Še enkrat prav lepo pozdravljam vse članice in člane Odbora za delo, družino socialne zadeve in invalide!  Lepo pozdravljam tudi vabljene na današnjo sejo, še posebej predstavnico Ministrstva za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti, ki nam bo predstavila današnje poročilo, in seveda vse ostale prisotne prav lepo pozdravljam. Začenjam 20. sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.   Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti: gospod Miha Kordiš se nam je opravičil.  Na seji kot nadomestni člani in članice odbora s pooblastili pa sodelujejo: namesto gospe Jerce Korče, je z nami gospa Lidija Divjak Mirnik, ki jo ponovno lepo pozdravljam; in z nami je namesto gospe Karmen Furman, gospod Boris Doblekar, ki ga tudi lepo pozdravljam.  Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem. Dnevni red je naslednji: 1. točka - Poročilo o izvajanju periodičnega načrta za izvajanje Resolucije o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških za obdobje 2015-2020 za leti 2018 in 2019. In 2. točka - Razno.         Prehajamo torej na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA.  Kot že rečeno, bomo govorili o Poročilu o izvajanju periodičnega načrta za izvajanje Resolucije o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških. Poročilo in mnenje Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. Obravnavali pa bomo to točko dnevnega reda na podlagi 41. člena Poslovnika Državnega zbora.  Na sejo smo vabili, kot že rečeno: Vlado Republike Slovenije, še posebej ministrstvo za delo, z nami je gospa Helena Valas, tako.   Odbor bo poročilo obravnaval na podlagi 17. člena Zakona o enakih možnostih žensk in moških, ki Vladi narekuje, da Državnemu zboru poroča o izvajanju nacionalnega programa na vsaki dve leti.  Prej sem še pozabila, se opravičujem, da smo na sejo vabili tudi Državni svet in lepo pozdravljam predstavnika Državnega sveta.  Najprej pa na začetku dajem besedo torej gospe Heleni Valas z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.   Izvolite.

Najlepša hvala, gospa predsednica. Lep pozdrav vsem poslancem in ostalim prisotnim. Najprej bi opravičila odsotnost državne sekretarke Ribičeve zaradi drugih nujnih obveznosti se žal te seje ni mogla udeležiti. Kot povedano, je moje ime Helena Valas in sem vodja sektorja za enake možnosti.   Zdaj bi se pa kar dotaknila poročila. in sicer poročilo o izvajanju Resolucije o Nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških je pripravljeno v skladu s 17. členom Zakona o enakih možnostih žensk in moških. V poročilu so navedeni ukrepi in aktivnosti, ki so jih izvedla ministrstva in vladne službe skladno s periodičnim načrtom za leto 2018 in 2019. Skupno je bilo izvedenih 61 aktivnosti in za 33 ukrepov na osmih področjih, ki so opredeljene v nacionalnem programu. Ne bom vam navajala vseh ukrepov, izpostavila bi samo najpomembnejše.   In sicer na področju trga dela je bil poudarek na spodbujanju ženskega podjetništva. Izvedena so bila brezplačna usposabljanja z namenom pridobitve znanj, potrebnih za uspešen vstop na podjetniško pot. Udeleženke, ki so uspešno zaključile usposabljanje, so lahko pridobile subvencijo za samozaposlitev. Na področju varovanja in krepitve zdravja žensk in moških je bil poudarek predvsem na izvajanju preventivnih programov SVIT, ZORA in DORA. Izvajal se je tudi program Pomoč ranljivim skupinam nosečnic in mater ter pilotno / nerazumljivo/ ciljne skupine nosečnic 6 tednov po porodu za poporodno depresijo, anksioznost, zlorabo psihotropnih snovi in nasilja. Velik poudarek je bil dan zmanjševanju pojavnosti spolnega nasilja in nadlegovanja žensk in deklet. Izvedene so bile raziskave o razširjenosti in prepoznavanju spletnega nadlegovanja med mladimi v Republiki Sloveniji, usposabljanje in pripravljen priročnih za zaposlene v policiji in pravosodju ter delavnice in priprava učnega načrta za mlade in šolsko osebje o spletnem nasilju in nadlegovanju.  Izvedena je bila tudi medijska kampanja za večjo ozaveščenost in krepitev znanja za odpravo stereotipov ter spreminjanja odnosa do spletnega nasilja. Na področju socialne vključenosti so se izvajale aktivnosti za večjo vlogo žensk in aktivno vključevanje prikrajšanih skupin žensk v okviru kratih programov socialne aktivacije. Izveden je bil javni razpis za sofinanciranje socialnovarstvenih programov, v okviru večnamenskih romskih centrov pa so potekale različne delavnice in predavanja. Izvedena je bila tudi raziskava ter organizirana mednarodna konferenca o položaju kmečkih žensk. Z namenom odpravljanja spolnih stereotipov je bila izvedena dvodnevna mednarodna konferenca za pedagoški kader, na kateri so se udeleženci in udeleženke seznanili s tematiko in primeri dobrih praks v tujini in doma. Za večjo ozaveščenost različnih ciljnih skupin o spolno občutljivi rabi jezika pa so bile izdane smernice za spolno občutljivo rabo jezika.   V letih 2018 in 2019 je bila Republika Slovenija zelo aktivna tudi v prizadevanju za enakost spolov in večjo vlogo žensk na mednarodni ravni, vključno z organizacijo dogodkov in dajanjem pobud. Prizadevala si je tudi za večjo vlogo žensk pri zagotavljanju mednarodnega miru in varnosti ter zaščiti žensk v konfliktnih situacijah.   In če na kratko zaključim, temeljni namen nacionalnega programa je izboljšanje položaja žensk oziroma zagotavljanja trajnostnega razvoja enakosti spolov z vključitvijo vidika enakosti spolov na vseh ključnih, v nacionalnem programu opredeljenih področjih. Naše drugo poročilo kaže, da se vidik spola vključuje v resorne politike.         Na nekaterih področjih bolj, na drugih manj. Izvedene aktivnosti so večinoma potekale v okviru obstoječih programov, le, da je bila pozornost usmerjena v zmanjševanje vrzeli med spoloma in uresničevanje enakosti spolov. Za izvedbo teh aktivnosti tudi niso bila potrebna dodatna finančna sredstva. Udejanjanje enakosti spolov je proces, ki zahteva neprestano spodbujanje in preverjanje. Izvajanje nacionalnega programa za enake možnosti žensk in moških na podlagi dvoletnih periodičnih načrtov je pristop, ki nam postavi ogledalo, kaj smo že storili in kaj še moramo.  Najlepša hvala za vašo pozornost. Če imate še kakšna vprašanja.     PREDSEDNICA EVA IRGL: Najlepša hvala tudi vam.   Vsekakor najprej dobijo besedo vabljeni na sejo, kjer predstavijo svoja mnenja in stališča. Potem bom odprla razpravo poslank in poslancev. V kolikor bo se pojavila kakšna dilema, da je potrebno odgovoriti dodatno na vprašanja, vam bom pa seveda dala besedo.   Sedaj pa dajem besedo predstavniku Državnega sveta, gospodu Petru Požunu.   Izvolite.

