37. nujna seja

Odbor za finance

24. 4. 2020
podatki objavljeni: 24. 4. 2020

Transkript

Spoštovane gospe in cenjeni gospodje! Lepo pozdravljeni!  Začenjam 37. nujno sejo Odbora za finance.  Nisem prejel nobenega obvestila o tem, da bi kdorkoli bil zadržan in se seje ne bi mogel udeležiti. Prejel pa sem kar lepo število pooblastil, in sicer poslanka Elena Zavadlav Ušaj nadomešča bivšega poslanca Andreja Širclja iz Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, poslanka Nada Brinovšek nadomešča poslanca Franca Rosca iz Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, poslanec Dušan Šiško nadomešča poslanca Janija Ivanušo iz Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke in poslanec Jure Ferjan nadomešča poslanca Anžeta Logarja iz Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.  S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. V poslovniškem roku nisem prejel dodatni predlogov v zvezi z dnevnim redom, zato ugotavljam, da je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje.  Kolegice in kolegi, včeraj so me obvestili, da je prezračevanje v tej veliki dvorani Državnega zbora tako intenzivno, da ni potrebno odrejati odmorov med sejo, zato da bi prezračili dvorano. Vas pa prosim oziroma vam predlagam nekaj. Glede na predvideno dolžino današnje seje, da bi morda takole na dva in pol do tri ure vendarle naredili prekinitev za 15 do 20 minut. Ali se strinjate s tem? Okej, hvala lepa.  Potem pa prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE… /oglašanje iz klopi/ Postopkovno? Gospod poslanec Luka Mesec postopkovno. Izvolite.
Hvala za besedo. Lep pozdrav! Podobno kot pri prejšnjem korona paketu smo tudi tokrat dobili vladni zakon čez vikend v naglici. Mi smo ga prebrali, preštudirali, pripravili preko 50 strani amandmajev za to sejo. Med tem ko ugotavljamo pred 5 minutami smo zadnjič gledali sistem v poslanski skupini, da koalicija še vedno ni vložila svojih amandmajev, kljub temu, da so bili napovedani. Se pravi, preden začnemo s točko je moj postopkovni predlog, da se sejo zamakne za eno uro oziroma kolikor bo koalicija potrebuje, da pripravi svoje amandmaje, ker sicer bomo spet pri tem kot prejšnjič, ko smo en dan porabili v bistvu za razpravo o zakonu, ki se je potem amandmiral in z amandmaji spreminjal in nekatere rešitve, ki smo jih prejšnji dan kritizirali na koncu sploh niso bile relevantne. Tudi tukaj predlagam, da naj koalicija najprej predlaga amandmaje zato, da bomo videli kaj sploh so njene rešitve, za katere se je na koncu odločila, preden s to razpravo začnemo. Mislim, da to ni nepomembno glede na to, da imamo tukaj na mizi 2 milijardi 800 milijonov državnih poroštev, da imamo na mizi neko predelavo SID banke v slabo banko in da imamo zgolj redakcijske popravke prvega korona zakona iz katerega so izpadle številne skupine, na katere smo dolgo opozarjali. Preden začnemo, gospod predsednik, predlagam, da vprašate koalicijo koliko časa še potrebuje, da pripravi amandmaje in da za ta čas sejo prestavimo, da bomo vedeli pri čem smo.
Hvala, gospod poslanec. Koalicijski amandmaji so v postopku vlaganja in bodo v zelo kratkem času tudi razvidni. Jaz predlagam, gospod poslanec, glede na vaš postopkovni predlog, da vendarle po ustaljenem vrstnem redu opravimo predstavitve zakona in da ni potrebno glede na to, da so amandmaji v postopku vlaganja oziroma so mislim, da celo že v sistemu in da jih tudi vsaj, kar se tiče koalicijskih amandmajev, ni prav zelo veliko, da bi zaradi tega prestavljali  2. TARK: (NB) – 11.05 začetek seje in vas sprašujem ali vztrajate pri vašem postopkovnem predlogu ali ne? / oglašanje iz ozadja/  Dobro. Potem bomo o vašem postopkovnem predlogu glasovali. Na glasovanje dajem predlog, postopkovni predlog poslanca Luka Mesca… Postopkovno posalnec Robert Pavšič. Prosim.
Hvala lepa. Saj pravzaprav je eno vprašanje. V uvodnem delu ste, gospod predsednik, brali pooblastila in tudi, da gospod oziroma kolega Ferjan nadomešča Anžeta Logarja. Gospod Logar že nekaj časa ni več poslanec, tako da ga ne more nadomeščati. Ne vem, če bo glasovanje, v primeru, da glasuje nekdo, ki nima pravilnega pooblastila, potem bilo tudi ustrezno. Samo ta pomislek. Hvala.
V redu, saj vaš pomislek je na mestu. Jaz seveda dobro vem, da tudi vi veste za kaj gre in bom jaz prekvalificiral poslanca, poslanec Ferjan in poslanka Zavadlav Ušaj, sta na poziciji mest, ki sicer pripadajo Poslanski skupini SDS, pa s tistimi, ki so bili v originalu, ki so zasedali ta mesta, pač niso več ta mesta povezana, zato ker sta oba gospoda bila imenovana za ministra v Vladi. Jaz mislim, da to mi vsi vemo in ni potrebno tukaj nekih dodatnih pojasnil.  Zdaj bomo pa prešli na glasovanje. Kolega Mesec, jaz vas samo vprašam, za koliko bi pa vi želeli prestavitev? Dobro.  Se pravi, postopkovni predlog je, da se začetek današnje seje prestavi na uro 12.00. Glasujemo.  Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Ugotavljam, da postopkovni predlog ni sprejet.  Tako prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O INTERVENTNIH UKREPIH ZA ZAJEZITEV EPIDEMIJE COVID-19 IN OMILITEV NJENIH POSLEDIC ZA DRŽAVLJANE IN GOSPODARSTVO.  Predlagatelj tega zakona je Vlada. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 66. seji, 22. aprila letos sklenil, da se predlog zakona obravnava po nujnem postopku. K obravnavi te točke so vabljeni: predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance in Zakonodajno-pravna služba.  Dodatno gradivo, ki smo ga prejeli k temu predlogu zakona je mnenje Zakonodajno-pravna službe, dopis urada predsednika Republike in priporočilo števila 5, stalnega posvetovalnega Odbora za podnebno politiko pri predsedniku Republike. Prejeli smo tudi številne dopise zainteresirane javnosti in strokovne javnosti, ki so vsi razvidni v okolju Lotus Notes, to je takšno število, da tega ne morem prebirati, ker je enostavno preveliko tega. In prejeli smo mnenja predstavnikov lokalnih skupnosti in sicer dopis Občine Jesenice, dopis Združenja občin Slovenije, dopis Združenja mestnih občin Slovenije in dopis Skupnosti občin Slovenije.  Amandmaji k predlogu zakona e vlagajo do zaključka razprave o posameznih členih na seji odbora. Do sedaj so amandmaje vložile Poslanske skupine SNS, Poslanska skupina SAB, Poslanska skupina Levica. In ravnokar so me obvestili, da so vložili tudi amandmaji Poslanske skupine Socialnih demokratov.  Gospe poslanke, gospodje poslanci! Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona in za uvodno predstavitev dajem besedo ministru za finance, gospodu Andreju Širclju.  Izvolite prosim.
Hvala lepa spoštovani predsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, gospe in gospodje!  Predlog zakona o katerem razpravljamo danes, v prvi vrsti vključuje dodatno skupino ranljivih oseb za katere je bilo pri prvi obravnavi ugotovljeno, da niso bili vključeni pri pripravi osnovnega zakona, niso bili vključeni v zakon. Določene rešitve se nanašajo tudi na nejasnosti, ki so bile zaznane pri izvajanju osnovnega zakona in ki so jih dale strokovne in druge javnosti. Določene pripombe so dale tudi strokovne in druge javnosti in mi smo jih dejansko vključili. Imeli smo široko razpravo o rešitvah v tem zakonu, z strokovno javnostjo, z ostalimi javnostmi. Skratka, z tudi vsemi, politične stranke so bile povabljene, tako opozicija, kot koalicija, kot seveda tudi vsi ostali. Osnovni cilji predlaganih ukrepov ostajajo isti, to je ohranjanje delovnih mest, delovanje podjetij, izboljšanje socialnega položaja ljudi in seveda zaščita, še posebej tistih, najbolj ogroženih, zaradi epidemije Covid-19. Predlog zakona tako na novo zagotavlja enkratni solidarnostni dodatek, v višini 150 evrov, za dodatne skupine ranljivih oseb, kot so, primeroma, starši otrok s posebnimi potrebami, starši, ki so upravičeni do otroškega oziroma starševskega dodatka, družinski pomočniki, invalidi, vojni veterani, vojni invalidi, kmetje, člani kmetij, rejniki in drugi. Na novo se ureja tudi začasna oprostitev plačila davka na dodano vrednost, od dobav zaščitne in medicinske opreme. Začasno se razrešuje oddaja presežnih količin odpadne embalaže in postopki v zvezi z graditvijo objektov se poenostavljajo. Popravki oziroma dopolnitve osnovnega zakona se nanašajo tudi na poenostavitev oziroma ugodnejšo postavitev pogojev za preverjanje upravičenosti delodajalcev do povračila nadomestil plač delavcem na čakanju oziroma izostanku od dela zaradi višje sile, zaradi epidemije in, tudi, dodatno se preverja upravičenost samozaposlenih in drugih do mesečnega temeljnega dohodka oziroma oprostitve plačil prispevkov. Pri slednjih, se pravi, samozaposlenih, se razširja tudi krog oseb, ki bodo upravičeni do temeljnega mesečnega dohodka oziroma oprostitve plačil prispevkov. Predvsem tu poudarjamo starše, ki koristijo določene pravice iz naslova starševskega varstva. Poudarjam, da se bodo te pravice priznavale za nazaj, torej, od 13. marca dalje. Poudarjam tudi, da smo prilagodili določbe zakona glede zahteve po vračilu sredstev, ki so jih upravičenci že prejeli. Tako delodajalci ne bodo dolžni vračati oproščenih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delavce, če bodo izplačali nagrade delavcem, ne pa tudi poslovodstvu oziroma članom uprav. Dopolnitve se nanašajo tudi na področje odloga plačila kreditnih in drugih obveznosti, pravice delavcev, delovanje javnega sektorja v času epidemije, preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, izvajanja javnih storitev, vrednotnic v turizmu. Predvideli smo tudi določene druge rešitve, ki so potrebne zato, ker smo zaznali določene težave pri izvajanju samega zakona. Spoštovani, Vlada meni, da predstavlja predlog zakona nujni nadaljnji korak za spopadanje z epidemijo Covid-19, zato Vlada predlaga, da podprete obravnavani zakon. Hvala lepa.
Hvala, gospod minister. V imenu Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, bo poročilo podala gospa Sladjana Ješić. Izvolite, prosim.
Sladjana Ješić
Hvala za besedo, gospod predsednik. Dober dan. Zakonodajno-pravna služba je o Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemijo Covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo v skladu s svojimi poslovniško določenimi nalogami, pripravila pisno mnenje. Obravnavana zakonska materija se spreminja v kratkem času, po dobrih treh tednih odkar je bil vložen predlog osnovnega zakona. Tudi tokrat smo upoštevajoč dani časovni razpon, ki je bil glede na potek zakonodajnega postopka naši službi na razpolago za proučitev tega predloga zakona in pripravo mnenja spet okoli 24 ur, bile v delo vključene prav vse strokovne sodelavke naše službe, katerim se iz tega mesta iskreno zahvaljujem za angažma. Tudi tokrat je mnenje torej rezultat našega skupnega dela. V okviru uvodne predstavitve bi nadalje podala nekaj ključnih poudarkov iz mnenja.  S predlaganim zakonskim besedilo je predlagatelj z urejanjem zakonske materije posegel v nekatere določbe osnovnega zakona na način, ki pomeni spremembo določenih pogojev za pridobitev posameznih pravic iz naslova ukrepov, spremembo kroga naslovljencev pravne norme in spremembo trajanja ukrepa. Uveljavite teh sprememb bi zahtevala tudi ustrezne izčrpnejše in dovolj celovite prehodne določbe, ki bi razrešila vsa bistvena vprašanja prehoda na spremenjeno zakonsko ureditev kot so na primer: določitev pravne podlage za dokončanje morebitnih že začetih postopkov, prilagoditev pravnega položaja naslovljencev določb in opredelitev do pravic pridobljenih v vmesnem času na podlagi obstoječe ureditve. Omeniti velja, da poglavje prehodnih in končnih določb tudi sicer ni ustrezno strukturirano, saj sta mednje umeščeni tudi noveli dveh zakonov in začasen ukrep za varstvo pred posledicami epidemije. Tukaj je govora o 48., 49. in 50. členu predloga zakona. Te določbe nimajo narave prehodne ureditve namenjene prilagoditvi, novi ureditvi, ki je tudi časovno omejena. Menimo, da bi bilo treba spremembe in dopolnitve zakonov obravnavati v okviru ločenih novel, ne pa v okviru obravnavnega predloga zakona oziroma celo njegovih prehodnih določb. S tem bi se zagotovilo spoštovanje načela pravne varnosti, ki je neločljiv del pravne države, ki se s takšnim zakonodajno-tehničnim pristopom krni.  V zvezi s spremembo in dopolnitvijo Zakona o lokalni samoupravi pa še opozarjamo, da osnovi zakon ni urejal s tem povezane vsebine. Zaradi sprememb in dopolnitev ukrepov ter določitve novih ukrepov je treba preveriti ali kaže besedilo predloga zakona v zvezi z določitvijo prekrškov in ureditvijo nadzora nad izvajanjem zakona dopolniti. Tukaj imamo v mislih del zakona, ki se nanaša na kazenske določbe. Omenila sem že, da se zakonska ureditev spreminja v kratkem časovnem obdobju. Zakonodajalec nima samo pravice temveč tudi dolžnost, da zakonodajo spreminja, če to narekujejo spremenjena družbena razmerja. Načelo prilagajanja prava družbenim razmerjem je eno izmed načel pravne države iz 2. člena Ustave. Tudi v tem primeru, ko se zakonska ureditev spreminja v kratkem časovnem obdobju je zakonodajalec zavezan k spoštovanju načela enakosti, po katerem lahko enake pravne položaje uredi različno le, če ima za to razumen razlog, ki izhaja iz narave stvari. Če v zakonodajnem gradivu takšen razlog ni naveden, je treba rešitve dodatno utemeljiti, sicer je dolžan enako urediti tudi pravni položaj subjektov, za katere je v vmesnem času veljala drugačna ureditev. Ponekod ugotavljamo odstop od navedenega na kar opozarjamo v pripombah k posameznim členom.  V uvodnih pripombah smo v mnenju posebej izpostavili ustavnopravni vidik, povezan s pravico do zakonodajnega referenduma. Hkrati z obravnavanim predlogom zakona je namreč v zakonodajnem postopku tudi predlog sklepa o nedopustnosti zakonodajnega referenduma, ki se nanaša na predlog zakona. Čeprav naj bi predlog zakona vseboval rešitve, s katerimi se zagotavljajo interventni ukrepi za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, vključuje tudi nekatere druge vsebine. Izpostavljamo predvsem določbe novega 100.a člena oziroma 41. člena predloga zakona in novega 23.a poglavja zakona oziroma 42. člena predloga zakona. Drugi odstavek 90. člena Ustave izrecno določa 4 zakonodajna področja oziroma vrste zakonov, o katerih referenduma ni dopustno razpisati, med katerim so tudi zakoni o nujnih ukrepih za zagotovitev odprave posledic naravnih nesreč. To pomeni, da je podlaga za predlog sklepa o nedopustnosti referenduma prva alineja drugega odstavka 90. člena Ustave. Presoja ali in katere vsebine sodijo v predlog zakona je zato izjemno pomembna tudi z vidika izključitve referenduma. Iz odločbe Ustavnega sodišča števila U2-1/15-20 z dne 28. septembra 2015 izhaja, da se z izključitvijo referenduma v naprej določenih primerih učinkovito varuje pomembne ustavne dobrine, ki bi bile zaradi njegove izvedbe ogrožene in da s tem, ko ustavodajalec to pravico že v naprej izključi, to lahko stori samo za ozko določene primere. Izključitev referenduma se tako sme nanašati samo na te z zagotovitvijo nujnih ukrepov povezne vsebine. To pomeni, da v zakonsko besedilo ni dopustno umeščati drugih vsebin, ki ne pomenijo nujnih ukrepov v smislu drugega odstavka 90. člena Ustave, saj bi bila v nasprotnem primeru lahko povzročena prekomerna uporaba ustavne prepovedi referenduma in poseg v pravico do referenduma, ki bi se lahko v postopku morebitne ustavne presoje izkazala za ustavno nedopustno. Iz tega vidika so po mnenju Zakonodajno-pravne službe v predlogu zakona sporne vsebine določene v novem 23.a poglavju zakona. Predlagatelj sicer navaja, da je zaradi posledic epidemije COVID-19 treba pospešiti postopke izdaje gradbenega dovoljenja, vendar v tem kratkem času veljavnosti ukrepov po obravnavanem interventnem zakonu, to pa je do 31. maja oziroma ob izpolnitvi določenih pogojev izjemoma do 30. junija, ni videti kako bi te določbe lahko kakorkoli vplivale na pospešitev postopkov, kajti upravni organi lahko odločajo le na podlagi veljavnega zakona. Ko se rok trajanja ukrepov izteče, ti prenehajo, kar pomeni, da to ne bo več veljavna zakonodaja. Poleg tega velja opozoriti na razmerje predloga zakona z Zakonom o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19. 6. člen omenjenega zakona določa, da v upravnih zadevah v času do 1. julija 2020 roki ne tečejo. To praktično pomeni, da zaradi časne narave predlaganih sprememb ureditve graditve objektov v 23.a poglavju zakona teh sprememb sploh ne bi bilo mogoče uporabiti, saj si je težko predstavljati, da bi izdaja gradbenega dovoljenja v integralnem postopku predstavljala nujno zadevo v smislu interventnega zakona, ki se nanaša na sodne, upravne in druge javnopravne zadeve. Če pa je namen določb iz 23.a poglavja zakona, da bi veljale tudi po prenehanju epidemije, pa ne bi smele biti vključene v ta predlog zakona, saj ne gre za ukrepe, ki bi bili zvezani z epidemijo bolezni COVID in ki bi veljali le za čas te epidemije. V takem primeru bi vključitev teh določb imela za posledico kršitev ustavne pravice do referenduma. Trajnih zakonskih sprememb, ki sistemsko posegajo v ureditev graditve objektov, urejanja prostora in ohranjanja narave, ni mogoče sprejeti na način, ki bi izključeval volivcem uveljavljanje ustavne pravice do referenduma. S takšnimi določbami se celoten predlog zakona izpostavlja nevarnosti, da bi eden   (nadaljevanje) ali več volivcev uveljavljalo sodno varstvo pred Ustavnem sodiščem po petem odstavku 21.a člena Zakona o referendumu in ljudski iniciativi.  Če zaključim. Ustavna nedopustnost referenduma je tako določen kot izjema in le za taksativno določene primere, zato njena ekstenzivna uporaba v pravnem sistemu ni mogoča. Drugih pripomb na tem mestu ne bom povzemala, saj so predstavljena in obrazložene v pisnem mnenju. Z odzivom predlagatelja v obliki amandmajev ali dodatnih pojasnil do slej v naši službi nismo bili seznanjeni. Če bodo amandmaji vloženi jih bomo proučevali sproti, zato se po potrebi v zvezi s tem še oglasim.  Toliko z moje strani glede uvodnih pojasnil.  Hvala.
Hvala, gospa Ješić.  Koalicijski amandmaji so vloženi in tudi vidni v sistemu. Gospe in gospodje, odboru predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika Državnega zbora glasuje skupaj o vseh členih. Ali kdo temu nasprotuje? (Ne.)  Prehajamo torej na razpravo in odločanje o členih ter vloženih amandmajih. V razpravo dajem 1. člen zakona, k kateremu ni vloženih amandmajev. Poslanec Han se je že prijavil. Še kdo drugi želi besedo? Gospa Zabret. Kolega Prednik, vi ne. Začenjamo torej razpravo naprej je na vrsti poslanec Matjaž Han.  Prosim.
Hvala lepa, predsednik.  Spoštovani minister, kolegici in kolegi! Moja prva intervencija bo relativno kratka iz preprostega razloga dejstvo je, da je v teh kriznih časih pa tu se že ponavljamo vsi skupaj vsak dan iste besede je treba gospodarstvu, ljudem, ki so vpeti absolutno pomagati, kar se da hitro predvsem pa za moje pojme poleg hitrosti tudi učinkovito. Ko vse te zgodbe poslušam o reševanju te krize predvsem reševanju gospodarstva včasih dobim občutek kot, da je v podjetništvu samo, da imajo podjetniki samo plače pa na primer še eden strošek ostalega pa ne. V bistvu se je podjetništvo in sedaj že skoraj 2 meseca bo 15 maja, kjer se v bistvu zadeva ustavila ne samo v Sloveniji, ampak v celem svetu. Po mojem bomo račun za to krizo plačevali pa, da ne bom rekel 10 let mogoče celo generacija, ki prihaja za nami. Mi Socialni demokrati smo seveda vložili amandmaje, ko sem poslušal sedaj Zakonodajno-pravno službo je zelo težko sedaj govoriti na splošno in biti pameten, ker ne vemo kakšne amandmaje bo vložila Vlada, ki ne samo, da jih bodo mogoče kakšnega nomotehnično, ampak kakorkoli v skladu z mnenjem Zakonodajno-pravne službe…
Kolega Han, prosim vas, malo bližje!
Se opravičujem.  …ne samo, da bo vložila glede na mnenje Zakonodajno-pravne službe lahko, da bo kakšen amandma tudi vsebinski in bo mogoče kakšno stvar obranil ne na glavo, ampak jo drugače definiral in zato jaz ne bi rad, da bi bil ta preveč politikantski. Moram reči, da tega res ne razumem zakaj enostavno nimamo še teh amandmajev. Sedaj, če jih je lahko opozicija vložila mogoče lahko boste rekli malo bolj šlampasto – se strinjam – z manj truda bi lahko Vlada jih tudi vložila in bi bila po mojem kakšna razprava odveč. Jaz se bom v naslednji fazi, ko bom vendarle videl te amandmaje lažje odločil in kako govoril. Dejstvo pa je, spoštovani, da mi moram ljudem naliti čistega vina. Vse ukrepe, ki jih sprejmemo v teh dneh, v tem tednu, v tem mesecu bodo mogli ljudje na neki način poplačati skozi bom rekel druge zakonodaje v naslednjih letih. Niti eno stvar ne bomo dobili zastonj razen, če bodo na neki način Evropa, svet s kakšnimi drugačnimi ukrepi odpisovale kakšne dolgove državam drugače jaz ne vidim kako in na kakšen način bi lahko države drugače funkcionirale. Zato ne se prehitro veseliti, ko bomo dobili, ko bodo državljanke in državljani dobili 150, 200 evrov na račun, ker jih bodo morali taisti državljani taista sredstva mogoče celo z obrestmi vračati v naslednjih letih. Jaz sem socialni demokrat po prepričanju, po vrednotah definitivno, vendar če si nalijemo čistega vina, mi smo šli pri teh, deljenju denarja zelo zelo zelo zelo zelo široko in se mogoče nismo celo fokusirali na tisti problem, ki je. Če pogledam samo, mi bomo razdelili ogromno denarja, ljudje, ki so pa zaprli trgovine, ki imajo v trgovskih objektih bom rekel te lokale, pa jim ne bomo pomagali pri najemninah. Pa imajo trgovine zaprte, pa imajo ljudi zaposlene, pa govorimo o desetih milijonih, če bi vse te najemnine po Sloveniji poplačali, tega ni notri zapisanega, vse ostalo pa, bom rekel na nek način, bom rekel zdaj delimo. Če ne bo dogovora med politiko v nadaljevanju, levo in desno, če ne bo enega družbenega dogovora, ki bo seveda temeljil na solidarnosti, ki bo seveda temeljil na pravičnosti, predvsem bo pa temeljil na realnih ocenah kako in na kakšen način bomo potem to poplačali, bo katerakoli vlada v naslednjih obdobjih imela neizmerno težavo. In takrat se bomo morali spomniti kaj smo govorili v dneh, ko sprejemamo to zakonodajo. Mi smo naše amandmaje, predsednik, koncepirali na istemu sorazmernosti, da… Težko je, bom rekel, čez palec ocenjevati koliko boš imel izgube, kakšno boš imel zgubo in potem na tak način vračati denar ali pa ga na tak način dobiti, zato je treba biti tu, bom rekel, relativno dosti elastičen, če temu tako lahko rečem. Druga zadeva je, ker smo pač začeli denar raznim skupinam normalno dajati, mogoče je celo prav, potem ga moramo, če ga damo enim, ga moramo dati tudi drugim in zato je ta, bom rekel zdaj velika zgodba o teh izpuščenih skupinah in verjemite mi, da je 2 milijona ljudi v tej naši državi, misli na momente, da je izpuščen in tretja zadeva, vendarle moramo paziti, da v zakonodajo, ki jo sprejmemo, ki bi morala biti po mojem predvsem namenjena ohranjanju delovnih mest in ohranjanju finančne kondicije naših podjetij, da ko bomo prišli iz te korone, da bomo čim manj, da bomo lahko čim bolj na hitro na nek način zalaufali sistem, da nekateri ukrepi mogoče v te zgodbe zopet ne pašejo in da s tem lahko, bom rekel imamo problem, to kar je rekla Zakonodajno-pravna služba, celo tudi z Ustavo. Zato ker vas, predsednik, cenim resnično, sem vendarle mislil, da po enem pogovoru najinem na hodniku, da bomo vendarle, ko bomo dobili amandmaje, ko bomo imeli vse amandmaje na, da bomo takrat začeli s sejo. Okej, upam, da jih bomo čim prej dobili, da bomo lahko začeli razpravljati. Zavedam se politične situacije, da verjetno naši amandmaji, z našimi amandmaji ne bomo uspešni, mogoče pa bomo tako uspešni, da bo pri kakšni naslednji zakonodaji minister vendarle, tako kot je zdaj rekel, da so bile nekatere skupine spuščene, pri naslednji zakonodaji to rešili. Tako da zaenkrat hvala lepa.
Ja, hvala, gospod poslanec kolega Han. Jaz vas prosim samo to, da razumete mojo pozicijo, no. Vi kot podjetnik in kot dolgoletni poslanec zagotovo veste, da če v življenju delaš samo lahke stvari, potem boš imel težko življenje. Jaz moram zdajle pač delati težke stvari in to je tudi sestavni del posla poslanca, ki ga opravlja.  Minister izvolite, imate besedo.
Hvala lepa. Samo kratko pojasnilo in glede priprave te zakonodaje. Tukaj bi del stavka, del misli opozicijskega poslanca, gospoda Hana citiral: »Če ne bo dogovora med politiki, bo katerakoli vlada imela težko delo in težek položaj.« Mi se tega zavedamo in zato smo v pripravo te zakonodaje vključili tudi vse opozicijske stranke. Poslali smo jim delovno gradivo za te zakonodaje. Sicer zato, da od njih dobimo predloge. Da od njih dobimo rešitve. Žal in tukaj mi je resnično žal, da teh predlogov, teh amandmajev nismo dobili. Dobili smo sicer neke kritike preko medijev, vnaprejšnje, predlogov nismo dobili. Bili smo pripravljeni, naredili smo korak, da dejansko vključimo že v samo pripravo dejansko tudi opozicijske poslance. Hvala lepa.
Hvala gospod minister. Takole gospe in gospodje, zdaj vidim, da se je še kolega Bandelli prijavil k razpravi. Sprašujem, še kdo želi? Kolega mesec. Zdaj pa dajem besedo poslanki Andreji Zabret. Kolegica Zabret, izvolite prosim.
