Do nadaljnega zaradi prenove spletnega mesta Državnega zbora podatkov na Parlametru ne osvežujemo, ker strojno berljivi podatki trenutno niso dosegljivi. Se opravičujemo za nevšečnosti.

35. izredna seja

Državni zbor

28. 4. 2020
podatki objavljeni: 28. 4. 2020

Transkript

Spoštovani kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje!   Začenjam 35. izredno sejo Državnega zbora.   Obveščen sem, da se današnje seje ne more udeležiti poslanec dr. Matej T. Vatovec.   Na sejo sem vabil predstavnika Državnega sveta k 7. točki, gospoda Franca Breznika in predstavnika Sodnega sveta k 12. točki, predstavnike Vlade k vsem točkam.   Vse prisotne lepo pozdravljam!    Prehajamo na določitev dnevnega reda 35. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v sredo, 22. aprila 2020, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predloga za umik točke dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Prehajamo na odločanje … /oglašanje iz dvorane/   Proceduralno, kolegica Nataša Sukič.  Izvolite.
Spoštovani predsedujoči! Predlagam, da se opredelite kot predsednik Državnega zbora glede odstopa poslanca Franca Breznika kot državnega sekretarja, ki se sedaj želi vrniti nazaj na mesto poslanca, potem ko je dva tedna pred javnostjo prikrival, da je bil za volanom v skrajno alkoholiziranem stanju. Napihal je namreč toliko, da bi lahko pravzaprav že skoraj izgubil vozniški izpit. Potem kot je pred javnostjo prikrival, da je bil na sestanku s firmo, ki je v kriminalistični preiskavi zaradi tihotapljenja drog, in to bojda zato, da je domu za starejše občane v Lenartu priskrbel banane in čebulo. Skrajno neprimerno se nam v Levici zdi, da Franc Breznik ne doume, da bi moral pravzaprav kot funkcionar odstopiti na celi črti, ne samo kot državni sekretar, ampak tudi kot poslanec. On je pač poslanec stranke, ki je v zraku za vsak najmanjši prekršek kogarkoli iz strank, ki niso SDS. Spomnimo se samo pozivov poslancev SDS k odstopu sekretarja zaradi neprimerne šale na Twitterju in podobnih epizod. Takrat je SDS sposoben ure in ure problematizirati in moralizirati na račun takih zadeve, zato vas, spoštovani predsedujoči, predsednik Državnega zbora, pozivam, da se do tega, da se Franc Breznik vrača na mesto poslanca, potem ko je odstopil kot državni sekretar, se pravi, da ostaja visoki funkcionar, opredelite. Hvala lepa.
Kolegica Sukič, dobro veste, da za to ni nobene pravne podlage. Vaš predlog prav tako ni bil predlog o vprašanjih poslovnika, zato nadaljujem z vodenjem te seje.   Govorimo o določitvi dnevnega reda. Predlogov, še enkrat ponavljam, za umik točke dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.   Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za ja glasovalo 75, proti 1.   (Za je glasovalo 75.) (Proti ena.)   Ugotavljam, da je dnevni red 35. izredne seje zbora določen.     Prehajamo na 12. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA MANDATNO-VOLILNE ZADEVE.  Prehajamo na obravnavo Ugotovitve o ponovnem opravljanju funkcije poslanca in o prenehanju opravljanja funkcije poslanca na podlagi 14. člena Zakona o poslancih. Vlada je Državnemu zboru posredovala obvestilo o razrešitvi Franca Breznika s funkcije državnega sekretarja na Ministrstvu za notranje z dne 17. 4. 2020, iz katerega izhaja, da Francu Brezniku s 17. 4. 2020 preneha funkcija državnega sekretarja na navedenem ministrstvu. Obvestilo Vlade je obravnavala Mandatno-volilna komisija, ki na podlagi 36. člena Poslovnika Državnega zbora predlaga Državnemu zboru, da se na podlagi 14. člena Zakona o poslancih in 112. člena Poslovnika Državnega zbora seznani z naslednjima sklepoma.   Prvi sklep: Državni zbor na podlagi odločbe Vlade z dne 17. 4. 2020 ugotavlja, da je Francu Brezniku s 17. 4. 2020 prenehala funkcija državnega sekretarja na Ministrstvu za notranje zadeve, zato od 18. 4. 2020 ponovno opravlja funkcijo poslanca.  Drugi sklep: Nuša Ferenčič, ki je opravljala funkcijo poslanke namesto poslanca Franca Breznika v času, ko je ta opravljal funkcijo državnega sekretarja, je 17. 4. 2020 prenehala opravljati funkcijo poslanke.   Nuši Ferenčič se zahvaljujem za opravljeno delo, poslanskega kolega Franca Breznika pa prosim, da se pridruži v poslanskih klopeh.   S tem prekinjam to točko dnevnega reda, ki jo bomo nadaljevali danes v okviru glasovanj.     Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZAČASNIH UKREPIH V ZVEZI S SODNIMI, UPRAVNIMI IN DRUGIMI JAVNOPRAVNIMI ZADEVAMI ZA OBVLADOVANJE ŠIRJENJA NALEZLJIVE BOLEZNI SARS-CoV-2 (COVID-19) V OKVIRU NUJNEGA POSTOPKA.   Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev dajem besedo predstavniku Vlade Maticu Zupanu, državnemu sekretarju na Ministrstvu za pravosodje.
Matic Zupan
Hvala za besedo. Bom kratek, vem, da je danes dolg dan pred nami.   Vlada Republike Slovenije je na 13. redni seji 21. aprila določila besedilo predloga novele Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2, covid-19. Predlog te novele predstavlja enega izmed prvih korakov izhodne strategije, kar na področju sodnih in upravnih zadev pomeni postopni ponovni zagon delovanja pravosodja in izvajanja upravnih in drugih javnopravnih nalog. Z novelo torej želimo vzpostaviti zakonsko podlago za takšno postopnost ob hkratni skrbi, da se ob tem ne povečajo možnosti širjenja virusne okužbe in se ne ogroža zdravja in življenja udeležencev v teh postopkih.  Novela prinaša rešitve na dveh področjih, v sodnih zadevah in v upravnih zadevah. Na področju sodnih zadev se bo z novelo uzakonila možnost odločanja sodišč in vročanja sodnih pisanj tudi v tako imenovanih nenujnih zadevah, to je tam, kjer roki trenutno ne tečejo. To varovalko v zakonu ohranimo predvsem zaradi aktualnih omejitvenih ukrepov, zaradi katerih bi bilo državljanom precej težko uveljavljati pravice v zakonskih rokih. Predlagamo torej, da bi lahko začela sodišča na nek postopen način, ki bo predpisan v odredbi predsednika Vrhovnega sodišča, skladno s priporočili tako zagotavljati ustrezno varno okolje za vse udeležence postopkov odločati in vročati sodna pisanja. V prvi vrsti s tem skušamo sicer zajeti informatizirane postopke, to so predvsem zemljiška knjiga, izvršba in pa tiste postopke, o katerih je sodišče pred epidemijo že izvedlo narok, že izpisalo odločitev, ta pa zdaj čaka le še na vročitev. Z izglasovanimi predlogi amandmajev na odboru se je v besedilo novele vnesla pomembna novost, da bodo sodišča lahko izvajala tudi naroke tam, kjer bo to mogoče, in da bodo sodna pisanja o nenujnih zadevah morala vsebovati obvestilo za stranke, da bo rok za njihov odziv začel teči šele takrat, ko bo v ustreznih občilih razglašen konec epidemije. Menimo, da sta ti dve spremembi pretežno ustrezno naslovili tudi tisti problematiko, ki jo je s svojimi predlogi amandmajev vzpostavila Odvetniška zbornica Slovenije.   Druga novost je povezana z insolvenčnimi postopki in je usmerjena v prihodnjo počasno sproščanje delovanja sodstva tudi na tem področju, in sicer tako, da zavarujemo stranke pred izjemno kratkimi roki. Skladno z veljavnimi pravili insolvenčne zakonodaje v teh primerih ni možnosti vrnitve v prejšnje stanje, ni možnosti obnove postopka niti ni možnosti revizije. Izpostavljamo, da je ta rešitev pripravljena za situacijo, ko bi predsednik Vrhovnega sodišča z odredbo uvrstil insolvenčne postopke v nabor nujnih zadev, to je pa tam, kjer roki začnejo teči.   Potem pa predlog novele vsebuje še dve rešitvi s področja upravnih zadev, in sicer možnost vročanja odločb sklepov in drugih dokumentov v nenujnih zadevah na način z vložitvijo v hišni predalčnik, poštni predal ali pa na elektronski predal, kjer do stikov med vročevalcem in naslovnikom ne bo prihajalo. Ker se ureja vročanje nenujnih zadev, o katerih roki v času začasnih ukrepov ne tečejo, posameznik ne bo dolžan nemudoma nekaj storiti, lahko pa bo to storil in s tem omogočil nadaljevanje postopka, na primer poslal dokaze, ki so potrebni za odločitev. Poleg tega pa se uzakonja še možnost izvedbe ustnih obravnav tudi v nenujnih zadevah, vendar zgolj tam in na način, kjer je mogoče zavarovati zdravje strank z ustreznimi ukrepi.  Toliko uvodoma. Hvala.
Hvala lepa.  Predlog zakona je obravnaval Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.   Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku Blažu Pavlinu.
Hvala za besedo.  Predlog zakona je obravnaval Odbor za pravosodje na svoji 19. nujni seji 23. aprila 2020 in je kot matično delovno telo obravnaval ta predlog zakona. Odbor je bil predhodno seznanjen z mnenjem Zakonodajno-pravne službe ter dopisom Odvetniške zbornice Slovenije.  Predstavnik predlagatelja, državni sekretar na Ministrstvu za pravosodje je v dopolnilni obrazložitvi členov povedal, da se s predlaganim zakonom sledi temeljnemu namenu osnovnega zakona, da se v obdobju epidemije covid-19 v sodnih in upravnih postopkih omogoči delovanje državnih organov ob hkratnem varovanju zdravja in življenja ljudi, pri čemer je v ospredju skrb za posameznika, ki je v tem obdobju okrnjen pri uveljavljanju svojih pravic. Predlagani zakon sledi ostalim ukrepom države za obvladovanje epidemije, ki so v fazi priprave izhodne strategije, kar v obravnavanem primeru pomenu postopno aktivacijo delovanja sodišč in upravnih organov z možnostjo odločanja tudi v nenujnih zadevah brez povečanja možnosti širjenja virusne okužbe ter ogrožanja zdravja in življenja udeležencev v postopkih.  Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je povedala, da so pripombe iz njihovega pisnega pravnega mnenja ustrezno upoštevane v vloženih amandmajih. V razpravi je koalicijski poslanec pozdravil predlagano postopno odpiranje delovanja v sodnih, upravnih in drugih javnopravnih zadevah, ki bo državljanom omogočilo lažje uveljavljanje pravic. Pri tem je sodišča pozval, naj opravljajo vse postopke, ki jih je mogoče izpeljati po elektronski poti. Predstavnik predlagatelja je v zvezi s tem pritrdil, da so predlagane rešitve usmerjene tudi v sprostitev informatiziranih postopkov. Opozicijski poslanec predlaganim rešitvam sicer ni nasprotoval, izrazil pa je bojazen, da se je z njimi bolj kot priporočilom stroke glede varovanja zdravja ljudi sledilo pozivom odvetnikov in stečajnih upraviteljev k sproščanju poslovanja sodišč. Zanimalo ga je tudi, kako bodo predlagane rešitve glede vročanja in nadaljnjega poteka nenujnih postopkov učinkovale v praksi, kar sta dodatno pojasnila predstavnika predlagatelja.  Odbor je sprejel amandmaje poslanskih skupin SDS, SMC, NSi in Desus k 1., 2. in 4. členu ter v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predlaganega zakona skupaj in jih sprejel. Hvala.
Hvala lepa.  Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.   Besedo ima Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije, kolega Jurij Lep.
Najlepša hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani kolegice, kolegi, predstavnik ministrstva!  Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami smo sprejeli na 32. izredni seji Državnega zbora. Za nami je torej mesec dni od njegove veljavnosti. Nastala situacija širjenja nalezljive bolezni covid-19 nas je postavila pred težko preizkušnjo. Vse veje oblasti smo morale napore in vse svoje znanje usmeriti v smer premagovanja in lajšanja nastalih situacij, ki jih je povzročil omenjeni virus.  Eden od začasnih ukrepov, ki ga je bilo treba sprejeti, je bil tudi predlog na področju sodstva in upravnih organov. A vendarle se ustreznost ukrepov najbolje pokaže v praksi. Pojavijo se dodatne smernice in nasveti, katerim moramo prisluhniti, še posebej strokovna mnenja in ocene pristojnih zdravstvenih inštitucij. Vsi ukrepi, ki jih v luči epidemije sprejemamo v tem trenutku, so začasne narave, a njihovi rezultati in tudi posledice se bodo zrcalili bistveno dlje.   Zakon, ki je v veljavi od 29. marca, je bil sprejet z namenom preprečitve širjenja virusne okužbe, zagotovitve delovanja posameznih državnih in lokalnih organov in, najpomembneje, z namenom varovanja zdravja in življenja ljudi. Interventni zakon, ki naslavlja problematiko odzivanja pravosodja in organov upravnega poslovanja na širjenje koronavirusa, je med drugim tako določil, da roki v sodnih in upravnih zadevah, razen le nujnih, v času epidemije ne tečejo. Sodišča in upravni organi od sredine marca dalje posledično opravljajo naroke in odločajo samo v nujnih zadevah. Vendarle se je v praksi pokazalo, da so v tem obdobju tudi v nenujnih zadevah opravili veliko dela.   Novela zakona sledi ostalim ukrepom države za obvladovanje epidemije in pomeni postopno aktivacijo delovanja sodišč in upravnih organov na način, da se omogoči možnost odločanja tudi v nenujnih zadevah. Seveda vse to ob izpolnitvi vseh pogojev za varno delovanje sodstva in varno udeležbo strank, ki v postopkih nastopajo oziroma so v njih udeleženi. Sodišča bodo tako lahko odločala in vročala pisanja tudi v zadevah, ki se ne obravnavajo kot nujne. V skladu s sprejetim zakonom o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami pa bo še vedno pomenilo, da roki v teh zadevah ne bodo tekli, razen če bo šlo za sodne zadeve, ki se obravnavajo kot nujne. Posledično strankam, ki bodo v tem obdobju odločbo prejele, ne bo treba narediti ničesar do konca epidemije. Razen če bodo same želele pospešiti določen postopek, na primer odpraviti določene pomanjkljivosti, podati potrebno izjavo, dopolniti vlogo in tako dalje.   S sprejetjem novele zakona se bo tako določil tudi odstop od strogih pravil v postopkih insolventnosti iz Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Sodišče bo obravnavalo in odločalo tudi v primeru, če je oseba zamudila rok ali izostala iz naroka iz razloga, neposredno povezanega z epidemijo, in sodišče o tem še ni sprejelo odločitve. Tanke so meje v neznanih situacijah, a aparat sodstva mora delovati s posebno previdnostjo, da se v nobenih razmerah ne oškoduje pravic strank, še posebej šibkejših, ki se običajno znajdejo v podrejenem položaju. Vsem je treba omogočiti stalen dostop do strokovnega in ustrezno pravnega svetovanja in zastopanja, ne glede na čas in omejitve, v katerih smo se znašli. Sodstvo mora ob tem začeti z delovanjem postopoma in ob izpolnitvi potrebnih pogojev za varno delovanje tako zaposlenih kot tudi vseh strank v postopkih.   V Poslanski skupini DeSUS bomo predlog zakona soglasno podprli. Hvala.
Hvala.   Besedo ima Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke, kolega Dušan Šiško.
Predsednik, lep pozdrav. Prav tako vsem prisotnim.   Predlagani zakon sledi ostalim ukrepom države za obvladovanje epidemije covid-19 in upošteva predvsem trenutno strokovno oceno glede širjenja virusne okužbe. Vsebina zakona prinaša postopno in hkrati čim bolj široko aktivacijo delovanja sodišč in upravnih organov, s pomočjo odločanja tudi v nenujnih zadevah brez povečanja možnosti širjenja virusne okužbe. S sprejetjem tega zakona se bo začela postopna aktivacija sodstva. Zakon določa pravno podlago, da lahko sodišča tudi v postopkih, ki niso nujni, odločajo in vročajo pisanja, če sodišča lahko zagotavljajo opravljanje teh dejanj. Sodna veja je ena izmed vej oblasti, ki bistveno prispeva k delovanju pravne države in demokratični ureditvi. Ne želimo si situacije, v kateri sodstvo dlje časa ne bi opravljalo svojega temeljnega poslanstva. Trenutno veljavni zakon je nepričakovano močno posegel v delovanje sodne veje oblasti in posredno v samo odvetništvo. Menimo, da je pravi čas za rahljanje že sprejetih togih ukrepov. Trenutno je problem, ker odredba predsednika Vrhovnega sodišča odreja, da sodišča do 1. julija ne bodo odprla svojih vrat. Po tem datumu sledijo sodne počitnice. Slednje pomeni, da odvetniki svoje temeljne dejavnosti ne bodo mogli opravljati vse do začetka septembra 2020. Na udaru so predvsem manjše odvetniške pisarne, ki so odvisne od obravnav, pritožb in ostalih tekočih zadev. Ko pride do nedelovanja odvetništva, to povzroči tudi slabitev pravne varnosti predvsem za stranke v že začetih postopkih in tudi za slehernega posameznika, ki potrebuje pravno pomoč. S sprejetjem tega zakona se bo pričela tudi postopna aktivacija delovanja upravnih organov v tako imenovanih nenujnih zadevah. Gre za korake, ki so majhni in ne hipni, ki bi lahko bili v škodo strank, še posebej tistih najšibkejših. Po drugi strani se bo s sprejetjem tega zakona preprečil nastanek večjih kasnejših obremenitev za sodišča in upravne enote, ki bodo morali odločati tudi o vlogah, ki so bile vložene pred in med epidemijo covid-19. Pomembno je, da se zagotovi postopno delovanje vseh organov v naši državi, saj bo to prispevalo k vrnitvi življenja po starih tirnicah. Hvala lepa.
Hvala.   Besedo ima Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, kolega mag. Dejan Kaloh.
Predsednik, hvala lepa za besedo. Spoštovani kolegi, kolegice, državljani, ki nas spremljate preko malih zaslonov!  Novela Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni covid-19 sledi temeljnemu namenu osnovnega zakona, in sicer da se v tem prehodnem obdobju v sodnih in upravnih postopkih omogočijo takšni ukrepi, ki so usmerjeni v preprečitve širjenja virusne okužbe, varovanja zdravja in življenja ljudi in hkratne zagotovitve delovanja posameznih državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil ter zagotavljanja izvajanja pravic in obveznosti. Z novelo se tako dopolnjuje pravna podlaga, ki bo omogočila postopno izhodno strategijo in čim bolj postopno in posledično nemoteno ponovno delovanje pravosodja in izvajanje upravnih in drugih javnopravnih nalog. Po predlogu novele zakona o začasnih ukrepih v sodstvu in državni upravi bodo lahko sodišča in upravni organi strankam v postopku vročali odločbe, sklepe in druge dokumente tudi v nenujnih zadevah. Zaradi še vedno prisotne nevarnosti širjenja virusne okužbe se v teh zadevah predlaga vročanje z vložitvijo v hišni predalčnik, poštni predal ali v elektronski predal, ker do stikov med vročevalcem in naslovnikom ne bo prihajalo, vendar, poudarjeno, strankam ne bo treba po prejemu sodne oziroma upravne pošte narediti ničesar. Roki za nenujne zadeve tako še naprej ne bodo tekli in strankam, ki bodo odločbo prejele, do konca epidemije ne bo treba narediti ničesar. Lahko pa se seveda same stranke odločijo, da vendarle kaj naredijo in da tako pospešijo sam postopek, primeroma navajam, poslale kakšne nove dokaze, se odpovedale pravici do pritožbe ali dopolnile vlogo. Po predlogu novele zakona bodo na sodiščih ponovno možne tudi ustne obravnave v nenujnih zadevah. Organ bo ob tem moral poskrbeti, da ne bo prihajalo do možnosti širjenja virusne okužbe ter bo tako zavaroval zdravje in življenje udeležencev sodnega postopka.  Druga rešitev predlagane novele je povezana s postopki zaradi insolventnosti. Nova predlagana ureditev glede na razmere v državi strankam v teh postopkih omogoča učinkovito izvajanje in varstvo njihovih pravic. Kljub morebitni zamudi roka lahko vlogo, izjavo, ugovor ali listino podajo tudi po roku, ker to ne zavleče samega postopka, saj sodišče odločbe še ni izdalo. S tem se prepreči, da bi za stranko nastopile neugodne posledice zaradi zamude roke, če je razlog oziroma vzrok za zamudo roka epidemija oziroma bolezen covid-19. Pripombe s strani Zakonodajno-pravne službe so bile ustrezno upoštevane v vloženih amandmajih in ti so bili tudi sprejeti na seji Odbora za pravosodje dne 23. aprila 2020.   Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke predmetno novelo zakona podpira. Hvala.
Hvala.  Besedo ima Poslanska skupina Lista Marjana Šarca, kolegica Tina Heferle.
Hvala, gospod predsednik, za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj!  Namen novele še vedno ostaja enak kot v prvotnem zakonu, ki smo ga sprejeli dober mesec nazaj, in sicer ureditev prekinitve teka roka v sodnih, upravnih in drugih javnopravnih zadevah, s to razliko, da zaradi izboljšane epidemiološke slike novela vendarle postopno sprošča nekatere omejevalne ukrepe, ki so jih sodišča, upravni organi in drugi javnopravni organi morali uvesti zaradi širjenja novega koronavirusa.   Dejstvo je, da epidemija postaja vse bolj obvladljiva in postopno sproščanje omejevalnih ukrepov bo treba uvesti na vseh družbenih področjih, ne samo na javnopravnem področju. Ne smemo pozabiti, da je ljudem oteženo uveljavljanje njihovih pravic ne samo v sodnih in upravnih postopkih, ampak tudi na drugih področjih, kjer uresničujejo celo bolj osnovne človekove pravice, kot je na primer svoboda gibanja.  Vlada sicer s to novelo na področju sodnih in upravnih zadev želi vzpostaviti postopno in hkrati čim bolj širše delovanje sodstva in uprave. Mi v Poslanski skupini LMŠ pa si želimo, da bi Vlada pripravila tako imenovano izstopno strategijo ne samo za sodstvo in javno upravo, pač pa kot že rečeno za vsa področja naše družbe, ki so trenutno na pavzi. Ena izmed pomembnejših je vsekakor šolstvo, kjer še vedno nimamo niti nekih osnutkov te izstopne strategije. Če se vrnem k noveli, ta sicer uvaja določene sprostitve v postopkih, ki bodo omogočale hitrejšo obravnavo za del, vendar pa pri nekaterih izmed njih samo, če bodo stranke tako želele.  Iz pravosodja prihajajo pozivi Vladi naj omejevalne ukrepe v sodstvu še bolj sprosti, a je to ob vseh ostalih še obstoječih omejitvah, predvsem omejitev gibanja, ta trenutek žal neizvedljivo. Za bolj konkretno sproščanje omejevalnih ukrepov v sodstvu bo potrebno večje sproščanje vseh ostalih omejevalnih ukrepov, kar pa glede na stanje v državi, glede na stanje epidemije in glede na družbeno odgovornost, ki jo v teh zadnjih tednih kažejo naši državljani, ne bi smelo biti tako težko. Hvala.
Hvala lepa.  Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov, kolegica mag. Meira Hot.
Hvala za besedo, spoštovani gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi!  Po sprejetju te novele bodo sodišča ponovno lahko odločala in vročala sodna pisanja tudi v zadevah, ki niso opredeljene zgolj kot nujne, vendar le, če bodo izpolnjeni pogoji za varno in nemoteno poslovanje tako zaposlenih kot tudi strank. V prvi vrsti je namreč pomembno, da zaščitimo zdravje in življenja vseh nas. Glede na to da tudi ostale države sproščajo ukrepe, se nam zdi izredno pomembno, da začnejo tudi sodišča odločati o čim večjem številu pravic in obveznosti ljudi. Zaradi okrnjenega dela sodišč stranke namreč že slab mesec in pol čakajo, da bodo lahko ponovno uveljavljale svoje pravice. Glede na to da statistični podatki kažejo, da so sodišča v letošnjem marcu opravila za polovico narokov manj kot marca lani, je zagotovo pričakovati tudi povečanje števila sodnih zaostankov.  Socialne demokrate nas še posebej skrbi povečanje števila brezposelnih zaradi številnih odpuščanj delodajalcev. V teh primerih je ključno, da delavci čim prej dobijo možnost sprožitve in začetka postopka na delovnih in socialnih sodiščih. Pričakujemo lahko, da se bo zato povečalo tudi število sporov na teh sodiščih. Sodišča bodo tako po novem recimo lahko izdajala sodbe o civilnih zadevah, izdajala sklepe o izvršbi in zavarovanju, odločala o vpisih v zemljiško knjigo in opravljala nekatere naroke, roki pa kljub vsemu v teh zadevah ne bodo tekli. Tako stranke, če bodo prejele odločbo ali sklep sodišča, ne bodo dolžne storiti ničesar. Roki za vložitev pritožbe ali zastaranja ne bodo tekli. Tudi če bo dolžnik prejel sklep o izvršbi, ga ne bo dolžan poravnati, razen če bo to sam želel. S to spremembo se bo tudi v upravnih in drugih javnopravnih zadevah omogočilo izvajanje ustnih obravnav in drugih procesnih dejanj v nenujnih zadevah. Vendar roki tudi v teh zadevah ne bodo tekli. Naslovniki tako ne bodo dolžni ukrepati, razen če bodo sami želeli in poslali recimo manjkajočo dokumentacijo, ki je potrebna za odločitev. Da ne bo prihajalo do osebnega stika med vročevalcem in prejemnikom odločbe, pa se bo vročanje opravljajo v hišni predalnik, poštni predal ali v elektronski predal naslovnika. Prav tako se uvaja nova zakonska domneva seznanitve z dokumentom, po kateri bo vročitev veljala za opravljeno šesti delovni dan od dneva odpreme oziroma dvajseti delovni dan od dneva odpreme, če se v fizični obliki vroča v tujino.  Pozdravljamo amandma, sprejet na Odboru za pravosodje, s katerim se je ta rok po opozorilih Zakonodajno-pravne službe iz treh in desetih dni podaljšal na 26 dni. Po odpravi omejitvenih ukrepov pa bo treba prilagoditi tudi delo na sodiščih in upravnih enotah. Predsednik Vrhovnega sodišča mag. Damijan Florjančič je tako že podal pobudo za skrajšanje sodnih počitnic. Do takrat pa bo zagotovo treba povečati tudi uporabo digitalnih storitev, kot je recimo uporaba videokonferenc in nadgradnja elektronskega poslovanja.  Kot je bilo že povedano, epidemija in omejitveni ukrepi močno spreminjajo delovne procese. Nekateri delavci delajo od doma, ogromno delavcev pa je že na čakanju, nekatera podjetja odpušča. Vendar morajo ravno v času epidemije delodajalci toliko bolj spoštovati delovnopravno zakonodajo. Zato je še toliko bolj pomembno, da imajo delavci na voljo vse vrste pomoči, še posebej pa pravno varstvo v primerih, če pride do kršitve njihovih pravic.   Socialni demokrati bomo predlog novele zakona podprli. Hvala.    PREDSEDNIK IGOR ZORČIČ: Hvala lepa.  Besedo ima Poslanska skupina Stranke modernega centra, kolega mag. Dušan Verbič.
Hvala lepa za besedo, predsednik in vsem skupaj prav lep pozdrav.  Kot je znano, zaradi epidemije koronavirusa na področju pravosodja že vse od 16. 3. 2020 veljajo posebni ukrepi v zvezi z izvajanjem sodne oblasti. Tako vsa sodišča od omenjenega datuma opravljajo naroke in odločajo samo o nujnih zadevah, kot to določa 83. člen Zakona o sodiščih. Ker pa materialni prekluzivni roki niso podaljšljivi, smo morali določiti, da ne tečejo vsi roki v vseh sodnih zadevah, tudi kazenskih, pred Ustavnim sodiščem. Državni zbor je tako na 32. izredni seji sprejel Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami. Interventni zakon določa trajanje teh nujnih začasnih ukrepov, predsedniku Vrhovnega sodišča pa daje še dodatna pooblastila za selekcioniranje nujnih zadev in za podaljševanje omenjenih ukrepov. Slednji zakon sicer ureja tudi ukrepe pri izvrševanju kazenskih sankcij ter ukrepe v upravnih in drugih javnopravnih zadevah, torej pri delu upravnih enot ter notarjev. Ker sodišča delujejo okrnjeno, je moč pričakovati, da bo po prenehanju ukrepov prišlo do težav oziroma po opozorilih Odvetniške zbornice in Zbornice stečajnih upraviteljev že prihaja do težav na področju insolvenčnih postopkov, delovnih sporov, izvršb, pravnih postopkov, vpisov v zemljiške knjige in tako dalje.   Zato se je Vlada oziroma pristojno resorno Ministrstvo za pravosodje že odzvalo in pripravilo spremembo navedenega zakona, ki ga obravnavamo na današnji seji. Zato ta novela temelji na tem, da se zagotovi, da delo sodišč tam, kjer glede na omejitvene ukrepe lahko, potekajo dalje ob hkratni zagotovitvi, da ne bo prišlo do škodljivih posledic za stranke. Glede na dejstvo, da so ukrepi, ki so sprejeti, prinesli rezultate in epidemija postaja obvladljiva, je tudi na področju pravosodja treba pripraviti podlago za postopno izhodno strategijo. Predlog sprememb interventnega zakona določa, da lahko sodišča tudi v nenujnih zadevah opravljajo določena dejanja, pri čemer roki za stranke v teh zadevah ne tečejo. Tako bodo predsedniki sodišč lahko glede na kadrovske in druge zmožnosti posameznega sodišča brez odredbe predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije določili, da sodišče v posameznih nenujnih zadevah posluje dalje, pri čemer bo še vedno veljalo pravilo iz Zakona o sodiščih, da roki za stranke ne tečejo. Sodišče bo o postopkih zaradi insolventnosti, kjer načeloma veljajo zelo kratki roki in ni možnosti vračila v prejšnje stanje, obravnavalo vloge ne glede na to, da je stranka zamudila rok ali izostala z naroka iz razloga, povezanega z epidemijo. Nazadnje bi novela določila, da lahko upravni organi v ne nujnih zadevah opravljajo vročanje na poenostavljen način preko elektronske pošte ali poštnih pošiljk, pri čemer rok za uveljavljanje pravic strank ne teče, kar bo jasno navedeno v pisanju.  V Poslanski skupini SMC smo seznanjeni s tem, da bi si nekateri deležniki v pravosodju želeli hitrejše odpiranje delovanja sodstva, vendar se strinjamo s predlogi resorne ministrice, da je smiselno postopno odpiranje tudi zaradi veljavnih omejitev gibanja, ki omogočajo stalni dostop do pravnega svetovanja, zastopanja, torej do odvetnikov. Poleg tega se tudi sodišča oziroma Vrhovno sodišče zadržani do omenjenih predlogov. Kljub temu pa glede na dejstvo, da bodo sodni zaostanki narasli, pozivamo tako Vrhovno sodišče kot tudi ministrstvo, da resno razmislita, da se sodne počitnice bodi skrajšajo ali pa celo za letošnje leto ukinejo, za kar je sicer potrebna sprememba zakona. O omenjenem ukrepu je treba razmišljati že danes, da bi lahko bila sprememba zakonodaje sprejeta do poletja in da bi se sodišča nanje lahko pripravila.   V Poslanski skupini SMC bomo predlog zakona podprli. Ne strinjamo pa se z ocenami nekaterih, da Sloveniji zaradi odrejenih ukrepov na področju pravosodja grozi kolaps pravne države. Hkrati pa sodno vejo oblasti opozarjamo, da vrnitev na normalno stanje pred uvedbo ukrepov s takšnim načinom delovanja, kot so ga bili vajeni do sedaj, ne bo več mogoča in da bo treba sprejeti ukrepe in rešitve, ki jih ponuja moderna informacijska tehnologija, ki seveda ne sme poslabšati pravne varnosti posameznih udeležencev v sodnih postopkih. Hvala lepa.
Hvala lepa.   Besedo ima Poslanska skupina Levica, kolega Željko Cigler.
Hvala lepa. Spoštovani!   V Levici že od začetka epidemije, s katero se soočamo, podpiramo vse ukrepe, za katere ocenimo, da so potrebni, utemeljeni in tudi primerni. Za ukrepe na področju sodnih, upravnih in drugih javnopravnih zadev, ki jih določa interventni zakon, ki smo ga sprejeli pred natanko enim mesecem, smo v Levici ocenili, da so potrebni in primerni, zato smo zakon tudi podprli. Ob tem smo dodatno opozorili na nekaj pomanjkljivosti, od ustrezne skrbi za osebe, ki so na prestajanju kazni zapora, do zagotavljanja, da ne bodo nekateri prikrajšani zaradi nedelovanja oziroma omejevalnega delovanja sodišč. Glede vseh opozoril smo takrat tudi dobili zagotovilo, da bo ministrstvo poskrbelo za vse izpostavljene probleme in da se ne pričakujejo večje težave. Upamo, da bo tako tudi res v praksi.   Kar pa se tiče današnjega predloga sprememb, smo v medijih pred 14 dnevi lahko tudi prebrali, da odvetniki in stečajni upravitelji pozivajo k sprostitvi ukrepov na področju delovanja sodišč, kar je seveda razumljivo z njihove strani, saj ukrepi omejujejo tako njihovo poslovanje kot tudi prihodke, ki jih s tega naslova pridobivajo. Na drugi strani so sodišča do sprostitve ukrepov skeptična, še posebej do sproščanja insolvenčnih postopkov. V trenutni situaciji to pušča seveda nekoliko grenak priokus. Soočamo se namreč z zdravstveno krizo. Razglašena je epidemija zaradi nalezljive bolezni, ukrepe, režim sproščanja ukrepov pa določajo vsi, od Ministrstva za pravosodje do Ministrstva za notranje zadeve, le zdravstvena stroka ne. Da vlada Janeza Janše v svojih težnjah po povečanju koncentracije moči in oblasti vedno bolj izriva stroko, smo v Levici opozarjali in ves čas opozarjamo, a naša opozorila so večinoma preslišana. Vsekakor pričakujemo, da rezultat sproščanja ukrepov ne bo pomenil širjenja okužbe na sodiščih ter da bodo pristojni sodiščem zagotovili vso opremo, ki jo za varno izvajanje postopkov ta potrebujejo.   Kar se tiče zakona, ki ga obravnavamo danes, smo v Levici izpostavili nekaj pomislekov predvsem glede nejasnosti, katere so nenujne zadeve, ki jih bodo sodišča začela obravnavati, ter dejstvo, da bo to pri strankah povzročilo kar nekaj zmede in tudi negotovosti. Izpostavili smo problematiko vročanja. Zakon namreč določa, da bodo sodišča v času epidemije vročala mimo pravil upravnega postopka, in to z direktnim vročanjem v poštne nabiralnike. To pomeni, da bodo sodišča v času, ko roki ne tečejo, strankam vseeno vročala sodna pisanja v nenujnih zadevah.  Za povprečnega pravno neukega posameznika to pomeni kar nekaj zmede. Domov boš dobil neko odločbo o nenujni zadevi z navedbo, da rok začne teči, ko bo preklicana epidemija. Če ob tem upoštevamo še dejstvo, da je tudi dostop do pravne pomoči in še posebej brezplačne pravne pomoči omejen, zna to pri marsikaterem državljanu povzročiti nepotreben stres in stisko. Na vse naše pomisleke in opozorila smo s strani predstavnikov Ministrstva za pravosodje in Ministrstva za javno upravo dobili zagotovilo, da bodo stranke sprejele tudi dopis oziroma obvestilo, kaj točno vročitev pomeni, kdaj začnejo teči roki in kako naj jih stranka postopa. Vsekakor pričakujemo, da bo temu res tako in da sproščanje ukrepov ne bo imelo negativnih učinkov predvsem na ljudi.   Glede na navedeno bomo v Levici predlog podprli, bomo pa tudi preverjali, kako zadeve potekajo v praksi in ali se zagotovila pristojnih ministrstev res izpolnjujejo. Hvala lepa.
Hvala lepa.   Besedo ima Poslanska skupina Nova Slovenija – krščanski demokrati, kolega Blaž Pavlin.
