20. nujna seja

Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

23. 4. 2020
podatki objavljeni: 23. 4. 2020

Transkript

Spoštovani!  Pričenjam 20. nujno sejo odbora. Pozdravljam vse vabljene in ostale prisotne. Obveščam vas, da so se za naslednjo sejo opravičili naslednje članice in člani odbora. Iz stranke Socialnih demokratov Ljubo Žnidar   nadomešča gospoda poslanca Marijana Pojbiča; gospod Ivan Hršak nadomešča gospoda Franca Jurša iz Poslanske skupine DeSUS; Poslanska skupina Levica - Primož Siter nadomešča gospo poslanko Violeto Tomić; Marko Bandelli nadomešča gospoda Franca Kramarja iz Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek; Tina Heferle nadomešča gospoda poslanca Edvarda Pauliča iz Liste Marjana Šarca; iz Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke Franc Rosec nadomešča Nado Brinovšek in na izpraznjeno mesto Slovenske demokratske stranke nadomešča gospod Leon Merjasec; na izpraznjeno mesto Liste Marjana Šarca oziroma iz Poslanske skupine Lista Marjana Šarca nadomešča Jože Lenart in seveda še enkrat iz stranke Liste Marjana Šarca Robert Pavšič nadomešča izpraznjeno mesto.  Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. Naj uvodoma povem, da je skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem, 17. 4. 2020, zahtevala sklic izredne seje Državnega zbora, na kateri naj bi se obravnavala tudi omenjena predloga zakonov, ki so na sklicu današnje seje. S sklicem seje 20. 4. ste torej prejeli naslednji dnevni red: 1. Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dodatnih ukrepih za odpravo posledic škode zaradi prenamnožitve populacije podlubnikov, skrajšani postopek, EPA 996-VIII, 2. Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o divjadi in lovstvu, skrajšani postopek, EPA 1056-VIII. Ker do pričetka seje nisem prejel predloga za razširitev dnevnega reda oziroma za umik kakršnekoli od teh točk dnevnega reda, je določen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje.  Tako prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DODATNIH UKREPIH ZA ODPRAVO POSLEDIC ŠKODE ZARADI PRENAMNOŽITVE POPULACIJE PODLUBNIKOV. Predlagateljica predloga zakona je Vlada. K obravnavi te točke sem vabil: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Državni svet, Zakonodajno-pravno službo, Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije. S sklicem seje ste prejeli predlog zakona, naknadno pa ste prejeli še mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in seveda danes na klop amandmaje koalicijskih poslanskih skupin in tudi dva amandmaja Socialnih demokratov, ki so ravnokar / medsebojni pogovor/. Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona v okviru skrajšanega postopka, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o členih predloga zakona in vloženih amandmajih ter morebitnih predlogih za amandmaje odbora. Želi besedo gospod Damjan Stanonik, državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Lepo prosim.
Damjan Stanonik
Hvala lepa gospod predsedujoči. Lep pozdrav tudi vsem poslankam in poslancem, predstavnikom strokovnih služb.  Spremembe zakona, ki jih predlagamo so predvsem, vzrok teh sprememb je v tem, da je zakon, ki je bil sprejet leta 2018, se je izkazal kot uspešen. Ampak hkrati pa skozi njegovo izvajanje se je izkazalo, da sta mogoče dve manjši   (nadaljevanje) pomanjkljivosti, ki jih bi bilo smiselno s spremembami urediti. Naj na začetku povem, da je Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora na osnovni predlog podala nekaj pripomb, ki so bile pa med ministrstvom in službo včeraj usklajeni, tako da predlagani amandmaji so usklajeni z Zakonodajno-pravno službo Državnega zbora. Ujme, ki so v zadnjih letih prizadele slovenske gozdove so bile izrazite in tudi na podlagi sprejetega zakona v letu 2018 sta bili v 2018 in 2019 proglašeni naravni nesreči, ker je prišlo do posega v gozdove, ki je bil večji od 400 tisoč kubikov letno. Zaradi tega sta bili ti nesreči proglašeni in tudi letos pričakujemo, da se bo to zgodilo. Mi v spremembah predlagamo dve bistveni vsebinski spremembi in sicer, da se posebna ureditev upravnega postopa, ki se nanaša na odločbe o sanitarni sečnji in roku za njeno izvršitev. Skozi prakso se je izkazalo, da pri posegu oziroma pri sanaciji naravne nesreče po podlubnikih prihaja kdaj do podaljševanja same sanacije zaradi nekih objektivnih razlogov. Tej objektivni razlogi so po navadi povezani z naravnimi pojavi, se pravi, če je prišlo do prevelike razmočenosti, da je vmes zapadel sneg, da so, je prišlo do nekega plazovitega področja kjer potem sanacije ni bilo možno izvesti in po drugi strani so bili še drugi vzroki, kot se je izkazalo na terenu, da takrat, ko je do same sanacije prišlo, da so lastniki gozdov opazili, da je v bistvu ta del, ki ga je treba sanirati večji kot ga predvideva odločba Zavoda za gozdove, ker takrat zavod tega v času izdaje še ni mogel vedeti in so potem seveda morali o tem obvestiti zavod, zavod je moral izdati novo odločbo in seveda zaradi tega je prišlo tudi do določenih nevšečnosti. Zato predlagamo, da se spremeni upravni postopek glede odločb v tem delu, da je možna pritožba na rok za izvedbo, ki to pritožbo se naslovi na Zavod za gozdove Slovenije, ki potem o njej dokončno odloči. V pritožbi mora biti seveda naveden vzrok, kot sem poudaril, morajo biti tej objektivni vzroki navedeni. Naj že kar naprej povem, da ne gre tukaj za organizacijo dela. Organizacija dela seveda ni objektivni razlog. Razlog, objektivni kot sem že navedel, so predvsem naravni vzroki oziroma vzroki, da prihaja do večjega obsega sanacije kot smo predvideli. V času, ko je bila ta pritožba na Zavod za gozdove izdana, se roki ustavijo in potem zavod na podlagi dejstev, ki so bili navedeni odloči ali gre za podaljšanje roka ali pa se bo, ali pa bo obveljal rok, ki je bil izdan v prvi odločbi. Druga sprememba se nanaša na skrajšanje postopka za sprejemanje sprememb in dopolnitev gozdnogospodarskega načrta gozdnogospodarske enote. Gre se predvsem za to, da je trenutna ureditev predvidevala, da se gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarske enote ne sme spremeniti, če je veljaven več kot 6 let. Te omejitve sedaj ne bi bilo in bi ga bilo možno spremeniti, hkrati pa bi bila ta sprememba lahko narejena, če lahko rečem po skrajšanem postopku   (nadaljevanje) in sicer ne bi bilo več potrebno obvestilo lastnikom gozdov v začetku priprave, priprava osnutka javna razgrnitev in obravnava na Svetu zavoda za gozdove Slovenije. S tem bi pridobili kar precej na času za spremembo tega načrta, ker taka sprememba kot mi pravijo moji kolegi je v preteklosti trajala v povprečju leto in pol. S temi racionalizacijami postopka pa bi lahko pridobili nekaj mesecev in bi ta sprememba lahko bila narejena v pol leta oziroma enem letu. Še vedno je potrebno soglasje Ministrstva za okolje in prostor se pravi naravovarstveni del bi bil še vedno nadzorovan. Gre se pa za to, da v primeru, da je naravna ujma povzročila v neki gozdno gospodarski enoti več kot 25 % škode v obsegu predvidenega poseka in v tem primeru se tudi na delu gospodarske enote, ki je bila poponoma nepoškodovana in je potrebno naprej gospodarjenje s tem delom je bilo neomogočeno gospodarjenje s temi gozdovi. Na podlagi te spremembe bi pa na podlagi novega načrta oziroma novelacije načrta lahko potekalo gospodarjenje tudi v delu gospodarske enote, ki ni poškodovana. To so dve bistveni spremembi, ki sta kot sem že rekel amandmaji so usklajeni z Zakonodajno-pravno službo Državnega zbora.  Hvala lepa.
Hvala lepa za vašo razpravo oziroma obrazložitev.  Želi predstavnica Zakonodajno-pravne službe podatki dodatno obrazložitev pisnega mnenja?  Gospa mag. Andreja Kurent, izvolite.