Hvala za besedo. Kot je v navadi pri razpravi k 1. členu se mogoče bolj široka razprava, zato si bom to možnost vzela. Moja razprava je na zakon katerega smo dobili na mizo. Ne vem pa sicer, ravnokar smo dobili tudi amandmaje, ki so vloženi iz strani koalicije, tako da ne vem kaj je spremenjeno v teh amandmajih. Vem, da določene stvari potrebujejo čas in da se jih ne da storiti čez noč, vendar / nerazumljivo/ interventne zakonodaje glede težav in posledic, ki jih prinaša epidemija Covid-19, mislim, da z njo že krepko zamujamo. Zakaj? Ko smo sprejemali prvi paket interventnih zakonov, smo v opoziciji želeli pomagati in smo pripravili amandmaje, s katerimi bi lahko sprejeli zakon, ki bi bil v praksi bolje izvedljiv in v pomoč ljudem. Koalicija je takrat vse amandmaje gladko zavrnila, češ saj bomo vse te ukrepe upoštevali v drugem paketu. Prišel je drugi paket, s katerim se je zgodilo popolnoma enako. V opoziciji smo kljub vsakič ob izredno velikem pomanjkanju časa, pregledali mega zakon, pripravili amandmaje, želeli smo pomagati, da naredimo zakon boljši, toda opozicija je povozila vse – celo nekaj amandmajev je vložila istih kot opozicija, le zato, da ne bi kakšen amandma bil sprejet od opozicije. Danes imamo pred seboj tretji paket ukrepov, vendar od tega je v bistvu en zakon še vedno isti. Gre za mega zakon, ki ga popravljamo že drugič. In zato je ta drugi mega zakon pravzaprav zaradi nespametnega in trmoglavega hitenja s prvim, v bistvu zakon mega popravkov. Menim, da bi bilo bolj pomembno kot hitrost, predvsem kaj sprejmemo, saj so in bodo zakoni pravzaprav tudi veljali za nazaj. Izkušnje glede prvega korona so vse glede na to slabe, vendar vseeno upam, da bo danes koalicija pripravljena sprejeti tudi kakšen amandma opozicije, katere smo pripravili in za katere tudi menimo, da so dobri. Ča bi bil, da paket čim prej zaključimo in namenimo pomoč državljanom in državljankam in se osredotočimo predvsem na čas po krizi. Namreč od tega je odvisno, kam bo šla Slovenija in kakšen bo naš BDP in javni dolg v bližnji oziroma daljni prihodnosti. Pri vsem tem bi poudarila, da so v tujini že zdavnaj sprejeli določene ukrepe in gospodarstvu in ljudem pomagali s finančnimi injekcijami in v sled tega   (nadaljevanje) se bo gospodarstvo lahko lažje pobralo.  Pri nas že zelo zamujamo. Podjetja se soočajo z veliko nelikvidnostjo in težavami, ki se vidijo že v odpuščanju velikega števila zaposlenih. To lahko pred dnevi tudi vidimo kaj se dogaja v Velenju v podjetju Gorenje.  Finančna ocena prvega korona je 3 milijarde. Današnja novela predvideva še dodatni finančnih učinek za 36,6 milijonov evrov. Pri sprejemanju prvega korona zakona sem vas, minister, spraševala, kako bomo to sfinancirali, kje bomo dobili vire za te ukrepe in ja, vsem je verjetno jasno, da bomo morali to, kar država danes daje, vsi enkrat plačati. Zato je zelo pomembno, da pri tem ne prezadolžimo države in s tem obremenimo dodatno gospodarstvo in državljanke in državljanke. Odgovori, ki sem jih takrat dobila, so bili nekako tako, da so finančni ukrepi narejeni tako, da gospodarsko življenje in življenje ljudi ne bo zamrlo, podjetja in ljudje bodo deležni finančnih spodbud, viri za financiranje pa obstajajo, so realni in zanesljivi. Slišali smo tudi, da smo v skupnem monetarnem prostoru, zato smo in bomo deležni posebnih ukrepov finančnih institucij za pomoč pri likvidnosti, za pomoč pri zagonu gospodarstva in da ni potrebe, da me skrbi. Vse te besede sem vzela dobronamerno in sem še danes prepričana, da boste naredili vse, da bodo številke in rezultati vzdržni. Vendar ko gledam kaj vse se dogaja v naši državi, poleg tega kako enotna je Evropa, kako neenotna je Evropa in nesolidarna pri sprejemanju finančnih shem sem zelo zaskrbljena. Predvsem pa me skrbijo izjave pred, mislim da dva dni nazaj, ko jih je dal finančni minister, ko je rekel, da naj ne mislimo in ne pričakujemo, da nam bo Evropska unija kaj pomagala. Na žalost res ni nobene solidarnosti med državami članicami ali vsaj ne med vsemi. To se je izkazalo tudi pri nasprotovanju sprejetja skupnih korona obveznic, kjer bi države lahko solidarno jamčile za dolgove. Vendar upam vsaj, kar je še zadnje upanje kot kaže trenutno, da se bodo države poenotile vsaj pri skladu za obnovo, ki naj bi bil težak tisoč milijard ali celo več, ki naj bi bil ogrodje večletnega proračuna in bi vodil k sprožitvi naložb. V tem skladu, kot je bilo slišati, naj bi bila tudi nepovratna sredstva. Predvsem pa me skrbi še naslednja izjava ministra, ki pravi, da bo resnično velik izziv pridobiti vire za ta sredstva za vse te ukrepe. Ob tem se vprašam, kako velik izziv bo šele vse to plačati in še vse to z obrestmi.  Novela zakona, ki jo imamo danes pred seboj, odpravlja določene nejasnosti, vendar še vedno dopušča nerazumne omejitve glede upravičenosti do pomoči, hkrati pa tudi ne rešuje problema izpada dohdkov podjetij, sistemske nelikvidnosti, ker podjetja ne dobijo pravočasno pomoči, vendar o tem nekoliko več v drugem zakonu, ki ga bomo danes tudi obravnavali.  Zakon je še vedno preveč zbirokratiziran, kljub temu, da člani delovne skupine razlagajo, da vse funkcionira, da je vse zelo enostavno, a praksa kaže drugače. Navodila FURS in Zavoda za zaposlovanje so zelo različna, zato imajo podjetja težave pri prijavi ljudi na zavodu, oddaje REK obrazcev in podobno. Še vedno ni zagotovljeno ohranitev delovnih mest zaposlenih pri delodajalcu, ki prejemajo državno pomoč, zato smo v LMŠ pripravili tudi amandmaje, ki mislim da se jih trenutno vlaga.  V noveli zakona so sedaj pri prejemu enkratnega dodatka upoštevani tudi izredni študenti, kar pozdravljamo, vendar pa med upravičence ne šteje več študentov, ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji in študirajo na tujih visokošolskih zavodih. To je po mnenju strokovnjakov protizakonito in retroaktivno poseganje v odvzem pravice do katere bi bili sicer študentje upravičeni. Vemo, da ta zakon interventni zakon že velja, vendar  10. TARK: (NB) – 11.45 je študentom dostop do te pravice onemogočena, saj obrazec za oddajo vloge tem študentom ne omogoča oddajo vloge. V noveli zakona se je pojavil tudi novi 18. člen, ki interventno določa dodatno olajšavo za donacije, kar se v Poslanski skupini LMŠ strinjamo, smo pa nekoliko skeptični glede novega 62.b člena, glede začasne oprostitve plačila DDV od dobav in pridobitev zaščitne in medicinske opreme znotraj EU, saj smo menja, da ne upošteva direktive glede poračunavanja DDV, za kar smo vložili oziroma bomo vložili tudi amandma.  Pozdravljamo tudi uvedbo vrednotnic, vendar pa se tukaj postavlja vprašanje, ki ga je izpostavilo tudi združenje potrošnikov Slovenije in tudi Zakonodajno-pravna služba ali je zaradi takega dolgega odloka plačila potrošniku zagotovljeno varstvo zardi morebitnih likvidnostnih težav organizatorja potovanja, saj v tem primeru potrošnikova terjatev ni zavarovana. Prav je, da država v teh težkih časih pomaga in se izkaže, predvsem tudi iz razloga, saj je država z ukrepi in odloka, odlok je zaprla delovanje podjetij in v veliki meri ustavila gospodarstvo. Verjetno se strinjamo, da je bilo to potrebno, ker epidemija je bila tukaj. Sicer, ali v taki meri pa bo pokazal čas.  Za konec, minister, da strnem nekaj vprašanja za katere bi želela odgovore. Se pravi, glede na vaše zadnje izjave, da bo izziv dobiti vire za ta sredstva me zanima, kateri so zdaj tisti viri poleg zadolževanja, poleg rahljanja fiskalnega pravila in dviga okvira, ki ga pričakujemo v Državnem zboru, s katerim bomo plačali vse te ukrepe. Koliko bo Slovenija dobila od vseh predvidenih evropskih mehanizmov, katera ste zdaj…, oziroma je Evropska komisija sprejela? In pa, kakšna bodo ta sredstva, povratna, nepovratna, pogojna, nepogoja. Kaj bomo morali v zameno dati, da bomo lahko koristili ta sredstva? Ali glede na dosedanjo zadolžitev 35 milijard in vse prihodnje, načrtujete varčevanje po vzoru ZUJF? In pa, ali lahko Vlada zagotovi, da po koncu epidemije državljani ne bodo deležni rezov, zategovanje pasu, dviga davkov? In pa, kot sem že omenila glede teh vrednotnic, kako bo zagotovljeno varstvo zaradi morebitnih likvidnostnih težav organizatorja potovanja, ker v tem primeru kot je zdaj, potrošnikova terjatev ni zavarovana.  Hvala.
Hvala gospa poslanka.  Minister, samo trenutek prosim. Tukaj bi eno zadevo želel preveriti. Kolega Pavšič, vi ste se prijavili k razpravi. Okej. V redu. Hvala.  Minister, imate besedo. Prosim.
Hvala lepa predsednik za besedo. Hvala lepa za vprašanje.  Glede na to da, bom rekel, res je spoštovana poslanka pač neke izseke iz stavkov, ki sem jih povedal včeraj oziroma predvčerajšnjim na tiskovni konferenci povedala, moram to dodatno obrazložiti, ker pač tukaj se še enkrat opravičujem, če se bom tudi malo ponavljal v zvezi s tistim kar sem povedal pri prvi obravnavi tega zakona. In takrat sem pač povedal da in tudi še enkrat ponavljam, helikopterskega denarja ni. Helikopterskega denarja o katerem je bilo veliko govora v Evropi v Sloveniji, o katerem se je veliko pisalo, tega denarja ni. Z drugimi besedami, ni denarja, ki bi neposredno bil plačan v slovenski proračun ali komurkoli drugemu v Sloveniji. Imamo Evropsko investicijsko banko, ki daje poroštva, kjer ima Slovenija svojo kvoto glede na delež v tej Evropski investicijski banki, večinoma je neizkoriščena, mislim da je tam okoli milijarda evrov ta kvota, je pa neizkoriščena, večina. Imamo različne sklade. Najbolj ali pa, pomemben je SM sklad. Tudi tukaj ima Slovenija približno enak delež, vendar tukaj gre za to, da se pomaga pri likvidnosti preko finančnega sistema, kar z drugimi besedami pomeni, da skladi, da tudi Evropska centralna banka financirajo likvidnost preko obveznic, odkupujejo obveznice.  Potem imamo tukaj tako imenovani solidarnostni sklad, za katerega mislim, da je tudi interes v Sloveniji za ohranitev delovnih mest. V pripravi so še nekateri drugi skladi, SUR in tako naprej. Vendar še enkrat, lahko bom naslednji mesec, upam, če bom v Državnem zboru, zaradi katerega zakona ali kakorkoli vam bom dal informacije, ki bodo bolj otipljive, da tako rečem. Ti skladi potrebujejo še nekaj tednov, da bodo začeli dejansko delovati. To so dejansko evropski skladi in tukaj, bom rekel, nekega skupnega dogovora o solidarnostnem reševanju ni. Edino, kar bo možno, morda bo možno je pač kritje medicinske opreme neposredno iz morda kakšnega sklada. Tako, da glede tega pač vsebinsko govorim seveda zdaj, kdo nam bo pomagal in kdo nam ne bo pomagal seveda, glejte, jaz mislim, da mi moramo biti pripravljeni na to, da bomo koristili predvsem lastne resurse, da se bomo pripravili, da bomo pomagali ljudem, da bomo pomagali gospodarstvu in seveda, da bomo tudi uspešno koristili evropske sklade, tisto kar dejansko je. In še enkrat, tukaj, če pogledamo likvidnost finančnega sistema, bank, potem je ta likvidnost zelo dobra in tukaj se potem postavlja vprašanje o dodatni likvidnosti. To gre preko poslovnih bank, to ni potem preko… Ti skladi dejansko obstajajo, mi jih bomo koristili, kolikor se bo to le dalo v največji možni meri. Ni pa, še enkrat tako imenovanega, helikopterskega denarja, o katerem je bilo veliko govora, vsaj v slovenski javnosti.  Glede tega, da je zapleten sistem vas želim obvestiti, da je finančna uprava danes izplačala prvi sveženj temeljnega dohodka ljudem. Ljudje imajo danes denar na računih. Tako da sistem deluje, zakon deluje, ljudje so danes dobili denar, takšen podatek sem dobil od finančne uprave. Toliko zaenkrat.
Hvala minister. Nadaljujemo z razpravo, na vrsti je poslanec Marko Bandelli, za njim poslanec Luka Mesec. Kolega Bandelli, izvolite prosim.
Predsednik, hvala za besedo. Hvala tudi ministru za te obrazložitve, ker mislim, da so tudi pomembne, ker na takšen način razumemo, za kaj gre. Jaz se zahvaljujem v vsakem primeru Vladi za reševanje in trud in pa napor, ki vlaga vsak dan v smislu zajezitve te krize. Ampak razumeti moramo, kaj so in kakšen je namen teh ukrepov, ki jih mi zdaj tukaj imamo. Jaz imam občutek, pa jaz bi dal še enkrat več denarja, ni problem to, ampak imam občutek minister, da se ogromno gleda in rešuje bolj socialo, študente, upokojence, kot tisto, kar je bistvo vsega tega. Ponavljam, danes so dobili temeljni, kako ste rekel to… / vmesno oglašanje/ … kar je bilo treba. Pravilno, če bi ga dobili še enkrat več, bi bili vsi zadovoljni, če bi lahko. Ampak Slovenija nima nafte, četudi je zdaj nafta v nuli, ker se je ne črpa več. Ampak sem hotel povedati, mi živimo od ljudi, mi živimo od turizma, mi živimo od izvoza, mi živimo od dela, ker smo marljivi delavci, ker znamo delati v Sloveniji. Od tega živimo. In bom prišel tudi na bistvo. Ukrepi in te zakone, ki sprejemamo, zdaj je normalno, da opozicija vlaga notri amandmaje in vsaka stranka gleda nekako v tisti smeri, da bi popravljala ta zakon, kakor se mi zdi ideološko ali pa, usmerjeno, na tak ali na drugačen način. Ampak, bistvo vsega tega zakona je zajezit tak hud scenarij, ki bi lahko nastal, ki lahko nastane. Resnica je pa tudi ena druga, da bistvo te krize, ni enaka, kakor je bila kriza leta 2008, 2009. Je, popolnoma govorimo o drugačni krizi. To je umetno narejena kriza, mislim, ne me razumet slabo, ampak, to je pilotirana kriza, če tako rečemo. Ustavili smo gospodarstvo, namenoma, poslali domov smo vse ljudi in zdaj dajemo še toliko več subvencij, ki, v bistvu nimajo niti kje potrošit, če lahko tako rečemo in če lahko to malo preštudiramo sami s sabo, kajne? Upajmo, da bo ta denar se spet vrnil, potem, v drugih oblikah, saj to tudi računa, Vlada, na ta način. Zdaj, jaz sem hotel nekaj povedat, vse te spremembe, zdaj, danes bomo obravnavali drugo verzijo, novelo ali kako temu se reče, zakona, ki nekako bomo popravili tisto, kar nismo naredili v prvem delu tega zakona. Zdaj, če bi upoštevali vi malo znanja od opozicije in bi sprejeli kakšen amandma več, bi ta drugi del bil na polovico velik. Se pravi, tudi vi se ne bi toliko ukvarjali s tem in tudi mi se ne bi danes toliko ukvarjali s to zadevo. Ne bi bilo treba, da bi Levica napisala spet 52 strani amandmajev, kajne, pa nekaj istih amandmajev, pa iste zadeve, vse reči, ki bomo še enkrat mogli obravnavat, ne govorim samo od Levice, govorim tudi od drugih strank. Mi smo bolj racionalni pri temu, gremo na bistva, gremo na to, kar je važno za gospodarstvo, tako da smo predstavili tisto, kar se nam je zdelo bolj konkretno. Zdaj, jaz razumem, da vse te vaše popravke, reči, imate neke stroke, tu so akademiki, teoretiki, če tako rečem, univerzitetni strokovnjaki, ki pa je vprašanje, če oni razumejo bistvo gospodarstva. Verjetno kakšen od njih tudi razume, ampak glavnina ljudi, ker sem jaz videl, na kakšen način razmišljajo, ne vidijo, kako se da zajezit, dobesedno, zadevo, ker tukaj so druge inštitucije, ki lahko / nerazumljivo/ ali pa direktno tisti ljudje, ki se ukvarjajo s to problematiko in so gospodarstveniki in njih bi morali tudi poslušat. Zdaj, cilj vsega tega je, po mojem mnenju, osebnem mnenju, kot podjetnika, ki sem bil, preden sem postal funkcionar, ampak družina je še vedno v teh vodah, ohranit naša delovna mesta. Mi se moramo zavedat, da delavec, naš delavec, je tu največje bogastvo, ki ima lahko podjetje in njega moraš ohranit na svojem delovnem mestu. Na kakšen način ga ohranit, to je cilj teh zakonov, po mojem mnenju. Ali smo mi uspeli to naredit, s tem zakonom? Jaz mislim, da nismo, ker ciljamo še vedno, preveč, na alternativne akterje, druge ljudi, druge veje, kakor tisto, kar bi moralo biti 100 %, v tem smislu. Jaz ponavljam, še enkrat bom povedal. Pravilno, sem zadovoljen, da upokojenci dobijo še več denarja, da dobijo te dodatke, študenti, da dobijo, ker so bili, so ostali brez možnosti dela in to je vse prav in fajn, ampak bistvo vsega je gospodarstvo, zato se to dela. Mislim, da zato je bil tudi cilj tega ministra in mislim, da se strinjate z mano. Amandmaji, ki so pripravljeni, so v glavnem, po mojem mnenju, konstruktivni in dajte jih, vsaj malo, dajte jih prebrat, če ne drugega, ali pa upoštevat, ne samo po »defaultu«, proti in proti. Jaz sem zadovoljen, da zadnjič od 120 amandmajev, ki je bilo, je bil sprejet moj amandma in mislim, da ste razumeli, da je bil tudi pomemben amandma in to bom ponovil – SAB je dala ta amandma naprej in je bil upoštevan, hvala, ker mislim, da bo tudi logično in tudi pohvalno, ker je bilo tudi operativno gledano, potrebno, ki se zdaj tudi v drugem, v drugi novelaciji, mislim, nekaj malega spreminja, ampak to upam da bo pozitivno. Jaz mislim, minister, da vi bi morali z vašo ekipo in to, poslušat malo bolj Trgovinsko zbornico in tudi Obrtno zbornico, ker tam so strokovnjaki. Zdaj, kadar mene kliče   (nadaljevanje) Trgovinska zbornica in mi reče: »Ali veš, ti si tisti, ki znaš tudi povedati reči enostavno, da ljudje razumejo. Mi so prosili in zmenjeni so bili, da bodo obravnavali problem na primer najemnin – dam eden primer -, saj to se bo obravnavalo o točkah ne bom jaz sedaj šel v detajle …
Ja, saj kolega Bandelli, to je predmet drugega zakona danes tako, da.
Tudi, ampak sem hotel glih toliko, da malo razumejo, da so določene institucije in zbornice, ki so strokovni na tem področju, da bi bilo dobro kdaj jih poslušati. Obratna zbornica mi je že v tretje mi dala namig, da naj povem o par zadevah o 4. členu tega zakona, stari 24. člen, ki jih zelo moti. Na primer tisto, da lahko pokličeš delavca 7 dni, da ne more on deljeno priti na 7 ali na 14 dni. Zakaj, da ne, zakaj ne more? Delodajalec nima vedno možnosti imeti za 7 dni lahko da ima samo za 2 in potem kaj bo 5 dni delal človek tam? To je točno pisano notri v zakonu pa niste popravili tega pa smo že zadnjič to povedali. Sedaj mi kimate, upam da ste, nisem pa gledal vaših amandmajev, morda je v amandmaju, se opravičujem, če ste naredili je to dobronamerno. So take malenkosti, ampak niso malenkosti to so zelo pomembne za nas in za druge in za ostale, ki so delodajalci. Predsednik v Italiji je rekel mislim, da so oni na slabši poziciji kakor smo mi v tem trenutku, ampak je rekel, da moramo rešiti tri zadeve: gospodarstvo, delovana mesta in družine. Zakaj je on to omenil v takem vrstnem redu? Nekdo bi rekel ne najprej je treba družine, potem tisti je rekel prvo dela zadnje gospodarstvo. Ne, pravilno je povedal, če sami razmišljamo z glavo. Družine ne bodo preživele, če ne bodo imeli ljudi, ki bodo delali, če bodo imeli svoja delovna mesta in tu mislim, da je logično. Delovnih mest ne bo, če ne bomo rešili gospodarstva zelo enostavno povedano in zato bi mogel biti cilj tega zakona. Pade vedno na to, kar je gospodarstvo. Jaz še enkrat ponavljam. Mene osebno glavnina, če bom tako rekel teh zakonov 90 % lahko podpišem takoj in ni nobeden problem. Amandmaje, ki ste jih vi predstavili tukaj so bolj redakcijskega značaja. Nobeden ni tak konkreten, kar sem na hitro prelistal, ker sem jih dobil sedaj pred 3 minutami na mizo, ampak bom imel čas verjetno tudi pogledal, kar bo za druge reči, da bomo videli kaj je. Ne morem se ne dotakniti enega primera našega, se pravi, ki smo dali zadnjič že pripombo na 71. člen, kar se je včeraj na Vladi tudi zgodilo, da ste sprejeli možnost – nisem rekel, da ste – dali si povišali 35 %, do 35 %, ampak sklep je točno pisan tako, da si dajete možnost povišanja. Tukaj je bilo tudi na vladni strani opisano pa ste to izbrisali ven. Tisti sklep, ki smo ga nekateri na hitro videli in prebrali, potem pa je, kar zmanjkal ta sklep, ampak resnica je pa ta vem, da tudi minister se je nekaj opravičeval, ampak dejstvo je to, da se bo dalo možnost, da si bodo ministri in državni sekretarji enostavno prvo zvišali tri razrede kakor je bilo v njihovi navadi – mislim tako kot so pokazali takrat -, potem znižamo 30 %, ampak dvignemo 35 % gor nekaterim možnost sem rekel ne, da ste si dali tega, nisem rekel tega. Jaz sem rekel, da je dana možnost v tistem sklepu točno to piše.  Jaz vam bom še eno zadevo povedal, potem bom zaključil bom pustil drugim, ker mislim, da je kar nekaj debate. Jaz, ker sem imel, ker sem končal šole prve v Italiji sem spoznal človeka, ki je prišel zraven mene sem delal z njim in je rekel: »Marko vedno, vedno spomni se, da je pred tabo eden človek, ki ve več kot ti.« Ta človek sedaj hodi na sestanke še danes s helikopterjem tako, da boste vedeli, o čem govorim, ne bom povedal imena, zaradi zaščite podatkov obstaja še danes, velik moj prijatelj. Kaj hočem povedati sedaj s tem? Hočem povedati, da vsi amandmaji, ki tukaj verjetno niso vsi sprejemljivi logično, da ne morejo biti vsi sprejemljivi, je logično tudi, da ne morejo biti, ker gremo lahko izven tistih okvirjev, ki si jih je lahko tudi Vlada sama postavljala ali pa tistih možnosti, ki država lahko sama sedaj do kam pride, ampak lepo prosim. Dajte malo vsaj te amandmaje pogledati, pogledati in videti, če je resnično možnost popraviti določene zadeve, ki so krivične. Do gospodarstva govorim, jaz ne govorim od drugega, veste. Ne govorim jaz o drugih zadevah. Samo čist do gospodarstva. Mislim pa, da je kar nekaj zadev, ki bi se dalo popraviti. Obljubljeno je bilo to, da se spomnimo, ker tukaj ste obljubili vsem, da se bo delala novelacija, kadar bomo popravili tiste zadeve, ki smo videli, da praktično ne grejo. Samo to pravim, nič drugega. Dam v nasvet. Drugače veste sami in sem še enkrat ponovil, jaz mislim, da ta trud, ki ga dajete notri v tem malem času, da to je veliko dela, trud vseh kar je bilo treba, tu podpiramo. Zdaj veste, denar je in denar ste tudi prej povedal, da ni tega helikopterskega denarja, da ni teh zadev ali pa da ni ne vem kakšnih teh denarjev. Veste, denar bo kar spuhtel, če bomo videli takšne reši kakor sem jaz govoril na zadnjem Odboru za zdravstvo in da si bo Vlada upala nabavljati na tak način kakor smo tu povedali ali pa delati na tak način kot smo včeraj na Tarči govorili… Videli kaj so govorili. Zdaj jaz mislim, tukaj je bistvo vsega. Nadzor, bdenje nad to rečjo in to moramo tudi napraviti in to bomo tudi podpirali v stranki SAB, da se bo ta institucija, ta komisija pa ne vem kaj, naredila, da bomo pogledali detajlno za kaj se gre.  Minister, jaz upam in vam zaupam, ker veste, da zame sem vam vedno tu povedal, da izhajate iz nekih strokovnih vod in zato razumem, ker ste delal tudi v gospodarstvu, eden malih, četudi niste imeli vašega podjetja, ampak ste delal za gospodarstvo, tako da mislim, da razumete kaj sem hotel jaz povedati. In dajte malo razumeti želje, ki so tukaj na mizi, amandmaji, ki so tukaj so nekateri zelo dobrodošli, mislim dobri za nas in za razvoj in da to gospodarstvo dobesedno ta problem, ta realen problem in »tahud« scenarij zajezimo, da ne bi bilo še slabše. Hvala predsednik.
Hvala, gospod Bandelli. Dovolite, da se vam zahvalim kot opozicijskemu poslancu, ker ste javno prepoznali delo Vlade in nekaj stotim zaposlenih po različnih ministrstvih, ki zadnjih 30, 40 dni v resnici intenzivno delajo zato, da mi dobimo ustrezna gradiva v odločanje.  Besedo dajem ministru Andreju Širclju. Prosim.
Hvala lepa, spoštovani poslanec gospod Marko Bandelli. Zdaj, vi ste seveda želel, apeliral, da poslušamo Obrtno zbornico in tako naprej. Omenil ste tudi nek člen zakona, ki je bil problematičen, težaven za izvajanje, kjer smo govorili, da mora priti, v tistem takratnem členu je bilo, da mora delati delavec zaporednih sedem dni, mislim, da je bilo. Glejte, gospod Bandelli, 4. člen zakona. Imate novo besedilo in ni več besede zaporednih, kar pomeni, da bo delodajalec, da bo tisti, ki bo poklical delavca na delo, lahko prosto razporejal to delo. Tako da slišimo gospodarstvo.  Hvala lepa.
Hvala, gospod minister. Na vrsti za razpravo je poslanec Luka Mesec, za njim poslanec Robert Pavšič. Kolega Mesec, izvolite prosim.
