Lep pozdrav na 9. redni seji komisije!

Obveščam vas, da je zadržan poslanec Luka Mesec, ostalih zadržanih nisem dobil. Na seji kot nadomestni člani sodelujejo in sicer, poslanec Jani Prednik, namesto poslanke mag. Bojane Muršič in poslanec Marko Bandelli, namesto poslanca Vojka Starovića.

Sklepčni smo, lahko nadaljujemo z sejo. Prehajamo na določitev dnevnega reda. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje in sicer z dvema točkama: točka 1. – Predlog zaključnega računa Proračuna Republike Slovenije za leto 2018 in točka 2. - Poročilo o stanju in gibanju davčnega dolga po stanju na dan 31. 12. 2018. Predlogov za spremembo dnevnega reda ob predvidenem roku – torej včeraj, do 12. ure - nisem prejel, zato dnevni red ostaja takšen, kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo torej na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKLJUČNEGA RAČUNA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2018. Komisija obravnava zaključni račun kot matično delovno telo.

Za obravnavo te točke imamo naslednja gradiva in sicer, celotno gradivo javnih del je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. Članice in člani komisije ste v tiskani obliki prejeli spremni dopis Vlade, kazalo, tabelarni del predloga zaključnega računa in sicer splošni in posebni del in pojasnila Vlade o razlogih za nespoštovanje predlogov popravkov revizorja. Prejeli ste tudi revizijsko poročilo o Predlogu zaključnega računa za leto 2018, ki nosi oznako POSLOVNA SKRIVNOST po ZGD-1 in ste ga članice in člani komisije zaradi varstva podatkov prejeli v varovani predal v sistemu UDIS. Revizijsko poročilo z zakritimi varovanimi podatki je javno dostopno na spletni strani Računskega sodišča Republike Slovenije. Sestavni del gradiva je tudi Obrazložitev zaključnega računa proračuna Republike Slovenije za leto 2018 in sicer za oddelek SOVA - INTERNO, ki ste ga članice in člani komisije prejeli proti podpisu. Mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo in obrt, turizem in finance je bilo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora.

V zvezi z zaupnimi gradivi prosim, da v primeru, ko nameravate v svoji razpravi uporabljati podatke iz zaupnih gradiv to predhodno poveste, da bomo sejo zaprli za javnost, drugače pa toplo priporočam, da tega, pač rahlo preskočite oziroma uporabljate kakšne druge metode, da se izognete navajanju tajnih podatkov in da lahko celotno razpravo opravljamo kar na javnem delo.

K tej točki so bili povabljeni: Marjan Šarec; predsednik Vlade, ki se je opravičil, dr. Andrej Bertoncelj; minister za finance, Tomaž Vesel; predsednik Računskega sodišča, Vlada, Ministrstvo za finance in Računsko sodišče. Naknadno smo na sejo povabili še podpredsednika Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance Tomaža Horvata in Komisijo Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance.

Predlagam, da uvodno razpravo opravi predstavnica oziroma državna sekretarka Ministrstva za finance. Potem bodo svoje ugotovitve iz revizijskega poročila povedali predstavniki Računskega sodišča, predvidevam, da glavni revizor in če bodo želeli, besedo dobijo predstavniki še drugih ministrstev, nato pa bomo prešli na razpravo poslank in poslancev.

Besedo dajem torej državni sekretarki na Ministrstvu za finance.

Prosim, gospa Jazbec.

Spoštovani, hvala lepa za besedo.

Pred vami je Predlog zaključnega računa proračuna Republike Slovenije za leto 2018, ki ga je Vlada z dokončnim poročilom Računskega sodišča ter pojasnili za neupoštevanje posameznih predlogov popravkov revizorja, predložila Državnemu zboru v sprejem. Zaključni račun je standardiziran dokument, ki vsebuje opredelitev makroekonomskih izhodišč, poročilo o realizaciji prejemkov in izdatkov državnega proračuna, informacijo o proračunskem presežku in zadolževanju proračuna, z obrazložitvijo pomembnejših odstopanj med sprejetimi in realiziranimi prejemki in izdatki. Poleg obrazložitev splošnega in posebnega dela, Predlog zaključnega računa zajema še klasične sestavine, to so izvajanje načrta razvojnih programov, podatki iz bilance stanja, ter poročilo o upravljanju denarnih sredstev enotnega zakladniškega računa in posebne tabelarne priloge. Pojasnila so podana s primerjavo na spremembe proračuna za leto 2018, to je bil zadnji sprejeti oziroma edini sprejeti proračun za leto 2018.

Naj predstavim nekaj ključnih podatkov, ki jih vsebuje predlog zaključnega računa. V preteklem letu se je v državni proračun nateklo 8,2 milijardi davčnih prihodkov, 867 milijonov nedavčnih prihodkov, 84 milijonov kapitalskih prihodkov in 794 milijonov prejetih sredstev iz EU. Prihodki so bili realizirani v višini, natančno 10 milijard evrov, kar predstavlja 103 % načrtovanih prihodkov. Iz naslova dohodnine je bila zbrana milijarda 280 milijonov, to je 11 % več od načrtovanega in je posledica višje rasti mase plač od napovedi, ter ugodnih razmer na trgu dela, medtem ko so ostali viri dohodnine odraz splošno ugodne gospodarske klime v letu 2018. 4,2 % višji prihodki iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb, so posledica dobrega poslovanja podjetij. Prihodki iz naslova DDV so znašali 3 milijarde 756 milijonov oziroma 4 % več načrtovanega.

