Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, spoštovani predstavniki Vlade, ostali gostje, pričenjam 43. sejo Odbora za zunanjo politiko in vas na začetku obveščam, da so odsotni in se seje ne morejo udeležiti naslednji poslanci oziroma poslanke: gospod Matej Tonin, gospod Ferenc Horváth in gospod Zmago Jelinčič Plemeniti so odsotni in za njih velja opravičilo. Hkrati vas želim obvestiti, da mag. Branislav Rajić nadomešča poslanca Gregorja Židana, obratno, se opravičujem – Gregor Židan nadomešča Branislava Rajića, se opravičujem, gospod Jože Lenart nadomešča gospoda Nika Prebila, gospod Igor Peček nadomešča gospoda Aljaža Kovačiča, gospa Nataša Sukič nadomešča gospoda Primoža Siterja, dr. Franc Trček nadomešča dr. Mateja Vatovca.

Obveščam vas tudi hkrati, da so na seji povabljeni predstavniki Urada predsednika Republike Slovenije, Kabineta predsednika Vlade ter predstavniki Vlade. Dne 8. oktobra smo prejeli opravičilo predsednika Vlade in državnega sekretarja za evropske zadeve v Kabinetu predsednika Vlade.

Prehajam na določitev dnevnega reda seje Odbora za zunanjo politiko. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. V poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, zato je dnevni red določen takšen, kot ste ga prejeli s sklicem. Še želim vas dodatno obvestiti, da gospod Gregor Perič nadomešča gospo Moniko Gregorčič.

Kolega Peček, izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa.

Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, spoštovani gostje, začenjam 56. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Obveščam vas, da sem prejel eno opravičilo in sicer o odsotnosti - zaradi službenih obveznosti na seji ne bo sodeloval gospod Zmago Jelinčič Plemeniti. Hkrati pa vas obveščam tudi, da sem prejel pooblastilo gospe Nine Maurovič, ki na seji odbora nadomešča gospoda Nika Prebila.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade in Državnega sveta. Vse navzoče še enkrat prav lepo pozdravljam.

Prehajam na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Spoštovani kolegice in kolegi, če se strinjate, bi 5. in 6. točko dnevnega reda obravnavali skupaj, tako da bi predstavitev in razpravo o predlogih proračunov Republike Slovenije za leti 2020 in 2021, opravili skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? (Ne.) Ne, hvala.

Tako prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA SPLOŠNE ZADEVE, LUKSEMBURG, 15. 10. 2019. Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade, dne 10. 10. 2019, na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado, v zadevah Evropske unije.

Prosim gospoda Dobrana Božiča, državnega sekretarja na Ministrstvu za zunanje zadeve, da nam predstavi izhodišča.

Gospod Božič, imate besedo.

Najlepša hvala, spoštovana gospoda predsedujoča, spoštovane gospe poslanke in gospodje poslanci!

Dovolite mi, da predstavim izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na rednem zasedanju sveta za splošne zadeve, ki bo 15 oktobra 2019 v Luksemburgu. Sveta se bo udeležil minister dr. Cerar. Svet se bo v torek v razpravi osredotočil na širitev in na priprave na Evropski svet, ki bo tudi zasedal naslednji teden. Širitev in stabilizacijsko pridružitveni proces Albanija in Republika Severna Makedonija. Na zasedanju bodo člani sveta za splošne zadeve izmenjali mnenja o širitvi in o stabilizacijsko pridružitvenem procesu. Predvideno je, da bodo sprejeli sklepe v zvezi s priporočili Evropske komisije o začetku pristopnih pogajanj z Albanijo in Severno Makedonijo. Slovenija pri usklajevanju širitvenih sklepov podpira začetek pristopnih pogajanj z omenjenima državama.

V razpravi ne želimo obravnave obeh držav v svežnju, saj mora napredek na poti v Evropsko unijo temeljiti na individualnem izpolnjevanju kriterijev. V skladu z junijskim sklepi je potrebno odločitev sprejeti oktobra. Slovenija ocenjuje, da sta obe državi izpolnili zahtevane pogoje. Sklepi za obe državi morajo biti zelo nedvoumni in jasni glede naslednjih korakov pri odpiranju pogajanj za polnopravno članstvo. To vključuje oblikovanje pogajalskega okvirja, določitev datumov medvladnih konferenc, predvidoma do konca leta in pričetek pregledov usklajenosti zakonodaje. Odločitev v začetku pogajanj z Albanijo in Severno Makedonijo ni pomembna ne z vidika ohranjanja kredibilnosti Evropske unije. V primeru pozitivne odločitve glede odprtja pogajanj z obema državama pa bo imelo vpliv na nadaljnje reformne procese in na celotno regijo.

Bistveno bi prispevala k ohranjanju pomena in vloge Evropske unije v regiji, ter pripomoglo h krepitvi odpornosti držav Zahodnega Balkana na negativne vplive nekaterih tretjih akterjev v regiji. Priprave na zasedanje Evropskega svet 17. in 18. oktobra 2019. Svet za splošne zadeve bo naslednji teden obravnaval osnutek sklepov za oktobrsko zasedanje Evropskega sveta. Voditelji držav članic Evropske unije bodo takrat izmenjali mnenja o večletnem finančnem okvirju za obdobje 2020-2021, 2020-2027 s poudarkom na njegovem obsegu, strukturi in razmerju med posameznimi politikami, pogojenosti ter v novih lastnih virih. Razpravljali bodo tudi o novem institucionalnem ciklu in o klimatskih spremembah. Načrtovana je tudi potrditev sklepov sveta glede širitve in razprava o aktualnih zunanjepolitičnih vprašanjih.

