali neko razbremenitev davkov in prispevkov, ampak mi vemo točno katerih in komu to, ker vi veste sam, minister, da obstaja dvojna, kličemo, tako imenovana obdavčitev – eno je obdavčitev delavca, ena je obdavčitev pa delodajalca. Po starem se je to reklo, praktično / nerazumljivo/. Zdaj, kaj je, v tem smislu, v tem zakonu, kaj je tukaj predvideno noter? Ker veste, ko delavec jim plačuje pokojninski prispevek, zdravstveni prispevek, starševsko varstvo in prispevek za zaposlovanje. Delodajalec ima poleg teh prispevkov, ima še poškodbe pri delo in starševsko varstvo. Zdaj, tukaj sploh ne piše, če je to imenovalen ta ZPIZ 1 ali pa 2, kajne… Razumete, kaj tukaj se oprošča, tukaj ni, sploh jasno v tem zakonu… Mi, jaz osebno, kar bi predlagal in tudi mi v SAB bomo predlagali, da bi bili delodajalci razbremenjeni vseh teh prispevkov, ker če ne je brez veze to. Vsi tisti prispevki, dodatni, so manjši. Dohodnina na primer tudi, kajne. Tako da, tukaj bi morali mi malo pogledat in mene zelo zanima, kaj ste popravili. V teh 100 amandmajih, verjetno ste tudi ta člen, prvi odstavek, če tako rečem, 33. člena. Zdaj, nisem videl v vsem zakonu, da bi se dotikali na primer še, kako ste obravnavali bonitete zaposlenim - se pravi vozila, telefonov in te reči. Nikjer ne piše, če bo tukaj kaj razbremenjeno ali bo kaj spremenjeno, od tega. En absurd je sigurno, še tistih 200 evrov, ki naj bi delodajalec moral dat delo zaposlenemu. Kako bo, tu se spet naveže na 33. člen, ampak bomo potem detajlno, če boste hotel, minister, z odgovorom, konkretnim, povedal. Kako bo lahko delodajalec dal delavcu dodatno stimulacijo, nagrado 200 evrov, če bo moral tretjino zaposlenih dat na čakanje? Pa je brez likvidnih sredstev, pa kako se… Mislim, od kje, kje je prišla ta ideja, da lahko na tak način mi, dodatek, da bo plačevalo podjetje… Od kje pa? Saj, če bi poslovalo regularno, ne bi bilo niti treba, da jih dajo na čakanje in druge reči, ampak to je prisilno bilo to narejeno, tako da so določene točke take, ki so v tem zakonu sporne. Nič ni v zakonu govora na primer o DDV, o odloku plačila DDV. To se pravi, tudi tukaj je par vprašanj. Vprašanja, tudi ukrepi, če veljajo za nazaj. Zdaj, od kdaj naprej bo ta zakon veljal. Tudi to mislim, da ni prav točno opredeljeno in kar je. Jaz mislim, da bi bilo tukaj dobro, da bi mi ta zakon začeli, da velja od tistega dneva ko ste razglasili to zadevo. Dosti problemov pride tudi, kako ste obravnavali sploh zaposlene, tisti pa, ki so že na bolniški. Tudi tukaj sem gledal po celem zakonu in nisem videl določenih rešitev glede na take. Eni, ki niso še v breme države eni pa, ki so v breme države, ki pa se bodo verjetno vrnili tudi v tem obdobju, v tem obdobju ukrepov. Tudi to nisem videl v celem zakonu obravnavano. Tako da, jaz mislim, da je za začetek je to tisto kar sem hotel malo na hitro vam povedati. Ne bom šel govoriti o ostalih členih ki mislim, da bo kar detajlno obravnavano, člen za člen kjer se bomo tudi vključili notri posamično in vprašali točno za bolj pojasnila kot to drugo, drugače pa imamo čas do zadnjega, da lahko vložimo amandmaje.  Hvala lepa predsednik.

Hvala gospod poslanec.  Minister, predlagam, da bi kar odgovorili, da ne bi kaj potem zaostajalo.  Izvolite, prosim.

Hvala lepa.  Pa če začnem od zadaj. Res je, da davek na dodano vrednost tukaj ni v tem zakonu glede tega ali je možno odložiti ta davek in odloga tukaj dejansko ni. Gre seveda za posebnost davka na dodano vrednost. Namreč, davek na dodano vrednost je, bom rekel, ga davčni zavezanec pobere od svojega kupca oziroma na koncu celoten davek na dodano vrednost plača končni potrošnik, tako imenovan prenesen davek. Tako, da zaradi tega dejansko ni. Je pa v skladu že z obstoječo zakonodajo dejansko možno, da se davek na dodano vrednost plačuje na obroke in kot vem, finančna uprava odbori, če so izpolnjeni vsi pogoji, da se davek na dodano vrednost plačuje na obroke.  Zdaj, tukaj v tem zakonu tudi ni opredeljeno celotna davčna zakonodaja v tem pogledu, je pa določeno, da se akontacija davka od dohodkov pravnih oseb, akontacija davka iz dejavnosti dejansko ne plačuje. V drugem zakonu, ki ga je pa ta parlament sprejel že pred enim tednom, pa določa tudi odlok akontacije dohodnine. Tako, da dohodnina je, da tako rečem, pokrita v drugem zakonu. Prispevki so tukaj opredeljeni pokojninski prispevki. Tukaj gre za oba prispevka. Potem so dodeljeni zdravstveni prispevek, zdravstveni prispevek oziroma bolniško, da tako rečem, bo plačal zdravstveni zavarovalnici proračun in omenjen je tudi še en prispevek notri glede za starševsko varstvo, ta prispevek je ravno tako opredeljen v temu zakonu in se ga ne obračuna. Tako, da s tega zornega kota so, bom rekel, je namen zakona predvsem v tem, da se oprosti začasno ali nekatere dajatve odloži za gospodarstvo v času delovanja te krize oziroma te epidemije.   (nadaljevanje) Poglejte, tukaj imamo nek kriterij, da se to lahko dobi oziroma da delodajalec lahko dobi in to so nižji prihodki v letu 2020 glede na leto 2019. V prvem polletju leta 2020, to je sedaj, smo v krizi zaradi epidemije. Kot sem omenil, take krize, jaz mislim, da v zadnjih 50. letih, zadnjih 70., 80. letih še ni bilo. Tudi težko je primerjati glede na to, da vsi nismo doživeli vseh kriz v zgodovini, kako močna je ta kriza. Predvsem je značilnost te krize to, da se ne ve kdaj se bo končala. Predvsem je značilnost, da se pokaže zelo močno. Napovedi so, da se bo gospodarska rast oslabila tudi za nekaj deset odstotkov, to sem že omenjal, 20 %. Jaz si tukaj težko predstavljam podjetja, večino podjetij, čeprav bi si to želel, da bodo imela v letu 2020v prvem polletju večje prihodke kot v letu 2019, morda nekatera. Morda nekatera, zaradi tega, ker bodo opravljala neko dejavnost, ki bo v tem času izredno profitabilna, ki bo rasla in tako naprej, lahko je to kakšna trgovina in tako naprej. In tisti potem niso upravičeni do teh oprostitev. In jaz mislim, da je to pošteno. Če bo neko podjetje, ne bom rekel jaz tukaj, ne želim reči izkoristilo ta položaj, ta gospodarski položaj, ki danes je, ko dejansko se na vseh področjih krha, se zmanjšuje gospodarska aktivnost, potem jaz tudi mislim, da ni upravičen do tega. To bo lahko naknadno dokazoval. Če bo naknadno dokazoval v skladu z 99. členom ne bo nič kaznovan, ker tam ima možnost za samoprijavo. Lahko se bo nekdo uštel. Ampak to se bo na enostaven način lahko popravilo kasneje, brez kakršnihkoli večjih zapletov, imel bo samoprijavo, ne bo kaznovan zaradi tega in to pač sledi iz tega zakona. Ta zakon je usmerjen v reševanje posledic krize oziroma epidemije. Ne more biti to zakon, da to velja za vsakega. Ampak tukaj jaz mislim, da je ta kriterij, da so prihodki v letu 2020 v sedanjem času manjši za 20, najmanj za 20 %, da je nekdo upravičen do teh rešitev, ki so v zakonu, utemeljeno in mislim, da tudi na nek način upravičeno. Jaz se strinjam, da lahko bi tukaj pisali neki drugi odstotki, lahko bi pisalo nižji, višji in tako naprej. To je lahko stvar presoje. Vendar mislim, da danes, ko dobivam informacije, da prihodki padajo tudi do 40, 50 % pri nekaterih družbah, da so nekatere družbe morale zapreti poslovanje, da imajo prihodke 0, da je takšno merilo in takšen kriterij utemeljen. Hvala lepa.

Hvala, gospod minister.  Sedaj nadaljujemo razpravo. Malo prej mi je poslanka Gregorčič signalizirala, da ne bo razpravljala, tako da je sedaj na vrsti poslanec Robert Pavšič, za njegovo razpravo pa bom odredil odmor. Kolega Pavšič, izvolite.

Najlepša hvala. Preden dobimo amandmaje je pravzaprav zelo težko razpravljati podrobno o celi zadevi, zato bi izkoristil to priložnost in pri 1. členu malce bolj na široko pogledal na celoten zakon.  Dejstvo je, da smo v zelo kompleksnem obdobju. Pred nami je kompleksen zakon, predvsem pa je situacija, ki je nastala zelo kompleksna in vse skupaj zahteva hitro ukrepanje. V razlagi predlagatelja smo slišali, da sta bistvena dva dejavnika tega zakona. Prvič, socialna varnost čim večjega števila oziroma vseh prebivalcev v naši državi  (nadaljevanje) in sanacija gospodarskega področja, ampak zakon je še kaj več od teh dveh postavk, na kar je pravzaprav opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba. Kadar se hiti je možnost napak velika, zato še enkrat iskreno pozivam koalicijo in izpostavljam apel, da dajmo si vzeti kakšen trenutek več časa in zadevo pripraviti na ta način, da bo dejansko izvedljiva. Če smo se namreč zedinili, da je presečni datum uveljavitev epidemije, potem kakšen dan priprave ne bi smel biti takšen problem, ampak očitno je edina želja in intenca opozicije je odgovorno predelati materijo. Seveda večino ukrepov, ki so v zakonu podpiramo, ker pravzaprav ne moremo biti proti, ampak že Vlada si je za pripravo vzelo podaljšek, napovedani ukrepi pa kljub temu podaljšku, po mojem mnenju, niso pomirili situacije v državi niti niso pomirili ljudi. Vse poslanske skupine smo se v zadnjih 24-urah soočili s celo vrsto vprašanj in predlogov tako združenj kot podjetnikov, posameznikov, ki se na nas obračajo dejansko s konkretnimi vprašanji, na katere jim ne znamo odgovoriti, ker je materija res tako kompleksna in niso razdelane podrobnosti. Niti na ta vprašanja sem prepričan, na vsa vprašanja ta trenutek, ne more odgovoriti niti predlagatelj.  Velik del zakona, ki zajema samozaposlene in podjetnike je tako v praksi zelo težko izvedljiv, če ne celo nemogoče, na kar je opozarjal tudi kolega Bandelli, vsaj tako menijo tako podjetniki kot tudi pravniki, kar je spet samo še eden argument več za kakšen dan več, da se vse pripravi tako kot bi bilo potrebno. Do sedaj se je iz tega zakona spustilo cele strukture ljudi. V prvem predlogu niso bili predlagani niti ukrepi za mlade in če ne bi bili vsi tako glasni bi verjetno iz tega paketa izpadli, tako pa upam, da bodo skupaj z amandmaji bili ukrepi vsaj za neko minimalno podporo mladim v tej težki situaciji. Še nekaj je treba vedeti, da ukrep za mlade je pa enkraten, treba bo torej razmišljati v naprej. Sklicevati se v teh razmerah na bodoče zakone ne pomaga. Danes bi bilo treba predvsem pomiriti ljudi in spet si vzeti kakšen dan več. Preveč ljudi je bilo namreč pozabljenih v tem predlogu. Ne zaradi namena, ni bilo to nalašč, ampak predvsem, zaradi hitenja in to je tisto, kar je najbolj pomembno. Sedaj biti odgovoren in čim manj struktur ljudi pozabiti.  Če gremo na matematiko. Na strani opozicije ni nasprotovanja zakonu v nekem generalnem pomenu, ampak je naša želja le še enkrat odgovoren pristop k parlamentarni demokraciji in zakonodajnemu postopku. Predlog zakona ima 111 členov. Zakonodajno-pravna služba je dala pripombe na vse razen na 28 členov tako, da 25 % zakona je po mnenju Zakonodajno-pravne službe v redu, vse ostalo pa je potrebno dodatne obdelave. Danes smo slišali, da bo samo s strani koalicije vloženih več kot 100 amandmajev. Mi jih bomo tudi vložili približno, če bomo vse skupaj sešteli 100 tako, da imamo 111 členov več kot 100 amandmajev koalicije in približno 100 amandmajev opozicije in sedaj vse to bomo na koncu morali soočiti. Če bomo to resno delali člen po člen ni šans, da bomo jutri imeli plenarno zasedanje, ker tega odbora ne bomo zaključili. Spet ne, zaradi tega, ker bi želeli nagajati, ampak ker bi želeli biti odgovorni, ker odgovornost je bistvena. V zakonu je medsebojno sklicevanje, cela vrsta neustavnosti, v redu, to bomo pustili, ko vidimo še amandmaje predvsem pa mešanje interventnih ukrepov s trajnimi. Sedaj ali mi sprejemamo interventni zakon ali trajno rešujemo nekatere zadeve? Mislim, da bi bilo to treba vsebinsko in smiselno ločiti, brez izključevanja katerekoli vsebine. Jasno je torej, da je kljub dobremu namenu, s katerimi sem prej slišal predsednika, je tlakovana marsikatera pot. Ta spisek ukrepov, zelo težko je izvedljiv. Preveč je vprašanj, na katera ni odgovorov. Zdaj, ali je to odgovorno? Mislim, da ne. Gre za vso državo in za vse ljudi. V teh trenutkih pa je najbolj pomembno oziroma bi bilo najbolj pomembno to, da bi ljudi pomirili, da bi jim dali zaupanje v sistem in da bo jutri za vse poskrbljeno. To pa je tisto, kar danes na žalost ne bo sporočilo tega odbora. Jaz se opravičujem vnaprej, ampak ne glede na to s katere strani prihaja, dajmo malo umiriti tempo in dajmo povrniti ljudem zaupanje v ta sistem, ne pa, da rinemo z glavo skozi zid. Jaz sem prepričan, da epidemijo bomo premagali. In jutri bo nov dan, z novimi izzivi. Danes bi morali že razmišljati o tem dnevu, ki bo prišel, pa se spet preveč mudi. Tako, da toliko bi jaz imel zaenkrat. Hvala lepa.

Hvala, gospod poslanec. Gospe in gospodje, odrejam prekinitev seje. Minister, bi vi želeli zdaj še kaj na izvajanje poslanca Pavšiča odgovoriti? Izvolite, prosim.

Ja, hvala lepa, predsednik.  Zdaj, prvo kar bi rekel, živim, ali pa živimo v nekih posebnih časih. In epidemija se širi in to je moje osebno mnenje, zelo hitro širi. Tako v Sloveniji, tako v Evropi in tako v svetu. Zaradi tega so potrebni tudi hitri ukrepi. Ne zaradi tega, ker bi si to želela ta Vlada, nekaj posebej, ali zaradi tega, ker po mojem mnenju tudi ne zato, ker bi si želela to koalicija, ampak zaradi tega, ker je čim prej in najhitreje treba dati ljudem varnost, treba jim je dati materialno spodbudo in treba je zagotoviti to, da bodo gospodarski subjekti lahko čim prej spet delali in da bodo to krizo dejansko lahko preživeli. Še enkrat bi rad poudaril, ta zakon naslavlja tudi mlade, naslavlja tudi študente. Ta zakon daje dodatek študentom tako, da na te nismo pozabili. Morda seveda so mladi tudi seveda drugi, ne samo študentje, če na to mislite. Ampak tukaj bi pa omenil še nekaj. Glejte, to ni zadnji zakon. Jaz tudi predlagam, da v ta zakon ne dajemo vse tiste stvari, ki bodo pomenile spodbudo za gospodarstvo. V tem trenutku gospodarstvo rešujemo toliko, predvsem malo gospodarstvo, srednje gospodarstvo tudi, samostojne podjetnike, kmete tako, da bodo dejansko lahko obstajali v teh pogojih, ki jih danes dejansko zaradi krize imamo. Dopuščam seveda tudi možnost, daje kakšna zadeva, da je kakšna napaka. Jo bomo popravili, ampak jaz menim, da še enkrat, živimo v posebnih časih in zaradi tega potrebujemo hitre in učinkovite ukrepe.

Hvala, gospod minister. Replika, poslanec Pavšič, ampak prosim, resnično replika.

Jaz zelo spoštujem poslovnik. Kolega Šircelj oziroma bivši kolega Šircelj… Gospod minister, nekaj so ukrepi za preprečevanje širjenja okužbe, ki seveda so urgentni in jih je treba sprejemati takoj, drugo pa so socialni in gospodarski ukrepi, ki veljajo lahko tudi za nazaj. Mi smo želeli samo en dan, samo 24 ur, da bi dodobra se spoznali z materijo, ki jo danes obravnavamo. Nismo želeli nekaj nemogočega. Samo to je bila naša želja. Želja, da odgovorno pristopimo do vse zadeve in vam pravzaprav tudi pomagamo. Samo 24 ur je bilo vprašanje. Hvala lepa.

Hvala, gospod poslanec. Gospe poslanke, gospodje poslanci, ura je 12 in 25 minut.  (nadaljevanje) Odrejam prekinitev seje. Nadaljujemo ob 13. uri. Na razporedu so po vrstnem redu poslanka Kociper, poslanka Zabret in potem poslanci Mesec, Han in Lenart. Ob 13. uri nadaljujemo.

Gospe in gospodje, nadaljujemo s sejo. Razprava, na vrsti za razpravo je poslanka Maša Kociper, za njo poslanka Andreja Zabret. Gospa Kociper, izvolite prosim.

Hvala lepa. V skladu z poslovniško prakso pri 1. členu debatiramo malo bolj na široko o zakonu. Jaz sem bom skušala tega res držat, da bo to ena taka splošna razprava. Seveda bom omenila par dilem, ampak natančneje glede teh dilem se bom pa potem javljala pri posameznih členih. Najprej naj povem, da v stranki SAB absolutno podpiramo Vlado pri njenih prizadevanjih, da čim bolj hitro in učinkovito rešuje dileme in vprašanja, ki so se pojavila v zvezi z to krizo. Mi se še predobro spomnimo leta 2013, ko je bila naša predsednica, predsednica Vlade, ko je bila situacija morda še celo slabša. Takrat je bila gospodarska rast že minus 7, ni šele grozila, da bo, pa žal nismo imeli neke prave podpore opozicije, smo ostali kot koalicija, več ali manj, sami in mi nočemo bit in ne želimo bit taki. Tako da, zavedamo se, da ko je kriza, mora en kapetan upravljat barko, ne more 10, vsak po svoje vleči. Temu kapetanu je treba do neke mere zaupat, ga podpirat, da svoje delo naredi in v tem smislu bomo tudi delovali. Tale zakon, ki je pred nami, imenujemo ga mega zakon, razumemo predvsem kot zakon, ki poskuša na hitro kanalizirati pomoč, zlasti denar in seveda določene odpustke, tja, kjer je najbolj potreben, zato da se ohrani vsaj približno normalno delovanje sistema, da se ljudje ne najdejo v socialni stiski, da ne prihaja do množičnega odpuščanja in tako naprej, hkrati pa ta zakon razumemo tudi v smeri, da si prizadeva to pomoč razdelit brez velike birokracije in dolgotrajnih postopkov, kar je seveda pozitivno. Po drugi strani pa seveda, se moramo zavedat, kaj pa je vloga neke opozicije in SAB je opozicija in vloga opozicije tudi v tem primeru, ko želimo bit maksimalno konstruktivni, pa je, da opozarjamo na neke anomalije, mogoče spreglede, mogoče napake in pač poskušamo skupaj s koalicijo naredit čim boljši zakon. Zdaj, ob najboljši veri in ob najboljših prizadevanjih, da bi bili konstruktivni, se seveda sprašujem, kako bomo lahko prebavili nek zakon, za katerega slišimo, da bo imel čez 100 amandmajev koalicije in okoli 60 amandmajev opozicije, če v tem trenutku, ko ta zakon že obravnavamo, teh amandmajev še nismo videli. Tukaj smo vsi skupaj na enem zelo tankem letu. Zdaj, ko sem to povedala, bom povedala, kaj se mi zdi pri tem zakonu, da ko opozicija moramo bit posebej pozorni. Posebej pozorni moramo bit na to, da ljudje dobijo sicer pomoč, hitro, brez birokracijskih teh, raznih zapletov, da pomoč dobijo pravi in da se ne izpusti prevelikih skupin prebivalstva. Vlada je povedala, delajo ves čas na tem, bojo dodajali še določene skupine, ki jih zdaj niso, ampak to mora bit naše skupno prizadevanje. Hkrati pa mislim, da se vsi zavedamo, da pri takšni količini denarja o kateri je govora pri tem zakonu o 3 milijardah javnega denarja, je vendar treba že v začetku postavit jasne pogoje, kdo je do tega denarja upravičen, pod kakšnimi pogoji in kaj se bo zgodilo, če bo pač, če se bo to kršilo. Se pravi, uporabniki morajo imeti neko predvidljivost, da vedo v kakšnih in pod kakšnimi pogoji lahko to pomoč sprejmejo. Ker tako kot je bilo danes že rečeno, zavedati se moramo, da vsi, čisto vsi pa ne bodo prizadeti, nekateri bodo od te krize, sicer res manjšina, celo nekaj pridobili, en kup jih bo mogoče ostal na istem, en velik velik del bo pa seveda prizadet in pomoč mora priti do teh in tukaj smo kot opozicija seveda absolutno pozorni na to, da ne bo prihajalo do zlorab. Do zlorab ne smejo biti upravičeni, imeti možnosti zanje niti upravičenci, se pravi tisti, ki so po tem zakonu upravičeni do pomoči, se pravi, ni prav, da se delaš upravičenca, če nisi, zato ker s tem zlorabljaš načelo solidarnosti, ki je bistveno načelo tega zakona. Načelo solidarnosti pa pomeni, da pomagamo tistim, ki potrebujejo, hkrati pa ne smemo tudi dovoliti zlorab v smislu dodeljevanja, ko gre za tako velike količine denarja, mora biti tudi ta del popolnoma transparenten in pregledan. Gre za največjo intervencijo države z denarjem in na koncu bo ta denar tako ali drugače nekako treba vrniti ali dobiti nazaj in mi moramo imeti absolutno transparenten sistem, ki bo dovoljeval, da se te zlorabe ali pa neke arbitrarne zadeve ne dogajajo.  Za stranko SAB je tukaj ključno, o tem bom več pri dotičnem členu, da imamo neke vrste parlamentarni nadzor. Ene vprašajo, pa zakaj rabimo parlamentarni nadzor? Saj parlamentarni nadzor že vrši parlament kot tak. Ja, parlament na nek način nadzira delo Vlade kot celote, to je res. Imamo tudi KNJF, Komisija za nadzor nad javnimi financami, ki bdi nad javnimi financami na način kot to določa Poslovnik. Mi pa imamo tukaj eno novo situacijo, imamo zakon, ki bo na hitro v treh mesecih razdelil tri milijarde denarja in zato menimo, da je tukaj potrebno eno krovno nadzorno telo, nek parlamentarni nadzor, ki bo bdel nad dodeljevanjem, razdeljevanjem denarja in potem nad tem ugotavljanjem kdo je izpolnjeval kriterije, da bodo tisti, ki bodo denar dobili po nepotrebnem, to resnično morali tudi vrniti in to spet brez neke arbitrarnosti in brez možnosti zlorab.  Kar se drugih stvari tiče, jaz imam pripravljeno obsežno razpravo glede 103., pa 104. člena, ker se tudi že po Twitterju in tako naprej, po socialnih omrežjih, ne samo po hodnikih govori, da bosta ta člena umaknjena, bom to razpravo si prihranila za takrat, ko bosta na vrsti. Do takrat pa samo še dve ali tri vprašanji.  Eno vprašanje je, solidarna pomoč, ta pomoč v višini 150 evrov. Morda bi lahko minister še enkrat ne zame, ampak za vse tiste državljane, ki nam pišejo povedal v čem je smisel te pomoči, kajti nekateri jo pozdravljajo, nekateri pa pravijo kaj se je spremenilo, ne vem, za upokojence, kaj se je spremenilo za tiste, ki imajo socialno pomoč, da ta denar rabijo. Mi v stranki SAB absolutno podpiramo to enkratno recimo solidarnostno pomoč, razumemo pa jo točno tako kot sem zdaj rekla, kot solidarnost v težkih časih, ko morajo ljudje recimo tudi nabaviti večje zaloge hrane, da ne gredo vsak dan v trgovino in rabijo nekaj več likvidnostnih sredstev. Ampak ko sem že pri tem vprašanju, če pa govorimo recimo o najbolj ranljivih družinah in otrocih, ki zdaj nimajo več malic in kosil – zadnjič sem gospo Ogolin poslušala, ki je govorila o tem – je pa naš predlog in to bo predlog tudi amandmaja, da se bi vsaj tem skupinam morda namesto denarja dalo pa pomoč v obliki prehrambnih paketov ali prehrambnih bonov za osnovne sestavine in bi potem na ta način porabili, če res želimo, da se ta denar porabi, konkretno o tem ko govorim, za prehrano otrok, srednješolcev, itn.  Še nekaj besed glede retroaktivnosti. Jaz mislim, da glede na to kar je povedla Zakonodajno-pravna služba, je potrebno to retroaktivnost bolj obrazložiti, ne samo ustno s strani ministra, ampak očitno tudi v predlogu zakona, ker vsi vemo oziroma večina   (nadaljevanje) nas ve, da je za presojo pred Ustavnim sodiščem ključno ravno to, kako bo ta retroaktivnost obrazložena. In samo v tem primeru, da bo ustrezno obrazložena in da bodo podani pogoji lahko govorimo o dovoljeni retroaktivnosti, tako da tukaj bi tudi prosila še odgovor, če lahko se to malo bolj natančno obrazloži.  In nazadnje, o tem bom tudi se oglasila pri dotičnem členu, ampak samo napovem, 110. člen in njegova protiustavnost. Nanašam se ne opozorilo Zakonodajno-pravne službe. Jaz sem bila dva mandata nazaj predsednica Ustavne komisije, takrat ko je Ustavna komisija sprejemala ustavne spremembe na tem področju. In moram reči, da tudi kot pravnica, to gre ful na živce komu, če rečem, ampak moram reči, da tudi kot pravnica težko razumem razlago, ki jo je dala Zakonodajno-pravna služba tukaj. Zato ker Ustava v drugem odstavku 90. člena pravi, da referendum ni dovoljen v primerih, ko gre za zakone, ki se sprejemajo, interventne zakone, nuj ne zakone v primeru naravnih nesreč. No, sedaj nimam tu Ustave. Rada bi eno bolj enostavno razlago, ali je to normo, ki sem jo jaz razumela kot, ne vem, informativno. V čem je probleme te norme? Ali je problem v tem, da je zakon sestavljen iz dveh delov, iz tako imenovanega interventnega dela, ki se nanaša na neko obdobje za določen čas, pa iz enega dela, kjer so novele? Skratka, dajte nam razložiti v čem je ta protiustavnosti, ker jaz to uveljavitev, pa uporabo zakonov in tako naprej, glede na jasno določbo Ustave ne razumem čisto dobro.  Toliko o splošnem delu in hvala zaenkrat.

Hvala, gospa poslanka. Minister, izvolite, imate besedo.

Hvala lepa, spoštovana poslanka Maša Kociper, za vašo razpravo. Nekaj je bilo tudi vprašanj in dilem v splošnem, tudi v splošnem bom odgovoril na to, kar ste opozorili. Mi imamo tukaj več pomoči ali več dodatkov, kakorkoli jim že rečemo. Imamo v 58. členu solidarnostni dodatek za druge ranljive skupine oseb. In tukaj je ta dodatek 150 evrov za tiste, ki dejansko se ne uvrščajo med upokojence. Poleg tega so tukaj navedeni tudi v tem členu študentje, in sicer vsi študentje. Potem pa imamo na primer za upokojence v 57. členu določene dodatke k pokojnini, za katere sem že omenil, ki znašajo od 130 do 300 evrov, glede na višino pokojnine. Poglejte, to je enkratni dodatek in to je namenjeno res tistim, ki so prizadeti zaradi krize in ki so prizadeti zaradi tega, ker na takšen ali drugačen način enostavno ne morejo poravnavati vseh obveznosti, vseh stroškov, ki jih dejansko doma imajo. Potem imamo pa tudi dodatek delodajalcem, to je pa 200 evrov, ampak zato, da so spodbujeni delavci, da bodo delali, zato da bodo imeli dodatek, ker bodo v težjih razmerah delali. Kar pomeni, da ta je v bistvu motivacijski dodatek. Ta drugi je solidarnostni dodatek. Tukaj posegamo v pokojnine in posegamo tudi na področje socialnih prejemkov in tako naprej zaradi epidemije. To so, če želite, nesistemski ukrepi glede na sam sistem. Ampak poglejte, če mi imamo epidemijo ne moremo reševati posledic epidemije s sistemskimi zakoni, to je moje osebno mnenje. In to je zato, da pomagamo ljudem. In tukaj bi še enkrat opozoril, da pripravljajo se še ukrepi zato, da bomo spodbudili gospodarstvo, zagotovili likvidnost, vzpodbudili investicije in tako naprej po tem, ko omilimo negativne posledice epidemije.   (nadaljevanje) To je v bistvu delni koncept ali pa koncept tega zakona na področju solidarnostnih prejemkov.  Hvala lepa.

Hvala, gospod minister.  Gospa Kociper, vi bi želeli repliko? Namreč ena zadeva je gospa iz Zakonodajno-pravne službe se je tudi prijavila k besedi in reflektira se na vašo razpravo pa bi predlagal, če bi lahko kasneje. Hvala lepa.  K besedi se je prijavila gospa Sladjana Ješić, iz Zakonodajno-pravne službe.  Izvolite, prosim.

Hvala za besedo.  Želela bi na poziv poslanke gospe Kociprove podati mogoče malo bolj razumljivo obrazložitev te določbe, čeprav se mi zdi, da je že bila v predstavitvi dokaj jasna.  90. člen je bil spremenjen, zelo poenostavljeno, torej Ustava je 90. člen torej Državni zbor je seveda spremenil 90. člen Ustave, ker se je spremenila določba, ki se nanaša na zakonodajni referendum in je v bistvu novost tega, da je določena možnost, da v določenih primerih zakonodajni referendum ni dopusten bi bilo treba prilagoditi tej ureditvi iz Ustave tudi Zakon o referendumu in ljudski iniciativi. Za ta čas, dokler se ne sprejme Zakon o referendumu in ljudski iniciativi se je določila njegova smiselna uporaba. Torej ta zakon še do sedaj ni bil sprejet in v drugem razdelku ustavnega zakona o spremembah 90., 97., in 99. člena Ustave iz leta 2013 je v drugem razdelku določeno, da do uskladitve Zakon o referendumu in ljudski iniciativi z Ustavo je torej določen postopek in sodno varstvo v primeru, kadar Državni zbor zavrne razpis zakonodajnega referenduma. Drugi razdelek ustavnega zakona jasno določa, da se do uskladitve ZRLI torej Zakon o referendumu in ljudski iniciativi z Ustavo 1. člen ustavnega zakona, ki določa tudi nedopustnost zakonodajnega referenduma uporablja torej neposredno v smiselni uporabi ZRLI. Pri tem je konkreten člen, ki pride v poštev 21. člen ZRLI, ki se smiselno uporablja tako, da Ustavno sodišče odloči v sporu med predlagateljem referenduma in Državnim zborom, kadar bi Državni zbor zavrnil razpis referenduma o zakonu. Torej, Državni zbor takrat izda sklep o zavrniti razpisa zakonodajnega referenduma na podlagi drugega odstavka 90. člena in ta postopek je v preteklosti bil že dvakrat torej v teku pred Državnim zborom in tudi pravilnost odločitve Državnega zbora je bila presojena pred Ustavnim sodišče. Torej, sporno je to, da bi se s to določbo ta postopek zaobšel. Podlage za to menimo, da ta zakon ne more dati, zaradi tega, ker se sprejema z večino opredeljenih glasovno navzočih poslancev lahko bi jo pa dal Zakon o referendumu in ljudski iniciativi, ki se pa sprejema z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev.  Upam, da sem bila jasna.  Hvala.

Hvala, gospa Ješić.  Replika, poslanka Maša Kociper.  Prosim.

Samo gospodu ministru, če morda nisem bila dovolj jasna, ker sem morda res na hitro par stvari omenila.  Naš predlog, da bi se morda namesto denarne pomoči uveljavil prehrambni paket ali boni za osnovne prehrambne oziroma življenjske potrebščine se nanaša na ta solidarnostni dodatek. Kot rečeno izhajam iz neke oddaje, kjer sem gledala gospo Ogulin, ki je v tem programu Botrstvo opozorila, da so ogroženi otroci, ki so sicer imeli prehrano v šolah sedaj pa je ne bodo imeli iz različnih življenjskih okoliščin tudi različnih vrst staršev, ki jih imajo in bo morda prehrambni dodatek oziroma bolni bolj pripeljali do tega, da bi dobili to, kar rabijo.  Kar pa se tiče Zakonodajno-pravne službe pa sem jaz mislila, da je podlaga za referendum in določbo, ki je 90. člen, drugi odstavek ustave, referenduma ni dopustno razpisati o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč in to, da je ta koronavirus naravna nesreča, je pa mislim, da razglašena kot naravna nesreča je pa že jasno. Ampak pustimo, bomo o tem pri 110. členu, da ne bomo obremenjevali tukaj zbora. Hvala.

Hvala, gospa poslanka, za konstruktivno držo. Nadaljujemo z razpravo. Na vrsti je poslanka Andreja Zabret, za njo poslanec Luka Mesec. Kolegica Andreja Zabret, izvolite prosim, imate besedo.