Ja, hvala za besedo in lep pozdrav. Zdaj, pogled, ki ga jaz zagovarjam in kolegi v stranki Levica je sledeč. Vlada je tukaj zaradi ljudi in Vlada je tukaj za ljudi in enako je z gospodarstvom. Gospodarstvo je tukaj zaradi ljudi in gospodarstvo mora delati za ljudi. Torej, namen tako Vlade kot gospodarstva mora biti dobro življenje vseh, mora biti zagotovitev dostojnega življenja čim širši množici prebivalk in prebivalcev Republike Slovenije. Mi bi v bistvu razrezali ukrepe, ki jih Vlada sprejema, na dva dela. Na eni strani bi dali ukrepe, ki so namenjeni pomoči podjetjem, bankam, se pravi gospodarstvu, na drugo stran pa te socialne ukrepe, ki so namenjeni predvsem reševanju socialnih stisk ljudi v teh časih. Kot je rekel Marko Bandelli, moj predhodnik, ta kriza je pilotirana, se pravi države so se same, smo se same odločile, da se večji del gospodarstva ustavi in države zdaj morajo prepoznati kateri deli prebivalstva bodo zardi ustavitve gospodarstva prizadeti. Mi smo že ob prvem protikoronskem paketu z našimi amandmaji, ki jih je bilo veliko, Marko Bandelli je rekel 52 strani, najbrž je to nekoliko pretirano, ampak ja bilo pa jih je mislim, da preko 30 strani. Nismo teh amandmajev vlagali zatok, ker bi imeli preveč časa v karanteni, ampak smo te amandmaje vlagali zaradi tega, ker smo ob pregledu socialnih sistemov in pa prebivalstva Republike Slovenije opazili, da je Vlada en kup ljudi ali pa en kup skupin zgrešila. Temu je bila namenjena naša kritika in na žalost moram ugotoviti, da jo v nekih 80 % po pregledu drugega paketa moram ponoviti. Namreč, še vedno so v zakonu kar se tega socialnega dela tiče, številne luknje. Imamo problem, ki ga je Vlada celo sama prepoznavala, pa ga ni rešila, z najemniki, se pravi, če nekdo najema bodisi poslovne bodisi prostore ali pa stanovanje, pa da slučajno ne najema od države ali pa od občine, pa je lahko ob cel posel ali pa ob cel dohodek, mu ve tem zakonu ni namenjena nobena pomoč. Se pravi lahko izgubi bodisi poslovne prostore bodisi stanovanje, ker trenutno je Vlada upoštevala našo kritiko glede najemnikov, to je bila skupna opozicijska kritika zgolj toliko, da ste v bistvu oprostili tiste, ki najemajo bodisi občinske bodisi državne prostore.  Drugi problem so prekarci vseh vrst. Sicer pozdravljamo, da ste pri s.p.-jih odpravili ta odstopen kriterij, ki je bil, kot sem ga prejšnjič poimenoval, loterija, se pravi nekdo bi moral pokazati, da mu je marca glede na februar za 25 % upadel promet, aprila in maja pa za 50 %, da bi bil upravičen, zdaj ste to zbrisali in je dovolj samo izjava, ampak vseeno obstaja več skupin prekarcev, ki niso vključeni, recimo honorarci, tisti, ki delajo preko avtorskih ali podjemnih pogodb, so tudi lahko ob delo, pa niso vključeni v zakon. Imamo problem s z delno zaposlenimi. Meni je zadnjič pisal nek fizioterapevt, ki je rekel: »Jaz imam 20 % pogodbo o zaposlitvi, se pravi en dan na teden delam v neki inštituciji, ostalo sem pa s.p.« Ampak tudi on po kriterijih iz zakona ni upravičen. Naslednji problem je izstopni kriterij pri s.p.-jih. Zdaj ste ohranili oziroma zdaj ste zaostrili ta pogoj, da bodo do pomoči upravičeni oziroma je ne bodo vračali samo tisti, ki jim bo v letu 2020 za 10 % upadel prihodek glede na lansko leto, kar je malo tako, če je nekdo lani zaslužil 50 tisoč, pa jih bo letos 45 tisoč, ne bo vračal pomoči, če bo zaprosil za temeljni dohodek, če je nekdo lani zaslužil 7 tisoč, pa jih bo letos spet 7 tisoč pa bo vračal, ker ne bo 10 % upada. Tako, da tudi tukaj bi bilo treba najbrž neko blazino dati. Mi predlagamo konkretno, da tisti do 20 tisoč zaslužka na leto ne vračajo temeljnega dohodka.  Potem so tukaj družine z manj kot tremi otroki. Potem so tukaj zaposleni v zasebnem sektorju. Veseli mi in pozdravljam, da ste končno dodali tudi sankcijo za delodajalce, ki ne bodo izplačevali dodatka ali pa bodo izplačevali dodatek, ki je manjši od predpisanih 200 evrov, sem ravno zadnjič srečal nekega varnostnika, ki mi je rekel, da jih bo dobil 70, pa sem potem šel gledati v zakon in sem ugotovili, da v bistvu niso bile sankcije sploh predvidene za take delodajalce, tako da to pozdravljam, ampak vseeno bi bilo pa treba za tiste, ki so na bolj izpostavljenih delovnih mestih, omogočati višje nagrade tako kot je to poskrbljeno v javnem sektorju, kjer se lahko osnovna plača za najbolj izpostavljene poklice tudi podvoji. Zdaj, da ne bom uvodoma predolg, bom potem v amandmajih podrobneje to šel čez. Ker tukaj so še brezposelni, pa invalidi in tako naprej – skratka, en kup skupin obstaja, ki še zmeraj niso prišli v vid tega zakona. In ki jih enostavno vladni reševalni paketi zgrešijo. Tako da mi predlagamo, da se v tem drugem krogu vendarle zakon popravi. Zato smo ponovno vložili več amandmajev. Več ali manj ponavljamo stvari na katere smo opozarjali že prejšnič. Ampak bistveno bi bilo, da gre vlada tukaj z nekim celovitim naborom pomoči in da ne izpušča celotnih skupin prebivalstva. Koliko je ta zakon v bistvu razširil pomoč od prejšnič, je vidno v bistvu že po finančnem obsegu zakona. Namreč na 3 milijarde pomoči se dodaja 36 milijonov. V nedeljo preden je bil zakon dopolnjen potem na Brdu, po komentarjih opozicije tudi je bilo mislim, da tega še manj, da je bilo samo tam nekje 11, 12 milijonov. Skratka gre več ali manj za redakcijske popravke prejšnjega zakona, ki so na nekih delih povsem pozitivni in za pozdraviti, ampak niso pa dovolj celoviti. In tako kot so kolegi že pred mano rekli, dobro bi bilo, da kdaj tudi poslušate ali pa vsaj preberete predloge opozicije, ker če bi prejšnič sprejeli nekaj od amandmajev, ki smo jih predlagali, bodisi posamično, bodisi skupno v opoziciji, bi bil lahko današnji zakon pol krajši in tudi do vseh tistih, ki jih je prej predsednik odbora omenil – teh par 100 ljudi, ki v raznih službah delajo in pripravljajo te rešitve, bi na ta način imeli manj dela. Nenazadnje imamo Državni zbor ne zato, da koalicija uveljavlja svojo voljo, ampak ga imamo za to, da poskušamo skupaj iskati rešitve, ki so dobre za vse. Toliko za uvod, več pa kasneje pri amandmajih in pri naslednjih točkah.
Hvala, gospod Mesec. Nadaljujemo z razpravo. Na vrsti je poslanec Robert Pavšič, za njim poslanec Jožef Horvat. Kolega… / oglašanje iz dvorane/ Prosim?  Ja, izvolite kolega Mesec, postopkovno.
Hvala. Opozorjen sem bil, da ni zagotovljena javnost današnjega odbora, da ga RTV ne predvaja, tako da vas prosim gospod predsednik, če lahko to preverite oziroma, da zagotovite za transparentnost.
Ja, zdaj to bom preveril kaj je s tem. Če ste bili obveščeni, razumite pa, da za to potrebujem nekaj časa in bom tudi, ko dobim informacijo, podal odgovor odboru. Jaz osebno ne vem, da ne bi bilo prenosa in se bom o tem pozanimal. Nadaljujemo z razpravo. Torej besedo dajem poslancu Robertu Pavšiču. Prosim.
Hvala lepa in še enkrat – pa verjetno bo še kar nekajkrat, lep pozdrav tudi ministru. Obsežno razpravo o tem zakonu smo opravili že kar nekajkrat, zato bi jaz malce pogledal onkraj plank, ki smo si jih postavili v prvih dveh obravnavah tega zakona. Več vidnejših ekonomistov in gospodarstvenikov opozarja ali pa poznavalcev nekega družbeno-gospodarskega sistema opozarja na to, da je potrebna tudi sprememba miselnosti. Namreč, da se bo po tej krizi sistem strateško spremenil in tudi z njim pogled na gospodarstvo. V Sloveniji so naši poslovni sistemi – sploh, če govorimo o kakšnih večjih, pravzaprav le podizvajalci na nekem globalnem nivoju. In ta globalni nivo se je zdaj začel bliskovito spreminjati. S temi zakoni jaz razumem naslavljamo zdaj akutna vprašanja – nič ni narobe s tem. Me pa zanima mogoče, kakšna beseda ali dve vašega pogleda na to, kaj bo jutri. Večje multinacionalke so že napovedale,   (nadaljevanje) da bodo selile svojo proizvodnjo bližje matičnim družbam in v države od koder pravzaprav izhajajo in bogatejše države bodo tako lahko zaposlile vse tiste, ki bodo ostali brez dela v matični državi. V Sloveniji imamo že sedaj težavo z velikim številom brezposelnih. Če se bo pa celotna veriga pretrgala bo jutri ta težava še veliko izrazitejša. No, jaz upam, da nam bo uspelo oziroma vsem skupaj, predvsem pa Vladi, ohraniti padec gospodarske rasti na čim nižjem nivoju. Nekaj bodo seveda k temu pripomogli tudi ti tako imenovano korona mega zakoni.  Če pa gremo na današnji zakon oziroma na novelacijo zakona ga obravnavamo že tretjič. In potem se sprašujete, kakšna je naša stopnja sodelovanja, pa da niste prejeli ne predlogov, ne rešitev. Ko smo prvič dali ogromno število amandmajev ni bil sprejet nobeden. Drugič smo ga obravnavali je bil sprejet samo tisti vaš, kjer smo ukinjali to, da ni potrebno plačevati obresti v času trajanja moratorija plačevanja posojil. Sedajle vas moram pa prav pohvaliti, nekaj naših amandmajev iz vsega tega procesa ste vključili, tako da se izkušnje pri nekaterih tako tako, pri enih malce slabše, pri drugih pa boljši, predvsem pa vas bom pohvalil, ker ste me slišali verjetno, ne samo mene, vse tiste, ki so nam pisali in ste poskrbeli za starše otrok s posebnimi potrebami. Ker oni si pa res niso mogli pomagati, tako da bom tudi jaz se javno zahvaljujem v imenu vseh teh staršev.  Ena zadeva pa je bila kritična v prvi, v drugi in sedajle tudi v tretji obravnavi. Ta famozni 103. člen. Sedaj ste imeli spet, ko smo še enkrat zakon odprli, krasno priložnost ga umaknili, pa se vam mogoče to ni zdelo vredno ali pa, če pogledamo z druge strani, še vedno krčevito zagovarjate, da pa je treba podeljevati večja pooblastila raznim inštitucijam. Zato mi je padel tale v oči. Nisem še uspel podrobno prebrati, ampak predlog za nov 103.a člen, tisti, ki ga je vložil, ne vem, ni prebral niti za seboj. Poglejte si obrazložitev kaj piše notri: »Predlog za amandma sledi pripombi Zakonodajno-pravne službe, trak, ogled, umestitve člena kot vsebine, pika. Državnega zbora Republike, pika. Jasno se določa, da lahko do podatkov iz centralnega registra prebivalstva dostopa le NIJZ. Točno je določen namen obdelave teh podatkov in posameznik na katerega se podatki nanašajo.« Prosil bi vas, da se to popravi, ker je očitno prišlo do lapsusa in bi rad videl kakšna je dejanska obrazložitev tega člena, ki je še vedno, tudi po našem oziroma po mojem mnenju, ostaja sporen in smo vložili prošnjo oziroma zahtevo po ustavni presoji. Sedaj izgleda bo potrebno to ali pravilno obrazložiti, ker če ne bomo to ustavno presojo morali širiti…
Kolega Pavšič, oprostite, ampak tole moram povedati. Je ravnokar v postopku umikanja.
Potem pa najlepša hvala. Je pa vseeno…
Ne, vaša intervencija je na mestu, se strinjam z vami in so me obvestili, da je ravnokar v postopku umikanja.
V redu, potem pa se opravičujem in povlečem nazaj svoj poziv k popravku obrazložitve tega člena.  To bi bilo zaenkrat vse pri tem zakonu. Saj pravim, govorili smo o njem že dvakrat. Danes bomo tretjič. Verjetno bomo, verjetno ste v ukrepe zajeli veliko število ljudi, ki smo jih predlagali, ki ste jih predlagali. Nekateri bodo seveda še vedno izpadli. Še vedno bomo imeli možnost popravka in novelacije zakona tudi v bodočih sejah. Ampak ne se čuditi, če pač ne vlagamo toliko amandmajev, razen Levice, kot smo jih do sedaj, ker izkušnje so pa le izkušnje tudi v sodelovanju. Najlepša hvala.
Hvala, gospod poslanec.  Minister, izvolite, imate besedo.  18. TARK: (NB) – 12.25
Hvala lepa spoštovani predsednik! Glede obrazložitve, tukaj res je bil tiskarski škrat, izgleda. Predlog za amandma sledi pripombi Zakonodajno-pravne službe, to je besedilo, ki piše, in sedaj popravljam to obrazložitev, tako glede umestitve člena kot vsebine. Tako, da tukaj je, pač kakorkoli že, napačno navedeno, ampak še enkrat, tako glede umestitve člena kot vsebine. To se pravi, Zakonodajno-pravna služba je vsebinsko imela tukaj pripombe in seveda tudi glede umestitve, tukaj je pač, neke črke so se pojavile na tekstu meni iz neznanih razlogov, tako da, pravilno je tekst takšen v obrazložitvi. Zdaj, tukaj morda, ker sem pri besedi, predsednik, samo še ena zadeva, ki se tudi nanaša na vprašanja opozicijskih poslank in poslanca. Seveda je vprašanje, kdaj bo konec te krize, itn. Od tega zavisi predvsem finančna situacija. Se pravi, tukaj kakšna bo finančna situacija države je odvisno od tega kdaj se bo epidemija končala. In epidemija se bo končala, to močno verjamem, prej če bomo spoštovali ukrepe. In epidemije se bo končala prej, če bomo dejansko te ukrepe, ki so, vzeli kot takšne in vedeli, da je treba morda danes nekoliko potrpeti, morda bivati izključno v okviru svoje občine ravno zato, da bomo prej končali z njimi, da bomo prej zagnali proizvodno in seveda tudi prej začeli normalno živeti. Kaj se bo zgodilo v svetu, v Evropi in pri nas glede tega, ko se bo ta epidemije končala, seveda je spet odvisno kdaj se bo končala, ampak že danes pa seveda osebno menim, da stvari kot so bile pred to krizo, ne bodo enake. Marsikaj se bo spremenilo, tako v gospodarstvu kot tudi v socialnem življenju.  Hvala lepa.
Hvala gospod minister. Nadaljujemo z razpravo. Na vrsti poslanec Jožef Horvat za njim poslanec Jani Prednik. Kolega Horvat, izvolite.
Hvala lepa spoštovani gospod predsednik. Spoštovani minister, državna sekretarka, drage kolegice in kolegi!  Moram izraziti eno zadovoljstvo, da je tokratna razprava res v nekem konstruktivnem, umirjenem duhu, bistveno pač drugačna klima je tokrat kot takrat, ko smo razpravljali o tem zakonu v prvi varianti in to cenim. Nisem preslišal tudi pohval s strani opozicije, zelo korektno, ampak tukaj pravzaprav nismo za to, da eden drugega hvalimo, čeprav zelo dobro dene in je olikano, da eden drugega pohvalimo, če kdo kaj dobrega naredi, tako včeraj kolega Luka Mesec na tiskovni danes, gospod Bandelli pravi 90 % ukrepov bi podpisal in korektno tudi s strani gospoda Pavšiča, pa mislim, da tudi Matjaž Han je nekako v tem smislu govoril. Saj tukaj smo vsi pravzaprav na eni in isti barki, imamo strahovito težavo, ki se ji reče epidemija, celo pandemija in tukaj želimo vsi skupaj narediti eno zelo varno blazino, blazino. Ja, najprej bom rekel, za slovensko gospodarstvo, ki pada in ne sme tako pasti, da se raztrešči, da se zlomi, ker tega potem ne moremo skupaj zlepiti, ne bo šlo. Zato je ta blazina pomoči gospodarstvu in seveda tudi ljudem, državljanom. Celo v zakonu so ljudje najprej napisani pa potem gospodarstvo. In seveda, velika zahvala je, saj veste, vse te razprave od začetka epidemije naprej, začenjam z zahvalo vsem državljankam in državljanom,  da spoštujejo ukrepe, da sledijo zdravstveni stroki, da sledijo ukrepom Vlade. Neke ankete kažejo, da krepka polovica državljank in državljanov pravi, da se ukrepi v redu, da niso prehudi. Seveda je pa hudo, ko si v tem prav spomladanskem času zaprt v neko stanovanje v nekem bloku, na podeželju je gotovo malo lažje. Ampak gremo naprej.  Minister je povedal in to vemo vsi kolegice in kolegi, tudi državljanke in državljani, da si bomo morali pomagati sami. Ne bo drugače. Tudi sam sem kot zaprisežen Evropejec ta trenutek še vedno razočaran nad Evropsko unijo, morda ali bolj točno ne nad Evropsko unijo, nad solidarnostjo Evropske unije, ki jo mi tokrat ne čutimo oziroma jo čutimo v vrednosti nič. Nič. Tako, da bom zdaj ministra prosil mag. Širclja, da morda za slovensko javnost, mi poslanci vemo, za slovensko javnost pove, koliko se je v tem času že ta Vlada zadolžila oziroma kje smo dobili, kjer je minister dobil denar, da lahko vse te ukrepe te pakete pomoči, to so paketi pomoči, lahko tudi rečem Maršalov plan ali kakorkoli, da vse to sfinanciramo. Ampak jaz upam, da tudi državljani razumejo, da ni druge šanse, da se zadolžimo, da nastavimo to blazino, ker če te blazine ni, potem se nam gospodarstvo raztrešči in da nekako damo zdaj to finančno injekcijo gospodarstvu in ljudem, da preživimo vsi skupaj in da potem te posledice finančne, ki jih zdaj damo, kako dolgoročno lahko, ja, odplačujemo, to bomo zdaj zaenkrat tako izgleda, sami morali odplačati do zadnjega evra. Mogoče gospod minister, bi res prosil, nam poveste zdaj v času, kar ste vi minister v tem času, koliko se je država zadolžila, pa potem morda tudi gotovo imate podatke v rokavu oziroma v malem prstu kot se reče, koliko se je država zadolžila od 1. 1. 2020.  Ko razmišljamo vsi skupaj, kot rečeno vsi smo na istem čolnu, ko razmišljamo o teh pomočeh, dejansko ni nekega univerzalnega pravila te situacije ali pa odgovorov na to situacijo ne najdemo v nobenem učbeniku. Nobelovci iz ekonomije o tem niso pisali, tam tega ne najdemo. Zato moramo biti inovativni in zato smo tudi povabili k sodelovanju skupino ekspertov, kot veste jo vodi dr. Lahovnik. Treba se jim je zahvaliti, na kraj pameti mi nikoli ni prišlo, kam kdo zdaj politično spada. Vem pa za vsakega posebej, da nekaj šteje v svoji stroki, v svoji branži, poleg so tudi seveda gospodarstveniki. In še, ne pozabiti kolegice in kolegi. Ta Vlada je imela ogromno enih srečanj z gospodarstveniki, sindikati, zdravniško stroko in tako dalje, direktorji zdravstvenih zavodov in tako dalje. Če se ne pogovarjamo, potem logično, da ne pridemo do dobrih rešitev. Ne rečem, da so te idealne so pa optimalne. In zato mi jih v Novi Sloveniji tudi podpiramo in sem vesel in hvaležen vsem koalicijskim partnerjem, strankam, da smo eden drugega spodbujali, ni šlo samo za vladno raven, tudi poslanske skupine, prav vse smo nekako prispevali k čim boljšim rešitvam in sem tukaj hvaležen v imenu Poslanske skupine Nove Slovenije, da ste prisluhnili tudi našim predlogom, mi pa smo vašim. Tako pač moramo delati.  Kaj je bil naš, čisto tako postopkovno, kaj je bila naša ideja? Naša ideja je bila ta, da opozicijske predloge pravzaprav vključimo preden Vlada sprejme zakon. Kolikor vem je opozicija imela termin, rok mislim, da v ponedeljek, do 15.00 popoldne, preden je Vlada sprejela zakon, da bi dala svoje predloge. Vsaka čast, da ste spisali amandmaja, ampak gotovo bi bilo takrat veliko lažje kakšno zadevo integrirat v rešitve, ampak tudi v te, ki ste jih dali, tako ali drugače, so dobro. Dokaz za to je, da, ker ste nam očitali, da pri sprejemanju prvega paketa, torej, 2. aprila, nismo upoštevali vaših amandmajev, so po vaše rešitve večinoma zdaj integrirane v noveliranje tega zakona, torej Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije Covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo. In zdaj, ko o teh pomočeh razpravljamo, razmišljamo, smo socialni, smo srčni, moramo seveda bit tudi pa predvsem racionalni. Jaz se tukaj strinjam s tistimi, ki ste mnenja in sem danes že slišal, da žal, žal, če podjetje do krize ni imelo pozitivnih bilanc, če je bilo pod vodo, kot se reče, na žalost, kajne, tudi tam najbrž ni pomoči, na žalost, pa bi človek zelo rad pomagal. Težko pa je gotovo sprejet neke kriterije, težko jih je definirat, da pa pomagajmo samo tistim gospodarskim subjektom, ki imajo nek izhodni potencial, izhod mislim iz te krize, ker ti bodo dali delovna mesta. Tisti, ki so nekje tako, kajne, majčkeno pod vodo, malo nad vodo, brez akumulacije in tako dalje, tam bo gotovo zelo težko. Seveda, vse je odvisno od same branže. In ko razmišljamo o teh pomočeh, mi je na misel prišel nemški pregovor, izjemno dober, izjemno dober. Pravi pa takole, če dovolite: »Nekateri izgubijo, kadar dobijo, drugi pa dobijo, kadar izgubijo.« Pomenljivo. Zdaj, kaj dela tujina, približno vemo. Če zdaj mi primerjamo finančno težo, finančno komponento vseh teh paketov, ki smo jih sprejeli, vseh teh zakonov, smo, lahko rečemo, zelo primerljivi državam, s katerimi poslovno največ sodelujemo - ja, tudi z Nemčijo, želim to, to je treba zelo jasno povedati. Seveda so te dimenzije, število prebivalcev, BDP, to praktično ni primerljivo. Treba je tudi pa pohvalit, tiste, o katerih morda včasih premalo govorimo. V medijih sem zasledil našo državljanko, ki dela v Nemčiji, podjetnica in je rekla, rabila sem samo 6 minut, da sem »poklikala«, vnesla v aplikacijo nekaj podatkov in čez 5 dni sem imela denar na računu. Mi smo boljši, mi smo boljši, naše vloge, preko aplikacije, ki jih je pripravil, mislim da, FURS, za to vlogo potrebujete natančno minuto in pol - toliko, malo za primerjavo, je treba tudi malo te ljudi izpostavit in pohvalit. Torej, kapo dol FURS-u. Zdaj, kaj smo dali gospodarstvu, kajne, še enkrat, ne pozabit, po sto urah – ne sto dneh – po sto urah, kar je ta Vlada, tisti petek, 13., usedla se v svoje fotelje oziroma, tukaj prisegla, so bili sprejeti trije zakoni. Eden je Zakon o interventnem ukrepu delnega povračila nadomestila plač, potem Zakon o interventnih ukrepih na trgu kmetijskih pridelkov in še, Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi, javnopravnimi zadevami, za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni Covid. Se pravi, je že kar nekaj rešitev, je že bilo sprejetih, ja, tudi tukaj v Državnem zboru in delujejo, kot je povedal gospod minister za finance - danes so nekateri že dobili finančno pomoč. Zdaj, da ne bom predolg, jasno je, da so naše misli pa zdaj usmerjene tudi v prihodnost – kako pa zdaj iz te krize, za katero ne ve nihče, kdaj se bo zaključila, ne ve nihče, kako izid in to, s koliko toliko, celo kožo?   (nadaljevanje) Naša ocena je, da pred 1. junijem ne bo mogoče zagnati gospodarstva na 100 % zmogljivosti kot je to bilo pred krizo. Organizacije kot sta OECD in Mednarodni denarni sklad opozarjajo, da bo kriza daljša, da bo okrevanje trajalo dlje časa in da je to povezano s tem kdaj se bo odkrilo cepivo oziroma zdravilo. OECD je celo bolj pesimističen pravi, da obstaja višja ocena tveganja, da se pri ponovnem zagonu gospodarstvo epidemija lahko ponovi, tega se osebno najbolj bojim. Hočem reči mi se bomo morali navadi živeti z virusom SARS-CoV-2. Ta je z nami in bo še dolgo časa z nami. Nemško industrijsko združenje med drugim opozarja, da je potrebno razmišljati dlje vsaj do leta 2022. Predlagajo, da se na krizo gledajo v več fazah. Prvič, omejevanje epidemije, povratek iz sedanjega stanja, stabilizacija in potem okrevanje in rast, kar je kot rečeno predvideno za leto 2022, ko naj bi gospodarstvo delovalo na pred kriznem nivoju. Je pa dejstvo na neki način sedaj, ko smo se zaprli v svoje domove, ki smo zaprli tovarne smo dejansko na neki način se ohladili. Gospodarstvo se je ohladilo na neki način smo se vsi zamrznili kot je tudi predsednik Vlade omenil, ampak sedaj, ko se bo vse skupaj to počasi odtajalo se bojim, da bo tu prišlo tudi to – na to moramo biti pozorno – do efekta kot je fizikalni efekt pri odtajanju vode, ko jo zamrznete. Ko se odtaja led so strahotne sile, ki vam raznesejo skalo. Govorim simbolično in na vse to pred tem ponovnem oddajanju oziroma pri ponovnem ogrevanju moramo biti zelo pozorni. Seveda treba je poudariti, da je fiskalni prostor omejen. Gre za državno pomoč, pomoč davkoplačevalcev v gospodarstvu in treba se je zavedati, da bo treba ta sredstva nekoč vračati. Pomoč je namenjena podjetjem, ki so se v težavah znašla, zaradi krize ni pomoč, kar tako oziroma namenjena tistim, ki so bili v težavah že prej. To me ni sram povedati in to moramo tudi zagovarjati, vsaj mi v Novi Sloveniji to zagovarjamo, ni pomoč kar tako. Razmišljati moramo o izhodu iz krize, o čemer seveda razmišljajo tudi druge države, razmišljati moramo o neki novi normalnosti, ki bo takšna kot je še nikoli ni bilo in nikoli ne bo več tako kot je bilo. Naše usmeritve naše Vlade gredo v to smer, da je potrebno čim prej zagotoviti proizvodnjo in storitve ob upoštevanju vseh zdravstvenih protokolov. V Nemčiji recimo predvidevajo, da je treba dati še večji poudarek tudi časovnim koridorjem v delovnem času, paziti, da v isti izmeni delajo isti zaposleni seveda tudi obvezna razdalja in tako dalje, uporaba zaščitne opreme in tako dalje. Potrebnost nadaljnjih ukrepov bo odvisna od razvoju krize, temu bodo namenjeni predhodni razmisleki, v katerih dejavnostih kako in če podaljšati ukrepe, ki že veljajo. Ukrepi bodo šli tudi v smer rahljanja določenih birokratskih ovir to je zelo pomembno in temu kot smo se v koaliciji dogovorili bo tudi pretežno namenjen tretji paket. Ko govorimo o začetku nekaterih gradbenih projektov se upoštevajo navodila ministra za infrastrukturo, ministra Vrtovca, da je treba ta čas izkoristiti za zagon čim več gradbenih projektov, ki so pripravljeni in tako dalje.  Nekaj smo se v tem - in s tem zaključujem – času krize silom prilike naučili. Naučili smo se delati od doma. Najbrž še v celotni zakonodaji teh zadev nimamo reguliranih, nimamo definiranih. To nas čaka. Tu so izjemni učinki ekološkega, so ekološki učinki in tako dalje in tako dalje. In gotovo bo potrebna večja e-mobilnost za tiste, ki bodo morali biti mobilni in gotovo bomo potrebovali, ampak danes še tudi od nobelovcev nimamo teh odgovorov kakšni bodo novi gospodarski modeli. Ja, tudi takšni, ki bodo imuni na nek novi novi koronavirus. Torej, mi podpiramo te predloge, ki so na mizi in se vam zahvaljujem za pozornost.
Hvala, gospod poslanec. Minister, bi vi želeli morda kaj odgovoriti? Izvolite, prosim.
Ja, hvala lepa. V tem trenutku bom odgovoril na dogajanje od 13. marca naprej, koliko smo se dejansko zadolžili. Dvakrat smo se zadolžili. Enkrat za milijardo in dvesto, nekaj več kot dvesto milijonov, drugič za dve milijardi in še nekaj milijonov, tako da vse skupaj je približno okoli 3 milijarde dvesto. Zadolžili smo se za različno dolg čas, kar pomeni, tukaj smo seveda šli v to, da smo prodali obveznice, tako triletne, desetletne, 25 letne in s tega zornega kota lahko rečem, da je s tem dejansko zagotovljeno to, da smo pač potrošili vse tisto kar je bilo predpisano z Zakonom o izvrševanju proračuna. Vse skupaj smo se v letošnjem letu zadolžili za 5,1 milijarde in tukaj se mora moja številka nekoliko, od tiste za mandat te vlade nekoliko popraviti, pa 3,6 milijarde. Tako da ne bo pač, no, bodo bolj točni podatki, 3,6 milijarde v obdobju tega mandata in 5,1 milijarde v okviru leta 2020. To je v okviru tistega, tiste vsote, ki je določena v Zakonu o izvrševanju proračuna Slovenije. Vsekakor prihajajo in tudi zdaj so že na mizi določbe, ki omogočajo še dodatno zadolžitev. Zadolžujemo se na trgu, to se pravi svetovnem trgu. Moram tukaj seveda povedati, da je v tem trenutku situacija takšna, da omogoča relativno ugodno zadolževanje, relativno ugodne obrestne mere, to sem tudi že povedal, da pričakujem v drugem polletju slabše pogoje na finančnih trgih, kar pomeni seveda tudi višje obrestne mere, zaradi tega je koncentracija zadolževanja države usmerjena v prvo polletje. Jaz mislim, da seveda s tem odlogom plačil, da tako rečem, na 3 leta, 10 let, 25 let, 9 let tudi je ena obveznica, tukaj gre seveda za to, da nekako načrtujemo v katerem letu bo seveda breme in sicer, da bo breme takšno, da bo, recimo temu nekako konstantno, da ne bo prevelikih odklonov od tega koliko moramo dejansko poplačevati glavnice in obresti. Tukaj bi rad opozoril seveda na to, da pričakujemo, da seveda v tistih letih, ko bomo odplačevali te kredite, da ne bo koronavirusa in da ne bo niti sledi o koronavirusu in seveda zaradi tega bomo v veliko boljšem gospodarskem in seveda tudi socialnem položaju. Hvala lepa.
