35. izredna seja

Državni zbor

28. 4. 2020
podatki objavljeni: 28. 4. 2020

Transkript

Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje!  Pričenjam 35. izredno sejo Državnega zbora.  Obveščen sem, da se današnje seje ne more udeležiti poslanec dr. Matej T. Vatovec.  Na sejo sem vabil predstavnika Državnega sveta k 7. točki, gospoda Franca Breznika in predstavnika Sodnega sveta k 12. točki, predstavnike Vlade k vsem točkam. Vse prisotne lepo pozdravljam! Prehajamo na določitev dnevnega reda 35. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v sredo, 22. aprila 2020, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predloga za umik točke dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem. Prehajamo na odločanje…/oglašanje iz klopi/ Poslanke in poslance… Proceduralno? Kolegica Nataša Sukič.
Spoštovani predsedujoči! Predlagam, da se opredelite do tega, kot predsednik Državnega zbora, da glede odstopa poslanca Franca Breznika kot državnega sekretarja, ki se sedaj želi vrniti nazaj na mesto poslanca potem, ko je dva tedna pred javnostjo prikrival, da je bil za volanom v skrajno alkoholiziranem stanju. Napihal je namreč toliko, da bi lahko pravzaprav še skoraj izgubil vozniški izpit. Potem kot je pred javnostjo prikrival, da je bil na sestanku s firmo, ki jev kriminalistični preiskavi zaradi tihotapljenja drog in to bojda zato, da je domu za starejše občane v Lenartu priskrbel banane in čebulo. Skrajno neprimerno se nam v Levici zdi, da Franc Breznik ne doume, da bi moral pravzaprav kot funkcionar odstopiti na celi črti, ne samo kot državni sekretar, ampak seveda tudi kot poslanec. On je pač poslanec stranke, ki je v zraku za vsak najmanjši prekršek kogarkoli iz strank, ki niso SDS, recimo spomnimo se samo pozivov poslancev SDS k odstopu sekretarja zaradi neprimerne šale na Twitterju in podobnih epizod. Takrat je SDS sposoben ure in ure problematizirati in moralizirati na račun takih zadeve, zato vas, spoštovani predsedujoči, predsednik Državnega zbora, pozivam, da se do tega, da se Franc Breznik vrača na mesto poslanca, potem ko je odstopil kot državni sekretar, se pravi, da ostaja visoki funkcionar, opredelite. Hvala lepa.
Kolegica Sukič, dobro veste, da za to ni nobene pravne podlage. Vaš predlog prav tako ni bil predlog o vprašanjih Poslovnika, zato nadaljujem z vodenjem te seje.  Torej, govorimo o določitvi dnevnega reda. Predlogov, še enkrat ponavljam, za umik točke dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.  Glasujemo. Navzočih je 81 poslank in poslancev, za ja glasovalo 75, proti 1.  (Za je glasovalo 75.) (Proti ena.)  Ugotavljam, da je dnevni red 35. izredne seje zbora določen.  Prehajamo na 12. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA MANDATNO-VOLILNE ZADEVE. Prehajamo na obravnavo ugotovitve o ponovnem opravljanju funkcije poslanca in o prenehanju opravljanja funkcije poslanca na podlagi 14. člena Zakona o poslancih. Vlada je Državnemu zboru posredovala obvestilo o razrešitvi Franca Breznika s funkcije državnega sekretarja na Ministrstvu za notranje z dne 17. 4. 2020, iz katerega izhaja, da Francu Brezniku s 17. 4. 2020, preneha funkcije državnega sekretarja na navedenem ministrstvu. Obvestilo Vlade je obravnavala Mandatno-volilna komisija, ki na podlagi 36. člena Poslovnika Državnega zbora predlaga Državnemu zboru, da se na podlagi 14. člena Zakona o poslancih in 112. člena Poslovnika Državnega zbora seznani z naslednjima sklepoma. Pod ena:  »Državni zbor na podlagi odločbe Vlade z dne 17. 4. 2020 ugotavljam, da je Francu Brezniku s 17. 4. 2020, prenehala funkcija državnega sekretarja na Ministrstvu za notranje zadeve, zato od 18. 4. 2020 ponovno opravlja funkcijo poslanca.« Pod točko dva: »Nuška Ferenčič, ki je opravljala funkcijo poslanke namesto poslanca Franca Breznika v času, ko je ta opravljal funkcijo državnega sekretarja ji je 17. 4. 2020 prenehala opravljati funkcijo poslanke.« Nuši Ferenčič se zahvaljujem za opravljeno delo, poslanskega kolega Franca Breznika pa, da se pridruži v poslanskih klopeh.  S tem prekinjam to točko dnevnega reda, ki jo bomo nadaljevali danes v okviru glasovanj.  Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZAČASNIH UKREPIH V ZVEZI S SODNIMI, UPRAVNIMI IN DRUGIMI JAVNOPRAVNIMI ZADEVAMI ZA OBVLADOVANJE ŠIRJENJA NALEZLJIVE BOLEZNI SARS-CoV-2 (COVID-19) V OKVIRU NUJNEGA POSTOPKA.  Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev dajem besedo predstavniku Vlade, Maticu Zupanu, državnemu sekretarju na Ministrstvu za pravosodje.
Matic Zupan
Hvala za besedo. Bom kratek, vem da je danes dolg dan pred nami.  Vlada Republike Slovenije je na 13. redni seji, 21. aprila, določila besedilo predloga novele Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2, COVID-19. Predlog te novele predstavlja enega izmed prvih korakov izhodne strategije, kar na področju sodnih in upravnih zadev pomeni vstopni ponovni zagon delovanja pravosodja in izvajanja upravnih in drugih javnopravnih nalog. Z novelo torej želimo vzpostaviti zakonsko podlago za takšno postopnost ob hkratni skrbi, da se ob trem ne poveča možnosti širjenja virusne okužbe in se ne ogroža zdravja življenja udeležencev v teh postopkih. Novela prinaša rešitve na dveh področjih, v sodnih zadevah in v upravnih zadevah. Na področju sodnih zadev se bo z novelo uzakonila možnost odločanja sodišč in vročanja sodnih pisanj tudi v tako imenovanih nenujnih zadevah, to je tam kjer roki trenutno ne tečejo. To varovalko v zakonu ohranimo predvsem zaradi aktualnih omejitvenih ukrepov zaradi katerih bi bilo državljanom precej težko uveljavljati pravice v zakonskih rokih. Predlagamo torej, da bi lahko začela sodišča na nek postopen način kot bo predpisan v odredbi predsednika Vrhovnega sodišča skladno s priporočili tako zagotavljati ustrezno varno okolje za vse udeležence postopkov, odločati in vročati sodna pisanja. V prvi vrsti s tem skušamo sicer zajeti informatizirane postopke, to so predvsem zemljiška knjiga ali izvršba in pa tiste postopke o katerih je sodišče pred epidemijo že izvedlo narok, že izpisalo odločitev, ta pa zdaj čaka le še na vročitev. Z izglasovanimi predlogi amandmajev na odboru se je v besedilo novele vnesla pomembna novost, da bodo sodišča lahko izvajala tudi naroke tam kjer bo to mogoče in pa, da bodo sodna pisanja o nenujnih zadevah morala vsebovati obvestilo za stranke, da bo rok za njihov odziv pričel teči šele takrat, ko bo v ustreznih občilih razglašen konec epidemije. Menimo, da sta ti dve spremembi pretežno ustrezno naslovili tudi tisti problematiko, ki jo je s svojimi predlogi amandmajev vzpostavila Odvetniška zbornica Slovenije. Druga novost je povezana z insolvenčnimi postopki in je usmerjena v prihodno počasno sproščanje delovanja sodstva tudi na tem področju in sicer tako, da zavarujemo stranke pred izjemno kratkimi roki. S skladno z veljavnimi pravili insolvenčne zakonodaje v teh primerih ni možnosti vrnitve v prejšnje stanje, ni možnosti obnove postopka niti ni možnosti revizije. Izpostavljamo, da je ta rešitev pripravljena za situacijo, ko bi predsednik Vrhovnega sodišča z odredbo uvrstil insolvenčne postopke v nabor nujnih zadev, to je pa tam kjer roki začnejo teči. Potem pa predlog novele vsebuje še dve rešitvi s področja upravnih zadev in sicer možnost vročanja odločb sklepov in drugih dokumentov v nenujnih zadevah na način z vložitvijo v hišni predalčnik, poštni predal ali pa na elektronski predal, kjer do stikov med vročevalcem in naslovnikom ne bo prihajalo. Ker se ureja vročanje ne nujnih zadev o kateri roki v času začasnih ukrepov ne tečejo, posameznik ne bo dolžan nemudoma nekaj storiti, lahko pa bo to storil in s tem omogočil nadaljevanje postopka, na primer poslal dokaze, ki so potrebni za odločitev. Poleg tega pa so, v zakonu je še možnost izvedbe ustnih obravnav, tudi v ne nujnih zadevah, vendar zgolj tam in na način, kjer je mogoče zavarovati zdravje strank z ustreznimi ukrepi. Toliko uvodoma, hvala.
Hvala lepa. Predlog zakona je obravnaval Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku Blažu Pavlinu.
Hvala za besedo. Predlog zakona je obravnaval Odbor za pravosodje, na svoji 19. nujni seji 23. aprila 2020, kot matično delovno telo, je obravnaval ta predlog zakona. Odbor je bil predhodno seznanjen z mnenjem Zakonodajno-pravne službe, ter dopisom Odvetniške zbornice Slovenije. Predstavnik predlagatelja, državni sekretar na Ministrstvu za pravosodje, je v dopolnilni obrazložitvi členov povedal, da se s predlaganim zakonom sledi temeljnemu namenu osnovnega zakona, da se v obdobje epidemije Covid-19, v sodnih in upravnih postopkih omogoči delovanje državnih organov ob hkratnem varovanju zdravja in življenja ljudi, pri čemer je v ospredju skrb za posameznika, ki je v tem obdobju okrnjen pri uveljavljanju svojih pravic. Predlagani zakon sledi ostalim ukrepom države za obvladovanje epidemije, ki so v fazi priprave izhodne strategije, kar v obravnavanem primeru pomenu postopno aktivacijo delovanja sodišč in upravnih organov, z možnostjo odločanja tudi v ne nujnih zadevah, brez povečanja možnosti širjenja virusne okužbe, ter ogrožanja zdravja in življenja udeležencev v postopkih. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je povedala, da so pripombe iz njihovega pisnega pravnega mnenja ustrezno upoštevane v vloženih amandmajih. V razpravi je koalicijski poslanec pozdravil predlagano postopno odpiranje delovanja v sodnih, upravnih in drugih javnopravnih zadevah, ki bo državljanom omogočilo lažje uveljavljanje pravic. Pri tem je sodišča pozval, naj opravljajo vse postopke, ki jih je mogoče izpeljati po elektronski poti. Predstavnik predlagatelja je v zvezi s tem pritrdil, da so predlagane rešitve usmerjene tudi v sprostitev informatiziranih postopkov. Opozicijski poslanec je predlaganim rešitvam, sicer ni nasprotoval, izrazil pa je bojazen, da se je z njimi bolj kot priporočilom stroke, glede varovanja zdravja ljudi, sledilo pozivom odvetnikov in stečajnih upraviteljev k sproščanju poslovanja sodišč. Zanimalo ga je tudi, kako bodo predlagane rešitve, glede vročanja in nadaljnjega poteka ne nujnih postopkov, učinkovale v praksi, kar sta dodatno pojasnila predstavnika predlagatelja. Odbor je sprejel amandmaje Poslanskih skupin SDS, SMC, NSi in Desus, k 1., 2. in 4. členu, ter v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora, glasoval o vseh členih predlaganega zakona skupaj in jih sprejel. Hvala.
Hvala lepa. Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Besedo ima Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije, kolega Jurij Lep.
Najlepša hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani kolegice, kolegi, predstavnik ministrstva. Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami smo prejeli na 32. izredni seji Državnega zbora. Za nami je torej mesec dni od njegove veljavnosti. Nastala situacija širjenja nalezljive bolezni Covid-19 nas je postavila pred težko preizkušnjo. Vse veje oblasti smo morale napore in vso svoje znanje usmeriti v smer premagovanja in lajšanja nastalih situacij, ki jih je omenjeni virus povzročil. Eden od začasnih ukrepov, katerega je bilo potrebno sprejeti, je bil tudi predlog na področju sodstva in upravnih organov. A vendarle, ustreznost ukrepov se najbolje pokaže v praksi. Pojavijo se dodatne smernice in nasveti, katerim moramo prisluhniti, še posebej obsegajoč strokovna mnenja in ocene pristojnih zdravstvenih inštitucij. Vsi ukrepi, ki jih v luči epidemije sprejemamo v tem trenutku, so začasne narave, a njihove ki jih v luči epidemije sprejemamo v tem trenutku so začasne narave. A njihovi rezultati in tudi posledice se bodo zrcalile bistveno dlje. Zakon, ki je v veljavi od 29. marca je bil sprejet z namenom preprečitve širjenja virusne okužbe, zagotovitve delovanja posameznih državnih in lokalnih organov in najpomembneje z namenom varovanja zdravja in življenja ljudi. Interventni zakon, ki nastalo problematiko odziva pravosodja in organov upravnega poslovanja na širjenje koronavirusa je med drugimi tako določil, da roki v sodnih in upravnih zadevah, razen nenujnih v času epidemije ne tečejo. Sodišča in upravni organi od sredine marca dalje posledično opravljajo naroke in odločajo samo v nujnih zadevah. Vendarle se je v praksi pokazalo, da so v tem obdobju tudi nenujnih zadev opravili veliko dela. Novela zakona sledi ostalim ukrepom države za obvladovanje epidemije in pomeni postopno aktivacijo delovanja sodišč in upravnih organov na način, da se omogoči možnost odločanja tudi v nenujnih zadevah. Seveda vse to ob izpolnitvi vseh pogojev za varno delovanje sodstva in varno udeležbo strank, ki v postopkih nastopajo oziroma so v njih udeleženi. Sodišča bodo tako lahko odločala in vročala pisanja tudi v zadevah, ki se ne obravnavajo kot nujne. V skladu s sprejetim zakonom o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami pa bo še vedno pomenilo, da roki v teh zadevah ne bodo tekli, razen če bo šlo za sodne zadeve, ki se obravnavajo kot nujne. Posledično strankam, ki bodo v tem obdobju odločbo prejele, ne bo potrebno narediti ničesar do konca epidemije. Razen seveda, če bodo same želel pospešiti določen postopek, na primer, odpraviti določene pomanjkljivosti, podati potrebno izjavo, dopolniti vlogo ali tako dalje.  S sprejemom novele zakona se bo tako določilo tudi dostop, odstop od strogih pravil v postopkih instrumentnosti in zakonov o finančnem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Sodišče bo obravnavalo in odločalo tudi v primeru, če je oseba zamudila rok ali izostala iz naroka iz razloga neposredno povezanega z epidemijo in sodišče o tem še ni sprejelo odločitve. Tanke so meje v neznanih situacijah, a aparat sodstva mora delovati s posebno previdnostjo, da se v nobenih razmerah ne oškoduje pravic strank, še posebej šibkejših, ki se običajno znajdejo v podrejenem položaju. Vsem je potrebno omogočiti stalen dostop do strokovnega in ustrezno pravnega svetovanja in zastopanja, ne glede na čas in omejitve, v katerih smo se znašli. Sodstvo mora ob tem pričeti z delovanjem postopoma in ob izpolnitvi potrebnih pogojev za varno delovanje, tako zaposlenih kot tudi vseh strank v postopkih. V Poslanski skupini DeSUS bomo predlog zakona soglasno podprli. Hvala.
Hvala. Besedo ima Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke, kolega Dušan Šiško.
Predsednik, lep pozdrav vsem prisotnim tudi.  Predlagani zakon sledi ostalim ukrepom države za obvladovanje epidemije COVID-19 in upošteva predvsem trenutno strokovno oceno glede širjenja virusne okužbe. Vsebina zakona prinaša postopno in hkrati čim bolj široko aktivacijo delovanja sodišč in upravnih organov, s pomočjo odločanja tudi v nenujnih zadevah brez povečanja možnosti širjenja virusne okužbe. S sprejetjem tega zakona se bo pričela postopna aktivacija sodstva. Zakon določa pravno podlago, da lahko sodišča tudi v postopkih, ki niso nujni odločajo in vročajo pisanja, če sodišča lahko zagotavljajo opravljanje teh dejanj. Sodna veja je ena izmed vej oblasti, ki bistveno prispeva k delovanju pravne države in demokratični ureditvi. Ne želimo si situacije, v kateri sodstvo dlje časa ne bi opravljalo svojega temeljnega poslanstva. Trenutno veljavni zakon je nepričakovano močno posegel v delovanje sodne veje oblasti in posredno v samo odvetništvo. Menimo, da je pravi čas za rahljanje že sprejetih togih ukrepov. Trenutno je problem, ker odredba predsednika Vrhovnega sodišča odreja, da sodišča do 1. julija ne bodo odprla svojih vrat. Po tem datumu   (nadaljevanje) sledijo sodne počitnice. Slednje pomeni, da odvetniki svoje temeljne dejavnosti ne bodo mogli opravljati vse do začetka septembra 2020. Na udaru so predvsem manjše odvetniške pisarne, ki so odvisne od obravnav, pritožb in ostalih tekočih zadev. Ko pride do nedelovanja odvetništva to povzroči tudi slabitev pravne varnosti predvsem za stranke v že začetih postopkih kakor tudi za slehernega posameznika, ki potrebuje pravno pomoč. S sprejetjem tega zakona se bo pričela tudi postopna aktivacija delovanja upravnih organov in tako imenovanih nenujnih zadevah. Gre za korake, ki so majhni in nehipni, ki bi lahko bili v škodo strank še posebej tistih najšibkejših. Po drugi strani se bo s sprejetem tega zakona preprečil nastanek večjih kasnejših obremenitev za sodišča in upravne enote, ki bodo morali odločati tudi o vlogah, ki so bile vložene pred in med epidemijo COVID-19. Pomembno je, da se zagotovi postopno delovanje vseh organov v naši državi, saj bo to prispevalo k vrnitvi življenja po starih tirnicah.  Hvala lepa.
Hvala.  Besedo ima Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke, kolega mag. Dejan Kaloh.
Predsednik, hvala lepa za besedo.  Spoštovani kolegi, kolegice, državljani, ki nas spremljate preko malih zaslonov! Novela Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19 sledi temeljnemu namenu osnovnega zakona in sicer, da se v tem prehodnem obdobju v sodnih in upravnih postopkih omogoči takšne ukrep, ki so usmerjeni v preprečitve širjenja virusne okužbe, varovanja zdravja in življenja ljudi in hkratne zagotovitve delovanja posameznih državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil ter zagotavljanja izvajanje pravic in obveznosti. Z novelo se tako dopolnjuje pravna podlaga, ki bo omogočila postopno izhodno strategijo in čim bolj postopno in posledično nemoteno ponovno delovanje pravosodja in izvajanja upravnih in drugih javnopravnih nalog. Po predlogu novele Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodstvu in državni upravi bodo lahko sodišča in upravni organi strankam v postopku vročali odločbe, sklepe in druge dokumente tudi v nenujnih zadevah, zaradi še vedno prisotne nevarnosti širjenja virusne okužbe se v teh zadevah predlaga vročanje z vložitvijo v hišni predalčnik, poštni predal ali v elektronski predal, ker do stikov med vročevalcem in naslovnikom ne bo prihajalo, vendar – poudarjeno – strankam ne bo treba po prejemu sodne oziroma upravne pošte narediti ničesar. Roki za nenujne zadeve tako še naprej ne bodo tekli in strankam, ki bodo odločbo prejele do konca epidemije ne bo treba narediti ničesar lahko pa se seveda same stranke odločijo, da vendarle kaj naredijo in da tako pospešijo sam postopek primeroma navajam poslale kakšne nove dokaze, se odpovedali pravici do pritožbe ali dopolnilne vlogo. Po predlogu novele zakona bodo na sodiščih ponovno možne tudi ustne obravnave v nenujnih zadevah, organ bo seveda ob tem moral poskrbeti, da ne bo prihajalo do možnosti širjenja virusne okužbe ter bo tako zavaroval zdravje in življenje udeležencev sodnega postopka. Druga rešitev predlagane novele je povezana s postopki, zaradi insolventnosti. Nova predlagana ureditev glede na razmere v državi strankam v teh postopkih omogoča učinkovito izvajanje in varstvo njihovih pravic. Kljub morebitni zamudi roka lahko vlogo, izjavo, ugovor ali listino lahko podajo tudi po roku, ker to ne zavleče samega postopka, saj sodišče odločbe še ni izdalo. S tem se prepreči, da bi za stranko nastopile neugodne posledice, zaradi zamude roke, če je razlog oziroma vzrok za zamudo roka epidemija oziroma bolezen COVID-19. Pripombe s strani Zakonodajno-pravne službe so bile ustrezno upoštevane v vloženih amandmajih in ti so bili tudi sprejeti na seji Odbora za pravosodje dne 23. aprila 2020.  Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke predmetno novelo zakona podpira.  Hvala.
Hvala. Besedo ima Poslanska skupina Lista Marjana Šarca. Kolegica Tina Heferle.
Hvala, gospod predsednik, za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj. Namen novele še vedno ostaja enak kot v prvotnem zakonu, ki smo ga sprejeli dober mesec nazaj, in sicer ureditev prekinitve teka roka v sodnih, upravnih in drugih javnopravnih zadevah s to razliko, da zaradi izboljšane epidemiološke slike novela vendarle postopno sprošča nekatere omejevalne ukrepe, ki so jih sodišča, upravni organi in drugi javnopravni organi morali uvesti zaradi širjenja novega koronavirusa.  Dejstvo je, da epidemija postaja vse bolj obvladljiva in postopno sproščanje omejevalnih ukrepov bo potrebno uvesti na vseh družbenih področjih, ne samo na javnopravnem področju. Ne smemo pozabiti, da je ljudem oteženo uveljavljanje njihovih pravic ne samo v sodnih in upravnih postopkih, ampak tudi na drugih področjih, kjer uresničujejo celo bolj osnovne človekove pravice kot na primer svoboda gibanja. Vlada sicer s to novelo na področju sodnih in upravnih zadev želi vzpostaviti postopno in hkrati čim bolj širše delovanje sodstva in uprave. Mi v Poslanski skupini LMŠ pa si želimo, da bi Vlada pripravila tako imenovano izstopno strategijo, ne samo za sodstvo in javno upravo, pač pa kot že rečeno za vsa področja naše družbe, ki so trenutno na pavzi. Ena izmed pomembnejših, recimo, je vsekakor šolstvo, kjer še vedno nimamo niti nekih osnutkov te izstopne strategije. Če se vrnem k noveli, ta sicer uvaja določene sprostitve v postopkih, ki bodo omogočale hitrejšo obravnavo za del, vendar pa pri nekaterih izmed njih samo, če bodo stranke tako želele. Iz pravosodja prihajajo pozivi Vladi naj omejevalne ukrepe v sodstvu še bolj sprosti, a je to ob vseh ostalih še obstoječih omejitvah, predvsem omejitev gibanja ta trenutek žal neizvedljivo. Za bolj konkretno sproščanje omejevalnih ukrepov v sodstvu bo potrebno večje sproščanje vseh ostalih omejevalnih ukrepov, kar pa glede na stanje v državi glede na stanje epidemije in glede na družbeno odgovornost, ki jo v teh zadnjih tednih kažejo naši državljani, ne bi smelo biti tako težko. Hvala.
Hvala lepa. Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov. Kolegica mag. Meira Hot.
Hvala za besedo, spoštovani gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi. Po sprejetju te novele bodo sodišča ponovno lahko odločala in vročala sodna pisanja tudi v zadevah, ki niso opredeljena zgolj kot nujna. Vendar le, če bodo izpolnjeni pogoji za varno in nemoteno poslovanje tako zaposlenih kot tudi strank. V prvi vrsti je namreč pomembno, da zaščitimo zdravje in življenja vseh nas. Glede na to, da tudi ostale države sproščajo ukrepe se nam zdi izredno pomembno, da začnejo tudi sodišča odločati o čim večjem številu pravic in obveznosti ljudi. Zaradi okrnjenega dela sodišč stranke namreč že slab mesec in pol čakajo, da bodo lahko ponovno uveljavljale svoje pravice. Glede na to, da statistični podatki kažejo, da so sodišča v letošnjem marcu opravila za polovico narokov manj kot marca lani, je zagotovo pričakovati tudi povečanje števila sodnih zaostankov. Socialne demokrate nas še posebej skrbi povečanje števila brezposelnih zaradi številnih odpuščanj delodajalcev. V teh primerih je ključno, da delavci čim prej dobijo možnost sprožitve in začetka postopka na delovnih in socialnih sodiščih. Pričakujemo lahko, da se bo zato povečalo tudi število sporov na teh sodiščih. Sodišča bodo tako po novem recimo lahko izdajala sodbe o civilnih zadevah, izdajala sklepe o izvršbi in zavarovanju, odločala o vpisih v zemljiško knjigo in opravljala nekatere naroke, roki pa kljub vsemu v teh zadevah ne bodo tekli, tako da stranke, če bodo prejele odločbo ali sklep od sodišča, ne bodo dolžne storiti ničesar. Roki za vložitev pritožbe ali zastaranja, recimo, ne bodo tekli. Tudi, če bo dolžnik prejel sklep o izvršbi, ga ne bo dolžan poravnati razen, če bo to sam želel. S to spremembo se bo tudi v upravnih in drugih javnopravnih zadevah omogočilo izvajanje ustnih obravnav in drugih procesnih dejanj v nenujnih zadevah. Vendar roki tudi v teh zadevah ne bodo tekli. Naslovniki tako ne bodo dolžni ukrepati razen, če bodo sami želeli in poslali recimo manjkajočo dokumentacijo, ki je potrebna za odločitev. Da ne bo prihajalo do osebnega stika med vročevalcem in prejemnikom odločbe, pa se bo vročanje opravljajo v hišni predalnik, poštni predal ali v elektronski predal naslovnika. Prav tako se uvaja nova zakonska domneva seznanitve z dokumentom, po kateri bo vročitev veljala za opravljeni šesti delovni dan od dnevna odpreme, oziroma 20. delovni dan od dnevna opreme, če se v fizični obliki vroča v tujino. Pozdravljamo amandma sprejet na Odboru za pravosodje, s katerim se je ta rok po opozorilih Zakonodajno-pravne službe iz treh in desetih dni, podaljšal na 26 dni. Po odpravi omejitvenih ukrepov pa bo potrebno prilagoditi tudi delo na sodiščih in upravnih enotah. Predsednik Vrhovnega sodišča, mag. Damijan Florjančič je tako že podal pobudo za skrajšanje sodnih počitnic. Do takrat pa bo zagotovo potrebno povečati tudi uporabo digitalnih storitev, kot je recimo uporaba videokonferenc in nadgradnja elektronskega poslovanja. Kot je bilo že povedano, epidemija in omejitveni ukrepi močno spreminjajo delovne procese. Nekateri delavci delajo od doma, ogromno delavcev pa je že na čakanju, nekatera podjetja odpušča. Vendar morajo ravno v času epidemije delodajalci toliko bolj spoštovati delovno-pravno zakonodajo. Zato je še toliko bolj pomembno, da imajo delavci na voljo vse vrste pomoči, še posebej pa pravno varstvo v primerih, če pride do kršitve njihovih pravic.  Socialni demokrati bomo predlog novele zakona podprli. Hvala.
Hvala lepa. Besedo ima Poslanska skupina Stranke modernega centra. Kolega mag. Dušan Verbič.
Hvala lepa za besedo, predsednik in vsem skupaj prav lep pozdrav. Kot znano zaradi epidemije korona virusa na področju pravosodja že vse od 16. 3. 2020 veljajo posebni ukrepi v zvezi z izvajanjem sodne oblasti. Tako vsa sodišča od domenjenega datuma opravljajo naloge in odločajo samo o nujnih zadevah, kot to določa 83. člen Zakona o sodiščih. Ker pa materialni pred pozivni roki niso podaljšljivi, smo morali določiti, da ne tečejo vsi roki v vseh sodnih zadevah, tudi kazenskih pred Ustavnim sodiščem. Državni zbor je tako na 32. izredni seji sprejel Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javno-pravniki zadevami. Interventni zakon določa trajanje teh nujnih začasnih ukrepov, predsedniku Vrhovnega sodišča pa daje še dodatna pooblastila za selekcioniranje nujnih zadev in pa za podaljševanje omenjenih ukrepov. Slednji zakon sicer ureja tudi ukrepe pri izvrševanju kazenskih sankcij ter ukrepe v upravnih in drugih javno-pravnih zadevah, torej pri delu upravnih enot ter notarjev. Ker sodišča torej delujejo okrnjeno, je moč pričakovati, da bo po prenehanju ukrepov prišlo do težav oziroma po opozorilih Odvetniške zbornice in Zbornice stečajnih upraviteljev že prihaja do težav na področju insolvenčnih postopkov, delovnih sporov, izvršb, pravnih postopkov, vpisov v zemljiške knjige in tako dalje. Zato se je Vlada oziroma pristojno resorno Ministrstvo za pravosodje že odzvalo in pripravilo spremembo navedenega zakona, ki ga obravnavamo na današnji seji. Zato ta novela temelji na tem, da se zagotovi, da delo sodišč tam, kjer glede na omejitve ukrepe lahko potekajo dalje ob hkratni zagotovitvi, da ne bo prišlo do škodljivih posledic za stranke. Glede na dejstvo, da so ukrepi, i so sprejeti, prinesli rezultate in epidemija postaja obvladljiva, je tudi na področju pravosodja treba pripraviti podlago za postopno izhodno strategijo. Predlog sprememb interventnega zakona določa, da lahko sodišča tudi v ne nujnih zadevah opravljajo določena dejanja, pri čemer roki za stranke v teh zadevah ne tečejo. Tako bodo predsedniki sodišč lahko glede na kadrovske in druge zmožnosti posameznega sodišča, brez odredbe predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije določili, da sodišče v posameznih ne nujnih zadevah posluje dalje, pri čemer bo še vedno veljalo pravilo iz Zakona o sodiščih, da roki za stranke ne tečejo. Sodišče bo o postopkih zaradi insolventnosti, kjer načeloma veljajo zelo kratki roki in ni možnosti vračila v prejšnje stanje, obravnavalo vloge ne glede na to, da je stranka zamudila rok ali izostala iz / nerazumljivo/ iz razloga, povezanega z epidemijo.  In nazadnje bi novela določila, da lahko upravni organi v ne nujnih zadevah opravljajo vročanje na poenostavljen način preko elektronske pošte ali poštnih pošiljk, pri čemer rok za uveljavljanje pravic strank ne teče,   (nadaljevanje) kar bo jasno navedeno v pisanju. V Poslanski skupini SMC smo seznanjeni s tem, da bi si nekateri deležniki v pravosodju želeli hitrejše odpiranje del, delovanja sodstva, vendar se strinjamo s predlogi resorne ministrice, da je smiselno postopno odpiranje, tudi zaradi veljavnih omejitev gibanja, ki omogočajo stalni dostop do pravnega svetovanja, zastopanja, torej do odvetnikov. Poleg tega se tudi sodišča oziroma Vrhovno sodišče zadržani do omenjenih predlogov. Kljub temu pa glede na dejstva, da bodo sodni zaostanki narasli pozivamo tako Vrhovno sodišče kot tudi ministrstvo, da resno razmislita, da se sodne počitnice bodi skrajšajo ali pa celo za letošnje leto ukinejo, za kar je sicer potrebna sprememba zakona. O omenjenem ukrepu je treba razmišljati že danes, da bi lahko bila sprememba zakonodaje sprejeta do poletja in da bi se sodišče nanje lahko pripravila. V Poslanski skupini SMC bomo predlog zakona, seveda, podprli. Ne strinjamo pa se namreč z ocenami nekaterih, da Slovenija zaradi odrejenih ukrepov na področju pravosodja grozi kolaps pravne države. Hkrati pa sodno vejo oblasti opozarjamo, da vrnitev na normalno stanje pred uvedbo ukrepov s takšnim načinom delovanja kot so bili gibalni do sedaj, ne bo več mogoče in da bo potrebno sprejeti ukrepe in rešitve, ki jih ponuja moderna informacijska tehnologija, ki seveda ne sme poslabšati pravne varnosti posameznih udeležencev v sodnih postopkih. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Besedo ima Poslanska skupina Levica. Kolega Željko Cigler.
Hvala lepa. Spoštovani!  V Levici že od začetka epidemije, s katero se soočamo, podpiramo vse ukrepe, za katere ocenimo, da so potrebni, utemeljeni in tudi primerni. Za ukrepe na področju sodnih, upravnih in drugih javnopravnih zadev, ki jih določa interventni zakon, ki smo ga sprejeli pred natanko enim mesecem, smo v Levici ocenili, da so potrebni in primerni, zato smo zakon tudi podprli. Ob tem smo dodatno opozorili na nekaj pomanjkljivosti, od ustrezne skrbi za osebe, ki so na prestajanju zaporne kazni, zapora, do zagotavljanja, da ne bodo nekateri prikrajšani zaradi nedelovanja oziroma omejevalnega delovanja sodišč. Glede vseh opozoril smo takrat tudi dobili zagotovilo, da bo ministrstvo poskrbelo za vse izpostavljene probleme in da se naj ne pričakuje večjih težav. Upamo, da bo temu tudi res tako v praksi.  Kar pa se tiče današnjega predloga sprememb smo v medijih pred 14 dnevi lahko tudi prebrali, da odvetniki in stečajni upravitelji pozivajo k sprostitvi ukrepov na področju delovanja sodišč, kar je seveda razumljivo z njihove strani, saj ukrepi omejujejo tako njihovo poslovanje kot tudi prihodke, ki jih s tega naslova pridobivajo. Na drugi strani so sodišča do sprostitve ukrepov skeptična, še posebej do sproščanja insolvenčnih postopkov. V trenutni situaciji to pušča nekoliko grenak priokus, seveda. Soočamo se namreč z zdravstveno krizo. Razglašena je epidemija zaradi nalezljive bolezni, ukrepe, režim sproščanja ukrepov pa določajo vsi, od Ministrstva za pravosodje do Ministrstva za notranje zadeve, le zdravstvena stroka ne. Zato, da Vlada Janeza Janše v svojih težnjah po povečanju koncentracije moči in oblasti vedno bolj izriva stroko smo v Levici opozarjali in ves čas opozarjamo, a naša opozorila so večinoma preslišana. Vsekakor pričakujemo, da rezultat sproščanja ukrepov ne bo pomenil širjenja okužbe na sodiščih ter da bodo pristojni sodiščem zagotovila vso opremo, ki jo za varno izvajanje postopkov ta potrebujejo.  Kar se tiče zakona, ki ga obravnavamo danes smo v Levici izpostavili nekaj pomislekov, predvsem glede nejasnosti, katere so nenujne zadeve, ki jih bodo sodišča začela obravnavati ter dejstvo, da bo to pri strankah povzročilo kar nekaj zmede in tudi negotovosti. Izpostavili smo problematiko vročanja. Zakona namreč določa, da bodo sodišča v času epidemije vročala mimo pravil upravnega postopka, z direktnim vročanjem v poštne nabiralnike. To pomeni, da bodo sodišča v času, ko roki ne tečejo, strankam vseeno vročala sodna pisanja v nenujnih zadevah. In za povprečnega pravno neukega posameznika to pomeni kar nekaj zmede seveda. Domov boš dobil neko odločbo o nenujni zadevi z navedbo, da rok začne teči, ko bo preklicana epidemija. Če ob tem upoštevamo še dejstvo, da je tudi dostop do pravne pomoči in še posebej brezplačne pravne pomoči omejen, to do tudi pri marsikaterem državljanu povzročiti nepotreben stres in stisko. Na vse naše pomisleke in opozorila smo s strani predstavnikov Ministrstva za pravosodje in Ministrstva za javno upravo dobili zagotovilo, da bodo stranke sprejele tudi dopis oziroma obvestilo kaj točno vročitev pomeni, kdaj začnejo teči roki in kako naj jih stranka postopa. Vsekakor pričakujemo, da bo temu res tako, in da bo sproščanje ukrepov ne bo imelo izključno predvsem negativnih učinkov predvsem na ljudi. Glede na navedeno bomo v Levici predlog podprli, bomo pa tudi preverjali kako zadeve potekajo v praksi in ali se zagotovila pristojnih ministrstev res izpolnjujejo.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Besedo ima Poslanska skupina Nova Slovenija – krščanski demokrati, kolega Blaž Pavlin.
Predsednik, hvala za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi! Prejšnji teden se je začelo postopno sproščanje omejitvenih ukrepov na nekaterih področjih življenja, zato je potrebno in pravilno, da se bodo s predlogom zakona, ki ga obravnavamo, sprostili določeni ukrepi tudi na področju pravosodja, sodstva ter javne uprave. S predlogom zakona se vzpostavlja pogoje za vodenje postopkov v sodnih, upravnih in drugih javnopravnih zadevah, če so v postopkih ali zaradi postopkov ne povečuje možnosti širjenja virusne okužbe in ogroža zdravje in življenje udeležencev v postopkih in hkrati, da se zagotavljajo tudi pravice teh udeležencev. S predlogom zakona bo sodišču omogočeno, da smejo izdati sodne in jih tudi vročati strankam, če so v nenujni pravdi še pred uvedbo ukrepov zaključili narok za glavno obravnavo. Sodba bo stranka vročena, vendar roki ne bodo tekli. Na izvršilnem področju so sedaj izvršbe preložene. Z uveljavitvijo novele bodo sodišča lahko tudi v nenujnih zadevah, ki so se začele pred uvedbo ukrepov zaradi epidemije izdajala sklepe o izvršbi in zavarovanju ter jih vročala strankam. Še naprej se ne bo izvajalo rubežen in posegov na bančen račune. V Novi Sloveniji še posebej pozdravljam sprostitev zemljiškoknjižnih zadev. Določitev o predlogu bo lahko postala pravnomočna, čeprav roki ne tečejo, če se bodo na primer vse stranke odpovedale krivici do pritožbe. Z novelo bo omogočeno vročanje odločb sklepov in drugih dokumentov tudi v nenujnih zadevah. Zaradi še vedno prisotne nevarnosti širjenja virusne okužbe, se v teh zadevah predlaga vročanje z vložitvijo v hišni predalčnik, poštni predal ali v elektronski predal, kjer do stikov med vročevalcem in naslovnikom ne bo prihajalo. Spopadanje z epidemijo koronavirusa nas mora spodbuditi k večji rabi informacijske tehnologije v pravosodju, na sodiščih ter v javni in državni upravi je potrebno izvesti vse potrebne ukrepe, ki bi jim tudi v prihodnje omogočalo delovanje na daljavo ter v elektronski obliki. Postaviti je potrebno zakonske okvire kot tudi tehnične rešitve za njihovo nemoteno izvedbo. Tukaj mislim predvsem na področje vlaganja in vročanja zadev, ki bi lahko nemoteno potekala na daljavo v elektronski obliki. Ker predlog sprememb zakona prinaša rešitve, ki bodo omogočile delovanje sodišč in upravnih organov tudi v nenujnih zadevah brez povečanja možnosti širjenja virusa in ogrožanja zdravja in življenja udeležencev v postopkih, ga bomo poslanci Nove Slovenije podprli.
