Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi.

Začenjam 54. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora: gospod Ivan Hršak, gospod Andrej Rajh, gospod Zmago Jelinčič Plemeniti.

Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodelujejo: poslanka gospa Tadeja Šuštar nadomešča poslanca gospoda Blaža Pavlina s Poslanske skupine NSi in poslanec gospod Soniboj Knežak iz Poslanske skupine SD nadomešča poslanko gospo Meiro Hot.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije ter predstavniki Vlade in Državnega sveta. Vse navzoče prav lepo pozdravljam. In prehajam na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajam na PRVO TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA OKOLJE, LUKSEMBURG 4. 10. 2019. GRADIVO K TEJ TOČKI SMO PREJELI OD VLADE DNE 26. 9. 2019 NA PODLAGI 8. ČLENA ZAKONA O SODELOVANJU MED DRŽAVNIM ZBOROM IN VLADO V ZADEVAH EVROPSKE UNIJE.

Prosim gospoda Maver Marka, državnega sekretarja na Ministrstvu za okolje in prostor, da nam predstavi izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju.

Izvolite.

Hvala za besedo.

Prihodnji teden bo, kot ste že omenili, potekalo redno zasedanje Sveta za okolje. Opravljena bo politična razprava ministrov o dolgoročni viziji EU za podnebno nevtralno gospodarstvo.

Predvideno je sprejetje treh zaključkov sveta. In sicer: zaključka o pripravah na zasedanje KOP, ki bo decembra v Čilu; zaključku o krožnem gospodarstvu in zaključki o 8. okoljskem akcijskem programu.

Zdaj bom pa prešel kar k posameznim točkam dnevnega reda.

Prva bo razprava o dolgoročni viziji EU za podnebno nevtralno gospodarstvo. Kot veste je Evropska komisija v novembru lanskega leta objavila EU dolgoročno nizkoogljično strategijo, ki predstavlja osnovo za določitev EU o dolgoročnih ciljih zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2050. O tem smo tudi v Državnem zboru že večkrat razpravljali in tudi sprejeli stališče v katerem Slovenija podpira to vizijo ogljične nevtralnosti do leta 2050. Finsko predsedstvo namerava razpravo ministrov usmeriti predvsem v pomen pravičnega prehoda na podnebno nevtralnost oziroma ogljično nevtralnost znotraj vseh sektorjev, kar je poudarjeno v vseh razpravah sveta. Ključnega pomena pri prehodu pa se dajejo na raziskave, razvoj in inovacije ter njihovo financiranje, pri čemer pa je potreben horizontalen prestop in ustrezna koordinacija med vsemi sektorji. Ministri se bodo v razpravi osredotočili na pogoje spodbude in sektorske ukrepe, ki bi jih morala zagotoviti EU za doseganje tega dolgoročnega podnebnega cilja in pa sektorske ukrepe za okrepitev prizadevanj za doseganje tega cilja.

Kar se tiče stališča Republike Slovenije – podpiramo ta cilj neto ničelnih emisij do leta 2050. Prehod na podnebno nevtralno gospodarstvo pa mora biti družbeno pravičen in upoštevati relevantne nacionalne okoliščine. Zavzemamo se tudi za ustrezno financiranje na EU ravni, ki mora biti geografsko uravnoteženo in na voljo vsem regijam, ki bodo prizadete ob prehodu na podnebno nevtralnost. Kot sem že omenil, moramo okrepiti tudi vlaganja v raziskave, razvoj in inovacije.

V okviru druge točke razprave, kjer se bodo, ki bo potekala v okviru priprav za KOP 25, ki bo decembra v Čilu. Zaključki sveta za nastop EU predstavljajo enotno stališče, ki ga bo EU in pa seveda države članice zagovarjale na podnebni konferenci. Ključni poudarek v teh zaključkih je, da nacionalno določeni prispevki na globalnem nivoju ne zadostujejo tem ciljem Pariškega sporazuma. In da bodo vse države morale v bistvu okrepiti svoja prizadevanja, da bomo dosegli oziroma zaustavitev globalnega segrevanja 1,5 stopinj. Izpostavljen v zaključkih je še pomen mednarodne podnebne razvojne pomoči za doseganje ciljev in zavez EU, da bo pač EU še naprej vodilna donatorka razvojne pomoči. Glavno odprto vprašanje pa se nanaša na pregled in poročanje držav o nacionalno določenih prispevkih za zmanjševanje emisij do leta 2030, kar je potrebno sporočiti sekretariatu Združenih narodov do najkasneje v začetku leta 2020.

