19. nujna seja

Odbor za pravosodje

23. 4. 2020
podatki objavljeni: 23. 4. 2020

Transkript

Vse članice in člane Odbora za pravosodje, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam! Pričenjam 19. nujno sejo Odbora za pravosodje. Na seji kot nadomestne članice in člani odbora po pooblastilu sodelujejo Franci Kepa v imenu poslanske skupine SDS namesto mag. Dejana Kaloha, Jure Ferjan v imenu poslanke skupine SDS ter Nik Prebil v imenu poslanske skupine LMŠ. Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma za umik katere od predlaganih točk, je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem. prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZAČASNIH UKREPIH V ZVEZI S SODNIMI, UPRAVNIMI IN DRUGIMI JAVNOPRAVNIMI ZADEVAMI ZA OBVLADOVANJE ŠIRJENJA NALEZLJIVE BOLEZNI SARS COV2, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo po nujnem postopku predložila Vlada in je bil 22. 4. 2020 objavljen na spletnih straneh Državnega zbora. Kolegij predsednika Državnega zbora je na svoji 66. seji 22. 4. 2020 sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. Kot gradivo imamo na voljo še mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 23. 4. 2020 ter pripombe Odvetniške zbornice Slovenije, ki jih boste prejeli na klop. K tej točki dnevnega reda so bili vabljeni Ministrstvo za pravosodje, Ministrstvo za javno upravo, Zakonodajno-pravna služba, Državni svet, ki je svojo prisotnost opravičil ter Sodni svet, ki je svojo prisotnost prav tako opravičil.  Amandmaji v predlogu zakona se lahko vlagajo do zaključka razprave v posameznih členih predloga zakona. Do tega trenutka so bili vloženi amandmaji poslanskih skupin SDS, SMC, NSi in Desus.  Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, o kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Odboru predlagam, da se razprava o vseh členih in amandmajih združi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika. Po opravljeni razpravi bi opravili glasovanje o amandmajih nato pa glasovali o vseh členih skupaj. Ali kdo temu predlogu nasprotuje? Ugotavljam, da ne. Želi predstavnik predlagatelja zakona podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona? Želi. Besedo dajem državnemu sekretarju na Ministrstvu za pravosodje Maticu Zupanu. Izvolite.
Matic Zupan
Hvala za besedo, predsednik.  Vlada Republike Slovenije je na 13. redni seji 23. aprila določila besedilo predloga novele Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-COV2-COVID-19. Namen predloga novelacije ostaja v bistvu enak kot je bil namen tega prvotnega predloga zakona, ki ga je Državni zbor že sprejel v marcu, in sicer, da se v tem obdobju v sodnih in pa upravnih postopkih omogoči delovanje državnih organov ob hkratnem varovanju zdravja in življenje ljudi, pri čemer gre v prvi vrsti skrb za posameznika, ki je v tem obdobju nekako okrnjena v zmožnosti doseganja oziroma uveljavljanja svojih pravic. S tem predlogom novele sledimo ostalim ukrepom države za obvladovanje epidemije, ki so zdaj že nekako v fazi priprave izhodne strategije, kar na področju sodnih in upravnih zadev pomeni postopni ponovni zagon delovanja pravosodja in izvajanja upravnih in drugih javnopravnih nalog. Hkrati še vedno ostaja tudi skrb za to, da se kljub odpiranju delovanja ne povečajo možnosti širjenja okužbe in se ne ogroža zdravja ali življenja udeležencev v teh postopkih. Rešitve, ki so pred vami, smo pripravili na podlagi precej izčrpnih pogovorov tako z Vrhovnim sodiščem kot tudi z različnimi deležniki kot so Odvetniška zbornica, Zbornica stečajnih