Hvala lepa.  Besedo ima Poslanska skupina SAB, kolegica Maša Kociper.
Hvala predsednik. Spoštovane poslanke spoštovani poslanci!  V SAB podpiramo vse tiste ukrepe Vlade za preprečitev posledic oziroma za preprečitev epidemije in za preprečitev njenih posledic za kater menimo, da so v korist državljankam in državljanom in v korist gospodarstvu. Podprli smo tudi 20. marca sprejet zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami s katerim se je zagotovila pravna podlaga, da se v sodnih, upravnih in drugih javnopravnih postopkih, sprejmejo začasni ukrepi, usmerjenje v preprečevanje širjenja virusa okužbe. Ti ukrepe, ki so sicer potrebni za preprečitev širjenja virusne okužbe ter varovanje zdravja in življenja ljudi, pa je treba gledati tudi v luči, da bodo zagotovo pustili določene posledice, predvsem na področju zaostankov v takšnih postopkih. Sodišča namreč opravljajo naroke in odločajo samo v nujnih zadevah, polega tega pa v ne nujnih zadevah ne vročajo sodnih pisanj. Posledično prihaja do kopičenja zadev na sodiščih, kar bo pomenilo veliko obremenitev ob sprostitvi trenutno veljavnih ukrepov in prav verjetno zato, je Vlada predložila ta predlog zakona, ki je danes pred nami. V sodnih in upravnih postopkih, se bo tako omogočil postopni ponovni zagon delovanja, vendar pa seveda izključno ob upoštevanju določenih pogojev za varovanje zdravja in življenja strank v postopkih. Sodišča bodo torej lahko od uveljavitve tega zakona naprej odločala tudi o ne nujnih zadevah, če bodo lahko za to zagotovila ustrezne varnostne pogoje. Če posamezno sodišče ne bo moglo zagotoviti ustreznih pogojev, ki jih bo za varno delovanje predpisal predsednik Vrhovnega sodišča, ne bodo mogle v tolikšni meri odločati o zadevah, ki niso opredeljene kot nujne, roki pa v ne nujnih zadevah, kljub temu, še vedno ne bodo tekli. Predlog vsebuje tudi nekaj rešitev, glede področja postopkov zaradi insolventnosti, ki so trenutno opredeljeni kot ne nujni postopki. Omogoča se vložitev vloge tudi po preteku z zakonom predpisanega časa, da se preprečijo morebitne škodljive posledice. Zaradi epidemije se lahko posameznik zamudi s kakšno izjavo, vlogo, ugovorom ali podobno, stranka pa bo morala izkazati razloga za zamudo. Na področju upravnih zadev se bodo lahko vročale odločbe in sklepi v ne nujnih zadevah. Predvideno je vročanje na način, da ne bo prihajalo do stikov. Vročalo se bo z vložitvijo v hišni predalček, poštni ali elektronski predal. Domneva vročitve na tak način pa ne bo neizpodbojna, kot to sicer določa Zakon o splošnem upravnem postopku.  Novela prav tako omogoča izvajanje ustnih obravnav oziroma drugih procesnih dejanj, pri katerih lahko pride do stika med stranko in uradno osebo. Organ bo o vsaki posamezni zadevi odločil oziroma preizkusil, ali lahko opravi procesno dejanje brez nevarnosti širjenja okužbe. V Poslanski skupini SAB se strinjamo, da je treba postopoma zagotoviti normalno delovanje, tako sodstva, kot tudi drugih upravnih organov, zato bomo tudi ta predlog zakona podprli. Ob tem pa opozarjamo, da posebej v takšnih situacijah, kot smo jih priča zdaj, nujno treba zagotoviti, da se varuje pravice strank v postopkih, še posebej tistih najšibkejših in da ne prihaja do nekih dejanj, ki bi lahko imele za stranke nepopravljive posledice. Hvala.
Hvala lepa. Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Ker v drugi obravnavi amandmaji k dopolnjenemu predlogu zakona niso bili vloženi, zaključujem drugo obravnavo predloga zakona. Odločanje o predlogu zakona bomo opravili danes, v okviru glasovanj. S tem prekinjam to točko. Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O ZAGOTOVITVI DODATNE LIKVIDNOSTI GOSPODARSTVU ZA OMILITEV POSLEDIC EPIDEMIJE COVID-19, v okviru nujnega postopka. Predlog zakona je v obravnavo predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev dajem besedo predstavniku Vlade. / oglašanje iz dvorane/ Če ga ni, dajem besedo predsedniku Odbora za finance. Predlog zakona… / medsebojni pogovor/ Aha… Imamo predstavnika Vlade. Besedo dajem predstavniku Vlade, gospodu Janezu Janši, predsedniku Vlade Republike Slovenije.
Janez Beja
Ja, hvala lepa. Se opravičujem, spremljal smo prenos po televiziji, pa je malo zamika očitno. Ste tukaj hitrejši. Hvala za besedo. Torej, za razliko od prvega proti korona paketa, ki ga je Vlada pripravila relativno na hitro, v, bom rekel, zelo izrednih razmerah, je zakon, ki je zdaj pred vami, se pravi Zakon o zagotavljanju dodatne likvidnosti slovenskemu gospodarstvu, prav tako pa tudi naslednji zakon, se pravi Zakon o dopolnitvi prvega proti korona paketa, pripravljen s sodelovanjem praktično vseh najpomembnejših deležnikov in tudi več, ki so bili pač vključeni v pripravo obeh zakonskih materij. Vlada je ustanovila pet delovnih skupin, ki so v zelo intenzivnem delu ugotovile, kaj je tisto, kar v prvem paketu manjka in hkrati tudi, kjer so tisti ključni problemi vezani na zagotavljanje likvidnosti slovenskega gospodarstva, ki jih je pač potrebno nasloviti čim prej.  O drugem zakonu bo poleg tega, kar je Vlada že tako ali tako predstavila na seji matične delovnega telesa kasneje v obrazložitvi določene poudarke dodal še minister za finance glede zakona o zagotavljanju dodatne likvidnosti slovenskemu gospodarstvu. Pa naj rečem, da vsebuje poleg tega, da v bistvu odpira dvomilijardno kreditno linijo za poslovne, za gospodarske subjekte in za posameznike, ki se ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo, naslavlja tudi problem premajhnih sredstev, razvojnih sredstev na ravni lokalne samoupravne, se pravi z njim dvigamo tudi povprečnine za občine, ki so roko na srce v času te epidemije odigrale izjemno pomembno vlogo, veliko stvari, ki so omogočile, da je življenje kolikor toliko potekalo normalno, kjer vseh teh omejitev, je rezultat dobrega delovanja lokalne samouprave oziroma pravilnih odločitev na občinskem nivoju. In se županom in vsem, ki so bili vključeni v to aktivnost v razmerah, s kakršnimi se prej nikoli še soočali, še enkrat iskreno zahvaljujem. Ta sredstva, ki jih bodo dobili s pomočjo višjih povprečnin niso sredstva za odpravljanje posledic korone, to so sredstva, ki jih občine potrebujejo za normalno življenje, dočim - bomo skušali v nadaljevanju - vse stroške, ki so občinam nastali zaradi spopada z epidemijo, v okviru danih realnih možnosti, seveda nasloviti posebej.  Ob tem zakonu, ob tem dvomilijardnem paketu, ki je pred vami, se seveda postavlja vprašanje ali je to dovolj? Ali je to dovolj za to, da slovensko gospodarstvo ohranimo likvidno tudi v tem času ali pa je to premalo, ali je to preveč, se nihče seveda ne sprašuje. Odgovor na to vprašanje je, da kratkoročno je to seveda dovolj. Kratkoročno je dovolj za slovensko gospodarstvo in si posamezniki, ki se ukvarjajo s poslovno dejavnostjo lahko tukaj dobijo pač državna poroštva v izjemno, bom rekel, visoki višini garancij za vse kredite, ki so jih od 13. marca do sedaj najele ali ki jih bodo najeli do konca leta za to, da odpravljajo posledice epidemije ali pa da blažijo te šoke. Zato, da pač ne posegajo po ukrepih, kot so zapiranje proizvodnje, ki je še perspektivna, da ne odpuščajo zaposlene, da skratka ne gredo v neke ukrepe, v katere bi bili kratkoročno prisiljeni, že srednjeročno pa bi lahko povzročili zelo veliko škode.  Ali bo to srednjeročno in dolgoročno dovolj, glejte, odgovora na to vprašanje nima nihče v tem trenutku. Odvisno je predvsem od tega, kako bodo dokončno ocenjene posledice te epidemije in teh končnih ocen trenutno nima nihče. Na zadnji videokonferenci evropskih voditeljev so padale zelo različne ocene, so sicer države v nekih, v različnih položajih, različno prizadete, čeprav vsi govorimo, da gre za simetrični šok. Ocene so padale od 5 do 15 % padca bruto domačega proizvoda v Evropi.  (nadaljevanje) To je sedaj ena proti tri, se pravi, običajno se te prognoze razlikujejo z neko desetinko odstotka bruto domačega proizvoda. Sedaj je to ocena od 5 do 15 % pa tudi tukaj nihče ni dal roko v ogenj, da je to neka dokončna ocena. Torej, to je prva stvar, od katere je odvisno ali je ta kreditna linija, ki je sedaj vzpostavljena oziroma ali so ta poroštva sedaj v skupnem obsegu dovolj visoka tudi srednjeročna.  Druga stvar, o katere je pač odvisen odgovor na to vprašanje pa je seveda vprašanje koliko časa bo epidemija še trajala. Sedaj tudi odgovor na to vprašanje nima nihče. Svet je dal ali svetovna znanost vlaga izjemne napore v razvoj zdravil in cepiv. Tukaj so informacije zelo različne od zelo optimističnih do zelo skeptičnih, češ da bo virus mutiral in da bo potrebno vsako leto ali pa ob vsakem novem izbruhu iskati novo cepivo. Enotnega odgovora tukaj ni. Skratka, te napovedi so različne. Svetovna znanost vlaga izjemne napore v iskanje rešitev ne vemo pa, da pač vse to, kar svet v seštevku premore ni bilo dovolj za to, da bi vsaj dobili pravočasno opozorilo pred širitvijo tega virusa iz Vuhana, čeprav so vse svetovne televizije kazale slike kaj se tam dogaja. Ostali del sveta se je pa dela kot, da to ne bo nikoli prišlo tam celo številni znanstveniki so govorili v to smer. Svetovno znanstvena organizacija je imela na začetku takšne napovedi. Treba je ohraniti določeno zdravo skepso do vseh teh napovedi tudi glede zdravil in cepiv in hkrati ohraniti upanje, da bomo pač prišli do učinkovite rešitve, ki bo epidemijo presekla, ampak kot rečeno to ne vem. Ko bomo več vedeli okoli tega bomo tudi vedeli ali so ta poroštva dovolj ali sta 2 milijardi tista vsota, ki omogoča slovenskemu gospodarstvu zagotavljanje likvidnosti tudi srednjeročne, da sedaj ne govorimo o dolgoročnih ukrepih. Hkrati, ko naslavlja ta vprašanja se veliko govori o tako imenovanih izhodnih strategijah iz epidemije. To so najbolj popularne besede zadnje dva tedna. Glede na izmenjavo izkušenj z drugimi evropskimi voditelji preko videokonferenc lahko rečem, da je okoli tega veliko napovedi veliko popravkov napovedi veliko najav kaj se bo vse zgodilo veliko sprememb tudi veliko razhajanj. Ne vem, če kdo spremlja zadnje dni razhajanje med stroko v Franciji pa med napovedjo Vlade odprtje šole veliko argumentov na eni in na drugi strani tudi zelo različne napovedi posamičnih držav. Recimo glede šolstva nekatere države so že najavile, da šol do jeseni ne bo, v tem smislu, da bo pouk potekel v razrednih, nekatere najavljajo kombinacijo. Pri nas so strokovnjaki v okviru Ministrstva za zdravstvo v zadnjih dneh izdelali priporočilo v zvezi z šolstvom in v prihodnjih dneh bo to objavljeno, ampak nekega enotnega pogleda glede tega kaj naj bi bila izhodna strategija v okviru Evropske unije trenutno ni tudi, zaradi tega, ker je trenutno v sosednjih državah recimo bistveno več okuženih kot jih je bilo na začetku epidemije, kar seveda pod vprašaj postavlja seveda tudi dilemo glede odpiranja meja. Izbruh okužb v Trstu v zadnjem tednu v naši neposredni soseščini to možnost verjetno odmika na neko daljšo prihodnost, čeprav imajo ministri za notranje zadeve ravno v tem   (nadaljevanje) trenutku videokonferenco kjer razpravljajo kako vsaj delno sprostiti prehajanje evropskih meja za potnike.  Zdaj, v Evropi še vedno poteka razprava o tem kako preko evropskih mehanizmov zagotoviti dovolj sredstev za blažitev posledic epidemije za ohranitev kapacitet evropskega gospodarstva. Jasno je, da od tako imenovano koronaobveznice, za katero bi solidarnostno jamčila celotna Evropska unija ne bo nič. Tudi zaradi tega, ker bi bilo za to potrebno soglasje vseh držav plus ratifikacija v parlamentih vseh držav. Trenutno ni nobene realne možnosti, da bi se to zgodilo. Realna možnost, ki se najavljajo poleg vseh teh sprostitev, ki jih je Evropska komisija že najavila, neka produktivna kombinacija uporabe naslednjega evropskega proračuna skupaj s tem skladom za obnovo. Tukaj se omenjajo različne številke, še posebej Italija in druge države, ki so bolj prizadete, navijajo za tisoč 500 milijard težak sklad, ki bi bil delno polnjen preko posojil, delno pač preko tako imenovanega helikopterskega denarja. Zdaj, od tega, od te vsote po mojem ne bo veliko. Ta sklad bo ustanovljen, ker je to pač realna možnost, ker je možnost kombinacije obstoječih formalnih mehanizmov, priti vsaj do nekaterih delujočih rešitev brez tega, da so zadaj dolgi postopki usklajevanja in ratifikacije in zaradi tega tudi mi to podpiramo, ker je boljše, da se vsaj nekaj dogaja v realnem času, kot da traja 2 leti preden se karkoli ustanovi. Se pravi, smo za rešitve, ki so bolj realne, čeprav po našem mnenju manj ustrezne od tistih, ki bi bile idealne. Zdaj, če si predstavljate, pa če za ilustracijo dileme s katero se zdaj sooča v bistvu velik del evropske politike, gre enostavno za to ali bo potem, ko bomo premagali epidemijo, Evropska unija po tem šoku, za katerega vsi pravimo, da je bil simetričen, se pravi, da nobena vlada ni kriva za to, za razliko od tega kar se je dogajalo recimo v reševanju Grčiji in da potrebujemo tudi skupne odgovore. Skratka, če teh skupnih odgovorov pač ne bo, bo po koncu te epidemije nekaj držav v Evropi, seveda najbolj prizadete, Slovenija zaenkrat, hvala bogu, zaenkrat ni med njimi, v bistveno slabšem ekonomskem položaju, ker se bodo pač morale zadolževati pod bistveno slabšimi pogoji, ob padanju rejtingov in tako naprej. Zdaj čisto banalno rečeno, čez nekaj let bo to pomenilo, da bo nek pripadnik višjega srednjega razreda iz Nemčije ali pa iz Nizozemske lahko kupil vilo v Toskani za polovico sedanje cene, najbrž ne v Piranu, kjer so že zdaj, bi rekel, / znak za konec razprave/ nekje na teh vrhunskih plafonih cen nepremičnin. Seveda pa je to banalizacija primerjave, gre seveda tudi za ceno podjetij, gre za, če hočete naravne vire, za vse tisto kar je na koncu strateško in zato da, zaradi teh stvari v Evropi ne bi več prihajalo do spopadov in vojn, je pravzaprav nastala Evropska unija, ki je najprej nastala kot unija za jeklo in premog. Se pravi, smo tukaj nekje na samem začetku in lahko samo upamo, da bo politični razred v Evropi zmožen bolj trezne presoje … /izklop mikrofona./
Je potekel čas. Hvala lepa. Predlog zakona je obravnaval Odbor za finance. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku kolegu Robertu Polnarju.
Hvala za besedo, gospod predsednik. Gospe poslanke, gospodje poslanci! Odbor za finance je na 37. nujni seji kot matično delovno telo obravnaval Predlog zakona o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu  (nadaljevanje) za omilitev posledic epidemije COVID-19, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejetje po nujnem postopku predložila Vlada. V dodatni obrazložitvi je minister za finance predstavil predlog zakona in pojasnil, da ta uvaja poroštveno shemo za kredite, ki jih bodo poslovne banke odobrile gospodarskim subjektom. Republika Slovenija bo dalo poroštva v višini 2 milijard evrov. Znesek je določen na podlagi strokovnih analiz ob upoštevanju razmer v bančništvu in gospodarstvu. Kreditojemalci bodo morali izpolnjevati pogoje za odobritev poroštva, ki bodo zagotovili, da bodo koristi imela predvsem uspešna podjetja, katerih težave izhajajo iz posledic epidemije. Poudaril je, da ne želijo povzročiti moralnega hazarda, kjer bi ugodnosti, ki izhajajo iz predloga zakona, koristila podjetja v težavah. Država bo poroštva krila primarno z gotovino. Ob upoštevanju pogojev Evropske centralne banke in ob soglasju Banke Slovenije, pa bi za izplačilo poroštev lahko namenila tudi obveznice. Namen predloga zakona je izboljšanje likvidnosti in ohranitev delovnih mest v gospodarstvu. Minister je pojasnil, da predlog zakona posega tudi na področje SID banke, omogoča možnost dodatnega zadolževanja in določa povečanje povprečnine za občine. Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je navedla, da je služba pripravila pisno mnenje in povzela nekaj ključnih poudarkov, ki izhajajo iz tega mnenja. Opozorila je, da predlog zakona združuje interventne ukrepe in nekatere novele. K predlogu zakona je priložen tudi sklep o nedopustnosti referenduma, zaradi česar je potrebno posebej utemeljiti ali vse vsebine predloga zakona predstavljajo nujne ukrepe v skladu z Ustavo Republike Slovenije. Pojasnila je, da amandmaji koalicijskih poslanskih skupin odpravljajo nekatere pripombe same službe. V razpravi so nekatere članice in člani odbora izrazili pomisleke glede predloga zakona. Izpostavljeno je bilo vprašanje izpada pomoči za podjetja, ki poslujejo s tujino ter ali bo poroštvena shema zaradi ostrih pogojev sploh dosegljiva za tista podjetja, ki jo res potrebujejo. S tem v zvezi je bilo izpostavljeno tudi vprašanje ali 2 milijardi poroštev pomeni državno zadolževanje ter kaj bo s SID banko, saj obstaja ocena, da bo približno ena četrtina poroštev tudi vnovčena, kar znaša nekaj manj kot 500 milijonov evrov. Prav tako je bilo izpostavljeno ali so rešitve v predlogu zakona usklajene z Banko Slovenije. Člani so opozorili tudi na problematiko najemnin in lizingov malih podjetij, ki le-teh ne morejo odplačevati. Na drugi strani pa so nekateri člani in članice odbora izpostavili, da je zelo pomembna hitra finančna podpora podjetje, predvsem zaradi reševanja likvidnosti ter tudi dejstvo, da se država lahko zadolži ceneje kakor podjetja. S tem se bo olajšalo pridobivanje kreditov zavarovanih s poroštvom države, da bi preprečili gospodarsko škodo in ohranili čim več delovnih mest. Poudarili so, da morajo pomoč dobiti tista podjetja, ki izkazujejo potenciale za izhod iz krize. Glede pomoči na nivoju Evropske unije je bilo izpostavljeno, da dogovori še potekajo, vendar je predvidenih približno 540 milijard evrov od katerih lahko Slovenija računa na 2,2 milijardi. Minister za finance je podal nekatera dodatna pojasnila, predvsem glede posameznih določb predloga zakona ter njegovih finančnih učinkov. Podal je odgovore na vprašanja postavljena v razpravi. Odbor je v skladu z drugim odstavkom 130. člena Poslovnika Državnega zbora obravnaval vložene amandmaje in sprejel vse amandmaje Poslanskih skupin koalicije. Odbor ni sprejel amandmajev, ki so jih vložile poslanske skupine Levica, LMŠ, SD in SAB. Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh členih predloga zakona in jih sprejel. Glede na sprejete amandmaje je na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora pripravljeno besedilo dopolnjenega predloga zakona v katerega so vključeni sprejeti amandmaji. Dopolnjen predlog zakona je sestavni del tega poročila. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Prehajamo na predstavitev stališč poslanskih skupin. Prva ima besedo Poslanska skupina Slovenske nacionalne stranke, kolega Jani Ivanuša.
Lepa hvala! Še posebej pozdrav vsem prisotnim, pa seveda predsedujočemu, pa predsedniku Vlade.  Iskreno si želim, da bi ta predlog zakona, ki je pred nami res zagotovil dodatno likvidnost gospodarstvu, ampak pojdimo lepo po vrsti. Prvič. Ta zakon moramo sprejemati samo zato, ker je Slovenija prodala vse svoje banke. Če sem bolj natančen, večinoma svoje deleže v bankah. Škoda, kajti danes banke potrebujemo. Zanimivo je, da mora Slovenija za vsak ukrep bankam zagotavljati poroštva. Sedaj tujim bankam, ne več domačim. Likvidnost bi morale zagotavljati banke, ne država. Kvota državnega poroštva naj bi znašala 2 milijardi evrov. Država pričakuje, da jo bo to poroštvo stalo vsaj četrtino zneska poroštva. To pomeni, da bo država najmanj pol milijarde zopet namenila za tista podjetja, ki bodo tako ali tako prej ali slej ugasnila. Samo spomnimo se vseh podjetij, ki smo jih v preteklosti reševali. Vsa so na koncu propadla, to je pač tržna ekonomija, ki jo nekateri zagovarjajo. Država bi morala reševati dobra, zdrava podjetja, ki imajo likvidnostne težave res le zaradi epidemije. Podjetniki pravijo, da jim banke sploh ne odobrijo kreditov za izplačilo plač. Če je tako, podjetje pred epidemijo redno izplačevalo plače in jih v času epidemije ne more zaradi prepovedi opravljanja dejavnosti, potem ne vem, zakaj so banke tako zelo stroge. Ne pa vseh tistih, ki so likvidnostne težave povzročili sami s slabim vodenjem in upravljanjem. Ne glede na državno pomoč za zagotavljanje likvidnosti podjetij, se v gospodarstvo že kaže ekonomske in socialne posledice, ki so veliko hujše kot epidemija. Vemo, koliko espejev se je zaprlo takoj po razglasitvi epidemije. Tudi nekatera podjetja, v mislih imam predvsem turistične agencije, število brezposelnih na Zavodu za zaposlovanje skokovit narašča. Delodajalci že nižajo plače svojim zaposlenim. Država bo imela visoko neuravnotežen proračun. Prvič, več bo odhodkov in drugič, manj bo prihodkov – skratka slabi časi se nam obetajo. Čeprav se Vlada trudi pomagati prebivalstvu in gospodarstvu, ukrepi enostavno niso dovolj učinkoviti. Pojdite v Velenje in vprašajte tiste, ki so na seznamu za odpuščanje. Vprašajte tiste, ki se vsak dan prijavljajo na Zavodu za zaposlovanje. Tako v vsaki krizi, bi bilo potrebno tudi v tem primeru državno pomoč deliti tresočo roko. Nekateri bodo državno pomoč izkoristili za lastno okoriščanje, potem pa podjetja vseeno poslali v stečaje, delavce pa na zavod, na Zavod za zaposlovanje. Vlada bi morala razmisliti o državnih pomočeh, ki bi bile pogojene. Trenutno pa smo v stanju nenamenskega razdeljevanja proračunskih sredstev tudi nekaterim, ki jih sploh ne bi potrebovali. Ne pozabimo, da so lahko računovodski podatki zelo elastični. To pomeni, da si jih podjetniki lahko prilagajajo glede na svoje potrebe. Za vsak proračunski evro bi morala biti postavljena varovalka. Državna pomoč bi morala biti pogojena. Če je državna pomoč namenjena delavcem, naj jo dobijo delavci. Če je državna pomoč namenjena nabavi osnovnih sredstev, naj jo država plača neposredno dobaviteljem. Še nekaj je zelo pomembno. Danes državo za pomoč prosijo tisti podjetniki, ki so v času gospodarske krize pozivali k znižanju davkov. Prav bi bilo, da bi se zavedali, da se ta državna pomoč financira ravno z davki, ki jih ali pa ne plačujemo vsi davkoplačevalci.  V Slovenski nacionalni stranki pozdravljamo tudi dvig povprečnin za občine. Občine že dolgo časa opozarjajo na finančno podhranjenost. Država na občine prelaga vse več dela, hkrati pa tem pristojnostim ne sledi tudi finančni tok. V teh časih bi morale tudi občine nagraditi vse tiste, ki pomagajo pri zajezitvi epidemije. V prvi vrsti gasilce, civilno zaščito ter zdravstvene delavce. Hvala lepa za vašo pozornost.
Hvala lepa. Besedo ima Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti, kolega Felice Žiža.
Spoštovani predsednik Državnega zbora, hvala za besedo. Spoštovani kolegice in kolegi, spoštovani predsednik Vlade. / nagovor v italijanskem jeziku/ V Poslanski skupini italijanske in madžarske narodne skupnosti podpiramo Predlog zakona o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije Covid-19. Pozdravljamo napor Vlade, da je v času epidemije korona virusa v Sloveniji pripravila nabor ukrepov za hitro likvidnostno pomoč slovenskim podjetjem in dvig povprečnin za občine. Mnogo podjetij je namreč v tem času moralo omejiti svoje aktivnosti ali začasno zapreti svoja vrata. Delujoča podjetja se poleg tega srečujejo s težavami v ponudbenih verigah in pri zagotavljanju storitev. Vsa bodo za normalno delovanje ali ponoven zagon potrebovala nujno potrebno likvidnostna bančna posojila, da bi ohranila delovna mesta in gospodarsko stabilnost v državi. Država bo zato poleg obstoječih finančnih instrumentov zagotovila še dodatna poroštva za najem bančnih kreditov. Za podjetje z manj kot 250 zaposlenih bo jamčila do višine 80 % glavnice. Pri velikih podjetjih s sedežem v Sloveniji pa do višine 70 % glavnice. Država, ki tako prevzema na svoja pleča velik del tveganja zaradi krize, bo za garancijsko shemo za posojila podjetjem namenila 2 milijardi evrov. Podjetja s sedežem v Sloveniji z dobro boniteto in poravnanimi obveznostmi iz naslova davkov in prispevkov ter z razlogi za najem posojila bodo lahko likvidnostna posojila pridobila do desetine lanskih prihodkov ali pa v višini celotnega stroška plač. Prepričani smo, da bo Slovenija kot je do sedaj znala uspešno sprejeti ukrepe za omilitev širjenja epidemije COVID-19, kar nas v tem primeru uvršča med bolj učinkovite države na svetu, tudi s skupnimi močmi znala učinkovito omiliti hude finančne, gospodarske in socialne posledice, ki nas čakajo po tej svetovni pandemiji.  Hvala.
Hvala lepa.  Besedo ima Poslanska skupina SDS, kolega mag. Marko Pogačnik.
Spoštovani predsednik Državnega zbora, hvala za dano besedo. Spoštovani predsednik Vlade, kolegice, kolegi!  Pred nami je zakon o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstva za omilitev posledic epidemije COVID-19. To je še eden izmed paketov zakona, ki ga je predlagala vladar Republike Slovenije za zajezitev posledic, ki jih je prinesel virus COVID-19 in je prvenstveno namenjen direktni pomoči gospodarskim subjektov v Republiki Sloveniji, ohranitvi delovnih mest v gospodarskih družbah. Poglavitne rešitve, ki jih predlagani zakon prinaša so urejanje poroštev Republike Slovenije dana bankam in hranilnic za kredite podjetij, ročnost kredita ne sme presegati petih let, višina poroštva, ki ga da Republika Slovenija znaša 70 % glavnice kreditov za velika podjetja in 80 % za mikro, majhna in srednja podjetja. Predlagana poroštvena shema bo naslovila problem likvidnosti v gospodarstvu, ki se je pojavil ob izbruhu virusa COVID-19. Ključni so ukrepi, ki bodo podjetjem omogočili oživitev njihove investicijske aktivnosti in s tem ohranitev delovnih mest. predlagani zakon zagotavlja tudi dvig povprečnin občinam za 6 %. Občine odo namesto 589,11 evra na prebivalca prejela 623,96 evra, pri čemer bo znesek veljal za celotno leto. Skupno bodo tako občine prejele dodatnih 70 milijonov evrov. Višje povprečnine bodo posameznim občinam zagotavljale višje prihodke in s tem zagotavljanje upravljanja kvalitetnejših zakonskih obveznosti. Zakon predvideva tudi, da se najemnikom poslovnih stavb ali poslovnih prostorov, ki so v lasti Republike Slovenije ali v lasti samoupravnih lokalnih skupnosti, ki jim je onemogočena ali bistveno oteženo opravljanje dejavnosti zaradi virusa COVID-19 ne zaračunava najemnin ali del najemnin. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo prepričani, da so ukrepi, ki jih predvideva predlagani zakon ustrezni in pravilni, zato bomo predlagani zakon tudi podprli. Hvala.
Hvala lepa.  Besedo ima Poslanska skupina Lista Marjana Šarca, kolega Igor Peček.
Hvala lepa spoštovani predsednik Državnega zbora, kolegice in kolegi.  Naj že takoj na začetku povem, da v Listi Marjana Šarca ne dvomimo o namenu zakona, ki je vsekakor dober, ampak realnost na katero moramo gledati s skupnimi očmi je drugačna. Predvsem pa globlja in obsežnejša od ukrepov, ki jih Vlada predlaga v tem zakonu. Še pred sprejetjem zakona na Vladi v fazi same priprave predloga, so bili številni predlogi opozicije kot v zadnjem času že večkrat tudi tokrat žal preslišani. Ne mislimo in ne želimo dajati sporočila, da je v zakonu vse slabo, ker ne mislimo, da je temu tako. Prav je, da poskušamo s predlaganimi ukrepi stimulirati banke, da bodo imele interes pomagati gospodarstvu z dajanjem kreditov in da jih na nek način tudi ustrezno zavarujemo. Ampak osnovni problem predlaganega poroštvenega zakona je v tem, da ne rešuje oziroma ni kreiran s ciljem reševanja osnovnega problema gospodarstva in to je problema izpada prihodkov podjetij. Osnovni cilj zakona bi morala biti pomoč mnogih podjetjem v različnih dejavnostih, ki so bila najbolj prizadeta že s samim začetkom krize, ki se je začela izkazovati z znižanjem gospodarske rasti, potem še s samimi vladnimi ukrepi. Tukaj mislimo predvsem na večja, srednja, majhna in pa tudi še posebej mikro podjetja, ki bodo imela velik problem s servisiranjem svojih obveznosti do dobaviteljev, ne bodo pa iz te poroštvene sheme dobila tako imenovanih likvidnostnih sredstev, ki bi jim omogočila nadaljevanje poslovanja. Omejitve za posamezna podjetja za pridobitev poroštev glede na letne prihodne in stroška dela so izjemno restriktivne, tako glede na okvir Evropske komisije kot tudi na primerljive države. Prav je, da z novelo zakona PKP1 je Vlada oziroma država sicer kompenzira nadomestila plač za zaposlene na čakanju, vendar pa je potrebno vedeti, da stroški bruto plač znašajo le okoli 30 do 35 % vseh stroškov, ki jih imajo podjetja pri opravljanju svoje dejavnosti. Vlada ne kompenzira obveznosti do dobaviteljev, fiksnih stroškov teh podjetij, to so lizingi, zavarovanja, telekomunikacijske in komunalne storitve, plačilo anuitet za kredite ter amortizacije - teh stroškov in odhodkov prizadeta podjetja kljub že sprejetim ukrepom, kot je na primer odlog plačil anuitet za kredite in akontacij dohodnine zaradi zmanjšanih prihodkov ne bodo mogla pokriti. To pomeni, da se problem zaradi nezmožnosti plačil do finančnih inštitucij, do dobaviteljev fiksnih storitev in tako naprej, prenesel po verigi navzdol, s čimer bo nelikvidnost teh podjetij vodila v njihovo insolventnost, hkrati povzročila problem nelikvidnosti potencialne insolventnosti tudi pri njihovih dobaviteljih.  Ključno pri tem se nam tudi zdi, da predlog zakona ne govori o tem, pod kakšnimi preostalimi pogoji je banka dolžna odobriti posojilo, če izkoristi možnost zavarovanja posojila s strani države od 70 do 80 % na prvi poziv. Da ni roka, v katerem mora banka ta kredit odobriti in da ni določene maksimalne obrestne mere. Moti nas tudi urejanje spremenjenega načina oblikovanja predloga Vlade Republike Slovenije za člane nadzornega sveta SID banke. Že po sami naravi stvari je na prvi pogled vidno, da tukaj ne gre za ukrep, ki bi bil po svojem smislu in vsebini sploh potreben, da se interventni zakon, ki ga danes sprejemamo tudi uresniči. Gre enostavno za trajen ukrep, za spremembo, ki trajno spreminja Zakon o slovenski izvozni in razvojni banki. In to je še eden izmed ukrepov, ki je kot nek trojanski konj podtaknjen v predpis, ki je sicer interventne narave in bo kot tak veljal le za določen čas, / opozorilni znak za konec razprave/ torej za čas trajanja epidemije.  Zaradi vsega navedenega v Listi Marjana Šarca predlaganega zakona danes žal ne moremo podpreti. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Besedo ima kolegica mag. Meira Hot za Poslansko skupino Socialnih demokratov.
Hvala za besedo, spoštovani gospod predsednik.  Spoštovani gospod minister, kolegice in kolegi! Ob razglasitvi epidemije COVID-19 je postalo jasno, da bo ta s seboj prinesla neizmerne negativne učinke na likvidnost državljank in državljanov in gospodarstva. Nenadna ustavitev javnega življenja vseh gospodarskih in drugih aktivnosti. Epidemija je dejansko presekala vse navedene procese sredi toka sredi izvajanja, zato je logično, da marsikdo ne bo imel kritja za plačilo terjatve, ki je nastala še pred epidemijo, saj ni mogel predvideti posledic, ki jih bo prinesel marec. Jasno je, da bo zagotovitev likvidnosti sredstev v času epidemije in okrevanja ključni izziv oblasti in glavno merilo njene uspešnosti. Na to dejstvo smo Socialni demokrati opravljali od prvega dne. Že v svojih prvih predlogih pripravljenih za sejo Sveta za nacionalno varstvo smo izpostavili potrebo po zagotavljanju hitrih, likvidnostnih sredstev, ki bi prizadetim subjektom omogočila pomoč takoj sedaj. Urejanje birokratskih postopkov in morebitno delno vračanje pomoči za tiste, ki bodo uspešno okrevali pa bi urejali, ko se razmere umirijo. Nova vladna koalicija se je pri pripravi prvih ukrepov odločila, da se reševanje tega problema posveti šele kasneje, zato zagotovitev likvidnosti ni bila del tako imenovanega prvega protikoronskega paketa. Ločen zakon, ki bi slovenskemu gospodarstvu in ljudem zagotovil premostitvena sredstva smo, zato res težko pričakovali. Ko smo osnutek zakona končno prejeli pa smo lahko z začaranjem ugotovili, da gre le za paket bančnih posojil z državnim poroštvom. Vsem, ki danes obupujejo, ker ne vedo kako bodo zagotovili denar za ohranitev dejavnosti in zaposlenosti je Vlada pripravila eno samo rešitev bančni kredit. Sicer res z državnim poroštvom, a vendarle gre za kredit, ki ga bo treba v celoti z obrestmi vrniti nobenih olajšav za tiste, ki bodo huje ali trajno prizadeti. Nobene možnosti delnega odpisa prejetemu od pomoči, nobenih sredstev za prilagoditev novi situaciji. Ta kreditna logika kaže na to kako slabo odločevalci poznajo stanje v podjetjih in poslovno politiko. Posojilo pa naj bo namenjeno premostitvi ali investicij se uporabi samo v primeru, ko kreditojemalec računa, da bo s pričakovalnimi prihodki posojilo tudi dejansko odplačal. Okoliščine, ko zagon posla in pogoji poslovanja niso jasni pa najem kredita pomeni neodgovorno dejanje in slabo poslovno odločitev, zato se bojimo, da bodo mnogi v najtežje prizadetih panogah preprosto ostali brez pomoči, saj ne bodo mogli uporabiti. Pri tem so bili ignorirani pozivi po vključitvi dodatnih ukrepov. Socialni demokrati smo recimo sledeč pozivu Trgovinske zbornice predlagali, da se v zakon vključi shema za sofinanciranje poslovnih najemnin a smo bili zavrnjeni tako kot vsi drugi konstruktivni predlogi opozicije in civilne družbe. Bojimo se, da Vlada ocenjuje uspešnost svojih ukrepov le po njihovi skupni oceni vrednosti. Pomembno je, da je kreditno poroštvena shema težka 2 milijardi evrov. Veliko manj se zanima za to ali in kako bodo v upravičenci lahko uporabili to pomoč. Tako se s temi in ostalimi zakoni dvigujejo vsote porabljenih javnih sredstev za spopad z epidemijo, pri čemer povpraševanje učinkovitosti še ni odgovorjeno.  V Poslanski skupini Socialnih demokratov bomo v današnji razpravi poslušali z amandmaji vsaj nekoliko dopolniti predlog zakona. Možnosti za to sicer ni veliko, saj je odbor posegel v tako malo članov, da resne dopolnitve niso več mogoče. O svoji podpori se bomo pa odločili po zaključeni razpravi, vendar že sedaj ocenjujemo, da zakon, ki tako enostransko in ozko rešuje težave medsebojno izjemno raznolikih subjektov ne bo mogel dobiti naše podpore.  Hvala.
