13. nujna seja

Odbor za obrambo

1. 4. 2020
podatki objavljeni: 1. 4. 2020

Transkript

Spoštovani, pričenjam s 13. nujno sejo Odbora za obrambo, ki je bila sklicana na podlagi 47. in drugega odstavka 48. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije. Pozdravljam vse prisotne, posebej ministra za obrambo Mag. Mateja Tonina, ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa, namestnika načelnice Generalštaba Slovenske vojske brigadirja Roberta Glavaša vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije Antona Travnerja in o stale vabljene.  Obveščam vas, da se za današnjo sejo ni nihče opravičil. Imam pa pooblastila za nadomestne poslanke oziroma poslanec člane in članice odbora. Danijel Krivec bo na današnji seji sodeloval na mesto Anje Bah Žibert, Nik Prebil bo na današnji seji sodelovala na mesto Roberta Pavšiča, Nataša Sukič bo na današnji seji sodelovala na mesto Mateja T. Vatovca, Tadeja Šuštar bo sodelovala na seji na mesto Jožefa Horvata in Zmago Jelinčič Plemeniti bo sodelovala na seji na mesto Janija Ivanušo.  Prehajamo na določitev dnevnega. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: 1. točka – Predlog sklepa o izvajanju izjemnih pooblastil Slovenske vojske pri širšem varovanju državne meje in 2. točka – Namera o zaključku sodelovanja Republike Slovenije v vojaški operaciji Evropske unije v južnem delu osrednjega Sredozemlja in o sodelovanju Republike Slovenije v vojaški operaciji Evropske unije v Sredozemlju IRINI. Ker v poslovniškem določenem roku nisem prejel predlogov za razširitev oziroma za umik posameznih točk dnevnega reda, je tako določen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.  Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG SKELPA O IZVAJANJU IZJEMNIH POOBLASTIL SLOVENSKE VOJSKE PRI ŠIRŠEM VAROVANJU DRŽAVNE MEJE, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila Vlada in je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Kot gradivo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora ste tudi prejeli mnenje Zakonodajno-pravne službe. K tej točki so bili vabljeni: mag. Matej Tonin, minister za obrambo, Aleš Hojs, minister za notranje zadeve, brigadir Robert Glavaš namestnik načelnika Generalštaba Slovenske vojske, Anton Travner vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije, mag. Vlado Bradač v.d. generalnega direktorja Direktorata za policij, Zakonodajno-pravna služba, Urad predsednika republike, Kabinet predsednika Vlade.  Imamo predlog za amandma odbora, ki ga je vložila Poslanska skupina stranke Alenke Bratušek, zato prehajam na razpravo o… Želi predstavnik predlagatelja predloga sklepa podati dopolnilno obrazložitev k točkam predloženega sklepa? Minister za notranje zadeve Aleš Hojs, želite besedo? Izvolite.
Aleš Hojs
Hvala lepa. Lep pozdrav z moje strani vsem. Spoštovane poslanke, poslanci.  Za začetek bi rad samo par besed glede na to, da smo naredili eno obširno predstavitev po vseh poslanskih skupinah v preteklem tednu, tako kot na temu odboru. Mi smo prosili na podlagi sestankov, ki smo jih imeli z vsemi poslanski skupinami in tudi vsaki poslanski skupini posredovali osnutek tega odloka, dati možnost oziroma tudi sami želeli, da vidimo kaj poslanke skupine menijo in to kar v največji meri vključiti v spremembo tega sklepa, ki smo ga prejšnji teden pripravili.  Najprej bi se zahvalil vsem poslanskim skupinam, ki ste si ta čas vzeli. Moram reči, da ste vse poslanske skupine kasneje tudi dale pripombo oziroma posredovale pripombe na naš osnutek tega sklepa oziroma aktivaciji tega 37.a člena razen, tukaj pač moram izraziti javno svoje razočaranje, predstavniki SD, torej Stranke socialnih demokratov, vi ste zaprosili še posebej, da rok za pripombe podaljšamo še za en dan. Mi smo to storili. Jaz sem pač pričakoval, da če nekdo prosi za podaljšanje roka za pripombe, ali jih pa poda, ker je po navadi podaljšanje roka za to, da se nekaj uresniči. Na žalost tudi do podaljšanega roka s strani Stranke SD nismo dobili nobenih pripomb. To samo toliko, da vemo za samo proceduro.  No, potem, ko včeraj do 10. ure, tako kot smo bili dogovorjeni Stranka SD ni dala nobenih pripomb, smo mi prešli v zaključno in končno oblikovanje sklepa, ki ga imate danes pred seboj oziroma ga je na včerajšnji seji sprejela Vlada. Med tistim časom oziroma v času ko ste dobili osnutek mojega odgovora, torej pred sejo Vlade do same Vlade oziroma na sami Vladi je prišlo samo do minimalne spremembe, in sicer v 4. členu, kjer smo zapisali našo dikcijo nekaj krajše in pa v 1. členu, kjer smo se odločili, da v tem členu točno piše, da bodo pripadniki Slovenske vojske vse stvari izvajali na podlagi usmeritev policije. Namreč nekako smo ocenili, tudi na Vladi se je   (nadaljevanje) to nekako odprlo, da ni najbolje pisati prav zaradi tega, da ne bi imel kdo v Slovenski vojski občutek ali pa nek manj vreden občutek, da dejansko Slovenska vojska nekaj ne zna početi sama, torej da ne zna sama stvari delati, zato smo stvar nekoliko omilili in napisali točno samo usmeritev policije. Sicer smo upoštevali tisto, kar smo nekako ocenili, da je upoštevati smiselno. Na žalost seveda vseh pripomb ni bilo mogoče upoštevati. Naj omenim samo to, da se pred 15 ali 30 minutami dobil dopis Poslanske skupine LMŠ, kjer so napisali, da pač tega sklepa ne morejo podpreti, ker nismo upoštevali dvokilometrskega pasu, ker nismo bolj specifično navedli, da vse, kar se izvaja v bistvu se izvaja pod vodstvom policije, čeprav sam mislim, da je to dovolj jasno napisano in pa še nekaj drugih pripomb je bilo. Jaz kaj dosti drugih pripomb v tem uvodu ne bi dajal. Glede na to, da smo se tokrat srečali, pa vse detajlno pojasnjevali mislim, da je bolj prav, da poslušamo še vaša mnenja, spoštovani poslanci, pa da poskušamo na to še kaj odgovoriti, tudi morda kakšna beseda ali dve na to, kar je napisala Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora, pa morda tudi nekaj podpor, ki smo jih v teh dneh dobili s strani županov, predvsem tistih županov, ki so ob naši južni meji, ne samo Ilirske Bistrice, Loškega potoka in še mnogih drugih.  Pa morda samo za zaključek povem samo to predsedniku odbora, da je na mesto direktorja v.d., vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije gospoda Travnarja tukaj njegov namestnik gospod Pečjak. Hvala.
Hvala lepa tudi vam, gospod minister. Želi besedo minister za obrambo, mag. Matej Tonin? Izvolite, gospod minister.
Spoštovani predsednik, hvala lepa za besedo. Pozdravljam vse nekdanje kolege poslanke in poslance.  Situacija vsaj na Balkanu ni najbolj rožnata. Pred kakšnimi meseci so bila zelo intenzivna poročila o tem, kako je Turčija dobesedno spodbujala določene migrante, da nadaljujejo svojo pot proti Evropi. Ta pritisk se je najprej vršil na Grčijo, sedaj je ta koronavirus celotno situacijo nekoliko zaustavil, ampak na celotni tej balkanski poti od Grčije pa vse do Slovenije se v različnih državah po poročilih različnih služb zadržuje večje število migrantov, katerih cilj je zahodna Evropa in tako ali drugače bodo ti migranti poskušali svojo pot nadaljevati proti zahodu in tukaj bo zagotovo Slovenija tudi na njihovi poti. Avstrija je svoje meje izjemno zavarovala. Na vzhodni strani tudi Madžarska. In brez ustreznih ukrepov se Sloveniji lahko zgodi, da bo postala na neki točki migrantski žep, če ne bo primerno in pravočasno ukrepala. In tukaj je na razpolago več sil, ki Sloveniji lahko pomagajo, da to mejo ustrezno zavaruje. Policija že vlaga izjemne napore v to, da zavaruje našo južno mejo, ob tem pa jim že danes pomaga 190 pripadnikov in pripadnic Slovenke vojske in to brez kakršnekoli posebnosti oziroma kakršnihkoli težav. Jaz bi rad na tem mesu zelo jasno poudaril, da že danes na podlagi 37. člena Zakona o obrambi Slovenska vojska sodeluje na meji in pomaga Slovenski policiji pri varovanju mej. Seveda je pa ta pomoč relativno omejena, ker so omejena tudi pooblastila. In zato bi morda veljalo na tej točki si natančno prebrati 37.a člen, ker ko poslušamo javne razprave, ko poslušamo tudi pisma posameznih poslanskih skupin se na trenutke zdi, kot da nismo vsi ali pa nekateri niso prebrali natančno 37.a člen. V 37.a členu natančno piše kakšne pristojnosti oziroma kakšna pooblastila bi pridobila Slovenska vojska, tudi natančno piše, da se ta pooblastila izvajajo pod natančnimi istimi pogoji kot veljajo za policiste, da so v teh postopkih dolžni   (nadaljevanje) obvestiti policiste, če jih peljejo in tudi glede časovnega okvira je jasno zapisano v zakonu, da to ne more biti več kot tri mesece. Torej, če bi 37.a člen od prvega do četrtega odstavka vsi natančno prebrali, potem bi bil marsikakšen strah neupravičen in marsikakšna težava popolnoma brezpredmetna. Za občutek si bom vseeno dovolil, da bom prebral kakšna pooblastila imajo na primer policisti pri svojem opravljanju nalog in kakšna pooblastila bi dejansko imela Slovenska vojska, če bo sprejeta aktivacija 37.a člena. Na primer, policisti imajo pri opravljanju sovjih nalog naslednja pooblastila: da zbirajo obvestila, torej imajo možnost vabiti, opozarjati, ukazovati, ugotavljati identiteto oseb, iskati osebe, izvajati prikrito evidentiranje in namensko kontrolo, izvajati prepoznavo oseb po fotografijah, izdelovati fotorobote, izvajati poligrafski postopek, postavljati cestne zapore z blokadnimi točkami, uporabiti tuja prevozna sredstva, sredstva za zveze ali druga sredstva, opravljati varnostne preglede, opravljati preglede oseb, vstopati v tuja stanovanja in druge prostore, zasegati predmete, opravljati protiteroristične preglede, začasno omejevati gibanje oseb, privesti osebe, prepovedovati približevanje določeni osebi, prepovedovati udeležbo na športnih prireditvah, prekiniti potovanje, pridržati osebe, uporabiti prisilna sredstva, varnostno preverjati osebe, izvajati akreditacijski postopek, izvajati policijska pooblastil na vodah, zbirati in obdelovati podatke, izvajati druga policijska pooblastila določena v zakonih. To je nabor pooblastil, ki jih imajo policisti. In sedaj pri aktivaciji 37.a člena bi pa vojska dobila naslednja pooblastila: prvič, da lahko opozarjajo, drugič, da lahko napotujejo, tretjič, da lahko začasno omejujejo gibanje oseb in četrtič, da sodelujejo pri obvladovanju skupin in množic. Sedaj pri teh štirih pooblastilih si jaz težko predstavljam, kje bi sedaj Slovenska vojska predstavljala širšo nevarnost za slovensko družbo, v kolikor bi se ta pooblastila aktivirala. Bi pa ta štiri pooblastila lahko vsaj v pomembnem delu razbremenila slovensko policijo, ki vsekakor opravlja dobro delo na južni meji in v danih trenutkih in v dani situaciji v kakršni se je znašla Slovenije bi bilo res nenavadno, da ne bo uporabili vse varnostne in obrambne strukture, ki jih ta država ima zavoljo naše lastne varnosti in zavoljo varnosti celotne države in njene imovine.  Ob koncu bi opozoril samo še na eno stvar, ki ne boli samo mene, boli pa predvsem več kot 6 tisoč pripadnic in pripadnikov Slovenske vojske, da se v teh razpravah konstantno straši s Slovensko vojsko. Pripadniki in pripadnice Slovenske vojske so naši sodržavljani, so naši sosedje, bratje, sestre, so naši znanci in prijatelji, ki služijo domovini. In tako kot so ti posamezniki v preteklosti obranili našo domovino pred tujimi agresorji, tako kot vsak dan, dan za dnem pomagajo v naravnih nesrečah, tako kot dan za dnem izvajajo nujno helikoptersko medicinsko pomoč, tako tudi v teh kritičnih trenutkih lahko pomagajo državi. In želim si le, da bo širša politična skupnost to stvar razumela in na nek način to pomoč tudi razumela in da se ne bo iz tega delal politični cirkus, niti ne politiziralo pretirano, ker mi se še vedno obnašamo morda kot pred 30 leti, ko smo do vojske zelo nezaupljivi, kot da to ne bi bila naša vojska, kot da je to neka tuja vojska. Slovenska vojska je naša lastna vojska, želi nam pomagati in jaz upam in si želim, da bo parlament to pomoč tudi sprejel zavoljo naših državljanov in naše domovine.
Hvala lepa, gospod minister za obrazložitev. Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe mag. Andreja Kurent?  (nadaljevanje): Izvolite, imate besedo.
Andreja Kurent
Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni vsi skupaj!  Rada bi povedala, da Zakonodajno-pravna služba seveda ni sodelovala v pogovorih, ki jih je prej navedel minister za notranje zadeve, zato imamo popolnoma samostojne pripombe, mnenja smo napisali v skladu z našimi nalogami. Samo gradivo smo dobili šele danes dopoldne, priprava mnenja pa terja tudi svoj čas, zlasti ki ga je treba dobro utemeljiti. Mogoče bom malo daljša, povzela bi tole mnenje. Na prvi strani smo zapisali kaj piše v zakonu, to kar je ravnokar tudi navajal Minister za obrambo in kateri kriteriji 37.a člena Zakona o obrambi so v tem predlogu sklepa po našem mnenju izpolnjeni. Posebej smo opozorili na dve odločbi Ustavnega sodišča, ki sta že obravnavali 37.a člen Zakona o obrambi. Obe sta, ena iz leta 1915, druga iz leta 1916, številke so zapisane v mnenju. Če grem zdaj na samo besedilo predloga sklepa, na začetku je zapisano, da gre za varnostne razmere, ki so posledica zaostrenih zdravstvenih razmer zaradi epidemije COVID-19. V zvezi s tem je treba povedati, da je ocena varnostnih razmer strokovno vprašanje in za to oceno je pristojen Državni zbor in tukaj Zakonodajno-pravna služba v bistvu ne more dati svojega mnenja.  Nadalje, je v drugem odstavku 1. točke skladno z Zakonom o obrambi določeno, da pripadniki Slovenske vojske pooblastila izvajajo skupaj s policijo, pri tem pa smo opazili, da je obrazložitev tega gradiva precej kontradiktorna, saj iz nje v bistvu po nekaterih delih izhaja, da skupaj pomeni samo pod vodstvom, po usmeritvah in nadzorom policije. Zato se sklicujemo na odločbo Ustavnega sodišča, ki pravi, da pripadniki Slovenske vojske izvajajo podeljena pooblastila po tem členu seveda le izjemoma in kadar jih izvajajo, jih izvajajo skupaj s policijo in to pomeni, da jih ne smejo izvajati samostojno.  V naslednji, nadaljnji točki, 25. točki obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča pa je navedeno, da gre v primeru izvrševanja pooblastil iz 37.a člena Zakona o obrambi za, bom citirala: »Izvrševanje pooblastil s katerimi se zagotavlja notranja varnost države in za katera je primarno pristojna policija, zato pripadniki Slovenske vojske v tem primeru lahko izvršujejo samo tista pooblastila, ki jim jih podeljuje 37.a člen Zakona o obrambi, ne pa tudi pooblastil, ki izhajajo iz obrambne funkcije Slovenske vojske, ključno z uporabo sile.«  Torej, pripadniki Slovenske vojske ne morejo uporabljati orožja in drugih prisilnih sredstev, kar pa sicer lahko uporabljajo po Zakona o obrambi. Znotraj iste točke je predpisano, da bodo pripadniki Slovenske vojske ta izjemna pooblastila izvajali v skladu z načrtom policije in na podlagi usmeritev policije. V zadnji točki pa je predviden, da bo Vlada določila pravila delovanja Slovenske vojske. To pomeni, da so za aktivacijo tega sklepa predvideni trije akti. Njihova pravna narava ni povsem jasna, zato se glede tega že uvodoma zastavlja vprašanje zakonitosti izvajanja pooblastil podeljenih s tem predlogom zakona. Ker tudi rok za sprejem načrtov in usmeritev v predlogu sklepa ni naveden, ni mogoče izključiti, da so kot ti akti mišljeni že obstoječi akti, kar pa po našem mnenju ni pravilno. Gre za specifično materijo izvajanja izjemnih pooblastil Slovenske vojske skupaj s policijo po 37.a členu Zakona o obrambi, ki v danem trenutku še ni aktiviran, torej se ne da uporabiti aktov iz leta 2016.  Nadalje posebej izpostavljamo sporno določilo, da se pripadniki Slovenske vojske ravnajo po načrtu policije.   (nadaljevanje) To namreč sodi v drug državni organ pod drugo ministrstvo. Obrazložitev tega ne pojasni, po našem mnenju pa morajo biti tudi akti pravilno določeni, saj vsak sprejem akta poteka po določenih pravilih, s pristojnimi deležniki in seveda po določeni proceduri. Moram povedati tudi, da glede na to, da je bilo v letu 2016 ta člen že aktiviran, ta predlog sklepa kar malce odstopa od takrat predvidene oblike in vsebine sklepa. Ker zastavilo se nam je namreč tudi vprašanje ali ni v dikciji četrtega odstavka 37.a člena Zakona o obrambi, če niso mišljeni celo načrti, ki bi jih morala sprejeti Vlada. Zakon namreč pravi, citiram: »da gre v skladu z načrti in po predhodni odločitvi Vlade«, iz tega bi se mogoče lahko sklepalo, da mora tudi te načrte sprejeti Vlada.  Posebej bi še izpostavila, pa da v zvezi s tem, ko 4. točka pravi, da pravila delovanja določi Vlada, da po našem mnenju ni dopustno na podlagi predloga sklepa dati Vladi pooblastila, da določi pravila delovanja Slovenske vojske, ki pa so izdana na podlagi Zakona o obrambi in se torej nanašajo na naloge Slovenske vojske, ki izhajajo v bistvu iz njene obrambne funkcije.  Naslednji del govori o območju izvajanja izjemnih pooblastil. Iz priloge izstopata predvsem navedba Brnika in Maribora, ki nista na državni meji, kot je v bistvu v skici narisana. Tukaj smo se ponovno obranili na odločbo Ustavnega sodišča, ki pravi, da pripadniki Slovenske vojske ne izvajajo mejne kontrole niti nimajo pooblastil, ki bi po vsebini ustrezala pooblastilom mejne kontrole, ampak iz naslednje točke pa izhaja, citiram, da lahko pripadniki Slovenske vojske izvajajo pooblastila iz 37.a člena Zakona o obrambi na meji in ob njen kjer so osebe za katere obstoja sum, da so nezakonito prestopile državno mejo zalotene in drugje, kjer se izvajajo aktivnosti, ki so povezane z nezakonitimi prehodi beguncev oziroma migrantov, v oklepaju, sprejemni nastanitveni centri, centri za tujce, migracijske poti, prevozi beguncev oziroma migrantov, torej v vsakem primeru pa ne letališča.  Državni zbor mora sprejeti ta sklep samo za določeno obdobje. Tukaj pa zakon in predlog sklepa uporabljata isto dikcijo in to je največ tri mesece. To seveda ni pravilno. To obdobje je treba zamejiti znotraj teh največ treh mesecev, ob tem pa je treba upoštevati z Zakonom o obrambi to obdobje dodatno utesnjuje s pogojem, da gre le za nujno potreben čas za izvedbo, kar seveda dodatno nakazuje na to, da je tudi pri tem treba upoštevati načelo sorazmernosti.  Končno še zadnja točka. Pripadniki Slovenske vojske bodo ta pooblastila seveda lahko izvajali šele po uveljavitvi sklepa Državnega zbora, vendar pa 4. točka predvideva tudi še pravila delovanja Slovenske vojske. Glede pravne narave sem podala že opozorila. Po našem mnenju je seveda ta akt treba uveljaviti skladno s sklepom, ne šele v petih dneh po uveljavitvi sklepa, saj v bistvu sklepa do takrat ni mogoče izvajati, pa tudi v tem primeru smo problematizirali razmerje med Vlado in ministrom za obrambo, ki mora načeloma sprejemati akte, ki se tičejo Slovenske vojske. Dodatno pa smo še opozorili, da ni pojasnjeno ni obrazloženo kaj naj bi pomenila navezana zagotovila za izvajanje skladno s 1. točko.  Toliko za enkrat. Hvala lepa.
Hvala lepa tudi vam.  Sprašujem, če želi besedo predstavnik Generalštaba Slovenske vojske, brigadir Robert Glavaš?
Robert Glavaš
Hvala predsedujoči. Mi za enkrat nimamo.
Hvala lepa.  Sprašujem, če želi besedo predstavnik policije, gospod Tomaž Pečjak?
Tomaž Pečjak
Hvala, ni potrebe zaenkrat.
Želi besedo predstavnik Državnega sveta, državni svetnik Bojan Kekec? (Da.) Ja, izvolite. Beseda je vaša, gospod Kekec.
Bojan Kumer
Hvala za besedo, gospod predsedujoči. Lepo pozdravljeni vsi skupaj. No, Komisija Državnega sveta za državno ureditev je na svoji izredni seji danes sprejela mnenje k temu sklepu in sicer, naša komisija podpira ta predlog sklepa o aktivaciji 37.a člena. Pet državnih svetnikov je glasovalo za, 1 je bil proti. Kratka obrazložitev; nekako smo ugotovili, da situacija, ki se zdaj dogaja, bi rekel, migrantska problematika in pa Covid-19, zadeve se lahko multiplicirajo, ne samo seštevajo in lahko pride do resnih varnostnih tveganj in problemov. Poleg tega, vemo, da je policija dodatno obremenjena, z dodatnimi točkami na meji z Avstrijo in Italijo, kar še dodatno obremenjuje policijo in ravno tako je bilo v naši razpravi opozorjeno oziroma poudarjeno to, kar je obrambni minister na koncu nekako povedal, da, seveda, strah pred lastno vojsko je nekako, neupravičen oziroma, kako bi se izrazil v tej situaciji, gre res za naše fante in naša dekleta, ki pomagajo zdaj nekako situacijo obvladovat policiji in v dobrobit gre praktično vseh državljanov in pa Republike Slovenije. Zdaj, v sami razpravi je pa ena od svetnic tudi dala nekaj priporočil, če bi se mogoče razmislilo glede trajanja, res je v tem členu 3 mesece, ali bi ga vezal tudi na epidemijo Covid-19 oziroma maksimalno 3 mesece, pa da se bi mogoče še enkrat proučilo omejitev izvajanja pooblastil Slovenske vojske. Eden od svetnikov je pa tudi izrazil nasprotovanje temu predlogu sklepa, v končni fazi pa smo seveda, kot komisija, podprli predlog sklepa. Hvala lepa.
Hvala lepa tudi vam, za vašo predstavitev. Prehajamo torej na razpravo o posameznih točkah predloga sklepa ter h predlogu za amandma odbora, ki ste ga dobili na mizo. Na podlagi prvega odstavka, 124. člena Ustave Republike Slovenije in 37.a člena Zakona o obrambi, je za sprejem predloga sklepa potrebna dvotretjinska večina glasov navzočih poslank in poslancev. Torej mora biti pri odločanju prisotnih skupaj najmanj 10 članov odbora. S tem smo sklepčni, če nas je najmanj 10, naj pa povem, da število članov in članic našega odbora je 19. Odpiram razpravo in dajem besedo članicam in članom odbora. Kot prva se je prijavila poslanka Janja Sluga.
Ja, hvala lepa, predsednik za besedo. Mislim, da vsi skupaj lahko ugotovimo, da se naša država v tem trenutku nahaja v eni zelo zahtevni situaciji, ki jo opredeljuje zdravstvena epidemija in poleg te zdravstvene epidemije, je seveda potrebno se ukvarjat tudi z tem, kar se napoveduje, torej z migrantskim valom. V vsakem primeru, posebej pa še v takem trenutku menimo, da je na prvem mestu seveda varnost in zdravje državljank in državljanov in da se mora država, kot tista, ki je dolžna za to skrbet, ves čas prilagajat situaciji na terenu. Jaz bi seveda v tem trenutku želela spomniti tudi, kako uspešno smo se lotili te problematike migrantskega vala v letu 2015, kjer smo seveda bili pozabljeni s strani Evrope in smo se v tistem trenutku morali zanašati izključno na lastne sile, na lastno znanje in na lastne vire in mislim, da se po tistih izkušnjah, seveda lahko tudi danes zgledujemo in se iz njih naučimo točno to, kar sem zdaj rekla, da se vedno lahko najbolj zanesemo izključno zgolj na lastne sile, lastna znanja in lastne vire. In, v tem kontekstu, so tudi kadrovski viri, ki jih ima Slovenija v tem trenutku na  (nadaljevanje) razpolago in to je zagotovo poleg policije, tudi Slovenska vojska, ki lahko in po našem mnenju je sposobna, seveda prevzeti večjo vlogo pri zagotavljanju nacionalne varnosti, torej pri varovanju naše meje, ker, kot je rečeno bilo že na začetku, trenutne razmere po našem mnenju to zahtevajo. Z vključitvijo vojske pričakujemo predvsem razbremenitev in deloma – torej deloma, poudarjam – tudi nadomestitev pripadnikov policije, v smislu kombiniranih sestavov, da ne bo pomote in s tem bi seveda sprostili določene kadrovske vire v sami policiji, ki je v tem trenutku nadpovprečno obremenjena. Nekaj zaradi same epidemije, kjer je zelo pomembno, torej, iz dnevnih nalog izločiti določeno število policistov, ravno zato, da se nam ne zgodi epidemija v njihovih vrstah. Torej je potrebno računat tudi na to. Po drugi strani, policija v tem trenutku že sodeluje pri mejnih kontrolah na meji z Italijo in Avstrijo, ne gre pa pozabiti tudi na pomoč, ki jo policisti izvajajo ob organiziranih konvojih transporta skozi našo državo, kar seveda od njih zahteva dodatne kadrovske obremenitve. In seveda bi potem sodelovanje Slovenske vojske omogočilo sprostitev nekaterih od njih in prerazporeditev policije v notranjost države, kjer se jih za te potrebe, pa tudi še kakšne dodatne potrebe, ki se bodo zdaj pojavljale, zagotovo potrebuje. Torej, ocenjujemo, da je v tej situaciji upravičeno podpreti to začasno aktivacijo izvajanja, v zakonu natančno opredeljenih, natančno opredeljenih in omejenih policijskih pooblastil Slovenski vojski in le za določen čas, tako kot se ves čas tudi pogovarjamo. Opozorili smo že v preteklosti, tudi pred sestankom z gospodom ministrom, da se lahko tak ukrep seveda sprejme samo na podlagi zelo natančne predhodne analize in da je tudi potem nujno slediti načelu sorazmernosti. Ob tem bi želela še spomniti, da je v predlogu sklepa za aktivacijo 37.a člena Zakona o obrambi, vgrajena cela vrsta varovalk, tudi na zahtevo številnih pripomb, ki smo jih imeli v naši poslanski skupini in se bom kasneje še do tega opredelila in te varovalke zagotovo omejujejo pooblastila oziroma način njihovega izvajanja in nadzora nad njimi. Predvsem gre seveda tukaj za pomoč policiji na naši južni meji, kot sem predhodno izpostavila, zaradi dodatnih obremenitev, ki jih ima v tem trenutku, glede na razmere v naši državi, policija. Hkrati pa želim poudariti, da morajo biti ta dodatna pooblastila vojski osredotočena in izključno namenjena le za pomoč policiji, pri usmerjanju in obvladovanju migracijskih tokov na naši južni meji, ne pa za - kot nekateri želijo prikazati – ne pa za pošiljanje pripadnikov Slovenske vojske na ulice in v mesta. In, če bi se stanje glede širjenja epidemije v nadaljevanju še poslabšalo, pa upam, da se ne bo, upam, da se bomo vsi skupaj držali ukrepov, ki so v veljavi in upam, da se vsi skupaj zavedamo, kako pomembno se jih je držati in kako resno je tudi stanje v zvezi s tem, seveda predlagamo tudi potem v nadaljevanju, da se vojska vključi še v kakšne druge naloge, kot je pomoč prebivalstvu pri oskrbi s hrano, pri oskrbi z zdravili, pri prevozu mogoče najbolj ranljivih skupin, pri razkuževanju in tako naprej. Tu, se mi zdi, da bi tudi seveda bila pomoč več kot dobrodošla. Naše sporočilo vseh skupaj nas, mora namreč biti, da premagamo epidemijo, potrebujemo  (nadaljevanje) sodelovanje. In to sodelovanje vseh, tako na terenu, kot nas tukaj, kot ljudi vsak dan in torej tudi Slovenske vojske in slovenske policije, le tako bomo učinkovito in hitro rešili nastalo situacijo. Zdaj pa mogoče prehajam na tisto kar so bili nekako izraženi pomisleki Poslanske skupine SMC na sestanku z ministrom za notranje zadeve. Tisto kar smo najprej izpostavili, je seveda bila krajevna varovalka, torej to, o čemer smo se pogovarjali, da seveda Slovenska vojska pomaga izključno na območju varovanja južne državne meje in ne kje drugje. In moram seveda z zadovoljstvom ugotoviti, da je Ministrstvo za notranje zadeve naše pripombe upoštevalo in da je zdaj v tem predlaganem sklepu natančno določen 5 kilometrski pas zračne linije od mejne črte ali na najbližje cestne komunikacije. Poleg tega so v gradivu dodali še zemljevid kjer je označeno kje ob naši južni meji bo ta pas potekal in dodana je tudi tabela, o tem smo se zelo podrobno pogovarjali na tem sestanku, kjer so zapisane tudi vse policijske postaje znotraj tega pasu, da se natančno ve v območju katere policijske postaje lahko dodatno vojaki pomagajo s temi pooblastili. In zame je ta način kot sem ga zdaj opisala in kot se nahaja v sklepu, tudi sprejemljiv.  Kar zadeva časovne varovalke, je po novem torej v sklepu zapisano, da lahko vojaki izvajajo pooblastila največ 3 mesece. Zdaj, če sem pravilno razumela pripombe Zakonodajno-pravne službe, to njihovem mnenju ni ustrezno in tukaj predlaga minister Hojs, da se ta pripomba seveda upošteva, da se mogoče uskladi z ukrepi, ki veljajo po PKP 1, kot je zdaj recimo za epidemijo do konca maja, pa se potem odločamo naprej. Ne vem, to vi presodite, ampak predlagamo, da so nekako tudi časovno usklajene zadeve in bi bilo to najbolj smiselno. Kar zadeva načrte in pravila o sodelovanju med policijo in vojsko, naša skrb je prvenstveno bila, da se tukaj sledi odločbi Ustavnega sodišča, kjer je Ustavno sodišče zelo jasno povedalo kako in kaj. In novi dokument Ministrstva za notranje zadeve vsebuje tudi naslednji tekst, ki dejansko govori o vsebini načrta o sodelovanju. Torej, pripadniki Slovenske vojske izvajajo pooblastila v skladu z operativno taktičnim načrtom in pod nadzorom policije. V operativnem taktičnem načrtu bo določeno sprotno obveščanje policije o uporabljenih pooblastilih, prav tako pisno poročanje o uporabljenih izjemnih pooblastilih in posledicah njihove uporabe. Poleg tega je v novem gradivu tudi dodan tekst, ki pravi, da bo Vlada določila pravila delovanja Slovenske vojske pri podpori policiji pri širšem varovanju državne meje. Tudi tukaj sem razumela stališče zakonodajno-pravne službe, da te zadeve niso ravno medsebojno najbolj usklajene, zato naslavljam tudi na tem mestu apel Ministrstvu za notranje zadeve, da pogledajo zadevo še enkrat, da se zadeva uskladi kot je bilo izpostavljeno s strani Zakonodajno-pravne službe, da bo zadeva zelo jasna in bomo natančno vedeli katera pravila, kdo jih sprejme in kako potem ravnati. Torej kar pa zadeva skupno izvajanje pooblastil, tudi tukaj je bilo ustavno sodišče v svoji odločbi iz leta 2016 zelo jasno. Tu smo seveda soočili naša stališča. Soočili smo tudi neka zasebna stališča in na koncu ugotovili, da seveda jih lahko imamo intimno, lahko celo mislimo po svoje, da pa vsekakor tako poslanci kot ministri v tej državi morajo slediti temu kar reče Ustavno sodišče in tudi tukaj z zadovoljstvom ugotavljam, da tisto kar je bilo za SMC spornega v predlogu  (nadaljevanje) prejšnjega dokumenta, ki je govoril o samostojnosti, o možni samostojnosti vojske in tako naprej, kar nekaj teh dikcij je v prejšnji verziji bilo, na katere smo v SMC opozorili, da pa so zdaj popravki takšni, da sledijo tej odločbi Ustavnega sodišča. Vidim, da je v novem dokumentu ministrstvo izbrisalo celoten ta del o tej samostojnosti in dodaja tudi sledeča odstavka: »Na območju izvajanja izjemnih pooblastil bi izvajanje nalog varovanja državne meje vodili, koordinirali in nadzorovali policisti. Kar pomeni, da bi Slovenska vojska izjemna pooblastila izvajala skupaj s policijo. Neposredno poveljevanje vojakom in dodaten nadzor pa bi bilo v pristojnosti poveljnika Slovenske vojske, Slovenska vojska pa v nobenem primeru ne bo samostojno izvajala obravnavanih nalog in pooblastil oziroma v tem smislu kakorkoli posegala v sistem zagotavljanja notranje varnosti države, ki ostaja v izključni pristojnosti policije.« V SMC ugotavljamo tudi, da so sami razlogi za aktivacijo, ki so za nas izjemno pomembni in morajo biti zelo natančno obrazloženi, mnogo bolje podani kot so bili podani v prejšnji verziji, da so predvsem mnogo bolje vpisane varnostne razmere, ki so povezane z varnostnim stanjem na državni meji in tudi že sam obseg dokumenta, ki je prej obsegal 14 strani, zdaj pa jih ima 25 pove, da se je zadevi malo bolj natančno in malo bolj sistematično dejansko pristopilo.  Torej v Poslanski skupini SMC aktivacijo 37.a člena pod temi dodatnimi izpolnjenimi pogoji, ki smo jih imeli, podpiramo izključno za namen dodatne pomoči slovenski policiji pri varovanju Schengenske meje in menimo, da se ljudje zaradi dodatne prisotnosti vojakov na tem območju morajo počutiti bolj varne. Torej morajo počutiti bolj varne in na ta način pričakujemo, da bosta policija in vojska skupaj tudi delovali, ne pa v strahu pred kakršnokoli obliko represije. Kot sem že rekla, predlagane spremembe sledijo v veliki meri pripombam in predlogo, ki smo jih podali in so bili vezani na oceno varnostnih razmerij, na oceno kako opredeliti območje dela, o načrtu sodelovanja in to, da so ta izjemna pooblastila namenjena izključno za pomoč policiji. Torej, še enkrat bi prosila, da se v izpostavljenih pripombah Zakonodajno-pravne službe sledi tem pripombam in se v tem delu še zadeva popravi. V SMC slovenski policiji in Slovenski vojski popolnoma zaupamo, zaupamo v njihovo delo, zaupamo v njihov profesionalni odnos do opravljanja nalog in zaupamo tudi v njihov profesionalni odnos do ljudi na terenu. Ključno je to, kar sem že rekla, da sodelovanje med njimi poteka na način in je organizirano na način, da pri ljudeh ne krepi strahu, temveč ravno nasprotno, krepi občutek varnosti in dolgoročno bi želela pa še opozoriti tudi na to, da mora ostati v našem delovanju prvenstveno tudi več pozornosti za dodatno, bom rekla podkrepitev, materialno in kadrovsko naše policije, posodobitev njihove opreme, zapolnitev tudi kadrovskih mest in da se na dolgi rok razmere na policiji uredijo na ta način, da bo še bolj sposobna obvladovati svoje naloge in še bolj operativna,  (nadaljevanje) seveda z nekim ciljem, da bo na ta dolgi rok policija tudi lažje obvladovala razmere na meji.  Hvala lepa.