upraviteljev, Notarska zbornica in tako naprej. Novela v grobem prinaša rešitve na dveh področjih, in sicer v sodnih zadevah in v upravnih zadevah. Na področju sodnih zadev se s predlogi rešitev želi doseči predvsem dvoje, in sicer omogočiti postopno in hkrati čim bolj široko delovanje sodstva ob izpolnitvi vseh pogojev za njegovo varno delovanje in varno udeležbo strank v postopkih. Ob tem velja izpostaviti, da kljub tem novim možnostim delovanja sodstva tudi v tako imenovanih ne nujnih zadevah, o katerih sodišča trenutno ne odločajo, ne razpisujejo narokov in ne vročajo sodnih pisanj, tista osnovna varovalka za ljudi ostaja enaka in to je da roki v teh postopkih ne tečejo za časa epidemije COVID-19 oziroma skladno z veljavnostjo teh ukrepov do 1. julija 2020 najkasneje. To pa zato, ker še vedno veljajo določene omejitve javnega življenja, zaradi česar bi bilo državljanom precej težko uveljavljati njihove pravice v zakonskih rokih, kar posebej velja za šibkejše stranke, ki nimajo stalnega dostopa do kvalificiranega pravnega zastopanja in svetovanja. Predlagamo torej, da bi sodišča lahko v tem času odločala in vročala sodna pisanja seveda na način kot bi bil določen v odredbi predsednika Vrhovnega sodišča, ki opredeli način poslovanja sodišč v tem obdobju. Zmožnost posameznih sodišč, da delujejo na ta način, pa bo odvisna od njihovih prostorskih, kadrovskih in drugih kapacitet. Mogoče zaradi morebitne nejasnosti velja že sedaj izpostaviti o čem bo zdaj razlika med tako imenovanimi nujnimi zadevami, kjer sodišča po trenutno veljavnih razpisih razpisujejo naroke, odločajo in vročajo pisanja in med ne nujnimi zadevami, kjer se s to novelo postopno odpira delovanje sodišč. Dve ključni razliki sta, in sicer v nujnih zadevah sodišča morajo odločati in vročati pisanja, v ne nujnih pa bodo po novem, če bo predlog zakona sprejet, lahko odločala in vročala, če bo to mogoče storiti ob zagotavljanju ustreznih varnostni pogojev. To pride v prvi vrsti predvsem v poštev pri tistih informatiziranih postopkih, kot so na primer zemljiško-knjižni postopki, registrski postopki, izvršilni postopki, v določeni meri tudi klasična pravda. In pa  druga razlika med nujnimi in ne nujnimi zadevami: v nujnih sodnih zadevah roki tečejo, v ne nujnih sodnih zadevah pa roki ne bodo tekli še naprej. V to rešitev prvotnega zakona ne posegamo. Druga rešitev na področju sodnih zadev je povezana s postopki zaradi insolventnosti, ki so trenutno z odredbo predsednika opredeljeni kot ne nujni, kar pomeni, da sodišče o njih ne odloča, ne razpisuje narokov in ne vroča. Ta rešitev je nekako usmerjena v prihodnje morebitno počasno sproščanje delovanja sodstva tudi na področju postopkov zaradi insolventnosti, in sicer, da zavaruje stranke pred izjemno kratkimi roki, saj skladno z veljavnimi pravili insolventne zakonodaje v teh primerih ni možnosti vrnitve v prejšnje stanje, ni možnosti obnove postopka in ni možnosti revizije. S to rešitvijo dajemo možnost vložitve vloge tudi po preteku z zakonom predpisanega časa, da preprečimo morebitne neugodne posledice za posameznike, ki bi sicer nastale, ker so zaradi epidemije morda zamudili s kakšno vlogo, izjavo, ugovorom ali pa z listino. Posebej izpostavljamo, da je ta rešitev pripravljena za situacijo, ko bi predsednik Vrhovnega sodišča z odredbo insolventne postopke uvrstil v nabor nujnih zadev, kjer roki tečejo. Potem je pa še druga polovica novele, ki pa posega na področje upravnih zadev, tam pa se z novelo omogoča predvsem vročanje odločb, sklepov in drugih dokumentov