Do nadaljnega zaradi prenove spletnega mesta Državnega zbora podatkov na Parlametru ne osvežujemo, ker strojno berljivi podatki trenutno niso dosegljivi. Se opravičujemo za nevšečnosti.

35. nujna seja

Odbor za zdravstvo

1. 6. 2020
podatki objavljeni: 1. 6. 2020

Transkript

Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, vsi vabljeni in prisotni na današnji seji odbora! Res vas lepo pozdravljam.  Pričenjam 35. nujno sejo Odbora za zdravstvo, ki je sklicano v skladu s 47. in 48. členom poslovnika državnega zbora. Obveščam vas, da zadržanih iz seje ni, tako da tudi nimamo zaenkrat nobenega nadomeščanja.   Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje 19. 5. 2020 ste prejeli predlog dnevnega reda seje odbora in sicer 1. točka seznanitev s strokovnimi podlagami zdravniške stroke za preklic epidemije nalezljive bolezni covid-1. Ker do pričetka seje ni bilo predlogov za širitev dnevnega reda oziroma za umik točke dnevnega reda, je določen takšen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem seje.     Tako da prehajamo kar na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA SEJE ODBORA – SEZNANITEV S STROKOVNIMI PODLAGAMI ZDRAVNIŠKE STROKE ZA PREKLIC EPIDEMIJE NALEZLJIVE BOLEZNI COVID-19.  Besedo ta trenutek dajem predlagatelju zahteve, gospe Maši Kociper.   Izvolite.    MAŠA KOCIPER (PS SAB): Hvala lepa za besedo predsednica. Lep pozdrav vsem prisotnim, še posebej lep pozdrav vabljenim.  Jaz sicer ne vidim, da bi se udeležili seje tisti strokovnjaki, za katere smo predlagatelji želeli, da bi vsi prišli. Tukaj vidim samo gospo predsednico Zdravniške zbornice, doktor Čebašek Travnik, ne vidim pa ostalih vabljenih, zlasti gospoda Milana Kreka, gospoda ministra Tomaža Gantarja in pa gospo profesor dr. Bojano Beović, glede na to, da smo v SAB skupaj s sopredlagatelji LMŠ in Levica resnično si želeli izogniti veliki pompozni seji, kjer je seja bolj namenjena sama sebi, kot pa temu, da se kaj pogovorimo, sem resnično žalostna, da niti tistih dveh ljudi, ki pa bi bili ključni za izvedbo te seje, danes ni tukaj. Jaz razumem, da so zaposleni, vsi so zaposleni, minister je zaposlen, na NIJZ so zaposleni, ampak parlament je pa najvišja izvoljena inštitucija, kjer poslanci govorimo v imenu ljudi. In meni bi se zdelo primerno, da se tukaj odgovori na nekatera vprašanja, ki so se očitno pojavljala tudi ljudem, ker ljudje nas poslance izvolijo in potem nam pišejo in od nas pričakujejo, da neke stvari naredimo in vse kar smo mi predlagatelji želeli, je na tem mestu, ki je primerno mesto, Državni zbor Republike Slovenije opraviti en razgovor o tem kako in zakaj je prišlo do tako         nenadnega preklica epidemije. Kot rečeno, mi nismo hoteli velikega teatra, mi nismo hoteli žaliti po medijih, mi nismo hoteli diskreditirati posameznikov, ki so sprejeli tako odločitev preko socialnih medijev, tako kot to delajo nekateri. Nič od tega nismo hoteli. Parlament je pa prostor in čas, da se nekatere stvari pogovorijo, ker če se jih ne pogovorimo tukaj, se potem začnejo ljudje pogovarjati na cesti, kar se nam vedno bolj dogaja. Toliko morda za začetek. Namreč za kaj gre; v Sloveniji nas je doletela epidemija tega tako imenovanega koronavirusa, tako kot povsod po svetu in popolnoma za nekaj časa spremenila naša življenja. Jaz sem prepričana, da če bi kateregakoli od vas vprašala pred šestimi meseci, ali lahko verjamete, da bomo zaradi ene bolezni prvič; dva meseca popolnoma ustavili javno življenje, ustavili delovanje javnih inštitucij, ljudem prepovedali v večini, da hodijo na delovno mesto, zaprli šole, prvič v zgodovini po drugi svetovni vojni smo zaprli šole in otroci niso bili deležni izobraževanja. Če bi vas pred šestimi meseci vprašala ali lahko verjamete, da bomo vsi skupaj dva meseca hodili z maskami kot eni marsovci po trgovinah in tako naprej, bi se mi verjetno večina smejala. Ampak to se je zgodilo in ko se je to zgodilo, so stopili pred nas strokovnjaki, strokovnjaki z zdravstvenega področja in so rekli: situacija je resna, to, to in to je treba narediti. In mi smo jim verjeli in še enkrat hvala vsem tistim, ki so takrat pa morali delati in morali ostati na prvi bojni liniji in morali oddelati svoj del zgodbe. Hvala seveda tudi ljudem, ki so spoštovali ta pravila, igrali po pravilih in prispevali k temu, da se je zadeva prej končala. O, dober dan.   / oglašanje iz klopi/  To je odbor za zdravstvo, ki čaka točno vas po mojem.   / oglašanje iz klopi/
Gospa Maša Kociper nadaljujte. Saj z vabljenimi se bom jaz pogovarjala. MAŠA KOCIPER (PS SAB): Hvala lepa, ampak gospod je mene pogledal in me vprašal, če je to Odbor za zdravstvo. Upam, da dovolite, da mu odgovorim, predsednica. Hvala lepa.   Skratka, ljudje so poslušali strokovnjake in zaupali strokovnjakom. Vlada je tudi pri svojem delovanju dejala, da sledi strokovnjakom in ker je Vlada sledila strokovnjakom, smo mi vsi skupaj temu zaupali in se držali pravil igre. Zato nas je v SAB-u in verjetno tudi kje drugje, sopodpisano, kot rečeno imamo stranko LMŠ in Levico, presenetilo, ko pa je nenadoma prišlo do odločitve, da se pa epidemija prekliče. In kot rečeno, tukaj je čas, da morda strokovnjaki povejo ljudem, ne poslancem, zakaj je do te odločitve tako nenadoma prišlo. Ker še tistega dne, 18. 5. je na spletni strani Vlade Republike Slovenije med drugim pisalo »ker pa še vedno ostaja nevarnost širjenja nalezljive bolezni covid-19, se ob strokovni utemeljenosti še vedno uporabljajo splošni in posebni ukrepi, sprejeti na podlagi zakonov« in tako naprej. »Trenutna epidemiološka situacija omogoča sproščanje ukrepov, ki so bili nujni zaradi zajezitve in obvladovanja bolezni, ne pa še njihove odprave v celoti«. To je pisalo na Vladi in v nadaljevanju istega dne oziroma 14. 5., nekaj dni prej, je dr. Mateja Logar, večkrat smo jo videli v vlogi govornice na temo te epidemije dejala »mislim, da je še preuranjeno, da ne bomo imeli ob sproščanju ukrepov dodatnih primerov okužb«. Preuranjeno rečejo, bi moglo pisat, »tako da menim, da je v tem trenutku pametno s preklicem še malo počakati. Nobena od evropskih držav še ni najavila konca epidemije, tako da tudi v Sloveniji moramo biti kar se tega tiče, previdni. Res je, da je v zadnjih štirinajstih dneh število primerov v Sloveniji zelo nizko, ampak kot sem rekla, šlo je v zadnjem obdobju za sproščanje ukrepov, številni ukrepi so se sprostili, tako da v tem trenutku ne vemo kaj bo to prineslo. Vemo pa, da je virus še vedno prisoten v populaciji in seveda sproščanje ukrepov, večje druženje pomeni več stikov in večjo možnost širjenja virusa. Mislim, da je v naslednjih štirinajstih dneh od sproščanja ukrepov potrebno počakati in videti, da bo situacija jasna in bomo videli ali se je virus res začel umikati oziroma je kroženje minimalno in v tem obdobju bi bilo varno razmišljati o tem, da lahko        sproščamo še ostale ukrepe in razmišljamo o koncu epidemije. Dr. Logar, 14. 5., na isto temo, z istim sporočilom tudi dr. Bojana Beović, vodja svetovalne skupine, mislim, da smo ji vsi zaupali, da je pri viru podatkov in da ve, kaj se dogaja, ki je tudi dodala 8. 5.: »Potek epidemije je nepredvidljiv, ne vemo še, kako se bo obračala. Obstajajo tudi pesimistične ocene, lahko bi prišlo do ponovnega eksponentnega naraščanja primerov. Epidemija v Sloveniji se umirja, a s strokovnega stališča razloga za njen preklic še ni.« To je ponovila 13. 5. Tako mi v SAB in verjetno tudi državljani smo zelo veseli, da je do preklica epidemije prišlo, da se življenje vrača v normalne tirnice, vendar pa se nam takšne reakcije Vlade, takšne hitre odločitve zdijo morda nekoliko neodgovorne, razen če boste zdaj strokovnjaki rekli, da je bilo pa to dogovorjeno in da je vse okej. Ker če smo mi ves ta čas epidemije zaupali strokovnjakom, zdravnikom, da nam sporočajo po resnici in tako, kot je treba, vse, kar je povezano z boleznijo, in da tudi Vlada sodeluje z njimi, potem se sprašujemo, zakaj se je od danes na jutri epidemijo preklicalo. Ali so res krivi samo finančni ukrepi, ki bi zaživeli, če ne bi pravočasno prišlo do tega preklica. Sprašujemo se, zakaj nismo bili pripravljeni počakati še štirinajst dni, da bi videli učinke tega sproščanja, kot govorita obe strokovnjakinji, in se potem na dan 31. 5. odločili, da je epidemije konec. Skratka, tu je danes prostor in čas, da se pogovorimo, ali je bila ta odločitev res sprejeta na strokovnih temeljih ali pa morda, ne vem, strokovnjaki povejte, da je to bolj politična odločitev, bomo tudi znali živeti z njo. Je pa to pomembno. Za nas je pomembno, da vemo, ali se take odločitve sprejemajo politično ali v sodelovanju z zdravniki. In se zavedamo, da zdravniki ne morejo vsega odločati, ampak ne moremo se pa enkrat stoprocentno zanašati na to, kar nam zdravniki povejo, in jih predstaviti kot avtoritete, ki jim je treba zaupati, in Vlada bo njihovo mnenje spoštovala in ravnala v skladu z njim, drugič pa zanikati to, kar je še dan pred odločitvijo Vlade govoril vrh te stroke, ki nam je vseskozi sporočala, kaj se dogaja.   Kot predlagateljica bi se na tej točki ustavila. Pričakujem, da se brez nekega velikega pompa o tem pogovorimo in da se morda tudi kakšna beseda reče o tem, kakšni so plani za naprej, ali je res možnost, da pride drugi val zdaj, če smo bili preveč sproščeni ali pa smo, ali je drugi val možen šele jeseni in kdaj, ali je resna možnost šele pozimi, v času gripe. Vse to so stvari, ki naše ljudi, državljane zanimajo. In zaradi državljanov smo pravzaprav danes tukaj. Tako hvala lepa in se oglasim še kasneje.     PREDSEDNICA ANJA BAH ŽIBERT: Hvala lepa predlagateljici.  Zgolj zato, ker nas spremlja tudi javnost, vabljeni so dobili vabila, kdor se odzove na vabilo, je pač njegova odločitev, prisotnost ni obvezna. Kot pa vidimo, se jih je odzvalo kar nekaj, nekaj se jih je tudi opravičilo.   Tako dajem zdaj besedo državni sekretarki v imenu Ministrstva za zdravje, to je dr. Tina Bregant. Izvolite, beseda je vaša.     DR. TINA BREGANT: Najlepša hvala.   Kar se tiče tega, ali je sproščanje ukrepov temeljilo na podatkih in odločitvah, ki so znanstveno in strokovno utemeljene in imajo za cilj varovanje javnega zdravja, je odgovor seveda da. Znanost in stroka imata sicer svoja pravila, ki niso politične narave. Tako bi vas tu mogoče vseeno spomnila, ko ste rekli, da šest mesecev nazaj nismo mogli vedeti, kako bo. Se strinjam, da marsičesa nismo vedeli, ampak vam bom pa prebrala iz Messengerja mamice mojih pacientov, in sicer v začetku te epidemije.         Takole mi je napisala: »A veste, da imam še sedaj v spominu, kako sva stali v debati pred izolacijsko ordinacijo na hodniku v zdravstvenem domu in ste rekli: 'Naslednji virus bo zoonoza, ki nas bo močno napadla.' Joj, noro! In v vseh teh letih sem se neštetokrat spomnila na te besede.« Veste, znanost, glede na to, kako je prenaseljen naš planet, kako se obnašamo do narave, do ekologije, je bilo pravzaprav pričakovati, da bo prišlo do neke hude epidemije. Navsezadnje je bil tukaj MERS, je bil tukaj SARS, je bila tukaj ebola. To so vse take stvari, ki so sicer zdravnikom prezentne, ker pač z njimi živimo vsak dan, se tudi ukvarjamo z bolniki, medtem ko morda v splošno javnost to niti ne prodre do te mere, da bi se zavedali teh resničnih nevarnosti. In, ja, imate prav, tudi mene bi presenetilo, če bi me konec decembra vprašali, ali si lahko mislim, da bo do česa takega prišlo. Govorila sem, gledala podatke s telefona prijateljice in nisem mogla verjeti, kaj se dogaja na Kitajskem, kjer je ona imela svojega bratranca. Pravzaprav sem bila še zelo nejeverna tudi v februarju med šolskimi počitnicami, smo pa doma ravno zaradi tega se pogovorili in nismo šli smučat družinsko v Dolomite, ampak smo rekli, bomo raje vsak dan hodili. In smo potem tudi dobili že klic od prijateljev, ki so se direktno peljali iz Švice brez postanka v Italiji. In tisto nedeljo, zadnjo, je pravzaprav Italija, v Milanu so bili že vojaki na cestah. Skratka, govorimo o sredini februarja, ko smo pravzaprav že vedeli, da gre za nekaj zelo, zelo resnega, tudi v Evropi, v sosednji Italiji. Če vas še malce spomnim, kako se je naprej odvijalo pri nas v Sloveniji. Veste, da je bil naš prvi potrjen pacient s covidom konec februarja, nato pa 11. marca razglašena pandemija, dan kasneje v Sloveniji epidemija, potem se je pa že zamenjala vlada, ki je potem 16. začela tudi polno delati. Tako samo sosledje dogodkov se je sicer zavrtelo zelo hitro, vendar sta znanost in stroka kar dobro bili ozaveščeni, da se nekaj resnega dogaja, in smo na te stvari tudi opozarjali. Jaz sama se zelo spomnim, kako smo bili pravzaprav v javnosti kritizirani, kaj se zdravniki oglašamo in zganjamo paniko, in to je bilo v začetku marca.   Kar se tiče nadaljnjega poteka dogodkov. Mislim, da smo se v Sloveniji zelo dobro odzvali, bili pri tem agilni, hitri, in v veliko pomoč so nam bili tudi ljudje, ki so hitro zaznali, da gre zares, in so se tudi držali ukrepov. Ukrepi, ki jih je sprejemala Vlada, so bili utemeljeni na podlagi tako znanosti, se pravi, tako modeliranja podatkov, kot tudi stroke. Veste, da je bila tudi ustanovljena strokovna skupina, katere vodja je prof. Beovićeva, ki je ves čas oziroma vsak dan so se predstavniki te skupine sestajali, razmišljali, organizirali, pretresali, kako bi bilo najbolje ravnati, da bi bilo v največjo korist naših državljanov, in seveda hkrati z mislijo, da se ohrani naše zdravstvo. Veste, da smo s strategijo, ki jo je ubrala stroka, želeli predvsem ubraniti naše zdravstvo, ki ga je pa ta epidemija zatekla zelo nepripravljenega ali pa celo obubožanega. Veste, da smo uspeli s temi ukrepi, ki so bili včasih resnično tudi zelo ostri, vendar pa epidemiološko, tudi strokovno medicinsko povsem utemeljeni.         Mene osebno, recimo, večkrat preseneti, ko ljudje razmišljajo, da je karantena politična odločitev. Karantena kot ta najstrožji ukrep omejitve prostega gibana ni politična odločitev, to je medicinsko utemeljena odločitev, pogojena tudi s tem, koliko časa bolezen traja. Tako karanteno poznamo pri vseh karantenskih nalezljivih boleznih, kar pa smo dejansko v Sloveniji pozabili tudi zato, ker smo pravzaprav zelo uspešno zajezili tuberkulozo, morda se kdo še spomni črnih koz, ki so bile tudi na ozemlju Jugoslavije konec 70. let, vendar pa k sreči takih bolezni v Evropi ni več toliko, nas je pa covid na njih spomnil.   Uspeli smo zadržati svoje intenzivne enote, da se ni sistem podrl. Strokovna skupina je takrat zelo hitro, agilno delovala, po eni strani smo imeli primarno zdravstvo, ki se je izredno hitro odzvalo, in smo bili v Evropi pravzaprav prvi, ki smo že na primarni ravni triažirali paciente covid – non covid. Tako je bila prva vstopna točka, prvi stik pacienta z zdravstvenim sistemom že triažiran. In potem tudi kar se tiče intenzivnih enot, so bile vzpostavljene linije bolnišnic, prva, druga in tretja linija; k sreči druge in tretje linije ni bilo sploh potrebno aktivirati, ker smo vsi skupaj, ne samo zdravstveni delavci, ampak tudi ljudje, uspeli z uspešnimi ukrepi in z upoštevanjem teh ukrepov stvar zajeziti.   Imate prav, vmes so bili ukrepi, ki bi se zdeli še pred nekaj meseci pravzaprav nezaslišani, od omejitve gibanja na občine do zaprtja šol, do nošnje mask. Vendar je šlo dejansko za izredne razmere, ravnali smo podobno, kot so ravnale druge države, ki so se s covidom uspešno spopadle; države, ki niso tako ravnale, se s covidom niso spopadle tako uspešno. Mislim, da je to danes tudi dokaj jasno.   Kar se tiče sproščanja ukrepov. Tako kot smo zaostrovali ukrepe, smo jih potem tudi sproščali, po podobni logiki, stopnjevano. Težko ocenjujemo, da je samo eden od ukrepov tisti, ki je pomemben. Veste, da gre za kumulativne učinke, in včasih en ukrep ne prinese toliko koristi, kot, recimo, prinesejo trije ukrepi skupaj in je učinek lahko celo zmnožek teh ukrepov; to pri medicini večkrat vidimo. Pri sproščanju smo se ravno tako orientirali na podlagi matematičnih modelov, ki so znanost in ki smo jih prejeli od različnih skupin, tudi iz splošne javnosti, v čemer jaz vidim dodano vrednost, ker je pravzaprav šlo za notranjo kontrolo, se pravi, ne samo od Inštituta Jožef Stefan, tudi od covid sledilnika, tudi z medicinskih fakultet, tudi z zdravstvenih fakultet. Skratka, na ta način smo lahko dobili informacije iz različnih zornih kotov in tako res utemeljeno tudi odločali o tem. Na NIJZ so ves čas spremljali, kaj se dogaja. Moram pa reči, da v bistvu vsi ti podatki ne bi bili tako natančni ali pa točni, če ne bi imeli od samega začetka pravilnega testiranja. Dejansko, naše mikrobiološko testiranje je bilo naš paradni konj. Če ste spremljali, v Italiji ali pa v Španiji so večkrat morali zamenjati različne mikrobiološke teste, ker niso bili zanesljivi, in nikoli niso čisto dobro vedeli, kaj njihovi podatki pomenijo. Pri nas smo od samega začetka imeli pravilne teste, PCR, tako so naši podatki, kar se tega testiranja tiče, ves čas bili zanesljivi in točni.   Kar se tiče NIJZ, spremljanja podatkov, seveda so spremljali te stvari. Pri sproščanju smo se pa orientirali glede na – to verjetno zdaj že vsi poznate – to število R, reproduktivno število, ki pove pravzaprav, koliko ljudi okuži eden. In veste, da ko je ta številka padla pod ena         oziroma celo nekaj tednov bila pod 1, bila okoli 0,7 smo začeli razmišljati o sproščanju in smo se za to odločili hkrati s tem varnostnim robom, da vidimo še bolj poostreno v štirinajstih dneh kaj se dogaja, da potem vstopi ta konec epidemije tudi uradno. Skratka, tukaj so bili čisto strokovni, javno dostopni podatki kar se tiče vrednosti R gibanja teh okužb so preverljivi, jih lahko preverite, pogledate in so stvari, mislim da, kar se tega tiče, povsem jasne.   Kar se tiče drugih stvari, pa seveda mislim, da cilj je bil ves čas varovanje javnega zdravja, ki seveda ne gre samo, kar se tiče pacientov, ampak je treba vključiti tudi širšo družbo in jaz mislim, da tukaj je tudi stroka sicer komunicirala dobro, verjetno pa bi lahko naredili, kar se tiče komunikacije, še več na tem področju, vendar ne pozabiti, s stroko komunicirati je izjemno zahtevno in tukaj se pač tudi strokovnjaki, zdravniki morajmo še marsičesa priučiti. Mene osebno bi zelo veselilo, če bi tudi v šolah, pravzaprav v tem času izkoristili to kovid epidemijo zato, da bi jo obdelali iz vseh vidikov, od razbiranja podatkov iz različnih formatov, od tega, da ljudje pravzaprav razumejo kaj pomeni linearna, kaj pomeni logaritmična skala, kako se čita podatke, kaj pomenijo določene znanstvene enačbe, kar ni tako enostavno, tudi nam ne, ampak vse mi zdi zelo pomembno. Zdaj pa mislim, da pravzaprav nekoga že dolgočasim, tako da, mislim da sem povedala vse kar sem imela za povedati, bom pa z veseljem se odzvala še na kakšno vprašanje.
Hvala lepa državna sekretarka. Jaz res prosim, da ko nekdo govori, da je mir, ker motite. Nobenemu ne bomo omejevali razprave, če bo nekdo govoril o vsebini.   Zdaj ima pa besedo predlagateljica. Izvolite.
Hvala. Ne bom dolga, bi bila zelo kratka, samo da malo usmerim razpravo. Mislim, da ste se kolega na koncu miza spraševala isto kot jaz, niste hotela biti, vsaj meni se je zdelo, nespoštljiva. Jaz sem vam prisluhnila, kar zanimivo, ste malo povzeli kaj se je dogajalo, pa tako, pa kako smo lahko pričakovali, da bo nekega dne bolezen neka prišla in vse to, niste pa odgovorili na ključno vprašanje današnje seje. Na kakšen način in s strani koga in s posvetovanjem s kom je bila sprejeta odločitev o preklicu epidemije, ne o sproščanju, o postopnem sproščanju ukrepov, itn., o preklicu epidemije. To je pač tema današnje seje in upam, da bomo v nadaljevanju rekli tudi kaj o tem bistvu.   Hvala.
Bi šli zdaj naprej z vabljenimi, pa bomo potem še z odgovori nadaljevali. Tako da, zdaj dajem besedo direktorju Nacionalnega inštituta za javno zdravje, gospodu Milanu Kreku. Izvolite, beseda je vaša.
