Gospe in gospodje, dobro jutro. Lepo pozdravljeni!

Začenjam 18. nujno sejo Odbora za finance. Obveščam vas, da je zadržan in se današnje seje ne more udeležiti član odbora poslanec Luka Mesec. Zaenkrat še nisem prejel obvestil, da bi na seji prisostvoval kdo kot nadomestni član ali članica. Dodatnih predlogov v zvezi z dnevnim redom nisem prejel, zato nadaljujemo po predlaganem dnevnem redu.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – OPREDELITEV DRŽAVNEGA ZBORA DO MNENJA FISKALNEGA SVETA V ZVEZI Z ZAHTEVO SKUPINE POSLANCEV DRŽAVNEGA ZBORA ZA OCENO USTAVNOSTI 1., 3., 5., 29. IN 30. ČLENA ZAKONA O IZVRŠEVANJU PRORAČUNOV REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETI 2018 IN 2019, REBALANSA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2019 IN ODLOKA O OKVIRU ZA PRIPRAVO PRORAČUNOV SEKTORJA DRŽAVA ZA OBDOBJE OD 2018 DO 2020.

Ustavno sodišče je Državnemu zboru dne 19. 9. 2019 v zvezi z zgoraj omenjeno zahtevo posredovalo dopis in določilo osemdnevni rok za izjavitev Državnega zbora glede mnenja Fiskalnega sveta o omenjeni zadevi. Odboru sta bili v zvezi z dopisom Ustavnega sodišča posredovani mnenji Vlade in Zakonodajno-pravne službe, zato so izpolnjeni poslovniški pogoji za obravnavo. V skladu z 265. členom Poslovnika Državnega zbora bo odbor kot matično delovno telo podal svoje mnenje.

Poudarjam, da je Odbor za finance na svoji 14. nujni seji 17. 5. 2019 kot matično delovno telo obravnaval navedeno zahtevo za oceno ustavnosti, ki jo je Državnemu zboru poslalo Ustavno sodišče in podprl mnenje Zakonodajno-pravne službe o navedeni zahtevi. K obravnavi te točke so vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance in Zakonodajno-pravne službe. Kot dodatno gradivo ste prejeli dopis Ustavnega sodišča z dne 19. 9. 2019 z mnenjem Fiskalnega sveta, mnenje Vlade Republike Slovenije z dne 26. 9. 2019 in mnenje Zakonodajno-pravne službe prav tako z dne 26. 9. 2019. Prejel sem dve pooblastili, in sicer poslanec Blaž Pavlin nadomešča člana odbora poslanca Jožefa Horvata iz Poslanske skupine Nove Slovenije in poslanec Franci Kepi nadomešča članico odbora poslanko Suzano Lep Šimenko iz Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.

Prehajamo na predstavitev uvodnih poročil. Ali želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? (Da.) Besedo ima gospa Sonja Bien Karlovšek.

Hvala za besedo.

Ustavno sodišče je Državnemu zboru poslalo v odgovor mnenje Fiskalnega sveta, za katerega je zaprosilo Ustavno sodišče in v katerem ga je kot visoko specializirani strokovni organ vprašalo o pomenu nekaterih pojmov iz 148. člena Ustave in o mehaniki fiskalnega pravila. Fiskalni svet je podal odgovor. In ker se ta v nekaterih točkah nanaša na pravna vprašanja je ZPS pripravila odgovor na odgovor Fiskalnega sveta. V mnenju smo opozorili na ustavno revizijski postopek in na obrazložitev predloga ustavnega zakona o spremembi 148. člena Ustave, iz katerega izhaja kakšno je bilo razumevanje pojma prihodki in izdatki iz drugega odstavka 148. člena Ustave po mnenju strokovne skupine ustavne komisije.

Poleg tega smo opozorili na pojmovnik iz Zakona o fiskalnem pravilu, ki se razlikuje od pojmovnika po Zakonu o javnih financah in na to, da fiskalno pravilo primarno ureja Zakona o fiskalnem pravilu in ne Zakon o javnih financah, čeprav je bil ta slednji leta 2018 dopolnjen z novelo ZJFH, ki je v Zakon v javnih financah vnesla poglavje o področju srednjeročnega načrtovanja fiskalne politike in fiskalne discipline.