Hvala, gospa predsednica, za besedo. Spoštovani poslanke, poslanci, gospa Valesova.   Mi smo že na komisiji skupaj obravnavali periodično poročilo, kot del Resolucije o nacionalnem programu in opravili kar zanimivo obsežno razpravo, ki jo bom na kratko povzel. Poročilo ste dobili.   V prvem delu smo dali poseben poudarek spodbujanju ženskega podjetništva, se pravi različne metode, s katerimi to v Republiki Sloveniji spodbujamo, pa seveda ob tem želeli tudi opozoriti, da to ne more biti edini način aktivacije žensk v Sloveniji. Morajo biti opredeljene tudi druge vsebine.  Večji del razprave pa smo posvetili pravzaprav področju zdravja, zdravja moških in žensk v Republiki Sloveniji, ker se je tudi Vlada v poročilu, vsaj na ta del, v precejšnji meri osredotočila, in obravnavali preventivne programe, ki jih v Sloveniji izvajamo, prav tako tudi oba dva programa obravnave ranljivih skupin, o katerih je gospa Valesova že govorila.   Posebej v našem poročilu izpostavljamo področje zdravja ženske in moških, v katerih se nam zdi, da je potrebno opozoriti na to, da se preventivni programi v Republiki Sloveniji financirajo iz sredstev vplačanih prispevkov zavarovancev in delodajalcev, se pravi sredstev Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, in skoraj nič ali nič iz proračuna Republike Slovenije, čeprav jih Vlada v svojem poročilu navaja kot svoje aktivnosti. In če jih že Vlada navaja kot svoje aktivnosti, potem je prav, da v tem delu jih tudi financira in podpre, pa s tem seveda ne želimo zmanjševati pomena teh preventivnih programov.   V tem poročilu, ki je seveda periodično, pa smo pogrešali merila, kako dosegamo te cilje, tam vzpostavljene. Ministrstvo seveda pojasnjuje, da je to opredeljeno v nacionalnem programu, ampak ko bereš neko poročilo, je vseeno dobro, če imaš neko primerjalno besedilo, da vidiš, kje se v tistem trenutku znajdeš, zato da lahko tudi ocenjuješ.   Smo pa posebej poudarili, pa ne zato, ker je v komisiji več moških kot žensk, da je potrebno v Sloveniji v preventivne programe, ki so kakovostni in predstavljajo tudi zgled v tujini, saj se dostikrat pridejo pogledat k nam, kako jih izvajamo, vključiti presajalni program za raka prostate pri moških med 55. in 70. letom, zato ker to ni organizirano na nacionalni ravni, je prepuščeno pravzaprav osebnim oziroma družinskim zdravnikom in pa interesu posameznika, vemo pa, da ta rak ni prisoten v tako majhnem številu. Kot pa vemo iz odzivov moških na preventivne programe, so to slabši kot pri ženskah, zato menimo, da bi bilo prav, da se tudi v okviru tega in resolucije nameni temu pozornost in da se pripravijo izhodišča in tudi financiranje tega preventivnega programa.   Sicer pa smo poročilo oziroma izvajanje aktivnosti pohvalili.  Tako da, hvala, gospa predsednica.

Najlepša hvala tudi vam.  Sedaj pa odpiram razpravo poslank in poslancev, in prva se je k besedi prijavila gospa Lidija Divjak Mirnik.   Še prej, se opravičujem, pa naj povem, da gospo - ne, obratno bo - gospoda Soniboja Knežaka nadomešča gospa Bojana Muršič, ki jo lepo pozdravljam; in pa gospoda Primoža Siterja nadomešča gospa Nataša Sukič, ki jo tudi lepo pozdravljam.         Sedaj pa dajem besedo gospe Lidiji Divjak Mirnik.  Izvolite.    LIDIJA DIVJAK MIRNIK (PS LMŠ): Hvala lepa, predsednica, za besedo. Lep pozdrav, spoštovane vabljeni in pa seveda kolegice, kolegi.  Jaz bom zelo kratka. Mene veseli, da smo to poročilo dobili na mizo. Iz njega izhaja, da je v letih 2018 in 2019, ko je Vlado vodila še Vlada Marjana Šarca, bilo za te aktivnosti namenjenih malo več kot 7 milijonov evrov plus dodatne aktivnosti, ki so se izvajale v okviru operacij za večjo socialno vključenost pripadnikov in pripadnic ranljivih skupin še dodatnih 32, kar me zelo veseli, ker pomeni, da se je tudi takratna Vlada zavedala pomena, da rečem enakosti spolov.   Zdaj, v času naše Vlade, se pravi v letu 2019, smo sprejeli tudi novelo zakona o enakih možnostih žensk in moških. Bila je sprejeta z veliko večino, 80 nas je bilo za. Ne boste verjeli, 4 so bili proti, med njimi tudi ena ženska, kar pravzaprav jaz ne morem razumeti. Tako, da gospa Lidija Ivanuša, boste mogoče kaj še povedali, zakaj ste bila takrat proti. Ampak ne glede na to, definitivno se v Listi Marjana Šarca zavedamo in človekove pravice postavljamo na prvo mesto in tudi »valda« podpiramo vsakršno rešitev, ki se nanaša na zagotavljanje in spoštovanje človekovih pravic. Načela enakosti skupaj z načini za uresničevanje tega načela je seveda zapisana tudi v številnih mednarodnih dokumentih in predstavlja tudi eno od temeljnih načel prava EU in iz tega je potrebni izhajati.  Tudi Ustava Republike Slovenije v 14. členu vsem prebivalcem zagotavlja enake človekove pravice in temeljne svoboščine ne glede na narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali kakršnokoli drugo okoliščino. Prav tako tudi evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin zagotavlja uživanje vseh pravic, določenih z zakonom, vsem ljudem brez razlikovanja glede na spol, vero, barvo kože, jezik, vero, politično in pa drugo prepričanje, narodnost in pa socialni izvor. Zakaj to poudarjam? Ker smo se v tisti noveli zakona tega zelo zavedali. Se mi pa zdi, da se nam v zadnjem času dogaja ravno nasprotje tega, zato to poudarjam. Enakost spolov, ki vključuje tudi enakopravnost kot enakovrednost spolov, pomeni enak dostop in enake možnosti za vse spole. Mi smo tudi takrat predlagali številne spodbujevalne ukrepe, tudi uvedbo spolnih kvot v gospodarstvu, tudi aktivno očetovstvo, delitev dopusta, nevtralno in transparentno zaposlovanje z nevtralnimi komisijami, objavo višine plače, uvedbo certifikatov za enakost spolov, skratka predlagali smo to, kar vse evropske države pravzaprav, ki temeljijo seveda na evropskem pravu, zagovarjajo in čemu sledijo. V Sloveniji še vedno prevladuje ogromno stereotipov na temo moških, žensk.  