Hvala lepa. Hvala lepa vašemu odboru. Mi je zelo prijetno, da ste dali to vprašanje, ker je to vprašanje, ki je v javnosti zelo dostikrat se postavlja in je tudi zelo težko odgovoriti, ker nekateri vztrajajo in vztrajajo s svojimi propozicijami.   Jaz mislim, da moramo začeti tam, kjer se je začelo. Zakaj smo mi sploh oklicali epidemijo? To je ključno. In zakaj je to ključno. Zato, da vemo zakaj jo potem bomo preklicali. No, in če, jaz vam osebno povem, jaz sem 12. marca zvečer napisal eno pismo mojim šefom v Ljubljani pa še nekaterim, da ocenjujemo Primorcu, da v tem trenutku ne obvladujemo več situacije z obstoječo strukturo, ki te imamo, to se pravi, rednimi bolnišničnimi programi, rednim delom epidemiologov, itn., da imamo težave pri opremi, itd., in smo takrat kolegi predlagali vodstvu v Ljubljani, da se okliče         epidemija, to pa zato, ker ko se razglasi epidemija, se aktivira državni program in potem stvari tečejo na drug način. Takrat, ko smo mi oklicali epidemijo, se je vse zdravstvo ponovno organiziralo. Nismo vzpostavili covid bolnice, tako rekoč, bom rekel covid oddelke, ker pri nas nismo imeli bolnišnic. Mimogrede povedano, v mariborsko kirurgijo smo ustavili in smo njeno intezivo dali za postelje te intenzive smo dali za potrebe covida. Tudi na Golniku je bilo isto in tako naprej, da vam ne razlagam. In zato smo v bistvu oklicali epidemijo, da smo lahko organizirali se na način, da se praktično vse strukture v državi mobilizirajo zato, da obvladamo epidemijo. To je ključna ugotovitev. In seveda smo potem videli, da je epidemija še vedno rastla, imeli smo več problemov, tudi vse več hospitalizacij, tudi mrtve in tako dalje, potem je pa prišlo do vrha te epidemije in tisti, ki smo spremljali tudi z modeliranjem, smo približno tudi predvideli kdaj in tam pri 1200, 1220, mislim, da smo začeli počasi iti v situacijo, ko smo imeli vse manj novih primerov na dan. Začelo nam je padati število postelj potrebnih, začelo je padati število intenzivnih postelj. Videli smo tudi, da je vse manj bilo vsak dan novih. Videli smo tudi, da je indeks, to se pravi delež novoodkritih na kumulativo prejšnjega dne padel pod štiri in to so bili vsi znaki že, ki so nam dokazovali, da se nam epidemija umirja. Mi smo na nacionalnem inštitutu dva do tri tedne, zdaj ne vem točno natančno kdaj imeli okroglo mizo, kjer je bila tudi sekretarka prisotna, kjer smo vsi strokovnjaki nacionalnega inštituta več ali manj tisti, ki smo se s tem ukvarjali, zastavili stvari po dveh plateh, ker vedno se gleda nacionalni inštitut kot epidemiologijo in smo jo nastavili tudi po plati socialne medicine, to se pravi družbenega odgovora na to epidemijo. Torej, mi smo že takrat ugotavljali, da epidemija taka kot je, ima tudi stranske posledice, ne samo pozitivne. Saj veste, ustavili so se nam pregledi, šola se je zaprla in tako naprej in smo že takrat, to se pravi tri tedne tako rekoč pred začetkom tega sklepa Vlade že razmišljali in tudi povedali na različnih sestankih, da bo treba počasi epidemijo ukinit. Kdaj smo pa prišli, ko smo pa prišli do točke, ko smo ugotovili, da lahko z obstoječo mrežo zdravstvenega sistema obvladujemo število obolelih in število okuženih in ko smo prišli do točke, ko smo ugotovili, da ne potrebujemo več pomoči ostalih, kot je Civilna zaščita in podobno, je nastopil čas, ko smo pač tudi na nekih predhodnih sestankih predlagali, da se razmišlja o ukinitvi epidemije. Status, bom rekel administrativni ukinitvi epidemije. Torej, točke oziroma ko ni več potrebno, da se vsa struktura družbena okrog tega vrti in da se začne sproščati. Takrat v tistem trenutku se je tudi postavilo temeljno vprašanje kako sproščati in na kakšen način sproščati. Predvsem zato, ker smo še vedno vedeli, da je virus noter in da imamo še vedno problem, da lahko se razširi. In moram reči, da od takrat naprej smo imeli izredno veliko komentarjev, bom rekel takih in drugačnih, ker je vsak hotel se prvi sprostiti, od fitnes klubov, do telovadnic in tako naprej. Mi smo mogli zelo, zelo dosledno spremljati to zadevo in počasi sproščati, seveda tiste stvari, ki so bile nujne         za življenje, kot je elektiva v zdravstvu, to se pravi, da so ljudje spet prišli lahko do svojega diabetologa, kardiologa in tako naprej in do vsega tega, kar smo potem tudi začeli sproščati v šolah in tako naprej. Moram reči, da pri tem kot smo imeli takrat, ko smo zapirali stvari zelo velik odpor, smo imeli tudi tako velik odpor pri odpiranju. In še bolj pri razumevanju raznoraznih zaščitnih elementov. Mi smo imeli seveda zelo velik problem tudi zato, ker smo hoteli, da se ljudje bolj zaščitijo, ker pri sproščanju smo imeli večje tveganje z okužbo kakor takrat, ko smo imeli zaprto družbo, ko smo imeli celo na občine, občine zaprte in se je mobilnost spustila celo za 50 in še več procentov. Torej, ko je nastopilo to, smo pač pričakovali, da bo prišlo tudi do odločitve Vlade, ki pa je v resnici na ljubo dejansko politična odločitev in ni strokovna odločitev in je tudi do te odločitve prišlo, takrat kot veste ta datum in včerajšnji dan je pravzaprav zaključek administrativne epidemije v slovenskem prostoru. Tako da mi seveda ne sedimo križem rok in se pripravljamo tudi za ta efekt sproščanja, hkrati pa se že pripravljamo tudi za eventualni drugi val. Naj pripomnim to sledečo zadevo, ki je zelo pomembna. Imel sem razgovor s kolegom iz Črne gore, ki ima šesto pa še nekaj tisoč prebivalcev in imajo 59 epidemiologov. 59. Slovenija jih ima 27. Rad bi vam povedal, da je bila Slovenija ob začetku epidemije izredno slabo opremljena z epidemiološko službo in da je ta epidemiološka služba dala vse napore. Kolegi so delali tudi po 24 ur, vendar več kot toliko nismo mogli naredit, zato je bila tudi razglasitev epidemije nujna. V tem trenutku skušamo s hitrimi potezami dodatno dobiti kadre znotraj sistema in se na ta način pripravljamo na drugi val, da bi ga bolj učinkovito obvladali. Ali bo drugi val prišel ali ne bo, to je zdaj lahko vprašanje, lahko je odgovor da, je pa manj verjetno odgovor ne. Torej, glede na situacijo kakršna je trenutno v svetu, gledate recimo Južna Amerika in tako naprej, izredno slabo, Združene države izredno slabo, tudi v nekaterih državah Evrope slabo, zato imamo – zdaj mi pa se odpiramo tudi na mejah, kajti moramo se odpirati na mejah, saj smo majhna ekonomija. Zelo težko bomo preživeli samo znotraj države. Torej je tudi tukaj izredno pomembno kako se odpiramo navzven, kakšna je kontrola na mejah in tako naprej in dobimo tudi dostikrat kakšne lekcije, da preveč zapiramo ali odpiramo meje. Torej ena ključnih nalog v tem, kot ste že rekli po tej epidemiji, je kontrola na mejah in imeti zelo dober način, da nam ne pridejo noter pozitivni ljudje. Če pa že pridejo, da gredo pa preko karantene in da jim tam lovimo in jih izoliramo in tako naprej. Torej naloge, ki jih imamo pred sabo, so, bi rekel – mogoče bi rekel tako; zdaj ko gledam nazaj, je bilo lažje zapreti državo kot jo pa odpret. In je v tem trenutku se mi trudimo na vse načine, da bi vzpostavili popolno delovanje zdravstvenega sistema, ker boste verjetno me povabili čez kakšen mesec ali več glede čakalnih dob in podobnih problemov, kar se nam lahko zapleta in zato, ravno zaradi tega, ker so vse te stvari tako povezane, je bilo prav, da smo v trenutku, ko je se pokazala varianta, da sprostimo epidemijo, da jo ustavimo in da se vrnemo nazaj na relativno normalno življenjsko, bom rekel delo,         (Nadaljevanje) da to čim prej naredimo, tudi iz razloga, ker na ta način tudi zmanjšujemo minus v bruto nacionalnem dohodku. Gre za to, da je treba pogledati zadevo celostno in mi kot javno zdravstveni zavod in kot socialna medicina javno zdravje mi ne gledamo samo bolezni. Mi gledamo tudi dobrobit ljudi, njihovo, bom rekel, neenakost in neenakost v času epidemije je bila velika in skušamo to enakost dostopa do zdravstva zmanjšati in v tem kontekstu je tudi, bom rekel, sprejem odločitve, da se ta epidemija konča na pravem mestu ob pravem času in je samo v dobro te države. Da je temu tako je tudi, podatki jasno govorijo, mi imamo sedaj že četrti dan negativo v, koliko sem izračunal, da v zadnjem mesecu nismo imeli 12 ali 13 negativnih, to se pravi, brez pozitivnih oseb in tam, ne vem koliko, osem ali devet, po eno. Torej, dejansko obvladujemo situacijo. Smo v dobri koži. Smo ena najboljših držav, ne samo v Evropi, tudi v svetu. To ni nastalo samo po sebi. Je nastalo z velikim odrekanjem vsega prebivalstva Slovenije in tudi posameznih strokovnih krogov, predvsem tukaj mislim zdravstva, ki je moralo v prvi bojni liniji pač delati z najbolj občutljivimi ljudmi. Jaz upam, da sem vam sedaj odgovoril na tisto, kar ste me vprašali. Mi seveda tudi redno spremljamo s temi modelarji, vsak ima pač svoj pristop, kar je dobro. In trenutno nam tudi na modelarskem področju kaže dobro. Vendar vam pa povem, če bi se R, ki je sedaj tam 0,35, šel na 1 ali več, imamo lahko zelo zelo hude zadeve. In seveda se nič ne domišljam, da nam morda pri hudi epidemiji, ki bi šla spet ponovno notri, da ne bi zaprosili države za ponovno, bom rekel, karanteno, če lahko temu rečem, cele države. Vendar sedaj v tem trenutku se pripravljamo predvsem, da bomo zapirali posamezne inštitucije. Recimo, če bomo imeli v neki šoli večje število okuženih in bomo presodili, da je potrebno, bomo tisto šolo tudi zaprli in, bom rekel, učence dali v karanteno, tisti, ki bodo relativno zdravi. Tisti, ki bodo bolni bodo šli na zdravljenje. Isto se bo zgodilo tudi s kakšnim podjetjem. In razmišljamo tudi o tem, da preden zapremo državo zapremo tudi kakšno občino ali manjšo skupnost ali upravno enoto karkoli. Torej, v tem trenutku spremljamo situacijo. Trenutno je še vedno dobra. V primerjavi s sosedi odlična. In tudi moram reči, z bilateralnimi odnosi s Hrvaško smo dogovorili nek princip izmenjave ljudi na meji in tako naprej. To pa smo naredili zato, ker je epidemiološko sta obe državi približno dosti blizu in računamo, da ne bi bila trenutno velika težava pri izmenjavi ljudi. Ampak lahko se nam pa tudi zgodi, da bo prišlo v turistični sezoni tudi do kakšnega vdora virusa ali na Hrvaško ali Slovenijo. In takrat bomo morali pač ukrepati. Kako bomo ukrepali bo pa odvisno od stanja, situacije in trenutnega stanja in razpoloženja. Še eno stvar bi vam rad povedal. Poleg številke, bom rekel, epidemiologov, ki je, bom rekel, izredno skromna, imamo tudi zelo skromno število ekip, ki so sposobne intenzivne terapije v slovenskem prostoru. Zato tudi če imam še         toliko respiratorjev, je velik problem kdo bo te respiratorje tudi upravljal in to na način, ki bo pač evropski medicini primeren. In to ni veliko, številka se giblje nekaj čez sto. Torej imamo tudi kapacitete majhne, zato tudi te bom rekel strokovne kapacitete in posteljne kapacitete majhne, zato moramo biti zelo pozorni in pravi čas ukrepat, da se nam ne razširi preko meja, ko mi ne bomo mogli več obvladovati situacije, zato je seveda pomislek Lejkotove in ostalih, ki so pač dajali svoje mnenje, utemeljen, ker so vse klinične zdravnice in jih je seveda strah, ker imamo mi malo postelj, ker imamo majhne kapacitete in se zelo hitro lahko zapolnijo in to je tisto, kar moramo pri vsem tem načrtovanju v naprej imeti na mizi in razmišljati o tem kako bomo te stvari peljali. In predvsem zelo izkoristiti ta čas v katerem smo zdaj, ko je nekako zatišje, da »porihtamo« stvari in da skušamo čim bolj se pripraviti na ta drugi val, ki ga nekateri načrtujejo za jesen, zimo. Seveda pa je še to treba povedati, da problem pri temu virusu je sledeč, da nimamo ne cepiva, ne pravega zdravila in da je iz tega vidika zelo velik problem kako obvladovati, ker nimamo teh glavnih orožij. Edino orožje, ki nam je, je pravzaprav izolacija, karantena, hospitalizacija in permanentna kontrola in sprejemanje zelo hitrih in striktnih ukrepov. In še ena zadeva je problematična, to je to, kar se dogaja danes, bomo videli šele čez trinajst dni, tako da je ta zamik tudi zelo pomemben. Tako, jaz sem vam skušal na hitro pa upam, da sem tudi predlagateljici odgovoril zakaj se epidemija začasno pač ustavlja in sem ji tudi verjetno odgovoril kdaj se bo ponovno odprla, če bo potrebno. To je tako.  Hvala lepa.    PREDSEDNICA ANJA BAH ŽIBERT: Hvala lepa.  Zdaj pa dajem besedo predsednici Zdravniške zbornice Slovenije, dr. Zdenki Čebašek Travnik.  Izvolite.    DR. ZDENKA ČEBAŠEK TRAVNIK: Hvala za pomoč. Spoštovana gospa predsednica odbora, spoštovane gospe poslanke in gospodje poslanci, spoštovana gospa državna sekretarka in spoštovani direktor NIJZ!  Predno vam bom prebrala to, kar sem si med minulim vikendom pripravila, bi vam rada prebrala e-mail od danes. Tako se glasi »Spoštovana, pišem iz ogorčenja in morda bi bilo potrebno začeti debato na temo podajanja dejanskih podatkov, ki nam jih podajajo pacienti, ko jih pokličemo na preglede. Ravnokar smo telefonsko odklonili pacientko, ki kiha in ji podali navodila, da pokliče osebnega zdravnika. Pacientka je dejala, da ji je žal, da nam je ta podatek zaupala. Očitno smo zdravstveni delavci na milost in nemilost prepuščeni poštenosti ali nepoštenosti pacientov, ki v duhu samo da pridem prej na vrsto, tudi zamolčijo določena dejstva. Upam, da tega ne bo vse več in predvsem upam, da se bo ob ponovnem zagonu bolezni oziroma epidemije ne bo kazalo s prstom samo na zdravstvene delavce oziroma na eventualne nezadostne zaščitne ukrepe po ambulantah, ki bodo morale biti štirinajst dni ali pa morda tudi dalj časa zaprte zaradi suma na covid ali celo bolezni same v ambulanti. Tudi zdravstveni delavci si zaslužimo enako varno obravnavo kot pacienti, mar ne.« To je samo za ilustracijo kakšna sporočila dobivam od kolegov, ki se pač v času, ki je od danes         naprej zunaj uradne epidemije srečujejo pri svojem delu. Torej uraden zaključek je seveda določen z današnjim dnem, kako se bo pa stvar razvijala, smo pa že slišali od prejšnjih sogovorcev. Jaz moram priznati, da poskušam razumeti smisel in namen današnje seje odbora, ampak tako kot se pogovarjam s kolegi, je videti kot da gre za igro moči med opozicijo in koalicijo in to poznamo še iz časov, ko so bile stranke udeležene v drugačnih kombinacijah oziroma koalicija. In kaj smo ali ste s tem pridobili? Zdravniki bi si želeli, da bi vi poslanci imeli neko distanco do družbenih sistemov kot so šolstvo, sodstvo, zdravstvo. In zdaj se nam dogaja, da spet na hrbtih zdravnikov in bolnikov se dogaja neko politično dogajanje. Čakalne dobe se s tem prav nič ne skrajšujejo. O tem kako se pripraviti na morebitni drugi val, bi se morali pogovarjati danes. Kot sem že večkrat povedala, je Zdravniška zbornica Slovenije, ki jo vodim, politično nevtralna, kar se nenazadnje kaže tudi v tem, da je odnos politike do zbornice ostal praktično enak ali pa zelo podoben, neglede na menjave ministrov ali vlad. Ministrstvu ni dosti mar za naše znanje, ne za vire s katerimi razpolagamo, razen za seznam vseh članov zbornice, ki ga pa mi nismo želeli izročiti, smo pa v zameno ponudili redno in sprotno obveščanje članov po vseh informacijskih kanalih zbornice. In to obveščanje smo izvajali brez kakršnegakoli posebnega dogovora. Poglejte, zdaj se nam maščujejo stvari iz preteklosti. Ministrstvo je želelo od nas dobiti seznam zdravnikov zasebnikov. Tega seznama, da bi njih obveščali, tega seznama zbornica od leta 2018 nima več, saj nam ga je vzel Zakon o zdravstveni dejavnosti, pod vodstvom tedanje koalicije. Register imajo na ministrstvu, ampak ne vem, če ga znajo uporabljati in velika škoda je, da politika Zdravniške zbornice, ki združuje več kot 11 tisoč članov, se pravi zdravnikov in zobozdravnikov, kjer je skoncentrirano največ strokovnih izkušenj v zdravstvu, ni povabila k sodelovanju praktično v nobenem koraku. Na naše pobude in vprašanja praviloma nismo dobili odgovora, če seveda odštejem tiste odgovore od Vlade, ki so nas usmerjali nazaj na Ministrstvo za zdravje ali pa na NIJZ. Epidemija covid19 je zdaj uradno mimo. Mislim, da ste opazili, da v času trajanja epidemije v javnosti kljub vsemu navedenemu nismo kritizirali delovanja Vlade in še posebej ne Ministrstva za zdravje. Vendar nismo le od daleč opazovali dogajanja, temveč pošiljali številna vprašanja in pobude na Vlado, Ministrstvo za zdravje, NIJZ, ZZZS, JAZMP, TIRS in druge državne organe, od katerih smo pričakovali odgovore oziroma pomoč, vse povezano z aktualnimi razmerami v času epidemije. Tako na primer še vedno ne vemo na kakšen način so bili izbrani razni koordinatorji, pa to kolege zdravnike, člane zbornice zanima. Kakšna navodila so ti koordinatorji dobili in kdo jih je pripravil, kakšni so bili kriteriji za razdeljevanje osebne varovalne opreme in kako je bilo razdeljevanje izvedeno. Spet na podlagi pisem naših članov. Zakaj v celotnem dogajanju ni bilo omogočeno sodelovanje zasebnikov, čeprav so večkrat neposredno pa tudi v javnosti ponujali svojo strokovno in zobozdravniško pomoč in tudi prostore. Prav tako ne razumemo, da je Ministrstvo za zdravje s tako lahko prepustilo naročanje in razdeljevanje opreme drugim ministrstvom. Sprašujemo se in to mene sprašujejo kolegi, ali so tam res tako nesposobni ali pa so bili v ozadju drugi interesi. Zdravniška zbornica je tako lahko analizirala razmere le na podlagi slišanega s strani članov, ki so se nam ves čas oglašali. V mesecu aprilu sem dobila čez 2 tisoč mailov in seveda tudi na vse odgovorila, tako da si lahko predstavljate kakšna množica informacij je to. Naredili smo tudi anketo med članstvom in vse te informacije         smo imeli, tudi objavljali, ampak to nikogar ni zanimalo. Ko se je zapletlo pri nabavi ventilatorjev in razdelitvi / nerazumljivo/ so vprašanja medijev prišla tudi do nas. Zakaj so bila mnenja in izjave zdravnikov glede ventilatorjev tako različna? Ne vemo. Ker za ocenjevanje vemo samo iz medijev, zdravniška zbornica pa lahko poda strokovno mnenje le na podlagi dejstev, ki izhajajo iz dokumentacije in ker nam uradna dokumentacija ni bila dostopna, nam tudi vsa dejstva iz dogajanj v domovih za starejše še niso znana. Zato se tudi nismo oglasili glede obtožb iz znanega slovenskega medija, saj še zbiramo podatke, ko jih bomo dobili dovolj, bomo pripravili še našo izjavo, ampak vrnimo se nazaj k epidemiji, ki je medicinska stroka, ki jo najbolje razumemo skozi številke in občutimo skozi ukrepe javnega zdravja, to je bilo s strani prejšnjih govorcev zelo lepo razloženo. Ukrepe predlaga stroka na podlagi številk, sprejme pa jih politika, ki ima edina tudi ustrezno moč, da jih uresniči oziroma zahteva o uresničevanju ukrepov. Zdaj pa poglejmo številke. Številke nam bolj jasno povedo to kar bi bilo brez njih nevidno. V zdravniški zbornici smo naredili primerjavo podatkov iz javnih objav. Zanimalo nas je koliko je bilo okuženih v skupini prebivalcev, ki to skupino tvorijo zaposleni v zdravstvu, zaposleni v DSO in oboleli v DSO. Številke nam povedo, da je bilo dne 14. aprila od 1220 okuženih v tej druženi skupini 579 ljudi ali 47 % vseh potrjenih okužb. 10 dni kasneje je ta populacija bila zastopana v več kot polovici primerov prepoznane okužbe in tako je ostalo vse do 14. maja, ko je ta delež znašal že 52 % vseh okužb. Ali še malo drugače. Od vseh okuženih oseb v Sloveniji je 30 % od vseh teh zaposlenih v zdravstvu in domovih za stre ješe občane. V zbornici smo večkrat brez vsakega uspeha poskušali priti do številk, ki so za nas prav tako pomembne, koliko je bil okuženih zdravstvenih delavcev po posameznih poklicnih skupinah in po lokaciji njihovih delovnih mest. Izjava vladnega govorca in še nekaterih drugih, da se vsi zdravstveni delavci niso okužili na delovnem mestu, je neresna in zavajajoča. Podatki so po našem mnenju bili znani, a so jih odgovorni prikrivali, kajti povedati bi morali tudi, da je do teh okužb prišlo ali zaradi pomanjkanja osebne varovalne opreme ali zaradi neznanja zdravstvenih delavcev. To slednje je mogoče a bolj malo verjetno, še posebej, če vemo, da so dobro organizirani zaposleni na intenzivnem oddelku infekcijske klinike in zobozdravniki v vstopnih točkah za nujne primere po do sedaj znanih podatkih preživeli brez okužbe na delovnem mestu, torej tam kjer je bila osebna varovalna oprema dostopna v pravi meri okužb med zaposlenimi ni bilo. Pričakujem, da se bo Odbor za zdravstvo Državnega zbora ukvarjal tudi z vprašanjem zdravljenja stanovalcev v DSO, ki so bili okuženi. Zato je pomembno vedeti kako je okužba prišla do njih, saj je v domovih od 6. marca dalje veljala popolna prepoved obiskov, v domove so tako prihajali samo zaposleni. Prav tako je treba vedeti, da prostovoljno testiranje na SARS COVID 2 niti za zdravstvene delavce ni bilo omogočeno. To vprašanje smo večkrat postavili tako strokovni oziroma svetovalni skupini kot NIJZ kot ministrstvu, pa so nam pojasnjevali, da to niso primer, pa da ni denarja, pa da ne morejo, skratka tega tako imenovanega preventivnega testiranja za zdravstvene delavce ni bilo mogoče izvajati tudi ne kot samoplačniška preiskava, ker vemo, da ni tako dolgo kar je samoplačniška preiskava bila omogočena. Nekateri domovi so v minulem epidemijskem valu bili žarišča epidemij in pričakovati je, da bo tako tudi v prihodnje,         če se protokoli ne bodo spremenili. Epidemije je uradno konec. Bolj točno, za nami je uradna razglasitev konca tega vala epidemije, kar je na podlagi številk po znanih javnosti upravičeno, in tukaj se moram z direktorjem NIJZ popolnoma strinjati, ampak večina ljudi ostaja vsaj delno zaskrbljenih, a hkrati zadovoljnih, da se lahko začnejo vrati k življenju kot smo ga poznali prej. Zdravniška zbornica in jaz v njenem imenu opozarjamo, da je zdaj napočil čas za temeljite analize, ko bomo najprej v strokovnih krogih, potem pa še v javnosti, lahko povedali kaj šlo narobe in kaj moramo narediti in pripraviti ali popraviti, da nam v naslednjem valu lažje. Zdravniška zbornica je 24. 2., se pravi 24. februarja takratnemu ministru za zdravje poslala 8 vprašanj in o teh 8-ih vprašanih smo že govorili tudi na tem odboru. In čeprav je epidemije konec, vseh odgovorov še nismo dobili. Če sedanji minister meni, da zdravniška zbornica odgovorov na postavljena vprašanja ne potrebuje, pa jih potrebuje širša javnost in verjamem, da tudi vi spoštovane poslanke in poslanci. Verjamem, da se številni želijo zahvaliti zdravstvenim delavcem in vsem drugim, ki so skupaj z nami svoje delo med epidemijo odlično opravili. Prav je, da se to pove, a hkrati je treba povedati, da s takšnimi akcijami ne moremo zagotoviti tega kar zdravstvo že v normalnih časih, še posebej pa v času epidemije potrebuje veliko bolj. Dobre delovne razmere, dovolj zaposlenih in primerno plačilo. Da iz ust zaposlenih in slabo nagrajenih delavcev ne bo slišati »ne ploskajte nam več«. Hvala.
Predsendica Anja Bah Žibert
Hvala lepa za besedo tudi vam. Zdaj, nekaj na to temo kar ste govorili je že bilo sej, tako, da smo tudi vmes razpravljali, to se mi zdi prav, da to povem. Zdaj pa dajem besedo predlagateljici gospe Maši Kociper.
