64. redna seja

Kolegij predsednika Državnega zbora

2. 4. 2020
podatki objavljeni: 2. 4. 2020

Transkript

Pozdravljeni! Pričenjam 64. sejo Kolegija. Imam eno pooblastilo za nadomeščanje in sicer, kolega Braneta Golubovića nadomešča kolegica Tina Heferle. Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA PO NUJNEM POSTOPKU. Gradivo ste prejeli s sklicem seje Kolegija. Kolegij razpravlja in glasuje o predlogu Vlade, da Državni zbor po nujnem postopku obravnava Predlog zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi. Želi besedo predstavnik Vlade? (Da.) Dr. Božo Predalič, imate besedo.
Božo Predalič
Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani poslanke in poslanci, zakon, katerega predlaga Vlada v sprejem po nujnem postopku, bi moral biti sprejet že zdavnaj. Sprememba Ustave je namreč že leta 2013 predvidela, prva alineja drugega odstavka 90. člena Ustave, je namreč že tedaj predvidela postopke glede referenduma v posebnih razmerah, to se pravi, kadar je treba hitro ukrepati in vse do danes to ni bilo še storjeno. Na to je posebej opozoril prof. ustavnega prava, prof. Kavčič, včeraj na televiziji, kdor je gledal, se pravi, ima ta zadeva že 6 let staro brado. To smo bili, ste bili oziroma poslanci tudi v prejšnjih mandatih, dolžni storiti, pa vendar ni bilo narejeno in sedaj so izredne razmere, razmere glede te epidemije, pripeljale do tega, da se bo to končno implementiralo tudi v zakonodajo. Da je nujni postopek pri tem potreben, pa je vsekakor nedvoumno že samo zaradi razmer, v katerih se nahaja Slovenija. Zato predlagamo, da Državni zbor ta zakon, ta predlog zakona, obravnava po nujnem postopku. Hkrati, če smem na tej točki reči, bi prosil poslance in poslanke, da bi Vladi nekoliko podaljšali čas in sicer na 15 minut uvoda in 45 za razpravo. Hvala.
Hvala lepa. Odpiram razpravo. Matej, kolega Matej T. Vatovec.
Ja, najlepša hvala predsednik. Lep pozdrav vsem. Zdaj, mi se s tem nujnim postopkom seveda ne strinjamo. Ne samo zaradi načelnih razlogov, se pravi, tega, da v bistvu z, se s takšnimi rešitvami dejansko še globlje omejuje možnost državljank in državljanov, da izrazijo svoje temeljno, temeljni izraz, pač, izvajanja oblasti v tej državi, se pravi, preko referenduma, kar je poleg volitev drugi ključni mehanizem za izvrševanje neposredne oblasti, ampak zaradi tega, ker se v tem času, ko lahko upravičeno dvomimo v nekatere iskrene namene Vlade, mislim, da bi morali zelo razmisliti, preden spreminjamo zakon na tak način. Mi smo že večkrat izpostavili, da lahko zakoni, ki so interventne narave, veljajo retroaktivno, se pravi, v tem osemdnevnem roku, ki sedaj velja, bi bili  (Nadaljevanje): ti ukrepi itak pokriti za nazaj. In kot drugo, ne moremo vedno računati na neko iskrenost. Smo videli že pri prvem proti korona paketu, da se lahko v takšnih interventnih zakonih znajdejo stvari, ki niso nujno interventne narave, recimo dodatno pooblastilo policiji. Tako, da tukaj moramo biti iz tega vidika precej previdni, zato ker mislim, da tukaj pozabljamo na neko temeljno razliko med ustavno spornostjo kakšne določbe in tega, da bi državljanke in državljani imeli možnost se nestrinjati z določenimi političnimi usmeritvami, ki se z zakoni sprejemajo. Skratka, res da obstaja neka varovalka notri, se pravi, da se lahko takšen sklep, ki bi ga Državni zbor sprejel, spodbija, ampak je rok za odločitev Ustavnega sodišča zelo dolg, se pravi, 14 plus 30 ni, kar je skoraj mesec pa pol in v tem mesecu pa pol pa bi kakšen ukrep lahko bil do te mere škodljiv, da bi bil nepopravljiv za nazaj, če bi Ustavno sodišče denimo dopustilo referendum. Jaz mislim, da moramo tukaj tudi do neke določene mere zaupati državljankam in državljanom, da na zakone, ki so res interventne narave, in ki bodo ali skušajo pomagati ljudem, ne bodo šli zbirati podpisov za referendum. Mislim, da ni nobenega človeka pri zdravi pameti, ki bi to naredil. Po drugi strani pa kot rečeno, obstaja lahko tveganje z odvzemom referenduma, možnosti referenduma državljankam in državljanom dopustimo, da se sprejemajo določeni ukrepi, ki niso nujno dobri, pod pretvezo interventnih ukrepov. Tako, da iz tega vidika mi nasprotujemo temu, da se ta zakon sprejema po nujnem postopku.
