1. trak: (sc)

Lep dober dan želim vsem prisotnim!

Pričenjam 2. nujno sejo Komisije za narodne skupnosti. Vse članice in člane komisije ter vabljene in ostale prisotne lepo pozdravljam. Obveščam vas, da kot nadomestni član gospo Nado Brinovšek nadomešča Franc Rosca, drugih nadomestil nisem dobil, zato prehajamo na določitev dnevnega reda seje komisije. In sicer, s sklicem ste bili seznanjeni in sicer za naslednji dnevni red:

1. točka - Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2020,

2. točka - Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2021.

Ker do pričetka seje nisem prejel nobenega predloga za spremembo dnevnega reda je ta določen kot ste ga sprejeli s sklicem.

Preden začnemo z dnevnim redom še predlagam, da imamo za obe točki dnevnega reda obeh predlogov proračuna skupen uvod in skupno razpravo tudi morebitne skupne zaključke, saj sta ta med seboj povezana. Se strinjate s tem predlogom? Ja. Ker se strinjamo, zato potem ni potrebno glasovanje.

Prehajamo na 1. IN 2. TOČKO DNEVNEGA REDA IN SICER NA OBRAVNAVO PREDLOGOV PRORAČUNOV REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2020 IN 2021, ki ju bomo obravnavali kot zainteresirano delovno telo na podlagi 157. člena Poslovnika Državnega zbora. Gradivi sta bili objavljeni na spletni strani Državnega zbora. Na sejo so bili za obravnavo teh točk povabljeni predstavniki: Vlada, Urad Republike Slovenije za narodnosti, Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstvo za finance, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Pomurska-madžarska samoupravne narodne skupnosti ter Obalne samoupravne narodne skupnosti in italijanske unije. Obravnavo predlogov proračuna v skladu s poslovnikom lahko komisija obravnava navedena predloga proračuna z vidika svojih pristojnosti torej le v tistem delu, ki se nanaša na njeno delovno področje, to pomeni, da bomo obravnavali tisti del predlogov proračunov, ki se nanaša na Urad Vlade Republike Slovenije za narodnosti. Namen obravnave je morebitna vložitev amandmajev, ki jih je komisija kot zainteresirano delovno telo v skladu s tretjim odstavkom 157. člena lahko vloži samo posameznim podprogramom pri določenih neposrednih uporabnikih iz posebnega dela predloga proračuna, ki zadevajo njegovo področje, pri čemer lahko predlog za spremembo izdatkov na tem področju uravnoteži s predlogom za spremembo izdatkov na drugem področju po določbi šestega odstavka istega člena pa ne smejo biti v breme proračunske rezerve ali splošne proračunske rezervacije in tudi ne v breme dodatnega dodatnega zadolževanja. Jaz bi prosil direktorja Urada za narodnosti, da predstavi uvodoma proračun. / Medsebojni pogovor/ potem bi pa prosil predstavnika Ministrstva za finance, da poda uvod.

Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj tudi z moje strani. Sem Mojca Pirnat in prihajam iz Ministrstva za finance. Naj uvodoma poudarim, da bo struktura javnofinančnih prihodkov in odhodkov celovito predstavljena jutri na seji matičnega odbora za finance, zato bi vam želela na kratko predstaviti samo ključne okvirje, v katerih sta bila pripravljena proračuna za leto 2020 in 2021. Pripravo predlogov proračunov za leti 2020 in 2021 določa okvir za pripravo proračunov sektorja država 2020 do 2022. Predlog proračuna za leto 2020 in leto 2021 upoštevate jesenske napovedi gospodarskih gibanj, zakonske obveznosti, servisiranje obveznosti iz naslova zadolževanja, izvajanje programov in projektov evropskih politik, ter aktivnosti povezane s predsedovanjem Slovenije Svetu EU, ki bo potekla v drugi polovici leta 2021. S predlogom proračunov za leto 2020 in 2021 se v bilanci prihodkov in odhodkov načrtuje proračunski presežek za državni proračun, in sicer za leto 2020 v višini 468 milijonov evrov oziroma 0,9 % BDP, v letu 2021 pa v višini 656, 5 milijonov evrov oziroma 1,2 % BDP. Prihodki državnega proračuna so v letu 2020 načrtovani v višini 10,8 milijarde evrov in so glede na rebalans državnega proračuna za leto 2019 višji za 4,5 %, v letu 2021 pa so načrtovani v višini 11,1 milijarda evrov. Odhodki državnega proračuna so v letu 2020 načrtovani v skupni višini 10,35 milijarde evrov, kar je za 1,9 % več kot v rebalansu proračuna. V letu 2021 pa so načrtovani v višini 10,45 milijarde evrov, kar je za 105 milijona evrov oziroma za 1,0 % več kot v predlogu proračuna za leto 2020. Največji porast odhodkov v predlogu proračuna za leto 2020 je v primerjavi z rebalansom proračuna za leto 2019 na politiki znanost in informacijska družba, izobraževanje in šport, obramba in zaščita ter socialna varnost. V predlogu proračuna za leto 2021 v primerjavi s predlogom proračuna za leto 2020 pa je največji porast odhodkov na politiki pravosodje, izobraževanje in šport ter na zunanji politiki in mednarodnem razvojnem sodelovanju. To bi bilo tudi na kratko z moje strani vse.

