11. redna seja

Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino

13. 5. 2020
podatki objavljeni: 13. 5. 2020

Transkript

Spoštovani! Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam. Pričenjam 11. redno sejo Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti kolega Ferencz Horváth. Na seji kot nadomestni člani in članice odbora s pooblastili sodeluje Matjaž Nemec, ki nadomešča mag. Dejana Židana. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red seje odbora: 1. točka - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o športu, skrajšani postopek, EPA 1000-VIII, in pod 2. točko - razno. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom, je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem Odbora. Smo pri 1. TOČKI DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ŠPORTU, SKRAJŠANI POSTOPEK.V zvezi s to točko ste prejeli gradivo, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora: predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje Državnega sveta, pripombe Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez, stališče Vlade do mnenja Državnega sveta.  K tej točki dnevnega reda sem vabila kot je razvidno iz sklica seje: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Državni svet, Zakonodajno-pravno službo, Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez.  Odbor bo predlog zakona obravnaval na podlagi 126. člena Poslovnika. Rok za vlaganje amandmajev se je iztekel v četrtek, 7. maja 2020, v poslovniškem roku pa so amandmaje vložile poslanske skupine SDS, SMC, NSi in DeSUS, Poslanska skupina SAB.  Odboru prelagam, da v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 128. člena Poslovnika ob koncu razprave glasujemo o vseh členih skupaj. Kdo temu nasprotuje? Nihče. Ugotavljam, da ne, zato pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Želi predlagatelj predloga zakona podati dopolnilno …
/ mikrofon izklopljen/ Postopkovno prosim.
Ja. Imate, izvolite, gospod Cigler.
/ mikrofon izklopljen/ Hvala lepa.  Spoštovana gospa predsedujoča, samo tole bi spomnil… / vklop mikrofona/ Hvala. Spomnil bi tole, da imamo danes dve točki dnevnega reda, na kateri je, druga točka je tudi točka razno. Glede na to, da je pred nami odpiranje vrat vrtcev in šol in da gre tukaj za precej kaotični proces odpiranja teh ustanov in dosti neživljenjska, pa nerealna navodila, bi pričakovali oziroma vsaj iz Levice pričakujemo mogoče, mislim pa da tudi predstavniki drugih strank, da se bo udeležil kdo, te točke tudi kdo s strani ministrstva poleg kolegov, razen če bi lahko oni na to odgovarjali, bi bilo morda v redu, da pod točko razno zagotovimo prisotnost koga od ministrstva, ki nam bo lahko odgovarjal na potencialna vprašanja glede odpiranja šol in vrtcev v prihodnje.  Hvala.
Hvala lepa. No, zdajle ste malo postopkovno izkoristili, ker še nismo niti začeli s prvo točko dnevnega reda.  (nadaljevanje) Saj veste, pod razno pa so vedno možnosti za vprašanja. Imamo predstavnike ministrstva, tako da jaz verjamem, da bodo na vaša vprašanja, če boste počakal na točko razno, boste dobil odgovore. Zato dajem besedo predlagatelju predloga zakona, da poda dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona. Gospod Dolinšek izvolite, imate besedo.
Marjan Dolinšek
Spoštovane poslanke, poslanci! Šport je eden redkih družbenih podsistemov, ki kljub vsesplošnim socialno-družbenim delitvam ustvarja podlage za povezovanje Slovencev, s čimer predstavlja pomemben simbol narodne identitete. Zato ga neredko izpostavljamo kot najuspešnejši segment družbe. Šport naj bi zaradi pomembnih učinkov za posameznika in družbo kot celoto predstavljal temeljno pravico vsakega posameznika, široka dostopnost do športne dejavnosti, pa temeljno vodilo pri uresničevanju javnega interesa na področju športa. Pri tem je pomembno, da se športna dejavnost izvaja na čim višjem kakovostnem nivoju in da se vsem posameznikom, ki se ukvarjajo s tekmovalnim športom, zagotovi okolje kjer lahko dosegajo športne rezultate na pošten način ter se zagotovi integriteta v športu. Predlog sprememb in dopolnitev Zakona o športu, ki je pred nami, je predvsem rezultat spremenjene zakonodaje na področju varovanja osebnih podatkov in javnega objavljanja teh podatkov. Predlagane spremembe in dopolnitve ne odstopajo od ciljev in načel, na katerih sloni sedanja sistemska ureditev športa v Republiki Sloveniji. 25. maja 2018 je stopila v veljavo uredba EU, Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov, ki so s svojimi določbami posegla na področja vodenja javnih evidenc in načina zbiranja in objavljanja podatkov v teh evidencah. Na podlagi določb navedbe uredbe EU ni več dovoljena javna objava nobenega osebnega podatka, če to ni posebej določeno v zakonu. Ker je bil Zakon o športu sprejet pred uveljavitvijo navedene uredbe, ne vsebuje teh določb, ki bi urejala javno objavo podatkov iz razvidov in evidence, ki se vodijo na podlagi Zakona o športu, v splošnem javnem interesu pa je, da se zagotovi dostop do podatkov, v razvidih in evidenci, ki jih je določil Zakon o športu in da se lahko določeni podatki javno objavijo.  Javna objava podatkov bo omogočila državljanom Republike Slovenije, da preverijo kateri strokovni delavci v športu izpolnjujejo pogoje za opravljanje dela v športu. Prav tako bo z objavo podatkov o športnikih se zagotovila večja integriteta športa in omogočilo lažje in hitrejše odločanje o pravicah športnikov, ki jim je zagotovil Zakon o športu. Športniki so upravičeni do prilagajanja šolskih in študijskih obveznosti, do preventivnega zdravstvenega varstva, do zaposlitve v javnem sektorju, do povračila stroškov izobraževanja in usposabljanja in nenazadnje tudi do dodatka k pokojnini za izjemne dosežke na področju športa. O upravičenosti do teh pravic bodo lahko odločevalci dostopili s pogledom v javne objavljene podatke brez nepotrebnih administrativnih ovir. Novela zakona bo ustrezno uredila tudi preimenovanje krovne športne organizacije na področju športa invalidov, ki se je z začetkom letošnjega leta preimenovala in sedaj v pravnem prometu uporablja novo kratico.  Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, besedilo predloženega predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o športu je že obravnaval Državni svet Republike Slovenije, ki je podprl predlagane spremembe, hkrati pa predlagal določene dopolnitve besedila. Vlada Republike Slovenije je mnenje Državnega sveta preučila in ga podpira, saj je Državni svet predlog zakona podprl.  (nadaljevanje) Vlada podpira tudi predlagane amandmaje, ki so jih vložile stranke koalicije, saj bodo predlagane spremembe omočile hitrejše odločanje organa, s čimer bo vlagateljem omogočeno, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice. Predlagane spremembe tudi omogočajo korak k odpravi administrativnih ovir in k prijaznejši državni upravi. Hvala.
