Do nadaljnega zaradi prenove spletnega mesta Državnega zbora podatkov na Parlametru ne osvežujemo, ker strojno berljivi podatki trenutno niso dosegljivi. Se opravičujemo za nevšečnosti.

21. nujna seja (skupna seja)

Odbor za gospodarstvo

2. 6. 2020
podatki objavljeni: 2. 6. 2020

Transkript

Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani vabljeni in vsi ostali prisotni!   Pričenjam 20. nujno sejo Odbora za kulturo. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora, Žiža Felice, ta tekst znam že na pamet. Felice Žiža se ne bo udeležil seje, na seji pa kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo naslednje poslanke oziroma poslanci in mag. Andrej Rajh nadomešča Marka Bandellija, Jože Lenart nadomešča Aljaža Kovačič, Suzana Lep Šimenko bo tukaj namesto poslanca Bojana Podkrajška, potem Andrej Černigoj nadomešča Tadejo Šuštar in Dušan Šiško nadomešča poslanca Zmaga Jelinčiča Plemeniteta.   S predsednikom odbora za gospodarstvo sva se dogovorila,         da bo današnjo sejo vodil on, zato kolega Branislav Rajić vam predajam besedo. Prosim.
Hvala. Dober dan vsem, spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani vabljeni in prisotni! Pričenjam 21. nujno sejo Odbora za gospodarstvo. Minister za finance se je opravičil. Naprej pa mag. Dejan Kaloh nadomešča mag. Marka Pogačnika. Kolega Dušan Šiško nadomešča Janija Ivanušu, kolegica Lidija Divjak Mirnik nadomešča kolega Edvarda Pavliča, kolega Jurij Lep nadomešča kolega Roberta Polnarja in to je vse za enkrat.   Prehajamo na določitev dnevnega reda. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odborov, ker v poslovniškem roku nisva prejela predlogov za njegovo spremembo je določen takšen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.     Prehajamo na 1. IN EDINO TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG PRIPOROČIL VLADI ZA OMILITEV UČINKOV PANDEMIJE COVID-19 V PANOGAH VEZANIH NA JAVNE PRIREDITVE IN ZBIRANJA TER ZAGOTOVITEV SREDSTEV ZA USPEŠNO PRILAGODITEV KREATIVNO KULTURNEGA SEKTORJA IN INDUSTRIJE SREČANJ NA NOVE RAZMERE. Poslanske skupine SD, LMŠ in SAB so dne 20. maja vložile zahtevo za sklic nujne seje Odbora za kulturo in Odbora za gospodarstvo z navedeno točko dnevnega reda. Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem, seznam vabljenih na sejo imate v sklicu, ga ne bom znova bral.  Za predstavitev zahteve dajem najprej besedo predstavnici predlagateljev zahteve kolegici Mag. Meiri Hot. Izvoli.
Hvala lepa, spoštovani gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani minister, lep pozdrav tudi v našem imenu. Ob pojavu globalne pandemije novega virusa so bile najbolj prizadete človeške dejavnosti tiste, ki so tako ali drugače vezane na zbiranja, srečanja, prireditve. Ko so epidemiologi pozvali k ustavitvi javnega življenja so imeli v mislih predvsem to - ustaviti prav vse dejavnosti, kjer se dogaja veliko tesnih in naključnih stikov udeležencev iz različnih socialnih krogov in geografskih lokacij. Vsi taki dogodki namreč v prvi fazi bi izjemno otežili sledenje okužbam in onemogočili obvladovanje epidemije, zato smo celo v Državnem zboru imeli in imamo ukrepe proti okužbam. Zaradi javnega zdravja smo se tako podredili ukrepom in z vidika javnega zdravja je doslej to dobro delovalo, ker smo disciplinirano ustavili tako imenovano javno življenje. V dobršni meri se je to zgodilo tudi zato, ker so ljudje zaupali, da bo država razumela poslovni in socialni vidik takega ukrepa in pomagala nadomestiti škodo. Take so bile vsaj napovedi o paketih in o novih paketih, v katerih bo zajeto prav vse kar ni bilo zajeto v prejšnjih. Zunaj pa se niso zaprli le hoteli ter odpovedale kulturne prireditve in športni dogodki. Odpovedani ali za nedoločen čas prestavljeni so bili kongresi, konference, gledališče predstave, občinske proslave, cela serija dogodkov na katerih sta zgrajena slovenska prepoznavnost in turizem kot na primer tekmi svetovnega pokala v smučanju oziroma v skokih v Kranjski gori in Planici. Za mnoge je škoda nenadomestljiva, pa ne govorimo samo o organizatorjih. Kolikokrat pomislimo na vse tiste, katerih vsakodnevni posel je zgrajen na takih dogodkih, ne samo na gostinstvo ali turizem, pa to ne pomeni, da nanje ne smemo misliti, opozoriti pa želimo na to, da so nekateri prizadeti še huje od turizma in gostinstva. To sejo smo zahtevali, da izpostavimo položaj tistih, ki organizirajo koncerte, seminarje, srečanja, kongrese, tistih, ki postavljajo ozvočenja, odre in prireditvene šotore, turističnih vodnikov, tolmačev in vseh drugih, ki sta jim delo in zaslužek vezana na prireditve in srečanja. Praviloma delajo preko espeja, Vlada pa jim je s koncem epidemije vzela tudi vse ukrepe pomoči. Glasbenikov, športnikov, glasbenih učiteljev in športnih trenerjev, pomožnega osebja, katerih prihodnost je negotova. Cele vrste tistih, ki ob takih prireditvah delajo honorarno in jim je to edini vir preživljanja, a v nobenem od treh paketov ni nobene pomoči zanje. Naštevala bi lahko še dolgo, a za to razpravo danes je pomembno, da se vrnemo k osnovam. Vsako delo je častno in vsako delo si zasluži spoštovanje, vsako delo pa ni podobno tovarni ali gradbišču, trgovini ali pisarni, zato v naprej pozivam vse, da ne obsojajo situacij, ki jih ne poznajo najbolje.         (Nadaljevanje) Področja o katerih se danes pogovarjamo, so preveč raznolika, da bi se spoznali na vse. Med tem, ko se življenje v drugih dejavnostih počasi vrača v normalo, pa ostajajo dejavnosti, ki že polne tri mesece sploh ne smejo obratovati. Prvo pomembno dejstvo je, da so bile vse večje javne prireditve ustavljene že od 7. marca naprej, vsi sprejeti ukrepi so tempirani na 13. marec, ko je Vlada razglasila epidemijo. Nato smo bili prav vsi premalo pozorni. Celi sektorji človeških dejavnosti so bili prizadeti prej kot ostali.   Drugo pomembno dejstvo je, nekatere dejavnosti so bile popolnoma ustavljene, nekatere pa so iz objektivnih razlogov še vedno ustavljene. Gostinski lokal ali hotel se vendarle začne polniti, ko ga odpreš. Začetek organizacije prireditve pa pomeni mesece priprav in stroškov preden lahko morda računaš na prve prihodke. Vse dotlej morajo ekipe daleč od oči javnosti delati na zalogo, da bi lahko ob izvedbi poplačale vse stroške, ki so nastale s prireditvijo. Bolj kot je prihodek vezan na dejansko izvedbo in izkupiček od nje, na primer prodajo vstopnic, v bolj negotovem položaju je dejansko prizadeti. Če pa je tvoje osnovno delo vezano na to, da prireditve sploh so, na primer izposojevalci opreme, zasebna varovanja, kongresno razstavišče in centri, pa tolmači pa tehnično osebje, potem si prav na dnu verige. Če ne obratujejo tvoji naročniki, potem tudi zate enostavno ni dela. To velja tako za avto industrijo prav enako kot za organizatorja koncertov. Zato trdimo, da so bili tisti, ki so vezani na prireditve, bolj prizadeti kot ostali, ki jim pa seveda prav tako ni lahko. To pa je pač dodaten argument za dodatno pomoč. Ponovno poglejmo dejstva. Predstavniki slovenske industrije srečanj so navedli, da je njihova industrija skupaj ustvari 270 milijonov evrov letnega prometa. Od razglasitve epidemije dalje poročajo skoraj 100 odstotnemu upadu prihodkov, do konca leta pa predvidevajo upad za vsaj 116 milijonov evrov, torej skoraj za polovico. Gre za 15 tisoč zaposlenih v industriji srečanj in za več kot 20 tisoč samozaposlenih in honorarcev, ki so tako ali drugače vezani na to, da prireditve in srečanja sploh potekajo. Gre za ljudi katerih znanje je pogosto specializirano, da ga ni lahko pridobiti in ni prenosljivo. Ljudje so se dolgo in temeljito pripravljali na poklice, ki jih opravljajo, njihovi delodajalci so vanje vlagali in njihovi naročniki se zanašajo nanje. Še vedno imajo popoln izpad prihodka in ni jasno kdaj se bo stanje izboljšalo. Omejitve potovanj, zbiranj, srečanj, prireditev, ostaja v veljavi. Časovnica popuščanja ukrepov s tega področja je stroga in ne omogoča dolgoročnega planiranja, ki pa je v teh sektorjih nujno. Epidemija ni povzročila le odpovedi pomladanskih dogodkov, zamaknila ali ogrozila je tudi tiste načrtovane za poletje in kakor tudi kasneje za jesen, zato trdimo, da bodo panoge vezane na prireditev prizadete dlje kot ostale. Zadnji trije meseci so bili naporni za vse. Jasno je bilo, da je različnih situacij toliko, da ne bo mogoče takoj pomagati vsem, zato menimo, da je zdaj skrajni čas, da se umirjen o in trezno z dejstvi oceni situacija in učinek do sedaj že sprejetih ukrepov. Pozivi, ki smo jih prejemali v Državni zbor zadnje tedne in so priloženi h gradivu, vključujejo Združenje koncertnih organizatorjev, dopis posredovan 14. aprila. Poziv 27. predstavnikov glasbenega sektorja s 4. majem, da danes ga je podpisalo več kot 100 glasbenih festivalov in organizacij in mimogrede, podoben poziv poteka prav na vsej Evropski ravni, gre za svetovni problem dejansko. Poziv in predlogi slovenske industrije srečanj, ki so pred enim tednom pokazali kako zelo široko je prizadeto področje. Pa to nikakor ni vse. Pisali so nam režiserji in filmski ustvarjalci, v sklopu obravnave vseh protikoronskih paketov smo prav tako dobili celo serijo predlogov iz katerih se je dalo razbrati eno, zaradi narave dejavnosti ali nadaljnje višje sile, bodo nekatere dejavnosti potrebovale nujno, dodatno in konkretnejšo pomoč. V uvodu ne bi želeli izpostavljati naših alternativ do sedaj sprejetim ukrepom. Narobe bi bilo, če bi v tem trenutku v naprej         ocenjevali učinke ukrepov. Prav pa je, da predstavniki gostov predstavijo svojo situacijo, svoj pogled na sprejete in predvidene ukrepe, da povedo kje bi dejansko najbolj potrebovali pomoč. V tem trenutku bi želela za nadaljnjo razpravo ugotoviti le sledeče. Prvič, da so z dnem konca epidemije, torej včeraj, prenehali veljati ukrepi temeljnega dohodka in plačila prispevkov za samozaposlene. Za honorarce že tako ni bilo predvidenih ukrepov. Torej, predvidevamo težave vsaj na tem področju. Drugič, s sprejemom protikorinskega paketa 3 prejšnji teden, je bilo uvedeno subvencioniranje skrajšanega delovnega časa do konca leta. Tretjič, Vlada je v zadnjem trenutku prisluhnila zahtevam mnogim in delno povezala amandma opozicije s katerim je, vsaj za en mesec, do 30. junija, podaljšala možnost subvencij za čakanje nadelo za vse delodajalce, ki so jim prihodki upadli za vsaj 10 %, ne glede na panogo, kar je bila naša osnovna zahteva na podlagi vseh pozivov, ki smo jih prejemali. In četrtič, z redakcijskim amandmajem je Vlada na koncu celo črtala 24. člen PKP-3 zakona, s čimer je naredila isto, kot smo že z amandmajem na odboru zahtevali Socialni demokrati in del opozicije. Da se omogoči združljivost ukrepov čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa. Zakaj to izpostavljam? Ker je Vlada oziroma koalicija morda s tem pridobila še dodaten mesec dni časa za dogovor o tem, kako bolj ciljano pomagati tistim, ki so najbolj prizadeti in se ne morejo pobrati tako hitro kot ostali. To je tudi v pojasnilo mnogim, ki so spraševali zakaj ta seja in zakaj sedaj po sprejemu tretjega protikoronskega zakona. Mi to sejo jemljemo kot priložnost, da se strpno pogovorimo tudi o tistih manj vidnih posledicah in se dogovorimo o pomoči, ki jo prizadeti potrebujejo. Zato tudi prosimo vabljene na sejo, da iskreno ocenijo sedanje stanje in da izpostavijo prioritetna področja pomoči. Poslanke in poslance pa pozivamo, da smo pri razpravi konstruktivni in da izhajamo iz potreb ljudi. Nenazadnje na dejstvu, da ljudje vrsto dejavnosti opravljamo v obliki zbiranj, srečevanj in prireditev, da smo ljudje socialna bitja, gradi celo strategije razvoja slovenskega turizma. Celotna njegova naravnanost kaže na to, da v Sloveniji zelo dobro razumemo, da so dogodki dejansko osnova doživetja na kateri na to raste petzvezdnična ponudba, ki jo želimo ponuditi gostom. Veliko lokalnih skupnosti je tako vrsto let vlagalo ogromno sredstev v razvoj in promocijo prireditev, ki bi na destinacijo privabila dodatne goste in to predvsem izven sezon, saj so lahko prireditve, kot sem že poudarila, prav tisti korektiv, ki pomeni bistveno izboljšanje prihodkov iz naslova turizma. Ampak potrebno je povedati, da so vse te prireditve potrebovale vrsto let, da so si z vztrajno promocijo sploh ustvarile ime in privabile obiskovalce. Na prime praznik kakijev v Strunjanu, ki je rezultat dela lokalnega društva in je pričel kot majhen praznik, danes v enem vikendu novembra privabi čez 20 tisoč obiskovalcev. Torej, izven sezone. Pomeni pa edinstven način tako za promocijo kraja, kakor tudi domačih proizvajalcev. In takih prireditev je po seli Sloveniji ogromno čez vse leto. Vsem je lastno dejstvo, da so rezultat dolgoletnega trdega dela, ki ni obrodilo takojšnjih rezultatov, temveč zaradi vztrajnosti organizatorjev po več letih morda postala uspešna prireditev. In kdo bo njim povrnil vsa leta vloženega truda. Vrsto let gradiš, delaš, vztrajaš, čez noč pa izgubiš vse. Če dogodki torej polnijo destinacijo, lokale, trgovine, hotele, je povsem razumno pomagati tistim, ki organizirajo in izvajajo dogodke. Tudi zato želimo ponovno opozoriti na vrsto specifičnih dejavnosti, ki jim je skupno to, da ne morejo preživeti, če se ne začnemo ponovno srečevati in družiti. Pa tudi slovenski turizem in gostinstvo se bosta veliko težje postavila na noge, če nam tu spodleti. Toliko v uvod.  Predloge sklepov bom predstavila v nadaljevanju, ste jih pa vsi seveda prejeli in izhajajo iz omenjenih javnih pozivov, ki smo jih prejemali. H gradivu smo priložili tudi pregled ukrepov po različnih državah, zato jih za sedaj ne bi posebej izpostavljala. Prosila bi pa goste, da se opredelijo tudi do predlaganih sklepov, seveda pa tudi do sedaj že sprejetih ukrepov in da nam predstavijo, kako bi jim bilo mogoče najbolj učinkovito pomagati.  Preden zaključim pa naj še enkrat poudarim, zakaj zatrjujemo, da je bistveno temu sektorju pomagati sedaj. Prvič, ker gre za zares veliko skupino državljank in državljanov, ki so v resnici         (Nadaljevanje) v stiski. Drugič, ker to skupino v veliki meri tvorijo espeji, ki jim je z 31. majem prenehalo upravičenje do pomoči države in je čez noč postalo vprašljiva in ogrožena eksistenca, saj nimajo nikakršnih prihodkov. Kot tretje, ker prav nič ne kaže, da bo v bližnji prihodnosti možno organizacija večjih prireditev, zaradi česar bodo tudi v nadaljnjem brez kakršnihkoli prihodkov in ker je časovnica popolnoma nejasna, ker se ne ve kdaj bo mogoče karkoli organizirati, zaradi česar je onemogočeno kakršnokoli planiranje. In seveda tudi pogoji pod katerimi bo eventualno mogoče organizirati dogodek, so za sedaj popolnoma nejasni. In navsezadnje tudi, če bodo jutri sproščeni vsi pogoji, vsi ukrepi in bo jutri dovoljena organizacija prireditev, gre za dejavnost, v kateri bo, kot je bilo poudarjeno, na začetku najprej potrebno pokriti vse stroške, šele čez toliko časa bodo prišli prihodki in zato je potrebno temu sektorju pomagati sedaj in zato predlagamo sklepe, ki jih bom v nadaljevanju predstavila.   Hvala.
Dovolite mi, da povem, da gospod Franci Breznik nadomešča poslanko Alenko Jerajevo.   Hvala.
Jaz pa vas obveščam, da mag. Andrej Rajh nadomešča kolega Franca Kramarja.   Zdaj pa besedo dobijo predstavniki Vlade. Prvo ministrstvo, ki je želelo besedo je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, zanj državni sekretar gospod Simon Zajc.   Izvolite.
Simon Zajc
Hvala gospod predsednik. Spoštovane poslanke, poslanci, ostali gostje!   Vlada Republike Slovenije pri sprejemanju odločitev glede sproščanja ukrepov za javno zbiranje in organizacijo večjih dogodkov upošteva mnenje in priporočila zdravstvene stroke, ki temeljijo na oceni epidemiološke slike v Sloveniji in tudi v tujini. Vlada je izdala spremembo odloka o začasni splošni omejitvi zbiranja ljudi na javnih krajih in mestih v Republiki Sloveniji, ki velja od 1. 6., in dopušča zbiranje do 200 ljudi, če je mogoče zagotoviti minimalni stik med ljudmi v skladu s sprejetimi navodili Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Pri organiziranem zbiranju ljudi, na primer pri javnih prireditvah, mora organizator zagotoviti ukrepe NIJZ in tudi poskrbeti, da bodo ljudje to spoštovali, še vedno ni dovoljeno zbiranje v nočnih klubih in diskotekah, gledalcev na športnih tekmovanjih in podobno. Prav tako so zelo omejena mednarodna potovanja v tem trenutku in velja strog režim na zunanjih mejah EU in Schengenskega prostora. Na notranjih mejah EU in Schengenskega prostora naj bi se kontrole na mejah postopno odpravljale, temu smo zdaj že tudi priča, potekajo seveda tudi bilateralni dogovori. Vsi ti ukrepi, ki so bili nujni za zajezitev epidemije COVID-19, so pustili velike posledice za gospodarstvo, ne le pri nas, temveč povsod po svetu se soočajo z zelo podobnimi če ne enakimi težavami. Ogrožena so številna delovna mesta, še posebej v sektorju gostinstva in turizma ter s turizmom povezanih dejavnosti. Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je že od začetka epidemije spremljalo in pregledovalo predloge in pobude posameznikov, podjetij in deležnikov iz okolja za omilitev posledic epidemije ter zdravstveno-gospodarske krize, ki je prišla z njo. Zavedamo se, da so podjetja, ki se ukvarjajo z organizacijo prireditev, koncertov, sejmov in drugih večjih dogodkov kakor tudi podjetja, ki izdelujejo in prodajajo ali sposojajo opremo za večje dogodke in prireditve, utrpele velike izgube kakor tudi mnogi drugi sektorji. V Sloveniji smo se takoj po razglasitvi epidemije lotili oblikovanja ukrepov in podpore gospodarstvo. Na našem ministrstvu si prizadevamo za pomoč gospodarstvu in ohranitev delovnih mest, zato smo tudi Vladi Republike Slovenije predlagali številne ukrepe za pomoč gospodarstvu. Verjamemo, da sta že prvi in drugi paket ukrepov, ki so bili usmerjeni predvsem v odpravo težav povezanih z likvidnostjo in za ohranitev delovnih mest, pomagala tudi dejavnost organiziranja sejmov, prireditev in večjih dogodkov. Državni zbor je 29. maja, sprejel Zakon o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije, torej tretji paket, ki je predvsem namenjen dejavnostim, ki jih epidemija COVID, jih je najbolj prizadela. Zakon je bil v uradnem listu objavljen 30. 5., in velja. Mnogi ukrepi, ki so bili sprejeti v vseh treh interventnih zakonih, bodo v veliko pomoč tudi organizatorjem sejmov, razstav in drugih večjih dogodkov.         S prvim protikoronskim paketom smo omogočili gospodarstvu poslovanje in zaposlenim normalno življenje preko povračila nadomestil plač delavcem na čakanju. Oprostitvi plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, posebno pozornost smo namenili posebej ogroženim, to so samozaposleni in družbenikom z mesečnim in temeljnim dohodkom ter oprostitvijo vseh socialnih prispevkov. Z drugim protikoronskim paketom smo pripravili jamstveno shemo preko SID banke v višini dveh milijard evrov za mikro, mala in srednje velika podjetja ter tudi za velika podjetja. Malim in srednje velikim podjetjem je omogočena 80 % garancija, velikim podjetjem pa 70 % za kredite do pet let, krediti morajo biti odobreni od 12. 3. do konca leta 2020. Ključni ukrep tretjega protikoronskega paketa je subvencioniranje skrajšanega delovnega časa v deležu od 5 do 20 ur tedensko, poleg tega so še dodatni ukrepi, to so nadomestilo za čakanje na delo za mesec junij, za tiste, ki jim bodo prihodki po njihovi oceni upadli za več kot 10 % glede na leto 2019. Sledijo hitri in ugodni likvidnostni krediti slovenskega podjetniškega sklada in slovenskega regionalnega razvojnega sklada. Tukaj so še boni na področju turizma, 200 evrov za odrasle, 50 za mladoletne osebe, poleg teh interventnih zakonov smo prilagodili obstoječe ukrepe situaciji epidemije COVID in omilili pogoje za pridobitev sredstev, kar lahko koristijo tudi organizatorji večjih dogodkov, tukaj govorimo o garanciji za bančne kredite, subvencijo obrestne mere, to je preko našega slovenskega podjetniškega sklada, objavljeno je bilo 8. maja, omilitev pogojev pri potrpežljivih posojili SID banke, mikrokredite preko slovenskega podjetniškega sklada v tem trenutku pripravljamo, potem so tukaj še subvencije za nakup zaščitne opreme, to bodo nepovratna sredstva na podlagi tretjega paketa, ki je bil prejšnji teden sprejet, subvencije za digitalno transformacijo, posojilni sklad za turizem, ki je bil objavljen 10. aprila 2020. Prepričani smo, da bodo tudi dejavnosti in organiziranja večjih dogodkov v veliko pomoč aktivnostim, ki jih izvaja Slovenska turistična organizacija, ki promovira Slovenijo kot varno in privlačno destinacijo za srečanje in poslovni turizem. Z vsemi ukrepi in aktivnostmi se trudimo, da bi pomagali gospodarstvu, da bi čim lažje pričelo s ponovnim poslovanjem in da bi se ohranila delovna mesta, kar je za nas najbolj pomembno, v luči tega, da sodelujemo z predvsem sektorjem turizma in gostinstva, kjer so tudi predstavniki kongresnega turizma, smo seveda ustanovili strokovni svet za turizem. Namen tega sveta je, da redno spremljamo in z deležniki tudi usklajujemo kaj bi bilo še potrebno storiti. Tako bomo tudi glede ukrepov vseh treh paketov na tem svetu prediskutirali ali so ukrepi primerni in kako bi jih bilo v prihodnje, če bi jih bilo potrebno spremeniti in jih potem seveda bomo te spremembe tudi predlagali. Je pa dejstvo, da ko govorimo o omejevalnih ukrepih, ki so vzpostavljeni predvsem zaradi tega, da omejimo širjenje epidemije, je pa problem, ker v tem trenutku nihče ne more napovedati z gotovostjo kaj se nam bo dogajalo čez 3 mesce, čez 6 mesecev, kakšni bodo ukrepi in to je tisti velik problem, da v tem trenutku težko sprejemamo in napovedujemo ukrepe za pol leta v naprej, ampak ravno zaradi tega pa tudi pri nas, preko tega sveta spremljamo sproti kaj se dogaja in tudi glede na sprotno situacijo bomo predlagali izboljšave in nove ukrepe.
Hvala, gospod državni sekretar.   Besedo ima državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo dr. Ignacija Fridl Jarc. Izvolite.
Ignacija Fridl Jarc
Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani državni sekretar, lepo pozdravljeni in lepo pozdravljeni tudi vsi ostali, ki se udeležujete današnje seje.  Želeli bi poudariti v imenu Ministrstva za kulturo, da vsekakor Ministrstvo za kulturo je zato, da za kulturo skrbi in zato skrbno spremlja tako vse ukrepe kot tudi vse posledice, ki jih bo pandemija imela in jih je že imela za         kulturni sektor. Zato je Ministrstvo za kulturo od samega začetka intenzivno delovalo pri pripravi vseh treh interventnih zakonov in zato bi prosila, da izhajamo iz pravih izhodišč in iz resničnih izhodišč pri tej debati in ne iz trditve, ki je bila povedna na začetku, da za določene subjekte s področja kulture ni bilo v treh interventnih zakonih storjenega nič. Že pri pripravi prvega interventnega zakona smo upoštevali vse subjekte, ki delujejo na področju kulture tako samozaposlene kot tiste, ki so zaposleni v privatnem sektorju, torej pri delodajalcih kot tudi naše javne zavode. In zato je bila v prvem interventnem zakonu predlagana in tudi upoštevana izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka za vse samozaposlene, ki delujejo v kulturi, in sicer 350 evrov za mesec marec in po 700 evrov za meseca april in maj 2020. Prav tako je bila sprejeta oprostitev plačila prispevkov za obvezna socialna zavarovanja za samozaposlene. Oprostitev plačila obroka predhodne akontacije dohodnine od dohodka doseženega z upravljanjem dejavnosti in obrokov akontacije davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2020. Prav tako je za vse delodajalce, ki delujejo na področju kulture veljajo povračilo nadomestila plač so lahko uveljavljali povračilo nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delu in oprostitev plačila prispevkov. Prav tako je veljalo za samozaposlene v kulturi, da se jim je upoštevala ohranitev pravice do plačila prispevkov za socialno zavarovanje. Bili so na področju resorja, ki spada v pristojnost ministrstva za kulturo sprejeti tudi nekateri drugi ukrepi, ki so lajšali posledice te pandemične situacije kot recimo oprostitev plačila storitev RTV signala za izdajatelje regionalnih in drugih televizij. V drugem interventnem zakonu so pav tako veljali vsi ukrepi prvega interventnega zakona in dodatno so bili na osnovi posebnega statusa pri prejemanju dohodkov, ki jih imajo samozaposleni v kulturi, upoštevani tudi drugačni kriteriji za upoštevanje pravice do uveljavitve temeljnega mesečnega dohodka in sicer, da je bil upoštevan kriterij njihovih dohodkov za celotno leto 219 kot tisti primerjalni vidik po katerem se lahko temeljni mesečni dohodek zahteva. Ob enem so bili vključeni v drugem interventnem zakonu tudi vsi tisti samozaposleni, ki imajo krajši delovni čas od polnega ali so hkrati delno zaposleni. S 1. 6. 2020 vemo, da so se začele že predhodno sicer določene kulturne dejavnosti sproščati, v začetku maja so se začele sproščati muzejske, galerijske, knjižnične dejavnosti. S 1. 6. 2020 so se začele sproščati tudi prireditve na področju kulture in sicer do 200 udeležencev. Ob enem bi radi v imenu Ministrstva za kulturo poudarili, da se je v tem obdobju javnim zavodom, ki delujejo na področju kulture, normalno plačevalo vse prispevke, ki tako za materialne stroške, plače kot tudi programska sredstva, in sicer tako imenovane dvanajstine, tudi za mesec april, maj in delno marec. To         (Nadaljevanje) financiranje se nadaljuje tudi v mesecu juniju, do nadaljnjega se nemoteno izplačujejo vsa programska sredstva in tudi druge obveznosti, ki so veljale na področju financiranja kulturne dejavnosti pred pandemijo. Glede na ta specifičen položaj slovenske kulture, kjer je večina tistih, ki na področju kulture delujejo, samozaposlenih ali zaposlenih v javnih zavodih, lahko rečemo, da se to področje nemoteno financira oziroma tisti del kulturnih ustvarjalcev, ki delujejo pri raznih zasebnih subjektih zasebnega prava in pri zasebnih delodajalcih pa imajo vendarle še po tretjem interventnem zakonu možnost uveljavljati začasen ukrep delnega subvencioniranja skrajšanja polnega delovnega časa ali ukrep čakanja na delo. Na tej osnovi lahko v imenu Ministrstva za kulturo trdimo, da lahko kulturne dejavnosti, bodisi nemoteno potekajo ali pa do konca junija dejavnosti, ki spadajo na področje kulture, uveljavljajo še nekatera druga nadomestila, ki jih tretji interventni zakon predvideva. Zato bi želeli, da se vendarle poudari, da je Ministrstvo za kulturo intenzivno sodelovalo pri pripravi in zaščiti vseh subjektov, ki delujejo na področju kulture v času trajanja panedemije, prav tako pa se kulturne dejavnosti njihovo financiranje nemoteno nadaljuje. S tega vidika pa bomo seveda spremljali vso možno škodo oziroma posledice, ki jih bo epidemija imela tudi v prihodnosti in temu ustrezno predlagali tudi še nekatere druge ukrepe, seveda v soglasju z ostalimi ministrstvi. Hvala lepa.
Hvala lepa, gospa državna sekretarka. Sedaj pa besedo dobi minister gospod Zvonko Černač iz Službe vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Naj povem, da je gospod minister z nami do 17.30 ure, nato bo namesto njega državna sekretarka mag. Monika Kirbiš Rojs. Gospod minister, izvolite.
Hvala lepa, predsedujoči in hvala lepa tudi za vabilo. Lep pozdrav vsem prisotnim!  Moram oba opravičiti, od 17.30 dalje, ampak mislim, da na tej točki je bilo uvodoma že vse povedano s strani obeh ministrstev. Kot veste je SVRK organ upravljanja, tako da nimamo kaj dodati k temu, kar je bilo povedano. V kolikor bo pa kakršnokoli vprašanj v razpravi pa sem seveda na voljo. Hvala lepa.
Hvala, gospod minister. Sedaj pa imamo še predstavnika Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino dr. Vojka Tomana. Izvolite.
Vojko Stopar
Hvala lepa za besedo, predsedujoči. Spoštovana predsedujoča, spoštovani ostali prisotni. Lepo pozdravljeni še v imenu Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino. Dovolite mi, da na začetku najprej izrazim razumevanje stiske v kateri so se znašli vsi ti deležniki, o katerih je danes govora, na seji teh dveh odborov, še posebej pa ustvarjalci na področju intelektualne lastnine.   Glede na to, da je pri vseh priporočilih, ki so predlagani, 13. priporočilo tisto, ki se nanaša direktno na področje urada za intelektualno lastnino, bi želel omeniti, da to priporočilo, to pomeni, da se zagotovi dialog med ustvarjalci ter uradom, da mi menimo, da pač to priporočilo ni potrebno. Pa bom tudi povedal zakaj. Namreč, dialog med deležniki je potekal že pred krizo vedno. Potekal je tudi med krizo in poteka oziroma bo potekal tudi naprej. Kar se tiče samega vsebinskega dela, o katerem se govori predvsem omogočanje monitizacije avtorskih vsebin, in sicer dva dela, tisto, kar se daje na voljo javnosti preko spletnih storitev in pa druge uskladitve, bi želel izpostaviti, da kar se tiče prvega dela dejansko je v zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah ta zadeva kljub vsemu urejena že od leta 2001. Gre za         (Nadaljevanje) individualno pravico, ki pa se lahko seveda ureja tudi kolektivno, sicer ne obvezno kolektivno, ampak prostovoljno kolektivno s pooblastili, med tem ko te druge uskladitve so pa v teku. Dejansko se to nanaša na implementacijo direktiv. Namreč ta postopek teče, vodi ga Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v sodelovanju z uradom. V tem delu so bile tudi predvidene določene aktivnosti predvsem tudi razgovori z deležniki predstavitev njihovih stališč, ki bi se jih upoštevalo, potem v pripravi predloga zakona, je pa žal prišlo ravno do razglasitve epidemije in seveda to ni bilo možno izvesti na takšen način, tako da je ta komunikacija potekala v pisni obliki, seveda pa postopek sam teče naprej in Slovenija je dolžna, da implementira direktive v svojo zakonodajo do naslednjega leta, sredine leta, to pomeni, do julija. Toliko mogoče z moje strani.   Hvala lepa.