Hvala, gospod minister. Kolega Prednik, samo trenutek. Prej je bilo izpostavljeno, da ni televizijskega prenosa. Televizijskega prenosa dejansko ni, zato ker istočasno poteka tudi skupna seja Odborov za zunanjo politiko in Odbora za kulturo, ki je v neposrednem televizijskem prenosu. Kar se tiče pa seje našega odbora, je pa predviden od 13. ure naprej na tretjem programu RTV Slovenija, posnetek seje. Minister, izvolite, imate besedo.
Ja, hvala lepa predsednik. Samo še dopolnitev pri tem zadolževanju, da je informacija popolna. Tukaj bi rad poudaril, da smo pa letos poplačali 1,73 milijarde dolgoročnih glavnic, kar pomeni, da je to pomeni neto zadolžitev 3 milijarde in 370 milijonov. To pomeni, mi na eni strani se zadolžujemo, na drugi strani pa plačujemo glavnice. Kar pomeni še enkrat – to je zdaj bom rekel nekoliko bolj celovita informacija. V letu 2020 vse skupaj 5,1 milijarde, v času tega mandata 3,6 milijarde in poplačali smo v tem letu 1,73 milijarde. Skupaj to seveda pomeni, da smo se zadolžili za 3,37 milijarde ali 3,370 milijonov neto, če želite, porabe / nerazumljivo/.
Hvala lepa. Nadaljujemo z razpravo. Na vrsti je poslanec Jani Prednik, za njim poslanec Vojko Starović. Kolega Prednik, prosim.
Predsednik, hvala za besedo in lep pozdrav. Ja jaz upam, da bomo do tistega posnetka naše seje že končali, da bomo lahko potem tudi sami sebe gledali po televiziji. Zdaj, dovolite tudi meni en kratek pogled na novelacijo tega zakona. Jaz bi se najprej strinjal s kolegom Horvatom glede Evropske unije. Vsi se počutimo Evropejce, vendar pa ravno pri tej krizi, je Evropska unija pokazala določene slabosti, kajti vidimo, da vsaka država po svoje sicer, lahko rečemo, da približno enako, ampak po svoje rešuje te težave in tu se Evropska unija ni izkazala. Zdaj, v naši državi je dejstvo, da imamo ločene veje oblasti. Gospod minister s sodelavko predstavlja izvršilno vejo, mi na tej strani predstavljamo zakonodajno vejo oblasti in če bi Vlada oziroma desna koalicija pred tremi tedni vse te naše amandmaje upoštevala, potem se danes ne bi pogovarjali o novelaciji tega zakona. Ker res je, da je Vlada takrat hitela s pripravo zakona in v opoziciji smo to delo vlade takrat tudi pohvalili. Smo pa bili pa potem v naslednjih korakih kritični ravno do tega, da ni bilo posluha za popravke tega zakona in dejstvo je, da parlamentarci moramo upravljati svoje naloge in lahko rečem, da pred tremi tedni, takrat vsaj desna koalicija svoje naloge ni popravila, kajti parlamentarci smo tisti, ki napake v določenih členih zakonov moramo popravljati. Vseeno gre pohvala vladi pri pripravi novelacije tega zakona ravno v tej smeri, ker je Vlada upoštevala določene pripombe opozicije izpred treh tednov, vendar kot rečeno te seje oziroma te točke ne bi bilo potrebno imeti, če bi že takrat to upoštevali. Bila so določena dopolnila v tem zakonu in kot je že kolega Pavšič iz LMŠ prej dejal, se vam tudi jaz zahvaljujem v imenu družin z otroki s posebnimi potrebami. Celo sejo pred dvemi tedni smo opozarjali na določene ranljive skupine. Tega niste upoštevali, sedaj ste upoštevali. Tu gre pohvala Vladi za to dopolnilo. So nekatere ranljive skupine klub vsemu še vedno izpuščene. Ena ne logičnost, ki sem jo izpostavil tudi pred tremi tedni je dodatek za delavce, to se pravi teh 200 evrov. Jaz se strinjam, da dobijo delavci dodatek 20 evrov oziroma kakorkoli se že to imenuje, vendar pa bi bilo potrebno ločiti tiste, ki dejansko hodijo v službo in tiste, ki delajo od doma. Jaz prihajam iz železarskega mesta, Ravne na Koroškem. Ta je težja industrija in zato poznam te ljudi, ki delajo v teh proizvodnjah in te proizvodnje se niso ustavile. In vsi ti, ki hodijo v te težke obrate – kovačnice, topilnice – dobijo isti dodatek, se pravi teh 200 evrov, kot tisti, ki delajo od doma. Jaz se strinjam, da dodatek dobijo vsi, ampak bi bilo nekako smiselno, da tisti, ki delajo od doma, dobijo   (nadaljevanje) pač nekaj enot, tisti, ki pa hodijo v službo in so potencialno bolj izpostavljeni tveganju okužbe s tem novim virusom, kot tisti, ki delajo od doma pač dobijo več enot. Ampak ste se odločili tako kot ste se, tudi to je v redu, ampak na to smo opozarjali že takrat in lahko bi razmislili v tej smeri.  Tudi danes smo Socialni demokrati pripravili, sicer ne toliko amandmajev, kot pred tremi tedni, ampak vseeno tu jih imamo. Jaz upam in Socialni demokrati upamo, da boste danes nekako popravili vtis, ki ste ga pustili pred tremi tedni na tisti seji, ko ste kot buldožer v bistvu povozili vsa naša dopolnila, niste poslušali naših prošenj, niti prošenj GZS, OZS in tako naprej. Danes imate popravni izpit. Takrat ste na tem izpitu glede sodelovanja, ki ga pač tako radi ponavljate, na celi črti padli, kar se verjetno tudi sami zavedate. Danes ima te popravni izpit in prav je, da pač v življenju vsak posameznih ali neka družba ima popravne izpite, da lahko pač vtis popravi. Danes ta vtis lahko popravite. Tu so naši amandmaji, pa tudi amandmaji Levice in ostalih poslanskih skupin.  Naši amandmaji, da se ne bom spuščal v podrobnosti, bom samo generalno povedal, da se osredotočajo na učinkovito pomoč delodajalcu za ohranitev zaposlenosti, potem ponovni poziv, da se vključi tiste, ki so pozabljeni tudi v tem drugem proti korona popravkih, to se pravi tiste ranljive skupine, izključitev nepotrebnih vsebin kot je recimo neko prisilno delo za brezposelne, nepotrebni odpustki komercialnim medijem, ki so povezani bolj konkretno z vašo politiko, potem davčni odpustki za tiste, ki v teh krizi kujejo dobičke in pa dodatne potrebne vsebine za soočanje z epidemijo. To so nujni ukrepi na področju zdravil in medicinske opreme.  In naj končam samo z odzivom na vas, gospod minister, v svojem enem izmed odzivov danes ste dejali oziroma ste pokritizirali opozicijo, da ste samo preko medijev potem izvedeli za naša dopolnila. Poglejte, jaz imam tu dokument z datumom 10. april 2020 in naslovljeno na Vlado Republike Slovenije in dr. Vinko Gorenak, državni sekretar. Tu so pripombe Socialnih demokratov na zakon, tako da vsaj nam nimate očitati, da vas napadamo preko medijev, ampak smo se držali teh prošenj, navodil, kakorkoli se to imenuje, in smo vam že takrat poslali ta dopolnila, tako da vsaj kar se tiče Socialnih demokratov ta očitek ne zdrži. Jaz upam, kot sem rekel, da današnja seja ne bo tako dolga, kot je bila seja pred tremi tedni, in da bosta oba zakona, ki sta danes na dnevnem redu tudi sprejeta. Hvala.
Hvala, gospod Prednik. Saj veste, kolega poslanec, dolžina seje je odvisna samo od nas, ki smo tukaj prisotni in od nikogar drugega.  Nadaljujemo razpravo. Na vrsti je poslanec Vojko Starović, za njim bom opravil razpravo sam, za menoj pa poslanec Jože Lenart. Kolega Starović prosim.
Hvala za besedo, predsedujoči. Lep pozdrav vsem! Zaradi dolgoročne vzdržnosti ukrepanja bi bilo dobro, da bi bile ključne značilnosti filozofije ukrepov podpore gospodarstva v Sloveniji čim bolj usklajene, z ustreznimi podporami v gospodarsko najmočnejših, govorimo tudi varčnih državah evroobmočja, kot Nemčija, Nizozemska, pa Avstrija, Finska. Moramo vedeti, da so to tudi države, pravim dajem zgleda, da so to tudi države, ki so ključni kreatorji politike tako Evropske komisije, kot Evropske centralne banke, o tem, kar nam je govoril minister, da tega helikopterskega denarja pač ni bilo, je odvisno od teh dežel najbolj, zato mislim, da je pametno slediti njihove ukrepe in se tudi približevati njihovi filozofiji. In tej filozofiji bi bilo dobro, da je prilagojena celotna vsebina ukrepanja pri nas, od časovnice tudi do zaporedja ukrepanja. Hvala bogu, prihaja tudi danes ta likvidnostni zakon, ampak verjetno bi moral biti likvidnosti zakon prej. Torej, najprej likvidnostna podpora podjetjem in podpora ogroženim 25. TARK: (NB) – 13.00 zaposlenim in šele potem solventnostna podpora podjetjem in drugim. Pravim, kolikor danes prihaja, že drugič bomo o tem govorili, bi morala sloneti v obliki bančnih poroštev, poroštev bančnih kreditov in z bistveno manjšim deležem reševanja solventnostne podpore in podpore v obliki celo nepovratnih sredstev. Menim, da se s tem paketom o katerem zdaj govorimo, odmikamo od te filozofije. Osnovna naloga ekonomske politike je bilo ob uvedbi administrativnih ukrepov marca, na začetku marca, da za najbolj ogroženi del zaposlenih, torej ljudje, ne bi ostali trajno nezaposleni, in da se kratkoročnemu nazadnjemu padcu povpraševanja in trganju reprodukcijskih verig ohrani čim več delujočih podjetij in v tej smeri je šlo. Torej morali bi se izključno na ta dva segmenta prvenstveno usmeriti, dejansko pa ta prvi ukrep je že v osnovi razširil na dodatne ukrepe in cilje za katere so se precej povečale potencialne fiskalne posledice. Pri oblikovanju tega paketa je šlo še naprej in kar bomo danes sprejemali, je pač to Pandorina skrinjica, se jo je odprlo in smo ga že naprej odprli. Meni osebno pa tudi mojemu krogu, v katerega spada tudi precej strokovno podkovanih ljudi, kot sem že razpravljal ob sprejemu prvega paketa, prve oblike paketa, se kaže recimo ukrep odpisa prispevkov ter akontacij dohodnine in davka na dohodek podjetij neustrezen. Učinek na neto zadolženost države bi bil povsem drugačen, če bi bilo izplačilo ustreznih davščin bila odložena, pa tudi magari spremenjeno kasneje s konverzijami druga, tako kot dela v osrednjih državah Evropa. Zaradi teh razširitev postaja ta prvi ukrep po vsebini bolj usmerjen v razdelitev možnosti posledic nedelujočih podjetij namesto preprečevanju propadanja delujočih podjetij. To je zraven. In tukaj se mi pojavlja vprašanje, imam tudi vprašanje za ministra. Ali se Vlada oziroma Ministrstvo za finance, sam minister, in vsi skupaj zavedamo, da se bo zaradi strukture ukrepov, ki jih sprejemamo danes, Slovenija relativno bolj zadolžila kot druge države, te osrednje zopet govorim, Nemčija, Finska, Nizozemska.  Hvala lepa.
Hvala gospod poslanec.  Saj ste zaključili razpravo, ne. Hvala.  Minister, prosim lepo za odgovor.
Hvala lepa. Zdaj še enkrat. Verjetno je odvisna višina zadolžitve tudi od tega koliko časa bo trajala kriza, koliko dolgo časa bomo dejansko v takšnem stanju kakor smo. Boj bomo upoštevali ukrepe, krajši bo ta čas, hitreje bomo zagnali proizvodnjo, manj se bomo zadolžili in seveda začeli tudi živeti običajno socialno življenje. Tako, da s tega zornega kota je seveda to dejansko res. Tukaj sama ekonomska in finančna politika ne moreta krojiti življenja, predvsem zaradi specifike te krize. Gre za epidemijo. Tukaj ne gre, tukaj gre za zdravstveno težavo, zdravstveni problem, če želite. Tukaj ne gre za klasično finančno, ekonomsko krizo, kot je bila na primer leta 2009, tako da, to moramo upoštevati.  Tukaj, kar bi pa rad opozoril še na nekaj, ko govorimo o gospodarstvu. Ta Državni zbor je, mislim da 16., 17. marca sprejel tudi zakon o popolnem odlogu davkov in prispevkov. Zdaj, če om rekel, popolnem, potem me boste držali za besedo, bom pa drugače povedal, akontacije dohodnine, akontacije davkov od dohodkov pravnih oseb, že zdaj je možno odločiti davek na dodano vrednost, plačilo in tako naprej. Prispevki so tukaj vmes. Tukaj je bil tak zakon že sprejet. In treba ga je seveda vključiti v celoto, treba ga je vključiti, mi smo, po treh dneh je Vlada prišla sem z zakonodajo, ki se je nanašala na odlok davkov in tudi akontacij davkov. In to je bila tista prva pomoč. Jaz se morda tukaj opravičujem, da dobivate toliko število teh pravnih predpisov v relativno kratkem času. Ampak glejte, treba je tudi postopoma pristopoma k reševanju te krize glede na to, koliko je ta kriza tudi intenzivna in kaj narediti v prihodnje. In jaz upam, da bo seveda kmalu na vrsti tudi izhodna strategija, kjer bodo navedeni ukrepi, kako gospodarstvo in seveda tudi ljudi dejansko spraviti v položaj, ko bo potekalo običajno gospodarstvo in običajno življenje ljudi. In jaz si želim, da bo to čimprej. Seveda še enkrat bomo sedeli tukaj, ampak res si želim, da bo to čim prej. Je pa to odvisno seveda od razvoja koronavirusa. Ne želim pa si, da bi jeseni na primer ponovno sedeli tukaj, zaradi tega, ker bi se koronavirus ponovno razširil, tako kot se danes razširja že v nekaterih državah, za katere smo mislili in so tudi same mislile, da je koronavirus odpravljen, pa ni bil. Tako da s tega zornega kota si pa ne želim še enkrat sedeti tukaj zaradi ukrepov, če bi se ta kriza, ta epidemija ponovila. Takrat bi bili najbrž tudi ukrepi verjetno drugačni. Tako, da s tega zornega kota morate seveda to upoštevati, da finančna, gospodarska, socialna kriza ni zaradi nekih ekonomskih razlogov, ampak zaradi epidemije, zaradi zdravstvenih razlogov.
Hvala gospod minister. Gospe in gospodje, dovolite da tudi sam opravim razpravo.  V prejšnjem sprejemanju zakonskega predloga, ki je bil tudi za polovico bolj obsežen kot je današnji, pa v današnjem sprejemanju oziroma v dosedanji razpravi je možno razbrati predvsem izredno domišljijo, da ne rečem fantazijo, ko je potrebno izumljati nove načine za proračunske odhodke. Zelo malo ali pa skoraj nič ni bilo razprave v zvezi s proračunskimi prihodki. Jaz pa mislim, da vendarle med tistim, kar je najbolj naravna potreba vsakega poslanca, to je potreba po javnem odobravanju in razmerjem oziroma občutkom tega javnega odobravanja do službene dolžnosti, je potrebno v okviru službene dolžnosti povedati tudi nekaj, kar se tiče še veljavnega državnega proračuna na prihodkovni strani. Mi imamo gospe in gospodje proračun, ki velja in je težak po prihodkih 10 milijard in 817 milijonov evrov. Če pogledamo strukturo tega proračuna, potem ugotovimo, da je od tega 9 milijard in 123 milijonov davčnih prihodkov; kar pomeni 84,3 % celotnih prihodkov. In, kar je še veliko bolj indikativno je to, da znotraj davčnih prihodkov samo 4 davčne vrste zavzemajo 90,3 % oziroma drugače povedano, samo 4 davčne vrste, ki jih v slovenski državi pobiramo zavzemajo 76 % celotnih prihodkov državnega proračuna. Če povem v konkretni številki 8 milijard in 234 milijonov je skupni seštevek davka na dodano vrednost, dohodnine, davka od dohodkov pravnih oseb in trošarin. Te 4 davčne vrste so tudi tiste, ki so glede na krizne razmere, izostanek poslovanja skorajda celoten moratorij na opravljanje storitev v državi. Denimo 40 ali 50 % izpad industrijske proizvodnje. Te 4 davčne vrste so tiste, ki bodo v   (nadaljevanje) prihodnjih mesecih tudi najbolj obremenjene, tiste, ki bodo bistveno manj prinašale v državni proračun kot pa je to trenutno še načrtovano oziroma kot je bilo novembra sprejeto takrat, ko o kakšni epidemiološki krizi ni bilo niti še govora. Mi, gospe in gospodje, nikakor ne moremo vedeti koliko manj od štirih milijard in 152 milijonov načrtovanih prihodkov od davka na dodano vrednost bomo letos ustvarili. Mi danes in verjetno še vsaj čez pet mesecev ne bomo mogli vedeti ali bo v državnem proračunu realiziranih milijardo in 469 milijonov načrtovanih prihodkov od dohodnine. To enako velja za davek od dohodka pravnih oseb v vrednosti milijardo in 80 milijonov evrov. Pri trošarinah pa se tako ali tako ve načrtovane so v vrednosti milijardo in 530 milijonov izpad v drugi polovici marca pa je bil samo v polovici meseca 45 milijonov od načrtovanega. To govorim zato, ker je vendarle potrebno vedeti, da če imamo na eni strani izpad prihodkov moramo vsaj približno vedeti ali pa imeti predstavo o tem koliko in v kolikšni meri je potrebno načrtovati odhodke. V gradivu za zakon, ki ga bomo naslednjega obravnavali je uporabljena ena zelo lepa besedna zveza, ki govori o tem, da fiskalni prostor proračuna Republike Slovenije ni neomejen. Po domače povedano slovenska država se za sanacijo škode po epidemiji ne more neomejeno zadolževati in to moramo vedeti zlasti takrat, ko nam prihajajo na misel vse mogoče dodatne obremenitve. Mi smo stanje zadolžitve v letošnjem letu slišali in mislim, da moramo predvsem upoštevati to, da ne moremo prihodnjih generacij pretirano obremeniti z našimi lastnimi problemi in pretirano dolgim odlaganjem dolgov, ki jih najemamo za to, da bomo sedanjo krizo razrešili, zato ker prihodnje generacije, gospe in gospodje, bodo imeli svojih problemov povsem dovolj. Ko mi govorimo o pomoči gospodarstvu je seveda prav, da država zagotavlja pogoje, da gospodarstvo lahko deluje. Ne velja pa popolnoma izgubiti iz spomina to, kar se je v slovenski državi zgodilo in to ne pred 50 ali 30 leti, ampak pred manj kot 10 leti. Slovenskim bankam in slovenskim podjetnikom je bilo dovoljeno, da so se zadolžili za približno 25 milijard evrov in kasneje jim je bilo dopuščeno, da so svoje dolgove – vsaj večino njih – prenesli v breme davkoplačevalcev. Imeli so odprte meje in imeli so proste trge. Dva temeljna atributa tržnega kapitalizma. Ne vemo ali bo tudi v prihodnje tako. Slovenski podjetniki predvsem banke nekoliko manj lahko davke plačujejo ali pa ne. Mi imamo še vedno malenkost manj kot milijardo in 200 milijonov neizterjanih davčnih obveznosti pa je to vzeto kot nekaj samoumevnega in nekaj benignega. Plačujejo svoje zaposlene da ali pa ne tudi s tem v zvezi ni kaj pretiranih problemov, če pa jih že plačujejo jih plačujejo polovico manj kot sosedje preko hriba na oni strani Karavank. Mislim, da je take stvari vendarle potrebno jemati v ozir. Predvsem pa je treba vedeti eno zadevo mi v zakonodajni veji oblasti nimamo nikakršnega vpliva na poslovne odločitve gospodarskih subjektov. V gospodarstvu, v podjetjih so menedžmenti tisti, ki o vsem odločajo in največja odgovornost za to, da gospodarski subjekt obstoji in potem naprej posluje ni v izvršni veji oblasti, ni v parlamentu, ampak je v managementu tiste gospodarske družbe, kakršnekoli statusno pravne oblike že je. In že v razpravi, splošni razpravi prejšnjikrat sem omenil en podatek, za katerega sem mislil, da bo morda nekoliko odmeval, pa se nihče sploh za njega ni zanimal. 20 milijard in 365 milijonov evrov je depozitov, ki so jih imela slovenska gospodinjstva 31. decembra 2019 na računih poslovnih bank v Sloveniji. V ta podatek ni zajeto tisto kar imajo slovenska gospodinjstva v tujih bankah. In 6 milijard in 780 milijonov evrov je depozitov, ki jih imajo podjetja prav tako na poslovnih računih slovenskih bank. Nekoliko več kot 27 milijard evrov vsega skupaj. To je vendarle tudi določen potencial, ki bi ga veljalo uporabljati oziroma uporabiti za sanacijo posledice epidemiološke krize. Toliko z moje strani, gospe in gospodje.  Nadaljujemo z razpravo. Na vrsti je poslanec Jože Lenart, za njim poslanec Marko Pogačnik. Kolega Lenart, prosim.
Hvala lepa, predsednik. Spoštovani minister, kolegice in kolegi! Ja, kako nadaljevati to razpravo, da bi poskušal čim več prispevati k današnji razpravi in vplivati na še kakšne dopolnitve tega zakona, ki ga bomo sprejemali? Glejte, seveda je… Vlada nima lahke naloge. To so v tej situaciji, to je dejstvo, to je neminovno. Vendar seveda kot opozicija želimo konstruktivno sodelovati. Ja, to kar je bilo rečeno, že to breme, zadolžitve, ki so bila danes tudi vprašanja, vsekakor, vsi prebivalci bomo v taki situaciji nosili, namerno sem tako rekel, nihče ne more biti izvzet in če pričakujemo kaj od Evrope, od Bruslja, tudi to gre potem nekako v skupni dolg. To je neminovno. Zdaj seveda, to kar je bilo rečeno, Vlada odgovarja nekako za te ukrepe, ampak glejte, tudi opozicija dobiva opozorila vseh deležnikov, združenj, bank, gospodarske zbornice, nevladnih, vladnih organizacij in s tem poskušamo, in to tudi delamo konstruktivno, da poskušamo na določene zadeve opozoriti. To je dejstvo. Seveda kar je predsednik v tej zadnji razpravi rekel, rešujemo seveda ta izpad prihodkov. To je dejstvo. Izpad BDP, ki je tudi seveda neposredno in pa posredno vir državne blagajne. Izpad dodane vrednosti, torej plač kot osnovnega vira dohodka. In v tem času krize moramo s pravim občutkom zagotoviti vitalnost prebivalstva in podjetništva za ponovni zagon gospodarstva. In to je tista strategija kjer sem že na prvi seji, predsednik opozarjal, pa ste me takrat zelo čudno gledali oziroma kritizirali zakaj sprašujem po sami strategiji v prvem paketu. Ja, brez strategije danes ni nič in tudi kar smo zdaj spremljali, tudi druge države, vsaka država ima svojo strategijo kdo bo boljše iz tega izšel. Zato jaz sprašujem iz tega kar sem zdajle rekel, kje smo danes? Danes smo na 86 procentov BDB, povprečje Evropske unije in pa na 74 procentov nekje povprečja neto plač, namerno tako rečem, čeprav to ni najbolj relevantno, ker vemo, bruto neto, da potem iz bruto se marsikaj pokriva, so zelo velike razlike v državah, ampak tu je neko izhodišče in tu bi jaz vzel, pri sebi bom vzel to za strategijo. Kje pa bomo mi čez leto, dve, tri? In Vlada, jaz vas bom ocenjeval potem, zato se tudi trudimo, da poskušamo opozoriti na določene zadeve, ki pač smatramo, da v tem zakonu niso dobro zastavljene. Od tega se bo merilo, kje bo slovenska država, kje bodo državljani Slovenije čez leta, kako bomo izšli iz te krize in kako bomo skupaj, če lahko tako rečem, uspešni v tem. Seveda glavno odgovornost pa nosi Vlada, sploh takrat kot je bilo že rečeno danes, če kot buldožer gre po svoji poti in noče poslušati, potem je odgovornost seveda popolnoma na vas. Sem bil pa zelo pozoren danes na razpravo Jožefa Horvata, ki je v koaliciji svojega ministra spraševal o tej strategiji, ki je nekako, imam občutek, še najbolj nekako nazorno nakazal. To se pravi, to me opozarja na nekaj, da znotraj koalicije niste še seznanjeni, kakšen je ta skupni zakon, ki ga danes tukaj obravnavamo. Ali je bilo to malo provokativno postavljeno, da se pred javnostjo ta strategija pokaže, ampak tudi iz časopisa smo nekako razbrali, da ima NSi nekako eno svojo strategijo, ki jo je tudi vložila in to me nekako skrbi. To se pravi, da tu notri manjka neka usklajenost. Zdaj glejte, vsi pred mano so že opozarjali, da od tistega prvega paketa, ki smo ga sprejemali današnje novele, je veliko zadev dopolnjenih – predvsem za tiste skupine zaposlenih ste poskrbeli. Vendar jaz moram danes še enkrat opozoriti na tiste, ki pa še vedno niso bili upoštevani in se minister spoštovani spomnite, da sem takrat opozarjal na to skupino prvih iskalcev zaposlitev – študentov in travno tu med drugimi LMŠ tudi vlaga amandmaje za skupine študentov. Predvsem za to, ker ste jih na hitro nekako vključili, ni pa tistih pravih rešitev in nas opozarjajo, d av praksi je praktično to neizvedljivo. Zato ta amandma, ki ga bomo predlagali, pa ga potem obrazložili, to podrobno želimo reševati. Ta druga skupina, spoštovani minister, je pa skupina… jaz sem dobil tudi podatke iz Zavoda za zaposlovanje. Na dan 31. 3. je bilo v njihovem seznamu slabih 78 tisoč prijav brezposelnih. Od tega prejema denarno nadomestilo slabih 20 tisoč prijavljenih. Prejemnikov denarnih socialnih pomoči pa cca. 33 tisoč. Prejemnikov iz ZPIZ še dodatno 7 tisoč 400. Niso prejemniki pa nikakršnih prejemkov, nikakršnega dohodka pa celo 20 tisoč 500 ljudi. Opozorili so me pa naslednje, da je še kar veliko število, kar nekaj tisoč še v tem trenutku v obravnavi, ker zdaj je naval teh prijav. To se pravi to število se bo še bistvo, bistveno povečevalo. Zdaj, vem, vi boste rekli… med drugimi je tudi iskalcev prve zaposlitve kar 11 tisoč in od tega 3 tisoč 30 brez vsakega dohodka. Vem, tam so ti kriteriji, da nekateri niti ne zaprosijo, ampak zakaj jaz toliko to opozarjam. Zato, ker v tem momentu te krize, ker je Vlada, to se spravi določb… mislim, to se pravi, da smo razglasili pandemijo in s tem karanteno, da morajo biti ljudje doma, da ne morejo pridobivati dohodka, je situacija popolnoma druga in zdaj se tepejo stvari iz tega vidika v novi situaciji in pa te tare zakonodaje, bom rekel na Zavodu za zaposlovanje kdo lahko in kaj in kako pride to teh socialnih pomoči, ki so tam. In zdaj je veliko več tistih, ki ne morejo oziroma ne morejo dokazati, da danes nimajo dohodkov. In spoštovani minister, se spomnite, da sem takrat na prvi seji prvega paketa opozoril, zakaj se niste v startu postavili univerzalni temeljni dohodek oziroma znotraj tega vemo, da jih več obstaja – to se pravi neke selektivne oblike, ki bi bil namenjen ravno tej krizi. Vi ste mi takrat odgovorili, da je to zakomplicirano in ne boste me prepričali.   (nadaljevanje) Takšen pristop bi bil dosti lažji, izhajajoč iz družin, to se pravi skupnega gospodinjstva bi bile prijave in bi se dosti dosti in dosti bolj pošteno zadeve reševale. Dosti lažje bi bilo in zato pa sedaj tako krčevito iščemo, vlagamo amandmaje, iščemo te skupine in delamo tudi krivico, verjemite mi. Nekateri dodajamo, ki že imajo tako in tako zagotovljeno brez krize svoje dohodke, jim še dodajamo, nekatere pa izpuščamo. Jaz tej skupini pravim, da so izbrisani. Nova skupina izbrisanih v zgodovini Slovenije. In na to hočem opozoriti. In ti ljudje, ki so izpuščeni, že po Ustavi se lahko pritožijo in iščejo svojo pravico zakaj so sedaj izgubljeni. Jaz sem jim takrat rekel Korošci jim rečemo »iberžniki«, kot da so odveč. Nekateri jim rečejo prosjaki, ki so že tako ali tako prej iz teh skupin prosili za delo in, bom rekel, po sili razmer včasih sprejemali določene pogoje, ki so jim delodajalci dajali in za tiste bi bilo, če bi mi iz temeljneega dohodka izhajali, bi bilo za vse te poskrbljeno.  Sedaj mi pa samo dovolite eno kratko pismo ene od državljank, ki ravno na to opozarja. Res bodite pozorni, koalicija in tudi minister. »Naj mi oprostijo tisti, ki so res na dnu. Tistim privoščim vse dobro. A v Sloveniji delimo denar ljudem, ki dobivajo socialno pomoč, torej itak dobivajo denar, čeprav ne delajo. In niso izpostavljeni bolezni. Dobivajo upokojenci, z vsem spoštovanjem za vaše opravljeno delo,« na upokojence misli, »ampak na leta, ki ste jih oddelali dobivate pokojnine. Ne razumem pa zakaj dodatek denar za upokojence. Upokojenci so v tem času sploh doma. Ne razumem zakaj dobivajo krizni dodatek študentje, a niso v tem času doma? Poslušam, da je potrebno pomagati kmetom. Spoštovani kmetje, tako kot se nekdo imeti grafično tiskarno in zato, da dobro dela zaposli ljudi, katere mora plačati, tako ste se tudi vi odločil imeti kmetije. A tisto grafično podjetje na bo dobilo denar, če mu bo šlo slabo, vi pa nenehno želite subvencije za marsikaj. Če je toča, če je suša, če je bolj deževno vreme, ko pride slana in še kaj, verjetno sem še kaj spregledala. Krizni dodatek bi morali dobiti prav vsi, ki so v službi, ki delajo ne glede na korona virus, v bolnicah, zdravstvenih domovih, lekarnah, v proizvodnji. Morala bi dobiti takoj, ampak res takoj, Podjetja, vsi samozaposleni, učitelji, trgovci, vojska, policija, gasilci in upam, da koga nisem pozabila. Žalosti me, da se denar frčka in deli kot bombončki podjetjem za zaščitno opremo. Roko na srce, tu pri vseh teh nabavah in menjavah ljudi nekaj ne štima. Imam slab občutek. Po tolikem času trde karantene, ali je res samo skrb, da ne bi zboleli ali je kaj drugega.« Z delom tega se verjetno lahko strinjamo, kar sem tudi jaz opozarjal, ampak želim to opozoriti, kako gledajo preprosti ljudje, naši državljani to, kar delamo. In v tem dopisu, tem javnem pismu, v javnosti ga lahko vidite, je veliko resnice. Zato tu opozarjam.  Se ne strinjam s takšnim pristopom reševanja krize oziroma s predlaganimi ukrepi, ki jih Vlada ima tu na mizi. Vendar kaj mi drugega preostane? Ne morem glasovati proti, da ne bi s tem zaustavil tega ukrepa. To sem želel povedati. Prepričan pa sem, da boste morali spoštovana Vlada, spoštovani minister, še delati, veliko popravkov, kar je danes tudi bilo že večkrat opozorjeno, ogromno se boste morali vključevati v nejasnosti pri reševanju ukrepov in pa seveda nositi odgovornost za nesorazmernosti in skupino teh izbrisanih »iberžnikov«, ki so še vedno izpuščeni, če danes ne boste prisluhnili tem našim amandmajem, ki se nanašajo na to, skupine LMš. Še enkrat, jaz vas bom meril, bom nas meril skupaj, saj se tudi nekako čutimo soodgovorne, kakšna bo naš trend teh  31. TARK: (NB) – 13.30 glavnih kazalcev s katerimi se meri uspešnost neke države, bom rekel, kjer se tudi polnijo blagajne. Vsi smo, poglejte, v enaki situaciji, cel svet, Evropa, kakorkoli in sigurno, danes smo na 86 % BDP, na povprečje Evropske unije in pa na 74 % dodatne vrednosti, kar pa je tudi po svoje problem. Zakaj v dodani vrednosti toliko zaostajamo? In s tem si postavimo neko strategijo, kje pa bomo mi čez leto, dve, tri, čez pet let, ali bomo se približevali, kajti v zadnjih letih po tej krizi 2008, ki je nastala, smo zelo padlo. Najhuje padli v Evropi, ravno po teh dveh kriterijih. In v zadnjih štirih letih ponovno rasli, da smo dosegli, bom rekel, to mejo in to je verjetno prav, da si postavimo takšen cilj, da poskušamo to vsaj zadržati, če ne izboljšati in to je pa tisto, kar govorim, da potrebujemo strategijo, tako v tem prvem paketu, ker je namenjeno bolj kratkoročno ali mikro ekonomiji, ampak vsekakor se pa vsi ti ukrepi navezujejo potem tudi na makroekonomijo oziroma te cilje, ki pa morajo, jih bomo potem tudi v drugi točki obravnavali, ki so bolj pomembne. Toliko.  Hvala.