Hvala lepa tudi vam. Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, Sladjani. Izvolite.
Sladjana Ješić
Hvala za besedo, gospa predsednica. Lep pozdrav vsem. Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona preučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in z zakonodajno-tehničnega vidika ter s tem v zvezi podala pripombe v obliki pisnega mnenja. Ker so bili tudi na podlagi pripomb iz našega mnenja vloženi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin, vsebine mnenja na tem mestu ne bi povzemala, bi pa se v okviru uvodne besede opredelila do vloženih amandmajev koalicijskih poslanskih skupin. Tej amandmaji v delu kjer sledijo našemu mnenju v večji meri naše pomisleke ustrezno odpravljajo, se pa v predlog zakona z amandmajema k 3. in 4. členu predloga zakona vpeljuje nekaj novih vsebin, z dopolnitvijo obstoječih odstavkov in z dodajanjem čisto novih. Te nove vsebine so povezane z materijo, ki jo oba člena tudi sicer urejata, ker pa niso bile predmet presoje pri pripravi našega pisnega mnenja, se bom do tistih, ki bi znale biti sporne s pravno-sistemskega oziroma ustavnopravnega vidika opredelila, saj se nanašajo na obdelavo osebnih podatkov, ki je posebej varovano pravno področje, tako po pravu Evropske unije, kot tudi po naši Ustavi in Zakonu o varstvu osebnih podatkov. Najprej glede amandmaja k 3. členu predloga zakona, ki spreminja 76. člen zakona. Glede novega devetega odstavka bi z zakonodajno-tehničnega vidika zgolj izpostavila, da naj bi se preverjala točnost podatkov, pri čemer pa beseda točnost v zakonskem besedilu manjka. Nadalje pa izražamo pomisleke k določbi novega desetega odstavka 76. člena zakona. Ta določa, da se lahko razvid iz četrtega odstavka 76. člena zakona poveže z informacijskim sistemom za vodenje postopka sofinanciranja letnega programa športa, ki ga vodi in upravlja izvajalec razpisa z namenom preverjanja izpolnjevanja pogojev za opravljanje strokovnega dela v športu. Torej za razumevanje posledic oziroma povezave medsebojnih rešitev je treba razložiti kaj določa četrti odstavek 76. člena zakona. Ta ureja razvid strokovno izobraženih in strokovno usposobljenih delavcev v športu in v osmih točkah določa podatke, ki jih ta razvid vsebuje. Nekateri izmed teh podatkov, tisti, ki se nanašajo na izpolnjevanje pogojev za opravljanje strokovnega dela v športu so ali pa bodo z uveljavitvijo predloga zakona, skladno z osmim odstavkom 76. člena zakona, javni. Tu mislimo podatke iz prve točke, šeste do osme točke četrtega odstavka. Medtem ko podatki iz druge do pete točke razvida iz četrtega odstavka ne bodo javni. Tukaj pa gre za podatke o EMŠO, spolu, prebivališču in datuma rojstva delavca v športu, torej za podatke, ki ne razkrijejo strokovne usposobljenosti delavca v športu, ampak torej razkrijejo njegov datum rojstva, starost in naslov bivališča.  Če se zdaj vrnem nazaj na nov deseti odstavek 76. člena, se glede na navedeno postavlja vprašanje zakaj se z desetim odstavkom zagotavlja možnost povezovanja evidence iz četrtega odstavka, z informacijskim sistemom za vodenje postopka sofinanciranja z uporabo EMŠO, saj se izpolnjevanje pogojev delavca v športu za opravljanje strokovnega dela v športu lahko preveri že z obiskom spletne strani ministrstva za izobraževanje na podlagi 8. odstavka 76. člena zakona, ki torej določa, da so podatki o strokovni usposobljenosti strokovno izobraženega ali strokovno usposobljenega delavca javni. Namen povezovanja baz podatkov v določbi desetega odstavka je dostopati do podatkov, ki so že oziroma bodo od uveljavitve predloga zakona naprej javni. S tega vidika je določba nepotrebna, ne moremo pa tudi reči, da bi bila popolnoma neškodljiva, če v predlogu zakona ostane, pa bom pojasnila zakaj, in sicer opozarjamo, da bodo lahko skladno z desetim odstavkom izvajalci razpisa z uporabo EMŠO dostopali tudi do dela podatkov iz razvida iz četrtega odstavka 76. člena zakona, torej, ki ni javen, kar niti ni namen povezovanja obeh baz podatkov, pri tem pa niti ni mogoče razbrati kako bi izvajalcem razpisov poznavanje oziroma dostop do osebnih podatkov, ki se nanašajo na spol, datum rojstva in starost delavca v športu v postopku sofinanciranja letnega programa športa bilo kakorkoli v pomoč pri preverjanju izpolnjevanja pogojev za opravljanje strokovnega dela v športu. Torej s predlagano rešitvijo se po našem mnenju posega v načelo sorazmernosti, ki je določeno v tretjem členu Zakona o varstvu osebnih podatkov, skladno s katerim morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo ustrezni in po obsegu primerni glede na namene za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Ker pa torej namen in pa v bistvu obseg dostopa do podatkov nista usklajena, torej podrejeno opozarjamo, če ob ta odstavek ostal v členu, da je torej namen obdelave podatkov nekako neskladen s samim učinkom te določbe, je pa tudi neskladen z obrazložitvijo amandmaja in sicer je v obrazložitvi navedeno, da je namen prvenstveno zagotovitev izbire izvajalcev sofinanciranja letnega programa športa na lokalni ravni, ne pa torej preverjanje izpolnjevanja strokovnih pogojev. Sedaj pa še glede amandmaja k 4. členu