Dobro jutro, spoštovani članice in člani Odbora za kulturo, spoštovani vabljeni, spoštovani minister in njegova ekipa, predstavniki Ministrstva za finance!

Vse vas prav lepo pozdravljam in pričenjam 9. sejo Odbora za kulturo. Obveščam vas, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti in so poslali nadomestne poslance, skratka, Matjaž Nemec, nadomeščala ga bo mag. Muršič Bojana in Bojana Podkrajška bo nadomeščal poslanec Boris Doblekar.

S sklicem seje ste sprejeli naslednji dnevni red seje odbora in to je, pod točko 1.: Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2020, Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2021 in ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov v zvezi z dnevnim redom, je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli z sklicem odbora. Odboru predlagam, da združimo obravnavo 1. in 2. točke dnevnega reda. Ali temu kdo nasprotuje? Ugotavljam, da ne.

Torej, prehajamo na obravnavo 1. IN 2. TOČKE SKUPAJ – OBRAVNAVA PREDLOGOV PRORAČUNOV ZA LETI 2020 IN 2021.

Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora in k točkama dnevnega reda sem vabila: Ministrstvo za finance; gospo Jano Žakelj, Ministrstvo za kulturo in ministra Zorana Pozniča, Vlado Republike Slovenije in izjemoma sem povabila tudi zainteresirano javnost, saj smo od njih dobili in prejeli kar nekaj pisem, v zvezi s tem proračunom, tako da sem vabila predstavnike Sindikata Glosa; lepo pozdravljen Mitja, tudi Društvo Asociacija; ki jih pozdravljam in Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev.

Odbor za kulturo je za obravnavo predloga proračuna zainteresirano delovno telo, zato jih bo obravnaval na podlagi 157. člena Poslovnika Državnega zbora.

Torej, uvodno besedo dajem predstavnici Ministrstva za finance, da nam predstavi oba predloga proračunov v celoti.

Prosim, gospa Jana Žakelj, imate besedo.

Dober dan. Hvala gospe predsednici za besedo. Sem Jana Žakelj in prihajam iz Ministrstva za finance.

V zvezi s predlogoma proračunov za leti 2020 in 2021, bom izpostavila samo ključne vsebine, celovita struktura javnofinančnih prihodkov in odhodkov pa bo predstavljena na seji matičnega odbora za finance. Torej, temelj obeh proračunov je okvir za pripravo proračunov sektorja država 2020 do 2022 in je pripravljen na podlagi Zakona o fiskalnem pravilu. Predloga proračunov za leti 2020 in 2021 upoštevata jesensko napoved gospodarskih gibanj, zakonske obveznosti, servisiranje obveznosti iz naslova zadolževanja, izvajanje projektov in programov evropskih politik ter aktivnosti, povezane s predsedovanjem Slovenije Svetu EU, ki bo potekalo v drugi polovici leta 2021.

Če pogledamo, kako se povedano odraža v številkah. V obeh predlogih proračunov, se v bilanci prihodkov in odhodkov načrtuje proračunski presežek za državni proračun in sicer za leto 2020 v višini 467,9 milijona evrov oziroma 0,9 % BDP. V letu 2021 pa v višini 656,5 milijona evrov oziroma 1,2 % BDP. Prihodki državnega proračuna so v letu 2020 načrtovani v višini 10,8 milijarda evrov in so glede na rebalans državnega proračuna za leto 2019 višji za 4,5 % oziroma 10,8 milijarde evrov. V letu 2021 pa so načrtovani v višini 11,1 milijarda evrov. Odhodki državnega proračuna so v letu 2020 načrtovani v skupni višini 10,35 milijarda evrov, kar je za 1,9 % več kot v rebalansu proračuna za leto 2019. V letu 2021 pa so načrtovani v višini 10,45 milijarda evrov, kar je za 105 milijonov evrov več oziroma za 1,01 % več kot v predlogu proračuna za leto 2020. Kako pa se porast odhodkov odraža na politikah. Največji porast odhodkov v predlogu proračuna za leto 2020 je v primerjavi z rebalansom proračuna za leto 2019, na politiki znanost in informacijska družba, izobraževanje in šport, obramba in zaščita ter socialna varnost. Porast odhodkov pa je načrtovan tudi na politiki kultura in civilna družba pri Ministrstvu za kulturo. V predlogu proračuna za leto 2021 v primerjavi s predlogom proračuna za leto 2020, pa je največji porast odhodkov na politiki pravosodje, izobraževanje in šport ter nacionalni politiki in mednarodnem razvojnem sodelovanje. Toliko na kratko z moje strani.