Predsednik, hvala za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi!  Prejšnji teden se je začelo postopno sproščanje omejitvenih ukrepov na nekaterih področjih življenja, zato je potrebno in pravilno, da se bodo s predlogom zakona, ki ga obravnavamo, sprostili določeni ukrepi tudi na področju pravosodja, sodstva ter javne uprave. S predlogom zakona se vzpostavljajo pogoji za vodenje postopkov v sodnih, upravnih in drugih javnopravnih zadevah, če se v postopkih ali zaradi postopkov ne povečujejo možnosti širjenja virusne okužbe in ogroža zdravje in življenje udeležencev v postopkih in hkrati da se zagotavljajo tudi pravice teh udeležencev.   S predlogom zakona bo sodiščem omogočeno, da smejo izdati sodbe in jih tudi vročati strankam, če so v nenujni pravdi še pred uvedbo ukrepov zaključili narok za glavno obravnavo. Sodba bo stranka vročena, vendar roki ne bodo tekli. Na izvršilnem področju so sedaj izvršbe preložene. Z uveljavitvijo novele bodo sodišča lahko tudi v nenujnih zadevah, ki so se začele pred uvedbo ukrepov zaradi epidemije, izdajala sklepe o izvršbi in zavarovanju ter jih vročala strankam. Še naprej se ne bodo izvajali rubeži in posegi na bančne račune. V Novi Sloveniji še posebej pozdravljamo sprostitev zemljiškoknjižnih zadev. Odločitev o predlogu bo lahko postala pravnomočna, čeprav roki ne tečejo, če se bodo na primer vse stranke odpovedale pravici do pritožbe. Z novelo bo omogočeno vročanje odločb sklepov in drugih dokumentov tudi v nenujnih zadevah. Zaradi še vedno prisotne nevarnosti širjenja virusne okužbe se v teh zadevah predlaga vročanje z vložitvijo v hišni predalčnik, poštni predal ali v elektronski predal, kjer do stikov med vročevalcem in naslovnikom ne bo prihajalo. Spopadanje z epidemijo koronavirusa nas mora spodbuditi k večji rabi informacijske tehnologije. V pravosodju, na sodiščih ter v javni in državni upravi je treba izvesti vse potrebne ukrepe, ki bi jim tudi v prihodnje omogočalo delovanje na daljavo ter v elektronski obliki. Postaviti je treba zakonske okvire kot tudi tehnične rešitve za njihovo nemoteno izvedbo. Tukaj mislim predvsem na področje vlaganja in vročanja zadev, ki bi lahko nemoteno potekala na daljavo v elektronski obliki.   Ker predlog sprememb zakona prinaša rešitve, ki bodo omogočile delovanje sodišč in upravnih organov tudi v nenujnih zadevah brez povečanja možnosti širjenja virusa in ogrožanja zdravja in življenja udeležencev v postopkih, ga bomo poslanci Nove Slovenije podprli.
Hvala lepa.   Besedo ima Poslanska skupina SAB, kolegica Maša Kociper.
Hvala, predsednik. Spoštovane poslanke spoštovani poslanci!   V SAB podpiramo vse tiste ukrepe Vlade za preprečitev epidemije in za preprečitev njenih posledic, za katere menimo, da so v korist državljankam in državljanom in v korist gospodarstvu. Podprli smo tudi 20. marca sprejet zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami, s katerim se je zagotovila pravna podlaga, da se v sodnih, upravnih in drugih javnopravnih postopkih, sprejmejo začasni ukrepi, usmerjeni v preprečevanje širjenja virusne okužbe.  Te ukrepe, ki so sicer potrebni za preprečitev širjenja virusne okužbe ter varovanje zdravja in življenja ljudi, pa je treba gledati tudi v luči, da bodo zagotovo pustili določene posledice, in to predvsem na področju zaostankov v takšnih postopkih. Sodišča namreč opravljajo naroke in odločajo samo v nujnih zadevah, polega tega pa v nenujnih zadevah ne vročajo sodnih pisanj. Posledično prihaja do kopičenja zadev na sodiščih, kar bo pomenilo veliko obremenitev ob sprostitvi trenutno veljavnih ukrepov, in verjetno zato je Vlada predložila ta predlog zakona, ki je danes pred nami.  V sodnih in upravnih postopkih, se bo tako omogočil postopni ponovni zagon delovanja, vendar pa izključno ob upoštevanju določenih pogojev za varovanje zdravja in življenja strank v postopkih. Sodišča bodo torej lahko od uveljavitve tega zakona naprej odločala tudi o nenujnih zadevah, če bodo lahko za to zagotovila ustrezne varnostne pogoje. Če posamezno sodišče ne bo moglo zagotoviti ustreznih pogojev, ki jih bo za varno delovanje predpisal predsednik Vrhovnega sodišča, ne bo moglo v tolikšni meri odločati o zadevah, ki niso opredeljene kot nujne, roki pa v nenujnih zadevah kljub temu še vedno ne bodo tekli.  Predlog vsebuje tudi nekaj rešitev glede področja postopkov zaradi insolventnosti, ki so trenutno opredeljeni kot nenujni postopki. Omogoča se vložitev vloge tudi po preteku z zakonom predpisanega časa, da se preprečijo morebitne škodljive posledice. Zaradi epidemije se lahko posameznik zamudi s kakšno izjavo, vlogo, ugovorom ali podobno, stranka pa bo morala izkazati razloge za zamudo.   Na področju upravnih zadev se bodo lahko vročale odločbe in sklepi v nenujnih zadevah. Predvideno je vročanje na način, da ne bo prihajalo do stikov. Vročalo se bo z vložitvijo v hišni predalček, poštni ali elektronski predal. Domneva vročitve na tak način pa ne bo neizpodbojna, kot to sicer določa Zakon o splošnem upravnem postopku.   Novela prav tako omogoča izvajanje ustnih obravnav oziroma drugih procesnih dejanj, pri katerih lahko pride do stika med stranko in uradno osebo. Organ bo o vsaki posamezni zadevi odločil oziroma preizkusil, ali lahko opravi procesno dejanje brez nevarnosti širjenja okužbe.  V Poslanski skupini SAB se strinjamo, da je treba postopoma zagotoviti normalno delovanje tako sodstva kot tudi drugih upravnih organov, zato bomo tudi ta predlog zakona podprli. Ob tem pa opozarjamo, da posebej v takšnih situacijah, kot smo jim priča zdaj, je nujno treba zagotoviti, da se varujejo pravice strank v postopkih, še posebej tistih najšibkejših, da ne bi prihajalo do nekih dejanj, ki bi lahko imele za stranke nepopravljive posledice. Hvala.
Hvala lepa.  Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona. Odločanje o predlogu zakona bomo opravili danes, v okviru glasovanj.  S tem prekinjam to točko.    Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O ZAGOTOVITVI DODATNE LIKVIDNOSTI GOSPODARSTVU ZA OMILITEV POSLEDIC EPIDEMIJE COVID-19 V OKVIRU NUJNEGA POSTOPKA.   Predlog zakona je v obravnavo predložila Vlada.  Za dopolnilno obrazložitev dajem besedo predstavniku Vlade.  Besedo dajem predsedniku Vlade Republike Slovenije gospodu Janezu Janši.
Hvala lepa. Se opravičujem, spremljali smo prenos po televiziji, pa je malo zamika očitno. Ste tukaj hitrejši. Hvala za besedo.  Za razliko od prvega protikorona paketa, ki ga je Vlada pripravila relativno na hitro v zelo izrednih razmerah, je zakon, ki je zdaj pred vami, se pravi zakon o zagotavljanju dodatne likvidnosti slovenskemu gospodarstvu, prav tako pa tudi naslednji zakon, se pravi zakon o dopolnitvi prvega protikorona paketa, pripravljen s sodelovanjem praktično vseh najpomembnejših deležnikov in tudi več, ki so bili vključeni v pripravo obeh zakonskih materij. Vlada je ustanovila pet delovnih skupin, ki so z zelo intenzivnim delom ugotovile, kaj je tisto, kar v prvem paketu manjka, in hkrati tudi, kje so tisti ključni problemi, vezani na zagotavljanje likvidnosti slovenskega gospodarstva, ki jih je potrebno nasloviti čim prej.   O drugem zakonu bo poleg tega, kar je Vlada že itak predstavila na seji matičnega delovnega telesa, kasneje v obrazložitvi določene poudarke dodal še minister za finance, glede zakona o zagotavljanju dodatne likvidnosti slovenskemu gospodarstvu. Pa naj rečem, da poleg tega, da odpira dvemilijardno kreditno linijo za gospodarske subjekte in za posameznike, ki se ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo, naslavlja tudi problem premajhnih razvojnih sredstev na ravni lokalne samoupravne. Se pravi, z njim dvigamo tudi povprečnine za občine, ki so, roko na srce, v času te epidemije odigrale izjemno pomembno vlogo. Veliko stvari, ki so omogočile, da je življenje v okviru vseh teh omejitev potekalo kolikor toliko normalno, je rezultat dobrega delovanja lokalne samouprave oziroma pravilnih odločitev na občinskem nivoju. Županom in vsem, ki so bili vključeni v to aktivnost v razmerah, s kakršnimi se prej nismo še nikoli soočali, se še enkrat iskreno zahvaljujem. Ta sredstva, ki jih bodo dobili s pomočjo višjih povprečnin, niso sredstva za odpravljanje posledic korone, to so sredstva, ki jih občine potrebujejo za normalno življenje, dočim bomo skušali v nadaljevanju vse stroške, ki so občinam nastali zaradi spopada z epidemijo, v okviru danih realnih možnosti nasloviti posebej.   Ob tem zakonu, ob tem dvemilijardnem paketu, ki je pred vami, se seveda postavlja vprašanje, ali je to dovolj. Ali je to dovolj za to, da slovensko gospodarstvo ohranimo likvidno tudi v tem času, ali pa je to eventualno premalo? Ali je to preveč, se seveda nihče ne sprašuje. Odgovor na to vprašanje je, da je kratkoročno to seveda dovolj. Kratkoročno je dovolj za slovensko gospodarstvo in lahko posamezniki, ki se ukvarjajo s poslovno dejavnostjo, tukaj dobijo državna poroštva v izjemno visoki višini garancij za vse kredite, ki so jih od 13. marca do sedaj najeli ali ki jih bodo najeli do konca leta za to, da odpravljajo posledice epidemije ali da blažijo te šoke. Zato, da pač ne posegajo po ukrepih, kot so zapiranje proizvodnje, ki je še perspektivna, da ne odpuščajo zaposlenih, da skratka ne gredo v neke ukrepe, v katere bi bili kratkoročno prisiljeni, že srednjeročno pa bi lahko povzročili zelo veliko škode. Ali bo to srednjeročno in dolgoročno dovolj, odgovora na to vprašanje nima v tem trenutku nihče. Odvisno je predvsem od tega, kako bodo dokončno ocenjene posledice te epidemije, in teh končnih ocen trenutno nima nihče. Na zadnji videokonferenci evropskih voditeljev so padale zelo različne ocene. Države so sicer v različnih položajih, različno prizadete, čeprav vsi govorimo, da gre za simetrični šok. Ocene so padale od 5 do 15 % padca bruto domačega proizvoda v Evropi. To je ena proti tri, se pravi, običajno se te prognoze razlikujejo za desetinko odstotka bruto domačega proizvoda, zdaj je ocena od 5 do 15 %, pa tudi tukaj nihče ni dal roke v ogenj, da je to dokončna ocena. To je prva stvar, od katere je odvisno, ali je ta kreditna linija, ki je zdaj vzpostavljena, oziroma ali so ta poroštva v skupnem obsegu dovolj visoka tudi srednjeročno.   Druga stvar, od katere je odvisen odgovor na to vprašanje, pa je vprašanje, koliko časa bo epidemija še trajala. Tudi odgovora na to vprašanje nima nihče. Svetovna znanost vlaga izjemne napore v razvoj zdravil in cepiv. Tukaj so informacije zelo različne, od zelo optimističnih do zelo skeptičnih, češ da bo virus mutiral in da bo potrebno vsako leto ali pa ob vsakem novem izbruhu iskati novo cepivo. Enotnega odgovora tukaj ni. Skratka, te napovedi so različne. Svetovna znanost vlaga izjemne napore v iskanje rešitev, vemo pa, da vse to, kar svet v seštevku premore, ni bilo dovolj za to, da bi vsaj dobili pravočasno opozorilo pred širitvijo tega virusa iz Vuhana, čeprav so vse svetovne televizije kazale slike, kaj se tam dogaja. Preostali del sveta se je pa delal, kot da to ne bo nikoli prišlo od tam. Celo številni znanstveniki so govorili v to smer, Svetovno znanstvena organizacija je imela na začetku takšne napovedi. Treba je ohraniti določeno zdravo skepso do vseh teh napovedi tudi glede zdravil in cepiv in hkrati ohraniti upanje, da bomo prišli do učinkovite rešitve, ki bo epidemijo presekala. Ampak kot rečeno, tega ne vem. Ko bomo več vedeli okoli tega, bomo tudi vedeli, ali so ta poroštva dovolj, ali sta 2 milijardi tista vsota, ki omogoča slovenskemu gospodarstvu zagotavljanje likvidnosti tudi srednjeročno. Da sedaj ne govorimo o dolgoročnih ukrepih.   Hkrati, ko se naslavlja ta vprašanja, se veliko govori o tako imenovanih izhodnih strategijah iz epidemije. To so najbolj popularne besede zadnja dva tedna. Glede na izmenjavo izkušenj z drugimi evropskimi voditelji preko videokonferenc lahko rečem, da je okrog tega veliko napovedi, veliko popravkov napovedi, veliko najav, kaj vse se bo zgodilo, veliko sprememb, tudi veliko razhajanj. Če kdo spremlja zadnje dni razhajanje med stroko v Franciji pa med napovedjo Vlade o odprtju šol, veliko argumentov na eni in na drugi strani. Tudi zelo različne napovedi posamičnih držav. Recimo glede šolstva – nekatere so že najavile, da šol do jeseni ne bo v tem smislu, da bi pouk potekal v razredih, nekatere najavljajo kombinacijo. Pri nas so strokovnjaki v okviru Ministrstva za zdravstvo v zadnjih dneh izdelali priporočilo v zvezi s šolstvom in v prihodnjih dneh bo to objavljeno. Ampak nekega enotnega pogleda glede tega, kaj naj bi bila izhodna strategija, v okviru Evropske unije trenutno ni. Tudi zaradi tega, ker je trenutno v sosednjih državah recimo bistveno več okuženih, kot jih je bilo na začetku epidemije, kar seveda pod vprašaj postavlja tudi dilemo glede odpiranja meja. Izbruh okužb v Trstu v zadnjem tednu, v naši neposredni soseščini, to možnost verjetno odmika v neko daljšo prihodnost, čeprav imajo ministri za notranje zadeve ravno v tem trenutku videokonferenco, kjer razpravljajo o tem, kako vsaj delno sprostiti prehajanje evropskih meja za potnike.  V Evropi še vedno poteka razprava o tem, kako preko evropskih mehanizmov zagotoviti dovolj sredstev za blažitev posledic epidemije, za ohranitev kapacitet evropskega gospodarstva. Jasno je, da od tako imenovane koronaobveznice, za katero bi solidarnostno jamčila celotna Evropska unija, ne bo nič. To je zaradi tega, ker bi bilo za to potrebno soglasje vseh držav plus ratifikacija v parlamentih vseh držav. Trenutno ni nobene realne možnosti, da bi se to zgodilo. Realna možnost, ki se najavlja poleg vseh teh sprostitev, ki jih je Evropska komisija že najavila, je neka produktivna kombinacija uporabe naslednjega evropskega proračuna skupaj s tem skladom za obnovo. Tukaj se omenjajo različne številke. Še posebej Italija in druge države, ki so bolj prizadete, navijajo za tisoč 500 milijard težak sklad, ki bi bil delno polnjen preko posojil, delno preko tako imenovanega helikopterskega denarja. Od te vsote po mojem ne bo veliko. Ta sklad bo ustanovljen, ker je to pač realna možnost, ker je možnost s kombinacijo obstoječih formalnih mehanizmov priti do vsaj nekaterih delujočih rešitev brez tega, da so zadaj dolgi postopki usklajevanja in ratifikacije. Zaradi tega tudi mi to podpiramo, ker je boljše, da se vsaj nekaj dogaja v realnem času, kot da traja dve leti, preden se karkoli ustanovi. Se pravi, smo za rešitve, ki so bolj realne, čeprav po našem mnenju manj ustrezne od tistih, ki bi bile idealne.  Za ilustracijo dileme, s katero se zdaj sooča velik del evropske politike. Gre enostavno za to, ali bo, potem ko bomo premagali epidemijo, Evropska unija, po tem šoku, za katerega vsi pravimo, da je bil simetričen, se pravi, da nobena vlada ni kriva za to, za razliko od tega, kar se je dogajalo recimo pri reševanju Grčije … In potrebujemo tudi skupne odgovore. Če teh skupnih odgovorov ne bo, bo po koncu te epidemije nekaj držav v Evropi, ki so bile najbolj prizadete – Slovenija zaenkrat hvala bogu ni med njimi – v bistveno slabšem ekonomskem položaju, ker se bodo morale zadolževati pod bistveno slabšimi pogoji, ob padanju ratingov in tako naprej. Čisto banalno rečeno, čez nekaj let bo to pomenilo, da bo nek pripadnik višjega srednjega razreda iz Nemčije ali pa iz Nizozemske lahko kupil vilo v Toskani za polovico sedanje cene, najbrž ne v Piranu, kjer so cene že zdaj, bom rekel, nekje na vrhunskih plafonih cen nepremičnin. Seveda pa je to banalizacija primerjave. Gre seveda tudi za ceno podjetij, gre za, če hočete, naravne vire, za vse tisto, kar je na koncu strateško. Zato da zaradi teh stvari v Evropi ne bi več prihajalo do spopadov in vojn, je pravzaprav nastala Evropska unija, ki je najprej nastala kot unija za jeklo in premog. Se pravi, da smo tukaj nekje na samem začetku in lahko samo upamo, da bo politični razred v Evropi zmožen bolj trezne presoje … / izklop mikrofona/
Čas je potekel. Hvala lepa.  Predlog zakona je obravnaval Odbor za finance. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku kolegu Robertu Polnarju.
Hvala za besedo, gospod predsednik. Gospe poslanke, gospodje poslanci!  Odbor za finance je na 37. nujni seji kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejetje po nujnem postopku predložila Vlada. V dodatni obrazložitvi je minister za finance predstavil predlog zakona in pojasnil, da ta uvaja poroštveno shemo za kredite, ki jih bodo poslovne banke odobrile gospodarskim subjektom. Republika Slovenija bo dala poroštva v višini 2 milijardi evrov. Znesek je določen na podlagi strokovnih analiz ob upoštevanju razmer v bančništvu in gospodarstvu. Kreditojemalci bodo morali izpolnjevati pogoje za odobritev poroštva, ki bodo zagotovili, da bodo koristi imela predvsem uspešna podjetja, katerih težave izhajajo iz posledic epidemije. Poudaril je, da ne želijo povzročiti moralnega hazarda, kjer bi ugodnosti, ki izhajajo iz predloga zakona, koristila podjetja v težavah. Država bo poroštva krila primarno z gotovino, ob upoštevanju pogojev Evropske centralne banke in ob soglasju Banke Slovenije pa bi za izplačilo poroštev lahko namenila tudi obveznice. Namen predloga zakona je izboljšanje likvidnosti in ohranitev delovnih mest v gospodarstvu. Minister je pojasnil, da predlog zakona posega tudi na področje SID banke, omogoča možnost dodatnega zadolževanja in določa povečanje povprečnine za občine.   Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je navedla, da je služba pripravila pisno mnenje in povzela nekaj ključnih poudarkov, ki izhajajo iz tega mnenja. Opozorila je, da predlog zakona združuje interventne ukrepe in nekatere novele. K predlogu zakona je priložen tudi sklep o nedopustnosti referenduma, zaradi česar je potrebno posebej utemeljiti, ali vse vsebine predloga zakona predstavljajo nujne ukrepe v skladu z Ustavo Republike Slovenije. Pojasnila je, da amandmaji koalicijskih poslanskih skupin odpravljajo nekatere pripombe same službe.  V razpravi so nekatere članice in člani odbora izrazili pomisleke glede predloga zakona. Izpostavljeno je bilo vprašanje izpada pomoči za podjetja, ki poslujejo s tujino, ter ali bo poroštvena shema zaradi ostrih pogojev sploh dosegljiva za tista podjetja, ki jo res potrebujejo. S tem v zvezi je bilo izpostavljeno tudi vprašanje, ali 2 milijardi poroštev pomenita državno zadolževanje ter kaj bo s SID banko, saj obstaja ocena, da bo približno ena četrtina poroštev tudi unovčena, kar znaša nekaj manj kot 500 milijonov evrov. Prav tako je bilo izpostavljeno, ali so rešitve v predlogu zakona usklajene z Banko Slovenije. Člani so opozorili tudi na problematiko najemnin in lizingov malih podjetij, ki le-teh ne morejo odplačevati. Na drugi strani pa so nekateri člani in članice odbora izpostavili, da je zelo pomembna hitra finančna podpora podjetjem, predvsem zaradi reševanja likvidnosti, ter tudi dejstvo, da se država lahko zadolži ceneje kakor podjetja. S tem se bo olajšalo pridobivanje kreditov, zavarovanih s poroštvom države, da bi preprečili gospodarsko škodo in ohranili čim več delovnih mest. Poudarili so, da morajo pomoč dobiti tista podjetja, ki izkazujejo potenciale za izhod iz krize. Glede pomoči na nivoju Evropske unije je bilo izpostavljeno, da dogovori še potekajo, vendar je predvidenih približno 540 milijard evrov, od katerih lahko Slovenija računa na 2,2 milijarde.   Minister za finance je podal nekatera dodatna pojasnila, predvsem glede posameznih določb predloga zakona ter njegovih finančnih učinkov. Podal je odgovore na vprašanja, postavljena v razpravi.   Odbor je v skladu z drugim odstavkom 130. člena Poslovnika Državnega zbora obravnaval vložene amandmaje in sprejel vse amandmaje poslanskih skupin koalicije. Odbor ni sprejel amandmajev, ki so jih vložile poslanske skupine Levica, LMŠ, SD in SAB. Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona in jih sprejel. Glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona, v katerega so vključeni sprejeti amandmaji. Dopolnjen predlog zakona je sestavni del tega poročila. Hvala lepa.
Hvala lepa.   Prehajamo na predstavitve stališč poslanskih skupin.  Prva ima besedo Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke, kolega Jani Ivanuša.
Lepa hvala. Še posebej pozdrav vsem prisotnim, pa seveda predsedujočemu in predsedniku Vlade!  Iskreno si želim, da bi ta predlog zakona, ki je pred nami, res zagotovil dodatno likvidnost gospodarstva, ampak pojdimo lepo po vrsti. Prvič. Ta zakon moramo sprejemati samo zato, ker je Slovenija prodala vse svoje banke. Če sem bolj natančen, večinoma svoje deleže v bankah. Škoda, kajti danes banke potrebujemo. Zanimivo je, da mora Slovenija za vsak ukrep bankam zagotavljati poroštva, sedaj tujim bankam, ne več domačim. Likvidnost bi morale zagotavljati banke, ne država. Kvota državnega poroštva naj bi znašala 2 milijardi evrov. Država pričakuje, da jo bo to poroštvo stalo vsaj četrtino zneska poroštva. To pomeni, da bo država najmanj pol milijarde zopet namenila za tista podjetja, ki bodo tako ali tako prej ali slej ugasnila. Samo spomnimo se vseh podjetij, ki smo jih v preteklosti reševali. Vsa so na koncu propadla, to je pač tržna ekonomija, ki jo nekateri zagovarjajo. Država bi morala reševati dobra, zdrava podjetja, ki imajo likvidnostne težave res le zaradi epidemije. Podjetniki pravijo, da jim banke sploh ne odobrijo kreditov za izplačilo plač. Če je tako podjetje pred epidemijo redno izplačevalo plače in jih v času epidemije ne more zaradi prepovedi opravljanja dejavnosti, potem ne vem, zakaj so banke tako zelo stroge. Ne pa vseh tistih, ki so likvidnostne težave povzročili sami s slabim vodenjem in upravljanjem.   Ne glede na državno pomoč za zagotavljanje likvidnosti podjetij se v gospodarstvu že kažejo ekonomske in socialne posledice, ki so veliko hujše kot epidemija. Vemo, koliko espejev se je zaprlo takoj po razglasitvi epidemije. Tudi nekatera podjetja, v mislih imam predvsem turistične agencije – število brezposelnih na Zavodu za zaposlovanje skokovito narašča. Delodajalci že nižajo plače svojim zaposlenim. Država bo imela visoko neuravnotežen proračun. Prvič, več bo odhodkov, in drugič, manj bo prihodkov. Skratka, slabi časi se nam obetajo. Čeprav se Vlada trudi pomagati prebivalstvu in gospodarstvu, ukrepi enostavno niso dovolj učinkoviti. Pojdite v Velenje in vprašajte tiste, ki so na seznamu za odpuščanje. Vprašajte tiste, ki se vsak dan prijavljajo na Zavodu za zaposlovanje. Tako kot v vsaki krizi bi bilo potrebno tudi v tem primeru državno pomoč deliti s tresočo roko. Nekateri bodo državno pomoč izkoristili za lastno okoriščanje, potem pa podjetja vseeno poslali v stečaje, delavce pa na Zavod za zaposlovanje. Vlada bi morala razmisliti o državnih pomočeh, ki bi bile pogojene, trenutno pa smo v stanju nenamenskega razdeljevanja proračunskih sredstev tudi nekaterim, ki jih sploh ne bi potrebovali. Ne pozabimo, da so lahko računovodski podatki zelo elastični. To pomeni, da si jih podjetniki lahko prilagajajo glede na svoje potrebe. Za vsak proračunski evro bi morala biti postavljena varovalka. Državna pomoč bi morala biti pogojena. Če je državna pomoč namenjena delavcem, naj jo dobijo delavci. Če je državna pomoč namenjena nabavi osnovnih sredstev, naj jo država plača neposredno dobaviteljem. Še nekaj je zelo pomembno. Danes državo za pomoč prosijo tisti podjetniki, ki so v času gospodarske krize pozivali k znižanju davkov. Prav bi bilo, da bi se zavedali, da se ta državna pomoč financira ravno z davki, ki jih ali pa ne plačujemo vsi davkoplačevalci. V Slovenski nacionalni stranki pozdravljamo tudi dvig povprečnin za občine. Občine že dolgo časa opozarjajo na finančno podhranjenost. Država na občine prelaga vse več dela, hkrati pa tem pristojnostim ne sledi tudi finančni tok. V teh časih bi morale tudi občine nagraditi vse tiste, ki pomagajo pri zajezitvi epidemije, v prvi vrsti gasilce, civilno zaščito ter zdravstvene delavce.  Hvala lepa za vašo pozornost.
Hvala lepa.  Besedo ima Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti, kolega Felice Žiža.
Spoštovani predsednik Državnega zbora, hvala za besedo. Spoštovani kolegice in kolegi, spoštovani predsednik Vlade! Egregio Presidente della Camera di Stato, grazie per la parola. Egregi deputati, deputate, egregio Presidente del Governo! Tisztet Hölgyeim és Uraim!   V Poslanski skupini italijanske in madžarske narodne skupnosti podpiramo Predlog zakona o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19. Pozdravljamo napor Vlade, da je v času epidemije koronavirusa v Sloveniji pripravila nabor ukrepov za hitro likvidnostno pomoč slovenskim podjetjem in dvig povprečnin za občine. Mnogo podjetij je namreč v tem času moralo omejiti svoje aktivnosti ali začasno zapreti svoja vrata. Delujoča podjetja se poleg tega srečujejo s težavami v ponudbenih verigah in pri zagotavljanju storitev. Vsa bodo za normalno delovanje ali ponoven zagon potrebovala nujno potrebna likvidnostna bančna posojila, da bi ohranila delovna mesta in gospodarsko stabilnost v državi.   Država bo zato poleg obstoječih finančnih instrumentov zagotovila še dodatna poroštva za najem bančnih kreditov. Za podjetje z manj kot 250 zaposlenimi bo jamčila do višine 80 % glavnice, pri velikih podjetjih s sedežem v Sloveniji pa do višine 70 % glavnice. Država, ki tako prevzema na svoja pleča velik del tveganja zaradi krize, bo za garancijsko shemo za posojila podjetjem namenila 2 milijardi evrov. Podjetja s sedežem v Sloveniji z dobro boniteto in poravnanimi obveznostmi iz naslova davkov in prispevkov ter z razlogi za najem posojila bodo lahko likvidnostna posojila pridobila do desetine lanskih prihodkov ali pa v višini celotnega stroška plač.   Prepričani smo, da bo Slovenija, kot je do sedaj znala uspešno sprejeti ukrepe za omilitev širjenja epidemije covida-19, kar nas v tem primeru uvršča med bolj učinkovite države na svetu, tudi s skupnimi močmi znala učinkovito omiliti hude finančne, gospodarske in socialne posledice, ki nas čakajo po tej svetovni pandemiji. Hvala.
Hvala lepa.   Besedo ima Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, kolega mag. Marko Pogačnik.
Spoštovani predsednik Državnega zbora, hvala za dano besedo. Spoštovani predsednik Vlade, kolegice, kolegi!   Pred nami je zakon o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstva za omilitev posledic epidemije covida-19. To je še eden izmed paketov zakona, ki ga je predlagala vlada Republike Slovenije za zajezitev posledic, ki jih je prinesel virus covid-19, in je prvenstveno namenjen direktni pomoči gospodarskim subjektom v Republiki Sloveniji, ohranitvi delovnih mest v gospodarskih družbah. Poglavitne rešitve, ki jih predlagani zakon prinaša, so urejanje poroštev Republike Slovenije, dana bankam in hranilnicam za kredite podjetij, ročnost kredita ne sme presegati petih let, višina poroštva, ki ga da Republika Slovenija, znaša 70 % glavnice kreditov za velika podjetja in 80 % za mikro, majhna in srednja podjetja. Predlagana poroštvena shema bo naslovila problem likvidnosti v gospodarstvu, ki se je pojavil ob izbruhu virusa covid-19. Ključni so ukrepi, ki bodo podjetjem omogočili oživitev njihove investicijske aktivnosti in s tem ohranitev delovnih mest. Predlagani zakon zagotavlja tudi dvig povprečnin občinam za 6 %. Občine bodo namesto 589,11 evra na prebivalca prejele 623,96 evra, pri čemer bo znesek veljal za celotno leto. Skupno bodo tako občine prejele dodatnih 70 milijonov evrov. Višje povprečnine bodo posameznim občinam zagotavljale višje prihodke in s tem zagotavljanje upravljanja kvalitetnejših zakonskih obveznosti. Zakon predvideva tudi, da se najemnikom poslovnih stavb ali poslovnih prostorov, ki so v lasti Republike Slovenije ali v lasti samoupravnih lokalnih skupnosti, ki jim je onemogočeno ali bistveno oteženo opravljanje dejavnosti zaradi virusa covid-19, ne zaračunava najemnin ali dela najemnin.  V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo prepričani, da so ukrepi, ki jih predvideva predlagani zakon, ustrezni in pravilni, zato bomo predlagani zakon tudi podprli. Hvala.
Hvala lepa.   Besedo ima Poslanska skupina Liste Marjana Šarca, kolega Igor Peček.
Hvala lepa, spoštovani predsednik Državnega zbora. Kolegice in kolegi!  Naj že takoj na začetku povem, da v Listi Marjana Šarca ne dvomimo o namenu zakona, ki je vsekakor dober, ampak realnost, na katero moramo gledati s skupnimi očmi, je drugačna, predvsem pa globlja in obsežnejša od ukrepov, ki jih Vlada predlaga v tem zakonu. Še pred sprejetjem zakona na Vladi, v fazi same priprave predloga, so bili številni predlogi opozicije kot v zadnjem času že večkrat tudi tokrat žal preslišani. Ne mislimo in ne želimo dajati sporočila, da je v zakonu vse slabo, ker ne mislimo, da je tako. Prav je, da poskušamo s predlaganimi ukrepi stimulirati banke, da bodo imele interes pomagati gospodarstvu z dajanjem kreditov in da jih na nek način tudi ustrezno zavarujemo. Ampak osnovni problem predlaganega poroštvenega zakona je v tem, da ne rešuje oziroma ni kreiran s ciljem reševanja osnovnega problema gospodarstva, in to je problema izpada prihodkov podjetij. Osnovni cilj zakona bi morala biti pomoč mnogo podjetjem v različnih dejavnostih, ki so bila najbolj prizadeta že s samim začetkom krize, ki se je začela izkazovati z nižanjem gospodarske rasti, potem pa še s samimi vladnimi ukrepi. Tukaj mislimo predvsem na večja, srednja, majhna in pa tudi, še posebej mikro podjetja, ki bodo imela velik problem s servisiranjem svojih obveznosti do dobaviteljev, ne bodo pa iz te poroštvene sheme dobila tako imenovanih likvidnostnih sredstev, ki bi jim omogočila nadaljevanje poslovanja. Omejitve za posamezna podjetja za pridobitev poroštev glede na letne prihodke in stroške dela so izjemno restriktivne, tako glede na okvir Evropske komisije kot tudi na primerljive države.   Prav je, da z novelo zakona PKP1 Vlada oziroma država sicer kompenzira nadomestila plač za zaposlene na čakanju, vendar pa je potrebno vedeti, da stroški bruto plač znašajo le okrog od 30 do 35 % vseh stroškov, ki jih imajo podjetja pri opravljanju svoje dejavnosti. Vlada ne kompenzira obveznosti do dobaviteljev, fiksnih stroškov teh podjetij, to so lizingi, zavarovanja, telekomunikacijske in komunalne storitve, plačila anuitet za kredite ter amortizacije. Teh stroškov in odhodkov prizadeta podjetja kljub že sprejetim ukrepom, kot je na primer odlog plačil anuitet za kredite in akontacij dohodnine, zaradi zmanjšanih prihodkov ne bodo mogla pokriti. To pomeni, da se bo problem zaradi nezmožnosti plačil do finančnih inštitucij, do dobaviteljev fiksnih storitev in tako naprej prenesel po verigi navzdol, s čimer bo nelikvidnost teh podjetij vodila v njihovo insolventnost, hkrati pa povzročila problem nelikvidnosti, potencialne insolventnosti tudi pri njihovih dobaviteljih.  Ključno pri tem se nam zdi tudi, da predlog zakona ne govori o tem, pod kakšnimi preostalimi pogoji je banka dolžna odobriti posojilo, če izkoristi možnost zavarovanja posojila s strani države od 70 do 80 % na prvi poziv, da ni roka, v katerem mora banka ta kredit odobriti, in da ni določene maksimalne obrestne mere. Moti nas tudi urejanje spremenjenega načina oblikovanja predloga Vlade Republike Slovenije za člane nadzornega sveta SID banke. Že po sami naravi stvari je na prvi pogled vidno, da tu ne gre za ukrep, ki bi bil po svojem smislu in vsebini sploh potreben, da se interventni zakon, ki ga danes sprejemamo, tudi uresniči. Enostavno gre za trajen ukrep, za spremembo, ki trajno spreminja Zakon o slovenski izvozni in razvojni banki. In to je še eden izmed ukrepov, ki je kot nek trojanski konj podtaknjen v predpis, ki je sicer interventne narave in bo kot tak veljal le za določen čas, torej za čas trajanja epidemije.   Zaradi vsega navedenega v Listi Marjana Šarca predlaganega zakona danes žal ne moremo podpreti. Hvala lepa.
Hvala lepa.   Besedo ima kolegica mag. Meira Hot za Poslansko skupino Socialnih demokratov.
Hvala za besedo, spoštovani gospod predsednik. Spoštovani gospod minister, kolegice in kolegi!  Ob razglasitvi epidemije covida-19 je postalo jasno, da bo ta s seboj prinesla neizmerne negativne učinke na likvidnost državljank in državljanov in gospodarstva, nenadno ustavitev javnega življenja vseh gospodarskih in drugih aktivnosti. Epidemija je dejansko presekala vse navedene procese sredi toka, sredi izvajanja, zato je logično, da marsikdo ne bo imel kritja za plačilo terjatve, ki je nastala še pred epidemijo, saj ni mogel predvideti posledic, ki jih bo prinesel marec. Jasno je, da bo zagotovitev likvidnosti sredstev v času epidemije in okrevanja ključni izziv oblasti in glavno merilo njene uspešnosti. Na to dejstvo smo Socialni demokrati opozarjali od prvega dne. Že v svojih prvih predlogih, pripravljenih za sejo Sveta za nacionalno varnost, smo izpostavili potrebo po zagotavljanju hitrih likvidnostnih sredstev, ki bi prizadetim subjektom omogočila pomoč takoj zdaj. Urejanje birokratskih postopkov in morebitno delno vračanje pomoči za tiste, ki bodo uspešno okrevali, pa bi urejali, ko se razmere umirijo. Nova vladna koalicija se je pri pripravi prvih ukrepov odločila, da se reševanju tega problema posveti šele kasneje, zato zagotovitev likvidnosti ni bila del tako imenovanega prvega protikoronskega paketa. Ločen zakon, ki bi slovenskemu gospodarstvu in ljudem zagotovil premostitvena sredstva, smo zato res težko pričakovali. Ko smo osnutek zakona končno prejeli, pa smo lahko razočarani ugotovili, da gre le za paket bančnih posojil z državnim poroštvom.   Vsem, ki danes obupujejo, ker ne vedo, kako bodo zagotovili denar za ohranitev dejavnosti in zaposlenosti, je Vlada pripravila eno samo rešitev – bančni kredit. Sicer res z državnim poroštvom, a vendarle gre za kredit, ki ga bo treba v celoti z obrestmi vrniti. Nobenih olajšav za tiste, ki bodo huje ali trajno prizadeti, nobene možnosti delnega odpisa prejete pomoči, nobenih sredstev za prilagoditev novi situaciji. Ta kreditna logika kaže na to, kako slabo odločevalci poznajo stanje v podjetjih in poslovno politiko. Posojilo, pa naj bo namenjeno premostitvi ali investiciji, se uporabi samo v primeru, ko kreditojemalec računa, da bo s pričakovanimi prihodki posojilo tudi dejansko odplačal. V okoliščinah, ko zagon posla in pogoji poslovanja niso jasni, pa najem kredita pomeni neodgovorno dejanje in slabo poslovno odločitev, zato se bojimo, da bodo mnogi v najtežje prizadetih panogah preprosto ostali brez pomoči, saj je ne bodo mogli uporabiti.   Pri tem so bili ignorirani pozivi po vključitvi dodatnih ukrepov. Socialni demokrati smo recimo, sledeč pozivu Trgovinske zbornice, predlagali, da se v zakon vključi shema za sofinanciranje poslovnih najemnin, a smo bili zavrnjeni. Tako kot vsi drugi konstruktivni predlogi opozicije in civilne družbe. Bojimo se, da Vlada ocenjuje uspešnost svojih ukrepov le po njihovi skupni oceni vrednosti. Pomembno ji je, da je kreditna poroštvena shema težka 2 milijardi evrov, veliko manj se zanima za to, ali in kako bodo upravičenci lahko uporabili to pomoč. Tako se s temi in ostalimi zakoni dvigujejo vsote porabljenih javnih sredstev za spopad z epidemijo, pri čemer na povpraševanje učinkovitosti še ni odgovorjeno.  V Poslanski skupini Socialnih demokratov bomo v današnji razpravi skušali z amandmaji vsaj nekoliko dopolniti predlog zakona. Možnosti za to sicer ni veliko, saj je odbor posegel v tako malo členov, da resne dopolnitve niso več mogoče. O svoji podpori se bomo pa odločili po zaključeni razpravi, vendar že sedaj ocenjujemo, da zakon, ki tako enostransko in ozko rešuje težave medsebojno izjemno raznolikih subjektov, ne bo mogel dobiti naše podpore. Hvala.