predloga zakona, ki spreminja 77. člen zakona. Osma alineja, najprej nomotehnične pripombe. Osma alineja prve točke in osma alineja druge točke tretjega odstavka 77. člena zakona se z amandmajem dopolnjujeta tako, da se kot javen podatek iz evidence določa tudi naziv in rang tekmovanja, čeprav se, kot izhaja iz drugega odstavka 77. člena zakona, v evidenci pod tem imenom ne vodi noben podatek, tako da je treba določbi terminološko uskladiti. Zaradi sprememb in dopolnitev tega člena, s katerimi se določa javnost določenih podatkov iz evidence registriranih in kategoriziranih športnikov pa se postavlja vprašanje potrebnosti novega četrtega odstavka 77. člena zakona, skladno s katerim se podatki iz evidence lahko posredujejo izvajalcu razpisa. Po novem bo namreč lahko sam dostopal do večine njih. V zvezi z novim petim odstavkom 77. člena zakona, ki določa, da lahko Olimpijski komite Slovenije ali OKS v nadaljevanju, podatke iz evidence registriranih in kategoriziranih športnikov posreduje tudi pristojni nacionalni panožni športni zvezi, Zvezi za šport invalidov in društvu katerega član je športnik, ugotavljamo, da namen posredovanja podatkov na zakonski ravni ni določen. Iz obrazložitve amandmaja izhaja, da se lahko podatki omenjenim deležnikom pošljejo zgolj na podlagi domneve, da za vsako posredovanje obstaja pravna podlaga. To na primer pomeni, da če je OKS-u podatek, ki se nanaša na športnika, posredovalo društvo katerega član je, potem se ob spremembi podatka, ki ga bo kasneje zahteval sam športnik pri OKS, kar domneva, da je športnik še vedno član istega društva, ki je podatek prvotno posredovalo v evidenco. Tukaj je treba nujno opozoriti, da za zbiranje oziroma obdelavo osebnih podatkov ne zadošča zgolj navedba, da mora biti namen obdelave določen v zakonu, kar izhaja iz zakonske določbe ali da se kakšen podatek posreduje na podlagi domneve, kar izhaja iz obrazložitve amandmaja, temveč mora biti v sami zakonski določbi namen posredovanja  in tudi upravičenci do prejemanja teh podatkov jasno in določno morajo biti opredeljeni, tako da je možna presoja ali se osebni podatek obdeluje zakonito in pošteno, skladno z načelom sorazmernosti ter v končni fazi ali je zbiranje in obdelava tega podatka dopustna, kar so tudi zahteve iz uredbe, ki jo je sprejela Evropska unija, znana pod kratico GDPR ter Ustave in Zakona o varstvu osebnih podatkov. Če beremo določbe petega odstavka naprej ugotovimo, da prav tako na zakonski ravni ni določen namen, za katerega lahko tako posredovane podatke obdelujejo nacionalne panožne športne zveze, Zveza za šport invalidov in društvo, katerega član je športnik. Dikcija za namen določen v zakonu je pomensko preširoka in nekonkretizirana. Ustavno sodišče je v odločbi številka U-I-152/17-30 z dne 4. julija 2019 v 32. točki pojasnilo, da zahteva drugega odstavka 38. člena Ustave, da je obdelovanje osebnih podatkov predmet zakonskega urejanja, pomeni da mora obstajati zakonska podlaga za vsako dejanje, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, torej za vsak korak obdelave, tako za samo zbiranje podatkov kot tudi za njihovo hrambo, dostop do njih, njihovo posredovanje, analiziranje, primerjanje in vse druge korake obdelave, ki jih ukrep predvideva. Določbo petega odstavka bi bilo treba spremeniti tako, da bo skladna z Ustavo, da se jasno določi namen in pa vsak korak poti obdelave podatka. Enako opozorilo velja tudi za določbo osmega odstavka 77. člena zakona. Tudi tukaj je zakonska dikcija, da OKS podatke obdeluje za namen določen v zakonu in uporablja za vse aktivnosti povezane z namenom vodenja evidence preohlapna in tako sporna z ustavnopravnega vidika, vsaj v tem delu, ki se nanaša na tako imenovane aktivnosti povezane z vodenjem, ki torej niso konkretizirane. Se pa sploh postavlja vprašanje ali je določba novega osmega odstavka 77. člena zakona sploh potrebna, kajti namen vodenja evidence je določen že v prvem odstavku 77. člena zakona, namen javnosti nekaterih podatkov je določen v tretjem odstavku istega člena zakona, namen povezovanja evidence s centralnim registrom prebivalstva pa je določen v sedmem odstavku 77. člena zakona. Osmi odstavek 77. člena zakona torej v kontekstu celotnega člena ne prinaša neke dodane vrednosti, ker ne določa jasno za katere dodatne namene lahko OKS uporablja oziroma obdeluje podatke iz evidence registriranih in kategoriziranih športnikov, ampak to izhaja iz prej naštetih določb. Še ena nomotehnična, v sedmem odstavku 77. člena zakona je umanjkala beseda »točnosti«. Če strnem, tako široko zastavljano zbiranje in obdelava osebnih podatkov lahko vodi tudi do zlorab, zato je treba predlagane rešitve ponovno skrbno pretehtati in oblikovati tako, da bodo zadostile kriterijem iz Ustave in zakona. Hvala.
Hvala tudi vam za vaše pripombe. Sedaj pa prehajam na razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Odpiram razpravo o 1. členu. V okviru razprave pri tem členu in v skladu s parlamentarno prakso, bom dala najprej besedo vabljenim na sejo, zato če bo kdo želel, prosim, da se prijavi za magnetogram. Želi kdo besedo? Želite. Izvolite, pa če se predstavite za magnetogram. Hvala.