Izpostavili smo tudi postopek sprejema Zakona o fiskalnem pravilu, zlasti obrazložitev amandmaja k 3. členu, ki določa izvajanje fiskalnega pravila, iz katerega po naši oceni ne izhaja, da bi morali biti proračuni države vsako leto strukturno izravnani. Opozorili smo tudi na različne možnosti, ki jih ima Vlada na razpolago med proračunskim letom zato, da omeji izdatke, npr. spremembo okvira po šestem odstavku 6. člena Zakona o fiskalnem pravilu in nato, da je Vlada v skladu s 4. členom Zakona o javnih financah odgovorna Državnemu zboru za izvajanje proračuna in s tem tudi za izvajanje fiskalnega pravila. Hvala.

Hvala, gospa Bien Karlovšek. Prejel sem še eno pooblastilo, in sicer poslanec Matjaž Nemec nadomešča člana odbora poslanca Janija Prednika iz Poslanske skupine Socialnih demokratov. Naslednja ima besedo državna sekretarka iz Ministrstva za finance gospa Saša Jazbec.

Izvolite.

Lepo pozdravljeni. Hvala lepa za besedo.

Skupina poslancev je spomladi vložila na Ustavno sodišče zahtevo za ustavnost treh proračunskih dokumentov, kot ste že omenili. Ustavno sodišče je za tolmačenje določenih vprašanj, ki so se mu porodila pri obravnave teme na Fiskalni svet kot avtoriteto na fiskalnem področju naslovila vprašanja in dobila pojasnila oziroma mnenje Fiskalnega sveta o uporabi fiskalnega pravila v slovenskem pravnem redu in o njegovi konkretni uporabi v presojanem primeru. Ustavno sodišče je Vlado pozvalo, da se lahko mnenja Fiskalnega sveta izjasni v roku osmih dni.

Pri obravnavi presoje ustavnosti Zakona o izvrševanju proračunov 2018 in 2019, rebalansa 2019 ter pri presoji ustavnosti in zakonitosti odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za 2018-2020 smo torej prišli do točke, ko je treba secirati matematično formulo zapisano v Zakonu o fiskalnem pravilu. Da je kljub dvema formulama, ki sta v zakonu fiskalno pravilo eno, je Vlada enotna s Fiskalnim svetom. Ena se namreč uporablja v času podpotencialne in druga v času nadpotencialne gospodarske rasti. Ključen problem te formule je, da vsebuje spremenljivke, ki niso jasno merljive, ampak gre za ocene, pridobljene na oceni različnih predpostavk. Različne institucije, ki ocenjujejo stanje gospodarstva v posamezni državi, lahko na podlagi enakih vhodnih podatkov stanje merijo s tako imenovano proizvodno vrzeljo, ocenijo z različnimi vrednostmi. In kar je še huje, se te vrednosti v času spreminjajo oziroma se spreminjajo za nazaj. O tem in o konkretnih vrednostih proizvodne vrzeli in njenega spreminjanja v času je napisal več študij in tudi zelo poljudnih in razumljivih člankov v Sobotno prilogo dr. Vole. Na enaka dejstva pa opozarjajo tako Ekonomska komisija, Evropska centralna banka ter domači in tuji akademiki.

Dokler je bila proizvodna vrzel ekonomska kategorija, ki so jo pač računali ekonomski raziskovalci in se je za državo, ki se je pregrevala gibala okoli ničle, kar pomeni, da se je ocenjevalo, da je gospodarstvo v stanju polne zaposlenosti, to ni drama. Ko pa proizvodna vrzel postane spremenljivka, ki je ključna za določanje fiskalne politike v državi, pa zadeve dobijo precej večjo težo. In ker si resnično želimo, da ne bi zapadli v nerazumljive akademske razprave, dovolite, da povem na zelo preprost način, da Vlada meni, da se glede na Zakon o fiskalnem pravilu: prvič lahko presoja ustavnost proračunov sektorja države, se pravi celote, in ne le ene izolirane enote, čeprav gre za največjo enoto, torej državni proračun, ki v različnih letih predstavlja vedno nekje slabo polovico sektorja država.

Drugič, da se uravnoteženost presoja na srednji rok in ne v posameznem letu. Sploh pa je tukaj še problematično, ker zakon nedoločno definira tako dolžino gospodarskega cikla, kot srednjeročno obdobje.