Hvala lepa.  Besedo ima Poslanska skupina Stranke modernega centra, kolegica Mateja Udovč.
Hvala lepa.  Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovane kolegice in kolegi! Epidemija novega korona virusa je Slovenijo postavila pred nov izziv. Do sedaj se še nismo znašli v takšnem položaju. Razmere v gospodarstvu se hitro slabšajo, gospodarska aktivna močno vpada, razmere na trgu dela pa se še zaostrujejo. Soočamo se z najhujšo krizo po letu 2009, ko se je slovensko gospodarstvo skrčilo za 7 odstotkov, strokovnjaki ocenjujejo, da bo kriza še daljša in da bo okrevanje zelo zelo dolgotrajno. Posledice epidemije lahko premagamo samo s čim prejšnjim zagonom gospodarstva, glavno vprašanje pa je, kako zagnati gospodarstvo, da bodo podjetja lahko proizvajala in se še naprej razvijala, da bodo zaposleni prejemajo plače, ter da bo država prejemala davčne prilive za izvajanje javnih storitev. Ključno za gospodarstvo je čim hitrejša implementacija vladnih ukrepov v prakso in administrativno poenostavitev postopkov za pomoč zaposlenim. Zavedamo se, da so številna slovenska podjetja že v globoki krizi. Kot ena izmed rešitev je tudi današnji predlog zakona, ki bo zagotovil nujno potrebno likvidnost slovenskemu gospodarstvu. Predlagani ukrepi bodo gospodarskim družbam omogočili najem kreditov zavarovanih s poroštvom Republike Slovenije. Višina likvidnostnega posojila bo omejena na 10 % letnih prihodkov podjetja ali celotnega stroška plač. V Poslanski skupini Stranke modernega centra menimo, da bomo s sprejetjem tega zakona prispevali k ohranjanju gospodarske stabilnosti in delovanju delovnih mest v podjetjih, ki jih je hudo prizadela epidemija. Preprečili bomo tudi poslabšanje socialnega položaja širšega kroga prebivalstva, predvsem socialno ogroženih skupin. Obseg poroštva, izdanega po tem zakonu, bo znašal 2 milijardi evrov. Ta kvota je manjša, kot v primerljivih državah, a če se v prihodnjih mesecih bo pokazala potreba, se bo obseg poroštva lahko povečal. Pri posojilih, odobrenih od začetka epidemije do konca leta, bo država jamčila do 70 oziroma 80 % glavnice kredita, odvisno od velikosti podjetja. Pričakovati je, da se bo v prihodnjih petih letih lahko vnovčilo do pol milijarde poroštev. Država z omenjeno poroštveno shemo prevzema velik del tveganja, zato pričakujemo, da bodo poslovne banke temu primerno ravnale, ter hitro in učinkovito zagotavljale pomoč za odpravo likvidnostnih šokov. S tem bomo preprečili hujšo škodo, zagotavljali likvidnost v bančnem sistemu in optimizirali javna sredstva. Pri omenjeni jamstveni shemi pa se nam v Poslanski skupini Stranke modernega centra zdi pomembno predvsem to, da je relativno enostavna in za majhna podjetja administrativno čim manj obremenjujoča. Poleg tega pa se zavedamo, da so v času širjenja epidemije tudi občine na različnih področjih utrpele škodo. Zato jim bomo s tem zakonom dvignili povprečnine za približno 6 %. Po novem bo povprečnina za leto 2020 znašala 623,96 evra na prebivalca, kar je bilo še nekaj mesecev nazaj nemogoče. Višina povprečnin bo še toliko pomembnejša v času, ko bodo zaradi posledice epidemije upadli prihodki in izrazito narastli odhodki občinskih proračunov. Zvišanje bo veljalo tudi za nazaj, od 1. januarja 2020 dalje, razliko pa bodo občine prejele do konca meseca maja 2020. V Poslanski skupini Stranke modernega centra z navdušenjem podpiramo tudi določbo, da se najemnikom poslovnih prostorov in poslovnih stavb v lasti države oziroma občine, ki jim je bilo zaradi ukrepov Vlade opravljanje gospodarske dejavnosti onemogočeno, v tem času ne zaračunavajo najemnine. Žal pa v ta sveženj ni bil vključen ukrep, s katerim bi bil najemnik poslovnih prostorov upravičen do subvencije tudi za najemnine, ki so v zasebni lasti. Prepričani smo, da so zakonski ukrepi korak v pravo smer, saj vodijo k ciljni gospodarski rasti, ki smo / znak za konec razprave/ si jo zastavili v naslednjih letih in stabilizaciji gospodarskih razmer v državi. Predlagane ukrepe podpiramo tudi zato, ker so bili v veliki meri upoštevani predlogi Stranke modernega centra. Na podlagi navedenega, bomo v Poslanski skupini Stranka modernega centra, predlog zakona podprli. Hvala lepa.
Hvala lepa. Besedo ima kolega Luka Mesec, za Poslansko skupino Levica.
Hvala za besedo in lep pozdrav. V Levici namen tega zakona, ki je pomoč podjetjem, da bodo lahko ohranila delovna mesta v recesiji, ki najverjetneje sledi odprtju karantene, seveda podpiramo. Ima pa ta zakon seveda več problemov, na katere smo opozarjali že v petek in soboto, na seji Odbora za finance, pa jih bom danes, v stališču na hitro ponovil. Zdaj, najprej, če pogledamo ta zakon, vidimo, da ne gre toliko za pomoč podjetjem, kot gre za pomoč bankam. Banke bodo namreč tiste, ki jim država garantira za kredit podjetjem in podjetja so koristnik tega zakona šele posredno, skratka v prvi vrsti ta zakon pomaga bankam pri čemer opozarjamo, da so banke sprivatizirane v prejšnjih vladah, danes po poročilih vseh regulatorjev še vedno super likvidne, se pravi polne denarja, ki so ga iz javnih sredstev prejele po prejšnji krizi in nimajo nikakršnih težav z likvidnostjo. Drugič. Vprašanje je ali bo pomoč prišla do podjetij. Kriterij so namreč po naših ocenah postavljeni prestrogo in so postavljeni bistveno strožje kot v primerljivih državah. Podjetje, ki bo hotelo dobiti pomoč, ne bo smelo biti podjetje v težavah pred 31. 12., kredit ne bo smel preseči 10 % letnega prometa oziroma enkratnika lanskih stroškov dela. V Nemčiji in Avstriji, za primerjavo ,govorijo ne o 10 %, ampak o 25 % letnega prometa in o 2,5- kratniku stroškov dela ne o enkratniku. V tej smeri tudi gre naš amandma, ki smo ga danes vložili ponovno.  Dalje. Vprašanje je, če zakon pomaga tistim podjetjem, ki pomoč najbolj rabijo. To so podjetja, ki ne smejo obratovati ali pa ki imajo okrnjeno delovanje zaradi karantene zaradi upada potrošnje in tako naprej. Ta podjetja nimajo danes samo problemov z likvidnostjo, probleme imajo s pokrivanjem fiksnih stroškov, z amortizacijo, zapadlimi obveznostmi do dobaviteljev in tega se ne da reševati s krediti, posebej ne, ker to so krediti, ki jih bo treba v celoti vrniti državi, obrestna mera, ki jo lahko zaračunajo banke pa ni omejena navzgor. In nenazadnje treba je posebej opozoriti na gostinstvo in turizem, ki sta najbolj prizadeta sektorja in kjer je vprašanje kdaj bosta sploh lahko začela s polno paro obratovati. Skratka država bo tukaj rabila druge mehanizme. Zdaj kot eno alternativo, ki jo lahko na nek način vidimo tudi drugod po Evropi, predlagamo, da država okrepi svoj domač finančni sektor, da naj dokapitalizira SID banko in jo povzdigne v polnokrvno razvojno banko za pomoč gospodarstvu pri premostitvi težav s katerimi se bomo soočali in treba bi bilo razmisliti, ko že investiramo v gospodarstvo, tudi o tem, da država pridobi večinski delež v kateri od bank, ki so bile nedavno privatizirane, da bo imela preko tega vzvod za sistemsko pomoč gospodarstvu. To na kratko. Zdaj pa v zakonu je še par težav, prava je določba o najemninah, kjer vsi najemniki tako fizične kot pravne osebe v zasebnem sektorju oziroma ki najemajo od zasebnikov, niso upravičeni do pomoči, do pomoči so upravičeni samo tisti, ki najemajo države ali pa od občin. In poudarjamo še enkrat, to bi bilo treba raztegniti tudi na zasebni sektor in najti mehanizem kako to storiti. Na seji v petek je bil omenjen v Avstriji recimo v primeru epidemij vsa odgovornost pade na najemodajalca. Zadnje pa v tem zakonu so se znašle stvari, ki nimajo nikakršne veze s soočanjem s koronakrizo, prvi je, da posega v to kako se imenuje nadzorni svet SID banke, kjer ob zdaj imel skoraj izključno besedo minister za finance, drugo je, da se določa nov način imenovanja direktorjev javnih skladov, kjer Vlada zopet dobiva bistveno višja pooblastil kot prej, tretji pa, da lahko SID banka postane neke vrste slaba banka in to so razlogi zaradi katerih mi tega zakona ne moremo podpreti.
Hvala lepa.  Besedo ima Poslanska skupina Nova Slovenija-Krščanskih demokrati, kolega Jožef Horvat.
Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani minister za finance, kolegice in kolegi! Nova Slovenija bo Zakon o zagotovitvi dodatne likvidnostni v gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 podprla. Zadovoljni smo, da je na Odboru za finance po dvodnevnem delu v soboto bil ta zakon  (nadaljevanje) sprejet brez glasu proti. Brez glasu proti. To dejansko, to je dejansko rezultat, da je Vlada pojasnjevala koncept kako gospodarstvu pomagati z dodatno likvidnostjo, povabila k sodelovanju številne akterje in imela temeljite pogovore predvsem z gospodarstvom. V Novi Sloveniji smo seveda razmišljali, ko gledamo rešitve, ena od takšnih je plafon, namreč nedovoljeni znesek, skupni znesek, najvišji dovoljeni skupni znesek glavnice kredita posameznega kreditojemalca lahko znaša do 10 odstotkov prihodkov prodaje v lanskem letu. Spraševali smo se ali je to dovolj, ali ni morda ta plafon postavljen prenizko. Naš odgovor je, kratkoročno je dovolj. Kaj pa dolgoročno? Na to vprašanje nima odgovora nihče. Ne svetovno, ne evropsko in ne slovensko gospodarstvo in tudi ne slovenska politika. Kaj to pomeni? To pomeni, da sporočamo gospodarstvu, da bomo podrobno spremljali kako bodo tej ukrepi za zagotovitev dodatne likvidnosti prijeli, kako bodo učinkoviti. In na podlagi tega bomo potem tudi ustrezno ukrepali. Mi bi radi poudarili tudi to, da ta zakon ne zagotavlja celotne likvidnosti slovenskih poslovnih subjektov. Gre za zagotavljanje dodatne likvidnosti. Vsak pameten poslovni subjekt pri pametni poslovni politiki ima nek likvidnostni načrt. Seveda pri tem likvidnostnem načrtu bodo sedaj izpadi, ker se je dejansko gospodarstvo ustavilo. In tukaj zdaj prihaja naproti ta zakon, torej slovenska politika, če hočete, Državni zbor, vsi skupaj, da gospodarstvu pomagamo. Mi smo zadovoljni, da tako kot som obljubili, ker pač pri nas beseda velja, da bomo v tem zakonu tudi posegli v Zakon o izvrševanju proračuna Republike Slovenije. V koalicijski pogodbi smo zapisali, da bomo povprečnino za občine v letu 2020 dvignili iz 589,11 na 623,96 evra. Gre za isto višino, kot rečeno, kot smo jo zapisali v kolektivni pogodbi. Gre za isto višino kot smo jo takrat skupaj s kolegi iz SDS predlagali kot kompromis v tretji obravnavi sprejema zadnjega Zakona o izvrševanju proračuna. Saj se spomnite tiste nočne seje Državnega zbora. Pomemben podatek, razlika za pretekle mesece se občinam nakaže v zadnjem tednu meseca maja. Gospe in gospodje, pred 1. junijem ne bo mogoče zagnati gospodarstva na 100 odstotkov zmogljivosti kot pred krizo. Organizacije kot sta OECD in mednarodni denarni sklad opozarjajo, da bo kriza daljša. Da bo okrevanje trajalo dalj časa in da je to povezano s tem kdaj se bo odkrilo cepivo oziroma zdravilo. OECD je celo bolj pesimističen. Pravi, da obstaja višja ocena tveganja, da se pri ponovnem zagonu gospodarstva epidemija lahko ponovi. Nemško industrijsko združenje opozarja, da je potrebno razmišljati dlje, vse do leta '22. Pa morda še nazaj. Zakaj plafon 10 odstotkov prihodkov prodaje v letu '19? Zavedati se moramo, kolegice in kolegi, da je Slovenija članica evro območja v katerem veljajo posebna pravila in v tem kontekstu je nujno bilo potrebno tudi spoštovati pravila, ki jih narekuje Banka Slovenije. Ampak kot rečeno, ta zakon ne pomaga bankam, ta zakon pomaga in je namenjen izključno slovenskemu gospodarstvu. In ponavljam, spremljali bomo kako bodo določbe tega zakona prijele, še posebej v primeru, če bo gospodarstvo potrebovalo bistveno več časa za svoj zagon kot je to danes predvideno.
Hvala lepa.  Besedo ima kolega Marko Bandelli, za Poslansko skupino Stranke Alenke Bratušek.
Hvala, predsednik, za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani minister. Epidemija virusa je močno udarila gospodarstvo v celem svetu. Do sedaj sprejeti ukrepi so reševali predvsem solventnost gospodarstva, ki je čez noč ostalo brez prihodkov, njihovi izdatki pa so ostali enaki. Zakon pred nami je usmerjen v ukrepe, ki bodo omogočali likvidnost. Gospodarstvo je soočeno s številnimi likvidnostnimi težavami zaradi zmanjšanega povpraševanja, izpada proizvodnje, težav z dobavami ter pridobivanju finančnih posojil. Gospodarstvo sprejetih ukrepov, namenjenih pokrivanju stroškov delavcev, na svojih transakcijskih računih v veliki meri še ne čuti. Posledično podjetja ne plačujejo računov drugim dobaviteljem, preklicujejo že dana naročila in odpuščajo delavce. Prišlo je to tako imenovanega domino efekta. Za ta domino efekt je odgovorna seveda Vlada Republike Slovenije. Ni dovolj zgolj sprejeti ukrepe, če se pogoji za uveljavljanje pomoči spreminjajo vsak mesec, postopki pa so - nasprotno z obljubami - zbirokratizirani in zapleteni.  Bistvo zakona je poroštvo države za kreditov, ki jih bodo pri bankah najemali gospodarski subjekti. V zakonu so zapisani pogoji za poroštva, ki jih je na področju države pomoči za zajezitev epidemije COVID-19 sprejela Evropska komisija - krediti morajo biti namenski, podjetja morajo izpolnjevati določene bonitetne kriterije, zlasti pa ne smejo veljati za podjetja v težavah na dan 31. 12. 2019. Država prevzema poroštvo le za določen odstotek glavnice, in sicer 80 % glavnice za manjša podjetja ter 70 % glavnice za velika podjetja. Glede glavnice, za katere jamči država, sta dodatna še dva dodatna omejitvena pogoja – višina je omejena na 10 % prihodkov od prodaje v letu 2019, vendar ne sme presegati višine stroškov dela v letu 2019. V poslanski skupini SAB razumemo, da država s poroštvom prevzema veliko tveganje, vendar menimo, da ta dva dodatna omejitvena pogoja nista ustrezna. Evropska komisija namreč ne določa, da morata biti oba pogoja izpolnjena kumulativno, temveč določa, da glavnica ne sme biti višja ali od določenega odstotka prihodkov od prodaje ali od določene višine stroškov dela. Predlog zakona pred nami pa povsem neutemeljeno in v nasprotju s sprejetimi pravili Evropske komisije odreka pomoč podjetjem, katerih stroški dela v letu 2019 niso bili visoki.  V poslanski skupini SAB pozdravljamo dvig povprečnine občinam iz 589 evrov na 623, četudi ni bil dan odgovor od kje denar, in oprostitev plačila najemnine za poslovne prostore in poslovne stavbe v lasti države ali občine v času epidemije. Opozarjamo pa, da takšnega ukrepa niso deležni najemniki poslovnih prostorov, ki so v zasebni lasti in teh prostorov ne morejo uporabljati zaradi prepovedi dejavnosti, a so kljub temu dolžni plačevati polno najemnino. Zato smo vladi na njeno zaprosilo, ki je nastavljala, vse opozicijske stranke poslali predlog za spremembo obligacijskega zakonika, ki bi takšno nezmožnost uporabe ustrezno uredili za poslovne razmere, ki jih sicer podrobneje ureja povsem neustrezen zakon iz leta 1974.  Glede na dejstvo, da bo Državni zbor odločal tudi o nedopustnosti zakonodajnega referenduma o predlaganem zakonu, smo dolžni opozoriti na spremembo članov nadzornega sveta SID banke. Referendumsko pravico je možno omejiti le na nujno potrebne ukrepe za zajezitev epidemije. Sprememba članov nadzornega sveta SID banke ne predstavlja takšnega nujnega ukrepa.  Zakon spreminja zakon o izvrševanju proračuna leta 2020 2021. Uvaja predprogram iz postavke COVID-19, na katerih se zagotavljajo pravice porabe za financiranje vseh stroškov povezanih z epidemijo. Dodatno zadolževanje za namen epidemije COVID, znesek poroštva države in prvotnih 800 milijonov dviguje za dodatni 2 milijardi evrov. država bo razdelila rekordno količino proračunskega denarja v treh mesecih. Zgolj proračunska rezerva, ki obsega 1,5 % prejemkov proračuna, ne bo zadostovala, česar se zaveda tudi predlagatelj. Ker takšna razdelitev državnega denarja v zgodovini Slovenije ne pomnimo, je prav, da dodeljevanje in porabo sredstev nadzoruje za to posebej ustanovljeno delovno telo znotraj parlamenta.   (nadaljevanje) Prav je, da v vsakem trenutku jasno vemo kam bodo šla sredstva in da se zelo jasno izvaja nadzor nad …/izključen mikrofon/
Čas je, žal, potekel.  Besedo ima kolega Robert Polnar za Poslansko skupino Demokratično stranko upokojencev Slovenije.
Hvala, gospod predsednik. Gospe poslanke, gospodje poslanci! Položaj v katerem se nahajamo in je obeležen z virusno pandemijo v resnici ni tako zelo poseben. Od pandemije Aidsa preko ptičje gripe, ebole, SARS 1 vemo, da svetovno tržišče proizvaja v kombinaciji s slabimi zdravstvenimi sistemi na ogromnih površinah in s trendom nespoštovanja potreb nujnega cepljenja, neizogibno hude in smrtonosne epidemije. Današnja epidemije najbolj prizadeva precej udoben del sveta, ki se ga označuje za atributom zahodni in v glavnem proizvaja sumljiva jadikovanja in odvratne budalosti na družbenih omrežjih. Očitno pa je, da bo potrebno izvajanje zaščitnih ukrepov in predvsem čas, da bo virusu preprečeno širjenje na nove gostitelje. Zapletenost epidemije se kaže v tem, da je vselej področje izraženosti med naravnimi in družbenimi opredelitvami. Med družbenimi opredelitvami ni mogoče zaobiti ekonomske podstati, katere temelj so gospodarske družbe. Zakon o interventnem ukrepu zagotovitve dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije bo s svojim najpomembnejšim ukrepom omogočil možnost zagotavljanja trdnejše likvidnosti podjetjem s poroštvom države. Pred dobrimi desetimi leti so bila slovenska podjetja soočena s finančno krizo in z velikimi likvidnostnimi težavami. Toda osnovno izhodišče, potreba po dodatnih kreditih za zagotavljanje likvidnosti je bilo drugačno. Višina posojil nefinančnih družb ob koncu leta 2008 je znašala 33 milijard in 317 milijonov evrov. Ob koncu leta 2019 pa znaša 22 milijard in 461 milijonov evrov. Nefinančne gospodarske družbe vstopajo v sedanjo krizo z bistveno manj obveznostmi iz naslova posojil. Jamstva države za financiranje podjetij so bila v času finančne krize na podlagi zakona o jamstveni shemi omogočena od 1. maja 2009 do konec decembra 2010, in sicer v višini 1,2 milijardi evrov ali 3,16 % takratnega bruto domačega proizvoda. Sedanja predlagana višina poroštev države obsega 2 milijardi evrov ali 4,16 % bruto domačega proizvoda za obdobje od 1. maja do konca letošnjega leta. Prevedeno v jezik poslovne pragmatike to pomeni, da je primerjalno gledano za 8 mesecev tega leta določen višji obseg poroštev podjetjem ne glede na to, da so podjetja v boljšem stanju glede zadolženosti, kot so bila v letu 2009. Ali je to dovolj se bo pokazalo v praksi, pri čemer obstaja tudi potencial dodatnega državnega povečevanja vrednosti poroštev, če se bodo za to pokazale potrebe.  V Poslanski skupini Desus ocenjujemo, da bo pričakovana posledica predlaganega ukrepa izboljšanje likvidnostnega položaja podjetij. Državno poroštvo predstavlja prvovrstno zavarovanje, zato je utemeljeno predpostaviti, da bodo podjetja lažje pridobila kredite, ker bodo z vidika njihovega odobravanja manj tvegana. Slovenske nedavne izkušnje kažejo, da pri kreditnih poslih nikakor ni odgovornost samo na strani tistega, ki jemlje kredit, marveč vsaj v enaki meri tudi pri tistemu, ki krediti odobrava. Hitrost, kot ključni element učinkovite podpore, je zato lahko tudi povzročitelj tveganja neizpolnjevanja obveznosti. Banke, ki bodo želele pridobiti državno poroštvo za dane kredite, bodo morale del tveganj nositi tudi same.  Druge pomembnejše spremembe se nanašajo na Zakon o izvrševanju proračuna za leti 2020 in 2021. Pri tem v Poslanski skupini Desus izpostavljamo predvsem dvig povprečnine za občine, kot temeljnega vira za financiranje lokalne samouprave s 589,11 evrov na 623,96. Poračun med sedanjo izplačano povprečnino in novo višino bo opravljen v zadnjem tednu meseca maja, povišanje povprečnine bo občinam prineslo dodatnih 73 milijonov evrov. Vemo, da je to še vedno v neskladju z zahtevami pri izvrševanju zakonsko določenih nalog. Upoštevati pa je treba, da je bila pred petimi meseci, ko je bila določena povprečnina 589,11 v državi konjunktura z napovedano 2 in pol do 3-odstotno gospodarsko rastjo, danes pa je recesija z napovedanim padcev gospodarske aktivnosti za 8 do 16%. Poslanska skupina Desus bo predlog zakona o interventnem ukrepu zagotovitve dodatne likvidnosti gospodarstvu za omejitev posledic epidemije, soglasno podprla. Hvala.
Hvala lepa. Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih. V razpravo dajem 5. člen ter amandma Poslanske skupine Levica, amandma Poslanske skupine LMŠ in amandma Poslanske skupine SD. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da. Sprožim prijavo. / oglašanje iz dvorane/ Ne dela. Dajmo še enkrat. Hvala lepa. Prvi ima besedo gospod minister Šircelj.
Hvala lepa, predsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, gospe in gospodje1 Dovolite mi, da na začetku oziroma po predstavitvi mnenj poslanskih skupin, dam nekaj pojasnil v zvezi s tem zakonom. Omenjeno je bilo, da ta ukrep ni zadosti. Da je dejansko premalo, da so ukrepi, ki se nanašajo – govorim seveda na likvidnost gospodarstva oziroma poroštvo za kredite gospodarstvu, da to ni zadosti. Jaz bi vas rad opozoril na to, da je ta zakon del celotnega paketa, drugega paketa, ki ga je Vlada pripravila za pomoč gospodarstvu in ljudem. Ker sem rekel drugega, pomeni, da imamo tudi prvi paket in v prvem paketu smo naredili tisto najnujnejše. Da podjetja lahko odložijo davke in prispevke, da lahko odločijo akontacije. To dejansko lahko naredijo na enostaven način.  Poleg tega smo sprejeli seveda še en zakon, ki dejansko tudi omogoča odlok kreditov. Tako da s tega zornega kota še enkrat je to del teh dveh paketov. V tem drugem paketu ravno tako naslavljamo še ozirom dopolnjujemo zakon, ki bo tudi v pomoč gospodarstvu. Kjer smo dejansko dosegli to, da podjetjem ni treba plačevati prispevke. In še enkrat, tukaj je precej zakonodaje, ki ureja celovito celotno gospodarstvo in seveda tudi socialni status ljudi. In prihaja tudi tretji paket, če želite. Ta tretji paket bo pomenil razvoj, bo razvojni, bo razrešil tudi nekatera vprašanja v posameznih panogah in dejavnostih, tudi turizem. Tako da s tega zornega kota je to vprašanje na mestu, pojasnilo pa je, da gre za več zakonov, več paketov in tako naprej. Tako da zadeve rešujemo celovito. Pojavljajo se tudi vprašanja v zvezi z najemninami v različni poslanskih skupinah in tako naprej. Mi rešujemo tukaj najemnike, kjer je najemodajalec občina, država, lokalna skupnost in tako naprej. V civilnopravna razmerja ne posegamo. Sem pa že na Odboru za finance povedal, da bomo zelo natančno proučili predlog, ki velja oziroma ta rešitev že velja, vem, da nekaj v desetletij v Avstriji. Upam, da bodo s to rešitvijo seveda tudi pri nas zadovoljni. Kot vemo v Avstriji se ne plačuje najemnina. Takrat, ko pride do tega, da je neka naravna nesreča, je katastrofa, je epidemija in tako naprej. Nenazadnje najemodajalci v takih trenutkih ne dobijo najemnine, država ne dobi v takih trenutkih davka od te najemnine, tako da tudi to rešitev bomo proučili v tretjem sklopu.  Imamo seveda potem tudi vprašanja glede samega pogojevanja in pogojev, so kriteriji prestrogi, itn. Jaz bi tukaj rad rekel, da seveda glede poroštva, mi govorimo o poroštvu tukaj, poroštvu države za kredite, ki jih banke dajo podjetjem. Ne moremo govoriti pa o tem na kakšen način, kako, s kakšnimi obrestnimi merami dajejo banke kredite, se pravi, o poslovni politiki bank. Tukaj pač država ne more posegati v vsa področja kjer bi tukaj radi. Potem bi država postala banka. To ne gre. V evropskem finančnem sistemu to ne gre.  Tudi glede regulacije. Mi imamo tukaj za mala in srednja podjetja regulacije, bom rekel, ali pa poslovne politike z vidika poroštva pravzaprav ni nekaj posebnega. Vlada iz proračuna daje poroštvo 100 % za mala in srednja podjetja in šele v primeru, če bo Evropska centralna banka, če bo Banka Slovenije dala soglasje k obveznicam, potem damo pri velikih podjetjih pridejo te obveznice v poštev. Samo pri velikih podjetjih. Tukaj ne želimo narediti nobene slabe banke, tako da s tega zornega kota seveda mi tudi pričakujemo, da ne bo prišlo do unovčitev tolikih poroštev. Tudi zaradi tega, ker dejansko krediti so namenjeni tistim podjetjem, ki jih je prizadela epidemija, ki se morajo postaviti na noge, ni pa poroštvo, bom rekel za, če želite, vse stare zgrešene investicije, ki so se zgodile v prejšnjih mesecih ali, ki so se zgodile v prejšnjih letih, se pravi, pred samo epidemijo. O tem se nismo nikoli pogovarjali. Poroštvo pomeni potencialni denar davkoplačevalcev. Če povemo tukaj in govorimo, tudi jaz govorim, denar bo iz proračuna, to pomeni, denar bo od davkoplačevalcev. Lahko seveda rečete, denar bo tudi sposojen. Ja, ampak tudi ta sposojen denar bo moral biti plačan od davkoplačevalcev. Tukaj gre za dejansko pomoč. tukaj gre za pomoč in enostavno drugega denarja v Evropi, v Sloveniji ni. Gre v bistvu za to, da se denar, bom rekel, od davkov daje tistim, ki ga seveda v tem trenutku rabijo bolj, zaradi krize. Tako da, jaz tudi mislim, da tukaj danes v gospodarstvu ne gre za domino efekt. Daleč od tega, da bi šlo za domino efekt. Vsak dan dobim informacijo, da so v nekaterih podjetjih začeli delati, da so odprli proizvodnjo, zagnali proizvodnjo. Je pa res, da nekateri sektorji, tukaj govorim o gostinstvu in turizmu, tisti sektorji, ki dejansko ne morejo delati, ker zaradi uredb Vlade oziroma lokalnih skupnosti, občin, itn., ne morejo delati, ti so vsekakor bolj prizadeti. Ti so zaradi tega tudi v drugem zakonu bolj naslovljeni in dobivajo neko nadomestilo za to. Tako, da s tega zornega kota bi seveda poudaril rad to, da gledamo tudi na te in gledali bomo tudi na tiste, ki so najbolj prizadeti. Morda še to. V tem zakonu imate določbe, ki se nanašajo na posebno evidentiranje odhodkov, stroškov, kakor želite, povezani z epidemijo, povezani s COVID-19. V tem zakonu je tukaj, da se bo to posebej evidentiralo ali pa, če želite drugače, posebej pobarvalo v proračunu, da se bo vedelo kaj je, ali pa, če želite, posebej dalo na posebno proračunsko postavko, kjer se bo to naredilo. Ja, in Državni zbor ima v vsakem trenutku možnost, ne samo pravico, ampak bom rekel karkoli, da v vsakem trenutku lahko to zahteva. Mislim, da smo v nekem drugem zakonu že sprejeli določilo, da bo glede tega denarja Vlada vsak mesec posredovala podatke o tem, kako koristi davkoplačevalski denar za odhodke, ki so povezani z epidemijo. Tako, da s tega zornega kota bom z veseljem kadarkoli posredoval te podatke. Že danes se pa posebej evidentirajo v tej povezavi. Hvala lepa.
Hvala lepa. Besedo ima Andreja Zabret, pripravi naj se Miha Kordiš. Izvolite.
Hvala za besedo podpredsednik.  Cilj zakona, ki ga danes obravnavamo je predvsem lažje pridobivanje potrebnih likvidnostnih bančnih posojil za ohranitev poslovanja in s tem tudi delovnih mest ter na ta način preprečiti hujšo gospodarsko škodo. Vse od sprejetja prvega korona zakona je Vlada in predvsem minister za gospodarstvo gospod Počivalšek obljubljal, da bo drugi korona zakon namenjen zagonu gospodarstva in zagotavljanju likvidnosti podjetjem. Z velikim veseljem smo vsi pričakovali ta predlog zakona, predvsem pa gospodarstvo. Vendar prišel je, moram reči hladen tuš in zakon je na žalost eno veliko razočaranje, saj po eni strani zelo dobro ščiti bančni sistem, ker bodo banke, ko bodo dajale posojila po tem zakonu nosile zelo majhen riziko pri zagotavljanju likvidnosti gospodarstva. Na drugi strani pa zakon ne prinaša ničesar za podjetja, ker glavni problem ne bo likvidnost, ampak spremenjeni poslovni pogoji z velikim padcem povpraševanja po krizi oziroma končanju ukrepov epidemije. Te spremenjene pogoje podjetja ne bodo mogla obvladovati le z likvidnostnimi krediti, ampak predvsem spremenjeno razvojno strategijo, ki bo temeljila na novih trgih, produktih in tehnologijah ter seveda z dodatnimi vlaganji. Nove strategije ali poslovni modeli bodo potrebovali dolgoročno in boljšo podporo države z različnimi ukrepi in tudi finančno podporo.  Sprašujem, kakšne ukrepe bo Vlada pripravila za taka podjetja oziroma celotno gospodarstvo, da bo omogočal čimprejšnji zagon gospodarstva? Od tega je odvisno, kam bo šla Slovenija. S tem je tudi povezano, da Vlada čim prej začne sproščati dejavnosti, v katerih lahko zagotovimo varnost delovanja in s tem preprečimo še nadaljnje stagniranje gospodarstva, stečaje podjetij, brezposelnost in podobno. Današnji predlog zakona je pripravljen tudi pozno, saj en mesec za drugimi državami in bo stopil v začetku, šele v začetku meseca maja, se pravi vsaj en mesec in pol po zaprtju velikega dela gospodarstva.  Kot sem že omenila je velika verjetnost, da zakon ne bo dosegel svojega namena. Velika in dobra podjetja ne potrebujejo takih kreditov, saj imajo dobre bonitete in lahko kadarkoli refinancirajo svoje kredite oziroma dobijo likvidnostne kredite. Hkrati pa jim ta poroštva le povečujejo stroške kredita in morda bi jim celo banke dale slabšo boniteto, glede na to, da bodo zaprosile za državno pomoč. Zaradi zahtevnih pogojev najboljših bonitet in podobno, pa ta shema ne bo dosegljiva za podjetja, samostojne podjetnike, ki bi poroštva res potrebovali. Da je situacija resna kažejo tudi številke. Namreč, v zadnjem mesecu se je povečalo število nezaposlenih za 12 111. Samo v teh dneh lahko gledamo tragično oziroma zgodbo glede odpuščanja delavcev v Gorenju, več kot 1000 ljudi naj bi odpustili. V času od sprejetja interventnega zakona je vlogo za državne subvencije dalo 24 115 delodajalcev, kar pomeni za 285 655 zaposlenih in to pomeni dobro tretjino   (nadaljevanje) aktivno zaposlenih ljudi v Sloveniji. Tudi vloge za moratorij po podatkih Banke Slovenije za odplačevanje kreditov je dalo 5 tisoč pravnih oseb in samostojnih podjetnikov ter 7 tisoč fizičnih oseb. Vse to kaže, da je gospodarstvo trenutno v likvidnostnem krču in težkih oziroma resnih težavah. Že na Odboru za finance smo opozarjali, če sprejmemo zakon tak kot je bo v praksi veliko težav. Težava bo pri višini odobritve največjih dovoljenih zneskov za likvidnostna posojila, ki bodo premajhni za večje projekte pri manjših podjetjih pa težava nizko likvidnostno posojilo, ki bo manjše od povprečnih mesečnih prihodkov in bodo tako težko premostila likvidnostne težave. V ta namen smo tudi v LMŠ podali amandma. Spomnim se besed predsednika Vlade, ko je rekel, da bo denarja za vse dovolj. Temu očitno ni tako in ga je in bo dovolj le za nekatere. Kar nas je posebej zmotilo v noveli je 9. člen, ki govori, da banka lahko pred nastopom dogodka neplačila kredita SID banki ponudi v odkup svojo terjatev do kreditojemalcev v višini neplačanega nominalnega zneska glavnice. V ta namen smo v LMŠ tudi vložili amandma, ki doda besedilo, da se more kreditojemalec s ponudbo za odkup njegove terjatve strinjati. Amandma na odboru je bil gladko zavrnjen, upam da ga koalicija podpre danes.  Sprašujem se in o tem sem spraševala tudi ministra za finance zakaj bi banka prodajala terjatve pred nastopom neplačila in zakaj bi SID banka to sprejela. Odgovor je bil, da zaradi zagotavljanja likvidnosti bank, vendar za koga je ta zakon narejen za zaščito bank ali za gospodarstvo? Banke nimajo težav z likvidnostjo in imajo dovolj denarja. Še pred kratkim so se spraševale kam naj plasirajo svoj denar in so celo želele zaračunati obresti na depozite sedaj imajo priložnost, da ta sredstva plasirajo in upam, da bodo banke sodelovale pri ohranitvi delovnih mest in zagonu gospodarstva. Resnično ne vem zakaj je potrebno dodatno obsežno prevzemanje kreditnega rizika komercialnih bank s strani države in povrh vsega od teh bank ni nobena slovenska razen NLB v 25 %. Vse to me spominja in upam, da se motim kot sem že omenila tudi na Odboru za finance na preteklo bančno sanacijo, ko smo državljani brez lastne volje vložili v banke 5 milijard in da ne omenim še razlaščencev podrejenih obveznic. Glede na to, da v LMŠ nismo edini, ki smo na to pomislili in da smo tudi od ministra za finance na odboru slišali, da je glede tega tudi dobil pomisleke od bančnikov se pravi to ni tako nedolžno in kjer je dim je tudi ogenj. Ne bi želeli, da se ponovi zgodovina in da bi vsled tega lahko SID banka postala slaba banka ali pristanišče za slabe terjatve.  Rečeno je bilo, da bo zakon enostaven ter da bodo podjetja hitro in enostavno prišla do kreditov, vendar so podjetniki zaskrbljeni nad kompleksnostjo zakona in opozarjajo, da bodo postopki odobravanja vse prej kot enostavni. Celotni zakon ima na žalost še vedno pomanjkljivosti in ključno za gospodarstvo je hitrost implementacije ukrepov v praksi in administrativna poenostavitev pri zaprošanju kreditov. Že na odboru smo pripravili nekaj amandmajev, s katerimi bi lahko izboljšali zakon in res smo se potrudili in pripravili po našem mnenju dobre predloge, vendar koalicija je očitno sama sebi zadosti in ponovno ni sprejela niti enega amandmaja opozicije. Upam, da danes koalicija morda podpre kakšen amandma opozicije.  Hvala.
Hvala lepa.  Gospod minister, imate besedo.