Blaž Perko
Hvala. Gospa predsedujoča, spoštovani poslanke in poslanci, vsi prisotni, lep dober dan! Blaž Perko, generalni sekretar, Olimpijski komite Slovenije - Združenje športnih zvez.  Po Zakonu o športu v 77. členu ima Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez določeno javno pooblastilo za vodenje evidence registriranih in kategoriziranih športnikov. Kot je bilo že uvodoma povedano, je ta evidenca zelo pomembna na več nivojih. Najbolj pomembna je seveda za zagotavljanje posameznikovih statusnih pravic in potem nadalje tudi na drugih nivojih bodisi v občinah tudi na državnem nivoju, določen del teh podatkov se uporablja v javnem interesu za razne opredeljene namene. Zelo pomembno je, da je ta evidenca točna, natančna in da je tudi zaradi obsega vodena racionalno in uporabniku prijazna. Nivo zbiranja podatkov poteka preko tudi več nivojev, se pravi društva panožne zveze, posameznih društev panožna zveza, zato je ta postopek nekoliko kompleksen, nujno pomembno pa je, da so podatki točni in da s predlaganimi amandmaji, govorim samo o 77. členu, ki so bili vloženi, menimo, da bi se tukaj tehnično to zelo dobro rešilo, absolutno z upoštevanjem vseh teh pravnih dodatnih določil oziroma ustreznosti zapisov in je to res korak naprej in pa tudi enovitost podatkov, kajti to je bil sedaj velik problem, predvsem enovitost podatka posamezne osebe vpisne v to evidenco, ker do sedaj zakon ni dopuščal uporabe enotne matične številke občana, zdaj s tem bi se to omogočilo in pa tudi ostale tehnične podrobnosti lahko uredilo, da bo dosežen namen in cilj. Tako, da se zahvaljujemo v imenu, Olimpijski komite Slovenije se zahvaljuje poslancem, poslanskim skupinam za vložene amandmaje na 77. člen in jih zelo močno podpiramo oziroma želimo, da so ustrezno sprejeti in umeščeni v dopolnilo v zakon. Hvala lepa.
Hvala lepa tudi vam.  Sedaj dajem besedo še članicam in članom odbora. Gospod Rajić, imate besedo.
Hvala lepa, gospa predsednica. Dober dan vsem! Kaj je prednost oziroma kaj je namen te predlagane novele je to, da omogoča našim državljanom, da preverijo kateri strokovni delavci v športu izpolnjujejo pogoje za opravljanje dela in s tem se zagotovi večja integriteta športa, ob tem pa odpravlja vse dvome, ki jih lahko recimo kot starši imate, ko se otrok prijavi nekam na neke treninge ali nekam in vi praktično že, ko ste skoraj privolili v to, da se začne opravljati ta dejavnost, ugotavljate ali ste obveščeni, da nekdo to ne more ali lahko opravlja skratka, dogajale so se določene nevšečnosti, ki jih je zagotovo treba na ta način odpraviti. Po drugi strani bo olajšano tudi uresničevanje javnega interesa v športu v lokalnih skupnostih, ker bodo tisti, ki bodo izvajali javne razpise za sofinanciranje recimo letnega programa športa v svoji skupnosti, občini ali kakorkoli, imeli možnost neposrednega preverjanja kdo izpolnjuje te pogoje za financiranje. S tem se bo najboljše sledilo načelu zakonitosti racionalne porabe javnih sredstev in tudi načelu fleksibilnosti in transparentnosti. Predvsem pa ne bodo puščali ljudi tavati v temi in se zaplesti v neka pogodbena razmerja z nekom, ki je na koncu koncev lahko tudi neustrezen pogodbeni partner, to pa več ne bo možno. Cilj predloga te novele Zakona o športu je, da se določi pravna podlaga za javno objavo teh podatkov iz razvida poklicnih športnikov, iz razvida zasebnih športnih delavcev, iz razvida strokovno izobraženih in strokovno usposobljenih delavcev v športu ter evidence registriranih in kategoriziranih športnikov. Torej zelo integralno zapopadeno je vse tisto kar do sedaj ni bilo in da se v slovensko zakonodajo prenesejo odločbe, uredbe o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, torej tudi ščiti se ta segment, ki je do sedaj bil nezaščiten. Koalicijski partnerji smo podali predlog amandmajev, smo sledili mnenju Zakonodajo-pravne službe kot tudi dodatnim predlogom s strani Državnega sveta in Olimpijskega komiteja Slovenije. Predlagani amandmaji zasledujejo cilju prijazne javne uprave in so še en korak kot pravi administrativnih ovir za naše prebivalstvo. Vemo kako šport bogati kakovost naših življenj zaradi svojih učinkov pa pomembno vpliva na družbo. Šport seveda ima izjemne možnosti, da združuje ljudi in da doseže vse strukture družbe ne glede na starost ali socialno pripadnost. Imamo pa situacijo izbruha in širjenja epidemije koronavirusa, ta pa je močno vplivala na področje športa, predvsem na različna društva, na zveze, na klube in na športne organizacije, pa preko tega tudi na vsakega športnika in športnico. Zato je Vlada pripravila ta protikorona zakonodajni paket, kjer so vključene tudi športne organizacije in te so zaradi epidemije morale odpovedati svoje dejavnosti in dogodke, morale so zapreti vrata in tako utrpele tudi finančne posledice, s potrditvijo teh ukrepov pa smo v Državnem zboru pokazali, da se zavedamo pomembnosti športa in športnih organizacij in smo preprečili ta črni scenarij za različne oblike športne-gibalne dejavnosti, ki prispeva k ohranjanju zdravja, dobrega počutja in vitalnosti, pa tudi druženja in zabave kot tudi za tekmovanja in priprave vrhunskih športnikov. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je sprejelo tudi sprostitvene ukrepe na področju športa, ki veljajo za enkrat samo za individualne športne panoge, v naslednjih tednih pa pričakujemo, da se sprostijo tudi ukrepi za ekipne športe in razumemo, da bodo nadaljnji ukrepi sicer odvisni predvsem od epidemioloških razmer in splošnih smernic zdravstvene stroke. Je pa pomembno povedati za konec, da je kljub koronakrizi Vlada program športa v slovenskem državnem proračunu pustila v enaki meri, torej ta ostaja enako visok kot je bil predviden pred krizo, in sicer 18,7 milijonov evrov. Torej, podpiramo amandmaje. Hvala.
Hvala lepa. Želi še kdo od članov? Aljaž Kovačič, izvolite.
