Spoštovane gospe, cenjeni gospodje, lepo pozdravljeni.

Pričenjam 14. sejo Odbora za finance.

Nisem prejel nobenih obvestil, da bi katerikoli od članov ali članic Odbora za finance bil odsoten in se nebi mogel udeležiti današnje seje odbora.

Trenutno tudi nimam nobenih nadomestil.

Prehajam na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red. V poslovniškem roku sem prejel predlog poslanskih skupin koalicije za umik 5. točke dnevnega reda: predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uravnoteženju javnih financ. Omenjeni predlog zakona je v kot predlog za nujno sejo Odbora za finance vložila poslanska skupina Levica in je kasneje bila ta točka dnevnega reda s strani poslanske skupine Levica tudi prestavljena in sicer na današnji oktobrski termin. Zato sprašujem predstavnika predlagatelja predloga zakona, se pravi predstavnika poslanske skupine Levica, ali daje soglasje, da glasujemo o umiku te točke dnevnega reda?

Poslanec Primož Siter, prosim.

Ja, hvala lepa, spoštovani predsednik. Kolegice in kolegi, pozdravljeni.

Soglasja k umiku ne dajemo, bomo tudi glasovali proti umiku. Iz treh zelo preprostih razlogov.

Eden je zelo, da rečem tehnične narave.

Kolega Siter, če dovolite.

Dovolj je, da ne date soglasja in bom jaz potem nadaljeval.

Hvala, ne dajem soglasja.

Definitvno je, da predlagatelj ne daje soglasja. In ker predlagatelj ni dal soglasja, tudi ne bom dal predloga o umiku 5. točke dnevnega reda na glasovanje. Zato bo obstal dnevni red, kot je bil predložen s sklicem seje. To pomeni, da 5. točka dnevnega reda ostaja na dnevnem redu. Ugotavljam torej, da je sprejet dnevni red, kot je bil objavljen. V poslovniškem roku nisem prejel drugih točk za umik dnevnega reda, zato ugotavljam, da je sprejet takšen dnevni red kot smo ga dobili s sklicem seje.

Kot je tudi že razvidno iz sklica seje odbora, bomo danes obravnavali točke dnevnega reda od prve do vključno četrte. Peto in šesto točko dnevnega reda bomo obravnavali v četrtek 10. oktobra ob 9. uri. O nadaljevanju seje boste tudi pisno obveščeni.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O TRGU FINANČNIH INSTRUMENTOV. Predlagatelj zakona je vlada.

K obravnavi te točke dnevnega reda so vabljeni: predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance; Agencije za trg vrednostnih papirjev; Državnega sveta; in Zakonodajno-pravne službe.

Kot gradivo ste poleg predloga zakona prejeli še: mnenje Zakonodajno-pravne službe; in mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance.

Rok za vlaganje amandmajev je potekel 2. oktobra letos. Amandmaje so vložile poslanske skupine koalicije in sicer k šestim členom predloga zakona.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona.

Predstavnik Ministrstva za finance je državni sekretar, gospod Metod Dragonja, ki mu dajem besedo.

Izvolite, gospod državni sekretar.

Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani ostali prisotni.

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgu finančnih inštrumentov je pripravljen zaradi začetka uporabe tako imenovane prospektne uredbe v evropskem pravnem redu. Na podlagi tega dejstva smo bili kljub temu, da je bil zakon ZDFI o trgu finančnih inštrumentov praktično sprejet šele ob koncu lanskega leta v Državnem zboru, že bili pred dejstvom, da predlagamo novelo tega zakona.