tudi v ne nujnih zadevah. Zaradi še vedno prisotne nevarnosti širjenja virusne okužbe se v teh zadevah predlaga vročanje z vložitvijo v hišni predalčnik, poštni predal ali pa v elektronski predal, kjer do stikov med vročevalcem in naslovnikov ne bo prihajalo. Ker se ureja vročanje ne nujnih zadev, v katerih rokih v času začasnih ukrepov ne tečejo, posameznik ne bo dolžan nemudoma nekaj storiti, lahko pa bo to storil in s tem omogočil nadaljevanje postopka, na primer poslal dokaze, ki so potrebni za odločitev organa. Posebej želim izpostaviti dejstvo, da je v tem primeru breme dokazovanja vročitve v ne nujni zadevi na organu ne na posamezniku, sama domneva vročitve pa ni ne izpodbojna. In pa druga rešitev. Novela omogoča izvedbo ustnih obravnav tudi v ne nujnih zadevah, ki so sedaj predvidene le v nujnih zadevah, ampak le tam kjer je potrebno postopek izpeljati, ker obstaja nevarnost za življenje in zdravje ljudi, za javni red in mir, za javno varnost in tako naprej. Ob tem bo moral organ poskrbeti, da ne bo prihajalo do možnosti širjenja virusne okužbe in tako zavarovati zdravje in življenje udeležencev postopka.  V tem uvodnem delu na koncu bi se še opredelil, če je primerno, še do mnenja Zakonodajno-pravne službe, ki smo ga prejeli in preučili. Zakonodajno-pravna služba je opozorila na določene potrebne redakcijske in druge vsebinske popravke, zlasti v smeri uskladitve obsega delovanja in upravnih in sodnih organov, torej, da se doda možnost razpisovanja narokov, kjer je to mogoče, in pa eksplicitnega pisnega opozorila stranki, da je kljub vročitvi pisanja roki v njeni zadevi ne tečejo. In pa v smeri podaljšanja časa za nastop domneve seznanitve stranke v upravnih zadevah. Na Ministrstvu za pravosodje menimo, da mnenje Zakonodajno-pravne službe predlagane amandmaje koalicije ustrezno naslavlja, zato jih podpiramo. Toliko uvodoma. Hvala.
Hvala za dodatno predstavitev. Morda želi besedo še predstavnica Ministrstva za javno upravo? Ne želi. Potem pa dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe gospe Katarini Kralj. Izvolite.
Katarina Kralj
Hvala za besedo, gospod predsednik.  V Zakonodajni-pravni službi smo pripravili pisno mnenje o predlog zakona z vidika naših pristojnosti. Pripombe k 1. in 2. členu se nanašata na notranjo skladnost predloga zakona. Pripomba k 3. členu pa je ustavnopravne narave. Gre za določbo, ki v ne nujnih upravnih zadevah določa navadno vročanje za tista upravna pisanja, ki se sicer v skladu z Zakonom u upravnem postopku vročajo osebno. V zvezi s tem smo opozorili na pomen instituta vročanja za zagotavljanje poštenega sojenja oziroma postopanja in tudi za uresničitev pravic do sodnega varstva in pravnega sredstva. Z vidika ustavnega načela sorazmernosti se nam je zastavilo zlasti vprašanje ustreznosti dolžine roka po preteku katerega nastopi domneva vročitve, saj je ta zelo kratek, 3 oziroma 10 dni, če gre za vročanje v tujino. Ugotavljamo, kot je že uvodoma povedal gospod državni sekretar, da so v amandmajih poslanskih skupin koalicije ustrezno upoštevane vse naše pripombe, vključno s podaljšanjem roka za nastop domnevne vročitve upravnega pisanja. Hvala.
Hvala za dodatno obrazložitev mnenja Zakonodajno-pravne službe. Prejel sem še eno pooblastilo in sicer danes na naši seji sodeluje v imenu poslanke skupine LMŠ tudi poslanec Edvard Paulič.  Sedaj pa prehajamo na razpravo o posameznih členih ter vloženih amandmajih.  Odpiram razpravo in dajem besedo članicam in članom odbora. Kdo želi besedo? Besedo ima poslanec mag. Dušan Verbič. Izvolite.
