Vse članice in člane Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino lepo pozdravljam! Prav tako pozdravljam vse prisotne!

Pričenjam 10. redno sejo Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino.

Obveščam vas, da na seji namesto Mateje Udovč, prisostvuje kolega Gregor Židan. Imamo opravičilo celotne Poslanske skupine SDS, ki jih ne bo na sejo.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red seje odbora, samo ena točka: 1. Osvetlitev aktualne tematike, povezane s procesom informiranega ustvarjanja politik ter podpornih mehanizmov.

Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov v zvezi z dnevnim redom, je določen takšen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem.

Smo pri 1. TOČKI DNEVNEGA REDA - OSVETLITEV AKTUALNE TEMATIKE, POVEZANE S PROCESOM INFORMIRANEGA USTVARJANJA POLITIK TER PODPORNIH MEHANIZMOV. Gradivo z dne 30. oktober in 14. november 2019, je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem. K tej točki dnevnega reda so vabljeni vsi, ki so razvidni iz sklica seje.

V uvodu bi na kratko pojasnil razlog za sklic današnje seje odbora. Državni zbor, dne 15. novembra 2019, skupaj z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, ter v so organizaciji s Skupnim raziskovalnim središčem Evropske komisije, že drugič zaporedoma organizira dogodek Znanost sreča parlament.

Program je organiziran v smislu zaprte diskusije med tujimi eksperti in predstavniki države, in sicer tako, da je prvi del slednjega potekal dopoldne, v okviru javne predstavitve mnenj, drugi del pa predstavlja trenutna seja odbora. Seja bo razdeljena v dva tematska sklopa in bo potekala tako, da bom najprej k besedi pozval govornike, navedene v gradivu, v nadaljevanju pa bom odprl razpravo članic in članov odbora, ter vabljenih, v kolikor bo potrebno kakšno temo dodatno pojasniti, razložiti in podobno. Ker imamo na sejo vabljene tudi tuje goste, je zagotovljeno prevajanje.

Izjemoma daljšo predstavitev smo načrtovali za predstavnika Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo, ker združuje 4 govorce, ampak, ker so vsi poslanci že obveščeni o mnenjih in predstavitvah, ki so izvedeni dopoldan, v dvorani Državnega zbora, smo se kot odbor nagibali tudi k temu, da se to ne ponavlja, torej, da besedo ima dr. Jernej Štromajer, državni sekretar, nato še gospa, ki je moderirala oziroma povzela ključna mnenja in da potem preidemo na razpravo poslank in poslancev.

Tako da, če se strinjate s tem, besedo dajem dr. Jerneju Štromajerju, državnemu sekretarju.

Izvolite.

Hvala predsednik. Lep pozdrav vsem skupaj, ponovno, z moje strani.

V okviru meseca znanosti, kot veste, danes poteka dogodek Znanost sreča parlament. Ob tej priložnost se bi predsedniku Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino, gospodu Rajiću, iskreno zahvalil za to, da ste danes na široko odprli vrata znanosti v Državnem zboru Republike Slovenije. Javno predstavitev mnenj, kjer smo govorili o formiranju o stari politiki in sistemski transformaciji družbe, je potekala od vsega dopoldneva, na današnjem odboru pa boste predočeni v bistvu z tem, kaj smo vse debatirali. Mnogi od vas so se že udeležili predstavitve in se vam za to iskreno zahvaljujem.

V času lahko dostopnih instant informacij različnih reinterpretacij, interpretacij realnosti, je bolj kot kadarkoli, prav zdaj pomemben proces vključevanja znanstvenih spoznanj in vedenj v odločevalske procese. Zaradi kompleksnosti družbenega okolja in raznovrstnih tematik, s katerimi se parlamentarci soočate, je neodvisen in zanesljiv vir informacij, zagotovo ključnega pomena. Pogosto raziskovalke, znanstveniki in pa politiki ter odločevalci, govorijo različne jezike, zato je potrebno, da se znotraj parlamentarnih struktur, oblikujejo ustrezne službe, ki prevedejo znanstveni jezik v jezik odločevalcev. Potrebno je, da znanstvenice in znanstveniki, na eni strani stopijo iz svojih slonokoščenih stolpov, na drugi strani pa, da odločevalci prisluhnemo znanosti in relevantnim informacijam in podatkom.

