Lep dober dan.

Vse članice in člane odbora ter vabljene lepo pozdravljam in pričenjam 14. nujno sejo Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino. Zahvaljujoč dejstvu, da smo takoj po plenarni seji, nimamo odsotnih in opravičenih. Na seji prisostvujejo vsi članice in člani odbora.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje. Imamo samo eno točko, to je Pobuda za razglasitev državnega praznika Dan slovenskega športa. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov v zvezi z dnevnim redom, je določen takšen dnevni red kot je predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – POBUDA ZA RAZGLASITEV DRŽAVNEGA PRAZNIKA DAN SLOVENSKEGA ŠPORTA.

Pobuda z dne 30. 8. 2019 je objavljena na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem. K točki dnevnega reda sem vabil Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Olimpijski komite Slovenije, Združenje športnih zvez. Dodatno pa sem vabil še Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Besedo dajem predlagateljem pobude, torej Olimpijskemu komiteju Slovenije in Združenju športnih zvez.

Izvolite.

Hvala lepa, gospod predsednik.

Spoštovane poslanke in poslanci! Hvala za vaš čas, za hitri odziv. V veselje mi je, da vam lahko predstavim pobudo, ki je pri nas zorela že dlje časa – to lahko povem – in je nekako po naši oceni dozorela v začetku tega leta. In sicer, da glede na vse argumenti, ki so bili že povedani, ki so tudi zapisani, glede na vrhunske rezultate, ki jih dosegajo naši športniki, glede tudi na globalno kulturo, ki je zanesljivo domača v slovenskem narodu in tudi glede na to, da je neko poslanstvo krovne organizacije ravno v tem, da poskuša promovirati zdrav način življenja, gibalno kulturo itd. med ljudmi, primeren, da šport, gibalna kultura, dobi tudi svoj praznik. Ta bo namenjen predvsem temu, da še dodatno spodbudimo ljudi k gibanju, k zdravemu načinu življenja. Predvsem pa si iskreno želimo, da bi bil ta praznik v bistvu povezovalen, kar šport sam po sebi je.

To nenazadnje dokazujejo pretekli dogodki, tako ob kolesarskih rezultatih, kot odbojkarjih itd. Tudi na najbolj temeljni bazični ravni, če začnemo pri zadnjem vaškem društvu ali v klubu, so to trenutki, ko se ljudje družijo, ne glede na ideološke, verske ali kakršnekoli druge razlike in si želimo, da bi bil ta praznik povezovalen. Prepričani smo, da je in da bo.

Datum nismo izbrali naključno. 1. oktober je de facto in »dejur« rojstni dan slovenskega športa. Takrat na ta dan je leta 1863 bil ustanovljen Južni sokol, ki jasno verjamem, da vsi veste, da mnogo presegal zgolj športne okvire. Bil je vsenarodni projekt bujenja naroda proti germanizaciji itd., povezovalen sam po sebi. Mislim, da smo na to zgodovino, na ta datum lahko ponosni. Marsikdo nam zavida tako dolgo zgodovino. V krovni organizaciji smo prepričani, da je to odličen in pravi datum, da ga označimo tudi na ta način.

Ob tem mogoče naj še dodam en argument, za katerega nismo nič zaslužili, je pa dejstvo. Namreč 1. oktober je točno naslednji dan po 30. septembru. Zakaj sem to rekel? Veste, da je v Evropski uniji že pet let od 23. 9. do 30. 9. evropski teden športa. V bistvu nam izpade 1. oktober, po spletu okoliščin seveda, idealen zato, da bomo lahko kot neke vrste kot jagodo na torti proslavili z nekim vrhuncem dogajanja vseslovensko praznovanje športa.

Priznam, da smo v startu razmišljali, da bi bil dela prost dan, ampak smo se tudi po posvetih z gospodarstvom itd. tej pobudi odrekli. Zelo so bili na mestu tudi argumenti v tem stilu, da kadar je praznik potem eni ne praznujejo, ampak gredo betonirati in žagati v gozd itd. Naš namen pa je, da ta praznik res doseže vse prebivalce Slovenije. Se pravi, da bomo isti cilj dosegli tudi na ta način, da bomo pač gospodarstvo, podjetja, »zmotivirali«, da takrat omočijo svojim delavcem, da tisti, ki želijo gredo na šport. Mogoče bomo mi z našimi športnimi društvi, klubi njim zagotovili delavnice, izobraževanja itd. Skratka za nas so zaposleni kot naša največja družbena podskupina izjemno pomembni.