Hvala dr. Toman.   Zdaj več nimamo drugih predstavnikov Vlade ali državnih inštitucij, zato besedo dobijo vabljeni. Prosim vabljene, da se zaradi magnetograma predstavite. Ne. Ko dokončam. Prosim vas, da se predstavite zaradi magnetograma z imenom in priimkom ter z nazivom inštitucije v imenu katere prihajate.   Zdaj pa je beseda vaša.     PETER BAROŠ: Najlepša hvala. Moje ime je Peter Baroš, prihajam iz SIGIC, Slovenskega glasbeno-informacijskega centra.   Za to besedo sem se tako zelo zagrebel predvsem zaradi tega, ker v bistvu SIGIC, želel bi namreč govoriti pred mojimi kolegi, ki bodo stvari predstavili bolj detajlno. Jaz bi želel predvsem nekako v širši strukturi prikazati ta problem, ki bo morda skušal odgovoriti tudi na določene težave, ki so bile predstavljene s strani predstavnikov vladnih resorjev. Namreč nekaj o SIGIC. SIGIC je v bistvu neke vrste neodvisno telo, ker ni ne koncertni organizator ne založnik, ne piar, itn., se pravi, z nobeno od teh konkretnih aktivnosti glasbene industrije se ne ukvarjamo. Naše delo je predvsem vezano na digitalni svet, digitalizacijo in pa predvsem informiranje domače, tuje javnosti. In ko informiramo domačo javnost, seveda to razumemo širokoplastno, to razumemo tako v bistvu informiranje splošne javnosti kot tudi nenazadnje neke vrste zagovorništvo v smislu nagovarjanja zainteresirane javnosti s strani glasbenih, kulturniških scen in pa nenazadnje tudi odločevalcev. Smo zelo mednarodno vpeti in zardi tega smo pravzaprav cel čas trajanja epidemije, ki se je zgodila na globalni ravni, bili ves čas v kontaktu s tujimi kolegi, spremljali kakšne akcije se pripravljajo po različnih državah in te akcije so bile večplastne, se pravi, bile so akcije vezane na javni proračun, na proaktivnost javnih struktur, bile so akcije privatnih iniciativ in nenazadnje tudi občinstva samega. Mi smo sami tako po tem vzoru nekaj tovrstnih akcij sprožili. Predvsem na akcijo na katero smo bili pa dolgoročno najponosnejši, je pa pravzaprav ta, da smo uspeli mobilizirati preko 100 organizacij in posameznikov, ki se ukvarjajo s koncertno industrijo, da stopijo skupaj, da predstavijo v bistvu neka stališča, skupna in rezultat tega je pravzaprav nenazadnje eden izmed rezultatov tudi tale seja, ki sem jo jaz izjemno vesel. In zdaj v bistvu prihajam do srčike problema, da mi danes tukaj govorimo o vsebinah kulturnega, kreativnega udejstvovanja, ki se nahaja v nekakšni luknji. Se pravi, na eni strani imamo resor pristojen za gospodarstvo, na drugi strani imamo resor pristojen za kulturo in obadva se pravzaprav te problematike dotikata, ampak z zelo različnih perspektiv. To vem sam in sam sem več kot pet let delal na Ministrstvu za kulturo in sem bil tudi sam, zelo dobro poznam to dinamiko ali pa, če rečem, celi ping ponk vsebine med različnimi resorji. Večinoma se je to dogajalo na področju avtorskih pravic in kolektivnih organizacij. Skratka, problem imamo v tem, da v bistvu se ukvarjamo z vsebino za katero pravzaprav ni nihče v celoti stvarno pristojen. Se pravi, na področju         kulture imamo opravka z zagotavljanjem javnega interesa na področju kulture v obliki sofinanciranja javnih kulturnih programov in projektov nevladnih organizacij, zasebnikov, samozaposlenih v kulturi na eni strani ter neposrednega proračunskega financiranja javnih zavodov, v obeh primerih pa gre pravzaprav v temelju za nepridobitno dejavnost. Se pravi, čim začnemo govoriti o terminologiji industrije, gospodarstva in podobno, je to nekaj, česar se kulturni sektor ne dotika. To ni povsem res, kajti na področju knjige in filma je ta moment bolj prepoznaven. Seveda pa je treba tudi povedati, da tudi z ustanovitvijo Centra za kreativnost je Ministrstvo za kulturo naredilo pomemben korak naprej v pripoznavanju tega. Na drugi strani imamo torej Ministrstvo za gospodarstvo, ki se pa pravzaprav dotika področja glasbene industrije bolj ali manj samo v eni točki, in to je točka, ki se imenuje nadzor nad kolektivnimi organizacijami za upravljanje avtorskih in sorodnih pravic. Se pravi, imamo stanje, ko konkretne aktivnosti, se pravi, organizacija koncertov, če ustrelim direktno, je področje, ki ga nihče prav zares ne obravnava. Mi smo to, recimo, v praksi opazili potem, ko smo spremljali predvidene ukrepe, protikoronske ukrepe, smo ugotavljali, aha, saj ukrepi za turizem se pripravljajo, in očitno je, da tu imamo situacijo, ki je pravzaprav v mnogih točkah identična problemu turizma, se pravi, vnaprej kupljene vstopnice, davčni krogotok, ki s tem nastane, stroški dela, ki so večinoma vezani na neko sprotno aktivnost pred samo finalizacijo dogodka, se pravi, koncerta. In s te pozicije pravzaprav se nam zdi to ključen problem. Seveda, na drugi strani je treba opozoriti, da ravno zaradi te ne ureditve sistema, tega gepa, te luknje, kaj imamo v bistvu na strani civilne družbe – imamo džunglo. Se pravi, glasbena scena v Sloveniji je zelo antagonistična, zelo razdrobljena, malo je nekih tvornih, živih asociacij, združenj in podobno. Poznamo problematike kolektivnih organizacij ustvarjalcev in podobne stvari. Kar bi si mi želeli, da se te džungle ne jemlje kot alibi za to, da se tega področja sistemsko ne rešuje na državni ravni, temveč ravno obratno. Se pravi, ustvarja se percepcijo, da bi z določenimi potezami s strani države, s strani pristojnih resorjev in sodelovanj teh resorjev lahko vzpostavili neko stanje, ki bi Sloveniji bistveno pomagalo v izgradnji pogojev in celega sistema koncertne industrije. Treba je povedati, da v zadnjih petih, desetih letih se je na področju mednarodnega ugleda slovenske kulture, glasbe, koncertov, festivalov zgodilo ogromno. In trenutno smo v situaciji, ko ne samo, da imamo opravka s socialnimi stiskami ogromne plejade ljudi, ki jih ne bom našteval, različnih profilov, poklica, ampak smo dejansko v situaciji, če zdajle ne bomo reagirali, bomo padli nazaj, izgubili bomo svojo funkcijo, izgubili bomo svoj ugled tudi na področju močnih evropskih razpisov, na področju glasbe, kajti Evropska komisija je pripoznala glasbo kot eno temeljnih in najbolj produktivnih kreativnih industrij in v ta namen investirala tudi visoke denarje. In dejstvo je, da slovenski partnerji v evropskih projektih so zelo spoštovani, so zelo natančni, zelo profesionalni pri svojem delu, in zato smo tudi na področju črpanja teh sredstev uspešni. Se pravi, to je nekaj, kar je bilo že opozorjeno in kar mislim, da bi bilo treba povedati še enkrat – tu ne gre samo za reševanje hipne situacije in ne samo za prihodnost, ampak gre tudi nenazadnje za pripoznanje dosedanjega dela. Večkrat imam občutek, da ko se govori o koncertu, se govori o eno uro in pol trajajoči veselici, za katero glasbena skupina prejme veliko denarja, za katero publika zapravi tudi veliko denarja. Ampak, ko me kdo vpraša, kaj pomeni organizirati glasbeni festival, saj to vendar ni tako zahtevno, mu dam v bistvu čisto praktičen primer, kako pa je pri tebi doma, ko, recimo, organiziraš božično večerjo, koliko dela je potrebnega, kam vse ti v bistvu raztrosiš ta denar, ko investiraš, ko kupuješ to opremo, ono opremo, hrano, pijačo in podobno. In potem to pomnoži krat tisoč in dobiš obseg in strukturo nečesa, čemur se reče glasbeni festival. In to dejansko         je resno delo, to je zelo naporno delo. V zadnjih dveh letih je umrlo pet izjemnih glasbenih producentov, zelo verjetno povezano s stresom njihovega dela. Edina nesreča vseh nas, ki se z glasbo ukvarjamo, je ta, da resnično prava nesreča je ta, da se ukvarjamo z nečim, kar nas veseli, to nam marsikdo zavida, in ukvarjamo se z nečim, kar nam v bistvu služi kot zdravilo za to, kar počnemo, in vse krivice, upravičeno ali neupravičeno, ki se nam ob tem dogajajo.   Želel bi opozoriti na to, da vsega tega, kar sem naštel, ne bi smeli jemati kot alibi za to, da se s tem področjem ne ukvarjamo, temveč ravno nasprotno, da z različnimi gestami vsi skupaj pokažemo, da nam je do tega, da s tem damo dober pečat tudi kreativnemu in kulturnemu sektorju na splošno.   In pa predvsem zadnja reč, ki pa zadeva mene osebno, če sem zdaj že govoril v imenu vseh drugih, na SIGIC se zelo veliko ukvarjamo z izobraževanji na področju podpornih služb v glasbeni umetnosti, kajti vemo, da imamo krasen sistem glasbenega šolstva, izjemno kreativne glasbenike, priznane v svetu, nimamo pa tako močno razvitega tega podpornega sektorja. In zdaj ja z v bistvu mladim ves čas – zdajle že na žalost s figo v žepu – razlagam, to je perspektiven poklic, tu imate možnost se razviti, digitalni svet vam omogoča globalen pristop, skratka, ni meja. To, žal, ni čisto res, in tu je, recimo, ena moja zagata v zvezi s tem.   Hvala.
Hvala lepa.  Obveščam vas, da gospa Janja Sluga nadomešča kolega Gregorja Periča.   Naslednji prijavljen k besedi, izvolite.
Vili Kovačič
Moje ime je Miha Kovačič, sem direktor Kongresnega urada Slovenije, kot predstavnik Iniciativnega odbora industrije srečanj.   Sam vodim urad, katerega osnovna dejavnost je mednarodna promocija Slovenije za področje poslovnih srečanj in dogodkov, pa bi mogoče tu izpostavil, da so poslovna srečanja in dogodki eni izmed treh primarnih produktov slovenskega turizma, tako piše v strategiji MGRT, veljavni. In bi se zahvalil, prvič, da smo sploh danes lahko tu z vami, da lahko povemo, kaj nas boli, zakaj sploh nas boli, ker bi raje delali, kot tu sedeli, seveda sklicateljem. In vsebina, ki je napisana točno tako, tako je ne bi ponavljal, ampak bi šel konkretno na bistvene izzive.  Ko se je pri nas življenje ustavilo marca, smo takoj vedeli, da mi ne bomo mogli delati kot gostinci, da ne govorimo o tovarnah, še dolgo, najbrž zgodaj jeseni. To smo takoj povedali, ker poznamo dejavnost. Sam sem v tej dejavnosti 15 let, moja družina v turizmu sto let, ampak vsak na drugem področju. In ko smo združili te deležnike, ki predstavljajo tako prizorišča kot agencije, ki ustvarjajo to vsebino, kakor vse podpornike, ponudnike storitev za dogodek sam, veste, če greste na dogodek, koliko je nekih izvajalcev, da se zadeva sestavi; pa ne govorimo o cateringu, ampak o odru, pa še mnogih drugih. In teh deležnikov je zelo veliko. To so zelo specialistična znanja, ki, če ne bo ta dejavnost razumljena in ji bo pomagano, glede na njihove specifike, izzive, ki jih imajo, bo preprosto šla nazaj desetletja. Ne bodo samo odpuščali, podjetja se bodo zaprla, in to bo za Slovenijo velika gospodarska škoda, ne zaradi tega, ker bodo šli delojemalci na zavod, pa bodo potem na stroške države, ampak ker ta dejavnost ustvarja visoko dodano vrednost. Imamo mednarodne izračune, kaj pomeni, če je v Ljubljani mednarodni kongres, mednarodni dogodek, mednarodni sejem, ali pa kjerkoli drugje, da ne bom delal reklame nobeni destinaciji; Ljubljana je največja po številu ponudnikov, zato sem jo zdaj izpostavil. Nek turist, ko je v Ljubljani, potroši približno sto evrov, vključujoč tega deležnika, kongresa ali sejme. Mednarodni kongresni udeleženec ostane v Ljubljani minimum tri nočitve, potrošnja je skoraj tisoč 500 evrov. To je večkratnik, petkratnik v primerjavi s prostočasnikom, ki ostane tri dni, pa ostane dejansko manj, dva dneva, je pa dobrih sto evrov na dan. In tu vidite razliko. In če Slovenija gre v smer enega butičnega turizma, kar ves čas govorimo, si ne moremo predstavljati masovnega turizma. In poslovna srečanja in dogodki so odlični, ker so udeleženci ves čas menedžirani, ali so v kongresnem centru ali so na kakšnem dogodku, in na ta način pustijo po eni strani večjo dodano vrednost, po drugi strani pa ne zapolnijo ulic kot mogoče klasični turisti. Pa tu ne bi želel delati nobenih… ali bi raje te ali te,         (Nadaljevanje) z nagovarjanjem nagovarjamo tiste, katere hočemo dobiti, da bodo ustvarili največjo dodano vrednost. In ta dejavnost je bila najbolj prizadeta, kot je bilo s strani poslanke SD predstavljeno, gospe mag. Hot. Prvi dogodki se bodo po pozitivnem scenariju dogajali septembra, oktobra, kot je tudi državni sekretar gospod Zajc lepo povedal. Ne vemo kaj se bo zgodilo. Ampak v pričakovanju zdajšnje situacije pričakujemo to. In kot industrija sreča smo se povezali in smo rekli, okej, dajmo potegniti skupaj, da bomo dokazali državi, da mi ne prosimo za pomoč, ampak mi jo rabimo, mi bi radi delali, mi nočemo čakati doma. Samo če ti ne ustvarjaš prihodkov, to je isto kot hotel, dajete hotelu reči naj odpre z 10 % zasedenostjo. On ima večje stroške kot če je zaprt, samo ima rajši ljudi na čakanju doma in enako je tukaj. Če mi sedaj delamo dogodke jih ne moremo prodati, jih ne moremo narediti. Se pravi, imamo samo še večje stroške in še ko bomo planirali dogodke, ko bomo preprečevali ali domače naročnike ali tuje naročnike vemo za tuje naročnike je samo še krat dva, se pred jesenjo ne bodo odločali, kar pomeni, da prihodkov pred koncem leta ne bo. Se pravi, podjetja so bila v tem prvi protikorona, pa drugi protikorona so bila deležna. In tukaj zahvala Vladi Republike Slovenije, ki je razumela celotne izzive dejavnosti, da jim je pomagala tako v prvem kot v drugem. V tretjem so bili tudi delno upoštevani za en mesec in tudi ta skrajšani delovni čas. Ampak izziv je, če ti nimaš prihodkov, če ne moreš ustvariti prihodkov kaj ti pomaga skrajšani delovni čas. Žal nič. En mesec je nekaj, ampak če vemo, da bomo prve prihodke ustvarjali jeseni je rezultat jasen. Kaj se bo zgodilo s podjetji, povedanega tukaj, po naši oceni mi smo dali poziv, ko smo pridobivali podpore preko 300 deležnikov, podjetij je podprlo naše pozive in ukrepe ravno zaradi tega, ker so vpeti notri, ali z vidika izvajalcev ali z vidika naročnikov. In se pravi, tukaj govorimo o treh ukrepih, ki so ključni. Eno je to čakanje na delo doma, da se podaljša, nam je en mesec žal premalo, za mesec junij. Tudi državni sekretar gospod Zajc je povedal, da smo del strokovnega sveta za turizem pri Ministrstvu za gospodarstvo, to je res in smo zelo veseli, daje ministrstvo ustanovilo strokovni svet, ker turizem in ukrepe, ki so zastavljeni v tej smeri, da se pomaga, so pravilno usmerjeni. In jaz sem zelo hvaležen, da sledite oziroma da boste sledili stanju in turizmu, se bo s temi vavčerji nekaj bo čez poletje, ker turistični delavci smo pripravljeni in hočemo delati. Mi bomo garali noč in dan, da bomo ustvarili pozitiven cash flow, da se bodo lahko plačali zaposleni, kakor tudi vsi drugi stroški. Samo če tega ne moreš, potem imaš izziv. Zato mi vidimo, večina dogodkov je pa izven julija, avgusta, ker osrednja sezona za industrijo srečanje spomladi pa jeseni, kar pomeni, da pred pozno jesenjo ne bo nič. Se pravi, eden izmed ukrepov je čakanje na delo doma, da se podaljša. Drug je subvencija v višini 10 % lanskega prometa in poroštvo države za obstoječe nove kredite. Mi smo tukaj pripravljeni kot industrija pokazati, dokazati, da imamo več kot 50 % izpad prihodka. Zato bomo zbrali v mesecu juniju kakšno je stanje rezervacij do konca leta in predstavili ministrstvu rezultate, da boste videli dejansko res ni prihodkov oziroma če so bodo nekaj odstotkov in to je za nas največji izziv. Drugi del ukrepov predlogov ukrepov ja pa za zagon industrije, se pravi promocijo, ko bo ponovno možno izvajati dogodke, potovati, mi smo predvsem usmerjeni mednarodno. Slovenski turizem živi predvsem od mednarodnega gosta. Kot vemo tri četrt nočitev prihodkov ustvarijo tuji gostje, tudi na poslovnem srečanju smo predvsem usmerjeni v mednarodno populacijo oziroma organizatorji naročniki, zaradi tega, ker oni ustvarijo večjo dodano vrednost, kakor tudi v cilju strategije ministrstva se osredotočamo ravno na to, k večanju dodane vrednosti in pripeljati goste z višjim proračunom oziroma tistim, ki cenijo, ta butičnost, to, kar Slovenija v sami strategiji ima zapisano in to, kar se tudi dnevno trudimo izvajati. Se pravi, želimo si v Sloveniji dobiti goste, ki bodo potrošili več in ostati dalj časa. In nedvomno to ta produkt je. In v izzivih teh je tudi ta distanca. V tej fazi je /nerazumljivo/ pogovarjamo meter in pol, pa še delno obvezno nošenje mask. Ne vem, kako si vi predstavljate poslovni dogodek ali pa koncert ali festival z meter in pol distance.         (Nadaljevanje) Tako da tudi ko bo možno, tako kot je bilo rečeno, še zmeraj izvedba bo možna v minimalnem. In če imaš ti 20 % prihodek, kako boš deloval? Pomeni, da bodo podjetja odpuščala drastično in mnoga tudi seveda zaprla. In na koncu bo to, bodo vrhunski usposobljen kader katerega ne moreš dobiti na fakulteti ali pa na Zavodu za zaposlovanje, ampak jih podjetja sama izobražujejo, bodo končali na zavodu in bodo šli v druge panoge, nekateri, in dejavnost bo šla nazaj več kot desetletje. In s strani predstavnika industrije srečanj menimo, da to ni prava odločitev, da slovenska država, bi bilo smiselno investirati v pomoč tej dejavnosti s temi ukrepi in na ta način rešiti gospodarsko panogo, ki je za Slovenijo zelo kvalitetna in zelo zanimiva z vidika multiplikativnih učinkov, in da lahko naprej izvaja svoje poslanstvo.   Hvala za vašo pozornost.
Hvala lepa.   / nerazumljivo/
Inga Remeta
Inge Remeta, Društvo asociacija.   Jaz bom v bistvu ta svoj uvodni del precej skrajšala, ker so že kolegi izpostavili ključno dejstvo in to je, da že od samega začetka epidemije opozarjamo na dejstvo, da je kultura res ogroženo področje, in da smo svoja vrata zaprli med prvimi, in da jih odpiramo med zadnjimi. In res je, da svoja vrata odpiramo, nekateri, ampak si ne želite čisto zares vedeti kako to izgleda, ne bom šla v dejstva gledaliških predstav, kako je to na odru, koliko ljudi je zares, kako je z orkestri, o koncertih, da ne govorim, itn. Torej res je, vračamo se in smo zelo veseli, da se vračamo, vendar znotraj ukrepov, ki so trenutno taki kot so, bo naš proces ali pa čas vzpostavljene in vrnitve v stanje kakor je bilo pred krizo kar precej še trajalo. In ravno iz tega mislimo, da je nujno potrebno z določenimi ukrepi se res osredotočiti in posvetiti kulturi in ji pomagati, da preživi prehodno obdobje, ker potem se bo vzpostavilo in delovalo tako kot je vedno.   Torej jaz bi prešla samo morda na ukrepe o katerih znotraj našega društva nagovarjamo tako Vlado kot resorno ministrstvo že od samega začetka. Danes v bistvu, ko je že tretji paket sprejet, smo priča temu, da je v zadnji rundi ali v zadnjem paketu sprejeto oziroma upoštevano edini predlog in to je razširitev ukrepa za čakanje na delu tudi na ta sektor, kar je dobrodošlo in nujno potrebno in super, ampak ni pa to to kar ta sektor absolutno še potrebuje. In eden od teh ukrepov je, začela bom s tem, je ta, ki ni finančno, pravzaprav nima finančnih posledic na proračun ali pa na Vlado in govorimo o vrednotnicah, ki bi v tem trenutku izredno pomagale organizacijam ali pa vsem poslovnim subjektom, ne govorimo zdaj določeno nevladnih organizacijah, javnih zavodih, govorimo v celoti. Torej, če govorimo o organizatorjih koncertov ali pa gledališčih s prodanimi abonmaji, itn., govorimo o mehanizmu, ki bi prav zagotovo v tem prehodnem obdobju zagotovil in omogočil likvidnosti oziroma to, da preživijo in da delujejo dokler se stvari ne postavijo tam kjer so bile. Torej, predlagali smo en ukrep, ki kot rečeno nima straških finančnih posledic na državno in ni bil sprejet in tega ne razumemo, če nam ga nekdo obrazloži bomo zelo veseli.   Drugi ukrep je bil uvajanje bonov. Bonov za kulturo. Naš predlog ima tudi strokovno podporo in sicer v raziskavi, ki jo je naročilo ravno Ministrstvo za kulturo in sicer leta 2016. naslov raziskave je bil, »Analiza zakonodaje in prakse zasebnega vlaganja v kulturo v državah Evropske unije«. V poglavju 1.12 se govori in piše ravno o teh kuponih oziroma vavčerjih, ki so v bistvu predstavljeni kot pozitivna praksa že v nekriznih razmerah, ki jo uveljavljajo v mnogih evropskih državah in se izkaže in kaže kot zelo pozitiven in dober ukrep, ki se ga izvaja že ko ni krize in ne razumemo zakaj se ne bi mogoče v teh trenutkih, ko kriza je. In glede na trenutni izračun za potrošnjo za bone za turizem, je glede na višino predloga bona za kulturo mogoče sklepati, da bi celoten ukrep potreboval približno 40 milijonov evrov,         slednje pa glede na celoten obseg sredstev za kulturo, ki jih potroši prebivalstvo predstavlja relativno majhen delež in sicer 7 %. In če že pač ne moremo ali pa ukrep bona za kulturo ni šel skozi, pa ne razumemo oziroma bi si želeli, da se bon ali pa vavčer za turizem razširi tudi za kulturo, ker smo ena redkih držav, ki turizma ne povezujemo s kulturo, turizma pa brez kulture ni in seveda tudi obratno. Torej govorimo o tem, da žal očitno turizem še vedno zgolj razumemo skozi rekreativne in nastanitvene dejavnosti, kar je dokaj žalostno, ker mislim, da Slovenija ima mnogo kakovostnih in mednarodnih in nacionalnih festivalov, kongresov, vseh vrst vsebin.  Ko pa govorimo o samozaposlenih in tistih, ki so res v tem trenutku najbolj ogroženi, seveda zelo pozdravljamo ukrepe, ki so se zgodili že v prvem paketu, torej vse pomoči temeljnega dohodka, oprostitve plačevanja prispevkov in tako naprej, kaj pa nam manjka, manjka nam pa načrt in ideja, plan, kaj bomo pa sedaj. Torej, tu smo, kriza se je zaključila, plačevanje temeljnega dohodka ni več, vemo pa tudi, da smo, in smo priča temu, da v vsaki krizi in kriza druga prihaja, je ravno kultura tista, ki vedno najbolj trpi in posledično tudi v bistvu delovni trg ali pa področje, kjer bomo lahko delali, se bo zmanjšalo ali pa zožalo in ravno na tem področju smo že od samega začetka, se pravi od prvega paketa predlagali finančno spodbudo za ustvarjalce, če želite, so to lahko tudi štipendije, torej govorimo o štipendijah, ki bi bile vzpodbude ali pa, vzpodbude za delo, delovanje, ohranjanje delovne kondicije, to je v bistvu denar, ki ni podarjen, ampak dejansko bo uporabljen in oddelan v okvirih, ki jih samozaposleni izvaja na svojem področju. Neka ocena, ki smo jo naredili recimo za 2 tisoč samozaposlenih, če bi dobili po 3 tisoč evrov, kar mislim, da ni prezahtevna vsota, govorimo v bistvu o 6 milijonov, ki tudi ne predstavljajo nekaj strašnega, bi pa z ukrepom zagotovili kontinuiteto ustvarjalnosti, ki je zdaj ogrožena, s tem pa je tudi zares ogroženo izvajanje javnega interesa v kulturi.  In mogoče še zadnji, govorimo o skladu z nepovratnimi sredstvi, že zdaj se pogovarjamo o tem, koliko je bilo vloženega ne samo dela ampak tudi finančnih sredstev v dogodke in vsebine, ki so bile načrtovane, da se bodo izvedle, bodisi mednarodno naravnane ali pa nacionalno, stroški za te stvari so nastali, žal zaradi situacije, v kateri smo, niso bile realizirane in ravno s tem skladom bi omogočili in zagotovili tistim poslovnim subjektom, ki so imeli izpad iz tega naslova, da normalno in običajno delujejo tudi naprej.  In mogoče če izkoristim trenutek iz ne samo kulturnih industrij ampak tudi na kulturo, na našem področju smo v aktivnem dialogu z Ministrstvom za kulturo in se pogovarjamo o tem, da, ko bodo, ko bo znan rebalans, da nam bodo tudi sporočena natančna napotila, kako izvajati pogodbene vsebine, mnogi akterji smatramo, da je to prepozno, domnevamo, da je to pač zgodnja jesen, od zgodnje jeseni do konca leta, torej na koledarsko leto, na katero smo vezani, se bojimo, da bo težko izvesti vse vsebine, ki jih ni malo in bi si želeli bolj natančnih smernic, kako se obnašati v tem trenutku, kakor so jih že mnoga druga ministrstva dala svojim pogodbenikom, bi bili veseli tudi mi.  Torej se nam zdi, da smo zamudili kar nekaj priložnosti, ampak če se mogoče že sedaj pogovarjamo o četrtem paketu, bi bilo pa po moje pametno in skrajni rok, da se zares posvetimo področju kulture in kulturnih industrij, ker k nam prihajajo težki časi vsem skupaj, hvala.    PREDSEDNIK MAG. BRANISLAV RAJIĆ: Hvala lepa, gospa Remeta.  Izvolite.    MITJA PREZELJ: Hvala za besedo, spoštovani predsedujoči, poslanke, poslanci in ostali.  Sem Mitja Prezelj, predstavnik Gospodarsko interesnega združenja koncertnih organizatorjev Slovenije GIZ KOS in organizator prireditev in koncertov od leta 1988. GIZ KOS je reprezentativna         organizacija slovenskih organizatorjev koncertov in drugih dogodkov. V združenje so včlanjeni samostojni podjetniki, posameznik in drugi gospodarski subjekti, ki v Republiki Sloveniji organizirajo koncerte in se ukvarjajo z glasbeno, prireditveno in tej dejavnosti sorodno dejavnostjo. Naša panoga je prizadeta bolj kot katerakoli druga gospodarska dejavnost, ni se nam zmanjšal le obseg poslovanja, zaradi popolne prepovedi delovanja smo ostali brez kakršnihkoli prihodkov. Mnoge države so zato sprejele posebne ukrepe za zaščito glasbene industrije in še posebej za zaščito organizatorja koncertov in drugih prireditev. Hrvaška je pred kratkim podaljšal pomoč zaposlenim in samozaposlenim v glasbeni industriji, enako so storili v Združenem kraljestvu, Nemčiji, Avstriji in mnogih drugih državah. Tudi mi predlagamo podaljšanje pomoči samozaposlenim in zaposlenim za ves čas trajanja prepovedi javnih prireditev in še tri mesec po sprostitvi vseh ukrepov prepovedi javnih zbiranj. Ogroženo namreč ni samo naše poslovanje, ampak tudi eksistenca. Mislimo, da smo v vsem času, v katerem nam je zaradi prepovedi javnih prireditev onemogočeno poslovanje, upravičeni do temeljnega mesečnega dohodka in oprostitve plačila dajatev. To bi predstavljalo le majhen del sredstev, ki smo jih v preteklih letih prispevali v državno blagajno. Naj omenim, da samo za en koncert mednarodnega izvajalca v areni Stožice organizator plača državi od 70 do 100 tisoč evrov dajatev. Opozoril bi še na to, da je zakonski čas za našo panogo vsaj tri mesece. To je minimalno obdobje, ki ga potrebujemo za realizacijo prireditev in s tem tudi realizacijo prihodkov. Poleg zgornjega predlagamo tudi oprostitev plačil občinskih taks za oglaševanje kulturnih dogodkov, predlagamo tudi da se člen 101.a ZIUZEO(?) spremeni tako, da omogoči izdajanje vrednotnic tudi za koncerte in druge prireditve. Oba ukrepa bi nam v veliki meri olajšala nadaljnje poslovanje. Organizacija prireditev, za katere bodo veljali posebni ukrepi na primer fizična distanca, za nas finančno ni vzdržna, mi koncerte pokrivamo pri 80 % prodanih vstopnic, upoštevanje fizične razdalje 1,5 metra med posameznimi obiskovalci pomeni kar za 85 % zmanjšano število obiskovalcev in tako lahko realiziramo samo 15 % izkupiček od prodaje vstopnic, ki je naš edini vir dohodkov. V boljšem položaju so glede tega javni zavodi, pomembne so razlike v virih financiranja in dostopnosti do javnih sredstev in do uporabe prireditvenih prostorov, njihove tehnične opreme in podpornih služb. Zasebniki se financiramo iz lastnih sredstev in ne dobivamo subvencije ali javnih sredstev, pa tudi sponzorska sredstva uspemo pridobiti le izjemoma, samo za največje prireditve. Prireditvene prostore in vse ostale storitve povezane z izpeljavo prireditev najemamo pod komercialnimi pogoji. Zasebniki smo v preteklih desetletjih organizirali tudi večino največjih koncertov v Sloveniji, se pravi večino koncertov s kapaciteto nad 1500 obiskovalcev organiziramo zasebniki. To so koncerti od Kelly Familly na Stadionu Bežigrad do Green Day, Plavi orkestar, Magnifico v Stožicah. Za nas bodo koncerti vzdržni šele, ko bodo odpravljene omejitve kapacitete in fizične distance. Zato organizatorji prireditev predlagamo konkretne ukrepe, ki jih lahko izvedemo za znižanje zdravstvenega tveganja okužbe na javnih prireditvah z večjo udeležbo in v večjih zaprtih dvoranah. Ukrepe, ki jih lahko mi uveljavimo, so recimo personalizirana vstopnica. Organizator bo dogovor s prodajalcem vstopnic pridobil in hrani kontaktne podatke vseh obiskovalcev prireditve. Na vhodu s preveri istovetnost osebnih dokumentov, za vsakega obiskovalca bo znano na katerem sedežu sedi, v katerem segmentu stoji in po kateri poti prihaja in odhaja v prireditveni prostor. V primeru pojava okužbe je tako možno sledenje in obveščanja vseh obiskovalcev prireditve. Uveljavili bomo neposredno informiranje obiskovalcev o ukrepih urnikov vstopanj in druge pomembne informacije preko SMS sporočil. Vstop za različne sektorje v velikih prireditvenih prostorih so lahko v različnih časovnih terminih, s tem se zmanjša gostota množice in čakalne vrste pred samim prireditvenim prostorom. Uvedli bomo brezstično preverjanje vstopnic s skenerjem, prav tako lahko uvedemo merjenje temperature vseh obiskovalcev pred vstopom in na prireditveni prostor. V večjih dvoranah lahko segmentiramo, razdelimo obiskovalce v parterjene enote, ki ne presegajo več kot 1000 obiskovalcev in to s fizičnimi preprekami. Tako dobesedno dosežemo, da imamo         v dvorani s kapaciteto 10.000 dejansko 10 ločenih koncertov za 1000 ljudi, lahko omejimo gibanje po dvorani z označbami in poti s fizičnimi preprekami z dodatnimi sanitarijami, z odprtjem dodatnih vhodov in tako naprej. Lahko zmanjšamo gostoto množice na stoječem delu na 2 osebi na kvadratni meter. Običajna gostota množice je 4 osebe na kvadratni meter. Predlagamo tudi ukrepe, ki jih lahko z zmanjšanje zdravstvenega tveganja okužbe izvedejo upravljavci koncertnih dvoran oziroma prireditvenih dvoran. To je razkuževanje prostora dvorane, namestitev brezstičnih razkuževalnikov rok na vseh vhodih v dvorano in vseh sanitarijah, talna označitev razdalje 1,5 metrov na vhodih in namestitev dodatnih sanitarij in mobilnih WC kabin. Za posamezno dvorano in konkretno prireditev lahko izdelamo natančen načrt logistike prireditve z opisi ukrepov za zmanjšanje zdravstvenega tveganja okužbe kot del načrta varovanja. In ukrepi, ki jih predlagamo, ki smo jih in jih bomo še predlagali, so utemeljeni na izsledkih in priporočilih mednarodne stroke.   Zaradi prepovedi javnih prireditev je glasbena industrija v veliki krizi, zato si tudi želimo čimprejšnjega zagona dejavnosti. Načrta še ni, zato smo načrt izdelali sami in ga tukaj tudi predlagamo. Nekateri večji koncerti v regiji so že napovedani, tako da se bo 13. do 16. avgusta v Novem Sadu, Srbija dogajal mednarodni festival Exit s kapaciteto 20 tisoč obiskovalcev. Festivala se bo kot vsako leto udeležilo veliko Slovencev, udeleži se ga letno med 5 in 7 tisoč Slovencev. Če bomo zamujali z odpiranjem glede na ostale v okolici bomo doživeli množični odhod domače publike na koncerte v druge države, kar bo zagotovo predstavljalo večje zdravstveno tveganje za okužbo s SARS-COV2 kot pa odprtje domačih koncertov z upoštevanjem predlaganih ukrepov.  Predlagamo, da se najprej sprostijo večji koncerti na 1000 obiskovalcev domačih izvajalcev in izvajalcev iz Hrvaške, to pa zato, ker želimo najprej pomagati domačim izvajalcem in tudi zato, ker na teh koncertih ni tujih obiskovalcev, tako kot na koncertih mednarodnih izvajalcev. In tudi v primeru slabše epidemiološke slike je predstavitev teh koncertov bistveno lažja in z manj stroški. In zato predlagamo kar konkreten urnik odpiranja prireditev brez fizične distance. Od 1. avgusta naprej koncerti na prostem do 1000 obiskovalcev, od 1. septembra naprej koncerti na prostem do 5000 obiskovalcev in koncerti v dvorani do 1000 obiskovalcev, od 1. novembra naprej koncerti v dvorani in na prostem do 10 tisoč prebivalcev in od 1. januarja 2021 ukinitev vseh omejitev. Predlagan urnik seveda velja ob ugodni epidemiološki sliki. Pomoč naši panogi ni pomembna samo iz gospodarskega stališča, koncerte in podobne prireditve v Sloveniji letno obišče nad 40 milijone obiskovalcev in tako predstavljajo pomemben del kulturnega življenja državljanov Slovenije, zato je čimprejšnja odprava prepovedi javnih prireditev in ostalih omejevalnih ukrepov ter ponovni zagon koncertne dejavnosti izjemno pomembna za vse državljanke in državljane. Hvala za pozornost.