Hvala lepa za besedo, predsednik. Lep pozdrav vsem skupaj! Mislim, da je že uvodoma s strani predlagatelja, se pravi izvršilne veje oblasti bilo dosti jasno predstavljeno bistvo te spremembe predloga zakona, ampak kljub vsemu si moram dovoliti samo nekaj besed. Res je še kako pomembno, kajti ta predlog sprememb se nanaša zgolj na ta tako imenovani institut vročanja, in sicer tako o teh sodnih kot tudi upravnih postopkih predvsem v tistih zadevah, ki niso klasificirane ali opredeljene kot nujne. Dejstvo je, da od 23. 4., se pravi 23. 3. prejšnjega, 29. 3. prejšnjega meseca, ko je bil sprejet ta zakon, prav gotovo je ta čas, ki je potekel, se je prišlo do ugotovitve, da marsikatere zadeve tako v sodnih kot tudi v upravnih postopkih preprosto ni dobro, da stojijo, ker ne morejo biti vse opredeljene kot nujno, kajti večina zadev, tako v sodnih kot tudi v upravnih postopkih, so praktično običajne, vendar še kako vplivajo na določene statuse ali pravice državljanov oziroma vlagateljev nekih postopkov ali zahtev. Tisto, kar se tiče samih recimo temu sodnih postopkov, moram priznati da vsaj iz tega mesta nekako bi kar prosil ali nekako smiselno bi bilo in zaželeno, da se v sodnih postopkih predvsem tisto, ki so tudi predlagali neki deležniki, da bi sodišča že sedaj nekako intenzivno razmišljali… pristopila, da se obravnavajo vse tiste zadeve, ki praviloma potekajo preko tako imenovane elektronske pošte. S tem mislim, da načeloma ne bi smelo biti težav, kajti sodna veja oblasti tudi v tem kontekstu je prav, da se nekako kar intenzivno pripravlja na reševanje zadev, kjer ni praktično nobenih osebnih kontaktov in elektronska pot je tista, ki omogoča neke aktivnosti. Seveda imam tukaj v mislih predvsem te stečajne zadev, prisilne likvidacije, zemljiško-knjižne zadeve, nekatere izvršbe, da ne govorim potem tudi zadeve sodnega registra. Ne bi se spuščal zakaj je to moje razmišljanje sila pomembno tudi kot je državi sekretar omenil, v postopkih prisilne likvidacije oziroma insolventnih postopkov, mislim, da je tukaj kakorkoli razprava odveč, zadevamo se, da so to sila, sila pomembne zadeve za vse, ne samo za dolžnike ali tistih, ki se pojavijo v določenih situaciji sploh kar se tiče teh trenutnih aktivnosti. Govorim in tukaj je moje razmišljanje predvsem v teh postopkih, ki gre, ponovno poudarjam, po elektronski poti. Kar se tiče pa upravnih zadev pa moram priznati, da zelo pozdravljam ne samo to, da se v upravnih zadevah začnejo tudi postopki vezani na ne nujnih zadevah, kajti vemo, da praviloma na prvi stopnji, se pravi upravne enote, ki izvajajo veliko aktivnosti, je po neki grobi oceni skoraj 90 % ne nujnih zadev, ki se bi praviloma lahko odvijale in so tudi v interesu vlagateljev, strank, investitorjev ali stranskih intervenientov, vendar ravno zaradi vročanja se preprosto te zadeve nekako ne morejo premikati. Tisto, kar je še kako za pozdraviti, je, da se poleg tega vročanja s to novelo lahko omogoči izvedba tudi ustnih obravnav,  seveda pod določenimi pogoji, ki je s strani predlagatelja tudi zelo jasno zapisano, hkrati pa tudi bom kar sočasno še vključil te amandmaje, ki jih je vložila koalicija, seveda še kako smiselne pripombe ali mnenje Zakonodajno-pravne službe in ti amandmaji praktično nekako zaokrožujejo to smiselno pot, da se lahko ne samo vročanje, ampak na teh upravnih zadevah začnejo tudi praktično te glavne obravnave. V nadaljevanju mislim, da ni potrebno, da bi ponavljal že marsikaj izrečeno s strani predlagatelja. Menim, da je prav, da se te zadeve odpirajo, da storitev države na upravnih zadevah se začne intenzivneje izvajati. Mislim, da v nobeni zadevi ni možno, da se kakorkoli krši neka pravica strank v postopku ali stranskih intervenientov, tako da to je kar nujno, da je prišlo do te spremembe. Kar se tiče pa za sodno vejo oblasti, pa bi vseeno nekako še enkrat ponovil tisto kar sem že uvodoma izpostavil, da tudi sodna veja oblasti naj v tistih področjih kjer gre po elektronski poti ali po elektronski pošti, da se stvari počasi začnejo normalizirati tudi za ne nujne zadeve.  V vsakem primeru podpiram predlog spremembe zakona kot tudi vložene amandmaje koalicije. Hvala lepa.