Zbrali smo tudi milijardo 559 milijonov trošarin, kar je 31 milijonov manj, kot smo načrtovali. Ključna postavka so bili nedavčni prihodki, načrtovani v višini 584 milijonov, realizirani pa v višini 867 milijonov oziroma 50 % več, kot je bilo predvideno, država je bila namreč ob koncu letu udeležena na dobičkih in dividendah ter presežku prihodkov nad odhodki v praktično dvojnem znesku od predvidenega, razlog je bila predvsem super dividenda NLB, v višini 260 milijonov evrov.

Večje odstopanje na prihodkovni strani so prejeta sredstva iz EU in drugih držav. Realizacija je znašala 794 milijonov prihodkov, kar pomeni 72 % načrtovanih, kar je bolje pač, kot v preteklih letih. Največji razkorak ostaja na področju kohezijske politike. Izvajanje kohezijske politike v tekočem programskem obdobju zaostaja za predvidenim iz vrste razlogov, kot jih vedno sproti navajamo, to je, pozen sprejem normativnih podlag, velik obseg normativnega okvirja in novosti v sistemu na področju celostnih teritorialnih naložb, lokalnega razvoja, finančnih instrumentov, priprave predhodnih pogojenosti in tako dalje. A podatki o potrjenih projektih, dodeljenih sredstvih in sklenjenih pogodbah potrjujejo, da izvajaje evropske kohezijske politike le prihaja v fazo dejanske izvedbe na terenu.

Prejeta sredstva iz proračuna EU iz naslova kmetijske in ribiške politike so bila realizirana v višini 255 milijonov evrov oziroma 91 % načrtovanih. Na odhodkovni strani smo porabili 9 milijard 463 milijonov. To je 162 milijonov oziroma 2 % manj od načrtovanega. Največji delež so drugi tekoči domači transferi – 3 milijarde 225 milijonov oziroma 94 % načrtovanega. V okviru tega namena gre največ za tekoče transfere v javne zavode – milijarda 917 milijonov, od česar gre milijarda in pol javnim zavodom s področja izobraževanja, znanosti in športa.

Druga velika postavka so tekoči transferi v sklade socialnega zavarovanja – milijarda 144 milijonov evrov, od tega v ZPIZ milijarda 45 milijonov za uravnoteženje pokojninske blagajne in v zdravstveno blagajno, transfer v ZZZS je znašal 100 milijonov evrov. Za transferje posameznikom in gospodinjstvom smo namenili milijardo 303 milijone, kar je bilo 10 % več od načrtovanega, od tega največ za družinske prejemke in starševska nadomestila 531 milijonov, za zagotavljanje socialne varnosti 305 milijonov in za nezaposlene 160 milijonov.

Stroški dela neposrednih proračunskih uporabnikov so znašali milijardo 226 milijonov, kar je 4 in pol odstoten porast, glede na leto 2017. Izdatki za blago in storitve so znašali 785 milijonov oziroma za odstotek več od načrtov, obresti smo plačali v višini 861 milijonov, v skladu z načrti. Investicijski odhodki – 483 milijonov evrov oziroma 86 % načrtovanih. V primerjavi z letom poprej, je poraba višja za 112 milijonov, glavni razlog je bilo pa hitrejše izvajanje projektov, za katere so bili že v preteklosti izvedeni postopki javnega naročanja. Po programski strukturi so tri četrtine teh odhodkov namenjene za cestni in železniški promet in infrastrukturo. Glede na vir financiranja, je slaba polovica namenskih sredstev, tretjina so integralna sredstva, 100 milijonov pa predstavljajo EU sredstva s slovensko udeležbo.

Investicijski transferi so znašali 338 milijonov evrov oziroma 88 % načrtovanih, od tega je bilo na primer, občinam izplačanih 130 milijonov evrov, kar je za 37 milijonov več kot leto prej. Poraba sredstev ni sledila načrtom in realizacija ob koncu leta je bila 56 odstotna, ključni razlog je pa počasnejše izvajanje projektov občin, na področju ravnanja z odpadnimi vodami.

Državni proračun je tako v preteklem letu izkazal presežek, presežek v višini 1,2 % BDP oziroma, če želite, v znesku, 537 milijonov evrov in je z naskokom najvišji presežek, kot je bil pač kadarkoli zabeležen v državnem proračunu. V odnosu do EU smo dosegli neto proračunski presežek, v višini 360 milijonov evrov.

Če se na hitro še obrnem na B bilanco, torej prejemki računa finančnih in terjatev in naložb, so znašali 679 milijonov evrov. Glavnina so prejemki iz naslova prodaje delnic NLB. V tem računu je bilo realiziranih 299 milijonov izdatkov, kar je dobra polovica samo načrtovanega in sicer, in sicer 101 milijon posojil je dala Republika Slovenija, 16 milijonov je namenjenih spodbujanju podjetništva na problemskih območjih z instrumentom mikro kreditiranja, ki ga je izvajal Javni sklad za podjetništvo. In v izvajanju ugodnih kreditov za investicije, ki jih je izvajal Javni sklad za regionalni razvoj in razvoj podeželja. Dana posojila občinam so znašala 20 milijonov evrov oziroma 61 odstotkov načrtovanega, plačila zapadlih poroštev 62 milijonov, to je predvsem poplačilo starega deviznega varčevanja. Republika Slovenija je pa namenila tudi 196 milijonov za povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb.

