Spoštovani kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje, začenjam 18. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena Poslovnika Državnega zbora.  Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanke in poslanci: Jurij Lep do 14. ure, Marko Bandelli, mag. Bojana Muršič do 18. ure, dr. Franc Trček, Brane Golubović, Suzana Lep Šimenko in Robert Pavšič od 16. ure dalje.  Na sejo sem vabil predsednika Vlade, ministrice in ministre ter generalnega sekretarja Vlade k 1. točki dnevnega reda, predstavnika Državnega sveta k 6. in 7. točki dnevnega reda, mag. Gregorja Kosa in Jureta Pogačnika, predstavnika 5 tisoč volivk in volivcev, k 8. točki dnevnega reda, predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja k 14. in 15. točki dnevnega reda ter predstavnike Vlade k vsem točkam dnevnega reda. Vse prisotne lepo pozdravljam.    Prehajamo na določitev dnevnega reda 18. redne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 5. junija 2020, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.  Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.  Glasujemo. Navzočih je 79 poslank in poslancev, za je glasovalo 79, proti nihče.  (Za je glasovalo 79.) (Proti nihče.)  Ugotavljam, da je dnevni red 18. redne seje zbora določen.    Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.  V zvezi s to točko dnevnega reda sem v poslovniškem roku prejel pisne prijave 39 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom, drugim odstavkom 245. člena in 247. členom Poslovnika Državnega zbora. Na prva tri vprašanja poslank in poslanca opozicije ter na vprašanje poslanke vladajoče koalicije bo odgovoril predsednik Vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo tri minute. Predsednik Vlade, ministri, ministrice, odgovorijo na vprašanja v največ petih minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo pet minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorov, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Poslanke in poslance prosim, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ tri minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednik Vlade, ministrice ali ministra. O tem odloči Državni zbor brez razprave in brez obrazložitve glasu. Ob tem vas še posebej opozarjam, da je treba takšen predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa postopkovnega predloga uporabiti za vsebinsko razpravo v zvezi s postavljenim vprašanjem.  V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu mora predsednik Vlade, ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bom vprašanje uvrstil na naslednjo redno sejo Državnega zbora.  V zvezi s to točko sta se danes opravičila dr. Anže Logar, minister za zunanje zadeve, od 14. do 17. ure ter Tomaž Gantar, minister za zdravje, od 17. ure dalje. Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.  Prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj. Na prva štiri vprašanja bo odgovarjal predsednik Vlade Janez Janša. Poslanska vprašanja pa mu bodo zastavili Predrag Baković iz SD, Nataša Sukič, Maša Kociper in Janja Sluga.  Besedo ima najprej kolega Predrag Baković.

Hvala za besedo.   Spoštovani predsednik Vlade! Na 13. redni seji Državnega zbora sem na takratnega predsednika Vlade gospoda Marjana Šarca naslovil ustno poslansko vprašanje, ki se je nanašalo na problematično delovanje in aktivnosti varde. Takratni predsednik Vlade je v odgovoru pojasnil, da je Svet za nacionalno varnost Ministrstvu za pravosodje in Ministrstvu za notranje zadeve naložil in ju pozval, naj v najkrajšem času pripravita spremembe zakonodaje, da bi lahko pristojni organi ukrepali ob aktivnosti samooklicanih vaških straž in skupin, kot je na primer štajerska varda. Na MNZ so nato pripravili spremembe Zakona o nadzoru državne meje in Zakona o varstvu javnega reda in miru, kjer sta bili obe noveli na 15. seji Državnega zbora potrjeni kot primerni za nadaljnjo obravnavo. Omenjeni noveli smo nato obravnavali tudi na Odboru za notranje zadeve, kjer pa po opravljeni razpravi nista bili sprejeti in se je tako postopek na matičnem odboru končal. To je dalo dodatni veter v jadra pripadnikom varde, ki postajajo vse bolj predrzni. Če so na začetku izvajali zgolj postroje na Štajerskem, so nato začeli z aktivnostmi na južni meji. Začeli so z usposabljanji, ki močno spominjajo na urjenje vojaških enot, opremljeni so bili in so tudi še z orožjem oziroma z replikami orožja, ki dajejo videz, kot da je pravo, ob državni meji so taborili, izvajali postroje in s tem razburjali domačo pa tudi širšo javnost. To ni bilo dovolj. Postroj so v uniformah in z orožjem izvedli tudi v Kočevski Reki, in to na mestu, kjer je prvič zadišalo po Slovenski vojski, nekateri med njimi so imeli zakrit obraz. Postroj se je nato v polni formaciji z orožjem sprehodil tudi skozi vas, imeli so pravzaprav pravcato mini vojaško parado. To je tamkajšnje prebivalce še naprej vznemirjalo in se sprašujejo, ali nimamo za varovanje meje kot tudi ostalega ozemlja države na razpolago ustreznih organov, ki bi to delo opravljali. Potem je ob kulturnem prazniku sledil še postroj pred predsedniško palačo, kjer so salutirali in potem tudi vstopili v uniformah v samo palačo. Sledil je problematičen dogodek v Slovenski Bistrici, ki je vsem znan. Privoščili so si tudi nadlegovanje lastnika kampa ob državni meji, ki so mu povedali, da ga sumijo tihotapstva migrantov čez državno mejo in da ga celo opazujejo. Tako so si vzeli pravico, ki jim v nobenem primeru ne bi smela biti dovoljena in bi morali za to biti ustrezno sankcionirani, pa niso.  Kronologija dogodkov kaže na to, da varda vse bolj prevzema aktivnosti, ki bi jih smela izvajati le policija, in vprašanje je, kaj bo njihov naslednji korak, če jim seveda država tega ne bo preprečila. Zato vas, spoštovani predsednik Vlade, sprašujem:   Kakšno stališče imate do delovanja vard?   Ali menite, da veljavna zakonodaja pristojnim organom že omogoča ustrezno sankcioniranje?   Katere ukrepe boste uporabili, da se bo delovanje vard in podobnih samooklicanih vaških straž sankcioniralo in prepovedalo?   Če pa menite, da pristojni organi ne morejo izvajati ukrepov zoper pripadnike vard, vas sprašujem:   Ali podpirate v zakonodajni postopek vložena predloga novele obeh zakonov?   Hvala za vaš odgovor.

Predsednik Vlade, imate besedo za odgovor.

Hvala za vaše vprašanje.  Osebno menim, da imajo pristojni organi vsa pooblastila, da ukrepajo v takšnih in podobnih primerih. Kolikor vem, nekateri postopki tudi tečejo. Tudi nimam nič proti temu, da se zakonodaja ustrezno dopolni, vendar pa morate vedeti, da sta ustava in zakon tu zato, da enako veljata za vse. Tako že zdaj prihaja tudi v odnosu do problema, o katerem ste govorili, do različnih tolmačenj in različnih pozivov pristojnim organom, kako naj ravnajo. Organi, ki so pristojni za vzdrževanje javnega reda in miru ter za varovanje državne meje, morajo spoštovati ustavo in zakon, in to ne glede na to, ali gre za pehotno vardo ali gre za kolesarsko vardo, ne glede na to, ali je varda v maskirnih oblačilih ali v črnih oblekah in zamaskirana. Jaz mislim, da če so vsi sposobni spoštovati zakon in opravljati svoje dolžnosti, potem takšne zadeve, kot ste jih navajali, vključno s poniževanjem policije pa tudi z nekaterimi drugimi naštetimi dogodki, v normalni demokratični družbi nimajo mesta.

Gospod Baković, imate dopolnitev vprašanja.

Hvala lepa za odgovor.   Glejte, spoštovani predsednik, ob dogodku v Slovenski Bistrici je bil odziv pristojnih organov precej mlačen in tudi pozen. Nenazadnje tudi državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve gospod Kangler je novinarjem pojasnil, da MNZ ne pripravlja nobene posebne zakonodaje, ki bi aktivnosti varde omejevala. Zato smo Socialni demokrati pripravili ti dve noveli, ki nekako opredeljujeta takšna ravnanja in tukaj ne opredeljujemo, da zakon ne velja za vse oziroma velja samo za eno skupino, ampak tako, kot je napisano, velja seveda za vse. Zato je prav, da se mi osredotočimo na te stvari. Mene veseli, da se je pravzaprav do te problematike že večkrat opredelil tudi predsednik države gospod Borut Pahor in v svojem zadnjem pisanju je nanizal nekaj problematičnih dogodkov in tudi nemoč organov varnosti. Veseli me tudi, da ocenjuje, da bi se s predlaganim novelama tako Zakona o nadzoru državne meje kot Zakona o varstvu javnega reda in miru uredilo področje aktivnosti takšnih samovoljnih in samoorganiziranih skupin. Zato je prav, da se pravzaprav vsi skupaj osredotočimo na ureditev teh razmer in pripravimo nekako učinkovite rešitve.   Zato vas še enkrat sprašujem:   Katere konkretne ukrepe boste podvzeli, da se bo delovanje vard in podobnih samooklicanih vaških straž sankcioniralo in prepovedalo?   Kot je že večkrat v preteklosti zagotovila policija, v obstoječi zakonodaji nimajo ustreznih rešitev za pregon takih ravnanj. Zato se tudi stvari širijo in postajajo takšne skupine vse bolj predrzne. Sam menim, da je rešitev spremembe in dopolnitev ustrezne zakonodaje. Zanima me:   Ali boste podprli te spremembe ali ne?   Hvala lepa.

Predsednik Vlade, dopolnitev odgovora.

Glejte, jaz sem vam tukaj na eni od prejšnjih sej citiral nekaj členov Kazenskega zakona, ki veljajo, po mojem mnenju so te določbe nedvoumne. Res pa je, da jih nekateri organi ne tolmačijo kot take. Tudi glede tega primera v Slovenski Bistrici, kjer je šlo po mojem mnenju za nesprejemljivo poniževanje policije, je Okrožno tožilstvo v Mariboru reklo, da ni šlo za nič kaznivega. Tako kot je ljubljansko tožilstvo reklo, da grožnje s smrtjo niso nekaj, kar se preganja po uradni dolžnosti. Mi bomo to proučili, ali je treba tožilcem res napisati, točno kateri stavki morajo biti izrečeni, da se to preganja po uradni dolžnosti. Jaz upam, da boste potem takšne spremembe zakona podprli. Upam pa, da boste tudi javno dajali nedvoumno sporočilo. Poglejte, tukaj je na omrežju slika vašega bivšega predsednika, ki se rokuje z generalom tako imenovane štajerske varde, kjer sta bila skupaj na neki proslavi. Mogoče je šlo to za neko provokacijo, za čisto slučajno zadevo, ampak poglejte, če hodite skupaj na iste proslave, potem težko zahtevate prepoved teh dejavnosti.

Kolega Baković, postopkovni predlog.

Jaz bom rekel tako, dejanja, ki jih izvaja tako imenovana varda, ne glede na to, da ste pokazali neko fotografijo, kjer je pravzaprav sami vemo, kako je do tega dogodka prišlo, verjetno tudi vi, pa vendarle moramo vedeti, da taki dogodki in ta dejanja, ki jih izvaja, postajajo resnično obsojanja vredna in vse bolj predrzna. In seveda tudi problematična. Tega bi se morali zavedati vsi, še zlasti odgovorni, kot so predsednik vsakokratne vlade, minister za notranje zadeve in minister za pravosodje. Spoštovani predsednik, iz vašega odgovora ne razberem, da se Vlada namerava učinkovito spopasti s to problematiko. Zato dajem postopkovni predlog, da se o odgovoru predsednika Vlade opravi razprava na naslednji seji Državnega zbora. Hvala lepa.

Hvala lepa.   O vašem predlogu bomo Državni zbor odločil jutri, 16. junija 2020, v okviru glasovanj.   Besedo ima kolegica Nataša Sukič, Levica.

Hvala lepa, predsedujoči. Spoštovane, spoštovani!  Spoštovani gospod Janša! Odkar ste prevzeli oblast, ste v vojni z vsemi, z mediji, s sodstvom, intelektualci, nevladnimi organizacijami, opozicijo. Skratka, z vsemi, ki ne razmišljamo, kot razmišljate vi. V tej vojni so eno vaših glavnih orožij socialna omrežja, predvsem vaš zasebni, na žalost pa tudi uradni vladni Twitter profil, ki ga zlorabljate za diskreditacije in za propagando SDS. Od prvega dne vlade stopnjujete oziroma vodite ofenzivo proti slovenskim in pa tudi proti tujim medijem, kot sta Deutsche Welle ali The Economist, kadar si vas ti drznejo kritizirati ali pa kadar vanje projicirate opozicijsko agendo ali pa kadar vam ni všeč podoba, ki jo tam vidite.Vaši zapisi v zvezi z mediji, spoštovani premier, so milo rečeni nedostojni predsednika Vlade. Novinarke žalite s prostitutkami, javno pozivate k neplačevanju položnic za RTV prispevek in na vsakem koraku izrabljate svoj položaj, da bi novinarje poniževali ali jih ustrahovali. Ni naključje, da se je po oceni komisarke za človekove pravice Sveta Evrope Dunje Mijatović Slovenija znašla na nezavidljivem seznamu držav, v katerih prihaja do pritiskov na novinarje in nesprejemljivih posegov v pravico do obveščenosti. Znašli smo se v druščini na pol diktatur, kot so Turčija, Rusija, Madžarska.   Gospod Janša, vedno ste se imeli za velikega Evropejca in velikega demokrata. Ravno vaš odnos do medijev kaže, da niste ne eno ne drugo. Sami mislite, da mediji javnosti slikajo grdo podobo o vas, a v resnici je obratno. Vi, gospod Janša, s svojimi napadi na medije, z vašim besnenjem na Twitterju, z vašim pritlehnim obračunavanjem ste tisti, ki javnosti tuji in domači slikate podobo nedoraslega, neobvladanega, častihlepnega in zagrenjenega človeka, ki ni zmožen prenesti najblažje kritike in ki zato manično razbija vsako ogledalo, v katerem si ni všeč, vsako ogledalo, ki pokaže grdo sliko o njem. Veste, gospod Janša, to je začaran krog. Bolj ko boste razbijali gledala, večkrat se boste ozrli v njih, hočete ali nočete, živimo v demokraciji, kjer kritike ne morete prepovedati, kaj šele utišati.   Zato me zanima, spoštovani gospod Janša:   Prvič. Ali ste se zmožni končno odreči napadom na medije, sodstvo, opozicijo, na vse pač svoje kritike?   Kdaj boste nehali zlorabljati vladni uradni Twitter račun za osebno obračunavanje in za propagando svoje stranke in ali ste pripravljeni izbrisati svoj Twitter profil?   Hvala za odgovore.

Predsednik Vlade, imate besedo za odgovor.

Poglejte, jaz vem, da je nekaj minut premalo časa, da vam razložim, da posameznik ne more biti v vojni z mediji, tako kot posameznik ne more biti v vojni z državo in je to neka skovanka, ki je butasta sama po sebi, sem pa napisal en tekst na to temo in vam svetujem, da ga preberete.   Kar se tiče družabnih omrežij, so posledica dejstva, da sta se v zgodovini pojavila dva izenačevalca, ki posameznika delata bolj svobodnega, eno je šolstvo in izobrazba, drugo je pa internet. Se pravi, družbeno omrežje kot posledica tega zadnjega fenomena omogočata posamezniku, da se brani, ne omogočata pa mu, da sproža vojno proti medijem. Tako da je treba malo stvari pogledati.   Kar se tiče vladnega Twitter računa. Jaz z njim nimam nič, opravljajo ga iste institucije, kot so ga prej. Svojega upravljam sam, se branim, prenašam tudi kritiko. Mislim, da tukaj ni nobenega v tej dvorani, ki je blokiran na mojem Twitter računu, vem pa, da me je predsednik vlade, ki ste ga vi podprli v prejšnjem mandatu, blokiral po moji prvi kritiki in sem tam še vedno blokiran. Če jaz nekaj napišem, mi lahko napišete nazaj, razvija se debata, sicer v omejenem krogu, ker pač ti profili ne dosegajo bralstva ali pa gledalstva ali pa poslušalcev, kot ga imajo klasični mediji. Tako da je tukaj še vedno razmerje sil daleč v korist klasičnim medijem, se pravi tistim, za katere vi tukaj trdite, da so žrtev ne pa monopol. Torej vsak, ki se zavzema za cenzuro ali pa poziva druge, naj ukinejo neke kanale, preko katerih posameznik v svobodni družbi komunicira, se v bistvu zavzema proti svobodi medijev. Zdi se mi, da je zelo šokantno, da to prihaja iz stranke, ki se razglaša za levo.

Kolegica Sukić, imate zahtevo za dopolnitev?

Hvala, predsedujoči.   Moram reči pričakovano. Gospod Janša, poglejte, eno stvar pa le moram priznati. Eno vašo lastnost pa res izjemno cenim, in to je vaša predvidljivost. Sami mislite, da ste pregnani, zviti, da svoje nasprotnike iz dneva v dan presenečate s svojimi odgovori ali pa potezami, ampak v resnici je obratno. Celotno vaše delovanje gre po enem in istem vzorcu, vsakič znova točno vemo, kako se boste odzvali in jaz sem točno vedela, kako se boste odzvali, da se boste odzvali sprenevedavo, in sicer po načelu obramba je najboljši napad ali pa napad je … Sami ste rekli, se je treba braniti. Lepo vas prosim, vi ste premier te države, vam pritiče nekako drugačna komunikacija kot navadnemu državljanki in državljanu.   Seveda na vprašanja, ki sem vam jih zastavila, nisem dobila odgovora. ampak ta vprašanja si ne zastavljam samo jaz, ta vprašanja si zastavlja celotna slovenska javnost, vi ste vendarle premier te države in s svojo nezmožnostjo dialoga, s svojo nezmožnostjo sprejemanja kritike ste pač še enkrat več pokazali svojo nedoraslost vlogi, ki jo uprizarjate, se pravi vlogi predsednika Vlade. Zato vprašanj, ki sem vam jih prej postavila, na katera mi seveda niste zares odgovorili, ne bom ponovila, ker dejansko nima nobena smisla. / znak za konec razprave/  Potrdili ste mi, da je stvar nerešljiva in zato vas sprašujem samo eno. Glede na to, da ste nedorasli funkciji predsednika Vlade, premislite in nam povejte:   Kdaj boste končno odstopili?   Hvala.

Predsednik Vlade boste dopolnili odgovor?

Saj mogoče takrat, ko boste vi sposobni postaviti poslansko vprašanje, ki ga na boste prebrali. Bom razmislil v tistem trenutku.   Kar se pa tiče vseh teh nasvetov, ki prihajajo in ki se postavljajo na izhodišče, da nekdo vse ve, da lahko pridiga pa uči druge pa da je zveličavno samo tisto, kar piše v medijih, ki jih on podpira ali pa na profilih, ki jih sam upravlja, poglejte, s tem smo se ukvarjali že pred 30 leti, smo preživeli in bomo preživeli tudi v prihodnje. To ne pomeni, da se bomo kadarkoli nehali zavzemati za svobodo izražanja, za temeljno ustavno pravico in svoboščino, ampak jo bomo še naprej branili in tudi izvajali.   Kar se tiče svobode medijev, spoštovana poslanka, po vseh mednarodnih merilih, po ključni mednarodni lestvici, ki meri svobodo medijev v Sloveniji, je bila ta najvišja v času našega prvega mandata, ko je stranka, za katero pravite, da jo vodim ali pa jaz, ki jo vodim, da je izključevalna pa vse to, kar ste našteli, sestavlja mešano koalicijo, tako kot jo imamo sedaj. Vi še nikoli niste sodelovali v kakšni veliki ali pa mešani koaliciji, tako da neki kulturi dialoga pač pridigate teoretično. V tistem našem mandatu je Slovenija bila na lestvici svobode medijev na devetem mestu. Nikoli kasneje nismo prišli niti blizu tega časa. V prejšnjem mandatu, kjer ste bili vi del vladne koalicije oziroma ste jo omogočili, je Slovenija zasedala sijajno 32. mesto. Se pravi trikrat slabše kot v času našega mandata. Počakajte do konca mandata in potem sodite, kako mednarodna javnost ocenjuje svobodo medijev v državi.

Kolegica Sukić, imate besedo za postopkovni predlog.

