38. nujna seja

Odbor za finance

6. 5. 2020
podatki objavljeni: 6. 5. 2020

Transkript

Gospe in gospodje, lepo pozdravljeni!  Pričenjam 38. nujno sejo Odbora za finance. Tale ura gor ne kaže pravega časa, zaostaja, tako da vam naj ne bo oziroma naj ne bo začudenih pogledov zakaj sem sejo začel.  Nisem prejel nobenega obvestila, da bi kdorkoli bil zadržan in se seje ne bi mogel udeležiti. Na seji pa za enkrat kot nadomestna članica sodeluje poslanka Nada Brinovšek namesto poslanca Franca Rosca iz Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.  S sklicem seje ste prejeli dnevni red. v Poslovniškem roku nisem prejel sprememb v zvezi z dnevnim redom, zato ugotavljam, da je sprejet takšen dnevni red kot vam je bil poslan s sklicem seje.  Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ODLOKA O OKVIRU ZA PRIPRAVO PRORAČUNOV SEKTORJEV DRŽAVA ZA OBDOBJE OD 2020 DO 2022.  Predlog odloka je Državnemu zboru predložila Vlada Republike Slovenije in sicer 24. aprila letos. Odloku je kot priloga priložen tudi osnutek programa stabilnosti za leto 2020. Odbor predlog odloka obravnava na podlagi drugega odstavka 6. člena Zakona o fiskalnem pravilu in kot matično delovno telo tudi na podlagi 107., 108., 169.a in 171. člena Poslovnika Državnega zbora. K tej točki so bili povabljeni: Ministrstvo za finance, Fiskalni svet, Urad za makroekonomske analize in razvoj ter Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora. Poleg običajnega gradiva za sejo ste prejeli še naslednja dodatna gradiva, oceno Fiskalnega sveta z dne 28. aprila, stališče Vlade Republike Slovenije do ocene fiskalnega sveta z dne 30. aprila in mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 4. maja. Rok za vložitev amandmajev je potekel z začetkom obravnave predloga odloka. Amandmaji niso bili vloženi.  Pričenjam drugo obravnavo predloga odloka v kateri bomo na podlagi 171. člena Poslovnika v povezavi s 126. členom opravili razpravo in glasovanje o posameznih delih oziroma točkah predloga odloka.  Za uvod dajem oziroma najprej povem, ker imamo danes večje število povabljenih, da bomo šli po naslednjem vrstnem redu in sicer Vlada, Zakonodajno-pravna služba, Fiskalni svet in Urad za makroekonomske analize in razvoj. Za uvod dajem besedo predstavniku Vlade, to je Minister za finance, gospod Andrej Šircelj. Gospod minister, izvolite.
Hvala lepa. Spoštovani predsednik, spoštovani gostje, spoštovane poslanke, poslanci!  Vlada je določila spremembe odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od leta 2020 do 2022 in sicer v tistem delu, ki se nanaša na leto 2020. sprememba odloka za leto 2020 je posledica izjemnih okoliščin, ki so nastale zaradi epidemije. Tukaj bi rad poudaril, da je v okviru teh okoliščin tudi v skladu z zakonom o Fiskalnem pravilu možno, da država odstopa od tistega, da tako rečem, klasičnega fiskalnega pravila po katerem morajo biti vsi prihodki enaki odhodkom oziroma bolje rečeno, odhodki izenačeni s prihodki. To omogoča Zakon o fiskalnem pravilu zardi izjemnih okoliščin in to se je dejansko tudi na podlagi mnenja oziroma dovoljenja Fiskalnega sveta dejansko to tudi zgodilo.   Gre za to, da je na podlagi teh izjemnih okoliščin nastala tudi ekonomska in finančna kriza, tako v Sloveniji kot tudi v Evropski uniji in nenazadnje lahko danes govorimo o globalni epidemiji in v tej povezavi seveda tudi o globalni finančni in ekonomski krizi. Odstop od fiskalnega pravila pomeni na eni strani predvsem to, da so se odhodki v največji meri osredotočali v tiste dele družbe, ki so pomembni za ohranitev gospodarstva, delovnih mest ter še pomembneje za zdravje ljudi. To se pravi, najbolj je bilo seveda prizadeto na prvem mestu zdravje ljudi, na drugi strani pa so zastale, bile ohromljene in so še ohromljene panoge dejavnosti podjetja, povečuje se nezaposlenost in v okviru tega je seveda treba reševati gospodarstvo in ljudi. V takšnih izrednih situacijah je tako nacionalna fiskalna pravila kot seveda tudi tista, ki izhajajo iz pakta za stabilnost in rast na ravni Evropske unije, omogočajo začasno odstopanje od teh pravil in tako je tudi Evropska unija 20. marca 2020, sprejela odločitev o tem, da odstopamo, to se pravi, da lahko v celotni Evropi odstopamo od fiskalnih pravil da se fiskalna pravila enostavno, n bom rekel, omilijo in na ta način seveda se zmanjšujejo negativni učinki gospodarske krize, zmanjšuje se tudi negotovost, negativna rast in seveda želi se ohranjati tiste najbolj pomembne dejavnosti kot so turizem, transport, celotno gospodarstvo, predvsem pa likvidnost gospodarstva.  Tudi Fiskalni svet je ocenil, da razglasite epidemije predstavlja neobičajen dogodek in izjemne okoliščine, ki zahteva ukrepe namenjene blaženju posledic ter s tem začasno odstopanje od srednjeročne uravnoteženosti javnih financ. Na tej podlagi, na tej pravni podlagi, na podlagi mnenj tako Evropske unije kot seveda tudi na podlagi lastnih ugotovitev Vlade, se predlaga, da se za leto 2020 zgornja meja izdatkov sektorja države poveča za 2,15 milijarde evrov. S tem bo predviden javnofinančni primanjkljaj v višini 8,1 % bruto družbenega proizvoda, javni dolg pa se bo po ocenah kjer se upoštevajo tudi ocene Urada za makroekonomske analize in razvoj o padcu bruto družbenega proizvoda zvišal na 82,4 %. Najvišji dovoljeni obseg odhodkov za državni proračun, prej sem govoril o sektorju celotne države, pa se za leto 2020 zvišuje za 2,08 milijarde evrov in je tudi za državni proračun predviden primanjkljaj 8,1 % bruto družbenega proizvoda. Tudi v večini ostalih držav se predvidevajo primanjkljaji na področju javnih financ, Vlada pa se zaveda, da bo v skladu z Zakonom o fiskalnem pravilu morala seveda nadomestiti ta javnofinančni primanjkljaj po krizi, da bo morala v določenem obdobju dejansko doseči spet normalno raven javnih financ. To je tista raven, ki ne upošteva izrednih okoliščin in seveda, bo tudi v skladu s tem in v skladu seveda z Zakonom o fiskalnem pravilu, pripravila celoten program, kdaj, v kolikšnem času in s kakšnimi ukrepi bo, bom rekel, dosegla raven, ki je določena v Zakonu o fiskalnem pravilu, če se ne upošteva izjemnih okoliščin. Hvala lepa, predsednik.
Hvala, gospod minister. Nadaljujemo z mnenjem Zakonodajno-pravne službe. Gospa Sonja Bien Karlovšek, imate besedo. Izvolite.
Sonja Bien Karlovšek
Hvala lepa. Zakonodajno-pravna služba ni imela pripomb na ta predlog sprememb odloka, z vidika svojih nalog, napovedala pa je redakcijo 4. člena Predloga odloka in sicer, zaradi izrecne navedbe ene od blagajn javnega financiranja pokojninske blagajne. Sicer bi pa rada še dodala, da program stabilnosti, kljub temu, da je priložen temu gradivu, ni priloga tega odloka, ampak gre za akt, ki ga sprejema Vlada. Hvala.
Dobro, hvala lepa. Nadaljujemo s stališčem Fiskalnega sveta. Gospod predsednik Fiskalnega sveta, Davorin Kračun. Izvolite, imate besedo.
Davorin Kračun
Spoštovani predsednik, minister. Časi so res težki in fiskalno politiko je treba vodit v teh težkih in zaostrenih pogojih, ob mnogih dilemah in Fiskalni svet je že takoj spoznal te okoliščine in ocenil, da Vlada lahko pristopi k realizaciji 12. člena Zakona o fiskalnem pravilu, kar je Vlada tudi storila in pripravila program, za katerega bi lahko rekli, da v grobem ustreza tistemu, kar so pripravile tudi druge evropske države. Kljub temu je treba opozorit na nekatere podrobnosti oziroma, na nekatera tveganja, pač, zato, da se izognemo večjim fiskalnim odstopanjem tudi v prihodnosti. Zdaj, nekateri zelo radi uporabljajo prispodobe in precej je bila v javnosti, glede na sedanjo situacijo, prispodoba o požaru in sicer tako, ko gasimo požar, se ne vprašamo, kakšen bo račun za vodo, ki jo gasilci porabijo za gašenje. To je sicer res, ampak, na koncu nekdo račun plača. Ko pa račun plačamo, pa je potrebno bit pozoren, da v tem računu, poleg vode, ki je bila porabljena za gašenje požara, ni tudi voda, ki so jo sosednje porabili za polnjenje plavalnih bazenov. Torej, kako ločimo tisto porabo, ki je nujna v teh okoliščinah od tiste, ki pravzaprav mora vzdrževat normalno stanje v javnih financah? Zdaj, glede določil pogodbe o stabilnosti in rasti, ta daje sledeča načela in sicer, da mora dodatna poraba biti neposredno povezana z izjemnimi okoliščinami, da so odstopanja mogoča le začasno, da dovoljena odstopanja odražajo zgolj dodatne stroške, povezane z izjemnimi okoliščinami in, kar je še posebej pomembno, države morajo odstopanja pokazati na transparenten način. Mislim, da je dobro, da je minister v svojem uvodnem nastopu poudaril tudi nujnost vrnitve fiskalnega sistema v prejšnje stanje, kajti, ta kriza bo povzročila znatno povečanje javnega dolga in tudi, ko bomo krizo premagali – upam, da jo bomo, tudi prvi, pa drugi, pa naslednje valove – se bomo znašli v situaciji z znatno povečanim javnim dolgom in nižjim bruto domačim proizvodom in na to situacijo se je treba začet pripravljat že danes in moram reči, da Vlada te prve priložnosti ni uporabila. Torej, v pripravi proračunskega okvira ni upoštevala srednjeročne perspektive. Res je sicer, da smernice Evropske unije to dopuščajo, ampak kljub temu, se gre za nas in kljub temu, treba je imet eno idejo, kaj bomo pa naredili potem, ko bomo imeli visok javni dolg in nižji BDP? Naslednja priložnost, da Vlada to opravi, je priprava rebalansa proračuna, kjer seveda pričakujemo, da bo prisoten tudi ta srednjeročni vidik. Še na eno stvar moram opozorit, to je vprašanje transparentnosti. Šele včeraj je bila objavljena projekcija Umarja, na kateri temelji program stabilnosti. Ampak ta projekcija Umarja se nanaša na rezultate, torej na podatke, ki so bili dostopni 29. 3. Potem je Vlada pripravila program stabilnosti, vendar, iz meni neznanih razlogov, ni prišlo do objave projekcij Umarja pravočasno in šele Ex-Post. Tako da, tukaj načelo transparentnosti ni bilo spoštovano. Tako da, če sklenem to našo uvodno razmišljanje – zelo pomembno je, da vemo, da ukrepi, ki jih sedaj sprejemajo, imajo svojo posledico v povečanju javnega dolga. Zato je potrebno pri vsakem ukrepi tehtat koristi od ukrepa, na drugi strani pa, seveda, nujni strošek, to je povečanje javnega dolga, ki bo iz tega sledilo. Seveda pa je potrebno bit učinkovit, ne samo pri blaženju zdravstvene krize, ampak tudi pri ohranjanju gospodarskih potencialov in pa pri gospodarski obnovi. In še nekaj je pomembno, da Slovenija z svojimi aktivnostmi skrbi za svojo kredibilnost in za boniteto na finančnih trgih, kajti, Slovenija bo, po tej krizi, še bolj odvisna od pozicije na finančnih trgih in samo dobra boniteta lahko omogoči, daje manevrski prostor pri upravljanju javnega dolga. Hvala lepa.
Hvala, gospod predsednik Fiskalnega sveta. Minister, sprašujem, ali želite morda podati kakšno stališče, glede na pravkar povedano mnenje Fiskalnega sveta? (Da.) Izvolite, prosim.
Hvala lepa, spoštovani predsednik. Hvala lepa za mnenje Fiskalnega sveta, spoštovani predsednik Fiskalnega sveta. Seveda, mi vedno proučimo, natančno proučimo, mnenje Fiskalnega sveta, tudi tokrat smo ga. Tukaj lahko pač poudarim tisti vidik, ki je bil naveden v povezavi z srednjeročnim vidikom in tukaj pritrjujem predsednik Fiskalnega sveta. Vlada bo ob rebalansu proračuna dejansko tudi naredila srednjeročni okvir, predlagala srednjeročni okvir. Žal ga v tem obdobju, v teh, da rečem, dveh mesecih, dejansko ni bilo možno naredit, tudi zaradi, bom rekel, pomanjkanja podatkov, bom rekel, tako svetovnih, evropskih in seveda tudi domačih podatkov o tem, kdaj bo konec te krize, s kakšno močjo bo nastopila in kako bo prizadela Slovenijo, tako da s tega zornega kota, seveda tukaj obstajajo tveganja za naprej, vendar, kot razumem, se ta tveganja zmanjšujejo, odvisni pa so od, bom rekel, epidemije, pravzaprav od tistih zadev, na katere danes nimamo vpliva.   (nadaljevanje) Seveda če bo cepivo, če se bo našlo cepivo, potem mislim,da se bodo tveganja bistveno zmanjšala tudi na ekonomskem in finančnem področju. Hvala lepa.
Hvala, gospod minister. Sedaj pa še Urad za makroekonomske analize in razvoj, gospa direktorica Marjana Bednaš. Izvolite.
Marijana Bednaš
Hvala lepa. Lepo pozdravljeni! Spoštovani, spoštovane!  Scenarij COVIC-19 smo na uradu pripravili za potrebe okvira za pripravo proračunov sektorja države. Sedaj scenarij se po zakonu o javnih financah javno objavi šele po tem, ko se z njim seznani Vlada. Vlada je razpravo o scenariju zaključila včeraj in mi smo včeraj zvečer tudi objavili scenarij. Kaj predvideva? Nekaj smo že slišali. Scenarij predvideva, da bo letos BDP upadel za okoli 8 %, 8,1 %. In leta 2021 bi le delno okreval. Kaj so predpostavke? Te so ključne v teh negotovih razmerah, tako da moremo vedeti kaj se pravzaprav predpostavlja in da se to lahko tudi spremeni že v nekaj mesecih tekom leta. Torej, predpostavka je, da bodo ti zelo strogi omejevalni ukrepi v večji meri veljali do konca maja, deloma tudi do sredine leta in pa upoštevajo tudi oblikovane ukrepe ekonomskih politik. K ponovnemu, se pravi k temu upadu letos bo zaradi močno skrčene dejavnosti prispeval upad dodane vrednosti praktično v vseh dejavnostih, zlasti bodo izpostavljene dejavnosti povezane s turizmom. Se pravi, hotelske nastanitve, gostinske, osebne storitve, tudi v prometu in pa seveda tudi v pridelovalnih dejavnostih, kjer pa nismo odvisni samo od sebe, temveč tudi v veliki meri, ker gre za sektor, ki je močno vpet v mednarodno trgovino, bo odvisno tudi od ukrepov v drugih državah, kakšne bodo omejitve in pa seveda tudi že pred izbruhom epidemije v Evropi je prišlo do motenj v nabavno prodajnih verigah že zaradi izbruha epidemije na Kitajskem, se pravi, da je to še en pomemben dejavnik zaradi velike vpetosti naših pridelovalnih dejavnosti v te globalne verige vrednosti. Tako da pričakujemo tudi velik vpad izvoza, uvoza in pa seveda tudi zasebno potrošnji, kjer pa deloma vpliva razpoložljivi dohodek, ampak v veliko večji meri pa sama negotovost potrošnikov in pa tudi omejitve gibanja, zapiranja številnih dejavnosti v času teh ostrih ukrepov omejevalnih. In posledično, kar že vidimo po podatkih, bodo gospodarske razmere vplivale tudi na trg dela, kar ti interventni ukrepi sicer blažijo, vendar ne morejo v celoti preprečiti. Tako da pričakujemo povečanje števila brezposelnih, zaenkrat za okoli petino, seveda je pa to, tako kot tudi celotna gospodarska aktivnost, tu je prisotna velika negotovost in se razmere lahko hitro spremenijo. Tako da bi ponovila to, kar je bilo že povedano, razsežnost in razširjenje epidemije koronavirusa, čas njene zajezitve v Sloveniji in v Evropi, v celotnem svetu sta še vedno velika neznanka. Lahko se ponovi, dosti verjetno, drugi val in sledijo novi ukrepi. Epidemiologi tudi opozarjajo na to verjetnost in trajnejša stabilizacija gospodarskih razmer bo tako možna šele po razvoju in splošni uvedbi ustreznega cepiva. Tako da toliko za uvod.
Hvala, gospa direktorica.  Gospe poslanke, gospodje poslanci! Prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih delih predloga odloka. Prej sem že povedal, da amandmajev ni bilo. Predlog odloka pa ima pet členov. Odboru predlagam, da po končani razpravi v skladu s prvim odstavkom 128. člena Poslovnika Državnega zbora glasuje o vseh delih predloga skupaj. Ali je kdo nasprotujoč takemu predlogu? Ni.  Zato sedaj začenjam razpravo, in sicer v razpravo dajem člene predloga odloka, h katerim, kot sem že povedal, ni bilo vloženih amandmajev.  Najprej se je prijavila poslanka Andreja Zabret, za njo bom opravil razpravo sam. Želi še kdo prijaviti se?   (nadaljevanje) Kolega Bandelli in kolega Prednik. Pa tudi poslanec Mesec.  Gospe in gospodje, začenjamo. Najprej ima besedo poslanka Andreja Zabret.