Hvala lepa.  Jaz bom gospe Zabret še enkrat odgovoril, ker želim podati celovito informacijo glede tega. Jaz res odgovarjam dejansko na vsa vprašanja pa vsaj mislim, da na vsa vprašanja, potem pa seveda, če potegnemo samo eden delček mojega odgovora ali pa samo nekaj besed, potem se vzpostavi to v drugi kontekst lahko ali pa ni v celoti obrazloženo in potem lahko pride do tega, da se ne razume mojih besed, tako kot so bile dejansko izrečene. Zdaj, prvo kar je, zavračam tezo, da bo na podlagi tega zakona ali kateregakoli drugega zakona, denarja samo za nekatere, ki je bilo dejansko izraženo. Dejstvo pa je nekaj, da tako imenovanega helikopterskega denarja iz Evropske unije, kar je bilo v začetku mišljeno, ne bo. Z drugimi besedami, evropski proračun ali inštitucije, ne bodo direktno, neposredno, financirale proračunov od članic. To je bilo rečeno in tukaj se seveda pogovarjamo o, bom rekel, zelo, zelo, če želite, po mojem mnenju, strokovnih zadevah, zaradi tega je pač ta teza, da bo le za nekatere in tako naprej, glejte, to, mislim, da ni pravilna. Tukaj gre potem, seveda, kdo dejansko prevzema riziko. Zdaj pravite, mi tukaj skrbimo samo za banke in tako naprej. Del teh kreditov bo seveda Slovenija oziroma, bo proračun prevzel jamstvo za te kredite. Če tega ne bi naredil, bi verjetno poslušal, da vse države to naredijo, samo Slovenija ne. Zdaj, o tem, se… tisti določbi, o kateri je bilo zdaj še enkrat govora, zakaj bo potem dejansko prišlo do prenosa te obveznice na SID banko in ja, zato, da se bo povečalo likvidnost, ampak, gospa spoštovana poslanka Zabret, to bo čez nekaj let. Krediti se bodo dal za čez nekaj let in to bo takrat, ko bo Evropska centralna banka oziroma, ko bo Banka Slovenije dala soglasje k uredbi in to sem vedno, isto govorim. Jaz se opravičujem nekaterim, ker moram pač isto povedat, ampak, zaradi tega, ker se pač iztrga iz konteksta moje besede in si jih potem na takšen način pač tukaj predstavlja, moram to še enkrat povedat in mi moramo skrbet tudi za sistem za stabilnost finančnega sistema čez 5 let ali pa čez 3 leta in danes je likvidnost v redu. Ta zakon daje kredite za največ 5 let in zaradi tega je treba gledat tudi na prihodnost, ne moremo gledat samo na sedanjost, kaj se bo danes zgodilo. In ustavnost poslovne politike je največ odvisno od in ustavnosti poslovne politike bank in tukaj, so banke pod nadzorom Banke Slovenije. Tako da, jaz se / nerazumljivo/, za tiste, ki mi že ta četrtič ali petič poslušate isto, ampak, jaz pač glede teh zadev moram bit natančen, ko se seveda te moje izjave interpretirajo, zato še enkrat, se opravičujem tistim, ki ste me že poslušal eno in isto, četrtič.
Hvala lepa. Besedo ima Miha Kordiš, pripravi naj se Luka Mesec. Izvolite.
Hvala za besedo, predsedujoči. 6 milijard evrov – toliko so približno bili do sedaj težki ukrepi, med njimi tudi tisti, s katerimi se na današnji seji ukvarjamo, ki jih je Vlada mobilizirala za pomoč ljudem in gospodarstvu, kot jih sama naslavlja. Za potrebe teh ukrepov se je tudi zadolžila. Ampak konsistentno, v tem mesecu in pol, ista Vlada kaže, kakšne so njene prioritete pri razdeljevanju teh 6 milijard evrov. Najprej je finančni kapital - banke, če želite. Na drugemu mestu je velik biznis, na tretjemu mestu so provizije za prijatelje, vemo, kaj se dogaja z nabavo zaščitne opreme na Zavodu za blagovne rezerve in potem, na četrtem mestu, če sploh, pridejo na vrsto vsi ostali, se pravi, ljudje. Tudi z zakonom pri tej točki, ki naj bi služil zagotavljanju likvidnosti, ni nič drugače, gre za primer prve vladne prioritete, torej podpiranja finančnega kapitala. Za začetek, ti ukrepi postavljajo zelo neživljenjsko sito, po katerih se bo denar pretočil do podjetij. To sito bi bilo potrebno popraviti. Brez tega imamo opravka za zakonom za pomoč in podporo bankam, ki so itak že zelo dobro kapitalizirane. Druga stvar, ki bi jo bilo potrebno spremeniti in kar v Levici predlagamo je, da za podjetja, ki prejemajo pomoč, prepovemo odpuščanje, navsezadnje za koga ali za kaj rešujemo gospodarstvo ali so to delovna mesta ali so to ljudje ali so to dobički lastniki in navsezadnje kakšno je tisto gospodarstvo, ki ga financiramo zato, da podpira dobičke lastnikov ne pa za izboljšanje življenja ljudi vključno z zagotavljanjem delovnih mest, kakovostnih delovnih mest in razvojnega preboja.  In navsezadnje tretja sprememba, ki jo socialisti zahtevamo je, mora biti vsa pomoč bankam povratna. Ker v tem hipu lahko v bankah odpirajo šampanjce, s to Vlado in njenim menedžmentom epidemije koronavirusa, je za banke božič prišel nekaj mesecev bolj zgodaj. Ves denar, ki ga država bankam nameni posredno ali neposredno mora biti povrnjena. Navsezadnje gre za javni denar, gre za javne finance, gre za denar vseh državljank in državljanov oziroma v kolikor ne, se mora pomoč ustrezno prevesti v lastniške deleže ali če želite banke je skozi to pomoč potrebno nacionalizirati tako kot bi to storila vsaka druga pametna država, ki na prvo mesto ne postavlja dobičkov finančnega kapitala in finančnega sektorja, ampak razvoj domačega gospodarstva in finančnega sistema, ki servisira potrebe ljudi ne pa dobičkov lastnikov. Hvala.
Hvala lepa. Besedo ima Luka Mesec. Pripravi naj se Robert Polnar. Izvolite.
Hvala še enkrat. Kot sem prej povedal, mi namen tega zakona kot ga predstavlja Vlada, se pravi Zakon za pomoč podjetjem, da bodo ohranjala delovna mesta, podpiramo. Poudarjam pa, da je v prvi vrsti ta zakon namenjen bankah. Namreč banke so tiste, ki bodo deležne državnih poroštev, banke so tiste, ki bodo deležne razbremenitve tveganj v primeru podeljevanja kreditov, primer, če veliko podjetje najame 10 milijonov evrov kredita z državnim poroštvom, za 7 milijonov evrov prevzame tveganje država, za 3 milijone pa banka 70:30. Se pravi v prvi vrsti je banka tista, ki je koristnik tega zakona, šele posredno pa podjetje preko znižane obrestne mere, naj bi bila znižana, ampak problem je, da ta zakon ne postavlja zgornje meje obrestne mere, ampak v bistvu še vedno prepušča odločitev o ustrezni obrestni meri banki, podjetju pa nalaga, da za državno poroštvo plača premijo. Torej naša prva kritika je, da je v prvi vrsti ta zakon zakon za banke, šele v drugi vrsti je to zakon za podjetja. Zato danes kolikor je še členov ostalo odprtih, poskušamo to pomoč pripeljati do podjetij, prvič s tem, da se omogoči podjetjem, da koristijo omejitve, zgornje omejitve, ki jih je trenutno dopustila EU, torej ne kredite v višini 10 % letnega prometa, ampak 25 % letnega prometa in ne kredite v višini enkratnika lanskih stroškov dela, ampak dvokratnika lanskih stroškov dela. V nasprotnem primeru nas skrbi, da bo to podobno izzvenelo kot jamstvena shema, ki jo je prej mislim, da tudi omenjal minister, iz leta 2009, ki je gospodarstvu omogočila 1,2 milijardi poroštev, ampak je v veliki meri ostala neizkoriščena. Sam vidim tukaj še eno podobno z letom 2009 in to je vreme, če tako rečem v Evropski uniji ali pa razpoloženje v Evropski uniji. Leta 2009 je bilo podobno kot po tej krizi, nekaj mesecev, ko so vsi evropski politiki odločevalci postali kenezijanci, takrat se je dopuščalo jamstvene sheme, takrat se je spodbujalo sanacije bank, takrat je Sarkozy organiziral srečanja evropske četverice največjih evropskih gospodarstev in pozival k temu, da se ustanovi   (nadaljevanje) nek evropski sklad, da bi evropske države krizo naslovile skupaj, s skupnimi sredstvi in da ne bi breme reševanja padlo na nacionalne države, posebej ne na majhne kakršna je med drugim tudi Slovenija. To je bilo leto 2009, ampak takoj za tem se je pa razpoloženje spremenilo. Nemčija in tako imenovane severne države so začele pritiskati na to, da ne sme biti nobenega skupnega reševanja krize, dokler niso Maastrichtska pravila upoštevana, dokler se države ne zavežejo k fiskalnemu pravilu kakršnega je leta 2009 uvedla Nemčija in tako je vse padlo na nacionalne države. Države so bile tiste, ki so morale s svojimi sredstvi, s svojim denarjem, s svojo zadolžitvijo v izjemno neugodnih pogojih reševati svoja gospodarstva. Slovenski javni dolg je posledično poskočil za 30 milijard evrov skozi tisto krizo. Razlog… Glavni razlog je, če gledamo pač od začetka krize, pa do leta 2015 je, da ni bilo skupnega evropskega reševanja krize. In tokrat mislim, da smo na žalost, čeprav moram reči, da sem bil tudi sam med tistimi, ki so verjeli, da se je Evropska unija ali pa predvsem voditelji držav, da so se kaj v prejšnji krizi naučili, zgleda, da se niso. Če smo še pred enim mesecem govorili o helikopterskem denarju, pa o evroobveznicah in tako naprej, imamo zdaj diktate Angele Merkel, ki govori kako ne sme biti nobena pomoč nepovratna, kako morajo države vse dolgove poplačati. In verjetno bomo imeli v kratkem tudi pritiske po ponovnem uveljavljanju fiskalnih pravil in tako bo spet vse padlo na države. Zato ponavljamo drugo stvar in to je tudi amandma. Država mora imeti to v uvidu. Zdaj, kot je Miha Kordiš prej povedal, mi razdeljujemo trenutno milijarde in milijarde javnega denarja, treba je pa imeti v uvidu, da bo evropska, zaradi razpoloženja v Evropski uniji verjetno treba ta denar vračati. Torej, prva stvar, ki jo je treba imeti v tem zakonu nekako v obziru je, da ne sme ta poroštvena shema pomeniti socializacije, nove socializacije izgub, se pravi nekega novega prenašanja slabih kreditov na SID kot novo slabo banko, ampak mi predlagamo, da se poroštveno shemo organizira tako, da v primeru zapada neplačila kredita država v zameno dobi ustrezen delež v banki, ki je to shemo koristila. To je naš amandma k 9. členu. Namreč, tudi druge države, če pogledate Nemčijo, kapitalsko vstopajo v svoja gospodarstva. Ravno prej sem prebral novico, da se je Nemčija med drugim odločila vstopiti v Lufthanso, skratka v strateške dele gospodarstva, na čelu s finančnim sektorjem bodo države vstopale in mislim, da ni nič bogokletnega, če to pričakujemo tudi od slovenske Vlade. Namreč ta virus je, kot je prej Robert Polnar nekako na začetku svoje razprave namignil, v prvi vrsti virus globalizacije v dveh smislih. Prvič, zaradi zelo globaliziranega gospodarstva se je virus v tako kratkem času razširil po vsem svetu in drugič, kar je pomembneje, ko se je virus razširil po vsem svetu in so države prešle na karantene, se pravi na pilotiranje ugašanja gospodarstev, so se potrgale čez noč globalne verige vrednosti, čez noč smo prišli tako daleč, da države, razvite države kot so Nemčija, Slovenija, Italija in tako naprej, niso zmogle proizvesti tako osnovne stvari kot so tele maske za obraz. Se pravi, kos blaga z elastiko je postal produkt za katerega so se dobesedno na svetovnih trgih države med sabo pretepale. Joc Pečečnik je stopil pred slovenske novinarje in rekel, mi smo maske dobesedno ukradli. Na poljskem ste imeli primer, maske namenjene v Lombardijo takrat, ko je bila tam kriza, poljska država jih je zaplenila in razdelila v svoj sistem. V tako stanje smo prišli čez noč in mislim, da se je treba pač pripraviti na to, da bo gospodarstvo po tej  (nadaljevanje) kriz drugačno, da je globalizacija verjetno nek svoj vrh dosegla in da bo v prihodnosti bistveno pomembnejšo vlogo odigrala država. Zato poudarjam, država bi morala začeti razmišljati srednjeročno, kako vzpostaviti samo preskrbo z nujnim medicinskim materialom, kako vzpostaviti samopreskrbo s prehrano. Jaz res ne bi rad videl filma v katerem bi se države na tak način kot so se sedaj med seboj teple za maske, pretepale za, ne vem, hrano ali pa kakšne druge vire. In mislim, da ni nepomembno, da ponovno poudarim na finančno suverenost. Evropa nam očitno zoper obrača hrbet in slovenska država bi morala razmišljati o tem, kako okrepiti svojo suverenost tudi na tem področju. Toliko mogoče za nekoliko širši komentar tega zakona in ukrepov naprej. Se pa seveda veselim odziva ministra.
Hvala lepa.  Besedo ima Robert Polnar, pripravi naj se Marko Bandelli.  Izvolite.
Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Gospe poslanke, gospodje poslanci! Vprašanje s katerim se danes ukvarjamo je, kaj potrebuje gospodarstvo. Mislim pa, da je bistveno bolj pomembno vprašanje, kakšno bodoče drugačno gospodarstvo potrebujemo. Ta miselni preskok je pogoj. To je bistvo. Upiranje zgolj na zasebno pobudo in podjetnost znotraj obstoječih okvirov znanja in ustvarjalnosti je namreč v današnji Sloveniji že kar precej očiten nesmisel. Tisti načini razmišljanja s katerimi smo se pred 30 leti vrnili v kapitalizem nam povzročajo samo še nazadovanje.  Kakorkoli zveni protislovno je COVID-19 nebesna mana za vladajoče zahodne politične in ekonomske strukture. Pandemija bo vsekakor imela razdiralne ekonomske posledice. Toda velika ekonomska kriza bi se zgodila tudi brez nje. Začetek se je nakazal septembra preteklega leta, pandemija pa bo priročno sredstvo za prikritje tega dejstva in predvsem da se neprijetna vprašanja pometejo pod preprogo. Za novo krizo tako ne bo kriv ekonomski model zahodnih držav, ki se od velike recesije 2008-2009 ni spremenil niti za milimeter. Za krizo ne bo krivo brutalno proračunsko varčevanje, niti stagnacija prihodkov večinskega dela zaposlenih, niti brezsramno ignoriranje strahovitega porasta neenakosti. Ne. Zato, kar s sistemom je vse v redu, le da je virus pokvaril idilo. Vse velike ekonomske krize, od zmagoslavja neoliberalizma v 80. letih minulega stoletja do danes so imele isti vzrok. Veliko kombinirano rast zadolženosti gospodinjstev, države in gospodarskih subjektov. Večina globalnih dolgov je v drugi polovici oziroma višina globalnih dolgov je v drugi polovici leta 2019 dosegla neverjetnih 250 tisoč milijard dolarjev in presegla 320 % globalnega bruto domačega proizvoda. Te številke so precej nad nivojem, ki je bil dosežen leta 2008 in je izzval krizo strašanskih razmerij. In tak sistem že desetletje deluje od danes do jutri. Denar se neprekinjeno tiska, obrestne mere pa se vzdržujejo na absurdno nizkem nivoju, kakršnega v novejši zgodovini ne poznamo. Stari dolgovi se vračajo samo z novim zadolževanjem, toda nevzdržna rast korporacijskih dolgov začenja počasi najedati in podirati finančni sistem. V Združenih državah Amerike se je septembra 2019 začela resa kriza likvidnosti in začelo se je dodatno veliko tiskanje denarja. Strokovna javnost mednarodne organizacije in globalni mediji pa so se delali, da ne vidijo kaj se dogaja, potem pa se je na srečo pojavil virus.  Za razliko od prehodnih kriz, ki so bile krize povpraševanja, je današnja kriza kriza tako povpraševanja kakor ponudbe, zato ker je obstal velik del storitvenega sektorja. To je kombinacija, ki jo je mogoče srečati samo v vojnah ali pa ob mednarodnih sankcijah.  Pri nas se danes prerekamo in učeno disputiramo o tem, ali je 2 milijardi državnih jamstev dovolj ali ne. Gospe in gospodje, znanje o ekonomskem razvoju je zelo omejeno, zato je pri tem priporočljiva skromnost pri oblikovanju politik in previdnost pri pretiranem posploševanju. Običajna modrost je v takšnih razmerah nestabilna in se redno spreminja v nekaj drugega, morebiti celo nasprotnega od prejšnje. Čeprav so njeni zagovorniki spet zelo samozavesti, ko vsiljujejo novo pravovernost. Za nazaj se pogostokrat strinjamo, da politike ekonomskega razvoja niso služile svojemu izraženemu cilju in da so temeljile na slabih zamislih. Običajno trdimo, da slabe zamisli uspevajo ker so v interesu vplivnih skupin in da se to brez dvoma dogaja. Da se to dogaja je nekaj vsakdanjega, vsaj od klasikov škotske politične ekonomije naprej in dogaja se s presenetljivo doslednostjo. In to je tudi bistvo vsega. Slabe zamisli morebiti ne služijo deklariranim ciljem, vendar je značilno, da se za njihove poglavitne arhitekte izkažejo kot zelo dobre zamisli. V sodobnem času je bilo v ekonomskem razvoju veliko eksperimentov ob katerih je težko prezreti njihov skupni imenovalec. Načrtovalcem gre po navadi prav dobro, čeprav so subjekti poskusov prepogostokrat tepeni. Slovenske strukture znanja in zaposlovanja so še skoraj enake kakor so bile pred 30 leti. Gospodarstvo, kateremu danes zagotavljamo jamstva za najem kreditov za vzdrževanje likvidnosti, še vedno v absolutni meri temelji na slabo plačanem srednje kvalificiranem delu. V tranziciji pa je bila medtem opravljena še njegova selitev iz vsaj srednje velikih podjetij v naš kaotični drobni sektor. In te tehnološke strukture pogajanja še vedno arhaični vrednostni sistem delavnosti, marljivosti in discipline. Poklicni socialni in miselni profili so po sodobnih merilih že povsem anahronistični. Vse povedano se očitno ne nanaša na vse odlične ljudi v gospodarstvu in drugje, ki vse skupaj pravzaprav še držijo pokonci. Govorimo pa o tem, da so taki ljudje na žalost v veliki manjšini. Govorimo pa ob tem tudi o tistem najvplivnejšem slovenskem gospodarstvu, z njegovimi zbornicami in združenjimi in njegovimi zahtevami gospodarstva. Iz krize ne bomo izšli po merilih in pomočeh take vrste gospodarstva. Cilje si je treba zastavljati zunaj okvirov obstoječega gospodarstva, zagotovo ne proti njemu, brez dvoma pa mimo interesov in zahtev obstoječega in nepovezano z njimi.  Mi smo v obrazložitvi, ki smo jo slišali na Odboru za finance v zvezi s predlaganim zakonom, lahko zaključili, da je ne samo v Sloveniji, ampak tudi v Evropski uniji, kamor Slovenija nesporno sodi in tudi v Evropski monetarni uniji, katere članica smo, dokončno konec monetarističnih fantazij in da prehajamo na politiko fiskalne ekspanzije. To pomeni proračunskega zadolževanja. To kar zdaj počnemo je samo to in nič drugega. Izhodišča točka vsake veljavne fiskalne politike, pa je obseg javne potrošnje. Tega obsega ne določajo potrebe fiskalne politike same po sebi, ampak ga določajo potrebe družbe po javnih storitvah in javnih službah. Ko se na tak način ugotovi obseg javne potrošnje, se pravzaprav ugotovi, koliko sredstev je potrebno zagotoviti z obdavčenjem. Pri tem pa moramo razlikovati dolgoročne kapitalne investicije in kratkoročne politike stabilizacije. Kapitalne investicije morajo zagotoviti stabilen dotok investicijskih projektov, neodvisno od poslovnih ciklov. Kratkoročne politike pa morajo okrepiti stabilnost z zagotavljanjem poslov v javnem sektorju. Eno in drugo pa ima cilj zagotoviti določeno mero avtomatizma v opravljanju dolgoročnega in kratkoročnega povpraševanja. In ravno to je bistvo tega kar danes sprejemamo. Gre za to, da dolgoročno država posega v makroekonomska razmerja na način, da poskuša zagotoviti povpraševanje. Gospe in gospodje! Kadar govorimo o potencialnih dolgovih gospodarstva ali pa države, je dobro vedeti, da kredit in dolg sama po sebi nista problem, bistveno večji problem je zakaj ju uporabiti. Slovenci imamo s tem prekleto dobre izkušnje iz obdobja od 2009 pa tam do 2014. osebno si želim, da bi se iz teh izkušenj zgodovinsko gledano tudi kaj naučili, čeprav nimam glede tega prav veliko upanja.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Besedo ima Marko Bandelli, pripravi naj se Tina Heferle.  Izvolite.
Hvala predsedujoči za besedo.  Jaz se bom takoj navezal na neke besede, na par besed, ki jih je povedal naš premier Janez Janša, se pravi, da poroštva v visoki višini garancij. Saj so res poroštva v visoki višini garancij, spoštovani predsednik Vlade, tudi če ga ni tukaj, ampak mislim, da bo to razumel, ampak te visoke, ampak komu, komu namenjene. Komu? Ta zakon sigurno ni namenjen za mikro in mala podjetja, da ji reši probleme. Ne. Ne bo jim rešil, ker so tako restriktivni pogoji, da ne bo nobeden vzel ali pa glavnina jih ne bo izkoristila to priliko, da bo lahko vzela ta sistem in ta inštrument pomoči. Poglejte, sem zadovoljen, da je moja razprava na Odboru za finance padla na plodna tla. To kar vidim, amandmaje k 5. členu tukaj in to je prav tisto kar sem jaz omenil, takrat izrecno sem rekel, da ti pogoji so nehumani, niso človeški. Dokaz temu je, da Avstrija in vse druge države imajo višje, 10 % na promet. Kaj je 10 % na promet? Kaj je 10 % na promet? Kakšen kredit je sploh to? Kakšno garancijo sploh date? In od tega 80 % samo garantirate na to vrednost. Še večji absurd je pa na strošek dela. Se zavedate koliko je strošek dela, če je trgovina, ki dela z materialom ali, če so storitvene dejavnosti. Tisti, ki ima storitvene dejavnosti itak kredita ne bo rabil, ker enostavno ni delal, je ustavil in bo prevzel ponovno svoje funkcije kadar bo spet zalaufalo. To lahko dela zdaj. Ampak trgovina ima maksimalni strošek dela, vam povem jaz, srednje podjetje, ki faktorira milijon do dva, petimi, šestimi, sedmimi zaposlenimi, govorimo o 7 %, od teh 7 % država garantira 80 % tega zneska, govorim o 4, 5 %. Kaj pa je to? Kakšen znesek je to kredita? Se zvalite, da daste 2 milijardi poroštva. Seveda, verjetno tistim, ki točno veste kdo ga bo vzel, zato ste tudi dali neumnost notri, ki nisem še zdaj razumel zakaj, zakaj da bodo vnovčiči… Že zdaj predvidevate vi 25 % vnovčenih poroštev, to je 500 milijonov, v druge besede, da bi razumeli državljani, damo 2 milijardi možnosti poroštva, s tem, da 500 milijonov jih ne bomo nikoli pokasirali. To piše v tem členu tukaj. Mislim, na tak način ne gre nikamor. Nikamor. Zdaj morate razumeti nekaj, kdo je kriv? Kdo je kriv, da se je ustavilo gospodarstvo? Virus. Dobro, virus. Delno. Država je kriva, Vlada pravzaprav je kriva, ki je namerno ustavila gospodarstvo. Namerno. Ki so določene dejavnosti, ki jih ni bilo treba ustaviti. Zakaj frizerke lahko zdaj delajo, tri mesece pa niso morale delati? Tehnični pregledi. Povejte vi meni, tehnični pregledi kje je problem? Saj tehnični pregled, gledate lahko samo tiste tri tehnične preglede v Ljubljani, ki je 15 avtov notri. Glavnina pri tehničnih pregledov gre en avto in en voznik notri in človek, ki kontrolira na tehničnem pregledu je v kabini. Gre v avto notri, ni treba, da gre še v avto, pa bi sam lahko žlajfal pa sam pogledal luči in vse reči, kar je treba, da bi bilo to brezhibno in / nerazumljivo/ pod avto šel, brez stikati avta. Tehnični pregledi. Neumnost od neumnosti. Tehnične trgovine, ste razumeli, končno, ko smo mi povedali petnajstkrat, da tehnične trgovine se odprejo, ker ljudje so doma ker nimajo kaj delati. Hodijo ven iz glave ljudje. Niso imeli kaj delati doma, dva meseca. Vsaj tehnične trgovine tako kot se strinjam, eden po eden, tako kot ste zdaj naredili, končno je prišlo do pameti, da lahko to naredite, da lahko odprete določene dejavnosti. Tukaj je problem. Saj jaz razumem, ste dobro naredili, jaz bom podprl določene reči in vse kar je, ampak jaz govorim na splošno, kaj   (nadaljevanje) je, ampak jaz govorim na splošno kaj bo ta zakon prinesel. Prinesel bo samo ta velikim. Mikro in malim podjetjem ne bo prinesel nič in to bomo znali mi povedati. Boste videli, kako bomo to kontrolirali.  Druga zadeva, odgovor sploh nisem dobil. Saj mi smo vsi zadovoljni, da bodo višje povprečnine od kje, iz katere postavke, kje boste premaknili denar? Tukaj govorimo o velikih velikih milijonih. Eden bo nastradal ena postavka bo nastradala drugače ne bo. Ali bo šlo spet iz tega žaklja kreditnega 6 milijardnega? Edina, ampak ali je to rešitev sedaj, ampak veste, da bo ta zadeva šla naprej za druge proračune v drugih letih bo treba pridobiti in preskrbeti ta denar. Občine rabijo denar, to sem že govoril enkrat tudi zavodi. Vsakoletni plan je zavod dvignil za 10 % njihove potrebe, potem je treba klestiti to zadevo in glih tako speljejo zadeve. Ne mi reči, da to ni vedno tako. Občine so nujno potrebne denarja, zaradi investicij, če nič drugega, ker so blokirane sedaj glede tega, ampak pustimo stati.  Ena reč, ki me je motila – resnično me je motila – obrestna mera. Zakaj morajo plačevati obrestne mere? 6 milijardni paket. Če damo 2 milijarde poroštva, spoštovani minister, vas sprašujem, da boste razumel srednja vrednost obresti gre od pol procenta do 0,7 %, ker se začne od 25 in konča na 1 in da ima srednjo vrednost toliko. Govorimo o 10, 12 milijonih obresti. Na dveh milijardah s 500 milijonov, ki ste jih še odpisali, ker tukaj tako piše, 500 milijonov ste odpisali zahtevate, da plačujejo obresti sami letna premija za poroštvo. Ma kakšna letna premija za poroštvo? Da ne more Evropa, ni res. Garancijske sheme so po občinah, je dosti občin, ki se ukvarjajo z inštrumentom, da pomagajo gospodarstvu, da lahko plačuje obrestne mere tistim, ki vzamejo kredite tudi jaz sem naredil moji občini popolnoma legitimno tako, da ni res, da Evropa to reče. Se mi zdi neumnost, zato vam pravim. Na dvig milijard poroštva na 500 milijonov, ki jih bomo izgubili, ker ste že napisali, da jih bomo izgubili, potem 10, 12 milijonov obresti je treba pokasirati od tukaj. Tudi ne razumem zakaj prepoved izplačila tistih dobičkov, nagrad, odkup delnic in vse, kar je treba, ker nekdo ima lahko problem danes, sedaj, štiri mesece, pet mesecev prepoved bo pa imel 5 let tudi, zaradi tega se kdo nebo odločil za ta inštrument in bo šel na drugačne inštrumente, ker / nerazumljivo/.  Nisem razumel še danes nisem razumel zakaj boste vi zamenjali vseh šest nadzornikov v SID banki. Vi, vaš predlog, samo vi, v vašem imenu je SID banka postala sedaj. Prej je bila porazdeljena na drugih ministrstvih sedaj pa nič več. Kje je transparentnost? Ali je to transparentna zadeva minister? Po mojem ne, ker samo eden človek odloča o eni banki in ki še to banko spravi v 2 milijardni posel po mojem nekaj tukaj ne štima. Dam samo vprašanje. Zadnja zadeva, ki je res kruta. Mislim najbolj me ožalosti, da ni bil sprejet predlog SAB za ustanovitev proračunskega sklada. Vi ste odgovoril jaz sem vas poslušal v soboto, ker nisem bil tukaj, ker me je zamenjal kolega, ampak sem vas poslušal vi sploh niste razumel kaj je proračunski sklad. Govorili ste od neke podpostavke in postavke in da imate več postavk. Saj prav, za to se dela proračunski sklad. Narejen in ustanovili so ga, ko je bil potres v Bovcu in vse je šlo točno pod računa od proračuna, je eden račun proračuna. Ni tukaj ena postavka to smo hoteli mi povedati. Vse popolnoma vse – nadzor nad dodeljevanjem in porabo sredstev vse na enem mestu. Ali ni vaš interes tukaj, da boste dokazal jutri, da je vse čisto. Če pa ni vaš interes tu, kar se dogaja sedaj z maskami kar se dogaja sedaj z latex rokavicami. Po 97 evrov paket 100 rokavic, ki jih mi prodajamo v trgovini za 6 evrov 50. Mi jih prodajamo sem postala na POP TV sem dal direktno jim ponudbo, da boste videli za kaj gre, da ni to neumnost, kar govorimo. Zgražajo se ljudje glede tega, ne moremo verjetni. Tukaj jaz ne razumem zakaj ne naredite proračunski sklad bi bilo v vašem interesu v interesu naše države, davkoplačevalcev, kontrola. V vsakem trenutku bi imeli kontrolo nad tem in bi takoj bilo zamašili usta po domače povedano vsakemu. Ne, je treba imeti 14 kontov, podkontov, da nihče ne bo vedel točno, iz katerega kontov, podkontov, da tako nihče ne bo vedel točno iz katere malhe je šlo ven. Tako, kakor se ne ve, kakor je bila afera z maskami. Sem zadovoljen, da sem sprožil, ko so naredili nekaj neverjetnega, super. Še bomo naredili, če bo treba narediti. Bomo pa tudi pohvalili to, kar je pohvalno / opozorilni znak za konec razprave/, ker dosti reči je pohvalno z vaše strani. Jaz sem vedno to rekel, so določene reči, pa so velike neumnosti. Ni preštudirane zadeve. Tako, da pozdravljam kolege, ki ste šli naprej s 5. členom, s tem amandmajem. Upam, tako ali tako ne bo sprejeto nič, ker vam povem že vnaprej. 130 amandmajev na odboru, ko je bilo, niti en amandma, pa ne boste rekli, da so zgrešeni amandmaji, tako je bilo, enako je bilo v prvem korona zakonu in potem ste naredili cel drugi korona zakon / opozorilni znak za konec razprave/, kjer je polovico reči že bilo notri vpisanih. Toliko z moje strani. Jaz se ne bom več oglasil glede tega zakona. Moje sem že povedal. Hvala lepa predsednik, pa srečo, veliko sreče.
Besedo ima minister Šircelj, izvolite.
Hvala lepa. Na nekaj razprava bi se zdaj odzval. Prvo, kar je bilo omenjeno s strani mislim, da Luke Mesca, razpoloženje v Evropski uniji, povezava z letom 2009. Evropska unija se glede tega ni odzvala enotno, pričakovali smo direktno neposredno vključitev denarja z inštitucij Evropske unije v državni proračun članic. To se ni zgodilo. Nekateri so temu rekli helikopterski denar. Tega dejansko ni. Kaj bo s tem skladom, ki se pač pripravlja, točno ne vemo, predsedniki Vlad so se o tem dogovarjali, vendar te kočne strukture dejansko še ni. Zaradi tega sem že to omenil in bom ponovil tukaj, da smo, predvsem se moramo nasloniti na sebe, v vsakem kakršnemkoli pogledu se moramo nasloniti na sebe, moramo pomagati tudi drugim, če so te in tistim, ki so te pomoči potrebni. Moramo pa seveda narediti vse, da bomo, če želite samozadostni na teh temeljnih vprašanjih, o katerih je bilo tudi tukaj govora. Jaz mislim, da tukaj primerjave, neposredne primerjave med letom 2009 in sedanjim letom pač ni, čeprav so posledice lahko podobne, s tega zornega kota, seveda da gremo v krizo, recesijo ali kakorkoli to imenujemo. Je pa seveda res, da takrat ni bilo nekega skupnega nasprotnika, da tako rečem. Danes je v epidemiji virus, je pa seveda, odgovor je pa približno enak kot je bil takrat, seveda, vsaka država po svoje. S tem, da je treba seveda priznati, da pa neki skladi, ki bodo dajali možnosti za denar dejansko obstajajo. Verjetno je res, da stvari ne bodo po tej krizi takšne kot so danes. Navsezadnje tudi ljudje se spreminjamo in zdaj ne bi šel tukaj z nekimi sociološkimi raziskavami glede tega, predvsem tudi zaradi tega, ker ni časa za to ali pa jaz ga nimam, glede na to, da imam omejen čas. Vendar vsekakor bo najbrž poslovanje, delovanje ljudi, podjetij in tako naprej. Vsaj takšna je moja osebna ocena. S tega zornega kota so seveda ta vprašanja aktualna, kako se bodo začela uveljavljati ponovno ali ne fiskalna pravila v Evropi. Vsekakor jaz mislim, da se ne morejo uveljaviti naenkrat ali pa bom tako rekel naslednji dan. Tako da, tukaj mislim, da je ta virus prizadel preveč držav ali pa ne preveč. Veliko držav je v slabem položaju glede tega. Ne bom zdaj omenjal, kateri so v slabšem kot mi in kateri v boljšem kot mi, vsi imamo te podatke na razpolago. Vendar tukaj je treba seveda reči, da ni možno, da bi se naenkrat sprejeli spet ali pa naslednji dan sprejeli spet neki ukrepi o fiskalnem pravilu. Lahko bo rečeno, čez toliko in toliko let ali še več let, bo treba spet uveljavit fiskalno pravilo. Čez toliko in toliko let bo treba spoštovat tudi, bom rekel, ostale kriterije, ki jih postavlja Evropska unija. Ne glede na to, tukaj bi vas rad opozoril na to, da že v samem Zakonu o fiskalnem pravilu, ko se kriza konča, mora dat država, mora dat Vlada in seveda Državni zbor, to potrdit ali ne potrdit, načrt, kdaj bomo spet prišli, bom rekel, na zeleno vejo, kdaj bomo spet upošteval fiskalno pravilo. Tako da to, seveda, ko bomo poročal Fiskalnemu svetu in takrat bomo seveda tudi naredil načrt, kdaj bomo spet upošteval fiskalno pravilo v tem pravilu, ki je določeno v samem zakonu. Zdaj, jaz se ne spoznam na to, epidemiološko znanost, kako se jo rešuje, vendar, seveda ti očitki, da smo vse zaprli in tako naprej, jaz mislim, da so tukaj neupravičeni. Gre tukaj za človeška življenja. Človeška življenja so nad denarjem, nad kapitalom, so več, če želite tako in zaradi tega, seveda, težko se danes opredeljujem do tega, ali bi bilo treba določene dejavnosti pustit, kot na primer, so bili omenjeni tehnični pregledi, da delujejo ali ne. Gre za človeška življenja in če pogledate danes, razlike med državami, ki so sprejete takšne ukrepe, in tistimi, ki jih niso, obstajajo statistike, boste videl razlike po številu smrtnih žrtev. Jaz ne bom tukaj zdaj omenjal nekaterih držav, ki sploh niso sprejel nobenih ukrepov, ki niso zaprli gostinskih lokalov, ki niso zaprli javnega prometa, ki niso naredil dejansko nič in jih primerjajte danes z številom smrtnih žrtev tam. Ampak če se pogovarjamo o smrtnih žrtvah, potem, verjetno, nobeno zaprtje neke dejavnosti ni odveč, če smo s tem rešili katerokoli smrtno žrtev. Tako da tukaj, jaz, govorimo o nekih drugih zadevah, ne govorimo o kapitalu, ne govorimo o denarju, govorimo o življenjih. Zdaj, tista številka, ki je v zakonu, bolje rečeno, v obrazložitvi zakona - tukaj bi poslanca Bandellija, seveda opozoril, ne gre za zakon, gre za obrazložitev zakona, ja, to je ocena možnosti, da četrtino poroštev oziroma, da četrtino kreditov ne bo vrnjenih. To je na strokovnih izhodiščih narejeno. Tako da s tega zornega kota, je Vlada dolžna po predpisih, ki jih daje Državni zbor, finančno oceno dat, vsakemu zakonu. Če finančne ocene ne damo, zakon ne more bit obravnavan v Državnem zboru. To smo naredil, na podlagi strokovnih meril in strokovnih izhodišč, tako da s tega zornega kota je to… Si pa ne želim, da bi tukaj bilo, eden evro, da bi šel in ko govorimo o tem na eni strani in na drugi strani, kako naj razrahljamo ukrepe oziroma tiste določbe, ki govorijo o 10 % kredita oziroma, da kredit lahko največ 10 % prihodkov, glejte, moramo seveda vedet, da če to razširimo, bo seveda tveganje, da bo tudi več nevrnjenih kreditov in tukaj ni zadeva - še enkrat bom poudaril – denar gre iz proračunov, ja, denar gre od drugih davkoplačevalcev, nekaterim davkoplačevalcem. V tem je razlika. Denar iz proračuna pomeni denar davkoplačevalcev in mi in vi tukaj prerazporejamo ta denar. Zaradi krize, zaradi tega, da bi pomagal tistim podjetjem, ki imajo možnost, da preživijo, ki imajo možnost, da dodatno zaposlujejo. To je namen tega zakona in tukaj še glede višjih povprečnin učinek, glede tega, da so notri določeni stroški v samem zakonu je vprašanje državnih pomoči in morajo biti navedeni in glede tega kaj minister za finance lahko predlaga glede nadzornega sveta, ja, minister za finance lahko 6 članov predlaga, po tem predlogu enega Ministrstvo za gospodarstvo, ampak on ne določa, on predlaga Vladi in Vlada potem določa in tam so vsi tudi ostali ministri, / nerazumljivo/ v točnosti. Hvala lepa.
Hvala lep. Besedo ima Tina Hefrle. Pripravi naj se mag. Meira Hot. Izvoli.