Hvala lepa tudi vam. Za magnetogram moram sporočiti, da poslanka Alenka Jeraj na današnji seji sodeluje na mestu, ki pripada Slovenski demokratski stranki. Naslednji za razpravo pa je pripravljen poslanec Miha Kordiš, pripravi naj se Matjaž Nemec. Izvolite, gospod Kordiš.
Hvala za besedo, predsedujoči. Tole kar smo ravnokar poslušali, je bilo verjetno najdaljša, pa najbolj »dosadan« poncij-pilatovsko umivanje rok za suspenz državljanskih svoboščin kar jih je videl ta Državni zbor v zadnjih šestih letih. Ampak v resnici bi rad vsebinsko s svojo razpravo začel z nečem drugim. Sočasno s sejo Odbora za obrambo za aktivacijo 37.a člena se nam dogajata še dve stvari, ki sta povezani za aktivacijo 37.a člena in policijskimi pooblastili vojski. Prva stvar je krizni sestanek v Cankarjevem domu, glede na drastične razmere v domovih starejših občanov, ki so preobremenjeni, ljudje umirajo, tam bivajo rizične skupine naših sodržavljank in sodržavljanov, to je prva stvar, ki se nam vzporedno dogaja. Druga stvar, ki se nam dogaja pa je obravnava velikega korona zakona v sosednji veliki dvorani, ki vsebuje tudi dodatna pooblastila za slovensko policijo, razvpiti 103. in 104. člen, torej to, da policija lahko vdira v telefone in v stanovanja državljank in državljanov. Zakaj sem omenil oba tadva dogodka in kako sta povezana s pošiljanjem vojske na mejo? Zelo preprosto. Vlada utemeljuje, da potrebuje Slovensko vojsko s policijskimi pooblastili na meji za efektivno samostojno delovanje zato, da razbremeni slovensko policijo. Slovensko policijo naj bi potrebovali znotraj države za izvajanje karantene, ampak pazite to, kaj pomeni izvajanje karantene? Kot sem omenil, v sosednji dvorani, veliki dvorani Državnega zbora ravnokar poteka seja Odbora za finance, ki obravnava tudi dodatna pooblastila za policijo, za nadzor nad lastnimi državljankami in državljani. Torej, vojsko naj bi poslali na mejo zato, da bo Vlada dobila policijo za pregon lastnih državljank in državljanov. Zakaj naj bi izvajali ta pregon? Ker je menda potrebno izvajati karanteno. Ampak povezano s tako imenovano strategijo socialnega distanciranja, je treba povedati naslednje. Prvič, socialno distanciranje, status optimuma smo dosegli že preden so se vpeljale zadnje restrikcije na gibanje. Tukaj se kaj dosti več ne da narediti. Vse ostalo je bolj ali manj vladni piar. In če te nek policaj ustavlja zaradi tega, ker se voziš med Škofjo Loko in Ljubljano, ne bo nič pripomoglo k dodatnim pozitivnim učinkom socialnega distanciranja. Abotno pa je histerično stopnjevanje omejitev gibanja preko vseh razumnih meja potrebnega medtem, ko sočasno ljudje odhajajo na delo v proizvodne hale, v katerih dela nekaj 100, tudi nekaj tisoč ljudi, tudi tam kjer so bili potrjeni primeri okužbe s Covid-19. V tem kontekstu me ne bo nihče prepričal, da želi Vlada sprostiti policijske kapacitete za izvajanje karantene v smislu benevolentnega, dobrohotnega odgovora na epidemijo koronavirusa. Gre za eno in eno samo stvar, avtoritaren prevzem oblasti, stopnjevanje nadzora nad slovenskimi državljankami in državljani. Kjer bi bilo zares potrebno poseči in pomagati, je na področju zdravstva in na področju skrbstva. Kar me pripelje do druge sočasne stvari, ki se zdajle dogaja, to je krizni sestanek na temo stanja v domovih starejših občanov v Cankarjevem domu. Vojska že sedaj lahko koristno sodeluje pod civilnim pokroviteljstvom, če se jo nameni za   (nadaljevanje) potrebe oskrbe prebivalstva, za potrebe logistike prebivalstva ali za pomoč v domovih za starejše občane. Taka aktivacija vojske je mogoča brez policijskih pooblastil. Oziroma kakor se je izrekel direktor bolnišnice na Golniku, domovi za starejše občane so vojna žarišča epidemije. Sem bi bilo potrebno usmeriti vse sile, vso energijo. In sile in energija je omejena, finance so tudi omejene. In zdaj pa, kaj? Naj bi zaradi neke fiktivne grožnje beguncev vojsko pošiljali na mejo, dejansko sprostili policijo zato, da izvaja svoja novouzakonjena pooblastila, ki so prestopila mejo, za katero lahko govorimo o policijski državi. Hkrati naj bi vojska izvajala, to je bil minister Hojs na predstavitvi v naši poslanski skupini, popolnoma prostodušen, je precej pošteno povedal, da želijo imeti več moštva na veji zato, da bodo izvajali »push-back«. To konkretno pomeni, da ko pridejo neki ljudje pri nas čez mejo, begunci, ki iščejo zatočišče, bi zaprosili za azil, se jih v resnici niti ne spravi v sistem, ampak se jih samo porine nazaj na Hrvaško, pri polni vednosti, da jih Hrvati spravijo naprej v Bosni, v Bosni je pa pekel. V Bosni je pa pekel, razsulo. Kot da bi bili sredi vojnega stanja, »proper«, ne samo metaforično. Ljudi se vrača v grozne, grozne pogoje in zato naj bi potrebovali tudi moštvo in policijska pooblastila za vojsko, kjer naj bi vojska tudi samostojno, efektivno samostojno delovala.  In še ena stvar, ki smo jo lahko slišali od predstavnikov ministrstva, ko so predstavljali pobudo za aktivacijo 37.a člena v Poslanski skupini Levice, je bil argument proti, argument psiholoških učinkov, češ, saj v resnici kar želimo sprožiti so neki psihološki učinki na prebivalstvo. Zdaj, če to v konkretnem političnem kontekstu raztolmačimo, nam je takoj jasno, da gre za sproženje dodatne histerije in občutkov ogroženosti in to ne zato, da bi se kakorkoli zajezilo epidemijo, ampak da se išče še nove, še dodatne zunanje sovražnike, ki se jih najde tako kot je tako zelo pogosto v zadnjih petih, šestih letih, v beguncih. In da se na ta način zakrijejo dejstva kaj je dejansko varnostno tveganje ta hip v tej državi in kaj ogroža zdravje. To je epidemija in prenapet zdravstveni sistem. Prenapet sistem / nerazumljivo/. In zaradi epidemije in zaradi neprimernega odziva politike ljudje tudi umirajo. Zdaj pa namesto, da bi se s tem spoprijeli, bi kaj? Se šli fiktivno vojno na slovenski južni meji. Glede na to, da sta že dva pred mano se spoprijela nekako s tezo, da nasprotniki aktivacije 37.a člena vojski ne zaupamo in tako naprej, v resnici nismo nezaupljivi do pripadnikov Slovenske vojske, vsaj sam to lahko rečem, silno bi jih bil vesel, če bi se oblast jih odločila aktivirati v sodelovanju s civilno zaščito zato, da pomagajo v epidemiji, da pomagajo recimo v domovih za starejše občane. Do česa smo mi nezaupljivi? Ja, do dejstva, ki ga lahko najbolje opišemo z besedico udar. V zadnjih dveh tednih se nam dogaja agresiven prevzem oblasti s strani skrajne desnice. Parlamentu so bila odvzeta pooblastila rokovanja s proračunom, vmes so bile celo suspendirane transakcije podatkov v ERAR, kradejo kot srake, če tako rečem, saj poznamo zgodbo z maskami, ne tistimi maskami gospoda Tonina, čeprav tisto zgodbo poznamo, ciljam na gospoda Počivalška in na tiste preplačane maske. Zdaj še vojaški »deployment« s policijskimi pooblastili znotraj meja Republike Slovenije in dodatna pooblastila za policijo, stopnjevanje karantene in omejitev gibanja vsem med tem, ko ljudje še zmeraj odhajajo na delo v kužne tovarne. Ne mi reči, da se gre tu za omejevanje epidemije pa omejevanje socialnih stikov. Zakaj kakšna fabrika, ki je podizvajalec zahodne avtomobilske industrije še kar obrača stroje. A je to nekaj kar mora delati zaradi epidemije? Ne, seveda ne. To so poleg sistema zdravstvenega skrbstva najbolj rizična mesta okužbe, ne pa ulice, ne pa medobčinski prehodi.  Tako, da v Levici nasprotujemo aktivaciji 37.a člena zelo zelo iz vseh teh razlogov, ki sem jih navedel, hkrati bi pa predlagal alternativen kurs akcije, ki se nam zdi veliko bolj ploden, to je da se Slovenska vojska vključi aktivno ali pa aktivneje v podporo ostalim, zlasti zdravstvenemu in skrbstvenemu podsistemu, ki v prvi vrsti spoprijema z epidemijo. To vojska lahko naredi brez aktivacije 37.a člena in bo dejansko koristna za potrebe državljank in državljanov, ne pa zlorabljena za prevzem oblasti s strani skrajne desnice za zastraševanje prebivalstva in za »push backe« nekih ljudi, ki so že tako obupani in živijo v bedi. Hvala.
Hvala lepa tudi vam. Če sem prav razumel želi repliko poslanka Janja Sluga. Imate na razpolago tri minute po Poslovniku. Izvolite.
Hvala lepa. Jaz se seveda moram odzvati, zato ker se mi zdi, da so ti komentarji kolege Kordiša vsakič, ko razpravlja nekdo s katerim se on ne strinja najmanj nevredni mandata poslanca, da ne bom rekla še kaj hujšega. In to zavajanje, ki mu vedno potem sledi, spominja na to, da živite čisto nekje v svojem svetu. In jaz mislim, vem, da smo dolgo ure v tej hiši, ampak vendarle, upam, da veste, kaj se v naši državi dogaja, kako se počutijo ljudje, kakšni ukrepi veljajo, koliko ljudi imamo po bolnišnica, koliko ljudi okuženih, kako naraščajo te številke, kako se trudijo državni organi spraviti ljudi iz celega sveta nazaj domov in kako se potem trudijo tudi, da ti ljudje se na varen način vključijo nazaj v svoje normalno življenje. Govorim seveda o izvedbi karantene, ki je nujna, upam, da se vsaj tukaj strinjamo in da tudi ni v vašem svetu karantena nekaj, o čemer niti ne razmišljamo. In pa še to vaše zavajanje glede 103. in 104. člena. Ko dobro veste, da je bil 104. člen umaknjen in da je 103. člena to udiranje v stanovanja državljank in državljanov črtano, dobro veste, je kolegica.
Hvala lepa tudi vam. Ker ni replike na repliko. Postopkovno, samo brez zlorabe, prosim. Izvolite. Tri minute.
Hvala predsedujoči. To ni bila v nobenemu vsebinskemu smislu replika, ampak nek poskus polemike z menoj, ki nima v bistvu nobene kredibilnosti, tako kot nima kredibilnosti stranka osnovana na antirevanšizmu, ki je sedaj v koaliciji skrajne desnice.
Kakšen je postopkovni predlog?
Da take poskuse replik…
Dajem besedo naslednjemu prijavljenemu, to je poslanka Nataša Sukič. Izvolite.
Hvala lepa za besedo predsedujoči.  Jaz bi uvodoma rada opozorila nekaj, in sicer na to, da na kakšen način mi dobivamo predloge nekih interventnih zakonov, enega za drugim na mizo, se pravi še včeraj do večera nismo vedeli, da bomo danes tukaj razpravljali o aktivaciji 37.a člena. Se pravi kar tako na ad hock, kar tako z glavo skozi zid, naj torej povečamo pooblastila oziroma podamo policijska pooblastila vojski in to dejansko popolnoma brez potrebe in bom zdaj pač povedala zakaj sem prepričana, globoko prepričana, da absolutno brez potrebe. Namreč, ves čas se poskuša ustvarjati neka družbena psihoza, da gre pri nas za varnostno krizo in ne za zdravstveno krizo. Naj povem tukaj gre izključno za zdravstveno krizo. In če sam uvod te Vlade v spopad s to krizo je bil napačen, ko ste organizirali svoj štab za spopad s to krizo pod napačnim ministrstvom, na mesto, da bi ga organizirali pod zdravstvenim. Že to so se začele dogajati nenavadne stvari.  Zdaj, vi govorite, da je potrebno okrepiti varovanje meje. Poglejte, tukaj je graf, naj ga vidijo državljanke in državljani, da že od decembra meseca število prehodov meje s strani beguncev upada. Vztrajno upada in naj vam povem za primerjavo, v mesecu marcu lanskega leta je bilo 1075 prehodov, v mesecu marcu, po meni projekciji glede na to, kar se je dogajalo do danes, jih bo največ 500. Torej, več kot polovica ali polovica manj, kot lani v istem času. Torej, zdaj ne vem, ali mi s tem, da 120 vojakov že sodeluje s policijo pri varovanju južne meje na meji in s tem, da ni povečanega pritiska na to mejo, ampak obratno. Pritisk je zmanjšan. Zdaj pa jaz ne vem, ali mi danes urgentno, s tem, da včeraj ob 9.00 zvečer bili seznanjeni o tem, da bomo danes o tem razpravljali in jutri naj bi to sprejemali, a mi moramo zdajle dejansko podeliti ta pooblastila vojski, v imenu česa? V imenu preteklosti, se pravi, k so bili pritiski večji ali v primeru morebitne prihodnost, ki je pa seveda za časa trajanja krize, korona krize z lepa ne bomo ugledali, kajti kot vemo, so se meje neprodušno zaprle, vse države so jih neprodušno zaprte, in sicer so s tem tudi seveda preprečile ta tako imenovani grozeči, za vas migrantski, v resnici begunski val. In sicer, nedavnih ukrepov v Bosni in Hercegovini, ki je začela omejevati gibanje beguncev, sicer šele pred slabim tednom, se bodo torej kaj kmalu pokazalo, da bo teh prehodov, ki so bili do sedaj še manj, ne pa še več. In lepo vas prosim, meje so tako zaprte, da če malo karikiram, da še muha komaj preleti mejno črto, kaj šele, da bi begunci kar tako na veliko se valili zdajle v času korona krize. Prav gotovo ne. Glede na to, da te korona še vsaj dva ali pa morda tri mesece, kot je videti, glede na dogajanje na globalnem nivoju, ne bo konec. Jaz ne razumem te potrebe, da moramo mi danes tukaj sprejeti oziroma jutri aktivirati 37.a člen. Zakonodajno-pravna služba pravi da, torej jasno je, sploh me pa motijo kontradikcije v vaših zapisih, kako si vi to predstavljate. Pa poglejmo, kaj piše v sklepu o aktivaciji. Najprej ste zapisali, citiram: »Ustavili bi lahko mobilne patrulje Slovenske vojske, ki bi pod nadzorom policije patrolirale ob meji ter v veliko primerih tudi same opravile, poudarjam, tudi same opravile začasno omejitev gibanja migrantov, ki bi jih na to kaj predali policiji v nadaljnjo obravnavo in policiji poročali o izvedenih ukrepih.« Prvo kot prvo, vojska, tudi če bi dobila ta pooblastila nima kaj in ne more po veljavni zakonodaji prav nič sama opraviti. Ampak, lahko to opravi skupaj s policijo. In zdaj mi vi povejte, čisto resno me zanima argument, kako torej boste razbremenili policijo, če vojska sama ne more opraviti nič, ampak lahko to naredi skupaj s policijo. Torej, te policije očitno ne boste prav nič dodatno razbremenili, ker policija bo še zmeraj bo morala biti južni meji.  Potem pravite, citiram: »Slovenska vojska v nobenem primeru ne bo samostojno izvajala obravnavnih nalog in pooblastil oziroma v tem smislu kakorkoli posegala v sistem zagotavljanja notranje varnosti države, ki je sedaj v izključni pristojnosti policije«. Konec navedka. Tukaj torej pravite ravno obratno kot malo prej.   (nadaljevanje): Potem dalje. Vaša dikcija, kaj pomeni skupaj s policijo, pa očitno pomeni tole, citiram: »To pomeni, da bo v praksi na centralnem nivoju sodelovanje pri varovanju meje vodeno s strani generalne policijske uprave, ki bo navodila za delo na podlagi analiz tveganja in drugih operativnih podatkov ter spremljanja situacijske slike posredoval poveljstvu sil Slovenske vojske oziroma Generalštabu Slovenske vojske.« Skratka, kup kontradiktornosti, kako si vi to predstavljate delovati skladno z zakonom na tak način. To vas je opozorila Zakonodajno-pravna služba. Popolnoma pravilno, da ne omenjam letališč v Mariboru in na Brniku, ker sploh nimate kaj iskati. Skratka, zapletate se v kup kontradiktornosti. In kot rečeno, zakaj bi bila Slovenska policija zdaj na enkrat tako zelo preobremenjena. Izgovarjate se na nadzor meje proti Avstriji, Italiji in Madžarski, pozabite pa povedati, da je dela na teh mejah, ki so seveda zaprte, tudi s strani naših sosedov, pravzaprav malo. Da policija je zaradi epidemije razbremenjena na številnih drugih področjih, nimate recimo koncertov, nimate športnih prireditev, manj je prometnih nesreč, manj je prometnih prekrškov, ker smo ljudje pravzaprav ves čas praktično v karanteni razen tisti, ki se vozijo seveda na delo kjer jih ne čakajo zaščiten maske, ker jih pač ni, kot smo videli, jih preprosto ni in ti ljudje so v fabrikah, v tovarnah lepo izpostavljeni okužbi in to so tisti, ki to okužbo, hočeš nočeš, najprej sami so okuženi in potencialno bodo zboleli in jo prenašajo naprej. Ali bomo tako zaustavili virus? Ali bomo tako pomagali policiji, da bomo vojski dajali dodatna pooblastila, policija bo pa počela, kaj? Kaj pravzaprav bo počela policija? Nadzirala vpadnice iz mesta, ker tistih, ki hodijo na delo, enih 100 tisoč ali koliko se jih vsak dan pripelje v Ljubljano, očitno ne bo zaustavljala. Tako, da ne mi reči kaj ta policija danes takega počne.  Dalje. Vojsko seveda potrebujemo, da nam pomaga v teh kriznih časih, ampak ne na način kot vi to predlagate. Potrebujemo jo, da v sodelovanju s civilno zaščito pod jurisdikcijo civilne zaščite pomaga čim širše in čim bolj kakor mere.  Miha je že prej povedal, domovi za ostarele so danes tista žarišča, tista glavna, če hočete v vašem diskurzu bojna linija tega spopada s sovražnikom, ki je tokrat nevidni mikrob oziroma virus. Mi nismo v vojni, pravi klasični vojni, ampak smo v neki situaciji, ki je resnično grozljiva in kjer ljudje resnično potrebujejo pomoč in verjamemo, da nam naša vojska v tem primeru, če deluje, tako brez nekih dodatnih pooblastil nikakor v ničemer ne ogroža niti ni problem z našimi fanti, kot se tukaj poskuša manipulirati. Bolj je problem s politiko, ki jo nadzira, ki opravlja z njo in / nerazumljivo/ morajo potem naši fantje izvajati razne naloge v imenu raznih politik, niso pa zato naši fantje in dekleta, ste pa seveda gladko pozabili, ki so tudi v vojski pripadnice, seveda nič sami po sebi ogrožajoči. Ogrožajoča je politika, ki jih uporabi za svoje orodje. Tako da, lepo vas prosim.  Zdaj pa se bom še mogoče za zaključek res vprašala. Dajte vi meni povedati, čemu je v resnici namenjena takšna, čez noč, na hitro aktivacija 37.a člena v situaciji, ko na mejah se usiha, vztrajno usiha prihod beguncev. Je morda namen v kontinuiteti vzdrževanja te psihoze o beguncih kot tistih drugih, ki nas ogrožajo, kot tistih, ki prinašajo bolezni v to državo tako kot smo slišali na nujni seji, ki jo je SDS januarja sklical tukaj v tem Državnem zboru kjer smo razpredali na dolgo in široko o tem kako so begunci tisti, ki čez mejo prinašajo bolezni. No zdaj vidimo, da niso bili begunci tisti, ki so k nam prinesli koronavirus, ampak je pač svet globalno povezan, prinesli so ga tudi naši ljudje, ki so bili turisti v Italiji ali pa   (nadaljevanje) kje drugje. Žal mi je, ampak tako pač je.  Potem dalje. Ali je namen stopnjevanje psihoze in pritiska na že tako preobremenjene državljanke in državljane, ki smo vsi v neki kolektivni stiski ta trenutek zaradi zadev, ki se dogajajo ne samo pri nas, ampak dejansko na globalni ravni, ker kaj takega dejansko še nismo doživeli. Vse skupaj je videti malo grozljivo in nadrealistično, kar se dogaja, torej ali je namen.  Dalje vzdrževati to psihozo, da imamo varnostni problem in ne zdravstvene krize. Spoštovani, mi imamo izjemno in grozljivo zdravstveno krizo, nimamo pa varnostnega problema in zato ni potrebe po dodatnih pooblastilih za vojsko, ker ni slučajno, da je vojska zmeraj in povsod v demokratičnih družbah ločena, strogo ločena od civilne sfere, da se vojski skorajda, razen v izjemno izjemnih primerih ne podaja pooblastil, ki sodijo v civilno sfero. O tem primeru se ji ne podaja pooblastil, ki jih ima, torej ki jih ima policija.  Dalje. Ta naša vojska ni usposobljena za te postopke za katere je usposobljena policija. Kako bo torej neusposobljena vojska na tem področju, ker vojska je usposobljena za čisto druge naloge, sploh razbremenila policijo ali jo bo policija zdaj še trenirala in se bo s tem še bolj obremenjena, tako da ne nam takšnih floskul in takšne megle prodajati, kako bo vojska ta trenutek čez noč, hop, razbremenila policijo, ki pravzaprav v resnici, kot smo videli na južni meji absolutno ni bolj obremenjena kot prej, ampak je manj obremenjena kot prej.  Tako da, če zaključim še z nečim kar je pa sploh zanimivo, da vam pa še samo navedem, kaj je rekel generalni sekretar Nata, Stoltenberg, 16. marca., letos, takrat ko je Slovenija že bila v stanju razglašene epidemije in v neki krizni zdravstveni situaciji, ki se jo seveda ves čas želi prikazati kot krizno-varnostno, ampak pustimo. Generalni sekretar Nata je torej 16. marca izjavil, da od držav članic pričakuje, da kljub krizi in kljub hudim posledicam, ki jih bo ta pustila na gospodarstvu, da bodo še dalje spoštovale svoje zaveze pri doseganju izdatkov za vojsko v višini 2 % BDP. Zelo zanimivo, ne. 16. marca. In kaj zdaj? Mislim, jaz si ne morem pomagati, da mi ne bi prišlo na misel, da je morda eden od razlogov, da se vojsko tako zdajle postavlja v prvi plan, čeprav imamo zdravstveno krizno situacijo in ne neke varnostne oziroma vojaške krizne situacije, da pač vojska naj bi tukaj bila postavljena na neko posebno pomembno mesto in ko bo krize konec, ko bo prišlo do resnih ekonomskih, gospodarskih, socialnih posledic, se bo še zmeraj upravičevalo, češ naši fantje, pa tudi dekleta na kater ste prej pozabili, so se zelo izkazali v tej krizi, poglejte kaj vse so naredili, mi moramo dalje vlagati v našo vojsko, tukaj ne moremo krčiti sredstev, bomo pa krčili kje drugje. In kje bomo krčili? Kot ponavadi, izvajali bomo socialne reze, nadalje bomo se sesuvali socialno državo kljub temu, da se je v tej krizi jasno in nedvoumno pokazalo, javni zdravstveni sistem je tisti, ki zdaj rešuje naša življenja, ki rešuje državljanke in državljane, in če bi vanj vlagali v preteklih 30. letih več ne pa, da smo ga krčili in sesuvali, bi danes bili še bolje pripravljeni na spopad s krizo, ne da zdaj panično kupujemo respiratorje, itn., itn., in na tej točki se bom za enkrat ustavila.  Hvala.
Hvala lepa tudi vam.  Besedo ima poslanec Matjaž Nemec, pripravi naj se poslanka Jerca Korče.  Izvolite kolega Nemec.