Najlepša hvala. Jaz bi pa prosil direktorja Urada za narodnosti gospoda Stanka Baluha, da poda svoje stališče.

Hvala lepa, gospod predsedujoči. Tudi en lep prisrčen pozdrav v mojem imenu Urada Vlade Republike Slovenije za narodnosti.

Urad v okviru svojega financiranja pretežno skrbi za delovanje obeh krovnih organizacij italijanske in madžarske narodne skupnosti ter romske skupnosti. Pretežno je proračun pripravljen v smeri sofinanciranja dvojezičnega poslovanja občin in organov občin ter dejavnosti in programov občinskih samoupravnih narodnih skupnosti v devetih občinah na dvojezičnem območju. Sofinanciranje poteka tudi za radijske in televizijske programe, za italijansko, madžarsko in romsko skupnost ter programe italijanske in madžarske narodne skupnosti, ki se odvijajo v okviru RTV Slovenija. Podpira tudi informativno dejavnost madžarske in italijanske narodne skupnosti ter tudi sofinanciran delovanja italijanskih ustanov na Hrvaškem, ki opravljajo nekatere dejavnosti, ki so potrebne za italijansko skupnost živečo v Sloveniji. Naj začnem s pozitivno informacijo, da smo po nekaj letih imeli bi rekel tudi več sredstev pridobili to pomeni za proračun iz leta 2020 in 2021 in seveda v sklopu tega, kar sem pravkar naštel smo mogli tudi bi rekel sorazmerno ta denar porazporediti. Predhodno smo se tudi usklajevali s posameznimi predstavniki narodni skupnosti obema poslancema ter ugotovili na koncu, da kljub nominalno povečanosti finančnih sredstev za obe leti dejansko ni bilo možno zagotoviti sredstev za vse potrebe, ki so bile tudi izražen na posameznih usklajevanjih in pa dogovorih, ampak smo se na neki način poslušali v nekem širšem kontekstu tudi drugih državnih organov približati pozitivnemu trendu povečanja sredstev na posameznih postavkah. Ponekod smo tudi nadoknadili manko, ki ga je ZUJF prinesel tako, da smo tudi to morali upoštevati v proračunu za leto 2020 in seveda kot rečeno povečanje je bilo skoraj na vseh postavkah in pa seveda morda ne v takšni meri kot so bila izražena pričakovanja.

Morda toliko za uvod kot okvir, če bo pa, potem kakšna posamezna specifika sem tudi na voljo za dodatne obrazložitve. Hvala lepa.

Hvala lepa, gospod direktor. Želi mogoče še kateri od predstavnikov ministrstev, drugih ministrstev podati svoja stališča.

Hvala, predsedujoči. (Tanja Kerševan Smokvina iz Ministrstva za kulturo.)