Hvala za besedo, spoštovana gospa predsednica. Predstavniki Vlade, gostje, kolegice in kolegi. V Poslanski skupini Lista Marjana Šarca smo veseli, da imamo danes na mizi ta predlog, tudi ko je še delovala prejšnja Vlada, mislim, da smo se dvakrat tudi s predstavniki športnih zvez dobili, nekako smo bili seznanjeni in tudi vedeli, da nima smisla sprejemati zakon, ki ne bo dejansko v praksi mogel delovati. In kolikor vidim gredo tudi ti amandmaji nekako v tej smeri, da bo v praksi lahko zadeva boljše funkcionirala, me pa vseeno malo skrbi mnenje Zakonodajno-pravne službe in bi tukaj prosil, če lahko predstavniki Vlade vseeno na te zadeve nekako odgovorijo, četudi pravno gledano bodo zadeve potem lahko obstale, da bodo potem zadeve na neki drugi instanci padle. Tako, da še enkrat v Listi Marjana Šarca pa ta predlog zakona podpiramo. Upamo, da bomo na tem odboru, ki pokriva tudi šolstvo oziroma šolstvo in pa tudi šport večkrat govorili o športu, v zadnjih časih je bilo to redkokdaj, še posebej ta kriza bo po moje imela veliko posledico na šport, kajti vemo, da v Sloveniji imamo nekako profesionalni, polprofesionalni in amaterski šport in glede na velikost Slovenije tudi profesionalni športi ne morejo tako kot športni klubi v tujini živeti od televizijskih presnov in od gledalcev, tudi vprašanje sponzorjev bo v bodoče pod velikim vprašajem, tako da res upam, da tu država ne bo pozabila na vse te športne klube, ki jih imamo v Sloveniji, ki se lahko ob njihovih uspehih tudi vsi veselimo in sedaj, ko prihajajo črni časi tudi za vse športne kolektive v Sloveniji še enkrat pozivam Vlado Republike Slovenije in ministrstvo, da na te vse športne klube ne bo pozabila. Hvala.
Hvala tudi vam.  Tudi sama sem se želela oglasiti. Res je, da stičišče v Sloveniji zagotovo so vrhunski športi in vrhunski športniki. Ob njihovih uspehih vsa Slovenija poje se veseli in mislim, da je potrebno in tudi Vlada in država ima namen še naprej spodbujati take pozitivne točke in se s tem tudi v sklopu velikih držav še naprej promovirati. Oni so, bom rekla, naši vrhunski športniki so ambasadorji Slovenije in velikokrat zasledimo, da je marsikatera država ali pa marsikakšen vodilni izmed teh evropskih institucij športnih začuden kako lahko ena taka mala ali pa manjša evropska državam sprocesira tako veliko število vrhunskih športnikov. Mislim, da smo tukaj od nekdaj že drugačni, srčni, bojeviti in sem ponosna na to, da res lahko vsi skupaj nekaj dobrega naredimo za športnike. Zagotovo je današnji zakon, ki je, tako kot ste rekel, bil že na mizah že v prejšnji vladi, pa vendarle je ugledal luč, prišel na naše mize zakon, ki bo omogočal, da bomo lahko na nek mogoče celo lažji način, bolj pregleden način sledili temu kar vsi želimo, da bomo vzgajali dobre športnike tudi v prihodnje in da bodo mladi z veseljem se tudi športni udejstvovali, kar se mi zdi, da je to ne samo zdravo, ampak tudi potrebno za izgradnjo nekega mladega človeka, vztrajnost. Mislim, da danes vsem primanjkuje vztrajnosti, vsaj kot gledam mlade, da se polotijo kakšnega športa ali kakšne druge dejavnosti in potem prehitro mogoče opustijo zadevo, zato se mi zdi, da je tudi pomembno to kar prinaša zakon, da imamo tudi razvit zaposlenih ali tistih, ki delajo, odraslih, ki delajo v športu, ker ti so tisti, ki dejansko tam na prvem mestu poleg staršev tudi spodbujajo mlade, da vztrajajo na svoji športni karieri, ki zagotovo terja veliko odrekanj, veliko energije tudi finančno je verjetno marsikateri šport močan zalogaj za družino, zato se mi zdi, da je prav, da se zadev uredijo. Tukaj na tem mestu bi rekla tudi hvala Olimpijskem komiteju, ki je posredoval določene amandmaje, če lahko tako rečem ali pa predloge za amandmaje, ki jih je tudi koalicija povzela. To, kar pa je bilo rečeno, pa bo potem tudi državni sekretar povedal, glede na pripombe, pa seveda se bodo zakona, ko se bo sprejemal v parlamentu na glavni obravnavi pripravljal amandmaje, ki bodo sledili priporočilom Zakonodajno-pravne službe, to je ustaljena praksa, to ni praktično nič novega, seveda pa vsi želimo, da bi bil zakon ali pa predlog amandmaja že v prvi obravnavi čim bolje pripravljen, ampak zato imamo v Državnem zboru tudi pravno službo, ki nam pomaga, da zadeve čim bolj naredimo in nas opozori tudi na kakšne pomisleke in dvome katere potem do končne obravnave odpravimo. Zdaj pa dajem besedo kolegici Škrinjarjevi. Izvolite.
Hvala lepa za besedo.  Veseli me, da danes obravnavamo Zakon o športu, čeprav gre zgolj za dejstva, torej zbiranje podatkov, vendar je to podlaga celotnemu sistemu. Mislim, da je ta trenutek v tej krizi nastal nek premik razmišljanja, premik vrednot od morda zgolj kopičenja materialnih dobrih kdor jih pač lahko v kolikšni meri do druge vrednote, ki je zdravje, ki je vztrajnost, ki je solidarnost, ki je tovarištvo, zato je ta zakon zelo dobrodošel. Iz vidika transparentnosti pa je prav, da naj bo javnosti na vpogled sistem šport s stališča sofinanciranja davkoplačevalskega denarja kakor tudi za namen osveščanja javnosti, namreč premik vrednote k zdravju pomeni tudi premik k rekreaciji. Še posebej bi podprla družinski šport, športe kjer lahko sodeluje celotna družina. Rekreativni šport je tudi tisti, ki sicer krepi umske sposobnosti mladih, doraščajočih, krepi prijateljstvo, krepi kakovostno preživljanje prostega časa. Jaz sem si pogledala amandmaje, ugotavljam, da so podatki, ki se tukaj zbirajo, o športnih delavcih, lastnikih, prostoru, dokaj podobni podatkom oziroma sistemu, ki se že oblikuje, ki je že oblikovan in vsebuje razvito evidenco poučujočih, učiteljev v šolah. Na podoben način je to sestavljeno, zato me zadeva navdaja z zaupanjem, po drugi strani bi si pa želela, tako kot je že rekel predhodnik, da bi prisotni odgovorili na pripombe Zakonodajno-pravne službe, namreč področje podatkov je zelo občutljivo in si ne želim, da bi zakon nekje našel neko nasprotovanje in pa posegel v neka področja, ki ne bi bila v skladu z evropsko direktivo. Hvala.
