33. izredna seja

Državni zbor

1. 4. 2020
podatki objavljeni: 1. 4. 2020

Transkript

Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!  Pričenjam 33. izredno sejo Državnega zbora.  Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanke in poslanci: Anja Bah Žibert, Filice Žiža, Brane Golubović do 14., Rudi Medved do 14. Na sejo sem vabil predstavnika Državne volilne komisije ter kandidatko in kandidata za poslansko in poslanca k 2. točki dnevnega reda, predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda. Vse prisotne lepo pozdravljam! Preden preidemo na določitev dnevnega reda prosim, da v sklopu preventivnih ukrepov za preprečitev novega korona virusa predstavniki Vlade ter poslanke in poslanci dopolnilno obrazložitev zadev predstavitve poročila delovnega telesa in stališč poslanskih skupin predstavite s svojih sedežev in ne izza zagovornice kot po navadi. Prosim tudi, da vsi, ki razpravljate med razpravo sedite.  Prehajamo na določitev dnevnega reda 33. izredne seje Državnega zbora.  Predlog dnevnega reda ste prejeli v ponedeljek 30. marca 2020 s sklicem seje. Kakšni predlog za širitev? (Ni.) Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.  Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav! Navzočih je 76, za 76, proti nihče.  (Za je glasovalo 76.) (Nihče proti.)  Ugotavljam, da je dnevni red 33. izredne seje zbora določen.  Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA MANDATNO-VOLILNE ZADEVE.   Postopkovno, kolega Matej Vatovec.
Hvala, predsednik.  Glede na to, da je poročilo odbora skupaj z dopolnjenim predlogom zakona prišlo pred dobro uro glede na to, da je bistveno premalo časa oziroma da je tudi obravnava potekala v dveh dneh in se zaključila šele včeraj pozno zvečer in je še nekega prostora za pripravo dodatnih amandmajev in predvsem, zaradi tega, ker je Vlada očitno namerno izpustila celo kupico ranljivih skupin iz tega zakona govorim o študentih, invalidih, samohranilcih, o tem, da bodo nekateri otroci ostali brez toplega obroka, ker niste želeli sprejeti amandmajev glede dodatne subvencije, da ne govorimo o samozaposlenih, kjer je koalicija s prva predlagala amandmaje in jih potem umaknila in jih je s tem v bistvu izključila iz tega zakona, ker člen ni več odprt vas prosim, da prestavite začetek obravnave 1. točke te seje še za eno uro, zato da lahko v opoziciji še pri tistih členih, ki so odprli poskušamo popraviti vsaj kakšno stvar, ki se jo še da popraviti. Kot rečeno vse amandmaje opozicije ste včeraj zavrnili s tem izključili velik del ljudi, ki bi v teh trenutkih potrebovali skrb tudi potrebovali, da se za njih poskrbi in v bistvu s tem izključujete velik oziroma neki del ljudi, ki živijo v tej državi in v času te epidemije tudi precej trpijo, zaradi tega ste jih namero oziroma pač z vašimi dejanji izključili. Mi predlagamo, da mislim ne prosim nič več kot za 1 dodatno uro še, da uspemo pripraviti še nekaj amandmajev. Sami ste v obrazložitvah oziroma v ciljih zakona zapisali, da skuša ta zakon čim bolj poskrbeti za ljudi v času epidemije mislim pa, da je dejanski učinek, če sprejmemo tak zakon v tej obliki ne bo popoln oziroma ne bo v celoti sprejel oziroma dosegel teh ciljev, ki jih sami navajate.  Še enkrat, jaz predlagam, da se 1. točka prestavi še za eno uro, zato da lahko v opoziciji pripravimo še tiste amandmaje, kjer je   (nadaljevanje) še možno kakšno stvar popraviti. In če je vaš namen, da skušate čim bolj celovito nasloviti vse vidike, ki jih ta kriza prinaša mislim, da je to popolnoma razumen rok, ki bi nam ga lahko še dali. Hvala lepa.
Hvala za predlog. Kot ste opazili sem čas začetka te seje že prestavil za eno uro danes v jutranjih urah. Jaz verjamem, da če bi bil res namen ta, da se prestavi mogoče za dve uri, da bi mi že takrat predlagali, pa bi zjutraj prestavili na 12. uro, ampak sedajle sredi seje pa, žal, ne bomo tega naredili oziroma ne bom tega naredil. Dejstvo je, jaz sem sejo delovnega telesa opazoval, da je tudi na delovnem telesu, ne vem, šest ur potekala razprava v smeri, da bi se morala razprava prestaviti. Jaz predlagam, da smo danes kolikor se da učinkoviti. Cilj te prestavitve danes za eno uro je bil ta, da si odpočijemo, odpočijete, da si pripravite še dodatno gradivo in jaz mislim, da je bilo več kot dovolj časa za to.  Še kolega Han, proceduralno, predvideva, da enako.
Ja. Predsednik, jaz kakor, ne vem koliko si opazil, ampak tri dni se trudim biti dobronameren in razumem Vlado v vseh teh situacijah. In razumem, če smo dva dni delali, včeraj do polnoči, zakaj eno uro ne odobriš opoziciji, v tem primeru Levici, da lahko še kakšen amandma vloži. Ker tako ali tako vemo kaj se lahko naredi. Mi imamo še glasovanje sedajle za MVK. Imamo še za potrditev. In meni, se pravi, meni omogoča, da bom 45 minut pavze naredil. In kaj bomo s tem naredili? Razumeš? Lahko v vsakem primeru, lahko se sedaj tu nategujemo, pa igramo in tako naprej, pa bomo vzeli 45 minut pavze pred imenovanjem novega poslanca, kar je seveda bedarija. In eno uro, eno uro, da se še pogleda, se mogoče kakšen amandma vzame je vsaj malo demokratične norme. Tako, da jaz ti predlagam, da si ti toliko moder, da mogoče sam odrediš eno uro pavze, da se ne bomo igrali tu sedaj in izrabljali poslovniška določila. Hvala.
Jaz mislim, da sem bil dovolj jasen. Jaz sem bil toliko moder, da sem danes zjutraj podaljšal to za eno uro. In se čudim sedajle tem predlogom, zakaj se niste potem zjutraj obrnili, pa takrat predlagali, da bi vseeno bilo dve uri, namesto eno uro. Sedajle v tem trenutku, ko smo začeli sejo, se mi zdi pa, da je malo prepozno. Sedaj pa tako vam bom povedal, jaz sem pripravljen prestaviti za eno uro, samo če bo za to večina poslancev oziroma če bodo za to vodje poslanskih skupin, ki predstavljajo večino poslancev, potem sem za. Če ne, pa ne. Ampak jaz predlagam, da pridete s takim predlogom do mene.  Nadaljujemo z 2. točko dnevnega reda - Mandatno-volilne zadeve. /oglašanje iz klopi/ Proceduralno. Kolega Vatovec.
Hvala, predsednik. Še enkrat, dobronamerno. Poglejte, naša poslanska skupina, pa vse poslanske skupine opozicije so v zadnjih treh dneh delale sto na uro, zato da pač se uspemo pripravljati na te stvari. Se strinjam, da bi lahko načeloma, ne vem, zjutraj vas opozorili na to, ampak glede na to, da že dva dni govorimo o tem, da potrebujemo več časa oziroma od Kolegija mislim, da bi lahko nam šel toliko na roko, pa odobril to eno uro, brez nekih formalnih problemov, kot tisti, ki vodi sejo lahko to sam odrediš in ni nobenih zadržkov pri tem. Še enkrat ponavljam, vem, da je bila prestavljena že za eno uro, ampak tudi zaradi tega, ker ne bi imeli poročila odbora, če bi začeli ob predvideni uri. To je ena stvar. Še enkrat, ostaja še cela vrsta ranljivih skupin v zakonu, ki je nenasloveljena. Saj amandmaji se že pišejo, ampak mi vse kar prosimo je to, da nam daste še eno uro zato, da lahko v miru, natančno in na tak način pripravimo amandmaje, da bodo seveda sprejemljivi in da bodo čim bolj zaobjeli tiste ljudi, ki so sedaj izpuščeni. In govorim še vedno o celi vrsti ranljivih skupin, ki ostajajo izključene iz tega zakona. Ne gre za, ne vem, neko nagajanje in tako naprej. In če praviš, da boš to eno uro odredil, če se bodo   (nadaljevanje): strinjali, če se bo strinjala večina, predlagam, da se da ta predlog na glasovanje, pa bomo na tak način preverili ali je volja za to. Ampak kot rečeno, jaz tukaj ne želim nagajati ne zavlačujemo te seje, smo tudi že večkrat povedali, da je potrebno razumeti potrebo po nekaterih ukrepih, ampak ta ena ura bi omogočila, da še dodelamo nekatere amandmaje in je vse kar prosimo zgolj to, da se za eno uro premakne ta zadeva. Ne bo s tem nič kaj drugače na koncu dneva, mogoče bomo končali ob osmih, ne ob sedmih, to je pa tudi to.
Mislim, da sem bil dovolj jasen. Če bom prejel pobudo vodij poslanskih skupin, ki predstavljajo večino v Državnem zboru, bom prestavil za eno uro. Do takrat gremo pa na obravnavo 2. točke.  Prehajamo na obravnavo ugotovitve mirovanja mandata poslancu Francu Brezniku, zaradi imenovanja za državnega sekretarja na Ministrstvu za notranje zadeve. Mandatno-volilna komisija Državnemu zboru predlaga… Gospod Trček, prosim, da mi dovolite, da preberem to, pa boste potem dobil postopkovno. Mandatna-volilna komisija Državnemu zboru predlaga, da se seznani z naslednjim sklepom:  »Državni zbor ugotavlja, da je poslanec Franc Breznik imenovan za državnega sekretarja na Ministrstvu za notranje zadeve, zato od današnjega dne ne more opravljati funkcije poslanca Državnega zbora dokler opravlja funkcijo državnega sekretarja.« Državno-volilna komisija je Državni zbor že obvestila katera kandidatka bo v skladu s 14. členom Zakonom o poslancih nadomestila navedenega poslanca. Na podlagi tega obvestila bo Mandatno-volilna komisija pripravila poročilo in zboru predlagala potrditev mandata poslanki, ki bo opravljala funkcijo namesto poslanca Franca Breznika. Državni zbor ugotavlja, da poslancu Francu Brezniku prenehata tudi naslednji funkciji, predsednika Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in namestnika člana v Preiskovalni komisijo o ugotavljanju zlorab v zadevi Fanc Kangler in drugi. Bivšemu kolegu poslancu se zahvaljujem za opravljeno poslansko delo in mu želim veliko uspeha pri nadaljnjem delu.  Kolega Trček, postopkovno?
Hvala za besedo, predsedujoči.  Poglejte, onkraj tega kar sta povedala Matej in Matjaž in tudi v luči 82. člena, dajte predlog vsaj na glasovanje in vsi glasujemo o tem, in če nas boste zopet preglasovali, imejte vsak toliko kubičnih predelov, da nas javno preglasujete, to je moj postopkovni predlog.  Hvala.
Mislim, da sem bil dovolj jasen. Danes zjutraj smo že prestavili za eno uro. V zvezi s tem ni bilo nikakršne pripombe niti pobude, da prestavim za dve uri, za tri ure, skratka, zdajle po začetku Državnega zbora kot je bilo več kot dovolj časa. Pa ne pozabimo to, da je bila tudi seja delovnega telesa še za 24 ur prestavljena. Mislim, da je bilo več kot dovolj časa, da se amandmaji pripravijo. In zdaj te vaše manevre ne morem, oprostite, videti drugače kot nek poizkus zavlačevanja. Meni je vseeno, bomo pač tukaj do zgodnjih jutranjih ur. Kolega Matjaž Han.
Samo razjasnil bi predsednik rad, ker se tukaj zdaj že dva dni pojavlja. Niti eno uro ni bila seja podaljšana zaradi opozicije. Tudi danes zjutraj ne vem zaradi kakšnih, katerega razloga si podaljšal iz 9 na 10. zaradi verjetno zaradi socialnih demokratov ne. Samo toliko. Ta moment nismo in nam ne polagaj v usta, da smo opozicija kriva za to, da dva dni zasedamo. In jaz bom…
Kolega Vatovec. Postopkovno?
Ja, postopkovno ja. Mislim, da ni korektno, tvoj način izvajanja, predsednik, poglej. Današnja seja se je prestavila za eno uro, vemo zakaj, zato ker ni bilo pripravljeno poročilo odbora in pregled…
Ne, to ni, to zavajate.
Ob desetih in nekaj je prišlo, tako da, nič ne zavajamo.  Drugič. Seja delovnega telesa se ni za 24 ur podaljšala zaradi opozicije, ampak zaradi tega, ker je bila popolna zmeda tudi na strani koalicije. Napovedali ste 100 amandmajev, potem ste jih pol umaknili, itn., in je bilo potrebno, da finance obravnavajo ta predlog dva dni, ker je očitno bilo preveč zmede. Problem, ki je nastal zardi tega je, da ste s temi manevri z vlaganjem in potem umikanjem amandmajev koalicije, v bistvu zafrknili cel kup ljudi, ki zdaj izpade iz tega zakona in mislim, da to ni korektno. Tudi nas niste nič vprašali, koliko časa potrebujemo za pripravo amandmajev. Seja se ni podaljšala v soglasju ali pa, mislim, prestavila v soglasju ali pa z posvetovanjem z vsemi strankami, ampak se je pač to zgodilo. Tako da, ni…
Kakšen je vaš proceduralni predlog?
Proceduralni predlog je, da date na glasovanje predlog, da se seja v tem trenutku prekine za 1 uro in ga po Poslovniku morate dat na glasovanje.
Ni mi ga treba dat, ampak glejte, najprej, da nekaj razčistimo. Najprej, nekorektno je to, da vi namigujete, da je bila danes podaljšana ta 1 ura zaradi tega, ker koalicija ali pa kdorkoli ni nekaj pripravil. To ne drži. Podaljšano je bilo zato, ker sem bil naprošan, ker so nekateri, ki so bili na odboru do pol 12 zvečer in so potrebovali še več kot eno uro do doma, da si vsaj toliko odpočijejo, da lahko pridejo na sejo Državnega zbora in sem temu ugodil. Od vas nisem dobil nikakršnega predloga, da potrebujete dodaten čas za pripravo amandmajev. In veste kaj, če bi mi predlagal, nobenega problema, ampak zdaj vidim to kot zavlačevanje, ki ga bom pa prekinil samo na ta način, da bom dal na glasovanje, ampak… Ker vidim, da drugače ne bo konca tega… Zdajle ste že dobil 15 minut noter, s temi poslovniškimi fintami. Ampak najprej bom seveda zaključil 2. točko, potem pa prehajamo na 1. Torej, prehajamo na obravnavo Ugotovitve mirovanja mandata poslanki Jelki Godec zaradi imenovanja za državno sekretarko v Kabinetu predsednika Vlade. Mandatno-volilna komisija Državnemu zboru predlaga, da se seznani z naslednjim sklepom: »Državni zbor ugotavlja, da je poslanka Jelka Godec imenovana za državno sekretarko v Kabinetu predsednika Vlade, zato današnjega dne ne more opravljati funkcije poslanke Državnega zbora, dokler opravlja funkcijo državne sekretarke.« Državna volilna komisija je Državni zbor že obvestila, kateri kandidat bo v skladu s 14. členom Zakona o poslancih nadomestil navedeno poslanko. Na podlagi tega obvestila bo Mandatno-volilna komisija pripravila poročilo in zboru predlagala potrditev mandata poslancu, ki bo opravljal funkcijo namesto poslanke Jelke Godec. Državni zbor ugotavlja, da poslanki Jelki Godec prenehata naslednji funkciji v delovnih telesih: podpredsednice Odbora za zdravstvo in predsednice v Preiskovalni komisiji o ugotavljanju odgovornosti nosilcev javnih funkcij na programu otroške kardiologije ter področju nabav in upravljanja z medicinsko opremo in zdravstvenim materialom. Bivši kolegici poslanki se zahvaljujem za opravljeno poslansko delo in ji želim veliko uspeha pri nadaljnjem delu. S tem prekinjam to točko, ki jo bomo nadaljevali danes, v okviru glasovanj. Preden pa preidemo na drugo obravnavo Predloga zakona o interventnih ukrepih, pa dajem na glasovanje predlog, da se obravnava te točke preloži za 1 uro. Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za je glasovalo 33, proti 44. (Za je glasovalo 33.) (Proti 44.) Ugotavljam, da predlog ni bil sprejet. Prehajamo torej na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O INTERVENTNIH UKREPIH ZA ZAJEZITEV EPIDEMIJE COVID-19 IN OMILITEV NJENIH POSLEDIC ZA DRŽAVLJANE IN GOSPODARSTVO, V OKVIRU NUJNEGA POSTOPKA. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev dajem najprej besedo predsedniku Vlade, Janezu Janši.
Spoštovani gospod predsednik, hvala za besedo. Spoštovani visoki zbor. Pred sabo imate zakon, bolje rečeno, zakonski paket, kakršnega doslej v tej dvorani še nikoli ni bilo. Gledano sorazmerno ali pa proporcionalno, relativno česa podobnega nikoli doslej, do te epidemije, razen mogoče izjemoma v času vojnega stanja, ni obravnaval parlament nobene druge države, doslej na svetu.  (nadaljevanje) Zdaj, paket je težak približno 3 milijarde evrov in se bo financiral izven znanih okvirov proračunskega financiranja javnih in drugih potreb kot smo navajeni do zdaj. Ta manevrski prostor je ustvarila Evropska centralna banka v veliki meri, delno Evropska komisija, ni še v celoti zgrajen, vendar v celoti nastaja. Smo v neki situaciji, ki bi jo lahko najlažje opisali s stavkom, da je nevidno roko trga začela zamenjevati vidna roka države. Torej v tem zakonu je polno intervencijskih ukrepov, kakršnih sicer v normalnem stanju nobena vlada v socialno-tržnem gospodarstvu kjerkoli na svetu ne bi nikoli predlagala. Ampak zdaj živimo pač v drugačnem svetu. Še mesec dni nazaj ste v tem Državnem zboru razpravljali o vsem mogočem, nekateri so celo sprožili priprave na volitve, zdelo se je kot da je situacija kakršna je bila takrat na Kitajskem, pa tudi že v sosednji Italiji, od nas oddaljena na sto tisoče kilometrov in da je med nami in temi državami, kjer je bila epidemija v polnem razrastu, nek zid preko katerega virus ne more. Še zdaj se kolektivno v svetu čudimo kako je možno, v svetu kjer je vse globalizirano, kjer so informacije dostopne pravzaprav v isti sekundi v realnem času s pomočjo moderne tehnologije, takšna slepota bila sploh možna. No, danes je položaj popolnoma drugačen, imate na deset tisoče mrtvih po svetu, tudi zelo veliko v naši soseščini. Tudi pri nas imamo že na današnji dan več mrtvih od virusa kot smo jih imeli v enotah teritorialne obrambe in slovenske policije med osamosvojitveno vojno. Število tistih, ki so pozitivni gre proti številki tisoč, število tistih, ki potrebujejo intenzivno nego se vsak dan povečuje, tudi število tistih, ki potrebujejo zdravniško posteljo. Imamo dve kritični točki. Ena kritična točka je pomanjkanje osebne zaščitne opreme in kritične medicinske opreme, kar sproti rešujemo in za urgentne potrebe doslej tega še nikoli ni zmanjkalo in tudi v prihodnje ne bo in tukaj je situacija bolj optimistična. Bolj kritična točka je stanje v ekipah, ki so na prvi bojni črti. Imamo trenutno v zdravstvenem sistemu, podatek je iz včerajšnjega dne, 110 pozitivnih, se pravi tistih, ki so že pozitivni na virus, to so zdravniki in medicinske sestre, ki so bili najbolj obremenjeni v tem času in v izolaciji so tudi vsi tisti, ki so bili z njimi v stiku, kar pomeni nekaj 100 izpada med tistimi, ki so, ki imajo največ izkušenj, ki so tudi doslej največ storili v boju proti širitvi epidemije. Sami veste, da te kapacitete v slovenskem zdravstvu niso povsod zadoščale niti v normalnem času in da je zdaj zaradi teh posledic stanje še bolj kritično. Zaradi tega vse to kar delamo za zajezitev epidemije, v prvi meri delamo zato, da bi te kapacitete tudi v naslednjih dneh in tednih bile zadostne zato, da bomo lahko pomagali, da bodo lahko pomagali tistim, ki bodo potrebovali tako bolniško posteljo, kot tudi intenzivno nego. Imamo krizno situacijo v številnih domovih za ostarele, ki jo skušamo reševati sproti. Tam je najbolj ranljiva kategorija in posledice zamud izpred časa se tam tudi najbolj poznaj. Zdaj, kljub temu pa poleg teh posledic, ki so neposredno posledice širjenja virusa in epidemije, kot družba nismo edini, ampak tudi nismo izjema, seveda čutimo tudi vsi ostale posledice zaradi zaustavitve javnega življenja, zaradi ustavitve javnega potniškega prometa, zaustavitve številnih aktivnosti, tudi v gospodarstvu, ki se ne morejo odvijati v javni upravi, ki se ne morejo odvijati in to seveda poleg vsega ostalega, poleg socialnih, tudi psiholoških, če hočete, povzroča tudi finančne posledice. Zdaj, nekatere od teh je dobro nasloviti čim prej in zaradi tega imate pred sabo zakon, s katerim se skuša vzpostaviti pogoje ali pa uveljaviti tiste najbolj nujne ukrepe za to, da se epidemija zajezi. Trenutno je še nismo. Še nismo na linearni črti in bo v naslednjih 10, 14 dnevih jasno, koliko smo bili uspešni z vsemi temi ukrepi. Hkrati pa želimo s tem kar je predlagano tudi vzpostaviti ali pa postaviti neko finančno blazino, na podlagi katere bo Slovenija ohranila za čas po epidemiji potenciale, ki ji imamo v ljudeh, gospodarstvu, kulturi, znanosti, se pravi vse tisto, kar potrebujemo za normalno življenje. Predlog, ki ste ga dobili s strani Vlade ni popoln. Mi nismo nikoli trdili, da vse vemo. Nemogoče je v tako kratkem času ob znani zbirokratiziranosti celotnega aparata, ki je potreben za to, da nek zakon dobite na klopi, pripraviti brezhibno zakonodajo. Jaz sem bil v vseh sestavah tega parlamenta in vem, da smo celo na zakone, ki urejajo zelo trivialne zadeve, včasih dobili po 60 ali pa po 70 amandmajev in smo se dva dni prebijali čez to gradivo. Zdaj to, kar ste vi dobili v obliki tega zakona je kompleksna materija, ki ni brez napak, ki tudi ni brez 100 % izračunov, kar se učinkov tiče, ker to ni možno narediti in ker tega nihče še ni naredil doslej na svetu, kjer sprejemajo podobne zakone. Zaradi tega, tudi z vidika tega, kar se prej poslušal glede amandmajev, ponovno ponavljam – mislim, da bom to rekel že 15-tič v zadnjih parih dneh, zdaj koliko je to prišlo preko vas do medijev ali pa prek drugih kanalov, ne vem, ker nimam časa tega spremljati, ampak ta zakon je prvo poglavje nadaljevanke. Vlada pripravlja drugi paket, s katerim bomo predvsem skušali reševati vprašanje likvidnosti v slovenskem gospodarstvu, kar je ena od ključnih problemov, ki ga je treba rešiti, če hočemo, da bomo tudi po epidemiji normalno funkcionirali, da bomo imeli delovna mesta, da boste končno lahko razpravljali jeseni o proračunu za prihodnje leto, ker če slovensko gospodarstvo ne bo funkcioniralo, tudi – mislim gospodarstvo v širšem smislu, kamor štejemo kogarkoli, ki kakorkoli kaj ustvarja, potem tudi proračuna ne bo in bo situacija še bistveno bolj dramatična kot si lahko danes kdo predstavlja.  Del tega drugega paketa pa bodo tudi popravki tega zakona, ki je zdaj pred vami. Če bi… mi smo sami po tem, ko je bil predlog dan v Državni zbor, pa tudi po tem, ko je bi javno objavljen, dobili veliko število pripomb. Mnogih upravičenih, mnoge takšne narave, da je potrebno narediti vsaj približne izračune preden zadevo vključiš v zakon, sicer se podre neka struktura, ki je vsaj približno logična. In kar se časovnice tiče, nič ne bo zamujeno, zaradi tega, ker v tej dvorani tri ali štiri sestave Državnega zbora niso bile sposobne sprejeti ali pa Vlade niso bile sposobne predlagati zakonodaje, ki bi uredila tisto ustavno novelo, s katero ni možen referendum na zakone, ki rešujejo krizne situacije in ki so finančne narave. Je treba tudi s tem zakonom po sedanji ureditvi čakati na to, da Državni zbor, Državni svet pravi, da ne rabi veta, kar očitno ni problem glede na odločitev Državnega sveta že pri zakonih, ki ste jih v zvezi s to problematiko obravnavali pred kratkim. In seveda imate potem rok za zbiranje podpisov za referendumsko pobudo in vse ostalo. V praksi smo že doživeli zamude pri uveljavitvi enega zakona, vemo, kako to poteka. Tudi v času epidemije lahko kdorkoli – in to je njegova ustavna pravica – zbere 2 tisoč 500 podpisov in vse to, kar so zdaj roki, v tem zakonu bo odmaknjeno v nedogled.  Zaradi tega je vlada včeraj poslala v ta Državni zbor spremembo novele Zakona o referendumu in ljudski iniciativi, ki ureja bolj podrobneje to, kar piše v ustavi v zvezi z možnostjo referenduma v takšnih primerih.  Tisti zakon je urgenten, zahteva, kolikor vem, dvotretjinsko večino prisotnih in tukaj jaz pač apeliram na odgovornost vseh, ki boste odločali o tem ali daste glas na to, da bodo procedure, ki v tem trenutku nujno potrebujemo in ki morajo iti preko Državnega zbora, sploh možne.  Zaradi tega, ker moramo najprej rešiti ta problem, bo čas uveljavitve tega zakona in čas uveljavitve paketa številka dve, če boste vmes spremenili Zakon o referendumu in ljudski iniciativi in če boste zagotovili tudi možnost dela parlamenta na daljavo v tem času, o čemer mislim, da razpravljate zdaj s spremembo poslovnika, potem bosta oba zakona, se pravi prvi paket in drugi paket, v bistvu uveljavljena lahko v istem tednu. In ne bo nič zamujenega, kar tudi sicer ne bo zamujenega.  Glejte, vlada je delala 48 ur praktično neprekinjeno za to, da smo, ker smo hoteli loviti róke. Zdaj, eden od teh rokov, ki ga ne bomo ujeli in je pomemben, je rok aprilskega izplačila plač zdravstvenim delavcem, vsem tistim, ki so bili že zadnji mesec najbolj obremenjeni. Zakon za njih predvideva dodatno nagrado od 10 do dvojnega plačila, od 10 % do dvojnega plačila, ki in tega izplačila zdaj zdravstveni zavodi zdaj ne morejo uveljaviti. Lahko izplačajo samo krizni dodatek v višini 65 % plače, neselektivno – ali toliko ali nič. In sami veste, da to za to situacijo ni primeren inštrument. In je že veliko vprašanj in tudi slabe volje upravičencev, slabe volje med tistimi, ki so zadnji mesec delali ne samo dvojno, ampak trojno ali pa četvorno in med tistimi, ki so zaradi tega tudi že zboleli. Zdaj, tisti v zdravstvenih zavodih ali pa zdravstvu, ki tole poslušajo, naj vedo, da ta zakon bo uveljavljen, da se bo dalo izplačati za nazaj, da pa zdaj, pač ob aprilskem izplačilu plač, tega dodatka ne bo možno izplačati, ker smo se zapletli v proceduralne probleme, ki jih nismo rešili v sedmih letih, pa jih, upam, bomo zdaj v nekaj dneh oziroma upam, da jih boste zdaj v nekaj dneh.  Zdaj, priprava tega drugega paketa poteka. Mi smo dobili ogromno predlogov zdaj, ko je bil ta prvi zakon objavljen. Nekaj tudi že prej, ampak predvsem po tem. Veliko predlogov je dobrih, se jih pa ne da v obliki nekega enostavnega amandmaja spraviti v ta zakon. Če predlagate, da se oprosti plačilo dohodnine na koncu leta, ne zamrzne za ta čas, ampak recimo oprosti plačilo dohodnine vsem, ki bodo dobili ta temeljni dohodek oziroma dodatek, ne omogočite pa tega tistim, ki bodo v tem času delali in dobili plačo, potem boste naredili socialno krivico, težko krivico   (nadaljevanje) 100 tisočim in tak amandma predlagam recimo. Še veliko tega je, kar ni treba, da je to v tem paketu, razumete, kjer roki ne bodo potekli, vse je možno reševati brez nervoze brez nočnih sej pri pripravi paketa številka 2. Ta zakon bo na žalost nadaljevanka in pripravili bomo tudi paket številka 3, v katerem boste morali kot zakonodajalci določiti izhodno strategijo za čas po tem, ko bo upam lahko Vlada sprejela sklep, da je epidemije dne tega in tega konec. Sedaj kdaj bo ta čas ne vem, ni nikogar na svetu, ki bi to v tem trenutku vedel. Vedite pa, da bo točka preloma tisti dal, ko bo katerakoli nacionalna institucija za certifikacijo cepiva v eni v razvitih držav patentirala cepivo in ko bodo proizvajalci tega cepiva naredili dovolj za množično uporabo. Tisti dal bo luč na koncu tunela popolna, borze bodo šle gor, situacija se bo začela obračati v normalno. Do takrat pa tudi, če zajezimo ta val ni nobene garancije, da se jeseni ne ponovi, zaradi tega je treba ob teh ukrepih, ki se sprejemajo vedeti tudi to, da ne vemo koliko časa bo potrebno nekatere imeti v veljavi. Zaradi tega, še enkrat, apeliram na to, da tudi, zaradi psihološkega učinka mnogo ljudi čaka na ta zakon, 100 tisoč jih čakajo. So mogoče malo sedaj, ko je bilo nekaj zapletov niso bili vsi, zaradi vas tudi zaradi nas oziroma načina na kakršnega izvršilna oblast sploh oblikuje zakonodajne predloge in ko se to vse živo, potem naknadno lahko popravlja to sedaj urejamo, teh zapletov ne bo pri pripravi drugega paketa, ampak vse to, kar sedaj mislite vložiti kot amandma lahko vložite mirno – ne še naslednji teden -, ampak zagotovo ta mesec in prej kot zadnji teden v tem mesecu, ko boste imeli na mizi proti korona paket številka 2. Tudi z naše strani bo pripravljenih vrsto dodatkov, so ranljive skupine, ki tukaj niso bile zajete, jih je pa relativno malo in to bo možno reševati v drugem delu v drugem koraku v drugem poglavju brez tega, da bi bil kdorkoli kakorkoli oškodovan. Bistveno bolje se bo dalo narediti, ker bo pretehtano tudi sedaj to, kar bo sprejeto. Ne trdimo, da je vse suho zlato, ne trdimo, da ni znotraj vse te prepletenosti kakšne napake, da manjka kakšna varovalka ali pa, da je kakšna preveč. Zagotovo 2 milijona ljudi, ki je to tako ali drugače spremljalo več ve kot nekaj 100 ljudi, ki je bilo angažiranih pri pripravi tega zakona, samo tukaj je bila tudi hitrost pomembna. Jaz upam, da bomo nekatere stvari s to hitrostjo, ki je sedaj postala precej relativna vseeno lahko naknadno uredili brez tega, da bi bilo tukaj veliko škode.  Sedaj na koncu bi rekel še to, da pač pred 30 leti natančno pred 30 leti v tej isti dvorani, ki še ni bila obnovljena so praktično vsak dan potekale seje takratne Slovenske skupščine, ki je imela še tri zbore in se je sprejemala osamosvojitvena zakonodaja. Ključne zakone smo takrat sprejeli z nekaj glasovi takratne vladne večine, z nekaj glasovi takratne vladne večine leta, tega dne pred 30 leti marca 1991, tri mesece po plebiscitu takratna Slovenija, ki se je pripravlja na osamosvojitev še ni imela sprejetega   (nadaljevanje) proračuna, čeprav ga je vlada predlagala že prejšnjo jesen, ker je takratna opozicija nagajala. In smo ključna sredstva za vse ukrepe osamosvojitve zagotovili šele aprila in s težko muko nekatere stvari potem izpeljali. Kljub temu nam je uspelo. Tisti, ki so takrat vlagali največ amandmajev na tiste naše osamosvojitvene zakona so po 20. letih sami predlagali, da se dan slovenske samostojnosti dopolni tako, da se imenuje dan slovenske samostojnosti in enotnosti. Ni treba, da se ta zgodovina ponavlja. Vse kar je Vlada tukaj predlagala je predlagala v dobri veri. In brez tega, da bi mi razmišljali, da smo najpametnejši, da vse vemo. Angažirali smo številne strokovnjake vseh političnih prepričanj in jih bomo tudi v prihodnje. Jaz bi nekako apeliral, da je enak pristop prisoten tudi tukaj v tem državnem zboru v času, ko ni nobenega notranjega sovražnika, je samo zunanji. To, s čimer se mi soočamo in s čimer se svet sooča danes to je vse opisano v učbenikih biološke vojne, na tisoče jih je, na tisoče knjig je o tem napisanih. Strukture o teoriji so postavljene za to, tudi za tako imenovano hibridno vojno, ki je delno prisotna, glede na to, da se uporabljajo tudi nekateri inštrumenti kibernetskega ogrožanja. Kljub temu pa nihče ni bil pripravljen na to. Nihče ni bil pripravljen na to. Številne mednarodne institucije so tukaj zaspale, inštrumenti ne delujejo. Edino omembe vredno pomoč, ki smo jo doslej dobili smo dobili od nekaterih držav iz srednje Evrope, kljub temu, da smo vse prosili. So države, ki so še v slabši situaciji južno od nas. Tam nekateri nimajo niti 100 tisoč zaščitnih mask, ko se jim epidemija širi. Trajalo bo nekaj časa, preden se bodo tudi ti mednarodni inštrumenti nekako vrnili v normalen okvir. Evropska komisija je nekatere ukrepe sprejela pravočasno, nekateri so pripravljeni. Evropski proračun za prihodnjih sedem let, ki, pogajanja še niso bila zaključena, bo popolnoma drugačen. Veliko sredstev bo tukaj na voljo za odpravo posledic epidemije. In kot država se bomo morali organizirati tako, da bomo to vse lahko investirali oziroma črpali v realnem času, ne tako kot smo to počeli doslej z velikimi zamudami. Številna pravila, ki so veljala v tem evropske okviru, že danes ne veljajo več. Pravila v smislu višine dovoljenih državnih pomoči, zadolževanja in tako naprej. Ustvarja se nek popolnoma nov okvir, ki pa še ni dorečen. In v zvezi s tem, glede da to, da ne verjamem, da ste bili podrobneje obveščeni o tej debati, ki je ključna, ki sedaj poteka znotraj Evropske unije, je zelo pomembno, da pač ta prostor kateremu smo se z veliko večino glasov na referendumu pridružili in z velikim veseljem peli evropsko himno leta 2004, funkcionira na način, da bo dal ljudem upanje, da dejansko obstaja in da zna biti tudi solidaren. Zaradi tega se je Slovenija pridružila skupini držav, kjer sta Španija, Francija, Irska in še nekatere znotraj evroobmočja, ki terjamo, da se za odpravo posledic epidemije koronavirusa izda korona obveznica, ki bo vsaj približno po enaki ceni zagotavljala sredstva za omilitev in za odpravo posledic te epidemije. In sicer bo po tem epidemiji Evropa še bolj razdeljena na sever in na jug. Razlike bodo   (nadaljevanje): še večje, zaupanje ljudi v evropske instrumente še manjše in usoda skupne valute, če ne še česa več, je pod velikim vprašajem. Tako da, in od tega ali bomo uspeli vsaj približno zagotoviti tak ali pa podoben instrument za financiranje glavnih posledic te epidemije, bo v veliki meri odvisno tudi kakšna bo naša javnofinančna slika v prihodnje. Če bomo zagotovili ta inštrument, če bo vsaj jeseni cepivo, tako kot je zadnja napoved Evropske komisije, potem lahko relativno optimistično računamo na to, da bodo javnofinančne posledice te epidemije razporejene na naslednjih 20, 25 let, in da je mogoče čez nekaj let tega kar se tiče kvalitete življenja, blaginje, itn., sploh ne bomo več občutili. Če se to ne bo zgodilo, potem se bomo vrnili v nek čas pred dvajsetimi leti, ko smo bili še izven Evropske unije, tudi če bomo formalno še znotraj in kjer bomo morali skrbeti predvsem sami zase in je veliko vprašanje, če bomo še lahko uporabljali skupno valuto. Tako resne so te stvari, ta epidemija vpliva tudi na siceršnje mednarodne odnose in bom rekel, razporeditve geostrateške moči po svetu, vse to ima na koncu tudi makroekonomske, mikroekonomske posledice in zaradi tega apeliram na vas, da daste Vladi vsaj malo prostora za to, da se tudi s temi stvarmi ukvarja, da v prihodnje, če se le da, zagotovite funkcioniranje Državnega zbora. Slovenska ustava predvideva tudi druge možnosti za takšno situacijo. Vlada je o tem razpravljala in se je odločila, da ne predlaga prenos pooblastil iz Državnega zbora na Vlado v smislu tistega člena Ustave, ki to omogoča. Seveda pa mora biti Državni zbor za to operativen, ker če ni operativen, če se ne bo možno sestajati na daljavo, če je samo nekdo od nas jutri testiran kot pozitiven, potem ne vem, morate vsi v izolacijo in država bo brez možnosti odločanja v realnem času v situacijah, ki vsaj še nekaj tednov ne bodo lažje, ampak bodo težje, od tega kar srečujemo danes. Zato je to izjemno pomembno, se pravi, ravno tako kot ta zakon, ki je pred vami, je pomemben zakon o spremembi Zakona o referendumu in ljudski iniciativi, da ne bo treba čakati v nedogled, tedne, da se nek zakon uveljavi. In enako pomemben je, poglejte, je pomembno tudi sprejem vašega Poslovnika. Ker če se Državni zbor ne more sestati in pooblastila niso prenesena in Vlada tega ni predlagala, potem bomo dobili nek vakum, kjer ne bo nekoga, ki bi lahko realno ukrepal v realnem času, samo pravniki bodo pisali ekspertize, na koncu pa bo škoda za vse. Toliko še enkrat apeliram na vse, tudi na opozicijo. Večino časa kar sem bil v tem Državnem zboru, sem bil v opoziciji. Vem kako je, če predlagaš amandmaje, pa je vse zavrnjeno, itn. Jaz za drugi paket obljubljam, da bomo maksimalno kooprativni, vse kar bo smiselno, kar ne bo podiralo strukture, kar bo reševalo problemi, kot ste rekli, konkretnih ranljivih skupin, bomo v ta zakon dali, saj bi bilo nepravično, če kogarkoli tukaj izpustimo.  Hvala lepa.
