28. nujna seja

Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide

26. 9. 2019

Transkript seje

Vojko Starović

Lep pozdrav vsem prisotnim. Pričenjam 28. nujno sejo odbora. Obveščam Vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora: Jelka Godec in Janja Sluga.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: Zahteva Vrhovnega sodišče Republike Slovenije za oceno ustavnosti prvega odstavka 4. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – ZAHTEVA VRHOVNEGA SODIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OCENO USTAVNOSTI PRVEGA ODSTAVKA 4. ČLENA ZAKONA O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU.

Zahteva je objavljena v sistemu UDIS v varovanem predalu in ste jo članice in člani prejeli. Prav tako ste prejeli mnenje Vlade in mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. Obravnava na podlagi 265. člena Poslovnika Državnega zbora. Vabljeni: Zakonodajno-pravna služba, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Ustavno sodišče nam je posredovalo zahtevo Vrhovnega sodišča za oceno ustavnosti prvega odstavka 4. člena o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. S pridobitvijo obeh mnenj ZPS in Vlade so bili izpolnjeni poslovniški pogoji za obravnavo zadeve na seji odbora.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? Gospa dr. Katja Triller Vrtovec.

Katja Triller Vrtovec

Hvala za besedo. Dobro jutro. Vrhovno sodišče vlaga zahtevo za oceno ustavnosti prvega odstavka 4. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju 2, ki pravice iz obveznega zavarovanja opredeljuje kot nepodedljive osebne pravice z izjemno neizplačanih zapadlih denarnih zneskov, ki so podedljivi. Predlagatelj zatrjuje, da je izpodbijana določba v nasprotju s splošnim načelom enakosti. Protiustavnost utemeljuje z odločbo, v kateri je Ustavno sodišče presojalo ureditev, ki se je nanašala na podedljivost terjatev za nepremoženjsko škodo. Meni, da gre tudi v prekinjenem socialnem sporu za primerljivo zadevo.

Predlagatelj neskladje izpodbijane zakonske določbe s splošnim načelom enakosti utemeljuje s tem, da primerja dve kategoriji dedičev z vidika okoliščine ali je smrt uživalca pravice invalidskega zavarovanja nastopila pred ali po pravnomočnosti odločbe, ki je priznala pravico iz obveznega invalidskega zavarovanja. Čas smrti uživalca pravice, se mu ne zdi stvarno utemeljen razlog za razlikovanje, zato predlaga, da bi za obe kategoriji dedičev veljala enaka ureditev.

Ugotavljamo, da predlagatelj izpodbija določbo, v kateri je na splošno opredeljena pravna narava pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in ki za razlikovanje uporablja objektivni kriterij zapadlosti zneska v plačilo. Izpodbijana odločba se torej ne nanaša na upravičenje dedičev, da lahko po smrti uživalca pravice od zavoda uveljavljajo podedovane zapadle denarne prejemke, ki ob smrti uživalca pravice še niso bili izplačani.

Ker torej primerjava, ki jo je uporabil predlagatelj ni stvarno povezana s predmetom zakonskega urejanja, ne more utemeljiti neskladja s splošnim načelom enakosti.

Prav tako neskladja s splošnim načelom enakosti ne more utemeljiti predlagateljevo sklicevanje na odločbo, ki je presojala podedljivost zahtevka za povrnitev nepremoženjske škode. Primera se med seboj bistveno razlikujeta, saj obveznost povračila nepremoženjske škode nastane že s tem, ko je škoda storjena, medtem ko pravice iz socialnega zavarovanja brez ustrezne odločbe ne nastanejo tudi, če so zakonski pogoji izpolnjeni.

Da se odločba Ustavnega sodišča, na katero se sklicuje predlagatelj ne razteza na primere, ko šele konstitutivna odločba pristojnega organa ustvari pravico stranke, je v sami odločbi izrecno poudarilo že samo Ustavno sodišče.

Glede na navedeno Ustavnemu sodišču predlagamo, da ugotovi, da prvi odstavek 4. člena ZPIZ-2 ni v neskladju z ustavo. Hvala lepa.