Na dogodku, danes, kot veste, so bili predstavniki raznovrstnih inštitucij, tako na strani poslušalca, kot na naši strani, ki smo predstavili stališče tako Vlade, kakor tudi naših gostov iz Evropske unije. Ta dogodek je omogočal, že drugič, v Republiki Sloveniji 4 leta že drugače poteka Science meets Parliament, prvič je v Sloveniji potekal leta 2017. Ključni poudarek danes pa ni bil, kot je marsikdaj poudarek, da potrebujemo več denarja za znanost – čeprav ga potrebujemo, da ne bo kakšne pomote -, ampak predvsem, da je potrebno identificirati pomen znanosti, znanja, tudi v odločevalskem procesu, tako na parlamentarnem parketu, v Vladi in drugje.

Pomembno je bilo, da so se predstavili podatki o pomenu vlaganja v znanost, raziskave, razvoj, za razvoj družbe, kot celote, ne samo v luči konkurenčnosti, ampak tudi v luči drugih družbenih izzivov, s katerimi se vsi skupaj soočamo. Nekaj tega ste že imeli na včerajšnjem podnebnem dogodku, zato se ne bom ponavljal. Ter hkrati, da se vsi skupaj zavedamo in pridemo do spoznanja na pomenu tega, kaj pomeni na znanju temelječe odločanje, ter da se izmenjajo dobre prakse, za kar se ob tej priložnosti iskreno zahvaljujem našim mednarodnim gostom, da ste danes delili svoje bogate izkušnje z nami, kako to počnejo druge države in kako to počne tudi Evropska unija.

Za konec, dajmo si odgovorit na vprašanje – kaj lahko ponudi znanost politiki v resnici? Znanost procesov osnovanja politik lahko politiko podpira z znanjem, rešitvami, opcijami, modeli, ki so v temeljitem, kreativnem, na znanju temelječimi sistemskemu(?) odločanju.

»Think tanki, / nerazumljivo/ sheme, laboratoriji javnih politik, »forsight« centri so le nekateri izmed njih, ki omogočajo boljše, na znanju temelječe odločanje, s krepitvijo tovrstnih pristopov, ter sistemskega(?) uvajanja podpornih znanstveno-svetovalnih mehanizmov, v politiki lahko pričakujemo, da bo informirano odločanje stopilo tudi v center snovanja politik prihodnosti.

Hvala vsem, ki ste se bili danes, se odzvali javni predstavitvi mnenj, hvala poslankam in poslancem in še enkrat, hvala predsedniku, da je današnji dan v parlamentu omogočil.

Hvala, gospod državni sekretar. Sedaj pa dajem besedo izvršni direktorici Evropskega konzorcija raziskovalne infrastrukture, Srednjeevropskega konzorcija raziskovalne infrastrukture, dr. Jani Kolar, da nam poda kratek povzetek dopoldanskega dela izvedene javne predstavitve mnenj in tudi oris drugega dela dogodka, ki poteka.

Izvolite.

Najlepša hvala.

Pred menoj je nehvaležna naloga povzeti današnja sporočila, ki so bila podana dopoldne, s strani številnih domačih in tujih gostov. Zato se vsem opravičujem, ker bom lahko predstavila samo kratko mnenje, ki je deloma tudi osebno obarvano.

Začela bom s pregovorom, na katerega se je skliceval gospod David Mair, ki ga poznamo tudi v slovenskem jeziku: »Znanje je moč.« Poudaril je, da je po njegovem pregovor mrtev. Pomembno je, ali politiki in državljani slišijo ali verjamejo in ali zaupajo sporočilom. Danes smo priča eksploziji informacij in pogosto so rezultati nasprotujoči si. Obdajajo nas populizem, polarizacija, dezinformacije, kar tudi ne prispeva k jasnim sporočilom.