Hvala lepa. Gospod, izvolite.
Dušan Zorko
Predstavnik Zveze sindikatov vseh glasbenikov Slovenije. V industriji srečanj smo tudi poklicni glasbeniki. Uvodoma bi rad poudaril, da smo v času koronavirusa in z namenom opozoriti na naše težave večkrat pisali dopise na Vlado, ustrezna ministrstva ter na naslove poslanskih skupin. Prvi koronapaket je bil za samozaposlene glasbenike sprejemljiv in glede na obljube vlade, da bodo pogledali čisto na vsakogar, tudi pričakovan. Ukrep pomoči je veljal za dva meseca in pol in za ta ukrep smo vam vsekakor hvaležni. Pred nami je naša glavna sezona igranj, veselic, koncertov in drugih kulturnih dogodkov. Predlog tretjega korona paketa pa žal ne predvideva umik prepovedi večjega števila združevanj, ne omogoča preživetja panog odvisnih od kulturnih in zabavnih dogodkov in samozaposlenim ne predvideva možnosti podaljšanja pomoči. Poklicni glasbenik ni amaterski glasbenik, ki poleg         (Nadaljevanje) druge redne zaposlitve v prostem času igra na svoj inštrument, ampak je vrsta poklicev, ki bi moral po ustavni ureditvi imeti povsem enake možnosti do pomoči, tako kot jo imajo vsi ostali poklici in dejavnosti, ki so v danem obdobju podvržene posledicam razmer zaradi COVID-19. Zaradi tega poklicni glasbeniki ne želimo biti diskreditirani in spregledani člen družbe. Preko naših in tujih javnih medijev ugotavljamo, da so članice EU spoznale težavo kulturnikov, ki smo odvisni od javnih prireditev. Tako po zadnjih uradnih podatkih bo Avstrija 15 tisoč samozaposlenim umetnikom namenila 90 milijonov evrov in vseh šest mesecev druge polovice leta vsakemu izplačevala po tisoč evrov mesečno. Torej, samo za kulturo 90 milijonov evrov. Nemčija je že na začetku razglašene pandemije za sektor kulture namenila 50 milijard pomoči. Za primerjavo informacije iz medijev, v Sloveniji je bilo do sedaj za omilitev posledic koronavirusa za espeje, samozaposlene, kmete in verske uslužbence skupaj namenjenih 105 milijonov evrov. Država pa jih je po naših podatkih do sedaj izplačala le 41 milijonov.   Predstavil bom kratek poslovni opis poklica glasbenika. V enem letu je teoretično možnih 365 dni za javne prireditve. Praktično izvedljivih pa je okoli 180. Vsak malo bolj priljubljen ansambel v Sloveniji igra v enem letu okoli 75 nastopov na raznih dogodkih, lahko pa tudi precej več. Govoril bom o manjših in srednje velikih javnih prireditvah. Poklicni glasbeniki smo od 7. marca do danes izgubili najmanj 25 manjših dogodkov, s povprečnim obiskom med 300 in tisoč obiskovalci, v kolikor pri tem upoštevamo samo dva dogodka na teden. Izgube v glasbeni industriji so že danes velike, če predpostavljamo, da je posamezni glasbenik glasbeni dogodek na povprečni ansambel ovrednotil minimalno 2 tisoč evrov. V kolikor bi omejitev združevanj veljala do konca septembra bodo izgube za nas ogromne. Od junija do takrat so dogodki najmanj trikrat tedensko, kar bi pomenilo preko 50 dogodkov. Po opisani analogiji država v roku enega leta ter samo od enega ansambla dobi preko 30 tisoč evrov DDV. Ob tem podatku si lahko samo zamislimo koliko davka dobi država od celotne gostinske in druge ponudbe, ki je na vsaki prireditvi, kjer smo na odrih tudi glasbeniki. Povzetek naših navedb, trenutna odredba Vlada nam omejuje našo dejavnost, ki nam predstavlja osnovno eksistenco. Zato prosimo in pozivamo vlado, da nam prisluhne ter s plačilom prispevkov in temeljnim dohodkom recipročno zagotovi socialno varnost in nam na tak način kot s prvim korona paketom pomaga vse do takrat, ko bomo lahko po njeni odredbi zopet nadaljevali z našo dejavnostjo. Namen te pomoči nam nikakor ne bi nadomestil našega izpada prihodkov, ki je bistveno višji, vsekakor pa bi nam v tem času omogočil osnovno preživetje. Hvala.
Hvala lepa, gospod Zore. Sedaj prehajamo na razpravo članov in članic odbora. V imenu predlagateljice pa spet seveda Meira Hot. Izvolite.
Hvala za besedo ponovno, spoštovani gospod predsednik. Torej, zelo lepo smo slišali in se želim ponovno zahvaliti prav vsem gostom, ki so predstavili specifično problematiko s katero se soočamo. Kakor sem že v uvodni predstavitvi rekla, vsi smo na začetku podcenjevali učinke, ki bodo imeli na ta specifičen sektor in nihče od nas se ni dovolj hitro in pravilno odzval na to zadevo. Zato tudi trdimo, da vsi sprejeti protikorona paketi ne naslavljajo v zadostni meri izpostavljenih težav. Gre, še enkrat, za sektor, ki je bil prej prizadet, ki je bil bolj kot druge industrije prizadet in ki je prizadet dlje časa. Gre, slišali smo, celo za obstoj kulture, ne glede na izvajanje, spoštovane državne sekretarke, še enkrat, gre za nadaljnji obstoj tudi kulturnega udejstvovanja in lahko samo zelo zelo čvrsto in trdno potrdim, da brez kulture ni turizma. Prihajam iz največje turistične občine v Sloveniji, prihajam iz Pirana in vem koliko truda in dela je bilo vloženega za to, da smo sploh začeli razvijati kulturne prireditve         zato, da podpiramo javne zavode, nadaljnje delovanje zavodov na tem področju. Zato navsezadnje najbrž tudi marsikatera druga občina bo v tem trenutku pritrdila, koliko dela je v tem trenutku vloženega bilo tudi v boj za evropsko prestolnico kulture. Torej, tudi za naprej. Tako da to lahko samo pritrjujemo. Ljudje oziroma obiskovalci ne pridejo na destinacijo zaradi sobe, pridejo zaradi doživetja in pridejo zaradi kulture, zato je tudi eden izmed ključnih deležnikov razvoj kulturnega turizma. Drugi segment je absolutno kongresni turizem. In tu spet lahko samo pritrdim kolegu. Torej, še enkrat, želela bi se prav tako zahvaliti za konstruktivno razpravo, ki se je do sedaj vodila. Slišali smo, da so vsi hvaležni za sprejete ukrepe, da pa opozarjajo, da so potrebni dodatni specifični, ki bodo naslovili konkretne težave v tej industriji. Gre za to, da so ostali vseeno brez kakršnihkoli prihodkov, da se vseeno gostinstvo in turizem zelo zelo omejeno, a vendarle prebujate, delujeta, delata, lokal lahko vseeno napolniš, zelo težko boš pa prireditev napolnil, pod pogoji, ki so v trenutni veljavi. Seveda vsi vemo, da je zdravje na prvem mestu, a kljub temu slišali smo, da so izvajalci zelo podrobno učinkovito pripravili nabor ukrepov, ki so jim pripravljeni izvesti, kljub temu, da verjamem, da so zelo visoki stroški za izvedbo vseh, ampak tako pomembno se zdi ponovni zagon te industrije, da so pripravljeni stopiti naproti. In to lahko samo pozdravimo. Gre torej za dve dejstvi. Gre za to, da moramo zagotoviti obstoj te dejavnosti in gre za to, da moramo zagotoviti pogoj za ponovni zagon dejavnosti. Zato še toliko bolj menim, da so upravičeni prav vsi predlagani sklepi, ki smo jih danes predlagali in bi jih želela na kratko vseeno predstaviti, če dovolite.   Torej, kot prvo predlagamo, da odbor za gospodarstvo in odbor za kulturo ugotavljata, da sprejeti ukrepi za zajezitev posledic epidemije COVID-19 ne dajejo pravega učinka v smislu ohranitve dejavnosti in zaposlenosti v sektorjih, ki so vezani na javne prireditve in srečanja, saj so te panoge v celoti ustavljene že od 7. marca skorajšnji konec epidemije pa zanje oziroma sedaj že konec epidemije zanje ne pomeni konca omejitev. Prav tako odbora priporočata Vladi, da vzpostavi dialog z vsemi deležniki iz panog na katere ima pandemija COVID-19 trajen negativen vpliv, zlasti pa s tistimi katerih dejavnost je vezana na javne prireditve in srečanja, to je kreativno kulturni sektor in industrijo srečanj. Slišali smo, da kljub ter / nerazumljivo/ drugih ta dialog ni potekal tako kot bi moral oziroma je v marsikaterem primeru žal naletel na gluha ušesa. Kot točka 3, odbora priporočata Vladi, da časovnice in pogoje ponovnega zagona dejavnosti vezanih na javne prireditve, pripravi, uskladi in objavi v dogovoru s prizadetimi dejavnostmi. Pri tem pa naj načrtovalne trajnejše omejitve opredeli za vsaj 6 mesecev vnaprej. Upoštevajoč posebnosti panoge, rizičnosti posamezne dejavnosti, njene poslovne modele in cikle ter načelo poštenega nadomestila škode zaradi ukrepov v javno korist. Organizacija prireditev namreč absolutno ni mogoča brez neke jasne časovnice, vsaj šestmesečne, dorečenih ukrepov, kakor tudi primerljivosti z drugimi državami. Odbora nadalje priporočata Vladi, da za panoge, ki bodo zaradi posledic pancemije COVID-19 trajneje prizadete do konca leta podaljša veljavnost ukrepov za ohranjanje dejavnosti in zaposlenosti. Torej, temeljni dohodek, oprostitev prispevkov, čakanje na delo ter nadomestilo za nezmožnost dela zaradi višje sile. Ukrepe pa prilagodi tako, da bodo ustrezali poslovnim ciklom ter stopnji prizadetosti. Ocena prizadetosti glede na letni prihodek, omilitev kriterijev za upravičenosti, kriteriji so v tem trenutku daleč /nerazumljivo/, kakor tudi glede vračanja / nerazumljivo/ pomoči. Odbora nadalje priporočata Vladi, da za trajneje prizadete panoge z več kot 40 % izpadom prometa, zlasti pa za kulturno kreativni sektor in industrijo srečanj zagotovi dodatna likvidnostna sredstva, in sicer nepovratna sredstva do višine 10 % letnega prometa v letu 2019, kakor tudi kreditna sredstva s 85 % poroštvom Republike Slovenije pri SID banki. Gre za sklep, ki je narejen nekako na podlagi prioritet industrije srečanj. In naj še enkrat povemo, da tudi sami že od samega začetka opozarjamo na potrebo po nepotrebnih sredstvih, po določitvi nekega sklada in črpanja nepovratnih sredstev ter po tem, da dejansko se vzpostavi neka delujoča kreditna linija, ker žal v danem trenutku še vedno slišimo, da likvidnostni krediti niso učinkoviti oziroma         (Nadaljevanje) niso bili aplicirani še v prakso oziroma, da jamstvena shema ni delujoča. Kot točka 6, za učinkovito prilagoditev industrije srečanj in / nerazumljivo/ kulturnega sektorja novim razmeram. Odbora priporočata Vladi ustanovitev sklada za prilagoditev pandemiji, ki bi lahko podprl prizadete panoge in sektorje z namenskimi razpisi, s štipendijami, s krediti in sredstvi za promocijo varnih destinacij in srečanj, kajti več držav je ukrepalo prav na podoben način. S takšnim načinom bomo lahko dejansko pomagali, torej s ciljano pomoč in s črpanjem sredstev na primer iz Evropske unije - zdaj mi je žal, da ni več z nami tudi ministra - ki bi morda ga lahko dodatno povprašali glede porabe neporabljenih kohezijskih sredstev in ali bodo le ta morda vseeno namenjena v veliko večji meri za sektor kulture, ki ga tudi Evropska komisija izpostavlja kot enega izmed petih najbolj prizadetih področij.   Prav tako odbora priporočata Vladi, da neporabljena sredstva iz kohezijskih programov, ki so zaradi odločitev Evropske komisije še vedno v Sloveniji na voljo za odpravo posledic epidemije v največji meri uporabi za pomoč in prilagoditev v kreativno kulturnega sektorja ter industrije srečanj zaradi posledic pandemije COVID-19. Odbora poročata Vladi, da za te potrebe uporabi tudi sredstva evropskega programa SURE.   Točka 8. Odbora priporočata Vladi, ministrom, da v dialogu z deležniki prilagodijo model črpanja proračunskih in evropskih sredstev ter način podpore izvajanja dejavnosti za kulturne, športne in druge prireditve tako, da bo omogočal prilagojeno izvedbo že načrtovanih dogodkov s poudarkom na spodbujanju kakovostne domače produkcije in udeležbe, kajti predvsem pri sofinanciranju programih je pomembno, da zaradi epidemije prestavljeno ali nekoliko prilagojeno prireditev ne gleda kot na nerealizirano obveznost in ji odvzame dodeljena sredstva. Pozitivna praksa je tukaj na primer Mestna občina Ljubljana in Festival Ljubljana, ki bo izveden sicer v spremenjeni obliki.   Nadalje odbora priporočata Vladi, da sistem vrednotnic uveden s 101.a členom ZIUZEP razširi na vse panoge, ki so zaradi posledic pandemije COVID-19 trajno prizadete in so zaradi nje prisiljene odpovedati dogodke oziroma zamakniti izvedbo plačanih storitev.   Nadalje odbora priporočata Vladi, da svoje načrte za uvedbo turističnih vavčerjev za državljane vseeno razširi še na kreativno kulturni sektor z namenom spodbujanja nakupov knjig, vstopnic, umetniških del in povezovanja kreativnega ter turističnega sektorja, kar bo dolgoročno koristilo tudi turistični promociji države. Kljub temu, da gre za ukrep, ki je bil nekako že zavrnjen s PKP-3, vseeno računamo, da z današnjim sprejemom pa lahko morda se uresniči s četrtim protikorona paketom. Odbora nadalje priporočata Vladi, da pripravi spremembe zakona o davčnem postopku, ki bodo za kreativno kulturni sektor in industrijo srečanj v letošnjem davčnem letu omogočile plačilo davka po dejanski realizaciji dogodkov.   Nadalje. Odbora priporočata Vladi, občinam ter javnim zavodom in podjetjem, da sklenejo dogovor o začasnem znižanju cen najemov prireditvenih prostorov za industrijo srečanj ter o oprostitvi taks za oglaševanje prireditev za obdobje enega leta po koncu epidemije COVID-19, saj bodo nadaljnji omejevalni ukrepi močno povišali stroške organizacije srečanj in javnih prireditev. To je navsezadnje ena izmed res neposrednih možnosti kako lahko države, občine in javne ustanove po svojih zmožnostih in z dogovorom vsaj malo olajšajo situacijo in stanje najbolj prizadetih.   In na koncu odbora priporočata Vladi, da zagotovi dialog med ustvarjalci ter Uradom za intelektualno lastnino, ki bo omogočil / nerazumljivo/ avtorskih vsebin, ki se javnosti na voljo dajo preko spletnih storitev ter druge uskladitve avtorske zakonodaje z okoliščinami, ki jih prinaša digitalizacija. Še enkrat. Gre za sektor, ki je bil izjemno prizadet, ki bo še dolgo dolgo časa prizadet in zaradi katerega menimo, da je upravičena sprejem pač posebnih pomoči, posebnih dodatnih ukrepov, da zagotovimo obstoj in nadaljnje delovanje tega sektorja, ki ima izrazito multiplikativne učinke na celotno državno gospodarsko panogo.   Hvala.
Hvala lepa.   Državna sekretarka dr. Ignacija Fridl Jarc. Izvolite.
Ignacija Fridl Jarc
Hvala za besedo.   Samo hotela sem povedati, da bi morda poslušali še raje stališče poslank in poslancev, pa bi potem v celoti spregovorila, tako da ta trenutek ne bom imela komentarjev na posamezna izhodišča.   Hvala.
Hvala za to, da optimizirate čas te seje.         (nadaljevanje)Prvi prijavljeni k razpravi je kolega Samo Bevk. Izvolite.     SAMO BEVK (PS SD): Hvala lepa za besedo, gospod predsednik.  Spoštovane kolegice in kolegi, dragi gostje, predstavnice in predstavniki Vlade Republike Slovenije, lepo pozdravljeni!  Na zahtevo poslanskih skupin Socialnih demokratov, Liste Marjana Šarca in Stranke Alenke Bratušek razpravljamo o priporočilih Vladi za omilitev učinkov epidemije covida-19 v panogah, vezanih na javne prireditve in zbiranja, ter zagotovitev sredstev za uspešno prilagoditev kreativno kulturnega sektorja in industrije srečanj na nove razmere.   V nedeljo ob polnoči je bila v Sloveniji tudi uradno preklicana epidemija koronavirusa. Od razglasitve epidemije 12. marca - razglasila jo je še prejšnja Vlada oziroma minister za zdravje Aleš Šabeder - do njenega preklica je minilo 81 dni. Med epidemijo je bilo ustavljeno praktično vse javno življenje, lahko bi rekli, ustavljena je bila Slovenija. Če je bil z zdravstvenega vidika spopad z epidemijo uspešen, na kar kažejo številni podatki, pa nas številne težave še čakajo. Tu mislim predvsem na težave v gospodarstvu, nezadostno likvidnost, izpad naročil, prekinjene dobavne poti, že naraščajočo brezposelnost. Po zdravstveni krizi nas čakajo novi problemi. Da se je epidemija koronavirusa zažrla v vse pore našega življenja, pokaže že vsebina vseh treh zakonskih projektov, s katerimi sta Vlada in Državni zbor omilila najhujše posledice krize. Ustavitev javnega življenja je povzročila velik padec bruto družbenega proizvoda in dodatno zadolževanje države. Čez noč so bile ustavljene tudi vse panoge, ki so vezane na javne prireditve in zbiranja, in to že od 7. marca dalje, še preden je bila razglašena epidemija. Tako se je zaustavil ves kreativno kulturni sektor, industrija srečanj pa je praktično povsem zamrla. Evropska komisija ocenjuje, da sta kulturni in ustvarjalni sektor med petimi najbolj prizadetimi sektorji zaradi epidemije covid-19. Tako se je celotni svetovni glasbeni ekosistem v zgolj nekaj tednih znašel pred popolnim kolapsom. Celotna evropska glasbena industrija je stopila skupaj in pozvala Evropsko komisijo ter odločevalce na ravni držav članic k odločnemu ukrepanju za zaščito glasbene industrije. Ni več koncertov, razstav, gledaliških in opernih ter filmskih predstav, festivalov, tekmovanj, sejmov, kongresov in konferenc, ni kulturne in medijske produkcije oziroma distribucije, odpovedana so številna športna tekmovanja in celo treningi. V Sloveniji je bil med prvimi odpovedan koncert Andree Bocellija, odpovedana sta bila tudi športna dogodka svetovnega formata v Kranjski Gori in Planici. Prvič v zgodovini so prestavljene poletne olimpijske igre na Japonskem, da ne naštevam številnih drugih prireditev ter vrste drugih dejavnosti, ki se jim je čez noč prižgala rdeča luč. Tudi sam sem že 3. marca letošnjega leta, ko sem si v ljubljanski Operi ogledal Verdijevo Luiso Miller z odlično sopranistko Elviro Hasanagić, občutil neke vrste kulturno abstinenco. Namreč, že na prvi pogled je bilo vidno, da so ljubitelji operne umetnosti iz previdnosti raje ostali doma, saj je bilo že takrat praznih veliko sedežev in tudi vrsta lož, predstava pa čudovita. Ustavile so se tudi druge panoge oziroma dejavnosti, agencije za organizacijo dogodkov, hotelska in nastanitvena industrija, razstaviščni centri, poslovna srečanja in tako dalje. V Sloveniji pa je samo na industrijo srečanj neposredno vezanih         in prizadetih kar 15 tisoč zaposlenih, ki jim je treba prišteti še 20 tisoč samostojnih podjetnikov, samozaposlenih v kulturi in honorarnih sodelavcev. Medtem ko se številne druge dejavnosti počasi vračajo v svoj vsakdanji utrip, pa zaradi specifičnosti teh dejavnosti številne omejitve še vedno ostajajo v veljavi, kljub preklicu epidemije. Še vedno imamo omejitve potovanj, zbiranj večjega števila ljudi, srečanj, prireditev. Kot je bilo že rečeno, epidemija ni povzročila le odpovedi pomladanskih dogodkov, zamaknila ali ogrozila je tudi tiste, načrtovane za poletno in jesensko obdobje. Povsem se lahko strinjamo z uvodničarjem v današnjem časniku Delo Karlom Lipnikom, ki je zapisal (citiram): »Epidemije je res konec, toda reševanje posledic se je šele začelo. To pa bo zahtevalo podaljšano obdobje spodbujevalnih ukrepov in velike strukturne spremembe na ravni države.« (Konec citata.)   Zato je danes priložnost, da slišimo, da smo slišali od prizadetih, ali so se sprejeti zakonski ukrepi prijeli, kaj od odločevalcev na državni in lokalni ravni, predvsem pa od predstavnikov Vlade še pričakujejo oziroma ali so ti pripravljeni prisluhniti prizadetim zaposlenim in ustvarjalcem v naštetih dejavnostih. Še posebej v luči dejstva, da Vlada načrtuje še nadaljnji paket ali dva ukrepov za ublažitev krize kot posledice epidemije koronavirusa.   Hvala lepa za pozornost.
Hvala lepa, kolega Bevk.  Naslednja prijavljena k besedi je kolegica Lidija Divjak Mirnik.    LIDIJA DIVJAK MIRNIK (PS LMŠ): Hvala lepa, predsedujoči, za besedo.  Lep pozdrav, spoštovana državna sekretarka, državni sekretar, vabljeni gostje, kolegice in kolegi!  Za začetek bi rekla, da ima Vlada še zmeraj čas, da industriji srečanj ublaži rane, ki jih je povzročila epidemija covid-19, saj je ta panoga in seveda vse panoge, vezane na prireditve, utrpele ogromno škode. Tudi zato smo v Listi Marjana Šarca sopodpisali zahtevo za sklic seje tega odbora, ker menimo, da je kultura tista, ki nas je do sedaj pripeljala do tega, da smo preživeli, Slovenci namreč. Dejstvo je, da so razne agencije, espeji, dooji, za organizacijo dogodkov, podjetja za catering, hoteli, ponudniki opreme, marketing ter tudi prizorišča, tudi kulturno kreativni sektor pravzaprav čez noč ostali brez dela in seveda s tem čez noč ostali brez prihodkov. Negotova je tudi prihodnost, javni dogodki in prireditve so namreč vezani na pravočasno planiranje in dolgotrajno pripravo vsega tega. Sprostitev ukrepov tako zanje še ne pomeni konca vseh težav, nasprotno, težave se samo stopnjujejo. To je namreč le eden od številnih pogojev za vnovičen zagon dejavnosti, od katere živijo. Obstajati mora še tudi zadostno povpraševanje gostov, ključnega pomena so seveda tudi odprte meje, vzpostavljen letalski promet in nenazadnje srečanja morajo biti tudi varna za vse, tako za goste kot zaposlene. Vendar, žal, teh normativov še ni. Naj omenim še, da gre za dejavnosti, ki zagotavljajo številna delovna mesta. Kolega Bevk je pravkar govoril o ca 35 tisoč ljudeh, ki vsakodnevno oziroma vsakomesečno plačujejo tudi davke, zaposlujejo dragocen in izkušen kader, kar je pri tej zadevi zelo pomembno. Še pomembneje pa je, da gre za dejavnosti, ki prinašajo veliko dodano vrednost, pozitiven učinek na gospodarstvo, razvoj podjetij in tudi prostočasni turizem, da o vse ostalih multiplikativnih učinkih niti ne začnem razlagati.   Vlada je v protikorona zakone vključila tudi industrijo srečanj, a žal so ti ukrepi premalo ambiciozni oziroma ne dosežejo vseh, ki to pomoč potrebujejo. Za njen obstoj, kaj šele nadaljnje delovanje bo treba sprejeti dodatne ukrepe,        pomoč tej panogi pa bo obstala in rasla in je proces, ki seveda ni hipen. Zato je skrajni čas, da Vlada industrijo srečanj prepozna kot dejavnost, ki za svoj vnovičen zagon potrebuje pomoč države, govorim seveda o tem tako imenovanem četrtem koronapaketu, o katerem se govori.  Zdaj, da je nujnost za sprejetje teh ukrepov in ohranitev slovenske industrije srečanj pravzaprav na to nujnost smo v Listi Marjana Šarca opozarjali že v mesecu aprilu, kolega Brane Golubović je o tem spraševal ministra za gospodarstvo. Sama sem na ministra za gospodarstvo tudi naslovila pisno poslansko vprašanje, žal še nimam odgovora. Tudi na nujnost pomoči in pa, da je potrebno posebno pozornost nameniti tem dejavnostim, sta opozorila tudi evropska poslanca dr. Klemen Grošelj in pa gospa Irena Joveva, vendar žal je ostalo pač pri tem.  Gospod Zajc je v svoji predstavitvi povedal, da nihče ne ve, kaj bo čez 3 ali 6 mesecev, s čimer se seveda lahko samo strinjam, kaj pa pri tem pogrešam, pa je, da lahko imamo za to plan A, B in pa C, kaj bo, če bo. Namreč zato, da lahko načrtujejo vsi ti organizatorji vsebine in dogodke, ki bi se naj izvajale, potrebujemo plan A, ker lahko rečete, spoštovani predstavniki vlade, da bo vse zaprto, pod plan B lahko rečete, da se bomo lahko družili, ne vem, do 500 ljudi, zunaj malo več, v zaprtih prostorih kako drugače, lahko pa tudi rečete, da imate plan C, ali pa načrt C, če vam je to ljubše, da se bo življenje vrnilo v stare tirnice in da se bomo pač morali naučiti živeti s tem virusom. O tem planu je govoril tudi gospod Mitja Prezelj in jaz bi si želela, da bi vlada ta plan slišala. Seveda pa je potrebno se vprašati tudi naslednje, prvič: ali bo možno iz kohezijskih sredstev priti, da rečem, do sredstev, ki bi ohranila te vsebine, o tem bi nam lahko verjetno gospod minister kaj več povedal, pa ga žal več ni, pa bo mogoče kdo drug znal odgovoriti na to vprašanje; drugič: ali se dejansko pripravlja ta četrti koronapaket, ki bo vključeval tudi te dejavnosti, da se bodo vsebine ohranile in če se pripravlja, kdaj bo pripravljen; tretjič: katere ukrep, o katerih ste govorila tudi spoštovana gospa državna sekretarka dr. Frdl Jarčeva, ali se ti ukrepi že izvajajo oziroma ali jih boste predlagali v četrti ukrep, tudi bone za kulturni turizem, ki je absolutno prihodnost Slovenije, ker če pogledamo, kaj se dogaja v vsaki vasi ali pa v vsakem mestu v Sloveniji, nedvomno ugotovimo, da se dogaja tudi, da bi se lahko dogajal tudi kulturni turizem in to je potencial, ki ga mogoče v Sloveniji še premalo izkoriščamo, torej ali bodo v tem paketu tudi boni za kulturni turizem; zdaj, četrtič: v Listi Marjana Šarca smo že predlagali vrednotnice za kulturne prireditve in za koncerte že v PKP 3, vendar je pač koalicija žal ta naš amandma zavrnila, sicer bi bilo logično, da bi ga sprejeli, pa bi imeli danes en problem manj, vendar žal pač, ga niste sprejeli, o tem bo več tudi kolega Jože še govoril. Torej, ali tudi to predvidevate v korona 4; četrtič: gospa Remeta je iz, iz asociacije je naštela ogromno ukrepov za pomoč, kar nekaj smo jih vključili tudi v predloge sklepov, zato me zanima, ali jih boste vključili v ta korona 4, če bo do njega prišlo, ker se mi zdi, da so rešitve kar na dlani, pa jih je potrebo samo, da rečem po domače, pripisati v zakon in jih enostavno izvesti in pa za zaključek, ali se        bomo res končno v tem državnem zboru poenotili tudi o tem, kar opozicija predlaga in kot dokaz dobre volje, ali boste v koaliciji sprejeli tudi kakšen naš predlog, ki je dobronameren, ki bi lahko rešil že marsikatero stvar, ne pa da se a priori vse zavrača in potem se dela še ne vem koliko novih zakonov, zato ker pač, ne vem, se egoistično ne želi sprejeti nekaterih idej ali pa boljših ukrepov, ki jih predlagamo v opoziciji, toliko zaenkrat, hvala lepa.    PREDSEDNIK MAG. BRANISLAV RAJIĆ: Hvala, kolegica Divjak Mirnik.  Naslednji prijavljen je mag. Andrej Rajh, izvoli.    MAG. ANDREJ RAJH (PS SAB): Hvala lepa za besedo, lep pozdrav vsem skupaj, tudi gostom.  Vsi se zavedamo, da je kultura zelo pomemben del naše družbe, je tudi pomemben del gospodarske panoge in ta COVID-19, ta epidemija je močno zarezala v našo družbo, kot tudi v kulturo in to na način, kot ga ne pomnimo od padca železne zavese, posegla je na način, da je omejila našo svobodo in naš način življenja in seveda kultura je naš način življenja, obiskovanje kulturnih prireditev je naš način življenja, preživljanja prostega časa in seveda komplementarna panoga gospodarstva. Kot se zavedamo, kultura ni samo koncert, so tudi vse spremljujoče dejavnosti od tiskanja kart, tiskanja letakov, čiščenja, varovanja, medijskih promocij, kot tudi, bom rekel čisto v drugo stran, zagotavljanja potrebne infrastrukture, kot so šotori, vzdrževanje potrebne infrastrukture in seveda ta COVID bo imel posledice na vse te sektorje.  V Sabu smo se, kot najbrž že vsi veste, zelo zavzemali, da bi se za potrebe spopadanja z epidemijo COVID ustanovil poseben proračunski sklad, v katerem bi bile razvidne vse prerazporeditve sredstev. Vemo, danes zjutraj je državna sekretarka povedala, da so sredstva iz različnih podračunov, podpostavk na proračunskih enotah bila, bile prerazporejene in govorila je o sredstvih, za katera niso bile sklenjene pogodbe in, kot veste, to, tak način seveda ima posledice, jaz bi državno sekretarko ob tej priložnosti tudi zaprosil, da nam po postavkah poda seznam sredstev, ki so bila prerazporejena, če so bila, v kolikor so bila tudi iz postavke kultura za potrebe za spopadanja s COVID, torej če so bila odvzeta in kam drugam prestavljena, poslanci s tem žal nismo seznanjeni. Naj opozorim ob tej priliki tudi, da smo v poslanski skupini SAB sopodpisali predlog, da se vavčer, turistični vavčer v višini 200 evrov lahko porabi tudi za ogled kulturnih prireditev, gledališč, koncertov in ob tej priliki bi rad samo nekako opozoril na dogodek, ki sem ga, pri katerem sem sam prisostvoval, v Mariboru se je ravno pred dobrim tednom dni začela koncertna sezona v mestnem parku, prejšnji teden smo lahko gledalci in obiskovalci mestnega parka prisostvovali koncertu ruške pihalne godbe, to nedeljo koncertu tamburaškega orkestra iz Majšperka in v bistvu odziv na to, na koncert je bil zelo velik in ljudje kulturo preprosto potrebujemo in s te strani tudi apel, da se vsem tem deležnikom, ki so, ki so, ki aktivno delujejo v kulturi, nekako gre naproti in tudi stopi napram njim tako, da bodo težave, ki jih imajo in ki se s tem mesecem ne bodo končale, nekako naslovi. Zavedati se moramo, da tudi če danes vsi, če se danes vsi omejitveni ukrepi odpravijo, strah bo še vedno prisoten in nekako bo to še zmeraj prisotno v podzavesti ljudi in s tem strahom bodo obiskovali vse kulturne prireditve in        kako premagati ta strah, kako Slovenijo ohraniti na zemljevidu kulturnih prireditev, kako Slovenijo ohraniti na zemljevidu strokovnih prireditev, torej govorimo tudi o sejemskih prireditvah, te so pogoj tudi za to, da bodo gostinci in hotelirji imeli promet in da ne bodo odvisni od pomoči države, to je vprašanje na katerega moramo dobiti odgovor in jaz ob tej priliki pozivam, da obe ministrstvi za kulturo in za gospodarstvo pozivam, ki smo danes v teh 13. točkam, ki smo jih danes spisali, prisluhne. Hvala lepa.
Hvala, kolega Rajh. Naslednji je kolega Primož Siter. Izvoli.