Hvala lepa in lep pozdrav vsem skupaj tudi v mojem imenu.  Smo v enih posebnih časih, posebno leto že od samega začetka tega leta, je napovedoval, bom rekel, posebne okoliščine. Kdo bi si mislil še pred mesecem, da bomo imeli situacijo v kateri smo. Še več, celo meteorit je padel na Republiko Slovenijo, ne samo, da smo priča raznoraznim krizam in skoraj vse smo lahko predvidevali, razen te zadnje nekoliko manj ali pač, kljub temu, da se nam je prvotno zdela Kitajska nekoliko od daleč, smo danes v kremplju izzivov – ne samo mi, ampak celotno območje širše Evrope. Torej gotovo je potrebno jemati v kontekstu celotno dogajanje, ne samo borbe proti korona virusu, ampak tudi varnostno. Varnostna situacija trenutno, v temu trenutku, ko govorimo, ne glede na to, da je podajal minister za obrambo določene podatke izpred 14 dni, so se ti nekoliko spremenili. Torej smo seveda, tako kot opozarjajo mnogi, predvsem nevladne organizacije, sredi ene pomembne humanitarne krize na področju Zahodnega Balkana zaradi seveda prevelikega, preštevilčne prisotnosti migrantov, ki so iz različnih držav Bližnjega vzhoda prišli v Evropsko unijo. Seveda ta pritisk pa popušča. Podatki so jasni. Na turško-grški meji pritiska danes več ni, vsaj ko govorimo o kopnem delu – podatki so preverljivi, evropske institucije vam jih bodo z veseljem pokazale. Česar moram reči, da smo nekoliko na dvoumen način deležni s strani naše vlade, kajti ti podatki mi niso prav jasni, ampak ne glede, to ni toliko pomembno, kot je pomemben sam trend dogajanja na tej poti, na katero se… oziroma trend dogajanja na poti, ki bi lahko pomenilo varnostno grožnjo kot omenja Vlada za borbo proti širjenju korona virusa.  Kot že rečeno, migranti, ki so pred tedni - kot je govoril minister – pritiskali na grško mejo, so danes v notranjosti Turčije. Torej od takrat naprej se je v državah dogodilo marsikaj. Marsikatera država je dejansko napotila vojsko tudi na ulice, kot na primer Srbija in seveda okrepila svoje območje obmejno ter seveda tudi v notranjosti s policijo seveda. Zato je ta razprava izjemnega pomena v danih okoliščinah, kajti pri zaznavanju teh izzivov, moramo biti predvsem racionalni, predvsem moramo bedeti, da kot politiki ne bomo poskusili porušiti tistih temeljnih družbenih vrednot, ki smo jih kot družba na nek način postavili z vsemi varovalkami. Seveda ta sistem vrednot je za Socialne demokrate zelo pomemben. Slovenska vojska in fantje in dekleta, pripadnice Slovenske vojske, opravljajo izjemno delo – pa ne samo oni, policistke, policisti ter da ne govorim širše o zdravstvenem osebju ter vsem podpornem kadru, ki zagotavljajo, zato, da Slovenke in Slovenci relativno preživljamo ta čas z vsemi storitvami, ki so moč od Republike Slovenije pričakovati. Kot že rečeno, vojska pomaga z več kot 120 pripadniki in kolikor bi bilo mogoče, bi jih lahko še več vpoklicali. Seveda pomagajo pri logistiki, kot je minister povedal, transportu, zasledil sem v medijih celo z laboratorijem na terenu ter razkuževanjem pomembne infrastrukture ter seveda opravlja tudi humanitarno pomembno vlogo. V razmislek dajem vsem, ki razmišljate, da je moč preprečiti česarkoli na slovensko-hrvaški meji, vam podajam razmišljanje, da dajmo to storiti na način, kot veleva po evropski praksi. Torej Frontex je prisoten in se krepi. Ne samo na turško-grški meji, ampak tudi širše. S Hrvati imamo nekoliko težav, ampak kolikor razumem, se te odpravljajo kar se tiče vračila migrantov, ki so izpostavljeni na območju Republike Slovenije. Ter seveda tisto, kar je najpomembnejše je, da dejansko, e bi želeli z vojsko pomagati kjerkoli že, bi jih lahko napotili recimo v Bosno ali pa na Kosovo in tam bi lahko pripadnice, pripadniki Slovenske vojske pomagali pri temu, kar govorite vi – zajezitev migrantskega vala. Seveda pri predstavljenem sklepu, predlogu, imam veliko pomislekov. Čudim se, da ne zvonijo vsi zvonovi zaradi mnenja Zakonodajno-pravne službe. Po mojem mnenju je Zakonodajno-pravna služba domala raztrgala sklep. Seveda zanimalo bi me, kje sta oba policijska sindikata? Lahko govorita še v tej državi in me zanima mnenje policijskih sindikatov v zvezi s tem. Kajti dobro vemo, da v danih okoliščinah policija seveda deluje v skladu z zakonodajno, medtem ko vojska v skladu ukazov. Seveda mnenje Zakonodajno-pravne službe je ključno. Seveda tudi odločba Ustavnega sodišča na nek način / nerazumljivo/ pripadnike Slovenske vojske, da naj izjemoma skupaj s policijo sodelujejo v akcijah ter seveda opozarja istočasno Vlado, širšo javnost in politiko, da Vlada pa je tista ki določi pravila delovanja prav policiji. Torej Vlada naroči policiji, policija naroči vojski. Kje je tukaj razmejitev pooblastil? Gospod minister, spoštovani vsi prisotni, ne vem kdo bi odgovarjal, v kolikor bi sprejeli takšen predlog sklepov. Kajti ta čas bo minil, upam, da zelo hitro in takrat v času upam, da miru in normalnosti, če smem tako grobo reči, ne bo več prostora za histerijo in bo prostor predvsem za logiko in za logično sodelovanje v slovenski politiki. Nobeden čas ni večen in občutek, ki se ustvarja je neke željene histerije tudi na južni meji, zaradi tega, da bi se državljanke in državljani počutili ukleščene, bom rekel, v željo nekatere politike, ki ni politika svobode. Rezervna sestava policije s 500 pripadniki in pripadnicami, s štirimi evri na uro. Ti lahko samo 30 dni na leto pomagajo policiji, tudi na meji. Minister vem, da mi boste lahko odgovorili na to vprašanje, ampak to bi bil prvi ukrep, o katerem smo se tudi pogovarjali, ki bi lahko služil za razbremenitev policistov. Mimogrede, nisem prepričan, da se sindikati strinjajo z vami, da s tem ukrepom boste dejansko razbremenili policijo, ampak naj govorijo sindikati in prosim naj jih kdo vpraša za mnenje, tudi oba sindikata policije.  V času, ko nimamo Komisije za nadzor obveščevalne in varnostne službe, ki je edini organ, ki bi lahko nadzoroval početje, tudi če je omejeno na tri mesece. In tukaj imamo celo vrsto težav. Zanima me, kako bo slovenska politika ravnala v temu primeru, ampak ne želim spodbujati te razprave, ker mislim, da zato je še čas. Ampak si predstavljate imeti policijo oziroma vojsko s policijskimi pooblastili na meji in nobenega organa, ki bi izvajal nadzor nad komerkoli? 103. in 104. člen, vem da ne govorimo o temu, omenjam ga pa – 103. in 104. člen, represivna člena. Predlagana sicer v sklopu reševanja socialno, gospodarske in finančne krize, se je znašel kot pomemben pomik v zakonodaji, ki bi moral reševati socialne stiske ljudi. Ta pomemben pomik pomeni trend in želje nekoga, da bi omejeval ali pa nam našo usodo krojil preko telefonov ali pa nam vdiral v stanovanja. Ampak to je druga tema. Opozarjam samo, v katerem kontekstu se pogovarjamo – o uveljavitvi aktivacije 37. člena, za katerega mimogrede mnogi strokovnjaki – ne jaz, ampak mnogi strokovnjaki imajo izjemne zadržke. To smo naredili leta 2015, 2016. Spomnite se politično, v kakšni situaciji smo takrat bili. Če bi poslušali tiste, ki nam danes govorite, da uveljavljamo 37. člen, bi razumeli tisto obdobje popolnega kosa v Republiki Sloveniji. Govorim o letu 2015, ko je na teden 150 tisoč ljudi, migrantov prišlo v Republiko Slovenijo. Ampak takrat smo zmogli z racionalnostjo odgovoriti na vse izzive tistega časa. Danes, ko tega pritiska ni tako množičnega, številke dokazujejo, pa temu ni tako. Seveda sočustvujem in poskušam in razumem, ne poskušam, razumem državljanke in državljane, ki živijo ob južni meji. Seveda vsakodnevno spremljamo lahko kaj se tam dogaja že mesece. In če povzamem mnoge strokovnjake, to ne bo rešilo problema. Ne na tak način. Zato se zdi ta ukrep pretiran, kot je nekdo rekel – političen, kar ne pušča možnosti drugačne interpretacije, že od samega začetka podpore varovanja državne meje, vse do 10. marca je Slovenska vojska pripadnike Slovenske vojske, je dejansko bila prisotna na meji 108 tisoč 441 krat, oziroma sodelovala je več kot 46 tisoč patruljah. Torej prizadevanja vojske že danes so izjemna na južni meji in dovolite mi kritiko v komuniciranju slovenski policiji, ki jo seveda globoko spoštujem, ker mislim, da je vseeno vredna tega spoštovanja. Zakaj ne obelodanite teh podatkov? zakaj na vaših spletnih straneh omenjate samo policiste, nikjer pa pripadnice in pripadnike Slovenske vojske, ki že dolgo obdobje pomagajo pri reševanju zagat na južni meji? Strokovnjaki trdijo, da lahko že danes domala uporabite praktično vse tisto, kar bi lahko uporabili v 37. členu. V kolikor smatrate, da je potrebno aktivirati Slovensko vojsko, to lahko naredite že danes, ob prisotnosti policije, pa naj bo razmerje 1:10 ali pa 1:2. Torej že danes ni nobenih omejitev za to, da bi pripadniki Slovenske vojske lahko sodelovali na južni meji. Tisto, kar me pa zelo skrbi, je pa mnenje Zakonodajno-pravne službe. Tudi sam sklep ni dovolj jasen, na območjih, kot jih je že Zakonodajno-pravna služba omenjala in sicer, do kam se sme po pristojnosti in po geografskem načelu. Brnik, Maribor – o tem nismo nikdar razpravljali, da bi se lahko izvajale določene aktivnosti tudi tam. Kaj pa na meji, kjer segajo aktivnosti čez petih kilometrov, kaj bomo pa tam lahko naredili? Kontradiktornost in nenačelnost med Zakonom o obrambi in predlogom. Seveda, naši fantje in dekleta, kot radi nekateri poudarjate, naša Slovenska vojska je vredna vsega spoštovanja in zato, dajte jim tiste naloge, ki jim pripadajo, pri tej humanitarni, gospodarski, socialni, finančni krizi, ki je in še nekaj časa žal bo med nami. Nič ni narobe, če pomagajo pri logistiki, nič ni narobe, če pomagajo pri helikopterskih prenosih, prevozih, nič ni narobe, če pomagajo z laboratorijem, z razkuževanjem pomembnih objektov in z humanitarnim udejstvovanjem. Ampak, ne dovoliti, da ustvarimo vtisa izrednih razmer v Republiki Sloveniji, kajti po vseh parametrih smo med bolj učinkovitimi. Torej, politika v teh trenutkih bi morala sodelovat sorazmerno, brez skrajnih ukrepov, kot je ta. Socialni demokrati vidimo uveljavitev oziroma aktivacijo 37.a člena kot skrajni ukrep, daleč od tistega iz leta 2015, je ta situacija. Torej, menimo, da je aktivacija 37.a člena v tem trenutku nepotrebna, ne samo iz racionalnih, sistemskih vrednot, ampak tudi dejanskega stanja na vseh mejah, ne samo na Slovensko-hrvaški meji. Želel bi, da v bodoče republika oziroma Vlada Republike Slovenije ne bi kazala več intencij po represiji, kot jih je znala izkazat v zadnjem tednu. Tudi pri ključnih zakonih, ki bi pomenilo boljše socialno in finančno stanje naših državljank in državljanov. Torej, pamet v roke, poskušajte delovat humano, ne protislovno in predvsem v korist svobode slovenskih državljank in državljanov, kakršnekoli že, naj bo to pravna, zdravstvena, socialna ali pa varnostna. Hvala lepa, predsednik.
Hvala lepa tudi vam. Na vrsti za razpravo pa je poslanka Jerca Korče, pripravi naj se poslanec Zmago Jelinčič Plemeniti. Izvolite, gospa Korče.
Ja, lep pozdrav predsednik, lep pozdrav tudi vsem prisotnim danes na tej seji. Mislim, da smo dokazal v celoti, celoten parlament, da se zavedamo resnosti razmer, da si želimo delovati konstruktivno, sorazmerno in predvsem v luči tega, da skozi to turbulentno obdobje vsi skupaj pridemo čim manj ranjeni na vseh področjih. Govorimo na ekonomskem, govorimo na gospodarskem, govorimo na socialnem, govorimo na zdravstvenem, ki je najpomembnejši in tudi znotraj spoštovanja demokratičnih vrednot in ohranitve nekih standardov, za katere so si naši predniki res dolga leta prizadevali. Veliko je govora o tem, da se nekateri bojimo Slovenske vojske, bojimo slovenske policije, da jim ne zaupamo… Temu ni tako, kajne. V Listi Marjana Šarca še kako zaupamo Slovenski vojski, vsem pripadnikov Slovenske vojske in pripadnicam. Enako velja za slovenske policistke in policiste. V njihovo strokovnost si nikoli ne bi drznili dvomiti in še manj posegati, kakorkoli, v njihovo delovanje, tako da, mi se delovanja teh sistemov ne bojimo, ker se zavedamo, da so na strani ljudi, na strani tega, da delajo v luči dobrega za državo in za vse državljanke in državljane. Ne moremo se pa ogniti dejstvu, da, tudi če bi želela ta Vlada prikrit to dejstvo, da pa tej vladni garnituri ali pa garnituri, ki politično zaseda določena ministrstva, pač ne zaupamo. In tukaj je prav, da smo glasni, da povemo svoje mnenje, nenazadnje, smo, vsaj očitno, en uspeh že dosegli s črtanjem 104. člena. Očitno je to ugotovil tudi del koalicije, ki je močno, dovolj močno vršil pritisk na celotno Vlado, da se je ta člen črtal, je pa neizpodbitno, da je to dosežek glasnosti opozicije, glasnosti strokovne javnosti in pa vseh opozoril, ki so bila v zadnjih dneh podana. Tako da, iz tega vidika nam to daje zagon, da se tudi pri drugih segmentih borimo, da se stvari pač ne pustijo, da grejo skupaj s tokom in da se v luči zasledovanja rešitve turbulentnega časa in pa težav, s katerimi se globalno vsi skupaj soočamo, pri nas zraven podtikajo še določene zadeve, ki nimajo praktično nobene zvez z reševanjem nastale situacije. Tako da, še enkrat, toliko o zaupanju in strašenju, mi se pripadnikov in pripadnic in pa policistk in policistov, nikakor ne bojimo, jim zaupamo in verjamemo v njihovo strokovnost. Dejstvo je, da sta policija in vojska dva zelo pomembna sistema države in da ima vsak od njiju jasno razmejena pooblastila, jasne so naloge, jasno je, zakaj smo jih v državi, ko smo formiral demokracijo, naredili in temu nikoli ne more biti drugače in že danes je jasno, da obstaja 37. člen Zakona v obrambi, 23. člen, po katerem lahko, po katerem v 37. so jasno opredeljene naloge vojske in jasno je zapisano, da ob naravnih in drugih nesrečah, v skladu s svojo organizacijo in opremljenostjo, tudi vojska sodeluje pri zaščiti in reševanju. O sodelovanju vojske pri zaščiti in reševanju odloča Vlada, v nujnih primerih pa minister na predlog poveljnika Civilne zaščite Republike Slovenije oziroma načelnik Generalštaba – me žalosti, da vam še ni tega uspelo – imenovati po pooblastilu ministra. Tako da, to je jasno v zakonu že danes zapisano in vsaka taka stvar, ko se pojavlja, pa mogoče zavaja javnost, da je potrebna aktivacija 37.a člena, zato, da bo vojska sploh lahko pomagala državljankam in državljanom na drugih segmentih, je skrajno neprimerna in pomeni samo zavajanje javnosti, zato da, upravičujete, zakaj bi se ta člen aktiviral. Tudi 23. člen je povsem jasen in vojska svoje naloge lahko v skladu z že obstoječo zakonodajo opravlja. Zdaj pa, gremo na to željo ministrstva, da se aktivira 37.a člen. V Listi Marjana Šarca smo k temu pristopil – mislim, da bo tudi minister to priznal – zelo konstruktivno. Želel smo slišat argumente, želel smo slišat argumente ministra, želel smo slišat argumente tudi policije in smo jih poslušal in tudi verjamem, da se vsi strinjamo, slišali. Seveda pa je dejstvo, da smo postavili svoje pogoje, za katere smo mi ocenili, da so tisti, ki na eni strani zadostijo argumentaciji, ki jo je podal minister na sestanku in pa na drugi strani zadostijo temu, da se postavijo omejitve dovolj strogo, da ne bi dopuščale manevrskega prostora za kakršnokoli drugačno interpretacijo in pa izrabo. Zdaj, jaz imam 3 predloge, že iz tega ven izhaja vsa ta zmedenost, tega sklepa oziroma oblikovanje tega sklepa. Prvi sklep mi datira na 27. 3., potem smo dobil včeraj na svoj elektronski naslov nek predlog ministrstva, in danes, ko je v to hišo, v Državni zbor, dejansko prišlo gradivo sklepa, je to že tretja verzija, pa verjamem, da morda obstaja celo še kakšna druga, tako da že iz tega izhaja, da so se hotele nekatere besede zapisati drugače, nekatere dikcije in  (nadaljevanje) verjamem, da je tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe samo po sebi dovolj povedno, da ni potrebno nič dodati. Jaz se strinjam z mojimi predhodniki, da vam je ZPS tale vaš predlog kratko malo raztrgala in da bi, da je že sam po sebi dovolj povedan, da ni potrebno nič dodati. Meni je po svoje žal, da nismo šli v to konstruktivno smer, da bi poslušali ta argument, ki je bil edini argument, ki je Listo Marjana Šarca prepričal, res edini argument, da je treba razbremeniti policijo. Nikakor nismo pristali na to, da bi kakšna aktualne varnostne razmere na meji bile take, da terjajo aktivacijo 37.a člena, ker številke tega ne izkazujejo. Tudi če bi vaša retorika in to, kar ponavljate že več let, hotela to izkazovati vam številke in statistika ne pritrjuje. In ker so to eksaktne zadeve ne morete to manipulirati in zinterpretirati nikakor drugače. Je pa argument, da je potreba, da se pripravi na to, kar lahko še sledi, da se razbremeni policijo, ki ima določene naloge znotraj, da je ena tretjina pripadnikov slovenske policije tudi v neki karantenni, zato da če je potreba, da se jih potegne nazaj na delo. Iz tega argumenta smo rekli, da gremo v nek kompromis z nekimi strogimi pogoji in zavezami.  Želeli smo si, da se jasno opredeli dvokilometrski pas delovanja ob meji. Naš pogoj je bil tudi, da se ta člen aktivira do 30. 4. in nikakor ne za tri mesece, ker noben od nas ne ve kaj bo čez dve, tri tedne. In ne vidimo smisla, da se za daljše časovno obdobje ta zadeva aktivira, zato ker Državni zbor deluje. Tudi če bi želeli pokazati ali pa nas prepričati, da so take izredne razmere temu ni tako. Državni zbor deluje in dokazali smo, da lahko v 24 urah ali pa v 48 urah sprejmemo praktično karkoli, da se sestanemo, da zadevo potrdimo in ni nobene potrebe, da se na zalogo sprejema ta sklep za daljše časovno obdobje. Želeli smo si tudi tedensko poročanje Odboru za obrambo, Odboru za notranje zadeve. Mi smo vključili tudi Komisijo za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb. Zakaj pa ne? Več kot je nadzora nad neko tako zadevo, to je lahko samo dobro. Tako, da nas žalosti, da niste šli in da so očitno razlogi drugačni, kakor ste sami pri sebi zatrjevali. Neko zaupanje je bilo skozi sam postopek tudi izgubljeno s strani Liste Marjana Šarca, tako da nam je žal, da je zadeva padla v vodo in da mi takega sklepa, kot ste ga vi oblikovali, s takimi pogoji, nenazadnje tudi glede na mnenje Zakonodajno-pravne službe ne moremo podpreti. Mi je žal, da smo probali, pa ste pokazali, kako zadeve pri vas stojijo, koliko je lahko zaupanja in da očitno ti razlogi, ki ste jih navajali tudi skozi srečanja in pa razne medijske nastope dejansko niso pravi razlogi in da si želite zadevo speljati skozi zaradi povsem drugih razlogov. Če pa tako, kot je kolega Kordiš prej rekel, spremljamo danes še kakšno drugo sejo, pa lahko to mojo domnevo samo iz minute v minuto bolj potrjujemo. Tako da naše podpore danes za tak sklep, kot ste ga pripeljal v to hišo ne bo. V Listi Marjana Šarca še enkrat povem, zaupamo slovenski policiji, zaupamo Slovenski vojski. Storili bomo vse, da imajo normalne pogoje za delo, da normalno delujejo, ampak to ni enačaj s tem, da zaupamo obstoječi vladi garnituri, da jim dajemo v roke še kakšen tak manever. Če bo pa potreba drugačna, če se bodo razmere spreminjale, pa še enkrat, na zalogo delati takih stvari pač ne gre. Če se bo pa pokazalo smo pa se sposobni sestati v 24, 48 urah in za to državo narediti tisto, kar je pravilno, tisto   (nadaljevanje) kar je pravilno, tisto, kar utemeljujejo številke in pravi argumenti, ne pa tisto, kar bi si mogoče nekdo zaradi nekega drugačnega, če hočete, lastnega interesa želel na zalogo imeti. Hvala.
Hvala lepa tudi vam. Za razpravo pa je na vrsti poslanec Zmago Jelinčič Plemeniti, pripravi naj se poslanka Maša Kociper, po njeni razpravi pa bom za 15 minut prekinil sejo, da prezračimo ta prostor. Izvolite, kolega Jelinčič.
Hvala lepa. No, jaz pravzaprav ne razumem zakaj je sploh prišlo do sklica te seje. Konec koncev so to take zadeve, ki jih je treba po nujnem postopku sprejeti, ne pa o njih razpravljati in mleti in mleti in iskati dlako v jajcu. Človek se vpraša, ali nekateri ne vedo, da gre za naše vojake, da gre za slovenske državljane. Saj ne bodo prišli Nemci notri, pa ne bodo prišli, kaj jaz vem, Kitajci in ne bodo oni zavzemali tega področja. To so naši ljudje, ki bodo čuvali vse tisto, kar je naše. In ne vem zakaj tako nezaupanje do Slovenske vojske, do slovenskih vojakov. To je pravzaprav klofuta Slovenski vojski in klofuta vsem tistim, ki so šli v ta poklic in ki vztrajajo v tem poklicu, čeprav je hudičevo malo plačan. In tudi slabo opremljeni so. Tukaj pa eni razpravljajo in ne bod pristajali na to, da bi slovenski vojaki čuvali lastno domovino.  In če pogledamo kaj je pravzaprav osnovna naloga vojska. Osnovna naloga vojske je, da čuva meje države. Tega se pri nas do tega trenutnega položaja nismo zavedali. Večina slovenske politike ni vedela kakšna je delitev med vojsko in med policijo. Vojska čuva meje države, policija ureja znotraj države, da je red in mir. To so osnovni postulati vsake državnosti, ki je mi nismo poznali oziroma sedaj jo počasi nekateri spoznavajo, nekateri pa še niti danes ne.  Govora je bilo o beguncih in kako število beguncev vpada. Ja, res je, število beguncev vpada, raste pa število migrantov. Kajti, ljudje, ki prihajajo sem iz Maroka, Pakistana, Afganistana, Iraka, Egipta, celo Hrvaške, Alžirije, Sirije, Kosova, Turčije in tako naprej, niso begunci. V nobeni od teh držav ni vojne. V nobeni od teh držav ni vojnega stanja, da bi morali ti ljudje bežati iz države in postati begunci. In še če bi bežali je, recimo, med Pakistanom ali pa Afganistanom cela vrsta držav, kjer bi že v prvi naslednji državi begunec izgubil status begunstva, če ne bi ostal tam in če bi nadaljeval bi postal migrant. Jaz ne vem, ali nekateri namerno nočejo razumeti kaj pomeni begunec in kaj pomeni migrant samo zato, da bi opravičevali svoje intence in se nekako kvazi humanitarno obračali do njih na škodo lastnih državljanov, na škodo lastnih ljudi.  Ko je bilo govorjeno o teh papirjih, ki smo jih dobili in so bili potegnjeni zaključki, zlagani zaključki, da je vsega tega manj. Točno na tej strani, na teh papirjih, ki smo jih dobili v roke lepo piše: Število se je glede na prva dva meseca leta 2019 povečalo za 97,8 %. Kje je potem tisto, da jih je manj? Temu se reče laž. Dobro, v politiki se laže dostikrat, ampak take laži, ko pa vsak pogleda na papir, tisti, ki je dosti pismen lahko sam vidi, da je to eklatantna laž na osnovi katere se hoče doseči ene politične zadeve.  Govora je bilo o pooblastilih, in sicer da policija že ima vsa pooblastila. Policija ima pooblastila, vendar jih ne sme uporabljati iz enega enostavnega razloga, ker   (nadaljevanje) so določeni kvazi humanitarci v vodstvenem kadru policije, ki policistu ne dovolijo uporabljati tistega kar sme uporabljati. Migrant sme policista zabosti z nožem, policist se ne sme braniti. Migrant je že ubil z nožem, zaklal policista, pa tisti, ki je bil zraven ni smel reagirati in ga ustreliti. Pa kje se gremo? Poglejte kaj se dogaja v drugih državah Evrope. Tam policist točno ve kaj sme in kaj mora, kajti to je njegova dolžnost, ne pa privatna odločitev in pri nas se to ne dogaja. Pri nas uporabljajo naši policisti v glavnem neke kvazi humanitarne neznane napotke, ki jih lahko dobimo zgolj in samo od kakšnih nevladnih organizacij, ki ilegalno vlačijo te migrante v Slovenijo. In tudi tukaj bi bilo treba nekaj narediti in te, ki delujejo na škodo lastne države, bi morali kaznovati, vendar sodna veja oblasti tega ne kaznuje. Človek se vpraša, če grem jaz brez potnega lista v tujino, me lahko vsak policaj ustavi in me kaznuje. Če gre migrant tukajle čez, ja, pa kaj? Pa nič. Pa če nekdo organizira ilegalne prehode, ja, reče, sem nevladna organizacija in je izpuščen. To se pravi, dovoljeno je čisto vse nekaterim. Zakaj? Ker nimamo kontrole na meji svoje države, ker ne znamo čuvati svoje države in ker nekateri nočejo čuvati svoje države. To je tisto in tisti, ki nočejo čuvati svoje države, so enaki izdajalcem. Kajti, če nočeš čuvati države pomeni, da ji hočeš škodovati. Kdo škoduje svoji državi? Tisti, ki je ne mara, ki je ne ceni, ki ima nekje za hrbtom kakšno drugo državo od koder je prišel ali pa od koder so prišli kakšni njegovi bližnji. Ne vem.  Rečeno je bilo, da danes ni nobene nevarnosti. Kaj pa, če je danes zatišje in da bo jutri vse skupaj eskaliralo? In to se pripravlja. Obveščevalne službe poročajo o marsikakšnih zadevah. Žal pri nas še nimamo formirane Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb. Zakaj ne? Zaradi tega, ker so se štiri, štiri opozicijske stranke, SD v prvi vrsti, pa SAB, pa LMŠ, pa Levica odločili, da tega ne rabimo oziroma ne smemo imeti. Zato tega nimamo. Tukaj se zopet lahko vpraša, kaj je zadaj? Zakaj te stranke nočejo braniti lastne domovine? Verjetno že imajo kakšne razloge. In morda bi bilo treba tudi tukaj kaj poiskati, kaj je razlog, zakaj se to dogaja. Rečeno je bilo, da bi vojaki lahko pomagali ljudem, pa bi šli v domove za starejše občane, pa da bi potrebe prebivalstva, recimo bi hrano vozili, pa tako naprej. Pa kaj se gremo? Vojak je vojak! In to je »fertik«. To ve cel svet, razen pri nas recimo enih 30 procentov ljudi tega ne ve, ker noče tega vedeti zato, ker jim je preveč, da bi bili vojaki. Ker se raje skrivajo ne vem kje vse. Zakaj, tu se lahko vprašamo zakaj pa nevladne organizacije ne delajo v domovih za starejše občane. Mi imamo nevladnih organizacij vseh mogočih, imamo Mirovni inštitut, recimo, ki, ne vem zakaj, ker mislim, da nismo v vojni, da bi morali imeti Mirovni inštitut, ampak ta Mirovni inštitut, na kraj pameti jim ne pride, da bi šli pri vsem tistem denarju, ki ga dobijo od države, da bi šli pomagati starejšim občanom. Ne. Interes je pomagati samim sebi, črpati denar iz državnih fondov in pa nekaj še od gospoda Soroša iz tujine in se bomo fino imeli. In takih organizacij nevladnih je v Sloveniji toliko, da pokurijo kakšne pol milijarde evrov. S pol milijarde evrov se da narediti hudiča in pol samo, če je ta denar usmerjen (nadaljevanje) v prave nevladne organizacije kot so recimo gasilci, pa kaj jaz vem, pa Rdeči križ, pa tako naprej. Ne pa v tiste, ki se, ne vem, sam ne vem za kaj se borijo, ker tudi oni ne vejo za kaj se borijo, samo da potegnejo kakšen denar od države. Rečeno je bilo, da naj bi šla vojska na mejo zaradi zastraševanja prebivalstva. Prebivalstvo želi vojsko na meji. Želijo! Če bi gledali kaj pišejo župani, kako rotijo, da naj pošljemo vendar vojake na mejo, kajti migranti se bojijo samo vojske, ne policije, vojske se bojijo in bi bilo takoj drugače. Ne, tukajle v parlamentu jih je nekaj, ki pravijo, ne, ubogi ljudje bodo prestrašeni. Ljudje ne bodo prestrašeni. Ljudje si bodo oddahnili. Prestrašeni so pa nekateri tukaj notri, v temle parlamentu. Tisti »pussy-ji« in kaj jaz vem kako se jim danes reče, ki si ne upajo in ki nikoli ne bi branili domovine. In jaz se bojim, da če bi danes prišlo do tistega kar je prišlo leta 1991, bi večina teh ljudi, ki je danes proti temu, da damo vojsko na mejo, da bi sodelovali z okupatorjem. Se bojim, oziroma jaz osebno sem prepričan. Sem prepričan zato, ker jim je malo mar lastne domovine in lastnega naroda.  Obremenjenost policije je grozljiva. Je grozljiva. Jaz sem v dosti kontaktih s policisti in vem kako je z njimi in vem kako jim migranti zmečejo v glavo vse, jih popljuvajo in ne vem kaj vse in potem se zaderejo: »azil, azil«. In policisti ga lepo morajo v spremstvu lepo odpeljati v azilni dom, tam ga vzamejo najprej zdravstvena služba in jih »porihta« tako kot je treba, tako kot nobenega slovenskega državljana, ki mora biti v čakalnih vrstah, za migrante ni čakalnih vrst, oni pridejo takoj na vrsto, ker baje morajo takoj priti na vrsto, po drugi strani pa, če pogledamo še, jaz imam tukajle na telefonu fotografije iz dolenske dol. Iz dolenske, kjer se vidi, da so nevladne organizacije pripravile cele kontingente hrane, zdravil, obleke, da se preoblečejo in vse skupaj. In to so meni ljudje poslali. In to nevladne organizacije, ki ne skrbijo za slovenske državljane, ampak ki skrbijo za tujce, ki pridejo v Slovenijo. In seveda, ko pridejo v Slovenijo, kam jih damo? V azilne domove! Zakaj? Ker je meja proti Avstriji zaprta, meja proti Italiji zaprta, Hrvatje jih pa ne jemljejo nazaj. In kaj zdaj? Tukaj se migranti nabirajo. 2 dni nazaj so policisti zgrabili 160 migrantov dol, na dolenskem. 160, pred dvema dnevoma. Pa ne mi govoriti, da jih ni! Ne mi govoriti, da jih ni! So, in vedno več jih je! Zadnjič je bil požar, koliko, ene 8 dni nazaj je bil požar, je gorelo, je gorel gozd v višini 200 krat 100 kvadratnih metrov pri Grosupljem. Zažgali so ga migranti, to je bilo ugotovljeno, ampak takih požarov je po podatkih iz gasilskih vrst že 8 v okolici Ljubljane, ampak o tem se ne govori tudi zaradi tega, ker določene strukture ne dovolijo, da se pove resnica. In te strukture furajo glavni segment slovenskih osnovnih medijev, pa televizija, pa tako naprej. O tem se ne sme govoriti zaradi določenih povezav z raznimi nevladnimi organizacijami, morda pa tudi s kakšnim denarjem, ki prihaja ali od gospoda Soroša ali pa mogoče tudi iz kakšnih arabskih dežel. O tem človek lahko razmišlja. Zato, Avstrija je prepovedala podeljevanje azilov, Nemčija tudi. Zakaj pa mi še zdaj nismo tega prepovedali? Kaj se bo zgodilo? Tej ljudje bodo ostali pri nas, svobodno bodo hodili naokrog, kajti iz azilnega doma gredo ven kamor jim paše in so že poznani primeri, da so bili te ljudje tudi okuženi s tem novim virusom, pa jih noben ne kontrolira.  Rečeno je bilo, da je leta 2015, da smo uspešno zajezili tiso poplavo migrantov. Ja. Zakaj? Ker so samo šli čez Slovenijo, ker niso ostali tukaj. Danes ostajajo tukaj. In želijo ostati. Zdaj pa, če jih imajo nekateri radi, potem bi jaz reko, naj tisti, ki jih imajo radi, naj dajo svoj naslov, naj jim sporočijo, da jih vzamejo, dva, tri, pet, deset v svoje stanovanje, da jim bodo dali posteljo, pa da jim bodo dali hrano, pa da jim bodo dali še svojo ženo, če ne bo drugače, pa še kofe jim bodo skuhali. Ja, ali bomo šli v to smer? Jaz upam, da ne. Če pa želijo kakšni, potem pa naj jim dajo, napišejo naslove, pa če ne drugače, se bom jaz potrudil, pa jim bom v Bosni objavil na katere naslove lahko gredo. Rečeno je bilo, tudi da naj bi šla naša vojska v Bosno. Ja pa, a se te ljudje, ki to rečejo, se ne zavedajo kaj pomeni vojska. Ne more Slovenska vojska iti v Bosno. To bi bila agresija. Gospodje, to je agresija. Internacionalno vojno pravo določa kaj kje je in kako kaj gre. Ne pa tukaj z enimi takimi zadevami.  Govorjeno je bilo tudi da, kako če bo nekaj vojakov šlo ob meji, da bomo biti zraven, kaj jaz vem, ravno toliko policistov. Ni res. Lahko je pet vojakov pa en policist. Policist, da usmerja vojake v smislu tistih pooblastil, ki jih imajo. In je zadeva rešena. Potem je bilo tudi rečeno, da naj bi rezervni sestav policije potegnili notri. Tudi, če bomo rezervni sestav policije potegnili notri bo premalo ljudi. Premalo ljudi. Pojdite, sprehodite se ob meji dol na južni meji, pa boste videli kako je ta meja propustna. Hudičevo propustna je. Ogromno lukenj je, kjer hodijo čez. Hrvatje jih spuščajo oziroma jih usmerjajo na našo mejo, celo tako, da jim povejo kje je najlažje prečkati slovensko mejo čez avtocesto na hrvaški strani, jim pa povedo kjer so tisti prehodi za divjad ali kaj podobnega, da gredo lahko čez cesto, da ne bluzijo tam preveč naokrog. Ampak, mi jih pa ne bi smeli nazaj dati. Ja. Saj sem že rekel kdo jih pol naj vzame.  Mogoče, da se lotim še tega amandmaja, da ne bom potem preveč na dolgo govoril. Piše, da izjemna pooblastila lahko izvajajo samo pripadniki stalne sestave Slovenske vojske in pripadniki rezervne sestave Slovenske vojske, ki so do uveljavitve sklepa najmanj eno leto opravljali vojaško službo. Tega jaz ne razumem. Rezervna sestava vojske ni tisti trenutek v vojski. In ne vem kako naj eno leto opravlja delovanje vojske, potem bo pa lahko tukaj pooblastila delo. Rezervna sestava se vpokliče danes in je na razpolago jutri. Ne more potem pisati, da mora najmanj eno leto prej tam v vojski, da bo kaj lahko deloval.  Potem pa še malo glede ocene varnostnih razmer. Varnostne razmere niso rožnate. Zelo na tenko bomo piskali, če tega ne bomo sprejeli. V časih, ko smo bili v Jugoslovanski armadi, je bil tam en pregovor, kjer je bilo rečeno: »situacija je složena, rad se odvija po planu, spasa nam nema, ali propasti nećemo«. To je stavek, ki ga je treba tudi razumeti. Dejstvo je, da smo v zosu, da ne bom rekel v dreku, ampak tega se ne zavedamo oziroma se nekateri ne zavedajo, zato mislijo, da gre zadeva lahko kar naprej po planu. To, tisti del, ki je bilo rečeno »spasa nam nema« - ja, nam ne bo nič pomagalo, če si sami ne bomo pomagali. Zato je pa tisti konec »propasti nečemo«, ne bomo propadli, ampak zato moramo sprejeti ukrepe, ki bodo temeljili na zdravi pameti, na spoštovanju lastnih ljudi, na spoštovanju lastne vojske, lastne policije, ne pa na bluzenju nekih bedakov.