Seveda imam postopkovno, hvala lepa.   Očitno premier Janša misli, da nas bo vrnil na častitljivo 9. mesto na mednarodni lestvici, kar se tiče svobode medijev. S svojim tviteraškim načinom komuniciranja z vsemi, ki se ne strinjajo z njegovimi razmisleki, vemo, kako komunicira. Predsednik Vlade Janez Janša je v odgovorih na moja vprašanja vnovič pokazal, da ni dorasel funkciji predsednika Vlade, enostavno ni sposoben prenašati kritik, ni pripravljen odgovarjati na zoprna vprašanja, kar mora pravzaprav vsak politik, in ne prenese ogledal, v katerih vidi grdo sliko sebe, češ, nisem kriv jaz, krivo je ogledalo. Zato ima potem teorijo, kako se je treba braniti in kako je pravzaprav napad najboljša obramba. Žal to niso le vaši osebni problemi ali pa njegovi osebni problemi. Vsi mi, dva milijona državljank in državljanov mora na žalost živeti s takim predsednikom vlade in celotna država je talec nekih njegovih frustracij oziroma idej o tem, kako se je treba braniti pred ne vem kom vse. Napadi na medije, na sodstvo, intelektualce, nasploh na vse, ki mislijo drugače ali pa s svojo glavo, so simptomi osebnostnih potez premierja Janeza Janše.   Svoje vprašanje sem začela v bistvu benevolentno – opozorila sem ga, da nas s takim odnosom postavlja v družbo napol diktatorskih režimov, kot so madžarski, ruski, turški, in mu zastavila tri povsem preprosta vprašanja:   Prvič, ali se bo končno odrekel napadom na institucije in novinarje, vendarle je premier. Ampak on to počne tudi v vlogi premierja.   Drugič, ali bo nehal zlorabljati vladni Twitter profil za svoja osebna obračunavanja in za propagando svoje stranke. Na vladnem profilu, oprostite, se to ne sme dogajati.   In tretjič, ali se je pripravljen odjaviti s Twitterja. Tega seveda ne bo naredil, kako le! Ampak s tem bi se vendarle začel približevati minimalnim demokratičnim standardom – tistemu, kar, spoštovani premier, velika večina slovenske javnosti ocenjuje, da vam manjka. Najmanj, kar državljani in državljanke od vas kot predsednika vlade pričakujemo, je, da varujete institucije in da ne obračunavate z navadnimi državljani prek socialnih omrežij. A je tako težko?   Dve zelo preprosti zadevi, ampak se je še enkrat izkazalo – stvar je nepopravljiva. Janez Janša je in bo deloval v škodo države, njene demokratične ureditve, njenega mednarodnega ugleda in nenazadnje v škodo vseh nas, zato seveda postopkovno predlagam, da se na prihodnji seji pogovorimo o njegovem odstopu. Hvala lepa.

Hvala lepa.  O vašem predlogu bo državni zbor odločil jutri v okviru glasovanj.  Naslednja ima vprašanje kolegica Maša Kociper, SAB.

Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani ministrski zbor, spoštovani predsednik Vlade!  V stranki SAB smo že večkrat povedali, da nismo in ne želimo biti zgolj upokojenska stranka, dejstvo pa je, da je prav med upokojenci veliko število ljudi, ki živijo zelo težko, nekateri v revščini ali celo pod robom revščine. Številke o tem, kako posamezni upokojenci preživljajo svoje zadnje dneve življenja, in podatki o tem, kaj vse se jim dogaja, so res tragični. Mislim, da moramo kot družba narediti vse, da jim pomagamo. Sploh zato ker so mnogi med njimi oddelali svojo delovno dobo, in to v celoti in tako, kot je to zahteval zakon. Naloga nas vseh je torej, da na tem področju tej družbeni skupini, kjer je toliko prizadetih, pomagamo, kolikor je pač v naših močeh – najboljše s sistemskimi spremembami, lahko pa tudi s povesem praktičnimi konkretnimi ukrepi.   Eden takih je bil tudi ukrep naše predsednice stranke Alenke Bratušek v času, ko je bila ministrica za infrastrukturo in je pripravila zakon o prevozih v cestnem prometu, ki od 1. julija naprej predvideva brezplačen medkrajevni javni potniški promet za upokojence, pa poleg upokojencev za vse starejše od 65 let, študente invalide in registrirane športnike, študente in dijake. Ta brezplačna vozovnica bo vsem naštetim skupinam omogočila večjo mobilnost, možnost, da neomejeno in varno potujejo med posameznimi kraji naše države, da ohranijo socialne stike in da izboljšajo kvaliteto svojega življenja. Zelo zadovoljni smo bili in zelo veliko pove o nas vseh, ki sedimo tukaj, da je bil ta predlog zakona v tem državnem zboru podprt z veliko večino, podprla ga je tudi vaša stranka, predsednik Vlade. Tako da se vsi skupaj, sploh pa v stranki SAB nadejamo, da se s 1. julijem ta ukrep tudi resnično izvede.  Moje vprašanje v tem prvem delu je zato predvsem to:   Ali mi kot predsednik Vlade Republike Slovenije lahko zagotovite, da so bo ta ukrep s 1. 7. letošnjega leta tudi v resnici uveljavil, kot to določa zakon?   In drugo, glede na pisno poslansko vprašanje, ki smo ga naslovili na ministra:   Ali lahko zagotovite, da bodo upokojenci in ostali, ki so upravičeni do tega ukrepa, dobili tudi kartice po neki povsem normalni ceni, da ne bodo te kartice potem predstavljale nek strošek, ki bo pomenil, da ta prevoz ni več brezplačen?  Toliko v prvem delu. Hvala.

Besedo ima predsednik Vlade.

Hvala lepa.  Kot ste dejali, zakon začne veljati 1. julija in trenutno so v medresorskem usklajevanju vsi potrebni podzakonski akti za to, da se bo zakon lahko začel izvajati. Pristojno ministrstvo zagotavlja, da bo vse pravočasno pripravljeno. Kar se tiče stroškov, gre za brezplačno vozovnico za te kategorije, tako bodo stroški nabave kartice oziroma te letne vozovnice zgolj stroški izdelave teh dokumentov, in to minimalni.

Hvala lepa.  To vprašanje sem postavila med drugim zato, ker smo iz odgovora, ki ga je podal minister za infrastrukturo na pisno vprašanje našega poslanca, slišali, da je priprava za izvedbo tega zakona zaradi epidemije upočasnjena, da se bodo podaljšali tudi roki za izdelavo kartic. Iz neformalnih virov pa smo izvedeli, da bi naj posamezna kartica za ta brezplačen prevoz stala tudi do 20 evrov. Če sem vas pravilno razumela, sem od vas pravkar dobila zagotovilo, da ta zakon bo uveljavljen in da bodo tudi te kartice ljudje dobili brezplačno oziroma za ceno kartice, ki je po našem mnenju okrog 2 evra na kartico. Prosim, da mi še to potrdite. Če je to res, potem v nadaljevanju ne bom zahtevala razprave. Sicer pa imam še en predlog za razpravo. Hvala lepa.

Predsednik Vlade, izvolite.

Hvala lepa.  Res je, da je koronakriza oziroma epidemija zaustavila pripravo marsičesa, tudi teh podzakonskih aktov za uveljavitev tega zakona, da pa zadnje tedne pospešeno delamo in po zagotovilih pristojnega ministrstva bodo ti akti pripravljeni pravočasno. Kolikor sem obveščen, naj bi bil dejansko tudi strošek te kartice okrog cene, ki ste jo navedli, se pravi, okrog 2 evra, ne 20 evrov.

Kolegica Maša Kociper, postopkovno? Ne.  Kolegica Janja Sluga, SMC, bo postavila naslednje vprašanje.

Hvala lepa.  Spoštovani predsednik Vlade! Slovenija je čudovita dežela, ki je na globalnih trgih poznana kot zelena, aktivna in zdrava turistična destinacija, katere obisk prinaša nepozabno doživetje. Zato turizem v naši državi predstavlja pomembno in zelo uspešno gospodarsko panogo z visokim potencialom za rast in razvoj. Skupni prispevek turizma v slovenskem gospodarstvu je lani znašal 5,7 milijarde evrov oziroma skoraj 13 % bruto domačega proizvoda. Delovna mesta v turizmu predstavljajo 12,8 % vseh zaposlitev v državi, kar skupaj znaša več kot 110 tisoč delovnih mest. V času epidemije in ob popolni zaustavitvi globalnega trga je turistična panoga zagotovo bila in je ena izmed najbolj prizadetih gospodarskih panog ne samo v Sloveniji, ampak tudi v svetu. Te dni pa se slovenski turizem počasi znova postavlja na noge tudi zaradi sprejetih ukrepov Vlade v času boja proti koronavirusu, ko se je sprejemala antikorona zakonodaja. Zavedati se je treba, da bo okrevanje slovenskega gospodarstva v veliki meri odvisno tudi od okrevanja turistične dejavnosti, zato mora biti naš cilj ta, da danes po zaključku epidemije še dodatno okrepimo položaj Slovenije kot varne, trajnostne in odgovorne turistične destinacije. Najpomembnejši in najbolj odmeven ukrep so zagotovo vsem znani turistični boni, ki stopajo v veljavo v naslednjih dneh in jih bodo prejeli in koristili vsi prebivalci Republike Slovenije. Ocenjuje se, da ima ukrep uvedbe turističnega bona veliko finančno težo, njegov multiplikativen učinek pa naj bi prispeval k zagonu vseh preostalih s turizmom povezanih dejavnosti, kot so gostinstvo, trgovine, kulturne in rekreativne dejavnosti, kmetijstvo in podobno.   Glede na pomembnost tega ukrepa in glede na pomembnost turizma kot gospodarske panoge, ki ji je nujno treba pomagati, da bo naša država še naprej prepoznana kot zelena, aktivna in zdrava turistična destinacija, vas sprašujemo:   Kako ocenjujete učinke tega ukrepa na turistično panogo in na celotno slovensko gospodarstvo?   Kaj je njegova dodana vrednost?   Kakšni so predvideni multiplikativni učinki tega ukrepa?   Kaj se lahko od tega ukrepa nadeja slovenski turizem in zaposleni v tej panogi?  Kako se bo naša vlada še naprej odzivala na potrebe po pomoči slovenskemu turizmu in z njim povezanimi gospodarskimi panogami?

Predsednik Vlade, izvolite.

Hvala lepa za vprašanje.  Učinki te, bom rekel, malo posebne pomoči slovenskemu turizmu so dejansko multiplikativni, kot ste dejali. Predvsem gre za to, da se ohranijo kapacitete in da se delno te kapacitete tudi napolnijo v času prehoda. Se pravi v času, ko se skušamo čim hitreje vrnite iz nekega lock downa. Slovenija je imela samo delno zaustavitev javnega življenja, ampak v turizmu je bila praktično popolna. In ta prehod je zahteven. Dejansko je neposredno od turizma v Sloveniji odvisnih 58 tisoč, skoraj 60 tisoč delovnih mest, posredno še nekaj 10 tisoč. Gre za izjemno pomembno panogo, ki prispeva k našemu bruto domačemu proizvodu zadnjih nekaj let v povprečju več kot 10 %.  Vlada je imela na voljo v bistvu dve strateški možnosti pomoči. Ena je ta, da bi neposredno samo za turizem podaljšali ukrep čakanja na delo, skrajšanega delovnega časa in še nekaterih drugih ukrepov iz prvih dveh koronapaketov samo za to panogo še, ne vem, do konca leta ali do konca okrevanja ali pa na nek način isto vsoto denarja nameniti za to, da se razdeli prebivalstvu v obliki turističnih bonov. Ti boni se potem porabijo za neko temeljno dejavnost, ki generira še dodatne vrednosti. Odločili smo se za to obliko in moram reči, da je veliko mojih kolegov iz drugih evropskih držav klicalo in se zanimalo za ta način in čestitalo za inovativnost, kjer gre pač za multiplikativne učinke.  Računamo tudi na to, da bomo na ta način ohranili bistveno več turističnih kapacitet živih kot zgolj s subvencioniranjem čakanja na delo, ker potem se nič ne dogaja in po domače rečeno stvari zakrnijo.. Pričakujemo pa vsaj v drugem delu poletne turistične sezone bistveno večji obisk tudi tujih gostov, ker je bila Slovenija v bistvu prva evropska država, ki je lahko najavila konec epidemije. V vikendu 14. in 15. maja je bilo v svetovnih medijih okoli 24 tisoč pozitivnih zapisov o Sloveniji. Pred nekaj dnevi je vodilni britanski časopis objavil lestvico povpraševanj po turističnih destinacijah v Evropi in Slovenija je bila na prvem mestu, in to predvsem zaradi tega ker smo veljali kot varna destinacija, kjer smo turistične kapacitete ohranili.  Treba pa je povedati, da so nočitvene kapacitete v Sloveniji bistveno večje od tega, kar omogočajo ti boni. Samo s tem ukrepom ne bomo rešili turizma, bomo pa omogočili, da se te kapacitete, ki obstajajo ali pa so obstajale v lanskem letu in je marsikdo že razmišljal, ali bi jih zmanjšal ali bi celo zaprl svojo dejavnost, ohranijo in na ta način omogočijo tudi pritok novih sredstev prek tujih turistov, ki bodo prihajali, če bomo ohranili Slovenijo covid varno, če bomo sposobni zajeziti te posamične okužbe, do katerih prihaja. Trenutno imamo dve taki mini žarišči na Jesenicah in v Novi Gorici, ki pa ju pristojni obvladujejo, kar pomeni, da je to ključna stvar.  Se pravi, če na tej točki pogrnemo, nam tudi boni ne bodo veliko pomagali, je to sekundarna stvar, dobra pozitivna reakcija z dolgoročnimi učinki. Ključno pa je, da Slovenijo ohranimo varno, zdravo, brez izbruhov, ki jih ne bomo mogli obvladati. In v tem primeru računamo, da se bo tudi turistična panoga v celoti pobrala bistveno prej, kot so bile napovedi še pred mesecem dni.

Hvala lepa.   Kolegica Sluga, izvolite.

Hvala lepa.   Mogoče v nadaljevanju samo en komentar ali pa vprašanje.   Ali deliva mnenje, da je v bistvu mogoče napočil čas, ko bodo tudi državljanke in državljani raziskali svojo domovino do te mere, da si mogoče v naslednjih letih lahko obetamo, da bo več Slovencev tudi v prihodnje dopustovalo doma?

Hvala lepa.   Predsednik Vlade, izvolite.

Jaz bi samo komentiral to v bistvu s potrditvijo oziroma s strinjanjem. Bil sem en dan zadnjega vikenda v Bovcu in tam sem srečal kar nekaj slovenskih družin. Večina jih je priznala, da so bili že tudi preko oceanov na dopustih, v Bovcu pa še ne. Mislim, da bo ta ukrep prispeval tudi k temu, da bomo lepote naše domovine bolje spoznali in da bodo tudi naše turistične agencije ugotovile, da je mogoče profitabilno, enako profitabilno tržiti tudi domače destinacije kot kakšne čezmorske.

Predsedniku Vlade se zahvaljujem za podane odgovore.  V skladu z 247. členom Poslovnika Državnega zbora prehajamo na poslanski vprašanji, postavljeni na 17. seji Državnega zbora.   Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek bo odgovoril na vprašanje najprej Jožeta Lenarta v zvezi z nabavo zaščitne opreme v obdobju epidemije covid-19.

Spoštovani poslanec gospod Jože Lenart, spoštovani Državni zbor, spoštovani predsednik Državnega zbora!  O nabavah, postopkih in kakovosti zaščitne opreme je bilo v zadnjem času veliko povedanega, napisanega, objavljenega in tudi raziskanega. Mislim sicer, da sem na vsa vprašanja že odgovoril, vendar vidim, da se vrtimo še vedno v krogu in ponavljamo iste vsebine. Razlika je med stanjem in pritiski v času izbruha epidemije, ko je bilo stanje resnično izredno, in pa danes, ko smo to epidemijo uspešno obvladali. Zajezili smo epidemijo in poskrbeli, da je bilo zaščitne opreme dovolj in nismo imeli nikoli situacije, ko ne bi imeli od kje vzeti. Seveda je pogled v sredini viharja in iz daljave na varni strani zelo drugačen. Vse dosedanje delo smo celovito zajeli v obsežnem poročilu. Gre za skupno vladno poročilo in ne le poročilo našega ministrstva, ki je že bilo obravnavano in sprejeto v Državnem zboru. Ne morem govoriti, da je pri primerjavi cen prišlo do velike netransparentnosti, saj je zavod tudi na našo zahtevo objavil vse pogodbe, vključno s cenami, seznam pogodb in podatkov pa je tedensko ažuriran. In ravno iz teh objavljenih podatkov lahko črpate informacije o cenah, o katerih govorite. Primerjava cen je bila narejena glede na naročene količine na presečni datum priprave poročila Vlade, torej na osnovi podatkov o nabavi zaščitne opreme od 14. marca do 25. aprila 2020. Razumljivo je, da so ti podatki spreminjajo zaradi dinamike sklepanja in realizacije pogodb. Je pa res, da je pri primerjavi prišlo do napake pri upoštevanju DDV, kar smo v Državnem zboru že pojasnili pri obravnavi poročila. V tabeli je prišlo do nenamerne napake, ki je posledica neupoštevanja plačila DDV pri naročilih trenutne vlade. Če cenam zaščitne opreme trenutne vlade prištejemo DDV cene FFP mask in ventilatorjev, ki jih je nabavila trenutna vlada, še vedno odstopajo od cen prejšnje vlade. Pri FFP maskah prejšnje vlade 4,64 evra za kos, objavljen podatek v poročilu 3,40, pri aktualni vladi pravilno 4,14 evra. Pri ventilatorjih pa v času prejšnje vlade 49 tisoč 154 evrov za kos, pri aktualni vladi 33 tisoč 880 oziroma z DDV pravilno 41, 333 evra za kos. Lahko pa podam novejši podatek glede povprečne cene že dobavljenih mask FFP-2 na dan 28. maja. Na ta dan je bilo dobavljenih 2,5 milijona kosov maske FFP-2 po povprečni ceni za kos 3,61 evra brez DDV oziroma 4,40 evra z DDV, kar je še zmeraj manj kot v prejšnji vladi. Pri tem se vse blago dostavlja in prevzema v Sloveniji. Pri tem želim dodati tudi to, da je bil Zavod za blagovne rezerve zaradi okoliščin v času najhujše epidemije postavljen v položaj, da mora kupiti vse, kar je na trgu bilo dosegljivo oziroma kar se je dalo dobiti oziroma je bilo realno dobavljivo. To je bila tudi posledica premalo naročene zaščitne opreme pred 14. marcem, ko še ni bil pristojen za centralno nabavo zaščitne opreme Zavod za blagovne rezerve. Naj še povem, da so postopki nabave in dobav že v postopku pregleda s strani Računskega sodišča in KPK. Želim si, da bi bili vsi postopki izvedeni čim prej, da lahko nadaljujemo z delom v smeri izboljšanja in stabilizacije poslovnega okolja za vse poslovne subjekte, ki so bili v epidemiji prevzeti.Hvala.

Kolega Lenart, imate besedo.

Hvala lepa.   Spoštovani minister Zdravko Počivalšek, ta shema, infografika, ki je še vedno na portalu Vlade Republike Slovenije, vam je verjetno znana. Sami ste rekli, da ste priznali napako glede DDV in tudi povprečja cen, ki ste ga delno popravili za ventilatorje. Sprašujem:   Zakaj je ta infografika še vedno na portalu Vlade Republike Slovenije in še vedno zavaja, če je bilo že priznano?   Kot drugo pa bi želel vaš odgovor kot kredibilnega podjetnika. Poglejte, vi ste primerjali 100 tisoč mask v treh naročilih, kar pomeni samo 0,6 % na celotno količino petnajst milijonov 200 tisoč mask, ki ste jih uporabili v poročilu. Sprašujem vas:   Kaj za vas kot kredibilnega podjetnika pomenijo marže, rabati pri tako različnih količinah in pa cena prevozov in ostalih fiksnih stroškov, če bi jih preračunavali na enoto?   To so strašne razlike. Oba izhajava iz podjetništva in veva. Kot dokaz pa vam želim predstaviti na strani 41 vašega poročila, ste lepo objavili Medicop v količini 49 tisoč, ki je vsaj približno primerljivo s količinami vlade Marjana Šarca. Tukaj navajate ceno 6,28 oziroma z DDV 7,47. Prosim, da kot kredibilni podjetnik, naju spremljajo zdaj naši kolegi iz gospodarstva, da poveste, kaj menite o tem. To bi bila pravična primerjava, če bi tudi to upoštevali. Hvala lepa.