Hvala lepa, spoštovani predsedujoči. Kolegice in kolegi, dober dan! Spoštovani gostje, dobrodošli v Državnem zboru.  Jaz si bom dovolil, jaz razumem položaj gostov, ki ste danes prišli sem razložiti svoje stanje in ga sporočiti Vladi, kar je super legitimno in sem zadovoljen, da se ta forum odvija, razumem pa tudi da rabite biti vseeno malo bolj zadržani, v končni fazi Vlada je le odločevalec. Jaz operiram z luksuzom opozicijskega poslanca in sem zato lahko bolj neposreden in oster in dovolite mi, da povzamem ali pa prevedem kar slišim na terenu kot poslanec in kot sam, da rečem kulturnik in pri čemer vidim, da je največ prostora mogoče na vladni strani za izboljšavo. V teh zadnjih osmih, devetih tednih moram priznati, da z žalostjo sprejemam način na katerega Vlada, roko na srce, tukaj bom kritičen, pozablja na tako pomemben družbeni in gospodarski segment kot je kultura. Imeli smo prvi protikoronski paket, pri katerem smo v končni fazi v Poslanski skupini Levica prav tako na pobudo civilne družbe ali pa zainteresirane javnosti obvestili na nekatere pomanjkljivosti, opozorili Vlado in žal je to nekako potonilo v tej komunikaciji, podoben scenarij z drugim paketom. Tretji je, kot smo slišali, minimalno neke stvari uredil, to gre priznati, ampak je pa sploh zaskrbljujoče dejstvo, pa ne bom samo kritičen, spoštovani predstavniki Vlade, bom tudi rešitve predlagal, je pa vseskozi zaskrbljujoče eno, da rečem nerazumevanje situacije, ki ga vidim na strani Vlade. Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu, gospod Zajc, rekli ste, da ste z ukrepi poskusili zagotoviti zaposlenim neko normalno življenje, ampak prva pomanjkljivost, ki jo jaz vidim v tem pristopu Vlade reševanja tega problema, je nerazumevanje ali pa razumevanje kulture, naj prebesedim, nerazumevanje specifike zaposlovanja v kulturi. Se pravim kultura je kot neka zaposlovalna panoga, je super specifična. Jaz sem že, če ste spremljali to zdaj zadnjo izredno sejo Državnega zbora, sem poslanke in poslance že s svojim »kejsom« malce utrujal, pa bomo zdaj, se opravičujem, še enkrat ponovil. Sam kot glasbenik kot prireditelj, organizator kulturnih prireditev in tako naprej sem v svojem, se ne bom hvalil s svojim talentom, pa z ne vem čem, se lahko pa pohvalim s svojo zelo široko socialno mrežo med glasbeniki, prireditelji, tehničnimi mojstri in tako naprej in teh ljudi je v moji socialni mreži na stotine, ampak na prste ene roke vam lahko preštejem tiste, ki so v tej panogi, v enem od poklicev v tej panogi zaposleni tako na ziher, da je za njihovo socialno varnost dejansko 100 % brez skrbi poskrbljeno, da so kot bi rekli         v kadrovskem žargonu pospravljeni. Poklici znotraj kulturnega sektorja ali pa koncertnega prirediteljstva so ekstremno prekarizirani. Ta panoga je, bržkone boste, gospod Prezelj, mi vedel lepšo številko povedati, ampak jaz bi si upal trditi, da je ta številka 95 %, pa sem mogoče še konservativno ocenil. Tako, da na neki načelni ravni zaposlenim omogočiti normalno življenje je treba najprej definirati kaj ti zaposleni v tem sektorju sploh pomeni, ali ciljamo na vse, ki so tu kaj 95 % na uč zaposleni pekarno, ali rešujemo s temi ukrepi tistih 5 % srečnežev, ki so v tej panogi pospravljeni. Zato sem, seveda pozdravljam vsak ukrep, ki gre nasproti reševanju socialnih stisk, ampak ocenjujem pa, da so ti ukrepi, ki ste jih, spoštovani sekretar na Ministrstvu za gospodarstvo opisali, da so redko uporabni v tem konkretnem specifičnem primeru, torej kulture prireditvenega sektorja in tako naprej. To je eno poglavje na katerem sem osebno kritičen.  Drugo poglavje pa ocenjujem, da Vlada ni namenila dovolj pozornosti celem sektorju za revitalizacijo, se pravi zdaj je prišel en šok, ki je poraziral vse in zdaj se vsi sprašujemo kaj pa zdaj in kot tudi sem slišal mogoče gospod Baroš ste omenili brez nekega načrta oziroma neke vizije kaj zdaj narediti potem, ko krizo pospravimo, ko se bomo poskušali postavljati na noge kot družba, kaj zdaj narediti in če ni plana, vsebinskega plana, temu normalno ne sledi tudi finančni plan, ampak ostaja stvar v nekem limbu, v neki sivini. Bržkone je razlog, da je temu tako na splošno razumevanje, zopet se bom, se opravičujem, gospod Baroš, večkrat se naslonim na vaše izvajanje, ampak se mi zdi zelo na mestu, bržkone razlog ali pa problem tudi v tem, da ne ve Vlada čisto kaj s kulturo narediti ali tukaj neki kulturni balon ali pa neko kulturno polje, na drugi strani kultura gospodarska panoga in zdaj mi iščemo tukaj kaj so te presečne množice, kako eno vzporediti z drugim ali samostojno ali ne ali zaposlovanje takšno ali drugačno, kam tukaj paše prispevek k BDP-ju, kaj tukaj socialne politike in je zopet spet ta nek nedorečeni limbo, ki je že v normalnih okoliščinah izvor enih preglavic, kaj šele v situaciji v kakršni smo danes. In situacija v kakršni smo je v kulturi, upam si trditi, od vseh panog najbolj črna. Zakaj? Zato, ker kultura je prva, če poenostavim, ker je prva nastradala in bo prva stopila na zeleno vejo. Prva, da rečem na seznamu za odstrel, ker razumemo epidemiološki izziv, problem je, in to je legitimno opažanje, problem je v javnem zbiranju in problem je nastal na začetku in javna zbiranja bodo javna zbiranja in priložnost za širjenje epidemije tudi na koncu. Izrazim pa tudi sam navkljub temu in osebnem zagovorništvu tega, da smo previdni in da ukrepe za zajezitev epidemije jemljemo resno, sem pa kritičen tukaj do vladne nesorazmernosti uveljavljanja teh ukrepov oziroma z drugimi besedami,         gospod glasbenik je žrtev tega, ker ne more imeti več kot 50 ljudi na koncertu, ali pa čaka na čas, ko bo lahko imel 50, gospod Zore, če se ne motim, 50 ali pa 200 ljudi, medtem pa smo v času celotne epidemije, ko je bila marca in aprila ta na vrhu, lahko gledali delavce, ki so ob šestih zjutraj pa kar lepo lahko šli v svojo halo delat in prinašat dobiček svojemu delodajalcu oziroma lastniku podjetja. Tukaj je ključnega pomena še ena specifika, ključnega pomena, tudi ko govorimo o revitalizaciji nujnosti tega, da vlada razume, kako revitalizirati ta sektor, je dolgotrajnost procesa. Zdaj vsi večji, vse večje prireditve, pa je zdaj vseeno, kakšne so, ali so športne ali so kongresne ali so glasbene ali kakorkoli, niso mačji kašelj za organizacijo časovno, ne, že, če zopet se obrnem na eno božično večerjo, božične večerje se ne organizira na božični večer ob štirih popoldne ampak en teden prej, ne, in gre za skupino 5, 6, 10 ljudi. Kaj šele prireditve, oziroma ne kaj šele, povem vam, da prireditve, prireditev, takoj ko je večja od 100 ljudi, se šteje v tednih, v mesecih, če so pa to velike prireditve, formata, ne vem, tolminski festivali, pa koncerti v Stožicah in mariborski Lent, da ne bo Lidija zopet edina, ki zagovarja tudi tisto stran države, to so pa delovni procesi, ki zahtevajo leta priprav oziroma, z drugimi besedami, to, kar prireditelji enih tolminskih festivalov delajo danes, v letošnjem, letošnji pomladi in poletju, bo rezultiralo v festivalu leta 2021. Zato je ključnega pomena, da država ima vizijo, kako ta prireditveni sektor in ljudi, ki so vanj vključeni, rešiti, potegniti ven iz tega limba nedorečenosti čimprej v neko operativo in tukaj sem kot opozicijski poslanec ekstremno kritičen do vlade. Predvsem ker, zdaj bom prešel iz tehničnih podatkov na človeka, ker je tukaj vključenih ogromno ljudi. Zopet 95 % vseh vključenih na nekih nestalnih, nevarnih delovnih pogojih, kjer ne vedo, ali bodo preživeli, ne iz danes na naslednji festival, ampak iz danes do naslednjega tedna.  Mi smo, v poslanski skupini Levica, smo bili v odzivu na te protikoronske pakete kar, moram se pohvaliti, ognjeviti in produktivni, servirali eno kopico amandmajev vsakič, v tem tretjem paketu pa smo koalicijskim poslancem v glasovanje ponudili tudi eno kopico ukrepov, ki so v bistvu prevod tega, kar so kulturniki in prireditelji sami predlagali, vavčer, vrednotnice in tako naprej. Žal je bil scenarij tudi tukaj bolj temen na koalicijski strani, pri čimer bi vam, koalicijski poslanci, zlahka požugal, ampak ostajam, ne vem, v upanju in upam, da bo ta četrti protikoronski paket pa le morda upošteval vsaj en del tega razumevanja vsega, kar sem zdaj naštel, v specifiki tega delovnega polja ali pa gospodarskega polja, gospodarske panoge, če hočete, in da bo to rezultiralo v sprejetju nekih, končno nekih ukrepov in se bo kultura kot gospodarska panoga, če vas že za kulturo samo po sebi kot nek identifikacijski element naroda ne skrbi. Pa tukaj ni samo, moram vas opozoriti in kmalu bom zaključil, tukaj ni samo prirediteljstvo, koncerti in kulturne prireditve, tukaj opozorim tudi na knjigo,         (Nadaljevanje) ravno danes v Dnevniku berem, predsednik in podpredsednik Društva bralna značka opozarjata, da tudi na področju knjige, knjižne vzgoje pozivata Vlado, je treba nujno sprejeti ukrepe, nameniti sredstva za nakup knjig, splošnim knjižnicam pomagati, itn. Ni samo prireditvena dejavnost tista, ki je tukaj znotraj polja kulture na udaru. Ker zdaj, ne vem koliko ste vešči v ameriški literaturi, ampak eno od poglavitnih imen iz 19. stoletja je Henry Thoreau. On je v svojem, da rečem, duhovnem iskanju ali pa svoje literarne identitete v transcendentalizmu rekel, »jaz bom malo pustil družbo in bom šel za dve leti živeti v gozd«, postavil si je eno kolibo 3x4 metre in je rekel, »to je to, bom videl koliko sem odvisen od družbe in koliko je družba sploh odvisna od mene, kaj naj naredim, ali naj sploh ali ne«, in on je bil eden redkih kulturnikov, ki je malo obupal nad družbo, ki je malo obupal nad establishmentom, ki je obupal nad Vlado, pa še sam je potem ugotovil, da v bistvu ni čisto obupal in se je vrnil. Večina kulturnikov, spoštovani predstavniki Vlade, ni takšna in bodo še vedno tukaj, in bodo vsakič spisali dopis in bodo vsakič pozvali in bodo vsakič hoteli in zahtevali spremembe in bodo vsakič vse bolj glasni. Zato, spoštovani predstavniki Vlade, dobronameren nasvet kulturnika in opozicijskega poslanca, s kulturo je dobro biti prijatelj.   Hvala lepa.
Hvala kolega Siter.   Kolega Andrej Černigoj. Izvoli.
Hvala. Spoštovani gospod predsedujoči, hvala za besedo. Spoštovana gospa državna sekretarka in spoštovani gospod državni sekretar, spoštovana zainteresirana javnost in ostali gostje! Kolegice in kolegi.   Jaz na tem mestu bom poskušal biti čim bolj kratek, da bom pustil še ostalim možnost razprave, ampak na tem mestu se bi rad ponovno zahvalil zainteresirani javnosti, ki nam je zelo natančno prestavila trenutno stanje v kreativnem kulturnem sektorju in industriji srečanj. Veseli me, da so predstavniki tega sektorja pozdravili ukrepe sprejete v prvem, drugem in tretja korona paketu. Zavedamo se, da pa je treba situacijo nenehno spremljati in jo tudi ustrezno prilagajati ukrepom. Zavezujemo se, da bomo imeli, da bomo področje še naprej podrobno spremljali. Zato smo v stranki koalicije v štirih strankah koalicije, Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke, Poslanska skupina SMC, Poslanske skupine Nove Slovenije – krščanski demokrati in Poslanski skupini Desus pripravili predlog dveh sklepov katere ste pravkar, spoštovane kolegice in kolegi, prijeli. V teh dveh sklepih, jih bom kar prebral, predlagamo, da o prem sklepu, da Odbor za gospodarstvo in Odbor za kulturo predlaga, da Vladi Republike Slovenije, da izhajajoč iz aktualne epidemiološke slike smiselno sprošča ukrepe vezane na javne prireditve in srečanje, ki so bili sprejeti za zajezitev širjenja COVID-19.   In v drugem sklepu, Odbor za gospodarstvo in Odbor za kulturo predlagata Vladi Republike Slovenije, da spremlja stanje v panogah, ki jih je epidemija najbolj prizadela ter v skladu s tem uskladi in oblikuje ukrepe za pomoč subjektom iz teh dejavnosti. Tako.   Za konec pa vabim vse kolegice in kolege, da omenjene sklepe v čim večjem številu podrete. Na tem mestu se vam zahvaljujem za pozornost. Hvala predsedujoči.
Hvala kolegu Černigoju.   Predlagateljica gospa Hot. Izvolite.
Hvala lepa.   Jaz bi se rada odzvala na predstavljene sklepe. Kot predlagatelji, smo seveda zadovoljni, da tudi koalicija vidi, da niso zadostili pričakovanjem industrije srečanj in kulturnikom, da je tukaj nek velik manko, ampak hkrati obžalujem, da so nam predlagali tako splošne, nezavezujoče predloge sklepov, ki ugotavljajo tisto kar smo jim danes         že predstavili, ki ugotavlja tisto, na kar jih vsi danes vabljeni že vsaj dva meseca opozarjajo, in ki de facto v bistvu samo ponovno prelaga čas odločanja in čas priprave konkretnih ukrepov.   Danes smo predlagatelji pripravili kar trinajst zelo konkretnih ukrepov, ki izhajajo iz pozivov zainteresirane javnosti, ki izhajajo iz dejanskih problemov. In še enkrat bi rada poudarila, da gre za to, da potrebujejo pomoč takoj sedaj, ne pa da bomo spet tri, štiri mesece spremljali, kje in kakšne so težave. Težave so znane, težave so bile danes predstavljene in mi imamo tu na dlani tudi rešitve. Zato menim, da ti predlogi sklepov absolutno pomenijo zgolj nek pesek v oči, in predlagam, da ponovno proučimo in proučite, spoštovana koalicija, vse predlagane sklepe, ki niso nastali kar tako, ampak so nastali na podlagi predlogov zainteresirane javnosti, ki se dnevno soočajo s težavami, kako bodo preživeli. Govorimo o tem, da so čez noč ostali brez kakršnihkoli prihodkov. Slišali ste kolega Siterja, kako lepo je predstavil kot neposreden deležnik v tej industriji, s kakšnimi težavami se soočajo. Zelo se strinjam s tem, da je treba v določenem trenutku biti tudi kritičen. In sama se lahko samo strinjam, da ni dovolj samo prelagati in se pogovarjati, treba je ukrepati. Vaši sklepi pomenijo zgolj in samo prelaganje težav in problemov, kar pomeni, da bodo naši sogovorniki jutri ponovno soočeni z istimi težavami, s katerimi se soočajo danes, in da bo jutri ponovno 20 tisoč ljudi se spraševalo o svoji eksistenci. Mislim, da to ne sme biti namen nikomur, in predlagam, da se sprejmejo sklepi, ki smo jih mi predlagali.  Hvala.
Hvala lepa.  Naslednja prijavljena k besedi je kolegica Janja Sluga.
Hvala, kolega Bane.   Kje naj začnem. V bistvu bi lahko ponovila svojo razpravo iz prejšnje podobne tematske seje, kjer smo se že nekako opredeljevali do tega, v kakšnem stanju se nahaja v tem trenutku kultura, kakšni so ukrepi, ki jih v SMC pričakujemo, kakšna so naša pričakovanja in tako naprej. Jaz ta svoja pričakovanja, moram reči, relativno zelo pogosto izražam tudi s svojimi elektronskimi sporočili ministru za kulturo. Žal pa odgovori, ki jih prejemam – enega teh sem prejela tudi danes -, niso skladi s tem, kar pričakujem jaz od ministra, ki bi se naj zavzemal nekako v prvi bojni liniji za svoje področje. Že zadnjič sem na prejšnjem odboru povedala, da lahko razumem deloma stališče ministra za kulturo, da je kar precejšen del ukrepov, ki zadevajo tudi področje kulture, pokril tisti del, ki ga je pripravilo Ministrstvo za gospodarstvo. Seveda, ukrepi, ki jih je pripravilo Ministrstvo za gospodarstvo, zagotovo pokrijejo en velik del, če se pogovarjamo o nekem temeljnem dohodku, o neki oprostitvi plačila prispevkov in tako naprej, zagotovo, in temu ne gre oporekati. Ampak tisto, kar sem že zadnjič izrazila, svoje pričakovanje, ki ga zdaj na tem mestu ponavljam, je, da bi tudi resorno ministrstvo soparticipiralo, ali kako naj se izrazim, in dodalo neke svoje mogoče malo bolj specifične ukrepe, glede na poznavanje področja, specifik tega področja in tako naprej. V SMC smo na to področje opozarjali že od vsega začetka. Mi smo že od prvega paketa naprej predlagali določene vsebine, ne zgolj amandmajev, pripravili smo kar konkretne člene. In potem ob vsakem paketu posebej izražali svoja pričakovanja v zvezi s tem, da se tudi te vsebine, ki smo jih pripravili in jih naši strokovni sodelavci resnično zelo skrbno ves čas spremljajo,         da se nekako vključijo. Ampak vse, kar smo naslovili, nekako ni šlo skozi. En člen se je nanašal na oprostitev plačila prispevkov za samozaposlene in manjše delodajalce s področja kulturne, razvedrilne, rekreacijske dejavnosti ter s področja organizacije promocije oziroma vodenja prireditev, kjer smo zelo natančno opisali, kako pričakujemo to oprostitev plačila prispevkov, v kakšnem časovnem obdobju, na kakšen način, kdo so upravičenci in tako naprej. Naslednji člen, ki smo ga takrat predlagali, na kakšen način se naj te obveznosti s strani Republike Slovenije, torej države, poravnajo.   Naslednja zadeva, na katero sem tudi v svoji razpravi že opozarjala, je, da bi bilo treba zagotoviti pravno podlago za ustanovitev sklada za pomoč imetnikom avtorskih pravic, torej na način, da v resnici to ne pomeni nobenih finančnih posledic za ministrstvo oziroma državo, pač pa samo zagotavlja pravno podlago, kako lahko sama kolektivna organizacija skladno s svojim statutom oblikuje različne namenske sklade, najsi bodo to socialni, kulturni, izobraževalni ali kakorkoli že. Predlagali smo pa tudi avans na izplačilo avtorskih honorarjev. Nič od tega ni bilo sprejetega.   Rada bi izpostavila še dodatno vprašanje, ki smo ga v poslanski skupini glede tega še enkrat naslovili na ministrstvo in prejeli nek odgovor, s katerim se seveda ne moremo strinjati. Šel je v smeri, malce nenavadno za moje pojmovanje, da se nekako izgovarja na status samozaposlenega v kulturi. Tu bi res opozorila, da niso vsi tisti, ki delajo na področju kulture, vpisani v razvid samozaposlenih, to je samo en del in nikakor ne gre vseh metati v isti koš. Zato res na tem mestu izražam še enkrat pričakovanje, da se te naše predloge še enkrat pogleda in da nekako uskladimo, kaj je tisto, kar je zagotovo smiselno upoštevati.   Če se zdaj pomudim še na tem odgovoru, ki sem ga prejela včeraj, se je pa v večjem delu nanašal na javne zavode s področja kulture – zakaj? -, zato ker sem enkrat že, kak mesec in pol nazaj, opozorila, da na terenu ugotavljam in sem opozorjena na neko umanjkanje dialoga, na neko umanjkanje komunikacije. Takrat mi je bilo zagotovljeno s strani Ministrstva za kulturo, da to ni tako. Žal sem zdaj ponovno bila na to opozorjena. Torej, nekaj je na tem. Seveda se zavedam, da je vedno taka zgodba lahko enostransko prikazana, dopuščam tu odstopanja, ampak kljub vsemu. Če glede teh vprašanj samo malo orišem, na kaj so se nanašala. Torej, kako bo Ministrstvo za kulturo reševalo problem izpada lastnega prihodka javnih zavodov, ki ga morajo ti sicer vlagati v program, pa ga zdaj seveda nimajo. Ministrstvo za kulturo mi tu odgovarja, da je vsem javnim zavodom v času trajanja ukrepov zaradi epidemije nemoteno zagotavljalo izplačevanje dvanajstin, te pa vključujejo tudi sredstva za programske materialne stroške, stroške dela in splošne stroške delovanja, za katere pa ministrstvo trdi, da so bili v času trajanja epidemije dejansko nižji od sicer predvidenih, kar je bila posledica neizvajanja programa, zaprtih objektov in izvajanja instrumenta čakanja na delo. To pomeni, po interpretaciji ministrstva, da so bili vsi stroški javnih zavodov v tem času realno nižji, tako bodo lahko izpad lastnega prihodka kompenzirali s sredstvi iz dvanajstin.         Tisti, ki nekako poznamo delovanje teh javnih zavodov in ki vemo za situacijo kakršna je nastala, ko iz danes na jutri bila razglašena epidemija in tisti, ki nekako poznamo ustroj delovanja gledališč, študija(?) predstav, priprave na študij predstav, sklepanje pogodb, iskanje zunanjih sodelavcev, odkup avtorskih pravic, prevode in tako naprej vemo, da se večina dela opravi že bistveno prej, preden sama predstava pride do trenutka, ko se začne njen študij. In glede na to, da je bila sezona, letošnja sezona na vrhuncu so bile, seveda, tudi te predpriprave za marsikateri projekt že opravljene. Kar v večini primerov pomeni, ker predpriprava pomeni, da moraš najprej, preden karkoli drugega narediš, pridobiti avtorske pravice. Torej, pomeni, da so za te projekte že nastali določeni stroški, torej stroški plačila avtorskih pravic, stroški prevodov, zagotovo tudi neki stroški že najema nekih avtorskih honorarjev oziroma najema zunanjih sodelavcev in tako naprej. Sedaj pa ta projekt odpade in nastanejo novi stroški za nov projekt. Torej, dvojni stroški za vsako uprizoritev, ki bi naj bila sedaj nadomeščena. In tu je seveda treba opozoriti, da so te hiše ostale popolnoma brez »in casa«(?), ne zgolj ta dva meseca, ampak tudi še sedaj. In da je vprašanje koliko bo tem hišam, katerih prodaja vstopnic temelji na abonentih uspelo sploh v taki negotovi situaciji tudi v prihodnji sezoni, prodati abonmaje. Jaz mislim, da se ljudje bodo v bistveno manjši meri odločali, zato ker je pač abonma nekaj rizičnega, nekaj negotovega. Potem je tu vprašanje starih predstav, se pravi živih predstav, ki so bile po vsej verjetnosti, vsaj nekatere od njih, v bistveno večji zasedbi kot je v tem trenutku dovoljeno. Torej, tudi te predstave bodo sedaj od tega trenutka dalje tiste, ki bodo na čakanju. Vprašanje, ali bodo sploh še lahko uprizorjene, ali pa bo tudi te potrebno zamenjati. Potem naslednja zadeva, ko se to zgodi in hiša menja staro predstavo z večjo zasedbo in jo nadomesti z novo predstavo zmanjša zasedbo, ima manjšo zasedenost igralcev, ima manjše število ponovitev, ima manjše število publike, kako bo to potem vplivalo na prihodnji programski razpis. Govorim seveda o financiranju kjer je eden od elementov, ki ga pristojna komisija upošteva tudi število ponovitev določene predstave, kjer je bistveno tudi koliko je igralski ansambel zaseden in tako naprej.   Tisto kar je tudi bistveno bilo v teh vprašanjih, ki sem jih poslala je, ali lahko hiše pričakujejo ustrezne protokole. Sedaj samo izvajanje vaj in prireditev primerljivostmi, kar so na primer prejeli za področje šolstva. Tukaj je treba opozoriti, da so specifike posameznih hiš takšne, da je po mojem mnenju nemogoče izdati neko enotno navodilo za vse hiše skupaj. Ker je treba se prilagoditi na stanje v posamezni hiši in te stvari zagotovo vplivajo ne samo na trenutno delo, pač pa tudi na prihodnje oblikovanje zasedb dela tehničnega sektorja in tako dalje. In če želite v nekaterih hišah tudi na izbiro prizorišča, torej na izbiro odra na katerem se bo določena predstava izvajala, kar je pa zelo pomembno, ko se načrtuje program določene hiše, ki zopet potem, seveda se vrtimo v krogu,         vpliva na število ponovitev, zasedbo igralskega ansambla in tako naprej. Hočem samo s tem v bistvu orisati, da so težave, s katerimi se srečuje področje kulture, to je zgolj ena izmed, da ne bo pomote, ne, zdaj sem govorila pač o teh hišah, ker sem pač dolga leta tam delala in poznam stvari, no na prejšnji seji sem opozorila tudi na glasbenike, ki so se mi zdeli in se mi še danes zdijo izjemno problematični, glede na to, da smo zdaj na neki omejitvi do 200 obiskovalcev, pa vsi vemo, da en glasbenik z nekim koncertom za 200 ljudi v bistvu nima kaj početi. In da vprašanje, kdaj bo zopet lahko. Jaz tudi sicer razumem to željo izvajalcev kulturnikov, da si želijo nekako neko natančno časovnico, se strinjam, mislim, da bi si jo želeli mi vsi in vsa področja, ampak tukaj pa tudi razumem v bistvu, da verjetno ni človeka v tej državi ali pa na svetu, ki bi lahko za naprej zelo zdajle zelo natančno povedal, kako bodo zadeve tekle, se bojim, da ne, čeprav bi bilo to seveda na več področjih potrebno.  Če sklenem, da ne bom predolga, ker se mi zdi da bi se znalo to vse skupaj še zelo odpreti, kot rečeno, v SMC smo ves čas opozarjali, pričakujemo, da se bodo določeni ukrepi vseeno pripravili mimo tega, kaj jih pripravljajo drugi resorji, da se bo upoštevalo specifike, da se bo šlo tudi s sproščanjem ukrepov nasproti tej dejavnosti, da se bodo lahko začeli izvajati, da bodo nekaj malo bolj normalni pogoji in mislim, da je treba tu vzpostaviti nek tudi boljši dialog, boljšo komunikacijo s samim terenom, z vsemi področji, zato, da se pride do točno takšnih rešitev, kot jih to področje potrebuje. Ker sprejemati nekaj v pisarnah, kar je potem na terenu neizvedljivo, res nima nobenega smisla. Bi pa vseeno še mogoče se pomudila tudi pri teh akcijah kulturnikov pred ministrstvom, zadnjič vemo, da so stavbo ministrstva malo oblepili, danes so tam pustili svoje rekvizite z nekim posebnim sporočilom, predvidevam, da jih pač v tem trenutku še ne potrebujejo, jaz upam, da jih bodo potrebovali čimprej, ampak sami pobudniki so pa danes napovedali, da bodo s temi akcijami nadaljevali, torej očitno se obetajo neki dodatni protesti in jaz bi res na tem mestu se vprašala, ali res želimo, ali Ministrstvo za kulturo želi, da si nas vse skupaj, kljub temu, da v SMC opozarjamo, ampak da si nas vse skupaj zapomnijo po tem. Jaz bi res predlagala in si želim, da se, kot rečeno ta dialog vzpostavi in da se pripravijo neki ukrepi, specifični za to področje, ki bodo res naslavljali to področje in ga tudi reševali, hvala.    PREDSEDNIK MAG. BRANISLAV RAJIĆ: Hvala, kolegica Sluga.  Naslednji je kolega Matjaž Nemec, izvoli.