Hvala lepa. Še kdo? Kolega Han.
Lep pozdrav predsednik in vsi prisotni, generalni sekretar Vlade!  Pred nami imamo ta zakonodajni referendum po nujnem postopku. To je bil en tak dogovor, prejšnji teden, prejšnji pretek, da gremo v to zgodbo, zato smo mi iskreno šli in gremo v to zgodbo, da pride do spremembe. Geneza zakaj sedaj. Mogoče se z gospodom / nerazumljivo/ tukaj v eni meri samo ne strinjam zakaj do tega ni prišlo, zakaj do te zakonodaje ni prišlo zato ker nismo imeli 60 glasov in tudi stranka SDS takrat ni, ko smo hoteli enkrat spreminjati, ko je gospod Koprivnikar v prejšnjem mandatu prinesel zakonodajo na mizo, enostavno nismo imeli teh 60 glasov. Tudi vemo kaj, tisti podpisi pa zbiranja podpisov pa kdo bo imel podpise, kdo jih bo hranil, itn.  Pred nami imamo zdaj zakon, ki je v bistvu nadaljevanje spremembe Ustave. Spremembo Ustave smo leta 2013 spremenili, mislim da je bilo maja, 31. maja. Vi veste zakaj smo jo takrat spremenili. V Pahorjevi vladi je bilo kar na enkrat sedem referendumov po zakonu. Eni referendumi so verjetno bili upravičeni, neke referendume je pa takrat, je bilo politično motiviranih. Vsi vemo zakaj. Zato, da je takrat Vlada padla in zato smo šli v spremembo Ustave. Zdaj v bistvu samo nadaljujemo s tem in moramo Ustavo uskladiti z Zakonom o referendumu in ljudski iniciativi. Ključno je, če mene vprašate, ključno je, da bo Vlada, ki bo vlagala tako imenovane interventne zakone, ne to izrabila za to, da bo v luči interventnih zakonov urejevala, urejala še kakšne druge zadeve. Ta moment ji ne gre verjeti. Ne zameriti, ker smo imeli v četrtek oziroma v petek v Državnem zboru zakonodajo kjer smo se pogovarjali o gospodarskih in socialnih temah, zraven pa je bil vložen še ta člen, ki govori o tako imenovanih policijskih represivnih zadevah. Tega se bomo morali izogniti v nadaljevanju. Če bomo govorili o interventnih zakonih, ko bodo govorili o davkih, o finančnih zadevah, itn., potem ne bomo smeli, če bomo želeli iskreno, v take zakonodaje dajati kakšne člene. Na nekatere že Zakonodajno-pravna služba opozori, da so lahko neustavni. Zato apeliram na Vlado, da se teh zgodb proba izogibati, ker drugače imamo figo v žepu. Mi bomo sedaj to zakonodajo podprli. Imamo eno, bom rekel, na nek način, eno padalo, da lahko en volivec tudi zahteva na Ustavnem sodišču presojo. Odvisno je seveda od predlagatelja, v tem primeru Vlade, kakšno zakonodajo in pod kakšnimi iskrenimi nameni jo bo vlagala. Jaz sem še zmeraj naiven, še zmeraj verjamem v dobronamernost, zato bom tudi to zakonodajo podprl. Hvala.
Hvala lepa. Kolegica Maša Kociper.