Hvala za besedo, predsednik. Glede na parlamentarno prakso si bom pri 1. členu vzela malo bolj širšo razpravo. Glede na vse prejete interventne zakone, ki smo jih v zadnjem mesecu in pol sprejeli glede zajezitve epidemije COVID-19 in omejitev njenih posledic je bilo seveda logično, da bomo v Državni zbor prejeli predlog za spremembo odloka v okviru proračunov sektorja država, kot je tudi posledično logično, da dobimo tudi rebalans proračuna v bližnji prihodnosti v obravnavo. Vsi sprejeti zakoni so seveda potrebni in jih potrebujemo, saj v danih razmerah država nedvomno edina, ki lahko vsaj delno nadomesti izpad gospodarske aktivnosti, da ne bi prišlo dolgoročno še do večjega izpada in upada blaginje ljudi. Vendar pri vsem tem moramo biti previdni, saj ne govorimo o mejnih številkah. Finančni učinek vseh teh zakonov je več kot 3 milijarde, s tem, da pri tem še ne govorimo o morebitnih vnovčljivih poroštvih za kredite gospodarstva v naslednjih nekaj letih ter tudi ni še vključenega tretjega korona paketa, za katerega Vlada pravi, da ga pripravlja in niti ne vemo kaj bo vključeno in koliko nas bo stal. Zato je zelo pomembno kako bomo ta denar porabili, še prej pa seveda kje ga bomo dobili, da ne bomo neodgovorno zadolžili Slovenije za naslednje generacije in ogrozili javne finance. Sprašujem se, od kod kar naenkrat taka lahkomiselnost, kje so sedaj omejitve, o katerih smo se pogovarjali še pred nekaj meseci, ko je presežek v proračun predstavljal velik problem, kršitev sprejetih zavez in skoraj razpad javnih financ. Spomnimo se, ko je stranka SDS in Nova Slovenija proračunske dokumente ob rebalansu za leto 2019, ki jih je pripravila Vlada Marjana Šarca in ki so izkazovali presežek, vložili zahtevo za oceno ustavnosti rebalansa proračuna. Aktualni finančni minister, tedaj še poslanec gospod Andrej Šircelj, je takrat ponavljal, navajam: »Ni več mogoče, tudi z zadolževanjem ne, da so odhodki večji od prihodkov.«, konec navedka. Je pa, kako tipično, gospod Šircelj, takrat še poslanec, seveda zamolčal, da načrtovani odhodki niso bili višji od prihodkov, nikakor ne. Obratno je bilo. Prihodki so bili višji. Za tiste s slabim spominom velja ponoviti, da je rebalans proračuna namreč predvideval presežek in to v višini 193,6 milijona evrov. Ampak danes je kristalno jasno zakaj je to počel. Razloge za zavajanje je gospod Šircelj razkril kar sam na zaslišanju pred matičnim odborom, ko je bil še ministrski kandidat. Njegove besede so bile, navajam: «Temeljni cilj opozicije je, da zruši Vlado, kajne? Ali pa eden izmed ciljev je, da zruši vlado in seveda cilj vlade je, da vlada. Da vlada čim dlje.« In potem je še dodal: »Ko gre pa za državotvorna vprašanja morata pa opozicija in koalicija stopiti skupaj.« Konec navedka. In kako je SDS znala stopiti skupaj s tedanjo vlado? Kako si je ta stopiti skupaj predstavljala? Verjetno očitno oziroma očitno tako, da je tekla na Ustavno sodišče. Banalno, ne?  V odloku, ki ga danes obravnavamo se nam namesto proračunskega presežka v višini 1 % predvideva 8 % proračunski primanjkljaj. Se pravi, ogromen minus. Za dobri 2 milijardi oziroma za desetino se povečuje izdatke sektorja država, kar pomeni v vseh štirih blagajnah. Za dobri 2 milijardi oziroma za petino pa se povečuje izdatke državnega proračuna. Vlada Marjana Šarca je v proračunu pustila presežek, ki pa ga je aktualna vlada v mesecu in pol porabila, celo več, še zadolžila se je, in to izdano v letošnjem letu za približno   (nadaljevanje) polovico državnega proračuna po zadnjih informacijah 5,1 milijarde. Fiskalni svet je v mnenju pojasnil, da je epidemija izredna okoliščina, ki dovoljuje začasno odstopanje od srednjeročne uravnoteženosti javnih financ, kar omeni, da v tem času za izdatke, ki so povezani z epidemijo COVID-19 ni potrebno upoštevati fiskalnega pravila. Dodaja tudi, da je treba ravnati hitro in pomagati čim širšemu krogu tako ljudem kot podjetjem. Nobenega dvoma ni kot sem že omenila, da je država edina, ki v tem trenutku lahko pomaga gospodarstvu in ljudem in če smo v zadnji krizi s 5 milijardami lahko reševali banke je namreč prav, pravično in pošteno, da tokrat država rešuje ljudi in podjetja oziroma ohranja delovna mesta. Vendar pa na drugi strani Fiskalni svet v svojem mnenju, ker je povedal tudi danes gospod Krečon opozarja na dvom v kredibilnost ocen, formalno neskladnost obeh predloženih dokumentov z zahtevami o srednjeročnem načrtovanju, odmik o preglednega srednjeročnega načrtovanja, kjer Vlada ne bo sprejela državnega programa razvojnih politik. Fiskalni svet tudi pričakuje in to pričakujemo tudi v Poslanski skupini LMŠ, da bo Vlada ob rebalansu že v letošnjem letu pripravila pot postopnega vračanja javnih financ k srednjeročni uravnoteženosti po odpravi obdobja izjemnih okoliščin, kar je izredno pomemben dokument. Namreč, od tega je odvisno kako, po kakšni poti bo šla Slovenija v prihodnosti. Zato vas minister sprašujem ali ta Vlada nima fiskalne strategije, da se z zakonom odvezuje od zahteve Zakona o javnih financah, da pripravi državni program razvojnih politik in srednjeročno fiskalno strategijo?  Ocena Fiskalnega sveta se nanaša tudi na sprejete in še na nenapovedane ukrepe interventnih zakonov, za katere Fiskalni svet opozarja, da so po vsebini podobni kot v drugih državah, vendar pa so pri nas pomanjkljivi, zapleteni in pozni, kar predstavlja tveganje za njihovo učinkovitost pri ohranjanju gospodarskega potenciala, na kar smo opozarjali tudi pri sprejemanju interventnih zakonov. V sled vsem je na tem mestu nujno opozorilo kajti nemalo ravnanj in izjav v preteklosti zelo preseneča. Preseneča najmanj nenadna ocena finančnega ministra Širclja, ki iz opozicijskih klopi še kot poslanec vedel in znal vse zakaj imamo fiskalno pravilo in kako pomembno je, da se z dokumenti zagotavlja ustrezna podlaga za vzdržnost javnih financ na dolgi rok. Sedaj pa v gradivu Vlade lahko beremo, da je v tovrstnih negotovih razmerah strokovno neustrezno pripravljati srednjeročne projekcije na tveganjih in spreminjajočih se napovedih. Oprostite, ampak to je za nas neodgovorno. Verjetno nihče ne pričakuje točnih napovedi vsaj okvirne pa vendarle in to iz več razlogov. Prvič zato, ker si je ta Vlada z Zakonom o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju povsem prilastila proračunske vajeti in lahko sredstva prosto prerazporeja beri, kar se je že zgodilo, jemlji tistim, ki jim niso blizu kot so recimo nevladne organizacije in daje svojim. Drugič zato, ker izdatke povečujete za 2 milijardi sedaj pa nas želite zadovoljiti z zelo ohlapnim izrazom začasno odstopanje od srednjeročne uravnoteženosti javnih financ. Kako dolgo bo trajal ta začasnost kaj to pomeni, me zanima minister? Tretjič. Ob tako izdatni zadolžitvi je Vlada dolžna dati nekaj jasnih odgovorov, odgovorov glede rehabilitacije predvsem v post korona tednih. Povejte ljudem kaj bo sledilo. Ali bo potrebno varčevanje? Se glede na napoved 8 odstotnega padca gospodarske rasti obetajo rezi? Ali pišete ZUIJF-2 po vzoru tistega iz leta 2021? Boste jemali in komu? Boste spet v nekem trenutku začeli slediti mantri prostega trga, ki se regulira sam, na čigavih plečih tokrat? Boj proti virusu je, zaradi odličnega odziva javnega zdravstva in odgovornega vedenja ljudi bolj kot ne končan vsaj prva etapa upamo.   (nadaljevanje) V zdravstvu in ljudem gredo zasluge ne Vladi. Vladi bodo zasluge šle, če bo preprečila socialne žrtve, ki se bodo merile v številu propadlih podjetij, številu zaprtih espejev, v številu izgubljenih delovnih mesto. To bo Vladna zmaga ali Vladni poraz, ki bo v bistvu poraz ljudi, zato ponavljam vprašanja. Ali ob 8 odstotnem padcu gospodarske rasti načrtujete načrtovanje? Povejte, ne zanima toliko nas oziroma toliko zanima nas kot predvsem zanima ljudi, ki nas tudi danes poslušajo. Zakaj to sprašujemo zakaj je to za nas tako pomembno? Zato, ker je še vedno svež predvsem pa grenak spomin na obdobje 2004-2008, ko se je trošilo nesorazmernost s prihodki in zadolževalo, kar je državo pustilo na krizo povsem nepripravljeno. Svež in grenak je tudi spomin na leto 2012 torej na čase ZUJF, ko se je rezalo tudi pri javnih investicijah, kar je recesijo le še poglobilo. Naslednje vprašanje, ki vam ga postavljam minister je glede na predvideni primanjkljaj v državni blagajni v višini minus 8,1 BDP naj bi bili Covid ukrepi od tega, ki so začasni 4,4 % BDP ostala v bistvu polovica od tega pa naj bi bila posledica rednih izdatkov. Če gledamo slovenski BDP, ki je 45 milijonov 755 tisoč pomeni, da so Covid ukrepi le 2 milijardi. Če pa pogledamo finančni učinek samo korona paketa 1 brez novele pa je učinek 3 milijarde. Tukaj nekaj ne štima. Od kje se sedaj pojavi kar na enkrat tak velik minus? Predvsem upam, da vas je čas gospodarsko finančne krize naučil vsaj pravilnih odzivov namreč, da je v obdobju zategovanja nujno krepiti javne investicije v infrastrukturo in s tem ohranjati zaposlenost. Obratno ravnanje namreč zmanjša agregatno povpraševanje in s tem recesijo še poglobi. Verjamem, da ne bomo ponovili te napake in verjamem, da boste znali in hoteli povečati izdatke za zdravstvo predvsem javno zdravstvo, ki nas je tokrat rešilo. Še nekaj vprašanj ostaja brez odgovor. Kako boste preprečili šok v povpraševanju, na kakšen način boste spodbujali potrošnjo, kako boste zagnali proizvodnjo? Kaj se bo zgodilo, ko bo epidemija mimo in bomo morali ponovno upoštevati fiskalno pravilo ter se približati fiskalnemu cilju na kar opozarja tudi Fiskalni svet? Vsi vemo, da ko se bomo zbudili iz tega, ko bo vse mimo bomo morali to enkrat plačati. Ne bi rada, da se pregovor, ki pravi: »Težave rastejo čim bolj se bližamo cilju v veliki meri veljal za Slovenijo«.  Postavila sem vam kar nekaj vprašanj minister, za katere upam, da dobim odgovore, ker to ne želim le slišati le jaz, ampak predvsem državljani in državljanke, ki nas verjetno danes spremljajo, ko poslušajo ta odbor. V sled vseh teh nejavnosti in odprtih stvari in vprašanj, ki sem jih poudarila se bomo v Poslanski skupini LMŠ pri glasovanju vzdržali.  Hvala.
Hvala, gospa poslanka.  Nadaljujemo z razpravo. Za menoj bo na vrsti poslanec Marko Bandelli, potem poslanec Jani Prednik.  Gospe in gospodje, na podlagi dokumentov, ki smo jih dobili in sem jih pretvoril iz odstotkov BDP v določene številke se mi zdi najprej poudariti, da bo razmerje med dolgom, v kolikor bo seveda tako ostalo po predvidevanih kot so sedaj zapisana takole. Konec leta 2019 je bil dolg države 31 milijard in 744 milijonov. Ob koncu leta 2020 bo 37 milijard in 556 milijonov, kar pomeni razliko 5 milijard in 812 milijonov. Meni se zdi to pomembo poudariti, zaradi enega samega razloga. Zato, ker so v slovenski državi še vedno soočeno z enim zelo zanimivih protislovjem v isti sapi poslušamo kritike, ker se država dodatno zadolžuje, zato da sanira oziroma posluša sanirati škodo ob epidemiji, hkrati pa zaskrbljujoča hlipanja nad tem, da se bo ta ista država pretirano zadolžila in zahteve s tako jezuitsko gorečnostjo izražene zahteve po tem, da je potrebno še poiskati različne deleže prebivalstva, ki bi jih morala država finančno podpreti. Teh idej nikoli ne zmanjka. Očitno je, da jih tudi nikoli ne bo zmanjkalo in to vse poslušamo v isti sapi. To dvoje, gospe in gospodje, preprosto ne gre skupaj. Ali eno ali drugo, eno je proti drugemu. Odgovorno javnofinančno načrtovanje je brez slehernega dvoumja temelj vsake odgovorne ekonomske politike, toda kakršnakoli ekonomska politika ne more biti sama sebi namen. Zagotoviti mora smotrno porabo javnih sredstev, predvsem v skladu z ekonomsko močjo države in pa s tistimi na najvišji ravni postavljenimi cilji, ker se tiče te najvišje vladne in parlamentarne ravni in postavljenih cilje mislim, da danes obravnavamo tisti čemur se reče sanacija škode ob epidemiji in olajšanje posledic škode, ki jo je epidemija povzročila za gospodarstvo in za državljane. Tukaj danes s tem dokumentom je vse skupine demistificirano. Mi enostavno moramo vedeti, da državni proračun ni neskončen, ni neomejen, ampak je fiskalni prostor tudi slovenske države ne samo katerih drugih omejen in to se mi zdi, da smo dobili v odloku, ki ga je Vlada pripravila in tudi v mnenju Fiskalnega sveta zelo jasno sporočeno in meni se zdi, da je to silno pomembno poudariti v kontekstu vseh bodočih zahtev, ki bodo še prihajale in to zahtev, ki so popolnoma nerealne in nepovezane s stvarnostjo. Dva podatka nenehno ponavljam in sta vztrajno ignorirana. 20 milijard in 365 milijonov evrov depozitov gospodinjstev pri slovenskih poslovnih bankah ob koncu leta 2019 in 6 milijard in 700 milijonov evrov depozitov gospodarskih družb pri slovenskih bankah, ravno tako ob koncu leta 2019. To je samo pri slovenskih bankah. Podatkov o tujih bankah nimam in jih tudi ne morem imeti. Mi danes sprejemamo spreminjane okvira za pripravo proračunov sektorja država. Neizogibno je to povezano v dani situaciji z epidemijo in pa seveda tudi s smiselnostjo fiskalnega pravila v slovenski legislativi. Glede tega tako ali tako ne more biti dvoma, zato ker je to sprejeto dejstvo. Tisto kar je razvidno bilo tudi iz poročil obeh bistvenih državnih inštitucij, se pravi, Fiskalnega sveta in Urada za makroekonomske analize in razvoj, je nekaj čemur se pravi, da obstaja obilje prognoz, ni pa nikakršne trdno oprijemljive vednosti. Danes v teh okoliščinah pričakovati trdno oprijemljivo vednost, to je utopija. Tisti, ki tega ne vedo, tisti ki si tega ne dajo dopovedati, tistim tako ali tako ni pomoči, zato ker na koncu pri vseh političnih in pri vseh gospodarskih parametrih prevlada stvarnost. Stvarnost je tista, ki šteje in naša stvarnost danes je, da smo soočeni s krizo s kakršno še nismo bili soočeni. Ima pa stvarnost seveda tudi svoje značilnosti, tako v politiki kot gospodarstvu jo bolj kot kjerkoli na drugih področjih senčijo družbene in vedenjske izbire, predvsem pa osebne ali skupinske denarne prednosti. O teh skupinskih denarnih prednostih smo zdajle v zadnjem mesecu dni pri razpravah v Državnem zboru lahko videli izjemno bujno fantazijo posameznikov, ki se danes tako zaskrbljeno ukvarjajo s tem koliko je država zadolžena in kako je preveč zadolžena. Kar je pomembno v zvezi s stvarnostjo je, da se mi vedno soočimo z enim neizogibno očitnim, ampak vsesplošno prezrtim dejstvom, to pa je v tem, da je nemogoče napovedati bodoče ekonomsko stanje v gospodarstvu, prehod iz dobrih časov v recesijo in nazaj in to celo v običajnih okoliščinah. Zakaj? Zato, ker vsi tekmujejo z različnimi kombinacijami negotovih vladnih aktivnosti in z neznanim obnašanjem podjetij in posameznikov. V različnih prognozah se upoštevajo tudi nepredvidljive zadeve v zvezi z inovacijami, z odzivom potrošnikov in investitorjev. Potem so tukaj še, kot je bilo že omenjeno, različni učinki izvoza, uvoza, gibanja kapitala in pa seveda odzivi korporacij, javnosti in države nanje, zato je, gospe in gospodje, preveč očitno naslednje, ne more biti znano nekaj kar je rezultat konbinacij neznanega. Takšen je bil od nekdaj stvaren pogled v gospodarsko prihodnost, takšen bo tudi vselej obstajal. To je tisti stvarni pogled ne pa pogled krojačev utvar.  Če govorimo o čisto konkretnih številkah, ki se tičejo predlaganega odloka in spremljajočih dokumentov, tudi tistega kar je v zvezi z odlokom pokomentiral Fiskalni svet, potem bi želel poudariti, gospodje, tisto kar tudi edini v tej sestavi poudarjam, prihodkovno stran in narediti vsaj na štirih področjih primerjavo načrtovanih prihodkov v letošnjem letu, davčnih prihodkov s tistimi, ki so bili realizirani v letu 2020. Mi smo imeli na davkih na proizvodnjo in uvoz v letu 2019, realiziranih 6 milijard in 621 evrov. To je realizacija. To je dejstvo. Za letošnje leto je načrtovano 5 milijard in 928, to pomeni razlika 692 milijonov evrov, ampak to po teh projekcijah za katere smo izvedeli in tudi vsi vemo, da so negotove in so lahko tudi še slabše. Pri tekočih davkih na dohodke in premoženje je bila lanskoletna realizacija 3 milijarde 875 milijonov, letošnja pa bi naj bila načrtovana 3 milijarde 374 milijonov. Razlika 500 milijonov. Pri prispevkih za socialno varnost je situacija malo boljša. Realizacija v letu 2019 je bila 7 milijard in 722 milijonov evrov, za letošnje leto je načrtovana na 7 milijard in 616 milijonov evrov, toda še vedno je to malo manj kot 107 milijonov manj. In pa prihodki od lastnine, se pravi, od državnega premoženja lansko leto 409 milijonov, letos je planirano 319 milijonov, razlike je 90 milijonov, in če te štiri postavke seštejemo, je to milijarda in 316 milijonov evrov na prihodkovni strani. To so kruta dejstva, ki jih je po mojem potrebno upoštevati. Potrebno pa jih je upoštevati zato, da bomo tudi pri bodočih načrtovanih odhodkov imeli malo več prave mere.  Danes zjutraj, ko sem tole pregledoval, mi je prišla najprej na misel tista znamenita krilatica Miltona Friedmana, da ni zastonj kosila. Hkrati pa se mi je posvetilo tudi kaj je Cannes s tem v zvezi dejal. On je trdil, da vsak danes prihranjeni dolar pomeni, da bo jutri nekdo ostal brez zajtrka. In mi smo danes v situaciji, ko smo med tema dvema krilaticama. Mi moramo zagotoviti z državnim proračunom, da bodo kosila plačana in hkrati s tem, da nihče ne bo ostal brez zajtrka. To je danes imperativ in to je danes nekaj kar ne more biti stvar strankarskega prestiža ali pa strankarskih prerekanj, to je nekaj kar moramo urediti zato, ker gre za interes države in to se mi zdi najbolj pomembno poudariti v tem sedanjem momentu. Vse tisto kar se tiče bodočih predvidenih dokumentov, tisto kar država mora pripraviti, verjamem da bo rebalans proračuna narejen bistveno prej kot je skrajni rok, ki je določen v Zakonu o interventnih ukrepih  11. TRAK: (SJ) – 9.50  (nadaljevanje) na javnofinančnem področju, se pravi pred 1. septembrom in da bo do takrat tudi, da bo do takrat situacija taka, ko bodo vsaj osnovni makroekonomski agregati bistveno bolj poznani kot so to v sedanjem trenutku. Generalno pa mislim, gospe in gospodje, da se moramo začeti malo obvladovati na odhodkovni strani. Moramo začeti omejevati ideje komu vse bi bilo potrebno iz državnega proračuna še kaj plačati. Državni proračun ni neomejen. Hvala lepa. Besedo ima poslanec Marko Bandelli. Prosim.
Hvala za besedo, predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani ministri. Zdaj smo tukaj za to spremembo tega odloka. Zdaj, ta odlok, ki ga je Državni zbor sprejel konec aprila 2019(?) zaradi epidemije, te epidemije in z njo tudi povečani izdatki se spreminja. Zdaj, višji dovoljeni izdatki države, plus nižji ciljni saldo za leto 2020, prej je bil 1 procent, sedaj pa minus 8 procenta. Zdaj, to nam kar veliko pove. Zdaj, zaradi epidemije je sicer dopustno začasno odstopanje od, kličimo tako srednjeročno, uravnoteženosti teh javnih financ. Ampak mora ta del izdatkov, ki ni povezan z epidemijo ostati povsem skladen z veljavnimi fiskalnimi pravili. Zdaj, tukaj bom omenil večkrat Fiskalni svet, ker se mi zdi tisti najbolj kompetenten za to kar je dal njihova mnenja. Ta… Nismo omenili še roka zamude. Zdaj je pa zamuda za posredovanje programa stabilnosti Evropski komisije, ki je bil 30. 4. Zdaj, Fiskalni svet tudi pravi, da del izdatkov, to je sektor država, ki ni povezan z epidemijo, ni skladen s fiskalnimi pravili in je ocenjen previsoko. Zdaj, Vlada mora določati ta najvišji obseg. Tega ne naredi kar je s spremembo naredila za leto 2020. Zdaj grem na splošno zadevo. Se pravi, skladno z 12. členom tega Zakona o fiskalnem pravilu, v izjemnih okoliščinah mi vsi razumemo, da lahko odstopi od srednjeročne uravnoteženosti, kar je tudi dovoljeno. Vendar še vedno menimo, da ta odstop ne sme srednjeročno ogroziti fiskalne vzdržnosti. To ponavljam in ponavljam. Zdaj, pogoji. Eden od pogojev je tudi nastop nepričakovanega dogodka, na katerega ni bilo mogoče seveda vplivati, to je epidemija kot taka in to vse mi razumemo. Zdaj, obstoj teh izjemnih okoliščin seveda tu ugotavlja Vlada, vendar mora pred tem tudi pridobiti oceno omenjenega Fiskalnega sveta. Fiskalni svet je komaj 18. 3. svojo oceno ugotovil, da so vzpostavljeni pogoji za uveljavitev izjemnih okoliščin. Tako da Vlada je Fiskalnemu svetu v oceno poslala predlog okvirja in osnutek Programa stabilnosti 2020. Zdaj, Fiskalni svet na osnovi osnutka programa stabilnosti oceni vzdržnost in skladnost javnofinančne politike s fiskalnimi pravili, pri tem pa zlasti preverja ali je v predlogu okvira primerno določen del izdatkov povezan s stanjem gospodarskega cikla, pri tem pa ne ocenjuje ustreznosti izdatkov, ki se nanaša na odpravo posledic epidemije. Zdaj, ne glede na navedbo, vam je fiskalni svet podal svojo oceno obsega protikriznih izdatkov, kar je od te ocene odvisen manevrski prostor za izdatke, ki z epidemijo niso povezani. Zdaj, Vlada kot sem omenil zamuja. Ta predlog stabilnosti je treba poslati v komisijo. Zdaj, tukaj je svet 23. 3. na predlog tudi Evropske komisije sprejela odločitev o porabi možnosti splošnega odstopanja od spoštovanja teh fiskalnih pravil v času epidemije. Tako da tudi posledično ta Evropska komisija ne bo ocenjevala skladnosti predloženih programov stabilnosti v fiskalnem pravilu. To je tisto kar je tudi prej omenil. Zdaj, kakšne so poglavitne zdaj rešitve tukaj, kar vidim tukaj, odstopanja. Zdaj, Vlada je predlagala spremembo odloka za leto 2020. Sprememba odloka za leto 2020 je posledica teh  12. TRAK: (SJ) – 9.55  (nadaljevanje) izjemnih okoliščin, ki jih mi vsi razumemo. Saj je čisto jasno. Ustvarila je nemožnost dela, ustavila je gospodarstvo, namenoma je ustavila gospodarstvo, upravičeno ali ne, bomo videli. Upravičeno je, če so manjše posledice glede obolenja, to je edini razlog, ki bi lahko bil opravičljiv, in smrti posledično temu. Kaj se bo pa zgodilo iz tega, pa bomo videli. Tega ne moremo še vedeti, ker to niso ocene, so samo ocene, niso pa dejstva, da bomo lahko to matematično izračunali še v tem trenutku.  Zdaj, ta odstopanja, zdaj pogoj za navedeno to odstopanje izredni, je seveda ta izredni dogodek, na katerega država ne more vplivati in to mi vsi razumemo. Zdaj, posledice za javne finance tudi je resen gospodarski upad in to sta dva pogoja na katera, oba navedena pogoja za odstopanja sta, mislim da sta tesno povezana z epidemijo od koronavirusa. Zdaj, kakšne so številke tukaj, če malo pogledamo te zadeve? Mislim, da se je treba tukaj pa malo zamisliti glede tega. Zdaj, ciljni saldo v procentih BDB je namesto prvotnega, ki je bil predviden, procent, je določen z minus 8,1 procenta. Najvišji obseg izdatkov sektorja država se dvigne iz 21 milijard 480 na 23 milijard 630. To so podatki, ki sem jih dobil v dokumentaciji. Zdaj, državni proračun, zdaj ciljni saldo tudi, namesto prvotnega 0,8 procenta določen na minus 8,1 procenta, se pravi se dvigne cel obseg teh izdatkov, v sektorju država govorimo. Se dvigne iz 10 milijard in 450 milijonov na 12 milijard 525 milijonov.