Hvala.  Predlog zakona je obravnaval Odbor za finance. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku Robertu Polnarju.
Hvala za besedo, gospod predsednik. Gospe in gospodje!  Odbor za finance je na 36. nujni seji, 31. marca in 1. aprila, kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejetje po nujnem   postopku predložila Vlada. Odbor je kot gradivo za sejo prejel cel niz mnenj, dopisov in pripomb organizacij in zainteresirane javnosti. Vsi ti dokumenti so objavljeni na spletnih straneh državnega zbora. Vloženi amandmaji kvalificiranih predlagatelj in predlogi za amandmaje odbora, ki jih je odbor obravnaval, so ravno tako objavljeni na spletni strani. V uvodni dopolnilni obrazložitvi, je minister za finance predstavil predlog zakona in pojasnil, da bodo sledili tudi nadaljnji ukrepi. Glede obravnavanega predloga zakona je poudaril, da se ta nanaša na zagotovitev socialne varnosti ter zagotovitev obstoja podjetij in gospodarstva in je namenjen tistim, ki so izgubili prihodke. Ukrepi, ki jih predlog zakona predvideva, so izvedljivi na enostaven način in pregledni. Minister je pojasnil tudi, da bodo odhodki javnih blagajn presegli obseg fiskalnega pravila, zato se bodo sredstva, namenjena ukrepov za blažitev posledic epidemije, skladno z mnenjem Fiskalnega sveta, posebej izkazovala v javnih bilancah. Slovenija bo deležna tudi posebnih ukrepov finančnih institucij na evropski ravni, za zagon gospodarstva in zagotavljanje likvidnosti. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je navedla, da je služba v zelo omejenem času pripravila pisno mnenje. Povzela je nekaj ključnih poudarkov, ki izhajajo iz tega mnenja. Pojasnila je, da je predlagatelj k urejanju pristopil na nomotehnično specifičen način, s trajnim in interventnim sklopom določb. Posebej je opozorila tudi na neskladja v 103. in 104. členu predloga zakona in na nekatere ustavnopravne pomisleke, glede nedopustnosti zakonodajnega referenduma. V razpravi so članice in člani izpostavili hitro sprejemanje zakona, kar po njihovem mnenju vpliva na preglednost, jasnost in demokratičnost postopka. Kljub temu, je večina razpravljavcev poudarila, da je sprejem zakona nujen, saj bo omogočil hitro denarno pomoč in onemogočil posledice epidemije. Ob hitrem sprejemanju zakona je potrebno zagotoviti, da ne bodo spregledane posamezne ranljive skupine posameznikov, postavljeno pa je bilo tudi vprašanje glede uporabe oziroma preusmeritve sredstev evropske kohezijske politike, kakor tudi sredstev Evropske centralne banke. V razpravi so poslanke in poslanci prav tako izpostavili posledice po sprejetju predloga zakona in ob koncu epidemije, predvsem v luči javnofinančnih posledic in dolga, saj se napoveduje zelo velik odstotni padec bruto domačega proizvoda. S tem je povezano tudi vprašanje parlamentarnega nadzora nad porabo sredstev. Minister za finance je podal nekatera dodatna pojasnila, predvsem glede posameznih določb predloga zakona, postopka sprejemanja predloga, ter njegovih finančnih učinkov. Podal je tudi odgovore na vsa zastavljena vprašanja v razpravi. Odbor je v skladu z drugim odstavkom 130. člena Poslovnika Državnega zbora, obravnaval vložene amandmaje Poslanskih skupin koalicije in jih sprejel. Odbor ni sprejel amandmajev Poslanskih skupin Lista Marjana Šarca, Socialni demokrati, Levica in Stranke Alenke Bratušek, razen amandmajev teh poslanskih skupin k 20. členu, k 104. in k 110. členu. Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora, glasoval o vseh členih predloga zakona in jih sprejel. Glede na sprejete amandmaje, je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora, pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerega so vključeni sprejeti amandmaji. / znak za konec razprave/ Dopolnjen predlog zakona je sestavni del tega poročila. Hvala lepa.
Hvala. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima Poslanska skupina Stranke modernega centra. Kolegica Janja Sluga.
Tudi tokratna izredna seja Državnega zbora je zaznamovana v barvi boja proti epidemiji, s katero se soočamo že nekaj tednov. Koronavirus je postal rdeča nit našega vsakdana in nam skoraj iz ure v uro narekuje potek naših dni in za te razmere nujne potrebne prilagoditve, da bomo lažje prebrodili ta naporen in zahteven čas. Zato se danes, skupaj z našimi državljankami in državljani, vsak na svoj način in vsak po svojih močeh, borimo za naša življenja, za  (nadaljevanje) naše zdravje, za gospodarstvo, zato da bomo že kmalu lahko zadihali s polnimi pljuči in rekli, uspelo nam je, premagali smo tudi to oviro. Vsi danes zbrani moramo imeti isti cilj, to je premagati ta tihi virus, ki je postal naš skupni sovražnik. Da bomo čimprej nehali preštevati obolele in umrle in spremljati naraščanje in padanje krivulj, moramo narediti vse kar je v naši moči, da to epidemijo zajezimo. Ne jutri. Danes je čas, da odreagiramo. Vlada na srečo je. Z izjemnim trudom in napori so pripravili ta mega zakon, ne glede na to, da se je zaradi epidemije življenje v naši državi zelo upočasnilo, pa glede na obseg zakona in njegovo finančno težo brez dvoma lahko trdimo, da se je v preteklih dneh državno kolesje vrtelo s polnimi obrati. Pred nami so rešitve in pomoč za samozaposlene, za gospodarstvo, za društva in druge nevladne organizacije, zavode, kmete, študente, najbolj ranljive družbene skupine. Rešitve so vredne 3 milijarde evrov. Toliko samo v prvi fazi namenjamo zato, da se obvarujemo in da v najboljši možni meri nevtraliziramo posledice izbruha te epidemije. Ob obravnavi predloga zakona na matičnem odboru smo poslušali številne opozicijske kritike, da ni tako nujno, da tako hitra obravnava zakona ne sledi demokratičnim načelom. Drži, da je zakonodajni proces stekel po nujnem postopku, ampak nikakor ne moremo reči, da je bil nedemokratičen. Izredne razmere zahtevajo izredne in hitre ukrepe. Res je, zakon morda v vseh točkah ni popoln. Še vedno so številni, ki potrebujejo našo pomoč in še vedno obstajajo dobri ukrepi, ki čakajo, da pridejo na vrsto. S tem namenom Vlada in resorna ministrstva že pripravljajo drugi zakonski paket, ki ga bomo kmalu imeli na naših mizah. Takrat bo čas tudi za to, da popravimo kakšne pomanjkljivosti in zajamemo še preostale nujno potrebne rešitve. Nihče ne sme biti in ne bo pozabljen. V Poslanski skupini SMC smo vztrajali na tem, da se sporni 104. člen črta iz zakona. Preveč je bilo tehtnih strokovnih oziroma ustavnopravnih opozori, da se njegova vsebina vse preveč odmika od temeljnih postulatov in načel varovanja človekovih pravic in svoboščin. SMC je v to Vlado vstopil z jasnim ciljem, z jasno vizijo in predvsem z jasnimi zavezami. Skupni koalicijski dogovor, da vsebina 104. člena nima mesta v zakonu, ki ga danes sprejemamo, je pokazatelj te drže, ki smo jo napovedali že na samem začetku in je predvsem pokazatelj, da spoštovanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin ostaja v fokusu te Vlade in te koalicije. Strinjamo se, da moramo uvesti zadostne mehanizme nadzora nad preprečevanjem širjenja virusa, vendar takšne, ki bodo učinkoviti in ne bodo posegali tja, kamor jim ni mesto. To torej lahko storimo tudi drugače kot je bilo sprva predlagano. Rezultat trdega dela vseh nas je danes na naši mizah. Niso nas vodile delitve, ni nas vodila morebitna všečnost. Pred očmi smo imeli le odgovornost do vseh državljank in državljanov, kar je tako tudi prav. Ljudje čakajo, da zakon dobi zeleno luč. Ljudje čakajo, da zakon začne učinkovati. V SMC njegove rešitve pozdravljamo in ga bomo seveda podprli. Državljankam in državljanom pa sporočamo naj bodo odgovorni do sebe, do svojega zdravja, do svojih družin in bližnje okolice ter nazadnje do vseh ostalih, nenazadnje tudi vseh ostalih prebivalk in prebivalcev, s katerimi si delimo te naporne dneve in tedne. Hvala.
Hvala. Besedo ima Poslanska skupina Levica. Kolega Luka Mesec.
Hvala za besedo in lep pozdrav! Premier Janez Janša je v svojem uvodnem nagovoru poskušal z zgodovinskimi primerjavami nekako pokazati, da je opozicija vlagala amandmaje, da je opozicija prosila za več časa zato, ker hoče nagajati, zato ker noče reševanja krize, zato ker se ne zaveda, da so razmere urgentne. Vse to je zavajanje. Ves čas je bilo jasno, da mi ne vlagamo amandmajev zato, ker bi hoteli komu nagajati, ampak jih vlagamo zato, ker smo poskušali zakon popravljati. Cela opozicija je od nedelje od treh, ko smo dobili zakon v roke, delala cele dneve in noči zato, da smo zakon temeljito preštudirali in da smo opozarjali na problematične člene in pisali popravke, da iz tega zakona nihče ne bi bil izključen, da bi vse ranljive skupine v njem dobile svoje mesto in da bi pomoč prišča do tistih, ki jo potrebujejo, ki jo najbolj potrebujejo, do ljudi. To so bili opozicijski amandmaji, tak je bil njihov namen, se je pa pokazalo v vsem skupaj nekaj drugega in to je odnos oblasti. Vlada je vse amandmaje, ne glede na njihovo natančnost, ne glede na argumentacijo, ne glede na njihovo vsebino ali dobronamernost, zavrnila z molkom, brez argumentov, samo prižgali so svoj glasovalni stroj in vse amandmaje, vse do zadnjega, zavrnili. S čimer so nam sporočili nekaj zelo jasnega: samo eden ima lahko prav in to je Vlada. Opozicija ne more in ne sme imeti prav dokler je ta Vlada na oblasti. Dokler je ta Vlada na oblasti, hoče imeti vso oblast zase. To je sporočilo včerajšnjega dne in nikomur ne bodo pustili, da kaj pridoda v reševanje krize. Celo pri tistih členih, kjer so se na koncu predstavniki iz koalicijskih vrst strinjali z opozicijo, niso potrdili opozicijskega amandmaja, ampak so enostavno napisali svoj amandma z enako vsebino, da ja ne bi imela opozicija prav. Toliko za kratek uvod. Zdaj pa kaj je bila vsebina teh amandmajev. Mi smo poskušali popravljati zakon v tistih členih, ki je najbolj sporen. Želeli smo, da samozaposleni ne bi bili poslani na loterijo, kjer bodo se merili njihovi februarski prihodki in glede na to njihova upravičenost do pomoči, ampak da bi se vzpostavili bolj odprti kriteriji, da bi samozaposleni lahko prišli do pomoči, ne pa da so prepuščeni dobesedno naključnosti tega, koliko so v mesecu februarju zaslužili, ko so lahko dobili tudi kakšno plačilo za pet ali pa deset mesecev nazaj, kar se jim pogosto dogaja. Drugič. Želeli smo doseči, da podjetja, ki prejmejo pomoč za delavce, teh delavcev ne bi odpuščala – zavrnjeno. Tretjič. Poskušali smo doseči, da bi lahko preživeli tudi študentje. Vlada se je zdaj odločila, da vsem razdeli 150 evrov, a hkrati pozabila, da imamo tudi študente, ki živijo v najemniških stanovanjih, ki za garsonjere plačujejo po 400 evrov in več, ki se preživljajo s študentskim delom in ki so čez noč ostali brez svojih dohodkov. Napisali smo člen v devetih odstavkih, ki bi jim pomagal. Rezultat – zavrnjeno brez debate. Poskušali smo pomagati najemnikom. Imate najemnike, ki so ostali čez noč brez dohodkov, najemnine 400, 500, 600 evrov in tako naprej tečejo. Imate tudi lokale, podjetja, ki najemajo poslovne prostore, ki ne morejo obratovati. Najemnine jim tečejo. Poskušali smo vnesti v zakon določbe, da bi se nekoliko umirila situacija zanje. Ponovno – zavrnjeno brez razprave. Poskušali smo vnesti pomoč za matere in očete samohranilce, za prekarce, tiste, ki delajo prek avtorskih honorarnih pogodb. Poskušali smo prepovedati, da bi banke v času, ko so krediti zamrznjeni, lahko vseeno obračunavale obresti. Se vam to zdi nagajanje? To so bili dobri namerni poskusi doprinosa k zakonu, ampak vse je bilo v enem bloku brez kakršnekoli argumentacije z vladne in koalicijske strani zavrnjeno. Tukaj vidimo en obris bodočega avtoritarizma, drugi obrisi pa so se pokazali v podtaknjenih 103. in 104. členu, ki se ne spopadata z epidemijo, ampak skušata prikazati kot da se… / izklopljen mikrofon/
Hvala. Besedo ima Poslanska skupina Nova Slovenija – Krščanski demokrati.  Kolega Jožef Horvat.
Hvala za besedo, gospod predsednik. Drage kolegice in kolegi, spoštovana vladna ekipa! Koliko od mene zahteva, da se najprej v imenu Poslanske skupine Nova Slovenija – Krščanski demokrati zahvalim vsem, ki v teh izjemno težkih časih za vse človeštvo v Sloveniji skrbijo – še več, pregorevajo za naše zdravje, za naša življenja in pri tem nesebično udejanjajo ljubezen do bližnjega v skladu s Hipokratovo prisego ali na mnogo drugih načinov.  Hvala tudi tistim, ki so pripravljeni pomagati, ki so človekoljubi in domoljubi, pa jim je to prepovedano - zakaj? Zato, ker se en del slovenskega spektra tudi po skoraj 30 letih samostojne države boji lastne slovenske vojske in se boji lastne slovenske policije. Slovenska vojska in slovenska policija so naši sodržavljani, so naši otroci, bratje in sestre, sosedje, sorodniki. Kdo se torej boji slovenske vojske in kdo se boji slovenske policije? Zaradi takšne blokade slovenske policije in slovenske vojske je danes vsa normalna Slovenija na nogah. Trideset let po prvih svobodnih volitvah se sama po sebi ponuja logična korelacija med političnimi silami, ki danes, v času grozljive epidemije, onemogočajo slovensko vojsko in policiji pri pomoči ljudem in med političnimi silami, ki jim slovenska osamosvojitev nikoli ni bila intimna opcija.  Nadaljujem z zahvalami, in sicer posvetovalni skupini naših domačih strokovnjakov iz akademskega in poslovnega sveta, ki jo je imenovala vlada in jo je vodil dr. Matej Lahovnik.  Štirinajsta slovenska vlada, na katero smo krščanski demokrati ponosni in v njej aktivno delujemo za dobro naših ljudi, je praktično v 100 urah od prisege pripravila 5 interventnih ukrepov, ki smo jih sprejeli prejšnji teden. In že takrat napovedali, da bomo pripravili naslednji sveženj ukrepov. In danes napovedujemo, da že pripravljamo novi sveženj ukrepov za pomoč ljudem in gospodarstvu, da bi ohranili delovna mesta, ukrepov za omilitev posledic epidemije COVID-19.  Ja, tudi morebitne napake iz zakona, ki ga danes obravnava Državni zbor, bomo v okviru možnega popravili. Zavedamo se, da ni mogoče sprejeti za vse poslovne subjekte in državljane idealnega zakona, še posebej ko gre za 3 milijarde in 100 milijonov evrov pomoči. Nihče iz zakona, ki daje pomoč, ni izostal namerno. Nihče ni pozabljen. V novi sveženj ukrepov za omilitev posledic epidemije bomo poskušali zajeti tiste skupine, ki so pomoči res potrebne in so nenamerno izpadle iz obstoječe rešitve. gre za to, da rešujemo ljudi, gre za to, da rešujemo slovensko gospodarstvo, od katerega vsi živimo. To je ključni namen tega zakona in v duhu tega zakona, kar je bilo tudi s strani naših ministrov večkrat poudarjeno, je zavedanje: kdor prvi da, dvakrat da. In še pomembno načelo najprej daj in potem preveri.  Spoštovane gospe in gospodje. Če ukrepov za zajezitev okužb, ukrepov, ki jih predlaga zdravstvena stroka in seveda tudi politika, vlada in državni zbor, ne bom spoštovali, bomo te 3 milijarde in 100 milijonov evrov vrgli skozi okno. Drage kolegice in kolegi, če nas je v teh dneh lahko česa strah, nas je lahko strah samih sebe. Če v teh slabih časih mi ne moremo iz sebe izvleči najboljšega, gorje kaj nas čaka v dobrih časih. Ne gre za to kdo bo v politični tekmi prvi, gre za to kaj je prvo. Zdravje, zagotovo. In to je ključna človekova pravica vsakega, ključna. Tisti, gospe in gospodje, ki je danes na respiratorju, ima samo eno željo – da ponovno samostojno diha in da dokončno ozdravi.  Nihče v človeški družbi nikoli nima dovolj časa. Virus SARS-CoV-2 ali koronavirus ga ima na pretek. Od nas, Državnega zbora, poslank in poslancev pa je odvisno kako bomo darežljivi s tem časom do tega nevidnega, grozljivega sovražnika, ki pobira življenje ne samo v tako imenovanih rizičnih skupinah ljudi, žal tudi med mladimi. Hvala lepa.
Hvala lepa. Besedo ima poslanska skupina Stranke Alenke Bratušek. Kolega Marko Bandelli.
Spoštovani predsednik! Cenjene poslanke in poslanci! Danes bomo odločali o tako imenovanem proti korona mega zakonu, katerega osnovni namen je bila posledica epidemije za državljane in gospodarstvo. Verjetno si nihče od nas ni predstavljal, da bo širjenje novega korona virusa tudi v Sloveniji pripeljalo do krize ne slutenih razsežnost. V prizadevanjih za zajezitev širjenja okužbe je postopoma začelo ugašati javno življenje, kolesa gospodarstva se je nehalo vrteti, besedna zveza »ostani doma« pa je postala nova smernica vzornega in odgovornega državljana. Posledice, ki jih bo epidemija prinesla za našo državo je v tem trenutku nemogoče v celoti napovedati kaj šele pa izmeriti. Dejstvo je, da Vlada na učinkovit in solidaren način te posledice želi omiliti. V Stranki SAB te napore Vlade podpiramo, saj mora ladjo voditi samo eden kapetan, ki mu moramo tudi zaupati. Ob tej priložnosti naj vas vse spomnim na še ene krizne čase, ki jih je Slovenija uspešno prestala leta 2013 smo z velikim finančnim vložkom sanirali banke in povečali dolg države. Takrat sicer ste temu ukrepu v Stranki SDS ostro nasprotovali, danes pa boste predlagali enako. Za razliko od vas v SAB do zadolževanja ne bomo kritični, saj se zavedamo, da je to cena za pomoč ljudem. Smo konstruktiven opozicijski partner in prepričan, da moramo v tej časih delovati hitro in enotno, zato da bi bili vladni ukrepi usklajeni tudi z opozicijo in interventni zakon hitro pristali parlamentarno sito smo v naši stranki predlagali proti krizno partnerstvo. Tega bi podobno kot v mandatu 2004-2008, ko je obstajalo partnerstvo za razvoj vodil predsednik Vlade. Sicer pa v SAB predlog zakonskega svežnja v večini podpiramo, a dovolite mi, da izpostavim za nas ključne vsebinske poudarke in dopolnila.  Prvič. Z vidika pravične delitve je za SAB najpomembnejši parlamentarni nadzor, kajti na podlagi mega zakona bo država v treh mesecih razdelila ogromno količino javnega denarja, kar tri milijarde evrov, zato predlagamo poseben parlamentarni nadzor, v okviru katerega bi komisija z večino članov opozicije bdela nad dodeljevanjem in porabo sredstev po tem zakonu. Tisto, za kar si moramo vsi prizadevati pa je jasna določitev kriterijev kdo dobi koliko in pod kakšnimi pogoji, da ne bo prihajalo do arbitrarnosti in zlorab.  Drugič. V enem od dopolnil smo v SAB predlagali, da se za 30 % znižajo plače tudi za vodilne kadre službe v večinski državni lasti. Namreč zakon poudarja načelo solidarnosti in družbene odgovornosti in tam jasno določa, da so tudi ti kadri pri spoštovanju, ki je za vzgled prebivalstvu.  Tretjič. Pozdravljamo umik kontroverznega 104. člena, ki bi policiji omogočal možnost lokacijskega nadzora posameznikov v karanteni mimo sodišč. Prav tako smo prepričani, da bi morali v celoti črtati tudi sporni 103. člen, ki kljub malenkostim popravkom še vedno širi pooblastila policije do te mere, da zajemajo potencialno celotno prebivalstvo. Za črtanje obeh členov smo v SAB skupaj s tremi partnerji opozicije vložili dopolnilo, ki žal ni bilo sprejeto. s Četrtič. V SAB smo si prizadevali, da bi zakonski sveženj zajel čim več ranljivih skupin. Pozdravljamo izplačilo solidarnostnega dodatka za upokojence, prav tako ne smemo pozabiti na študente in na socialno najšibkejše družine, katerih otroci so pred epidemijo v šolah dobili po dva brezplačna obroka na dan. Sedaj je socialna stiska teh družin še večja, zato smo v SAB tudi zanje / znak za konec razprave/ predlagali izplačilo solidarnostnega dodatka v višin 150 evrov.  Naj za konec izrazim posebno pohvalo vsem zdravstvenim delavcem in pripadnikom civilne zaščite, ki v teh dneh delajo preko svojih zmogljivosti in za dobro vseh nas. Želim si, da to krizo čim prej premagamo in da nas občutek solidarnosti, ki je zavladal ne zapusti niti po njej. V Poslanski skupini SAB bomo predlog zakona podprli, a obžalujemo, da koalicija ni   (nadaljevanje) pristojnemu odboru ni sprejela niti enega dopolnila opozicije. Hvala za pozornost in ostanite zdravi.
Hvala.  Besedo ima Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije, kolega Robert Polnar.
Hvala za besedo, gospod predsednik. Gospe poslanke, gospodje poslanci! V epidemiji s katero smo soočeni je uspeh zmaga skupnosti nad boleznijo odvisen od medsebojnega zaupanja. Ne more država sama opraviti vsega, ravno tako kot se njeni prebivalci ne morejo sami obvarovati. Zmotno je prepričanje, da sta na tehtnici ohranitev ekonomije na eni strani in množično varovanje zdravja na drugi strani. V igri je veliko več, kot pa samo denar. Državljani se odločajo ali bodo verjeli inštitucijam ali ne. Brezobzirno se moramo soočiti z resnico. Moderni svet svoboščin in obilja je krhek in lomljiv. Naš svet ni samo svet tvegaj v ekonomiji, marveč je to svet družbe tveganja. Demokratična država pa je lepilo moderne družbe. Pozivanje na racionalnost in enotnost, ki so ga nekateri tolmačili kot politično taktiko je sedaj postalo del psihologije množic, ki ne želijo živeti v tesnobi in negotovosti. Ni jasnih znakov, kako dolgo bo pandemija trajala. Popolnoma jasno pa je, da bodo posledice velike. Posledice korona krize ne bodo samo zdravstvene, mnogi so zelo zaskrbljeni kakšni bodo ekonomski efekti. Ljudje trenutno ne delajo. Ne bo jih malo, ki se ne bodo mogli vrniti na delo. Druge skrbijo družbene posledice, kako bo vse to delovalo na demografske trende, na migracije, na medgeneracijske odnose. Jasno se vidi, da bodo ekonomske posledice težke, da ekonomija nista samo ponudba in povpraševanje, ampak ekonomika predpostavlja tudi družbeno stabilnost, organizirano oblast inštitucije in družbene vrednote. Zdravje in smrt nista stvar tiskanja denarja. Poslanci Poslanske skupine Desus smo prepričani, da obstajajo vprašanja kjer je potrebno nadvladati strankarske interese. Takih ciljev ni mogoče doseči z opiranjem na ideologije, temveč na izkušnja in znanje. Ni jih mogoče doseči z razmišljanjem o delitvi plena, o strankarskem interesu ali osebnih predsodkih. Praktična logika in zdrav razum zahtevata, da se družba povezuje z uresničljivimi cilji, ne pa razdeljuje s posebnimi interesi.  S predlogom zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo bo država interventno ukrepala v v višini 3 milijard in 100 milijonov evrov, kar je nekoliko več, kot 6 % BDP. Ukrepi na področju znižanja prihodkov znašajo od tega 213 milijonov evrov. Država mora prevzeti nadzor zato, da bi se primerno odzvala na krizo. Kriza, ki jo je izzval virus je namreč zaustavila življenje na popolnoma nov način, s kakršnim nimamo nobenih izkušenj. Temeljna smotra, ki ju zasleduje zakonski predlog sta dva: ohranjanje delovnih mest in delovanja podjetij ter vzdrževanje znosnega socialnega položaja državljank in državljanov. Glavnina finančnih virov bo pridobljena iz Evrope od Evropske centralne banke iz primarne emisije. Republika Slovenija pa se je že zadolžila za milijardo in 100 milijonov evrov po relativno ugodnih pogojih. Pri učinkih niso upoštevani ukrepi za povečanje plačilne sposobnosti gospodarstva, ki so, po našem mnenju, izjemnega pomena. Z njimi bo država skrajšala roke plačila zasebnim subjektom s 30 dni na 8 dni, hkrati pa bo podaljšala roke plačila kadar je upnik javni organ na 60 dni.  V Poslanski skupini Desus smo prepričani, da je impozantna serija ukrepov za razreševanje motenj izzvanih s pandemijo dokaz, ki daje siceršnjim dobrim nameram, tudi nujno potreben odtenek prepričljivosti. Solidarnost, enotnost in dobronamernost se kažejo v znamenjih potrpežljivosti in sprejemljivosti. Preziramo vse poskuse, da se v katastrofi zasluži denar in pridobi slava. Kriznega položaja ne bomo razrešili s čudežem. Lahko se zgodi, da bo dolgo trajal. Družba v kriznih časih potrebuje vodstvo   (nadaljevanje): ne pa priprave na obračun in kalkulacije. Voditeljstvo je delati prve stvari, vodenje pa je stvari dobro opraviti. Poslanci Poslanske skupine Desus ocenjujemo, da je predlagani zakon makroekonomsko učinkovit in fiskalno koordiniran odgovor na močan recesijski pritisk virusne pandemije, zato ga bomo soglasno podprli.  Hvala lepa.
Hvala. Besedo ima Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke, kolega Zmago Jelinčič Plemeniti.
Hvala lepa.  Predlagani ukrepi bodo imeli težko finančno breme. Na vse štiri blagajne javnega financiranja bo udarilo 3,1 milijarde evrov. Človek se vpraša od kod ta denar in kako ga bomo delili. Prej je bilo rečeno, nihče ni pozabljen, ampak jaz mislim, da je preveč upoštevanih. Mi smo za solidarnost, nismo pa za neumnost, tako da je vprašanje ali je pametno, da Vlada recimo v zakonu govori, da delodajalci vsakemu zaposlenemu izplačajo mesečni krizni dodatek 200 evrov. V rekordnem letu 2019, je okrog 70 tisoč delavcev ostalo brez regresa. Ali mislite, da bodo delodajalci res dali teh 200 evrov svojim zaposlenim? Kako jih bomo pa kontrolirali in kako jih bomo sankcionirali, če ne bodo in na koga naj se delavci potem obrnejo.  Zanima nas tudi zakaj imajo izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka tudi verski uslužbenci, registrirane cerkve ali druge verske skupnosti. Mislim, da je dovolj, da jim plačujemo že prispevke za socialno varnost. Potem primer je enkratni solidarnostni dodatek za prejemnike denarne socialne pomoči, 150 evrov neto. Zakaj. Zato, ker ne delajo, ker nočejo delati, ker dobivajo socialno podporo bodo zdaj v zahvalo dobili še 150 evrov. Tisti, ki pa dela in je izpostavljen virusu, bo morda od delodajalca, morda, prejeli 200 evrov bruto, to pomeni, da bo delavec za to verjetno dobil manj denarja kot tisti, ki je lenuh in ki ne dela. To je zadeva, ki jo bo treba popraviti. Tudi za študente enkratni solidarnostni dodatek v višini 150 evrov kar tako, brez razmisleka ni smiseln. Konec koncev, kaj pa tisti študentje, ki živijo pri starših in v bistvu nimajo stroškov, to bo za njihov, dobijo denar direktno v žep. Res je, da to bi morali dobiti študentje, ki se preživljajo tudi na ta način, da delajo preko študentskih servisov. Ampak zakaj pa potem tisti, ki niso obremenjeni z ničemer, ravno tako dobijo? To se pravi, solidarnost je nekaj zelo čudnega tukaj v tem primeru. Tukaj ne more biti solidarnost, tukaj je to neumnost. Marsikaj bi se lahko prihranilo tudi na ta način.  Glede na to, da je z zakonom omogočena tudi začasna premestitev javnih uslužbencev, me zanima, katere javne službe se bodo pa tukaj premeščale. Kam bodo šli učitelji, učiteljice, profesorji, itn.? Njih ne morete premestiti v zdravstveni sistem. Ne morejo. In ti ljudje, ki recimo, ne samo oni, marsikdo, ki ne dela, pa vendarle dobiva plačo. Zdaj bo dobil pa še dodatek, pa je v bistvu doma. Vlada bo funkcionarjem odvzela 30 % plač. V redu. Ampak zakaj ne odvzame 30 % celotnemu javnemu sektorju od katerega velik del tega javnega sektorja je doma in ne dela, pa vendar bo dobil celo plačo. Pa še posebej, če pogledamo to, da recimo tožilci in sodniki se pa ne bodo odpovedali 30 %, pa zdaj so oni sami razglasili, da sodišča ne delajo, razen v najbolj nujnih primerih kadar gre za tiste procesne stvari, ki jih morajo spremljati v hitrem času in na kratko. Tako da, popravki tega zakonskega predloga morajo biti, so nujni in jih pričakujemo v drugem zakonskem paketu. Drugače pa se v Slovenski nacionalni stranki zavedamo, da je ta zakon nujno potreben, da ga moramo sprejeti in ga bomo absolutno sprejeli, o tem ni nobenega dvoma.  Smiselno pa je / znak za konec razprave/ popravit kakšne nesmisle, dodelat kakšne, te, finančne nagrade sem ter tja in bi se pri teh 3 milijardah, lahko tudi kakšnih nekaj 100 milijonov prihranilo, kajti, enkrat bomo moral ta denar vrnit.
Hvala. Besedo ima Poslanska skupina Italijanske in madžarske narodne skupnosti. Kolega Ferenc Horváth.
Hvala lepa za besedo, gospod predsedujoči. Spoštovani gospod minister, spoštovani kolegice in kolegi. / pozdrav v madžarskem in italijanskem jeziku/ V Poslanski skupini Italijanske in madžarske narodne skupnosti podpiramo Predlog zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije Covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, saj menimo, da prinaša dobre rešitve. V kriznih časih, kot jih doživljamo te dni, lahko s hitrimi in ustreznimi rešitvami priskočimo na pomoč občanom, predvsem tistim, ki so se znašli v najtežjem položaju. Epidemija koronavirusa je največja preizkušnja za prebivalke in prebivalce Slovenije po osamosvojitveni vojni. Mnogi z nadčloveškimi napori pomagajo bolnim in pomoči potrebnim, drugi opravljajo svoje delo, njim se je potrebno še posebej zahvaliti, da naše življenje čisto ne obstane. Veliko pa jih je čez noč ostalo brez dela ali so v hudih stiskah. Vsem je potrebno pomagati in ta predlog zakona za vsakega prinaša določene rešitve. Njegov cilj je ohraniti ljudi, delovna mesta, potenciale v gospodarstvu, obrti, kmetijstvu, izobraževanju, kulturi, znanosti in na drugih področjih življenja, tako v sedanjih težkih razmerah, kakor tudi takrat, ko se bo življenje normaliziralo in se začelo vračati na stara pota, torej takrat, ko bomo uspešno premagali nevarnosti, ki jih prinaša epidemija. Zato je potrebno, da so ti ukrepi življenjski, še posebej v obmejnih območjih, kjer je pretok blaga, storitev in delovne sile skoraj neizogiben. Pomemben je tudi dialog s sosednjimi državami, da so ukrepi uglašeni in da poleg omenjenega območja / nerazumljivo/ tudi stike z ožjimi družinskimi člani. Že med usklajevanjem besedila tega zakona, smo se srečevali z mnogimi vprašanji, stiskami in posebnimi težavami ljudi. V naši poslanski skupini smo Vladi posredovali predloge za morebitne nadaljnje korake, ki so delno zajeti že v tem zakonu, ki se nanašajo tako na upokojence, kakor tudi na kmete, morske ribiče, starše otrok s posebnimi potrebami in druge. Vsekakor smo mnenja, da je potrebno pomagati zlasti tistim dijakom in študentom, ki obiskujejo šolo ali fakulteto izven svojega stalnega bivališča. Veliko njih ob študiju dela, da pomagajo staršem pokriti življenjske stroške. Stroški so jim ostali, možnosti za zaslužek pa skoraj v celoti izgubili, zato je tu še pomoč posebej potrebna in smo mnenja, da bi bila lahko večja od 150 evrov. Potrebno bi bilo pomagati predvsem tistim, ki stroške in izpad prihodkov lahko tudi dokažejo. Kot sem že omenil, naše pripombe so bile delno upoštevane že pri tem zakonu, nekateri predlogi pa naj bi bili zajeti v tretjem sklopu. Menimo, da je ta zakon potrebno sprejeti, da se lahko aktivnosti in pomoč ljudem začnejo čim prej uresničevati, morebitne pomanjkljivosti pa odpraviti v najkrajšem času, z novim, tretjim sklopom zakonov. Vsem državljankam in državljanom Slovenije želim, da ostanemo zdravi, ostanemo doma, pazimo nase in na druge, ter upoštevamo navodila pristojnih služb. Hvala
Hvala. Besedo ima Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke. Kolega Marko Pogačnik.