Hvala lepa.   Besedo ima Poslanska skupina Stranke modernega centra, kolegica Mateja Udovč.
Hvala lepa, spoštovani predsednik Državnega zbora. Spoštovane kolegice in kolegi!  Epidemija novega koronavirusa je Slovenijo postavila pred nov izziv. Do sedaj se še nismo znašli v takšnem položaju. Razmere v gospodarstvu se hitro slabšajo, gospodarska aktivnost močno pada, razmere na trgu dela pa se še zaostrujejo. Soočamo se z najhujšo krizo po letu 2009, ko se je slovensko gospodarstvo skrčilo za 7 %. Strokovnjaki ocenjujejo, da bo kriza še daljša in da bo okrevanje zelo zelo dolgotrajno. Posledice epidemije lahko premagamo samo s čimprejšnjim zagonom gospodarstva, glavno vprašanje pa je, kako zagnati gospodarstvo, da bodo podjetja lahko proizvajala in se še naprej razvijala, da bodo zaposleni prejemali plače ter da bo država prejemala davčne prilive za izvajanje javnih storitev. Ključna za gospodarstvo je čim hitrejša implementacija vladnih ukrepov v prakso in administrativna poenostavitev postopkov za pomoč zaposlenim. Zavedamo se, da so številna slovenska podjetja že v globoki krizi. Kot ena izmed rešitev je tudi današnji predlog zakona, ki bo zagotovil nujno potrebno likvidnost slovenskemu gospodarstvu. Predlagani ukrepi bodo gospodarskim družbam omogočili najem kreditov, zavarovanih s poroštvom Republike Slovenije. Višina likvidnostnega posojila bo omejena na 10 % letnih prihodkov podjetja ali celotnega stroška plač.  V Poslanski skupini Stranke modernega centra menimo, da bomo s sprejetjem tega zakona prispevali k ohranjanju gospodarske stabilnosti in delovanju delovnih mest v podjetjih, ki jih je hudo prizadela epidemija. Preprečili bomo tudi poslabšanje socialnega položaja širšega kroga prebivalstva, predvsem socialno ogroženih skupin. Obseg poroštva, izdanega po tem zakonu, bo znašal 2 milijardi evrov. Ta kvota je manjša kot v primerljivih državah, a če se bo v prihodnjih mesecih pokazala potreba, se bo obseg poroštva lahko povečal. Pri posojilih, odobrenih od začetka epidemije do konca leta, bo država jamčila do 70 oziroma 80 % glavnice kredita, odvisno od velikosti podjetja. Pričakovati je, da se bo v prihodnjih petih letih lahko unovčilo do pol milijarde poroštev. Država z omenjeno poroštveno shemo prevzema velik del tveganja, zato pričakujemo, da bodo poslovne banke temu primerno ravnale ter hitro in učinkovito zagotavljale pomoč za odpravo likvidnostnih šokov. S tem bomo preprečili hujšo škodo, zagotavljali likvidnost v bančnem sistemu in optimizirali javna sredstva.  Pri omenjeni jamstveni shemi pa se nam v Poslanski skupini Stranke modernega centra zdi pomembno predvsem to, da je relativno enostavna in za majhna podjetja administrativno čim manj obremenjujoča. Poleg tega pa se zavedamo, da so v času širjenja epidemije tudi občine na različnih področjih utrpele škodo. Zato jim bomo s tem zakonom dvignili povprečnine za približno 6 %. Po novem bo povprečnina za leto 2020 znašala 623,96 evra na prebivalca, kar je bilo še nekaj mesecev nazaj nemogoče. Višina povprečnin bo še toliko pomembnejša v času, ko bodo zaradi posledic epidemije upadli prihodki in izrazito narastli odhodki občinskih proračunov. Zvišanje bo veljalo tudi za nazaj, od 1. januarja 2020 dalje, razliko pa bodo občine prejele do konca meseca maja 2020. V Poslanski skupini Stranke modernega centra z navdušenjem podpiramo tudi določbo, da se najemnikom poslovnih prostorov in poslovnih stavb v lasti države oziroma občine, ki jim je bilo zaradi ukrepov Vlade opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno, v tem času ne zaračunavajo najemnine. Žal pa v ta sveženj ni bil vključen ukrep, s katerim bi bil najemnik poslovnih prostorov upravičen do subvencije tudi za najemnine, ki so v zasebni lasti. Prepričani smo, da so zakonski ukrepi korak v pravo smer, saj vodijo k ciljni gospodarski rasti, ki smo si jo zastavili v naslednjih letih, in stabilizaciji gospodarskih razmer v državi. Predlagane ukrepe podpiramo tudi zato, ker so bili v veliki meri upoštevani predlogi Stranke modernega centra.   Na podlagi navedenega bomo v Poslanski skupini Stranke modernega centra predlog zakona podprli. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Besedo ima kolega Luka Mesec za Poslansko skupino Levica.
Hvala za besedo in lep pozdrav!  V Levici namen tega zakona, ki je pomoč podjetjem, da bodo lahko ohranila delovna mesta v recesiji, ki najverjetneje sledi odprtju karantene, seveda podpiramo. Ima pa ta zakon več problemov, na katere smo opozarjali že v petek in soboto na seji Odbora za finance, pa jih bom danes v stališču na hitro ponovil. Najprej. Če pogledamo ta zakon, vidimo, da ne gre toliko za pomoč podjetjem, kot gre za pomoč bankam. Banke bodo namreč tiste, ki jim država garantira za kredite podjetjem, in podjetja so koristnik tega zakona šele posredno. Skratka, v prvi vrsti ta zakon pomaga bankam, pri čemer opozarjamo, da so banke, sprivatizirane v prejšnjih vladah, danes po poročilih vseh regulatorjev še vedno super likvidne, se pravi polne denarja, ki so ga iz javnih sredstev prejele po prejšnji krizi, in nimajo nikakršnih težav z likvidnostjo. Drugič. Vprašanje je, ali bo pomoč prišla do podjetij. Kriteriji so namreč po naših ocenah postavljeni prestrogo in so postavljeni bistveno strožje kot v primerljivih državah. Podjetje, ki bo hotelo dobiti pomoč, ne bo smelo biti podjetje v težavah pred 31. 12., kredit ne bo smel preseči 10 % letnega prometa oziroma enokratnika lanskih stroškov dela. V Nemčiji in Avstriji, za primerjavo, govorijo ne o 10 %, ampak o 25 % letnega prometa in o 2,5-kratniku stroškov dela, ne o enokratniku. V tej smeri gre tudi naš amandma, ki smo ga danes vložili ponovno. Dalje. Vprašanje je, ali zakon pomaga tistim podjetjem, ki pomoč najbolj rabijo. To so podjetja, ki ne smejo obratovati ali ki imajo okrnjeno delovanje zaradi karantene, zaradi upada potrošnje in tako naprej. Ta podjetja danes nimajo samo problemov z likvidnostjo, probleme imajo s pokrivanjem fiksnih stroškov, z amortizacijo, z zapadlimi obveznostmi do dobaviteljev. Tega se ne da reševati s krediti, posebej ne, ker so to krediti, ki jih bo treba v celoti vrniti državi, obrestna mera, ki jo lahko zaračunajo banke, pa ni omejena navzgor. In ne nazadnje, treba je posebej opozoriti na gostinstvo in turizem, ki sta najbolj prizadeta sektorja in kjer je vprašanje, kdaj bosta sploh lahko začela s polno paro obratovati. Skratka, država bo tukaj rabila druge mehanizme.   Kot eno alternativo, ki jo lahko na nek način vidimo tudi drugod po Evropi, predlagamo, da država okrepi svoj domači finančni sektor, da naj dokapitalizira SID banko in jo povzdigne v polnokrvno razvojno banko za pomoč gospodarstvu pri premostitvi težav, s katerimi se bomo soočali, in treba bi bilo razmisliti, ko že investiramo v gospodarstvo, tudi o tem, da država pridobi večinski delež v kateri od bank, ki so bile nedavno privatizirane, da bo imela prek tega vzvod za sistemsko pomoč gospodarstvu. To na kratko.  V zakonu je še nekaj težav. Prva je določba o najemninah, kjer vsi najemniki, tako fizične kot pravne osebe, v zasebnem sektorju oziroma ki najemajo od zasebnikov, niso upravičeni do pomoči, do pomoči so upravičeni samo tisti, ki najemajo od države ali pa od občin. In poudarjamo še enkrat, to bi bilo treba raztegniti tudi na zasebni sektor in najti mehanizem, kako to storiti. Na seji v petek je bil omenjen, v Avstriji recimo v primeru epidemij vsa odgovornost pade na najemodajalca. Zadnje. V tem zakonu so se znašle stvari, ki nimajo nikakršne zveze s soočanjem s koronakrizo. Prva je, da posega v to, kako se imenuje nadzorni svet SID banke, kjer bo zdaj imel skoraj izključno besedo minister za finance, druga je, da se določa nov način imenovanja direktorjev javnih skladov, kjer Vlada zopet dobiva bistveno višja pooblastila kot prej, tretja pa, da lahko SID banka postane neke vrste nova slaba banka.  To so razlogi, zaradi katerih mi tega zakona ne moremo podpreti.
Hvala lepa.   Besedo ima Poslanska skupina Nova Slovenija – krščanski demokrati, kolega Jožef Horvat.
Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani minister za finance, kolegice in kolegi!  Nova Slovenija bo zakon o zagotovitvi dodatne likvidnosti v gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 podprla. Zadovoljni smo, da je bil na Odboru za finance po dvodnevnem delu v soboto ta zakon sprejet brez glasu proti. Brez glasu proti. To je dejansko rezultat tega, da je Vlada pojasnjevala koncept, kako gospodarstvu pomagati z dodatno likvidnostjo, povabila k sodelovanju številne akterje in imela temeljite pogovore predvsem z gospodarstvom.  V Novi Sloveniji smo seveda razmišljali, ko gledamo rešitve, ena od takšnih je plafon, namreč nedovoljeni znesek, skupni znesek. Najvišji dovoljeni skupni znesek glavnice kredita posameznega kreditojemalca lahko znaša do 10 % prihodkov prodaje v lanskem letu. Spraševali smo se, ali je to dovolj, ali ni morda ta plafon postavljen prenizko. Naš odgovor je: kratkoročno je dovolj. Kaj pa dolgoročno? Na to vprašanje nima odgovora nihče. Ne svetovno ne evropsko in ne slovensko gospodarstvo in tudi ne slovenska politika. Kaj to pomeni? To pomeni, da sporočamo gospodarstvu, da bomo podrobno spremljali, kako bodo ti ukrepi za zagotovitev dodatne likvidnosti prijeli, kako bodo učinkoviti. Na podlagi tega bomo potem tudi ustrezno ukrepali. Mi bi radi poudarili tudi to, da ta zakon ne zagotavlja celotne likvidnosti slovenskih poslovnih subjektov. Gre za zagotavljanje dodatne likvidnosti. Vsak pameten poslovni subjekt pri pametni poslovni politiki ima nek likvidnostni načrt. Seveda bodo pri tem likvidnostnem načrtu sedaj izpadi, ker se je dejansko gospodarstvo ustavilo, in tukaj zdaj prihaja naproti ta zakon, torej slovenska politika, če hočete, Državni zbor, vsi skupaj, da gospodarstvu pomagamo. Mi smo zadovoljni – tako kot smo obljubili, ker pač pri nas beseda velja – da bomo v tem zakonu tudi posegli v zakon o izvrševanju proračuna Republike Slovenije. V koalicijski pogodbi smo zapisali, da bomo povprečnino za občine v letu 2020 dvignili s 589,11 na 623,96 evra. Gre za isto višino, kot rečeno, kot smo jo zapisali v kolektivni pogodbi. Gre za isto višino, kot smo jo takrat skupaj s kolegi iz SDS predlagali kot kompromis v tretji obravnavi sprejetja zadnjega zakona o izvrševanju proračuna – saj se spomnite tiste nočne seje Državnega zbora. Pomemben podatek: razlika za pretekle mesece se občinam nakaže v zadnjem tednu meseca maja.  Gospe in gospodje, pred 1. junijem ne bo mogoče zagnati gospodarstva na 100 % zmogljivosti kot pred krizo. Organizacije, kot sta OECD in Mednarodni denarni sklad, opozarjajo, da bo kriza daljša, da bo okrevanje trajalo dalj časa in da je to povezano s tem, kdaj se bo odkrilo cepivo oziroma zdravilo. OECD je celo bolj pesimističen. Pravi, da obstaja višja ocena tveganja, da se pri ponovnem zagonu gospodarstva epidemija lahko ponovi. Nemško industrijsko združenje opozarja, da je potrebno razmišljati dlje, vsaj do leta 2022. Pa morda še nazaj. Zakaj plafon 10 % prihodkov prodaje v letu 2019? Zavedati se moramo, kolegice in kolegi, da je Slovenija članica evroobmočja, v katerem veljajo posebna pravila. V tem kontekstu je bilo nujno potrebno tudi spoštovati pravila, ki jih narekuje Banka Slovenije. Ampak kot rečeno, ta zakon ne pomaga bankam, ta zakon pomaga in je namenjen izključno slovenskemu gospodarstvu. Ponavljam, spremljali bomo, kako bodo določbe tega zakona prijele, še posebej v primeru, če bo gospodarstvo potrebovalo bistveno več časa za svoj zagon, kot je to danes predvideno.
Hvala lepa.   Besedo ima kolega Marko Bandelli za Poslansko skupino Stranke Alenke Bratušek.
Hvala, predsednik, za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani minister!   Epidemija virusa je močno udarila gospodarstvo po celem svetu. Do sedaj sprejeti ukrepi so reševali predvsem solventnost gospodarstva, ki je čez noč ostalo brez prihodkov, njegovi izdatki pa so ostali enaki. Zakon pred nami je usmerjen v ukrepe, ki bodo omogočili likvidnost. Gospodarstvo je soočeno s številnimi likvidnostnimi težavami zaradi zmanjšanega povpraševanja, izpada proizvodnje, težav z dobavami ter pridobivanjem finančnih posojil. Gospodarstvo sprejetih ukrepov, namenjenih pokrivanju stroškov delavcev, na svojih transakcijskih računih v veliki meri še ne čuti. Posledično podjetja ne plačujejo računov drugim dobaviteljem, preklicujejo že dana naročila in odpuščajo delavce. Prišlo je do tako imenovanega domino efekta. Za ta domino efekt je odgovorna Vlada Republike Slovenije. Ni dovolj zgolj sprejeti ukrepe, če se pogoji za uveljavljanje pomoči spreminjajo vsak mesec, postopki pa so, nasprotno z obljubami, zbirokratizirani in zapleteni.   Bistvo zakona je poroštvo države za kredite, ki jih bodo pri bankah najemali gospodarski subjekti. V zakonu so zapisani pogoji za poroštva, ki jih je na področju državne pomoči za zajezitev epidemije covida-19 sprejela Evropska komisija. Krediti morajo biti namenski, podjetja morajo izpolnjevati določene bonitetne kriterije, zlasti pa ne smejo veljati za podjetja v težavah na dan 31. 12. 2019. Država prevzema poroštvo le za določen odstotek glavnice, in sicer 80 % glavnice za manjša podjetja ter 70 % glavnice za velika podjetja. Glede na glavnice, za katere jamči država, sta še dva dodatna omejitvena pogoja – višina je omejena na 10 % prihodkov od prodaje v letu 2019, vendar ne sme presegati višine stroškov dela v letu 2019. V Poslanski skupini SAB razumemo, da država s poroštvom prevzema veliko tveganje, vendar menimo, da ta dva dodatna omejitvena pogoja nista ustrezna. Evropska komisija namreč ne določa, da morata biti oba pogoja izpolnjena kumulativno, temveč določa, da glavnica ne sme biti višja ali od določenega odstotka prihodkov od prodaje ali od določene višine stroškov dela. Predlog zakona pred nami pa povsem neutemeljeno in v nasprotju s sprejetimi pravili Evropske komisije odreka pomoč podjetjem, katerih stroški dela v letu 2019 niso bili visoki.   V Poslanski skupini SAB pozdravljamo dvig povprečnine občinam s 589 evrov na 623, četudi odgovor od kod denar ni bil dan, in oprostitev plačila najemnine za poslovne prostore in poslovne stavbe v lasti države ali občine v času epidemije. Opozarjamo pa, da takšnega ukrepa niso deležni najemniki poslovnih prostorov, ki so v zasebni lasti in teh prostorov ne morejo uporabljati zaradi prepovedi dejavnosti, kljub temu so dolžni plačevati polno najemnino. Zato smo Vladi na njeno zaprosilo, ki je naslavljalo vse opozicijske stranke, poslali predlog za spremembo Obligacijskega zakonika, kjer bi takšno nezmožnost uporabe ustrezno uredili za poslovne razmere, ki jih sicer podrobneje ureja povsem neustrezen zakon iz leta 1974.   Glede na dejstvo, da bo Državni zbor odločal tudi o nedopustnosti zakonodajnega referenduma o predlaganem zakonu, smo dolžni opozoriti na spremembo članov nadzornega sveta SID banke. Referendumsko pravico je možno omejiti le na nujno potrebne ukrepe za zajezitev epidemije. Sprememba članov nadzornega sveta SID banke ne predstavlja takšnega nujnega ukrepa. Zakon spreminja zakon o izvrševanju proračuna leta 2020 in 2021. Uvaja predprograme iz postavke covid-19, na kateri se zagotavljajo pravice porabe za financiranje vseh stroškov, povezanih z epidemijo. Dodatno zadolževanje za namen epidemije covida znesek poroštva države in prvotnih 800 milijonov dviguje za dodatni 2 milijardi evrov. Država bo razdelila rekordno količino proračunskega denarja v treh mesecih. Zgolj proračunska rezerva, ki obsega 1,5 % prejemkov proračuna, ne bo zadostovala, česar se zaveda tudi predlagatelj. Ker takšne razdelitve državnega denarja v zgodovini Slovenije ne pomnimo, je prav, da dodeljevanje in porabo sredstev nadzoruje za to posebej ustanovljeno delovno telo znotraj parlamenta. Prav je, da v vsakem trenutku jasno vemo, kam bodo šla sredstva, in da se zelo jasno izvaja nadzor nad … / izklop mikrofona/
Čas je žal potekel.   Besedo ima kolega Robert Polnar za Poslansko skupino Demokratične stranke upokojencev Slovenije.
Hvala, gospod predsednik. Gospe poslanke, gospodje poslanci!  Položaj, v katerem se nahajamo in je obeležen z virusno pandemijo, v resnici ni tako zelo poseben. Od pandemije aidsa preko ptičje gripe, ebole, sarsa 1 vemo, da svetovno tržišče proizvaja v kombinaciji s slabimi zdravstvenimi sistemi na ogromnih površinah in s trendom nespoštovanja potreb nujnega cepljenja neizogibno hude in smrtonosne epidemije. Današnja epidemija najbolj prizadeva precej udoben del sveta, ki se ga označuje z atributom zahodni in v glavnem proizvaja sumljiva jadikovanja in odvratne budalosti na družbenih omrežjih. Očitno pa je, da bosta potrebna izvajanje zaščitnih ukrepov in predvsem čas, da bo virusu preprečeno širjenje na nove gostitelje. Zapletenost epidemije se kaže v tem, da je vselej področje izraženosti med naravnimi in družbenimi opredelitvami.   Med družbenimi opredelitvami ni mogoče zaobiti ekonomske podstati, katere temelj so gospodarske družbe. Zakon o interventnem ukrepu zagotovitve dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije bo s svojim najpomembnejšim ukrepom omogočil možnost zagotavljanja trdnejše likvidnosti podjetjem s poroštvom države. Pred dobrimi desetimi leti so bila slovenska podjetja soočena s finančno krizo in z velikimi likvidnostnimi težavami, toda osnovno izhodišče, potreba po dodatnih kreditih za zagotavljanje likvidnosti, je bilo drugačno. Višina posojil nefinančnih družb je ob koncu leta 2008 znašala 33 milijard in 317 milijonov evrov, ob koncu leta 2019 pa znaša 22 milijard in 461 milijonov evrov. Nefinančne gospodarske družbe vstopajo v sedanjo krizo z bistveno manj obveznostmi iz naslova posojil. Jamstva države za financiranje podjetij so bila v času finančne krize na podlagi zakona o jamstveni shemi omogočena od 1. maja 2009 do konca decembra 2010, in sicer v višini 1,2 milijarde evrov ali 3,16 % takratnega bruto domačega proizvoda. Sedanja predlagana višina poroštev države obsega 2 milijardi evrov ali 4,16 % bruto domačega proizvoda za obdobje od 1. maja do konca letošnjega leta. Prevedeno v jezik poslovne pragmatike to pomeni, da je primerjalno gledano za osem mesecev tega leta določen višji obseg poroštev podjetjem ne glede na to, da so podjetja v boljšem stanju glede zadolženosti, kot so bila v letu 2009. Ali je to dovolj, se bo pokazalo v praksi, pri čemer obstaja tudi potencial dodatnega državnega povečevanja vrednosti poroštev, če se bodo za to pokazale potrebe.   V Poslanski skupini Desus ocenjujemo, da bo pričakovana posledica predlaganega ukrepa izboljšanje likvidnostnega položaja podjetij. Državno poroštvo predstavlja prvovrstno zavarovanje, zato je utemeljeno predpostaviti, da bodo podjetja lažje pridobila kredite, ker bodo z vidika njihovega odobravanja manj tvegana. Slovenske nedavne izkušnje kažejo, da pri kreditnih poslih nikakor ni odgovornost samo na strani tistega, ki jemlje kredit, marveč vsaj v enaki meri tudi pri tistem, ki kredit odobrava. Hitrost kot ključni element učinkovite podpore je zato lahko tudi povzročitelj tveganja neizpolnjevanja obveznosti. Banke, ki bodo želele pridobiti državno poroštvo za dane kredite, bodo morale del tveganj nositi tudi same.   Druge pomembnejše spremembe se nanašajo na zakon o izvrševanju proračuna za leti 2020 in 2021. Pri tem v Poslanski skupini Desus izpostavljamo predvsem dvig povprečnine za občine kot temeljnega vira za financiranje lokalne samouprave s 589,11 evra na 623,96. Poračun med sedanjo izplačano povprečnino in novo višino bo opravljen v zadnjem tednu meseca maja, povišanje povprečnine bo občinam prineslo dodatnih 73 milijonov evrov. Vemo, da je to še vedno v neskladju z zahtevami pri izvrševanju zakonsko določenih nalog. Upoštevati pa je treba, da je bila pred petimi meseci, ko je bila določena povprečnina 589,11, v državi konjunktura z napovedano od 2,5- do 3-odstotno gospodarsko rastjo, danes pa je recesija z napovedanim padcem gospodarske aktivnosti za od 8 do 16 %.  Poslanska skupina Desus bo predlog zakona o interventnem ukrepu zagotovitve dodatne likvidnosti gospodarstvu za omejitev posledic epidemije soglasno podprla. Hvala.
Hvala lepa.  Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih.  V razpravo dajem 5. člen ter amandma Poslanske skupine Levica, amandma Poslanske skupine LMŠ in amandma Poslanske skupine SD. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da da. Sprožim prijavo. Prijava poteka. Prosim, da se prijavite. Ne dela. Dajmo še enkrat. Poteka. Hvala lepa.  Prvi ima besedo gospod minister Šircelj.
Hvala lepa, predsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, gospe in gospodje!  Dovolite mi, da na začetku oziroma po predstavitvi mnenj poslanskih skupin dam nekaj pojasnil v zvezi s tem zakonom. Omenjeno je bilo, da ta ukrep ni zadosti, da je dejansko premalo, da ukrepi, ki se nanašajo na likvidnost gospodarstva oziroma poroštvo za kredite gospodarstvu, niso zadosti. Jaz bi vas rad opozoril na to, da je ta zakon del celotnega paketa, drugega paketa, ki ga je Vlada pripravila za pomoč gospodarstvu in ljudem. Ker sem rekel drugega, to pomeni, da imamo tudi prvi paket, in v prvem paketu smo naredili tisto najnujnejše, da podjetja lahko odložijo davke in prispevke, da lahko odložijo akontacije. To dejansko lahko naredijo na enostaven način. Poleg tega smo sprejeli še en zakon, ki dejansko tudi omogoča odlog kreditov. Tako da s tega zornega kota, še enkrat, je to del teh dveh paketov. V tem drugem paketu ravno tako naslavljamo še oziroma dopolnjujemo zakon, ki bo tudi v pomoč gospodarstvu, kjer smo dejansko dosegli to, da podjetjem ni treba plačevati prispevkov. In še enkrat, tukaj je precej zakonodaje, ki ureja celovito celotno gospodarstvo in seveda tudi socialni status ljudi. Prihaja tudi tretji paket, če želite. Ta tretji paket bo pomenil razvoj, bo razvojni, bo razrešil tudi nekatera vprašanja v posameznih panogah in dejavnostih, tudi turizmu. Tako da s tega zornega kota je to vprašanje na mestu, pojasnilo pa je, da gre za več zakonov, več paketov in tako naprej. Tako da zadeve rešujemo celovito.  Pojavljajo se tudi vprašanja v zvezi z najemninami, v različnih poslanskih skupinah in tako naprej. Mi rešujemo tukaj najemnike, kjer je najemodajalec občina, država, lokalna skupnost in tako naprej. V civilnopravna razmerja ne posegamo. Sem pa že na Odboru za finance povedal, da bomo zelo natančno proučili predlog. Ta rešitev že velja, vem, da nekaj desetletij, v Avstriji. Upam, da bodo s to rešitvijo tudi pri nas zadovoljni. Kot vemo, v Avstriji se najemnine ne plačuje, takrat ko pride do tega, da je neka naravna nesreča, je katastrofa, je epidemija in tako naprej. Ne nazadnje najemodajalci v takih trenutkih ne dobijo najemnine, država v takih trenutkih ne dobi davka od te najemnine, tako da tudi to rešitev bomo proučili v tretjem sklopu.   Potem imamo tudi vprašanja glede samega pogojevanja in pogojev, so kriteriji prestrogi in tako naprej. Jaz bi tukaj rad rekel glede poroštva, mi govorimo o poroštvu tukaj, poroštvu države za kredite, ki jih banke dajejo podjetjem. Ne moremo pa govoriti o tem, na kakšen način, kako, s kakšnimi obrestnimi merami dajejo banke kredite, se pravi o poslovni politiki bank. Država ne more posegati v vsa področja, kjer bi tukaj radi. Potem bi država postala banka. To ne gre. V evropskem finančnem sistemu to ne gre. Tudi glede regulacije. Mi imamo tukaj za mala in srednja podjetja regulacije ali pa poslovne politike – z vidika poroštva pravzaprav ni nekaj posebnega. Vlada iz proračuna daje 100-odstotno poroštvo za mala in srednja podjetja, in šele če bo Evropska centralna banka, če bo Banka Slovenije dala soglasje k obveznicam, potem samo pri velikih podjetjih pridejo te obveznice v poštev. Samo pri velikih podjetjih. Tukaj ne želimo narediti nobene slabe banke. Tako da s tega zornega kota seveda mi tudi pričakujemo, da ne bo prišlo do unovčitev toliko poroštev. Tudi zaradi tega, ker so krediti dejansko namenjeni tistim podjetjem, ki jih je prizadela epidemija, ki se morajo postaviti na noge, ni pa poroštvo za, če želite, vse stare zgrešene investicije, ki so se zgodile v prejšnjih mesecih ali ki so se zgodile v prejšnjih letih, se pravi pred samo epidemijo. O tem se nismo nikoli pogovarjali. Poroštvo pomeni potencialni denar davkoplačevalcev. Če povemo tukaj in govorimo, tudi jaz govorim, denar bo iz proračuna, to pomeni, denar bo od davkoplačevalcev. Lahko seveda rečete, denar bo tudi izposojen. Ja, ampak tudi ta izposojeni denar bo moral biti plačan od davkoplačevalcev. Tukaj gre za dejansko pomoč. Tukaj gre za pomoč in enostavno drugega denarja v Evropi, v Sloveniji ni. Gre za to, da se denar od davkov daje tistim, ki ga v tem trenutku bolj rabijo zaradi krize.  Jaz tudi mislim, da tukaj danes v gospodarstvu ne gre za domino efekt. Daleč od tega, da bi šlo za domino efekt. Vsak dan dobim informacijo, da so v nekaterih podjetjih začeli delati, da so odprli proizvodnjo, zagnali proizvodnjo. Je pa res, da nekateri sektorji, tukaj govorim o gostinstvu in turizmu, tisti sektorji, ki dejansko ne morejo delati, ker zaradi uredb Vlade oziroma lokalnih skupnosti, občin in tako naprej ne morejo delati. Ti so vsekakor bolj prizadeti. Ti so zaradi tega tudi v drugem zakonu bolj naslovljeni in dobivajo neko nadomestilo za to. Tako da s tega zornega kota bi rad poudaril to, da gledamo tudi na te in gledali bomo tudi na tiste, ki so najbolj prizadeti. Morda še to. V tem zakonu imate določbe, ki se nanašajo na posebno evidentiranje odhodkov, stroškov, kakor želite, povezanih z epidemijo, povezanih s covidom-19. V tem zakonu je tukaj, da se bo to posebej evidentiralo, ali pa če želite drugače, posebej pobarvalo v proračunu, da se bo vedelo, kaj je, ali pa če želite, posebej dalo na posebno proračunsko postavko, kjer se bo to naredilo. Državni zbor ima v vsakem trenutku možnost, ne samo pravico, bom rekel za karkoli, da v vsakem trenutku lahko to zahteva. Mislim, da smo v nekem drugem zakonu že sprejeli določilo, da bo glede tega denarja Vlada vsak mesec posredovala podatke o tem, kako koristi davkoplačevalski denar za odhodke, ki so povezani z epidemijo. S tega zornega kota bom z veseljem kadarkoli posredoval te podatke, že danes se pa posebej evidentirajo v tej povezavi. Hvala lepa.
Hvala lepa.   Besedo ima Andreja Zabret, pripravi naj se Miha Kordiš.   Izvolite.
Hvala za besedo, podpredsednik.   Cilj zakona, ki ga danes obravnavamo, je predvsem lažje pridobivanje potrebnih likvidnostnih bančnih posojil za ohranitev poslovanja in s tem tudi delovnih mest ter na ta način preprečiti hujšo gospodarsko škodo. Vse od sprejetja prvega koronazakona je Vlada, in predvsem minister za gospodarstvo gospod Počivalšek obljubljal, da bo drugi koronazakon namenjen zagonu gospodarstva in zagotavljanju likvidnosti podjetjem. Z velikim veseljem smo vsi pričakovali ta predlog zakona, predvsem pa gospodarstvo. Vendar prišel je, moram reči, hladen tuš in zakon je na žalost eno veliko razočaranje, saj po eni strani zelo dobro ščiti bančni sistem, ker bodo banke, ko bodo dajale posojila po tem zakonu, nosile zelo majhen riziko pri zagotavljanju likvidnosti gospodarstva. Na drugi strani pa zakon ne prinaša ničesar za podjetja, kjer glavni problem ne bo likvidnost, ampak spremenjeni poslovni pogoji z velikim padcem povpraševanja po krizi oziroma končanju ukrepov epidemije. Teh spremenjenih pogojev podjetja ne bodo mogla obvladovati le z likvidnostnimi krediti, ampak predvsem s spremenjeno razvojno strategijo, ki bo temeljila na novih trgih, produktih in tehnologijah, ter seveda z dodatnimi vlaganji. Nove strategije ali poslovni modeli bodo potrebovali dolgoročno in boljšo podporo države z različnimi ukrepi in tudi finančno podporo. Sprašujem, kakšne ukrepe bo Vlada pripravila za taka podjetja oziroma celotno gospodarstvo, da bodo omogočali čimprejšnji zagon gospodarstva. Od tega je odvisno, kam bo šla Slovenija. S tem je tudi povezano, da Vlada čim prej začne sproščati dejavnosti, v katerih lahko zagotovimo varnost delovanja, in s tem preprečimo še nadaljnje stagniranje gospodarstva, stečaje podjetij, brezposelnost in podobno. Današnji predlog zakona je pripravljen pozno, vsaj en mesec za drugimi državami, in bo stopil v veljavo šele v začetku meseca maja, se pravi vsaj en mesec in pol po zaprtju velikega dela gospodarstva.   Kot sem že omenila, je velika verjetnost, da zakon ne bo dosegel svojega namena. Velika in dobra podjetja ne potrebujejo takih kreditov, saj imajo dobre bonitete in lahko kadarkoli refinancirajo svoje kredite oziroma dobijo likvidnostne kredite. Hkrati pa jim ta poroštva le povečujejo stroške kredita in morda bi jim celo banke dale slabšo boniteto, glede na to, da bodo zaprosile za državno pomoč. Zaradi zahtevnih pogojev najboljših bonitet in podobno pa ta shema ne bo dosegljiva za podjetja, samostojne podjetnike, ki bi poroštva res potrebovali. Da je situacija resna, kažejo tudi številke. Namreč, v zadnjem mesecu se je povečalo število nezaposlenih za 12 tisoč 111. Samo v teh dneh lahko gledamo tragično zgodbo glede odpuščanja delavcev v Gorenju, več kot tisoč ljudi naj bi odpustili. V času od sprejetja interventnega zakona je vlogo za državne subvencije dalo 24 tisoč 115 delodajalcev, kar pomeni za 285 tisoč 655 zaposlenih in to pomeni dobro tretjino aktivno zaposlenih ljudi v Sloveniji. Tudi vloge za moratorij za odplačevanje kreditov je po podatkih Banke Slovenije dalo 5 tisoč pravnih oseb in samostojnih podjetnikov ter 7 tisoč fizičnih oseb. Vse to kaže, da je gospodarstvo trenutno v likvidnostnem krču in težkih oziroma resnih težavah. Že na Odboru za finance smo opozarjali, da bo, če sprejmemo zakon tak, kot je, v praksi veliko težav. Težava bo pri višini odobritve največjih dovoljenih zneskov za likvidnostna posojila, ki bodo premajhni za večje projekte, pri manjših podjetjih pa bo težava nizko likvidnostno posojilo, ki bo manjše od povprečnih mesečnih prihodkov, in bodo tako težko premostila likvidnostne težave.   V ta namen smo tudi v LMŠ podali amandma. Spomnim se besed predsednika Vlade, ko je rekel, da bo denarja za vse dovolj. To očitno ni tako in ga je in bo dovolj le za nekatere. Kar nas je posebej zmotilo v noveli, je 9. člen, ki govori, da banka lahko pred nastopom dogodka neplačila kredita SID banki ponudi v odkup svojo terjatev do kreditojemalcev v višini neplačanega nominalnega zneska glavnice. V ta namen smo v LMŠ tudi vložili amandma, ki doda besedilo, da se more kreditojemalec s ponudbo za odkup njegove terjatve strinjati. Amandma je bil na odboru gladko zavrnjen. Upam, da ga koalicija podpre danes. Sprašujem se, in o tem sem spraševala tudi ministra za finance, zakaj bi banka prodajala terjatve pred nastopom neplačila in zakaj bi SID banka to sprejela. Odgovor je bil, da zaradi zagotavljanja likvidnosti bank, vendar – za koga je ta zakon narejen, za zaščito bank ali za gospodarstvo? Banke nimajo težav z likvidnostjo in imajo dovolj denarja. Še pred kratkim so se spraševale, kam naj plasirajo svoj denar, in so celo želele zaračunati obresti na depozite. Zdaj imajo priložnost, da ta sredstva plasirajo, in upam, da bodo banke sodelovale pri ohranitvi delovnih mest in zagonu gospodarstva. Resnično ne vem, zakaj je potrebno dodatno obsežno prevzemanje kreditnega rizika komercialnih bank s strani države in povrh vsega od teh bank ni nobena slovenska, razen NLB v 25 %. Vse to me spominja – in upam, da se motim, kot sem že omenila tudi na Odboru za finance – na preteklo bančno sanacijo, ko smo državljani brez lastne volje vložili v banke 5 milijard, in da ne omenim še razlaščencev podrejenih obveznic. Glede na to, da v LMŠ nismo edini, ki smo na to pomislili, in da smo tudi od ministra za finance na odboru slišali, da je glede tega dobil pomisleke tudi od bančnikov, se pravi, da to ni tako nedolžno. In kjer je dim, je tudi ogenj. Ne bi želeli, da se ponovi zgodovina in da bi vsled tega lahko SID banka postala slaba banka ali pristanišče za slabe terjatve.   Rečeno je bilo, da bo zakon enostaven ter da bodo podjetja hitro in enostavno prišla do kreditov, vendar so podjetniki zaskrbljeni nad kompleksnostjo zakona in opozarjajo, da bodo postopki odobravanja vse prej kot enostavni. Celotni zakon ima na žalost še vedno pomanjkljivosti in ključna za gospodarstvo je hitrost implementacije ukrepov v praksi in administrativna poenostavitev pri zaprošanju kreditov. Že na odboru smo pripravili nekaj amandmajev, s katerimi bi lahko izboljšali zakon. In res smo se potrudili in pripravili po našem mnenju dobre predloge, vendar koalicija je očitno sama sebi zadosti in ponovno ni sprejela niti enega amandmaja opozicije. Upam, da danes koalicija morda podpre kakšen amandma opozicije. Hvala.
