Lep pozdrav vsem skupaj.

Začenjamo 19. nujno sejo Odbora za zdravstvo.

Na seji kot nadomestna člana sta prisotna: kolega Jani Prednik namesto kolega Sama Bevka in kolega Soniboj Knežak namesto mag. Bojane Muršič.

Prehajamo na določitev dnevnega reda odbora. S sklicem seje dne 25. 10. letos ste prejeli predlog dnevnega reda. Prva točka: predlog Zakona o spremembi zakona o lekarniški dejavnosti, po skrajšanem postopku. Amandmaji predloga zakona se vlagajo do začetka obravnave predloga zakona. Druga točka: predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakon o zdravstveni dejavnosti, tudi po skrajšanem postopku. In tudi pri tem predlogu zakona se amandmaji predloga zakona vlagajo do začetka obravnave predloga zakona. Ker v poslovniškem roku ni bilo predlogov za spremembo dnevnega reda, je določen takšen dnevni red kot je bil predlagam s sklicem seje.

Prehajamo torej k 1. TOČKI DNEVNEGA REDA SEJE ODBORA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O LEKARNIŠKI DEJAVNOSTI, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Janijem Möderndorferjem in je objavljena na spletnih straneh Državnega zbora.

Kolegij predsednika Državnega zbora je na 47. seji dne 18. 10. letos odločil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku.

Kot gradivo, objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, je na voljo še: mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 29. 10. letos; stališče Trgovinske zbornice Slovenije z dne 28. 10.; in mnenje Vlade Republike Slovenije z dne 5. 11. letos.

K prvi točki so vabljeni: predlagatelj predloga, skupina poslancev in poslank s prvopodpisanim; vlada Republike Slovenije; Ministrstvo za zdravje; Zakonodajno-pravna služba; Državni svet Republike Slovenije; Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije; Zdravstveni svet Republike Slovenije; Lekarniška zbornica Slovenije; Javna Agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke; Javna agencija Republike Slovenije za varstvo konkurence.

V poslovniškem roku ni bilo vloženih amandmajev, torej pričenjamo drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o amandmajih in členih predloga zakona.

Besedo dajem predlagatelju predloga zakona za dopolnitev obrazložitve.

Jani, izvoli.

Hvala lepa, predsednik.

Pred nami je predlog Zakona o spremembi Zakona o lekarniški dejavnosti, ki seveda govori predvsem o enem, je zelo kratek, zato tudi je eden od razlogov zakaj je skrajšan postopek – ker praktično se spreminja samo ena zadeva. To pa je določba, ki govori kdaj pravzaprav nastopi v veljavo zakon v tistem delu, kar se tiče vertikalnih povezav – vertikalnih povezav med lekarno in pa seveda grosisti. In ta je v zadnji noveli Zakona o lekarniški dejavnosti zelo jasno določil, da se vertikalna povezava seveda prekinja in s tem onemogoči delovanje vseh tistih grosistov, kjer je ustanovitelj bodisi pač ustanovitelj se pravi sama lekarna ali pa neposredno tisti, ki je lastnik lekarne.

Zdaj, kot veste, je že pred dvemi leti pravzaprav obstajal podoben zakon, ki je to določbo prestavil za dve leti. Vmes so se zgodile volitve in eden od razlogov, pri meni sta vsaj dva razloga zakaj to ukinitev predlagam oziroma prestavitev. Eden razlog je zagotovo ta, da je določba oziroma da je novela zakona ZLD-1 pred ustavnim sodiščem in da so številne določbe tega zakona tudi napadene in zato bi lahko nastala večja nepopravljiva škoda, še posebej v kolikor bi seveda nastopila odločitev oziroma nastopila v veljavo zakonit pogoj, to pa je, da se grosisti v tem primeru, tam, kjer vertikalna povezava je, prekinejo. Kasneje pa bi lahko seveda ustavno sodišče odločilo tudi drugače in škoda bi bila praktično nepopravljiva. Kajti medtem bi se zamenjali lastniki ali pa celo bi prihajalo do ukinitve oziroma stečajev, skratka drugih oblik možnosti zaprtja samih podjetij. Zraven tega seveda nastaja tudi velika nevarnost. To pa je, kar je več ali manj tudi dokazano, še posebej v zadnjih mesecih, da v bistvu s tem se omogoča neverjeten monopolističen trg samo posameznim firmam, kar seveda za Slovenijo kot dvomilijonsko državo predstavlja nepopisne posledice, predvsem iz vidika monopola, višine cen in pa seveda s tem tudi posledično oskrbo samih zdravil, kar seveda ne bom danes razlagal, razen v kolikor ne bom seveda izzvan. In so več ali manj vsem jasni.