Jaz in SAB, kar se tiče tega zakona, o katerem je sedaj govora, se pravi ZRLI, nimam nekih pomislekov, sem ga pregledala in se mi zdi ta rešitev, da lahko vsak posameznik zahteva ustavno presojo brez, da bi imelo Ustavno sodišče možnost, da to presojo zavrne, kar ima v vseh drugih primerih, če morda nak kdo gleda. Se pravi, v večini primerov ima Ustavno sodišče diskrecijsko pravico, da odloča o takih zadevah. Tukaj pa bo moralo vzeti zadevo v obravnavo in tudi roki se mi zdijo kar primerni. Se mi pa zdi tudi na mestu ta apel, ki ga je dal kolega Han. Mi smo zadnjič v naši poslanski skupini imeli prav problem. Dobronamerno smo sodelovali pri tem mega zakonu, tako imenovanem, prepričani, da potrebujemo hitre in učinkovite rešitve, ki jih ljudje res pričakujejo vsak dan in s težka. In potem zaradi enega tam člena na koncu se niti nismo mogli prav odločiti, ali se vzdržati ali podpreti. Pa bi podprli radi zakon, ker daje mnogo dobrega ljudem. Ampak potem je bil pa tam člen s temi policijskimi pooblastili, ki so trajno reševala neko situacijo, se pravi, ne samo za določeno obdobje, tako kot tako imenovan mega zakon. To mešanje trajnih rešitev z nekimi začasnimi rešitvami v interventnem zakonu se nam ne zdi ustrezno in če mislite, da je kakšno stvar treba, pridite s posebnim zakonom, z novelo, nas prepričajte, da je to nujno potrebno, povejte. Jaz lahko razumem, da v določenih situacijah je lažje, da ljudje ostanejo doma in prostovoljno pristanejo na to, da se jih spremlja, rajši kot da so v hotelu Paka zaprti. Vse to lahko razumemo, ampak ne delati to, kar je rekel kolega Han. Ne skrivati trajnih rešitev, ki ne pašejo v nek zakon, v interventna zakone misleč, ups, saj bo šlo mimo. Ker kot vidite, ne bo. In potem ne moremo dobrega zakona podpreti, ampak se moramo vzdržati. Hvala.
Hvala lepa. Še kdo? Ne. Zaključujem razpravo. Prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem naslednji sklep: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvi zakona o referendumu in o ljudski iniciativi se obravnava po nujnem postopku. Kdo je za? SNS, NSi, SDS, SMC, SD, narodne manjšine, Desus. Vzdržan? SAB. Proti? LMŠ, Levica.  Ugotavljam, da je sklep sprejet.  S tem zaključujem to točko dnevnega reda.  Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZA OBRAVNAVO PREDLOGA AKTA IN PREDLOGA ZAKONA PO SKRAJŠANEM POSTOPKU. Predlog ste prejeli s sklicem seje Kolegija. Razpravljali in odločali bomo o predlogu za obravnavo predloga akta in predloga zakona po skrajšanem postopku. Naprej o tem, da se po skrajšanem postopku obravnava predlog sprememb in dopolnitev Poslovnika Državnega zbora. Kot ste seznanjeni gre za spremembo Poslovnika, ki Državnemu zboru omogoča, da v primeru odločitve Kolegija, in sicer takšne, ki jo podpre dve tretjini poslanskih mest oziroma vodij, ki predstavljajo dve tretjini poslancev, da se seja Državnega zbora in tudi seje delovnih teles izpelje na daljavo, to je na način, da nekateri izmed poslancev, ki pač izrazijo to željo ali potrebo na seji z razpravo in z glasovanjem sodelujejo s pomočjo komunikacijskih sredstev. Dejstvo je, da je epidemija, ki smo ji priča, takšna, da se v nekem črnem scenariju lahko zgodi tudi takšen primer, ko   (nadaljevanje) bo delo Državnega zbora močno okrnjena ali celo onemogočena, zaradi preprečevanja nalezljivih bolezni. Dejstvo je, da se nekateri parlamenti po svetu že ukvarjajo s tem vprašanjem. Iz nekega gradiva, ki je bilo pripravljeno na to temo izhaja pa tudi iz novic, da se nekateri parlamenti poslužujejo drugih prejemov na primer tudi tega, da se zmanjšuje kvorum. Jaz mislim, da je ta naš postopek, ki se ga lotevamo to je, da se omogoči sodelovanje poslancev s komunikacijskimi sredstvi bistveno boljši in da v ničemer ne zmanjšuje demokratičnost in transparentnost postopka, ki ga imamo že zapisanega v našem Poslovniku. Dejstvo je, da je pred nami še nekaj sej. Sedaj kot ste slišali iz medijev Vlada napoveduje novi korona zakon, ki bo popravljala še nekatere pa naslavljala druge težave, ki so povezane z epidemijo. Dejstvo je, da se nam v prihodnosti obeta tudi redna seja sicer v mesecu maju – ne vemo kakšna bo situacija takrat – in zato je na mestu, da ta Poslovnik spremenimo za primere, ki bi se nam zgodili v tem bližnjem času.  Odpiram razpravo.  Kolega Zmago Jelinčič.