Več o vsebinskih poudarkih in o stališčih Slovenije sledi, če se strinjate v okviru predstavitev izhodišč z udeležbo predsednika Vlade, gospoda Marjana Šarca na zasedanju Evropskega sveta 17. in 18. oktobra v Bruslju. Nadaljnje ukrepanje po zasedanju evropskega sveta. Svet se bo v nadaljevanju seznanil z uresničevanjem do sedaj sprejetih sklepov Evropskega sveta. Razprava ni predvidena.

Hvala lepa za vašo pozornost.

Hvala lepa tudi vam, gospod Božič.

Zdaj pa odpiram razpravo. Kot prvi se je k besedi prijavil dr. Franc Trček.

Izvolite.

Hvala. Dobro jutro vsem skupaj.

Preden začnem vsebinsko, če ni možno zagotoviti sklepčnosti s strani koalicije ob pol 9, dajmo začenjati ob 9., ker eni ne stanujemo ravno za vogalom parlamenta ali tako oddaljeno kot odsotni gospod Plemeniti. Verjetno bi bilo smiselno obe točki skupaj obravnavati, ampak okej jih ne, verjetno pri drugi točki več vsebinske razprave.

Glede procesa približevanja Albanija Severna Makedonija. Pred kratkim skupaj s Srbijo v Novem Sadu neka napoved mini balkanske EU, če se tako izrazim, neka odprto carinska cona ali kakorkoli to že imenujemo, kakšna so naša stališča do tega. Zdaj, če gremo konkretno gledati novejšo zgodovino obeh omenjenih držav oligarhične strukture, preplet političnih elit s kriminalnimi združbami, problematika pravne države. Vemo kaj je odfrčal v naše sosedstvu neki bivši lik, ki je sooblikoval Severno Makedonijo zadnjih 20 let in kakšna članica Nata tudi s podobno zgodbo, ki tukaj ni omenjena tudi v procesu približevanja danes ravno nisem slišal te pravne države. Eno je geopolitični pozicioniranje, drugo je na pol mižanje, nekako v razmislek, odgovor v tej luči in seveda vprašanje slovenskih »twinningov« in podobnih oblik sodelovanja v procesih približevanja, ker se zdi, da smo tukaj, saj se nekaj dela, ampak lahko bi bili še dosti boljši tudi na nek način, če hočete, mehke diplomacije, kar neke večje sosede dosti bolj uspešno počnejo.

Hvala.

Hvala lepa, dr. Trček.

Besedo dajem gospodu Jožetu Hrovatu – Horvatu - se opravičujem.

Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani kolegice in kolegi, gospod državni sekretar, predstavniki Vlade, lep pozdrav.

Glede širitvenega procesa bom razpravljal in bom čisto kratek. Mi, v Novi Sloveniji, razumemo širitveni proces Evropske unije kot najmočnejše politično orodje Evropske unije. Podpiram, predvsem se bom fokusiral na Severno Makedonijo in želim, da ji uspe. Seveda, ne bo že kar jutri postala članica, težko je danes govoriti o letnici vstopa… Ko poslušam tiste kompetentne ljudi, ki poznajo razmere v Makedoniji, ki so pogosto tam, ki delujejo, več ali manj, na poslovnem področju in ugotavljajo da, če primerjamo stopnjo razvitosti Slovenije, recimo, kot že 15 let članice Evropske unije in Severne Makedonije, da je tu razlika v razvitosti, merjeno v letih, vsaj 40 let, ampak, kljub vsemu, potrebno je dati državi, predvsem pa ljudem, možnost, predvsem mladim generacijam in ko pa se bo dejansko začel postopek pristopnih pogajanj, to se pravi, sama pogajanja, potem mora Slovenija tukaj trdno vztrajati na stališču, da naše vrednote, vrednote Evropske unije, niso predmet pogajanj.

Samo to, hvala lepa.

Hvala lepa, gospod Horvat.

Besedo ima gospod Gregor Perič.

Izvolite.

Ja, lep pozdrav vsem, dobro jutro.

Bom čisto kratek in sicer, že v preteklem obdobju vidimo, da je Slovenija kar intenzivno prisotna na tem območju, kar je iz našega geopolitičnega, strateškega in še kakšnega vidika edino pravilno, navsezadnje tudi nekoliko boljše poznamo to območje, kot katera druga država članica Evropske unije ali pa kakšne druge integracije in se bolje zavedamo problemov, ki lahko nastanejo oziroma, ki tudi so prisotni na tem območju.

Navsezadnje tudi, v zadnjih letih so bili najvišji predstavniki slovenske Vlade, pogosto, tudi v Severni Makedoniji, če sem prav videl, ravnokar potekal en sestanek na najvišjem vladnem nivoju, kar je pozitivno. Slovenija je tudi podprla Severno Makedonijo v integriranju v Zvezo Nato in mislim, da mora bit vsem nam oziroma vsem članicam Evropske unije v interesu, da ta proces integracije nemoteno poteka in da imajo tudi omenjeni državi, torej Albanija in Makedonija, neko jasno evropsko perspektivo in tukaj, moje vprašanje, katere so tiste države, znotraj Evropske unije, ki imajo največje zadržke v tej smeri?

Hvala lepa.

Hvala lepa, gospod Perič.

Besedo pa dajem državnemu sekretarju, gospodu Božiču.

Izvolite.