In še tretjič. Presoja se lahko opravi expost, se pravi potem, ko je zadeva zaključna, ko so številke, vsaj nominalne, jasne. To prakticira tudi Evropska komisija in šele takrat, ko so številke jasne, takrat skladno s pravili pakta stabilnosti in rasti lahko pride do sprožitve predvidenih mehanizmov. Torej presoja expost, ko so na razpolago podatke, ne pa vnaprej na podlagi enkratne statične ocene napovedi, niti ne še podatkov.

Vlada prav tako meni, da je namen fiskalnega pravila, da se deležniki zavedajo ustavnega načela uravnoteženosti javnih financ. In ta namen je z našim fiskalnim pravilom do neke mere dosežen. Ministrstvo za finance se pri zajezitvi različnih apetitov vedno pogosteje sklicuje na obstoj tega pravila, na obstoj zgornje meje, na obstoj ustavnega načela in da bi v primerov znatnih načrtovanih odstopanj, bi bila skrb opravičena. Da pa se je v volutivnih številkah, ki se spreminjajo za nazaj – prav ta teden recimo je tudi SURS objavil nove podatke salda države za lansko leto – smiselno držati začrtane poti, ki je v primeru Slovenije zaenkrat še vedno smer uravnoteženih javnih financ. Hvala lepa.

Hvala, gospa državna sekretarka. Vmes sem prejel še eno pooblastilo, in sicer poslanec Boris Doblekar nadomešča članico odbora poslanko mag. Karmen Furman iz Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.

Z uvodnimi obrazložitvami smo končali. Odboru predlagam, da razpravlja in odloča o naslednjem predlogu mnenja odbora, in sicer: »Odbor se strinja z mnenjem Zakonodajno-pravne službe z dne 26. 9. 2019 ter ji predlaga, da ob smiselni uporabi 266. člena Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor Ustavnemu sodišču Republike Slovenije.« Odpiram razpravo o predlogu mnenja. Prvi se je prijavil poslanec Andrej Šircelj.

Izvolite, prosim.

Hvala lepa. Spoštovani predsednik, kolegi in kolegice, predstavnice Ministrstva za finance!

Pri obravnavi te tematike je treba iti korak nazaj, zaradi tega ker dejansko mi obravnavamo prejšnje proračune za prejšnje obdobje. Danes je Vlada že sprejela ali bo sprejela proračune za leto 2020 in 2021. Gre za načelno vprašanje uporabe Zakona o fiskalnem pravilu in Slovenska demokratska stranka je v zvezi s tem predlagala Ustavnemu sodišču, da proračun za 2018 in 2019 dejansko razglasi za neustavno. Tukaj gre predvsem zaradi tega, ker naj bi bila in seveda to mi ugotavljamo na strokovni način, poraba večja v tistem obdobju za 270 milijonov evrov in zaradi tega dejansko Vlada ni sledila zakonskim priporočilom, ni sledila priporočilom, ki ga določa Ustava v skladu s fiskalnim pravilom. Tukaj je predstavnica Vlade poudarila tiste razlike, ki nas tukaj ločijo in ki so dejansko nejasne v zvezi s tem. Pa da začnem pri tretjem. Mi menimo, da se fiskalno pravilo oziroma Zakon o fiskalnem pravilu ne more določati expost, ampak eksaktno, drugače dejansko nima smisla. Namen Zakona o fiskalnem pravilu in namen tega, da se je določba o fiskalnem pravilu uvrstila oziroma da je v Ustavi, je dejansko to, da se zagotovijo stabilne javne finance. Stabilne javne finance se lahko zagotovijo v tekočem obdobju ali za naprej. Tukaj je zadeva popolnoma jasna. To pomeni, da je treba finance dejansko pregledovati, proučevati, ocenjevati itd. za naprej oziroma tekoče za sprejete proračune. Za proračune, ki jih sedaj sprejemamo in tudi sedaj kaže praksa, da minister za finance, predsednik Vlade itd. zagotavljajo, da je proračun predlagan oziroma sprejet v skladu s fiskalnim pravilom. Da bomo mi čez pet let ali pa deset let ugotavljali ali je proračun za leto 2020 ali 2021 v skladu s fiskalnim pravilom in takrat ugotovili, da slučajno ni bil in je zaradi tega nastala kriza in je zaradi tega bilo zaprtih toliko in toliko podjetij, je šlo v stečaj toliko podjetij, se je povečala nezaposlenost itd. Gospe in gospodje, ali ima to kakšen smisel, razen smisel, da govorim o oceni ekonomije s strani zgodovine oziroma obratno, da pregledujemo kaj se je zgodovinsko dogajalo v nekem obdobju. Ker z drugimi besedami fiskalno pravilo je namenjeno zato, da se ugotavlja eksaktne oziroma za naprej oziroma tekoče.