V nasprotju s prevladujočim mnenjem znanstvenikov, na primer, o dobrobiti cepljenja za državljane, številni prebivalci znanstvenikom ne verjamejo. Prav tako na področju klimatskih sprememb. Medtem ko znanstveniki menijo, več kot 90 % njih, da človeško delovanje danes prispeva h klimatskim spremembam, samo polovica državljanov temu tudi verjame in v kolikor ne bomo zmogli kvalitetnih premikov na tem področju, bomo v naši borbi proti klimatskim spremembam neuspešni. Žal pa tega ne moremo rešiti zgolj znanstveniki z boljšo komunikacijo raziskovalcev. To se je že jasno pokazali, saj naši, dejansko, saj nam državljani po več, že skoraj desetletju, še vedno ne verjamejo.

Pravzaprav je za spoznanje o pomembnosti klimatskih sprememb in o vplivu njih na naše življenje, več naredila Greta, kot pa raziskovalci s svojo komunikacijo. Zato, da bomo uspešni, se je pomembno povezati in jasneje komunicirati s politiko in z odločevalci, ki so potem pristojni za izvedbo, za zakonito… in implementacijo ustreznih ukrepov in prav temu so bili namenjeni današnji poudarki. Seznanili smo se z aktivnostjo Službe za raziskave Evropskega parlamenta, ki nudi podporo svojim članom, analize po meri, lastne raziskave, pa tudi odgovore državljanom. Tudi služba slovenskega parlamenta ima podoben pristop, pa vendar, je v Sloveniji in temu primerno tudi manjša.

Poleg služb parlamenta, ki so dejansko pristojne za tolmačenje znanstvenih rezultatov, za tehnološka predvidevanja in podobno, pa so pomembni kamenčki v interpretaciji znanstvenih rezultatov politikom, tudi določene raziskovalne inštitucije, kot na primer, Skupno raziskovalne središče EU, Evropske komisije, ki je prav tako predstavljajo svoj program danes. Na tem področju je pomembna inštitucija tudi Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo, s katero se je prav v zadnjem letu, močneje povezana tudi slovenska politika, saj je več ministrstev z njimi in skupaj, z Skupnim raziskovalnim središčem Evropske komisije, podpisalo dogovor o sodelovanju na področju krožnega gospodarstva.

Slovenski sistem z vidika raziskovalcev, ki prav tako s svojo komunikacijo lahko prispevajo k politiki, je predstavil direktor Inštituta za ekonomska raziskovanja, ki je s svojimi študijami podpiral že prenekatero zakonodajo. Poleg raziskovalcev samih, pa se je pomembno nasloniti tudi na civilno družbo in v dopoldanskem času je bil predstavljen primer novinarjev, ki so se povezali in predstavljajo z svojo aktivnostjo Znanost v parlamentu, v Italiji.

Observatorij za inovacijsko platformo javnega sektorja OECD, je prav tako predstavil svoje aktivnosti, tokrat ne na posredovanje in interpretacijo znanstvenih rezultatov v politiki, temveč, kaj vse se lahko naredi, zato, da bo politika bolj inovativna in kakšna orodja potrebujemo. Zaradi tega, ker inovativnost javnega sektorja je tisti ključni element, ki lahko pripomore k boljši izpeljavi zakonodaje, na primer, in boljšim ukrepom.

V tem primeru, je bil potem predstavljen slovenski primer, ki je dejansko en od vodilnih pilotov na področju povezovanja znanja inovacij, z drugimi nosilci politik v državi, v tem primeru na področju krožnega gospodarstva, kot sem omenila, kjer je krožno gospodarstvo, ki je ena od poglavitnih prioritet Slovenije, nosilec je okoljsko ministrstvo, ki se je povezalo z Ministrstvom za znanost, z Ministrstvom za gospodarstvo, z ministrstvom na področju strukturnih skladov, zato, da se pripravi holističen pristop, kjer bojo raziskovalne aktivnosti raziskovalcev in podjetij, prispevale k izboljšavam na področju krožnega gospodarstva in s tem k dobrobiti državljanov. Zato pa, da bi v majhni Sloveniji dejansko lahko to dosegli v čim boljši meri, so se povezali tudi na evropski ravni, z Skupnim evropskim središčem, z JRS-jem(?) in z Evropskim inštitutom za inovacije in tehnologijo, posebej z njihovima skupnostima na področju materialov, »raw materials« in, »climate« - klimatske spremembe.