Ja, spoštovani predsednik, hvala za dano besedo. Spoštovani minister, kolegice, kolegi. Zdaj, pred nami je že drugi paket ukrepov, ki jih je pripravila Vlada Republike Slovenije pri blaženju posledic epidemije koronavirusa. Poudariti je potrebno, da je Državni zbor že pred časom sprejel prvi paket, ki je obsegal ukrepe na področju javnih financ in pa na področju plačila kreditov. Drugi paket, za blaženje posledic epidemije koronavirusa izboljšuje predvsem socialni položaj ljudi, kar smo prepričani v Slovenski demokratski stranki, da je prava pot. Blaženje posledic epidemije koronavirusa, ki jih predvideva ta zakon,   (nadaljevanje) so vključeni predvsem samozaposleni, študentje, upokojenci in pa v delu se pomoč daje tudi delodajalcem. Država bo namesto delodajalcev prevzela plačilo prispevkov zaposlenih, prevzela bo nadomestila za bolniško odsotnost, samostojnim podjetnikom se daje nadomestilo v višini 700 evrov ter plačila vseh prispevkov. Predvideni paket predvideva pomoč študentom v višini 150 evrov. Predvideni zakon predvideva pomoč upokojencem v različnih višinah, predvsem tistimi z najnižjimi pokojninami, v razponu od 130 evrov do 300 evrov, to gre za posamezne pakete.  V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da ni države na svetu, ki bi v tej hudi krizi lahko zgolj z enim zakonom rešila vse posledice, ki jih prinaša epidemija koronavirusa. V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da Vlada pripravlja že naslednji paket, ki bo vključil, bi rekel tudi vse pripombe, ki so bile podane s strani opozicije in da bo vključila, bi rekel tudi paket, ki so jih podale različne organizacije, od Gospodarske zbornice, Obrtne zbornice… Vse te pripombe so na mestu, vendar je potrebno poudariti, da se jih ne da zložiti samo v en zakon. Tudi napadi s strani opozicije, da koalicija ni upoštevala njihovih predlogov, so z naše strani opravičeni. Povedali smo, da smo prišli do spoznanja, da če bi upoštevali vse predloge, vse amandmaje, bi ta zakon na koncu postal slab in bi bilo verjetno velika verjetnost, da bi ta zakon lahko na nek način tudi ne šel skozi. Zato smo prepričani, da je potrebno vse te predloge vključiti v novi paket. V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da rešitve, ki jih predlaga Vlada, gredo v pravo smer, da Vlada deluje učinkovito in da vsi tej ukrepi, ki se sprejemajo, se sprejemajo predvsem v dobro vseh državljank in državljanov Republike Slovenije, v dobro vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji, v dobro podjetij. Prepričani smo, v danem trenutku ni tako pomemben uravnotežen proračun, bistveno bolj pomembno je zdravje ljudi, podjetja, delovna mesta. Ukrepe, ki jih je predlagala Vlada Republike Slovenije v tem zakonu, bomo v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke podprli.  Hvala.
Hvala.  Besedo ima Poslanska skupina Lista Marjana Šarca. Kolega Robert Pavšič.
Spoštovani minister, predsednik Državnega zbora, poslanke in poslanci, spoštovana Slovenija! Pretežni del interventnega zakona prinaša ukrepe, usmerjene v socialo in gospodarstvo. Prepozna bistveno, to so ljudje in podjetja. Glavnina skrbi je usmerjena v omilitev stisk, kar je prav. To počnejo vse države in tudi vsaka slovenska vlada bi pripravila ukrepe v podobnem duhu. Res pa bi se razlike, morda ne nepomembne, merile v odtenkih, ali če hočete, senzibilnosti do posameznih skupin prebivalstva, bi pa drugače kot tokratna brez dvoma ravnala neka druga opozicija.  Očitno drži kar pravijo. Namreč, da v krizi vsi postanemo socialisti, tudi siceršnji različno glasni zagovorniki parole, da javne storitve potrebujejo konkurenco zasebništva. Država je čez noč postala pričakovani rešitelj vsega in vseh, celo zagovornikov nevidne roke trga. Če smo ob zadnji finančni krizi, ko se je zlomil kapital, lahko bankam dali 5 milijard je prav, da danes, ko se lomi trg dela, za ljudi in njihova dela mesta namenimo 3 milijarde. Vsaj upamo, da gre pretežni del zanje. Glede na dosedanji postopek sprejema tega zakona namreč prepričani ne moremo biti.  Z nič posluha za predloge opozicije in socialnih partnerjev zdaj torej hitimo celiti rane, ki jih pušča epidemija. Ne skrivam pa, da me precej bolj skrbi rehabilitacija v post korona mesecih. Zanimajo me ukrepi, ki jih Vlada pripravlja za čas okrevanja, ni dvoma. Vojna, kar je vaš izraz in včasih že način ravnanja, bo pustila žrtve, le da se bodo takrat merile v številu propadlih podjetij, številu zaprtih espejev, v številu izbuljenih delovnih mest. Noče nove še hujše krize, zlasti ne socialne. Preprečite pa jo lahko le vi, spoštovani člani vlade. To je vaša odgovornost. Če izpred slabega desetletja poznamo šok o povpraševanju, se tokrat lahko bojimo šoka o ponudbi in distribuciji. Kako ga boste preprečili? Kako boste zagnali proizvodnjo? Kako ohranili oziroma ustvarili nova delovna mesta? Imate načrte? Začnite jih razkrivati, da se ne bo mudilo tako kot se mudi tokrat. Vzemite kot dobronamerno. Zbirajte predloge, posvetujte se, poslušajte, ne dajajte nenehnega vtisa samozadostnosti in konspirativnosti. Zakaj opozarjam na vse to? Preprosto zaradi nekakšnega nelagodja ob izkušnjah. Najprej iz obdobja 2004/2008, ko se je trošilo nesorazmerno s prihodki in zadolževalo, kar je državo pustilo na krizo povsem nepripravljeno. Nato zaradi časov famoznega ZUJF, ko se je rezalo tudi pri javnih investicijah, kar je dokazano recesijo le še poglobilo. Nočem ponovitve napak, zato me zanima, koliko denarja puščate za čas po epidemiji, za jesen? Od kod nam te tri milijarde? O izdaji korona obveznic namreč dogovora v uniji še ni. Vi pa tudi generalne usmeritve skrivate. Spoštovana Vlada, s tem se velja ukvarjati, ne pa s krepitvijo policijskih pooblastil v interventnem zakonu. Morda želite poleg opozicije prisiliti tudi kako koalicijsko partnerico, da podpre zametek represije oziroma policijske države, na kar ste bili opozorjeni? Počasi, potrpežljivo uvajate selektivne prepovedi in omejevalne ukrepe, jih postopno zaostrujete, širite nadzor. To je kot kuhanje žabe v mrzli vodi. Pojasnilo pa vedno isto, da je to v naše dobro. Skušate legitimirati hojo po robu, hočete blagoslov za zdrs iz demokracije. Ne bom izrekel kam. Z nekaj odstavki povozite kar tri člene Ustave, toliko slabše za Ustavo. Državni zbor bi si želeli zgolj kot privesek – ja, se sliši že znano. Že s tem zakonom boste začasno povozili nekatere druge in odločanje podelili Vladi ali ministrom. Pozivam vas, bodite sorazmerni, ne izigrajte zaupanja, še zlasti ne ljudi, kajti potrebovali ga boste. In predvsem, ne ustvarjajte izrednih razmer, nismo naša severovzhodna soseda. Posvetite se novim ukrepom za ljudi i gospodarstvo. To je vaša odgovornost.
Hvala. Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov, kolega Matjaž Han.
Hvala lepa. Dovolite mi, da se tudi v imenu poslanske skupine na začetku zahvalim vsem požrtvovalnim ljudem, ki v teh časih težkih rešujejo življenja, ki skrbijo, da država funkcionira in samo ena enostavna beseda – moj poklon. Pred nami je drugi proti korona paket za pomoč ljudem in gospodarstvu. Da so cilji zakona jasni, so že strokovnjaki ekonomski povedali, ko so svoje smernice predstavili in so rekli nekako takole: »Ohranjanje delovnih mest, pomoč samozaposlenim, izboljšanje likvidnosti podjetij, pomoč ljudem, ki se jim bodo zmanjšali prejemki.« To je takrat bilo zelo jasno. Danes pa vidimo, da seveda cilji so ostali isti, poti do teh ciljev pa v bistvu žal ne. To se je izkazalo že v prvih kritikah, da bodo podjetja in posamezniki do pomoči zaradi zakompliciranih postopkov težko prišli in da bo potrebno nekaj spremeniti v tej zakonodaji. Mi žal nismo bili uspešni pri temeljnih spremembah, pri naših amandmajih, ker če vam samo povem 22. člen, ki je ključen za to, da bodo ljudje dobili to samopomoč ali pa podjetja dobila pomoč ,  (nadaljevanja) je zelo nejasno zapisan, tudi zaradi specifik samih podjetnikov. In pa še, kar me bolj skrbi za naprej, je demotiviran za to, da bi podjetniki po tej krizi lahko boljše poslovali. Premalo se je poslušalo dobronamerna opozorila sindikatov. Premalo se je poslušalo dobronamerna opozorila obrtnikov, gospodarskih združenj in pa tudi posameznikov, ki opozarjajo na pasti in pomanjkljivosti tega pomembnega zakona.  Kaj je še jasno? Da govorimo o treh milijardah vredne pomoči. To je nenormalno veliko denarja. Vrednost treh milijard pa se lahko hitro razvodeni, če ne bomo targetirali prave cilje. Še več, v tem primeru bo potrebno še veliko več denarja, če bodo te napačne odločitve sprejete v teh dneh. S sprejemom treh milijard vrednega paketa v bistvu fiskalnega pravila več ni, kar pa ne pomeni, da ne sme biti tudi kontrole nad razporejanjem tega denarja. In zato mislimo, da je treba vzpostaviti vse mehanizme, da bomo tudi v opoziciji vedeli kam s temi velikimi denarji. Tri milijarde vreden paket je zaobjel nabor, ki je šel po tej logiki: vsega po malem, ne pa pomoč vsem. To pomeni, da so določene skupine deležne pomoči, določene pa ne, kot so na primer študenti, prekarni delavci, del upokojencev, del socialnih, ljudi, ki so v socialni stiski in tako naprej in tako naprej, tu bi lahko našteval, bom rekel še kar nekaj časa.  Zmotilo pa je mene osebno nekaj, na katerega moramo biti pozorni – večja vloga bank pri pomoči. V banke smo nedolgo nazaj vlagali milijarde. Danes je čas, vsaj mislim, da bi banke aktivno pristopile k pomoči ljudem, ki so prišli v stiske. Upam, da se tega zaveda tudi vlada. Vendar vlada je naredila ravno nasprotno. Ko je že v prejšnjem zakonu, prvem zakonu, na nek način opozorila na to, da je treba tudi banke vključiti v to reševanje, je, zanimivo, v tem drugem paketu povozila vse tiste člene za nazaj in v bistvu omogočila bankam, da bodo lahko v teh časih krize, ko bodo zamrznili kredite, še vedno računali svoje obresti. Kar se mene tiče nenormalno.  Pozabila je lokalne skupnosti, ki so v prvi bojni liniji, poleg zdravstva seveda, z, bom rekel to hudo boleznijo. So pa ostale same s svojimi stroški, same v svoji organizaciji in sami v svoji popotrebni dejavnosti. Ne bo dovolj, da se na njih spomnimo samo takrat, ko sprejemamo ZIPRS in ko govorimo o povprečninah, temveč sedaj, ko krvavo potrebujejo sredstva, da prebrodijo to krizo, ki je v bistvu sami niso na nek način vzpostavili. Zato občine ne potrebujejo naše zahvale, potrebujejo pa sredstva, da bodo lahko pomagale občanom. Potem nalagamo, da je treba zdravstvo plačevati. Se strinjam. V bistvu pa ne povemo kako bomo v zdravstvu nalili svež denar. In–
Hvala lepa.  Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih.  V razpravo dajem 22. člen ter amandma poslanske skupine SAB in amandma poslanskih skupin Levica in LMŠ. Želja po razpravi? Je. Prožim listo. Prijava poteka.  Prvi ima besedo kolega Marko Koprivc.
Hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik. spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, spoštovani predstavniki vlade, spoštovani minister. Ja, nahajamo se v res težki situaciji. Še pred slabim mesecem si verjetno nebi niti predstavljali,   (nadaljevanje) da do take hude zdravstvene krize tako rekoč lahko pride. Na vsak način je normalno in pravilno, da je Vlada na to situacijo odreagirala. Verjamem, da bi tudi vsaka druga Vlada ravnala popolnoma enako. V tej situaciji se je pokazal tudi velik pomen kako pomembno je, da imamo kvaliteten zdravstveni sistem in zato bi tukaj posebej izpostavil pomen javnega zdravstva. Konec koncev res kapo dol vsem zdravstvenim delavcem, ki skrbijo za to, da se ta kriza koliko toliko za enkrat še v mejah normale nekako rešuje in skrbi za vse zdravja potrebne mislim zdravljenja potrebne bolnike.  Pred nami je tako imenovani drugi proti korona zakon. Kot sem že rekel sam namen zakona je popolnoma na mestu. Je pa, kar nekaj problemov, ki bi jih želel izpostaviti. In sicer, prvi problem je, da se je zakon sprejemal zelo na hitro, prehitro kljub temu, da je bilo, kar nekaj pozivov s strani opozicije in drugih skupin, da bi za to potrebovali morda nekoliko več časa. Drugi ključni problem pa je ta, da dejansko Vlada ni v nobeni točki prisluhnila ne strokovni javnosti in ne opoziciji. Če niste prisluhnili opoziciji na neki način lahko še razumljivo, ampak to, da tudi strokovni javnosti niste prisluhnili niste prisluhnili pripombam Gospodarske zbornice, niste prisluhnili pripombam Sindikatov, Nevladnih organizacij in tako naprej to pa je vsekakor zaskrbljujoče. Opozicija je bila izrazito dobro namerna. Če ste spremljali razprave na včerajšnjem in še dan prej Odboru za finance smo pristopili dobronamerno. Želi smo dejansko pomagati. Vložili smo številne amandmaje a žal niti eden amandma na koncu ni bil sprejet. Posledica tega je seveda, da je zakon pomanjkljiv, da ne ščiti v celoti najšibkejših. Marsikdaj se zdi, da bolj ščiti kapital in sama podjetja kot dejansko tiste, ki bi pomoč potrebovali in predvsem pa so morda ne namenoma številne najranljivejše skupine iz teh ukrepov izvzete. Dam samo primer. Študentje, ki bodo upravičeni pač po tem zakonu za 150 evrov nekega nadomestila oziroma izplačila po obstoječem predlogu zakona ta denar dobijo samo redni študentje kljub temu, da so izredni študentje tisti, ki ne delajo in imajo potrdilo o tem popolnoma izenačeni z rednimi študenti in bi ravno tako morali pridobiti ta dodatek na neki način. Konec koncev tudi izredni študentje delajo preko študentskega servisa in so, zaradi trenutnih razmer onemogočeni do samega dela. Ravno tako morajo plačevati morebitno najemnino za stanovanje bodisi študentski dom, ampak pač tem dobronamernim opozorilom opozicije niste prisluhnili in amandmaja niste sprejeli. Ravno tako matere samohranilke, ki niso upravičene, agencijski delavci, honorarci, najemniki stanovanj, kje so brezdomci. Vlada je s svojo mašinerijo glasovalno vse amandmaje zavrnila. Dam še eden primer. Social demokrati smo vložili amandma, kjer bi se jasno definiralo, da se do konca prvomajskih praznikov oziroma do začetka maja ministrstvo pristojno za šolstvo opredeli oziroma jasno pove kako bo z maturo. Tudi ta amandma, ki ni imel nobenih finančnih posledic je bil zavrnjen. Res je, da se je na to temo vmes ministrica oglasila, ampak mislim, da ne bi bilo popolnoma nič narobe, če bi se taka stvar zapisala v zakon. Konec koncev se zavedate, da je matura zelo pomembna stvar in da bi bilo tako staršem kot bodočim maturantom zelo pomembno, če bi do nekega roka izvedeli kako in kaj bo letos z maturo.   (nadaljevanje) Tako da žal nam je, res, želeli smo drugačno vlogo opozicije, kot jo je razlagal nedavno nazaj aktualni minister za finance, nekdanji poslanec, ko je rekel, da cilj opozicije je samo to, da se čim prej pride na oblast in da se kontrira obstoječi oblasti. Mi smo iskreno želeli na drug način pristopiti, ampak očitno smo naleteli na zaprta vrata.  Kot je bilo že povedano večkrat, bo ta paket ukrepov stal nekje 3 milijarde evrov. Jaz bi želel jasno zagotovilo oziroma da sploh poveste od kje se bo ta denar jemal. Sedaj v gradivih piše, da so to proračunska sredstva. V proračunu seveda teh sredstev ni. Ko je povedal že predsednik Vlade in tudi verjamem, da se bo velik del tega zagotovil preko evropskih sredstev, povratnih ali nepovratnih, in pa kreditov. Nek del bo pa zagotovo tudi na račun obstoječega proračuna, se pravi prerazporejen iz drugih postavk. Mene zanima od kje. Iz preteklosti imamo izkušnje z ZUJF, ki ga je uvedla ravno tako Janševa vlada. ZUJF, ki je pomenil znižanje plač za javne uslužbence, znižanje nadomestil, socialnih transferjev in tako naprej. Ali lahko zagotovite, da tokrat v to smer ne boste šli? Veliko predstavniki trenutne koalicije, predvsem najmočnejše stranke, govorijo o preplačanosti nevladnih organizacij. Zanima me, ali lahko računamo na to, da boste ohranili financiranje le-teh? Ali bodo ti le-te prve žrtve tako imenovanega čiščenja proračuna, kot se je izrazil oziroma je grozil eden izmed poslancev SDS. Na ta vprašanja bi prosil jasne odgovore.  Druga zadeva, tako imenovani represivni členi, 103. in 104. člen zakona. Ves čas smo opozarjali, da te zadeve ne sodijo v ta zakon. Konec koncev je bilo tudi opozorjeno s strani Zakonodajno-pravne službe in številnih drugih institucij, da so ti členi celo protiustavni. Me veseli, da se je 104. člen črtal. 103. člen pa še vedno ostaja, kljub številnim opozorilom, tako stroke kot opozicije. Na nek način mi je res žal, da se to ni izločilo iz zakona, ker je to še neka dodatna senca dvoma in še dodaten otežilni element, ko se bomo odločali o podpori tega zakona. Nekako me ves čas navdaja občutek, ko gledam širšo sliko, ta konkretni zakon, ki ga obravnavamo kot tudi druge ukrepe Vlade, da si Vlada na nek način želi še dodatno, kot je potrebno, ustvarjati neke izredne ukrepe, ki morda lajšajo način vladanja na dolgi rok, ki omogoča uporabo izrednih sredstev, represivnih, celo protiustavnih in bojim se res, da tukaj Vlada ne deluje v celoti dobronamerno, ampak da v marsikaterem delu želi to krizo uporabiti tudi za krepitev absolutne popolne oblasti. Konec koncev je ravno včeraj Odbor za obrambo odločal o povečanju pooblastil Slovenske vojske na meji, rekoč, da je potrebno to zaradi te humanitarne oziroma zdravstvene krize. Temu seveda ni tako. Jaz mislim, da državljanke in državljani dobro vedo, da migrantska kriza nima nikakršne veze s trenutno zdravstveno situacijo v Sloveniji. Poleg tega pa v zadnjem času nekega navala beguncev po balkanski poti ni. Tako da jaz sem zelo vesel, da včeraj ti dve tretjini ta zakon oziroma ta člen Zakona o obrambi, ki povečuje pooblastila ni dobil. So pa to intence, težnje pač v katero smer Vlada gre. Konec koncev imamo izkušnje iz preteklosti in imamo izkušnje iz sosednjih držav, kaj prijatelji predsednika Vlade in pa največje stranke v sosednjih državah počnejo. Konec koncev je na Madžarskem ravno tako razglašeno neko izredno stanje, kjer oporečniki dobijo zaporno kazen za več let. In jaz upam in verjamem, da v to smer  (nadaljevanje): slovenska vlada ne bo šla. Skrbijo me tudi odnosi med Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in pa Vlado. Kljub temu, da je zdaj na poziciji že tako rekoč drugi, že zamenjani direktor te institucije, pristojnik te institucije, smo lahko videli v medijih, da se Vlada očitno tudi s to institucijo pri pomembnih ukrepih ni posvetovala. Kaj je posledica tega? Posledica tega, da bo verjetno tudi ta novi direktor zaradi neposlušnosti izgubil mandat. Tako, da kup je nejasnosti, kup je skrbi. Prepričan sem, da moramo premagat najprej virus, potem pa premagati tudi avtokratsko oblast.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Besedo ima kolega Bandelli.
Predsednik, hvala, bom zelo kratek. Bom obravnaval samo amandma v eni določeni točki, v drugem odstavku, kjer bi mi praktično samo spremenili to besedno zvezo, se pravi, in v drugem polletu 2020, ne bomo dosegli več 20 % in bi spremenili s tem, da ne bi bilo več 50 %, samo v tem. Bom tudi obrazložil na hitro zakaj. Kot veste, v določenih dejavnostih, zlasti storitvenih, ki v času epidemije zdaj delujejo tudi na določenem zmanjšanem obsegu, se zna zgoditi, da njihov promet bo po drugem polletju zarasel in to občutno lahko, kar tudi upamo vsi, da se bo to zgodilo in na tak način jim damo možnost same rasti, ponovne rasti. Če oni čutijo, da je njihova nevarnost, da bi presegli tistih 20 % meje, se bojim, da bodo izbrali drugačno pot ali z odpustitvami, z odpuščanjem delavcev ali pa celo z likvidacijo firme kot take. Jaz mislim, da je ta naš predlog amandmaja še toliko bolj utemeljen, kot veste, so izjave delodajalcev v primeru nepravilnih / nerazumljivo/ v višini prihodkov tudi kazniva, tako da je predmet materiala o kazenski odgovornosti tudi tukaj prisotno. Tako da, mislim, da je to zelo dobro, da damo možnost ponovne rasti podjetjem pa tudi po mojem mnenju tudi ponovnih zaposlovanj.  Toliko z moje strani, nič drugega. Hvala.
Hvala. Naj omenim, da je v razpravi tudi amandma k 22. členu Poslanske skupina SD.  Gospod minister Šircelj.
Hvala lepa. Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!  Jaz bi vsekakor rad dal pojasnilo k nekaterim navedbam, tukaj mislim na navedbe poslanca Koprivca v zvezi z namerami Vlade in tukaj bi zelo rad jasno povedal, da namera Vlade in vsi ukrepi gredo v smer, da se prepreči širjenje epidemije, da se zavarujejo življenja in zdravje ljudi. Vsi ti ukrepi, katerekoli pogledate, gredo izključno v to smer. Nobenega strahu ni treba tukaj, nobenih skrbi ni treba tukaj, da bi šli ti ukrepi v kakršnokoli drugo smer. Ti ukrepi katere ste omenjali, se sprejemajo z dva oziroma tri mesece s tem posebnim zakonom. Tudi, če želite, 103. člen v tej povezavi se izključno sprejema in to je navedeno z namenom preprečitve širjenja epidemije. Število okuženih se bliža tisoč. Število mrtvih se povečuje in vlada je zaradi tega zaskrbljena. In treba je sprejeti določene ukrepe, da se ta virus ne razširi tako kot se je v nekaterih državah. In vsi ukrepi, ki jih vlada dela v zadnjih dvajsetih dneh kolikor časa je na vladi, gredo v to smer. Tako, da tukaj je kakršenkoli strah, da bi se karkoli zgodilo, popolnoma nepotreben. Izkušnje iz preteklosti o katerih govorite, jaz se opravičujem, jaz nimam izkušenj in mislim, da marsikdo tudi drug ne, s tem kako preprečiti širjenje virusov, kako preprečiti širjenje epidemij. In ti ukrepi, ki so danes pred vami in ukrepi, ki pridejo, gredo izključno v to smer in tukaj so seveda insinuacije, da gre to za karkoli drugega, jaz jih, moram reči, da jih tukaj zavračam. Moramo pa enostavno zagotovit, da se ustavi širjenje, da se ustavi prirast vedno več obolelih ljudi, vedno več smrtnih žrtev, vedno več ljudi na intenzivni negi in v zadnjih dvajsetih dneh ta Vlada, dela izključno to in vsi ukrepi gredo v to smer.
Hvala lepa. Zdaj zaradi, nekih, težav s tehniko, ne bom sprožil nove liste, imam pa kar nekaj prijavljenih, vas bom prebral – kolega Kordiš, potem Mesec, Kovačič, Zabret, Knežak, Möderndorfer. / oglašanje iz dvorane/ Zaradi tega, ker prožene liste ne delujejo. / oglašanje iz dvorane/ Niso vedeli, so se prijavili. Besedo ima kolega Kordiš.
Hvala za besedo, predsedujoči. Že odkar je nastopila nova Vlada, lahko spremljamo celo serijo ukrepov, ki se jih predstavlja kot ukrepe za zajezitev koronavirusa. Ampak takoj, ko pogledamo zakon, ki je pred nami, nam zelo jasno stopita pred očmi, kaj sta dve dejanski vladni prioriteti. Prva je utrditev oblasti, če je potrebno, tudi z avtoritarnimi sredstvi. Druga je, največji del financ iz svežnja korona pomoči, milijarde in milijarde javnega denarja, pretopiti v dodaten dohodek za lastnike kapitala. V kolikor bodo pomoči iz tega zakona deležni pripadniki posameznih ranljivih skupin, od revnih upokojencev, do samozaposlenih, je bodo deležni v drobtinicah. Pri tem veliko delavcev prekarcev, samozaposlenih v kulturi in drugih kategorij, ostaja izven zakona. S tem, ko je bilo včeraj na odboru z koalicijskim glasovalnim strojčkom zavrnjeno praktično vse, kar smo v opoziciji na mizo prinesli od amandmaja, se še posebej potrjuje, kako je vladna retorika o odprtosti in pomoči za vse, v resnici prazna. Želijo pomagati sami sebi do neskončne oblasti, eventualno tudi s suspenzom demokracije in svojim kapitalističnim prijateljem, da ne bodo trpeli njihovi dobički. Če ste prisluhnili današnjemu uvodnemu nagovoru predsednika Vlade, ste tudi lahko ugotovili, da je cela država v epidemiji, samo Janez Janša je v vojni in zataknjen v letu 1991 in preganjanjem komunistov. Mi smo sredi epidemije, čez tisoč obolelih, domovi za ostarele klecajo, število smrtnih žrtev se povečuje, predsednik Vlade pa predstavlja drugi paket ukrepov proti koroni, z zgodbicami izpred 30.-ih let. To je čisto tako, Freudovski moment, ki podčrtava, za kaj se v resnici v vladnih usmeritvah in prizadevanjih v zadnjih treh tednih gre – za oblast, pod krinko epidemije. Če bi bilo drugače tudi v tem korona zakonu, bi lahko brali določbe, ki pomagajo pretežno delavskemu razredu, ne pa pretežno biznisu. Seveda, ker gre ves denar k biznisu, potem zmanjka denarja za revne upokojence, zmanjka ga za samozaposlene, zmanjka ga za najemnike, še celo določbo imamo noter, ki bankam omogoča nadaljevanje obrestovanja, sicer zamrznjenih kreditov. To niso ukrepi v dobri veri. Od vseh amandmajev, ki smo jih v Levici lahko predložili k današnji obravnavi zakona, jih bom nekaj predstavil. Ostale smo si razdelili med seboj poslanci v Levici, sicer brez kakšnega silnega upanja, da bo koalicijski glasovalni strojček dejansko podprl te ukrepe za delovne ljudi, pa vendar mislim, da je smiselno artikulirati alternative temu, kar vlada dela. Če ne drugega za to, da se zgradi dovolj močan javni pritisk in bomo – morda – v tretjem paketu pomoči, v naslednjem koraku prišli do rešitev za delavski razred. Začel bi z amandmajem k 26. členu, ki pokriva agencijske delavce.  Agencijski delavci so skupina prekarnih delavcev, ki jim ta zakon ne nudi nikakršne zaščite.
Kolega Kordiš, jaz vas samo prijazno opozarjam, da se držite teme 22. člena, pa potem razpravo omejite.
Ja, ja, samo običajno, ko se začne razprava in pri prvih amandmajih, je ta razprava tudi splošnejša.
Ne, razprava je splošnejša, ko je vložen amandma k 1. členu zakona, ne pa k prvemu po vrsti, a ne? Tako, da vas tu prosim, da se omejite vsebinsko v razpravi na ta amandma. Hvala.
Predsedujoča.  Prvič, minutaža mi teče ob vaših intervencijah. In drugič, vselej smo razpravljali celovito in splošno tudi pri prvem amandmaju k določenem zakonu, že v dveh mandatih, odkar smo tukaj.  Tako, da če mi dovolite, bom nadaljeval. Pa, če lahko prištejete eno minuto k času, zato ker sva pokurila čas za moje poslanske kolege iz vrst Levice za obrazložitev amandmaja.  Skratka, agencijski delavci, skupina izpostavljenih prekarnih delavcev, ki s tem koronazakonom ne dobijo nobene zaščite, pa jih je veliko. Pa že tako delodajalci prestavljajo iz firme v firmo, dajejo jih za en stroj, za drugi stroj ali na čakanje, nikoli ne vedo kakšne usode se lahko nadejajo. In mi pravimo, da je tem delavcem potrebno urediti nadomestilo v višini minimalne plače in da more za to nadomestilo poskrbeti delodajalec.  Naslednji amandma, ki bi se ga dotaknil, je amandma k 60. členu.  Cela skupina revnih, upravičencev do socialnih transferjev je iz tega zakona izpadla. Pa vemo, da ne gre samo za te upravičence, ki že so v tem trenutku, ampak da se bo število socialno ogroženih, ki bodo zaprosili za denarno socialno pomoč recimo, drastično povečalo v naslednjih tednih, ker jim upadajo dohodki. Za njihove siceršnje dejavnosti vlada ni poskrbela pokritja, odrekla jim je pomoč in edina pot, ki jim bo ostala je, da potrkajo na, četudi digitalna, vrata centrov za socialno delo in oddajo vlogo za pridobivanje pravic iz javnih sredstev.  V setu ukrepov na to temo najprej predlagamo, da se prihranki črtajo kot pogoj za ugotavljanje upravičenosti do denarne socialne pomoči. Te prihranke bodo ljudje še krepko potrebovali po zaključku epidemije, da se postavijo nazaj na noge. Študentski delavci, samozaposleni starši delavci, prekarci in tako naprej je neupravičeno, da se jim gleda kakšne prihranke oni imajo, običajno te prihranki niti niso zelo veliki, da se jim potem odreče denarno socialno pomoč. Ljudem je potrebno priti nasproti in pomagati vsem, kjer in kako se jim le lahko pomaga.  Drugi ukrepi iz socialnega nabora. Dvig minimalnih, dvig višine na 442 evrov, torej na raven minimalnih življenjskih stroškov. To, da nekemu človeku ni potrebno dokazovati, da aktivno išče zaposlitev, če ne bo upravičen do socialnih transferjev, seveda je to popolnoma nesmiselno v pogojih, ko se gospodarstvo ugaša. In tudi, da izredni dohodki iz naslova tega zakona, pa še kakšnega drugega, ne štejejo v siceršnjo upravičenost za prejemke iz naslova denarne socialne pomoči. Hvala.
Hvala lepa. Preden nadaljujemo z razpravo, vas obveščam, da je sistem za prijavo sedaj vzpostavljen. Tako, da zdaj bom jaz prebrala cel seznam že prijavljenih, potem pa, ko bomo izčrpali ta seznam, bom pa sprožila nov interval za prijavo. Gospod Jurša, želite vi? / oglašanje iz dvorane/ Postopkovno, izvolite.
Mene zanima, kako je lahko iz ene poslanske skupine, se skupina poslancev prijavlja, če pa mi ostali nismo vedeli, da ne dela sistem in se nismo dejansko mogli niti prijaviti…
Gospod Jurša, naj vam pojasnim, da sem na tem mestu zdaj točno 10 minut. Pred mano je bil predsednik Državnega zbora, gospod Igor Zorčič, ki je naredil seznam prijavljenih, tako da jaz ne vem zakaj so prijavljeni samo nekateri poslanci in drugi ne. Jaz delam po seznamu, ki je pred menoj. Gospa Eva Irgl ima postopkovno, izvolite.
Najlepša hvala za besedo spoštovana predsedujoča. Poglejte, jaz se zavedam, da ste vi šele sedaj zasedli mesto predsedujoči, pa vendarle se tukaj moram strinjati s kolegom Juršo, ki je pravilno opozoril, da mi ves čas – pa smo bili ves čas prisotni v dvorani, nismo vedeli, da sistem ne deluje in da se je potrebno prijaviti na razpravo in seveda ni pošteno, da se neka poslanska skupina ima prijavljenih veliko število razpravljavcev, vsi ostali smo pa po tem vrstnem redu dani da konec. Jaz predlagam v izogib, da bi ilo karkoli narobe, da vi sedaj v tem trenutku sprožite listo in naredimo nov vrstni red razpravljavcev. Jaz bi samo to prosila, glede na to, da smo vsi notri, vsi, ki želimo razpravljati, ampak vendarle se mi zdi to pravično in tudi pošteno. Hvala.
Hvala lepa. V redu, bom upoštevala vaš predlog in prečrtala ta seznam, ki ga je naredil gospod predsednik. Zdaj pa sproščam prijavo, prosim prijavite se. Imamo 12 prijavljenih razpravljavcev. Kot prvi dobi besedo gospod Luka Mesec, pripravi se gospod Soniboj Knežak. Izvolite.
Ja, hvala za besedo. Jaz bom obrazložil naš amandma k 22. členu in bom probal biti kratek. Zdaj dilema, ki jo mi ves čas izpostavljamo je, da je treba biti pozoren do koga bo denar prišel, komu so sredstva namenjena. So to podjetja ali ljudje, so to lastniki podjetij ali njihovi zaposleni. Tukaj imamo konkreten primer in sicer v zakonu je določeno, da se bo iz državnih sredstev subvencionirala napotitev na čakanje, ampak ni pa nobene zaveze, da ti delavci potem ne smejo biti odpuščeni. Se pravi država nekomu da denar za to, da delavca ne bo odpustil, ampak hkrati ga pa z ničemer ne zaveže, da tega delavca pa potem vseeno ne odpusti. Kar je nesmisel in ga je treba popraviti. Tako da naš amandma je povsem preprost, namreč pravimo, da je treba vnesti določbo, v kateri piše, da skleneta pogodbo delodajalec in zaposlen, ki gre z državnimi sredstvi na čakanje, s katero se delodajalec zaveže, da najmanj 6 mesecev po začetku začasnega čakanja na delo, tega delavca ne bo odpustil. Mislim, da je to nekaj, kar država z vso legitimnostjo zahteva. Konec koncev to podjetje za konkretno to delovno mesto tudi subvencionira. In vsi si želimo, posebej delavci, ki grejo na čakanje, da se ne bodo zbudili po krizi v svet, kjer bodo pristali na zavodu za zaposlovanje, ampak da se bodo lahko vrnili na delovno mesto v krog sodelavcev, kjer so bili pred krizo.
Hvala lepa. Naslednji ima besedo gospod Soniboj Knežak, pripravi pa se mag. Marko Pogačnik. Izvolite.
Hvala, predsednica. Spoštovane kolegice, kolegi, minister. Jaz bi opozoril samo na en del tistega našega amandmaja, ki govori o obdobju izpada teh 20 %. To ni samo naše razmišljanje, tudi veliko pripomb ste dobili, da ni to februar 2020 ni ta pravo obdobje. Zdaj samo to, ker v bistvu vsi vemo za kaj se gre. Bi pa nekaj čisto operativno. To me najbolj skrbi pri tem zakonu, koliko bo to operativen. Pa vas spoštovani minister sprašujem, v zakonu pišete – sam vam že zadnjič v torek v razpravi rekel osem dni za prijavo, zavod pa odloči v 8 dneh.   (nadaljevanje) Zdajle imam odprto spletno stran Zavoda za zaposlovanje, kjer je že ta zakon oziroma navodila za delodajalce in piše, ker smo opozorili, da bo 8 dni izredno malo časa za zavod za odgovor…. Zavod pa piše, da bo o vlogi odločil v skladu z ZUP v 30 dneh. Prosim, da ali to uredite ali skomunicirate z zavodom, ker zadeva potem ne pije.  Hvala lepa.