Andreja Kurent
Hvala lepa za besedo, predsedujoči. Lepo pozdravljeni vsi skupaj!  Naše mnenje je pripravljeno v skladu z nalogami, ki nam jih daje Poslovnik. To pomeni, da smo predlog zakona obravnavali s pravnega vidika in kot je razvidno iz našega mnenja smo na začetku problematizirali sam zakonodajni pristop noveliranja Zakona o dodatnih ukrepih za odpravo posledic škode, zaradi prenamnožitve populacije podlubnikov. Sedaj zakaj? Kot navaja predlagatelj je že od leta 2014 prišlo do žledoloma, potem do vetroloma leto 2017 to v bistvu lahko štejemo za dva dogodka, katerega posledice so dolgoletne. Posledica je ta prenamnožitev populacije podlubnikov. Te posledice so po našem mnenju že urejene in to v dveh sistemskih zakonih to je Zakon o gozdovih in Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč imamo pa tudi še dva interventna zakona. Vsi ti zakoni že opredeljujejo, da je ta škoda po prenamnožitvi populacije podlubnikov, da je naravna nesreča. Po našem mnenju se je z vsemi temi dejstvi in navedeno zakonodajo lahko štejemo, da se interventni značaj zakona izgubil in zato ni pravilen pristop, da se novelira interventni zakon. Poleg tega ta novela vsebuje še dodatne rešitve in sicer se je želelo, da bi se materija urejala širše ne samo za škodo, zaradi prenamnožitve populacije podlubnikov, ampak vseh naravnih nesreč. Poleg tega ne bi bili povzročitelji samo podlubniki, ampak kar insekti na splošno. Dodatno, kar pomeni tudi bom rekla odstop od inherentnosti zakona in širitev materije pa je predlagan postopek za sprejem sprememb gozdno gospodarskih načrtov gozdno gospodarskih enot, zato smo ta pristop problematizirali in mislim, da smo ga dovolj utemeljili.  Ne glede na to pa smo podali še pripombe k posameznim členom. K 1. členu glede nejasnega zapisa. Zelo veliko pripomb smo imeli k 2. členu glede napačnega poimenovanja odločbe, glede neustrezne terminologije v pojmu varstvenih del. Veliko smo se ukvarjali tudi v včerajšnjih usklajevanjih z ministrstvom za koliko pravnih odločb sploh gre, ker je na nekaterih mesecih predloga zakona neroden zapis. Zastavilo se nam je tudi vprašanje ustreznosti naslovnika v odločbi zavod za odreditev del. Po našem mnenju je lokacija, kot je opredeljena v tem predlogu zakona, in je povzeta iz Zakona o gozdovih, premalo specificirana, potem smo menili, da so sporni kriteriji za določitev primernega roka za izvedbo del, saj so v bistvu predpisani in dopolnjeni kriterijem, ki so določeni v pravilniku varstva gozdov. Zastavljalo se nam je vprašanje čemu predlog zakona navaja zgolj objektivne okoliščine lastnika gozda, da ne morejo opraviti del, ne pa tudi subjektivne. Potem smo problematizirali, da v bistvu v isti zadevi lahko tečeta dva postopka en po uradni dolžnosti in en na prošnjo. V 3. členu smo imeli pripombo nomotehnične narave samo glede kratic. V 4. členu vprašanje glede sklicev, v 5. členu pa smo uvodoma nasprotovali uporabi pojma skrajšani postopek, saj je ta termin zaseden že za drugo, potem je pa v našem mnenju navedeno, da dajemo pripombe k 6. členu, to je pa je napaka Zakonodajno-pravne službe oziroma mene osebno, pač se mi je zapisalo. S tem členom, ki ureja spremembe in dopolnitve gozdno-gospodarskih načrtov, gozdno-gospodarskih enot, se predlaga opustitev predhodnih postopkov, zato se je nam zastavilo vprašanje ali ima predlagatelj dovolj utemeljene razloge, da se opusti vloga lastnikov gozdov in mnenje lokalnih skupnosti. Kot je bilo že navedeno, smo se z ministrstvom na podlagi tega mnenja usklajevali, ministrstvo je pripravilo predloge amandmajev s katerimi se dejansko odpravlja večina naših pripomb glede predlogov amandmajev nimamo pripomb, amandmajev, ki so bili pa ravnokar razdeljeni pa še nisem uspela pogledati ali so zapisani tako kot je bilo včeraj v predlogih amandmajev. Hvala lepa.
Hvala lepa gospe Andreji Kurent iz Zakonodajno-pravne službe. Nadaljujemo. Želi besedo predsednik Komisije Državnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo in prehrano, ki je hkrati tudi predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice, gospod Cveto Zupančič. Izvolite, beseda je vaša.
Cvetko Zupančič
Gospod podpredsednik, hvala lepa za besedo. Tudi jaz lepo pozdravljam poslanke in poslance, predstavnike ministrstva, ostale goste, ki smo danes zbrani na tej seji odbora. Najprej bom povedal stališče Kmetijsko-gozdarske zbornice. Mi ta zakon podpiramo, te dodatne spremembe, ki so predlagane, kajti to vse omogoča, da bodo sama žarišča, kjer se bodo pojavili podlubniki, pričakujemo prvi napad že vsakodnevno kdaj se bo zgodilo. Se pravi, večja aktivnost, hitrejše ažuriranje pri samih žariščih in potem tudi vloga lastnika, ki bo lahko upravičil, da se mu določeni roki podaljšajo, kar je bilo zdaj tudi težava. Mi točno vemo, da neko žarišče kjer je že dejansko smreka suha, olupljena, da tam lubadarjev ni več, da največji poudarek gre tam kjer so živa žarišča in da se tam tudi takoj to uredi. Ta zakon to do neke mere omogoča, lahko bi bilo še boljše, ampak kot smo slišali tudi Zakonodajno-pravno služba, je vedno težav, ne samo ena, ampak bistveno več, ko gre za določene spremembe in ki je treba včasih iti tudi po kakšni meji ali robu. Če pa še par besed rečem o stališču Komisije Državnega sveta, je tudi predlog zakona podprla, vendar na tej komisiji je bilo potem veliko razprave o trenutni situaciji v gozdovih, pač da les ne gre, kako ga spraviti spraviti na trg, kako ga zaščititi, da ne bi prišlo do propadanja, znižanje cen, itn., se pravi, bolj teme, ki niso toliko vezane na sam zakon, zakon pa se je seveda podprl.  Hvala lepa.
Hvala lepa gospodu Župančiču za njegov prispevek.  Želi besedo predstavnik Zavoda za gozdove Slovenije? Gospod Damjan Oražem.  Izvolite.
Damjan Oražem
Hvala lepa. Spoštovane poslanke in poslanci in ostali vabljeni!  Zavod za gozdove Slovenije ima veliko delo tudi v na upravnem področju, ko se pojavi ena taka prenamnožitev in letno izdamo nekaj 10 tisoč odločb. Vsaka poenostavitev nam zelo pride prav in to gre v smeri poenostavitve nekaterih postopkov in določanja rokov. Prav tako pri izdelavi novele raznih načrtov, ki jih moramo delati kot nosilci načrtovanja razvoja gozdov. Mislimo, da obe spremembi nam lahko pohitrita in poenostavita in zmanjšata delež delovnega časa, ki ga namenimo pravno-administrativnim delom in nam omogočata, da več časa prebijemo na terenu in svetujemo lastnikom kako rešiti krizo, manj pa tega časa, ki je potreben za samo papirologijo, tako da pozdravljamo te spremembe ali so prave s pravnega vidika pa žal za to nisem strokovnjak.  Hvala lepa.
Hvala lepa tudi gospodu Damjanu Oražmu iz Zavoda za gozdove Slovenije.  Prehajamo na razpravo članov odbora o posameznih členih in o vloženih amandmajih ter morebitnih predlogih za amandmaje odbora. Predlog zakona ima šest členov.  Odboru predlagam, da po končanem glasovanju o amandmajih in morebitnih predlogih za amandmaje odbora v skladu s trejo alinejo 128. člena Poslovnika glasujemo o vseh členih skupaj. Kdo je za tak predlog? Kdo nasprotuje? (Ne.)  Delali bomo na podlagi vloženih amandmajev koalicijskih poslanskih skupin.  V razpravo dajem 1. člen in amandma koalicijskih poslanskih skupin k temu členu. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Prehajamo na glasovanje o amandmaju. Glasujemo.  Kdo je za? (14 članov.) Kdo je proti? (1 član.) Ugotavljam, da je amandma potrjen.  V razpravo dajem 2. člen in amandma koalicijskih poslanskih skupin k temu členu. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Prehajamo na glasovanje. Glasujemo.  Kdo je za? (15 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma potrjen.  Prehajamo na odločanje o 3. členu h kateremu ni bilo vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? (Ne.)  V razpravo dajem 4. člen in amandma koalicijskih poslanskih skupin k temu členu. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje o amandmaju k 4. členu. Glasujemo.  Kdo je za? (15 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.  V razpravo dajem 5. člen in amandma koalicijskih poslanskih skupin k temu členu. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Zaključujem razpravo.   Prehajamo na odločanje o amandmaju k 5. členu. Začetek glasovanja. Kdo je za? (14 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Potrjujem, da je amandma sprejet. V razpravo dajem 6. člen, h kateremu ni bilo vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Zaključujem razpravo in glasovanje o amandmajih.  V skladu s prej sprejeto odločitvijo odbora prehajamo še na glasovanje o vseh členih skupaj. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje o vseh členih skupaj. Začetek glasovanja.  Kdo je za? (17 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da so členi sprejeti.  S tem zaključujem tudi drugo obravnavo Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dodatnih ukrepih za odpravo posledic škode zaradi prenamnožitve populacije podlubnikov, po skrajšanem postopku.  Vsi sprejeti amandmaji bodo vključeni v dopolnjen predlog zakona, ki bo sestavni del poročila odbora. Potrebno je določiti še poročevalca odbora za sejo Državnega zbora. Želi biti kdo poročevalec? (Ne.) Če ne, bom poročevalec na seji zbora jaz kot podpredsednik odbora.  Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – TO JE PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DIVJADI IN LOVSTVU. Predlagateljica predlog zakona je Vlada. K obravnavi te točke sem vabil Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Državni svet, Zakonodajno-pravno službo, Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije in Lovsko zvezo Slovenije. S sklic seje ste prejeli tudi predlog zakona, naknadno pa ste prejeli še: mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Komisije Državnega zbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in danes na klop ste dobili še amandmaje koalicijskih poslanskih skupin in dva amandmaja… poslanca SD Socialnih demokratov Edvarda… A trije so? Dobro. Nadaljujemo.  Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona v okviru skrajšanega postopka, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o členih predloga zakona in vloženih amandmajih ter morebitnih predlogih za amandmaje odbora. Želi besedo gospod Damjan Stanonik, državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano? Izvolite besedo.