Hvala za besedo. Tudi jaz se bom v 1. členu, kot je že kolegica Maša rekla, opredelila bolj splošno in …/ nerazumljivo/… po posameznih členih bolj fokusirala. Predlog zakona, ki ga danes sprejemamo, se imenuje Predlog zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije Covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo. Kot ga je poimenoval predsednik Vlade, je to megazakon. Vemo, da je to drugi paket zakonodaje v času razmer, ko imamo razglašeno epidemijo koronavirusa od 12. marca dalje. Prvi paket petih zakonov je bil po nujnem postopku sprejet 19. marca na izredni seji, z veljavo 28. marca. Ker smo že v prvem paketu opozarjali na določene pomanjkljivosti, je Vlada takrat rekla, da bo za to čas v drugem paketu, ki ga sprejemamo danes. Predlog zakona, ki smo ga prejeli v nedeljo pozno popoldan, smo… Za predlog smo imeli izredno malo časa za učinkovit pregled zakona, ki je izredno kompleksen in ne vsebuje le enega ali dveh področij, ampak je zakon v tem smislu res mega, saj se nanaša na vsa področja našega delovanja, če samo ponazorim, v bistvu od sociale, do samih policijskih pooblasti. Predlog zakona ima 111 členov, vendar kot konstruktivna opozicija in kot odgovorni partnerji, smo zakon poskušali čim bolj učinkovito pregledati in v nadaljevanju smo pripravili tudi nekaj dopolnil, o katerih več kasneje. Že 23. marca, ko nam je Vlada poslala smernice z naborom ukrepov za omilitev posledic korona epidemije, smo bili v LMŠ zelo konstruktivni in smo na 20 straneh strnili predloge sprememb in naše pomisleke. Pošteno je treba priznati, da so nekateri naši predlogi tudi upoštevani v tem predlogu zakona, ki ga obravnavamo danes. Vsi se strinjamo v popolnosti, da je ta zakon potreben in v Listi Marjana Šarca pozdravljamo vse ukrepe, ki so predlagani in ki bodo v pomoč in odziv na krizo. Trenutni ukrepi naslavljajo pomoč tako gospodarstvu, kot državljanom in državljankam. Od predlogov, ki smo jih poslali k smernicam, kot sem že omenila, je bilo nekaj upoštevanih, kot gre za ukrep za ohranjanje delovnih mest, ni več potrebno, da mora biti na čakanju minimalno 30 procentov zaposlenih, izenačitev statusa delavcev na čakanju z delavci, ki ne delajo zaradi višje sile in tako naprej. Zato lahko poudarim, da ni vse tako slabo in pomanjkljivo, vendar pa moramo biti pri tako velikih pomembnih stvareh zelo previdni in imeti, kot se reče, tudi malo tresočo roko. Da le ne naredimo veliko krivic in koga izpustimo, predvsem pa me kot ekonomistko skrbi tudi to, da ne naredimo nepopravljive škode javnim financam, vsem štirim blagajnam, se pravi državnemu proračunu, zdravstveni in pokojninski blagajni ter občinam.  Zato imam prvo vprašanje, ki ga postavljam: ali so tej ukrepi vzdržni in pa sami viri financiranja? Paket, ki ga imamo danes pred seboj, je težak tri milijarde evrov in to za samo obdobje praktično dveh mesecev. To ni majhna številka in v zgodovini Slovenije tako pomembnih in javnofinančno težkih ukrepov še nismo sprejemali. Zato preden glasujem želim imeti določena zagotovila, da ne države, predvsem pa državljanov in državljank ne bo bolela glava. Pa ne mislim danes, ampak ko bo vse to mimo. V tem trenutku, če se po zdravstveno izrazim, preklapljamo celotno našo državo na infuzijo zato, da ji pomagamo preživeti, vendar ko bomo infuzijo odklopili, pride dan po epidemiji in čas okrevanja in ozdravitve. Zato me zanima, kako bomo porabili te 3 milijarde, ker od tega je odvisno, kako bomo okrevali in pa seveda kje bomo dobili te 3 milijarde, s tem, da ne bomo državo prekomerno zadolžili? V oceni stanja in razlogih za sprejem zakona je Vlada navedla, da je potrebno za ukrepe vezane na epidemijo Covid-19, zagotoviti sredstva, ki ji ob pripravi proračuna države ni bil mogoče načrtovati. Seveda, v tem času, ko se je pripravljal proračun 2020 ni bilo te epidemije. Vendar pa je kasneje v obrazložitvi predloga zakona navedeno, da so sredstva za izvajanje zakona zagotovljena v okviru sprejetega proračuna za leto 2020. Psa me zanima kje? Proračun države za 2020 znaša dobrih 10 milijard in težak zakon, predlog zakona, ki ga imamo danes pred nami, predstavlja 30 % proračuna. In vemo tudi, da je pravzaprav 95 % proračuna fiksiranih za zakonske obveznosti. Trenutno kolikor vem, je na razpolago za prerazporeditev, ki jih je Ministrstvo za finance že naredilo za nakup zaščitne opreme – to je približno 400 milijonov, z ostale vire pa še ne vemo. Vemo, Vlada si je za čas epidemije prilastila pooblastila za prerazporejanje v okviru sprejetega proračuna in pri tem ne potrebuje odobritve Državnega zbora. Upam, da me zaradi navedenega ne sme skrbeti, da bi si Vlada dovolila kršiti kakšne izdatke, ki opredeljujejo Slovenijo kot socialno državo. To bomo budno spremljali, čeprav smo le stežka dosegli, da bo Vlada o porabi in prerazporeditvah dolžna poročati poslancem. Ne morem čisto mimo »tvita«, ki ga je objavil član koalicije pred nekaj dnevi, da prihajajo časi čiščenja proračuna. Pa da preidem k mojemu bistvenemu vprašanju – kje bomo dobili 3 milijarde? Vedeti moramo, da je to prvi paket, ki je namenjen predvsem gospodarstvu, državljanom in državljankam, ohranitvi delovnih mest, pomoči ranljivim skupinam, študentom, upokojencem. Prihaja pa še tretji paket, ki pa bo naslavljal tudi reševanje likvidnosti podjetij in verjetno nas čaka še kakšen drug paket ukrepov. Ob predstavitvi smernic predloga zakona, ki je bil sprva ocenjen na 2 milijardi, je minister za finance poudaril, da so finančni ukrepi narejeni tako, da gospodarsko življenje in življenje ljudi ne bo zamrlo, podjetja in ljudje bodo deležni finančnih spodbud, viri za financiranje pa da obstajajo, so realni in zanesljivi. Vse to me navdaja s pozitivnim občutkom, a seveda tudi z dvomi. Kot finančnica sem morda bolj konzervativna in previdna. Ko je nekaj preveč lepo, se je potrebno včasih vprašati ali je vse to res. Viri, ki ji je minister navedel so sredstva iz EU skladov, Evropske banke, ki namenja več kot 2 milijardi Sloveniji, denar iz kohezijskih skladov se je preusmeril v zdravstvo in socialo, domači skladi – država naj bi dala poroštva bankam, da bodo lahko banke pomagale podjetjem vračati kredite. Dogovori menda potekajo z mednarodnim denarnim skladom, prav tako tudi s Svetovno banko.  Poleg tega je minister tudi povedal, da je Fiskalni svet dal dovoljenje za sprožitev 12. člena Zakona o fiskalnem pravilu, kaj pomeni, da lahko odstopamo od fiskalnega pravila in trošimo več kot zaslužimo. To je…temu je sicer tudi fiskalno pravilo namenjeno, da ko varčujemo, ko so dobri časi, da lahko porabimo, ko imamo slabe čase. Tudi SID banka naj bi dala poroštva, omogočili naj bi odkup terjatev in ustvarili borzo terjatev in pa država se bo tudi zadolževala. Vse to pravi minister. Zagotavlja se stabilnost finančnega sistema. S pričo slabih izkušenj iz preteklosti, ko se je naša država zaradi napačnih ukrepov pred in v času reševanja v zadnji krizi, pridelala velik dolg. Ne bi rada, da se zgodi to tudi zdaj. Predlagani ukrepi imajo posledice na vse štiri blagajne. Mislim, da bi bila Vlada dolžna pojasniti, na kakšen način se bodo sredstva črpala po posameznih blagajnah in v kakšnih oziroma kolikšnih deležih? Mislim, da bi bilo smiselno pojasniti, na kakšen način se bodo sredstva črpala po posameznih blagajnah. Preusmeritev denarja iz kohezijskih skladov v zdravstvo in socialo, je sicer lahko dobra rešitev, vendar, moramo pri tem povedati, da to pomeni veliko manj sredstev za kohezijske projekte. Prebrala sem v medijih, da je potrjena prerazporeditev kohezijskih sredstev za Slovenijo, v višini predvidenih 586 milijonov in me zanima, ali to drži oziroma, iz katere ovojnice je to, je to še prejšnja ali je to nova? Pri 750 milijardnem programu za nakup obveznic, ki ga je ECB sprejel in ga po kapitalskem ključu naj bi Slovenija dobila okoli 2 milijardi in pol, pri čemer ne gre za nepovratna sredstva. V praksi naj bi se program izvajal tako, da bodo centralne banke v imenu ECB-ja odkupovale obveznice od bank, prejeto kupnino pa naj bi banke namenjale za posojila strankam, ki so v težavah. Je že kaj več informacij o sredstvi ECB-ja? Ta odgovor bi tudi nujno potrebovali. Pri tem je potrebno imeti tudi v mislih, da stvari, tudi za zadeve znotraj našega sistema, ko zaradi trenutne epidemije, na zdravstveni zavarovalnici opozarjajo, da je potrebno zagotoviti tudi pogoje za neprekinjeno in učinkovito delovanje zdravstvenega sistema. Kaj se bo zgodilo? Zdravstvena zavarovalnica plačuje bolnicam realiziran program. Ker ga izvajalci zaradi trenutnih razmer, ko so zamrznjene vse ne nujne storitve, verjetno niti ne bodo realizirale do konec leta 2020, bodo imele bolnišnice izgube in to bo moral kriti proračun. Na drugi strani, pa komercialne zavarovalnice dobivajo normalno plačevane prispevke za dopolnilno zavarovanje, storitev pa ne plačujejo, ker se ne izvajajo in zato bodo imele presežek. Predlog zakona predvideva tudi nagrajevanje zdravstvenega osebja, ki dela v teh težkih razmerah, ne vem pa, od kod bodo direktorji bolnišnic, javnih zavodov, dobili sredstva, ker se bodo že tako soočali z izgubo. Tudi to bo moral pokriti proračun. In nenazadnje, ne gre prezreti predvidenega gospodarskega upada. Umarjev podatek, neuraden, je od minus 6 do minus 8 %. Z drugimi besedami, čakajo nas težki časi, zato je toliko bolj pomembno, da že danes pripravljamo ukrepe za dan po epidemiji, dan po tem, ko bo potrebno celiti rane in zagnati gospodarstvo. Možnosti je veliko, le pravilno jih je treba izkoristiti in tu račun na modrost vladajoče koalicije in finančnega ministra. Spoštovani minister, glede na zadnjo odločitev na vrhu Evropske unije, da morajo finančni ministri držav članic v 14. dneh poslati svoje predloge, me zanima, kakšni bodo vaši predlogi za oblikovanje konsenza glede financiranja. Prav je, da se država izkaže in v teh težkih trenutkih priskoči na pomoč. Vsekakor podpiramo ukrepe, ki jih predlaga Vlada, vendar pa smo mnenja, da moramo biti previdni, da morajo biti ukrepi ciljani, denar razdeljen pravočasno in v prave roke in upam, da se bojo izračuni Vlade izšli, vendar vedeti moramo, da to ne bo trajalo le 2 ali 3 mesece, gospodarstvo v Sloveniji in v svetu, se je praktično ustavilo, potreben bo zagon. Zato me zanima, ali imate vizijo, imate pripravljene ukrepe, imate finančno injekcijo in pa strateški plan, predvsem, konkretno kateri organi, število usposobljenih uradnikov, roki za reševanje in vse, za dan po epidemiji? Od tega je odvisno, kaj se bo zgodilo in kaj bomo pustili za seboj. Pred nekaj dnevi je nemški gospodarski minister, Peter Altmaier dejal, da govorimo o evropski solidarnosti, vendar ne smemo le govoriti, moramo tudi živeti. Potreben bo nek koordiniran fiskalni okvir. Vedeti moramo, da je evropsko gospodarstvo zelo povezano in okrevanje nemškega gospodarstva je možno le ob okrevanju gospodarstva vseh evropskih držav in tako kot je nemško gospodarstvo odvisno od evropskih partnerjev, je zelo v veliki meri slovensko gospodarstvo odvisno od nemškega. Zato še enkrat, strinjamo se, da država pomaga z vsemi načini, vendar pa moramo tudi vedeti, da ko se bomo enkrat zbudili iz tega, bomo vsi še vedno isti ljudje, vendar s toliko več dolga. To je dejstvo. Če kdo misli, da nam bo dolg, ki ga bomo naredili, nekdo vse to plačal, se moti. Enkrat bomo morali vse to vrniti. Zato je tudi prav in zaradi tega smo pripravili v LMŠ tudi amandmaje, da pomagamo toliko kot lahko, da se denar, ki ga bo država namenila, porabi čim bolj učinkovito, ciljano, da ga dobijo res tisti, ki ga najbolj potrebujejo in to z ustreznimi mehanizmi. Spomniti pa je tudi potrebno, da denar s katerim zdaj pomagamo, je to denar, ki ga zberemo mi iz davkov, vse gre iz naših davkov in ob tem je prav, da se vprašamo kam in kako bomo denar porabili.  Hvala.

Hvala gospa poslanka.  Minister za finance, izvolite, imate besedo.

Hvala lepa. Hvala lepa tudi za to razpravo in hvala lepa seveda tudi za izhodišča, ki ste jih dali v tej razpravi. Tudi sem sem nameraval več povedati tudi o finančnem vidiku tega ukrepa.  Prvo kar bi rekel in ste že vi dejansko povedali, gre za epidemijo. Mislim, da te epidemije se je treba zavedati in zavedati se je treba tudi v tej smeri, da ne vemo kdaj se bo končala. In bolj bomo upoštevali navodila pristojnih organov, hitreje se bo končala. In če se bo hitreje končala, bodo seveda tudi finančni učinki bolj ugodni kot če bi se končala kasneje. Tako da tukaj je seveda to izredno pomembno. In ne samo to. Življenje bo po epidemiji kadarkoli se bo končala, drugačno. Življenje ljudi in verjetno tudi življenje gospodarstva. Ravno zaradi tega, ker je epidemija izredni dogodek, je Fiskalni svet v skladu z, mislim, da 12. členom Zakona o fiskalnem pravilu to enostavno na nek način povedal in na ta način dejansko lahko država za namene reševanja posledic epidemije presega odhodke nad prihodki. To drugimi besedami seveda tudi pomeni, da mora Vlada, v tem primeru najbolj Ministrstvo za finance, posebej voditi vse odhodke, ki so povezani z epidemijo, ki so povezani s krizo. Kar pomeni z drugimi besedami, gre še za eno, če želite, knjigovodstvo oziroma beleženje dogodkov, ki pomenijo seveda dodatne odhodke. Tukaj bi rad povedal, da Ministerstvo za finance dejansko to že dela. V zvezi s tem je treba tudi povedati, da mora Vlada Fiskalnemu svetu sporočiti tudi v kolikšnem času in na kakšen način in s kakšnimi viri bo pokrila te večje odhodke, te presežne odhodke, in kdaj bo njena ocena, kdaj bo prišla do tega, da bodo prihodki in odhodki spet izenačeni. Vse to bomo naredili na Vladi in popolnoma transparentno dostavili pristojnim inštitucijam, Državnemu zboru, Fiskalnemu svetu in tako naprej.  Naslednje vprašanje, ki ste ga vi že omenili, da pač tukaj začnem je, da že na prvi seji Vlade je prišlo do tega, da so se presežki, ki so bili na posameznih računih in podračunih v proračunu, prenesli v proračunsko rezervo. Poglejte, to je bilo nujno glede na situacijo, ki jo imamo in ki je takrat bila, ko je bilo v proračunski rezervi 12   (nadaljevanje) milijonov, smo tja prenesli 400 milijonov. To je bilo nujno zato, da lahko danes v bolnicah imajo opremo in da imamo maske. To smo naredili.  Na zadnji seji Državnega zbora smo tudi spremenili zakonodajo, s čimer lahko prerazporejamo določena sredstva iz posameznih ministrstev, to se lahko dela v okviru Vlade. Poznam razpravo, ki je bila ob tej priliki, vendar vsak mesec bo Državni zbor dobil poročilo, kako, na kakšen način, kaj, kje je bilo prerazporejeno. Dobil bo zato, da bo lahko nadzoroval Vlado v tem pogledu. In tudi tukaj, ko omenjate, spoštovani poslanke in poslanci, dodaten nadzor, poglejte, tukaj bo Vlada in Ministrstvo za finance delovalo popolnoma transparentno. Seveda tukaj gre sedaj več denarja za, če želite, socialo in za solidarnost. In ne, tukaj se, poglejte, če gledamo, bom rekel, na nek način nekoliko enostransko, to so socialni prejemki, to so socialni prejemki tistih ljudi, ki jih je ta kriza, ki jih je ta epidemija najbolj prizadela in ki potrebujejo ta denar. Mi smo tukaj odpreti za vse, ali je treba to dajati v blagu ali ne, poglejte, tukaj za dokončnega odgovora danes nimam, ampak mislim, da tudi v tej smeri delujejo Karitas in Rdeči križ, to je še na eno prejšnjo razpravo moj komentar. Kakorkoli že, tukaj smo odprti.  Omenili ste, seveda sedaj kako ob 3 milijardah večjih odhodkov zagotoviti denar. Lahko rečem, da so mednarodni trgi oziroma da je delovanje mednarodnih trgov, predvsem zaradi velike injekcije Evropske centralne banke na ta trg, da so tam obrestne mere relativno ugodne. In ja, moramo se zadolžiti oziroma zadolžili se bomo, da bomo lahko pokrivali vse te dodatne odhodke, da jih bomo lahko plačevali. Vzdržno in zaenkrat v okviru zneska, ki je določen v Zakonu o izvrševanju proračuna. Možno je, na podlagi analiz, da se bo moral ta znesek povečati. Verjetno ste tudi zasledili, da smo se že prejšnji teden zadolžili za milijardo 100 milijonov. Še enkrat poudarjam, danes so predvsem zaradi tega, ker je Evropska centralna banka in druge mednarodne inštitucije so tiste, ki zagotavljajo denar na evropskem trgu, obresti ugodne. Bile so tudi navedene po kakšnih obrestnih merah smo se zadolžili. In zavedamo se, da bomo morali tudi ta denar vrniti. Glede na to, da bo prišlo do padca gospodarske rasti oziroma do padca družbenega proizvoda, da bolje rečem, ne bo rast, ampak bo padec, ja, bo seveda tisti kriterij zadolževanja glede na BDP večji. Kakorkoli že, matematično bo večji, drugače ne more biti. Prvič zaradi tega, ker se bo zadolžitev povečala in drugič zaradi tega, ker bo BDP padel. Tukaj bomo seveda, kot ste že omenili, koristili tudi kohezijska sredstva. Tista kohezijska sredstva, ki so danes na razpolago. Z drugimi besedami, ki so prosta, ki nimajo pravnega pokritja. Tako da ne bomo seveda sedaj šli v neke projekte, ki se dejansko že dogajajo. Seveda Evropska centralna banka daje denar, da tako rečemo oziroma daje denar, sodeluje z bankami, sodeluje s poslovnimi bankami. Tukaj seveda tudi pozdravljamo nekatere rešitve Evropske centralne banke s katerimi se bo zagotovila večja fleksibilnost pri bonitetni obravnavi posojil.   (nadaljevanje) Poleg tega naj bi se spreminjali določeni računovodski standardi, ki ravno tako se izogibajo pretiranim procikličnim učinkom in ki pomenijo večjo fleksibilnost za poslovne banke. Seveda je tukaj tudi še poroštvo banke. To je pač sedaj začetek tega poroštva. Mi tukaj želimo pokazati in povedati, da je celotna družba v bistvu eno in da vsi moramo prispevati k temu, da zmanjšamo negativne učinke te krize. Jaz mislim, da na koncu, če bodo ti fiskalni učinki in te fiskalne spodbude, ki jih dajemo danes v gospodarstvu učinkovali, da bo gospodarstvo po koncu krize, po koncu epidemije čim hitreje začelo poslovati in ustvarjati dodano vrednost, zaposlovati, rasti in tako naprej bo tudi ta denar imel svoj učinek. Gre za to, če vam lahko pokažem na ta način, da računamo na črko V skratka sedaj gre zadeva navzdol, sedaj gre gospodarstvo navzdol, ko bo prišlo do dna je treba, da se gospodarstvo dvigne in to zelo hitro ne v obliki črke U. Še manj, pomenilo bi katastrofo, da bi to spremenili v črko L. Ti ukrepi in te gospodarske spodbude so namenjene ravno temu, da bo takrat, ko bo kriza minila gospodarstvo čim hitreje začelo delovati.  Morda toliko za enkrat. Seveda pa lahko v nadaljevanju še kakšno stvar obrazložim.

Hvala, minister. Bo zanesljivo še veliko priložnosti za to.  Sedaj nadaljujemo z razpravo. Na vrsti je poslanec Luka Mesec, za njim poslanec Matjaž Han.  Kolega Mesec, izvolite, prosim.

Hvala za besedo in lep pozdrav.  Vsi se zavedamo, da je epidemija, vsi se zavedamo, da je stanje urgentno, ampak jaz bom ponovil to, kar sem rekel na začetku. Nobene potrebe ni, da se zakone kot je ta sprejema čez noč. Komot bi si dali kakšen dan več časa in bi bilo branje bolj temeljito, popravki bolj premišljeni in na koncu rešitve bolj dodelane. Ne razumem zakaj Vlada tako hiti? Tukaj / nerazumljivo/ gospoda Širclja, ki govori, da se je treba zavedati, da se epidemija hitro širi. Ta zakon na širitev epidemije na hitrost širitve epidemije ne bo imel nobenega vpliva. In drugič, gospod Šircelj pravi, da je treba čim prej pomagati gospodarstvu. Se strinjam, potrebno je čim prej pomagati ljudem in gospodarstvu, ampak ta zakon bo v vsakem primeru veljal za nazaj ne glede na to ali je sprejet jutri ali v četrtek. Razlika bo edino v kvaliteti torej kako domišljene bodo rešitve, kako luknjičast bo zakon in koliko ga bo treba v prihodnosti popravljati. Tukaj mislim, da Vlada dela napako. Ocenjujem pa, da si je izbrala tako kratek rok za razpravo, zato da bi čim bolj zožila možnosti javne kritike lastnih rešitev, ampak to gospod Šircelj in ostali predstavniki Vlade in koalicije, ki ste tukaj to je napaka. Mi nismo tukaj za to, da bi ta zakon sesuvali, mi smo tukaj za to, da ta zakon konstruktivno kritiziramo, da pokažemo na luknje v tem zakonu in da konec koncev skupaj najdemo boljše rešitve, ki bodo tangirale čim večjo množico ljudi, ki so v teh razmerah pomoči potrebni. Na žalost, gospod Šircelj, ni res, ko pravite, da ste vsi, ki najbolj občutijo krizo na lastnih plečih v ta zakon zajeli. Konkretno, cele skupine iz tega zakona izpadejo. Ki izpadejo, ko govorimo recimo o prekarcih. Agencijski delavci so prizadeti, zaradi epidemije, zagotovo so, ali so kje omenjeni v zakonu ali se kakšna pomoč namenja njim? Ne. Pa jih je par deset tisoč v Sloveniji. Izpadejo ven fizične osebe, ki kot honorarci opravljajo dela preko pogodb civilnega prava. So kje omenjeni v zakonu, jim pripada temeljni dodatek? Ne. Izpadejo ven najemniki, tako stanovanj kot poslovnih prostorov. Imamo najemnike med mladimi, med študenti, ki plačujejo po 400, 500 evrov najemnine na mesec. Lahko delajo v kakšni panogi kot je gostinstvo ali pa storitveni sektor in so izgubili ves prihodek, najemnina jim ostane. Jim namenja država kakšno pomoč? Niti pod razno. Če govorimo o poslovnih subjektih, ki najemajo prostore veste, da je gospodinjstvo trenutno zamrznjeno. Mislim, da niti en lokal v Sloveniji ne obratuje, številni pa plačujejo najemnine. Je kje pomoč zanje odrejena? Ni. Skratka, ta zakon, hočem na začetku to karikirati, ima polno lukenj, gospod Šircelj in ostali, in zato je javna kritika tega zakona potrebna. Potrebna je obravnava v Državnem zboru, da te kritike slišite, da jih skupaj identificiramo in da vrzeli, ki so v zakonu, zapolnimo.  Zdaj pa, če grem po vrsti. Kje so problemi tega zakona? Zdaj, najprej je problem to kar je kolegica Zabret opozarjala. Jaz nekoliko težko razumem, da je ta zakon, če prav razumem, pisala skupina dvanajstih strokovnjakov, vsi so po izobrazbi bolj ali manj ekonomisti, ampak ko beremo o finančnih posledicah tega finančno največjega zakona v zgodovini Slovenije, jih najdemo zapisane v enem stavku. Tej ukrepi bodo stali 3 milijarde, pika. To je vse, kar najdemo v finančnem delu tega zakona. Tam nikjer ne piše koliko bo stal kakšen posamezen od teh ukrepov. Koliko bodo stali dodatki za pokojnine? Koliko bo stal dodatek za teh, solidarnostni dodatek za študente in tako naprej. Nikjer ni opredeljeno koliko bodo stali posamezni ukrepi. Pa to Vlada in vaša strokovna skupina mora zmodelirati, da sploh vemo pač o kakšnih številkah in s kakšno resnostjo se pogovarjamo.  Drugič, gospod Šircelj, tudi kolegici Zabret niste odgovorili na ključna vprašanja, ki so, koliko bo to stalo. Kako boste sfinancirali te ukrepe? Kako boste koristili pomoč Evropske centralne banke, kako boste koristili pomoč evropskega mehanizma za stabilnost, kako se boste zadolžili, s kakšnimi obveznicami, kakšno ročnostjo, kakšnimi obrestnimi merami? In konec koncev, kako bomo te dolgove poplačali? Ker, ja, prišel bo dan po krizi, verjetno bo takrat, gospod Šircelj, javnofinančna situacija hujša kot zdaj in gospodarsko, govori se o inflaciji, govori se o tem, da se trgajo globalne verige vrednosti, govori se o hudem gospodarskem krču, ki bi lahko Slovenijo stal še enkrat toliko, kot jo stane zdaj epidemija, da bomo gospodarstvo nazaj zagnali in mislim, da nas ne morete iz tedna v teden pač puščati nekako v tem celofanu, češ, imamo izredne razmere, moramo zdaj na hitro neke ukrepe sprejemati in ne razmišljati o prihodnosti. Mi smo tukaj zato, da razmišljamo o prihodnosti. Da se ne bomo zbudili po tej krizi v še hujšo krizo. In zato vas pozivam, da ta finančni del zakona in gospodarske posledice krize prekleto dobro premislite, da bomo vedeli kako v teh pogojih postopati.  Potem pa, če grem naprej. Kje so, kje vidim probleme. Zdaj, na idejni ravni mislim, da je ta zakon, bom tako rekel, bolj pisan za gospodarstvo kot za ljudi. Pa bom dal dva konkretna primera. Prvi je, podjetjem se marsikaj oprosti. Država bo nase vzela kar 700 milijonov prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, nase bo vzela bolniške odsotnosti, ampak hkrati pa, in subvencionirala bo podjetja, ampak hkrati pa v tem zakonu ni zaveze, da recimo podjetja, ki subvencije koristijo, potem ne smejo odpuščati. Se pravi, koga zdaj subvencioniramo? Subvencioniramo zaposlene, ali bolj subvencioniramo lastnike podjetij, če podjetja lahko vse subvencije koristijo, odpuščajo pa vseeno lahko? To je prva taka močna dilema, ki es mi pojavlja. Druga, mogoče malo bolj malenkostna, ampak vseeno zgovorna – amandma glede tega imate že na mizi. Podpisali smo ga mi in LMŠ, je pa tale. Prejšnji teden smo sprejeli Zakon o interventnih ukrepih na… se opravičujem, samo da poiščem…

Na področju javnih financ, če to mislite?

Ne, ne. Zakon o interventnih ukrepih odloga plačila obveznosti kreditojemalcev. Tam je Vlada najprej poskušala uvesti 12-mesečni odlok plačila kreditov za podjetja in druge pravne osebe, potem je na pritiske opozicije v ta odlok vključila še fizične osebe, kar seveda pozdravljamo. Zdaj pa se že takoj na začetku tega zakona v 2. členu prikrade dodatek k uredbi iz prejšnjega tedna, ki pa pravi, da sicer ta zamrznitev kreditov zdrži, ampak da pa banke v času zamrznjenih kreditov vseeno obrestujejo obresti / oglašanje iz dvorane/. Se pravi, še ena taka dilema. Mislim, ali bomo pomagali ljudem s krediti in podjetjem s krediti ali bomo tukaj reševal banke, čeprav kot je vaš sekretar prejšnji teden povedal, gospod Šircelj na tej seji, so banke trenutno v Sloveniji super likvidne, torej ni potrebe po takem ukrepu. Mi smo v Levici, nekatere so sopodpisale, tudi druge opozicijske stranke, pripravili 35 amandmajev, s katerimi poskušamo ta zakon v dobri meri popravljati. Poskušamo pokazati na luknje v zakonu, na ljudi, ki izpadajo – prej sem jih že nekaj naštel – agencijski delavci, prekraci, najemniki stanovanj in poslovnih prostorov, ljudje, ki niso vključeni v zdravstveno zavarovanje – teh je okrog 10 tisoč v Sloveniji in tako naprej. Skratka, za njih poskušamo poskrbeti in jih vključiti. Po drugi strani pa poskušamo poskrbeti za nekatere nedoslednosti ali pa nepravičnosti, ki so v tem zakonu. Najprej, če se dotaknem upokojencev. Pri upokojencih imamo zdaj dodatek, krizni dodatek razporejen v tri razrede. Upokojenci z do 500 evrov pokojnine, z do 600 evrov pokojnine in z do 700, kjer potem nastane tale preskok. Nekdo s 699 evri pokojnine bo dobil 130 evrov kriznega dodatka, nekdo s 701 evrom pokojnine, ne bo dobil nič. Zato mi predlagamo amandma, da se namesto tega uvede linearna formula, ki se razteza od minimalne pokojnine pa do 850 evrov in se po tej formuli odreja dodatek. Na ta način bodo nepravičnosti bistveno manjše. Drugi problem je pri zaposlenih, ki sem ga že omenil. Podjetja lahko koristijo subvencije, zaposleni pa so vseeno odpuščeni. Glede na to, da je treba v prvi vrsti pomagati ljudem, smo tukaj predlagali enostaven dodatek k temu členu in to je, da morajo podjetja, ki koristijo subvencijo, se zavezati vsaj, da ne bodo odpuščala v času krize in tri mesece po njej. Vsaj za tiste ljudi, za katere koristijo subvencijo. Potem imamo samozaposlene in samozaposlene v kulturi, kjer pozdravljamo prvič, da je Vlada slišala, da jim je treba zaradi gospodarskega krča odpisati prispevke in pozdravljamo idejo o temeljnem dohodku. Je pa temeljni dohodek postavljen precej arbitrarno. Njegovi kriteriji so, da so do njega upravičeni tisti, ki se jim v marcu glede na februar za 25% zmanjša njihov prihodek. Glejte, to je popolnoma neživljenjsko. Vsi, ki ste kdaj imeli espe ali pa, ki veste kako espeji poslujejo, veste, da delajo po projektih in da dostikrat dva meseca ne zaslužijo nič, potem pa dobijo v enem šusu plačilo za vse tri mesece za nazaj. In zdaj vzeti en mesec in ga primerjati s prejšnjim mesecem, to je popolnoma skregano z vsako logiko in tukaj enostavno predlagamo, da se tak ukrep črta. Drugo pri samozaposlenih je, da je nesprejemljiv sramotilni steber. Glejte, podjetjem se pomaga z več 100 milijoni. Sredstva so v veliki meri nepovratna, nobenih konkretnih zavez ni, medtem ko pomoč za samozaposlene, ki je prav tako pomoč za gospodarstvo, pa bi bila pogojena s tem, da je vsak prosilec uvrščen na nekakšen javni seznam. Tudi to predlagamo, da črtate in da imate približno enake kriterije, kot za preostali del gospodarstva. Potem, študentje. Pri študentih se nam zdi problematičen ta ukrep, kjer bi vsak z stalnim prebivališčem v Sloveniji in redno vpisan na fakulteto, dobil 150 evrov dodatka, solidarnostnega dodatka v krizi. Ker to je enak ukrep za ljudi z zelo neenakimi potrebami. Nekateri študentje živijo doma, drugi živijo v študentskem domu, kjer plačujejo stroškovno najemnino, neprofitno, tretji živijo v najemniških stanovanjih, kjer so najemnine lahko, za garsonjere, tudi po 400 evrov. To so popolnoma neenake potrebe. Nekateri študentje imajo štipendije, drugi študentje morajo delat, da preživijo. Spet, ali bomo obema dali enak dohodek 150 evrov? Mi smo predlagal tukaj drugače in sicer, da se od lanskega zaslužka, v drugem polletju, izračuna mesečno povprečje in od tega mesečnega povprečja 80 % prizna kot upravičeno nadomestilo, ker, niso problem študentje, ki živijo doma in ki imajo štipendije. Problem so študentje, ki so izgubil delo, pa živijo v najemniških stanovanjih, delat pa morajo, da lahko preživijo. Zato je treba pomagat tistim, ki pomoč rabijo in ne razpršit 150 evrov, kar lahko nekomu sicer prinese nek bonus, ampak nekomu drugemu pa niti približno ne olajša težav, če ta do dela na more, starši mu pa ne morejo pomagat. In, nenazadnje, zdaj sicer slišim, da boste to že sami brisal, kar sem na začetku opozarjal, nikakor ne moremo, kljub temu, da je kriza, da so situacije urgentne, sprejemat zakonov, ki imajo protiustavne ukrepe. Tukaj ciljam predvsem na 104. člen, kjer je prej Zakonodajno-pravna služba precej jasno povedala, da je v nasprotju z 2. členom, 3. členom, 120. in 37. členom Ustave in to enostavno predlagamo, da brišete. Nenazadnje, ko tudi sami v uvodnih poglavjih predstavljate zakon, je ta zakon predstavljen kot pomoč gospodarstvu in ljudem, nikjer pa ni omenjeno, da naj bi bil to zakon, ki podeljuje dodatna pooblastila policiji ali pa uvaja nekakšne izredne možnosti sledenja ljudem, ki so po mnenju informacijske pooblaščenke, citiram: »Uvajanje policijske države.« To nikakor ne sodi v ta zakon in da bi se lahko pogovarjal o tem, kar je bistvo tega zakona, to je, na kakšen način bomo optimalno pomagali ljudem in gospodarstvu, predlagam, da na Vladi enostavno te sporne protiustavne stvari iz zakona, še pred koncem današnje obravnave sami umaknete. Hvala.