Zdaj vprašanje je, od kod pravzaprav ta mnenja in te stereotipi prihajajo. Dostikrat se tudi meni kot ženski zgodi, da me, in tudi kot političarki zgodi, da me sprašujejo »joj, gospa, kako pa vi usklajujete svoje družinsko življenje z vašo politično službo«, pa jaz potem rečem »a to vprašate tudi moškega«. Da o tem, kaj vse so me spraševali in kaj sem doživela, ko sem bila direktorica, niti ne bom razpravljala. Dejstvo je pa eno: da se moramo ženske, če se želimo dokazati v pregovorno moškem svetu, ki Sloveniji še vedno je, da se moramo dosti bolj dokazovati, dosti več delati, da smo lahko enakopravne in da smo lahko primerljive našim kolegom, vsaj jaz kot direktorica, nekoč ko sem bila, lahko to povem. Je pa res nekaj, to pa je moja izkušnja, da ko pa ti tem gospodom dokažeš, da si pa sposoben in dovolj dober, potem te pa sprejmejo in si enak. To je pa tudi pač moja izkušnja in jo moram tukaj povedati.   Zato sem vesela tega poročila. Jaz si želim, da sledimo tem trendom in si ne želim, da pademo v kakršnokoli drugačno stanje v Sloveniji, o katerem sicer, kot rečeno, v zadnjem času se mi zdi, da vedno bolj drvimo. Zato bi si želela tega poročila tudi drugo leto, čeprav, če prav razumem, ga drugo leto ne bo, pa bo potem leta 2021.  To je zaenkrat to. Hvala lepa.        To je zaenkrat to. Hvala lepa.    PREDSEDNICA EVA IRGL: Najlepša hvala tudi vam.  Sedaj pa dajem besedo gospe Bojani Muršič.  Izvolite.    MAG. BOJANA MURŠIČ (PS SD): Hvala lepa za besedo, spoštovana predsednica. Kolegice in kolegi, predstavniki ministrstva.  Jaz moram reči, da ko pogledaš to poročilo, si po eni strani vesel. Končno imamo tudi to poročilo na mizi. Slovenija se sicer po mednarodnih kazalcih uvršča po enakosti spolov kar visoko, bom tako rekla, na 36. mesto med 153 državami, kar je sicer, bom rekla dobro, ampak kljub temu glede na sedanje stanje, ki pa je, pa moram reči, da moramo biti pri tem posebej pazljivi in občutljivi na vprašanja, povezana z enakostjo spolov.   Še vedno, tako kot je kolegica pred mano tudi povedala, se ženske moramo dosti bolj dokazovati, da dosežemo tisto enakost, dočim moškemu spolu v tem primeru velikokrat ni potrebno. Ampak tudi so področja delovna, kjer pač je to tudi zaznati. Seveda bomo v prihodnje morali bistveno več posvečati se pozornosti k uresničevanju uravnoteženosti, zastopanosti spolov tudi na gospodarskem področju, odpravljanju vseh teh stereotipov na področju poklicnega in družinskega življenja ter ukrepom izboljšanju zaposlovanja skupin ženskih, moških.  Tudi v Državnem zboru smo, bom rekla v prejšnjem mandatu imeli boljšo zastopanost, enakost spolov, bom tako rekla, boljšo zastopanost ženskega spola, v tem mandatu je to manjše. Vendar kljub temu se, bom rekla ženske trudimo, da smo slišane. Kajti to je izjemno pomembno, zato smo v okviru parlamenta že v prejšnjem mandatu ustanovili klub parlamentark, ki moram reči, da se dotika te enakosti spolov. Ne govorimo zgolj samo o ženskih težavah in o ženski problematiki, govorimo na splošno tudi o enakosti spolov z moškimi. Tako, da tudi me se tukaj trudimo po svojih najboljšim močeh, da to, kar je pač bilo zastavljeno, peljemo tudi naprej, kajti ženske pravice so bile izborjene. To se moramo zavedati in temu se moramo truditi naprej, da bo temu tudi tako.  Žalosti me sicer dejstvo, da se zmanjšuje neenakost med ženskami in moškimi v znanosti na področju ministrstva za šolstvo. Tako, da tukaj apeliram, da se ukrepi izpeljejo, da se tukaj dvigne ta neenakost, kajti to nam ne more biti v ponos. Tudi ničelna »stopnost« nasilja nad ženskami nas mora skrbeti in temu je potrebno posvečati, bom rekla še več pozornosti. Predvsem se tega dotikam iz tega razloga, kajti v času Covida, ko smo ostali doma in marsikatera ženska je bila deležna nasilja. In tukaj je težava. Treba je zaščititi te, bom rekla najbolj ranljive skupine. Domače okolje bi naj bilo, bom rekla tisto, kjer naj bi se pač naj dobro počutil, ampak vse, kar smo slišali in na kar so nas opozarjali centri za socialno delo, so bili skrb vzbujajoči. Zato mogoče tukaj apeliram, da se, bom rekla, da dosti več pozornosti in se takšne težave tudi poskušajo odpraviti in da do tega čim manj tudi prihaja.   Moram pa reči, da sem izjemno razočarana nad tem, da je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti odstopilo od javnega razpisa za sofinanciranje projektov s področja enakosti moških za leto 2020. To mislim, da je težava, velika težava. Nevladne organizacije so bile povabljene k prijavi projektov, s katerimi bi se pač, bi bili pač pri odpravljanju, uporabne pri odpravljanju spolnega nasilja in razkrivanja negativnih vplivov spolnih stereotipov na vzpostavljanje enakih možnosti in priložnosti žensk v družbi.  Sredi maja 2020 je sicer sledil odgovor ministra, da v skladu z ukrepi začasnega zadržanja proračuna, ministrstvo odstopa od uvedbe javnega oziroma izvedbe javnega razpisa.        Tu mislim, da je potrebno razmisliti v tej smeri, kajti če bomo to dovoljevali še naprej, mislim, da se nam ponovno ne obeta nič kaj dobrega. Še enkrat, ženske so se borile za svoje pravice in to moramo delati tudi dalje. Pa ne bom rekla, zdaj bom pač izpostavila ženske, ampak tudi moški imajo isto težo. Tako, da enakost je izjemno, izjemno pomembna.   