Hvala lepa.  Jaz mislim, da je ta predlog sprememb in dopolnitev Poslovnika smiselna kljub temu, da mislim, da je ne bomo rabili dobro je pa imeti na zalogi, če bo to potrebno. Jaz mislim, da ta pandemija ni tako huda kot jo prikazujejo, ampak dobro bolje je biti pripravljen kot pa, da tega ne naredimo, zato bomo mi to sicer podprli.  Gre samo za vprašanje te pandemije, ki je vprašljiva, če je res tako huda kot govorijo, kajti kar nekaj strokovnjakov je, ki opozarjajo, da to ni tako ravno tako kot se jo kaže. Tukaj je dostikrat razmislek o tem, da nekateri želijo skratka te velike mednarodne korporacije želijo ukinitev gotovinskega poslovanja. S tem začeli obvladovati kompletni denarni tok, ker bi šlo vse preko kartic pa vpeljava mogoče še ene svoje valute kot tako nekako digitalni dolar pravijo. Potem odprava zasebnosti, kar je nevarna, ker gre za popolni nadzor na prebivalstvom. Skratka, upam da nam ne bodo dali čipov v ušesa pa nadzor gibanja in komunikacij ter uničevanje družine. Pravzaprav želeli bi razdreti družinske vezi v smislu omejevanja družinskih stikov razen izolacija ožjih družin bi pripeljala do sekanja kontaktov z širšimi družinami, kar je zopet v interesu določenih skupin najbolj pomembna je / nerazumljivo/ skupina, ki to v ozadju dela in deluje. Kajti, mi se bomo tega držali ne bodo se pa tega držali migranti, ki prihajajo v Evropo v vedno večjem številu in ki v bistvu izrabljajo tudi tole krizno situacijo za prodor čez mejo, kajti slovenska južna meja je vedno bolj odprta, vedno bolj se kontrolira pretok slovenskih državljanov in pretok migrantov in njihovo postopanje po državi se pa ne kontrolira.  Mi smo v zvezi s to spremembo dodali še eno idejno zadevo. In sicer, da bi se na odborih Državnega zbora glasovalo na enak način kot deluje oziroma glasuje na sejah Državnega zbora tako, da se evidentira kdo je kako glasoval. Sedaj ni znano kdo je dal kakšen glas in tukaj gre do raznih prerivanj kdo je bil za in kdo ni bil za. Ne vem, če se to idejo da še vtakniti v to spremembo Poslovnika. Mislim p, da ta dodatek bi bil smiseln.  Še enkrat. Mi bomo ta predlog spremembe potrdili.
Hvala lepa.  Kolega Matej Vatovec.
Hvala.  Ta predlog ima nekaj težav. Prvi je čisto postopkoven, se pravi način kako je nastal je bil zelo ekspresen, pač načeloma bi naj komentarje dajali do petka, potem smo se v četrtek na hitro sestali in je bil že takoj vložen ta predlog, čeprav nismo neke konkretne pomisleke izpostavili glede tega. Predvsem glede dejstva, da je 3. člen novele bistveno preširok. Pod te kategorije kot so tukaj notri navedene, se pravi naravne nesreče, druge okoliščine lahko pade karkoli. Predsednik, ti si sam na začetku govoril o tem, da gre za naslavljanje trenutne situacije, epidemije, nalezljivih bolezni in tako naprej. V četrtek sem že predlagal, da bi ta člen zožili in jasno zapisali, da gre za primere epidemije, se pravi za tiste primere, ko bi prisotnost katerega od poslancev zaradi okužbe s katero od nalezljivih bolezni ogrožala zdravje ostalih poslank in poslancev, pa zaradi tega posluha ni bilo. Res je, imamo raziskovalno nalogo v kateri je zelo jasno, da se zelo redki parlamenti odločajo za način takega dela. Jaz ne vem kakšni so njihovi razlogi, mi pa imamo enega zelo konkretnega. Zdaj, takšen način dela na daljavo bistveno onemogoči transparentnost, se pravi sodelovanje javnosti pri delu Državnega zbora in nenazadnje omejuje tudi same poslanke in poslance pri delu. Jasno je, da preko video konference ne moreš kvalitativno na enak način sodelovati v razpravah pri sprejemanju zakonodaje kot v živo na seji na sedežu Državnega zbora ali pa drugje izven. Tako, da ti preširoki razlogi, jaz ne vidim v tem trenutku sicer niti kateri bi bili, ker poslovnik že sedaj določa, da če ni možno imeti seje na sedežu Državnega zbora se lahko to izvede zunaj, tako da potresi, poplave in takšne stvari so že