Hvala lepa.

Hvala vam za to predstavitev.

Zdaj pa dajem besedo še predstavniku Ministrstva za kulturo, da predstavi dele predlogov proračunov, ki se nanašata na Ministrstvo za kulturo. Minister Poznič, boste vi? Prosim.

Gospa predsednica, hvala za besedo.

Torej, predlog proračunov Ministrstva za kulturo za leto 2020 in 2021, gresta nekako takole. S predlogom proračuna Ministrstva za kulturo za leto 2020, zdaj govorim o letu 2020, se sredstva za kulturo glede na rebalans proračuna za leto 2019 v globalu povečuje za 3,5 milijona evrov in skupaj znašajo 196,8 milijona evrov. To predstavlja 1,8 procentno povečanje glede na rebalans proračuna za leto 2019. Delež proračuna Ministrstva za kulturo v državnem proračunu tako v letu 2019 ostaja procent in 90 promilov celotnega proračuna. v okviru tega globala se integralna sredstva v predlogu proračuna za leto 2020 glede na rebalans proračuna za leto 2019 povečuje za 6,5 milijona evrov in znašajo 174,8 milijona evrov, kar predstavlja 88,8 % celotnega proračuna Ministrstva za kulturo. Evropska sredstva s slovensko udeležbo se glede na rebalans proračuna za leto 2019 zmanjšujejo za 1,6 milijona in znašajo 20,9 milijona evrov, kar predstavlja 10 % in 6 % točk celotnega proračuna. pravice uporabe sredstev na namenskih proračunskih postavkah se glede na rebalans proračuna za leto 2019 zmanjšujejo za 1,4 milijona evrov in znašajo 1,1 milijon evra, kar predstavlja 0,6 % celotnega proračuna. To je bilo zdaj povedano na račun, se pravi, kot predlog proračuna za leto 2020.

Predlog proračuna Ministrstva za kulturo za leto 2021, pa se sredstva za kulturo glede na predlog proračuna za leto 2020, v globalu zmanjšujejo za 6,1 milijon evrov in skušaj znašajo 190,7 milijona evrov. To predstavlja 3,09 % znižanja in glede na predlog proračuna za leto 2020. Delež proračuna Ministrstva za kulturo v državnem proračunu se v letu 2021 znižuje na 1,82 % celotnega proračuna. V okviru tega globala se integralna sredstva v predlogu proračuna za leto 2021 glede na predlog proračuna za leto 2020, povečujejo za 3 milijone evrov in znašajo 177,8 milijona evrov, kar predstavlja 93,2 % celotnega proračuna. Evropska sredstva s slovensko udeležbo se glede na predlog proračuna za leto 2020, zmanjšujejo za 8, 7 milijona evrov in znašajo 12,1 milijona evrov, kar predstavlja 6,4 % celotnega proračuna. Pravice porabe sredstev za namenskih proračunskih postavkah se glede na predlog proračuna za leto 2020 zmanjšujejo za 0,4 milijona evrov in znašajo 0,7 milijona evrov, kar predstavlja 0,4 % celotnega proračuna.