Hvala lepa. Mag. Marko Pogačnik ima naslednji besedo. Pripravi se gospa Eva Irgl.
Ja, spoštovana predsedujoča, hvala za dano besedo. Kolegice, kolegi! Zdaj, nekaj amandmajev je. Jaz sem prepričan, da pot, ki jo je izbrala Vlada, gre v pravo smer. Prepričan sem, da vsi ukrepi, ki se sprejemajo, so ukrepi, ki se sprejemajo v smer zaustavitve virusa in pa predvsem v smeri blaženja krize. Prepričan sem, da ni države na svetu, ki bi izključno samo z enim zakonom ali z enim amandmajem, ki se tukaj pričakuje od določenih poslanskih skupin, lahko, bi rekel zajezila vse te posledice, ki jih prinaša ta pandemija po svetu, tako Evropa kot Severna Amerika, Južna Amerika, da ne govorim o Aziji, se soočajo, bi rekel s podobno krizo. Nekatere držav sprejemajo takšne ukrepe, druge sprejemajo drugačne ukrepe. Vsekakor se ne morem strinjati prej z razpravo kolega Koprivca, ki je govoril, da je izključni interes Vlade, da se sprejemajo neki represivni ukrepi. Primer Srbije, ki razmišlja o 24 urni policijski uri in vse ostale države, tako da poglejte kaj se dogaja po svetu in še enkrat bom ponovil, vsi ukrepi so sprejeti izključno v zajezitev širjenja tega virusa in tej paketi, ki so pa, bi rekel danes na mizi, ko o njih razpravljamo, grejo pa predvsem v blaženje krize in pa v izboljševanje, bi rekel predvsem socialnih problemov in pa predvsem tistih najšibkejših skupin. Pomoč študentom, pomoč družinam z več otroki, pomoč upokojencem z enkratnimi prispevki. Vse to, bi rekel, govori v to smer. Dejstvo, pa še enkrat bomo ponavljali, ne da se pa v ta zakon vključiti vsega. In jaz sem prepričan, da vse predloge, ki so bili dani tako z Gospodarske zbornice, Obrtne zbornice, Združenja zavarovalničarjev, posameznih civilnih iniciativ in nenazadnje tudi sindikatov, da bo Vlada preučila in da bo vključila v tako imenovani tretji paket. In tudi predlogi opozicije in tudi na Odboru za finance je bila razprava konstruktivna in prepričan sem, da del predlogov, da se bo tudi v naslednjem koraku upošteval. Vendar smo povedali tudi vrsto razlogov zakaj se ne da vsega tega spraviti v ta zakon. En poskus je bil tudi, bi rekel s strani koalicije, vendar prišli smo do spoznanja, da 100 amandmajev bi ta predlog zakona verjetno prej poslabšal kot izboljšal, ključni cilj pa nam je, da sprejemamo, bi rekel zakone, ki bodo učinkoviti in ki bodo dobri in ki bodo, bi rekel zavarovali predvsem zdravje vseh Slovencev in Slovenk, ki bodo zavarovali položaj zaposlenih v Sloveniji in ki bodo zavarovali položaj slovenskih podjetij. Nenazadnje moramo gledati, bi rekel tudi korak naprej in sicer v tej smeri, da takrat, ko se bo končala ta epidemija, da bomo imeli še vedno delujoča podjetja v Sloveniji in da bomo imeli podjetja, v katerih se bodo lahko ljudje, ki so danes na čakanju, v ta podjetja tudi vrnili. Hvala.
Hvala lepa. Repliko ima gospod Koprivc. Izvolite.
Hvala lepa, predsednica. Gospod Pogačnik, zelo na kratko. Jaz sicer verjamem v vaš dober namen, ampak mi pa ni jasno, ko govorite o študentih, zakaj bi bili redni študentje upravičeni do tega dodatka, izredni ne, kljub temu, da smo jasno povedali, da so v statusu izenačeni redni študentje in izredni študentje, ki ne delajo. Zakaj bi bile velike družine upravičene  (nadaljevanje) matere samohranilke pa ne?  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Naslednja ima besedo gospa Eva Irgl, pripravi se gospod Vojko Starović.  Izvolite.
Najlepša hvala za besedo.  Še enkrat, spoštovane kolegice in kolegi! Sedaj sicer smo pri amandmaju k 22. členu Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek pa mislim, da tudi amandma Levica pa vendarle bi želela uvodoma tako kot vsi ostali nekaj bolj splošnega reči o zakonu, ki ga imamo pred seboj.  Pred seboj imamo torej tako imenovani mega protikrizni paket, ki je bil narejen izključno, zato da se omilijo posledice, ki jih ima epidemija na gospodarstvo in pa na državljanke in državljane Republike Slovenije. Sedaj, če pogledamo podatke OECD lahko vidimo, da naj bi vsak teden izgubili približno 33 milijonov evrov, to so velike številke in seveda prav je, da se naredi vse za to, da se te posledice, ki bodo tako ali tako, da se jih čim bolj umili, ampak v prvi vrsti moramo najprej poskrbeti za zdravje državljank in državljanov. Nahajamo se torej v izjemno težki in zahtevni situaciji, že večkrat je bilo povedano, da verjetno od osamosvojitve naprej, ko je bila vojna za Slovenijo se verjetno nismo še nikoli soočali s tako veliko stisko, ampak danes je tukaj pred nami in vsi skupaj smo za to, da jo čim bolj omilimo in da smo odgovorni do drugih in do sebe. Delati moramo torej najprej v smeri, da se epidemija zajezi. Če pogledamo vsi, ki danes praktično v Sloveniji ni državljana, ki verjetno večino časa ne bi spremljal tega kar se dogaja na področju epidemije in vse tako kaže, da se bodo zadeve v naslednjih dnevih, tednih stopnjevale in da je potrebno biti pripravljen na to, da bo vedno več ljudi potrebnih intenzivne nege in pa respiratorjev in zaradi tega je pomembno, da delujemo vsi skupaj zelo hitro in pa tudi odgovorno. To pričakujejo državljanke in državljani od nas. Sedaj večkrat je bilo tudi povedano, da bo seveda potrebo v takih razmerah, če pride do njih na neki način prerazporejati zdravstvene delavce, da bo potrebno tudi na primer vpoklicati študente medicine, kar počnejo tudi druge države, ampak dejstvo je, da se Vlada res z velikimi napori skupaj z vsemi, ki so aktivno vključeni v to zajezite epidemije korona virusa zelo trudi in želi, da se ne zgodijo in dela vse v tej smeri, da se ne zgodijo posledice oziroma dogodki, ki jih vidimo, ki smo jih gledali najprej v Italiji, potem pa v Španiji.  Če pogledamo situacijo se mi zdi prav, da nekaj tudi o tem rečemo. Virus se torej najhitreje širi v Ljubljani, potem v Šmarjah pri Jelšah, Metliki, Rogaški Slatini, Mariboru. Jaz recimo prihajam iz Vipave, hvala bogu in tukaj moram potrkati ni za enkrat še nobenega okuženega prav tako ne v Ajdovščini. Moram tudi reči, da lokalna oblast, če tako rečem župani zelo dobro delajo in opravljajo svoje delo. Jaz sem v konkretnih z njimi zlasti z vipavskim županom in vem, da se trudijo, da bi stvari potekala najbolje, kar se da. Bi pa rekla naslednje. Glede na to, da vemo kje se okužbe najbolj širijo in katere so tiste najbolj ranljive skupine v tem trenutku so to starostniki in še kako pomembno je, da se okužba oziroma virus ne bi še dodatno širil v domovih za starejše. Že prej, ko še ni bilo te krize sem opozarjala tudi kot   (nadaljevanje) predsednica Komisije za človekove pravice, da nam zelo primanjkuje specifičnega kadra v domovih za starostnike. In seveda se danes to tudi kaže, še toliko bolj, ker gre za res veliko krizo, ki nas je prizadela. Trenutno imamo približno 20 tisoč oskrbovancev po domovih za starejše in seveda narediti je treba vse, da se zmanjša ta širitev. Seveda mi veliko pišejo tudi posamezniki, tako kot tudi vam. Jaz sem tudi včeraj ves čas spremljala sejo, ki jo je imel Odbor za finance. Ampak moram reči, da v nekaterih delih vendarle ste v opoziciji večkrat zavajali, zlasti ko govorimo o tem, da Vlada ne bo poskrbela za najranljivejše skupine. To preprosto ne drži. Že večkrat je bilo jasno povedano, da vsi tisti, ki so bili oziroma niso bili zajeti v tem prvem protikriznem paketu, ki ga danes obravnavamo, bodo obravnavani v drugem paketu. Tukaj lahko povem, da sem včeraj govorila z ministrom za delo in zagotovil mi je, da niso in ne bodo na nikogar pozabili. In da se zavedajo, da so mnoge družine, zlasti govorim tukaj o družinah z otroci s posebnimi potrebami, ker so se tudi name večkrat obrnili, in ki so danes še v dodatni stiski, da jim je zagotovo potrebno pomagati in da se bo to uredilo z ukrepi v paketu 2. Tukaj se bodo reševale stiske teh družin. In prav je, da to povemo na glas in prav je, da se to tudi ve. Na nikogar se ne bo pozabilo, kot je povedal tudi predsednik Vlade v svojem nagovoru. Vendarle bi želela reči, da s tem, ko na nek način stalno izpodbijate ukrepe Vlade, zlasti to slišimo radi s strani Poslanske skupine Levica, poglejte, to je zelo škodljivo v tem trenutku. Zelo škodljivo je, zaradi tega, ker med ljudmi širite nek lažen vtis, da so ukrepi pretirani, da niso namenjeni zajezitvi koronavirusa, ampak vzpostavitvi neke policijske države in tako naprej, kar absolutno ne drži in s tem seveda tudi prispevate k temu, da potem ljudje kakšnih ukrepov ne jemljejo resno. Zato je bilo v nekaterih delih potrebno omejiti gibanje. Tudi zaradi takšnih prispevkov. Mi vsi smo odgovorni, da ko izrekamo stvari vemo kaj izrekamo in smo dolžni, da besede odgovorno izrekamo. Ne pa, da včasih, bom rekla, politikantsko nastopamo in še to v trenutkih, ko je to najmanj primerno. In danes, v situaciji, ko jeto zagotovo najmanj primerno.  Če pogledamo sam mega zakon, kolega Pogačnik je bil zadolžen oziroma je zadolžen za ta paket pri nas v poslanski skupini, je že pojasnil katere ukrepe prinaša. Verjamem, da državljanke in državljani tudi sami zelo dobro vedo katere ukrepe prinaša, pa vendarle bi želela tukaj omeniti, da se ve da gospodarstvo podpira te ukrepe, da so zadovoljni s tem, da se je poskrbelo za mikro in mala podjetja, da se je poskrbelo za samozaposlene, da se je nenazadnje poskrbelo za samozaposlene v kulturi, ko se večkrat govori, da za to ni poskrbljeno, pa se je.  Ampak kolegice in kolegi, danes smo v situaciji, ko se je potrebno zavedati treh stvari. Najprej, da je potrebno zavarovati zdravje ljudi, se pravi narediti vse, da čim več populacije ostane zdrave, kar seveda pomeni, da manj ko smo v stiku z drugimi manjša je možnost prenosa. In to je tisto, kar je najbolj pomembno. Potem zagotoviti socialno varnost ljudi v trenutkih, ko je ta kriza največja in je potrebno omiliti posledice te krize, ter zagotoviti socialne in gospodarske ukrepe, ki bodo torej omilili posledice in zavarovali državljanke in državljane, ter gospodarstvo. To krizo moramo vsi skupaj nekako preživeti in mislim, da v tem trenutku Vlada in njeni ministri, dejansko dajejo vse napore v to, da se to zgodi in stori, predvsem pa so to ukrepi, ki so bili pripravljeni v duhu pravičnosti in so bili tako tudi formirani. Vsi tisti, ki pa v tem trenutku niso bili zajeti, v tem paketu, bodo zajeti v drugem paketu in tam se bodo izpostavile tudi rešitve za njih. Zajeti bodo tudi nekateri ukrepi, vezani na ranljive skupine.  Jaz v tem trenutku lahko rečem samo to, da zelo podpiram Vlado Republike Slovenije, ki se res bori v težkih situacijah in dela vse za to, da bomo iz te krize izšli tako, da bomo čutili kar se da najmanj posledic. Najlepša hvala.
Hvala lepa. Postopkovno ima poslanec Vatovec, izvolite.
Ja, najlepša hvala, podpredsednica. Zdaj, v tem izvajanju kolegice Irgl, mislim, da je bilo nekaj nekorektnosti, tudi nepovezanih z samo vsebino razprave oziroma konkretno, z zakonom, če je bilo prav razumet, namreč, na Poslansko skupino Levica je letel očitek, da ustvarjamo neko negativno vzdušje v zvezi z ukrepi Vlade, kar se tiče ukrepov proti koronavirusu ozirom proti širitvi epidemije, kar je pač, preprosto, ne drži oziroma ni res, kajne. Mi smo ves čas, v vseh naših razpravah in tudi v našem javnem komuniciranju poudarjali, da je potrebno upoštevat in omejitev gibanja in vseh ostalih samozaščitnih ukrepov. Ko pa govorimo v poslanski skupini o policijski državi, govorimo konkretno o tem zakonu, kjer je Vlada skušala, pod pretvezo reševanja gospodarstva posameznikov in ostalih, vnesti noter sporne, ustavno sporne določbe, glede dodatnih pooblastil vojske, kar so opozorili ustavni pravniki, Zakonodajno-pravna služba tega Državnega zbora, pa še kdo…
Dr. Vatovec, jaz vas moram prekinit, to je…
…Tudi vi ste verjetno dobili poln »inbox«…
…to je bolj replika, kot postopkovni predlog, pa vas prosim, če se omejite na postopkovni predlog.
Bom na koncu prišel do postopkovnega predloga. Vsi ste verjetno dobili poln »inbox« sporočil ljudi, prebivalk in prebivalcev te države, naj se takšni členi ne sprejmejo, slišali smo mnenje informacijske pooblaščenke in tako naprej. Skratka, jaz prosim, da na tak način ne zavajate in spravljate tu Levico v nek položaj nekoga, ki skuša nagajat. Še enkrat, skušamo bit konstruktivni in pomagat. Kot proceduralni predlog bi pa seveda prosil, podpredsednica, da seveda skrbite tudi na to, da ne bodo določene razprave posegale v avtonomijo mišljenja določenih poslanskih skupin. Hvala.
Dr. Tašner Vatovec, jaz verjamem, da poznate Poslovnik in veste, da mi Poslovnik ne omogoča, da vsebinsko komentiram, katerokoli razpravo poslancev, če še je tako sporna za vas ali pa za koga drugega, tako da, vaš postopkovni predlog ni na mestu in niti ni postopkovni predlog, zato vse v bodoče prosim da, če imate postopkovne predloge, naj bodo to res postopkovni predlogi, ne pa vsebinski. To vaše izvajanje je bilo zdaj bolj podobno repliki, kot pa postopkovnemu predlogu, zato prosim, da v prihodnje počakate na razpravo, pa vse to poveste, kar ste zdaj povedal, pa bo v skladu s Poslovnikom. Zdaj bi, predno nadaljujemo razpravo, samo… / medsebojni pogovor/ …aha, je predsednik že povedal, da razpravljamo tudi o amandmaju Poslanske skupine SD, k temu členu. Nadaljujemo, gospod Vojko Starović ima besedo, pripravi pa se gospod Jože Lenart. Izvolite.
Hvala za besedo, predsedujoča. Pozdravljeni vsi prisotni. Potem, ko sem včeraj na Odboru za finance doživel dosledno zavračanje kakršnegakoli prispevka opozicije, čutim potrebo, da nekaj spregovorim o varovanju demokracije in opozorim na nevarnost enoumja, o kateri sem napisal tudi knjigo, ki   (nadaljevanje): je nasprotje demokraciji. Hiša v kateri trenutno sedimo in delamo, se imenuje hram demokracije. To mesto naj bi bilo namenjeno ravno temu, da pridejo različni vidiki resnice na dan. Med vsemi pravicami se mi zdi, ki opredeljujejo življenje v demokraciji, je morda res najpomembnejša pravica, pravica do več resnic. Resnic pa je toliko kolikor je opazovalcev, je že dejal Albert Einstein, eden največjih umov vseh časov. Te različne resnice in nasprotujoča mnenja se v demokraciji, kakor vidimo, srečujejo in usklajujejo po demokratični poti z demokratičnim dialogom, tako naj bi bilo, ne pa na silo. Kljub navzkrižjem, ki smo jim tudi danes priča in vsem težavam, ki se ob tem pomagajo, je demokratični dialog še vedno najboljša pot, da pridemo v družbi do bolj uravnoteženih odločitev in politik, ki prinašajo urejenost, stabilnost in večjo pravičnost v družbi. Torej bistvo demokracije priznanje, da je več resnic. Če smo tukaj zbrani resnično predani demokraciji, ključno z glavno vladno stranko, ki ime demokracija nosi tudi v svojem imenu, se moramo zavedati, resno, da nihče nima v lasti te resnice kakor sem danes, vsak ima nek prav in to je njegova resnica in vsi imajo narobe in tisti je sovražnik ljudstva, ko drugače govori. Ampak to resnico si delimo in ker je resnica porazdeljena, lahko do nje vodi samo dialog. Z ustreznim dogovarjanjem in raziskovanjem, je tudi parlament tisto mesto, kjer lahko oblikujemo neko pogodbo v prihodnosti tudi v tej krizi in tudi po krizi, ki bo vendarle verjetna in privlačna, da nas bo vleklo naprej. Glede, moram pa še nekaj povedati, glede vzroke delitve ljudi na bolj liberalne in na bolj konservativne ali na leve in desne, nekje v razmerju pol pol, kar je prisotno v veliki večini dežel po svetu, je globlje vzroke tega pojasnila tudi znanost. Namreč smo lahko brali, se bom učil na novih tehnologijah za merjenje možganskih aktivnosti so zaznali to delitev že pri dojenčkih in majhnih otrocih, torej že pro naravi se v populaciji rodimo z bolj liberalnimi ali pa bolj previdnimi konservativnimi možgani. In tukaj gre nedvomno za izbiro evolucije, ki je v osnovi slepa ne, vendar pa ohranja tisto kar deluje. Zaključek se ponuja sam. Porazdelitev v pol pol prispeva k boljšemu in bolj tvornim odnosom med individualnimi, kolektivnimi, med osvajanjem novega in držanjem preizkušenega. Torej to iskanje neke uravnoteženosti med različnimi vidiki je že star in uveljavljen princip, kakor pravi star slovenski pregovor, več glav več ve. Taklo recimo, če omenim iz poslovnega sveta od kjer prihajam, že vrsto let s pridom izkoriščamo spoznanje, da je revolucija poskrbela tudi za to, da smo ljudje po naravi različno usmerjeni, da smo porazdeljeni v več tako imenovanih arheotipov. Med nami so tako konvencionalni tipi ljudi in zato je narava prosperirala, ker so usmerjeni v urejenost in odgovornost, pa socialni tipi, ki so usmerjeni v skrb za druge. Hvala bogu je takih v zdravstvu veliko in še marsikje drugje, pa realistični tipi, ki so usmerjeni v delo in rezultat, nato še raziskovalni, umetniški in podjetniški. Ti različni arheotipi se v vsaki skupini, v vsaki delovnem okolju dopolnjujejo in krepijo. Ta razdelitev, to razumevanje teh različnih arheotipov, se uporablja ne samo v poslovnem svetu, ampak povsod drugod tudi, tudi pri   (nadaljevanje) kadrovanju in pri poklicnem usmerjanju v šolah pri nas.  Še enkrat ponavljam, več glav več ve. Dajmo to upoštevati tudi v hramu demokracije, ne dopustimo, da prevladuje enoumje enega in njegovih voljnih sledilcev. Posamezniki nimamo dovolj znanja za gradnjo stolpnice ali izdelavo letala, ljudje nismo uspešni zaradi svoje individualne razumskosti, temveč zaradi neprekosljive sposobnosti razmišljanja v velikih skupinah. Ne pristanimo na cinične besede sicer našega velikega pisatelja Vitomila Zupana, ki je dejal, da politični tropi nastanejo za to, da se šibkejši počutijo varne, da imajo majhni občutek veličine in da celo nesposobni dobijo del plena.  Hvala.
Hvala lepa. Naslednji razpravljavec je gospod Jože Lenart. Pripravi se gospa Andreja Zabret. Izvolite.
Hvala lepa, predsednica, za besedo. Glejte, v tem 22. členu zakona, ki govori kdo bo upravičen - kot delodajalec - za ukrep nadomestila plače delavcev na začasnem čakanju na delo in pa seveda iz tega razloga zatečene situacije ter tudi oprostitve plačila prispevkov. To je vsekakor ključni ukrep za ohranitev delovnih mest, kot tudi preživetja podjetij za ponovni zagon po končani krizi.  Problem v tem členu pa vidim v danih pogojih, v tej 2. točki člena, ki govori le o tem 20 % upadu realizacije na preteklo obdobje. Oziroma za ta nova podjetja 25 % oziroma 50 % na pretekli mesec. V praksi res trdim, da bo tu nastalo veliko problemov, ki posameznem delodajalcu ne bodo dali možnosti prijave – in to neupravičeno.  Tu so vzroki, kot je v tem obdobju rast podjetij, sezonski vplivi, projektno delo. To so gradbinci. To so cvetličarji, pridelovalci zelenjave, ki so danes še posebej problem. Naj tu še to izkoristim in omenim, da sovpadajo ravno v to obdobje krize in za njih bo celo do 100 % izpad prihodkov. Na koncu koncev pa greste danes v Lidl, greste v Hofer, pa lahko uvoženo cvetje in zelenjavo kupujete. Tu je neka nelogičnost in tu apeliram na vlado, da tu nekaj storitev, ker to je nekaj nemogočega, kar se tu dogaja in ljudje se obračajo na nas in ne morejo verjeti, da je to sploh mogoče. To s prakso ne gre. In na koncu koncev, tudi to – jejmo domače, to gesto, ki jo ministrstvo za kmetijstvo želi uveljaviti, bo letos praktično doseglo prav nasprotni učinek.  Tu so tudi storitvene dejavnosti in še seveda vsekakor veliko je tega, kar nas podjetniki opozarjajo že danes. Tu nas bo bolela glava, verjemite in tu v praksi ne vidim kako se bo to izvajalo.  Pred tem pa bi rad opozoril še na drugo široko skupino. To so prekarci, samozaposleni, ki zaradi tega, ker so se morali zaradi negativne prakse gospodarstvenikov v zadnjih nekaj letih praktično prisilno tako odločiti za tak način dela in zaposlitve. Vsi ti, ki jih ni malo, so danes v bistvu zelo na slabšem položaju in nimajo enakih pravic, kot bi jih imeli, če bi bili normalno zaposleni. To je tista rak rana, na katero opozarjamo že preko več vlad, pa nekako gre vedno v slabše namesto, da se bi to izboljševalo. Naslednje to področje, ki ga moram opozoriti, je tudi na široko paleto mladih in ranljivih skupin, ki so praktično izpadli, tudi zaradi tega, ker so bili tega včeraj zavrnjeni vsi naši amandmaji za te skupine. Vem, rekli ste, v drugem paketu jih boste reševali. Ne vidim pa razloga, zakaj jim že sedaj ne dajemo te možnosti oziroma, da jih nismo vključili. Ali si lahko predstavljamo, spoštovane poslanke in poslanci, kako se danes počutijo skupine prekarcev in pa mladi, to so tisti prvi iskalci zaposlitve, ki so se po končanem šolanju prijavili na Zavod za zaposlovanje in so bili že sedaj brez nadomestila in smo jih tudi v tem zakonu spregledali, dobesedno spregledali. Korošci imamo za to skupino, ki smo jih izločili poseben izraz – iveržnik. To je tudi pesem, ki jo naš kant avtor Milan Kamnik poje in ima zelo, zelo globok pomen, tudi kot Korošci v sami Sloveniji.  Pri vsem tem mi je danes misel navedla tudi na Cankarjevo delo Na klancu in sicer delo Tek za vozom. Tu vidim v tem liku Francke, te mlade prekarce, ki že leta tečejo za vozom v upanju sreče, ciljev pa tudi, da ta voz dohitijo. Vedno bolj se jim pa odmika. Franci je na koncu dal to srečo hlapec. Kdo bo dal večje upanje in pogoje mladim? Brez mladih pa vemo, da ni možno delati razvoja. Hvala lepa.
Hvala lepa. Naslednja je na vrsti gospa Andreja Zabret, pripravi pa se gospa Lidija Divjak Mirnik. Izvolite, gospa poslanka.
Hvala za besedo, predsedujoča. V LMŠ smo skupaj z Levico vložili amandma k temu členu, kjer opredeljujemo, da mora delodajalec vložiti pisno izjavo s katero se zaveže ohraniti delovna mesta delavcem, najmanj šest mesecev po začetku začasnega čakanja na delo. Izvedba tega zakona, če ne bo zagotovljenih sredstev, bo le črka na papirju, zato bi poudarila na javnofinančni vidik zakona, ki ga sprejemamo danes, ki je težak po oceni Vlade 3 milijarde. O tem sem v preteklih dveh dneh na Odboru za finance spraševala tudi finančnega ministra in ga prosila tudi za finančno konstrukcijo izvedbe zakona, ki pa je nisem dobila.  Moja vprašanja ali pomisleki so predvsem, kakšni so viri za financiranje teh ukrepov, da pri tem ne naredimo veliko škode državi in jo prekomerno zadolžimo? Ali je ocenjena številka finančnih posledic vlade realna in kako bomo denar porabili? Predvsem od tega je odvisno, kako bomo okrevali po tem času, ko bo konec epidemije in pa kakšni ukrepi nas čakajo v drugem korona zakonu, ki ga je napovedal predsednik vlade, ki pa bi moral omogočiti likvidnost in pa zagon gospodarstva? Odgovori finančnega ministra so bili, da so finančni ukrepi narejeni tako, da gospodarsko življenje in življenje ljudi ne bo zamrlo, podjetja in ljudje bodo deležni finančnih spodbud, viri za financiranje obstajajo, so realni in zanesljivi, poudarjeno je bilo tudi, da je sistem vzdržen. V nagovoru, ki ga je imel danes predsednik vlade je povedal, da se bo zakon financiral izven znanih okvirjev, kot smo jih bili navajeni do sedaj. Nekaj sredstev ECB, EU, da sistem še ni v celoti zgrajen, je pa v nastajanju. To me nekoliko skrbi, saj se mi poraja veliko neznanih stvari v neznanih časih in v neznanih pogojih. Sicer pa upam na modrost Vlade in finančnega ministra, da bo to tudi res in kot opozicija bomo to tudi nadzirali. Želela bi, da bi bila skrb v zakonu bolj osredotočena na ljudi in gospodarstvo, ne pa na dobiček bank. V tem predlogu zakona se je prikradel stavek, da se na odloženi del glavnic obračunavajo obresti po redni obrestni meri. Poleg tega bodo banke za odlok glavnice zaračunavale stroške. Z našim amandmajem smo želeli doseči, da je odlok plačila za kreditojemalca brezplačen, vendar na žalost koalicija tega ni podprla. Škoda. Je pa danes predsednik vlade ponudil roko in upam, da tokrat resno misli, da bodo v drugem korona zakona bolj kooperativni in bodo upoštevali naše predloge, tako da vseeno upam na razum in to popravimo v drugem korona zakonu. Upanje umira zadnje. Ljudem bi to pomenilo ogromno in prav bi bilo zdaj, ko ljudje potrebujejo pomoč, da jim banke pomagajo tako kot so državljani pomagali bankam leta 2013, ko so ne po svoji volji sanirali banke.  Hvala.
Hvala lepa. K besedi se je javil minister, gospod Šircelj. Izvolite.
Hvala lepa. Zdaj, še enkrat bom poskušal odgovorit na ta vprašanja, dvakrat sem že odgovarjal na Odboru za finance. Kakšni so viri? Glejte, viri so obstoječi viri, ki so, če želite davki v proračunu, prispevki v proračuni in tako naprej. Druga zadeva so viri iz ECB, Evropske centralne banke, vendar tej viri so namenjeni poslovnim bankam. Evropska centralna banka posluje preko poslovnih bank oziroma poslovne banke z Evropsko centralno banko in na tej podlagi seveda Evropska centralna banka skrbi za likvidnost. Tukaj jaz mislim, da mora v teh časih gospodarstvo, prebivalstvo, banke in država sodelovati, delovati skupaj. Delovati skupaj, ker vsi imamo dejansko isti cilj, to je omejiti in če želite, pregnati virus oziroma epidemijo. Naslednji viri so še posamezni viri iz mednarodnih, ali pa bom rekel prekoatlantskih inštitucij, Mednarodni denarni sklad, Svetovna banka in tako naprej. Moram reči, da tukaj je tudi euro skupina priporočila, da se tiste določbe, ki se nanašajo na ugotovitev kdaj nek kredit postane slab kredit ali pa slaba terjatev, da so tukaj banke lahko nekoliko bolj fleksibilne. To je sicer napovedano s strani vodstva teh institucij, zdaj seveda pričakujemo, da bo prišlo tudi v prakso oziroma tudi v predpise teh institucij kako to dejansko gledajo. In seveda tukaj je, kakorkoli že vzamemo, glede na to, da se, pričakujem, da se bodo finančni viri iz naslova davkov zmanjševali, glede na upad gospodarstva, glede na to, da imamo negativno rast oziroma verjetno poznate napoved, zadnjo napoved UMAR, ki je minus 8,1 odstotka glede rasti bruto družbenega proizvoda. Pravzaprav tu ne gre za rast, ampak za upad, se bodo seveda tudi viri iz tega naslova zmanjšali. In zadolževanje. Zadolževanje v okviru, ki ga določa za Vlado Zakon o izvrševanju proračuna, tam je določen okvir po katerem se lahko zadolži Vlada in v kolikor bo se postavila potreba, da je treba ta okvir spremeniti, bomo prišli v Državni zbor in zaprosili poslanke in poslance, da izglasujejo večji obseg zadolževanja. To je odvisno od tega kako močan je oziroma bo virus. Kako, kakšne posledice bo imela epidemija. To je tudi odgovor poslancu Koprivcu, ki je ravno tako rekel, da tega podatka ni. Zdaj, verjetno poznate vsi informacijo, da se je Slovenija pred približno desetimi dnevi zadolžila. Verjetno poznate tudi vsi po kakšni obrestni meri, za koliko, to je javna informacija, milijardo 100, po relativno ugodni obrestni meri. Pričakujem, da bodo obrestne mere zaradi tega, ker je na evropskem trgu, finančnem trgu, relativno veliko denarja, da se tako izrazim, da bodo obrestne mere stabilne in nizke v drugem četrtletju tega leta. V naslednjem polletju pričakujem, da bodo obrestne mere zmerno porasle. Vprašali ste tudi kateri so tisti ukrepi, ki bodo prišli v drugem ali tretjem paketu, kakorkoli želite. Tukaj gre za ukrepe ali pa za tako imenovani likvidnostni paket ukrepov skratka pomoč gospodarstvu. Gre za ukrepe, ki se nanašajo na varno prožnost in tretji ukrep je investicijski vidik izhoda iz krize se pravi kako priti dejansko iz krize. Tako da, če me sedaj sprašujete ali je ali ni dejansko tukaj strategija lahko rečete, da je to strategija ali pa, da ni strategija. Pač to so načrti če želite tudi strategija. Iz tega vzornega kota je seveda izredno pomembno sodelovanje vseh nas. Tako kot sem rekel, da je na gospodarstvu, na financah potrebno sodelovanje gospodarstva, prebivalstva, bank, držav je seveda tudi tukaj pomembno sodelovanje in sicer takšno, da bodo ti ukrepi čim boljši. Skrbi vas nadzor. Jaz nimam nobenih težav nad porabo teh sredstev oziroma težo nadzora nad porabo teh sredstev. Mislim, da je ustanovljena že ena skupina oziroma že eden nadzorni mehanizem, po kateri bo Ministrstvo za finance oziroma Vlada vsak mesec posredovala v Državni zbor vse podatke glede ukrepov, ki so bili tudi v tej povezavi izvedeni pred oziroma ste izglasovali pred enim tednom. Navsezadnje tudi tukaj obstajajo Komisija za nadzor javnih financ in jaz nimam nobenih težav tudi, če se ustanovi še kakšna komisija ali kakorkoli tukaj želim delovati transparentno, pregledno in seveda učinkovito za to, da bo tudi ta denar čim bolj učinkovito porabila.
Hvala lepa.  Naslednja je na vrsti gospa Lidija Divjak Mirnik, pripravi se pa gospoda Jani Möderndorfer.  Izvolite.
Hvala lepa za besedo, spoštovana podpredsednica.  Mogoče samo za začetek.  Zakaj tukaj sedi samo finančni minister? Mi obravnavamo zakon najbolj hud v navednicah seveda najpomembnejši zakon v času korona virusa tukaj pa ni gospodarskega ministra niti ministra za delo niti javno upravo jaz tega ne razumem. Jaz samo upam, da se vsi ne slikajo pri nekih novih škatlah, ki so prispele in ne objavljajo tega, da počnejo kaj drugega. Začela bi z citatom predsednika Vlade gospoda Janeza Janšo, ki je dejal: »Predlog ni popoln, nemogoče je v tako kratkem času pripravi brez hibno zakonodajo.« - konec navedka. Jaz se absolutno strinjam s predsednikom Vlade gospodom Janezom Janšo, zato pa smo v opoziciji želeli pomagati, zato smo delali kar nekaj dni 24-ur na dan, vendar glej ga zlomka nobenega opozicijskega predloga niste potrdili. Potem je gospod predsednik Vlade dejal – spet citiram – »Vlada pripravlja drugi paket. Likvidnost v gospodarstvu bomo reševali, da bomo imeli delovna mesa«. Tudi s tem citatom se jaz absolutno strinjam. Vam bom povedala kje bi lahko reševali delovna mesta. Recimo pri našem amandmaju pri 22. členu, kjer vam pravzaprav danes dajemo ponovno možnost se pravi drugi poizkus, da rešujete delovna mesta, konkretno že danes za jutri. To je samo mogoče za uvod.  Sedaj pa še o tem, kar se mi zdi pomembno danes tukaj opozoriti. Žal v tem predlogu tudi ni tega, da bi tisti delavci, ki so v času epidemije izgubili delo, da bi jim bilo zagotovljeno nadomestilo za brezposelnost. Ali veste zakaj ne? Zato, ker je tudi ta amandma koalicija zavrnila. Potem dalje. Izpustili ste tudi društva tudi javne zavode tudi mladinske centre, ki sicer izvajajo javne programe financirane iz javnih sredstev, vendar zagotavljajo plače   (nadaljevanje) za zaposlene tudi iz tržnih sredstev. In tudi teh niste želeli vključiti v ta zakon, kar mene pravzaprav zelo žalosti, kar nakazuje na dejstvo, da se strokovna komisija, ki je zakon pripravila, ni poglobila niti v javne zavode iz katerih pravzaprav velika večina jih prihaja. Sedaj pa razumi kdor more to strokovnost.  Tretjič, sporna so tudi pooblastila, ki ste si jih v ta zakon zapisali, in sicer za urejanje enostranskega prerazporejanja javnih uslužbencev na druga delovna mesta in k drugemu delodajalcu. Jaz srčno upam, da tukaj ne bo prišlo do, v navednicah, seveda, kaznovanja tistih seveda netapravih in da tistih, ki ne mislijo tako kot vrhovni šef, ne boste kazensko kam premeščali. Srčno upam, da tu ni tega namena. Ker če je ta namen, potem se bojim, da se javnim uslužbencem zelo slabo piše.  Omenila bi še, da je v zakonu navedeno, da se plačil i roki za neposredne in posredne uporabnike proračuna za plačila zasebnim subjektom zmanjšujejo na 8 dni. Prav tako pa, da so plačilni roki 60 dni kadar je upnik javni organ. Jaz se bojim, da se s tem predlogom zakona tudi javnim zavodom iz bilo katerega področja, kulture, šolstva, pa še kje, zelo zelo slabo piše. Jaz to res srčno upam. Zato predlagam, da vse to kar danes ne želite slišati res popravite v tem tako imenovanem novem paketu, ki ga pripravljate, kjer bi sicer naj spet gospodarstvo reševali. Ampak vas vljudno prosim, da razmišljate tudi malce širše. Hvala lepa.
hvala lepa. Naslednji ima besedo gospod Jani Möderndorfer, pripravi naj se gospod Franc Jurša.  Izvolite.
