Dober dan, gospe in gospodje. Pričenjam 19. nujno sejo Odbora za finance in vas obveščam, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednja poslanka in poslanca: poslanka Suzana Lep Šimenko in poslanca Andrej Šircelj in Luka Mesec. Kot nadomestni člani na seji sodelujejo s pooblastili naslednji poslanci: Aleksander Reberšek namesto člana odbora poslanca Jožefa Horvat iz Poslanske skupine Nove Slovenije, poslanec Soniboj Knežak namesto člana Odbora za finance poslanca Janija Prednika iz Poslanske skupine Socialnih demokratov in poslanec Igor Zorčič namesto članice odbora poslanke Monike Gregorčič iz Poslanske skupine Stranke modernega centra.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red. V poslovniškem roku nisem prejel predlogov v zvezi s spremembami dnevnega reda, zato ugotavljam, da je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Prehajamo torej na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – ZAHTEVA VRHOVNEGA SODIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OCENO USTAVNOSTI 11. TOČKE 3. ODSTAVKA 105. ČLENA ZAKONA O DOHODNINI.

Ustavno sodišče je 19. 8. 2019 Državnemu zboru posredovalo gradivo, ki ste ga članice in člani odbora prejeli v varovalni predal v sistemu UDIS, zato ker vsebuje osebne podatke, ki so varovani na podlagi zakona. V kolikor nameravate varovane podatke navajati oziroma z njimi v zvezi sprožati vprašanja, vas prosim, da to predhodno najavite, saj moramo v takem primeru v skladu s 101. členom Poslovnika Državnega zbora sejo zapreti za javnost in se zaradi tehničnih razlogov tudi preseliti tudi v drugo sejno sobo.

Odboru je bilo poleg gradiva Ustavnega sodišča posredovano še naslednje gradivo, in sicer mnenje Vlade z dne 10. 9. 2019 in mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 27. 9. 2019. S tem so tudi izpolnjeni poslovniški pogoji za obravnavo na odboru.

V skladu z 265. členom Poslovnika Državnega zbora bo odbor kot matično delovno telo podal svoje mnenje o navedeni zahtevi za oceno ustavnosti.

K obravnavi te točke dnevnega reda so vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance in Zakonodajno-pravne službe.

Najprej dajem besedo predstavnici Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora gospe Andreji Kurent. Izvolite.

Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni vsi skupaj. Torej, v tem primeru gre za zahtevo Vrhovnega sodišča, ki je prekinilo revizijski postopek in sprožilo ustavni spor. Meni namreč, da je pojem drugi dohodki, kot ga opredeljuje ta sporni člen preveč nedoločen in zato protiustaven. Po našem mnenju in tudi po mnenju Vladi – mnenje Vlade je zelo izčrpno, zato istih navedb niti nismo navajali. Po našem mnenju pa smo izhajali iz osnovnega principa Zakona o dohodnini, ki je, da je vsak dohodek pač obdavčen.

Zakon o dohodnini posebej določene dohodke razdela, katerih pa ne razdela pa sodijo pod pojem drugi dohodki. Torej, po našem mnenju jasno, da taka določba ne more biti nedoločna, nejasna in nerazumljiva. Zastavili smo si tudi vprašanje ali ne gre v predmetni zadevi za vprašanje Vrhovnega sodišča glede izbire opredelitve sporne dajatve, da se odloča med nadomestilom za izgubljeni dohodek ali za izplačilo garancije. En je po zakonu obdavčen, drugi pa ne. To pa ni stvar presoje Ustavnega sodišča, ki je že večkrat izjavilo, da ne daje svetovalnih mnenj. Hvala lepa.

Hvala lepa, gospa Kurent. Sprašujem predstavnico Ministrstva za finance. Želite besedo? Vsekakor. Gospa državna sekretarka Natalija Kovač Jereb, izvolite.

Najlepša hvala za besedo. Spoštovani predsednik, spoštovani poslanci, spoštovani poslanki! Vlada Republike Slovenije je v svojem mnenju zapisala, da se opredeljuje do zahteve Vrhovnega sodišča v kateri navaja, da je enajsta točka tretjega odstavka 105. člena Zakona o dohodnini protiustavna z vidika načela zakonitosti, saj ne izpolnjuje zahteve po jasnosti in določnosti davčnih predpisov. Takšna opredelitev dohodkov po mnenju sodišča davčnim zavezancem ne zagotavlja vnaprejšnjega razumevanja pravne norme. Po drugi strani pa nedopustno prepušča zapolnjevanje pravne norme davčnemu organu in sodiščem. Navedena določba Zakona o dohodnini določa, da se v kategorijo drugega dohodka vključujejo vsi dohodki, ki se ne štejejo za katero drugo obdavčljivo kategorijo dohodka po Zakonu o dohodnini ali pa se ne štejejo za dohodke po tem zakonu ali za dohodek, ki je oproščen plačila dohodnine.