To ni sektor država, to je državni proračun.
Ja, se opravičujem, državni proračun. Ciljni saldo… / nerazumljivo, govorita hkrati./
Saj, kolega Bandelli, mi smo to kar vi zdaj citirate, smo vsi dobili to gradivo.
No, zdaj tu jaz mislim, da je pomembno, ker mi smo dobili gradivo, ampak ljudje, ki poslušajo, tega ne vejo. In mislim, da je prav, da oni vejo tudi za kaj se gre in kakšne so posledice teh manever. Tudi lokalne skupnosti, ne bom govoril o cifrah, bom samo povedal na hitro, se pravi, je več 20 milijonov, pokojninska blagajna je več 85 milijonov, da ne bom govoril o milijardah, ki potem… In vsega ostalega.  Zdaj, ta osnutek programa stabilnosti, projekcije nakazujejo na močan padec prihodkov in visoko rast izdatkov sektorja država. Čisto logično. Drugače ne more biti, saj smo mi ustavili gospodarstvo, prihodki bodo nižji, izdatki pa se bodo znatno povišali, ker smo itak dali vsem možnost, da bi dobili neke dodatke, da bi olajšali to zadevo, kar je ta epidemija storila. Zdaj, dolg sektorja država naj bi ob koncu leta ’20 presegel raven 80 procentov BDP. In tu bo dosegel podobno raven kot je leta 2015, ko je bil najvišji. Zdaj, lahko bi jaz še omenil koliko se lahko zadolži, 5,4 milijarde z ZIPRS 2020, leta 2021 še dodatnih 4,4 milijarde, to so podatki, ki sem dobil tukaj. Zdaj, kar je važno tukaj po mojem je to kar je Fiskalni tukaj dal. Zdaj, bistvo te izjemne okoliščine le začasno omogočajo odstopanja od srednjeročne uravnoteženosti javnih financ. Se pravi, del izdatkov, ki ni povezan z epidemijo oziroma ukrepi pa mora ostati skladen z veljavnimi fiskalnimi pravili. Zdaj, del izdatkov od sektorja država, ki nima veze s krizo, je ocenjen po mojem mnenju, po njihovem mnenju tudi previsoko glede na matematično formulo zapisano v Zakonu o fiskalnem pravilu. In tega se moramo zavedati. Zdaj, tista prispodoba, ki jo je dal Fiskalni svet, je bila zelo dobra glede gašenja. Jaz se pa bojim, da ne bomo gasili tudi požare, ki jih ni bilo. To je tisti problem ne pa, da bomo samo polnili bazene sklicujoč na primerjavo, ki jo je dal gospod Fiskalnega sveta, ki se mi je zdela zelo dobra. Zdaj, veste, popoldan bomo imeli tudi sejo odbora, izredno odbora, Odbor za kulturo, kjer se bo spet obravnavalo, da naj se ne bi znižalo proračunske postavke. Zdaj, veste v Italiji je en rek. Ti ne moreš imeti sodov polnih v kleti in ženo pijano. Se pravi, da teh dveh zadev skupaj ne gre. Na en način ali na drugi, bomo morali verjetno vsi malo potrpet in mislim, da je tudi prav, da se določene reči, ki niso bile prav nujno potrebne, tudi počakajo za naslednje obdobje. Ampak to je odvisno vse od financ in od tega, kar bomo mi tukaj izglasovali. Zdaj bom šel pa, predsednik, na konkretno zadevo – program stabilnosti. Zdaj ključna stvar je tukaj javni dolg, minister, kajne, ki bo v letu 2020 povišan na zgodovinsko visoko vrednost in sicer na 82,4 % BDP-ja. Zdaj to je največji, kadarkoli, javni dolg, ki smo ga imeli. Zdaj se moramo spomnit leta 2013, ko smo tak dolg imeli, smo sanirali banke, smo naredili vse, da ne bi bankrotirala država, da smo izplačali pokojnine, ki je bila prazna pokojninska blagajna, popolnoma sčiščena, nič ni bilo v njej, samo zagarantirali plače in da nismo rušili socialne države in je bil dolg 80,9 % BDP-ja. In zdaj bom jaz, vam povedal, spoštovani kolegi od SDS, vam bom prebral zdaj, dovolite mi, da vam preberem par citatov, vaših, od tistega leta, ki se bodo nanašali prav na to, zakaj danes tudi mi tu danes smo tu, usedeni, kajne. Vaša poslanka, leta 2014, gospa, ki jo zelo spoštujem, zame zelo sposobna ženska, ampak je tako rekla, Romana Tomc, gospe predsednici naši, bivši mag. Alenki Bratušek: »V preteklem letu, spoštovana predsednica Vlade, smo prišli do ekstremnega nivoja našega dolga v bruto domačem proizvodu. Konec leta 2014 naj bi naš dolg znašal kar 80 oziroma celo nekaj več, kot 80 % bruto domačega proizvoda. To pomeni za, spoštovane kolegice in kolegi, gledalke in gledalci, ki nas gledajo, približno 15 tisoč evrov na prebivalca v Sloveniji.« Dobro, to / nerazumljivo/. Zdaj, poanta tega je, da zdaj, ki ste vi, praktično na oblasti, dolg sploh ni noben problem in minimizirate državo. Ko je nekdo drugi reševal državo, pa je bil to gromozanski problem, kajne, ampak moram ponovit nekaj, da tisti, ki je bil na Vladi, takrat, stranka in predsednica Vlade, Alenka Bratušek, je uspešno rešila zadevo in je pripeljala v enem letu plus 4, tudi skoraj 5 % BDP. Zdaj, mi, kaj bojo vaši ukrepi tukaj naredili, še ne vemo. Seveda mi vsi, upamo, da bodo ti ukrepi uspešni in konkretni, pomagali temu, kajne. Zdaj ne morem, da ne bi še, še en citat, dovolite predsednik, saj je zelo kratek… na hitro…
Kolega Bandelli, jaz bi vas res prosil, glede na to, da ste racionalen človek…
Ja…
…Da se omejite na tisto, kar je tema…
Ja, saj to je tema / nerazumljivo/…
…leta 2020, ne 2013, to je že zdavnaj pozabljeno.
Ja… Ampak to, veste, to je zelo zanimivo kajne, ki ga je izrekel zdajšnji zdaj minister, ki nič se ne omenja več o črpanju evropskih sredstev. Dva meseca čakamo kakšno novico, kjer ni, nobene, takrat je bila glavna tema, da se ne črpa sredstva, zdaj smo vse pozabili, zdaj sploh ni važno več, da se črpa sredstva, ampak tako je rekel, kajne: »Še nikoli se v zgodovini država ni toliko zadolžila, kot se bo v letih 2014, 2015, za 12,3 milijarde evrov.« Pravi Zvone Černač, kajne. Samo v letu 2014, se bo Slovenija zadolžila za nekaj manj kot 10 milijard. »Pahor je bil vajenec za zadolževanje, v primerjavi z Alenko Bratušek«, govori Zvone Černač. »Treba je pogledati številke in dejstva«, je vedno dejal Zvone. Potem je bil še eden od Jožeta Tanko, pa ne bom bral…
Prosim, prosim, ja…
…ker nima smisla, zaradi…
Morda bi počasi res zaključili, no…
V glavnem, isti, isti… Predsednik, bom zaključil, kadar bom jaz videl, da je to zadeva za zaključit. Jaz govorim in imam pravico tukaj povedat moje mnenje…
Ja, to je vse res, to je vse res…
…Kot poslanec.
Kolega Bandelli, vi imate vso pravico…
Na tem odboru, sem podpredsednik tega odbora. Prosim.
…Ampak, tu mora potekat strukturirana razprava…
Ne me ustavljat in ne me prekinjat…
Razprava mora potekat o tistem, kar je na dnevnem redu…
In točno okoli dnevnega reda govorim…
Ne pa, da govorite o tistem, kar vam pride na pamet.
Ni res.
Tako je.
Vse je v skladu / nerazumljivo/
Niti ne razlikujete sektor država, niti ne razlikujete državnega proračuna. Včeraj sem poslušal enega poslanca, kako silovito je pripravljen na vsako svojo razpravo. Dajte, počasi zaključite in govorite o temi. Zdaj pa izvolite, pa nadaljujte.
In prosim, da me ne prekinjate do konca mojega / nerazumljivo/
Jaz bom prekinjal vsakogar, za katerega smatram, da ga je potrebno prekinit. Vedno sem tako delal in vedno bom tako delal. Izvolite in nadaljujte.
Hvala. Zdaj, to, jaz bom ponovil še enkrat, kajne, ker to je zelo pomembna zadeva – kaj ste vi in kaj ste vse delali z SDS. Kaj ste vse nam takrat dali, na glavo, vse te zadeve in mi, veste, bom nekaj vam povedal, mi nismo takšni, kot vi. Res nismo. Samo opozorili smo, nič drugega, samo opozorili. Zdaj, če je kriza, glejte, seveda mora država pomagati, kdo drug, kot država? Nismo nasprotovali predlaganim ukrepom, obratno, smo jih potrdili, osebno sem glasoval za zakon, osebno, odgovornost pa bo seveda vaša. Zdaj, če ti / nerazumljivo/ ukrepov, ne bodo imeli učinka, ste pa, mislim, da ste resnično državo dolgoročno tudi pahnili kar v velike težave. Zdaj druga stvar, kajne, na katero opozarjam, pa je visok, po mojem mnenju, primanjkljaj. Zdaj, čisto logično je, da imamo zaradi višjih teh odhodkov in manjših prihodkov, visok primanjkljaj za leto 2020. Ga načrtujete kar v višini minus 8,1 %. Zdaj, mi razumemo, da je v letu 2020 neizbežno, ampak, veste kaj me zanima, prav v nobenem dokumentu nam ne pokažete izhodne strategije. To je problem. Kako bomo prišli spet na zeleno vejo. / nerazumljivo/ nisem videl nič od tega, kakšni so vaši načrti. Zdaj, ali pripravljate ponovno ZUJF-2, s katerim, po moje, boste spet udarili po upokojencih, javnih uslužbencih in ostalih, ne vem, se sprašujem, vprašam vas, če slučajno je že v pripravi, ker, vem, da delate zelo konkretno in zato ne bi izključil tudi možnosti, da se pripravlja v ozadju kaj takega. Zdaj, kar se tiče pa odloka, kajne, tudi tukaj, je poanta seveda v primanjkljaju, zdaj, ki ga načrtujete v višini minus 8,1 BDP, je v letu 2020, odlok, zdaj, vključuje 3 leta, 2020, 2021 in 2022 – popravite me, predsednik, če ni res, to kar govorim – vi spremljate, kot koalicija, zdaj samo leto 2020 in iz plus 1 %, na minus 8,1 BDP. Za leto 2021 pa puščajo se številke na plus 1,1 % BDP, kar pomeni, da boste v enem letu znižali primanjkljaj za 9 odstotnih točk. Povejte vi meni, kako boste lahko to naredili? Kar je po mojem mnenju nemogoče. Zakaj tega ne poveste? Povejte mi, kako mislite to speljat? Jaz sprašujem in mislim, da sprašuje tudi, država, kajne, ljudje. Zdaj, če smo spet tam, pri tisti strategiji, ki sem omenil, ki je nimamo, vsaj nam je niste dostavili, mi je nismo dobili, noben ni predstavil še, ker to je res vprašanje, če bomo res 9 odstotnih točk popravili v enem letu. Zdaj, glavna poanta vsega, bom tako vam povedal, potem bom pa jaz zaključil, zdaj ste vi, kajne, v bistvu na Vladi in dolg sploh ni noben problem. Leta 2013 pa je bila tu, po vaši oceni, največja polomija in kako bodo državo spravili iz tega, kako se bo državo spravilo iz teh težav. Kako jo boste, znižali, ta primanjkljaj, to mene zanima, iz minus nula 8, na 1,1 % v letu 2021. Lepo prosim, da nam poveste, ker mislim, da to je tudi, vaši kolegi iz koalicije ne vejo in bi radi to izvedli. Zdaj na koncu bi še vprašal eno zadevo in potem zaključim, samo zadnji stavek. V celi vaši kampanji proti rušenju prejšnje Vlade, ste obljubljali znižanje DDV-ja, kar noben ne omenja in vsaj trikrat ste to predlagali, da ne govorim pa o danes zvišanih trošarin, kar je, ste neprestano govoril, da jih ne boste, da ne bo potrebna, kajne, zvišat. Tako da, to so ta moja vprašanja. Zdaj tista vprašanja, ki sem dal, bi prosil ministra, če mi lahko odgovori, predvsem pa v tem, kako misli zvišat za 9 točk BDP v enem letu. Hvala lepa, predsednik.
Hvala, gospod poslanec. Dve stvari bi želel, preden nadaljujemo, gospe in gospodje. Če že razpravljamo, potem razpravljajmo o tistem, kar je zapisano v gradivih, osebno si želim, da bi ta gradiva tudi prebrali natančno in jih tudi razumeli, ker potem ne bi bilo kar nekaj od zastavljenih vprašanj. Je pa res, da gradivo ni enostavno in da se je treba potruditi, najprej prebrati in to razumeti.  Druga stvar, jaz sem danes sklical sejo ob 9. uri zjutraj, zato ker bi želel, da bi danes sprejeli vse zadeve v zvezi z obema točkama dnevnega reda. Ker imamo zdaj izredno natrpan program dela v Državnem zboru in preprosto ni drugih terminov, da bi lahko sejo preložili na nek drug termin. In jaz vas res prosim, gospe in gospodje, da poskušamo danes do 13.30 ure obe točki dnevnega reda zaključiti in morda bi v tej smeri veljalo opozoriti, da ne bi razpravljali o novejši zgodovini slovenske ekonomske politike, ampak bi razpravljali izključno o tem, kar je točka dnevnega reda pri 1. točki in potem pri naslednji, zato da bomo lahko učinkovito opravili tisto delo, zaradi katerega smo danes tukaj. Za vsa tista brezplodna prerekanja in nesmiselne spopade bo še dovolj časa, prej ko zadosti bo takšnega časa.  Zdaj pa nadaljujemo z razpravo. Na vrsti je poslanec Prednik, za njim poslanec Mesec. Kolega Jani Prednik, izvolite prosim.
Predsednik, hvala za besedo. Vsem en lep pozdrav. Jaz bom kratek, da ne bom tratil vašega časa in načenjal vaših živcev, ampak vseeno pa bi predstavil nek pogled Socialnih demokratov in potem verjetno lahko obljubim, da se Socialni demokrati ne bomo več…
Gospod Prednik, nikoli se ne more zgoditi, da bi vi meni tratili živce oziroma kakorkoli ste rekli. Izvolite.
Skratka, pri tem predlogu odloka o spremembah odloka gre seveda za prvi korak k oblikovanju proračuna oziroma rebalansa predvidenega proračuna in s tem odlokom kot je že bilo rečeno se določa nova maksimalna višina porabe za posamezne javne blagajne, ki so bile tudi danes že naštete in sicer Vlada v letu 2020 namesto 1 % presežka načrtuje 8,1 % primanjkljaja. Tukaj naj povem za informacijo, da je leta 2013 po podatkih EUROSTAT-a primanjkljaj znašal 14,7, se pravi je bil precej višji. Zgornjo mejo uporabe sektorja država dviguje za 2 milijardi in 150 milijonov ter porabo pokojninske blagajne se dviguje za 85 milijonov evrov, vse to je res že bilo povedano. Skratka, nameravani okvir porabe je še večji, ker poleg dodatnega zadolževanja očitno Vlada namerava porabiti tudi ves presežek, ki pa ga je pustila prejšnja Vlada. Naj ponovimo, da je prejšnja Vlada pustila v blagajni presežek. Torej, skupaj pridemo na 2,5 milijarde evrov za protikoronsko ukrepanje, Vlada pa navaja tudi dopustno toleranco do 3 milijarde evrov. Osnutek pakta stabilnosti, ki pa služi kot temeljna obrazložite ukrepov, moramo pa povedati, da je precej zanimivo. V njej so namreč med drugim ocene finančnih posledic protikoronskih ukrepov, ki pa bi sicer že morale biti v obrazložitvi zakonov, ki smo jih sprejeli. Vlada v tem navaja tudi delež BDP in ne v absolutni številki, torej absolutne številke ne poznamo. Iz priloženih grafov v tem osnutku pakta stabilnosti lahko sklepamo, da Vlada operira pod predpostavko, da bo skrčenje(?) gospodarske aktivnosti približno pol tako hudo kot je bilo v finančni krizi. Zelo optimistični so tudi pri napovedi okrevanja, računajo za 3,5 % rastjo v drugi polovici 2020. Glede na napovedi, ki prihajajo od Evropske centralne banke in Evropske komisije pa bo krčenje večje, okrevanje daljše in rast počasnejša. Glede na vse to, kar smo pač lahko prebrali oziroma kar lahko ocenimo, vidimo, da gre za nezadostna sredstva glede na pričakovane posledice, ki jih po našem mnenju Vlada malo podcenjuje. V isti sapi pa glede na njihov dosedanji modus operandi je tega denarja bistveno preveč, da bi jim lahko dopustili, da ga prerazporejajo sami in brez striktnega nadzora, kar si pa ta Vlada kot sami vemo močno, močno želi. Ta priložen dokument je od vsega, kar smo prejeli do sedaj, sicer resda najbolj eksakten, a je še vedno daleč od prave ocene posledic in potrebnih sredstev za učinkovit spopad z epidemijo. Socialni demokrati bi pričakovali in tudi zahtevamo bolj realne ocene predvidenih posledic. Recimo, kolikšno je predvideno skrčenje gospodarstva in kakšna so realna sredstva za delujoče ukrepe. In ker nič ni prav eksaktno določeno, ne vemo, kam gremo, nimamo nekih realnih številk in ker ne moremo biti prepričani, da je to predvideno orodje tudi zadostno bomo tudi Socialni demokrati na koncu danes na glasovanju vzdržani.
Hvala gospod poslanec. Nadaljujemo z razpravo. Na vrsti je poslanec Mesec, za njim pa poslanka Monika Gregorčič in poslanec Pogačnik.  Kolega Mesece, izvolite.