Še C bilanca. V C bilanci so odplačila glavnic posojil znašala 2 milijardi 443 milijonov evrov, kar je bilo približno 95 odstotkov načrtovanega. In dolg državnega proračuna je na 31. 12. 2018 znašal 29,18 milijarde evrov oziroma 63,5 odstotkov bruto domačega proizvoda in se je v preteklem koledarskem letu povišal za 400 milijonov evrov.

Sestavni del zaključnega računa je tudi zbirna bilanca stanja, ki izkazuje sredstva in njihove vire v višini 33 milijard 264 milijonov evrov, to je 4,5 odstotke več kot v letu 2017. Glavne premoženjske oblike so 12,4 milijarde so finančne naložbe, 5,9 so nepremičnine, 5,1 milijarde so denarna sredstva in 2,9 milijarde so terjatve za sredstva dana v upravljanje.

Računsko sodišče je kot že nekaj zadnjih let o predlogu zaključnega računa podalo mnenje s pridržkom. Za revizijo zbirne bilance stanja pa ni podalo mnenja. Glede ugotovljenih nepravilnosti v revizijskem poročilu za zaključni račun bi rada poudarila, da je v splošnem delu edina ugotovljena napaka pri izkazovanju prejemkov in izdatkov v računu finančnih terjatev in naložb, torej tako imenovana B bilanca, in sicer za 16 milijonov, kar je glede na celotno bilanco, če pogledamo cel zaključni račun bilance A, B in C znaša 0,13 odstotka. Se pravi, če pogledamo tukaj A bilanco, vseh 10 milijard prihodkov je napake 0, vseh 9 milijard 463 milijonov je napake 0, se pravi, A bilanca je 100 procentno pravilna po mnenju Računskega sodišča. V B bilanci je to ena vrstica, eno posojilo, ki je teh 16 milijonov, s katerimi se z Računskim sodiščem že vsa zadnja leta ne strinjamo kakšen je njen dejanski pravi namen, da tako rečem, se pravi teh 16 milijonov je problematičnih oziroma jih Računsko sodišče izrazi kot napako in potem v bilanci C, v računu financiranja tudi te 2,7 milijard zadolževanja, 2,4 milijarde odplačil dolga je napaka 0. Tako da v bistvu, če se pogleda celoten zaključni račun v teh 13 milijardah in toliko je v bistvu, da rečem, je pravilno izkazano 99,9 odstotkov vseh transakcij in Računsko sodišče nam je pač dalo na to mnenje s pridržkom, kar pač moram priznati, da smo malo razočarani. To je za splošni del.

Drugi del, ki ga nadzira oziroma revidira Računsko sodišče, je pravilnost izvršitve proračuna. Ta se na nanaša tako na vladne proračunske uporabnike, kot na enega nevladnega, so pogledali Zagovornika načela enakosti. In v tem delu, torej pri izvrševanju proračuna Računsko sodišče ugotavlja, da proračunski uporabniki niso poslovali v skladu s 24 različnimi predpisi in pravnimi akti, ampak tukaj gre za na pake, kot so na primer: niso bila pravočasno posredovana izhodišča, niso bili pravočasno posredovani podatki, odločbe so bile prepozno izdane in podobno. Tako da že samo Računsko sodišče na koncu ugotavlja, da so Vlada Republike Slovenije oziroma proračunski uporabniki in Zagovornik načela enakosti v vseh pomembnih pogledih poslovali v skladu s predpisi. Pri reviziji zbirne bilance stanje je pa tudi v letošnjem letu Računsko sodišče ugotovilo, da ne more podati mnenja. Osnovo za zavrnitev predstavljajo osnovna sredstva in terjatve za sredstva dana v upravljanje. Na obeh področjih so bili že na podlagi preteklih revizij pripravljeni načrti aktivnosti, ki se redno izvajajo. Roki za njih se iztečejo v letu 2021. In te načrte aktivnosti je potrdilo tudi Računsko sodišče kot zadovoljiv popravljalni ukrep. V skladu z načrtom aktivnosti so se, recimo samo primeroma da povem, investicije v teku zmanjšale iz milijarde 400 na 790 milijonov evrov. Kar pomeni, da se je zaključilo čez 400 investicij.

Zemljiško knjižni vpisi na nepremičninah, to je bil eden od razlogov, ki jih je tudi Računsko sodišče navajalo, da ne more izdati mnenja, so urejeni v 95 odstotkih. Potem za uskladitev terjatev za sredstva dana v upravljanje, je bilo v letu 2018 tudi izvedenih več aktivnostih, ki jih je v bistvu tudi Računsko sodišče pripoznalo in tudi navedlo v revizijskem poročilu. Tako da glede na vse, tudi na to, da v letošnjem revizijskem poročilu dodatni popravljalni ukrepi niso zahtevani, mislim, da to kaže, da se stanje ureja in da ni kritično oziroma da, kot mi razumemo, se zadeve konstantno izboljšujejo. Toliko za uvod. Za nadaljnja vprašanja pa sem na razpolago. Hvala.

Hvala za predstavitev. Dajem besedo predsedniku Računskega sodišča Tomažu Veselu. Prosim.

Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni vsi skupaj.