pokrite v Poslovniku, bi pa bili to smiselno z vidika epidemij. In tu bi lahko šli bistveno na neko ožjo definicijo v sami noveli. Drug problem, ki ga vidim je tudi čisto tehnični, jaz mislim, da bo zelo težko zagotoviti brezhibno delovanje komunikacijskih orodij v tem primeru to smo videli tudi nenazadnje na delovnem posvetu pred dobrim tednom, kjer so bile težave tudi z zvokom in tudi videom. Tako, da za enkrat mislim, da zelo učinkovito sprejemamo ukrepe glede distance in omejevanja stikov med posamezniki in v tem trenutku po mojem ni nobene potrebe po tem, da bi omejevali na kakršenkoli način delo Državnega zbora. Neka posledica takšnega dela preko video konference je hočete ali ne omejitev dela Državnega zbora, omejitev v kakovosti dela Državnega zbora in tu se s trenutnimi orodji, ki jih imamo na voljo, ne da tega preseči, se pravi doseči enakega učinka kot v živo. Da ne omenjam tega, da se v bistvu Poslovnik tudi spreminja že sedaj mimo poslovniških rokov, ki so določeni in tega ne morem odmisliti glede na tisto kar je v četrtek predsednik Vlade povedal na seji Državnega zbora, ko je predstavljal prvi protikorona paket, ko nam je dobesedno zagrozil, da če ne sprejmemo ZRLI-ja in Poslovnika, da bo Vlada začela razmišljati o tem, da vzame pristojnosti Državnemu zboru, kar je popolnoma nesprejemljivo. In kot rečeno pri ZRLI-ju tudi tukaj ponavljam trenutno nimamo dovolj zaupanja v to Vlado, da ne bi izkoriščala teh ukrepov in tudi teh zadev. Tako, da slišali smo tudi da če bo en poslanec pozitiven na COVID-19, da potem bo celotni Državni zbor v karanteni. Tako, da jaz to dojemam predvsem kot popuščanje, bi pa še enkrat opozoril, skoraj noben parlament še ni sprejel takšnega ukrepa in jaz verjamem, da z razlogom. In še enkrat vsa pohvala službam, da lahko delamo v tem parlamentu karseda zaščiteno v tem trenutku in še ne vidim nobene potrebe po tem, da se na tak način omejuje Državni zbor in ga spreminja v glasovalni stroj.
Kolega Matjaž Han je hotel besedo.
Ja.  Jaz imam malo drugačno mnenje. Še enkrat, zdaj, moj strah ni ali pa moje mnenje ni osnovano na strahu proti Janezu Janši, ampak moje mnenje imam predvsem zato, ker smo v takšni situaciji, da enostavno ne vemo kaj bo danes, kaj bo jutri. Seveda se velikokrat ne strinjam s tem strašenjem, ker jaz mislim, da stvari gredo - hvala bogu - na bolje in bo potrebno začeti počasi razmišljati kako bomo stvari omejevali, ne pa, kako bomo stvari, to je moje mnenje, nestrokovno, kako bomo stvari, bom rekel še bolj na nek način ali pa ljudi strašili. Zdaj, ravno zato, kar je gospod Janez Janša rekel v četrtek na seji, je nujno, da sprejmemo to spremembo poslovnika, ker se tem lahko pa res trčimo v eno zgodbo. Se pravi, lahko aktiviramo 92. člen ustave, kjer v bistvu se zaradi takšnih ali drugačnih zgodb Državni zbor ne more sestati, to piše v drugem odstavku. In potem se zadeve prenesejo na predsednika države in vlado. In potem smo pa res suspendirani v Državnem zboru za vse. Jaz tudi ne vem strokovno, če bi en poslanec zbolel, ali bo cel Državni zbor, bom rekel moral iti na neko karanteno. Jaz mislim, da ne. Je pa problem, če en poslanec zboli v eni majhni poslanskih skupini, takšni tudi kot smo mi Socialni demokrati, in dajo vseh 10 poslank in poslancev na karanteno. Potem pa je, takšna poslanska skupina ne bo pač mogla priti v Državni zbor. Potem se pa lahko, saj veste, marsikaj v tem Državnem zboru sprejme z dvotretjinsko podporo navzočih poslancev in tam se pa, tam pa jaz več ne verjamem, lahko tudi na v naključja. Zato se mi zdi ključno, da to po takšnem hitrem postopku sprejmemo. Verjetno v fazi sprejemanja lahko še kaj spremenimo, jaz mislim, da ni zdaj besedilo zabetonirano, še vedno smo ga lahko kaj spremenili, lahko rečemo tukaj, da gre samo za, bom rekel epidemijo oziroma samo za te nalezljive bolezni, se strinjam. Ker če se bo, hvala bogu, da se nebi, Državni zbor s potresom porušil, verjetno v tej državi bo ostala kakšna stavba, bomo lahko pa kam drugam šli, bom rekel delati. Tako, da to ni povezano s tem.  