Hvala za besedo. Lep pozdrav. Razumljivo je, da se proračunski okvir spreminja, drastično so se namreč v zadnjih dveh mesecih spremenile okoliščine. Veliko o tem ste povedali moji predhodniki, tako da tega ne bom ponavljal. Bi pa v bistvu postavil ministrstvu nekaj vprašanj.  Prvo je glede UMAR-jeve aprilske napovedi. Dosedanja praksa kot je že prej predsednik fiskalnega sveta povedal je namreč bila, da Vlada proračunski okvir v odloku priprav na podlagi objavljene UMAR-jeve napovedi. Tokrat vladnim gradivom, mislim, da prvič ta napoved ni bila priložena in vse, kar vemo o UMAR-jevi napovedi je tisto, kar si lahko preberemo iz odloka. Torej moje vprašanje, zakaj niste tega priložili in v čem je pač razlog? Drugo vprašanje je glede tarče. Nam se, čeprav pravite, da sledite tej napovedi, ki je še nismo videli, minus 8,1 % BDP še vedno zdi nekako preoptimistična napoved, sploh če jo primerjamo z drugimi. Banka Slovenije je recimo 31. marca napovedala padec BDP v razponu od 6 do 16 % BDP, kar seveda za ta odlok ni usodno, ker po Zakonu o fiskalnem pravilu lahko Vlada do 15. septembra, če ugotovitev, da so se spremenile okoliščine ob predložitvi proračuna, pač priložite tudi spremembo odloka, je pa zelo pomembno za državo in državljane, da vemo, kje smo, kakšne so projekcije in kakšni so proračunski okvirji? Torej ti dve vprašanji me zanimata.  Najprej zakaj niste objavili tega odloka oziroma analize UMAR in drugič, kako utemeljujete številko minus 8,1 % BDP v luči drugačnih napovedi Banke Slovenije? Druga stvar, ki me zanima je zdravstvena blagajna. Namreč zdravstvena blagajna bo kot smo že večkrat opozorili se soočila v teh časih s problemi. Prvi problem je upad njenih prihodkov, trenutno je po poročilih okoli 300 tisoč delavcev na čakanju in povračila nadomestil zanje bodo izplačana, teh ki so na čakanju v odstotkih v višini 80 % plače delavca, kar pomeni, da se bodo tudi prispevki za zdravstvo obračunali od osnove, ki je za 20 % nižja kot pred krizo. To za zdravstveno blagajno pomeni mesečni izpad prilivov v višini po naših ocenah okoli 50 milijonov evrov. Poleg tega pa bo verjetno v recesiji, ki sledi karanteni tudi močno naraslo število nezaposlenih, s čimer se bo še dodatno skrčila masa plač iz katerih se plačujejo prispevki za zdravstvo. Se pravi, kaj boste naredili z zdravstveno blagajno je moje naslednje vprašanje.  Tukaj imamo tudi vprašanje, kako zagotoviti likvidnost zdravstvenih zavodov. Namreč zdravstveni zavodi v zadnjem mesecu in pol praktično niso izvajali svojih storitev, razen tistih, ki so imeli stopnjo nujnosti nujno ali pa zelo hitro. Osnova za plačilo storitev zdravstvenih zavodov iz zdravstvene zavarovalnice pa je realiziran program, ki ga niso izvajali, ampak fiksne stroške so pa vseeno imeli. Torej zanimata obe dve stvari, se pravi, kako boste zagotovili likvidnost zdravstvene blagajne in kako boste zagotovili likvidnost zdravstvenih zavodov, ki svojega programa niso realizirale? Potem pa tretje vprašanje pa je glede fiskalnega pravila.   Zdaj glede tega so se že prej malo odpirale polemike in sicer je slika naslednja. Za letos je suspendirano. To vam priznava tako Fiskalni svet kot Evropska komisija, itn. Ampak zanima me, če imate v vidu, kdaj bi se fiskalno pravilo spet aktiviralo in kaj bi to pomenilo za državni proračun. Če predstavim kar naš pogled. Ta je, ni nekonsistenten, kot je prej opozarjal predsednik, ampak je, da bi bilo treba formulo iz fiskalnega pravila v tem trenutku brisati ne samo za naslednje leto, ampak trajno. Zdaj, fiskalno pravilo imamo zapisano v Ustavi, ampak tam je fiskalno pravilo dovolj splošno, da se lahko z njim strinjamo. Vsi smo, pač vemo, da je treba na srednji in dolgi rok imeti javnofinančno sliko približno uravnoteženo, da država ne more živeti s hudimi deficiti iz leta v leto, ampak problem pa je, da imamo mi v Zakonu o fiskalnem pravilu, ki potem izvede to ustavno načelo, formulo ki temelji na zelo nezanesljivi metodologiji, kar se je izkazalo zdaj. Recimo zaradi padca rasti ob korona krizi, se je proizvodnja vrzel za nazaj za leti 2019 in 2018, povečala, kar pove veliko o temu kako arbitrarni so ti izračuni, ki temeljijo na izračunu strukturnega salda, ki temelji na produkcijski funkciji, ki je nezanesljiva. Potem imamo tukaj napovedi glede bodoče gospodarske rasti, ki so, kot sem pokazal na začetku, nezanesljive. Umar pravi minus 8,1, Banka Slovenije pravi minus 16, do minus 16. Potem imamo tukaj realizacijo proračunskih prihodkov države za katere tudi ne vemo v tistem trenutku, ko se proračun postavlja, v kolikšni meri bodo realizirani, itn. To je Vlada tudi sama v svoji analizi začela ugotavljati, kar seveda pozdravljamo, mislimo pa, da je to trenutek kjer bi bilo treba fiskalno pravilo v tej obliki kot ga poznamo, suspendirati in si stvari na srednji in dolgi rok postaviti bolj življenjsko.  Če še tukaj ogovorim za konec poslancu Bandelliju, ki je prej rekel, v luči seje, ki jo danes v Levici sklicujemo, na pobudo Levice sklicujemo, o financiranju filma in knjige, sredstva so namreč tam zamrznjena in pravi Bandelli, da imajo v Italiji pregovor, kako ste rekli, če hočeš…
Če so sodi polni v kleti, pa žena pijana, to ne gre skupaj…
…to ne gre skupaj. Zdaj, če ste prej pozorno poslušali predsednika, je izpostavil dve načeli iz ekonomske teorije, ki se med seboj tepeta. En je Milton Friedman, ki pravi, ni zastonj kosila, drugi je Cannes, ki pravi, vsak evro, zaradi vsakega evra ki ga danes privarčujete, bo jutri pač nekdo ostal brez kosila. Če zdaj parafraziram s Cannesom, pač to vašo primerjavo bom takole rekel, če ne boste odprli sodov, bodo vaši otroci izgubili službe, kar v Italiji kaže, da je tako. Italija je zadnjih 24 od 25. let beležila primarne proračunske presežke, kar pomeni, pred plačilom dolgov, ampak da se argumentirati, da je ravno zaradi tega Italija v poziciji kakršni je. Njen javni dolg se je v teh letih za 20 % povečal, mladi pa iz države bežijo, kar je razumljivo, Italija ima danes večjo nezaposlenost med mladimi kot Španija, 33 %, 800 tisoč mladih se je v zadnjih letih izselilo iz države in mislim, da to ni nepomemben podatek za sejo, ki sledi. Tudi slovenski filmarji so namreč med tistimi, ki jih lahko takoj vpišete v / nerazumljivo/. Rok Biček, Olmo Omrezu, Hana Slak, Mitja Okorn so samo nekatera imena med perspektivnimi filmskimi režiserji, ki imajo izjemne rezultate v tujini, ampak so začeli delati tukaj, pa so morali iti v tujino zaradi nezadostnega financiranja neke dejavnosti s strani države.
Hvala poslanec Mesec.  Samo eno zadevo bi želel. Tudi sam sem bil, moram priznati, presenečen, ko sem gledal napovedi Banke Slovenije o minus 16 % padcu, vendar je potrebno poudariti, da je to predvideno na predpostavko, da bi bil konec epidemije ob koncu junija, med tem, ko so vse ostale napovedi temeljijo na predpostavki, da bo konec epidemije ob koncu maja. Tako, da to se mi zdi, da je ta en mesec seveda zelo pomembna razlika. V kolikor pa gre tukaj za natančnost izračunov, pa mislim, da sem prej v svoji razpravi tudi zelo nazorno pojasnil kako to izgleda.  Minister, bi vi želeli zdaj podati odgovore? Izvolite prosim, imate besedo.
Hvala lepa spoštovani predsednik za besedo.  Skušal bom seveda nekoliko povzeti svoje odgovore, glede na to, da so se nekatere stvari prepletale.  Prvo kar bi rad seveda povedal, kar je bilo, bom rekel, nekoliko tendenciozno povedano o, citiram, lahkomiselnosti, itn., in o tem v kakšnih, v primerjavi z letom 2012 in letom 2013 glede zadolževanja in glede primanjkljaja, bi rad seveda povedal da, tukaj govorim predvsem o, dam odgovor gospe Zabret, imamo 12. člen Zakona o fiskalnem pravilu, ki to omogoča in tukaj ne gre za nikakršno lahkomiselnost, tukaj gre enostavno za to, da zakon o fiskalnem pravilu daje pravni okvir o tem, da se lahko odstopa ob izjemnih okoliščinah z odhodki in to sedaj delamo. To nam je priznala Evropska komisija, to je priznal Fiskalni svet oziroma potrdili in s tega zornega kota ni tukaj nobenih težav. Delujemo pač v drugačnem času, v drugačnih okoliščinah in seveda sprejemamo tudi ukrepe, ki so drugačni zaradi teh izjemnih okoliščin ali zaradi epidemije. Tukaj lahko začnemo od tega, da država ne pobira določenih prispevkov, odlaga davke, daje ljudem denar in tisti najranljivejšim, tako da s tega zornega kota je delovanje drugačno in ne more biti primerjava, tudi primerjava leta 2008, če želite, 2009, 2012, 2013 s to krizo, z letom 2020, kajti danes ni razlog napihnjenost nepremičninskih balonov, finančnih balonov, danes je razlog za to krizo epidemija in dejansko ta virus ni viden, ni znan in proti njemu nimamo zdravila oziroma cepiva. Tako, da s tega zornega kota seveda so tudi, bom rekel, stališča, ki so bila izrečena v tistem času pač v okviru časa, ki je takrat dejansko bilo.  Glede zadolževanja. Še enkrat poudarjam. Tukaj je bilo omenjeno, da se je zadolžila ta Vlada za 5,1 milijarda. Ni res. Obe Vladi, ki sta vladali v letošnjem letu sta se zadolžili za 5,1 milijarda. Tukaj se je zadolžila ta Vlada za 3,6 milijarde. Z drugimi besedami, za 1,5 milijarde se je zadolžila že Vlada gospoda Marjana Šarca in ob tem pa moram seveda tudi povedati, da smo hkrati, in to sem že povedal, že večkrat, že na prejšnji seji, pa še enkrat, se opravičujem predsednik, smo tudi že vrnili dolg v 1,7 milijarde. Je pa to bilo do sedaj v skladu z Zakonom o izvrševanju proračuna.  In seveda tudi glede tega kaj se seveda dogaja oziroma kakšne predloge dajemo na Ustavno sodišče. Ja, to je legitimna pravica in prav je, da se seveda tudi določi ta srednjeročni okvir ali gre za naprej ali za nazaj, skratka kako dejansko to bo veljalo.  Tukaj bi seveda rad povedal, kar sem že povedal, pa nekoliko dve besedi več o tem. Z rebalansom proračuna bo Vlada dejansko predstavila   (nadaljevanje) tudi srednjeročni okvir, izhodno strategijo in v skladu z Zakonom o fiskalnem pravilu mora določiti to izhodno strategijo tudi v finančnem smislu, kar pomeni z drugimi besedami pokazala bo načrt v kolikšnem času bo prišla na normalno, da tako rečem stanje javnih financ, to se pravi, brez upoštevanja izjemnih okoliščin na stanje kakšno je bilo pred epidemijo. Jaz ocenjujem, da bo seveda ta čas verjetno napisan v nekaj letih težko pa seveda sedaj odločam v kolikšnih letih se pravi da bo dejansko prišlo tudi, da bomo prišli, če želite nazaj do maastrichtskih kriterijev glede zadolževanja.  Predsednik je lepo povedal koliko naj bi bilo večje zadolževanje za nekaj več kot 6 milijard, odstotek - takšen je načrt -, če ga merite z BPD je pa odvisen od dveh spremenljivk. Na eni strani padca BDP na drugi strani zneska zadolževanja. Tukaj to razmerje je odvisno od obeh spremenljivk in zaradi tega so pač ti odstotki tudi toliko visoki. Ali so zgodovinski ali ne ali kakorkoli to je stvar vsakega posameznika in v zvezi s tem pač jaz te zgodovinskosti si ne bi pač pripisal. Kakorkoli že, je pa vsekakor visok ne glede na vse ostalo in tudi že pred tem je bil dejansko visok.  Jaz verjamem, da je politično oportuno, da se straši sedaj z novim ZUJF-om. Sedaj bo pa nov ZUJF in kar na enkrat bomo še slišali kako se bo sedaj vse znižalo in tako naprej. Jaz mislim, da bo ta ali pa vsaj v načrtu imam, da bo ta načrt temeljil na realnih osnovah okrevanja gospodarstva na bom rekel realnih osnovah porabe o tem tukaj ne moremo reči, da ne moremo nekje tudi kaj prihraniti jaz mislim, da se lahko predvsem pa, da se zagotovi večja učinkovitost delovanja bom rekel celotne države tako javnega sektorja in tudi, da se izboljša pogoje za gospodarstvo. Eno izmed izboljšanja pogojev za gospodarstvo, ki nič ne stane ima pa velike učinke lahko je debirokratizacija določenih postopkov, zmanjšanje administracije tudi glede hitrosti dobivanja različnih dovoljenj tudi glede odgovorov na pritožbe in tako naprej. Ni treba nič strašiti z določenim ZUJF-om in tako naprej in se ne pripravlja nobeden ZUJF, v tem trenutku se nobeden ZUJF ne pripravlja. V tem trenutku se pripravlja, če želite anti ZUJF in ti ukrepi in tudi tretji paket lahko imenujemo anti ZUJF ali pa proti ZUJF-ovski ukrepi in ne ZUJF-ovski. Jaz mislim pač – to je moje osebno mnenje -, da je seveda strašenje s tem popolnoma jaz mislim tudi nesmiselno ali kakorkoli tukaj ne bom šel sedaj v to, to je pač moje osebno mnenje.  Tukaj, če govorimo sedaj o teh odstotkih in tako naprej. Tukaj gre za padec gospodarske rasti za minus 8,1 odstotka na to bo pa v letu za 1 odstotek višja gospodarska rast glede na prejšnje leto. Tukaj ne gre sedaj za bom rekel neka seštevanja in tako naprej teh indeksov tukaj gre pač čisto za realne osnove. Ali je Vlada upošteva Umarjevo gospodarsko rast ali pa Umarjev gospodarski padec - kakor želite - gospodarske rasti? To je bom rekel dogovorjeno, zapisano in tako naprej. V kolikor bo večji padec gospodarske rasti, kar nekateri tudi napovedujejo, v kolikor se bo ponovila epidemija, potem bodo verjetno podatki drugačni in potem   (nadaljevanje) bo Vlada prišla verjetno pred ta odbor tudi z drugimi in drugačnimi številkami. Nekaj je realno planiranje ali pa bom rekel planiranje, kjer po največji možni meri zmanjšuješ tveganja in narediš določene ocene, zato potrebuješ določene podatke in določene realne podatke. Ti realni podatek danes gospodarske rasti finančnega sistema in tako naprej temeljijo na podatki o zdravstvenem stanju o epidemiji, ker smo pač dejansko v tem. Zato seveda Vlada potrebuje te realne podatke in na teh podatkih in ocenah bo pripravljen tudi rebalans proračuna v tem trenutku teh realnih ali pa vsaj teh zelo ne tveganih podatkov dejansko ni bilo. Da pa delamo to na podlagi podatkov, če še danes nekatere institucije ne morejo odločati in dajo razmerje več kot 10 odstotnih točk glede padca, potem lahko Vlada zavrti v računalniku za vsak odstotek BDP kakšen bo finančni učinek, ampak jaz mislim, da to nima smisla, ker potem bomo sem prišli z 10 variantami in verjetno boste rekli Vlada sedaj pa izberite, predlagajte eno varianto ali pa boste vi izbrali eno varianto tako, da iz tega vzornega kota je seveda to. Verjetno lahko več o tem pove direktorica Umarja pač glede javnosti podatkov glede tega koliko časa se je pač tudi ta ocena dejansko mislim, da je bila dvakrat na seji Vladi ocena Umarja seveda lahko direktorica da več podatkov o tem koliko hitro lahko dobivamo te podatke. Tudi jaz si dejansko želim podatke imeti čim prej od teh institucij in tudi od Umarja seveda najbolj zanesljive podatke in seveda tudi pričakujem, da bodo bom rekel čim prej pripravljeni tudi za v naprej.  Sedaj glede zdravstvene blagajne. Mene ne skrbi toliko zdravstvena blagajna, cilj je seveda, da bodo ljudje imeli zagotovljene zdravstvene storitve. S tem, kar Vlada dela je ta kvaliteta lahko rečem zagotovljena tudi z nabavo te opreme tveganja dejansko ni ali pa je zminimizirano tveganje. Tukaj smo naredili napor in tukaj je določen del sredstev bil plačan iz državnega proračuna tako, da iz tega vzornega kota mene sedaj ne skrbi katera blagajna bo imela večji ali manjši manko. Denar za zdravstvo je zagotovljen. Ne bi pa sedaj šel v zdravstveno blagajno v načrtovanje in tako naprej, ker mislim, da je to stvar neke druge teme, ki pa mora biti tudi aktualna predvsem, zato da se zagotovi večja kvaliteta zdravstvenih storitev.  Zakon o fiskalnem pravilu obstaja jaz nisem pristaš tega, da bi ukinil fiskalno pravilo, mislim, da je to dober korekcijski mehanizem tudi vedno daje pač fiskalno pravilo in fiskalni svet bom rekel opominja katerokoli Vlado na to, da morajo biti javne finance zdrave. Glede metodologije same formule kot jaz vem obstaja že razprava nekaj let o tem tudi z Evropski komisijo in tako naprej tukaj se metodološko morda kakšna zadeva v tej formuli spremeni glede tega nimam nobenih težav, ampak seveda spremeni tako, da bo pokazalo neko večjo kvaliteto formule. Nisem jaz za to, da bi enostavno ukinili zakon, ki nam služi in ki nam je dejansko kot tudi neki   (nadaljevanje) popravljalni kazalec vladi in seveda tudi Državnemu zboru, kako naj ravna na področju javnih financ. Hvala lepa.
Hvala, minister. Sedaj dajem besedo predsedniku Fiskalnega sveta, gospodu Kračunu. Izvolite, prosim.
Davorin Kračun
Spoštovani! Glede na to, da se je začela razprava o fiskalnem pravilu mislim, da moram kakšno pojasnilo v zvezi s tem dati.  Namreč, vi vemo, da proračunsko načrtovanje poteka vedno v razmerah negotovosti. In zato pač rabimo pripomočke, da to negotovost zmanjšamo, ki nam omogoča pri odločitvah previdnost. Kajti, osnovni namen spoštovanja fiskalnega pravila je pravzaprav to, da ne zdrknemo v dolžniško past, da se ne slepimo z neznosno lahkotnostjo izdajanja obveznic. Kajti, to pomeni zadolžitev, če kratkoročno si lahko s tem marsikaj privoščimo. Torej, previdnost proračunskega načrtovanja zahteva nekatera pravila.  Sedaj glede samega strukturnega salda. Tudi naš Fiskalni svet se zaveda, rekel bi, pomanjkljivosti te metodologije, zato uporabljamo več alternativnih metodologij, ne samo na osnovi proizvodnje funkcije, ampak tudi druge statistične metode in pa tudi metode, ki jih uporabljajo druge institucije. Tako da naša ocena temelji na razponu proizvodnih vrzeli. In kar je tudi pomembno, pri ocenjevanju proizvodne vrzeli je pomemben ta srednje in dolgoročni vidik. Torej, ocene samo za eno leto so nezanesljive. Šele ko imamo daljše razdobje, v daljšem razdobju pa je po definiciji proizvodna vrzel enaka nič, potem vidimo ta odstopanja. Pri letnem načrtovanju pa nam to pač omogoča, da predvidimo kaj se bo dogajalo in temu primerno tudi prociklično zastavimo fiskalno politiko.  Res je, drugače ta predvsem proizvodna vrzel in račun strukturnega ravnovesja je predmet diskusij. Vsakokrat ko se srečamo na institucije neodvisnih fiskalnih organov tudi razpravljamo o tem, ali poslušamo kakšno razpravo o tem in mogoče bo počasi tudi prišlo do soglasja, kako bi to pravilo modificirali, da vendarle ne bi, da se ne bi pokazalo mogoče kot preveč togo oziroma neživljenjsko.  Kar se tiče našega fiskalnega sveta, mi se pač trudimo, da razlagamo ekonomsko smiselno. Torej, ne samo strogo formalno glede na izračun, ampak da damo ekonomsko smiselno razlago situacije in pa konsekvenc, ki izhajajo iz gospodarske situacije, kot jo kaže izračun.  Sicer pa, spoštovanje in odnos do fiskalnega pravila je zelo pomemben element kredibilnosti na finančnih trgih. Videli smo, recimo, kaj se je dogajalo leto dni nazaj v Italiji, ko je Salvini se nekako omalovažujoče izražal o spoštovanji fiskalnih pravil v Italiji in Italija zaradi tega je cena zadolževanja Italije narasla precej nad slovensko in nad ceno zadolževanja tistih držav, ki pač izkazujejo tudi s spoštovanjem fiskalnega pravila svojo kredibilnost. Žal je tako, da je Slovenija odvisna tudi od finančnih trgov. Recimo prihodnje leto se mora Slovenija zadolžiti oziroma mora vrniti 2,7 milijarde starih obveznosti in seveda pod kakšnimi pogoji se bo zadolžila, da ne govorim o tem, pod kakšnimi pogoji se bo sedaj zadolžila za zdravljenje ekonomske krize. To je tudi odvisno od tega kakšen signal pošljemo v zvezi s spoštovanjem fiskalnih pravil.   (nadaljevanje) In sedaj, če bi Slovenija prehitro izven Evropske unije, torej neodvisno od Evropske unije, izolirano začela razpravo o fiskalnem pravilu bi to bil slab signal za finančne trge, zato je boljše, da mi sledimo kaj se na tem področju dogaja v Evropski uniji. Da pa ta čas, seveda, si pomagamo z ekonomsko smiselnimi razlagami fiskalnega pravila.
Hvala, gospod predsednik Fiskalnega sveta.  Gospe in gospodje, preden nadaljujemo razpravo poslank in poslancev bi želela besedo še direktorica Urada za makroekonomske analize in razvoj, gospa Bednaš, izvolite.
Marijana Bednaš
Hvala lepa. Samo na kratko še odziv na to razpravo o ocenah, scenarijih, napovedih. Dejansko vse nastaja v razmerah velike negotovosti. Tega se zavedamo. Naša ocena je narejena na podlagi že predstavljenih predpostavk. Mogoče naj omenim, da je tudi mednarodni denarni sklad sredi aprila podal zelo zelo podobno oceno na podobnih predpostavkah, se pravi minus 8. Seveda so razmere negotove, veliko neznank. Tudi inštitucije delajo različne scenarije, med drugim tudi Banka Slovenije. Tam je razpon, če se ne motim od minus 6 do minus 16. Se pravi, od različnih predpostavk je odvisno kakšne so te ocene. Gibljejo se kot slišimo tudi 10 odstotnih točk. Je pa seveda možno nek proračunski načrt narediti samo na eni oziroma na nekih izbranih ocenah. In to je sedaj na teh predpostavkah, ki smo jih ocenili, in kar je, če še enkrat omenim, tudi mednarodni denarni sklad in tudi nekatere druge inštitucije nekako prevladujejo te predpostavke ob velikih negotovostih, tako da je zato tudi naša ocena minus 8,1. Mi smo to interno posredovali Ministrstvu za finance že v začetku aprila. Skušali smo narediti v najkrajšem možnem času. V teh razmerah, kot rečeno, je pa javna objava vezana na sklep o seznanitvi in zato smo objavili včeraj. Hvala.
Hvala lepa. Sedaj pa nadaljujemo razpravo. Imam še šest prijavljenih. Najprej bo poslanka Gregorčič, za njo pa poslanci Pogačnik, Lenart, Verbič, Peček in Han.  Gospa Gregorčič, izvolite.