Ob tem kratkem zaključku, v pregledu, naj poudarim samo, da je dejstvo, da potrebujemo več informacij pri ustvarjanju politik, še posebej sedaj, ko se soočamo z izzivi, na primer, na področju demografskih sprememb, klimatskih sprememb in podobno. Seznanili smo se s številnimi pristopi, ki dejansko lahko omogočijo boljše politike, ki bojo vplivale na bolj kvalitetno življenje v prihodnosti, vendar, bomo dosegli te cilje lahko zgolj samo, če bomo združili moči in vsak po svoji moči, dejansko prispeval, k tem spremembam.

Hvala.

Hvala lepa, gospa Kolar.

Preden preidemo na razpravo poslank in poslancev, predlagam, da predvajamo še video, ki je danes že bil predvajan, predvsem zaradi tega, v zahvalo poslancem, ki so svoje obveznosti prestavili, da bi se udeležili te pozne seje odbora, pa tudi zato, ker je podoba politika, ki ga ilustrator izrisuje, izjemno prijazna, ponavadi nikoli ni.

Zaenkrat imam samo eno prijavo, poslansko, Tadeja, tvojo ja. Je še kdo pripravljen za…? / oglašanje iz dvorane/ Marko. / oglašanje iz dvorane/ Delajo, delajo… Predlagam, da začnemo z razpravo, pa bomo ob naslednji interaciji(?) predvajali video.

Prva prijavljena k razpravi je kolegica Tadeja Šuštar.

Izvolite.

Predsednik, hvala za besedo. Pozdravljeni vsi vabljeni gostje, prisotni na seji, tudi v dopoldanskem delu smo bili skupaj.

Vesela sem, da se je v Državnem zboru odvil dogodek Znanost sreča parlament. Kot magistrica biologije včasih res pogrešam vidik znanosti v parlamentu. Znanost vedno temelji na dokazanih in dokazljivih dejstvih. Vemo, da znanstveni članek ne more biti objavljen v pravi znanstveni reviji, če argumenti niso dobri. Potrebno je zbrati pravo metodologijo, ki je ponovljiva, pravo obdelavo podatkov in iz tega potegniti tudi prave zaključke, vsakdanji politiki pa se velikokrat srečujemo tudi z lažnimi novicami, ki nikakor niso v skladu s preverjenimi dejstvi. Največja težava znanstvenikov je, da bi svoje znanje znali poljudno predstaviti, da bi bilo to razumljivo tudi širši javnosti, če pa tega ni, se različne javnosti med seboj ne slišijo in eno od teh javnosti je tudi politika.

V naši Poslanski skupini, v Novi Sloveniji – Krščanskih demokratih, smo vedno pripravljeni sprejeti strokovnjake in znanstvenike, ki imajo znanje in izkušnje iz konkretnih situacij. Zavedamo se, da nismo najpametnejši od vseh, da potrebujemo pomoč in da vsega ne zmoremo sami. Naša vrata so vedno odprta za vse. Vendar pa ni vse samo na politiki, ampak je potrebno, da se tudi celotna družba približa znanosti in tehnologiji. Vsi lahko vidimo ogromen napredek v računalniški tehnologiji in informatiki. V Sloveniji bo potrebno še intenzivno delati na digitalizaciji in uvajanju novih tehnologij na vseh področjih, tako v javni upravi, v kmetijstvu, gospodarstvu in zdravstvu.

Poznamo primere, ki imajo digitalizacijo in informacijske tehnologije že v svoji praksi. Tako je recimo, na primer, pri policijskem nadzoru, ko policaj ustavi, vidi avto, ki prehitro vozi, se takoj odpre njegova kartoteka, vidijo se vsi prekrški, ki so bili do sedaj narejeni in ko policaj pride v kontakt z osebo, ne more videt, katera oseba je to in preklican postopka, ampak se to vodi naprej, avtomatsko, ni korupcije, ni nobenih privilegiranih oseb. Zato se mi zdi, da tudi ta tehnologija in informacijski sistem, da je potrebno nadgradit.