Hvala lepa. Dve repliki sta na vrsti in sicer najprej poslanka Nataša Sukič, nato pa polanec Miha Kordiš. Oba pa imata vsak po tri minute glede na Poslovnik. Prosim, da to spoštujete. Izvolite, gospa Sukič.
Ja, hvala predsedujoči. Poglejte, poslanec Jelinčič nas je obtožil laži glede števila prehodov, ilegalnih prehodov čez mejo in potem je začel teoretizirati o razliki med begunci in migranti. Jaz sem navedla številke ilegalnih prehodov in se ne bom spuščala zdaj v definicijo, ki jo je on hotel zdajle tule vsiliti. Policija je za medije izjavila: »Letošnji januar se je začel z večjim številom od lani. V februarju je bilo ilegalnih prehodov manj, na število lahko vplivajo tudi situacija in ukrepi glede pandemije tega virusa s katerim se zdaj soočamo.« In prej smo obrazložili, kako vplivajo, tako da se to število še manjša in to je tudi razvidno iz tega grafa, ki sem ga že pokazala. Vztrajno se trenutno manjša in ta trenutek ni prav nobene potrebe po dodatnih pooblastilih vojski. Zdaj, kolega Jelinčič je omenjal tudi neke požare, ki da jih povzročajo begunci oziroma za njega migranti. Ja, potem pa dajmo še gasilcem policijska pooblastila, pa bo vse rešeno. Kaj naj rečem? Zdaj, glejte obtožena je nezaupanja do Slovenske vojske in do Slovenske policije. Ne, jaz sem prej jasno povedala, sploh ne gre za naše fante in naša dekleta v Slovenski vojski, da jim mi ne bi zaupali – prav nasprotno, ali pa v policiji, gre za to, da ne zaupamo trenutni vladajoči politiki, ki tako čez noč nam na mizo postavlja takšne in drugačne ukrepe, dobesedno čez noč. In potem naj kaj mi zaupamo in nam slabo argumentira, kontradiktorno argumentira te nameravane ukrepe in tukaj se je seveda treba vprašati in zato imamo parlament, da take stvari premislimo, si jih prevprašamo in seveda takšnih zadev kot je ta, seveda ne gre podpreti. Hvala lepa.
Naslednji je za repliko prijavljen poslanec Miha Kordiš. Izvolite. Ravno tako tri minute.
Hvala. Ne bom repliciral na celotno serijo laži, s katero je gospod Jelinčič postregel. Rad bi se odzval samo na dvoje. Prvič, graf, ki ga je tovarišica Sukič pokazala glede ilegalnih prehodov meje in vsega tega, to je podatek, ki ga je ob predstavitvi aktivacije 37.a člena v našo poslansko skupino prinesla Vlada in vladna delegacija, ne nevladna delegacija. To kot prvo. Kot drugo. Češ, kako ne gre za begunce, da gre za običajne migrante, da kaj je pa narobe z državami, kot so Afganistan, Pakistan in Maroko, ki se omenjajo kot tri ključne države izvora, o katerih govori tudi Vlada. In češ, da gre za varne države in ne vem kaj še vse. Mislim, to je tudi popolnoma privlečeno za lase. V Afganistanu je bilo v lanskemu letu več ubitih civilistov kot kadarkoli prej v praktično dveh desetletjih trajajoče okupacije. Zahodni Pakistan je podobno vojna cona, kakor Afganistan, ker se je vojna potegnila tja notri. Maroko pa že nekaj desetletji pa drži pod okupacijo celotno zahodno Saharo. Tako da popolnoma razumljivo, da ljudje bežijo z tovrstnih žarišč. Hvala.
Hvala lepa tudi vam. Na vrsti pa je poslanka Maša Kociper, nato pa bom za 15 minut prekinil sejo odbora, da prezračimo prostor. Izvolite, gospa Kociper.
Hvala lepa, gospod predsednik. Če začnem pri tej zadnji debati, bi pa potem vendar tudi jaz prosila, da se glede tega, ali se število migrantov in pritisk na meji povečuje ali ne, izjavi predstavnik policije. Ker v stranki SAB smo dobili podatke, tudi grafe in tako naprej, na sestanku, ki smo ga imeli z ministrom Hojsom, da se in da se znatno povečuje pritisk na južni meji, tudi sezonsko, ampak tudi vsako leto več. Tako da morda v izogib temu, da eni poslanci trdijo eno, drugi pa drugo in vsak kaže svoje grafe, mogoče bi lahko to prekinili s tem, da se policija, če jo že imamo tukaj, izjasni. Sicer pa takole. Že kar nekaj časa sem zdaj v politiki in moram reči, da me vedno znova pretrese ta stroga delitev opozicija, koalicija in kaj lahko kdo podpre in to celo pri najpomembnejših zadevah, ki se tičejo vseh nas – naše države in vseh državljanov. Eno je, da se mi striktno držimo svojih pozicij takrat, ko gre za neke zakone, ki dolgoročno urejajo neka vprašanja, politike delovanja naše države in tako naprej. Drugo pa je, ko gre za izredne situacije in mislim, da je situacija v kateri se nahajamo izredna. Če kdo misli, da ni, naj pogleda okrog sebe. Jaz če bi mi nekdo pred enim mesecem pokazal sliko vseh nas, kako sedimo tu v maskah, jaz bi se krohotati začela – mislim, dober štos. Situacija je izredna in v izrednih situacijah se mi pa vendar zdi, da mora neki politični premislek presegati mejo opozicija, pozicija i razmišljati o tem, kaj pa res dobro v tistem trenutku za državo in ljudi. V stranki SAB smo glede svojih stališč načelni. Kot veste in stranka in jaz osebno vedno na stališču varstva človekovih pravic, socialno-liberalno in vse kar spada zraven, ampak v tej situaciji, pa ko poslušam nekatere, kako apokaliptično prikazujejo uveljavitev tega 37.a člena, pa res ne vem, a beremo isti zakon, a beremo ista gradiva ali kaj se mi tu gremo.  Mi smo bili nenaklonjeni temu predlogu i enega razloga. Mi smo na sestanku z ministrom Hojsom rekli: »Ja, ja, saj vas razumemo, ampak ta trenutek ne vidimo, da bi že bili podani pogoji, da se ta 37. člen uveljavi.« Ta trenutek po našem mnenju ti pogoji ne obstajajo. Če bodo ti pogoji se vzpostavili, lahko na eni nočni seji, če je treba, uveljavimo ta 37.a člen. Na tem sestanku ne samo politik, minister, ampak zlasti predstavnik policije, nas je dve uri prepričeval, da ni tako in da pogoji obstajajo že sedaj. Utemeljeval je to z različnimi, na različne načine. Pokazal je grafe – o tem bom morda, upam, nekaj več povedal kasneje, potem je pa razlagal druge stvari. Recimo to, kako se že leta in leta ne morejo napolniti vrste policije, ker enostavno ni ljudi in enostavno že tako ali tako ni dovolj vojakov. Potem situacija, da imajo zdaj še ne vem tretjino ali koliko – me bo popravil predstavnik policije, če se bom kaj zmotila, policistov v notranjosti oziroma v pisarnah ali na »stand by«, zato da ne zbolijo in da se lahko zamenjavajo. In potem še en kup drugih stvari, ki so bile tudi že danes povedane. Nekaj jih je povedala poslanka Sluga, ki po mnenju policije, ne po mnenju politike, kažejo na to, da ukrepe potrebujemo zdaj oziroma aktivacijo tega člena. Mi smo rekli: »ja, ja, kaj pa stopnjevitost?«, zakon zahteva stopnjevitost. In so rekli: 2ja, ja, rezervno sestavo smo že vključili, to smo že, to smo že, vojakov ne moremo dati za policiste.« Vse žive situacije smo spraševali in preigrali. Na koncu smo prosili, da neke stvari še odgovorijo v gradivih in so nam – bom povedala kaj, ampak o tem nekaj kasneje. Druga stvar, ki smo jo vprašali. Prosili smo, da se nam točno obrazloži vsebina posameznega policijskega pooblastila. Pa poslušajte no, a je… tisti, ki ste Levica, konec sveta, pa to, a ste pogledali, kaj ta pooblastila zajemajo, no? A ste pogledali, kaj zajemajo? Niti slučajno ne sme vojak uporabiti orožja, ne sme uporabiti orožja in drugih sredstev prisile. Mislim, tam bo pomagal pravzaprav pri zbiranju, zadrževanju ljudi. Zdaj, če se ljudje raztečejo v gozd, tudi teči ne more za njimi. More se dreti: »Ej, Jaka policist, ti tečeš za njimi!« Skratka, kdor pogleda ta pooblastila in tako naprej, če se bo izvajala tako kot je napisano, to pa je treba kontrolirati, re pravzaprav policija nima nobenih teh pooblastil, ki izhajajo iz Zakona o obrambi. Ima omejena policijska pooblastila. Tretja stvar, kako razumete to dikcijo branjenja meje v širšem smislu smo rekli in smo hoteli še potem pisno razlago. Če je zdaj to res, samo 5 kilometrov od državne meje oziroma do prve ceste in tako, kot je napisano v gradivu, jaz ne vem, česa se vsi bojite? Ne vem… Jaz na Twitterju kar berem, da bo pa zdaj, bo pa vojska hodila po Ljubljani pa ne vem kaj, pa ne halo no? Resno. Jaz sem opozicijska poslanka, ampak kar je pa preveč, je pa tudi preveč no, res… Ko smo mi dobili to gradivo, smo prav iskali, kje bi še nekaj našli, da bi bili proti – pa težko najdemo. Zato ker, če pa situacije še na turški meji upoštevaš, ko je znano, da prihajajo zdaj migranti gor, če upoštevaš sezonska gibanja, kjer je jasno, da se proti toplejšim mesecem poveča pritisk in če vzameš v zakup še to, da je možno, da bojo tudi predstavniki naše policije zboleli ali morali v karanteno, tudi če ne bojo zboleli, samo zato, ker bojo v stiku z nekom, ko bo bolan, jih bo 20 šlo v karanteno, potem res vidiš, da je stvar resna. In potem ti še predstavnik policije pove, da je vojska, ki pomaga policiji na meji z Madžarsko, na meji z Avstrijo, na meji z Italijo in na Hrvaškem in da če hočejo zakonito vračat begunce, tako, kot to zahteva konvencija, morajo imet ti begunci potrdilo, da niso bolni. Kdo pa jim bo dal to potrdilo? Zdravnikov ni dovolj, zdravnikov ni dovolj trenutno… In celo, kot je rekel predstavnik policije, tisti, ki so, nočejo dat potrdila, ker nočejo jamčit, ker lahko, da danes nima znakov, jutri bo pa imel. In nam se lahko, glede na to situacijo, da je vojska zaprla mejo na Madžarskem, v Avstriji in Italiji, zgodi, da bomo tukaj imeli velik žep migrantov, ki bodo tudi zdravstveno seveda, tako kot vsak človek na tej obli, lahko zboleli, nekateri med njimi, se jih bo zajelo, druge se ne bo, kajne, se bojo pač gibali preko, potem bojo pa prišli do naslednje meje, kjer se jih bo spet zajelo pa vračalo in tu se pač res najprej moramo zaščitit mi, kot država in državljani. Če od svojih ljudi zahtevamo, da so v stanovanjih, pa da ne delajo, pa da ne služijo denarja, »jebela cesta«, potem pa imamo pravico svojo mejo zapret, no. Jaz ne vem no… Meni se zdi, da tukaj načelo sorazmernosti ni prekoračeno, ni prekoračeno. Zdaj, drugo je, opozorila Zakonodajno-pravne službe, ki jih je dala. Jaz, če se le da, ne kritiziram Zakonodajno-pravne službe. Kadar se mi zdi, da se ne strinjam čisto, povem. V principu se s tem mnenjem strinjam, so pa to stvari, ki se jih da lahko popravit, tudi stranka SAB, recimo, je predlagala da, ker smo enako razumeli zakon, da se ukrep uvede do prenehanja teh, epidemije, tako kot predlaga to Zakonodajno-pravna služba in se potem po potrebi podaljša. In, kot jaz vidim stvar in kot vidim situacijo, se bo mogla podaljšat, ker največji pritisk bo tam se začel maja, junija, ko bo postalo topleje in takrat te nevarnosti epidemije še ne bo mogoče čisto izključit. Tako da, jaz bi – dobronamerno – predlagala Vladi, da greste tem stvarem, ki je Zakonodajno-pravna služba jih opozorila, nasproti, omejite čas, jasno, razložite, kaj je s tem Brnikom in mejo, meni je jasno, da gre za letališče, ampak to malo obrazložite, popravite sklep in naredite vse, kar je možno, da bo čim manj dvoma v dobronamernost vašega delovanja. In če grem na koncu še na naš amandma. Pri našem hudem premisleku, kaj si še lahko spomnimo, da bi bili proti, je pa eden rekel, naš član, je rekel, ali veste kaj, samo, če bojo pa zdaj na hitro se vsi ti člani vard pa ne vem kaj vse vključevali, dajmo potem vsaj nekako omejit, kdo ima lahko ta dodatna pooblastila, pa recimo, da lahko ta izjemna pooblastila po 37.a členu, izvaja samo stalni pripadnik Slovenske vojske, ter pripadnik rezervne sestave.Zdaj, kolega Jelinčič pravi, da smo to narobe napisali. Jaz in mi, smo razumeli, dopuščam, ker nismo strokovnjaki in na hitro se je to danes, v tej gneči, pisalo, jaz pač razumem, tudi policijo sem razumela, da so že zdaj pripadniki rezervne sestave vključeni in aktivno delujejo v okviru vojske in smo hoteli pač eno razmejitev naredit, da bi se ljudje boljše počutil, da zdaj pa, tisti čisto ta novi, ki se bojo vključili in morda res kaki  (nadaljevanje) pripadniki kakih vard, kaj pa jaz vem, no, pa res ne bi teh dodatnih pooblastil dobili. Tako da, ta amandma je samo mišljen še kot en dodatni korak k temu, da bi se zmanjšalo to nezaupanje. Na koncu bom pa še to rekla. Predsednik Vlade, v prejšnji sestavi Vlade, Marjan Šarec, je povedal, da je tudi prejšnja Vlada imela ta ukrep pripravljen. Zdaj, če je to res ali ne, jaz ne vem, tudi nisem od njega osebno slišala, moram povedat, ampak od drugih, ampak, če je to res, mogoče pa še to, no, komu kaj pomaga, da bo bolj zaupal. Hvala lepa.
PREDSEDNIK SAMO BEVK
Aleš Hojs
Hvala lepa, gospod predsednik. Jaz bi uvodoma vas prosil, da potem ko bi jaz končal, če lahko spregovori še direktor Bradač, pa namestnik direktorja policije gospod Pečjak zato, da v bistvu v enem sklopu to, kar imamo še za povedati, poskušamo obrazložiti.
Velja.
Aleš Hojs
Hvala lepa. Torej, jaz bom povedal nekaj besed oziroma se moram odzvati na nekaj stvari, ki so bile v tej razpravi poslancev izražene. Nekaj na mnenje Zakonodajno-pravne službe, pa seveda nekaj splošnih stvari.  Najprej moram reči, da večina tistega, kar so poslanci povedali vezano na usklajevanje, to, kar smo počeli v zadnjem tednu drži z nekaj izjemami. Tudi te bom povedal, dovolj natančno pojasnil.  Gospod Jelinčič, njegova razprava je bila taka, kot smo se pogovarjali. Tudi gospa Maša Kociper je povedala točno tako kar smo se zmenili. Čudi pa me, da je gospa poslanka LMŠ govorila o tem, da s tem, ko smo zadevo trikrat iterirali izgublja naše zaupanje.  (nadaljevanje) Torej, jaz si predstavljam, da v kolikor je nek predlog pripravljen, pa ga želimo na podlagi njihovih pripomb dopolniti, pa ga ponovno pošljemo z nekimi pripombami, z nekimi dopolnitvami in vidijo tretjo verzijo je to lahko samo znak tega, da želimo priti nasproti, ne pa da lahko s tem izgubljamo zaupanje. Jaz moram reči, da bom od člena do člena od vsega tistega, kar je stranka LMŠ predlagala, natančno pojasnil. Mislim, da je prav, da pojasnim za slovensko javnost kaj je bilo upoštevano in kaj ni bilo upoštevano, da odpravimo vsakršen dvom o tem, da nismo stopili nasproti.  Kar se tiče tega, kar je gospod Kordiš povedal, mislim, da je potrebno reagirati. Jaz se seveda, tako kot je nekako on povedal, da ceni, da sem na njihovi predstavitvi povedal stvari tako kot jih mislim, pričakujem pa, da bo tudi on v govoru ali pa pred tem odborom, torej pred slovensko javnostjo ne obračal mojih besed. Drži, da sem povedal, da je po moji oceni najbolj primerno, da bi izvajala policija push back, torej da bi v bistvu zadržala te migrate na hrvaški strani. Od tega ne odstopam. In šle danes mislim, da bi bilo to najbolj učinkovit, seveda teh pooblastil nima. Popolnoma pa ste obrnil oziroma izkrivil mojo izjavo, da sem jaz govoril o tem, da je vojska tam zaradi tega, da demonstrira neko moč pripadnikom ali pa državljanom Republike Slovenije. Ravno obratno. Rekel sem, da je vojska na meji zato, da demonstrira, in to še danes trdim, da je njena demonstracijska moč za tiste, ki bi želeli ilegalno prestopiti mejo povsem nekaj drugega, kot če to počne policija. Zato za svojimi besedami stojim. Torej, v kolikor bo v večji meri z dodatnimi pooblastili Slovenska vojska bo to predstavljalo tudi zelo velik demonstracijski učinek za tiste, ki bi želeli na našo slovensko stran ilegalno preiti.  Sedaj moram reči ob tem, sicer da to ni povsem vezano na ta odbora, ampak vendarle, jaz upam, da bi počasi začeli, jaz sicer ne vem do kdaj bodo poslanci Levice govorili o neki skrajni desnici, pa morda me to niti ne moti, pač govorijo o neki skrajni desnici, moti pa me to, da neprestano govorijo o nekem prevzemu oblasti. Poglejte, jaz sem razumel, da smo bili 13. marca leta 2020 v Državnem zboru izvoljeni v Vlado Republike Slovenije. Torej, jaz razumem, da to oblast imamo. Ne razumem o kakšnem prevzemu oblasti govori, saj vendar smo sedaj na oblasti koalicija štirih strank in ta oblast je odgovorna slovenskim državljanom. Torej, ne razumem o kakšnem prevzemu oblasti se govori, če pa vendar moramo to oblast izvrševati in odgovarjati slovenskim državljanom.  Gospe Sukič bi rad povedal, da bi o konkretnih številkah dviga ali pa zmanjšanja števila migrantov, o katerem govori ona, več povedala oba moja kolega, ker bosta lahko s prve roke o natančnih številkah ponovno pojasnila. Bi pa rekel to, da kar se je večkrat tudi v razpravi nekaterih drugih pojavilo, zakaj pa vendarle rabimo čez noč to aktivacijo. Zakaj rabimo to od danes do jutri? Zakaj pridemo v Državni zbor šele danes in morate zasedati čez noč ali pač, bi rekel, v dolge nočne ure? Želel bi poudariti eno dejstvo. Ko sem prišel na to ministrstvo, torej 14. marca me je na mizi pričakal predlog policije za aktivacijo tega člena. Torej, tega si nisem izmislil jaz. To aktivacijo tega člena je predlagala slovenska policija. Tako kot je gospa Kociper že povedala, jaz sicer tega nisem spremljal v preteklosti, moram reči, da naj bi tudi bivši premier gospod Šarec govoril o tem, da je že prejšnja vlada nameravala aktivirati ta člen, mislim pa da je prav, da veste, da si tega nismo izmislili sami, nova oblast, ampak smo to storili na predlog policije. In tudi ni čez noč. Na seji Vlade v preteklem tednu je bil ta predlog s seje Vlade umaknjen, tudi na moj predlog zato, ker sem želel, da se še dodatno posvetujemo z vsemi poslanskimi skupinami. To smo v preteklem tednu naredili. Še enkrat poudarjam, da smo podaljšali rok za eventualne pripombe stranki SD, ki jih na žalost ni podala. Po tednu dni pa sem vendarle moral s tem predlogom na Vlado in Vlada je pač na seji, ki jo je opravila včeraj, ta predlog tudi sprejela in posredovala Državnemu zboru.   (nadaljevanje) Gospa iz Zakonodajno vladne službe je povedala, da pri, Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, če se ne motim, se pravi, da je to pravilna dikcija, me je okarala, češ, da pri tem predlogu ni sodelovala. Nisem govoril o njeni službi, govoril sem o službi Vlade.  Moram reči, da me sicer čudi, kako je mogoče, da Zakonodajno-pravna služba prvič ne sedi tukaj. Jaz bi pričakoval to že zaradi spoštovanja poslancev, da tisti, ki take pripombe da sedi poleg, posluša kaj poslanci razpravljate, tudi sliši kakšne odgovore oziroma kakšne pripombe dajete. In nenazadnje posluša tudi našo stran, ampak to ni moja stvar. To je v pristojnosti vas poslancev. Tako, bi rekel, iz gospodarstva bi pa rekel, da ponavadi tisti, ki kaj pripravljajo, potem sedijo zraven, da lahko slišijo kakšne so pripombe in ustrezno v relativno hitrem času tudi odreagirajo.  Samih pripomb Zakonodajno-pravne službe jaz ne bom komentiral, jih bo kolega direktor Bradač. Bi pa opozoril na eno uvodno dikcijo, ki se je zapisala tej službi, ki je, po moje, skrajno podcenjujoča do Državnega zbora in nenazadnje ne samo do Državnega zbora, ampak do vseh državljanov, k uporabljajo zdravo pamet. Zapisali so: »Opozarjamo, da je ocena varnostnih razmer strokovno vprašanje. Njena vsebina pa je odvisna od okoliščin posamezne situacije, za to oceno pa je v vsakem primeru pristojen Državni zbor, pred njim pa Vlada, 31. točka odločba Ustavnega sodišča.« Torej, če povem bolj po domače, pa bolj preprosto, Zakonodajno-pravna služba ne vidi varnostnega vprašanja vezano na to epidemijo, ker tega niste razvrstili v Državnem zboru, četudi je Vlada razglasila epidemijo. Torej, tako stališče je meni, bi rekel, neverjetno in da se ne ponavljam, skrajno podcenjujoče.  Gospod Nemec je govoril precej o aktivaciji rezervne sestave policije. Govoril je o sindikatih. Govoril je o plačilu teh rezervistov. In govoril je o tem, kar je pripravila Zakonodajno-pravna služba s poudarkom, da ni jasno kaj je z letališčem Brnik oziroma z letališčem Maribor. Jaz moram reči, da smo s sindikati, z enim od sindikatov opravili tako pisno korespondenco, z enim od sindikatov sem se srečal sam osebno, z obema sindikatoma se je srečal moj državni sekretar in oba sindikata sta podprla vse ukrepe, ki jih trenutno vodimo na ministrstvu. Zakaj je bilo potrebno aktivirati tudi dodatne policiste sem pojasnil vsem poslanskim skupinam na predstavitvah. Vsi rezervni policisti so aktivirani na podlagi sklepa Vlade, ki ga je Vlada že sprejela. Aktivirani so zato, ker pač zakon ne dovoljuje opravljanje njihovega dela več kot 30 dni. Vlada je to sprejela predvčerajšnjim. Torej, vsi rezervni policisti imajo na podlagi sklepa Vade možnost vpoklica oziroma njihovega sodelovanja, pri katerihkoli aktivnosti policije do 31. 12. tega leta. Tudi sam sem sindikatom pojasnil, da se absolutno strinjam, da je po moji oceni nesorazmerno ali pa neverjetno, da rezervni policisti delajo za 4 evre na uro, še bolj se mi zdi neverjetno, da ti rezervni policisti nimajo plačanih, bi rekel, dodatkov, ki jim pripadajo, ki rednim policistom pripadajo vezano na nočne ure, nedeljske ure in podobne zadeve. Tudi smo pojasnili sindikatom zakaj oziroma sindikati meni, če tako rečem, zakaj do tega prihaja. Torej, do tega prihaja zaradi tega, ker je bilo stališče Ministrstva za javno upravo in nekaterih drugih ministrstev, da bi v popolni izenačitvi vseh pravic, ki bi jih rezervni policisti imeli, predstavljalo to sklepanje pogodbe v smislu rednega delovnega razmerja. Se pa sprašujem, kako to, kako je mogoče, da je to mogoče očitati meni ali pa ekipi, ki je prišla na ministrstvo in je tam sedaj   (nadaljevanje) 10 dni, ko pa vendar vemo, da je stranka gospoda Nemca sodelovala v vladi, če se ne motim, od leta 2013 dalje. Torej, od 2013 dalje bi bilo moč to urediti. Ne vem zakaj niso. Jaz sem sindikatom povedal, da se bom absolutno zavzel za to, da se te stvari uredijo tako, da bodo tudi rezervni policisti imeli tak status, kot si ga zaslužijo.  Veliko je bilo govora o tem ali pa nekako vprašanj kaj pomeni delati, kaj pomeni, da vojska skupaj s policijo opravlja naloge. Bile so citirane tudi neke naše obrazložitve, kjer smo jasno povedali ali pa nakazali, da je seveda patroliranje možno oziroma bo nadzorovanje državne meje možno skupaj s policistom oziroma v dvojicah samo vojakov. Tukaj bi rad jasno poudaril, vsaj moje stališče je tako in mislim, da tudi vseh pravnikov. Torej, v vseh tekstih, tako v zakonu kot v naših obrazložitvah se navedba policija nanaša na sistem, na organ, torej policija je sistem. Torej, ko govorimo, da policija, da vojska opravlja svoja dela pod vodstvom, nadzora in usmerjanjem policije to pomeni, da je organ, se pravi sistem tisti, ki nekoga nekaj napotuje. To ne pomeni, da mora biti vsak policist ali vsak vojak opremljen s policistom, ki stoji zraven njega. Ampak gre za to, da se ve, da sistem policije vodi, nadzira in opravlja vse, kar je povezano z aktivacijo te točke.  Mi smo želeli pojasniti tudi to, kar je bilo rečeno s strani gospoda Jelinčiča in mislim, da je bilo zelo plastično prikazano. Poglejte, aktivacija tega člena je enkrat že bila uveljavljena, torej v letu 2015-2016. Takrat je količinsko prišlo čez našo mejo bistveno bistveno več migrantov in beguncev, kakorkoli jih skupaj imenujemo. A vendar je treba povedati, da je takrat ta usmeritev ali pa ta tok potekal povsem kontrolirano in v nekih koridorjih, tako tko pač je bilo takrat vidno. Danes imamo povsem drugačno situacijo. Danes imamo situacijo z razpršenimi skupinami migrantov, z njimi, ki se po tem, ko vstopijo v našo državo še dodatno razpršijo zato, da seveda s tem izboljšajo možnost ali pa imajo večji uspeh prehoda. Zato mislim, da je obe situaciji nemogoče povsem primerjati, predvsem pa v tistih letih ni bilo nikakršnih težav ali pa vsaj jih ni bilo, bi rekel, vidnih kakšnih težav, da bi lahko slovenska policija zaradi zdravstvenih razlogov, zaradi epidemije v danem trenutku postala v velikem delu neoperativna. Še enkrat bi rad poudaril, slovenska policija v tem trenutku zaradi epidemije koronavirusa zaposluje ali pa je na aktivnosti samo zaradi tega več kot 1.500 policistov. Res je kar pravi gospa Sukič, ni prehodov na naši severni meji, ni prehodov na naši južni meji tam, kje policisti so. Ampak poglejte, gospa Sukič, policisti morajo tam biti tudi če ni nobenega. Torej, ali tja pride 50 avtomobilov ali pa samo 10 je potrebno zagotoviti tri izmensko delo, potrebno je zagotoviti dovolj veliko število policistov v smenah in seveda to ali obravnavajo tam 20 vozil ali pa 1 vozilo na uro je pravzaprav popolnoma vseeno. Moštvo je treba tam zagotoviti.  Sam sem bil v četrtek na mejnem platoju na Ilirski Bistrici, torej na prehodu s Hrvaško. Tam je bila popolna ekipa policistov. In povedali so povsem odkrito in povsem odprto, na tem mejnem prehodu v danem trenutku prečka to mejo približno 40 do 50 osebnih vozil na dan. Torej, samo tisti, ki pač prehajajo mejo zaradi svojega dela bodisi tu, bodisi tam. Danes ni več tako. Danes seveda je tudi teh manj, zato ker je Hrvaška še dodatno zaostrila nadzor. Ampak kljub temu, da imamo tako malo dela v smislu tega, da ni prehodov, mi moramo tukaj biti in izvajati vsa pooblastila. Enako je na mejnih prehodih z Avstrijo in seveda enako je na mejnih prehodih z Italijo.  Morda še beseda, pa tudi ne bi želel podcenjujoč do Zakonodajno-pravne službe, ampak vendar bi rad to zelo plastično prikazal, zaradi tega, da bodo tudi državljani videli kakšne,   (nadaljevanje) če temu rečem tako, o kakšnih neumnostih mi pravzaprav govorimo. Poglejte, v prilogi tega odloka so napisana območja, odseki, sektorji in sekcije, kjer deluje slovenska policija. Torej, če rečem malo bolj tehnično, inženirsko, je to množica A. Množica A, kjer govorimo o policijskih upravah z navedbami vseh policijskih postaj. Potem pa temu dodamo sklep v katerem smo jasno dodali oziroma napisali, da se bo izvajanje policijskih pooblastil skupaj z vojsko izvajalo, torej posebej vojske, izvajalo v 5 kilometrskem pasu schengenske meje severno od meje s Hrvaško. Torej, imamo množico A. Dodamo ji množico B in jasno je, kaj iz teh dveh množic, mislim, da je to, ne vem po moje 8. razred osnovne šole, kaj iz teh dveh množic pride tisto, kar je v tem odlogu zajeto. Torej, vse policijske postaje, ki padejo v pas 5 kilometrov ob meji. Jasno je, da policijska postaja oziroma policijski aerodrom Brnik in aerodrom Maribor v to množico ne padete, zato se mi zdijo take navedbe, bi rekel, deplasirane. Morda samo kot eno spodbudo tudi tisti poslanci, ki ste tako razpravljali, morda je prav, da vseeno ne povzemate samo tisto, kar neka služba napiše, ampak vseeno malce tudi sami premislite.  Čisto na koncu bi pa vseeno rad prebral, zato da bo javnosti jasno, kaj smo in kaj nismo, ob tem ko je največja vladna stranka prejšnje vladne garniture na teh odborih predstavljala in vse skozi govorila, kako želijo biti dobronamerni, kako želijo sodelovati in da tega zaupanja pač nimajo.  Torej, prva njihova pripomba, ki so jo v tem usklajevanju dali je bila, da v besedno zvezo »varnostne razmere« dodamo »ki so posledica zaostrenih zdravstvenih razmer zaradi epidemije COVID-19«. To je bilo dodano.  Želeli so, da dodamo za tekstom »torej ne samo Republika Slovenija in Republika Hrvaška«, torej ne samo državna meja med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, da dodamo tekst »ob slovenski schengenski meji«. To je bilo dodano.  Naslednji predlog, ki so ga imeli je bil pas 2 kilometrov. Jaz moram še enkrat poudariti, da tega nismo pripravljani sprejeti, zaradi tega, ker je pas 2 kilometrov popolnoma neoperativen. Tudi v dogovoru s Slovensko vojsko smo se lahko prepričali, da je tako izvajanje lahko povsem neučinkovito. Nenazadnje je potrebno odkrito povedati in to sem vedno odkrito govoril, tudi tokrat bom, da v primeru, mislim, da gre za Snežnik, povsem na temu robu, kjer praktično nimamo komunikacije, tudi 5 kilometrski pas ni dovolj zato, da pridemo do prve cestne povezave. Zato smo v členu napisali »5 kilometrov ali prva cestna povezava«. Gre za en, morda dva primera na celotni 680 kilometrov dolgi slovensko-hrvaški meji, zato smo dodali »do prve cestne povezave«. Kajti, ne predstavljamo si, da bi lahko izvajali nekaj, kjer naši policisti in pa slovenski vojaki ne bi mogli priti tja niti po neki gozdni, normalni gozdni cesti, če govorim zelo plastično. Naslednji predlog, ki so ga dali in ki smo ga prav tako upoštevali je bil predlog, da se razmejijo pristojnosti oziroma striktno pove, da bomo upoštevali oziroma da bo na zato, kar bo izvajala slovenska vojska narejen načrt sodelovanja med slovensko vojsko in slovensko policijo. To smo dodali v, kot ste lahko videli, v 4. člen tega sklepa. Sedaj po mnenju Zakonodajno-pravne službe to ni dobro, češ, da Vlada počne nekaj, kar nebi smela in si dodatno jemlje pristojnosti. Tukaj bi rad jasno povedal, da tudi v 4. členu povsem jasno in razumljivo piše, da bo Vlada sprejela v 5 dneh zgolj pravila delovanja Slovenske vojske, ki bodo zagotovila, torej ponovno poudarjamo, da bodo pravila tega delovanja zagotovila, da bo Slovenska vojska delovala v skladu s točko 1 tega odloka. Torej, v skladu s tem kar pravi zakon,   (nadaljevanje) izključno pod usmerjanjem in vodstvom slovenske policije.  Čisto na koncu povem še to, da je njihov predlog bil, da temu odboru in Odboru za notranje zadeve poročamo tedensko. Poglejte, meni se zdi to povsem neoperativno. Sam nimam nobenih dilem, da poročamo tudi tedensko. Verjamem pa, da je tak kompromis, ki smo ga zapisali, torej 14. dnevno, poročila bodo 14 dnevna, tako na vaši kot na mizi Odbora za notranje zadeve. Lahko tudi 14. dnevno pridemo sem in poročamo. To se meni zdi nekako razumsko tudi dovolj pogosto, da nihče ne more imeti slabega občutka, da karkoli skrivamo ali pa da ni dovolj informiran.  Čisto na koncu še beseda o tem, kar ravno tako govori Zakonodajno-pravna služba in je navedeno v 2. členu tega odloka. Torej, gre za navedbo, ki smo jo zapisali: Pripadniki slovenske vojske lahko izvajajo ta pooblastila, da ne nadaljujem, z dnem uveljavitve tega sklepa in jih izvajajo največ tri mesece. Naša intenca je bila, da s tem povemo, da je to mogoče izvajati pod takimi pogoji, kje to piše največ tri mesece tudi samo en mesec, glede na to, da je en mesec manj kot tri mesece. Razumem, da želijo nekateri, da to fiksno opredelimo, torej tudi Zakonodajno-pravna služba s striktno dikcijo kaj to pomeni, tri mesece, dva meseca, en mesec ali 14 dni. Seveda ne moremo pristati na predlog LMŠ, ki govori o tem, da se ta aktivacija izvede samo za en mesec. To je nonsens. V enem mesecu bomo pravzaprav dodobra vzpostavili vse to, kar je potrebno vzpostaviti zato, da bo slovenska vojska lahko slovenskim policistom pomagala. Nimamo pa nikakršnih zadržkov, da to opredelimo in vežemo na veljavnost ali pa na čas trajanja COVID zakona, ki je, kot sem prav obveščen oziroma ne vem kaj ste poslanci do danes še dodatno sprejeli, da to omejimo na čas 30. maj recimo ali pa 10. junij. Torej, da tukaj uskladimo in v tem delu teksta napišemo to povsem eksaktno. Ne en mesec, torej predvidevam in tako kažejo razmere, da bo situacija s COVID trajala najmanj do konca meseca maja, kar pomeni da bi bilo potrebno tukaj napisati vsaj dva meseca, torej 60 dni.  In še predlog ali pa amandma, ki ga je podala Poslanska skupina Alenke Bratušek. Mi, lahko rečem v imenu ministrstva, s takim sklepom nimamo težav. To, kar je povedal gospod Jelinčič je seveda povsem res in je morda potrebno ta sklep nekoliko preformulirati. Nimamo nikakršnih težav, da se jasno napiše, da v okviru slovenske vojske tam nastopajo samo redni vojaki in njihovi rezervisti. Če se kdo boji, da bi tam lahko nastopale varde je seveda ta bojazen brezpredmetna, neupravičena. Moram pa povedati, da če bomo napisali samo eno leto, to na nek način celo znižuje raven tistih, ki tam sodelujejo. Slovenska vojska ima aktivirane ali bo imela aktivirane pretežno pripadnike, ki so bolj izkušeni. Nenazadnje vse pripadnike, tudi tiste, ki so rezervisti, usposabljamo za to delo na mejah. Tako da lahko vam zgotovim, da bodo tam pripadniki, ki so v Slovenski vojski dlje, predvsem pa so bolj usposobljeni kot je morda to videti v tem sklepu tega amandmaja. Sicer pa ta amandma podpiramo. Hvala lepa.