Hvala gospod poslanec. Minister, preden vam dam besedo, dovolite samo eno zadevo, da povem. Gospe poslanke, gospodje poslanci, mi vsi v elektronski obliki ali pa v pisni obliki na stotine pisem dobivamo, tako da predvidevam, da mi vsi dobro vemo na kakšen način različni ljudje razmišljajo in na kakšen način si predstavljajo oziroma doživljajo aktualno dogajanje in svet okrog sebe, pa vas prosim v bodoče, da ne prebirate tukaj pisem, ker na ta način res po nepotrebnem tratimo čas za nekaj kar nam je tako ali tako vsem jasno.  Minister, izvolite. Prosim.
Hvala lepa, predsednik.  Vsekakor se želim odzvati na vašo razpravo, predsednik, tudi na to zadnjo razpravo, ki je bila in res je in tukaj se strinjam, mi ne moremo gledati samo odhodkovne strani popolnoma ločeno od prihodkovne strani. In jaz jo nikoli ne gledam tako, čeprav seveda v zadnjih zakonskih predlogih je velik poudarek na odhodkovni strani in velik poudarek na prihodkovni strani, ampak v tem smislu, da so ti prihodki ali odloženi ali za stalno izgubljeni zaradi epidemije. Izgubljeni zaradi tega, ker govorimo verjetno o manjši gospodarski aktivnosti sedaj, veliko manjši sedaj in malo manj manjši, ko bomo začeli, ko bo gospodarstvo začelo običajno normalno delovati. Tako, da s tega zornega kota je seveda tudi to kar je bilo povedano glede prihodkov in glede ne samo teh štirih vrst, tukaj lahko dodamo še celotni javni ali pa državni sektor, ja, zraven so še prispevki za socialno zavarovanje, lahko damo še prispevke za zdravstveno zavarovanje in potem pridemo na približno 18 milijard, se pravi, poleg 10 milijard in nekaj 100 milijonov, še pokojninska blagajna nekaj več kot 5 milijard in zdravstvena blagajna nekaj več kot 3 milijarde in tukaj je treba gledati tudi z vidika države nad vse blagajne kot na celoto. Tukaj ne pozabljamo niti na občine, ampak občine imajo lastnih virov v celotnih prihodkih relativno malo. Tako, da s tega zornega kota se popolnoma strinjam in cilj, če želite, strateški cilj je, da damo gospodarstvu možnost, da v teh težkih časih dejansko preživi, da čim manj delavcev pošlje na zavod za zaposlovanje, da čim več ljudi zadrži to delo, da čim več ljudi je pripravljenih na delo, zdaj ali so to doma na čakanju ali delajo od doma ali so v službah, kjerkoli že so, ampak da bodo takrat, ko se bodo te omenitve sprostile, lahko takoj začeli delati in da bo gospodarstvo takoj zaživelo in da bo seveda tudi, da bodo menedžerji našli tudi nove možnosti tržne niše in tako naprej, ki se bodo pojavili po tej krizi. Kajti vemo, da celotno svetovno gospodarstvo ne bo delovalo tako kot pred to krizo, tukaj govorimo o svetovni krizi, govorimo o evropski krizi. Ampak vseeno, da bomo seveda tisti del gospodarstva, ki je najbolj konkurenčen, ki je najbolj propulziven, lahko takoj začelo delati in tukaj ne bo treba narediti tega, kot če ne bi nič naredili, potem bi bilo ogromno stečajev. Potem bi bilo ogromno delavcev in delavk na Zavodu za zaposlovanje in preden bi na novo ustanovili nova podjetja, na novo zaposlili in tako naprej, to bi trajalo, to bi bil čas. V tem trenutku, s temi ukrepi dejansko do tega ne bo prišlo, ker če bomo premagali epidemijo, potem bomo prišli, da bodo lahko takoj začeli delati. To je vsekakor tako imenovana črka V in to je del te strategije. Ne morem reči, da za vse dejavnosti in panoge, turizem je tukaj vsekakor v nekem drugačnem položaju, predvsem zaradi tega, ker je obstal, popolnoma obstal, tudi gostinstvo, ampak vsekakor pa mislim, da tudi te dejavnosti lahko relativno hitro začnejo delati. Tako, da s tega zornega kota vsekakor obstaja ta strategija, težava je seveda pri prihodkih. Težava je pri prihodkih, kajti ti prihodki bodo morali enostavno prihajati v vse blagajne, ki dejansko tukaj so. Premostitev, sem povedal je možna z zadolževanjem in Republika Slovenija se je zadolžila, povedal sem številke kakšne so.  Če me sprašujete o makroekonomskih kazalcih. Bruto družbeni proizvod, odvisno od epidemije. Jaz se težko zanesem na podatke, ne vem, mednarodnega denarnega sklada, ki mi pokaže razpon 10 odstotnih točk, koliko bo padel BDP. Banka Slovenije je približno isto, 10 odstotnih točk. Lahko, ne vem od 6 do 16. Koliko bo v Sloveniji. UMAR, se pravi Urad za makroekonomske analize in razvoj je dal oceno 8,1 padec bruto družbenega proizvoda. In zdaj, če me boste vprašali, kakšen bo delež državnega dolga v BDP-ju, vam lahko povem, da ko bomo to računali bo za nekaj odstotnih točk, rekel sem nekaj odstotnih točk. To ne pomeni samo dve ali tri, večji kot je sedaj. Pa ne samo zaradi tega, ker smo se bolj zadolžili, ampak zato, ker bo BDP toliko padel. In, če ta razmerja zdaj tukaj gledate, ja, ampak če se bomo zdaj primerjali z evropskimi državami, moramo seveda gledati prvič; kakšno stopnjo, kako močno epidemijo so imele posamezne države in drugo, kako hitro so se iz tega pobrale in seveda tukaj je treba potem vse skupaj nekoliko realno gledati. Ti odstotki in ta razmerja ne bodo primerljiva z obdobjem leta 2018, 2019 ali pa če želite 2008 ali pa kakorkoli. Mi bomo morali do tja priti. In, če boste to statistiko gledali, boste, že vnaprej povem, bo ta negativna. Tako glede deleža javnega dolga v BDP in tako naprej. Pač to je matematika. Upam pa, da bodo seveda ljudje to čim hitreje preživeli, da bodo s čim manjšimi težavami to preživeli, da bodo potem enostavno lahko normalno živeli naprej, tako kot prej in brez strahu pred epidemijo.
Hvala minister. Nadaljujemo z razpravo. Na vrsti je poslanec Marko Pogačnik, za njim poslanka Monika Gregorčič, potem pa bomo naredili prekinitev. Kolega Pogačnik, prosim.
Spoštovani predsednik hvala za dano besedo. Spoštovani minister, kolegice, kolegi.  Kakor sem jaz že večkrat omenil, nobena Vlada na svetu nima neke čarobne palice, da bi z enim zakonom, bi rekel zajezila vso problematiko, ki jo je bi rekel v Sloveniji, Evropi in svetu prinesel, bi rekel, koronavirus. Ne morem se strinjat z nekaterimi, ki ste uvodoma izpostavili, da Vlada dela prepočasi oziroma, da Vlada dela slabo. Jaz sem prepričan, da Vlada sprejema vse ukrepe izključno z enim ciljem in sicer, na kakšen način se zajezi koronavirus, po drugi strani pa, na kakšen način se zajezijo vse posledice, ki jih koronavirus prinaša Sloveniji. Dejstvo je, da danes je pred nami in dopolnitev in pa sprememba paketa, ki ga je Državni zbor sprejel že v preteklosti. Prepričam sem, da spremembe in pa dopolnitve zakona gredo v pravo smer, prepričan sem pa predvsem zaradi tega, kajti, vsi deležniki, katerih se ta sprememba in pa dopolnitev zakona tiče, so z predlaganimi spremembami v večini primerov zadovoljni in tukaj gre predvsem za gospodarstvo. Gospodarstvo je zadovoljno z temi ukrepi, ki so noter, bodo v pomoč, tako v dani situaciji gospodarstvu, kot seveda, gospodarstvu v prihodnosti. Zdaj, kaj prinašajo te dopolnitve in pa spremembe tega zakona? Prinašajo predvsem to, da se precejšen del pogojev, ki so bili postavljeni v prvotnem zakonu, da se omilijo. To pomeni, da se širi nabor upravičencev do pomoči, ki jo daje država. Država daje pomoč tudi privatnim podjetjem, ker je pomembno in je pomembno postavit to tezo. Povečuje se upravičenost upravičencev iz tega zakona, predvsem z zniževanjem kriterijev, do katerih so upravičeni, na primer tudi… do pomoči bodo upravičene tudi dejavnost zavarovalništva, z zaposlenimi do 10 zaposlenih, mislim, da je to korak v pravo smer. Znižuje se upad prihodkov zgolj na 10 %, v primerjavi s prejšnjim letom, to se mi zdi, da ponovno širi število upravičencev. In predvsem, da se tudi, v tem zakonu spremeni določba, da tista podjetja, ki bodo zaprosila za pomoč oziroma, ki bodo uporabljala ukrepe, ki jih je Vlada Republike Slovenije pripravila, da bodo kljub vsemu lahko izplačevale božičnice in pa nagrade zaposlenim in jaz sem prepričan, da v teh težkih časih, da so predvsem zaposleni tisti, ki so gonilna sila vsakega podjetja in da to predstavlja precejšnjo motivacijo za zaposlene. Zakon sledi, bi rekel, da širi krog tudi določenim posameznikom, izven gospodarstva, kot so izredni študentje, invalidi in ostalo. Dotika se tudi spremembe pri obveznostih glede najemnin. Strinjam se z vsemi, ki ste razpravljali že prej, najemnine so problem, država tukaj sledi, tam kjer lahko, to pomeni, da se najemnine, o kateri so najemodajalci država ali občine, oprostijo plačevanja najemnin o teh zadevah. Zdaj, nekateri ste izrazil, da bi te najemnine se mogle širit za celoto. Jaz sem prepričan, da bi bil to prevelik poseg v civilno pravo in ne moremo se primerjat z državo Avstrijo – Avstrija ima to rešeno v obligacijskem zakonu - zaradi tega tudi apeliram na Vlado Republike Slovenije, da se nekaj iz te situacije naučimo in da se čim prej gre v spremembo ali Obligacijskega zakona ali v spremembo Zakona o gradbeništvu oziroma Stanovanjskega zakona, kjer bi v primerih, da pride do, bi rekel, izrednih stanj, kot so epidemije, pandemije, vojno stanje, da se po vzoru Avstrije potem plačila najemnine prenese na najemodajalca. Dejstvo pa je, da nekateri pravniki že izpostavljajo, da tudi obstoječi Obligacijski zakon, v 617. členu zakona omogoča, da se glede na trenutno stanje, ki je, epidemija, zmanjša tudi plačilo najemnine v teh poslovnih zadevah, ko so   (nadaljevanje) bi rekel pogodba stvar civilnopravnih zadev. Sedaj zelo pomembna zadeva znotraj samega zakona se mi zdi, da je Vlada posegla na hitrejši postopek pri pridobivanju gradnih dovoljenj. Dejstvo je, da gradbeništvo je lakmusov papir za bi rekel konkurenčnost gospodarstva in bi rekel tudi za gospodarstvo rast. Dejstvo je tako hitro kot ali pa tako uspešno kot je gradbeništvo dejstvo se s tem bi rekel ima precejšnji multiplikativni učinek vrsto zadev in prepričan sem, da takšen pristop kot je tukaj, da se gre v spremembe in da se naredi vse, da se lahko gospodarstvo zažene, da je pravilen.  Prepričan sem, da je večina gospodarstvenikov tako v privatni sferi roko na srce ni pričakovala, da bo država bi rekel šla s takšnimi ukrepi do njih kot je šla. Mislim, da vsi ukrepi, ki so tukaj notri predlagani gredo v pozitivno smer. Dejstvo pa je, nihče ne more biti pa tukaj notri bi rekel 100 % zadovoljen in dejansko država ima tudi neke omejitve in na 100 % pomoč države na vseh segmentih pa se seveda tudi ne more računati. Dejstvo je, da tukaj notri, ko vsak prebere ta zakon se, potem še vsak sam nekaj najde in bi dejansko še vsak zahteval neko dodatno pomoč neko dodatno širitev. Jaz sem prepričan, da temu ne gre tako, da temu se ne more slediti. Spremembe in dopolnitve so ustrezne. Kot sem že dejal marsikateri podjetnik je rekel nisem nikoli pričakoval, da bom toliko dobil od države kot dobim s temi spremembami zakona. Jaz mislim, da je v interesu tako Vlade kot vseh poslank in poslancev, da delamo bi rekel v dobro državljank in državljanov Republike Slovenije, gospodarstva in pa predvsem za podjetja, ki morajo biti pripravljena na to in predvsem podjetja, ki jih bomo v prihodnosti še potrebovali. Ne moremo pa mimo dejstva določena dejavnosti podjetij so pa verjetno tudi v času te epidemije tiste, ki so na pozitivni strani, ampak dejstvo je, da te zakoni so namenjeni predvsem ukrepom, ki bodo zajezili tiste, ki so bili s tem virusom tudi najbolj prizadeti.  Hvala.
Hvala, gospod poslanec.  Besedo dajem poslanki Moniki Gregorčič.  Prosim.
Hvala lepa, predsednik.  Lep pozdrav vsem! Danes obravnavamo novelo tako imenovanega prvega protikoronskega zakona. Osnovni zakon smo v določeni naglici res, da sprejemali pred tedni in kdor pač hiti naredi tudi kdaj kakšno napako tega smo se zavedali že takrat smo pa zasledovali – mislim, da celotna koalicija – neko geslo, da kdor hitro da dvakrat da. S tistim prvim protikoronskim zakonom so bili tako dani nastavki za pomoč tako gospodarstvu kot ljudem v stiski in zato pač danes so potrebni nekateri popravki. Jaz sem tudi vesela, da današnja razprava poteka v mnogo bolj konstruktivnem duhu, da je tudi opozicija pristopila konstruktivno. Mislim, da so bili tudi pozvani, da pred odločanjem na Vladi v končni različici dajo tudi svoje konkretne vsebinske predloge tako, da neko sodelovanje je bilo vzpostavljeno in temu primerno tudi današnji duh razprava in sprejemanja te novele. Zavedamo se – jaz mislim, da vsi -, da so ti vsi ukrepi potrebni, zato ker epidemija predstavlja neki zunanji šok na celotnem področju našega družbenega življenja in ne samo na gospodarskem področju in ti ukrepi pač ta šok zamajujejo, omejujejo kolikor je pač to možno kolikor je pač v nekem finančnem obsegu to na ravni določene države možno. Dejstvo pa je, da smo bili, ko govorim z vidika naše države našega nacionalnega gospodarstva vsekakor razočarani nad tem, da tudi, ker smo del neke širše evropske družine na tej ravni evropske integracije ni bilo nekega bolj koordiniranega odziva na to krizo v širšem smislu, ne v zdravstvenem smislu, vsaka država si je morala pomagati sama glede zaščitne opreme, glede tistih prvih zdravstvenih šokov in pa tudi glede odzivov na gospodarske posledice, čeprav ta epidemija nekako je zadela čisto vse države na svetu. Samo izhod iz te epidemije oziroma iz tega nekako izjemnega, izrednih okoliščin, pa vseeno upamo, da bo vsaj na ravni Evropske unije potekal vsaj malce bolj koordinirano. Veseli nas, da je bilo, da je v tej noveli, da se popravljajo nekatere zadeve, na katere smo tudi v SMC posebej opozarjali, da so potrebne popravkov. Tako so sedaj, bo do določenih ukrepov deležne mikro posredniške zavarovalne družbe, potem je poskrbljeno tudi za tiste samozaposlene, ki so na tej osnovi zavarovani za krajši delovni čas, pa en določen del delajo kot zaposleni, tako da mogoče to odziv ali pa pojasnilo kolegu Mescu, v 9. členu novele je to zajeto, ker mislim, da je še vedno v svoji razpravi očital, da za te ni poskrbljeno. Potem smo poskrbeli tudi za finančno pomoč izrednim študentom, ki niso v rednem delovnem razmerju, tako da na njih v tej noveli ni pozabljeno, na splošno so nekako znižana ali pa razširjeni in tudi bolj pregledno navedeni kriteriji tako za samozaposlene kot za gospodarske družbe, ki bodo deležni in upravičeni ukrepov pomoči po tem zakonu in pa tudi ne nazadnje solidarnostnega dodatka bodo, do tega dodatka bodo upravičeni tudi invalidi, ki so delno zaposleni. Namreč opazili smo pač pri pregledu vsega tega gradiva, da so prav gotovo čisto po nesrečnem naključju ta kategorija izpadla iz, kot upravičena. Tako da to se zdaj popravlja. Napovedan je tudi že nov, tako imenovan tretji koronapaket, kot nas je seznanil tudi finančni minister in bi si želeli, da se v tem tretjem paketu naslovi tudi še do zdaj odprta vprašanja. Zato pa pač ocenjujemo, da odprta vprašanja vsekakor ostajajo poslovne najemnine in pa lizingi. Ne pričakujemo, da bi bile rešitve v smeri nekih finančnih transferjev najemodajalcem, temveč moratorij po vzoru moratorija za kredite. In tudi pozdravljam idejo kolega Pogačnika, ki je pred mano izpostavil možnost, da se to uredi trajno s spremembo obligacijskega zakona. Tako da sem prepričana, da se bo v to smer našla rešitev, kajti s tem bi bistveno pomagali preživeti trgovskim družbam, trgovski dejavnosti in pa tudi, vemo da na primer transportna dejavnost v veliki meri temelji na financiranju preko lizingov. Tako da s tem bi preprečili nek negativni likvidnostni šok navzdol po dobaviteljski verigi, predvsem govorim za trgovsko dejavnost, ko lahko se posredno na daljši rok ogrozi naša proizvodnja in pa tudi obrt. Na koncu, vsi vemo, ko bomo iz šli iz te krize ali pa, ko bo narejena neka, na daljši rok izhodna strategija, bo gospodarsko okrevanje zanesljivo počasno. Ne bo enkratno, ampak bo postopno in bo se temu prilagajala tudi naša struktura gospodarstva. Določene prilagoditve in prestrukturiranja bodo nujna in večjo stopnjo pomembnosti bo zagotovo imela tudi določena mera samooskrbe s strateškimi proizvodi, s hrano in dobavne verige bodo krajše. Torej, priložnost za nove poslovne modele in za večjo inovativnost bo v bistvu nujna.  Tako da konec koncev naj zaključim z besedo, da je lahko kriza tudi priložnost za neke nove dejavnosti, nove poslovne modele in tega se ne smemo ustrašiti. Hvala.
Hvala, gospa poslanka. Kolegice in kolegi, zdajle bom odredil prekinitev seje. Predlagam, da nadaljujemo ob 14. uri in 20 minut. Do takrat nasvidenje!
Gospe in gospodje, nadaljujemo s sejo. Ravnokar ste na mizo dobili pregled amandmajev od 10. do vključno 20. člena.  Začenjamo z 10. členom, h kateremu ni bilo vloženih amandmajev. Ali bi želel kdo razpravljati? Ne. Zato prehajamo na amandmaje k 11. členu. Tu imamo dva amandmaja. Predlagatelj prvega Poslanska skupina Levica, drugega Poslanska skupina Poslanska skupina Socialnih demokratov. Besedo dajem poslancu Primožu Siterju. Prosim.
Ja, hvala lepa. Naš amandma k 11. členu govori o samozaposlenih oziroma o njihovi upravičenosti do pomoči in zasleduje nekako tri cilje. Najprej, veljavni zakon določa, da je izjava upravičenca, da zaradi epidemije Covid-19 ne more opravljati dejavnosti ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu informacije javnega značaja in se objavi na spletni strani Finančne Uprave Republike Slovenije. Zdaj tukaj imamo zelo problematično situacijo, ko izjava koristi dejansko FURS, nima pa nobene vrednosti, če je javna. In materialni položaj posameznika seveda ni nekaj, kar bi smeli posredovati javnosti. To je ena stvar. Druga stvar pa takole, drugi cilj – pomoč je po vladnem predlogu pogojena z 10 odstotnim upadom prihodkov v letu 2020 glede na leto 2019 oziroma v primerljivim obdobju, v primeru, da subjekt v določenih obdobjih ni posloval. Po eni strani gre zdaj s tem korakom za rahljanje tega pogoja, kar seveda v Levici podpiramo, ampak pa žal trenutni predlog odpira tudi vrata za neko, da rečem nepravičnost oziroma nepravičnost, ker kdor je v preteklem letu recimo veliko zaslužil, mu pomoči ne bo treba vračati, tudi če bo letos zaslužil veliko oziroma dovolj. Potem pa na drugi strani imamo pa osebo, samozaposleno osebo, ki je v letu 2019 s svojimi prihodki težko preživela, komaj preživela, pa bo morala vračati pomoč tudi v primeru, če letos zasluži še manj. Ukrep bi moral biti opredeljen tako, da pomaga ravno tistim samozaposlenim, ki pomoč najbolj potrebujejo, ki se najbolj soočajo z eksistencialno stisko, ne pa da le-te izloči. Zato z amandmajem predlagamo, da samozaposlenemu pomoči ni potrebno vračati, če v letu 2020 zasluži manj kot 20 tisoč evrov, torej letno, na drugi strani pa, da samozaposleni, ki pa bodo v letu 2020 zaslužili več kot 50 tisoč evrov ne glede na ostale pogoje, vrnejo celotno prejeto pomoč. 52. TARK: (NB) – 16.05 In potem tretji cilj, Vlada je poskušala izboljšati pogoje za samozaposlene, ki bodo upravičeni do mesečnega temeljnega dohodka, in ki so v letu 2019 oziroma v obdobju v katerem se primerjajo prihodki, koristili materinski ali starševski dopust ter prejemali nadomestilo iz zavarovanja za starševsko varstvo. Upoštevanje nadomestila za starše kot dohodek podjetja, je neustrezno zaradi dveh stvari. Na eni strani zaradi samega namena nadomestila, na drugi strani pa navadno iz višine dodatka za samozaposlene, ki pa roko na srce, praviloma plačujejo tako ali tako minimalne prispevke in zato posledično tudi prejemajo nizka nadomestila. Če jih upoštevamo kot dohodek, pomenijo, da so pogoji za pridobitev pomoči potem za te samozaposlene strožji kot za samozaposlene, ki so v predhodnem obdobju normalno poslovali. Zato predlagamo, da tudi v liniji, ki jo je izpostavila ZPS, ki pravi, da je ta določba precej nerazumljiva in nepojasnjena, da se šteje, da v odbojih, ko so samozaposleni prejemali nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo šteje, da niso poslovali.  Hvala lepa.
Hvala gospod poslanec.  Prehajamo na odločanje. Amandam številka 1 k 11. členu, predlagatelj Poslanska skupina Levica… Ja, seveda, izvolite. Kolega Mesec, prosim.
Hvala. To je tudi nekaj kar sem že v uvodu opozarjal. Poglejte, trenutno so vladni kriteriji za upravičenost do pomoči napisani tako, da je upravičen espe, ki bo letos zaslužil 10 % manj kot lani, kar pomeni, da nekdo, ki je lani zaslužil 50 tisoč evrov, preko espeja, letos jih bo pa 45, je upravičen. Nekdo, ki je lani zaslužil 7 tisoč pa bo letos zaslužil 7 tisoč, pa ni upravičen in mi predlagamo, da se vzpostavi nek spodnji prag 20 tisoč evrov, do katerega je ta pomoč nevračljiva, saj vendarle gre za to, da se predvsem pomaga slabše materialno situiranim espejem preživeti. In predlagamo, da seveda ta amandma podprete.
Hvala lepa.  Razprava poslanec Jože Lenart. Prosim.
Hvala lepa.  Kot mislim, da je že predsednik prej omenil neuradno, LMŠ je želel v 11. členu vložiti, celo poglavje 1.3.a, za nadomestilo zaradi izpada dohodkov iz začasnega in občasnega dela dijakov in študentov, vendar je izgleda bilo ugotovljeno, da je bila le ta pobuda, ta amandma nepravilno vložen in je bil zavrnjen in zato ga ni. Zdaj želim reči samo takole, da je to problematika, s katero se bo Vlada morala v nadalje verjetno s tem ukvarjati, in da bo v eni od naslednjih sej ta zadeva prišla na dnevni red.
Dobro. Hvala gospod poslanec.  Prehajamo na glasovanje. Amandma številka 1 k 11. členu. Glasujemo.  Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (12 članov.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet.  Amandam številka 2 k 11. členu, predlagatelj Poslanska skupina SD. Glasujemo.  Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (10 članov.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet. K 12. členu imamo dva amandmaja. Številka 1 predlagatelj Poslanska skupina Levica, številka 2 Poslanska skupina SD.  Besedo dajem poslancu Primožu Siterju. Prosim.