In druga varianta, ki je, pa bom rekel tudi ena zavora. Tako sejo se bo lahko sklicalo samo, če bo kolegij na taki seji dvotretjinsko se odločil, da gremo v to sejo. Ne zato, ker se enemu poslancu ne bo ljubilo, se opravičujem, priti v Ljubljano ali pa ker en poslanec ne bo mogel priti v Ljubljano, ker že zdaj, če ne more priti, ga moramo, saj veste, imamo poslovnik, ga more Državni zbor pripeljati, mu mora omogočiti, da pride v Državni zbor. Tako, da potem je pa, bom rekel kolegij tista zadnja ovira, kjer se odloči realno. In jaz bom in jaz se strinjam z Zmagotom, verjamem, da do tega ne bo prišlo, jaz upam ,da do tega ne bo prišlo. Če pa bo prišlo, bodo pa mogli biti res, res tehtni razlogi zakaj se bom jaz odločil dokler bom vodja poslanske skupine zakaj takšno sejo sklicati. Jaz bom dvignil roko samo, če bo katera kompletna poslanska skupina, bom rekel na nek način suspendirana zaradi zdravja, zaradi odločbe, da ne morejo priti v Državni zbor. Drugače pa jaz roke za to dvignil ne bom. S tem pa imam možnost, da se mi ne vključi 92. člen ustave, ki pa za moje pojme v teh časih, pa v teh časih, ko se dogajajo, lahko pa na hitro se lahko eden izmisli, da pridemo do izrednih razmer. Tako, da jaz bom podprl, poslanska skupina bo podprla to.  Hvala.
Hvala. Kolega Jurša.
Hvala lepa.  No, sama omejitev, bom rekel ja. V primeru, da Državni zbor ne more zasedati, da ni tiste sklepčnosti, ki je potrebna, potem funkcijo Državnega zbora prevzame nekdo drugi, to pa je predsednik Republike Slovenije. Mislim, da si mi tega ne želimo, zato smo tudi rekli, da probamo to našo dokumentacijo oziroma naš poslovnik prilagoditi temu, da bomo lahko tudi v teh izrednih dogodkih dejansko tudi zasedali in odločali in meni se sploh ne vidi nič narobe, da na tak način skušamo zagotoviti sklepčnost. Vemo točno, kaj je bilo tudi v razpravi povedano, da mi ne želimo v nobenem primeru, da bi izvajali dejansko to glasovanje pa razpravo, prek videov in na koncu koncev, zaradi tega, ker se pač poslancem ne bi ljubilo priti v Ljubljano, ne zaradi tega, ampak zaradi tega, ker ne bodo mogli priti, to se nam pa lahko hitro zgodi. Tako je bilo omenjeno, da jaz ne bi zadev ponavljal, kar je že tudi v svoji razpravi Matjaž poudaril. Če gledamo primerjave, imamo pa tudi nekaj primerjav z drugimi državami, imajo te zadeve tudi, na tak način regulirano. Jaz pa zdaj vseeno sprašujem kolega iz Levice, rad bi, da mi citira Janeza Janšo, da bi on ukinil Državni zbor, to bi pa res rad, konkretno, v točno njegovi izjavi slišal… Jaz le mislim da, tega on ni rekel no, nisem vse slišal. / oglašanje iz dvorane/
Jaz bi rad nekaj izpostavil, glejte, kolegice in kolegi, Poslovnik ni stvar niti predsednika Vlade, niti Vlade, niti nobenega ministra, to je samo naša stvar, če želite to razumet ali pa ne in, dejstvo je, da, pač, situacija v svetu je takšna, kakršna je, da so se vse države začele odzivat na to, vsi parlamenti. Nemški parlament z znižanjem kvoruma, mislim, ne vem kako bi kolega Vatovec potem reagiral na ta predlog, da damo noter en člen, v Poslovnik, da veljavno odločamo, če je navzočih 25 % poslancev. Jaz mislim, da je to bistveno slabše od tega, kar imamo mi na mizi. Zdaj, jaz ne bom polemiziral, z nikomer tukaj, ker je to stvar jutrišnje seje, tako da, jaz predlagam, da se premaknemo v naslednjo prestavo in pač določimo, ali gre za takšen postopek ali ne, pa potem jutri odpremo vsebinska vprašanja. Dejstvo je, da zdaj čas tu ni nek naš zaveznik, da bi mi to lahko pacali naslednjih par mesecev. Odločimo se… mislim, stvar je v tem, da se moramo pač odločit, ali bomo imel to podlago ali ne. Daleč, daleč, daleč smo pa še od tega, da se bomo o tem, potem odločili za takšno sejo. Kolega Vatovec.