Kar se tiče stališča našega, pa podpiramo, da zaključki sveta opozorijo na znanstvena poročila, ki kažejo, da trenutni podnebni ukrepi na globalni ravni ne zadostujejo. Prizadevali pa si bomo še naprej za okrepljeno vlogo znanosti pri podnebnem ukrepanju. Kar se tiče pa cilja ogljične nevtralnosti 2050 – sem že omenil, ta cilj tudi podpiramo.

V okviru tretje točke o 8. okoljskem akcijskem programu bodo ministri tudi imeli razpravo. Zaključki nalagajo komisiji, da pri pripravi tega osmega akcijskega okoljskega programa izhajaj iz Agende 2030 za trajnostni razvoj Pariškega sporazuma in pa drugih sprejetih dokumentov na ravni EU. Glavna usmeritev je zelen prehod, ki mora biti pravičen in ustrezno integrirati družbene, gospodarske in finančne vidike oblikovanja evropske okoljske politike.

Pri stališču Republike Slovenije se bomo zavzemali za okrepljeno vlogo zadnjih dosegljivih znanstvenih spoznanj pri pripravi okoljskih politik in izkoriščanju priložnosti, ki ponujajo nove tehnologije ter digitalizacija na področju okolja. Prav tako menimo, da je potrebno okrepiti povezavo med okoljskimi politikami EU in doseganjem ciljev trajnostnega razvoja skladno z Agendo 2030.

V okviru razprave o krožnem gospodarstvu bodo ministri v nadaljevanju to razpravljali zaključke Sveta, ki ga jih je pripravilo finsko predsedstvo. Krožno gospodarstvo je eno izmed treh prioritet finskega predsedstva. Namen zaključkov pa je podati politično usmeritev za razvoj novega akcijskega načrta za krožno gospodarstvo, ki je poudarek na ključnih sektorjih, v katerih je potrebno večje ukrepanje v smeri prehoda na krožno in trajnostno gospodarstva, so gradbeništva, prehranski sektor, tekstil, mobilnost in elektronika. Večji poudarek pa je dan tudi povezanosti in sinergijam med krožnim gospodarstvom s področjem podnebnih sprememb in biodiverzitete.

Stališče Republike Slovenije v okviru te točke. Slovenija podpira sprejetje teh zaključkov o krožnem gospodarstvu. Predvsem pozdravljamo tudi pripravo novelirane strategije krožnega gospodarstva na ravni EU, ki bo moral nasloviti več področij od obstoječe strategije. Pozdravljamo tudi prepoznavo vloge mest in potrebo po ustvarjanjih nacionalnih in mednarodnih partnerstev. To je to zaenkrat.

Hvala lepa gospod Maver.

Odpiram razpravo. K besedi se je prvi javil dr. Franc Trček. Izvolite.

Hvala lepa za besedo predsedujoči. Lep pozdrav vsem skupaj.

Uvodoma bom rekel to dejstvo, da gospa Jazbec, državna sekretarka iz financ je v Državnem zboru, pa da nekako v koaliciji očitno greste neke zadnje groge prepirov kdo si bo koliko proračunskega kolača odrezal, ni izgovor, da opozicija sklepčnost te seje. Ker če sedaj s kolegico pa s kolegoma iz SDS in kolegico NSi zapustimo ta prostor, seja ne bo sklepčna. V vsakem približno resnem parlamentu je koalicija prva, ki poskrbi, da so seje matični delovnih teles in zainteresiranih delovnih teles sklepčne.