Hvala za besedo. Jaz se bom v razpravi kar navezala na izhodišča oziroma pojasnila, ki jih je pred menoj podala, zelo utemeljeno, direktorica UMAR-ja glede scenarijev oziroma predpostavk na katerih so scenariji v prihodnih gospodarskih gibanj narejeni.  Za leto 2020, kot smo slišali, predvidevamo za letos, predvideva se 8,1 odstotni vpad. Za leto 2021 pa 3,5 % rast. Jaz sicer, moje razmišljanje je, da so to dokaj optimistični scenariji, kljub vsemu. Kajti, če sem prav razumela, predviden scenarij temelji na predpostavki, da bo tekoča epidemija nekako zajezena do maja oziroma junija. Ne vemo pa še kaj se bo dogajalo ob morebitnem ponovnem izbruhu jeseni, ne vemo kako močan gospodarski zastoj bo takrat potreben. Jaz iskreno upam, da ne tako popoln kot je bil potreben v tem prvem valu. In okrevanje bo definitivno bolj postopno, kot bi si želeli in nekako strme črke v, tukaj smo si lahko, kar priznamo, je ne bo, da se bo ta gospodarska rast, če bo v nadaljevanju, če bomo le uspeli doseči bolj položna.  Današnji predlog spremembe odloka okvira za pripravo proračunov je seveda prvi korak, sledi v naslednjih mesecih predlog rebalansa letošnjega proračuna. Vidim pa, da je Ministrstvo za finance, ki je pripravljalo to spremembo odloka se ni nekako sploh ne dotikalo sprememb proračunskih okvirov za leti 2021 in 2022. Vsekakor razumem okoliščine, da je še vse preveč neznank, da bi danes lahko z zagotovostjo predvidevali kaj bo leta 2021 ali pa 2022.  Pa mogoče o fiskalnem pravilu. Kar nekaj govora je že bilo o njem danes. Ravno ta kriza ob tej epidemiji je dokaz kako ključno pomemben in koristno je fiskalno pravilo. Namreč nastopile so okoliščine, ko lahko porabimo tisto kar smo v času konjunkture dali na stran in s tega vidika seveda porabljeni bodo tudi presežki, ki so bili ustvarjeni v pretekli Vladi. Jaz ocenjujem, da je to pozitivno, da je… Gre namreč za te presežke, ki bodo vsekakor služili nadaljnjemu gospodarskemu okrevanju. Niso nekako na mestu. Mi smo bili v prejšnjem mandatu nekako kritiki ideje, ki se je porajala v prejšnji koaliciji, da bi rahljali formulo v fiskalnem pravilu in nekako se zdaj pokaže, da je vseeno dobro, da smo lahko dali več na stran kot bi bilo morda politično oportuno še v preteklem letu. Ja, vsi vemo, da je v bistvu nekako, ni ravno politično ugodno, ko določenim proračunskim uporabnikom oziroma njihovim apetitom se ne da popolnoma ugoditi in na ta način lahko kdo pač misli, da izgublja politične točke, ampak vseeno, danes je bilo ponovno izpostavljeno samo še nekako očitek ministru za finance, tista njegova izjava se kar naprej ponavlja, da je temeljni cilj opozicije, da ruši Vlado. Jaz bom tukaj si drznila nadaljevati njegovo misel. Namreč Vlada oziroma koalicija se ne more zrušiti sama v kolikor je koalicija notranje trdna. Za prejšnjo Vlado pa vemo, da je sama odstopila.  Hvala.
Hvala gospa poslanka.  Na vrsti za razpravo je poslanec Marko Pogačnik, za njim poslanec Jože Lenart. Kolega Pogačnik, izvolite prosim.
Spoštovani predsednik, hvala za dano besedo. Spoštovani minister, kolegice, kolegi!  Pred nami je dokument, sprememba odloka o okviru za pripravo proračuna sektorja država za obdobje od leta 2020 do leta 2022. Dejstvo je, epidemija koronavirus je naredila svoje in to je korak…
Kolega Pogačnik, vas prosim malo bližje mikrofonu, da se vas bo slišalo na televiziji…
…ki je bil za, ja, ki je bil za pričakovati. Pomembno je, da se je do odloka opredelil tudi Fiskalni svet, ki ugotavlja, da razglasitev epidemije predstavlja neobičajni dogodek, ki skladno z Zakonom o fiskalnem pravilu omogoča uveljavljanje izjemnih okoliščin in s tem začasno odstopanje od srednjeročne vzdržnosti javnih financ. Sam sem prepričan, da korak, ki ga je v tej smeri naredila Vlada oziroma ministrstvo za finance, da je ustrezen, zato bom sam osebno odlok podprl. Ne vidim razloga zakaj ne. Dejstvo je, da smo v dejansko najbolj nestabilnih časih po drugi svetovni vojni tako Slovenija kot Evropa kot Svet. Dejstvo je, da je pred Vlado Republike Slovenije je tudi priprava rebalansa proračuna, vendar v danem trenutku tudi Vlada verjetno še ne ve kakšne bodo dejansko celotne posledice epidemije virusa korona 19. Dejstvo je, da Vlada vse ukrepe, ki pripravlja, pripravlja v smeri zajezitve širjenja tega virusa, na drugi strani pa Vlada pripravlja tudi ukrepe, da bi bila čim manjša gospodarska škoda tako za podjetje kot za zaposlene. Sam osebno ocenjujem, da v danem trenutku je verjetno zelo negotovo napovedovati kakšen bo padec bruto domačega proizvoda. Dejstvo je, da mi ne vemo ali se bodo evropske, svetovne meje v naslednjih mesecih odpirale ali ne,   kar predstavlja tudi potem precejšen pomen in pa vprašanje kaj s slovenskim turizmom. Vemo pa, da sam slovenski turizem predstavlja več kot 13 % bruto domačega proizvoda. Ali bo padec bruto domačega proizvoda v Sloveniji v letošnjem letu 9, 8, 15, jaz mislim, da je odvisen predvsem o dogodkih, ki bodo sledili v naslednjih mesecih in nenazadnje marsikdo po svetu opozarja na možnost tudi drugega vala epidemije, kar pa seveda pomeni verjetno še hujši udarec za javne finance. Jaz sem prepričan, da Vlada Republike Slovenije uspešno brani javne finance in nenazadnje tudi ukrepi, ki so bili narejeni, so prinesli pozitivne rezultate. Pozitivne rezultate tudi s pomočjo državljank in državljanov Republike Slovenije in ne moremo mimo tega, da je Slovenija verjetno ena izmed najuspešnejših držav v svetu pri zajezitvi širjenja koronavirusa, nenazadnje to v zadnjih dnevih priznavajo tudi vse več tujih medijev.  Zdaj, da je opozicija kritična do določenih ukrepov, ki jih Vlada sprejema, jaz mislim, da je to nekako samoumevno. Gre tukaj za politični boj, ki ga poznamo tudi v drugih evropskih državah, na primer avstrijska opozicija kanclerju oporeka oziroma ga sprašuje iz dneva v dan ali ima kancler v svoji kleti tiskalno denarja. Jaz sem prepričan, da ti vsi ukrepi in da javne finance bodo šle pod nadzor. Dejansko je tudi, da se bo Vlada lahko v naslednjem obdobju poslužila marsikaterega ukrepa, ki ga pripravlja tudi Evropska unija, vsekakor pa je pomembno, da Vlada z ukrepi v danem trenutku pomaga podjetjem in pa zaposlenim. Zdaj, ukrepi so uspešni. Jaz bom ta odlok podprl. Mislim, da je pa največja možnost manipuliranja, ki smo ga bili priča tudi danes, pa razlagati zadolženost Slovenije v strukturi bruto domačega proizvoda. Dejansko bruto domači proizvod v Sloveniji bo v letošnjem letu padel in s tem posledično bo tudi se zadolženost v strukturi BDP avtomatično povišala. Pod prejšnjo Vlado smo bili pa potem priča, da je pa predvsem podatek zadolženost v strukturi bruto domačega proizvoda obrnila sebi v prid, za razlago pač, da se zadolženost v strukturi bruto domačega proizvoda zmanjšuje, zmanjševalo se je pa izključno zaradi tega, ker se je povečevala gospodarska rast. Dejstvo pa je, da Slovenija in za državljanke in državljane Republike Slovenije mislim, da je pomembna neto zadolženost Slovenije.  Hvala.
Hvala gospod poslanec.  Nadaljujemo z razpravo. Na vrsti je poslanec Jože Lenart, za njim poslanec Dušan Verbič.  Kolega lenart, prosim imate besedo.
Hvala lepa predsednik. Kolegice in kolegi!  Dejstvo je, da že v stabilnih časih gospodarjenja ni lahko, se pravi, upravljati s proračuni. In seveda, na eni strani z viri, na drugi strani z izdatki. Tukaj smo danes pred takšno dilemo, vendar temelji na nekih projekcijah. Projekcijah programa stabilnosti in tudi rečeno je bilo danes jasno, da Umar je šele včeraj za Slovenijo podal te projekcije na katerih naj bi zadeva slonela. Bistvo je nekje drugje. Kako se bo Slovenija, kako se bo aktualna Vlada znala sproti prilagajati tem spremembam glede na veliko veliko neznank, ki jih danes tukaj vidimo. Rečeno je bilo prej, te kritike oziroma izpostavljene na eni strani te pomoči ali smo vse zajeli ali komu nismo dali, na drugi strani ta zadolženost, na koncu koncev tudi pomoč gospodarstvu, tukaj se jaz s predsednikom ne morem strinjati, ko je prej rekel ali eno ali drugo. Tukaj ne gre za eno ali drugo, tukaj gre za pravilno sorazmernost teh ukrepov. Na eni strani pomoč prebivalstvu, gospodarstvu, na drugi strani pa, kako daleč se bo naša država zadolžila. Ravno to smo tudi v preteklih sejah za to področje, ko smo sprejemali ta dva ukrepa, se pogovarjali in tudi se spogledovali z drugimi državami, kako različno pristopajo. In tukaj je verjetno tista strategija, kako kdo temu pristopa in od tega bo verjetno odvisen cel uspeh naše države, kako daleč bo padla s padcem BDP v tem obdobju letošnjega leta in seveda v primeru, v najslabšem primeru, da se ta koronavirus ponovno ponovi, kaj nas v tem čaka. Izhajamo iz teh 8,1 % padec gospodarske rasti. Aktualna Vlada seveda zamuja s temi ukrepi, to je dejstvo. In tudi z današnjim predlogom spremembe odloka, če se na to veže, glede na primerjave z drugimi državami. Vendar pa ima potem ta Vlada neko prednost, s tem, da ima več podatkov, da se lahko bom rekel analizira in zgleduje, kako je ukrepala, kako so ukrepale druge države in se že kažejo te pozitivni ali negativni odkloni, tukaj pa je neka prednost, ki jo lahko s tem sledimo. Na koncu koncev osebno moram priznati ali tisti gospodarstva ali tudi prebivalci dobijo z enomesečnim zamikom neko pomoč, tudi ne sme zadeve na glavo postaviti. Dosti bolj pomembno je ali je ta strategija na srednji ali dolgi rok pravilno postavljena oziroma ali jih bomo znali sproti prilagajati. Seveda pomembni so tudi razkorak med prihodki in odhodki. Mi imamo s tem padcem BDP bo padel davek od dohodka, to se pravi davek na dodano vrednost, trošarine, dohodnina, trošarine seveda se uravnavajo, ampak tudi to je del tega. Seveda samo povečevanje brezposelnost, pa krepko vpliva potem preko prispevkov na ostale blagajne, zdravstvo, pokojnina in tudi za občine preko dohodnine. In seveda vse to je verjetno v teh projekcijah upoštevano oziroma se bo videlo v katero smer bo zadeva šla. Ampak bistvo vsega tega je, kakšna bo ta pot, ponovna pot zagona gospodarstva. Tukaj moramo biti zelo zelo pozorni. Slovenija je seveda vezna na izvoz v države, ki jih moramo tudi seveda budno spremljati in to bo ključ uspeha Slovenije, zato pravim, da ima aktualna Vlada, ker na eni strani zamuja z ukrepi, pa prednost, ker lahko analizira te države, kako ukrep in kaj nas tukaj čaka. Pomembno je, kje so potem alternativne možnosti našega gospodarstva, ki jih Slovenija ima. Tudi na področju turizma, tudi na področju kmetijstva, ker smo le specifična država, logistika in tako naprej. To to tiste pomembne strategije, ki jih moramo skupaj z gospodarskimi združenji seveda inovativno moramo k temu pristopiti in tukaj moramo imeti oči uprte v gospodarstvo in pomagati praktično vsakemu subjektu posebej. Vse bo danes štelo, da bomo imeli čim manj brezposelnih in da se čim prej postavimo ob bok. Iz tega seveda tudi opozicija stalno uporabljamo na to sorazmerno ukrepov tudi glede na karanteno in pa na drugi strani zagona dejavnosti, kar seveda delajo tudi vse ostale Vlade. Iščejo sorazmernost med temi, na eni strani varovanja zdravja prebivalstva in pa na drugi strani, kako zagnati gospodarstvo, od katerega bo tudi pomembno, kaj bo jutri. To se pravi, kam bomo padli z BDP-jem v tej krizi, kakšna bo ponovna rast v primerjavi z drugimi državami in kakšna bo ponovna rast zaposlenosti iz tega, pomembni ti viri, ki smo jih že rekli.  In še enkrat, pozorno moramo spremljati vse zunanje in pa notranje okoliščine in dopolnjevati ukrepe. To bo zelo potrebno, tudi kar bomo danes sprejemali je pač neki okvir, ki si ga postavljamo potem pa budno budno spremljati, kaj nam sledi naprej. Še enkrat, to kar sem že na dveh sejah v preteklosti rekel. V krizo smo šli s stanjem nekje na 86 % doseženega BDP-ja merjeno na prebivalca v primerjavi s povprečjem Evropske unije. Jaz bi prosil danes direktorico, če ste včeraj sprejemali ali se za leto 2019 zdaj že ve, kje smo mi z našim doseženim BDP-jem na prebivalca v primerjavi s povprečjem Evropske unije. Ta podatek je, ker jaz si zelo želim, da si zastavimo cilj, da tukaj, vsaj tukaj ostanemo. Vemo, kako smo v zadnjih letih rasli, da smo bili pod 80 %, da smo prišli nekje na 85, 86 in tukaj mora biti naš cilj, da tukaj ostanemo, da ne izgubljamo na tej lestvici. Kvečjemu pridobivamo in tukaj bo ta uspeh te Vlade oziroma skupaj slovenske države in naše politike. Hvala lepa.
Hvala gospod poslanec. Na začetku vaše razprave ste čutili potrebo polemizirati z menoj oziroma se z menoj ne strinjati. Gospod Lenart, midva se pač ne strinjava in to je nekaj najnormalnejšega, kar je v politiki možno. Jaz namreč zagovarjam tezo, da ni mogoče v isti sapi zahtevati od države na stotine različnih odhodkov, ko pa je jasno, da bodo ti odhodki lahko financirani samo z zadolževanjem, potem pa takoj začeti vpiti, da je država prezadolžena in da se neracionalno zadolžuje. In tukaj je razlika. V redu, se pač ne strinjamo. Nacija bo z lahkoto preživela takšna nestrinjanja.  Nadaljujemo z razpravo. Poslanec Dušan Verbič je na vrsti, za njim poslanec Igor Peček. Kolega Verbič, izvolite.
Hvala lepa za besedo. Nekako bom kar nadaljeval začetek moje ne tako dolge razprave glede na to, da smo pač politični organ, imenovan Odbor za finance, ampak za uvod. Na vseh odborih in tudi danes je sila prisotna bolečina opozicijskih poslancev, ki se preprosto ne morejo soočiti z dejstvom, da je danes nova Vlada. In lahko samo rečem, prej ko ste boste s tem dejstvom sprijaznili, boljše bo pa za vse, pač ste opozicija. In kot politični organ dobesedno to tudi sprejemamo. Za vašo pomiritev bom samo naslednje sporočilo dal in upam, da bom v pravem kontekstu, kot je bilo tudi rečeno. Nekdanji dolgoletni predsednik Republike Slovenije gospod Milan Kučan je za medije izjavil naslednje: dobro, da se je sestavila Vlada in niso bile volitve. Se pravi, da se je ta Vlada zelo dobro soočila z reševanjem epidemije in to je tudi dokaz, da ni v takih težkih časih vprašanje politične barve vladajoče koalicije, temveč njihove sposobnosti, pristopa in rešitve zdravstvene krize v dobrobit vseh državljanov in državljank. Moram priznati, da tovrstni izjavi sam nimam kaj komentirati. Mislim pa, da si lahko marsikdo od politikov to tudi malce zamisli, preden gre v razpravo tudi vsebinsko na Odboru za finance. Moram priznati, da se dotaknem tudi nekako mojih prehodnih sogovornikov, ki so nekako vseskozi postavljali vprašanja, vprašanja, vprašanja in sem trdno na stališču, da tisti član Odbor za finance, ki je želel poslušati finančnega ministra, kot tudi predsednika Fiskalnega sveta, ki sta v uvodnih predstavitvah ali ugovorih podala zelo dobro vsebinsko in konstruktivno obrazložitev je na večino njihovih vprašanj bilo to tudi odgovorjeno. Zaradi tega kot ste spoštovani predsednik Odbora omenil, da pač ne spuščamo se ne vem kako daleč ne želim polemizirati s posameznimi poslanci, ampak veste, težko se je zadržati, če je v točki dnevnega reda, ki je govora o epidemiji koronavirusa, ki je izredni dogodek in tukaj moram priznati, da pričakujem od članov Odbora za finance, da se zavedajo kaj ima za posledico izredni dogodek, kaj šele vezano na posledično nujnosti spremenjenih okoliščin, ki ta tako imenovani finančni del države, je še kako nujen in potreben, predvsem pa pravočasen. Zaradi tega pa, nekako ne morem, mimo posameznikov, ki se vračajo v leto 2008, da ne bom govoril 2018, popolnoma druge okoliščine. Zaradi tega, včasih človek težko gre v kakršnekoli razprave, kajti, takrat praktično nismo imeli Zakona o fiskalnem pravilu in moram priznat, da ob sprejemu tega zakona, sem sam, že od samega začetka, bil zelo velik zagovornik in tudi kritik, zakaj predhodne izvršilne veje oblasti niso na tak ali drugačen način uspele potom zakonodajne veje oblasti, izpeljati, pripeljati in da se izpelje ta ključni zakon. Dejstvo je, da pričakujem, ob tovrstnih vsebinah Odboru za finance, da se ne bo spet izpostavljalo leto 2012, 2013, iz strani, ne bom o imenih, ker jim ne želim delati reklamo, kako so bili rešitelji Republike Slovenije na področju financ, da ne bom govoril potem, kar se tiče dokapitalizacij bank, ki se zavestno, tisti, ki to izpostavljajo, preprosto ne želijo poudarjati bistvo, če že nagovarjajo občane in občanke, državljane, ker očitno ne govorijo zase, za vsebino, kajti dokapitalizacija ni bila vseh bank v Republiki Sloveniji, ampak zgolj treh oziroma petih bank, ki so bile izključno v državni lasti in pričakujem, da tovrstnih političnih zavajanj, da bo počasi konec in se bomo skladno s tem, kot ste tudi predsednik odbora omenil, fokusirajmo se na samo vsebino in bodimo konstruktivni, kar se tega tiče. Kar se tiče današnjega predloga odloka. Moram priznat, da me zelo veseli, da je minister za finance lepo predstavil potrebo, to, kar sem tudi že omenil, glede tako imenovanega izrednega dogodka, ki generira spremenljive okoliščine in se Vlada intenzivno s tem ukvarja in po moji oceni, pripravlja primerne predloge, ki grejo potem v ta, tako imenovani, zakonodajni postopek. Veseli me tudi stališče Fiskalnega sveta, ki ga je spoštovani predsednik sveta predstavil in moram priznat, da kljub neki togosti samega fiskalnega pravila, izkazujejo razumevanje današnje situacije, ki je govora o epidemija, ki je govora o zajezitvi in tisto, kar je tudi dolžnost vseh nas, v Državnem zboru, da se zavedamo, da je potrebno sočasno, v tem kontekstu imeti v mislih tudi pripravo na morebitno novo fazo epidemije in to, se temu tudi sledi. In za konec, tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora preprosto pritrjuje tovrstnemu predlogu odloka. Zato, na momente, ugotavljam, da posamezni razpravljavci iz opozicijskih vrst, to, kar sem uvodoma rekel, krivica, da grejo zadeve v pravo smer, je očitno Vlada in mislim, da bomo v tovrstne politične razprave bili deležni pri vsakem tovrstnem predlogu Vlade, ki gre resnično v pravo smer in to potrjujejo tudi institucije, ki so za to pristojne. S tem zaključujem, seveda, podpiram predlog spremembe odloka in hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec. Gospe poslanke, gospodje poslanci, ja, minister, preden vam dam besedo, trije poslanci so še prijavljeni in sicer, poslanec Peček, Han in Horvat, najprej pa dajem besedo ministru za finance. Izvolite, prosim.
Ja, hvala lepa. Glejte, jaz sem se javil predvsem zato, ker bi rad predstavil oziroma dal neko dodatno kvaliteto tej razpravi, predvsem v zvezi s tem da, s to informacijo, da je Evropska komisija ravnokar napovedala spomladansko napoved in za Slovenijo ocenjuje, da bo padec bruto družbenega proizvoda v letu 2020 7 %, se pravi minus 7 %, za evro območje v povprečju minus 7,7, za celotno Evropsko unijo minus 7,4 %, se pravi, povsod bo bruto družbeni proizvod padel in če pogledamo svet, Združene države Amerike minus 6,5, Združeno kraljestvo minus 8,3. Edina država, ki bo imela gospodarsko rast, na svetu, tisto, ki omenja Evropska komisija, je Kitajska. / nemir v dvorani/
Hvala. Minister, ta zadnji podatek je bil pa res presenetljiv. Vidim, da je v dvorani celo konsternacijo povzročil. Torej, nadaljujemo z razpravo. Besedo ima poslanec Igor Peček, za njim bo na vrsti poslanec Matjaž Han. Kolega Peček, prosim.