Damjan Stanonik
Hvala lepa gospod podpredsednik. Spremembe dopolnitve Zakona o divjadi in lovstvu so bile, so v prvi vrsti iz vzroka, da je vrsta šakal, se je črtala iz seznama zavarovanih živalskih vrst, kar pomeni, da bo vrsta z dnem 1. 5. 2020 postala lovna. Posledica tega pa je, da se je pristojnost izplačevanja odškodnin, ki jih povzroči šakal prenese z Ministrstva za okolje in prostor na Ministrstvo za kmetijstvo. Mi predlagamo, da se za prehodno obdobje treh let od uveljavitve tega zakona, ker sedaj vemo, da to ne bo možno, da bi bilo 1. maja, zato predlagamo od uveljavitve tega zakona, zagotovi izplačevanje s strani Ministrstva za kmetijstvo. In sicer kot veste za ostalo vrsto lovne divjadi je urejen sistem, da škodo po divjadi izplačuje upravljavec lovišča. Ker pa je v prehodnem obdobju, v preteklem obdobju prišlo do premnožitve vrste šakala, predlagamo, da se za obdobje treh let  (nadaljevanje) te škode krije iz proračuna Republike Slovenije. Zavedamo se, da bo zdaj nekajdnevno… Nekajdnevni zamik lahko povzroči za škodo, ki bi nastala v tem obdobju, lahko problem, vendar glede na to, da zakona ne bo možno sprejeti oziroma ne bo stopil v veljavo do 1. 5. predlagamo, da pa se to začne takoj izplačevati, ko zakon stopi v veljavo. Se pravi, to je bistvena sprememba tega zakona, da uredimo škode po šakalu. Naslednja sprememba, ki se nanaša na zakon je, natančno določa kakšne so pristojnosti lovskega inšpektorja, ki bo lahko sedaj začasno odredil odstrel določene vrste divjadi, ki povzroča konfliktne situacije na nelovnih površinah. Prepričan sem, da ste tudi v medijih v preteklosti zasledili, da je nekatera divjad povzročala škodo celo na pokopališčih in v drugih okoljih, ki so nelovna in takrat smo ugotovili, da pravna podlaga za odreditev odstrela inšpektorja ni ustrezna, zato to popravljamo in s tem omogočamo, da dejansko pride do posega inšpektorja in morebitnega potrebnega odstrela takrat, ko do te konfliktne situacije pride. S tem so vse pravne nejasnosti glede tega postopka jasne in cel postopek je popolnoma jasen, kako mora potekati, da se konfliktna situacija razreši. Naslednja sprememba se nanaša na letni načrt lovskega upravljavskega območja in sicer, trenutno imamo veljavne enoletne načrte, če jim lahko rečem kratkoročne in pa desetletne dolgoročne načrte upravljanja. Mi predlagamo, da preidemo iz enoletnega na dvoletni načrt in sicer iz tega razloga, da glede na populacijo, ki se posamezne vrste, ki in na njeno stanje, trenutno stanje, je lahko možno odstopanje znotraj obdobij dveh let. Če bi se izkazalo, da je določena vrsta premnožena, bi lahko prišlo do večjega posega v prvem letu, če pa bi se pokazalo, da na določenem obdobju je populacija trenutno prenizka, bi lahko se odvzem v prvem letu zmanjšal in se povečal potem v drugem letu, ko bi bilo spet ugodno stanje.  Naslednja sprememba se nanaša na lovske izpite. In sicer, trenutno veljavna zakonodaja predvideva, da teoretični del lovskih izpitov posamezniki, ki so imeli za to ustrezno izobrazbo, predvsem gozdarsko, da jim teoretičnega dela izpita ni bilo potrebno izvajati. Stroka je v preteklosti ugotovila, da pa vseeno ne glede na to, da imajo krovno izobrazbo primerne smeri, da pa je pomanjkanje, nekoliko pomanjkanje znanja na področjih balistike, na področju ravnanja z uplenjeno divjadjo, na področju načina lova, lovski kinelogiji in o lovski etiki in etičnem kodeksu. Zato predlagamo, da na podlagi ocene strokovne komisije, bi bilo možno, da se, da mora ta posameznik vseeno narediti nekaj dodatnih izpitov za pridobitev teoretičnega dela izpita. Takšno je mnenje stroke in glede na to, da pri nas lovci opravljajo z lovišči, je seveda, se nam zdi smotrno in smiselno, da temu prisluhnemo in zagotovimo zadostno znanje.   (nadaljevanje) Na podlagi razprave, ki je bila zadnjič v komisiji Državnega sveta za kmetijstvo je bila tudi dana pobuda, da bi mi z izobraževalnimi ustanovami naredili neki posvet, kjer bi jim predstavili kakšne vrste znanja stroka zahteva in jim pojasnili, da če bi bili pripravljeni ta del v izobraževalnem programu dopolniti seveda teh dodatnih teoretičnih izpitov, potem ne bi bilo potrebno je pa seveda to odvisno od samih izobraževalnih ustanov, ki so pri tem popolnoma avtonomne.  Naslednja sprememba se tudi nanaša na lovske izpite. In sicer, da se prizna Lovske izpite, ki so bile opravljene v državah članicah EU ob tem, da pa je potrebno na podlagi mnenja strokovne komisije znanje, ki ni zadostno. V tem primeru predvidevamo, da bo šlo predvsem za znanje s področja lovne zakonodaje v Republiki Sloveniji, da bo potrebno dodatno narediti kakšen izpit in s tem omogočimo predvsem tudi to, da bodo naši zamejci, iz katere strani je tudi prišla ta pobuda pridobili lovske izpite seveda pod pogojih, ki jih bo določila stroka. Te pobude s strani zamejcev trajajo že od osamosvojitve naše države in sedaj bi s to spremembo lahko jim to tudi omogočili. Seveda ne moremo to pravico omejiti izključno na naše zamejce, zato predlagamo, da se ta sprememba člena nanaša na vse države članice, ob tem pa seveda je treba vseeno povedati, da izpit poteka v slovenskem jeziku.  Naslednja sprememba se nanaša na urejanje posredovanja podatkov pravno močnih sodbah in pravice lovskih družin pri zastopanju interesov ohranjanja varstva divjadi. Se pravi s to spremembo bi se omogočil vpogled lovskim se pravi upravljavcem lovišč, da bi pri ali pa lovskim družinam, ki izdajo izkaznice, da bi lahko imele dostop do kazenske evidence, ker v primeru, da je posameznik bil obsojen kaznivega dejanja, za katere posledico ima kazen, ki je bila izrečena kazen seveda ne sme biti takemu posamezniku izdana lovska izkaznica. V primeru, da je pa že ima pa ne sme biti podaljšana. S tem spet zmanjšujemo administrativne zaplete, ker bodo že same lovske družine lahko do tega dostopala seveda izključno za namene podaljšanja oziroma izdaje lovske izkaznice.  Drugi del, ki se nanaša na status lovskih družin oziroma lovskih društev pa v bistvu samo status, ki jim je bil že dan navajamo tudi v našem zakonu, vendar s tem ta status že imajo na podlagi Zakona o nevladnih organizacijah, kjer so lovske družine kot upravljavke lovišč pridobile status nevladnih organizacij v javnem interesu se pravi zgolj povzemamo to ureditev tudi v področnem zakonu.  Hvala lepa.
Hvala lepa, gospod Damjan Stanovnik, državni sekretar za vašo obrazložitev. Gremo naprej.  Želi predstavnica Zakonodajno-pravne službe besedo?  Ja, gospa Lenča Arko Fabjan, izvolite.