Ja, če je že kolega Jurša, iz magnetograma seje Državnega zbora, v četrtek…
Ne, prosim, ne zdaj tega… / nerazumljivo/
Bil sem pozvan, pa da ne bo dvomov no, ker, ne…
Ne, ne bomo to zdaj, pustil, to lahko jutri razglabljate… / nerazumljivo/
Ne, to nima jutri nobene zveze s Poslovnikom, ima pa to… je pa to direkten odgovor na…
Ne…
Mislim, to kar je izrazil kolega Jurša je, da si izmišljujem stvari in bom sedaj prebral, kar je predsednik Vlade rekel.
Nič vam ni treba prebrat, vsi smo bili na seji, vsi smo slišal, ampak, vi me tudi niste slišal, mi ne govorimo tu o… to ni vladni predlog, to je naš predlog.
Je pa gospod Janša rekel, da Vlada je v tem, nanašajoč se na to vprašanje…
Ma, dajte no mir, no…
O tem razpravljala in se je odločila, da ne predlaga prenos pooblastil iz Državnega zbora na Vlado, v smislu tistega člena ustave, ki to omogoča, seveda pa mora biti Državni zbor za to operativen, ker če ni operativen, če se ne bo možno sestajati na daljavo, če je samo nekdo od nas jutri testiran kot pozitiven, potem ne vem, morate vsi v izolacijo in država bo brez možnosti odločanja v realnem času, v situacijah, ki vsaj še nekaj tednov ne bodo lažje, ampak bodo težje in tako naprej. / oglašanje iz dvorane/
Glejte…
Je zelo jasno povedal… / oglašanje iz dvorane/ Zdaj, kar se tiče sprememb Poslovnika, še enkrat poudarjam – vložen je bil v petek, mi bomo jutri že na komisiji odločali, kajne, to je že prvi problem pri postopku, kar se pa tiče samih določb, jaz ne pravim, da ni potrebno, da imamo varovalko, ampak, tako kot je sedaj zapisano, je bistveno preširoko in sem že v četrtek predlagal… / nerazumljivo/
Ja, kolega Vatovec, prosim vas, zdaj zavlačujete…
Nič ne zavlačujem, saj…
Jutri, jutri bo seja, 2 uri boste lahko govoril o tem…
No, saj, s tem lepo kažete pač vaš odnos… Ja…
Ja, enako, hvala enako. Še kdo? (Ne.) Dajem na glasovanje. (Nadaljevanje): Ugotavljam, da ni več želje po razpravi, naslednji sklep:  »Predlog sprememb in dopolnitev Poslovnika Državnega zbora se obravnava po skrajšanem postopku.«  Kdo je za? (SMC, SNS, NSi, SDS, SD, SAB, Desus, LMŠ, Narodne skupnosti.) Kdo je proti? (Levica.) Ugotavljam, da je sklep sprejet.  Prehajam na obravnavo predloga, da se po skrajšanem postopku obravnava Predlog zakona o spremembi Gradbenega zakona. Želi besedo predsednik Državnega sveta? Gospod Alojz Kovšca. Imate besedo.
Alojz Kovšca
Spoštovani gospod predsednik, hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci! Predlog novele zakona je pravzaprav eni sami točki in gre za prolongiranje roka za stopitev v veljavo novele zakona, ki jo je sprejel Državni zbor. V bistvu smo na terenu ugotovili, da nadzor gradbene dejavnosti s strani arhitektov v praksi ni izvedljiv. S tem se strinja stroka tako s strani arhitekture kot s strani gradbenih inženirjev. Nahajamo se v zelo neugodni situaciji za gradbeništvo na sploh, čeprav je to ena izmed panog, ki bi tudi v teh pogojih koronavirusa mogoče lahko delovala na nekaterih specifičnih področjih, in če ne sprejmemo te novele o prolongaciji začetka veljave zakona, potem se nam junija meseca gradbena operativa ustavi. Tretjega je Državni svet pristopil k rešitvi, ki ne posega v samo materijo zakona z drugim kot pa, da prolongira začetek veljavnosti zakona kot je bil sprejet. Hvala lepa.
Hvala lepa. Odpiram razpravo. Kolega Matjaž Han.