Hvala lepa predsednik, za besedo. Spoštovani kolegice, kolegi. Spoštovani minister. Na začetku – bom kratek, gospod predsednik, obljubim - ampak vseeno bi rad na začetku navedel nekaj dejstev, na katere smo sicer že opozarjali, pa ne zato, da bi želel preizkušati čvrstost vaših živcev, v katere sploh ne dvomim, ampak na koncu bi rad gospodu ministru zastavil nekaj relativno enostavnih vprašanj in je prav, da to ponovim. Rad bi tudi povedal, da lahko večino argumentov ministra mag. Širclja in tudi mnenje Fiskalnega sveta, sprejmemo. V veliki meri. Epidemija je izredna okoliščina, to je dejstvo, ki mora oziroma, ki pogojuje in dovoljuje, tudi začasno odstopanje od srednjeročne uravnoteženosti javnih financ. Ukrepati je potrebno hitro in pomagati čim širši družbi. Tukaj mislim tako na ljudi, kot podjetja. Dejstvo je, da Vlada s tem mogoče malce zamuja oziroma to radi rečemo, vendar, moja ocena je, da to niti ni nujno slabo, ker potem določene ukrepe lahko sprejemamo z večjo mero treznosti, strokovnosti in tudi bolj kvalitetne presoje. To, da je državni intervencionizem bil potreben, o tem ni dvoma. Če smo ob zadnji krizi s 5 milijardami reševali banke, je prav, korektno in potrebno, da tokrat pač z, ne vemo še koliko, milijardami rešujemo ljudi, podjetja in delovna mesta. Vendar pa vseeno, gospod Kračun pravi oziroma je povedal uvodoma, v svoji predstavitvi, vse, kar delamo in bomo delali, na javno finančnem področju, mora biti transparentno, ne glede na to, ali smo opozicija ali pozicija. To je dejstvo. In tukaj velja tudi opozorilo, opozorilo predvsem z vprašanjem, kako naprej. Dejstvo je, da bomo imeli 82 % javnega dolga in negativni BDP. Določena ravnanja in pa, mogoče tudi izjave, me tukaj presenečajo. Vlada po novem, namesto proračunskega presežka, pač predvideva proračunski primanjkljaj. Drugače niti ne more. Dejstvo je, da se bomo za dobri 2 milijardi oziroma, da bomo za desetino povečali izdatke sektorja država, to se pravi, vseh štirih blagajn in še predvidoma za 2 milijardi izdatki iz državnega proračuna. Kar se tiče fiskalnega pravila bom tudi zelo kratek, ker smo se ga dotaknili tako kolegi poslanci, zelo nazorno nam ga je potem tudi razložil gospod Kračun, ampak na nujnost rahljanja fiskalnega pravila, smo v Listi Marjana Šarca opozarjali že novembra lani. Pa ne zato, da nam bi to bilo všeč, ampak zaradi dejstva, da nas fiskalno pravilo, z obstoječo formulo, ki jo imamo, zavira pri razvoju in investicijah, na obeh področjih   (nadaljevanje) Kar se tiče metodologije proizvodnje vrzeli oziroma izračuna bom tukaj povedal samo eden stavek oziroma moje mnenje, ki si ga upam izreči na tem mestu. Meni se to zdi tako kot neki uradnik z lepo službeno aktovko v tej aktovki pa nosi prazen oziroma pomanjkljivo spisan spis. Glede na to, kar sem povedal v uvodu in kar sem obljubil, da bom kratek vas, gospod minister, sprašujem dokaj enostavno. Povedali ste svoje mnenje glede fiskalnega pravila, se strinjam z njim, vendar me zanima ali imamo oziroma ali razmišljamo o strategiji fiskalnega pravila oziroma če se navežem s tem kako naj se obnašamo oziroma kako naj ravnamo v prihodnje in kako naj spodbudimo javno potrošnjo? Na koncu, kakšno naj bo naše ne vaše naše skupno naše sporočilo državljankam in državljanom? Gospod predsednik tukaj se navezujem tudi na vsa, ki ste na začetku omenil bančne depozite ali naj ljudje varčujejo in če, na kakšen način naj varčujejo, ali s potrošnjo pomagajo sebi in državi? Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec. To, kar ste sedaj na zadnje omenili glede na to, da te vse namene referirali to je tudi moja ideja. Jaz namreč mislim, da teh 27 milijard in 300 milijonov evrov depozitov bi bilo, vendarle potrebno tudi aktivirati v smislu saniranja obstoječe situacije povzročene z epidemijo, to je osnovna ideja pa mislim, da se glede tega strinjava.  Gospod minister, bi želeli sedaj podati odgovor ali kasneje? Bomo zaključili razpravo pa boste, potem dali odgovore.  Razprava, poslanec Matjaž Han, za njim poslanec, Jožef Horvat.  Kolega Han, izvolite.
Lepa hvala, spoštovani predsednik.  Spoštovana ministra, kolegice in kolegi, gospodje iz Fiskalnega sveta in gospa direktorica Umarja! Danes imamo Predlog odloka o spremembi Odloka za pripravo proračuna sektorja države, kar je seveda logično in normalno in tukaj so zapisane neke številke, katerih lahko seveda in upam razpravljamo vsi tako kot si želimo, zato ne bi rad podučil gospoda Verbiča, ampak mi smo opozicija in upam, da opozicija vendarle lahko na kaj opozori oziroma ne, da lahko, to je naloga opozicije. Verjamem, da gospod Verbič tega še ni okusil, ker še ni bil v opoziciji, ampak verjetno, če bi bil v opoziciji bi verjetno ravnal isto ne glede na to, da te spoštujem, ampak sicer ne vem kaj bi sploh tukaj delali, potem je bolje, da gremo domov in smo doma in čakamo kaj se bo naredilo. Sem pa glih toliko dolgo v politiki, da vem, da je zelo nevarno, ko so pozicija in opozicija, da berejo za teboj magnetograme, ker se hitro ujašem v lastno pest, to kar je rekel tudi gospod predsednik.  Slovenija ni nobeden samotni otok in deli usodo celega sveta in cele Evrope oziroma samo sedaj smo danes slišali pa to smo vsi vedeli samo ena država ne deli te usode, to je Kitajska, drugače pa cela Evropa, cel svet deli to usodo te zahrbtne bolezni, ki se ji reče Covid oziroma korona virus ali Covid-19 ali kakorkoli že. Vsi smo gledali kakšen film jaz se v to ne bom spuščal, ampak zadeva je zelo resna. Verjetno bodo vse države na tem svetu občutile padec ali pa hud padec BDP in upam, d ase bodo vse države relativno odzvale na neki moder, ekonomsko normalni način in me veseli to, kar je rekel gospod Šircelj tudi Slovenija se bo odzvala na neki način in da se ne bo odzvala s tem, da bo samo varčevala, ker verjetno varčevanje v tem sistemu v teh okoliščina sigurno ne bo reševalo države Slovenije, zato     (nadaljevanje) čakam na ukrepe Vlade Republike Slovenije kako in kakšen način bomo čim prej prišli iz te krize ven. Zato danes se pogovarjati – to pa moram reči – ali bomo imeli 82 % BDP zakreditirano ali bomo 81 je po mojem nepomembno. To je samo igra številk igra besed. Kar se mene tiče smo lahko zakreditrani tudi 90 % ali pa 95 ali pa kakorkoli, da se ne bom jaz zaštrikal s temi številkam, če bomo iz tega na dolgi rok lahko prišli iz te krize relativno ven manj ranjeni kot si vsi skupaj želimo. Mene moram povedati, da me je začarala Evropa, zopet se je pokazalo, da nima pravih odgovorov, da je nepripravljena in prebral sem eden stavek – mislim da je bil gospod Jaklič -, ki je rekel ga citiram: »Da Evropa funkcionira samo takrat kot neka hiša brez strehe se pravi v soncu, ko pade dež je ta Evropa v hudih težavah. Ključno, kar se tega odloka tiče pač je to, da mi kot opozicija vam ne moremo pustiti in tudi bi bilo zelo od nas neodgovorno pustiti, da bo opozicija brez nadzora, da bodo lahko očitki o netransparentni porabi denarja bom rekel prišli v javnost. Tega si ne vi ne smete dovoliti pa tudi opozicija si ne sme tega dovoliti, zato upam, da nam tukaj daste prav, da na kaj opozorimo. Bi pa jaz samo eno stvar rekel. V dnevih, ko se Slovenija prebuja, ko se ukrepi sproščajo je zelo pomembno kako bomo delovali. Za enkrat mislim, da nismo na pravi strani. Mi seveda spuščamo in sproščamo neke ukrepe, ampak če bom na tak način sproščali ukrepe kot jih sedaj sproščamo – ukrepe govorim glede gospodarstva, lokali, terase, pogoji in ne vem kaj naj še naštevam – vsi upam, da malo spremljate pa tisto, kar ko ste bili kdaj v kakšnih podjetjih malo veste kaj je bomo delali iz dneva v dan večjo škodo. To, kar meni danes pišejo gostinci, turisti, turistične agencije, gostinske firme oni ne, da s tem sproščanjem teh ukrepov, da pridobivajo oni dnevni izgubljajo s temi ukrepi. Ne bom jaz nobenega učil ne epidemiologov, ne stroke, ampak mi se moramo zamisliti s tem, ko so na tak način sprostili ukrepe v gostinstvu z odpiranjem teras z vsemi temi pravili, ki so za moje pojme neživljenjski je problem, da smo ljudi pahnili v večje težave kot takrat, ko so bili zaprti. Še enkrat, to ni kritika in ne gledati vse kot kritiko, ampak po dveh, treh dneh se vidi, da se življenje ni vrnilo, da imajo ljudje samo stroške bistveno večje kot kadarkoli prej s temi ukrepi in to moramo paziti, da ne bomo si naredili na neki način težav, ko bomo zaganjali to gospodarstvo, ki vendarle polni te vse blagajne, ki so v tej naši državi. Bi se lahko pogovarjali o vseh teh ukrepih, ki eni so dobrodošli eni so pa neživljenjski saj to verjetno vsi vi slišite in vidite. Eni so neživljenjski in lahko se o tem tudi pogovarjamo. Ljudje tudi z vsem ali z nekaterimi nastopi nekaterih posameznikov – tukaj bom izločil sedaj ministra tudi stroke – pa iz dneva v dan ljudi begajo.
Kolega Han, to vse, kar sedaj govorite je silno pomembno samo ni v neposredni navezavi s točko dnevnega reda tako, da…
Predsednik, se opravičujem, mogoče ni vse to, res ne piše v tej točki, ampak če mi ne bomo ravnali modro tudi politika, potem bodo te številke bistveno slabše. To je samo problem. Saj bom končal, ker se tudi meni ne da več polemizirati z vsemi, ki karkoli probaš razviti neko misel, ki vpliva konec koncev na vsako številko si pač prekinjen. V redu, to razumem.   (nadaljevanje) Hotel bi samo še enkrat reči, ker imamo Fiskalni svet tukaj, jaz sem, mi bomo en družbeni dogovor med seboj sprejeti, vsi, in v politiki in med ljudmi, ali bomo to državo skupaj potegnili iz te hude krize, ali bomo samo odvisni od drugih držav, ker veliko lahko vplivamo tudi sami ali bomo sedaj fiskalno pravilo za obdobje, ne vem, petih let, razrahljali tako, da bomo lahko v naslednjih mesecih, letih začeli s hudimi investicijami v gradbeništvu, ki imajo multiplikativen učinek, da bomo lahko začeli z investicijami na drugih področjih. Ker če teh investicij, če država ne bo porabljala denar za investicije, se zaradi tega tudi več zadolžila, imela razrahljano fiskalno pravilo mi ne bomo iz te krize prišli ven. Bomo sledili samo trendom, ki nam bodo jih v bistvu diktirali drugi. Tako kot Kitajska sedaj diktira celemu svetu, bomo čakali kaj bodo drugi naredili. In če tega ne bomo, en družbeni dogovor naredili, da rečemo, za pet let, dragi moji, za pet let moramo pognati investicijski ciklus v tej državi. Za to potrebujemo se zadolžiti, za to potrebujemo fiskalni okvir oziroma fiskalno pravilo razrahljati, in ne glede katera vlada bo prišla ali bo ali karkoli bo delala, ni pomembno, to bomo morali narediti. Ker če tega ne bomo naredili, mi bomo vsak dan šli globlje s tem gospodarstvom. Brez gospodarstva, brez socialnega dogovora, brez družbenega dogovora ta država ne bo splavala. Mi se lahko kregamo zaradi mask, mi se lahko kregamo zaradi vseh ukrepov, ampak če ne bomo začeli med seboj se pogovarjati in tudi slišati, in tudi če bo kdo kaj naredil, povedal malo drugače, ne bo zaradi tega pribit na zid, mi ne bomo prišli iz te krize niti približno, tako kot druge države. Že tako ali tako smo odvisni od drugih držav zato, ker, hval bogu, smo izvozno usmerjena država. Ampak nekaj pa lahko tudi sami na sebe vplivamo. Turizma ne bo še par let, gostinstvo še par let ne bo zalaufalo tako kot bi moralo. To so pač fakti. In mi druge variante kot z investicijami ne bomo mogli. Ja, ali odlog sedaj pozicija sprejme ali opozicija zavrne niti ni pomembno. Ali piše tukaj 8,1 % padec BDP ali bo pisalo 12 % padec BDP ali se bomo zadolžili še za 3 % več, če ne bomo imeli družbenega dogovora, kako naprej, jaz mislim, da se nam ne piše dobro. Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec. Razprava naslednji poslanec Jožef Horvat. Izvolite.
Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Spoštovani predstavniki Vlade in drugi odlični gostje lepo vas pozdravljam! S kolegom Hanom se absolutno strinjam. Zato je naše stališče, da je prav, da ohranjamo, da negujemo demokracijo, parlamentarno demokracijo, da imamo opozicijo, ki ima nalogo, da opozarja in to za argumenti, s številkami. In mi se pripravljeni pogovarjati, smo te, to ves čas govorimo. Je pa zelo težko, čeprav imamo dober želodec in marsikaj požremo, ko si praktično na vsakem koraku označen za kriminalca. Ampak to je zgolj za začetek. Lahko pa smo hvaležni vsem, zdravniški stroki, ja, tudi vladnim ukrepom, tudi državnemu zboru, da je Slovenija v svetovnem vrhu po uspešnosti kar zadeva spopadanje z epidemijo oziroma boleznijo COVID-19. Po sto urah je ta vlada pripeljala v Državni zbor prvi paket zakonov, po 40 dneh ključne pakete za pomoč ljudem in gospodarstvu, ker od gospodarstva vsi živimo.  In ta odlok, ki je tukaj pred nami, jaz moram ministru Širclju izraziti priznanje, tukaj so navedene številke, ki so, po naši oceni, optimalne, čeprav za izhod za rešitve iz situacije kot jo imamo danes, te rešitve ne najdemo v nobenih učbenikih, ne pri Nobelovcih in  (nadaljevanje) najboljše, najučinkovitejše rešitve za Slovenijo bomo pač morali izbrati sami. Mi imamo sicer socialno tržni model gospodarstva Ludvika Erharda. Ja, in imamo prepričanje, kot je bilo danes že povedano, Nobelovca, Miltona Friedmana, ki je povedal in je to treba spoštovati in rešpektirati, da nobeno kosilo ni zastonj. Tu se strinjam s predsednikom našega odbora.  Seveda imamo izjemno kompleksno situacijo ali v matematičnem delu imamo izjemno kompleksen sistem enačb, kjer je število neznank večje od števila enačb. Tisti, ki majčkeno pozna algebro ve, kakšne so pa rešitve tega sistema enačb. Lahko da ni rešitev, lahko da je rešitev neskončno. Katera je potem prava? In seveda nekateri ste se referencirali na situacijo v Evropski uniji. Cenim, da je minister Šircelj predstavil sveže podatke Evropske komisije glede gospodarskega pada. Povsem normalno je, saj smo že 16 let člani Evropske unije in smo del tega enotnega evropskega trga. In v Evropi je v treh mesecih oziroma enem četrtletju BDP leta 1995 nazadnje tako močno padel, kot v prvih treh mesecih, torej januar, februar, marec letos. Frapanten podatek, zaskrbljujoč. Ta podatek nakazuje, da bo pandemija koronavirusa imela močan vpliv na evropsko gospodarstvo in s tem tudi na zaposlenost. V evropskem statističnem uradu, Eurostat, so izračunali, da se je BDP v EU v prvih treh mesecih letos v primerjavi z zadnjimi tremi meseci lanskega leta zmanjšal za 3,8 %, v območju evra pa za 3 % in pol. In kam smo mi z našimi gospodarstvom z našim izvozom najbolj usmerjeni? Odgovor vsi poznamo. V najmočnejšo gospodarsko silo v Evropi, v Nemčijo. 9,8 % bo padec nemškega BDP v drugem četrtletju letošnjega leta. Tako pač ocenjujejo vodilni ekonomski inštituti v Evropski uniji. Pa še drugo najmočnejše gospodarstvo, Francija, 5,8 % je padec francoskega BDP v primerjavi, v prvem četrtletju, prvih treh mesecih 2020, v primerjavi z zadnjim četrtletjem lani.  Torej, zelo težko je sedaj predvideti v kakšno smer se bo gibalo slovensko, evropsko in svetovno gospodarstvo. Ob tem, da stroka pravzaprav ta trenutek zelo malo ve o virusi SARS COV 2. In malo pritlehno se mi zdi razprava opozicijske poslanke, ki pravi, in očita vladi, da je samo v enem mesecu uspela izničiti proračunski presežek, v oklepaju prejšnje vlade, mislim, to pomeni, da dejansko ne priznavaš učinkov epidemije ali pa morda verjameš resnici, ki se širi vedno bolj, da so v Bergamu pokopavali prazne krste, da so v Bergamu pokopavali prazne krste. Nočem iti na ta nivo, ker s takšno diskusijo ne pridemo nikamor.  Zaključujem. Ta odlok in tudi osnutek programa stabilnosti in nacionalni reformni program za leto 2020, ki ga bo seveda Ministrstvo za finance posredovalo Evropski uniji, da so rešitve optimalne glede na sedaj znane podatke in ocene, se pa tudi strinjam in opozarjam, sem pač realist, nekateri sicer pravijo, da smo boj z virusom dobili, da je boj z virusom končan, ni res. Mi smo le etapni zmagovalci. 33. TRAK: (SJ) – 11.40  (nadaljevanje) Za nami je prva etapa, pa recimo, da se tu razglasimo za zmagovalce. Kaj bo čez 2 meseca, kaj bo v jeseni nihče ne ve. Ja, če bi bil vedež, ne bi bil revež. Tudi jaz končam s slovenskim pregovorom, ki jih velikokrat citra gospod Marjan Šarec.
Hvala, gospod poslanec. Minister izvolite, imate besedo.