Tukaj mogoče tudi sprašujem. V tem mandatu še ni bil ustanovljen strokovni svet za enakost spolov? To je posvetovalno telo, katerega namen je tvorno sodelovanje Vlade, akademske sfere in civilne družbe pri oblikovanju. Zato mogoče na tem mestu vprašanje kdaj lahko to pričakujemo oziroma mogoče se je že v tem času kaj naredilo?   In ja, to kar sem že omenila, v času epidemije Covida 19 se je neenakost med spolom izjemno povečala. To pa je izjemno žalostna zadeva. Moram reči, da smo se pogovarjali, bom rekla tudi ženske med sabo pa tudi moški, ampak na moških nekako ni bilo toliko te teže, ki se je pojavila v Covidu. Starši oziroma pretežni del mame so se vstajale zjutraj ob štirih, da so opravljale svojo službeno obveznost do sedme, pol osme ure, pripravile zajtrk svojim otrokom. Ob osmih so se začele učiti z njihovimi otroki do 12., hitro pripravile nekaj za pojest za otroke. Okoli 2. ure ponovno se usedle in opravljale delo, ki so ga pač morale opraviti za službo, kajti bilo je delo od doma. To je bila velika teža pretežno na ženskem spolu in tu so bile ženske izjemno, izjemno v neenakem položaju. In tega si ne smemo več dovoljevati.  Tukaj bi bilo potrebno narediti neko uravnoteženost, kar vsi ti ukrepi, pa moram reči, da so vplivali na psihično stanje vseh in tudi vedenje in tudi ravnanje. Velikokrat se je pa pojavila tudi ta težava v kolikor imaš tudi svojca, predvsem tega pri dolgotrajni oskrbi, da imaš svojca doma. V bistvu vsa teža nege starejše osebe pretežno pade na žensko populacijo.   To so težave, na katere bo potrebno v bodoče razmišljati, jih poskušati odpraviti, kajti danes kar se pač kaže, mislim, da bomo s tem virusom živeli še dlje in enostavno apeliram na ministrstvo, da v tej smeri razmišlja v bodoče.   Toliko zaenkrat, ker vidim, da že predsednica nestrpno pričakuje, da bom končala. Bi se še dalo marsikaj povedati o samem poročilu, katerega se še pa pravzaprav skoraj dotaknila nisem.  Hvala lepa.

Najlepša hvala tudi vam.  Nič nestrpno ne pričakujem, da zaključite, ampak je pa res, da Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide dejansko zaseda praktično vsak dan in mogoče je zaradi tega izgledalo kot, da sem že malo. Ampak jaz sem mogoče edina, ki sem na tem mestu res ves čas, ostali se pa precej menjujete. Tako, da samo toliko v opozorilo, da boste vedeli.  Sedaj pa predno dam besedo naprej gospe Nataši Sukič, naj samo povem, ker ste dejali, da gre za zadeve iz leta 2020, samo opozorilo, da sedanje poročilo se nanaša na leti 2018 in 2019. Mogoče bo potem lahko še predstavnica ministrstva povedala.  Izvolite, gospa Nataša Sukič.

Hvala za besedo, predsedujoča. Lep pozdrav čisto vsem z moje strani.  Poročilo je seveda dobrodošlo. Zmeraj je tako poročilo dobrodošlo. Četudi je, kot se za taka poročila spodobi, nekoliko morda skopo na nekaterih mestih, pa vendarle poroča o posameznih ukrepih in aktivnostih na posameznih področjih.   Bi se pa jaz v nadaljevanju dotaknila morda nekaterih tem, ki so izpuščene, pa bi bilo dobro o njih razmisliti v bodoče, ali pa tistih tem, ki jih v Levici izpostavljamo kot posebej pomembne.   Zdaj morda v luči tega, da je v pripravi nov nacionalni program za enake možnosti žensk in moških za obdobje 2021 do 2030, me zanima morda za začetek,         če mi boste lahko odgovorili, ali se že ve, kakšne so vsebinske prioritete. Ali lahko pričakujemo kakšne nadgradnje, nove pristope? Kaj pravzaprav lahko pričakujemo?   Potem bi morda opozorila na nekaj, kar sem zasledila v poročilu. Recimo glede spolnih stereotipov in neenakosti v vzgojno-izobraževalnem in športnem okviru sem opazila, da je pri poročilu s strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, se uporablja nekoliko zastarela argumentacija, ki pa je ravno v nasprotju s tem. Neki biološki argumenti za nasprotovanje ženskemu športu zaradi aktualnih znanstvenih dognanj pač danes v tem času nimajo več prave verodostojnosti, pa bi morda opozorila, da ste drugič pozorni, ko to integrirate v neko skupno poročilo, da se takim formulacijam, ki so pravzaprav stereotipizirajo zadeve, pač izognete, no. To sem pač opazila in je malo.   Zdaj, kar je problem, in to je velik problem, je, da se v celotni Evropi, ne samo pri nas, na splošno kaže, da je trend izboljševanja enakosti žensk in moških na področjih zaposlovanja, izobraževanja, zdravja in politične zastopanosti pravzaprav stagniral oziroma celo upada. In to je zaskrbljujoče, zato velja posebno pozornost prav temu nameniti v tem novem planu oziroma nacionalnem programu in poskušati narediti vse, da se ta trend spet obrne v neko pozitivno smer.  Nekaterih poglavij se bom dotaknila, ne vseh, ker jih je preveč, da ne bom predolga.   Ampak recimo, če se dotaknemo ekonomske neodvisnosti. Vemo, da statistike kažejo, da je ženskam dosegljivo na žalost še zmeraj samo dve tretjini tistega, kar je v dosegu moškim. Takšna je pač žal še zmeraj realnost, kakorkoli obračamo. V Sloveniji in v Evropi so ženske pač za enako delo še zmeraj plačane manj. In ta plačna vrzel pri nas konkretno znaša 9 %, ampak ni problem samo v konkretnem izplačilu, problem te vrzeli je, da na splošno pomeni večjo socialno ogroženost žensk vseh generacij in posledično seveda v občutne razlike v pokojninah. To pa je zelo velik problem in tukaj nastopi potem pokojninska vrzel, ki je bila leta 2012 v Sloveniji kar 24 %.  In vemo, da so torej upokojenke, ženske teh generacij verjetno ene najbolj ranljivih družbenih skupin, enostavno izpostavljene velikemu tveganju revščine. In skrbi, kot sem že na začetku rekla, da pač povsod v Evropski uniji, ne samo pri nas, da ne bomo zdaj samo sebe posipali tule s pepelom, je dejstvo, da je stopnja zaposlenosti žensk pač nižja od zaposlenosti moških in da so feminizirani, t.i. feminizirani poklici plačani slabše kot ostali. Tako so ženske potemtakem izpostavljene dejansko tveganju revščine, saj so njihove plače za delo nekje na ravni evropske unije v povprečju od 16 % pa celo do 40 % nižje za primerljivo delo kot pri moških. In to je zelo, zelo zaskrbljujoče glede na to, da se piše leto 2020 in da pravzaprav o enakih možnostih žensk in moških ne govorimo zdaj samo leto dni, ampak že kar nekaj časa.  