Drugič. Slovenija načeloma podpira. Tisti z malo zgodovinskega spomina veste, da v petnajstih letih članstva Slovenije v EU se je samo enkrat zgodilo, da je Odbor za zadeve EU izboljšal, popravil, spremenil stališče, ki ga predlaga Vlada. To se je zgodilo nekje na dveh tretjinah predhodnega mandata ob desni opoziciji na mojo pobudo ob sodelovanju kolega Ranca in Škodnika iz SMC, smo zgolj resno vzeli zaveze Pariza. Takrat se je zgodilo, da je cela bajta norela kako … (tri pike) je Trček naredil. Ministrica takrat Majcen je šla v Bruselj. Seveda ima neko diskrecijsko pravico, ampak jo je zlorabila, sploh gor ni zastopala tega stališča in tudi kršila zakonodajo o sodelovanju med Vlado in Državnim zborom glede zadev EU, ki dokaj jasno pravi, če v nekem pogajalskem procesu ona ali katerikoli minister nekoliko spremeni stališče, ki ga navsezadnje izvršilni oblasti da Državni zbor, mora o tem nemudoma poročati Državnemu zboru in to argumentirati. Takrat gospa tega stališča niti ni zastopala, na kar je SMC na naslednji seji uletel z nadomestnima poslancema in so to stališče povozili. Zakaj to pravim? Zato ker SMC zdaj obvladuje ta resor po načelu iz naših kvot, na nekem zelo zahtevnem resorju, kjer imamo celo vrsto težav, ker nam vsake 2, 3 tedne neke smeti gorijo, kar je verjetno povezano tudi z zavarovalnicami, ampak to naj preiskovalni organi ugotavljajo, potem mi tam nastavljamo neke inšpektorje, ki vsebinsko ne obvladujejo področja. Pa kot sem že v šali večkrat rekel, to je približno tako, kot da bi jaz, ki sem prostorski sociolog, pa izredni profesor, šel brucem na veterino, anatomijo predavat.

To je bila fusnota. Zgodba, tisti, ki redno spremljamo zadeve EU, vemo, da je bodoča predsednica Evropske komisije, gospa von der Leyen napovedala v prvih stotih dneh nove Evropske komisije, oktobra se bo ta film odvrtel. Verjetno bo potrebna kaka zamenjava evropskih komisarjev, glede na neka prva zaslišanja, ki so se že zgodila. Obljublja tako imenovani new green deal za Evropo. V tej luči me zanima, kako vse to, kar je zdaj, spoštovani državni sekretar ubesedoval, preči, navsezadnje, in kje smo tu mi in kje je neka razprava Slovenije, okrog tega new green deala? Zdaj, če gospa ne laže, kar navsezadnje je kvaliteta nekih starih tradicionalnih politik, ki že nekaj časa obvladujejo Evropsko unijo, nekje v začetku februarja naslednje leto pač pričakujem ta new green deal o Evropi in za Evropo.

Zdaj, onkraj načelnega podpiranja, ali veste, meni je dejansko zelo všeč finsko predsedovanje, ker so šli od načelnosti, k nekim konkretnosti. Za nekaj par sto poslancev, ki bojo tam, ne bo nekih priložnostnih daril, da relativno zmanjšanje število, nekih ceremonialnih dogodkov oziroma jih sploh ne bo ob otvoritvi, tudi neko število letov na Finsko se bo zmanjšalo in tako naprej, tudi zaradi tega sem že naslovil na Vlado pisno poslansko vprašanje. Predsedovanje imamo pred vrati, kako se bomo mi zgledovali glede tega.

Zdaj, krožno gospodarstvo… a priznam, da sem malo že utrujen od tega besedičenja, kajne, ali veste, poročilo rimskega kluba je bilo kdaj? Sredi 70.-ih let ali prvo, že prej, prvo je bilo že ko sem se jaz rodil, ja, zdaj smo 50 let pozneje… Zdaj, kakšen veliki vodja slovenske desnice, neko Greto, ki jo mogoče celo malo zlorabljajo, primerjajo z nekim fašističnim podmladkom, v njegovih čivkajočih nebulozih, kajne, to žal moram reči… Cel prejšnji mandat sem dokaj neuspešno z sedanjim predsednikom SMC-ja, evo, vedno se nekako na ta SMC žal moram zvrnit, poskušal argumentirano ubesedovat strategijo pametne specializacije, ker sem seveda prek nekih mojih zvez in poznanstev, da se tako izrazim, pač izvedel, da se nam v Bruslju bolj smejejo, kaj tam pošiljamo, kajne, kot pa resno to razmišljamo. Tudi v tej luči, mislit krožno gospodarstvo… Včeraj sem se resno pogovarjal o makro ekonomiki, kajne, ali veste, pa neka firma, najbolj uspešna, štajerska, je ne bom imenoval, kjer odkrito rečejo, glejte, mi na 60 procentih naših produktov dosegamo nemške cene. To, ali veste, to so potem meni neka resna vprašanja o krožnem gospodarstvu in boljši kvaliteti življenja vseh nas, navsezadnje, boljših plačah, višji minimalni plači, boljših penzionih in tako naprej.