Jaz bom zdaj še to povedala, potem pa dala kolegom besedo, ne se bati, ne bom se kar naprej javljala, ampak se mi zdi, da se je pa treba odzvati na ta dva zadnja izvajanja. Gospodu Kreku se zahvaljujem za vaše izvajanje, ki je šlo točno v smeri sklica te seje, zato se nam je predlagateljem ne samo SAB, ampak tudi LMŠ in Levici zdelo primerno, da se o teh stvareh pogovarjamo in vi ste točno na to odgovorili. Kar zadeva zadnjo izvajanje gospe predsednice zdravniške zbornice, jaz upam, da nam ne odvzemate poslancem pravice, da se tukaj v hramu demokracije pogovarjamo o pomembnih družbenih vprašanjih. To je prostor družbenega dialoga in tako kot smo se že pogovarjali o dogajanju domovih za ostarele in o številnih drugih aktualnih temah, tako se pogovarjamo danes tudi o tej, glede na vaš komentar o smiselnosti te seje. Jaz imam en kup pisem ljudi, ki so se obrnili na nas, ki se zatekajo v neke zelo čudne teorije zarote. Jaz vam lahko preberem tako kot ste vi brali pismo zdravnice, pismo ene gospe, ene upokojenke, ki je prepričana, da je ta prekinitev epidemije od danes na jutri, dokazala, da gre za teorijo zarote, ki je očitno svetovna ne samo slovenska, kajti, če bi bilo res kaj na tem, ne bi epidemije preklicali od danes na jutri, to je eno pismo, veliko več pa je bilo vprašanj glede na to, da sta dve glavni govorki te epidemije dr. Beović in dr. Sočanova, ki se je tudi ogromno pojavljala, dan pred razglasitvijo konca epidemije povedale, in to sem prej prebrala, da je treba počakati še 14 dni od sproščanja ukrepov, da bomo videli kje smo, je to vprašanje vsaj za del populacije in očitno tudi del poslancev, povsem relevantno. Tako, da ta seja po moje ne more škoditi, imeli ste pa tudi vi priliko en kup frustracij zdravniških tukaj prebrati, ki jih mora ministrstvo drugače ne bi imelo možnosti slišati. Tako, da poslanci in sprejemamo zakone in imamo možnost sklicevanja takšnih sej, kjer se o teh stvareh pogovarjamo. Druga stvar, ki se zastavlja je, ali je bila         pač prekinitev epidemije res samo zato na tisti dan zaradi tega, da se ne bi avtomatično podaljšale pravice iz javnih sredstev, ki so pač po zakonu pripadale v temo epidemijo. To je gotovo eden od razlogov, ampak v tem kontekstu nas zanima kakšna pa je tukaj avtonomija stroke. Mi smo tukaj branimo stroko pravzaprav poslanci. Ali je tukaj avtonomija stroke dovolj velika, da je stroka bila tista, ki je imela dovolj veliko besedo, da je povedala ali je res čas, da se ta epidemija prekliče in to je odgovarjal tudi gospod Krek. Ker jaz se zavedam, mi smo opozicija, nismo Vlada, ampak politični pritiski in pritiski javnosti, da se stvari zaključijo, da se posamezni ukrepi ukinejo, so bili veliki. Ampak neka odgovorna Vlada mora tukaj skozi iskati ravnovesje med tem kar govori in zahteva stroka, zdravniki in tem, kar se dogaja v družbi, kar pričakujejo ljudje in tako naprej in to je zahtevno delo. Kar pa mi nočemo kot družba in jaz osebno kot poslanka, pa je, da bi se ves trud in vse kar so zdravniki nam rekli, da je treba upoštevati in tako naprej, zaradi narobnih razlogov pa potem prekinilo in bi nam ta drugi krog sledil prehitro in samo to je tema tega danes pogovora in upam, da bomo v to smer tudi nadaljevali.   Hvala lepa.    PREDSEDNICA ANJA BAH ŽIBERT: Hvala lepa.  Zdaj ima pa besedo prvi razpravljavec, kajti z vabljenimi kot prej sem povedala, smo zaključili, tako da zdaj dobijo besedo poslanci in poslanke. Najprej se je k besedi javil Franc Trček.   Izvolite.    DR. FRANC TRČEK (PS SD): Hvala lepa za besedo, predsedujoča. Ne bom kratek, bom pa upam bil koncizen. Zdaj pri Socialnih demokratih se nismo pod ta sklic podpisali delno tudi zaradi tega, ker mislim, da moramo tudi sklice malo manj v roku »hitrsko« podpisovati in ubesedovati. Čisto za uvod, dokler mi kdo znanstveno ne dokaže nasprotno, še vedno obstaja dejstvo, da virusi so politično neopredeljeni. Niso ne levi, ne desni, ne polni center, ne prazni center. Strinjam se s predsednico Zdravniške stanovske organizacije, gospo Čebašek Travnik, da pač ja, politika bi morala misliti odgovorno nasploh, ne da do nekih ključnih družbenih sistemov, ampak ko se tega dotaknem, ne morem mimo tega, da sem sedel v kakšnih preiskovalkah, sedel sem tudi v tisti preiskovalki otroška srčka, a veste in mi imamo tu v bistvu Zdravniško zbornico Slovenije, imamo Zbornico-zvezo zdravstvene nege, imamo kakšne sindikate še na tem področju, imamo Nacionalni inštitut za javno zdravje, imamo zdravstveno blagajno ZZZS, imamo resorno ministrstvo. Imamo seveda Vlado in Vlade in imamo Državni zbor, Državni svet. Zdaj kakorkoli že obračam, zelo pogosto se zgodi, da gre navsezadnje za neke kolege, pa ne leti to direktno na vas, gospa Čebašek Travnik, ki so/ste skupaj študirali na faksu, leta preživeli skupaj, leta na specializacijah gor, dol in pol se nekako ne znajo kot bi rekli Prekmurci »zgučat«. Skratka tudi to je politika, kot bi rekel moj pokojni profesor Adolf Bibič, v širšem smislu. Mi nimamo težave s politiko v ožjem smislu, če hočete Državni zbor, koalicija opozicija, Vlada, gor, dol, ampak tudi če hočete s politiko resorja ali polja zdravstva in zdravja in tudi tu se bo treba naučit komunicirat. Zdaj jaz moram reči, da sem zelo pod vtisom sobotnega razmisleka, zame najboljšega slovenskega političnega analitika, nekoč je bil mladi up SDS-a, kaj je že, Luka, Luka, Luka Lisjak Gabrijelčič, ki je nekako primerjal Slovenijo in Španijo in ja, jaz osebno mislim, da mi moramo po osemdesetih letih zaključiti državljansko vojno. Janšizem je v bistvu državljanska vojna. Veste, to ima nastavek v političnem boju druge polovice 19. stoletja, mi pa zdaj 150 let skoraj še vedno drajsamo to zgodbo in se nismo sposobni med sabo zmeniti več skoraj nič. To je neko.         To je neko dejstvo, ampak za kdaj drugič. Zdaj če grem zelo po vrsti – ja, Zdravniška zbornica Slovenija s katero moram reči, da sem imel zelo dobre odnose, tudi s temi drugimi akterji kot predsedujoči tega odbora, za časa 13. Vlade je 24. 2. dala ta nek javni poziv z vrsto vprašanj. Zdi se mi, da smo mi imeli odbor potem 25. februarja, ki na ta vprašanja niso bila odgovorjena. Zdaj če januarja mi mogoče še ni bilo jasno a se nam bo to zgodilo ali ne, mi je bilo v začetku februarja že zelo jasno. Pa kakšne zadeve bi verjetno moral na zaprtem delu seje govorit o stanju na Kitajskem, o stanju v Italiji in še kje. Lahko odkrito povem, da so mi zdravniki pošiljali tudi te njihove interne maile, ki so jih dobivali od kolegov, tako naših državljank in državljanov, ki so delali v tujini, kot kakih kolegov, ki so jih seveda v svojih omrežjih prečenjih skozi življenje srečali v tujini in tista zadeva je bila zaskrbljujoča, zato nekako tudi v dogovoru takrat s sopredsedujočo in sopredsedujočim odbora sem nekako na tem insistiral. Takrat sem nekako dobival neke tako pomisleke, pa lahko rečem in takratnega PV-ja in resornega ministra in še koga, da sem pod nekim prevelikim vplivom Zdravniške zbornice Slovenije, da so me doktorji kupili in tako naprej. Da o tem, kak kažin je ratal v bajti, ko sem hotel, dejansko tudi izvedel, povabil veleposlanico in veleposlanika. Veleposlanik Italije je takrat prišel, če se spomnite. Določen del opozicije se je takrat tako sramotno vedel, da me je še vedno v sled tega sram. To je samo neko ozadje. Zdaj predlagateljica je govorila kaj brani. Jaz v Državnem zboru in dokler bom politik, branim predvsem tri zadeve. Branim avtonomijo mišljenja, branim politiko kot javno rabo uma in branim ustavnost parlamentarne demokracije. To branim in bom vedno branil, ne glede na to v kateri poslanski skupini bom in bom seveda vedno mislil z lastno glavo, saj druge nimam. Zdaj vsa ta zgodba, vsa ta »halabuka« okrog epidemije, v veliki meri stoji in pade – nisem kar tako omenil to državljansko vojno pa Luko Lisjaka Gabrijelčiča. Pade na komunikaciji, ta epidemija je bila radikalno napačno komunicirana do državljank in državljanov, pa tudi do strok. a veste, saj mi smo imeli tisti neki prehod in zdaj ni izgovor kaj je bilo prej, kaj je bilo pozneje, a veste, v takih zadevah ne vem, če vlečem metaforo če bajta gori, verjetno se gasilci tam ne kregajo pol. Pa en ima slabšo opremo, drugi ima boljšo opremo, ampak prideš in imaš tam nekoga, ki je tako umirjen in tako narejen kot je gospod Šestan in oddelaš svoje. Mi smo imeli pa prehod iz ene Vlade v drugo. Dajmo se najprej skregat z NIJZ-jem, pol dajmo it v neke zamenjave, z vsem dolžnim spoštovanjem do vas, gospod Krek, jaz bi takrat pričakoval, če je bilo že potrebno menjat, da bi kakega epidemiologa ali epidemiologinjo nastavili, tudi kot nek »statement« do državljank in državljanov in verjetno nekako ukinjanje epidemije kot se to zdaj dogaja na nek način, ker bi se pa lahko malo zgledovali po Špancih in še komu. Ker si imel v naprej napovedano nek kaskadni pristop ukinjanja, izhajajoč iz nekega modeliranja, ko bo to in to, bomo naredili to in to. Ko bo to in to, bomo naredili to in to. Pa jaz vsak dan, ko pridem v Državni zbor, moram zdaj vprašat – a moram te maske nosit ali jih ne rabim nosit, gor pa dol, pa samo to telovadbo delamo iz mask, ki jo rada koalicija opoziciji očita, ampak vam bom nekaj rekel; osnovna je higiena rok. Jaz glih kolegice na zasledujem po wc-jih po Državnem zboru ampak kolikor sem opazoval kolege zadnje dva meseca, pravilno si zna roke prat kolega Jože, ki mu je žena zdravnica, pa jaz. Jani, tebe nisem zasledoval, si medicinski brat, upam, da mi ne         zameriš verjetno še ti. Potem se pa počasi že neha. Pa ni izgovor, da mi zdaj hitimo, da si tisto minuto časa ne vzameš. V glavi si zamisli najljubši refren, trikrat ga zapoj in si pravilno operi roke. Tudi s tem se moramo ukvarjati. Ampak da mi tam poslušamo nekega Kacina, ki ga je res čas povozil, pa so to povedali strokovnjaki za komuniciranje, ne jaz, nisem si jaz tega »naglumil«. Saj imamo v tej Sloveniji ljudi v starosti od 30 do 40 let, ki so dobre šole končali, tudi malo brez Mojce Mavec bili v tujini, ki znajo pravilno komunicirati. Ne da gledam jaz tam nekega deda, ki mi fantazira, naj knjige tako zračim, kot on zrači gvante - pa prosim vas lepo! -, pa za to dobi tri jurje plače. Mislim, čakajte, no, iz koga se mi norca delamo. Potem je tudi ta problem pri nas – in to je še vedno neka državljanska vojna -, neke notranje zamere znotraj strok, pa nekdo mogoče v življenju ni, pa zdaj rad bi, gor in dol… Stroke bi morale iti v nek »lock down« pa se skregati za zaprtimi vrati, vključno s hudičevimi advokati, alternativnimi mnenji, tudi teorijami zarote, gor in dol. In potem seveda imeti »zgučane« zadeve in priti in imeti nekega dosti drugače usposobljenega uradnega komunikatorja. Veste, to je v bistvu bil nek ključen problem, ko se ljudem že počasi keglja. Pa zdaj bomo to epidemijo zaprli, kratko bodo potegnili espejevci, mikro pa majhna podjetja, ki predstavljajo večino v tej državi, ne tudi po dobičkih, zaradi tega, ker premalo mislimo grozdenje, ali bodo imeli par mesecev izpada finančnih tokov. Zdaj upam, da kolega ne bo znorel, da boš rekel, si direktor, pa se ti tega ne da poslušati. Jaz že 30 let vem, da so blazno pomembni finančni tokovi; neki slovenski direktorji pa menedžerji so to mogoče deset let nazaj pogruntali šele.   Potem ste imeli še določene pritiske. Moramo se tudi odkrito pogovarjati, vrh RKC je pritiskal in potem se je cerkve odprlo. Otrok ne more iti v šolo, lahko gre v cerkev. Okej. Dober dan!   Potem pravite, da gre za politične nestrokovne odločitve. Pa čakajte, v 21. stoletju živimo, tudi politične odločitve morajo biti strokovne. Kakšne pa so, ali jih malo, ne vem, nabajamo tu, gremo čez cesto na kavo, neko tortico pojemo, pa nekaj »naglumimo«. In zakonodaja je zelo jasna. Imamo Nacionalni inštitut za javno zdravje, imamo tam epidemiologov, kolikor jih imamo, lahko bi jih imeli več. Oni pripravijo strokovne podlage, pripravijo tudi scenaristiko in potem, seveda, kajne, Vlada nekaj premisli, imamo resorno ministrstvo in resorni minister v skladu z zakonodajo podpiše režim, kakšen bo. Že tu se je zgodilo prejudiciranje s to Vlado, da ni podpisal gospod Gantar, ampak je podpisal predsednik Vlade.   Potem je nekdo ubesedoval o modeliranju. Gospod Krek, vi ste rekli, kajne. Pač, govorite kot uradni ubesedovalec NIJZ, ne leti na vas osebno, »vsak ima svoj pristop, svoj model.« Čakajte, to ne gre tako. A veste, določeni slovenski jadralci, ena boljših zgodb, so jadrali čez Atlantik, v obliki regate, kjer vmes ne smeš imeti komunikacij in potrebuješ zelo dober metrološki model. Ne vem, če ne veste, slovenski metrologi so eni najboljših za to, začenši z Aladinom in tako naprej. In, seveda, imaš neko zelo dobro modeliranje, če greš čez Atlantik, kakšni bodo tokovi, kakšen bo veter in tako naprej. Verjetno je neka epidemija še bolj resna zadeva kot lastniki Sis Capea, ko so jadrali čez. Verjetno moramo tu potem razmisliti in uporabljati najbolj natančen, najbolj pravilno prediktabilen model; znajo kaj takega tudi v Mariboru narediti, ne le v Ljubljani. Verjetno se je potem treba tudi v jezik ugrizniti, ko so določeni zdravniki s kar dolgo kilometrino malo tako preveč strašili javnost.         Zdaj je bilo tudi nekaj zelo lepega povedano. Saj smo vedeli, kajne, ekip za intenzivo je toliko pa toliko, sto pa še malo več, za delo s tako imenovanimi predihovalniki, če hočete, ventilatorji, respiratorji. Mi imamo nekih 120 ekip, ki se znajo to iti. Potem je nekako izpadlo – Robi, ti si spraševal, pa je zdaj Gantar povedal, da je bilo v bistvu tistih prostih 168 predihovalnikov. Čakajte, zakaj smo jih mi že 220, posel SDS, kupovali, ki zdaj stojijo po nekih bolnišnicah, pa vam bom povedal, na način avtomobilske metafore – mi smo kupovali nekaj med polom pa osnovnim modelom golfa za ceno zelo dobro opremljenega pasata. In potem smo ugotovili, madona, če je malo bolj vlažno vreme, kaj šele, če dež pada, da se ne moremo voziti, ker se nam preveč noter rosi, pa še merilnikov nimamo, niti ne vemo, kako hitro vozimo. Potem bi morali pa še za enega golfa plačati, da bi dobili, ne vem, avto že v ceni, če hočete, mercedesa, volva, v osnovi je pa to dobro opremljen polo s klimo. In potem 15. aprila, ko zapade ta pogodba, 16. aprila imaš lahko naročilo tozadevnih predihovalnikov za eno tretjino cene, s katerimi se lahko voziš, če povem tako. Veste, če to ni za odstop Vlade, katerekoli, tudi če bi jo vodil Jani, jaz ali pa Miha Kordiš, potem ne vem, ne vem, kaj ni za odstop Vlade. Za nazaj biti pametni, »lock downi«, gor, dol, švedski model, sem, tja, ne bi v to zapadal. Dejstvo je, da, žal, v tej državi, samo ko je »tahuda«, znamo biti zelo racionalni, ali je to ujma ali je to epidemija. In tu res velika zahvalnost državljankam in državljanom, ljudem, ki so garali v zdravstvu, da se je ta prvi val iztekel, kot se je. A veste, mi smo imeli 10. aprila, ko je bil vrh, 37 ljudi na intenzivi, 29 jih je bilo na predihovalnikih, in nikoli nismo imeli intenzive zasedene več kot 35 %; to so neki uradni podatki.   Zdaj, od kje nam pride ta ena tretjina okuženih, o katerih je govorila gospa Čebašek Travnik – s tem bom v bistvu zaključil -, v veliki meri nam pride z 20 let zanemarjanja DSO-jev, ki pač v bistvu so negovalne bolnišnice, ampak se mi delamo, da niso, v praksi pa niso, ker nimajo ne dovolj kadra, ne dovolj znanja, kar izhaja seveda iz nekih neustreznih protokolov. Skratka, ne dovolj kadra, ne dovolj znanja s področja nege, s področja paliative, s področja gerontologije. In zdaj, ko se že delajo te analize, kar nekaj okužb zaposlenih v DSO-jih je v bistvu izhajalo iz nepravilne uporabe zaščitne opreme. To pravijo epidemiologi. Ne vem, imate intervju, kaj je že, Zorana S… priimka se ne spomnim, me bodo tepli v Mariboru, Štajerec, v zadnjem Večeru, enega od epidemiologov. A veste, in to je neka problematika.   In če čisto zaključim. Dol so me novinarji spraševali, pa protesti, pa gor pa dol. Mislim, mene je bolj ponesreči naplavilo v politiko zaradi tistih radarjev v Mariboru. Ti predihovalniki so čisto ista zgodba. In ali se je kdo vprašal, kdo pa ima znanja za kaj, kdo pa ima znanja za naročila. Ne vem, če sem jaz pravilno poslušal gospo Čebašek Travnik, ZZZS ni bil ravno povprašan glede tega. A veste, ne vem, jaz sem nekje napisal, to je isto tako, kot da iz mariborskega baleta kličejo, čuj, Trček, daj naredi espe, pa vloži, uvozi za cel balet baletne copatke, saj cena ni važna. Kaj imam jaz pojma o baletnih copatkih! In to so neka dejstva. In tudi v bistvu mi zdaj tu na odboru nismo dobili odgovora na to, kaj naj bi bile te strokovne podlage. Saj mene ta cel roman okoli ne zanima, saj smo si ga že izpričali stokrat na tistih tridesetih urah, ko smo s Cantaruttijem sedeli, ko je vedno znova ponavljal, »jaz bom odgovarjal za vse,« pa »nismo vedeli… » In zdaj hočete iz koalicije, da bomo nekako sprejeli sklep, ki         se glasi, citiram: »Odbor za zdravstvo ugotavlja, da je sproščanje ukrepov temeljilo na podatkih in odločitvah, ki so znanstveno in strokovno utemeljene in imajo za cilj varovanje javnega zdravja.«  Ja, ljubi bog, kako pa drugače. Ne vem, ali ste v koalicija prebrali zakon, ki se ukvarja s tozadevno materijo. Sočasno nam pa, kaj, nam pa vladni govorec govoriva, to itak ni sprejela stroka, zakaj že, ali bomo nosili maske ali ne, pa da nam bo mogoče enkrat, to vam bo povedal, ne vem, v svoji avtobiografiji, trdovezani za 50 evrov. Mislim, jaz o te seje danes ne pričakujem niti navoja za luč na koncu tunela kaj šele razsvetljenje. Strinjam se pa z vami, gospa Čebašek Travnik, da bi se morali seveda resno ukvarjati kaj in kako bo, ko pride drugi val. Osebno menim, da bi morali tudi, to kar sem prej omenil, VI, ZZZS, NIJZ, Ministrstvo za zdravje nekako ustanoviti neko skupino, ki bo dovolj stran od teh dnevnih, politično-državna vojna, princ o temačnih, pregretih nedebat in tudi narediti neko resno evalvacijo vse te halabuke, ki smo jo dobro dali čez zaradi, kapo dol, zdravstvenim delavcem, vključno DSO in državljankam in državljanom, ker dejansko to potrebujemo. Na kakšnih drugih sejah, KNJF ali ne vem koga, KNJF-ja verjetno ja, se bomo pa ukvarjali s, če hočete, to več kot tam kjer je le dim je ogenj, po koruptivnosti dišečo zlasti nabavo, kot je to Počivalšek ubesedil, poslan SDS. Toliko za enkrat. Hvala.
Hvala lepa.   Naprej dajem besedo Roberto Pavšiču.
Hvala predsednica.   No, saj to, da danes ne bo odgovorov, je bilo jasno že takoj, ko smo se strinjali z ESV, da se ta tematika s proži na enem izmed odborov. Vemo pa, in se je tudi že začelo šolanje poslancev, pravzaprav gre bolj izvajanje, dvotretjinsko izvajanje iz druge strani bolj v smeri tega, da se postavlja vedno isto vprašanje, ampak različnim ljudem dokler se pač ne dobi odgovora, ki ti najbolj ustreza. In zdajle imamo na drugi strani pravzaprav tri politike, ker vaše funkcije so tudi politične, hkrati ste pa tudi zdravniki, če sem, na pamet govorim. Pediatrinja, psihiatrinja in specialist javnega zdravja. Na pamet govorim, se opravičujem. / oglašanje iz ozadja/ Politika ni samo biti član stranke, politika pomeni, da se izvaja neke politike. Je lahko tudi zdravstvena politika. In trije govorniki, trije zdravniki in tri različne vrste odgovorov. In potem se pravzaprav sprašujete, zakaj se javnost na koncu sprašuje, ko iz različnih virov prihajajo različni odgovori in nikoli ni nič jasnega. In gospa Bregant, že zadnjič sem povedal, da tukaj, če sedite kot državna sekretarka, niste zdravnica, vaša pa je popolnoma politična funkcija. In danes tukaj nastopate v imenu ministra oziroma v imenu celotne Vlade. To, da ste poleg tega še zdravnica, je super. Imate lahko malce bolj poglobljen vid v bistvena vprašanja. In danes vas nismo mi spraševali zakaj se epidemija zaustavlja. Vprašanje je bilo, ali obstaja strokovna podlaga na kateri je Vlada sprejela odločitev, da se epidemije prekliče. Samo to. In tega odgovora pa danes niste dali. Še najbližje je bil gospod Krek, ki ni govoril o številkah, kazalnikih, numeričnih modelih, omenil pa je samo ER. Torej koliko potencialno okuženih prihaja od enega trenutno okuženega in do zdaj je tudi z vaše         strani do začetka prejšnjega meseca je bilo prisotno zelo veliko skrivanje podatkov. Selektivno. Če pogledamo gole podatke, ki sem jih slučajno pridobil od ene izmed fakultet, ki se ukvarja tudi s prometom, je v enem dnevu iz 6. na 7. maj ozdravelo 95 % vseh bolnih, ker je bilo treba vmes zamenjati modeliranje in objavljanje podatkov. In se je objavljalo pač tisto, ki najbolj ustreza ne vem kakšni situaciji. Saj to bomo obravnavali na Komisiji za nadzor javnih financ, pa na interpelaciji, marsikaj se bo razkrilo in upam, da bomo enkrat končno prišli do tistega trenutka, ko bo tudi politika prevzela svojo odgovornost. Gospa Čebašek je spraševala analiza, kaj je do sedaj šlo narobe, da lahko kaj popravimo v prihodnje. Ampak jaz vam že danes povem, nič ni šlo narobe, ker ta opcija, ki je sedajle trenutno na oblasti je nezmotljiva in ne more iti nobena stvar narobe. Mi lahko kričimo do onemoglosti, dokler se nam ne stemni pred očmi, da vsaj v domovih starejših občanov je bilo nekaj pa prekleto narobe. Pa ne, je bilo vse prav. To je pač del življenja in starostniki, glede na to, da so stari, bodo tudi umrli. Vprašanje kako, ali bodo imeli oskrbo, ali smo zanje naredili vse, kar je bilo potrebno. In da karantena ni politična odločitev, ja, je. Če me spomin ne vara smo ravno sedaj v zadnjem korona paketu obravnavali ravno to, da bo pa karantena politična odločitev in jo bo lahko sprejel sam minister oziroma celo državni sekretar brez soglasja NIJZ, ki mora sedaj izdati odločbo. Mislim, pa mi se res, ne vem… Vi se delate norca iz politikov, ker mi ne znamo brati, pa interpretirati vaših intenc, in potem se cela politika dela norca še iz stroke. In podatke si boste vedno znova prilagajali in interpretirali. Pa pustimo sedaj koliko imamo ekip, ker vsakič ko spregovori kdo od zdravnikov jaz dobim drugo številko. Sedaj pa se opravičujem, ali nas zavajate vi gospod Krek ali pa nas je zavajal gospod Gantar in to sedaj že dvakrat, trikrat. Dajte se odločiti, koliko je ventilatorjev, koliko ekip imamo, koliko imamo intenzivnih postelj. Vse skupaj kaže, da noben tega ne ve in tudi ne bo vedel. Pa to je stvar ene inventure. Jaz vem, da direktorji javnih zavodov imajo vse popisano do, ne vem, do zadnjega stola, ki je v bolnišnici. Ne vedo pa, koliko imajo postelj, pa koliko imajo predihovalnikov. Ne me farbat, lepo vas prosim. Pač vem ne odgovarja resnica in ne odgovarjajo vam pravi podatki. In potem mimo zbornice vse, zahtevati koliko je zasebnikov, ja, pa to mora ministrstvo vedeti. Saj ve koliko je koncesij podelilo. In spoštovana gospa Bregant, življenje se ni začelo, ko je bila ustanovljena strokovna komisija sredi marca, ampak je bilo že marsikaj prej narejenega. In vsaj spopadanje s to epidemijo bi lahko enkrat postalo nepolitično vprašanje, pa ga vedno znova izpostavljate. Jaz ne bom našteval, sedaj imam tu cel spisek po datumih kaj je bilo kdaj kaj narejeno, kaj je bilo kaj ukrepano. Pa dajte enkrat tudi vi po pravici povedati. Ne se samo trkati po prsih, sedaj pa… /nemir v dvorani./ mi smo zmagali vse… Lepo prosim, če mi daste mir, da povem do konca… /oglašanje iz klopi/ Enkrat bodite iskreni do sebe, če ne do drugih. Tale sklep je pa popolnoma pričakovano od SDS, od vas bivši kolegi. Pa niti ne vem kaj naj si mislim. Hvala lepa. In zato bom tudi sedaj to zadevo zaključil, ker itak nima smisla, ker karkoli mi pripravimo začnemo odpirati tematiko. Vi boste na koncu sprejeli, da smo mi bili pravzaprav neumneži,         ker smo se želeli o teh zadevi pogovarjat, vi ste pa že vnaprej ugotovili, da je vse popolnoma v redu in da strokovne podlage za to obstajajo. Če obstajajo, potem tudi sprejmite odgovornost za to, da obstajajo in da se bodo mogoče čez nekaj mesecev spet ponovile, oziroma vi že veste, da se bo drugi val zgodil, tako da pripravite se, ja. Jeseni gremo »jovo na novo«.    PREDSEDNICA ANJA BAH ŽIBERT: Ja, hvala tudi vam za razpravo.   Ampak resno, prosim, glejte. Mislim da je danes seja nekako mirna in ni nobene potrebe, da bi kdorkoli kričal v tem prostoru. Vsi imamo mikrofone, dobro se sliši, tako da dajem besedo Janiju Möderndorferju.     JANI MÖDERNDORFER (PS LMŠ): Hvala lepa predsednica.  Meni je strašno vedno zanimivo, to samo za začetek, bom pol prišel na vsebino, ko nekdo misli, da se mora tu odvijat vse tako kot v cerkvi. Se pravi na isti intonaciji z nekim pridiganjem in tako naprej. Ne, ne bo se. Vedno ljudje smo krvavi pod kožo, reagiramo čustveno in nenazadnje pač hočemo dati poudarke. Poleg tega pa vsi različno komuniciramo, tako da jaz ne vidim nobenega razloga po tem kdo kakšne decibele spušča oziroma jih ima. Jaz sem znan po tem, da malo bolj na glas govorim in tako tudi bo in bo vedno, tako da če nekdo pač potiho govori, da jaz moram napenjati ali včasih celo slušalke noter vstavit, da ga sploh slišim, je pač to njegov problem, ampak zaradi tega ga ne opozarjam. Bistvo. Današnja seja, začel bom s predlogom sklepa, ki smo ga dobili na sejo. Odbor za zdravstvo ugotavlja, da je sproščanje ukrepov temeljilo na podatkih in odločitvah, ki so znanstveno in strokovno utemeljene in imajo za cilj varovanje javnega zdravja. Komentiral bom najprej ta sklep. Če bi ti sprejela Vlada, bi še rekel okej, v redu, verjetno so imeli za to vse strokovne podlage, bili so seznanjeni z dokumentacijo, imeli so razne prezentacije, imajo dnevne stike z NIJZ-jem, s strokovno skupino in tako naprej in seveda to je jasno, da je to podlaga za njihovo odločanje. Da pa ta sklep hočete podtakniti Državnemu zboru odboru, da ga sprejme. Mislim, če ste vi neumni, prav. Če se delate norca sami iz sebe, jaz ne, ker jaz nisem videl nobenega dokumenta, nobenih strokovnih podlag, ničesar nimam na mizi, razen besedičenje državne sekretarke in predstojnika NIJZ-a. A zdaj bomo šli tako, pač nekdo pride sem pred mikrofon, nekaj pove in mi sprejmemo sklep, da so vse strokovne podlage sprejete. Imam pa pred sabo zakon, ja, ki ga danes nekateri hočejo drugače interpretirati na tem odboru. Po zakonu vse zelo jasno piše, nobenega sprenevedanja. In danes sem prvič slišal za nov svojevrstni izraz, da se sprejemajo medicinske odločitve. Oprostite, v epidemiji ni medicinskih odločitev. Ni jih. Tisti, ki to govori, ali naj bere zakona, ali preveč izhaja iz svoje osebne stroke ali mu je pa ta beseda bolj všeč, zaradi tega, ker misli, da nas bo tako bolj prepričal. Obstajajo strokovne odločitve. In zdaj še eno, preden grem na vprašanje, ki je danes tema tega odbora, vprašanje kdo kakšne politične odločitve sprejema. Vidim, da se je gospod Krek zdrznil pri prejšnjem govorcu, da ni član nobene stranke in tako naprej. Oprostite, biti član Vlade, ne pomeni biti član politične stranke. Imeli smo celo vrsto, goro ministrov, ki niso bili člani nobene politične stranke, pa kljub temu so bili funkcionarji, politiki in so sprejemali politične odločitve. Naprej, predstojnik NIJZ-ja sprejema politike. Hudo, v svojem ustanovnem aktu nenazadnje v svojem zakonu si poglejte, pa ne v Zakonu o nalezljivih boleznih, ampak v drugem, kjer je osnova napisana kakšne politike zasleduje NIJZ. Nenazadnje jih priporočate kar naprej, predlagate te politike in to je to. Tako da to obmetavanje sem in tja, kdo kakšne odločitve sprejema, se mi zdi skrajno malo neresno v Državnem zboru, da se to vsakič znova in znova učimo kdo sprejema kakšne odločitve. Državna sekretarka, 8. člen Zakona o nalezljivih boleznih zelo jasno govori kdo sprejme to odločitev. In da je temu res tako in da so to politične odločitve in ne medicinske, kot vi rečete ali pa mi rečemo strokovne odločitve, je več kot jasno, da so celo         strokovnjaki iz skupine s katerimi dnevno sodelujete, zelo jasno povedali naslednje, začel bom citirat, da ne bo kdo rekel, da na pamet govorimo. Namreč gospa Beovićeva za Večer objavljen 15. 5. reče naslednje »strokovna skupina o preklicu epidemije ni razpravljala«. Torej kdo je razpravljal o tem, če ni strokovna komisija razpravljala, kdo pa potem? A to direktor NIJZ-ja sam odloči? Ne, zagotovo ne, bo rekel. Seveda da ne. Kdo pa pol? Državna sekretarka skupaj z ministrom? Na Vladi nekdo nekaj reče. Nekdo je moral odločat. Torej je odločil politično. Jaz si dostikrat rečem, veste teža beseda ministra ali državnega sekretarja je predvsem v tem, ker je politična odločitev in je za razliko od poslanca, ki nima strokovnega aparata, v smislu aparata kot ga ima Vlada, tudi strokovna odločitev, politično podkrepljena s strokovnimi argumenti. Ampak v tem primeru izgleda temu ni tako. Potem reče minister sam. Državna sekretarka, bi bilo fajn, če poslušate svojega ministra. 14. 4., se opravičujem, 16. 