Spoštovane članice in člani komisije, državna sekretarka, vabljeni ter ostali prisotni lepo pozdravljeni. Obveščam vas, da bom zaradi odsotnosti predsednice komisije Ive Dimic v skladu z drugim odstavkom 47. člena Poslovnika Državnega zbora današnjo sejo kot podpredsednica vodila jaz.

Pričenjam 8. sejo Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu in vas obveščam, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani oziroma članice komisije: Ferenc Horvŕth in Iva Dimic.

Glede na to, da je seznam vabljenih obširen, ga na tem mestu ne bi prebirala, saj je razviden s sklicem. Svojo udeležbo so opravičili: dr. Barbara Riman, predsednica slovenskih društev na Hrvaškem, Manuel Jug, predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje komisije. S sklicem seje ste prejeli dnevni red in ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za njegovo spremembo je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – OBRAVNAVA POROČILA O IZVAJANJU AKCIJSKIH NAČRTOV ZA JEZIKOVNO IZOBRAŽEVANJE IN ZA JEZIKOVNO OPREMLJENOST SPREJETIH NA PODLAGI RESOLUCIJE O NACIONALNEM PROGRAMU ZA JEZIKOVNO POLITIKO 2014 DO 2018 ZA LETO 2018 EPA 677-VIII. Poročilo z dne 27. 6. 2019 in mnenje Komisije Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport z dne 18. 10. 2019 sta objavljena na spletnih straneh Državnega zbora. Poročilo je skladno z drugim odstavkom 28. člena Zakona o javni rabi slovenščine v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu ga bo obravnavala kot zainteresirano delovno telo v skladu s prvim odstavkom 41. člena Poslovnika Državnega zbora, in sicer v delu, ki se nanaša na njeno delovno področje. Obveščam vas, da ste na mizo sprejeli in prejeli tudi predlog sklepa.

Pričenjamo z obravnavo Poročila o izvajanju akcijskih načrtov za jezikovno izobraževanje in za jezikovno opremljenost sprejetih na podlagi Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014 do 2018 za leto 2018.

Besedo dajem predstavnici Vlade, državna sekretarka na Ministrstvu za kulturo mag. Petra Culetto. Izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa za besedo. Mogoče samo uvodoma. Državni zbor je julija 2013 sprejel Resolucijo o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014-2018, ki se je s preteklim letom iztekla in je to tudi sedaj zadnjo poročilo o izvajanju akcijskega načrta, ki je bil sprejet leta 2014. Na podlagi tega je Vlada ustanovila medresorsko delovno skupino za spremljanje izvajanja jezikovne politike Republike Slovenije, ki je vsako leto, tako tudi letos na podlagi poročil pristojnih organov pripravila osnutek besedila priporočil in ga po redakciji potrdila, sprejela sklep in nato ga je ministrstvo kot resorno ministrstvo vložilo na Vlado in sedaj to obravnavamo v Državnem zboru.

Poročilo se začne z uvodom o stanju na jezikovno političnem področju v Republiki Sloveniji in ciljih slovenske jezikovne politike oziroma ugotovitve medresorske delovne skupine ob izvajanju ukrepov, ki je jezikovno politični strateški dokument v zadnjem obdobju. Sledi poročilo o realizaciji ukrepov po posameznih organih, in sicer z opisom izvedenih dejavnosti, navedbo uporabljenih finančnih sredstev v letu 2018. Konča pa se s priporočili Vladi za izboljšanje uresničevanja ciljev jezikovne politike.

Vsekakor je treba poudariti, da jezikovna politika oziroma uresničevanje ciljev nikakor ni končano, zato bo potrebno nadaljevanje. To priporoča tudi medresorska delovna skupina. Predlaga se večja finančna sredstva, predvsem za razvoj slovenščine v digitalnem okolju, za govorno opremljenost, boljšo Slovenščino v javnem sektorju, skratka mnogo priporočil je.

Če se omejimo na priporočila, ki zadevajo slovenščino v zamejstvu, zdomstvu in izseljenstvu. Tukaj je nekako šest ciljev: od spodbujanja optimatizacije učenja slovenščine za zamejske, zdomske in izseljenske otroke, spodbujanje optimatizacije poučevanja slovenščine, usposabljanje in izobraževanje učiteljev in pedagoških delavcev, ohranjanje in širjenje področij in priložnosti za rabo slovenščine, sprotno spremljanje jezikovno političnih situacij v zamejstvu, izseljenstvu in zdomstvu, promocija dvojezičnosti in omogočanje prostega pretoka študentov in profesorjev. Tukaj je bilo nosilcev oziroma izvajalcev več od MZIŠ?, od Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, univerz, Javne agencije za knjige, Ministrstva za kulturo, Urada za narodnosti in RTV Slovenije.