Hvala, podpredsednik za besedo. Jaz v svoji razpravi ne bom dolga, vsebinsko so podrobno zakon komentirali že moji poslanski kolegi tako na odboru v petek in soboto kot tudi danes, pa nekaj bodo še povedali na to temo, tako, da jaz bi komentirala tisti del tega interventnega zakona, ki mene zopet bode v oči, pa ne v smislu dobre vsebine, ampak v smislu zlorabe instituta interventne zakonodaje. Pozorno sem preštudirala zakon, ta naj bi zagotavljal dodatno likvidnost gospodarstvu, pozorno sem spremljala tudi petkov in sobotni odbor za finance, ki je zakon obravnaval, pa me ponovno žalosti eno dejstvo. Tudi ta zakon tako kot tisti prvi protikorona zakon kljub svoji interventni naravi vsebuje spremembe, ki trajno posegajo v področno oziroma v sistemsko zakonodajo, pa da ne bom krivična, vsekakor je na mestu, da povem, da nekatere rešitve v tem zakonu so dobre, so tiste nujne in nakazujejo nek potencial, da bodo v resnico vsaj nekaterim gospodarskim subjektom pomagale prebroditi to likvidnostno krizo v kateri so se znašli zaradi te koronavirusne krize, pa vendar v LMŠ smo sicer nekatere rešitve želeli nadgraditi ali pa jih vsebinsko popraviti, o njih bodo podrobneje še povedali moji poslanski kolegi. Kar pa mene kot pravnico najbolj moti in skrbi ali pa če želite tudi žalosti, pa je to, da Vlada v tem zakonu, ki je interventne narave, kot sem že povedala, ponovno podtika spremembe sistemske zakonodaje, ki so in bodo ostale kot sprememba zakonodaje kot trajne spremembe. Tu gre za spremembe, ki v ničemer ne odražajo nujnosti ali pa sploh kakršnekoli sposobnosti, da bi kakorkoli pripomogle k reševanju ali preprečevanju krize, ki je nastala zaradi tega novega koronavirusa ali da bi kakorkoli doprinesla k boljši likvidnosti gospodarstva, kar danes vsebinsko sprejemamo. Se pravi kot sem že rekla gre za takšne spremembe, ki trajno spreminjajo sistemsko zakonodajo in so bile v ta zakon podtaknjene na popolnoma enak način kot so bile podtaknjene v tistem prvem protikorona zakonu. Če mi kdo zna razložiti danes naj mi razloži, prosim, gospod minister, to leti predvsem na vas, kako sprememba imenovanja članov v nadzorni svet SID banke pripomore k večji likvidnosti slovenskega gospodarstva. to je namreč ena izmed teh sprememb trajne narave v tem zakonu in minister gospod Šircelj je bil na Odboru za finance že večkrat vprašan točno to kar sem ga jaz zdaj vprašala, pa na to vprašanje se ni niti odzval niti se ni potrudil upravičiti takšne člene v Interventnem zakonu, kaj šele, da bi mu uspelo prepričati koga od ostalih, da je to upravičeno. Na to ne opozarjam samo jaz oziroma moji poslanski kolegi, na to v svojem mnenju opozarja tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora in naj citiram   (nadaljevanje) služba Državnega zbora in naj citiram pomenljiv odstavek iz njenega mnenja. Citiram: »Ugotavljamo, da določbi 19. in 20. člena predloga zakona spreminjata določbe, ki urejajo sestavo organov SID banke in nista povezani z omilitvijo posledic epidemije COVID-19, zato presegata vsebino predloga zakona.« In nadalje: »Zastavlja se vprašanje ali predlagane določbe sploh je mogoče šteti za nujne ukrepe, povezane z odpravo posledic epidemije COVID-19.« Torej Vlada meni nič, tebi nič, ta opozorila presliši. Presliši jasno navedbo, da v teh členih presega vsebino zakona in še več, presliši celo opozorila glede ustavne spornosti napovedanega sklepa o nedopustnosti referenduma. Vemo, da ga Vlada za ta interventni zakon želi, da se izglasuje tak sklep in tudi na to jasno in glasno opozarja Zakonodajno-pravna služba v svojem mnenju in naj tudi tu citiram en odstavek iz tega mnenja. »Uvrščanje drugih vsebin bi lahko povzročilo z Ustavo neskladno in prekomerno uporabo ustavne prepovedi referenduma in poseg v pravico do referenduma.« In potem naj, po vsem tem naj v opoziciji verjamemo v neko vašo dobronamernost in transparentno delovanje te Vlade. Vi kljub temu, kljub opozorilom strokovnih služb sprejemate zakonodajo, ki vnaša v naš pravni sistem nedoslednost, ki krha pravno varnost in interventno zakonodajo in pa nujni zakonodajni postopek, kot sem že povedala, izrabljate za spremembe zakonskih predpisov, ki v to ne sodijo in ki so trajne. In spoštovani gospod minister in vsi ostali koalicijski poslanci, ki podpirate takšna ravnanja, na ta način si po mojem mnenju svojo kredibilnost zbijate pod nivo, ki je sploh še legitimen. In na tem mestu res, gospod minister, vas še enkrat prosim, da nam vsem razložite zakaj so recimo potrebne te spremembe pri imenovanju nadzornikov SID banke za ta interventni zakon, zakaj to v tem interventnem zakonu sploh urejate in kako s tem pripomoremo k boljši likvidnosti slovenskega gospodarstva, točno s to spremembo glede imenovanja nadzornikov SID banke. Upam, da se zavedamo vsi, da vendarle v imenu epidemije ni vse dovoljeno in na to, na takšna nehigienična zakonska postopanja opozarjamo v opoziciji že lep čas, pa si nadejam danes morda kakšnega razumskega razloga in obrazložitve zakaj je danes temu tako, ne verjamem pa, da me boste prepričali, gospod minister. Hvala.
Hvala lepa. Besedo ima mag. Meira Hot, pripravi naj se Edvard Paulič. Izvolite.
Hvala za besedo, spoštovani gospod podpredsednik. Spoštovani gospod minister, kolegice in kolegi. Torej, soslanska skupina se je že na odboru, na pristojnem odboru res trudila izboljšati predlog zakona, ki ga imamo sedaj v razpravi, pa vendarle ni bilo posluha, ponovno ni bilo posluha. Danes mislim, da smo se že navadili nekoliko tudi na to. Sicer danes poskušamo še z enim amandmajem, ampak saj pravim, glede na ravnanje dosedanje je najbrž že utopija pričakovati, da nam boste potrdili ta amandma.  Naj na začetku poudarim, da je no ključnih dejstev to, da enostavno smo v hudi, hudi zamudi s sprejemom likvidnostnega paketa. Do danes, ko o tem razpravljamo, mnoga mikro in majhna podjetja ne vedo kje dobiti sredstva za plače, ne vedo kje dobiti sredstva za plačilo tekočih stroškov in še mnogo drugih dodatnih razlogov s katerimi se ukvarjajo v vsakodnevni bitki z blokado gospodarstva in s tem virusom in zato je še toliko  (nadaljevanje) bolj razumljivo, da so res zelo zelo pričakovali dobre rešitve Vlade v smeri pravega zagotavljanja likvidnosti. Torej, v smeri finančnih podpor neposrednih in ne v smeri neke poroštvene sheme. In žal so toliko bolj razočarani danes, ko vidijo, da vse kar je na razpolago gre zgolj za neko poroštvo s strani države, ob seveda izjemno strogih pogojih in ponovno administrativnih ovirah. In če sem rekla, da je čas ena izmed temeljnih problemov, naj povem, da bo čas še večja težava, kar je dejstvo, da tisti, ki bodo le izpolnili pogoje in bodo lahko zaprosili za poroštveno shemo, da bodo same odobritve, seveda, poteklo spet ponovno časa, ker dokler posamezni kreditni odbori odločajo, dokler se dokaže, da je bila potencialno oškodovanje, no, to bo seveda zahtevalo določen čas. In ne dvomno ne bo možno pridobiti poroštvo in neposreden kredit v kratkem času, to je pa tisto kar je ključno v tem trenutku. In sedaj približno dva meseca že čakamo na nek likvidnostni paket, za katerega sama menim, da bi v bistvu moral biti prvi korak v tej verigi in danes odločamo o zgolj enem poroštvu. In v tem trenutku se tudi sprašujemo kam dejansko gre potem teh 6 milijard vseh teh ukrepov. Ker če bi bili ti ukrepi pravilni, potem ne bi beležili na primer v Kopru 63 % porast stopnje brezposelnosti. Ker eden izmed temeljnih ciljev teh ukrepov je ravno ohranjanje, zaposlitveno ohranjanje podjetij. Torej, začeli so spraševati kakšni so realni cilji in ali jih dosegamo. In sama enostavno sedaj že dvomim v učinkovitost vseh teh ukrepov. Skratka, če posamezno podjetje na koncu le izpolnjuje te pogoje, ki ste ih zastavili, bo pa spet trčilo ob naslednjo oviro, in to je višina potencialnega posojila, ki je seveda omejena na procentni delež lanskoletnih prihodkov. Če je cilj zagotavljanja likvidnosti gospodarskega cilj da se sledi namenu ohranitve čim višje stopnje zaposlenosti in preprečevanju puščanja gospodarske dejavnosti, potem je omejitev najvišja možna višina posojila na 10 % lanskoletnih prihodkov absolutno prenizka. Enostavno glede na strukturo samih podjetniških stroškov bo v praksi upoštevali le sporno omejitev izraženo v odstotku letnega prometa. Večini podjetij strošek dela predstavlja bistveno več kot zgolj polovico prihodkov, ponekod dosega tudi 80 % ali pa več. Ukrepi za subvencioniranje čaka na delo sicer blažijo del stroškov, ki jih nosijo delodajalci, a likvidnostna pomoč bi morala biti sedaj res namenjena pokrivanju drugih stroškov, ki niso povezani s stroški dela. Na primer, obratni kapital, nedokončane investicije. In zato res predlagamo in apeliramo na vas, da o tem razmislite in podprete, da se vsaj res nekoliko pomaga realno gospodarstvu, torej da se omejitev višine posojila poviša, in sicer na 40 % lanskoletnega prometa, ob hkratni omejitvi s skupnimi stroški dela v podjetju in s tem bi ste seveda preprečile zlorabe. Še enkrat, upamo, da boste vsaj tu izkazali posluh in naredili en korak naprej k temu, da s skupnimi pomočmi pomagamo gospodarstvu zares, ne pa samo na papirju. Hvala.
Hvala lepa.  Besedo ima Edvard Paulič, pripravi naj se Jani Moderndorfer. Izvolite.
Hvala lepa, predsedujoči za besedo.  V LMŠ smo imeli na Odboru za finance, skupaj z opozicijo, kar nekaj vsebinskih pripomb in predlogov za izboljšanje tega zakona, pa žal niso bili sprejeti. Danes jih ne bom ponavljal, bi pa se osredotočil na vidik, ki, po mojem mnenju, dela ta zakon do neke mere nedosleden.  Rdeča nit zakona je poroštvo. V Zakonu je določeno, da se daje poroštvo do določene višine glavnice in da skupni znesek danih poroštev ne sme presegati 2 milijard evrov. V zakonu naj bi bili določeni tudi vsi pogoji pod katerimi se bo poroštvo dajalo in komu se bo dajalo. In določeno je da poroštvo nastopi ex lege, torej ob zakonsko izpolnjenih pogojih. Tu pridemo do vsebine zakona, ki je, po mojem mnenju, sporna. V zakonu je namreč določeno, da izpolnjevanje pogoje za pridobitev poroštva SID banka preverja naknadno. Torej, po dodelitvi poroštva. V zakonu ne najdemo določb, ki bi opredeljevale način, po katerem bodo banke lahko resnično vedele, da so izpolnjeni pogoji za dodelitev poroštva.  (nadaljevanje) Ni dovolj jasne opredelitve postopka, kako bo poroštvo potrjeno, kako bodo banke vedele, da kvote še niso izčrpane. Kaj se bo zgodilo, ko bo katera izmed bank vložila vlogo za unovčitev poroštva po tem, ko bodo kvote že izpolnjene, pa je kreditojemalec izpolnjeval vse predpisane pogoje in tudi pravočasno vložil svojo vlogo. Kako postopati v primeru, ko bo SID banka po vplačilu poroštva ugotovila, da pogoji niso bili izpolnjeni? Skratka, zna se zgoditi, da tudi ta zakon bo v praksi težko izvedljiv. Ne nazadnje vemo, da je poroštvo države v skladu z Ustavo dovoljeno le na podlagi zakona. Zakon pa mora biti določen, jasen in predvidljiv. Le tako lahko zagotovimo standard pravne varnosti. Zakon v delu, ki govori o obveščanju Ministrstva za finance s strani SID banke glede porabe poroštvene kvote, ne predstavlja zadostne in učinkovite ureditve, ki bi bila garant, da kvota ne bo presežena. Potem je tu še vprašanje kreditnih pogodb, ki so bile sklenjene pred veljavnostjo tega zakona in bodo lahko zapadle pod poroštvo po tem zakonu. Ko bodo banke dejale kredite po tem zakonu, bodo pogoji za dodelitev verjetno drugačni kot so veljali marca letos, ko so nekatera podjetja zaradi vpliva korona virusa jemala kredite. Vse te nedoslednosti zakon na določenih delih žal delajo ne kredibilnega in žalosti me, da koalicija oziroma predlagatelj teh pomislekov z amandmaji ni odpravil v celoti. Zato zakona ne morem podpreti.
Hvala lepa. Besedo ima Jani Möderndorfer, izvolite.
Hvala lepa. Danes bom razpravljal predvsem o stvareh, ki sem jih v prvem paketu sicer na nek način rešpektiral, predvsem zaradi tega, ker je bil prvi paket in ker je bilo toliko enih obljub in seveda tudi opozoril. »Vse kar ni bilo v prvem, se bo pojavilo v drugem in nikar ne skrbite, denarja je dovolj« oziroma besede, ki so mi zazvenele v ušesu in seveda jim nisem verjel, ampak zdaj vidim, da to seveda drži. »Denarja bo toliko, kolikor ga potrebujemo«. To si sicer večina predstavlja, da bo denarja dovolj, ampak v resnici ta besedica »kolikor ga potrebujemo«, pomeni, da tisti, ki bo ocenil, toliko kolikor ga potrebujemo, ga bo. Kaj to pomeni? To z drugimi besedami pomeni, da dragi moji pozabite, da boste stlačili vse svoje ideje in cilje, ki ste si jih zadali v prvi, drugi ali pa seveda tudi bodoči tretji paket, ker denar bo šel samo za tisto, kar bo Vlada ocenila, da je smiselno in pametno. Seveda pa to ne pomeni, da je edino zveličavno in pravilno. Jaz še vedno opozarjam, da s prvim paketom, ko smo odprli na široko denarnico in v drugem paketu še bolj na široko denarnico za marsikatero nepotrebno stvar in jo razdelili med državljane, je seveda zelo malo opravičil za to, da bi človek razumel, zakaj ga pa ne moremo dati tam, kjer je nujno potreben.  Preden bom seveda navedel vsaj dva primera, naj povem, da seveda vedno bolj in bolj se kaže, kako ta forma tega zakona, tega paketa pravzaprav sploh ni ustrezna in da je v resnici fantastičen primer, kako lahko v tako formo pod besedo »korona«, stlačiš marsikaj kar sploh ne paše v to korono. In v resnici se skriješ, ker je jasno, da s posameznim zakonom bi to zelo težko utemeljil in zelo težko ubranil pred Državnim zborom. Tako pa preprosto prisiliš vse tiste, ki vedo, da je v tem paketu – prvem, drugem in tretjem, da bo kar nekaj sredstev, ki bo seveda targetiralo in zadelo cilj in ciljno skupino, marsikaj kar ne bo, ampak biti proti temu paketu pomeni malodane narodni izdajalec oziroma uničevalcev vsega, v narekovaje »dobrega«, kar pravzaprav počnemo s temi paketi. Zdaj pa k bistvu. Jaz sicer rešpektiram ministra, da mi v prvem paketu – tako na odboru, kot v plenarnem zasedanju, ni želel odgovoriti na določena vprašanja. Upam, da mi bo zdaj direktno odgovoril, ko ga bom par stvari vprašal na konkretnih primerih, kako bi seveda to raztolmačili, ker sam vem, sem vložil ogromno energije, da sem se pozanimal tudi po svojih virih kaj je pripravljalna skupina razmišljala in predlagala tej Vladi in kje so se ene stvari zaustavile in dobesedno izginile z dnevnega reda, ko se je odločalo kaj se bo zgodilo. Konkretno, verjamem, da marsikdo od kolegov tudi razmišlja drugače, ampak nič za to, jaz sem prepričan, ker me je kar nekaj gospodarstvenikov, podjetnikov klicalo in so me vprašali, da naj jim razložim kaj si mi mislimo pod tem, ko pravzaprav teh korakov ne naredimo. Razlika med kreditom in lizingom. Danes sem seveda, ne danes, že na odboru sem poslušal in pa tudi vmes, ko smo se pogovarjali med kolegi, da seveda se bo reševalo tisto kar je v gospodarstvu lastnik gospodarstva osnovnih sredstev. V lizingu pa seveda to ni dokler lizing ni odplačan oziroma še manj, če gre za poslovni najem. Po svoje sicer razumljivo, vendar minister, zdaj vas pa konkretno sprašujem, povejte mi katera firma si bo, dam primer, avtoprevoznik, odločil za kredit in kupil težek tovornjak, a bo to naredil s kreditom, ki mu bilančno seveda bo bistveno slabše gledano iz vidika poslovanja prikazovano kot kredit, ker bo imel ne samo strošek, ampak še amortizacijo in še vse ostale stvari ali bo raje vzel lizing s katerim bo seveda s svojim poslom odplačeval in na koncu postal lastnik tudi tega tovornjaka. Teorija o tem, da seveda če lizing ne bo moral odplačati, je od lizing hiše jasno, da tega ne bo moglo nikamor dati, mogoče to velja za kakšen prag za tiskarski stroj dolg 30 metrov, dvanajst barvni, 8 barvni, kjer pravzaprav si hiša lizing težko privošči, da bo to odšraufala, čeprav tudi to počnejo, in ga odnesla, ampak se bo nekako poskušala pogajati s tiskarjem, če bo ocenila, da je sposoben to izplačati. Ampak recimo če ni, ga ne bo in seveda temu primerno pomeni, da je država za razliko od ostalih omogočila, da se to delovno mesto oziroma ta firma potopi. Avtoprevozniki, ne poznam avtoprevoznikov, ki kupujejo tovornjake s kreditom. Ne poznam. Če jih poznate vi, mi povejte, ampak to pomeni kaj, da bodo ti avtoprevozniki izgubili tovornjake, izgubili posel, saj posel bo tekel naprej, samo ne več z našimi podjetji, ampak z drugimi avtoprevozniki. To hočemo? Ali se bomo skrili pod formo, dajmo rešiti naše gospodarstvo? Mislim, to je tisto kar seveda jaz, nihče že tri tedne ne želi odgovoriti, vključno z vami in to se mi zdi skrajno, bom rekel, nenavadno reševanje gospodarstva. Smo pa pripravljeni dati študentom vsakemu po 150 evrov, pa ne znamo razložiti zakaj, pa da ne rečem še komu. In druga stvar, ki se mi zdi pa seveda iz vidika najema. Danes sem spet slišal to nemogočo besedo, ne moremo oziroma ne smemo posegati v civilno-pravna razmerja. Ja, oprostite tudi pri kreditu imamo civilno-pravna razmerja, pa marsikje posežemo. Zdaj, jaz zdaj ne vem ali delamo spet razlike med enim in drugim, ampak jaz, vedno bolj sem prepričan, če sem prej samo dvomil, sem zdaj bolj prepričan, da dejansko ščitimo te banke in to zanimivo, najbolj jo ščiti pravzaprav tisti, ki so imeli največ za povedati čez te banke in so govorili o komplotu zarote in ne vem kaj še vse, čez te banke, ampak zdaj jih pa blazno ščitijo. Zakaj to govorim? Čigave pa so lizing hiše? Ali so lizing hiše, ne vem, trije so se skupaj usedli pa so ustanovili lizing hišo? Večina lizing hiš je od bank in se nehajmo pretvarjati. Ja kdo, od kje pa dobijo denar te lizing hiše? Ja od bank ne. Banke so jih ustanovile pa z drugim razlogom, zato da če bo se karkoli narobe zgodilo s temi lizing hišami, kot že poznamo primere, da se ne bo zgodilo to seveda matični banki. Torej koga zdaj ščitimo mi? Koga? Poroštva. To kar je kolega Marko govoril, se seveda strinjam v tistem delu, ko govori o barvanem denarju. Ja, saj danes je minister že enkrat rekel, on je sicer govoril malce drugače, v vsakem primeru je to pobarvan denar. Res je. Dejstvo je, da noben minister do danes, finančni, to ne leti na vas, minister, to leti na vse minister do zdaj, ki so bili, ne mara slišati besede »sklad«, zardi tega, ker je v bistvu tam minister za finance ima sicer vrečo denarja, katerega pravzaprav ne sme dotikati, ga ne sme prerazporejati, ga ne sme nikamor dati, zaradi tega, ker je »pobarvan« se temu reče in to je res ta prav pobarvan denar. Če je pa na proračunski postavki v podračunu pa vi minister s temi pooblastili, ki jih boste dobili pa lahko delate kar hočete, kar hočete in kar je še najbolj zanimivo še nobenega ministra ne rabite vprašati za to, ker so se že v naprej odpovedali, da bi karkoli lahko kaj imeli besede pri temu. To se mi zdi pa nevarno početje, kar pravzaprav počnemo in še kaj drugega, da ne govorimo o SID banki to je res nerazumljivo. Moram reči, da se čutim, da se je minister za gospodarstvo mogoče s tem strinjal ali se ne strinja ne vem do tega bomo še prišli, ampak to se mi zdi res zelo zelo nevarno početje, da tako veliko denarja koncentriramo v eni osebi, ki pa vemo, da itak ne bo si upala dihati, če vsaj še eden ne privoli in to je predsednik Vlade. Jaz seveda moram reči, da sem tukaj zelo nesrečen, zaradi tega, ker preprosto teh dveh vprašanj nočemo in ne želimo rešiti. Najemnina to pomeni konkretno turizem, kjer je najbolj v bistvu največ bo gor plačala bom rekel ta veja gospodarstva. Vsi ta mali eno zaposleni, ki so imeli svoje agencije in so urejali turistične izlete in imeli v najemu poslovne prostore bodo »crknili«. Komu to ustreza? Ta velikim. Mi vedno bolj in bolj bom rekel sem prepričan, da zagovarjamo samo še ta velike, ali je to smisel? Mi smo že večkrat dokazali v tem Državnem zboru in vsaka Vlada med drugim tudi vi, kolega Šircelj, ko ste bili še poslanec, da je praktično skoraj ena tretjina malih mikropodjetij, ki prinašajo zelo resen denar v ta proračun davkoplačevalski denar. Danes smo slišali trikrat potrditev od ministra, kjer nas je malo poučeval, da pravzaprav gre ves čas za davkoplačevalski denar. Saj to mi vse vemo, da gre za davkoplačevalski denar in ves denar, o katerem mi tukaj govorimo je samo davkoplačevalski denar, to je nam jasno kot beli dan, ampak cilj kaj hočemo doseči je pa nekaj drugega. Sedaj se jaz sprašujem ali mi rešujemo lastništvo ali rešujmo gospodarstvo apropo na lizinge apropo na najemnine, kaj bomo reševali? To se meni zdi bi rekel vprašanje, na katerega ste vi sicer dobili v skupini odgovor, ampak ker smo bolj papeški od papeža znamo stvar zakomplicirati do onemoglosti. Jaz tukaj minister res apeliram na vas, jaz vem, da ni vse v vaših rokah vem pa, da je marsikaj v vaših rokah, ampak na eno vprašanje preden seveda odločamo o takih resnih stvareh bo treba pač dati zelo jasne odgovore.  Naj zaključim s to formo korona ZUJF-a, da bo bolj razumljivo kaj sem hotel povedati. Zanimivo je to, da Zakonodajno-pravna služba opozarja, da je kar nekaj določb, ki pravzaprav sploh nimajo kaj iskati v tem zakonu. Zakaj jih ne slišimo? Jaz vem, da vsako stvar mi lahko gledamo z ene percepcije ali pa z druge percepcije, ampak določitev pooblastil kdo bo odločal o tem denarju se meni zdi skrajno neprimerna, kar je pa še bolj pomembno minister jaz nisem zadovoljen s tem, ko rečete zelo preprosto saj boste imeli enkrat na mesec tukaj podatke in boste lahko kontrolirali. Ma kaj bom jaz kontroliral? Nad izvršena dejstva me boste postavili, to je bistvo. Pase je takrat že, ko bom jaz dobil Excelovo oziroma vsi mi kolegi, ko bomo dobili Excelovo tabelco porabili smo za to, za to, za to. Ali imate kaj proti? Tudi, če imate kaj vas briga to je naša izvršna veja oblasti in mi s tem delamo. Sicer pa na koncu vedno dodate stavek, saj ste v Državnem zboru tako odločili, da tako delamo. Torej, kdaj je čas, da na to opozorimo? Sedaj je čas, ker potem, ko se bodo popoldne, zvečer pritiskali knofi za »game over« se temu reče, končana zgodba, potem je ena leto – mimogrede, saj se strinjate z menoj minister, da tistega proračuna, ki smo ga lansko leto sprejemali sploh ni več, ker ga s tem sistemom zdaj, ki ga sprejemamo, smo ga že zdavnaj povozili, spremenili in je popolnoma drugačen. Tako da, v bistvu sem razočaran, ker je nekaj rešitev, ki premika stvari in lahko jih pohvalim, nisem pa dobil odgovorov in razočaran sem, ker preprosto ni več niti posluha za to. In ubogi vsi tisti, ki bodo propadli točno zaradi tega kar danes govorim. Ubogi. In prav bodo imeli, ko bodo kazali s prstom na vse nas.
Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati, sprašujem? Vidim, da ja. Odpiram prijavo. Prosim.  Besedo ima Matjah Žan. Izvolite.
Hvala lepa podpredsednik. Spoštovani minister!  Mogoče bi bilo verjetno lažje, da bi v tej dvorani poleg vas, poleg tebe minister, sedel še drugi minister, ki je seveda zadolžen za ali pa, ki pokriva te člene, ki so v teh dveh zakonih, najmanj kar bi pričakoval, da bi bil minister za socialo pa minister za gospodarstvo, ki v bistvu na nek način pokrivata segmenta, ki se jih v bistvu ta zakonodaja najbolj dotika. Vem pa, da minister za finance mora vendarle na nek način bdeti nad proračunsko porabo. Jaz se zavedam, da če nas bi vse skupaj v tej dvorani, pa tudi tebe minister, pred tremi meseci vprašal, če je mogoče, da pride ta država, cela Evropa v takšen kaos, bom rekel, kot je zdaj, bi verjetno vsi rekli, da je to nemogoče. Tega se zavedamo. In v dveh mesecih smo pač odreagirali kot smo odreagirali in karkoli bomo danes naredili, ne vemo kaj se bo čez en mesec, dva meseca dogajalo z gospodarstvom, s proračunsko porabo, z vsem tem kar se danes pogovarjamo. Zavedam se, da ko govorimo o gospodarstvu, imamo več vej gospodarstva in verjetno vsa gospodarstva niso bila isto, bom rekel, na nek način oškodovana s to epidemijo, ena normalno delajo že ves čas ena delajo celo dobičke, o tem bomo pri drugih sejah govorili, ena so čisto zaprta in enostavno zaradi odloka ne morejo narediti niti enega evra prometa, itn., itn. Problem pa je, da mi s tem zakonom ne rešujemo po mojem tiste ključne probleme, ki so v tej družbi. Poroštvo je zdaj seveda okej, firme bodo vzele kredite kater bodo seveda zmožne pod določenimi pogoji, ki smo jih notri zapisali. Ali bodo ti pogoji ali ne zadostovali, jaz mislim, da ne ti, minister, pa ne mi ta moment ne vemo, zavedamo pa se, da bi morali biti ta moment po mojem bolj radodarni pri tem pomaganju gospodarstva, bolj bom rekel fokusiran na določene veje gospodarstva in reševati. Dejstvo je, da bo turizem in gostinstvo najbolj udarjeno. Tudi, če ga bomo 15. maja ali pa konec maja odprli, in da ga bomo odprli pod posebnimi pogoji, se bo vsak, veliko se jih bo vprašalo ali se mu pod temi pogoji, ko jih bomo določili zaradi epidemije, sploh splača odpirati gostilno ali ne. To bo velik problem.  Drugo. Da ne govorim o nekaterih ukrepih, ki so meni zdaj nelogični. Včeraj sem gledal televizijo, fotografi rečejo, ne moremo imeti fotografskih ateljejev, itn., odprtih, imamo pa lahko odprte neke druge zadeve. Za moje pojme je nelogično. Odpremo golf, nisem igralec golfa, odpremo golf in ne odpremo občin, da bi lahko na ta golf sploh prišli. Mislim, to so takšni ukrepi in jih tako odpiramo, kot se mi zdi, da točno ne vemo kaj želimo. Ni to vaša naloga, minister, ni to tvoja naloga, vendar za nima me, da bom zelo eksakten. Zakaj ne rešujemo malega gospodarstva v smeri, da se jim povrne en del najemnin ali pa cele najemnine? Mi imamo kopico podjetnikov, obrtnikov, ki imajo svoje in mi smo dali tudi amandma, ki imajo podjetja v velikih centrih po Sloveniji, veste koliko imamo velikih centrov po Sloveniji - veste, koliko imamo velikih centrov po Sloveniji? – so zaprti, jim računajo najemnine in ne delajo niti enega evra prometa in bojo mogli te najemnine plačat. Mi s tem, da jim damo samo poroštvo za kredite, jih ne bomo reševal. Če smo vse skupine reševal, kjer je upravičeno, kjer je po moje tudi neupravičeno, bi mogli tudi ta del najemnin reševat. Govorimo o desetih milijonih evrih, pri vseh sredstvih, ki smo jih namenili, to ne bi smel bit problem in bi mogoče, / nerazumljivo/ veliki del malega gospodarstva, malega podjetništva rešil. Takih zadev, se mi zdi, je še veliko in bi mogli mogoče, pa ne vi, minister za finance, minister za gospodarstvo, pa še kak drug minister, se majčkeno bolj angažirat pri tem in reševat na tak način gospodarstvo, ker, ta moment je edina šansa na tak način, da država z posrednim vmešavanjem v, če lahko temu tako rečem, lahko reši, / nerazumljivo/ del, del gospodarstva. Ker, tako, bom rekel, s poroštvi in tako naprej, verjetno si teh kreditov nekateri tudi enostavno ne bodo mogli privoščit in bo pač, pravijo, bojo rekli, trg bo svoje naredil. Ja, ja, ampak ta trg, ta gospodarska kriza ni nastala zaradi bančnih lukenj, zaradi ekonomskih zadev. Ta kriza je nastala zaradi zdravstvene krize, na katero nima noben vpliva in zato bi mogle države, ne samo v Sloveniji, na sploh, drugače, po moje, odreagirat. Seveda, boste rekli, vi ste v opoziciji, mi smo v Vladi, vse to drži, ampak, včasih kakšen dober nameren predlog, bi bilo tudi dobro sprejet. Hvala lepa.
Hvala lepa. Besedo ima Jožef Horvat, pripravi naj se mag. Dušan Verbič. Izvolite.
Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovani gospod minister, kolegice in kolegi. Pozdravljam takšno razpravo. V podobnem duhu je tekla tudi na dvodnevni seji Odbora za finance. Na nekaj zadev bi pa, namesto uvoda, pa le želel opozoriti. Kot zelo bobneča razprava kolega Bandellija, žal ga zdaj ni tukaj, ampak, imam pravico polemizirat z njim – kako, zakaj smo z vladno uredbo dejansko prepovedali izvajanje tehničnih pregledov. 16. maja 2019, se pravi, ni še leto, minilo, je mag. Alenka Bratušek, takrat ministrica za infrastrukturo, izdala Pravilnik o tehničnih pregledih motornih in priklopnih vozil. Ta pravilnik si je treba prebrat in potem bo tudi gospod Bandelli razumel, o čem govorim, predvsem 18. člen, pa še kakšnega zraven. Ta pravilnik je dober, dober pravilnik je izdala ministrica Alenka Bratušek. Zdaj, če kdo misli, da bodo z temi ukrepi, ki jih sprejemamo v teh 40-ih dneh, kar imamo Vlado, da bo zaradi teh ukrepov kdo propadel, glejte, takšna razprava pa se mi ne zdi kredibilna, pa se opravičujem vsem, ki se v tej trditvi znajdejo. Ne pozabit, v 100 urah - ne 100 dneh - v 100 urah je ta Vlada pripravila sveženj ukrepov za pomoč gospodarstvu. Kaj smo do danes naredili za gospodarstvo? Vsak lahko sam pogleda, tisti, ki je objektiven, pa bo hitro videl, da smo omogočili gospodarstvu odlok plačila davkov, prispevkov, moratorij na odplačevanje kreditov. Zdaj prihaja zakon o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu, za omilitev posledic epidemije Covid. Gre za izključno za ukrepe, za omilitev posledic epidemije Covid-19. Ja, res je. Tista podjetja, ki žal, so iz takšnih in takšnih razlogov imela težave že pred epidemijo, so gotovo danes, samo majčkeno nad vodo ali pa že pod vodo in vseh podjetij ne moremo reševat. Vlada, koalicija, Vlada ali Državni zbor, ne more sprejeti funkcije menedžmenta vseh slovenskih gospodarskih družb, ne gre in hvala bogu, da temu ni tako. Poslušal sem tudi očitek, ja, že 2 meseca čakamo na zakon o pomoči podjetjem pri likvidnosti. 2 meseca? Čakajte, malo je pa le treba seštevat, kajne? 21. april je datum na zakonu, ki ga zdaj obravnavamo, ki ga je takrat sprejela Vlada in ga poslala v Državni zbor. Torej, po 39.-ih dneh, kar imamo to Vlado, je Vlada poslala v Državni zbor ta zakon.  (nadaljevanje) kar imamo to Vlado, je Vlada poslala v Državni zbor ta zakon. Zdaj, kolegica je govorila o dveh mesecih, se pravi, je prehitevala kar 21 dni. Dajmo, bodimo tu malo bolj natančni tudi kar se tiče merskih enot, pa to zdaj ni tema, ko sem zadnjič kolegico poslušal, da imamo občine, ki merijo nekaj kvadratnih metrov in da Občina Odranci, to se me je posebej dotaknilo, ker prihajam iz Prekmurja in je moja sosednja občina in da ta občina meri 7 kvadratnih metrov. Ni bil lapsus, ker je ta merska enota bila dvakrat ponovljena. Tako da, malo malo ene natančnosti, pa bi gotovo lahko vsi mi, predvsem pa naši državljani pričakujejo, da bo malo več natančnosti v teh razpravah.  Seveda veliko ljudi tudi mene kliče, tako kot najbrž tudi vas, vam pišejo in tako dalje. Ja, veliko je nezadovoljnih, veliko je razočaranih, zakaj pa jaz nisem dobil, zakaj pa moj brat ni dobil, pa moja sestrična ni dobila in tako dalje. To je vedno tako, toliko sem star, da imam to izkušnjo, če delite denar, pa ne svojega, ja, to je denar davkoplačevalcev, res, imate mogoče polovico zadovoljnih, polovico nezadovoljnih, nič pa hvaležnih. Pa ne gre za hvaležnost Vladi ali koaliciji, ni treba, bog ne daj, gre za hvaležnost davkoplačevalcev in tistih, ki v nekem strahospoštovanju polnijo ta državni proračun. In tukaj v vsej tej zgodbi, ki je zelo težka za naše ljudi, zelo težko je biti zaklenjen dobesedno znotraj svoje občine ali znotraj svojega doma ali stanovanja v bloku v nekem mestu, mi na podeželju smo še, oh, imamo res standard kar se tega tiče. Ampak v vsem tem razmišljanju v tej klimi mi pride na pamet nemški pregovor, ki pravi takole in sem ga tudi artikuliral že na Odboru za finance. Pravi takole: »Nekateri izgubijo kadar dobijo, drugi dobijo kadar izgubijo.« Zelo pomenljivo. In če se primerjam, če primerjamo kaj je, kaj dela tujina, nam primerljive države, naše poslovne partnerice v zvezi s pomočjo gospodarstvu, tu smo približno nekje na, pri enakih oziroma istih mehanizmih kako gospodarstvu in državljanom pomagati pri omilitvi posledic epidemije COVID-19.  Dejstvo je, da pred 1. junijem žal ne bo mogoče zagnati gospodarstva na 100 procentov zmogljivosti kot pred krizo. Vsi beremo kaj poročajo, kakšne so ocene Mednarodnega denarnega sklada, OECD, Evropske komisije in tako naprej. Vsi vemo kaj pravi nemško industrijsko združenje, ki opozarja, da je potrebno razmišljati dlje časa, dlje, se pravi tam vsaj do leta 2022. In ta protikorona paket 2, ki govori o dodatni likvidnosti gospodarstvu dejansko cilja predvsem na zagotavljanje hitre likvidnostne pomoči gospodarstvu. Hitre. Ta zakon pravzaprav lahko živi predno je bil sprejet, že danes, ko še ni formalno sprejet v Državnem zboru. Državna malha pa ima seveda finančne omejitve. S tem država nase prevzema velik del tveganja. Računamo, da bodo poslovne banke temu primerno hitro in gospodarstvu učinkovito zagotavljale likvidnostno pomoč. Država je po vzoru drugih držav, predvsem Nemčije oblikovala tudi garancijsko shemo. Poudariti moramo, da fiskalni prostor ni neomejen. Gre za državno pomoč, pomoč davkoplačevalcev, gospodarstvu in treba se je zavedati, da bo treba ta sredstva nekoč vračati. Pomoč je namenjena podjetjem, ki so se v težavah znašla zaradi krize, ni pomoč kar tako oziroma ni namenjena tistim, ki so bili v težavah že prej, torej pred epidemijo. Razmišljati moramo že danes seveda tudi o izhodu iz krize, o čemer seveda razmišljajo tudi druge države. Naše usmeritve gredo v smer, da je potrebno čim prej zagotoviti proizvodnjo in storitve ob upoštevanju vseh zdravstvenih protokolov. O ukrepih za zagotavljanje dodatne likvidnosti gospodarstvu morda še to, struktura in namen sta enostavna, sledita vzorom iz drugih držav evroobmočja, želimo stimulirati banke, da bi posojale gospodarstvu, podjetjem tudi v času gospodarskega upada, ja tudi v času gospodarskega upada. Namreč vsi vemo, da takrat, ko se gospodarstvo ohlaja, gospodarstvo težko pride do likvidnega denarja pri bankah, če ni zadaj takšnega mehanizma kot ga prinaša ta zakon. In ja, tudi sam pa če hočete Nova Slovenija-Krščanski demokrati, ki smo zapriseženi Evropejci, verjamemo v primer Evropske unije, projekt miru, smo danes tudi mi razočarani, ker je ta Evropska unija padla na solidarnosti, koronaobveznic ne bo, kar pomeni, da si bomo morali pomagati sami. To kar je na razpolago skupnega glede na skupni evropski dogovor 540 milijard evrov, če to razdelimo, oddelimo Sloveniji v nekem razmerju bruto nacionalnega dohodka, vidimo, da Sloveniji pripada približno 2,2 milijardi. Tako, da mi ocenjujemo, da so ukrepi dobri in jih bo tudi Poslanska skuina Nove Slovenije podprla. Hvala lepa.