Da še malo obrazložim namen porabe dodatnih integralnih sredstev. Za leto 2020 je glavnina dodatnih integralnih sredstev, za leto 2020 smo predlogu proračuna prvenstveno morali nameniti pokritju stroškov dela zaposlenih pri neposrednih in posrednih uporabnikih proračuna Ministrstva za kulturo. Ki predstavljajo zakonske obveznosti, katere višine izhajajo iz veljavnih predpisov ter sklenjenih sporazumov s sindikati javnega sektorja. To je v znesku 5, 3 milijone evrov. Povečujejo se tudi transferna sredstva za film v višini 100 tisoč evrov, sredstva za nakup knjižničnega gradiva v višini 117 tisoč 187 evrov ter sorazmerno s tem tudi povečanje sredstev za izplačilo knjižničnega nadomestila v višini 32 tisoč 812 evrov. Prav tako smo javnemu skladu Republike Slovenije za izvedbo festivala Europa Cantat 2021, zagotovili 145 tisoč 500 evrov. Prav tako smo zagotovili za projekt predsedovanja Slovenije Svetu Evropske skupnosti, smo namenili dodatnih 108 tisoč evrov. Sredstva za obnovo spomenikov v lasti Republike Slovenije se povečujejo za 100 tisoč evrov ter sredstva za investicije v javno kulturno infrastrukturo, za milijon 267 tisoč 299 evrov.

V letu 2021 pa glavnina dodatnih integralnih sredstev za leto 2021 v višini 2, 6 milijona evrov. Smo predlogu proračuna prvenstveno morali nameniti pokritost stroškov dela zaposlenih pri neposrednih in posrednih uporabnikih proračuna Ministrstva za kulturo. Za projekt predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije smo zagotovili dodatnih 721 tisoč 400 evrov glede na leto 2020. Za projekt festival Europa Cantat 2021 pa smo 543 tisoč 200 evrov dodatnih sredstev glede na leto 2020. Tako da je v letu 2021 za festival v celoti zagotovljeno 688 tisoč 700 evrov.

Zdaj grem k obrazložitvi sredstev za kohezijsko politiko o predlogu proračuna ministrstva. Del proračuna Ministrstva za kulturo predstavlja tudi t.i. evropska sredstva oziroma sredstva evropske kohezijske politike. Le-ta so namenjena zmanjšanju regionalnih in strukturnih razlik, tako v državi članici, kot med njimi. V programskem obdobju 2014-2020 je bilo Ministrstvo za kulturo do sedaj deležno skoraj 64,3 milijone evrov za naslednja prednostna območja: krepitev raziskav tehnološkega razvoja in inovacij, izboljšanje dostopa do IKT ter njihove uporabe in kakovosti, izboljšanje konkurenčnosti MSP, podpora prehodu na nizko ogljično gospodarstvo v vseh sektorjih, varovanju in ohranjanju okolja ter spodbujanje energetske učinkovitosti, spodbujanje zaposlovanja in mobilnosti delovne sile, spodbujanje socialnega vključevanja ter boja proti revščini, vlagajo spretnosti, izobraževanje ter vseživljenjsko učenje in seveda krepitev institucionalne usposobljenosti in učinkovitosti javne uprave.