Hvala tudi vam.  Zdaj, če ne želi nihče več razpravljati, zaključujem razpravo in dajem na. / Oglašanje iz klopi/ ja, splošno o 1. členu in splošno tudi.  Odpiram razpravo o 2. členu. Želi kdo razpravljati? Ne želi. Zaključujem razpravo.  Gremo k 3. členu. Tukaj imamo amandma poslanskih skupin koalicije. Želi kdo razpravljati k 3. členu? Ne želi. Dajem na glasovanje 3. člen. Glasujemo. Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Amandma k 3. členu je sprejet. Dajem v razpravo 4. člen, amandma k 4. členu. Amandma poslanke skupine SAB in pa tudi amandma poslanskih skupin koalicijskih skupin, ki je dejansko povzel predlog amandmaja Olimpijskega komiteja. Želi kdo razpravljati? Maša Kociper.
Hvala lepa, predsednica.  V poslanski skupini SAB smo vložili amandma, ki je zelo podoben amandmaju koalicijskih strank, sledi tudi predlogu Olimpijskega komiteja Slovenije glede tega amandmaja, ampak glede na to, da je bil naš amandma vložen prej, se sprašujemo ali je stvar prestiža, da je isti amandma vložen še s strani koalicije. Ampak zdaj po malo podrobnejšem pregledu pa vidim, da nista popolnoma ista in kolikor sem razumela se pripombe Zakonodajno-pravne službe nanašajo na koalicijski amandma, saj niti z besedo ni bil omenjen amandma SAB. Tako, da ne vem ali to pomeni, da je amandma SAB ustreznejši, ker je kolikor vidim amandma koalicije nekoliko širši. Boste mogoče to odgovorila? Ampak to je zdaj stvar priprave amandmaja nomoteničnega in tako naprej. Jaz bi rada povedala zakaj se nam v SAB zdi ta amandma pomemben in zakaj smo ga tudi sami vložili. Gre namreč zato, da je naša predsednica Alenka Bratušek v vlogi ministrice za infrastrukturo sprejela možnost brezplačnega prevoza za določene kategorije prebivalcev, med drugim, to je bil 114.b člen, sprememba Zakona o javnem prevozu, med drugim je v tem 114.b členu določeno tudi da so do brezplačnega prevoza upravičeni registrirani in kategorizirani športniki in tukaj je pomembno, da se ta določba zakona uskladi tudi z zakonom, ki ga obravnavamo danes. Ta sprememba, se pravi brezplačna možnost prevoza za registrirane in kategorizirane športnike, ki jo predvideva Zakon o javnem prevozu, bo stopila v obravnavo 1. 7. in na način kot je zdaj tudi pripravljen ta amandma, ki smo ga mi vložili, vsaj mi tako razumemo, sta zdaj ta dva zakona usklajena in nudita pravo podlago tudi za to možnost brezplačnega prevoza. Tako, da jaz mislim, da se lahko naš amandma tukaj podpre, vsaj tako sem razumela, če ni tako naj me kdo popravi. Predlagam, da ne gre tu za to čigav amandma bo podprt, naš je bil vložen prej in ureja morda ustrezneje isto situacijo. Hvala.
Hvala lepa tudi vam.  Dajem besedo Zakonodajni-pravni službi. Izvolite.
Gospa _________
Hvala za besedo.  fJaz bi gospe poslanki Kociprovi odgovorila na njeno vprašanje. Rada bi poudarila, da amandma vaše poslanske skupine ne sledi pripombam iz našega mnenja, ki jim amandma koalicijskih poslanskih skupin v večji meri ustrezno sledi. S tem imam v mislih preciziranje namena, za katerega se določa javnost te evidence, kot primer izpostavljam tretji odstavek, kjer je v amandmaju koalicijskih9 poslanskih skupin določeno, da je tudi namen obveščanja javnosti in te javne objave tudi ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za uveljavljanje pravic iz 35. člena zakona. Torej če ju primerjam bi rekla kar se tiče amandmaja poslanske skupine SAB mu manjka upoštevanje teh naših pripomb iz mnenja, sicer sta po vsebin dokaj podobna in vse pripombe, ki smo jih podali k amandmajem koalicijskih poslanskih skupin glede dodatnih vsebin in konkretizacije namena in tako naprej, veljajo potem tudi za ta amandma. Hvala.
Hvala lepa tudi vam za obrazložitev. Maša Kociper, ste se še enkrat javila k besedi. Izvolite.
To sem pričakovala, ampak glede na to, da predstavnica Zakonodajno-pravne službe našega amandmaja sploh ni omenila kot spornega, bi bilo mogoče razumeti tudi drugače, sploh ga niste omenila, ampak ste omenila samo amandma koalicije. Zdaj, če je to res, jaz se ne bom spuščala, ne bom razlagala svojega mnenja, tukaj je nepomembno, potem seveda dopuščamo, da se podpre amandma koalicije, zelo podobno, nekoliko, kot slišimo, drugačno vsebino. Ampak, kot rečeno, za nas je pomembna ta uskladitev obeh zakonov in brez da bi zdaj tukaj polemizirala, za nas je pomembno, da ta zakon prinaša veliko večjo transparentnost pri pogledu v te evidence, vse to kar je bilo že povedano, kdo so izvajalci športnih dejavnosti in tako naprej. Tudi zato, ker so ti športniki in vsi ti, ki so v te razvide vpisani, kot je tudi povedal predstavnik Vlade, upravičeni do številnih pravic iz javnih sredstev, tudi celo nekega dodatka, k pokojnini, pa zaposlitve v javnem sektorju, pa brezplačnega šolanja, pa še naprej in naprej. Skratka, javni interes za razkrivanje teh podatkov na način kot je previden po mojem mnenju opravičuje, da se ti podatki, ki so posredovani prostovoljno, razkrijejo na način kot predvideva zakon. Samo toliko. Prosim?
