Spoštovane gospe, spoštovani gospodje, začenjam 21. nujno sejo Odbora za finance. Lepo pozdravljeni vsi skupaj.

Za današnjo sejo nisem dobil obvestila, da bi bil kdorkoli od poslank ali poslancev zadržan.

Na seji pa kot nadomestna članica sodeluje poslanka Janja Sluga namesto poslanke Mateje Udovč iz poslanske skupine Stranke modernega centra.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. V poslovniškem roku sem prejel predlog poslanske skupine Levica za umik 4. točke dnevnega reda, to je predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini, ki se sprejema po nujnem postopku. Vse bomo uredili. Lepo po vrsti.

Prehajamo na odločanje o predlogu za umik.

Tukaj imamo 3 opcije. Predstavnik predlagatelja ima na voljo 5 minut. Predstavnik vlada, v kolikor to želi, ima na voljo 3 minute. Predstavniki poslanskih skupin, seveda če želijo to, pa tudi za obrazložitev imajo na razpolago 3 minute.

Besedo dajem predstavniku predlagatelja, poslanec Luka Mesec.

Izvolite, kolega Mesec, 5 minut je vaših.

Ja, hvala za besedo in lep pozdrav vsem.

Kot rečeno, kot je že predsednik odbora povedal, v Levici predlagamo, da se z dnevnega reda umakne 4. točka, to je odločanje o Zakonu o dohodnini. In sicer iz naslednjih razlogov.

Prva je, da je minister Andrej Bertoncelj na javni predstavitvi paketa davčnih reform, ki vsebuje tudi razbremenitev dohodnine, zavajal z navedbo, da je ta paket javnofinančno nevtralen. Zdaj, že v sami zakonski materiji je jasno, da bo Zakon o dohodnini navrtal za 121 evrov milijonov luknje v državni proračun. In da ga ostali ukrepi, ki jih je vlada predlagala, tega zneska niti pod razno ne bodo pokompenzirali. Edini resen zakon, ki ima kompenzacijski učinek, pa ga sprejemamo danes, je davek na dohodek pravnih oseb, ki bo povečal proračunske prilive za 47 milijonov evrov. Ampak celokupno gledano bo ta paket še vedno učinkoval z 74 milijoni minusa v proračunu. Skratka, 74 milijonov je minusa, razlog za to je Zakon o dohodnini in to je prvi razlog je treba to točko umakniti – zakon ni javnofinančno nevtralen in v proračunu pač teh sredstev ni. Torej, ne more biti danes sprejet, še manj po nujnem postopku.

Drugič. Ko je minister Bertoncelj ta zakon predstavljal, je dejal, da so ga potrdili oziroma sprejeli na Ekonomsko-socialnem svetu. Tudi to ne drži. Na Ekonomsko-socialnem svetu ta zakon ni bil potrjen. Sindikati so jasno in glasno nasprotovali sprejemu tega zakona. Dejali so, citiram: »v zvezi z dohodninsko lestvico opozarjamo, da so s predlaganimi rešitvami razbremenjeni zgolj tisti z najvišjimi dohodki«. To je navedba sindikatov. Skratka, zakon ni usklajen na Ekonomsko-socialnem svetu, čeprav smo, kot se spomnite, imeli ogromno polemik okrog tega, okrog predlogov, ki jih je Levica kot opozicijska stranka dajala in pritiska, da bi morali biti sprejeti na Ekonomsko-socialnem svetu. Tukaj pa imamo vlado, ki je partner, ki je socialni partner in del Ekonomsko-socialnega sveta in zakona ni uskladila tam.

Tretjič. Navedbe so tudi vsebinsko zgrešene. Minister Bertoncelj pravi, da zakon razbremenjuje srednji razred, ampak dejanska slika je tale. Prejemnik povprečne plače bo s sprejemom tega zakona mesečno na boljšem za 13 evrov, prejemnik dvakratnika povprečne mesečno na boljšem za 54 evrov, prejemnik šestkratnika povprečne plače pa za 166 evrov. Skratka, ko minister reče »razbremenjujemo srednji razred«, daje nekomu na povprečni plači 13 evrov, njegovemu šefu managerju s šestkratnikom povprečne pa dvanajstkrat več. Skratka, to ni reforma za srednji razred, to je reforma za managerski sloj in sloj funkcionarjev.

In četrtič. Minister je 17. septembra po sestanku na Ekonomsko-socialnem svetu dejal, da je ta davčna reforma nujno povezana z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in dolgotrajno oskrbo, kjer bo seveda se pač treba pogovoriti o proračunskih učinkih in da je tukaj treba priti do uskladitve. Ampak do te uskladitve ni prišlo. To je pa še zadnji formalni razlog zakaj je treba to zavrniti.

In mislim, da sem dovolj tehtno utemeljil zakaj ni danes pogojev, da bi ta zakon sprejeli. Javnofinančno vrta luknjo, čeprav je vlada zatrjevala, da je nevtralen. Na Ekonomsko-socialnem svetu ni bil usklajen, čeprav pravi, da je bil usklajen. Ni bil usklajen s širšimi družbenimi cilji, ki bo morali biti prioritetni, in sicer dolgotrajna oskrba, tukaj se vlada strinja, in ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja – prav tako se vse koalicijske stranke strinjajo. In zadnjič, zgreši cilj. To ni razbremenitev srednjega sloja, to je razbremenitev funkcionarskega in managerskega sloja.