Hvala za vašo razpravo.  Morda želi besedo še kdo? Izvolite, besedo ima poslanec Željko Cigler.
Hvala lepa. Spoštovani in spoštovani predstavniki Vlade! V Levici smo predloge ukrepov, ki so zaradi razlagašene epidemije potrebni na področju pravosodja v prvi obravnavi tega zakona seveda podprli, ob tem pa smo dali ena opozorila dodatna na pomanjkljivosti. In glede vseh opozoril smo takrat tudi dobili zagotovilo s strani gospe ministrice, da bo Ministrstvo za pravosodje vse izpostavljene probleme pogledalo in poskrbelo za njih in da ne pričakujejo večjih težav. Upam, da je v praksi to res tako.  Kar se tiče današnjega predloga sprememb smo v medijih pred kakšnim tednom lahko prebrali, da odvetniki in stečajni upravitelji pozivajo k sprostitvi ukrepov na področju delovanja sodišč, kar je seveda razumljivo, to gre za njihovo poslovanje in seveda tudi dohodke, vendar na drugi strani so sodišča do sprostitve ukrepov skeptična, še posebej pa je skeptično do konkretnih predlogov o sprostitvi insolventnih postopkov Vrhovno sodišče. Torej, Ministrstvo za pravosodje sedaj predlaga delno sprostitev za omogočanje obravnav tudi ne nujnih zadev. Malce je to neprijetno, če vemo, da se soočamo z zdravstveno krizo, tukaj pa sproščamo ukrepe iz drugih razlogov, ki sem jih prej povedal, in ne na podlagi podatkov in seveda mnenja tudi zdravstvene stroke ali je čas za to seveda že primeren za sproščanje ukrepov. In tukaj bi prosil za pojasnilo ali je o tej temi zdravstvena stroka razpravljala. Je mnenje, da smo na točki, ko bi lahko tudi na pravosodju začeli sproščati ukrepe s strani tistih, ki so pristojni največ v primeru epidemije, to je zdravstvena stroka, prisotno?  Drugo vprašanje in se nanaša na samoopredelitev ne nujnih zadev, kar je tudi delno državni sekretar v svojem uvodu povedal, namreč v predlogu je navedeno, da bodo sodišča obravnavala tudi ne nujne zadeve, če bodo izpolnjeni vsi pogoji za varno obravnavo. To v praksi pomeni, da bo lahko vsako sodišče odločilo se posamezno katere so tiste zadeve. In v Ljubljani se bo lahko drugače odločalo kot na primer v Slovenj Gradcu. In sprašujem kako bodo ljudje vedeli katere zadeve stojijo in katere tečejo? Čisto praktično vprašanje.  Dalje. Imamo v Levici, sicer je tudi Zakonodajno-pravna služba svoje mnenje že povedala, zlasti je vezano na naše pomisleke v zvezi s 4. točko predloga, ki se nanaša na vročanje sodnih in drugih pisanj, imamo tukaj mnenje, da Vlada predlaga, da se o vseh ne nujnih zadevah, pri čemer ne vemo katere zadeve to bodo, da se te ne vročajo po ustaljenih postopkih, kot jih predvideva Zakon o upravnem postopku, torej obvestilo dobiš v nabiralnik. Če pošiljke ne dvigneš v 14-ih dneh prejmeš pošto v nabiralnik in s tem se šteje, da je to vročeno, ampak, pošto boš dobil direktno v nabiralnik, pri tem pa se bo štelo, da je vročena tretji dan od odpreme. In glede na to, da roki na podlagi že zdaj veljavnega interventnega zakona do konca epidemije ne tečejo, se nam postavlja vprašanje zakaj je ta ureditev sploh potrebna. Namreč, nekdo bo dobil v nabiralnik neko sporočilo, ker ne vemo kdaj bo konec epidemije, bo na odločbi napisano, da rok za pritožbo začne teči s preklicem epidemije. To ne vemo, kot sem že prej povedal, kdaj bo to, ampak vseeno se pa tako mudi, da domneva ob