Drugi razlog, ki je ključen, pa je seveda ta, da verjamem, glede na to da je kar nekaj določb napadenih v Zakonu o lekarniški dejavnosti, da bo seveda Ministrstvo za zdravje imelo dovolj časa, da seveda pripravi novelo Zakona o lekarniški dejavnosti in na ta način upošteva tudi pripombe, med drugim tudi to pripombo, in seveda razmislek na kakšen način in pod kakšnimi pogoji pa seveda lahko pride do normalnega delovanja.

Toliko na začetku, bom pa z veseljem in sem pripravljen seveda razložiti oziroma tudi razpravljati v nadaljevanju, v kolikor bo debata stekla.

Bi pa samo še to povedal, da predlagani amandmaji, ki so pripravljeni, seveda jih kot predlagatelji podpiramo. To je to. Ne, ne, ne, predlog je bil za nomotehnični popravek, se opravičujem. Saj imam že toliko amandmajev, danes že cel dan samo odbori, sploh več ne vem na kateri točki.

Hvala lepa.

Hvala, predlagatelj.

Besedo predajam državnem sekretarju, dr. Tomažu Pliberšku, da poda pogled resornega ministrstva.

Predsedujoči, hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani prisotni.

Mnenje Ministrstva za zdravje v okviru predlog Zakona o spremembi Zakona o lekarniški dejavnosti ZLD do 1b po skrajšanem postopku. V bistvu gre za, samo za poseg v rok, ki še ni komzumiran in je zatorej dopusten. Torej, ZLD-1 je z namenom ohranjanja regulacije lekarniške dejavnosti opredelil lekarniško dejavnost kot javno zdravstveno službo, s katero se zagotavlja trajna nemotena oskrba prebivalcev in izvajalcev zdravstvene dejavnosti z zdravili. Mrežo lekarniške dejavnosti na primarni ravni zagotovi občina ali več sosednjih občin ali z ustanovitvijo javnega zavoda ali z razpisom koncesije. Pogoji so v ZLD-1 natančno določeni. Ravno tako zakon natančno opredeljuje financiranje lekarniške dejavnosti in razpolaganje s presežki, katero nadzoruje organ za nadzor proračuna. Z omejitvijo vertikalnih povezav, ki so opredeljene v ZLD-1, smo sledili namenu regulacije dejavnosti, saj so zdravila blago posebnega pomena. Zato je tudi sodišče Evropske unije že razsodilo, da lekarništvo ni navadna trgovina z blagom. Zato zakonodajalec v državi članici lahko uvaja omejitve, če presodi, da se s tem povečuje kakovost lekarništva. Zagotavljanje in dostopnost do kakovostnih, varnih, učinkovitih in preizkušenih zdravil brez ekonomskih vplivov na strokovne odločitve farmacevtov je najpomembnejše poslanstvo lekarništva, ki sledi interesom varovanja javnega zdravja.

Kot rečeno, pri predlogu zakona gre za poseg v rok, ki še ni konzumiran in je zatorej dopusten. Ministrstvo sicer opozarja, da so na ustavno sodišče vložene pobude za oceno ustavnosti ZLD-1, zato da odločitve U-I-40/17 ne nasprotuje predlogu zakona. Predlaga pa, da se besedilo 1. člena predloga zakona nomotehnično pravilno glasi. Torej 1. člen v Zakonu o lekarniški dejavnosti, Uradni list Republike Slovenije št. 85/16 in 77/17, se v 121a. členu letnica 2019 nadomesti z letnico 2021 Hvala za besedo.