5., dan po tako imenovanem razglasu, da bo konec epidemije, v oddaji Politično s Tanjo Gobec minister reče »preklic epidemije je v vsakem primeru politična odločitev«. Državna sekretarka, kako pol, a je to zdaj politična odločitev ali ni. Se boste morali s svojim ministrom malo zmenit. Seveda to gospod Gantar dobro ve, ker je bil tudi poslanec in minister večkrat in točno ve, da so to politične odločitve in mu na kraj pameti ni prišlo, da bi trosil neumnosti, da gre za medicinske odločitve ali strokovne odločitve, pa je mimogrede glih tako zdravnik in se prekleto zaveda, da mora ločiti svojo funkcijo od svoje bom rekel poklicne dejavnosti, ki jo opravlja, kadar ni politik. In temu primerno seveda je danes diskusija, da se vprašamo zakaj je bila ta politična odločitev, oziroma če je bila res narejena v skladu z epidemijo. V to namreč jaz zdaj močno, močno dvomim. Močno dvomim tudi zaradi tega, ker so ukrepi – meni je všeč stavek, ki ga nekateri radi povejo na glas, danes ga je kolega Trček omenil, virus nima politične opredelitve, ampak ukrepi, veste pa že imajo. In to hudo resne. In če temu res ne bi bilo tako, da kot pravi državna sekretarka, da so to vedno samo strokovne odločitve, po njeno medicinske, potem danes ne bi bil problem, ker v Državnem zboru politična koalicija ne bi očitala prejšnji koaliciji, da je prepozno ukrepala, ker je itak vedno samo stroka odločala, ampak stroka so kdo – so ljudje. Ampak nekaj je hudo šlo narobe, da je bilo treba zamenjati predstojnika NIJZ-ja. Nekaj je bilo hudo narobe in od takrat naprej, dragi moji, je tudi zaupanje zbledelo in ne verjamejo ljudje, preprosto ne verjamejo. Vam povem en ukrep, za katerega ne rabiš ne vem kako blazne neke strokovne podlage, zato da bi začel ne zaupati strokovnim odločitvam. Ukrep, da je treba z alkoholom očistiti, z dezinfekcijskimi sredstvi čistiti kljuke in stopnišča, oprostite, je ena največjih bebavosti, kar sem jih slišal in kar so jih tudi ljudje morali delati in rezultat tega je samo to, da je nekdo fajn spet zaslužil in to na debelo, po šestdeset evrov na enoto je šlo to, da so čistili zjutraj pa zvečer, kaj se pa je vmes s temi ograjami pa kljukami dogajalo. Nepomemben podatek. Svinjarija je bila že pet minut po tistem, ko je bila dezinfekcija narejena. V praksi je pa zgledalo tako, da je nekdo alkohol zlil na krpo ali pa šprical pa brisal kljuke in držala pri ograjah. Lepo vas prosim, zaradi tega je moral direktor oditi. Zakaj pa je moral oditi – ker ukrepi politike, ne politična odločitev,         (Nadaljevanje) politike niso bile v skladu s tem, kar je nekdo seveda odločil politično. In tukaj se pa igramo lahko besedno igro, ki pa tisti, ki jo razume, prekleto dobro ve kaj hočemo povedati. In to je narobe šlo hudo v tej epidemiji. In če je pri takem ukrepu, ki je bil uveden, pa ni noč kaj dosti pomagal, pa nič koristil, bil je pa na zalogi, bi eni rekli, škodi ne, razen to, da bodo še eni lahko delali, ker večina nič ni delala, pa so vsaj eni lahko malo zaslužili. Je seveda problem, da se postavlja vprašanje komu potem sploh še verjamemo tudi za vse ostale ukrepe. Bom povedal en primer. O maskah je bilo veliko govora, ne bom govoril o maskah, Kitajska, gor dol, pa uvoz in tako naprej, brez zveze, o tem bomo itak še veliko govorili. Ampak ena druga stvar, ki je bolj pomembna, pa bom kar tu v Državnem zboru začel. Veste koliko poslancev je nosilo masko po 14 dni eno in isto masko? Eno in isto masko. In tisti, ki bo rekel, da temu ni res, laže ko pes teče, ker bom jaz povedal koliko je res in koliko ne. Ampak to nobenega ni skrbelo, ker je bilo bolj pomembno, da je bila maska na obrazu, zato da so na kamerah vsi gledali, da imamo maske in da smo dajali vzgled, da nosimo maske. Da smo pa 14 dni nosili največjo svinjarijo na ustih, to pa je drugo vprašanje… /oglašanje iz klopi/ Ali lahko, prosim, malo miru? Ker jaz sedaj govorim, prej sem bil skozi tiho in ko boste vi govorili, bom tudi jaz skozi tiho. /oglašanje iz klopi/ Jaz govorim o poslancih, nisem govoril o vas in zato prosim, če mi daste mir, ker sedaj jaz govorim. Boste v razpravi povedala kaj ste jemala, pa kaj ne, pa kaj ste nosila. Vsake dve uri bi morali zamenjati masko. Na seji Državnega zbora sem gledal ene in iste maske, ki so trajale po 8, po 9 ur. In nisem videl nobenega, da bi zamenjal masko. No, kaj poreče o tem stroka? Kaj poreče o tem stroka? Nič, tiho je bila. Namesto, da bi dala zelo jasno povedati, če so alkoholni, bom rekel, posodice za…, alkohol za razkuševanje pred vsakimi vrati v prostor, zakaj ni še škatla mask? In tako bi moralo biti povsod. In tako bi moralo biti tudi pri ostalih ljudeh, vsi, ki so nosili maske. Kaj se je pa v praksi dogajalo pa vemo. Maske so dajali v žep, maske so dajali v vrata od avta, nosili so v avtu maske, namesto, da bi jih nosili tam, kjer bi jih morali in podobne neumnosti. In vse skupaj ni zaleglo nič. Ena maškadara je nastala na koncu zaradi neznanja, zardi nevednosti, zaradi tega, ker pravzaprav je bil še en pomemben dejavnik, ker ni bilo mask.   Tisto, kar je povedala predsednica zdravniške zbornice se globoko strinjam. Bojim pa se, da ne bo nič iz tega. Zaradi tega, ker del stroke misli, da to ne rabi, ker že vse ve. Ampak v Državnem zboru bi to nujno potrebovali, če bi hoteli imeti resno razpravo. Resno analizo poglobljeno kaj je šlo pri tej epidemiji narobe in kaj se lahko iz teh napak tudi naučimo. Ali je temu res tako, da lahko vsak zlorablja epidemijo tudi zato, da notri tlači svoje politike in politične zmazke v zakonodajo? In treba je tudi analizirati, ali so vsi ti ukrepi, ki so bili uvedeni, smiselni ali ne, kot neke vrste super nadzor, super nadzor nad delom, ki je bil opravljen, da vidimo ali je to imelo efekt ali ne. To bi morala v prvi vrsti najprej stroka narediti in zadevo resno analizirati. In potem priti s predlogi rešitve. Vam povem še eno neumnost, ki je bila narejena, pa je v tem zakonu o nalezljivih nikjer ni, nikjer ne obstaja, da se to naredi. Ampak nekateri nočete o tem govoriti, ker govorite, da je bilo vse z medicinskega stališča dobro narejeno. Eno so ukrepi, eno je pa organizacija. Mi smo imeli na začetku, ko je Vlada prisegla, isti dan ali naslednji dan, ne bom na pamet govoril, ustanovljen nek štab, nek štab, ne vem kakšno pravno podlago ima ta štab, ki je deloval         namesto ministrstev. In potem je ta štab čudežno čez nekaj dni izginil z obrazložitvijo, da so ministrstva zdaj pa nekako začela delati, ker prej pa, ne vem. Ali niso delala ali kako? Ob prenosu oblasti stvari vedno funkcionirajo tako, da je neodvisno od tega ali politik zaseda na mestu ali ne oziroma ko se usede, stvari morajo funkcionirati neodvisno. Imamo tako sistem napeljan, da lahko funkcionira. Če temu ni tako, potem povejte, bomo spremenili Ustavo, bomo spremenili zakone, ampak ne si pa izmišljevati sami neke štabe, ampak vsi vemo, da je ta krizni štab ustrezal samo nekomu, ki je navajen v krizah delovati in se mu to zdi blazno imenitno, kar spominja na neko vojno stanje in ne vem kaj še vse in potem misli, da lahko počne kar hoče v tej državi in se igračka kot ja joistiku z ljudmi. To je bil problem tega.   Naslednja zadeva, ki je šlo pri tej epidemiji hudo narobe. Jaz sem videl v medijih, v času epidemije, pozor, zelo pozorni bodite kaj bom rekel, več ministra za notranje zadeve pa za obrambo, pa predsednika Vlade kot pa ministra za zdravje. Saj so samo te nastopali. Tisti, ki bi pa mogel, pa ali ni hotel ali ni smel, ne vem, ne bi ga rad po krivici obtožil. Ampak ministra za zdravje sem prekleto malo videl v tej zgodbi, pa bi edino on imel besedo, bom rekel, iz vidika moči predstavljanja, da bi lahko seveda zadevo delal.   Naslednja stvar. Po učbeniku epidemiologov, se tako katastrofalno in eksaktno kot so se presekale zgodbe, pač ne peljejo, in danes, če bi že govorili o tem ali je bilo res »by the book« vse izpeljano, itn., bi jaz rad videl še prejšnjo ekipo NIJZ, ki bi mi tukaj kaj povedala ali je temu res tako. Mogoče bomo kdaj v prihodnosti, če bomo res doživeli analizo te epidemije, poročilo ali karkoli, ki upam, da ga ne bo napisala Vlada, ker za Vlado bo itak vedno vse okej, ampak stroka, tisti ki so delovali pri tej zadevi, zato da bomo videli kaj je rešilo prav in kaj ne. Dajmo si že enkrat priznati, da tudi pet zdravnikov, ki se usede skupaj, ne razmišlja enako, pa čeprav so vsi iz iste stroke ali pa bom rekel, iz veje specializacije. Vsak bo gledal mogoče malce drugačen vidik ampak veste čigava bo obveljala, tisti ki bo vodil in odločal, ne tisti, ki je povedal drugo verzijo. In zato se bojim, da se je zgodila sprememba na NIJZ. Jaz nimam nič proti gospodu Kreku, da ne boste mislili, daleč od tega. Nič. Ampak menjave sredi epidemije se ne dogajajo. To je naslednja napaka, ki se je zgodila v tem času epidemije. To se ne dela na sredi, ali se dela na začetku ali se dela na koncu, ker se dela zmeda.   V Zakonu o nalezljivih boleznih je zelo jasno zapisano. Ministrstvo za zdravje, potem pa sledi NIJZ. Notri imamo še star naziv v zakonu, ampak ne glede na to je iz zakona zelo razvidno, da to gre za današnji NIJZ. Karanteno se ve kdo predpisuje in se ve kdaj. Bojim pa se, da odločbe niso bile spisane. Tudi to bi bilo zelo fino videti v tej analizi ali so bile odločbe spisane ali ne za karantene, ki so bile izdane. To bi bilo zelo fino. Namreč veste, v zakonu piše, na odločbo ni pritožb. Ampak saj se še pritožiti, tudi če bi se hoteli, ne bi mogli, ker sploh odločbe izdane niso bile, saj sploh niso vedeli kakšne so njihove obveznosti.   Kaj je šlo še narobe v tej epidemiji? Jaz se danes eno stvar sprašujem, ampak jaz bi rad slišal potem to strokovnjake, pa niti ne danes, v analizi. Klicalo se je prostovoljce na pomoč v DSO. 70 % zdravstvenih delavcev je pa doma bilo na čakanju. Nekaj pač preprosto ne gre skupaj. Mi je prav žal. Ene stvari niso funkcionirale. Jaz še danes ne vem kakšno vlogo ima         NIJZ, kakšno vlogo je imela gospa Beovićeva, kakšno vlogo je imel državni sekretar ali minister, kakšno vlogo je imel minister za notranje zadeve, za obrambo. In zanimivo, glej ga zlomka, kakšno vlogo je imel tisti, ki bi od prvega dneva moral funkcionirat. Civilna zaščita. Mi imamo en državni načrt, ki sploh ni bil upoštevan. A je bil slab, a je bil dober, mene nič ne zanima, ampak ta je edini, ki je veljal. Civilna zaščita se je pojavljala zgolj samo še kot transporter oziroma pismonoša, ki je nosil in razvažal to opremo oziroma izdajal kar so prišli iskat. To je vse, kar se je dogajalo, v glavnem. Vsak dan na STA-ju smo prebirali koliko prostovoljcev je bilo aktiviranih, v stotine, tisoče je šlo. Pa kaj so oni res delali, pa jaz ne vem. Kdo bo to enkrat te račune položil na mizo. Mi se danes zahvaljujemo, jaz sem srčno zadovoljen vsem, ki so imeli pogum, ne glede na to, da niso imeli znanja, ampak da so imeli pogum, da so bili pripravljeni pomagati v sistemu, ki je deloval za tisto, kar jim je bilo naročeno, da delajo. Ne razumem pa, da država ni mogla odreagirati, ko je posameznik začel samovoljo uporabljat v času epidemije. Dam primer, da ne bom govoril na pamet, direktor Ljutomera, DSO-ja, ki ni spustil noter ljudi, stroke. Noben, v tej državi pač ne moremo – lahko zaklenemo državo, lahko prepovemo občine, lahko ljudem rečemo, da ne smejo delat, to se vse lahko naredi, ampak ne, enega človeka tam v Ljutomeru nismo znali zaustavit. To vse je šlo narobe pri epidemiji ali se pa motim, pa mi dokažite, ampak ne s takim sklepom, da je bilo sproščanje ukrepov temeljito in na podatkih in odločitvah, ki so znanstveno in strokovno utemeljene in imajo za cilj varovanje javnega zdravja. Lahko da to drži, ampak jaz za to ne vem, ker nisem dobil nobenega podatka na mizo. Nobene analize. Nič ne vem kdo za tem stoji, noben ni podpisan, samo nauke poslušam tu kako mi nekaj ne vemo in kako je to bilo delo zahtevno. Jaz nisem rekel, da se moramo mi naučit kako se pelje epidemija, zato obstaja NIJZ, zato obstajajo določene službe, ki imajo, da to izpeljejo in se aktivira in to mora takole delovati. Delovalo pa bo, če bomo v prvi vrsti najprej iskreni in bomo nehali lagati samemu sebi, da je bilo vse okej, ker ni bilo. In če bomo začeli se poslušati in slišat, da v času epidemije ni političnih »pretumbacij«, epidemije je pa konec danes, zato se lahko tako pogovarjamo. Sam sem ničkolikokrat rekel v času epidemije, da ni čas niti prostor za politično preigravanje, ampak tudi ni čas za zlorabljanje epidemije za druge stvari. Na to je treba opozorit. In tisti, ki danes bo meni razlagal, da tega ni bilo, oprostite, tega je bilo ogromno, ogromno. Sam bom zelo vesel, če bom slišal od NIJZ-ja, da pripravlja poročilo, skupaj v sodelovanju z vsemi ostalimi službami in da ga bomo kdaj zagledali. Tako kot dobivamo vsa ostala poročila v Državni zbor od vseh organov o letnem delu in kaj ti jaz vem kaj še vse in glede na to, da gre za epidemijo v obsegu in o ukrepih, ki jo ta država v svojem obstoju še ni doživela, nujno potrebuje to poročilo, nujno. Poročilo, analiza, kakorkoli temu rečete. Jaz bi pričakoval, da bo kaj takšnega danes v sklepu, ker veste kaj pomeni, če bomo sprejeli takšen sklep, da je vse okej. In to so upa lahko sprejeti samo nekdo, ki je vse to videl in to ve in stoji za tem. Ta odbor tega ni videl. Če pa je ta dokumentacija obstaja, če je to vse bilo narejeno, me pa prosim podučite, pa mi povejte kje to je, pa da gremo UDIS pogledat,         da vidim kje sem spregledal dokument, ki bi moral ga dobiti, da bi lahko kaj o takšnem pravzaprav tudi odločali. Toliko zaenkrat.  Hvala lepa.    PREDSEDNICA ANJA BAH ŽIBERT: Na koga?/oglašanje iz klopi - omenjal me je gospod./  Aha, saj vprašam zato. Izvolite.    DR. FRANC TRČEK (PS SD): Ja, hvala vam za poslovniško možnost replike, ker me je Jani omenil. Ne le, da virusi niso politično opredeljeni, tudi prostih delovnih dni nimajo, ko se začne epidemija. Rad bi pa še nekaj drugega povedal. Tu se nekako strinjam, če imaš križni položaj, pa gre v kriznem položaju menjat ljudi, ki dobro funkcionirajo, seješ neki dvom med ljudmi. Mi smo na začetku krize imeli nekega VD-ja, če se prav spomnim na NIJZ-ju, ki je pač rekel, da je tisto čiščenje kljuk kretenizem, da je približno tako, kot bi rekel, če si boste zjutraj pa zvečer oprali zobe, bo epidemije prej konec in zaradi tega je moral iti. Sedaj imamo konec korone, bomo imeli težave z zagonom gospodarstva in se menja direktor SURS-a, ki to izve, da mu prijatelj pove, čuj, dva dni nazaj so te na Vladi zamenjali. Pa imamo dejansko zakonodajo tako narejeno, da tako imenovane državne statistike bi bile neodvisne od politike in mandat traja pet let, a veste, da ne bom zlorabljal replike. To je približno tako, kot da bi Japonci na začetku olimpijskih iger naslednje leto menjali prvega človeka, ki je najbolj odgovoren za te olimpijske igre. To se vi greste.  Hvala.    PREDSEDNICA ANJA BAH ŽIBERT: Ja, dr. Trček, vi zelo dobro poznate poslovnik, tako da jaz upam, da v prihodnje ne bomo zlorabljali replik, ko se vsak lahko prijavi k razpravi. Gospod Vojko Starović, izvolite, beseda je vaša.     VOJKO STAROVIĆ (PS SAB): Hvala lepa predsednica za besedo.   Zdaj ko se mi tako pogovarjamo, ko smo iz tahujšega ven, glede na ukrepe pa pristop pa na način, je nekaj v družbi naši še dodatno padlo. Torej, medsebojno zaupanje. Medsebojno zaupanje, ker ukrepi, način pojavljanja je bil tak, da tega zaupanja ni in ga še dodatno moram povedati uničujemo in tudi kaj jaz vem, tudi danes nisem dobil odgovorov, tudi prej ni bilo, a je bilo to strokovno podkovano. Ker poglejte, vse te zadeve, ti ukrepi za preprečevanje epidemije, so šli bi rekel toliko srečno skozi, da če ne bi – pa da so jih močno ga zalomili, ampak dajmo reči, da tudi /nerazumljivo/ ampak zdaj je vse to skupaj kar smo delali in kar še delamo, kdaj se ukrepi začnejo, kako se začnejo, kdaj se nehajo, ima močne ekonomske in socialne posledice, kar se nam bo poznalo še vrsto let. Glejte, jaz bi opozoril na neko poročilo Svetovne banke, ko sem že opozarjal na njo, ko je bila narejena na 132 državah res ogromno delo, ki jo je vodil glavni ekonomist in to direktor Svetovne banke takrat, o merjenju kapitala v 21. stoletju. Kje so viri nacionalnega bogastva, neoprijemljiv kapital je to. Niso ne sredstva, ne tisto, ne tretje, ampak v razvitih državah, kamor spada hvala bogu tudi Slovenija, je 80 procentov virov predstavlja ta neoprijemljivi kapital, v katerega sodi tudi socialna struktura in medsebojno zaupanje. To je bilo objavljeno tam v letu 2011, 2012, kasneje je še izšla ena knjiga, ko sta dva profesorja, en politologije, drug ekonomije, znani Daron Acemoglu in James Robinson združila delo in ta knjiga je tudi prevedena zaradi zakaj narodi propadajo, malo neroden prevod, kje narodi grešijo, bi bilo lepše narediti, za svoj napredek. Prav ta ugotavlja – na koncu sta sicer analizo tudi naredila, tudi Pikettyja sta se posluževala. Analizo za nazaj, primerjave od rimskega cesarstva naprej in se zmeraj izkazuje kje so zmage,         kje se zgodi, da posamezna družba bolj napreduje, ker prosperiteta izhaja iz družbene ureditve, ki omogoča čim večjemu številu ljudi, prebivalcev, sodelovanje v politiki in gospodarstvu. Zato je demokracija tako proglašena, ker omogoča vsem, da pristopijo, in gospodarstvu. Tam pa, kjer vladajo bolj skupine in posamezniki, kar se nam je dogajalo v Sloveniji, da so eni pač privilegirani. Spomnimo se samo, kako je privatizacija potekala, kako so nekateri šli naprej, pa ne da so kaj sami iznašli, da so razvili zadeve, ampak so pobrali stvari; spomnimo se teh finančnih špekulacij. In smo razvili, imamo stalno tisto, kar je gospod – zdaj ga ni tu, ga lahko omenim – Trček omenil pri Gabrijelčiču, se gremo še vedno neko državljansko vojno, ki je bila v bistvu stvar bolj ljubljanske pokrajine, pa še en konec Dolenjske, drugje se to ni dogajalo. In zdaj moramo vsi to prazgodovino še prenašati in prenašati in se delimo na »naše« in »druge«. In zaradi tega, kateri so naši – naj mi Krek, ker se poznava že od nekdaj, oprosti, kolega, kajne, ki sva delala takrat na preprečevanju te poti in ozaveščanju, kar se tiče mamil na Primorskem, ker je na Obali nastala ta pot v začetku 90. let. Mislim, da smo tam kar solidno sodelovali, da smo neke stvari opozorili in pogledali. Glejte, povedal je, da imamo mi 27 epidemiologov, 27, sem si zapomnil, kajne, v Črni gori pa skoraj trikrat več. In mi pri dvomilijonskem prebivalstvu, pa zdaj vzemimo, koliko je odraslih, kaj, ali imamo mi toliko specialistov, toliko znanja, da lahko kar menjamo, v vseh ustanovah, v ministrstvih, vse menjamo, vse menjamo, nič ne obdržimo, saj se je tudi naš sedanji zdravstveni minister, kolega Gantar, obregnil ob to, da sigurno to ne vpliva na dobro delovanje institucij. Najbolj važno za delovanje dobre družbe in institucij, od medijev do sodstva, do zdravstva, do šolstva, te institucije, če delajo družbo – onadva sta jasno to ugotovila, če delajo in če niso »naši«, »vaši«, in če imajo vsi približno enak dostop, da se stvari delijo, tisti prosperirajo. In mislim, da smo imeli včasih ta dostop bolj enak in je bila dostopnost večja, enakost večja, zadeve so šle naprej in smo bili daleč pred vzhodnimi državami, s katerimi se zdaj menjamo, smo bili na 95 % GDP na Avstrijo, tako, mimogrede. Smo bili dosti bliže zahodu, ampak to smo izpustili in nas vzhodne države prehitevajo, ker se gremo neko delitev in razbijamo zaupanje med ljudmi. Ampak s takimi potezami, ko gledaš ti na televiziji, gledaš na televiziji čisti amaterizem in aktivizem, skregano, v navzkrižju z interesi in opravljanjem funkcij, da ni res. Na televiziji smo vsi videli, kako so se maske nabavljale, »ja, ne vem, ta kamion se mi je izgubil… », ono, tretje, pred kamionom se slikajo, pa ljudje, ki sploh ne bi smeli pri tem sodelovati in dajati navodil, kako se kaj nabavlja in kako ne. Mislim, izgubiš zaupanje. In ti protesti, ki jih vidimo, so izgubljanje zaupanja. Koliko smo mi gradili leta in leta, zaradi nekih interesov privatizacije smo rušili zaupanje v zdravstveni sistem, ki nas je bil zdaj, zgleda, rešitev, ki je bil že prej vzpostavljen, ta zdravstveni sistem nas je rešil. Ampak vseskozi se je govorilo, kako smo ga rušili, kako ne velja, kako ono, tretje, kako nimajo plač… Pa ti ljudje so se izkazali in so naredili. Tako bi jaz rekel, dajmo pomisliti, kaj delamo naši državi, kaj delamo našim ljudem, ki so kompetentni, ko jih menjamo, ko se delimo na naše in vaše. To je travma, ki je bila samo v enem delu, na Primorskem te travme definitivno ni bilo in tudi na Štajerskem te travme ni bilo, državljanske vojne, razmišljanja na tak način, kot to širijo. Ampak brez zveze, gremo zopet nazaj namesto naprej. In dajmo se zavedati, da so institucije, ne pa da mi zdaj pravimo, da je sodstvo krivo, pravosodje, da zdravstvo ne velja, da šole niso nikakršne… Rušimo institucije, da o medijih sploh ne govorim, od RTV in tako dalje. Dajmo mi braniti te naše institucije, in potem še tožarimo ven in tako naprej. Važno je zaupanje.         Mi moramo graditi na zaupanju in dajmo vsi delati na tem. In kot sem že parkrat povedal, če se mi obkladamo na odborih in tudi na sejah Državnega zbora, eni drugim očitamo in govorimo, kakšni so, nori, neumni, nikakršni, lopovi, kradejo… Mislim, da s tem dajemo sila slab zgled, in potem lahko tudi razumemo ljudi, zakaj ne grejo na volitve. Včasih, ko sem jaz začel hodit na volitve, nas je šlo 80 % na volitve; zdaj jih gre, 50 komaj se jih zbere. To kaže zaupanje do demokratičnih institucij, in na nas je, da to gradimo. In če eden od strani pride, iz nekega združenja, in pravi, da se politika o teh stvareh ne sme pogovarjati, potem pa jaz ničesar več ne razumem, tako kot je Trček lepo poudaril.   Torej, zaključil bi s tem, da mi je ta sklep popolnoma nemogoč, kakor nam je bil ponujen. Mi smo ponudili, ki smo pobudniki tega sklica, da nam dajo pojasnila, delno so nam jih dali, ampak smo rekli, še pisno naj nam dajo pojasnila, koliko so bile te odločitve na strokovnih podlagah. In če se to pokaže, je v redu, in tako kot je kolegica Maša na začetku rekla, naredimo v ožjem krogu, kajne, pa se zmenimo, pa vidimo, kje smo, napišemo in vidimo, da je bilo to v redu, in rečemo, okej, ni videti, da bi bilo kaj hudo narobe. Ampak vam povem, vsi ti ukrepi – ta denar bo treba vrniti, ki smo ga zdaj delili okrog. Dajmo malo bolj, bi rekel, odgovorno razmišljati in pristopati k zadevam in poskušajmo graditi, lepo prosim, vsaj neke mostove zaupanja, ne pa se razbijati totalno, na sovražne tabore. Kaj so bile prve besede predsednika, ko je prišel, »on je vsega kriv, Šarec je vse zeznil… » Ne gre tako, mi smo ukrepe predstavili, je bilo treba delati / smeh/, mi se v te debate pač nismo kaj veliko spuščali, ampak smo gledali naprej in smo bili tudi sorazmerno tiho v naši stranki. Zdaj pa, ko je hujše že mimo, je pa prav, da se oglasimo in začnemo zadeve čistiti. Mi smo tudi predlagali, ne pozabiti, predlagali smo, da to, kar spremljamo, kaj se dogaja, kar gre za epidemijo, za te ukrepe, da gre skozi en račun, in to transparentno. Tega še vedno nimamo, in, glejte, tudi to je en vir nezaupanja. Pa tudi ukrepi, ki so bili sprejeti, smo dali stotine – no, stotine, ne vem, če ni bilo na vse koronavirus zakone sto amandmajev, ki so bili dobro mišljeni, vsaj z naše strani. Jaz sem vprašal, ste se pogovorili z Banko Slovenije, ste se pogovorili z Združenjem bank – niti poklicali jih niso -, ker sem trdil, da ti krediti ne bodo šli, ne dovolj hitro, ne dovolj kvalitetno. Zato ker ne gre, banka ima svoja pravila, ti je ne moreš povoziti, če si v zakon napisal, evo, kako naj mu banka da kredit, če pa sploh nima bonitete, mu mora najprej boniteto zmeriti, kajne. Dajmo se poslušati, pa nekaj narediti, pa ne tako, zdaj mi je to sila neresno in me je silno v slabo voljo spravilo, tak sklep dati, ki ga sploh ne moremo sprejeti.   Hvala lepa.     PREDSEDNICA ANJA BAH ŽIBERT: Besedo ima Iva Dimic.     IVA DIMIC (PS NSi): Hvala lepa, predsedujoča. Jaz bom dala masko med govorjenjem dol.  Zdi se mi, da se vendarle moramo zavedati, da smo na nek način, hvala bogu, imeli srečo, da je Slovenija šla skozi ta prvi val ali pa prvo soočenje s to epidemijo, še kar dobro, no, bom rekla, z nekimi minimalnimi – nobena žrtev ni minimalna, ampak glede na vse ostale države, ki se še vedno soočajo z novimi okužbami in smrtnostjo, smo dokaj dobro šli skozi. Mislim, da gre tu res zahvala zdravstvenemu osebju, strokovnjakom in nenazadnje državljankam in državljanom, ki smo se držali te socialne izolacije, nekako v svojem krogu, in se tega še vedno zavedamo, in prav je tako. Tu moram omeniti, da sem med tem časom, ko so moji poslanski         kolegi sicer govorili pol stvari mimo tega današnjega sklica, prebrala, da se Nemčija na primer ponovno srečuje z veliko oziroma množično okužbo. V Göttingenu naj bi bila neka zabava, kjer se je okužilo 160 ljudi, 35 oseb je okuženih, en je v kritičnem stanju in iščejo še od 140 do 200 ljudi, ki bi jih pozvali in jih pozivajo, iščejo, da bi prišli na testiranje. Mislim, da zadeva, da danes ni tukaj primeren prostor, ko obtožujemo kakšni ukrepi so, kakšni ne, ampak da je današnja seja, jo pa vidim v luči, da vendarle damo vsem državljankam in državljanom sporočilo, da zadeva je resna in da je potrebna še vedno neka samodisciplina. Od vsakega posameznika je odvisno kako se bodo zadeve tudi v prihodnje lahko odvijale. Kaj se je dogajalo pred epidemijo, pred razglasitvijo 11. marec, 12. marec, odstop Vlade, je bilo že velikokrat povedano, pa očitno še bo. Jaz sama vodim Odbor za šolstvo, tam smo tudi imeli sejo, kjer je bilo vse skupaj samo na tem kdaj bodo šli otroci v šolo, drugega ni bilo, kakor samo to iz strani opozicije, s predstavnikom LMŠ-ja, predvsem iz LMŠ-ja, tudi SAB-a kdaj bodo šli otroci v šolo. In jaz sem razumela takrat to kar velik pritisk na ministrico, pa moram reči, da je zaupala stroki in da je tako dolgo lahko zadrževala, bom rekla pouk na daljavo, da so se stvari toliko v Sloveniji znormalizirale, da so se vendarle ta teden šolska vrata odprla za osnovnošolce. Se mi zdi, da mogoče se ne zavedajo res vsi teh težav. Zdaj bom pa kritična tudi do Vlade Marjana Šarca. Jaz sem spraševala na podlagi česa testirajo ljudi, to je bilo moje poslansko vprašanje, že ko je praktično odstopil kot predsednik Vlade tisti dan. Zakaj sem to spraševala; iz lastne izkušnje. Pa bom povedala. Jaz sem bila 13. februarja v Gorici, kjer smo imeli nek dogodek. Kot predsednica Komisija za Slovence v zamejstvu in po svetu, sem se srečala z zamejskimi Slovenci 13. februarja. 