Spoštovana sopredsedujoča, kolegice, kolegi, spoštovani gostje.  Danes ne govorimo samo o glasbenikih, samo športnikih, samo glasbenih učiteljih ali pa športnih trenerjih, ali pa o tistih, ki organizirajo koncerte, seminarje, srečanja, kongrese, ali pa o tistih, ki so v pomoč slednjim, torej tisti, ki pomagajo postavljati ozvočenje ali pa odre ali pa postavljati prireditvene šotore, ne govorimo samo o turističnih vodnikih, tolmačih, kot že rečeno športnikih, govorimo o celotnem kompletu, zelo ponosni smo, da smo uspeli na področju turizma narediti preboj v zadnjih letih, govorimo čez 10 % GDP, ki ga turizem vsak dan oziroma enkrat vsako leto doprinese v naš proračun. Zakaj omenjam turizem, ker je turizem sestavljenka, je mozaik, sestavljena iz naše zgodovine, iz naše kulture, iz naše narave, naravne in kulturne dediščine, športa in prav vsi ti segmenti oziroma prav vse te segmente danes nagovarjamo.  Predstavniki slovenske industrije so navedli, da je njihova industrija vredna         (Nadaljevanje) 270 milijonov evrov letno, od razglasitve epidemije dalje se je pa soočil z izjemnimi izzivi. Ti izzivi so 100 % upad prihodkov. Do konca leta predvidevajo upad za vsaj 116 milijonov evrov. Gre pa 15 tisoč zaposlenih, kot že rečeno in več kot 200 tisoč samozaposlenih oziroma honorarcev. Gre za ljudi, katerih znanje je pogosto specializirano, ga ni lahko pridobiti in ni lahko prenosljivo. Ljudje so se dolgo in temeljito pripravljali na te poklice. Država jih je izobrazila, naš šolski sistem jih je izobrazil in so zelo uspešne ne samo doma, ampak tudi v tujini. Velikokrat smo ponosni, ko se bahamo z našimi športniki ali pa intelektualni na različnih področjih. Ponosni smo na naše kulturne in ustvarjalne delavce, ampak vselej kot je kriza, se zalomi ravno pri njih. Ugotavljamo, da je epidemije konec pred dvema dnevoma, zdaj že, so prenehali veljati tudi ukrepi temeljnega dohodka in plačila prispevkov za samozaposlene, za honorarne delavce. Sicer slednji niso bili deležni takšnih ukrepov kot bi si jih želeli, torej predvidevamo, da bodo težave na tem področju, ki ne bodo prenehale v 30. dneh, ampak se bodo raztezale daleč pozno v jesen, upam da ne v zimo. S sprejetjem tako imenovanega proti korona virusa paketa, smo prejšnji teden uvedli subvencioniranje skrajšanega delovnega časa. Vlada je v zadnjem trenutku prisluhnila zahtevam mnogih, tudi vas, spoštovani tukaj, ter seveda nas opozicije in delno povzela amandmaje, ki smo jih predstavili, s katerim je vsaj za en mesec, torej do 30. junija se je podaljšala možnost subvencij za čakanje na delo, kot je, mislim da tudi državna sekretarka omenila, za vse delodajalce, ki so jim prihodki upadli za vsaj 10 %, ne glede na panogo. Kar je bila naša osnovna zahteva na podlagi vseh pozivov, nekateri smo bili še nekoliko bolj optimisti, želeli smo tromesečno podaljšanje. Z redakcijskim amandmajem je Vlada na koncu celo črtala tako imenovani 24. člen zakona, s čimer je naredila isto kot smo že z amandmajem na odboru zahtevali od poslanskih skupin in Socialnih demokratov in del opozicije seveda, da bi omogočili združljivost ukrepov kot so čakanje na delo za s skrajšanim delovnim časom. Zakaj to izpostavljam? Ker je Vlada oziroma koalicija morala s tem, si kupila mesec dni časa za razmislek, za dogovor, za pogovor o tem, kako bolj ciljno pomagati vam, vsem vam, tistim ki so, ki ste najbolj prizadeti in ne morete se pobrati tako hitro kot ostale panoge. Zato je današnja razprava specifična razprava, ki nagovarja, kot že rečeno, mozaik dejavnosti, ki tvorijo tisto panogo, ki jo tako radi imenujemo turizem, in ki prinaša, kot že prej rečeno, 10 % GDP za tiste, ki imate radi statistične podatke. Seveda mi v opoziciji razumemo ta poziv predsednika Vlade k sodelovanju, da je to dvosmerni proces, zato smo pripravili 13 zelo dobro formuliranih sklepov, seveda z outsoursanim znanjem vseh vas, ki ste danes tukaj prisotni in mnogih, ki danes niso med nami, ampak v upanju, da bomo politiki zagovarjali interese vseh vas. Torej presenečen bi bil, v kolikor ne bi v koaliciji razumeli klica predsednika Vlade po sodelovanju in razumeli, da podajamo reko, roko sodelovanja na konkretnejši način. Tudi moja predhodnica, gospa Janja Sluga, je omenjala sodelovanje in pozdravljam vnemo in iskanje rešitev, zato moj predlog bo konkreten, da mogoče si vzamemo 10, 15 minut pavze in poskušamo združiti teh 13 opozicijskih in dva koalicija sklepa zato, da naredimo nekaj dobrega za, ne samo kulturne delavce, ampak že za vse naštete prej. Torej imamo priložnost, mogoče, da nekoliko bolj ciljno nagovarjamo te skupine, seveda pod parolo sodelovanja, ki je v zadnjih tednih tako manjkalo. V opoziciji smo nekoliko izgubili to upanje že v prvem protikorona paketu, kajti kljub našemu angažmaju seveda z omejenimi resursi, kadrovskimi, smo v opoziciji vse opozicijske stranke sodelovale in dejansko razen parol o sodelovanju o nujnih ukrepih kako je potrebno, da politika da enoten signal         za hitro regeneracijo ne samo našega gospodarstva ampak družbe kot take razumemo stegnjeno roko predsednika vlade kot, bom rekel, priložnost, da danes dokažemo in se izkažemo, kaj pomeni sodelovanje na področju politike, zato da najdemo skupne odgovore za vse te segmente, podsegmente, o katerih danes govorimo.   Torej, spoštovana sopredsedujoča, predvsem kolegice in kolegi iz koalicijskih vrst, če so vaše namere iskrene, predlagam, da si mogoče resnično vzamemo 10, 15 minut časa, da pregledamo teh 15 sklepov, torej, kot že rečeno, 13 koalicijskih, oziroma opozicijskih in 2 koalicijska in da pokažemo, da to sodelovanje ni samo izrečena beseda ali pa napisana črka na papirju, ampak da dejansko naredimo nekaj dobrega.  Hvala lepa, predsednik.    PREDSEDNIK MAG. BRANISLAV RAJIĆ: Hvala lepa za predlog.  Jaz bi predlagal nekaj še bolj učinkovitega, da tako kot uporabimo nekaj minut za to, da se za moment na kavi najdemo in se pomenimo, dajmo poskušati s preliminarnimi dogovori, da tačas opravimo razprave še prijavljenih poslank in poslancev, nato se bomo odločili ali je pavza potrebna ali pa ne, če se strinjate s tem predlogom, hvala.  Zdaj pa, obveščam vsa, da kolega Marko Bandelli nadomešča kolega Franca Kramarja na Odboru za gospodarstvo in veselje mi je, da dam besedo moji sopredsedujoči Violeti Tomić.  Izvoli.    PREDSEDNICA VIOLETA TOMIĆ: Najlepša hvala za besedo, kolega Bane.  Zdaj, jaz sem pozorno poslušala vaše razprave in moram reči, da, tako kot kolega Siter pravi, imam to prednost, da kot opozicijska poslanka lahko sem tudi malo bolj kritična do koalicije, predvsem pa kot dolgoletna delavka v kulturi moram reči, da se zelo trudim čim bolj strpno razpravljati, ker me ene stvari spravljajo v obup, resno spravljajo v obup. Ignoranca te vlade in oblasti do kulturnikov me boli in me tudi zelo, zelo skrbi. Na začetku, ko sem poslušala predstavnike vlade, se mi je zdelo, da niso prebrali sploh, katero točko danes obravnavamo. Kaj smo vse poslušali, sem se morala prav koncentrirati, o čem vi sploh govorite. Predvsem zdaj govorimo o teh, ki so koncerte, zelo velike koncerte organizirali in ki delajo po celo leto za en velik projekt, v Tolminu, v Ljubljani, v Mariboru, kjerkoli. Večinoma ti ljudje delajo celo leto ta projekt. Dajmo se res fokusirati na to. Jaz zdaj lahko govorim o gledališču, pa o, ne vem, inštituciji, pa, ali pa o slikarstvu, 2, 3 ure. A to ni na mestu, kolegice in kolegi, ampak dajmo se držat fokusa. In zdaj, problem je, sekretarka je rekla, Ministrstvo za kulturo je za to, da za kulturo skrbi. Ne bi se mogla bolj strinjati. In dejstvo je, oprostite, pa vem, da neradi slišite kritiko, da skrbi za kulturo zelo slabo in o tem pričajo ljudje, ki se zbirajo pred ministrstvom, ne dobijo odgovorov, lepijo na zidove ministrstva neke dopise, ali pa jim kar prinesejo to, kar ne rabijo več, penzle, kostume, kartuše, kajti dejstvo je, da je kultura zelo široka panoga in res zaobjema veliko različnih sfer, vendar jaz tudi razumem, da vsak ne ve vsega. Toda za božjo voljo, zakaj ne prisluhnete tem, ki se, ljudem, ki se ukvarjajo s tem delom, ne, kulturne produkcije. Tukaj so nam pripravili ogromno podatkov in tudi ogromno konkretnih predlogov, ne, gospod Prezelj, recimo, nam je povedal konkretne, zelo konkretne stvari, kako bi oni podali roko vladi, da bi oboji lahko delali, kajti, veste, razpasel se je en vulgarni diskurz, ki ga jaz zelo težko prenašam, je, da so kulturniki lenobe, zajedavci proračuna, ne vem kaj vse, rajši ne ponavljam, to so ljudje, ki delajo, plačujejo davke in tudi želijo delati. Vlada je tista, ki je zaradi Covida, v redu, pandemije, jim prepovedala delati. Ampak potem jim je treba         (Nadaljevanje) karkoli dati v zameno, pa ne samo temeljni dohodek, s 700 evri boste sedaj živeli na mesec in bodite tiho. Ampak neko vizijo, neko strategijo, kako bomo delali naprej. Kajti, naši kulturni ustvarjalci, kolikor so očitno slabo spoštovani v Sloveniji, so izjemno cenjeni na mednarodnem parketu. In to je sad njihovega dolgoletnega dela, kredibilnega dela, kajti samo enkrat lahko zamočiš, nikoli več ne boš kredibilen. In ti ljudje so bili vedno kredibilni, kljub temu, da je ministrstvo, ko so imeli že sprejete razpise, ni dalo tistega dela v roko in tako naprej. Vendar je mednarodna javnost naše ljudi zelo spoštovala. In sedaj ko ti delaš velik koncert in imaš tam cel kup tujih izvajalcev, bendov, ti ljudje imajo za leto, dve vnaprej preko svojih menedžerjev vse zapolnjeno. In največji strošek organizatorjev festivalov je reklama, plakatiranje, tiskanje kart, organizacija. Rada bi vam povedala iz lastne izkušnje, da je sto ljudi pripeljati ne eno prireditev blazen uspeh, blazen. Vendar zavedati se morate, če so recimo karte, dajmo računati na najbolj banalno preprost način, 10 evrov, ti moraš sto ljudi pripeljati, da stroške pokriješ, dvorane, ozvočenja, česarkoli. In potem, ko pravi gospa sekretarka, naj se bolj usmerijo v monodrame. Ja, to potem ti na tržišču moraš početi. Iz velikih koncertnih odrov, iz velikih festivalskih odrov prideš na monodramo, na koncu že kar na stand up, da držiš mikrofon v roki in sovražiš sebe in sovražiš desetletja in /nerazumljivo/ si v svoji umetnost in sovražiš svojo izobrazbo, usodo in državo, ki te do konca koncev pripeljala do te nemogoče situacije. To ne bi smelo biti sploh opcija, kajti kultura je leta 2008-2009 utrpela največje reze. In sama vam lahko povem, da je ta pot, ki jo greš do mikrofona standuparskega in nikoli ni kultura prišla na zeleno vejo, nikoli nobena, pa smo imeli sedaj rekordni proračun, pa nikoli nihče ni te krivice kulturnikom odpravil. In sedaj so zelo zelo v težki situaciji pričakali to še težjo in nihče jim ne pove, kdaj bodo lahko začeli delati, služiti, plačevati davke in biti to, kar so in ne pač to za kar bi jih nekateri radi imeli. Meni je žal, da znotraj koalicije SMC verjamem, da se nekako najbolj spoznate na te resor, nočem biti osebna, ampak nekateri imate družinske člane, ki so v sferi kulture, nekateri so delali, kot je kolegica prej govorila, v nekih resorjih kulture in to. Nimate več besede pri kulturni politiki, bodisi da bi imeli ministrstvo ali pa da bi, če vlada ne sliši, umaknili podporo taki vladi, ki enostavno ne prisluhne kulturi, pa odrešite ogromno kulturnih ustvarjalcev, ki vam bodo ploskali. Kajti, veste, to, kar se dogaja sedaj s kulturo je alarm. In je hud alarm. Kajti, države ni brez kulture, ni naroda brez kulture. Če sedaj mi danes razmišljamo, ne vem, o Prešernu, kdo pa ve kdo je takrat vodil biznis ali pa državo. Nihče. Njegova dela so ostala. Arhitektov po Ljubljani in tako naprej. Tako da veste, nekateri imamo občutek, da trenutna vlada želi utišati kulturnike, ki so neodvisni, glasni po defoltu in vedno kritični do vsake vlade. Kajti, kultura je nadstrankarska. Ampak kulture ne moreš utišati, vsaj če si pameten oblastnik je ne boš skušal utišati. Kajti, celo veliki kralji so financirali tiste, ki so         jim držali ogledalo, ne, Moličre je smešil Sončnega kralja v svojih komedijah in Sončni kralj mu je za to plačeval in ga vzdrževal. To je odnos države in kulture, edini možen. Še tisti pravljični kralji so imeli doma na svojem dvoru dvornega norčka, ki so edini smeli smešiti oblastnika, kajti to je izjemnega pomena, ne za demokracijo, ki je takrat ni bilo, ampak za normalno sobivanje med ljudmi. Zdaj, jaz se bom opredelila do teh sklepov, sklepi koalicije so benigni in sami sebi nalagate, da boste opazovali nekaj. To bi morali že početi. Zakaj niste nikoli pri prvem koronapaketu, drugem, tretjem prisluhnili nam, ki smo v kulturi kdaj delali? Zakaj nam niste prisluhnili? Mi smo pripravili ogromno amandmajev, pa tudi mi ne vemo vsega, nihče od nas ne ve vsega, ampak moja vrata, predsednice Odbora za kulturo, so vedno odprta bila vsem in predvsem kulturnikom, to vejo vsi, da so mi povedali, kako vidijo zadeve. Drugače smo mi preozki. Kdorkoli si domišlja, da ve, predvsem o takem širokem sektorju, kot je kultura, da vse ve, ta je zgrešil planet, dejansko.  Skratka, škoda je, da smo pozabili, da ste pozabili v tretjem koronapaketu na kulturnike, tudi s tem UTD, ki znova spet dokazuje, da žal ni posluha za ustvarjalce kulture, kajti naj bi na FURS dokazovali, da imajo 25 % zmanjšan prihodek za marec in 50 za april in maj, rekla bom to, kar sem rekla že na seji, ko smo obravnavali prvi protikorona in drugi paket: to lahko nekdo predlaga, ki nikoli ni delal kot samozaposleni v kulturi, kakšen februar, kakšen marec, pa ljudje ne izstavljajo faktur mesečno, tako kot mi dobivamo plačo. Ne izstavljajo in ne dobijo vsak mesec. Če bi bilo vsaj 300 evrov vsak mesec, bi si mnogi kulturni ustvarjalci oddahnili. Zato je treba reševati to specifiko, ne, predvsem se pa zavedati, da ima kultura ogromen multiplikativni učinek. Koncert v enem Tolminu, kaj je naredil, pač ta enkratni dogodek poleti? Gostilne delajo, kmetje prodajajo svoje pridelke, davek se plačuje, ljudje spoznavajo Slovenijo, prihajajo, mislim, to je najbolj, bi rekla, neka čista in ekološka panoga, kajti vem iz prve roke, da tudi ekološko osveščajo vse svoje obiskovalce in ločujejo odpadke in tako naprej, ki dvigne gospodarstvo v tistem kraju, kjer se začne dogajati kakršenkoli kulturni dogodek ali pa festival. Glejte v Brdih so snemali eno nadaljevanko. Tam avtobusi vozijo ljudi gledat prizorišča, kjer so snemali nadaljevanko. To je turistični hit. In vsi so srečni, prodajo jim češnje, prodajo jim nastanitve in tako naprej. Zavedati se, da kultura ni zajedalka proračuna, ampak da je ena najbolj nujnih, če hočete, gospodarskih panog, v katero se res splača vlagati, ko bomo se tega zavedali, potem pa res bomo lahko rekli, da smo vredni svoje države, veste, kajti katerakoli oblast, ki se ne zaveda vrednosti kulture, ne more sebe klicati za domoljubno ali pa državotvorno. Zdaj, kulturniki, ne, so nas opozarjali ves čas in, kako pomemben je in znanstveni in kulturni in kongresni turizem in tako naprej, zdaj javni zavodi ste rekli, pač javni zavodi stojijo, mnogi so tiho, ker bodo veseli, da zaposlenim ne vzamejo tistih plač, da jih zadržijo, za produkcijo ne bo. Kaj pa samozaposleni, ki so odvisni od prodane karte?         Mene skrbi to, da mi kot odbor lahko samo priporočamo Vladi, ne moremo zahtevati, naložiti in potem so to zelo ohlapna priporočila, ki lahko rečejo: »Gospod minister, saj ste samo priporočali, zakaj bi jaz to moral?« Tudi to razmerje med Državnim zborom in Vlado je slabo, slabo ta komunikacija poteka. Mene zanima, vedno je stranka SDS, ki zdaj sestavlja Vlado, govorila, da kako slabo so izkoriščena kohezijska sredstva, kako jih prejšnja Vlada Marjana Šarca ni izkoristila in da bi to moralo biti bolje izkoriščeno in škoda, ker gospoda Černača zdaj ni, kajti zdaj je čas za ta sredstva, če kdaj in če jih zdaj ne počrpamo bodo odšla in cel sektor bo uničen, vlak bo pa odpeljal, zdaj dobivamo lahko sredstva in mene zanima kaj je kulturno ministrstvo naredilo, da bi dobila ciljna evropska sredstva za kulturo, za katero mora skrbeti, ker je to njen resor. Gospodarsko ministrstvo je poskrbelo z vavčerji za turizem. Mi smo tudi predlagali pri tem sprejemu zadnjega korona paketa, protikoronskega, da bi vavčerji tudi za kulturne prireditve bili, kajti veste mnoge karte za koncerte ali pa za velike festivale so že prodane, če bodo ti ljudje morali vračati karte bodo ogromno izgubili in bodo s tem minusom zelo težko znova štartali. Skratka zato ta sklep tudi podpiram, da res ni potrebno vračati, ampak da lahko v doglednem času v letu, dveh kupci teh kart jih porabijo za karkoli. Skratka, zdaj mene zanima, nimamo nobenih informacij in bi želela, da mi predstavniki ministrstva povedo ali Vlada kaj razmišlja o porabi sredstev iz programov Evropske unije za pomoč in prilagoditev dejavnosti, ki so vezane na javne prireditve. Mi nimamo nobenih javno dostopnih podatkov o aktivnostih Vlade glede neporabljenih kohezijskih sredstev in te informacije si kulturniki želijo, da bodo lažje spali. Smiselno bi bilo, da bi Vlada sledeč usmeritvam in odločitvam Evropske unije dobršen del teh sredstev potem preusmerila za pomoč kulturno-kreativnemu sektorju in industriji srečanj, saj govorimo o industriji, če smo pomagali nekim tovarnam, potem tudi kulturni industrij smo dolžni pomagati, da ne bodo govorili, da so kulturniki lenuhi in zajedalci proračuna, ne, oni so delavci v kulturi, njihova izobrazba je zato, da delajo v kulturi. Skratka, zdaj imamo priložnost, da črpamo sredstva, ki so kot krizna sredstva namenjena s strani Evropske unije. In za celo Evropsko unijo je na voljo 37 milijard in za Slovenijo 114 milijonov evrov in Slovenija v ta sklad ves čas vplačuje. Se pravi mi nekje nekaj šparamo in ne bomo nikoli porabili ali kaj, zato, ker ne vemo kam bi dali. To je res nespametno ravnanje. In države članice imajo popolnoma avtonomno pravico, da razporejajo ta sredstva in zakaj Slovenija oziroma Ministrstvo za kulturo se ne posluži tega mehanizma, zakaj? In kje so možnosti za črpanje European Culture of Solidarity Founs za lajšanje posledic, ki so jih utrpeli kulturniki in samozaposleni v kulturi? To so konkretna vprašanja na katera moramo zdaj odgovoriti, kajti Nemčija, Švica, Avstrija, Hrvaška, Češka so zelo konkretno to storile. Zakaj ne Slovenija? Zakaj imamo v Sloveniji kulturnike na ulici? Zakaj v Sloveniji kulturniki lepijo Ministrstvu za kulturo in hočejo biti slišani? Tudi predlagali smo te vrednotnice in vavčerje za kulturo, ki bi povečale podvprašanje po nakupu kulturnih dobrin, vstopnic, subvencioniranju vstopnin in tako naprej. Skupina za pomoč         samozaposlenim v kulturi je zaradi neodzivnosti Ministrstva za kulturo in ministra gospoda Simonitija na njihov predhodni apel 20. 5. ponovno pozvala ministra in to pismo so poslali tudi medijem in iz medijev naj jih citiram, kjer zahtevajo, da minister za kulturo slovenski javnosti pojasni ključne stvari, katerim ga obvezuje ministrska funkcija. Pozvali so ga naj navede argumente oziroma razloge, zakaj na seji vlade 19. 5. 2020 med sprejemanjem tako imenovanega tretjega paketa za reševanje postkoronske krize ni zaščitil sektorja, ki mu je odgovoren in za katerega in o katerega težavah ga kulturniki redno seznanjajo. Pozvali so ga tudi, naj razgrne svoj načrt, kako namerava poskrbeti za sektor, ki prehaja v mrtvo sezono in bo do jeseni še veliko bolj podhranjen, kakor je bil v času epidemije. Skratka predlagajo tudi, da Ministrstvo za kulturo bolj upošteva delavke in delavce, za katere je pristojno in v namen načrtovanja pomoči samozaposlenim po izteku epidemije oblikuje posebno delovno skupino, v kateri bodo ti sodelovali. Spet se vračam k temu, da vsi ne vemo vsega, organizatorji koncertov imajo popolnoma drugačno problematiko, kot galerije likovne ali pa gledališča, samozaposleni spet popolnoma drugačno sliko od zaposlenih in tako naprej. Skratka, če se vrnem h koncertom, najemnine prizorišč so tiste, ki poberejo največji del in casa. Ti lahko igraš zastonj z mikrofonom stand-up, ampak prostor moraš plačati. In velikokrat nastopajoči ne pokrije niti teh stroškov, tako pač je, in uvedba možnosti subvencioniranja najemnin za prizorišča in prostorov za kulturne prireditve je zelo pomembna in bi zelo veliko pomagala ustvarjalcem v tem času. Skratka, zakaj niste vključili osnovnih deležnikov, tako kot so to naredile druge države, zakaj morajo ti deležniki preko medijev spraševati ministrstvo in ko ne dobijo odgovora, k sreči imamo tukaj možnost, da skličemo sejo, da se sploh slišimo, a veste, ker če se mi ne bomo pogovarjali, bo napetost rasla in to ne bo nihče imel nič od tega, ne. Zdaj, mene zanima, kje so realne možnosti, da se vavčerji omogočijo tudi za pomoč kulturnemu turizmu, ne le temu turizmu, ne zakaj ne bi del teh vavčerjev lahko človek vnovčil za kulturno prireditev in tako naprej.  Skratka, da končam, dajmo resno razmisliti, kako rešiti sektorje kulture. So različni, danes se pogovarjamo o koncertni dejavnosti. Ljudje, ki organizirajo koncerte, pa imate tukaj v dokumentih, ne bom se spet vračala k številkam, vendar jih je ogromno, jih je ogromno zaposlenih, je ogromno družin, je ogromno espejev, je ogromno organizacij in ti ljudje imajo tudi svoje družine, zaslužke, plačujejo davke, skratka to je sektor, to je sektor, ki opravlja neko dejavnost in mi si ne moremo privoščiti potunkati cel kulturni sektor z vsemi zaposlenimi v kulturnem sektorju, kajti potem jih bomo pa res imeli na bremenu države. Oni tega nočejo. Zelo smešno je, da morajo ljudje protestirati, demonstrirati in se boriti za pravico do dela. Dajte jim delati. Zato pričakujem od Ministrstva za kulturo, da se pogovori z različnimi deležniki in da omogoči tem ljudem, da delajo, bodisi tako, kot so predlagali koncerte z, ne vem, desetimi koncerti po tisoč obiskovalcev, bodisi, ne vem, tako kot so kinodvorane rekle, bomo imeli toliko manj, pa bomo sedeli bolj narazen, ampak dajte sprejeti za božjo voljo neko strategijo, da bodo ljudje dobili občutek, da lahko še kdaj delajo v svojem poklicu, kajti tako, kot zdaj kaže, tudi če se sprostijo jutri ukrepi, kultura ne bo zaživela v enem letu, sigurno ne. A je država pripravljena imeti na socialni podpori         (Nadaljevanje) ali pa temeljnem dohodku vse kulturnike, če pa oni hočejo delati. Zakaj bi živeli na 700 evrih, če lahko zaslužijo več denarja s svojim znanjem s svojim kvalitetnim delom in od tega plačila plačajo davke, prispevke in konce koncev, veste, dobijo nazaj samozavest. Kajti, človek je odvisen od drugega ali pa od kakršnekoli miloščine se ne počuti dobro, verjemite. Jaz prosim, da je sklep tega… Jaz bom potrdila v bistvu večino predlaganih sklepov. In mislim, da je zelo pomembno in bomo vztrajali, da ministrstvo za kulturo dejansko da kulturnikom možnost, da delajo. Samo to hočejo. Nobene pomoči, nobene miloščine. Hočejo pravico, ki je konec koncev ustavna pravica, do dela. Ja, zaradi COVID v drugačnih pogojih, pod drugačnimi nekimi zakonskimi omejitvami. Ampak želimo vedeti kako, na kakšen način in kdaj bodo delali. Hvala.
Hvala lepa. Kolega Jože Lenart.
Hvala lepa, predsedujoča in predsednik obeh odborov. Spoštovani gostje!  Ja, z ukrepi Vlade prejšnje kot tudi sedanje in pa s samo razglasitvijo epidemije so se vam vrata ustvarjanja in pridobivanja dohodka zaprla. To ste nam danes zelo jasno povedali, bolj jasno kot ste nam razložili praktično tega ne bi mogli. Seveda gre za zelo široke panoge v tej dejavnosti kot so koncerti, razstave, predstave, festivali, tekmovanja, sejmi, kongresi, konference, kulturna in medijska produkcija oziroma distribucija. Seveda tudi sama športna tekmovanja v teh okvirih v povezavi in treningi, prireditve. Gre za organizacijo dogodkov, cateringi, kongresni, poslovni hoteli, kongresni in razstaviščni centri, javni zavodi, ponudniki, marketinške storitve, druge opreme in storitve za dogodke in še kaj bi lahko našteli. Vse to ste nam povedali. Ne znam drugače reči kot da kot poslanec LMŠ to dobro razumemo. To lahko dokazujemo tudi s tem, da smo že konec aprila preko vodje poslanske skupine Braneta Golubovića to zelo jasno naslovili pisno na Vlado. In tudi naša dva evropska poslanca, Klemen Grošelj in Irena Joveva sta naslovila pisno vprašanje na evropsko komisijo z namenom, da tudi evropska komisija, bom rekel, nameni iz teh skladov ne samo za Slovenijo, ampak večjo pozornost posveti vsem državam za vse te dejavnosti, ker se zavedamo, da ste s temi ukrepi ostali brez, kot sem že omenil, in kot tudi sami zagotavljate. Danes ne morete usvarjati dohodkov in to je čisto nekaj drugega, kot pa tista podjetja, ki pa so nekatera celo ves čas lahko polno delovala oziroma z omejitvami. Ste čisto v drugi situaciji. In to nikakor človek ne moreš prezreti. Nikakor ne. Dejavnost kulture, turizma za promocijo Slovenije, to je ena bistvena zadeva, ki je ne moremo prezreti. In tu da rečemo mačehovsko gremo čez, oprostite, ta vlada je veliko takih skupin spustila tudi v prvem paketu, tudi drugim, ki je pravzaprav bolj likvidnostno bil namenjen gospodarstvu je nekako neoperativno. In s tem našim opozorilom konec aprila, da bi to uvrstili v tretji paket pač, žal, nismo bili uslišani. Poglejte, celo z amandmaji in to je tisto kar, bom rekel, nikakor ne morem razumeti, v tem 67. členu, ker je bilo namenjeno za te vrednotnice za športne prireditve. Pa ne vem, kaj pa je to kultura in pa ti kongresi drugega kot pa čisto podobna dejavnost. Zakaj tu delamo diskriminacijo? Ne razumem. In danes ne bom omenjal, ker smo tako… Desetkrat je bilo že danes ponovljeno zakaj je bilo to namenjeno. Še tega, praktičnih ukrepov, ker določene zadeve, ki so že, da se samo razširi tudi na te dejavnosti in se pomaga iz teh ukrepov iz teh sredstev evropskih, pa še tega nismo mogli sprejeti. Tako da današnja seja je vsekakor namenjena koaliciji, da to         podpre z vsemi temi sklepi, da potem vaša izvršna oblast vlada to spelje. Zdaj, ko je bilo rečeno, tudi s strani poslanke SMC, da ponuja se roko, da se začnemo pogovarjati, ja pa ljubi bog, a danes se bomo začeli pogovarjati? Če pa že pri vseh ostalih ukrepih mesec, dva, tri mesece zamujamo, pa dajmo ga lomit no. Na kaj pa čakamo, na katero leto? A se zavedamo, da so zadaj ljudje, da je zadaj preživetje, da zadaj pada motivacija in ne vem, kaj bi še lahko rekli. Dajmo danes sprejeti, ukrepati in gremo naprej. To je ena od del, ki ste jo pač izpustili, ki ste jo zanemarili in jaz ne znam drugače reči. Eni ste zelo lepo govorili, jaz sem pač bolj konkreten, prihajam iz gospodarstva in ne vem, kaj bi še tu se toliko pogovarjali, prerekali, sprejmemo sklepe in rešimo zadevo, hvala lepa.
Hvala.  Kolegica mag. Elena Zavadlav Ušaj, izvolite.    MAG. ELENA ZAVADLAV UŠAJ (PS SDS): Hvala, predsedujoči, prav lepo pozdravljeni, državni sekretar, državna sekretarka in vsi ostali.  Ja, začela bi tam, kjer je kolega Siter dejal, da vlada ne ve, kaj narediti s kulturo. Glede na to, da smo videli, da je prisluhnila vlada v vseh treh koronapaketih in jih postavila, tudi njih, na svoje mesto, mislim, da jim je dala svojo veljavo in jih ni izpustila, zato je to zelo krivično, da se na tak način govori, da se jim, se jih ni obravnavalo, se jih vključilo v te pakete, kajti vemo, da so bili vključeni samozaposleni, kjer so kulturni delavci, so bili vključeni zavodi, kjer so kulturni delavci in so bili vključeni espeji, kjer tudi so kulturni delavci. In zato govoriti in tratiti čas s tem, da se ves čas ponavlja, da se jim nič ni prisluhnilo, mislim, da to ni v redu in to ni pozitivno za to klimo, ki je danes tukaj noter in niti ni konstruktivno za naprej.  Nadaljevala bi pa s tem, da, prepričana sem, tako kot je vlada do sedaj prisluhnila tako kulturnim delavcem kot ostalim, da bo tudi v bodoče pri naslednjem paketu upoštevala predloge, mogoče bi se tukaj zadržala pri bonih za kulturo, zakaj niso bili v tem paketu vzeti, ker morate vedeti, da, tako kot je že državni sekretar na predhodni seji povedal, ni bila seja za kulturo, bila je druga seja, ampak je obrazložil, zakaj, zaradi tega, ker je edino tako možno zagotoviti nadzor nad uveljavljanjem teh bonov, ker celoten sistem bo podpiral preko IT, ki je povezan preko baze podatkov, ki jih vodi AJPES in ta baza je e-turizem in nastanitveni obrati. In vse skupaj, obe bazi se bosta povezali z davčnimi bazami in na tak način lahko vzpostavimo nadzor. Ne moremo pa narediti sistema, kjer ni nadzora. V kolikor bodo pa, če imate, glede na to, da imate neke predloge, ker samo nanizat predloge, brez konkretnih rešitev, ne gre, sami veste, da ne, kolegi iz opozicije, če imate konkretne rešitve, kako to povezati v IT sistem, izvolite, predlagajte, mogoče bo potem ministrstvo to preučilo in bodo videli, da se mogoče pa da tudi še na kakšen način vključiti kulturo s temi boni, glede na to, da bo vezano na davčno številko, verjetno težko, ker bi morali vse sisteme po vseh zavodih in tudi tistih, ki so zasebni povezati v sistem, kar pa v tako kratkem času je nemogoče.  Potem bi rada, kljub temu, da se je kolegica Violeta rekla, da se bomo držali teme, ampak tudi sama je šla izven meja, zato bom tudi jaz si dopustila, da kultura, smo sami videli, da ni ozka, ne, kar pomeni, da tule smo danes govorili na splošno, da kulturnikom se ni prisluhnilo. Jaz se strinjam, da najbolj ste zdaj na udaru tisti, ki ste danes prisotni, organizatorji prireditev, predvsem z vidika, ker ne veste, koliko časa bo to obdobje trajalo, kako se bodo sproščali ukrepi in kdaj lahko načrtujete        večje prireditve. Ampak težko je pa predvideti, kaj bo čez en mesec, kaj pa, če pride drugi val. Zato je težko neko časovnico postaviti, tako kot je bila predlagana, za število obiskovalcev prireditev. Prepričana sem, da če se bo pokazalo, da se ne bo slabšala epidemiološka slika, da bodo rezultati še vedno dobri in da bomo zdržali, da bomo šli dobro čez to, kar se mogoče predvideva, da bo drugi val, lahko ga pa tudi ne bomo imeli, in če ga ne bomo imeli, sem prepričana, da bodo tudi te številke obiskovalcev začele naraščati čez meje, ki ste jih predlagali, od 500, tisoč, 2 tisoč in dalje. Drugače pa nekateri sektorji kulture, nekatere panoge kulture so že lahko začele delati in lahko začnejo graditi ponovno naprej, tako kot vse ostale dejavnosti. Lahko se ponovno vračajo v ustaljene tirnice, ker verjetno veste, da vse panoge, skorajda vse, redkokatera je tista, ki bo zdaj zaživela kar stoprocentno ali pa lahko tudi stodvajset v primerjavi s preteklim obdobjem. Tako tu jaz ne vidim razlik na določenih segmentih. Kot sem rekla, največji izpad je sigurno pri organizaciji dogodkov, kar je danes tudi tema.   Če se dotaknem še javnih zavodov. Javni zavodi, kot smo bili tudi seznanjeni, so na državni ravni dobili s strani ministrstva poziv za reprogramiranje, kar pomeni, da niso bili finančno oškodovani. In če so popravili programe, jih bodo tudi lahko izvedli. Tako jaz tu ne vidim težav. Kar se tiče pa lokalne ravni, nevladnih organizacij, so pa tudi že v stiku z občinami in se usklajujejo, da ne bodo oškodovani, kar se tiče finančnih sredstev. Tako vsepovprek govoriti, da Vlada ni prisluhnila kulturnih ustvarjalcem, mislim, da to ne gre, ne gre, res ne. In dajmo se vsi skupaj zamisliti, ker sem prepričana – prav je, da smo danes tukaj, prav je, da se sliši, da se sliši tudi težave tega segmenta, tega sektorja znotraj kulture, se pravi, organizacije prireditev, in vsi, ki ste danes povedali svoje zgodbe – zakaj? -, zaradi tega, tako kot ste sami ugotovili, ker tudi Vlada ne pozna vseh težav. Ampak, če že pridete s konkretnimi predlogi, pridite s številkami. Pridite z rešitvami in potem se bo lažje pogovarjati. Tako predlagati sklepe, kot je predlagala opozicija, to je spisek želja, žal, ne gre. Ne gre, dragi kolegi.   Hvala lepa.
Replika, kolega Siter.    PRIMOŽ SITER (PS Levica): Hvala za besedo.   Replike se navadno uporablja, ko govorec ni razumljen ali pa je napak razumljen. In, kolegica Ušaj, napak ste razumeli vse, kar sem sporočil. Ampak najprej bi vas prosil, da se naučite sprejeti kritiko. Pač, Vlada je evidentno pozabila na velike skupine ljudi, ki delujejo znotraj ali pa so na tak ali drugačen način povezani s kulturo. Zato ti kulturniki zdaj lepijo sporočila na ministrstvo, se slačijo na protestih - to je današnja sveža -, zato biciklirajo in svoje nestrinjanje na takšen ali drugačen način sporočajo. Zato sedijo danes v Državnem zboru in sporočajo svoje nezadovoljstvo. Sporočajo neučinkovitost Vlade. In o tem, da je to nelegitimno, da to ni na mestu, da to ni plodno oziroma proaktivno, jaz danes tukaj, pa nisem spisal teh sklepov, ampak vidim neko željo po izboljšavi v sklepih in vidim željo po izboljšavi situacije na strani vseh iz zainteresirane javnosti, ki so prišli sem. Rešitve, recimo,         zelo konkretne rešitve je gospod Prezelj naštel v zaključku svoje razprave, zelo jasno, štiri, pet točk je navrgel, ki so zelo oprijemljive. Tako zdaj tlačiti politično opozicijo, kulturnike, civilno javnost v neko vrečo, apriori opozicije, brezplodne, ne aktivne, ne proaktivne, je tako, malo… Dajte se naučiti sprejeti kritiko. Vzemite si švedskega premierja za vzor, on je…
Ostanite v mejah replike, kolega Siter, še 30 sekund imate.
Koliko?
Še 30 sekund.
Še 30 sekund / smeh/, v 30 sekundah lahko povem veliko.   Vzemite si švedskega premierja za model. Naredil je napako v oceni epidemiološkega stanja, še posebej v domovih za starejše, tam je umrlo 50 % vseh žrtev. Stopil je pred javnost in je rekel: »Naredili smo napako. Zato jo bomo popravili tako, da bomo v ta sektor vrgli 200 milijonov in 10 tisoč ljudi tam zaposlili.« In Švedi so rekli: »Bravo!«
Hvala.  Kolegica Škrinjar.
Hvala lepa.  No, jaz sem slišala, da je gospod Siter rekel, da Vlada ne ve, kaj narediti s kulturo. Jaz mislim, da on ni razumel, kar je kolegica prej povedala. No, ampak želim povedati, da je korona kriza prizadela vse državljanke in državljane, prav vse, podjetnike, zaposlene, samozaposlene, majhne obrtnike, ki so odvisni samo od sebe in svojega dela, ki si svoj dopust morajo plačati sami, pa tudi sami plačajo svojo bolniško na začetku, prvi mesec, in ko gredo na dopust, ni nobenega prihodka; to pomeni, da morajo tistih 11 in pol mesecev delati toliko več. Vsi so bili prizadeti, tisti, ki so morali zapreti storitve, od frizerjev do mehanikov. No, in vsekakor so bili prizadeti tudi ljudje v javnem sektorju, to pa tako, da so morali delati v izjemnih okoliščinah, to so medicinske sestre, zdravniki, tehniki, drugo bolnišnično osebje, morali so delati učitelji od doma, kar čez noč so se morali preleviti v digitalne izvedence, ampak so zvozili. Težko je čisto vsem, nihče ne bo in ni izšel iz te krize neopraskan. Vlada je naslovila z ukrepi milijon 300 tisoč prebivalcev Slovenije. Ukrepi so bili hitri, kar pomeni, da so bili tudi učinkoviti. Med mnogimi ukrepi so ukrep sofinanciranja čakanja na delo, krajšega delovnega časa, pomoč samozaposlenim z univerzalnim temeljnih dohodkom, olajšave pri prispevkih, poroštva države pri kreditiranju. Zaposleni v javnih zavodih s področja kulture prejemajo dohodke, prerazporedili so svoje dejavnosti, samozaposleni pa univerzalni temeljni dohodek. Torej pomoč; seveda ni razkošna, je pa.   Danes se pogovarjamo predvsem o podjetnikih s področja prireditvene industrije, ki imajo težavo spričo omejitev prireditev, omejitve na prireditvah. To je zagotovo ena izmed panog, ki so bile prizadete, podobno kot turizem. Vendar verjamem, da bodo turistični boni imeli tudi multiplikativni učinek, to pomeni, eden izmed teh naj bi bil tudi obisk kulturnih prireditev na mestih, kjer bodo domači turisti preživljali dopust. Gre pravzaprav tudi za del kulturnega turizma.   Treba je omeniti še nekaj pri vsem tem, da se je v vsej tej krizi Vlada soočila tudi s težavo, premalo sredstev za kulturo, kljub rekordnemu proračunu. Nikoli ni bilo v zadnjih letih v preteklih vladah namenjenega procentualno zadosti denarja za kulturo. To je v pogojih korona krize in dveh mesecih Vlade težko         doseči. Jaz se strinjam, da ni naroda brez kulture, seveda ni, je izjemno pomembna za obstoj naroda. Me pa zanima, kdaj so kulturniki se slekli pred ministrstvom, kadar so protestirali proti premajhnemu proračunu. Res bo veliko dela potrebno, da se zacelijo vse rane od preteklih vlad. Toda v dveh mesecih oziroma treh mesecih popraviti večletno zanemarjanje, je zelo težko skupaj s porabo kohezijskih sredstev. Sklepi, ki jih je predstavil kolega iz koalicije, se mi zdijo primerni za pomoč kulturi sami, kot tudi podjetnikom, ki organizirajo prireditve. Nenazadnje pa, če bomo z ukrepi pomagali vsem državljanom in državljankam, bodo ti lahko tudi trošili za kulturo, kupovali knjige, slike, obiskovali predstave in koncerte. Bi si pa želela, da nam ne dajete Švedov za zgled. Švedi, ki so pobili, dobesedno, namenoma pobili svoje starejše pa res niso v zgled Evropi. Hvala.