Hvala, gospod poslanec. Ja, gospod minister, izvolite, imate besedo.

Ja, hvala lepa za to razpravo. Zdaj, seveda, če najprej grme na globalno zadevo in kaj se dejansko globalno dogaja – mi se vsega tega zavedamo. Mi se zavedamo, da bo prišlo do krize, do gospodarske, finančne in tako naprej in da bo ta začetek po krizi vsekakor težaven, za gospodarstvo, da pa potrebuje gospodarstvo tukaj spodbude. Seveda govorimo tudi o tem, da pričakujemo v drugem oziroma, se opravičujem, v tretjem oziroma četrtem četrtletju, verjetno tudi nekaj več inflacije, kot jo je zdaj. Vemo, da bodo gospodarski krči, da bodo pretrgane globalne verige, da bo Evropa imela verjetno težave na gospodarskem področju, tudi tiste največje države. Navsezadnje, vse to se napoveduje in tukaj, zaradi tega sem tudi jaz rekel, da nič ni, ne bo tako, kot je bilo pred to krizo. Jaz mislim, da se bo tudi življenje in pogoji gospodarjenja bistveno spremenil. Tudi glede tega da, poglejte, imamo bolj ali manj omejen prehod iz ene države v drugo državo, itn., vse to dejansko vpliva tudi na samo življenje ljudi kot tudi na gospodarstvo.  Zdaj, jaz sem omenil zadolževanje, omenil sem kateri okvir dejansko imamo. V zvezi s tem bi rad poudaril še, da lahko da bo prišlo tudi do spremembe tega okvirja. O tem boste vsekakor seznanjeni, ker to pomeni sprememba Zakona o izvrševanju proračuna.  Drugo, bi rad tukaj še dodal glede financiranja oziroma prerazporeditev. Poglejte, pripravili bomo spremembe, rebalans proračuna, tako da s tega zornega kota bo vse jasno in transparentno. Nenazadnje upam, da razumete, da je treba spremeniti proračunske odhodke glede na stanje v katerem so, kajti oba proračuna za leto 2020 in 2021 sta bila sprejeta takrat, ko ni bilo ne nobene krize, ampak dejansko bili smo v gospodarsko zelo dobrem položaju. Tista določba, ki se nanaša na Zakon o odlogu kreditov, je pojasnjevalne narave, tako da, po mojem prepričanju bi tudi brez te določbe bilo tako, da se obresti obračunavajo. Tukaj moram seveda povedati, da država, Vlada, kdorkoli ne more iti v kreditna razmerja med banko in posameznikom in navsezadnje je na tem, da oba to uredita medsebojno, seveda bankam, upam da smo dali začetno spodbudo, da bodo to uredile, in da bodo seveda skrbele tudi za likvidnost gospodarstva, kajti ravno one so tiste, ki dejansko lahko to naredijo.  Glede natančnejšega izračuna lahko rečem, da največji del teh treh milijard pomeni financiranja prispevkov za socialno varnost. Govorim o teh mesecih. Tukaj seveda ti trije meseci ne sovpadajo z maksimalno možnostjo delovanja tega zakona, še posebej, če bo zakon veljal za nazaj. In tukaj govorim o milijardi 855 milijonov, tega nadomestilo za čakanje na delu 958, plačilo prispevkov ZPIZ in Zavodu za zdravstveno zavarovanje 466, plačilo prispevkov ZPIZ zaposlene, ki prejemajo plače 219 milijonov, potem imamo plačilo prispevkov za samozaposlene, kmete, verske uslužbence, 93 milijonov, mesečni temeljni dohodek za te kategorije 120 milijonov, nadomestilo, to je zdaj naslednja kategorija, ki ga bomo dali Zavodu za zdravstveno zavarovanje 93 milijonov, potem imamo tukaj plače v javnem sektorju in gospodarskih družbah 531 milijonov, povračila nadomestil plač zaposlenim v vrtcih, tukaj govorimo o občinah, 266 milijonov, znižanje prihodkov državnega proračuna, govorimo o oprostitvah akontacij dohodnine, oprostitve davka od dohodkov pravnih oseb, itn., 213 milijonov in tukaj približno to znese 3 milijarde in 96 milijonov. Tako da, zdaj seveda lahko povem, da so bili ti izračuni narejeni na določenih predpostavkah. Tukaj vseeno govorimo o teh, recimo, maksimalnih predpostavkah, ampak izračun dejansko velja in je tudi glede tega popolna transparentnost zagotovljena.  Tako da, tukaj jaz upam, da sem pojasnil tisto kar je bilo dejansko zdaj v tej oceni dano. Moram povedati, da tukaj so narejene določene predpostavke, drugače tudi ne more biti. Hvala lepa zaenkrat, predsednik.

Hvala lepa, minister. Imate vi, poslanec Mesec, repliko? Imate repliko.

Oziroma to je bolj postopkovni predlog. Gospod Šircelj, nam lahko ta razred po postavkah daste tudi pisno?

Ja, hvala, gospod poslanec. Ta predlog mislim, da je zelo dober in bi ga veljalo sprejeti. Gospod minister, sprašujem vas, če lahko to tabelo vaše strokovne službe pripravijo in posredujejo vsem poslankam in poslancem? Dogovorjeno. Hvala lepa.  Nadaljujemo razpravo. Na vrsti je poslanec Matjaž Han. Po razpravi poslanca Hana pa bom odredil odmor. Kolega Ha, izvolite.

Hvala lepa, predsednik. Še enkrat lep pozdrav ministru.  Stvar je seveda resna v tej državi, pa če se izrazim še, bom rekel, huje, Slovenija je ta moment na kolenih, tako kot, bom rekel, vsa Evropa oziroma ves svet. Na kolenih mislim tako socialno, gospodarsko, moralno, da o zdravstvu sploh ne govorim. Zato je potrebno, da kljub vsemu sodelujemo tisti, ki imamo možnost sodelovati, ki imamo možnost odločati, da med seboj se poslušamo, da smo med seboj solidarni in da smo predvsem dobronamerni. Zakaj sem začel s tem uvodom? Zato, ker je bil naš začetni predlog dobronameren, da vendarle probamo 24 ur zamakniti to sejo. Zakaj? Zato, da se prebijemo skozi vse te amandmaje, skozi vso to papirologijo, da v bistvu zapišemo ta zakon kar se da zelo jasen, da dobimo vse amandmaje. Zakaj je bil naš predlog dobronameren? Začeli smo ob 11., ura je 14., predsednik odbora za finance vmes je naredil pavzo zato, da se prezrači. Še do 14. ure nimamo amandmajev, ki bi jih morala Vlada vložiti. In jih bo vložila več kot sto. Potem veste pod kakšnimi pogoji, vsi skupaj, tudi koalicijski poslanci in poslanci delujemo, razen če se igramo tisti glasovalni stroj, pa kar odglasujemo in se o vsebini ne pogovarjamo. Škoda, da nismo ta naš predlog vzeli in bi mogoče bilo bistveno lažje.  Drugo, ključno kar v Poslanski skupini Socialnih demokratov želimo poudariti pri sprejemanju tega zakona, brez da se dotaknem, ključne vsebine je, da nad tem zakonom ne sme biti na nek način senca dvoma, da je zakon ustavno sporen. Zato je osnovna naša ideja, da se 103., 104. člen črtata iz tega zakona. Mi imamo še tisti člen, ki govori, da referendum ni dopusten k temu zakonu. In to je tista minimalna higiena, ki jo je potrebno pri taki pomembni zakonodaji spoštovati.  Druga zadeva, ki je ključna, ki jo moramo zapisati v prehodnih določbah in ki mora slediti skozi cel zakon, ker je tu največ vprašanj, od kdaj in na kakšen način kakršenkoli člen v tem zakonu velja. Ta člen in kakršenkoli člen mora veljati od začetka epidemije, to je od 16. 3., takrat ko je, pardon, se opravičujem, od 13. 3., ko je država napovedala, dala odlok…

Razglasila epidemijo.

Tako, razglasila epidemijo, odlok o tem, da se zaprejo nekatere gospodarske dejavnosti. Od takrat je ključno in to mora biti, to je zelo pomembno in s tem bomo pomirili na nek način ogromno ogromno ljudi.  Bi se strinjal kar je Luka rekel, edino ena distinkcija je med menoj in njim je ta, da če rešujemo   (nadaljevanje) v večji meri seveda zaposlenost in bom rekel ljudi, ki živijo do plače. To je to.  Drugo, kar bi rekel. Zavedam se, da to, kar je minister Andrej ključno je kaj bo po tem in ključno je kako bodo ta zakon prejel, ker dejstvo je gospodarska rast oziroma BDP dejstvo bo absolutno veliko veliko padel. Koliko? Jaz mislim, da ta trenutek ne upam napovedovati oziroma ni zmožen napovedati nobeden ekonomist. Lahko vsi napovedujejo na približno bo pa – tukaj pa jaz upam napovedati pa ne bom nekje veliko falil -, da bo to dvomestna številka glede na situacijo, v kakršni smo se znašli. Dejstvo je, da bo potrošnja padla. Tudi, če mi danes vlijemo ne vem koliko denarja v sistem ljudje bodo pa, da se relativno ta zadeva hvala bogu hitro konča bodo ljudje na neki način začeli v svojih glavah razmišljati drugače. Tretja zadeva, ki bo neminovna je to država bo seveda povečala svojo zadolženost. Sedaj na koliko ta trenutek verjetno ve približno samo minister za finance, zato bi ministra vprašal pa mogoče drugače kot drugi, jaz ga ne bom držal za to kaj bo in na kakšen način bo, za koliko se bo država zadolžila, ker tudi verjetno ta trenutek ne ve, vendar pa pri teh 3 milijardah, ki jih sedaj predvidevate minister, da jih boste vlili v sistem. Zanima me koliko je od tega tako imenovanih nepovratnih sredstev oziroma koliko predvidevate nepovratnih sredstev v obliki helikopterskega denarja ali v obliki bom rekel pomoči iz Evropi preko raznih mehanizmov? Koliko bo potrebno se za teh 3 milijarde, če mi lahko Andrej poveste poveš koliko bo zadolžitve, koliko si predvideval zadolžitve v tem proračunu in koliko boš lahko glede na to, da proračun je bil likviden, proračun je imel neke viške koliko boš od teh 3 milijard, če se to da prerazporedil iz obstoječega proračuna? Zavedam se, da bo treba to narediti.  Drugo, kar bi rad povedal pa bom, potem se pri vsakem amandmaju in tistim, ki mislim, da je seveda pomembno ustavil še eno stvar povedal. Mi smo dobili, ko še nimamo amandmajev, zato težko komentiram amandmajev Vlade predlog Gospodarske zbornice sigurno na 30, 40 amandmajev. Imamo predlog pripombe Obrtne podjetniške zbornice na tudi 30 poglavij oziroma na 30 členov ali pa še več. Imamo Slovenian Business Club, ki je dal na kopico členov pripombe. Da ne govorim verjetno smo vsi poslanci dobili od posameznih subjektov gospodarskih od prijateljev od ljudi, ki se ukvarjajo vsak dan s poslom, ki živijo do svojega dela, kopico vprašanj. Vprašanj, zato ker so členi nejasni, zato je takšno zakonodajo, ki je seveda potrebna in ki vem, da jo je težko tako spisati, da se bo vsak posameznik našel notri in videl svojo rešitev, ne bo se, to je jasno in kdo bo padel ven. Strinjam se to, kar je rekel Luka mi smo nekatere skupine ljudi bom rekel ta zakon ne pokriva, zato smo probali z amandmaji vsi skupaj reševati tudi nekatere skupine ljudi od študentov, brezposelnih, upokojencev dodatno, kulturnih delavcev in tako naprej, zato tudi mi imamo nekih 18 amandmajev, ampak ne tekmujemo med seboj kateri bo dal več amandmajev. Imamo tudi veliko skupnih amandmajev opozicije. Probamo zajeti, kar se da veliko bom rekel problematike, zato se mi zdi ključno, da je zakon, ki ga imamo pred seboj mora biti seveda hitro sprejet, to se strinjam a vendar eden dan gor ali dol, glede na to kdaj se bo začel, ni tako pomembno. Nasprotno, če bi en dan dobili več časa, bi mogoče kakšne amandmaje še bolj jasno oziroma kakšne člene še bolj jasno zapisali. To je drugo.  Vem, da je v tem zakonu ogromno denarja angažiranega. Tri milijarde je nenormalno velika vsota za Slovenijo, jaz se tega zavedam. Vi veste, kadarkoli smo kakšen zakon sprejemali, pa proračun ali pa zakon, ki je imel že milijon evrov, v naših razmerah, finančnih učinkov, so bili po navadi na ministrstvu na nogah, da je to nemogoče. Zdaj se pogovarjamo o treh milijardah evrov, pa mislim, da ne bo dovolj. Zakon mora biti, da se bodo vsi videli zelo jasno, zelo jasno napisan, nediskriminatorno, mora biti enostaven in ne sme biti, oprostite, ne sme biti zbirokratiziran. Ker ljudje v teh časih, da bodo morali kopico papirjev, kopico nekaterih podatkov pisati zato, da bodo dobili tiste fičnike, enostavno ne bo šlo. Zakon mora biti solidaren, absolutno, kar se le da, pa pravičen. To ni floskula. To ni floskula, ampak to se mi zdi v teh časih, je zelo zelo pomembno. Seveda, da zajame čim več ljudi, vse skupine verjetno nikdar ne bomo mogli in kdo bo ven padel in bo na koncu užaljen, jezen, razočaran in zato je še tako pomembno, da se odmakne vse kar je možno, kar diši po tem, da bi bilo lahko ustavno sporno, ker saj veste, ljudi imamo različne in lahko marsikaj, zaradi takega zakon tudi pade. Jaz razumem, da je vsak podjetnik, vsak ki ta moment ne dela, ki je, ki mora biti doma v specifični situaciji in vsako tudi podjetje ima specifično situacijo, drugačno poslovanje, vendar treba je enostavno na nek način zadeve tako poenostaviti, da se bodo vsi videli, bom pa potem se pri 22. členu, ki mislim, da so dali vsi največ pripomb, ker je… In bom po mojem… Po mojem ključen še en… Samo ponazoril z nekaterimi pobudami kako si vse institucije ta 22. člen drugače razlagajo in da vidijo v tem 22. členu lahko velik problem, je pa v bistvu ključen. Kot sem rekel, jaz vem, da bo v teh treh mesecih potrebno pogasiti to težavo, ki je pred nami. Upam in verjetno bi dali vsi ta moment ne vem katerim za maše ali pa karkoli, da bo ta epidemija, ta problem trajal samo tri mesece, ampak šele po teh treh mesecih po mojem, se bo začela, se bodo začele neizmerne težave. Ljudje bodo prišli iz svojih stanovanj, ljudje bodo prišli, upam nekateri, hvala bogu, na delovna mesta, nekateri žal ne več na svoja delovna mesta. Kot sem že prej rekel, gospodarska rast bo padla, potrošna bo padla, država bo zadolžena več in takrat bo potrebno smele in modre odločitve, da se bo država pobirala. Vendar ta naša država se je od leta 2008 tudi pobrala po tisti krizi in verjamem, da bo temu tudi tako. Malo pa vendarle moramo biti optimistični. Zdaj pa mogoče samo, da pokažem z nekimi dejstvi ta 22. člen, da boste videli, da… Saj vsi berete, ampak tudi zaradi javnosti. Da je problem. Zakaj se ne počaka kakšno uro, kakšen dan, da se na nek način vidi kje so problemi? Zdaj, vsi vidijo, da je 22. člen problem. Recimo, v slovenskem business club-u govorijo na tak način, da so podjejta v specifični situaciji, da glede na to, kakšni pogoji so za to, da se lahko aktivira ta 22. člen in da lahko firme dobivajo denar. (nadaljevanje) Veliko podjetij je takšnih, ki so na začetku epidemije poslovala zelo uspešno, dodatno zaposlovala, veliko investirala v zadnjih mesecih, potem pa se jim je v začetku epidemije poslovanje povsem ustavilo. In ker je tam neka formula, da moraš, koliko ti je promet padel, zaradi navedenega so nekateri v prvih, dveh, treh mesecih celo povečali svoje prihodke glede na lansko leto. In zdaj bodo izpadli iz tega ven. To je ena stvar. In v bistvu bmo kaznovali tiste uspešne podjetnike, ki so dajali…bom rekel, ki so investirali, dajali gas, se borili in tako naprej. Te bodo izpadli ven, po tem kar je zdaj zapisano. Drugo, Obrtna zbornica… govorim samo, milijon stvari je, milijon specifik je – Obrtna zbornica pravi, da je zelo težko govoriti o tem, koliko imaš prometa in na podlagi prometa se te tudi ocenjuje. Ker na konec koncev si lahko ti v januarju počakal, nisi konec leta prodal, si v januarju, februarju prodal mašino, stroj, avto, ti gre v promet, nisi nič naredil – ne boš upravičen do tega. Mislim, jaz ne govorim tukaj zdaj, da hočem biti v neki opoziciji, to so dejstva in taki lahko, če tukaj ne bo jasno zapisano, izpadejo iz vseh teh pomoči. Gospodarska zbornica… da ne bom bral, ker imate vsi pred sabo – Gospodarska zbornica ima spet drug pogled oziroma drug problem. Moj prijatelj, ki je v januarju, februarju odprl hotel – kupil star hotel, ga obnovil, zaposlil ljudi, 7. marca odprl hotel, investiral v ta hotel svoje lastne prihodke, družinske prihodke. 12. marca se mu je firma zaprla. Bil dobro situiran, danes lahko na beraški palici, pri 30, 35 ljudeh zaposlenih. Takih prijateljev imamo verjetno mi vsi. In me sprašuje, da po 22. členu verjetno on nekje ne bo prišel zraven.  Zato je naš predlog bil ideja, Socialnih demokratov bila malo drugačna. Jo bom samo na kratko, t.i. hibernacija. Ko smo to ven dali, so se nam smejali. So rekli, da so mislili, da smo mi malo »šc«. Pa vam bom povedal – to je v bistvu mirovanje podjetja. Vsak podjetnik v bistvu da podjetje v neko mirovanje. Oceni na malo daljši rok, ne na 3 mesece, oceni, kakšen bo imel izpad prometa, izpad poslovanja. Na podlagi svoje ocene lahko seveda da ljudi potem na čakanje in dobi za to neka sredstva, ki jih bomo zapisali v zakon. Po enem letu dni ali pa po 6 mesecih – odvisno zdaj v kakšnih dogodkov se bomo… v kakšnih časovnih merilih se bomo dogovorili, se oceni, ali je bila njegova ocena okej. Če je bila njegova ocena okej, mu ta denar ni treba vrniti, če je hvala bogu bila njegova ocena, da je šla v minus njegov, da je naredil boljši promet, bo moral razliko vrniti, v nasprotnem primeru ne. In vsak pošten podjetnik, vsak tisti, ki želi svoje podjetje obdržati nad gladino, bo naredil neko pravo, normalno oceno in na podlagi tega dobil ta sredstva. Seveda ključna je likvidnost ta moment. Jaz bom težko prepričal mojega prijatelja, ki je firmo zaprl, zato ker mu je država dala… to ni slabšalno, ker smo mogli vsi firme zapreti – gostinski lokal, on danes nima od kje plačo dati. Zato mora biti ta likvidnosti denar, ta kredit, ki ga bo v bistvu vzel za to, da bo dal plače, stroške poravnal, če se bo dalo, da mu bo država to vrnila. Če tega ne bomo istočasno naredili, nam tak ukrep ne bo nič koristil, ker ne bo imel od kje vzeti.  Takih stvari je v tem zakonu še kar veliko. Zato se mi zdi, da ene par ključnih členov je tako ključnih, da moramo stakniti glave, da moramo poslušati Obrtno-gospodarsko, Slovenski podjetniški sklad, Business sklad, tudi sindikate. Mi mogoče ta zakon pri vseh 100 členih, s tremi členi, ki so osnovni, lahko rešimo to državo. Seveda, če ne bomo preveč birokratsko zdaj vsi skupaj razmišljal. Zdaj pa, po moje, ali da ta država 3 milijarde, ali da ta država 3 milijarde pa pol, oprostite, ta moment to ni pomembno, ker odvisno je, koliko bomo naredil si danes temelj, da bomo lahko čez 6 mesecev iz tega temelja začeli prav, gradit to hišo, ki se nam je ta moment, bodimo odkriti, zaradi bolezni, ne zaradi ekonomije, kot leta 2008, ko so špekulanti v Ameriki, Brothers… Kaj je tisto? …

Lehman Brothers.

Hvala prijatelj, ki mi, predsednik, me zmeraj rešiš, ko me… hm… sistem razrušili. Zdaj ga ni ekonomija razrušila, bodimo odkriti. Zdaj ga je razrušila bolezen, epidemija. Tako da, jaz se bom seveda še potem javil. Upam, da bojo kakšni amandmaji, naši, sprejet, ker so res dobronamerni, tako da, hvala, da ste me poslušal.

Hvala, gospod Han. Minister, bi želeli podati kak odgovor? (Da.) Izvolite, prosim.

Ja, seveda, podatek, tisti, ki je bistven, seveda o finančnih vprašanjih in kako naj bi se tukaj zadolžil in tako naprej… Zdaj, glejte, vse ocene, ki smo jih delal in verjetno tudi, ki jih bodo drugi delal, so dejansko narejene na ocenah, ki temeljijo na tem, koliko časa in kako bodo podjetja reagirala na to krizo oziroma na to epidemijo. Tako da tukaj, zdaj, ko ste omenjal, pač, povišanje tega, kajne, lahko rečem, seveda, da z vsakim ukrepom, a ne z vsakim, se opravičujem, ampak, z mnogimi ukrepi se samo, seveda, ta znesek povečuje. Tako, zdaj, ena izmed zadev, ki je bila že omenjena, je seveda, so kohezijska sredstva, drugo so sredstva, ki so, bom rekel, še obstajajo kot, v samem proračunu in tretje, kar je, in tukaj moram še enkrat poudarit, je zadolževanje. Nekaj lahko govorimo o zadolževanju države in tukaj sem že omenil, država oziroma Vlada, se je zadolžila prejšnji teden, to je bilo tudi javno objavljeno. Drugo so potem sredstva Evropske investicijske banke, ter sredstva Evropske centralne banke, ter drugih fondov, vendar tukaj bi za Evropsko centralno banko rad povedal, da ta sredstva so predvsem namenjena, so namenjena finančnim inštitucijam in preko bank je treba zagotavljat likvidnost in treba je zagotavljati to, da so projekti, ki jih financirajo banke, namenjena ohranjanju širitvi poslovanja in predvsem temu, da se zagotavljajo tudi delovna mesta. V ta okvir so povabljena podjetja oziroma podjetja sodelujejo s SID banko, ki ima tudi velik prispevek v tem pogledu, da rešuje podjetja in da jim dejansko pomaga. Skratka, vsi evropski in svetovni viri so zaenkrat na razpolago. Dejstvo je, da račun, da pričakujem, da bodo obrestne mere v naslednjih mesecih še relativno ugodne, tudi zaradi tega, ker je prišlo do te injekcije s strani Evropske centralne banke, v znesku 750 in še tudi nadaljnjih milijard in to bo se obdržalo, obrestne mere, na relativno nizki ravni. Vprašanje pa je, seveda, kaj se bo začelo dogajat v drugem polletju in predvsem, v zadnjem četrtletju, tako kot je bilo tukaj že omenjeno, situacija verjetno ne bo takšna, kot je danes tudi na mednarodnih trgih.

Hvala, gospod minister. Gospe in gospodje, zdaj moramo narediti krajši odmor. Tale ura tu zgoraj, zdajle sem pogledal, 3 minute zaostaja. Ura je 14 in 35 minut. Nadaljujemo ob 14. uri in 50 minut. Prosim.

Dobro, gospe in gospodje. Nadaljujemo s sejo.  Na vrsti je za razpravo poslanka Tine Heferle, za njo poslanec Jani Möderndorfer.  Kolegica Heferle, izvolite prosim, imate besedo. .

Hvala lepa gospod predsednik. Lep pozdrav sem!  Jaz se bom za razliko od nekaterih predhodnikov vsekakor dotaknila teh najbolj spornih, ustavnospornih zadev v zakonu, čeprav se nekaj šušlja, da bodo nekateri členi umaknjeni. Sicer me veseli, če bo Vlada upoštevala vsa opozorila opozicije, stroke in Zakonodajno-pravne službe, ampak glede na to, da se je predsednik odločil speljati razpravo glede zakona, ki še nastaja oziroma se še spreminja in še preden imamo pred seboj amandmaje, kar je po moje mnenju sicer zelo nepraktična in neživljenjska odločitev, spoštovani predsednik, sicer vas zelo cenim in vas imam za izjemno razumnega človeka, ampak ta vaša odločitev je bila, po mojem mnenju, napačna in morda celo nekorektna. Pa vendar smo sedaj že tako globoko v razpravi o zakonu, glede katerega Vlada pripravlja sicer še preko sto amandmajev, se bom tudi jaz opredelila do teh členov, ki so trenutno pred nami.  Naj nadaljujem s stavkom, ki smo ga v preteklih dneh že kar nekajkrat slišali. Zakonodajna veja ne bo v nobenem primeru pri sprejemanju zakonov niti v najmanjši meri suspendirala demokratičnih procesov. To je citat predsednika Državnega zbora izpred nekaj dni, ko je miril vse, ki so ob vsem tem znatnem hitenju pomislili, da bi lahko bila vloga Državnega zbora na račun Vlade okrnjena. Naj spomnim, zakon, ki ima vsega skupaj 111 členov in ureja zelo občutljiva in pomembna družbena področja, ki zadevajo zelo široko skupino ljudi, in ti ljudje so v tem trenutku ranljiva skupina naših državljank in državljanov, ta zakon smo dobili v nedeljo popoldan. Včeraj popoldan smo prejeli mnenje Zakonodajno-pravne službe. No, danes pa naj bi kvalitetno, konstruktivno in celo odgovorno obravnavali in sprejemali vse te ukrepe, ki jih ta zakon predvideva. Vlada je zakon pripravljala cel teden, pravijo celo dneve in noči, kar je vredno vse pohvale in spoštovanja. A vendarle se moramo zavedati tudi vloge, ki jo ima ali pa jo mora imeti Državni zbor v zakonodajnem postopku. Mi smo tisti, ki moramo zakon vsebinsko obravnavati, ga prečesati, naštudirati, ne samo prebrati, ponavljam ne samo prebrati, ampak ga naštudirati, saj na koncu Državni zbor sprejema zakon. In korektno bi bilo tako od vlade, ki je v izjavah nekako izrazila nek pritisk na Državni zbor, da se ta zakon sprejme čim prej, kot tudi korektno bi bilo od predsednika Državnega zbora, ki je odgovoren za sklic plenarne seje, da se tudi poslancem in poslankam, pa ne samo opozicijskim, tukaj govorim tudi o koalicijskih, ker verjamem, da niso prav vsi bili neposredno vpleteni in niso sodelovali pri pripravi tega zakona, če sploh kakšen neposredno je sodeloval. Torej, da se nam, tudi nam, da na voljo dovolj časa, da zakon, kot se rekla naštudiramo, ne samo preberemo, da kvalitetno pretehtamo ukrepe in rešitve, ki jih zakon ponuja, da kvalitetno in odgovorno pripravimo alternativne predloge rešitev oziroma amandmaje, tam kjer pač ocenjujemo, da je to potrebno. Skratka, da odgovorno in kvalitetno oddelamo svoje delo, za katerega smo plačani lahko to storimo le na način, da smo prava opozicija in le ta ko se bomo lahko borili za naše državljane in državljanke in jim resnično zagotovili tak položaj, ki jim gre danes v tej situacija in le tako, se pravi z dovoljšnjim časom za obravnavo vseh predlogov bi zagotovili te minimalne standarde za demokratičnost našega zakonodajnega postopka. Še enkrat, vsa čast Vladi, da je zmogla to modrost in da je za pomoč prosila vse strokovnjake iz različnih področij, ki so spisali in pripravili ta zakon, kapo dol. Enako pohvalo si Vlada zasluži tudi ob tem, da je vendarle upoštevala predlog LMŠ in ostale opozicije glede, recimo, višine odpisanih prispevkov. Vsa čast Vladi, da je napravila ta napor in obravnaval tak mega zakon, tako imenovan mega zakon v tako zelo kratkem času, tednu dni. Vendar pa moram tudi v imenu svojih kolegov   (nadaljevanje) izraziti neko razočaranje, da tudi mi poslanci nismo dobili nekega razumnega časa za obravnavo predlaganih ukrepov. Če spomnim smo morali opozicijski poslanci neki napor vložiti že v to, da je seja Državnega zbora jutri, da ni bila danes sklicana kot je bilo prvotno predvideno. Zavedamo se sicer nekih teh izjemnih okoliščin ne pa izrednih, ponavljam, nismo v izrednih okoliščinah, ki terjajo neke hitre odzive a tudi v teh okoliščinah dan ali dan ne pomeni tako zelo velikega tveganja, da bi bilo za to vredno ali pa smiselno ali, če želite sorazmerno pod vprašaj postaviti celotni zakonodajni proces. Nenazadnje so tudi ukrepi, ki jih sprejemamo tako pomembni za naše državljanke in državljane, da si zaslužijo preudarno obravnavo, zato smo v opoziciji prosili, da bi se obravnaval zakon v četrtek. Namreč dodatnih 24-ur na 36 ur podlage – toliko smo imeli namreč časa, da smo se pripravili za današnjo sejo odbora bi bilo še kako dobrodošlih. Verjamem in upam, da si vendarle nihče ne želi okrniti naše demokratičnost in izničiti vlogo Državnega zbora, ki bi v resnici ob takem tempu delovanja lahko postal zgolj formalni opazovalec pri sprejemanju zakonov kot je omenil že kolega Han vso zakonodajni, izvršilni in pa politično moč pa bi predali v roke Vlade. Tega verjamem, da si ne želimo, zato upam, da je ta moj uvod naletel na plodna tla, da ga je slišal tudi predsednik Državnega zbora in da bo v prihodnje omogočil, da se vsi zakoni predvsem pa tako pomembni zakoni kot je današnji obravnavajo v neki razumni časovnici. Da ne bom narobe razumljena tudi nam ni težko prebedeti kakšno noč, smo jih, več njih, da smo se pripravili kvalitetno na današnji odbor in na jutrišnjo sejo, ampak vseeno bi nam ob tako zajetnem in raznolikem zakonodajnem paketu prišel kakšen dan prav. Nenazadnje tudi za kvaliteto, ki jo, potem nudimo državljank in državljanom saj smo vendarle v službi ljudi.  Če nadaljujem pri mnenju Zakonodajno-pravne službe, ki je, kar obsežno na 33 straneh praktično beden člen zakona ni ostal brez pripombe bi rada še posebej izpostavila nekaj, če tudi se soočamo s posebnimi okoliščinami si v taki naglici sprejemanja nekih zakonskih rešitev ne bi smeli privoščiti sprejemanja zakonov, za katere že ob samem sprejemu vemo, da so tako pomanjkljivi, da jih bomo morali popraviti z drugimi zakoni v prihodnje. To v pravni red vnaša neko negotovost in nepredvidljivost, kar za državljane in pa gospodarske subjekte ni v redu. Razumem časovno stisko kot sem rekla, razumem dober namen, ki je v ozadju verjetno, a kot že rečeno morda bi bilo bolj produktivno, če bi vendarle imeli na voljo več časa. Sedaj se že malo ponavljam, ampak tako pač je.  Popolnoma razumem tudi, da je Vlada želela v dani situaciji zajeti kar največ ukrepov, ki zadevajo različna družbena področja v enem zakonu s takšnimi situaciji smo se že srečali v Sloveniji. S tem, ko nekako omogočamo, da so razmerja, ki naj bi bila posledica enakega vzroka urejena na enem mestu pa je potrebno pri takšnem zakonskem pristopu biti izjemno pazljiv na preglednost in jasnost zakonskega besedila tudi na to je že opozoril kolega Han. Žal se v tem zakonu nekatere istovrstne vsebine urejajo različno in na to je jasno in glasno opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba in zato so nekateri členi zakona v posledici tega nerazumljivi oziroma so dvoumni, ne dovolj jasno, kar pa potem privede do te negotovosti in nenazadnje nezadostne predvidljivosti pravne ureditve, o kateri sem malo prej govorila. Ena od teh nejasnosti je različno trajanje posameznih ukrepov. Za nekatere, recimo na področju javnega naročanja, je določeno trajanje celo do srede aprila leta 2021. Za nekatere ukrepe celo ni določen datum do katerega bodo trajali, kar pomeni, da tej ukrepi postajajo trajni. Naslednje je Zakonodajno-pravna služba opozorila zelo glasno in zelo jasno. Tudi pri ukrepu, v katerem se policiji podeljujeta dodatna pooblastila, dodatna pooblastila, ki hkrati sta dva izmed tistih ukrepov. Natančneje, gre za ukrep o dodatnih pooblastilih in pa za ukrep kjer bo nadzorovano gibanje državljanov, za katera je Zakonodajno-pravna služba rekla, da po svoji vsebini ne odražata interventne narave, ki jo ta zakon sicer ima. To je zame izjemnega pomena in če sem malo bolj konkretna, 103. člen sicer dodatno ali pa izrecno opredeljuje pooblastila policije, ki jih sicer policija na podlagi Zakona o nalogah in pooblastilih policije že ima. Med drugim je izrecno naveden tudi vstop v tuja stanovanja in tuje prostore. Vendar pa je treba tukaj poudariti, da lahko policija tako pooblastilo izvaja le na podlagi predhodne sodne odločbe. Varstvo nedotakljivosti stanovanja je namreč ena izmed temeljnih in najpomembnejših človekovih pravic in v tem mega korona zakonu se s tem, ko se to pooblastilo, se pravi vstop v stanovanja ali druge prostore, še izrecno, še enkrat zapiše, brez navedbe nekih ostalih omejitev ali pogojev ob katerem bi se ta ukrep lahko izvedel, ustvarja neko možnost, da policija vstopi v tuja stanovanja ali druge prostore brez te sodne odločbe. To je skrajni ukrep, slišali smo, neustaven ukrep. Za tak ukrep je potrebna sodna presoja, odredba se izda ob strogo določenih pogojih in ne tako na neko bianko dejansko stanje. Nadalje je v 104. členu policiji omogočeno, da nadzira telekomunikacijsko napravo državljana, ki mu bo izdana odločba o karanteni in se bo v zameno, da bo karanteno lahko preživljal doma in ne kje drugje, kjer bi mu to recimo določila država, se bo moral ta državljan strinjati s tem, da ga policija lahko nadzoruje preko njegove mobilne naprave. Tudi to je poseg v človekovo pravico, natančneje v pravico do zasebnosti in neko navidezno dopustnost vzbuja to pisno soglasje, ki je sicer predvideno, ki naj bi ga dal posameznik, vendar je to zgolj navidezno. Slišali smo že od strokovnjakov, od ustavnih pravnikov, da to soglasje ne zamenjuje ali pa ne nadomešča sodne odredbe, sodne odločbe in v resnici gre za nek nedovoljen pritisk, ki se bo s takšnim postavljanjem pogoja v bistvu vršil na posameznika.  Poleg tega je pri soglasju, kadar gre za obdelavo osebnih podatkov, bistvena svobodna volja posameznika in njegova neomejena možnost preklica te njegove volje oziroma soglasja. V predlagani določbi 104. člena to ni razvidno, niti ni predvideno, prav tako ni mogoče razbrati posledic za posameznika, če pisnega soglasja za pridobitev lokacijskega podatka o njegovem komunikacijskem sredstvu ne poda. Skratka, člen je zelo širok, pa hkrati zelo nejasen. Naj ilustriram še nekoliko drugače. Ko gre za veliko manjše potencialne posege v pravice posameznika v kazenskih postopkih, imamo zakonsko določeno, torej predvideno, da mora imeti vsak tak obdolženec ob sebi odvetnika, da varuje njegove pravice in mu pravo svetuje. Tu, ko pa se bo posameznik, ki po večini verjetno ne bodo pravauki državljani, bodo pod pritiskom nekega odpustka, da bo karanteno lahko preživljal doma, se bo sam odločal o suspenzu tako pomembne človekove pravice, pa naj bi pisno soglasje zadostovalo za zakonitost takšnega posega v njegovo ustavno kategorijo. To je enostavno nesprejemljivo in nedopustno i takšna bianco odpoved človekovi pravici, kot jo predvideva ta zakon v 104. členu je represiven ukrep, ki ne pritiče demokratični državi kot je Slovenija. Ta dva ukrepa oziroma pooblastili policiji ne samo, da sta nesorazmerna, pač pa kot rečeno predstavljata nedopustni poseg v temeljne človekove pravice, ki jih ščiti ustava in ne glede na razglašeno epidemijo, namreč epidemija ne sme biti razlog za ukinitev ustavnih pravic in tu resnično hodimo po tankem ledu policijske države in državnega režima represije in nadzora, ki se nam bo skrhal pod nogami, takoj ko bosta ta dva člena potrjena. Glede omenjenih dveh členov smo številni poslanci, če ne kar vsi, včeraj in pa danes prejeli milo rečeno malo morje elektronskih sporočil zaskrbljenih državljanov, ki so nas pozivali, naj takšnih posegov v njihove človekove pravice ne podpremo. Teh mailov je šteto na več kot 100, milo rečeno. Glasno je, da sta ta dva sporna člena, se pravi 103. in 104. člen tega mega korona zakona, se je odzvala tudi stroka, ustavni pravniki, sodniki, informacijska pooblaščenka, kot sem že omenila. Tako da ne, takšni pooblastil policiji ne bi smeli dati in vsi, ki smo odgovorni za zagotavljanje človekovih pravic, pa naj bo to na zakonodajni ravni ali na izvršilni ravni, bi se morali zavedati, da se človekove pravice smejo omejevati zgoj in samo v izrednih razmerah, ko je to nujno in neizogibno in ko tako odloči Državni zbor z ustavno večino. S takšnim interventnim zakonom, ki je danes pred nami, na takšen način kot ga predlaga Vlada, to vsekakor ne gre. Ne nazadnje se moram dotakniti tudi 110. člena zakona, ki določa nedopustnost zakonodajnega referenduma. Zakonodajno-pravna služba je na to neustavnost opozorila in zaradi njene pomembnosti moram to pokomentirati tudi jaz. Za razlik od kolegice Kociper se strinjam s stališči Zakonodajno-pravne službe i zame je postopek za to, da se določi, da nek zakon ne more in ne sme biti predmet referendumskega vprašanja, popolnoma jasen in jasno ga je predstavila tudi predstavnica Zakonodajno-pravne službe. O tem v končni fazi odloči Ustavno sodišče. Če in ko zainteresirani predlagatelj osporava odločitev Državnega zbora, da glede določenega zakona ne dopusti referenduma. Torej začne se z dano pobudo državljana, ki ko vloži 2 tisoč 500 podpisov, s čimer napove zbiranje podpisov za referendum in če Državni zbor meni, da je zakon takšne vsebine glede katere ne more biti razpisan zakonodajni referendum, to s sklepom zavrne. No in na to ima potem pobudnik možnost sprožiti pravno varstvo pred Ustavnim sodiščem, o čemer je govorila predstavnica Zakonodajno-pravne službe. Torej glede na to, da je popolnoma jasno, da opredelitve o tem, da glede določenega zakona ni mogoče izvesti zakonodajnega referenduma, ne more biti opredeljen kar v samem zakonu, spet kar na bianco. Tu je moje strinjanje in podpora mnenju Zakonodajno-pravne službe. Ustava je v določenih členih, to moramo vedeti, neke vrste programski akt, ki za svojo uresničitev zahteva še podrobnejšo opredelitev v zakonih in podzakonskih aktih in o tem je govorila predstavnica Zakonodajno-pravne službe. Zato še enkrat, z njihovim stališčem se popolnoma strinjam. Za konec pa naj izrazim samo še en apel Vladi, na katerega smo bili številni poslanci opozorjeni s strani Združenja turističnih agencij Slovenije. Vem, da se pripravlja še en paket ukrepov, ki naj bi bili namenjeni reševanju podjetjem in pa gospodarstva, pa vendar, naj že danes izpostavim, da se morda drug teden ne pozabi oziroma, tekom tega tedna, glede na to, da že pripravljate besedilo zakona. Turistične agencije so ta trenutek v zelo nezavidljivem položaju, praktično so v katastrofalnem položaju in vsak čas jim grozi popoln brodolom. Vemo, da je za našo državo ta panoga, se pravi turistično gospodarstvo, izjemnega pomena. Po zadnjih podatkih ustvarja 12,3 % slovenskega GDP-ja. Če se danes oziroma v prihodnjih dneh ne poskrbi za to panogo, da tudi ta del gospodarstva rešimo, moram reči, da predlagana je ureditev s tako imenovanimi »vrednostnicami«, o čemer je minister za gospodarstvo, gospod Počivalšek, govoril že pred kakšnim mesecem dni, torej, če se tega ne lotimo, bo ta del gospodarstva »kolapsiral«. Imeli bomo izjemno veliko število brezposelnih, izjemno finančno gospodarsko škodo in nenazadnje bomo prikrajšani, bodo prikrajšani, tudi potrošniki. Kajti tam, kjer ni, se ne da vzeti. Torej, če ne poskrbimo za ta podjetja, ob negativni stečajni masi, poplačil oziroma vračil, vplačanih aranžmajev ne bo. Tako da, še enkrat na tem mestu apel Vladi, da pripravi tudi to rešitev, če ne danes, z amandmaji, pa v naslednjem paketu ukrepov. Vem sicer, da imajo konkreten in po mojem mnenju, zelo kvaliteten predlog zakonske ureditve tudi na Združenju turističnih agencij Slovenije. Zato verjamem, da takega predloga ne bo težko oblikovati. In naj zdaj zaključim, z upanjem, da nas bo koalicija vendarle poslušala in upoštevala vsa naša dobronamerna opozorila. Nenazadnje, smo enako mero razuma dosegli tudi, ko smo opozarjali na višino nadomestila in pa na višino odpisanih prispevkov. Imam zdaj tu v mislih predvsem umik teh, ustavno spornih členov – torej, 103., 104. in 110. člen in v svojem imenu lahko rečem, da v nasprotnem primeru, če ti neustavni členi ne bodo odpravljeni, moram reči, da kot pravnica, kot državljanka in kot poslanka, tega mega korona zakona ne bom mogla podpret. Toliko zaenkrat, z moje strani. Hvala.