Hvala lepa.   Gospod minister, imate besedo.
Hvala lepa.   Jaz bom gospe Zabret še enkrat odgovoril, ker želim podati celovito informacijo glede tega. Jaz ti res odgovarjam dejansko na vsa vprašanja, vsaj mislim, da na vsa vprašanja, potem pa seveda, če potegnemo samo en delček mojega odgovora ali pa samo nekaj besed, se to lahko postavi v drugi kontekst ali pa ni v celoti obrazloženo in potem lahko pride do tega, da se ne razume mojih besed tako, kot so bile dejansko izrečene.  Prvo, kar je, zavračam tezo, da bo na podlagi tega zakona ali kateregakoli drugega zakona denarja samo za nekatere, kar je bilo dejansko izraženo. Dejstvo pa je nekaj – da tako imenovanega helikopterskega denarja iz Evropske unije, kar je bilo na začetku mišljeno, ne bo. Z drugimi besedami, evropski proračun ali inštitucije ne bodo direktno, neposredno financirale proračunov od članic. To je bilo rečeno. Tukaj se seveda pogovarjamo o, bom rekel, zelo zelo, če želite, po mojem mnenju strokovnih zadevah, zaradi tega mislim, da ta teza, da bo le za nekatere in tako naprej, glejte, ni pravilna. Tukaj gre potem za to, kdo dejansko prevzema riziko. Zdaj pravite, da mi tukaj skrbimo samo za banke in tako naprej. Za del teh kreditov bo seveda Slovenija oziroma proračun prevzel jamstvo, za te kredite. Če tega ne bi naredil, bi verjetno poslušali, da vse države to naredijo, samo Slovenija ne. O tisti določbi, o kateri je bilo zdaj še enkrat govora, zakaj bo potem dejansko prišlo do prenosa obveznice na SID banko – in ja, zato, da se bo povečalo likvidnost, ampak, spoštovana gospa poslanka Zabret, to bo čez nekaj let. Krediti se bodo dali za čez nekaj let. In to bo takrat, ko bo Evropska centralna banka oziroma ko bo Banka Slovenije dala soglasje k uredbi. In to vedno isto govorim. Jaz se opravičujem nekaterim, ker moram pač isto povedati, ampak zaradi tega, ker se iztrgajo iz konteksta moje besede in se jih potem na takšen način tukaj predstavlja, moram to še enkrat povedati. Mi moramo skrbeti tudi za stabilnost finančnega sistema čez pet let, ali pa čez tri leta. In danes je likvidnost v redu. Ta zakon daje kredite za največ pet let, in zaradi tega je treba gledati tudi na prihodnost, ne moremo gledati samo na sedanjost, kaj se bo danes zgodilo. Enostavnost poslovne politike je največ odvisna od enostavnosti poslovne politike bank. In tukaj so banke pod nadzorom Banke Slovenije. Tako da jaz se ponavljam, za tiste, ki mi že četrtič ali petič poslušate, je isto, ampak jaz pač glede teh zadev moram biti natančen, ko se te moje izjave interpretirajo. Zato še enkrat, opravičujem se tistim, ki ste me poslušali eno in isto že četrtič.
Hvala lepa.  Besedo ima Miha Kordiš, pripravi naj se Luka Mesec.  Izvolite.
Hvala za besedo, predsedujoči.  6 milijard evrov – toliko približno so bili do sedaj težki ukrepi, med njimi tudi tisti, s katerimi se na današnji seji ukvarjamo, ki jih je Vlada mobilizirala za pomoč ljudem in gospodarstvu, kot jih sama naslavlja. Za potrebe teh ukrepov se je tudi zadolžila. Ampak konsistentno v tem mesecu in pol ista vlada kaže, kakšne so njene prioritete pri razdeljevanju teh 6 milijard evrov. Najprej je finančni kapital, banke, če želite. Na drugem mestu je velik biznis. Na tretjem mestu so provizije za prijatelje – vemo, kaj se dogaja z nabavo zaščitne opreme na Zavodu za blagovne rezerve. In potem, na četrtem mestu, če sploh, pridejo na vrsto vsi drugi, se pravi ljudje. Tudi z zakonom pri tej točki, ki naj bi služil zagotavljanju likvidnosti, ni nič drugače. Gre za primer prve vladne prioritete, torej podpiranja finančnega kapitala.  Za začetek. Ti ukrepi postavljajo zelo neživljenjsko sito, po katerem se bo denar pretočil do podjetij. To sito bi bilo potrebno popraviti. Brez tega imamo opravka z zakonom za pomoč in podporo bankam, ki so itak že zelo dobro kapitalizirane. Druga stvar, ki bi jo bilo potrebno spremeniti in kar v Levici predlagamo, je, da za podjetja, ki prejemajo pomoč, prepovemo odpuščanje. Navsezadnje, za koga ali za kaj rešujemo gospodarstvo? Ali so to delovna mesta ali so to ljudje ali so to dobički lastnikov? In navsezadnje, kakšno je tisto gospodarstvo, ki ga financiramo zato, da podpira dobičke lastnikov, ne pa za izboljšanje življenja ljudi, vključno z zagotavljanjem delovnih mest, kakovostnih delovnih mest in razvojnega preboja. In navsezadnje, tretja sprememba, ki jo socialisti zahtevamo, je, da mora biti vsa pomoč bankam povratna. Ker v tem hipu lahko v bankah odpirajo šampanjce. S to vlado in njenim menedžmentom epidemije koronavirusa je za banke božič prišel nekaj mesecev bolj zgodaj. Ves denar, ki ga država bankam nameni posredno ali neposredno, mora biti povrnjen. Navsezadnje gre za javni denar, gre za javne finance, gre za denar vseh državljank in državljanov. Oziroma če ne, se mora pomoč ustrezno prevesti v lastniške deleže. Ali če želite, banke je skozi to pomoč potrebno nacionalizirati. Tako kot bi to storila vsaka druga pametna država, ki na prvo mesto ne postavlja dobičkov finančnega kapitala in finančnega sektorja, ampak razvoj domačega gospodarstva in finančnega sistema, ki servisira potrebe ljudi, ne pa dobičkov lastnikov. Hvala.
Hvala lepa.   Besedo ima Luka Mesec, pripravi naj se Robert Polnar.   Izvolite.
Hvala še enkrat.  Kot sem prej povedal, mi namen tega zakona, kot ga predstavlja Vlada, se pravi zakon za pomoč podjetjem, da bodo ohranjala delovna mesta, podpiramo. Poudarjam pa, da je v prvi vrsti ta zakon namenjen bankam. Namreč, banke so tiste, ki bodo deležne državnih poroštev, banke so tiste, ki bodo deležne razbremenitve tveganj v primeru podeljevanja kreditov. Primer: če veliko podjetje najame 10 milijonov evrov kredita z državnim poroštvom, za 7 milijonov evrov prevzame tveganje država, za 3 milijone pa banka, 70 proti 30. Se pravi, v prvi vrsti je banka tista, ki je koristnik tega zakona, šele posredno pa podjetje preko znižane obrestne mere. Naj bi bila znižana, ampak problem je, da ta zakon ne postavlja zgornje meje obrestne mere, ampak v bistvu še vedno prepušča odločitev o ustrezni obrestni meri banki, podjetju pa nalaga, da za državno poroštvo plača premijo.   Naša prva kritika je torej, da je v prvi vrsti ta zakon zakon za banke, šele v drugi vrsti je to zakon za podjetja. Zato danes, kolikor členov je še ostalo odprtih, poskušamo to pomoč pripeljati do podjetij, prvič, s tem, da se omogoči podjetjem, da koristijo zgornje omejitve, ki jih je trenutno dopustila EU, torej ne kreditov v višini 10 % letnega prometa, ampak 25 % letnega prometa, in ne kreditov v višini enokratnika lanskih stroškov dela, ampak dvokratnika lanskih stroškov dela. V nasprotnem primeru nas skrbi, da bo to podobno izzvenelo kot jamstvena shema, ki jo je prej, mislim da, omenjal tudi minister, iz leta 2009, ki je gospodarstvu omogočila 1,2 milijarde poroštev, ampak je v veliki meri ostala neizkoriščena. Sam vidim tukaj še eno podobno z letom 2009, in to je vreme, če tako rečem, v Evropski uniji ali pa razpoloženje v Evropski uniji. Leta 2009 je bilo podobno kot po tej krizi nekaj mesecev, ko so vsi evropski politiki, odločevalci postali keynesijanci. Takrat se je dopuščalo jamstvene sheme, takrat se je spodbujalo sanacije bank, takrat je Sarkozy organiziral srečanja evropske četverice največjih evropskih gospodarstev in pozival k temu, da se ustanovi nek evropski sklad, da bi evropske države krizo naslovile skupaj, s skupnimi sredstvi in da ne bi breme reševanja padlo na nacionalne države, posebej ne na majhne, kakršna je med drugimi tudi Slovenija. To je bilo leta 2009. Ampak takoj za tem se je pa razpoloženje spremenilo. Nemčija in tako imenovane severne države so začele pritiskati na to, da ne sme biti nobenega skupnega reševanja krize, dokler niso upoštevana Maastrichtska pravila, dokler se države ne zavežejo k fiskalnemu pravilu, kakršnega je leta 2009 uvedla Nemčija, in tako je vse padlo na nacionalne države. Države so bile tiste, ki so morale s svojimi sredstvi, s svojim denarjem, s svojo zadolžitvijo v izjemno neugodnih pogojih reševati svoja gospodarstva. Slovenski javni dolg je posledično poskočil na 30 milijard evrov, skozi tisto krizo. Glavni razlog, če gledamo od začetka krize pa do leta 2015, je, da ni bilo skupnega evropskega reševanja krize. In tokrat mislim, da na žalost, čeprav moram reči, da sem bil tudi sam med tistimi, ki so verjeli, da se je Evropska unija ali pa predvsem voditelji držav, da so se kaj v prejšnji krizi naučili – izgleda, da se niso. Če smo še pred enim mesecem govorili o helikopterskem denarju pa o evroobveznicah in tako naprej, imamo zdaj diktate Angele Merkel, ki govori, kako ne sme biti nobena pomoč nepovratna, kako morajo države vse dolgove poplačati. In verjetno bomo imeli v kratkem tudi pritiske po ponovnem uveljavljanju fiskalnih pravil in tako bo spet vse padlo na države.   Zato ponavljamo drugo stvar, in to je tudi amandma. Država mora imeti to v uvidu. Kot je Miha Kordiš prej povedal, mi trenutno razdeljujemo milijarde in milijarde javnega denarja, treba je pa imeti v uvidu, da bo zaradi razpoloženja v Evropski uniji verjetno treba ta denar vračati. Torej, prva stvar, ki jo je treba imeti pri tem zakonu nekako v obziru, je, da ta poroštvena shema ne sme pomeniti nove socializacije izgub, se pravi nekega novega prenašanja slabih kreditov na SID kot novo slabo banko. Mi predlagamo, da se poroštvena shema organizira tako, da v primeru zapada, neplačila kredita država v zameno dobi ustrezen delež v banki, ki je to shemo koristila. To je naš amandma k 9. členu. Tudi druge države, če pogledate Nemčijo, kapitalsko vstopajo v svoja gospodarstva. Ravno prej sem prebral novico, da se je Nemčija med drugim odločila vstopiti v Lufthanso. Skratka, v strateške dele gospodarstva na čelu s finančnim sektorjem bodo države vstopale in mislim, da ni nič bogokletnega, če to pričakujemo tudi od slovenske Vlade. Ta virus je, kot je prej Robert Polnar na začetku svoje razprave namignil, v prvi vrsti virus globalizacije, v dveh smislih. Prvič. Zaradi zelo globaliziranega gospodarstva se je virus v tako kratkem času razširil po vsem svetu. In drugič, kar je pomembneje. Ko se je virus razširil po vsem svetu in so države prešle na karantene, se pravi na pilotiranje, ugašanje gospodarstev, so se čez noč potrgale globalne verige vrednosti, čez noč smo prišli tako daleč, da države, razvite države, kot so Nemčija, Slovenija, Italija in tako naprej, niso zmogle proizvesti tako osnovne stvari, kot so maske za obraz. Se pravi, kos blaga z elastiko je postal produkt, za katerega so se dobesedno na svetovnih trgih države med sabo pretepale. Joc Pečečnik je stopil pred slovenske novinarje in rekel: »Mi smo maske dobesedno ukradli.« Na Poljskem ste imeli primer, maske namenjene v Lombardijo, takrat ko je bila tam kriza, poljska država jih je zaplenila in razdelila v svoj sistem.   V tako stanje smo prišli čez noč in mislim, da se je treba pripraviti na to, da bo gospodarstvo po tej krizi drugačno, da je globalizacija verjetno nek svoj vrh dosegla in da bo v prihodnosti bistveno pomembnejšo vlogo odigrala država. Zato poudarjam, država bi morala začeti razmišljati srednjeročno, kako vzpostaviti samopreskrbo z nujnim medicinskim materialom, kako vzpostaviti samopreskrbo s prehrano. Jaz res ne bi rad videl filma, v katerem bi se države na tak način, kot so se zdaj med sabo teple za maske, pretepale za, ne vem, hrano ali pa kakšne druge vire. Mislim, da ni nepomembno, da ponovno poudarim finančno suverenost. Evropa nam očitno zopet obrača hrbet in slovenska država bi morala razmišljati o tem, kako okrepiti svojo suverenost tudi na tem področju. Toliko mogoče za nekoliko širši komentar tega zakona in ukrepov naprej. Se pa seveda veselim odziva ministra.
Hvala lepa.   Besedo ima Robert Polnar, pripravi naj se Marko Bandelli.   Izvolite.
Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Gospe poslanke, gospodje poslanci!  Vprašanje, s katerim se danes ukvarjamo, je, kaj potrebuje gospodarstvo. Mislim pa, da je bistveno bolj pomembno vprašanje, kakšno bodoče drugačno gospodarstvo potrebujemo. Ta miselni preskok je pogoj. To je bistvo. Opiranje zgolj na zasebno pobudo in podjetnost znotraj obstoječih okvirov znanja in ustvarjalnosti je namreč v današnji Sloveniji že kar precej očiten nesmisel. Tisti načini razmišljanja, s katerimi smo se pred 30 leti vrnili v kapitalizem, nam povzročajo samo še nazadovanje. Kakorkoli protislovno zveni, je covid-19 nebesna mana za vladajoče zahodne politične in ekonomske strukture. Pandemija bo vsekakor imela razdiralne ekonomske posledice, toda velika ekonomska kriza bi se zgodila tudi brez nje. Začetek se je nakazal septembra preteklega leta, pandemija pa bo priročno sredstvo za prikritje tega dejstva in predvsem, da se neprijetna vprašanja pometejo pod preprogo. Za novo krizo tako ne bo kriv ekonomski model zahodnih držav, ki se od velike recesije 2008/2009 ni spremenil niti za milimeter. Za krizo ne bo krivo brutalno proračunsko varčevanje niti stagnacija prihodkov večinskega dela zaposlenih niti brezsramno ignoriranje strahovitega porasta neenakosti. Ne. Zato ker s sistemom je vse v redu, le da je virus pokvaril idilo. Vse velike ekonomske krize od zmagoslavja neoliberalizma v 80. letih minulega stoletja do danes so imele isti vzrok – veliko kombinirano rast zadolženosti gospodinjstev, države in gospodarskih subjektov. Višina globalnih dolgov je v drugi polovici leta 2019 dosegla neverjetnih 250 tisoč milijard dolarjev in presegla 320 % globalnega bruto domačega proizvoda. Te številke so precej nad nivojem, ki je bil dosežen leta 2008 in je izzval krizo strašanskih razmerij. In tak sistem že desetletje deluje od danes do jutri. Denar se neprekinjeno tiska, obrestne mere pa se vzdržujejo na absurdno nizkem nivoju, kakršnega v novejši zgodovini ne poznamo. Stari dolgovi se vračajo samo z novim zadolževanjem, toda nevzdržna rast korporacijskih dolgov začenja počasi najedati in podirati finančni sistem. V Združenih državah Amerike se je septembra 2019 začela resna kriza likvidnosti in začelo se je dodatno veliko tiskanje denarja. Strokovna javnost mednarodne organizacije in globalni mediji pa so se delali, da ne vidijo, kaj se dogaja. Potem pa se je na srečo pojavil virus.   Za razliko od predhodnih kriz, ki so bile krize povpraševanja, je današnja kriza kriza tako povpraševanja kakor tudi ponudbe, zato ker je obstal velik del storitvenega sektorja. To je kombinacija, ki jo je mogoče srečati samo v vojnah ali pa ob mednarodnih sankcijah. Pri nas se danes prerekamo in učeno disputiramo o tem, ali sta 2 milijardi državnih jamstev dovolj ali ne. Gospe in gospodje, znanje o ekonomskem razvoju je zelo omejeno, zato je pri tem priporočljiva skromnost pri oblikovanju politik in previdnost pri pretiranem posploševanju. Običajna modrost je v takšnih razmerah nestabilna in se redno spreminja v nekaj drugega, morebiti celo nasprotnega od prejšnje stopnje. Čeprav so njeni zagovorniki spet zelo samozavestni, ko vsiljujejo novo pravovernost. Za nazaj se pogostokrat strinjamo, da politike ekonomskega razvoja niso služile svojemu izraženemu cilju in da so temeljile na slabih zamislih. Običajno trdimo, da slabe zamisli uspevajo, ker so v interesu vplivnih skupin in da se to brez dvoma dogaja. Da se to dogaja, je nekaj vsakdanjega, vsaj od klasikov škotske politične ekonomije naprej, in dogaja se s presenetljivo doslednostjo. To je tudi bistvo vsega. Slabe zamisli morebiti ne služijo deklariranim ciljem, vendar je značilno, da se za njihove poglavitne arhitekte izkažejo kot zelo dobre zamisli. V sodobnem času je bilo v ekonomskem razvoju veliko eksperimentov, ob katerih je težko prezreti njihov skupni imenovalec. Načrtovalcem gre po navadi prav dobro, čeprav so subjekti poskusov prepogostokrat tepeni.  Slovenske strukture znanja in zaposlovanja so še skoraj enake, kakor so bile pred 30 leti. Gospodarstvo, ki mu danes zagotavljamo jamstva za najem kreditov za vzdrževanje likvidnosti, še vedno v absolutni meri temelji na slabo plačanem srednje kvalificiranem delu. V tranziciji pa je bila medtem opravljena še njegova selitev iz vsaj srednje velikih podjetij v naš kaotični drobni sektor. Te tehnološke strukture še vedno pogajanja arhaični vrednostni sistem delavnosti, marljivosti in discipline. Poklicni, socialni in miselni profili so po sodobnih merilih že povsem anahronistični. Vse povedano se očitno ne nanaša na vse odlične ljudi v gospodarstvu in drugje, ki vse skupaj pravzaprav še držijo pokonci. Govorimo pa o tem, da so taki ljudje na žalost v veliki manjšini. Govorimo pa ob tem tudi o tistem najvplivnejšem slovenskem gospodarstvu, z njegovimi zbornicami in združenji in njegovimi zahtevami gospodarstva. Iz krize ne bomo izšli po merilih in po močeh take vrste gospodarstva. Cilje si je treba zastavljati zunaj okvirov obstoječega gospodarstva, zagotovo ne proti njemu, brez dvoma pa mimo interesov in zahtev obstoječega in nepovezano z njimi.   Mi smo glede na obrazložitev, ki smo jo slišali na Odboru za finance v zvezi s predlaganim zakonom, lahko zaključili, da je ne samo v Sloveniji, ampak tudi v Evropski uniji, kamor Slovenija nesporno sodi, in tudi v evropski monetarni uniji, katere članica smo, dokončno konec monetarističnih fantazij in da prehajamo na politiko fiskalne ekspanzije, to pomeni proračunskega zadolževanja. To, kar zdaj počnemo, je samo to in nič drugega. Izhodiščna točka vsake veljavne fiskalne politike pa je obseg javne potrošnje. Tega obsega ne določajo potrebe fiskalne politike same po sebi, ampak ga določajo potrebe družbe po javnih storitvah in javnih službah. Ko se na tak način ugotovi obseg javne potrošnje, se pravzaprav ugotovi, koliko sredstev je potrebno zagotoviti z obdavčenjem. Pri tem pa moramo razlikovati dolgoročne kapitalne investicije in kratkoročne politike stabilizacije. Kapitalne investicije morajo zagotoviti stabilen dotok investicijskih projektov neodvisno od poslovnih ciklov, kratkoročne politike pa morajo okrepiti stabilnost z zagotavljanjem poslov v javnem sektorju. Eno in drugo pa ima cilj zagotoviti določeno mero avtomatizma v upravljanju dolgoročnega in kratkoročnega povpraševanja. In ravno to je bistvo tega, kar danes sprejemamo. Gre za to, da dolgoročno država posega v makroekonomska razmerja na način, da poskuša zagotoviti povpraševanje.  Gospe in gospodje, kadar govorimo o potencialnih dolgovih gospodarstva ali pa države, je dobro vedeti, da kredit in dolg sama po sebi nista problem, bistveno večji problem je, zakaj ju uporabimo. Slovenci imamo s tem prekleto dobre izkušnje iz obdobja od 2009 pa tam do 2014. Osebno si želim, da bi se iz teh izkušenj zgodovinsko gledano tudi kaj naučili, čeprav glede tega nimam prav veliko upanja. Hvala lepa.
Hvala lepa.   Besedo ima Marko Bandelli, pripravi naj se Tina Heferle.   Izvolite.
Hvala, predsedujoči, za besedo.   Jaz se bom takoj navezal na nekaj besed, ki jih je povedal naš premier Janez Janša, se pravi, poroštva v visoki višini garancij. Saj so res poroštva v visoki višini garancij, spoštovani predsednik Vlade – tudi če ga ni tukaj, ampak mislim, da bo to razumel. Te visoke, ampak komu? Komu namenjene? Komu? Ta zakon sigurno ni namenjen za mikro in mala podjetja, da jim reši probleme. Ne. Ne bo jim jih rešil, ker so pogoji tako restriktivni, da ne bo nihče vzel ali pa glavnina ne bo izkoristila te prilike, da bo lahko vzela ta sistem in ta instrument pomoči.   Zadovoljen sem, da je moja razprava na Odboru za finance padla na plodna tla, ker vidim amandmaje k 5. členu tukaj in to je prav tisto, kar sem jaz omenil takrat. Izrecno sem rekel, da so ti pogoji nehumani, niso človeški. Dokaz temu je, da imajo Avstrija in vse druge države višje. 10 % na promet – kaj je 10 % na promet? Kaj je 10 % na promet? Kakšen kredit je sploh to? Kakšno garancijo sploh daste? In od tega samo 80 % garantirate na to vrednost. Še večji absurd je pa na strošek dela. Ali se vi zavedate, koliko je strošek dela, če je trgovina, ki dela z materialom, ali če so storitvene dejavnosti? Tisti, ki ima storitvene dejavnosti, itak kredita ne bo rabil, ker enostavno ni delal, je ustavil in bo prevzel ponovno svoje funkcije, kadar bo spet zalaufalo. To lahko dela zdaj. Ampak trgovina ima maksimalni strošek dela – vam povem jaz, srednje podjetje, ki fakturira milijon do dva, s petimi, šestimi, sedmimi zaposlenimi, govorimo o 7 %, od teh 7 % država garantira 80 % tega zneska, govorim o 4 ali 5 %. Kaj pa je to? Kakšen znesek kredita je to? Hvalite se, da daste 2 milijardi poroštva. Seveda, verjetno tistim, za katere točno veste, kdo ga bo vzel! Zato ste tudi dali neumnost noter, ki je še do zdaj nisem razumel, zakaj. Zakaj? Da bodo unovč… Že zdaj vi predvidevate 25 % unovčenih poroštev! To je 500 milijonov! Z drugimi besedami, da bodo državljani razumeli. Damo možnost 2 milijardi poroštva, s tem da 500 milijonov ne bomo nikoli pokasirali. To piše v tem členu tukaj. Mislim … Na tak način ne gre nikamor. Nikamor!   Razumeti morate nekaj – kdo je kriv. Kdo je kriv, da se je ustavilo gospodarstvo? Virus? Dobro, virus, delno. Država je kriva, pravzaprav je kriva Vlada, ki je namerno ustavila gospodarstvo. Namerno. Ker so določene dejavnosti, ki jih ni bilo treba ustaviti. Zakaj frizerke lahko zdaj delajo, tri mesece pa niso mogle delati? Tehnični pregledi. Povejte vi meni, tehnični pregledi, kje je problem. Saj tehnični pregled – vi gledate samo tiste tri tehnične preglede v Ljubljani, kjer je 15 avtov notri, na glavnini tehničnih pregledov gre en avto in en voznik noter, in človek, ki kontrolira na tehničnem pregledu, je v kabini. Gre v avto noter, ampak ni treba, da bi šel v avto pa bi sam lahko žlajfal pa sam pogledal luči in vse reči, kar je treba, da je to brezhibno, in pod avto šel, brez dotikanja avta. Tehnični pregledi. Neumnost od neumnosti! Tehnične trgovine. Končno ste razumeli, potem ko smo mi povedali petnajstkrat, da naj se odprejo tehnične trgovine, ker ljudje so doma, kjer nimajo česa delati. Hodijo ven iz glave, ljudje. Niso imeli česa delati doma dva meseca. Vsaj tehnične trgovine, se strinjam, eden po eden, tako kot ste zdaj naredili, končno je prišlo do pameti, da lahko to naredite, da lahko odprete določene dejavnosti. To je problem. Saj jaz razumem, dobro ste naredili, jaz bom podprl določene reči in vse, kar je, ampak jaz govorim na splošno – kaj bo ta zakon prinesel? Prinesel bo samo ta velikim. Mikro in malim podjetjem ne bo prinesel nič in to bomo mi znali povedati. Boste videli, ko bomo to kontrolirali.   Druga zadeva, odgovor. Sploh ga nisem dobil. Saj mi smo vsi zadovoljni, da bodo višje povprečnine. Višje povprečnine od kod, s katere postavke? Od kod boste premaknili denar? Tukaj govorimo o velikih velikih milijonih. Eden bo nastradal, ena postavka bo nastradala, drugače ne bo. Ali bo šlo spet iz tega 6-milijardnega kreditnega žaklja? Edina, ampak ali je to rešitev? Zdaj? Ampak veste, da bo ta zadeva šla naprej za druge proračune v drugih letih, bo treba dobiti in priskrbeti ta denar. Občine rabijo denar, o tem sem že govoril enkrat. Kot zavodi. Vsakoletni plan, zavod je dvignil za 10 % svoje potrebe. Potem je treba klestiti to zadevo in ravno tako izpeljejo zadeve. Ne rečem, da je to nujno, ni vedno tako. Občine so nujno potrebne denarja, zaradi investicij, če nič drugega, ker so blokirane zdaj glede tega. Ampak pustimo stati.   Ena reč, ki me je zelo motila. Resnično me je motila obrestna mera. Zakaj morajo plačevati obrestne mere? 6-milijardni paket! 6-milijardni paket. Če damo 2 milijardi poroštva, spoštovani minister. Ne zaradi drugega, ampak vas vprašam, da boste razumeli. Srednja vrednost obresti gre od pol procenta do 0,7 %, ker se začne na 25 in konča na ena. In če naredimo srednjo vrednost, pride toliko. Govorimo o 10, 12 milijonih obresti. Na 2 milijardah, s 500 milijonov, ki ste jih že odpisali – ker tukaj tako piše, 500 milijonov ste odpisali – zahtevate, da plačujejo obresti sami, letna premija za poroštvo. Kakšna letna premija?! Da ne more Evropa, ni res. Garancijske sheme so po občinah. Dosti je občin, ki se ukvarjajo s tem instrumentom, da pomagajo gospodarstvu, da lahko plačujejo obrestne mere tistim, ki vzamejo kredite. Tudi jaz sem tako naredil v svoji občini popolnoma legitimno. Tako da ni res, da Evropa to reče. Zdi se mi neumnost, zato vam pravim. Na 2 milijardah poroštva, na 500 milijonov, ki jih bomo izgubili, ker ste že napisali, da jih bomo izgubili, je potem 10, 12 milijonov obresti treba pokasirati od tod. Tudi ne razumem, zakaj prepoved izplačila tistih dobičkov, nagrad, odkup delnic in vse, kar je treba, ker nekdo ima lahko problem danes, zdaj, štiri mesece, pet mesecev, prepoved bo pa imel pet let. Pet let! Tudi zaradi tega se kdo ne bo odločil za ta instrument in bo šel na drugačne instrumente. Ker so nalašč narejeni tako. Nisem razumel, še danes nisem razumel, zakaj boste vi zamenjali vseh šest nadzornikov v SID banki. Vi. Vaš predlog, samo vi, SID banka je zdaj postala v vašem imenu. Prej je bila porazdeljena na drugih ministrstvih, zdaj pa nič več. Kje je transparentnost? Ali je to transparentna zadeva, minister? Po mojem ne. Ker ko samo en človek odloča o eni banki in ko še to banko spravijo ob 2-milijardni posel, po mojem tukaj nekaj ne štima. Dam samo vprašanje.  Zadnja zadeva, ki je res kruta. Najbolj me užalosti, da ni bil sprejet predlog SAB za ustanovitev proračunskega sklada. Vi ste odgovorili, jaz sem vas poslušal v soboto, nisem bil tukaj, ker me je zamenjal kolega, ampak sem vas poslušal – vi sploh niste razumeli, kaj je proračunski sklad. Govorili ste o neki podpostavki in postavki in da imate več postavk, ki bodo šle stran. Saj prav zato se dela proračunski sklad! Naredili so ga, ko je bil potres v Bovcu, in vse je šlo točno preko podračuna od proračuna. Je en račun proračuna. To ni ena postavka, to smo hoteli mi povedati. Vse, popolnoma vse – nadzor nad dodeljevanjem in porabo sredstev, vse na enem mestu. Ali ni vaš interes to, da boste dokazali jutri, da je vse čisto? Če pa to ni vaš interes, kot se dogaja zdaj z maskami, kot se dogaja zdaj z lateks rokavicami – po 97 evrov paket 100 rokavic, ki jih mi prodajamo v trgovini za 6 evrov 50! Mi jih prodajamo. Sem postala na POP TV, sem jim dal direktno ponudbo, da boste videli, za kaj gre, da to, kar govorimo, ni neumnost. Ljudje se zgražajo glede tega! Ne moremo verjeti! Tega jaz ne razumem – zakaj ne naredite proračunskega sklada? To bi bilo v vašem interesu, v interesu naše države, davkoplačevalcev. Kontrola! V vsakem trenutku bi imeli kontrolo nad tem in bi takoj zamašili usta, po domače povedano, vsakemu. Ne, treba je imeti 14 kontov, podkontov, da nihče ne bo vedel točno, iz katere malhe je šlo ven! Tako, kakor se ne ve, kakor je bila afera z maskami. Zadovoljen sem, da sem jo sprožil, ker so naredili nekaj neverjetnega. Super! Še bomo naredili, če bo treba narediti.   Bomo pa tudi pohvalili to, kar je pohvalno. Ker dosti reči je pohvalnih z vaše strani. Jaz sem vedno to rekel. So določene reči pa so velike neumnosti. Zadeve niso preštudirane. Tako da pozdravljam kolege, ki ste šli naprej s 5. členom, s tem amandmajem. Upam … Itak ne bo sprejeto nič, vam povem že vnaprej. 130 amandmajev na odboru, ko je bil – niti en amandma! Pa ne boste rekli, da so amandmaji zgrešeni. Enako je bilo v prvem koronazakonu in potem ste naredili cel drugi koronazakon, ker je bila polovica reči že notri opisana. Toliko z moje strani. Jaz se ne bom več oglasil glede tega zakona, svoje sem že povedal. Hvala lepa, podpredsednik. Pa srečo, veliko sreče.
Besedo ima minister Šircelj.  Izvolite.
Hvala lepa.   Na nekaj razprav bi se zdaj odzval. Prvo, kar je bilo omenjeno s strani, mislim da, Luke Mesca – razpoloženje v Evropski uniji, povezava z letom 2009. Evropska unija se glede tega ni odzvala enotno, pričakovali smo direktno neposredno vključitev denarja z inštitucije Evropske unije v državne proračune članic. To se ni zgodilo. Nekateri so temu rekli helikopterski denar. Tega dejansko ni. Kaj bo s tem skladom, ki se pa pripravlja, ne vemo točno. Predsedniki vlad so se o tem dogovarjali, vendar te končne strukture dejansko še ni. Zaradi tega, to sem že omenil in bom ponovil tukaj, se moramo nasloniti predvsem na sebe. V kakršnemkoli pogledu se moramo nasloniti na sebe, pomagati moramo tudi drugim, tistim, ki so te pomoči potrebni. Moramo pa seveda narediti vse, da bomo, če želite, samozadostni na teh temeljnih vprašanjih, o katerih je bilo tudi tukaj govora. Jaz mislim, da tukaj neposredne primerjave med letom 2009 in sedanjim letom pač ni, čeprav so posledice lahko podobne s tega zornega kota, da gremo v krizo, recesijo ali kakorkoli to imenujemo. Je pa seveda res, da takrat ni bilo nekega skupnega nasprotnika, da tako rečem. Danes je v epidemiji virus, odgovor je pa približno enak, kot je bil takrat –vsaka država po svoje. S tem da je treba priznati, da pa neki skladi, ki bodo dajali možnosti za denar, dejansko obstajajo. Verjetno je res, da stvari po tej ne bodo krizi takšne, kot so danes. Navsezadnje se tudi ljudje spreminjamo in zdaj ne bi šel tukaj z nekimi sociološkimi raziskavami glede tega, predvsem tudi zaradi tega, ker ni časa za to, ali pa jaz ga nimam glede na to, da imam omejen čas. Vendar vsekakor bo najbrž poslovanje, delovanje ljudi, podjetij in tako naprej drugačno. Takšna je vsaj moja osebna ocena.   S tega zornega kota so seveda ta vprašanja aktualna, kako se bodo začela uveljavljati ponovno ali ne fiskalna pravila v Evropi. Jaz vsekakor mislim, da se ne morejo uveljaviti naenkrat, ali pa bom tako rekel, naslednji dan. Tukaj mislim, da je ta virus prizadel preveč držav, ali pa ne preveč, veliko držav. Veliko držav je v slabem položaju glede tega. Ne bom zdaj omenjal, katere so v slabšem kot mi in katere v boljšem kot mi, vsi imamo te podatke na razpolago. Vendar tukaj je treba reči, da ni možno, da bi se naenkrat spet sprejeli ali pa naslednji dan spet sprejeli neki ukrepi o fiskalnem pravilu. Lahko bo rečeno: čez toliko in toliko let ali še več let bo treba spet uveljaviti fiskalno pravilo, čez toliko in toliko let bo treba spoštovati tudi ostale kriterije, ki jih postavlja Evropska unija. Ne glede na to, tukaj bi vas rad opozoril na to, da je že v samem Zakonu o fiskalnem pravilu, da ko se kriza konča, mora država, mora Vlada in seveda Državni zbor potrditi ali ne potrditi načrt, kdaj bomo spet prišli na zeleno vejo, kdaj bomo spet upoštevali fiskalno pravilo. Ko bomo poročali Fiskalnemu svetu, takrat bomo tudi naredili načrt, kdaj bomo spet upoštevali fiskalno pravilo v tem pravilu, ki je določeno v samem zakonu.  Jaz se ne spoznam na to epidemiološko znanost, kako se jo rešuje, vendar o teh očitkih, da smo vse zaprli in tako naprej, jaz mislim, da so tukaj neupravičeni. Gre za človeška življenja. Človeška življenja so nad denarjem, nad kapitalom, so več, če želite tako, in zaradi tega se danes težko opredeljujem do tega, ali bi bilo treba določene dejavnosti pustiti, kot na primer, omenjeni so bili tehnični pregledi, da delujejo ali ne. Gre za človeška življenja. In če pogledate danes razlike med državami, ki so sprejele takšne ukrepe, in tistimi, ki jih niso, obstajajo statistike, boste videli razlike po številu smrtnih žrtev. Jaz ne bom tukaj zdaj omenjal nekaterih držav, ki sploh niso sprejele nobenih ukrepov, ki niso zaprle gostinskih lokalov, ki niso zaprle javnega prometa, ki niso naredile dejansko nič, in jih primerjajte danes s številom smrtnih žrtev tam. Ampak če se pogovarjamo o smrtnih žrtvah, potem verjetno nobeno zaprtje neke dejavnosti ni odveč. Če smo s tem rešili katerokoli smrtno žrtev. Tako da tukaj govorimo o nekih drugih zadevah, ne govorimo o kapitalu, ne govorimo o denarju, govorimo o življenjih.  Tista številka, ki je v zakonu, bolje rečeno v obrazložitvi zakona – tukaj bi poslanca Bandellija opozoril, da ne gre za zakon, gre za obrazložitev zakona. To je ocena možnosti, da četrtina kreditov ne bo vrnjena. To je na strokovnih izhodiščih narejeno. Tako da s tega zornega kota je Vlada dolžna, po predpisih, ki jih daje Državni zbor, dati finančno oceno vsakemu zakonu. Če finančne ocene ne damo, zakon ne more biti obravnavan v Državnem zboru. To smo naredili na podlagi strokovnih meril in strokovnih izhodišč, tako da s tega zornega kota je to. Si pa ne želim, da bi tukaj bilo – en evro, da bi šel. In ko govorimo o tem na eni strani in na drugi strani, kako naj razrahljamo ukrepe oziroma tiste določbe, ki govorijo o 10 % kredita oziroma da je kredit lahko za največ 10 % prihodkov, moramo seveda vedeti, da če to razširimo, bo tveganje, da bo tudi več nevrnjenih kreditov. Tukaj ni zadeva – še enkrat bom poudaril, denar gre iz proračunov, ja, denar gre od drugih davkoplačevalcev nekaterim davkoplačevalcem. V tem je razlika. Denar iz proračuna pomeni denar davkoplačevalcev. Mi in vi tukaj prerazporejamo ta denar, zaradi krize, zaradi tega, da bi pomagali tistim podjetjem, ki imajo možnost, da preživijo, ki imajo možnost, da dodatno zaposlujejo. To je namen tega zakona.  Tukaj še glede višjih povprečnin. To je 70 milijonov, toliko te višje povprečnine na letni ravni stanejo. To je finančni učinek. Glede tega, da so notri v samem zakonu določeni stroški – to je vprašanje državnih pomoči in morajo biti navedeni. In glede tega, kaj minister za finance lahko predlaga glede nadzornega sveta – ja, minister za finance lahko predlaga šest članov po tem predlogu, enega ministrstvo za gospodarstvo. Ampak on ne določa, on predlaga Vladi. Vlada potem določa in tam so tudi vsi ostali ministri. Tako. Zaradi točnosti. Hvala lepa.