Za leto 2020 je v proračunu za Ministrstvo za kulturo načrtovanih 20,8 milijona evrov z lastno udeležbo, saj smo na sledečih projektih bistveno zamaknili sredstva iz leta 2019 v leto 2020 in sicer na projektu 1.1 – Mreža centrov raziskovalnih umetnosti in kulture, 785 tisoč evrov; na projektu 4.1 – Energetska sanacija objektov kulturne dediščine, 40 tisoč 992 tisoč evrov; na projektih prednostne naložbe 6.2 – Varstvo in obnova biotske raznovrstnosti, 2 milijona 34 tisoč 185 evrov; na projektih prednostne naložbe 8.2 – Znižanje brezposelnosti mladih za 169 tisoč 695 tisoč evrov in na projektih 11.1, / nerazumljivo/. si, 685 tisoč 110 tisoč evrov. Za leto 2021 je v proračunu Ministrstva za kulturo načrtovanih 12,2 milijona evrov z lastno udeležbo, saj smo na sledečih projektih zamaknili sredstva iz leta 2020 v leto 2021. Mreža centrov raziskovalnih umetnosti v skupni vrednosti milijon 280 tisoč evrov, energetska sanacija objektov kulturne dediščine milijon 572 tisoč 706 evrov. Na projektih prednostne naložbe, obnova biotske raznovrstnosti in znižanje brezposelnih mladih pa je v letu 2021 zamaknjenih 547 tisoč 48 evrov in na projektih /nerazumljivo/ 821 tisoč 477 tisoč evrov. Po programski klasifikaciji gre glavnina vseh proračunskih sredstev, to je 196 milijonov evrov in predstavlja v resnici politika 18 kultura, civilna družba, ki je razdeljena na štiri glavne programe: urejanje sistema in to so: urejanje sistema in podporne dejavnosti na področju kulture, ohranjanje kulturne dediščine, programi v kulturi in medijih ter podpora nevladnim organizacijam in civilni družbi. Ministrstvo za kulturo gostuje še v politiki 19 izobraževanje in šport s sredstvi za štipendiranje v višini 1,6 milijona evrov, v politiki socialna varnost s sredstvi za republiške /nerazumljivo/ v višini 0,9 milijona evrov ter od leta 2019 daje tudi v politiki zunanja politika in mednarodno razvojno sodelovanje sodeluje v višini 0,2 milijona evrov, kjer so zagotovljena sredstva za pripravo in predsedovanje Republike Slovenije Svetu Evropske unije v letu 2021.

V okviru programa Urejanje sistema in podporne dejavnosti na področju kulture se zagotavljajo sredstva za delovanje ožjega ministrstva za kulturo, popularizacijo kulture, državne proslave, raziskovalne naloge, digitalizacija in tako naprej ter sredstva za delovanje inšpektorata Republike Slovenije za kulturo in medije.

V okviru programa Ohranjanje kulturne dediščine se zagotavljajo sredstva za izvajanje javne službe s področja varstva kulturne dediščine, arhivske in knjižnične dejavnosti, sredstva za vzdrževanje, gospodarjenje in upravljanja kulturnih spomenikov, ki so v lasti Republike Slovenije za obnovo, sanacijo in prezentacijo najpomembnejših in najbolj ogroženih kulturnih spomenikov, ki niso v lasti Republike Slovenije, odkupe kulturne dediščine, ukrepe in projekte s področja varstva kulturne dediščine, arhivske in knjižnične dejavnosti ter sredstva za delovanje in izvajanje javne službe arhivske dejavnosti Arhiva Republike Slovenije.

V okviru programa Programi v kulturi in mediji se zagotavljajo sredstva za projekte, ki so namenjeni podpori dejavnosti manjšinskih skupnosti, izvajanje javne službe na področju filmske in avdiovizualne kulture, podpore medijskim projektom in spodbujanje filmske in avdiovizualne kulture, mednarodnemu sodelovanju, založništvu, promociji in razvoju slovenskega jezika, nagradam na področju kulture, plačilo prispevka za socialno varnost samozaposlenih s področja kulture, ljubiteljski kulturi, izvajanju javne službe na področju umetnosti ter spodbujanje vrhunskih programov in projektov nevladnih organizacij in ustvarjalcev na področju kulture in seveda investicijam v kulturi.