vročitvi velja že tretji dan od opreme. Zakaj? Razumemo, da sodišča želijo čim prej in čim več zadev rešiti, vendar se vprašanje postavlja zakaj je to potrebno tako narediti, ker v Levici menimo, da bodo ljudje zaradi tega le še bolj zmedeni, kar povprečen človek, ko dobi domov neko sodno pisanje, se pač ustraši kaj to zdaj pomeni in dostop do brezplačne pravne pomoči je trenutno prav tako omejen in za marsikoga zna ta rešitev pomeniti povsem nepotreben stres. Kot rečeno, pa ne gre tukaj za nič nujnega, niti roki ne bodo začeli teči pred koncem epidemije.  In še zadnje. V Levici nimamo težav s temi predlogi, le želeli bi jasna zagotovila, da se ti ukrepi sprejemajo zaradi tega, ker je epidemija pod kontrolo in zdravstvena stroka meni, da je čas, da se nekateri ukrepi lahko sprostijo, en pa izključno zaradi tega, da bodo začeli odvetniki delati in / nerazumljivo/ dohodke iz svojega posla. Če bo zaradi nepremišljenih ukrepov zbolelo na primer pol sodstva, ker bo še epidemija prisotna, bo stanje le še slabše kot je danes, ko sodišča delujejo v omejenem obsegu. In v kolikor gre izključno za slednje, seveda takšne rešitve ne moremo sprejeti. Še manj pa, če bodo šli ukrepi na škodo šibkejših postopkov, torej državljank in državljanov, kot bi se lahko zgodilo v primeru vročanja, ki sem ga pod prejšnjo točko omenil. Hvala lepa.
Hvala za vašo razpravo. Morda želi predstavnik ministrstva dodatno pojasniti vprašanja? Izvolite.
Matic Zupan
Hvala za vprašanja.  Najprej gospodu poslancu Verbiču. V bistvu ti naši predlogi rešitev so usmerjeni ravno v tiste postopke primarno, ki so že zdaj informatizirani, ker ne vidimo razloga zakaj recimo neke zemljiško-knjižne zadeve ne bi tekle naprej. Izvršilni postopek seveda ob dostavku, da rok za vložitev pravnega sredstva ne bi tekli naprej in tako naprej. Tako, da pazimo na to in smo primarno fokusirani na te informatizirane postopke, kjer ne prijaha praviloma do stika, registrski postopki ravno tako. To je pomembno za gospodarstvo, še vseeno. Tudi vpisi v zemljiško knjigo so lahko zelo pomembni za gospodarstvo in ni razloga, da to stoji, tako da pazimo na to absolutno.  Nadaljnja vprašanja glede ne nujnih, nujnih zadev kako bodo ljudje vedeli. Ljudje bodo vedeli tako, ko bodo dobili pisanje, vedo, da zadeva teče, če oni želijo, ker rok pa ne teče v ne nujni zadevi, zato se mi pa zdi tako pomemben ta predlog amandmaja, ki bo po vzoru tega, kar so kolegi iz Ministrstva za javno upravo naredili, da bo stranka dobila nek dopis zraven, nek pristavek, da bo vedela, da je dobila sodno pisanje v ne nujni zadevi in kdaj začnejo roki teči. Nam se zdi, vemo, da to zna povzročiti neke nejevolje, sigurno, ampak trenutno imamo recimo na tako imenovanem COLU, to je centralni organ za verodostojno listino, ca 13 tisoč zadev čaka na vročitev. Kakšen stres bo, ko bo teh 13 tisoč zadev postalo 30 tisoč zadev in se zelo hitro nabirajo in bodo potem na enkrat po koncu epidemije vročene. To bo neobvladljivo po našem mnenju, zato je za nas pomembno, posebej za tiste stranke, ki nimajo zastopnikov, ki nimajo odvetnika, da vedo zagotovo, da kljub temu, da so prejeli pisanje, niso na potezi, če ne želijo biti, če pa želijo biti in tam kjer je možnost se odpovedati pravici do pritožbe, pa lahko doseže tudi pravnomočnost odločitve, če