Najbolj pomembni pa so naša bodočnost. To so pač otroci. Tu moram pohvaliti izredno dobro sodelovanje z Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport. Naš cilj je, da bi bil že naslednje leto 1. oktobra športni dan celotnega »akurikuluma«. To pomeni, da bo vsa Slovenija na ta način poenotena, da bodo šole športale s športnim dnevom, da bomo mi z dnevom odprtih vrat v občinah, ki so največji lastniki infrastrukture zagotovili brezplačni obisk objektov, vadbo, preko društev organizirali razne prireditve tudi za občane, za seniorje. Tu absolutno močno računamo tudi na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve, s katerim tudi zelo dobro sodelujemo. Tudi letos imamo kongres športa za vse namenjen družini. Če smo tu povezani in delamo za isti cilj, smo lahko zelo uspešni.

Na koncu. Naš cilj dostikrat slišim kot da »saj mi smo že zelo uspešni in vsi se ukvarjajo s športi itd.« Na videz je to res. V bistvu pa ni. Zato zmeraj pravim, da ni cilj nagovarjati nas, ki itak že tečemo in se ukvarjamo s športom itd., ampak nas cilj je nagovoriti tistih 50 plus % prebivalcev, ki tega ne delajo. Za nas je vsak projekt, ki ga izvedemo in če z njim potegnemo enega izza televizorja ali telefona, če hočete, uspeh. In to mora biti tudi končni cilj. Se pravi dvigniti še to gibalno telesno kulturo v Sloveniji na višjo raven. Jasno so posledice dokazljive, tudi že znanstveno utemeljene. Več ko se ljudje gibljejo, bolj zdravi so. Zdrav narod pomeni tudi uspešen narod.

Prosim vas za vašo podporo. Verjetno že veste, da je danes ob 12. uri tudi pri predsedniku države neke vrste sprejem, na katerem bo sodelovalo stotine otrok iz vse Slovenije, starejši, skratka celotna struktura, da ne bom našteval in ki bi tudi pomenil neko podporo temu projektu. Verjamem, da če bomo složni pri tem, da lahko že do naslednjega leta ta cilj dosežemo in tudi 1. 10. 2020 proslavimo paznik Slovenskega športa vsi skupaj.

Bomo zelo veseli in hvala za čas.

Hvala, gospod Sodržnik.

Ravno zato smo tempirali to sejo na 1. 10. 2019, da bi na neki simbolni ravni že danes oznanili to vašo pobudo in naš namen podpore. Ko smo že pri podpori, predsednik Državnega zbora me je prosil, da v primeru njegove odsotnosti, ker je moral na pot, povem, da pobudo tudi podpira in nam želi uspešno delo.

Besedo dajem predstavnici Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Izvolite. / oglašanje iz dvorane/ Se strinjam.

Torej besedo dobi predstavnica Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Sama bi se na kratko odzvala z vidika pristojnosti Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Namreč zakon o praznikih in dela prostih dnevih je v naši pristojnosti. Iz tega razloga smo dobili pobudo Olimpijskega komiteja za razglasitev državnega praznika »Dan slovenskega športa«, ki bi ga praznovali 1. oktobra.

Najprej bi omenila naslednje. Imamo dve vrsti praznikov: dela prosti dnevi in tisti, ki niso dela prosti dnevi. Kot je mag. Sodržnik že omenil, se predlaga zakon, ki ni dela prosti dan, kar je tudi pomembno z vidika trga dela, če se izrazim na ta način. Vsi dela prosti dnevi imajo določen vpliv na gospodarstvo. Prav tako je Slovenija trenutno po številu prostih dni primerljiva z ostalimi evropskimi državami. Tak praznik, ki bi bil dela prosti dan, z našega vidika ne bi bil sprejemljiv. Opredeljevanje dodatnega prazničnega dne, ki pa ne bi bil dela prosti dan, pa ne nasprotujemo.

Na ministrstvu se v vsebinsko opredelitev sicer ne spuščamo. Ta vidik bo verjetno predstavilo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Poudarjamo pa, da je pri določanju praznikov bistveno, da ti ustrezajo dejanskemu odnosu državljanov glede pomembnosti določenih datumov, ki jim je potrebno dati posebno obeležje. Kot sem rekla, predlogu absolutno ne nasprotujemo. Glede vsebine pa prepuščamo opredelitev Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Obveščam vas, da kolega Jože Lenart nadomešča kolega Aljaža Kovačiča. Ravno smo izkoristili nekaj sekund, da zajame zrak, gospa državna sekretarka, ter da dobi besedo.