4. marca so mene zamejski Slovenci obvestili, da je eden izmed teh znotraj bil okužen s koronavirusom in da je v bolnišnici. Se pravi, moram reči, da sem jim hvaležna, da so me opozorili in nisem vedela kaj narediti. Po posvetu sem šla jaz na infekcijsko kliniko se samo prijavit, da se bom testirala in ko sem prišla jaz 4. marca na infekcijsko kliniko, nisem imela nobenih znakov, res hvala bogu še zdaj, in so me najprej vprašali kakšne znake imam, če imam kakšen kašelj, vročino. Nič nimam. So rekli ja, ne bomo vas testirali. Hvala bogu ni bilo nič in sem res hvaležna in nisem nikoli podvomila v stroko. Nikoli nisem podvomila, ampak seveda glede na to, da je toliko Slovencev smučalo v Italiji, sem se spraševala, kako to, da ni prišlo do tega, da bi se te ljudi pozvalo na testiranje, pa bi bilo mogoče vse prej končano in bi bilo drugače se odvilo. Ampak to bi mogla storit še Vlada Marjana Šarca, ker počitnice so bile v februarju in tega se ni zgodilo, zato je mene zanimalo na podlagi česa se odloča koga bodo testirali, koga ne, zakaj se ne pozove in tako naprej. Ampak glejte, jaz še zdaj rečem hvala za vse strokovnjake in spoštujem, da so se vsi po svojih najboljših močeh za to prizadevali, da so se zadeve umirile. Kako bo sledilo naprej; jaz sem z odgovorom direktorja NIJZ-ja zadovoljna.         Previdno, previdno, s poudarkom, da je spet vsak odgovoren zase in seveda za svoje bližnje in če se boš v neki množici, da se temu primerno obnašaš. In mislim, da dejansko to življenje s tem, da če prideš v eno skupino, da enostavno, da imaš ne vem, ali šal, ali da imaš masko pri sebi, da bo resnično to postalo del našega življenja. Jaz ne samo zato, ker spadam v skupino rizičnih oseb, ampak tudi zaradi drugih. Se mi zdi, da je prav, da smo res previdni. Ta vikend ali pa bom rekla nekje prejšnji teden že sem poslušala pa sem malo spremljala tudi slovenske portale. Mi smo rekli bomo odpirali meje, vemo kaj je rekla Avstrija. Avstrija je rekla, če bo meja z Italijo odprta, ne vem kako bo to šlo pol naprej, ker tam se še vedno dogajajo okužbe. Ne se slepiti, okužbe se še vedno dogajajo, tako v Avstriji, Nemčiji, Italiji, Španiji, mogoče malo manj, ampak še vedno. Ampak veste kaj sem iz teh portalov zasledila, vprašanje, ki me je spremljalo, kaj je z Grčijo, a bo Grčija odprla mejo ali Grčija ne bo odprla meje, a bo Grčija sprejela Slovence na dopust. Meni se zdi, da resnično se mora slovenska, bom rekla stroka, ukvarjati s tem kako bo zajezila vse zadeve v Sloveniji in da neki taki pritiski kaj bo zdaj z Grčijo, pa jaz verjamem, da marsikdo si želi imeti en lep dopust po vsej tej korona osamitvi in tam, ampak da moramo res, pozabljamo čemu smo se izognili. Želela bi si, da bi vendarle, bilo je rečeno kako se je delilo, da se je ustanovil nek štab in tako naprej. Še vedno 25. 2. sem spraševala glede epidemiološkega načrta, ki točno napoveduje ustanovitev štaba, točno napoveduje kdo mora biti v tem štabu in moram reči, da glede na podatke, ki smo jih dobili, sem zadovoljna, da je kljub temu, da ta načrt ni bil razdelan, da je lahko Vlada nekako oddelala po smernicah, ki jih je epidemiološki načrt predvideval. Žal pa v enem mesecu ali pa v slabem mesecu, treh tednih, ni bilo predvidenega epidemiološkega načrta za domove za starejše, tudi ne toliko za otroke in osnovno šolo in dejstvo je, da, mi je žal, ampak moram povedati, 90 odstotkov slovenskih domov za starejše občane ni imelo okužbe, 90. Da pa so se zgodile okužbe v tistih dejansko, ki so mogoče najstarejši, kar pomeni, da niso grajeni po nekih novejših standardih, kjer naj bi imele okužbe možnost izolacije in da bi se zadeve druge lastne samostojne vhode in tako naprej, da je bila tudi to težava znotraj teh domov za starejše občane in da je to tudi ena realnost, da v dvanajstih letih nismo naredili nobenega doma za starejše in so potem ti zastareli domovi dejansko nekako plačali tudi ta davek z okužbami. Jaz verjamem, da tudi zaposlene, ki so mogoče bile prenesle to okužbo v domove za starejše občane, nobeden ni namerno prinesel in da so se trudili po svojih najboljših močeh. Jaz si želim, da stroka redno seveda tudi še naprej nas obvešča vse državljane o razmerah in da se ves čas poudarja ta skrb zase in ta skrb za drugega. To si želim, da bi tudi v poletnih časih mogoče, ko bomo imeli vsi občutek, da so vendarle počitnice, dopusti, da vendarle se še vedno opozarja na možnost, da ne bi šlo kaj narobe. Poglobljena analiza seveda jaz jo bom pričakovala tako, ko bodo zadeve bile        pripravljene in tudi seveda pričakujem tudi več sodelovanja, ko bo zdaj ta najhujša kriza šla med Ministrstvo za zdravje in Zdravniško zbornico in zdravniki. Seveda to je tudi naša koalicijska zaveza in seveda, ko se bodo stvari normalizirale, seveda pričakujemo tudi na to. Tako da jaz želim res, da vsi skupaj odgovorno drug do drugega gremo tudi skozi to poletje in v jesen.     PREDSEDNICA ANJA BAH ŽIBERT: Hvala Iva Dimic.   Zdaj je pa na vrsti kolega Željko Cigler.     ŽELJKO CIGLER (PS Levica): Hvala lepa predsedujoča. Spoštovani gostje, kolegice in kolegi.  Čeprav tečejo neprijetne besede, pa mogoče celo kateri odstavek več, zadeva ni nepomembna tudi za javnost, ki to zadevo spremlja, ker kar jaz živim, je bilo to menda prvo tako obdobje epidemije v tej državi in mnogi ljudje si želijo odgovore pa eno sigurnost, še posebej zaradi tega, ker se govori, da bo prišel tudi drugi val, oziroma če se prenese iz področij, kjer je epidemije še vedno tu, pač epidemija ponovno k nam, bodo težave, še posebej pri ogroženih kategorijah, kjer izpostavljam starejše osebe, starejše naše sodržavljanke in sodržavljane. Zato je tale zahteva, ki se ji reče seznanitev s strokovnimi podlagami zdravniške stroke za preklic epidemije nalezljivih bolezni, zelo pomembna. Pomembna je zato, ker kot so prej kolegi moji in kolegice že pred tem govorili ena analiza mora biti postavljena, zato, da bomo videli kje so se delale napake, kje je bilo premalo sodelovanja, kje je bilo premalo komunikacije. Na kakšen način se je mogoče neustrezno komuniciralo z javnostjo, ker informacije, ko pride do epidemije, so prva in najbolj pomembna zadeva. In še posebej pa tole, kar se vseskozi izpostavlja, to ni vojaška stvar, kje se /nerazumljivo/, tu mora priti do sodelovanja, še posebej tisti, ki neposredno delajo na problemu epidemije, to je stroke. Od zdravnikov, do zdravstvene nege, še posebej pa tudi do ljudi, zaposlenih v socialno varstvenih ustanovah oziroma v domovih za ostarele, ki so tu največjo ceno praktično plačali z zdravjem in z življenjem. In rad bi rekel tole, kolegi, kolegici Dimičevi, ki je prej rekla, pa še nekaj drugih vas je reklo – samo enih pet domov je to dobilo epidemijo, ampak ko so dobili noter.  /oglašanje iz klopi/  Dobro je. Ko so jo pa dobili, je bilo pa zelo hudo. Glejte, moj odgovor je preprost. Eden bi jo prinesel v dom, pa bi bilo tudi v tistem domu, katerikoli je, podobno. Ker kot smo že večkrat govorili, domove imamo za te stvari kot je epidemija zdajle, praktično nepripravljene z neustreznim kadrom, ni dovolj prostora, ni dovolj zdravstvene infrastrukture in ljudje, ki krvavo zaslužijo tam svoj denar, moram reči, da so krepko podplačani. O tem govorimo žal. Naprej ne pridemo. In ta analiza mora priti k nam pred drugim valom in jaz vem, da imamo v Državnem zboru na delovnih telesih še nekaj sej pod različnimi naslovi, ki se bodo različnih vprašanj epidemije dotikali in pač treba jih je poslušat. Dejstvo je pa nekaj, kar se je v Sloveniji pokazalo, ko se govori hvala tistim, ki so delali. Ja, res je, res je. Ampak v Sloveniji smo jo tako odnesli, ker imamo močen, močen javni zdravstveni sistem, ki ga je treba krepit in ga imeti še močnejšega in ne z zmanjšanimi pravicami iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, v primeru, da bo drugi val pa naslednje epidemije prišle. To je treba narediti. Poglejte, ko poslušamo zdajle, ta primer moram reči, Združene države Amerike, kjer je zasebno zdravstveno varstvo ključno in zavarovalnice in tako naprej. 17 % bruto družbenega proizvoda dajejo, skoraj dvakrat več kot mi, še več kot dvakrat več za zdravstvo, 100 tisoč ljudi mrtvih, koliko jih bo še mrtvih. Opreme nimajo pa toliko denarja dajejo. Zdravstveni delavci zbolevajo, nimajo zaščitne opreme in tako naprej. Glejte, to so stvari na katerih se moramo učiti in ki morajo biti zapisane v tem našem poročilu, ko bo pripravljen, upam da čim prej. To mora biti. In še nekaj, vsak dan, ko ne naredimo nič za         to, da bi okrepili z dodatnimi sredstvi, infrastrukturo in kadri, naši javni zdravstveni sistem, domove za ostarele in pa socialno varstvene zavode, vsak dan, ki se mudi, se nam te stvari razgrajujejo in bomo mogli prevzet obveznost, da bomo slabše pripravljeni v prihodnjem soočenju s to zadevo, za katero jaz verjamem, da ker je to globalna zadeva in se prenaša iz različnih koncev in pride tako kot smo rekli, tako kot je prišla v Šmarje pri Jelšah ali pa v Metliko ali pa Ljutomer pa še drugam, tako lahko pride kamorkoli drugam v drug dom za ostarele, ali pa v šolo, v vrtec. In potem kako ti ljudje noter prenašajo zadevo. Skratka, in posebej pa tole kar je prej gospod Krek izpostavil, zmanjšati je treba neenakost dostopa do zdravstva. Zmanjšati je treba neenakost dostopa do zdravstva oziroma zdravstvene in bolnišnične oskrbe. In če smo vsi vedeli, da je kategorija, ki je posebej ogrožena, da so to starejši, to so še vedno ljudje, ki imajo pravico do zdravstvenega varstva in imajo pravico do življenja. Pika. Preko tega ne more se iti. Zaradi tega je treba do te kategorije in do teh ustanov postaviti konkreten odnos in skrb, zato zagotoviti več sredstev in to niso samo sredstva, ki jih zberemo zaposleni iz svojih prispevkov, zato je treba zagotoviti denar iz proračuna Republike Slovenije, da se zagotovi stabilno financiranje javnega zdravstva, tako kot je to zagotovljeno po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju za pokojnine in za upokojence. In na to zadevo moram reči, da je v zadnjem intervjuju kar se tiče zmanjšati neenakost dostopa do zdravstva opozoril tudi dr. Božidar Voljč. In jaz vem, da poslanke in poslanci tu zdaj, ki ste pred mano govorili, tudi vsi skupaj to izpostavljate. Glejte, tisto, kar je bilo danes za mene, so bili podatki s strani državne sekretarke Bregantove, gospoda Breganta ali gospoda Kreka povedal zakaj je konec epidemije. Okej, kot faktor je količnik R prišel na 035, pa smo lahko to naredili, ampak analizo je treba narediti, analizo je treba narediti. In še tole bi rad rekel, ključno je pa to bilo, kar je pa prej povedala gospa Čebaškova, predsednica Zdravniške zbornice. S to strokovno strukturo, to so ljudje, ki so neposredno delali na epidemiji, na odpravljanju epidemije, zdravljenju in tako naprej, z njo se je bistveno premalo komuniciralo. Tudi zaradi tega je rekla zaradi tega je prihajalo do teh konfliktov v javnih medijih, ko se je odprlo vprašanje nabavljanja zaščitne medicinske opreme pa drugih potrebnih materialov in te stvari je potrebno odpraviti, oziroma če se tako ne bo delalo, se preprosto zdravstvenega sektorja ne more voditi. In res je to, da ljudje so videli, lahko si poslušal kaj je prejle povedal kolega Jani Möderndorfer, videl si notranjega ministra, videl si gospodarskega ministra pa ne vem koga še, bistveno premalo pa tistega, ki je osnovni in predstavlja zdravstveno stroko, to pa minister za zdravje. In potem kar je povedala gospa Čebašek Travnikova, Čebaškova, bi jaz rekel, da je tale sklep praktično po tem kar je ona rekla, sklep, da se Odbor za zdravje ugotavlja, da je sproščanje ukrepov temeljilo na podatki in odločitvah, ki so znanstveno in strokovno utemeljene in imajo cilj varovanje zdravja, ta stvar ne drži potem, kar je ona rekla. Tako da sklep, ki je bil tu predlagan s strani predlagateljic, strank tega parlamenta, pa sploh ni zdaj pomembno ali je tle koalicija ali opozicija, gre za zdravje in življenje ljudi v tej državi, to je prva odgovornost, da je potrebno pripraviti eno strokovno, da je potrebno seznaniti s strokovnimi podlagami z oceno zdravniške stroke, na podlagi katere se je Vlada odločila za preklic epidemije nalezljivih bolezni SARS-CoV19. Sigurno pa se strinjam in jaz upam, da bomo kmalu lahko priča enega poročila, ene evalvacije kako je Slovenija         z vsemi strokovnimi strukturami in infrastrukturo stopila nasproti epidemije oziroma kaj vse še rabimo za to, da bomo uspešnejši.   Hvala lepa.    PREDSEDNICA ANJA BAH ŽIBERT: Besedo ima Jože Lenart.     JOŽE LENART (PS LMŠ): Hvala lepa za besedo.  Ja, kako danes začeti, glede na vse, kar smo zdaj slišali. Jaz bom zelo vesel, če bo stroka danes lahko konkretno odgovorila na tista vprašanja, ki jih opozicija danes postavlja; če ne, potem bo ta vaš sklep, ki ga boste seveda s svojo prevlado sprejeli, res malo čudno zgledal.   Glejte, stroka na eni strani, politika na drugi strani. Nekdo je danes rekel, da stroka nima kaj dosti s politiko, to smo danes slišali. Vendar v tem primeru je verjetno čisto nekaj drugega. Tako se jaz danes zopet sprašujem o higieni politike, zakaj je povozila stroko. Veste, ne mi zameriti, kar bom zdaj rekel, stroka v Vladi Janeza Janše, nekako se mi smilite, pa ne mi zameriti, da sem to povedal, ker vaša stroka sploh ne pride do izraza. Seveda, danes ne bo odgovora na tej seji na vprašanje oziroma na celo zadevo, ki jo je predlagateljica izpostavila, saj ga nikakor ne more biti. Sredi dela, ki ga je izvajala druga, tretja ali celo četrta stroka v času epidemije, je bila kot strela z jasnega s strani nepredvidljivega stratega ta odločitev dana – moramo biti prvi v Evropi, preklicujemo epidemijo – zakaj? -, ker smo najboljši, ker smo prvi. Oprostite, ne znam drugače povedati, ker tako občutim celo zadevo. Tudi danes, ko sem s strani stroke poslušal tudi predsednico Zdravniške zbornice, mi nekako ne gre vse skupaj pod eno črto, kako bi lahko to zaključil. In kaj smo s tem dosegli, s tem naglim preklicem epidemije, da smo prvi v Evropi, da smo najboljši, pod narekovaji, seveda – s tem rešujemo hrvaški turizem, to vidim, še bolj pa smo zaprli mejo na sever. Ali ste prišli do teh zaključkov s sosedi, s katerimi se pogovarjamo? Od tam, kjer bi morali priti turisti k nam, da bi reševali svoj turizem – zakaj? -, ker ni bilo dogovorno s sosedi. Sosedje delajo v ravnovesju, preudarno, tako z ukrepi kot tudi s sproščanjem ukrepov. In seveda, če nekdo samovoljno naredi neke korake sam, brez da se dogovarja s sosedi – primerjava, če v družini nekdo samovoljno nekaj naredi, pa se s partnerjem ne pogovarja, potem zadeva ne more biti v redu; ne znam drugače povedati.   Nedvomno je ta virus covid-19 z razglasitvijo epidemije tako v Sloveniji kot v svetu velik izziv, z veliko neznankami, ki jih iz dneva v dan rešujemo, se z njimi soočamo, dopolnjujemo, se med sabo pogovarjamo. Ja, rekli smo že, znanost in stroka, da nimata kaj dosti skupnega s politiko. Ne bi smela biti, kajne, v tej epidemiji covid-19, namerno ponavljam, pa je bila stroka hudo izigrana. Pa verjemite mi, da tudi vi, ki v tej Vladi sedite, podobno razmišljate, žal pa ne smete tega naglas povedati.   Zdaj to zaupanje v ukrepe in navodila Vlade, ki so jih dajali, glejte, spet ne morem iz tega, kar se je vse dogajalo, pa bom nekaj zadev podkrepil in jih povedal. Ves čas imam pred sabo to, da ta Vlada ima neko preokupacijo, da         mora očrniti Vlado Marjana Šarca, da ni naredila ničesar. Ampak zdaj bom pa res vprašal, spoštovana državna sekretarka Tina Bregant, samo na tole mi odgovorite konkretno – 6. marec. 6. marec je bil ključen datum, ki so ga ves čas povzemali tudi mediji. 6. marec je bil tisti operativni ukrep, ki so ga izvajale tudi druge države, ki je bil najbolj potreben. Veste, kaj je bilo takrat izdano – da se zaprejo DSO-ji, da se za obiske zaprejo bolnišnice, kar se je tudi izvedlo. To je bil ključen ukrep. Ampak ta Vlada niti na svojem portalu, nikjer, to je namerno spregledala, tega pač ne smejo ljudje vedeti. Dala pa je gor kup nekih podatkov. Meni je zelo nerodno, meni je nerodno, pa nisem član Vlade, ampak ker sem pač del te politike, da so se taki datumi izpustili, pa so ključni. In, gospa Tina Bregant, bom potem prosil, no, da se res vi opredelite okrog tega ukrepa, ki je bil izdan 6. marca, kaj vam kot strokovnjakinji pomeni. Pa veste, da vas cenim, kajne, ker sem vas tudi v prejšnji Vladi, ko smo imeli nek sestanek in sem rekel, da si vas želim za sekretarko v Ministrstvu za zdravje; in sedaj ste, ampak, žal, jaz bi si bolj želel, da bi bili takrat, v naši Vladi.   Naslednja zadeva, ki je tudi na portalu, pa s čimer smo se ukvarjali v zadnjih dneh, kar smo v LMŠ ugotavljali, čisto preprosto, na podlagi poročila Vlade Republike Slovenije, Vlade Janeza Janše, ko ste dali to poročilo o nabavi opreme in ste govorili o teh ventilatorjih. V 75 dneh ta Vlada ni mogla postreči s podatki, koliko ventilatorjev imajo bolnišnice. Zdaj vam povem, prejšnja državna sekretarka, gospa Simona Repar, je imela ta podatek 25. februarja. Bili smo tu na sestanku, takrat so bili vsi direktorji bolnišnic na sestanku na ministrstvu. In takrat so ti podatki bili že tam, zakaj jih niste želeli jasno povedati. Ta podatek jaz vem. Zato še enkrat sprašujem, kar sem že tudi na Odboru za gospodarstvo in na Komisiji za nadzor javnih financ jasno govoril – kar sem govoril, ne moremo več skriti, kajne, in se to sprašujemo, kar je kolega Robert Pavšič govoril zadnjič na Državnem zboru, je spraševal vašega ministra, pa je potem končno le odgovoril neko drugo cifro. Glejte, v današnjem času razvoja informatike, telefonov, pa jaz se v avto usedem pa v treh dneh vse bolnišnice obiščem, pa bom ta podatek imel. Drugače pa ne vem, kaj dela minister na Ministrstvu za zdravje, da ne more v eni uri dobiti podatkov ali pa, recimo, v enem dnevu, od bolnišnic, koliko ventilatorjev je, no. Pa veste, da se nam vsi, državljanke in državljani, smejijo, no, takšne se gremo, saj to je prav žalostno. Mislim, res mi je nerodno, da sem poslanec v Državnem zboru, da se potem ukvarjamo s takimi zadevami, in lahko bi bilo temu že enkrat konec. Da ne govorim o drugih zadevah, o opremi. 15 milijonov mask, dobrih, je bilo nabavljenih, govorite, izračunavate povprečne cene, še zdaj je tisto na portalu, pa vsak laik, ko je tisto poročilo prebral, je napisano, od teh 15 milijonov je, recimo, 3 milijone mask, kakor piše, po 2,25 evra oziroma 2,30, enkrat je milijon naročila, enkrat je 2 milijona naročila. Zadaj pa piše »stornirano«. To sta dve najnižji ceni, bistveno najnižji ceni v celem naročilu, in potem izračunavate v skupnem povprečju, brez DDV, še dodatno. Pa mene bi bilo sram kaj takšnega gor dajati! In sram, oprostite, je lahko vas, da je še zdaj tista zadeva na portalu Vlade Republike Slovenije, da vsi ljudje gledajo, pa že vsi vejo. Ko pa tiste komentarje spodaj gledam, 90 % ljudi se norca dela iz tega, kar ste tam gor objavljali. Druga zadeva, od 15 milijonov, 8 mask in z enim dobaviteljem je bila pogodba podpisana. Ampak franko Kitajska, v tisti pogodbi piše, »prevoz nosi         Vlada Republike Slovenije in vse stroške uvoza. Zopet ste tako ceno franko Kitajska izračunavali v povprečni ceni, s tistimi sto tisočimi maskami, ki jih je Vlada Marjana Šarca – so bile že tu nekje v Sloveniji – takrat potegnila, dvakrat po 30 tisoč, pa enkrat 35 tisoč ali obratno, skupaj je bilo 100 tisoč, z DDV in z vsemi stroški nabave. Pa to je žalostno, kajne, da take primerjave delamo. Mislim, še enkrat, kako naj človek verjame potem taki Vladi! Pa kaj nam hočete govoriti! Jaz vam ne verjamem, nikakor vam ne morem verjeti, če s takimi, oprostite, to so že laži, zavajanje, kot da smo res ovce, da ne znamo do pet šteti. Saj Slovenci smo pa ja izobraženi, smo pa ja vsi pismeni, no.   Glejte, da v taki zadevi preživiš, jaz osebno nisem hodil kupovat WC papirja takrat, ko se je ta panika začela zganjati. Vaša Vlada jo je začela zganjati, mi je nismo zganjali – zakaj ne? -, zato ker sem bral strokovno literaturo zdravstva, ISIS, Medicino danes, noter so pa strokovni članki. Vaša stroka, zdravniki in ostali so se trudili in hitro delali članke, svoje kolege spraševali, ki so po svetu, hvala bogu, pa so jim lepo govorili, kaj se zunaj dogaja. Naši Slovenci, ko so bili intervjuji, v Novi Zelandiji pa Avstraliji, na Švedskem in številnih drugih državah, so govorili, kako je tam zadeva potekala racionalno, preudarno, pomirjujoče – pri nas pa panika, zato ker je bila preokupacija, kako očrniti Vlado Marjana Šarca in prikriti vse tiste podatke, ki pa so bili dobri. Mislim, saj to je žalostno, no. Mislim, da sploh spadajo take razprave potem v Državni zbor, da nas ljudje gledajo in se nam posmihajo pa norca delajo. Pa zakaj je potem toliko teh, bom rekel, smešnih objav na Facebooku, v časopisih, ko se delajo norca, pa ne vem kakšne slike gor objavljajo, zakaj je vedno več teh kolesarjev na ulicah – zato, ker imajo vsega dovolj in si mislijo, pa pojdite nekam! In res se upravičeno sprašujejo, kaj delata politika tu, da se s takimi zadevami ukvarja. Gospodarstvo pa, veste, v katero smer gre. Ukrepi, kolegi so že nekajkrat danes tu izjavili, povedali, da ti ukrepi praktično ne delujejo. Sam sem finančnik in sem tudi sam vnaprej napovedal, sem rekel, takšni ukrepi, kot ste jih dali, ki jih niste znali razložiti, bodo neučinkoviti. In so res neučinkoviti. Tudi tisti bon, samo kreganje bo; nobenih navodil, kako se bo izvajalo. To je tista še najbolj aktualna zadeva, hvala bogu, vsakemu privoščim, tistemu, ki bo lahko prišel zraven pa to koristil. Vse ostalo pa… Podjetniki se križajo. Tudi danes zjutraj sem bil še na enem sestanku in so rekli, če si sami ne bomo pomagali, nam tako nihče ne bo pomagal. In dejansko tako je. In vsi se bojijo, da bo ta Vlada potem celo delala selekcijo, komu bo dala, komu ne bo dala. Zato so se pa banke uprle. Banka Slovenije je rekla »ne«, ker na tak netransparenten način ne bo delala. Lahko bi govoril dve uri o teh zadevah, ampak nima smisla.   Glejte, pri nas, če primerjamo z drugimi državami, pa mislim, da ste tudi ostali spremljali, pri nas je samo neko obtoževanje. Seveda je malo smola, da je ta epidemija ravno v času menjave Vlade nastala. In še enkrat, pred javnostjo, predsednik Vlade Marjan Šarec je odstopil 27. januarja – kdo je od nas takrat vedel, kaj prihaja, kaj bo vse to prineslo. Ko s takim veseljem govorite, skočil je v koruzo oziroma vrgel je puško v koruzo in ne vem kaj še vse. Dobro vemo, zakaj se je to zgodilo – iz etičnosti, zato ker ni bilo dovolj glasov in se ti veliki projekti ne bi mogli izvajati. Zato! In je rekel, preštejmo se na novo. Zdaj pa je, kar je, pa kar se dela. Jaz sem nekajkrat na sejah rekel, da bomo merili uspešnost te Vlade - ne teh populističnih zadev, kar se zdaj govori, pa najboljši smo, ker sploh ni res, da smo najboljši.         (Nadaljevanje) Hvala bogu, da ni veliko problemov, pa tako kot je v Italiji, v Španiji. Hvala bogu, da je uspeh, da je. To je, hvala bogu, to je prioriteta, ampak vse ostalo je pa žalostno kaj se dogaja. Prioriteta, ampak vse ostalo je pa žalostno kaj se dogaja. Poglejte, še to bom še enkrat ponovil. Cela Evropa se nam čudi, edina država smo, ker to pa spada zraven kar se danes pogovarjamo, edina država smo, da Ministrstvo za zdravje praktično skoraj nič ni imelo zraven pri nabavah, vse ostale države je pa potekalo preko Ministrstva za zdravje. Tudi pri nas je Vlada Marjana Šarca to tako zagnala. Sestanek, ko je bil 25. februarja vem, da so se o tem pogovarjali. Tudi od tam kjer jaz izhajam, vem, mi je žena povedala, da je direktor že naročil ventilatorje, ampak žal jih je moral potem stornirati in tak je bil način. V prejšnjem zakonu je bilo tako, da zavodi sami nabavljajo in to je ves čas teklo, tako je zadeva potekala. Šla je pa že preko koordinacije Ministrstva za zdravje, ampak to ni veljalo, je bilo treba vse porezati in ta Vlada je potem to vse stornirala razen tisto kar je že prišlo notri, da se ni nazaj peljalo. In je potem nabava tekla preko Zavoda za blagovne rezerve, ki pa za to področje sploh niso usposobljeni in zdaj se njim podtika, ker so morali že skoraj pod prisilo neke pogodbe podpisovati in prevračate krivdo eden na drugega. Pa cela Evropa gleda zraven kaj je Slovenija delala, da ne govorimo to, da je bil načrt 200 milijonov zapraviti za to področje, hrvaška 50, ali kakor številka najbolj stoji, ampak zelo čudna razmerja in razlike so. Vse ostalo danes ne bom govoril to kot finančni analitik, sem marsikaj odkril v parih urah, ko sem vzel v roke poročilo pa gledal tiste podatke. Predvsem na podlagi tiste objave povprečnih cen, tisto me je spodbudilo, da sem šel potem gledati pa preverjati in sem videl take zadeve. V takih količinah, ko sem videl eno primerjavo enega naročila, ko je bilo izvedeno tudi še v marcu s količino 49 tisoč kosov mask FFP2, mi po 3,68 ali koliko, tam je bilo pa čez 6 evrov, ko je bila primerjalna cena, kar govorimo. Ne moreš ti nekih malih količin za nižjo ceno pripeljati iz kitajske kot pa 15 milijonov. Tiste male količine niti 1 % ne predstavljajo celotne tiste količine. Pa pustimo zdaj to, ker je težko vse skupaj razumeti, kot analitik pač vem, ampak te naj ostale kot poslance s tem ne morem ukvarjati, ampak naj ostali to preverijo. Poglejte, tukaj se bom ustavil, ker nima smisla, da več nadaljujem, ampak še enkrat, želim, da mi vsaj to odgovorite. Kaj vam pomeni, spoštovana državna sekretarka Tina Bergant, kaj vam pomenijo ukrepi, ki jih je Vlada Marjana Šarca 6. marca izvedla med prvimi v Evropi, če izpustimo Italijo, ko vemo, da je že skoraj dva meseca prej prišlo do teh problemov. Kaj vam ta podatek pove za varovanje zdravja za COVID-19?   Hvala lepa.
Besedo je želela državna sekretarka. Izvolite.