Hvala, gospa poslanka. Prejel sem še eno pooblastilo – poslanec Marko Bandelli nadomešča poslanca Franca Kramarja, iz Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek. Kolega Möderndorfer, jaz vas lepo prosim za 3 stavke, če lahko spregovorim, preden dam vam besedo. Izzivajo me kar naprej, saj ste tudi slišali in moram določene stvari pojasnit. Gospe in gospodje, jaz sem se odločil za način vodenja današnje seje tako, kot jo vodim, zaradi dveh predpostavk. Prva moja predpostavka je, da je država v nevarnosti. Druga moja predpostavka je, da smo državljani ogroženi. Ljudje v Sloveniji zaradi epidemije virusa umirajo. Zakon sem enako kot vi, dobil v nedeljo popoldne in sem v teh dveh nočen in dveh dneh preštudiral kolikor sem lahko preštudiral. Nikar ne mislite, da se jaz danes v redu počutim zaradi tega, ker počnem to kar počnem. Toda, ko dam na tehtnico moje osebno počutje na eno stran, na drugo stran pa interes države in državljanov, je za mene odgovor jasen, jaz sam sem pri tem nepomemben.  Gospe in gospodje. Premislimo dobro. Nam se lahko zgodi v zelo bližnji prihodnosti, da nam bo umiralo 10 do 15 ljudi na dan. Zadnjič sem bral enega zdravnika, ki je govoril o tem, da je to celo več na dan. In kaj bomo mi počeli? V Državnem zboru bomo učeno disputirali o tem ali je v zakonu dovoljeno razpisati referendum ali ne, zakonodajni. To je naša tema.  Nisem razpravljal na vašo razpravo. Jaz sem predsednik odbora in sem pojasnil zakaj sem se odločil, da vodim sejo na način kot jo vodim. Nimate mi kaj replicirati.  Nadaljujemo z razpravo. Razprava poslanec Jani Möderndorfer.  Izvolite. Za njim na vrsti poslanec Siter.  Izvolite, postopkovno.

Gospod Horvat, ne bo zloraba poslovnika, ga dobro poznam in vem kaj je postopkovni predlog. Zato je moj apel na predsednika odbora, ki je zdaj zlorabil Poslovnik, ko je govoril o nekih vsebinah, ki niso predmet današnje obravnave. Današnji zakon, ki ga obravnavamo zajema gospodarske in socialne ukrepe… Ali lahko končam?

Dajte postopkovni predlog.

Ja, bom povedala, samo ga moram prej obrazložiti. Imam pa tri minute časa.

Dobro, v redu. Nadaljujte.

Hvala lepa.  Današnji zakon, kot sem rekla, obravnava gospodarske in socialne ukrepe. Ti ukrepi ne vplivajo neposredno na življenja obolelih, tako kot ste vi to zdaj predstavili teatralno in dramatično, zato je moj postopkovni predlog ta, da se današnja razprava ne zlorablja v druge namene, ne zlorablja v namene, da se ustvarja neko izredno stanje na račun obolelih, z vsem spoštovanjem, in da se vsi držimo, tako mi poslanci kot vi, gospod predsednik, teme ki je danes na sporedu, to so gospodarski in socialni ukrepi.  Hvala.

Hvala za postopkovni predlog.  Tega postopkovnega predloga seveda ne bom upošteval, ker nimam česa upoštevati. To je prva stvar.  Druga stvar pa je, da jaz mislim, da vendarle, če gledamo ne samo v Sloveniji, ampak tudi širše v Evropski uniji, čisto vse vrste politiki razumejo kaj je najhujša nuja našega današnjega trenutka, čisto vsi, neodvisne od politične provenience. In najhujša, najpomembnejša nuja našega današnjega trenutka je, da čas ni primeren za konfrontacijo, ampak za kooperacijo. To kar danes tukaj gledamo, je vse prej kot kooperacija.  Nadaljujemo z razpravo. Poslanec Möderndorfer, za njim poslanec Siter.  Kolega Möderndorfer, izvolite.

Hvala lepa, predsednik.  Jaz seveda sam zakon, ki ga imamo pred sabo, naj na začetku takoj povem, zato da ne bo kakšne dileme pa kakšnih prav posebnih ugotavljanj kaj pravzaprav želim doseči s to razpravo je, da seveda pozdravljam zakon, ki bo reševal kopico nastalih problemov za katere verjamem, da se je večina tudi danes tukaj osredotočila, da pravzaprav na nek način podpira večino predlaganih rešitev. Seveda pa moram priznati, da me situacija sprejemanje tega zakona spominja na zakon, ko smo enkrat v davnih preteklosti izpred desetih let že sprejemali nekaj podobnega, na podoben način, s podobno naglico, s še enkrat več predlaganimi amandmaji, ponoči, ob dveh, treh zjutraj, smo še kar dobivali na mizo amandmaje in smo se spraševali kam pravzaprav to pelje. In takrat je bila seveda ena sama ugotovitev in prepričevanje, da se nam mudi zato, ker pravzaprav rešujemo situacijo. Nekaj let za tistim smo potem kar veliko let reševali probleme zaradi tega istega zakona, še več, spoznali in ugotovili smo, da so nekateri poslanci priznavali, da so glasovali, pa sploh niso vedeli o čem pravzaprav glasujejo, ker sploh niso razumeli niti amandmajev niti vsebine. In jaz samo upam lahko, da se nam ta zgodba ne bo še enkrat ponovila, ko bomo jutri na Državnem zboru gledali svetle učke, velike učke poslancev, nobeden pa ne bo hotel priznati in jim bo nerodno, da bodo rekli, da nekaj ne razumejo oziroma, da sploh ne vedo o čem glasujejo. Zato je nujno potrebno, da si pri vseh odprtih dilemah odpremo, če ne drugega, razčistimo pojme, a se o tem skupaj seveda tudi strinjamo ali ne, to je drugo vprašanje, o čem pravzaprav sploh razpravljamo. In zato seveda mi dovolite, da imam tudi sam par nekaj vprašanj tudi za ministra. In naj takoj na začetku povem, da seveda obžalujem, ker mora samo en minister razpravljati in odgovarjati na ta vprašanja. Mi s tem zakonom posegamo na 20 različnih področij in ne verjamem, oprostite, ampak res ne verjame, če z vsem spoštovanjem do našega bivšega kolega, ki je sicer dolgoletni bivši poznavalec in nenazadnje je tudi že delal v izvršni veji oblasti in ve kadar govori o financah in o davčni politiki, zelo dobro o čem govori, da se spozna tudi na vsa ostala področja. Preprosto v to ne verjamem. In v bistvu na nek način verjamem, da mu ni enostavno biti v tej koži danes. Ampak vse to seveda doživljamo predvsem zato, ker imamo takšno formo zakona.  Naj povem na začetku, da že kmalu po takrat sprejetem ZUJF je pravna fakulteta organizirala okroglo mizo na podlagi, bom rekel, izvedbe iz vidika zakonodajne poti ali je takšna forma sprejemanja oblike zakona, kjer v bistvu več zakonov na enkrat umeščamo z enim zakonom, je zelo jasno se opredelila, da je to nedopusten način obravnave takšnih vrst zakonov. Jaz sem prepričan za to, ker pač poskušamo iskati rešitve in nočem in ne želim in nisem pristaš, da se nekaj ovira, če želiš rešiti problem, sem prepričan, da je možno tovrstno problematiko reševati tudi na drugačen način kjer bi seveda več glav na različnih postopkih sočasno seveda obravnavalo določene zakone ali pa vsaj smiselno povezane, recimo tri, štiri zakone iz enega področja, kjer bi recimo reševali takšno problematiko in bi mogoče z enim dnem več pravzaprav prišli do istega cilja. To je kar se tiče forme. Zato sem jaz dostikrat rekel, veste če želimo spoštovati demokracijo, si ne smemo reči, zadeve so nujne, dajmo malo pozabiti na demokracijo, dajmo malo pozabiti na formo, važna je vsebina, potem ko bo pa že vse mimo, bomo šli pa malo spet nazaj na demokracijo. Preprosto to ne gre. Jaz si namreč ne želim, ne želim, da se zgodi pri nas nekaj podobnega kot se je zgodilo včeraj na Madžarskem. Meni je prav žal, ampak ta hip mi deluje, kot da gremo v to smer. Mi smo še daleč od tam, da se ne bomo narobe razumeli, ampak to je nedopustno in zato se mi zdi, da je prav in po svoje tudi razumen, kolegi, ki pravzaprav opozarjajo na neke stvari, ki preprosto niso fino. Jaz sem prejle malo v hecu rekel, minister je, kadarkoli postane minister ali državni sekretar, vedno naleti na ene probleme, tako da v bistvu mu ni lahko.  No, zdaj pa, če mi dovolite, bom šel seveda na samo vsebino, kjer postavljam določena vprašanja in se mi zdi smiselno, da vidimo kaj bi lahko popravili in jaz upam in verjamem, da bodo določeni predlogi opozicije tudi sprejeti, zaradi tega, ker nam je vsem skupaj v interesu, da ta zakon takšen kakšen zdaj pač že je, izboljšamo da bo imel neko svojo funkcijo. To je zdaj tisto, če sem prav razumel predsednika, kje komplementarno ali pa, bom rekel, skupaj gledamo na en in isti problem kako čim bolj zmanjšati, ker olajšati ne moremo, probleme ki šele prihajajo. Veste, mene to vse spominja približno tako na, metaforično gledano, kot na tsunami. Veste, tsunami traja pol ure največ 45 minut, ampak probleme tsunamija rešujejo pa tri, štiri ali več let po tistem še, ko se je zgodil tsunami. Približno tako imamo zdaj tole situacijo, ki jo zdaj imamo vsi skupaj.  Zdaj, šel bom najprej k tisti temi na katero sem opozoril tudi znotraj naše stranke, tudi nenazadnje predsednika, ki odgovarja za področje, ki je v bistvu zelo težko področje in bo tudi najbolj občutilo posledice. Govorim o gospodarskem področju. To so seveda espejevci, na katere se v tej državi od njegove ustanovitve forme espe, pravzaprav na nek način pozabilo. Pozabilo in se je kar naprej opravičevalo, da obstaja samo velika podjetja in samo veliki in donosni in ti, ki so zelo pomembni. No v tem zakonu verjamem in upam seveda, da temu ni tako, pa vendar se odpirajo določena vprašanja. Grem po vrsti. Namreč, jaz imam vedno problem kadar v Državnem zboru sprejemamo zakonodajo iz področja gospodarstva in smo prepričani, da vsi vemo kaj govorimo in kaj sprejemamo. Potem pa se zakon sprejme, pa kar na enkrat ugotovimo, da FURS to razume po svoje, na svoj način in svojo razlago in kar je razvidno, z odločbami. In to ničkolikokrat. Pa bom zdaj poskušal biti bolj direkten kaj sem pravzaprav hotel povedati. Veste, eno so prihodki, eno so pa prilivi. Jaz dvomim, če FURS to prav kaj zanima. FURS zanima bolj ena druga stvar, kdaj bo on dobil svoj delež, tisto kar njega zanima in to so davki. Pika. In zelo hitro bo našel tisoč in en razlog znotraj tega istega zakona, zakaj nekdo ni upravičen do olajšave, ker veste, zdajle bomo na veliko denar, potem bo prišel pa obračun resnice, ko bodo tudi na veliko morali vračati. In meni je, oprostite, čisto vseeno zdaj potem, če je to smisel, da danes obvarujemo v tej krizi espejevce zato, da jih bomo potem decembra meseca pa ukinjali, zaradi tega, ker bodo propadli. Namreč, že ta argument, da bomo gledali za en mesec nazaj kako je posloval, najprej 25 %, potem pa 50 %, oprostite, to ne more zdržati nobene resne dinamike. Veste, zdaj bom mogoče malo bolj direkten, ampak to sem dostikrat slišal od gospodarstvenikov in tudi espejevcev ali pa podjetnikov, kjer je v bistvu ena oseba zaposlena in se krvavo borijo za to, da posel sploh speljemo. Reč, lahko je uradniku, ki dobi vsakega petega v mesecu plačo, potem pa misli in je prepričan, da tako funkcionirajo tudi vsi ostali in zato smo v tem zakonu pogledali samo za en mesec nazaj. Dan vam primer. V februarju mesecu bo nekdo dobil na račun 10 tisoč evrov, nobeden ga pa ni vprašal ali je teh 10 tisoč evrov dobil zato, ker mu je končno nekdo nekaj plačal iz prejšnjega leta, oktobra meseca, ker mu je bil v bistvu pravzaprav dolžen, pa mu ni plačal deset mesecev, ta ga pa ni tožil, ker se je bal izgubiti stranko. In zdaj bo pa dobil 10 tisoč evrov, ampak marca meseca bo imel pa nulo, ampak on, njemu se ni poslabšalo stanje, zaradi tega, ker je dobil 10 tisoč evrov, FURS bo namreč tako razlagal, ne mi tukaj notri, mi že razumemo kaj smo hoteli povedati. In to je prvi ključni problem, zato je treba seveda drugače gledati.  Drugi problem tega espejevca, če dela čezmejno, s tujo državo, kje bo nastal problem. Problem bo nastal, da se je marsikje so bile krize razglašene že mnogo prej kot pri nas in plačilni promet se je končal že mnogo prej, ampak obveznosti in terjatve do kupca pa niso prenehale. Veste, bencin moraš vsakič plačati, ker drugače ga ne boš dobil. Preprosto ga ne boš dobil. In on se vozi. Ampak računa plačana za opravljeno delo pa še ni dobil, ker je tam sistem že prej mu crknil. Recimo govorim konkretno o Italiji. Tam so prej crknili sistemi in preprosto niso plačevali. Ali je zdaj upravičeno, da ta seveda ne bo dobil določenih sredstev, ker bo FURS gledal to drugače? In to so stvari, ki jih bomo morali doreči. Da ne govorim potem naslednji mesec 50, itn.  Potem drugi problem, ki ga imam, so kriteriji. Mi imamo neverjetne kriterije v tem zakonu za različne pravne osebe in statuse. Jaz dvomim, da so olajšave za upokojence napisali skupina / nerazumljivo/ oziroma strokovnih strokovnjakov, ki so tvorno skupaj staknili glave skupaj z Lahovnikom in pa ministrom za gospodarstvo in so snovali kako bi reševali ta gospodarski problem, ki bo nastal. Dvomim, da so oni to predlagali. Mene danes zanima kdo je to predlagal. Namreč zakaj me zanima. Ker me zanima kaj je upokojencu bilo pred krizo bolje in kam mu je slabše zdaj? Če pa zdaj manj troši, plačo oziroma se opravičujem, penzijo bo v vsakem primeru dobil in jaz imam tukaj resen problem. Pa da se ne bomo narobe razumeli, tašče in tast in moja mama so vsi penzionerji, me bodo zdaj doma za vrat vlekli kaj pravzaprav ti govoriš zdaj tukaj o penzionistih. In zdaj smo naredili še eno razliko, razliko med penzionisti. Jaz se bojim, namreč zakaj, poskušal bom argumentirati. Ko bo te krize konec, mi povejte zakaj, kaj se bo spet penzionistom izboljšalo. Kvečjemu se jim bo poslabšalo, ker bodo imeli več stroškov. Kar na enkrat se bodo začele storitvene dejavnosti, ko se bodo nazaj vrnile. Saj zdaj ne hodijo več k frizerju, ne hodijo več nikamor. Tisti, ki pa ima težavo in kar nekaj jih je takšnih, ki pa potrebujejo pomoč, ki potrebujejo neke določene storitve zaradi tega, da lahko kvalitetno in normalno živijo ali pa dostojno vrednega človeka, te pa itak morajo dobiti druge oblike pomoči, ki jim jih moramo mi priznati in zato se bojim, da to ni korona ukrep.  Naslednji korak. Eden ga je omenil, sicer Luka Mesec, jaz sicer malo drugače gledam, ampak cilj je pa isti. Oprostite, imamo študente, ki živijo, tako kot je rekel Luka Mesec, doma in živijo v bogatih družinah. Zelo na glas si dajmo povedati. In imamo študente, ki komaj živijo in je vprašanje, če bodo dokončali študij, ker ne morejo si plačati določenih storitev. Ampak mi smo dali vsem 150 evrov enako. Veste kaj, na Twitterju berem kako odgovarjajo nekateri. Mislim, jaz nimam sicer nobenih potreb po 150 evrov, ampak od danes naprej volim Janeza Janšo, ker mi je omogočil 150 evrov, čeprav jih ne rabim, ampak sem vesela, ker meni…, zakaj pa je, meni je kapnilo, novih 150 evrov. Je to pravično? Je to solidarno? Je to argumentirano? Razen to, da jim pravno podlago za to dajemo. Oprostite, to je nesmisel. Po drugi strani pa espejevcu kompliciramo in naj dokaže 25 %, da mu je padel promet. Pa kakšen smisel je to? Oprostite, to nima nobene logike. In zato je treba seveda to argumentirati. Povejte mi, kaj se mu je poslabšalo in bom takoj glasoval za. Jaz nimam nič, nobenih problemov. Veste, 3 milijarde je veliko denarja, in če vsem po šrek delimo, dajmo tudi njim, samo dajmo argument vsaj dati no, ker jaz ga nimam, jaz ga ne najdem, iskreno povem, jaz nimam tega argumenta, ga ne znam razložiti. Moji mami ne znam razložiti zakaj ona tega dodatka ne bo dobila, če je pa upokojenka. Zato ker presega 2 evra, ne. / oglašanje iz ozadja/ Ja. Ja. Ne vem, če bi ga podprl, ampak kakorkoli.  Potem bom omenil seveda zelo populističen in zelo fajn ukrep, to je znižanje funkcionarskih plač. Nihče noče o tem govoriti. Nihče noče o tem govoriti, zaradi tega, ker tisti, ki to govori, bo takoj dobil od ljudstva nazaj ploho, itn. Ampak mi bomo res morali enkrat v tej državi razčistiti ali je funkcionar kriminalec in brezdelnež. Dajmo na glas povedati. Funkcionarji so v tej državi nepotrebni, samo potem je treba spremeniti Ustavo, treba je spremeniti ta demokratičen sistem, ki bo malo drugačen in odločali bomo damo tisti, ki so pridni in delovni. Jaz se norca delam, da se razumemo, ampak to je nedopustno, še posebej zato, ker smo zdaj naredili novo razliko in smo rekli, imamo funkcionarje in imamo funkcionarje Ampak funkcionarji A bodo dobili znižanje, funkcionarji B pogojno, ker ne moremo notri se spletati in funkcionarji C, ki še vedno delajo in so pridni. Oprostite, jaz tudi te logike več ne razumem. Jo ne razumem. Še posebej zato, ker en teden nazaj so funkcionarji Vlade pač s plačilnimi razredi rekli, oni rečejo temu, da so določili razrede, da so pridni. In jaz ne razumem zakaj zdaj več niso pridni po enem tednu. Jaz imam resen problem. Kdo je zdaj tukaj nor? Ali je nor tisti, ki je govoril, da je priden pa zdaj več ni priden, pa si ne zasluži tega ali kako? Tako da, veste, to so te anomalije… Veste, saj ljudstvo ne bo nič jezno, če dajo 30 % dol. Ma briga njih. Ampak on bo rekel, za mene poskrbi, in to je problem. Ampak nočem o tem govoriti, zaradi tega, ker bomo ustrezali in bomo rekli poglejte, mi smo si znižali, saj lahko normalno živimo, itn. Oprostite, jaz tukaj gledam kolege, ampak ne vidim dlih milijonarje. Jih ne vidim. Župani pa niso več funkcionarji ali kako? Ne, oni so pa avtonomni. Ti župani so res kot kočevski medved zaščiteni, ne moremo jih razrešiti, ne smemo jim plače znižati, nič ne smemo narediti. Nič. Nedotakljivo. Vsi ostali pa vse lahko. Sodniki so itak nekaj posebnega, čeprav danes berem, moram reči, da se cel dan ukvarjam samo s pošto, ki jo pošiljajo, da pravzaprav imamo spet sodnike A, sodnike B in sodnike C. Eni da, eni ne, eni ne bodo nič delali eni so najbolj delovni, in tako. To so stvari, ki niso dorečene in zato takih zakonov jaz ne maram, ki v bistvu, namesto da bi se ukvarjali konkretno s korona ukrepi, se ukvarjamo z nekimi nepotrebnimi balastnimi zgodbami.  Minister, zanima me koliko bomo prihranili v dveh mesecih z znižanjem funkcionarskih plač in kam to bo šlo.

Kolega Möderndorfer, dobil…

Ja, ja, že, že že… Ali lahko razpravljam?

Seveda, izvolite.