Gospod minister, imate besedo za dopolnitev odgovora.

Spoštovani gospod poslanec, hvala za dopolnjeno vprašanje.   Za infografiko bomo poskrbeli, da ne bo več taka, kot ste povedali. Ne odgovarjamo na našem ministrstvu direktno za njo in se bomo potrudili, da bo zadeva skladna s tistim, kar smo v popravku navedli.   Ko govorimo o primerjavi količin, je seveda treba v normalnih razmerah dati prav temu, kar vi trdite. Če kupite eno enoto ali pa milijon enot, je definitivno to praviloma v nacionalnem področju velika razlika, vendar pa je treba biti korekten in je treba povedati, da ne govorimo zdaj tukaj v tem primeru samo o količinah, ampak govorimo tudi o času, v katerem smo to zadevo nabavljali. Če hočemo to primerjavo narediti, pridemo v težave na način, da izhajamo iz tega, kar sem povedal, da smo v tistem času, to je obdobje 13. marec–10. april, kupili vse, kar je bilo možno dobiti in je bilo možno dostaviti v Slovenijo, ne glede na ceno. To je bila tema tudi moje interpelacije, kjer smo bolj natančno oddelali to zadevo. Še enkrat, če želite odgovor od mene, v normalnih okoliščinah imate prav. V okoliščinah, v katerih pa smo to počeli, to definitivno ne drži, ker smo bili pod pritiskom tega, da smo za potrebe zdravstvenega sistema morali kupiti vse tisto, kar je bil kdo v stanju pripeljati in dostaviti k nam po cenah, ki so jih postavljali dobavitelji, ne kot smo si jih želeli mi, ki smo bili kupci. Hvala lepa.

Kolega Lenart, imate besedo za postopkovno.

Hvala lepa, za dopolnitev odgovora.   Saj poanta je v tem, da takšne primerjave, potem ne moremo delati v javnosti, ker zavajamo in so neprimerljive. Kljub vsemu predlagam splošno razpravo glede na to, da se v tem času dodatno pojavljajo netransparentne dobave in je ta zadeva še vedno aktualna, zato predlagam, da pride do splošne razprave. Hvala lepa.

Hvala lepa.   O vašem predlogu bo Državni zbor odločil jutri v okviru glasovanj.   Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek bo odgovoril še na vprašanje kolegice Lidije Divjak Mirnik v zvezi z odpiranje fitnes centrov ter izvedbo različnih vadb.

Spoštovani, gospod predsednik, jaz se odpovedujem temu odgovoru, ker je zadeva že mimo. Hvala lepa.

Hvala lepa.   Prehajamo na vprašanje poslank in poslancev.   Besedo ima kolega Robert Pavšič, ki bo vprašanje zastavil ministru za zdravje Tomažu Gantarju ter ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravku Počivalšku.

Najlepša hvala in lep pozdrav.   Sicer bom verjetno slišal, da se spet vrtimo v krogu, ampak v javnost prihajajo vedno novi podatki. Recimo, da je sredi aprila na carini zaradi tržne inšpekcije in Fursa obtičalo 200 milijonov mask. Ampak se bomo fokusirali samo na eden posel izmed teh, o katerem malo bolj odmeva zadnje dni.   Zavod za blagovne rezerve je namreč konec maja nabavil 200 milijonov higienskih mast, ki pa niso primerne za zaščito zdravstvenih ali drugih okužbam izpostavljenih delavcev. Po javno dostopnih informacijah je očitno, da je država s konkretnim nakupom pravzaprav pomagala družbi Hmezad – Tmt, s katero je pogodbo podpisala v začetku aprila, torej na vrhuncu epidemije, po cenah, ki so bistveno višje od današnjih. Te higienske maske, ki niso primerne za zaščito, ampak le za splošno uporabo, so zaradi napačne deklaracije obtičale na carini med temi 200 milijoni mask. Ne torej zaradi aktivnosti zavoda, ampak zaradi napake uvoznika.   Minister Gantar, vas sprašujem:   Kolikšne so trenutne zaloge higienskih mask v Sloveniji, higienskih sprašujem, ne zaščitnih?   Ali sploh potrebujemo tolikšno količino, recimo 200 milijonov mask?   Komu so te higienske maske pravzaprav namenjene oziroma kdo jih lahko uporablja ter kolikšna je njihova stopnja zaščite?   Minister Počivalšek vas pa sprašujem:   Kako je lahko država nabavila tolikšno količino teh mask po izredno visokih cenah?   Še posebej me zanima dinamika izvedbe posla z družbo Hmezad – Tmt v višini 11 milijonov evrov. Gre namreč za daleč največjo dobavo mask od začetka epidemije. Količina presega število vseh mask, ki so prišle v državo do začetka maja. Polega tega ste posel izpeljali v času, ko so na zavodu zavračali dobave mask drugih preverjenih ponudnikov. Posel je bil izpeljan v obdobju med 27. in 29. Majem, torej le nekaj dni preden je zavod na podlagi sklepa Vlade izgubil pristojnost za nabavo zaščitne opreme za državo.   Še posebej me zanima pojasnilo:   Zakaj ste nabavo realizirali s podjetjem, s katerim je zavod imel še pred nekaj tedni negativno izkušnjo?   Neuradno naj bi šlo za tiste maske, ki jih je pred tem državi neuspešno poskušalo prodati podjetje GenEplanet. Prosim za odgovore.

Gospod minister Počivalšek, izvolite.

Spoštovani poslanec, gospod Robert Pavšič, spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovane poslane in poslanci! Hvala za vprašanje.   Kljub temu da smo v četrtek na maratonski seji tukaj v tem zboru podrobno pretresli vse nabave zaščitne opreme, tudi to tematiko, bom poskušal odgovoriti na kratko in jasno. Vsa oprema, ki smo jo dobavili v Sloveniji, je uporabna in strokovno pregledana. To potrjujejo tudi vsi zapisniki komisije kontrolne Hiša Bureau Veritas, ki je ob prevzemu izvajala nadzor nad kakovostjo in količino dobavljenih zaščitnih sredstev. Ta hiša ima tudi vse pristojnosti, da bi lahko vso neustrezno opremo zavrnila.  V nekaterih primerih – Acron, SLA marketing – je krovna hiša tudi ugotovila, da je bila zaščitna oprema dobavljena brez certifikata, vendar je bilo prejeto blago označeno kot skladno, in sicer na podlagi vizualnega pregleda. Pomembno pa je vedeti, da veljajo za različne tipe mask različni kriteriji. Eno so higienske maske, ki se uporabljajo za splošno prebivalstvo, drugo pa maske, ki jih uporablja zdravstveno osebje – to so FFP-2, FFP-3. Za higienske maske niso potrebni nobeni certifikati, kljub temu pa je bil v našem primeru za čisto vse maske opravljen pregled tehnične ustreznosti. Drugače pa je z maskami FFP-2 in FFP-3 ter ventilatorji, ker gre za izdelke, ki se uporabljajo v zdravstvene namene in je treba in zahtevano izkazovanje njihove tehnične ustreznosti s certifikati. Vsa oprema, ki smo jo dobavili, je torej šla skozi test ustreznosti in vsa oprema, ki mora imeti ustrezne certifikate, jih tudi ima. To lahko kadarkoli in kdorkoli tudi sam preveri, če vam uradni dokumenti pač ne pomenijo dovolj. Vse, kar smo kupili, je ustrezalo strokovnim standardom. Oprema, ki je danes v skladiščih, bo prej ko slej tudi uporabljena. Pomembno je, da smo se v času epidemije pravočasno oskrbeli s potrebno opremo, pomembno pa je tudi to, da smo danes na morebitni drugi val epidemije pripravljeni bolje, kot smo bili konec februarja. Če bi eksaktno postavili vprašanje, koliko imamo te opreme, bi vam že danes lahko to odgovoril. Tako vam bom ta podatek priskrbel, čeprav nisem slišal točne številke, ki ste jo omenili, da imamo zaloge. Če bi nas takrat v skladiščih čakalo več opreme, četudi bi bila ta strokovno slabše kakovosti, nam bi bilo prihranjeno marsikakršno razočaranje.   Zdaj pa na kratko še o pogodbi za dobavo 22 milijonov zaščitnih mask za splošno rabo, torej ne za medicino, o katerih ste govorili, vsaj tako mislim. Pogodba z dobaviteljem Hmezadom je bila sklenjena na vrhuncu epidemije marca. Še enkrat, pogodba je bila sklenjena marca, ne na datum, ki ste ga zdaj omenili. Takrat je bila potreba po veliki količini navadnih zaščitnih mask za prebivalstvo izjemno velika, odločitev države za nakup večje količine mask pa je bila še kako utemeljena. Maske smo kupili po ceni, ki je bila takrat na trgu sprejemljiva. Pogodbo je sklenilo prejšnje vodstvo Zavoda za blagovne rezerve. In če bi radi namignili, da sem si zanjo prizadeval tudi sam, vas moram popraviti še enkrat – s to pogodbo, tudi z vsemi drugimi, se sam nisem ukvarjal, je pa res, da je Hmezad dolgoletni dobavitelj Zavoda za blagovne rezerve. S pogodbo so se ukvarjali tisti, ki zdaj iz neznanega razloga to pogodbo poskušajo pripisati meni in mojemu vplivu. V tej pogodbi je nastala napaka, saj je pogodba določala, da mora imeti maska za splošno uporabo tudi poseben certifikat. Ker temu ni tako, in je to potrdilo tudi ustrezno pravno mnenje, je sedanje vodstvo zavoda z dobaviteljem opravilo pogajanja, doseglo znižanje cene za posamezno masko. Končno ceno tega posla je sedanje vodstvo torej znižalo in državi prihranilo dobrih 800 tisoč evrov, prej 22,3 milijona, zdaj 11,5 milijona za te maske. Trditi, da bi lahko država od te pogodbe zaradi napake v pogodbi odstopila, ni res. To je ugotovila ustrezna pravna služba in ker živimo v pravni državi, mora to nekaj pomeniti. Maske, ki smo jih torej kupili po tej pogodbi, pomenijo danes dragoceno zalogo navadnih zaščitnih mask. Nismo kupovali ničesar, kar ne potrebujemo, pač pa nekaj, kar nam bo lahko usodno spremenilo naše možnosti pri preprečevanju širjenja okužb v morebitnem drugem valu epidemije. In če je to za koga problem, potem je to narobe svet. Hvala.

Kolega Pavšič, imate besedo za zahtevo.

Sicer sem jaz tudi ministra Gantarja nekaj povprašal. Jaz nisem nikoli govoril o tem, ali je to zadostno ali ne. To sem poskušal vprašati vašega kolega, pa ni prišel do besede. In tudi nisem govoril o maskah FFP-2, FFP-3 ali predihovalnikih, niti z eno besedo nisem tega omenjal. Jaz danes sprašujem samo o higienskih maskah, ker mislim, da nam je vsem znano, kaj so zaščitne maske in kaj so higienske maske. Očitno je, da se, ne glede na to, kako se poskušate oprati, nadaljujejo dvomljive nabave, saj je podjetje Hmezad-TMT s prekvalifikacijo zaščitne, torej medicinske opreme v higiensko, obšlo inšpekcijski farmacevtski nadzor. Zato je to robo pregledovala tržna inšpekcija, ne pa inšpekcija, ki ugotavlja zdravstveno ustreznost. Zato tudi ne moremo, ker je šlo za prekvalifikacijo, nihče ne more ugotoviti, ali so te maske dejansko učinkovite.   Kako torej, minister Počivalšek, upravičujete še enega v vrsti dvomljivih nakupov, spet za visoko ceno?   To pa ni slučaj. Sploh glede na to, da je družba dobavila neustrezne maske po lastni krivdi. Pogodbo podpišeta dva in če sta oba podpisala napačno pogodbo, tudi oba prevzameta posledice. Zakaj niste pogodbe razdrli, to veste spet samo vi. Te maske ste plačali po 52 centov, torej po petkrat višji ceni, kolikor velja na trgu danes. Zaradi pravnega mnenja. Pravno mnenje je mnenje, sto pravnikov, sto pravnih mnenj, vemo pa, kdo lahko podaja edino v tej državi dokončno sodbo, kaj je v skladu s pravom in kaj ni v skladu s pravom. In ne obračati mojih besed, zanimajo me samo te maske, samo ta posel in spet ogromna razlika v ceni, petkratna.

Kolega Pavšič, želite, da dam besedo še gospodu ministru Gantarju?

Hvala lepa. Ja, boš ti povedal.

Spoštovani gospod poslanec, odgovoril sem vam na vaše vprašanje. S tem podjetjem je bil posel sklenjen prej, pri prejšnjem vodstvu blagovnih rezerv. In če kdo zavaja, zavajate na tem področju samo vi, imate slabe obveščevalce o tem poslu. Hvala.

Gospod Gantar, izvolite.

Hvala lepa, predsednik. Spoštovani gospod poslanec, hvala za vprašanje. Poslanke in poslanci!   Seveda obstajajo, tako kot ugotavljate, dve vrsti mask, za medicinsko uporabo, ki so natančno certificirane, in vemo, kakšni certifikati so potrebni in zakaj za njihovo uporabo, in druga vrsta, ki je široko uporabna v vsakodnevnem življenju. Gotovo, če bi imeli v začetku možnost nabave samo mask za medicinske namene, bi bilo to upravičeno, glede na nevarnost okužbe. Po drugi strani vemo, da je bila možnost nabav močno omejena in da tudi higienska maska lahko zmanjša učinkovitost zaščite pred prenosom, predvsem bolezni s kapljično okužbo, tudi na eno četrtino, pa tudi če na eno polovico, je bolje uporabiti to kot pa ničesar. Kot sem jaz razumel na samem začetku in tudi ko smo se soočali s težavami, je bilo takrat predvideno in tudi zdravniki so zagovarjali, da je boljše karkoli kot ničesar. Jaz seveda upam – ne poznam zaloge higienskih mask, kakšna je v tem trenutku, da tudi če zaloga je, to ni material, ki zapade oziroma propade, tudi če je v rezervah. Predvsem si pa želim, da ga v bodoče ne bi potrebovali na način, kot je bilo tokrat. Dejstvo pa je, da v raznih trgovinah, javnem transportu in podobnem, kjer tudi nismo imeli na razpolago ustrezne zaščitne opreme, so te maske uporabne. Pregledane so bile, vsaj tiste, ki so bile nabavljene, tudi higienske, s strani medicinskega osebja UKC, ki je sodelovalo pri teh nabavah. Označene so bile kot primerne za uporabo oziroma boljše, kot če ne bi razpolagali z ničimer v danem trenutku.

Kolega Pavšič, imate besedo za postopkovni predlog.

Hvala lepa.  No, saj je zelo zanimivo, kako se vse skupaj na koncu skoncentrira v stavku »bolje nekaj kot nič«. Kadar so razmere takšne, kot so bile, se to nekaj časa dopušča, danes pa bi lahko zajeli sapo in malce bolj razmišljali o tem, kaj se še rešiti da, ampak očitno se bomo zavajali. Seveda, minister, se je vodstvo zamenjalo, vendar pa minister ostaja isti in zavod sodi pod ingerenco vašega ministrstva ne samo zadnja dva meseca, ampak že kar dlje časa. In to spet ne opere odgovornosti kogarkoli. Saj nihče ne trdi vnaprej, da je šlo karkoli narobe, vendar dajte to opravičiti, dajte to razložiti, pa ne z enim pravnim mnenjem pa sklicevanjem na to, da pač živimo v pravni državi. Pravno državo zagotavlja več vej oblasti, ne pa pravno mnenje vaše pravne službe.   Spete so se decentralizirale nabave. Spet se je vzpostavil prvotni način nabave zaščitne in medicinske opreme s 1. junijem. Če je bilo to prej tako slabo, ne vem, zakaj niste potem pripravili sklepa pa prevzeli tovrstnih nabav tudi v bodoče, da bi bile resnično centralizirane, pregledne. To, kar tudi Računsko sodišče pričakuje od te države. Pa ne, spet ste se vračali na prejšnji način, in to tudi nekaj pove – da niste dosledni pri svojih odločitvah. Vedno novi podatki, vedno nove tako imenovane »afere«, da ne boste rekli, da vas spet obsojamo v naprej.   To pomeni, da se bomo o teh zadevah še dolgo pogovarjali in večkrat, zato predlagam, da se o tem opravi javna razprava. Ker pa vem, da je v tej koaliciji možnost, da bi se o tej zadevi pogovarjali, kot smo se, pričakujem, da s bomo še na kakšnem odboru srečali in to zadevo malce bolj natančno pregledali, ker gre pa za res za največjo nabavo higienskih mask. Tukaj ne gre za medicinsko opremo, gre za higieno.

Hvala lepa.   O vašem predlogu bo Državni zbor odločil jutri, 16. junija, v okviru glasovanj.   Naslednji ima poslansko vprašanje kolega Samo Bevk, ki ga bo postavil ministru za okolje in prostor mag. Andreju Vizjaku.

Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani zbor!  Zaradi dolgoletnega rudarjenja je treba zavarovati območje neposredno nad rudnikom živega srebra v Idriji in obvarovati mesto Idrija pred posledico posedanja in drugimi posledicami, ki so nastale zaradi dolgoletnega rudarjenja in se odražajo v rudarski škodi in degradiranem okolju na vplivnem območju rudnika. Zaradi preteklega izkoriščanja rudnin v rudnikih v zapiranju je treba vzdrževati ustrezno urbano okolje pred ostalimi posledicami preteklega rudarjenja, ki se odražajo, kot rečeno, v rudarski škodi, degradiranem okolju in tudi v zdravstvenem stanju nekdanjih rudarjev. Ko sem lansko leto o sanaciji rudarske škode spraševal ministra Zdravka Počivalška, mi je minister odgovoril, da MGRT rudarske škode neposredno več ne financira, ker je z likvidacijo rudnika kot podjetja prenehal subjekt, ki bi to škodo neposredno povzročal. Zadnja rudarska škoda je bila izplačana leta 2014 v višini 245 tisoč evrov, leta 2015 država sploh ni prispevala niti centa za vzdrževanje nezalitega dela rudnika, kaj šele za druge naloge, ki izhajajo iz zakona o preprečevanju posledic rudarjenja v idrijske rudniku. 17. maja 2017 pa je bila izvedena še likvidacija rudnika živega srebra kot podjetja.   Ministra za okolje in prostor mag. Andreja Vizjaka torej sprašujem:   Kaj lahko vlada in ministrstvo naredita za sanacijo rudarske škode in degradiranega okolja v Idriji?   Že v naprej hvala lepa za odgovor.

Minister, imate besedo za odgovor.

Hvala lepa, spoštovani poslanec za vprašanje.   Sicer sva midva v poslanskih klopeh sedela ogromnokrat in na žalost je res, da postavljate poslanska vprašanja mislim da desetletja približno v istem tonu. In bojim se, da vam ne bom mogel postreči z drugačnim odgovorom, kot so ga vse vlade doslej posredovale na vaša vprašanja. Zavedam pa se, da bo v prihodnje treba ustrezneje nasloviti to vprašanje, ki ni značilno samo za Idrijo, je značilno še za marsikateri drugi kraj, ki je povezan ne samo z rudarjenjem, ampak tudi s temi negativnimi bremeni industrije, ko govorimo o končanju le teh bremen in potem posledično ugotavljamo okoljsko škodo.   Na področju rudnika živega srebra v Idriji Ministrstvo za okolje v okviru svojih pristojnosti, ki izhajajo iz direktive o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti vsake tri leta izvaja monitoring okolja. S tem izvajamo monitoring v sedimentih, tleh, zraku, vodi in biosferi. Moram reči, da monitoring še vedno kaže znatne posledice rudarjenja in na okolju so še vedno prisotna stara bremena. Kot poseben vir živega srebra za okolje so ostale tudi osiromašene rude, ki so tam še vedno prisotne. To spremljamo vsa leta in vrednosti živega srebra v sedimentih Idrijce močno nihajo in niso odvisne le od oddaljenosti od glavnega vira, ampak tudi od ostalih hidroloških pojavov. Podatki kažejo, da se vsebnosti v zadnjih 25 letih niso znižale, ampak da nihajo za več kot dvakrat, glede na kritično vrednost. Spodbudno je pa to, da vsebnost živega srebra v vzorcih vode na vplivnem območju rudnika ne presega spodnje meje določljivosti za živo srebro z uporabljeno analitiko in zato ugotavljamo, da vrednosti živega srebra v vodi niso močno povečane.   Kot pravim, MOP za vsa degradirana območja v Republiki Sloveniji izvaja monitoring okolja – tla, voda, sedimenti v skladu z direktivo. Res pa je, da za ostale ukrepe, ki ste jih omenili, zlasti te posledice rudarjenja, v smislu posedanja, v smislu ostalih aktivnih politik, to ne sodi v našo pristojnost in tega tudi ne izvajamo. Zato vam je tudi minister za gospodarstvo, ki je pristojen za rudarstvo, odgovoril, da tudi oni tega ne počnejo. Menim, da tudi v skladu s koalicijsko pogodbo bo treba doreči, kako je v prihodnje tudi v tem primeru in v ostalih primerih, ki so posledica rudarjenja v Republiki Sloveniji.