Hvala lepa, podpredsednica.  Dejstvo je, da se o tem zakonu pogovarjamo že kar nekaj dni in da smo v bistvu že kar predelali in marsikaj povprašali. Bilo je ogromno predlaganega. Z žalostjo pa danes seveda ugotavljam, da pravzaprav kakšnega prav iskrenega resnega namena sprejeti kakšne predloge, ki smo smiselni, jasni, v bistvu že vnaprej kažejo, seveda, tudi na to, da bodo imele določene posledice v kolikor se to ne bo zgodilo pravzaprav sploh ni bilo od nobenega samega začetka niti predvideno, da se temu tako napelje.  Moram reči in priznam, da sem malo razočaran nad govorom predsednika Vlade na svojem začetku, ker je veliko časa porabil bolj s tem, da se je ukvarjal z Državnim zborom kaj bo z njim naredil, če se ne bo zgodilo in kaj ti jaz vem kaj še vse, od tega, da moram reči, da sem prvič v zgodovini videl, da se predsednik Vlade ukvarja s Poslovnikom Državnega zbora, kar je za mane izredno nenavadno, celo zelo odkrito in jasno pove, v kolikor ne bo tega, ne bo tega, ne bo tega se bo zgodilo nekaj, kar sicer še nismo predlagali, ker želimo, da Državni zbor deluje, ampak da se pristojnosti Državnega zbora prenesejo nekam drugam. To je za mene grozljivka. Oprostite, ampak kaj takšnega pa si res ne bom dovolil, pa ne glede v kakšni poziciji sedim v Državnem zboru, da to poslušam od Vlade, ki je druga veja oblasti, da govori drugi veji oblasti, kako mora kaj početi. To se mi zdi nedopustno in to izkorišča zgolj in samo zato, da bi požugal s prstom, kako je treba biti poslušen pri sprejemanju tega zakona.  Da ne bo nesporazuma, jaz ta zakon bom podprl zaradi tega, ker mislim in sem prepričan, da je prav, da se ga sprejme. Ampak to mi seveda ne bo zalepilo usta, da povem tisto, kar pa seveda je prav, da se pove in opozori. Hotel sem biti zelo konstruktiven in bom poskušal biti še naprej. Na odboru sem seveda postavil določena vprašanja, na katere niti enega odbora nisem dobil od ministra, ampak niti enega odgovora. Govoril je točno tri minutke, zato da mi je pač nekaj povedal in govoril okoli 22. člena in to je vse. Ni mi pa odgovoril naslednje in zato bom danes postavil naslednje, še enkrat, vprašanja, ker pričakujem, da vidim in nenazadnje da dobim zavezo ali pa jasno sporočilo, da tega pač ne bo z argumenti, tudi to bom sprejel,   (nadaljevanje): če bom to dobil, zakaj se določene stvari ne spremenijo. Namreč jaz sem povedal v svojem nastopu na odboru zelo jasno, da lahko mi nekoga rešujemo za dva, tri mesece, ampak če ukrepi ne bodo smiselni in posledično vezani na to, da bodo ta podjetja ali pa samostojni podjetniki že na koncu leta zapirali svoje poslovanje, potem nismo naredili nič, ker mi je prav žal, ampak mi se moramo eno stvar zavedati. Gospodarstvo dela za to, da nenazadnje tudi financira proračun s katerim država uresničuje politike v tej državi in uresničuje vse tisto kar je zavezano z Ustavo. To je osnovni predpogoj. Tega upam, da se zavedamo vsi. Ampak očigledno nekateri pač preprosto temu ne slišijo dobro.  Jaz moram reči, da sem strašno razočaran, ker se še nič ni popravilo na tisti točki, da samostojni podjetniki, podjetja seveda, lahko imajo bistveno daljše obdobje dokazovanja kako pravzaprav jim je promet upadel že mnogo prej od tistega kot seveda zakon veleva, od kdaj in pod kakšnimi pogoji bodo to seveda uveljavljali oziroma dokazovali. Namreč dejstvo je, da se je kriza okoli korone začela v marsikateri državi že mnogo prej in podjetja žel ne funkcionirajo samo na domačem lokalnem dvorišču, ampak tudi čezmejno in to so fakti.  Druga stvar, ki se mi zdi zelo pomembna je, da vidim, da se banke ščiti do nezavesti. Mi smo te banke dokapitalizirali z ogromno denarja, zdaj pa jih ščitimo na ta način, da jim bomo še dodatno jih nagradili za nagrado, ker bomo uvedli moratorij nad krediti, da jih bomo seveda sfinancirali pa v tem času še dodatno vse te, ki so kredite najeli, seveda da bodo plačali še več obresti kot bi jih sicer. Če je to pomoč, oprostite, to je antipomoč, to ni nobena pomoč. Je pa pomoč bankam zopet. Ker jaz mislim, da si nobena banka ne želi imeti denarja v svojih kleteh oziroma trezorjih in z njim ne vrteti, imeti ga nekje pri, se pravi, da je ta denar sposojen, in da ga nekdo vrti in zardi krize se podaljša obdobje, istočasno pa zaradi tega, ne zaradi tega, ker je to stranka hotela, ne zato, ker je to banka hotela, ampak enostavno smo mu podarili možnost, da je mimo pogodbe se ta obrestna doba odplačevanja kar podaljšala. To je kriminal, jaz drugače temu ne morem reči. In da v vsem tem času jaz nisem dobil odgovora na to, minister. Pa minister bi moral biti prvi, ki bi moral v luft skočiti zaradi tega, ali je mogel pristati na pritiske Banke Slovenije in pa seveda združenja bank, tega odgovora nisem dobil. Jaz bi rad to slišal. Ali spet kršimo kakšno načelo neodvisnosti banke, ECB pa kaj jaz vem kaj še vse. To smo se naposlušali. Nenazadnje je stranka SDS bila ena prvih, ki je kričala, da se ne sme tako gledati na sistem, bančni sistem, da je to tam nekaj en planet, ki po svoje plava in vrti svojo zgodbo. Teh stavkov več ne slišim. Kje so zdaj ti stavki? Ni jih.  Gremo naprej. V tem zakonu smo omenili, da se bodo uvedli moratoriji na kredite. Oprostite, gospodarstvo jemlje premostitvene kredite za krajši čas, itn., ampak osnovna sredstva, prostore, posebej pa drobno gospodarstvo in pa samostojni podjetniki pa ne jemljejo kreditov ampak leasinge. Z eno besedo niso leasingi omenjeni v tem zakonu. In kar je še večji kriminal je to, da omenjamo samo banke in hranilnice, ob tem, da vsi, ki se malce spoznajo na bančni sistem vedo, da nobena banka ne daje leasingov neposredno, ampak ustavni firme, ker seveda so ti leasingi lahko rizični in zato, da bi z banko bilo kaj narobe, ustanovi deoo hiša leasing ta in ta in te v imenu banke kot matere lastnice seveda poslujejo in posojajo denar oziroma posojajo, leasingirajo posle. In oprostite, ali smo kaj naredili, če nismo tega moratorija uvedli, ko bo konec krize, oni ne bodo več imeli osnovnih sredstev in prostorov, ker leasing vemo kaj to pomeni. Tam ni kaj dosti klobasanja, ampak se stvar zgodi čez noč, ker to ni njihova last. Saj poznate razmere, razliko med kreditom in leasingom. Naslednja stvar. Nisem dobil odgovora, zakaj ta odnos pristajanja na tega, da smo poslanci, ministri, državni sekretarji kriminalci v tej družbi, ki jim je treba ta prvo plače znižat in to za 30 %, ob tem, da ljudi, ki jih pošiljamo na čakanje, pa imajo 80 % priznane plače. Pa dajte mi povedat, saj jaz vem, da je to zoprno govorit, ker nihče noče o tem govorit, ker to ni dobro zaradi volivcev, ker volivci bojo zdaj rekli, tako je, seveda poslancev je treba vzet, takoj, na »minimalca« jih dat, pa ne vem kaj še vse neumnosti govorijo. Ja, jaz bom povedal to na glas. Dajmo v tej državi razčistit, ali hočemo imet politiko, hočemo imet parlamentarni sistem, ali ga ne potrebujemo. Če ga ne, dajmo spremenit Ustavo, saj to je legalno, uvedimo neke druge oblike, bom rekel, organiziranosti oziroma delovanja te države, kjer poslancev ne bo veš. Bomo imel, ne vem, mogoče pa kraljevino, mogoče pa to bolj ljudem ustreza, jaz ne vem. Namreč, to je ena navadna, že skrajno patološka zgodba, okoli teh plač, kar se politikov tiče. Da se mora najprej njim vzet, ker, bo se to ne vem kaj zgodilo. Zdaj pa, samo poglejte podatek, ki nam ga je minister posredoval, za 2 meseca, 30 % ministrom, poslancem in državnim sekretarjem – milijon pa pol plač. Za milijon pa pol vrednosti. Mi pa v tem paketu dajemo 3 milijarde. Dajte gledat to razmerje no, pa kaj smo s tem naredil, no. Nič. Enega resnega leasinga ne moremo zapret, ene resne firme, če smo že čisto pri, na tej zgodbi. Ampak ne, tako je to narejen, ob tem, da seveda, kajne, kar je pa največji paradoks in neumnost, pa ne povemo naglas – da bojo ti isti politiki, mi, si lahko dvignil plače, ker bomo aktivno delal v času korone, tako piše v zakonu. Torej, pa kaj se delamo, kaj se delamo norce ali kaj, samega iz sebe? Ali nekoga nategujemo? Naslednja stvar. Kriterij glede študentske pomoči, 150 evrov. Še danes jih nisem slišal. Minister, še danes jih nisem slišal in bi jih rad slišal, da bom vsaj razumel, ker jaz tega ne razumem, priznam. Če ostali razumejo, prav, ampak jaz tega ne razumem in bi rad to slišal. Zakaj reven 150, zakaj bogat 150? Zakaj nismo naredil vsaj enega kriterija? Center za socialno delo oziroma vsi, ki vodijo odločbe, kdo ima lahko pomoč zaradi takšnih in drugačnih razmer, zaradi najemnine, študentskih sob, se točno ve, saj te evidence obstajajo. Zakaj tega ne naredimo? In kdo je to predlagal? Da o pokojninah ne bom govoril… / oglašanje iz dvorane/ Jurša, kolega Jurša, bom povedal. Namreč, v čem je štos? Štos je samo en preprost, da imamo zelo različne kategorije upokojencev – od takih, ki ne potrebujejo nobene pomoči in od takih, ki potrebujejo pomoč. Ampak mi smo zdaj to razdelil in smo se odločil za lestvico, ki se ji reče do toliko penzije, do toliko penzije, do toliko penzije. Ko bo pa konec korone, a te, ki imajo do toliko penzije, zdaj, pomoč, je več ne bodo potreboval? To ne more bit kriterij. Dajte povedat vsaj en normalen kriterij, ki bo zdržal, če me razumete, kaj hočem povedat. Jaz ne odtegujem pomoč ljudem, ki jo potrebujejo, samo to ne more bit kar takole razlog, dajmo malo razdelit, zato, da bomo lahko rekli, da smo tudi za njih poskrbel, ker nismo. Zdaj, ena stvar, ki me je izredno zmotila je pa seveda to, da predsednik Vlade reče, da že moramo že zaradi psihološkega učinka sprejet ta zakon. Oprostite, jaz upam, da res ne sedimo v Državnem zboru zaradi psiholoških učinkov. Ker pa, če zaradi tega sedimo tukaj, potem pa spokajmo, pa pojdimo domov, pa se nehajmo iti politiko. Ker psiholoških učinkov imam pa jaz tukajle gor, čez glavo. A jaz sedim tukaj za to, da bomo sprejemali zakonodajo, ki bo ustrezala in seveda odgovarjala na probleme in situacijo, ki jo imamo v družbi, ali za to, da bomo psihološko pomirili ljudi. Pa saj niso ljudje nori. Saj ljudje točno vedo, kaj počnemo mi. Oni hočejo imeti rezultate. Nimamo odgovore na ljudske univerze, nimamo odgovore na posamezne, mene sprašujejo ljudje »pa kaj je zdaj teh 200 evrov, kaj je zdaj ta pomoč, kdo to plača, kdo bo to pokril«. Noben nima jasnega odgovora. Bomo vse uredili, pravi predsednik vlade. Sprejeli bomo predloge vseh nas, ker moramo odigrati zgodbo enotno, ker to je vojna proti zunanjemu sovražniku, bi on temu tako rekel, ker ljubi vojne izraze.  Ampak, a veste, po drugi strani pa jaz sem na odboru res upal tudi na namige, ki smo jih imeli znotraj koalicije, da bomo podprli ustrezne amandmaje, tudi opozicije, pa tega ne doživim. Istočasno pa sporoča nam vsem, da moramo biti enotni. Ampak ne, enotni ne bomo, ker bo veljalo samo tisto, kar vlada sprejme, ker se pogovarja z različnimi strokovnjaki, z vsemi se sestaja, sprejema, posluša, ampak – glasuje pa vedno samo tisto, kar želi. Zato se jaz sprašujem čemu je to namenjeno. Ne bom pozabil stavka, ki mi je bil všeč, od predsednika vlade na začetku: denarja je dovolj oziroma drugače, bolj natančno je rekel, denarja bo toliko kot ga potrebujemo. Ampak zdaj bom pa jaz dodal: za tisto, kar se bomo mi odločili. Ali kako drugače? Sem kaj drugače razumel?  To in ta zakon in vsi naslednji paketi, jaz upam, da bodo res odgovor neke enotnosti in sodelovanja, ne pa enoznačnih in projekcija samo enega uma. Ker ne sme biti. Ne v gospodarstvu, ne v družbi, ne v sociali, ne v zdravstvu - na nobenih področjih tega ne sme biti. Lahko imamo neke svoje politike, ampak bojim se, da ta začetek ni najboljši odgovor na to, kar seveda pričakujemo. Na koncu pa naj povem, ne? Sit sem že, da mi nekdo razlaga, da se ne smemo deliti, istočasno pa hoče vse razdeliti. In točno to sem danes poslušal. Ne mi govoriti o vojni in o koroni, ker sta to dve različni stvari. Jaz upam, da se bomo o letu 1991 pogovarjali samo še na proslavah. Zaradi mene je to čas, kjer se je treba spomniti in opomniti kaj se je zgodilo in kaj smo dosegli. In prav je tako. Ampak, ko govorimo pa o koroni? Ne me imeti za norca. In ne mi vleči tukaj in pihat na dušo ljudem kako moramo biti enotni. Enotni smo bili in glasovali smo za to, da smo šli po tej poti, več kot 80 %, ampak to ni bila politika Janeza Janše, to je bila politika Republike Slovenije. in zato ne ponovno deliti tega naroda na podlagi korone. Zdaj ni čas za politiziranje.
Hvala lepa.  Naslednji je na vrst gospod Franc Jurša, pripravi pa se gospod Dušan Šiško. Izvolite.
Predsednica, hvala za besedo. Lep pozdrav ministru, kakor seveda tudi vsem ostalim v dvorani.  Zdaj glede na to, da sem eden izmed tistih, ki se rad spomnim tudi 91. leta, moram reči, da smo mi takrat, Slovenci, res stopili skupaj. Prav tako smo naredili v finančni krizi in seveda marsikdaj, ko so Slovenijo pretresle naravne nesreče. Ja, zdaj pa moram reči, da smo prvič po naši kratki zgodovini naše države, morali stopiti narazen. Za nas so se zaprle trgovine, delavnice, obratovalnice, šole, ustavil se je tudi promet in tako dalje. Prišli smo v dejansko v dneve, ko je Slovenija dobesedno obstala. Ampak ne samo Slovenija, tudi drugi deli Evrope in sveta.   (nadaljevanje) Epidemija koronavirusa v največji meri ogroža predvsem najstarejšo populacijo, ki je obenem populacija zaradi katere smo se združili v našo stranko. Demokratična stranka upokojencev je vedno zagovarjala interese upokojencev in šibkih skupin. Če smo skupaj povzdignili glas proti dodatnemu rezanju pokojnin v času krize, smo nato zagovarjali prepotrebno ponovno usklajevanje pokojnin, seveda tudi izredno usklajevanje in popravo krivic. Sedaj je čas, da še enkrat naglas povemo, ne pozabite na upokojence, ki ste ena najranljivejših skupin. Seveda, poslušal sem kolega Janija, ki je pač svoje gledanje povedal na tudi to vprašanje. Ja, lahko bi se ta zadeva tudi na drug način reševala, ampak mogoče v tem trenutku je to kar je bilo predlagano vseeno še dobra in zelo dobra rešitev, tako vsaj mi ocenjujemo v naši poslanski skupini. / nerazumljivo/ so skupina državljank in državljanov, ki so pandemiji virusa najbolj podvrženi in so hkrati tudi v sicer povsem običajnih časih v ekonomskem smislu najbolj ranljiva skupina prebivalstva, so ravno upokojenci. Minuli dve leti sta bili finančno dejansko bolj ugodni, izredno in redno so se usklajevale pokojnine, to se v preteklosti zaradi ekonomske gospodarske krize ni, ampak vseeno še ostaja 5,6 odstotka pokojnin, ki se niso izplačale oziroma v času gospodarske krize enostavno tega ni bilo možno. A trenutna kriza s koronavirusom nas je vse postavila na trdna tla, zato smo v stranki DeSUS izredno zadovoljni, da smo v koaliciji našli posluh in razumevanje za upokojence z nižjimi pokojninami. Kot ena izmed najbolj rizičnih skupin morajo ravno upokojenci še posebej poskrbeti za kakovostno hrano, zdravila, vitamine, na drugi strani pa tudi za ustrezno zaščito z razkužili, maskami in tako dalje. Vse to stane. Če imaš malo pokojnino, je vsak evro zelo pomemben. Že tako nizke pokojnine so s tem še toliko bolj obremenjene. S tem razlogom smo seveda predlagali, da se tudi upokojenci zaslužijo poseben dodatek, ki jim bo finančno omogočil lažje preživetje tega kriznega obdobja. Vidite, da epidemija najbolj posega ravno v starejšo populacijo in seveda tudi je največ, na žalost, umrlih. Seveda ta solidarnostni dodatek ne bo nadomestil letnega dodatka za upokojence, za prejemnike invalidskih nadomestil, kar je predvideno v Zakonu o izvrševanju proračuna. Prav tako ni nepomemben podatek, da vsi navedeni prejemniki, ki so sicer enkratne narave, ne bodo zapadli pod nobeno od izvršb, da niso obdavčeni in da ne vplivajo na siceršnje uveljavljanje drugih pravic iz naslova javnih sredstev. Poleg upokojencev bodo tudi drugi upravičenci do denarne socialne pomoči iz varstvenega dodatka za mesec april 2020 upravičeni do enkratnega solidarnostnega dodatka. Mednje smo uvrstili tudi študente. Prejeli smo nešteto klicev in vprašanj od zunaj. Kaj pa mi, ali se zavedate naše stiske? Ja, slišimo vas in naredili bomo vse kar je v naši moči, da bomo tudi to rešili v drugem koraku. Zavedati se moramo, da država ni vreča brez dna. Razumejo se stiske prav vseh, vendar pa je treba misliti že zdaj na čas po tej krizi. V tem trenutku se daje kolikor se more s pomočjo vseh nacionalnih, evropskih in širših finančnih instrumentov, zato je verjeti, da bo država zmogla prenesti to enormno finančno breme. Je pa ob tem ključno predvsem strpnost vseh nas ter zmožnost vzajemnega solidarnostnega razmišljanja. Zato je bil tudi ustvarjen ključ po katerem se bo izplačevalo enkratne solidarnostne   (nadaljevanje) dodatke. Vsi moramo v teh časih stopiti na neki način skupaj, če ravno moramo stati vsaj 2 metra eden od drugega ne glede na politično obarvanost, če želimo prebroditi to epideološko krizo in po njej uspešno zagnati slovensko gospodarstvo. Če ne bomo tega naredili, potem to lahko pomeni da se nam pišejo zelo črni oziroma težki časi. Tako morajo biti ukrepi hitri, učinkoviti in usmerjeni v vsak segment našega življenja in to poskuša Vlada doseči ne samo z ukrepi iz tega zakona bo pripravil še drugi akt, ki bo saniral pomanjkljivosti tega zakona in bo zajel vse tiste skupine, ki v teh ukrepih niso zajete, ampak vseeno. Morali bomo na neki način upoštevati kot sem že prej rekel, da država ni vreča brez dna in da bomo morali biti tu, temeljito razmisliti na kakšen način bomo sredstva razdelili, da bomo tudi seveda v vsakem primeru konkretni in pošteni do razdelitve. Natančne posledice pričajoče krize, ki je sicer prvenstveno zdravstvene narave posledično pa neusmiljeno vpliva na vse segmente našega osebnega kakor tudi družbenega življenja so v naprej težko predvidljive. Ocene finančnih potreb, ki bi zagotovile oblikovanje učinkovitih orodij za obvladovanje in omilitve posledic epidemije se lahko napovedujejo zgolj približno. Ni verjetno strokovnjaka, ne junaka, ki bi lahko danes rekel kakšne bodo posledice in koliko bodo te posledice stale. Star slovenski pozdrav je: »Ostani zdrav in mlad.« Nekateri lahko še ostanemo zdravi, če bomo imeli srečo a mladi ne bomo več. Takšen pozdrav je danes postal simbol, saj skoraj ni drugega kot bi si želeli prav to, da ostanemo zdravi.  Spoštovane kolegice in kolegi ter vsi v dvorani, želim vam, da vsi skupaj ostanemo zdravi!
Hvala lepa.  Naslednji ima besedo gospod Dušan Šiško, pripravi pa se kot zadnji v tem sklopu še gospod Aljaž Kovačič.  Izvolite, gospod poslanec.
Spoštovana, najlepša hvala za besedo! Večina državljanov pozdravlja predlagane ukrepe te Vlade in razen nekaj izjem, ki se še ne vidijo v predlaganem zakonu pričakujejo, da jim bo država pomagala prebroditi te krizne čase. Tudi v SNS in jaz sam osebno podpiramo te ukrepe. Ob tem pa se nekoliko bojim, da se nekateri že preveč zanašajo, da jih bo država rešila in niti ne razmišljajo o tem, da bi sami kaj storili za čas, ko bo ta epidemija mimo. Nekateri se pogovarjajo kot, da bo po sprejemu tega zakona v Sloveniji prišel dedek mraz ali Božiček, če hočete, ki bo imel v vreči darilo s tremi milijardami. Ne zavedajo se ali se nočejo zavedati, da bo ta denar tako ali drugače treba vrniti oziroma ga zaslužiti. Res pa je, da smo vsaj enkrat že napolnili milijardo luknjo, ki je bila še večja od te, ki jo bomo na neki način naredili s tem mega zakonom. Najbolj elegantno in pravično bi bilo, da bi tiste milijarde, ki so izginile po davčnih oazah vrnili v državo, saj gre za denar naših državljanov, ki ga sedaj nujno potrebujejo. A toliko sem realen, da vem, da tega slovenska politika v resnici ne bo zmožna storiti. Pričakujem vsaj korak v tej smeri od te Vlade, kateri voditelji so na kraju ljudskega premoženja toliko opozarjali. To je bilo na splošno.  Sedaj pa še nekaj konkretnih zadev. V 25. členu predvideva, da država podjetnikom povrne stroške za delavce, ki bodo oziroma   (nadaljevanje) so na čakanju. Vse lepo in prav, vem, da v mnogih firmah na to možnost že težko čakajo, ali pa so že začeli pošiljati delavce na čakanje. Me pa močno zanima, kako in kdo bo nadziral, da bo ta denar šel na tisto, čemur je namenjen. Ne dvomim namreč, da ima minister Počivalšek dobre namene in želi poskrbeti za podjetnike, še posebno za gostinstvo in turizem, ampak ravno iz te branže slišim, da so nekateri formalno že na čakanju, potem pa še vedno delajo. Lastniki so se namreč dogovorli, da kuhajo hrano za civilno zaščito, da domove starejših in podobo. Delavcem pa so obljubili plačilo na črno oziroma na roko. Res me zanima, kako boste poskrbeli za red na tem področju, če ga še v normalnih razmerah ne morete. Sicer pa sem želel vprašati oziroma opozoriti zakaj predlog zakona o interventnih ukrepih ne predvideva, da bi pomoč oziroma dodatek prejele tudi družine z enim ali dvema otrokoma. Ponavljam, z enim ali dvema otrokoma. Ne vem, ali se ne zavedate, da slovenska družina šteje in ima enega ali dva otroka. Iz tega vašega predloga izhaja, da slovenska družina ni tista, ki ima enega oziroma dva otroka. Tako pa bo slovenska država spet radodarno dajala denar tistim, ki imajo celo kupico otrok in to v največji možni izkoriščajo. Menim, da ni treba govoriti na koga to leti.  Potem pozabili ste na invalide, ki so zaposleni po stopnjah invalidnosti in nimajo v celoti plače. Te tudi niste upoštevali.  Te deni smo polni hvale na račun zdravnikov, medinskega osebja, ki skuša zajeziti epidemijo in se spopadajo s tem neznanim in nevidnim sovražnikom. Še več, hvale si zaslužijo in tudi dodatnega plačila. Ja, dodatnega plačila si zaslužijo ti zdravniki. Moram pa opozoriti na težave, ki jih imajo v tem času državljani, če zbolijo ali se jim obstoječa bolezen poslabša. In res, tudi od drugih slišim, celo med samimi zdravstvenim osebjem, zakaj so se zadeve, razen urgentnih, odpovedujejo. Celo na slikanje pod zelo hitro se ne naroča, niti pri zasebnikih to ni mogoče. Ni si težko zamisliti kakšne bodo šele čakalne vrste po vsem tem, ko se bodo mnogi zdravniki res morali odpočiti. Vem pa tudi, da k sreči stanje zaradi epidemije še ni takšno, da bi vsi pomagali ekipam. Zato bomo v Slovenski nacionalni stranki dali za naslednji predlog zakona o interventnih ukrepih naslednje predloge: Prvič, predlog, da za vsakega otroka slovenske družine se nameni 50 evrov dodatka, ne samo za tiste, ki imajo tri ali več. Drugič, v naslednjem interventnem zakonu je potrebno tudi nameniti sredstva invalidom, ki so upokojeni za polovičen delovni čas, se pravi delajo štiri ali šest ur, ostalo imajo invalidsko pokojnino. Tretjič, pozabili ste tudi na tiste osebe, ki opravljajo popoldanski espe, da se tudi njim omogoči in poravnajo vsaj prispevki. Menim, da bi bilo pošteno do teh državljanov, tudi če opravljajo popoldanski espe. Vendarle nenazadnje tudi ti popoldanski espeji so polnili državno blagajno.   (nadaljevanje): In četrtič. Me pa zanima, zakaj niso upoštevali in obravnavali vinarje, s tem so povezani proizvajalci slovenskih vin in nenazadnje tudi vinske kleti. Nikjer ni tega omenjenega.  Najlepša hvala.
Podredsednica Tina Heferle
Hvala lepa.  Naslednji je na vrsti gospod Aljaž Kovačič.  Izvolite.
Hvala za besedo, podpredsednica. Spoštovani gospod minister, kolegice in kolegi!  Danes smo imeli predstavitev zakona s strani predsednika Vlade, ki pa je vseeno po mojem bolj bil kot nek govor kot pa sama predstavitev, in čeprav se zdaj ne bom vračal na leto 1991, bi pa vseeno opozoril na eno zadevo, ki je bila danes tudi že večkrat omenjan, to da je ta zakon po zahtevnosti podobno težak kot je bil ZUJF. In če mi dovolite, bi na kratko povedal kaj nam je ZUJF naredil mladim. Mladim je ZUJF ukradel prihodnost in to na način, ker se je vsem skupinam se skozi leta vračalo, mladim pa se ni vrnilo leta, ki so jih izgubili. Generacije, ki so danes stare od 30 do 40 let, so jim dejansko vzeli prihodnost, da bi dobili službe, da bi lahko dobili neko varno prihodnost, da bi si ustvarili družine in ni zakona, ki bi mladim lahko te zadeve vrnil. In ko smo začeli pripravljati ta mega zakon, sem vas na odboru oziroma na odboru, ki smo ga imeli, za socialo, tisti vaš prvi zakon, opozoril da tokrat ne smemo pozabiti na mlade in na mlade se je spet na žalost pozabilo.  Povedal bom zakaj. V prvi vrsti zato, ker ste jih dali v isto skupino, na primer študente z upokojenci. Upokojenci bodo še naprej imeli pokojnino, mladi ki delajo preko študentskega dela, da lahko preživijo, sedaj ne bodo morali delati in ta enkratna pomoč jim dejansko nič ne bo pomagala, da bi lahko preživeli. Razumem, da niste morali vsega vključiti v ta zakon, zato v svoji razpravi ne bom izpostavljal na kaj ste vse pozabili, čeprav me čudi, da je tako zelo opevana ta super skupina, lahko pozabila na neke zadeve oziroma te zadeve, ki jih bom sam opozoril, ki nisem ne ekonomist ne gospodarstvenik, pa sem jih opazil, me čudi, da ljudje s takimi referencami kot ste sami govorili o njih, niso pozabilo nekaj dejansko popolnoma nelogičnih zadev.  Glede mladih je bilo že omenjeno. Mladi potrebujejo v Sloveniji okrog 500 evrov na mesec, da lahko preživi. In spet mladi so bili največja žrtev te krize. Obenem smo jih oziroma ste jih vrgli iz študentskih domov, čeprav tam imajo nekateri tudi stalno prebivališče. Zdaj ste sicer z ukrepom rekli, da lahko naprej tam živijo, ampak ne moremo mešati dijaških in študentskih domov, kajti ko študent pride živeti v študentski dom, ima tudi neko pogodbo, ki je podobna tej kot da živi v svojem najemniškem stanovanju. Potem so izgubili študentsko prehrano, kajti s tem ko so se zaprli lokalni, ne morejo koristiti študentskih subvencioniranih prevozov. Potem so izgubili tudi študentske prevoze. Se pravi, mladi so dejansko spet izgubili vse in samo na študentski prehrani in študentskih prevozih boste po mojem hitrem izračunu, bo država privarčevala na študenti več kot 100 evrov mesečno. Se pravi, vi boste zdaj študentu dali 150 evrov, obenem pa boste najmanj 100 evrov pri nem privarčevali.  Ta vaša dikcija, ki je napisana v zakonu, je meni popolnoma nelogična in ne razumem kako so lahko vsi ti strokovnjaki to spregledali. Zapisali ste, da boste 150 evrov pomoči dali rednemu študentu. Zdaj, v tej skupini so bili ljudje, ki so študirali že najverjetneje pred nekaj leti in ne vedo, da se je status srednjega in ni izrednega študenta danes pomeni nekaj popolnoma drugega kot je pomenil pred desetimi, petnajstimi leti. Po tej vaši dikciji bo to 150 evrov dobil tudi študent, ki lahko zasluži danes 10 tisoč evrov in je redno zaposlen, kajti tudi redni študent je lahko redno zaposlen. Se pravi, vi niste ločili kaj so to študentske pravice, ki izhajajo iz statusa študentv in kaj pomeni redni in izredni študent. se pravi, redni študent je danes lahko tako kot izredni študent zaposlen, lahko pa je nezaposlen, in če ni nezaposlen oziroma ni na zavodu za zaposlovanje, mu pripadajo študentske pravice kot so študentski boni, študentski prevozi ali subvencionirano bivanje v študentskih domovih. In meni je popolnoma nelogično, da bo nekdo, lahko bi tudi jaz kot poslanec, se pravi sem redno zaposlen, ob enem pa sem redni študent in bom zato od države dobil 150 evrov. Meni je na žalost to popolnoma nelogično in razumem, da niste hoteli dajati nekih novih skupin tu notri, ampak dejansko bi nekaj tako nelogičnega lahko z amandmajem popravili. Mladinske organizacije so se tudi oglasile, da bodo se še vnaprej, bodo veliki problemi s stanovanji mladih, se pravi kako bodo odplačevali kredite, kako bodo odplačevali tudi ta najemniška stanovanja, ki jih ima veliko študentov, kajti moramo vedeti, da predvsem v Ljubljani je problem, da veliko mladih študentov ne dobi bivanja v študentskih domovih in živi v privat stanovanjih, ki pa vemo, da je za njih cena enaka kot je na trgu. Potem smo popolnoma oziroma ste popolnoma pozabili tudi na podeželju in tudi mlade družine. In s tem, ko se bo dejansko zrušil tudi sistem študentskega dela, iz katerega se plačujejo tudi štipendije in tudi gre denar za gradnjo študentskih domov, se lahko zgodi, da tudi, ko bo ta kriza mimo – zdaj po besedah predsednika vlade se ne ve kdaj bo to, lahko je leta, kolikor je govoril – se lahko zgodi, da tudi ko bi se mladi študentje vrnili v normalno življenje ne bodo morali več sploh nikjer delati. Ne le, da bi lahko študirali, ampak niti ne, da bi lahko preživeli. PODPREDSEDNICA TINA HEFERLE: Hvala lepa. K besedi se je javil minister, izvolite.
Hvala lepa. Nekaj vprašanj je bilo postavljenih in bom skušal odgovoriti. Zdaj, omenjeni je bil ZUJF in kaj je storil ZUJF. To ni ZUJF, to je anti ZUJF. Že ZUJF je jemal, anti ZUJF daje. Tako da tukaj se mi zdi primerjava teh dveh zakonov oziroma teh ukrepov… bom rekel, ukrepi so divergentni v obeh zakonih in mislim, da ni primerljivo. To dejansko ni primerljivo. Še enkrat, ZUJF je jemal, zmanjševal dohodke, ta jih povečuje. Lahko se zdaj pogovarjamo, kako naj jih na najbolj pravičen. Tukaj bo verjetno zelo različnih mnenj, ker jaz mislim, da vsaka oseba ima različno oceno tega kaj je pravično. Neke skupne ocene verjetno tudi v svetu ni in je različna med ljudmi in različnimi kulturami in različnimi narodi in tako naprej. Ampak ni primerjave. Zdaj, na eni strani dajemo upokojencem s tem zakonom po lestvici. Po lestvici, ki kaže neko socialno stanje upokojencev glede na dohodke. Mi lahko seveda naredimo zadevo tako, da bomo pri nekomu upoštevali celotno premoženje, pa bomo rekli katero je vse premoženje in lahko gremo zelo daleč – od nepremičnin, premičnin, umetniških slik in tako naprej. Zadevo bomo zapletli tako da verjetno je nikoli ne bomo mogli odplesti, tako bo zapletena. Tako da seveda s tega zornega kota ima tukaj prioriteta enostavnost. Ti ukrepi so interventni ukrepi. S temi ukrepi naj bi po tem zakonu končali v dveh mesecih oziroma naj bi trajalo še en mesec, največ. Upajmo. Upajmo, močno upajmo, da bo trajalo samo dva meseca. Jaz bi rad, da jih ne bi bilo treba sploh uvesti. Zaradi tega, ker to so ukrepi zaradi epidemije. To niso ukrepi zato da bi strateško ali pa da bi zdaj sistemske zakone popravljali. Ne moremo popravljati sistemskih zakonov s tem. Morda se tisti krivični na nekem področju, ampak potem je treba to sistemske zakone. Lahko gremo na eni strani, tukaj nekateri razpravljavci pravite, da je lestvica za upokojence nepravična. Po drugi strani nekateri pravite, da je enotni dodatek 150 evrov spet nepravičen. Se pravi, na eni strani imamo progresivno ali pa degresivno lestvico, na drugi strani imamo enotni znesek. Ampak, še enkrat, neko načelo, ki bo tukaj sprejeto, je, da je treba vso zadevo naredit hitro in na enostaven način. To je vsekakor eno izmed načel in da tukaj govorimo o zakonu, ki, upam, bo trajal največ dva meseca. Kaj bo, Vlada, po teh dveh ali treh mesecih? Ne vem, spoštovani poslanci in spoštovane poslanke. Tako kot danes ne ve nihče, kdaj bo te epidemije konec. To bi bil zelo vesel, če bi to vedel. Zdaj, bilo je tudi vprašanje glede finančnih učinkov in tako naprej, in glede kreditov. Jaz se do neke mere, osebno, popolnoma strinjam glede položaja bank. Po drugi strani, pomeni prekinitev obračunavanja obresti, dodatne slabitve v bilancah bank, kar vpliva na likvidnost, kar vpliva na, končno, na kapitalsko ustreznost bank. Kot finančni minister želim imeti v tej državi čim bolj stabilen in robusten sistem, zato, da bojo obrestne mere lahko čim nižje, zato, da se ne bi dogajalo tisto, kar se je dogajalo, bom rekel, že v preteklosti, ob različnih dogodkih, ko so bile obresti izredno visoke in tukaj si želim partnerstva med gospodarstvom, državo, bankami in prebivalstvom in, v tej smeri delamo. Se pa strinjam, da z različnih zornih kotov, moralnega in tako naprej, je seveda to lahko sporno. Ampak, ali želimo imeti stabilen finančni sistem v tej državi? Gre seveda za to vprašanje. Z moralnega zornega kota. Lahko govorimo od moralnega hazarda in tako naprej, ampak včasih je treba sprejet prioritete ali pa, sprejet tiste rešitve, kjer je morda manj škode in so bolj zanesljive. Dolgoročno in kratkoročno. Tako da, jaz upam, da, seveda, tukaj je eden izmed možnosti. Povedal sem, pred kakšnimi dilemami je Vlada, je strokovna skupina, bila, in tukaj je pač ta odločitev in še enkrat, za dva meseca, to niso sistemski ukrepi in s temi ukrepi ne moremo rešit tistega, kar ni rešeno v sistemskih ukrepih. Želimo samo, da bomo, v tem prvem trenutku ali pa, upam, da v zadnjem trenutku, v tej krizi, pomagali tistim, ki so najbolj prizadeti in pomagali gospodarstvu, da ne bo propadlo, poenostavljeno. Da ne bo odpuščalo delavce. Da bo obstalo z željo, da ko bo te krize konec, ko bo epidemije konec, bo lahko takoj začelo delat in da bo ta kriza, v obliki črke v, kar pomeni, da ko bo začela, ko bo dosegla dno, se bo lahko takoj dvignilo gospodarstvo, takoj se bo začelo proizvajat, gospodarska rast se bo začela, potrošnja se bo začela in tako naprej. Veliko slabše bi bilo, če bi ta kriza bila v obliki črke u, kar pomeni, da bi zelo dolgo časa se to gospodarstvo pobiralo. To bi bilo verjetno v tistih trenutkih, takrat, ko ali pa, če, gospodarstvo ne bi pomagalo in bi, podjetja bi propadla, delavce in delavke bi dali na zavod za zaposlovanje, tam bi jih ravno tako, bom rekel, bi dobival prejemke z strani državnega proračuna, ampak, potem, preden bi se na novo ustanovila podjetja in tako naprej, zaposlovalo, bi trajalo veliko dlje časa in tukaj imamo to črko u in bog ne daj, da pridemo do črke l, kjer bo ta kriza ali pa ta epidemija trajala. Pred tem smo in tukaj je bilo treba sprejet odločitve in te odločitve, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, so pred vami v danem trenutku. Zato, da bo gospodarstvo čim manj prizadeto, ljudje čim manj prizadeti zaradi epidemije in da bomo čim prej prišli ven iz tega. In tukaj bi opozoril seveda tudi na tiste člene, ki govorijo o tem, da je treba preprečevati širjenje virusa. To je nujno za to, da bomo mi prišli v črko v in izšli iz te krize. Hvala lepa.  A lahko še-
Izvolite, minister, izvolite.