Hvala lepa, k repliki je prijavljen še kolega Jože Lenart, izvoli.    JOŽE LENART (PS LMŠ): Ja, glede na to, da sem imel občutek tudi, da je razprava kolegice Ušaj naletela tudi na mene, ne, dajem to repliko in sicer samo s tem namenom, da problema ne moremo reševati z izgovorom, da se nekaj ne da. To je naloga vlade in tega se moramo zavedati, mislim pa, da je danes bilo tu zelo, zelo jasno povedano, da je tu, da so tu posebne panoge, ki so, delajo danes, oziroma ne morejo delati zaradi teh posebnih razmer in da je to bilo zelo jasno povedano, pa verjetno niso edini, take skupine se še najdejo in to pač vlada mora reševati, ne morete gledati zraven in to je to. Na koncu koncev, glejte, jasno so povedali, da v takih razmerah, če ne vejo kako naprej, to ne gre in to je naloga vlade, na koncu koncev negotovost ubija, to so nam hoteli povedati. In to je, vlada mora reševati z ukrepi, z navodili, kako naprej, hvala.    PRIMOŽ SITER (PS Levica): / izklopljen mikrofon/ Replika.
Hvala, kolega Lenart.  Replika na?    PRIMOŽ SITER (PS Levica): / izklopljen mikrofon/ Na gospo Škrinjar.
Izvolite.    PRIMOŽ SITER (PS Levica): Na gospo Škrinjar, ker je citirala del, oziroma povzela del moje razprave v Delu, ko sem omenil Švedsko.  Glejte, Švedska je priznala svojo napako. Švedska vlada je priznala svojo napako v obvladovanju te epidemije v domovih za starejše, pa je pri njih, pazite statistiko, pa je pri njih v domovih za starejše umrlo 50 % vseh smrtnih žrtev s COVID-19. V Sloveniji pod vašo vlado, spoštovana kolegica, je umrlo 80 % vseh.
Hvala lepa.  K razpravi sem se prijavil tudi sam, namreč želja, da bolj konkretiziramo ali bolj trasiramo orientacijo ministrstva za kulturo, teh, na tem področju je pri nas rezultirala s tem, da smo za razliko od 13 predlaganih sklepov predlagali 2, od tega ta drugi je bil strukturiran na tak način, da bi povzeli tisto, kar je bilo najbolj pomembno. Namreč, preučili smo sklepe, ki jih predlaga opozicija, ugotovili, da so eni pravzaprav težko izvedljivi že iz razloga, ker je potrebno zamenjati ali spremeniti krovni zakon, katerega sprememba bi terjala veliko več časa, to je denimo zakon o davčnem postopku, veliko več časa bi terjala, kot je možnost, da se izpeljejo ukrepi po tem, ki veljajo zdaj. In mi smo se skoncentrirali na to, da bi se podaljšala veljavnost ukrepov za ohranjanje dejavnosti in zaposlenosti do konca leta 2020, želeli smo tudi spregovoriti o tem, o spremembi zakona o davčnem postopku, tako da bi se subjektom, ki opravljajo dejavnost na tem, ravno kreativno-kulturnem področju, omogočilo plačilo davka po realizaciji dogodkov, ampak ravno tu je nastal problem, ker bi to bilo diskriminatorno do vseh ostalih, ki recimo, če niso v tem kreativnem ali organizacijskem sektorju, ne bi sovpadali in bi se javila razlika med        obračunom davka, kar spet ne bi bilo korektno, verjetno ne bi šlo niti skozi mline zakonodajnega procesa.  Ko gre za samo razširitev uporabe tega bona za izboljšanje gospodarskega položaja na področju potrošnje in turizma, ki bi se razširila na obisk kulturnih prireditev in kulturnih ter naravnih znamenitosti seveda to je zelo lepo za slišati, ampak verjetno, da si vsi predstavljate, kako težko bi bilo to izpeljati v smislu kontrole in spremljanja tega in če nekdo obišče znamenitost za 7 evrov, kaj pa, kdo bi vodil to knjigovodstvi in evidenco, kaj pa s 193 recimo naprej do neke naslednje priložnosti, skratka, to je nemogoče, ampak recimo, ravno to, da vam bon omogoča, da se, da imate nočitev z zajtrkom za celotno družino recimo ali za posameznika, daje možnost tem podjetnikom, ki to storitev ponujajo, da se sami, seveda podjetno, dogovorijo s ponudnikom kulturne prireditve ali neke naravne znamenitosti, da v tem smislu od njih odkupi po neki drugi ceni vstopnice in jih ponudi svojim gostom. Tako da, recimo če se malo bolj zamislimo, tu bi bile možnosti, s tem da nekoliko več podjetnosti in nekoliko manj tega samo zahtevanja, dajte, dajte, ker enostavno ta malha je v tem momentu omejena in žal ne gre iz nje več dobiti, ne da bi se nekomu drugemu vzelo. Ta sistem vrednotnic je tudi, mislili smo, da bi ga razširili na vse panoge, ki so zaradi ukrepov prisiljene odpovedovati dogodke, ker mi se zavedamo, v kaki godlji je recimo organizator tega neizpeljanega koncerta Andree Bocellija, ne, Andrea Bocelli, njemu je skoraj vseeno, da ni prišel pet v Ljubljano in on podpore ne rabi, ampak ljudje, ki so se ukvarjali z organizacijo in pripravo tega koncerta, zagotovo da potrebujejo pomoč ravno zaradi dela, ki so ga vložili in zaradi neizpeljanega posla, ki se verjetno ne bo niti zgodil v naslednjih dveh letih, glede na zasedenost Bocellija, recimo.  In zadnje, kaj smo želeli tudi v teh svojih predlogih dati je bila sprememba zakona o kolektivnem upravljanju avtorskih in sorodnih pravic na način, da bi bilo omogočeno nekoliko nerodno zapisano avansno izplačilo avtorskih honorarjev, ampak gre za to samo, da se za izvedene skladbe recimo ali umetniška dela, za katere je že plačana avtorska pravica, se praktično čaka že za naslednje leto, kar je seveda nesmiselno, mi smo zdaj po koncu prvega polletja, ti ljudje so, ti avtorji so zagotovo upravičeni, da ga dobijo prej, ne, in to je bila naša ideja, žal se to ni v tem paketu uspelo izpeljati, tudi na tej, za to sejo nam ni uspelo, ampak mi bomo na tem naprej delali, ker enostavno se zavedamo, kako je ta situacija težka in da potrebujejo rešitve, ki so do sedaj bile na nek način neslišane. Verjamem tudi v to, da so ljudje, ki so trenutno na Ministrstvu za kulturo, del enega kulturnega prostora, enega kulturnega jezera, da rečem, je pa res, da v tem momentu nad tem jezerom piha nekoliko bolj desni veter, ampak nenazadnje odnese vas vedno v neko smer, v katero ste pač, vsi smo v istem prostoru in vsi smo v isti godlji, tako da jaz se pač drznem verjeti, da vsi tu mislimo dobro in ne želim na področju kulture deliti zdaj to na levo in desno, veter je veter in na nek način bomo prišli do rešitev, ene bodo verjetno prišle nekoliko pozneje, ampak ne želim verjeti, da jih ne bo. Želim še enkrat poudariti za te vavčerje, ljubkovalno jih kličejo počivavčerji in je to na nek način dobro, ker se je minister Počivalšek res potrudil, da se zažene gospodarstvo na način, kot je recimo iz perspektive turizma najbolj možno, torej pomembno je tudi, da vsi kot kulturniki pomagamo našim ljudem, da dojamejo, da tu ne gre za nekaj, kar dobiš, pa samo da uporabiš na karkoli, gre za to, da s svojim soudeleževanjem na nek način pomagaš, da se ob tem, da boš dobil za nočitev in zajtrk, potrudiš za ostalo sam         in pomagaš ljudem, kateri so ostali brez možnosti, da znotraj svojih aktivnosti služijo, pa bi lahko in to je naša, tudi državljanska dolžnost, da pomagamo. Zato pa pri meni in pri SMC ostaja upanje, da bomo znotraj paketov, ki bodo zagotovo prišli v prihodnje, četrti, peti, da bomo našli še druge rešitve in se zavedamo, da je dobro, da je ta seja danes bila, da bomo skušali iti naprej v tej smeri. Mene oplaja ena druga, in s tem zaključujem, misel, ki je znotraj celotne Evrope, prišla je sicer iz Nemčije, ampak celo Evropo je zaznamovala, kultura res ni vse, ampak brez kulture vse ni nič in v tem smislu bomo zavedajoč se tega zagotovo vsi skupaj naredili veliko več, da gremo naprej. Prijavljen je še kolega Bandelli, ampak pred tem imamo verjetno repliko. Ne. Prijavo. Dobro, v redu hvala. Potem pa prednost ima Meira Hot kot predlagateljica, nato pa bom klical ostale. Izvolite.
Hvala lepa, spoštovana predsedujoča in predsedujoči.   Rada bi se odzvala na določena izvajanja. Kot najprej bilo je rečeno s strani koalicije, da ni številk. Spoštovani iz industrije srečanj so nam dali zelo konkretne številke, pa jih bomo še enkrat prebrali. Ogroženih je preko 2000 delovnih mest, 270 milijonov evrov je pesimistična ocena letnega prometa slovenske industrije srečanj, 891 milijonov evrov pa je, če upoštevamo kongresni multiplikator 3,3 izpad prihodka, torej številke so podane in so zelo jasne, 350 podjetij najbrž ne bo preživelo brez konkretne pomoči. Govorimo o zelo raznoliki panogi, tudi to smo danes večkrat poudarili, gre za koncertne organizatorje, gre za vso osebje, ki je v ozadju, za lučkarje, za postavitev ozvočenja, avdio video, prevajanje, kongresni razstaviščni centri, skratka zelo, zelo širok spekter dejavnosti in gre predvsem za zelo visoko stopnjo samozaposlenih na konkretnem področju, torej samozaposleni, ki jim je z 31. 5. prenehala kakršnakoli državna pomoč. In tu bi vseeno nekoliko opozorila, da vsi ti ukrepi, ki so bili sprejeti v Državnem zboru, govorimo o oprostitvi plačila prispevkov samozaposlenim, so bili vseeno sprejeti tudi na podlagi pogovora in dialoga in opozoril in predlogov s strani opozicije, ki smo takoj na začetku opozorili, da predlogov, ki je govoril o tem, da bodo samo preložili na primer oprostitev prispevkov za samozaposlene, enostavno ne bo dovolj in da bo osebe pahnil v nemogoč položaj. In zato smo bili veseli, ko smo na koncu prišli do soglasja in se je oprostilo plačila prispevkov za samozaposlene, ampak dajmo si biti na jasnem to je bilo sodelovanje tako opozicije kakor ene zelo velike skupine samozaposlenih, ki so se organizirali posebej zato, da so lahko vodili dialog z Vlado, česar prej ni bilo, gre za skupino, ki se prej ni organizirala v nobeni obliki recimo Obrtne zbornice ali Gospodarske zbornice /nerazumljivo/ Tako, da so se že tukaj morali zbrati, sodelovati in so to zelo hitro dosegli, mislim, da so se v treh dneh organizirali preko socialnih omrežij. Torej, dejstvo je, da je na podlagi dialoga prišlo do rešitev. In mi danes ponovno predlagamo, da se sliši posameznike, ki že vsaj nekaj mesecev opozarjajo na težave. Prvi poziv je prišel 14. aprila, torej ni se včeraj začelo, začelo se je vsaj 14. aprila, ko so že doživeli in videli posledice s katerimi se soočajo. Nadalje bi poudarila, da naši predlogi sklepov niso želje, če sem prav razumela oziroma razen, če Vlada šteje predlog, da se vzpostavi dialog z vsemi deležniki kot neko željo, jaz mislim, da to ni, jaz misim, da se to zelo, zelo hitro zlahka se realizira. Tudi če ena jasna časovnica, ki bo znana vsaj 6 mesecev v naprej, se mi prav tako ne zdi neka pobožna želja, zdi se mi nekaj kar se lahko zelo hitro in jasno realizira, tudi         kohezijska sredstva, ki so na voljo Sloveniji, se lahko zelo hitro realizira in nameni, ker je popolnoma v rokah naše vlade, kako bomo ta neizkoriščena kohezijska sredstva namenili in mi se lahko odločimo, da je kultura in kulturniška dejavnost, oziroma celotna ta industrija na koncu koncev, tista dejavnost, ki je, ima tako močan multiplikativni učinek na naše gospodarstvo, da si zasluži, da se jo podpre preko kohezijskih sredstev, da ne govorimo o tem, da obstoj kulture ne bi smel biti vprašljiv, da naroda brez kulture ni, jaz mislim, da to mi konstantno vsi ponavljamo, dajmo ne zgolj tega govorit, dajmo tudi sprejeti ukrepe, ki bodo kazali, da stojimo za svojimi besedami z dejanji, dajmo to podpreti.  Tako da jaz mislim, da naši predlagani ukrepi so zelo zelo konkretni, da ne izhajajo zgolj iz neke, nekih sanj opozicije, da izhajajo iz zelo konkretnih predlogov tistih, ki so s temi težavami soočeni dnevno, da gre za to, da ta industrija vseeno še zelo, zelo, zelo dolgo obdobje bo bila brez kakršnihkoli prihodkov, da je izkazala željo za dialogom in da je izkazala tudi pripravljenost prilagoditi se novim razmeram. Vsi razumemo, da je epidemija s koronavirusom zahtevala prilagoditve, vsi razumemo to in javnost se je temu prilagodila, vsi smo si želeli preživeti to epidemijo s čim manj žrtvami in to je uspelo Sloveniji v tem kontekstu, ne moremo trditi drugače, seveda tu izključujemo žrtve v domovih za upokojence. Ampak, dejstvo je pa, da je v določenem potrebno slišati in vzpostaviti ukrepe, ki bodo učinkoviti. In ti predlogi ukrepov so danes pred vami, mislim, da lahko jih združimo tudi z vašimi predlogi, ni noben problem, pozdravljam predlog kolega Nemca, da se vseeno naredi petnajstminutna pavza, pa da se poskusi vse skupaj združiti, pripravljeni smo tudi na diskusijo o tem, glede ukrepov, za katere vi menite, da je vseeno potrebna neka daljša časovnica, seveda je Zakon o davčnem postopku zahteva neko daljšo časovnico za spremembo zakona, ampak tudi to lahko vključimo in si damo malo daljši časovni rok za sprejem tega, saj na koncu koncev govorimo o tem, da odbor priporoča vladi, ne, ne govorimo o tem, da odbor nalaga vladi, da jutri sprejme zakon o, spremembo zakonodaje. Torej mislim, da smo tukaj zelo konstruktivni, pripravljeni na dialog, da pa vseeno pričakujemo nek posluh na drugi strani, ker ni potrebe, da začnete spremljati stanje, ker določeni stanje živijo iz dneva v dan in vam lahko direktno povejo, kakšno je in prepričana sem, da vlada že ves čas smiselno sprošča ukrepe, vsaj upam da je temu tako. Tako da mislim, da ti predlogi sklepov zame niso nič napačnega, se mi pa zdijo že sami po sebi logični in upam, da tako že sedaj počnemo, ker mi ne sproščamo ukrepov smiselno, pol pa potem ne vem, kaj je smisel vsega skupaj.  Tako da še enkrat predlagam, pridružujem se predlogu, seveda, kolega Nemca, predlagam, da se potem po izvedeni razpravi naredi petnajstminutna pavza in da tudi koalicija vseeno izkaže posluh in sprejme vsaj nekatere sklepe, za katere pa res ne vidim razloga, da se jih ne bi sprejelo, ki sem jih naštela, torej vzpostavitev dialoga, da se namenijo nepovratna sredstva, za to, da se ta panoga in da se ti ljudje ne bodo jutri zbudili s tem, da bodo morali se vsi po vrsti prijavljati na Zavod za zaposlovanje, da bo njihova življenjska eksistenca absolutno ogrožena, ker navsezadnje je pa to spet na plečih države in boljše pomagati danes, da jutri ne boste morali, da ne bomo jutri morali trikrat več sredstev nameniti za to, da bomo, če nekdo želi delati, dajmo mu ustvariti pogoje, da lahko dela, hvala.
Hvala lepa.    PREDSEDNICA VIOLETA TOMIĆ: / izklopljen mikrofon/ / nerazumljivo/ … hoče imeti repliko.    PREDSEDNIK MAG. BRANISLAV RAJIĆ: / izklopljen mikrofon/ Kdo?    PREDSEDNICA VIOLETA TOMIĆ: Replika?    GOSPOD: / izklopljen mikrofon/ Ne, hvala.
Hvala.  Zdaj pa kolega Marko Bandelli.    MARKO BANDELLI (PS SAB): Hvala, predsedujoča, ker sta dva danes na tem odboru, gospodarstvo in kultura, ne. Lep pozdrav obema državnima sekretarjema.  Zdaj, jaz se nisem hotel oglasiti, ker sem poslušal na dolgo to zadevo in sem mislil, da bo prišlo do kakšnega zaključka, pa sedaj vidim, da so že predlogi na mizi, da bi se združevala ta zadeva, da bi neke drugačne sklepe sprejeli. Sklepi koalicije sploh, dobro, niso niti slabi, me ne motijo, ampak tisti, ki smo jih predstavili tukaj na odboru,        so absolutno za podreti kot tako. Samo glejte, zdaj gremo iz kraja. Mi lahko toliko filozofiramo in govorimo na vse načine in se dajemo prav eden drugemu koliko je edem naredil, koliko dobrega je eden ustvaril s temi ukrepi. Veste kaj vam bom povedal, popolnoma nič, nič, nič niso bili vredni vsi ti ukrepi do danes. Predvsem za mikro malo podjetja in samozaposlene. Predvsem za samozaposlene. Nič. Danes sem imel sestanek jaz z obrtnimi zbornicami, z SID banko, z vsemi ostalimi. A veste koliko kreditov je bilo do danes koriščenih? Nič! Povejte zdaj vi meni kaj mi delamo tukaj? A vse amandmaje, ki smo vam dali na mizo z vsemi korona 1, korona 2, korona 3, ma kaj delamo mi tukaj? 220, 230 amandmajev. Eden je bil sprejet, tisti moj revež takrat sam in še dobro da tistega tam so razumeli zakaj se gre. Na tak način ni moč delati. Ni moč, je nemogoče. Vlada je zaustavila celoten gospodarski proces in to tudi kultura je gospodarski proces in dajmo se razumeti to enkrat. Ni kultura ena dejavnost tam, leva, ne vem kakšna. Kultura proizvede, proizvaja, nosi, če hočemo reči tako po domače, vse. Ne gre na tak način. Dajmo enkrat sprejeti določene ukrepe tukaj take, ki bodo dale dobrobit vsem. Saj ni kriv nobeden od nas, če je prišel ta virus ali ne, ampak ukrepi, ki so bili sprejeti, so dokazali, da so bili popolnoma ničvredni. Se rešuje velika podjetja in to ja, se jih rešuje, ampak mali tukaj crkavajo po domače. In dajte enkrat razumeti, spoštovani vladajoči in tisti, ki ste v koaliciji, ne se hvalit kakšni ukrepi so bili sprejeti za reševanje malega gospodarstva in mikropodjetij in pa predvsem samozaposlenih tako kakor v kulturi. Ma kakšni so bili sprejeti – »nikakvi«, nič! Potrjeni razpisi od kulture od lanskega leta in so bili zamrznjeni. 30 % jim je bilo na razpolago in drugo bo, ne vemo kdaj bo sproščeno. Do rebalansa sem razumel, nekaj takega. Kaj je to zdaj. Na zadnjem odboru, ko smo bili tukaj, potrjeni oktobra meseca razpisi. Mislim, jaz dostikrat omenim ta ZUJF 2, pa dobesedno smo, dajmo ga imenovati na kakšen drug način. Pa to se gre zdaj. Govorili smo o 6 milijardah. Zdaj poslušajte dobro, 6 milijard smo govorili, da se bo zakreditirala država, da bomo prišli na 37 milijard dolga, da vsak ima nahrbtnik, veste točno koliko 19 tisoč evrov, to je dejansko kar je. Kam je šel ta denar? Čakamo, smo rekli, da čakamo 31. 5., da bomo dobili podatke. Veste zakaj ni podatkov? Ker noben ne razume, da na tak način vodenja izhodkov iz proračunskih sredstev, se ne da vodit tako. Kolikokrat smo rekli mi, da je treba napravit proračunski sklad, iz ene postavke vse ven. En gumb bi stisnil in vidiš točno kam je šel ta denar. Nimamo podatkov, niti jih ne bomo imeli, ker to po mojem je nalašč kar dela zdaj Vlada, da nobeden ne bo mogel prekontrolirat skoraj štiri postavke kam je šlo, pa da ne govorim o prerazporeditvah. Danes sem imel pri meni gospodarstvenika iz Gorice, ker veste sami, da v petek je velika seja tega. Bo seja noter glede ukrepov, ki niso učinkoviti, predvsem na obmejnih krajih, ker so zelo odvisni od onstran meje od zamejcev. V našem primeru od Italije – Kras in Goriška, pa tudi koprski del. Ma to spada vse v to debato, ki smo tukaj, a veste. Spada vse komplet v kulturno zadevo. Ker so samozaposleni tisti, ki so nastradali največ. Ma, bomo kaj naredili za te ljudi ali ne. Pa kako bodo preživeli. Tisoče in tisoče delovnih mest, ne bodo preživeli. Mislim, dajte enkrat razumet zakaj se gre. Jaz zdaj ne bom navajal, vsi tisti, ki so utrpeli tu škodo in da bi jim morali pomagat. Jaz vem, da koncertne dejavnosti in vse te reči, ki so zelo pomembne, vem tudi da je kritična zadeva. Dajmo se razumeti v tem trenutku, bodimo tudi jasni, da mi virusa nismo iztrebili. Virusa nismo uničili. Ga ni, ni, je še vedno prisoten. Če ste slišali danes v eni šoli spet štirje, ne vem kaj je bilo nekaj. Sem slučajno povzel informacijo. Ampak tem ljudem, ki delajo tako kot so omenili prej noter razni strokovnjaki,         ne vem, vsi ti ljudje, ki delajo v raznih, v raznih teh panogah, pri teh koncertih, to jim je treba pomagati. Od koga bodo živeli ti ljudje? Zdaj 31. če sem dobro razumel, tudi ni več davkov, mislim teh prispevkov, pa niti nič več, no. Pa na kakšen način bodo ti ljudje preživeli, saj to ne moremo, pa mislim, glejte, to je bilo umetno ustavljeno, umetno. Moramo jim dati možnost, ne zaslužka, da živijo, da preživijo. Pa kolikokrat smo že to omenili? Pa jaz, pazite, ne govorim samo za kulturo, govorim na splošno o vsem. Pa predvsem danes, ko smo tukaj za kulturo. Dajte enkrat na vladi poslušat deležnike, v vseh panogah, kultura, gospodarstvo. Mislim, če smo bili zmožni kupiti 400 tisoč očal, ne, ki še danes ne vem, kam so šla, ko sem vprašal stokrat na ministrstvu, nisem dobil odgovora, 400 tisoč očal. To niso maske, ki se vržejo proč, očala enkrat, ko jih imaš na sebi, ostanejo, se jih umije, se jih dezinficira. Nismo zmožni pomagati tukaj danes, ko se govori tukaj o, ne vem, par tisoč ljudeh. Pa kaj smo mi? Kaj smo mi za eni ljudje tukaj? In potem na drugi strani slišiš koalicijo, kako se hvali koliko ukrepov je bilo vseh sprejetih. Pa saj verjamem, da so se trudili strokovnjaki, ne, na papirju strokovnjaki, akademiki, ne tisti, ki delajo realno, v realnem sektorju, ki živijo z realnim sektorjem. Te bomo videli v petek tukaj, veste, tukaj, tukaj notri, mislim, ne vem, ali pa na vrhu. Njih bo treba poslušati, kakšne so rešitve. Dajmo enkrat nehati s teorijo, gremo na prakso, ljudje ki delajo, oni znajo povedati za kaj se gre. Davke in prispevke, še vedno je treba plačevati, pa ni prihodkov. A me poslušate, državni sekretarji, me poslušate, ali ne? Jaz govorim realne zadeve, veste, probleme. Ne vem, no, mislim. Vsaj odvest DDV, če ne drugega, da vsaj odvest DDV po plačani realizaciji, a razumete kaj govorim? Še danes je treba za fakturo, ki jo izstaviš, konec meseca moraš izplačati ven DDV, v tej krizni fazi, pa bi lahko čakali, da bi bila plačana realizacija, pa bi odvedli DDV. Dam primer, pa to velja za isto, za koncertne dejavnosti, za vse reči, za vse deležnike v tem, v tej organizaciji. Mi gre prav na živce, ko poslušam teh, multiplikator in teorijo okoli teh multiplikatorjev, pa kakšni multiplikatorji in te reči. Preživetje, ljudje morajo preživeti. So se začeli problemi, psihični problemi z ljudmi, a se, a razumemo mi to? In to se ne sme zgoditi. Tukaj je naša naloga, države, predvsem našega Državnega zbora, da tukaj resnično sprejmemo nekaj konkretnega. Nekaj, kar bo dobro za nas in za jutri. In za božjo voljo, dajte pogledati malo, res te, te sklepe, saj niso obvezujoči, tako kot je kolegica povedala tukaj. Samo priporočamo vladi, naj začne razmišljati z glavo pravo. Ne s teorijo in ne samo na papirju. In tisto, kar sem govoril prej o pomoči obrtnikom in vse reči, je resnično. Nobena banka ni pomagala, vsi se zdaj umikajo, če nimaš garancij, ne dobiš nič. Kakšne garancije pa imaš, če nimaš posla že 6 mesecev? Dajte razumeti enkrat te zadeve, ki jih hočemo mi kakšenkrat povedati. Hvala bogu smo v stranki SAB podjetniki, ki vemo, za kaj govorimo in za kaj smo tukaj. Hvala predsedniki.    PREDSEDNIK MAG. BRANISLAV RAJIĆ: Hvala lepa, kolega Marko Bandelli.  Repliko je želela kolegica Mojca Škrinjar, izvolite.    MOJCA ŠKRINJAR (PS SDS): Hvala.  Ker sem jaz pohvalila vlado, vsi ste jo pa kritizirali, računam, da pač lahko dam repliko na vaše mnenje, spoštovani gospod Bandelli. Pravite, da so bili ukrepi nični, neučinkoviti, kam je šel denar. No, pomoč je bila dana, pravite, ni bila učinkovita, torej turistični boni niso učinkoviti. Zdaj vi predlagate pomoč, kulturni boni pa bodo učinkoviti, najbrž zato, ker jih predlagate vi. Mene zanima, če je to res tako neučinkovito, kdo se je potem odrekel temeljnemu dodatku, potem mora ta denar priti nazaj v državno blagajno. Ampak, kot jaz vem, je bil univerzalni temeljni dodatek vendarle še kako potreben tistim, ki jim je popolnoma izpadel dohodek.  Jaz mislim, da tule so sklepi,         ki so bili predlagani, ki jih je predlagal kolega, dva sklepa, da sta nekako povzela vse vaše sklepe. Nehajte se razburjat in sprejmimo te sklepe in mislim, da bomo naredili že s tema dvema sklepoma dober kompromis.  Hvala    PREDSEDNIK MAG. BRANISLAV RAJIĆ: Hvala lepa.  Naslednji prijavljen je kolega Soniboj. Aja, prvo replika Andrej Černigoj, nato Soniboj Knežak razprava.  Izvolite.    ANDREJ ČERNIGOJ (PS NSi): Hvala predsedujoči za besedo.   Jaz bom tako začel repliko. Justitia omnibus – po latinsko, po slovensko pravica za vse. Jaz bi rad samo gospoda Bandellija opomnil, ker še ni bil na začetku seje, da so se prav zainteresirani javno tukaj na današnji seji na začetku so se zahvalili in pozdravili vse ukrepe, ki so bili sprejeti v prvem, drugem in tretjem korona paketu, tako da bi ga res rad opomnil, da če se je zainteresirana javnost zahvalila nam, potem so ti ukrepi dosegli svoj namen. Naj opozorim še enkrat in citiram ministra za delo, družino gospoda Ciglerja Janeza Kralja, da so vsi ti ukrepi v teh treh paketih dosegli milijon 200 tisoč prebivalcev, tako da ti ukrepi imajo, so dosegli državljane in državljanke v vseh sektorjih. Se pa zavedam, da smo tukaj danes na specifičen sektor, ki moram povedati, da smo spoštljivo prisluhnili vsem razpravam, da spoštljivo razpravljamo o tem. Tukaj bi rad pohvalil tudi kolegico Violeto, ker moram prav priznati, da vas na takih, bom rekel v tako spoštljivem tonu ne poznam, ampak gospod Bandelli še enkrat vas bom opozoril. Na začetku seje je bilo sporočeno za zainteresirane javnosti, da so pozdravili ukrepe v prvem, drugem in tretjem korona paketu.  Hvala.    PREDSEDNIK MAG. BRANISLAV RAJIĆ: Hvala kolega Černigoj.  Besedo ima kolega Soniboj Knežak. Izvoli.    SONIBOJ KNEŽAK (PS SD): Hvala predsednik.  Moram reči, da se nisem mislil danes kaj pametovat na to temo, ker pač sam sem skoraj 37 let delal v gospodarstvu pa da ne bom rekel, da nisem glih nek ekspert za področje kulture. Pa vendar tisto, kar sem jaz danes skozi vso to sejo zaznal, je bilo tisto, se bom ponovil s predhodnikom, en kulturni dialog predstavnikov ene veje industrije, po novem industrije, ki ima velike težave in ki so bili danes več kot hvaležni, da so imeli čas in priliko, da so v tem Državnem zboru, ko ni naš, je od vseh državljank in državljanov, povedali kaj jih teži, kakšne težave imajo. Na žalost zdajle poslušam po štirih urah razprave, nam je začela koalicija solit pamet. Poslušam gospe iz SDS-a, ne vem kaj ste prišli predstavniki zaposlenih teh v kreativno kulturnem sektorju in pa industriji srečanj danes /nerazumljivo/. Saj je bilo vse urejeno. Milijon 300 tisoč državljank in državljanov je bilo zajetih v ta ukrep. To vam je danes povedala kolegica iz SDS-a, pa tudi med drugim smo slišali, da je problem. Saj bi tudi prisluhnili kakšnim predlogom, ampak problem so IT podatki. Kako bodo povezali, pa take nebuloze poslušamo zdajle zadnjo uro, da že ne vem kam bi dal tole vse skupaj. Kot en odgovor, en apel ene velike skupine ljudi, ki jim je država prepovedala gospodarsko delovanje. In ko so danes opozorile, da imajo velike težave. Gospe tudi pravijo iz SDS-a, da ni podatkov. Jaz jim predlagam, da si preberete, ker ste dobile materiale. Tule vam pišejo konkretno ovrednoteno o posameznih panogah. Kolega Rajić pravi saj bi vam tudi prisluhnili, ampak imamo problem, ker ne vemo, to je več zakonov treba spremeniti. Za dohodnino, pa za ne vem kaj je omenjal. Milijon problemov. Bodite veseli, da – jaz imam občutek, da imate vi še najmanj problemov, ko ste danes prišli to državo prositi, da vam pomaga, kar poslušam od vladajoče te koalicije danes. Jaz predlagam, da razmislimo potem, jaz nisem tak optimist kakor je kolega Nemec. Po dveh letih zdajle skoraj dela v tem Državnem zboru sem trdno prepričan, da boste gladko izglasovali tisto, kar vam je bilo naročeno, ne kar ste s svojo glavo razmišljali, ker vam je bilo naročeno, ampak predlagam, da to malo skrajšamo. Tale dva sklepa, ki so jih dali SDS, SMC,         Nova Slovenija pa DeSUS, da jih skrajšamo, pa če hočemo biti korektni pa pošteni do javnosti, ki se jo to tiče, da jih nekako preoblikujemo v en odstavek, ki bi se glasil takole, ki bo pa iskren in če želimo jim iskreno povedati, jim povejmo v obraz. In sicer predlagam da namesto teh dveh zapišete »Odbor za gospodarstvo in Odbor za kulturo predlagata Vladi Republike Slovenije, da vas žal spoštovane kolegice in kolegi ni 300 tisoč kot ene izmed skupin v tej državi, ki je dobila finančno pomoč, brez da bi bili kakorkoli prikrajšani za kakršnekoli prihodke v tej državi in da vam iskreno pove, da se iz vas norčuje.« Danes sem poslušal zgražanje tudi ne vem, iz strani SDS-a, kakšna kultura je pa to, da se slačijo pred Ministrstvom za kulturo. Kolegice in kolegi, ti ljudje iz te industrije bodo v naslednjih mesecih goli in bosi, se jim ne bo treba slačit.   Hvala lepa.    PREDSEDNIK MAG. BRANISLAV RAJIĆ: Hvala kolega Knežak.  Replika. Gospa Mojca Škrinjar bo imela repliko, ampak jaz sem začel že nekaj, samo da to dokončam.  Kolega Knežak, imate prav v eni reči. Tehnika mi je omogočila, da se posvetujem s kolegi o možnosti dogovora in prekinitve seje, ampak kot kaže ne bi rodilo sadove, tako da bom prihranil ta čas in bomo kolikor vem, šlo bo za potrditev vašega drugega sklepa, ostalo pa tako kot je kolega Černigoj napovedal.   Zdaj pa replika. Odpoveduje se kolegica Škrinjar.  Zdaj pa mag. Dejan Kaloh. Izvolite.    MAG. DEJAN KALOH (PS SDS): Predsednik hvala.  Bom kratek, jedrnat in izključno pozitiven. Ker so prevevale ta prostor črnoglede misli, predvsem iz strani opozicije. Glejte, prej je en kolega rekel – nihče, oziroma, da je ta Vlada komu prepovedovala kaj. Nihče nobenemu nič prepoveduje. Zdaj do 31. maja je bil konec, šele uraden konec epidemije. Glejte, jaz sem malo sem imel čas malo pogledati, tam sedi tudi spoštovani bivši direktor filharmonije, gospod Damjanovič. Glejte, ravno danes. Kaj smo danes zamudili, ko smo tu sicer debatirali. 2. junija ob pol osmih zvečer je bila že Serenada za godala, od Dvořaka. Se pravi umetnostne ustanove že delujejo. Jutri, 3. junija Slovenska filharmonija nadaljuje. Kar se tiče mojega domicilnega mesta Maribora, tudi SNG Maribor začenja seveda postopoma. Pa vam kar povem, da boste videli kaj to pomeni v kontekstu prvega predloga sklepa, neka postopnost v kontekstu aktualne epidemiološke slike. Se pravi 9. junija bo že ta naš mariborski avtor Rok Vilčnik na malem odru s svojo predstavo. 18. junija se že selimo v staro dvorano, kjer bo Moličre, od Moličra komedija Šola za žene. In 19. in 20. junija smo že na veliki dvorani, smo že v veliki dvorani in gledamo Edwarda Cluga, predstavo oziroma opero Radio in Juliet. Se pravi trditve, da nekdo nekaj prepoveduje seveda ne držijo, že samo s tem kar sem vam zdaj naštel. Zdaj jaz sam sem v življenju bil na desetine open air koncertih, stadionskih dogodkih in točno vem kaj pomeni ta masovnost. Zdaj, ampak kako to v tujini – v tujini to strašno problematizirajo ali ne. Glejte, kdo je bil v Bregenzu na Bodenseeju, mislim, da je bil moj kolega Breznik pa mogoče ne vem, gospod Damjanovič, se pravi ena tistih znamenitih Festspiele v Bregenzu pride na oder, verjeli ali ne, oziroma na tribuno 7 tisoč gledalcev. 7 tisoč gledalcev. Oni so seveda letos med 22. julijem in 23. avgustom to gladko odpovedali. Jasno, ne glede na to, da imajo dobro epidemiološko sliko pa ne bodo »reskirali«, pa verjemite mi, da tam so »incomingi«, gredo v milijone in seveda bo avstrijska Vlada tem vsem pomagala, tako kot slovenska Vlada pomaga v tej krizi, ampak tam noben ne razmišlja, da bi imel neke masovne dogodke že zdaj poleti. Enostavno ne gre. Tudi, ko je prej predsednik govoril o Bocelliju, tudi jaz sem karto kupil za tiste Stožice, sem želel it poslušat, ampak novembra ne bo. Niti novembra ne bo, kar je jasno. Kdo bo pa »reskiral«, da bo 10 tisoč ljudi prišlo spet nagnetene v dvorano Stožice. Glejte, meni je zelo žal, ker zelo spoštujem vse deležnike, ki sodelujejo, pa naj gre za lučkarja, za ozvočevalca, ne vem koga, ampak žal v tem kratkem času zdaj neki masovni dogodki žal ne bodo mogoči. In zdaj, če se vrnem k tema dvema sklepoma koalicije, jaz mislim, da zelo dobro naslavljata aktualno situacijo, se pravi, da v skladu z aktualno epidemiološko sliko, se bodo še bolj sproščali ukrepi. Glejte,        v Mariboru že Tadej Toš ima predstave pred petdesetimi ljudmi, se že dogaja kultura. Tudi jaz sem jo zelo pogrešal kot ljubitelj kulture, ampak ne gre pa čez noč, da bomo zdaj kar že v Stožicah imeli take masovne koncerte. In seveda drugi sklep je tudi zelo, zelo na mestu, da se seveda še pol izdatno spremlja stanje v panogah, ki je epidemija najbolj prizadela, tako da jaz mislim, spoštovani opozicijski kolegi, da ta dva sklepa sta za naslovitev tega problema v kontekstu, da so bile javne prireditve res zelo prizadete, ker enostavno je zastala zadeva, ampak zadeve se sproščajo, se dogajajo. Zdaj kar se pa tiče predlogov sklepa opozicije, pa jaz mislim, da tukaj podpiram kolegico Ušajevo, ki je v zelo slikoviti prispodobi rekla, da gre res za neki seznam želja, ki pa ne more biti v taki formi. Zdaj kolega Nemec je govoril strašno dobro formulira, ne vem kaj, saj mi zdaj lahko tu ne vem kaj jih opisujemo v superlativih, ampak glejte, točka 2. se nam zdi res korektna iz vaše strani, se pravi, da se vzpostavi dialog z vsemi deležniki iz panog, ga bomo tudi podprli. Vse drugo pa glejte, bomo dali na glasovanje, pa bomo videli koliko ste s temi vašimi predlogi in z vašo argumentacijo prepričali naše koalicijske člane. Tako da seveda bom kot član Odbora za kulturo podprl dva sklepa koalicije in tega drugega s strani opozicije.   Hvala.