Hvala lepa.  Ta člen govori o dolžnikih FURS-u. veljavni zakon to nujno pomoč odreka vsem tistim, ki zaradi stiske ob vložitvi vloge niso poravnali vseh obveznosti do FURS, pomoč pa naj bi bila namenjena ravno tistim, ki so najbolj izpostavljeni tveganju revščine in tukaj pridemo do enega   (nadaljevanje) konflikta. Torej, ravno tistim, za katere je verjetno, da se zaradi slabega finančnega socialnega položaja, da so si nakopičili manjše, poudarjam manjše dolgove do finančne uprave. Za doseganj samega namena pomoči potrebnim predlagam, da se potem izključitveni kriterij iz četrtega odstavka tega člana črta, in se torej predlaga zapisa, da znesek vračila prejete pomoči ni povečan za zneske zamudnih obresti ali drugih stroškov za upravičenca. Vedeti moramo, da govorimo o ljudeh, ki se že tako ali tako borijo s svojim finančnim stanje preživeti, da je že plačevanje teh minimalnih obveznosti do FURS problem in da jim, če jim vržemo tukaj še to breme, breme na ramena, nismo v bistvu naredili nič. Ta amandma pa stopa naprej, da rečem, k neki mali bolj pravični obravnavi teh dolžnikov z manjšimi dolgovi do finančne uprave. Hvala.
Hvala, gospod Siter. Še dva sta prijavljena, poslanka Nataša Sukič, za njo poslanec Matjaž Han. Poslanka Sukič, izvolite.
Hvala lepa, predsedujoči. Poglejte, mi smo že pri proti koronskem paketu 1 zelo jasno izpostavili vse ranljive skupine prebivalstva, do katerih je treba biti posebej pozoren oziroma senzibilen oziroma tenkočuten, da tako rečem. In med njimi so samozaposleni. Ena najbolj, bom rekla, ogroženih skupin. Smo tudi takrat razložili zakaj. Ker pač, ko si ti samozaposlen tvoji prihodki niso stabilni, niso pretoki vsak mesec enaki kot če si ti v rednem delovnem razmerju. Samozaposleni niso upravičeni do vrste ugodnosti kot jih imajo zaposleni in so skratka v izjemno ranljivem položaju. Poleg tega so samozaposleni ponavadi, 120 tisoč jih je vsega skupaj v Sloveniji približno, so enostavno ponavadi opravljajo neke storitvene dejavnosti. In ravno v tej krizi so oni dejansko ostali brez dela. Oni dejansko čakajo, da se ti ukrepi sprostijo, da bodo lahko začeli ponovno delati. In sedaj ti ljudje, kot rečeno, nimamo tako stabilnih prilivov kot resno zaposleni, zato se morebiti kdaj zgodi, da preprosto ne morejo v tekočem mesecu poravnati svoje obveznosti do FURS in so nekje minimalno nekaj dolžni, to pa ne pomeni, da hočejo biti davčni utajevalci ali pa neki manipulanti ali karkoli. To samo še dodatno pove v kakšnem težkem položaju se nahajajo in kako težko se pravzaprav preživljajo iz meseca v mesec. In sedaj kaznovati na način ravno to skupino, če je minimalni dolžnik, da potem ji odrekamo pa to pomoč, upravičenec do pomoči je pravzaprav neverjetna socialna krivica, da takole rečem. Skratka, tisti, ki so v največji stiski bodo ponovno izviseli, če ne boste končno razumeli tega, kar smo že se pogovarjali v prvem paketu in apelirali na vas in se mi je zdelo, da smo skozi diskusijo nekako prišli do tega razumevanja. Res apeliram koalicija, da res tenkočutno prisluhnete našim državljankam in državljanom, ki so pač v stiski, ki so v večji stiski kot morda večina ostalih, ki pa vendarle imajo neka varovala sedaj, ki so pač na čakanju doma, ker so pač v rednem delovnem razmerju. In zato resnično menim, da je naš amandma k 12. členu tista prava pot, da odpravimo to, kar se je spregledalo pri prvem paketu. Saj je Primož že razložil, da se pač enostavno v 12. členu v drugem odstavku / nerazumljivo/ ali ne in na dveh mestih črta besedilo prvega odstavka in spremenjenem sedmem odstavku 38. člena se na koncu besedila doda stavek, ki se glasi: Vračilo oproščenih prispevkov ni povečano za znesek obresti ali drugih stroškov. upravičenca. Hvala lepa.
Hvala gospa poslanka. Na vrsti je poslanec Matjaž Han, za njim poslanec Miha Kordiš. Kolega Han, prosim.
Hvala predsednik. Jaz se sicer zavedam, da je verjetno ta zakon, pa še kakšen ne bo vse v tej državi rešil. Pa vendarle dobro je, da se poslušamo in da se probamo tudi uskladiti. Ne delam pa si utvar, da bodo žal naši amandmaji, kljub temu, da so dobronamerni tudi kakšen sprejet. Mi v tej fazi vlagamo nekaj amandmajev, ki imajo neko rdečo nit sorazmerno. Zakaj govorim sorazmerno? Zato, ker jaz imam, v naši Sloveniji podjetnike, obrtnike, samozaposlene in tako naprej, kot ljudi po večini zapuščene(?) in oni ta moment zelo zelo težko ocenjujejo, kaj se jim bo dogajalo, kaj se jim dogaja v tem trenutku in kaj se jim bo dogajalo tudi v naslednjih mesecih. Zato verjetno, ko tako trdo nekatere člene zapišemo, bodo nekateri ali začeli pa skoraj ne verjamem špekulirati, ker vsi bi radi imeli promet in vsi bi radi na koncu prišli iz tega čim bolj, bom rekel, neranjeni, vendar se bo zgodilo, da se bo nekaterim naredila krivica, ker ne bodo pozorni mogoče na nekatere zakonske zapise. Zato je naš amandma, ki govori k 38. členu, če pogoj 37. člena zakona ni dosežen, mora upravičenec vrniti sorazmerni del oproščenih prispevkov za socialno varnost. Jaz vem, da je smisel države, da zaradi epidemije pravočasno skoči na pomoč, bom rekel k ljudem, ampak zato pa predlagamo to sorazmernost na tak način, da se vračane prejete pomoči odredi sorazmerno. Nesmiselno je, da bi nekatere subjekte, nekatere firme popolnoma oprostili plačila prispevkov za socialno varstvo, pri drugih, ki bi pa samo za malenkost presegli meje, pa bodo mogli, bom rekel, vsa ta sredstva vrniti. In tukaj se mi zdi, da se bo v tej državi po tej epidemiji, po tem, ko bomo prišli ven naredili veliko veliko krivic, zato se mi zdi naš amandma primeren. Hvala lepa.
Hvala gospod poslanec. Razprava poslanec Miha Kordiš. Prosim.
Samozaposleni(?) v tej državi, zlasti tisti z najnižjimi dohodki so celo sredi konjunkture v nezavidljivem položaju, socialnem položaju, delovnopravnem položaju, to so efektivno delavci prekarci. Tudi, če gre formalno za status samozaposlenih, so te ljudje efektivno delavci prekarci, pri tem, da ne uživajo delavskih pravic, kot jih uživajo tisti, ki imajo podpisane redne pogodbe o zaposlitvi. In seveda se zgodi, da kakšen v tej ranljivi kategoriji kakšen mesec ne zmore. Seveda se zgodi, da ostane kakšno malenkost dolžan FURS-u, četudi se trudi. Še posebej v kakšnem mesecu preden je epidemija koronavirusa udarila tudi pri nas, še posebej espeji, ki delajo v storitvenih dejavnosti, ki se ukvarjajo s turizmom, so že prej občutili ekonomske posledice, prej so se že soočili z izgubo dohodka, ker pač delajo s tujimi gosti, delajo v tujini, preden je COVID-19 epidemične razsežnosti znotraj meja Republike Slovenije sploh zadobil. Teh ljudi ne bi smeli izločiti iz pomoči v obliki temeljnega dohodka, ni nobenega dobrega razloga, da zaradi tega, ker so neki drobni dolžniki po okoliščinah, ki niso njihova krivda, ostanejo brez pomoči države. V Levici smo k temu 12. členu, ki področje ureja predložili amandma, ki to rešuje. Torej tudi tisti, ki so drobni dolžniki, ki so jim drobni dolgovi do FURS-a nastali pred nastopom epidemije koronavirusa, da se tudi te umesti med upravičence za prejem temeljnega dohodka. In mislim, da je to precej zdravorazumska pobuda, da so tudi taki taki s.p.-ji upravičeni do podpore in pomoči države. Na tem mestu mislim, da bi bilo bolj smiselno obrniti vprašanje, naslovljeno na izvršno oblasti, na financ-ministrstvo, ne zakaj je to pametno. Mislim, da je precej samoumevno zakaj je to pač potrebno in zakaj je to pravično, ampak zakaj ne. Ob eni izkušnji te vlade, ki jo imamo, smo soočeni s koalicijskim glasovalnim valarjem, tudi kakšne silne razprave iz vrst koalicijskih poslancev nismo deležni. Samo na koncu, takrat ko pride do glasovanja, se to, kar v Levici prinesemo na mizo, gladko povozi. Na enak način se gladko povozi tudi kar druge opozicijske stranke prinesejo na mizo. In tu mislim, da je na mestu vprašanje zakaj nebi takega amandmaja sprejeli. Zakaj nebi bili do enakega treatmaja upravičeni tudi tisti mali samozaposleni, ki so že tako v slabem položaju, pa se jim je nabralo za kakšen novec ali dva dolga do Finančne uprave Republike Slovenije.  Za perspektivo, kje pa je dolg do FURS-a problematičen, se pa lahko ozremo v nabave zaščitnega materiala. Lahko se ozremo v dogajanja v Zavodu za blagovne rezerve. Namreč, eno izmed prvih podjetij, ki je dobilo posel z Zavodom za blagovne rezerve, je bil NB global logistics. 10 milijonov evrov težak posel, čeprav je to podjetje, ki v enemu letu obrne samo milijon evrov, se pravi desetkrat večji obseg posla. In lastnik tega istega podjetja pa je FURS-u dolžan 46 tisoč evrov. Brez vprašanj to isto podjetje dobi posel v višini 10 milijonov evrov, se pravi enkraten posel, ki je večji za desetkrat od letnega prometa tistega istega podjetja. tam nobenega ni brigalo, da je gospod kapitalist dolžan finančni upravi, pri samozaposlenih bi pa nekdo – kaj? Zgrešil svoja plačila državi za 2 evra zaradi tega, ker mu je recimo v turizmu koronavirus speljal tisti osnovni posel, ki ga potrebuje za preživetje - in takemu človeku potem nebi namenili pomoči in podpore države. Tako, za kontekst in perspektivo.  Za zaključek svoje razprave ponavljam pač vprašanje: zakaj se vam ne zdi, da bi bil to primeren, pameten in pravičen ukrep?  Hvala.
Hvala, gospod poslanec. Gospe in gospodje, prehajamo na glasovanje. Glasujemo o amandmaju številka 1 k 12. členu predlagatelja poslanske skupine Levica.  Kolega Kordiš, izvolite, prosim. Kaj želite? Obrazložitev glasu?
Ne, razpravo.
Ja, jaz sem dal to na glasovanje. To zdaj ni več razprave, ker sem razpravo zaključil in dajem na glasovanje.  Začenjam glasovanje. Glasujemo. Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (11 članov.)  Ugotavljam, da amandma ni sprejet.  Amandma številka 2 k 12. členu, predlagatelj poslanska skupina Socialnih demokratov.  Začenjam glasovanje. Glasujemo. Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Ugotavljam, da amandma ni sprejet.  Prehajamo na 13 člen. K temu členu ni bilo vloženih amandmajev. Ni razprave.  Zato prehajamo na amandmaje k 14. členu. In sicer imamo dva amandmaja, predlagatelj obeh amandmajev pa je poslanska skupina Levica. Besedo dajem poslancu Luki Mesecu. Prosim. Kolega mesec, izvolite. A, ne. Kolegica Violeta Tomić. Prosim.
Hvala. Torej, hvala za besedo. Ta naš amandma pač obravnava enkratni solidarnostni dodatek, ki ga je uveljavil v Zakonu o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije Covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo in je nesorazmeren in nepravičen, v odnosu do preostalih interventnih ukrepov. Dodatek je problematičen v več točkah. Namreč, ni jasno, zakaj bi bil dodatek zgolj enkraten in ne reden dodatek za čas trajanja ukrepov proti epidemije. Za vse ostale skupine in ostale olajšave velja, da bodo veljale do konca epidemije oziroma do rokov, določenih v 20. členu zakona, zato z amandmajem predlagamo, da se dodatek izplača za marec, april in maj 2020. Zdaj, cilj zakona je, seveda, omiliti posledice epidemije in za državljane, njegov namen, je zagotavljanje socialne varnosti, solidarnosti in prilagoditve prava družbenim razmeram, zato nam ni jasno, zakaj prejemniki nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki niso brezposelni, do tega dodatka potem niso upravičeni? Zato naš amandma črta to nerazumno določbo, da se do dodatka, da so upravičeni zgolj prejemniki nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki so brezposelni. Zdaj, povprečno nadomestilo za invalidnost, ki so ga zaposleni upravičenci prejemali v letu 2019, je znašal 161,71 evra. Povprečno delno nadomestilo za delo, s skrajšanim delovnim časom do polnega, najmanj 4 ure dnevno, delna pokojnina, pa je v letu 2019 znašal 302,34 evra. Skratka, sorazmeren del plače je seštet s povprečjem delnega nadomestila. Zdaj, nelogično in nesolidarno je torej tistim, ki delajo, odrekat solidarnostni dodatek, ki bo pripadel pa vsem ostalim skupinam, ki jih pokriva pokojninska in invalidska zakonodaja. Tako da, na primer, upravičenec, ki prejme pokojnino v višini, recimo, 600 evrov, prejme solidarnostni dodatek v višini 230 evrov, tisti, ki prejme pa zgolj 1 cent čez 600 evrov, se pravi, dobi 600 evrov in 1 cent, pa prejme, solidarnostni dodatek je kar 100 evrov nižji, se pravi 130 evrov. To je zelo krivično in zelo nelogično. Zdaj, po predlagani formuli se vsem upravičencem, ki prejemajo pokojnine med 350 in 1 cent, do 850 evrov, višino solidarnostnega dodatka z višino prejete pokojnine linearno zmanjšuje. Skratka, po predlogu Levice, vsi upokojenci, s pokojninami do 350 evrov dobijo solidarnostni dodatek v višini 430 evrov in za drugi del tegale, 14. člena, je pač potrebno povedati, da se nam zdi tudi nepravično in nesolidarno, da se prejemnike invalidskih nadomestil, ki so zaposleni in so na čakanju, da se jih izloči iz skupine prejemnikov enkratnega solidarnostnega dodatka. To je pač diskriminatorno in je v nasprotju z cilji in načeli in poglavitnimi rešitvami tega zakona. Skratka, amandma zato črta nerazumno določbo, da so dodatka upravičeni zgolj prejemniki nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki so brezposelni. Kajti materialni položaj prejemnikov nadomestil iz invalidskega zavarovanja je prav tako mizeren in pogosto je še slabši od mnogih, ki so se že upokojili, zato ni nobenega razloga, da bi prejemnike nadomestil za invalidnost in delnih nadomestil, ki opravljajo delo za skrajšani delovni čas, iz tega zakona izključili. Tako da, naj povem še to, da smo v prvem proti korona zakonu, ogromno je bilo skupin izpuščenih. Izpuščeni so bili samozaposleni, izpuščeni so bili prekarni delavci, študentje in takrat je bilo rečeno, naj vas samo spomnimo, kaj vse je izpuščeno in pozabljeno in da boste z veseljem to vključili v drugi del tega… v drugi zakon. Zdaj smo vam poslali cel seznam predlogov, ki je dolg skoraj tri strani in našteli smo vse, ki ste jih pozabili in izpustili in res me zanima, ali nas sploh slišite in ali boste poskrbeli za te, ki ste jih pustili na cedilu. Hvala.
Hvala, gospa poslanka. Razprava, poslanec Miha Kordiš, prosim.
Hvala za besedo, predsedujoči. V tem členu se ureja področje pokojnin in področje prejemkov za invalide. To, s čimer se Vlada tako rada hvali – solidarnostni dodatek. Ampak ta člen ima kar nekaj problemov in niso vsi ti problemi malenkosti. V Levici predlagamo, da se ga popravi na štirih točkah. Prvič. Ta solidarnostni dodatek, ki naj bi ga upravičenci prejeli je enkraten. Zakaj je enkraten? Zakaj ne gre za popravke pokojnin – družinskih, vdovskih, iz tujine, običajnih pokojnin – skratka, vseh pokojnin za čas trajanja epidemije. Zakaj ne gre za popravek prejemkov navzgor pri vseh upravičencih za čas trajanja epidemije? Tako kot navsezadnje veljajo vsi ostali ukrepi. Zakaj gre samo za enkratno izplačilo? Naj ljudje dobijo to povišico, solidarnostni dodatek, solidarnostno povišico za čas trajanja epidemije, se pravi najmanj tri mesece kot lahko zdaj vidimo. Kakšen razlog je Vlado vodil tu, da izstavlja samo enkratne zneske, če se že ozira in za osnovo jemlje obstoječi sistem pokojnin? To me zanima. To je zelo konkretno vprašanje. Zakaj samo enkratno izplačilo, zakaj ne za izplačilo v vsakem mesecu dokler je v tej državi razglašena epidemija? Saj tudi kakšni drugi ukrepi, represivni ukrepi veljajo recimo za tek časa celotne epidemije, a ko pride pa do upokojencev, tistih najnižjih pokojnin, pa kot da niso v posebnih težavah tekom celotnega trajanja epidemije, ampak so v težavah samo en mesec, v težavah so samo enkratno. Na tak način jih vlada s tovrstno ureditvijo izplačila solidarnostnega dodatka obravnava. In v Levici pravimo, da to ni prav. Da solidarnostni dodatek se mora izplačati vsakomesečno, pokojnina. To vsem pokojninam, da se ne bi slučajno pozabilo na kakšno kategorijo upokojencev. To je prva stvar, ki jo urejamo. Druga stvar je področje invalidov. Izplačilo solidarnostnega dodatka za invalide je omejeno samo na brezposelne invalide. Zakaj? Mislim, tudi tisti invalidi, ki delajo v invalidskih podjetjih in so nasploh delovno aktivni, so že tako v življenju prisiljeni živeti na nekemu minimumu. Kaj šele sedaj, ko še tega dohodka iz dela nimajo? Zakaj se ne bi solidarnostni dodatek namenilo vsem invalidom čisto vsem invalidom, ki so se znašli v težavah ne glede na njihov status, ali so brezposelni ali niso brezposelni pravno formalno. Njih že tako ne varujejo siceršnje določbe ZDR in imamo povprečno nadomestilo za invalidnost, ki je bilo izplačano v letu 2019, postavljeno na 161, 71 evra. Ali pa za najmanj 4-urno dnevno delo na 302,34 evra. A mislite, da se s tem da preživeti? Tudi v najboljših časih, v časih brez korone ne. In v Levici terjamo, da solidarnostni dodatek prejmejo vse skupine invalidov, ne samo nekateri. Ne razumem, zakaj je šla Vlada tu delati distinkcijo med enimi invalidi, pa med drugimi invalidi.   Zakaj ni tega namenila / nerazumljivo/ vseeno. Že v štartu. Tako da to je moje drugo vprašanje, ki je namenjeno gospodu Širclju iz Ministrstva za finance. Tretji predlog, tretja sprememba, ki smo jo na mizo prinesli v Levici je, da se odpravi vladna višina dodatka razreza na tri kategorije in da se namesto tega prevede v krivuljo. Zelo konkretno, od 850 evrov na dol penzij je Vlada upravičence razrezala v 3 skupine in v vsaki skupini alocirala določen fiksen znesek, ki ga bo nek upravičenec, upokojenec v določeni skupini prejel. In potem se nam zgodijo taki absurdi, da nekdo, ki ima 600 evrov pokojnine, prejme 230 evrov solidarnostnega dodatka, nekdo ki ima pa 600 evrov in en cent pokojnine, prejme pa za 100 evrov manj dodatka. Ga bo dobil samo za 130 evrov. Krivulja je tu veliko bolj elegantna in je veliko bolj pravična, ker to kar je Vlada naredila je pač krivično, je skrpucalo, je nekaj na hitrico in je to naredila že prvič in je to naredila zdaj že drugič. Saj v tem solidarnostnem dodatku za upokojence poslušamo že tedne in tedne. Levici smo naredili delo, ki bi ga morala narediti Vlada z vsemi svojimi ministrstvi in nekaj tisoč zaposlenimi, pa ga očitno ni bila pripravljena. To je, da smo razrede spremenili v krivuljo, pri tem pa smo za prejemnike najnižjih pokojnin, tiste, ki imajo pokojnine pod 350 evrov postavili višji solidarnostni dodatek kot jim ga namenja Vlada. V Levici smo ga postavili na 430 evrov.  In še četrta stvar, ki z našimi amandmaji k temu členu urejamo je, da se ta solidarnostni dodatek ne šteje v cenzuse za morebitne druge transfere. Ker zdaj je ureditev zastavljena na način, da ti bo z izrednimi ukrepi z eno roko Vlada kobajagi pomagala, z drugo roko ti bo pa vzela, ker boš začel prebijati cenzuse upravičenosti pri drugih socialnih transferih kot je recimo varstveni dodatek. In če oblik teh pomoči, izrednih pomoči v času epidemije ne izločimo iz prištevanja k dohodkom posameznikov, ki jih vzame pod drobnogled ministrstvo za delo oziroma katerakoli druga inštitucija že, ki izplačuje nek konkretni socialni transfer, smo naredili bore malo ali nič. Človeku smo dali, smo namenili krizno pomoč, izredno pomoč in smo mu s tem odvzeli oziroma znižali njegovo redno pomoč, redno podporo. To je popolnoma nesmiselno, razen iz nekega zelo pavšalnega piarovskega vidika. Za zaključek svoje razprave lahko dodam, da niso to samo neke opazke in komentarji, ki bi zrasli na zelniku nas v Levici, ampak so recimo k vključitvi delovnih invalidov pozvale številne organizacije, ki se s področjem ukvarjajo, recimo Zveza delovnih invalidov Sonček je večkrat opozorila, da prejemniki delne invalidske pokojnine oziroma delnega nadomestila ostajajo prezrti. Delno nadomestilo, prej sem že povedal, 302,34 evrov povprečna višina izplačana v letu 2019, hkrati pa tej ljudje niso upravičeni do minimalne plače, ker ne delajo za polni delovni čas, ravno tako so se pa znašli v težavah zaradi koronavirusa. Tu mislim, da je na vseh teh štirih točkah, ki sem jih izpostavil, naš amandma upravičen in podobno kot pri prejšnji točki lahko vprašanje formuliram na način, vprašanje Vladi formuliram na način ne zakaj ja, ampak zakaj ne. Zakaj je to nekaj, česar ne bi podprli? Torej, da za upokojence in za ostale nimamo enkratnega solidarnostnega dodatka, ampak imamo vsakomesečni solidarnostni dodatek za čas trajanja epidemije, da se med prejemnike  (nadaljevanje) solidarnostnega dodatka umesti vse invalide ne pa enim invalidom ja, enim invalidom ne glede na to ali so formalno zavedeni kot brezposelni ali ne. Tretjič. Da se odpravi ta krivičen vladni razrez upokojencev v tri skupine in potem alokacija višine solidarnostnega dodatka po posamezni skupini v enakem znesku in da se ga prevede v krivuljo. Četrtič, da se vsi ti prejemki ne vštevajo v cenzus za druge transferje, ker potem bo efektivni izplen tega ravno za tiste, ki že sedaj prejemajo določene transferje se pravi so že sedaj med tistimi najbolj revnimi najbolj socialno ogroženimi. Situacija v osnovi ostala enaka oziroma ne bodo prejeli neke dodatne pomoči oziroma jim bo ta dodatna pomoč izpodrinila njihovo redno pomoč, ker se bo pač to administrativno na njihovih računih prikazalo kot dohodek in potem bo nekdo, ki gleda opravičenosti do denarne socialne pomoči oziroma do varstvenega dodatka rekel »hopa« ti si pa ime toliko višje prejemke v prejšnjemu mesecu in zaradi tega ti bomo znižali neki drugi transfer.  Hvala.
Hvala, gospod poslanec.  Besedo dajem državni sekretarki iz Ministrstva za finance gospe Kristini Šteblaj.  Izvolite, prosim.
Kristina Šteblaj
Hvala za besedo.  Samo dve stvari bi opozorila. Gospod poslanec je sicer govoril ne samo o tem členu, o katerem sedaj govorimo v zvezi z amandmaji, ampak po večih členih, ampak gre za to, da jasno piše v zakonu že v osnovnem zakonu in tudi v teh popravkih konkretno v 14. členu, pri katerem smo sedaj, da se vsi ti solidarnostni dodatki ne vštevajo v dohodek pri uveljavljanju pravic po predpisih, ki urejajo pravice iz javnih sredstev. Potem pri več drugih piše, da se tudi ne skozi cel zakon, če je to malo širša razprava bila, da se ne plačuje prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje tako, da to bi želela poudariti. Kar se pa invalidov tiče pa v nadaljnjih členih smo tudi določene kategorije še tudi tukaj urejali tako, da mislim, da tako slaba ni kot so jo želeli prikazati.  Hvala.
Hvala, gospa državna sekretarka.  Poslanec Kordiš, izvolite, imate besedo.
Hvala.  Za razliko od prejšnje točke sem se tokrat razveselil, ker pri prejšnji točki je Vlada molčala in sploh ni odgovorila na našo pobudo sedaj se je pa prijavila k besedi. Prijavila se je k besedi samo za 10 sekund, zato da je nekaj precej pavšalno navedla. Na temeljno vprašanje pa ni odgovorila zakaj enkratni dodatek, če imamo razglašeno epidemijo, ki se vleče meseca in meseca? Zakaj se solidarnostni dodatek upokojencem ne nameni za vsakemu mesecu trajne epidemije, zakaj gre samo za enkratni prejemek enkratno izplačilo? To je skregano z režimom vseh ostalih pomoči in vseh ostalih dodatkov, ki se dajejo pač, ker se ta solidarnostni dodatek namenja enkratno kaj drugega se pa ne namenja enkratno financiranje delavca na čakanju v višini 100 odstotkov za ves čas trajne epidemije, ko je ta delavec na čakanju. Razlika med primerom upokojenca, ki bo dobil solidarnostni dodatek pa primerom delavca, ki gre na čakanje za čas trajanje epidemije je naslednji. Ta upokojenec bo pomoč dobil neposredno, gre za pristno, solidarnostno pomoč, za resen solidarnostni dodatek. Delavec na čakanju pa denarja ne bo dobil neposredno, ampak bo v resnici Vlada subvencionirala njegovega kapitalista in ga bo subvencionirala 3 mesece ni problema.
Samo trenutek, gospod poslanec.  Kolegice in kolegi, dokler kolega Kordiš razpravlja vas prosim za malo tišine v dvorani!  Izvolite, gospod poslanec. Nadaljujete, prosim, gospod Kordiš.