Vesela sem, da se je danes na javni predstavitvi mnenj odprlo toliko novih tem o podnebnih spremembah, o krožnem gospodarstvu, o informatiki, surovinah in tako naprej, o vsem, kar smo danes dopoldne poslušali. Želim si še več takšnega dialoga in sodelovanja s strokovno javnostjo.

Hvala.

Hvala lepa, kolegica Šuštar.

Zdaj pa bomo predvajali video. / ogled videa/ / ogled videa/

Hvala lepa. Upam, da delite moje navdušenje. »Gausova kriva« je najboljši možni most med politiko in znanostjo.

Naslednji razpravljavec je kolega Marko Bandelli. Ker razpravljamo istočasno o predlogu sklepa, najboljše, da ga tudi preberem: »Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino prepoznava pomen in potrebo za sistematičen začetek uvajanja pristopa na znanju temelječega in informiranega oblikovanja politik v slovenski prostor, upoštevajoč dobre prakse, ki jih na tem področju razvijajo v Evropskem parlamentu in drugih nacionalnih parlamentih.«

Kolega Marko Bandelli, izvoli.

Hvala za besedo, predsednik. En lep pozdrav kolegicam, kolegom in vsem visokim gostom, ki ste tukaj prisotni, predvsem iz tujine.

Ljudje bi se vprašali, kakšno vezo ima politika in znanost? Kako lahko mi skupaj dajemo ti dve zadevi? Ampak, je zelo enostavno, to je binomi, katerega praktično drug brez drugega ne more bit. Znanost in politika, sta dve reči, ki morata roko v roki. Brez tega ni dobre politike, brez tega ne more bit dobre znanosti in od te točke se začne praktično vse.

Sodeloval sem prej, pri javni predstavitvi, izredno zanimivi, izredno zanimivi pogledi, razgledni pogledi, pogledi, ki ti da mislit, da smo v tem parlamentu zato, da nekaj naredimo, kaj bomo naredili, seveda, s pomočjo tistih, ki znajo. Kaj je znanje, bi rekli, kajne? Znanje ni samo učenje, znanje je dosti več. Znanje je vse, danes tukaj, predvsem pa za politiko, ki manjka, znanja. Dosti politikom manjka znanja, ker so postali politiki, ne ker so politiki, ampak so postali politiki zaradi, ker so bili izvoljeni in dostikrat pa tudi odločajo, o bodočnosti naše Slovenije, o kateri pa, je vprašljivo, če je to prav ali pa ne.

Zato pravim, politika mora obvezno poslušati stroko in znanost, ker znanje gradi in znanje razvija. To je osnova. Politika odloča o predlogih, politika odloča o dejstvih, in to moramo mi razumet.

Najslabše je, ko se dokazani stroki in znanosti predpostavljajo ideologija, predvsem pa v parlamentu, ko vemo, da je nekatera zadeva pravilna, ko vemo, da bi odločali o določenih zadevah, ampak, še vedno predstavljamo ideološki pogled. Populizem, na primer, desničarski ekstremizem, tudi levičarski ekstremizem dostikrat. Vse to spada v en tak kup, kateri potem mi, kot odločevalci, smo dani pred zid in bomo se odločali pravilno ali nepravilno. Mislim, da v takih primerih je tukaj znanost tista, ki nam mora dat odgovor in tudi odločit se moramo v parlamentu večkrat, glede na to, kar je dobro, za našo bodočnost, ne pa to, kar je ideološko verjetno prav, tudi če se to dogaja.

Veste, problemi, kot sem omenil, so, seveda, v populizmu, ampak, predvsem pa v lažnivih novicah in to so pa tiste, ki vsakodnevno jih poslušamo in ki odločajo na tak ali drugačen način in hočejo odločat in hočejo nas prepričat v določene, druge poti, katere verjetno tudi niso lahko pravilne. To »spodkupovanje«, zaupanje ljudi v politiko in njene inštitucije, kajne. Politika, mora in tukaj sem jaz v prvi vrsti glede tega, kot politik, kot odločevalec, moramo dajat in moramo garantirat sredstva v razvoj. Znanost je razvoj. Razvoj je znanost. In to moramo mi razumet.