Če se omejim na to, kar je počelo Ministrstvo za kulturo. Ministrstvo za kulturo financira naloge splošnih knjižnic za podporo razvoja knjižnične dejavnosti na obmejnih območjih vključno z boljšo dostopnostjo in spodbudami za branje knjižničnega gradiva v slovenskem jeziku. Namen financiranja pa je predvsem omogočili splošno dostopnost knjižničnega gradiva, informacij in storitev pripadnikov slovenske narodne skupnosti na obmejnem območju, razvijati bralno kulturo in povečati stopnjo bralne pismenosti v materinem jeziku med Slovenci v zamejstvu ter spodbujati uporabo knjižnic na obmejnem območju v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem.

Ministrstvo je za ta namen petim splošnim knjižnicam namenilo sredstva tudi v letu 2018. Gre za osrednjo knjižnico Srečka Vilharja v Kopru, goriško knjižnico Franceta Bevka v Novi Gorici, knjižnici Mirana Jarca Novo mesto, pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota ter koroški osrednji knjižnici dr. Franca Sušnika z Raven na Koroškem. K tem sredstvom je Ministrstvo za kulturo permanentno financira tudi nakup knjižničnega gradiva za potrebe Slovencev v zamejstvu. Tukaj smo v letu 2018 namenili 60.000 evrov. Prek javnih razpisov za sofinanciranje programskih vsebin medijev pa podpiramo medije pri ustvarjanju in razširjanju programskih vsebin, pomembnih med drugim tudi za Slovence po svetu in pripadnike slovenskih narodnostnih manjšin v Avstriji, Italiji in na Madžarskem. Zato je bilo v letu 2018 namenjenih okoli 134.000 evrov.

Tu bi zaključila. Zaenkrat pa potem predlagam razpravo in se bom kasneje še vključila. Hvala.

Hvala lepa. Želi besedo mogoče še kakšen predstavnik iz ministrstva? Če se lahko predstavite za magnetogram, prosim.

Roman Gruden, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Morda bi podčrtal in dodal to, kar je gospa državna sekretarka že navedla. Tako je. Odlično smo sodelovali pri pripravi tega skupnega dokumenta oziroma teh dokumentov. Tudi na našem ministrstvu zelo aktivno sodelujemo na tem področju. Gospa je že omenila nekatera področja, tako da jih ne bi zopet povzemal. Morda samo to, da v skupni vrednosti tam nekje okoli čez 400.000 evrov je za zamejce, za Slovence po svetu, potem še okoli 800.000 evrov na leto, tako na grobo. To gre iz našega ministrstva. Mogoče samo to zaenkrat. Hvala lepa.

Hvala lepa. Sedaj dajem besedo še vabljenim na sejo. Torej, želi kdo besedo? Gospod, kar predstavite se prosim.

Rudi Merljak, Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Torej Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu je centralni državni organ za sodelovanje med Republiko Slovenijo kot matično domovino in Slovenci zunaj njenih meja, zato je normalno da je intenzivno in polno sodeloval tudi pri teh zadevah, tudi pri sami pripravi poročila, kakor tudi pri izvajanju akcijskega načrta, in sicer v poglavju Slovenščina v zamejstvu, zdomstvu in izseljenstvu. Lahko rečemo, da smo sodelovali pri vseh štirih ciljih, ki so del tega poglavja. Naše skupne finančne pomoči se je nabralo za približno nekaj manj kot 1.400.000 evrov. Bi pa poudaril, da je pravzaprav skorajda vsa, morda 95 %, če ne več, pomoči, ki jo naš urad nameni organizacijam Slovencev v zamejstvu in po svetu je tako ali tako vsaj posredno povezana tudi z ohranjanjem in uveljavljanjem slovenskega jezika med Slovenci zunaj Republike Slovenije. Tako da bi lahko, če bi rekel malce bolj tako na splošno govorim, da bi rekli, da urad pri teh aktivnostih sodeluje z skoraj 6 milijoni evrov. Hvala lepa.

Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Če ne, potem odpiram razpravo članic in članov komisije. Gospod Bandelli, imate besedo.

Hvala, predsedujoča. Imam samo eno vprašanje. Ali je to prav, da je to Nacionalni program za jezikovno politiko obdobje 2019-2023? Samo toliko.

Da. Še kdo? Gospa Mateja Udovč, poslanka.

Hvala lepa, predsedujoča, za besedo. Predstavljeno poročilo, ki ga je pripravila medresorska delovna skupina za prejšnje leto je dokaj obsežno. S tehničnega vidika je sicer metodološko dobro zasnovano, vendar pa je zaradi obsežnosti in preobsežnosti zelo slabo pregledno. Predvsem zelo pogrešam poseben zbir podatkov o planiranih, porabljenih in nerazporejenih sredstev, ki so bila namenjena za to področje. V tako obsežnem gradivu si uporabnik težko ustvari eno finančno sliko, kljub temu, da je usmerjeno k vsebini izvajanja akcijskih načrtov, pa so v zaključku predlogi in pozivi Vladi in ostalim pristojnim organom k povečanju sredstev za določena področja oziroma projekte.

S poročilom in resolucijo sem se kar temeljito seznanila, vendar pa nisem zasledila utemeljenih argumentov za podporo ali pa nepodporo iz zaključka poročila. Vsekakor bi bilo v poročilu ali pa v prilogi zelo dobrodošel numerični ali grafični prikaz stanja finančnih sredstev, konkretnejši argumenti. Vsekakor bi bilo treba jasneje definirati oziroma predstaviti vir sredstev oziroma iz katerih proračunskih politik in postavk se dejansko financirajo vse te aktivnosti. Pri vsem tem se mi postavlja vprašanje koliko so vse te raziskave, ki so namenjene za aktivnosti v bodoče pri ohranjanju slovenskega jezika, dejansko uporabljene pri načrtovanju ukrepov za ohranjanje slovenščine zunaj meja Slovenije in kako so bile finančno podprte.

V praksi se namreč vse prevečkrat dogaja, to smo letos že velikokrat slišali, da naročamo raznorazne raziskave in projekte, ko pa so le-ti gotovi ostanejo v pisarnah in jih nihče več ne uporabi. Zato bi bilo včasih bolj racionalno za ta denar izpeljati konkretnejše akcije kot so nabava knjig, jezikovni tečaji, spodbujati raznorazna druženja, šolanje, študij v matični domovini, izmenjava študentov, dijakov, učencev, organizacija kulturnih dogodkov itd., kot pa da imamo denimo visoko leteče študije. Tako da namenimo ta sredstva za študije, ki pa v dejanski praksi nimajo nobenih pravih učinkov za jezikovno izobraževanje. Vsekakor pa, da me prepričate, da pa so te študije resnično pripomogle, pa to podpiram.

Hkrati me zanima koliko konkretnih rešitev s področja jezikovne opremljenosti je bilo digitalne, je bilo dejansko uvedene v realno življenje.

V zaključku avtorji poročila ugotavljajo, da se dejavnosti na področju jezikovnega izobraževanja večinoma izvajajo ali so pa samo v načrtu.

Dejavnosti na področju jezikovne opremljenosti pa kljub prizadevanjem pa še ni dovolj. Vladi Republike Slovenije zato predlagam naj poveča finančna sredstva, po eni strani predvsem za razvoj slovenščine v digitalnem okolju, pri čemer je ključna tudi uskladitev delovanja ministrstev in vladnih služb.

Mogoče sem kaj spregledala, vendar mislim, da bi moralo biti to področje dejansko bolj opremljeno z finančnimi podatki in kazalniki. S tem bi imeli večjo težo pri utemeljevanju, dodeljevanju proračunskih sredstev, za katere nas tudi prosite. O samih aktivnostih in kazalnikih, predvidenih učinkih in poročilih nosilcev ne bom razpravljala, ker je to področje dejansko presplošno in preobsežno za kvalitetno razpravo. Upam pa, da bo Resolucija o nacionalnem programu za jezikovno politiko v naslednjem obdobju jasneje definirala cilje, aktivnosti in metodologijo poročanja.

Kot je že kolega Bandelli izpostavil, imam tudi sama en predlog. Glede na to, da smo že sredina novembra, bi prosila, če je možen dogovor, da se sklep spremeni v delu z letnico, da se spremeni za leto 2020-2024. Hvala lepa.