Nadaljujem. Skratka, v tem primeru bo kapitalist prejel finance za to, da pošlje delavca na čakanje za ves čas trajanja epidemije in to brez pogojev brez vprašanj upokojenec bo pa solidarnostnega dodatka deležen samo enkrat, zakaj? Res bi rad slišal neko obrazložitev zakaj se vam to zdi smiseln režim in zakaj ste to naredili tako kot ste naredili. Zakaj ne solidarnostni dodatek za čas celotnega trajanja epidemije vsak mesec tako kot to  60. TARK: (NB) – 16.45 predlagamo v Levici. To bi bilo edino pošteno, saj ni, da si, če imamo epidemijo tri mesece, ni da si se ti samo v enem od teh mesecev kot upokojence s 400 evri pokojnine, znašel v težavah. / nerazumljivo/ bil v težavah že prej, že prej si težko shajal. V epidemiji pa sploh. Ne samo aprila, ampak že marca pa naprej tudi maja, saj ukrepi veljajo skozi. Zakaj torej samo enkratno izplačilo? Zakaj ne v vsakemu mesecu? Prav tako od Vlade nisem dobil odgovora, čemu je namenjena stratefikacija invalidov, ko bi Vlada sama rada reče, v prvorazredne pa v drugorazredne. Ampak v resnici se nobenemu invalidu v tej državi ne piše precej dobro, tako da mislim, da ta primerja je malo neposrečena, pa vendarle, določene skupine invalidov bodo upravičene do solidarnostnega dodatka, določene skupine invalidov pa ne, čeprav so njihova delovišča v invalidskih podjetjih recimo ravno tako zaprta kot kakšna druga, pa so ravno tako soočeni z izgubo dohodka in spet gre za skupino ljudi, ki je že v najboljših časih na pragu ali pod pragom revščine, zagotovo pa je odrinjena na rob družbe. Torej kakšna logika je vas na Vladi kot pripravljavcu zakona, vodila pri temu, da se določene invalide izloči, po nekemu zelo neživljenjskemu kriteriju in se solidarnostni dodatek nameni samo določeni skupini, samo neki drugi skupini invalidov. Zakaj ne dodatek za vse tako kot predlagamo? Vem, da moram odgovore zdaj pridobiti in vem, da je upravičeno, če razpravljam na predpostavki, da bo koalicijski glasovalni strojček šel in stisnil proti. Zato postavljam vprašanja na tak način, zakaj ne. Če že, gospe in gospodje glasujete proti, lahko prosim še povejte, nam ki smo se potrudili, smo amandmaje pripravili, jih predložili, izpostavili, da gre za ranljive skupine, ki se jih pušča zadaj in jim želimo pomagati, vi pa pač to zvračate. Če že to zavrnete, povejte zakaj. To leti tako na vrsto koalicijskih poslancev, ki danes tukaj sedi in molče glasuje, še bolj pa leti na predlagatelja, Vlado oziroma za Vlado, Ministrstvo za finance, ki običajno sodeluje na razpravah v Državnem zboru, zato da brani svoje predloge. Danes Vlada tam sedi in ne brani ničesar, samo vladni poslanci glasujejo proti serijsko. Tako, da, prosim za odgovor in zakaj solidarnostni dodatek k pokojninam samo enkratno ne pa za čas trajanja epidemije vsak mesec. In zakaj ne bi solidarnostnega dodatka namenili vsem invalidom, ne samo določenim kategorijam invalidov.  Kar me pripelje do tretje točke, kjer je zastavek mojega vprašanja ponovno enak, zakaj ne. Torej zakaj ne odpravimo razredov prejemnikov solidarnostnega dodatka med upokojenci in tega zamenjamo s krivuljo, dobimo veliko bolj eleganten, veliko bolj pravičen sistem, ki ni tudi iz vidika sistema nič kaj bolj kompleksen za izplačevanje. Zakaj se ohranja ta razrez po razredih. Bom še enkrat izpostavil absurd, ki je nam v levici padel v oči, ki se nam ne zdi pošten, nekdo ki ima 600 evrov pokojnine, bo dobil 230 evrov solidarnostnega dodatka, nekdo ki ima 600 evrov in en cent pokojnine, bo dobil zgolj 130 evrov solidarnostnega dodatka. 100 evrov manj. Po kakšni logiki. Po kakšni pravici. Če naredimo krivuljo, bomo imeli tukaj med posameznimi dohodkovnimi skupinami znotraj upokojencev gladke prehode. In gremo…
Samo trenutek. Tamle prosim vas, malo miru. Kolega razpravlja. Vidite, da zdaj že drugič o isti stvari, ampak mora imeti   (nadaljevanje) mir v dvorani. Izvolite, kolega Kordiš. Izvolite, nadaljujte.
… in namenimo solidarnostni dodatek vsem upokojencem, ki imajo manj kot 850 evrov pokojnine po neki logiki, logiki socialne pravičnosti s krivuljo. Nižjo ko imaš pokojnino več imaš dodatka, vse do tistih najnižjih pokojnin. V Levici smo mejo postavili na 350 evrov, od tu naprej pa vsi dobijo za 430 evrov dodatka, kar je višja, nižja meja kot jo predlaga Vlada. Se pravi, ravno tistim najbolj socialno ogroženim upokojencem v Levici namenjamo več. Zakaj torej vztrajati pri tem štorastemu in nepravičnemu razrezu na tri skupine upokojencev pod 850 evri namesto da se sredstva veliko bolj pravično razdeli med upokojence z najnižjimi pokojninami preko krivulje.  In seveda za zaključek to, kar sem že prej izpostavil, da se vsi ti prejemki ne upoštevajo za druge transfere, ker sedaj je iz teh dodatkov izločena izredna socialna pomoč. Tudi izredna socialna pomoč podlega zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. In tudi ta del amandmiramo. In lahko smo prepričani, da v kolikor že ni prišlo, pa še bo prišlo do navala za centre za socialno delo za izplačilo izredne socialne pomoči. Oh kakšno neprijetno presenečenje, do izredne socialne pomoči nisi upravičen ali pa niso upravičen do primerne višine. Zakaj? Zaradi tega, ker si prejel nek krizni dodatek. In tudi tukaj pridemo do …
Malo bližje mikrofonu, prosim.
…in tukaj pridemo na tisto zgodbo, kjer ti država z eno roko da, z drugo ti vzame, vmes je pa samo piar za naslovnice. Dajmo biti resni. Če ljudem namenjamo sredstva, če jim namenjamo solidarnostni dodatek, potem naj bo to nek pribitek k njihovem sicerjšnjim dohodkom, ne pa da se jim v času največje krize na ta način zreže njihova možnost uveljavljanja pravice do izredne socialne pomoči. Tako da ja, na vse te štiri točke pričakujem vladne odgovore. Hvala.
Hvala, gospod poslanec. Postopkovno poslanec Marko Pogačnik.
Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Poglejte, spoštovani predsednik, jaz naprošam, da se kolega Kordiša opozori na določen del stvari, in sicer ta odbor za finance se je začel ob 11. uri, kolega Kordiš se je pridružil temu odboru pred približno pol ure in sedaj komentira kaj je minister za finance, kaj je Vlada komentirala in kaj ne, kdo se oglaša in kdo ne. Jaz mislim, da tukaj notri bi morali biti korektni. In jaz sem prepričan, da minister za finance je odgovoril na vse očitke in na vsa vprašanja, ki so bila zastavljena. Še enkrat ponavljam, Odbor za finance se je začel ob 11. uri. Kolega Kordiš vi ste se pa pridružil pred pol ure…
Ja, ja, v redu je. Samo mirno gospodje. Najprej glede na postopkovni predlog kolega Pogačnika. Jaz ne bom gospodu Kordišu ničesar razlagal, zato ker verjamem v njegovo elementarno dobronamernost. Sedaj pa dajem za postopkovni predlog besedo gospodu Kordišu.
Hvala za besedo. To je bila v resnici polemika s tem, kar sem povedal. Pa niti ne način vsebinskega soočanja z mojimi argumenti, ampak z zelo pritlehnim poskusom diskreditacije. Na enak način jaz lahko vrnem žogico, epidemija je bila razglašena že v sredini marca. En mesec kasneje so ljudje v tej državi še kar brez nujno potrebne pomoči. In vi boste danes tu razlagali, da se je seja začela že ob 11. danes, en mesec po temu, ko smo že v epidemiji in to naj bi bil odgovor na dejstvo vaše vlade, da še kar pušča ljudi brez potrebne pomoči in da serijsko…
Gospod Kordiš…
… brez razprave zavračate amandmaje…
…dajte predlog postopkovni…
…ki ljudem želijo pomagati. To ne gre.
Hvala lepa. Zaključujem razpravo.  Prehajamo na glasovanje o amandmajih k 14. členu.  Najprej glasujemo o amandmaju številka 1, predlagatelj Poslanska skupina Levica. Glasujemo. Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (11 članov.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet.  Amandma številka 2 k 14. členu, predlagatelj Poslanska skupina Levica. Začenjam glasovanje.  Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (11 članov.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet.  Prehajamo na amandmaje k 15. členu, imamo jih 6. Številka 1 predlagatelj Poslanska skupina Levica; številka 2 Poslanska skupina Socialnih demokratov; številka 3 Poslanska skupina Lista Marjana Šarca; številka 4 poslanske skupine koalicije; številka 5 Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke in številka 6 poslanka skupina Levica. Prijavila se je poslanec Dušan Šiško. Kolega Šiško izvolite imate besedo.
Predsednik hvala. Moram dati obrazložitev, če smo že vložili amandma. Poglejte v Slovenski nacionalni stranki ne bomo nikoli zagovarjali vseh tistih, ki prejemajo denarno socialno pomoč, čeprav si lahko bi sami poiskali službo. Zato se ne strinjamo z ukrepom, da se prejemnikom denarne socialne pomoči nameni 150 evrov. Zakaj? Ali zato, ker nič ne delajo? Kaj pa tisti ljudje, ki delajo na tri »smene«, pa dobijo nekje za plačilo 850 evrov? Delavci, ki so v času epidemije delali, naj bi dobili zgolj dodatek v višini 200 evrov. Upravičenci do denarne socialne pomoči bodo za nedelo pa prejeli 150 evrov. To je v neskladju z načelom sorazmernosti, saj je tisti ki dela nagrajen s 75 % tistega dohodka, ki ga dobi tisti, ki ne dela. Glejte, res je hecno. Samostojni podjetniki morajo za upravičenost do državne pomoči dokazovati izpad dohodka, torej se jim je moralo poslabšati njihovo premoženjsko stanje, upravičencem do denarne socialne pomoči pa se bo kar tako v času epidemije nekakšen denar nakazal. Ljudje božji, pa kam smo prišli? Ali tisti, ki ne delajo, bodo imeli skoraj isto plačilo kot tisti, ki delajo na tri »smene«? Jaz res nisem član tega odbora, nadomeščan s pooblastilom, ampak ko pa take stvari vidim, mi je pa malo žal, da sedimo tukaj notri vsi. Zato smo tudi vložili ta amandma in upam, da bo Vlada tudi spregledala, pa da ne bomo zdaj kar dajali, dajali, dajali nekaj. Hvala.
Hvala gospod poslanec. Naslednja je na vrsti poslanka Andreja Zabret, za njo poslanska Violeta Tomić. Kolegica Zabret, izvolite.
Hvala. Mi smo dali spremembo oziroma vložili amandma na dosedanji četrti odstavek, ki se tiče solidarnostnega dodatka v višini 150 evrov za študente. Namreč predlagana novela predvideva enkratni solidarnostni dodatek v vrednosti 150 evrov, ki je bil po trenutno veljavnem zakonu namenjen zgolj rednim študentom, zdaj tudi izrednim. S spremembo so se v enak položaj postavili zdaj redni in izredni študenti. Vendar pa do dodatka niso upravičeni slovenski študentje oziroma državljani, ki študirajo v tujini. Veljavni zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo v 58. členu določa, da so do solidarnostnega dodatka upravičeni vsi redni študenti s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ne glede na to ali študirajo v tujini ali v Sloveniji. In v luči zasledovanja izenačitve vseh študentov v Republiki Sloveniji z amandmajem predlagamo spremembo člena na način, da bodo do dodatka upravičeni vsi slovenski študentje, tudi tisti, ki študirajo v tujini. Zato predlagam, da tudi koalicija podpre ta amandma, da so izenačeni vsi študentje. Hvala.
Hvala, gospa poslanka. Poslanka Violeta Tomić, imate besedo. Prosim.
Najlepša hvala za besedo. Ja, dejstvo je, naj se navežem, da tokrat vladni dodatek za študente med upravičence šteje tudi izredne študente, kar je dobro, oziroma vse študente, ki imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in se hkrati v tekočem študijskem letu izobražujejo po javnoveljavnih študijskih programih, v Republiki Sloveniji. Zdaj, v Levici predlagamo, da se ta dodatek izplača vsem študentom in se s tem omogoči dodatek tudi študentom, ki študirajo v tujini, kakor tudi tujim študentom, ki študirajo v Sloveniji. Vemo, da predvsem občine na Štajerskem, Koroškem, imajo veliko študentov, ki študirajo v Gradcu, Dunaju, kakorkoli in to so naši študentje. Smo v Evropski uniji, smo del in tako naši študentje študirajo zunaj Slovenije in tudi prihajajo študentje iz drugih evropskih ali drugih držav, študirat v Slovenijo. Mislim, da smo vsi, ta trenutek, da so vsi študentje na istem, tisti, ki pravzaprav študirajo izven meja ali obratno, pa še v slabšem položaju, ker so malo dlje stran od svojih družin. Tako da, absolutno pa v Levici nasprotujemo vladnemu predlogu, da bi ta dodatek štel potem kot dohodek pri uveljavljanju pravice do izredne socialne pomoči, kajti s tem potem Vlada z eno roko daje, z drugo roko jemlje, vmes pa, med enim in drugim žepom, je pa administrativna vrzel, čez katero se zavrti ta denar, ki pride in odide. Tako da, tudi interventni zakon v 58. členu izpušča učence in dijake iz socialno ogroženih skupin, ki so v času šolanja upravičeni do subvencije malice ali kosila. Vemo, da smo v prejšnjem mandatu, s pomočjo humanitarnega društva Petka za nasmeh, zagotovili šoloobveznim otrokom topel obrok v šoli, kajti vemo, da so nekateri otroci iz socialno ogroženih družin, dobijo edini topel obrok v šoli in zdaj, ko so šole zaprte, ti otroci ostajajo doma, starši zaradi epidemije ne hodijo v službe ali so ostali brez dohodkov, popolnoma, kot samozaposleni, s. p.-ji, kakorkoli. Tukaj so tudi, najbolj ogrožene enostarševske družine, kajti ta cela družina, z otroci vred, je odvisna od ene same plače, od dohodka ene same odrasle osebe in vemo, da je dohodek v času epidemije pri vseh bistveno ogrožen ali pa zmanjšan. Zdaj, treba je se zavedat, kajne, da tisti otroci, ki imajo subvencijo prehrane, so tako in tako iz socialno šibkih družin in zato bi bilo nekako modro in nujno, pač, poskrbet za njih in izpostavljam pa tukaj da, in tudi apeliram, na stranko Nove Slovenije, kajti, brali smo na javnih, v medijih, da ste objavili, da naj bi se družinam otrok s subvencionirano prehrano, v času zaprtih šol namenil, za subvencijo povišan dohodek. To pozdravljamo, to je tudi naš predlog. Skratka, potrebno je pomagat res tistim najšibkejšim in otroci, mnogi, so dobesedno lačni in tukaj nimam več kaj dodat. Hvala.
Hvala, gospa poslanka. Nadaljujemo z razpravo. Poslanec Miha Kordiš, imate besedo. Prosim.
Hvala za besedo, predsedujoči. Podobno kot pri solidarnostnem dodatku za invalide in za upokojence, velja tudi pri drugih ranljivih skupinah – zakaj je to nek ukrep, ki bi se izplačal enkratno, ne pa tekom celotnega trajanja epidemije in bi se izplačal mesečno? To je prva stvar, ki jih v Levici z amandmajem k 15. členu urejamo. In vlada že pri prejšnji točki ni odgovorila na to moje vprašanje, čeprav naj bi tukaj zakon branila. In zato ga postavljam še enkrat: zakaj enkratno izplačilo, zakaj ne mesečno izplačilo? Saj epidemija ne traja samo en mesec, ljudje imajo pa ravno tako stroške za tri mesece kolikor traja ali pa bo trajala epidemija, pa še kakšen mesec dlje. Seveda je edina racionalna in pravična odločitev, da se ljudem pomaga vsak mesec v epidemiji z izrednimi ukrepi, ki se sprejemajo ravno za to ali pa naj bi se sprejemali ravno zato, da se ljudem pomaga priti skozi epidemijo.  V Levici širimo nabor upravičencev za prejem solidarnostnega dodatka. Absolutno nesprejemljivo, da so iz vladne lupe izpadli brezposelni, te, ki prejemajo nadomestilo za brezposelnost. Dva dni nazaj je udarila novica, da bodo v Gorenju Hisense odpustili tisoč ljudi. In tako, ravno za 1. maja, na delavski praznik. Ti ljudje se bodo preselili med brezposelne. In zato, ker se bodo preselili med brezposelne, do solidarnostnega dodatka iz naslova koronakrize ne bodo upravičeni, ker niso vključeni med prejemnike. Kljub temu je pa to Gorenje, ki bo odpustilo tisoč ljudi, še vedno upravičeno do raznoraznih pomoči države po shemah, ki so bile do sedaj sprejete ali pa, ki so trenutno v postopku sprejemanja. Noro. Najprej ljudje izgubijo službo, potem pa niti pomoči ne bodo dobili. Tako, da brezposelne je nujno, nujno vključiti med prejemnike solidarnostnega dodatka. Saj niso sami krivi, da so ostali brez zaposlitve. In to je edini razlog, ki se ga lahko domislim, da bi ga vlada imela kot argument zakaj brezposelnim ne dati solidarnostne pomoči – češ, da so sami krivi. Ker so, kaj? Ker so leni, kot smo lahko prejle slišali od koalicijskega poslanca, ki se pretvarja, da je opozicijski poslanec? Če pustimo brezposelne na suhem, jim efektivno sporočate, vsem tem tisoč ljudem, ki jih bodo v Gorenju odpustili, da so sami krivi za to, da jih bodo odpustili in da jim vi ne boste pomagali. Tudi brezposelni morajo biti deležni solidarnostnega dodatka. In če ne pride do ustvarjanja novih delovnih mest, tudi ljudje, ki so sposobni dela, ne pridejo do službe ne glede na to kako pridni so, ne glede na to kako so marljivi. In ko nekdo počrpa nadomestilo za brezposelnost je edina pot, ki mu še preostane za preživetje, če ni na voljo dovolj primernih delovnih mest, je, da se obrne na centre za socialno delo za denarno socialno pomoč.  In enako kot brezposelni oziroma prejemniki nadomestila za brezposelnost, tudi prejemniki denarne socialne pomoči niso sami krivi za to, da so se znašli v revščini, tudi tem ljudem je treba pomagati. Še posebej jim je treba pomagati pa v kriznih razmerah, s kakršnimi se soočamo. In to ne enkrat, ne enkratno, ampak jim mora biti ekstra koronapomoč namenjena toliko časa, kolikor traja koronaepidemija. Vsak mesec, ne samo, da se enkrat izplačajo. To je tudi varstveni dodatek. Tudi prejemniki varstvenega dodatka so med ranljivimi, so med ogroženimi. Vsi ti ljudje morajo biti upravičeni do solidarnostnega dodatka in morajo biti upravičeni do tega solidarnostnega dodatka toliko časa kolikor traja epidemija. Pika. Sem notri so vključeni tudi določeni kmetje. Pa seveda Levici predlagamo tudi, da se solidarnostni dodatek nameni vsem študentom, tudi tistim slovenskim študentom, ki sicer študirajo v tujini. To je ena sprememba iz prvega v drugi koronapaket oziroma v tem procesu, ki se je zgodila in kjer je civilna družba, tudi pobuda nas v Levici, uspela - ta, da se tudi izrednim študentom nameni solidarnostni dodatek, še vedno pa so ostali zunaj sheme pomoči za že tako uborno, ušivo pomoč, 150 evrov, ki je absolutno prenizka. Tisti študentje, ki študirajo v tujini. Zakaj? Ne vem, dobrega razloga za to se ne spomnim. In navsezadnje z amandmiranjem tega člena predlagamo tudi, da se socialno ogroženim učencem in dijakom pomaga še posebej. Iz dohodkovnega razreda prvega, drugega in tretjega so vsi učenci in dijaki upravičeni do polno subvencioniranega šolskega kosila. Seveda ne bi bili upravičeni do tega kosila, če ne bi živeli v revnih gospodinjstvih v socialni stiski. Ampak so prišli vsaj do toplega obroka, takrat ko so bili v šoli. Zdaj so šole zaprte. Šole so zaprte. Vse te revne delavske družine, ki so lahko koristile subvencionirana šolska kosila, jim ne gre pa v korona krizi z zaprtimi šolami čisto nič boljše, kot jim je šlo prej. Še več – gre jim še slabše. Je še kdo v gospodinjstvu izgubil delovno mesto ali pa je na espeju, pa je soočen z izpadom prihodka. So še v večji socialni stiski in v še večji revščini stojijo otroci v teh družinah. Zato jim je potrebno pomagati. Tudi te pobude se mi zdijo precej zdravorazumske, če je res namen, ki naj bi ga zasledovali ta, da se ljudem pomaga in tudi tu lahko zaključim z vprašanjem, zakaj ne. In očitno praznim pričakovanjem, da bo Vlada se na to odzvala. Pa vendar jo bom pozval, da se opredeli do tega našega predloga in da točno pove, zakaj so naredili tako kot so naredili in zakaj se jim ne zdi ta predlog, ki smo ga v Levici dali dober in za sprejeti.
Hvala lepa, gospod poslanec. Sem videl, sem videl. Replika najprej poslanec Dušan Šiško, prosim.
Predsednik, hvala za besedo. Poglejte, res sedimo ob 11h že tukaj notri nekateri, nekateri pa pridejo kasneje, ne poslušajo, potem pa še zavajajo z izjavami karkoli kdo drug pove. Jaz sem lepo povedal, da ne podpiramo prejemnikov denarno-socialne pomoči, da bodo dobili 150 evrov. On pa začne govoriti neke druge stvari. Tisti, ki bodo zdaj izgubili, vsekakor je prav, da dobijo, ampak ne morajo pa nekaj dobivati, ko že tako ali tako dobivajo denarno socialno pomoč 402 evra, potem zdaj še 150 evrov, pa bo to skupaj 552 evrov. Imamo v mesecu tri, štiri vikende, ljudje hodijo – te, ki so na sociali hodijo »fušati«, po domače povedano, delo na črno in dobijo preko tisoč 200, tisoč 300 evrov. Me zanima, če kolega svoje delavce tako plača, tiste, ki mu pomagajo pri vrtičkanju. Tamle pa ljudje na tri smene delajo za 850 evrov, tako kot sem povedal. In tukaj ni pošteno. Da tistih, ko prijemajo, ne tistih, ki bodo zdaj izgubili delo, ki so že dolgo časa in prav izkoriščajo to državo. Tukaj je razlika. Zato predlagam, da tisti, kateri mi bo dal repliko ali pa kaj govoril, da sem kaj napačno povedal, naj bo vsaj tukaj notri pa naj posluša, kaj povem. Hvala.
Hvala, gospod poslanec. Minister, ste vi prej, sem vas prav razumel? Ja, izvolite, gospod minister imate besedo.
Ja, hvala lepa. Odgovor poslancu Kordišu. Predsednik, jaz se opravičujem, ker bom govoril o 17.a členu, zdaj pa govorimo o 15. členu. Ampak na podlagi predpostavke, da tisti, ki izgubijo delo, nič ne dobijo. Jaz bom zelo kratek in ta predpostavka ni pravilna. Če upoštevate 17.a člen…
Minister, malo bližje k mikrofonu prosim.
Če upoštevate 17. člen, potem je v tem členu jasno napisano, da tisti, ki so izgubili delo, ki bodo izgubili delo od 15. marca 2020 dalje pa do konca epidemije, dobijo mesečni znesek 513,64 evra.
Hvala lepa. Poslanec Kordiš, izvolite. Razprava ali replika? Izvolite, imate razpravo.
Saj člen je obsežen, saj se lahko vsebinsko gospod minister odzove na naše predloge. Prejemniki nadomestila za primer brezposelnosti kljub nizkim nadomestilom še vedno niso upravičeni do dodatka do katerega so upravičeni prejemniki socialnih pomoči, pa je že zdaj višina nadomestila za brezposelnost pod minimalnimi življenjskimi stroški. Že zdaj se, še po teh administrativno nizko naračunanih podatkih koliko nekdo rabi zato, da poveže en konec meseca z drugimi, s temi nadomestili kot jih imamo pri nas, skozi mesec ne pride. In zakaj ne bi prejemnikom nadomestil za brezposelnosti, jih ne spet obravnavali na nek način drugorazredno, ampak bi jim namenili primerno višino solidarnostnega dodatka.
Hvala, gospod poslanec.  Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje o amandmajih k 15. členu.  Najprej bomo glasovali o amandmaju številka 1, predlagatelja Poslanska skupina Levica.Začenjam glasovanje. Kdo je za? (5 članov.) Je kdo proti? (12 članov.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet. Amandma številka 2, predlagatelj Poslanska skupina Socialni demokrati. Začenjam glasovanje. Kdo je za? (7 članov.) Je kdo proti? (10 članov.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet. Amandma številka 3, predlagatelj Poslanska skupina Lista Marjana Šarca. Začenjam glasovanje. Kdo je za? (7 članov.) Je kdo proti? (10 članov.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet. Amandma številka 4, predlagatelj poslanske skupine koalicije. Začenjam glasovanje. Kdo je za? (11 članov.) Je kdo proti? (1 član.) Ugotavljam, da je amandma sprejet in na ta način sta postala brezpredmetna amandmaja pod zaporednima številkama 5 in 6. Prehajamo na amandmaje k 16. členu. Samo trenutek, prosim. Imamo tri amandmaje. Številka 1, predlagatelj Poslanska skupina Levica, številka 2, predlagatelj Poslanska skupina Levica in številka 3, predlagatelj Poslanska skupina Socialnih demokratov. Besedo dajem poslanki Violeti Tomić. Izvolite, prosim.
Najlepša hvala. Obrazložila bom naše amandmaje pod številka 1 in 2. Namreč tukaj predlagamo, da so do enkratnega dodatka upravičene tudi osebe, ki so v obdobju epidemije zaradi izgube možnosti delovne aktivnosti izgubile pravice do dodatka za delovno aktivnost. V tem mandatu smo se že kar veliko ukvarjali z dodatkom na delovno aktivnost in treba je poudariti, da te osebe niso po svoji krivdi prenehale z delovno aktivnostjo, ampak so pač morale prenehati zaradi ukrepov Vlade in tudi zaradi nekega čuta odgovornosti do ostalih prebivalcev. Skratka, več osebam se je zaradi ukinitve dodatka za delovno aktivnost socialna pomoč ravno v teh kriznih časih zmanjšala tudi za 200 evrov in več, in to vemo koliko pomeni tistim, ki se najtežje preživljajo in se prebijajo  (nadaljevanje) skozi mesec. Skratka, nasprotujemo pa vladnemu ukrepu tudi tukaj, da naj se pomoč iz tega člena šteje tudi kot dohodek pri uveljavljanju pravice do izredne socialne pomoči. Kot rečeno ne moreš najranljivejšim dati pomoč in potem jo pri socialni pomoči vzeti. To bi praksi pomenilo, da bi se potencialnim upravičencem do izredne pomoči ta lahko znižala za to isto vrednost pomoči, ki bi jo prejeli torej, potem nismo naredili ničesar. Izredna pomoč ima smisel, če zagotovi neko pomoč za tiste najšibkejše, za najbolj ranljive in zato predlagamo, da se pomoč iz tega člena ne upošteva pri ugotavljanju upravičenosti iz javnih sredstev ključno pri ugotavljanju pravice do izredne socialne pomoči.  Naslednja stvar je, da člen ne ureja problema kako bi družine z najnižjimi dohodki, ki so izgubile dohodek prišle do dodatnih sredstev že v času trajanja epidemije. Interventni zakon v 61. členu izboljšuje sicer situacijo večjih družin s solidarnostnim, saj jim z interventnim zakonom povečuje dodatek za velike družine to smo slišali že v korona paketu ena. Na nobenem mestu pa ne ureja izpada dohodkov glede na socialni status družin in zato predlagamo s tem amandmajem dvig otroškega dodatka za upravičence, ki se uvrščajo v prvi, drugi in tretji dohodkovni razred torej tistim družinam, ki imajo dejansko najnižje dohodke. Kajti smisel pomoči je, da se pomaga najprej tistim, ki bodo dobesedno, zaradi te pandemije življenjsko in socialno ogroženi in sorazmerno temu, potem naprej. Za to tudi opozarjamo, da se je materialni položaj teh najranljivejših skupin še dodatno poslabšal sedaj, saj morajo, zaradi skrbi za otroka, ker so pač šole zaprte in morajo pomagati pri učenju mora biti vsaj eden starš doma. Pri enostarševskih družinah je stvar še bolj zagatna, kajti starš edini samohranilec se mora odločiti ali bo šel delati ali bo doma z otrokom, ki ga bo šolal, da ne govorimo kako imamo tukaj tudi različne možnosti pri šolanju na domu, kajti eni dejansko niso še prišli do tega, da bi doma imeli internet in tudi računalnik ne, ampak dobro računalnik jim še nekako kakšne humanitarne organizacije priskrbijo, mnogi otroci doma ne morajo opravljati nujnih šolskih obveznosti. Skratka, kaj naj naredi eden starš samohranilec, ki mora biti z otrokom, mora pa v bistvu poskrbeti za otroka? Skratka, zaradi vseh teh ukrepov, ki so povezani z epidemijo so v najslabšem enostarševske družine, ker enostavno se morajo odločiti bodo delale bodo doma z otrokom cel dohodek pa je odvisen od njih družinski. Skratka, zato v enajstemu odstavku tega člena predlagamo, da se do konca epidemije podvoji znesek otroškega dodatka za družine, ki se uvrščajo v prvi, drugi in tretji dohodkovni razred. Ogromni del tudi študentske populacije, ki se preživlja z delom ob študiju pa je v teh tednih izgubil svoj tako rekoč edini vir preživetja. Večina študentov dela v gostinstvu in drugih nekih storitvah, ki jih pogajanja to študentsko delo in ravno ti so tisti, ki so v teh dnevih pandemije popolnoma zaprli svoja vrata in niso potrebovali nobene dodatne delovne sile. Vemo, da je študentsko delo eno najbolj prekariziranih oblik dela in to delo preko napotnice  68. TARK: (NB) – 17.25 delodajalec omogoča, da lahko kadarkoli brez kakršnihkoli obveznosti do teh študentov prekinejo delo, včasih jim tudi ne plačajo, ko je treba plačati, enostavno pokličejo drugega študenta. Tudi to se je dogajalo in mislim, da so ravno študentje bili prvi, ki so izgubili svoje zaposlitve, saj nimajo nobene varnosti. Po drugi strani so pa prisiljeni delati ravno študentje iz najbolj revnih in socialno ogroženih družin, mnogi delajo, da se lahko šolajo, ob delu še študirajo, plačujejo najemnine, kar pa je najbolj žalostno, nekateri celo vzdržujejo svoje starše. Namesto, da bi bilo obratno, in da bi vsi študentje lahko študirali, brezskrbno živeli in mislim, da je ta brezskrbnost in žuriranje, ki smo jo še nekje v naši generaciji v študentskih letih, ki pravijo, da so najlepša leta v življenju, uživali, za vedno pokopana, kajti naši otroci nimajo brezskrbne mladosti. Skratka, študentska napotnica ne nudi nobene varnosti in študenti niso upravičeno do nadomestil, ki sicer pripadajo vsem drugim delavcem. Vse tveganje, zaposlitve in izgube tega dela je popolnoma na strani študenta in ta se mora znajti kakor se ve in mora. Zato s tem amandmajem predlagamo, da se delavce študente obravnava podobno kot tiste delavce na čakanju, in da se jim zagotovi nadomestilo vsaj v višini 80 % njihovega povprečnega mesečnega zaslužka v zadnjem polletju iz leta 2019.  Hvala.