Hvala lepa.   Besedo ima Tina Heferle, pripravi naj se mag. Meira Hot.   Izvoli.
Hvala, podpredsednik, za besedo.   Jaz v svoji razpravi ne bom dolga, vsebinsko so podrobno zakon komentirali že moji poslanski kolegi tako na odboru v petek in soboto kot tudi danes, pa nekaj bodo še povedali na to temo. Tako da jaz bi komentirala tisti del tega interventnega zakona, ki mene zopet bode v oči, pa ne v smislu dobre vsebine, ampak v smislu zlorabe instituta interventne zakonodaje. Pozorno sem preštudirala zakon, ta naj bi zagotavljal dodatno likvidnost gospodarstvu, pozorno sem spremljala tudi petkov in sobotni odbor za finance, ki je zakon obravnaval, pa me ponovno žalosti eno dejstvo. Tudi ta zakon tako kot tisti prvi protikoronazakon kljub svoji interventni naravi vsebuje spremembe, ki trajno posegajo v področno oziroma v sistemsko zakonodajo. Pa da ne bom krivična, vsekakor je na mestu, da povem, da so nekatere rešitve v tem zakonu dobre, so tiste nujne in nakazujejo nek potencial, da bodo v resnici vsaj nekaterim gospodarskim subjektom pomagale prebroditi to likvidnostno krizo, v kateri so se znašli zaradi koronavirusne krize. Pa vendar. V LMŠ smo sicer nekatere rešitve želeli nadgraditi ali pa jih vsebinsko popraviti, o njih bodo podrobneje še povedali moji poslanski kolegi.   Kar pa mene kot pravnico najbolj moti in skrbi ali pa če želite tudi žalosti, pa je to, da Vlada v tem zakonu, ki je interventne narave, kot sem že povedala, ponovno podtika spremembe sistemske zakonodaje, ki so in bodo ostale kot sprememba zakonodaje kot trajne spremembe. Tu gre za spremembe, ki v ničemer ne odražajo nujnosti ali pa sploh kakršnekoli sposobnosti, da bi kakorkoli pripomogle k reševanju ali preprečevanju krize, ki je nastala zaradi tega novega koronavirusa, ali da bi kakorkoli doprinesle k boljši likvidnosti gospodarstva, kar danes vsebinsko sprejemamo. Kot sem že rekla, gre za takšne spremembe, ki trajno spreminjajo sistemsko zakonodajo in so bile v ta zakon podtaknjene na popolnoma enak način, kot so bile podtaknjene v tistem prvem protikoronazakonu. Če mi zna kdo razložiti danes, naj mi prosim razloži – gospod minister, to leti predvsem na vas – kako sprememba imenovanja članov v nadzorni svet SID banke pripomore k večji likvidnosti slovenskega gospodarstva. To je namreč ena izmed teh sprememb trajne narave v tem zakonu. Minister gospod Šircelj je bil na Odboru za finance že večkrat vprašan točno to, kar sem ga jaz zdajle vprašala, pa se na to vprašanje ni niti odzval niti se ni potrudil upravičiti takšnih členov v interventnem zakonu, kaj šele da bi mu uspelo prepričati koga od ostalih, da je to upravičeno.   Na to ne opozarjam samo jaz oziroma moji poslanski kolegi, na to v svojem mnenju opozarja tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora. Naj citiram pomenljiv odstavek iz njenega mnenja. Citiram: »Ugotavljamo, da določbi 19. in 20. člena predloga zakona spreminjata določbe, ki urejajo sestavo organov SID banke in nista povezani z omilitvijo posledic epidemije covid-19, zato presegata vsebino predloga zakona.« In nadalje: »Zastavlja se vprašanje, ali je predlagane določbe sploh mogoče šteti za nujne ukrepe, povezane z odpravo posledic epidemije covid-19.« Torej Vlada meni nič tebi nič ta opozorila presliši. Presliši jasno navedbo, da v teh členih presega vsebino zakona. In še več, presliši celo opozorila glede ustavne spornosti napovedanega sklepa o nedopustnosti referenduma. Vemo, da Vlada za ta interventni zakon želi, da se izglasuje tak sklep. Tudi na to jasno in glasno opozarja Zakonodajno-pravna služba v svojem mnenju. Naj tudi tu citiram en odstavek iz tega mnenja: »Uvrščanje drugih vsebin bi lahko povzročilo z ustavo neskladno in prekomerno uporabo ustavne prepovedi referenduma in poseg v pravico do referenduma«. In potem naj po vsem tem v opoziciji verjamemo v neko vašo dobronamernost in transparentno delovanje te vlade. Vi kljub temu, kljub opozorilom strokovnih služb sprejemate zakonodajo, ki vnaša v naš pravni sistem nedoslednost, ki krha pravno varnost in interventno zakonodajo, in nujni zakonodajni postopek, kot sem že povedala, izrabljate za spremembe zakonskih predpisov, ki v to ne sodijo in ki so trajne.  Spoštovani gospod minister in vsi ostali koalicijski poslanci, ki podpirate takšna ravnanja, na ta način si po mojem mnenju svojo kredibilnost zbijate pod nivo, ki je sploh še legitimen. Na tem mestu res, gospod minister, vas še enkrat prosim, da nam vsem razložite, zakaj so recimo potrebne te spremembe pri imenovanju nadzornikov SID banke za ta interventni zakon, zakaj to v tem interventnem zakonu sploh urejate in kako s tem pripomoremo k boljši likvidnosti slovenskega gospodarstva, točno s to spremembo glede imenovanja nadzornikov SID banke. Upam, da se vsi zavedamo, da vendarle v imenu epidemije ni vse dovoljeno. Na takšna nehigienična zakonska postopanja opozarjamo v opoziciji že lep čas, pa se nadejam danes morda kakšnega razumskega razloga in obrazložitve, zakaj je danes to tako. Ne verjamem pa, da me boste prepričali, gospod minister. Hvala.
Hvala lepa.  Besedo ima mag. Meira Hot, pripravi naj se Edvard Paulič.  Izvolite.
Hvala za besedo, spoštovani gospod podpredsednik. Spoštovani gospod minister, kolegice in kolegi!  Poslanska skupina se je že na pristojnem odboru res trudila izboljšati predlog zakona, ki ga imamo sedaj v razpravi, pa vendarle ni bilo posluha, ponovno ni bilo posluha. Danes mislim, da smo se že navadili nekoliko tudi na to. Sicer danes poskušamo še z enim amandmajem, ampak saj pravim, glede na dosedanje ravnanje je najbrž že utopija pričakovati, da nam boste potrdili ta amandma.   Naj na začetku poudarim, da je eno ključnih dejstev to, da smo enostavno v hudi hudi zamudi s sprejetjem likvidnostnega paketa, da danes, ko o tem razpravljamo, mnoga mikro in majhna podjetja ne vedo, od kod dobiti sredstva za plače, ne vedo, od kod dobiti sredstva za plačilo tekočih stroškov, in še mnogo drugih dodatnih razlogov je, s katerimi se ukvarjajo v vsakodnevni bitki z blokado gospodarstva in s tem virusom. Zato je še toliko bolj razumljivo, da so res zelo zelo pričakovali dobre rešitve Vlade v smeri pravega zagotavljanja likvidnosti, torej v smeri neposrednih finančnih podpor in ne v smeri neke poroštvene sheme. Žal so danes toliko bolj razočarani, ko vidijo, da gre vse, kar je na razpolago, zgolj za neko poroštvo s strani države, ob seveda izjemno strogih pogojih in ponovno administrativnih ovirah. In če sem rekla, da je čas eden izmed temeljnih problemov, naj povem, da bo čas še večja težava, ker je dejstvo, da bo za tiste, ki bodo vendarle izpolnili pogoje in bodo lahko zaprosili za poroštveno shemo, da bodo same odobritve, seveda ponovno poteklo nekaj časa. Ker da posamezni kreditni odbori odločijo, da se dokaže, da je bilo potencialno oškodovanje, no, to bo seveda zahtevalo določen čas. In nedvomno ne bo možno pridobiti poroštva in neposrednega kredita v kratkem času, to je pa tisto, kar je ključno v tem trenutku. In zdaj že približno dva meseca čakamo na nek likvidnostni paket, za katerega sama menim, da bi v bistvu moral biti prvi korak v tej verigi, in danes odločamo o zgolj enem poroštvu.   V tem trenutku se tudi sprašujemo, kam dejansko gre potem teh 6 milijard vseh teh ukrepov. Ker če bi bili ti ukrepi pravilni, potem ne bi beležili na primer v Kopru 63-procentnega porasta stopnje brezposelnosti. Ker eden izmed temeljnih ciljev teh ukrepov je ravno ohranjanje, zaposlitveno ohranjanje podjetij. Torej, začneš se spraševati, kakšni so realni cilji in ali jih dosegamo. Sama enostavno sedaj že dvomim o učinkovitosti vseh teh ukrepov. Če posamezno podjetje na koncu le izpolnjuje te pogoje, ki ste jih zastavili, bo pa spet trčilo ob naslednjo oviro, in to je višina potencialnega posojila, ki je seveda omejena na procentni delež lanskoletnih prihodkov. Če je cilj zagotavljanja likvidnosti gospodarstva, to je ta cilj, da se sledi namenu ohranitve čim višje stopnje zaposlenosti in preprečevanju puščanja gospodarske dejavnosti, potem je najvišja možna omejitev višine posojila na 10 % lanskoletnih prihodkov absolutno prenizka. Enostavno bi v praksi glede na strukturo samih podjetniških stroškov upoštevali le spodnjo omejitev, izraženo v odstotku letnega prometa. Večini podjetij strošek dela predstavlja bistveno več kot zgolj polovico prihodkov, ponekod dosega tudi 80 % ali pa več.   Ukrepi za subvencioniranje čakanja na delo sicer blažijo del stroškov, ki jih nosijo delodajalci, a likvidnostna pomoč bi morala biti sedaj res namenjena pokrivanju drugih stroškov, ki niso povezani s stroški dela. Na primer obratni kapital, nedokončane investicije. Zato res predlagamo in apeliramo na vas, da o tem razmislite in podprete, da se res vsaj nekoliko pomaga realno gospodarstvu, torej da se omejitev višine posojila poviša, in sicer na 40 % lanskoletnega prometa ob hkratni omejitvi s skupnimi stroški dela v podjetju. S tem bi se seveda preprečile zlorabe.   Še enkrat, upamo, da boste vsaj tu izkazali posluh in naredili en korak naprej k temu, da s skupnimi močmi pomagamo gospodarstvu zares, ne pa samo na papirju. Hvala.
Hvala lepa.   Besedo ima Edvard Paulič, pripravi naj se Jani Möderndorfer. Izvolite.
Hvala lepa, predsedujoči, za besedo.   V LMŠ smo imeli na Odboru za finance, skupaj z opozicijo, kar nekaj vsebinskih pripomb in predlogov za izboljšanje tega zakona, pa žal niso bili sprejeti. Danes jih ne bom ponavljal, bi se pa osredotočil na vidik, ki po mojem mnenju dela ta zakon do neke mere nedosleden. Rdeča nit zakona je poroštvo. V zakonu je določeno, da se daje poroštvo do določene višine glavnice in da skupni znesek danih poroštev ne sme presegati 2 milijard evrov. V zakonu naj bi bili določeni tudi vsi pogoji, pod katerimi se bo poroštvo dajalo in komu se bo dajalo. In določeno je, da poroštvo nastopi ex lege, torej ob zakonsko izpolnjenih pogojih. Tu pridemo do vsebine zakona, ki je po mojem mnenju sporna. V zakonu je namreč določeno, da izpolnjevanje pogojev za pridobitev poroštva SID banka preverja naknadno, torej po dodelitvi poroštva. V zakonu ne najdemo določb, ki bi opredeljevale način, po katerem bodo banke lahko resnično vedele, da so izpolnjeni pogoji za dodelitev poroštva. Ni dovolj jasne opredelitve postopka, kako bo poroštvo potrjeno, kako bodo banke vedele, da kvote še niso izčrpane. Kaj se bo zgodilo, ko bo katera izmed bank vložila vlogo za unovčitev poroštva po tem, ko bodo kvote že izpolnjene, pa je kreditojemalec izpolnjeval vse predpisane pogoje in tudi pravočasno vložil svojo vlogo? Kako postopati v primeru, ko bo SID banka po plačilu poroštva ugotovila, da pogoji niso bili izpolnjeni? Skratka, zna se zgoditi, da bo tudi ta zakon v praksi težko izvedljiv. Ne nazadnje vemo, da je poroštvo države v skladu z ustavo dovoljeno le na podlagi zakona, zakon pa mora biti določen, jasen in predvidljiv. Le tako lahko zagotovimo standard pravne varnosti. Zakon v delu, ki govori o obveščanju Ministrstva za finance s strani SID banke glede porabe poroštvene kvote, ne predstavlja zadostne in učinkovite ureditve, ki bi bila garant, da kvota ne bo presežena. Potem je tu še vprašanje kreditnih pogodb, ki so bile sklenjene pred veljavnostjo tega zakona in bodo lahko zapadle pod poroštvo po tem zakonu. Ko bodo banke dajale kredite po tem zakonu, bodo pogoji za dodelitev verjetno drugačni, kot so veljali marca letos, ko so nekatera podjetja zaradi vpliva koronavirusa jemala kredite. Vse te nedoslednosti zakon na določenih delih žal delajo nekredibilnega. Žalosti me, da koalicija oziroma predlagatelj teh pomislekov z amandmaji ni odpravil v celoti.   Zato zakona ne morem podpreti.
Hvala lepa.  Besedo ima Jani Möderndorfer.  Izvolite.
Hvala lepa.  Danes bom razpravljal predvsem o stvareh, ki sem jih v prvem paketu sicer na nek način rešpektiral, predvsem zaradi tega, ker je bil prvi paket in ker je bilo toliko enih obljub in seveda tudi opozoril: »Vse, kar ni bilo v prvem, se bo pojavilo v drugem. Nikar ne skrbite, denarja je dovolj.« Oziroma besede, ki so mi zazvenele v ušesih in jim nisem verjel, ampak zdaj vidim, da to drži: »Denarja bo toliko, kolikor ga potrebujemo.« To si sicer večina predstavlja, da bo denarja dovolj, ampak v resnici ta besedica »kolikor ga potrebujemo«, pomeni, da tisti, ki bo ocenil toliko, kolikor ga potrebujemo, ga bo. Kaj to pomeni? To z drugimi besedami pomeni, da, dragi moji, pozabite, da boste stlačili vse svoje ideje in cilje, ki ste si jih zadali, v prvi, drugi ali pa bodoči tretji paket, ker denar bo šel samo za tisto, za kar bo Vlada ocenila, da je smiselno in pametno. Seveda pa to ne pomeni, da je edino zveličavno in pravilno. Jaz še vedno opozarjam, da s prvim paketom, ko smo na široko odprli denarnico, in v drugem paketu še bolj na široko za marsikatero nepotrebno stvar in jo razdelili med državljane, je zelo malo opravičil za to, da bi človek razumel, zakaj ga pa ne moremo dati tam, kjer je nujno potreben.   Preden bom navedel vsaj dva primera, naj povem, da se vedno bolj in bolj kaže, kako forma tega zakona, tega paketa pravzaprav sploh ni ustrezna in da je v resnici fantastičen primer, kako lahko v tako formo pod besedo korona stlačiš marsikaj, kar sploh ne sodi v to korono. V resnici se skriješ, ker je jasno, da bi s posameznim zakonom to zelo težko utemeljil in zelo težko ubranil pred Državnim zborom. Tako pa preprosto prisiliš vse tiste, ki vedo, da bo v tem paketu, prvem, drugem in tretjem, kar nekaj sredstev, ki bodo targetirala in zadela cilj in ciljno skupino, marsikaj, kar ne bo, ampak biti proti temu paketu pomeni malodane biti narodni izdajalec oziroma uničevalec vsega »dobrega«, kar pravzaprav počnemo s temi paketi.  Zdaj pa k bistvu. Jaz sicer rešpektiram ministra, da mi pri prvem paketu tako na odboru kot na plenarnem zasedanju ni želel odgovoriti na določena vprašanja. Upam, da mi bo zdaj direktno odgovoril, ko ga bom nekaj stvari vprašal na konkretnih primerih, kako bi to raztolmačil. Ker sam vem, ker sem vložil ogromno energije, da sem se pozanimal tudi pri svojih virih, kaj je pripravljalna skupina razmišljala in predlagala tej vladi in kje so se ene stvari zaustavile in dobesedno izginile z dnevnega reda, ko se je odločalo, kaj se bo zgodilo. Konkretno. Verjamem, da marsikdo od kolegov tudi razmišlja drugače, ampak nič za to, jaz sem prepričan – ker me je kar nekaj gospodarstvenikov, podjetnikov klicalo in so me vprašali, da naj jim razložim, kaj si mi mislimo pod tem, ko pravzaprav teh korakov ne naredimo. Razlika med kreditom in lizingom. Danes sem, ne danes, že na odboru sem poslušal in pa tudi vmes, ko smo se pogovarjali med kolegi, da se bo reševalo tisto, kar je v gospodarstvu lastnik, gospodarstvo osnovnih sredstev. Pri lizingu pa seveda to ni, dokler lizing ni odplačan, oziroma še manj, če gre za poslovni najem. Po svoje sicer razumljivo, vendar minister, zdaj vas pa konkretno sprašujem: povejte mi, katera firma se bo, dam primer avtoprevoznika, odločila za kredit in kupila težek tovornjak, ali bo to naredila s kreditom, kar ji bo bilančno gledano z vidika poslovanja bistveno slabše prikazovano kot kredit, ker bo imela ne samo strošek, ampak še amortizacijo in vse ostale stvari, ali bo rajši vzela lizing, ki ga bo seveda s svojim poslom odplačevala in na koncu postala tudi lastnik tega tovornjaka. Teorija o tem, da če lizinga ne bo mogel odplačati, je od lizing hiše – jasno, da se tega ne bo moglo nikamor dati. Mogoče to velja za kakšen trak za tiskarski stroj, dolg 30 metrov, dvanajstbarvni, osembarvni, kjer si lizing hiša težko privošči, da bo to odšravfala, čeprav tudi to počnejo, in ga odnese, ampak se bo nekako poskušala pogajati s tiskarjem, če bo ocenila, da je sposoben to izplačati. Ampak če recimo ni, ga ne bo, in seveda temu primerno pomeni, da je država za razliko od ostalih omogočila, da se to delovno mesto oziroma ta firma potopi. Avtoprevozniki. Ne poznam avtoprevoznikov, ki kupujejo tovornjake s kreditom. Ne poznam. Če jih poznate vi, mi povejte. Ampak to pomeni – kaj? Da bodo ti avtoprevozniki izgubili tovornjake, izgubili posel. Saj posel bo tekel naprej, samo ne več z našimi podjetji, ampak z drugimi avtoprevozniki. Ali to hočemo?! Ali se bomo skrili pod formo »dajmo rešiti naše gospodarstvo«? Mislim, to je tisto, na kar mi nihče že tri tedne ne želi odgovoriti, vključno z vami. In to se mi zdi skrajno, bom rekel, nenavadno reševanje gospodarstva. Smo pa pripravljeni dati študentom vsakemu po 150 evrov! Pa ne znamo razložiti, zakaj. Pa da ne rečem komu še.   Druga stvar, ki se mi zdi, je pa z vidika najema. Danes sem spet slišal to nemogočo besedo, »ne moremo oziroma ne smemo posegati v civilnopravna razmerja«. Ja, oprostite, tudi pri kreditu imamo civilnopravna razmerja, pa marsikje posežemo. Jaz zdaj ne vem, ali delamo spet razlike med enim in drugim, ampak jaz sem vedno bolj prepričan, če sem prej samo dvomil, sem zdaj bolj prepričan, da dejansko ščitimo te banke. In to, zanimivo, najbolj ščitijo pravzaprav tisti, ki so imeli največ povedati čez te banke in so govorili o komplotu, zarotah in ne vem, kaj še vse čez te banke. Ampak zdaj jih pa blazno ščitijo. Zakaj to govorim? Čigave pa so lizing hiše? Ali so lizing hiše, ne vem, trije so se skupaj usedli pa so ustanovili lizing hišo? Večina lizing hiš je od bank. In se nehajmo pretvarjati! Ja, od kod pa dobijo denar te lizing hiše? Ja, od bank. Banke so jih ustanovile pa z drugim razlogom. Zato, da če se bo karkoli narobe zgodilo s temi lizing hišami, kot že poznamo primere, se to ne bo zgodilo matični banki. Koga torej zdaj ščitimo mi? Koga?!   Poroštva. O tem, kar je kolega Marko govoril, se seveda strinjam v tistem delu, ko govori o barvanem denarju. Saj danes je minister že enkrat rekel – on je sicer govoril malce drugače, v vsakem primeru je to pobarvan denar. Res je. Dejstvo je, da noben minister do danes – finančni minister, to ne leti na vas, to leti na vse ministre do zdaj, ki so bili – ne mara slišati besede sklad. Zaradi tega, ker ima tam minister za finance sicer vrečo denarja, ki se ga pravzaprav ne sme dotikati, ga ne sme prerazporejati, ga ne sme nikamor dati. Zaradi tega, ker je pobarvan, se temu reče. In to je res ta pravi pobarvan denar. Če je pa na proračunski postavki v podračunu, pa vi, minister, s temi pooblastili, ki jih boste dobili, lahko delate, kar hočete. Kar hočete! In kar je še najbolj zanimivo, še nobenega ministra ne rabite vprašati, zato ker so se že vnaprej odpovedali, da bi lahko imeli kaj besede pri tem. To se mi zdi pa nevarno početje. Kar pravzaprav počnemo in še kaj drugega. Da ne govorimo o SID banki – to je pa res nerazumljivo. Moram reči, da se čudim, da se je minister za gospodarstvo mogoče s tem strinjal, ali se ne strinja, ne vem, do tega bomo še prišli. Ampak to se mi zdi res zelo zelo nevarno početje, da tako veliko denarja koncentriramo v eni osebi, ki pa vemo, da si itak ne bo upala dihati, če vsaj še eden ne privoli, in to je predsednik Vlade.   Moram reči, da sem tukaj zelo nesrečen zaradi tega, ker preprosto teh dveh vprašanj nočemo in ne želimo rešiti. Najemnina. To konkretno pomeni turizem, največ bo plačala ta veja gospodarstva. Vsi ta mali, enozaposleni, ki so imeli svoje agencije in so urejali turistične izlete in tako naprej in imeli v najemu poslovne prostore, bodo crknili. Komu to ustreza? Ta velikim. Vedno bolj in bolj sem prepričan, da mi zagovarjamo samo še ta velike. Ali je to smisel?! Mi smo že večkrat dokazali v Državnem zboru, in vsaka vlada, med drugimi tudi vi, kolega Šircelj, ko ste bili še poslanec, da je skoraj ena tretjina malih, mikro podjetij, ki prinašajo zelo resen denar v ta proračun. Davkoplačevalski denar. Danes smo trikrat slišali potrditev od ministra, kjer nas je malo podučeval, da gre ves čas za davkoplačevalski denar. Saj to mi vse vemo, da gre za davkoplačevalski denar, in ves denar, o katerem mi tukaj govorimo, je samo davkoplačevalski denar. To je nam jasno kot beli dan. Ampak cilj, kaj hočemo doseči, je pa nekaj drugega. Zdaj se jaz sprašujem, ali mi rešujemo lastništvo ali rešujmo gospodarstvo. A propos na lizinge, a propos na najemnine? Kaj bomo reševali? To se meni zdi vprašanje, na katero ste vi sicer dobili v skupini odgovor, ampak ker smo bolj papeški od papeža, znamo stvar zakomplicirati do onemoglosti. Jaz tukaj, minister, res apeliram na vas. Jaz vem, da ni vse v vaših rokah, vem pa tudi, da je marsikaj v vaših rokah. Ampak na ena vprašanja, preden odločamo o takih resnih stvareh, bo treba dati zelo jasne odgovore.  Naj zaključim s to formo korona zujfa, da bo bolj razumljivo, kaj sem hotel povedati. Zanimivo je to, da Zakonodajno-pravna služba opozarja, da je kar nekaj določb, ki pravzaprav sploh nimajo kaj iskati v tem zakonu. Zakaj je ne slišimo? Zakaj je ne znamo –­ saj jaz vem, da vsako stvar mi lahko gledamo z ene percepcije ali pa z druge percepcije, ampak določitev pooblastil, kdo bo odločal o tem denarju, se meni zdi skrajno neprimerna. Kar je pa še bolj pomembno, minister, jaz nisem zadovoljen s tem, ko rečete zelo preprosto: »Saj boste imeli, enkrat na mesec boste imeli tu podatke in boste lahko kontrolirali.« Kaj bom jaz kontroliral? Nad izvršena dejstva me boste postavili. To je bistvo. Pase bo že, takrat ko bom jaz dobil oziroma vsi mi kolegi Excelovo tabelico: »Porabili smo za to, za to, za to. Ali imate kaj proti? Tudi če imate, kaj vas briga, to je naša izvršna veja oblasti in mi s tem delamo.« Sicer pa na koncu vedno dodate stavek: »Saj ste v Državnem zboru odločili, da tako delamo.« Torej kdaj je čas, da na to opozorimo? Zdaj je čas. Ker potem ko se bodo popoldne, zvečer pritiskali knofi za – game over se temu reče, končana zgodba. Potem je eno leto … Mimogrede, saj se strinjate z mano, minister, da tistega proračuna, ki smo ga lansko leto sprejemali, sploh ni več, ker smo ga s tem sistemom zdaj, ki ga sprejemamo, že zdavnaj povozili, spremenili in je popolnoma drugačen. V bistvu sem razočaran, ker je nekaj rešitev, ki premikajo stvari in jih lahko pohvalim, nisem pa dobil odgovorov, in razočaran sem, ker preprosto ni več niti posluha za to. Ubogi vsi tisti, ki bodo propadli točno zaradi tega, kar danes govorim. Ubogi. In prav bodo imeli, ko bodo kazali s prstom na vse nas.
Hvala lepa.  Želi še kdo razpravljati? Vidim, da ja. Odpiram prijavo. Prosim.   Besedo ima Matjaž Han.   Izvolite.
Hvala lepa, podpredsednik. Spoštovani minister!   Mogoče bi bilo lažje, če bi v tej dvorani poleg vas, poleg tebe, minister, sedel še drugi minister, ki je zadolžen za ali ki pokriva te člene, ki so v teh dveh zakonih. Najmanj, kar bi pričakoval, je, da bi bila prisotna minister za socialo pa minister za gospodarstvo, ki na nek način pokrivata segmenta, ki se ju ta zakonodaja najbolj dotika. Vem pa, da mora minister za finance vendarle bdeti nad proračunsko porabo. Jaz se zavedam, da če bi nas vse skupaj v tej dvorani, pa tudi tebe, minister, pred tremi meseci vprašal, ali je mogoče, da pride ta država, cela Evropa v takšen kaos, kot je zdaj, bi verjetno vsi rekli, da je to nemogoče. Tega se zavedamo. In v dveh mesecih smo pač odreagirali, kot smo odreagirali. Karkoli bomo danes naredili, ne vemo, kaj se bo čez en mesec, dva meseca dogajalo z gospodarstvom, s proračunsko porabo, z vsem tem, o čemer se danes pogovarjamo. Zavedam se, da ko govorimo o gospodarstvu, imamo več vej gospodarstva in verjetno vsa gospodarstva niso bila isto oškodovana s to epidemijo. Ena normalno delajo že ves čas, ena delajo celo dobičke, o tem bomo pri drugih sejah govorili, ena so čisto zaprta in enostavno zaradi odloka ne morejo narediti niti enega evra prometa in tako naprej in tako naprej.   Problem pa je, da mi s tem zakonom ne rešujemo po mojem tistih ključnih problemov, ki so v tej družbi. Poroštvo je zdaj seveda okej, firme bodo vzele kredite, tiste, ki bodo zmožne pod določenimi pogoji, ki smo jih noter zapisali. Ali bodo ti pogoji zadostovali ali ne, jaz mislim, da ne ti, minister, pa ne mi ta moment ne vemo, zavedamo pa se, da bi morali biti ta moment po mojem bolj radodarni pri pomaganju gospodarstvu, bolj fokusirani na določene veje gospodarstva in reševati. Dejstvo je, da bo turizem in gostinstvo najbolj udarilo. Tudi če bomo 15. maja ali pa konec maja odprli in bomo odprli pod posebnimi pogoji, se jih bo veliko vprašalo, ali se jim pod temi pogoji, ki jih bomo določili zaradi epidemije, sploh izplača odpirati gostilno ali ne. To bo velik problem. To bo velik problem. Drugo. Da ne govorim o nekaterih ukrepih, ki so meni zdaj nelogični. Včeraj sem gledal televizijo, fotografi rečejo, ne moremo imeti fotografskih ateljejev in tako naprej odprtih, imamo pa lahko odprte neke druge zadeve. Za moje pojme je nelogično. Odpremo golf – nisem igralec golfa – in ne odpremo občin, da bi lahko na ta golf sploh prišli. Mislim, to so takšni ukrepi in jih tako odpiramo, da se mi zdi, da ne vemo točno, kaj želimo. Ni to vaša naloga, minister, ni to tvoja naloga, vendar zanima me, da bom zelo eksakten: zakaj ne rešujemo malega gospodarstva v smeri, da se jim povrne en del najemnin ali pa cele najemnine? Mi imamo kopico podjetnikov, obrtnikov, ki imajo svoja – in mi smo dali tudi amandma – podjetja v velikih centrih po Sloveniji. Veste, koliko imamo velikih centrov po Sloveniji, zaprti so in jim računajo najemnine. In ne delajo niti enega evra prometa in bodo morali te najemnine plačati. Mi jih s tem, da jim damo samo poroštvo za kredite, ne bomo reševali. Če smo vse skupine reševali, kjer je upravičeno, po moje tudi, kjer je neupravičeno, bi morali tudi ta del najemnin reševati. Govorimo o 10 milijonih evrov. Pri vseh sredstvih, ki smo jih namenili, to ne bi smel biti problem in bi mogoče velik del malega gospodarstva, malega podjetništva rešili. Takih zadev, se mi zdi, da je še veliko in bi se morali mogoče – pa ne vi, minister za finance – minister za gospodarstvo pa še kak drug minister majčkeno bolj angažirati pri tem in reševati na tak način gospodarstvo. Ker ta moment je edina šansa na tak način, da država s posrednim vmešavanjem, če lahko temu tako rečem, reši del gospodarstva. Ker tako, s poroštvi in tako naprej, si verjetno teh kreditov nekateri enostavno ne bodo mogli privoščiti. In bodo rekli, trg bo svoje naredil. Ja, ja, ampak ta trg, ta gospodarska kriza ni nastala zaradi bančnih lukenj, zaradi ekonomskih zadev, ta kriza je nastala zaradi zdravstvene krize, na katero nima nihče vpliva. In zato bi morale države po mojem ne samo v Sloveniji, ampak nasploh drugače odreagirati. Seveda, boste rekli, vi ste v opoziciji, mi smo v Vladi – vse to drži, ampak včasih bi bilo kakšen dobronameren predlog tudi dobro sprejeti. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Besedo ima Jožef Horvat, pripravi naj se mag. Dušan Verbič.  Izvolite.
Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovani gospod minister, kolegice in kolegi!  Pozdravljam takšno razpravo. V podobnem duhu je tekla tudi na dvodnevni seji Odbora za finance. Na nekaj zadev bi namesto uvoda pa le želel opozoriti. Kot je zelo bobneča razprava kolega Bandellija – žal ga zdaj ni tukaj, ampak imam pravico polemizirati z njim – kako, zakaj smo z vladno uredbo dejansko prepovedali izvajanje tehničnih pregledov. 16. maja 2019, se pravi, da še ni minilo leto, je mag. Alenka Bratušek, takrat ministrica za infrastrukturo, izdala Pravilnik o tehničnih pregledih motornih in priklopnih vozil. Ta pravilnik si je treba prebrati in potem bo tudi gospod Bandelli razumel, o čem govorim, predvsem 18. člen, pa še kakšnega zraven. Ta pravilnik je dober. Dober pravilnik je izdala ministrica Alenka Bratušek. Če kdo misli, da bodo s temi ukrepi, ki jih sprejemamo, v teh 40 dneh, odkar imamo Vlado, da bo zaradi teh ukrepov kdo propadel – glejte, takšna razprava pa se mi ne zdi kredibilna. Pa se opravičujem vsem, ki se v tej trditvi znajdejo. Ne pozabiti, v 100 urah, ne 100 dneh, v 100 urah je ta vlada pripravila sveženj ukrepov za pomoč gospodarstvu. Kaj smo do danes naredili za gospodarstvo? Vsak lahko sam pogleda, tisti, ki je objektiven, pa bo hitro videl, da smo gospodarstvu omogočili odlok plačila davkov, prispevkov, moratorij na odplačevanje kreditov. Zdaj prihaja zakon o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije covid. Gre izključno za ukrepe za omilitev posledic epidemije covid-19. Ja, res je, tista podjetja, ki so žal iz takšnih in takšnih razlogov imela težave že pred epidemijo, so gotovo danes samo majčkeno nad vodo ali pa že pod vodo, in vseh podjetij ne moremo reševati. Vlada, koalicija, Vlada ali Državni zbor ne more sprejeti funkcije menedžmenta vseh slovenskih gospodarskih družb. Ne gre. In hvala bogu, da ni tako.  Poslušal sem tudi očitek: »Ja, že dva meseca čakamo na zakon o pomoči podjetjem pri likvidnosti.« Dva meseca? Čakajte, malo je pa le treba seštevati. 21. april je datum na zakonu, ki ga zdaj obravnavamo, ki ga je takrat sprejela Vlada in ga poslala v Državni zbor. Torej, po 39 dneh, odkar imamo to vlado, je Vlada poslala v Državni zbor ta zakon. Kolegica je govorila o dveh mesecih, se pravi, da je prehitevala za kar 21 dni. Dajmo, bodimo tu malo bolj natančni. Tudi kar se tiče merskih enot, pa to zdaj ni tema, ko sem zadnjič kolegico poslušal, da imamo občine, ki merijo nekaj kvadratnih metrov, in da Občina Odranci – to se me je posebej dotaknilo, ker prihajam iz Prekmurja in je moja sosednja občina – meri sedem kvadratnih metrov. Ni bil lapsus, ker je bila ta merska enota dvakrat ponovljena. Tako da malo malo ene natančnosti, pa bi gotovo lahko … Vsi mi, predvsem pa naši državljani pričakujejo, da bo malo več natančnosti v teh razpravah. Veliko ljudi tudi mene kliče, tako kot najbrž tudi vas, vam pišejo in tako dalje. Ja, veliko je nezadovoljnih, veliko je razočaranih – zakaj pa jaz nisem dobil, zakaj pa moj brat ni dobil pa moja sestrična ni dobila in tako dalje. To je vedno tako, toliko sem star, da imam to izkušnjo. Če delite denar – pa ne svojega, ja, to je denar davkoplačevalcev, res – imate mogoče polovico zadovoljnih, polovico nezadovoljnih, nič pa hvaležnih. Pa ne gre za hvaležnost Vladi ali koaliciji, ni treba, bog ne daj, gre za hvaležnost davkoplačevalcem, tistim, ki v nekem strahospoštovanju polnijo ta državni proračun.   In tukaj v vsej tej zgodbi, ki je zelo težka za naše ljudi, zelo težko je biti dobesedno zaklenjen znotraj svoje občine ali znotraj svojega doma ali stanovanja v bloku v nekem mestu – mi na podeželju smo še oh, imamo res standard, kar se tega tiče. Ampak v vsem tem razmišljanju v tej klimi mi pride na pamet nemški pregovor, ki pravi takole, in sem ga tudi artikuliral že na Odboru za finance: »Nekateri izgubijo, kadar dobijo, drugi dobijo, kadar izgubijo.« Zelo pomenljivo. In če se primerjam, če primerjamo, kaj dela tujina, nam primerljive države, naše poslovne partnerice v zvezi s pomočjo gospodarstvu – tu smo približno nekje na enakih oziroma istih mehanizmih, kako gospodarstvu in državljanom pomagati pri omilitvi posledic epidemije covid-19. Dejstvo je, da pred 1. junijem žal ne bo mogoče zagnati gospodarstva na 100 % zmogljivosti kot pred krizo. Vsi beremo, kaj poročajo, kakšne so ocene Mednarodnega denarnega sklada, OECD, Evropske komisije in tako naprej. Vsi vemo, kaj pravi nemško industrijsko združenje, ki opozarja, da je potrebno razmišljati za dlje časa, dlje, se pravi vsaj tam do leta 2022. Ta protikorona paket 2, ki govori o dodatni likvidnosti gospodarstvu, dejansko cilja predvsem na zagotavljanje hitre likvidnostne pomoči gospodarstvu. Hitre. Ta zakon pravzaprav lahko živi, predno je bil sprejet, že danes, ko še ni formalno sprejet v Državnem zboru. Državna malha pa ima seveda finančne omejitve. S tem država nase prevzema velik del tveganja. Računamo, da bodo poslovne banke temu primerno hitro in gospodarstvu učinkovito zagotavljale likvidnostno pomoč. Država je po vzoru drugih držav, predvsem Nemčije, oblikovala tudi garancijsko shemo. Poudariti moramo, da fiskalni prostor ni neomejen. Gre za državno pomoč, pomoč davkoplačevalcev gospodarstvu in treba se je zavedati, da bo treba ta sredstva nekoč vračati. Pomoč je namenjena podjetjem, ki so se v težavah znašla zaradi krize. Zaradi krize. Ni pomoč kar tako oziroma ni namenjena tistim, ki so bili v težavah že prej, torej pred epidemijo.   Razmišljati moramo že danes seveda tudi o izhodu iz krize, o čemer razmišljajo tudi druge države. Naše usmeritve gredo v smer, da je treba čim prej zagotoviti proizvodnjo in storitve ob upoštevanju vseh zdravstvenih protokolov. O ukrepih za zagotavljanje dodatne likvidnosti gospodarstvu morda še to, struktura in namen sta enostavna, sledita vzorom iz drugih držav evroobmočja. Želimo stimulirati banke, da bi posojale gospodarstvu, podjetjem tudi v času gospodarskega upada, ja, tudi v času gospodarskega upada. Vsi vemo, da takrat, ko se gospodarstvo ohlaja, gospodarstvo težko pride do likvidnega denarja pri bankah, če ni zadaj takšnega mehanizma, kot ga prinaša ta zakon. In, ja, tudi sam pa Nova Slovenija – krščanski demokrati, ki smo zapriseženi Evropejci, verjamemo v primer Evropske unije, projekt miru, smo danes tudi mi razočarani, ker je ta Evropska unija padla na solidarnosti, koronaobveznic ne bo, kar pomeni, da si bomo morali pomagati sami. To, kar je na razpolago skupnega, glede na skupni evropski dogovor, 540 milijard evrov, če to razdelimo, oddelimo Sloveniji v nekem razmerju bruto nacionalnega dohodka, vidimo, da Sloveniji pripadata približno 2,2 milijarde.   Mi ocenjujemo, da so ukrepi dobri in jih bo Poslanska skupina Nove Slovenije tudi podprla. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Besedo ima mag. Dušan Verbič. Pripravi naj se Jure Ferjan. Izvolite.