Računsko sodišče je kot vsako let pravočasno izdalo revizijsko poročilo izvrševanju državnega proračuna in tudi revizijsko poročilo o zbirni bilanci stanja, kjer, tako kot je bilo povedano mnenje ni izdalo, kljub temu, da imamo danes na dnevnem redu zgolj revizijsko poročilo Računskega sodišča o izvrševanju državnega proračuna, pa se v nekaterih delih seveda lahko dotaknemo tudi drugega vprašanja.

Kljub temu, da je bilo pravzaprav že veliko povedanega o ekonomskih podatkih ali pa finančnih podatkih izvrševanja državnega proračuna v revidiranem letu, pa vendarle ponovno izpostavljamo, da je razlika med načrtovanimi in realiziranimi prejetimi sredstvi iz Evropske unije še vedno zelo velika. Republika Slovenija v proračun Evropske unije smo plačali 1,2 odstotka več kot smo načrtovali v tistem letu in za Računskem sodišče je načrtovanje porabe evropskih sredstev izjemnega pomena in zato to posebej poudarjamo, vendar smo iz proračuna Evropske unije prejeli 28,5 odstotka manj kot smo načrtovali. Kljub temu, da je nekaj napredka od prejšnjega leta, pa je to vendarle podatek, ki je po našem mnenju vreden posebnega poudarka in osvetlitve zakaj je temu tako. Zakaj toliko manj? Zaradi tega, ker smo prejeli 31,6 odstotkov manj prihodkov kot načrtovano iz strukturnih skladov ter več kot 37 odstotkov manj prihodkov iz kohezijskega sklad. Tako, da razmerje med načrtovanimi in pridobljenimi sredstvi je relativno velika, zato tudi realizirani presežek močno odstopa od načrtovanega presežka z vidika evropskih sredstev in je razlika med 681 milijoni do 360 milijoni realiziranega presežka.

Računsko sodišče je podalo mnenje glede splošnega dela zaključnega računa in tudi mnenje glede pravilnosti izvršitve proračuna tako kot vsako leto in tudi kar je naša naloga. Pri mnenju glede splošnega dela zaključnega računa, torej izkazov Računsko sodišče izreka mnenje s pridržkom. Zakaj? Zaradi tega, ker smo ugotovili dve napaki, in sicer prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov so previsoko izkazani po mnenju Računskega sodišča za 148 tisoč evrov, nekaj več od tega. Kajti med prihodki so namreč izkazane obresti od vrnjenih posojil danih na podlagi Zakona o porabi sredstev pridobljenih iz naslova kupnin na podlagi Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij in kar je seveda tudi bolj pomembno, zaradi tega, ker so izdatki o računu finančnih terjatev in naložb previsoko izkazani za 12,1 milijon, in sicer namreč med izdatki so previsoko izkazani izdatki za posojila Javnemu skladu Republike Slovenije za podjetništvo in Javnemu skladu Republike Slovenije za regionalni razvoj in razvoj podeželja. Enako opozorilo oziroma razkritje z nekoliko drugačnimi finančnimi podatki, vendar ne bistvenimi, je Računsko sodišče opozorilo v svojem mnenju tudi za leto 2016 in 2017 pri izvrševanju državnega proračuna, predlagalo popravek glede teh zneskov, pa tako Vlada kot kasneje Državni zbor teh popravkov ne upoštevata. Vendar Računsko sodišče s posebno mero vztrajnosti opozarja tudi v letošnjem letu in glede na to, da je bilo izraženo razočaranje nad podajo mnenja Računskega sodišča glede splošnega dela zaključnega računa, ker zlasti, ker se primerja na vse realizirane prihodke ali odhodke lahko mirno povem, da bi Vlada lahko to razočaranje razgradila z upoštevanjem popravka revizorja in potem bi dosegli pravzaprav dosti idilično situacijo in bi Računsko sodišče mirno podalo mnenje brez pridržkov oziroma pozitivno mnenje. Namreč naša metodologija, ki jo uporabljamo ne samo v zadnjih letih, ampak pravzaprav praktično skozi celotno revidiranje državnega proračuna daje poseben poudarek na račun financiranja, torej B bilanco in zakaj, zaradi tega, ker govori o posebnih informacijah o naložbeni politiki države, o prodajah deležev, o drugih situacijah in si na strani 46 do 48 lahko tudi natančneje v revizijskem poročilu preberete kje je pravzaprav razlog zakaj se z načinom evidentiranja glede posojil Javnemu skladu Republike za podjetništvo in pa javnemu skladu za regionalni razvoj podeželja enostavno ne strinjamo in ne najdemo skupnega jezika že nekaj let z Vlado. Glede pravilnosti izvršitve proračuna pa Računsko sodišče ravno tako izreka mnenje s pridržkom zaradi različnih razkritij. Naj omenim morda nekaj elementov teh razkritij, ki jih velja posebej omeniti, namreč gre za kršitve nekaterih predpisov, ki jih morda v preteklih letih nujno nismo razkrili, pa jih velja posebej opozoriti na njih. Med njimi so razkritje, da po Zakonu o javnih financah so bila sredstva iz proračunske rezervacije zagotovljena za namene, ki bi jih bilo mogoče načrtovati oziroma za sanacije naravnih nesreč, to je razkritje, ki se nam že sicer nekaj let pojavlja pri revidiranju državnih proračunov, pa vendarle zaradi narave teh elementov moramo vedno ponovno opozoriti, da so enostavno elementi, ki bi jih bilo mogoče načrtovati in uvrstiti v redne proračunske postavke, če smem temu tako reči. ob enem je zaskrbljujoče vprašanje, da pristojna ministrstva niso ustrezno nadzirala javnih zavodov in skupaj z Vlado niso zagotovili, da bi najemnine od oddaje stvarnih premoženj države v najem prihodek proračuna države v najem prihodek proračuna države, zavedamo se, da je v zvezi s tem kar nekaj opravil, ki jih je potrebno storiti, moramo pa na to opozoriti.