V okviru programa Ministrstvo za kulturo zagotavlja sredstva za pomoč plačilo prispevkov verskim uslužbencev. Financiranje posrednih uporabnikov proračuna v letu 2020 Ministrstvo za kulturo bo v letu 2020 na podlagi neposrednega poziva financiralo delovanje 73 javnih zavodov, od tega jih je 28 nacionalnega in 45 občinskega značaja vključno s slovenskim stalnem gledališčem v Trstu. Javni zavodi delujejo na področju premične dediščine, to so muzeji, arhivi, galerije, na področju nepremične dediščine, to je Zavod za varstvo kulturne dediščine, Arboretum Volčji Potok, Center za upravljanje dediščine živega srebra Idrija ter na področju uprizoritvenih in glasbenih umetnosti. Tu je vštetih 12 gledališč, dve operi, filharmonija, Slovenski gledališki inštitut ter seveda posamezni javni zavodi kot so Cankarjev dom, Narodna univerzitetna knjižnica, VIBA film in tako naprej. Poleg tega bo ministrstvo financiralo dve javni agenciji: Javno agencijo za knjigo Republike Slovenije, Slovenski filmski center ter Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Za leto 2020 je v predlogu proračuna na proračunskih postavkah javnih zavodov za izvedbo kulturnih programov v javnih zavodih na področju kulture predvidenih 113 milijonov evrov, to pomeni, 57,43 % celotnega proračuna. Od tega samo za plače zaposlenih 85,9 milijona evrov, kar predstavlja 43,6 % celotnega proračuna. Sredstva za splošne stroške delovanja in programske materialne stroške javnih zavodov so za leto 2019 zagotovljena v okvirni višini 24,9 milijonov evrov in ostajajo na ravni iz leta 2019. Prej tukaj je bil lapsus tako, da programski materialni stroški javnih zavodov so za leto 2020 zagotovljeni v okvirni višini 24,9 milijona evrov in ostajajo na ravni iz leta 2019. Za nakup opreme in investicijsko vzdrževanje pa je zagotovljenih 9,2 milijonov evrov. Za delovanje programske materialne stroške ter transferje končnim uporabnikom v javnih agencijah in javnem skladu na področju kulture je za leto 2020 načrtovanih 14,8 milijona evrov, to je, 7,5 % celotnega proračuna. Samo od tega znašajo plače 3,3 milijona evrov. Skupaj tako za financiranje posrednih uporabnikov proračuna načrtovanih je 27,8 milijona evrov, kar predstavlja 64,9 % celotnega proračuna. Seveda Ministrstvo za kulturo izvršuje tudi zakonske obveznosti s področja socialne varnosti tako, da je za ta namen načrtovanih 12,3 milijona evrov, kar predstavlja 6,2 % integralnega proračuna. Od tega je za plačilo prispevkov za socialno varnost samozaposlenih namenjeno 9,5 milijonov evrov, boleznine samozaposlenim 31, tisoč evrov, delovne štipendije 159 tisoč evrov, republiške priznavalnine 0,9 milijonov evrov ter pomoč in plačilo prispevkov verskim uslužbencev 1,7 milijona evrov. Ministrstvo za kulturo bo za svoje delovanje z organi, ki so v sestavi to se pravi za plače, materialne stroške ter nakup opreme in investicijsko vzdrževanje porabilo 9,8 milijonov evrov, kar predstavlja 5 % celotnega proračuna. Iz integralnega dela proračuna Ministrstvo za kulturo bo v letu 2020 za plače zaposlenim na ministrstvu ter pri posrednih uporabnikih proračuna namenjenih skupaj 98,5 milijona evrov, kar predstavlja 50 % celotnega proračuna. Za financiranje vseh preostalih nalog na področju kulture je v integralnem delu proračuna v letu 2020 razpoložljivih 24,9 milijona evrov, kar predstavlja 12,6 % celotnega proračuna in to za financiranje kulturnih programov in projekte na vseh področjih kot tukaj, ki jih izvajajo predvsem društva, neprofitni zavodi, nevladne organizacije ter samozaposleni na področju kulture, financiranje knjižnic, vzdrževanje obnove in opravljanje spomenikov in javne kulturne infrastrukture, Prešernove nagrade, kulturne programe manjšinskih skupnosti, izvajanje Zakona o varstvu kulturne dediščine, nacionalnega programa za slovenske jezik, izvajanje zakona o medijih, štipendije za nekatere pomembne projekte kot so kulturna vzgoja, rezidenčni centri in seveda UNESCO znak dediščine, kar je projekt Evropske unije. Za začetek tole.