Mi, v stranki SAB tukaj absolutno, 100 % podpiramo. Vsak evro, ki vložimo v to smer, je za nas dober evro, investiran, obvezno. Samo znanost je garant, če lahko tako rečemo, za razvoj, samo znanost. In kaj je zdaj, kaj je zdaj ta znanost, katera je ta znanost, ki pripomore pri boljših odločitvah naše politike? To ni samo tehnologija. Moramo se zavedat, da to ni tehnologija. Tehnologija je samo en del te zadeve, tukaj. Ekologija, v prvi fazi. Tu moramo mi vedet, za kaj se gre. Podnebne spremembe, ko nekatere stranke, celo v našem parlamentu, zanikajo podnebne spremembe, kar je absurd od absurda, kar pa vidimo točno, kaj se dogaja v svetu. Se pravi, ekologija kot taka. Trajnostni razvoj, krožno gospodarstvo…

Vse to je prava politika, ki moramo mi sprejemat tukaj odločitve, da gremo v tisto smer, da popravimo to, da bojo naši, ki bojo prišli za nami, ljudje, dobili nekaj od tega, da ne bomo uničili mi vse te zadeve, kar imamo tukaj, kar se ekologije tiče. Znanost, kot sociala, tudi sociala. Na kakšen način sociala? Na primer, študija trendov, naših prihodnjih generacij. Mi se tukaj odločamo, kaj bo z našimi otroci in kaj bo z nami jutri, ko bomo bili v tisti poziciji, sivem trenutku, če bi tako rekel. Se pravi, tudi sama sociala je pomembna in tudi tukaj je znanost potrebna.

V gospodarstvu, absolutno. Kam peljemo to državo? Kam peljemo Evropo? To je pomembno, kar je in o tem se moramo mi zavedat, kaj, v kakšno smer lahko peljemo tudi našo Slovenijo in pa Evropo. To je stroka in znanost v gospodarstvu. Se pravi, tu bomo tudi odločali mi, skupaj, z znanostjo. Skratka, vedno in v vsakem primeru je ta binomi, kot taki, če bi lahko rekli, nujen, potreben in predvsem pa, obvezen. To je pomembno.

Veste, mi, odločevalci politike tukaj, brez znanosti bi lahko rekli da… Kaj bi rekel?… Je kakor nek protest, brez predloga. Ti lahko protestiraš brez predloga, je popolnoma protest brez rezultata. Enako je tukaj, v našem parlamentu. Če nimamo znanja in če nimamo znanosti, je vprašljivo naše odločanje, ali smo se mi prav odločili ali ne. Lahko razmišljamo pravilno, ampak znanost je tista, ki nam bo dala prav, ker oni vejo, kako s tem ravnat.

Tako da, jaz mislim, da je to brez osnove in brez znanja, ne more it in je znanost obvezen del naše politike.

Hvala.

Hvala lepa, kolega Bandelli.

Obveščam vas, da se nam je pridružil tudi kolega Bojan Podkrajšek – dobrodošel Bojan.

Naslednja razpravljavka je Lidija Divjak Mirnik.

Hvala lepa za besedo, predsedujoči. Lep pozdrav, spoštovani gostje v našem parlamentu, kolegice, kolegi.

Zdaj, jaz bom poskušala biti zelo, zelo kratka, glede na to, da ste danes že cel dan tukaj, pa verjamem, da ste že malce utrujeni in tudi povedanega je bilo že danes ogromno.