Hvala lepa. Besedo ima mag. Dušan Verbič. Pripravi naj se Jure Ferjan. Izvolite.
Hvala lepa za besedo, podpredsednik. Preden se bom dotaknil samega zakona moram priznati, da nekako ne morem mimo tega, da se dotaknem nekaj besed glede predhodnih razpravljavcev. Težko razumem, da je ta predlog zakona, ki je pred nami in ima zelo pomenljiv naslov, se pravi zagotoviti dodatne likvidnosti gospodarstva za omilitev posledic, da posamezne poslanske skupine nekako so v svojih predstavitvah omenile, da preprosto tega zakona ne podpirajo, popolnoma legitimno. Ampak, tisto kar je meni nerazumsko, je predvsem zaradi tega, kajti to je zakon, ki je namenjen, tako kot je v naslovu in po njegovi strukturi in po vsebini gospodarstvo, velika, mala, srednja mikro podjetja. Ali se tega zavedamo ali zavedate ali ne, to je pač problem tistih poslanskih skupin. In še enkrat, to ni politični zakon. In tisto kar mi je nekako nerazumljivo je, da se gre po vsebini za likvidnostne kredite, ki jih bodo odobravale poslovne banke in te poslovne banke niso praviloma v lasti Republike Slovenije glede na to, da smo v preteklih obdobjih, veste kolikokrat se že v tej sredini pogovarjali, o čudežnih petih milijardah in zanimivo, da še do danes razen redkih primerov nobenega epiloga. In nekako v nekih razpravah se je to kar nekako navezovalo, da sedaj je pa to veliki zlo. Sam sem na stališču, da lastniki banke praviloma so tujci bolj odgovorni in v kreditnih razmerjih imajo drugačno stališče in politiko odobravanja kot se je izkazalo teh 20 let v Republiki Sloveniji. Mislim, da okoli tega bo najverjetneje še kdaj kakršnakoli priložnost. Tisto, kar sem resnično pogrešal pa upam, da bo v nadaljevanju tudi kdo od razpravljavcev se dotaknil bistva vsebine tega zakona in bistvo vsebine tega zakona je zelo jasno zapisano v uvodnih členih, kar pomeni financiranje obratnega kapitala.   (nadaljevanje) Ali sedaj razumemo ali ne, kajti te politične razprave vsebujejo vse mogoče in nemogoče, predvsem asociacije, kako bo prišlo do tega, da marsikdo ne bo mogel prideti(?), ali ne bo upravičen in podobno. Značilno za politično razpravo posameznikov, ki se, bom lahko tako rekel, zelo kritično ne spušča v samo vsebino. Obratni kapital je ne glede na obliko pravne osebe tako za velika, srednja in mala podjetja, eno od temeljnih zadev. In dejstvo je, da na trgu je še kako pomembno njihov proizvod, njihov produkt ali storitev, seveda, ki ga morajo, praviloma ga izvajajo zaposleni, ampak tukaj se mi pogovarjamo o financiranju obratnega kapitala. Da ne bom govoril potem poplačilo obveznosti iz kreditnih pogodb, ki je zelo jasno zapisano, vsak, ki želi si lahko to prebere. Tisto, kar pa pomeni zame je pa ključno, ta tako imenovan investicijski ciklus in pomeni dokončanje že začetih določb do naložb, investicij v osnovna sredstva. Ali želimo imeti nova delovna mesta ali želimo ohraniti obstoječa delovna mesta ali ne, spoštovani politiki.  Nekako, kar mi je ključno v tej zadevi je, da preprosto sploh ni razprave kar se tiče samih pomenov. Likvidnost podjetja, kaj je z insolvenčnostjo, kaj je njihov denarni tok, ki ga poznamo kot cash flow, da ne bom govoril o pomenu kreditnega razmerja med subjektoma, se pravi dajalcem kredita in posojilojemalcem. Govorim tukaj o neki pravni osebi, podjetju, družbi ali espe. In na koncu tudi poroštva. Mislim, da v nadaljevanju se bom prav gotovo dotaknil z nekaj besedami.  Ampak preden bom šel na samo vsebino moje razprave si bom dovoli še nekaj komentarjev glede na predhodne razpravljavce. Govora je bilo zakaj je v tem zakonu tudi neka določba, ki je bila opredeljena kot tujek, glede nadzornikov SID banke. Spoštovani poslanci in poslanke, vas sprašujem, kdo pa ima pravico zamenjati kadarkoli organe nadzora? Ne govorim o organih upravljanja. Organi nadzora so nadzorni sveti. Mislim, da se vsaj v tej točki poenotimo, ne glede na različna politična prepričanja strokovnega pogleda in tudi interesov, da ima to pravico vsakokratni lastnik. In mislim, da v privatnem sektorju to ni nobene dileme in niti ne debate. Očitno je pa v Republiki Sloveniji zadnjih 20, 25, 30, kakorkoli že, let rečemo, večni problem kdo pa je upravljavec državnega premoženja. Ampak resnici na ljubo, vsakokratna izvršilna veja oblasti in to je Vlada. In v čem je tukaj problem? Ne razumem. Z veseljem, kakršnakoli razprava na to temo.  Dejstvo je, da v dosedanjih vladah, vključno s prehodno, pa še predhodno in tako naprej, je bil vse skozi problem imenovanje upravljavcev državnega premoženja. In mislim, da bo to prav gotovo tudi tema v tem mandatu, na kateremkoli mandatnem odboru.  Rečeno je bilo, da kredite, ki se bodo odobravali s strani poslovnih bank počasni in podobno. Tukaj moram priznati, da sem zelo kritičen na tovrstna razmišljanja, kajti kreditodajalec, banka ali hranilnica, ki ima dovolj ali celo preveč denarnih sredstev, ima še kako interes, da hitro posodi svoj denar, ki ga upravlja. Ni lastniški, ga ima v upravljanju. To se pravi, da poslovna banka v današnjih razmerah je še kako zainteresirana, da posodi denar. V tem primeru s tem zakonom, ko se pogovarjamo glede zagotovitve likvidnostnih sredstev za podjetja je pa tudi kreditojemalec, ki bo pod določenimi pogoji zaprosil, prav gotovo ima velik interes tudi on, da pride čim prej do sklenitve tega pravnega posla. In v čem je zdaj tukaj problem o hitrosti. Sam se na stališču, da bo odziv zelo hiter. In zakaj morda v razmišljanju nekaterih, da moje razmišljanje ali razprava ne gre v pravo smer, zakaj to zelo odločno trdim, da se bodo te posli relativno hitro odvili v tem tako imenovanem kreditnem razmerju. Vsi se moramo zavedati nekaj, da pravne osebe, ki poslujejo v Republiki Sloveniji imajo najmanj dva ali več tako imenovanih odprtih računov v različnih poslovnih bankah, kar je tudi prav. Poslovanje v več bankah pomeni poslovanje s tem njihovim denarnim tokovom, po drugi strani pa se jim tudi omogoči, da izbirajo tisto poslovno banko, ki mu nudi najmanjše stroške samega poslovanja, upravljanja z njihovimi sredstvi, kot tudi najugodnejše obrestne mere, če se nastopi dolžniško upniško razmerje oziroma kreditna pogodba. To pomeni poslovne banke že iz preteklega poslovanja svojih komitentov, strank zelo dobro poznajo njihov finančni tok in poslovanje. In še kako so zainteresirane, ne danes, morda bi že včeraj odobrile posojilo, likvidnostno posojilo za tiste, ki so v letih, tudi prej, sploh pa, ki je v tem zakonu jasno zapisano 31. 12. 2019 in pravni subjekti mikro, malo ali kakorkoli, v to se ne bom več spuščal je zelo jasno nekaj. Zaključni računi so tudi narejeni in tudi njihove bilance lepo izkazujejo, kako je bilo uspešno poslovanje. Natolcevanje, da se sedaj kakorkoli bo tukaj zlorabljalo, mislim, da je to zgolj zrelo za zlonamerno politično retoriko.  Samo še dotaknem se, ker je bilo precej govora ali bo nastalo veliko slabih terjatev na strani SID banke. Tukaj moram odločno nasprotovati vsem tistim, ki natolcujejo, da bi lahko SID banka postala slaba banka. Sem na stališču, da se preprosto to ne more zgoditi. Zakaj ne? Tisti, ki ste prebrali ta zakon je zelo jasno tudi po procesnih pravilih zapisano vloga poroka in to je SID banka. SID banka bo v primeru neplačila kreditojemalca, to je pravni subjekt gospodarski, ne bo izpolnjeval svojih obveznosti po sklenjeni kreditni pogodbi, vstopi SID banka kot porok. In spoštovani, tukaj bi morda lahko nekdo tako ali drugače razmišljal, da se gre rahlo odstopanje v njihovo škodo, govorim pravnih oseb. Vendar ne, SID banka je solidarni porok, ne subsidiarni porok, če se že pogovarjamo o sami vsebini nekega poroštva. To pomeni, da bo na prvi poziv brez kakršnihkoli izgovorov, ugovorov ali procesnih zadržkov izplačeval tistemu, ki je posodil denar. Pogovarjanje o tem, ki je v nekem amandmaju tudi vključeno, da bi se kakorkoli vključevala država v neke kapitalske vložke bank in podobno, to mislim, da je stvar v posameznih amandmajih. Ampak tisto, kar sem želel izpostaviti je nekaj. Vsaka poslovna banka pred odobravanjem kredita individualnega posla in mislim, da se tudi poslanci, ki smo v preteklosti tudi sklepali kakšne kreditne pogodbe, soočali z enim jasnim dejstvom. Predeno se izplača, posodi denar, vsakega zanima, sploh pa banko ali je subjekt na drugi strani, ki želi imeti posojilo kreditno sposoben. In tukaj, ko se dotikamo pravnih oseb je eno od ključnih zadev ali bo sposoben vrniti prejeto likvidnostno posojilo. Prepričan sem in to sem v to prepričan, da tako razmišljajo tako poslovne banke, kot tudi SID kot poroštvenik in tudi Vlada, da pred odobritvijo posojila bo posojilojemalec v tem primeru gospodarska družba, prav gotovo želela dokazati na podlagi letnega poslovnega načrta o uspešnem poslovanju v preteklem letu, da sedaj ne more dobro poslovati ravno zaradi epidemije in ne drugega, ne razmer na trgu, en zaradi njegovih lastnih napak ali poslovne strategije in bo banki prav gotovo z veseljem priložil dokazilo, kar se tiče sklenjenih pogodb, recimo temu za dobavo blaga. Kakšen je finančni tok takoj v prvih mesecih tega leta pred epidemijo. Da ne bom govoril, kaj pomeni tudi lan ali že vlaganje investicije v ta tako imenovana sredstva vezana na gradnjo poslovnih objektov ali izdelava blaga ali sklenjene pogodbe za storitve. Se pravi iz tega zornega kota, če zaključim v tej točki, preprosto je nujno ta zakon sprejeti in res tako kot sem uvodoma rekel – ne razumem, da posamezne poslanske skupine ne želijo pomagati gospodarstvu, pri tem se pa sklicujejo na nesprejetje posameznih amandmajev. Še vedno je dovolj časa, če se bi ugotovilo, da je pa morda se res s posameznimi amandmaji bi morda lahko še bolj olajšalo. Ampak za začetek je to, ta zakon bi moral preprosto biti čim prej v sami produkciji, če temu lahko tako rečem. Za konec. Dobra rešitev predloga Vlade, tudi tisti svetovalci, ki ste jih imeli, komisija in sam menim, da delujete intenzivno naprej, sploh pa v področje gostinstva, turizma in podobno, ob predpostavki, če bi se v tem zakonu res karkoli morda zgodilo, da bi se v teh procesih kreditnih razmerij dogajalo, da bi se lahko izboljšalo, seveda z veseljem pridite in da podpremo. Hvala lepa.
Hvala lepa. Besedo ima poslanec Jure Ferjan. Izvoli.
Gospod podpredsednik, hvala za besedo. Spoštovani minister, spoštovane poslanke in spoštovani poslanci! Pred nami je protikorona paket številka 2, ki prinaša pomoč slovenskemu gospodarstvu v obliki zagotovitve dodatne likvidnosti. Osnova ali jedro tega zakona je kot vsi dobro vemo oziroma so poroštva Republike Slovenije in sicer v višini 70 % glavnice kredita za velike družbe, za velika podjetja in 80 % do 80 % glavnice kredita za mikro, mala in srednje velika podjetja. Zakaj je to pomembno? To je pomembno, da se poslovne banke še dodatno motivira, da pomagajo reševati krizo, ki bo po izhodu iz epidemije korona virusa, tako ali drugače nastopila. Banke so danes hvala bogu stabilne. Stabilne tudi seveda za to, ker smo v preteklosti, v preteklih letih vanje vložili kar nekaj milijard davkoplačevalskega denarja in kot je povedal tudi gospod minister za finance, so banke stabilne, njihova likvidnost in kapitalska ustreznost sta dobri. In takšno stanje mora ostati tudi, ko bo nastopila gospodarska kriza in ko bomo premagali še tisto krizo. To je pomembno, da ne bomo potem še enkrat potrebovali reševati naš bančni sistem. In na tak način bodo tudi banke, poslovne banke prispevale svoj zelo pomemben delež pri reševanju likvidnostnih, potencialnih likvidnostih problemov slovenskih podjetij, ki so seveda nastali kot posledica epidemije korona virusa Covid-19. In spoštovani in spoštovane, s tem bomo ohranili potencial slovenskega gospodarstva, s tem bomo ohranili delovna mesta v realnem sektorju v slovenskem gospodarstvu in s tem bomo spoštovani, posledično ohranili tudi vitalne elemente socialne države v kateri živimo. Dovolite mi, da se dotaknem še enega izredno pomembnega elementa protikorona paketa številka 2. To je dvig povprečnin, ki za slovenske občine prinaša – govorim o skupnem znesku – kar dobrih     (nadaljevanje) 73 milijonov evrov. Prepričan sem, da vsi, ki ste tako ali drugače bili vpeti v lokalno zgodbo ali pa v občine ste morda bili ali ste občinski svetniki, da se lahko z menoj strinjate v tej točki, da so vsaka dodatna sredstva za občine izjemno izjemno pomembne. Sam prihajam iz občine Tržič in preden sem sedel v poslanske klopi sem opravljal funkcijo podžupana in v občini Tržič ta ukrep protikororna paketu številka 2 prinaša v letu 2020 dodatnih dobrih pol milijon evrov, kar je za občino Tržič, ki ima tam nekje med 12 in 14 milijonov evrov letnega proračuna, od katerega je tam med 2,5 in 3 milijone investicijskega potenciala ogromno denarja. Prepričan sem, da tudi ostale občine podobno ali pa enako razmišljajo. Ob tem bi želel še dodati, da vsi ukrepi, ki se sprejmejo na lokalni ravno, ki so določene rešitve še hitreje še bolj neposredno vplivajo na življenje občank in občanov na življenje pravzaprav slehernega državljana in državljanke.  Dovolite mi, da se ob tej priložnosti tudi vsem občinam in njihovim vodstvom še enkrat zahvalim za vso prizadevanje, za vse ukrepe, za vso pomoč, za čas in seveda tudi sredstva, ki so jih namenili za zajezitev in tako pomagali Vladi RS in Državnemu zboru, da lahko danes rečemo, da smo v boju s korona virusom tudi primerljivo z ostalimi državami v Evropi in v svetu uspešni.  Hvala.
Hvala lepa.  Še zadnji razpravljavec v tem krogu, poslanec Jože Lenart.  Izvolite.
Hvala lepa, predsednik.  Spoštovani minister, kolegice in kolegi!  Sam zakon že v samem naslovu oziroma predvsem v vsebini govori o treh dejstvih. Prvič, da olajšuje pridobivanje potrebnih likvidnostnih in bančnih posojil za gospodarstvo. Da ohranja poslovanje in s tem delovnih mest. Da se prepreči gospodarska škoda. To je bistvo, temelj tega zakona. Če pa gledamo samo vsebino zakona in seveda pogoje po teh členih pa žal ugotavljamo ravno nasprotno. Podjetja bodo zelo težko prihajala do likvidnosti z bančnimi posojili po tem zakonu in posojila bodo skupaj s poroštvi tudi draga. Na vse to nas opozarjajo številna podjetja in združenja. Velika podjetja bodo še vedno potrebovala manjša podjetja v dobaviteljski verigi kot storitveni servis in prav ta del verige. Malim podjetjem smo v preteklosti dajali in jih razvijali zelo velik pomen za sam razvoj slovenskega gospodarstva. Iz teg zakona se bojim in žal pričakujemo valj brezposelnosti, pričakujemo strm upad BDP večji kot ga bodo imele ostale države. Ukrepi imajo bistveno slabše pogoje kot druge evropske države, ki so ukrepe že sprejele in ti ukrepi že učinkujejo, podjetja jih še koristijo to je pomembno. Višina poroštev v primerjavi z BDP je v Sloveniji med najnižjimi med evropskimi državami. Spoštovani minister, zato se mi upravičeno sprašujemo kakšna pa je ta strategija Vlade s tem interventnim zakonom za likvidnostno pomoč gospodarstvu, po kakšni poti boste reševali naraščajoče število brezposelnosti, travme ljudi in njihovih družin, ki bodo pristali brez prihodkov iz zaposlitev, kje bomo dobili vire za pokrivanje tega Zavoda za zaposlovanje?  Spoštovana Vlada, če ne bomo znali sami hitro in učinkovito zagnati gospodarstva v boku z drugimi državami bodo to mesto zapolnila podjetja iz drugih držav in tako bo še več odliva oziroma bega kapitala iz Slovenije in vedno manj priliva v slovenski proračun v zdravstvo pokojnine v občine. Bojim se, da bomo pri krizi izgubljali doseženo mesto oziroma delež v BDP-ju, napram povprečju Evropske unije, ki je za leto 2019, ta BDP, znašal 86 % povprečja držav Evropske unije in ta delež smo v zadnjih letih uspešno povečevali. Zato, spoštovani minister, toliko predlogov z amandmaji na ta zakon in tudi LMŠ je številne predloge dajala, bom pa zdaj še enkrat poudaril – v 5. členu si zelo želimo, da najvišji dovoljeni znesek, skupni znesek glavnice kredita posameznega kreditodajalca, za izpolnitev katerega skladno, s tem zakonom, odgovarja Republika Slovenija, znaša do 25 prihodkov od prodaje, v letu 2019, kar je seveda usklajeno z evropskimi mehanizmi. In pa, da ta znesek, kot drugi pogoj, s tem pa je tisto bistvo, da poskušamo še razširit možnost teh likvidnih sredstev, do dvakratnika višine zneska stroškov dela za leto 2019. S tem želimo tistim podjetjem, ki so bolj kapitalno razvita in imajo manj stroškov delovne sile, da tudi tisti prihajajo, tisti, to so pa ravno tisti, ki dosegajo višjo dodano vrednost, napram tistim podjetjem, ki so delovno intenzivna. To se nam zdi zelo pomembno. In, spoštovani minister, še eno zelo konkretno vprašanje, seveda se zgledujemo, gledamo, kaj delajo druge države, verjamem, da tudi vaša Vlada, zakaj se vi niste odločili za to možnost, glejte, Nemčija je namenila 100 milijard evrov, ki so na voljo za neposreden vstop države v lastništvo podjetij. To je neka zelo pomembna strategija, ki pa, vidimo, iz tega zakona, da je Slovenija, se tega, ni poslužila. Zakaj oziroma morda imate to še namen storiti? Hvala lepa.
Hvala lepa. Želi poleg poslanca Trčka še kdo razpravljati? Vidim, da je še nekaj želje za razpravo, zato bomo začeli s prijavo. Štirje prijavljeni. Zdaj ne vem, preden dam besedo prvemu razpravljavcu, dobi besedo minister. Izvolite.
Ja, hvala lepa. Na nekaj vprašanj bi rad še odgovoril oziroma dilem, čeprav na nekatere sem že in, morda kaj ponovim.  Najprej seveda, leasing in kredit, to je bilo seveda tukaj vprašanje poslanca Möderndorferja. Glejte, jaz mislim, da je razlika jasna in zdaj, tudi, razlika je v tem, da nekje gre za prenos lastništva, nekje ne, nekje, se enostavno samo, ekonomsko uporablja tisto sredstvo, ki je v leasingu, pravno pa ostaja tako, tako je, ampak, tudi poslanec je ugotovil, da večina leasing hiš pripada oziroma lastnik teh leasing hiš so banke. In po drugi strani, seveda, če drži potem ta očitek, da samo bankam pomagamo, potem je zdaj tukaj nekaj, ne gre skupaj, potem, ne vem kako na eni strani že, na podlagi tega očitka, preveč bankam pomagamo, na drugi strani bi pa še radi bankam pomagal preko leasinga. Tako da, tukaj, glejte, nisem jaz čisto prepričan, za kaj pravzaprav tukaj gre. Ampak, ne glede na to Združenje bank je objavilo informacijo, da se vprašanje leasingov dobro rešuje. Celo na spletnih straneh, tako so me opozoril. In tako obstaja ta informacija, da se leasingi, pač, rešujejo, pospešeno, da jih banke rešujejo in tako naprej. Tako da, zdaj seveda tukaj je to vprašanje, kaj bi se zgodil ali, prav vsakemu »leasingojemalcu« rešit to ali ne, to je zdaj drugo vprašanje, ampak, tukaj so, vsekakor, neka civilnopravna razmerja.  (nadaljevanje) Zdaj, po drugi strani govorimo o najemninah. Jaz pač… Treba je seveda pogledati tudi malo strukturo najemodajalcev, kdo so tej najemodajalci. Kajti tudi z najemninami bomo reševali najemodajalce v končni fazi. Jaz se že poudaril, da veliko, poznam nekaj podjetij in posameznikov, ki so dogovorno rešili vprašanje najemnin. Kar pomeni, da so se enostavno dogovorili. In na odboru v soboto oziroma v petek je bilo postavljeno vprašanje kako rešujejo najemnine v Avstriji in ja, všeč mi je ideja kako to rešujejo. Najemodajalci v času krize, v času epidemije, katerihkoli drugih izrednih dogodkov ne zaračunavajo najemnin. To je že neka zelo zelo stara določba v avstrijskem obligacijskem zakonu. Tukaj je seveda to treba… In bomo proučili v tretjem predlogu, seveda, to rešitev. Ker je popolnoma tudi logično, a ne. Vsak nosi del teh stroškov. Nekaj najemodajalec, nekaj država, ki od teh najemnin ne dobi davka. Tako da tukaj, glejte, je to vprašanje vsekakor v povezavi z najemninami in lizingom tudi zelo povezano z bančništvom. Zakaj? Zaradi tega, ker pač banke so, bom rekel, na podlagi spornih terjatev, slabih terjatev in tako naprej verjetno pridobile tudi te nepremičnine, ki jih v določenih momentih lahko bremenijo, v določenih ne. V določenih momentih imajo rajši te nepremičnine na neki samostojni, lahko je to odvisna družba ali kakršnakoli druga družba, v določenih momentih ne, odvisno kako se jim potem poklapajo bilance in kaj je za njih dobro. Tako da to niso zdaj taka, bom rekel, popolnoma samostojna vprašanja v zvezi s temi lizingi, najemi in tako naprej. Tako da bomo pa, ja, še enkrat proučili avstrijsko varianto kako dejansko vse to deluje tam.  Tukaj bi zdaj rad rekel naslednje, nekateri ste tudi dejali, da bo ta zakon povečal nezaposlenost. Ta zakon ne bo povečal nezaposlenosti. Ta zakon bo kvečjemu omilil povečanje nezaposlenosti. Ali bo zmanjšal, težko rečem zmanjšal potencialno nezaposlenost. Tako da lahko gledate, lahko gledamo manj črnogledo, ampak namen tega zakona in to je, popolnoma po zdravi logiki je, da bo zmanjšal nezaposlenost, ker bo povečal likvidnost, ker se bo s povečano likvidnostjo začela poslovanje, proizvodnja in tako naprej, in tako naprej. Tako da, tako na črno pač, jaz razumem, da opozicijski poslanci morate črno prikazovati celotno zadevo, ampak čisto logično dejstvo pač govori o tem, da se s tem bo … / nerazumljivo/ … zmanjšala trend nezaposlenosti ali pa ne bo toliko večja nezaposlenost. In primerjava z BDP v letu 2019. Glejte, ni primerjave z BDP v letu 2019. Ne za Evropo, ne za Slovenijo, ne za kogarkoli, brez upoštevanja padca BDP zaradi koronavirusa. Ni. Prvič zaradi tega, ker je padel bruto družbeni proizvod in drugič zaradi tega, ker se je povsod povečal javni dolg, tudi pri nas. In jaz mislim, da je to, lahko seveda delate primerjave za leto 2019, ampak ob neupoštevanju teh dveh dejstev, ki sta, so tisti podatki dejansko neprimerljivi.
Hvala lepa. Besedo ima poslanka Elena Zavadlav Ušaj. Izvoli.
/ mikrofon izklopljen./
Prosim, če se priklopite.
Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegic, spoštovani minister, prav lepo pozdravljeni. V predlogu zakona je bistveno to, da se rešuje podjetja, ki so do izbruha epidemije poslovala dobro. Epidemija jih je v njihovem opravljanju primarne dejavnosti ali zaustavila ali celo popolnoma ustavila, zato so ukrepi o zagotovitvi likvidnosti podjetij nujno potrebni. S poroštvom, ki ga bo Republika Slovenija zagotovila podjetjem, ne bo zagotovila samo likvidnost, ampak s tem bodo ohranjena tudi delovna mesta, kar je bistvenega pomena. Torej bo poskrbljeno tudi za državljane in državljanke, ki bodo še kako zadovoljni, da bodo imeli še naprej zaposlitev, saj s tem ne bo ogroženo njihovo zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje - plačevanje položnic, nakup hrane in osnovnih življenjskih potrebščin.  Ukrepi zakona pa žal ne morejo posegati v civilnopravna razmerja, kot bi nekateri želeli. Zato tudi v njem nikakor se ni moglo zapisati tudi tistih najemnin, ki so urejena s pogodbami med zasebniki, saj bi s tem povzročili izpad dohodka podjetjem, ki nepremičnine oddajajo. Seveda, kot je minister povedal, se bo v nadaljevanju iskalo možne rešitve kako bi lahko s spremembo zakonodaje tudi to področje uredili. Kot drugo, pa tudi ne moremo naložiti podjetjem obveze, da morajo ohraniti delovna mesta v primeru koriščenja pomoči, saj bi s tem tvegali obstoj marsikaterega podjetja, ker marsikatero podjetje ne ve v kolikšnem obsegu bo lahko nadaljevalo z dejavnostjo, vsekakor pa ve, da ne v enakem kot do časa pred krizo, ki jo je povzročil koronavirus, še enkrat poudarjam – koronavirus in ne vlada. Ravno zato ne moremo in ne smemo posegati na področje zaposlovanja v podjetjih.  V nadaljevanju pa bi rada izpostavila tudi višje povprečnine za občine, saj je ta dvig bistvenega pomena za reševanje trenutnega izpada določenih skupin prihodkov v občinskih proračunih. Pri tem pa moram poudariti, da bodo nekatere občine imele izpad nekaterih prihodkov tudi dalj časa ali pa celo trajno v zmanjšanem obsegu. Tu imam v mislih predvsem tiste občine, ki so oškodovane zaradi izpada koncesijskih dajatev in prihodka z naslova turističnih taks. Zato bo potrebno vsekakor v tretjem paketu posebej obravnavati take, posebne primere občin, kar pa sem prepričana, da bo vlada in posvetovalna skupina to tudi preučila.  Zato, kolegi in kolegice, v prvi vrsti smo mi odgovorni, da danes ta predlog zakona podpremo, saj tako bodo podjetja lahko čim prej prejela pomoč pri odpravljanju likvidnostnih težav, ki jih žal niso mogli predvideti.  Na koncu pa bi želela reči vladi hvala, da je tudi ta paket ukrepov zelo hitro – poudarjam zelo hitro – in kvalitetno pripravila. Seveda, vedno bomo imeli tudi tiste, ki vsako rešitev kritizirajo, pa čeprav je dobra, pa vendar v Slovenski demokratski stranki smo na delo vlade ponosni in predlog zakona ocenjujemo kot zelo dober. In ker sem tudi sama dobila klice podjetnikov, da tak zakon potrebujemo čim prej, sem še toliko bolj prepričana, da bom predlog Zakona o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19 za dobrobit podjetij podprla. Hvala.
Hvala lepa. Besedo ima poslanec dr. Franc Trček. Izvoli.
Ja, hvala lepa za besedo. Prvič, moram ponoviti, kar sem že večkrat rekel: vlada ni samo vlada SDS-a, je vlada vseh državljank in državljanov in naloga poslancev je seveda kritično mišljenje. In zakon daleč od tega, da bi bil dober. Drugič, če poslušamo to, kar je ubesedovala poslanka SDS-a pred mano, nam bo jasno vidno, da bodo ti ukrepi, ki so malo takole, tam, kjer se Sava vliva v Donavo bi jim rekli baba svaštara, neke ukrepe, ki bodo zgolj delno preložili nezaposlenost. Zakaj? Noben danes ni ubesedoval, da se bo nam žal skozi to krizo pokazalo nekaj – da imamo blago rečeno ne ravno posrečeno strukturo gospodarstva. O tem je Franček Drenovec govoril, da nekako se je druga Janševa vlada ukvarjala s tem, kar imenujemo tajkunska privatizacija, Cerarjeva vlada je pa, ne vem kaj, delala neko predrago maketo namesto, da bi se ukvarjala s tem, kar sem cel mandat opozarjal ministra, ki pravi, da odlično dela - s strategijo pametne specializacije. Nam se bo to razbilo ob glavo, a veste. In zdaj reči, da boste vi stimulirali banke, saj kolega Verbič je lepo povedal – banke niso več v naši lasti. So v glavnem tuje inštitucije in seveda bodo šle reševati samo tisto, kar se v veliki meri lahko   (nadaljevanje) in seveda bodo šle reševati samo tisto, kar so v veliki meri lahko že skoraj reši samo.  Seveda vprašanje je likvidnost. Vprašanje je cash flow, ki se je ustavil. Potrebovali bi hitre rešitve, potrebovali bi premisleke komu, kakšne so razlike med sektorji. V tej smeri bi potrebovali tudi premisleke ne le že za začete naložbe, ampak kaj bi bile ustrezne nove naložbe, ker trenutno mi imamo neko gospodarstvo, ki preveč temelji na tem človek, delavec je klobasa, kot je temu rečem, in je prevelik strošek. Potrebovali bi seveda nezabirokratizirane rešitve. Potrebovali bi tudi razmisleke o nižanju stroškov, vključno z najemninami in tudi o stimuliranju potrošnje. Ja, sedaj moramo biti keynesianci(?). In potrebovali bi seveda tudi ustrezne veščine sredstev, kot je govorila in Maira in Marko in še kdo. Tako kot je to napisano v bistvu v veliki meri hočejo uničiti srednja in majhna podjetja, čeprav predstavljajo večino podjetij pri nas, da bo ne vem kaj, nekdo uletel, če se tako izrazim.  Sedaj kar zadeva EU, minister govori: EU ni odreagirala. Ja, krščen Matiček, kdo pa je EU? Nemčija in par držav nam kalo drži, ker hočejo še dodatno oslabiti in uničiti francosko in italijansko in špansko gospodarstvo predvsem ter tudi neka gospodarstva majhnih držav. Nehajmo se zajebavati, bom po domače rekel. Saj tam, če Janša sedi pred nekim monitorjem, naj ustrezno usta odpre, če že. Sedaj pogovarjati samo ramo tudi o reglobalizaciji. Globalizacija je totalni sistem. Čisto se je ne bomo rešili, bo pa seveda nek razmislek kaj so strateške surovine, kaj so strateški deli gospodarstva, ki se jih dela doma. Poznam enega vodilnih, tudi podjetnik je Socialnih demokratov, nemških, ki se s tem ukvarja. Se pripravlja tudi zakonodaja, po domače povedano, kaj se ne bo prodali Kitajcem.  In sedaj čisto na koncu, če se že dotaknem teh povprečnin, ki se tako blazno hvalite. Kolega Ferjan, če ste bili podžupan zelo dobro veste, da so številne občine, ki imajo obseg obveznih nalog daleč nad tem koliko v redistribuciji dobijo penez. Jaz prihajam iz občine, ki najbolj kratko potegne. Občina Maribor ima vedno obveznosti več kot 20 milijonov več kot dejansko ima občinskega proračuna in druga makro regija v državi je vedno prikrajšana, dobesedno ima razvojno jajca odrezana že kar nekaj časa. In na klopi imamo še nek zakon še iz Šarčeve vlade, ki bi 30 milijonov privarčeval. In Maribor ni edina taka občina. 47 takih občin je v Sloveniji. Skoraj četrtina, 22 %. In že šesto leto tulim, da po četrt stoletja potrebujemo reformo lokalne samouprave, da ne moremo imeti uravnilovko občin. Ker je seveda nelogično. Saj verjetno NK Maribor, pa jaz nisva ista fuzbalska ekipa. In sedaj neke družbe, ki tudi v kriznih časih, ko manj krizni časi zagotavljajo neko blaginjo življenja za vse, ne le za igralce golfa, so družbe, ki so vključujoče. Tudi v kriznih časih. Mi imamo pa neko vlado, ki je v bistvu izključujoča. Pa saj že pet let in pol poslušam, vi iz SDS ste geniji, Vojko Starović je sedaj prišel sem, je povedal, mi vsi drugi smo pa kreteni. In sedaj, kolega Verbič, je govoril o legitimnosti. Spoštovana gospoda ob 9. uri zvečer, pa 10 minut od četrtka naprej ta vlada nima več legitimnosti pa kredibilnosti. Razen pri tistem minimalnem delu slepih vernikov, ki bodo še pregledale in spregledali. In to je problem. In vi boste sedaj nekaj mešetarili in svoje ljudi postavljali in RTV in v SID banko in ne vem kam. Važno, da so vaši. V neki stranki, seveda, kjer misli samo šef. Enoumje je zelo hitra bližnjica do neumnosti. In to vi počnete. Hvala.
Hvala lepa.  Besedo ima poslanec Boris Doblekar.  Izvoli.
Hvala lepa za besedo, spoštovani podpredsednik. Spoštovani minister, kolegice in kolegi! Ja, kar zanimive razprave, predvsem motivirane politično, predvsem s strani   (nadaljevanje) Levice ali pa bivših članov Levice, ki potem gredo v druge stranke / oglašanje iz klopi/.. Tako. In skratka, to je res kar malo težko poslušati. Treba je vedeti, da je ta predlog zakona o interventnem ukrepu zagotovitev dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije COVID-19. Na Odboru za finance na seji delovnega telesa v Državnem zboru ni imel glasu proti. Stvari so postavljene dobro, ministrstvo, minister Šircelj se je zelo potrudil, tudi sama Vlada. Sodelovala je z različnimi inštitucijami, krovnimi organizacijami, predlogov je bilo z vseh strani mnogo. Mnogi so tudi upoštevani. Seveda popolnoma, čisto vsakega predloga nikoli ni moč tudi upoštevati, ampak v večini so bili ti predlogi tudi zajeti. Tako, da ukrepi so pripravljeni, bistveno je to, da se pomaga gospodarstvu, da se zagotovi dodatno likvidnost, da se omogoči podjetjem, da bodo lahko kolikor bo to potrebno tudi vzela kredit. Malo me je začudilo zadnjič, ko sem poslušal s strani bank, nekaterih ali pa tudi v javnosti so se pojavljale neke težave, da banke niso preveč naklonjene dajanju kreditu in tako naprej. Malo pred tem, pred samo to krizo pa smo poslušali, da bo potrebno začeti plačevati ležarino za to, da bomo lahko imeli denar na banki in tako naprej. Skratka, tukaj mi nekaj ne gre skupaj, ampak jaz verjamem, da se bodo banke potrudile in šle nasproti podjetjem, da bodo lažje premostile vse te težave, prav tako so ponujene tudi rešitve, kar se tiče samih najemnin, kot je že tudi minister Šircelj povedal, veliko je bilo že teh medsebojnih dogovorov, kar se tiče najemnin, da se te najemnine, torej ne zaračunavajo v času krize in verjamem, da so večina teh, predvsem kar se tiče lokalov, salonov in tako naprej, tudi sklenili takšne dogovore, vsaj tako je slišati tudi s terena. Torej zelo dobrodošlo je to, da ljudje med seboj sodelujejo, se poslušajo, pomagajo, tako delodajalci, kot najemniki oziroma lastniki teh površin oziroma prostorov, ki so nujno potrebni za to, da gospodarstvo funkcionira.  Treba je povedati, da kljub temu, da je kriza, se je našel denar, je Vlada prisluhnila in upoštevala torej tudi naše predloge o dvigu povprečnin, ki jih pri prejšnji Vladi občine in župani niso naleteli, torej na to, da bi se povprečnine dvignile, torej za ta nujna sredstva za investicije v občinah in pa kar je zelo pomembno tudi, da se občine lahko potem prijavljajo tudi na razpise. In ta dvig povprečnin bo zelo koristen za vse občine, ne glede na to ali je majhna ali velika, vsak evro bi prišel še kako prav, posebej zdaj v teh časih, ko bi se morale investicije tudi nujno nadaljevati hitro naprej.  Če samo omenim, torej tudi svojo občino Litijo, ki bo nekaj več kot pol milijona sredstev pridobila v letošnjem letu in pa sosednja občina Šmartno pri Litiji blizu 200 tisoč evrov. To so dejansko zelo dobrodošla sredstva, ki se jih župani, ampak ne samo župani, tudi občanke in občani že zelo veselimo. Tako da je treba pozdraviti ta ukrep, poleg tega pa, če pogledam še kako je bila sama država pripravljena na takšno krizo, kot je ta kriza korona virusa, pa če pogledamo ostale države po Evropi, predvsem tudi tiste bolj razvite, ki imajo že vnaprej pripravljene scenarije, mnoge scenarije, vključno z ustanovljenimi različnimi skladi in pa že z ukrepi na rezervi, ki jih potem samo aktivirajo. Seveda smo bili mi tukaj strašno prikrajšani, ker takšnih podobnih ukrepov nismo imeli. Seveda je v naši državi še marsikaj potrebno urediti in tudi take stvari bi bile zelo dobrodošle in bo to tudi verjetno neka velika šola za naprej. Tako da pozdravljam napore, izjemne napore Vlade pri odpravljanju vseh težav, ki se pojavljajo s to epidemijo. Pozdravljam tudi seveda vse pripombe in predloge, ki so prišli s strani državljank in državljanov, s strani različnih institucij in pa seveda tudi s strani opozicije. Res je, da je bil ta zakon oziroma, da so te ukrepi že tako pripravljeni, da kaj posebnega je še težko zraven dodati, ampak seveda je kljub temu vsak predlog še zelo dobrodošel. Vemo pa tudi, da je Vlada naklonjena vsakim pobudam in predlogom in d av kolikor se kakšna stvar pač v tem trenutku ne primer popolnoma tako kot si je Vlada zamislila, se seveda lahko stvari potem tudi popravijo za nazaj. Tako da jaz glede na to, na odzive s strani gospodarstva, podjetnikov in pa tudi samih državljank in državljanov moram reči, da sem vesel, da se pripravljajo takšni dobri ukrepi. Da je Slovenija ena boljših, najnaprednejših držav v Evropi ali pa tudi v svetovnem merilu, ki se je dejansko dobro, odlično spoprijela s to korona krizo. In jaz upam, da bo Vlada samo še nadaljevala s tako intenzivnostjo in s takšno resnostjo, seveda pa si vsekakor želim tudi to, da bi bilo čim manj spotikanj predvsem tistih brezveznih, tistih brezplodnih, ki popolnoma nič ne pomagajo, ne pripomorejo k temu, da bi Vlada lažje in bolje pripravljala take ukrepe, ki potem pomagajo vsem nam državljankam in državljanom, predvsem pa tudi gospodarstvu, ki ga moramo obdržati v kondiciji. Kajti gospodarstvo mora funkcionirati, ljudje morajo delati, plače morajo biti in pa seveda tudi davki, ki se potem stekajo v proračune morajo biti. Torej podpiram vse te predloge in si le lahko želim, da bo Vlada še naprej tako dobro delala. Hvala lepa.