Skratka, kje so premiki te krožnosti od besedičenja, v dejanskem nekem krožnem gospodarstvu, tudi s skrajševanjem nekih dobavnih verig, ki navsezadnje na veliko onesnažujejo, kajne, zdaj, evo, če je to že ravno v Čilu, ni nobene potrebe, da mi v Sloveniji jemo češnje iz Čila februarja, lahko tudi počakamo na naše krasne češnje, tako z Goriških Brd, kot kje z Dolenjske, kot še iz kje drugje. Skratka, to so neke zgodbe, neki premiki. Navsezadnje, danes bo podnebni protest - je tako, Suki? - v Ljubljani, kjer nas mlajše generacije opozarjajo na to. Sočasno se pa gospod, ki je štiri leta bil odgovoren za to področje, pa se ni kaj dosti premaknilo, pa tam nekaj po New Yorku slika pa dela velikega ekologa, kar je, blago rečeno,… stavek dokončajte sami.

Toliko na kratko. Ne bom s kakim udom SMC pinpongiral, to so pač neka dejstva slovenske politike zadnjih štiri, pet let, tudi Šarec ni tukaj nek odmik v pozitivni smeri. In v tej luči nekako pričakujem neke premike v smeri operativnosti, sem pa zmerni pesimist, da se bo to zgodilo.

Hvala.

Hvala lepa.

Besedo dajem gospe Nataši Sukič.

Hvala lepa za besedo, predsedujoči.

Lep pozdrav še z moje strani!

Poglejte, saj ves čas opozarjamo v Levici, da so ti cilji, ki smo si jih zastavili, absolutno premalo ambiciozni. Kolega Trček je vse zelo nazorno povedal, danes se obeta ponovno podnebni shod Mladih za podnebno pravičnost. Imeli smo tu že nujno sejo na to temo, v zvezi s prometom takrat, če se spomnite, v zvezi s širitvijo ljubljanske obvoznice, kjer smo jasno dokazali, kako je promet kot eden zelo velikih, če ne največji onesnaževalec, ko govorimo o izpustih CO2, problematičen v tem pogledu. In zdaj tu pravite, Slovenija - ja, po eni strani se strinjam, da pravijo v Evropi, da so cilji do 2030 premalo ambiciozni, kar je res. Po drugi strani pa se Slovenija strinja, da je treba podpreti cilj dosedanja neto ničelnih emisij toplogrednih plinov na ravni EU do leta 2050. Leta 2050 je prepozno, in to ves čas opozarjamo, ker cilj bi moral biti pravzaprav dvig temperature na 1,5 stopinje Celzija, 2 stopinji sta preveč. Jaz sem že takrat to govorila, pa bom še enkrat ponovila, ker verjetno je treba ponoviti tisočkrat, da se bo morda pa le prijelo. Namreč, primerjave s starodavnimi mehurčki v ledeni skladih Antarktike kažejo, da je danes v zraku dejansko največ ogljikovega dioksida v obdobju zadnjih treh milijonov let celo. In strokovnjaki, ki proučujejo atmosfersko fiziko in morsko kemijo, ugotavljajo, da smo ljudje spremenili ozračje, biosfero in slane globine na način, kot je to do sedaj uspevalo le vulkanom in trkajočim celinskim ploščam. In zdaj, če bi si mi za trenutek predstavljali planet brez nas, brez ljudi, ki smo pravzaprav največji onesnaževalci ozračja, bi v tem primeru že zdaj, ta trenutek planet potreboval za popoln obrat oceanske vode več kot tisoč let; tako daleč smo že zavozili, kar se tiče okolja. In tudi to še ne bi Zemlje vrnilo v predindustrijsko stanje. Med oceanom in ozračjem bi sicer začelo vladati nekoliko večje ravnotežje, ampak še vedno bi bili prepojeni z ogljikovim dioksidom. Skratka, če nas več ne bi bilo, bi geološki cikel za znižanje ravni količine ogljikovega dioksida na raven, kakršna je bila pred industrijsko revolucijo, torej pred našimi posegi v okolje, potrebovali kar sto tisoč let. Predstavljajte si, danes se nahajamo v tem stanju. In Mladi za podnebno pravičnost in sploh strokovnjaki že dolgo opozarjajo, da lahko pride do podnebnega zloma kaj kmalu po letu 2030, mi se pa še zmeraj pogovarjamo o letu 2050. In kar je pa najbolj cinično, ko smo imeli to sejo tukaj, ko se je premier in ko so se pogovarjali z Mladimi za podnebno pravičnost, nekaj dni pozneje je nastopilo to vprašanje širitve ljubljanske obvoznice - kot da se nobeden ni pogovarjal nič, nič povedal. V Sloveniji promet že zdaj povzroča kar 32 % vseh emisij toplogrednih plinov, to je dejstvo. In tudi zdaj, ko sem brala o tem, ko se NEPN pripravlja, človek, ki koordinira skupino, ki to pripravlja, opozarja, da je promet največji problem v Sloveniji in je največji onesnaževalec. In namesto da bi se mi usmerili, fokusirali na posodobitev železniške infrastrukture, kar v Levici tudi ves čas vztrajno ponavljamo - ne, mi bomo dali 800 milijonov, recimo, ali pa milijardo 200, ne vem natančno zdaj številke, za širitev ljubljanske obvoznice. Tudi študije kažejo, da 800 milijonov zadošča, da bi se posodobilo celo železniško omrežje okrog Ljubljane, da bi Ljubljano povezali z vsemi temi tako imenovanimi satelitskimi mesti. In če bi mi to železniško infrastrukturo dejansko posodobili, verjemite, ljudje bi se vozili z železnico, če bi bil seveda dovolj frekventen mestni promet, če bi bil dovolj posodobljen, na pa da smo v nekih starih časih, kar se železnice tiče.