Hvala lepa tudi vam. Dve repliki sta. Ne vem, če se poslanca strinjata, da še preostala predstavnika… / oglašanje iz klopi/ Bi želeli takoj? Ne morem kršiti Poslovnika, zato najprej repliko poslanec Nemec, potem pa še poslanec Kordiš. Tri minute.  Bi pa še prej povedal to, da v tej dvorani ni bila fizično prisotna predstavnica Zakonodajno-pravne službe sem kriv jaz, ker sem dovolil, da lahko sejo spremlja v svoji pisarni. In je ves čas to spremljala. Med tem se nam je tudi fizično pridružila v dvorani. Tukaj je mag. Kurentova.  (nadaljevanje) Tudi sicer bi prosil, imeli smo enega manj v dvorani iz varnostnih razlogov je bilo to nekaj boljše, ampak strokovne službe Državnega zbora so me striktno prosile, da vsi uporabljate maske. In zato bi prosil v nadaljevanju, da vsi maske uporabljate, kajti zato smo jih tudi dobili.  Repliko ima poslanec Matjaž Nemec. 3 minute imate na razpolago.
In temu primerno bom tudi hiter. Imam tri točke, ki bi jih rad v svoji repliki omenil.  Spoštovani minister, mislim, da veljate za relativno kontroverznega politika. Pa ne mislim nič slabega s tem, razen tega, da imate včasih, kar se mene tiče, zelo radikalne poglede. To je moč pogledati glede vašega izvajanja v preteklosti in tudi vaših funkcij, ki ste jih imeli. Ampak vam moram priznati, da takšne obravnave zakonodaje vladne službe v parlamentu s strani enega ministra še ni bila deležna, vsaj v zadnjih šestih letih, ko sem jaz tukaj. …/ oglašanje iz klopi/ Ja, to je replika, kogarkoli moti. Namreč, jaz mislim, da ta služba je dolžna vsega spoštovanja. Ne vem, kakšen odnos imate vi do vlade službe, ki izvaja isto vlogo. Torej, zakonodajne vladne službe. Je treba upoštevati in raje poskrbite za to, da vse kar počnete ne bo potrebno kje drugje dokazovati, da je nezakonito ali pa protiustavno. In to mislim dobronamerno.  Odgovoril vam zakaj Socialni demokrati, kot ste rekli, od 2012 ko smo v vladi, nismo uredili tistega dela, ki smo ga istočasno tudi predlagali. Ampak nismo mi tisti, ki predlagamo 37.a člen, torej enega od najbolj kontroverznih členov, vsaj kar se tiče tega mandata do sedaj, pa seveda časi so bili takšni, ki niso terjali, bom rekel, ukrepanja. Mi smo vam ponudili to možnost, ki je realna, v času, ko ste predlagali uveljavitev tega 37. člena.  Kot tretje mi dovolite, da vas opozorim, kaj boste storili, če se dokaže, da ste ob tem, ko ste govorili, da ste se sestali z obema sindikatoma in da sta oba sindikata podprla vaša prizadevanja, da se aktivira 37. člen, izkaže, da je to laž. Še več, da z enim od sindikatov se niti dobili niste. Sprašujem vas, kaj boste naredili, če dokaže sindikat, da se z vami ni dobil in da vam ni dal soglasja? Toliko moje vprašanje v obliki replike gospodu ministru.
Hvala lepa. Repliko ima poslanec Miha Kordiš.
Hvala. Precej klasična replika, ker sem bil očitno narobe razumljen. Prva stvar, vprašanje push backov, okej to sva z gospodom Hojsom zelo hitro razčistila. On zagovarja push backe. Na srečanju naše poslanske skupine je zagovarjal push backe in to je to.  Druga stvar, o kateri je tekla razprava, psihološki učinki uporabe vojske s policijskimi pooblastili na slovenski južni meji. Na ta del sem se referenciral, ko sem te psihološke učinke umestil v konkreten družbeni kontekst, ki ga imamo. Tukaj je klasičen nesporazum.  Tretje, vprašanje, ampak to, kar karakteriziram kot udar dejansko po vseh regelcih je udar to, da ti prevzameš vlado, četudi s klasičnimi sredstvi parlamentarne demokracije, potem pa uporabljaš državni aparat, da demokratične mehanizme spodrežeš je udar. Mogoče ne tako spektakularen, kot če se ti v prestolnico pripeljejo tanki, je bolj žametne narave, a še vedno je udar tak, kot smo ga lahko spremljali denimo v Orbanovi Madžarski zadnjih nekaj let, desetletij. Ta scenarij je na delu tudi pri nas.
Besedo bom dal sedaj v nadaljevanju predstavnikom Vlade. Najprej mag. Bradaču, Ladu Bradaču, potem gospodu Tomažu Pečjaku in potem še ministru.
Lado Bradač
Hvala lepa za besedo. Jaz ko sem prebral to mnenje, tudi jaz sem ga v bistvu dobil pred samo sejo na poti sem, pa moram reči, da v bistvu nisem bil zaskrbljen, ko sem ga bral. Jaz ne vidim, da bi kakorkoli raztrgalo to naše gradivo in moram reči, da je tudi napisano v dosti spoštljivem odnosu do tega gradiva, ki smo ga pripravili v naši strokovni službi. Ne vidim kakšnih posebnih težav. Najprej se pogovarjamo okoli ocene varnostnih razmer, kdo je pristojen za to strokovno vprašanje. Potem govorimo o metodiki, izvedbeni  metodiki samega 37.a člena. Kaj to pomeni izvajati pooblastila skupaj s policijo? V nekaterih delih se moram tukaj strinjati. Opozarjajo na to kako to narediti, ampak tukaj jaz ne vidim nobenega trganja ali raztrganja te zgodbe. Govorimo o izvedbi, kako bomo to naredili in prav je, da se o tem pogovarjamo.  V nadaljevanje se govori o tem kako bomo z načrtom policije na podlagi usmeritev policije, skratka, problematizirajo, da nastajajo trije akti, in zakaj bomo imeli tri akte. Moram pošteno povedati, da imamo istovrstni primer že v preteklosti narejen. Območje je bilo pojasnjeno, 5 kilometrski pas, zelo natančno, pa še obdobje. Kje je problem? Kdo je raztrgal to gradivo? Pa težko bi ga raztrgali, ker je v bistvu to gradivo nastalo že leta 2016, na podoben način in 23. februarja, takrat tudi je bilo prvič aktivirano, s precej podobnim sklepom, so se pa seveda pripravljeni pogovarjati o vsaki vsebini sklepa, ki bi jih zadovoljilo, tudi pravno službo, da bo zadeva še bolj korektna.  Če grem po točkah. Kdo je pristojen za oceno varnostnih razmer? Zagotovo je to strokovno vprašanje. Ali je Vlada, je Državni zbor. Jaz sam delam v direktoratu za policijo in druge varnostne naloge od leta 2015. Pred tem sem se tudi ukvarjal z raznimi načrti, načrtovani z varnostnimi problemi, z ocenami. Danes recimo, če vam samo pojasnim, pripravili smo kontingentni načrt za begunce leta 2015, po 69. členu Zakona o zasebnem varovanju, obravnavamo vso kritično infrastrukturo, delamo načrte, ocene tveganj, predvidevanj, strategije. Za COVID, ravno tako smo pripravili načrt ukrepanja na Ministrstvu za notranje zadeve. Lepo prosim, da mi vsaj to priznate, da je bilo v preteklosti delo narejeno tako kot se spodobi, in da smo na podlagi teh načrtov korektno in učinkovito obvladovali begunsko problematiko leta 2015 in 2016, če drugega ne. Mislim, da vem kaj pišem in vem kaj delam.  Kar se tiče druge zgodbe okrog tega kako smo prišli do tega, da se o tem odločimo. Skratka, o razlogih za aktiviranje izjemnih pooblastil Slovenske vojske. Januarja smo dobili opozorilo s strani policije, da se migrantski val povečuje. Mislim, da bo kolega namestnik generalnega direktorja pojasnil te številke, ampak če samo začnem za začetek. V obdobju od 1. 1. 2020 do 29. februarja 2020, so policistom na območju Republike Slovenije obravnavali tisoč 165, lansko leto 648 ilegalnih prehodov državne meje. Število se je glede na prva dva meseca leta 2019, povečalo za 79,8 %. Zadaj so številke, zadaj so prejeti ljudje, zadaj so postopki zoper skupine, ki so sprovajale kopica dela, ki ga je policist moral opraviti, da so to naredili. V prvih dveh mesecih so letos najpogosteje obravnavali državljane Maroka, Pakistana in Afganistana. Državljani Maroka in Pakistana zavzemajo vsak delež dobre petine vseh. To je odgovor o migrantih in beguncih, dejstvo pa je, da je zaskrbljujoče tudi varnostne razmere, ki so v bližini. Nestabilne varnostne razmere v sosednjih državah, Grčiji, Turčiji, Bližnjem vzhodu so vam poznane. Res je, da se je kriza kar se tiče turško-grške meje nehala, da so se v bistvu migranti umaknili oziroma jih je vojska tudi potisnila nazaj, pospravila na varnejše lokacije. Dejstvo pa je, da količina migrantov v Grčiji, 70, 80 tisoč ostaja tako na grških otokih, tako na celi poti. Kdaj bo prišlo do pull factorja, da se bo v bistvu ta migrantski val sprožil in krenil na boljšo lokacijo kjer bi lahko pričakoval boljšo oskrbo. Ali bo to takrat, kadar se bo bolezen COVID razširjala po Grčiji ali bo to prej, težko ocenimo, zagotovo pa predstavlja pretečo nevarnost o kateri moramo razmišljati kako bomo zavarovali slovenske meje.  Če govorimo še o razmerah v sosednjih državah, veste da je vojska aktivirana za druge namene. Ne bom posebej našteval, ker bi mogel našteti kar nekaj držav, da se meje slabše varujejo, posledic je tam pač manj kadra.  36.a TRAK: (NB) – 20.15 Posebej bi izpostavil zgodbo v sarajevskem kantonu, kjer zagotovo ocenjujemo, da bo prišlo do občutnega poslabšanja zdravstvenih razmer, saj okoliščine in predvidevanja kar se tiče spremljanja in preprečevanja širjenja nalezljivih bolezni kažejo izredno slabo situacijo in verjetno bo prišlo do podobne situacije kot v nekaterih predelih Italije. Predvidevamo, da bo tudi takrat kakšen pull facotr, da se bodo ti migranti sprožili in bodo iskali varnejšo državo. Mi za enkrat v Sloveniji za obvladovanje varnostnih razmer tudi v predvidevanji, s počasnim širjenjem tega virusa mislim, da dobro obvladujemo razmere, pa to še ne pomeni, da se ne smemo pripraviti na kakršnakoli tveganja in grožnje.  Razglasitev epidemije oziroma izvajanje ukrepov zajezitve in obvladovanje epidemije COVID-19, so policiji dale nove naloge. To so po odlokih, ki jih poznate, ki smo jih pripravili in spisali, kontrolne točke na ostalih delih državne meje z Republiko Avstrijo, Republiko Italijo in Republiko Madžarsko. Spremljanje konvojev, izpostavljenosti tveganja obolelosti z virusom pri policistih, preventivni ukrepi sprejeti v policiji zaradi koriščenja lanskoletnih dopustov, dela od doma, odreditve čakanja na domu, skratka ene tretjine kadra je treba v bistvu dati na zalogo, ko bodo ljudje zboleli, da bomo lahko pokrivali izpad kadra in bomo še vedno obvladovali zmogljivosti takrat kadar bo pač to potrebno.  Operativne zmogljivosti policije so po naši oceni kljub uporabi pomožne policije zaradi ukrepov zajezitve in obvladovanja epidemije bistveno omejene. Napotovanje in premeščanje dodatnih pripadnikov policiste iz notranjosti na južno mejo ni več mogoče. Ni več mogoče, ker jih potrebujemo v notranjosti oziroma smo jih itak prerazporedili na mejo. Varnostne razmere so se tako poslabšale, da je sodelovanje Slovenske vojske na podlagi četrtega odstavka 37. člena ne zadošča več za učinkovit nadzor državne meje brez dodatnih pooblastil pripadnikov Slovenske vojske in na tem mestu hvala lepa vsem pripadnikom Slovenske vojske, vsakemu posamezniku, ki je bil pripravljen, ki sodeluje in dela na meji, dejstvo pa je, tako kot je bilo prej omenjeno, dajte enega policista pa deset vojakov, pa bo zadeva rešena, ampak to me spominja na zgodbo, ko bo deset policistov govorilo, poglejte, tamle je begunec v grmu, primite ga. Zakaj ne bi temu policistu, vojaku dali pooblastilo, da lahko tudi on prime tega begunca, ga zadrži, policist bo pa že opravil postopek. Naredimo to, če je že tam. Saj jaz mislim, da v bistvu, da povprečni državljani pričakujejo, da to Slovenska vojska že danes počne. Zakaj pa sicer hodi s policistom?  Kadrovsko stanje v policiji. Zasedenost južne meje med Republiko Slovenijo in Hrvaško, zasedenost delovnih mest je pač manj kot 75 %. O kadrovski problematiki veste. V preteklosti se pač ni zasedlo. V policiji je nezasedenih skoraj 800 schengenskih delovnih mest. Schengenska meja, varovanje Schengenske meje. Letos se je načrtovalo 100 zaposlitev policistov, kandidatov nadzornikov državne meje, ki varujejo to Schengensko mejo. Uspe se zaposliti od 30 do 40 kandidatov v preteklih letih. V petih letih se je tako zaposlilo 331 novih policistov, za izvajanje nadzor Schengenske meje, skratka manjka nam jih pač 800 in to je resen primanjkljaj.  Vpoklic pomožnih policistov, o tem ste veliko govorili. Trenutno jih je 540. Omejitev veste, da obstaja, 30 dni na leto. Mislim, da je bilo v prvih mesecih že izkoriščenih skoraj v višini 70 %, skratka težko se bomo na to vezali in v bistvu tukaj še črpali kakršnekoli rezerve razen če ne bo tudi tukaj prišlo do spremembe zakonodaje.  Za izvajanje nalog vezanih na epidemijo. Po poročilih in izračunih ugotavljamo, da porabi policija tisoč 500 policistov, da obvladuje te razmere, pa ne zaradi tega, da bi nadzirala kogarkoli v notranjosti, ampak zato, da za izvajanje nalog z odlokom uvedenih petih kontrolnih točk z Republiko Italijo in trinajstih kontrolnih točk z Republiko Avstrijo dnevno potrebuje več kot 250 policistov, zato da imamo meje zaprte, zato da ne prihajajo ljudje z vročino, bolni k nam, zato da spremljajo konvoje, zato da organiziramo transporte, da gre hrana, da gre človekoljubna pomoč in se ostalo čez našo državo, se dogovarjamo z sosednjimi državami, ampak za to slovenska policija potrebuje dnevno preko 70 policistov.  Od začetka migrantske krize je leta 2015, Slovenska vojska sodeluje pri varovanju državne meje. Mislim, da smo vsi državljani to opazili, ko spremljamo, gledamo televizijo, dobro delajo. Vmes, 24. 2. 2016, je bil že aktiviran 37.a člen na tisti rok, ki je opozorjen zadaj v obdobju kdaj naj bi v bistvu začel ta veljati, lahko ponovim, da bo verjetno podobna zgodba kot je bil takrat. 24. februarja je bil sprejet, izvajati se je pa začel potem, ko so bila sprejeta pravila in sicer 25. 2. Mogoče bo to pet dni kasneje, odvisno od tega kako hitro bomo pripravili ta pravila, ker so pravila že pripravljena iz leta 2016, mislim da ne bo veliko dela. Je pa nujno, da se ta pravila uskladijo, in da zadeva poteče organizirano in celovito, dogovorno, v sodelovanju, tako kot piše v zakonu, skupaj s policijo. Tako, da jaz tukaj sploh ne vidim nobenega problema v tem pravnem mnenju. Gre za izvedbeni akt. Če je kogarkoli strah, vam lahko že zdaj zagotovim, da se bodo ta pravila podrejala, tudi tisti trije akti, ki so napisani v tem mnenju, podrejali določbam 37.a člena, ker sicer ima naslov izjemna pooblastila vojske, imate pa tukaj napotitev oziroma štiri pooblastila. Opozarjanje napotitev, začasno omejujemo gibanje oseb, sodeluje pri obvladovanju skupin in množic. Opozarjajo, opozorijo nekoga, da ne sme nezakonito prečkati državne meje, ga napotijo do tam kamor je pač treba, da policist izvede tisti postopek, skratka par tistih metrov, da bo prišel do policista. Začasno omejuje gibanje oseb. Zato, da to lahko naredi, da se tisti ne skriva v grmu in ne beži in da je tisti edini policist ne teka na okrog, ko ostalih deset ga pa gleda, pa samo to želimo narediti, da bo to delal učinkovito in uspešno, nobene, ne vem kakšne histerije, fame ali pa česa podobnega ne želimo pri tem zganjati. Želimo, da so ljudje, ki so tam, ki so plačani, v bistvu pri svojem delu učinkoviti in uspešni, pa želijo to delati.  Če grem še, trije akti, tole. Pravila delovanja sem tudi pojasnil. Območja so še sklop, ki se obravnava, to je minister pojasnil. Mislim, da mi ni treba še enkrat pojasnjevati, saj je bilo konec koncev narisano na zemljevidu, da bo ja vsem jasno kje in kako.  Obdobje, je naslednji in zadnji problem, ki je v bistvu opredeljen v tem pravnem mnenju. Mislim, da nismo nič nezakonitega in neustavnega naredili, ker smo v predlog napisali do tri mesece. Pa saj tako piše v zakonu. Če pa vi želite imeti drugače, do 30. 5., ali pa dokler, pa to ni stvar strokovnih služb, ki pripravlja to gradivo. To je vaša odločitev in jaz lepo prosim, da tudi upoštevate, da delamo in da se trudimo pri pripravi teh gradiv in da moji ljudje in moji sodelavci vložijo kar nekaj truda, da spravijo ta gradiva, jih je pa res treba včasih pripraviti čez noč, so pač taki časi.  Hvala lepa, da ste mi prisluhnili.
Hvala lepa tudi vam. Verjamem, da Vlada trdo dela, ampak kljub temu je repliko zahtevala Nataša Sukič in potem še Miha Kordiš in po 70. členu Poslovnika jim moram dati besedo.  Izvolite gospa Nataša Sukič, tri minute.
Hvala predsedujoči.  Poglejte, tokrat smo pa res lahko bili priča, če smo zelo pozorno poslušali, prefinjeni manipulaciji kar se števila prehodov tiče. Zanimivo, da se je pač spoštovani kolega ustavil pri mesecu januarju. Pri mesecu januarju, ni pa povedal, da je trend, sezonski trend ilegalnih prehodov je tabela, ki smo jo dobili od ministra Hojsa, to ni neka izmiš…, to je vaša tabela. Res je. No, in ta trend kaže, da se iz meseca v mesec število ilegalnih prehodov manjša, pada. To je ta linija tukaj. Pada. Ampak pada že od septembra lani. Če bi dali k temu še graf od lani, bi videli, da vztrajno pada. Pri čemer naj opozorim še enkrat, pri čemer še ni upoštevanega dejstva, se to še ne vidi na teh grafih, to se bo zdaj v aprilu videlo in tudi v mesecu maju po mojem, itn., da je Bosna in Hercegovina popolnoma zaostrila ukrepe in ta njihov, ti njihovi ukrepi se bodo poznali tudi pri nas. Se pravi, da bo teh prehodov čedalje manj in manj. za razliko od prejšnjih let, ko se je v mesecu marcu recimo skokovito povečalo število prehodov, je pri nas v mesecu marcu padlo. Zatorej mi ne govoriti, da smo mi ta trenutek v neki kritični varnostni situaciji na južni meji, in da je zaradi tega treba zdaj, ko smo v neki kritični zdravstveni situaciji dodeliti policijska pooblastila vojski. Meni je zelo žal, na logiko ki jo je tudi izrekel kolega, da bo delo policije učinkovito in uspešno, dajmo mi zdaj vpleti vojsko v civilne zadeve pa oprostite, pa res ne morem pristajati, ker po tej logiki lahko potemtakem vojska na splošno vpletemo v civilne zadeve in se nehamo tukaj sprenevedati, če je to argument. Tako da to pa oprostite, pa absolutno ne more biti argument. Naša policija je dovolj strokovna, dovolj usposobljena, dovoli učinkovita…
Prosim, če sklenete misel.
Nič, samo še enkrat, ne manipulirajte na tak način, da se zaustavite pri mesecu januarju, kjer je bilo največ prehodov in…
Čas je potekel, kolegica.
In tako. Samo to sem hotela opozoriti, da ne manipulirati na ta način.
Čas je potekel.
Hvala.
Kolega Miha Kordiš, izvolite. Tri minute, spoštujte prosim.
Bom nadaljeval tam, hvala. Hvala za besedo.  Bom nadaljeval tam kjer je tovarišica Sukič končala. Ko smo imeli opravka s predstavitvijo aktivacije 37.a člena v naši poslanski skupini, smo lahko slišali tudi zakaj še posebej v zadnjem času ni za pričakovati, da se bodo migrantske poti spet odprle. Zaradi tega, ker industrija recimo v severni Italiji kakor na enem, ki je eno izmed ciljnih področij teh migracij, ugasnila. Se je zaprla, zaradi epidemije. In ljudje, ki gredo čez ozemlje Republike Slovenije jim praviloma Republika Slovenija ni končni cilj. Zdaj, umanjka ta ključni dejavnik. Sicer smo pa lahko v tejle razpravi slišali vse kar smo rabili slišati zakaj ne smemo poslati vojsko na mejo z dodatnimi policijskimi pooblastili. O kakšni varnostni situaciji vi, gospod, lepo prosim govorite. Ali imamo tanke parkirane na drugi strani Kolpe. Vojska prihaja organizirana, z orožjem. Kakšna je to varnostna situacija, če ljudje umirajo v Kolpi. Ali pa trenutno v Bosni dobesedno crkujejo na obroke, ni hrane, zebe jih. Ali pa še nekaj korakov nazaj na njihovi dolgi migrantski poti v Afganistan ali v Pakistan, kjer jih ubijajo, njih in njihove družine ameriški droni ali pa jih terorizirajo Talibani. Pa kako lahko vi usode teh ljudi slikate kot grožnjo varnostni situaciji v republiki Sloveniji. Teh ljudi v resnici, kot smo ugotovili, sploh ni. In bi jih najraje, kakor tega že nelegalno ne počnete, v resnici vračali s pull backi nazaj v ta pekel, vsaj do Bosne. Pa niste normalni.  Hvala.
Hvala lepa.  Repliko ima še poslanec Matjaž Nemec. Izvolite. Tri minute.
