Lep pozdrav, vse članice in člane odbore vabljeni, ter ostale prisotne lepo pozdravljam.

Pričenjam 14. sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Obveščam vas, da so z nami Eva Irgl, namesto članice odbora mag. Karmen Furman, pozdravljena in Nataša Sukič, namesto Primoža Siterja, tudi pozdravljena med nami. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Dnevni red - Predlog zakona o izplačilu neizplačanega dodatka za nego otroka, druga obravnava; Poročilo o delu Inšpektorata Republike Slovenije za delo za leto 2018; 3. točka - Poročilo o delu in finančnem poslovanju FIHO v letu 2018; in razno.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O IZPLAČILU NEIZPLAČANEGA DODATKA ZA NEGO OTROK.

Gradivo je objavljeno na spletnih straneh zbora: predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe, mnenje komisije, Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide, vloženi amandmaji kvalificiranih predlagateljev, predlogi za amandmaje odbora predstavnice oškodovanih staršev.

Vabljeni k 1. točki so Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Državni svet, Zakonodajno-pravna služba, Brane But in predstavnica oškodovanih staršev.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Ugotavljam, da so bili v poslovniškem določenem roku vloženi amandmajih poslanske skupine koalicije. Želi predlagatelj zakona podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona? (Ne.) Ne. Hvala.

Želi besedo Zakonodajno-pravna služba? (Da.)

Izvolite, gospa Sladjana Ješić.

Hvala za besedo, gospod predsednik. Lepo pozdravljeni.

Zakonodajno-pravna služba je v skladu s poslovniško določenimi nalogami preučila predlog zakona in pripravila pisno mnenje. Predlog zakona je pravzaprav posledica odločitve višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, ki je razsodilo, da se pravica do dodatka za nego otroka po Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih ter pravica do dodatka za pomoč in postrežbo po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, po veljavnih zakonih nista izključevali.

Tako, da je namen predloga zakona, da se posledice odločitve v konkretnem sodnem primeru razširijo na najširši krog upravičencev - to so pa povračilo neizplačanega dodatka in povrnitev stroškov sodnega postopka. Poudarila bi, da smo pri izdelavi mnenja upoštevali pravno naravo predloga zakona s katerim se določena vprašanja, ki so sicer sistemsko urejena s posamezno področno zakonodajo, začasno urejajo drugače, kar pomeni, da se bodo materialne določbe predloga zakona s potekom časa izčrpale.

V mnenju podane pripombe so bile pretežno zakonodajno-tehnične narave in lahko ugotovimo, da so bile z amandmaji koalicijskih poslanskih skupin v veliki večini ustrezno upoštevane. Danes je bila vložena tudi sprememba amandmaja k 4. členu predloga zakona, ki v bistvu pomeni, da se beseda »sodba« v določbi drugega odstavka 4. člena zakona, nadomesti z besedama »sodni odločbi«, kar v bistvu zaobseže še večji krog upravičencev, ki so upravičeni do povrnitve stroškov sodnega postopka, kajti pod pojmom sodna odločba razumemo tudi sklepe s katerimi se procesno zaključijo sodni postopki in se ne odloča meritorno.

Smo pa v mnenju predlagatelja pozvali k razjasnitvi določenih vprašanj. Eno izmed pomembnih, zelo pomembnih vprašanj, ki ni bilo pojasnjeno, je v bistvu vprašanje: ali so vsi upravičenci, ki so bili primorani izbrati enega izmed obeh dodatkov, izbrali dodatek za pomoč in postrežbo? Kajti s predlogom zakona se ureja izplačilo zgolj neizplačanega dodatka za nego otroka. In če niso vsi upravičenci izbrali tega dodatka, kako se ureja položaj tistih, ki so izbrali dodatek za nego otroka? In kako se torej za tiste ureja povračilo dodatka za pomoč in postrežbo? Torej to vprašanje je pomembno z ustavno-pravnega vidika 14. člena Ustave in načela enakosti pred zakonom, skladno s katerim je potrebno k obravnavi enakih položajev pristopati enako.

Hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo predstavnik Državnega sveta, mag. Peter Požun? (Da.)

Izvolite.

Hvala gospod, predsedujoči. Spoštovane poslanke, spoštovani vabljeni.