Tina Bregant
Pravzaprav sem bila direktno izzvana.   Ja, jaz ne bi rekla, da je en datum samo pomemben. Morda bi kdo rekel, da je bolj pomemben datum 4. marec, ko je bil v Sloveniji zabeležen prvi primer potrjene okužbe. Morda bi kdo rekel, da je pomembnejši razglas epidemije, 12. marca, en dan kasneje kot je VHO, svetovna zdravstvena organizacija razglasila pandemijo. Pandemija je večja kot epidemija. Seveda se mi zdi to, da so bili obiski v DSO odsvetovani, dobra poteza. Se pa verjetno še boljše kot jaz spomnite, kako je bilo to sprejeto s strani splošne javnosti. Tako da, kdorkoli je karkoli prispeval k obvladovanju epidemije, sem mu hvaležna. Kdorkoli in kadarkoli. Zato tudi tisto kar je bilo prej rečeno, iz stališča analize         (Nadaljevanje) in iskanja napak, jaz sem drugače raziskovalka, kar pomeni, da v raziskavah se naučimo največ takrat, ko delamo napake, jih prepoznamo in potem drugič ravnamo boljše, optimiziramo delovanje. Jaz nisem človek, ki verjame v to, da je kdorkoli od nas tukajle nezmotljiv. Vem pa, da si pač moramo vsi po najboljših močeh prizadevati, da bi bilo našim državljanom dobro, boljše, in da bi pri tem ravnali iskreno. In ko ste izpostavili, da ste mi, resnično ste mi ponudili mesto sekretarke v prejšnji Vladi, sem se vam zahvalila in rekla, da me ne zanima, vam bom povedala zakaj sem se pa odzvala tej Vladi. Zato, ker sem želela in še vedno želim pomagati in se trudim pomagati in to po svojih najboljših močeh, zato ker taka epidemije kot se je zgodilo s COVID-19, se zgodi res enkrat na sto let in moramo mobilizirati povsem vsi vse sile. Vsi jih moramo napeti. In meni politika ni blizu, verjemite mi, zato sem vas takrat zavrnila. Ta situacija pa je zahtevala mobilizacijo čisto vsakega od nas in še veno zahteva mobilizacijo vsakega od nas, zato razna razpravljanja, cukanja, vsak na svojo stran kdo je pametnejši, kdo je naredil napako, ne vodijo nikamor. Namreč korona je še vedno med nami, še vedno je tukaj in bo verjetno še ostala, še kakšno leto, dve, dokler ne bo cepiva. In enostavno mi nimamo časa, nihče od nas ga nima, da bi se tukaj preigravali in cukali kdo, kaj, koliko. A sem se odločila za to mesto naivno? Morda, iskreno, vsekakor, v škodo svojih otrok. Upam, da ne. Čeprav vam bom povedala kaj je zapisala moja deset letna hči za domačo nalogo. Ko so jo vprašali kako ji družina pomaga pri delu za šolo na daljavo in veste, da sem jaz prišla na to mesto pravzaprav iz svoje ambulante in hči je napisala, moja mama dela vse dni od prvega dne, ko je prišla korona, pomaga mi posredno, ker skrbi za zdravje vseh državljanov na Ministrstvu za zdravje. To pomeni, da je moja hči bila prepuščena sama sebi z delom na daljavo od prvega dne. Tako smo se mi doma odločili. To pomeni, da kosila ni bilo doma, da so ga moji otroci morali sami delati, sami jesti. / oglašanje iz ozadja/ Vem, ampak hočem povedati, da je dejansko to stvar, ki zahteva od vsakega od nas, da nekaj žrtvuje. Tako kot ste rekli, da se vam smilim, da sem prišla sem. Ja, zato ker je škoda vsakega zdravnika, ki se pravzaprav odloči da gre v tako stvar, ampak tako sem se odločila, ker mislim, da mora vsak od nas prispevati. Upam, da sem lahko s svojim znanjem kaj prispevala, se pa bojim, da sem prispevala premalo, tako kot verjetno vsi tukajle za tole mizo.   Hvala.
Hvala lepa.   Naslednja je na vrsti Alenka Jeraj. A ha, ja, predlagateljica. Izvolite.
Jaz sem se odločila, da se oglasim, da malo usmerim to debato spet proti temu kar je sklic te seje. Razprava vsakič pri takih odborih malo zaide, to ni nič nenavadnega. Mislim, da se je tudi v tej razpravi marsikaj zanimivega odprlo, marsikatera vprašanja, ki mučijo državljane in tudi nas, ki tukaj sedimo, v njihovem imenu. Recimo to, kakšno sporočilo država in Vlada res pošilja s tem, da sredi najbolj kritične situacije, zdravstvene situacije v zgodovini naše mlade države, menjuje strokovnjake, kot da bi jih res imeli toliko, da bi jih lahko kar tako menjali kadar nam paše.   In drugo vprašanje povezano s tem. Zakaj se menuje strokovnjake? Zakaj se menjuje zdravstvene strokovnjake? Zakaj strokovnjaki, ki so začeli komunicirati na NIJZ in drugi, na začetku to krizo zdravstvene posledice, itn., niso bili dovolj dobri, da bi nadaljevali do konca? Ali niso bili dovolj poslušni?         (Nadaljevanje) Ali so hoteli govoriti samo to kar je zdravstveno res, pa niso hoteli govoriti to kar je Vlada hotela? To so vprašanja, ki se postavijo, če sredi hude zdravstvene krize menjavaš strokovnjake, pri čemer predstavnik NIJZ pove kako malo jih imamo. To so stvari, ki ljudi zrevoltirajo. Namesto, da bi jih še pet zraven prišlo, se še tiste, ki so začeli, umakne, pa dobro so začeli, meni in mnogim so vzbujali zaupanje in da druge, ker ti bodo pa boljše povedali. In potem se ne čuditi, če od vas hočemo vprašanje na katerih podlagah je bila dne 15. 5., preklicana epidemija in to za štirinajst dni naprej. Zakaj ni bila preklicana včeraj, 31. 5., z začetkom 1. 6. zakaj ne? Kako ste vi že 15. 5. vedeli, ko so se ukrepi šele sproščali, ko sta obe strokovnjakinji povedali, da bodo rezultati tega sproščanja videni čez štirinajst dni, kako ste 15. 5., Vlada vedeli, da bo 31. 5., situacija zdravstvena taka, da bo 31. 5. možno preklicati epidemijo. Ni možno preklicati, ker preklicali ste jo 15. 5.. To so vprašanja, ki bi jih jaz pričakovala tukaj zlasti od predstavnice Vlade. NIJZ pove svojo plat zgodbe, in kaj so oni ocenjevali, od Vlade pa pričakujem, da potem ve na podlagi teh in teh dejavnikov, ker morda se je pa Vlada odločala še na nekaterih drugih dejavnikih, ne zgolj zdravstvenih, smo se potem tako odločili. Ker sicer pa res lahko ljudje, ne samo tisti, ki verjamejo v teorije zarote, ampak tudi drugi, se vprašajo, če se to res politično zlorablja takale epidemija, ker je pa po mojem nedopustno. Nedopustno.   In jaz tukaj nisem hotela govoriti o morebitnem drugem valu in ne vem kaj vse in kakšne so priprav… Jaz nočem ljudi strašiti o tem, da je drugi val pred vrati, in tako kot je povedala Iva Dimic, da v Nemčiji se že povečuje. Če bo do tega prišlo, bomo pravočasno seznanjeni. Mi smo hoteli vse te govorice, da se epidemija zlorablja, danes presekati z eno takole sejo. Ali mislite, da mi, ki smo predlagali to sejo ne znamo povabiti tukaj 20 zdravnikov, tako kot to eni delate, od tega 7 naših, da se bo tukaj kričalo in obtoževalo kako ste vse narobe naredili, itn., in se epidemije ne bi smelo priklicati. Tudi mi to znamo narediti, ampak to ni bil namen. Namen je bil soočiti mnenja, par ključnih odločevalcev, ki so o tem odločali in nas kot glas ljudstva, da poveste katere so bile podlage za to odločitev in sklep bolj benigen kot je bil ne more biti. Odbor za zdravstvo poziva Ministrstvo za zdravje, da mu v roku sedmih dni posreduje vse strokovne podlage in ocene zdravniške stroke na podlagi katerih je Vlada RS odločila za preklic epidemije nalezljive bolezni SARS-CoV. Se pravi, zdravstvene podlage in strokovne podlage, če so še kakšne druge. Lahko so tudi ekonomske, samo dajmo zatreti te teorije zarote tako, da daste to na mizo, rečemo okej, vse je bilo v redu, jaz upam, da je vse v redu, ker upam, da se zdravstvo ne zlorablja za politično preigravanje, kljukica in gremo. Razen, da je predstavnik NIJZ malo povedal kako so oni to ocenjevali, od predstavnice ministrstva, se pravi, članice te Vlade, ki na koncu sprejme odločitev, tega odgovora nisem dobila. Kako ste vi 15. 5. vedeli, da 31. 5., zdravstveno stanje je tako, da je preklic omogočalo. Vmes sem pa slišala, kaj vam je prijateljica pisala, pa kaj ste kuhali za kosilo pa zakaj ste se odločili. Lepo, jaz… Vam jaz povem svojo življenjsko zgodbo zakaj sem se za poslanko odločila, pa kako sem zdaj kuhala vsak dan, pa še v parlamentu sedela. Vsi imamo mi svoje zgodbe, ampak tukaj smo pa na enem mestu kot ena inštitucija, ki lahko zahteva te odgovore. Ni zdaj, da midve na kavi sediva pa jaz vas prosim, dajte mi malo povedati zakaj je Vlada to naredila. Ne. Tukaj hočemo poslanci, kontrolna funkcija »check and balances«, pa tako naprej, od Vlade ta odgovor. In da potem pridete na začetku seje koalicija s temle sklepom, Odbor za zdravstvo ugotavlja, da je sproščanje ukrepov temeljilo na podatkih in odločitvah… Kako pa naj mi zdaj to ugotovimo, katere podatke in odločitve pa ste vi na tem odboru         povedali? Nobene drame nismo hoteli delati. Predstavnica Vlade - vabili smo ministra – bi sem prišla, povedala v desetih minutah, to so bile podlage in odločitve. In mi bi rekli, okej, in sprejeli. Zdaj pa vi hočete, da Odbor za zdravstvo, se pravi, nas petnajst poslancev, ugotovi, da je sproščanje ukrepov temeljilo na podatkih in odločitvah, ki so znanstveno in strokovno utemeljene. In zdaj bo neka pravnica in nek električar in nek energetik in ne vem kdo ugotovil, da so bile podlage znanstveno in strokovno utemeljene. Jaz hočem, da mi Vlada pove, katere podlage, znanstvene in strokovne, so bile. In naj NIJZ – sem mislila, da bo v nadaljevanju to malo bolj definirano – pove, kakšen je bil njihov pogled. Kako so vedeli 15. 5., da bo 31. 5. stanje, zdravstvena slika, epidemiološka slika taka, da je lahko s 15. 5. za 31. 5. epidemija preklicana. S tem bi zaupanje ljudem vnesli, nič se ne »muti«, vse je jasno, tako in tako je bilo, zato smo to in to sprejeli. Ker vsi smo bili veseli, da ste sprejeli, saj se razumemo, vsi smo bili veseli, da je tega konec. Ampak s temi menjavami in s temi ne vem kaj in potem da še ne daste podatkov, se pa človek res vpraša. In tale sklep boste, koalicija, podprli? Kaj ste pa vi danes ugotovili, koalicija? Ali kar slepo zaupate? Pa sploh ne pravim, da je bilo kaj narobe, vendar ugotovili, da ni, pa tudi niste.   Tako jaz seveda tega sklepa ne bom podprla. In če ga boste vi, koalicija, podprli, če vi niti tega nočete, da Državni zbor pridobi strokovne podlage in ocene, na podlagi katerih je Vlada se odločila za preklic, ja, potem pa tudi ne vem, no. Pa kaj, bomo potem še kdaj analizirali za nazaj, če ne bomo vedeli, kako smo se odločili? In prav nič kaj politična ni bila ta seja zamišljena, je tudi zelo lepo in mirno tekla. Da pa človek tak predlog sklepa dobi, potem je pa vse jasno.   Hvala.
Izvolite besedo, državna sekretarka.
Tina Bregant
Ja, v bistvu sem bila izzvana, da nisem pojasnila. Ampak mislim, da sem čisto na začetku tudi povedala, kako smo se orientirali. Žal mi je, da danes nimam s sabo dejansko vseh teh projekcij, po katerih smo računali, so pa prosto dostopne. Veste, da so na covid-19 sledilniku, v bistvu Inštitut Jožef Stefan jih je delal, imate jih prosto dostopne, to so dejansko prosto dostopni podatki. Tudi Vlada je redno objavljala številke. Povedala sem tudi, da smo se orientirali glede na število okuženih, glede na število aktivno okuženih, glede na stopnjo zasedenosti intenzivnih enot, glede na število R, ki sem ga tudi pojasnila. Tako da v bistvu… Ne bi se rada ponavljala, no, ampak če človek enkrat pove, potem pač pričakuje, da je tudi slišan. Če bi vam karkoli pomagalo, lahko seveda pokažemo tudi še enkrat vse te grafe in projekcije. Če mislite, da strokovna skupina ni strokovna, vanjo so bili imenovani strokovnjaki različnih področij, epidemiolog, mikrobiolog, več epidemiologov pravzaprav, specialisti javnega zdravja, epidemiologi. Tako težko človek reče, da to ni bila strokovna skupina, ki je svetovala Vladi. / oglašanje v ozadju/ No, saj samo povem, da to je tisto strokovno, kajne. Če pogledamo tale sklep, ko ste rekli, da je tako trapasto napisan. Sproščanje ukrepov je temeljilo na podatkih in odločitvah, ki so znanstveno in strokovno utemeljene. Strokovna skupina strokovne utemeljitve, znanstvene, dejansko je to omogočala tudi vse te stroke, se pravi, ki so tudi modelirale. Seveda se lahko vedno vprašate pa rečete, da stroka ni točna, ni natančna, ni strokovna, ampak to je pač v danem trenutku bilo. Tako najlepša hvala. Sem pa slišala, da me niste dobro poslušali, no, za to mi je pa zelo žal.
Postopkovno, kolega Jani Möderndorfer.
Hvala lepa, predsednica.  Glejte, z vidika postopka, jaz sem mislil, da je to državni sekretarki jasno, pa vidim, da         ji ni. Ampak v Državnem zboru vse stvari, katerekoli obravnavamo in jih dobimo in potem tudi na podlagi njih odločamo, dobimo v sistem Udis, in samo to je relevantno. Kaj imate vi objavljeno na spletni strani, kaj je poznano o dostopnih podatkih, dobljeno, pridobljeno, veste, predsednik Vlade tudi odstopi, pa vsi to vemo preko STA, ki nas obvesti, ampak odstop začne, veste, kdaj veljati – ko pride v Državni zbor, ko ga dobimo v Udis in začnejo roki teči, šele takrat. In, državna sekretarka, ne morete poslancem tu razlagati, kako je to vse nekaj jasno pa znano, pa ne vem kaj še vse. Nihče v razpravi ni podvomil v stroko. Mi samo pravimo, na podlagi česa lahko mi odločamo o tem sklepu. In zato, predsednica, moj postopkovni predlog je, da tudi opozorite vse, ki na tem odboru izvajajo in podajajo določene ocene, naj to podkrepijo z dokumentacijo. Ni noben problem, lahko pokličete svojo strokovno službo, naj vložijo v Udis, v sistem, bomo mi to dobili in potem bomo vedeli, o čem vi govorite. Kaj ste pa vi na Vladi imeli, pa kaj ste se vi pogovarjali, pa katere grafe ste obravnavali, pa katerih ne, a veste, to iz javno dostopnih podatkov ni jasno. Jasno je, kaj je NIJZ objavil, ni pa jasno, kaj je Vlada odločala in na podlagi česa. In to je moj postopkovni predlog, dajmo se pogovarjati o dokumentih, ki obstajajo, ne o dokumentih, ki ne obstajajo v Državnem zboru. Zato prosim, glejte, ne poslancev podučevati kar naprej, kaj so slišali, kaj so razumeli, pa kateri dokumenti veljajo in kateri ne – veljajo samo tisti, ki so v sistemu Udis. To predsednica dobro ve in tudi ve, da samo na podlagi tega lahko funkcioniramo, nič drugače ne moremo funkcionirati. Veste, tudi Računsko sodišče objavi poročilo na svoji spletni strani, ampak velja, da je bilo poslano v Državni zbor, šele takrat, ko je v sistemu Udis poročilo, in ga nobeden ne gleda na spletni strani Računskega sodišča. Toliko samo.    PREDSEDNICA ANJA BAH ŽIBERT: Izvolite, replika.     MAŠA KOCIPER (PS SAB): Ja, saj delno je že kolega Möderndorfer povedal, kar sem tudi sama hotela.   Gospa državna sekretarka, jaz sem vas zelo dobro poslušala in nisem nikoli rekla, da vas nisem poslušala. Sem tudi vse tisto ostalo slišala, kar ste povedali. Vi pa danes niste odgovorili na to, kar bi po mojem mnenju in mnenju očitno mnogih poslancev – in to, kar je želela opozicija, ki je sklicala to sejo – morali, operirati s podatki, ki bi potrdili, na podlagi katerih podatkov je bila ta odločitev sprejeta. In to, da so ti podatki javno dostopni, a zdaj mislite, da bomo poslanci odprli internet in iskali te podatke. Parlament in Vlada sta v določenem razmerju in če parlament nekaj od vas pričakuje, mora pač Vlada v okviru pristojnosti to narediti. In vi ste pač danes, z vsem spoštovanjem, precej nepripravljeni prišli na to sejo. Ker če bi prišli pripravljeni, bi rekli, ck, ck, ck, cap, cap, cap, dobite to po pošti, in bi bilo rešeno. Tako pa neko podučevanje in da moramo zaupati stroki. Poslušajte, ravno zato, ker zaupamo stroki, je do te seje prišlo. Vodja strokovne skupine dr. Bojana Beović je en dan pred tem povedala – Jani je prebral, kaj točno je rekla, on je imel dobesedno, jaz imam pa zapis -, da še ni čas, da se epidemijo prekliče. Enako je rekla dr. Mateja Logar. In če dve strokovnjakinji en dan prej, od tega ena, ki je vodja strokovne skupine, rečeta, da še ni čas za preklic epidemije, drugi dan pa Vlada prekliče epidemijo, oprostite, ker si vas poslanci drznemo vprašati, kako to, da je do te odločitve prišlo. In vsi tisti grafi, ki jih imate in so javno dostopni, tako kot je rekel poslanec Möderndorfer, samo predložite jih. In to je vse, kar želimo od vas.
Besedo je želel še dr. Krek. Samo toliko, da lahko odgovorite na vprašanje…
Bom zelo kratek…
Ne, saj je v redu, lahko odgovorite, samo polemika ni dopustna, drugače pa…
Ne, ne, niti ne mislim polemizirati s poslanci, mislim, da to ni moja naloga. Rad bi vam samo to povedal, če bi pisalo na tem sklicu, da naj pošljemo poročilo, bi ga mi tudi poslali. Ker pa tega ni pisalo, mi pač nismo pisnega poročila dali.         In vam obljubim, da ga bomo tudi naredili, tako kot je treba, in bomo z vsemi temi dokumenti, ki jih imamo, vam bomo poslali in potem boste lahko zadovoljni. In boste lahko zadovoljni, ker boste videli, da smo bili zelo dobri v tej državi, zelo, zelo dobri.   Hvala lepa.     PREDSEDNICA ANJA BAH ŽIBERT: Hvala lepa.  Izvolite, replika.     MAŠA KOCIPER (PS SAB): Spoštovani gospod Krek, jaz ne razpravljam z vami, parlament in NIJZ nimata nobenega odnosa. Razumete? NIJZ je strokovna institucija, ki ji jaz osebno zelo zaupam. To, kar nas, poslance, zanima, je, na podlagi katerih podatkov je temeljila odločitev Vlade. In verjetno, predvidevam, upam, da je to, kar je svetoval NIJZ, eden od glavnih parametrov. Tako midva nimava problema, problem je med Vlado in Državnim zborom, ker Vlada noče povedati, na katerih podlagah je to temeljilo.   Hvala.    PREDSEDNICA ANJA BAH ŽIBERT: Besedo ima Alenka Jeraj.     ALENKA JERAJ (PS SDS): Hvala za besedo.  Lep pozdrav!  Torej, jaz odločitev Vlade o preklicu epidemije vidim v luči tega, da je Vlada pač tista, ki na koncu sprejme odločitev in se odloči pač, kako bo neke stvari peljala, seveda na podlagi strokovnih dejstev, ki jih pridobi, za to ima službe v tej državi. Stroka je predlagala, svetovala, priporočila in tako naprej, ampak končna odločitev je na Vladi, ki mora pa stvari videti širše. In kot je morda bilo iz kakšnega govora predhodnika jasno, spomnite se, da so nekateri očitali dobesedno uničevanje gospodarstva, ker ne gremo nazaj delati in ne steče življenje normalno, tako kot je bilo.   Kolega Trček je rekel, da bi on pričakoval nek prepir strok ali pa dogovor ali pa neko strokovno soočenje različnih mnenj različnih strok. Jaz mislim, da to pa dejansko smo imeli. Če se spomnite, na NIJZ je 25 epidemiologov bilo zelo kritičnih do nekih pobud in predlogov, ki smo jih imeli mnogi, od mask in tako naprej. Če vam lahko samo preberem, kaj so v tistem svojem pismu, ki ga je podpisalo 25 epidemiologov, napisali: »Epidemiološka stroka pri uvajanju ukrepov ni bila več aktivno vključena,« torej po tem, kajne, »smo pa vseskozi opozarjali na nekatere strokovno sporne odločitve, nošenje mask oziroma katerekoli zaščite pred usti in nosom v zunanjih in notranjih prostorih, razkuževanje javnih površin, omejevanje gibanja na prostem, razkuževanje skupnih prostorov v večstanovanjskih stavbah, obvezna uporaba rokavic in njihova nepravilna raba.« Torej, pod to, da so to sporni ukrepi, se je podpisalo 25 epidemiologov. Tistih epidemiologov, ki so ljudi, ki so smučali v Italiji in jih spraševali, ali morajo v karanteno, poslali nazaj v službo. Zdravniku iz Zdravstvenega doma Metlika na izrecno vprašanje so rekli, da mora iti v službo, in on je šel v službo. In je potem, ker je šel delat tudi v dom starejših občanov, prenesel okužbo še tja. Torej, to so bili epidemiologi, ki so se kasneje ukvarjali samo s tem, zakaj se razrešuje gospo Nino Pirnat in zakaj se razrešuje gospoda Eržena, in so protestirali in tako naprej. Spomnimo se, ko so bili tukaj in na televiziji, so priporočali kihanje v rokav in da maske niso okej. Potem smo pa imeli eno drugo skupino, to so bili pa infektologi z Infekcijske klinike, ki so pa takrat še Šarcu, ki je bil predsednik Vlade - in vedelo se je, da bo pač nastopil naslednji dan Janez Janša –, v četrtek, 12. marca, napisali tudi pismo in so rekli, da je že danes treba zaustaviti javno življenje v Sloveniji. To sta bili dve stroki, ki sta tu trčili. Torej, ena je zagovarjala tisto, kar je Svetovna zdravstvena organizacija govorila – kjer se najbrž lahko vsi strinjamo, da je zamujala z ukrepi -, ki bi morala predvideti, kaj se dogaja, po tistem, kar so videli na Kitajskem, in po prehajanju in normalnem letenju ljudi sem in tja, bi morala predvideti, zato je tam ne vem koliko, sto tisoč ljudi zaposlenih z dobrimi plačami, ki bi morali te stvari predvideti. In oni so temu sledili, slovenski epidemiologi. Jaz ne bom obsojala, ali je to narobe ali ni narobe, oni so verjetno verjeli, da pač         (Nadaljevanje) gre dejansko za malo hujšo gripo in da pač ni treba delati neke drame. Na drugi strani smo pa imeli, kot sem rekla, infektologe, ki so pa rekli, da je treba ustaviti javno življenje, 12. marca. Zdaj, rada bi vas spomnila, da je bila 1. seja tega odbora, izredna seja tega odbora sklicana 18. februarja in to na predlog naše poslanske skupine. In takrat smo zahtevali od gospe Pirnatove in od gospe državne sekretarke podatke, kako se pripravljamo, se sploh s čim ukvarjamo. Jaz sem jih vprašala, ali imajo, bom rekla, postavljeni diagnozo, kje bi lahko prišlo do izbruhov, na primer v Gorenju kjer vemo, da so zaposleni Kitajci, ki so bili za novo leto doma. Ali pa primer Nova Gorica Hit, ker so se na nas obračali ljudje, ker so gledali kaj se v Italiji dogaja. In so rekli, da načeloma imajo malo, ampak ni pa še to kakšne drame. Spomnite se tudi, da smo se pogovarjali na tistih sejah, ki je bila potem naslednja, 25., ki jo je pa sklical, mislim da pa potem kar predsednik že odbora in smo jo potem nadaljevali čez nekaj dni, je bilo rečeno najprej, da bomo imeli ne vem koliko, kolikor je zdravstveni domov COVID točk, potem se je to zmanjšalo na 16, skratka takrat so se šele začeli ukvarjati zato, ker smo se pač začeli o tem spraševati in tukajle vsi skupaj sitnariti. Torej hočem reči, da je bil razkorak med tistimi, ki so stvar videli kot, bom rekla, veliko grožnjo in med tistimi, ki se jim ni zdelo, da bo zadeva tako huda. In jaz mislim da smo imeli en tak, ne bom rekla konflikt, ampak smo soočali različne stroke in nova Vlada, ki je nastopila mandat 13. marca, je verjela infektologom, čisto enostavno. Je verjela infektologom, da je treba te stvari narediti in jih je tudi naredila. Torej strok imamo več vrst, lahko jih upoštevamo lahko jih ne upoštevamo, ampak očitati Vladi Janeza Janše, da ne upošteva stroko ob tem, da smo vse mogoče stroke vključili v pripravo treh zakonov, ki smo jih v teh dveh mesecih sprejeli, z levega, z desnega pola, takih in drugačnih, je pa res malo, bom rekla, pretirano. Poglejte, epidemiologi potem na NIJZ so se ukvarjali, kot sem rekla, več s tem, da se menja Nino Pirnat pa gospoda Eržena in protestirali in pisali pisma, gospa Sočanova izstopila iz posebne skupine, strokovne skupine, itn. Torej, to je ena stvar, ki sem jo hotela povedati.   Zdaj, kolegica Maša pravi, jaz se strinjam, da bi lahko prinesli nam podatke, čeprav jaz moram reči, da dnevno spremljam na NIJZ objave, kjer je dnevno spremljanje okužbe COVID, se pa strinjam, da bi nam to lahko dali kot gradivo, da bi se lažje pogovarjali. In iz tistega izhaja, da v določenem obdobju potem več ni bilo, je bila ena okužba na dan ali pa več dni zaporedoma celo nobena okužba, in jaz to razumem kot strokovno odločitev, da pač se lahko epidemija prekliče, ne pomeni pa to, da je vsega konec. To je pa to kar je povedala tudi državna sekretarka in kar se, upam da vsi skupaj zavedamo. Zdaj očitati tukaj, nimamo slajdov, poglejte, dve leti smo od Šabedra samo slajde gledali, rezultatov pa nobenih. Je že fino, da imaš projekcijo pa tako naprej, ampak učinka ni bilo pa nobenega. Na vsako sejo, ko smo prišli, smo imeli slajde, kar naprej smo slajde gledali, ampak treba je kaj narediti na koncu in da je kakšen rezultat od teh slajdov.   Zdaj, jaz ne bi nikogar strašila z drugim valom v smislu strašenja. Mi moramo pa se iti neko kampanjo resno in osveščati ljudi, da neka množična zborovanja, množične zgodbe niso na mestu, ker se nam bo dejansko kaj ponovilo. Samo z odgovornim ravnanjem in obnašanjem bomo preprečili možnost, da bi se ponovno nam ena taka velika stvar zgodila. Bodo pa zagotovo manjši izbruhi. Jaz predvidevam in vidim, da se pač nekako v tem smislu tudi ravna in se bo potem ožje delalo karantene ali pa neke posebne ukrepe tam kjer bo potrebno.   Eni ste tudi rekli, da je bilo premalo gospoda Gantarja na TV. Torej, lepo vas prosim, pa se mi v SDS-u vmešavamo v politiko, novinarsko. Na RTV je tisti, ki ga povabijo.         (Nadaljevanje) Če so ocenili, da gospoda Gantarja ne rabijo povabiti v Odmeve pa v oddaje, ga pač niso povabili. Zakaj vabijo določene ministre, verjetno vedo samo oni. Jaz se sicer lahko s tem strinjam, ampak če bi to rekla, bi vi rekli, da se vtikamo v politiko RTV, pritiskamo na novinarje in od njih nekaj zahtevamo kar je njihova avtonomna pravica, da se oni odločijo koga bodo povabili v studio in koga bodo kaj vprašali. Veste, če novinarska srenja ne oceni, da je v času epidemije ključni minister zdravstveni, potem verjetno jim bomo mi to težko dopovedali.   Izpostavljanje domov starejših. Poglejte, v 90 % domov starejših so stvari tekle v redu, so bili ljudje, bom rekla, direktorji, vodje dovolj ozaveščeni, so poiskali informacije, itn. V nekaterih je bil pa problem med prvimi v domu v Metliki, sem povedala iz katerega razloga, ker je zdravnik Zdravstvenega doma Metlika po navodilu NIJZ šel v službo in prenesel okužbo v dom starejših. Že takrat so govorili infektologi pa mnogi drugi zdravniki, tukaj je bil gospod Muženič, če se spomnite, da je treba vse tiste, ki so bili v Italiji jim reči, da naj ostanejo štirinajst dni doma, ampak tega navodila ni bilo. Tega navodila s strani NIJZ ni bilo. Če nimate znakov, pojdite normalno v službo. To je bilo navodilo gospe Nine Pirnat, vsak drugi dan na televiziji. Kašljajte v rokav, mask ni treba. Zdaj, mislim da kolega Jani je razlagal, da smo kar delali takole malo po kavbojsko. Poglejte, zadnjič na izredni seji, ne vem ali ste to poslušali ali niste poslušali, je minister Tonin povedal, da obstaja državni načrt zaščite in reševanja v pojavi epidemije oziroma pandemije, nalezljive bolezni pri ljudeh, ki je bil sprejet leta 2016. Testno, testirali samo ga leta 2018 in takrat ugotovili, tisti ki so pač to počeli, torej ne naša Vlada, vemo kdo je bil leta 2018 na Vladi, in so s tistim testom med drugim ugotovili, da je ena izmed večjih pomanjkljivostih ta, da osebe, ki je zadolžena za te nabave, ni dovolj strokovno usposobljeno. V tem načrtu piše, da to dela Zavod za blagovne rezerve in po tem načrtu je Vlada Janeza Janše delala, ker je vprašala, ko so naredili primopredajo, kaj imamo, s čim operiramo, kako delamo, so rekli, tukajle je načrt in smo šli po načrtu. Ampak ta načrt je že 2018 pokazal, da bo problem, ampak takrat, ko si sredi epidemije, se pa s tem res nimaš časa ukvarjati kaj je pomanjkljivost. Če je pomanjkljivost ugotovljena, se je smatralo, da je bilo v nadaljevanju odpravljena. Zdaj, ko se pa pač gledajo stvari nazaj, se je pa to ugotovilo in o tem je govoril minister Tonin na izredni seji, pa se obnašamo kot da spet govorimo, da nič nismo vedeli. Imeli smo načrt po katerem je Vlada Janeza Janše delala. Lahko se strinjamo ali je dober, ni dober, tak je bil, bil je sicer za epidemiologijo bolj, mislim epidemije oziroma pandemijo nalezljive bolezni pri ljudeh in po tem se je delalo. Zdaj očitati, da je bilo vse narobe… Lahko je bilo, danes ko smo vsi pametni, pa ki nimamo tisoč mrtvih. Danes je lahko biti zelo pameten, pa kako bi lahko cene respiratorje kupovali pa kako bi lahko ceneje pa kako bi kar direktno s Kitajci nabavljali, kot da niste gledali poročil, da je Anglija poslala letalo po robo, ki jo je naročila in plačala z avansom kitajski in se je vrnila domov s praznim avionom. Nešteto takih primerov. Kot da tega ni bilo, kot da tega ne vemo, tukajle obsojati pa napadati vse na počez in nas vse razglašati za kriminalce.   Govora je bilo tudi, da premalo torej posluha za bolnice, zdravstvene ustanove, itn. Poglejte, v tretjem paketu, v tretjem zakonu proti korona zakonu, je čez 120 milijonov namenjenih za to. Ne moremo pa zdaj s tretjim korona zakonom reševati vseh izgub bolnic od prejšnjih časov, mesecev in pol leta in leto nazaj, ko je bila spet ena druga Vlada, ki ni poskrbela za to in govoriti, premalo osebja, premalo tega, premalo tistega… Ja, kaj ste pa zaboga delali deset let. Socialni demokrati         (Nadaljevanje) vodili ministrstvo za socialo, za delo, desetletje in zdaj v COVID, v tejle epidemiji se je pa dejansko pokazalo, vse anomalije in vsi problemi tako bolnic kot zdravstvenih, torej domov starejših občanov, in zdaj bi ta Vlada morala v dveh mesecih narediti čudež, čudež, kar niste v desetih letih naredili, s svojimi direktorji, s svojimi ljudmi na vseh pomembnih mestih. Tako da, poglejte, tudi gospa predsednica zdravniške zbornice je bila zelo kritična. Bila je kritična tudi takrat na prvih sejah, ki smo jih imeli, ko zdravniki niso imeli nobene opreme, ki smo mi spraševali ali bo oprema, kdaj bo, kako bo. Že takrat, veste, ni bilo rečeno, da vsak nabavlja zase. Najprej so rekli, vsak zase, ampak seveda nobeden ni mogel nič dobiti, zato je bilo pač treba sprejeti neko odločite ali bi mi čakali, da klinični mogoče dobi pa Golnik mogoče kaj dobi. Če dobi, dobi, če ne pa ne. Zato je morala država delati po tem načrtu, ki so ga sprejeli 2016, tudi ni bila naša Vlada, ampak ena druga in se je po tem delalo tako kot se je delalo. Jaz sem prepričana, da na Ministrstvu za zdravje pa tudi v drugih službah sproti analizirajo ukrepe, in da se glede na to, da se več ali manj vsi zavedamo, da verjetno prihaja tudi drugi val, da bomo vse te stvari, ki se morda zdaj niso bile narejene optimalno ali pa najbolje kot bi lahko bile, da bomo takrat to naredili bolje. Sem prepričana tudi, da se bo vprašalo zdravnike iz zdravniške zbornice, ampak dajmo za vraga razumeti, da se je ta Vlada postavila 13. marca, potrebovala nekaj časa, da se postavijo ekipe, torej državni sekretarji, kabineti, itn., da se najde nek stik z ljudmi, ki po ministrstvih že so, ki so direktorji direktoratov, itn. Da se postavi neko strategijo in smer v katero bomo šli, zraven je pa še epidemijo reševala. Jaz sem prepričana, da vse stvari tečejo, je pa seveda nekaj, bom rekla, ne vem, nekaj spodrsljajev zato, ker enostavno z eno tako zadevo na glavi kot je bila ta kovid epidemija, veste če bi mi menjali Vlado v mirnih razmerah, bi to teklo bistveno drugače, bistveno bolje, verjetno, sem prepričana, da bistveno bolje, ampak dvomom, da bi bila opozicija kaj bolj zadovoljna kot ste zdaj. Karkoli bi naredili, ne boste zadovoljni in boste kritični in je prav, saj kritika pomeni, da se pač stvari izboljšujejo, ampak kritizerstvo pa ne. Konstruktivna kritika je tista, ki potem prinaša neke spremembe. Če pa kritiziramo vse povprek in hočemo rezultate po enem ali dveh mesecih, pri takih ključnih stvareh kot so strategije, oskrbe starejših, poglejte, zapravili milijone, milijone da bomo vedeli kako bo tekla oskrba starejših, pa ni od tega nič, nobenega doma starejših, kar se je naredilo so naredili privatniki, država ni naredila nič. Standardi so od leta 2003, ko je bilo v domovih starejših 50 % nepokretnih ljudi, danes jih je pa 85 %, pa je bilo 10 let Vlade SD, eno leto vmes je bila Vlada Janeza Janše. In to niso novi problemi o katerih govorite. Ampak ta Vlada jih bo rešila. Mi imamo ljudi, imamo strokovnjake, vključujemo tudi tiste, ki niso naši ali pa niso iz naše stranke, ker to ni pomembno. V Sloveniji imamo dovolj pametnih ljudi, ki lahko pomagajo in so pripravljeni pomagati in se ne ozirajo na to, zdaj ali je ta Vlada ali je ta, ampak so prišli in pomagali, ko se jih je prosilo. Kdor pa ne želi, pa ne. Saj je v redu, saj eni bodo pač vedno stali ob strani pa pač kritizirali. Tisti, ki pa želijo pomagati, so pa vključeni in zato bomo te stvari tudi naredili in jih že delamo.