Besedo torej dajem gospe Martini Vuk, državni sekretarki na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.

Izvolite.

Najlepša hvala, spoštovani predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Spoštovani gostje!

Po moji sapi se sliši, da nisem ravno v najboljši formi, ampak lahko je to samo še en dodaten razlog, da en dan v letu namenimo temu praznovanju športa, ne samo z vidika slavljenja, čaščenja, ampak tudi ozaveščanje lastne aktivne udeležbe. Vseeno moram povedati, da sem zamudila zato, ker je ravnokar potekala otvoritev festivala za tretje življenjsko obdobje in kot zadnja govornica je tam nastopala naša olimpijka Sara Isakovič, ki je poudarila ravno to povezanost kako pomemben je v resnici šport, kako pomembna je aktivnost za vsa življenjska obdobja in kako lahko sami na različne načine skrbimo za to, da ostanemo v formi in da se tega zavedamo.

Iz uvoda je bilo sedaj jasno slišati, da lahko v imenu Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport izrazim podporo pobudi Olimpijskega komiteja Slovenije in menimo, da bi potrebovali tak dan, Dan slovenskega športa, kot državni praznik. Se pa strinjamo s stališčem Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da ni potrebe, da bi bil to dela prost dan. Je pa pomembno, da en tak dan v Sloveniji namenimo praznovanju športa, proslavljanju športa, ker ne samo ti zadnji dosežki naših srebrno-zlatih odbojkarjev nam kažejo kako veliko imamo, zato da smo ponosni in kako pomembno je, da tudi to vendarle obeležimo enkrat letno.

Hvala lepa.

Hvala lepa, gospa državna sekretarka.

Prehajamo na razpravo članic in članov odbora. Prvi sem prijavljen sam.

V imenu tudi Poslanske skupine Stranke modernega centra pozdravljamo vse ukrepe in aktivnosti, ki spodbujajo pozitivni odnos državljank in državljanov do športa, ampak tudi do aktivnega športnega udejstvovanja in do krepitve vseh pozitivnih vrednot, ki jih ukvarjanje s športom prinaša. Zaradi vseh svojih družbenih učinkov je šport polje delovanja vsake odgovorne oblasti, zato ni nepomembno kako se država odziva skozi prizmo delovanja javnega interesa v športu, do njega, kako se vede, kako ga regulira, bodisi če govorimo o vrhunskem športu, posebej zato, kar smo priča temu v zadnjih dneh, bodisi v spodbujanju športne aktivnosti vseh državljank in državljanov ali na primer, ko se pogovarjamo o športu naših najmlajših ali pa najstarejših prebivalcev, tudi o športu invalidov itd.

Vsaka družbena skupina si zasluži posebno pozornost države. Nenazadnje lahko šport razumemo tudi kot temeljno pravico vsakega od nas, zato je pomembno, da vsakemu posamezniku zagotovimo možnosti za dejavno športno sodelovanje v varnem, v zdravem športnem okolju.

Ponovno pa moram spomniti na to, da smo v prejšnjem mandatu po skoraj 20 letih zastarelega zakonodajnega okvirja dobili nov sodoben zakon o športu, katerega glavni cilj je bil zagotoviti pogoje, da se bodo lahko tudi ljudje več in bolj kakovostno ukvarjali s športom, s tem ohranjali svoje zdravje, ampak tudi krepili svojega duha. Prvi leti izvajanja novega zakona dajeta spodbudne rezultate in v SMC si želimo, da bi šport v Sloveniji še naprej ostal kakovostno gibalo vseh generacij in spodbuda za kakovostno življenje slehernega posameznika. Seveda se zavedamo, da je sistemski napredek vedno možen, zato se ob siceršnjem ustreznem in kakovostnem zakonodajnem okvirju zavedamo za regijsko enakomerno razporejeno ter sodobno športno infrastrukturo ter večja vlaganja v šport na eni strani in na drugi strani zagotavljanje več gibanja na dan na osnovnošolskem in srednješolskem nivoju.

In nenazadnje nas nedavni uspeh naših odbojkarjev utrjuje v prepričanju, da bo dobro, če bomo v prihodnje še bolj spodbujali organizacijo velikih športnih prireditev na najvišji ravni na področjih, kjer smo mednarodno prepoznani, kjer dosegamo vrhunske rezultate ali rekreativno množičnost.

Zakona o praznikih in dela prostih dnevih se bomo verjetno izognili spremembe tega zakona. Verjamemo, da vodstvo Ministrstva za izobraževanje pri svojem delovanju na tem področju sledi vzpostavljenim usmeritvam, ki so pomembne tudi za nas v SMC.