In pač me zanima, bom nekaj vprašanj postavila v zvezi s tem. Med ukrepi ste v poročilu navedli spodbujanje ženskega podjetništva. Mi to razumemo v Levici kot reševanje brezposelnosti skozi t. i. »s.p.-izacijo« žensk, ki pa je oblika neke prekarne zaposlitve oziroma samozaposlitve. Tako, da ne vem ali s tem res rešujemo situacijo žensk ali bolj rešujemo neko sliko, družbeno sliko ko govorimo, kakšna je stopnja brezposelnosti pri nas. Tako da vemo, kako so torej v tej prekarne zaposlitve, kako ranljivi so ljudje, ne samo ženske, tudi moški seveda, kadar govorimo o s. p.-jih.        Pa me zanima, kakšni so ti ukrepi konkretno. Ali boste na tak način pomagali, da bi to imelo nek efekt ali kako?   Zdaj ničesar tudi ni v resoluciji na področju plačne in pokojninske vrzeli zapisanega, ki je glavni vir te neenakosti, ekonomski neenakosti žensk, o čemer sem malo prej bolj podrobno govorila.   Pa tudi zanima me, kateri ukrepi, ki jih navajate v poročilu, najbolj tvorno prispevajo k odpravi zaviralnih dejavnikov na podlagi spola, ki ženskam postavljajo ovire v zaposlovanju. Ali so torej tu na delu kakšni dodatni ukrepi, ki bi pomagali pri tem?   Zdaj zanima me tudi kar se reproduktivnih pravic tiče. Recimo sem videla, da imate program pomoč ranljivim skupinam nosečnic in mater, pa me zanima ali ste začeli razmišljati v smeri nečesa, kar je že dolgo časa problem, ker smo uzakonili diskriminacijo mislim, da v začetku novega tisočletja. Ne spomnim se več, katerega leta, 2002, 2003. Vemo, ko smo odpravili biomedicinsko umetno oploditev za samske ženske in smo s tem pač samske ženske in smo s tem pač samske ženske postavili v neenak položaj.  Pa me zanima ali obstajajo kakšni razmislek k temu, da se odpravi ta pravzaprav nezaslišana diskriminacija nekaterih žensk, konkretno samskih žensk. Nočem se pa niti spomniti sovražnega govora, ki je takrat odmeval iz parlamenta, v zvezi s tem vprašanjem in resnično poniževalnega sovražnega govora, uperjenega proti raznim kategorijam samskih žensk, sploh istospolno usmerjenim ženskam ali pa recimo handikapiranim ženskam oziroma invalidnim ženskam. To je bilo grozljivo, tako da upam, da se kaj takega ne bo več ponovilo in upam, da razmišljate v to smer, da se popravi, da se posodobijo stvari, da se priključimo na sodobnost in da prenehamo s temi kategorizacijami ljudi na ene, druge, tretje, četrte in tako naprej. kajti pač svobodno odločanje o rojstvu otrok je pač temeljna človekova pravica, z ustavo zagotovljena in svobodno odločanje o lastnem telesu prav tako. In ni prav, da se poskušamo vračati v neke 19. stoletje dobesedno pri nekaterih pojmovanjih.   Zdaj, če se dotaknem delitve dela. Vemo, in tukaj se ne gre slepiti, spolna enakopravnost v družini, pač dejstvo je, da smo nekako priča novi »partriarhalizaciji« v družbi. Žal so ti trendi kar vidni in to seveda zmeraj vodi v večanje neenakosti med spoloma, seveda vedno znova na izrecno škodo žensk. In s krhanjem socialne države samo še dodatno naraščajo bremena, ki jih v gospodinjstvo in skrbstvenem oziroma reproduktivnem delu nosijo zlasti ženske. Zdaj, ko gre za delitev dela v gospodinjstvu ter skrbi za otroke, družinske člane in starejše, dejstvo je, da večinoma vse to visi na plečih žensk. In dejstvo je, da moramo se truditi z ozaveščanjem, z odpravami teh pristopov, teh patriarhalnih zastarelih vzorcev. Moramo se truditi, da pač začnemo uresničevati človekove pravice ženske na področju družinskega življenja, ker če ne, ne bomo naredili prav dosti. Lahko imamo vse lepo zapisano, ampak v praksi v dejanskem življenju na ravni vsakdanjega življenja se pa spremenilo prav dosti ne bo. Kot rečeno,   Kot rečeno, sem že prej tudi uvodoma povedala, da so ženske zaradi družbenih okoliščin, zaradi neenakopravnih plačnih razmerij in tako naprej, seveda dosti bolj izpostavljene tveganju revščine. Pa sicer navajate projekte za socialno vključenost žensk na podeželju in programe socialne aktivacije iz drugih kulturnih okolij, me pa zanima, kako pa gledate na ostale ranljive, prikrajšane skupine žensk, recimo revščino starejših žensk, ki sem jo prej posebej opisala, ki je izjemno, izjemno hud akuten družbeni problem. Namreč zaščita vseh generacij žensk bi morala biti vaš imperativ, zaščita pred revščino, to je tisto, kar bi moralo biti po mojem eden glavnih fokusov.         Moj predlog, upam, da ga boste upoštevali, v novem nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških za obdobje 2021-2030.   Da to morda še malo dodatno podkrepim ali pa utemeljim. Revščina in socialna izključenost dejansko ta trenutek ogrožata kar 118 milijonov ljudi v Evropski uniji oziroma kar 23,5 % prebivalstva celotne populacije Evropske unije. In stopnja tveganja za revščino v Sloveniji je za starostno skupino 60 plus za ženske kar 19-odstotna, za moške pa 11-odstotna, se pravi obe sta res previsoki. Ampak vidite tudi razliko med stopnjo tveganja revščine za moške v tem starostnem obdobju in stopnjo tveganja za ženske. V skupini 65 plus pa to še naraste in je stopnja tveganja revščine za te ženske kar 22-odstotna, za moške pa 10-odstotna. Zanimivo, tu pa celo malo pade pri moških, pri ženskah pa še dodatno poskoči. Ta podatek imam iz leta 2017, tako da zdaj čisto najbolj aktualnega stanja nimam. Morda je zdaj kaj drugače, ampak se bojim da ne v prid ženskam, še vedno ne.   