Spoštovani, ne dvomim v vašo strokovnost, vselej ste bil in verjamem, da tudi zdaj ste. Sicer imamo nekoliko drugačne poglede oziroma tudi strokovnjaki imajo drugačne poglede. Še več, tudi sindikati se ne strinjajo, da bi se v aktivacijo tega člena razbremenilo policiste. Če mi ne verjamete, prosite za mnenje, pa boste mnenje tudi dobili. Še več, ko govorimo o grožnji, ki vselej ima velike oči, je najverjetneje danes kar se tiče migrantskih tokov najverjetneje najmanj primeren čas, če govorimo o obdobju zadnjega meseca, da strašimo z reko migrantov. Migranti so, to je dejstvo, tega ni moč zanikat, ampak da bi se približevali letu 2015, ko je lahko vzorčno leto, ko smo implementirali oziroma aktivirali ta člen, je situacija popolnoma drugačna kot je bila takrat. Tudi Evropska skupnost je nekoliko izkušenejša, aktivnejša s svojimi službami in tudi države zaradi pojave migrantov in koronavirusa se obnaša nekoliko drugače na tej balkanski poti. Če želite, jaz imam podatke iz Bruslja, vam lahko pokaže kakšen je trend in kakšna je zdajšnja situacija, pa ne samo na slovensko-hrvaški meji, ampak po celotni balkanski poti od Turčije   do Slovenije in naprej. Torej ne postavljam vašo strokovnost v dvom, daleč od tega. Ne vem sicer od kod vašim nadrejenim motivacija, da je danes, danes na dan, ko v velikem salonu se razpravlja že dva dni o ukrepih, ki bi ljudem omogočili boljše življenje čas, da govorimo o vojski in južni meji.  Hvala.
Hvala lepa tudi vam.  Besedo dajem namestniku generalnega direktorja policije, gospodu Tomažu Pečjaku.  Izvolite.
Tomaž Pečjak
Hvala lepa, poslanke, poslanci!  Mislim, da je prav, da se oglasim v imenu slovenske policije in najprej seveda povem zahvalo policistkam pa policistom, prvič zato, ker smo v vseh teh letih strokovno, zakonito in opravljali naloge s spoštovanjem človekovih pravic in svoboščin in na to smo ponosni in tako bomo opravljali tudi naprej. Vendar pa moram takoj naprej tudi povedati stvari in podatke, da bodo zelo razumljivi. Res je, interpretacija grafikonov, interpretacija tabel pa interpretacija številk je lahko seveda zelo različna in verjamem, da si ga seveda vsak lahko interpretira po svoje. Ampak da razložim, morda zelo plastično in zelo enostavno. V gradivu imate podatke za prve dva meseca. Zakaj? Zaradi tega, ker pravilo tam nekje 15. v mesecu damo podatke, statistične, ki so iz celotne Slovenije skupaj zbrani obdelani v primerjavah za pretekla leta. Vsi ti podatki so na voljo na spletnih straneh slovenske policije, vsakomur v vsej svoji barvitosti in prikazani za vsa leta nazaj in mislim, da jih lahko dobite tam nekje od leta 2010 brez, da bi šli v arhivske podatke. Podatki so jasni in mislim, da je vsakemu jasno, da če pogleda, pa bom zdaj povedal za podatke do včeraj. Res, da niso še za letošnje leto natančni, kajti v petnajstih dneh bo še izšlo, ampak ljub temu lahko povem. Za podatke za dva meseca je kolega generalni direktor direktorata za policijo in druge varnostne naloge natančno povedal in jih ne bom ponavljal. Se pravi, za prva dva meseca. Govorim pa zdaj za prve tri mesece. Poglejte, za prve tri mesece so policisti v letošnjem letu obravnavali tisoč 808 prehodov, ilegalnih prehodov državne meje. To je 5 % več kot lansko leto. Se pravi, v prvih treh mesecih. In bistveno več kot pa leto 2018. Zdaj pa tisto najbolj pomembno. Če pogledamo kako ponavadi ta grafikon gre, o katerih je bilo veliko govora. V zimskih mesecih je teh prehodov praviloma manj, čisto iz naravnih pojavov, zaradi vremenskih pogojev, ki potekajo. Vemo sami, da ta balkanska pot poteka čez planine in gorovje preko celotnega dela Balkana. Če začnemo v Makedoniji pa nadaljujemo skozi Bosno in Hercegovino in potem pridemo v Slovenijo. Reke so pozimi bistveno bolj narasle in zaradi tega je tudi tega migrantskega toka v vseh letih manj. Ampak da plastično prikažem, leta 2018 je bilo v prvih dveh mesecih 458 prehodov, leta 2019 – 648, leta 2020 – tisoč 165. Ne bom govoril ne o procentih ne o ničemer. Za tri mesece, se pravi, še enkrat povem, leta 2020, tisoč 808, pa verjetno bo še kaj več, ker niso še vsi podatki obdelani. V lanskem letu tisoč 700, kar pomeni, da jih je bilo manj in v letu 2018 jih je bilo tisoč 100. mislim, da so številke jasne in tukaj zdaj ali je tisoč 800 več ali manj od tisoč 700 ali je več ali manj od tisoč 100, verjetno ne rabim razlagati ne o procentih ne o temu.  Zdaj je treba pa naslednje povedati. Danes ves čas poslušamo, ves čas tudi ko smo predstavljali in v tem gradivu jasno piše in bom še enkrat jasno povedal, samo migrantska situacija ne bi bil danes ta vzvod za to, da policija je podala predlog Ministrstvu za notranje zadeve za aktiviranje 37.a člena. Samo migrantska situacija je bila avgusta lansko leto, ko smo imeli v enem mesecu več kot 2 tisoč 200 prehodov, takrat pa je bil in takrat tudi, ko sem bil ravno tako še namestnik generalne direktorice policije, smo pripravljali in smo tudi tak predlog Ministrstvu za notranje zadeve podali. Takrat je bila pa samo migrantska situacija tisti razlog. Danes, se pravi, bi teh številk v treh mesecih tisoč 800 migrantov obvladovali, res pa je, da nas skrbi ko gre grafikon vsako leto, se dvigne poleti, se pravi, leta 2018 smo imeli v največjih mesecih tisoč 100, leta 2019 v največjih mesecih avgusta dva tisoč 200, koliko bo potem letos. Mislim, da tukaj spet ni potrebe neke res posebne matematike, neke posebne analize, še manj, da bi rekel, stohastike, da bomo ugotovili do česa je. Sami ste že povedali, pa se ne bom ponavljal, kakšne so situacije na Balkanu. Sami ste nekateri izmed vas omenili in se z vami absolutno strinjam. V marsikateri državi na Balkanu je situacija kar se tiče migrantov, seveda zelo kritična in ravno ta kritičnost skrbi slovensko policijo, kajti to pomeni, da si ti, ki so trenutno v tistih okoljih ne želijo, da bi tam dolgo ostali, ampak želijo kreniti s svojo potjo naprej.  Zdaj pa, da nadaljujem s tistim delom, kar sem dolžan še povedati, in tukaj seveda dolžan tudi odgovoriti zakaj je tisti drugi faktor zaradi katerega. Se pravi, na eni strani imamo več migrantov kot pa lansko leto ta čas. To je dejstvo. Tako v januarju proti januarju lansko leto, tako v februarju, tako v marcu, če preštejemo in te številke sem povedal. Ampak ni problem samo v migracijah, problem je to, da trenutno izvajamo naloge, ki zadevajo preprečevanje širjenja nalezljive bolezni in zato je bilo že povedano, da smo potegnili vse policiste, ki so bili še na voljo v notranjosti in tiste, ki smo jih prej pošiljali na mejo z Republiko Hrvaško na Schengensko mejo iz notranjosti, kajti povedano je bilo, da je stanje slovenske policije in zasedenost delovnih mest seveda 75 % ali manj. Marsikatere policijske postaje so zasedene tam nekje okoli 60 % in to je tisto kar govorimo, da policisti, policijske izgorevajo, da njim ne pomaga, da drugega, kot da jim nekdo pomaga, ampak pomaga aktivno. Sami lahko vedno, ko gremo do policistk in policistov, poslušamo da seveda ne morejo, če bo slovenski vojak opravljal samo naloge iz 37. člena, in absolutno pomaga, vendar ne v tolikšni meri kot pa, če bi aktivno pomagal. In tukaj je treba potrem povedati tudi naslednje. Mi smo izkoristili vse notranje rezerve. Povedati je potrebno, poglejte, za transportne, mi smo v teh dobrih štirinajstih dnevih pri transportnih poteh pomagali skoraj 9 tisoč tovornim vozilom. Nismo pomagali samo s policijo, pomagali smo tudi s pomočjo, se pravi, delavcev, Finančne uprave Republike Slovenije in tudi s pomočjo delavcev Direkcije za avtoceste Republike Slovenije. Oni nam tudi pomagajo. Zakaj? Zaradi tega, ker policija potrebuje pomoč, ker sama kadrovsko ni dovolj močna, da bi te naloge opravljala.  Govorili smo o pomožni policiji. Absolutno se strinjam z vsemi vami, ki ste povedali, da ne samo redna policija, tudi pomožna policija si zasluži plačo, si zasluži boljše dodatke za svoje delo. Res je, mi smo že lansko leto predlagali spremembo zakona zato, da se to uredi in verjamemo, da bomo ravno tako, ko bo prišel čas, to tudi še ponovno predlagali in smo tudi že uvrstili v naše plane za spremembo zakona, ampak izboljšanje pogojev, karierni sistem, večja kadrovska pripadnost policiji seveda ne bo rešila situacije danes. Vemo, da vsak policist, ki ga bomo danes dobili in bo začel s šolanjem na višji šoli za policiste, poteka dve leti. Se prvi, čez dve leti, če danes dobimo 200 novih policistov ali pa 300 novih policistov, bi bili zelo veseli v slovenski policiji, ampak to se bo poznalo na terenu šele čez dve leti. Čez dve leti bomo seveda lahko potem rekli ja, trenutno je število policistov dovolj, da lahko opravljamo hkrati dve nalogi, se pravi, varovanje naše Schengenske meje in hkrati tudi takšne naloge kot so danes kar se tiče, preprečevanje širjenja bolezni koronavirusa. Ampak danes policija vedno želi, da svoje naloge, kot sem prej povedal, opravlja učinkovito in strokovno. In ravno to kar smo povedali, s 37.a členom želimo samo povečati strokovnost opravljanja nalog policije. Jasno, tudi v gradivu je razloženo, da postopke z osebami, ki nezakonito prehajajo državno mejo, bo še vedno v celoti opravljala policija, samo razlika je, danes to pri skupini recimo 30 oseb opravljata dva policista, ki morata opravljati skupaj s prevajalcem razgovore, potem ko bomo lahko določeno število policistov umaknili, ker bodo njihove naloge lahko ob policiji prevzemali tudi pripadniki Slovenske vojske aktivno, pa bo lahko te naloge opravljalo več policistov. Samo za to gre. In hkrati je treba povedati tudi to, da mi pomožno policijo, jo že imamo, jo uporabljamo, in tako, kot je bilo povedano, v treh mesecih smo že skurili več kot za dve tretjini leta ur, ki jih omogoča, seveda smo predlagali Vladi, da je povečala to kvoto, ki je lahko po zakonu o nalogah in pooblastilih policije poveča, vendar treba se je zavedati, da samo s pomožno policijo ne bomo mogli, saj je že danes uporabljamo v celoti. Kar pomeni, ob pomožni policiji, ob sodelavcih Darsa ob sodelavcih FURS, ob vseh policistih, ki jih uporabljamo, skupaj smo še celo s prostovoljci Rdečega Križa na kontrolnih točkah, se prvi, z vsemi temi subjekti skrbimo za varnost in seveda želimo, da bi bila Slovenija varna tako kot je bila do sedaj. Ker ko gledamo sosednje države, kjer je ta epidemija, ko gledamo situacijo v državah, kjer je ta epidemija se začela prej, na nek način imamo srečo, da gledamo lahko v našo prihodnost, lahko v našo prihodnost, se pravi, mi imamo možnost sedaj, da prihodnost spremenimo, da ne bomo v takšni situaciji kot so nekatere druge države, ki imajo sedaj kolaps tudi tega sistema varnosti. In za sistem varnosti je trenutno edina rešitev, ki je trenutno imamo, že uzakonjena, je ta, da nam določeno število policistov, ki jih uporabljamo za varovanje državne meje na Schengenski meji, nam aktivno, še enkrat rečem, aktivno pomagajo pripadniki Slovenske vojske. Že do sedaj smo zelo hvaležni, da nam pripadniki Slovenske vojske pomagajo vsaj s 37. členom, res je to pasivno, zelo slikovito je kolega Bradač povedal in ne bom še enkrat ponavljal, da ne tratim tega dragocenega časa, ki ga imam na razpolago in zato si želimo, da bi delali aktivno. Zakaj? V vseh teh letih so se izkazali za zelo dobre. Mi smo izvedli že v lanskem letu vsa usposabljanja s pripadniki Slovenske vojske, kjer smo usposobili njihove, lahko rečemo, multiplikatorje, trenerje, ki bodo in so prinesli svoje znanje ostalim pripadnikom Slovenske vojske. V gradivu, če ste si ga pozorno prebrali, je tudi zelo jasno napisano, da bo policija tista, ki bo povedala kdaj, kje in kako bodo pripadniki Slovenske vojske izvajali naloge, kajti kot sem povedal, mi smo vedno profesionali, strokovni in zagovarjamo zakonitost in seveda absolutno spoštujemo odločbe Ustavnega sodišča in zato smo tudi tako napisali. In želimo in to smo tudi pripravili in zato tudi pripravljamo skupaj taktične načrte, pravila kjer bo jasno določeno tudi za vse primere, ki bi se lahko zgodili, kaj če bi se nekdo na kakršenkoli postopek pritožil, kaj če bi prišlo do česarkoli kar bi bilo v nasprotju s pravili, ki jih bomo dorekli, v vseh teh primerih smo jasno napisali in zato menim, da nas je tudi leto 2016 na nek način dobra šola, kjer smo videli, da te zadeve delujejo. Jaz se ne spomnim, da bi bile kakršnekoli težave z uporabo Slovenske vojske v letu 2016. Mi smo bili takrat zelo hvaležni in smo zelo za to. Je treba pa poudariti, tudi leta 2016 sem bil že predstavnik vodstva slovenske policije in leto 2015 in 2016 je bilo bistveno drugače kot letošnje leto, z izjemno prvih štirinajst dni, ko je res migrantski tok potekal v Slovenijo z Republike Hrvaške zelo konfuzno, zelo neorganizirani in nismo vedeli kje migranti prečkajo in bodo prečkali našo mejo, da smo jim pomagali, da smo jih pripeljali v center, itn. Je bistvena razlika ta, da je bil potem ta prihod, prvič, organiziran, in drugič seveda tudi sprejet s pomočjo sosednjih držav. Danes ni nobenega od teh dveh faktorjev, ki bi lahko rekli kljukico. Ne gre za organiziran prevoz in niti ne bo šel več za organiziran sprejem. In še enkrat poudarjam, samo migrantska situacija, da se ne bomo lovili zdaj več v teh številkah, pa sem jih jasno povedal, ni edini in zaradi migrantske situacije danes mi s predstavniki policije ne bi sedeli tukaj in ne bi ministru oziroma ministrstvu podali predloga. Predlog smo podali zaradi obeh razlogov, ki sta pa sočasno in skupaj in nam pobirata tiste policiste, ki bi seveda drugače opravljali dodatne naloge na naši meji.  Hvala lepa.
Hvala lepa tudi vam.  Repliko ima poslanec Matjaž Nemec, potem pa bom dal besedo ministru gospodu Alešu Hojsu.  Izvolite.
Hvala lepa.  Moja replika bo bolj v obliki vprašanja, če mi je dovoljeno, ker imam res dve tehnični vprašanji. Namreč govorite o temu, da želite povečati učinkovitost in strokovnost policije, če smem, citiram. Moje vprašanje pa je sledeče.
Pa je replika ali je vprašanje, kolega, če ne bi se prijavil…
Potem bi se pa, se opravičujem, lahko tudi razprava, če bi kogarkoli zmotilo…
Razprava. Je vas še pet prijavljeni, pet, šest.
Ali lahko zdaj ali počakam na naslednjo?
Ko goste na vrsti, prosim.
Okej. Hvala.
Jaz bi rad to sejo speljal do konca v nekem razumnem roku. Imamo še eno točko dnevnega reda, tako da nas čaka še kar nekaj dela. Zato vse bodoče razpravljavce prosim, da se časovno omejijo oziroma, da strnejo svoje misli.  Izvolite, gospod minister.
Aleš Hojs
Ja, bi si tudi jaz mogoče potem zdaj odpovedal temu, pa bi na koncu, ko bodo še drugi poslanci, tisto kar sem mislil gospodu Nemcu še odgovoriti.  Hvala.
Hvala lepa.  Torej, gremo po vrsti prijavljenih. Najprej je to poslanec Franci Kepa, pripravi naj se poslanec mag. Brank Grims.  Izvolite.
Hvala za besedo, predsednik. Vse prav lepo pozdravljam!  Jaz podpiram aktivacijo 37.a člena in aktivno podporo vojske policiji na meji. Že brez dodatne nevarnosti virusa, je južna meja slabo zavarovana, že nekaj časa. Pušča kot sir, po domače povedano. Ilegalni migrantje množično prehajajo čez mejo. Lansko leto jih je prišlo čez mejo preko 16 tisoč, kateri so bili evidentirani. Tisti, ki pa pravijo, da je ta številka realno trikrat večja ali pa celo petkrat večja. In je bila 73 % večja kakor 2018. Letos se pa kakor je predhodnik dejal, se to samo še nadaljuje. Kako se počutijo ljudje ob meji, v Beli Krajini, na Dolenjskem in drugje, begunce imajo na svojih zemljiščih, jih videvajo vsakodnevno. Udirajo jim v stanovanja, v gospodarska poslopja, taborijo po njihovih gozdovih, kurijo, kakor je predhodnik Jelinčič dejal, gospod Jelinčič. Pri Grosupljem, pred kratkim, par dni nazaj so zakurili neko veliko zemljišče, velik gozd in o tem se sploh ni pisalo veliko po časopisih in po medijih. Tamkajšnji ljudje in tudi za mejo, bi bili zelo veseli, če bi prišla vojska in aktivno sodelovala zraven, čeprav je že zdaj, ampak nima pooblastil katere bi morala že zdaj imeti. In bi bili zelo veseli, če bi bili tam in bi pomagali in bi preprečili ta prehajanja čez mejo. Upam, da bo podpora takšna, da bo šlo to žez.  Hvala lepa.
Hvala lepa tudi vam.  Besedo ima poslanec mag. Branko Grims, pripravi naj se poslanka Alenka Jeraj.
Hvala za besedo. Vsem prav lep pozdrav!   (nadaljevanje) Poglejte kolegi varnost je ena in nedeljiva in kako ravnajo velike države v takih trenutkih, ko so izpostavljene nevarnosti katerekoli vrste je krasen primer sedaj v Združenih državah Amerike. Pred par dnevi sta stopila skupaj Nancy Pelosi iz vrst demokratov in Donald Trump, predsednik ZDA sicer republikanec. Skupaj so, potem spravili skozi proceduro skozi kongres ZDA za približno 3 tisoč milijard ameriških dolarjev vreden paket ukrepov za pomoč ameriškemu gospodarstvu. Če lahko tako storijo ZDA jaz ne razumem zakaj tega ne bi zmogli v Sloveniji. Situacija, ko gre za nevarne ljudi je dobra. Sloveniji in tukaj gre izjemno velika zahvala vsem državljankam in državljanom velika velika večina ljudi zelo spoštuje ukrepe, sodeluje zavestno pri borbi zoper novo okužbo in zaradi tega je tudi Slovenija tako zelo dobro uspela v zadnjih dneh – pravilni ukrepi in ljudje, ki sodelujejo. To je vrednota, ki jo na nobeden način ne gre za zapraviti, ampak situacija me malo spominja ali pa moram reči čedalje bolj, ko danes poslušam to sejo na tisto, ki sem ji bil priča nekoč, ko je šlo za osamosvojitev. Tudi takrat je bil narod enoten v skupni želji po samostojnosti po Sloveniji. Eden del politike pa je sabotiral po dolgem in po čez in smo ključne stvari v takratni skupščini sprejemali z enim glasom večine. Tega se danes kolikor jaz vem v šolah otroci ne učijo, ampak to nekaj pove. Danes govorimo o ukrepih, ki bi omogočili večjo varnost državljankam in državljanom, o ukrepih, ki so enkrat že bili uvedeni in že zato ne bi smelo biti takih pomislekom kot smo jim priče v zadnjih dneh. To so ukrepi, ki niso bili pripravljeno od včeraj. Vsi, praktično vsi, ki ste danes tukaj govorili proti uvedbi pač teh ukrepov proti pooblastilom slovenski vojski, da zaščiti slovenske državljanke in državljane ste bili ali pa bi morali biti seznanjeni z dejstvom, da že pred kakšnimi tremi meseci je na seji DZ oziroma njegovih delovnih teles bilo jasno povedano s strani takratnega notranjega ministra Pokljukarja in takratne direktorice Bobnar, da že potekajo izobraževanja za slovenske vojske s strani policije za usposabljanje, zato da bi se te ukrepi uvedli in se je to sistematično in načrtno pripravljalo skozi daljše obdobje. Danes, ko je tukaj in sedaj realna situacija se pa iz tega dela vik in krik. To je nedržavniško. Kaj je državnik? Državnik je tisti, ki je sposoben svoje osebne interese in politične interese podrediti skupnim interesom vseh državljank in državljanov, ki v ospredje postavi cilje, vrednote, vse tisto, kar predstavlja temelj državnosti in med temi vrednotami ima seveda vrednota varnosti posebno mesto. Kot sem poudaril na začetku vrednota je ena in ne deljiva. Nič ne pomaga, če nekdo reče, saj nimamo sedaj tankov na meji, ampak imaš pa neko drugo grožnjo, zaradi katere se ljudje prav tako ne počutijo varne, ki je morda celo bolj zahrbtna, zato ker je tako skrita in seveda treba se je zavedati, da jo je treba obravnavati celovito. Kot rečeno za enkrat za voljo pravilnih ukrepov in za voljo sodelovanja zavestnega, dobrega sodelovanja velikanske večine ljudi je situacija v Sloveniji še obvladljiva, ampak treba se je zavedati taka bo ostala samo, če zapremo hkrati pot za tiste in ki upadajo nezakonito na ozemlje Republike Slovenije. Kaj pomaga, če merimo temperaturo vsakemu, ki vstopi v državo na legalni način, kaj pomaga, če se delajo kolone, kaj pomaga, če omejujemo gibanje državljankam in državljanom oni sami verjemite, da prav nič z veseljem vse to prenašajo. Po drugi strani se ti pa sprehajajo preko meje cele množice pač nezakonito in s seboj prenesejo vse mogoče.   (nadaljevanje) Dejstvo je, da so bili primeri obolenj s korona virusom že zabeleženi pri legalnih migrantih, v državah na Balkanu. Ravno včeraj je bila razglašena tudi uradna ugotovitev za obolenje v Grčiji to se pravi ta realnost ni več samo na papirju ta realnost postane varna. Tudi tista okoliščina, o kateri ste govorili, da sedaj so se v Turčiji potegnili nazaj se lahko zelo hitro spremeni ali iz političnih razlogov ali iz čisto preprostega dejstva, da jim je na področju radikalnega islama, kar se tiče te okužbe zadeva popolnoma ušla iz rok in bo eksplodirala do te mere, da bo velikansko vprašanje kaj bo iz tega. Seveda, če takrat ne bomo sposobni pač zagotoviti varnosti državljankam in državljanom, potem vse to, kar počnemo sedaj je zastonj, ker bomo doživeli neki novi val, ki bo še bolj neobvladljiv in seveda na ta način lahko pridejo samo najslabše možne posledice. Treba se je zavedati, da tisti, ki danes nasprotujete uvedbi teh ukrepov ne rušite Vlado RS, ker imate na tihem kot cilj. Vi dejansko ogrožate državljanke in državljane iz preprostega dejstva, ker je policija preobremenjena, ne zmore več vseh teh nalog, ki so pred njo in na drugi strani razpolaga država z organizirano pač močjo Slovensko vojsko, ki pa ne more ukrepati. Slovenska vojska je že na meji. Vsi tisti, ki ste govorili proti temu Slovenska vojska je že tam. Ali veste kakšna absurdna situacija je? Če jim pred nosom vojaku gredo tja cele vrste ilegalnih migrantov on jih ne sme niti zaustaviti še glasno opozoriti jih ne sme, že krši zakon. Trenutno nima niti te pravice. Ljudje, zaradi tega obupujejo. Če ne verjamete vam lahko sedaj pokažem, ker sem pred 3 minutami dobil še eden dopis enega kolega, ki je dol kot slovenski vojak, oficir je drugače. Pravi, da nobeden od nas več noče biti v takem položaju. Pravi, da je to nevzdržno. Želeli bi braniti Slovenijo in nam ne dovolite. Ali si predstavljate to? Kaj pravzaprav… Govorili ste o tem naj vojska skrbi za zdravstvo pa pomaga in razkužuje, ampak gospe in gospodje, vojska vse to že dela, to danes morda tukaj ni bilo povedano, ampak Slovenska vojska točno vse to že dela. Konkretno. Postavili so mobilno bolnišnico za pomoč za rezervo, če bo potrebno in so v pripravljenosti tisto, ki so za to usposobljeni. Po drugi strani so ekipe RKBM pomagale pri razkuževanju nekaterih objektov splošnega pomena tam, kjer so bile zaprošene s strani civilne zaščite za pomoč se pravi vse to o čemer govorite vojska že dela. Gre sedaj za drugo. Gre za uresničevanje poslanstva Slovenske vojske. Kaj je poslanstvo Slovenske vojske? Da zaščiti državljanke in državljane, da jim zagotovi varnost in da zaščiti slovenske meje. Točno o tem pa mi danes tukaj govorimo, da dovolimo vojski, da se neha s tem poniževanjem, ko ne more ukrepati pa želi pa ne gre za nobeno bojno uporabo enot, ampak zgolj za to, da se pač zaščiti meja, da se zadrži tistega, ki gre ilegalno preko nje in da se na ta način poskrbi za varnost in zakonitost. Nekateri ste rekli saj niso usposobljeni za izvedbo tega postopka. Prvič. So se usposabljali v sodelovanju s policijo že v času prejšnje vlade. Drugič. Sam postopek bo v celoti vodila policija to je popolnoma jasno. Gre sedaj za to, da se omogoči vojski, da opravi tisto temeljno nalogo, da zaščiti mejo. Če se tega ne bo storilo si predstavljajte kaj se s tem naredi ne samo Slovenski vojski tudi slovenski policiji. Marsikdo je tam zelo politično bil naklonjen, tam nobeden upam, da ne bo rekel, da je ne vem kakšna naklonjenost bila pač recimo desni strani v preteklosti in sedanjosti, če želite. Malo se zamislite nad tem. Postavljate jih v položaj, ko bodo še bolj preobremenjeni, izpostavljeni boleznim in hkrati de facto onemogočeni, da v celoti opravljajo svoje naloge. To boste storili slovenski policiji, ponižali še naprej s tem, da ne more ukrepati Slovenska vojska.  (nadaljevanje) Še na nekoga ste pozabili? V nemogoč položaj spravljate celotno zdravstvo. Kajti ti, ki prihajajo verjemite samo vprašanje dni, časa kdaj bodo začeli s seboj tudi dejansko nositi pač bolezen. Ljudje bodo oboleli ali pa bodo celo sem prišli in bodo tukaj oboleli tudi to se lahko zgodi. Bodo zasedli kapacitete, ki jih ima Slovenija v izjemno omejen obsegu. Ali si predstavljate v kakšnem položaju bo zdravnik, ki bo moral odločati ali da kisik temu ali tistemu? Tistemu, ki ne bo dal kisika bo umrl. Gospe in gospodje, to je situacija, ki se dnevno dogaja v Italiji. Ali želite, da se v Sloveniji postavi ta situacija, da bo zdravstvo stalo pred take dileme? To niso več samo varnostne dileme so tudi moralne, etične vprašanje vrednot, vprašanje spoštovanja slovenske Ustave. Gre za to, da je tukaj preprosto sredstvo, s katerim lahko maksimalno zagotovimo v okviru tistega, kar je tukaj in sedaj slovenskim državljanom varnost, zakonitost, spoštovanje Ustave, vse tisto, kar bi moralo biti vendar ja samoumevno. Kakršnikoli pomislek, ki se navaja je popolnoma odveč. Gre za 5 kilometrski pas za tisto območje neposredno ob meji. Kdo govori, da ne želi vojske na ulicah poglejte v nekaterih evropskih mestih imate res vojsko na ulicah recimo v Bruslju, Berlinu in v nekaterih drugih večjih mestih imate res danes vojsko na ulicah. Zakaj? Zato, ker niso pravočasno zaščiti svoje meje. Mi to lahko storimo tukaj in sedaj. Kdor zavestno izpostavi svoje državljanke in državljanke veliki hudi celo življenjski nevarnosti stori veleizdajo. Kdor pa stori vse, kar je v njegovi moči, zato da podredi svoje osebne in politične interese skupnemu, boju za skupno dobro, varnosti, spoštovanju ustavnega, pravnega reda tisti pa je državnik na glasovanju danes in v Državnem zboru se bo videlo koliko je državnikov v tem Državnem zboru.  Hvala.
Hvala lepa tudi vam. 4 replike so bile sprožene s to razpravo. Prosim navodilo Državnega zbora je, da se uporabljajo maske v razpravah. Sedaj pa mislim, da je najprej zaprosila Nataša Sukič, potem Matjaž Nemec in na koncu še Miha Kordiš. Sem spregledal še poslanka Jerca Korče.  Izvolite, Nataša Sukič, tri minute.
Hvala.  Ostro protestiram proti dikciji, da sem veleizdajalka, zato ker ne podpiram aktivacije 37.a člena. Naj se kolega, ki je to izrekel vpraša zakaj Državni zbor potrebuje dve tretjini za kaj takega. Ali mislite, da se kar tako dodelujejo civilna pooblastila vojski kar tako vsem povprek, zato ker je slučajno neka zdravstvena kriza bo sedaj manipuliral z ne vem čem vse in nas na koncu še obtožil veleizdaje. Ostro protestiram in to je nedopustno.
Hvala lepa.  Matjaž Nemec, izvolite.
Mag. Branko Grims je govoril o državotvornosti vsaj od leta 2014 do sedaj, ko imamo neki novi razlog za takšno obnašanje nas je strašil za begunce. Naj opozorim in spomnim, da leta 2015-2016 se njegove grožnje niso uresničile kot se niso uresničile tudi kasneje. Omenjal je ma. Grims, da nekatere država niso zaprle meje, zato so danes v slabši kondiciji kot smo mi. Naj ga spomnim, da je števila ena okuženih v Italiji kjer je bilo prvo žarišče v EU nemški državljan povedano, da me bo tudi mag. Grims razumel Nemec tudi po rodnosti. Seveda groziti s tem, da bodo migranti prinesli bolezen, ko je bolezen že tu in da bo, zaradi tega kdo od Slovencev prikrajšan za usluge RS je še eden od niz ustrahovanja državljank in državljanov RS, na katera seveda ne smemo verjeti.
Hvala lepa.  Replika poslanec, Miha Kordiš.
Hvala.  Tudi jaz bi se odvzela na tisti del, kjer smo menda nasprotniki podajanja policijskih pooblastil vojski nekakšni veleizdajalci in da naj bi nam grozila možnost, da nas preplavijo migranti in preobremenijo naš zdravstveni sistem in češ, potem bo zmanjkalo oskrbe pa za slovenske državljane in državljanke. Kaj potem lahko rečemo o stranki, ki najbolj glasno zagovarja privatizacijo javnega zdravstvenega sistema, privatizacijo sistem, ki je ravno za tam, kjer je bil sprivatiziran v krizi zdravstva v epidemiji počepnil za vse ne glede na barvo kože, ne glede na veroizpoved, ne glede na državljanstvo? Privatno zdravstvo je povsod kapituliralo. Kdo je največ zdravstva želel v tej državi sprivatizirati, kdo najbolj vztraja pri privatizaciji zdravstva? Ravno stranka gospoda Grimsa. Iščete veleizdajalce, začnite pri sebi!