Nadalje. V programu prodaje finančnega premoženja, ki je bil edini cilj doseganja prodaje čim višje kupnine, niso bile določene metode prodaje kot so predpisane z zakonom.

Nadalje. Velja izpostaviti, da z Zakonom o izvrševanju proračuna Republike Slovenije 2017 in 2018 Vlada ni ravnala v skladu s tem predpisom, ker posrednim proračunskim uporabnikom niso bila pravočasno posredovana izhodišča za pripravo finančnih načrtov, kar je v praksi povzročilo nekaj težav tudi pri revizijah, ki smo jih izvajali, pa pri konkretnih posrednih proračunskih uporabnikih, na kar so nas posebej opozorili in to v praksi povzroča kar nekaj težav.

Nadalje. Izhodišča za pripravo finančnega načrta posrednega proračunskega uporabnika niso vključevala celotnega obsega sredstev, kar je tudi povzročilo nekaj težav, ob enem pa niso bila izdana soglasja k letnim poročilom srednjih šol, dijaških domov in višjih strokovnih šol. V nasprotju z Zakonom o financiranju občin občinam niso bili pravočasno posredovani podatki o deležih za sofinanciranje njihovih investicij, na kar občina opozarja že kar nekaj let, ravno tako z Zakonom o organizaciji financiranje vzgoje in izobraževanja niso bila predpisana merila za vrednotenje materialnih stroškov, zakonom o gimnazijah recimo niso bili določeni podrobnejši pogoji v zvezi z obsegom financiranja načinom izobraževanja tujcev, zakonom o vodah Vlada ni pravočasno izdala uredbe o rabi termalne vode, kar ima seveda lahko javnofinančne posledice. Zakonom o investicijah v javne zdravstvene zavode, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija, Ministrstvo za zdravje ni zahtevalo odvajanja dela amortizacijo tistih zdravstvenih zavodov, katerih ocenjena vrednost investicijske dokumentacije pri javnem zdravstvenem zavodu je bila posamično ali pa skupaj manjša od 500 tisoč evrov. Nadalje. Zakonom o javnih skladih v sklepu Vlade ni razvidno, da se premoženje, ki ga bo prenesla država Slovenija na Stanovanjski sklad Republike Slovenije vplačuje kot namensko premoženje v kapital tega javnega sklada, podobno velja tudi za uredbo o stvarnem premoženju države in lokalnih skupnosti. Naj na zadnje še opozorim na razkritje, ki je vsebovano tako pri pravilnosti, pa tudi ukvarjali smo se glede splošnega dela proračuna, namreč pri preoblikovanju zavoda Kobilarne Lipica v gospodarstvu v družbo, po našem mnenju niso bile spoštovane vse določbe Zakona o Kobilarni Lipica, namreč na ministrstvo ni bilo preneseno vse nepremično premoženje, gre za parcele tega zavoda, ob enem pa so bile rezerve izplačanega presežka oblikovane brez ustrezne pravne podlage. Računsko sodišče je zahtevalo odziv na poročila, vseh odzivnih poročil v tem trenutku nismo prejeli tudi zaradi tega, ker rok za njihovo podajo še ni potekel, kot po navadi in kot zahteva zakon bo Računsko sodišče pripravilo porevizijsko poročilo v katerem se bomo do posameznih zahtev v odzivnih poročilih tudi opredelili. Še enkrat naj opozorim, da Računsko sodišče predlaga popravek revizorja glede prej omenjenih zadev, v tem primeru v kolikor bi do popravka prišlo bi tudi lahko podali pozitivno mnenje na splošen del proračuna Republike Slovenije. Hvala lepa.

Hvala.

Zdaj pa želi besedo še predstavnik Državnega sveta. Ga ni. Če ne odpiram razpravo za poslanke in poslance. Gospod Polnar se je javil k besedi. Prosim.

Gospod predsednik, hvala za besedo. Gospe in gospodje!