Torej tudi v proračunu Ministrstva za kulturo so predvidena sredstva za financiranje predvsem kulturnih dejavnosti italijanske in madžarske narodne skupnosti pa tudi kulturnih dejavnosti romske skupnosti in drugih manjšinskih skupin, ki so predvsem vezane na razne sporazume med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Avstrije. Tukaj se predvideva v proračunih 2020, 2021 povišanje pri kulturni dejavnosti italijanske in madžarske narodne skupnosti predvsem, zaradi napredovanj zaposlenih obeh zavodih, ki se financirajo iz proračuna Ministrstva za kulturo in v ta znesek je vključeno tudi financiranje programa novoustanovljene samoupravne skupnosti Ankaran. Polna plača direktorja italijanskega zavoda Carlo Colombi ter nove zaposlitev v madžarskem zavodu. Za te namene je namenjeno 798 tisoč 302 evra v naslednjem letu. Potem za kulturno dejavnost romske skupnosti predvsem za sofinanciranje kulturnih projektov nepridobitnih kulturnih organizacij je predvidenih 92 tisoč, malo več kot 92 tisoč evrov za program manjšinske skupine iz sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Avstrije o sodelovanju kultur, izobraževanju in znanosti pa bo Ministrstvo za kulturo izvajajo javni razpis za izbor kulturnih projektov. Predvideva se 22 tisoč evrov v ta namen. Izveden bo tudi javni razpis v okviru Evropskega socialnega sklada in sicer za financiranje predvidoma 12 projektov na področju kulture in kreativnega sektorja predvsem za krepitev socialne vključenosti v širše družbeno okolje pripadnikov manjšinskih etičnih skupnosti, romske skupnosti, narodnih skupnosti opredeljenih v Deklaraciji Republike Slovenije o položaju narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, nemško govoreče etnične skupnosti ter priseljencev in invalidov.

Toliko na kratko.

Hvala lepa. Šolstvo…

Hvala lepa za besedo, gospod predsedujoči. (Roman Gruden, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport.)

Morda bi tudi sam na začetku poudaril, da tudi pri nas sledimo trendu, pozitivnemu trendu, torej postavke so se povečale, delamo v tej smeri. Na našem področju dela smo zavezani ne samo naši zakonodaji, ampak seveda tudi bilateralnim dokumentom, ki jih imamo na tem področju, s sosednjimi državami, torej tako z Italijo, kot Madžarsko, konkretno v tem primeru, in kot veste, je šolstvo narodnosti integralni del šolskega sistema v Sloveniji, kar pomeni, da vse novosti, spremembe, tudi povečanja plač in tako naprej, ki se dogajajo na našem šolskem polju, se odsevajo tudi na tem področju, kljub temu pa imamo, seveda, kar nekaj postavk, ki so namenjena specifično področju šolstva narodnosti.

Morda bi tukaj poudaril, da bomo še naprej delali, sploh na področju učbenikov, tako da tudi v teh novih proračunih, obeh, planiramo še dodatna sredstva na tem področju in ker se zavedamo, da je seveda šolstvo odvisno od kvalitete dela na tem področju, poskušamo čim bolj delovati tudi na področju dviga jezikovnih kompetenc tako učiteljev, kot celega šolskega prostora, tako da tudi na področju ESS sredstev bomo še naprej zagotavljali posebna sredstva, ravno v ta namen, kot smo jih zadnja leta in so se izkazala kot zelo učinkovita in dobro umeščena v šolski prostor.

Morda za začetek samo to na kratko, potem pa seveda, smo s kolegicami na razpolago za kakšna dodatna vprašanja. Hvala lepa.

Hvala tudi vam.

Mislim, da predstavnikov drugih ministrstev ni, če prav vidim, zato bi predal besedo predstavnikoma italijanske skupnosti, če želita. Gospod predsednik, izvolite.

Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Dober dan vsem, hvala lepa tudi za povabilo na tej seji.

Res je, mi lahko tudi opažamo, da je en napredek oziroma, da je več denarja za inštitucije, recimo, italijanske narodne skupnosti, vendar moramo tudi povedati, da ta napredek oziroma to povečanje, je več ali manj glede plače, kajne. Veste, da plače so šle gor in tako tudi glede tistih ljudi, ki delajo v naših inštitucijah, naj so to šole, kultura, in tako dalje, normalno, so javni uslužbenci in tudi javni, dobijo te povišice. Tisto, kar nas skrbi, je program, sam program. Mi smo želeli, kot je rekel tudi direktor Baluh, večja finančna sredstva za naše programe, programe, ki, vam moram tudi povedat da, v bistvu mi smo sposobni jih naredit več, boljše in tako dalje, vendar, kot vam je tudi vam jasno, je potrebna tudi določena vsota denarja.