Tako, da resnično vam prosim, da se temu posebej posvetite, ker to je vedno hujši problem. Na splošno stanje revščine med upokojenci je grozljivo in je treba na celi črti nekaj narediti. Posebej se je pa treba posvetiti revščini, stopnji tveganja revščine upokojenkam, ki so pa res zelo, zelo izpostavljene.   Zdaj, pri poglavju nasilja nad ženskami imaste celo vrsto aktivnosti in programov za preprečevanje spletnega nasilja, vključno z usposabljanjem policije, sodstva in tožilstva za obravnavo žrtev tega nasilja. Nekoliko manj pa sem zasledila, da je izobraževanja za strokovne delavce za obravnavo spolnega nasilja nad ženskami in nasilja v družini. Pa mogoče, če pojasnite, zakaj je tega manj oziroma ali bo v bodoče več. Zasledila sem tudi program izobraževanja sodnic in sodnikov in tožilcev in tožilk o preprečevanju nasilja nad ženskami v družini, pa ne vem točno, kako je to zamišljeno, ker mislim, da osnovna naloga sodstva ni preventiva. Ko prideš ti enkrat tja, takrat pač pride že do obravnave nekega procesa in tukaj bo treba seveda nekako senzibilizirati vse skupaj, ker vemo, da je zelo velik problem, ko gre za žrtve recimo posilstva, čemu so te žrtve izpostavljene, kako neprijeten položaj se ženske, ki so bile žrtve tovrstnega spolnega nasilja, čemu vse so izpostavljene, nekim ponižujočim praksam tudi glede nekih vprašanj, ki jih dobijo.  Tako, da tukaj bi bilo treba veljalo iti v neko progresivno smer. Moram seveda povedati, pa to verjetno ni neznano, ampak bom pač povedala še enkrat, v Levici se zavzemamo seveda za redefinicijo posilstva. Morda bi bilo fino, da tudi vi v teh novih konceptih razmišljate v to smer, kajti dejstvo je, da vsako seksualno dejanje brez izrecne privolitve, je posilstvo. In samo žal, samo žal, to bom rekla, res žal, osem izmed enaintridesetih evropskih držav ima pravno regulativo za sankcioniranje posilstva, temelječo na privolitvi namesto na dokazu prisile. To je izjemno pomembna, lahko rečem esencialna razlika. In jaz upam, da se Slovenija pridruži tem naprednim državam, ki razumejo, v čem je pravzaprav bistvo tega problema.   Tukaj bi dodala še nekaj, o tem sem tudi že govorila v Državnem zboru odkar sem tukaj, in sicer, da bi morda potrebovali tudi definicijo »femicida« in strategijo preprečevanja tega zločina, ker pač je dokazano in o tem sem jaz dejansko že govorila enkrat, mislim, da sem postavila ustno poslansko vprašanje, in gre za »intimnopartnerske« umore, ki so najpogostejši vzrok nasilne smrti žensk po vsem svetu in žal tudi najbolj ekstremna oblika nasilja nad ženskami, ki se pa žal dogaja tudi pri nas. In o tem je tudi bilo že kar nekaj, mislim nekaj malega narejenega, ne bom rekla ne vem koliko, ampak dovolj, da bi lahko morda to vzeli tudi v obzir. In tukaj tudi apeliram na vas, da vključite v svoje razmisleke.  Tudi zaščite žensk,         trgovina z belim blagom je tudi zelo velik problem. Tukaj so ženske, dekleta in otroci tiste najpogostejše žrtve zlorab in trgovine z belim blagom. In to je, žal vidim, zaenkrat izpuščeno vprašanje, pa tudi apeliram, da v bodoče nebi bilo več izpuščeno vprašanje, kajti vemo, da gre za dobesedno suženjstvo sodobnega časa, da gre za skrajno degradirajočo obliko suženjstva sodobnega časa. In žal trgovina z ljudmi, kot rečeno, najpogosteje pomeni vendarle trgovino z dekleti, ženskami in otroki z namenom spolne zlorabe, izkoriščanja in prostitucije. In to so zelo, zelo težke zadeve in mislim, da bi jim bilo treba posvetiti primerno pozornost in poskušati to čim bolj preprečevati.   Kar se tiče tudi podpore ženskim nevladnim organizacijam, tudi kolegica pred mano je že to omenila. Ne vem, morda če lahko pojasnite, zakaj je prišlo do odstopa od razpisa, kaj se dogaja pravzaprav. Ker tudi tu vidim, da je izpuščena tema v tem poročilu. Ampak povedati moram, da podpora nevladnim organizacijam na področju zagovorništva pravic žensk je v Evropi običajna praksa. To je najbolj običajna praksa že zelo dolgo in ne razumem, zakaj se je mi nebi držali, kajti nevladne organizacije vendarle igrajo ključno emancipatorno vlogo v sferi človekovih pravic žensk, so nosilec sprememb, so glasnik napredka pri teh vprašanjih, se prav v polju enakosti spola in boja proti vsakršni diskriminaciji. So tiste, ki pomagajo na eni strani ozaveščati, na drugi strani pomagati žrtvam nasilja, recimo SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja, da povem primer in tako naprej. Zato bi seveda morali čim bolj podpirati delovanje ženskih organizacij, nevladnih organizacij, ki si prizadevajo za enakosti žensk in moških.  In jaz upam, da ni to neka nova doktrina te vlade glede na to, da so se že okoljevarstvene organizacije takole začele rezati in izključevati, da ne bo to zdaj postala neka praksa na vseh področjih, kajti zelo dragocene so te organizacije, ni jih toliko, zelo so že to, bom rekla referenčne organizacije, mednarodno prepoznavne, ugledne, ogromno imajo za sabo izjemnega opravljenega dela in tudi tukaj apeliram na vlado, da vendarle omogočite takšne razpise, da vključite nevladne organizacije tako, da spet opravljajo to svoje poslanstvo in da jih vključite tudi v civilni dialog, se pravi, da vzpostavite strukture, ki bodo funkcionirale v tem smislu.  Hvala zaenkrat.

Najlepša hvala tudi vam.  Še malo boste počakali, potem pa vam bom dala, da boste skupaj odgovorili na vsa izpostavljena vprašanja.  Sedaj je želel besedo gospod Jožef Lenart, potem še gospa Mojca Žnidarič, potem še gospod Koprivc, potem bom dala pa vam besedo tako, da boste lahko pokomentirali in odgovorili na vprašanja. Potem bom pa počasi sejo zaključila.  Izvolite, gospod Lenart.