Prospektna uredba določa, da se prospekt objavi ob ponudbi vrednostnih papirjev javnosti ali njihovi uvrstitvi v trgovanje na reguliranem trgu. In ta uredba je razveljavila direktivo 2003/71, tako imenovano prospektno direktivo, ki se je začela uporabljati na območju Evropske unije 21. julija 2019. Prospektna uredba je bila sprejeta, ker so pred tem različni pristopi, ki so jih ob ponudbi vrednostnih papirjev javnosti ali ob njihovi uvrstitvi v trgovanje na reguliranem trgu dopuščala prej omenjena prospektna direktiva, povzročali razdrobljenost notranjega trga, razlike v zakonodaji držav članic pa so občutno ovirale nemoteno delovanje notranjega trga. Z uveljavitvijo te uredbe pa se sedaj za izdajatelje, ponudnike in vlagatelje poenotijo zahteve za uvrstitev vrednostnih papirjev v trgovanje na reguliranem trgu v vseh državah članicah in v vseh državah članicah veljajo enaka pravila. Prospekte, potrjene v eni državi članici, je mogoče uporabljati tudi v vseh drugih državah članicah. S tem je v EU zagotovljeno enotno razkritje in nemoteno delovanje notranjega trga. Glede na to, da sedaj prospektna direktiva velja neposredno, je bilo za to potrebno spremeniti tudi zakon, kateri je do sedaj v slovenski pravni red prenašal prospektno direktivo, ki jo je prospektna uredba razveljavljala.

Tako ta novela zdaj pravzaprav črta kar znaten del členov Zakona o trgu finančnih inštrumentov.

S predlogom zakona se odpravlja tudi ugotovljene nejasnosti oziroma nedoslednosti aktualnih določb Zakona o trgu finančnih inštrumentov, ki so bile zaznane od pričetka njegovega izvajanja v praksi in jih je predlagala Agencija za trg vrednostnih papirjev.

Želel bi podati še informacijo glede predlogov amandmajev. V sodelovanju z Zakonodajno-pravno službo Državnega zbora in Agencijo za trg vrednostnih papirjev smo pripravili in uskladili predloge amandmajev, ki so predlagani večinoma na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. Upoštevaje mnenje te službe, je bilo pripravljenih pet amandmajev. Z amandmajem k 92. členu pa se določa, da se z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati uredba o izvajanju uredbe EU o prospektu, ki se objavi ob ponudbi vrednostnih papirjev javnosti ali njihovi uvrstitvi v trgovanje na reguliranem trgu, ki je bila sprejeta s strani vlade za vmesno obdobje do sprejema oziroma do uveljavitve tega zakona, zaradi spoštovanja rokov prospektne uredbe za določitev pristojnega organa za nadzor, za način opravljanja nadzora in ukrepov pristojnega organa na tem področju.

V kratkem je to povzetek predloga zakona. Če bo potrebno, bo dodatna pojasnila dala tudi Agencija za trg vrednostnih papirjev.

Predlagamo, da odbor v nadaljnjem procesu obravnave potrdi predlagane amandmaje s strani koalicije in podpre zakon za nadaljnjo obravnavo v Državnem zboru.

Hvala lepa.

Hvala, gospod državni sekretar.

Nadaljujemo. Ali želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe?

Gospa Lenča Arko Fabjan, izvolite.

Hvala za besedo.

Le na kratko bom povzela naše mnenje. V njem smo podali splošne in konkretne pripombe.

Splošne se nanašajo predvsem na obrazložitev. Ta je po naši oceni premalo pomenska in podrobna, zlasti zaradi tega, kot je tudi že izpostavil predstavnik predlagateljice, ker velik del sprememb predstavlja črtanje posameznik določb zaradi neposredne uporabe uredbe Evropske unije in manjka obrazložitev ali pri tem posamezne rešitve ostajajo nespremenjene in se spreminja samo akt na podlagi katerega se uporabljajo ali pa gre tudi za kakšne vsebinske spremembe.

Kar se pa tiče konkretnih pripomb posameznim členom, so bile pa te podane predvsem z vidika jasnosti in določnosti. In predlagani amandmaji petih poslanskih skupine te pripombe upoštevajo. Razen v delu 46. člena, ki se nanaša na kršitev in sankcije zanjo, kjer je po naši oceni še vedno premalo jasen člen.

Hvala.

Hvala lepa.

Predstavnik Državnega sveta je državni svetnik, gospod Komac. Ali želite besedo?

Izvolite.

Hvala, gospod predsednik. Spoštovani.

Komisija Državnega sveta, pristojna za to področje, je predlog zakona podprla brez dodatnih pripomb.

Hvala.