Ne, vse bo minister vse povedal, brez problema. V končni fazi so seje javne in jo spremljajo, Slovenci naj slišijo to večkrat. Na eni strani bo šlo 3 milijarde, saj veste zakaj sem to vprašanje postavil.  Zdaj, naslednja stvar, ki se mi zdi zelo pomembna je še. V enem od členov smo takoj na začetku rekli, že v prejšnjem zakonu prejšnji teden, da bomo seveda naredili neke vrste moratorij za kredite za katere dajejo banke in hranilnice. / oglašanje iz ozadja/ Ja. Zdaj, na drugi strani imamo pa probleme, ker jim danes, nekdo je seveda to uspešno zlobiral, ker drugače se to notri ne bi pojavilo, nekdo je mogel pritisniti na to, to je dejstvo, da se jim da pa zdaj obresti za tisti čas, ko pravzaprav saj ne bodo plačevali, ko bo stanje mirovanja. Oprostite, temu se reče svetovni nateg. Ker v takem primeru bi jaz potem raje šel v reprogramiranje kredita, pa bi se verjetno malo bolj zmenil kot tole, ko bo mogel na koncu vse z obrsti plačati, če smo že čisto konkretni. Ali pa, če bi to vedel, raje potem sploh ne rabim tega moratorija in raje trpim pa se zadolžim nekje drugje za cenejši denar zato, da bom lahko to skozi prišel. Mi s tem nismo ljudem čisto nič pomagali, predvsem tistim, ki bodo v to zgodbo šli. In zato je to nujno treba popraviti ali pa povedati kaj smo s tem mislili.  Druga stvar, ki je pa še pomembna, pa tukaj notri danes ni omejena pa je, veste gospodarstvo največkrat ne jemlje kreditov. Za nakup osnovnih sredstev, prostorov, jemlje leasinge in ne kredite. Leasingov pa ni omenjenih tukaj notri oziroma vi veste, da banke ustanavljajo podjetja, deooje, ki so potem leasinske hiše, o tem pa nismo nič rekli. In osnovna sredstva so pa ključ cele zgodbe. Kreditov ne bo plačeval, ker mu moratorij teče, ampak on sploh nima problem s krediti, ampak ima problem z leasingom. Ta mu pa teče. In kaj smo naredili? Zero. Mi moramo ta problem rešiti. Tako da, tukaj se mi zdi, da bo ta stvar za dodelati in popraviti, bodisi o naslednjem zakonu ali pa z amandmajsko obliko. Ne vem, to bo minister povedal ali ima to sploh smisel ali bo pa povedal kaj tretjega kar jaz ne vem, pa mogoče on ve.  Potem naslednja stvar, ki se mi zdi ključna še, seveda da opozorim, je pa ta nesrečni 103. pa 104. člen, ki govorita o posegu človekovih pravic, itn., in si vsak po svoje razlaga oziroma moram reči, da kar nekaj ustavnih pravnikov tako leve kot desne provenience govorijo o tem, da je treba pa kje še ročno zavoro potegniti. Nenazadnje, če sem prav slišal in razumel včeraj ministra za notranje zadeve, gospoda Hojsa, je tudi sam povedal, da je pripravljen seveda tudi na to, da se ta zadeva umakne. Jaz moram reči, da jaz osebno bi raje videl, to je tisto kar sem govoril na začetku, o formi, da bi ta del reševal v nekem drugem zakonu z drugačnim pristopom zato, da bi ta paket lahko šel bistveno hitreje naprej, ki neposredno pomaga in rešuje probleme, ne da se zdaj na 103., in 104. členu zaustavljamo in bom rekel, govorimo o tem ali je to demokratično ali ne. Ob tem pa naj povem naslednje. Tisto kar se meni zdi ključno. Veste, karantena je karantena. Karantena ni tako, da si jo vsak malo po svoje razlaga kaj je karantena. Karantena polovična, karantena celostna ali kaj podobnega. Karantena pomeni neprodušno zaprt prostor, ne govorim brez zraka, kjer je nekdo izoliran zato, da preprečimo možnost širjenja okužbe. To ne pomeni samoizolacija, in da si vsak državljan malo po svoje predstavlja kaj pomeni karantena. Kako bo pa karanteno izvajal doma v hiši ali pa v stanovanju nekdo, če pa so zraven še zdrave osebe. Dajte mi povedati, kako? Kakšna logika je? Kakšna karantena pa je to? Zato razlaga, da bomo s tem olajšali nekomu, da se bo boljše počutil, pa da bomo zmanjšali stroške karantene zato, ker bo on doma, oprostite, pri teh milijardah denarja in še več kolikor ga bomo dali, ni več diskusije denar. Če je predsednik Vlade rekel, denarja bomo porabili toliko kolikor je potrebno zato, da se stvar zajezi, je za mene stvar jasna. Karanteno se oblikuje tako kot je potrebno. Pa saj nismo edina država, ki bo uvedla karanteno ali pa jo uvaja. Karantene smo imeli takšne in drugačne po celem svetu. Ja, eni me sprašujejo, pa kaj, ali imamo toliko velike prostore. Ja seveda jih imamo in jaz verjamem, da ti protokoli že obstajajo, kaj to pomeni v primeru karantene kadar je treba večje število ljudi spraviti v karanteno zato, ker je to v nacionalnem interesu, da zajezimo okužbo in to je potrebno narediti in to je treba izvesti. Ne pa, da govorimo o nekih sledilnih napravah oziroma preko mobitelov, lepo vas prosim, pa saj to je hecno. Mi z enim mobitelom ne moremo določiti do metra natančno in ne moremo vedeti ali je šel ven iz sobe ali ni šel, ker bom rekel, na kilometer razlike delajo preko repetitorjev te sledilne oziroma te naprave kjer boš naredil. Ampak ključen problem ni to ali bomo mi njega sledili z njegovim dovoljenjem. Problem je nekje drugje, da se nehote v to sledenje ujamejo še vsi ostali, ki niso v karanteni. S kakšno pravico pa mi potem tiste zraven sledimo, ki niso v karanteni? Ali me razumete. To je problem, ki ga je treba razčistiti in razmejiti. Ni problem, ampak jaz, veste česa se bojim, ko enkrat to dovolimo in rečemo, v imenu zajezitve korone, bomo dopustili možnost, da se to zgodi, ko bo konec epidemije bomo pa to ukinili. Ne. Veste kaj se zgodi? Zgodi se to, da če smo enkrat to dovolili, potem bomo začeli to uveljavljati in dopuščati, počasi se bodo te razpone rahljale in se bo to širilo še na druga področja. Veste tako, poglejte primer Kitajske, ko so tele obrazne prepoznave delali, itn., saj to je marsikomu fino, ko gleda televizijo pa kakšno kriminalko kako to delajo v tujini, ko malo pokažejo kako stvar funkcionira. Ampak, ko pa pride to v realnost, ko pride pa to k tebi domov, se pa stvari spremenijo, to pa ni več film, to je reality, samo ne show, ampak grozljivka. Veste to si jaz pač preprosto ne morem dovoliti in se mi kot liberalec tega nikoli ne bom dovolil.  Tako da, načeloma jaz mislim, da so ti ukrepi izvedljivi, karantene zagotovo, res pa je in jaz verjamem, da jih imajo, res pa je, da bi bilo zelo fino, veste, karanteno ponavadi predstavljajo tisti strokovnjaki, ki jo izvajajo, ki vedo tudi zakaj ta karantena je. In veste, jaz sem strašno razočaran, ko gledam predsednika Združenih država Amerike, ki razlaga o zdravstvu vse živo, ampak se vidijo kardinalne napake, ko jih najprej prvi teden nekaj razlaga, čez štirinajst dni pa popravlja svoje oslarije, ker mu njegovi svetovalci povedo, halo halo, naredil si zmedo. Tega se ne dela. In isto pri nas. Moram reči, včeraj gledam televizijo in poslušam ministra za notranje zadeve, ki razlaga nekaj kar je iz področja, oprostite, zdravstvenega. To mora minister za zdravje razlagati. Ker, ne da se nam zgodi to kar se nam je zgodilo, da danes berem, da NIJZ pravi, da sploh ni potrebno razkuževati bloke, pa sploh je bil ta ukrep, prehod iz ene občine v drugo občino napačen, Vlada je pa en dan prej to razglasila in si predstavljate zdaj neukega občana, državljana kaj si misli ob tem. Komu bom verjel? Veste, to so stvari, ki morajo biti urejene in jaz mislim, da tukaj bo moralo, da jeta kratek stik, ki je nastal, da se bo mogel kar hitro postrojiti in se bodo morale te vrste malo postaviti v vrsto zato, da se bo vedelo kdo kaj govori. Tako da, jaz verjamem, da bomo okoli tega razčistili, če ne drugega že zaradi tega, ker nikoli ne vemo kaj bo jutri in naj zaključim še s 110. členom. Veste, za 110. člen mene spominja, bom tukaj bistveno krajši, me spominja predvsem na zgodbo izpred osmih, devetih let, ko se je zgodila, minister za finance bo to zelo dobro vedel, SID banka pa SDH. In takrat je bil zahtevek referenduma, zardi teh dveh sprejetih zakonov, potem je bila pa tista afera, saj se spomnite, ponarejanje podpisov pa izgubljeni podpisi, pa tako naprej pa, ne, tisti ki poznate to zgodbo, da vas ne obremenjujem. Kakorkoli, na koncu je odločalo Ustavno sodišče in Ustavno sodišče je zelo hitro ugotovilo, pač ali se jaz s tem strinjam ali ne, ali je to prav ali ne, niti ne bom razpravljal, ampak reklo je, da je referendum nedopusten zaradi večjih finančnih posledic, ki bi jih utrpela država tako ali drugače. Ampak zgodil se je referendum oziroma zgodila se je zahteva po referendumu, s tem, da takrat, oprostite, sploh še nismo imeli varovalk v Ustavi, kot jih imamo zdaj postavljene varovalke, ta tako imenovana znana štiri sidra, ki jih je takrat Državni zbor sprejel zato, da seveda ne bi bilo več referendumov. Pa še več, takrat smo potem tudi poslanem vzeli možnost, da bi lahko zahtevali razpis referenduma in podobne stvari.  Zakaj pa to omenjam? Če nekaj z dvotretjinsko večino sprejemaš in določaš, ne moreš potem nekega akta z navadno večino preprosto v nekem zakonu ekstra določiti in reči, to se pa ne sme razpisati, ker sem tako rekel in to narediš s 46. glasovi. Oprostite, to je za mene, mislim vsak, ki malo, saj ne rabiš biti za to pravnik, zelo preprosto je. Nekaj kar se odloča z dvotretjinsko večino ne moreš potem predpisati z navadno večino. Ali je to tako težko razumeti? Tako da, razumem pa intenco zakaj je to bilo postavljeno. Razumem, ampak jaz mislim, da se da to na drugačen način rešiti. In jaz mislim, da te stvari niso tako dramatično spravljene skozi. Skratka, na tej točki bom zaključil. Moj namen je predvsem ja, podpiram predlog zakona, ampak vsak predlog, še posebej če je tako široko zapisan in posega na 20 različnih področij, potrebuje popravke in ne vem zakaj nam je tako težko priznati, da Državni zbor igra tukaj ključno vlogo in ta ključna vloga je, da je to v bistvu še ene vrste filter, da dejansko v resnici uredi, da gre v pravo smer in sem prepričan, da nihče, ampak nihče od 90. poslancev nima želje…, kakšna beseda bi bila tukaj boljša, zafrkavati kogarkoli, samo zato, da bi dosegel nek svoj političen, ne vem kaj, nek status. Ne. Daleč od tega. Vsi, jaz verjamem, da smo vsi, vseh 90 poslancev je za to, da se takšni ukrepi sprejmemo, vendar dajmo skrbeti tudi na formo, ne samo na vsebino. Veste, mati, še enkrat, in s tem zaključujem, mati demokracije je najprej forma potem pa vsebina. Ker, če ne bomo več imeli forme, potem tudi vsebine ne rabimo, ker je ne bomo vedeli od kje smo jo pripeljali.  Naj na koncu samo še rečem zahvalo Zakonodajno-pravni službi, v tako kratkem času tako zahtevno materijo pripraviti in spraviti skupaj, bom rekel, pripombe ob katerih seveda lahko razpravljamo, imamo različne poglede in mnenje, ni enostavno. In, ja. Hvala.

Hvala gospod poslanec.  Besedo ima minister za finance. Izvolite prosim.

Hvala lepa predsednik.  No, jaz bi vseeno rad odgovoril na nekatera vprašanja pa razrešil nekatere dileme, ki se tukaj pojavljajo, predvsem v povezavi z 22. členom.  Ampak preden gremo na to, poglejte, ta zakon ni delan pod predpostavko, da FURS pač si bo po svoje razlagal predpise ali, da si jih bo razlagal tako ali drugače, da bi komurkoli onemogočal normalno poslovanje, in da bi namenoma ali pač iz kakršnegakoli drugega razloga dejansko na nek način želel pridobiti tisti denar nazaj, ki naj bi ga dobili vsi, predvsem na podlagi 22. člena. Tako, da ta predpostavka tukaj ne obstaja in zaradi tega je predpostavka, ki jo je spoštovani poslanec Möderndorfer tukaj predstavil, jaz mislim, z njo se ne morem strinjati oziroma jaz mislim, da je napačna.  Zadeva v povezavi z 22. členom in jaz sem šel še enkrat gledati 22. člen in ta kriterij, ki določa, da gre za prihodke po oceni delodajalca, da tako rečem oziroma po oceni pravne osebe, z drugimi besedami, kdorkoli bo to dejansko dobil. In tukaj je poslanec Möderndorfer pač dal primer, kako bo nekdo dobil plačilo v letu 2020 za nekaj kar je delal v letu 2019, itn., in potem bodo prihodki toliko večji, itn. Poglejte, v podjetjih v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, knjigovodskimi pravili, itn., se ti prihodki določijo na podlagi fakturirane realizacije in tukaj ni nobenega plačila. In s tem smo razrešili zdaj eno veliko težavo tukaj v tem 22. členu. Mi poznamo fakturirano realizacijo in sam zavezanec, samo podjetje bo dejansko določilo to oceno koliko jo bo imelo, itn. In če bo ta realizacija potem drugačna na koncu leta, kakorkoli že, bo prišlo do poračuna, ampak poglejte, na podlagi teh določb si vsak lahko izmisli ne vem koliko primerov, ki pač tukaj ne sovpadajo notri. Tudi jaz si jih lahko, ampak še enkrat, tukaj plačilo nima povezave v zvezi s tem. Tako, da jaz bi na to opozoril, da skratka tukaj ne gre za to.  Zdaj, druga zadeva, kako smo mi določili oziroma kako je Vlada določila, da rečem, na eni strani dohodek, ki ga bodo dobili v višini 150 evrov študentje pa še nekateri drugi ljudje z nizkimi dohodki. Poglejte, in seveda mi vedno lahko rečemo kdo si zasluži in kdo si ne zasluži, ampak tukaj imamo nek element univerzalnega temeljnega dohodka. Pač govorimo o univerzalnem temeljnem dohodku tudi za vso populacijo, govorimo o univerzalnem temeljnem dohodku za študente, za otroke, itn., ampak to je element univerzalnega temeljnega dohodka in tukaj bi jaz pač na to opozoril. Zdaj jaz, poglejte, ne bom šel v razpravo o tem kdo si kaj več zasluži pa kdo manj pa kdo ima kakšne stroške, itn. Jaz lahko samo ugotovim, da je epidemija v tem primeru prizadela vse, ene bolj druge manj, eni imajo lahko moč, da hitreje pridejo do virov, da hitreje pridejo do dodatnega denarja, tudi z možnost imajo ne samo možnost, da do tega pridejo, kakorkoli že, in tukaj jaz dejansko v to ne morem posegati.  Zdaj glede bank in tistega pojasnjevalnega člena je bilo pa to že v prejšnjem zakonu to tako določeno in tukaj gre samo za pojasnjevalno zadevo. Tukaj ne gre za odpis nekega kredita, ker to država vsekakor ne more narediti. Tukaj gre izključno za odlok, tako kot je dejansko določeno.  Hvala lepa.

Hvala gospod minister.  Kolega Bandelli, ne morete imeti repliko, saj ni bilo na vas naslovljeno nič. Boste imeli razpravo, po vrstnem redu, ni noben problem.  Kolega Möderndorfer, replika. Izvolite.

Hvala lepa.  Me veseli, da je minister odgovoril, da je v bistvu pravzaprav neke vrste univerzalni temeljni dohodek tista podlaga  51.a. TRAK: (NB) – 16.00 kakor ste si jo zamislili v zakonu. Zdaj, UTD je seveda nekaj popolnoma drugega kot ga mi tukaj notri vidimo. Lahko rečemo, da je to neke vrste univerzalni temeljni dohodek, ampak to saj vemo vsi, da to ni. Jaz sem želel in tukaj ste me verjetno minister narobe razumel, samo opozoriti na eno stvar. Če smo pri gospodarskih družbah, pravnih osebah, tako javnih kot zasebnega prava, zelo striktni in zelo jasno navajamo kakšne so podlage oziroma kakšni so kriteriji, sem želel opozoriti samo na to, da pri teh segmentih na katere sem opozoril, pa jih ne bom ponavljal, tam pravzaprav nimamo nobenih nekih resnih kriterijev. Ta UTD, če že dam primerjavo in s tem tudi zaključujem, pri študentih smo rekli, da je to 150, pa ne glede na to kakšen status ima, pri upokojencih smo delali pa statuse razlike od tega koliko ima penzije in smo tukaj naredili eno veliko kršitev. To ni UTD, oprostite. UTD je nekaj drugega. Razumem pa, minister, pa saj tudi ne potrebujem več razlage, stisko, ker razumem, da je to pač nekdo predlagal, ker je hotel nekaj s tem doseči, ampak to ni pravi korak. Samo to sem želel opozoriti. Poglejte, meni je vseeno, saj je 3 milijarde denarja je kar veliko denarja, na koncu bomo davkoplačevalci, bodo to vse morali nazaj vračati, ampak jaz bi si želel malo več meril jasno postavljenih in predvsem razlogov, kaj je tisto, kar bo koronavirus, kot koronavirus prizadel dotične, ki bodo prejemali javna sredstva. To je bistvo vsega. Nič drugega. Hvala lepa.

Hvala gospod poslanec.  Zdaj gospod Han vidim, da dvigujete roko. Kaj želite prosim? Postopkovno. Izvolite prosim.

Upam, da se ne boste razjezil name, predsednik. Ura je štiri. V bistvu imam, koalicija ta moment tudi opoziciji uslugo…, opozicija koaliciji na nek način uslugo dela, da razpravlja na polno, da se lahko vlagajo amandmaji. Še tole sekundo ob štirih popoldne smo dobili 10 amandmajev ali koliko jih je od stotih. Pa do kdaj, dragi moji, bomo…

Gospod Han, če mi dovolite…

Lahko samo končam.

Ja, pa mislim, da bi mogoče, če mi dovolite pojasniti, pa vam ne bo treba niti končati. Res, da tole zdaj kar delam ni korektno, ampak…

Razumem. Izvoli.

Hvala gospod Han.  Cenim to, resnično. Prvo kar moram reči, ne vem od kod vam pride na misel, da bi se jaz utegnil na vas razjeziti. To nikakor ne pride v poštev. Vi ste toliko starejši od mene, da to ne pride v poštev.  Druga stvar, zdaj pa čisto resno, gospe in gospodje. Jaz bom 16.15 naredil prekinitev, zato ker jo moramo narediti. S predsednikom Državnega zbora sem že na liniji. Govoril bom s predsednikom Državnega zbora, bil sem tudi v prejšnji pavzi na konzultaciji s predstavniki Vlade. Predsednik Državnega zbora spremlja te zadeve, jaz mu bom predlagal, da se seja Državnega zbora prestavi na četrtek, in da mi danes to sejo prekinemo in jo nadaljujemo jutri, zato ker 90 amandmajev bo vladnih in trenutno je vloženo to kar je vloženo, ostalo se pripravlja in bistveno počasneje gre kot smo to najprej načrtovali. Ogenj in žveplo na mene lahko seveda sesujete kolikor vam prija, meni se za to žvižga. Če bo gospod predsednik Državnega zbora se s tem strinjal, vas bom pa potem po odmoru obvestil. Moja intenca pa je, da bi potem dejansko tako kot je bilo najprej rečeno, vendarle si vzeli čez noč čas, da pogledamo vse amandmaje, ki jih je zdaj že, niti ne vem točno koliko, pa da potem jutri zjutraj ob neki normalni uri nadaljujemo.  Gospod Han, izvolite.

Predsednik, v teh težkih časih tudi besedica hvala za razumevanje veliko pomeni.

Hvala gospod Han.  Zdaj smo končali razpravo pri poslancu Möderndorferju. Nadaljujemo razpravo. Na vrsti je poslanec Primož Siter, po njegovi razpravi pa bomo naredili odmor.  Kolega Siter, izvolite.

Hvala lepa za besedo.  Zdaj, to je lep »turn of events« ali kakorkoli se temu reče, čeprav smo že pet ur časa, ki bi ga lahko  51.b. TRAK: (NB) – 16.05 namenili temu, da bi poglobljeno študirali vse te amandmaje, zdaj zapravili, ampak dobro, saj je bila sorazmerno konstruktivna debata na točkah.  Zdaj, če se odzovem na začetku na vaše prejšnje, predsednik, moram se odzvati na vaše prejšnje izvajanje. Mi nismo na začetku predlagali, da to stvar prekinemo in si vzamemo čas za to, da bi se kdorkoli boljše počutil ali pa slabše počutil, mi smo to naredili zato, da bi si dobili čas in vse te gospodarske in socialne ukrepe, ki jih ta zakon prinaša, preštudirali, zato da v končni fazi bi šel ta zakon v smer tega, da je dober za ljudi, ne zato, da se poslanke in poslanci ali pa Vlada dobro počutimo.  In zdaj tako, se opravičujem, to ni koronski kašelj. Zakon, ki ga imamo pred sabo, je zelo širok. Trimestno število členov in vsaj enkrat toliko amandmajev iz različnih naslovov. Samo iz vladnega naslova smo slišali zdaj 90. Pa mi jih imamo nekih 30 in druge opozicijske stranke prav tako. In zdaj to v osnovi lahko pomeni dve stvari, proceduralno ali pa vsebinsko, da je zakon na eni strani toliko pomemben, ker je, in na drugi strani zakon toliko slab ali pa šlampast, po domače rečeno. Malo časa za pripravo in temu primerna vsebina. Zdaj, mi zdaj poskušamo že celo, vseh teh pet ur biti konstruktivni, ne biti preveč kritični vsi, reči okej, treba je sprejeti neke ukrepe, ampak tako, dajmo si naliti čistega vina. Ta zakon tak kot je, v tej obliki kot je prišel na naše mize, pozablja naključne plajerje v slovenski družbi. Res, da postavlja na pomembno mesto zopet gospodarstvo, ampak kot smo že, kot je Luka že na začetku povedal, pozablja na večino vseh, ki gospodarstvo sploh ustvarjajo - se opravičujem, to res ni koronski - pozablja na honorarce, pozablja na najemnike, ljudi z avtorskimi, na tiste z dopolnilno obrtjo, pozablja na 17 tisoč tistih, ki jim je ZUJF leta 2012 odnesel državne pokojnine, o študentih, upokojencih smo pa itak že, pa še bomo, bržkone ko bomo, če ne drugega, mi razlagali naše amandmaje poglobljeno. In v seštevku vsega tega pozablja na en tako ogromen procent državljank in državljanov, da lahko z vso gotovostjo trdimo, da enostavno socialno gledano v socialnem delu tega predloga ta stvar slaba. Država je v nevarnosti, tukaj se vsi strinjamo, ampak je v bistveno večji nevarnosti kot javno zdravstveni nevarnosti, socialni nevarnosti. Vse kar bo prišlo po tem, ko bomo in to bomo bržkone učinkovito ta javnozdravstveni izziv prebrodili. In zdaj, vsi se tukaj trudimo omiliti posledice te epidemije, s tem se vsi strinjamo in hočemo narediti stvar tako, da bo pila vodo, kar pa pozabljamo ali pa, en tak »modus operandi« te vlade in arhitektov tega zakona je pa zelo jasen. Jezik tega zakona kompleksnost predstavitve tega zakona je takšna, da ta nek ljudski, preprosti jezik sploh ni, tako, preveč zakomplicirano je za enega državljana. Nihče, to pa zdaj se ponavljam s takorekoč vsemi poslankami in poslanci, ki so pred menoj govorili, vsi smo dobili v teh dneh vprašanja, pozive, kaj to pomeni, kaj tisto pomeni, ali bom jaz zdaj tako ali bom jaz lahko to uveljavljal ali ne. In zdaj, jaz bi poskušal ta dva glavna izziva, se pravi, vsebinski in postopkovni izziv tega zakona prevesti v ten tak ljudski jezik in obelodaniti par informacij iz njega, za katere verjamem, da državljanke in državljani, ki nas spremljate preko televizijskega prenosa vsaj morate vedeti. Poznati moramo horizont, poznati moramo ekosistem v katerem je ta, nastajanje tega zakona, v katerem je ta zakon nastajal. Zdaj, dejstvo je, s tem se je tudi predstavnica ZPS strinjala oziroma predstavila, da je stvar ustavno sporna, sporna je tudi socialno, kot sem v začetku povedal, tudi moralno in postopkovno, ampak ni sporen samo ta zakon, cel modus operandi te Vlade je sporen. Jani, kolega, Möderndorfer, je pred tem že na dolgo in široko razpredal o nujnosti demokratičnega postopka v Državnem zboru, ampak, saj vemo, kako je nalijmo si čistega vina, ta Vlada začela s prvim dnem. In ta zakon, ta materija, to sprejemanje, ta postopek sprejemanja tega zakona, ni nikakršno odstopanje od siceršnjega delovanja ali pa, postopkovne manire te Vlade. Vlada je v začetku si prilastila proračun. Zdaj, 3 milijarde priročno paše v tem svežnju, svežnju pomoči, kar je v redu in sem vesel, da je taka široka, visoka številka, zraven pa dajmo ne pozabit, da ravno v teh dneh, se Kolegij predsednika Državnega zbora ukvarja, kaj bi s Komisijo za nadzor javnih financ, ki bdi nad porabo oziroma nad porabo sredstev iz državnega proračuna. Potem, minister pravi, da nas ne rabi to skrbet, da bo Državni zbor dobival mesečna poročila o porabi in da je to ta nadzorna funkcija Državnega zbora, v tem postopku. Poročila za nazaj niso nadzorna funkcija. Poročila za nazaj ne morejo preprečit zlorab. To ni možnost za nadzor in ministrova zagotovila, ki jih je bilo zdaj že n število, da bo stvar transparentna, jih je bilo v bistvu že toliko, da je že cela stvar sumljiva samo zaradi tega, ker je minister tolikokrat poudaril, da bo transparentno. Zdaj, vsebinsko pa tako, dajmo razumet, da se ta zakon lahko bere na različne načine. Lahko se ga bere piarovsko, lahko se ga bere pa dejansko. In dejansko, se ga bere na način, ki ga bom v eni točki predstavil, pa boste lahko kolegice in kolegi videli, če se da stvar aplicirat tudi na druge točke – presenečeni boste, da ja. Jaz bi se s par vprašanji, tokom nadaljevanja svoje razprave, dotaknil področja plač in nadomestil plač, ter premestitev v javnem sektorju in ministru zastavil par vprašanj in tudi sam se hrabro dotaknil poglavja o funkcionarskih plačah, na način, kot se ga lahko bere. Zdaj, zakon določa - grem po vrsti - o začasni premestitvi zaradi nujnih delovnih potreb v času epidemije. Zakon določa, da je javnega uslužbenca v času epidemije, dopustno, brez njegovega soglasja, začasno premestiti na drugo delovno mesto, bodisi pri enem ali pri drugem delodajalcu. Pri tem mu gredo začasnega delovnega mesta, razen če so pravice iz njegovega rednega delovnega mesta zanj ugodnejše. Podrobnosti, tudi glede izvzetih kategorij delavcev, bo Vlada določila z uredbo. Ta zadnji stavek – bo Vlada določila z uredbo – se ponavlja, v tem zakonu, »ogromnokrat«. V bistvu ta zakon ni sveženj ukrepov, ampak je sveženj nastavkov za ukrepe. Kar mi zdaj s potrjevanjem tega zakona delamo, odpiramo vrata platformi, za neke dodatne vladne ukrepe, ne za konkretne rešitve, ampak za neke dodatne, z uredbo določene, ukrepe. Zdaj, tukaj ne vem kaj točno namerava Vlada delat, ampak, tudi kot pravi ZPS, bi neke osnovne omejitve morale bit tukaj jasno definirane, ker, na primer – izločitev invalidov ali pa nosečnic ali pa kakšnih drugih rizičnih skupin, neki minimalni standardi bi morali biti zabeleženi, ker ne vem, če recimo imamo zdravnika iz Murske Sobote in ga je treba premestit v Koper in bo delal 12 ur in se zraven še fural, ne vem, 4 ali pa 6 ur, je tukaj vprašanje na mestu, kako si Vlada predstavlja in katere so tiste omejitve oziroma, izjeme, kot pravijo, da se bodo tukaj reševale s to naknadno vladno uredbo. Potem še ena stvar. Zakon določa tudi, da ne glede na veljavno zakonodajo, lahko v času epidemije, ko ni mogoče na drugačen način odpraviti nujnih nalog, nadrejeni javnemu uslužbencu brez njegovega soglasja odredi, da po poteku delovnega časa, brez prekinitve dela, ki bi javnemu uslužbencu omogočila počitek, dokonča začeto nalogo ali opravi nujno delo in potem tako odrejeno delo lahko traja največ 20 ur na teden oziroma 80 na mesec. Tudi tukaj enak pomislek, zakaj nobenih omejitev, da pa jih je treba jasno definirat, pa zopet, je opozorila Zakonodajno-pravna služba. Nikjer ni določeno, kaj točno so začete naloge, kaj je nujno delo, kakšne so, zato so možnosti neomejene. Nikjer pa – pazite, posluh – ni niti jasno zabeleženo, da gre za zadeve, povezane z epidemijo. Še en pomislek. In še eno področje, kjer bi potrebovali eno varovalko, da rečem. Zakon določa, da lahko delodajalec zaradi nujnih delovnih potreb, sklene pogodbo o zaposlitvi na določen čas, brez javne objave prostega delovnega mesta in da lahko taka pogodba traja do 30. septembra 2020. Nenavadno pri tej stvari zopet je, da ne gre za delovna mesta, ki so nujno vezana na epidemijo in zdaj, kar se meni pojavi vprašanje, je, kje piše, da Vlada ne bo tega zlorabljala za zaposlovanje svoje familije, svojih prijateljev, svojega kadra, kje je varovalka? To je moje vprašanje. Zdaj pa, kar se tiče funkcionarskih plač. Kot slišano že prej, zakon, se pravi, določa znižanje vseh funkcionarskih plač za 30 %, razen sodnikom in županom. Tukaj se bo, kot se prijetno bere v obrazložitvi oziroma, v tej preglednici, ki nam jo je minister zagotovil, v državni proračun stekel 1 milijon evrov, približno, kar je dobrodošla številka in jo pozdravljam, je pa treba stvar prebrat še v njenem podnapisu. In sicer – mi smo v poslanski skupini malo naredili računico. Kako to izgleda za vladne funkcionarje, in sicer, takole. Mi vsi vemo, da so si pred 14. dnevi, si je Vlada, vladni ministri in državni sekretarji, dvignili plače. To je bil velik halo, medijski. Stvar smo na dolgo in široko, deloma tudi emocionalno obravnaval, v Državnem zboru. O tej mehaniki procesa ne bom, bi pa nekaj številk predstavil. Plača ministra je zdaj določena, tole je, torej v razponu od 62. do 64. plačnega razreda, plača državnega sekretarja pa od 59. do 61. Vlada s sklepom določi, v kateri plačni razred se uvrstijo funkcionarji Vlade, to so najvišji možni plačni razredi za državne funkcionarje oziroma ministre. Povedano v ljudskem jeziku – minister in državni sekretar ne moreta imet večje plače. To je plafon. Toliko si lahko minister zrihta plačo. In zdaj, v prejšnji Vladi, Marjan Šarec in ministri so bili uvrščeni v 62. plačni razred, razen Bertonclja, državni sekretarji pa v 59. Enako je bilo leta 2014, 2013. Se pravi, po dva plačna razreda nižje. Zdaj pa, plača državnega sekretarja se je v tem mandatu dvignila iz 4 tisoč 283   (nadaljevanje) na 4 tisoč 632 evrov – se pravi, za 349 evrov več. Ministru pa je 4 tisoč 817 na 5 tisoč 211 – se pravi za 394 evrov več. Samo za informacijo, to je dvakrat več, kot bodo s tem interventnim zakonom profitirali študentje, o katerih smo govoril, pa je veliko število teh študentov, jim je 150 evrov edina stvar, ki jo bodo dobil, pa bodo z njo moral plačat najemnine in stroške in ne vem kaj… Se pravi, vsak minister dobi dvakrat več, kot vsak študent, ker je kriza. Zdaj pa, ni jasno, ali si bodo posebni dodatek iz interventnega zakona izplačevali tudi funkcionarji. To je zdaj nevarnost, pred katero stojimo. Minister za finance, ste na novinarski konferenci sicer, pred dvema dnevoma, mislim da, niste znal odgovorit oziroma, ste rekli, da če se bo to zgodil, če se bo ta interventni dodatek, da mu tako rečemo, pokazal tudi na vašem računu, da ga boste daroval v dobrodelne namene, kar seveda pozdravim, ampak to ni zagotovilo. Zdaj, če prevedemo v preprost jezik – ministri so si dvignili plače, da si jih zdaj pač malo spustijo, da so na istem, ampak da vseeno mogoče lahko računajo na kakšen interventni dodatek. Minister, če me lahko popravite, bom vesel, ampak, tako se v resnici bere vaš predlog. Hm, ker, dodatek za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemij, pravi, da zaposleni, ki so pri svojem delu nadpovprečno izpostavljeni tveganju za svoje zdravje oziroma prekomerno obremenjeni zaradi obvladovanja epidemije, pripada dodatek za nevarnost in posebne obremenitve in sicer, v višini največ 100 % osnovne plače zaposlenega, o višini dodatka odloči predstojnik in pri tem upošteva stopnjo izpostavljenosti tveganju ter obseg sredstev za izplačilo dodatka. Zdaj, mi smo v Levici že, če se spomnite na začetku epidemije, predlagal oziroma dal pobudo, za takojšnje zvišanje plač vsem, ki so prekomerno izpostavljeni tveganju v epidemiji – se pravi zdravstvenim delavcem, pa vse do prodajalk in prodajalcev. In zdaj, če govorimo o, se pravi, o tej skupini, lahko takšen ukrep brez težav podiramo, ampak je pač motečih stvari. In sicer, prvič, predstojnik lahko povsem arbitrarno odloči o višini, lahko odloči o delavcu, ki bo dodatka deležen - to pomeni, da ni izpostavljenost tveganja tista, ki bo definirala, ali je ta človek deležen dodatka ali ne, ampak, v končni fazi, priljubljenost tega delavca pri delodajalcu in drugič, višina dodatka ne bo odvisna od izpostavljenosti, ampak tudi od obsega sredstev, ki ga bo za posameznega proračunskega uporabnika določila Vlada – tudi tukaj ni določenih kriterijev in meril in lahko se zgodi, da bo stvar se speljala torej, nepravično. Zdaj, to je ena od, to je nekaj, en seznam, en krajši seznam od dvomov, ki ga moramo izpostavit in nujno povedat, da ta zakon, če je podnapis vsega, kaj je podnapis vsega v tem zakonu? Dvom Zakonodajno-pravne službe. Na vseh točkah, tudi tukaj. Tudi tukaj se pripombe nanašajo na preohlapne določbe. Opozarjajo, da ni jasno, na koga se ukrep nanaša, da ureditev omogoča popolnoma arbitrarno odločanje predstojnikov. Skratka, vse skupaj je čisto, čisto preohlapno. Plus, moj dvom, moje vprašanje tukaj je, kako lahko garantiramo, da ne bodo tukaj ministri in državni sekretarji, funkcionarji, ki so si, zdaj, da rečem  (nadaljevanje) viteško pogumno znižal plače, ne bodo sami zdaj, tukaj, odvlekli še največ in vrgli ljudstvu samo eno dimno bombo, medtem pa študentje, oni, ki imajo dopolnilne obrati, oni, ki delajo na avtorske pogodbe in tako naprej, potegnejo iz tega zakona, izpadejo na celi črti. Še enkrat, ta zakon je v osnovi – zaključujem predsednik, vidim, da me že gledate – ta zakon je v osnovi pozabil na tiste, ki bi jih moral upoštevat najprej. Hvala.

Hvala, gospod Siter. Še posebej pa se vam zahvaljujem, ker ste razpoznali mojo neverbalno komunikacijo. To mislim skrajno resno. Se vam zahvaljujem. Gospod minister, izvolite prosim, imate besedo.

Ja, hvala lepa. Zdaj, glede tega zakona, prvo, nekatere stvari, predvsem tiste, ki so bolj specifične, ki se nanašajo na določene posebnosti, se pač predpisujejo s podzakonskimi akti, v skladu z, če želite Ustavo, oziroma tudi z vsemi ostalimi pravnimi normami, tako da seveda tukaj, to dejansko obstaja, te uredbe ali katerikoli drugi pravni akti, so seveda javni in se seveda lahko tudi spreminjajo, bom rekel, če je v njih karkoli narobe in če bi kogarkoli kaj motilo. Zdaj, drugo, kot vem, Vlada si ni nič povečala plače in funkcionarji tudi ne. Bila je samo odredba, da se razvrstijo v določene razrede in, pač to je zadeva. Dobro, tudi tisto vprašanje, na katerega sem bil vprašan, lepo, da ste pač povedal. Jaz sem sicer tam mislil na en drug dodatek, ker na tega še pomislil nisem v tistem trenutku, ampak okej, povedal ste, da sem bil nekoliko zmeden, verjetno res. Tako da, s tega zornega kota vam ne morem dat nobenih natančnih podatkov o tem, kaj se bo z plačami funkcionarjev dogajal. Tukaj je dejansko, ker to je stvar predstojnikov, tukaj noter imamo pač določbo, imamo namen, zakaj je to narejen. Treba je pač vedet, da danes ljudje ogromno delajo, da se dejansko žrtvujejo in da si za to seveda zaslužijo tudi določeno plačilo. Funkcionarji si tukaj nismo nič razdelili, kot vem, smo bili samo razdeljeni v ustrezne razrede, ki so v skladu z zakonodajo in veljajo tukaj že nekaj let. Hvala lepa.

Hvala, gospod minister. Tako, gospe in gospodje, nadaljevali bomo ob 16. uri in 50 minut. Odrejam prekinitev seje. Ob 16. uri in 50 minut torej nadaljujemo. Po prijavah je zdaj na vrsti za razpravo poslanec Jože Lenart.