Hvala lepa.  Kolega Samo Bevk, izvolite.

Hvala za odgovor, gospod minister.  Kljub dejstvu da rudnika kot gospodarskega subjekta ni več, je rudnik z vso svojo infrastrukturo: rovi, jaški, zalitim in nezalitim delom, še vedno sestavni del idrijskega prostora in negativno vpliva na okolje. Center za upravljanje z dediščino živega srebra izvaja monitoring in ob ponovnem inženirskem kartiranju 2018 kaže na nove pojave plazenja, zdrse, ugrezanja, hidrološke probleme in druge pojave, nekaj ste jih tudi vi omenili, ki ogrožajo prebivalce in infrastrukturo.  V Idriji je še vedno okrog 6 % vseh svetovnih zalog živega srebra. Približno 37 ton živega srebra je v času obratovanja rudnika izpuhtelo v okolje in ga tudi obremenjuje. Tu se pojavlja tudi problem z živim srebrom obremenjenih zemljin, gradbenih odpadkov pri posegih na degradiranem območju, saj v Sloveniji sploh nimamo uradnega odlagališča za odpadke, ki so obremenjeni z živim srebrom. Gre za 490 tisoč kubičnih metrov žgalniških ostankov in jalovine, obremenjene z živim srebrom, kar znaša okrog 300 tisoč kvadratnih metrov oziroma 15 % zazidljivih površin v somestju Idrije in Spodnje Idrije.  Spoštovani gospod minister, mislim, da je po nekaj letih napočil čas, da Vlada, pristojno ministrstvo za okolje in prostor ter Občina Idrija najdeta skupno rešitev tega perečega okoljskega problema. Zato me zanima vaše mnenje, gospod minister:   Ali ste pripravljeni prisluhniti lokalni skupnosti in poiskati ustrezno rešitev?   Mislim, da ste že v prvem delu odgovora šli v pozitivni smeri, zato, hvala lepa.

Gospod minister, imate besedo za dopolnitev odgovora.

Hvala lepa.  Spoštovani poslanec, kot bivši župan in tudi nekajkrat izvoljeni svetnik občinskega sveta še kako rešpektiram mnenje lokalnih skupnosti in gotovo sem se pripravljen pogovoriti s predstavniki lokalnih skupnosti in iskati rešitve. Začetek tega dopolnilnega vprašanja ste naslovili, ali bo Vlada in pristojno ministrstvo, skupaj z lokalnimi skupnostmi … Ministrstvo za okolje in prostor ni pristojno ministrstvo za te zadeve, ki jih omenjate za sanacijo degradiranih površin, smo pa pripravljeni sodelovati in iskati skupaj z ostalimi resorji in z Vlado Republike Slovenije ustrezno rešitev.  Podobno se pojavlja tudi v Celjski kotlini, ki je posledica industrijske eksploatacije, podobno je še kje, Ravne na Koroškem, Črna na Koroškem in tako naprej. Zavedamo se teh problemov in smo si tudi v koalicijski pogodbi zavezali, da jih bomo aktivno reševali.   Moj odgovor je da, pritrdilen. Tu je treba iskati in najti rešitve.

Naslednji je na vrsti za poslansko vprašanje kolega Jožef Lenart, ki bo postavil vprašanje ministru za infrastrukturo Jerneju Vrtovcu.

Hvala lepa za besedo, predsednik. Lep pozdrav vsem prisotnim gostom, ministrom!   Spoštovani gospod minister za infrastrukturo gospod Jernej Vrtovec! Državna cesta R1-229, odsek številka 1286 Rogoznica–Ptuj–Senarska spada med najnevarnejše ceste na Štajerskem. Še posebej prometna in nevarna je v delu od začetka oziroma od hišne številke Slovenskogoriška cesta 18, to je nekje od kilometra 0 pa do kilometra 1 + 999 oziroma pri hišni številki Nova vas 117 Ptuj. Odsek, ki sem ga navedel, je v večini popolnoma nezavarovan za pešce, se pravi ni prehodov, ni dovolj avtobusnih postajališč za otroke, pa tudi za kolesarje je nevaren. Je pa tudi, kot rečeno, šolska pot učencev Osnovne šole Ljudski vrt Ptuj.   Verjamem, da se problema zavedate tako na ministrstvu kot tudi DRSI, ker je bil že nekajkrat dejansko v proračunu in v programih izgradnje. Po drugi strani pa je nekako za nas državljane, še posebej pa za prebivalce mestne četrti Rogoznica in Mestne občine Ptuj nerazumljivo, da se projekt pojavlja že od leta 2007, da se bo naredil, pa še vedno ni končano, kot bi moralo biti. Med tem je bil en del cestišča na sredini omenjene trase v dolžini kakšnih 500 metrov urejen z obojestranskim pločnikom in kolesarsko stezo deset let nazaj. V zadnjem času so dodatno urejeni le še znaki za omejitev hitrosti, nekatere označbe za šolsko pot, označena so tudi nezavarovana avtobusna postajališča. Vendar so to le polovične rešitve. Celoten odsek je postal z delno ureditvijo teh 500 metrov nekako še bolj nevaren, saj se kolesarska steza prekine, potem se čez teh 500 metrov spet začne in tako naprej. Cesta je zelo obremenjena. Na portalu Portal.si sem na dan postavitve tega vprašanja dejansko ugotovil, da je šlo skozi 444 vozil v eni uri, to bi bilo potem v 24 urah okoli 10 tisoč. Še posebej pa je ta cesta nabita, zatlačena, ko se začnejo dopusti, ker se tujci dejansko izogibajo na nek način po njej, da ne gredo po avtocesti.   Zaradi tega vas sprašujem:   Kdaj se bo začela rekonstrukcija omenjenega odseka te nevarne ceste?   Ali so za reševanje problema zagotovljena sredstva Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo v proračunu Republike Slovenije oziroma ali jih je treba zagotoviti z rebalansom proračuna?   Hvala.

Gospod minister, imate besedo za odgovor.

Najlepša hvala gospodu poslancu za postavljeno vprašanje.  V fazi priprave svojega odgovora na vaše vprašanje sem sem na DRSI temeljito pozanimal o tej cesti. Dejansko, zlasti ta del Nova vas, sicer se na večjih odsekih celotne ceste opravljajo nekatere rekonstrukcije, nekatera dela, se pa ta del vleče že kar enih 10 let. Sama ureditev zajema obnovo vozišča z izgradnjo pločnikov, ureditev odvodnjavanj, obnovo celotne komunalne infrastrukture.   Kar se tiče Mestne občine Ptuj, je po naših podatkih že 11 let nazaj pridobila vso projektno dokumentacijo za ureditev te ceste Ptuj–Rogoznica. Torej izgradnja pločnika skozi naselje Nova vas v predvideni dolžini tisoč 700 metrov ter izvedba krožnega križišča v Rogoznici. Tukaj je bil podpisan tudi sofinancerski sporazum. Potem je bila leta 2010 res izvedena ta prva etapa. Od takrat naprej pa vse stoji.   Glede plana del potrebujemo sredstva z rebalansom za naslednje leto. Kar se pa tiče preplastitev, so te predvidene, samo preplastitve govorim, in sicer v višini skoraj milijon evrov, za dele Rogoznica–Senarska so na treh delih predvidene preplastitve, in sicer v skupni dolžini na enem delu 700 metrov, na drugem delu 480 metrov in potem tisoč 256 metrov. Se pravi, predvidene so preplastitve, za kaj več na tem odseku zlasti pri Novi vasi pa bo treba dati to v rebalans proračuna in potem se lahko začne na tem delu resna rekonstrukcija, ki je potrebna.   Kar se tiče drugih odsekov na tem delu, ko ste postavili vprašanje na tej cesti, DRSI vodi projekt rekonstrukcije mostu čez Pesnico v Senarski, ki se nahaja na državni cesti Rogoznica–Senarska. V okviru projekta je predvidena rekonstrukcija tudi obstoječega mostu. DRSI je začel z deli v novembru 2019, tekom gradnje pa je bilo že ugotovljeno, da je objekt v slabšem stanju, kot je bilo predvideno prvotno. Zaradi teh ugotovitev je direkcija pristopila k izvedbi dodatnih preiskav in dopolnitev projektnih rešitev. Ker so dopolnitve še v teku, trenutno še ni mogoče predvideti celotne vrednosti, ampak sočasno z dopolnitvami projektnih rešitev tečejo tudi postopki za vzpostavitev začasne prometne ureditve preko jeklenega montažnega mostu, ki bo lociran na ustreznem mestu ob obstoječem objektu. Preko začasnega mostu bo promet potekal izmenično enosmerno. DRSI si ob tem prizadeva, da bo dokumentacija pripravljena takoj, se pravi v najkrajšem možnem času, tako da bi se lahko nadaljevala začetna gradnja in obnova tega mostu.   Ker mi čas še dovoljuje, bi izpostavil še ureditev ceste Rogoznica–Senarska–Križ–Gomilci. Tam je bila pregledana projektna dokumentacija, ki je bila izdelana že res dolgo nazaj, leta 2008. Projektno dokumentacijo pa je zaradi spremembe zakonodaje sedaj treba novelirati zaradi spremembe različnih tehničnih pravilnikov in na osnovi pregleda je izdelan obseg novelacije. Poleg novelacije / nerazumljivo/ projekte dokumentacije pa je treba izdelati dokument gradbene dokumentacije za deviacijo javne poti na tem delu. To namreč leta 2008 ni bilo izdelano in jo moramo sedaj izdelati.   Še glede projekta Duplek in Janežovski vrh. Tukaj je bil v letu 2019 objavljen razpis za novelacijo obstoječe projektne dokumentacije, ki je bila izdelana v letu 2011. Na razpis se je prijavilo podjetje, ki je izdelalo osnovno projektno dokumentacijo, rok je bil mesec oktober 2019, ampak – pozor! tik pred iztekom roka je izbrano podjetje odstopilo od same pogodbe. DRSI je potem sporazumno razveljavila pogodbo in ponovno pripravila razpis, ki je bil objavljen v mesecu maju 2020. In zdaj je v teku, v fazi je pregled prispelih ponudb in takoj po sklenitvi pogodbe s projektantom se bo k izdelavi projektne dokumentacije tudi pristopilo. V letu 2020 je predvidena izdelava projektne dokumentacije in recenzija le-te. Potem v nadaljevanju lahko še glede kolesarskih povezav.

Kolega Lenart, imate besedo.

Gospod minister, lepa hvala za te odgovore. Nekaj od tega sem pričakoval, nekaj tudi je tudi novega zame. Pisno poslansko vprašanje sem že naslovil na ministrico prejšnje vlade januarja 2020. O tej novelaciji je tudi ona govorila, da je potrebna. Mestna občina Ptuj pa je meni dala odgovor, da so naredili vse, kar je potrebno. Sedaj bom rekel, da je bilo obljubljeno s strani Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo, da se bo to nadaljevalo v letih 2020 in2021. Kot ste že rekli, je bila ta postavka umaknjena iz proračuna prejšnje vlade, tako da se bomo trudili naprej glede tega. Glede tega, kako ta cesta izgleda, pa sem takrat že uspel narediti, poslikati nekatere slike. Danes, preden sem se odpravil v Ljubljano, pa sem zadevo ponovil, in sicer brez pločnikov, potem pa spet pločnik pa kolesarska steza, potem naprej se nekje kolesarska steza celo konča v varovalni železni ograji – ta nesmisel je bil takrat, ko se je to izdelalo.   Potem bi se rad morda dotaknil samo tega, da sem vesel, da ste se zadeve lotili na ministrstvu. Ampak bi morda še povprašal, če bi bili pripravljeni na povabilo lokalne skupnosti priti pogledat to zadevo in okolico. Krajani niti slučajno ne upajo svojih otrok in šolarjev, dijakov poslati peš proti mestu. En del je mesto, potem pa že tudi naselje. Tako da bi vas potem tudi povabil.

Hvala lepa.   Še gospod minister, izvolite.

Najlepša hvala.  Glede postavke. Ta postavka je in predvideno je malce manj kot milijon evrov za preplastitve. Bo pa treba še odpreti to postavko, da bomo dodali dodatna sredstva, da bi lahko celostno v letu 2021 popravili in obnovili tako, da bo urejeno tudi za pešce in tudi sicer za varnost.   Glede obiska, vi veste, da grem večkrat na teden na teren. Prejšnji teden smo bili recimo tudi v Ormožu, ampak tam smo imeli problematiko hitre ceste, ki se že tudi vleče. Pa potem haloške župane, področje Haloz je tudi problematično glede cestne infrastrukture. Poudarjam, ta del Slovenije je bil desetletja zelo zanemarjen, kar se tiče ureditve cestne infrastrukture. Še pred poletjem bom skupaj z direktorico DRSI gospo Herga prišel k vam. Se bomo za povabilo dogovorili, v naslednjih tednih se udeležimo sestanka pri vas, lahko pridejo zraven še ostali župani in odpremo diskusijo o tem, kaj je treba urediti.   Je pa vse odvisno od finančnih sredstev, tam se vse začne in konča. Mi na ministrstvu bi radi gradili in čim več delali. Verjamem pa, da bomo dobili dovolj moči in dovolj soglasja o tem, da bomo dobili finančna sredstva za cestne obnove in s tem zagotovili varnost državljank in državljanov. Da bo ta vlada, verjamem v to, da bomo to naredili in dobili dovolj finančnih sredstev. V naslednjih tednih pa se vidimo v vaših krajih.

Hvala lepa.  Naslednji ima poslansko vprašanje dr. Matej T. Vatovec, ki ga bo zastavil ministru za zunanje zadeve dr. Anžetu Logarju.

Najlepša hvala, predsednik. Lep pozdrav vsem.   Gospod minister! Nekje od lanske zime in v prvi polovici tega leta mednarodno javnost bolj kot ne razburja najprej predvolilna obljuba Benjamina Netanjahuja, da bo v primeru oblikovanja nove izraelske vlade aneksiral dober del okupiranih ozemelj predvsem na zahodnem bregu. No, to je zdaj postalo še, če se tako izrazim, malo bolj meso v nekakšni koalicijski zavezi, ki je nastala v novi vladi v Izraelu, da se bo to dejansko zgodilo. Dejansko je bil podpisana neka namera, da bo Izrael enostransko aneksiral te nezakonite naselbine na zahodnem bregu.   Jasno je, da je to povezano tudi s tako imenovanim sporazumom stoletja, kot ga je imenovala ameriška administracija, to je ta načrt Mir za blaginjo, ki predvideva precej enostransko razdelitev ozemelj, tega, kar je ostalo, med Palestinci in Izraelom in de facto pomeni tudi konec rešitve dveh držav, ker gre v popolnoma drugo smer.   Zanima me, glede na to da so nezakonite naselbine prepoznane po mednarodnem pravu kot vojni zločin – gre za kršitev Ženevskih konvencij, in predvsem glede na zadnje odzive predvsem predstavnikov Evropske unije, govorim o Josepu Borrellu, ki je v prvi polovici leta 2020 napovedal, da bodo potekali pogovori glede tega vprašanja in 18. 5. tudi, sicer zelo diplomatsko, izrazil nezadovoljnost ob tem, ko je čestital novi izraelski vladi, potem je sledilo še, bom rekel, lobiranje na obisku v Izraelu s strani nemškega zunanjega ministra Heika Massa in najbolj ostro s strani luksemburškega zunanjega ministra gospoda Asselborna, ki je rekel, da je v primeru aneksacije priznanje Palestine neizogibno dejstvo, ki ga bo morala Evropska unija kot celota narediti, sicer bi izgubila vso kredibilnost v mednarodni javnosti. Temu lahko dodate še pozive palestinskih oblasti in palestinskega ljudstva, da se ne dopusti ta enostranska aneksacija. Glede na to, kakšno je bilo do zdaj stališče Republike Slovenije do tega vprašanja, priznanja Palestine oziroma rešitve bližnjevzhodnega vprašanja z dvema ločenima državama in ob zavedanju, da se v primeru takšne aneksacije lahko tudi stopnjuje nasilje na tem območju, predvsem s strani Jordanije, me zanima:   Kakšno je zdaj stališče Republike Slovenije do tega vprašanja, predvsem do aneksacije?   Ali potekajo v okviru zunanjih ministrov Evropske unije pogovori o tem vprašanju?   Ali bo Slovenija poiskala skupino držav, s katerimi bi v tem času priznala samostojnost Palestine?

Gospod minister, imate besedo za odgovor.

Hvala lepa, predsednik.  Spoštovani poslanec, hvala za vprašanje. Republika Slovenija še naprej podpira vsa prizadevanja za mirno rešitev spora in za ponovno oživitev mirovnega procesa, temelječega, kot ste sami izpostavili, na pravilu dveh držav, torej po načelu dveh držav. V zvezi s tem smo večkrat pozvali h krepitvi dialoga Evropske unije z obema ključnima akterjema, z Izraelom in Palestino, pa tudi z Združenimi državami Amerike in relevantnimi arabskimi državami, ki imajo vpliv in moč na tem delu sveta, hkrati pa tudi s preostalima članicama tako imenovanega kvarteta, z Rusijo in Združenimi narodi, in sicer predvsem z namenom uresničevanja dolgotrajnega miru na tem delu sveta in stabilnosti Bližnjega vzhoda. Slovenija še naprej ostaja zaveznica rešitve dveh držav. Tudi naprej podpiramo diplomatske aktivnosti in pozive k izogibanju enostranskih dejanj in kot predstavnica, zagovornica vladavine prava k spoštovanju mednarodnega prava. Slovenija je v tesnem stiku z ostalimi partnericami in tudi sam sem že večkrat opozoril na pomen enotnega odzivanja in aktivne vloge Evropske unije. Enostranska aneksija bi predstavljala kršitev mednarodnega prava in grožnjo svetovnemu redu, ki temelji na prej dogovorjenih pravilih. Enostranske aktivnosti oziroma enostranska aneksacija bi prav tako imela negativne vplive na varnost in stabilnost te regije in širše. Zato bo Slovenija še naprej tudi v kontekstu Evropske unije nadaljevala s pozivanjem k neuresničitvi tega, kar izpostavljate v svojem poslanskem vprašanju.   To stališče je Slovenija poudarila tudi v razpravi na Svetu za zunanje zadeve na virtualnem zasedanju zunanjih ministrov 15. 5. 2020, kjer sem pozval k enotnosti in kredibilnosti Evropske unije, k razvijanju konstruktivnih dvostranskih odnosov med Evropsko unijo in izraelsko vlado in tudi k spodbujanju ponovne oživitve mirovnega procesa, temelječega na načelu dveh držav. Mednarodna javnost je zelo aktivna na tem področju. Prej ste sami omenili obisk nemškega zunanjega ministra, kjer je beseda tekla tudi o tem vprašanju. Ministrstvo za zunanje zadeve prav tako budno spremlja dogajanje v Izraelu in okolici. Naj samo povem, da je prejšnji teden politični direktor Ministrstva za zunanje zadeve govoril s predstavnico izraelskega zunanjega ministrstva in v tem pogledu se zavzemamo za nadaljevanje mirovnega postopka in za iskanje rešitev, s katerimi se bosta strinjali obe strani.

Kolega Vatovec, imate besedo za zahtevo.