Lenča Arko Fabjan
Hvala za besedo.  Zakonodajno-pravna služba je v svojem pisnem mnenju izpostavila posamezna vprašanja, ki so se odpirala na podlagi predlaganih rešitev. Glede na podano obrazložitev namreč ni bilo jasno ali predlagana rešitev zasleduje oziroma odraža cilj, ki ga zasleduje. Prav tako smo opozorili na posamezne položaje, ki bi lahko odpirali vprašanje skladnosti z Ustavo, to je bilo vprašanje roka za uveljavitev zakona, pridobivanje podatkov o prekrških, bilo je pa tudi vprašanje pravnega položaja že sprejetih letnih načrtov lovsko-upravljavskih območij. No, na podlagi našega mnenja so predlagani amandmaji štirih poslanskih skupin. Ob pripravi teh amandmajev so bile Zakonodajno-pravni službi posredovana tudi posamezna pojasnila tudi zaradi neupoštevanja posameznih pripomb oziroma razlogov zaradi katerih amandmaji niso potrebni, ta pojasnila so bila posredovana samo Zakonodajni-pravni službi in glede na to kot taka niso del zakonodajnega postopka zato bi kazalo razmisliti, da se tudi uradno vložijo in s tem postanejo gradivo zakonodajnega postopka. No, polega amandmajev štirih poslanskih skupin so vloženi še amandmaji, ki se po vsebini nanašajo na obdobje za katero se sprejema načrt lovsko-upravljavskega območja, se pravi na eni strani imamo predlagan dvoletni načrt, na drugi strani pa triletni načrt in v bistvu je pa to vprašanje primernost dolžine tega načrta oziroma obdobja za katero se načrt sprejema. Hvala.
Hvala lepa predstavnici Zakonodajno-pravne službe za mnenje. Želi predstavnik Komisije Državnega sveta? Gospod Cveto Zupančič, izvolite, beseda je vaša.
Cvetko Zupančič
Hvala lepa za besedo še enkrat.  Bom tudi tokrat predstavil oba mnenja tako zbornice kot Državnega sveta, saj bom kratek. Kot je bilo že povedano nanaša se ta sprememba na tri zadeve, se pravi eno je, se pravi kar smo tudi na zbornici predlagali, da se šakala uvrsti v lovno vrsto nezaščiteno, varovano in se seli iz upravljanja iz Ministrstva za okolje na Ministrstvo za kmetijstvo in posledično potem na koncesionarje, se pravi lovske družine. Tukaj bi izpostavil eno zadevo, ki je zdaj predlagana z amandmaji, se pravi podaljšanje, se pravi plačilo škod iz tega naslova iz treh na pet let. Tukaj imam samo ta pomislek ali bodo lovske družine zainteresirane za lov in odlov šakala, če bo škodo poravnavala država. Zdaj, če bi morali škodo kriti lovske družine, potem bi bila verjetno zainteresiranost višja. To je pač en tak pomislek, ki ga imam, ne bom pa tukaj polemiziral okoli tega. Potem je druga zadeva – lovski načrti. Zdaj so letni lovski načrti in je resnično to velika mašinerija, ki jo mora Zavod za gozdove in lovska zveza zavrteti preden pridemo do sprejetja tudi vse te razgrnitve, pripombe in tako naprej in dejansko na dve leti se mi zdi zelo smiselno, več pa ne vem, imam pa malo pomisleke, če bi to šlo na tri ali več zaradi tega, ker spet ne vemo, če tri leta je le neko obdobje, kjer bomo lahko prepočasni pri upravljanju, če samo določeno živalsko vrsto ali populacijo kot je recimo divji prašič, čeprav je bilo tudi rečeno prašiča lahko odstreliš kadarkoli hočeš, nima omejitev, ali če se pojavi v enem letu prekomerna namnožitev, načrte imamo pa triletne. Ali bo to dovolj hitro možno ukrepanje? Se pravi mi lahko tukaj imaš močan obrod gozda, populacija se bo strašansko dvignila, načrtovanje imamo pa vezano na tri leta. Lahko je to problem, opozarjam ta trenutek, da lahko je problem, ne morem vedeti, lahko pa je in tudi to bi se mi zdi, da bi bilo bolj smiselno ostati na predlogu kot je predlagan bil dvoletni načrt.  Potem bi še izpostavil eno zadevo. V prvotnih predlogih zakona je bilo, da med rešitvami, ki so bile v zakonu predvidene je bila tudi odškodninska odgovornost države za premično škodo od divjadi na ne lovnih površinah kot je na primer kokoši, zajci in pa zaprta drobnica. Zdaj tega ni več notri. Jaz pa mislim, da če neka lisica, kuna ali kakšna taka žival, ki je tudi v upravljanju, se pravi koncesionarja, povzroči škodo, da je to tudi škoda, ki se je mora na nek način poravnati. Bi pa še par besed, kako je tekla razprava v Državnem svetu. Komisija je podprla, tudi ugotavlja, da je pač opravljena do zdaj s šakali ni teklo, ga ni bilo, in da je prav, da to preide med divjad, in da s tem upravlja ministrstvo, posledično lovske družine in pa potem naprej je bilo izpostavljeno, seveda tudi ta del, ki ga jaz prej nisem omenil, se pravi, lovske izkaznice. Tukaj je bilo to izpostavljeno, da bi pač, tako kot je že državni sekretar rekel, je eden od članov komisije predlagal, da bi poleg priznane teoretičnega dela lovskega izpita, nabor šol razširili, ne samo iz gozdarske, tudi v biotehnične šole, kar pa je seveda stvar razprave, debate naprej. Omenjeno je pa tudi bilo, da je Zakon o divjadi in lovstvu bil velikokrat noveliran, in da bi potreboval en čistopis, da bi bil bolj pregleden. Toliko iz moje strani.  Hvala lepa.
Lepa hvala za vaš prispevek.  Gremo k predstavniku Zavoda za gozdove Slovenije, gospod Damjan Oražem. Izvolite besedo.
Damjan Oražem
Hvala lepa za besedo.  Zavoda za gozdove se novela oziroma predlogi sprememb tičejo zlasti v dveh elementih. Eno je podaljšanje obdobja teh kratkih načrtov. Naj spomnim, da imamo dve vrsti načrtov kar se tiče opravljanja z divjadjo. Eno so desetletni načrti, ki jih potrjuje Vlada, to so tako imenovani strateški načrti, in pa potem ti izvedbeni, ki so iz enoletnih, zdaj bodo prekvalificirani v dveletne, jaz mislim, da je sprememba prav tako za zavod kot za ostale deležnike dobrodošla, zmanjšuje nekatere obremenitve. Kar se tiče pomislekov ali obdobje pravilno ali ne, jaz mislim, da dveletno je optimalno. Če bi praksa slučajno pokazala, da je potrebno stvar spremeniti, predlagam, da se spremeni kasneje, ampak mislimo, da dveletno obdobje je v redu.  Kar se tiče pomisleka ali je dveletno obdobje tisto pravo o prenamnožitvah nekaterih vrst. Naj spomnim, da tiste vrste, ki so problematične, to je zlasti divji prašič, imajo odstrel predviden navzgor neomejen, tako da tukaj ni zagate. Prav tako so lovske družine sigurno in pa drugi upravljavci lovišč smo sigurno zainteresirani, da ne pride do teh prenamnožitev že iz razloga, ker je potrebno plačevati odškodnine lastnikom, zlasti kmetijskih zemljišč.  Kar se tiče obsega dela ali pa pomislekov še na tri leta ali več, desetletno obdobje je treba nekako razrezati na obdobje tako, da se izide teh deset let v krajša obdobja, se pravi, v te kratkoročne načrte in dve leti kot rečeno, je primerno. Zavod je nosilec tega načrtovanja in prehod iz enoletnega v dveletnega nam bo sprostilo nekaj delovne sile.  Kar se tiče pa druge stvari, so pa cenitve. Tukaj se sicer zahvaljujemo državi za priznanje, da smo primeren partner za cenitve glede šakala, je pa tako, da teh cenitev po zavarovanih vrstah do včeraj je kar veliko. To na posameznika pride tudi do 100 cenitev letno ali več. Ti ljudje so pri nas redno zaposleni in to upravljajo kot dodatno delo. Do sedaj smo imeli to plačano za zavarovane vrste preko Ministrstva za okolje in prostor, zdaj vidimo, da naslednjih pet let bomo to delali v okviru istega ministrstva, je pa, poudarjam, tukaj gre za kar velike materialne stroške in konec koncev pri teh škodah, ki so včasih zelo podobne tistim od volkov, so potrebne tudi genske analize dlake, sline in drugih vzorcev, ki jih najdemo na terenu, tako da stvar ne bo čisto poceni, ker smo šakala pustili, da se je razmnožil toliko kot se je. Toliko v opomin mogoče vsem ostalim vrstam, ki se ravno tako razmnožujejo in enkrat se bo treba srečati tudi s temi resnicami, ko stvari preidejo nek prag normale, vzpostavljanje normalnega stanja seveda tudi kar precej stane. Toliko.  Hvala lepa.