Gospe in gospodje, nadaljujemo s sejo. Najprej pa tisto glavno obvestilo – mi imamo trenutno prijavljenih še 8 razpravljavcev. Začel bo kolega Siter, ki bi želel še repliko na zadnje ministrovo izvajanje, preden sem prekinil sejo. Moja ideja je taka – teh 8 razprav danes opravimo, do konca, potem pa bomo prekinili sejo in bomo nadaljevali jutri, ob 10. uri, v Veliki dvorani Državnega zbora, zato ker je ta dvorana od 13. ure jutri naprej zasedena. To je vse dogovorjeno in usklajeno s predsednikom Državnega zbora. - Tole sicer ne bi smel delat, samo mi je maska dol zlezla -. Kar se tiče plenarne seje Državnega zbora, je osnovna ideja, da bo v četrtek, v kolikor bo Odbor za finance jutri dokončal svoje delo. Začeli bomo pa ob desetih dopoldne, v Veliki dvorani Državnega zbora. To bo seveda tudi vse ustrezno objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. Zdaj pa nadaljujemo z razpravo. Kolega Siter me je prosil, da bi rad imel repliko in ker je bil on zadnji razpravljavec pred prekinitvijo, mislim, da je prav, da to repliko dobi. Tako da, kolega Siter, izvolite, prosim.

Ja, hvala lepa predsednik. Moram se odzvat na ministrov odgovor, in sicer – Vlada lahko reče karkoli in to zapakira, svoje dejanje zvišanja plač, zapakira v kakršnokoli retorično finto, ampak, stvar ostaja jasna, Vlada si je dvignila plače. Vlada si je dvignila plače do te mere, da se zdaj – lahko rečem – ven vleče s temi nekimi minus 30 % ukrepi in servira na eni strani - ampak to ni edini problem – servira na eni strani ukrep, kjer funkcionarjem zmanjša plače za 30 %, tudi sebi, že prej zvišane plače, za 30 %, potem pa tukaj, v tem, luknjastem zakonu, govori o dodatku za nevarnost in posebne obremenitve. In zdaj, glede na to, da je Vlada že šla s to dikcijo, da si dviguje plače zaradi dodatnih obremenitev v teh kriznih časih, sem izrazil skrb, da si bodo ministri, Vlada in sekretarji, dvignili, zopet dvigovali plače z naslova, torej, dodatka za nevarnost in posebne obremenitve. Ta pa v zakonu lahko gre tudi do dodatnih 100 %. V končni fazi, si po tej računici, lahko en minister privošči plačo 10 tisoč evrov na mesec. Zdaj, v kriznih časih. To je bil moj izražen dvom in zato smo tudi v Levici predlagali en amandma, k temu 71. členu, ki govori o dodatku za nevarnost in posebne obremenitve in ki predlaga, da iz tega člena niso upravičeni, jasno definirano, niso upravičeni funkcionarji iz prvega odstavka 69. člena tega zakona, iz naslova katerega je torej tisti prvi ukrep. Hvala lepa.

Hvala, gospod poslanec. Mislim, da je potrebno poudariti, da je poslanec uporabil pogojnik, po tistem, ko je govoril o višini potencialnih plač. To je pogojnik, ne trdilni, trdilno obliko.  (nadaljevanje) Zdaj pa nadaljujemo z razpravo. Preden nadaljujemo, gospe in gospodje, takole je zaporedje – najprej je poslanec Lenart, potem so poslanci Horvat, Ivanuša, Knežak, poslanka Zabret, poslanec Prednik, poslanec Kordiš in poslanec Rajh. Po razpravi poslanca Rajha, bom sejo prekinil, tako kot sem napovedal. Nadaljujemo torej z razpravo. Najprej je na vrsti poslanec Jože Lenart, pripravi pa naj se poslanec Jožef Horvat. Kolega Lenart, prosim.

Hvala lepa, predsednik, za besedo in seveda, spoštovani minister za finance, danes v vlogi, bom rekel tega, kot koordinator ali izvršni za ta predlagan zakon. Veliko je danes bilo povedano. Številni so se tudi že ponavljali in bi poskušal jaz malo drugače obrnit to mojo razpravo, kakor sem si prej zamislil, da bi se tule ne ponavljal. Vsekakor, vso spoštovanje do priprave tega nujno potrebnega zakona. To je dejstvo. Vsi si ga želimo čim prej, da ga spravimo pod streho oziroma, da začnejo ti ukrepi veljat. Tu moramo tudi opozicijske stranke bit sigurno kooperativne. Rekel bom pa takole, kajne. Ko smo včeraj, danes, nekako se prebijali preko teh predlaganih ukrepov, ki smo jih dobivali in pa, seveda, ko sem več dni spremljal tudi ukrepe drugih držav, ki so nekako pred nami, sem prišel do določenih dejstev, ki so se mi pojavila in pa, seveda, zato bom začel z neko dilemo oziroma z enim sporočilom, ki sva ga s kolegom Janijem Prednikom, dobila, 18. marca, od državljanke, Korošice, z imenom, priimkom – Mateje Kožar, ki nama je poslala takšnole sporočilo v javnost in seveda, namenjeno je bilo predvsem nama, kot poslancema: »Če kdaj, potem je zdaj čas za univerzalni temeljni dohodek. Imenujte ga krizni, začasni, kakorkoli hočete.« Tudi sam, kot finančnik, sem veliko stavil na temeljni dohodek, saj vemo, da smo ga že tudi sami večkrat, se že spogledovali z njim, da bi ga nekako uveljavili in poskušali reševat, ampak tudi sam se strinjam, da ravno v takih razmerah, izrednih, kot je sedaj, je lahko univerzalni temeljni dohodek tista prava rešitev. In uvodoma, kot prvo vprašanje, v moji razpravi, spoštovani minister, zakaj niste izhajali v celoti iz tega univerzalnega temeljnega dohodka, kajti, moje mnenje je, če bi izhajali tako, bi vsi prihranili, kot Vlada, kakšno neprespano noč in pa, danes bi na mizi, si upam trdit, polovico, če ne dve tretjini amandmajev, bilo manj, če bi izhajali tako. Zdaj, rekel bom takole, kajne… Kaj je ta univerzalni temeljni dohodek? Jaz mislim, da ga praktično ne bi rabil ponavljati, ampak, kljub temu, univerzalni – pomeni, da je izplačan vsem v enakem znesku. Temeljni pomeni dejstvo, da posameznik vselej lahko pričakuje dostojni materialni temelj, na katerem bo mogoče graditi življenje, sam dohodek pa pomeni, nakazuje na to, da je univerzalni temeljni dohodek dodeljen v gotovini in da ne postavlja ovir v avtonomiji posameznika, kako in v kakšen namen ga bo uporabil. Dohodek naj bi bil izplačan v rednih časovnih presledkih. Seveda, v našem primeru v času trajanja teh izrednih razmer. V svoji izvirni obliki je univerzalni temeljni dohodek povsem nepogojen in temelji na načelih individualnosti, permanentnosti in univerzalnosti. Po stališčih v teoriji, bi moral univerzalni temeljni dohodek predstavljati ustrezno višino sredstev, ki bi človeku omogočala dostojno življenje in pogoje za socialno vključenost. In ravno zaradi tega sem želel tole prebrati, kajti, to kar danes sprejemamo, bi moglo bit to osnova oziroma temelj vsega in bi marsikaj reševalo in bi bilo potrebno manj členov. Zdaj bom poskušal naprej razložit zakaj, kajne. To se pravi, moral bi zagotoviti to, čemur je namenjen, torej vsem državljanom, moramo zagotoviti temeljni dohodek za preživetje. Recimo, da postavimo tisto mejo, ki bi jo moral vsak državljan, to se pravi, od dojenčka do upokojenca, pri stotih letih, ali je to 300 evrov ali 500 evrov ali 700 evrov. Torej, ukrepati moramo, tistim, ki tega nimajo zagotovljeno in tam dodajati do mejne vrednosti. Tako bi odpadlo veliko dilem, kot sem že prej rekel, koliko komu oziroma posameznim kategorijam. V zakonu pa je temeljni dohodek namenjen le v členu od 34. do 37. To se pravi, v teh poglavjih začasnih ukrepov in to podpoglavje, ki se imenuje izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka, je namenjen samo za samozaposlene, verske uslužbence in pa kmete, pa še to ne v celoti. To se pravi, da temeljni dohodek, o katerem je danes bilo že veliko govorjeno od posameznikov, praktično sploh nismo izrabili v tiste namene, čemur je namenjen. Mislim, da smo ga lani tudi v Uradnem listu nekje objavili, saj iz tega sem tudi tule izhajal, pa v Wikipediji je tudi to stališče, kajne, v praksi pa vemo, da Slovenija ga še praktično ni uporabljala, določene države so poskušale, ampak mislim, da je to to. In tudi, ko smo kdaj spremljali ukrepe drugih držav, vidimo, da so ga nekateri dosti bolje izkoristili in si poenostavili zadeve. Vse ostalo zakon rešuje po kriterijih o različnih pristopih in vrednosti. Enostavno povedano – zelo zakomplicirali smo in nesorazmerno pristopili k posameznim kategorijam, ki jih seveda obravnavamo v tem zakonu. Med drugim, kajne, izpuščeno je bilo kar nekaj kategorij, ki jih z amandmaji dopolnjujemo. Danes, veliko je bilo tega povedanega. Jaz bom še enkrat opozoril, da smo v celoti izpustili tiste prve iskalce zaposlitev. To so predvsem mladi, po, za končanem študiju, poklicem, srednjem, visokem, univerzitetnem, doktorskem, ki se prvič prijavlja in teh ni malo in ti bi praktično ostali brez evra pomoči, če recimo ne bi zdajle z amandmaji tega vključili. Če pa bi bil univerzalni temeljni dohodek tu uporabljen, nihče ne bi mogel izostat. To se pravi, tisti, ki imajo že neke prihodke, bi jih samo dopolnili, če ne bi tistega kriterija dosegel, kjer bi ga postavili. Na drugi strani pa, kot je bilo danes že tudi povedano, smo pomagali… Je predlog zakona takšen, da pomaga tudi tistim, ki imajo tudi do trikratnik minimalne plače, kajne, tudi upokojencem, v nekih kategorijah, ki potem tudi, bom rekel, ena skupina potem prehiteva najnižje naslednje in delamo celo zmedo. To govorim zato, ker sem na mail dobil tudi ogromno teh pripomb, kaj počnemo, kaj delamo in seveda, sem rekel, naj se počaka na današnjo sejo oziroma jutrišnji Državni zbor, da je kup enih amandmajev in poskušamo določene zadeve popravit. Ampak še enkrat, če bi uporabili univerzalni temeljni dohodek, kot ga tudi, kako, da bom rekel, stroka ali čemu je to namenjen, uporabili drugače, bi si danes dosti, dosti olajšali kup enih zadev in bi tudi lažje se danes na tej seji pogovarjali. Seveda, vsi ostali ukrepi, se pa morajo nanašati na ohranitev gospodarstva, ohranitev delovnih mest, to se pravi, ohranitev javnega življenja, javnih storitev in na to področje, ki pa je, seveda, zelo podrobno predstavljeno, pomoč podjetjem za zaposlene, pokrivanje prispevkov, da so zagotovljene osnovne socialne pravice, da bomo po končani krizi podjetje in delavci lahko ponovno zagnali proizvodnje oziroma svoje dejavnosti. Se pravi, potem seveda to področje, likvidnostna pomoč podjetjem, ampak v to zadevo se zdajle ne bi spuščal. Poudaril pa bi, da tudi na tem… / oglašanje iz dvorane/ Aha…

Kolega Lenart, prosim vas, če malo bližje mikrofonu govorite, ker se vas v prenosu ne bo dobro slišalo.

Hvala lepa, predsednik.

Prosim.

Prosim.

Tudi na tem področju, o katerem zdajle govorim, moram opozorit, da je veliko nejasnosti. V praksi je ogromno teh členov praktično neizvedljivih in bo prihajalo, glede na opozorila, ki jih imam tule kar cel kup, da je kup enih vprašanj, na katerih tudi sam, ki izhajam iz prakse oziroma, to, kar smo dobili na mizo, ne znam odgovorit in bo seveda izvršni, ministrstva, ki boste na tem, predvsem Ministrstvo za finance, FURS in ostali, zelo, zelo težko delali in ukrepali, kar je danes bilo tudi že nekajkrat opozorjeno. Jaz se nekaj čudim, kajne, ta ekipa, ki je to pripravljala, seveda so to strokovnjaki, ampak jaz se bojim, da v tej ekipi pa ni enega konkretnega posameznika, ki bi se v praksi spoznal in opozoril, kaj je po praksi možno napravit in kaj se dogaja. Ampak, na koncu koncev, spoštovani minister, vi ste pa tisti, kajne, ki izhajate iz prakse in bi lahko na določene zadeve opozorili. Zdaj, seveda, da opozorim samo na to, na teh 20 %. To je neka čudna zadeva, saj je marsikdo že danes na to opozoril, pa ste tudi vi mu poskušali odgovorit, ampak jaz se s tem popolnoma ne strinjam. Glejte, že med meseci so take razlike v realizaciji, seveda gre za fakturirano realizacijo, jasno, to je meni jasno, zdaj ne vem, mogoče si je kdo napačno predstavljal, ampak mislim, da tudi, nekje sem eno napako zasledil, da je govorilo tudi o nekih prilivih. Gre za fakturirano realizacijo, ki je lahko med meseci zelo, zelo različna. Na koncu koncev, februar ima tudi samo, letos je prestopno leto, 29 dni, kajne, marec pa 31, že tu je neka razlika, ampak pustimo zdaj te podrobnosti, ampak tudi to vpliva… Ampak, teh 20 %, proti nekaterim podjetjem, ki pa lahko ostanejo 100 % brez prihodka, pa v isti koš to mešat, se mi zdi, bom rekel, nelogično in v praksi, zelo težko potem izvedljivo. Zdaj, mogoče na tem, tudi gradbeništvo je eno od tistih, kajne, ki je zelo specifično. Zimski meseci, čeprav, letos je spet neka razlika, bom rekel, izjema, kajne, ker ni bilo enega pravega mraza, ampak sigurno, v zimskih mesecih je manj dela, kot pa potem, v nekem pomladanskem mesecu in tako in tako naprej in to je kup enih vzrokov, ki so mi jih tu pisali, ampak ne bom vseh našteval. Zdaj, samo na tretje področje bi se še rad obrnil in gre predvsem za to vrednost paketov pomoči posameznih držav, ki so v tej prvi fazi pristopile k temu. Zdaj, seveda, če govorimo, ena Nemčija, kajne, z temi 750 milijardami, proti Sloveniji, ki ima samo 3 milijarde, ti zelo malo pove, oziroma, lahko neka javnost, ko to posluša, »zavede«. Če pa to govorimo o pomoči na državljana, je pa slika dosti bolj realna in nam veliko več pove. Nemčija je namenila v tem prvem paketu pomoči; 9 tisoč 300 evrov na državljana, Avstrija; recimo 4 tisoč 400, kjer bi se lahko tudi nekako lažje primerjali… Zdaj, Slovenija, je namenila tisoč 500 evrov na državljana, Hrvaška tisoč – tudi to je nekako primerljivo. Italija pa v tej prvi fazi samo 417 evrov in sama ugotavlja, seveda je bila prva na vrsti, ona je tista, ki je prva mogla ukrepat, prva sprejemala te krizne ukrepe in danes ugotavlja, da je bilo dosti, dosti premalo in seveda se je strinjala, da mora to podvojit oziroma, je celo, nekdo od njihove vlade predlagal štirikratnik, da bojo mogli krat 4 takoj povečat, to se pravi, nekje na, proti 2 tisoč evrov na državljana. Seveda, zdaj je težko o tem govorit, ker je to prva faza, ker najavljate že, da pripravljate drugo fazo ukrepov pomoči in celo tretjo. Zdaj, kako so posamezne države pristopale, je spet drugo vprašanje, vendar, tu je pa potem tista strategija, makroekonomska, ki pa mogoče celo bolj pomembna, kot pa zdaj ti prvi ukrepi, ki poskušamo tako in tako vsem pomagat in da nihče ne bi ostal brez vsega, seveda, z vključevanjem teh amandmajev, ki jih bomo danes oziroma jutri sprejemali. Hočem opozorit na to, da je zelo pomembna, v tej drugi fazi, sama strategija pristopa. Tu pa mora, to je pa tista zadeva, kjer Vlada nosi veliko  (nadaljevanje) odgovornost. Jaz se bojim nečesa, da bogate države, ki so danes že krepko pred nami, da bodo to krizo izkoristile in to prednost še povečale, če mi ne bomo znali strateško pristopiti sprejeti tiste ukrepe, seveda je sedaj tista dilema, v kakšni meri se zadolžiti in kako se zadolžiti. Ampak kljub vsemu, tisti, ki bodo potem startali po tej krizi želijo čim hitreje štartati, da lovijo še v bodoče višji BDP, višjo dodano vrednost in da še bolj prehitijo države v razvoju. To je tista dilema, ki, bom rekel, se danes praktično skoraj nismo o njej pogovarjali v takem smislu, ampak samo o nekih številkah, ne pa potem kaj to pomeni. In to je tisto tretje, ki se mi zdi, da bi moralo biti še večji poudarek in o tem še kaj več povedati. In s tem dajem tudi izziv, spoštovani minister za finance, da o tem kaj več poveste, o tej strategiji, ki jo vidite, kaj s tem narediti. Uvodoma sem vam pa povedal, da proti Nemčiji, ki je že v prvem paketu dala 9 tisoč 300 evrov na državljana, glede na nas tisoč 500 je to dosti večja razlika, kot pa je danes, recimo, razlika v nekem doseženem BDP na prebivalca. Hvala.

Hvala, gospod poslanec. Gospe poslanke, gospodje poslanci, to, kar imamo danes na dnevnem redu je, verjetno se vsaj glede tega strinjamo, interventni zakon, ki ima tudi omejen rok trajanja. In o takem zakonu se ne moremo pogovarjati o strategiji, kakršnikoli strategiji. Ker strategija ni stvar dveh ali treh mesecev. Jaz upam, da vsaj to ni prehud razumevanjski problem.  Gospod minister, izvolite, imate besedo.

Hvala lepa. Se strinjam z vami, spoštovani predsednik, da je tukaj glavna strategija to, da se rešuje življenja, da se dovolj sredstev zagotovi za zdravstveno oskrbo, da se enostavno pomaga tistim ljudem, ki so pomoči najbolj potrebni in da se ne zgodi to v tem trenutku, da bi podjetja začela odpuščati, da bi ljudje šli na zavod za zaposlovanje in da bi se enostavno zaprla. Ampak to seveda z namenom, da se negativni učinki krize oziroma epidemije čim prej ustavijo in da podjetja normalno začnejo delati. Zaradi tega tudi ni drugega koncepta zagotavljanja socialne varnosti ali pa če želite zagotavljanja socialne države preko UTD. Jaz prej nisem rekel, da je tukaj UTD notri, univerzalni temeljni dohodek, ampak daje na enem segmentu nek element univerzalnega temeljnega dohodka. Mislim, da uvedba, morebitna uvedba zahteva precej več naporov, glede univerzalnega temeljnega dohodka, predvsem pa treba se je zavedati, da seveda potem odpadejo določeni ali pa celo vsi socialni prejemki, ki jih danes ljudje dobivajo. S tega zornega kota bi bil jaz tukaj vseeno malo previden in treba se je navaditi na to, da ne glede na to koliko bo kdo imel denarja ali premoženja bodo vsi dobili univerzalni temeljni dohodek. To mora biti seveda tudi pri tistih, ki to zagovarjajo, popolnoma jasno.  Tukaj ste pozabili, spoštovani poslanec, še nekatere druge osebe, ki pa so tudi v tem, da bodo dobili pogojni dohodek. Tukaj so še študentje in tisti, ki nimajo pokojnine. In s tega zornega kota je, bom rekel, kar nekoliko zaokroženo.  Strinjam se, da pač nekatere države sprejemajo takšne, drugačne ukrepe, nekatere bolj na široko in tako naprej. Ta vlada je v 18, 17 dneh naredila tisto, kar j možno, celo, jaz mislim, da še nekaj več, kot je bilo možno glede na to, da v bistvu smo 17 ali 18 dan v svojih pisarnah. Pripravili smo zakonodajo   (nadaljevanje) tisti, ki je v tem trenutku nujna. Pripravljamo pa tudi še vse ostale, predvsem glede likvidnosti, izboljšanja likvidnosti in podobno.

Hvala, gospod minister.  Nadaljujemo razpravo. Na vrsti je poslanec Jožef Horvat, za njim poslanec Jani Ivanuša. Kolega Horvat, izvolite.

Hvala lepa, gospod predsednik, za besedo. Lepo pozdravljam gospoda ministra in tudi vas, kolegice in kolegi.  Olika od mene zahteva, da s najprej, da ne pozabim zahvalim, ja, bom začel z Zakonodajno-pravno službo, imamo tam najmanj ducat pridnih punc, žensk, ki so v izjemno kratkem času pripravile kvalitetno mnenje o tem zakonu. Mene nič ne boli, ne glava, ne srce, če je to mnenje obsežno. Je pa namenjeno vsem nam, poslancem, ki bomo glasovali o amandmajih in tudi o zakonu. Ta služba je, pa ne samo sedaj, že velikokrat pravzaprav pokazala, da je ena svetla zvezda v tej hiši, ker se tiče produktivnosti in bi si jo lahko marsikdo vzel v zgled, predvsem poslanci. Rad bi se tukaj zahvalil tudi posvetovalni skupini, ki jo je imenovala Vlada in jo je vodil dr. Matej Lahovnik. V Novi Sloveniji niti za sekundo nismo razmišljali, analizirali ali so to politično podobno usmerjeni kot smo mi. Vedeli pa smo in vemo, da so to strokovnjaki in so izdatno pomagali pri oblikovanju smernic pri tem zakonu, ki se mu danes reče Predlog zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo. Ta vlada, jaz sem ponosen na to vlado, to je naša vlada, to je 14. slovenska vlada, je praktično v 100 urah od prisege pripravila 5 interventnih ukrepov, ki smo jih sprejeli prejšnji teden in takrat že napovedovali, da bomo pripravili naslednji sveženj ukrepov in danes napovedujemo, to lahko delam seveda v imenu Poslanske skupine Nove Slovenije, napovedujem, da že pripravljamo novi sveženj ukrepov. Tako da če je slučajno kdo nenamerno izostal v tem zakonu, ki sem ga ravno prej citiral in ga sedaj ta odbor obravnava, naj ne misli, da je pozabljen. Nihče ni pozabljen. Gre za to, da rešujemo ljudi, gre za to, da rešujemo slovensko gospodarstvo, od katerega vsi mi živimo. To je ključni namen tega zakona. In v duhu tega zakona, kar je bilo tudi s strani naših ministrov večkrat poudarjeno, duh tega zakona je med drugim tudi ta, kdor prvi da dvakrat da. In še neko načelo, najprej daj, pa potem preveri. Mislim, da vsi razumete o čem govorim. Mi bomo tudi delovali v tem smislu in v koaliciji se bomo usklajevali, da bomo in poslušamo, recimo, reperezentativne organizacije slovenskega gospodarstva, seveda tudi opozicijo, da bi čim bolj razrahljali birokratske ovire in omejitve pri izpolnjevanju pogojev, torej pogoje, ki jih mora upravičenec izpolnjevati, da bi to čim lažje izmerili in da bi zakon dejansko tudi lahko čim bolj optimalno deloval. Verjamemo, da vsakdo, ki bo to šel nadzirati ne bo iskal duha zakona, ampak bo gledal črkobralsko, tako pač to v Sloveniji je.  Ko je ta vlada prisegala 13., na tisti petek, je potem kasneje minister za zdravje, gospod Gantar, povedal, da se vsak drugi dan število okuženih preko testiranj ugotovljenih okuženih podvoji. Zelo lahko je izračunati to eksponentno krivuljo ali bolj točno geometrijsko vrsto. In takrat sem ob razpravi v nagovoru tudi povedal, če ukrepi ne bodo prijeli, bomo v roku 14 dni imeli 14 tisoč   (nadaljevanje) uradno testiranih okuženih. Hvala bogu so krepi prijeli in v tem kontekstu smo lahko zadovoljni. Kljub temu, da sedaj vsi, predvsem pa zdravstvena stroka, ki jo jaz zelo pozorno poslušam, da vsi ugotavljajo, da smo prepozno, prepozno odreagirali na ta virus, na širitev te strahovite epidemije. Nam se je v neverjetno kratkem času postavil svet na glavo. Nekateri seveda to še ne razumejo ali pa nočejo razumeti. Še pred kratkim je bil koronavirus problem nekega tretjega sveta. Nekaj, ker se v Evropi, še posebej v Sloveniji, nikakor ne more goditi. Pa se je. In Evropa se j spremenila v žarišče epidemije in nepredstavljivo zaprtje v lastne domove, to je postalo neka nova normalnost. Vi sedaj govorimo: ostani doma. In to v tisti Evropi, kjer je svoboda ljudi ena ključnih vrednost, ki se prezentira v prostem pretoku ljudi, blaga in tako dalje. V svoje blagostanje zasidrane evropske države, ki so sprva reagirale nadvse ležerno, so se, ko je šlo zares in ko bilo nekaj tednov že izgubljenih, tudi v Sloveniji, slednjič zelo odločno odzvale. Po razpoložljivih podatkih je konec marca kar 17 od 27. držav članic Evropske unije razglasilo izredno stanje. Prepovedale so gibanje, zaprle izobraževalne in druge javne ustanove, omejile delovnih čas nenujnih trgovin in tako dalje. Hvala bogu in mi smo v Novi Sloveniji zadovoljni, da Državni zbor ni aktiviral 92. člena Ustave in razglasil izredno stanje. Upam in si želim, da do tega ne bo prišlo, seveda pod pogojem, da bomo vsi, vsak posameznik, dovolj resno vzeli priporočila, navodila stroke in se striktno držali navodil in odredb Vlade in zakonov Državnega zbora. Hvala bogu Državni zbor pri nas normalno funkcionira. In upam, da bo šlo tako tudi naprej in da bo lahko normalno hitro učinkovito sprejemal učinkovite zakone, še enkrat, morajo najprej iti v smeri zajezitve razširjanja obolenj in v smeri pomoči ljudem in slovenskemu gospodarstvu.  Seveda najbolj enostavno bi bilo, da sprejmemo zakon, ki bi najbrž res bil lahko zelo enostaven, da, če je Vlada rekla okej 3 milijarde imamo na razpolago ali bolj točno 2 milijarde 100 milijonov, pa dajmo to razdeliti v obliki univerzalnega temeljnega dohodka in tako naprej. Seveda to bi šlo, ampak ne v Sloveniji, ker je tukaj potem spet nekaj 10 ali nekaj 100 tisoč izjem. In kdo bo sedaj delal seznam teh izjem in kako jih bomo tudi računalniško menedžirali. Težko. Primerjave s katerokoli od drugih držav, ki z nami po gospodarski moči niso primerljive, so nesmiselne. Hvala bogu, če je Nemčija dala tako močno injekcijo. In sedaj to nekateri primerjajo, ja Nemčija je dala toliko odstotkov BDP, naj tudi Slovenija da toliko. Žal ne gre. Samo en podatek s katerim želim argumentirati, da ne bom predolg, zakaj ne gre. Zato, ker je na primer v Sloveniji produktivnost približno 19, 20 % nižja od evropskega povprečja. Samo en podatek.  Res je, če se državljani, vsak posameznik, ne bomo striktno držali navodil zdravstvene stroke in navodil Vlade, ki jih močno podpirajo slovenski župani, tudi ljubljanski, kar me posebej veseli, če torej širjenja bolezni, širjenja okužb ne bomo uspeli drastično upočasniti in dokončno preprečiti, zatreti, potem smo in bomo 3 milijarde vrgli skozi okno. To govorim pri polni zavesti.   (nadaljevanje) Če teh ukrepov ne bo, da bi bolezen zaustavljali, potem lahko mi denar delimo sedaj 3 milijarde, pa naslednjič 3 milijarde in tako naprej. Težko mi je, res mi je zelo težko, da moram v teh duhu razpravljati. Ampak težka je tudi situacija. Ta situacija, nekateri mi pišejo, da ne smem govoriti, da je v Sloveniji vojna, okej ne bom. Ampak ta situacija je bistveno hujša, kot je bila vojna za Slovenijo. Bo pobrala bistveno več življenj in bo trajala bistveno dlje časa. Da ne govorim o razpadu trga takšnega in drugačnega, evropskega, enotnega trga, globalnega trga in tako dalje. In še nekaj. Nimam toliko časa, ne želim tratiti vašega dragocenega časa, da bi odgovarjal na vsa pisma, ki smo jih vsi dobili. Ta zakon za sedaj ne vključuje in ne bo vključeval sprememb zakona o izvrševanju proračunov za leto 2020 in 2021. Mi slišimo mnenja, prošnje reperzentativnih združenj slovenskih občin in vemo kaj smo podpisali v koalicijski pogodbi. Kaj hočem reči? Hočem reči to, da v naslednjem svežnju, ki ga Vlada že pripravlja, in kot je povedal gospod minister, ga lahko pričakujemo v roku približno dveh tednov na naše poslanske klopi. Tam bomo, to je naša želja, želja Nove Slovenije in koalicije, da bomo aktivirali določbo, našo zavezo slovenskim občankam in občanom v koalicijski pogodbi, da bomo povprečnino dvignili za letošnje leto in tudi naslednje leto. Tu me sedaj ne držati za besedo ali samo za letošnje ali tudi za naslednje leto, to se bomo še dogovorili, in sicer na številko kot jo imamo zapisano v koalicijski pogodbi. Za leto je to 623,96 evra. Normalno je, da občine danes v tej situaciji imajo tudi dodatne stroške in tako dalje.  Mi smo slišali tudi mnenja nekaterih pravnih strokovnjakov, jih brali in jih bomo tudi upoštevali kar zadeva 103. in 104. člen. V koaliciji smo se dogovorili, da bo minister, pristojni minister gospod Hojs, pripravil ustrezne amandmaje. Slišali smo mnenje Zakonodajno-pravne službe. Obenem pa seveda pričakujemo, da se bomo res, že tretjič govorim, vsi držali navodil zdravstvene stroke in uredb Vlade. Naj samo spomnim, mi imamo Kazenski zakonik, 177. člen, ki govori o prenašanju nalezljivih bolezni. Prvi odstavek piše: »Kdor se ne ravna po predpisih ali odredbah s katerimi pristojni organ odredi pregled, razkuženje, izločitev bolnikov ali kakšne druge ukrepe za zatiranje ali preprečevanje nalezljivih bolezni pri ljudeh in s tem povzroči, da se nalezljiva bolezen razširi se kaznuje z denarno kaznijo in zaporom do enega leta.« Res pa je, sedaj se pa postavimo v vlogo tistega, ki bo to nadziral. Kako pa naj to deluje? Bom tukaj nehal razpravo v tej smeri. Če kdo, potem si ta koalicija in seveda ne smem govoriti v imenu cele koalicije, če kdo potem si Nova Slovenija ne želi, da bi naše hiše, naši domovi postali stekleni ali pa kot stekleni. Upam, da razumete o čem govorim.  Veliko je bilo govora v tem kontekstu, prav v kontekstu teh dveh členov, o človekovih pravicah. Moje osebno razumevanje človekove pravice je ta, da ima vsak državljan pravico, da mu država zagotavlja zdravstveno varstvo, da ga zavaruje pred boleznijo, če hočete pred koronavirusom. To nalogo država ima. In to je za mene ključna človekova pravica.   (nadaljevanje) Počasi grem poroti koncu. Uvodoma sem se pozabil zahvaliti, pa sem si zapisal, tudi našemu predsedniku, gospodu Polnarju, ki je opravil razgovore s predsednikom Državnega zbora, in tukaj s to odločitvijo, ki jo je uvodoma v tem nadaljevanju povedal, gospod predsednik, poslušamo in slišimo želje in zahteve opozicije, da bomo čas razprave o tem sila zahtevnem zakonu podaljšali. Upam pa, da s produktivno razpravo. Kolegice in kolegi, če nas je v teh dneh lahko česa strah nas je lahko strah samih sebe. Če v slabih časih mi ne moremo iz sebe izvleči najboljšega, gorje kaj nas čaka v dobrih časih. Nihče v človeški družbi nima dovolj časa, nikoli. Virus, sars KOF2 ali koronavirus ga ima na pretek. Od nas, Državnega zbora, poslank in poslancev, pa je odvisno, kako bomo darežljivi s časom do tega nevidnega sovražnika, koronavirusa, ki pobira življenje ne samo v tako imenovanih rizičnih skupinah ljudi, žal tudi med mladimi. Hvala lepa.

Hvala, gospod poslanec. Minister ali bi vi želeli na tole kaj se referirati? Ne. Ja, gospod Horvat, sem vesel, da ste opazili moj trud in se vam zahvaljujem. Sem pa opazil tudi, da ste nekoliko parafrazirali Franklina Rosevelta, ki je leta 1941 v svojem inauguracijskem govoru omenil, da je edini strah, ki se ga moramo bati, strah sam po sebi. Sedaj, se pravi, 80 let, malo manj kot 80 let po tem bi si morda veljalo v spomin priklicati tudi to, kar je veliki socialni liberalec izjavil.  Nadaljujemo razpravo. Na vrsti je poslanec Jani Ivanuša, za njim poslanec Soniboj Knežak. Kolega Ivanuša, izvolite.