V luči vsega povedanega danes predstavljeno pobudo Olimpijskega komiteja razumemo kot željo po povečanju prepoznavnosti športa kot pomembnega družbenega podsistema oziroma promociji športa v najširšem smislu in jo v tej luči pozdravljamo. Načinu kako primerno, če želite tudi državniško, obeležiti pomen športa, športnega udejstvovanja, je seveda več in uzakonitev novega državnega praznika – kot smo slišali, ki naj ne bi bil dela prosti dan – je po naši oceni le ena od možnosti kako športu nameniti posebno pozornost, zlasti v luči spodbujanja aktivnega načina življenja, tudi krepitve narodne zavesti in ostalih pozitivnih posledic, ki jih ukvarjanje z njim prinese.

Mnenje o tem ali je za to nujno potrebno sprememba Zakona o praznikih in dela prostih dnevih so lahko deljena, a glede na posledice same te ideje je prav, da se o njej razpravlja in da je ne bomo strli kar v kali. Primerjava med ostalimi državami nam sicer pokaže, da takšnega državnega praznika drugod po Evropski uniji ne poznajo. Imajo pa takšen praznik uzakonjen v nekaterih drugih državah; v Indiji, na Japonskem, v Katarju in Maleziji.

Ne glede na to dejstvo in kakor tudi kot predsednik Odbora za izobraževanje, pa tudi kot poslanec SMC, nedvomno, da to pobudo pozdravljam in verjamem, da izhaja iz iskrenih ciljev in namenov kako športu dati še dodatno težo in pomen. A prav je, da se o tej pobudi na nek način izreče tudi Vlada in pristojna ministrstva. Zato kot predsednik odbora predlagam dva naslednja sklepa odbora:

Prvi sklep: »Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino podpira prizadevanja Olimpijskega komiteja Slovenije – zveze za šport – za promocijo športa, spodbujanje aktivnega športnega udejstvovanja državljank in državljanov ter s tem ustrezno nacionalno obeležitev poslanstva slovenskega športa.«

Drugi sklep: »Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino predlaga Vladi Republike Slovenije, da preuči pobudo Olimpijskega komiteja Slovenije za razglasitev državnega praznika športa z imenom Dan slovenskega športa.«

V kolikor bo Vlada ob proučitvi predloga ocenila, da je pobuda smiselna potrebna, verjamem, da bomo že kmalu odločali o spremembi Zakona o praznikih in dela prostih dnevih. Pomembno pa je predvsem to, da se danes predstavljena ideja v takšni ali drugačni obliki v končni fazi manifestira, ker na vsak način izplen tega ne sme biti ničen. V kolikor bo končna ocena Vlade, da sprememba zakona ni potrebna, dajem sam že na tem mestu v premislek alternativni predlog oziroma pobudo, za katero sicer ne potrebujemo spremembe zakonodaje, da Vlada sama s sklepom oziroma drugim ustreznim aktom razglasi 1. oktober kot nacionalni dan športa. Tudi na ta način bi dosegli ustrezno obeležitev pomena športa in ukvarjanja z njim, ne le na simbolni ravni, temveč tudi na izvedbeni ravni. Verjamemo, da bo pobuda v prihodnjih dejanjih naletela na plodna tla in da bomo v takšni ali drugačni obliki primerno obeležili širši družbeni in simbolni pomen športnega udejstvovanja naših državljank in državljanov. Hvala.

Naslednji ima besedo kolega Matjaž Nemec.

Hvala lepa, predsednik. Spoštovani predstavniki Olimpijskega komiteja, predstavnice obeh ministrstev in kolegice in kolegi, dober dan tudi v mojem imenu.

Seveda ne gre drugače kot izraziti vso podporo tej pobudi, ne samo v luči vseh minulih in bodočih športnih dosežkov, ampak zaradi DNK-ja, ki ga nosimo v sebi kot Slovenke in Slovenci že od – kot ste dejali – uradno že od leta 1863. Kajti tako kultura in šport sta nas usodno izoblikovala kot narod, kasneje kot nacijo in ta družbeni podsistem z današnjim dnem in z nadaljnjimi postopki postavljamo nekje na svoje mesto na najvišje v zavedanju kako pomemben je ta družbeni podsistem za razvoj ne samo samozavesti, ne samo v smislu preventive v boju proti boleznim in za krepitev zdravja, ne samo za krepitev občutka do domovine in tovarištva in spoštovanja drug do drugega, ampak predvsem kot tisti podsistem, da nas znova in znova opozarja, predvsem nas politike, kako znate biti športniki vselej pred nami.