V izogib ljubiteljem opere, Romeo in Juliet je plesna predstava, samo da ne bi trume opernih ljubiteljev prišle na predstavo, ki je plesna.Naslednji je prosil za besedo državni sekretar, ki nas mora zapustit, gospod Simon Zajc, izvolite.
Simon Zajc
Hvala gospod predsednik.  Saj bo potem, ko odidem, bo še vseeno predstavnica Vlade ostala z vami. Jaz sem računal, da bomo to zdaj že približno končali, sem potrdil neko udeležbo naprej, ampak nekaj odgovorov pa nekaj komentarjev vseeno na razpravo bi podal preden grem. Zdaj nekaj je bilo kar nekaj kritik glede na vse tri pakete, ki jih je Vlada sprejela, češ, da niso dovolj dobri, da niso dovolj ljudi pokrili, da so bili prepočasni in ne vem kaj še vse. Seveda vsak od teh paketov bi lahko bil tudi boljši kot vsaka stvar, ampak po mojem mnenju smo kot Vlada odreagirali zelo hitro, dovolj učinkovito, ni pa delo končano. Odzivanje na krizo, ki prihaja, ki se nam je zgodila in posledice, ki nas bodo še zadele, to odzivanje je seveda živa stvar. Vlada ne bo mirovala in spala, ampak redno spremljamo situacijo. Na našem ministrstvu kot sem že v uvodu povedal, smo ustanovili Svet za turizem, kjer imamo tudi predstavnike industrije srečanj in ta svet ni bil ustanovljen samo za to formo, ampak je bil ustanovljen med drugim tudi za to, da imajo predstavniki turizma in gostinstva neposreden stik z vrhom ministrstva in da na ta način tudi mi in minister osebno dobi potem predloge, ki jih na Vladi predlaga in številne od predlogov, ki so bili posredovani na tem svetu, smo jih v vsaj enega od teh treh paketov tudi vnesli. Je pa treba priznat, da številnih pa nismo, ker vedno je predlogov in idej in želja veliko, vseh se takoj ne da upoštevat. Tiste, ki smo jih lahko, smo jih, nekatere pa verjamem, da še bomo in tudi v naprej svet ne bo nehal z delovanjem, ampak ga bomo še ponovno sklicali, ravno zaradi tega, da vidimo kako so ti ukrepi, ki so bili sprejeti, ki se izvajajo uspešni, kateri so tisti, ki niso uspešni, pa da ugotovimo zakaj niso uspešni in da jih seveda popravimo v prihodnosti. Mi si pač želimo, da to kar počnemo, da ima čim boljši učinek in zato tudi težko sprejmem kritiko, da nismo naredili nič za s.p-je, za mala in srednja podjetja, enostavno ne drži. Saj smo na začetku tudi slišali, da ukrepi, ki so bili sprejeti, so bili dobri. Zdaj pa a smo pravilne podaljšali pa za dovolj časa, to je drugo vprašanje, ampak kritika, da pa nismo storili nič, pa mislim, da ne vzdrži. Če ne drugega, je država pokrila tako prispevke, kot to, da smo pomagali samozaposlenim tudi z mesečnim temeljnim dohodkom do ukrepov na čakanje na delo, do zdaj v tretjem paketu, kjer imamo skrajšan delovni čas in seveda ti ukrepi bodo še sledili, to je živa stvar. Zdaj, a bo to prav paketno ali ne, v tem trenutku težko rečem, ali bo to mogoče posamezni zakon, odvisno od tega kaj je v tisti, kaj bo potrebno še sprejeti in pa spremeniti – a bo to več zakonov paket, posamezen zakon, ampak Vlada ne bo mirovala. To vam lahko zagarantiram. Glede samih bonov je bilo veliko besed.         Boni imajo že od vsega začetka tako pozitivno konotacijo kot v določenem delu tudi negativno, češ, da niso dovolj široko zastavljeni, da niso, da znesek ni dovolj visok, da širina, ki jih pokriva ni dovolj široka, ampak še enkrat tako kot sem že povedal tudi zadnjič na seji – na način na kakršnega smo zdaj zastavili bone je v tem trenutku najbolj optimalen. Namreč mi si želimo, da boni zaživijo do poletnih počitnic, torej do 20. junija in če želimo, da nam boni zaživijo, morajo biti karseda robustni, torej ne morejo imeti preveč izjem, ne moremo pokrivati prevelikega spektra dejavnosti. To je zdaj prvič, da se je Slovenija odločila za tak ukrep. Pokrivamo vse prebivalce in pokrivamo na stotine pravnih oseb. To nam bo dalo tudi izkušnjo za naprej, tako da v tem trenutku reči, da se bomo na tej stopnji ustavili, ali pa da bomo še razširili, ne moremo, ampak bo pa to sigurno dobra popotnica za to, da vidimo kje bodo morebitne težave se pokazale in kako jih odpravimo in pa kje je še možnost, da to potem širimo. Ampak v tem trenutku je pa najbolj pomembno to, da te bone spravimo v življenje, da ljudi navdušimo za to, da večji del dopusta preživijo v Sloveniji in Slovenijo spoznajo in da ko pridejo na račun tega bona v en kraj, da tam seveda ta kraj potem tudi spoznajo. Pa lahko govorimo v tem primeru, da bodo šli na jahanje, da bodo šli kakšno naravno znamenitost si pogledat, da bodo šli kakšno kulturno predstavo si pogledat. V Mariboru so jih že začeli. Torej, če si predstavljamo, da kulturne prireditve, ki so že napovedane, se dogajajo v krajih, kjer bodo koriščeni boni, bodo seveda tisti gostje tudi prišli to pogledat. Seveda želja je vedno še več, ampak še enkrat poudarjam, zdajle je najbolj pomembno to, da te bone spravimo v življenje, kako jih bomo potem, če jih bomo na podlagi izkušnje s temi turističnimi boni, če bomo to razširili, bomo videli, ampak Vlada ne bo mirovala, mi se seveda zavedamo, da situacija, ki nas čaka zaradi korone, zaradi tega, ker smo mogli ustavit. Bilo je že večkrat rečeno tudi in je zvenelo tako, da si je Vlada to zaželela in si izmislila, da bomo gospodarstvo ustavili, kot da je bila to naša želja. To je bilo pač potrebno narediti zaradi varovanja splošnega javnega zdravja. Mi tega seveda ne bi storili, če ne bi bili primorani v to. Zdaj pa posledice seveda pa skušamo skupaj z vsemi rešiti. Mi na Ministrstvu za gospodarstvo seveda brez tega, da imamo konstanten dialog, si niti ne znamo predstavljati delovanja, tako da tudi kar se tiče izvajalcev koncertov, jih bomo vključili v ta svet, tako kot je bilo že od začetka rečeno glede na tematiko, ki se bo pojavila kot najbolj problematična, bomo ta ministrov svet širili in vabili pač različne predstavnike, ravno z namenom, da ukrepi, ki jih bomo še predlagali in sprejemali, da bodo zadeli bistvo in da bodo pomagali pač tisti branži in tistim zaposlenim, ki bodo v tistem trenutku najbolj prizadeti. Glede industrije srečanj, mi smo se takoj začeli že odzivati na našem ministrstvu in tudi skozi STO, se pravi Slovensko turistično organizacijo in smo dodali, STO je dodatno namenila ravno za promocijo in razvoj aktivnost v podporo Slovenski industriji srečanj dodatno 407 tisoč evrov, poleg 220, ki jih že zdaj dajemo, tako da delamo tudi na to, da pripeljemo stranke k temu delu turizma. Seveda, največ težav bomo pa rešili, ko se meje dokončno odprejo, ko nam uspe zajeziti oziroma preprečiti kakšen nadalje nov val okužb in ko bo letalski promet stekel, se pravi, ko pridemo nazaj v te normalne tirnice. In kot kaže, nam gre zdaj zaenkrat zelo dobro. Tudi napoved odpiranja mej je optimistična, ne samo s Hrvaško in Madžarsko, tako da konec junija upam, da se nam ne zgodi kakšen porast okužb in da bomo lahko konec junija zelo pozitivno že razpravljali o ukrepih, tudi na podlagi tega, da kakšnega ne bomo več potrebovali, ravno zaradi tega, ker si bo sektor ali pa sektorji, tako kot kultura sami lahko opomogli. Toliko zaenkrat. Jaz se opravičujem, ampak se bo državna sekretarka na kulturi še naprej potem pokrivala stališča Vlade.  Hvala.    PREDSEDNIK MAG. BRANISLAV RAJIĆ: Hvala gospod državni sekretar.  Počasi se nam tudi duplirajo prijavljeni oziroma tisti, ki so že razpravljali. Besedo bo najprej dobila seveda, ker to ima pravico predlagateljica.         Trije od petih vabljenih so nas že zapustili, tako da to bi tudi bil znak nekoliko uplahnjenega interesa in predloga, da mogoče počasi sklenemo, tako da vsi tisti, ki se spravljate k razpravi, prosim, da jo res strnite, da ostane še nekaj od tega večera vsem ostalim.   Zdaj pa predlagateljica, izvolite.
Hvala lepa predsedujoči, bom poskušala zelo na kratko strniti. En kratek odziv vseeno moram na razpravo državnega sekretarja. Dejstvo je, vsaj jaz danes nisem slišala nikogar, ki bi rekel, da nič ni bilo storjeno za samozaposlene, smo pa vsi po vrsti poudarjali, da so bili ti ukrepi prekratkega roka trajanja, da enostavno z 31. majem so prenehali veljati in da sedaj te iste osebe, ki jim je bilo na nek način poskušano pomagati, ne vedo kako bodo preživeli, ker za njih pa omejitveni ukrepi še veljajo in mi ves čas poudarjamo, da je bistvo to, da je določen segment, ki še vedno ne more poslovati, ki ko bo začel, bo rabil kar nekaj časa preden bo lahko sploh začel pridobivati prihodke, da bo lahko preživel. In govorimo o tem, da je določen segment ljudi, čigar eksistenca je ogrožena in da bi bilo potrebno za te segmente enostavno podaljšati veljavnost ukrepov. Prav nihče pa ni rekel, da za samozaposlene nič ni bilo storjeno. Tega nismo danes izvajali in je prav, da smo korektni da to povemo. Kot drugo me veseli, da bo vseeno morda tudi kot rezultat današnjega odbora povabil v svet tudi deležnike, ki so vabljeni in s katerimi je nujno potrebno voditi dialog in ki nas opozarjajo na to, da je potrebno sprejeti določene ukrepe. Kot tretje bi povedala, da so ti boni po mojem osebnem mnenju nesrečno poimenovani turistični, ker niso turistični, ampak so hotelski. Gre za bone za namestitev, za nočitev z zajtrkom, torej turizem seveda ni zgolj nočitev, je zelo, zelo širok spekter in še vedno mislim, da je legitimna pobuda, da se ta vavčer seveda nameni tudi za druge dejavnosti, ki tvorijo turizem. Zakaj, zaradi tega, ker morda nekdo ne bo uporabil hotelske namestitve, bi si pa želel vavčer, ki je vreden 200 evrov razdeliti, kakor je bil tudi predlog na manjša /nerazumljivo/ torej na reciva 50 evrov, pa porabiti za eno znamenitost in si ogledati Postojnsko jamo, ker verjeli ali ne, še danes je veliko državljank in državljanov, ki morda zaradi previsoke cene nikoli niso mogli vstopiti v to našo naravno znamenitost svetovnega pomena, oziroma, ki bi si želeli po Sloveniji raznoliko porabiti čas in bone in bi bilo veliko bolj učinkovito in kvalitetno v kolikor bi to dopustili. Zato menimo, da je legitimno. Kot drugo ugotavljamo, žal, vsaj tako so bili raznorazni pozivi, da je veliko nejasnosti bilo glede teh vavčerjev, tudi v smislu, da so bile rezervacije izvedene, na koncu so se pa soočali lastniki kapacitet z odpovedmi, ker se ni vedelo kdaj bo, kako bo, kakšen je postopek in tako dalje in še danes ta uredba ni sprejeta, časovnica ni znana in se bojim, da smo spet zbirokratizirali tam, kjer te birokratizacije ni bilo potrebne. Namestitev bi bilo potrebno že s 1. junijem reciva dopustiti, ker marsikdo je že sedaj izvajal rezervacije, da bi lahko odšel. Tako da ti boni imajo marsikateri manko in jih mi obžalujemo, ker naši predlogi so šli v smeri optimizacije tega in nekaj, kar prihaja z opozicije ni potrebno a priori zavrniti samo in zgolj zato, ker prihaja iz opozicije, ampak morda kakor je že predsedujoča danes povedala, nihče ne ve vse, skupaj pa vemo veliko več. Torej vsak ima svoje področje, ki ga pokriva, ki zna in vsak deležnik podaja predloge zaradi splošne optimizacije, ne zato, ker kdorkoli želi slabo komurkoli, ampak želimo si izboljšati stvari in tudi ta današnja seja je s tem namenom, zato tudi še enkrat apeliram, menim, da in vabim k podpori sklepov, ki govorijo o priporočilu Vladi kako izboljšati posamezne segmente, za katere absolutno ugotavljamo, da se jim ni izkazalo ne dovolj priložnosti, oziroma, da se jih ni podprlo v meri, kakršni bi se jih moralo podpreti. Toliko za sedaj.    PREDSEDNIK MAG. BRANISLAV RAJIĆ: Hvala lepa.  Besedo je želela državna sekretarka, dr. Ignacija Fridl Jarc. Izvolite.    DR. IGNACIJA FRIDL JARC: Predsedujoči hvala lepa za besedo.         Rada bi poudarila, da me je presenetilo stališče gospe poslanke Violete Tomić s kakšno težavo posluša in jezo posluša naša stališča. Tudi zato, ker tudi jaz sem slišala kar nekaj stališč pa vendarle jih nisem poslušala ne z jezo in ne s tem stališčem, da jih komaj poslušam, zato ker sem in ostajam človek dialoga. Absolutno so lahko pogledi in stališča taki. Lahko pa so pogledi in stališča tudi drugačni in če sem danes poslušala to razpravo na kakšen način, sem jo poslušala z veliko žalostjo, bom rekla. Zato, ker sem presenečena koliko neresnic, koliko manipulacij, koliko laži je bilo izrečenih o delu Ministrstva za kulturo. Ena takih je bila že narejena s tem, ko se reče, da državna sekretarka poziva k monodramam. Način kako je bilo vse iztrgano iz konteksta ene oddaje, kjer razpravljamo o tem kakšne so možnosti za realizacijo prireditev čim prej. In tam v stila »brainstorminga« govorimo o tem ali bo treba prilagajati gledališki sektor manjšim, bolj komornim zasedbam. Druga je bila ta, da naj bi gledali na kulturnike kot na zajedavce kulture, kot na lenuhe in podobno. Tega stališča Ministrstva za kultura ni nikoli nihče izrekel. Prav tako me je zelo presenetilo dejstvo, da govorite o tem kako Ministrstvo za kulturo ne komunicira. Problem komunikacije ni na strani Ministrstva za kulturo in to nekateri, ki tukaj sedite dobro veste. Ko Ministrstvo za kulturo reče, da je državna sekretarka napisala individualno samozaposlenim, ki so se obračali na njo petdeset, več kot petdeset dopisov, se javni mediji posmehujejo kakšna državna sekretarka je to, ki napiše samo petdeset dopisov v sedemdesetih dneh. Spoštovani tukaj, javno izjavljam, napišem jih petdeset, najmanj petdeset, pa več kot sto na dan. Petdeset je bilo samo odgovorov, ki so jih prejeli individualno samozaposleni z moje strani, kadar so se osebno obračali name in samo o sem sem govorila. Tako vidite se manipulira z informacijami in z delom Ministrstva za kulturo. In problem dialoga zato ni na strani Ministrstva za kulturo. Problem dialoga je na drugi strani. Sprašujete se zakaj se lepijo papirji in dopisi na šipe Ministrstva za kulturo. Nekateri, ki tukaj sedite, veliko bolje veste kateri veter piha, ko lepi te odgovore na naša stekla, ker na Ministrstvu za kulturo ne rabi pihati ne levi, ne desni veter. Ker smo tam ljudje, ki smo prav tako kot vi, ki ste tukaj se izražali, da delate na področju kulture, tudi tam smo ljudje, ki smo bolj ali manj vse svoje življenje delali v kulturi. In tako enako nekaj o njej vemo. Govorite o tem kako vi veste o tem kako bi morala slovenska kultura izgledati. Toda, če bi res vedeli in želeli govorit resnico, bi povedali, da je Ministrstvo za kulturo podalo oziroma oblikovalo svoj predlog amandmaja, da se vključi tudi         vrednotnice za kulturne prireditve, pa ni bil sprejet. Prav tako je v dvom v take vrednotnice postavila že Zakonodajna pravna služba in Zveza potrošnikov Slovenije je javno na RTV postavila dvom v tako zakonsko rešitev, češ, da v nasprotju z evropskim pravom. Glede bonov za kulturo smo slišali že precej. Naj zato samo s strani Ministrstva za kulturo opredelim strokoven vsebinski problem, kako pravzaprav vzpostaviti kriterije kaj in katere kulturne vsebine se naj s takimi boni plačujejo oziroma koristijo. Kaj je kulturna vsebina, ki spada pod bi rekli upravičenost za tovrstni bon in katera ni. Če bi res poznali kulturo, bi vedeli, da sistem štipendij na Ministrstvu za kulturo že obstaja in se intenzivno izvaja, tako preko knjižničnega nadomestila, kot preko kohezijskih sredstev, tudi za deficitarne poklice v kulturi in v tujini. Prav tako bi vedeli, da se, da obstaja in se tekoče izvaja tudi razpis za socialno podporo zaposlovanja težje zaposljivih v kulturnem sektorju. Če bi bolj poznali delo Ministrstva za kulturo in želeli govoriti tukaj resnico, bi povedali, da obstajajo kohezijska sredstva v višini skoraj 12 milijonov evrov za tako imenovano kreativno kulturno industrijo. Ta projekt že tri leta teče preko Centra za kreativne industrije pri Muzeju za arhitekturo. Če bi v resnici želeli povedati kako je z zaposlovanjem v kulturi v zadnjem obdobju, bi povedali tudi podatke, da je bilo v letu 2005 samozaposlenih s pravico do plačila prispevkov 1559. Leta 2019 pa že 2152 in danes že preko 2200. Torej se zaposlovanje samozaposlenih s pravico do plačila prispevkov viša. Če bi govorili o tem, da je v nevarnosti plačni sistem javnega sektorja, potem samo v tem primeru zamolčite podatek, da so se plače v enem samem javnem zavodu v petih letih med 2014 in 2019 dvignile za 600 tisoč evrov. In če bi hoteli govoriti resnico, bi povedali, da je nevladni sektor na področju kulture v letu 2004 prejel 8 milijonov 644 tisoč in nekaj več evrov, v letu 2019 pa 24 milijonov 620 tisoč evrov. Če bi v resnici poskušali interpretirati stališče Ministrstva za kulturo v zvezi s programom, ne drži, da smo rekli, da se program ne izvaja in ne prilagaja in da se bo prilagajal po sprejemu rebalansa. Kot smo lahko slišali nekatere poslance, program teče in dejansko se dejavnosti na področju kulture niso začele s 1. 6., ampak s 30. 4., ko se je odprl NUK. Od takrat dalje deluje kulturni sektor, tudi muzeji, galerije in drugi in se postopoma sprošča. Zato spoštovane in spoštovani, ne moremo kar po dolgem in počez za ves kulturni sektor sprejeti enake kriterije podpore.         Če so bila sredstva za kulturo predvidena v januarju za vas sprejemljiva, so zdaj ista sredstva nenadoma postala nesprejemljiva in premalo. Javni zavodi, še enkrat poudarjam, prejemajo programska sredstva in preko njih seveda se izvajajo tudi pogodbe s samozaposlenimi. Kako lahko potem te isti deležniki ali subjekti koristijo tudi še dodatne ukrepe, ki bi jih sprejeli v interventnem zakonu zanje. Ali naj gre v tem primeru za dvojno financiranje? Zato bi radi poudarili, da se je dejansko današnja debata o panogi, ki je kritična in ki sodi pod resor Ministrstva za gospodarstvo, kar smo jasno slišali, ker so jo tam tudi integrirali v svoje pogovore, spreobrnila v debato o tem kaj počne Ministrstvo za kulturo in kako ne skrbi za svoje kulturnike. Govorili ste o avtorskih pravicah, ki sodijo pod Ministrstvo za gospodarstvo, pod Urad za intelektualno lastnino, ampak vse se zvali kot krivda na nekako Ministrstvo za kulturo, ki bi moralo drugače reševati vse stvari. Zato vidite, ne verjamemo tako na osnovi teh podatkov kot na osnovi nekih drugih dejstev, da je ta debata resnično usmerjena v to, da se rešuje kulturni sektor. Kulturni sektor se tekoče financira tako kot pred pandemijo in če so bila sredstva takrat zanj ustrezna, so pravzaprav najbrž ustrezna enako tudi danes zanj. Strinjamo pa se, da je treba parcialno reševati določene panoge in večje prireditve, ki se v tem trenutku ne morejo realizirati. Veliko slišimo predvidevanj o tem kako bi se moralo kar v naprej rešiti določeno panogo oziroma določen del kulturnih dejavnosti. Ampak zakaj je Nemčija potem s 1. 6. začela izplačevati ali pa sprejemati sklade, ki bodo izplačevali pomoč, ker hočejo videti dejanske stroške izpada prihodkov v nekem določenem sektorju. In enak sistem, če hočeš delovati transparentno in kot dober gospodar, je potrebno tudi na področju kulture v Sloveniji. Govorili ste o tem, da se mora kultura povezati s turizmom in o tem, da je kultura ogrožena. Strinjamo se s tem, da so povezave z drugimi panogami zelo pomembne. Kot sem omenila, se z gospodarstvom že izvajajo v okviru Centra za kreativne industrije. Prav za prihodnjo kohezijsko perspektivo pa si mi intenzivno prizadevamo v pogajanjih, da bo vključena ravno, da bo vključen ravno dialog med kulturo in turizmom. Kar pa je presenetljivo in če v resnici pristajamo na dialog, potem apeliramo na tem mestu na Ministrstvo za kulturo tudi na dialog kulture z vsemi ostalimi sektorji, tudi z gospodarstvom in to na način, ki ne bo žaljiv, da je gospodarstvo zgolj to, da delavci prinašajo dobiček podjetnikom, kot smo danes tu lahko slišali.       da delavci prinašajo dobiček podjetnikom, kot smo danes tu lahko slišali. Samo če bomo vsi skupaj ustvarjali dialog z vsemi, ki prispevajo tako ali drugače s svojim delom v državni proračun, bo kultura imela nekaj od tega. In samo, če bo kultura sama kazala svoj kulturni obraz, kar najbrž slačenje pred Ministrstvom za kulture v širši slovenski javnosti ni, bo kultura imela čim širšo javno podporo.  Hvala lepa.    PREDSEDNIK MAG. BRANISLAV RAJIĆ: Hvala.  Repliko ima kolega Matjaž Nemec. Ne, on je pred tabo.