fSam zaključni račun proračuna po svoji celotni strukturi najsi bo prihodkov ali odhodkov vsebuje izjemno veliko množico podatkov, ki jih je možno interpretirati tako ali drugače. Sam pa ocenjujem, da bi za začetek moje razprave veljalo izpostaviti vsaj tri pomembne elemente, ki se mi zdijo v proračunskem uresničevanju države v minulem letu pomembni, če ne celo ključni. Prva je presežek med prihodki in odhodki, ki je dejansko bil realiziran v višini 537,2 milijona evrov in je glede na planiran presežek v višini 50,4 milijone evrov višji za 466 in še nekaj milijonov evrov. Drugo je, da je državni proračun v neto odnosu do proračuna Evropske unije ustvaril 360 milijonov evrov presežka, to pomeni, da je tudi v tem letu Slovenija bila neto prejemnica sredstev. Res pa je, da smo nekaj danes že slišali tudi o podrobnostih zakaj je temu tako, v bolj podrobno razpravo na tem področju pa se nebi spuščal zato, ker to problematika zlasti črpanja sredstev iz Evropske unije. Tisto, kar se mi zdi posebej pomembno poudariti, pa so davčni prihodki. Mi smo ustvarili v letu 2018 praktično okroglih 10 milijard evrov prihodkov, od tega so davčni prihodki 8 milijard in 247 milijonov evrov, pomeni 82,5 %. In znotraj davčnih prihodkov se mi zdi posebej pomembno poudariti, da neodvisno od celega niza davčnih vrst, ki so vir državnega proračuna, samo štiri davčne vrste tvorijo več kot 90 % vseh davčnih prihodkov, to so davek na dodano vrednost, trošarine, dohodnina in davek od dohodkov pravnih oseb. To posebej poudarjam zlasti glede davka na dodano vrednost, ki pomeni več kot 45 % celotnih davčnih prihodov, za katere ponovno poudarjam, da predstavljajo več kot 82 % vseh prihodkov, celotnih prihodkov državnega proračuna, govorim pa to s tega vidika da, ko se pojavljajo v tej državi težnje, tendence in namere po zniževanju davkov, bo potrebno hkrati ob idejah za zniževanje davkov, povedati tudi, katerih javnih storitev, v kakšni količini in v kakšni kvaliteti se bomo iz tega naslova odpovedali in to se mi zdi tudi zelo pomembno sporočilo Zaključnega računa proračuna za 2018.

Ko sem pregledoval zlasti obrazložitve odhodkovne strani, pardon, najprej prihodkovne strani, si ne morem kaj, da ne bi vsaj ene bizarnosti omenil, ki pa, potem, po natančnem premisleku, ni več bizarnost. Gre za davčni vir, ki se mu reče oziroma vrsto davčnih prihodkov, ki se jim pravi davki na posebne storitve in znotraj tega davek na finančne storitve. Tam je bil ustvarjen nenadejan presežek v davčnih prihodkih za dobrih 10 milijonov evrov, ki je vsaj po obrazložitvi, nastal na podlagi tega, da je en sam davčni zavezanec na podlagi samoprijave iz opravljanja finančnih storitev za leta 2013 do 2017, vplačal 7,7 milijona evrov, v letu 2018 pa 2,4 milijona evrov. Če pomislimo, da prav veliko verjetno takšnih davčnih zavezancev ni, ampak da verjetno še obstajajo taki, ki bi se lahko tudi samoprijavili, pa če bi vsakdo imel 10 milijonov davčne obveznosti, bi najverjetneje v sami strukturi davčnih prihodkov državnega proračuna imeli večji plus.

Druga pomembna reč, ki je tudi malo, tako, prikrita v obrazložitvah, se mi pa kaže na pojasnilu, koliko je pravzaprav stala tista, tako imenovana, tiha stavka policistov v letu 2018. Mi smo pri poročilu o delu policije za leto 2018 poslušali, da se pravzaprav ni čisto nič poznalo, da je bilo vse v redu. No, danes smo izvedeli oziroma v tem poročilu smo izvedeli, da je bilo glob in denarnih kazni za več kot 8 milijonov evrov manj, kot je bilo načrtovano in da je to menda tudi posledica tega, da je policija tiho stavkala. Se pravi, dobrih 8 milijonov evrov, kar ni tako zanemarljivo, vsaj osebno tako mislim.

Gospe in gospodje, ne morem si kaj, da se ne bi orientiral tudi na višino pobrane dohodnine v letu 2018, predvsem s stališča dohodnine, kot najpomembnejšega vira za financiranje lokalne samouprave. V letu 2018 je bilo pobranih 2 tisoč 642 milijonov evrov dohodnine. Na podlagi letnega proračuna je bilo vrnjenih 195,4 milijona evrov in tako je neto učinek 2 tisoč 447 in še nekaj malenkosti, se pravi, 2 tisoč 447 milijonov evrov, malo manj kot 2 milijardi in pol. Tisto, kar je pomembno pri tem poudariti, je struktura razdelitve tega vira. Občinski vir je tisoč 154,6, glavno mesto 12,5 milijona evrov, država tisoč 280,2 in kot sem malo prej omenil, letni poračun, minus 195,4. Se pravi, osnova, 100 odstotna, je 2 tisoč 447,2, za občine tisoč 154,6, kar pomeni dejansko 47,18 % celotnega deleža pobrane dohodnine. Res je, da gre za leto 2018, da bo to prišlo v poštev za izračun skupne primerne porabe občin v letu 2020, toda že tukaj se nakazuje temeljni problem financiranja občin, to je nespoštovanje tistega dela Zakona o financiranju občin, 6. člena, ki govori, da se izračun oziroma za izračun za financiranje skupne primerne porabe občin, namenja 54 % dohodnine.