Umikate amandma ali glasujemo o njemu?
Lahko ga tudi umaknemo.
V redu. Se pravi, če ne želi nihče več glasujemo potem o amandmaju koalicijskih poslanskih skupin in seveda smo na znanje vzeli vse pripombe Zakonodajno-pravne službe, zato začenjam glasovanje o 4. členu. Glasujemo. Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Amandma je sprejet. V razpravo dajem amandma k 5. členu. Želi kdo o njem razpravljati? Amandma je amandma koalicijskih poslanskih skupin. Nihče ne želi, zato pričenjam glasovanje in glasujemo o tem amandmaju. Glasujemo. Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Amandma k 5. členu je sprejet. V razpravo dajem še 6. člen, ki sicer nima amandmajev. Želi kod razpravljati o 6. členu? Ne želi. O njem tudi ne glasujemo. Zato pa dajem še na glasovanje vse člene skupaj. Glasujemo. Kdo je za? (15 članov.) Kdo je proti? (Nihče.) Vsi členi so sprejeti. Določiti moram še poročevalko na seji Državnega zbora zdaj. Če ni nobenega, ki bi to izrecno želel, potem kot predsednica odbora imam poročilo, bom sama imela. S tem zaključujem obravnavo predloga zakona na matičnem delovnem telesu. Sedaj odpiram še 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – RAZNO. Želi še kdo besedo v okviru točke razno? Na začetku je proceduralno že gospod Cigler to že določene zadeve izpostavil. Želi še kdo besedo? Ja, gospod Rajić, izvolite.
Hvala lepa, gospa predsednica. Če že imamo tukaj predstavnike Vlade s področnega ministrstva, ki se nanaša na šport. Jaz bi rad povedal, da kljub temu, da veljajo ukrepi, ki veljajo, da je mogoče dobro in da prosim za premislek v imenu državljanov, ki bi radi, predvsem gre za starejšo populacijo, ki radi skupaj telovadijo v parkih na predpisani razdalji, ampak v situaciji kakšna je, oni nimajo pravne podlage oziroma so na nek način v prekršku za to. Imamo tudi njihova oglašanja, tudi iz Maribora, da bi zelo radi telovadili, saj vemo koliko je to pomembno za neko ohranjanje zdravja in tonusa na sploh, zato pa predlagam ekipi z ministrstva, da v čim krajšem času poskuša razrešiti to, vsaj za to vrsto ekipnega udejstvovanja v rekreativnem športu. Hvala.
Hvala lepa. Pripomba je bila na mestu. Tudi sama dobivam veliko število vprašanj kdaj bodo lahko začeli s kakšnimi funkcionalnimi vadbami, seveda z omejenim številom ljudi, tukaj imamo tudi bolnike, tudi otroke s posebnimi potrebami, ki določeno vadbo potrebujejo in s tem tukaj je še nek zadržek, pa čeprav mogoče z nekimi omejitvami števila bi se to dalo tudi izpeljati. Državni sekretar, imate besedo.
Marjan Dolinšek
Hvala.  No, jaz lahko povem, da smo včeraj prejeli od Ministrstva za notranje zadeve obvestilo, da se dovoljuje in se lahko izvaja rekreacija skupin, vendar upoštevajoč razdaljo in vse kar mora biti kar je izhodišča in navodila pripravil NIJZ. Tako, da ta stvar se že zdaj lahko začenja. Moram reči, da tudi v prihodnjih dneh se bodo še tisto kar je še ostalo, drugače pa, če pogledamo praktično na področju športa z izjemo igranje kot nogomet, rokomet, košarka, kjer prihaja do stika tega, še ni dovoljeno. Vse ostalo je praktično že sproščeno za katerikoli šport gre ali rekreacijo, pa je potrebno upoštevati navodila NIJZ in Ministrstva za zdravje, tako da mislim, da tukaj se je v zadnjem tednu sprostilo veliko in vsi bi želeli, da bi tudi moštveni šport lahko igral igro, kar pomeni na igrišču, vendar jaz verjamem, razumevanje je bilo tudi na drugi strani tudi Nogometna zveza Slovenije je sprejela, da se in bo upoštevala še naprej, kondicijsko treniranje izvaja, tako da se bo lahko prva liga tudi nadaljevala nogometna. Verjamem pa, da bo v prihodnjih dneh možno tudi da se sprosti ta del, ker sam predlog je praktično na Vlado za ostale in tudi za, moram tukaj omeniti, otroke, neregistrirane športnike, ker eno so registrirani, drugo so neregistrirani, tudi v tem delu se bo v prihodnjih dneh sprostilo. Toliko. Hvala.
Najlepša hvala za to informacijo. Mislim, da je marsikomu bila dobrodošla v teh časih ali po takšnem času koronavirusa.  Besedo dajem Maši Kociper. Izvoli.