V nekih drugih okoliščinah sem ta odgovor bolj kot ne poslušal predvsem s strani ministra Erjavca v predprejšnji vladi, ampak zdaj je situacija bistveno drugačna. Vi poudarjate dvostranski dialog in vključevanje v mirno reševanje problema, ampak Izrael deluje precej decidirano na tej točki. Lahko smo razumeli to kot neko nabiranje političnih točk s strani Netanjahuja v času predvolilne kampanje, ampak ko to postane neka zaveza med dvema koalicijskima strankama, potem je to bistveno bolj resno.  Mislim, da gospod Asselborn celo poziva k sankcijam Izraelu s strani Evropske unije in bolj ostremu nasprotovanju temu načrtu. Gotovo je, da je mirna rešitev tega vprašanja verjetno v interesu vseh, ampak dejansko je Izrael v tem trenutku tisti, ki dela največ za to, da bi to mirno rešitev spodkopal s Trumpovo administracijo oziroma s tem načrtom, kot je bil predlagan, na čelu.  Tu me predvsem zanima plan B. Eno je ta retorika, da se je treba usesti za skupno mizo, s čimer se seveda strinjam. Ampak kaj pa, če ne.   Kaj se bo zgodilo v primeru, da se ta aneksacija zgodi, ne glede na to, da je v nasprotju z mednarodnim pravom?   Ali namerava Slovenija tu ohraniti neko aktivno vlogo in ali je na vidiku morebitna podpora uvedbi sankcij proti Izraelu in skupno priznanje na ravni Evropske unije neodvisni in samostojni Palestini?

Gospod minister, imate besedo za dopolnitev odgovora.

Hvala, predsednik.  Kar se tiče odnosov z Izraelom in vprašanje mirovnega procesa, Ministrstvo za zunanje zadeve vodi svoje aktivnosti tako kot v preteklosti, vendar z neko večjo stopnjo intenzivnosti ravno zaradi zapisa v koalicijski pogodbi, kar ste predhodno omenili. Kot sem rekel, v zvezi s tem je potekala razprava tudi na Svetu za zunanje zadeve, kjer je bila po tem srečanju oziroma po tem svetu, sporočena oziroma objavljena tudi izjava visokega predstavnika gospoda Borrella v zvezi z oblikovanjem nove vlade v Izraelu.  Med drugim v tej izjavi piše, citiram: »Mednarodno pravo je temeljni steber mednarodnega reda, ki temelji na pravilih. V zvezi s tem Evropska unija in njene države članice opozarjajo, da ne bodo priznale nobenih sprememb na mejah iz leta 1967, razen če bodo te spremembe dogovorjene med Izraelci in Palestinci. Rešitev z dvema država in Jeruzalemom, kot prestolnico obeh držav, je edini način za zagotovitev trajnostnega miru in stabilnosti v regiji. V zvezi s tem z veliko zaskrbljenostjo spremljamo določbo, ki jo mora izraelski kabinet predložiti v odobritev, o aneksiji delov okupiranih palestinskih ozemelj, kot je izjavil premier ob predstavitvi svoje vlade Knesetu 17. maja in kot je predvidena v koalicijski pogodbi. Pozivamo Izrael, naj se vzdrži vsake enostranske odločitve, ki bi vodila do aneksije kateregakoli okupiranega palestinskega ozemlja in bi bila kot taka v nasprotju z mednarodnim pravom.«  Naše stališče je še vedno identično, da mora Evropska unija tu govoriti z enim glasom in, zagotovo, če bi do kakšnih sprememb trenutne situacije prišlo, bi Svet za zunanje zadeve, izredni svet, bil sklican in bi o tej temi govorili tudi na Svetu za zunanje zadeve. Slovenija bi tu zastopala takšno stališče, kot ga je vsakič do sedaj v zvezi z enostranskimi ukrepi, posebej na tako delikatnih področjih, kot je področje Bližnjega vzhoda. Hvala.

Kolega Vatovec? Ne.  Naslednji je na vrsti, da postavi poslansko vprašanje kolega mag. Andrej Rajh, ki bo vprašanje postavil ministru za infrastrukturo Jerneju Vrtovcu.

Hvala lepa za besedo, predsedujoči.  Spoštovani minister, kot veste, covid-19 je dodobra posegel v naša življenja. Čas po krizi, to je čas, ki je pred nami, prinaša številne negotovosti, zato je še kako pomembno nadaljevanje vlaganj investicij v infrastrukturo.   Maribor je prav zaradi zaradi obsežnih vlaganj v infrastrukturo mesto, ki raste in se razvija. Tako smo priča obnovi, nadgradnji železniške proge med Šentiljem, Mariborom, Pragerskim, Celjem in Zidanim mostom, obnavlja se železniška postaja v Mariboru, začela se je izgradnja limbuške obvoznice kot tudi obvoznice v Slovenski Bistrici, gradijo se številne kolesarske poti, in tako je tudi prav.   Me pa kot Mariborčana zanima nadaljevanje izgradnje južne oziroma zahodne obvoznice, ima pač dve imeni. To me zanima predvsem v luči, ker se pojavlja nek rezervni seznam interventnih investicij skladno s tem zakonom, ki je bil nazadnje sprejet. V tej luči pa bi rad opozoril, da imamo veljaven državni proračun, v katerem so vse investicije naštete in z zagotovljenimi sredstvi.   Pa me v tej luči zanima:   Zakaj se za investicije, za katere so zagotovljena sredstva, ustvarja poseben seznam?   Ali to pomeni za investicije, za katere so sredstva bila že odobrena, pa niso na tem seznamu, da je njihovo izvajanje nekako zamaknjeno?   V tej luči bi se rad dotaknil še dveh investicij, ki nista direktno povezani z vašim ministrstvom, govorimo o izgradnji mariborske knjižnice in zdravstvene postaje na Teznem. Hvala lepa.

Gospod minister, imate besedo za odgovor.

Hvala.  Ja, seveda je covid dodobra posegel v celotni situacijo, v celotno zgodbo. Kar se finančnih sredstev tiče, smo na začetku tega mandata, mislim, da je bilo deseti dan našega mandata, dali v to skupno vrečo približno 90 milijonov evrov denarja, ker smo to lahko naredili, da smo reševali situacijo nekje drugje.   Kar se tiče plana investicij, proračun velja, pripravlja se tudi rebalans proračuna, ker so se tudi zaradi covida stvari zelo spremenile, pa tudi zaradi drugih stvari. Tudi zaradi zavedanja, kako pomembne so investicije, verjamem, da bomo okrepili ta investicijski tok. Vlada se tega zaveda, zato smo tudi sprejeli interventni zakon, katerega priloga bodo tudi tako imenovane strateško pomembne investicije. Vendar ne bom o tem debatiral, ker še nič ni dokončno sprejeto, zato o tem kdaj naslednjič. Zagotovo pa Maribor in štajerska regija nista izvzeta, v nobenem pogledu nista izvzeta, sta del strategije, sta del pomembnosti, zlasti južna mariborska obvozna cesta. Tu je projekt izgradnje predviden v treh etapah. Prva etapa poteka od Streliške do Kardeljeve. Pri tej prvi etapi od Streliške do Kardeljeve se ni kolebalo o tem, da je to med prioritetami, absolutno je to prioriteta, ki jo nujno potrebujemo. Izdelan in potrjen je bil tudi investicijski plan, v teku je pridobivanje zemljišč in odkupi objektov. Ocenjeno je, da bi lahko v letu 2020 imeli pridobljena vsa potrebna zemljišča in bi potem lahko podali vlogo za gradbeno dovoljenje. Razpis za izvedbo gradbenih del prve etape bi lahko bil objavljen predvidoma v prihodnjem letu. Tu bom sicer spet dal eno priložnost, in sicer da bi vzporedno potekal razpis oziroma priprava razpisne dokumentacije s pridobivanjem gradbenega dovoljenja, ampak izgradnja prve etape obvoznice bo na osnovi sklenjenega sporazuma o sofinanciranju z dne 27. 11. 2013 med takratno direkcijo in Mestno občino Maribor financirana v razmerju 84 % s strani direkcije, 6 % Mestne občine Maribor, 9 % komunala. Škoda je, ker ni predvideno sofinanciranje z evropskimi sredstvi. Poleg tega je in bo, upam, da na koncu, ko bo prioritetni seznam Vlade potrjen, uvrščena tudi druga in tretja etapa zahodne obvoznice na ta del. Vlada ne zanemarja Maribora, tudi zaradi primera covida iz Štajerske ne zanemarja tega dela Slovenije. Zavedajte pa se, da smo nastopili mandat v posebnih okoliščinah, ko smo najprej, če smo imeli denar, dajali denar v to skupno vrečo. In od takrat naprej je razporeditev malce drugačna. Tudi proračun je zaklenjen in tako je tudi prav, kajti imeli smo izredno situacijo. Gospod poslanec, lahko vas sproti obveščam, kako potekajo dela glede južne obvoznice, ni nobene težave.

Hvala lepa.  Gospod poslanec, imate besedo.

Spoštovani minister, vi si boste torej prizadevali, da se bo na podlagi medresorskega usklajevanja ta investicija lahko umestila na ta seznam, če vas prav razumem?

Jaz se borim za vse pomembne investicije, in ta je ena od teh.

Kolega poslanec, imate besedo za postopkovni predlog.

Jaz predlagam, da se o tej temi, ki je zelo pomembna za Slovenijo in za odvijanje investicij nasploh, opravi razprava. Pa prosim, da mi dovolite, da pojasnim svoj proceduralni predlog.   V Sloveniji imamo kar zelo bogato cestno in železniško omrežje, okrog 6 tisoč kilometrov državni cest, več kot tisoč 200 kilometrov železniških prog. In kot veste, smo v Poslanski skupini SAB v zakonodajni postopek vložili predlog ustanovitve posebnega infrastrukturnega sklada, s katerim bi zagotovili kontinuirano financiranje investicij in izvajanje investicij, načrtovanje investicij. Za to smo predvideli 4, 5 vrst financiranja. Ne gre za nova financiranja, ampak za prerazporeditev sredstev, za namensko uporabo teh sredstev, od letne dajatve za uporabo vozil v cestnem prometu, koncesijske dajatve Luki Koper, tudi povračilo za izredne prevoze na glavnih in regionalnih cestah. In kar je bistveno, 2 odstotni točki DDV, ki sta bili v času prejšnje krize dodani zaradi krize. In mi menimo, če bi tak sklad obstajal, potem se tudi danes ne bi na tak način pogovarjali, ali bomo te investicije izvajali ali ne. Denar bi bil preprosto zagotovljen, zato prosim za razpravo na naslednji seji.

Hvala lepa.  O vašem predlogu bo Državni zbor odločil jutri, 16. junija, v okviru glasovanj.   Naslednji ima poslansko vprašanje kolega Gregor Perič, ki ga bo postavil ministrici za pravosodje mag. Lilijani Kozlovič.

Hvala, predsednik, za besedo. Lep pozdrav vsem, kolegice in kolegi, vlada!  Moje vprašanje je vezano na področje pravosodja, z vidika soočanja z epidemijo kot tako. Kot vsi vemo, so od 16. 3. pa vse do trenutka, ko je bila epidemija preklicana, veljali posebni ukrepi pri načinu delovanja pravosodne oblasti. In tudi v Državnem zboru smo odločali o Zakonu o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2, ki je predvsem določil trajanje nujnih začasnih ukrepov. V naslednjem koraku je sledila še novela, ki je natančneje naslavljala problematike pri zelo specifičnih postopkih, kot so insolvenčni postopki, delovni spori, izvršbe, pravdni postopki in podobno. Vsaj moj vtis je tak, da ste kot ministrica k pripravi zakonodaje pristopili zadržano in predvsem premišljeno, interventne ukrepe pa odpravljali postopoma. Se mi zdi, da je bilo to okej in ustrezno, saj so bili zadržki pri prehitrem odpiranju oziroma sproščanju vseh teh ukrepov podani tudi na strani sodstva samega. Moja ocena je, da so bili odrejeni ukrepi ustrezni in so pripomogli k temu, da ni prišlo do morebitnega kolapsa sodne veje oblasti, ker vemo, da bi imelo številne negativne posledice. Epidemija je v končni fazi pokazala tudi, da je potrebno, da infrastruktura, ki jo ima pravosodna veja oblasti na voljo, temelji tudi na informacijsko-komunikacijskih tehnoloških zmožnostih, ki omogočajo tudi delo na distanco in omogočajo določene procese, ki niso nujno vezani na fizično prisotnost katerekoli stranke v postopku na neki lokaciji.   Zanima pa me:  Kako ocenjujete, kakšen je vaš pogled na delo sodišč v času epidemije? Kakšne so izkušnje vas, ministrstva?   In kaj lahko na podlagi tega načrtujete v prihodnje?   Hvala lepa.

Gospa ministrica, imate besedo.

Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Spoštovani poslanec, hvala tudi za vaše vprašanje.   Kot ste že sami navedli, je bilo treba ukrepati v času epidemije. Dejansko je predsednik Vrhovnega sodišča že v skladu z veljavno pravno podlago, ki jo je imel, sprejel ustrezno odredbo, vendar se je kasneje izkazalo, da ta pravna podlaga ni dovolj, zato smo morali poseči tudi v zakonodajo. In kot ste že ugotovili, bilo je res veliko premišljevanja, kako nastopiti, katere zadeve urediti, kajti gre za zelo občutljivo področje pravic in obveznosti posameznika. Vsaka napaka, ki bi jo naredili, bi se nedvomno poznala pri velikem številu ljudi. Res smo premišljeno pristopali in bili vedno na razpolago posameznikom. Veliko vprašanj je bilo, kaj se lahko izpelje, česa ne. Moram izjemno pohvaliti Vrhovno sodišče, ki je sodelovalo pri pripravi zakonodaje, pa tudi vse ostale deležnike. Tukaj ne govorimo samo o sodstvu, govorimo tudi o državnem tožilstvu, državnem odvetništvu, tudi Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij, probacij. Celotna veriga je morala enotno odigrati in se je izkazalo, da smo res enotno odigrali in tudi postopno nekako sproščali te ukrepe.   Ocenjujem, da so vsi ti pravosodni organi svojo nalogo opravili izjemno učinkovito, tudi sama priprava na izhod iz situacije je slonela na izhodni strategiji, ki jo je Nacionalni inštitut za javno zdravje ocenil kot eno od najboljših, s katerimi so se srečali. Morali smo pa razmišljati tudi naprej, kako urediti poslovanje po prenehanju epidemije, in smo zagotavljali vsa potrebna sredstva, ki so jih sodišča potrebovala, tako da so se rešila tudi vsa prostorska vprašanja in druga tehnična oprema, ki je bila potrebna. Sodišča razmišljajo tudi o tem – in smo potem pripravili tudi spremembo zakonodaje, ki bo kmalu v parlamentu –, da se letos skrajšajo sodne počitnice prav z namenom, ker je po podatkih Vrhovnega sodišča prišlo do povečanja števila nerešenih zadev, vendar govorimo samo o 5 %. To pomeni, da so v tem času rešili 85 % zadev. Niso pa mogli reševati tistih zadev, kjer je treba izpeljati narok. V takih primerih so zadeve stale. Poleg tega imajo sodišča za reševanje nerešenih zadev poseben program še iz časa Lukende, tako da se bodo po tem principu, če bo prišlo do povečanega obsega dela, lotili reševanja zadev. Nedvomno je, tako kot ste rekli, že sama digitalizacija tista, ki omogoča možnost dela od doma in opravo procesnih dejanj v nenujni fizični prisotnosti, tako da smo v času epidemije zagotavljali predvsem videokonference tam, kjer je bilo nujno potrebno za osebe, ki so bile v priporu, ker so vezane na procesne roke; in izkušnje so bile dobre. Pripravljamo pa podlago, da se te uporabijo tudi v širšem kontekstu.   Moram pohvaliti in povedati, da so sodišča res odigrala svojo vlogo. Bila sem tudi na obisku na Okrožnem sodišču v Kopru, kjer sem tudi preverila, kako to dejansko poteka v praksi. Nameravam obiskati tudi vsa ostala okrožja, da se pogovorimo o tem, kakšni so procesi po epidemiji, in da naslovimo tudi druge vsebine.

Hvala lepa.   Kolega Perič, želite besedo?   Izvolite.

Hvala. Hvala za prvi del odgovora.   Morda bi bilo zanimivo tudi v širšem kontekstu izvedeti:   Kakšne so aktivnosti, ki potekajo v okviru Ministrstva za pravosodje v smeri digitalizacije sodstva kot takega?   Ali so v teku kakšni projekti v tej smeri?   Kaj si lahko v prihodnje obetamo?   Mislim, da je bila to tudi neka spodbuda, sicer ne taka, kot bi si jo želeli, ampak jo velja izkoristiti, da potem z neko dodatno energijo, z dodatno motivacijo določene procese pospešimo in jih naredimo dostopnejše javnosti.   Hvala za odgovor.

Gospa ministrica, imate besedo.

Hvala še za ta del vprašanja.   Res je izjemnega pomena in digitalizacija v pravosodju je ena od prioritet Ministrstva za pravosodje. V celotnem pravosodju teče tako imenovan projekt Učinkovito pravosodje, ki ima svojo podlago tudi v črpanju evropskih sredstev in je skupaj vreden 32 milijonov in 900 tisoč evrov, skoraj 33 milijonov evrov. V njem so predvsem trije procesi. Eden je prenova poslovnih procesov, druga je spodbuda in zagotavljanje kakovosti v pravosodju, tretji pa je izboljšanje usposobljenosti v pravosodju. Gre za 14 procesov in 40 vsebin. Do sedaj je bilo počrpanih 27 %, mogoče nekoliko premalo, tako da smo pripravili poseben akcijski načrt in se bomo v teh dneh srečali z Vrhovnim sodiščem, kjer je ta delež najmanjši; z Ministrstvom za javno upravo smo se že. Želimo pospešiti, da se vsa ta sredstva počrpajo. So tudi objektivni razlogi, in sicer gre za to, da je pomanjkanja kadra na tem področju IT-strokovnjakov v javnem sektorju. In tudi v sodstvu je izjemno težko dobiti kader, ki je za to usposobljen. Mogoče naj navedem nekaj izjemno pomembnih procesov, ki bodo pripomogli k večji učinkovitosti in tudi k večji odprtosti ter transparentnosti pravosodja. Eden od teh je mobilni sodnik. To pomeni, da bomo vse sodnike opremili s prenosniki in bodo lahko vse te naloge opravljali tudi od doma ali neke druge lokacije; ni nujno, da bodo neposredno na sami lokaciji.   Izjemnega pomena je tudi uvedba javnih dražb, za katero računamo, da bo že do konca leta v funkciji. Izjemnega pomena so tudi videokonference, torej želimo in je že v teku nabava opreme, da opremimo vsa sodišča z opremo za videokonference. Na tak način se bodo lahko tudi naroki opravljali, kar pomeni, da bomo skrajševali čas, tudi stroške zniževali pa tudi na nek način reševali prostorsko stisko na sodiščih. Izjemnega pomena je tudi v kazenskem postopku, gremo po poti, kot je to urejeno v civilnih postopkih, zagotovili bomo elektronsko vročanje in elektronsko vlaganje vlog. Nadalje tudi objava sodb na prvi stopnji. S 1. 7. bo že veljal in v celoti deloval prenovljeni register zastavnih neposestnih pravic in rubežev premičnin, kar je tudi izjemnega pomena za gospodarstvo. Mislim, da bomo na tak način z realizacijo vseh teh projektov zelo približali sodstvo in celotno pravosodje našim državljanom. Hvala.

Hvala lepa.   Kolega Jani Ivanuša bo postavil vprašanje ministru za infrastrukturo Jerneju Vrtovcu.