Hvala lepa. Replika, poslanec dr. Trček. Izvolite.
Ja, hvala za besedo. Saj na Fužinah bi rekli: »Saj ne moreš, da verjameš.« Poslanec govori: »to je najbolj genialni zakon«, sočasno pa govori: »ja, če se prime, se prime, če se ne prime, bomo pa prišli s tretjim ali pa četrtim paketom.« Veste že, če greste na umetno oploditev, želiš, da se čim prej prime. Hotel sem pa nekaj drugega povedati, kolega Doblekar. Jaz sem in bom še vedno ostal levičar. Tudi iz nobene stranke me niso vrgli ven, kot vašega velikega malega šefa in tudi nobeno stranko ne bom prosil, da me sprejmejo nazaj v njo. Hvala.
Hvala lepa. Še zadnji prijavljeni, poslanec mag. Marko Pogačnik. Izvoli.
Ja, spoštovani predsedujoči, hvala za dano besedo. Spoštovani minister, kolegice, kolegi! Zdaj, jaz sem prepričan, da Vlada ukrepa ustrezno. Bi rekel z zakoni in pa s predlaganimi ukrepi. Dejstvo je, da vsi ukrepi, ki jih izvaja Vlada oziroma Vlada predlaga, gredo predvsem zgolj z enim ciljem in sicer z zajezitvijo širjenja virusa COVID-19. In če se Slovenija primerja z ostalimi državami Evropske unije, Evrope ali sveta, lahko ugotovimo, da imamo v Sloveniji, bi rekel, eno izmed najnižjih okužb in pa verjetno tudi eno izmed najmanjših smrtnosti v primeru z ostalimi drugimi državami tako v Evropski uniji, Evropi in pa svetu. In s tem lahko pridemo do zaključka, da ukrepi, ki jih predlaga Vlada Republike Slovenije, da so uspešni, uspešni so pa tudi zaradi tega, ker državljanke in državljani Republike Slovenije te ukrepe spoštujejo. Dejstvo je, da Slovenija v zadnjem obdobju sprejela bistveno manj drastičnih ukrepov kot primerljive sosednje države tako v Evropi kot Evropski uniji. Dejstvo je, da Vlada Republike Slovenije postopoma rahlja vse te ukrepe, rahlja pa jih predvsem z veliko previdnostjo in predvsem s ciljem, da se virus, ki smo ga doslej, lahko rečem uspešno zajezili, bi rekel tudi takšen trend ohranja tudi v prihodnosti. Dejstvo je, da ne slovenska vlada ne nekatere druge vlade nimajo nekih čarobnih palic, da bi lahko z enim ukrepom reševali državljane in državljanke Republike Slovenije slovenska podjetja, prepričan sem pa, da vsi ti paketi, ki so bili doslej sprejeti, v parlamentu in prepričan sem ta dva zakona, ki jih imamo na mizi danes, da bosta tudi sprejeta, da bodo šli predvsem v smer z cenim ciljem, to pomeni, da se omeji posledice, ki jih prinaša COVID-19 tako za državljane in državljanke Republike Slovenije kot za gospodarstvo in pa s tem tudi za ohranjanje delovnih mest. Zakon, ki ga imamo pred sabo, govori o zagotoviti dodatne likvidnosti gospodarstva, Vlada se zaveda te problematike in s tem je sprejela tudi ukrep, da bo Vlada prevzela oziroma Republika Slovenija prevzela poroštvo nad zakoni, ki jih bodo poroštva nad krediti, ki jih bodo podjetja najela pri bankah oziroma hranilnicah. Dejstvo je, da s tem Vlada nase prevzema to poroštveno tveganje, tveganje, da se krediti ne bodo odplačali in s tem omogoča podjetjem zagotavljanje likvidnosti. Daleč se ne morem strinjati z nekaterimi razpravami, ki so jih imeli do zdaj nekateri opozicijski poslanci, da se dela bolj za velike kot da se dela manj za male, to dejansko ne drži, ne drži že pri sprejemu tega zakon, Vlada se zaveda tega in zato predlaga tudi bistveno višja poroštva za mikro, mala in pa srednja podjetja v primerjavi z velikimi podjetji. Tudi vsi prejšnji zakoni so šli v smer prioritetnega reševanja bolj ranljivih skupin v Sloveniji, nenazadnje tudi pri enkratnem dodatku za upokojence, enkratnem dodatku za druge ranljive skupine in daj je tukaj predvsem v vidiku, da je najprej potrebno pomagati tistim najbolj ranljivim skupinam oziroma manjšim. Dejstvo je, da ta predlagani zakon bo v veliko pomoč tudi vsem slovenskim občinam, dejstvo je, da ta zakon dviga povprečnine slovenskim občinam za približno 6 %, to pomeni, da bodo namesto 589 evrov na prebivalca prejele 623 evrov, kar je pomemben korak naprej, da bodo občine slovenske lahko kakovostno izvajale vse zakonske določbe. Najmanj kar tukaj preseneča, preseneča polemika   (nadaljevanje) s strani predvsem poslank in poslancev Socialnih demokratov. Dejstvo je potrebno povedati, da Socialni demokrati ste v tej dvorani približno 5 mesecev nazaj zavrnili predlog Slovenske demokratske stranke, ki je predvideval že takrat povišanje povprečnine ob tem je pa potrebno poudarjati, da 5 mesecev nazaj so bili bistveno drugačni čas kot danes. Bili smo v času konjunkture, bili smo v času gospodarske rasti in ste kljub temu ta predlog zavrnili. Danes pa tukaj verjetno z bolj v luči opozicijske stranke kot neke stranke realnosti bi rekel ne zagovarjate tega predloga oziroma govorite, da so ta sredstva prenizka. Dejstvo je tudi, da s predlaganim zakonom bo država poskrbela za vse najemojemalce, ki so v lasti lokalnih skupnosti in države, da se jim v času te epidemije ne bo potrebno plačevati najemnin, kar je seveda pravilni ukrep. Ukrep, ki bo razbremenil marsikaterega najemojemalca. Dejstvo je, da država v samocivilni sferi obligacijske razmere direktno ne more poskrbeti, zato že kot na odboru za finance apeliram na Ministrstvo za finance oziroma na Vlado, da poskrbi, da po vzoru Avstrije v obligacijski zakon se vnese, da v primeru izrednih razmerij kot so epidemije, bojna stanja se v obligacijskem zakonu napiše, da v takšnem primeru breme najemnine na sebe prevzame najemodajalec. Dejstvo je, da s takšnim ukrepom lahko razbremenimo marsikoga, dejstvo je pa tudi, da zakonodaja se mora pripraviti bi rekel tudi za prihodnost in takšno stanje, kateremu priča smo danes bomo lahko tudi ponovno v bližnji prihodnosti.  Jaz sem prepričan - še enkrat -, da ti ukrepi so ustrezni, da se ukrepi sprejemajo postopoma in da bodo vsi ti ukrepi lahko zagotovili predvsem to, da bodo podjetja lahko nadaljevala s svojim delom predvsem pa to, da podjetja ohranjajo svoja delovna mesta. Nekaj razprave in polemike je bilo tudi v zvezi z odpuščanjem v podjetju Gorenje. Dva ministra te Vlade sta danes že na obisku v tej tovarni. Dejstvo pa je posledica odpuščanj v tovarni Gorenje verjetno niso posledica COVID-19, ampak predvsem posledica vseh sprejetih poslovnih odločitev v preteklosti. Jaz sem zadovoljen, da je Odbor za finance brez glasu proti sprejel ta zakon. Danes sem presenečen z nekaterimi napadi opozicijskih poslank in poslancev kako je ta zakon slab. Dejstvo je tudi, da je Vlada Republike Slovenije vsem opozicijskim strankam poslala v pregled ta zakon po mojem vedenju in zagotovilih nekega odziva opozicijskih strank ni bilo, potem pa, ko zakon pride v parlament pa nekako napade z vsemi topovi. Jaz mislim, da je ta zadeva nekorektna. Draga opozicija, če ste prepričani, da je zakon res tako slab kot govorite, potem pričakujem, da boste glasovali proti danes ne pa, da brez glasu proti na odboru za finance, potem ta zakon sprejeti. Prepričan sem, da je ta zakon bil sprejet na Odboru za finance brez glasu proti ne, zaradi tega, ker bi bila opozicija prijazna do koalicije, ampak predvsem, zaradi tega, ker se opozicija zaveda, da je ta zakon ustrezen, da so ukrepi, ki so navedeni v samem zakonu ustrezni.  Hvala.
Hvala lepa.  Želi še kdo razpravljati? Ker vidim, da je še interes bom sprožil postopek za prijavo. Dva prijavljena. Najprej poslanec Jani Ivanuša. Izvoli.
Bom zelo kratek, kajti čas je zlato. Še enkrat se oglašam s tega mesta. Mi bomo danes tukaj, vse mogoče smo slišali, vendar mi imamo danes pred samo dva zakona. Eden je, ki popravlja prvi mega zakon o korona COVID, drugi pa je, ki govori o likvidnosti gospodarstva in omilitev tega. Tako da, bi povedal, da smo tudi mi na Odboru za finance predlagali tri amandmaje, pa nobeden ni šel skozi, tako da, bomo pa vseeno podprli zakon tako kot smo najavili. Moji predhodniki so govorili, da tudi njim ni, vse pravi, bolj iz opozicijskih strank, da ni šel nobeden amandma skozi, kar so predlagali. Se ne čudim. Tudi prejšnja Vlada, če se spomnite, pet mesecev nazaj ali kakorkoli, so tudi amandmaji padali, tako da, nič novega. Ko pride nekdo na oblast, pač pozabi kako je bilo v preteklosti, ko so bili na neki drugi poziciji. Tako da, to je to. Bi pa seveda še enkrat poudaril, da bomo zakone podprli, enega in drugega, jih najavljamo v stališčih, tako da to ni nič novega. Kar se pa tiče Odbora za finance, smo tudi nekaj dodatnih vprašanj v soboto postavili, vendar nismo dobili nobenega odgovora, tako da smo, bomo uporabili o orožju poslansko vprašanje.  Hvala lepa za pozornost.
Hvala lepa. In še zadnji je na vrsti poslanec Robert Pavšič. Izvoli.
Hvala lepa in dober dan vsem.  Tale razprava poteka tako kot potekajo že zadnji mesec, z ene strani poslušamo hvalospeve, iz druge pa apele po nekem razumskem oziroma vsaj malce bolj razumskem pristopu in temu jaz nikakor ne bi rekel metanje polen pod kolesa in virus je postal kar na enkrat izgovor za vse. Treba je ločiti, neki so ukrepi za zajezitev širitve virusa kot so predvsem zdravstven narave, danes pa se pogovarjamo o finančnih ukrepih za zagon gospodarstva po tem, ko virusa ne bo več. In če bi lahko se razpravljali o tem ali so bili katerikoli ukrepi učinkoviti, potem bi dejansko morali zdajle zamrzniti vse skupaj in se oglašati šele čez pol leta. Zakaj? Vodilni ekonomisti že nekaj časa govorijo, lahko spremljamo, da bo nujen drugačen pristop k reševanju posledic korona krize. Nikoli več ne bo tako kot je do zdaj bilo. Tukaj pa spremljamo ukrepe, ki smo jih bili vajeni pri reševanju prejšnje krize iz leta 2008, torej reševanje nekega finančnega segmenta, čeprav vemo, da je kriza, ki bo zdajle nastala, po samo mesecu dni neposlovanja mnogo težja in mnogo hujša od tiste iz leta 2008. Celotno gospodarstvo je pred tem, da se zruši, pa ne samo slovensko, globalno. In zdaj se jaz sprašujem, kje so zdaj vsi tisti dobički, ves kapital, ki se je akumuliral v odlični konjunkturi, ko je izzvenela finančna kriza. Brez ideologije lahko vsi ugotovimo kam je šel ta dobiček. V tistih 5 % ljudi, ki upravlja z globalno ekonomijo, pa to ni ideološko mišljeno. Torej tistih, ki upravljajo z našimi življenji. Kdo pa izgublja? Tisti, ki imajo že zdaj premalo. Zato je nujno potrebno pogledati izven bilančnih izkazov zadržanih dobičkov kapitala družb. Vse to obstaja namreč samo na papirju. Likvidnost pa je ali akumulirana v največjih bankah ali pa obstaja samo na nekem elektronskem nivoju. Edina valuta, ki nam ostaja zdajle, je potencial sprememb, ampak se ga ne lotevamo niti v homogenih normalnih časih kaj šele zdajle v kriznih, tako da, z največjim dolžnim spoštovanjem tako do koalicije kot tudi do Vlade, jaz ne morem biti optimist, ko berem te zadeve in te predloge. Očitno je   59.a TRAK: (MK) – 13.55  (nadaljevanje) da ne bosta važna ne več ne nafta, ne industrija, ostalo bo važno tisto, kar imamo dejansko mi doma, to je delavski potencial, voda in mogoče zlato. Ampak tudi zlata ne moreš jesti, lahko ga daš samo nekam ob strani. In mi danes govorimo o gašenju velikega števila mini požarov, ki govorijo s tako intenzivnostjo, da so razsvetlili oziroma poskušajo razsvetliti cel svet, ampak mi si še vedno zatiskamo oči pred tem, da bodo potrebne spremembe, predvsem v mentaliteti in pristopu reševanja. In navidezno zdaj te majhne požare gasimo z odpiranjem mošnjička, pa vsak dobi premalo. Ali bomo s tem kaj rešili? Ne vem. Iskreno upam, da bomo, ampak verjamem pa ne. Kaj vidim jaz? Dvig izdatkov, dvig zadolženosti, del parlamenta, pa ne v večini pa se sprašuje ali bo to dejansko imelo kakšne učinke ali ne. Pa spet, ni to metanje polen pod kolena oziroma pod noge, ampak je apel, da bi se malce bolj razumsko vsega skupaj lotili. Grozi nam enormna brezposelnost. Nekateri napovedujejo tudi 250 tisoč brezposelnih v Sloveniji, to bo kolaps, ne samo državnih sistemov, ampak celotnega gospodarstva. Koncentracija moči pa seveda ostaja in ta je tista, ki je edina pomembna namreč, moč.  In še enkrat vsa sprašujem, tako kot sem vas na odborih, kot sem vas na prejšnjih obravnavah zakonov. Ali imate že kakšno idejo, kaj bi jutri? To bi ljudje radi slišali, kaj bo jutri? Da jih pomirimo, da bodo videli, da imajo tudi eno leto prihodnosti vsaj, ne pa da si zatiskamo oči in potem pa slišim celo zakon je dober. Ne, zakon, vsaj tisti, ki ga bomo obravnavali v naslednji točki je slab, ker če bi bil dober, ga ne bi že tretjič popravljali in ga popravljamo tretjič danes. In zakaj ga popravljamo? Zato ker pač prvič je bilo treba iti z zaprtimi očmi čez vse tisto, kar smo predlagali. Konstruktivno smo predlagali, sigurno od vseh 100-ih predlogov naših niso bili vsi tako slabi, da bi jih bilo potrebno zrušiti in to še popolnoma brez argumentov, samo s pritiskom na gumb je vse skupaj odletelo. Mi v koaliciji smo vsaj bili toliko pošteni pa smo povedali, zakaj ne. Tega pa od vas, poleg tega, da ne slišim, kaj bo jutri, da bomo mirni, tega od vas nisem doživel.  In, kar se tiče glasovanja na odborih, na financah sem tudi jaz član, nisem bil proti samo iz enega razloga. Zato, ker se mi zdi, da je vseeno boljše nekaj kot pa nič. Hvala lepa.
Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Še kdo poleg poslanca Koražije? Še? Potem bomo začeli s prijavo. Prijavljen samo Boštjan Koražija. Kolega izvolite.
Spoštovani podpredsednik, najlepša hvala za besedo. V bistvu, ko se danes tukaj pogovarjamo, je v bistvu ravno problem v tem, da nas ima v bistvu ta Vlada, pa koalicijske stranke…
Prosim za pozornost.
… za talce in butalce tukaj v tem parlamentu. Problem je v tem – za butalce nas ima zaradi tega, ker ko mi kaj predlagamo, pa smo kritični do tistega predloga oziroma do njihovih predlogov, potem takoj vračajo, ja, da nič ne vemo, da nič ne znamo, da se ne spoznamo na stvari, v glavnem konstantno se spomnim, da zadnji dveh leti poslušam s te druge strani na drugi strani eno in isto. Tudi, če kaj dobrega predlagamo ni v redu, je za nič, vi nič ne veste, in konstantno in to je očitno tudi ta Vlada v bistvu ponotranjila do potankosti, žal. In tudi ne razumem, čisto tudi recimo Stranka SMC, ki imajo očitno   (nadaljevanje) tudi recimo stranke SMC, ki imajo očitno nek resen problem, ker vsak po svoje govorite neke zadeve, ne vem, eni proti Vladi, eni za Vlado, a ste v Vladi, a niste v Vladi, odločite se enkrat. Potem, kar se tiče, glede tega, da smo talci v bistvu vseh vaših teh tudi predlogov, ki ste jih danes predlagal, pa tudi žal cela Slovenija. Poglejte, gospod Šircelj je prej, po mojem tudi nehote, mu ne zamerim, razlagal o tem, da je pač bil javni promet zaprt oziroma pač ukinjen zaradi tega, ker so tudi stala države to imele. To ne drži. Avstrija in Nemčija ima ta javni promet v času koronakrize vseskozi / nerazumljivo/ v mejah države odprte oziroma / nerazumljivo/. Tako da to… Ampak ne zamerim. Druga zadeva je pa tudi to, glede tega, da smo pač talci tudi teh odločitev. Glejte, poslušajte, saj vsak dan poslušamo, pa gledamo po televiziji strokovnjake, ki pa v bistvu, ne vem, so celo vodje nekih določenih strokovnih skupin, pa niti ne vejo za osnovne podatke, za nekih 50, ne vem, številk. In to je v bistvu tudi osnovni problem, ki ga jaz vidim pri vas kot Vladi oziroma tudi pri koalicijskih strankah, da podpirate v bistvu nestrokovne odločitve.  Hvala.
Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Poleg kolega Soniboja Knežaka še kdo? Izvoli, kolega.
Hvala, predsedujoči. Najprej niti nisem mislil razpravljati, pa me je kolega Pogačnik malo spodbudil predvsem s tem drugim delom, ko trdi, da smo v SD nasprotovali dvigu povprečnin za občine. Zdaj, razlika med prejšnjo Vlado pa med tistim kar počnete zdajle v zadnjem mesecu in pol je ta, da se je prejšnja Vlada kljub dobrim finančnim prihodkom in ugodnim gospodarskim razmeram ravnala gospodarno. Gospodarno in odgovorno do te države. Sam sem bil velik nasprotnik, tudi pisal sem ministru za finance s predlogom, da namesto, da tako zmanjšujemo javni dolg, ki smo ga res zmanjševali in s tem odgovorno ravnali do naslednjih generacij, da bi namesto več denarja porabili za investicije. Na žalost moj glas ni bil slišan in smo pač nadaljevali to politiko, ki je sicer dolgoročno za državo dobra. Zdaj, tista primerjava kar sem hotel pa reči med prejšnjo Vlado, sam sem bil tudi izredno jezen na premierja Šarca, ker je na tak način odstopil brez posvetovanja s koalicijskimi partnerji, pa vendar je treba priznati, da razlika med tistim kar počnete danes je, da v del paketov, ki so sicer nujni, ki so mimogrede nič kaj posebnega, ni nobena posebna pogruntavščina te Vlade, ampak je »copy-paste« ukrepov z neko 14 dnevno zamudo, ki jih delajo pri nas v sosednji Avstriji in pa Nemčiji, razen nekaterih naših pogruntavščin, ki so po mojem, ne vem, nore, če samo omenim diskriminacijo upokojencev in vse tisto kar počnete z njimi zdaj, od trgovin pa do vsega tega, je pa to, da to Vlada bo zadolžila generacije ne samo za naslednji mandat, ampak mislim, da za več generacij mlade z ukrepi, ki so potrebni ali pa niso potrebni. Če že razumem paket ukrepov za gospodarstvo, so pa seveda, ta paket ukrepov, ki so sicer nujni, ste pa vpletli eno kopico nekih bombončkov z nekimi denarnimi sredstvi za skupine, ki sploh sami nekateri ne vejo zakaj bodo dobili zdaj določena denarna sredstva. In to ne delate nič drugega kot neodgovorno do Vlade, ki bo naslednja in pa morebiti še kakšna zraven, ker bo morala tisto vse kar počnete danes, del nepotrebnih ukrepov, bo morala tudi poskrbeti, da bo ta država tudi odplačala. Hvala lepa.
Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Če ne želi, potem zaključujem razpravo. Prehajamo k amandmaju 9. člena ter k 9., 15. in 17. členu. Ker so amandmaji Poslanske skupine Levica k naslovu 9. člena ter k 9., 15. in 17. členu vsebinsko povezani, bomo o njih razpravljali skupaj. V razpravo torej dajem naslov 9. člena, 9., 15. in 17. člen ter štiri amandmaje Poslanske skupine Levica in amandma Poslanske skupine LMŠ. Želi kdo razpravljati? Želi. Potem odpiram postopek prijave. Besedo ima poslanka Andreja Zabret. Izvoli.
Hvala za besedo.  Ja, k 9. členu je LMŠ, že na Odboru za finance smo dali ta amandma, pa je bil zavrnjen, pa ga danes ponovno vlagamo. V 9. členu se v prvem odstavku na koncu doda besedilo: »kreditojemalec se mora s ponudbo za odkup njegove terjatve strinjati«. To pomeni, da se z amandmajem določa, da se v primeru, ko kreditojemalec redno odplačuje svoje obveznosti in bi se banka in SID banka dogovorili za odkup terjatev do kreditojemalca, da zahteva tudi soglasje kreditojemalca. Hvala.
Hvala lepa. Še poslanec mag. Dušan Verbič. Izvolite.
Hvala lepa za besedo, predsednik, podpredsednik Državnega zbora.  Kar se tiče amandmaja vloženega s strani poslanske skupine Liste Marjana Šarca, moram priznati ne razumem v čem je smisel tega amandmaja, kajti vrnitev denarja ali ti daješ kredit, vrneš denar kreditodajalcu ali poroku. V vsakem primeru moraš vrniti. Predvidevam, da niso računali, da bodo tukaj odpisi dolga. Kar se tiče poslanske skupine Levice. V 9. členu predlagajo dopolnitev in je moje temeljno vprašanje ali bi želeli ponovno vzpostaviti banko, ki je v državni lasti, da se v Republiki Sloveniji nismo naučili pet milijardne dokapitalizacije. In kar se tiče v nadaljevanju, da s tem rešuje poslovne banke. To je navadno politično zavajanje, kajti dejstvo je, da tisti, ki posodi denar, je upravičen-
Hvala lepa. Čas je potekel. Želi še kdo razpravljati?  Ker ni več interesa za razpravo, zaključujem razpravo. O amandmajih bomo odločali danes v okviru glasovanj.  S tem prekinjam to točko dnevnega reda.  Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O INTERVENTNIH UKREPIH ZA ZAJEZITEV EPIDEMIJE COVID-19 IN OMILITEV NJENIH POSLEDIC ZA DRŽAVLJANE IN GOSPODARSTVO v okviru nujnega postopka. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada.  Za dopolnilno obrazložitev dajem besedo predstavniku vlade mag. Andreju Širclju, ministru za finance.  Izvolite.
Hvala lepa, spoštovani podpredsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, gospe in gospodje.  Predlog zakona o katerem razpravljamo danes, v prvi vrsti vključuje dodatno skupino ranljivih oseb, za katere je bilo ugotovljeno, da so pri pripravi osnovnega zakona izpadli oziroma niso bili uvrščeni v zakon. Določene rešitve se nanašajo na nejasnosti, ki so bile zaznane pri pripravi na izvajanje osnovnega zakona. In določene rešitve, se nanašajo na pripombe strokovne in druge javnosti oziroma upoštevane so pripombe strokovne in druge javnosti. Osnovni cilji predlaganih ukrepov pa ostajajo isti, to je ohranjanje delovnih mest in delovanje podjetij, izboljšanje socialnega položaja ljudi in pri tem še posebej tistih, ki so najbolj ogroženi zaradi epidemije COVID-19.  Predlog zakona tako za novo zagotavlja enkratni solidarnostni dodatek v višini 150 evrov za dodatne skupine ranljivih oseb, kot so primeroma starši otrok s posebnimi potrebami, starši, ki so upravičeni do otroškega oziroma starševskega dodatka, družinski pomočniki, invalidi, vojni veterani, vojni invalidi, člani kmetij, rejniki in drugi. Tu ne želim naštevati vseh.  Na novo se ureja tudi začasna oprostitev plačila davka na dodano vrednost od dobav zaščitne in medicinske opreme, začasno razreševanje oddaje presežnih količin odpadne embalaže in postopkov v zvezi z graditvijo objektov z namenom, da se ta graditev pospeši in da dejansko čim prej pridemo iz krize in da čim prej začnemo delovati na tistih področjih kjer je to že danes ali v bližnji prihodnosti možno. Popravki oziroma dopolnitve osnovnega zakona se nanašajo tudi na poenostavitev oziroma ugodnejšo postavitev pogojev za preverjanje upravičenosti delodajalcev do povračila nadomestil plač delavcem na čakanju oziroma izostanku od dela zaradi višje sile in pogojev za preverjanje upravičenosti samozaposlenih in drugih do mesečnega temeljnega dohodka oziroma oprostitve plačil prispevkov. Pri slednji se razširja tudi krog oseb, ki bodo upravičeni do temeljnega mesečnega dohodka oziroma oprostitve plačil prispevkov, predvsem tu poudarjamo starše, ki koristijo določene pravice iz naslova starševskega varstva. Pri tem želim poudariti, da se bodo te pravice priznavale za nazaj, torej od 13. marca dalje. Poudarjam tudi da smo prilagodili tiste določbe zakona, ki določajo zahteve po vračilu sredstev, ki so jih določeni upravičenci prejeli. Tukaj mislim predvsem na delodajalce in v tem primeru oziroma s to rešitvijo delodajalci ne bodo vračali prispevkov za katere so bili oproščeni za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če bodo izplačali plače, nagrade delavcem. To se pravi vračali bodo v primeru, če bodo izplačevali dobičke ali če bodo plačevali nagrade poslovodstvu, v tem primeru ja, bo treba vrniti vse te neplačane prispevke, če bodo nagradili delavce v tem primeru ne. Dopolnitve se nanašajo tudi na področje odloga plačila kreditnih in drugih obveznosti, pravice delavcev, delovanje javnega sektorja v času epidemije, določbe se nanašajo tudi na preprečevanje pranja denarja in financiranje terorizma, izvajanja javnih storitev, uvajamo vrednotnice na področju turizma. Predvideli smo tudi določene rešitve, ki so potrebne zaradi drugih težav na posameznih področjih delovanja gospodarstva. Spoštovani, Vlada meni, da predstavlja predlog zakona nujni nadaljnji korak za spopadanje z epidemijo COVID-19, zato Vlada predlaga, da podprete predloženi zakon. Hvala lepa.
Hvala lepa. Predlog zakona je obravnaval Odbor za finance. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsedniku Robertu Polnarju. Kolega poslanca ni. Nadaljujemo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Besedo ima poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti in Ference Horväth, ga tudi ni. Potem ima stališče Poslanska skupine Slovenske demokratske stranke in mag. Marko Pogačnik. Ga tudi ni. Stališče poslanke skupine Liste Marjana Šarca bo predstavila Andreja Zabret, jo tudi ni. Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov bo predstavil Matjaž Han. Izvoli.
Hvala lepa, še enkrat, spoštovani podpredsednik, spoštovani minister.  Nenadna ustavitev javnega življenja in globalni gospodarski zastoj zaradi nove virusne epidemije, seveda zahteva hiter usklajen in zadosten odziv države. Omejevalni ukrepi so za nekatere panoge pomenili popolno ustavitev dejavnosti, a saj z obetom, da se bosta čez nekaj mesecev življenje in posel vrnila v neke normalne tirnice. V drugih dejavnostih so poleg ustavitve soočeni tudi s popolno negotovostjo, saj vedo le, da tudi po koncu epidemije povratka v staro realnost žal ne bo. tretji, pa se v tem času soočajo z bistveno več dela, z manj denarja oziroma z višjimi stroški, le redki imajo v tem času višje prihodke od običajnih, mnogi od njih žal zato, ker tržne   (nadaljevanje) razmere zlorabljajo za lastni dobiček. Vlada se je odločila, da opisano situacijo rešuje s paketnim pristopom. Najprej je marca sprejela set zakonov, ki so omogočili čakanje na delo in odlog kreditnih obveznosti. Vzela pa si je tudi izjemna javnofinančna pooblastila s katerimi je praktično razveljavila sprejeti proračun, Državni zbor pa popolno odrezala od proračunskega načrtovanja. Šele potem je prišel na vrsto tako imenovani prvi proti korona paket, katerega pa popravke obravnavamo danes.  Sprejeti zakon je prinesel novo delno poenoteno ureditev subvencioniranega čakanja na delo, uvedel temeljni dohodek za določene kategorije samozaposlenih ter solidarnostni dodatek za ranljive skupine. Poleg teh ekonomsko socialnih ukrepov pa je zakon posegel še v vrsto drugih zakonov in uzakonil druge rešitve, od katerih mnoge, po našem mnenju, nimajo prave zveze z odpravo posledic epidemije, predvsem členi, ki omogočajo dodatno represijo nad prebivalstvom, ki se vestno drži prepisanih ukrepov, pa so bili seveda tudi z naše strani in iz opoziciji deležni kritike.  Vladna koalicija je v obravnavi izvornega predloga zakona v bistvu preglasovala vse amandmaje, preglasovala tudi na nek način ali pa preslišala vse pomisleke in predloge za izboljšave opozicijskih strank, saj naj bi vključili kakorkoli da naj bi vse te vključili v naslednji paket, ki pa je danes pred nami. Tudi ta paket, ki je danes pred nami ni na nek način deležen podpore na tak način, da bi kakršenkoli amandma ali pa naš pogled Socialnih demokratov na nek način upoštevali. Vendar mi zaradi tega ne bomo žalostni, bomo pa na nek način pokazali s prstom tudi na tiste, ki nas na nek način niso želeli poslušati. Sprašujemo se, kaj je z najemninami. Najemninami, ki jih naši najemniki zaradi, bom rekel, na nek način izpada prometa ne morejo plačevati. Tudi teh najemnin ni v tem zakonu. Moramo nekaj tudi pozitivnih stvari postaviti na nek način, da smo na nek način vključili javne zavode, da smo občinam v bistvu povrnili to, da bodo lahko poplačevali stroške glede vrtcev in tako naprej. Nekaj smo pomagali tudi invalidom. In lahko bi nekaj stvari še naštel, vendar generalno pa se mi zdi, da bomo lahko videli ali bodo ti ukrepi prejeli šele čez nekaj mesecev, ko bomo prišli iz te zdravstvene krize ven. Kar se tega tiče, tega zakona, mi bomo še v tem sprejemanju zakona dali nekaj svojih amandmajev. Opozorili na probleme, ki jih mi vidimo, na katere se tudi na nas obračajo. V primeru, da ne bo noben naš amandma in noben naš pomislek sprejet in vključen v to zakonodajo takega zakona ne moremo podpreti. Hvala lepa.
Hvala lepa.  Poslanka Monika Gregorčič bo predstavila stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra.  Izvoli.
Hvala lepa, spoštovani podpredsednik. Spoštovani poslanke in poslanci, predstavniki Vlade! Morda je danes na mestu vprašanje zakaj obravnavamo novelo zakona, ki smo ga sprejeli pred kratkim. In res je, sprejemali smo ga v naglici, vendar s ciljem, da se čim prej pomaga vsem prizadetim zaradi epidemije. Smo se pa že tedaj zavedali, da kdor dela stori tudi nenamerno kakšno napako in istočasno je bila zato tudi dana obljuba, da bomo vse pripombe natančno proučili, ovrednotili, vse smiselne rešitve pa tudi upoštevali v obliki popravkov in jih vnesli v novelo zakona, ki je danes pred nami.  Že s prvim, tako imenovanim antikorona zakonom, so bili tako dani nastavki za pomoč državljanom in gospodarstvu. Danes pa v ta zakon vnašamo nujne popravke, da zagotovimo rešitve in pomoč tudi za vse tiste, ki so v prvi verziji nehote izpadli.  V SMC smo pri pripravi te novele aktivno sodelovali in nas veseli, da so bili tudi nekateri naši ključni predlogi upoštevani. Naj naštejem, do pomoči bodo upravičeni tako tudi manjši delodajalci, ki opravljalo zavarovalniško dejavnost in pa vsi, delno samo zaposleni, kar je zelo pomembno, predvsem za mlade starše, ki zaradi starševskega varstva svojo dejavnost opravljalo le krajši delovni čas in do solidarnostnega dodatka 150 evrov, bodo po novem upravičeni tudi vsi izredni študentje, ki niso v rednem delovnem razmerju ter delno zaposleni invalidi. Tudi zaradi ugodnejših kriterijev in bolj preglednega načina ugotavljanja zmanjšanja prihodkov podjetij ter samozaposlenih, tudi širimo krog upravičencev do ukrepov in finančnih pomoči. In nenazadnje, je zaradi odpovedi potovanj urejena tudi ustrezna zaščita potrošnikov, za že vplačane turistične aranžmaje. Še vedno pa, po naši oceni, nekaj težav ostaja nenaslovljenih. Pri tem imam v mislih predvsem poslovne najemnine in leasinge. Prizadevali si bomo, da po vzoru moratorija za odplačila kreditov, vzpostavimo podobne mehanizme tudi za leasinge in poslovne najemnine, kajti s tem bi omejili negativne posledice, predvsem za tiste dejavnosti, ki v času epidemije ne smejo poslovati ali pa je njihovo poslovanje izjemno omejeno. Tukaj imam v mislih predvsem transport in trgovino. Ocenjujemo, da je te rešitve potrebno najti v tako imenovanem tretjem sklepu, sklopu »antikoronskega« zakona, katerega glavni poudarek naj bi bila tudi pomoč turistični dejavnosti in pa nadaljnji ukrepi za oživitev gospodarskih aktivnosti. V Poslanski skupini Stranke modernega centra pozdravljamo vse ukrepe, ki se že izvajajo in se še bodo, in ki bodo potrebni za odziv na šok, ki ga epidemija predstavlja za gospodarstvo in za širše družbeno življenje. Epidemija in posledično gospodarska recesija, sta dejstvi, vse negativne posledice pa lahko premagamo prej, če ju sprejmemo kot izziv in priložnost za enotnost in pozitivne spremembe. Hvala.
Hvala lepa. Poslanec Luka Mesec bo predstavil stališče Poslanske skupine Levica. Izvoli.