Lep pozdrav vsem skupaj prisotnim! Bom izredno kratek, kajti veliko stvari je bilo danes tukaj povedano, še jutri bomo razpravljali, tako da se bom na dve vprašanji osredotočil.  Uvodoma bom povedal, da nimam težav s podporo tega mega zakona. Kajti. Če smo v preteklosti znali pomagati bančnemu sistemu, da je preživel, je tudi prav, da enkrat tudi pomagamo našim državljanom in državljankam.  Hotel sem nekaj več vprašati okoli proračuna, ampak dobro je gospa Zabreht vprašala in tudi tam se dobil odgovore. Je pa težava v tem zakonu mogoče, da ni predvidel ali pa ni dobro sestavljen, kajti ta 103. in 104. člen, ki nas toliko muči danes tu bi mogoče, ne vem, bi moral to po moje Odbor za notranje zadeve razpravljati, ne pa mi, ki se ukvarjamo z drugo tematiko, to so finance države.  Vprašal pa bi gospoda ministra, ker ne zaznam v tem zakonu eno skupino, to so ljudje, recimo, štiriurni, imamo ljudi, ki so štiri ure invalidsko zaposleni, štiri ure na ZPIZ ali obratno, kombinacija 4 ure invalidnih ur in potem še skupina tistih, ki so samo 4 ure zaposleni v službah oziroma imajo samo štiri urni delovnik imajo, pač je taka sistemizacija delovnih mest, pa tudi podjemne in avtorske pogodbe. Teh tu notri ne vidim, pa me zanima, če je ta skupina zajeta v tem zakonu. Samo to me zanima, če so notri, kje so. Jaz jih ne najdem.  Pa potem bi vprašanje postavil, ali nam lahko s tega mesta danes tu zagotovitev, sicer je vprašanje za moje pojme težko,   (nadaljevanje) da se leta 2021, 2022, ko bo še vaš mandat, ne bodo višali davki v Sloveniji za naše državljane in državljanke. Hvala lepa.

Hvala, gospod poslanec. Minister, izvolite.

Hvala lepa. Jaz mislim, da so invalidi, ki so zaposleni, seveda, se uvrščajo v skupino kjer so podjetja in če bodo delali bodo seveda delali naprej, za njih bodo prispevke katerekoli plačevala država, če jih že sedaj plačuje jih seveda ne more dvakrat plačevati. Vsekakor pa lahko dobijo 200 evrov dodatka kot zaposleni. Tukaj je sedaj vprašanje, poglejte, kakšen status ima ta invalid oziroma kje dela. Ali tukaj vse zajamemo ali ne, to vam v tem trenutku ne morem reči. To je pač odvisno od pogodb, ki jih oni imajo z delodajalcem.  Glede obljub za naprej in tako naprej, jaz sem že povedal, da moramo Fiskalnemu svetu predložiti oziroma bomo morali predložiti načrt kako zmanjšati to javno oziroma to dodatno zadolževanje. Tako da seveda glede davkov, glede vsega bo vse jasno tudi takrat, ko bomo to naredili. Vsekakor pa, poglejte, jaz najmanj kar imam v tem trenutku v mislih, da bi povečeval davke, navsezadnje lahko ugotovite, da v zadnjem obdobju se je bistveno spremenila cena bencina. Spet cena bencina se je spremenila zato, ker ob znižanju nafte nismo povečali trošarine. Če bi povečali trošarine se cena bencina ne bi tako znižala. Poglejte, kaj lahko zagotovim in kaj ne, pa glede na to, da potekla epidemija, je meni v tem trenutku zelo težko dajati kakšne obljube, pa ne zaradi tega, ker bi hotel dvigovati davke.

Hvala, gospod minister. Nadaljujemo razpravo. Na vrsti je poslanec Soniboj Knežak, za njim poslanka Andreja Zabret. Kolega Knežak, izvolite.

Hvala, predsednik. Spoštovani minister, kolegice in kolegi. Koronavirus in pa posledice s katerimi se soočamo, lahko rečem, da je v zadnjih tednih ne samo v Sloveniji, ampak v celem svetu, nas vse skupaj dobesedno vrgel s tečajev. Tisto, kar se je izkazalo je to, da nismo ne v Sloveniji, pa nihče v nobeni drugi državi pripravljen eno tako vrsto posledic, ki jih ta virus prinaša.  Kolega Horvat je pred menoj omenil, da so mu svetovali, da naj se izogiba besede vojna. Jaz mislim, da ni nič dramatičnega. Mi se danes dejansko soočimo z neke vrste vojnim stanjem. Mi imamo vojno v kateri pa trenutno sovražnika ne vidimo, je pa med nami, se širi, vsak dan nam prinaša tudi žrtve. Kakšno strategijo ali pa, se strinjam tudi s kolegom, da strategija verjetno ni prava beseda, s kakšnimi ukrepi bomo pa pri obrambi bomo uporabljali pa točno nihče ne ve. Poskušamo z različnimi taktikami, ukrepi, ki jih verjetno sprejemamo glede na razmere in pa na znanja s katerimi trenutno razpolagamo. Čas in hitrost sta glede na to, da nam oboleli umirajo, pri tem zelo pomembna. Nekako s tem mojim uvodnim želim povedati, da tudi skozi to prizmo jaz sam gledam tudi vsa dejanja in vse ukrepe s katerimi se trenutno soočamo in nam jih trenutno pripravlja vlada.  Tisto, kar me veseli, da si vsi skupaj v tem državnem zboru zavedamo resnosti tega problema, da nas je to v enem smislu tudi združilo, ker delovanje v zadnjih tednih jaz mislim, da je državotvorno, da smo zelo stanjšali to mejo med opozicijo in pozicijo, da si vsi prizadevamo tudi s predlogi opozicije izboljšati oziroma pripomoči k temu, da čim prej odpravimo to nadlogo. Združila ni samo politiko, združila je v bistvu lahko rečem celo Slovenijo. Združila je ljudi, s sosedi smo se zopet začeli med seboj pomagati, šivamo si maske, lokalne skupnosti organizirajo   (nadaljevanje) pomoč starejšim, občine se po svoje trudijo. Skratka, tisto, kar je dobrega v tej krizi je to, da se je ponovno v to družbo uvedla tudi solidarnost.  Veseli me, da je Vlada pred 14 dnevi v reševanje oziroma v iskanje rešitev za izhod iz te krize povabila tudi ljudi, ki niso bili v politiki. Ta posvetovalna skupina, ki jo jaz zelo pozdravljam, ki je sestavljena iz različnih ljudi, veliko jih tudi ni v politiki, so iz različnih področij, za katere sprejemamo tudi ukrepe, se mi zdi, da je dala tudi ukrepom, s katerimi se bomo danes soočali, s tem paketom, kar velik poudarek, predvsem v smislu, da bodo ti ukrepi učinkoviti in tudi življenjski. Veseli me, da je tudi kar nekaj ukrepov, ki smo jih predlagali v opoziciji, kar nekaj ukrepov s strani SD je bilo tudi v tem paketu sprejetih. Veseli me, da so vključeni ponovno z drugačno rešitvijo espeji, študentje, pa še kar nekaj ostalih kategorij, o katerih morebiti kasneje malce več.  Tisto, kar upam, da tudi drži informacija, ki so jo mediji sicer že objavili, da smo iz tega zakona, ki je paket nekih ekonomsko socialnih ukrepov izločili ta tako imenovani represivni del, to se pravi ta 104. člen zakona, ki nenazadnje tudi zaradi ustavnosti, pa pripomb vseh, javnosti, ki je v teh dneh opozorila, da to ne paše v ta zakon. Čeprav, če sem iskren sam pri sebi, če razmišljam, pa bi me vprašali ali sem pri tem, da dam svojo telefonsko številko, pa nekaj podatkov raje pričakal ta ukrep doma ali pa bom šel v en hotel, bi verjetno tudi dopustil en del vdora v to mojo zasebnost. Ampak se pa strinjam, da je to kar velik poseg v ustavno pravico, tako da podpiram umik tega člena.  Izhodišča s katerimi se je Vlada lotila teh ukrepov se mi zdi, da so tudi pravi. Včeraj sem poslušal člana te posvetovalne skupine Dušana Vlaja, ki je omenil med drugim, da so se lotili tega dela na štirih izhodiščih. To je hitrost, enostavnost, seveda obsežnost in pa natančnost teh ukrepov, seveda ciljnost. Veseli me tudi, da smo enkrat za razliko od, običajno mi predvidevamo pri vsaki zakonodaji, ne vem, ali je to navada iz bivše juge, kjer smo gledali kako bomo kakšno zakonodajo zaobšli, da je tudi to načelo, da najprej daj, potem preverjaj. To se mi zdi izredno pomembno pri ukrepih, ki morajo biti hitri in dosegljivi.  Če se na kratko obrnem na ta paket teh ukrepov. Ta ekonomski del, pomoč podjetjem z namenom ohranitve delovnih mest in predvideni ukrepi jih v celoti pozdravljam. Seveda imamo kar nekaj tudi svojih predlogov za izboljšanje, o katerih ne bom danes govoril, bom morebiti pri samih amandmajih. BI se morda pri teh ukrepih samo z enim področjem z vprašanjem ali dva ustavil, in to je tako imenovano čakanje oziroma pokritje stroškov za čakanje. Če sem prej rekel, da je ena izmed načel pri pripravi teh ukrepov bilo, da so ukrepi hitri, bi pri tem opozoril samo to. 8 dni po tem, ko ugotoviš, daš človeka na čakanje, ima zavod 8 dni rok, da ti odgovori oziroma izda sklep o ustreznosti za povračilo tega. Do tu mi vse štima, razen tega, da morda ne ve, vem da bo to velika obremenitev za zavode za zaposlovanje. Upam, da so kadrovsko dovolj okrepljeni, da bodo to zmogli, ker so roki kar našponani. Tisto, kar pa je razlog zakaj sem izpostavil to mi je pa izplačilo te oziroma refundacija tega nadomestila. To je pa predvideno mislim, da do 10. v mesecu v naslednjem mesecu. Če ima podjetje za primer, 30 % ljudi na čakanju, 70 % pa le še ohranja proizvodnjo, ima prihodke, bo verjetno to še zmoglo. Če imamo pa podjetja, ki bodo imela, ne vem, 60, 70 % izpad   (nadaljevanje) pa dvomim, da bodo lahko 18. v mesecu izplačale tudi ta čakanja in bo teh 20 dni do tega 10. v naslednjem mesecu kar dolgo obdobje. Tako da bi predlagal, da pri teh amandmajih, ki smo jih tudi mi še pripravili, da to na kar sem opozoril, kar se mi zdi pa je življenjsko, da poskušamo nekako ta rok skrajšati.  Drugo, mi smo ta, poleg tega ekonomskega dela, je tudi socialni paket. Nekaj debate je že danes tudi bilo, ali so vse kategorije ljudi, ki smo jih vključili v ta paket upravičeni do tege, ne vem, bili so izpostavljeni upokojenci. Jaz imam sam najmanj problem s kakršnokoli finančno pomočjo tudi tej strukturi, predvsem upokojencev z nizkimi pokojninami, ker to vedno uporabljam v svojih razpravah, da je to kategorija ljudi, ki je to državo zgradila, pa trenutno vsaj tem z nizkimi pokojninami res imajo lepega življenja. Kaj bodo s tem? Seveda osnovno preživetje, živila. Sedaj si samo ne smemo dovoliti, da bomo pri nas v Sloveniji imeli sliko, kot je bila v Italiji, mislim da, predvčerajšnjem. Sem zasledil to zadevo, kjer je ljudem zmanjkalo prihodkov za osnovna živila, hodijo v samopostrežne brez denarja, ukrepa policija, skratka, te osnovne življenjske potrebščine moramo s temi paketi ljudem zagotoviti.  Veliko ljudi smo ponovno vključili še dodatno v nekatere skupine. Danes so bili že omenjeni tudi študentje. Se strinjam, da je tudi pri študentih, nekateri, ki imajo tudi premožne starše, te pomoči ravno ne bodo potrebovali, ampak vendar mi podatek s katerim razpolaga Študentska organizacija, da 40 % študentov dela zato, da si lahko zagotovi študij, da je to več kot upravičen razlog, da tudi tej kategoriji študentom pomagamo.  Pomagali smo tudi velikim družinam. Sprašujejo me, pa verjetno tudi vas kolegice in kolegi, kaj pa samohranilke. Kaj pa brezdomci? Pa še verjetno je kakšna kategorija, ki smo jo izpustili, pa vendar me veseli zagotovila, da se tudi Vlada tega zaveda in da bo kategorije ljudi, ki so jih izpustili, tudi upoštevala pri paketih, ki jih pripravlja še v naslednjih tednih.  Opozoril bi samo še na dve zadevi, in sicer del tega paketa, ki ga seveda sprejemamo v Državnem zboru so tudi pomoči, ki jih dajejo občine. Te ne smemo pozabiti. Veliko občin se je odločilo za oprostitev najemnin espejem in pa raznim oblikam družb. Tudi to je v končni fazi seveda nenazadnje ena izmed oblik pomoči. In tudi kar velika sredstva danes vlagajo v, ne vem, zagotovitev prehrane socialno šibkim, razno razne oblike pomoči, do nenazadnje tudi zagotavljanja in šivanja zaščitnih sredstev, kjer smo se tudi dobro zorganizirali. Pri teh občinah bi rad opozoril samo na to, da to je vse povezano tudi s financami in jaz upam, da, Socialni demokrati smo pripravili tudi predlog pomoči za občine, glede na te stroške, ki jih imamo, upam, da bo dobil tudi širšo podporo.  Zadnje, s tistim, kar bi pa želel zaključiti, minister, pa vi vas tudi vprašal, ta dodatek nagrajevanja za delo v nevarnosti in za posebne obremenitve. Počasi se bliža april, se pravi čas, ko bo treba narediti prve obračune plač, jaz imam v familiji oba otroka, ki delata v zdravstvu, tudi oba tamlada, če se lahko tako izrazim, sta v zdravstvu, trije so sedale v teh enotah v bolnicah, se pravi, ko delajo po štiri pet dnevne turnuse, pa je kar velika debata pri njih tudi okoli zagotavljanj sredstev, ker jim vodstva bolnic, zdravstvenih domov opozarjajo, da bodo to izplačali, če jim bo država zagotovila sredstva. Sedaj prva izplačila po mojem ti ljudje upravičeno pričakujejo tudi že pri plači za mesec marec. Vire notri ste navedli, da je to državni proračun, pa samo sprašujem ministra, ali bo to možno realizirati že za izplačilo plač, pa ne samo zdravstvenim delavcem, ki so trenutno najbolj obremenjeni, tudi vsemi tistimi, ki jih ta zakon tretira. Se pa seveda veselim tudi spoznanja Vlade, kar je bilo danes že večkrat rečeno, da se zavedate, da tudi,     (nadaljevanje) zaradi hitrosti, v katero ste tudi prisiljeni sprejemati ukrepe, da se zavedate, da nismo vzeli vsega in da bo to v naslednjem paketu, ki baje, da ga lahko pričakujemo že v 14. dneh tudi popravljeno.  Hvala lepa.

Hvala, gospod poslanec.  Minister, izvolite, imate besedo.

Hvala lepa.  Odgovor na to vprašanje. Nekaj je odvisno od tega kdaj se izplačujejo te plače, ampak tukaj Ministrstvo za finance bo naredilo vse, kar bo možnost, ampak jaz pač ne morem tega zagotoviti, da bodo to res dobili, če po drugi strani ne bodo ne vem računalniški programi delali. To je stvar bolj delodajalca. Denar za to bo oziroma je.

Hvala, minister.  Nadaljujemo z razpravo.  Na vrsti je poslanka Andreja Zabret, za njo poslanec Jani Prednik.  Kolegica Zabret, izvolite.

Hvala za besedo, predsednik.  Bom poslušala biti kratka, ker smo že vsi verjetno utrujeni.  Jaz bi imela glede na mojo prejšnjo razpravo bi v bistvu imela za ministra. Minister, najprej moram reči z vsem spoštovanjem do vas in do vaše funkcije, ki jo opravljate namreč opravljate zelo težko pa naporno delo to se verjetno vsi strinjamo v tej situaciji in kako spraviti vse te številke skupaj. Jaz sem prej spraševala, postavila sem nekaj konkretnih vprašanj, na katera pravzaprav nisem dobila vprašanja, odgovorov. V bistvu sem imela občutek, da so bolj ponovljena moja vprašanja kot pa odgovori. Prvo vprašanje, ki me zanima, odgovorna Vlada sigurno za sprejem take zakonodaje naredi neki finančni plan ali pa neko finančno konstrukcijo. Sedaj danem smo dobili to tabelico, kjer so v bistvu v grobem ocena predvidenih odhodkov, ki se nekako ujemajo oziroma so v predvideni številki 3 milijarde. Na drugi strani pa pač ne vidim se pravi prihodkov kako bomo to pokrili, zato me še vedno zanima ta prihodkovni del in predvsem tudi iz katerih blagajn se bo karkoli črpalo, ker vemo, da naša demografija leta 2023 kaže zelo velik porast upokojencev, kar pomeni velik pritisk na pokojninsko blagajno in me zanima kaj boste naredil, da se ne bo ta pokojninska blagajna zlomila? To je prvo vprašanje.  Potem drugo vprašanje me vseeno še malo bolj, nekaj ste vmes tudi povedal, kar se tiče teh sredstev ECB, če je že kaj več informacij kaj in koliko in na kakšen način se bodo ta sredstva dobila, kako se bodo lahko porabila?  Zanima me tudi če imate narejeno kakšno prej sem rekla vizijo ali pa ukrepe kako sedaj rekli ste, da čez 14 dni lahko pričakujemo še naslednji paket ukrepov. Predvsem me zanimajo ukrepi ali pa vaša vizija kako po tej krizi naprej, ker takrat bo pomembno kako bomo zadevo speljali?  Potem ima pa še eno vprašanje. Imamo ne vem cirka 140 tisoč gospodarskih subjektov. Kakšen bo predviden čas reševanja teh vlog, ker podjetja ne bodo mogla čakati v nedogled vem pa, da je to za državo sigurno velik administrativni problem in me zanima kako boste to rešili, ali imate dosti resursov glede tega, da bodo te vloge v nekem normalnem doglednem roku rešene?  Hvala.

Hvala, gospa poslanka.  Minister, izvolite.

Hvala.  Jaz bom odgovoril naprej na zadnje vprašanje, ki je morda tudi najbolj lahko.  Tukaj ne gre za vloge tukaj gre za prijave. Če pogledate zakon piše »prijave«

Minister, prosim vas, malo bližje mikrofonu!

Se opravičujem.  Pravim, da tukaj gre dejansko za prijave, to se pravi, nekdo bo prijavil in s tem, ko bo prijavil bo enostavno to že v bistvu lahko naredil razen seveda, če v primerjavi, da ni plačal vseh davkov in tako naprej, tukaj ga bo pač, potem FURS zaustavil oziroma s tem bo dejansko povedal, da je dal lažne podatke, kar je seveda sankcionirano v samem zakonu. Zakon je narejen izredno enostavno, kar z drugimi pomeni ta podjetja in tako naprej ne bodo sedaj vezana vloga, dovoljenje pa odločbe in tako naprej. To govori v samem zavodu.  Še ena zadeva. Tudi, ker jaz mislim, da sem že govoril in o tem govori tudi sam zakon o členih, iz katerih blagajn se bo ta denar črpal. Vse pokrije državni proračun in tukaj ni treba nobene skrbi glede ZPIZ-a. Državni proračun bo nakazal ta denar ZPIZ-u. Državni proračun bo nakazal ta denar zdravstveni zavarovalnici. Proračun bo nakazal denar občinam. Jaz sem mislil, da sem to že odgovoril tako, da se opravičujem, če se sedaj ponavljam. Govorim o tem kako bomo pokrili.  O sredstvih ECB seveda je v javnosti koliko je teh sredstev, nekaj jih je 750 milijard, tisoč milijard in tako naprej. Evropska centralna banka je, da tako rečem, temeljna institucija, temeljna bančna institucija in Evropska centralna banka bo dala ta sredstva ne dala, ampak lahko bodo banke dobila ta sredstva na primer tako, da jim bo ECB odkupovala papirje in na ta način bo dajala vrednotne papirje tukaj in bo dejala dejansko denar v obtok tudi za likvidnost in tako naprej. S tem bo ta denar dejansko prišel do gospodarstva. O tem se tukaj govori. Tukaj ne gre za to, da bo sedaj ECB neposredno financirala neko podjetje in tako naprej, to sploh ni vloga niti funkcija ECB. Gre v bistvu za zagotavljanje likvidnosti. Odkupovala bo obveznice na primer. To so te mehanizmi v okviru Evrope, ki dejansko obstajajo.  Danes me sprašujete o tem kako bomo to pokrili in tako naprej. Jaz sem to na neki način že omenil. Omenil sem, da smo se prejšnji teden zadolžili in omenil sem, da obstaja še neki obseg denarja, ki je določen v Zakonu o izvrševanju proračunov in na tej podlagi ta obseg denarja je dan Vladi za to, da se lahko v primernem trenutku zadrži. Govoril sem o primernem trenutku, govoril sem o tem, da so obrestne mere relativno nizke, ugodne v tem trenutku. Pričakujem povečanje teh obrestnih mer v drugi polovici leta. Zastopite me, da vam ne morem povedati kdaj kako na kakšen način se bo država zadolžila. Ali veste zakaj ne? Ker če to povem, potem bodo obrestne mere višje. Prosim, da me zastopite in da tega enostavno ne morem povedati. To bo šlo v škodo države.

Hvala, minister. Smo razumeli upam, da vsi.  Nadaljujemo z razpravo.  Na vrsti je poslanec Jani Prednik. Po njegovi razpravi pa bom za krajši čas prekinil sejo, za to da prezračimo dvorano.  Kolega Prednik, izvolite.

Hvala.  Lep pozdrav tako ministru vam kot tudi vsem, poslankam in poslancem. Jaz bom kratek, ker verjetno bomo jutri cel dan sedeli tukaj in šli člen po člen, ampak vseeno, v tej splošni razpravi bi rad povedal določene zadeve, ki mi ležijo na duši.   (nadaljevanje) In sicer, bom na začetku povedal, da ima ta koalicija, ta Vlada srečo, da ima tako opozicijo, jaz si ne predstavljam obratne situacije. Verjetno bi bili precej bolj kritični tako, da tukaj imate srečo, da imate tako opozicijo, ki ji ni edini cilj rušiti vlade kot so bile besede ministra za finance na hiringu, ampak da lahko danes iz razprave opozicijskih poslancev v bistvu razpravljamo samo opozicijski poslanci lahko videli, da želimo Vladi pomagati in edini koalicijski poslanec, ki je razpravljal je v bistvu najbolj »spljuval« ta zakon, vsi ostali smo samo predlagali. Kritika gre samo v tej smeri, da smo predlagali že ob 12. uri prekinitev seje, za to da bi Vladi, koaliciji dali možnost, da popravijo, kar želite popravite pa ste nas preglasovali in sedaj ste sami ugotovili, da časovno tak v bistvu ne bo šlo.  Vseeno, gre pohvala Vladi, ki je spisala tak zakon o bom rekel čez vikend v dveh dneh seveda pa bi človek pričakoval, da si vsaj tukaj v parlamentu, potem vzamemo nekoliko daljše obdobje ravno, zaradi tega, da bi popravili te člene za katere tudi Vlada ugotavljala, da niso v redu. Verjetno nam je vsem cilj, da ta zakon spravimo skozi kar se da najboljše. Ne, da ga spravimo čim prej, ampak da ga spravimo čim boljše, ker sedaj ugotavljamo tako v opoziciji kot tudi koalicijski poslanci ugotavljate, da nekatere skupine ljudi ste zajeli, nekatere ljudi pa iste zajeli. Jaz verjamem, da boste že sami v bistvu, da bo Vlada s svojimi amandmaji do jutri popravila te člene in da bo zajela vse skupine. Premier je dejal, da se na nikogar ne bo pozabilo in jaz upam, da res ne, ampak kot rečeno na nekatere se je. Jaz ne trdim, da se je nalašč, ampak zaradi časovnega pritiska se to človeku enostavno zgodi oziroma v tem primeru Vladi. Jaz vem, da so zakonodajni postopki izredno dolgi in še po tistih treh, štirih, petih mesecih na koncu ugotavljamo, da smo kaj spregledali. Predstavljajte si sedaj kako je Vlada to v dveh dneh bom rekel napisala, logično, da se določene zadeve, da so se pozabile, zato gre kritika samo v smeri, da ste nas preglasovali v dobronamernem predlogu opozicije, da se za 24-ur to prestavi in da skupaj najdemo neke rešitve, da bo ta zakon zajel čim več ljudi, ker s tem zakonom bom rekel ne rešujemo življenja tako kot je bilo danes večkrat rečeno, ampak določene ranljive skupine, ki bodo najbolj utrpele posledice te epidemije in pa seveda gospodarstvo, ki pa je temelj tega, da bodo vsi sistemi in podsistemi v nadaljevanju delovali. Zavedati se moramo, da če nam začne gospodarstvo hirati ali pa bog ne daj, da gospodarstvo »klecne«, potem posledično »klecnejo« tudi vsi sistemi oziroma vsi pod sistemi.  V tem zakonu kot je bilo večkrat že rečeno sta tudi dva oziroma trije členi, ki so neustavni oziroma verjetno v ta zakon ne spadajo, to so, 103., 104. in 110. člen. 103., 104. člen govori o tej represiji. Jaz mislim, da sem ne spada in jaz verjamem, da bo Vlada že sama s svojimi amandmaji te člene umaknila, zato ker sem ne spadajo in jaz, potem pričakujem tudi širšo podporo temu zakonu na koncu. Recimo že sama Vlada je iz tistega pred prejšnjega tedna ugotovila glede samozaposlenih, da je pač potrebno jim bolj pomagati kot je bil tisti prvi korak in so to tudi naredili. Potem je Vlada sam že ugotovila pri rednih študentih, da je v vsej svoji hitrosti spustila izredne študente ven in sedaj to popravljajo. Seveda jutri bomo verjetno govorili tudi o višini ali o 150, 250 ali 300 evrov to bomo vse debatirali jutri. Seveda se pojavljajo tudi vprašanje kot je kolega Saniboj Knežak dejal zakaj samo družine s 3, 4 otroci. Jaz verjamem, da je bilo to v dobri meri narejeno, ampak so se na vse nas verjetno tudi na vse koalicijske poslance ne samo opozicijske začele javljati matere samohranilke, enostarševske družine, zakaj potem enostarševska družina ne bi dobila dodatka ali tudi mama ali oče se zna zgoditi, da gre za na čakanje na 80 % plačo, zakaj ne bi dobila, potem še ta dodatek? Upam, da bomo z amandmaji, ki smo jih tudi v Socialnih demokratih napisali eden kup, da bomo jutri prišli do neke uskladitve vsi ne glede na to ali to predlagamo v SD ali predlaga LMŠ ali predlaga Vlada in da bomo skupaj našli te rešitve. Glede na to, da zakon velja za nazaj je popolnoma vseeno ali mi to sprejmemo jutri ob 4 popoldne ali pa v petek ob 4 popoldne.   (nadaljevanje) To se verjetno vsi strinjamo.  Ena taka bom rekel nelogična zadeva, ampak morda nelogična zadeva je tudi znesek 200 evrov v realnem sektorju za delavce. Eden delavec – prihajam iz Raven -, kjer je težka industrija, imamo železarno tam se proizvodnja ni ustavila in sedaj bo neki delavec, ki se izpostavlja v tej proizvodnji v kovačnici, v topilnici to so res težki obrati, ker poznam te ljudi bo dobil isto 200 evrov dodatka kot pa nekdo, ki dela na upravi in dela delo od doma. Bog ne daj, nočem biti diskriminatoren, ampak samo želim pokazati bom rekel nepravičnost. Ne trdim, da si eden zasluži bolj ali manj, ampak tudi tisti, ki dela v proizvodnji ima doma otroke in je v potencialnem večjem tveganje, da domov prinese bolezen kot tisti, ki je že 14 dni doma in dela od doma. Hvala bogu, da imam tako možnost, da delajo od doma, ampak samo želim prikazati, da pač bi morda lahko take zadeve vrednotili nekoliko drugače. Jaz verjamem, da sedaj, ko ura je 6 jutri nadaljujemo, da bomo jutri prišli z nekim bolj izkristaliziranimi bom rekel amandmaji in verjamem, da jih bomo tudi skupaj podpirali in da bomo na koncu tudi prišli do soglasja, da bomo ta zakon spravili skozi parlament brez glasu proti, ker v teh kriznih časih mislim, da nima smisla, da kdorkoli kogarkoli ruši, da kdorkoli si na nekem drugem pridobijo politične točke. Za ta politična obračunavanja bomo imeli še več kot dovolj časa. To zadevo moramo spraviti skozi parlament in upati, da smo ta zakon vsaj približno zadeli za to, da bodo posledice te epidemije čim manjše. Se verjetno vsi strinjamo že sedaj, da ta virus enkrat bomo premagali, jaz upam, da čim prej in da bodo tudi ljudje upoštevali navodila Vlade, za to da se bomo lahko tudi čim prej začeli spopadati s posledicami, ki bodo v gospodarstvu. Še enkrat pa moram ponoviti, če nam »klecne« gospodarstvo, potem bodo vse te ranljive skupine še na slabšem kot so sedaj. Dajmo malo trezno razmisliti in jutri skozi odbor spraviti ta zakon.  Hvala.

Minister, ali bi vi želeli kaj komentirati oziroma se reflektirati na razpravo poslanca.  Izvolite, imate besedo.

Z enim stavkom. Kdaj se sprejema ta zakona? Prej sem odgovarjal na vprašanje ali bo tisti dodatek še izplačan v plači za mesec marec. Sem neki dvom postavil tukaj predvsem čisto operativnih zadev ne glede proračuna. Kasneje bomo sprejemali ta zakon, kasneje bo stopil v veljavo in to pomeni tudi kasnejša plačila in seveda tudi tukaj je treba, potem določene roke spreminjati, ker roki so določeni v zakonu, ne moremo iti v to, da bo zakon veljal takrat, ko bodo ti roki že preseženi.

Ja, gospod Han, saj vas vidim.  Jaz sem napovedal sedaj pavzo. Ali imate morda postopkovno? Ne. Potem bomo, potem nadaljevali sedaj moram narediti pavzo. Ali imate konkretno na to? Vem Vas sedaj nekaj časa ni bilo tukaj in ste sedaj prileteli notri in želite. Jaz sem pa napovedal že prej …

Ne, ne predsednik. Jaz se hočem samo reflektirati na ta zadnji nastop ministra in me ne zanima tisto, kar je bilo vmes.

Dobro, bomo naredili to po pavzi enako kot smo malo prej oziroma pred eno uro in pol v zvezi s poslancem Sitarjem.  Gospe in gospodje, odrejam odmor in sicer …  Prosim.

Proceduralno.  Predsednik jaz vem, da vi vsako uro in pol prezračite ta prostor in prav je tako. Pred eno uro in pol ste rekli, da po devetih razpravah naj bi se sedaj prekinila in se nadaljevala jutri. Mene vseeno zanima tudi, ko se bo to prezračilo v tej dvorani kaj ste sedaj sklenili toliko, da vemo, ker imam občutek kot, da se seja nebo prekinila?

Gospod Han, če bi vi bili prisotni v dvorani bi vedeli kaj se je tukaj sklenilo oziroma kaj sem jaz povedal. Naj vam prosim kolega Prednik ali kolega Knežak povesta kakšna je zadeva. Bom še enkrat na začetku nadaljevanja seje povedal kaj je dogovorjeno.  Če mi dovolite, gospe in gospodje, preden prekinemo!   (nadaljevanje) Vsi skupaj smo izjemno konstruktivni danes, premislimo dobro. Jaz vem, da to, kar bom sedaj povedal je bob ob steno, ampak to, kar se danes tukaj dogaja ni čisto nič drugega kot najnavadnejša dnevno politična »krošnjarijo (?)«. Nadaljujemo ob 18.25. / medsebojno pogovarjanje/  Prekinjam sejo nadaljujemo ob 18.25.  Jaz sem predsednik in jaz vodil sejo, Han!

Pred prekinitvijo imamo še dva razpravljavca. Prvi je na vrsti poslanec Miha Kordiš, za njim poslanec Andrej Rajh.  Kolega Kordiš, izvolite, imate besedo.