Hvala lepa. Lep pozdrav vsem prisotnim, še posebej prisotnim ministrom!  Mi kot poslanci imamo edino orožje v rokah, temu se reče poslansko vprašanje, zato se vedno poslužujemo poslanskih vprašanj. In tako je tudi glede hitre ceste Ormož–Hajdina, že tretjič v tem mandatu, ampak vseeno. Mislim, da je še kako potrebno. Spraševal sem bivšega predsednika Vlade gospoda Šarca, potem bivšo ministrico Bratušek, vendar vseeno smatram, da so vprašanja še vedno v igri oziroma da se ta cesta čim prej začne graditi. Ta cesta ima korenine že iz leta 1997, ko je bil prvi del umeščen v okolje in prostor, po nekih časovnicah pa bi se leta 2013 že morali voziti, se pravi 7 let. Danes smo 2020, pa še vedno nimamo izgradnje tega dela hitre ceste. Osebno sem postavljal vprašanja in iskal odgovore na Darsu, Arsu, vsepovsod sem bil, kjer je le možno, bil sem tudi na sestanku v Markovcih pri županu, kjer se vodijo sestanki glede ceste. Vsepovsod, kjer je pač možno, sem se udejstvoval. Bi pa povedal tudi to, kako je ta cesta pomembna za naš del, prleški del. Če povem, da je gospod Počivalšek na območje bivše tovarne sladkorja pripeljal tri potencialne investitorje, pa vsi trije so v bistvu odpovedali v tistem delu točkovanja, ko govorimo o avtocestnem križu. Tam so se pa zadeve zaustavile. Toliko v moj uvod. Gospod minister, bom pa vseeno spraševal, danes ste pa vi na vrsti. Po podatkih prejšnje vlade je bilo do konca junija 2019 za izgradnjo hitre ceste Hajdina–Ormož ali Ormož–Hajdina porabljenih skoraj 18 milijonov evrov. Prebivalci od teh 18 milijonov evrov še vedno nimajo nič.   Zato me zanima:   Kako poteka ta investicija?   Januarja letos so mi iz Arsa sporočili naslednje. Arso je za odsek Markovci–Gorišnica že novembra 2018 izdal sklep, da je treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Dars je naročil izdelavo presoje vplivov na okolje, ki naj bi bila izdelana do konca leta 2019. Dars je sporočil, da je vlogo na Ministrstvo za infrastrukturo poslal 7. 2. 2020. Integralni postopek izdaje gradbenega dovoljenja za objekte z vplivi na okolje vodi Ministrstvo za infrastrukturo, Direktorat za prostor, ki izdaja gradbeno dovoljenje.   Zanima me:   Ali je bila Darsova vloga popolna?   Ali je bil Dars pozvan k dopolnitvi te vloge … / izklop mikrofona/

Vaš čas je potekel.   Gospod minister, imate besedo za odgovor.   Izvolite.

Najlepša hvala za to vprašanje.   Hvala tudi za konstruktivne diskusije pretekli teden oziroma sedaj že 10 dni nazaj, ko sem bil v Ormožu pri županu. Tam se nas je zbralo: trije poslanci, izvoljeni v tem volilnem okraju, in vsi župani, ki so deležniki ob tej bodoči hitri cesti. Tudi sam trdim, da se to predolgo vleče. Celotna diskusija in kolebanje glede te hitre ceste se res vleče predolgo. Na podlagi konstruktivnega sestanka, ki smo ga mi zadnjič imeli, in sklepi oziroma z dogovori, ki smo jih sprejeli, da Dars začne s pripravo vzporedne razpisne dokumentacije za prvo in drugo etapo, bo s tem narejen prvi velik korak naprej, prvi preboj. Zadnja zgodba, ki jo moramo glede tretje etape narediti, pa je, da se nekje na južnem delu, ali je to J2 ali na južnem delu Ptuja, traso umesti in potem ima Dars leto in pol časa, da začne z umeščanjem oziroma z vsemi postopki, so tudi zavezani k temu.   Glede vaših konkretnih vprašanj, smo preverili in tudi pri Darsu dobili odgovore. V sklopu priprav na gradnjo odseka Markovci–Gorišnica, kljub večkratnemu utemeljevanju v predhodnem postopku, da poseg ob že vsej izdelani dokumentaciji in prevetritvah ter že predhodno izdanih soglasij ne bo imel vplivov na okolje, je Dars po enem letu, torej 30. 11. 2018 prejel sklep s strani MOP oziroma Arsa, da je za odsek Markovci–Gorišnica treba izvesti presojo vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Ta odločitev je potem zelo upočasnila pridobivanje gradbenega dovoljenja na tem odseku, tako da se bo gradnja glavne ceste Markovci–Gorišnica–Ptuj zamaknila glede na predhodno izdelane plane. Ampak poudarjam, jaz verjamem, da z vzporednim postopkom, ko bi se lahko vodilo postopek tudi same razpisne dokumentacije, bi to bilo nujno potrebno. Verjamem, da bomo v dobrem sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor to stvar lahko čim prej pridobili. Dars je dopolnitev dokumentacije v integralnem postopku izdaje gradbenega dovoljenja posredoval 1. 6. 2020. Integralni postopek izdaje zdaj vodi Ministrstvo za okolje in prostor, zato je za sprejetje odločitve o popolnosti vloge za izdajo gradbenega dovoljenja zadolženo Ministrstvo za okolje in prostor. Verjamem, da bi bili lahko tu postopki hitrejši, kot so bili do sedaj, verjamem v to. Da pa ne bi potem prišlo do zaostankov pri samem razpisu, pri ponovitvah razpisa in tako dalje, je zaradi tega pametno – kar smo se zadnjič na sestanku pri vas odločili –, da se gre v vzporedni postopek, da pridobimo gradbeno dovoljenje. In vzporedno je treba umestiti južno obvoznico oziroma južno od Ptuja, J2 na primer, in sprejeti odločitev, s katero pa spet nekateri župani niso zadovoljni, da bi šla po tej trasi. Tam bo treba sprejeti odločitev, ki ne bo vsem všeč, če bomo želeli priti do celostne in končne rešitve. Sem pa optimist in verjamem, da bomo naslednje leto začeli z gradnjo. Dars je obljubil, bili ste poleg, da bodo v roku dveh mesecev pripravili razpisno dokumentacijo; in to bodo oni naredili.

Hvala lepa.   Gospod poslanec, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.   Izvolite.

Vse lepo in prav, kar je povedal minister, pa bom vseeno še nadaljeval s tistim, kar sem si pripravil.   Se strinjam s tem, kar ste povedali. Bil sem tudi zraven, ko so bile te štiri točke v Ormožu potrjene oziroma soglasno sprejete. Ste jih že sami našteli, zato jih ne bi ponavljal. Vendar me vseeno zanima, v tem delu, kjer gre za gradbeno dovoljenje za drugi del, je predstavnik Darsa povedal, da so že prejeli zahtevek za dopolnitev vloge. Jaz pa sem na zvezi z gospodom, ki izdaja gradbena dovoljenja na Direktoratu za prostor, graditev in stanovanja, pa mi je povedal, da so v fazi obdelave vloge, vendar ne more dati nobenih podatkov. Tu se mi edino zdi neko nesoglasje glede tega. Dars je povedal, da so že dobili zahtevek za dopolnitev vloge, ta gospod pa mi je rekel, da niso še nič uradnega dali od sebe. To je edino neskladje.   Pri tretjem odseku pa bi rad vprašal:   Ali ste se že kaj pogovarjali z gospodom Vizjakom glede tretje etape, tako kot ste omenili, umeščanje tretje etape; ali je to zaenkrat samo obljuba?  Hvala.

Hvala lepa.  Gospod minister, imate besedo za dopolnitev odgovora.   Izvolite.

Dars je to posredoval 1. 6. 2020. To so nam z Darsa zagotovili. Od tega je zdaj štirinajst dni, saj to ni nekaj mesecev. Glede južnega dela obvoznice se moramo pa tam pogovoriti z župani. Jaz sem potem bil deležen, takoj ko sem prišel s tega sestanka, kar precej napadov od nekaterih deležnikov, če bi vseeno razmislili, da bi šlo severno. Ali me razumete, da se je problem pogovarjati, kje bo šla določena trasa, če niso vsi deležniki usklajeni. Ampak tokrat pač ne bodo mogli biti vsi usklajeni. Eni pravijo, da gre ta južni del preveč blizu vasi Videm oziroma da gre preblizu občine, drugi pravijo, da bo imel Arso potem pripombe, da gre preveč blizu nasipa. Treba se bo odločiti, ali hočemo cesto ali pa hočemo imeti mir, da ne bomo poslušali te hitre ceste; oboje hkrati ne gre. Mislim, da bo najboljša rešitev vkopana hitra cesta J2, da bo šla po tistem delu, kjer je planiran tudi daljnovod. Tam je sicer območje Nature 2000 in je vprašanje, ali bomo dobili pozitivno mnenje pri Evropski komisiji glede daljnovoda. Če bi pa tu pridobili pozitivno mnenje glede daljnovoda Cirkovce–Pince, potem bi bilo lažje pri tej cestni navezavi. Drugi župani pa sami pravijo, da ni mogoče, da bi potekalo severno od Ptuja. Tudi predaleč bi šla, ne bi bila navezovalna cesta Ormož–Ptuj, ampak Ormož in nekaj kilometrov severno. To ne bi šlo. Mislim, da ta varianta J2 je najbolj primerna varianta, da se jo tudi potem čim prej izvede naprej, da se sprejme sklep. Z naše strani seveda moramo sprejeti sklep o tem, da je to to. Upam pa, da se na naslednjem sestanku, ko se srečamo, kar sem obljubil, pridobi soglasje tudi od ostalih deležnikov.

Hvala lepa.  Gospod poslanec, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru.  Izvolite.

Hvala.   Hvala, gospod minister, za vaše optimistične napovedi, upam, da bo vsaj pri J2 ostalo tako. Saj veste, če bi želeli, da gre naša Slovenija naprej, moramo imeti čim boljšo infrastrukturo in tako dalje. Upam, da se zavedate tega, da smo na tistem območju mogoče malo bolj zapostavljeni že desetletje ali desetletja, pa vseeno upam, da bomo do te ceste enkrat prišli. Čeprav vem, da bo zavrnjena moja pobuda za razpravo na naslednji seji, pa bom vseeno dal predlog, da se opravi razprava, še kaj dodela, mogoče kaj več obrazloži in tako naprej. Hvala lepa za pozornost.

O vašem predlogu bo Državni zbor odločil jutri, 16. junija 2020, v okviru glasovanj.   Besedo ima Jožef Horvat, ki bo postavil vprašanje ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janezu Ciglerju Kralju.  Izvolite.

Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani gospod minister Janez Cigler Kralj.   Življenjske izkušnje nas privedejo velikokrat do spoznanja, da je v vsaki slabi stvari tudi nekaj dobrega. Epidemija je gotovo nekaj slabega, saj ogroža naša življenja, zato so zdravniška stroka, Vlada in Državni zbor v en glas pozivali – Ostani doma. Ampak doma nismo zgolj zato, da bi počivali, lenarili. Prav je, da se ukvarjamo s svojimi družinami, prav pa je tudi in predvsem, da delamo. Epidemija novega koronavirusa je delo, kot smo ga poznali, večinoma poznamo, v hipu obrnila na glavo. Prinesla pa je tudi veliko sprememb pri delovnih procesih. Če se je še do marca zdelo, da je delo na domu v marsikateri organizaciji neizvedljivo ali pa nepotrebno, smo v času epidemije v večini spoznali, da je opravljanje dela na domu lahko zelo fleksibilna oblika dela, ki po nekaterih raziskavah ne prinaša nič manjše produktivnosti, za delodajalca pa pomeni manjše stroške. Gospod minister, vi v svojih intervjujih, ki jih pozorno spremljam, pogosto ponavljate, da bi radi to področje dela na domu zrahljali. Oba misliva na zakonske spremembe.   Lahko prosim pojasnite:   Kako bi to storili glede na sedanjo ureditev in kakšne koristi bi to prineslo državljanom; na eni strani delodajalcem in tudi delojemalcem?   In kako bi ob tem zagotovili zelo pomemben socialni dialog?   Za vaš odgovor se vam najlepše zahvaljujem.

Hvala lepa.  Gospod minister, imate besedo za odgovor.   Izvolite.

Hvala lepa, gospod podpredsednik. Gospod Horvat, najlepša hvala za to vprašanje.  Kot veste, mi je ta tematika tudi osebno zelo blizu. Ne samo da sem že na zaslišanju kot kandidat za ministra izpostavil boljše možnosti usklajevanja družinskega in poklicnega življenja kot eno od glavnih prioritet svojega dela; ampak sem hkrati tudi mož in oče štirih otrok. V zvezi s tem dobro vem iz lastne izkušnje, koliko pomeni vsaka dodatna ura, ki jo preživim s svojimi najdražjimi doma in je ne izgubljam recimo na cesti, ko se vozim na delo ali z dela.Res je, v času krize smo bili soočeni z razmerami, ko so morala številna podjetja, kot ste rekli, in tudi državna uprava enostransko odrediti zaposlenim delo na domu. Konkretno lahko povem, da je na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti polovica ekipe delala na domu. Podobno je bilo tudi na zelo pomembnih organih, ki delujejo pod našo pristojnostjo, tudi na zavodu za zaposlovanje, Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in drugih. Lahko vam povem, in to s ponosom, da smo v taki organizaciji dela, ko je bila polovica ekip na domu, brez težav izvajali redne funkcije in tudi vse dodatne, ki smo jih s protikoronsko zakonodajo uvedli. Ta način dela res ima številne prednosti. Številke po podatkih Inšpektorata za delo kažejo, da se je med koronsko krizo približno 10 tisoč slovenskih podjetij odločilo za ta način dela. Dobro smo videli in sedaj analiziramo vse prednosti in tudi pasti, morda slabosti tovrstnega načina dela. Naj omenim, kot ste že sami izpostavili, delo na domu med epidemijo je bilo odrejeno. V večini primerov je pomenilo, da tam, kjer imajo otroke in so bili otroci doma, so morali zaposleni ob vsem drugem, ob delu, ob skrbi za otroke, še opravljati gospodinjsko delo. To je gotovo tudi določen napor oziroma določena težja plat tega dela med epidemijo, pa kljub temu imamo večinoma zelo dobre odzive in izkušnje.  Ko pa govoriva danes o vašem vprašanju, pa govoriva o tako imenovanem – jaz bi to poimenoval – mirnodobnem delu na domu, ko načeloma so otroci, vsaj v veliki večini, v predšolski vzgoji oziroma v osnovni šoli ali v šoli, ko razen zase verjetno zaposleni nima nekih težjih gospodinjskih obveznosti, vsaj ne v času zaposlitve, in kjer lahko vidimo številne pozitivne učinke tega dela. Pa še nekaj je zelo pomembno, to delo mora ostati predvsem v polju dogovora med delodajalcem in zaposlenim o takem načinu dela. Trenutne izkušnje kažejo, da je z delom na domu manj bolniških odsotnosti, da je manj poškodb na delovnem mestu in v veliki večini tudi večja učinkovitost. Seveda bomo v bližnji prihodnosti predstavili podrobnejšo analizo, na podlagi katere bomo temeljili naslednje korake. Naj omenim, katere štiri obveznosti Zakon o delovnih razmerjih glede dela na domu predpisuje trenutno, ker želimo tudi nekatere stereotipe v zvezi s tem razbiti. Prvič, pomembna je sklenitev posebne pogodbe o zaposlitvi za delo na domu, ne glede na to, ali gre za novo zaposlitev ali gre za zaposlitev zaposlenega, ki je že zaposlen pri delodajalcu. Druga obveznost je obvestilo Inšpektoratu za delo in tretje je, da se morajo v pogodbi o zaposlitvi določiti pravice, obveznosti in pogoji, ki so odvisni od narave dela na domu. In četrto, delavec oziroma zaposleni ima pri opravljanju dela na domu pravico do nadomestila za uporabo svojih sredstev pri delu na domu. V zvezi s temi štirimi točkami pa načrtujemo potem tudi nadaljnje korake. Hvala.

Hvala lepa.  Gospod poslanec, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.  Izvolite.

Hvala lepa, gospod podpredsednik. Hvala za zdaj, gospod minister, za vaše odgovore.   Natančno to sem želel. Obdobje epidemije je zdaj za nami, hvala bogu, lahko se pohvalimo, vsi skupaj kot slovenska družba smo etapni zmagovalci, ampak gre zgolj za prvo etapo in upam, da druge ne bo. Epidemija je bila z 31. majem letošnjega leta preklicana, življenje se počasi vrača v normalne tirnice in večina organizacij je svoje delavce že pozvala, da se vrnejo na svoja delovna mesta, v poslovne prostore delodajalca. Bolj kot to, ko pravim, da se življenje vrača v stare, normalne tirnice, bi raje izpostavil, da se privajamo in da prehajamo na neko novo normalnost. Se pravi, da tako, kot je bilo, ne bo nikoli več. In večina razvitih držav že kar nekaj časa pozna delo na domu. Vesel sem, da ste omenjali, da je tukaj potrebna med delodajalcem in delojemalcem pogodba o zaposlitvi za opravljanje dela na domu. In ker nam sodobna tehnologija omogoča, da določena opravila, določena dela, ne vsa, lahko delamo doma, pa je treba v tej pogodbi verjetno marsikaj tudi definirati. Tukaj bi vam želel dati več časa, da poveste, kaj so tisti elementi, ki jih ta pogodba mora definirati. Ko smo v prostorih delodajalca, nekako po avtomatizmu razumemo, da delodajalec za naš informacijski sistem naše korporacije skrbi sam; ko sem pa doma, pa verjetno moram na to misliti tudi sam, še kako. Hvala lepa.

Hvala lepa.   Gospod minister, imate besedo za dopolnitev odgovora.   Izvolite.

Hvala lepa, gospod podpredsednik. Hvala lepa, gospod poslanec Horvat.   Naj poudarim, da sicer ne bi rad prehiteval socialnega dialoga, ki mi veliko pomeni; in vem, da bomo o tej temi v okviru Ekonomsko-socialnega sveta obširno spregovorili, in sicer predvsem na podlagi izkušenj v času pandemije. Sam pa ocenjujem, da se velja temu načinu opravljanja dela, torej delo na domu, nekateri rečejo delo na daljavo, posvetiti z večjo pozornostjo kot do zdaj in tudi v vseh dejavnostih, kjer je takšno delo mogoče. Delodajalci lahko na takšen način delovni proces naredijo precej bolj prožen, znižajo stroške poslovanja in dodatno motivirajo delavce. Na drugi strani lahko delavci pridobijo čas, dragocen čas, da so lahko z družino, in na tak način bolje usklajujejo družinsko in poklicno življenje, saj ne izgubljajo časa za prevoz na in z dela. Ni zanemarljivo, da sta tudi infrastruktura in – kar je dandanes pomembno – okolje, narava veliko manj obremenjena. Lahko omenim, da smo v pogovorih z Inšpektoratom za delo že razmišljali o poenostavitvi obrazca za sporočanje o odločitvi dela na domu za zaposlene. To bi bil velik korak na poti k olajšanju tega dela. Na drugi strani pa bo treba, kot ste sami tudi rekli in sem prej omenil, pogledati, ali se da drugače kot le s pogodbo o zaposlitvi, morda z aneksom k pogodbi, poenostaviti način dogovora, sklenjenega med delavcem in delodajalcem. Dogovor pa je še vedno ultimativen, to je zelo pomembno. Oba sva s podeželja, pa lahko rečem, da je delo na domu tudi zelo dober korak k ohranjanju podeželja, da ljudi ne potegnemo iz njihovih okolij, da ohranjamo podeželje poseljeno, da ostanejo mladi, aktivni ljudje tam in skrbijo tudi morda za starejše, svoje otroke, da varujemo naravo; in na drugi strani, kot sem rekel, ne obremenjujemo infrastrukture. Tukaj vidimo veliko več pozitivnih učinkov dela na domu, če ga uspemo olajšati ter približati delodajalcem in zaposlenim, seveda v okviru socialnega dialoga.

Hvala lepa.   Poslanka Violeta Tomić bo postavila vprašanje ministrici za pravosodje mag. Lilijani Kozlovič.  Izvolite.