Skratka, poglejte, Slovenija vedno prikimava in podpira vse te cilje, ampak mislim, da bi bilo treba jasno v Bruslju zavzeti stališča, predvsem pa doma, ker mi, ne samo, da kimamo, mi napačne politike vodimo tukaj doma. In 2050, oprostite, je dejansko prepozno, 2050 se verjetno več ne bo sploh o ničemer pogovarjati, ker se bodo verjetno… že zdaj vidimo, kakšne katastrofe se dogajajo, poplave, suše in tako naprej. Ali je kdo preračunal, koliko škode je v kmetijstvu, koliko Slovenija izgubi denarja zato, ker prihaja do poplav in suš, samo v kmetijstvu. In če bi mi to preračunali, bi videli, ne samo, da ogromna sredstva dajemo v sanacijo, namesto da bi vlagali v posodobitev infrastrukture in v preventivo. Da ne omenjam, da uničujemo dejansko ozračje, okolje, s tem da imamo kar srečo, ko imamo dovolj gozdov, dovolj raznovrstno naravo, zaenkrat še dovolj, kljub vsemu neokrnjeno, da bi lahko gradili na tem, ne pa da jo uničujemo, ob zavesti in ves čas pravimo, ja, podpiramo, razumemo pariške podnebne cilje, seveda, podpiramo to, podpiramo ono, v resnici se pa ne zavedamo, mi samo kimamo. Dajmo, no, lepo prosim, zavzeti eno proaktivno držo v Bruslju in se postavimo četudi na čelo tistih, ki zagovarjajo progresivne politike, ne pa da vedno samo kimamo in kimamo in kimamo, s tem da vemo, kaj se dogaja.

Hvala zaenkrat.

Hvala lepa, gospa Sukič.

Zdaj pa dajem besedo gospodu Niku Prebilu.

Predsednik, najlepša hvala.

Kolegice in kolegi, lepo pozdravljeni!

Ja, tema, ki jo naslavljam, izhodišče za udeležbo delegacije, je po mojem mnenju ena najpomembnejših tem, s katerimi se bomo soočali verjetno še nekaj časa.