Hvala lepa predstavniku zavoda za gozdove, za vaš prispevek.  Med sabo imamo predstavnika Lovske zveze Slovenije. Želi besedo? Izvolite, gospoda Bradač.
Lado Bradač
Najlepša hvala predsedujoči za besedo.  Leta in leta smo se trudili, da smo v bistvu dosegli navzgor neomejen odstrel divjih prašičev. Ravno zaradi tega, ker je lovska družina objektivno odgovorna za vso škodo, ki nastane po teh divjih prašičih. Zaradi tega razprava o tem ali smo zainteresirani za to, da se v bistvu populacija omeji oziroma uravnoteži na sprejemljivo nosilno zmogljivost naravnega okolja je seveda v prvi vrsti v interesu upravljalca, tistega, ki mora vsako leto napisati načrt. Ko pogledaš ta načrt za nekaj let nazaj, ugotoviš da ni bistvenih sprememb. Obrod smo že v preteklosti, tako kot so že moji predhodniki povedali, vedeli da je osnovni problem, zaradi tega smo pri določenih vrstah, kjer je obrod v naravnem okolju problem navzgor, pač naredili neomejeno odstrel. In jaz ne vidim nobenega problema. V kolikor je škoda smo jo tako ali tako dolžni plačati. Ali je načrt enoletni, dvoletni ali triletni, v bistvu nič ne spremeni. Dejstvo je, da nas to, da plačujemo škodo pač motivira, da delamo odstrel in da uravnavamo populacijo na sprejemljivo raven. Za mene tudi triletni, pa če imamo desetletnega na dolgi rok je verjetno vmes neka zgodba pet let, pa bi se lahko o teh številkah pogovarjali še naprej. Pa ne bi, ker se mi zdi, da je že povečana iz enega leta na dve leti, pač za 100 % zmanjša administrativno obremenitev.  Kar se tiče škode, ki jo povzroči šakal smo na tem odboru že v preteklosti kar nekajkrat govorili. Takrat mi je bilo obljubljeno, da bomo imeli petletno škodo. Vidim, da amandma, ki se vlaga pač to prinaša, tako da se zahvaljujem vsem, ki ste prispevali k temu, da bo to petletno obdobje povzdignjeno, ne zgolj tri. Jaz verjamem, da je takrat minister za okolje, ker je zagotovo odgovornost na Ministrstvu za okolje, da ne upravljamo(?) s šakalom, ne na Ministrstvu za kmetijstvo, ne leti nič na njihovo rovaš. Leta 2014 je na zahtevo Lovske zveze Slovenije bil spremenjen predpis, s katerim se je šakal uvrstil med lovne vrste, leta 2014, pred šestimi leti. Potem je pa seveda Ministrstvo za okolje in prostor s svojimi uradniki povedala, da je to zavarovana vrsta. Danes, ko pogledamo naokoli kakšni so problemi z njim v sosednjih državah, Madžarska, Hrvaška pa do Srbije, vemo da je treba danes aktivno začeti z njim upravljati. In naj predsedniku Kmetijstvo-gozdarske zbornice kar s tega mesta odgovorim, naj vas ne bo strah, da bomo izkoriščali zaupanje države in na njihovo rovaš v bistvu dajali škodo po šakalu. Šakal ne dela škode samo na drobnici, dela v bistvu, uravnava populacijo tudi kar se tiče srnjadi. Verjetno veste, da so številke padle, da so zelo nizkem vemo, zakaj. In, če želimo, da ga uvrstimo v to naravno okolje, da bo tudi kakšna druga vrsta ostala zajec in podobne stvari v naših loviščih, bomo seveda morali aktivno loviti.  In naslednji argument, zakaj trdim, da mi lovci tega ne zlorabljamo, če se bo to podaljšalo na pet let. Glejte, enako je z medvedom. Konec koncev bi jaz lahko dvignil roke in bi rekel, naj Ustavno sodišče v bistvu stvari ureja, če mislimo, da bomo s sodnimi odločbami, s sodnim zapletanjem 10-letnega sistema na področju velikih zveri rešili upravljanje. Ne, ne bomo ga. Morali se bomo dogovoriti, morali se bomo dogovoriti za nek splošen etični kodeks pravil obnašanja, kako v bistvu tukaj upravljati s temi populacijami, da v bistvu nekaj dosežemo, da / nerazumljivo/. To pa pomeni, da bodo tako tisti, ki so absolutno proti odstrelu zveri kot tisti, ki so za absolutno za to, da zveri sploh ne bomo imeli, znali narediti in stopiti korak naprej, pa da se bomo o teh stvareh pogovorili. In ta določba, tukaj mislim kaže na to, da smo se vsaj nekje sposobni dogovoriti, pa da je to bremen, ki ga v bistvu tudi v času COVID-a, ko lovske družine ne bodo dobile ničesar, dobile so zdaj nekaj mask, ko škodo, ki jo moramo plačati tako ali tako po dolgem in počez pada na naša plača, da nam boste vsaj tukaj pomagali z nekim petletnim obdobjem.  Kar se tiče lovskih izpitov, mislim, da so zahtevni, po drugi strani pa kot predsednik menim, da je prav tako upravljanje z zavarovanimi vrstami, upravljanje z divjadjo ni enostavno, ljudje se morajo naučiti nečesa, in da morajo te stvari prepoznati in jih tudi imeti v glavi, ko se v bistvu odpravijo v lovišče.   (nadaljevanje) Kar nekaj predpisov je, če jih ne poznate, ste kaznovani, da ne govorimo še o kakšni etiki ali pa kaj podobnega.  Pozdravljam in zahvaljujem pa se ministrstvu za kmetijstvo, da je po desetletju, da ne bom rekel več desetletjih prepoznalo, da je v bistvu treba narediti nekaj za naše zamejske Slovence, ki radi prihajajo k nam, ki želijo biti tukaj pri nas so deležni v lovskih družinah in da bomo končno pred komisijo imeli možnost, da jim bomo te izpite, tisto njihovo znanje, ki so ga že pridobili na Koroškem ali pa v Furlaniji, v bistvu uveljavili tudi pri nas. Tako da hvala lepa kar se tega tiče. Vse ostalo, kar ste tiče kazenske evidence in podobnih stvari, so stvari, ki jih morate sprejeti, saj če ne dobimo vpogleda v kazensko evidenco kdo je bil kaznovan, temu tudi ne moremo odkloniti podaljšanje izkaznice. Mislim, da gre, v bistvu zgodba samo sledi ureditvi tega področja, da bomo tistim, ki si ne zaslužijo imeti lovske izkaznice, da te izkaznice ne bomo podaljšali in jim je ne bomo dali. Imamo ničelno toleranco v Lovski zvezi do kaznivih dejanj in mislim, da je prav, da se ta člen sprejme in spelje.  Po drugi strani je pa z zadržkom sprejeta dosti drsna namera, da se z video napravami izvaja nadzor nad krmišči, solnicami, kalužami in tudi mesti za prevzem divjadi v skladu s predpisi, ki urejajo veterinarstvo. Upam, da je tukaj dovolj velika varovalka, da nekdo ne bo prišel postavljati video nadzor na moje zemljišče tam kjer imam hladilnico in v bistvu začel posegati v moje osebne podatke. Upam, da to urejajo tudi drugi predpisi, konec koncev je treba tukaj spoštovati tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov. Saj pravim, nimam pa nobene težave, če se v bistvu to kontrolira, se mi zdi, da je pa to precej drzna poteza. Na koncu pa se moram v bistvu zahvaliti državnemu sekretarju in ekipi, da so v bistvu bili pripravljeni v teh časih pripraviti, speljati in tudi danes tukaj predstaviti v bistvu ta zakon, mislim da imajo veliko drugega dela. Čaka nas interventni zakon za afriško prašičjo kugo, pa še kopico drugih stvari, tako da res hvala lepa, da ste to pripravili in da se danes o tem tukaj pogovarjamo in upam, da boste tudi vi potrdili to zadevo. Hvala lepa.
Pod Jani Ivanuša
Lepa hvala za vaš prispevek, gospod Bradač. Tako, listo vabljenih smo izčrpali. Prehajamo na razpravo članov odbora o posameznih členih in o vloženih amandmajih. Predlog zakona ima 9 členov. Odboru predlagam, da po končanem glasovanju o amandmajih in morebitnih predlogih za amandmaje odbora v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika glasujemo o vseh členih skupaj. Kdo je za tak predlog? Kdo temu nasprotuje? Nihče. Tako. V razpravo dajem prvi člen, h kateremu ni… Je vložen… Ja, ker imamo probleme. Vložen je bil predlog poslanca Bakovića. Tudi prijavil se je k razpravi, pa prosim izvolite.