Ne samo v povezovanju, ne samo izkazovanju ljubezni do domovine, ampak predvsem v iskanju rešitev. 1. oktober bo tisti dan, ki nas bo vsako leto znova opominjal ne samo na uspehe, ampak predvsem nas politike na to, kaj mora politika še narediti v odnosu do športa in športnic in športnikov. Kar nekaj izzivov nas še čaka. Ne samo v smislu infrastrukture, ne samo v smislu povečanja sredstev, ne samo v smislu kasnejšega udejstvovanja oziroma vključevanja v družbo športnikov, ki so zaključili pot, ampak predvsem zato, da bomo tudi politiki, ne samo se zgovorno pojavljali ob uspehih ob športnikih in se z njimi fotografirali, ampak da bomo tudi nazorno pokazali spoštovanje do tega športnega podsistema, ki Republiko Slovenijo, Slovenke in Slovence vsakič znova postavlja na zemljevid sveta bolj kot kakršnakoli druga panoga. Mogoče še znanstveniki in znanost je tista, ampak bolj kot športnice in športniki, ni posameznic in posameznikov, da bi nas tako visoko predstavljali kot narod v globalnem smislu.

Govorim v svojem lastnem imenu ter v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov. Svojo podporo ponujamo kot brezpogojno temu dnevu, predvsem v smislu zavedanja koliko moramo še storiti za vas. Torej, da ne bom dolg, ker mislim, da pretirane razprave danes ne bo in se bodo še kolegice in kolegi oglasili, bom zaključil s tem, da dajmo politiki narediti tisto, kar so športniki že zdavnaj naredili za našo državo.

Torej, naša podpora je brezpogojna in podpiramo ta predlog. Hvala lepa.

Hvala, kolega Nemec.

Naslednji je kolega Marko Bandelli.

Izvolite.

Hvala, predsednik.

Kaj drugega dodati kot tisto, kar ti sam športnik kolega tudi pove, iz prve roke.

Mi v Stranki Alenke Bratušek se strinjamo. Četudi ne zgleda, sem ljubitelj športa. Naša predsednica je krepko več, tudi zelo aktivna pri tem. Ampak ne glede na to, mislim, da je to ena pobuda za podpreti. Dobra pobuda, taka, ki združuje, ne deli. Obratno. Videli smo, ne samo v tem dogodku, v tej odbojki – ni me sram povedati, ampak nisem gledal niti ene tekme, ker nisem imel času – ampak sem sledil. Ampak je bilo lepo in zanimivo gledati kako je narod skupaj. Ne glede, ne ekonomsko, ne politično, niti ne versko, ampak združuje popolnoma vse skupaj. Mislim, da je to zelo dobro. In če to začnemo vzgajati že pri otrocih, se pravi v šolah, mislim, da je to zadevo samo za podpreti.

Večkrat veste sami kakšne so težave na podeželju za športne dejavnosti zaradi infrastrukture. In te infrastrukture nismo, tisti, ki imajo občine v katerih je pa 90 %, ki niso mestne ali pa niso večje občine, imajo velike težave predvsem s tem. Tukaj sem večkrat dal pobudo tudi sam, ko sem bil župan, da se dajmo z občinami združiti in dajmo investirati skupaj v te infrastrukturne objekte, ker ni potrebno, da ima vsaka občina popolnoma vso infrastrukturo. Ni potrebno. Potem se ta zadeva zvodeni. Ne dobiš pravih kadrov, ne sistem, ne druženja. Podpirati na kakšen način investicije z združevanjem pri tej zadevi.

Kar je tu sedaj z naše strani absolutno podpiramo sklepe. To ni noben problem. Daleč od tega. Pobudo, še enkrat ponavljam, podpiramo. Smo pa na strani Ministrstva za delo, ne bi želeli, da bi to bil dela prosti dan. Absolutno ne, ker mislim, da to ne bi bilo dobro za državo. Drugače pa podpiramo iniciativo in smo za in bomo podprli katerokoli drugo pobudo v tej smeri. Tako ne razen dan kave, ko sem bral, da je danes. Tudi kave ne pijem, tako da me ni tako presenetilo. Ampak dan športa pa bi bilo zanimivo, da bi vsi skupaj, tudi v parlamentu naredili, če ne drugega en šah na vrhu. Tudi to je šport.

Toliko z moje strani, predsednik. Hvala lepa.