Hvala za besedo, predsedujoči.  Bolezni so stalnica človeštva vse od kar je prišlo do razvoja kmetijstva in stalne naselitve, ampak ali se neki virus, neka bolezen prelevi v epidemijo globalnih razsežnosti tukaj pa od zadaj tičijo družbeni razlogi   (nadaljevanje) in z epidemijo korona virus ni nič drugače. Vse posledice, s katerimi se sedaj soočamo, v katere intervenira zakon v današnji obravnavi v osnovi niso posledice epidemije, ampak posledice razsute družbe, v kateri virus lahko preraste v epidemijo. To lahko sledimo čisto na globalni ravno iz same možnosti nastanka virusov v naprej. Kapitalizem je v zadnjih 30. letih reorganiziral globalne verige preskrbe, kar velja tudi za prehrano. V zadnjih 30. letih je prišlo do ogromne koncentracije industrijske živinoreje genetsko sličnih primerkov, kar je gojišče za mešanje, mutiranje virusov in zaradi tega se nam pojavlja taka serija epidemij kot se nam je v zadnjih nekaj desetletjih in to je navsezadnje tudi razlog, pogoj, v kateremu je vzniknil aktualni korona virus. Saj se ne pojavi, kar čez noč v enem netopirju? Skratka, za / nerazumljivo/ korona virus tiči industrijska organizacija živinoreje, ki jo seveda poganja profit, dobiček, trg, kapitalizem. V naslednjem koraku se je virus razširil na območje, na katerem se je pojavil zakaj? Zaradi razsutih socialnih standardov, zaradi brutalnega izkoriščanja dela v tem konkretnem slučaju je to kitajsko migrantsko delo in zelo podobno tudi v drugih državah, v katere se je na to preselil. Preselil se je, zaradi globalnih verig preskrbe. Kapitalizem je popolnoma zatajil v razvoju. Ene države je dezindustrializiral v drugih državah je skoncentriral vso industrijsko proizvodnjo in zato so globalne verige preskrbe danes ogrožene, zato je ogrožena tudi proizvodnja osnovnih dobrin in preskrba z osnovnimi dobrinami in zato je po teh globalnih verigah preskrbe virus lahko tudi prepotoval pol sveta in prepotoval nekaznovano. Ni presenetljivo, da se je Evropa spremenila v eno izmed žarišč epidemije, če vzamemo v ozir desetletja razsuvanja vsega, čemur lahko rečemo javno dobro. Države so se po neliberalno doktrino privatizacije in liberalizacije razmontirale tudi svoje zdravstvene sistem. Lahko gledamo po vseh državah po svetu kako je zatajil ravno zasebni zdravstveni sistem povsod in kategorično. Če se želimo naprej s to epidemijo spopasti in soočiti z vsem ostalim, ker prihaja v prihodnosti potrebujemo robusten javni zdravstveni sistem. Potrebujemo tudi izrazito drugačno razvojno politiko. Razvojno politiko, ki bo državam dala v roke vzvode za krajšanje globalnih verig, za aktivno organizacijo samooskrbe ne pa, da je recimo naša konkretna družba izpostavljena na milost in milost globalnim tokovom vrednosti, za katere v resnici ni nikakršne potrebe, da bi bile globalne. To je kontekst. Epidemija je kriza kapitalizma. Zdravje ljudi je ogroženo, zaradi kapitalizma. Ljudje umirajo, zaradi kapitalizma neposredno. Če se torej odzivamo na epidemijo se moramo odzvati na pogoje njenega nastanka.  Kako se je slovenska vlada delo tudi njena predhodnica, ampak predvsem aktualna Slovenska vlada odzvala? Na dva načina, z dvema ključnima ciljema. Prvič. Zlorabila je epidemijo za avtoritaren poseg v državljanske svoboščine. Efektivno, kar se nam dogaja je državni udar. Vlada si je prisvojila proračun, popolnoma omejila gibanje državljank in državljanov, kar je do neke mere sicer upravičeno ukrepi tako imenovanega socialnega distanciranja a na drugi strani najbolj rizični prostor okužbe, ki so delovna mesta, delovišča, velike industrijske hale   (nadaljevanje) še naprej delajo v veliki meri nemoteno, kar me napeljuje na drugo točko, ki jo Vlada želi izpeljati skozi nevarnost epidemije korona virusa to je pretočiti milijarde in milijarde denarja vseh državljank in državljanov v žepe tistih, ki že imajo milijone kapitalistov, ki za svoje zaposlene ne skrbijo za res. Imamo obrate, v katerih so potrjeni primeri okužb pa te obrati mirno delajo naprej Vlada pa bi se z visoko letečo retoriko pomoči v gospodarstvu in pomoči ljudem odzvala tako, da zavaruje njihove dobičke. Pogledal sem tabelo, ki jo je priložil gospod Šircelj, financ minister, in že na prvi pogled je razvidno, da bo šlo iz slabih 3 milijard evrov kolikor je težek ta sveženj ukrepov 1,5 milijarde evrov v roke kapitala, v žepe kapitala »no question asked«. Se pravi, podjetjem bo šel javni denar, javne milijarde, ki jim bodo razbremenile določene postavke kot so to recimo plačilo prispevkov za zaposlene ali del plačila oziroma del nadomestila za tiste, ki čakajo na delo kapital se bo pa mirno lahko še v naprej izplačeval dobičke. To, kolegice in kolegi, je zavrženo. Zavrženo je, da Vlada skrajno desna vlada izrablja korona virus in zdravstveno stisko, za to, da izvaja udar na državo po madžarskem vzorcu. Zavrženo je, da paket pomoči, ki ga je pripravila prednostno rešuje dobičke kapitala. Te usmeritve si lahko predstavljate, v Levici odločno zavračamo. Predlagamo, zahtevamo, da se na prvo mesto postavi potrebe ljudi. Se pravi, prvič iz tega drugega korona paketa, ki ga obravnavamo se mora izčrtati vsa dodatna pooblastila policiji. Nobena »hekanja« telefone, nobenega vdiranja v stanovanja! Drugič. Vsa sredstva, ki gredo podjetjem je potrebno zavarovati, da bodo služila javnemu interesu in da bodo branila delovna mesta. Se pravi, ves denar, ki gre podjetjem mora biti postavljen pod neki pogojnik. Da se zaposlenih ne odpušča, v primeru, ko gre za takšno pomoč, da bi mojo morala podjetja vrniti pa je ne mora država poseči in ta podjetja vzeti v svoje lastne roke. Tretjič. Veliko višje na prednostni lestvici je potrebno postaviti samozaposlene, delavce prekarce od študentskih delavcev do epsejev, ki so iz tega nabora ukrepov izpadli. Tretjič tudi druge rizične skupine socialno ogrožene od upokojencev do prejemnikov socialnih transferjev je potrebno obravnavati prednostno. To je neka najbolj stvarna dilema, ki jo imamo pri tem zakonu. Ali bomo sledili prioritetam, ki jih je postavila Vlada in reševali kapital, te iste gospe in gospode, ki v dobrih časih niso pripravljeni deliti dobička z zaposlenimi, ki jih sedaj silijo na delo v kužne tovarne ali pa bomo zahtevali za vsak evro državne pomoči, ki gre v večja podjetja, da se za zaposlene tam, kjer delajo recimo na nujnih delovnih mestih na področjih brez katere človeška preskrba usahne dvigne njihova plača in ne brez pogojno. V ta namen smo v Levici pripravili za 30 strani amandmajev, nekatere izmed amandmajev smo vložili skupaj s kakšnimi drugimi opozicijskimi strankami in vam bo predstavil ta prvi paket naših amandmajev. Amandma k 1. členu, s tem zakonom določeni izredni dohodki posameznikov se ne upoštevajo kot dohodek pri uveljavljanju pravic po predpisih, ki urejajo pravice iz javnih sredstev. Zelo preprosto povedano, če si ti prejemnik javnih sredstev, recimo socialnih transferjev, se ti dohodki ali pa premoženje upošteva pri tem do česa si upravičen in kakšne velikosti prejemka se lahko nadejaš. Vse izredne pomoči, ki so je posamezniki, socialno ogroženi posamezniki deležni iz naslova korona ukrepov, ne smejo znižati njihovega siceršnjega praga upravičenosti za socialne transferje. Drugi amandma, banke ne računajo obresti za zamrznjene kredite. To je lopovsko kar se dogaja. Dejansko se je našla politična volja, da se je zamrznilo tudi za fizične osebe odplačevanje njihovih kreditov, kar je prav. Kar je prav, za delavska gospodinjstva še posebej, ker ostajajo brez vitalnega dohodka, ki ga potrebujejo, nujno potrebujejo za lastno preživetje. Ampak to, da banke še naprej obračunavajo obresti od teh kreditov, ki so menda zamrznjeni, to ni pa za nikamor. Ni ekonomskega opravičila za to in ni moralnega opravičila za to. Tako da z našim amandmajem to rešujemo, ne samo krediti, tudi obresti na te kredite se morajo zamrzniti. Širimo, nadalje širimo krog upravičencev za subvencije, da tega ne bo deležen samo profitni sektor. Med prvim in drugim korona paketom je prišlo do te razlike, da je Vlada pod pritiskom raznoraznih organizacij, od olimpijskega komiteja, do Rdečega križa naprej, dejansko vključila notri določbe, ki nekoliko zajemajo organizacije, ki jim lahko rečemo tudi neprofitne organizacije, ampak samo deloma. Samo deloma zaradi tega, ker se je arbitrarno odločila, da tiste pravne osebe, ki imajo delež prihodkov iz javnih virov v zadnjem letu večjega od 70 odstotkov, do takih subvencij, do povračil ne bodo upravičene. Ampak tukaj je potrebno izpostaviti, da nekatere iz med teh pravnih oseb delajo tudi na trgu in pridobivajo sredstva iz drugih virov, iz katere financirajo zaposlitve. Najmanj te zaposlitve, ki so financirane iz teh drugih dejavnosti, iz teh drugih virov, lahko jim rečemo tržni viri, lahko jim rečemo tudi kako drugače, morajo biti upravičene do državne pomoči pod istimi in enakimi pogoji kot so je deležne tudi zasebne profitne firme.  Naprej nam v Levici ni jasno zakaj se določa v korona zakonu, da nek delavec, ki je na čakanju, še vedno mora priti 7 dni v enem mesecu na delo, če mu tako naroči delodajalec. Te stvari, tej odnosi so načeloma urejeni že v Zakonu o delovnih razmerjih in ne razumem zakaj mora posegati v Zakon o delovnih razmerjih še korona zakon. Ker kakor ga berem, na prvo žogo, se to sliši kot da mora nek zaposleni, ki je na čakanju, za en teden oziroma še malo več kot en teden vsak mesec priti delati, ampak priti delati za nižjo plačo, poleg tega je deležen pa še subvencije države, ker je kao na čakanju. Tako, na tak način se da to brati. Skratka, v Levici predlagamo, da se ta del, ki omogoča delodajalcu, da nekega delavca na čakanju pokliče nazaj, da se izčrta.  Podobno širimo krog upravičencev, ki so deležni državne pomoči, če so zaposleni na čakanju. Konkretno uvajamo nadomestilo za agencijske delavce. Tudi agencijski delavci so delavci, tudi njim je potrebno pomagati in jim zagotoviti vsaj minimalno nadomestilo, ker trenutno nihče nima do njih kakršnekoli resne obligacije. Torej, nek uporabnik agencijskega delavca mora pokriti nadomestilo tudi za to kategorijo delavca v višini vsaj minimalne plače, hkrati pa odpravljamo zgornje meje nadomestila. Uvajamo torej spodnjo mejo, postavljamo jo na minimalno plačo tudi za agencijske delavce, hkrati pa zgornjo mejo nadomestila, ki je v korona zakonu postavljena, odpravljamo. Potem je tu še določba, ki se je kazala problematična že pri prvemu korona paketu, in sicer za delavce, mislim za firme prejemnice pomoči, pa za delavce na čakanju velja prepoved odrejanja nadurnega dela, kar je seveda prav, ni nam pa jasno zakaj ni prepoved povečanega obsega tudi vključena v to omejitev. Zdaj, delodajalec lahko zaposlenemu naloži ekstra delo na dva načina. Eno je to, da ja, odredi nadurno delo, drugo pa je, da mu za povečan obseg dela v neenakomerno razporejenem ali začasno prerazporejenem delovnem času notri pripelje dodatne obveznosti. Tu mislim, da je treba definicijo oziroma opredelitev razširiti in poleg nadurnega dela ven vreči, mislim notri, v omejitev vključiti tudi povečanje obsega. Hkrati pa je treba vso državno pomoč zavarovati, da bo zares uporabljena za delovna mesta na način, da se prepove odpuščanje zaposlenih, bodisi tekom samega procesa čakanja, bodisi tudi po izteku tega procesa, ko je nek zaposleni na čakanju. Ne moremo pustiti, da ljudje potegnejo kratko, pa da jih delodajalec najprej da na čakanje, potem jih pa odpusti. To ne gre. Vse te milijarde, slabe 3 milijarde evrov, ki pokrivajo interveniranje v epidemijo, morajo priti do ljudi. Če jih bomo samo zavalili firmam, če jih bomo samo zavalili kapitalistom smo lahko prepričani, da ta denar ne bo končal v žepu zaposlenih, ampak se bo odpeljal z jahto na Kajmanske otoke.  Opredeljujemo tudi krzni dodatek oziroma širimo krizni dodatek veliko bolj pogumno kot je to zastavila Vlada. Spodnjo mejo postavljamo na 200 evrov, zgornjo mejo postavljamo na raven dvojne plače tudi za zasebni sektor. Zdaj, če je delo določenih panog zares tako pomembno, da ne more obstati, potem so zaposleni, ki so tam izpostavljeni okužbi, ki delajo v rizičnih razmerah zaslužijo zagotovljeno povišico in ne tako kot je naredila Vlada, ki je podjetjem ponudila brezpogojno pomoč, hkrati jih je pa zgolj pozvala naj zaposlene nagradijo z boljšim plačilom. To ne gre. Tu predlagamo, da se tudi v zasebnem sektorju postavi spodnjo mejo povišice na 200 evrov, zgornjo mejo povišice na 100 odstotkov osnovne plače zaposlenega. Razširiti je potrebno tako imenovani temeljni dohodek, ki naj bi rešil položaj delavcev prekarcev, pa v resnici rešuje samo samozaposlene na espejih, pa še to ne vseh. Tega temeljnega dohodka morajo biti upravičeni vsi delavci prekarci v vseh kategorijah zaposlitve. Tukaj štejejo tudi avtorske pogodbe, tukaj štejejo tudi podjemne pogodbe, franšizne pogodbe in podobno. Formalno sicer pogodbe civilnega prava, ampak dejansko je v njih pogosto skrito delovno razmerje. Verjetno največji zatik pri samozaposlenih, s katerim se je danes tudi ta odbor največ ukvarjal so omejitve povezane z dohodkom espejev. Ker ne gre za nek reden denarni tok, gre za izplačila v, ne vem, mogoče trikrat na leto človek dela tri mesece projekt in potem prejme izplačilo. Tukaj pravimo, da je potrebno to omejitev odpraviti. In vse espejevce pokriti, ki so bili seveda, ki so se znašli v težki situaciji, potrebno je pa zavarovati tudi recimo novonastale samozaposlene, treba je zavarovati mlade, ki so se prvič znašli na trgu delovne sile, samozaposlene v kulturi nizkimi dohodki itd., itd., ker vse te kategorije iz trenutnega okvirja kot ga postavlja zakon, izpadejo. Izpadejo zaradi tega, ker imajo že zdaj tako nizke prihodke, da tudi če nekoliko upadejo, ne upadejo dovolj, da bi zadostili vladnim kriterijem, pa gre v resnici že znotraj tako rizične skupine delavcev prekarcev, samozaposlenih za najbolj rizičen del, ki že v najboljših časih ne pride skozi s plačevanjem položnic, ne pride skozi s plačevanjem najemnine in tako naprej. In, zelo pomembno, če Vlada kapitalu namenja subvencije »no questions asked« in to precej izdatno, samozaposlenim, ki naj bi prejeli pomoč nalaga, da jih mora, da se morajo tej samozaposleni znajti v neki javni evidenci. Zakaj? Nihče ne ve. Dejansko nismo slišali dobre utemeljitve zakaj bi bilo potrebno samozaposlene prejemnike pomoči javno objaviti in izpostaviti na nekem sramotilnem stebru. Sočasno pa se enakega ali podobnega ukrepa ne morejo razveseliti kapitalisti, ki bodo pobrali izdatno več denarja. Pač ljudje, ki so se zdaj znašli v stiski zaradi ekonomskega kolapsa, ki ga je sprožila epidemija koronavirusa, niso sami krivi za to situacijo. Sam njihov prekarni status je že problematičen, ne pa, da se jih zdaj za nagrado za povrhu vsega še javno objavi kot neke največje kriminalce.  Zaključil bom z delavci študenti. Zdaj, Vlada je ven dala nekaj precej hecnega, ko večina študentov zraven zavija z očmi, vsak študent naj bi dobil 150 evrov in na tak način naj bi rešili situacijo delavcev študentov. To je absurd. Za 150 evrov ti ne pokriješ življenjskih stroškov, ki jih imaš. Ne pokriješ niti polovico najemnine v Ljubljani, kaj šele vsega ostalega. Pri tem tudi vsi študentje niso v enakem socialnem položaju. Naš predlog je, da se pogleda dohodek vsakega delavca študenta za zadnjo polovico leta in se nameni 80 odstotkov povprečja tega zneska v obliki pomoči študentom mesečno. Ne pa 150 evrov za vsakega. Zdaj, jaz imam svoje dvome, ko bo Vlada imela, pa koalicija koliko bo imela dejansko odprta ušesa za predloge, ki prihajajo iz opozicije. Že samo dinamika današnje seje, kako poteka, izkazuje, da imamo prej opravka z glasovalnim strojčkom, nekim koalicijskim valjarjem, kakor z neko razumno debato kjer bi vsi sodelujoči poskusili najti neke najboljše rešitve. Poleg tega so vladni ukrepi močno podčrtani z ambicijo, da se zabetonira na oblasti tudi z avtoritarnimi sredstvi in drugič, da čim večji delež javnega denarja, ki gre za reševanje korona krize, konča v žepih kapitala. Koliko je bilo tu vsaj minimalnih koncesij za zaposlene in za delavce prekarce, vnesenih v zakon, so bile vnesene zaradi javnega pritiska in zaradi organiziranega pritiska iz opozicijskih klopi. Ker so, recimo samozaposleni postali tako glasni, da jih je bilo nemogoče ignorirati. In prepoved gibanja ali ne, če ne bi vsaj neka osnovna pomoč za samozaposlene končala v tem zakonu, verjemite mi, ulice bi bile polne. Tako da, očitno samo ta grožnja ljudskega srda in ljudske mobilizacije zaleže. Upam, da se motim, upam, da bodo tej amandmaji sprejeti, preveč optimističen pa nisem. Hvala.

Hvala, gospod poslanec. Gospod minister izvolite, vaša je beseda.

Ja, hvala lepa. Hvala lepa tudi poslancu Kordišu za razpravo.  Jaz se ne bom na vse predloge, ki jih je tukaj predstavil, v tem trenutku odzval. Bi se pa na eno zadevo in sicer pač na to, da naj bi Vlada s tem zakonom … Se opravičujem … S tem zakonom financirala kapitaliste. In sicer, da naj bi se prelila javna sredstva med kapitaliste. Tukaj ne bi šel zdaj v svetovno nazorske teorije o tem, vendar bi v tem trenutku samo navedel, tukaj me prosim poslušajte toliko časa, da preberem prvi odstavek 99. člena. »Subjekti, ki so uveljavili povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo iz prvega, poglavja 1.1. tega zakona, povračilo nadomestila plače delavcu, ki zaradi višje sile ne more opravljati dela iz poglavja 1.1. tega zakona, oprostitev plačila prispevkov po 22., 25. in 33. členu tega zakona ali izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka morajo v primeru, da je od uveljavitve tega zakona dalje prišlo do delitve dobička, izplačil dela plač za poslovno uspešnost oziroma nagrad poslovodstvu v letu 2020 vrniti prejeta sredstva, skupaj z zakonsko določenimi zamudnimi obrestmi.« To je tisti člen zakona, ki onemogoča to kar je poslanec Kordiš sedaj razlagal nekaj minut in s tem seveda, bom rekel zavračam to teorijo, da naj bi se sedaj javni zakon, da naj bi se iz javnih sredstev prelilo, prelil denar med zasebnike oziroma med tiste, ki bi si na ta način delili dobičke ali povečevalo plače ali skratka karkoli. Tako da, s tega zornega kota bi vse opozoril na to, da si pač to varovalko, da tako rečem, tukaj dejansko pogledajo, ker lahko pridejo do morda napačnih sklepov, glejte, morda pa tudi ne. Tako da, seveda to je potem v njihovi zadevi.  Zdaj, druga zadeva na kar bi se rad osredotočil pa je ta javna objava. Glejte, jaz sem za to, da so finance transparentne in tudi Državni zbor me je že na prejšnji seji pozval, da naj bom transparenten, naj bo ministrstvo transparentno, naj bo Vlada transparentna in tako naprej in jaz mislim, da s tem se samo krepi transparentnost javnih financ. Hvala lepa.

Hvala, gospod minister. Replika, poslanec Miha Kordiš. Prosim.

Hvala za besedo. Zanimivo je, da je potrebno očitno krepiti transparentnost javnih financ pri samozaposlenih, pri delavcih prekarcih, ki bodo dobili manjšinski drobec tega tri milijarde evrov težkega korona paketa, ne pa pri lastnikih kapitala, ki upravljajo z nekaj milijonskim premoženjem in bodo deležni 1,5 milijarde evrov pomoči, najmanj. To je zanimivo. Sramotilni steber za delavce prekarce, »godspeed« in roka za milijonarje. In seveda vsi vemo, da se dobiček ne izplačuje samo tako, da se ga dejansko prikaže. Saj firme pa lastniki pa poslovodstva znajo skrivati presežke prihodkov nad odhodki v svoje stroškovne postavke in v storitve. Navsezadnje, imeli smo veliko razpravo o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja nekaj mesecev nazaj, seveda si komericalne zavarovalnice izplačujejo dobiček. V tem tradicionalnem smislu niti ne. Skrijejo ga v natopirane režijske stroške, pa še v kaj drugega. Navsezadnje pa ravno stranka gospoda Širclja promovira Snežiča in podobne goljufe.

Hvala gospod poslanec za repliko. Nadaljujemo z razpravo. Zdaj je na vrsti poslanec Andrej Rajh. Kolega Rajh, izvolite, prosim.

Hvala lepa za besedo. Razmere v katerih se je znašla Evropa in tudi Slovenija so resne. Epidemija korona virusa je tako posegla v naša življenja in omejila nekaj, kar smo imeli za samoumevno – to je našo svobodo. V naša življenja je posegla tako, da je ogrozila zdravje, hipoma ustavila gospodarsko aktivnost in s tem ogrozila našo blaginjo in socialno varnost. Vlada je prav v ta namen soočenja s temi posledicami pripravila oziroma pripravlja zakonodajo, kot ji v naši zgodovini še nismo bili priča. V stranki SAB smo povedali, da smo konstruktivna opozicija, zato pri pripravi in sprejemanju tega mega korona zakona aktivno sodelujemo in svoje izkušnje črpamo iz finančne krize leta 2013, ko so bile razmere popolnoma drugačne. Opozicija je nagajala in klicala pomoč vraga v obliki trojke. Mi se zavedamo, da smo danes vsi na skupnem čolnu in iščemo skupne rešitve. Opozoriti želim, da smo predlog zakona dobili šele včeraj. Amandmaji k členom šele prihajajo, jih bo preko 100, zato se bom v bistvu samo omejil na ene štiri vprašalna vsebinska dopolnila, ki smo jih lahko do sedaj, ki se nam zdijo bistvena. Nam se zdi bistveno črtanje 103. in 104. člena zakona, ki širi ta pooblastila policije do te mere, da pomenijo vzpostavitev policijske države še več, zdi se nam celo nedopustno, da se ljudi, za katere se domneva, da imajo, da so okuženi s korona virusom ali pa da imajo korona virus, da če želijo karanteno preživljati doma, da se jim vnaprej predpiše sledenje z GSM aparatom. Naj samo opomnim, da takega tretmaja niso deležni tisti priporniki, ki zaporno kazen prestajajo v oliki hišnega pripora ali zapora. Zato temu ukrepu odločno nasprotujemo. Dodatna zadeva, ki se nam zdi zelo pomembna je vzpostavitev parlamentarnega nadzora nad porabo 3 milijard evrov sredstev. Še sama Zakonodajno-pravna služba je povedala, da nadzorni mehanizmi niso povsem jasni. Naj tudi sam izpostavim en dvom, da mi ni povsem jasno, kako bo lahko v tako kratkem času naš aparat, javna uprava, v stanju sprocesirati več kot 200 tisoč zahtevkov in razdeliti 3 milijarde denarja, tako da bo razdeljen transparentno, pregledno in pošteno, pod enakimi pogoji. Zato se nam ustanovitev parlamentarne komisije zdi zelo smiselna in potrebna. Pa naj poudarim, da tu Vlada nima negativnih namenom, ampak čisto iz objektivnih razlogov menimo, da v tako kratkem času med tako številčno populacijo upravičencev, ni mogoče…le da obstaja tveganje za nepravilnosti, zato v bistvu se zelo zavzemamo za vzpostavitev parlamentarnega nadzora, pri katerem bi imela večino seveda opozicija. Dodatno, kar se nam zdi teh kriznih časih. Predlagamo dopolnitev 69. člena zakona. Torej predlagamo znižanje plač za vodilne kadre v družbah v večinski državni lasti. Tako kot za funkcionarje, za vse 30 % v času veljave te zakonodaje. To znižanje bi veljalo za vodilno osebje v teh službah, za člane nadzornih svetov in neizvršne člane v upravnih odborih v neposredni ali posredni večinski državni lasti. Naj to utemeljim, v samem smislu zakona ali pa v začetku je napisano, da morajo biti tudi vodilni kadri v državnih in paradržavnih podjetjih vzgled za solidarnost pri spoštovanju teh ukrepov, s katerimi se soočamo. Kot četrtič se nam zdi zelo pomembno dopolniti tudi 58. člen. Pravico do enkratnega solidarnostnega dodatka bi razširili tudi na druge ranljive skupine, zato stranki SAB predlagamo, da se krog upravičencev razširi na družine, katerih otroci imajo pravico v izobraževalnih institucijah do subvencionirane prehrane. To zato predlagamo, da se jim dodeli pomoč v višini 150 evrov v obliki bona, ki ga lahko v trgovini zamenjajo za hrano, torej izključen bi bil nakup tobačnih izdelkov in alkohola. Kot zadnje pa bi dal v bistvu eno splošno pripombo. Zdaj, tu predvsem razpravljamo o dodeljevanju pomoči za ohranjanje delovnih mest, ampak v bistvu ne za aktivno ohranjanje delovnih mest, ampak za pasivno ohranjanje delovnih mest. Jaz bi v bistvu Vlado tu pozval, da preveri tudi ali je možno s temi sredstvi zagnati kakšne investicije, ker mislimo, da je boljše ohranjanje delovnih mest preko investicij, kot preko čakanja na domu. Spomnimo se, da je infrastruktura tista, ki je gonilo gospodarstva. Ob tem bi želel posebej opozoriti na delovanje upravnih enot. Upravne enote v tem času ne izdajajo gradbenih dovoljenj, saj se to smatra, da ni nujna aktivnost in če ne izdajajo gradbenih dovoljenj, pomeni, da stoji gradbeništvo. In omejeno delovanje upravnih enot je do 1. julija. Korona zakon velja do 31. 5. Torej že tu je ena neskladnost, da v bistvu se gradbenim podjetjem, projektantskim podjetjem, ki so nosilci gospodarskega razvoja omejuje delo. Na to so me opozorili tudi predstavniki podjetja Marles. Imajo podpisanih več kot 100 pogodb za izvedbo hiš, pa jih ne morejo, ker upravne enote ne izdajajo gradbenega dovoljenja. Tako da bi v bistvu tu Vlado na tem mestu pozval, da v bistvu tudi oddelke za izdajo gradbenih dovoljenj in vse podporne službe – torej agencije, ki izdajajo soglasja, umesti med službe, kimorajo zdaj delovati, ker so to podporne službe, ki izdajajo gradbena dovoljenja in tako omogočajo gospodarsko rast. Hvala lepa.

Hvala lepa vam gospod poslanec. Minister, ali bi vi želeli na izvajanje gospoda Rajha kaj pripomniti? Hvala lepa. Preden prekinem današnjo sejo, ima postopkovni predlog, če sem prejle prav razumel, poslanec Robert Pavšič. Prosim.

Najlepša hvala, predsedujoči. Prosim, da odboru, predvsem pa poslancu Horvatu, ki je prejle poudaril, da se… da smo, da je koalicija prisluhnila opoziciji, obrazložite, da je do prekinitve oziroma, da bo do prekinitve današnje seje in prestavitve plenarnega seja prišlo zaradi tega, ker predlagatelj ni uspel pripraviti amandmajev pravočasno in ne zaradi našega apela po več časa. Sicer zelo pozdravljamo posledice, ne pa tudi razlogov. Zdaj imamo vsaj nekaj časa za odgovorno delo. Pravzaprav smo s to razpravo poslanci opozicije sploh omogočili, da se je seja danes nadaljevala. V nasprotnem primeru bi jo morali že zjutraj prekiniti, kar je pa tudi ta odbor že zavrnil. Skladno s Poslovnikom ste vi predsedujoči tisti, ki Poslovnik razlaga, kar ste danes tudi že izpostavili, zato mi prosim povejte, kje v Poslovniku imate to možnost – kot sem že rekel, imeli smo jo zjutraj, pa jo je odbor zavrnil – v četrtem odstavku 73. člena med razlogi namreč Poslovnik navaja nesklepčnost, če so potrebna dodatna posvetovanja pred odločanjem, ampak to maksimalno 45 minut, če je potrebno mnenje odbora Zakonodajno-pravne službe ali pa Vlade in v drugih primerih, če tako odloči odbor. Po mojem mnenju bi mi morali zdajle glasovati, ali sejo sploh prekinemo ali ne, ker mislim, da tem pogojem nismo zadostili. Hvala lepa.

Hvala, gospod poslanec. O tem ne bomo glasovali. Prekinjam sejo pri razpravi o 1. členu. Sejo nadaljujemo jutri ob 10. uri v veliki dvorani Državnega zbora. Prijavljeni imamo dve razpravljavki, prva na vrsti bo poslanka Mateja Udovč, druga poslanka Andreja Zabret, potem pa bomo videli naprej, kako bodo zadeve šle. Hvala lepa. (SEJA JE BILA PREKINJENA 31. MARCA 2020 OB 19.05.)

Spoštovane gospe poslanke, gospodje poslanci, lepo pozdravljeni! Pričenjam 1. nadaljevanje 36. nujne seje Odbora za finance. Nisem prejel obvestil, da bi kdorkoli bil odsoten, če pa ima kak nadomestni poslanec pooblastilo, pa naj ga prosim prinese sem. / oglašanje iz dvorane/ Postopkovno? / oglašanje iz dvorane/ Poslanec Luka Mesec, postopkovno. Izvolite, prosim.

Ja, hvala za besedo, en lep pozdrav. Mi že od kolegija v ponedeljek opozarjamo, naj se s tem zakonom ne hiti. Ta zakon mora bit napisan dobro in v tem zakonu morajo bit rešitve, v katere bodo zajeti vsi ljudje, vsi prebivalke in prebivalci. Ne sme bit prikrajšan noben upokojenec, ne sme bit prikrajšan noben zaposlen, ne smejo bit vsi študentje potisnjeni v isti koš. Zakon ne sme bit luknjičast, gre konec koncev za finančno, verjetno največji zakon, ki ga bomo kadarkoli v tem mandatu sprejemal in v ponedeljek smo govoril, dajmo si vzet 1 dan več, zato, da lahko zakon pregledamo, zato, da si lahko pripravimo amandmaje, pa ste hitel in včeraj smo zopet pozval, ker ob 12. še ni bilo amandmajev koalicije, naj se obravnava prestavi, pa ste hitel in čez 5 ur ste sami spoznal, da z obravnavo preveč hitite in danes ste ponovno prestavljal – zdajle je ura 12. – včeraj smo opravili cel dan razprave, zakaj točno, v bistvu ne vemo, ker, če prav razumem, bo zdajle koalicija na mizo prinesla, k zakonu, ki ima nekaj čez 100 členov, ca 100 amandmajev. Se pravi, mi po enem dnevu razprave še vedno sploh ne vemo, o kakšnem zakonu se pogovarjamo, zdajle bomo pa dobili pred sebe 100 amandmajev, ki jih nihče v tej dvorani še ni prebral in jaz ugotavljam, ponovno, da ni pogojev za informirano razpravo, torej predlagam, da si pač v koaliciji vzamete časa, kolikor ga rabite, zato da amandmaje pripravite in da z obravnavo začnemo takrat, ko jih bomo imel na mizi, ko jih bomo lahko prebral in ko bomo lahko razpravljal o rešitvah, ki jih predlagate. Hkrati pa vas pozivam, da si tudi vi preberete amandmaje opozicije, naše poslanske skupine in ostalih. Mi smo jih pripravil do časa, vas pa, kljub temu, da nas po eni strani potiskate, čakamo že 2 dni, da bi prinesli, kaj sploh vaše rešitve so.

Hvala, gospod poslanec. Najprej, preden bomo obravnavali vaš postopkovni predlog, še dve pooblastili – poslanka Elena Zavadlav Ušaj nadomešča bivšega poslanca Andreja Širclja, iz Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke in poslanec Jure Ferjan nadomešča nekdanjega poslanca Anžeta Logarja, ravno tako iz Slovenske demokratske stranke. Vi, spoštovani kolega Mesec, torej predlagate, da današnjo sejo preložimo, če sem prav razumel, s tem, da niste natančno opredelili rok, do kdaj bi preložili, ampak to prepuščate koaliciji, da sama določi, kdaj bo imela ustrezne amandmaje. Okej. Gospe in gospodje, preden dam besedo predstavnikom poslanskih skupin, da se opredelijo glede predlaganega postopkovnega predloga, vam sporočam samo to, da koalicija ne bo vložila 100 amandmajev, ampak da jih je že vložila 22, k 111 členom zakona in da so ti amandmaji ravnokar v postopku priprave oziroma oblikovanja predloga amandmajev, na podlagi katerega bi potem odločali. Včeraj je dejansko, so poslanske skupine opozicije vložile, če sem pravilno štel skupaj, 75 amandmajev in opravljena je bila nekaj urna razprava, splošna razprava o zakonu. Zato mislim tudi, da vse skupaj ni bilo čisto brez pomena. Zdaj pa sprašujem predstavnike poslanskih skupin, ali se želi kdo opredeliti do postopkovnega predloga poslanca Luke Mesca? (Da.) Imate na razpolago predstavniki poslanskih skupin, 3 minute. Kolega Jani Prednik, izvolite, prosim.

Ja, tudi Socialni demokrati se z Levico strinjamo. Jaz sem že včeraj v razpravi povedal, da je to hitenje popolnoma brezpredmetno, zakon je dejansko zahteven. Tudi včeraj vsi opozicijski poslanci, ki smo razpravljali, nismo pod pritisk spravljali Vlade. Sami ste včeraj dejali, da boste prinesli 100 amandmajev, že včeraj smo predlagali preložitev zato, da bo Vlada imela čas v bistvu ali popolnoma spremeniti zakon ali pač prinesti 22 amandmajev ali 100 amandmajev in mislim, da je to zelo konstruktivno v bistvu s strani opozicije, da ne pritiskamo časovno na vas. Vzemimo si čas, da ne bomo spustili nobene ranljive skupine, da ne bomo pozabili na določene segmente v gospodarstvu in da dejansko ta zakon vsi skupaj napišemo tako kot je treba, ker nobenemu ni v interesu, da naredimo neko skrpucalo in bomo kasneje ugotavljali, da smo naredili en kup napak, tako da se v SD strinjamo s predlogom Levice.

Hvala, gospod poslanec. Poslanec Robert Pavšič, v imenu poslanske skupine Liste Marjana Šarca. Izvolite, prosim.

Najlepša hvala. No, saj včeraj smo se v bistvu v vseh opoziciji združili v tem apelu, vam ponudili roko, bila je zavrnjena vsaj dvakrat. Moramo se strinjati, da je procedura obravnave tega zakona ne glede na razmere v katerih smo, skrajno neobičajna. In ker gre za ogromen paket tako finančno kot tudi moralno in socialno, gre za celotno državo, gre za vsa podjetja v tej državi, gre za vse ljudi v tej državi, je smiselno iz enakih razlogov, kot so jih do zdaj navedli, pa naj jih še enkrat ponovim, da se ne izpusti nikogar iz tega paketa, si vzeti malce več časa. V nasprotnem primeru bo odgovornost na vladni strani oziroma na koalicijski strani mnogo večja kot bi bila v primeru, da si vzamemo vsaj trenutek več časa in dodobra predelamo materijo, mnogo večja. Hvala.