Ja, hvala lepa. Mi smo poskušal od začetka sprejemanja prvega korona paketa pristopit karseda konstruktivno in z predlogi amandmajev, takrat smo jih pripravil čez 30 strani, popravljat zakon, kolikor bi ga lahko, odpravljat luknje. Vlada takrat ni upoštevala niti enega našega amandmaja. Prosila nas je za popravke, spet smo jih spisal, prek 30 strani popravkov, ampak tudi od teh, jih je bila upoštevana le peščica. Nekaj so dobil rejniki, nekaj bodo dobil samozaposleni starši, nekaj bodo dobil invalidi, ki delajo v invalidskih podjetjih in odpravilo se je delno, te zelo loterijske kriterije za samozaposlene, ki so prosil za pomoč. To je pa tudi približno vse. Tako da, jaz v bistvu težko razumem to Vlado, ker jo vodijo stranke, ki so več let vztrajno nastopale proti birokratizaciji, govorile o administrativni razbremenitvi, zdaj pa so pripravile izjemno birokratiziran zakon, ki marsikomu otežuje dostop do pomoči in iz te birokratske mreže izpušča celo vrsto ljudi skupin, ki bi lahko do pomoči prišle ali pa bi jo potrebovale, pa ne bodo mogle. Ob tem je tukaj tudi nekaj nesorazmerij, ki smo jih tudi v prejšnjem stališču omenjal, se pravi, v prvem planu Vlade so banke in podjetja. Recimo, banke bodo zamrznile kredite, ampak obresti tečejo, kar pomeni, da bodo na dolgi rok zbrale več obresti na posamezna posojila. Podjetja lahko prejmejo subvencije, pa lahko delavce odpustijo, ko pa pridemo do prebivalk in prebivalcev, pa vidimo, da lahko recimo ljudje dobijo nadomestilo za brezposelnost, ampak jih lahko zavod pošlje, proti njihovi volji, na delo na kmetijo. Če pa zdaj grem na glaven problem, to je, koliko skupin je še vedno izpuščenih in Vlada tega noče odpravit, pa bi se na hitro sprehodil čez naše glavne komentarje. Zdaj, najprej so tukaj samozaposleni. Še vedno bodo moral pomoč vračat in pogoji so precej restriktivni, hkrati so vprašanje delno samozaposlenih, se pravi, tisti, ki niso polno samozaposleni, ampak delno, ti do pomoči niso opravičeni. Potem so tu študentje, ki imajo dva problema. Prvi so najemnine. Za najemnike zasebnih stanovanj ni nikakršne pomoči. Drugo je dodatek, ki ga dobijo. Dobili odo 150 evrov tisti, ki živijo v Sloveniji, ne bo pa nobenega posebnega nadomestila za študente, ki so se postavili na svoje noge, ki živijo od svojega dela, pa tega dela ne morejo opravljati. Kot ne bo za študente, ki nimajo trenutno prebivališča v Sloveniji. Bodisi tuji študentje pri nas, bodisi slovenski študentje v tujini. Tukaj, če dam en primer. Poznam par ljudi, ki recimo delajo v Berlinu kot »freelancerji«. Oni so dobili tam državno pomoč, ne glede na to, da niso nemški državljani ali pa, da tam nimajo stalnega prebivališča. Potem imamo dijake, predvsem iz revnih družin. Potem imamo starejše v domovih, ki jim država ne nameni bolnišničnega zdravljenja, ampak so še vedno večinoma v domovih za starejše. Potem imamo delavce v zasebnem sektorju, ki bodo v nasprotju s tistimi v javnem sektorju, dobili pavšalni znesek, 200 evrov dodatka, ne glede na izpostavljenost virusu pri svojem delu. Če karikiram, tudi nekdo v zasebnem domu za starejše občane bo dobil zgolj 200 evrov, tudi če je tam epidemija. Potem imamo prekarne delavce, ki so izpuščeni iz pomoči. Delavci v javnem sektorju bodo lahko opravljali na zahtevo predstojnika 80 nadur na mesec, kar je 100 % več kot znaša zgornja omejitev. Potem imamo tukaj upravičence do vseh vrst pomoči iz javnih sredstev. Namreč nadomestila iz tega zakona se jim bodo štela v cenzus. Potem imamo brezposelne, ki če so izgubili pravico do nadomestila za brezposelnost, se bodo znašli v težavah, ker jim je ta zakon ne podaljšuje, službe bo v teh časih težko dobiti. Skratka, imamo še cel kup lukenj, ki smo jih poskušali popravljati na odboru in kolikor je zakon ostal odprt, amandmaje ponovno vlagamo tokrat. Ampak pod črto, pač moram reči, da je drugi korona zakon razočaranje. Vlada je ne nazadnje obljubljala, da bo vse stvari na katere smo opozarjali, tokrat popravila.
Hvala lepa. Poslanec Jožef Horvat bo predstavil stališče Poslanske skupine Nova Slovenije – Krščanski demokrati. Izvoli.
Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani gospod minister, kolegice in kolegi! Naj ponovno poudarim, da se je Vlada zelo premišljeno lotila priprave zakonodaje pomoči paketov za državljanke in gospodarstvo. In kar je posebej pohvalno je to, da je vključila praktično vse možne deležnike. Tako delodajalske organizacije, zbornice, sindikate in seveda najprej tudi si okrog sebe oziroma za pomoč postavila, imenovala posvetovalno skupino, ki jo je vodil in jo še vodi dr. Matej Lahovnik. Vključena oziroma povabljena je bila tudi celotna opozicija, ki se je močno angažirala, kar je hvale vredno z amandmaji. Kar pa ni hvale vredno pa je to, da je opozicija imela rok do ponedeljka do 15. ure, da pripravi svoje predloge. Torej pred sprejemanjem teh paketov, tako novela PKP1 in PKP2, ki govori o likvidnosti, pa praktično po meni znanih informacijah, z opozicije ni bilo niti odgovorov. Ampak kakorkoli že. Tudi Poslanska skupina Nova Slovenija – Krščanski demokrati se je močno angažirala pri noveliranju tega PKP1, torej Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije Covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo. Prisluhnili smo mnogim fizičnim osebam, organizacijam, ki so nam pisale. Nekateri so nas sicer spraševali, zakaj se pa vi toliko angažirate, saj ste vendar vladna stranka. No, to je napačno razumevanje. Pravilno razumevanje je, da vsi, sploh pa odločevalci se moramo angažirati in tako s skupnimi predlogi, s skupnimi idejami priti do najboljših rešitev.   (nadaljevanje) Od sprejema prvega paketa pomoči PKP-1, ki ga predstavlja obsežen Zakon o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo so se kot rečeno na nas obračali številni državljani s svojimi predlogi, dobrimi predlogi kako bi paket lahko torej še izboljšali. Ker smo stranka, ki je blizu ljudem smo jih v pripravi popravkov PKP-1 - kar sedaj ravnokar obravnavamo – v kar največji možni meri upoštevali. Dosegli smo, da so v predlog spremenjenega zakona vključeni nekateri naši, kar številni naši predlogi, za kar se zahvaljujem seveda najprej koalicijskim partnerjem in seveda, potem tudi Vladi, ki nam je prisluhnila. Eden od takšnih ukrepov je sprememba dolžnosti delavca v času začasnega čakanja na delo na delodajalčevo zahtevo se vrne na delo do 7 dni v tekočem mesecu. Gre za bolj življenjski ukrep oziroma bolj življenjsko ureditev. Naslednji. Znižanje pogojev upada prihodkov za koriščanje pomoči z 20 na 10 %. Do ukrepa so torej upravičeni tisti delodajalci in samozaposleni, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020, zaradi epidemije upadli za več kot 10 %. Kot referenčno obdobje za ugotavljanje zmanjšanje prihodka samozaposlenih se ne upošteva več primerjava med februarjem in marcem 2020. Uporabi se primerjava prihodkov med letoma 2019 in 2020. Če samozaposleni ni posloval v celotnem letu se uporabi povprečje. Gre torej za širše opazovano obdobje, kar se nam zdi bolj objektivno in pravično. Mesečni krizni dodatek v višini 200 evrov prejmejo tudi zaposleni invalidi. Med upravičence za mesečni temeljni dohodek / znak za konec razprave/ in oprostitev prihodkov se doda vse delno samozaposlene. Enkratni solidarnostni dodatek v višini 150 evrov se izplača tudi izrednim študentom. Enkratni solidarnostni dodatek v višini 150 evrov prejmejo tudi invalidi, družinski pomočniki, rejniki, upravičenci do starševskega dodatka, dodatka za nego otroka, materialnega oziroma starševskega nadomestila, upravičenci do delnega plačila so za izgubljeni dohodek, zaradi nege in varstva otroka ter vojni veterani in vojni invalidi in tako dalje in tako dalje.  Mi bomo seveda to novelo zakona podprli.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Postopkovno, Luka Mesec.  Izvoli.
Hvala.  Ni v navadi, da sem stališči poslanskih skupin daje postopkovne predloge, ampak prosim vas, predsednik, da opozorite gospoda Horvata, da ni krščansko lagati tudi, če gre za stališče poslanske skupine.  Vi pravite, da opozicija ni poslala predlogov pred obravnavo. Mi smo kljub temu, da smo zakon kljub drugačnemu dogovoru spet dobili za vikend, da minister ni prišel predstaviti zakona in da je bil rok v soboto dan ponedeljek ob 15. cel vikend imeli strokovno ekipo na delu, zato da smo predlagali te predloge kot sem prej rekel več kot 30 strani. Enostavno ni korektno, ni fer predvsem pa ni krščansko, da sedaj Sloveniji govorite kako opozicija ni poslala predlogov. Smo jih in prosim, predsednik, da ga opozorite.
Hvala lepa.  Sedaj stališča poslanskih skupin so stališča poslanskih skupin. Upam, da boste v razpravi, ki bo temu čez par minut sledila tudi te stvari razčistili. Predlagam, da nadaljujemo.  Poslanec Marko Bandelli, bo predstavil stališče Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek.  Izvoli.
Hvala, predsedujoči.  Spoštovane kolegice in kolegi!  Predlog novele odpravlja napake, na katere smo opozarjali tako v SAB kakor v celoti opoziciji. V imenu prebivalstva in gospodarstva obžalujemo, da se na naša opozarjanja ni odzval niti eden predstavnik vladajoče koalicije. Vse napake niso odpravljene zlasti poseg v Zakon o nalezljivih boleznih in dodelitev posebnih pooblastil policiji. Namesto, da bi Vlada v noveli črtala ustavno sporna določila je odločitev prepustila Ustavnemu sodišču. Celotni zakon je podvržen pravilom Evropske komisije za dodeljevanje državnih pomoči gospodarskim subjektom, zaradi česar so za   (nadaljevanje) prejemnike uvedeni dodatni strožji pogoji. Vlada pogoje spreminja že tretjič. V SAB se zavzemamo za socialno državo. V prvem protikorona paketu je bilo izpuščenih kar nekaj skupin, ki potrebujejo pomoč zaradi posledic epidemije. Skupina, ki ji je SAB namenila posebno pozornost so tisti samozaposleni, ki so zavarovani na dveh različnih podlagah. Ti prvotno niso bili upravičeni, ne do oprostitve prispevkov in ne do mesečnega temeljnega dohodka. In kdo konkretno predstavlja to kategorijo zaposlenih? Samozaposleni starši, ki delajo krajši delovni čas, starši, ki koristijo porodniški dopust, družinski pomočniki in številni drugi, ki so jim nerazumni in nelogični pogoji neupravičeno odrekali pomoč.  Naj spomnimo, da so si privilegirani podpredsedniki Vlade takoj, predstavniki Vlade takoj po razglasitvi krize zvišali plače za 8 %. Pod plazom kritike si jih potem s prvim protikorona zakonom znižajo za 30 %. Vendar jim zakon kljub temu dopušča možnost izplačila kriznega dodatka v višini 100 %. Poslanska skupina SAB je že v času sprejemanja prvega protikorona zakona vložila amandma, ki preprečuje, da bi si funkcionarji, najvišji predstavniki Vlade in ministrstva zvišali plače pod pretvezo izplačila kriznega dodatka. In še kako dober instinkt smo imeli glede na to, da se je Vlada na dopisni seji še pred obravnavo drugega protikorona zakona plače iz naslova kriznega dodatka zvišala za 35 %. Takšno povsem nesolidarno početje smo poskušali preprečiti že drugič. A ne Vlada in niti eden predstavnik koalicije temu ni prisluhnil. V SAB smo predlagali znižanje plač vodilnim v državnih podjetjih. Trdno smo prepričani, da morajo biti tudi oni zgled prebivalstvu pri spoštovanju ukrepov za omilitev negativnih posledic in solidarnosti. V SAB vemo, da vsaka velika finančna transakcija odpira dvome o pravični delitvi in predvsem porabi sredstev. Dogajanje vezano na afero zaščitne opreme te dvome še kako potrjuje. Zato smo ponovno predlagali poseben parlamentarni nadzor nad dodeljevani in porabo kriznih sredstev. Gre za velike vsote denarja, zato želimo, da jasno vemo, kam bodo šla sredstva in da se zelo jasno izvaja nadzor nad presojo upravičenosti do porabe velikega javnofinančnega paketa, ki bo pomagal pri likvidnosti našega gospodarstva. Epidemija COVID-19 bo v vsakem primeru v dolgoročnem vidiku pustila hude posledice za gospodarstvo. Če ne bomo sedaj ukrepali in vzpostavili takojšnjega nadzora nad dodeljevanjem, upravičenostjo in porabo s strani Republike Slovenije. Po epidemiji novega koronavirusa se obeta tudi globoka gospodarska kriza, zato nas več kot upravičeno v SAB skrbi, da se ne bo ponovilo dogajanje iz leta 2012, ko je bila takratna kriza razlog za poskus demontaže socialne države.  V Poslanski skupini SAB menimo, da je prav ta država, da je prav, da država / opozorilni znak za konec razprave/ pomaga prebivalstvu in gospodarstvu v duhu solidarnosti in socialne države, zaradi česar zakonu ne bomo nasprotovali. Hvala za vašo pozornost.
Hvala lepa. Poslanec Robert Polnar bo predstavil stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije. Izvoli.
Hvala za besedo gospod podpredsednik, gospe poslanke in gospodje poslanci.  Kaj storiti, je največji izziv, s katerimi se trenutno soočamo politični odločevalci. Predlogov bo vedno več, v skladu s poglabljanjem in razširjanjem dimenzij krize. Vse bolj jasno pa se kaže razrešitev ne samo pri nas, tudi v drugih državah. In naj se sliši še tako neverjetno, to je povratek k državi blaginje, ki bo državljanom zagotavljala osnovne življenjske storitve, omejevala razsipavanje javnega denarja, organizirala racionalno javno upravo in uvedla progresivne davke na dohodke in premoženje državi, ki bo znala zmanjšati uničujočo stihijo svobodnega trga brez kakršnihkoli omejitev. S predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije bo Državni zbor nadgradil več kot 3 milijardni zakonski paket, ki ga je že sprejel. Popravki zakona bodo povečali odhodke proračuna za nekaj manj kot 37 milijonov evrov, vrednost vseh ukrepov bo tako obsegala 3 milijarde in 128 milijonov evrov. Zakonsko novelo razširjamo ukrepe državne pomoči dodatno za okoli 190 tisoč ljudi, celotni proti koronski zakon pa bo omogočil pomoč zavoljo posledic epidemiološke krize za nekaj manj kot milijon in 200 tisoč ljudi. Vrednost vseh proračunskih ukrepov in v poslanski skupini Desus smo prepričani, da ravno za to gre pri tej zadevi, je primerjalno gledano ena večjih med državami Evropske unije. Primerjave z deležem v bruto domačem proizvodu so zgolj v domeni statistične kuriozitete in so neuporabne tudi zato, ker bo dolgove treba vračati v denarju ne pa v deležu BDP. Poudariti je treba, da je to naša realnost, v fiskalnem smislu delamo to kar je mogoče, ne pa tistega kar se vsakodnevno poraba v pregretih glavah krojačev utvar. Vsebinsko gre za popravek zakona, določbe se nanašajo na izenačevanje statusa vseh različnih oblik zaposlenih, upravičenost do enkratnega solidarnostnega dodatka se širi na uživalce poklicnih pokojnin, izredne študente ter na druge ranljive skupine. Zakon je modificiran tako, da je upravičenost delodajalcev in samostojnih podjetnikov do ukrepov pomoči iz zakona vezana na letni upad in ne več na polletni upad prihodkov. Tako so do teh ukrepov upravičeni tisti delodajalci in samostojni podjetniki, ki jih bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na preteklo leto. Če jim prihodki ne bodo upadli v takšnem obsegu, bodo morali pomoč vrniti. Predvidene so nekatere nove rešitve na davčnem področju, za spodbujanje donacij se uvaja nova dodatna olajšava za donacije Republiki Sloveniji za namen odprave posledic epidemije. Omilitev posledic epidemije na področju turizma je predvidena z uvedbo vrednotnic, tako bodo organizatorji potovanj izdali potrošniku vrednotnico v višini plačanega zneska, ki lahko v roku 24 mesecev od njene izdaje vnovči in z njo plača enak ali drugačen turistični paket. Mogoče pa je tudi, da jo prenese na drugega potrošnika. Eden od ključnih ukrepov tega zakona je, da se pospešuje in odpravlja birokratske ovire pri pridobivanju gradbenih dovoljenj. S tem se bo spodbudilo investicije države, občin in zasebnih podjetij, položaja v katerem smo se znašli ne bomo prevladali s čudežem, marveč s čim bolj smotrnim angažmajem proizvodnih zmožnosti celotnega gospodarstva. Učinki na stopnjo zaposlenosti, življenjski standard prebivalstva, fiskalno stanje države in na celotno makroekonomsko okolje se v takih primerih multiplicirajo. Bistveno je ciljno usmerjanje ukrepov financiranih iz državnega proračuna, pri čemer je državni proračun fiskalno organizacijska entiteta, ki ima tako kot katerakoli druga njemu podobna, svoje zakonitosti in svoje omejitve, predvsem omejitve je treba upoštevati, če naj bo naš cilj funkcionalnost proračuna tudi v prihodnjih letih. Upamo, da je vsaj glede doseganja tega cilja možno poenotiti stališča. Poslanska skupina Desus bo podprla popravek zakona zato, ker s tem omogočamo največjo intervencijo države v njeni zgodovini za pomoč gospodarskemu sektorju in posameznim državljankam in državljanom.  Hvala lepa.
Hvala lepa.  Poslanec Jani Ivanuša bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke.  Izvoli.
Hvala lepa gospod podpredsednik Državnega zbora. Lep pozdrav še enkrat vsem skupaj!  Ime zakona je sestavljeno iz dveh delov, prvi del se nanaša na ukrepe za zajezitev epidemije. Naša splošna ocena je, je Vlada sprejela relativno učinkovite ukrepe za zajezitev epidemije, ampak ti ukrepi ne morejo biti dolgoročni, saj so finančno nevzdržni. Ti ukrepi nas stanejo preveč. Ko govorimo o ukrepih za zajezitev epidemije, bi si v Slovenski nacionalni stranki želeli, da bi proračunska sredstva v prvi vrsti namenili za razvoj cepiva. Slovenija bi morala sama razviti cepivo, ne pa, da čakamo Kitajce in druge, ki nam bodo cepivo prodajali po oderuških cenah in preko številnih posrednikov. Tako radi govorimo o vlaganju v raziskave in razvoj, zdaj imamo priložnost, da investiramo v naše farmacevte. Imamo odlične raziskovalce tako na univerzi fakultete za farmacijo kot v gospodarstvu, da ne naštevam vseh farmacevtskih družb. Če bomo sami razvili cepivo, ga bomo lahko prodajali drugim in ne obratno. Najmanj, kar lahko naredimo je, da država zagotovi sredstva, farmacevti pa lahko vsaj poskusijo z razvojem cepiva. Da se marsikaj da narediti so dokazali predstavniki iniciative Slovenski respirator, ki so izdelali štiri prototipe respiratorjev. Slovenija bi lahko sama razvijala vso potrebno medicinsko opremo, da ne govorim o maskah. Vse bi lahko naredili sami. Vlada bi morala v gospodarstvo nameniti sredstva za nakup zaščitne opreme in za prilagoditev delovnih mest, da bi delavci lahko čim bolj varno delali naprej. Epidemije ne bomo rešili z milijardami evrov. S karanteno, ki povzroča ekstremno gospodarsko škodo, smo lahko rešili nekaj življenj, vsekakor pa to ni dolgoročna rešitev. Ne razumem, zakaj nihče ne razmišlja malo naprej. če bi danes s proračunskimi sredstvi zagotovili varna delovna mesta, bi nam bilo v morebitnem drugem valu epidemije veliko lažje, pa tudi veliko ceneje. Država bi morala že danes zgraditi tudi nove nastanitvene kapacitete. Mi nismo Kitajci, da bomo v 14 dnevih postavili bolnico, ampak do jeseni, ko se pričakuje drugi val epidemije, pa bi že lahko bili pripravljeni. Ker se na trgu pojavlja tudi vse več nekvalitetnih zaščitnih mask in razkužil, pozivam tržni inšpektorat, da poostri nadzor na tem področju. Zaščititi moramo zdravje naših ljudi.  Drugi del zakona se nanaša na omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo. Po dobrem mesecu od razglasitve epidemije se že kažejo prve katastrofalne posledice za gospodarstvo in prebivalce. Podjetja se zapirajo in odpuščajo delavce, tisti, ki pa še obratujejo in še ne odpuščajo, znižujejo plače. Težki časi so pred nami.  V Slovenski nacionalni stranki smo skeptični do vladnih ukrepov na področju gospodarstva. Ljudje so pričakovali več. Ko je vlada omenila številko 3 milijarde evrov, so si ljudje naredili izračune. Če bi jih razdelili med 2 milijona državljanov, bi vsak dobil tisoč petsto evrov. To bi bil enostaven in transparenten ukrep, vsak bi dobil nekaj. Tako pa vlada komplicira z zahtevnimi zakoni, ki niti ne zajamejo vseh skupin prebivalstva. Žal se podjetja zapirajo in se delavci odpuščajo navkljub milijardni pomoči države. Torej ukrepi očitno niso zadostni, ne učinkujejo dovolj. Povsem legitimno se vprašamo ali so torej proračunske milijarde gospodarno porabljene. Ne zdi se nam smiselno, da se ljudem in gospodarstvu proračunska sredstva kar podarjajo. Proračunskih sredstev bo enkrat zmanjkalo, mi moramo naše ljudi in gospodarstvo naučiti kako se prilagoditi v času epidemije, da bo delo teklo naprej. Ljudje imajo kredite, ljudje morajo plačevati položnice, ljudje morajo delati – vlada je ljudem prepovedala delo. Mi izgubljamo delovna mesta zaradi ukrepov vlade, ne zaradi epidemije. Ljudem smo dali napačno sporočilo. Hvala lepa za vašo pozornost.
Hvala lepa. Končali smo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih. Preden odprem prijavo za razpravo k 3. členu, je za besedo zaprosil predstavnik vlade državni sekretar dr. Vinko Gorenak. Izvoli.
Vinko Gorenak
Hvala lepa.  Da razjasnim kako so potekala usklajevanja, ker ste nekateri res iznašali podatke, ki niso točni. 13. 4. in 14. 4., to je ponedeljek in torek, sem obiskal vse poslanske skupine in vas prosil za pripombe, odnosno predloge kaj naj zakon vsebuje. Povedal sem vam, da bo zakon sprejet v obliki osnutka na vladi 17. 4., to je v petek 17. 4., 17. 4. smo mi, takrat ste nekateri poslali, nekateri niste. Potem je šla situacija v to smer, da smo 17. 4. osnutek zakona sprejeli na vladi in ga poslali vsem opozicijskim strankam v petek ob 21.09. V petek ob 21.09 s prošnjo, da, se opravičujem, 22.09 s prošnjo, da do ponedeljka do 15. ure odgovorite. Odgovori so bili naslednji. SAB. Ne bomo pošiljali amandmajev, ampak jih bomo vložili na plenarno sejo, odnosno na odbor. Korektno. SNS je kar nekaj poslal, tudi veliko dosegel. LMŠ nisem zasledil nič, SD nič in Levica nič   (nadaljevanje) do roka ob 15. uri, nič. Med sejo Vlade, ki je trajala od 17. ure naprej ste pa poslali iz Levice, LMŠ in SD ni poslala nič. Levica je pa poslala v bistvu tekst s tistimi splošnimi pripombami, želimo, da zajamete vse skupine in tako dalje in tako dalje. Presenetilo me je seveda stališče Levice in SD, ki do ponedeljka niste uspeli poslati nič, ste pa uspeli v nedeljo povedati vse na POP TV kaj je vse narobe v zakonu. Toliko o korektnosti tega sodelovanja. LMŠ sicer ni poudarjala kaj posebej, ampak jo je motilo turistične agencije, ki jih v petek res ni bilo notri, v ponedeljek potem so pa bile. Predstavnika SD sem slišal, mislim da vas na odboru, ko ste mahal z nekim papirjem, ki ste ga poslali. Niste mogli poslati pripombe na nekaj kar še ni obstajalo. Vi ste zamešal, ampak ste poslali tiste pripombe, ki smo jih pa upoštevali, tako da tisto ni problematična zgodba. Toliko. Hvala lepa.
Hvala lepa. Replika? Gremo na razpravo na 3. člen. V razpravo dajem 3. člen ter dva amandmaja Poslanske skupine Levica in amandma Poslanske skupine LMŠ. Odpiram postopek za prijavo. Prvi dobi besedo poslanec Luka Mesec. Izvoli.
Ja, hvala. Mislim, da tole lepo ilustrira kako tečejo razprave z Vlado. Vinko Gorenak je prišel povedati svoje, ampak v hipu, ko sem se jaz prijavil k besedi, da bi mu odgovoril, pa zapušča dvorano. Tako da, dialog z Vlado je skratka vladni monolog, v tem je ključni problem. Zdaj, kar se tiče našega sodelovanja oziroma našega odgovora tisti vikend. Res je, Vinko Gorenak je v petek ob 22.09 poslal službeni mail. Jaz sem ga opazil mislim da ob enih zjutraj v petek in ga takoj posredoval našim strokovnim sodelavcem, ki so v soboto in nedeljo ga natančno pregledali, tudi s poslanci smo sodelovali v tem in pripravili predloge. Tej so bili v ponedeljek poslani koaliciji, hkrati pa je imela koalicija že cel mesec 30 strani naših amandmajev pri roki, saj so bili tej vloženi v Državni zbor in je točno vedela na katere člene letijo naše pripombe in kakšni so naši alternativni predlogi. Tako da se je res težko izgovarjati, da smo bili presplošni. Za vsak člen, ki smo ga kritizirali, smo v obliki amandmaja, torej novega besedila tistega člena z obrazložitvijo vse predložili in to je Vlada imela cel mesec. Toliko o tej zgodbi. Zdaj pa če grem nazaj na zakon. Kot sem prej rekel, zakon še vedno povzroča krivice številnim skupinam ljudi. Mi smo v petek, ko je bil na obravnavi na odboru, ga poskušali obsežno amandmirati, žal zopet neuspešno, ker je Vlada vse naše predloge zavračala, bomo pa danes pri tistih členih, ki so še odprti, poskušali ponovno. Pa če na kratko predstavim naše ključne zadeve. Zdaj, prva je, da bomo poskušali vezati pomoč na to, da se delavcev v podjetjih, ki bodo subvencije koristila, ne sme odpustiti. Imamo recimo lep primer Gorenja. Lahko koristi subvencije, napovedal je pa že, da bo odpustil kar tisoč zaposlenih. Zdaj, kot rečeno, te subvencije ne smejo biti namenjene subvencioniranju dobičkov, niti ne smejo biti namenjene golemu ohranjanju lastništva, ampak morajo biti namenjanju ohranjanju delovnih mest. In Vlada bi morala v primeru, da pač podjetja take pogodbe kršijo, pomoč razdeljevati na povraten način oziroma tako, da v podjetjih, ki bodo kršila pogodbo, pridobi lastniške deleže. Nenazadnje bomo čez leto ali pa dve, kot kaže trenutno stanje v Evropi, morali pomoč, ki jo zdaj razdeljujemo, vpisovati v naše državne dolgove in jo tudi vračati. Drugo. Predlagamo, da lahko pomoč pridobijo tudi zavodi in druge pravne osebe, ki več kot 70 % svojih financ pridobijo iz javnih sredstev. Država je to omejila, ampak s tem je oziroma Vlada to omejuje, s tem pa povzroči naslednje. Nek zavod, ki se recimo 70 % financira iz javnih sredstev 30 % pa iz tržnih, je lahko zaradi karantene ob ta tržni del in delovna mesta v tržnem mestu so ogrožena, torej Vlada s to varovalko, ki jo je dala v proračun v resnici najbolj ogroža tržne dele teh zavodov, podjetij, drugih pravnih oseb in v tem ne vidimo nobenega smisla, čeprav se z načelom, ki ga minister prestavlja strinjamo, se pravi tisti, ki prejema javna sredstva, jih naj ne prejme še enkrat, zato, da bo te iste plače plačal. Ampak morali bi pa omogočati, da tistim, ki morajo zapirati svoja delovna mesta zaradi tega, ker jih financirajo izključno z zasebnimi sredstvi oziroma s tržnimi sredstvi, omogočijo, da se ta delovna mesta tudi preko krize ohranijo.  Potem tretji amandma, ki ga bomo dali govori o nagrajevanju zaposlenih v zasebnem sektorju. Zdaj v javnem sektorju lahko predstojniki zaposlene nagradijo do podvojitve osnovne plače, se pravi lahko pridobijo 100 % povišico k osnovni plači, medtem ko bodo v zasebnem sektorju vsi dobili zgolj 200 evrov, ne glede na to koliko rizično je delovno mesto na katerem delajo. V najbolj skrajnem primeru to pomeni, da bodo tudi zaposleni v javnih DSO-jih, kjer so lahko epidemije, kjer je stanje kritično, dobili zgolj 200 evrov dodatka. Mi predlagamo, da se za zasebni sektor uvede enaka regulacija kot za javni, in sicer, da se lahko plačo podvoji za najbolj rizične skupine in teh ni malo. Imamo kup ljudi, ki so skoz v stikih od dostavljavcev, trgovk, varnostnikov, zaposlenih v tem skrbstvu in tako naprej.  Potem, saj bodo še drugi kolegi predstavili druge amandmaje, ampak poskušali bomo doseči, da brezposelnim, ki jim poteče staž med karanteno, Vlada ta staž podaljša, veste, da smo trenutno v krizi in da bo ta kriza trajala še nekaj časa, tako da bodo brezposelni težko pridobili službe, lahko pa se danes odločimo, da jim podaljšamo možnost pridobivanja nadomestila za brezposelnost in jim s tem rešimo eksistenco. Mnogi med njimi so tudi taki, ki ne izpolnjujejo kriterijev za pridobitev denarne socialne pomoči, ker imajo kakšno premoženje in te ljudje lahko ostanejo v tem intermecu popolnoma brez dohodka.  Nenazadnje tukaj so še ranljive skupine, ki sem jih prej omenjal, od invalidov, tujih delavcev, revnih, revnih družin z manj kot 3 otroki, študentom, ki so izgubili službo, učencev in dijakov, ki prihajajo iz revnih družin in tudi za njih v trenutnem zakonu ni poskrbljeno. Zato smo, kot rečeno prej, predlagali amandmaje, ki se jih je trenutno še dalo glede na člene, ki so še odprti in bomo poskušali še zadnjič očitno Vlado prepričati naj vendarle tem ljudem priskoči na pomoč. Preden zaključim bi pa povedal še to, da je problematično to paketno sprejemanje teh omnibus zakonov, kot se jim reče, ki posegajo v številne druge zakone, ker so vsebinsko zelo raznorodni, imamo v tem koronapaketu od pomoči državljanom do pomoči podjetjem, do pomoči bankam, do stvari, ki s koronakrizo praktično nimajo nobene veze. V tej drugi rundi je Vlada na koncu dodala notri klavzulo, ki praktično suspendira okoljevarstvene standarde za, ne za naslednji mesec, očitno, ampak, lahko celo za naslednji dve leti in izključila nevladne organizacije iz sodelovanja v gradbenih postopkih. To nima s korona krizo nobene veze, kaže pa na to, kaj vse se lahko znajde v teh paketih oziroma, kaj vse Vlada v te pakete tlači. Tega ne moremo več »amandmirat«, poskušal smo to doseči v petek, ampak trenutno smo v situaciji, kjer, tudi če bi bili ti amandmaji, ki jih sprejemamo zdajle, sprejeti in bi bilo za ogrožene socialne skupine poskrbljeno, ima ta zakon opisane tako sporne določbe, da ga že zaradi tega ne bi mogli podpreti, kar je seveda škoda, ker nam je seveda vsem v interesu, da poskušamo te krizne čase zvozit čim bolj mirno, da ljudem priskrbimo čim bolj celovito pomoč in da seveda čim manj ljudi izgubi svoje delo, svoja delavna mesta in da bodo lahko čim prej spet normalno zaživeli. Ampak, Vlada ima očitno precej širše namene od tega, na kar kaže, jasno, tudi ta drugi korona paket. Se bom tukaj ustavil, pa bodo moji kolegi nadaljeval.
Hvala lepa. Naslednji ima besedo gospod Miha Kordiš, pripravi se gospod Primož Siter. Izvolite.
Hvala za besedo, predsedujoča. Vlada je okvir za zdajšnje ukrepe postavila na okoli 6 milijard evrov. V ta namen se je tudi na veliko zadolžila. S tem ne bi bilo nič narobe, bilo bi celo pametno, če ne bi sledila vprašljivi listi prioritet. Teh 6 milijard evrov Vlada prednostno namenja po naslednji lestvici – najvišja raven zaščite in pomoči uživa finančni kapital, banke, potem sledi velik biznis, tudi ta bo deležen pretežnega kosa pogače, potem so seveda prijateljska, dobaviteljska podjetja, ki si lupijo provizije na zavodu za blagovne rezerve pa še kje, no šele potem, če še kaj ostane, pa lahko ljudje računajo na pomoč in podporo. Lahko si predstavljate, da je ta pomoč in podpora, potem, ko svoje odnesejo banke, ko svoje odnese velik biznis in ko svoje odnesejo provizije, ena drobna drobtinica. V oči recimo, taki dvojni standardi, ki favorizirajo biznis na škodo ljudi, bijejo pri tem, da se solidarnostni dodatek za ljudi v stiski, izplačuje enkratno, ne mesečno, za čas trajanja epidemije, v čim ukrepi, ki so namenjeni biznisu, recimo oprostitve prispevkov za podjetja, nadomestila za delavce na čakanju in tako naprej, se pa izplačujejo mesečno. Kje je tu logika in kje je tu pravica? Eden, izmed amandmajev, ki smo jih v Levici predložili k temu zakonu, to ureja. Vsi solidarnostni dodatki se morajo izplačevati mesečno, za čas trajanja epidemije, za vse, ki so do teh dodatkov upravičeni. Saj ljudem zaradi epidemije ni nastal ekstra strošek, pa niso se znašli v stiski samo v enemu mesecu, celotna situacija je za njih ena velika stiska in skozi celotno epidemijo jim je potrebno pomagat. Med prejemniki solidarnostnega dodatka se je po vladnih okvirjih znašlo nekaj prejemnikov denarne socialne pomoči in prejemnikov varstvenega dodatka, pozabilo pa se je na brezposelne, pozabilo se je na študente, ki študirajo na tujem, pozabilo se je na dijake in tako naprej. Ko rečem, pozabilo, v resnici govorim premilo, ker po vseh opozorilih, ki smo jih v zadnjemu mesecu dni v Levici namenili različnih ranljivim skupinam, to, da jim Vlada še vedno ne pomaga, ne pomeni, da jih je v neki »hektiki« spregledala - pomeni, da jih je namerno pustila zadaj,   (nadaljevanje) že drugič. In tudi to v Levici odpravljamo z našimi amandmaji. Solidarnostnega dodatka naj bodo deležni tudi brezposelni in tudi študentje na tujem, tudi dijaki. In če ravno Vlada dovoljuje poleg teh solidarnostnih dodatkov koriščenje še drugih socialnih transferjev po zakonu iz uveljavljanja pravic do javnih sredstev pa je ranljive skupine odrezala od izredne denarne socialne pomoči. Se pravi, če ti zaprosiš za izredno denarno socialno pomoč in hkrati prejemaš nek solidarnostni dodatek se ti bo ta solidarnostni dodatek zajedel v višino izredne denarne socialne pomoči oziroma sploh v možnost, da bo tvoja vloga za izredno denarno socialno pomoč pozitivno obravnavana. In to ravno na točki tistih, ki so se znašli v najhujši situaciji, ker samo tisti bodo itak za izredno denarno socialno pomoč zaprosili. In tu se vlada pretvarja, da ljudem pomaga. Še tisto malo, kolikor sploh jim, ker jim z eno roko daje, z drugo roko jim pa jemlje oziroma natančneje klofuta. V Levici pravimo, da je to narobe. Tudi to naš amandma k 15. členu rešuje. Torej, izredna denarna socialna pomoč se izplača brez, da bi se v cenzuse in vse te izračune upoštevali solidarnostni dodatki. Še ena v oči bijoča protisocialna poteza, ki se je pa v resnici sploh ne znam kakorkoli racionalno razložiti pa je, da nekdo, ki prejema socialne transferje, ki je revež in živi v istem gospodinjstvu kot reven upokojenec, ki bo upravičen do solidarnostnega dodatka, tak človek na svojo denarno socialno pomoč, čeprav skrbi tam za svoje ostarele, za svoje starše, ne bo dobil solidarnostnega dodatka. In potem naj – kaj? – to gospodinjstvo, ki je že revno, ne samo po enem članu, ampak po dveh, mogoče po treh članih, naj praktično celotno preživi z atovim dodatkom. Na atovim dodatkom, ki bo izplačan enkrat, naj pridejo skozi celotno epidemijo. Delavci študenti, kategorija delavcev, ki je ostala popolnoma brez prihodkov zaradi tega, ker študentje delajo v storitvah, delajo v turizmu, opravljajo ta težaška, garaška prekarna dela. V Levici jim omogočamo, da se delavcem študentom kompenzira izpad dohodka iz njihovega študentskega dela. Tudi tu je zelo jasna razredna ločnica. Teh 150 evrov, kolikor ga bodo študentje dobili, nekaj študentov teh 150 ne potrebuje, tisti, ki jih potrebujejo pa potrebujejo več kot 150 evrov. In to so ravno delavci študenti. Tisti, ki največ delajo med študijem. In kateri študentje delajo največ med študijem? Tisti, ki prihajajo iz najrevnejših družin. In je sramotno, da jih je po enem mesecu opozoril Vlada spet izčrtala iz ukrepov pomoči. Delavcem študentom, ki so ob dohodek je potrebno pomagati, pika. To v Levici rešujemo in zahtevamo, da se uredi. Pa seveda tudi vsi ostali delavci prekarci, honorarci, na avtorskih pogodbah, na podjemnih pogodbah morajo biti deležni enake pomoči kot samozaposleni.  Za zaključek se bom zaustavil samo še pri brezposelnih. Ni jasno zakaj Vlada nadomestilo za brezposelnost za tiste, ki bodo sredi epidemije izgubili delo, postavlja na nižjo raven, kot je sicer nadomestilo za brezposelnost postavljeno. 530 evrov bruto je najmanj kolikor bi morali ti ljudje dobiti. Tudi to v Levici amandmiramo in pravimo, vsem brezposelnim naj se izplača nadomestilo, pa seveda da naj se čas prejemanja nadomestila potegne preko epidemije, ne pa da ljudje, ki so že sedaj brezposelni sredi epidemije, ostanejo brez nadomestila, potem naj pa – kaj? – kje naj si najdejo službo, če se vse po vrsti zapisa. Mislim, Gorenje za 1. maja odpušča tisoč in več delavcev. To so samo nekatere izmed problematičnih določb korona zakona in samo nekatere izmed dobrih rešitev, ki jih v Levici predlagamo, zato da se na prvo mesto postavi ljudi, ne pa dobičke bank in velikega businessa.  Hvala.
Hvala lepa. Besedo ima gospod Primož Siter, pripravi pa se gospa Andreja Zabret. Izvolite.