Hvala.

Najlepša hvala, minister.

Naj še povem, da poslanca Dejana Kaloha nadomešča poslanec Franci Kepa in da se je opravičil poslanec Zmago Jelinčič Plemeniti.

Sedaj pa želi še kdo od vabljenih besedo? Prosim, predstavnik Glose, prosim, da se, zaradi magnetograma predstavite z imenom in priimkom in tudi, da predstavite organizacijo, iz katere prihajate.

Prosim.

Hvala, gospa predsednica, za besed. (Jaz sem Mitja Šuštar, iz Sindikata Glosa. Sindikat je o kulturi, naravi Slovenije.) Pozdravljeni tudi vsi ostali člani odbora, predstavniki, vodstvo Ministrstva za kulturo, kolegi iz asociacije.

Nekako dogovorili som se, da bom jaz predstavil štiri bistvene točke, ki so skupne tako asociaciji kot Glosi in sicer zakaj. Zato, ker se že 20 let trudimo in vemo, da v teh dveh mesecih, ko se proračun sprejema tega ne bomo uredili, ampak ponovno opozarjamo, da je treba prvenstveno: 1. - priznati samozaposlenemu, na področju kulture, bolniško od prvega dneva naprej, 2. točka - urediti je potrebno karierno dinamiko – napredovanje in podobno, 3. točka – štipendije; kot veste, so te štipendije, kakorkoli jih že preimenujemo, prej so bile poimenovane žepnine, kar je bilo sploh poniževalno, zelo nizke, 53. prejemnikov je bilo, za 3 leta so prejeli 3 tisoč evrov, kar pomeni tisoč evrov letno, to je sramotno nizek znesek in pa seveda, izjemne ali zaslužne pokojnine, tudi to moramo urediti, tudi to je velika, velika sramota, da se zelo zaslužnim osebam, na področju slovenske kulture in umetnosti, teh pokojnin ne prizna.

Zdaj pa, zakaj po našem prepričanju, pa po naravnem in družbenem pravu, kot smo zapisali v obeh pismih Asociacije in Glose, je samozaposleni oseba, ki ne zaposluje nikogar drugega, razen samega sebe – zato mu moramo nujno priznati delavske pravice, ker je delavec. To pomeni, da moramo čim prej sprejet ustrezen zakon o samozaposlenih na področju kulture in ali priznati samozaposlenemu pravico do kolektivnega pogajanja in dogovarjanja. To pravico jim država vztrajno odreka. Samozaposleni je - kot rečeno – delavec. Predlagamo, da se čim prej pristopi k reševanju tega problema, da jim priznamo pravice, da se tudi oni pogajajo zase, da imajo dostojno ceno dela in da jih dvignemo.

Ne vem če veste, spoštovani, ampak že 3 tisoč jih je, 3 tisoč jih je v razvidu na Ministrstvu za kulturo. To ni majhen delež populacije in za nas so to izjemnega pomena, konstitutivnega. Dodaten argument pa je, da je v tem globalnem svetu, evropski resničnosti, kultura še edino področje, ki je pravzaprav suvereno lahko v našem slovenskem področju. Edino področje, ki ga lahko urejamo samostojno, brez da bi koga spraševali za dovoljenje, smernice, brez morebitnih ugovorov s kakšnim vetom in podobno.

Pa še en argument je, zakon priznava samozaposlenim javni interes. Oni so v javnem interesu in tudi zato smo jih tako dolžni obravnavati. Več pa, kot rečeno, bosta povedala kolega iz Asociacije, gospa Inga. Hvala.

Lepo pozdravljeni vsi skupaj, hvala za besedo. Jaz sem Inga Remeta, predsednica društva Asociacija.

Hvala za ta kar izčrpen uvod in opis, jaz bi mogoče šla še nekoliko nazaj in to je, da smo kulturniki že leta 2018 z akcijo Čas je za kulturo in umetnost, opozorili na to, da je kultura res na zelo nezavidljivem oziroma slabem položaju. Priča smo temu, da trenutno kulturno področje operira in deluje znotraj proračuna, ki je nižji, kakor pred desetimi oziroma petnajstimi leti.