Hvala lepa za besedo, podpredsednik.   Preden se bom dotaknil samega zakona, moram priznati, da ne morem mimo tega, da se dotaknem razprav predhodnih razpravljavcev. Težko razumem, da je ta predlog zakona, ki je pred nami in ima zelo pomenljiv naslov, se pravi zagotovitev dodatne likvidnosti gospodarstva za omilitev posledic, da so posamezne poslanske skupine v svojih predstavitvah omenile, da preprosto tega zakona ne podpirajo. Popolnoma legitimno. Ampak tisto, kar je meni nerazumljivo, je predvsem zaradi tega, ker je to zakon, ki je namenjen, tako kot je razvidno v naslovu, po strukturi in po vsebini, gospodarstvu: velika, mala, srednja podjetja. Ali se tega zavedate ali ne, to je problem tistih poslanskih skupin. In še enkrat, to ni politični zakon. Tisto, kar mi je nekako nerazumljivo, je, da se gre po vsebini za likvidnostne kredite, ki jih bodo odobravale poslovne banke. Te poslovne banke praviloma niso v lasti Republike Slovenije, glede na to da smo se v preteklih obdobjih velikokrat v tej sredini že pogovarjali o čudežnih petih milijardah in, zanimivo, da še do danes razen redkih primerov ni nobenega epiloga. V nekih razpravah se je to kar nekako navezovalo, da sedaj je pa to veliko zlo. Sam sem na stališču, da lastniki banke, praviloma so tujci, so bolj odgovorni in v kreditnih razmerjih imajo drugačno stališče in politiko odobravanja, kot se je izkazalo teh 20 let v Republiki Sloveniji. Mislim, da okoli tega bo najverjetneje še kdaj kakršnakoli priložnost. Tisto, kar sem resnično pogrešal, in upam, da se bo v nadaljevanju tudi kdo od razpravljavcev dotaknil, je bistvo vsebine tega zakona. Bistvo vsebine tega zakona je zelo jasno zapisano v uvodnih členih, kar pomeni financiranje obratnega kapitala. Ali sedaj razumemo ali ne, kajti te politične razprave vsebujejo vse mogoče in nemogoče, predvsem asociacije, kako bo prišlo do tega, da marsikdo ne bo upravičen in podobno. Značilno za politično razpravo posameznikov, ki se, bom lahko tako rekel, zelo kritično ne spušča v samo vsebino. Obratni kapital je, ne glede na obliko pravne osebe, tako za velika, srednja in mala podjetja ena od temeljnih zadev. Dejstvo je, da je na trgu še kako pomembno njihov proizvod, njihov produkt ali storitev, kar praviloma izvajajo zaposleni, ampak tukaj se mi pogovarjamo o financiranju obratnega kapitala. Da ne bom govoril o poplačilu obveznosti iz kreditnih pogodb, ki je zelo jasno zapisano, vsak, ki želi si lahko to prebere. Tisto, kar pa je zame ključno, je ta tako imenovani investicijski ciklus, ki pomeni dokončanje že začetih naložb, investicij v osnovna sredstva. Ali želimo imeti nova delovna mesta ali želimo ohraniti obstoječa delovna mesta ali ne, spoštovani politiki?   Tisto, kar mi je ključno v tej zadevi, je, da preprosto sploh ni razprave, kar se tiče samih pomenov, likvidnost podjetja, kaj je z insolvenčnostjo, kaj je njihov denarni tok, ki ga poznamo kot cash flow, da ne bom govoril o pomenu kreditnega razmerja med subjektoma, se pravi dajalcem kredita in posojilojemalcem. Govorim tukaj o neki pravni osebi, podjetju, družbi ali espe. In na koncu so tudi poroštva, v nadaljevanju se jih bom prav gotovo dotaknil z nekaj besedami.   Ampak preden bom šel na samo vsebino svoje razprave, si bom dovolil še nekaj komentarjev glede na predhodne razpravljavce. Govora je bilo, zakaj je v tem zakonu tudi neka določba, ki je bila opredeljena kot tujek, glede nadzornikov SID banke. Spoštovani poslanci in poslanke, vas sprašujem – kdo pa ima pravico zamenjati kadarkoli organe nadzora? Ne govorim o organih upravljanja. Organi nadzora so nadzorni sveti. Mislim, da se vsaj v tej točki poenotimo, ne glede na različna politična prepričanja strokovnega pogleda in tudi interesov, da ima to pravico vsakokratni lastnik. Mislim, da v privatnem sektorju tu ni nobene dileme in niti ne debate. Očitno je pa v Republiki Sloveniji zadnjih 20, 25, 30 let večni problem, kdo pa je upravljavec državnega premoženja. Ampak resnici na ljubo, vsakokratna izvršilna veja oblasti, in to je vlada. In v čem je tukaj problem? Ne razumem. Z veseljem, kakršnakoli razprava na to temo.   Dejstvo je, da v dosedanjih vladah, vključno s predhodno, pa še predhodno in tako naprej, je bil vse skozi problem imenovanje upravljavcev državnega premoženja. Mislim, da bo to prav gotovo tudi tema v tem mandatu na kateremkoli mandatnem odboru.   Rečeno je bilo, da krediti, ki se bodo odobravali s strani poslovnih bank, so počasni in podobno. Tukaj moram priznati, da sem zelo kritičen do tovrstnega razmišljanja, kajti kreditodajalec, banka ali hranilnica, ki ima dovolj ali celo preveč denarnih sredstev, ima še kako interes, da hitro posodi svoj denar, ki ga upravlja. Ni lastniški, ima ga v upravljanju. To se pravi, da je poslovna banka v današnjih razmerah še kako zainteresirana, da posodi denar. V tem primeru s tem zakonom, ko se pogovarjamo glede zagotovitve likvidnostnih sredstev za podjetja, ima tudi kreditojemalec, ki bo pod določenimi pogoji zaprosil, prav gotovo velik interes, da pride čim prej do sklenitve tega pravnega posla. V čem je zdaj tukaj problem o hitrosti? Sam se na stališču, da bo odziv zelo hiter. Zakaj mnenje nekaterih, da moje razmišljanje ali razprava ne gre v pravo smer, zakaj to zelo odločno trdim, da se bodo ti posli relativno hitro odvili v tem tako imenovanem kreditnem razmerju. Vsi se moramo zavedati, da pravne osebe, ki poslujejo v Republiki Sloveniji, imajo najmanj dva ali več tako imenovanih odprtih računov v različnih poslovnih bankah, kar je tudi prav. Poslovanje v več bankah pomeni poslovanje s tem njihovim denarnim tokom, po drugi strani pa se jim tudi omogoči, da izbirajo tisto poslovno banko, ki mu nudi najmanjše stroške samega poslovanja, upravljanja z njihovimi sredstvi in tudi najugodnejše obrestne mere, če nastopi dolžniško-upniško razmerje oziroma kreditna pogodba. To pomeni, poslovne banke že iz preteklega poslovanja svojih komitentov, strank zelo dobro poznajo njihov finančni tok in poslovanje. Še kako so zainteresirane, ne danes, morda bi že včeraj odobrile posojilo, likvidnostno posojilo za tiste, ki so v letih, tudi prej, sploh pa, ko je v tem zakonu jasno zapisano 31. 12. 2019 in pravni subjekti mikro, malo, kakorkoli, v to se ne bom več spuščal, je zelo jasno nekaj, zaključni računi so narejeni in tudi njihove bilance lepo izkazujejo, kako je bilo uspešno poslovanje. Natolcevanje, da se bo tukaj zlorabljalo, mislim, da je to zgolj zrelo z zlonamerno politično retoriko.   Samo še nekaj o tem, ker je bilo precej govora, ali bo nastalo veliko slabih terjatev na strani SID banke. Tukaj moram odločno nasprotovati vsem tistim, ki natolcujejo, da bi lahko SID banka postala slaba banka. Sem na stališču, da se preprosto to ne more zgoditi. Zakaj ne? Tisti, ki ste prebrali ta zakon, je zelo jasno in tudi po procesnih pravilih zapisano: vloga poroka. In to je SID banka. SID banka bo v primeru neplačila kreditojemalca, to je pravni gospodarski subjekt, če ne izpolnjuje svojih obveznosti po sklenjeni kreditni pogodbi, vstopi SID banka kot porok. In, spoštovani, tukaj bi morda lahko nekdo tako ali drugače razmišljal, da gre rahlo odstopanje v njihovo škodo, govorim pravnih oseb, vendar ne, SID banka je solidarni porok, ne subsidiarni porok, če se že pogovarjamo o sami vsebini nekega poroštva. To pomeni, da bo na prvi poziv brez kakršnihkoli izgovorov, ugovorov ali procesnih zadržkov izplačeval tistemu, ki je posodil denar. Pogovarjanje o tem, kar je v nekem amandmaju tudi vključeno, da bi se kakorkoli vključevala država v neke kapitalske vložke bank in podobno, to mislim, da je stvar v posameznih amandmajih. Ampak tisto, kar sem želel izpostaviti, je nekaj. Vsaka poslovna banka pred odobravanjem kredita, individualnega posla, in mislim, da smo se tudi poslanci, ki smo v preteklosti sklepali kakšne kreditne pogodbe, soočali z enim jasnim dejstvom., da preden se izplača, posodi denar, vsakega zanima, sploh pa banko, ali je subjekt, ki želi imeti posojilo, kreditno sposoben. In ko se dotikamo pravnih oseb, je ena od ključnih zadev, ali bo sposoben vrniti prejeto likvidnostno posojilo. Prepričan sem, da tako razmišljajo tako poslovne banke kot tudi SID in poroštvenik pa tudi Vlada, da pred odobritvijo posojila bo posojilojemalec, v tem primeru gospodarska družba, prav gotovo želela dokazati na podlagi letnega poslovnega načrta o uspešnem poslovanju v preteklem letu, da sedaj ne more dobro poslovati ravno zaradi epidemije in ne drugega, ne razmer na trgu, ne zaradi njegovih lastnih napak ali poslovne strategije, in bo banki prav gotovo z veseljem priložil dokazilo, kar se tiče sklenjenih pogodb, recimo temu, za dobavo blaga, kakšen je finančni tok takoj v prvih mesecih tega leta pred epidemijo. Da ne bom govoril, kaj pomeni tudi plan ali že vlaganje investicije v ta tako imenovana sredstva, vezana na gradnjo poslovnih objektov ali izdelava blaga ali sklenjene pogodbe za storitve. Se pravi, da je, če zaključim v tej točki, preprosto nujno ta zakon sprejeti. In res tako, kot sem uvodoma rekel, ne razumem, da posamezne poslanske skupine ne želijo pomagati gospodarstvu, pri tem se pa sklicujejo na nesprejetje posameznih amandmajev. Še vedno je dovolj časa, če bi se ugotovilo, da bi se s posameznimi amandmaji pa morda lahko še bolj olajšalo. Ampak za začetek je to, da ta zakon bi moral preprosto biti čim prej v sami produkciji, če temu lahko tako rečem.  Za konec. Dobra rešitev predloga Vlade, tudi tisti svetovalci, ki ste jih imeli, komisija in sam menim, da delujete intenzivno naprej, sploh pa na področju gostinstva, turizma in podobno, ob predpostavki, če bi se v tem zakonu res karkoli morda zgodilo, da bi se v teh procesih kreditnih razmerij dogajalo, da bi se lahko izboljšalo, seveda z veseljem pridite in da podpremo. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Besedo ima poslanec Jure Ferjan.  Izvoli.
Gospod podpredsednik, hvala za besedo. Spoštovani minister, spoštovane poslanke in spoštovani poslanci!  Pred nami je protikorona paket številka 2, ki prinaša pomoč slovenskemu gospodarstvu v obliki zagotovitve dodatne likvidnosti. Osnova ali jedro tega zakona so, kot vsi dobro vemo, poroštva Republike Slovenije, in sicer v višini 70 % glavnice kredita za velike družbe, za velika podjetja in do 80 % glavnice kredita za mikro, mala in srednje velika podjetja. Zakaj je to pomembno? To je pomembno, da se poslovne banke še dodatno motivirajo, da pomagajo reševati krizo, ki bo po izhodu iz epidemije koronavirusa tako ali drugače nastopila. Banke so danes, hvala bogu, stabilne. Stabilne so tudi zato, ker smo v preteklosti, v preteklih letih vanje vložili kar nekaj milijard davkoplačevalskega denarja. Kot je povedal tudi gospod minister za finance, so banke stabilne, njihova likvidnost in kapitalska ustreznost sta dobri. Takšno stanje mora ostati, tudi ko bo nastopila gospodarska kriza in ko bomo premagali še tisto krizo. To je pomembno, da ne bo potem še enkrat treba reševati našega bančnega sistema. Na tak način bodo tudi banke, poslovne banke prispevale svoj zelo pomemben delež pri reševanju potencialnih likvidnostih problemov slovenskih podjetij, ki so nastali kot posledica epidemije koronavirusa covid-19. Spoštovani in spoštovane, s tem bomo ohranili potencial slovenskega gospodarstva, s tem bomo ohranili delovna mesta v realnem sektorju v slovenskem gospodarstvu in s tem bomo, spoštovani, posledično ohranili tudi vitalne elemente socialne države, v kateri živimo.  Dovolite mi, da se dotaknem še enega izredno pomembnega elementa protikorona paketa številka 2. To je dvig povprečnin, ki za slovenske občine prinaša – govorim o skupnem znesku – kar dobrih 73 milijonov evrov. Prepričan sem, da vsi, ki ste tako ali drugače bili vpeti v lokalno zgodbo ali pa v občine, ste morda bili ali ste občinski svetniki, da se lahko z menoj strinjate v tej točki, da so vsaka dodatna sredstva za občine izjemno izjemno pomembne. Sam prihajam iz občine Tržič in preden sem sedel v poslanske klopi, sem opravljal funkcijo podžupana. Občini Tržič ta ukrep v protikororona paketu številka 2 prinaša v letu 2020 dodatnih dobrih pol milijona evrov, kar je za občino Tržič, ki ima med 12 in 14 milijonov evrov letnega proračuna, od katerega je tam med 2,5 in 3 milijone investicijskega potenciala, ogromno denarja. Prepričan sem, da tudi ostale občine podobno ali pa enako razmišljajo. Ob tem bi želel še dodati, da vsi ukrepi, ki se sprejmejo na lokalni ravni, ki so določene rešitve, še hitreje in še bolj neposredno vplivajo na življenje občank in občanov na življenje pravzaprav slehernega državljana in državljanke.   Dovolite mi, da se ob tej priložnosti tudi vsem občinam in njihovim vodstvom še enkrat zahvalim za prizadevanje, za vse ukrepe, za vso pomoč, za čas in tudi sredstva, ki so jih namenili za zajezitev in tako pomagali Vladi Republike Slovenije in Državnemu zboru, da lahko danes rečemo, da smo v boju s koronavirusom tudi primerljivo z ostalimi državami v Evropi in v svetu uspešni. Hvala.
Hvala lepa.   Še zadnji razpravljavec v tem krogu, poslanec Jože Lenart.   Izvolite.
Hvala lepa, predsednik. Spoštovani minister, kolegice in kolegi!   Sam zakon že v samem naslovu oziroma predvsem v vsebini govori o treh dejstvih. Prvič, da olajšuje pridobivanje potrebnih likvidnostnih in bančnih posojil za gospodarstvo, da ohranja poslovanje, in s tem delovna mesta, da se prepreči gospodarska škoda. To je bistvo, temelj tega zakona. Če pa gledamo samo vsebino zakona in pogoje po teh členih, žal ugotavljamo ravno nasprotno. Podjetja bodo zelo težko prihajala do likvidnosti z bančnimi posojili po tem zakonu in posojila bodo skupaj s poroštvi tudi draga. Na vse to nas opozarjajo številna podjetja in združenja. Velika podjetja bodo še vedno potrebovala manjša podjetja v dobaviteljski verigi kot storitveni servis. Malim podjetjem smo v preteklosti dajali – in jih razvijali – zelo velik pomen za sam razvoj slovenskega gospodarstva. Iz tega zakona se pa bojim in pričakujemo val brezposelnosti, pričakujemo strm padec BDP, večji, kot ga bodo imele ostale države. Ukrepi imajo bistveno slabše pogoje kot druge evropske države, ki so ukrepe že sprejele, ti ukrepi že učinkujejo, podjetja jih že koristijo, to je pomembno. Višina poroštev v primerjavi z BDP je v Sloveniji med najnižjimi med evropskimi državami. Spoštovani minister, zato se mi upravičeno sprašujemo, kakšna pa je ta strategija vlade s tem interventnim zakonom za likvidnostno pomoč gospodarstvu, po kakšni poti boste reševali naraščajoče število brezposelnosti, travme ljudi in njihovih družin, ki bodo ostali brez prihodkov iz zaposlitev? Kje bomo dobili vire za pokrivanje tega zavoda za zaposlovanje?   Spoštovana vlada, če ne bomo znali sami hitro in učinkovito zagnati gospodarstva v boku z drugimi državami, bodo to mesto zapolnila podjetja iz drugih držav. Tako bo še več odliva oziroma bega kapitala iz Slovenije in vedno manj priliva v slovenski proračun, v zdravstvo, pokojnine, v občine. Bojim se da bomo pri krizi izgubljali doseženo mesto oziroma delež v BDP napram povprečju Evropske unije, kjer je za leto 2019 ta BDP znašal 86 % povprečja držav Evropske unije. In ta delež smo v zadnjih letih uspešno povečevali.  Zato, spoštovani minister, toliko predlogov z amandmaji na ta zakon. Tudi LMŠ je dajala številne predloge. Bom zdaj še enkrat poudaril – v 5. členu si zelo želimo, da najvišji dovoljeni znesek, skupni znesek glavnice kredita posameznega kreditodajalca, za izpolnitev katerega skladno s tem zakonom odgovarja Republika Slovenija, znaša do 25 prihodkov od prodaje v letu 2019, kar je seveda usklajeno z evropskimi mehanizmi. Drugi pogoj, to pa je tisto bistvo, da poskušamo še razširiti možnost teh likvidnih sredstev do dvakratnika višine zneska stroškov dela za leto 2019. S tem želimo tistim podjetjem, ki so bolj kapitalno razvita in imajo manj stroškov delovne sile, da tudi tisti prihajajo, to so pa ravno tisti, ki dosegajo višjo dodano vrednost napram tistim podjetjem, ki so delovno intenzivna. To se nam zdi zelo pomembno.  Spoštovani minister, še eno zelo konkretno vprašanje. Seveda se zgledujemo, gledamo, kaj delajo druge države, verjamem, da tudi vaša vlada Glejte, Nemčija je namenila 100 milijard evrov, ki so na voljo za neposreden vstop države v lastništvo podjetij. To je neka zelo pomembna strategija. Vidimo pa iz tega zakona, da je Slovenija ni uporabila. Zakaj se vi niste odločili za to možnost oziroma morda imate to še namen storiti? Hvala lepa.
Hvala lepa.  Želi poleg poslanca Trčka še kdo razpravljati? Vidim, da je še nekaj želje za razpravo, zato bomo začeli s prijavo. Štirje prijavljeni. Preden dam besedo prvemu razpravljavcu, dobi besedo minister.  Izvolite.
Hvala lepa.  Na nekaj vprašanj bi rad še odgovoril oziroma dilem, čeprav na nekatere sem že in morda kaj ponovim.   Najprej lizing in kredit, to je bilo tukaj vprašanje poslanca Möderndorferja. Glejte, jaz mislim, da je razlika jasna. Razlika je v tem, da nekje gre za prenos lastništva, nekje ne, se enostavno samo ekonomsko uporablja tisto sredstvo, ki je v lizingu, pravno pa ostaja tako, kot je. Ampak tudi poslanec je ugotovil, da lastnik večine teh lizing hiš so banke. In po drugi strani, če drži potem ta očitek, da samo bankam pomagamo, potem tukaj neka ne gre skupaj. Tako na eni strani na podlagi tega očitka preveč bankam pomagamo, na drugi strani pa bi radi bankam pomagal še preko lizinga. Tako da jaz tukaj nisem čisto prepričan, za kaj pravzaprav tukaj gre.  Ampak ne glede na to, Združenje bank je objavilo celo na spletnih straneh informacijo, da se vprašanje lizingov dobro rešuje. O tem so me obvestili. Obstaja ta informacija, da se lizingi rešujejo pospešeno, da jih banke rešujejo in tako naprej. Zdaj je tukaj to vprašanje, ali prav vsakemu lizingojemalcu to rešiti ali ne, to je zdaj drugo vprašanje. Ampak tukaj so vsekakor neka civilnopravna razmerja. Po drugi strani govorimo o najemninah. Treba je pogledati tudi strukturo najemodajalcev, kdo so ti najemodajalci. Kajti tudi z najemninami bomo v končni fazi reševali najemodajalce. Jaz se že poudaril, da poznam nekaj podjetij in posameznikov, ki so dogovorno rešili vprašanje najemnin. To pomeni, da so se enostavno dogovorili. Na odboru v soboto oziroma v petek je bilo postavljeno vprašanje, kako rešujejo najemnine v Avstriji. In, ja, všeč mi je ideja, kako to rešujejo. Najemodajalci v času krize, v času epidemije in katerihkoli drugih izrednih dogodkov ne zaračunavajo najemnin. To je že neka zelo zelo stara določba v avstrijskem obligacijskem zakonu. In bomo proučili v tretjem predlogu to rešitev. Ker je popolnoma tudi logično, vsak nosi del teh stroškov. Nekaj najemodajalec, nekaj država, ki od teh najemnin ne dobi davka. Tako da tukaj je to vprašanje vsekakor v povezavi z najemninami in lizingom tudi zelo povezano z bančništvom. Zakaj? Zaradi tega, ker so banke na podlagi spornih terjatev, slabih terjatev in tako naprej verjetno pridobile tudi te nepremičnine, ki jih v določenih momentih lahko bremenijo, v določenih ne. V določenih momentih imajo raje te nepremičnine na neki samostojni, lahko je to odvisna družba ali kakršnakoli druga družba, v določenih momentih ne, odvisno od tega, kako se jim potem poklapajo bilance in kaj je za njih dobro. Tako da to niso zdaj takšna, bom rekel, popolnoma samostojna vprašanja v zvezi s temi lizingi, najemi in tako naprej. Bomo pa proučili avstrijsko varianto, kako dejansko vse to deluje tam.   Tukaj bi zdaj rad rekel naslednje. Nekateri ste tudi dejali, da bo ta zakon povečal nezaposlenost. Ta zakon ne bo povečal nezaposlenosti. Ta zakon bo kvečjemu omilil povečanje nezaposlenosti. Ali bo zmanjšal, težko rečem, ali bo zmanjšal potencialno nezaposlenost. Tako da lahko gledamo manj črnogledo, bolj črnogledo, ampak namen tega zakona po popolnoma zdravi logiki je, da bo zmanjšal nezaposlenost, ker bo povečal likvidnost, ker se bo s povečano likvidnostjo začelo poslovanje, začela se bo proizvodnja in tako naprej. Jaz razumem, da opozicijski poslanci morate črno prikazovati celotno zadevo, ampak čisto logično dejstvo govori o tem, da se bo s tem kvečjemu zmanjšal trend nezaposlenosti ali pa ne bo toliko večja nezaposlenost.  Primerjava z BDP v letu 2019. Glejte, ni primerjave z BDP v letu 2019. Ne za Evropo, ne za Slovenijo, ne za kogarkoli brez upoštevanja padca BDP zaradi koronavirusa. Ni. Prvič zaradi tega, ker je padel bruto družbeni proizvod in drugič zaradi tega, ker se je povsod povečal javni dolg tudi pri nas. Lahko seveda delate primerjave za leto 2019, ampak ob neupoštevanju teh dveh dejstev, ki sta, so tisti podatki dejansko neprimerljivi.
Hvala lepa.  Besedo ima poslanka Elena Zavadlav Ušaj.   Izvoli.
Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani minister, prav lepo pozdravljeni!  V predlogu zakona je bistveno to, da se rešujejo podjetja, ki so do izbruha epidemije poslovala dobro. Epidemija jih je v njihovem opravljanju primarne dejavnosti ali zaustavila ali celo popolnoma ustavila, zato so ukrepi o zagotovitvi likvidnosti podjetij nujno potrebni. S poroštvom, ki ga bo Republika Slovenija zagotovila podjetjem, ne bo zagotovila samo likvidnosti, ampak s tem bodo ohranjena tudi delovna mesta, kar je bistvenega pomena. Torej bo poskrbljeno tudi za državljane in državljanke, ki bodo še kako zadovoljni, da bodo imeli še naprej zaposlitev, saj s tem ne bo ogroženo njihovo zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje – plačevanje položnic, nakup hrane in osnovnih življenjskih potrebščin.   Ukrepi zakona pa žal ne morejo posegati v civilnopravna razmerja, kot bi nekateri želeli. Zato se tudi v njem nikakor ni moglo zapisati tistih najemnin, ki so urejene s pogodbami med zasebniki, saj bi s tem povzročili izpad dohodka podjetjem, ki nepremičnine oddajajo. Kot je minister povedal, se bodo v nadaljevanju iskale možne rešitve, kako bi lahko s spremembo zakonodaje tudi to področje uredili. Ne moremo pa naložiti podjetjem obveze, da morajo ohraniti delovna mesta v primeru koriščenja pomoči, saj bi s tem tvegali obstoj marsikaterega podjetja, ker marsikatero podjetje ne ve, v kolikšnem obsegu bo lahko nadaljevalo dejavnost, vsekakor pa ve, da ne v enakem, kot do časa pred krizo, ki jo je povzročil koronavirus. Še enkrat poudarjam, koronavirus in ne vlada. Ravno zato ne moremo in ne smemo posegati na področje zaposlovanja v podjetjih.   V nadaljevanju bi rada izpostavila tudi višje povprečnine za občine, saj je ta dvig bistvenega pomena za reševanje trenutnega izpada določenih skupin prihodkov v občinskih proračunih. Pri tem pa moram poudariti, da bodo nekatere občine imele izpad nekaterih prihodkov tudi dalj časa ali pa celo trajno v zmanjšanem obsegu. Tu imam v mislih predvsem tiste občine, ki so oškodovane zaradi izpada koncesijskih dajatev in prihodka z naslova turističnih taks. Zato bo treba vsekakor v tretjem paketu posebej obravnavati posebne primere občin, kar pa sem prepričana, da bosta vlada in posvetovalna skupina to tudi preučili. Zato, kolegi in kolegice, v prvi vrsti smo mi odgovorni, da danes ta predlog zakona podpremo, saj tako bodo podjetja lahko čim prej prejela pomoč pri odpravljanju likvidnostnih težav, ki jih žal niso mogli predvideti.   Na koncu pa bi želela reči vladi hvala, da je tudi ta paket ukrepov zelo hitro – poudarjam, zelo hitro – in kvalitetno pripravila. Seveda, vedno bomo imeli tudi tiste, ki vsako rešitev kritizirajo, pa čeprav je dobra. Vendar v Slovenski demokratski stranki smo na delo vlade ponosni in predlog zakona ocenjujemo kot zelo dober. Ker sem tudi sama dobila klice podjetnikov, da tak zakon potrebujemo čim prej, sem še toliko bolj prepričana, da bom Predlog zakona o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije covid-19 za dobrobit podjetij podprla. Hvala.
Hvala lepa.  Besedo ima poslanec dr. Franc Trček.  Izvoli.
Ja, hvala lepa za besedo.  Prvič, moram ponoviti, kar sem že večkrat rekel, da vlada ni samo vlada SDS, je vlada vseh državljank in državljanov in naloga poslancev je seveda kritično mišljenje. In zakon je daleč od tega, da bi bil dober.  Drugič, če poslušamo to, kar je ubesedovala poslanka SDS pred mano, nam bo jasno, da bodo ti ukrepi, ki so malo takole, tam, kjer se Sava zliva v Donavo, bi jim rekli baba svaštara, neki ukrepi, ki bodo zgolj delno preložili nezaposlenost. Nihče ni danes ubesedoval, da se bo nam žal skozi to krizo pokazalo, da imamo blago rečeno ne ravno posrečeno strukturo gospodarstva. O tem je Franček Drenovec govoril. Da se je druga Janševa vlada raje ukvarjala s tem, kar imenujemo tajkunska privatizacija, Cerarjeva vlada je pa delala neko predrago maketo, namesto da bi se ukvarjala s tem, kar sem cel mandat opozarjal ministra, ki pravi, da odlično dela – s strategijo pametne specializacije. Nam se bo to razbilo ob glavo. In zdaj reči, da boste vi stimulirali banke, saj kolega Verbič je lepo povedal, da banke niso več v naši lasti, so v glavnem tuje institucije in bodo šle reševat samo tisto, kar se v veliki meri lahko že skoraj reši samo.   Vprašanje je likvidnost. Vprašanje je cash flow, ki se je ustavil. Potrebovali bi hitre rešitve, potrebovali bi premisleke komu, kakšne so razlike med sektorji. V tej smeri bi potrebovali tudi premisleke ne le že za začete naložbe, ampak kaj bi bile ustrezne nove naložbe, ker trenutno mi imamo neko gospodarstvo, ki preveč temelji na tem, da človek, delavec je klobasa, kot jaz temu rečem, in je prevelik strošek. Potrebovali bi nezabirokratizirane rešitve. Potrebovali bi tudi razmisleke o nižanju stroškov, vključno z najemninami in tudi o stimuliranju potrošnje. Ja, sedaj moramo biti keynesianci. In potrebovali bi seveda tudi ustrezne veščine sredstev, kot sta govorila Meira in Marko in še kdo. Tako kot je to napisano, v bistvu v veliki meri hočejo uničiti srednja in majhna podjetja, čeprav predstavljajo večino podjetij pri nas, da bo – ne vem, kaj, nekdo uletel, če se tako izrazim.   Kar zadeva EU, minister govori, da EU ni odreagirala. Ja, krščen matiček, kdo pa je EU? Nemčija in nekaj držav nam kajlo drži, ker hočejo še dodatno oslabiti in uničiti predvsem francosko, italijansko in špansko gospodarstvo ter tudi neka gospodarstva majhnih držav. Nehajmo se zajebavati, bom po domače rekel. Saj če Janša sedi pred nekim monitorjem, naj ustrezno usta odpre, če že.  Pogovarjati samo ramo tudi o reglobalizaciji. Globalizacija je totalni sistem. Čisto se je ne bomo rešili, bo pa nek razmislek, kaj so strateške surovine, kaj so strateški deli gospodarstva, ki se delajo doma. Poznam enega vodilnih, tudi podjetnik je, nemških Socialnih demokratov, ki se s tem ukvarja. Se pripravlja tudi zakonodaja, po domače povedano, kaj se ne bo prodalo Kitajcem.   In sedaj čisto na koncu, če se že dotaknem teh povprečnin, s katerimi se tako blazno hvalite. Kolega Ferjan, če ste bili podžupan, zelo dobro veste, da so številne občine, ki imajo obseg obveznih nalog daleč nad tem, koliko penez dobijo v redistribuciji. Jaz prihajam iz občine, ki najbolj kratko potegne. Občina Maribor ima obveznosti več kot 20 milijonov več, kot ima dejansko občinskega proračuna. Druga makro regija v državi je vedno prikrajšana, dobesedno ima razvojno jajca odrezana že kar nekaj časa. In na klopi imamo nek zakon še iz Šarčeve vlade, ki bi privarčeval 30 milijonov. Maribor ni edina taka občina. 47 takih občin je v Sloveniji. Skoraj četrtina, 22 %. Že šesto leto tulim, da po četrt stoletja potrebujemo reformo lokalne samouprave, da ne moremo imeti uravnilovke občin, ker je seveda nelogično. NK Maribor pa jaz nisva ista fuzbalska ekipa. Neke družbe, ki tudi v kriznih časih pa v manj kriznih časih zagotavljajo neko blaginjo življenja za vse, ne le za igralce golfa, so družbe, ki so vključujoče tudi v kriznih časih. Mi imamo pa neko vlado, ki je v bistvu izključujoča. Saj že pet let in pol poslušam, vi iz SDS ste geniji, Vojko Starović je sedaj prišel sem, je povedal, mi vsi drugi smo pa kreteni. Kolega Verbič je govoril o legitimnosti. Spoštovana gospoda, ob 9. uri zvečer pa 10 minut od četrtka naprej ta vlada nima več legitimnosti pa kredibilnosti. Razen pri tistem minimalnem delu slepih vernikov, ki bodo še pregledali in spregledali. In to je problem. In vi boste sedaj nekaj mešetarili in svoje ljudi postavljali in RTV in v SID banko in ne vem kam. Važno je, da so vaši. V neki stranki, kjer misli samo šef. Enoumje je zelo hitra bližnjica do neumnosti. In to vi počnete. Hvala.
Hvala lepa.   Besedo ima poslanec Boris Doblekar.   Izvoli.