Ne vem kdo bi bil tako neracionalen, da bi v Ustavo zapisal prvič srednjeročno obdobje, za katerega ne bi bilo jasno kaj je srednjeročno obdobje, čeprav se to lahko takoj ugotovi. To je naslednja zadeva, kjer je razlika kaj je sedaj to srednjeročno obdobje in ki se ga lahko ugotovi in predvsem to, da se sedaj kvaliteto, vsebino javnih financ ugotavlja za nazaj in da bomo sedaj po tem vladnem tolmačenju mi čez pet let ugotavljali kaj bo s proračunom za leto 2018 in 2019, ko se teoretično že vse združi. Mislim, da ta princip je nesmiselno sprejeti in ni bil sprejet. In ni bil takrat namen zakonodajalca, da se to naredi, da bomo gledali zgodovino ekonomskih napak, če želite, ali pa nekih dobrih dejanj.

Zaradi tega je tudi v predlogu ustavne presoje to zelo natančno napisano in tudi napisano, da je Ustava in zakon dejansko napotuje na to, da se te napovedi in da se te ocene naredijo za naprej oziroma za tekoče leto itd. Zakaj bi potem minister za finance zagotavljal, da je to v skladu s fiskalnim pravilom. Zakaj neki? Se mu ni treba, če bo to po mnenju Vlade, ki je bilo sedaj povedano, čez pet let nekdo ugotavljal ali je to bilo ali ne. Tukaj gre za čisti racijo. In kakršnokoli drugačno tolmačenje bi bilo v nasprotju z zdravo pametjo. In odgovornim delovanjem na področju javnih financ.

Dejansko je res, da je v obdobju 2018 in 2019 in na to je opozoril tudi Fiskalni svet, prišlo do ekspanzivne? fiskalne politike. Dejansko je prišlo do tega, da se, če želite po domače povedano, preveč zapravlja. Dejansko je prišlo do tega, da se povečujejo stabilni odhodki. Tisti odhodki, ki jih zelo težko ob morebitni krizi, bog ne daj da pride, zaustavite. Če povečujete plače, če povečujete pokojnine, potem to lahko ustavite le s posebnim zakonom. In to vsi tukaj vemo. Ampak ravno v tem obdobju 2018 in 2019 gre za ekspanzivno porabo na tem področju in zaradi tega je tveganje toliko večje. Zaradi tega se ne upošteva ali pa se manj upošteva načelo previdnosti in se je tudi manj upoštevalo.

Tukaj je bilo ugotovljeno in tukaj je tudi Fiskalni svet stalno opozarjal tudi že v tistem obdobju, da to dejansko ne more biti. Če govorimo o srednjeročnem obdobju, za katerega sedaj predlaga Vlada, da se težko določi in da je to pač uravnoteženost na srednji rok. Na katero uravnoteženost, na kateri rok je ta srednji rok uravnoteženih financ? Kaj je tukaj sedaj? Tri, pet, deset, petnajst, dvajset let, še ena kriza itd. Glejte to so akademske razprave. Mi tukaj pa nismo zato, da bomo samo akademsko razpravljali, ampak da bomo tudi odločali in dajali usmeritve glede fiskalne politike Vladi in da bomo Vlado opozorili na to, da fiskalna politika ni vodena v smeri previdnosti in manjšega tveganja. In če srednji rok ni določen, potem je srednji rok tudi šest ali devet mesecev ali pa eno leto. Ali pa dve leti, če želite? Potem sovpada dejansko s tekočim proračunskim načrtovanjem. In tukaj je srž te ustavne presoje, ki jo je dala Slovenska demokratska stranka v smislu skrbi za javne finance in take fleksibilnosti, da ob kakršnihkoli padcih gospodarske aktivnosti, kakršnihkoli znakov krize itd., Vlada lahko reagira in da tudi Fiskalni svet oziroma fiskalno pravilo daje Vladi dejanske omejitve.