Ja, hvala lepa, predsedujoči. Spoštovane kolegice in spoštovani kolegi!  Zdaj, zakon oziroma novela, ki jo danes sprejemamo, je za sredino iz katere prihajam izjemno pomemben. Prihajam namreč s kočevskega. Tam se nam življenje tako ali drugače vrti okrog divjadi in tudi lovstva v obeh smereh. Naj najprej poudarim, da nisem lovec, nisem bil lovec in nikoli ne bom lovec. Pa vendar je potrebno zadevo razumeti, ta zakon kot izjemno pomemben za vse vidike, tako za kmetijstvo kot za lovstvo. Zdaj, kar se tiče amandmajev, ki sem jih vložil, vložil sem pa amandmaje k 1. členu, k 2. členu in k 7. členu, bi se, bom malo širše razpravljal, upam, da je dopustno glede na to, da pri prvem členu se razprava lahko malo širše opravi. Bi najprej povedal, da se tukaj strinjam z gospodom bradačem, ki je govoril o enoletnem, dvoletnem ali večletnem lovsko-upravljavskem načrtu, torej načrt lovskega upravljavskega območja, vendar zakaj se mi zdi pomembno, da bi… Pozdravljam to, da smo podaljšali rok iz enega leta na dve leti, vendar se mi zdi bolj smiselno, da bi dali na tri leta in sicer zaradi tega, ker triletni načrt omogoča večjo preglednost in tudi gospodarnost, kajti upravljavci lovišč se lažje odzovejo na nenačrtovane razmere, ki se morebiti lahko, ali pa neplanirane razmere, ki se morebiti lahko  (nadaljevanje) ali pa neplanirane razmere, ki se morebiti lahko pojavijo. To je tako kot smo rekli, zaradi hipne prenamnožitve določene vrste divjadi kot smo slišali divji prašič, potem tudi zaradi množičnih poginov, zaradi vremenskih razmer recimo hude zime, ki smo jo v preteklosti imeli pa je prišlo do velikega pogina, zaradi prometnih nesreč, zaradi večje škode na divjadi, ki je povzroča s strani velikih zveri. Mi moramo vedeti, da nam resnično iz gozdov izginja srnjad tako, zaradi risa tako, zaradi šakala in tukaj je seveda velika problematika, kar se tega tiče, zato se mi zdi smiselno, da je amandma, ki sem ga vložil k 1. členu podaljša rok iz dveh na tri leta. Hkrati s tem sem tudi dal spremembo amandmaja k 7. členu torej, ki se navezuje na 1. člen, zato je tudi amandma k 3. členu.  Kar se tiče amandmaja k 2. členu, ki govori o tem, da je škoda, ki je nastala, zaradi šakala za obdobje treh let pokrije država lahko povem, da imam tukaj težavo, zato sem predlagal amandma, da se ta rok podaljša na 5 let. Kasneje smo, potem v sodelovanju s koalicijo ugotovili, da tudi oni zasledujejo isti interes, da pa upoštevajo tudi pripombe Zakonodajno-pravne službe, ki je povedala, da je to potrebno urediti v končnih določbah, zato je vidim, da amandma odbora pripravljen, ki spreminja 8. člen in govori tako, da se dejansko podaljša torej da država v roku petih let zagotavlja povrnitev škode, ki je nastala, zaradi šakala, kar pomeni, da bo država pokrivala škodo do 30. aprila 2025. Tukaj je, potem upoštevan tudi moj amandma, zato amandma k 2. členu umikam.  Kar se tiče same novele lahko povem, da torej v racionalizaciji oziroma o tem triletnem načrtu sem že govoril. Bi torej povedal zakaj se mi zdi pomembno, da se škoda, ki jo povzroči šakal obremeni z njo država in ne lovske družine in sicer za obdobje pet let. Kajti v dobi treh let to je zelo kratek čas in v tem času bodo tudi lovci pod določenim presingom in stiskami, da bodo uravnali to populacijo, zaradi tega lahko pride tudi do določenih napak in težav. Tukaj je izjemno pomembno tudi to, da so v tem času populacija ne bo zmanjšala, zgodilo se bo to, da bo po treh letih vsa škoda, ki bo povzročena s strani šakala padla na pleča lovskih družin ali pa upravljavk lovišč. Naj povem, da lovske družine so bile že v preteklosti postavljene v podrejen položaj, če omenim samo takrat, ko so bil bom rekel temu razlaščene pa morda ni prava beseda ali so jim bile odvzete določene površine, ko se je po Zakonu o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov takrat so lovske družine ostale brez nekateri celo brez znatnega dela svojega terena in bom rekel območja, kjer naj bi opravljala s tem celo so ostale nekatere brez objektov, zato je prav, da tukaj nekako prisluhnemo lovskim družinam in pa upravljavkam na sploh. Kajti, zavedati se moramo, da poleg stroke torej Zavoda za gozdove, ki je na tem področju strokovni so lovske družine in ostali upravljavci pa operativci, ki pravzaprav so tisti, ki skrbijo ne samo za to, da se uravnava razmerje, ampak tudi na sploh skrbijo za dobrobit ljudi in kar se tiče s področja varstva narave. Jaz resnično pozdravljam to, da morda tukaj bomo lahko skupaj s koalicijo vidim, da je ta amandma odbora pripravljen k 8. členu, ki podaljšuje rok na pet let, zato bom tudi to podprl in pozdravljam res to gesto oziroma to pobudo.  Kar se tiče kandidati za lovca, ki izvajajo torej, ki so dijaki srednjih gozdarskih ali drugih šol. Tudi meni se zdi primerno, da se jim določeni del izpita prizna, če so to pač bili deležni tega v procesu izobraževanja. Moram reči, da lovski izpit ni kar nekaj tako, ampak se na njega pripravljajo dolgo časa in je kar precej zahteven, zato se mi zdi, da je potrebno, da to ohranimo, kljub temu, da tisti, ki so strokovnjaki na nekem področju oziroma ki so deležni procesa izobraževanja in za to tudi ocenjeni je pa prav, da se jim to tudi upraviči. Pozdravljam tudi pridobivanje podatkov iz kazenskih evidenc zaradi tega, ker se lovske družine pogostokrat srečujejo s tem, da niso bile upravičene do določenih podatkov iz teh evidenc kadar so obravnavale svoje člane tako lovske čuvaje kot tudi druge pri nekih nezakonitih ravnanjih in prihajalo je tudi do tega, da na nek način osebe ni bilo mogoče izključiti iz neke lovske organizacije zaradi tega, ker niso bili upravičeni do določenih podatkov, tako da tukaj jaz ne vidim nobene spornosti. Morda malo razmišljam glede določbe, ki govori o tem, da lovske družine imajo pravico do vseh sodnih in upravnih postopkih, ki zastopajo interes ohranjanja in varstva divjadi. Načeloma jaz tukaj nimam težav zaradi tega, ker moramo izhajati iz tega, da so člani lovske družine tisti, ki skrbijo za to, da narava ostaja nedotaknjena, neokrnjena kolikor je to mogoče, pa vendarle obstaja na drugi strani tudi možnost, da zaradi tega pooblastila lahko pride do nekih zlorab zlati pri morda nekih sporih v lokalnih skupnosti, kjer se zaradi tega lahko omeji tudi lokalni razvoj gospodarstva. Jaz upam, da do tega ne bo prišlo pa vendarle bo potrebno razmišljati tudi v to smer, kajti vemo, da se dogaja in se je dogajalo, pa verjetno se tudi bo, da se določene omejitve ali pa določene pravice, ki jih nekatere organizacije imajo, izkoriščajo potem za to, da se na nek način stvari ovirajo. Zelo pozdravljam tudi odstrel iz nujnih razlogov, kjer se določa razmejitev, ki je v pristojnosti med Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in lovskega inšpektorja, da bi lahko odrejal odstrel iz nujnih razlogov, in sicer zato, da bo naložil krajevno pristojnemu upravljavcu lovišča, da ta odstrel izvede kadar je to potrebno in da je potem tudi ta izvršilec upravičen do povračila in ostalih stroškov. Jaz moram povedati naslednje. Tisti, ki živite v okolju, kjer vam divjad dnevno dela škodo na poljščinah, na sadnem drevju ali pa kjerkoli drugje, boste to razumeli, ostali pač ne boste in to sprejemamo in upam, da sprejemate tudi vi nas, da je izjemno težko. Povedal bom samo svoj primer, dva dni nazaj sem na svoje stroške okoli njive postavil dva metra in pol visoko ograjo, kupil pastirja, kupil tisto kar je potrebno žico, izolatorje, to postavil, to me je stalo ca 200, 250 evrov. To delam, njiva je zame, za mojo družino in zase, nimam za prodajo. Če bi pa bilo za prodajo, vas pa vprašam kako bi bil konkurenčen z ostalimi kmeti, ki teh težav nimajo. Moja njiva ni izven vasi, moja njiva je v središču vasi in jelenjad prijaha, zdaj je lovopust, v tem odboju ni mogoče na nek način odstreliti tisti, ki prihajajo delati škodo, in zato je treba počakati lovno sezono, ki se začne nekako v jeseni kolikor sem seznanjen. Do takrat bomo videli kaj se bo zgodilo, seveda v tem času poljščine rastejo in vsak mora nekaj sam narediti. Tako, da jaz tukaj imam, toplo pozdravljam, da v res tistih izjemnih primerih, ko bo prihajalo do teh upadov živali v urbana središča, da ne glede na to tudi, vsaj jaz si tako razlagam, lahko tudi lovski inšpektor potem odredi ta odstrel iz nujnih razlogov. Bi pa morda malo problematiziral video naprave, torej, da lahko upravljavke oziroma da se lahko izvaja nadzor nad določenimi lovskimi objekti, kjer upravljavke krmijo divjad v nasprotju z načrti lovsko-upravljavskih območij in mestih za prevzem divjadi. Tukaj jaz nimam nobenih težav, da se ta nadzor tudi izvaja, pa vendarle menim, da bi bilo prav, da se to in če se že izvaja, izvede na način, da se video nadzor ustrezno označi in da se obvesti tudi pristojno upravljavko lovišča. Poglejte, že v po Zakonu o prekrških ali pa tudi po Zakonu o kazenskem postopku pa še kje pravzaprav že v Ustavi sami, vemo, da nihče ne more upreti svoje odločitve, torej govorimo o prekršku ali kaznivem dejanju, na nek dokaz, ki ni bil pridobljen v skladu s predpisi. In če bodo to neke kamere, kvazi, ki bodo postavljene tako ali drugače, vam povem, da prekrškovni organ ne bo mogel odpreti odločbe na to, da je nekdo lovec, neka oseba ali lovec ali kakorkoli že, krmil v nasprotju s predpisi ali pa počel nekaj drugega. To vam lahko povem iz lastnih izkušenj, tudi če boste sami posneli storilca kaznivega dejanja na telefon in to dali na sodišče, sodišče se na to ne bo moglo opreti. Zato tukaj razmišljam o temu, da je potrebno te videonaprave nameščati v skladu z običajnimi predpisi, ki so že določeni, ki veljajo, torej da se ustrezno označi, da se obvesti tudi upravljavca in potem jaz tudi tukaj ne vidim nekih večjih težav. Zdaj tako, oglasil sem se na sploh, pavšalno o vseh zadevah. Morda bom kasneje tudi še pri posameznem členu kaj povedal.  Hvala lepa.