Zdaj, če mogoče izhajam iz tega, kaj je pravzaprav bil danes cilj, da rečem, tudi današnjega posveta? Tudi to, da smo ozaveščeni, da na temelječem znanju ustvarjamo tudi politike, ki boljše razumejo znanost, tudi s strani politike in pa, tudi s strani znanstvenikov. Meni se zdi, da smo, kljub temu, tudi v Sloveniji dostikrat na dveh bregovih in da ne znamo stopiti čez. Tu smo Slovenci predvsem, ja, kar specialisti za to ne komunikacijo in to, kar se da včasih rešiti z zelo preprostimi stvarmi, s preprostim sestankom ali pač, neko debato, iz tega mi naredimo blazno težavo in blazen problem in seveda, potem se okrog tega vrti, pa vrti, pa vrti, ogromno ene energije, nepotrebne, ki bi se jo dalo rešiti tako / tlesk s prsti/, če bi seveda bila volja. Vedno je potem vprašanje, kaj je zadaj.

Seveda, pa gre tukaj za boljše medsebojno razumevanje in pa tudi dialog med znanstveno in pa politično sfero in seveda, premoščanje tega razkoraka. Zdaj, meni se zdi pomembno tudi povedati, da v tem trenutku, v Sloveniji že imamo mehanizem, ki se mu reče tudi javna razprava, preden pride nek zakon v Državni zbor. Se pravi, preden ga obravnavamo poslanci, seveda poteka tudi medresorsko usklajevanje, med ministrstvi in tudi javna razprava, ki je dostopna vsem v Sloveniji, kar je pomemben mehanizem, ki ga moramo in pomembno je, da ga imamo, in tu, da rečem, imamo že en, tak, model, ki je lahko primer dobre prakse v Sloveniji. Tudi to, da univerze že sedaj sodelujejo z gospodarstvom, kot takšnim in torej, znanstveniki že slišijo gospodarstvenike, kaj je potrebno narediti in kje bi se lahko zadeve izboljševale, se mi zdi zelo pomemben doprinos k tej razpravi danes.

Zdaj, problem, ki ga sama tukaj vidim, tudi ko govorimo o tem, o ozaveščanju in o resničnih informacijah, so, tako imenovane »fake news«, ki v Sloveniji pač žal so zelo popularne, pa še eno težavo imamo v Sloveniji, to je pa tisto, uspešnega je treba etiketirati, uspešnemu »ziher« najdemo neko zadevo, o kateri se lahko piše in potem se to vrti v nedogled, seveda, še posebej, če je še zadaj nek interes, predvsem ali politični ali ekonomski. To se mi zdi, da so neke stvari, ki jih v Sloveniji moramo vreči čez ramo in stopiti preko njih. Zakaj? Zato, ker, če ne bomo znali dati poudarka temu, kaj je pozitivno, kaj lahko doprinese k, vsem nam, tudi k naši družbi, da bomo bolje živeli, vsi skupaj, potem pač ne bomo nikoli uspešna družba.

Zdaj, v LMŠ podpiramo sodelovanje med politiko in znanostjo. Prizadevamo si zelo, že sedaj, v tem mandatu, da se ta zadeva razvija čim boljše, tega se Vlada tudi zelo zaveda. Mogoče samo, da vas spomnim, mogoče je že danes bilo to povedano, ker nisem uspela cel dan biti na razpravi, je Vlada že letos namenila 20 milijonov za superračunalnik, ki ga je Univerza v Mariboru razvila skupaj z gospodarstvom – mislim, da bo v roku 14. dni tudi uradna otvoritev tega superračunalnika -, kar pomeni, da Vlada ima posluh za znanost, kar pomeni tudi, da Vlada že sedaj sodeluje. V, še dodatnih 29 milijonov bi naj šlo v znanstveno opremo, ki jo bodo potem za razvoj nekih novih modelov in seveda, nekih novih produktov lahko uporabljali tako na Univerzi v Mariboru, kot tudi v različnih gospodarskih družbah. Tako da, se mi zdi, da na področju Slovenije to niti ni tako slabo urejeno. Res pa je, da nas brez znanosti ni, prav tako, kot nas brez kulture ni, in tukaj še imamo kar nekaj manevrskega prostora.

Zato, kot rečeno, pozdravljam današnji posvet. Vesela sem, da smo tudi slišali kolege iz Evropske komisije, ki so nam predstavili določene modele in bom sama seveda z velikim veseljem predlog sklepa Odbora za izobraževanje tudi podprla.

Hvala lepa, predsednik.