Prvo proceduralno. Ja.
Ja, spoštovana predsednica. Uporabila bom 69. člen Poslovnika, ker moram reči, da sem zdajle malce zmedena na tej seji. Res je, da sem še na Odboru za notranje nekaj časa bila prisotna, vendar ob tej zadnji razpravi ne vem ali smo že pri naslednji točki ali smo pri tej točki, ki je bila sklicana s 35. nujno sejo, seznanitev s        strokovnimi podlagami zdravniške stroke za preklic epidemije nalezljive bolezni SARS COVID-19. Jaz enostavno ne vem v kolikor lahko razpravljamo na široko in na dolgo povejte, bomo razpravljali, ni problem, ampak pri tako strokovnih podlagah osebno pri tej tematiki, ki jo je ministrstvo predstavilo, ki jo je NIJZ predstavil, jaz nimam kaj govoriti, lahko pa govorim o starejših, o zaščitnih sredstvih in o ne vem čem še, o tem pa lahko govorim. In lepo prosim povejte mi ali smo že pri 36. nujni seji, kajti jaz zdaj, ko sem to razpravo poslušala menim, da smo že pri 36. nujni seji, ne pri 35. Tako, da lepo prosim, predsedujoča, dajem postopkovni predlog, da se držimo točko dnevnega reda, v nasprotnem primeru se prijavljam k razpravi pa bom tudi jaz govorila. Hvala lepa.
Gremo naprej. Repliko ima kolega Trček.
Repliko na gospo Jeraj, saj sem tudi prijavil za naprej. Glejte, dejstvo je tako kot sem že prej ubesedoval, da že nekako proti koncu januarja, v začetku februarja je bilo jasno, da si kupujemo čas in da obstaja velika verjetnost, da pride epidemija tudi do nas. V dogovoru s tedanjo podpredsednico odbora gospo Jelko Godec, zdaj državno sekretarko v kabinetu predsednika Vlade, sva se pogovarjala, če skličeva sejo, je rekla: »Mi imamo to že spisano«, sem rekel: »Okej.« Na kar vi ubesedujete, gospa Jeraj, citiram: »Kar predsednik odbora sklical«, nič ni kar predsednik odbora sklical, Franc Trček si ni odbor lastil, ni to moj odbor, moja preiskovalka, moja nekaj, kot je bilo že prevečkrat povedano v Državnem zboru, pa ste očitno bila vedno odsotna, sklicali smo skupaj sopredsedujoča in jaz tudi zaradi tega, da to problematiko strankarsko depolitiziramo. Druga zadeva / nerazumljivo/ pa v razpravi, sama ste lepo povedali, da so bili standardi za DSO-je iz leta 2003 od leta 2004 do 2014 je bila več kot pol časa na oblasti SDS. Kaj ste naredili takrat? / Oglašanje iz klopi/
Na koga repliko? Izvolite.
Glejte, samo to bi povedal, gospa Jerajeva, ko je rekla, da je od leta 2018 nabava nujne medicinske opreme, te zaščitne potekala preko Zavoda za blagovne rezerve. Ni res. Minister za obrambo je jasno povedal, da 14. 3. 2020 je Vlada Janeza Janše sprejela sklep, da nabavo zaščitne medicinske opreme izvaja Zavod za blagovne rezerve. To je minister za, mislim, da obrambo povedal.
Mislim, da no ne bom se vtikala v razpravo, ampak ni bilo čisto tako, tisto je bilo o načrtih govora, ampak v redu, pustimo. Glejte, v tem krogu ima še besedo Branko Simonovič, potem pa odpiram nov krog, pa jaz bi res prosila, če smo lahko potem v novem krogu, vem, da imate možnost razpravljati kolikor dolgo želite, ampak krajši, ker imamo že naslednjo sejo sklicano, kolikor se pač da. Hvala.
Hvala lepa, predsednica, za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim!  Razpravljavci so poudarjali, da politika ni upoštevala stroke, tako pri sprejemanju kot pri rahljanju ukrepov povezanih z epidemijo. Eden izmed razpravljavcev je celo razpravljal, da preprosto ne more verjeti ukrepom, ki jih je predlagala in sprejemala Vlada. Pa naj povem, da ravno ti ukrepi, ki jih je sprejemala Vlada in ki gotovo so imeli neko podlago v stroki in v znanstvenih dognanjih, so pomagali, da so bili pri prebivalstvu sprejeti in tudi stroka in vsi tisti, ki so sodelovali, so nas pripeljali do tega, da smo se lahko         zaključili z razglasitvijo epidemije. Nekako sam bi pričakoval, da smo tudi poslanke in poslanci bolj odgovorni pri dajanju takih ali drugačnih izjav in ocenjevanju, posploševanju. Gleje, zdravstvo je od vseh nas ne glede kaj in kdo izmed razpravljavcev pripada kakšni politični opciji. Imam občutek kot da se ukvarjamo sami s sabo, mene je tako državna sekretarka kot gospod Krek prepričal v to, da so obstajali strokovni in znanstveni razlogi, da se prekliče epidemija. In v to preprosto verjamem. Ne morem verjeti nobenemu drugemu namigovanju, ker te ukrepe, ki so sprejemali, so nas pripeljali do tega, da smo lahko prišli do konca te epidemije. Gotovo sam sem prepričan in verjamem, da bodo tudi sledile neke spremembe vseh tistih zadev, ki niso bile urejene tako kot bi morale biti z namenom, da se tako nepripravljene nas kaj takega ne more doleteti. In zato gotovo bom ta predlog sklepa, ki ga je predlagala koalicija, podprl. In še enkrat bodimo resni in odgovorni pri takih i drugačnih izjavah, ker nekateri nas gledajo in poslušajo. Hvala lepa.
Hvala lepa tudi vam.   Jani Möderndorfer ima ponovno besedo.
Hvala lepa.  Stvar bledi in hočemo narediti kot da je to vse okej, kar seveda smo opozarjali v svoji razpravi kot da nimamo nobene osnove za to, pa bom zdaj malo bolj natančen, da ne bo nesporazumov. Grem kar po vrsti.   13. 5. 2020 strokovna skupina na Ministrstvu za zdravje, vodja je gospa Beović, jasno pove: »Ni še napočil čas za preklic epidemije.« 13. 5. gospod Kacin na svoji tiskovni konferenci reče: »Vlada klub umirjanju epidemiološke situacije še ne razmišlja o administrativnem preklicu epidemije s 15. majem, o tem ne razmišlja niti Ministrstvo za zdravje, še manj pa svetovalna skupina Ministrstva za zdravje, ki jo vodi gospa Bojana Beović.«   14. 4. gospa Beović za Večer reče: »Strokovna skupina o preklicu epidemije ni razpravljala« in to zelo jasno, »žal se tega v skupini še nismo lotili, predloga utemeljitve še ne poznam, jutri bom mogoče vedela več.« Se pravi, ko je že bilo sprejeto, ona sploh še ni vedela o čem in na podlagi kakšnih strokovnih izhodiščih je Vlada odločala.   14. 4. Mateja Logar, infekcijska klinika, reče naslednje: »Trenutna situacija res kaže, da smo na repu epidemije, vendar mislim, da še zelo preuranjeno, da bi lahko rekli, da ob sproščanju ukrepov ne bomo imeli dodatnih primerov okužb, tako da misim, da je v tem trenutku s preklicem pametno še malo počakati.« To sama stroka govori.  15. 5. gospa Beović reče, pozor, izrazila je skrb zaradi odprtja meja, o tem strokovna skupina na Ministrstvu za zdravje ni odločala, ni ji znano kdo pritiska na tak ukrep, predlog za preklic pa sploh ni prišel od stroke, pač pa iz vladnih služb. Kdo je zdaj tukaj nor? Ali smo mi zdaj tukaj nekaj, ali smo opozicija, pa si malo izmišljujemo, pa govorimo nekaj v tri krasne? To vprašanje se postavlja danes na tej seji odbora samo zaradi ene stvari, ker je stroka več kot očitno javno, kot bi rekla, saj ne vem ali je tukaj, ja, državna sekretarka je še tukaj, kot bi rekla iz medijev javno dostopnih informacij, to ni nekaj, ko je nekdo tam skrit za vogalom rekel: »Ti poslušaj Jani, to je pa malo skregano z logiko, veš mi v stroki smo bili absolutno proti«, ne, to javno govorijo.         Torej, mi zdaj samo sprašujemo na podlagi česa se je pa potem Vlada odločala, če je bila stroka proti, če se s tem sploh ni strinjala oziroma še več, sami potrdijo, da so bili post festum obveščeni, malce jim je bilo celo nerodno zaradi tega, ker so dajali 14. izjave, 15. so pa videli, da je v bistvu Vlada že odločila in potem reče: »se moramo še seznaniti iz tega.« Oprostite, gospo Beović poznam in vem, da gre za zelo resno gospo in ima dovolj visoka strokovna znanja, da ve kaj govori in ji jaz osebno tudi zelo zaupam. In tukaj sploh ni nobenih dilem. Ampak dejstvo je, da ste še Beovićevo okoli prinašali, govorim o Vladi. In državna sekretarka, danes ste edina predstavnica Vlade tukaj, drugega ni, zato moram vam govoriti. Koliko ste vi zraven v tej zgodbi bili, ne vem, ne bi vas rad obsojal. Vem pa, da včasih državni sekretarji manj vedo kot ministri, ker jim ministri ne povedo cele slike, ali pa je včasih obratno, ne, vem, nočem špekulirati. Zato bi radi poslanci dobili samo dokumentacijo na podlagi kakšnih strokovnih utemeljitev ste se to odločili, tukaj ne gre za filozofiranje, ne gre za pametovanje ali pa za nagajanje ali pa, kot bi rekla kolegica Jeraj, za kritizerstvo kar tako malo počez, zato, ker nam je to všeč, ker je treba malo nagajati. In zato tudi ni slučaj, da sem res rekel zdaj imam pa počasi tega dosti, epidemijo ste zaključili, ampak malo bi se pa še hecali naprej. Ljudem je treba povedati jasno, ko ti enkrat rečeš epidemije ni več, večina ljudi smatra, da je ni več in bodo opustili ukrepe in se ne bodo šli več tega in to dobro veste kakšen učinek ima na ljudi in zato se mi zdi zelo pomembno, da dobimo te odgovore. Jaz bi rad povedal tudi to, da jaz nisem danes kritiziral, jaz sem opozoril na pet stvari na katere jaz še danes uradno nimam odgovora kaj je res in kaj ni res, vem pa naslednje in iz zgodovine se vsi učimo. Dejstvo je, da ko so bile črne koze v Jugoslaviji in ko je ta epidemija izbruhnila, to sem enkrat že povedal, pa bom še enkrat ponovil, ker nekateri ali nočete slišati ali pa ne razumete kaj vam pripovedujemo, so po epidemiji naredili zelo resno analizo kaj je šlo narobe, kje je bilo treba ukrepati, kje so naredili napake. Citiram, to govorim o času, da ne bo nesporazuma, ne gre za COVID-198, ampak gre za črne koze v času stare Jugoslavije. »Pred izolacijo bolnikov je bilo 32 % okužb posledica neprimerne zdravstvene oskrbe.« To so ugotovitve stroke, ne politike. »Neustrezne namestitve bolnikov in prenos bolezni po zraku med nadstropji v bolnišnicah.« »Ta številka ilustrira nevarnost hospitaliziranje kužnih ljudi in preostalih bolnikov v neustrezno prilagojenih zgradbah.« »Med drugim je odpovedala tudi epidemiološka preiskava, predvidevajo, da je bilo anketiranje okuženih nenatančno predvsem zaradi jezikovnih razlik, manj kakovostno epidemiološko spremljanje virusa je onemogočalo usklajeno in tudi neučinkovito ukrepanje za omejitev in zmanjševanje družbene škode.« To so bile ugotovitve takratne strokovne skupine na podlagi katere so se potem tudi sprejemali neke določene ukrepe zato, da se določene stvari ob ponoviti določenih epidemij ne bi več pojavljale. Seveda je treba tudi ugotovitvi v tej analizi kaj pa je dobro šlo, da ne bi šli dobrih stvari spreminjati, ampak nesporno dejstvo je pa že danes lahko ugotavljamo, ne glede na to, kot reče kolegica Jeraj, bil je preizkušen načrt 2018 in je pokazal nepravilnosti, potem pa hitro doda, zaradi političnega jezika, to je bila neka druga vlada, mi smo pa prišli pa smo imeli in evo ga na, takrat smo ugotovili treba je blagovnim rezervam dati zato, da se spelje. Zdaj vam povem, ko bo prišlo do preiskovalke bom jaz na glas povedal par stvari, ki jih vem, ker to ni za ta odbor. Blagovne rezerve niso bile niti usposobljene in to so že ugotovili         2018, pa so vseeno dobile nalogo, da to izpeljejo, ampak zaradi drugih razlogov, ki so bistveno bolj nizkotni od tistega, kar je bil cilj, da se nabavi oprema. To, da bi pa lahko naročali – in tega še danes ne vemo, kajne – direktno od države ali pa da bi šli preko usposobljenih strokovnjakov, ki se spoznajo na to in vrsto let že vodijo službo znotraj Ministrstva za javno upravo, se pravi, tisto, kar naj bi mogoče nekoč počela tudi Agencija za javno naročanje, na to nobeden ni pomislil. Seveda so, vse so pomislili, vse so preštudirali, točno so vedeli, da imajo te možnosti in te resurse – ni–se–hotelo–tega narediti! Ker je prišel »befel«, da mora iti preko firm. In to so napake. Jaz ne govorim samo o stroki, državna sekretarka, jaz govorim, epidemija, kompletna organiziranost, kot celota, kdo poveljuje, kdo izvršuje, kdo kakšno stvar naredi. In državni načrt je to predvideval. Civilna zaščita, še enkrat ponavljam, ni imela tiste vloge, ki bi jo morala imeti v takšni situaciji. Ni je imela.   Zato je seveda možno to ugotoviti samo na podlagi resne analize. Zato jaz predlagam, da se dopolni sklep, ki ga je predlagal predlagatelj, da predlagamo ministrstvu, da pripravi skupaj z NIJZ poročilo in analizo kompletne epidemije, in to pripravi do konca avgusta 2020, ker je to nemogoče narediti v sedmih dneh, neko resno zadevo pripraviti, zato da bo lahko Državni zbor potem kasneje tudi to obravnaval. Predlagamo. In če je kaj – veste, ni problem samo poročilo, poročilo lahko dobimo jutri, kot pravi direktor NIJZ, mi rabimo resno analizo. Kakšna tveganja so bila vzpostavljena, kateri ukrepi so bili mogoče nepotrebni. Pa to ni nič slabega, če so bili uvedeni, pa se kasneje ugotovi, da so nepotrebni, ampak vemo, česa ne bomo več počeli. A veste, jaz bi rad enkrat končno slišal, to, kar zdaj stroka že naglas govori, s strokovnega vidika, ali je smiselno celo državo naenkrat dol zakleniti ali je smiselno iti postopoma po, ne vem, objektu, po lokalnem delu teritorija, po občini, po regiji, in na koncu državo zapreti. Kaj je bolj učinkovito. A veste, to lahko prinese ena resna analiza, ki potem na nek način tudi predvidi in poda neke smernice, kje je treba popraviti določen načrt, pa seveda, a veste, da se vzame veter iz jader politiki, da politika v nekem trenutku lahko prosto izbirno odloča. A veste, zato je ta analiza nujno potrebna. In zato mislim, da je prav, da se takšen sklep tudi podpre. Saj mi v končni fazi samo predlagamo. Način, kako boste to pripravili, je pa vaša stvar, ne nas. Vi boste povedali in sami ugotovili, kako je prav, da se to naredi, in tudi potem predlagali to analizo v vednost Državnemu zboru in bomo lahko o tem podali svoje poglede in ocene. In nenazadnje, potem na podlagi tega, veste, pa potem lahko pride tisti sklep, ki ga je koalicija danes predlagala, ker bo imela vse te sestavine in bo lahko potem tudi odločala. Ker, veste, še enkrat vam povem, če boste danes ta sklep sprejeli, to bo v posmeh, ampak ne institucijam, NIJZ pa Vladi, Vlada si bo umila roke, pač pa v posmeh poslancem in Državnemu zboru, da je odločal o nečem, o čemer sploh niti ni vedel, kaj odloča, ampak je šel gladko na zaupanje besed »vse je bilo v redu«. A veste, tako se tega ne dela. Vi dobro veste, da bi v takšnem primeru, če bi razpravljali danes o DUTB ali pa, recimo, o SDH, pa bi sem prišel         predsednik uprave oziroma poslovodeči in bi rekel, zaupajte nam, vse je bilo v skladu s strokovnimi odločitvami, pa saj bi se vam zmešalo! Zmešalo bi se vam! Tule že vidim transparente zunaj, kako bi stali. Zato vas prosim, če nam je kaj do tega, kot pravite nekateri, ko bo prišlo do novega vala, če bo prišlo do novega vala, da bomo nanj bistveno bolj pripravljeni. In še enkrat poudarjam, menjave vlad ne smejo biti razlog za to, da se kaj slabše izpelje, to nikoli ne sme biti razlog. Ni važno, katera politika je, zaščita in varovanje nacije se mora izpeljati v času epidemije tako, da se strokovno potem da tudi zagovarjati in upravičevati. Zato predlagam tudi predlagatelju, če se strinja, da dopolnimo ta sklep še s tem. Ja, saj bo podala kolegica predlog, to, kar sem zdajle predlagal, tako bi potem še o tem odločali.   Toliko. Hvala lepa.    PREDSEDNICA ANJA BAH ŽIBERT: Repliko ima kolegica Alenka Jeraj.    ALENKA JERAJ (PS SDS): Jaz se opravičujem, to res ni zdaj glavna tema te točke, ampak vseeno, ker sta me dva kolega narobe razumela v zvezi z državnim načrtom zaščite in reševanja, moram to povedati počasi in jasno, da boste vsi razumeli. Torej, mi imamo od leta 2016 sprejet državni načrt zaščite in reševanja ob pojavu epidemije oziroma pandemije nalezljive bolezni pri ljudeh. Torej, 2016 je bil ta načrt sprejet in potem poskusno testiran, kako bi se obnesel v primeru epidemije, leta 2018. In takrat se je ugotovilo, kot ena večjih pomanjkljivosti, da osebje, ki je zadolženo za te nabave v blagovnih rezervah, ni dovolj strokovno usposobljeno. In temu bi moral slediti nek popravek državnega načrta in zadolžiti za to potem nekoga drugega, če to ni optimalna rešitev. Ampak se to ni zgodilo. Zdaj, ko smo pa bili v epidemiji, se je pač ta državni načrt vzelo v roke in se je šlo po tem, s to pomanjkljivostjo, ki smo jo zdaj vsi ugotovili. Torej, nekdo ni opravil svojega dela leta 2018, ko se je ugotovilo, da bo nekje ozko grlo. Takrat bi morali popraviti in predvideti nekoga drugega, ki bi lahko to uspešno naredil.     PREDSEDNICA ANJA BAH ŽIBERT: Hvala lepa.   Jože Lenart, imate besedo.     JOŽE LENART (PS LMŠ): Hvala lepa.  Prej sem slišal s strani gospe Alenke Jeraj, koalicijske poslanke, ja, veliko slajdov je bilo v tistem času Vlade Marjana Šarca, z veliko podatki, delujočimi ukrepi, napredki, sprejetimi aneksi, racionalizacijami v smeri zdravstvene reforme za nadgradnjo javnega zdravstva, in tako se to dela, transparentno. To danes tukaj pogrešamo.   In želim še tole reči, glede vašega sklepa, dati eno primerjavo. Ali mislite, da bi upniki, upniški odbor sprejel v postopku finančne reorganizacije načrt s takšno obrazložitvijo, če samo spremenim tiste besede, na kar se nanaša: »Upniški odbor ugotavlja, da je sproščanje ukrepov temeljilo na podatkih in odločitvah, ki so znanstveno in strokovno utemeljene in imajo za cilj varovanje finančnega zdravja podjetja.« Podatkov za odločitev pa sploh ne vidiš. Ali se vam zdi to higienično v primeru gospodarstva? Taka zadeva bi padla in nikamor ne bi prišli. V politiki pa si lahko dovolimo s takimi sklepi, da bi šli skozi. Tukaj, če že mi ne, Državni zbor, javnost želi vedeti, za kaj gre.   Hvala.
Replika, Alenka Jeraj.
Na tistih slajdih gospoda Šabedra je bilo tudi veliko datumov in vse po vrsti smo kršili.         (Nadaljevanje) Napisani so bili datumi kdaj bomo ta zakon sprejeli, kdaj bomo to spremembo sprejeli, nič od tega se ni zgodilo.
Kot zadnji ima še kolega Trček besedo. Potem bi pa zaključili.