Repliko želi še Jerca Korče.
Hvala, kolegu Kordišu, mi je vzel repliko vezano na javno zdravstvo pa bom drugo stvar povedala.  Zadnji ste, ki lahko govorite o državniški drži, to ste dokazali skozi celotno svojo opozicijsko delovanje nenazadnje ste se javno izrekali tudi o tem, da je vaša naloga zgolj in samo to, da rušite obstoječo Vlado in to ste počeli tudi z nekimi amandmaji, ki so bili predimenzionirani in popolnoma brezzvezni v mandatu naše vlade, ampak pustimo to ob strani. Če je kdo v postopku aktivacije 37.a člena ravnal državniško konstruktivno je bila to LMŠ. Pogovarjali smo se, dali smo pogoje. Naše zaupanje ste izkoristili kakor ste ga. Veste, za normalno delovanje in državniško držo poleg konstruktivnosti opozicije država potrebuje tudi konstruktivno koalicije tega pa vi niste sposobni. Tega niste sposobni zato, ker ste se v vseh letih opozicijske drže tako močno navzeli tega kaj pomeni biti opozicija in kaže se, da drugače sploh ne znate, ker vlaga slabe zakone, zakone, ki so mestoma tako zelo trhli, da je zadeva pod nivojem. Kolega Grims, nebom govorili o državniški drži, še manj boste dajali primerjave z osamosvojitvijo in sabotažo, ki se je po vaše takrat dogajala. Veste takrat je politika premogla drugačno držo na eni in drugi strani in čas je, da jo tudi vi začnete v svoji glavi v to smer dajati pa bomo lahko reševali stvari normalno naprej.  Hvala.
Hvala lepa.  Na vrsti za razpravo je poslanka Alenka Jeraj, potem pa bomo ponovno prezračili to dvorano.  Izvolite, kolegica.
Hvala lepa za besedo.  Mislim, da je preveč razburjenja kar na enkrat v tej dvorani bo treba kakšne zgodovinske knjige v roke vzeti in poslužiti kakšne stvari, ki smo jih govorili v zvezi z javnim zdravstvom. Mi vedno podpiramo javno zdravstvo nimamo pa nič proti temu, če se oblikuje kakšna zasebna pobuda, ker doprinaša k temu, da je zdravstvo dostopno vsem. Torej, mi smo že imeli aktivacijo 37.a člena leta 2015 oziroma februarja 2016 in v Slovenski demokratski stranki smo takrat to podprli, čeprav smo bili opozicija. Nismo postavljali nemogočih pogojev kot na primer dva kilometra od meje in podobne zadeve, ker smo pač stvari razumeli malo drugače in tudi stvari smo podprli z vero, da ne bo nobenih zlorab. Mi si ne predstavljamo, da bi policija zlorabila ali pa vojska tisto, kar se jim da torej neka pooblastila. Dejansko takrat ni bilo tankov pred mejo tako kot jih tudi tokrat ni, je bila pač neka druga situacija tako kot je danes druga situacija, o katerih je govoril predstavnik policije.  Takrat so stvari potekale precej drugače. Severne meje proti severu so bile odprte, vsi ti migranti so si želi v Nemčijo in naprej sedaj so pa te meje zaprte. Kdor pride sam in ga mi ne vrnemo na Hrvaško ostane tukaj, da izvedemo postopke, da jih oskrbimo in tako naprej. Kolega Nemec se je takrat spraševal kaj se bo zgodilo takrat seveda, ko   (nadaljevanje) je podprl, ko je bil on koalicijski poslanec in je seveda podprl aktivacijo 37.a člena, februarja 2016, se je spraševal kaj se bo dogajalo z mejo, kdo bo prevzemal te odgovornosti ali pa še hujše, kam bomo dali te ljudi, ki bodo ostali tukaj. Rekel je: »Z današnjim sklepom oziroma z našo potrditvijo 37.a člena bomo implementirali zakon oziroma del zakona, ki bo omogočal neko pomoč na meji, ki bo jo ob morebitnem večjem prihodu lahko zagotavljali tisto, kar si vsi želimo, bom rekel, mir ne samo med Slovenci, ampak tudi med migranti.« Torej, takrat tako danes popolnoma drugače samo, zato ker to predlagamo mi, ampak kot rečeno predlaga Vlada na predlog policije, ki je zaprosila za to.  Danes je bilo nekajkrat rečeno, da število migrantov upada. To ni res, ne morete gledati enega meseca, ki se vam zdi, da bi bil primeren. Torej leta 2018 je v Slovenijo prišlo 9 tisoč 262 ilegalnih migrantov, lani jih je prišlo 7 tisoč več, 16 tisoč 65. Govoriti, da število migrantov vpada je laž. Predstavnik policije je tudi povedal kako je s prvimi tremi meseci. Glede na prva dva meseca v lanskem letu se je torej v letu 2019 se je povečalo v letošnjem letu za 79 torej ne govoriti laži, da število upada. Ker če bi upadalo, potem se policija ne bi ukvarjala s tem, da usposablja vojsko, ne bi predlagala aktivacijo 37.a člena, ampak bi lahko vsi na pol odprli mejo, če ilegalnih migrantov ne bi bilo, ampak vsi vemo, da temu ni tako samo po teh številkah, ki jih spremljamo lahko vidimo za kaj gre. Poleg tega ne vem ali berete kakšna poročila in kaj poslušate kaj govorijo župani na mejah? Župani in policijske postaje, ki se ukvarjajo s temi ljudmi tam. Vsi imajo ogromne težave. Po gozdovih lovijo migrante, prosijo za pomoč in tako naprej. Prosijo za pomoč župani. Ali vas ne zanimajo župani pri mejnih občin? Najbrž brez razloga ne prosijo za pomoč in ne opozarjajo na težave, ki jih imajo.  Sedaj mnogi ste že povedali, so že povedali pred menoj o čem je problem. Poglejte, mi vojaki imamo na meji, ampak on lahko tam samo stoji, ne sme ukrepati, ne sme prijeti migranta, ne sme teči za njim v gozd in ga ujeti nič od tega ne sme početi. Še prijeti ga ne sme, če udari policista. Samo, če bi njega neposredno napadel v tem primeru se lahko brani. V gradivu na 19. strani imate zelo lepo stvari razložene. Torej, policisti in vojaki so v gozdu katera skupina migrantov, ko pride policija se razbežijo, letijo vsaj na svojo stran in policisti jih lahko lovijo vojaki jih ne smejo. Vojak mora stati. Povejte, če je to normalno. Potem je brez zveze, da je vojak tam, potem je brez zveze, potem jih imajo raje tam, kjer jih rabimo. Drugi primer kot sem rekla napad na policista. Vojak ne sme ukrepati povejte, če je to normalno, da vojak zraven stoji, ko eden migrant napade – kolikor vem smo imeli 2015 primer napada z mačeto na policista oziroma ne vem, če ni celo umrl – in če bi bil takrat vojak tam brez pooblastil tako kot je danes ne bi smel ukrepati in mu pomagati. Samo o tem govorimo, da bodo vojaki ob policistu imeli določena pooblastila. To še vedno ni policist, ampak je vojak. On je tam v pomoč in tako tudi piše tudi v predlogu sklepa, ki ga bomo danes sprejeli torej da sodelujejo s policijo pomagajo policiji in tako naprej. Delati iz tega celo dramo in razlagati kaj vse bo vojska počela malo manj kot, da boom streljali tam po mejah je res pretirano. Če resno mislimo s tem, da so vojaki na meji, zato da pomagajo, potem jim dajmo pooblastila, da dobo lahko pomagali če ne pa nima smisla, da jih pošiljamo na mejo.  Jaz seveda ta sklep podpiram.   (nadaljevanje) Kot je bilo rečeno temelji na strokovnih predpostavkah, policija jih je predlagala najbrž ne brez razloga. Saj spremljajo kaj se dogaja, kaj potrebuje in tako naprej. Seveda imamo predlog pred seboj in razne akrobacije z 2 kilometra pa to pa uno pa tretje. Preberite si prejšnji slep, ki je bil sprejet v zvezi s tem. Petkrat manj določen je bil, kolega Nemec, kot je ta sedaj pa ste ga brez težav podprli. Samo varnostne razmere zahtevajo, da pripadniki Slovenske vojske s policijo sodelujejo pri širšem varovanju državne meje in pri tem izvajajo pooblastila določena v prvem odstavku 37.a člena Zakona o obrambi. Druga točka: »Pripadniki Slovenske vojske lahko pooblastila iz prvega odstavka 37.a člena Zakona o obrambi začnejo izvajati z dnem uveljavitve tega sklepa in jih izvaja tri mesece. Ta sklep začne veljati naslednji dan. » Nobenih komplikacij ali bi 3 ali 2 meseca ali bi malo manj ali malo več nobenih komplikacij, nihče ni kompliciral, ker ste povedali, da so varnostne razmere, da zahtevajo 3 mesečno aktivacijo to, kar že itak omejuje zakon. Danes je pa vse problem ali bo to 2, 3 mesece ali bomo potem podaljšali. Če bodo razmere zahtevale bomo podaljšali. Policija je prišla s predlogom, da razmere ta trenutek zahtevajo, da se to naredi in dajmo to narediti. Če bo potrebno podaljšati bomo podaljšali, če ne bo potrebno in se bodo izpolnile napovedi kolegice iz Levice bomo pač takrat prekinili in ne bomo imeli, če ne bo ilegalnih migrantov. Tisti, ki smo realni vem, da se prihod ilegalnih migrantov ne bo ustavil. Mimogrede, o številkah, o katerih se pogovarjamo 9 tisoč 262 v letu 2018 in 2019 16 tisoč so številke ilegalnih migrantov, ki jih je policija zasegla torej tiste, ki smo jih ujeli. Ali mislite, da vse ujamemo? Ali mislite, da vse ujamemo pri bomo rekli premalo ljudeh na meji? Jaz sem prepričana, da ne, ampak včasih smo se mogoče malo manj sekirali, ker so šli naprej v Nemčijo in tako naprej danes pa več ne gredo ne v Nemčijo, ne v Italijo ne nikamor, ampak ostanejo tukaj. Kot sem rekla kolega Nemec se je pred štiri, tremi leti spraševal kaj se bo zgodilo, dogajalo z mejo, kdo bo prevzemal te odgovornosti ali pa še hujše kam bomo dali te ljudi, ki bodo ostali tukaj. Takrat je bil za to, da se tak sklep potrdi danes je pa proti ob podobnih razmerah.  Jaz bom sklep podprla in se mi zdi to sprenevedanje in akrobacije, zakaj ne more LMŠ podpreti, zato ker bo tri mesece ne pa samo dve, ker ne bo 2 kilometra od meje, ampak bo 5 kilometrov od meje to je otročje kot, da bi se igrali dajmo sedaj se malo pogajati ali bo 2 kilometra. Če bo po naše bomo za, če bo pa po vaše pa ne bomo za. To je otročje, dajmo se obnašati resno in razmeram primerno.
Hvala lepa.  Proceduralno, kolega Jelinčič.
Gospod predsednik tukaj gre že za pink-pong pa replika gor replika dol. Dajmo enkrat zaključiti pa pojdimo na glasovanje.
Hvala lepa za vaš predlog. Jaz sem prej pozval vse članice in člane odbora, da strnejo svoje misli, da povedo kar mislijo, sedaj ne morem pa negirati Poslovnika, če nekdo zahteva repliko mu pač moram dati besedo. Upam, da ne boste izkoristili vseh treh minut tisti, ki zahtevate repliko, kajti misel se da povedati tudi v nekaj sekundah ali minuti največ pa 3 kakor zahteva Poslovnika.  Replika Matjaž Nemec, potem pa kolega Miha Kordiš.  Izvolite.
Hvala lepa.  Kolegica Jeraj je korektno citirala mojo obrazložitev glasu tudi sam sem svojem izvajanju izpostavil razlike kakšne razlike in kakšna situacija je bila leta 2015 in kakšna je situacija 2020. Takrat smo potrdili 37.a člen. Naj spomnim takrat je zahodni del Balkana bil deležen največje migrantske krize druge svetovne vojne. Takrat se je skozi Republiko Slovenijo, Hrvaško, Srbijo, Makedonijo, Grčijo in Turčijo   (nadaljevanje) zvalilo skoraj pol milijona migrantov. Takrat okoliščine so bile resnično zaskrbljujoče. Takrat so bile razmere za to, da se je vojska aktivirala kot pomoč izvajanju določenih nalog na meji in ravno gospa Jeraj utrjuje moje razmišljanje, da sedaj teh pogojev ni. Takrat je naj spomnim v enem tednu prepešačilo 150 tisoč migrantov v RS. Takrat je premier Miro Cerar diplomatsko aktivnost nekako na zahodni Balkan preusmeril, kar je bilo moč zaznati to se dobro spomnimo iz helikopterskih posnetkov iz Hrvaške, da države na tem območju ne znajo in ne želijo sodelovati. Danes so se hočeš nočeš te države morale in se še vedno usklajujejo tako kot takrat se še niso znale. Frontex takrat na meji za Turčijo ni bilo. Dejansko je – dokazljivo z številkami -, da v tem trenutku in v zadnjih dneh in upam da tudi v bodočih ni več takšnega pritiska na zunanjo evropsko mejo.  Hvala lepa.
Hvala lepa tudi vam.  Miha Kordič, ima sedaj repliko.  Izvolite, kolega.
Hvala.  Graf in številke, ki smo jih v Levici v današnji razpravi opozorili eden izmed njih, v katerega se je gospa Jeraj »vtaknila« je v intervalu in točno tak kakor smo ga dobili od predstavnikom ministrstva na predstavitvi za aktivacijo 37.a člena. Razumem, da gledajo na ministrstvu še malo drugačen kontekst, ampak to ni ne manipulacija ne nič z številkami, to ni nobena laž. Dejansko imamo krivuljo, ki gre že par mesecev na dol. Kje pa smo še v nekem drugem kraljestvu alternativnih dejstev ja pa pri tem slikanju nekih menda nasilnih migrantov in kako vojska ne more braniti ogroženega policija, če ga napade neki begunec. Koliko takih primerov je pa za res bilo. Beremo vsa poročila policije pri nas v Levici, nikjer ni izkaza, da bi se begunci upirali postopkom nasilno pa beremo vsa poročila. Kolikokrat so morali te vojaki, ki so že sedaj aktivni poseči po samoobrambnih ukrepih, zaradi tega, ker bi jih napadel neki begunec nikoli, nula, nič. Še takrat, ko je bil aktiven 37.a člen v 2015-2016 ta pooblastila so bila porabljena v enem primeru pa je šlo takrat ogromno več ljudi čez. Se pa dogaja nekaj drugega. Nasilje je obratno. Od leta 2016 do danes je policija slovenska v sodelovanju z Hrvaško vrnila / nerazumljivo/ nelegalno 16 tisoč ljudi, ki so jih potem naprej šipali v Bosno. Te begunce tepejo, zastrašujejo, poberejo jim vredne stvari in tako naprej tudi to se dogaja. Tega si nisem izmislil jaz to so civilne iniciative / nerazumljivo/ in še kakšna druga med drugimi javno izpostavile že večkrat, na zadnje 2 dni nazaj. Tudi to se dogaja. To je pač realnost begunske bede in begunskih taborišč humanitarne katastrofe v Bosni in ravnanje slovenskih represivnih organov na meji. Tukaj se slika kot največje hudobneže tistih, ki so v resnici največje žrtve pri tem, da v resnici nas niti sedaj ne ogrožajo z ničemer, ker teh beguncev v kakšnih filmih trumah v nobenem primeru na naših durih ni.
Repliko ima še poslanka Nataša Sukič, potem pa bom dal prezračiti dvorano.
Hvala. Bom spet poskušala biti krajša od 3 minut.  Ko poslušam te razprave s strani koalicijskih poslank in poslancev je jasno kaj pravzaprav oni predlagajo. Oni hočejo korak po korak normalizirati to, da ima vojska policijska pooblastila češ saj, če bo pa kriza trajala bomo pa še podaljšali pa še podaljšali in ko bodo še enkrat podaljašli bo to že normalno stanje. Kje na svetu je normalno stanje, da ima vojska civilna pooblastila kar tako na dolge roke? Če bi SDS bil vsa ta leta na oblasti, bi mi že vsa ta leta imeli vojsko s policijskimi pooblastili. Lepo vas prosim, to je absolutno nedopustno. Pika.
Hvala lepa. Odrejam 15 minut odmora, da prezračimo veliko dvorano Državnega sveta. Nadaljujemo ob 21. uri in 40 minut. 15 minut odmora.
Spoštovani kolegice in kolegi, nadaljujemo sejo Odbora za obrambo. Naj povem, da imam še 6 prijavljenih članic in članov odbora, potem pa bomo seveda dali še besedo predstavnikom Vlade Republike Slovenije. Prosim res vse, da strnete svoje misli v jedrnato izraženih stališčih. Tako da, sedaj je prvi na vrsti poslanec Franc Jurša, potem pa, za njim, naj se pripravi poslanec Aleksander Reberšek. Izvolite, kolega Jurša.
Predsednik, hvala za besedo. Res ne mislim dolgo govoriti. Želim biti v okviru tistega, kar je namenjeno za repliko, ampak vseeno, mislim, da bi pa moral kaki stavek vseeno ob temu reči. Zdaj, glede na to, da sem to zadevo podprl prvič, jo nameravam tudi drugič in jaz ne vidim nobenih bojazni, da Slovenska vojska ne bi delala na meji to, kar ji bomo seveda naložili oziroma, kar imamo že v 37.a členu tudi zapisano. Zakaj je mene pa prvo najbolj prepričalo v to, da bom to podprl? Predvsem podatki, s katerimi razpolagam in so bili danes že večkrat izraženi. Primerjalno, leto 2018 in 2019 in potem, prva dva meseca v lanskem in letošnjem letu in, če to zadnjo številko, glede odstotka, povem, je to brez, zelo malo manj kot 80 %, dejansko povečanega obsega prihoda ilegalnih migrantov v Republiko Slovenijo oziroma, tistih, ki so jih ustavili na meji policaji. No in, zdaj, to sta prva dva razloga, ti podatki, naslednji razlog pa je, da verjamem, verjamem podatkom namestnika direktorja policije, ki je zadevo temeljito predstavil. Glede na to, da je gospod bil namestnik direktorja tudi v prejšnji sestavi Vlade, se pravi, da politično ni opredeljen, da ne bi mogel potrditi, da dejansko je podal točne podatke. Veste kaj, jaz sem se pogovarjal, nedolgo od tega nazaj, z enim policajem, ki mi je temeljito opisal, kaj pomeni, ko dela na meji skupaj z vojakom in kakšna pooblastila ta vojak ima in nekako sam sem zaključil, pa tudi on mi je rekel, veste kaj, to boste pa morali v kratkem tudi spremeniti, če boste želeli, da bosta obe strukturi, to se pravi, tako policaj, kakor tudi vojak, lahko opravljala skupne naloge uspešno. Poglejte, jaz razumem in legitimno je, opozicija, vi delate zdaj neki sprejemni izpit in seveda, na nek način, nasprotujete temu, če pa bi mi vprašali ljudi, verjemite mi in, jim predstavili, kaj želimo s tem narediti, da moramo imeti dejansko policijo znotraj države, da pa, na meji pač potrebujemo tudi pomoč Slovenske vojske, verjemite mi, da bi ljudje sigurno, v bistveno večjem odstotku, kot je to potrebno, za neki referendum, tudi to izglasovali. V glavnem, na teh par zadev sem hotel opozoriti in še enkrat na koncu povedati, ne bojmo se svoje lastne, Slovenske vojske.
Hvala lepa. Na vrsti za… / oglašanje iz dvorane/ Imate repliko, Nataša Sukič, izvolite.
Zdaj pa takole – hvala za besedo – zdaj je pa res dovolj teh manipulacij. Trikrat sem povedala, ne bojim se Slovenske vojske, ne bojim se slovenske policije, nasprotno, spoštujem jih, bojim pa se vaših politik, ki bodo imeli in ki imajo v rokah Slovensko vojsko in slovensko policijo. Stranka, ki vsa, odkar sedim v tem Državnem zboru in že prej, gradi svojo retoriko na proti migrantstvu, sovraštvu do migrantov in take stvari, mi ne bo pripovedovala, in ki vedno straši z valovi migrantov, da se razumemo, to ni prvič in edinič in ki komaj čaka, da bi lahko na tem zahajala novi val, pač ni stranka, ki ima za moje pojme kredibilnost, da lahko predlaga, da vojski podelimo pooblastila, ki gredo v policiji in ki, pa sodijo v civilno sfero. Pika, in o tem ne bomo več, mislim, ne dovolim, da tako grdo manipulirate in nas žalite, češ, da mi ne zaupamo Slovenski vojski. Ne, ne gre za to.
/ izključen mikrofon/ Postopkovno, Franc Jurša. Izvolite, kolega.
Hvala. Glede na to, da jaz nisem govoril o največji koalicijski stranki in njihovi politiki in početju, se mi zdi nekorektno, kolegica, da ste replicirali meni, o tej zadevi, o kateri sploh nisem govoril. Predsednik, dobro bi bilo, to pa je, postopkovno, da bi kolegico opozorili in jih povedali, da govori tisto, kar jaz absolutno nisem govoril.
Hvala, kolega Jurša. Jaz za vse apeliram, naj se čim bolj vzdržijo, tako pri replikah, kot pri drugih predlogih. Na vrsti je poslanec Aleksander Reberšek, pripravi naj se poslanec Andrej Rajh.
Predsedujoči, najlepša hvala za besedo. Jaz verjamem, da so vsem tukaj noter stvari jasne, kaj se dogaja na Balkanu, da migrantska pot poteka čez Slovenijo. Pri tem sta, kot smo bili prej obveščeni, pa tudi, iz medijev izvemo, da sta tako Avstrija, kot Madžarska, svoje meje zavarovali in če mi ne bomo ukrepal, bo nastal tukaj en velik žep in že nastaja ta žep. Medtem pa nas ves ta čas opozicija tukaj straši, kaj se bo zgodilo z aktivacijo 37.a člena. Jaz mislim, da opozicija na ruši Vlade, ampak ogroža naše državljane. Poglejte si recimo samo na Googlu, če ne drugje, o čem govori 37.a člen, o izjemnih pooblastilih vojske, kjer se izvaja tudi naslednja pooblastila; opozarjajo, napotujejo, začasno omejujejo gibanje oseb, sodelujejo pri obvladovanju skupin in pa množic. Dajmo se vsi skupaj zavedat, da so vojaki naši državljani, da so konec koncev tudi naši prijatelji, da nas nima bit karkoli strah. Mi se moramo spomnit samo leta 1991, ko nam je vojska takrat priborila svobodno državo in mislim, da so čisto vsi strahovi popolnoma odveč. Poleg vsega tega pa ima policija na Schengenski meji več kot 800 nezasedenih, sistematiziranih delovnih mest in po vrhu vsega tega opravlja policija tudi dodatno obveznosti; od spremljanja konvojev, gibanja prebivalstva, dodatne kontrole na mejah in zato je potrebno, da se aktivira 37.a člen. To aktivacijo tega člena vidim predvsem v razbremenitvi policije na južni meji, policijske sile pa bi lahko pomagale v notranjosti države. Aktivacija 37.a člena ne pomeni vojske na ulicah, kot to danes poslušamo tule, vladne diktature in pa, nadzora nad prebivalstvom. V socializmu, ki ga tako vneto zagovarjajo v Levici, sploh ni bilo vprašanj glede vojske. Vojska ni bila samo na meji, ampak je bila tudi v državi - pa saj v Levici ste v nasprotju sami s sabo. Zagovarjate neke socialistične prakse, ne bi pa poslali naših vojakov na mejo, zato, da branijo našo državo. Tisto, kar je tukaj najbolj zanimivo, pa je to, da slovenski vojak lahko varuje države po celem svetu, če pa hoče varovat Slovenijo in pa našo južno mejo, pa potrebuje dvotretjinsko večino poslancev.
Hvala lepa. / oglašanje iz dvorane/ Seveda boste dobili repliko, ker tako zahteva Poslovnik, samo, jaz se sprašujem, ali je res treba na vsako izrečeno misel replicirati? Prosim, dajte se malo samoomejevati. Vem, da je demokracija, ampak, tudi časovno, ura bo deset, tako da, predlagam, da poskušamo v nekih normalnih urah to sejo tudi končati. Replika, Miha Kordiš, izvolite.
Hvala za besedo. Ta seja dokončuje svojo peto uro poteka. Vseh teh pet ur na seji sem bil prisoten, pa nisem niti enega, iz opozicije, iz Levice ali pa kakšne druge stranke, slišal govorit o temu, da obravnavamo napotitev pripadnikov Slovenske vojske na ulice slovenskih mest, pa ravnokar smo bili deležni očitka. Je izgledal mogoče tako kakšen teden, dva nazaj, ko so prvič začel govorit o aktivaciji 37.a člena v kontekstu epidemije, zagotovo pa ne od trenutka, ko smo konkretno vladno pobudo dobili na mizo. Tu je jasno, da želijo naredit nekaj drugega – uporabit vojaške sile kot moštvo na meji, ki naj razbremeni policijo, seveda, policijski kader pa naj servisira siceršnje vladne ambicije po vzpostavitvi policijske države. Aha? To pa je politična realnost. Hvala.
Na vrsti za razpravo je poslanec mag. Andrej Rajh, pripravi naj se poslanec Matjaž Nemec. Aha, se odpoveste… Dobro, hvala lepa.
Tako, hvala lepa…
Poslanec Andrej Rajh, izvolite.
Tako, hvala lepa predsedujoči, za besedo. Nekako imam občutek, da se tu v tej dvorani med seboj pogovarjate gluhi in slepi in tako nekako nikoli ne morejo prit do stične točke. V SAB smo pokazali, da smo konstruktivna opozicija. Tudi v SAB smo imeli, seveda, najprej pomisleke, glede aktivacije 37.a člena. Na vsa naša vprašanja nismo sprva dobili odgovorov, danes pa smo, na naše ene ključne dileme, dobili odgovore z ministrstva in prejeli dodatne obrazložitve, predvsem glede območja delovanja Slovenske vojske. Zdaj je enoumno jasno, da Slovenska vojska lahko deluje v 5 kilometrskem pasu ob južni meji oziroma do prve cestne povezave, če ta ni zajeta v 5 kilometrskem pasu. Ima zelo omejena pooblastila in deluje pod poveljstvom policije. Ne sme uporabljati niti orožja, niti drugih prisilnih sredstev in na mejo jo napotujemo zaradi epidemije Covid-19, ne zaradi migrantskega vala. Kot so tudi z ministrstva obrazložili, je na naši meji oziroma, je na varovanju Schengenske meje, prostih, nezasedenih, 800 policijskih mest. Dodatne težave predstavljajo ukrepi za preprečevanje širjenja virusa korona med policisti, saj je zaradi tega okoli tretjina teh policistov stalno na enem, bom rekel, na čakanju in ta delovna mesta niso zasedena. Slovenska vojska je že zdaj prisotna na meji, nima pa nobenih pooblastil za izvajanje svojih del. Jaz sem dobil en SMS od vojaka in piše, »Ravno sem na meji, delo pa zgleda tako, da če koga vidim, pokličem policijo, ne smem pa ustaviti nezakonitih prestopnikov, saj nimamo teh pooblastil.« In dejstvo je, nekaj se na Balkanu tudi dogaja, zadeve so nepredvidljive in, v bistvu mi moramo imeti usposobljen način varovanja naše meje, že zato, da izpopolnimo mesta, ki so, po pravilih stroke, predvidena za varovanje naše Schengenske meje in seveda, je vojska eden od elementov države, ki lahko pri tem tvorno sodeluje in zato smo tudi v naši stranki SAB, dodatno zahtevali, da so ti vojaki, ki pri tem sodelujejo, poklicni vojaki oziroma del rezervne sestave, ki je v rezervni sestavni že več kot eno leto. In mi mislimo, da je to primerno in potrebno, ni nam pa všeč, da se tu, v parlamentu, o teh zadevah, ki so debatirana ne vsebinski ravni. Dejstvo je, da na naši južni meji ni zadostnega števila policistov in mi drugega načina kot to, da angažiramo pripadnike Slovenske vojske, v enem realnem času, nimamo. Sam minister je povedal, da je za usposabljanje policistov potrebno več kot 2 leti časa in če kdo, bom rekel, druge zadeve, če nihče od, bom rekel, ki se s tem ne strinja, ne ponudi nobene alternative, kako ta mesta popolnit, potem mislim, da ti argumenti, ki jih navajajo, ne vzdržijo. Jaz bom še enkrat povedal, v SAB bomo predlog podprli, pod pogojem, da se ta naš amandma k sklepom Vlade, sprejme. Hvala lepa.
Hvala tudi vam. Imam samo še dva prijavljena člana odbora, in sicer, najprej je na vrsti za razpravo poslanec Jožef Lenart, pripravi pa naj se poslanec Danijel Krivec. Izvolite, kolega Lenart.
Hvala lepa za besedo, predsednik. Torej, kot smo slišali, tisoč ilegalnih prihodov v treh mesecih, so obravnavali, in sicer, pomeni stalno slabšanje varnostne situacije, ker jih je gotovo bilo še kakšnih tisoč neodkritih in naši državljani so upravičeno prestrašeni in sicer, ob meji, sam prihajam iz Ptuja, zato to situacijo ob meji, med Ormožem, Zavrčem, pa tja gor do Macelja, Gruškovja, dobro poznam. Situacija je takšna, da je to zelo hribovit teren. To so Haloze, zelo gosto poraščen teren in tu se seveda zelo težko odkriva ilegalne migrante, ki pa so morda tudi bolni, da se bomo danes torej osredotočili, zakaj je ta zadeva nujno potrebna. Zato ker pač imamo izredno stanje. Seveda, to ni vojna, ampak imamo zelo, zelo napeto situacijo, ker ljudje množično obolevajo za koronavirusom. Slišali smo torej strokovnjake, tukaj jih imamo, ne vem, zakaj jih ne poslušamo, zakaj jih nočemo slišati, tukaj so ministri povedali svoje in ostali, iz direktorata, dejansko ljudje iz policijskih vrst. Žal mi je, da nismo še pripeljali kakšnega policista direktno iz meje, da bi danes on povedal, ker dejansko gre za to, da opozicija nam ne zaupa. Ne, da ne zaupa policija, nam ne zaupa in sedaj, se dejansko po nekih navodilih, enega bivšega premierja, tako odločajo, da to ni dobro, kaj smo dejansko oziroma je Vlada vložila. In sedaj, ne glede na to, da danes se ne soočamo z masovnimi prehodi, je pa ravno na tem poudarek – to niso dejansko masovni prihodi, jih je nekaj več, kot je bilo masovnih takrat, v letu 2015, ampak, tiste smo lahko legitimirali, teh pa ne moremo in ne vemo, ali so bolni ali niso bolni, morda imajo celo korono, ti, ilegalni migranti. In sedaj, če gremo, morda mislite, da bo Hrvaška nas zaščitila pred ilegalnimi migranti. Ampak ne bo, Hrvatje nas ne bodo branili in še sedaj se jih močno otepajo, torej, nočejo jih jemat nazaj. Imajo pa Hrvatje še sami velik porast okužb z korono in prav tako Srbi. In zaradi tega lahko računamo, da bo tudi tam prišlo, v nekem času, do neke napetosti, da sami več ne bodo mogli pri sebi varovati in držati situacije, neke vrste, bom rekel, miru, tega, da se ne bi tako širila zadeva, njihove bolezni, korone in sedaj, če ti dve državi, ki sem ju omenil, pa še katera južna dol, kajne, dejansko ne bodo uspeli več tega reda zagotavljat, bodo vse spuščali k nam. Nič več ne bodo gledali, kdo bo šel čez slovensko mejo. Se pravi, mi sami si moramo poskrbet, če se tako izrazim – sosed ne bo poskrbel za naš vrt, on bo poskrbel za svoj. In, jaz verjamem, da bomo mi korono zajezili, ampak če ne bomo imeli neprodušno zaprte meje, potem nam nič ne koristi, ker se bo znova vzpela. Se pravi, bolezen se bo širila in če koga tega ni strah, prav. Jaz imam danes občutek, da je tukaj notri nekaj opozicijskih poslancev, ki se dejansko bolj bojijo svoje vojske in svoje policije, kot pa te bolezni in seveda teh ilegalnih migracij, med katerimi lahko tudi pride še več bolezni. In česa se še imamo za bat – zadeva se bo stopnjevala pri prehodu, ilegalnem, ker so v lanskem letu policisti odkrili več kot 400 tihotapcev. Se pravi, migracije imajo pomoč nekje iz, znotraj naših, tudi nekateri azilanti, so pomagali, in če mi policiji ne omogočimo, da ona dela svoje delo kvalitetno, se pravi, da jim omogočimo in da ta člen sprostimo, aktiviramo. Mi nismo odgovorni do naše države in mi nismo odgovorni do naših državljanov, ki potrebujejo našo zaščito. Policija jih želi zavarovat pred boleznijo in pred tujimi vdori, mi pa jim, če danes tega ne podpremo, dejansko tega ne zagotavljamo, ne pomagamo in nismo odgovorni. Ravno nasprotno. In menim, da je, glede na to, kako je ves čas bivši premier tudi govoril, da je za vojsko, da je za policijo, da jim je pomagal, je dejansko naredil, bi rekel, tudi preko Facebooka, na svoje poslance, na nek način apel, da to ni potrebno. Danes torej ni potrebno, ko je bil on avgusta lani, je pa bilo že skoraj potrebno in verjamem, kajne, da pač ne bo prišlo do situacije, ko se bomo tako močno zamerili naši vojski in policiji, da nas ne bo tudi takrat želela branit, ko bi nas dejansko morala. Zato prosim in apeliram, da podpremo.