Hvala lepa, predsednik. Precej iztočnic je zdaj tukaj bilo. Jaz bi se zdaj v sedanjem govoru predvsem osredotočil na prihodnost. Veliko razpravljavcev je šlo tudi v to smer in tukaj mi dovolite seveda, da izrazim tudi moje mnenje. Zdaj, prvo kar jaz mislim, da je treba tukaj povedati in tudi, če gledamo različne ocene in misli, tudi v Evropi, tudi na svetu govorijo o, če samo neke naslove preberem, globoki neenakomerni recesiji in nezanesljivem okrevanju. In seveda, bom rekel takšne besede kažejo seveda določen pesimizem, določeno stopnjo pesimizma, kar seveda za okrevanje gospodarstva, kar za, tudi zato, da se družba začne razvijati v smeri tistega običajnega delovanja, da rečem, nisem rekel tukaj normalnega ampak običajnega, tistega delovanja, ki je bilo pred epidemijo. Potem seveda, bom rekel takšen pesimizem ni dober. Zaradi tega jaz mislim, da moramo na eni strani tudi spremeniti pogled na našo, če tako rečem bližnjo prihodnost v gledanju na to.  Zdaj, kaj smo se v bistvu tukaj naučili? Naučili smo se, da moramo biti pripravljeni na ponovitev epidemije in zato je Vlada vložila precej denarja zato v opremo, da smo dejansko pripravljeni na to, če bi se ta epidemija ponovila. Tukaj mislim predvsem v zdravstvenem smislu, kar pomeni, da lahko zagotovim kakovost in stabilnost zdravstvenega sistema, zdravstvene opreme, skratka jaz mislim, da se ne more ponoviti to, da bi ponovno na takšen način kupovali opremo in ostali zdravstveni material. Imamo zadostne zaloge, zadostno opremo, zadosti postelj in tako naprej. In seveda na tej podlagi lahko gradimo našo bližnjo prihodnost predvsem v smeri tega, da lahko tudi ta odlok vzamemo samo kot podlago za razvoj družbe, za razvoj gospodarstva in če želite, nekateri ste omenjali besedo strategijo, ki mora biti seveda večletna, po moji oceni bo to večletna strategija ali pa večletni načrt, ki bo seveda spodbudil tudi potrošnjo. Jaz mislim, da tukaj ja, državna potrošnja bo imela pomembno vlogo ali pa večjo vlogo kot v preteklosti. S tega zornega kota je v drugem paketu bila že spremenjena določena zakonodaja, tudi gradbena zakonodaja, kar pomeni, da so tisti projekti, ki so, bom rekel bili na neki stopnji priprave, da se jih lahko, da se lahko z njimi prične. Tukaj govorimo o gradbenih projektih, o cestah, o železnicah, to je vsekakor en vidik in tukaj vidim seveda tudi pomembno vlogo države, ali pa državne potrošnje, ki bo za seboj prinesla seveda tudi delovna mesta in določene sinergije z, če hočete malim gospodarstvom oziroma srednjim gospodarstvom, malim podjetništvom in tako naprej. Tukaj bi bilo treba pogledati sinergične učinke. Druga pomembna zadeva, ki jo vidim je, da dejansko ugotovimo in mislim, da ni težko ugotoviti katera podjetja so v Sloveniji tako imenovani paradni konji, katera podjetja so tista, ki dosegajo v Evropi največjo konkurenčnost in seveda staviti na njih.  34. TRAK: (SJ) – 11.45  (nadaljevanje) Tudi tukaj lahko imamo precej sinergijskih učinkov, kar pomeni z drugimi besedami, da bo tudi malo gospodarstvo enostavno se priključilo k temu. Tudi to, ta smer gre v smeri zmanjšanja nezaposlenosti oziroma zaustavitev tega trenda nezaposlenosti in povečanje zaposlenosti in seveda, gre seveda za odpiranje gospodarstva, gre seveda tudi za to, da gospodarstvo in, bom rekel tudi država tukaj sodeluje kot pomoč temu gospodarstvu, da najde določene, če želite tržne niše ali kakršnekoli niše kjer bomo lahko boljši, kjer bomo lahko konkurenčnejši tudi od, če želite evropskih držav in da tudi tukaj najdemo, bom rekel tisto kar je v bistvu najboljše in kjer smo dejansko lahko vodilni. Ena izmed, bom rekel metod ali pa če želite kriterijev kako to dejansko lahko narediti je seveda, da celotnemu gospodarstvu olajšamo poslovanje. Olajšamo ga pa lahko vsekakor tako, da gospodarstvo deluje na čim bolj enostaven način, za kar je potrebno pa, jaz mislim tukaj narediti kar precejšnje reze v debirokratizaicji vseh pravil, ki jih dejansko imamo. Vseh pravil, ki jih imamo v življenju, tudi odpravi nekaterih pravil in seveda administrativni poenostavitvi. Tveganje bo ob tem na eni strani vsekakor obstajalo. Tveganje, da se virus ponovi ali da pride kateri drug virus. Če gledamo zgodovinsko, epidemije so se običajno ponavljale trikrat, bom rekel in šele potem so bile dokončno rešene, ampak nočem biti pesimist. Če se najde tukaj zdravilo oziroma cepivo, vsekakor potem je lahkotnejša pot, vendar kakorkoli že, po drugi strani moramo biti pa seveda pripravljeni tudi na to, da bo se to lahko ponovilo in da bomo na to pripravljeni predvsem v zdravstvenem smislu. Zdaj, govoril sem zdaj o izhodni strategiji. Govoril sem o gospodarstvu in seveda tudi o drugih elementih. Temu seveda sledijo finance. Ali pa finance bodo tukaj, če želite tudi tisti del gospodarstva, ki bodo na eni strani spodbujala tovrstni zagon gospodarstva, tudi zdaj ga že, predvsem pa je seveda po mojem mnenju tudi pomembna hitrost, to se pravi, da se čim prej zaustavi, bom rekel ta padec in da čim prej okrevanje pomeni seveda zagon gospodarstva. Zdaj, vsekakor pa ne moremo verjetno vseh sektorjev gospodarstva na enak način zagnati, tukaj so določene razlike, vendar jaz mislim, da se bodo, bom rekel te razlike slej kot prej seveda uredile in da bodo, bom rekel vsi sektorji delovali čim bolje. Pri nekaterih bo pa imel seveda, kot turizem recimo, gostinstvo, bo pa imel ta tudi mednarodni okvir vsekakor večji vpliv na to. Jaz ne vem kako se bo seveda svetovna turistična dejavnost odvijala v naslednjih letih, ampak kakorkoli že, treba je staviti na tiste, ki dejansko prinesejo največjo dodano vrednost in tisti, bom rekel, so nekako tisti, ki bodo pognali tudi ostal del gospodarstva. Toliko o teh zadnjih vprašanjih, ki so tukaj dejansko bila. Hvala.
Hvala, gospod minister. Gospe in gospodje, točka dnevnega reda, ki jo obravnavamo je odlog oziroma predlog odloka o spremembah odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2020 do 2022. Prvi krog razprave smo opravili. Ker je še interes za razpravo, sem želel posebej poudariti kaj je danes točka dnevnega reda, saj veste zakaj. Prvi nadaljnji prijavljeni k razpravi je poslanec Dušan Verbič. Prosim.
Hvala lepa za besedo, predsednik. Nočem ničesar zlorabiti, zelo spoštujem tudi vaše razmišljanje ter tudi napotilo vendar glede na to, da je bilo s strani spoštovanega gospoda Hana nekaj besed, sem dolžan, ki je vezana tudi na to točko, se odzvati. Govora je bilo glede sodelovanja ali sistem razumevanja pozicije in opozicije. Poglejte, likvidnostna pomoč za gospodarstvo je bila točka dnevnega reda na zadnji izredni seji Državnega zbora. In kaj se je izkazalo? Kdo je podprl ta predlog zakona za likvidnostno pomoč gospodarstvu? Tudi dam sem v razpravi izpostavil, da to ni politični zakon, ampak je namenjen izključno, ki je Vlada pripravila za pomoč gospodarstvu in sestavni del te pomoči za gospodarstvo je bil zelo ali relativno ozko opredeljen s ciljem in namenom. Obratna sredstva za gospodarstvo in v 3. točki tisto kar je spoštovani gospod Han povedal kako je treba ta ciklus gospodarstvu pomagati, da se v času epidemije in podobno, vse to premakne in v političnem smislu ni pomembno kdo je koalicija in kdo je opozicija. V 3. točki zelo jasno zapisano, za investicije nepremičnine, ki jih ima gospodarstvo. To se pravi, gradnjo njihovih infrastrukturnih objektov, da se oživi, da v času epidemije ne capljamo za kakorkoli sorodnimi državami. In zaradi tega sem se mogel odzvati. Jaz podpiram in sem zagovornik opozicije, vendar se naj potem v predlogih zakonov ne izpostavlja nekaj kar je težko razumevajoče, razen s strani politične retorike, ki je prisotna desetletja v tem Državnem zboru. Mi smo za ta zakon, vendar ker pa niste podprli našega amandmaja, pa ne bomo zakon podprli. Ali je to tisto konstruktivno, ki želimo praktično Republiko Slovenijo izpeljati v teh izrednih kritičnih razmerah zaradi epidemije. Samo v tem delu, pa hvala lepa za razumevanje.
Hvala gospod poslanec.  Nadaljujemo z razpravo. Poslanec Bandelli, imate besedo. Prosim.
Hvala predsednik. Bom samo hitro. Rad bi odgovoril kar mi je citiral oziroma ni citiral, ampak se je navezal na moj govor gospod Verbič, da naj ga spomnim, da ni treba, da zavaja glede sanacije bank. Banke so bile sanirane točno takrat tistega leta ko ste prevzeli vi Vlado, je bilo to že se sanirano in tudi gospodarska rast je bila 3,5 %, mislim da je to slika, ki jo lahko pogledate vsi, ki je točno videno kako je gospodarska rast bila in kako je naša Vlada sanirala in začela drugačen potek tega diagrama.  Sem hotel še to povedati, za tistega, ki ne ve kaj pomeni 80 %, kako bi rekel, tega…
Javnega dolga v bruto domačem proizvodu…
…vrednosti kot tako, da razumejo ljudje zakaj se gre. 80 % vrednosti BDP, ki je bilo takrat, govorimo o 15 tisoč evri na prebivalca. Zdaj, če bom zgrešil tisoč evrov, ne mi zameriti, ampak danes z 82,5 ki izgleda samo procent in pol razlike, dva, govorimo o 23 tisoč evrov dolga na prebivalca. To je tista velikanska razlika kar moramo zdaj razumeti za kaj se gre. Samo to hotel.  Hvala predsednik.
Okej, hvala kolega Bandelli. Samo veste, ljudje pri nas so pametni ljudje, kar se denarja tiče so hudičevo pametni in razumejo take stvari, se mi zdi.  Okej. Zdaj smo pa zaključili razpravo in prehajamo na odločanje, gospe in gospodje. In sicer, bom glasovali o vseh členih predloga odloka. Glasujemo.  Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je odlok sprejet.  Glede na to, da Odbor za finance kot matično delovno telo k predlogu odloka ni sprejel nobenega amandmaja, odbor predlaga Državnemu zboru, da predlog odloka sprejme v predloženem besedilu. Predlagam, da kot poročevalec na seji Državnega zbora nastopim sam kot predsednik odbora. Ni nasprotovanja.   (nadaljevanje) Ni nasprotovanja, zato zaključujem 1. točko dnevnega reda.  Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA DANAŠNJE SEJE, TO JE ZAHTEVA SKUPINE POSLANK IN POSLANCEV DRŽAVNEGA ZBORA ZA OCENO USTAVNOSTI 9. IN 103. ČLENA ZAKONA O INTERVENTNIH UKREPIH ZA ZAJEZITEV EPIDEMIJE COVID-19 IN OMILITEV NJENIH POSLEDIC ZA DRŽAVLJANE IN GOSPODARSTVO.   Ustavno sodišče je Državnemu zboru dne 23. aprila letos posredovalo zahtevo za oceno ustavnosti in določilo 8 dnevni rok za izjavo Državnega zbora glede Predloga za zadržanje izvrševanja in 15. dnevni rok za izjavitev glede zahteve za oceno ustavnosti. Odboru sta bili v zvezi z zahtevo za oceno ustavnosti posredovani mnenji Vlade in Zakonodajno-pravne službe, zato so izpolnjeni poslovniški pogoji za obravnavo. V skladu s 265. členom Poslovnika Državnega zbora bo odbor kot matično delovno telo podal svoje mnenje. K obravnavi te točke so vabljeni Ministrstvo za finance in Zakonodajno-pravna služba kot dodatno gradivo pa smo prejeli gradivo iz Ustavnega sodišča z dne 23. aprila. Mnenja Zakonodajno-pravne službe z dne 29. aprila in mnenje Vlade z dne 30. aprila. Za uvod sprašujem predstavnico Zakonodajno-pravne službe ali želi besedo? Ni potrebno. Se pravi, Zakonodajno-pravna služba ne želi besede. Ali želi besedo predstavnik Ministrstva za finance? Tudi ne. Danes je tukaj tudi z nami minister za notranje zadeve gospod Aleš Hojs, za katerega pa mi signalizirajo, da želi besedo.  Gospod Hojs, imate besedo.  Prosim.
Aleš Hojs
Hvala lep, gospod predsednik.  Spoštovani poslanci in poslanke!  Jaz tokrat govorim v imenu Ministrstva za finance, glede na to, da je bilo Ministrstvo za finance tukaj nosilec tega zakona. Členi, ki pa so nekako sporni oziroma ki naj bi bili sporni pa se nanašajo predvsem na delovanje naše policije oziroma našega dela sistema. Jaz bi naprej rad povedal, da smo ob tistih trenutkih, ko se je v bistvu sprejemal ta zakon COVID-19 se srečevali z eno zelo pomembno zadevo in ta se je seveda nanašala na to kako naj bi se kontroliral del, ki je seveda v pristojnosti zdravstvene inšpekcije. Glede na to, da 51. člen Zakona o nalezljivih boleznih to vlogo nekako nesporno dodeljuje zdravstveni inšpekciji ob tem pa seveda govori zgolj o sodelovanju policije v takih primerih je bila dilema o tem ali je zdravstveni inšpektorat dovolj zmogljiv ali pa je v njem zaposlenih dovolj ljudi bodo lahko dovolj efektivni za to, da bomo lahko vse tisto, kar se je takrat predvidevalo tudi de facto na terenu izvajalo. Sedaj kot veste je policija v tem času same epidemije v največji meri zgolj nadzirala omejitve po odloku in pa seveda skladno z zakonodajo oziroma s svojimi pooblastili in v primerih, ko je ugotovila, da se ta odlok krši ali pa kaj podobnega krši zadeve napotovala na zdravstveno inšpekcijo torej zdravstvena inšpekcija je tudi v tem času vse skozi bila prekrškovni organ. Sedaj glede na to, da smo vedeli ali pa, kar se je kasneje tudi izkazalo, da bo eden od sestavnih delov boja proti epidemiji ali pa zajezitve epidemije tudi obvezna karantena to se pravi vzori tujih držav so seveda nakazovali na to, da bo to tudi pri nas potrebno smo dosti hitro lahko izračunali, da bi pri neki širši tudi taki kot se je sedaj zgodila imeli opravka z relativno velikim številom ljudi, ki bi bili poslani v karanteno oziroma bi njihovo gibanje ali pa nadzor te karantene bilo potrebno izvajati in povsem preprosti podatek je pokazal, da bo cirka 80 mislim, da jih je 85 zdravstvenih inšpektorjev na nivoju Republike Slovenije ta količina ljudi nikakor ne zadostuje za to, da bi lahko efektivno ali pa uspešno delovali pri nadzoru le-tega. V danem trenutku mislim, da je izdanih več kot 2 tisoč 300 odločb za karanteno in lahko si predstavljate, da zdravstveni inšpektorat tega nikakor ne zmore. Ne bi govoril tudi o drugih težavah, ki so povezani s temi karantenskimi odločbami od tega, da ob relativno pošteni intenci o izmenjavi podatkov policija do tega ne prihaja direktno, ampak samo na podlagi ocene inštituta za varovanje zdravja oziroma nacionalnega inštituta za javno zdravje oziroma ministrstva za zdravje, ki po lastni presoji oceni katero od teh odločb oziroma katero od teh karantenskih odločb sploh posreduje policiji v smislu potrebe po nadzoru, do tega, da je pravzaprav že samo vročanje teh odločb po moji oceni neustrezno, kajti odločajo se oziroma vročajo se po ZUP-u. Lahko si sami predstavljate kaj to pomeni vročanje po ZUP-u odločb za katere pravzaprav je veljavnost te karantenske dobe samo 7 dni, roki v ZUP-u so pa čisto kar nekaj drugega.  Tukaj bi rad jasno povedal, da s tem zakonom oziroma 103. členom zakona tako s 9. in 103. členom zakona nismo policiji dodelili nobenih novih pooblastil. Torej policija ima skladno z obstoječo zakonodajo, torej skladno z Zakonom o nalogah in pooblastilih policije preko 30 pooblastil. Mi smo se v 103. členu odločili, da predlagamo, da se ta pooblastila za potrebe COVID-19, torej v omejenem času in za omejeno obdobje, skrčijo do te mere, da se eksplicitno napiše katera pooblastila pa vendarle lahko policija tudi za to kar naj bi bilo potrebno izvajati v času epidemije, izvaja, torej smo v vseh tistih več kot 30 pooblastil skrčili na nekaj teh, ki so v zakonu tudi nekako napisani. Mi smo prepričani in tako poročilo ste tudi s strani Ministrstva za finance, spoštovani poslanci, dobili. Mi smo prepričani, da ta del zakona nikakor ni v neskladju z Ustavo. Treba je povedati, da že obstoječi Zakon o nalezljivih boleznih določa, da se lahko tako omejuje gibanje kot seveda določa ustrezen nadzor vse in izključno z eno in edino ali pa bi rekel, s pretežnim namenom, s pretežno intenco, torej da se v največji meri v najkrajšem času epidemija, torej nalezljive bolezen drastično omeji oziroma ustrezno zajezi. Glede na to, da so bile v tej pobudi izražene tudi oziroma v tej zahtevi izražene tudi nekateri dvomi, ki so govorili o tem, da naj bi sam odlok o prepovedi zbiranja, gibanja ljudi na javnih krajih bil protiustaven, bi jaz rad vseeno povedal, da je že odločitev sama, ta odločitev je bila po moji oceni zelo zanimiva, Ustavnega sodišča, govorim seveda o Ustavnem sodišču, vzbudila, verjetno ste brali, vzbudila kar precejšnje strokovne debate o tem kaj je prav in kaj ne. Tako, da so eminentni ustavni pravniki tisti, ki jih ni seveda več na Ustavnem sodišču, se spraševali kako je mogoče, da so trije ustavni sodniki, torej Čeferin, Šugman in še ena gospa, zdajle se ne spomnim kako se piše, pravzaprav glasovali tako kot da se razume oziroma dejansko to tako je, po logični razlagi, kot da se razume, da je treba izvajanje tega odloka zadržati. Torej ta odlok ni bil zadržan, izvajanje tega odloka ni bilo zadržano. Ustavno sodišče je, kot veste, v svoji odločitvi sprejelo zgolj tisto dikcijo kjer je presodilo, da je trajanje odloka, ki ni bil časovno neomejen, tukaj naj še enkrat poudarim, ta odlok ni časno neomejen, v njem je bilo zapisano, da odlok velja do nadaljnje ali pa do konca epidemije oziroma do tega, da ta odlok Vlada prekliče, da o tem odloku, da ta odlok ustrezno evalvira vsakih sedem dni in o tem poroča. Zato je Vlada že na naslednji svoji seji po odločitvi tega ustavnega sodišča oziroma po taki odločitvi Ustavnega sodišča spremenilo člen odloka, ki govori o tem in to seveda počnemo, da vsakih sedem dni evalviramo in seveda ste bili lahko tudi priča, sproščamo določene omejitve, ki so bile v tem odloku napisane. Sama omejitev gibanja je prav tako opredeljena ali pa je nekako naslovljena na Zakon o nalezljivih boleznih, kar seveda, če samo na kratko preberem, se pravi, že ta zakon je star zakon, to je treba vedeti. Ta zakon je iz leta 1995, govori o tem, da je mogoče prepovedati oziroma omejiti gibanje prebivalstva na kuženih ali neposredno ogroženih območjih, celo bolj eksplicitno govori tudi o tem, da je mogoče prepovedati izbiranje ljudi po šolah, kinodvoranah, javnih lokalih, drugih javnih mestih, itn., torej kar precej dovolj jasna dikcija že v zakonu iz leta 1995.  Naslednja dilema, ki se postavlja, pa ki je tudi notri obrazložena, je seveda pristojnost izdajanja takega odloka ali pa pristojnost tistega, ki v bistvu razglasi tako razmero ali pa, ki tako omenitev uzakoni. Torej ne glede na to, da je po Zakonu o nalezljivih boleznih za take odloke pristojen Minister za zdravje, moram reči, da smo se mi v celotnem tem obdobju tako s posvetovalno skupino zdravnikov / nerazumljivo/, ampak vedno sestali v okviru celotne Vlade. Naša ocena je, da je seveda odlok, ki ga sprejme Vlada ne pa seveda zgolj minister za zdravje, hierarhičen, to pomeni, da glede na to, da je minister za zdravje sestavni član te vlade, da seveda ni nič narobe, če tak odlok sprejme Vlada, se pravi, Vlada kot organ. Jaz sem tako malo po domače si predstavljal, moram odkrito povedati, da bi bilo res smešno, da bi nekdo trdil, da nekaj kar je sprejel Državni zbor ni veljavno zaradi tega, ker je taka, ker bi sprejem takega akta ali pa sklepa ali pa česarkoli bil zgolj v pristojnosti posameznega odbora Državnega zbora. To bi bilo res smešno. Tako da, mi tudi to navedbo moramo zavreči, ob tem pa bi rad jasno povedal, da je minister za zdravje eksplicitno glasoval za sprejem tega odloka oziroma za vse aktivnosti oziroma vse zakone, ki smo jih v bistvu na Vladi obravnavali ali pa odloke ali pa kakšne druge sklepe.  Morda za zaključek še besedo o tem, ki govori, beseda o tem ki nekako napotuje na problematiko, seveda pod narekovaji, problematiko tega, da je v odloku omogočeno tudi lokalnim skupnostim omejevanje dostopa na njihove površine ali pa na javne prostore. Torej že skladno z zakonodajo, ki velja, torej s členi Ustave in pa subsidiarno pristojnostjo lokalnih skupnosti imajo lokalne skupnosti že danes to pravico, da po svoje lahko urejajo dele gibanja znotraj njihovih občin in seveda prepričani smo, da je ta eksplicitna navedba v temu odloku, ki je seveda županom dajala to pristojnost, seveda županom v figurativnem smislu, drugače seveda je to stvar občinskih oziroma mestnih svetov, torej tisti, ki so nekako na lokalni ravni pristojni za te stvari, zgolj nekako dala napotilo na to kar so se mnogi župani, posebej tisti iz turističnih krajev v teh dneh, najhujših, turističnih obiskov pritoževali, torej župani so in tukaj je treba povedati, jaz sem bil v teh dneh po mnogo slovenskih občinah izjemno dobro organizirali tudi v tem smislu, da so sami organizirali tako lokalno civilno zaščito, delali so sami kontrole na nekaterih mestih, recimo na Bledu so sami tudi za svoje občane začasno omejili gibanje okrog jezera, itn. Tako, da tudi tukaj moram reči, da je seveda stališče Vlade oziroma stališče, ki ga danes predstavljam v imenu Ministrstva za finance, popolnoma enako, torej tudi tukaj mislimo, da seveda ni bilo nikakršno kršenje Ustave in zato bi nekako s tem svojim uvodom, upam da nisem bil predolg, zaključil. Če pa bo še kakšno vprašanje, bomo pa rade volje pojasnili.  Hvala.
Hvala gospod minister.  Preden nadaljujemo, ima postopkovni predlog poslanec Jani Ivanuša. Prosim.
Hvala predsedujoči. Lep pozdrav vsem prisotnim!  Zanima me, vas sprašujem, kajti jaz ko sem vabilo dobil, pa sem potem videl gospoda ministra tukaj, sem pogledal, pa žal ni med vabljenimi, pa me zanima. Ali je to zdaj kar je govoril v imenu finančnega ministrstva ali je to skladno s Poslovnikom. Samo to me zanima, če je to tako treba.  Hvala lepa.