Hvala lepa za besedo, spoštovani podpredsednik. Spoštovani minister, kolegice in kolegi!  Ja, kar zanimive razprave, predvsem motivirane politično, predvsem s strani Levice ali pa bivših članov Levice, ki potem gredo v druge stranke / oglašanje iz dvorane/. Tako. To je res kar malo težko poslušati. Treba je vedeti, da ta predlog zakona o interventnem ukrepu zagotovitve dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije covid-19 na Odboru za finance, na seji delovnega telesa v Državnem zboru ni imel glasu proti. Stvari so postavljene dobro, ministrstvo, minister Šircelj se je zelo potrudil, tudi sama vlada. Sodelovalo se je z različnimi institucijami, krovnimi organizacijami, predlogov je bilo z vseh strani veliko. Mnogi so tudi upoštevani. Seveda čisto vsakega predloga nikoli ni moč tudi upoštevati, ampak v večini so bili ti predlogi tudi zajeti. Ukrepi so pripravljeni, bistveno je to, da se pomaga gospodarstvu, da se zagotovi dodatna likvidnost, da se omogoči podjetjem, da bodo lahko, če bo to potrebno, tudi vzela kredit. Malo me je začudilo zadnjič, ko sem poslušal s strani nekaterih bank, pa tudi v javnosti so se pojavljale neke težave, da banke niso preveč naklonjene dajanju kreditov. Malo pred tem, pred samo to krizo pa smo poslušali, da bo treba začeti plačevati ležarino, da bomo lahko imeli denar na banki. Skratka, tukaj mi nekaj ne gre skupaj. Ampak jaz verjamem, da se bodo banke potrudile in šle naproti podjetjem, da bodo lažje premostila vse te težave. Prav tako so ponujene tudi rešitve, kar se tiče samih najemnin, kot je že tudi minister Šircelj povedal. Veliko je bilo že teh medsebojnih dogovorov, kar se tiče najemnin, da se te najemnine ne zaračunavajo v času krize. Verjamem, da je večina predvsem lokalov, salonov in tako naprej sklenila takšne dogovore. Vsaj tako je slišati tudi s terena. Zelo dobrodošlo je to, da ljudje med seboj sodelujejo, se poslušajo, si pomagajo tako delodajalci kot najemniki oziroma lastniki teh površin oziroma prostorov, ki so nujno potrebni za to, da gospodarstvo funkcionira.   Treba je povedati, da kljub temu da je kriza, se je našel denar, je vlada prisluhnila in upoštevala tudi naše predloge o dvigu povprečnin. Pri prejšnji vladi občine in župani niso naleteli na to, da bi se povprečnine dvignile za ta nujna sredstva za investicije v občinah in, kar je tudi zelo pomembno, da se občine lahko potem prijavljajo tudi na razpise. Ta dvig povprečnin bo zelo koristen za vse občine, ne glede na to, ali je majhna ali velika, vsak evro bi prišel še kako prav, posebej zdaj v teh časih, ko bi se morale investicije tudi nujno nadaljevati hitro naprej.   Če samo omenim svojo občino Litijo, ki bo nekaj več kot pol milijona sredstev pridobila v letošnjem letu, in pa sosednjo občino Šmartno pri Litiji, ki bo pridobila blizu 200 tisoč evrov. To so dejansko zelo dobrodošla sredstva, ki se jih župani, ampak ne samo župani, tudi občanke in občani že zelo veselimo. Tako da je treba pozdraviti ta ukrep.   Če pogledam še, kako je bila sama država pripravljena na takšno krizo, kot je ta kriza koronavirusa, pa če pogledamo ostale države po Evropi, predvsem tudi tiste bolj razvite, ki imajo že vnaprej pripravljene scenarije, mnoge scenarije, vključno z ustanovljenimi različnimi skladi in z ukrepi na rezervi, ki jih potem samo aktivirajo, smo bili mi tukaj strašno prikrajšani, ker podobnih ukrepov nismo imeli. Seveda je v naši državi še marsikaj treba urediti in tudi take stvari bi bile zelo dobrodošle, zato bo to tudi verjetno neka velika šola za naprej.  Tako da pozdravljam izjemne napore vlade pri odpravljanju vseh težav, ki se pojavljajo s to epidemijo. Pozdravljam tudi vse pripombe in predloge, ki so prišli s strani državljank in državljanov, s strani različnih institucij in tudi s strani opozicije. Res je, da je bil ta zakon oziroma da so ti ukrepi že tako pripravljeni, da kaj posebnega je še težko zraven dodati, ampak je kljub temu vsak predlog še zelo dobrodošel. Vemo pa tudi, da je vlada naklonjena vsem pobudam in predlogom in če se kakšna stvar v tem trenutku ne prime popolnoma, kot si je vlada zamislila, se lahko stvari potem tudi popravijo za nazaj.  Jaz glede na odzive s strani gospodarstva, podjetnikov in pa tudi samih državljank in državljanov moram reči, da sem vesel, da se pripravljajo takšni dobri ukrepi. Slovenija je ena boljših, najnaprednejših držav v Evropi ali pa tudi v svetovnem merilu, ki se je dejansko dobro, odlično spoprijela s to koronakrizo. Jaz upam, da bo vlada samo še nadaljevala s tako intenzivnostjo in s takšno resnostjo. Si pa vsekakor želim tudi to, da bi bilo čim manj spotikanj, predvsem tistih brezveznih, tistih brezplodnih, ki popolnoma nič ne pomagajo, ne pripomorejo k temu, da bi vlada lažje in bolje pripravljala take ukrepe, ki potem pomagajo vsem nam državljankam in državljanom, predvsem pa tudi gospodarstvu, ki ga moramo obdržati v kondiciji. Gospodarstvo mora funkcionirati, ljudje morajo delati, plače morajo biti in tudi davki, ki se potem stekajo v proračune, morajo biti.   Podpiram vse te predloge in si le lahko želim, da bo vlada še naprej tako dobro delala. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Replika, poslanec dr. Trček.  Izvolite.
Hvala za besedo.  Saj na Fužinah bi rekli: »Saj ne moreš, da verjameš.« Poslanec govori »to je najbolj genialni zakon«, sočasno pa govori »ja, če se prime, se prime, če se ne prime, bomo pa prišli s tretjim ali pa četrtim paketom«. Veste, že če greste na umetno oploditev, želiš, da se čim prej prime.  Hotel sem pa nekaj drugega povedati, kolega Doblekar. Jaz sem in bom še vedno ostal levičar. Tudi iz nobene stranke me niso vrgli, kot so vašega velikega malega šefa. Pa tudi nobene stranke ne bom prosil, da me sprejmejo nazaj v njo. Hvala.
Hvala lepa.  Še zadnji prijavljeni je poslanec mag. Marko Pogačnik.  Izvoli.
Spoštovani predsedujoči, hvala za dano besedo. Spoštovani minister, kolegice, kolegi!  Jaz sem prepričan, da vlada ukrepa ustrezno z zakoni in s predlaganimi ukrepi. Dejstvo je, da vsi ukrepi, ki jih izvaja vlada oziroma vlada predlaga, gredo predvsem zgolj z enim ciljem, in sicer z zajezitvijo širjenja virusa covid-19. Če se Slovenija primerja z ostalimi državami Evropske unije, Evrope ali sveta, lahko ugotovimo, da imamo v Sloveniji eno izmed najnižjih okužb in pa verjetno tudi eno izmed najmanjših smrtnosti v primeru z ostalimi državami tako v Evropski uniji, Evropi in pa svetu. S tem lahko pridemo do zaključka, da so ukrepi, ki jih predlaga Vlada Republike Slovenije, uspešni. Uspešni so pa tudi zaradi tega, ker državljanke in državljani Republike Slovenije te ukrepe spoštujejo. Dejstvo je, da je Slovenija v zadnjem obdobju sprejela bistveno manj drastičnih ukrepov kot primerljive sosednje države tako v Evropi kot Evropski uniji. Dejstvo je, da Vlada Republike Slovenije postopoma rahlja vse te ukrepe, rahlja pa jih predvsem z veliko previdnostjo in predvsem s ciljem, da se trend virusa, ki smo ga doslej uspešno zajezili, ohranja tudi v prihodnosti. Dejstvo je, da ne slovenska vlada, ne druge vlade nimajo nekih čarobnih palic, da bi lahko z enim ukrepom reševale državljane in državljanke Republike Slovenije, slovenska podjetja. Prepričan sem pa, da vsi ti paketi, ki so bili doslej sprejeti v parlamentu, prepričan sem tudi, da bosta ta dva zakona, ki ju imamo na mizi danes, tudi sprejeta, bodo šli predvsem v smer z enim ciljem, to je, da se omejijo posledice, ki jih prinaša covid-19 tako za državljane in državljanke Republike Slovenije kot za gospodarstvo, in ohranijo delovna mesta. Zakon, ki ga imamo pred sabo, govori o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstva. Vlada se zaveda te problematike in s tem je sprejela tudi ukrep, da bo Republika Slovenija prevzela poroštva nad krediti, ki jih bodo podjetja najela pri bankah oziroma hranilnicah. Dejstvo je, da s tem vlada nase prevzema to poroštveno tveganje, tveganje, da se krediti ne bodo odplačali, s tem pa omogoča podjetjem zagotavljanje likvidnosti. Ne morem se strinjati z nekaterimi razpravami, ki so jih imeli do zdaj nekateri opozicijski poslanci, da se dela bolj za velike, manj za male. To dejansko ne drži, ne drži že pri sprejetju tega zakona. Vlada se zaveda tega in zato predlaga tudi bistveno višja poroštva za mikro, mala in pa srednja podjetja v primerjavi z velikimi podjetji. Tudi vsi prejšnji zakoni so šli v smer prioritetnega reševanja bolj ranljivih skupin v Sloveniji, nenazadnje tudi pri enkratnem dodatku za upokojence, enkratnem dodatku za druge ranljive skupine. Tukaj se predvsem gleda, da je najprej treba pomagati tistim najbolj ranljivim skupinam oziroma manjšim. Dejstvo je, da bo ta predlagani zakon v veliko pomoč tudi vsem slovenskim občinam. Dejstvo je, da ta zakon dviga povprečnine slovenskim občinam za približno 6 %. To pomeni, da bodo namesto 589 evrov na prebivalca prejele 623 evrov, kar je pomemben korak naprej, da bodo slovenske občine lahko kakovostno izvajale vse zakonske določbe. Najmanj, kar tukaj preseneča, preseneča polemika predvsem s strani poslank in poslancev Socialnih demokratov. Treba je povedati, da ste Socialni demokrati v tej dvorani približno pet mesecev nazaj zavrnili predlog Slovenske demokratske stranke, ki je predvideval že takrat povišanje povprečnine. Ob tem je treba poudariti, da pet mesecev nazaj so bili bistveno drugačni časi, kot so danes. Bili smo v času konjunkture, bili smo v času gospodarske rasti, pa ste kljub temu ta predlog zavrnili. Danes pa tukaj verjetno bolj v luči opozicijske stranke kot neke stranke realnosti ne zagovarjate tega predloga oziroma govorite, da so ta sredstva prenizka. Dejstvo je tudi, da s predlaganim zakonom bo država poskrbela za vse najemojemalce, ki so v lasti lokalnih skupnosti in države, da jim v času te epidemije ne bo treba plačevati najemnin, kar je seveda pravilen ukrep, ukrep, ki bo razbremenil marsikaterega najemojemalca. Dejstvo je, da država v civilni sferi za obligacijske razmere direktno ne more poskrbeti, zato že na Odboru za finance apeliram na Ministrstvo za finance oziroma na Vlado, da poskrbi, da se po vzoru Avstrije v obligacijski zakon vnese, da v primeru izrednih razmer, kot so epidemije, vojna stanja, se v obligacijskem zakonu zapiše, da v takšnem primeru breme najemnine nase prevzame najemodajalec. Dejstvo je, da s takšnim ukrepom lahko razbremenimo marsikoga, dejstvo je pa tudi, da se mora zakonodaja pripraviti tudi za prihodnost in takšnemu stanju, ki smo mu priča danes, bomo lahko tudi ponovno v bližnji prihodnosti. Jaz sem prepričan, da ti ukrepi so ustrezni, da se ukrepi sprejemajo postopoma in da bodo vsi ti ukrepi lahko zagotovili predvsem to, da bodo podjetja lahko nadaljevala s svojim delom in da podjetja ohranjajo svoja delovna mesta.   Nekaj razprave in polemike je bilo tudi v zvezi z odpuščanjem v podjetju Gorenje. Dva ministra te vlade sta danes že na obisku v tej tovarni. Dejstvo pa je, da odpuščanja v tovarni Gorenje verjetno niso posledica covid-19, ampak predvsem posledica vseh sprejetih poslovnih odločitev v preteklosti. Jaz sem zadovoljen, da je Odbor za finance brez glasu proti sprejel ta zakon. Danes sem presenečen z nekaterimi napadi opozicijskih poslank in poslancev, kako je ta zakon slab. Dejstvo je tudi, da je Vlada Republike Slovenije vsem opozicijskim strankam poslala v pregled ta zakon in po mojem vedenju ter zagotovilih nekega odziva opozicijskih strank ni bilo. Ko zakon pride v parlament, pa opozicija napade z vsemi topovi. Jaz mislim, da je ta zadeva nekorektna. Draga opozicija, če ste prepričani, da je zakon res tako slab, kot govorite, potem pričakujem, da boste glasovali proti danes, ne pa da je brez glasu proti na Odboru za finance potem ta zakon sprejet. Prepričan sem, da je bil ta zakon sprejet na Odboru za finance brez glasu proti ne zaradi tega, ker bi bila opozicija prijazna do koalicije, ampak predvsem zaradi tega, ker se opozicija zaveda, da je ta zakon ustrezen, da so ukrepi, ki so navedeni v samem zakonu, ustrezni. Hvala.
Hvala lepa.   Želi še kdo razpravljati? Ker vidim, da je še interes, bom sprožil postopek za prijavo. Dva sta prijavljena.   Najprej ima besedo poslanec Jani Ivanuša.   Izvoli.
Bom zelo kratek, kajti čas je zlato. Še enkrat se oglašam s tega mesta. Vse mogoče smo danes slišali, vendar mi imamo danes pred samo dva zakona. Eden je, ki popravlja prvi mega koronazakon, drugi pa govori o likvidnosti gospodarstva in omilitev tega. Tudi mi smo na Odboru za finance predlagali tri amandmaje, pa nobeden ni šel skozi. Bomo pa vseeno podprli zakon, kot smo najavili. Moji predhodniki iz opozicijskih strank so govorili, da tudi ni šel noben amandma skozi, kar so predlagali. Se ne čudim. Tudi prejšnja vlada, če se spomnite, pet mesecev nazaj so tudi amandmaji padali, tako da ni nič novega. Ko pride nekdo na oblast, pač pozabi, kako je bilo v preteklosti, ko so bili na neki drugi poziciji.   Bi pa še enkrat poudaril, da bomo zakone podprli, enega in drugega, kar tudi najavljamo v stališčih, tako da to ni nič novega. Kar se pa tiče Odbora za finance, smo tudi nekaj dodatnih vprašanj v soboto postavili, vendar nismo dobili nobenega odgovora. Tako bomo uporabili orožje poslansko vprašanje. Hvala lepa za pozornost.
Hvala lepa.   Še zadnji je na vrsti poslanec Robert Pavšič.   Izvoli.
Hvala lepa in dober dan vsem.   Ta razprava poteka tako, kot potekajo razprave že zadnji mesec. Z ene strani poslušamo hvalospeve, z druge pa apele po nekem razumskem oziroma vsaj malce bolj razumskem pristopu. Temu jaz nikakor ne bi rekel metanje polen pod kolesa. Virus je postal kar naenkrat izgovor za vse. Treba je ločiti, nekaj so ukrepi za zajezitev širitve virusa, ki so predvsem zdravstvene narave, danes pa se pogovarjamo o finančnih ukrepih za zagon gospodarstva, ko virusa ne bo več. Če bi lahko razpravljali o tem, ali so bili katerikoli ukrepi učinkoviti, potem bi dejansko morali zdajle zamrzniti vse skupaj in se oglašati šele čez pol leta. Zakaj? Vodilni ekonomisti že nekaj časa govorijo, lahko spremljamo, da bo nujen drugačen pristop pri reševanju posledic koronakrize. Nikoli več ne bo tako, kot je bilo do zdaj. Tukaj pa spremljamo ukrepe, ki smo jih bili vajeni pri reševanju prejšnje krize iz leta 2008, torej reševanje nekega finančnega segmenta, čeprav vemo, da bo kriza, ki bo nastala po samo mesecu dni neposlovanja, mnogo težja in mnogo hujša od tiste iz leta 2008. Celotno gospodarstvo je pred tem, da se zruši, pa ne samo slovensko, globalno. Zdaj se jaz sprašujem, kje so zdaj vsi tisti dobički, ves kapital, ki se je akumuliral v odlični konjunkturi, ko je izzvenela finančna kriza. Brez ideologije lahko vsi ugotovimo, kam je šel ta dobiček. V tistih 5 % ljudi, ki upravlja z globalno ekonomijo. Pa to ni ideološko mišljeno. Torej tistih, ki upravljajo z našimi življenji. Kdo pa izgublja? Tisti, ki imajo že zdaj premalo. Zato je nujno treba pogledati izven bilančnih izkazov zadržanih dobičkov kapitala družb. Vse to obstaja namreč samo na papirju. Likvidnost pa je ali akumulirana v največjih bankah ali pa obstaja samo na nekem elektronskem nivoju. Edina valuta, ki nam zdaj ostaja, je potencial sprememb, ampak se ga ne lotevamo niti v homogenih normalnih časih, kaj šele zdajle v kriznih. Tako da z največjim dolžnim spoštovanjem tako do koalicije kot tudi do Vlade, jaz ne morem biti optimist, ko berem te zadeve in te predloge. Očitno je, da ne bosta več važna ne nafta, ne industrija, ostalo bo važno tisto, kar imamo dejansko mi doma, to je delavski potencial, voda in mogoče zlato. Ampak tudi zlata ne moreš jesti, lahko ga daš samo nekam ob stran. In mi danes govorimo o gašenju velikega števila mini požarov, ki govorijo s tako intenzivnostjo, da so razsvetlili oziroma poskušajo razsvetliti cel svet. Ampak mi si še vedno zatiskamo oči pred tem, da bodo potrebne spremembe predvsem v mentaliteti in pristopu reševanja. Navidezno zdaj te male požare gasimo z odpiranjem mošnjička, pa vsak dobi premalo. Ali bomo s tem kaj rešili? Ne vem. Iskreno upam, da bomo, ampak verjamem pa ne. Kaj vidim jaz? Dvig izdatkov, dvig zadolženosti, del parlamenta, pa ne v večini, pa se sprašuje, ali bo to dejansko imelo kakšne učinke ali ne. Pa spet, ni to metanje polen pod noge, ampak je apel, da bi se malce bolj razumsko vsega skupaj lotili. Grozi nam enormna brezposelnost. Nekateri napovedujejo tudi 250 tisoč brezposelnih v Sloveniji. To bo kolaps ne samo državnih sistemov, ampak celotnega gospodarstva. Koncentracija moči pa ostaja in ta je tista, ki je edina pomembna, namreč moč.   In še enkrat vas sprašujem, tako kot sem vas na odborih, kot sem vas pri prejšnjih obravnavah zakonov: ali imate že kakšno idejo, kaj bi jutri? To bi ljudje radi slišali. Kaj bo jutri? Da jih pomirimo, da bodo videli, da imajo vsaj eno leto prihodnosti, ne pa da si zatiskamo oči. Potem pa slišim celo: zakon je dober. Ne, zakon, vsaj tisti, ki ga bomo obravnavali v naslednji točki, je slab. Če bi bil dober, ga ne bi že tretjič popravljali. In ga popravljamo tretjič danes. In zakaj ga popravljamo? Zato ker prvič je bilo treba iti z zaprtimi očmi čez vse tisto, kar smo predlagali. Konstruktivno smo predlagali. Vseh sto naših predlogov ni bilo tako slabih, da bi jih bilo treba zrušiti, in to še popolnoma brez argumentov. Samo s pritiskom na gumb je vse skupaj odletelo. Mi v koaliciji smo bili vsaj toliko pošteni pa smo povedali, zakaj ne. Tega pa od vas, poleg tega da ne slišim, kaj bo jutri, da bomo mirni, tega od vas nisem doživel.   Kar se tiče glasovanja na odborih, na financah sem tudi jaz član, nisem bil proti samo iz enega razloga: zato ker se mi zdi, da je vseeno boljše nekaj kot nič. Hvala lepa.
Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Še kdo poleg poslanca Koražije? Da. Potem bomo začeli s prijavo. Prijavljen je samo Boštjan Koražija.   Kolega, izvolite.
Spoštovani podpredsednik, najlepša hvala za besedo.   V bistvu, ko se danes tukaj pogovarjamo, je v bistvu ravno problem v tem, da nas ima v bistvu ta vlada in koalicijske stranke …
Prosim za pozornost.
… za talce in butalce tukaj v tem parlamentu. Za butalce nas ima zaradi tega, ker ko mi kaj predlagamo, pa smo kritični do tistega predloga oziroma do njihovih predlogov, potem takoj vračajo, češ, da nič ne vemo, da nič ne znamo, da se ne spoznamo na stvari. V glavnem konstantno se spomnim, da zadnji dveh leti poslušam s te druge strani eno in isto. Tudi če kaj dobrega predlagamo, da ni v redu, je zanič, nič ne veste, konstantno. In to je očitno tudi ta vlada v bistvu ponotranjila žal do potankosti. In tudi ne razumem čisto, recimo Stranka SMC, oni imajo očitno nek resen problem, ker vsak po svoje govorite neke zadeve, ne vem, eni proti vladi, eni za vlado. Ali ste v vladi ali niste v Vladi? Odločite se enkrat. Glede tega da smo v bistvu talci vseh teh vaših predlogov, ki ste jih danes predlagali, pa tudi žal cela Slovenija. Gospod Šircelj je prej, po mojem tudi nehote, mu ne zamerim, razlagal o tem, da je bil javni promet ukinjen, ker so tudi ostale države to imele. To ne drži. Avstrija in Nemčija imata javni promet v času koronakrize vseskozi v mejah države odprt oziroma poteka. Ampak mu ne zamerim. Druga zadeva je pa glede tega, da smo pač talci tudi teh odločitev. Glejte, saj vsak dan poslušamo pa gledamo po televiziji strokovnjake, so celo vodje nekih določenih strokovnih skupin, pa niti ne vedo za osnovne podatke, za nekih 50 številk. In to je v bistvu tudi osnovni problem, ki ga jaz vidim pri vas kot vladi oziroma tudi pri koalicijskih strankah, da podpirate v bistvu nestrokovne odločitve. Hvala.
Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Poleg kolega Soniboja Knežaka še kdo? Izvoli, kolega.
Hvala, predsedujoči.  Najprej niti nisem mislil razpravljati, pa me je kolega Pogačnik malo spodbudil predvsem s tem drugim delom, ko trdi, da smo v SD nasprotovali dvigu povprečnin za občine. Razlika med prejšnjo vlado pa med tistim, kar počnete zdajle v zadnjem mesecu in pol, je ta, da je prejšnja vlada kljub dobrim finančnim prihodkom in ugodnim gospodarskim razmeram ravnala gospodarno. Gospodarno in odgovorno do te države. Sam sem bil velik nasprotnik, tudi pisal sem ministru za finance, da namesto da tako zmanjšujemo javni dolg, ki smo ga res zmanjševali in s tem odgovorno ravnali do naslednjih generacij, bi več denarja porabili za investicije. Na žalost moj glas ni bil slišan in smo pač nadaljevali to politiko, ki je sicer dolgoročno za državo dobra.  Tista primerjava med prejšnjo vlado, sam sem bil tudi izredno jezen na premierja Šarca, ker je na tak način odstopil brez posvetovanja s koalicijskimi partnerji, pa vendar je treba priznati, da razlika med tistim, kar počnete danes, da del paketov, ki so sicer nujni, ki niso nič kaj posebnega, niso nobena posebna pogruntavščina te vlade, ampak copy-paste ukrepov z neko 14-dnevno zamudo, ki jih delajo v sosednji Avstriji in Nemčiji, razen nekaterih naših pogruntavščin, ki so po mojem, ne vem, nore, če samo omenim diskriminacijo upokojencev in vse tisto, kar počnete zdaj z njimi, od trgovin pa do vsega tega, je pa to, da bo ta vlada zadolžila generacije, zadolžila mlade ne samo za naslednji mandat, ampak za več generacij, z ukrepi, ki so potrebni ali pa niso potrebni. Če že razumem paket ukrepov za gospodarstvo, ste pa v ta paket ukrepov, ki so sicer nujni, vpletli eno kopico nekih bombončkov z nekimi denarnimi sredstvi za skupine, ki sploh nekatere same ne vedo, zakaj bodo dobili zdaj določena denarna sredstva. In to delate neodgovorno do vlade, ki bo naslednja in pa morebiti še kakšna zraven, ker bo morala vse tisto, kar počnete danes, del nepotrebnih ukrepov, bo morala tudi poskrbeti, da bo ta država tudi to odplačala. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Želi še kdo besedo? Če ne želi, potem zaključujem razpravo. Prehajamo k amandmajem k naslovu 9. člena ter k 9., 15. in 17. členu. Ker so amandmaji Poslanske skupine Levica k naslovu 9. člena ter k 9., 15. in 17. členu vsebinsko povezani, bomo o njih razpravljali skupaj. V razpravo torej dajem naslov 9. člena, 9., 15. in 17. člen ter štiri amandmaje Poslanske skupine Levica in amandma Poslanske skupine LMŠ.   Želi kdo razpravljati? Želi. Potem odpiram postopek prijave.   Besedo ima poslanka Andreja Zabret.  Izvoli.
Hvala za besedo.   K 9. členu je LMŠ že na Odboru za finance dal ta amandma pa je bil zavrnjen. Danes ga ponovno vlagamo. V 9. členu se v prvem odstavku na koncu doda besedilo: »kreditojemalec se mora s ponudbo za odkup njegove terjatve strinjati«. To pomeni, da se z amandmajem določa, da se v primeru, ko kreditojemalec redno odplačuje svoje obveznosti in bi se banka in SID banka dogovorili za odkup terjatev do kreditojemalca, zahteva tudi soglasje kreditojemalca. Hvala.
Hvala lepa.  Še poslanec mag. Dušan Verbič.  Izvolite.
Hvala lepa za besedo, podpredsednik Državnega zbora.   Kar se tiče amandmaja, vloženega s strani Poslanske skupine Liste Marjana Šarca, moram priznati, da ne razumem, v čem je smisel tega amandmaja, vrnitev denarja – ali ti vrneš denar kreditodajalcu ali poroku. V vsakem primeru moraš vrniti. Predvidevam, da niso računali, da bodo tukaj odpisi dolga.  Kar se tiče poslanske skupine Levica. V 9. členu predlagajo dopolnitev in je moje temeljno vprašanje, ali bi želeli ponovno vzpostaviti banko, ki je v državni lasti, da se v Republiki Sloveniji nismo naučili petmilijardne dokapitalizacije. In kar se tiče v nadaljevanju, da s tem rešuje poslovne banke, je to navadno politično zavajanje, kajti dejstvo je, da tisti, ki posodi denar, je upravičen … / izklop mikrofona/
Hvala lepa. Čas je potekel.  Želi še kdo razpravljati?   Ker ni več interesa za razpravo, zaključujem razpravo. O amandmajih bomo odločali danes v okviru glasovanj.   S tem prekinjam to točko dnevnega reda.     Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O INTERVENTNIH UKREPIH ZA ZAJEZITEV EPIDEMIJE COVID-19 IN OMILITEV NJENIH POSLEDIC ZA DRŽAVLJANE IN GOSPODARSTVO V OKVIRU NUJNEGA POSTOPKA.   Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada.   Za dopolnilno obrazložitev dajem besedo predstavniku Vlade mag. Andreju Širclju, ministru za finance.   Izvolite.
Hvala lepa, spoštovani podpredsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, gospe in gospodje!   Predlog zakona, o katerem razpravljamo danes, v prvi vrsti vključuje dodatno skupino ranljivih oseb, za katere je bilo ugotovljeno, da so pri pripravi osnovnega zakona izpadli oziroma niso bili uvrščeni v zakon. Določene rešitve se nanašajo na nejasnosti, ki so bile zaznane pri pripravi na izvajanje osnovnega zakona. Določene rešitve se nanašajo na pripombe strokovne in druge javnosti oziroma upoštevane so pripombe strokovne in druge javnosti. Osnovni cilji predlaganih ukrepov pa ostajajo isti, to je ohranjanje delovnih mest in delovanje podjetij, izboljšanje socialnega položaja ljudi in pri tem še posebej tistih, ki so najbolj ogroženi zaradi epidemije covid-19.   Predlog zakona tako na novo zagotavlja enkratni solidarnostni dodatek v višini 150 evrov za dodatne skupine ranljivih oseb, kot so primeroma starši otrok s posebnimi potrebami, starši, ki so upravičeni do otroškega oziroma starševskega dodatka, družinski pomočniki, invalidi, vojni veterani, vojni invalidi, člani kmetij, rejniki in drugi. Tu ne želim naštevati vseh.   Na novo se ureja tudi začasna oprostitev plačila davka na dodano vrednost od dobav zaščitne in medicinske opreme, začasno razreševanje oddaje presežnih količin odpadne embalaže in postopkov v zvezi z graditvijo objektov z namenom, da se ta graditev pospeši in da dejansko čim prej pridemo iz krize in da čim prej začnemo delovati na tistih področjih, kjer je to že danes ali v bližnji prihodnosti možno. Popravki oziroma dopolnitve osnovnega zakona se nanašajo tudi na poenostavitev oziroma ugodnejšo postavitev pogojev za preverjanje upravičenosti delodajalcev do povračila nadomestil plač delavcem na čakanju oziroma izostanku od dela zaradi višje sile in pogojev za preverjanje upravičenosti samozaposlenih in drugih do mesečnega temeljnega dohodka oziroma oprostitve plačil prispevkov. Pri slednji se razširja tudi krog oseb, ki bodo upravičeni do temeljnega mesečnega dohodka oziroma oprostitve plačil prispevkov. Predvsem tu poudarjamo starše, ki koristijo določene pravice iz naslova starševskega varstva. Pri tem želim poudariti, da se bodo te pravice priznavale za nazaj, torej od 13. marca dalje. Poudarjam tudi, da smo prilagodili tiste določbe zakona, ki določajo zahteve po vračilu sredstev, ki so jih določeni upravičenci prejeli. Tukaj mislim predvsem na delodajalce. V tem primeru oziroma s to rešitvijo delodajalci ne bodo vračali prispevkov, za katere so bili oproščeni, za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če bodo izplačali plače, nagrade delavcem. To se pravi, vračali bodo v primeru, če bodo izplačevali dobičke ali če bodo plačevali nagrade poslovodstvu. V tem primeru bo treba vrniti vse te neplačane prispevke. Če bodo nagradili delavce, v tem primeru ne bo treba.  Dopolnitve se nanašajo tudi na področje odloga plačila kreditnih in drugih obveznosti, pravice delavcev, delovanje javnega sektorja v času epidemije. Določbe se nanašajo tudi na preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma, izvajanje javnih storitev, uvajamo vrednotnice na področju turizma. Predvideli smo tudi določene rešitve, ki so potrebne zaradi drugih težav na posameznih področjih delovanja gospodarstva.   Spoštovani! Vlada meni, da predstavlja predlog zakona nujni nadaljnji korak za spopadanje z epidemijo covid-19, zato Vlada predlaga, da podprete predloženi zakon. Hvala lepa.
Hvala lepa.   Predlog zakona je obravnaval Odbor za finance. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku Robertu Polnarju. Kolega poslanca ni.   Nadaljujemo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Besedo ima poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti in Ferenc Horváth. Ga tudi ni. Potem ima stališče Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke in mag. Marko Pogačnik. Ga tudi ni. Stališče poslanke skupine Liste Marjana Šarca bo predstavila Andreja Zabret, ki je tudi ni.   Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov bo predstavil Matjaž Han.   Izvoli.
Hvala lepa, še enkrat, spoštovani podpredsednik. Spoštovani minister.   Nenadna ustavitev javnega življenja in globalni gospodarski zastoj zaradi nove virusne epidemije seveda zahteva hiter, usklajen in zadosten odziv države. Omejevalni ukrepi so za nekatere panoge pomenili popolno ustavitev dejavnosti, a vsaj z obetom, da se bosta čez nekaj mesecev življenje in posel vrnila v neke normalne tirnice. V drugih dejavnostih so poleg ustavitve soočeni tudi s popolno negotovostjo, saj vedo le, da tudi po koncu epidemije povratka v staro realnost žal ne bo. Tretji pa se v tem času soočajo z bistveno več dela, z manj denarja oziroma z višjimi stroški. Le redki imajo v tem času višje prihodke od običajnih, mnogi od njih žal zato, ker tržne razmere zlorabljajo za lastni dobiček. Vlada se je odločila, da opisano situacijo rešuje s paketnim pristopom. Najprej je marca sprejela set zakonov, ki so omogočili čakanje na delo in odlog kreditnih obveznosti, vzela pa si je tudi izjemna javnofinančna pooblastila, s katerimi je praktično razveljavila sprejeti proračun, Državni zbor pa popolno odrezala od proračunskega načrtovanja. Šele potem je prišel na vrsto tako imenovani prvi protikorona paket, katerega popravke obravnavamo danes. Sprejeti zakon je prinesel novo delno poenoteno ureditev subvencioniranega čakanja na delo, uvedel temeljni dohodek za določene kategorije samozaposlenih ter solidarnostni dodatek za ranljive skupine. Poleg teh ekonomsko-socialnih ukrepov pa je zakon posegel še v vrsto drugih zakonov in uzakonil druge rešitve, od katerih mnoge, po našem mnenju, nimajo prave zveze z odpravo posledic epidemije, predvsem členi, ki omogočajo dodatno represijo nad prebivalstvom, ki se vestno drži predpisanih ukrepov, in so bili seveda tudi z naše strani in iz opozicije deležni kritike.   Vladna koalicija je v obravnavi izvornega predloga zakona v bistvu preglasovala vse amandmaje, preglasovala tudi na nek način ali pa preslišala vse pomisleke in predloge za izboljšave opozicijskih strank, kakorkoli, češ da naj bi vse te vključili v naslednji paket, ki pa je danes pred nami. Tudi ta paket, ki je danes pred nami, ni deležen podpore na tak način, da bi kakršenkoli amandma ali pa naš pogled, Socialnih demokratov, na nek način upoštevali. Vendar mi zaradi tega ne bomo žalostni, bomo pa pokazali s prstom tudi na tiste, ki nas niso želeli poslušati. Sprašujemo se, kaj je z najemninami. Najemninami, ki jih naši najemniki zaradi izpada prometa ne morejo plačevati. Tudi teh najemnin ni v tem zakonu. Moramo tudi nekaj pozitivnih stvari izpostaviti – da smo vključili javne zavode, da smo občinam povrnili to, da bodo lahko poplačevali stroške glede vrtcev in tako naprej, nekaj smo pomagali tudi invalidom. In lahko bi nekaj stvari še naštel, vendar generalno se mi zdi, da bomo lahko videli, ali bodo ti ukrepi učinkovali, šele čez nekaj mesecev, ko bomo prišli iz te zdravstvene krize.   Kar se tiče tega zakona, bomo mi v postopku sprejemanja zakona dali še nekaj svojih amandmajev, opozorili na probleme, ki jih mi vidimo, zaradi katerih se tudi na nas obračajo. Če ne bo noben naš amandma in noben naš pomislek sprejet in vključen v to zakonodajo, takega zakona ne moremo podpreti. Hvala lepa.
Hvala lepa.   Poslanka Monika Gregorčič bo predstavila stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra.   Izvoli.
Hvala lepa, spoštovani podpredsednik. Spoštovane poslanke in poslanci, predstavniki Vlade!  Morda je danes na mestu vprašanje, zakaj obravnavamo novelo zakona, ki smo ga sprejeli pred kratkim. In res je, sprejemali smo ga v naglici, vendar s ciljem, da se čim prej pomaga vsem prizadetim zaradi epidemije. Smo se pa že tedaj zavedali, da kdor dela, nenamerno stori tudi kakšno napako, in istočasno je bila zato tudi dana obljuba, da bomo vse pripombe natančno proučili, ovrednotili, vse smiselne rešitve pa tudi upoštevali v obliki popravkov in jih vnesli v novelo zakona, ki je danes pred nami. Že s prvim tako imenovanim antikoronazakonom so bili tako dani nastavki za pomoč državljanom in gospodarstvu, danes pa v ta zakon vnašamo nujne popravke, da zagotovimo rešitve in pomoč tudi za vse tiste, ki so v prvi verziji nehote izpadli.   V SMC smo pri pripravi te novele aktivno sodelovali in nas veseli, da so bili upoštevani tudi nekateri naši ključni predlogi. Naj naštejem. Do pomoči bodo tako upravičeni tudi manjši delodajalci, ki opravljalo zavarovalniško dejavnost, in pa vsi delno samozaposleni, kar je zelo pomembno predvsem za mlade starše, ki zaradi starševskega varstva svojo dejavnost opravljalo le krajši delovni čas. In do solidarnostnega dodatka 150 evrov bodo po novem upravičeni tudi vsi izredni študentje, ki niso v rednem delovnem razmerju, ter delno zaposleni invalidi. Zaradi ugodnejših kriterijev in bolj preglednega načina ugotavljanja zmanjšanja prihodkov podjetij ter samozaposlenih tudi širimo krog upravičencev do ukrepov in finančnih pomoči. In ne nazadnje je zaradi odpovedi potovanj urejena tudi ustrezna zaščita potrošnikov za že vplačane turistične aranžmaje.  Še vedno pa po naši oceni nekaj težav ostaja nenaslovljenih. Pri tem imamo v mislih predvsem poslovne najemnine in lizinge. Prizadevali si bomo, da po vzoru moratorija za odplačila kreditov vzpostavimo podobne mehanizme tudi za lizinge in poslovne najemnine, kajti s tem bi omejili negativne posledice, predvsem za tiste dejavnosti, ki v času epidemije ne smejo poslovati ali pa je njihovo poslovanje izjemno omejeno. Tukaj imamo v mislih predvsem transport in trgovino. Ocenjujemo, da je te rešitve potrebno najti v tako imenovanem tretjem sklopu antikoronskega zakona, katerega glavni poudarek naj bi bili tudi pomoč turistični dejavnosti in nadaljnji ukrepi za oživitev gospodarskih aktivnosti.  V Poslanski skupini Stranke modernega centra pozdravljamo vse ukrepe, ki se že izvajajo in se še bodo in ki bodo potrebni za odziv na šok, ki ga epidemija predstavlja za gospodarstvo in za širše družbeno življenje. Epidemija in posledično gospodarska recesija sta dejstvi, vse negativne posledice pa lahko premagamo prej, če ju sprejmemo kot izziv in priložnost za enotnost in pozitivne spremembe. Hvala.
Hvala lepa.  Poslanec Luka Mesec bo predstavil stališče Poslanske skupine Levica.  Izvoli.