Zakaj se ta zakon sprejema po nujnem postopku? Iz popolnoma preprostega razloga - ker ga vlada želi na hitro, pod mizo, mimo oči javnosti sprejeti, ker točno ve, da dela vse to, kar sem jaz zdajle očital.

Skratka, predlagamo, da se stvar umakne z dnevnega reda, da se uskladi z namerami po ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in dolgotrajne oskrbe, da se premeni njene cilje tako, da bo dejansko razbremenjen-

Kolega Mesec, pet minut se je izteklo.

-srednji sloj in da uskladi na Ekonomsko-socialnem svetu. Potem pa se lahko znova pogovarjamo.

Hvala lepa, gospod poslanec.

Vmes sem prejel še eno pooblastilo. In sicer poslanec Marko Bandelli nadomešča poslanca Franca Kramarja, člana Odbora za finance iz poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek.

Gospod minister, sprašujem vas ali želite podati mnenje o predlogu za umik točke dnevnega reda? Če želite, imate na volj 3 minute.

Prosim.

Hvala lepa, bom kratek.

Stališče vlade je, da bi danes obravnavali dnevni red v predlagani vsebini.

Hvala.

Hvala.

Ali želi besedo kdo od poslanskih skupin? Ne.

Tako, da prehajamo na odločanje. In sicer odločamo o predlogu za umik točke dnevnega reda, 4. točke dnevnega reda, to je predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini. Začenjam glasovanje. Glasujemo.

Kdo je za? (2 člana.) Kdo je proti? (9 članov.)

Ugotavljam, da predlog za umik točke dnevnega reda ni sprejet.

V poslovniškem roku nisem prejel drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, zato ugotavljam, da je sprejet takšen dnevni red kot ste ga sprejeli s sklicem seje.

Zato prehajam na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVKU OD DOBIČKA OD ODSVOJITVE IZVEDENIH FINANČNIH INSTRUMENTOV. Predlagatelj zakona je vlada. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 45. seji 8. oktobra letos potrdil nujni postopek.

K obravnavi te točke so vabljeni: predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance; in Zakonodajno-pravne službe.

Dodatno gradivo, ki smo ga prejeli k predlogu zakona je: mnenje Zakonodajno-pravne službe; in mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance.

Amandmaji k predlogu zakona se vlagajo do zaključka razprave o posameznih členih na seji odbora. Do zdaj je amandmaja vložila poslanska skupina Slovenske demokratske stranke in sicer k 2. in 3. členu predloga zakona.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona. Ali želi predstavnik Ministrstva za finance podati dodatno obrazložitev.

Gospod minister Andrej Bertoncelj, izvolite, beseda je vaša.

Hvala. Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci.

Vlada Republike Slovenije je v obravnavo v Državni zbor vložila predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, ki je del že navedenega paketa predlogov za davčno razbremenitev dohodkov iz dela, s ciljem večjega izenačevanja davčnih bremen med dohodki iz dela in dohodki iz kapitala fizičnih oseb ter dohodki pravnih oseb.

S predlogom zakona se predlaga: sprememba stopenj davka od dobička odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov v primeru odsvojitve izvedenega finančnega instrumenta v drugem do dvajsetem letu imetništva in sprememba načina priznavanja normiranih stroškov pri ugotavljanju davčne osnove. Sprememba stopenj davka od dobička odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov sledi spremembam pri obdavčevanju dobička, doseženega z odsvojitvijo kapitala po zakonu, ki ureja dohodnino. V povezavi z načinom priznavanja normiranih stroškov pri ugotavljanju davčne osnove pa se predlaga, da se normirani stroški priznavajo na spremenjen način, saj je bilo pri izvajanju zakona ugotovljeno, da veljavno priznavanje navedenih stroškov v določenih primerih ni ustrezno.

Hvala.

Hvala lepa, gospod minister.

Ali želite besedo, gospa Sonja Bien Karlovšek iz Zakonodajno-pravne službe? Da.

Izvolite, imate besedo.

Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je v skladu s 27. členom poslovnika podala pripombo k 3. členu, s katerim se zvišuje davčna stopnja za davek od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov. In sicer z obrazložitvijo, da gre za prilaganje po zakonu, ki ureja dohodnino, obdavčitvi od odsvojitve kapitala in z navedbo, da gre za reformo, ki je povezana z razbremenitvijo dela. Ugotovili smo, da sicer višanje davčnih stopenj ne bo učinkovalo retroaktivno, vendar lahko z višanjem davčnih stopenj za naprej poseže v načelo zaupanja v pravo kot eno od pravnih načel pravne države, saj pomeni poseg v upravičeno pravno pričakovanje do razpolaganja z dohodkom v določeni višini in opozorili, da bi za takšen poseg zakonodajalec moral razpolagati z obrazložitvijo, ki bi zvišanje utemeljila - in sicer, da bi navedel stvarne razloge, utemeljene v prevladujočem in legitimnem javnem interesu, kar bi mu omogočilo v okviru polja proste presoje za presojo utemeljenosti dviga teh davčnih stopenj. Opozorili smo tudi na to, da je dobiček od odsvojitve izvedenega finančnega instrumenta premoženjska pravice in kot tak varovan v okviru 33. člena ustave. Zato bi bila potrebna dodatna obrazložitev tudi z vidika morebitnega posega v to pravico, in sicer na podlagi strogega testa sorazmernosti.

Hvala.