Je v skladu s Poslovnikom, zato ker tako finančni minister kot notranji minister sta člana Vlade kot kolektivnega organa, tako da imajo možnost gospodje in gospe ministrice se medsebojno tudi uskladiti in zdajle bomo tudi nadaljevali, ker je tematika taka, da se nanaša tudi na področje zdravja, smo povabili tudi državno sekretarko iz Ministrstva za zdravje, gospo Tino Bregant.   (nadaljevanje) Jaz upam, da sem pravilno naglasil, če nisem me popravite? A ha, je v redu. Gospa Bregant, imate besedo.  Izvolite.
Tina Bregant
Najlepša hvala.  Kar se nas tiče mislimo, da je zahteva za oceno ustavnosti 9. člena neutemeljena in da ta izpodbijani 9. člen ni v nasprotju z 2. členom, drugim in tretjim odstavkom 15. člena in tudi 115. členom Ustave.  V Sloveniji je pravica do zdravstvenega varstva iz 51. člena Ustave v bistvu varuje eno naših najpomembnejših vrednot to je človekovo zdravje. Cilj, ki ga ob tem varuje država je legitimen in stvarno upravičen. To je doseženo namreč na način … Sedaj pri tej bolezni pri Covid-u je vseeno potrebno mogoče razumeti, da gre za eno drugačno bolezen kot smo jih do sedaj srečevali. Namreč gre za karantensko bolezen in to je zelo drugače kot druge nalezljive bolezni, s katerimi so se mi do sedaj imeli priložnost srečati v našem okolju. Zdravniki se večkrat pogovarjamo, da če bi kdo želel ustvarjati biološko orožje bi ustvaril točno tako kot je korona virus. Namreč zakaj je potrebna izolacija, samo izolacija, karantena? Zato ker s preprečevanjem stikov med ljudmi še zlasti tistih, ki so zboleli in jim je bila odrejena izolacija ali pa tistih, ki so zdravi pa, za katere obstaja sum, da so bili v stiku z zbolelimi in jim, zato odredimo karanteno ter ob tem hkrati z izvajanjem drugih ukrepov na podlagi Zakona o nalezljivih bolezni samo na ta način je mogoče obvladati in zamejiti širjenje nalezljive bolezni. Moramo vedeti, da so ukrepi iz prvega odstavka 39. člena Zakona o nalezljivih bolezni so sprejeti na podlagi mnenja zdravstvene stroke. Tudi, kar se tiče omejitve ustavnih pravic do svobode gibanja in zbiranja po Zakonu o nalezljivih bolezni so dopustne, zaradi nujnosti varovanja pravic drugih torej varovanja pravice do zdravja drugih in javnega zdravja pri čemer mislim, da je nedvomno, da je izkazan tudi javni interes za to. Če to povem malo bolj po domače. S tem, ko v bistvu mi omejimo sebe to počnemo v dobro drugih, zato da ne zbolijo in tudi zato, da ne širimo okužbe naokoli.  Če sem še mogoče malce bolj specifična. Ob tem seveda je potrebno imeti tudi inšpekcijski nadzor. Gre vseeno spoštovanje zakonov in drugih predpisov in to v bistvu predstavlja eden tak pomemben vidik pravne varnosti. V času razsežnosti epidemije COVID-19 je bilo ugotovljeno, da zaradi izjemno povečanega števila teh inšpekcijskih postopkov tega učinkovitega inšpekcijskega in prekrškovnega nadzora ne more zagotavljati zgolj ZIRS.  Kar se tiče v zvezi z očitki o nejasnosti in nedoločnosti tega 9. člena. To se pravi, to je v povezavi z domnevnim poseganjem v pravico do svobode gibanja. Tukaj moramo povedati, da ta samostojno ne določa omejitev oziroma posegov v svobodo gibanja in je vezana na izvajanje odrejenih ukrepov iz 39. člena Zakona o nalezljivih bolezni. Tako, da v bistvu za izrek, kateregakoli ukrepa inšpektorja iz tega 46.a člena Zakona o nalezljivih bolezni morajo biti tako predhodno odrejeni ukrepi iz prvega odstavka 39. člena Zakona o nalezljivih bolezni. Tudi, kar se tiče tega, da je ta 9. člen, da je nejasen in da je nedoločljiv se s tem ne strinjamo, zaradi tega, ker posamezni inšpekcijski organ je v skladu z Zakonom o državni upravi in Uredbo o organih v sestavi ministrstev ter v povezavi s 46.a členom je pristojen za izvajanje nadzora nad ukrepi iz prvega odstavka 39. člena Zakon o nalezljivih bolezni, če ti tudi sicer na podlagi materialnega predpisa spadajo v njegovo delovno področje, to se pravi, se ne umešava v druga področja.  Jaz bi tukaj rekla, da čeprav je tako stanje res nenavadno in na karantenske bolezni nismo navajeni ravno, zaradi te bolezni pripravljano tudi spremembo Zakona o nalezljivih   (nadaljevanje) bolezni. Taka bolezen kot je Covid se v bistvu res zgodi enkrat na 100 let seveda pa zahteva znatne prilagoditve načina dela in to se pa strinjam moram biti pa izjemno pozorni, da so stvari vseeno pravno urejene in da ščitimo najvišje dobro naših državljanov.  Hvala.
Hvala, gospa državna sekretarka.  Gospe poslanke in gospodje poslanci, odboru predlagam, da razpravlja in odloča o naslednjem predlogu mnenja odbora: »Odbor se strinja z mnenjem Zakonodajno-pravne službe z dne 29. aprila 2020 ter jih predlaga, da ob smiselni uporabi 266. člena Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor Ustavnemu sodišču Republike Slovenije.« Razpravo odpiram. Imamo trenutno dve prijavljeni poslanki. Najprej je poslanka Andreja Zabret, za njo poslanka Maša Kociper.  Kolegica Zabret, izvolite.
Hvala, predsednik, za besedo.  Bom čisto kratka.  V LMŠ ne moremo podpreti mnenja Državnega zbora v tej zadevi saj nasprotuje skoraj vsemu, kar zatrjujemo predlagatelji zahteve za presojo ustavnosti. Poslanci LMŠ interventnega zakona nismo podprli, saj smo opozarjali na ustavno spornost nekaterih določb. Kot predlagatelji ustavne presoje ne moremo deliti mnenja Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, ki pravi, da so sporne določbe interventnega zakona skladne z Ustavo.
Hvala, gospa poslanka.  Za razpravo je sedaj na vrsti poslanka, Maša Kociper, za njo poslanec Dušan Verbič.  Kolegica Kociper, izvolite.
Hvala lepa.  Jaz bi najprej odgovorila oziroma rekla samo eno besedo glede odlokov. V Stanki Alenke Bratušek smo ves čas te krize ponavljali, da bomo konstruktivna opozicija in da podpiramo vse ukrepe te Vlade, ki služijo temu, da se ta epidemija zajezi, da se čim prej spravi pod kontrolo in da se zavarujejo tudi življenja in zdravje ljudi in pa seveda gospodarstvo. To držo ves čas ohranjamo in v tem smislu bomo Vlado tudi ves čas podpirali. Večkrat sem tudi že ponovila, ko gre za krizne zadeve je na ladji lahko sam eden kapetan in tisti kapetan takrat sprejema neke odločitve, upajo lahko vsi ostali potniki, če nadaljujem s to prispodobo, da bodo ti ukrepi čim boljši, da jih bodo pripeljali na varno so pa gotovo med njimi tudi kakšni, ki niso pravilni. Mi v SAB se še predobro spominjamo kako smo bili sami z naši predsednico Alenko Bratušek v situacijo, ko je bila tudi podobna tej krizna in kjer je bilo tudi potrebno sprejemati nepriljubljene ukrepe pa so takrat mnogi nasprotovali in metali polena pod noge, mi to ne želimo početi. Kar pa seveda ne pomeni, da ne bomo odigrali svoje opozicijske vloge in tudi dobronamerno z namenom tega, da se napake ne bi ponavljale, če bo treba ukrepe – upam, da ne – še kdaj ponoviti opozarjamo na to, kar po našem mnenju ni v redu bi lahko bilo narejeno drugače in pa zlasti, da kot opozicija opravljamo svojo vlogo in da pazimo, da so vsi sprejeti ukrepi zakoniti in v skladu z Ustavo. Razvoj demokracije ne samo pri nas, ampak v svetu je pač pripeljal tako daleč, da imamo neke pravice, ki jih je treba spoštovati ne glede na to kaj se dogaja, omejitve so možne v nekih okvirih te omejitve seveda se lahko uporabijo in jih je treba tudi spoštovati, ampak ne glede na to za kakšno krizo gre imamo neke pravice, ki se jih ne sme omejevati in pravice, ki se lahko omejuje samo pod določnimi pogoji. Najprej, kar se odloča tiče tudi ta celi odlok je v presoji pred Ustavnim sodiščem bomo videli kaj bo reklo Ustavno sodišče, ampak ne glede na to, da smo tudi glede odloka opozarjali na neke stvari tam pač bolj zaupam Vladi, da je v nekih okoliščinah na hitro bilo potrebno sprejeti neke odločitve in jih je sprejela in to je to.  Druga stvar, ki pa jo od začetka opozarjamo pa je, da pri sprejemanju zakonodaje, kjer pa je Državni zbor direktno pristojen je pa seveda treba kot rečeno spoštovati   pristojnosti Državnega zbora in tudi omejitve, o katerih sem prej govorila in zlasti, ker smo mi ves čas prosili ne zlorabljati te situacije, da se v zakone, ki so interventne narave, da je nekaj, kar v ta zakon ne spada. In tukaj nas je to najbolj zmotilo in jaz se bom v svoji nadaljnji, ne prav dolgi razpravi, ker upam, da se bo še kdo javil opredelila zlasti glede 103. člena, ker se mi zdi bolj problematičen. Mi imamo v tem Državnem zboru večkrat razprave vezano na to ali nekaj ustavno ali je protiustavno in glede na to, na kateri strani smo eden drugemu razlagamo, da vemo, kdo je edini tisti, ki presoja ustavnost nekih določb, to je Ustavno sodišče Republike Slovenije. Glede odločitve Ustavnega sodišča, tudi te nas kdaj presenetijo, bodimo odkriti, ampak tako je. Glede nekaterih stvari se je Ustavno sodišče že opredelilo, je ustavnopravna praksa znana in jasna, glede nekaterih pa ni. Tako zakon je bil Zakon o pooblaščencih, kjer se je odpiralo en kup novih ustavnopravnih vprašanj, za katere Ustavno sodišče še ni reklo nikoli ničesar in pač čakamo, kaj bodo rekli. Tukaj v situaciji pri 103. členu pa so, ne jaz ali pa stranka SAB se že takoj oglasili številni strokovnjaki in povedali, da že, ne samo glede na Ustavo samo, ampak glede na ustavnosodno prakso je zelo verjetno podana protiustavnost. Ponavljam, dokončno bo odločilo spet Ustavno sodišče, tudi to nas kdaj preseneti. Ampak kadar pride toliko opozoril s strani stroke, toliko tistih, ki ustavnosodno prakso spremljajo opozori, da nekaj ni v redu, potem je pač kar nekaj možnosti, da bo ta odločitev sprejeta kot protiustavna. Kar mene še posebej moti je, da se je pri tej določbi zgodilo točno to, kar smo mi ves čas prosili, da se ne dela, da se je v nek zakon začasne narave, interventne narave dalo neko odločbo, neko določbo, neko ureditev, ki je trajne narave. In da je zakon, ki je dejansko se nanašal na ukrepe vezane na koronavirus in tako naprej, se dalo neka / nerazumljivo/ pooblastila, ki so seveda še posebej občutljiva materija, ki v ta zakon po našem ne sodijo. Tako kot je Vlada prejšnjič prinesla tri zakone, bi lahko tudi v prvem primeru te stvari dala v poseben zakon, Zakon o policijskih pooblastilih in bi imeli vsi skupaj boljši občutek in vedeli, da se pogovarjamo o zelo občutljivi materiji, materiji posega na področju človekovih pravic in da je pač tisti zakon pravi zakon, da se to v njej uredi. Poleg tega bi morda v takem primeru se lahko izognili nujnemu postopku in bi lahko šli vsaj za tisti kratki zakon po rednem postopku, če bi bilo to seveda glede na naravo stvari možno. Potem je tukaj še retroaktivnost, ki je seveda tudi pod določenimi pogoji dovoljena, to naj pove Ustavno sodišče, ampak tudi to je tukaj lahko problem in pa nejasna in skopa obrazložitev. Kadar gre za poseg v človekove pravice je seveda nujno, da je obrazložitev široka in utemeljena in to potem povečuje možnosti, da bo takšna določba prestala test Ustavnega sodišča, test sorazmernosti in vse ostalo.  Kot rečeno, da ne bomo te pravne tematike preveč zakomplicirali, za nas je najbolj sporno v tem primeru in v vseh nadaljnjih, da se kriza zlorablja za to, da se v krizo vključujejo zakone, neke določbe, ki imajo morda kot pravijo teoretiki zarote kakšen drugi namen, jaz te teorije zarote ne bi šla, tudi niso po mojem okusu, ampak če bi delovali kot sem prej rekla teh dvomov ne bi bilo. Kar se tiče vloge Zakonodajno-pravne službe pa tisti, ki smo že malo več v Državnem zboru vemo, kakšno nehvaležno vlogo ima v takih primerih, najprej opozori na vse, kar je nepravilno, kar meni da je, včasih po mojem mnenju iz previdnosti še preveč. Okej. Potem pa morajo reveži v tej isti zadevi braniti odločitev Državnega zbora in pač na ta način napisati mnenje za Ustavno sodišče.  Tako, da jaz bom z zanimanjem prisluhnila razpravi. Bom se kasneje verjetno še enkrat javila glede vsebine, če bomo šli v vsebino, zaenkrat nismo. Zaenkrat pa toliko, hvala predsednik.
Hvala gospa poslanka. Preden nadaljujemo z razpravo, gospe in gospodje, zdaj je ura 12.25, mi bi, če se le da danes vsaj do 13.45 ure morali to zadevo zaključiti. To bi prosil, da imamo v mislih, če pa bo razprava tako obsežna, bomo pač morali potem to kdaj na kakšni naslednji seji. Če pa se da, bi pa prosil, da bi v uri in 15 minut zdaj to zadevo opravili.  Nadaljujemo z razpravo. Na vrsti je poslanec Dušan Verbič, za njim poslanec Luka Mesec. Kolega Verbič, prosim.
Hvala lepa predsednik. Bom sledil vašemu priporočilu. V predlogih za oceno ustavnosti se mi vedno pojavlja vprašanja ali smo poslanci v vseh zadevah, ne samo politiki, temveč tudi dobri poznavali. In kje je meja politike in stroke, ki se je praviloma tolikokrat sklicuje kot s strani politika, poslanca, opevani javni interes. Menim, da je nam poslancem v takih primerih v veliko pomoč Zakonodajno-pravna služba in tudi sam sem trdno na stališču in tudi, če izhajam iz preteklih izkušenj, da stališča Zakonodajno-pravne službe, ki jih dobimo poslanci v posameznih gradivih, ne sledijo nič drugemu kot njihovi lastni strokovni presoji. V to ne dvomim, to verjamem in mislim, da malokdo bi lahko posumil v njihovo strokovnost.  Če pogledam, kar se tiče predmet današnjega mnenja. Zelo jasno je zapisano naslednje: »navedbe vlagateljev zahteve o škodljivih in težko popravljivih posledicah izvrševanja 103. člena so po naši oceni pavšalne in niso ustrezno konkretizirane. Hkrati pa tudi vlagatelji zahteve sami navajajo, da splošna zakonodaja s področja nalog in pooblastil policije predstavlja ustrezen normativni okvir pri ukrepanju za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni.« In samo še zaključek tega mnenja: glede na navedeno škodljive posledice izpodbijanih odločb niso izkazane skladno z 39. členom, zaradi česar navedbe vlagateljev zahteve ni mogoče upoštevati. Predlog za začasno zadržanje 9. in 103. člena ni utemeljen. Osebno menim glede na to, da so sodelovale več, ne samo predvidevam osebe sekretarke, višje sekretarke, kot tudi vodje, nimam kaj dodati. Razen, da samo lahko rečem, da z veseljem podpiram njihovo strokovno stališče. Hvala lepa.
Hvala gospod poslanec. Razpravo nadaljujemo, na vrsti je poslanec Luka Mesec. Prosim.
Hvala za besedo in lep pozdrav. Mi tudi temu mnenju nasprotujemo, ker je tudi v nasprotju s tem, kar smo sami zapisali v teh dveh členih in za tem stojimo. Glede odloka o prehajanju občinskih meja ne bi izgubljal preveč besed, ker je to na Ustavnem sodišču in se bo v kratkem Ustavno sodišče izreklo, hkrati je Vlada tudi sama ta ukrep že umaknila. Kar se tiče 103. člena, ki je tukaj bistven, se pravi policijskih pooblastil, bi pa samo poudaril nekaj stvari. Problem je, da predlagani ukrepi tam niso začasni in niso za namen epidemije, ker bodo veljali tudi po epidemiji. Problem je, da ukrepi niso opredeljeni in utemeljeni, tako posebni ukrepi, ki se jih dodaja in od skupno 11-ih opredeljenih policijskih pooblastil zakon uporabo le petih veže na preprečevanje in obvladovanje epidemije, ostala pooblastila pa se lahko uporabljajo brez omejitev. Skratka mi stojimo za tem, da to ni ukrep strogo povezan z epidemijo, da je zato preko sorazmeren in ni v skladu z namenom zakona, katerega del je. Če temu dam malo vsebinskega konteksta, bi izrekel samo dve poanti.   (nadaljevanje) Prva je …/ nerazumljivo/ Michel Houellebecq, to je francoski pisatelj, ki se je ukvarjal v svojem delu z raznimi distopijami, rekel nekaj, kar bi se lahko tudi sam pač strinjal kot pesimizem intelekta, in sicer da bo svet po krizi podoben temu, ki ga imamo, ampak pač še slabši. Jaz bi temu pač dodal, da je vprašanje kako slabši bo in kako slabši bodo, odvisno od tega kakšne ukrepe bomo sedaj sprejemali. Pač tudi mene skrbi, da številni ukrepi, ki se sedaj sprejemajo niso sprejeti samo za namen epidemije, ampak segajo preko epidemije in se pogovarjamo v bistvu o tem v kakšnem svetu bomo po epidemiji. In jaz takrat ne bi rad živel v državi, ki bo v neki konstantni karanteni, kjer bomo imeli bistveno razširjena policijska pooblastila in arbitrarnost oblasti, ki se sedaj nakazuje v teh, v bistvu že v dveh mesecih. To je precej toksična mešanica že prevečkrat preizkušano zgodovini, da bi se še enkrat tja spuščali. Sedaj boste seveda z vladne strani lahko odgovorili, da je to pač samo neka paranoja opozicije, ampak razumite, da to ni samo moja skrb, ampak je tudi skrb precejšnjega dela prebivalcev te države. Namreč, zaupanje v to vlado je takšno kot je. Na začetku je bilo izjemno veliko, po mesecu in pol delovanja je bistveno manjše, in tudi če hočete sami sebi narediti uslugo, mislim, da bi se bilo bistveno bolj pametno omejiti na ukrepe, ki se strogo tičejo te krize, ki so zmerni in ki nenazadnje izražajo tudi neko zaupanje do ljudi, do njihove odgovornosti in se ne boste več pač igrali z raznimi arbitrarnimi posegi ali pa z nekim partonalizmom oblasti, ki smo ga lahko spremljali v zadnjih dveh mesecih. To so v kratkem in v grobem pač naši razlogi zakaj bomo temu mnenju danes nasprotovali in zakaj se ne strinjamo s tem, da se policijska pooblastila širi.
Hvala, gospod poslanec.  K razpravi je prijavljen še poslanec Jožef Horvat. Izvolite.
Hvala lepa, gospod predsednik. Bom čisto kratek. Spoštovani predstavniki in predstavnice Vlade, kolegice in kolegi! Seveda Ustavno sodišče je varuh Ustave. Sodi po Ustavi. Zdrava kmečka pamet pri tem ni prepovedana. Ja, tudi mi pri polni zavesti in po vesti podpiramo to vlado in vse tiste rešitve, ki gredo v smer varovanja najvišjega dobrega državljank in državljanov, to je zdravja. To je najvišje dobro državljank in državljanov. Tisti bolnik, ki je na intenzivni negi na respiratorju zaradi tega, ker je bil okužen z virusom SARS COV 2, tisti razmišlja samo o tem, kdaj, če sploh bo ozdravel. Ne razmišlja o deklaraciji o človekovih pravicah, ki pa seveda se ja, morajo spoštovati. Gospa državna sekretarka in zdravnica je dala zelo dobro idejo in zato sem se tudi oglasil. Trdim, ne sprašujem predlagateljev, ampak trdim, da te zahteve za oceno ustavnosti 9. in 103. člena Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo ne bi bilo, če bi ta virus ne imenovali zgolj SARS COV 2, ampak da bi ta, če bi ta virus imenovali biološko orožje. Hvala lepa.
Hvala, gospod poslanec. Zaključujem razpravo.  Prehajamo na glasovanje. Ponavljam predlog za mnenje odbora: »Odbor se strinja z mnenjem Zakonodajno-pravne službe z dne 29. aprila 2020 ter ji predlaga, da ob smiselni uporabi 266. člena Poslovnika Državnega zbora pripravi odgovor Ustavnemu sodišču Republike Slovenije.«   (nadaljevanje) Glasujemo.  Kdo je za? (10 članov.) Je kdo proti? (6 članov.)  Ugotavljam, da je predlog mnenja odbora sprejet.  Na ta način zaključujem 2. točko dnevnega reda in 38. nujno sejo Odbora za finance.