Če mi rečemo, da je srednjeročno obdobje pet let za naprej in da se fiskalno pravilo upošteva expost, se pravi za nazaj, potem fiskalno pravilo sploh ne vem, če ima kakšen smisel. Razen zato, da bodo zgodovinarji ugotavljali kako je bilo pred petimi ali desetimi leti na ekonomskem področju v Sloveniji. Tekoče pa dejansko ne bomo mogli zagotavljati stabilnosti in zmanjševati tveganja. Hvala lepa.

Hvala lepa, gospod poslanec. Vmes sem prejel še eno pooblastilo in sicer poslanka Alenka Jeraj nadomešča člana odbora poslanca Anžeta Logarja iz Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. Ali želi še kdo razpravljati? Potem kar tukaj sedaj sledi napovedujem svojo krajšo razpravo.

Mislim, da je kolega Šircelj odprl tisto zadevo, ki je pravzaprav bistvo, ki ga je prepoznal tudi ustavni sodnik, ki se je po odgovor na to vprašanje napotil na Fiskalni svet. In sicer je to dilema glede dolžina srednjeročnosti obdobja. Fiskalni svet v svojem odgovoru pravi, da je srednjeročnost od pet do deset let. Ko sem bral stališče Fiskalnega sveta sem se spomnil na dogodek izpred 30 let, ko je v takratno Jugoslavijo prišel na obisk eden takrat od najslavnejših svetovnih ekonomistov John Chenet Galbraith, ki je bil tudi eden največjih ekspertov in še vedno velja za največjega eksperta na področju velikih gospodarskih sistemov na področju industrijske države in pa na področju ekonomike in doseganja oziroma določanja družbenih ciljev. On je takrat šokiral takratno jugoslovansko javnost s teorijo, da je kakršnokoli napovedovanje v gospodarski dejavnosti tako na nivoju države kot na nivoju velikih gospodarskih sistemov za več kot pet let naprej znanstvena fantastika. To je bilo pred 30 leti. Danes se mi zdi, da velja, da je kratkoročnost zamejena znotraj enega koledarskega leta, da je srednjeročnost oziroma teoretični koncept srednjeročnosti bi naj bi bil od enega koledarskega leta do treh let in vse kar je nad tri leta je dolgoročno. Zakaj to ni pri nas specificirano v Ustavi in v Zakonu o fiskalnem pravilu je druga zgodba. Dejstvo pa je, da tako kot je sedaj nastavljena srednjeročnost in dejstvo je, da tako kot je opredeljena proizvodna vrzel, zlasti pa njeno izračunavanje, omogoča zelo široko polje za različne interpretacije. Mi imamo danes tu pravzaprav odgovor na dve vprašanji. Eno vprašanje je bolj lingvističnega pomena in gre za pomenske etimološke razlike med pojmi prejemki in prihodki in odhodki in izdatki, kar se mi zdi, da je tudi bilo tako s strani Fiskalnega sveta kot Vlade in Zakonodajno-pravne službe Ustavnemu sodišču zelo nazorno pojasnjeno. In pa tisto, če temu pogojno rečem, fizikalni del vprašanja, ko Ustavno sodišče izpostavlja mehaniko fiskalnega pravila. Kar se tiče mehanike fiskalnega pravila, mislim, da je dileme zelo nazorno ponazoril kolega Šircelj. Sam dodajam, da poleg dolžine srednjeročnega cikla je tukaj pomembna še opredelitev gospodarskega cikla samega po sebi, kjer se pa evidentno razlikujemo. Vendar interpretacija vsega tega je stvar Ustavnega sodišča in Ustavno sodišče bo na podlagi zahteve za ustavno presojo o tem tudi odločilo. Hvala lepa kar se z moje strani tiče. Ali želi še kdo razpravo? Ne želi, zato razpravo zaključujem.

Prehajamo na glasovanje o predlogu mnenja odbora. In sicer: »Odbor za finance se strinja z mnenjem Zakonodajno-pravne službe z dne 26. 9. 2019 ter ji predlaga, da ob smiselni uporabi 266. člena Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor Ustavnemu sodišču Republike Slovenije.« Glasujemo.

Kdo je za? (10 članov.) Je kdo proti? (6 članov.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Na ta način zaključujem 1. točko dnevnega reda in 18. nujno sejo Odbora za finance. Hvala lepa.