Zdaj pa še tisto, kar se mi zdi, da je morda malo premalo poudarjeno v proračunu oziroma v zaključnem računu in je tudi dokaz svojevrstnih težav, najprej pri načrtovanju, potem pa pri izvajanju proračuna – to je proračunski presežek. Presežek je bil ustvarjen, kot sem malo prej omenil, v višini 537,2 milijona evrov, kar je 486,6 milijona evrov več, kot je bilo načrtovano. In tukaj se mi zastavljajo vsaj tri dileme, z vidika perspektive oblikovanja in sprejemanja proračunov, ki so zdaj ravno v teku v Državnem zboru. Prva je, da nihče verjetno tako visok proračunski presežek za leto 2018 ni pričakoval in tudi ni načrtoval v bodočih finančnih projekcijah, zato se mi zdi, da se na podlagi tako visokega proračunskega presežka tudi postavlja podvprašanje, seveda v pozitivnem smislu, vzdržnost bodočih proračunov glede na predvideno izvajanje teh proračunov. Se pravi proračunov za leti 2020 in 2021. Ravno tako je z vidika presežka, ki je bil ustvarjen v letu 2018 vprašanje, ki ga je potrebno razčistiti določanje potrebnega fiskalnega napora, to pomeni višine javnih izdatkov države v prihajajočih proračunih. Mislim, da se tu stvari lahko spremenijo ravno zaradi tega nenadejano visokega proračunskega presežka in pa seveda če je, čisto iz makroekonomskega stališča izhajam, tako visok presežek, pomeni tudi analizo ali pa prej izpraševanje ustreznosti postavljenih javno finančnih ciljev s srednjeročnim makrofiskalnim okvirjem. Mi, gospe in gospodje, bomo na podlagi tega, kar je bilo ustvarjeno v letu 2018, kar je načrtovano v letu 2019 in kar je projektirano v letih 2020 in 2021 ustvarili 1854 milijonov evrov proračunskega presežka, če bo vse tako kot je načrtovano. 193 milijonov v letu 2019, 468 milijonov v letu 2020 in 656 milijonov v letu 2021. To odiram predvsem s stališča tega, da absolutno ni videti nikakršnega proračunskega vira za denimo sanacijo pokojninskega sistema zlati v tistem delu, ki govori o zviševanju odmernih odstotkov iz 57,25 na 63,5 odstotka šele v šestletnem obdobju in pa seveda v tistem delu, ki govori o vračilu tistega kar upokojencem ni bilo izplačano zlasti v letih 2012, 2014 in 2015, ko sploh ni bilo nikakršnih uskladitev pokojnin, ne rednih in ne izrednih. To je tisto kar se mi glede presežka, ustvarjenega presežka, to lahko govorimo, da je realizirana zadeva, ker je proračunsko leto 2018 neizpodbitno mimo, to se mi zdi tisto, kar je ključno potrebno izpostaviti. Hvala lepa.

Hvala. Še kakšna razprava poslank in poslancev? Gospod Šircelj.

Hvala lepa. Predsednik, kolegi in kolegice, predstavniki Vlade, predstavniki Računskega sodišča!

Jaz bi se, tako kot že pri prejšnjih razpravah o zaključnih računih predvsem vrnil na eno zadevo, in sicer na odnos, da tako rečem med Vlado in Računskim sodiščem na drugi strani. Za kaj pravzaprav gre? In tudi tukaj mislim, da je predsednik Računskega sodišča zelo nazorno pokazal zakaj je Računsko sodišče dalo mnenje s pridržkom. Zaradi tega, ker Vlada enostavno v določenih primerih ne prizna ali ne upošteva stališča Računskega sodišča. Potem imamo danes še naprej napake, zaradi tega je bilo tudi to mnenje dano s pridržkom, tako sem nekako razumel, ali pa je to eden od razlogov, da je mnenje dano s pridržkom in enostavno teh napak se ne rešuje. Če se spomnimo je navsezadnje Vlada celo zakonodajo spreminjala za to, da bi zakonodaja, popravljena zakonodaja potem ustrezala tistemu stališču Računskega sodišča. Tako da s tega zornega kota je, bom rekel, kar neka indolenca Vlade zaskrbljujoča tukaj, predvsem če želimo doseči nek red na področju javnih financ, na drugi strani pa seveda še to, da se v bistvu vrhovnega revizorja, da tako rečem, enostavno ne upošteva. Mislim, da ta zadeva je v tem primeru najbolj zaskrbljujoča. Tukaj je bilo rečeno, da izdatki dveh javnih skladov za podeželje in podjetništvo so bili vprašljivi že leta 2016 in 2017, tako so tudi še sedaj v letu 2018 in skratka tukaj se dejansko nič ne zgodi. Mislim, da tukaj bi morali vsi nekaj narediti, da se to ne bi dogajalo iz leta v leto.

Drugo je, da nimamo enostavno mnenja Računskega sodišča glede bilance stanje. To pomeni glede premoženja, ki ga ima Vlada Republike Slovenije in to že nekaj let. Zdaj, če sem si prav zapisal to razlago, ki jo je dala predstavnica Vlade, je omenila, da so vknjižbe v zemljiško knjigo, če sem prav razumel, mislim, da sem, so urejene v 95 odstotkih. To je bila izjava o teh 95 odstotkov. Zdaj, Računsko sodišče pa ne daje mnenja o tej bilanci stanja. Tukaj bi rad povedal naslednje, najslabša ocena Računskega sodišča je, lahko me popravite, da ni mnenja, ker ga sploh ne more dati, ker ni podatkov. Negativno mnenje je »boljše od tega« kot to da sploh ni mnenja in to se dogaja že nekaj let. Tudi najslabša ocena, ki jo je sploh možno dati s strani Računskega sodišča je ni mnenja. In v bistvu se ne zgodi nič kaj takega, zaradi tega. Tukaj sicer predstavnica Vlade pravi, da delajo v skladu s programom in tako naprej, ki ga je potrdilo ali verificiralo tudi Računsko sodišče in tako naprej. Ampak, jaz mislim, da tukaj bi morali, če nič drugega, tudi komisija precej bolj zaostriti te zadeve.