Vojko Starović

Hvala vam za pojasnila. Želi besedo predstavnik Vlade? Gospod Tilen Božič, izvolite.

Tilen Božič

Hvala za besedo, predsednik. Spoštovane poslanke, poslanci in ostali prisotni! Mnenje Vlade gre v ključnih točkah po podobni liniji kot tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe. Naši ključni poudarki so zagotovo tudi v tej smeri, da gre tukaj za napad na eno splošno določbo, pri čemer so dejansko lahko posledice tega zelo resne, ker dejansko na tem tudi temelji sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Notri tudi utemeljujemo, da to kar so očitki, se pravi, da gre za neskladje s 14. členom Ustave, kjer gre za enakost pred zakonom, 33. člen Ustave pravica do zasebne lastnine in dedovanja in potem 50. člen pravica do socialne varnosti, da ne gre za neskladje s temi členi, kar potem tudi izdatno utemeljujemo in na koncu tudi zaključimo, da Vlada Republike Slovenije meni, da navedena določba je skladna z Ustavo Republike Slovenije.

Sem pa tukaj na razpolago tudi za dodatna pojasnila s sodelavcem. Hvala.

Vojko Starović

Hvala vam za pojasnila.

Odpiram razpravo o naslednjem predlogu mnenja: »Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide se strinja z mnenjem Zakonodajne-pravne službe z dne 17. 9. 2019 ter Zakonodajno-pravni službi predlaga, da v skladu z 266. členom Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor Ustavnemu sodišču.«

Preden odprem razpravo, bi vas rad obvestil, da se je opravičila Suzana Lep Šemenko in mag. Karmen Furman. Med nami pa pozdravljam Meiro Hot, ki nadomešča Soniboja Knežaka.

Želi kdo razpravljati? Če ne, dajem predlog mnenja na glasovanje. Kdo je za? (8 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda in 28. nujno sejo odbora.

Vsem se zahvaljujem za sodelovanje in vas lepo pozdravljam!

Vojko Starović

Lep pozdrav vsem prisotnim. Pričenjam 28. nujno sejo odbora. Obveščam Vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora: Jelka Godec in Janja Sluga.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red: Zahteva Vrhovnega sodišče Republike Slovenije za oceno ustavnosti prvega odstavka 4. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – ZAHTEVA VRHOVNEGA SODIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OCENO USTAVNOSTI PRVEGA ODSTAVKA 4. ČLENA ZAKONA O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU.

Zahteva je objavljena v sistemu UDIS v varovanem predalu in ste jo članice in člani prejeli. Prav tako ste prejeli mnenje Vlade in mnenje Zakonodajno-pravne službe, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. Obravnava na podlagi 265. člena Poslovnika Državnega zbora. Vabljeni: Zakonodajno-pravna služba, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Ustavno sodišče nam je posredovalo zahtevo Vrhovnega sodišča za oceno ustavnosti prvega odstavka 4. člena o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. S pridobitvijo obeh mnenj ZPS in Vlade so bili izpolnjeni poslovniški pogoji za obravnavo zadeve na seji odbora.

Želi besedo predstavnica Zakonodajno-pravne službe? Gospa dr. Katja Triller Vrtovec.

Katja Triller Vrtovec

Hvala za besedo. Dobro jutro. Vrhovno sodišče vlaga zahtevo za oceno ustavnosti prvega odstavka 4. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju 2, ki pravice iz obveznega zavarovanja opredeljuje kot nepodedljive osebne pravice z izjemno neizplačanih zapadlih denarnih zneskov, ki so podedljivi. Predlagatelj zatrjuje, da je izpodbijana določba v nasprotju s splošnim načelom enakosti. Protiustavnost utemeljuje z odločbo, v kateri je Ustavno sodišče presojalo ureditev, ki se je nanašala na podedljivost terjatev za nepremoženjsko škodo. Meni, da gre tudi v prekinjenem socialnem sporu za primerljivo zadevo.