Hvala lepa, predsednica, za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim gostom iz ministrstva, Državnega sveta.  Torej. Slovenija se po enih kriterijih, ki se jim reče evropski globalni indeksi enakosti spolov kar visoko uvršča, ne? Torej tukaj vidim, da je seveda zadeva dobra. Tudi vsaka aktivnost, ki bo prinesla še večjo enakost, je dobra.   Če gledam kot kadrovnik, se bom dotaknil tudi kadrovske raznobarvnosti ali pa odlični delovni timi so dejansko mešani timi, ženske in moški.   Tako, da potem, kot rečeno, poročilo nekako se dotika, obširno poročilo. Tudi hvala lepa za prezentacijo s strani gospe. Je nekako se dotaknilo, da smo imeli v zadnjih dveh letih 61 aktivnosti v zvezi s 33 ukrepi na osmih ključnih področjih nekako, ki so opredeljene v nacionalnem programu. Torej mogoče družba znanja.        Moral sem se oglasiti zaradi tega, da bo to enakost, da ne bodo dejansko / nerazumljivo/. Se pravi družba znanja brez spolnih stereotipov.  Tukaj bom rekel, da pač imamo profesorje oziroma profesorice, ki jih je veliko več kot moških. Učitelj oziroma učiteljice več kot moških. Vzgojitelji, vzgojiteljic je več kot moških. Sodniki, sodnici, tukaj nekje, kot sem že rekel. potem pa tudi medicinsko oziroma zdravstveno osebje, delavci in tako naprej. In sedaj, kako torej spodbujati ženske za poklice, ki so, bom rekel znani kot bolj moški poklici in moške k poklicem, ki so bolj znani kot ženski. Ker to je dejansko potrebno. Za primer bom dal samo iz parih dni nazaj, ko mi je pač ena kolegica gospa povedala, da se je 40 oseb prijavilo na delovno mesto asistenta, se pravi asistenta na področju pomoči invalidom in na področju pomoči starostnikom. Tole bomo zdaj vse uvajali, gremo nekako v smernicah Evropske unije. In potem 40 žensk se je prijavilo, pa samo trije moški in dejansko pa invalid s težjo okvaro, gibalno oviran potrebuje močno osebo, da mu lahko pomaga. In seveda je tukaj en problem. Zato sprašujem, če na tem področju tudi kakšni, bom rekel večji uspehi, kakšni so dejansko prijemi.   Seveda obsojam pa tisto, kar je tudi notri nekje bilo omenjeno – zlorabe, ki se pač, bom rekel nadaljujejo, nadlegovanja spolna so večkrat iz strani moških proti ženskam kot obratno. To je obsojanja vredno. Moramo vse narediti, da bo tega čim manj ali pa, bom rekel doseči ničelno toleranco. Je pa seveda tudi zadeva lahko kočljiva v nasprotni smeri spolov.   Tako, da morda samo toliko, da pač v nekaterih področjih bomo lahko dosegli enakost tudi z vsemi temi ukrepi, v nekaterih verjetno ne. Za nekatere bom rekel bomo težko prepričali gospe in dame, da bi se odločale bolj recimo še v politiki, še na odločilna in odločujoča delovna mesta, večkrat da bi se prijavile na razpise za direktorje. In to, kje smo še mogoče malo zadaj proti Evropski uniji.   Toliko. Hvala lepa.    PREDSEDNICA EVA IRGL: Najlepša hvala, gospod Jožef Lenart, za vašo razpravo.  Sedaj pa dajem besedo gospe Mojci Žnidarič, potem pa bom dala razpravo gospodu Marku Koprivcu.  Izvolite, gospa Žnidarič.

Hvala za besedo, predsednica.  Saj zelo veliko je bilo povedanega že s strani mojih poslanskih kolegic. Tako, da ne bom se preveč ponavljala, bom probala zadevo pač tudi skrajšati.   Pogledala sem to poročilo, tale program ženskega podjetništva zelo dobro tudi poznam, ker sem pač v prejšnji službi pri tem sodelovala. Vedno me je v bistvu motilo, ne vem sicer, še vedno je namenjen samo višje in visoko izobraženim ženskam. So pa tudi druge ženske želele, na primer šivilje ali pa kdorkoli drugi, ki bi se želel samozaposliti, imel poslovno idejo, bi lahko delal od doma, lažje usklajeval poklicno ali pa drugo življenje z družinskim življenjem ali pa kakšne invalidne osebe, pa tega niso mogle koristiti. Jaz ne vem, če bo v bodoče kakšen razmislek o tem, zakaj pač ni možnost, da bi ta program koristile pač vse ženske, ne samo višje izobražene ženske. Kajti, kot ugotavljamo na vseh področjih, tako pri tem, da želimo dvigniti tudi nataliteto in vse drugo, je najbolj pomembno to, da se poklicno in družinsko življenje usklajuje. Tako, da vesela sem teh napovedi, ki jih je sedaj dal v bistvu novi minister za delo, da bo tudi več delal na teh možnostih dela od doma, kar je tudi eden izmed, po moje, boljših ukrepov za večje zaposlovanje tako žensk kot drugih ranljivih skupin, predvsem mislim invalidov in drugih.   No, kot drugo pa me je zelo zanimala tudi ta raziskava o položaju kmečkih žensk. Moram reči v bistvu, da ne ni presenetila, ker izhajam iz podeželja in sem nekako to predvidevala, da so ženske precej še vedno socialno izolirane.         da so ženske precej še vedno socialno izolirane, da je precej nasilja med ženskami, da ženske opravljajo levji delež opravil doma, zraven vseh kmečkih, tudi še gospodinjska opravila, da sicer malo je viden porast, da tudi moški so začeli opravljati ženska, tako v narekovajih ženska dela, se pravi delo z otroci, priprava hrane in to, ampak to počasi napreduje, medtem ko ženske na primer bolj stopajo v opravljanje dela tudi s stroji in drugo odločanje na kmetiji. Veliko precej so obremenjene tudi s sobivanjem generacij, se pravi skrb za starejše generacije. Precej primerov je takšnih, da so si na primer samo moški plačevali prispevek kmečko zavarovanje in imajo pokojnine, ženske nimajo nič. Tako, da tukaj ste ugotovili, ja, raziskava je pokazala to, kar je dejansko. Upam pa, da se bodo predvsem čim prej našli neki ukrepi, ki bodo tem ženskam v bistvu pomagali razrešiti vse to, kar je raziskava potrdila in osvetlila, ta sicer torej njihov položaj.   No, v SMC moram reči, da je v bistvu naše stališče ves čas in vedno, da se uvaja načelo enakopravne zastopanosti spolov, torej pri imenovanju v javnih zavodih in tudi drugih osebah javnega prava. Zato smo tudi v SMC že v prejšnjem mandatu vložili en zakon, ki pa sicer potem ni bil obravnavan zaradi zaključka mandata, tako da upam, da bomo lahko to zadevo izvedli še v bistvu čim prej vsi skupaj.   