Hvala lepa.  Brez kulture slačenja, za kulturo dialoga seveda. Sem potreboval cirka 20 sekund in ne želim polemike, poudarjam in tudi brez pretirane drame, ampak če gospod Mitja Iršič ni zaposlen na Ministrstvu za kulturo, potem se opravičujem, ampak v intervjuju 21. februarja 2020, je gospod, ki je zaposlen kot piarovec, če se ne motim, me popravite, dejal sledeče: »po vsej verjetnosti pa marsikoga od podpisanih, ki so pripojeni na proračun skrbi, da bodo morali tudi dejansko začeti delati. To so pijavke in jaz razumem, da oni želijo, da se ohrani državno premoženje, zato ker imajo oni tudi kaj od tega« in nadaljuje naprej. Toliko o izrečenih besedah, o pijavkah, o kulturi.  Hvala lepa.    PREDSEDNIK MAG. BRANISLAV RAJIĆ: Repliko ima kolegica Violeta Tomić. Izvoli.    VIOLETA TOMIĆ (PS Levica): Jaz ne vem kaj je bilo to izjavljanja, zavajanja državne sekretarke, ko me je gledala in besedo za besedo govorila, da lažemo, da obsojamo. Mislim, da je to zelo nekorektno, gospa. Zdaj jaz ne vem, potvorili ste ali pa zelo slabo slišali ali pa izjemno slabo sploh razumeli kaj se je tukaj dogajalo v tej debati, kjer smo skušali rešiti koncertno industrijo. Mislim problem je, če so ljudje tako razboleni, da jih vsaka zdrava kritika spravi na blazno visoke obrate in potem s tresočim glasom pač napadajo nazaj. Z nobeno težavo in jezo nisem poslušala, ali ste vi poslušali moje stališče, jaz sem samo rekla, da sem žalostna, ker enostavno ne prenesete kritike. Govorim o kulturi dialoga in to, kar vi – tudi Ministrstvo za kulturo ni reklo, da je kulturniki, da so zajedavci, čeprav jih tako obravnavate, ampak pustimo stati, ampak to razni tviteraši, češ, »pejte« delat, zajedavci in celo prej omenjeni gospod Mitja Iršič, ki je zaposlen na Ministrstvu za kulturo, očitno je pač tak kader zdaj tam, ki ima do kulturnikov precej nenavaden odnos bom rekla, nenavaden, kajti simbolna gesta slačenja pred Ministrstvom za kulturo lahko nekomu pomeni marsikaj. Pomeni lahko bolečino, razgaljanje, nimam več kaj sleči, in veste, tudi kožo bi si slekli mnogi, ne samo obleko, ko se srečajo s takšnim odnosom do svojega dela. Zdaj to, kar ste govorili zdaj je milo rečeno grozno, nedopustno in nevredno te funkcije, lepo vas prosim, kajti to je mislim način užaljene princese, ki se ji ne sme prav nič reči. Gospa, vi ste zelo patetično govorili, če bi govorili resnico, če bi, ne vem kaj – ja, v redu, lahko v dramskem tekstu ali knjigi, vendar vas prosim, da spoštujete delo poslancev in poslank tega Državnega zbora, ki smo vsi izvoljeni na te funkcije, predstavljamo svoje volivce in res, ne nas nadirat kot majhne otroke. Ja, delež samozaposlenih v kulturi se veča, kar je zelo žalostna statistika in s tem se ne hvalite, kajti zaposlitev v javnih zavodih ni in samozaposleni so prisilni s.p.-ji, ki morajo skrbeti sami zase in za svoje družine in za delo, da ga lahko opravljajo. Tako da prosim vas, malo spoštovanja pri odgovorih, kajti tole kar sem zdaj slišala me je res prizadelo in še bolj zaskrbelo.  Hvala.    PREDSEDNIK MAG. BRANISLAV RAJIĆ: Besedo ima kolega Jožef Lenart.  Izvolite.     JOŽEF LENART (PS SDS): Hvala lepa za besedo.         Spoštovani predsedujoči, spoštovana predsednica Odbora za kulturo, vsi prisotni gostje z ministrstva!  Mislim, da vsi člani v Odboru za kulturo imamo radi kulturo in tudi cenimo kulturo. Vendar, z vsem spoštovanjem do vseh prisotnih gostov, ki ste danes prišli povedat svoje težave, moram reči, da pa imamo tudi nekaj danes razpravljajočih, ki pa so šli povsem mimo kulture. Kar pomeni, da Ministrstvo za kulturo nima nobenega posluha. Mislim, da imamo tu dva, ki imata dolgo kilometrino ravno iz tega ministrstva. Imam občutek, da dejansko se ministrstvo z nami vred zaveda, da so kulturniki in predvsem organizatorji prireditev, se pravi, industrije srečanj, teh koncertov, v težki situaciji. Ampak, lepo prosim, kdo pa danes po epidemiji ni v težki situaciji. Eni protestirajo, štrajkajo, drugi ne. Zakaj ne štrajkajo delavci, tudi ti so na nadomestilih, v industriji. Zakaj gradbinci, katerih predstavnik je bil včasih tudi moj kolega iz SAB, gospod Bandelli, zakaj gradbinci ne štrajkajo - malo so na nadomestilih, malo pa zaslužijo s svojimi rokami, zato ne štrajkajo in zato ne protestirajo, ker znajo v vsakem momentu, v vojni in v epidemiji, preživeti. In z vsem spoštovanjem do vseh, ki imate danes tukaj pravico, da poveste, verjamem, da bomo lahko pomagali in da smo tudi do zdaj z ukrepi naslovili velik delež prebivalstva. Moram reči, da ne vem, kaj bi lahko še naredili drugače, da ne bi bilo teh protestov. Na primer, včeraj je bilo tej koaliciji in tej Vladi očitano, zakaj ste preklicali epidemijo, ta Vlada nima pojma, zakaj je preklicala epidemijo. Prej se je šlo na proteste zato, ker se je omejevalo gibanje iz občine v občino, ali se bo sedaj šlo na proteste zato, ker se dovoli gibanje iz občine v občino; se pravi, kar naredi, nikoli ni prav. In enako je z Ministrstvom za kulturo, kar bo naredilo dobrega, bo narobe. In zdaj popolnoma dvolično in zavajajoče je pa navajanje neke Švedske in njihove situacije, in sicer, nekulturno in banalno, kajti petkrat večja Švedska po številu prebivalcev ima štiridesetkrat več umrlih kot Slovenija, le petkrat večja Švedska. Torej, po nekih normalnih izračunih čez palec bi morala imeti petkrat več umrlih, če bi imela tako učinkovite ukrepe. In včeraj, na 1. 6. 2020, ko so bili dejansko preklicani ali pa niso več veljali ti ukrepi, ima Slovenija šest aktivnih primerov covida-19. Računamo lahko, da se bomo dobro izvlekli, da se bomo prej in s tem se bo tudi kultura, delavci bodo imeli denar in bodo lahko zapravljali za kulturo. Gremo naprej, smrti na Švedskem, 4 tisoč 300 umrlih! Ta premier bi moral dejansko biti odstavljen isti moment, ne govorim o nobenih sredstvih, pri nas sto umrlih, pri njih 4 tisoč 300. Včeraj so imeli 28 tisoč okuženih. In banalno je, da kolega iz Levice upa delati primerjavo med nami in Švedsko. Se pravi, imamo kočljivo situacijo, v Švedski bo zdaj prišla še recesija, pa še kulturne težave, pa še, ne vem, ekonomska kriza, vse to pri njih še pride. In pri nas bi lahko ogromno več denarja porabili za zdravstvo, če ne bi tega dobro zajezili, in potem ne bi za kulturo in za druge stvari ostalo popolnoma nič. Na žalost je bilo to, kot sem povedal, dvolično, zavajajoče in nekulturno, kar se je danes tu dogajalo. Verjamem v ukrepe Vlade in seveda tudi v to, da se Ministrstvo za kulturo zaveda in bo pomagalo po svojih močeh.   Podprli bomo dva sklepa, ki so ju predlagale koalicijske poslanske skupine, in drugi sklep opozicije.   Hvala lepa.    PREDSEDNIK MAG. BRANISLAV RAJIĆ: Hvala lepa.   Izteka se peta ura seje in opažam, da nekateri replike uporabljajo zgolj za to, da pridejo prej na vrsto za razpravo. V tem primeru pa res prosim, da premislite, preden se prijavite za repliko, da hitreje dokončamo in damo priložnost vsem razpravljavcem.   Prijavljena k repliki je kolegica Lidija Divjak Mirnik.     LIDIJA DIVJAK MIRNIK (PS LMŠ): Hvala lepa. Bom kratka.        Jaz ne želim polemike s spoštovano gospo državno sekretarko, bi pa rada povedala, da sama nisem lagala, ker nikoli ne lažem. Govorila sem o tem, kar pričakujem od dveh ministrstev, to sta MGRT in MK, podala rešitve, ki bi po mojem mnenju pripomogle k temu, da se situacija čim prej reši.   Hvala lepa.    PREDSEDNIK MAG. BRANISLAV RAJIĆ: Hvala lepa.  Naslednji prijavljeni je Jurij Lep.     JURIJ LEP (PS DeSUS): Hvala lepa za besedo, gospod predsednik.  Spoštovana predsednica, državni sekretarji, kolegice in kolegi, lep pozdrav!   Bil sem zelo vztrajen in sem čakal, da pridem na vrsto. In se bom zdaj v tej svoji razpravi poskušal osredotočiti na temo, ki je pred nami. Kot veste, sem ves čas - tudi glede na to, da sem tak človek, ki zelo rad dela v kulturi - delal v kulturi, predvsem ljubiteljsko; toliko, da boste vedeli, zakaj govorim o tem. Pa tudi na lokalni ravni sem bil precej seznanjen in dejansko postavljen pred dejstva, kako naj kultura preživi, kako naj sploh preživi kultura na vasi, v mestu. Seveda je to veliko odvisno od ljudi, od moči posameznikov, recimo, lokalnih skupnosti, pa tudi od strategije, ki jo ima država na področju te dejavnosti. Osebno mislim, da se ne bom ponavljal, vsi govorite, vemo, brez kulture ni naroda, brez naroda, mislim, če nimamo jezika, ne bomo obstajali. Tako vsi govorimo o tem, da moramo skrbeti za kulturo, za našo razsvetlitev. In če gledamo v zgodovino nazaj, so se vsi naši predhodniki borili, da so imeli neke pravice v kulturnem življenju, od Primoža Trubarja naprej, pa potem vsi naši umetniki, pesniki, pisatelji so govorili, da če je pesnik, bomo lažje kulturo… skratka, da ne pride do teh sredstev, ki bi si jih zaslužil, do teh sredstev, ki bi jih posameznik ali pa neka dejavnost zaslužila, ker skrbi za obstoj naroda tudi naprej.   Naj se vrnem na to konkretno stvar, ker ste vsi govorili malo okoli, pa sem tudi jaz šel malo naokoli. Danes smo predvsem zato tu, da bi pomagali ljudem, posameznikom, firmam, ki se ukvarjajo z organizacijo prireditev. Vemo, to so veliki problemi, to so velika sredstva, veliko lastnega denarja, ki ga morajo vložiti, in tega zdaj ni. Vsekakor je država, koalicija in Vlada, skratka, vsi poslanci smo pač naredili v tem momentu zakon ena, dva in tri, ki naslavlja posameznike, društva, celotno državo, neko skupino, zagotovo pa ne vseh. In če smo odkriti, opozicija ste ves čas vlagali take zakone, take predloge, ko se je potem koalicija in tudi Vlada iz tega kaj naučila in je v naslednjih zakonodajnih postopkih tudi marsikaj upoštevala. Vedeti pa morate tudi to, da – jaz sem bil tudi v prejšnji koaliciji – ni tako enostavno zdaj razpravljati v zvezi s prejšnjo pa zdajšnjo koalicijo, ampak nobena koalicija ni sprejela skoraj nobenega predloga opozicije - tako bodimo iskreni in si nalijmo čistega vina - in tudi v tej zgodbi je tako. Posamezniki v tej koaliciji se zdaj borimo in se trudimo, da že pred tem sklepi, ki pridejo na mizo, da so neki sklepi, ki so že vsaj malo usklajeni. In to pač mi uspemo narediti v tej fazi, kolikor nas pač je, tako morate jemati to stvar, in ni tako enostavno. Ampak dejstvo je, da so sklepi usklajeni. In ta dva sklepa, ki sta pred nami, sta usklajena s koalicijskimi partnerji, se pravi, z vsemi štirimi strankami v koaliciji. Jaz vem, da tako, kot je bilo pred epidemijo, ne bo nikoli več. Vemo pa – to pa pričakujem -, da se bodo zdaj ti ukrepi, ko se sproščajo, tako kot so se prej zategovali pasovi, se zdaj sproščajo, in jaz sem prepričan, da bo konec leta ali pa v začetku leta 2021 skoraj normalno. Jaz sem vedno optimist in bom ostal optimist, tudi če bo ta virus prišel. Zakaj bi ga klicali, pustimo ga na miru, kot da ga ni, delajmo naprej, se obnašajmo tako, kot smo se do zdaj obnašali. Zmeraj se obnašamo z nekimi… Ko se pogovarjamo, smo že avtomatsko bolj narazen, tako da nas nekaj je naučila ta zgodba. In sem prepričan, da bomo tudi v prihodnosti dali manj možnosti tej naši koroni, da bo zopet vdrla med nas. In vemo, zdaj se bom ponovil, ampak dejansko brez kulture nas ne bo, nas ni. Mi smo na lokalni ravni se trudili, ker tudi živimo ob meji, da smo ohranili te aktivnosti. Večinoma je občina skrbela za te javne prireditve, pa tudi za kulturnike, ki so samozaposleni. Skratka, to mora biti obojestranska naveza, da če je kakšna predstava, se pač omogoči, in da lokalna skupnost ali pa država to financira. Vemo, zdaj se veliko ljudi rešuje z espeji. Jaz sem espe 40 let in vam povem, če kdo ve, kako je to, ko nimaš denarja za kislo vodo, nimaš denarja za plače, potem vprašajte nas. Marsikateri obrtnik se bori in ko pride do te krize, se pač »nabuli«. In potem, kaj delaš.        (Nadaljevanje) Ne vem kaj delaš. Skratka vse zmažeš. Dejstvo pa je, da tako kot je bilo rečeno, zakaj niso obrtniki pa firme zdaj uporabile ta ugodnosti, da bi se zadolžile. Tudi jaz se ne bi zadolžil. Zakaj se bo zadolžil? Kdaj boš ti vrnil? Tako, da s tega stališča je treba vedeti, tudi če bo država rekla, da bo dala jamstvo, / nerazumljivo/ predvsem to, moraš ti kot deloda…, oziroma kot obrtnik pa kot espe pa kot firma ta denar vrniti, v vsakem primeru in zato so banke tako skeptične. Če ni bilo nobenega kredita, pa da vemo, da ste s tem ukrepom napravili strel v prazno. Tako kot je rekel in kolega Siter je rekel, da moramo biti sprejeti znane kritike, se pravi ja, sem tudi jaz osebno pa tudi Vlada, sprejemamo kritiko, samo mora biti tudi obojestransko sprejemanje kritike, tako da iz ene strani, iz druge strani so vzroki pa posledice. Brez enega brez drugega ne nastane. Tako, da iz tega stališča moramo vedeti, da poslanci za to tukaj, da smo izvoljeni, imamo različna mnenja, različno razpravljamo, moj osebni cilj pa je, da gre stvar naprej in ne glede na to, ta današnja razprava je zelo koristna, zelo dobra, saj zato smo tukaj, da si izmenjamo mnenja, in da povemo kaj si kdo misli. Sklepi, ki bodo narejeni, smo tudi mi, kot sem povedal, dva sklepa sta bila in sem tudi malo jaz potem žalosten in jezen, da sta sklepa kao benigna. Mislim, to je beseda, ki je ne bi smel uporabiti poslanec. Zato pravim, tudi sklepi, ki jih je zdaj pripravila bivša koalicija, zdaj že opozicija, niso benigni. So na mestu, samo stvar je v tem, da mi ne moremo s temi sklepi zdaj zadolžiti ali pa zategniti Vlado, če vemo, da ne bodo šli in tudi moje stališče je takšno, da je sklep kjer vemo že naprej, da ne bo realiziran, ga ne bom podprl. Zato recimo sklep številka 2, koalicije, je sklep, ki naslavlja zgodbo, ki jo vsi želimo, vsi želite. Zakaj bi prebral. Odbor za gospodarstvo in Odbor za kulturo predlagata Vladi Republike Slovenije, da spremlja stanje v panogah, ki jih je epidemija najbolj prizadela ter v skladu s tem uskladili in oblikujejo ukrepe za pomoč subjektom, se pravi, posameznikom v te dejavnosti. Kaj je ta druga? To bo rekla, da bo pristopila tistim, ki bodo v tem momentu izpadli. Kot sem pa povedal, pričakujem, da bo v jeseni zgodba boljša, na lokalni ravni se že dogajajo tudi takšne prireditve. Imamo srečo, da imamo v dvorani 400 ljudi, imamo zdaj 100 ljudi, pa imamo te prireditve na lokalni ravni, kjer pridejo posamezniki in jih tudi plača lokalna skupnost ali pa si izberejo firme, pa jim plačamo prireditev. Tako bomo mi začeli razvijati to zgodbo. Vemo pa, da vsak skrbi za sebe in je prav, da skrbi za sebe, mi poslanci smo pa dejansko tukaj, Državni zbor, ki moramo skrbeti za celoto za vso sliko in res ni prav, da se drug drugega obtožujemo in da pravimo, da če ne bo tako, pa te bo oni tožil pa te bo ta tožil, ali boš potem zapis… Ne. Mi bomo zapisani kot parlament, ki je v tej zgodbi imel v svoji zgodovini koronavirus, ki je ena zgodba za nami, ki je še ni bilo ikoli in smo pač tako ukrepali kot smo. In na zunaj se bo videlo, da je parlament sprejel takšne in drugačne sklepe in verjemite mi, da bomo prišli iz tega in da bomo v letu 2021 imeli kulture še veliko, vemo pa na splošno, da država Slovenija vsa leta vlaga malo za kulturo. So lokalne skupnosti, občine, ki so veliko več v odstotkih vlagali v kulturo. Mi smo gradili hram kulture z lastnimi sredstvi. Ministrstvo za kulturo nam ni dalo niti evra. Se pravi, to so take stvari, ki moraš vedeti, če hočeš biti na nekem področju dober, se moraš / nerazumljivo/, smo dobili evropska sredstva, smo dobili sredstva nekih drugih skladov, ampak smo uspeli. In iz tega stališča je treba gledati na kulturo bolj široko, s tem ciljem, da jo gojimo, in da se res dejansko borimo za to našo Slovenijo pa slovenski jezik. Ker morate vedeti, mi imamo slovenski jezik, ki je v Evropi uradni jezik. So narodi, ki nimajo niti, imajo jezik, pa jih ni nikjer. Mi se ne zavedamo kaj smo dosegli v naši zgodovini in zgodovina je lepa kakršna pač je, za ene negativna za ene pozitivna, skratka naša zgodovina je in to moramo graditi naprej in jaz pravim, da ti ukrepi, ki so zdaj pred nami, ta dva sklepa, če jih sprejmemo, pa tudi sklep številka 2 od opozicije, smo se dogovorili in smo tudi rekli, da je lahko spremenil, če s tem niso zadovoljni, skratka, ta sklep bomo tudi podprli, koalicija, tako da menim, da smo z današnjo razpravo dosegli marsikaj, ne bomo pa nikoli dosegli vsega. Jaz pa želim vsem nam skupaj veliko sreče pa energije pa dobre volje, da bomo prebrodili to krizo.   Hvala.
Hvala Jurij za razpravo in hvala za lepe želje.   Andrej Černigoj.
Hvala predsedujoči za besedo.   Jaz bi še enkrat rad z moje strani in s strani Nove Slovenije – krščanskih demokratov povzel. Rad bi povedal, da smo prisluhnili zainteresirani javnosti, da se seznanjamo s težavami, ki se v tej branži, v tej panogi dogaja. Zelo spoštljivo poslušamo, ker se zavedamo, da ne vemo        (Nadaljevanje) vsega in se na tej seji in s temi dokumenti, ki ste nam jih posredovali, tudi ogromno naučili. Bom pa tako rekel, mi si tukaj ne želimo in ne oporekamo kulturnim delavcem, da ne morejo delati. Na žalost je koronavirus prizadel ne samo ta sektor, ampak celotno Slovenijo in Svet. Jaz tukaj na tej strani bi lahko rekel, si zelo želim, da bi kulturni delavci ne kmalu, ampak že takoj začeli delati, ampak ni to odvisno samo od nas. Moram reči, da naše spoštovanje, mnenje krščanskih demokratov ni ignoranca do kulturnikov, ampak je veliko spoštovanje in s temi predlogi, ki smo jih, predlogih sklepov, ki smo jih tudi tukaj predstavili, ni to pesek v oči, ampak veliko spoštovanje in želja, da se ta področje temeljito reši v prihodnosti. Zato na tem mestu poudarjam, da Nova Slovenija – krščanski demokrati bomo podprli oba sklepa koalicije in bomo podprli, ker se nam zdi to tudi prav, da se dobre sklepe podpre, tudi drugi predlog oziroma priporočilo opozicije, da se vzpostavi dialog z vsemi deležniki.   Najlepša hvala.
Hvala.   Marko Bandelli, izvolite.
Hvala predsednik.   Kaj / nerazumljivo/, ima razpravo, kaj bi, ja… Ne, saj bom telegrafski, ker mislim, da je 10 ali 20, pa smo res na koncu vsega tega. Veste, jaz bi vas nekaj spomnil. Ukrepi, ki so bili narejeni za zajezitev te epidemije, saj so bili v redu, saj nobeden ni rekel nič, saj vedno pohvalimo te ukrepe kar je bilo. Problem je drug, je pomoč gospodarstvu. Pot, ki ste jo zbrali, k je flop, po domače povedano, ki je luknja v vodi, ne funkcionirajo. To je problem kar sem prej omenil. Kar je bila, kar je koalicija naredila, konec koncev ni naredila nič čudnega, to bi naredila vsaka Vlada, saj drugega ni ostalo kakor narediti za ta sistem.   Dve reči na hitro bom, ker kar sem slišal tukaj, državnega sekretarja Zajca, me je presenetilo, ampak… Kako on, njegove besede so bile, ne moremo imeti preveč izjem. Zdaj govorim o vavčerjih in o bonih, ker je že omenil on, na hitro omenil to reč. Ne moremo imeti preveč izjem. Kakšne izjeme imamo? Samo ena možnost je, hotel z zajtrkom. Saj drugega ni. Kakšne druge izjeme so tukaj? Naj mi eden pove, če je kakšen razumel drugače. Jaz osebno drugo nisem razumel, da obstaja še kakšna druga možnost. Pa tukaj mi govorimo, da bi lahko bila kakšna druga možnost. Jaz sem na vseh razpravah povedal, da naj razširijo to zadevo, ker ni edina kategorija hotel, ki ni funkcioniral in delal. Mislim, to je prva zadeva.   Drugo. Spoštovana kolegica Mojca Škrinjar, verjamem da ste vi v SDS, morate braniti vašo strank, vse kar naredimo morate pohvaliti, ampak veste, ni vedno tako. Zdaj ste hvalila učinkovit ukrep vavčerjev. Saj sploh nismo še začeli uporabljati vavčerje. Kako je učinkovit ukrep? Kje so ti vavčerji? Niti ne vemo kdaj bodo prišli ven. Ne vemo še. Vam pa povem, verjetno vem zakaj niso tako hitro možni, ker slučajno sem pogledal Hotel Olimije, 49 evrov do 3. 7. Počivalšek je že rekel, da bomo začeli verjetno konec meseca to. Ja seveda, ne morejo oni preklicati akcijo 49 evrov, če bi lahko kasirali 150 potem. To je problem kar je. Vam jaz povem kar je. Naj mi eden pove, da ni res. To je eden od primerov. In ne se hvaliti, učinkovit ukrep vavčerjev, če niti začeli z vavčerji nismo. Ker ti reveži, ki tukaj ne delaj, od kulturo in vse reči, mislim bodo izkoristili 200 evrski vavčer. Kam bodo šli? Na grad spat ali kaj? Ne večerje ne kosila ni notri v tem vavčerju. Dajmo, lepo dajte malo razmisliti prej, ko govorimo o učinkovitih ukrepih. Učinkoviti ukrepi lahko verjetno bodo bili, ko bomo to analizirali in bomo videli, če je to res bilo učinkovito. Za enkrat sem jaz vam povedal, kar se tiče mikro, malih podjetij in samozaposlenih, za enkrat ni nič in verjemite meni, to boste pa slišali na široko, tukaj v petek, ki bo velika debata in široka debata glede tega.   Hvala lepa predsednik, za danes sem zaključil.
hvala. Gospa državna… Prosim? Replika gospa Škrinjar.         / medsebojni pogovor/ Repliko imaš? Čakaj, najprej gospa Škrinjar. Gospa Škrinjar, prosim.    MOJCA ŠKRINJAR (PS SDS): Hvala.  Gospod Bandelli, hvala ker ste me omenili, da vam lahko odgovorim. Jaz nisem hvalila učinkovitosti vavčerjev, ki še niso nastopili. Nasprotovala sem vam, ker ste rekli, da so ukrepi neučinkoviti. Eden izmed teh je tudi vavčer za turizem. In ker ste rekli, da so neučinkoviti, sem se spraševala, kako pa to, da bodo pa vavčerji za kulturo, ki jih vi predlagate, pa učinkoviti. Jaz zelo dobro poslušam, kaj govorite.   Hvala.    PREDSEDNIK MAG. BRANISLAV RAJIĆ: Hvala lepa.  Jožef Lenart, izvoli, replika.     JOŽEF LENART (PS SDS): Hvala za besedo.  Jaz bi samo povedal okoli tega, ker je parkrat danes že nekaj oseb zašlo v te vavčerje, ki pa s kulturo nimajo kaj dosti skupnega, je bila pač ena odločitev dana. Kdo si rezervira dopust, ko nima denarja. In če jaz mislim, da bom verjetno dobil te bone za turizem, pa si potem rezerviram dopust, preden jih imam, ja, pa, gospod Bandelli, ali to vi delate?     PREDSEDNIK MAG. BRANISLAV RAJIĆ: Hvala lepa.  Zdaj pa gospa državna sekretarka, izvolite.     DR. IGNACIJA FRIDL JARC: Hvala za besedo, gospod predsedujoči. Jaz bi predala besedo samo še za neko kratko razlago našim strokovnim službam, direktorju direktorata Damjanu Damjanoviču.     PREDSEDNIK MAG. BRANISLAV RAJIĆ: Gospod Damjanovič, izvolite.     DAMJAN DAMJANOVIČ: Hvala za besedo.   Mislim, da smo danes zelo, zelo razširili to debato, ki je bila sprva mišljena za organizatorje in za te, ki nekako suportirajo kulturne delavce, ustvarjalce, poustvarjalce in tiste, ki delajo s kulturo. Ampak ne bom zdaj razpredal preveč, ker je res, kot je nekdo rekel, da že pet ur tu sedimo, sedite. Sta pa dve stvari zelo pomembni. In sicer, omenjeno je bilo danes zaposlovanje in da je toliko in toliko samozaposlenih v kulturi in da jih je preveč, s tem se strinjam. Vendar je problem veliko bolj kompleksen, kot si ga mi mogoče prvi hip predstavljamo. Kultura je vezana na Ministrstvo za finance, Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za delo in tako naprej, in če je kaj slabega v našem sistemu, potem je Zakon o delovnih razmerjih. Ker tudi vsi ti organizatorji, ki potegnejo za en koncert 50 ljudi na sebe, če bi njih delovna inšpekcija sledila, bi po moje moralo vsaj 50 % teh organizatorjev zaposliti te ljudi, ker je sledljivost že plačilo ali pa tak ali drugačen espe, avtorski honorar.   Druga stvar, ki je zelo pomembna, je bilo danes rečeno tudi glede teh javnih zavodov in vsega skupaj. Mene sploh ni strah, da direktorji javnih zavodov ne bodo izpeljali svojih obveznosti, ki so jih napovedali v letu 2019, v letu 2020, saj smo jih pozvali na Ministrstvu za kulturo ravno iz dveh razlogov. Prvi je ta, da ne bodo mogli uresničiti lastnih napovedi, ki jih vsak direktor da, kajti ocena lastnih prihodkov bazira na tem, da boš ocenil, kako boš izpeljal projekte v letu 2020; pa niti pogodb ne moreš skleniti, dokler ni državni proračun, in to vse skupaj, kar pa vsi poznate, zato ne bom razlagal. Tako pričakovati, da bo Ministrstvo za kulturo poravnalo izpad lastnih prihodkov, je, bom rekel, bolj tako, nerealno, zaradi tega, ker javni zavodi - na tem projektu že delamo tudi z direktorji – bodo to pokrili nekako s tistimi sredstvi, ki jih bo ministrstvo zagotavljalo. Je pa dejstvo, da sem jih jaz osebno pozval, da reprogramirajo programe, se prilagodijo aktualni situaciji, da bodo lahko nemoteno začeli snovati programe, abonmajske, 2021, in v vse to vključili še svoje dodatne aktivnosti. Eni so že zelo dobro pripravljeni in tudi že organizirajo koncerte v naravi, v nacionalnih parkih, in za njih se sploh ne bojim. Seveda, kritična masa pa je tako imenovana najbolj kritična masa samozaposlenih. Tisti, ki se vpišejo na akademijo ali oblikovalske šole, take ali drugačne, nimajo prihodnosti, že takrat, ko so šli v srednjo šolo, ker smo tak sistem naredili. Toliko več srednjih šol imamo, toliko več akademij, da ne rečem, da že skoraj vsaka regija hoče imeti svojo univerzo. To je globalno vprašanje, ki se ga bo treba enkrat lotiti. In predlagam vam vsem, ker danes vsi enako govorite, vsi želimo kulturi dobro, samo pot je ena, po tej strani je druga, važen je pa končno enkrat cilj, da poenostavimo zgodbo v kulturi, da bodo lažje javni zavodi funkcionirali, da bodo lažje zaposlovali tudi te samozaposlene. In vse se vrti okoli denarja, to si je treba priznati.         Nekdo je omenil, da je kultura gospodarska dejavnost – ni res, ker če naredimo gospodarsko dejavnost iz kulture, bomo prišli na ameriški sistem in bo vse, da ne rečem, kaj. In to je Mrkaić, tisti ekonomist, desetletja nazaj govoril, ki, bog ne daj, da ga nobeden ni uslišal.   Tako mislim, da če želimo karkoli dobrega narediti, se Odbor za kulturo v parlamentu tudi mogoče malo bolj tesno poveže z Ministrstvom za kulturo, se usedemo in pogledamo, kje so tisti globalni problemi in kje bomo našli realne rešitve.   Danes vas vse prav lepo pozdravljam in se vam zahvaljujem za konstruktivno debato. To je bil moj prispevek.
Hvala.   Imam najavo od predlagateljice, da bo zaključek zelo kratek.
To je prejudiciranje, spoštovani gospod predsednik / smeh/, ampak bom kratka.   Želela bi za zaključek samo še enkrat povedati, da je tu razlog, da sta bila sklicana Odbor za gospodarstvo in Odbor za kulturo – ne gre zgolj za vprašanje kulture in kulturnikov, ker bi bila to popolnoma drugačna tematika in ne bi izpostavila vsega tega, kar smo izpostavili danes, in tudi vabljeni gosti najbrž ne bi bili predstavniki industrije srečanj in tako dalje. Tu gre za komplementarno vprašanje in predvsem gre za vprašanje, ki je bilo zelo lepo na današnji seji na začetku izpostavljeno – gre za industrijo, ki je v bistvu med Ministrstvom za kulturo in Ministrstvom za gospodarstvo, gre za nek vakuum, v katerem je ta industrija konkretno postavljena, zaradi česar je v ingerenci obeh. Zato je tudi ta debata sedaj na koncu morda res zašla v neke ne ravno smernice, o katerih smo mi želeli danes diskutirati in debatirati. Zato še enkrat samo na kratko, o kom smo mi danes sploh želeli debatirati. Govorili smo o tistih, ki organizirajo koncerte, seminarje, srečanja, kongrese, ki postavljajo ozvočenja, odre, prireditvene šotore, od turističnih vodnikov, tolmačev, vseh drugih, ki sta jim delo in zaslužek vezana na prireditve in srečanja. Praviloma, kot smo že povedali, delajo preko espeja in jim je bila s koncem epidemije ta pomoč odvzeti. Zato smo tudi ves čas poudarjali, da gre za to, da so bile te pomoči kratkotrajne, presplošne narave, in smo želeli pozornost obrniti na konkreten sektor, ki je bil prej prizadet, bolj prizadet in ki bo dlje prizadet.   Morda za zaključek še kratek povzetek, kaj mi danes predlagamo, sklepe, za katere res menimo, da bi jih morali prav vsi danes podpreti. Torej, ne bom še enkrat vseh brala, ampak ključen je seveda dialog z vsemi deležniki, izkazati posluh do deležnikov, ne voditi nekonstruktivnega dialoga in ne slišati se, ker danes smo videli, kaj pomeni, ko nisi pravilno razumljen, in kam lahko odide debata, slišati se je treba. Nadalje smo tudi zelo konkretno predlagali, da se do konca leta podaljša veljavnost ukrepov za ohranjanje dejavnosti in zaposlenosti, torej sklep številka štiri, in da se ukrepi prilagodijo, da bodo ustrezali poslovnim ciklom in stopnji prizadetosti. Še enkrat, ni bil naš cilj pomagati vsem na splošno, kot je bilo morda s strani gospe državne sekretarke razumljeno, temveč pomagati tistim, ki so bili dejansko prizadeti in ki so nam danes to tudi izpovedali in navajali, njim moramo pomagati, ne kar vsem na splošno. Mi zelo dobro razumemo, da je treba namensko porabiti sredstva, kolikor se pomaga, in da je treba pomagati tistim, ki so dejansko izkazali prizadetost.  In kot peti sklep, ki je zelo konkreten in legitimen, je tudi, da se za trajneje prizadete panoge, z več kot 40 % izpadom prometa, da se tovrstnim panogam oziroma, konkretneje, kulturno kreativnem sektorju in industriji srečanj zagotoviti dodatna likvidnostna sredstva in tudi nepovratna sredstva. Mislimo, da je tu treba res konkretneje ukrepati in da je ta potencial in možnost predvsem na MGRT. Mislimo, da je treba pametno uporabiti evropska sredstva, torej kohezijo, ki je ostala nerazporejena, dati denar za možgane, ne pa zgolj za beton in asfalt.   In morda gre na koncu še enkrat poudariti, da je zelo pomembno podajati jasna navodila, da je pomembno jasno začrtati pogoje, pod katerimi bodo eventualno te prireditve spet dovoljene, in da je treba zastaviti jasno časovnico.         (Nadaljevanje) Tako da mislim, da ti sklepi ne zahtevajo preveč od Vlade. Gre za priporočila, ki bodo enemu zelo zelo prizadetemu sektorju in panogi pomagali, da spet stopi na noge in navsezadnje pomagali celotnemu našemu BDP, da pride spet na noge, ker smo slišali številke. Slišali smo kakšen multiplikativen učinek ima na naše gospodarstvo. Hvala lepa.
Pa vsaj obljuba je res bila taprava, za kratek zaključek.   Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Predlagatelj sklica nujne seje je pripravil 13 predlogov sklepov, ki so razvidni tudi iz zahteve za sklic nujne seje. Najprej bomo glasovali samo članice in člani Odbora za gospodarstvo. Glasovali bomo o vsakem predlogu sklepa posebej za začetek.   Torej v razpravo in na glasovanje dajem prvi predlog sklepa. Želi kdo razpravljati? Lidija Divjak Mirnik. Izvolite.
Hvala lepa. Jaz bom obrazložila glas v imenu LMŠ za vseh 13 in tudi za tista dva koalicijska, da skrajšam čas. In sicer, seveda bomo podprli vse naše sklepe, ker smo jih tudi pripravili, logično. V znak sodelovanja pa bomo v Listi Marjana Šarca podprli tudi oba sklepa, ki jih predlagate v koaliciji, ker želimo pomagati čim prej. Vendar žal ukrepa nista konkretna. To panoga pravzaprav v tem trenutku takoj rabi konkretne ukrepe. Toda Vlada smiselno sprošča ukrepe. Kot predlagate v teh sklepih je zame samo po sebi umevno, to je namreč njena naloga in zato je tudi plačana, da spremlja stanje v panogah in uskladi ter oblikuje ukrepe je pa tudi njena naloga. Paradoks je v tem, da so ti ukrepi že oblikovani v naših 13 predlogih, o katerih bomo glasovali sedaj in domnevam, da jih boste zavrnili. In bi s tem, če bi jih podprli, seveda ubili dve muhi na en mah in to storili tukaj in sedaj in pomagali tem panogam. Pa samo še za konec, je pa kljub temu žalostno, da moramo ministra za kulturo pozivati, poudarjam ministra za kulturo, da vzpostavi dialog z vsemi deležniki. Govorim o ministru za kulturo, pa razumi kdor more.
Hvala. Glasujemo samo članice in člani Odbora za gospodarstvo o prvem predlogu sklepa opozicije. Glasujemo.   Kdo je za? (5 članov.) Je kdo proti? (9 članov.)   Ugotavljam, da sklep ni bil sprejet.   V razpravo in na glasovanjem dajem drugi predlog sklepa. Ni želje po razpravi. Glasujemo.   Kdo je za? (14 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)   Ugotavljam, da je predlog drugega sklepa sprejet.   Sedaj pa imam predlog v duhu kulture in gospodarstva skupaj, da o preostalih predlogih sklepov glasujemo v paketu, če temu nihče ne nasprotuje, ker bomo s tem, glede na to, da smo se že izjasnili, prihranili čas. Spet samo članice in člani Odbora za gospodarstvo. Glasujemo za paket predlaganih sklepov od številke 3 do 13 opozicijske provenience.   Kdo je za? (5 članov.) Je kdo proti? (9 članov.)   Ugotavljam, da predlogi sklepov od 3 do 13 niso sprejeti.  S tem pa prehajamo na glasovanje o predlogih sklepov, ki jih je podala skupina koalicije. Predlagam tudi, da opravimo glasovanje v celoti, torej o paketu o predlogu 1 in 2 skupaj. Če temu nihče ne nasprotuje začenjam glasovanje.         Glasujemo.   Kdo je za? (14 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)   Dva predloga sklepa koalicije sta sprejeta. Najlepša hvala.   S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda in tudi 21. nujno sejo Odbora za gospodarstvo.   Besedo predajam predsednici Odbora za kulturo gospe Violeti Tomić. Izvoli.
Spoštovani kolegice in kolegi! Sedajle glasujejo člani Odbora za kulturo. Naredili bomo enako. Za test bomo prve tri glasovali ločeno, potem pa v paketu.   V razpravo in na glasovanje dajem prvi predlog sklepa. Želi kdo razpravljati? Če ne, glasujemo… /oglašanje iz klopi/ Prosim? Opozicijski, prvi opozicijski. Delamo identično kot je kolega Rajić delal na Odboru za gospodarstvo.   Prvi opozicijski sklep dajem na glasovanje. Glasujemo.   Kdo je za? (? članov.) Je kdo proti? (? članov.)   Ugotavljam, da sklep ni bil sprejet.   Na glasovanje dajem drugi predlog sklepa. Glasujemo.   Kdo je za? (17 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)   Ugotavljam, da je sklep soglasno sprejet.   Na glasovanje dajem tretji predlog sklepa… /oglašanje iz klopi/… od 3. do 13. sklepa dajem na glasovanje vse skupaj. Glasujemo.   Kdo je za? (7 članov.) Je kdo proti? (10 članov.)   Ugotavljam, da sklep ni bil sprejet.   Sedaj pa dajem na glasovanje oba sklepa koalicije. Glasujemo.   Kdo je za? (? članov.) Je kdo proti? (? članov.)   Ugotavljam, da so koalicijski predlogi sklepov potrjeni.   S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda in tudi 20. nujno sejo Odbora za kulturo ter se vsem prisotnim zahvaljujem za sodelovanje.   Lahko noč! Imejte lep večer! Kdor potuje pa srečno pot!     Seja je bila končana 2. junija 2020 ob 21.48.