Ja, glede javnih zavodov je bilo tudi vprašanje. Mislim, da so sigurno vsaj nekateri vključeni v 22. člen. Tako, da to seveda ni res, da nebi bili v celoti vključeni.
Hvala lepa. Repliko ima gospod Kovačič. Izvolite.
Hvala. Jaz se vsekakor strinjal, da pač ZUJF je jemal, ta zakon pa daje. Hotel sem povedati, da je ZUJF ukradel prihodnost mladim. In če ne bomo na pravilni način mladih vključili v ta zakon, bo tudi novi generaciji mladih vzel prihodnosti.  Me pa zanima, če mi lahko odgovorite na ta primer, ki sem vam ga dal. Če je logično, da bo nekdo, recimo tudi poslanec, če je redni študent, zdaj dobil 150 evrov dodatka kot študent?  Hvala.
Hvala lepa. Gospod minister, želite odgovoriti?  Izvolite.
Ni logično, če bi se to zgodilo. Ker mi posameznikov ne moremo izločati iz zakona. Pričakujem, da bi tak poslanec doniral teh 150 evrov in dal za solidarnost, kajti tudi v tem trenutku je potrebna in rabimo solidarnost.
Hvala lepa. Ker vidim, da je interes za razpravo še, odpiram nov krog prijav. Prosim, prijavite se.  Imamo 8 prijavljenih razpravljavcev. Kot prva dobi besedo Mateja Udovč, pripravi se gospod Matjaž Nemec. Izvolite.
Hvala lepa, predsedujoča, za besedo. Danes obravnavamo tako imenovani mega-antikorona-zakon, ki bo pomagal zajeziti epidemijo COVID-19, predvsem pa bo omilil njene posledice za državljane in gospodarstvo. Ja, lahko bi rekli še en zgodovinski trenutek, s katerim se bo ta sestava Državnega zbora zapisala v zgodovino pri sprejemanju zakonodaje s področja javnih financ. Pred časom, še nedolgo nazaj, smo sprejemali rekordni proračun, skoraj v vseh pogledih in veselo delili denar, danes pa sprejemamo zakon, ki bo temeljito posegel vanj in na področje javnih financ. Samo zato, samo za ta zakon, bo vlada namenila, po dosedanjih predvidevanjih in ocenah, celo do 3 milijarde evrov. 3 milijarde. To želim poudariti že na začetku predvsem zato, ker se moramo zavedati resnosti, pomembnosti in če ne že kar usodnosti tega časa. Narava interventne zakonodaje je v tem, da se takoj oziroma v najkrajšem možnem času odzove na dejansko stanje, ocene in prognoze, ki veljajo za določeno področje. Sedaj ni čas za brezplodne politične in politikantske razprave. Sedaj je čas za akcijo. Dokažimo, da smo vredni zaupanja volivcev in da smo se v tem Državnem zboru sposobni spoprijeti tudi s takšnimi izzivi. S konstruktivnimi razpravami in s sodelovanjem moramo sprejeti interventne ukrepe, ki bodo zajezili širitev pandemije COVID-19 in predvsem omilili posledice izvajanja teh ukrepov za gospodarstvo in posameznike. Nimamo več časa. Nič nam ne bo pomagala retroaktivnost veljavnega zakona, če predlagani ukrepi za zajezitev širjenja ne bodo več učinkoviti. Izgubili bomo dragoceni čas, ki je izjemno pomemben v tej situaciji   (nadaljevanje) in si nakopali dodatne zdravstvene in gospodarske težave. Dejstvo je, da se stanje na tem področju iz ure v uro spreminja, žal, na žalost samo na slabše. To nam kažejo vse dosedanje izkušnje in prognoze. Po napovedih strokovnjakov nas vrhunec krize še čaka v naslednjih tednih, konec krize in posledice pa so zelo negotove, na vseh področjih, ne samo na gospodarskih. Sedaj je najbolj pomembno sprejeti vse nujne ukrepe za zajezitev pandemije, sočasno pa se moramo temeljito pripraviti na obdobje po njej. Pristojni napovedujejo globoko recesijo, ki bi lahko znašala tudi do minus 16 odstotkov BDB. Minus 16 odstotkov! Zato morajo biti naši ukrepi usmerjeni predvsem k delovanju gospodarstva, ohranjanju delovnih mest in skrbi za vse prizadete posameznike, še posebej pa za ranljive skupine. Nič nam ne bo pomagala enkratna denarna pomoč, če dan po tem ne bomo imeli delovnih mest. Pri uveljavljanju ukrepov za zajezitev širjenja bolezni Covid-19 je tudi veliko slabe volje, negodovanja in nezaupanja. To je predvsem zato, ker zelo težko pristajamo na kakršnokoli omejevanje gibanja, karantene, nadzora, širjenja pooblastil policije in tako dalje. Vendar se moramo tudi po dosedanjih izkušnjah tujih držav zavedat, da brez tega pač ne gre. Vsi bomo morali žrtvovati del svojih pravic in svoboščin in tu mislim predvsem na omejitev gibanja, da bomo čimprej premagali pandemijo in se vrnili v normalno življenje. To sem povedala že včeraj, danes in bom ponavljala verjetno tudi jutri. Po drugi strani pa ji moramo, Vladi čestitati, da je v tako kratkem času sploh uspela pripraviti tako obširen, kompleksen, sistemsko daleč najbolj zahteven zakon doslej. Skratka, vse nas, v vse nas so uprte številne oči bolnih, obupanih, izmučenih in zaskrbljenih državljanov. Zato bi rada še enkrat poudarila pomembnost takojšnjega sprejema zakona in njegove uporabe v praksi. V zaključku pa se zahvaljujem še vsem, ki se v teh težkih časih izpostavljate in trudite, da smo preskrbljeni za vse, za vso nujno medicinsko opremo, storitvijo, varnost, z življenjskimi potrebščinami, ažurno in korektno obveščenosti javnosti s strani novinarjev in novinarskih hiš, ter drugimi nujnimi javnimi storitvami, kot tudi vsem, ki hodite v službo in tudi tistim, ki ostajate doma.  Državljanke in državljani, vsi skupaj smo država. In država dela za vas, zato hvala in ostanite zdravi.
Hvala lepa. Naslednji ima besedo gospod Matjaž Nemec, pripravi pa se gospod Jani Prednik. Izvolite.
Hvala lepa, spoštovana podpredsednica! Spoštovane poslanke, dragi poslanci! Ekonomist Jože P. Damjan opozarja, da neukrepanje je najdražje in kdo se z njim ne bi strinjal. Seveda ukrepi za krepitev gospodarstva in ohranjanja delovnih mest in učinkovitost sprejetih ukrepov so ključni za to, da ponovno zaženemo ta cikel, ne samo življenja, ampak gospodarstva nasploh. Iščemo solidarnost in predvsem konsistentnost v delovanju v politiki, iščemo enotnost tako kot je predsednik Vlade uvodoma omenil, takšno kot smo jo znali ali pa bili uporabili v času leta 1991. »Nismo nikoli trdili, da vse vemo«, citiram premierja Janeza Janšo, »pri drugem paketu bomo maksimalno kooperativni«, je nadaljeval. Seveda, ne bi si želel,  (nadaljevanje) da bi prvi ukrep bil tako slab, da bi mu sledil drugi, tretji in četrti, kajti razumel bi, če ne bi bilo boljših ukrepov na mizi. Gospodarska združenja, Obrtna in gospodarska zbornica, Sindikati, Nevladne organizacije, Samoorganizirane in družbene skupine, opozicija nihče od nas ni bil dovolj dober, da bi lahko predlagal ali pa da bi lahko predlagane sklepe sprejela tudi Vlada in sklepe vseh nas tudi potrdila in jih vzela za svoje. Še več, niti nujnih opozoril Zakonodajne-pravne službe Vlada ne upošteva. 3 milijarde, ki so ključne za to, da preprečimo na primer izgubo trga, izgubo znanja, da preprečimo stečaje, brezposelnost ali pa socialno stisko državljank in državljanov. Evropska centrala banka ponuja 753 milijard evropskemu tržišču. Za razliko od zadnje ekonomske gospodarske krize ne rešuje bank, upam da bo temu res tako. Zagotavlja, da bo teh 753 milijard namenjenih prebuditvi gospodarstva in socialni varnosti prebivalk in prebivalcev Evropske unije. Vprašanje, ki ga vsi naslavljamo ministru je kako priti do tega denarja. Ne samo, da 753 milijard, ampak tudi do teh za naše razmere ogromnih 3 milijarde, ki jih obljubljamo slovenskemu gospodarstvu in državljankam in državljanom. Opozicija opozarja na pomanjkanje kontrole znotraj teh mehanizmov. Opozicija opozarja, da so ti cilji oziroma ciljni ukrepi premalo ciljni, premalo strateški. Kje so lokalne skupnosti, kje je krepitev zdravstva, kjer so matere samohranilke, kje so izredni študentje, prekarni delavci, brezdomci, invalidi. Nismo želeli mi take razprave, ampak ciljno ukrepov odpira širok diapazon tistih, katerim bi morali pomagati. Začasni ukrepi lahko postanejo tudi trajni in temu se moramo kot politiki še posebej glede na zadnjo izkušnjo zadnje krize v dolgem roku izogniti. Tisto, kar je ključno sporočilo mojega izvajanja Vladi je, da je potrebno in nujno je, da se čim prej pripravi smernica in priporočila za varno in postopno vračanje storitvenega sektorja nazaj v obratovanje, če se le da tam kjer je možno.  Spoštovana Vlada, moje priporočilo je dajte ukiniti omejitev gibanja znotraj oziroma med občinami, ker ta ukrep ne koristi nikomur ne zdravstveni varnosti in ne morebitnemu pospeševanju delovanja gospodarstva. Spoštovana Vlada, prosim upoštevajte nasvete zdravstvene stroke. Ne preprečujte, da predstavniki stroke ne smejo izraziti svojega mnenja. Preprečite nerazumno odločitev o razkuževanju več stanovanjskih blokov.  Spoštovana Vlada za vse nas se izognite obsojanju javnega zdravstva. Če bomo kdaj razumeli kako je to pomembno bomo razumeli sedaj in naredimo vse, da bo to javno zdravstvo v takšni kondiciji, da bo lahko pomagalo ljudem ne samo v času krize, ampak tudi po njej. Želel bi si več solidarnosti, več pragmatizma predvsem pa več sodelovanja in solidarnosti. Ne razumljivo je, da v času tako velikih izzivov in krize Vlada ni upoštevala niti enega amandmaja s strani opozicije. Gotovo obeti sodelovanja niso dobri. Opozicija je v pripravi teh osnutkov zakonov tvorno sodelovala. Želeli bi si, da upoštevate tudi naše predloge. Naše, gospodarskih združenj, sindikatov nevladnih organizacij ter seveda Zakonodajno-pravne službe.  Hvala lepa.
Hvala lepa.   (nadaljevanje) Besedo ima Jani Prednik, pripravi naj se Nik Prebil.  Izvolite.
Podpredsednik, hvala lepa. Spoštovana Vlada! Poslanke in poslanci!  Glede na to, da sem imel jaz možnost tako cel torek, kot celo sredo sedeti na Odboru za finance kot član odbora bom kratek. Nisem se želel javiti, ampak vseeno mi duša ne pusti, da vsaj teh 5, 6 stavkov povem.  Ko ste prevzeli oblast ste zelo vztrajno ponavljali, kako je potrebno sodelovati, sodelovati. Spoštovani koalicijski poslanci, v zadnjih dveh dneh od tega sodelovanja ni bil niti s. V torek na Odboru za finance sem pohvalil Vlado, ker je pač napisala ta zakon zelo hitro. Sem rekel, da ko nekaj na hitro pišeš verjetno narediš tudi en kup napak. In imel sem občutek, da boste potem teko, procedure v Državnem zboru prisluhnili ni nujno opoziciji, ampak morda, ne vem, Gospodarski zbornici, Varuhu človekovih pravic, informacijski pooblaščenki, Obrtni zbornici. Ja, draga koalicija, niti enega, niti enega samega amandmaja niste sprejeli. In to si vi predstavljate kot sodelovanje. In mi smo bili dejansko dobronamerni. Vse amandmaje, ki smo jih predlagali smo jih predlagali za izboljšavo členov, pri katerih ste pač določene ranljive skupina ali pa segmente v gospodarstvu izpustili ven. Tudi opoziciji od torka naprej ni bil cilj miniranje tega zakona, ker se zavedamo, da je to dejansko najtežji zakon in je verjetno nujno potreben, pa bo verjetno nujno potreben še tretji, četrti, peti, šesti. Ampak signal, ki ga dajete s tem svežnjem na način, da ne sodelujete, jaz mislim, da to ni dober signal. Dejansko smo bili v opoziciji izredno konstruktivni. Nič nismo rušili, niti v enem stavku nihče ni rušil tega zakona. Pa jaz bi še razumel, da ne poslušate opozicije, ker naj bi bili pač neki politični nasprotniki, ampak da ne poslušate strokovnih služb, niti Zakonodajno-pravne službe, niti Varuha človekovih pravic, ki opozarja na določene kršitve človekovih pravic, niti Gospodarske zbornice ne poslušate, ki verjetno sama najbolj ve kaj gospodarstvo potrebuje, niti Obrtne zbornice. En kup amandmajev so poslali. In seveda jih pač potem poslanci oziroma poslanske skupine v proceduri vlagamo, ker sami jih ne morejo. Navsezadnje, če imate toliko ponosa, da niste želeli sprejeti opozicijskih amandmajev, bi jih pa vložili sami, saj ste to naredili v bistvu zelo nehigienično za 104. člen, ki smo ga mi predlagali, da se črta že v torek. Ampak ne, toliko ponosa imate, da ste mogli to včeraj sami vložiti in svoj amandma potrditi. Nobenega problema. Važno je, da se je člen črtal. Ampak to bi lahko naredili pri vseh členih, čisto vseh. Še enkrat, ne bi rabili potrjevati naših amandmajev, lahko bi jih vložili sami in svoje potrdili. In tudi mi v opoziciji bi verjetno vse člene potrdili oziroma vse amandmaje. Poglejte, 48 ur na odboru smo sedeli, mi smo vas prepričevali dajte narediti, prosim naredite to, izenačite redne in izredne študente, ne spuščati mati samohranilk, enostarševskih družin, ne pozabiti družin s posebnimi potrebami. Ja, če so to slabonamerni predlogi, potem jaz živim v nekem vzporednem svetu. Ta zakon bo danes pod streho, logično in nujno je, da je. In jaz res na dušo in srce vam polagam, ne pri tretjem svežnju, ki ga boste napisali oziroma ki ga bo napisala Vlada in ga bomo spet potrjevali tu, ne izključevati vseh teh asociacij, ne izključevati opozicije, ker trenutno so pa res časi taki, da si ne smemo niti politično nagajati, kaj šele kako drugače. Na srce vam to polagam. In zelo hitro bomo lahko videli ali ste to upoštevali ali tega niste upoštevali. Ta zakon bo pod streho. Jaz pa Vladi želim pri pisanju vseh naslednjih svežnjev čim manj tresočo roko in pri pisanju tudi čim več sreče in dajte vsaj, ko boste na Vladi pisali ta zakon, dajte narediti čim man napak, ker potem vidimo, da ga v Državnem zboru, kot kaže, ne boste   (nadaljevanje): niti sami popravljali kaj šele mi.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Besedo ima Nik Prebil, pripravi naj se dr. Franc Trček.  Izvolite.
Hvala lepa predsedujoči. Kolegice, kolegi, spoštovani minister!  Ja, v okviru 22. člena, tukaj drugi odstavek govori, da so do pomoči upravičeni tisti delodajalci, ki jim bo po njihovi oceni prihodki v prvem polletju 2020 upadli za več kot 20 %. In veste komu so še upadli prihodki za več kot 20 %? Tudi delojemalcem in nekaterim tudi za več kot 20 %, celo do 100. In o teh izjemnih okoliščinah s katerimi se soočamo danes v okviru globalne pandemije, je še toliko bolj pomembno, da država ustrezno poskrbi za tiste, ki so zardi ukrepov vlade seveda zaradi zamejitve širjenja okužbe ostali brez dela oziroma brez dohodkov. In sem spadajo številne družbene skupine, tudi mladi in ker smo vas opozorili, da predlagan zakon ne spušča številne, smo se za položaj teh zavzeli in pripravili ustrezne amandmaje in kot rečeno, pa ste jih zavrnili. In tako kot je rekel kolega Jani, ne rabite upoštevati amandmajev opozicije, upoštevajte pa vsaj stroko, upoštevajte ljudi, ki vam pošiljajo iz terena predloge in opozorila kaj se dogaja realno.  Kot predstavnik te mlajše generacije, moram tudi sam se dotakniti ene te skupine in to so mladi oziroma študentje. Pri mnogih od njih predstavlja to študentsko delo edini vir dohodka in nekatere zaradi slabih razmer doma celo finančno pomagajo v družini in so zaprti večina obratov kjer študentje pač delajo čez noč, ostali brez dohodka. In zdaj teh famoznih 150 evrov, to se dodeljuje samo rednim študentom in tukaj trčimo skupaj z načelom enakopravnosti. Namreč po zakonu o visokem šolstvu in to vi minister veste, so izredni študentje z izrednimi izenačeni. In drugič, da se kar da vsem 150 evrov, je tudi popolnoma neustrezno, saj vemo, da določeni študentje živijo sami in si plačujejo stroške, tako najemnine kot prevoza kot prehrani in je enostavno ta številka kakorkoli želimo pomagati, prenizka. Spet po drugi strani pa marsikateri študent zasluži kar veliko denarja, mogoče celo bistveno več kot nekdo, ki je redno zaposlen, pa bo prav tako ta ukrep dobil. Kaj je pa še najbolj sporno, in to smo tudi opozarjali, niste upoštevali, je to, da lahko redni študent, ki je redno zaposlen, enako dobi tak dodatek, se pravi, bo pravzaprav dvakratno pomoč prejel, kar pa je seveda nesprejemljivo, ker ne smemo enačiti ne dijakov ne študentov kot ne smemo enačiti tistih, ki delajo in tistih, ki ne.  Zdaj, v okviru tega bi mogoče opozoril samo še na eno zadevo, ki se mi zdi izredno pomembna in daje nekatero močno sporočilo, pa tudi o tem zakonu ni upoštevana. Poglejte, name so se obrnili kolegi iz Zbornice babiške in zdravstvene neke Slovenije, zdravstvenih smeri so tam študentje, ki so bili vpoklicani na delo oziroma zaprošeni za pomoč v teh izrednih razmerah tako s strani naših inštitucij kot UKC ali pa recimo Rdeči križ Slovenije. Nekateri delajo na izrazito kritičnih območjih in so v prvem stiku z obolelim oziroma okuženimi in jaz osebno menim, da bi se moralo tem študentom, ki delajo na teh kriznih območjih v zdravstvu, lahko pomagati tudi z nekako takšno nagrado kot jo bodo lahko dobili zaposleni, ki so redno zaposleni v zdravstvenem sistemu. Ker oni nimajo neke osnovne plače, bi se lahko takšna nagrada izkazovala, ne vem, ne glede na povprečno plačo v javnem sektorju, namreč delajo v enakem obsegu in povsem istih razmerah, spoštovani, za 5,45 evra na uro in samo za primerjavo, jaz sem te informacije dobil od kolegov, pred nekaterimi trgovinami sedaj študentje razkužujejo vozičke za 12 evrov. Samo toliko. Upam, da je to dobronameren predlog, ki ga boste v morebitnem drugem zakonu, ki prihaja, upoštevali in s tem upam, da Vlada posluša no, predvsem pa sliši, te naše predloge, predvsem pa predloge, ki prihajajo iz terena. Tako da, jaz bi morda na tej točki zaključil, ker se bom oglasil še pri nekaterih drugih členih. Ni vse slabo, daleč od tega, bi pa rad povedal, da pomanjkljivosti, ki bi jih lahko odpravili, opozicija je vložila ustrezne amandmaje, ki pa so bili v celoti, od prvega do zadnjega, zavrnjeni. Hvala lepa.
Hvala lepa. Besedo ima dr. Franc Trček, pripravi naj se Jurij Lep. Izvolite.
Hvala lepa za besedo. Zdaj, kot naravoslovno matematični tehnik bom rekel, da živimo v času sistema perpleksnih neenačb. Celo vrsto variabel ne vemo, količnikov ne vemo. Zdaj, kaj zadeva ta sam zakon, težave imamo v tem, ker se je v bistvu med rojevanjem spremenil. Če sem jaz prav razumel, tiste / nerazumljivo/ profesorjev, kjer je v štartu pripravljala, najprej je bil ta zakon mišljen kot prvi likvidnostni ukrep gospodarstvu, na kar se je vmes, zaradi politične všečnosti spremenil v neki »kvazi« socialno transferni zakon, kjer so številni bili pozabljeni in potem smo dobil neko interferenco številnih pozabljenih, z gospodarstva, nerazumevanja gospodarstva in številnih, pozabljeni na tej socialni »transfernosti« in seveda, neko, blazno nejevoljo. Potem imamo neko zgodbo, če poslušam danes, resorni minister, korektno reče, to ni sistemski zakon, ne more bit, je, dajmo reči, nek krizno »ukrepni«, da ne rečem, gasilski. »SMC-jevska« poslanka tuli, tu je nad sistemski zakon, gospod predsednik Vlade reče, to je prvo poglavje. Čakajte, ali se lahko vsaj tukaj zmenimo. Ali veste, saj v Mariboru pri nogometu, gol, avtogol, pa nedovoljen položaj, so tri različna agregatna stanja. Ali se lahko tukaj zmenimo, kaj je. Potem se reče, dajte opozicija, nehajte težit, saj pride že drugi paket, če včeraj ali predvčerajšnjim poslušam Janšo pa gospodarstvenike, ki naj bi bilo spet 3 milijarde težav. Čakajte, 3 milijarde plus 3 milijarde, proračun bo šel malo dol, to je 60 % proračuna. Mislim, jaz ne vem, v našem gospodinjstvu se o 30 evrih bolj resno pogovarjamo. Zdaj, tako, kot se pelje ta zakon, se bojim, da ne bo dosegel učinka, ki bi ga moral. Če se vprašamo, kam bojo šli ti penezi – ti penezi bojo šli v neke transferje in zlasti tistim, ki trenutno nimajo težave z likvidnostjo. Šli bojo v trgovino, šli bojo v tisto, kar plačamo položnice, šli bojo tudi v lekarne, ker imamo, recimo, marže pri kakem Lekadolu in še kje, 120, 140 %. Potem bi človek pričakoval, ob tem, recimo, da bi dali ukrep, da se cene živil postavijo na stanje, recimo, 1. marec, da se cene zdravil, ker smo hoteli s Socialni demokrati predlagat v enem od amandmajev, da se te marže nekako omejijo. Delno se bo to vrnil sicer nazaj seveda, skozi DDV, trošarino in podobno… Ampak se mi zdi, da je to malo, malo preveč neodgovorno, nepremišljeno početje, s tremi milijardami, ki grejo premalo v to, kot jaz rečem, »day after« kako zagnat gospodarstvo. In seveda, tu smo povzročili neko halo / nerazumljivo/, ko so številni razburjeni, ker niso razumljeni, ker niso pripuščeni temu, če se tako rečem in mi niti ne mislimo, kar bi pa dosti bolj moral mislit, državno zaganjanje in investicij in potrošnje. In to, kar je recimo profesor Mrak, s skupino nekih sodelavcev v sobotni prilogi omenil kot, kako »restrukturiranje« gospodarstva v kriznih razmerah. Zahvaljujem se, gospod minister, ker ste mi poslal z ministrstva tisto »scenaristiko«, ki je mogoče celo preveč optimistična, kajne, in midva oba zelo dobro veva, kaj tudi zapiše UMAR. Štiri petine priliva penez pri nas, so DDV, trošarine, davki, dohodnina, socialni prispevki, neka rahla obdavčitev dobička. Vse to bo padlo in mi se premalo pogovarjamo o tem stanju in o tem kako bomo spodbujali gospodarstvo. In zdaj mi dejansko smo vmes transformirali nekaj v neko kvazi socialno, kar se strinjam z Janijem Möderndorferjem, da je to preveč uravnilovsko, pa sem sam levičar. Minister 12. vlade Klemenčič je rekel: »Pa že ko daš otroka v vrtec te slečejo do gat.« Tam bi morali tudi malo tako gledati, kdo res nujno potrebuje te peneze, kdo lahko iz nekih svojih prihrankov prevesla te tri, štiri mesece. Zdaj, kolegi so že marsikaj omenjali. Jaz sem delal »back office«, dejansko sem prebral vse amandmaje. Težko se zdaj očita opoziciji, da smo mi zavlačevali. Včeraj je SMC nekaj amandmajev vlagal, pa jih je umikal gor in dol, ne. Ajde, odkrito povedano tri četrtine opozicijskih amandmajev ni bilo populističnih. So bili dejansko amandmaji, ki pijejo vodo v smeri te socialne transfernosti. Vse to ste zavrnili. In se mi zdi, da te tri milijarde tako malo si ne znamo zdaj odgovoriti, zakaj, v kaj jih namenjamo, kakšni bodo rezultati, kakšni bodo izpleni, kako bo to vplivalo na gospodarstvo. Sočasno se obljublja, da bomo še neke tri milijarde mogli dati. Verjetno potem pridejo tudi neki še bolj srednjeročni socialni transferji in zdaj minister nehajva se slepiti o »V-ju«. Mi se zdaj pogovarjamo o »U-ju« in odgovorno se mora politika pogovarjati, da bo ta font ne preveč raztegnjen. In seveda ja enotnost, ampak ne enotnost na način bipolarne motnje. Da bo enkrat Vlada, pa predsednik vlade govoril: »ja, dajmo se vsi poslušati«, isti dan nas bodo državni sekretarji pa te isti gospod nabijali nas pa novinarje po medijih. Enotnost zame pomeni biti sposoben poslušati raznolikost mišljenja. In več politike, ne manj politike, politika je javna raba uma in to kako se ta zakon sprejema, je za šolski učbenik kako se to ne počne. Hvala za besedo.
Hvala lepa. Minister, izvolite.
Hvala lepa, spoštovani podpredsednik. Jaz moram tukaj samo nekaj povedati. Jaz sem danes že povedal kateri trije ukrepi bodo sledili. Za likvidnost, potem za varno prožnost in za izhod iz krize. Vendar, nikjer do sedaj nisem slišal, niti nimam nobene ocene o kakršnemkoli finančnem stanju teh ukrepov. Jaz mislim, da nekateri so brez tega klasičnega finančnega učinka, ker so take narave.  Tako da to kar je govoril spoštovani poslanec dr. Trček o treh milijardah naslednjih, teh podatkov jaz nimam in prvič jih slišim. Tako da ne morem sploh reči, jaz mislim, da niso realni in da jih ne poznam.
Hvala lepa. Besedo Jurij Lep, pripravi naj se Robert Polnar. Izvolite.
Najlepša hvala, gospod podpredsednik. Spoštovani minister, kolegice in kolegi! Interventni zakon je obravnavan oziroma pripravljen zaradi kriznih razmer, ki so v svetu, v Evropi, pa seveda tudi v Sloveniji. S sprejetjem zakona je Vlada in pa koalicija želela v glavnem reševati – vsaj tako želi, delovna mesta z gospodarsko močjo, samozaposlene in mikropodjetja. Reševanje socialnega položaja naših ljudi, predvsem skupin, ki so najbolj ranljive. Pri tem rešujemo kmetijsko gospodarstvo, ljudi z nizkimi pokojninami. Potem izobraževanje, šolstvo, raziskave, razvoj, kulturo, se pravi paket. Zakon je zelo široko obravnaval vse naše težave. Pomembno meni osebno se zdi to, da pomagamo zelo široki skupini dejavnosti – se pravi od velikih delodajalcev, do enoosebnih družb in samozaposlenih. Pri tem imamo tudi veliko močno socialno komponento. Bilo je že rečeno, da je ta zakon, se pravi ta mega zakon, se bo tudi spustil na področje sociale, ker mislim, da tudi pomembno in s tem tudi rešujemo težave, ki jih imamo v Sloveniji. Posamezna razmerja znotraj bi sicer lahko bila drugačna, kljub temu pa so narejena po najboljših močeh in usklajena z mnogimi akterji, seveda pa ne z vsemi. To se pravi, da je pred nami možni kompromisni predlog in ta predlog seveda ni idealen,   je pa glede na nujnost in časovno komponento dober.  Osebno zelo podpiram ukrep, da so vsi prejemki, ki so ali se bodo izplačali na podlagi tega zakona, izvzeti iz možne izvršbe in tudi ne bodo obdavčeni. In tudi socialni transferji, ki so že obstoječi, se ne bodo na podlagi teh prispevkov oziroma teh prejemkov dodatno obračunavali, se pravi niso vezani na že obstoječe stanje. Sedaj recimo velja, da vsi prihodki, ni pomembno od kod so prišli, gredo v stečajno maso oziroma na osebni račun, ki se ga lahko kasneje blokira. In to sedaj mi dovolimo.  Glede na obseg zakona se bom v svoji razpravi omejil samo na gospodarstvo in socialo, ker ne bo dovolj časa.  Ta prvo bi se omejil predvsem na to, na firme, na podjetja, ki so dale svoje delavce na začasno čakanje. Prvič, bo ta zakon reševal to zadevo tako. Država bo krila vse prispevke, tako za pokojnino kot za zdravstvo in tudi plačo, ki jo dobi delavec in to v višini 80 %. Potem, druga varianta. Delavci, ki delajo in jim bo država pokrila prav tako vse prispevke za pokojnino in za zdravstvo. Neto plačo pa bo izplačal delodajalec, dodatno pa bo še moral dati 200 evrov tako imenovanega kriznega dodatka. Tu bi rad samo to opomnil, da je mogoče ta krizni dodatek potrebno vezati na prisotnost delavca na delovnem mestu. Lahko se namreč zgodi, da nekdo dela dva dni, nekdo pa dela cel mesec in potem bi oba dobila 200 evrov, to mislim, da bi morali vezati na prisotnost na delovnem mestu.  Naslednja stvar, ki jo bom tudi konkretiziral, so samozaposleni, samostojni podjetniki, kmetje in takšne skupine.  Tudi za njih bo vse prispevke plačala država, posameznik pa bo še zraven tega dobil izredno pomoč, in sicer v mesecu marcu 350 evrov, april in maj pa 700 evrov. Tako, da tu vsekakor gremo nasproti. Kar se tega tiče, bi samo to opozoril, da situacija se s tem rešuje do konca meseca maja. Kako bo po tem, je težko reči. Vsi ugotavljamo, da po tem, kar bo po mesecu maju, ne vemo. Nekatere firme, nekateri gospodarski subjekti stvari rešujejo tako, da si nekaj dela v tem momentu pustijo za nazaj, da bo potem lahko zagonski moment potem lahko večji, da ne bo dejansko u varianta, kot je bilo govora, ampak da bo res v varianta, se pravi, da bomo začeli iz nule in bodo lahko firme začele z zagonom takoj delati. To ni tako enostavno, ampak se da, če se v tej smeri že zdaj razmišlja.  In nenazadnje bi samo glede na to, da sem tudi član DeSUS-a. Smo izredno zadovoljni, da smo v koaliciji našli posluh in razumevanje tudi za upokojence z nizkimi pokojninami. V zakonu se predvideva enkratni solidarnostni dodatek za upokojence in tu gre za vse vrste pokojnin – starostne, predčasne, domske in družinske. Konkretno bom navedel, da ne bo nekih dilem. Sicer upokojenci, ki imajo pokojnine do 500 evrov, bodo dobili 300 evrov. Se pravi, potem pa upokojenci, ki imajo pokojnino v višini 501 do 600 evrov, bodo dobili 230 evrov. In pa upokojenci in upokojenke, ki imajo nad 600 evrov do 700 evrov, bodo dobili 130 evrov tega dodatka.  Predlagani ukrepi morajo biti hitri, učinkoviti ter usmerjeni v vse dele družbe. Koalicija in vlada želi ravno to. V pripravi so tudi že drugi ali celo tretji zakonski ukrepi, ki bodo delno popravili pomanjkljivosti iz tega zakona. Verjamem, da bodo pri naslednjem zakonu veliko bolj upoštevali tudi predloge opozicije, ki so ali bodo konstruktivni. Že sedaj nekateri so bili in so konstruktivni.  Tako, da želim nam vsem skupaj veliko zdravja in vse dobro.  Hvala.
Hvala lepa. Besedo ima Robert Polnar. Pripravi naj se Jure Ferjan.  Izvolite.
Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Gospe poslanke, gospodje poslanci.  Slovenska država organizira obrambo za obdobje pandemijskega šoka. Ustvarjalci teh ukrepov razumejo naravo tekoče krize, ki se jo nekoliko da primerjati s krizo evra pred desetimi leti.  Danes, tako kot takrat, ni problem podjetij in gospodinjstev pomanjkanje likvidnosti, marveč kriza solventnosti. Zato morajo vlade, da bi zaustavile krizo, iti do konca z zgodovinsko še nezabeleženimi ukrepi fiskalne ekspanzije. Vprašanje pa je kajpada, do kod.  Kar se tiče ukrepov za rešitev ekonomije prevladuje v tem trenutku besedna zveza »narediti vse, kar je potrebno«.   (nadaljevanje) Vprašati pa se moramo ali imamo zmožnost za kaj takega. Najrazvitejše države obljubljajo uporabo Friedmanove metode metanja denarja iz helikopterja, drugače povedano, ogromnih vsot iz primarne emisije, ki bi morale oživiti gospodarstvo. Evropska centralna banka je od odobrenih 120 napovedala še dodatnih 750 milijard evrov za odkupovanje dolgov držav članic. V stvarnosti to pomeni, da ne bo preprečevala brezglavega novega javnega zadolževanja. Nihče ne ve kako se bo v prihodnje gibala pandemija. Tako kot je povsem negotovo koliko in kako bo ta gora, ta skladovnica denarja vplivala na okrepitev gospodarskih procesov ali pa bo morda omogočila finančni kaos na svetu.  Nočemo si izmišljati ničesar novega. Tudi to je eden od aksiomov, ki je danes aktualen. Izkoristiti moramo obstoječe mehanizme in delovati takoj. Ravno v tem se lahko izkaže največji problem. Obstoječi mehanizmi lahko da ne bodo dali rezultatov zato, ker to s čimer se danes soočamo, nikakor ni običajna kriza. Odmevna sporočila in impresivne številke prikrivajo pasti za katerimi se lahko skriva ta morebitna irelevantnost in nezadostnost dogovorjenih oziroma usklajenih politik. Finančna bomba, težka toliko in toliko milijard evrov se lahko ob natančnejši preučitvi programov tudi sprevrže. In potem na koncu ugotovimo, da pravzaprav ne gre za bombo, ampak gre bolj za nekaj takega kar je podobno vodni pištoli. Če upoštevamo vsa mogoča tveganja, potem moramo vedno upoštevati, da lahko tudi, da ukrepi niti približno ne bodo zadostni, zato nam je potrebna težka oborožitev, kako in koliko težka pa bomo začeli razumevati šele potem, ko si bomo priznali, da dosedanja pravila po katerih smo igrali, ne veljajo več. Gospe in gospodje, denimo na napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj za letošnje in za prihodnje leto, lahko mirno pozabimo v tistem delu, ko govorijo o prognozah rasti bruto domačega proizvoda. Ocene višine javnega dolga v deležu bruto domačega proizvoda so postale nesmiselne. Iz obdobij proračunskih suficitov se bližamo oziroma bomo soočeni s stvarnostjo proračunskih deficitov, ki bodo naraščali. In bruto domači proizvod se bo zmanjševal. V fizičnem boju, da zaustavimo širjenje virusa in v ekonomskem boju, da preprečimo finančno katastrofo je potrebno tisto kar je bilo dolga leta sistematično zavračano in zanemarjeno, to pa je planiranje. V eri svobodnega trga in verovanja, da so tržni mehanizmi in minimalne vladne intervencije zdravilo za vsak problem, je ta funkcija državne uprave praktično odmrla, zato moramo aktivirati vse funkcije države, ko je potrebno je treba izdajati ukaze, ne pa samo priporočila za spremembo obnašanja. Naj je to komu všeč ali ne, končali bomo z ekonomijo, ki ji bo potrebna pomembna podpora države, in z državno upravo, ki bo imela nadzor nad zasebnim sektorjem in bo skrbela, da vsakdo dobi vsaj za preživetje. Ko se bo vse to končalo, kapitalizma kot ga danes poznamo, ne bomo več poznali, saj se današnji ne bo mogel vrniti v prejšnjo normalo. Vrednost ukrepov zakona, katerega danes obravnavamo je 3 milijarde in 100 milijonov evrov. Ukrepi, njihovi avtorji in tisti, ki te ukrepe zagovarjamo, smo si zaslužili pravičniški gnev tistih občutljivih duš, ki bolečino prizadetih čutijo kot svojo lastno ali pa morda še močneje. Uveljavilo se je brezkompromisno zahtevanje.   (nadaljevanje) Vsi in vsakdo od države zahtevajo karkoli. Takšne brezkompromisne zahteve pa vendarle morajo imeti tudi kakšen figov list. Eden od takih figovih listov, ki je najlažje dostopen je denimo vpogled v depozite slovenskih poslovnih bank. Ob koncu leta 2019 so bili oziroma so bile vloge gospodinjstev vredne 20 milijard in 365 milijonov. Vloge gospodarskih družb pa 6 milijard in 758 milijonov. V letu 2019 glede na leto 2018 so vloge gospodinjstev porastle za milijardo in 632 milijonov. Vloge podjetij pa za 970 milijonov evrov. To samo v enem letu. Res je, da za te podatke ni mogoče pridobiti strukture in res je tudi, da struktura lahko splošno sliko tudi bistveno spremeni ali pa pokvari toda definitivno je, da je bilo pred tremi meseci v slovenskih poslovnih bankah vlog gospodinjstev in podjetij skupaj več kot 27 milijard evrov, lanski BDP v Sloveniji denimo pa je bil 48 milijard evrov, kar pomeni več kot polovico BDP. Danes smo soočeni z apokalipso, kjer vsi trdijo, da ne morejo preživeti. Gospe in gospodje, apokaliptikom z debelimi trebuhi preprosto ne verjamem. Epidemija korona virusa je izzvala tudi erupcijo strahu. Pri odločanju, kakršnemkoli odločanju pa igra strah eno od prevladujočih vlog. Zaposleni v gospodarskih družbah se bojijo, da bodo izredni ukrepi izzvani s pandemijo postali pravilo in bodo povzročili nadaljnjo izgubljanje zanesljivosti zaposlitve ob nenehnih pritiskih po zniževanju plač. Skoraj vsi, ki so danes prisiljeni na delo od doma se bojijo, da bo to postala praksa, ki pomeni zmanjševanje dohodkov ob zelo raztegljivem delovnem času. Državljani se boji opravičeno, da bo pandemija trajno negativno vplivala na njihov življenjski slog. Vsaka razumna oseba se mora vprašati kako smo se znašli v tem položaju, zakaj smo tukaj kjer smo. Vsaka razumna oseba tudi pozna odgovor na to vprašanje toda sedaj verjetno res ni pravi čas, da bi se ta odgovor podrobno elaborirala. Velja pa izpostaviti dobičkonost sožitje ekonomije in neoliberalnega koncepta ekonomskega uspeha, ki je utemeljen na spretnem izrabljanju emocionalnih dejavnikov, strahu in pohlepa. Strah je namenjen delovni sili pohlep pa lastnikom kapitala. O posledicah te politike, ki je prevladala v svetu živimo skoraj vsi ne glede na velikost države in ne glede na njeno družbeno ureditev. To prav tako valje tudi za nas v Sloveniji.  Gospe in gospodje, vse s čim se še bomo soočili v prihodnjih mesecih nam je za enkrat že nepoznano. Dejstvo pa je, da bomo morali ukrepati na krizni način hitro in odločno. Pri tem osebno predlagam, da se razreševanja vseh bodočih problemov lotimo z razumom in z razumevanjem. Provokacije in brezplodni prepiri sami po sebi ne bodo odpravili čisto nobenega od perečih problemov.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Besedo ima Jure Ferjan.  Izvolite.
Hvala, gospod predsednik oziroma podpredsednik za besedo.  Spoštovani, gospod minister! Spoštovane poslanke in poslanci, ostali prisotni in vsi, ki nas spremljate na 33. izredni seji!  Pred nami je kompleksen zakon, zakon o katerem danes razpravljamo že dobre štiri ure in zakon, o katerem smo na odboru za finance v minulih dveh dneh veliko slišali, veliko konstruktivnega veliko pa tudi kaj ta zakon še   (nadaljevanje) ne prinaša, kaj bi ta zakon moral vsebovati, kaj vse je ta zakon izpustil. Prav pa je, da slišimo in poudarimo in ljudem povemo kaj pa ta zakon prinaša. Ta zakon prinaša pomoč slovenskemu gospodarstvu, pomoč državljankam in državljanom v višini dobrih 3 milijard evrov.  Spoštovane, spoštovani! Veste, da zakon sprejemamo po nujnem postopku in veste, da gre za interventni zakon. Veste tudi kaj se je v naši državi v zadnjih nekaj tednih dogajalo in veste, da je nova vlada vajeti prevzela 13. marca, danes pa smo 2. aprila. To vse vete in seveda državljanke in državljani to tudi vedo.  Danes je bilo tudi govora kakšen signal Vlada in pa nenazadnje seveda tudi mi poslanke in poslanci v Državnem zboru dajemo se tem zakonom. Dajemo signal oziroma najprej ga je dala vlada, da se je z nastalo situacijo zmožna, sposobna in pripravljena odzvati hitro in pripraviti konkretne ukrepe. Danes obravnavamo drugi sveženj ukrepov oziroma proti korona pake številka 1. Prav je, da so mnenja deljena, prav je, da vsak pove svoje mnenje, izrazi konec koncev tudi pomisleke in poda predloge, prav pa je seveda, da se tudi zavedamo, da bodo, tako kot je bilo danes povedano tudi v uvodu s strani predsednika Vlade Republike Slovenije, sledili nadaljnji ukrepi. Že v tem mesecu bo sledil naslednji proti korona paket številka 2 in skoraj gotovo to ne zadnji v nizu, zadnji v nizu te nadaljevanke.  Zakaj je pomembno, da hitro ukrepamo? Zato, ker korona virus, sama epidemija ima čas za sprejemanje ukrepov in pomoč ljudem, pa časa ni oziroma je vsak dan, vsaka ura, vsak trenutek dragocen. Vlada se je na aktualno dogajanje odzvala hitro in danes in tudi v preteklih dneh imamo predse boj kompleksno gradivo, kompleksen zakon, ki se dotika številnih skupin, ki najbolj potrebujejo pomoč, od upokojencev, samozaposlenih, študentov in pa seveda tistih, ki so zaradi posledic epidemije zaradi takšnih in drugačnih razlogov morali ostati doma in seveda omogoča nagrajevanje tistih, ki delajo, ki skrbijo o svojem vsakdanjem poklicu, da bomo to epidemijo zajezili, da bodo tisti, ki bodo zboleli ali bomo zboleli dobili primerno in ustrezno in takojšnjo oskrbo. Zato mi dovolite, da se na tem mestu v svojem imenu zahvalim vsem, ki dnevno karkoli storite za to, da se epidemija koronavirusa v Sloveniji čim prej zajezi. Hvala zdravnikom, hvala medicinskim sestram, hvala policistom, vojski, civilni zaščiti, hvala občinam oziroma županom in številnim prostovoljcem, ki se na različnih nivojih aktivirajo, prispevajo svoj delež in pomagajo. Hvala humanitarnim organizacijam. Hvala seveda tudi vsem novinarjem in novinarkam, ki korektno poročate o ukrepih, o nastali situaciji. Hvala Vladi. Hvala konec koncev tudi vsem vam, poslankam in poslancem, ki ste prebrali zakon, ki ste podali predloge. Hvala vsem državljankam in državljanom, ki upoštevate odloke, navodila, zakone in se ravnate odgovorno do sebe in odgovorno do drugih.  Dovolite mi, da ob tem povem tudi, da je prav, da so izražena določena mnenja, ki seveda apelirajo na to, da se zakon dopolni, tudi seveda spremeni. Ampak na zakon je potrebno gledati kot celoto. Zakon ima za seboj določeno analizo, določen sistem, ki so ga na Vladi pripravili tudi uskladili in v nadaljnjih ukrepih, kot je bilo povedano s strani Vlade, je ponujena roka ne samo opoziciji, ampak je ponujena roka vsem državljankam in državljanom, ki imajo svoje predloge, da jih podajo, tako seveda gospodarstvu kot vsem ostalim. In to je pomemben signal, to je pomembno sporočilo. Vsak tak korak, ki je pred nami je ključnega pomena ali bo epidemija   (nadaljevanje): zaustavljena čim prej ali pa bo omenjeno stanje trajalo in trajalo, kajti nihče ne ve, žal nihče ne ve koliko časa bo ta epidemije trajala in kaj vse nas po koncu epidemije čaka. Prepričani pa smo lahko, da prej ko bomo epidemijo zajezili, manjše bodo posledice v nadaljevanju. Seveda, lahko da nas čaka in tudi narava ekonomskega cikla je takšna, da po konjunkturi sledi tudi padec in kriza in zagotovo bo to v nekem obdobju, ki je pred nami, se zgodili in zato je pomembno, da tudi s temi ukrepi seveda uspemo čim bolj zajeziti samo stanje in se potem čim prej vrniti na tiste stare utečene tirnice, ki bodo pomagale slovenskemu gospodarstvu in s tem seveda tudi vsem državljankam in državljanom. In tukaj je potrebno izpostaviti, to smo sicer v zadnjih dneh, tednih velikokrat slišali, ampak mislim, da še vseeno ne dovolj. Ukrepi, ki jih sprejemajo sami po sebi, niso dovolj, če se jih ne bomo dosledno držali. Na vsakemu izmed nas je, da pomaga, da prispeva tisti delček mozaika, da to krizo premagamo. Ta kriza ni zajela ne samo Slovenije, ne samo Evrope, ampak cel svet. In pomembno je, vidimo kaj se dogaja na evropski ravni, vidimo da je potrebno veliko narediti in jaz verjamem v to Vlado in verjamem tudi v ta Državni zbor, da bo imel modrost in podprl zakone, ki so pred nami in kot rečeno, pred nami bo veliko odločitev, ki bodo potrebni premisleka, modrosti in seveda, da vsak izmed nas prispeva svoj delež in s tem pomaga ljudem.  Spoštovane, spoštovani! Dovolite mi, da svoj prvi govor kot poslanec v hramu slovenske demokracije zaključim z mislijo oziroma bolj z željo po sodelovanju, tako kot je to pokazala Vlada, ki jo sestavljajo štiri različne koalicijske stranke, ki upošteva predloge javnosti, predloge tistih, ki so nenazadnje neposredno vključeni v tem zakonu, da bomo tudi tukaj v tem Državnem zboru sposobni sodelovanja med vsemi poslanskimi skupinami, da bo koalicija in opozicija sposobna sodelovati. Sedaj vidim, da najprej tamle iz druge strani malo odkimavajo, sedaj ploskajo, jaz mislim, da je prav, da se znamo pogovarjati, da se znamo poslušati, in da znamo sodelovati. Seveda je pa treba same okoliščine upoštevati in seveda absolutno prav je, da se da jasen signal, da se zakoni sprejmejo hitro in jaz verjamem in sem prepričan, tako kot je bilo povedano, da bodo vse zadeve, vse skupine, ki jih je nujno vključiti v te vladne ukrepe, tudi za vse kar je mogoče v naslednih paketih, v naslednjih ukrepih vključeni.  Spoštovane, spoštovani! V naslednjih dneh, tednih, mesecih, bodo pred nami odločitve in naj vas vse skupaj ta misel o sodelovanju tudi spremlja, kajti le tako bomo najbolj zajezili epidemijo, pomagali slovenskemu gospodarstvu in predvsem najbolj pomagali državljankam in državljanom Republike Slovenije.
Hvala lepa. Sprašujem, če želi še kdo razpravljati? Vidim, da je interes in prosim za prijavo.  Prijavljenih je 9. Prvi ima besedo Predrag Baković, pripravi naj se mag. Andrej Rajh.  Izvolite.
Hvala lepa.  Prav vesel sem, da sem prvi na vrsti. Torej, jaz bom rekel tako, zakon je izreden in tudi pisan je bil ne samo, bom rekel, relativno v nenavadnih in nenormalnih okoliščinah in razmerah in pričakovano je, da se v tem zakonu pojavljajo določene pomanjkljivosti, ki bi jih pravzaprav bilo potrebno na nek način odpraviti, dopolniti, umakniti, kakorkoli že temu rečemo, vendar se to pravzaprav ni zgodilo in tukaj zelo težko razumem besede sodelovanje, ponujena roka in te stvari, kajti na vse amandmaje, ki jih je opozicija spisala, da ni niti eden od njih bil tisti, ki bi bil sprejemljiv tudi za koalicijo, je tudi meni pravzaprav nenavadno. Zdaj, ostalo je en kup nejasnosti in veliko je bilo že o tem govora. Jaz pravzaprav ne morem mimo, da še enkrat ne izpostavim določenih stvari, tudi, bom rekel, drugi del nadaljevanke, o kateri je govoril predsednik Vlade, ki sledi, verjamem, da se ne bojo urejale te famozne obresti od kreditov, in še enkrat opozarjam na stvari, torej, nekega človeka, ki se je »zakreditiral« za 10 let in če vzamemo situacijo, da bo tako stanje trajalo, recimo, pol leta, torej 6 mesecev in v tem času ne bo odplačeval teh mesečnih anuitet, obresti bojo pa tekle in na koncu se bo zgodilo, da ta kredit, ki bi moral trajati 10 let, ga bo odplačal do zadnjega »sovda«, seveda pa bo obresti plačeval 10 let in 6 mesecev. Tako da, dejansko tukaj so pa potem zopet banke tiste, ki spet dobijo in to se mi zdi, tudi meni, ni dopustno. Nadalje, smo veliko razpravljali o s. p.-jih. Imamo težave, ker so nekateri s. p.-ji 80 % kot s. p., 20 % je redno zaposlen, pa ne bo deležen pomoči. Podobno je pri samostojnih podjetnikih, ki opravljajo popoldansko dejavnost, kot postranski poklic in tako naprej. Potem, zakon tudi ni jasen glede dodatka za delo v tako imenovanih nevarnih razmerah. Jaz mislim, da ne bi smeli dopustiti, da bodo predstojniki sami, na nek arbitraren način, brez pravne podlage, odločali, kdo bo dobil dodatek za delo v nevarnih razmerah in kdo ne. Zdi se mi nepravično in absurdno, da dodatka nekateri zdravstveni delavci ne bi dobili, ker pač morajo hoditi v službo in seveda, na vsakem koraku so izpostavljeni lahko nevarnostim. Zato bi tukaj res apeliral tudi na tiste, ki bojo te dodatke na nek način opredeljevali ali pa delili, če želite, da to počnejo na način, da ne bojo dopuščali drugih krivic in pa nadaljnjih krivic in pa, bom rekel, razslojevanj ali pa razlik. Zdaj, malo se bom dotaknil tudi znižanja plač funkcionarjem za 30 %. Jaz naj povem, da, jaz nimam nobenih težav s tem, da se plača mi zniža in to sprejemam, vendar pa, kljub temu, bi veliko bolje sprejel, če bi to potekalo v nekih normalnih okoliščinah, vendar, če pogledamo sosledje dogodkov, kako se je to zgodilo, lahko ugotovimo, da se je to zgodilo nekako potem, ko so si ministri in pa državni sekretarji, pač, dodelili višje plačilne razrede in jasno, zaradi kritike, ki so se zgodile in pa, seveda, pritiska tudi medijev, je prišlo do te situacije, da so se pač potem plače oziroma, da se bojo plače funkcionarjem znižale za 30 %. V tem primeru jaz lahko to razumem bolj kot nek disciplinski ukrep ali pa kazen, kot pa nek poskus solidarnosti, kajne, in to, poskus kot solidarnosti za znižanje bom razumel takrat, ko bojo si ministri, pa državni sekretarji, spustili te plačilne razrede na nivo prej in potem vsem skupaj znižali za 30 % in jaz resnično s tem nimam težav. Bi se pa dotaknil še famoznega, 103. in pa, bivšega, 104. člena, ki daje policiji določena pooblastila. Jaz naj odkrito povem, da jaz sam nisem imel velikih težav s temi dvema členoma in to sem tudi odkrito povedal v svoji poslanski skupini. Nekako, jaz razumem njihov namen in tudi kontekst, zakaj sta bila predlagana. A vendar, ne glede na to, kako kdorkoli o teh členih razmišlja, pa samo razmišlja takrat, ko se oglasijo, tiste institucije, ki jih je potrebno poslušat in so jih, tudi upoštevat zaradi njihovih strokovnih kompetenc oziroma, da temu rečem neke demokratične avtoritete in to so, Varuh človekovih pravic, to je informacijska pooblaščenka, nenazadnje tudi Zakonodajno-pravna služba in določeni pravniki in ti so potrdili, da sta ti določbi sporni in prav zaradi njih, ne glede na to, kako razmišljam sam o teh členih, je prav, da bi se ta dva člena umaknila iz predloga tega zakona. Kot vemo, se je spremljanje GPS preko mobilnih aparatov umaknilo, ostajajo pa še določena pooblastila, na nek način, in kot sem že rekel, sam nimam z njimi težave, pa vendarle je treba upoštevati tukaj tudi tiste, ki skrbijo, bom rekel, za to, da niso kršene pravice in da se situacija, kljub izrednim razmeram, umirja na nek normalen način. Tako da pravzaprav bi lahko o teh stvareh še govoril ne vem koliko. Mene samo skrbi to da nadaljevanje, druga serija te nadaljevanke, o kateri je bilo rečeno ne bo nekako poskrbela za te, ki so izpadli iz tega prvega paketa. Če pa bodo, me boste prijetno presenetili, bom zadovoljen, bom to tudi jasno povedal. Hvala lepa.
Hvala lepa. Besedo ima mag. Andrej Rajh, pripravi naj se mag. Bojna Muršič. Izvolite.
Hvala lepa predsedujoči za besedo. Danes sprejemamo zakonodajo, ki leži, posledice izpada gospodarske aktivnosti kot posledica nepredvidljivega širjenja korona virusa. V strani Sab smo seveda pokazali, da smo konstruktivna opozicija, imamo tudi svoje predloge. Smo pa kot veste zelo veliki zagovorniki javnega kakovostnega in vsem dostopnega javnega šolstva. Zato smo v tej luči zelo zadovoljni. Neuradne informacije, da Ustavno sodišče jasno povedalo, da ne sme biti enakega financiranja javnega in zasebnega šolstva. V tej luči bi posebej rad izpostavil naše najšibkejše v šolskem sistemu – učence, dijake, ki imajo subvencionirano prehrano. Tudi tiste dijake in učence, ki se danes šolajo na daljavo in nimajo računalnika in internetne povezave. Tudi to so zadeve, na katere Vlada mora pomisliti. To so zadeve, ki jih Vlada mora zagotoviti in v tej luči je treba jasno povedati, da so to poglavitne prednosti javnega šolstva – da je izobraževanje dostopno vsem otrokom pod enakimi pogoji, ne glede na njihov socialni status. Zato posebej apeliramo na Vlado, da na to ranljivo skupino ne pozabi. Druga skupina, ki je za nas zelo pomembna so seveda upokojenci. In nas v stranki SAB zelo skrbi prisotnost Desusa v tej vladni koaliciji. Spomnimo se, edinokrat v parlamentarni zgodovini so se pokojnine več kot 25 tisočim upokojencem znižale takrat, ko je bil Desus v tej vladni koalicij. In sodišče, Ustavno sodišče je odločilo, da je to neustavno. Vlada Alenke Bratušek je popravila to krivico in zato mi ob tej priložnosti jasno povemo, da bomo budno pazili, da se takšne zadeve ne bodo ponovile. V drugi luči smo ponovno spet veseli, da je Vlada na podlagi reakcije SAB in druge opozicije upokojencem namenila solidarnostni dodatek v treh višinah. Naj poudarim, da bodo upokojenci zagotovo ta solidarnostni dodatek nesebično delili s svojimi otroci in vnuki, ki bodo čakali doma na delo ali pa žal tudi delo izgubili. Zato je pa seveda zelo pomembno, da imamo nad temi ukrepi, nad tem zakonom, ki ga danes sprejemamo, vzpostavljen neodvisni parlamentarni nadzor. Spomnimo se, gre za porabo 3 milijard evrov sredstev v zelo kratkem času. Minister za finance je včeraj lepo pojasnil, da zaradi nujnosti ukrepov in potrebne ažurnosti pri izvajanju, da bo sprva kontrola nekoliko pešala i da bo šlo v veliki meri na zaupanje in da bo šele nato prišlo do kontrole porabe sredstev. Zato menimo, da je zagotavljanje neodvisne kontrole nad porabo teh sredstev, dodatne kontrole zaradi količine in obsega zelo nujno. Rad bi še povedal, da bomo v stranki SAB pazili tudi v prihodnje, da se pravice najranljivejših v naši družbi ne bodo krčile. Hvala lepa.
Hvala lepa. Repliko ima Franc Jurša. Izvolite.
A, zdaj pa je. Hvala za besedo. Moram replicirati kolegu Rajhu. Predvsem zaradi tega, ker ga želim spomniti. Res je, da smo mi bili takrat v vladi Janeza Janše. Res je, da je bil tudi ZUJF. Res je, da so tudi nekatere pokojnine padle. Res pa je tudi to: če nebi bili v vladi z Alenko Bratušek, potem bi nam Čufer zmanjšal pokojnine za 10 %. To je bil ključen problem, ampak zaradi nas se to ni zgodilo.
Hvala lepa. Besedo ima mag. Bojana Muršič. Pripravi naj se mag. Meira Hot. Izvolite.
Hvala, podpredsednik, za besedo. Spoštovani minister, spoštovane kolegice in kolegi.  Korona epidemija je naredila veliko škodo, še večja nas pa čaka po njej. Najprej se je zgodila ta korona v zdravstvu, kjer bodo neizmerno velika škoda, nato v gospodarstvu, prav tako pa tudi državljanke in državljani bodo deležni te velikanske škode. Zato so seveda interventni ukrepi na tem področju nujni, potrebni in seveda, tako kot je minister sicer povedal, bi morali biti hitri in enostavni.  Ta megazakon naslavlja kar v 111 členih. Mnenje Zakonodajno-pravne službe je bilo kar na 33 straneh. Povzemalo je kar 84 členov. Koalicija je pripravila amandmmaje zgolj k 20 členom, kar posledično pomeni, da so skoraj več kot polovico teh amandmajev Zakonodajno-pravne službe povozili, kar so velikokrat sedanja koalicija tudi velikokrat poudarjala v prejšnjem sklicu in jih očitali nam kot koaliciji. Zato me to jezi – zaradi tega, ker marsikatera zadeva, na katero je opozarjala Zakonodajno-pravna služba, je sledila v pravo smer in temu niso bili, mislim, nismo bili slišani. Tudi opozicija je pripravljala amandmaje vsled izboljšanja tega predloga zakona, kajti želimo si, da bi čim večji sloj ljudi, državljank in državljanov, vključili v ta predlog zakona. Vendar tudi tukaj nismo bili slišani. Po dveh dneh, po dveh seansah tega Odbora za finance, so bili vsi amandmaji opozicije povoženi. To me izjemno žalosti, kar pa posledično pomeni, da bodo prikrajšani državljanke in državljani, saj ne morejo več na določene zadeve čakati.  Seveda bi želela se še enkrat zahvaliti Zakonodajno-pravni službi, ki je v rekordnem času, v 24 urah, pripravila zelo obsežno mnenje. Verjamem, da, če bi imeli še več časa, bi ga še bolj podrobno spisali in bilo bi še bolj skrb vzbujajoče. Ampak gremo lepo dalje.  Poslanci smo prejemali veliko, veliko pripomb na vse naše mejle, telefone, vse je pregorevalo v zadnjih časih, zato je tudi v poslanski skupini Socialnih demokratov delovala skupina. Vključevali smo se v njo tudi poslanci in delali smo v ozadju in pripravljali te amandmaje, s katerimi smo poskušali prepričati koalicijo, da smo slišani in da so naši predlog na pravem mestu. Vendar temu le ni bilo tako. Vsekakor pa gre zahvala vladi, ki je pripravila ta obsežen zakon. Verjamem, da je bilo ogromno dela vključenega v to, vendar bi resnično pričakovali, da bi bili tudi s strani opozicije slišani.  Kajti večina manjših s.p.-jev je morala zapreti svoje poslovalnice, večina naštetih, kot so gostinci, frizerke, kozmetičarke, maserji, pa tudi lastniki rastlinjakov, danes več nimajo dela, na drugi strani pa imamo tudi velike gospodarske subjekte po več kot 50 zaposlenih, ki delajo nemoteno za trakom v treh izmenah. Ostati so delavci morali za delovnim procesom, za njih pa takrat v prvem delu ni bilo poskrbljeno z zaščitnimi sredstvi. Šele po dobrih 14 dneh, ko so bili sprejeti vladni ukrepi, se je začel proces prilagajati novim zahtevam.  (nadaljevanje) Zato me zanima ali bodo tej ljudje v podjetjih kjer proizvodnja, poudarjam, ni življenjsko potrebna, upravičeni do dodatka v izrednih razmerah? Kajti bili so izpostavljeni pri tem virusu, posledično vključno s tem, da so bili sami izpostavljeni, so bili izpostavljeni temu virusu tudi družinski člani in marsikateri v marsikaterem podjetju se je zgodilo, da so potem morali določeni ljudje iti v karantene in sedaj so na slabšem, kajti morajo biti doma. Ukrepi, ki jih naslavlja ta zakon so seveda sicer korak v pravo smer, a potrebno bi bilo resnično paziti, da s kriznim dodatkom zajamemo vse ranljive skupine. V zakonu se krizni dodatek namenja upokojencem, študentom, prejemnikom denarne socialne pomoči, a pri tem sem ugotovila, da se pozablja na 606 rejnikov v Republiki Sloveniji, ki opravljajo plemenito delo, skrb za otroke, ki niso njihovi, zaradi katerih je bila potrebna namestitev v rejništvo. V rejništvu je 840 otrok. Dobivajo nek dodatek, vendar ta dodatek je izjemno, izjemno majhen, manjši od denarne, enkratne denarne socialne pomoči in verjamem, da si tej starši resnično zaslužijo tudi ta krizni dodatek. Tudi druge ranljive skupine so bile izvzete. Izredni študentje, del invalidskih upokojencev, prekarci, mati samohranilke. In danes se marsikateri izmed njih tudi vpraša, kajti tudi njihovi svojci so ostali brez zaposlitve. Kje bomo dobili denar, kje bomo zagotovili sredstva za šolanje naših otrok? In ko govorimo, danes ostani doma, ostani doma gesta prinaša kup težav in kup psihičnih težav. Seveda gre na tem mestu zahvala, da so vsi ukrepi takšni kot so, da se držimo tega in seveda marsikdo oziroma večina ljudi se drži te geste, ostani doma. Ampak med posamezniki so tudi tisti, ki to, bom rekla zaobidejo in nekako se izpostavljajo.  In če mi še dovolite, bi zgolj se še dotaknila, ker sem omenila, da je minister poudaril, da morajo biti postopki hitri in enostavni, a podjetniki opozarjajo. Kako bodo izpolnili pogoje za pomoč iz tega zakona? Strah jih je pred vračanjem pomoči. Kako bodo dokazovali nižje prihodke po mrtvih mesecih? Kdaj bo presečni zakon za poravnavo davkov? Neživljenjski kriteriji pri čakanju na delo. Bo država zagotovila plačevanje v osmih dneh? Imamo toliko sredstev? Tudi pri javnih zdravstvenih zavodih se postavlja vprašanje kje bodo dobila likvidnostna sredstva, da bodo poravnali osebne dohodke svojim delavcem? Kajti tukaj se postavlja milijon in eno vprašanje. In ko bo krize konec verjamem, da bomo imeli še večje težave kot jih imamo danes. In na koncu verjamem, da se bo zgodilo to, da bogatejši bodo po tej krizi še bogatejši. Vsekakor pa si tega ne želim, zato minister, ta drugi sklop, ki se pripravlja, o katerem govorite, ki bi naj zajemal likvidnost v podjetjih, prožnost, kar ste navajali, bodite, poglejte si vse amandmaje, ki smo jih v opoziciji dajali, preverite in vključitev ta tretji paket mega korona paketa, ali kako ga bomo že poimenovali, da bodo tudi tej ljudje, ki nujno potrebujejo, ki bi že danes potrebovali denar, da lahko živijo, da bo tudi za njih poskrbljeno. Še enkrat, ostanite doma in ostanite zdravi. Hvala lepa.
Hvala lepa. Minister, imate besedo. Izvolite.
Ja, hvala lepa.  Rad bi odgovoril na nekaj vprašanj, ki so bila tukaj postavljena. Zdaj, omenjali ste krajši plačilni rok, ki ga imajo javni zavodi, država in tako naprej, naj bi plačevala v osmih dneh. Ja. Tudi bolnice bodo plačevale v osmih dneh. To bo zagotovil proračun. Tako da to je prioriteta te Vlade. Prioriteta te Vlade je tudi to, da se zagotovi zdravje vsem ljudem, da se zagotovi primerna oskrba in da v tej povezavi seveda bodo tudi takšna plačila. Zdaj, navsezadnje, če bo država dejansko vsem plačevala v osmih dneh, moramo se tudi zavedati, da bolnice nabavljajo določeno opremo, recimo  (nadaljevanje) maske in tako naprej tako kot vsi ostali in če bodo oni dobili v osmih dneh, potem bodo tudi bolnice konkurenčne s plačilnimi roki, kar pomeni, da bodo dejansko lahko dobile opremo neposredno in jim ne bo treba iskati nekih vmesnih podjetij ali kakorkoli že in seveda s tem upam, da bodo konkurenčnejši in da bodo ob hitrem plačilu lahko dobili tudi hitro kvalitetno opremo. Tukaj moramo vseeno malo ločiti zasebni sektor pa javni sektor tako, da tukaj država ne more posegati v zasebni sektor v tem smislu, da bi sedaj določala kaj plačuje, ampak država bo dala tistemu delodajalcu dejansko 200 evrov za delavca. To je neka spodbuda tudi v tej smeri, da se dela. Seveda vsak lahko reče, potem mi pa delodajalec ne bo plačal tega. Jaz mislim, da večina delodajalcev, ki je danes konkurenčna, ki je na svetovnem trgu, ki ima razvito tudi to poslovno kulturo, da bodo dali teh 200 evrov delavcem več. Jaz mislim, da bo tako. Seveda morda kakšen ne bo. Verjetno bomo kje tudi brali, da kakšen ni, ampak saj je prav, da se o tem bere, saj ni nič narobe. To je ena zadeva. Ne more pa država enostavno zaukazovati zasebnikom v tej smeri. So varovalke. To se pravi tudi za podjetja so varovalke v zakonu, 99. člen zakona, kjer določa, da vsa ta podjetja, ki bodo dobila od države nadomestila za prispevke in tako naprej. Morajo ta nadomestila vrniti v kolikor izplačujejo dobiček oziroma dividende, če so delniške družbe. Če se povečujejo plače poslovodstvu, če se plačajo nagrade bodo morale to vrniti naknadno. Mi ne moremo narediti sistema v tem trenutku, ki bo na eni strani hiter in enostaven na drugi strani pa zelo, da tako rečem pravno formalen na podlagi nekega upravnega postopka, kjer mora dati recimo tisti, ki upravičenec nekega prejemka vlogo pa, potem bo dobil odločbo pa na podlagi odločbe se bo lahko pritožil skratka celotno to kolesje. To je predolgo. Tukaj bodo upravičenci fizične osebe dale prijavo. So pač notri pogoji, da ima plačane vse davke na primer je eden izmed pogojev. Poglejte, če ne more plačati davke lahko zahteva odlok plačila davkov pa bo imel plačane davke, to se šteje in na podlagi prijave bo upravičenec dobil denar. Naknadno se bo pa preverjalo seveda, če je prišlo tukaj do lažne izjave, če ni bil upravičen do tega in tako naprej. Da ne bom sedaj takole rekel, da bo šlo čisto na pamet, nekaj se bo tudi pogledalo kdo je, da ne bo sedaj mislim, da bo nekdo, ki bo dal neko lažno ime bo kar dobil. Govorim o tej neposredni hitri kontroli in tako naprej. Ne morete narediti sistema kjer dajete možnost, da se bo spisala odločba v 30. dneh pa pritožba 30. dni pa celotno upravni postopek, potem bo ta pomoč prepozna oziroma je sploh morda tudi ne bo. Sistem je na tem narejen. Tukaj sistem se bo dopolnjeval kot je bilo danes že rečeno in na ta način jaz mislim, da je to najbolj učinkovit in enostaven sistem za ljudi.
Hvala lepa.  Besedo ima mag. Meira Hot, pripravi naj se Violeta Tomić.