Jaz se v tem zadnjem delu z gospo Sukičevo moram strinjati, kar se tiče prometa in železniškega prometa. Tu bo treba storiti več, definitivno. Poglejte, tule piše, da si želimo več aktivnosti na področju, v katerega bo treba ustrezno vključiti civilno družbo in državljane, predvsem mlade, da se zagotovi medgeneracijski pristop k naslavljanju problematike. To je seveda super in jaz to tudi podpiram, vendar me pa tu moti ena zadeva, in sicer, bo potrebno - kdaj bo to potrebno. Jaz mislim, da to je potrebno in je že bilo potrebno nekaj časa nazaj. Mislim, meni je res nekako nesprejemljivo, da morajo na te stvari opozarjati mladi, ker so to zadeve, ki se tičejo ne samo te generacije, ampak tudi že kakšnih prej pa kakšnih potem. In tu bomo morali res, res narediti bistveno več. Taka priporočila in izhodišča so sicer povsem super, naslavljanja neke problematike in razprave, ki so vsekakor nujne in dobrodošle, ampak jaz v vsem tem vedno pogrešam ukrepe, akcijo, tiste cilje, pač to, kaj bomo naredili. Meni je čisto v redu, da imamo mi strategijo do leta 2050, ampak kaj bo od tega uresničeno v tej strategiji, to mene zanima. Do leta 2050, se jaz tudi bojim, da bomo prepozni. Zdaj nekateri podnebni strokovnjaki opozarjajo, da se zadeve tako stopnjujejo, da ko bodo enkrat prekoračile tisto kritično mejo, povratka nazaj več ne bo. Tu se pa jaz resnično bojim, ker, ne vem, ljudje imamo sposobnost največjih čustev, največjega mišljenja med vsemi živimi bitji, pa smo po eni strani tako neumni, da ubijamo sami sebe; mislim, to pa težko razumem, no.

Seveda še vedno podpiram prizadevanja EU, da bo postala vodilna globalna sila na področju podnebnih sprememb in spodbujala druge članice, da okrepijo podnebna prizadevanja, ampak samo neko spodbujanje pa včasih tudi ni dovolj. Evropska unija bo morala bolj močno pozivati tiste največje onesnaževalce, ki pa niso del EU, da spremenijo svoje podnebne politike, da ukrepajo, če ne drugače, z nekimi sankcijami. To je res tista zadnja rešitev, jaz tudi nisem podpornik tega, da se neke sankcije uvajajo, ampak včasih se pač drugače ne da. Po drugi strani pa me zanima eno ključno vprašanje. Za čisto okolje bomo ljudje morali narediti marsikaj in zarezati v tisto, kar imamo najraje. To so nekatere luksuzne dobrine in pripomočki, s katerimi lažje živimo. Ampak ključno vprašanje tukaj je, ali smo pripravljeni živeti brez tega, kar imamo danes, torej, brez avtomobilov, brez telefonov, ki so tudi velik onesnaževalec, vemo, da razgradnja tega traja. Tudi električni avtomobili so super, ampak baterija za električno vozilo tudi onesnažuje okolje, ker je potrebna razgradnja, ekološka, kajne. Tako pa tu nisem čisto prepričan, ali bi bili številni iz moje generacije pripravljeni se odreči vsem dobrinam, ki jih takšno življenje prinaša. Bi pa seveda želel, da se najde neka skupna rešitev, neka učinkovita akcija, da se zadeve premaknejo naprej. To čisto okolje in podnebna situacija je res kompleksna zadeva, ki je povezana z vsem, tako z zmanjšanjem prometa kot s čisto energijo, z gospodarstvom, s kmetijstvom. In tu jaz mislim, da ni odgovornost samo na enem ministrstvu, to je odgovornost cele države, je odgovornost celotnega naroda, celotne Evropske unije in navsezadnje odgovornost celega sveta, saj ne rešujemo samo naroda, rešujemo praktično vrsto, ki je človeštvo. In mislim, da moramo tu res delati skupaj. In nekatere stvari, ki so bile zdaj poudarjene na kongresu Združenih narodov, vsekakor so primerne. Si pa res želim, da se počasi dajo neki ukrepi, ker jaz dvomim, da bodo te zaveze iz Pariškega podnebnega sporazuma res uresničene.

Jaz apeliram, no, da res mogoče Slovenija kot zaenkrat še zelo čista država, s čisto vodo, da več pobude, več usmeritev Evropski uniji, če pač druge države tega niso sposobne dati.

Hvala lepa zaenkrat.

Hvala lepa, gospod Prebil.

Zdaj dajem besedo kolegu Gregorju Periču, potem pa boste imeli besedo, gospod Maver. Nato pa nadaljujemo z razpravo. Gospod Perič, izvolite.

Hvala lepa, predsednik.

Lep pozdrav vsem, tudi predstavnikom z vladne strani!

Jaz bom začel tako, jaz kot liberalec imam eno intimno željo in ta moja intimna želja je že kar nekaj časa, da bi prišel - morda tudi bo v nekem trenutku - trenutek v Sloveniji, ko se bo tudi Levica odločila in bo sprejela to odgovornost in v nekem trenutku vstopila v Vlado, pokrila… / oglašanje v ozadju/ Dovolite, dovolite. Dovolite, da končam. / oglašanje v ozadju/