Hvala lepa.  Mi smo poskušali od začetka sprejemanja prvega koronapaketa pristopiti karseda konstruktivno in s predlogi amandmajev, takrat smo jih pripravil čez 30 strani, popravljati zakon, kolikor bi ga lahko, odpravljati luknje. Vlada takrat ni upoštevala niti enega našega amandmaja. Prosila nas je za popravke, spet smo jih spisali, prek 30 strani popravkov, ampak tudi od teh jih je bila upoštevana le peščica. Nekaj so dobili rejniki, nekaj bodo dobili samozaposleni starši, nekaj bodo dobili invalidi, ki delajo v invalidskih podjetjih, in odpravilo se je delno te zelo loterijske kriterije za samozaposlene, ki so prosili za pomoč. To je pa tudi približno vse. Jaz v bistvu težko razumem to vlado, ker jo vodijo stranke, ki so več let vztrajno nastopale proti birokratizaciji, govorile o administrativni razbremenitvi, zdaj pa so pripravile izjemno birokratiziran zakon, ki marsikomu otežuje dostop do pomoči, in iz te birokratske mreže izpušča celo vrsto ljudi, skupin, ki bi lahko do pomoči prišle ali pa bi jo potrebovale, pa ne bodo mogle. Ob tem je tukaj tudi nekaj nesorazmerij, ki smo jih tudi v prejšnjem stališču omenjali. Se pravi, v prvem planu Vlade so banke in podjetja. Recimo banke bodo zamrznile kredite, ampak obresti tečejo, kar pomeni, da bodo na dolgi rok zbrale več obresti na posamezna posojila. Podjetja lahko prejmejo subvencije pa lahko delavce odpustijo, ko pa pridemo do prebivalk in prebivalcev, pa vidimo, da lahko recimo ljudje dobijo nadomestilo za brezposelnost, ampak jih lahko zavod pošlje, proti njihovi volji, na delo na kmetijo.  Če pa grem zdaj na glavni problem, to je, koliko skupin je še vedno izpuščenih in Vlada tega noče odpraviti, pa bi se na hitro sprehodil čez naše glavne komentarje. Najprej so tukaj samozaposleni. Še vedno bodo morali pomoč vračati in pogoji so precej restriktivni. Hkrati so vprašanje delno samozaposleni. Se pravi tisti, ki niso polno samozaposleni, ampak delno, do pomoči niso upravičeni. Potem so tu študentje, ki imajo dva problema. Prvi so najemnine. Za najemnike zasebnih stanovanj ni nikakršne pomoči. Drugi je dodatek, ki ga dobijo. Dobili bodo 150 evrov, tisti, ki živijo v Sloveniji, ne bo pa nobenega posebnega nadomestila za študente, ki so se postavili na svoje noge, ki živijo od svojega dela, pa tega dela ne morejo opravljati, tako kot ne bo za študente, ki trenutno nimajo prebivališča v Sloveniji, bodisi tuji študentje pri nas bodisi slovenski študentje v tujini. Če dam tukaj en primer. Poznam nekaj ljudi, ki recimo delajo v Berlinu kot freelancerji. Oni so dobili tam državno pomoč ne glede na to, da niso nemški državljani ali pa da tam nimajo stalnega prebivališča. Potem imamo dijake, predvsem iz revnih družin. Potem imamo starejše v domovih, ki jim država ne nameni bolnišničnega zdravljenja, ampak so še vedno večinoma v domovih za starejše. Potem imamo delavce v zasebnem sektorju, ki bodo v nasprotju s tistimi v javnem sektorju dobili pavšalni znesek 200 evrov dodatka, ne glede na izpostavljenost virusu pri svojem delu. Če karikiram, tudi nekdo v zasebnem domu za starejše občane bo dobil zgolj 200 evrov, tudi če je tam epidemija. Potem imamo prekarne delavce, ki so izpuščeni iz pomoči. Delavci v javnem sektorju bodo lahko opravljali na zahtevo predstojnika 80 nadur na mesec, kar je 100 % več kot znaša zgornja omejitev. Potem imamo tukaj upravičence do vseh vrst pomoči iz javnih sredstev. Namreč, nadomestila iz tega zakona se jim bodo štela v cenzus. Potem imamo brezposelne, ki se bodo, če so izgubili pravico do nadomestila za brezposelnost, znašli v težavah, ker jim je ta zakon ne podaljšuje, službe bo pa v teh časih težko dobiti.  Skratka, imamo še cel kup lukenj, ki smo jih poskušali popravljati na odboru, in kolikor je zakon ostal odprt, amandmaje ponovno vlagamo tokrat. Ampak pod črto pač moram reči, da je drugi koronazakon razočaranje. Vlada je ne nazadnje obljubljala, da bo vse stvari, na katere smo opozarjali, tokrat popravila.
Hvala lepa.  Poslanec Jožef Horvat bo predstavil stališče Poslanske skupine Nova Slovenija – krščanski demokrati.  Izvoli.
Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani gospod minister, kolegice in kolegi!  Naj ponovno poudarim, da se je Vlada zelo premišljeno lotila priprave zakonodaje, pomoči paketov za državljane in gospodarstvo. In kar je posebej pohvalno, je to, da je vključila praktično vse možne deležnike, tako delodajalske organizacije, zbornice kot sindikate, in si za pomoč postavila, imenovala posvetovalno skupino, ki jo je vodil in jo še vodi dr. Matej Lahovnik. Vključena oziroma povabljena je bila tudi celotna opozicija, ki se je močno angažirala, kar je hvale vredno, z amandmaji. Kar pa ni hvale vredno, pa je to, da je opozicija imela rok do ponedeljka do 15. ure, da pripravi svoje predloge, torej pred sprejemanjem teh paketov, novele PKP1 in PKP2, ki govori o likvidnosti, pa praktično, po meni znanih informacijah, iz opozicije ni bilo niti odgovorov. Ampak kakorkoli že. Tudi Poslanska skupina Nova Slovenija – krščanski demokrati se je močno angažirala pri noveliranju PKP1, torej Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo. Prisluhnili smo mnogim fizičnim osebam, organizacijam, ki so nam pisale. Nekateri so nas sicer spraševali, zakaj se pa vi toliko angažirate, saj ste vendar vladna stranka. No, to je napačno razumevanje. Pravilno razumevanje je, da se moramo vsi, sploh pa odločevalci, angažirati in tako s skupnimi predlogi, s skupnimi idejami priti do najboljših rešitev.Od sprejetja prvega paketa pomoči PKP1, ki ga predstavlja obsežen Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo, so se kot rečeno na nas obračali številni državljani s svojimi predlogi, dobrimi predlogi, kako bi paket lahko še izboljšali. Ker smo stranka, ki je blizu ljudem, smo jih v pripravi popravkov PKP1 – kar sedaj ravnokar obravnavamo – v kar največji možni meri upoštevali. Dosegli smo, da so v predlog spremenjenega zakona vključeni kar številni naši predlogi, za kar se zahvaljujem najprej koalicijskim partnerjem in seveda potem tudi Vladi, ki nam je prisluhnila. Eden od takšnih ukrepov je sprememba dolžnosti delavca v času začasnega čakanja na delo. Na delodajalčevo zahtevo se vrne na delo do sedem dni v tekočem mesecu. Gre za bolj življenjski ukrep oziroma bolj življenjsko ureditev. Naslednji je znižanje pogojev upada prihodkov za koriščenje pomoči z 20 na 10 %. Do ukrepa so torej upravičeni tisti delodajalci in samozaposleni, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 %. Kot referenčno obdobje za ugotavljanje zmanjšanja prihodka samozaposlenih se ne upošteva več primerjava med februarjem in marcem 2020, uporabi se primerjava prihodkov med letoma 2019 in 2020. Če samozaposleni ni posloval v celotnem letu, se uporabi povprečje. Gre torej za širše opazovano obdobje, kar se nam zdi bolj objektivno in pravično. Mesečni krizni dodatek v višini 200 evrov prejmejo tudi zaposleni invalidi. Med upravičence za mesečni temeljni dohodek in oprostitev prispevkov se doda vse delno samozaposlene. Enkratni solidarnostni dodatek v višini 150 evrov se izplača tudi izrednim študentom. Enkratni solidarnostni dodatek v višini 150 evrov prejmejo tudi invalidi, družinski pomočniki, rejniki, upravičenci do starševskega dodatka, dodatka za nego otroka, materialnega oziroma starševskega nadomestila, upravičenci do delnega plačila za izgubljeni dohodek zaradi nege in varstva otroka ter vojni veterani in vojni invalidi in tako dalje in tako dalje.   Mi bomo seveda to novelo zakona podprli. Hvala lepa.
Hvala lepa.   Postopkovno, Luka Mesec.   Izvoli.
Hvala.  Ni v navadi, da se med stališči poslanskih skupin daje postopkovne predloge, ampak prosim vas, predsednik, da opozorite gospoda Horvata, da ni krščansko lagati, tudi če gre za stališče poslanske skupine.   Vi pravite, da opozicija ni poslala predlogov pred obravnavo. Mi smo, kljub temu da smo zakon kljub drugačnemu dogovoru spet dobili za vikend, da minister ni prišel predstavit zakona in da je bil v soboto dan rok v ponedeljek ob treh, cel vikend imeli strokovno ekipo na delu, zato da smo predlagali te predloge, kot sem prej rekel več kot 30 strani. Enostavno ni korektno, ni fer, predvsem pa ni krščansko, da zdaj Sloveniji govorite, kako opozicija ni poslala predlogov.   Smo jih in prosim, podpredsednik, da ga opozorite.
Hvala lepa.   Stališča poslanskih skupin so stališča poslanskih skupin. Upam, da boste v razpravi, ki bo temu čez nekaj minut sledila, tudi te stvari razčistili. Predlagam, da nadaljujemo.   Poslanec Marko Bandelli bo predstavil stališče Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek.   Izvoli.
Hvala, predsedujoči. Spoštovane kolegice in kolegi!   Predlog novele odpravlja napake, na katere smo opozarjali tako v SAB kakor v celotni opoziciji. V imenu prebivalstva in gospodarstva obžalujemo, da se na naša opozarjanja ni odzval niti en predstavnik vladajoče koalicije. Vse napake niso odpravljene, zlasti poseg v Zakon o nalezljivih boleznih in dodelitev posebnih pooblastil policiji. Namesto da bi Vlada v noveli črtala ustavno sporna določila, je odločitev prepustila Ustavnemu sodišču. Celotni zakon je podvržen pravilom Evropske komisije za dodeljevanje državnih pomoči gospodarskim subjektom, zaradi česar so za prejemnike uvedeni dodatni strožji pogoji. Vlada pogoje spreminja že tretjič. V SAB se zavzemamo za socialno državo. V prvem protikorona paketu je bilo izpuščenih kar nekaj skupin, ki potrebujejo pomoč zaradi posledic epidemije. Skupina, ki ji je SAB namenila posebno pozornost, so tisti samozaposleni, ki so zavarovani na dveh različnih podlagah. Ti prvotno niso bili upravičeni ne do oprostitve prispevkov in ne do mesečnega temeljnega dohodka. In kdo konkretno predstavlja to kategorijo zaposlenih? Samozaposleni starši, ki delajo krajši delovni čas, starši, ki koristijo porodniški dopust, družinski pomočniki in številni drugi, ki so jim nerazumni in nelogični pogoji neupravičeno odrekali pomoč.   Naj spomnimo, da so si privilegirani predstavniki Vlade takoj po razglasitvi krize zvišali plače za 8 %. Pod plazom kritike si jih potem s prvim protikorona zakonom znižajo za 30 %, vendar jim zakon kljub temu dopušča možnost izplačila kriznega dodatka v višini 100 %. Poslanska skupina SAB je že v času sprejemanja prvega protikorona zakona vložila amandma, ki preprečuje, da bi si funkcionarji, najvišji predstavniki Vlade in ministrstva zvišali plače pod pretvezo izplačila kriznega dodatka. In še kako dober instinkt smo imeli, glede na to, da si je vlada na dopisni seji še pred obravnavo drugega protikorona zakona plače iz naslova kriznega dodatka zvišala za 35 %. Takšno povsem nesolidarno početje smo poskušali preprečiti že drugič. A niti Vlada in niti en predstavnik koalicije temu ni prisluhnil.   V SAB smo predlagali znižanje plač vodilnim v državnih podjetjih. Trdno smo prepričani, da morajo biti tudi oni zgled prebivalstvu pri spoštovanju ukrepov za omilitev negativnih posledic in solidarnosti. V SAB vemo, da vsaka velika finančna transakcija odpira dvome o pravični delitvi in predvsem porabi sredstev. Dogajanje, vezano na afero zaščitne opreme, te dvome še kako potrjuje. Zato smo ponovno predlagali poseben parlamentarni nadzor nad dodeljevanji in porabo kriznih sredstev. Gre za velike vsote denarja, zato želimo, da jasno vemo, kam bodo šla sredstva, in da se zelo jasno izvaja nadzor nad presojo upravičenosti do porabe velikega javnofinančnega paketa, ki bo pomagal pri likvidnosti našega gospodarstva. Epidemija covida-19 bo v vsakem primeru v dolgoročnem vidiku pustila hude posledice za gospodarstvo, če ne bomo sedaj ukrepali in vzpostavili takojšnjega nadzora nad dodeljevanjem, upravičenostjo in porabo s strani Republike Slovenije. Po epidemiji novega koronavirusa se obeta tudi globoka gospodarska kriza, zato nas več kot upravičeno v SAB skrbi, da se bo ponovilo dogajanje iz leta 2012, ko je bila takratna kriza razlog za poskus demontaže socialne države.   V Poslanski skupini SAB menimo, da je prav, da država pomaga prebivalstvu in gospodarstvu v duhu solidarnosti in socialne države, zaradi česar zakonu ne bomo nasprotovali. Hvala za vašo pozornost.
Hvala lepa.   Poslanec Robert Polnar bo predstavil stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije.   Izvoli.
Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Gospe poslanke, gospodje poslanci!  Kaj storiti je največji izziv, s katerim se trenutno soočamo politični odločevalci. Predlogov bo vedno več, v skladu s poglabljanjem in razširjanjem dimenzij krize. Vse bolj jasno pa se kaže razrešitev ne samo pri nas, tudi v drugih državah. In naj se sliši še tako neverjetno, to je povratek k državi blaginje, ki bo državljanom zagotavljala osnovne življenjske storitve, omejevala razsipavanje javnega denarja, organizirala racionalno javno upravo in uvedla progresivne davke na dohodke in premoženje, k državi, ki bo znala zmanjšati uničujočo stihijo svobodnega trga brez kakršnihkoli omejitev. S predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije bo Državni zbor nadgradil več kot 3-milijardni zakonski paket, ki ga je že sprejel. Popravki zakona bodo povečali odhodke proračuna za nekaj manj kot 37 milijonov evrov, vrednost vseh ukrepov bo tako obsegala 3 milijarde in 128 milijonov evrov. Z zakonsko novelo razširjamo ukrepe državne pomoči dodatno za okoli 190 tisoč ljudi, celotni protikoronski zakon pa bo omogočil pomoč zavoljo posledic epidemiološke krize za nekaj manj kot milijon in 200 tisoč ljudi. Vrednost vseh proračunskih ukrepov – in v Poslanski skupini Desus smo prepričani, da gre pri tej zadevi ravno za to – je primerjalno gledano ena večjih med državami Evropske unije. Primerjave z deležem v bruto domačem proizvodu so zgolj v domeni statistične kuriozitete in so neuporabne tudi zato, ker bo dolgove treba vračati v denarju, ne pa v deležu BDP. Poudariti je treba, da je to naša realnost. V fiskalnem smislu delamo to, kar je mogoče, ne pa tistega, kar se vsakodnevno poraja v pregretih glavah krojačev utvar.  Vsebinsko gre za popravek zakona, določbe se nanašajo na izenačevanje statusa vseh različnih oblik zaposlenih, upravičenost do enkratnega solidarnostnega dodatka se širi na uživalce poklicnih pokojnin, izredne študente ter na druge ranljive skupine. Zakon je modificiran tako, da je upravičenost delodajalcev in samostojnih podjetnikov do ukrepov pomoči iz zakona vezana na letni upad in ne več na polletni upad prihodkov. Tako so do teh ukrepov upravičeni tisti delodajalci in samostojni podjetniki, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na preteklo leto. Če jim prihodki ne bodo upadli v takšnem obsegu, bodo morali pomoč vrniti. Predvidene so nekatere nove rešitve na davčnem področju, za spodbujanje donacij se uvaja nova dodatna olajšava za donacije Republiki Sloveniji za namen odprave posledic epidemije. Omilitev posledic epidemije na področju turizma je predvidena z uvedbo vrednotnic. Tako bodo organizatorji potovanj izdali potrošniku vrednotnico v višini plačanega zneska, ki jo lahko v roku 24 mesecev od njene izdaje vnovči in z njo plača enak ali drugačen turistični paket. Mogoče pa je tudi, da jo prenese na drugega potrošnika. Eden od ključnih ukrepov tega zakona je, da se pospešuje in odpravlja birokratske ovire pri pridobivanju gradbenih dovoljenj. S tem se bo spodbudilo investicije države, občin in zasebnih podjetij.   Položaja, v katerem smo se znašli, ne bomo prevladali s čudežem, marveč s čim bolj smotrnim angažmajem proizvodnih zmožnosti celotnega gospodarstva. Učinki na stopnjo zaposlenosti, življenjski standard prebivalstva, fiskalno stanje države in na celotno makroekonomsko okolje se v takih primerih multiplicirajo. Bistveno je ciljno usmerjanje ukrepov, financiranih iz državnega proračuna, pri čemer je državni proračun fiskalno organizacijska entiteta, ki ima tako kot katerakoli druga njemu podobna svoje zakonitosti in svoje omejitve. Predvsem omejitve je treba upoštevati, če naj bo naš cilj funkcionalnost proračuna tudi v prihodnjih letih. Upamo, da je vsaj glede doseganja tega cilja možno poenotiti stališča.   Poslanska skupina Desus bo podprla popravek zakona, zato ker s tem omogočamo največjo intervencijo države v njeni zgodovini za pomoč gospodarskemu sektorju in posameznim državljankam in državljanom. Hvala lepa.
Hvala lepa.   Poslanec Jani Ivanuša bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke.   Izvoli.
Hvala lepa, gospod podpredsednik Državnega zbora. Lep pozdrav še enkrat vsem skupaj!  Ime zakona je sestavljeno iz dveh delov, prvi del se nanaša na ukrepe za zajezitev epidemije. Naša splošna ocena je, da je Vlada sprejela relativno učinkovite ukrepe za zajezitev epidemije, ampak ti ukrepi ne morejo biti dolgoročni, saj so finančno nevzdržni. Ti ukrepi nas stanejo preveč. Ko govorimo o ukrepih za zajezitev epidemije, bi si v Slovenski nacionalni stranki želeli, da bi proračunska sredstva v prvi vrsti namenili za razvoj cepiva. Slovenija bi morala sama razviti cepivo, ne pa, da čakamo Kitajce in druge, ki nam bodo cepivo prodajali po oderuških cenah in preko številnih posrednikov. Tako radi govorimo o vlaganju v raziskave in razvoj – zdaj imamo priložnost, da investiramo v naše farmacevte. Imamo odlične raziskovalce tako na univerzi, fakulteti za farmacijo, kot v gospodarstvu, da ne naštevam vseh farmacevtskih družb. Če bomo sami razvili cepivo, ga bomo lahko prodajali drugim in ne obratno. Najmanj, kar lahko naredimo, je, da država zagotovi sredstva, farmacevti pa lahko vsaj poskusijo z razvojem cepiva. Da se marsikaj da narediti, so dokazali predstavniki iniciative Slovenski respirator, ki so izdelali štiri prototipe respiratorjev. Slovenija bi lahko sama razvijala vso potrebno medicinsko opremo, da ne govorim o maskah. Vse bi lahko naredili sami. Vlada bi morala gospodarstvu nameniti sredstva za nakup zaščitne opreme in za prilagoditev delovnih mest, da bi delavci lahko čim bolj varno delali naprej. Epidemije ne bomo rešili z milijardami evrov. S karanteno, ki povzroča ekstremno gospodarsko škodo, smo lahko rešili nekaj življenj, vsekakor pa to ni dolgoročna rešitev. Ne razumem, zakaj nihče ne razmišlja malo naprej. Če bi danes s proračunskimi sredstvi zagotovili varna delovna mesta, bi nam bilo v morebitnem drugem valu epidemije veliko lažje, pa tudi veliko ceneje. Država bi morala že danes zgraditi tudi nove nastanitvene kapacitete. Mi nismo Kitajci, da bi lahko v 14 dnevih postavili bolnico, ampak do jeseni, ko se pričakuje drugi val epidemije, pa bi že lahko bili pripravljeni. Ker se na trgu pojavlja tudi vse več nekvalitetnih zaščitnih mask in razkužil, pozivam Tržni inšpektorat, da poostri nadzor na tem področju. Zaščititi moramo zdravje naših ljudi.   Drugi del zakona se nanaša na omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo. Po dobrem mesecu od razglasitve epidemije se že kažejo prve katastrofalne posledice za gospodarstvo in prebivalce. Podjetja se zapirajo in odpuščajo delavce, tisti, ki pa še obratujejo in še ne odpuščajo, znižujejo plače. Težki časi so pred nami. V Slovenski nacionalni stranki smo skeptični do vladnih ukrepov na področju gospodarstva. Ljudje so pričakovali več. Ko je Vlada omenila številko 3 milijarde evrov, so si ljudje naredili izračune. Če bi jih razdelili med 2 milijona državljanov, bi vsak dobil tisoč 500 evrov. To bi bil enostaven in transparenten ukrep – vsak bi dobil nekaj. Tako pa Vlada komplicira z zahtevnimi zakoni, ki niti ne zajamejo vseh skupin prebivalstva. Žal se podjetja zapirajo in se delavci odpuščajo navkljub milijardni pomoči države. Torej ukrepi očitno niso zadostni, ne učinkujejo dovolj. Povsem legitimno se vprašamo, ali so torej proračunske milijarde gospodarno porabljene. Ne zdi se nam smiselno, da se ljudem in gospodarstvu proračunska sredstva kar podarjajo. Proračunskih sredstev bo enkrat zmanjkalo. Mi moramo naše ljudi in gospodarstvo naučiti, kako se prilagoditi v času epidemije, da bo delo teklo naprej. Ljudje imajo kredite, ljudje morajo plačevati položnice, ljudje morajo delati. Vlada je ljudem prepovedala delo. Mi izgubljamo delovna mesta zaradi ukrepov Vlade, ne zaradi epidemije. Ljudem smo dali napačno sporočilo. Hvala lepa za vašo pozornost.
Hvala lepa.  Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih. Preden odprem prijavo za razpravo k 3. členu, je za besedo zaprosil predstavnik Vlade državni sekretar dr. Vinko Gorenak.  Izvoli.
Vinko Gorenak
Hvala lepa.   Da razjasnim, kako so potekala usklajevanja, ker ste nekateri res iznašali podatke, ki niso točni. 13. 4. 2020 in 14. 4. 2020, to je ponedeljek in torek, sem obiskal vse poslanske skupine in vas prosil za pripombe oziroma predloge, kaj naj zakon vsebuje. Povedal sem vam, da bo zakon sprejet v obliki osnutka na Vladi 17. 4. 2020, to je v petek. 17. 4. Takrat ste nekateri poslali, nekateri niste. Potem je šla situacija v to smer, da smo 17. 4. osnutek zakona sprejeli na Vladi in ga poslali vsem opozicijskim strankam v petek ob 22.09 s prošnjo, da do ponedeljka do 15. ure odgovorite. Odgovori so bili naslednji. SAB: ne bomo pošiljali amandmajev, ampak jih bomo vložili na plenarno sejo oziroma na odbor. Korektno. SNS je kar nekaj poslal, tudi veliko dosegel. Od LMŠ nisem zasledil nič, SD nič in Levica nič. Do roka ob 15. uri nič. Med sejo Vlade, ki je trajala od 17. ure naprej, ste pa poslali iz Levice, LMŠ in SD ni poslala nič. Levica je pa poslala v bistvu tekst s tistimi splošnimi pripombami: želimo, da zajamete vse skupine, in tako dalje in tako dalje. Presenetilo me je stališče Levice in SD, kjer do ponedeljka niste uspeli poslati nič, ste pa uspeli v nedeljo povedati na POP TV, kaj je vse narobe v zakonu. Toliko o korektnosti tega sodelovanja. LMŠ sicer ni poudarjala česa posebej, ampak so jo motile turistične agencije, ki jih v petek res ni bilo notri, v ponedeljek potem so pa bile. Predstavnika SD – slišal sem, mislim, da vas, na odboru, ko ste mahali z nekim papirjem, ki ste ga poslali. Niste mogli poslati pripombe na nekaj, kar še ni obstajalo. Vi ste zamešali, ampak ste poslali tiste pripombe, ki smo jih pa upoštevali. Tako da tisto ni problematična zgodba. Toliko. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Gremo na razpravo, na 3. člen. V razpravo dajem 3. člen ter dva amandmaja Poslanske skupine Levica in amandma Poslanske skupine LMŠ. Odpiram postopek za prijavo. Prvi dobi besedo poslanec Luka Mesec.   Izvoli.
Hvala.  Mislim, da tole lepo ilustrira, kako tečejo razprave z Vlado. Vinko Gorenak je prišel povedat svoje, ampak v hipu, ko sem se jaz prijavil k besedi, da bi mu odgovoril, pa zapušča dvorano. Tako da dialog z Vlado je skratka vladni monolog, v tem je ključni problem. Kar se tiče našega sodelovanja oziroma našega odgovora tisti vikend. Res je, Vinko Gorenak je v petek ob 22.09 poslal službeni mail. Jaz sem ga opazil, mislim da, ob enih zjutraj v petek in ga takoj posredoval našim strokovnim sodelavcem, ki so ga v soboto in nedeljo natančno pregledali, tudi s poslanci smo sodelovali v tem in pripravili predloge. Ti so bili v ponedeljek poslani koaliciji, hkrati pa je imela koalicija že cel mesec 30 strani naših amandmajev pri roki, saj so bili ti vloženi v Državni zbor in je točno vedela, na katere člene letijo naše pripombe in kakšni so naši alternativni predlogi. Tako da se je res težko izgovarjati, da smo bili presplošni. Za vsak člen, ki smo ga kritizirali, smo v obliki amandmaja, torej novega besedila tistega člena, z obrazložitvijo vse predložili. In to je Vlada imela cel mesec. Toliko o tej zgodbi.  Zdaj pa če grem nazaj na zakon. Kot sem prej rekel, zakon še vedno povzroča krivice številnim skupinam ljudi. Mi smo ga v petek, ko je bil v obravnavi na odboru, poskušali obsežno amandmirati, žal zopet neuspešno, ker je Vlada vse naše predloge zavračala. Bomo pa danes pri tistih členih, ki so še odprti, poskušali ponovno. Pa če na kratko predstavim naše ključne zadeve. Prva je, da bomo poskušali vezati pomoč na to, da se delavcev v podjetjih, ki bodo subvencije koristila, ne sme odpustiti. Imamo recimo lep primer Gorenja. Lahko koristi subvencije, napovedal je pa že, da bo odpustil kar tisoč zaposlenih. Kot rečeno, te subvencije ne smejo biti namenjene subvencioniranju dobičkov niti ne smejo biti namenjene golemu ohranjanju lastništva, ampak morajo biti namenjene ohranjanju delovnih mest. In Vlada bi morala, če podjetja take pogodbe kršijo, pomoč razdeljevati na povraten način oziroma tako, da v podjetjih, ki bodo kršila pogodbo, pridobi lastniške deleže. Nenazadnje bomo čez leto ali pa dve, kot kaže trenutno stanje v Evropi, morali pomoč, ki jo zdaj razdeljujemo, vpisovati v naše državne dolgove in jo tudi vračati.Drugo. Predlagamo, da lahko pomoč pridobijo tudi zavodi in druge pravne osebe, ki več kot 70 % svojih financ pridobijo iz javnih sredstev. Država je to omejila oziroma Vlada to omejuje, s tem pa povzroči naslednje. Neki zavod, ki se recimo 70-odstotno financira iz javnih sredstev, 30-odstotno pa iz tržnih, je lahko zaradi karantene ob ta tržni del in delovna mesta v tržnem delu so ogrožena. Torej Vlada s to varovalko, ki jo je dala v proračun, v resnici najbolj ogroža tržne dele teh zavodov, podjetij, drugih pravnih oseb. V tem ne vidimo nobenega smisla, čeprav se z načelom, ki ga minister prestavlja, strinjamo, se pravi, tisti, ki prejema javna sredstva, jih naj ne prejme še enkrat, zato da bo te iste plače plačal. Ampak morali bi pa omogočiti, tistim, ki morajo zapirati svoja delovna mesta zaradi tega, ker jih financirajo izključno z zasebnimi sredstvi oziroma s tržnimi sredstvi, da se ta delovna mesta tudi preko krize ohranijo.   Tretji amandma, ki ga bomo dali, govori o nagrajevanju zaposlenih v zasebnem sektorju. V javnem sektorju lahko predstojniki zaposlene nagradijo do podvojitve osnovne plače, se pravi lahko pridobijo 100-odstotno povišico k osnovni plači, medtem ko bodo v zasebnem sektorju vsi dobili zgolj 200 evrov, ne glede na to, koliko rizično je delovno mesto, na katerem delajo. V najbolj skrajnem primeru to pomeni, da bodo tudi zaposleni v javnih DSO, kjer so lahko epidemije, kjer je stanje kritično, dobili zgolj 200 evrov dodatka. Mi predlagamo, da se za zasebni sektor uvede enaka regulacija kot za javni, in sicer da se lahko plačo podvoji za najbolj rizične skupine. In teh ni malo, imamo kup ljudi, ki so nenehno v stikih, od dostavljavcev, trgovk, varnostnikov do zaposlenih v skrbstvu in tako naprej.   Saj bodo še drugi kolegi predstavili druge amandmaje, ampak poskušali bomo doseči, da brezposelnim, ki jim poteče staž med karanteno, Vlada ta staž podaljša. Veste, da smo trenutno v krizi in da bo ta kriza trajala še nekaj časa, tako da bodo brezposelni težko pridobili službe, lahko pa se danes odločimo, da jim podaljšamo možnost pridobivanja nadomestila za brezposelnost in jim s tem rešimo eksistenco. Mnogi med njimi so tudi taki, ki ne izpolnjujejo kriterijev za pridobitev denarne socialne pomoči, ker imajo kakšno premoženje, in ti ljudje lahko ostanejo v tem intermezzu popolnoma brez dohodka.   Ne nazadnje so tukaj še ranljive skupine, ki sem jih prej omenjal, od invalidov, tujih delavcev, revnih, revnih družin z manj kot tremi otroki, študentov, ki so izgubili službo, do učencev in dijakov, ki prihajajo iz revnih družin in tudi za njih v trenutnem zakonu ni poskrbljeno. Zato smo, kot rečeno prej, predlagali amandmaje, ki se jih je trenutno še dalo glede na člene, ki so še odprti, in bomo poskušali še zadnjič, očitno, Vlado prepričati, naj vendarle tem ljudem priskoči na pomoč.   Preden zaključim, bi pa povedal še to, da je problematično to paketno sprejemanje teh omnibus zakonov, kot se jim reče, ki posegajo v številne druge zakone, ker so vsebinsko zelo raznorodni. V tem koronapaketu imamo od pomoči državljanom do pomoči podjetjem, do pomoči bankam, do stvari, ki s koronakrizo praktično nimajo nobene zveze. V tej drugi rundi je Vlada na koncu dodala noter klavzulo, ki praktično suspendira okoljevarstvene standarde ne za naslednji mesec, očitno, ampak lahko celo za naslednji dve leti, in izključila nevladne organizacije iz sodelovanja v gradbenih postopkih. To nima s koronakrizo nobene zveze, kaže pa na to, kaj vse se lahko znajde v teh paketih oziroma kaj vse Vlada v te pakete tlači. Tega ne moremo več amandmirati, poskušali smo to doseči v petek, ampak trenutno smo v situaciji, kjer ima ta zakon, tudi če bi bili ti amandmaji, ki jih sprejemamo zdajle, sprejeti in bi bilo za ogrožene socialne skupine poskrbljeno, vpisane tako sporne določbe, da ga že zaradi tega ne bi mogli podpreti. Kar je seveda škoda, ker nam je vsem v interesu, da poskušamo te krizne čase zvoziti čim bolj mirno, da ljudem priskrbimo čim bolj celovito pomoč in da seveda čim manj ljudi izgubi svoje delo, svoja delovna mesta in da bodo lahko čim prej spet normalno zaživeli. Ampak Vlada ima očitno precej širše namene od tega, na kar jasno kaže tudi ta drugi koronapaket. Se bom tukaj ustavil pa bodo moji kolegi nadaljevali.
Hvala lepa.  Naslednji ima besedo gospod Miha Kordiš, pripravi se gospod Primož Siter.  Izvolite.
Hvala za besedo, predsedujoča.  Vlada je okvir za zdajšnje ukrepe postavila na okoli 6 milijard evrov. V ta namen se je tudi na veliko zadolžila. S tem ne bi bilo nič narobe, bilo bi celo pametno, če ne bi sledila vprašljivi listi prioritet. Teh 6 milijard evrov Vlada prednostno namenja po naslednji lestvici: najvišjo raven zaščite in pomoči uživa finančni kapital, banke, potem sledi velik biznis, tudi ta bo deležen pretežnega kosa pogače, potem so seveda prijateljska dobaviteljska podjetja, ki si lupijo provizije na Zavodu za blagovne rezerve pa še kje, no, šele potem, če še kaj ostane, pa lahko ljudje računajo na pomoč in podporo. Lahko si predstavljate, da je ta pomoč in podpora, potem ko svoje odnesejo banke, ko svoje odnese velik biznis in ko svoje odnesejo provizije, ena drobna drobtinica. V oči recimo taki dvojni standardi, ki favorizirajo biznis na škodo ljudi, bodejo pri tem, da se solidarnostni dodatek za ljudi v stiski izplačuje enkratno, ne mesečno za čas trajanja epidemije, dočim se pa ukrepi, ki so namenjeni biznisu, recimo oprostitve prispevkov za podjetja, nadomestila za delavce na čakanju in tako naprej, izplačujejo mesečno. Kje je tu logika in kje je tu pravica?  Eden izmed amandmajev, ki smo jih v Levici predložili k temu zakonu, to ureja. Vsi solidarnostni dodatki se morajo izplačevati mesečno za čas trajanja epidemije, za vse, ki so do teh dodatkov upravičeni. Saj ljudem zaradi epidemije ni nastal ekstra strošek pa niso se znašli v stiski samo v enem mesecu, celotna situacija je za njih ena velika stiska in skozi celotno epidemijo jim je potrebno pomagati. Med prejemniki solidarnostnega dodatka se je po vladnih okvirih znašlo nekaj prejemnikov denarne socialne pomoči in prejemnikov varstvenega dodatka, pozabilo pa se je na brezposelne, pozabilo se je na študente, ki študirajo na tujem, pozabilo se je na dijake in tako naprej. Ko rečem pozabilo, v resnici govorim premilo, ker po vseh opozorilih, ki smo jih v zadnjem mesecu dni v Levici namenili različnim ranljivim skupinam, to, da jim Vlada še vedno ne pomaga, ne pomeni, da jih je v neki hektiki spregledala, pomeni, da jih je namerno pustila zadaj, že drugič. Tudi to v Levici odpravljamo z našimi amandmaji. Solidarnostnega dodatka naj bodo deležni tudi brezposelni in tudi študentje na tujem, tudi dijaki.   In čeravno Vlada dovoljuje poleg teh solidarnostnih dodatkov koriščenje še drugih socialnih transferjev po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, je ranljive skupine odrezala od izredne denarne socialne pomoči. Se pravi, če ti zaprosiš za izredno denarno socialno pomoč in hkrati prejemaš nek solidarnostni dodatek, se ti bo ta solidarnostni dodatek zajedel v višino izredne denarne socialne pomoči oziroma sploh v možnost, da bo tvoja vloga za izredno denarno socialno pomoč pozitivno obravnavana. In to ravno na točki tistih, ki so se znašli v najhujši situaciji, ker samo tisti bodo itak za izredno denarno socialno pomoč zaprosili. Tu se Vlada pretvarja, da ljudem pomaga – še tisto malo, kolikor sploh jim – ker jim z eno roko daje, z drugo roko jim pa jemlje oziroma, natančneje, jih klofuta. V Levici pravimo, da je to narobe. Tudi to naš amandma k 15. členu rešuje. Torej, izredna denarna socialna pomoč se izplača, ne da bi se v cenzuse in vse te izračune upoštevali solidarnostni dodatki.   Še ena v oči bijoča protisocialna poteza, ki si je pa v resnici sploh ne znam kakorkoli racionalno razložiti, pa je, da nekdo, ki prejema socialne transferje, ki je revež in živi v istem gospodinjstvu kot reven upokojenec, ki bo upravičen do solidarnostnega dodatka, tak človek na svojo denarno socialno pomoč, čeprav tam skrbi za svoje ostarele, za svoje starše, ne bo dobil solidarnostnega dodatka. In potem naj – kaj? Praktično naj to celotno gospodinjstvo, ki je že revno ne samo po enem članu, ampak po dveh, mogoče po treh članih, preživi z atovim dodatkom. Z atovim dodatkom, ki bo izplačan enkrat, naj pridejo skozi celotno epidemijo. Delavci študenti – kategorija delavcev, ki je ostala popolnoma brez prihodkov, zaradi tega ker študenti delajo v storitvah, delajo v turizmu, opravljajo ta težaška, garaška prekarna dela. V Levici delavcem študentom omogočamo, da se jim kompenzira izpad dohodka iz njihovega študentskega dela. Tudi tu je zelo jasna razredna ločnica. Teh 150 evrov, kolikor jih bodo študentje dobili – nekaj študentov teh 150 evrov ne potrebuje, tisti, ki jih potrebujejo, pa potrebujejo več kot 150 evrov. In to so ravno delavci študenti. Tisti, ki največ delajo med študijem. In kateri študentje delajo največ med študijem? Tisti, ki prihajajo iz najrevnejših družin. In je sramotno, da jih je po enem mesecu opozoril Vlada spet izčrtala iz ukrepov pomoči. Delavcem študentom, ki so ob dohodek, je potrebno pomagati. Pika. To v Levici rešujemo in zahtevamo, da se uredi. Pa seveda tudi vsi ostali delavci prekarci, honorarci, na avtorskih pogodbah, na podjemnih pogodbah morajo biti deležni enake pomoči kot samozaposleni.   Za zaključek se bom zaustavil samo še pri brezposelnih. Ni jasno, zakaj Vlada nadomestilo za brezposelnost za tiste, ki bodo sredi epidemije izgubili delo, postavlja na nižjo raven, kot je sicer postavljeno nadomestilo za brezposelnost. 530 evrov bruto je najmanj, kolikor bi morali ti ljudje dobiti. Tudi to v Levici amandmiramo in pravimo, vsem brezposelnim naj se izplača nado