tako želijo, recimo za vpis v zemljiško knjigo. Če si podal predlog, saj vrstni red je varovan, je plomba, ampak zakaj ne bi prišel do pravnomočnega vpisa v zemljiško knjigo, če želiš, če ne želiš ga pač ne. Pa še ta dostavek bi nekako izpostavil, da neki gabariti tega kaj pomeni varno delo na sodiščih bodo določeni in so že zdaj v določeni meri določeni z odredbo predsednika Vrhovnega sodišča in so skladni s tem kar recimo NIJZ priporoča pri poslovanju teh organov. Tako, da tukaj je ta potrebna skrb, je pa dejstvo, da določena sodišča bodo lahko v določenih zadevah bolj nemoteno poslovala, določena pa manj, ampak to se pa dogaja že tudi sicer. Mi samo želimo doseči to pravno varnost posameznika, da ne bo imel občutek, da ker je prejel neko pisanje, da se mora zdaj nujno odzvati in to mislim, da še malo bolj precizira predlog amandmaja koalicije. Če sem še kaj pozabil me prosim dopolnite. Imeli ste pa vprašanje glede vročanja o upravnih zadevah, to pa, če želijo kolegi iz MJU prepuščam. Hvala.
Gospa _________
Hvala lepa.  Ja, saj več ali manj je tudi že državni sekretar povedal, ob urejanju vročanja v ne nujnih zadevah, tukaj bi omenila še to, da v teh zadevah roki v času trajanja epidemije ne tečejo. To pomeni, da naslovnik nemudoma po vročitvi ne bo dolžan nekaj storiti, saj bodo roki za izpolnitev začeli teči šele po prenehanju začasnih ukrepov. Z vročitvijo dokumenta se mu bo omogočilo, da izpolni zahtevano in na ta način doseže nadaljevanje postopka ali pa celo njegov zaključek določenega postopka ali pa možnost izvrševanja neke priznane pravice. Tisti, ki mu je ta pravica priznana, se po vročitvi bo lahko odpovedal pravici do pritožbe in s tem dosegel nastanek dokončnosti in pravnomočnosti upravnega akta bistveno prej kot bi dokončnost in pravnomočnost nastopila, če bi moral čakati na prenehanje začasnih ukrepov. Se pravi to smo omogočili glede tega vročanja kar ste spraševal, če pa še kaj še lahko dodatno povem. Hvala.
Hvala za dodatna pojasnila.  Mogoče želi še kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne, zato zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem amandma k 1. členu zakona. Glasujemo. Glasujemo tako kot na seji Državnega zbora. Kdo je za? (14 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Dajem na glasovanje amandma poslanskih skupin SDS, SMC; NSi in Desus k 2. členu zakona. Glasujemo Kdo je za? (14 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.  Sedaj prehajamo na amandma poslanskih skupin SDS, SMC, NSi in Desus k 4. členu zakona. Glasujemo. Kdo je za? (13 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Amandma je sprejet. Prehajamo na glasovanje o vseh členih zakona skupaj. Glasujemo.  Kdo je za? (14 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da so členi sprejeti. S tem zaključujem drugo obravnavo predloga zakona na matičnem delovnem telesu. Sprejeti amandmaji bodo vključeni v dopolnjen predlog zakona, ki bo sestavni del poročila odbora. Prosim, da še v skladu z 42. členom Poslovnika Državnega zbora določimo poročevalca, ki bo predstavil poročilo na Državnem zboru. Predlagam, da kot predsednik poročilo podam sam. Kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da ne. Tako, da zaključujem to točko dnevnega reda in današnjo sejo Odbora za pravosodje.