Pristojna komisija Državnega sveta se je s predlogom zakona seznanila na svoji 30. seji in opravila kar obsežno razpravo, zakon podprla. Bi pa v zvezi s tem seveda želeli povedati to, da do teh problemov seveda nebi prišlo, če bi resorji med sabo, pri sprejemanju zakonodaje, ustrezno sodelovali. Potem ne bi bilo potrebno, da ljudje, kajti zdaj so se vsi resorji strinjali, da to je pravica, da ta pravica bi morala biti, da jo bodo uveljavili nazaj – če bi pri sprejemanju zakonodaje bili nekoliko bolj pozorni in vse te vidike upoštevali, nebi prišlo do stanja kakršno se je zgodilo. Izognili bi se tudi vsem neprijetnostim, ki so jih starši teh otrok imeli in nenazadnje tudi sodni pot in zdaj povračanju stroškov.

Tako da, poleg podpore temu zakonu želimo opozoriti predvsem Vlado na to, da mora sistemsko gledati na vse zakone. Hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo… Vidim da ministrica bi želela.

Res sva se narobe razumela, hvala za besedo, sem mislila, da če imam pripombe k amandmajem. Zato se takrat nisem prijavila k besedi, bi pa uvodoma želela nagovor v zvezi z predlogom Zakona o izplačilu neizplačanega dodatka za nego otroka. Spoštovani, danes je pred nami predlog zakona o izplačilu neizplačanega dodatka za nego otroka.

Naj uvodoma omenil, da sem se kot ministrica pristojna za družino že v mesecu decembru preteklega leta seznanila problematiko staršev slepih in slabovidnih otrok. Gre za starše, ki so v dolge obdobju, vse od leta 2003 dalje zbirali med dvema dodatkoma, in sicer dodatkom za pomoč in postrežbo po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter dodatkom za nego otroka po zakonu, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke.

Predlog obravnavanega zakona zajema dve skupini, in sicer poleg slepih in slabovidnih otrok, so v zakonih vključeni tudi otroci z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju, ki so po polnoletnosti nadaljevali izobraževanju v posebnem programi. Od prvega januarja 2003 so se določila Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanje tolmačila na način, da lahko upravičenec slep oz. slaboviden otrok uživa le eno pravico bodisi dodatek za nego otroka bodisi dodatek za pomoč in postrežbo. Na podlagi takšnega tolmačenja, ki ga je zavzelo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, centri za socialno delo niso priznavali dodatka za nego otroka, če je opravičenec prejemal dodatek za pomoč in postrežbo.

Leta 2012 je Višje delovno in socialno razsodilo, da upravičenec do dodatka za pomoč in postrežbo otrok, medtem ko je upravičenec do dodatka za nego otroka starš otroka. Na podlagi navedenega se omenjenega dodatka med seboj ne izključujeta. Za tem je v mesecu juniju 2015 razsodno ministrstvo vsem centrov za socialno delo poslalo dopis, da starši in otroci lahko uveljavljajo oba dodatka.

Druga skupina otrok, ki jih ureja predlog zakona so tisti, ki so se izobraževali v posebnem programu. V takratnem stališču Ministrstva izobraževanje, znanost in šport so lahko osebe z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju po osemnajstem letu starosti nadaljevali izobraževanje v posebnem programu največ do šestindvajsetega leta starosti, vendar na ta način niso obdržali statusa učenca. Status učenca a je pogoj za pridobite in upravičene do pravice do dodatka za nego otroka.

V letu 2015 je Ministrstvo za izobraževanj, znanost in šport stališče spremenilo in odločilo, da imajo tudi otroci, ki se izobražujejo v posebnih prilagojenih programih status šolanja, s tem pa jim je tudi pripadala pravico do dodatka za nego otroka. Predlog zakona tako prestavlja pravno podlago za izplačilo dodatka za nego otroka, ki bi moral biti izplačan v obdobju od leta 2003 do konca leta 2015, pa zaradi tolmačenja obeh ministrstev ni bil.

Z namenom, da bi v predlog zakona vključili vse opravičence, smo v končni verziji gradiva navedli, da bodo upravičenci do izplačila vsi, tako tisti, ki so pravico uveljavili, pa jim je bila izdana zavrnilna odločba, kot tudi tisti, ki vloge za uveljavitev pravice niso oddali.