Zdaj, naslednja zadeva, ki je, so evropska sredstva. Poglejte. Napačno načrtovanje, da tako rečem. Napačno načrtovanje predvsem tistih sredstev, ki naj bi jih prejeli. Prejeli smo jih za 28,5 odstotka manj kot smo jih načrtovali. 31 odstotkov manj iz strukturnih skladov, 37 odstotkov manj iz kohezijskih skladov. In tukaj je pa seveda vprašanje, bom rekel, strokovnosti. Tukaj se postavlja vprašanje strokovnosti oziroma vemo že kdo tukaj ni opravil domače naloge.

Zdaj, vse te zadeve, ki so tudi omenjene in so v bistvu stalne in ta razkritja, ko se govori o tem, da občine niso pravočasno dobile meril za to kako dejansko načrtovati svoja sredstva. Niso bile izkazane metode prodaje pri prodaji finančnega premoženja. Nadzor nad javnimi zavodi je stalnica. In v bistvu ministrstvo ne upošteva niti obstoječega Zakona o javnih finance, kaj šele novega zakona, ki ga zdaj sicer več ne napoveduje, ampak ga je že prejšnja vlada napovedala in rekla, da ga bo dejansko spremenila s čimer bi dejansko povečali predvsem nadzor nad javnimi skladi. Ampak tega Vlada enostavno ne naredi, zaradi tega, ker tukaj lahko rečem, nekomu ni v interesu, da bi bil nadzor večji oziroma da bi bil ta nadzor že zagotovljen s samim zakonom. Zaradi tega tudi ni novega zakona o javnih financah in tukaj vseeno predsednik, mislim, da je tukaj Vlada, ne samo Ministrstvo za finance, če ne pa predstavniki Vlade oziroma Ministrstva za finance povedo zakaj se ne zagotovijo pravne podlage za večji nadzor nad javnimi sredstvi.

Je še kakšna razprava? Gospod Jelinčič.

Hvala lepa.

Samo to zadnje nadzor nad javnimi sredstvi. To je tisto kar je najbolj pomembno. Dejstvo je, da pri nas tega nadzora ni. Recimo FURS dela nadzor nad tistimi malimi, velike pa pušča pri miru, ministrstva pušča pri miru in se jih ne dotika napam posameznikom pa vodi tajne preiskave tako imenovane finančne preiskave in tajne postopke, ki trajajo do 10 let in tako naprej. Jaz upam, da bo gospod Jenko to ukinil, da ne več, čeprav je on idejni iniciator teh variant. Ampak na ta način mi postajamo ena družba, ki izvaja represijo nad ljudmi, ne izvaja pa kontrole tiste, ki bi jo morala izvajati. In zato se dogaja, da izginjajo milijoni, desetine milijonov, stotine milijonov, pa nikomur nič. Enemu, ki bo pa, ne vem kaj, ne bo plačal ene zadeve ali pa bo pozabil plačati, mu bodo pa blokirali račun, ga bodo zaprli, mu bodo dali 6 tisoč evrov kazni in podobne zadeve. To, taka država ne sodi v normalne okvire in mi si nismo želeli take Slovenije. Ta Slovenija je zdaj postala ena čudna država, kjer se tolče po dolgem in počez, kjer se dovoljuje nekaterim krsti, izganjati pranje denarja, vse mogoče stvari, enim, tistim, ki pa delajo, po navadi tistim, ki delajo, pa se zmotijo, tiste je pa treba udariti. Zdaj samo še pričakujem, da bodo nove ideje še take, da bo lahko celo FURS tako kot hoče KPK, da bo imelo še možnost sodbe, obsodbe in izvrševanje sodb. Jaz se bojim, da tudi FURS gre v to smer. In to ni dobro. In mislim, da je skrajni čas, da se enkrat s tem neha. Denarja tam kjer je se ga ne pobira, tam kjer bi ga morali pobrati ga puščajo in recimo FURS je v letu 2018 pobral za tri milijarde več prihodkov kot leta 2014. In mene tukaj zanima, da mi finančno ministrstvo pa tudi FURS odgovori kdo je prejemnik teh 3. milijard proračunskih sredstev. In pa ali je Vlada v letu 2018 izboljšala življenjskih standard prebivalcev za 3 milijarde evrov? Ker če bi ta denar razdelili med slovenske državljane bi vsak od državljanov dobil 1500 evrov. Kje je to? Nihče ne ve kje je to. Če vzamemo davčni dolg, davčni dolg je znašal 31. 12. 2018 1,2 milijardi evrov. V poročilu je zapisano, da se dolgo znižuje že pet let. Potem se pa vprašamo zakaj se znižuje. Dolg bi se moral znižati samo takrat kadar bi bile davčne obveznosti plačane, v Sloveniji pa se davčni dolg znižuje zato, ker zadeva ali zastara ali pa se odpiše, ampak to ni nič, to je vse v sklopu kontrole javnih sredstvih, ki se ne izvaja ali se izvaja na pol oziroma se izvaja po političnih referencah.