Hvala lepa gospod poslanec za vašo razpravo.  Naslednji je prijavljen gospod Tomaž Lisec. Izvolite.
Hvala gospod podpredsednik za dano besedo. Spoštovani vsi prisotni, vsem skupaj lep pozdrav!  V Poslanski skupini SDS smo bili že v prejšnjem mandatu s strani predstavnikov Ministrstva za kmetijstvo seznanjeni z napovedjo, sprememba Zakona o divjadi in lovstvu in smo že takrat na načelni ravni podprli vse te predlagane rešitve, ki gredo nekako v smeri teh administrativnih razbremenitev o katerih predvsem veliko govorimo, na žalost pa potem tako mi poslanci preko sprejemanja zakonov, Vlada preko sprememb uredb in pa tudi predvsem ministrstva s spremembo pravilnikov delajo ravno nasprotno. Tukaj imamo dokaz, da se da iti v smer debirokratizacije na posameznih postopkih, zato v Poslanski skupini SDS podpiramo vse te rešitve, ki se spreminjajo na področju lovskega izpita, na področju lovskih izkaznic, na področju lovske družine. Bi pa tukaj, upam da je dovoljeno v 1. členu, tudi sam pokomentiral dve ključni rešitvi, torej ta letni oziroma dvoletni načrt lovsko-upravljavskega območja. V Poslanski skupini SDS mislimo, da gre za dokaj velik napredel na tem področju, se strinjamo, da je težko za vsako leto posebej načrtovati in da je verjetno veliko lažje, če za 100 % znižamo ta birokratski nesmisel, in da damo dvoletni načrt, tako da ga pozdravljamo. Zahvaljujemo se v tem primeru tudi Zakonodajno-pravni službi, ki je opozorila na posamezne anomalije in zato tudi mi predlagamo, da se določene člene črta in se jih nadomesti v prehodnih in končnih določbah in tukaj pridemo tudi do problematike, ki jo povzroča šakal. Prvič v Poslanski skupini SDS se strinjamo, da to namesto Ministrstva za okolje in prostor, ki v preteklosti ni ustrezno reševalo te situacije, to prevzame ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je že v prejšnjem mandatu, torej v tem sklicu Državnega zbora prikazalo pripravljenost reševati problematiko šakala.  Drugič. Se strinjamo, da stroške pokrije država in pa tudi v teh dneh potem, ko smo predvsem dobili mnenje Zakonodajno-pravne službe, smo tudi v Poslanski skupini SDS, pa tukaj lahko rečem tudi s podporo vseh ostalih koalicijskih strank tudi sami imeli pomisleke ali tri ali 5-letno obdobje. Malo nas je bilo strah, da če bomo dali na tri leta in če problematike šakala v treh letih ne bomo rešili, da ne bomo potem leta 2023 zopet imeli nek interventni ali nujni zakon, zato se nam zdi veliko bolj smiselno tako kot tudi o tem kar je govoril kolega Baković, da podaljšamo obdobje za pet let in to imate tudi v predlogu amandmaja k amandmaju odbora in upam, da bodo vsi amandmaji sprejeti, skratka da zaključim, pozdravljamo te administrativne razbremenitve na področju lovstva in divjadi.  Hvala.
Hvala lepa gospod poslanec. Želi še kdo besedo? Gospa Iva Dimic. Izvolite.
Hvala lepa.  Naj tudi jaz povem mnenje ali pa stališče tudi Nove Slovenije, da bi si tudi mi mogoče želeli, večkrat smo opozarjali, da bi prišlo do spremembe celotnega Zakona o lovstvu in divjadi in jaz računam, da se bo to v prihodnje zgodilo, pa vendarle se mi zdi, da ta sprememba prinaša tisto, kar je pomembno za trenutno uravnavanje s populacijo šakala, zato seveda se nam zdi smiselno, da se tudi ta rok prenese na pet let, ker vendarle lovci ali pa lovske družine niso krive zaradi prenamnožitve te populacije šakala, pa vendarle se mi zdi, da bi bilo nepravično, da bi se stroški ali pa odškodnine njim naprtile, ampak jaz verjamem, da bodo v prihodnje v tem obdobju, kolikor poznam sama lovske družine odgovorno upravljale, ker seveda je tudi njim v interesu, da se število šakala zmanjša na neko možno, dopustno raven. Kar se tiče smo imeli v Novi Sloveniji tudi mogoče malo pomisleke glede video nadzora, pa moram reči, da so zadeve - pravno formalno vzdržijo – da ne bo prišlo do kakšnih zlorab, zato se mi zdi, da lahko rečem, da tudi to seveda podpiramo. Kot sem pa dejala, še enkrat, mislim, da prihaja čas, ko bo treba razmisliti o celotnem Zakonu o lovstvu. Hvala.
Hvala lepa gospa poslanka. Želi še kdo besedo? Izvolite, gospod državni sekretar.
Damjan Stanonik
Hvala lepa. Jaz bi mogoče samo v razpravi za katero se zahvaljujem, mislim, da je bila zelo vsebinska in kvalitetna, če smem še tri stavke dodati in sicer glede dve ali triletnih načrtov, bi rekel, da je tudi argumentacija glede tega, da bi bili lahko triletni, seveda na mestu. Vendar pa vseeno mislimo, da glede na to, da gre vseeno za veliko spremembo, da je trenutno ureditev dvoletna ureditev dovolj velika sprememba in da bi bila mogoče triletna sprememba preobsežna in ni čisto možno napovedati, kakšne bi bile posledice, zato zaenkrat vseeno predlagamo, da ostane dvoletno načrtovanje.  Glede podaljšanja obdobja iz treh na pet let, jaz mislim, da je argumentacija, ki je bila navedena, vzdrži in da se tudi ministrstvo lahko pridruži temu predlogu, da je ustrezno, da se zadeva podaljša iz treh na pet let. Glede video nadzora, potem bom prosil še sodelavko, vodjo sektorja za lovstvo gospo Srnec, če me bo dopolnila, ker je ona bila glavni koordinator pri pripravi tega zakona. Izhajamo iz tega, da mora inšpektor seveda izpolnjevati oziroma slediti vsej ostali zakonodaji, kar z drugimi besedami pomeni, da seveda mora biti video nadzor ustrezno označen in pa v primeru, da se kamera namesti na nek objekt, ki je v upravljanju ali lastništvu nekoga, da za to potrebno soglasje upravljavca ali lastnika. Tako, da mislimo, da ta določba sledi temu in da seveda ob predpostavki, da bo inšpektor, da se od inšpektorja pričakuje, da upošteva tudi vso ostalo zakonodajo, ki se nanaša na video nadzore.  Če smem še dve besedi, jaz bi se, vseeno se mi zdi, da je ta zakon, priprava potekala zelo usklajeno z vsemi deležniki in bi se zahvalil tako gospodu Zupančiču, gospodu Bradaču in gospodu Oražmu, da s svojim strokovnim znanjem nam pomagali pri pripravi same vsebine zakona in mislim, da res predstavlja nek kompromis, ki je v tem trenutku možen, predvsem pa zmanjšuje kot je bilo že rečeno veliko enih birokratskih ovir, ki smo jih bili do zdaj deležni in zato mislim, da tudi v tem delu vsem lažje, če bodo vse te spremembe sprejete. Pa bi samo še glede videonadzora prosil, če lahko sodelavka spregovori dve besedi, da bo zadeva bolj jasna.