Hvala, dr. Pliberšek.

Prosim dr. Katjo Triler Vrtovec, da poda mnenje Zakonodajno-pravne službe.

Izvolite.

Hvala za besedo, lep pozdrav.

Na predlog zakona nimamo pripomb.

Hvala. Kratko, jedrnato.

Vabljeni na sejo, zdaj ste na vrsti vi. Ali želi kdo podati mnenje, stališče?

Gospod župan, izvolite.

Proceduralno. Jelka, izvolit.

Najlepša hvala, predsednik.

Mene samo zanima s kakšno oziroma glede na vabljene, ki ste jih prej prebrali, nisem zaznala župana mesta Maribor. Zdaj me pa zanima na podlagi česa ima župan besedo?

Hvala.

Na podlagi zainteresirane javnosti in se je javil za besedo. Drugi pa niso izkazali želje po ubesedovanju.

Izvolite, gospod župan in prosim, da se predstavite za magnetogram. Taka so pač pravila.

Hvala.

Saša Arsenović, župan mestne občine Maribor. Hvala za priložnost in besedo.

Najprej bi povedal, da mislimo v mestni občini Maribor, da smo že sedaj skladni z obstoječo zakonodajo, kar se tiče povezav vertikalnih, saj Farmadent in Mariborske lekarne nista vertikalno povezani, nista mama in hčerka, če se lahko tako izrazim. Mislim, mama in hčerka ampak sta v resnici sestri.

Ne glede na to, bi pa rad povedal nekaj drugega – da je prej gospod Pliberšek lepo povedal, da je EU rekel, da lahko Slovenija uvaja določene omejitve, vendar jih ne potrebuje uvajati. Rad bi vam pa približno orisal kam vodi takšno omejevanje prostega trga in neenakosti na širšem evropskem trgu, kjer ni dovoljena drobitev.

Farmadent danes zaposluje 170 ljudi. Ustvarja 113 milijonov evrov prometa in se namesto s svojo poslovno dejavnostjo ukvarja z dobavitelji, odvetniki, novinarji, vprašanji in se že sedaj s starim zakonom dela temu podjetju v resnici škoda. In škodo povzročamo sami sebi v Sloveniji s pisanjem takšnih zakonov, ki potem naša dobra podjetja silijo v prodajo. Zadnja ponujena cena za Farmadent je bila 8,7 milijona, kar je v resici zelo blizu darilne pogodbe. Podjetja v tej branži se prodajajo mnogokratnikom 8-12 letnega dobička, ki je v lanskem letu znašal 2 milijona, torej desetkrat dva milijona – smo že na 24. Če temu prištejemo še zaloge, ki jih podjetje ima, nepremičnine, ki jih poseduje, vrednost blagovne znamke in celoten know-how, je realna vrednost na trgu vsaj 25 do 30 milijonov. Samo s takšno zakonodajo se pa sili, da bo to podjetje, prej ali slej bi in upam, da ne bo, da bomo imeli toliko zdrave državotvorne pameti, končalo v rokah multinacionalke, ki ima sedež seveda v kakšnem drugem mestu, opravlja pa preko, na primer, ali pa da ne bom imenih, ravno takšno dejavnost preko enega drugega našega veletrgovca, ki je v lasti velikega koncerna.

Če je morda rešitev, da bomo skladni z zakonom, da sedež Farmadenta preselimo v sosednjo državo, lahko gremo tudi v to smer. Vendar še enkrat, prosim, da pustite, da podjetja na trgu delajo tako kot delajo in da mestna občina deluje in opravlja svoje naloge, ki so dobre za vse državljane. In da se ne sprejemajo zakoni, ki lastna podjetja silijo v prodajo tujim družbam.

Hvala.