V koalicijski pogodbi smo se ali ste se, zavezali k nekaj zaobljub. Kar se tiče zvišanja proračuna, ta je, za enkrat, kot kaže, šel v smeri izboljšanja. Torej priča smo, da se je v letu 2019 ta že nekoliko zvišal, smo pa tudi priča temu, da je večina tega zvišanja bilo namenjeno javnemu sektorju oziroma zagotavljanju plač javnih zavodov in ne toliko, v takem obsegu, za nevladne organizacije in samozaposlene, ki delujejo na področju kulture. Po besedah, ki jih slišimo tudi danes, zvišanje je načrtovano v letu 2020, vendar tudi znižanje istega v letu 2021, kar se nam zdi v bistvu zelo problematično in kaže na to, da se dejansko koalicijske zaveze za področje nevladnih organizacij ne bodo ali pa ne bojo uspele, doseči. Želeli pa bi si, da se, ker potrebe tega področja so velike in potreba po tem je, nekako se dogaja oziroma trend je, da nevladne organizacije in samozaposleni v kulturi, vedno pač ostanejo na koncu in jim pripada nižji del sredstev.

Morda bi se navezala tudi na opis proračuna, s katerim Ministrstvo za kulturo namerava delovati v prihodnjih letih, nekoliko smo tudi zaskrbljeni, ker se trenutno dogajajo tudi neke izgubljene tožbe in kot vemo so tudi nekatere na poti in bi nas zanimalo iz katerih postavk oz. kako bodo te pokrivane znotraj obsega o katerem govorimo danes.

Morda bi se resnično osredotočila zdaj na samozaposlene v kulturi, kjer je potreba res velika in pogoji delovanja zelo slabi. Ključni na tem področju so bolniške, o katerih je tudi kolega že govoril, ne vem, koliko veste o podrobnostih tega področja, vendar bolniške se začnejo z 31 dnem, želja in zahteva je, da bi se pričele nekoliko prej, se pravi po 1 ali 4 dnevu. Višina sredstev je 20 evrov na dan, izrazili smo željo tudi, da bi se ta povišala na 30-35.

Prav tako področje kariernih / nerazumljivo/ in tudi izjemnih pokojnin za iste ni bilo smotrno zvišati oz. o njih razmišljat in jih razvijati toliko tekom tega časa in primerno temu tudi zvišati proračunska sredstva oz. sredstva s katerimi se dela in operira.

Ne bi vas obremenjevala z podrobnostmi, mislim, da sva predstavila kar ključne stvari bi pozvali absolutno, da se stremi k temu in da se s koalicijskem zavezam stremi in jih izpolni.

Hvala.

Hvala za to predstavitev, želi še kdo od vabljenih besedo? / oglašanje iz dvorane/ ja prosim.

Hvala gospa predsednica. Pozivam vam, nas vse skupaj, dajmo vendar dvigniti proračun na raven, ki ga je imel, vsaj na raven, ki ga je imel leta 2009, saj poznate te stare zahteve, prošnje, rotenje, ampak v zdajšnjem obdobju gospodarske rasti, vsi vemo kaj se nekoč lahko zgodi, ko bo potrebno ponovno varčevati itd. če zdaj zamudi ta vlak vprašanje kdaj bomo še kaj uspeli.

Prosim vam razmislite v tej smeri. Hvala lepa.

Hvala lepa. Na nas so naslovili kar 33 organizacij, želijo predvsem to, da spoštujemo lastne zaveze, zaveze koalicijskega sporazuma in v tej smeri bo šla tudi današnja debata. Zdaj, če nihče več od vabljenih ne želi besedo, potem odpiram razpravo članov in članic odbora in ostalih prisotnih.

Prva se je prijavila gospa Janja Sluga, ker se ji kasneje mudi, prosim.