Hvala za besedo, predsedujoči. Pozdravljena, ministrica.   Že nekaj časa spremljam osebno zgodbo deklice, ki je bila posiljena na valeti, stara manj kot 15 let. V uradnih postopkih pa je bila znova zlorabljena in je izgubila že vsako upanje, da bo kdaj dočakala pravico. In najbolj grozno od vsega je, da to ni edini primer, da je teh primerov v Sloveniji mnogo več, kot si upamo sploh priznati in kolikor je sploh dopustno v družbi, kot je naša. Čeprav je Svet Evrope dal jasne smernice o vzgoji vseh ljudi, ki pridejo v stik z žrtvijo, od policistov do sodnikov, se pri nas stvar nikamor ne premakne. Več evropskih držav je zakonodajo že moderniziralo na način, ki kot kaznivo dejanje posilstva opredeljuje vsak spolni stik brez jasne privolitve. Spremembo zakonodaje so med drugim sprejele Velika Britanija, Belgija, Ciper, Nemčija, Islandija, Luksemburg, Švedska in tako naprej. Že vrsto let stroka in nevladne organizacije opozarjajo na perečo problematiko obravnave spolnega nasilja v Sloveniji. Govorim o celih vrsti sistemskih pomanjkljivosti – neučinkovito preprečevanje spolnega nasilja, pregon storilcev, neprimerna zaščita in obravnava žrtev kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost zlasti žensk in otrok, ponovna viktimizacija žrtev, nizka stopnja prijav organom pregona, dela pravosodnih organov in tudi sodne prakse. Nič se ne dela na preventivi, niti na odpravi družbene sprejemljivosti teh kaznivih dejanj, čeprav je Slovenija leta 2015 ratificirala Konvencijo o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima in tudi kljub Resoluciji o nacionalnem programu preprečevanja in zatiranja kriminalitete za obdobje 2019–2023, ki govori o ozaveščanju v zvezi z nasiljem v družini in nad ženskami, usposabljanju pristojnih organov za delo z žrtvami ter obravnavo spolnega izkoriščanja otrok.   Zato vas v zvezi s tem sprašujem:   Kakšni so vaši načrti za redefinicijo kaznivega dejanja posilstva na način, ki bo kaznivo dejanje opredelili kot vsak spolni odnos brez privolitve oziroma tako, da bo opredeljeno po modelu, da samo ja pomeni ja?   Vaša predhodnica je, kot je znano, že sprožila postopke v tej smeri.   Ali jih boste nadaljevali?  Ali nameravate prenoviti definicijo kaznivega dejanja spolne zlorabe slabotne osebe, kajti trenutna ureditev obravnava slabotnost osebe celo kot olajševalno okoliščino?   Kako boste zagotovili ustrezno obravnavo in zaščito žrtev kaznivih dejanj spolnega nasilja?   Prosim.

Hvala lepa.   Gospa ministrica, imate besedo za odgovor.  Izvolite.

Spoštovani podpredsednik, hvala za besedo. Spoštovana poslanka Tomić, hvala za vaše vprašanje.   Absolutno se z vami strinjam. Teh dejanj je v naši družbi preveč. Spolno nasilje je samo eno od kaznivih dejanj v nizu spolne nedotakljivosti, ki jih imamo urejene v 19. poglavju Kazenskega zakonika. Koliko je tega, pravzaprav niti ne vemo, se pa zavedam, da je med partnerji teh dejanj veliko več, kot jih je prijavljeno. In nedvomno je tega veliko več na področju otrok, nedvomno je tudi na področju prostitucije. So pa bile vseeno določene osebe obsojene, naj povem statistiko, ki pa je meni osebno grozljiva, za leto 2017 smo imeli skupaj 62 obsojenih oseb, 24 za kaznivo dejanje posilstva, 24 za kaznivo dejanje spolnega nasilja in 14 za spolno dejanje zlorabe slabotne osebe. V letu 2018 pa je bilo 14 storilcev kaznivih dejanj za posilstvo, 24 storilcev kaznivih dejanj spolnega nasilja in 6 storilcev kaznivih dejanj spolne zlorabe mladoletne osebe. Tako kot ste rekli, ne gre samo za vprašanje pregona teh dejanj, ampak je treba storiti veliko veliko več. Mislim, da naša družba potrebuje glede na vzorce, ki so v njej in se to dogaja, celoviti pristop. Če vam najprej odgovorim glede vprašanja spolnega nasilja v zvezi tega konkretnega primera, ki je pokazal, da so v zakonodaji vrzeli; in tega, kar ste rekli, da je predhodnica že začela določene aktivnosti na tem področju; seveda jih aktivno tudi nadaljujemo. Že prej je bilo opravljenih veliko pogovorov s strani nevladnih organizacij, bila je tudi opravljena empirična študija. Na strokovni ravni je bilo ugotovljeno, da model veta ter tudi model – Ja pomeni ja še vedno predstavljajo določeno pravno praznino, zato razmišljamo v smeri, kot ste rekli in kot je primerljiva zakonodaja že v nekaterih drugih državah. Enako govori tudi 3. in 8. člen konvencije o zaščiti človekovih pravic in v tem primeru je tudi evropsko sodišče že razsodilo, da je treba vsako spolno občevanje brez soglasja obravnavati kot najhujše dejanje. Kajti lahko pride do situacij, ko posameznik preprosto zmrzne, torej ni v stanju reči Ja pomeni ja, ali lahko pride do momenta presenečanja. V praksi je to izjemno težko dosegljivo, tako da razmišljamo v tej smeri.   Nismo pa še na strokovni ravni dosegli konsenza, kajti eno je tisto, kar je družbeno in politično nesprejemljivo, drugo je pa tisto, kar govori stroka. Imamo pa še v vidu na Ministrstvu za pravosodje celovit pristop k tej situaciji, torej pripravljamo strategijo, kako tudi osveščati žrtve. Ravno prej ste rekli, da je družinskega nasilja oziroma teh zlorab med partnerji veliko. Ugotavljamo, da si ženske včasih ne upajo prijaviti, ali pa prijavijo in potem umikajo prijavo, ali pa tudi same s svojimi vzorci določene zadeve nekako povzročijo. Mislimo, da je treba delovati na teh vzorcih, in pripravljamo strategijo, da bomo imeli ključne momente narejene do septembra; oktobra, najkasneje novembra bi pa imeli to strategijo. Gre torej za institucionalno delo z žrtvami. Prav tako delamo zelo veliko na samih storilcih, kajti tukaj je nekaj v njihovi osebnosti. Potrebujejo poseben tretma in v okviru zaporske zakonodaje tudi delamo z njimi. V lanskem letu je bilo na Centru za izobraževanje v pravosodju opravljenih 7 takih usposabljanj za sodnike in državne tožilce. Ključno, kar trenutno pripravljamo in je že v javni razpravi ter tudi lahko podate predloge, je pa zakon, s katerim se zagotavlja posebna obravnava otrok, znana je pod projektom Hiša za otroke. Smo že v fazi pridobivanja takega prostora, kjer bi se to izvajalo, kajti menimo, da se pri njih najhujše odraža v življenju, in zagotavljamo posebno varstvo v takih situacijah.

Hvala lepa.   Gospa poslanka, imate besedo za dopolnitev odgovora.   Izvolite.

Veseli me, da delate na tem, kajti to je zelo velik problem pri nas, in tudi hitro postane jasno, zakaj ženske ne prijavljajo posilstva. Ponavadi in praviloma so to ljudje, ki jih poznajo, ki so mogoče celo družinski člani in ki jim žrtev zaupa. Najhujše pa je to in to je v vaši moči, da je žrtev dvakrat posiljena – prvič od storilcev in drugič od sistema. To je treba preprečiti. Po evropskih podatkih je vsaka tretja ženska, starejša od 15 let, doživela fizično ali spolno nasilje; ena od dvajsetih žensk v Evropski uniji, to je kar 5 %, je bila posiljena, ko je bila starejša od 15 let, in le 15 % žensk je prijavilo resno spolno nasilje svojega intimnega partnerja. Če napadalec ni bil partner, pa 14 %. To so podatki iz Agencije Evropske unije za temeljne pravice. Realnost je, da je potrebno veliko poguma, da tako dejanje prijaviš. In potem moraš še čez vse mukotrpne postopke in je grozljivo, da ženske potem sprašujejo, kako so bile oblečene, koliko so spile. Nobena obleka ni vzrok za posilstvo in ne sme biti opravičilo za posilstvo. Dodatno travmatiziranje žrtve je popolnoma nedopustno in zato je tako pomembno, da se izobrazi vse ljudi, ki prihajajo; in da ti ljudje, ki obravnavajo žrtev, nimajo predsodkov že vnaprej in iščejo opravičila za storilca. Mit o tujcu, ki ga tolikokrat slišim, pošilja popolnoma napačno sporočilo, da spolni napad, kadar ga zagreši nekdo, ki ga žrtev pozna, ni posilstvo. Povedati je treba, da je spolni odnos brez privolitve posilstvo ter da moramo v družbi to jasno in glasno obsoditi. Hvala.

Hvala lepa.   Gospa ministrica, imate besedo za dopolnitev odgovora.   Izvolite.

Hvala.   V celoti se z vami strinjam. Se pa zavedam, da samo Ministrstvo za pravosodje tega širšega konteksta ne bo moglo izpeljati. Potrebno bo sodelovanje ministrstva za delo, ministrstva za zdravje pa morda še katerega drugega, ministrstva za šolstvo. Potreben bo celovit pristop na tem področju. Kar se tiče Kazenskega zakonika, računam, da bomo morda že do konca meseca lahko oddali v medresorsko usklajevanje, torej smo zelo blizu. Kar se pa tiče vprašanja slabotnih oseb, bom pa preučila, ker nisem zaznala te težave, tako da bomo posebej pogledali tudi to vprašanje. Hvala.

Hvala lepa.   Gospa Lidija Divjak Mirnik bo postavila vprašanje ministru za okolje in prostor mag. Andreju Vizjaku.   Izvolite.

Hvala lepa, predsedujoči, za besedo. Lep pozdrav, spoštovani gospod minister, ministrica, kolegice in kolegi!  Vsebina mojega poslanskega vprašanja se nanaša na Maribor, na kaj pa drugega. Zveni pa takole. Nesorazmeren razvoj mariborske regije v primerjavi z drugimi mestnimi središči v Sloveniji je vplival na izseljevanje oziroma porast migracij delovne sile v večja mesta po Sloveniji – se pravi iz Maribora v druga večja mesta, največ v Ljubljano – in v bližnjo Avstrijo. Tako se vsak dan iz Maribora na delo drugam vozi približno 30 tisoč ljudi, kar je pravzaprav zelo zaskrbljujoče, sploh če govorimo o tem, koliko časa porabimo vsi tisti, ki se vozimo iz Maribora, in da o tem, kako škodujemo okolju, niti ne razpravljamo.   Na podlagi Interventnega zakona za odpravo ovir pri izvedbi pomembnih investicij za zagon gospodarstva po epidemiji COVID-19 vas zato, spoštovani gospod minister, sprašujem:   Ali ste na seznam teh pomembnih investicij za zagon gospodarstva uvrstili tri naslednje investicije, ki so za Maribor izrednega pomena?   To je, prvič, projekt zahodne obvoznice Maribora, ki je projekt strateškega pomena za nadaljnji razvoj Maribora in regije. V okviru slednjega je prva etapa v zaključni fazi umeščanja v prostor, kar je prej povedal tudi infrastrukturni minister. Za nadaljevanje druge etape pa je treba pospešiti postopek sprejetja državnega prostorskega načrta (DPN) in tudi treba je izgraditi tretjo fazo. To je prvo vprašanje. Drugi projekt, na nacionalnem nivoju podpirate razvoj izobraževanja, kulture in šolanja, za kar pa je osnovna knjižnična infrastruktura predpogoj, le-te pa v regiji nimamo zagotovljene. Ključno vlogo pri doseganju visokega nivoja izobraževanja in razvoja kulture bi imela izgradnja tako imenovanega Centra Rotovž – inovativnega centra, usmerjenega k promociji knjige, izobraževanja, kulture in digitalizacije. V Mariboru in tudi širše v Sloveniji je ta projekt bolj znan kot mariborska knjižnica.   In tretji projekt, za katerega vas sprašujem, interventni zakon predvideva tudi financiranje investicij in vlaganje v zdravstvo, ki je v času epidemije odigralo pomembno vlogo. V času epidemije je bila zdravstvena postaja Tezno določena kot sistemski izvajalec storitev na primarni ravni. Kot vstopna točka pa bi se lahko oblikovala zelo hitro, ker se je namreč izkazalo, da ni primerne, čeprav je dovolj veliko število nekih lokacij, ni pa ustrezno prirejene nobene lokacije.   Zato vas sprašujem:   Ali je zdravstvena postaja Tezno tista, ki je kot tretja tudi uvrščena na ta seznam?   Hvala.

Hvala lepa.   Gospod minister, imate besedo za odgovor.   Izvolite.

Hvala lepa. Hvala spoštovani poslanki za zastavljeno vprašanje.   Dovolite mi uvodoma samo pojasnilo, zakaj je ta zakon o pospešitvi izvedbe pomembnih investicij nastal. Ta zakon ni nastal zaradi tega, da bi zagotovili neka finančna sredstva za številne potrebne investicije v tej državi oziroma da bi te investicije omogočili k izvedbi z zagotavljanjem sredstev. Ta zakon je nastal zaradi tega, ker številne investicije, ki imajo finančno konstrukcijo zaprto, ki so v bistvu praktično na pragu izvedbe, se le-to ne zgodi zaradi takšnih in drugačnih zapletov pri izdaji preveč zakompliciranih dovoljenj v tej državi, ker se razni soglasodajalci ne morejo uskladiti, ker na teh organih v sestavi, zlasti Ministrstva za okolje in prostor, postopki potekajo predolgo in dostikrat tudi nekoordinirano, nihče ne skrbi resno za koordinacijo in neko pospešeno izdajo teh dovoljenj. To je bil osnovni namen. Zato smo tudi mi na Ministrstvu za okolje in prostor pripravili ta zakon; ne na Ministrstvu za infrastrukturo ali na Ministrstvu za gospodarstvo. Na Ministrstvu za okolje in prostor samo zato, ker je tam praviloma vzrok za probleme ali pa za zavlačevanje pri izdaji dovoljenj, in sicer gradbenih dovoljenj ter pred tem dovoljenj, kar se tiče državnih prostorskih načrtov in podobno. Sestavili smo pa ta seznam prioritetnih investicij v treh prioritetah. Prve so te, ki so izvedljive v letošnjem letu in se lahko s pospešitvijo pridobivanja dovoljenj že letos začne tudi gradnja. Praviloma morajo imeti zaprto finančno konstrukcijo in vse ostale pogoje, da se seveda zgodijo, kot je na primer razpolaganje z zemljišči in podobno. Druga prioriteta so tiste investicije, kjer je to možno v naslednjem letu. Za prvo in drugo prioriteto velja, da gre za investicijske projekte v vrednosti nad 5 milijonov evrov, hkrati pa morajo biti te investicije tudi v strateških načrtih države ali s tega ali onega področja, na primer s področja infrastrukture, področja zdravstva, področja okolja ali katerega tretjega ali četrtega področja. Seveda imamo pa tudi strateške investicije, ki so še na nivoju DPN, in je bolj ali manj jasno, da ne bodo izvedljive ne v letu 2020 ne v letu 2021. To je tretja prioriteta. Za te je postavljena meja 25 milijonov evrov in so še v raznih fazah načrtovanja oziroma umeščanja v prostor.  Kar se tiče vaših konkretnih navedb, vam zagotavljam, da sta dve investiciji od treh uvrščeni na seznam prioritetnih investicij, ki jih bo vlada predvidoma sprejela ta četrtek ali najkasneje naslednji četrtek. To sta obe investiciji Center Rotovž in projekt izgradnje zdravstvene postaje Tezno. Glede zahodne obvoznice Maribora, ki ste jo tudi izpostavili, očitno ta projekt še ni v taki fazi, da bi bilo možno razpravljati o njem v okviru teh treh prioritet. Če bo Ministrstvo za infrastrukturo, ki je seveda nosilec pri tem projektu, to prepoznalo, ga bomo tudi uvrstil. Je pa še nekaj, ta sklep o določitvi teh prednostnih investicij sprejema Vlada in se lahko dopolnjuje na vsaki seji Vlade. Nič zato, če ni danes vsega gor, kar bo lahko izvedeno v letih po 2021. Za to je še vedno čas in verjamem, da se bo ta sklep še mnogokrat dopolnil z raznoraznimi predlogi, ki jih morebiti danes nismo prepoznali oziroma uvrstili gor, pa so lahko tudi upravičeni, da so gor. To lahko storimo na naslednji seji Vlade,i čez 14 dni ali čez en mesec. Glede zapostavljenosti Maribora pa samo nekaj številk. Iz podravske statistične regije je na seznam pomembnih investicij uvrščenih 25 projektov od skupno 168, ki veljajo za celo Slovenijo, tako da je kar nekaj tega. Trudil se bomo po naših najboljših močeh, da štartamo z izvedbo le-teh čimprej.

Hvala lepa.  Gospa poslanka, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.  Izvolite.

Hvala lepa.  Spoštovani gospod minister, se vam lepo zahvaljujem za te informacije. Če prav razumem, sta tako imenovana mariborska knjižnica in zdravstvena postaja Tezno že uvrščeni na ta seznam. Ali lahko poslanci opozicije tudi dobimo ta seznam? Piše sicer v zakonu, da bi naj bil na spletnih straneh objavljen, tako da domnevam, če ga v četrtek na Vladi sprejmete, ga bomo lahko videli. Kar se pa tiče vseh teh treh navedenih investicij, vse tri izpolnjujejo vse kriterije iz 4. člena, to pomeni – izvajajo cilje nacionalnih strateških politik in cilje strateških politik oziroma programov evropske kohezijske politike. Drugič, priprave projektov so v zaključni fazi, kar pomeni, da se njihova izvedba lahko prične do konca letošnjega leta. In tretjič, projekti imajo tudi delno zagotovljena finančna sredstva ali pa v celoti, odvisno od projekta. Izvedba navedenih in mnogih drugih razvojnih projektov bi tako pripomogla k trajnostnemu in gospodarskemu razvoju ter zajezitvi negativnih demografskih trendov širše mariborske regije, ki se od zadnje finančne krize še ni v celoti opomogla.   Zato me, spoštovani gospod minister, še dodatno zanima:   Kdaj bo ta tretja investicija, o katerih sem spraševala, to je zahodna mariborska obvoznica, uvrščena na ta seznam?   Sami ste dejali, da se ta seznam lahko dopolnjuje, vendar je za drugo etapo trase pomembno, da se pospešijo postopki sprejetega državnega prostorskega načrta. Verjetno bo treba tudi na vašem ministrstvu nekatere stvari malce pospešiti. In me veseli, da razmišljate v tej smeri, da se te stvari uredijo.   Hvala lepa.

Hvala lepa.   Gospod minister, imate besedo za dopolnitev odgovora.   Izvolite.

Hvala lepa.   Tako je, dve od treh investicij sta uvrščeni, to je Center Rotovž in projekt izgradnje zdravstvenega doma Tezno; ni pa uvrščena zahodna mariborska obvoznica. Tudi sami ste povedali nekaj kontradiktornosti, rekli ste, da izpolnjuje vse pogoje po 4. členu in da bi se lahko projekt začel letos graditi, hkrati pa ste še omenili, da je v fazi sprejemanja DPN. To je misija nemogoče, kdorkoli je karkoli naredil v tej državi kdaj. Ampak jaz se zavedam pomena tega projekta. Nekaj podobnega je bilo danes že vprašano ministra za infrastrukturo s strani drugega poslanca. Mi smo ta seznam pomembnih investicij usklajevali tudi z Ministrstvom za infrastrukturo, ker mi ne vemo vseh prioritet po različnih ministrstvih; in tega projekta gor ni bilo uvrščenega. To bomo sprejemali ta teden na Vladi oziroma najkasneje naslednji teden, ker se zna pojaviti še vrsto predlogov, ki jih doslej še ni bilo, čeprav smo to že usklajevali medresorsko. In bomo to dodali, če bo le resorno ministrstvo prepoznalo, da izpolnjuje te kriterije iz zakona, ki opredeljuje ta seznam.

Hvala lepa.   Gospa poslanka, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru.   Izvolite.