Tisto, kar me pa posebno skrbi, so investicije v šolstvo. Mi imamo Collegio dei Nobili, ena, palača v Kopru, kjer je sedež in osnovne šole in srednje šole in ker pričakujemo, da se bo obnovila, ta sicer, bi bil drugi del, kajne, tistega prvega dela, ki smo renovirali oziroma prejeli eno stavbo v centru Kopra in zahvaljujoč Ministrstvu za šolstvo in finance, ki je dalo Ministrstvu za šolstvo, se je to preuredilo in zdaj notri sta dva oddelka vrtca in do petega razreda osnovne šole. Vendar ta palača, o kateri govorim, tudi čaka na obnovo. Projekt je bil, da bi se delalo letos, že letos, en projekt in naslednje leto še, recimo tako, gradnja sama, vendar vidim, da zdaj to ni tako. Vidim, da denar, ki je predviden v letu 2020 in 2021 in tudi 2022, je premalo za tisto, ki je kot idejni projekt, ki smo ga imeli kot idejni projekt in to mene skrbi kako bomo peljali naprej te stvari v bodoče, me skrbi, ker v bistvu plani, ki so bili, se ne bodo spoštovali. In bi prosil tudi za posluh v tem smislu, da se realizira ta načrtovana investicija kot je bilo nekako tudi dogovor, tudi časovno mislim dogovore. Stavba je zelo pomembna stavba za Koper kot tak. Jaz vam moram tudi povedati, da gimnazija Gian Rialdo Carli, ki ima sedež v tej stavbi, ima verjetno edina zbirka v Sloveniji za naravoslovne vede in edini muzej mogoče za fiziko v Sloveniji. Tako, da so stvari notri zelo, zelo pomembne, zelo velika tradicija, dolga tradicija šolstva je v tej stavbi in je res žalostno, da nikakor ne moremo končati to obnovo, ker je čakala že veliko let. Moram reči, da tudi sama občina ni toliko investirala kot investicijska sredstva, ker se je čakal prav komplet remont recimo te stavbe in zdaj vidim, da po proračunu te stvari gredo bolj daleč v letih. Problem pri nas je tudi radio in televizija, ki stagnira oziroma manjkajo novinarji, manjka tehnični kader, v letih smo izgubili 25 % delovnih mest in mi kot narodna skupnost bi hoteli to stvar tudi ustaviti in bi želeli, se začne en pozitiven trend, tisti pozitivni trend, ki pomeni zaposlitev, mladina, kadri novi, novinarji in tako dalje. In tudi to na žalost gre zelo počasi. Z naslednjim letom oziroma že čez en mesec se bo ukinil tudi satelit, kjer predvaja / nerazumljivo/ Capodistria. Res je, da so pogovori tudi s sosednjo Hrvaško, ker vi veste dobro, da del italijanske narodne skupnosti živi tudi na Hrvaškem in televizija Koper je tudi en del, ki je naša skupna recimo tako ustanova in dela tudi za Hrvaško, tako da so pogovori z recimo tako hrvaška radio in televizija. Vendar jaz mislim, da v teh letih od leta 2008 naprej smo veliko izgubili in sedaj bi bilo dobro, da počasi v teh letih pridobimo. Vsekakor jaz se vam zahvaljujem vsem skupaj za povečana sredstva, vendar vam povem, da ta sredstva niso dovolj in da se bomo mogli v bodočih letih krepko potruditi, da pride do povečevanja tako, da bo tudi narodna skupnost na koncu tudi vesela in da se bodo v bistvu zaposlili na RTV, da se bodo naredile te investicije in tako dalje. Italijanska narodna skupnost kot tudi madžarska narodna skupnost, veste, mi smo predmet tudi Ustave, mi smo nekako v Ustavi. Jaz vem, da v bistvu je težko, ko se govori o denarju, vse je denar v bistvu, pa vendar narodna skupnost rabi eno posebno pomoč, kot sem vam rekel, da pride na eno, kako se reče, zeleno vejo, tako da tudi mi potem razmišljamo v bodoče in razmišljamo o novih programih, razmišljamo tudi v razvoju. To se ne upamo in moram tudi povedati, da danes še to ni mogoče. Hvala lepa.