Predlagatelj neskladje izpodbijane zakonske določbe s splošnim načelom enakosti utemeljuje s tem, da primerja dve kategoriji dedičev z vidika okoliščine ali je smrt uživalca pravice invalidskega zavarovanja nastopila pred ali po pravnomočnosti odločbe, ki je priznala pravico iz obveznega invalidskega zavarovanja. Čas smrti uživalca pravice, se mu ne zdi stvarno utemeljen razlog za razlikovanje, zato predlaga, da bi za obe kategoriji dedičev veljala enaka ureditev.

Ugotavljamo, da predlagatelj izpodbija določbo, v kateri je na splošno opredeljena pravna narava pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in ki za razlikovanje uporablja objektivni kriterij zapadlosti zneska v plačilo. Izpodbijana odločba se torej ne nanaša na upravičenje dedičev, da lahko po smrti uživalca pravice od zavoda uveljavljajo podedovane zapadle denarne prejemke, ki ob smrti uživalca pravice še niso bili izplačani.

Ker torej primerjava, ki jo je uporabil predlagatelj ni stvarno povezana s predmetom zakonskega urejanja, ne more utemeljiti neskladja s splošnim načelom enakosti.

Prav tako neskladja s splošnim načelom enakosti ne more utemeljiti predlagateljevo sklicevanje na odločbo, ki je presojala podedljivost zahtevka za povrnitev nepremoženjske škode. Primera se med seboj bistveno razlikujeta, saj obveznost povračila nepremoženjske škode nastane že s tem, ko je škoda storjena, medtem ko pravice iz socialnega zavarovanja brez ustrezne odločbe ne nastanejo tudi, če so zakonski pogoji izpolnjeni.

Da se odločba Ustavnega sodišča, na katero se sklicuje predlagatelj ne razteza na primere, ko šele konstitutivna odločba pristojnega organa ustvari pravico stranke, je v sami odločbi izrecno poudarilo že samo Ustavno sodišče.

Glede na navedeno Ustavnemu sodišču predlagamo, da ugotovi, da prvi odstavek 4. člena ZPIZ-2 ni v neskladju z ustavo. Hvala lepa.

Vojko Starović

Hvala vam za pojasnila. Želi besedo predstavnik Vlade? Gospod Tilen Božič, izvolite.

Tilen Božič

Hvala za besedo, predsednik. Spoštovane poslanke, poslanci in ostali prisotni! Mnenje Vlade gre v ključnih točkah po podobni liniji kot tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe. Naši ključni poudarki so zagotovo tudi v tej smeri, da gre tukaj za napad na eno splošno določbo, pri čemer so dejansko lahko posledice tega zelo resne, ker dejansko na tem tudi temelji sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Notri tudi utemeljujemo, da to kar so očitki, se pravi, da gre za neskladje s 14. členom Ustave, kjer gre za enakost pred zakonom, 33. člen Ustave pravica do zasebne lastnine in dedovanja in potem 50. člen pravica do socialne varnosti, da ne gre za neskladje s temi členi, kar potem tudi izdatno utemeljujemo in na koncu tudi zaključimo, da Vlada Republike Slovenije meni, da navedena določba je skladna z Ustavo Republike Slovenije.

Sem pa tukaj na razpolago tudi za dodatna pojasnila s sodelavcem. Hvala.

Vojko Starović

Hvala vam za pojasnila.

Odpiram razpravo o naslednjem predlogu mnenja: »Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide se strinja z mnenjem Zakonodajne-pravne službe z dne 17. 9. 2019 ter Zakonodajno-pravni službi predlaga, da v skladu z 266. členom Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor Ustavnemu sodišču.«

Preden odprem razpravo, bi vas rad obvestil, da se je opravičila Suzana Lep Šemenko in mag. Karmen Furman. Med nami pa pozdravljam Meiro Hot, ki nadomešča Soniboja Knežaka.

Želi kdo razpravljati? Če ne, dajem predlog mnenja na glasovanje. Kdo je za? (8 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda in 28. nujno sejo odbora.

Vsem se zahvaljujem za sodelovanje in vas lepo pozdravljam!