Hvala za besedo, gospod podpredsednik.  Spoštovani gospod minister, kolegice in kolegi!  Lep pozdrav tudi v mojem imenu! Malo bi se navezala tako na kolegico Muršič kot na izvajanje Ferjana malo prej glede samega sodelovanja.  Jaz mislim, da smo kot opozicija se res izkazali v kontekstu, da smo pripravljeni sodelovati,   (nadaljevanje) pripravili amandmaje, ki niso bili zgolj neki populistični, ampak amandmaji, ki so imeli vsebino, smoter in ki so res bili usmerjeni kot neki ciljani ukrepi, kako pomagati posamičnim skupinam, opozorili na ranljive skupine, ki so bile izpuščene iz osnutka zakona, dodali svoje predloge. Zakaj? Zato, da bi resnično v teh izjemnih težkih trenutkih, v tem zgodovinskem času, s katerim se vsi, cel svet sooča, prvič, v življenju, da se znamo s tem spopasti, da znamo pomagati, da znamo preseči. In ta vlada je obljubljala, da bo zakon, ki ga pripravi, res ta prvi protikoronski paket, da bo dejansko targetiral tiste, ki največ potrebujejo pomoč. In sedaj smo mi vas, spoštovani minister, slišali, kako absolutno ne podpirate postopke v katerih bi se izdale odločbe in pritožbe in tako dalje in se tudi sama strinjam, sedaj niso trenutki v katerih bi lahko komplicirali z dodatnim upravnim postopkom. Ampak bistvo je drugje. Bistvo je, da je že ta osnutek zakona sestavljen tako zakomplicirano, v določenih delih sam sebi prihaja v nasprotje, da imate danes ogromno forumov, kjer se sprašujejo kakšno sploh pravico imajo razni samozaposleni, ali bodo deooji dejansko upravičeni do pomoči ali ne, kdo bo moral jutri vračati pomoč, kaj pomeni ta 20% prihodek v drugi polovici, da ne govorim v kakšne usmeritve jim dajejo glede dviga v drugi polovici leta. Na drugi strani pa vemo, da je na primer v Nemčiji dovolj, da izpolniš obrazec preko spleta in da beremo, da že čez 5 dni imajo direktno finančna sredstva na računu. Torej, od vas sem osebno pričakovala, ker vi tudi kot stranka vselej poudarjate, da smo prenormirani. Se strinjam, imamo ogromno, obilico zakonov, zgubimo se v vseh teh zakonih. Od vas, če sem kaj pričakovala sem pričakoval, da boste postavili jasen, logičen zakon, ki ga bo vsak lahko prebral in vedel kakšne pravice mu iz njega sledijo. Žal, kot pravnici, moram reči, da ta zakon ni logičen, kaj šele nekomu, ki ni v stroki. In mislim, da v tem trenutku to ni prav, zato ker se spet ustvarja neko, tudi nezaupanje v javnosti. Zakaj pravim nezaupanje? Sami veste koliko espejev se je zaprlo, ker niso zaupali, da bo država prišla jim na pomoč. So se zbali, kako bodo plačevali prispevke, ker pač dva tedna nazaj smo govorili o tem, da sploh ne bomo oprostili prispevke, ampak da je možen kvečjemu odlog. Odlično je, da smo šli tukaj naprej in da se bo oprostilo, pa vendar je toliko pogojev, da se spet sprašujejo, ali se jim bo de facto vsem oprostilo ali ne. Naša logika pri pisanju tudi amandmajev, pri predlogih je ves čas bila soočamo se torej z zdravstveno krizo, potrebujemo močno državno intervencijo. Država dejansko mora aktivno, proaktivno(?) vstopiti na trg in vsem, ki so neposredno prizadeti zaradi krize aktivno pomagati. Zakaj? Zato, da tudi po epidemiji lahko vseeno računamo na nek restart naprej. Ker nekaj se bo moralo dogajati tudi po epidemiji. Če se ne bo danes res aktivno pomagalo tistim ključnim najbolj prizadetim bo po epidemiji situacija še stokrat slabša. In če bomo danes res pomagali kot je treba, potem lahko računamo, da bodo mogoče posledice nekoliko manjše po sami epidemiji. In torej logika bi morala biti, tisti, ki je moral čez noč prenehati z dejavnosti zaradi vladnega odloka, tisti, bi moral biti upravičen do pomoči. Če ta pravna oseba oziroma samostojni podjetnik do tega ni bil upravičen se lahko po izravnali shemi, ki smo jo tudi Socialni demokrati predlagali, v letu 2021 primerja bilance za 2020 pa preteklo leto, in se pač vrača višek pomoči ali pa celo je morda dotični dobil še premalo. Torej, bistveno je, da bi danes morala biti pomoč, papirji kasneje. Jaz pa bolj in bolj berem ta zakon, bolj in bolj se mi zdi, da bo na koncu velika večina tistih, ki bi morali biti upravičeni, žal, ne dobili pomoči, ki jim gredo. Mislim, da bi morali res stremeti k temu, da vpeljemo izjemno enostaven postopek, da se danes pomaga res tistim ključnim, ki potrebujejo pomoč. Da se samostojnim podjetnikom, ki so zaradi prekinitve vseh vrst naročil in storitev morali prenehati z gostinstvom, z raznoraznimi storitvenimi dejavnostmi, s frizerstvom in tako dalje, ki morda nimajo več naročil za kreativne, kakor so jih imeli, ki so jim dobavitelji prenehali   (nadaljevanje): izplačevati, da se jih ne izključuje na podlagi tega, da niso plačali vseh prispevkov, ker vemo, da so samostojni podjetniki tisti, ki so največkrat žrtve plačilne nediscipline, prekarci, itd. Torej, zakaj postavljati dodatne pogoje in na ta način izključevati tiste, ki bi morali biti upravičeni. Po mojem mnenju mora biti res upravičen tisti, ki je neposredno zaradi vladnega odloka prenehal čez noč s poslovanjem. In tukaj bi morala biti zelo enostavna logika. Mi pa smo, ne vem, mi smo spet zbirokratizirali zakon naprej. Zdi se mi, kot da ta zakon niste pisali vi, seveda ne, ampak vi kot, ampak spet neki uradniki, ki so potem dodali še dodatno svoje pogoje in zaradi katerih bo jutri, ko bo posameznik dal vlogo, sto razlogov zakaj mu to ne bo odobreno in tega si po mojem ne želite ne vi ne mi. Mislim, da vsi imamo skupno željo, ki je, danes aktivno pomagati, da rešimo kar se rešiti da, da pomagamo res čim širši skupini posameznikov, podjetij, da ne razločujemo ali so to društva, ustanove, itd., da res pomagamo vsem, ki so bili prizadeti zaradi epidemije. In to mi je žal, da niste znali prisluhniti našim predlogom, da jih niste sprejeli in to je problem pri sodelovanju. Sodelovanje je dvosmerna pot, pomeni, da mi nekaj predlagamo pa vi tudi nekaj sprejmete, ne pa, da mi predlagamo in predlagamo in predlagamo in vse a priori se zavrača ker prihaja iz opozicije. To potem več ni sodelovanje. Meni je zelo žal. Sem upala, da bo drugače, ampak za enkrat te dvosmernosti v tem Državnem zboru žal ni. Tako da, zelo mi je žal, da niste sprejeli, da niste poenostavili te postopke. Ljudje so to pričakovali. Upam, da bo morda do tretjega paketa pa res prišlo tudi do pravega sodelovanja, pa da bomo vsi slišani, predvsem pa tiste skupine, ki so vam pisale in ki imajo upravičene zahteve.  Hvala.
Hvala lepa.  Besedo ima Violeta Tomić, pripravi naj se Marijan Pojbič.
Hvala za besedo.  Jaz bom kratka. Namreč naj izrazim kot dolgoletna delavka v kulturi in tudi več kot 30 let sem članica Združenja dramskih umetnikov, trenutno vodim odbor za kulturo in tukaj moram v imenu vseh kulturnikov izraziti ogorčenje, kajti ta zakon jih je popolnoma pozabil, izbrisal in tako kot je rekel predsednik Vlade, ta zakon ni popoln, smo tisti trenutek, ko smo ga dobili v roke, v opoziciji in lahko rečem pri nas v Levici, se zelo resno in odgovorno lotili dela, da bi popravili to kar mogoče Vlada ni uspela videti ali pa prepoznati kot pomembno. Takoj smo prisluhnili raznim združenjem, društvom, nevladnikom, tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe, espejem, posameznikom, ki jih izjemno skrbi kako bodo plačali najemnine, položnice, kako bodo nahranili otroke. Zdaj, kaj se je zgodilo? Zgodilo se je, da Vlada ni sprejela niti en oziroma koalicija ni sprejela niti enega samega amandmaja, ki smo ga pripravili v opoziciji in zato mi zveni kot en cinizem razprava mladega kolega novega člana, poslanca SDS, ki govori o sodelovanju. Nismo bili pripravljeni sodelovati. Zavedamo se, da je stanje kritično, in da bi morali stopiti skupaj in to se tudi od nas pričakuje, zato tudi zavračam prav vse insinuacije, da smo v opoziciji krivi česarkoli, če nismo samo kimali, ampak smo hoteli sodelovati pri tem. S tem spodbujate tudi različne grožnje poslancem opozicije, kar je po mojem mnenju popolnoma nedopustno. Skratka, kulturna je v krizi utrpela leta 2008, ko je bila finančna kriza, največje reze in ta krivica se ni nikoli popravila. In kulturniki so životarili in danes smo naslavljali problematiko samozaposlenih v kulturi, ki nimajo prav nobenih delavskih pravic, varstvo otrok, bolniške za kulturnike, potem ljudi z deljenim statusom, ki so delno doma zaradi varstva otrok. Naslavljali smo tudi 61. člen, nadomestilo za velike družine, malo manjše? Ali pa enostarševske družine, kajti ta člen je popolnoma »diskriminatoren«. Naslavljali smo zelo veliko tudi pogoje izredne pomoči za samozaposlene, da bi se vzelo širše obdobje, ne samo 1 mesec in tako dalje, da ne naštevam znova in znova – pa nič, in ogromno ljudi je strah, kako bodo preživeli in kako bodo preživljali svojo družino. Naj vas spomnim, da v času karantene vsi uporabljate, največ, ravno storitve kulturnikov. V tem času, ko smo doma, gledate delo igralcev, režiserjev, glasbenikov, pisateljev, prevajalcev in »videastov« in še bi lahko naštevala. Ampak, to se vam zdi samo po sebi samoumevno. Ti ljudje delajo, dobivajo plačilo, od tega plačujejo davke in jih je treba seveda nasloviti kot vse druge delavce in ostale. Tako da, jaz, bom znova in znova opozarjala na to. Moje razočaranje je izjemno, kajti mi tukaj poslušamo, kot da smo v vojnem stanju. Mi imamo zdravstveno krizo, nimamo vojne, prosim vas. Predsednik Vlade je na tem sedežu, kjer zdaj sedite vi, spoštovani minister, govoril o hibridni vojni, o kibernetski ogroženosti in skratka, mi, prej ste rekli, da je Vlada zaskrbljena - državljani so še kako zaskrbljeni. Pravite, da bi radi ustavili širitev epidemije. Ja, ampak zakaj potem namesto testiranja in zaščitne opreme, nudite več represije? Po eni strani naj se ljudje ne sprehajajo po svežem zraku, kar je seveda zdravo za respiratorni in še psihični sistem. Veste kako je… Vsi vemo, kako je poraslo nasilje v družinah v tem času, ko so ljudje socialno ogroženi, brez dela in potem se dogaja nasilje nad otroci in ženskami. Zdaj, mi pa se pogovarjamo, kot da smo leta 1990, mislim… Skratka, jaz bi vas opozorila na to, da je naloga opozicije, da skrbi nad porabi javnih sredstev, kajti javna sredstva nikakor ne smejo iti v zasebne žepe. Vi ste skrbnik največjega proračuna v zgodovini Slovenije in seveda je naloga opozicije, da skrbi, da gre to v javno dobro in zato vzemite vse naše pripombe dobronamerno. Zdaj, financirate seveda delodajalce in premislite, da bo trg uredil vse. To je ta neoliberalna mantra, vendar trg ne obstaja več in po tej krizi, s koronavirusom, nikoli več ne bo tako, kot je bilo. Zato je treba reprogramirat svoje možgane in začet razmišljat drugače. Skratka, prisegli ste na Ustavo, zato vas pozivam, da jo spoštujete. Hvala.
Hvala lepa. Repliko ima gospod Jure Ferjan. Izvolite.
Hvala, gospod podpredsednik - bom zelo kratek. Se absolutno strinjam, da sodelovanje temelji na dveh oziroma na več straneh, je pa nekaj o tem pokazalo tudi včerajšnje glasovanje na Odboru za finance, kajne – 11 nas je bilo za zakon, 2 pa proti, ostali pa niso glasovali. Sem pa prepričan, da tako, kot je bilo tudi večkrat že povedano, tudi sam sem to povedal, pri svojem prejšnjem izvajanju, da bodo ukrepi oziroma predlogi, ki ste jih tako v opoziciji, kot tudi drugi deležniki podali, tisto, kar je le mogoče, upoštevano v naslednjem oziroma naslednjih ukrepih. Hvala.
Hvala lepa. Besedo ima minister, mag. Andrej Šircelj. Izvolite.
Hvala lepa. No, še enkrat bom pojasnil, glede enostavnosti in glede tega, kako zakon deluje. Glejte, zdaj sem, ko govorite, da je zapleteno in zakomplicirano in tako naprej – 34. člen, samozaposleni so upravičeni do dohodka v višini 350 evrov za mesec marec in za mesec april 700 evrov, ter za mesec maj 2020 700 evrov. Tukaj, morajo, zato morajo napisat izjavo, v kateri bodo rekli, da so prizadeti zaradi koronavirusa. Tisti, ki so zaprli svojo dejavnost zaradi občinskega ali državnega odloka, da ne morejo poslovati, je to vnaprej jasno in vnaprej dokazljivo, tako da tukaj ni sploh nobenih težav. In tukaj imajo potem kriterij glede zmanjšanja prihodkov, ki se je dogajal glede na februar oziroma glede… in seveda v primerjavi z aprilom in majem. Gre za fakturirano realizacijo in dve številki primerjajo in to ugotovijo. In dajo prijavo. Če ne bo to res kar je, bodo naknadno potem dejansko vrnili, če niso bili do tega upravičeni. Skratka, če ti dohodki niso tako padli. In te samozaposleni vključujejo vse, vključujejo vse. Vključujejo vse espeje, če želite. Ne glede ali delujejo na podlagi kulture, športa, trenerstva, ne vem, skratka, katerakoli frizerstva, katerokoli dejavnost. In tukaj ste omenili gospa Meira Hot, da govorite o tem, da ko bo dal vlogo, mu ne bo odobreno. Ne bo dal vloge, dal bo izjavo. In dobil denar. In naknadno bo pa potem dokazovano, ali je to prav ali ne, čez eno leto. Leta 2021. Jaz sem samo hotel poudariti, da se ne morem z vami strinjati, da je kaj zapleteno tukaj in da bo kakšna odobritev in tako naprej. Ni je. Povedal sem vam samo en primer, nimam več kaj dosti časa.
Hvala lepa. Repliko Violeta Tomić.
Ja, spoštovani minister, jaz vam moram odgovoriti, da vaš odgovor ta trenutek kaže popolno nepoznavanje situacije in zato vas prosim, da prisluhnite – kažite mi papirjev kolikor želite. Februar ni merodajen. Samozaposleni ne dobivajo mesečnih plačil in predvsem predstavljajte si slikarja, ki dela razstavo enkrat na par let. Takrat proda nekaj slik in nobeden februar mu ne pomaga. Predstavljajte si filmske delavce, ki snemajo film mesece. Kakšen februar, prosim vas. Mi smo prosili v amandmajih, da vzemite vsaj eno leto povprečja za samozaposlene, ki delajo v poklicih, ki nimajo te sreče, da bi vsakega 5. dobili nakazilo na svoj račun. Ampak mogoče enkrat na leto. Zato vas prosim, dajte prisluhniti ljudem, ki živijo to usodo, ker vam bodo povedali, kako stvari stojijo. Jaz razumem, da vsi ne vemo vsega, ampak zato sedimo v parlamentu. Hvala.
Repliko ima mag. Meira Hot. Izvolite.
Hvala. Saj bo zelo podobno kot od kolegice Tomić izpostavlja, vendar morda z drugega vidika. Ogromno espejev je turističnih vodnikov, ki februarja imajo… za katerega se februar šteje za mrtvi mesec, torej imajo v bistvu kot na letnem nivoju najnižje prihodke in logično bi bilo potem primerjalno gledati na letnem nivoju. In da ne govorimo o tem, da AJPES itak ima vse podatke. In to je zame zakomplicirano, ker marsikdo zaradi tega ne bo kot ste rekli podal izjave. Ker bo rekel: »Primerjali mi bodo mesec v katerem itak ne morem delati.« Ampak na primer sezonski značaj torej v tem kontekstu sploh ne upoštevate. Turistični vodniki bodo največ začeli delati marec, april in tako dalje. Ne moremo primerjati s februarjem. Torej taka oseba ne bo mogla sploh dati vloge notri oziroma bo na koncu izjave – se opravičujem, oziroma bo na koncu neupravičena do tega nadomestila, ki bi moral iti. Zdaj, če je to nadomestilo neka pomoč, da bodo lahko preživeli te osnovne mesece, potem bi moralo iti vsem, ki so bili neposredno zaradi spet razglasitve epidemije, onemogočeni pri poslovanju. Pod nekimi normalnimi pogoji, ne pod pogoji takimi, katerim ne bodo mogli zadostiti. Ja, v tem kontekstu je zame to kontradiktorno in težko dokazljivo in tu bi si res želela, da ste bolj pristopili naproti. Hvala.
Hvala lepa. Minister, imate besedo.
Hvala lepa tudi za te predloge. Bomo preučili, ampak vsekakor tukaj ne gre za plačilo. Tukaj gre za fakture. Tako da to je popolnoma nekaj drugega kot samo plačilo. In tukaj bi vam odgovoril. Ampak tako si ne znam predstavljati, da bi za turističnega bil promet v aprilu – to je ta mesec, ko smo sredi korona epidemije, večji kot katerikoli drug mesec. To si jaz danes težko predstavljam.
Pardon. Besedo ima Marjan Pojbič. Pripravi naj se Elena Zavadlav Ušaj. Izvolite.
Hvala lepa, spoštovani podpredsednik. Najprej nekaj stvari, da na kratko razčistimo.  Glejte, če govorimo o tistih, ki so dali upanje ljudem, je to vlada Janeza Janše. So to ti ministri, so to te poslanske skupine, ki so raznobarvne, ampak delajo v interesu Slovenk in Slovencev. To se mi zdi najbolj pomembno, da v tem trenutku razumemo. V tem trenutku v tej državi ni rdečih, zelenih, modrih, ampak je vladna koalicija in opozicija. In jaz sem prepričan, da je ta vlada v teh 10 oziroma kolikor dni je tukaj, naredila izjemno veliko. Izjemno, izjemno veliko, ogromno. V desetih dneh prinesti na mizo tako obširen zakon, v takih okoliščinah - je to res ena velika stvar. In državljanke in državljani, velika večina to vlado in njene ukrepe podpira. Nimamo nobenega problema, tako kot sem veliko velikokrat v tem Državnem zboru govorilo o sodelovanju in zdaj se bom vrnil samo nekaj dni nazaj. Kje ste, koalicija, prejšnja vlada? Povejte kakšno je bilo sodelovanje. Zdaj ste pa 10 dni v opoziciji in napadate to vlado, ki je prinesla prvi zakon na dnevni red v tako kratkem času, in še tako pomemben zakon. In tisto, kar želim zdajle najbolj pomembnega poudariti, je pa to: nobena vlada ni bila sposobna tega narediti, kar je naredila ta vlada, ta koalicija skupaj s predsednikom vlade, ministri in tudi Andrejem Šircljem, ki sedi tukaj notri med nami zdajle, da je povezala vse ali pa večino tistih strokovnjakov v državi, ki so najbolj cenjeni, ne glede na politično pripadnost. In ta paket so oblikovali ti strokovnjaki. Ta paket, ki ga imate danes na mizi, so oblikovali strokovnjaki iz vseh strank, vseh barv, priznani strokovnjaki v tej državi. In niso imeli problema pomagati za interes naših državljank in državljanov vladi, ki jo vodi predsednik stranke SDS Janez Janša. Niso imeli nobene težave, ker razumejo, da gre za skupen interes te države, da gre interes vsakega posameznika, ki v tej državi živimo. Od prvega do zadnjega, od prvega do zadnjega. Da ne moreš vedno sprejeti zakon, ki bi bil daleč najboljši, pa bi lahko čisto vse probleme rešil – to je jasno, takega zakona ni možno sprejeti, enostavno. Prav pa je, če so taki strokovnjaki iz vseh strank ta zakon tako pripravili kot so ga pripravili, potem sem jaz prepričan, da je to v danih okoliščinah najboljša rešitev. In ne samo to, da je najboljša rešitev, je rešitev, ki jo ljudje potrebujejo danes. Danes jo potrebujejo. Nobeno zavlačevanje ne more priti v poštev, niti ure, niti minute, kaj šele dan, dva, tri. In danes sem poslušal razprave nekaterih iz prejšnje koalicije, na žalost moram povedati, tu govorim o SD-ju, da razumejo problem. Ampak, glejte, če ga razumete, imamo zakon na mizi, ki je nujno potreben in vsi vemo, govorimo, da je nujno potreben, potem ga dajmo čim prej sprejeti, da bodo se začeli reševati problem ljudi. In da kdo govori, da nismo poskušali s tem zakonom nasloviti vse, seveda, danes ni zastonj predsednik vlade zelo jasno povedal, da sledi drugi in pa tretji zakon. Ker v enem zakonu nikoli ne moreš vsega nasloviti. Nikoli, še enkrat poudarim, pa bi lahko bila to vlada katerakoli. Ampak bistveno pa je, da Slovenke in Slovenci točno vedo, to pa vedo, kdo je v danih okoliščinah in v tem trenutku sposoben to državo izpeljati iz te krize. In seveda katera koalicija je tista, ki je to sposobna narediti. To pa ve večina državljank in državljanov Republike Slovenije. Vsak dan dobivam tudi kritike, ampak   (nadaljevanje) 95 procentov podpore. In ta Vlada, ta koalicija bo vztrajala na tem in delala za ljudi, v interesu ljudi, nikakor pa ne v interesu kakšnih posameznih ozkih skupin. In danes je gospod Baković med drugim dejal, sem si napisal: »Zakon je izreden.« In član katere poslanske skupine je ta gospod Baković vas sprašujem, povejte. No, gospod je rekel: »Zakon je izreden«, vas pa vseskozi poslušam kritike iz iste stranke, zdaj pa se vi znotraj stranke zmenite ali je izreden ali je problematičen. Dajte se vi zmeniti znotraj koalicijske stranke, mislim, znotraj vaše stranke. Ampak glejte, jaz v tej razpravi se danes nisem razpravil zato, da bi razpravljal o tem kar je bilo, ampak zato, da podprem ta projekt, da podprem ta zakon, ker ta zakon je nujno potreben, ljudje si ga želijo danes, v tem trenutku. Ne jutri, ne čez 14 dni in tako dalje. Zdaj ga potrebujejo. Ljudje zdaj potrebujejo rešitve in prvi del rešitve je ta zakon, potem pa pride naslednji tako kot je kolega ali pa gospod minister Andrej Šircelj povedal in potem tudi tretji, tako da sem prepričan, v to pa sem prepričan, da ne bomo spustili skozi nikogar. Nikogar. Naredili bomo čisto vse, ker nam je mar za ljudi, ne glede na to ali so take barve ali so take barve. Vsi so, ki so, radi živijo v tej Sloveniji, so državljanke in državljani te države, te Republike Slovenije, vsi smo dolžni vse narediti, da jim pomagamo, ampak hitro, takoj. In to lahko naredi in je naredila v nekaj dneh prav Vlada Janeza Janše. In vsi strokovnjaki iz vseh strank, ki so tukaj sodelovali pri pripravi tega zakona jim pomagajo tudi pri pripravi naslednjih zakonov, ki sledijo. In jaz sem prepričan, da bomo državo rešili, jo pripeljali iz te težke situacije, ki ni kriva nobena vlada, ki ni kriv nihče izmed nas, morda je v preteklosti bilo malo premalo narejenega, da ne bi bilo stanje tako kot je zdajle, ampak zdaj je to mimo in o tem govoriti je brezpredmetno. V tem trenutku moramo reševati probleme naših ljudi. Vseh, od upokojencev, od podjetnikov, obrtnikov, espejev in tako dalje in tako dalje, da ne bom našteval vseh skupin, vseh ranljivih skupin. In oni pričakujejo jutri, pojutrišnjem, ne vem, denar na računu in zato moramo mi ta zakon v najkrajšem možnem času sprejeti. Jaz sem prepričan, da tisti strokovnjaki, ki so ga pripravljali skupaj z ministri, da so naredili v danih okoliščinah daleč najboljše delo kar je bilo mogoče v takem kratkem času in vsaka jim čast.
Hvala lepa. Repliko ima Jani Prednik. Izvolite.
Spoštovani kolega Pojbič, jaz vas izredno spoštujem, kot tudi vašo poslansko skupino, se boste pa morali naučiti tudi poslušati. V naših razpravah v 48 urah do zdaj, cel dan danes smo vedno pohvalili Vlado, ker je naredila veliko delo. A drži? Smo pa tudi povedali, da je bilo v zakonu ogromno napak in ko je bil zakon poslan parlament, je naloga nas parlamentarcev, da člene, ki se nam zdijo sporni, ki se zdijo, da jih je treba popraviti, da popravimo, ampak tega niste naredili. Pa še nekaj, to, da se kolega Baković, ki ga sicer trenutno ni, v eni zadevi ne strinja s poslansko skupino, to je demokracija in tudi to se boste v SDS morali slej kot prej naučiti.
Hvala lepa. Ja, repliko ima Matjaž Nemec. Izvolite.
Hvala, podpredsednik. Gospod Pojbič, jaz bi samo delil eno svoje mnenje z vami. Ko je nastopila nova Vlada, smo živeli v prepričanju, da bo… Aja, saj ne bom imel časa… Da se bo dejansko Vlada Janeza Janše znala bolje organizirati kot Vlada Marjana Šarca. Po tistem kar smo videli v zadnjih dveh, treh dneh, ko Vlada ni upoštevala vseh priporočil in smernic te skupine strokovnjakov ugotavljamo, da več temu ni tako. Torej, največje presenečenje tega je ravno … / izklop mikrofona/
Žal, čas je iztekel. Besedo ima Elena Zavadlav Ušaj. Pripravi naj se Robert Pavšič. Izvolite.
Spoštovani gospod podpredsednik, spoštovani minister in vsi ostali kolegi poslanke in poslanci in vsi, ki spremljate današnjo sejo! Ponosna sem na to, da je Vlada v tako kratkem času pripravila obsežen sveženj prvih ukrepov. Kot je bilo že večkrat v teh dneh med razpravo Odbora za finance  (nadaljevanje) povedano, da je to prvi sveženj ukrepov, ki bodo pomagali našim državljankam in državljanom ter gospodarstvu, da premagajo to obdobje, ko so nenadoma ostali brez dela in dohodka. Res je med nami imamo različne skupine. Na eni strani starše, starostnike, študente, socialno šibke in druge ter na drugi strani podjetnike, gospodarske družbe, samozaposlene, fizične osebe z dejavnostjo ter druge pravno organizacijske oblike. Tokrat so vsi v stiski, zaradi ene same težave, ki jo imenujemo korona virus, proti kateremu se danes bori cel svet. Tako se tudi naša Vlada in celotna koalicija z vsemi napori zavzema, da se v čim večji meri približa težavam vsem skupinam in prisluhne in jim pomaga, ampak vsi vemo, da je tako kot v domačem proračunu tudi v državnem potrebno vse odločitve ovrednotiti in tokrat imamo na razpolago 3 milijarde evrov in samo to lahko razdelimo in nič več. Nikakor ne moremo zadovoljiti vsem željam, ampak ponovno poudarjam, to je prvi sveženj ukrepov, zato je tako predsednik Vlade gospod Janez Janša kot tudi minister za finance mag. Andrej Šircelj že večkrat povedal, da bo sledil tudi drugi sveženj ukrepov, ki bodo vključili tudi tiste, ki so morda izpadli ven v prvem svežnju. Sama sem pa predlog zakona zelo natančno pregledala in v zakonu se lahko najde skoraj vsak ali socialne transfere ali pa predvidena izplačila nadomestil tudi matere samohranilke. Tudi na področju gospodarstva vključno s samozaposlenimi je v večini celotna sfera pokrita. Zaposleni na podlagi avtorskih pogodb pa tudi ne bodo odškodovani, saj jih je večina zajetih med samozaposlenimi, kajti zaradi visoke obdavčitve se take oblike plačila zelo malo poslužujejo kot reden dohodek. Na dalje pa tudi ne moremo v ta zakon tlačiti tudi tiste, ki imajo dohodek že iz rednega delovnega razmerja in opravljajo neko dejavnost kot postransko dejavnost, saj s tem ne rešujemo njihove eksistenčnega položaja. Pa tudi zakon, ki ga imamo pred seboj še zdaleč ne moremo primerjati z ZUJF kajti zasleduje popolnoma drugi pristop. Hkrati pa tudi ne moremo poslušati vprašanj kako se bodo vloge vlagale, saj več ali manj potekajo ti postopki že vsi preko e-storitev vsaj tovrstni postopki, ki jih ta predlog zakona zasleduje. Pa tudi rada bi videla koliko bo takšnih podjetij, ki bodo dosegla več kot 20 % rast prihodkov glede na isto obdobje v letu 2019. Pustimo konkretne zadeve za kasnejšo razpravo! Ker se v Slovenski demokratski stranki zavedamo v kakšnih stiskah so se naša državljanke in državljani znašli želim, da ta predlog zakona dejansko čim prej spravimo v življenje, da lahko preprečimo prve težave in čim prej preidemo na drugi paket, ki bo pomagal premagovati likvidnost podjetij in jih ponovno postavil v delovanje pa tudi na občine v njem ne bomo pozabili, kajti v času epidemije so odigrale ključno vlogo.  Seveda nekatere so hitreje odreagirale druge pa so potrebovale nekoliko dlje časa. Mogoče tudi zato, ker niso občani in občanke poslušale navodil, zato je bilo županom in županjam vsekakor zelo olajšano, ko se je na državni ravni sprejelo stroge ukrepe za celotno državo, saj tako so postala ravnanja v njej enaka za vse. V lokalnih skupnostih so se v tem obdobju soočali s povsem drugimi težavami kot jih imamo sedaj mi tukaj v obravnavi. Morali so hitro odreagirati in niso imeli časa za dolge razprave kot jih mi poslušamo ta teden na Odboru za finance in tudi na današnji seji jih še bomo. Imeli so pa tudi ljudi pred seboj, ki so potrebovali pomoč. Klicali so na pomoč, zaradi različnih namenov od okuženih do samo izoliranih do klicev starejših, ljudi, ki so kar na enkrat padli v psihično stisko, starše v šolo obveznih otrok, ki niso imeli tehnične opreme za pouk na daljavo, do varstva otrok, do zagotovitve toplih obrokov prehrane in tukaj ni bilo enotnega pravila pa vendar so težave rešili in zagotavljam vam, župani so težave rešili, kaj pa mi? Ali se bomo znali danes tukaj v tej dvorani poenotiti in pri glasovanju imeti pred seboj le obupane državljane in državljanke   (nadaljevanje) ter gospodarstvo ter pri glasovanju zaobiti strankarske napuhe. Torej, sedaj je na nas, spoštovani kolegi in kolegice. Kot poslanka Slovenske demokratske stranke in stranke, ki je del koalicije, ki je začela svojo pot v težkih časih, a kljub temu vlaga vse svoje napore v reševanje nastalih težav, da naredimo ključen korak in danes konstruktivno pristopimo k sprejemanju predloga zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in pomagamo naši Sloveniji se reši iz težav, ki jih je prinesla epidemija. Hvala.
Hvala lepa.  Besedo ima Robert Pavšič, pripravi naj se Monika Gregorčič.  Izvolite.
Najlepša hvala, gospod podpredsednik.  Najprej en popravek, to je že drugi ukrep. Enega smo obravnavali pred nekaj tedni. V tem pa popravljamo oziroma ukinjamo obljubo, ki smo jo dali v prejšnjem zakonu. Gre pa za moratorij na posojila, ki bo sedajle z novim zakonom popolnoma drugače, popolnoma nekoristen, ampak to je že druga zgodba.  Dejstvo je, da izredne situacije prinašajo tudi izredne reakcije. V teh nekaj dneh smo slišali že marsikaj, od tega da smo na opozicijski strani izdajalci, pa vse do tega, da nam je bila pravzaprav ponujena v procesu priprave tega zakona roka sodelovanja. Kar se sodelovanja tiče lahko absolutno in decidirano zatrdim, da tega ni bilo. Niti ene pripombe koalicije niste upoštevali. Ne govorim o amandmajih, niti pripombe. Čeprav je bilo tudi med amandmaji zagotovo nekaj takšnih, ki bi olajšali delo Vladi in to brez finančnih posledic. V redu. Na vsak zakon lahko gledamo z najmanj dveh ravni. Seveda je v tem zakonu cela vrsta odličnih ukrepov, ki jih moramo pozdraviti in se s tem strinjamo in je vse hvale vredno. Ampak je tudi cela vrsta slabih ali pa vsaj dvomljivih. Nekateri so pa celo protiustavni. In ko je bil že včerajšnji oziroma dvodnevni Odbor za finance že kar nekajkrat omenjen in o njem oziroma danes poziv po konstruktivnosti in o tem, kako se je to na koncu odrazilo na glasovanju, kako se je pa vmes odražalo na glasovanju? Za koliko naših amandmajev ste vi pritisnili vsaj tipko kvorum oziroma vsak da bi se vzdržali? Ne, popolnoma vse ste jih gladko zavrnili. Ampak seveda to je vaša pravica, noben vam tega ne očita. Ampak ne morete pa nam očitati nekooprativnosti ali pa nekonstuktivnosti.  Gremo po celotnem postopku tega zakona. S temi amandmaji in s tem pričakovanjem je bilo tako, kot je bilo z maskami in dvema ministroma. Maske so bili v Španiji, potem so bile v Italiji, potem so bile na carini v Fernetičih, by the way, na Fernetičih carine že dolgo ni več. Potem so bile na tankanju v Postojni in potem na koncu celo izginile. Pravo frenetično dogajanje, maske so, mask ni, seveda so, ni jih, so nas ogoljufali. No, in kako je šlo s tem zakonom? Zelo podobno. V nedeljo je bil vložen popoldan. V ponedeljek je bil sklican tako zjutraj Kolegij, pa pustimo kaj je bilo na Kolegiju. V torej je bil prvi del odbora, cel dan smo čakali na vaše amandmaje, ne na naše. Naši so bili že vloženi. V sredo smo imeli drugi del odbora. In do pol dveh, do 13. ure in 30 minut čakali spet na vaše amandmaje. Dva dni smo glede na Zakonodajno-pravno službo in naše pripombe pričakovali vaše amandmaje, da bi šli lahko z delom naprej, da vidimo sploh pri čem smo. IN današnja ugotovitev je lahko očitna. Niti ene pripombe, niti enega amandmaja ni v drugem branju. Od 111. členov na 84 jih je imela ZPS pripombe, nekaj celo protiustavnih. To je treba večkrat ponoviti. In sedaj z 20 amandmaji, ki so, tako je vsaj minister zatrdil, nomotehnične narave, bomo te pripombe na 30 plus straneh odpravili in celo potencialne neustavnosti. In potem poslušamo kako koalicija krivi pravzaprav opozicijo, da zdravstveni delavci   (nadaljevanje): ta mesec ne bodo dobili dodatka za svoje delo, ker smo mi zavlačevali. Ne, ravno obratno je bilo. Sami niste bili sposobni sestaviti vsega potrebnega, zdaj pa, celo slišim, da bomo kmalu ostali brez parlamenta, če bo namreč le en poslanec pozitivne na koronavirus, greste vsi v karanteno. No, na prejšnji seji smo ostali brez nadzora nad izvajanjem proračuna, dobili smo vsaj, to ste sprejeli, to moram pohvaliti, da se poroča državnemu zboru o izvrševanju, zdaj pa koronavirus ogroža neposredno še demokracijo. Če k temu prištejemo še postopke in namene iz 103., 104., 111. člena pa še obravnavan včeraj 37.a člen, jaz mislim, da sta naša skepsa in skrb popolnoma upravičena. In sledijo še naslednji ukrepi. Pa še za te ne vemo ali bodo učinkoviti ali ne, ampak je prav, da se pristopi hitro, in da se rešuje akutne težave.  Če pogledamo čisto enostavno matematiko, 3 milijarde evrov bi razdelili na vse prebivalce Slovenije, bi vsak dobil dobrih tisoč 400 evrov. Saj vem, da je nesmiselno tako zadeve zbanalizirati pa razlagati, ampak da si ljudje lahko predstavljajo. Če bi dobili samo delovno aktivni, bi dobil vsak delovno-aktiven 4 tisoč evrov plus dodatek. Spet ni fer, da tako banaliziram pa trivializiram težavo, ampak da vidimo o kakšnih okvirjih govorimo. Na koncu pa ostaja ključno vprašanje, ali so lahko ljudje zaradi tega zakona in vsega dogajanja danes v tem tednu pomirjeni. Jaz jim na to vprašanje ne morem odgovoriti pritrdilno.
Hvala lepa.  Minister, mag. Andrej Šircelj, imate besedo.