Se mogoče s tem strijam, ampak takih zakonov in takih, bom rekel, pogledov je še na večih zgodbah v teh državi ta moment in mogoče bi bilo bistveno bolj smotrno, da se ne vlagajo zdaj posamezna zakonodaja, ampak se to naredi v nekem interventnem zakonu, ki bo reševal tudi te probleme, ampak mi bomo to podprli, ker imamo tudi v poslanskih skupinah veliko pogleda na različno zakonodajo in ki je v tej fazi v teh časih kar na enkrat ratala neživljenjska, se pa s tabo predsednik strinjam, ker že enkrat je tala neživljenjska, in bi bilo zelo dobro to po mojem reševati skupaj v kakšnih interventnih zakonih, ker država bo morala potem v karanteni začeti funkcionirati mogoče malo drugače kot pa je funkcionirala pred karanteno. To je bil samo komentar. Se sicer strinjam, ampak imamo tudi poslanske skupine nekaj idej, ki bi lahko šle z zakonodajo, samo jih enostavno zardi problemov v državi ne vlagamo.
Hvala lepa. Še kdo? (Ne.) Zaključujem razpravo.  Na glasovanje dajem naslednji sklep:  »Predlog zakona o spremembi gradbenega zakona se obravnava po skrajšanem postopku.«  Kdo je za? (SMC, SNS, NSi, SDS, SD, SAB, Levica, vsi…) Soglasno sprejeto.  S tem zaključujem to točko dnevnega reda.  Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA – DOGOVOR O SKLICU IZREDNE SEJE DRŽAVNEGA ZBORA. S sklicem seje Kolegija ste kot gradivo k tej točki prejeli z zahtevo skupine 44 poslank in poslancev s prvo podpisanim Danijelom Krivcem za sklic izredne seje Državnega zbora. V zvezi s sklicem 34. izredne seje Državnega zbora predlagam sledeče. Predlog dnevnega reda se glasi:  Točka 1 – Predlog zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o referendumu in ljudski iniciativi, nujni postopek.  Točka 2 - Predlog sprememb dopolnitev Poslovnika Državnega zbora.  Točka 3 – Predlog sklepa o izvajanju izjemnih pooblastil Slovenske vojske pri širšem varovanju državne meje.  2. in 3. točka se na sklic uvrstita neposredno na podlagi zahteve za sklic izredne seje.  Obveščen sem bil tudi, da je predvideno za 2. točko, da se vloži zahteva.  Datum seje, torek, jutri, 7. 4. 2020, ob 15. uri do zaključka seje.  Najave časa za razpravo. Za poslansko skupino, 1. točka po drugem odstavku 67. člena Poslovnika, do 5 minut za dopolnilno obrazložitev predlagatelja, do 5 minut za uvodno predstavitev mnenja Vlade, pri 2. točki ter do 30 minut za razpravo Vlade oziroma predlagatelja pri vseh točkah.  (nadaljevanje) Želi kdo razpravljati pri tem? To bomo, potem pod naslednji sklep. Kolega Matej Vatovec.
Jaz imam eno vprašanje v zvezi s 3. točko. Namreč sogovornik Vlade gospod Kacin je danes dejal, da še vedno na neki način Vlada vztraja pri tem, da mora Državni zbor glasovati kot celota glede sklepa pa me zanima predsednik kakšen bo dejansko potek obravnave te točke?
Pri 3. točki ne bo nobenega sklepa na glasovanju.  Še kdo? (Ne.)  Prehajamo na glasovanje. Najprej prvi sklep: »V skladu z drugim odstavkom 58. člena Poslovnika Državnega zbora se na dnevni red 34. izredne seje Državnega zbora uvrsti tudi naslednja točka dnevnega reda točka 1. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvi Zakona o referendumu in ljudski iniciativi nujni postopek.« Glasujemo.  Kdo je za? (Soglasno.) Kdo je proti? (Nihče.) Kdo je vzdržan? (Levica.)  Ugotavljam, da je sklep sprejet.  Naslednji sklep poslanske skupine k eni točki dnevnega reda izredne seje Državnega zbora je najavil čas v skladu s tretjim odstavkom 67. člena Poslovnika. Glasujemo. Kdo je za? (Soglasno.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je sklep sprejet.  Tretji sklep: »Predlagatelja Vlade in skupina poslancev imata pri predlogih aktov za dopolnilno obrazložitev na voljo 5 minut, za razpravo pa največ do 30 minut. Vlada ima za uvodno predstavitev mnenja pri predlogu akta 2. točka na voljo do 5 minut. Vlada ima pri predlogu zakona 1. točka na voljo 15 minut za uvodno obrazložitev in 45 minut za razpravo.« Glasujemo.  Kdo je za? (Soglasno.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je sklep sprejet.  Še obvestilo. Seji Komisije za Poslovnik in Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo bosta jutri b 9. uri.  S tem zaključujem to točko in 64. sejo Kolegija.  Hvala lepa.