Repliko ima poslanka Jerca Korče. Izvolite, 3 minute.
Ja, ker je bil tokrat omenjen bivši premier – ravno bivši premier Marjan Šarec je bil tisti prvi, ki je tudi, kot poslanec, apeliral na to, da se sestanemo z obstoječo vladno koalicijo, sestanemo s policijo, skušamo skupaj najti kompromis. Še enkrat, to zaupanje je bilo z vaše strani izrabljeno na zelo posebne načine, ki so samo vam znani in poznani in ja, res je, kot pravilno ugotavljate, bolezen ne pozna rasizma, to je dejstvo. Mi skupaj vsi, pa upam, da poznamo človečnost in v tej globalni krizi, s katero se sooča svet, se bomo mogli soočit tudi na solidarnosten in človeški način in jaz močno dvomim, koliko ljudi tukaj notri je v času migrantske krize, takrat, ko je bila, dejansko pomagal tem ljudem in se seznanil z situacijo na terenu. Jaz sem tam bila in meni je bila situacija takrat poznana in verjamem, da veliko bolj kredibilno lahko ocenjujem, kakšne te migracije so in kakšni ti ljudje so.
Hvala lepa. Zadnji prijavljeni član odbora pa je poslanec Danijel Krivec, potem bom dal pa še besedo predstavnikom Vlade. Izvolite, kolega Krivec.
Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Lep pozdrav vsem prisotnim, ministroma in ostalim. Zanimivo je poslušat to debato, ki je verjetno že odločena v nekem smislu, ampak, poskušal bom vseeno osvetlit še nekatere zadeve, zato da tudi tisti, ki ne zgledajo ali pa poslušajo, dobijo res prave informacije. Zdaj, opozicija ves čas pravi, zaupamo Slovenski vojski, slovenski policiji, njihovim podatkom, njihovim ugotovitvam in tako naprej, na drugi strani pa ves čas rečejo, kajne, 37.a člen ne smemo odobrit, to, kar je predlog. Zdaj, jaz bom vseeno par stvari prebral iz tega 37.a člena, zato da bojo državljani seznanjeni, kaj dejansko dajemo Slovenski vojski s tem, če aktiviramo 37.a člen. Piše izjemna pooblastila vojske in mogoče to koga moti, ker piše izjemna, čeprav, ko bom to prebral, po moje bo vsem jasno. In pravi; »Če to zahtevajo varnostne razmere, lahko Državni zbor na predlog Vlade z dvotretjinsko večino, odloči, da se to uveljavi.« Vsi smo poslušal predstavnike policije, tudi predstavnike Slovenske vojske, ki so nam v bistvu predstavili situacijo in zdaj vi še vedno trdite, da situacija ni resna. Varnostne razmere »valda« ne ocenjuje vsak posameznik, ampak tiste službe, ki so za to pristojne. Te službe so delovale tudi v prejšnji Vladi in kot ste verjetno poslušal, so lepo razložil, da tudi pod prejšnjo Vlado, takrat, ko se je na grško-turški meji zadeva zaostrila, so se že izvajale določene aktivnosti, predvsem v smeri, da se Slovensko vojsko izobražuje tudi za potrebe aktivacije tega člena in zadeva se je pripravljala tudi v tej smeri, da je bil na mizi že nek predlog, da se zadeve aktivirajo, vendar so se razmere, v nekem vmesnem času, toliko spremenile, da do tega verjetno ni prišlo in mi v Državnem zboru se s tem v prejšnji sestavi nismo srečal, da bi to aktiviral. Jasno je pa, so pa službe opozorile in povedale, zakaj je ta predlog sedaj na mizi. Vsi ste govoril o tem, kako slovenska policija strokovno ustrezno obvladuje to situacijo. Saj, tukaj ni sporno, saj to so potrdil. Jasno so pa povedal, da ljudi in resursov zmanjkuje. V opozicijskih strankah ste tudi rekli, rečeno je bilo, da ste do zdaj in vedno zagotavljal vse resurse, ki so bili potrebni za to, da Slovenska vojska in slovenska policija obvladuje razmere in tako naprej. Zdaj, če bi bilo to res, verjetno ne bi bila zadnja leta negativna ocena Slovenske vojske, za primere posredovanja v mirnem času, da ne govorimo v primerih nekih kriz, in zdaj smo pred tem dejstvom. In zdaj, lepo je govorit, da ste zagotavljal vse, kar je potrebno za to, da ti resursi funkcionirajo, vendar se v realni situaciji pokaže, da to ni res. In zdaj te službe, ki jim je naloga, zato, da varujejo tako mejo, kot državljane, kot premoženje, pač iščejo znotraj svojih resursov, ki jih imajo na razpolago, neke rešitve, ki bodo tudi zakonsko sprejemljive in jasno, je na potezi Vlada, da predlaga, da se nekatere stvari, ki jih zakonodaja dopušča, tudi aktivirajo. Še enkrat pravim, oceno stanja pač pripravi tisti, ki pač to spremlja in, ki ima največ podatkov. Verjetno jih nimamo mi poslanci, ampak jih imajo neke strukture, ki promptno spremljajo vse te tokove, enako pa tudi ocena, ki jo zdravstvo pripravlja glede krize s koronavirusom, kjer pa verjetno se vsi strinjamo, da je to neka resna situacija, ne pa, tako kot so nekateri rekli, da se gremo zdaj neko histerično omejevanje gibanja, da je to neka fiktivna grožnja, da bo ta ukrep Vlade še en od napačnih ukrepov in tako naprej. Glejte, to, ni korektno do naših državljanov, ki to poslušajo in ki se držijo nekih ukrepov, ki smo jih sprejel. Pa da grem naprej, pri teh izjemnih pooblastilih. Povedal sem, da če varnostne razmere to zahtevajo in to je bilo predstavljeno s strani služb, ki so za to plačane, iz davkoplačevalskega denarja, ne zato, ker ste se vi ali pa jaz, to izmislil, ampak zato, ker to službo opravljajo že zadnjih 10 ali pa 15 let ali pa 30 let, verjetno večinoma isti ljudje, ki te analize delajo in se niso od včeraj do danes spremenile, zato, ker smo mi na oblasti. In ta posebna pooblastila, ki jih 37.a člen daje Slovenski vojski, je prvič; da lahko opozarjajo, drugič; da lahko napotujejo migrante oziroma begunce, ki pridejo na mejo, da začasno omejujejo gibanje oseb, kar pomeni, da nekomu ne dovolijo, bi rekel, nezakonito prehajat meje in da sodelujejo pri obvladovanju skupin, se pravi, če pride neka večja skupina, lahko tudi to skupino na meji zaustavijo in to je vse, ne pa te, bi rekel, razprave, ki govorijo o nekih izjemnih pooblastilih, ki jih bo zdaj Slovenska vojska na ta račun pridobila. In še več, v tem zakonu jasno piše – »Pooblastila iz prejšnjega odstavka izvajajo pod pogoji, ki so predpisani za policiste.« Pojasnjeno je tudi bilo, da vse postopke z begunci in migranti opravljajo policisti še vedno, vendar pa ima Slovenska vojska, če to damo v zakon oziroma, če to aktiviramo, možnost, da vsaj opozori, napoti, začasno omeji gibanje tem osebam ali pa sodeluje tudi pri omejevanju neke skupine, ki želi prehajat. In res ne vem, zakaj strašite, da bo neka izjemna pooblastila Slovenske vojske, ki bodo uporabljena za ne vem kakšne stvari. Tudi predstavljeno je bilo, da je to omejeno na slovensko južno mejo, z zemljevidom, z vsemi tabelami, z vsem. Tudi v nadaljevanju, v tem členu, pravi: »O opravljenih pooblastilih iz prvega odstavka tega člena nemudoma obvestijo policijo.« Se pravi, nobenih skrbi, glede tega. In Državni zbor določi tudi rok, v katerem se to izvaja. Zdaj, glede na mnenje Zakonodajno-pravne službe, lahko, to sprašujem predsednika, predlagamo tudi amandma odbora, ki decidirano omeji ta trimesečni rok, v katerem naj zakon velja in to bom na koncu tudi predlagal. Zdaj, ko se bojite ali pa ne želite, da bi Slovenska vojska svojo nalogo opravljala, za katero je plačana in ki jo po zakonodaji lahko, se res sprašujem ali smo mi v kakšnem drugačnem položaju kot naše sosednje države, ki so večinoma svoje vojaške strukture uporabile tudi za kak hujšega kot samo varovanje meje, vsi veste, da je in avstrijska in italijanska meja že zdavnaj zaprta, kjer dežurajo tako strukture policije karabinjerjev kot njihove vojaške strukture. Da ne govorimo o tem, da v sosednjih državah vojska dejansko ureja razmere tudi v mestih v naseljih, v vaseh in tako naprej. Mi tega ne predlagamo, ne vem zakaj strašit non stop. In res ne zganjamo histerije na južni meji, ampak, če korektno poslušate vsa predvidevanja, ki jih službe, ki so za to plačane, obelodanijo in dajo z argumenti na mizo, res ne razumem tega tiščanja glave v pesek, da se pa nam nič ne more zgoditi. Enako je veljajo tudi pri drugih ukrepih, ki se tičejo tega koronavirusa. Prej je bilo tudi rečno, da so ukrepi čez noč, jaz mislim, da se je ministrstvo pravočasno odzvalo, definitivno je ta Vlada zdaj v 14-ih dneh veliko stvari naredila in tudi ta ukrep ni bil kar čez noč predlagan, usklajeval se je z vsemi poslanskimi skupinami in mislim, da se tudi v veliki meri izboljšal kar je minister prej tudi povedal. Kar se tiče mnenja Zakonodajno-pravne službe, če bi ga šli prebrati bi videli, da je praktično enako kot leta 2016, na to sem bil jaz opozorjen tudi z njihove strani, ni velike razlike v tem. Tudi takrat je zakon šel v veljavo s tistimi pomanjkljivostmi o katerih tudi zdaj pišejo in ne vem kje je nekdo videl, da je Zakonodajno-pravna služba raztrgala ta zakon, v bistvu je opozorila na nekatere stvari, ampak to ne pomeni, da je njihovo mnenje ali odklonilno ali negativno ali karkoli. Lahko se ga še dopolni s tem rokom, kar bom kot sem rekel tudi predlagal. Prej je bilo tudi veliko demagogije o tem, na meji bi omejevali možnost tega, da se naši državljani okužijo, kar je dejstvo, bodimo realni, vse države to izvajajo, samo mi tega ne bi, in primerjalo s tovarnami kjer morajo ljudje delati in so brez zaščite. Če bi bilo to res, kar nekateri to tako promtno razlagajo, potem bi imeli verjetno že podoben scenarij kot je v Italiji, če bi bilo to res, da se na delovnih mestih ne izvajajo zaščitni ukrepi, ker potem bi imeli okužbe in vire tudi v teh gospodarskih družbah, pa moramo potrkati glede na izvajanje dosedanjih ukrepov se to ne dogaja in jaz verjamem, da se to tudi ne bo. In ker smo uspešni na vseh drugih področjih brez nekih skrajnih ukrepov je res nesmiselno, da si ne priznamo, da je treba tudi našo južno mejo na nek način zaščititi in urediti na ta način, da bo za naše državljane varna, po drugi strani pa tudi za tiste, ki želijo čez mejo, na nek način ustrezno poskrbljeno, kakorkoli obrnemo nekdo mora tudi te migrante in druge ljudi, ki prehajajo, usmeriti, prevzeti ali pa zavrniti, če je to potrebno in če tega slovenska policija ne more in verjetno v naslednjih mesecih bo to še težje izvajala, je na nas, da to omogočimo in če imamo v zakonodaji to možnost, jaz ne razumem v tem primeru opozicije, da temu nasprotuje oziroma noče tega slišati in dejansko ni nobenih argumentov, ki bi temu nasprotovala. Tudi govorjenje o tem, da če to Vlada potrebuje, to potrebuje naša država, naši državljani. In to je res, če vprašate večino ljudi zdaj, če bi naredili referendum bi bilo 95 % ljudi za to, da se Slovensko vojsko, ker je naša, ker je za to namenjena, večina ljudi tudi razume tudi iz preteklih praks in iz praks drugih držav, da je vojska namenjena tudi temu, da se zaščiti meja države, zato imamo državo. In tukaj je zastonj zganjati demagogijo, da se gre ta Vlada nek državni udar in prevzemanje oblasti, jaz sem mislil, da mi vseeno imamo koalicijo in smo na oblasti, zakaj bi si prevzemali sami sebi oblast, to je tudi kontradiktorno sami s sabo, ne vem. In res v korist državljanov bi bilo treba počasi to zaključiti in iti na glasovanje, pa naj prevzame odgovornost tisti, ki ne želi dobro tej državi, državljanom, pa tudi samemu sebi na koncu koncev. Tako, da jaz za zaključek predlagam, da se pripravi amandma in da se veljavnost, če bo sprejet seveda, se ta aktivacija 37.a člena glede na to, da govori najmanj tri mesece, določi z datumom 10. julij, do 10. julija, to je tri mesece, ker če bo zakon sprejet, bo sprejet v petek, glede na to, da je seja predvidena in glede na to, da je treba počakati 8-dnevni rok za objavo, bo to 10. april in tri mesece veljavnosti, kar omogoča zakon, pomeni to 10. julij in s tem rešimo tudi to dilemo, ki jo je izpostavljala Zakonodajno-pravna služba na zelo eleganten način. Tako, da jaz bom predlagal, da se kot amandma odbora vključi tudi ta zamejitev, kar je bila tudi pripomba Zakonodajno-pravne službe.
Hvala lepa za vašo razpravo. Preden dam repliko kolegu poslancu Kordišu bi prosil predlagatelja, da pripravi v pisni obliki amandma, ki bo posredovan kot amandma odbora, da bomo potem lahko o njemu razpravljali in glasovali. Po tej repliki pa bom dal besedo še predstavnikom Vlade Republike Slovenije. Izvolite, tri minute.
Hvala, predsedujoči.  Mislim, da sem bil narobe razumljeno in mislim, da sem bil narobe razumljen namerno. Če na eni strani do skrajnosti nategnemo ukrepe socialnega distanciranja, ki so v nekem razumnem obsegu nujno potrebni, na drugi strani pa še zmeraj dovolimo, da se nadaljuje delo v ne nujnih industrijskih obratih, pomeni, da je zahteva po več policije za izvajanje karantene nekaj več kot le izvajanje karantene, je še en korak v avtoritarnemu prevzemu oblasti Orbanovega sloga, nekaj kar gre z roko v roko s tem, da se je Državnemu zboru vzelo pooblastila za rokovanje s proračunom, pa napadom na novinarje, pa iskanje zdaj dodatnih krivcev in problematiko v migrantih, čeravno je epidemija tista, ki nas ogroža. Namesto, da bi se ukvarjali z zaščitnimi ukrepi za zdravje državljanov, se ukvarjamo s policijo in z vojsko in se ve zakaj. Ne zaradi tega, ker bi bili realno varnostno kakorkoli ogroženi, ampak zaradi tega, ker Vlada izrablja in zlorablja situacijo s koronavirusom za žametni udar. To je to. In v kakšnem imenu, čigavem interesu ta žametni udar poteka je pa tudi jasno, seveda njih samih iz SDS-a kot prvo in kot drugo njihovih kapitalističnih prijateljev, kateremu namenjajo največ denarja iz paketa pomoči in še kar dovoljujejo, da njihove ne nujne tovarne operirajo samo zato, da generirajo dobiček. Slika zelo jasna. Hvala.
Hvala lepa. Jaz mislim, da ste zlorabil repliko. Vse te replike so na meji, jaz sem težko sodnik v teh primerih tudi težko sankcioniram, ampak prosim pamet v roke, počasi dajmo zaključiti to zgodbo. Predlagam, da najprej dobi besedo minister za notranje zadeve Aleš Hojs, potem, če bo želel še minister za obrambo mag. Matej Tonin, potem pa bi šli na glasovanje oziroma razpravo in glasovanje o obeh amandmajih. Upam, da ga dobimo čim prej na mizo, da razdelimo poslankam in poslancem. Izvolite, gospod minister.
Aleš Hojs
Hvala lepa, predsednik. jaz sem poskušal vse to kar smo kar smo nekako zdaj tudi s strani poslancev, ki so dali amandmaje, združiti v prečiščeno besedilo, ki bi se tako glasilo, se pravi predlagam, seveda, če se bodo predlagatelji SAB-a strinjali, tako kot so napisali samo za redakcijo, da bo odpravljeno tisto kar je gospod Jelinčič tudi povedal, da se doda v 1. členu odstavek, ki pravi tako. Pooblastila Slovenske vojske lahko izvajajo samo pripadniki stalne in rezervne sestave, torej v enem členu to združimo »stalne in rezervne sestave«, ki so v sestavi, torej v obe sestavi vključeni najmanj eno leto. Mislim, da je to za vojsko tudi sprejemljivo, to pomeni, da imamo stalno in rezervno sestavo napisano in od vsake teh sestav mora biti vključeno vsaj eno leto. Saj pravim, da itak jih nimate, ampak najmanj 1 leto jih pa ima, tisto kar je, tako da bi v bistvu s tem rešili tisti amandma, ki ga je dal SAB. Zdaj, kar se tiče naslednjega predloga, je moj predlog tak, da poskušamo, ta bo malce drugačen od kolega Krivca, predlagam, da se v drugem odstavku, torej zato, da rešimo tudi dilemo, ki jo je opozorila ali ki jo je navedla Zakonodajno-pravna služba bi se ta 2. člen lahko glasil tako: pripadniki Slovenske vojske lahko pooblastila iz prvega odstavka 37.a člena Zakona o obrambi začnejo izvajati z dnem uveljavitve tega sklepa in sprejema vladnega sklepa o določitvi pravil delovanja Slovenske vojske iz 4. točke tega sklepa. Torej, to pomeni, da v bistvu združimo oboje, se pravi mora biti ta sklep sprejet in morajo biti sprejeti sklepi na Vladi, kar pomeni, da je to kumulativen pogoj. Zdaj čisto točno obliko predlagam, da Zakonodajno-pravna služba napiše oziroma pove kako je prav. In nadaljujem, to kar je bil tudi spor, tukaj piše seveda »in jih izvajajo največ tri mesece, se pravi nadaljujem »in jih izvajajo do 15. 6. 2020«. Kje sem našel 15. 6.? 15. 6. bi jaz dal notri na podlagi tega kar piše, vsaj, ne vem, če niste poslanci kaj spreminjali v Korona zakonu, tam mislim, da smo zadeve omejili na 15. maj in z možnostjo podaljšanja za 30 dni, torej smo na 15. 6., to je v bistvu točno določen datum, je manj kot 3 mesece in tudi mislim, da Zakonodajno-pravna služba ne bi smela tukaj težav imeti. Edino vprašanje, ki se mi še postavlja, ampak mislim, da tudi ni dilema, je 5. člen, kjer piše: Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu«, to po moje lahko ostane notri, ker kljub temu, da začne veljati naslednji dan, pa se izvajanje pripadnikov Slovenske vojske lahko začne izvajati šele po tem, ko sta kumulativna izpolnjena oba pogoja, torej ta sklep in pa sprejem pravil, ki jih uskladimo med vojsko in policijo na Vladi.
Hvala lepa, gospod minister.  Jaz bi prosil predstavnike predlagatelja prvega amandmaja ali oni umikajo amandma ali ste bosta pripravila še dva nova, tako da bomo imeli tri. Pa sprašujem koliko časa rabite za pripravo teh amandmajev, ker morajo biti vsi amandmaji v pisni obliki z obrazložitvijo, ni treba, da je to dolga obrazložitev, toliko, da bo razumljiv namen? / Oglašanje iz klopi/ 10 minut pavze. Nadaljujemo ob 22.35. Prekinjam sejo.
Spoštovane kolegice in kolegi, predlagam, da nadaljujemo sejo. Vidim, da se delijo amandmaji. Prosim, če še za našo mizo zagotovite en izvod amandmajev, da bomo vedeli o čem bomo odločali. Hvala lepa.  Prosim predlagatelja prvega amandmaja za amandma odbora iz poslanke skupine SAB mag. Rajha, da obrazloži zadevo kakšna je situacija sedaj.
Poglejte, ker je v bistvu poslanska skupina SDS povezala naš amandma v svojem predlogu, mi naš predlog amandmaja za amandma odbora umikamo.
Hvala lepa.  Želi predlagatelj? Danijel Krivec, izvolite.
Hvala.  Kot je bilo že rečeno k 1. točki povzemamo amandma, ki ga je pripravila poslanska skupina SAB. Ga samo nomotehnično korigiramo in je vključen kot predlog za amandma odbora, k 2. točki pa tudi predlagamo ta popravek, ki je bil nekako usklajen tudi z mnenjem Zakonodajno-pravne službe in dodajamo tudi eksplicitno rok za izvajanje teh dodatnih pooblastil do 15. 6., kot je tudi ministrstvo predlagalo.
Hvala lepa.  Predlagam, da gremo na glasovanje o amandmajih, in sicer k 1. točki doda se tretji odstavek, ki se glasi, citiram: »Pooblastila iz tega sklepa lahko izvajajo le pripadniki stalne in rezervne sestave Slovenske vojske, ki so v sestavi vključeni vsaj eno leto.« Želi kdo obrazložitev? Ne. Predlagam, da glasujemo. Glasujemo. Kdo je za? (12 članov.) Kdo je proti? (6 članov.) Amandma ni bil sprejet, kajti za dvotretjinsko večino navzočih članov v Odboru za obrambo je potrebno 13 glasov od 19-ih, kajti smo 100 % prisotni.  Predlagam, da gremo na glasovanje k 2. točki, se pravi k amandmaju k 2. točki. Točka se spremni tako, da se glasi, citiram: »Pripadniki Slovenske vojske lahko pooblastila iz prvega odstavka 37. a člena Zakona o obrambi začnejo izvajati z dnem uveljavitve tega sklepa in sprejema vladnega sklepa o določitvi pravili delovanja Slovenske vojske iz 4. točke tega sklepa ter jih izvajajo do 15. 6. 2020. Glasujemo. Kdo je za? (12 članov.) Kdo je proti? (6 članov.) Ugotavljam, da tudi ta amandma ni bil sprejet. Prehajamo na glasovanje o celotnem predlogu sklepa. Glasujemo tako o vseh točkah predloga sklepa skupaj. Obrazložitve glasu. Miha Kordiš. Izvolite, kolega. V imenu poslanske ali v svojem imenu?
V imenu poslanske.
3 minute.
V Poslanski skupini Levica odločno nasprotujemo podeljevanju kakršnikoli policijskih pooblastil Slovenski vojski. Že po svoji ustavni nalogi je vojska struktura, ki brani državo pred zunanjimi grožnjami. In to, kar smo danes lahko spremljali, kaže, da ima Vlada več kot očitno uporabo vojske kot pomožno policijsko silo, torej znotraj države spremeniti v novo normalnost, čeprav je v resnici nenormalno. Temu v Levici na načelni ravni že nasprotujemo. Nasprotujmo pa tudi konkretni aktivaciji 37.a člena za konkretne potrebe iz konkretnih političnih okoliščin. Vlada pravi, da želi razbremeniti policijsko moštvo na meji zaradi COVIDA-19. Zaradi epidemije naj bi potreboval več policijskega moštva znotraj države, seveda zato, da naj bi to moštvo prispevalo k izvajanju karantene. Ampak vidimo, da ta zgodba ne pije vode. Sočasno Vlada želi policiji podeliti dodatna pooblastila za nadzor nad državljankami in državljani. Ukrepi socialnega distanciranja že učinkujejo kolikor lahko učinkujejo. Nikakršno stopnjevanje represije teh učinkov ne more še povečati. In očitno iskrenih ambicij po dodatnem zamejevanju epidemije recimo na račun kapitala ni, če bi bile, potem delavci še ne bi kar naprej odhajali v industrijske cone v kužne tovarne delati v ne nujne panoge. Na ta način se v tem hipu okužba širi bistveno hitreje kot po golih socialnih stikih. In ne smemo pozabiti vojska že po obstoječih zakonodajnih gabariti lahko sodeluje pri naslavljanju epidemije COVIDA-19, samo v svoji civilni kapaciteti v sodelovanju s civilno zaščito. Vsak vojak, ki ga pošljemo na mejo, je en vojak manj, ki bi lahko pomagal v domovih za starejše občane, ki so resnična žarišča epidemije, v to so se spremenila zaradi vladnega ne ukrepanja, tukaj so življenja dejansko ogrožena, ne pa na meji, kjer naj bi nas ogrožali fiktivni bosopeti begunci, ki če kaj, kolikor jih sploh je, jim je potrebno pomagati, ne pa z njimi ravnati kot z živino. In nasprotujemo temu, da nam Vlada….
Čas je potekel za obrazložitev.
Zaključujem. Nasprotujemo temu, da nam Vlada izrisuje prihodnost policijske države in glasovali bomo proti aktivaciji.
Čas je potekel. Še kolegica Jerca Korče, v imenu poslanske ali svojem? Izvolite, tri minute.
Najlepša hvala, predsednik. Mene res žalosti, da nismo v tem dialogu, ki smo ga vodili z Vlado, prišli do zaključka, da bi se spoštovali neki naši pogoji, ki so bili zelo razumski, govorili smo o lokacijski zamejitvi, naš pogoj je bil tudi datumski 30. 4. Namreč jaz upam, da se vsi strinjamo, da ta Državni zbor deluje in upam, da bo deloval, ker je to stvar nekega normalnega demokratičnega procesa in ta rok bi se lahko kadarkoli tudi podaljšal in škoda, da nismo v tem dialogu prišli skupaj. Vztrajali ste na svojih okopih in naše podpore danes za aktivacijo tega člena ne bo. Povem pa že danes, da smo tudi v naprej pripravljeni ob morebitnih spremenjenih varnostnih razmerah vedno sprejemati argumente, številke in pa delovati v smeri tega kar je dobro za našo državo.
Hvala lepa. Obrazložitev glasu v lastnem imenu, poslanka Nataša Sukič. Izvolite. Dve minuti imate na razpolago.
Hvala. Ne bom se ponavljala, vse sem že povedala skorajda, ene stvari pa nisem še rekla. Namreč, če bi predlagatelji res tako spoštovali vojsko, kakor sem danes slišala iz njihovih razprav, in če bi res jih skrbelo za zdravje v zvezi z epidemijo, potem bi najprej morali zaustaviti vsa nepotrebna usposabljanja in vaje te vojske, ne pa da so pet dni, v torek pet dni po razglasitvi epidemije imeli štiridnevno usposabljanje v okolici Vipave. Toliko o spoštovanju do naših fantov in deklet v vojski. Tako, da sem globoko ogorčena nad takšnimi razpravami, ki sem jim bila danes priča in nikakor ne bi podprla nikdar posega v temelje, v Ustave in državljanskih pravic, s tem, da bi po nepotrebnem se dodeljevale civilne pravice vojski, zato bom seveda glasovala proti.
Naslednji bo obrazložil svoj glas oziroma najbrž v imenu poslanske skupine Matjaž Nemec, potem pa še Zmago Jelinčič Plemeniti. Izvolite, kolega Nemec.
Tudi Socialni demokrati ne bomo podprli predloga sklepa. Kot že navedeno v dolgih razpravah ob današnji seji, ocenjujemo, da je ta poseg skrajni ukrep, racionalna politika z ukoreninjenimi sistemskimi vrednotami pa mora delovati sorazmerno z notranjimi in zunanjimi okoliščinami. Zato mislimo, da ti pogoji niso pravi, vsaj za enkrat ne, da bi čemu podobnemu dali tudi podporo. Hvala lepa.
Hvala lepa tudi vam. Obrazložitev v imenu poslanke skupine Zmago Jelinčič Plemeniti. Izvolite, kolega.
Danes se je pokazalo komu je kaj do domovine, komu je kaj do slovenskih državljanov in komu je kaj do slovenskega naroda. Danes vidimo kdo so tisti, ki izdajajo vse te svete zadeve in ki jim je čisto vseeno kaj se bo z ljudmi dogodilo. To so ljudje, ki hočejo uničiti in uničevati iz enega enostavnega razloga, ker niso več na Vladi in želijo tisto, kar je že rekel eden od rimskih imperatorjev, »za menoj potop« in to želijo ti narediti. Vseeno jim je kaj se bo zgodilo z ljudmi, vseeno jim je kaj se bo zgodilo z državo, pričakujejo, da bodo migranti udrli, najraje bi videli, da pridejo do Ljubljane, da so okuženi in da začnemo posiljevati, uničevati in razbijati to našo domovino, ki smo jo pred 30-mi leti komaj skupaj spravili. Takrat verjetno ali so bili premladi, da bi sploh vedeli za kaj gre, ampak verjetno bi tudi že v tistem času delovali proti Sloveniji tako kot delujejo danes.
Hvala lepa. Želi še kdo obrazložiti svoj glas? Ugotavljam, da ne. Potem začnemo z glasovanjem. Glasujemo. Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (7članov.) Ugotavljam, da točke predloga sklepa niso sprejete.  Na podlagi razlage Komisije za Poslovnik v zvezi z drugim odstavkom 61. člena Poslovnika Državnega zbora z dne 9. 12. 2009 ugotavljam, da je obravnava predloga sklepa o izvajanju izjemnih pooblastil Slovenske vojske pri širšem varovanju državne meje na matičnem delovnem telesu končana. S tem zaključujem obravnavo predloga na matičnem delovnem telesu. Odbor bo pripravil poročilo, v katerega bo to ugotovitev vključil in ga posredoval predsedniku Državnega zbora.  Zaključujem to točko dnevnega reda.  In ker je 2. točka z gradivom interno, predlagam 10 minut odmora, tako da bomo nadaljevali ob 23.13.