Hvala, predsednica. Jaz bi tudi izkoristila to možnost, če smo že tukaj in če imamo prav s tega področja ljudi z ministrstva in bi podobna vprašanja postavila, ampak za vodne športe, konkretno recimo za vaterpolo. Vi ste rekli, da se pričakuje tudi sprostitev pri teh množičnih športih, omenili ste nogomet, rokomet, odbojko. Mene zanima ali je voda kakšen faktor, ki stvari poslabša, izboljša. Jaz sem videla eno mnenje, ne mnenje, verjetno en predlog, mislim, da je bil od SPIRIT-a kdaj bi posamezni športi naj se sprostili, za vaterpolo in za vodne športe, mislim, da prav za vaterpolo je bilo 1.6. ali 1.7., popravite me. Skratka, če kaj veste kdaj konkretno za te športe je pričakovati ali to prej ali istočasno z ostalimi kolektivnimi športi? Pa še nekaj bi povedala, ko že imam to možnost, da govorim s predstavniki ministrstva. Jaz ne vem, če se vsi zavedamo v kakšni stiski so ta trenutek naši otroci. Otroci, ki so prej imeli treninge štirikrat, petkrat na dan, ki so imeli to socialno interakcijo, ki so hodili ne samo na treninge, ampak seveda tudi v šolo, ki so se igrali na dvoriščih, igriščih, po šoli kolikor so se pač, so zdaj že zelo, zelo dolgo časa sami v osamitvi, socialni izolaciji rečemo temu in kar me najbolj skrbi še nekaj časa bodo, predvsem kar zadeva šolo, recimo oba moja otroka sploh ne bosta očitno letos šla v šolo, padeta v to kategorijo, in se mi zdi, da je vsaj pri vseh športih tudi pri kolektivnih, ko razmišljate o sprostitvi, treba razmišljati tudi o tem, da so otroci v hudi stiski brez gibanja, brez srečanj s sovrstniki in da ko tehtamo te pluse in minuse uveljavitve posamezne dejavnosti ali pa tudi uveljavitve šolske obveznosti za vse, treba misliti tudi na to kako otroci doživljajo to situacijo v kateri so zdaj, da ne omenjam staršev, ki smo nadpovprečno obremenjeni ne samo s šolo, ampak tudi z vsemi drugim: Hvala.
Hvala tudi vam. Boste takoj odgovoril ali dam še kolegici Lidiji Divjak Mirnik? Potem pa boste. Te dve imam zdaj trenutno prijavljeni. Hvala.
Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav, spoštovana predsednica, predstavniki ministrstva, kolegice, kolegi! To, kar je povedala kolegica Maša, absolutno drži. To, da otroci ne bodo šli v šolo sicer ni zdaj tema tega odbora, ampak o tem bom še jaz kaj povedala kje, ampak pustimo to.  Šport. Name so se obrnili, kot verjetno tudi na vas, predstavnici civilni iniciative za vadbene centre, po domače fitnese, ki si zelo prizadevajo, da bi se le-ti odprli. Zdaj tisti, ki obiskujemo fitnese vemo na kak način se tam skrbi za higieno, zato bi bilo mogoče smiselno, spoštovani gospod državni sekretar, da resno razmislite o tem, da se fitnesi odprejo, da o tem, da so zaprti tudi zunanji fitnesi niti ne govorim, pa da imamo še zmeraj zaprta igrišča otroška in tista igrala, ljudje pa lahko hodijo k maši, pa še kaj drugega lahko počnemo, tako da jaz bi vljudno prosila za malo zdrave kmečke pameti in da resno razmislite o tem, da celovito pristopite k stvarem ne samo iz nekega zdravstvenega vidika, ampak tudi kakšnega drugačnega sploh s stališča, če pogledamo na otroke in na njihov celoviti razvoj. Hvala lepa.
Hvala lepa tudi vam.  Zdaj pa dajem besedo vam državni sekretar Marjan Dolinšek.
Marjan Dolinšek
Hvala. Pa bom začel pri zadnjem vprašanju kar se tiče fitnesov. Tisti fitnesi, ki, se pravi s.p., d.o.o. in tako naprej, ki predstavljajo gospodarsko dejavnost, o tem bo odločilo Ministrstvo za gospodarstvo. Če pa je pravna oblika društvo, klub je pa to že dovoljeno. Potem, ko smo rekli okoli otrok. Otroci že lahko ne registrirani se že lahko odvija dejavnost, to je bilo tudi že sproščeno, mogoče ni bilo točno jasno razumeti tako.
Gospa _________
Ampak ne za kolektivne športe.
Marjan Dolinšek
Stiki za enkrat še niso dovoljeni, tudi za kolektivne se še odvijajo lahko in se odvijajo. Potem vaterpolo konkretno, vaterpolo se lahko odvija, ne sme se pa igrati.
Gospa _________
A treninge imajo pa lahko?
Marjan Dolinšek
Treninge imajo lahko, saj ravno tako kot pri nogometu. Je sama nogometna zveza tako pripravila, da jo kondicira.
Gospa _________
Se pravi, kondicijo lahko dobivajo, pa mečejo lahko žoge?
Marjan Dolinšek
Seveda. Ravno tako plavalci, plavalci lahko plavajo, samo vsaka druga proga mora biti presledek. Tako, da praktično, še enkrat ponavljam, sproščeno je bilo skorja vse. V prihodnjih dneh, predlogi so bili že naprej posredovani, tudi za moštveno igranje. Potem imamo pa praktično vse pokrito.
Gospa _________
Kdaj pa ne vemo.
Marjan Dolinšek
O tem odloča Vlada. Predlogi so šli naprej.
Verjetno na podlagi Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Marjan Dolinšek
Oni potem dajo še kljukico, NIJZ. Hvala.
Lidija Mirnik še dopolnitev. Izvolite.
Nisem ziher, da sem najbolje razumela, lahko se pa motim. Torej, če je fitnes center registriran kot d.o.o. mora biti zaprt, če pa je registriran oziroma če pa je zavod ali društvo, pa je lahko odprt. V čem pa je finta? Saj fitnes je fitnes, tam se telovadi, registriran je eden kot d.o.o., eden kot društvo, eden je lahko odprt, drugi pa zaprt, dajte se nehati šaliti, lepo vas prosim. Ali sem pa jaz zdaj to narobe razumela? Samo tako ste vi zdaj rekli. Hvala.
Državni sekretar, izvolite besedo.
Marjan Dolinšek
Hvala. Še enkrat ponavljam. Gre za storitveno dejavnost in o tem odloča MGRT, o tem jaz ne morem komentirati. Kar pa je društvo kot zavod, se pravi, da ne gre za storitveno dejavnost, pridobitno, kar pomeni s.p. ali d.o.o. je pa že sproščeno in se lahko odvija.
Hvala lepa.  Če še kdo nima pod razno, potem tudi to točko zaključujem. Jaz upam, da bomo v prihodnjih dneh ali pa v prihodnjem tednu se tudi dobili s strani Ministrstva za izobraževanje še več napotkov in da bo lahko lepo teklo normalno tudi izobraževanje. Tako, da v tem duhu vse lepo pozdravljam in želimo srečno. Ostanite zdravi.