Vlada v svojem mnenju na podlagi sistemske razlage notranje strukture zakona ter njegove umestitve v sistem obdavčitve pojasnjuje, da je jasnost opredelitve predmeta obdavčitve zagotovljena, jasna in je tudi predvidljiva. Temeljno izhodišče glede opredelitve predmeta obdavčitve po Zakonu o dohodnini je določeno s 15. členom zakona, po katerem se obdavčujejo vsi dohodki in dobički fizičnih oseb ne glede na njihovo vrsto ter vsako izplačilo oziroma prejem dohodka ne glede na obliko dohodka, v kateri je izplačan oziroma je ta dohodek tudi prejet. Zakonodajalec se je torej odločil za široko opredelitev predmeta obdavčitve.

Podoben pristop je uporabljen tudi v primerljivih tujih pravnih sistemih. Šele potem, ko določen dohodek, ki je predmet obdavčitve po Zakonu o dohodnini ne moremo opredeliti kot katero izrecno od navedenih oblik tega dohodka, se uporabi ta enajsta točka tretjega odstavka 105. člena Zakona o dohodnini. To pomeni, da gre praviloma za zelo omejen nabor dohodkov, saj so ostale oblike dohodka vsebinsko natančneje opredeljene.

Se pravi, če želimo glede na to, da živimo v dinamičnem okolju in smo priča vedno novim oblikam dohodkov, je ta enajsta točka tretjega odstavka 105. člena Zakona o dohodnini neke vrste sito, na katerem se potem ustavijo vsa ta ostala izplačila, ki jih v bistvu to dinamično okolje tudi narekuje.

Vlada v svojem mnenju tudi opozarja na posledice, ki bi nastale, če se razveljavi ta enajsta točka tretjega odstavka 105. člena. Prišlo bi tudi do kršitve načela enakosti pred zakonom in kršitev načela socialne države. Se pravi Zakon o dohodnini bi namreč postal zakon, ki obdavčuje le taksativno naštete dohodke. Se pravi, da bi drugi dohodki izpadli iz te obdavčitve, če rečemo, da je ta enajsta točka tretjega odstavka 105. člena sporna. Navsezadnje bi se odprla tudi možnost davčnega izogibanja in preusmeritve pridobivanja dohodka v oblike, ki niso taksativno naštete. Se pravi, da bi davčni zavezanci začeli optimizirati v teh primerih.

Vlada meni, da je ureditev drugih dohodkov v Zakonu o dohodnini v skladu z Ustavo Republike Slovenije. Se pravi, da je ta določba jasna, določna in predvidljiva in je osnova za ugotavljanje davčne obveznosti zavezancev, ki take dohodke dosegajo. Če se razveljavi ta določba bi nastala pravna praznina, s tem pa bi tudi z ustavo neskladne posledice z vidika enakosti pred zakonom in načela socialne države. Hvala lepa.

Hvala, gospa državna sekretarka. Gospe poslanke, gospodje poslanci, predlagam odboru, da razpravlja in odloča o naslednjem predlogu mnenja, in sicer: »Odbor se strinja z mnenjem Zakonodajno-pravne službe z dne 27. 9. 2019 ter predlaga, da v skladu z 266. členom Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor Ustavnemu sodišču Republike Slovenije.« Odpiram razpravo o pravkar predočenem predlogu mnenja. Kdo želi besedo?

Kolega Ivanuša.

Hvala lepa, predsednik. Lep pozdrav vsem prisotnim. Saj je čisto jasno. Svoje mnenje bom izrazil kratko in jasno.

Se strinjam. Namen zakonodajalca je bil jasen. Obdavči se vsak dohodek razen tistega, za katerega je izrecno navedeno, da se ne štejejo za dohodek oziroma je dohodek oproščen plačila dohodnine. Bolj jasno ne bi mogli zapisati. Podpiram ta vaš predlog in podpiram mnenje Vlade. Hvala lepa.

Hvala lepa, gospod poslanec. Ali želi še kdo besedo? Če ne, potem zaključujem razpravo.

Glasujemo torej o predlogu mnenja odbora: »Odbor se strinja z mnenjem Zakonodajno-pravne službe z dne 27. 9. 2019 ter ji predlaga, da v skladu z 266. členom Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor Ustavnemu sodišču Republike Slovenije.«

Kdo je za? (11 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je mnenje sprejeto.

S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda in 19. nujno sejo Odbora za finance.

Hvala lepa.