Izvolite, gospa Srnec.
Urška Srnec
Hvala lepa. Lep pozdrav tudi v mojem imenu! Gre za to, da je bila ideja, da seveda inšpektor spoštuje vso veljavno zakonodajo, predvsem na tem področju velja Zakon o varstvu osebnih podatkov, kjer je jasno določeno, da kako s tem gradivom ravna in tudi kako je v bistvu dolžan obvestiti lastnike oziroma upravljavce objektov, na katerih namešča kamere. Tako da vsekakor ni namen, da inšpektor ne bi spoštoval vso ostalo veljavno zakonodajo. Ta dikcija v bistvu pove samo to oziroma, da možnost – to kar je tudi gospod poslanec Baković izpostavil, da sicer inšpektor ne more začeti prekrškovnega postopka. Zato mu v bistvu s to določbo damo pooblastilo, da bo lahko začel prekrškovni postopek, seveda v skladu z vso zakonodajo, ki je že veljavna. Je pa ta določba tudi v interesu upravljavca lovišča, kajti v bistvu gre za prekrške, ki jih povzročajo posamezniki in na podlagi tega gradiva bo dejansko lahko tudi inšpektor kaznoval posameznika in dejanskega krivca, ne pa tudi potem posledično pravno osebo, torej upravljavko oziroma lovsko družino. Tako da še enkrat v bistvu ta določba v ničemer ne omogoča lovskemu inšpektorju, da ne bi spoštoval vso ostalo veljavno zakonodajo. Hvala.
Hvala lepa še za vašo dodatno obrazložitev. Še vidim… ne, nikogar. / oglašanje iz dvorane/ Prehajamo h glasovanju, se pravi o amandmaju, 1. členu, ki je od poslanca Predraga Bakovića. Glasujemo. Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (7 članov.) Amandma ni sprejet. V razpravo dajem 2. člen in amandma koalicijskih poslanskih skupin k temu členu. Želi kdo razpravljati?  Gospod Predrag Baković, izvolite.
Ja, saj bom zelo kratek. Torej, 2. člen govori o temu, da je rok tri leta. Mi smo že vsi slišali, da bi to radi želeli spremeniti na pet let. Bi pa tukaj državnega sekretarja vprašal. Torej imam neko informacijo, da države članice Evropske unije lahko zahtevajo poročilo 100 % stroškov za pripravo in izvedbo ukrepov sobivanja, da bi se lažje in hitreje prilagodili na vrnitev velikih zveri in tako na prej in da naj bi potem kmetje in rejci prejeli polno nadomestilo za naložbe v zaščitne ukrepe, povračilo škode, ki jih povzročijo velike zveri in tudi šakali. In me tukaj zanima, če je to resnično, potem je pet let brezpredmetno? Torej pomeni, da bo država v vsakem primeru lahko dobila od Evropske unije povrnjeno škodo na velikih zvereh. Pa me zanima morda, če imate informacijo kako, na kakšen način to poteka in če imam pravo informacijo sam? Hvala.
Izvolite, gospod.
Damjan Stanonik
Hvala lepa. To kar je gospod poslanec izpostavil delno drži in sicer šakal ni zavarovana vrsta. Tudi na podlagi teh sprememb, ki jih danes sprejemamo, seveda pa to velja za varovane zvezi, kot so na primer volk in pa medved. Tako da v tem delu, ki se zdaj nanaša na šakala, se pravi na lovno divjad, ki se lovi v skladu z načrti, pa to žal ne moremo uporabiti.
Hvala lepa državnemu sekretarju za dodatno obrazložitev. Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje o amandmaju k 2. členu koalicijskih poslanskih skupin. Tako, gospod Baković je v tem členu umaknil svoj predlog. Glasujemo. Kdo je za? (14 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. V razpravo dajem 3. člen, h kateremu ni vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? Ne. Zaključujem.  (nadaljevanje) V razpravo dajem 4. člen in amandma koalicijskih poslanskih skupin k temu členu. Želi kdo besedo, želi kdo razpravo? (Ne.) Zaključujem razpravo. Glasujemo.  Kdo je za? (14 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.  V razpravo dajem 5. člen h kateremu ni vloženega amandmaja. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Zaključujem razpravo.  V razpravo dajem 6. člen h kateremu ni vloženega amandmaja. Želi kdo razpravljati? (Ne.) Zaključujem razpravo.  V razpravo dajem 7. člen in amandma koalicijskih poslanskih skupin ter amandma poslanca Predraga Bakovića. Želi kdo razpravljati?  Izvolite, gospod Predrag Baković.
Glede na to, da moj amandma k 1. členu ni bil sprejet tudi 7. je potem brezpredmeten, zato pravzaprav niti ne moremo več o temu glasovati, ker se v materialni odločbi smo že povozili, ker nismo glasovali. Če se strinjate s tem, poten nima smisla, da glasujemo o temu. Ne, da ga umikam, ampak nima smisla, da glasujemo, ker je brezpredmetno.  Hvala.
Hvala. Se strinjamo s povedanim.  Glasujemo o amandmaju k 7. členu.  Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Se pravi, da je amandma sprejet.  V razpravo dajem 8. člen in amandma koalicijskih poslanskih skupin k temu členu se pravi dodatno še imamo predlog amandmaja k amandmaju koalicijskih poslanskih skupin. Želi kdo razpravljati? Gospod Baković, izvolite.
Torej glasovali bomo o tistem, o čemer smo razpravljati prej torej, da se podaljša rok iz 3 let na 5 let, za katerega bo država poskrbela, da se bo škoda poravnala, ki bo nastala s strani šakala. Zato, ker sem umaknil 2. člen, ki je o tem govoril pa smo se, potem zmenili z koalicijo, da bodo dali amandma k 8. členu torej predlog amandmaja za amandma odbora, ki podaljšuje ta rok se tudi sam strinjam s tem in bom podprl na amandma, da se triletni rok odgovornost za škodo, ki jo dolžna plačati država spremeni v petletni rok. Torej kot vidim je 8. člen k amandmaju, ki so ga dale koalicije, potem še amandmiran s prvim odstavkom, ki ta rok podaljša, zato bom to tudi podprl.  Hvala.
Hvala lepa, gospod poslanec.  Še kdo želi? (Ne.)  Prehajamo na glasovanje o predlogu amandmaja za amandma odbora. Glasujemo.  Kdo je za? (14 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Se pravi, da je amandma sprejet.  Sedaj pa glasujemo še o amandmaju koalicijskih poslanskih skupin k 8. členu. Želi kdo razpravo? (Ne.) Glasujemo.  Kdo je za? (14 članov.)   (nadaljevanje) Kdo je za? (14 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)  Smatram, da je amandma sprejet.  V razpravo dajem 9. člen in amandma koalicijskih poslanskih skupin k temu členu. Želi kdo razpravljati? Ne. Prehajamo na odločanje. Začetek glasovanja. Kdo je za? (14 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Smatram, da je amandma sprejet.  Zdaj pa zaključujem razpravo in razpravo jasno o amandmajih in v skladu s prej sprejeto odločitvijo odbora prehajamo še na glasovanje o vseh členih skupaj. Želi kdo razpravljati? Ne. Ugotavljam, da prehajamo na glasovanje o vseh členih skupaj. Začetek glasovanja.  Kdo je za? (15 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Smatram, da so členi sprejeti. S tem zaključujem drugo obravnavo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o divjadi in lovstvu, skrajšani postopek. Vsi sprejeti amandmaji bodo vključeni v dopolnjen predlog zakona, ki bo sestavni del poročila odbora. Potrebno je še določiti poročevalca odbora za sejo Državnega zbora. Želi biti kdo poročevalec? Očitno ne, bom poročevalec kar sam kot podpredsednik odbora. S tem smo zaključili tudi 2. točko dnevnega reda in današnjo sejo Odbora za kmetijstvo. Vsem prisotnim se zahvaljujem za udeležbo in razpravo ter vam želim vse dobro in nasvidenje!