Dodati želim, da so bil starši v letu 2015 ponovno upravičeni do dodatka za nego otroka, pri čemer se v predlogu zakon obdobje upravičenosti zaključuje z 31 decembrom 2016, za takšno ureditev smo se odločili zaradi previdnosti. Izogniti se želimo primerom, ko starši ne bi bili upravičeni do neizplačanega dodatka za obdobje po spremembi tolmačenja, če so oddali novo vlogo šele več mesecev potem, ko se je praksa že spremenila skladno z sodbo iz leta 2012.

V praksi so opravičenci lahko izbirali med pravico do dodatka za nego otroka in do dodatka za pomoč in postrežbo. Na ministrstvu smo se seznanili le z enim primerov, kjer je družina uveljavljala dodatek za nego otroka, pri čemer je šlo za takšno odločitev iz osebnih okoliščin, ker gre le za en zaznan primer smo se odločili položaja te družine reševati individualno in ne v okviru sistemskega zakona.

Z družino smo že v stiku in smo se dogovorili za nadaljnje korake. Naj zaključim, predlog zakona upravičencem omogoča povračilo neizplačanih dodatkov za nego otroka od leta 2003 dalje, hkrati pa zakon daje pravico do uveljavitve povračilo, sodnih in izvršilni stroškov, ki se opravičencev nastali zoper državo.

Hvala lepa.

Hvala.

Želijo besedo ostali vabljeni? (Da.)

Brane But, izvolite.

Pozdravljeni vsi skupaj še enkrat, da ne bom poimensko, tako kot sem prej.

Rad bi povedal, da nas zelo veseli in na Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije, na socialni zbornici, predvsem pa starše, da je vsa ta dolgoletna aktivnost le privedla do zaključka, da smo tik pred zdajci, da bo zakon sprejet.

Danes smo že slišali na kratko to dogajanje, ki je bilo, vendar na temo lahko dodam samo še nekaj – da v letu '15, ko je prišlo 16. junija do dopisa ministrstva na vse centre za socialno delo, da se ta dva dodatka ne izključujeta, je bilo takšno stališče pravzaprav priborjeno z v končni meri tudi pritiskom javnosti. Ker recimo samo, da povem primer – 2 centra za socialno delo sta imela prej celo pisno mnenje ministrstva, da se ta dva dodatka ne izključujeta. Vsi ostali 60 centrov pa, da se izključujeta. No tudi kasneje je kar nekaj časa trajalo, da je prišlo do teh rešitev, ki jih imamo danes na mizi in tudi tukaj je zahvaljujoč zelo velikem prizadevanju samih staršev.

Moram reči, da je od besedila, ki je bilo dano v javno razpravo do sedanjega besedila in tudi te amandmaji, ki so predlagani, bistveno, bistveno prvotno besedilo izboljšano. Recimo ravno tisto, kar je bilo prej zelo raznoliko po centrih – eni so dobivali, eni niso dobivali, eni so dobivali negativno odločbo, eni so bili ustno odpravljeni, skratka, da je rešitev taka, da kdor bi moral dobiti, pa ni dobil, ima pravico do njega.

Toliko na kratko. Pa upamo, da bo potem šlo čim prej do realizacije, da ne bo še pri sami realizaciji prihajalo do kratkih stikov.

Hvala lepa.

Hvala tudi vam za vašo razpravo.

Želi še kdo od predstavnikov oziroma predstavnica oškodovanih staršev besedo? (Da.)

Predstavite se za magnetogram prosim.

Koritnik Maja, ena od staršev.

Vse je super in oh in sploh fajn, ampak vsi starši se strinjamo, da je bila kar škoda nastala. Pa glede na dolgotrajno kratenje pravice smo mnenja, kar smo tudi dali, ampak ni bilo upoštevano, da bi bilo treba v predlogu zakona nujno določiti višino obresti vsem oškodovanim. Glede na to, da smo plačevali obresti za stroške sodne, za vse stvari, se bi nam zdelo prav, da bi bilo v tem zakonu tudi upoštevano, da se neke obresti določijo in se na ta način izkaže neko priznanje, da je bila povzročena finančna škoda našim otrokom, pa tudi nam.

Hvala lepa.