Hvala gospa poslanka.  Poslanec Han, izvolite, imate besedo.
Zelo na kratko, predsednik.  Mi bomo za vse te ukrepe, kolikor vidimo, namenili po mojem najmanj ene 6 milijard evrov in teh 6 milijard bomo morali tako ali drugače vrniti, država vrniti bankam v katerih se bo zadolžila. Zato je mene seveda prav, da se danes pogovarjamo o vseh socialno ranljivih skupinah, da pa imamo malo kanček tistega razmisleka, katera socialna ranljiva skupina je res med epidemijo, bom rekel, najbolj ali pa izgubila največ in katera mogoče malo manj. Vendar zdaj smo v prostem teku in v lovu, da je potrebno vsem v tej državi nekaj dati in nimamo nobenega pravega razmisleka kdo resnično rabi kakšna sredstva in kdo ne. Začela je z osnutkom na koncu koncev Vlada. In ko se je ta krog zavrtel, seveda so iz tega kroga začele izpadati vse skupine in zato imamo danes to kar imamo. Jaz se strinjam kar je Violeta rekla, to so realne zgodbe v naši Sloveniji. Zato se lahko mogoče celo kdaj tudi sliši, da bi zdaj mi pa v opoziciji malo licitiramo, pa dvigujemo tem pa dvigujemo tem, pa tako naprej. Ne. V bistvu se na nas obračajo ljudje, ki so izpadli iz sistema ven. Moramo jim pa na glas povedati, vsi mi v tej dvorani, Jože velikokrat reče, vsi mi v tej dvorani, to blazino, ki smo jo zdaj naredili, jo bo treba zopet na nek način napihati čez tri, štiri mesece in bodo zopet ti ljudje, ki imajo najmanj, verjetno izgubili največ. Mi pa vendarle vlagamo amandma za tiste ranljive skupine, ki so upravičenci do osebne asistence in iskalci prve zaposlitve. Tisti, ki imajo upravičenci od osebne asistence, imajo v teh časih več stroškov kot drugače, zato mi predlagamo za izplačilo enkratnega solidarnostnega dodatka v višini 250 evrov, za vse ostalo pa ste tako videli naš amandma k 16. členu, ne bom zdaj bral, dvigujemo po postavkah procentualno.  Hvala lepa.
Hvala gospod poslanec.  Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje o amandmajih k 16. členu. Amandma številka 1, predlagatelj Poslanska skupina Levica. Začenjam glasovanje.  Kdo je za? (6 članov.) Kdo je proti? (11 članov.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet.  Amandma številka 2, predlagatelj Poslanska skupina Levica. Začenjam glasovanje.  Kdo je za? (5 članov.) Kdo je proti? (11 članov.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet.  Amandma številka 3, predlagatelj Poslanska skupina Socialni demokrati. Začenjam glasovanje.  Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (10 članov.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet.  Prehajamo na amandmaje k 17. členu. Imamo štiri amandmaje. Predlagatelj pod številko 1 Poslanska skupina Levica; številka 2 Poslanska skupina Socialni demokrati; številka 3 Poslanska skupina Lista Marjana Šarca in številka 4 poslanske skupine koalicije. Kdo želi besedo? Poslanec Robert Pavšič. Prosim.
Najlepša hvala. Poslanska skupina Lista Marjana Šarca v tem amandmaju predlaga, da se novela zakona uskladi z Zakonom o urejanju trga dela. Po tem zakonu namreč višina nadomestila v prvih treh mesecih po odstopu(?) brezposelnosti znaša 80 % od osnove, v nadaljnjih devetih mesecih pa 60 od osnove. Po izteku tega obdobja se denarno nadomestilo izplačuje v višini 50 % od osnove. Zakon, torej Zakon o urejanju trga dela nadalje določa tudi najnižji znesek denarnega nadomestila, ki ne sme biti nižji od 530,19 evra in najvišji znesek, ki ne sme biti višji od 892,50 evra. Obravnavana novela zakona pa za osebe, ki bodo zaposlitev izgubile v času epidemije in ne bodo izpolnjevale pogojev za pridobitev denarnega nadomestila po Zakonu o urejanju trga dela predvideva zgolj najnižji znesek denarnega nadomestila. Menimo, da bi bilo potrebno tudi za to skupino brezposelnih zagotoviti možnost višjega nadomestila. Hvala.
Hvala gospod poslanec. Poslanec Luka Mesec izvolite, imate besedo.
Hvala. Mi k temu členu predlagamo več popravkov in sicer prvič, da se predlaga podaljšanje pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti, če ta poteče v času epidemije. Namreč tisti, ki so zdaj brezposelni, pa jim staž poteče v času epidemije, pa se recimo ne kvalificirajo za denarno socialno pomoč lahko ostanejo brez vsega. Predlagamo, da se pač uredi status za njih, da bodo lahko podaljšali brezposelnost pač do konca trajanja epidemije, vsaj ko bo mogoče malo lažje dobiti službo kot jo je v teh razmerah.  Drugič, predlagamo, da se tudi tujcem, ki v skladu s prvim odstavkom predlaganega člena v Sloveniji izgubijo zaposlitev omogoči pravica do izrednega nadomestila. Namreč številni tujci, ki so v Sloveniji delali v gradbeništvu, gostinstvu, turizmu in tako naprej, so izgubili službe. In to so predvsem ljudje iz držav, s katerimi ima Slovenije podpisane bilateralne sporazume, na primer z Bosno in Hercegovino. In v teh bilateralnih sporazumih je bilo pogosto obljubljeno, da bodo ti tuji delavci lahko pridobili oziroma je bilo onemogočeno, da bi ti tuji delavci pridobili status brezposelne osebe in s tem pravice, ki so na ta status vezane, ampak glede na to, da so razmere izredne, mislim, da ne bi bilo slabo, da bi država izkazala solidarnost tudi z njimi. Predlagamo, da se člen s tema dvema dopolnitvama dopolni.  Tretja pa je, da se začasno denarno nadomestilo, ki znaša 530, da bi znašalo 530 evrov, kolikor v skladu z 62. členom ZUTD znaša najnižji znesek denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Skratka, te tri stvari.
Ja, hvala za besedo. Tudi naš amandma govori podobno, kot predhodni in sicer, marsikatera oseba je v tem času te korona krize pač izgubila pravico do denarnega nadomestila, zato mi predlagamo, da se to podaljšuje na mesečni ravni, dokler pač traja ta kriza, kajti vemo, da te brezposelne osebe, v tem trenutku nimajo možnosti zaposlitve.
Hvala, gospod poslanec. Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje.  Amandma št. 1 k 17. členu. Predlagatelj Poslanska skupina Levica. Glasujemo. Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (10 članov.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet. Amandma št. 2 Poslanske skupine Socialnih demokratov. Glasujemo. Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (10 članov.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet. Amandma št. 3, predlagatelj Poslanska skupina Lista Marjana Šarca. Glasujemo. Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (10 članov.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet. Amandma št. 4, predlagatelj Poslanske skupine koalicije. Glasujemo. Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (1 članov.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. Prehajamo na amandmaje k 18. členu. 4 imamo. Zaporedna št. 1; predlagatelj Poslanske skupine koalicije, št. 2; Poslanska skupina Socialnih Demokratov, prav tako št. 3, in predlagatelj pod št. 4; Poslanska skupina Lista Marjana Šarca. Besedo dajem poslancu Matjažu Hanu. Prosim.
Ja, mogoče bolj aktualen amandma danes, tako kot pa takrat, ko smo mislil, ko smo ga v bistvu spisal. Mi predlagamo da se ta člen, 62.b, črta. Gre v bistvu za predlagano oprostitev DDV-ja, predvsem za nabave zaščitne opreme. Pa čisto življenjsko, včeraj smo vsi videl, kaj se dogaja, vsi smo vedel, da so velike razlike, da relativno dovolj zaslužijo, pri tem, ne bom se v to vtikal, to se bojo drugi vtikal, ampak, da bi jih pa na koncu še oprostil plačila DDV-ja, pa naredim en tak velik vprašaj, zato predlagamo črtanje tega člena. Hvala.
Hvala, gospod poslanec. Naslednja je na vrsti za razpravo poslanka Andreja Zabret, za njo poslanec Jožef Horvat. Kolegica Zabret, prosim.
Hvala za besedo. V prvem odstavku 62.b člena, predlagamo amandma, da bi dodali v, se pravi, v prvem odstavku od, naprej, »…dobave zaščitne in medicinske opreme«, bi dodali »v imenu in za račun državnih blagovnih rezerv.« Pa bi razložila, namreč, pri nas zaščitne medicinske opreme iz razlogov, ki jih navaja Vlada, oziroma razna ministrstva, ne morejo uvažati in dobavljati iz EU držav neposredno, ampak morajo posli potekati preko tako imenovanih posrednikov. Tudi iz določb Obligacijskega zakonika izhaja, da posrednik deluje v svojem imenu in za svoj račun. V kolikor želimo ureditev, ki bo omogočala uvoz, ki bo oproščen carin in DDV, ter »intrakomunitarnih« dobav,   (nadaljevanje) ki bodo prosta DDV je potrebno, da posredniki, ki bi se pravno pravilno morali poimenovati pravzaprav agenti, delajo v tujem imenu in za tuj račun, to je v imenu in za račun državnih blagovnih rezerv. V nasprotnem primeru oziroma glede na dejansko stanje pri trenutnem izvajanju pridobivanja zaščitne opreme mora posrednik plačati carine in DDV pri uvozu in DDV pri intrakomunitarnih dobavah. Zato predlagamo, da se člen ustrezno dopolni in v imenu in za račun in se na tak način tudi sklepajo pogodbe. V primeru, da posrednik, agent, opravlja posle v tujem imenu in tuj račun in če opravljeno storitev posredovanja državi zaračuna za namene DDV izda račun le za to opravljeno storitev. Navedenemu stališču pritrjuje tudi 28. člen direktive o DDV, ki jo država neposredno implementira v zakonodajo.
Hvala, gospa poslanka. Razprava poslanec Jožef Horvat.
Hvala lepa. Jaz moram tukaj izraziti hvaležnost Vladi in vsem, ki pomagajo pri tej proti korona zakonodaji.  Namreč, v 18. členu novele PKP-1, ki jo sedaj obravnavamo, je zapisan tudi 62.c člen, ki govori o splošnem pravilu o neobdavčitvi dohodkov. Gre pa za oprostitev plačila dohodnine, ki se naj smiselno uporabljajo tudi za primerljive dohodke izven države, v tujini. O čem govorimo? Govorimo o delavcih migrantih, čezmejnih delavcih. Države izven Slovenije so, prav tako kot Slovenija, sprejele neke zakonodaje, ki pomagajo tako ali drugače ljudem in podjetjem. Ambicija je bila v tem, da ne bi bilo pošteno, da Slovenija preko dohodnine vzame tisto, kar recimo Avstrija, ki jo največkrat omenjamo, je tudi največ naših delavcev zaposlenih, da. Če sem prej pohvalil FURS, da so naredili, po mojem dosedanjem vedenju, najboljšo aplikacijo na svetu, potem tukaj tudi pričakujem uslužbence FURS, da bodo razumeli kaj pravzaprav je duh tega 62.c člena. Čezmejni delavci običajno morajo vložiti ugovor na informativni izračun dohodnine, kjer uveljavljajo olajšave. Na eni strani so to potni stroški in stroški prehrane na delu. Mi si tako predstavljamo, da bodo sedaj pa tudi nekako morali dokazovati kaj jim je konkretno Avstrija, ali katerakoli druga država, dala ali davčne olajšav ali pa dodatek zaradi epidemije. Mislim, da razumemo in da nas tudi uslužbenci FURS razumejo o čem govorim. Je zelo lahko razumeti. In sem, še enkrat, hvaležen, da je ta zapis tukaj pri tem 18. členom novele. Hvala lepa, gospod predsednik.
Hvala, gospod poslanec. Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje o amandmajih k… Pardon, minister bi še želel besedi. Minister, izvolite.
Hvala lepa, predsednik. Samo pojasnilo, ko govorimo o oprostitvi plačila davka na dodano vrednost na medicinsko opremo in sedaj kakršnokoli povezovanje z nekimi oddajami in tako naprej, poglejte, tukaj gre za oprostitev plačila DDV s pravico do odbitka za promet v okviru držav Evropske unije. Znotraj Evropske unije, ne za promet s tretjimi državami. Samo toliko v pojasnilo, zaradi tega, ker tukaj, ne vem, če nekdo predlaga črtanje pomeni to čisto nekaj drugega. Tukaj gre za znotraj Evropske unije, pravico do odbitka bo imel in hkrati nična stopnja. Taka stopnja se na primer uporablja za izvoz. To nima zveze s trenutnim dogajanjem in tudi jaz mislim, da ne bi bilo čisto prav, da bi se zakonodajo po trenutnem dogajanju prilagajalo.
Hvala, gospod minister.  Prehajamo na odločanje.  In sicer glasujemo naprej o amandmaju številka 1 k 18. členu, predlagatelj poslanske skupine koalicije. Začenjam glasovanje. Glasujemo. Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je amandma sprejet. Amandma številka 2, predlagatelj poslanska skupina Socialnih demokratov Začenjam glasovanje. Glasujemo. Kdo je za? (5 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Ugotavljam, da amandma ni sprejet.  Amandma številka 3, predlagatelj prav tako poslanska skupina Socialnih demokratov. Začenjam glasovanje. Glasujemo. Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Ugotavljam, da amandma ni sprejet.  In amandma številka 4 k 18. členu, predlagatelj poslanska skupina Lista Marjana Šarca.  Začenjam glasovanje. Glasujemo. Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Ugotavljam, da amandma ni sprejet.  Prehajamo na 19. člen. Tu imamo en amandma, predlagatelj poslanska skupina Levica. Besedo ima poslanec Luka Mesec. Prosim.
Hvala lepa.  Ta amandma se v bistvu bolj kot na pomoč prebivalstvu veže na pomoč gospodarstvu, ki je bolj del naslednjega zakona, ki ga bomo obravnavali.  Gre pa v bistvu za tole. Mi zagovarjamo, da morajo biti pomoči, ki jih razdeljuje država, v večji meri povratne, ker delimo skrb, ki so jo že prej izražali neki kolegi, da na evropski ravni kakšnega smiselnega dogovora ne bo in da bo verjetno lahko pritisk na ponovno uveljavljanje fiskalnih pravil po krizi kljub temu, da nam grozi največja recesija v zadnjih desetletjih. In želeli bi se v čim večji meri izogniti potencialnim tveganjem za nove reze, nove zakone o uravnoteževanju javnih financ in tako naprej. Skratka, zagovarjamo, da se pomoč, ki jo država namenja podjetjem, daje povratno.  In tukaj, ko se govori o poroštvih, predlagamo, da v primeru, da jih ni mogoče pravočasno izterjati, te pretvorijo v lastniške deleže Republike Slovenije. Na ta način nebi dobili podobnega scenarija kot po prejšnji krizi, ko smo z javnimi sredstvi socializirali izgube podjetij in bank, ampak bi država v zameno za poroštva, če se teh ne bo dalo izterjati, dobila lastniške deleže, ki jih lahko kasneje unovči in na ta način pokriva izgube v proračunu. Skratka, to je vsebina amandmaja, ki ga dajemo k 19. členu, bolj obsežno bom pa to razlagal potem pri naslednjem zakonu.
Hvala, gospod poslanec.  Zaključujem razpravo.  Prehajamo na odločanje. Amandma k 19. členu, predlagatelj poslanska skupina Levica. Začenjam glasovanje. Glasujemo. Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (10 članov.)  Ugotavljam, da amandma ni sprejet.  Prehajamo k 20. členu. Tu imamo dva amandmaja, predlagatelj amandmaja pod številko 1 poslanska skupina Levica, pod številko 2 poslanske skupine koalicije.  Najprej je na vrsti poslanec Siter, za njim poslanka Sukič. Kolega Siter, izvolite.
Hvala lepa. Torej, tale amandma k 20. členu govori o nadurah za javne uslužbence. Zdaj po veljavni ureditvi lahko delodajalec brez soglasja delavca, brez soglasja sindikata in brez soglasja Sveta delavcev ali kogarkoli v bistvu, javnemu uslužbencu enostransko odredi 80 ur dodatnega dela na mesec. Kar pomeni, da bi se lahko teoretično tudi za več mesecev brez nekih ustreznih nadomestil, brez nekih ustreznih varoval, poseglo v osnovne pravice delavcev do tedenskega ali dnevnega počitka. Kar je seveda zelo problematično, še posebej v luči siceršnje kadrovske osiromašenosti pri določenih, v tem trenutku vsaj ključnih sektorjev, kot sta recimo zdravstvo in socialno varstvo. Te probleme se ne sme reševati s preobremenjevanjem že zdaj preobremenjenih sektorjev in ljudi. Mi zdaj v teh dneh na dolgo in široko poslušamo o tem, kakšna je situacija v domovih za starejše, da ljudje pregorevajo in tako naprej. Te sektorje je treba kadrovsko, materialno usposobiti, da delujejo na način, ki bo varen, na način, ki bo varen tako za njihove okrbovance, kot za izvajalce, da rečem. Na to problematično točko tega zakonskega predloga so se odzvali tudi na sindikalnih centralah in naš amandma je v bistvu prevod njihovega poziva. Zdaj, odstopanja od teh splošnih omejitev, ki jih predlaga Vlada so prevelika, predstavljajo tveganje za varnost in zdravje delavcev, posledično tudi uporabnikov storitev, s katerimi to osebje, ti zaposleni delajo in mi potem spremembo v tem tretjem odstavku predlagamo nekoliko nižje vrednosti oziroma ure za katere je možno tudi brez počitka podaljšati delovni čas javnega uslužbenca. Zdaj podrobno pa tako. Vlada predlaga, da lahko sicer skupno število ur polnega delovnega časa na letni ravni preseže 480 ur, kar je več kot 100% tistega, kar sicer zapoveduje Zakon o delovnih razmerjih oziroma dovoljuje, zato se predlaga, da skupno delo preko polnega časa javnega uslužbenca ne sme presegati letne časovne omejitve, ki jo določa zakon, ki ureja delovna razmerja, kar pa znaša 230 ur.  Poleg tega, druga stvar, pa se za delo preko polnega delovnega časa, ki presega omejitve dela preko polnega delovnega časa iz Zakona o delovnih razmerjih, za te delavce predlaga dodatek v višini 50 % osnovne plače. Toliko.
Hvala, gospod poslanec. Besedo ima poslanka Nataša Sukič. Prosim.
Ja, hvala lepa za besedo. Saj samo bi morda podčrtala to, kar je Primož že opozoril. Naj ne bo protikoronski paket številka 2 še eden, ki bo ustvarjal neke nove socialne krivice in pa seveda delavske krivice. Ker tole, da v krizi, ki je res nekaj izjemnega, ta zdravstvena kriza, kjer so ti ljudje, sploh delavci zdravstveni ali pa v domovih za ostarele in tako naprej, resnično ves čas na udaru. Ne samo, da delajo preko rednega delovnega časa, delajo v nadpovprečnih stresnih pogojih in so zato tem bolj izpostavljeni zdravstvenemu tveganju oziroma pregorelosti. Je nerazumno jim enostransko odrediti do kar 80 ur dodatnega dela na mesec. Tega se moramo vsi zavedati. Navsezadnje državljanke in državljani smo v strogi karanteni, tudi zato, da se naj ne bi zdravstveni sistem sesul, ampak sesutje sistema ne pomeni samo, da bi prišlo preveliko število obolelih in ne bi bilo dovolj respiratorjev. Sesutje sistema pomeni tudi, da enostavno ljudje na delovnem mestu pregorijo in da ne bo več dovolj zdravstvenih delavcev ustrezno usposobljenih na ustreznih mestih, da bi lahko pomagali. In zato je treba k temu pristopati izjemno previdno, izjemno tenkočutno, izjemno racionalno in prosimo, da seveda upoštevate te naše zelo upravičene pomisleke in upoštevate naš amandma. Hvala lepa .
Hvala, gospa poslanka. Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje o dveh amandmajih k 20. členu. Predlagatelj amandmaja številka 1 Poslanska skupina Levica. Začenjam glasovanje. Kdo je za? (7 članov.) Je kdo proti? (10 članov.) Ugotavljam, da amandma ni sprejet. Predlagatelj amandmaja številka 2, poslanske skupine koalicije. Začenjam glasovanje. Kdo je za? (11 članov.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet. Prehajamo na 21. člen, tu imamo en amandma, predlagatelj Poslanska skupina Levica. Najprej gospa Sukič, potem pa kolega Mesec. Izvolite, poslanka Nataša Sukič.
Ja, najlepša hvala, predsedujoči. V Poslanski skupini Levica predlagamo, da se ta 21. člen preprosto črta, ker je, prvič nesmiseln, bom povedala zakaj in predvsem gre tudi za nedorečenost določbe, na kar je zlo jasno opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba. Namreč, na tovrsten način kot bi želel ta člen urejati status zasebnih izvajalcev v javni mreži moramo reči, da je tovrsten način neprimeren in celo nevaren. Zakonodajno-pravna služba namreč opozarja, če citiram: »Pojem mreža javne službe ni definiran, določba pa ne opredeljuje na katere izvajalce in na katero področje zagotavljanja javnih služb se nanaša.« Treba se je zavedati, da pri tako zahtevnem izzivu kot je pomagati na čim več področjih v tej krizi, seveda si ne moremo privoščiti takšnih ohlapnosti, nedorečenosti in potem seveda posledično interpretativnosti nekih členov kaj je in kaj ni. Skratka, člen je po mnenju Zakonodajno-pravne službe nedorečen in nejasen, pri čemer nujnost uporabe tovrstnih zakonskih rešitev ni dovolj argumentirana, ni utemeljena. Ob tem še naj dodam, da status zasebnih izvajalcev, ki so vključeni v javno zdravstveno mrežo že tako in tako, se pravi v času izvajanja ukrepov proti epidemiji že tako določa zakon o zdravniški službi, ki določa, da se morajo državlja… Torej, da se morajo koncesionarji vključevati v program zagotavljanja neprekinjene nujne zdravniške pomoči. Tako, da je popolnoma nejasno in tukaj vas naprošam, spoštovani minister, da pojasnite zakaj ta člen glede nato, da imamo že zakon, ki to določa in imamo tukaj pač neko opozorilo Zakonodajno-pravne službe, ki se vsaj meni sliši zelo na mestu, pa bi vas res zaprosila, da nam, pa tudi javnosti pojasnite v čem je pravzaprav potemtakem ideja tega. Naj opozorim še, da je Levica s predlaganim amandmajem že k 7. členu predlagala, da se poleg predlaganih Vladnih popravkov predlaga, da se položaj zaposlenih v zasebnem sektorju, ki so ta trenutek izpostavljeni recimo enormnim tveganjem, velikim tveganjem v času epidemije in ki opravljajo delo na nekih ključnih področjih delovanja družbe, približajo položaj zaposlenim v javnem sektorju. Mi se zavedamo, da morajo vsi ljudje, ki so ta trenutek, ki se žrtvujejo, ki so požrtvovalni, ki delajo v dobro vseh nas v teh izjemnih razmerah, da morajo biti seveda za to tudi ustrezno nagrajeni, tako da ni problem v tem, problem je v tem kar sem že prej omenila, pa vas resnično resnično naprošam za pojasnilo.  Hvala lepa. / mikrofon izklopljen/
Hvala, kolega Horvat. Minister, bi vi želeli takoj odgovoriti? Ja, ali zavrtimo razpravo?
Ja, ja.
Kar izvolite, imate besedo.
No, sem mislil skupaj, ampak… / nerazumljivo/ …
Aja ne, v redu, potem pa bova…
…Se opravičujem, glejte, bom kar zelo na kratko povedal…
Dobro.
Skratka, tukaj govorimo o dejavnostih, ki so, bom rekel najbolj na nek način prizadete oziroma delavci v teh dejavnostih so najbolj prizadeti.   (nadaljevanje) Tukaj gre za ljudi, ki delajo v domovih za starejše, ki delajo v zdravstvenih domovih in tako naprej in zaradi tega je treba seveda skrb tudi za njih, zaradi tega je ta zakon dejansko na novo to opredeljuje.
Hvala lepa.  Razprava poslanec Luka Mesec.
Hvala.  Ne vem, če z ministrom smo pri istem členu – pri 21. členu – govorimo o koncesionarjih in njihovi vključitvi v javno mrežo v zdravstvu v času epidemije. Namreč bistveno je to, na kar je Nataša na koncu opozorila namreč po zakonu o zdravniški službi je že določeno, da morajo koncesionarji torej zasebniki, ki so del javne mreže v primeru epidemije se vključevati v program zagotavljanje neprekinjene nujne zdravniške pomoči torej je ta stvar, ki o vi poskušate urejati že urejena. Vprašanje je zakaj urejate tukaj na ta ad hoc in neprimeren način, na kar je opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba, ki pravi, da pojem javna mreža v tem zakonu ni definiran. Določba pa ne opredeljuje, na katere izvajalce in na katero področje zagotavljanja javnih služb se nanaša. Naš pomislek naše vprašanje je zakaj tako malo čez prst urejate stvar, ki je že boljše opredeljena v nekem drugem sistemskem zakonu in predlagamo, da tukaj črtate, ker ni potrebna ta določba.
Hvala, gospod poslanec.  Minister, izvolite, imate besedo.
Hvala, lepa predsednik, še enkrat.  Tukaj gre za koncesionarje, ki jih posebej nismo naštevali, ker lahko koga spustimo in potem spet ne bi bilo to pravično, da bi koga spustili iz katerega. Drugače pa imajo so danes ti, ker imajo naloge kot ostali, ki niso koncesionarji tukaj najbolj prizadeti, zato o njih tukaj govorimo posebej.
Hvala lepa.  Razprava poslanec Robert Pavšič.  Prosim.
Hvala, še enkrat.  Mi smo na apel Zavoda za zdravstveno zavarovanje vložili, kar obširen amandma k tej točki, o katerem pa, zaradi poslovniških omejitev pač ne bomo glasovali nekam pa smo to vsebino pač morali vključiti oziroma bi jo morali vključiti. Koalicija je namreč do sedaj to vsebino že večkrat izpostavila. Gre za zagotavljanje finančnih sredstev za zavod iz proračuna, kar bi moralo biti v času sploh zdravstvene krize ena elementarnih zadev, ker se lahko čez noč vse skupaj podre. Glede na to, da opozarjamo na to potrebno že od samega začetka in nas koalicija ni uslišala je ta amandma očitno brezpredmeten sploh sedaj, ko je po javnomnenjskih raziskavah zdravstveni sistem na vrhu po zaupanju med najširšo javnostjo, zato bi namesto, da se vzporedno Zavod za zdravstveno zavarovanja pogovarja o krčenju osnovne košarice zdravstvenih pravic morali za naše zdravstvo nameniti več finančnih sredstev sedaj je pravi čas, ampak očitno to za koalicijo ni pomembno. Naša opozorila gredo sedaj že tretjič mimo. Pričakujem pa, da me boste spet pogledali in rekli, da bomo to že nekako uredili, ampak kdaj kasneje. Ne vem, če to lahko verjamem sploh glede na včerajšnje dogodke, saj se mogoče sredstva uporabijo za nekatere povsem druge zadeve predvsem zaščitne, s tem da smo mi v našem predlogu predlagali nov vir. Namreč, o čem govorimo? Da bi Zavodu za zdravstveno zavarovanje uredili financiranje iz proračuna, da bi presežke iz prostovoljnih zdravstvenih zavarovalnic namenili za skrajševanje čakalnih dob, ker sedaj se dopolnilno zdravstveno zavarovanje skoraj, da ne koristi in da bi sredstva namenili za delo pripravnikov sekundarjev in specializantov, ki so vključeni v izvajanju ukrepov, zaradi zajezitve in obvladovanje epidemije COVID-19. Mislim, da so bili to zelo logični predlogi, predlagala jih je stroka ne vem pa zakaj koalicija sedaj že tretjič preslišala ali pa se morebiti motim in me boste sedaj popravili.  Hvala.