Hvala za besedo.   Jani je prej govoril komu se bo zmešalo. Jaz gledam čez okno zastavo te lepe države, ki plapola na njenem mestu, bi se že meni zmešalo, pa bi se spustil na pol droga. Uh, zdaj če imamo malo srednjeročnega spomina, popravite me, če ni bilo tako, predsednik Vlade na seji Državnega zbora napove, da konec meseca je konec epidemije in zvečer se v zatečenem stanju sreča ta gremi, ki ga vodi spoštovana gospa Beovič in mora naumiti kaj to pomeni. Zdaj, če bi bilo vse tako kul, da uporabim jezik mojih otrok pa generacije mlajše od 40, potem bi mi tukaj imeli neke strokovne podlage, saj ne rabi biti to roman, nekih par strani jasne strokovne argumentacije zakaj se je to zgodilo in bi s tem opoziciji zaprli usta. In potem je gospa Jeraj lahko ubesedovala namesto, da malo po čez in povprek, če jo citiram, bi rekla, kaj tukaj gušite, ko rečemo v Mariboru, evo tukaj je vse jasno in mirna Bosna in bi lahko mi kot neki poparjeni cucki odpeketali s tozadevne seje in ne vem kje je ta dokument, saj ni to včerajšnja ali kdaj izstrelite rakete. Knjiga. Potem se reče, Tonin povedal. Ja, Tonin je povedal, Hojs je ubesedoval. Pa več smo gledali gospoda Hoja, kar sem mu tudi povedal v medijih, kot resornega ministra. Tonin je politolog, je minister na Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije, tam ima dovolj šlamastike s tistim področjem kar se dela profesionalizacija vojske, nikoli se ni resno delala kadrovska politika. Gospod Hojs ima tudi svoje dovolj zahtevno področje, gradbeni inženir, če se prav spomnim, imamo na resornem ministrstvu zdravnika, ki ga skoraj ne vidimo. Saj v nekem trenutku je celo gospod Gantar, ko se ga je začelo o teh predihovalnikih spraševati, nekako malo polcinično rekel, a ha, končno ste me nekaj v tem smislu vprašali, pa se je nekdo spomnil na nas. Za te predihovalnike je vaš koalicijski partner rekel in ni zanikal, da je to posel SDS. Tudi niso zanikali, da je potem, ne vem, kako ima…, še zdaj ne dojamem, pa tudi ta zastava zunaj ne kaj ima MGRT s tem v veliki meri in tudi niso zanikali, da so potem preko splošne bolnišnice Celje, ki je bolj SMC-jeva kot je bil dolgoletni vodja UKC Maribora vidni član SDS, iskali nekoga, ki bi potem napisal neki mail, da bi požegnali ta posel SDS.   Zdaj, kar zadeva te, kako se iti epidemijo, kako se je iti, kdo je kriv leta 2018, kdo ni kriv. Mi imamo SNV, Svet za nacionalno varnost, Janez Janša je skoraj vedno član tega sveta. Ali je predsednik Vlade ali je predsednik največje opozicijske stranke in by book je član tega sveta, verjetno je bilo tisti stres test tudi razpravljan na tem svetu. Ali ni? In potem pravi, pardon, gospa Jeraj, se mi vmešavali v politiko RTV SLO. Pa ne vem, ali imamo kaj spomina za par dni nazaj. Kdo menja vse živo na RTV SLO? Jaz pa Jani? Kdo menja, pa hoče menjati, pa neko oddajo, da ne bi šla, da bi šla. Potem se naprej pravi, vse mogoče stroke so bile vključene v te antikorona. A gospe iz Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora niso stroka? Že tisto poročilo takrat, ko sem jaz moral, ne vem, 7-krat, 8-krat Banetu razlagati, da nima podlage, bla bla bla, ker se mi že skoraj sanja kot nočna mora,         (nadaljevanje) ali ste takrat upoštevali vse stroke. Tisto, ko nekdo reče, naj bi tudi nekako držalo. Kar me je pa najbolj skoraj vrglo na rit, vi ste ubogi prevzeli vlado in potem, citiram gospod Jeraj, »iskal neke stike z ljudmi po ministrstvih«, halo. Slovenska država, karkoli si mislimo o njej, ima tako usposobljeno birokracijo na ministrstvih, da ni treba iskati neke stike. Je toliko usposobljena birokracija, šest let sem v politiki, pa prej sem 20 let kot profesor sodeloval s kakšnimi ministrstvi, zlasti z dvema za okolje in prostor in za infrastrukturo. Vi ubogi revčki ste zdaj prišli in ste potem tam iskali neke stike. To tako skoraj zveni, da niste vedeli na katera vrata notri priti, pa nehajte biti žaljivi do resne državne birokracije. Vi ste iskali neke stike zaradi tega, ker nočete končati državljanske vojne, pa vam določeni vrhunski birokrati niso bili po volji, to je bilo vaše iskanje nekih stikov in imamo neko krizno stanje, vi ste hoteli imeti tam še izredno stanje, pa skoraj vojno stanje. Na tistem vašem partijskem trobilniku trobite kako bo nekdo Janšo ubil, pa bomo imeli državljansko vojno. Ali ste vi pri brihti? In še nekaj, zaključil bom s tem. Pojdite si prebrati, profesor Mravlje je profesor, je strokovnjak s 45 leti psihoterapevtske prakse. Pojdite si prebrati njegov razmislek o predsedniku 14. Vlade, ki ga je napisal v sobotni prilogi časnika Dnevnik. In zopet bom končal s tem. Gospod Krek lepo pove nekaj malo čez 100 ekip imamo usposobljenih za delo s predihovalniki, z ventilatorji, recimo, da jih je 120. Gantar lepo pove na vprašanje koleg Robija, da je na hiringu navajal napačne podatke, da je tisto 168 predihovalnikov, ventilatorjev, respiratorjev, kakorkoli hočete bilo na razpolago. 220 ste jih hoteli še dodatno kupovati. 16. 4. je šlo ven naročilo preko EU, preko Evropske komisije največjemu izdelovalcu predihovalnikov na svetu, ker bi lahko Slovenija imela kvoto do 300 predihovalnikov. Pa ne morete nategovati otroka iz prvega razreda osnovne šole, prosim vas lepo. Ne bi bilo lepo, naj organi katerikoli, Tonin rad reče domovina, mama, vsi živi me preiskujejo, ali ne bi bilo tako malo glede dignitete politike fino, da se ustavimo, da utihnete, ker v bistvu vsakič, ko odprete usta je to večja diskreditacija politike kot take in da organi svoje opravijo. Jaz ne pravim v naprej kot kak Miha Kordiš, da je nekdo že v naprej kriminalec, dokler ni požegnano čez tretjo vejo oblasti ni kriminalec. Ampak ali lahko nehamo? In če ne bi gospa Beović potisnjena v ta položaj, pa je bila vaših barv, mestna svetnica, Jani jo pozna, iz največje občine v Sloveniji, ampak je še vedno toliko strokovnjakinja in toliko poštena, jo tudi razumem, ne moreš sebe zanikati kot strokovnjak tudi če si politično ali če imaš kakšno partijsko knjižico ali je nimaš, in je rekla, da je pritisk vladnih služb. Kacin se dela norca iz vseh nas, bom jaz to enkrat malo povedal, če se mi bo dalo, ne vem, bo s kakšnim novim direktorjem RTV-ja mogoče imel intervju, pa nam bo to razkril. Veste ključni problem te koalicije in pa njene vodilne stranke je, da absolutno nimate nobene avtorefleksije. To je ključni problem. V 21. stoletju se pa politike brez avtorefleksije dejansko ne moreš iti. In zdaj nič tukaj opozicija ne nabija. Vaša članica, vrhunska strokovnjakinja je rekla: »Pritisk vladnih služb na nas iz različnih strok prekličimo epidemijo.« Vaš koalicijski partner je rekel, to je posel SDS-a in tako naprej.         Če že morate nekoga za ušesa vleči, potem imate neke interne zgodbe, s katerimi mi kaj dosti nimamo. In strinjam se z Janijem, absolutno, če boste zdaj požegnali ta vaš sklep, ki ste ga vi kot koalicija predlagali, jaz se opravičujem, ampak to je nek stari sistem, jaz sem bil otrok v tistem sistemu, skoraj niti volilne pravice nisem imel do konca tistega sistema, tudi nimam nobene nostalgije po njem. To je sklep sistema partijskega enoumja, ko je CK rekel: »Glejte tak je« in ti si dvignil šapko in tako je. To je pač šolski primer zanikanja ustavne parlamentarne demokracije. Pa ne morem jaz kot poslanec sprejeti nek sklep brez tega, da bi videl en elaborat, ki ne rabi biti roman, kaj so strokovne podlage za to odločbo, ki jo je takrat predsednik Vlade na seji Državnega zbora povedal. Vi imate problem, nima problem opozicija, opozicija ima posledično problem, ker nam ne znate dostaviti tega dokumenta in ker ne morete zanikati to kar je govorila gospa Beović in to kar je povedal minister Počivalšek in to je to. Potem pa ne vem kaj. Odstavite ministra Počivalška, če laže, če to ni posel SDS-a, mi v Socialnih demokratih bomo že nekako preživeli, da bomo imeli eno poslansko mesto manj. Pokažite nam ta dokument, enostavno. Tukaj se zdaj vrtimo že koliko časa, kdaj smo to sejo začeli? Ob dveh. Lahko bi jo do 4. že končali, bi rekli evo, državna sekretarka bi prišla, bi rekli evo spoštovana koalicija tukaj je ta dokument, mogoče, ne vem, ali veste tisto eno poročilo ste nam napisali na 80-ih, 90-ih straneh, pa ni vse skupaj nič, neko drugo poročilo ste nam napisali na eni strani pa še malo, pa so bili samo tri buleti za koliko penez je šlo, pa bi nam tukaj razložili na treh straneh zakaj je temu tako, bilo bi nekaj prilog, verjetno bi se Jani oglasil, da rabimo pol ure čas za prekinitev, bi tisto prebrali in bi rekli okej, v redu, krasno, nehajmo strašiti ljudi, gremo kupiti paradižnike in jih gremo saditi, ker je zdaj pravi čas. Tako, da spoštovana gospoda, zdaj neke stike ste našli na ministrstvih v dobrih dveh mesecih, v tretjem mestu ste že tako stični, dajte nam enostavno strokovne podlage za to, razen seveda, če je to prisednik Vlade sam naumil mimo spoštovane gospe Beović in ekipe in jih dobesedno, bom uporabil besedo, enkrat sem bil na radiu Ognjišče, pa sem rekel »nategnil«, pa je gospa padla skoraj po tleh, da na njihovem radiu se to ne govori. To je to. Ne zdaj, gospa Jeraj, vi nam tukaj en trampizem zganjate nad nami, da smo mi nekaj gor in dol. Ljudje, ki ste jih vi imenovali na položaje, ljudje, ki ste jih vi dogovorno pustili na neki ministrski funkciji, so nekaj povedali, so opravilno sposobne osebe, je vrhunska strokovnjakinja gospa Beović, kot je Jani sam povedal, pa še 50-krat bom povedal, če je treba. Vi se dejansko delate norca iz strokovnjakov, ki so v osnovi vaši, če se gremo še to državljansko vojno, ki se jo vi greste. Kdo pa bo hotel potem strokoven sploh še biti v politiki? Kdo strokoven se bo hotel še podpisati pod kakršnokoli strokovno ekspertizo, ki bo podlaga političnih odločanj, če boste vi v naprej sprejeli neki sklep na način najbolj, pa ne more, bom rekel kar imam na koncu jezika, najbolj »zatucanega« enopartijskega sistema, brez, da ste kaj videli, kot je rekel kolega iz Desusa, boste vi to podprli.         Upam, da nam bo narod sodil čim prej, kot sem napisal tam nekje v Kočevju.   Ne bom repliciral z vami, gospa Jerajeva, pa preden odprete usta, razmislite, da naj ima stavek tudi neko logično povratno zvezo z dejstvi, ki so se dogajala zadnjih sto dni.   Hvala.
Ja, glejte, malo spoštljivi smo lahko, no. Mislim, da nobeden ni bil žaljiv, in upam, da bomo tako tudi končali, ker mislim, da to ne sodi v Državni zbor.  Replika, Alenka Jeraj.
Ja, bom kar z besedami gospoda Trčka: vsakič, ko odprete usta, je to diskreditacija politike. S svojo bivšo stranko Levico ste tako znižali nivo razprav v Državnem zboru, da bo to enkrat zapisno v učbenike.
Za zaključek… / oglašanje v ozadju/ Glejte, rekli smo, da zaključujemo razpravo, maloprej sem povedala, pa ste se vsi strinjali. / oglašanje v ozadju/ Rekla sem. Rekla sem, da ste še zadnji prijavljeni, da potem zaključujemo in dobi besedo še predlagateljica. Izvolite.
Se opravičujem, ampak – spet bo moja doma rekla, vedno to poveš – jaz sem naravoslovno-matematični tehnik, logika je potrebna tudi v parlamentu. Jaz nisem bil do nobenega žaljiv. Jaz sem zgolj povedal iz tega, kar ubeseduje izvršilna oblast, katere ljudi ste vi imenovali, kaj ubeseduje koalicija, enostavno. Do koga sem bil jaz žaljiv? Alenka Jeraj nas tu nabija kot neke male otroke, vse po vrsti, razpravljate o vsem živem, samo o tem ne, kar je predmet – strokovne podlage! Dajte mi te klinčeve strokovne podlage in mirna Bosna! / nemir v dvorani/
Ja, zdaj pa zaključujemo. Besedo dajem še predlagateljici. Izvolite, Maša Kociper.
Če vas lahko popravim, predsednica, jaz nisem predlagateljica, ampak nastopam v imenu treh predlagateljev, stranke SAB, LMŠ in Levice. Tako da ne bi kdo narobe razumel, da sem jaz sama predlagala to sejo.  Ja, ta seja je bila sklicana dne 18. 5. 2020, pravzaprav takrat, ko smo izvedeli, da se epidemija prekliče. Obrazložitev seje je na dveh straneh in če si je kdo to prebral, je videl, da je sam sklic precej nevtralen. V njem so navedene navedbe teh strokovnjakov, ki smo jih danes omenjali, dr. Sočanove in dr. Beovićeve, in vprašanje v imenu Državnega zbora Republike Slovenije, dela opozicije, na katerih strokovnih podlagah je temeljila ta odločitev. Od 18. 5. 2020 do danes, 31. 5. 2020, ko je ta seja sklicana, bi lahko Vlada oziroma resorno ministrstvo, tako kot je bilo rečeno, vrglo skupaj eno kratko poročilo in ga predložilo kot gradivo na tej seji. To ni bilo narejeno. Okej, so zaposleni. Lahko bi prišla državna sekretarka, povedala par stvari, cap, cap, cap, cap, in dejala, tako kot je predlagal sklep, v sedmih dneh pošljemo pisno. Gospa državna sekretarka, tudi če vi dvigujete roko, očitno cel ta del opozicije strokovnih podlag, razen da ste nas napotili na javno dostopne vire, nismo videli. In to bi si želeli. Na tej seji nas je potem na momente malo zaneslo, ampak jaz kot predstavnica predlagateljev nisem nikoli žalila nobenega strokovnjaka in nikoli dajala v nič ukrepov te Vlade. Znašli ste se v težki situaciji, reševali ste po najboljših močeh, se morda s kakim ukrepom ne strinjam, tudi kdo drug se ne, ampak to s strani mene kot predstavnice predlagateljev ni bilo izpostavljeno. Vse, kar jaz ves čas želim in ponavljam, in kar so ponovili tudi kolegi, je, prosim, povejte, na podlagi česa ste se odločili. In smo po datumih brali, celo vladni govorec je dne 18. 5. ali 17. 5. rekel, da epidemija ne bo preklicana – na podlagi česa ste se odločili? Ker to je to, s čimer vzbujamo zaupanje ljudi. Lahko bi, kot je rekel poslanec Trček, lahko bi nam zaprli usta in vrgli te stvari na mizo. Pa bi rekli, okej, vse je v redu, gremo dalje.         Tako pa po tej seji še naprej obstaja tak majčken slab priokus, ali so te odločitve strokovne. Ali boste naslednjič, ko boste razglasili epidemijo, jo razglasili res zato, ker bodo strokovnjaki, taki in drugačni, rekli, da je to prav, ali jo boste razglasili morda zato, ker bo preveč ljudi na ulicah. Te dvome, do katerih ima opozicija vso pravico, bi nam morali utišati; pa te seje niste uporabili za to, niste.   Tako odhajamo po teh kar nekaj urah, vsaj jaz tako mislim, brez odgovorov. In pozivam ministrstvo, da te javno razpoložljive in dosegljive in vam vsem tako zelo jasne vire spravite v dokument, nam jih pošljete in rešite to situacijo. Koalicija, dajte podpret naš sklep, ki samo pravi, da naj Vlada oziroma Ministrstvo za zdravje v roku sedmih dni predloži strokovne podlage in ocene, na podlagi katerih so se odločili za preklic epidemije. In kar se mene tiče, in to, kar se je izpostavilo v tej razpravi, bi predlagala, da se ta sklep še dopolni s predlogom LMŠ, ki pravi, da se naj to poročilo dopolni še z analizo. Da bo za strokovne službe lažje, če se predlagatelji v LMŠ strinjajo, bi naš osnovni sklep dopolnili z zadnjim stavkom, kjer bi dodali: »Ministrstvo za zdravje naj v roku treh mesecev pripravi tudi analizo ukrepov, sprejetih v času epidemije, in z njo seznani Državni zbor Republike Slovenije.« Če se predlagatelji strinjajo, je to dopolnitev in je potem en skupni sklep opozicije. Nič, draga koalicija, v tem sklepu ni ogrožajočega, ni obtožujočega, nič ni rečeno, da ste narobe naredili, gre samo za to, da nam pokažete, kaj vas je vodilo, in da naredite analizo, tako kot ste sami rekli, da je potrebno, zato da bomo pripravljeni, če pride do naslednje epidemije. In tu bi morali opozicija in koalicija držati skupaj in si želeti, da pri naslednji igri epidemije delamo bolje, da se kake napake, ki so bile storjene, ne ponovijo, in da vsi skupaj še bolje izpeljemo to zadevo. To je vse, kar želimo.   Jaz predlagam, da se ta sklep, res smešen sklep, ki ga je predlagala koalicija, zavrne ali pa če ga kar umaknete, ker mi nestrokovnjaki tu ne moremo odločiti, da so bile ustrezne podlage, brez da nam jih nekdo predstavi. In to je to.   Hvala lepa.
Hvala lepa.   Zdaj smo zaključili razpravo. / oglašanje v ozadju/ Aha, no, v redu, saj to sem tudi sama nameravala predlagati. Izvolite, Alenka Jeraj.
V tem vašem sklepu, ki ga predlagate, »Odbor za zdravstvo poziva Ministrstvo za zdravje, da mu v roku sedmih dni posreduje popolnoma vse strokovne podlage in ocene zdravniške stroke, na podlagi katerih se je Vlada odločila… » Meni se zdi ta dikcija popolnoma, vse strokovne podlage, da bomo imeli cele elaborate tukaj, kaj je zdaj kdo natuhtal v zvezi s tem. / oglašanje v ozadju/ Ja, no, napisano pa je tako. Mi predlagamo / oglašanje v ozadju/ 15 minut odmora, da se dogovorimo v zvezi s sklepi. / oglašanje v ozadju/
Ja, glejte, saj je sklep popravljen, ki ga je predlagal Jani, in gre lepo: » … iz katerega bo jasno razvidno, na podlagi katerih strokovnih podlag so temeljili ukrepi in organizacija… » in tako naprej. Če je pa priloga debela, jaz nimam nobenih težav s tem; če se komu ne da brati, se mu pač ne da, meni pa našim strokovcem se da.   Hvala.
PREDSEDNICA ANJA BAH ŽIBERT
Spoštovana predsednica, jaz bi pa prosila, če se glede tega sklepa morda lahko izjasni Zakonodajno-pravna služba. Jaz namreč ne vem katere strokovne podlage so bile tukaj danes predložene, da bi lahko odbor sprejel takšen sklep. Enostavno mislim, da gre za nezakonit sklep, ki ga ne bi smeli predlagati in prosim, da se pridobi mnenje Zakonodajno-pravne službe, kajti jasno je, to smo zadnje dni že večkrat videli, da lahko demokratična večina tudi nezakoniti sklepe sprejme, kar pa seveda nikakor ni v interesu tega parlamenta. Sprejet sklep, da se je odbor seznanil z nečim in ugotovil nekaj brez da bi tukaj dobili na mizo kakršnekoli strokovne podlage, brez da bi gospa državna sekretarka povedala karkoli konkretnega razen teg, da so grafi in ostale razpredelnice razvidne v javno dostopnih podatkih, takšnega sklepa ta odbor po mojem mnenju ne more sprejeti.   Hval lepa.
želite besedo, državna sekretarka?
Tina Bregant
Saj niti ne vem, mislim jaz lahko še enkrat povem na podlagi česa smo se upirali na odločitve o sproščanju, številke lahko preberem, ampak ne vem, če je to bila tema glede na to… Mislim, lahko prebe… Poglejte, če želi, jaz lahko preberem. 14. 5. 2020. / oglašanje iz ozadja/ Ne. Ni to to.
Ne, poglejte, zdaj smo tako v fazi glasovanja. Jaz sem mislila da… V glavnem, poglejte, tisti ki smo želeli slišati smo slišali strokovne utemeljitve, tisti ki ne, ne. Ne gre pa za zakonsko materijo, tako da, pač tukaj Zakonodajno-pravna služba ni potrebno, da sodeluje.   Izvolite. Zdaj je pač, samo še, smo v fazi glasovanja. Še postopkovno. Izvolite.     DR. FRANC TRČEK (PS SD): Poglejte, mi imamo že tretji mandat, tretjo Vlado, ko smo brez magnetograma Vlade. Tudi, če bo nekdo za nazaj raziskoval, ne bo mogel ugotavljati kdo je komu rekel, kdo kaj komu ni rekel, ker se recimo zgodovinarji resni delajo parlamentarnih demokracij, ob tem pa potrebujem neko obličnost. Saj jaz v osnovi upam, da je bilo to znanstveno, strokovno utemeljeno, saj drugače resorno ministrstvo pa Vlada verjetno ne more drugače delovati, kot da ima za cilj varovanje javnega zdravja, ampak veste, to je približno tako, saj potem verjetno niti ne rabimo         več zakone vlagati v Državni zbor pa v Udis. Vlada je »nešto naumila«, to je super, joj kako imamo radi Vlado, dajmo glasovati, ker je to vlada »naumila«. Čakajte, to ni več parlamentarna demokracija, to je enoumje na način nekih najbolj, pa zdaj bi žalil trocke, če bi rekel trockističnih sistemov. Gospa državna sekretarka je prišla, tukaj malo je ubesedovala. Predlagatelj je zahteval, da dobimo te strokovne podlage, Vlada katerakoli Vlada po 110. členu Ustave nam mora te strokovne podlage dati, Vlada nam teh strokovnih podlag ni dala, mi ne moremo glasovati o nečem o čemer sploh nimamo v bistvu znanja, kar tako malo na puf. Če je temu tako, potem ne ostane verjetno drugega kot da opozicija najavi interpelacijo in zapustimo to sejo, obstrukcijo, pardon se opravičujem, mi zapustimo to sejo, ker »sorry«, če se vi hočete iti tako kao ustavno parlamentarno demokracijo se jo »idite«, ampak jaz se je ne morem iti, ker imam tukaj Poslovnik in Ustavo Republike Slovenije ali pa dajemo, ne vem, najdite si še par ljudi, sanjske ponudbe, pa dajmo to preklicati.
V redu. Zdaj smo v fazi glasovanja, to ni bil postopkovni predlog. Dejstvo je, da prejšnji sklep je bil zavrnjen, zdaj pa glasujemo o tem sklepu, ki sem ga prejela. Izvolite, beseda je vaša.     JOŽE LENART (PS LMŠ): Vaš predlog sklepa brez obrazložitve in analiz, ki so sicer, pravite javno dostopni, vendar so zavajajoči, kot ugotavljamo iz dneva v dan na vseh pogledih in kot ta, ki je ta vaš predlog sklepa žaljiv, ponižujoč do stroke, do poslank in poslancev, do državljank in državljanov, takšen sklep je nehigieničen, za takšen sklep jaz ne morem glasovati.
Hvala lepa. Izvolite.
Jaz sem danes spoštljivo in nekajkrat v imenu predlagateljev pozvala koalicijski glasovalni stroj, da se tukaj za trenutek zaustavi in ugotovi, da ni v tem sklepu prav nič ogrožajočega, prav nič. Žal vsi ti pozivi niso bili dovolj in očitno koalicija in Vlada nimata podlag, s katerimi bi nam v opoziciji zaprla usta. Nisem hotela prej izreči, pa bom izrekla zdaj, to, da sta obe strokovnjakinji, na katere smo se danes večkrat sklicevali, gospa dr. Bojana Beović in dr. Mateja Logar odsotni in se današnje seje nista udeležili in prav ti dve osebi sta še da pred preklicem epidemije rekli, da se epidemije še ne sme preklicati, to, da njiju ni, govori samo zase. In ko spet greste naprej s sklepom, ki ne more biti zakonit, poslušaje, ne more biti zakonit, mi smo tukaj sedeli tri ure brez, da bi dobili eno številko, brez da bi dobili eno informacijo in ne morete, koalicija ne morete sprejeti zakonitega sklepa, da sproščanje ukrepov temelji na podatkih in odločitvah, ki so znanstveno in strokovno utemeljene in imajo za cilj varovanje javnega zdravja, ne morete, ker teh podatkov in strokovnih utemeljitev niste dobili. In ne samo, da bomo glasovali v stranki SAB proti, s tem glasovanjem ne bi nič naredili, kajti vas je številčno več, ampak bomo, tako kot je to naredil kolega Trček, pri tem glasovanju napovedali obstrukcijo, kajti pri nezakonitih glasovanjih v tej hiši še naprej ne želimo sodelovati. Hvala lepa.
Izvolite, obrazložitev, Bojana Muršič.
Hvala lepa. Sicer kolega Trček je zapustil sejo, vendar v imenu Socialnih demokratov napovedujem obstrukcijo, kajti v celotni razpravi štiriurni ni bilo popolnoma nič jasnih teh podatkov, o katerih bi se naj danes glasovalo, zato v imenu Poslanske skupine Socialnih demokratov napovedujem obstrukcijo. Hvala.
Še kolega Jani Möderndorfer.        JANI (JANKO) MÖDERNDORFER (PS LMŠ): To tisti, ki vedo kaj to piše, jim je lahko v bistvu pravzaprav nerodno. Nerodno pa vsaj iz dveh razlogov. Prvi zaradi tega, ker so pristali na diktat, da se strinjajo z nečim kar niti ne vedo s čim se strinjajo, zato nimajo nobenih analiz, ničesar, niti strokovnih podlag. Drugo kar je pa še bolj grozno je pa to, da s takšnim načinom seveda s sklepom pristajate na spremembo parlamentarne prakse. Prišel bo trenutek, ko vas bom spomnil, ko boste zahtevali, ker zgodba se bo slej kot prej obrnila na glavo in boste zahtevali od Vlade določene strokovne podlage, pa vas bom spomnil točno na ta sklep, ki je naravnost, se ga ne da pozabiti. V času epidemije, ki je končana, vi preprosto ste uvedli novo prakso, ne rabimo več ničesar, nekdo pride sem, nekaj govori o tem kako ne more otroku doma postreči in to je zanj argument kako je pridno in zvesto delal in na podlagi se sprejme sklep, ki se glasi: »Odbor za zdravstvo ugotavlja, da je sproščanje ukrepov temeljilo na podatkih in odločitvah, ki so znanstveno in strokovno utemeljene.« Kje smo to izvedeli, kje smo to dobili, ne vemo. To je lahko samo pravljica za lahko noč in imajo za cilj varovanje javnega zdravja. Mislim, vsak ki da kaj na sebe pa na svoje znanje, mu je nerodno, da kaj takšnega podpre. Seveda tega ne bom podprl. Istočasno pat udi v imenu kolegov LMŠ napovedujem obstrukcijo pri tem glasovanju, ker je groza sodelovati pri takšnih dejanjih.   Hvala.
Ja, izvolite gospod Cigler.
Hvala lepa.   Jaz bi povedal, da poglejte, zdajle pet ur praktično tukaj delamo, dobili smo sklep. Jaz sem mislil, da bo prejšnji sklep sprejet, ker je bil dosti jasen, pa sem prej razumel in predstavnika NIJZ in predstavnico ministrice, da se s tistim sklepom strinjata, da bo zadeva pač utemeljena. Zdajle se pač da, bi rekel, en sklep na mizo, ki piše, da je sproščanje ukrepov temeljilo na, sproščanje teh ukrepov glede epidemije temeljijo na podatkih in odločitvah, ki so znanstvene in strokovno utemeljene, pri tem se nam je pa cinično samo reklo, če pa želite videti kje so tukaj znanstvene utemeljitve, pojdite pa na spletno stran ministrstva oziroma NIJZ, mislim da na tak način ne moremo delati, ker to ni vsebinsko delo, zato v imenu Levice pač napovedujem obstrukcijo glasovanja.   Hvala.
Hvala tudi vam.   Pred glasovanjem bom samo v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke povedala, zakaj podpiramo omenjeni sklep. Gre za to, da smo v razpravi lahko slišali kaj so bile osnove za to, da so se lahko začeli ukrepi sproščati. Osnova so bile tako znanstvene in strokovne utemeljitve. Bistveno pri tem je bilo, da se je upošteva epidemiološka merila, ki kažejo v Sloveniji in tudi hvala bogu, da se je širjenje bolezni v dovolj dolgem obdobju znatno zmanjšalo in stabiliziralo.   Kot drugo. Zadostna zmogljivost zdravstvenega sistema, vključno z zmogljivostjo enot intenzivne nege, razpoložljivosti zdravstvenih delavcev in medicinske opreme. To je tudi povedano in je to strokovno utemeljeno. Ustrezne zmogljivosti epidemiološke službe za hitro in učinkovito odkrivanje in izolacijo okuženih posameznikov pa tudi sposobnost sledenja, vključno z dovoljšnimi zmogljivostmi testiranja, kar je pa tudi zelo pomembno, da lahko zadevo imamo pod kontrolo. Tako da, bilo je še povedano marsikaj drugega, tudi o samih številkah, tako da, v SDS omenjeni predlog podpiramo.   Želi besedo še kdo? Če ne, potem dajem predlog na glasovanje. Glasujemo.   Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  Ugotavljam, da je sklep sprejet in lahko povem, da tudi zaključujem to sejo.         Z naslednjo sejno bomo nadaljevali čez 10 minut oziroma ob 19.05. Hvala za udeležbo in srečno.    Seja se je končala 1. junija 2020 ob 18.55.