Hvala lepa.   Ker je Maribor bil v vsej tej zgodovini od osamosvojitve Slovenije na tretjem, četrtem, petem mestu, čeprav je drugo največje mesto v Sloveniji, se mu nekako ni namenjalo dovolj velike pozornosti, zato je nujno, da o tem tudi razpravljamo. Ker je pa tudi namen zakona omogočiti pospešen zagon pomembnih investicij v Republiki Sloveniji v najkrajšem možnem času po koncu epidemije, kar bo omogočilo hitrejši zagon gospodarske aktivnosti in rasti na ključnih investicijskih sektorjih slovenskega gospodarstva in s tem seveda hitrejše okrevanje slovenskega gospodarstva, se mi zdi pomembno, da bi o tem razpravljali tudi na eni od naslednjih sej. Pa mogoče bi še pogledali tudi kakšne druge investicije, ki v Mariboru že kar nekaj časa stojijo, pa bi jih bilo treba obelodaniti, da bodo tudi ostali poslanci vedeli, kako pomemben je Maribor bil v zgodovini te države in kako pomemben bi lahko tudi bil. Mimogrede, ko sem pa pri besedi, pa predlagam vsem, ki nas danes poslušajo, in vsem tistim, ki smo danes tukaj, da vavčerje uporabite v Mariboru, ker Maribor s svojo okolico, Pohorje s svojim zelenim potencialom ponuja marsikaj. Hvala lepa.

Hvala lepa.   O vašem predlogu bo Državni zbor odločil jutri, 16. junija 2020, v okviru glasovanj.   Poslanka mag. Meira Hot bo postavila vprašanje ministru za okolje in prostor mag. Andreju Vizjaku.   Izvolite.

Hvala za besedo, predsedujoči. Spoštovani gospod minister, spoštovani kolegice in kolegi!   Jernejev kanal je področje občine Piran, ki je že vrsto let zanemarjeno in degradirano. Nahaja se na območju naravne vrednote Sečoveljskih solin in je kot tak del zavarovanega Krajinskega parka Sečoveljske soline ter predstavlja naravno in kulturno dediščino Občine Piran in Republike Slovenije. Hkrati je tudi del zavarovanega območja Natura 2000, zato zanj velja poseben varstveni režim in pravila ravnanja. Občina Piran je sicer v preteklosti imela nad zadevnim kanalom vodno dovoljenje zaradi namena ureditve, vendar ni pridobila relevantnih soglasij s strani države. Kolikor je meni znano, sedaj vodnega dovoljenja nima več. Hkrati naj povem, da je Računsko sodišče leta 2017 izvedlo izredno revizijo v zvezi s sanacijo in upravljanjem zadevnega kanala in ugotovilo odgovornost prav vseh deležnikov, v prvi vrsti vlade in Ministrstva za okolje in prostor, ki nista izpolnila svojih zavez, danih že leta 2003, ko je bila sklenjena koncesijska pogodba za upravljanje krajinskega parka. Z njo se je vlada namreč zavezala, da bo začela s postopki izpraznitve kanala. V prejšnjih dveh letih je sicer Ministrstvo za okolje in prostor začelo kanal prazniti, a žal zgolj stare in odpadne barke. In ker ni bilo pravega nadzora, so se dejansko čez noč pojavljali vedno novi, na črno zazidani pomoli, novi vezi in nove barke. Danes so torej v kanalu še vedno protipravno postavljeni pomoli in na privezne boje je nedovoljeno privezanih več sto plovil, med njimi precej zapuščenih, poškodovanih in celo delno potopljenih, kar skupaj predstavlja večjo potencialno nevarnost, ki bi lahko imela tudi škodljive posledice in bi lahko pomenila okoljsko katastrofo. Na nujnost ureditve Jernejevega kanala v poslanskih vprašanji opozarjam že od začetka mandata prejšnje vlade. Oba vaša predhodnika sta se zavezala zadevo dokončno urediti, a žal, kolikor mi je znano, kljub vsem izvedenim aktivnostim danes urejanje tega območja ponovno stoji. Glede same ureditve sta sicer obstajali dve možnosti. Ena je bila, da je Občina Piran nosilec projekta in pridobi relevantna soglasja ter tam uredi krajevno pristanišče in ga preda v upravljanje lokalnemu komunalnemu podjetju; druga pa, da država prevzame urejanje, a v tem primeru tam vezov ne bi bilo, kar bi bila sicer velika škoda, kajti gre za neko krajevno pristanišče, ki ga domačini uporabljajo še iz šestdesetih let.   Zato me, spoštovani gospod minister, zanima:   Ali ste s konkretno problematiko seznanjeni?   Ali so stekli nadaljnji pogovori z Občino Piran oziroma ali je občina sploh pridobila vsa potrebna soglasja in dovoljenja?   Ali sploh obstajajo kakršnakoli proračunska sredstva ali pa kohezijska, da bi se lahko zadevni projekt izvedlo?   Katere aktivnosti trenutno vodi Ministrstvo za okolje in prostor, da bi dokončno uredili to okoljsko katastrofo?  Hvala lepa.

Hvala lepa.  Gospod minister, imate besedo za odgovor.   Izvolite.

Hvala lepa, spoštovana poslanka.   Urejanje tega vprašanja ima dolgo brado. Povedali ste nekaj na to temo. Inšpekcija za okolje in prostor je obravnavala področni primer teh opuščenih plovil in je v obdobju 2018–2019 vodila kar 15 inšpekcijskih postopkov, od katerih je 11 zaključenih. Odstranjenih je bilo 27 opuščenih plovil, zadeva pa seveda niti približno ni urejena, čeprav se je moj predhodnik, minister za okolje, kar nekajkrat slikal tam v tem smislu, kako je zadeva zdaj rešena. In danes vi ugotavljate, da ni, in jaz tudi vem, da ni. Dejansko je treba nekaj narediti pa malo manj se slikati, če se strinjate. Občina Piran in komunala sta imeli sestanek, in sicer župan Občine Piran in direktor komunalnega podjetja, 28. maja letošnjega leta na Direkciji za vode pri gospodu Romanu Kramarju. S strani občine in tudi komunalnega podjetja je bil izražen interes za ureditev lokalnega pristanišča na tem območju in bilo je tudi dogovorjeno, da se glede izkazane namere predvideva kot upravljavec pristanišča komunalno podjetje Okolje Piran. Za realizacijo te namere naj bi občina ustrezno spremenila občinski odlok, na osnovi katerega si bo pridobila vodno dovoljenje in pričela z upravljanjem ter postopnim urejanjem pristanišča. To je ena pobuda. Drugo pobudo sem pa doživel tudi sam na sestanku s koncesionarjem Soline, d. o. o., ki je prav tako izrazil interes po upravljanju nad tem področjem oziroma določenimi projekti.   Predlog je bil pisan v petek, lahko je danes kakšna razlika; do danes oziroma do 12. 6. na Direkcijo za vode ni bila vložena nobena vloga za izdajo dovoljenja za neposredno rabo vode za pristanišče ter izstopno in vstopno mesto po predpisih o plovbi po celinskih vodah. Kot nam je tudi znano, prav tako ni prišlo do spremembe Odloka o pristanišču Piran kanal sv. Jerneja, ki je bil sprejet v letu 2010 in v katerem je kot koncesionar za upravljanje s krajevnim pristaniščem v Jernejevem kanalu določen koncesionar Soline, d. o. o. Želim vam povedati, da vsi tisti, ki bi morali kaj narediti na tem na podlagi naših sestankov, niso do sedaj naredili tistega, pa verjetno tudi niso mogli, ker je relativno malo časa. Ta sestanek je bil, kot sem povedal, konec maja, zdaj smo v sredini junija in verjetno ni bilo nobene seje občinskega sveta, verjetno tudi ni bilo ustrezno pripravljeno gradivo. V interesu Ministrstva za okolje in prostor je, da se ta problematika čim prej urediti, in sicer na način, da bo tudi ta del Jernejevega kanala karseda služil svojemu namenu v smislu razvoja turizma, v smislu razvoja navtičnega turizma, tudi potreb domačinov in podobno. Skratka, pričakujemo in bomo dovzetni do predlogov, ki jih ima lokalna skupnost v zvezi s to razmeroma perspektivno infrastrukturo, ki pa je do danes žal v takem stanju, kot je.

Hvala lepa.   Gospa poslanka, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.   Izvolite.

Hvala lepa.   Kot prvo se zelo strinjam z vami – manj slikanja, več operative in več aktivnosti, absolutno. Kot drugo, glede na vaš odgovor ugotavljam, da je očitno še veliko nejasnosti. In tu obžalujem, da tudi s strani vodstvenih iz Občine Piran ni nobene potrebe spreminjati odloka. Koncesionar po tem odloku sploh ni znan. Eno je nadzorstvena pravica, ki jo Soline, d. o. o., vodijo, drugo je pa koncesionar v smislu izvedbe koncesijskega akta. Tega razpisa Občina Piran nikoli ni izvedla, ker je akt sam po sebi tak, da ne moreš dobiti relevantnega investitorja. Zato je bilo dogovorjeno, da se naredi projekt z manjšimi posegi in da se ga preda v upravljanje komunali Piran. In mi je zanimivo, da so šli sedaj spet s predlogom, da se spreminja odlok, ker je spet vprašanje časovne dinamike, bomo spet čakali mesece in mesece, preden se bo karkoli zgodilo. Pomembno bi bilo, da Občina Piran dokončno pridobi soglasja, ki so manjkala. Mislim, da ravno s strani Zavoda za varstvo kulturne dediščine, kot vidim, je zraven minister za kulturo, mislim, da se je tudi Ministrstvo za kulturo s tem precej ukvarjalo, zato apeliram na vas, spoštovani gospod minister, da tudi vi pozovete občino Piran, da izvede zadeve tako, da se operira in da se naredi čim prej; ne pa da se postopki spet vlečejo, ker ste zelo pravilno ugotovili, tudi turizem v tem kontekstu zelo trpi. Smo zraven Krajinskega parka Sečoveljske soline, gre za eno najbolj degradiranih območij v Občini Piran in kaže zelo slabo sliko prav vseh nas. Hvala.

Hvala lepa.   Gospod minister, imate besedo za dopolnitev odgovora.   Izvolite.

Ja, naj v dopolnitvi odgovora povem še to, da ta sestanek letos na Direkciji za vode ni bil prvi, da je bil sestanek že 4. marca, v prejšnji vladi, prejšnji koaliciji, in da je bilo tudi takrat enako dogovorjeno. In nič izpeljanega oziroma nimamo informacije, da bi bil ta odlok spremenjen, čeprav so ugotovili, da ga je treba. Zdaj vi pravite, da ga ni treba. Tudi meni v tem opomniku piše, da je Odlok o pristanišču Piran kanal svetega Jerneja, v katerem je kot koncesionar za upravljanje s krajevnim pristaniščem v Jernejevem kanalu določen koncesionar Soline, d. o. o. Vi torej pravite, da je to napačno, da temu ni tako. Očitno tudi na Občini Piran in Direkciji za vode ne delijo vašega mnenja, ker sicer mi ne bi tega napisali in se ne bi tega dogovorili. Ampak nekaj neizpodbitno drži, kar sem uvodoma povedal, da ne glede na to, ali je to potrebno ali ni potrebno, ni bila na direkcijo vložena vloga za izdajo vodnega dovoljenja za neposredno rabo vode za pristanišče. Če bi bil nesporno potreben ali nepotreben koncesionar, bi lahko bila vloga ali pa kakšen drug razpis. Ko tole vidim, gre za krajevno pristanišče in gre za pristojnost v okviru občine. In če je tam volja, da se to uredi, je volja tudi pri nas, da se ustrezna dovoljenja izdajo. Mi smo aktivno pristopili, zato smo opravili tudi sestanke s temi, ki si tega želijo. Verjamem, da bomo v razmeroma razumnem času tudi našli rešitve.

Hvala lepa.   Gospa poslanka, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru.   Izvolite.

Hvala lepa.   Ker spet ugotavljam, da je veliko nasprotujočih si informacij, tudi iz vsega, kar ste vi sedaj povedali, naj vam citiram iz revizije, ki jo je izvedlo Računsko sodišče, kjer je ugotovilo odgovornost občine samo v enem delu, in sicer: »Občina je leta 2005 sprejela odlok, v katerem je določila prostorsko ureditev območja Jernejevega kanala. Leta 2009 je pridobila vodno pravico za gradnjo krajevnega pristanišča v Jernejevem kanalu. Ker občina ni zagotovila ustreznih in zadostnih virov financiranja in tudi ni uspela najti investitorja, ki bi bil pripravljen prevzeti breme investicije, po oceni Računskega sodišča ni zadostnih zagotovil, da bo občini uspelo uresničiti sedanje načrte glede gradnje krajevnega pristanišča v Jernejevem kanalu v predvidenem obsegu.« Na tej podlagi je Občina Piran nato pristopila in spremenila obstoječe načrte na način, da bodo izvedeni tako, da jih lahko občina izvede in nato preda v upravljanje javnemu podjetju Okolje Piran. Mislim, da bi bilo treba vseeno zadeve razjasniti. Gre za območje, ki navsezadnje je sedaj v ingerenci države, ker – kakor ste sami pravilno povedali – Občina Piran nima vodnega dovoljenja. Prav bi bilo, da se v tem kontekstu izpelje razprava, zato predlagam, da se izvede razprava v skladu s Poslovnikom. Hvala.

Hvala lepa.   O vašem predlogu bo Državni zbor odločil jutri, 16. junija 2020, v okviru glasovanj.   Besedo ima poslanec Primož Siter, ki bo postavil vprašanje ministru za kulturo dr. Vasku Simonitiju.   Izvolite.

Hvala lepa za besedo, predsedujoči. Spoštovani minister! Pozdravljeni, kolegice in kolegi!  Kultura je, še posebej v tem uprizoritvenem delu, v koncertni dejavnosti, zaradi epidemije covida-19 in posledično vladnih ukrepov za preprečitev širjenja okužbe s prepovedjo prirejanja prireditev na javnih krajih utrpela največ škode. O tem smo v Državnem zboru že govorili. Proces okrevanja bo dolgotrajen. S tem bo prizadeta večina zaposlenih, večina prirediteljev, ustvarjalcev, organizacij in podjetij, ki ta sektor sploh ustvarjajo. Uprizoritvena dejavnost je bila zaradi ukrepov prepovedi združevanja tista, ki je prva utrpela, ki je prva prišla na tapeto, da tako rečem, in tista, ki bo bržkone zadnja lahko začela normalno funkcionirati na polnih obratih. Je pa to tudi en sektor, ki je prepreden z največjim številom prekariziranih poklicev. Malo število ljudi v tem segmentu, gospodarskem segmentu ali pa kulturnem segmentu, je dejansko redno zaposlenih. V veliki večini gre za zelo specifične in drugje nezaposljive poklice. Dejstvo pa je, da gospodarsko kultura ni samo kultura. Kultura je pomemben dejavnik v slovenskem turizmu kot gospodarska panoga. Navkljub temu z žalostjo ugotavljam, da vlada v preteklih protikoronskih paketih – prvem, drugem in tretjem – za ta sektor ni namenila dovolj sredstev, dovolj programov za okrevanje. Na to smo poslanke in poslanci že opozarjali s poslanskimi vprašanji na preteklih sejah ter tudi s sejami pristojnih delovnih teles.   Ker ni bilo, spoštovani minister, na teh sejah in ob teh poslanskih vprašanjih jasnih in merljivih odgovorov, vam v zvezi s tem postavljam naslednje vprašanje:   Na kakšen način bo Vlada Republike Slovenije ponudila pomoč kulturnouprizoritvenemu in koncertnemu sektorju z naborom ukrepov v četrtem protikoronskem zakonskem paketu?   Kako bo Vlada zagotovila ohranjanje delovnih mest in likvidnost podjetij v uprizoritvenem sektorju ter na ta način preprečila poglabljanje socialnih stisk med deležniki?   Še enkrat poudarim, gre za poklice, ki so v glavnem prekarizirani in zelo specifični.   Na kakšen način bo Vlada Republike Slovenije in Ministrstvo za kulturo kulturnouprizoritvenemu sektorju omogočila vrnitev v ustaljen delovni proces?   Ali ima ministrstvo pripravljeno strategijo vsebinskega, infrastrukturnega, kadrovskega in socialnega razvoja uprizoritvenega področja v poepidemijskem okrevajočem obdobju?   Ker gre za neka daljša obdobja in gre za neke daljše delovne procese, je o tem smiselno razmišljati že sedaj.

Hvala lepa.   Gospod minister, imate besedo za odgovor.   Izvolite.

Hvala.  Večino tega, kar je gospod poslanec spraševal, se ne nanaša na Ministrstvo za kulturo, ampak na Ministrstvo za gospodarstvo, kar smo že večkrat povedali tudi vsem tistim, ki so stalno poudarjali, da nismo za kulturo dovolj naredili. Treba je povedati, da je bilo za kulturo zelo veliko narejeno in prizadevanja so bila zelo velika. Uvodoma je treba povedati tudi to, da je slovenska kultura specifična glede na ostale v Evropski uniji v tem smislu, da je veliko bolj izrazito financirana iz javnih sredstev na državni ravni in na lokalni, kot je to v drugih razvitih državah, po katerih se tako radi zgledujemo. Zato je bila škoda, ki jo je v času epidemije utrpela kultura na Slovenskem, relativno manjša kot v drugih primerljivih sektorjih, recimo v Italiji, Nemčiji in podobno. Pojavljale so se razne številke, ki so bile neustrezne, napačne in zavajajoče v zvezi s tem, kakšne so bile pomoči v tujini vizavi Sloveniji. Opozoriti je treba tudi to, da Ministrstvo za kulturo, kot sem rekel že na začetku, ni pristojno za tiste koncertne dejavnosti, ki so komercialne narave. Pri mnogih dejavnostih, katerihkoli, v državi bi lahko rekli, da so suport osnovni dejavnosti, pa vendarle ne spadajo v recimo zdravstveno, predelovalno, oblačilno ali kakšno drugo branžo. Ukrepi, ki smo jih sprejeli, so se nanašali na sproščanje omejitvenih ukrepov, na zagotavljanje nemotenega financiranja programov in projektov v okviru javnih zavodov in nevladnih organizacij, na zagotavljanje finančnih povračil za plače zaposlenim na področju kulture. Hkrati pa so se ukrepi nanašali tudi na finančno pomoč najbolj ranljivim skupinam oziroma skupini samozaposlenih.  Sproščanje ukrepov – glede tega je verjetno ta branža, o kateri je gospod poslanec govoril, najbolj prizadeta. Tu gre za komercialne, pravzaprav koncertne dejavnosti, lahko tudi kulturne, recimo festivali, pa vendarle so financirane iz drugih okolic, ponavadi občinskih ali pa kakšnih drugih sredstev. Ti ukrepi so se nanašali predvsem na sprostitev števila obiskovalcev na teh prireditvah. To ni bi bilo odvisno od Ministrstva za kulturo ali od Ministrstva za gospodarstvo, ampak je bilo to odvisno predvsem od zdravstvenih institucij, ki so to urejale in predpisovale. Tako se je od 20. maja najprej sprostilo za 50 ljudi, potem 1. junija za 200 ljudi in od 15. junija za 500 ljudi. Na Ministrstvu za kulturo smo predlagali, da naj bi se sprostilo za tisoč ljudi, ampak to ni od nas odvisno. Upajmo, da bo do tega kmalu prišlo, ker se ne bo – upajmo – razširila bolezen, ki nas je ogrožala v zadnjih dveh mesecih. Ministrstvo za kulturo je vsem javnim zavodom zagotavljalo nemoteno financiranje na podlagi dvanajstin. S tem je omogočilo, da so se vsi javni zavodi na področju uprizoritvenih in glasbenih dejavnosti lahko kljub izpadu dohodka v čim manjši meri izognili škodi, ki je eventualno nastala; hkrati pa so lahko ohranjali kondicijo za to, ko bodo ukrepi dokončno sproščeni in se bo začela recimo ta gledališka, koncertna dejavnost in tako naprej, kar se je do neke mere prav v zadnjih dneh že začelo.   Ministrstvo je prav tako nemoteno izplačevalo sredstva na podlagi pogodb z večletnimi programskimi in projektnimi izvajalci iz vrst nevladnih organizacij na obeh področjih, ki sem jih omenil, in s tem je omogočalo ponoven zagon delovanja. Prav tako so bili v okviru protikoronskih paketov vsi delodajalci, tudi tisti, ki delujejo na področju kulture, upravičeni do 80-odstotnega povračila stroškov dela vsem zaposlenim. S tem je bilo omogočeno ohranjanje delovnih mest teh ljudi in njihove socialne varnosti. Prav tako je bila dana finančna pomoč najbolj ranljivim, to je samozaposlenim, za katere je bilo poskrbljeno s tem, da so dobili temeljni dohodek in vsa izplačila.

Gospod poslanec, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora.  Izvolite.