Glede ostalih, no, mogoče to, ampak je tudi že gospa Nataša povedala, da Evropski odbor za socialne pravice pri Svetu Evrope je ugotovil, da 15 držav, in med njimi je tudi Slovenija, krši evropsko socialno listino glede enakopravnosti plačila moških in žensk ter enakih možnosti glede zaposlitvene zastopanosti na vodilnih mestih. Torej tu še zaostajamo. Torej nižje plačilo, manjša zastopanost na vodilnih mestih. Tako, da upam, in precej dela nas še tu čaka. Presenetilo me je to, da je glede enakopravnega plačila na prvem mestu v bistvu Češka, ki je prehitela Finsko. Tako, dajmo si zgled, vse je možno. Naredimo še kaj več za ženske.   Hvala.    PREDSEDNICA EVA IRGL: Najlepša hvala tudi vam.  Sedaj dajem besedo gospodu Marku Koprivcu.  Izvolite.    MAG. MARKO KOPRIVC (PS SD): Hvala lepa, spoštovana predsednica, za besedo. Spoštovani vsi prisotni.  Tema, ki jo danes obravnavamo, je res zelo pomembna – enakopravnost med spoloma. In tudi, da ne bomo vedno samo kritizirali, na nek način v Sloveniji vsi mednarodni kazalci, primerjave kažejo, da smo na tem področju razmeroma dobri. Na 36. mesto nas uvršča neka raziskava svetovnega formata od 153 držav in pa na 11. mesto v okviru Evropske unije. Skratka rezultati so razmeroma dobri in tudi zgodovinsko gledano na nek način smo imeli v Sloveniji to enakopravnost priborjeno, bi temu rekel že kar nekaj časa, že v času upora v času 2. svetovne vojne so ženske v Sloveniji dobile volilno pravico, kar je primerjalno z ostalimi evropskimi državami razmeroma hitro. Potem v povojnem obdobju je bilo kar nekaj žensk na pomembnih političnih položajih. Ko je prišlo v do sprememb političnega sistema in prehoda v kapitalistični družbeni sistem se je marsikdo spraševal ali se bodo te pravice obdržale ali ne, in treba je priznati, da tudi ob pomoči številnih bork iz vrst Social demokratov in tudi drugih, naj tukaj omenim na primer našo tovarišico Sonjo Lokar in še koga, so ženske vendarle številne pravice in enakopravnost obdržale kljub različnim drugačnim pritiskom.   No, resolucija oziroma poročilo, dvoletno poročilo o izvajanju resolucije, ki jo danes obravnavamo, je kar obsežno. Na nek način 61 aktivnosti je bilo načrtovanih v okviru tega obdobja in lahko ugotovimo, da so številne aktivnosti pomembno pripomogle k ohranjanju ali pa celo povečevanju enakopravnosti med spoloma.        Naj morda tukaj izpostavim, pa ne želim, da ne bom predolg, področje znanosti na primer, kjer resolucija določa, da je potrebno zagotoviti paritetno zastopanost v znanstvenih inštitucijah, v organih znanstvenih inštitucij, večji pomen žensk v znanosti in tako naprej. Lahko bi izpostavljal področje kulture, pravosodja in še številnih drugih področij, pa mislim, da ni potrebno, ker smo večinoma poročilo prebrali. Hočem reči, na vsak način so rezultati spodbudni in dobro bi bilo, da se s tovrstnimi aktivnostmi nadaljuje tudi v prihodnje. Jaz verjamem, da boste pripravili tudi za naslednje obdobje na nek način podobno resolucijo, je pa treba pretehtati, kateri so res tisti cilji, ki jim je treba v naslednjih letih slediti.   Kot je bilo že izpostavljeno, zagotovo je eno od pomembnejših oziroma perečih vprašanj vendarle še vedno neenakopravnost med nezaposlenimi – več je žensk. To ni samo problem Slovenije, ampak je tako rekoč evropski in svetovni problem. In še na številnih drugih področjih ženske žal še vedno niso enakopravne, tako da dela je kljub pozitivnim kazalcem še zelo, zelo veliko.  Me pa skrbi nekaj potez aktualne Vlade v zadnjem času. Tukaj bi morda izpostavil ukinitev oziroma »neizvedbo« razpisa za nevladne organizacije, ki je bil posebej usmerjen prav na področju izvajanja projektov s področja enakopravnosti žensk in moških, enakopravnega zastopanja spolov. Zdaj, a veste, vedno je izgovor bila je zdravstvena kriza in tako naprej, ampak morda bi temu celo verjeli, če nebi tudi sicer občutili nekega slabega odnosa aktualne Vlade do nevladnih organizacij nasploh. Zato bi tukaj predstavnico ministrstva prosil, da nekoliko bolj obrazloži to zadevo oziroma upam, da nas bo pomirila in povedala, da bo do tega razpisa vendarle prišlo. Ker nevladne organizacije so konec koncev igrale tudi zgodovinsko zelo pomembno vlogo pri zagotavljanju enakopravnosti med spoloma.   Toliko zaenkrat. Pa mogoče še enkrat vendarle čestitke ministrstvu za opravljeno delo. In verjamem, da bomo tako delovali tudi v prihodnje in da se ne bomo morda preveč posluževali kakšnih zgledov v sosednjih državah, ki nam nikakor ne morejo in ne smejo biti vzor.  Hvala lepa.    PREDSEDNICA EVA IRGL: Najlepša hvala tudi vam za vašo razpravo.  Sedaj pa dajem besedo gospe Tadeji Šuštar.  Izvolite.    TADEJA ŠUŠTAR (PS NSi): Hvala, predsednica, za besedo.  Pri poročilu bi se rada ustavila na strani 20, pri poglavju Spolno občutljiva raba jezika. V cilju ena je zapisano in tudi v ukrepu, da se bo spodbujalo spolno občutljive rabe jezika v strokovnih, pravnih, upravno-administrativnih, vzgojno-izobraževalnih in političnih besedilih. Upam in želim si, da to ne pomeni mrcvarjenja slovenskega jezika, kot so to naredili na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ko so spremenili statut fakultete v ženski spol. Splošna raba slovenščine predvideva uporabo moškega spola in ob tem se kot ženska nikakor ne počutim zapostavljeno ali pa v manjvrednem položaju. Slovnica ima svoja pravila in prav je, da se tudi ta pravila spoštuje. Prav tako na tej isti fakulteti vročajo študentom ob zaključku študija ne glede na njihov spol potrdilo z napisom diplomantka oziroma magistrica, kar se mi pač tudi ne zdi prav tudi z vidika jezika.  Pač to je le en primer absurda, kamor vodi prevelika politična korektnost. In drugi primer tega je tudi na primer nedavno objavljeni tvit Združenih narodov, 18. maja mislim, da so ga objavili, kjer predlagajo, da se ukinjajo nekatere besede, angleške besede, da se namesto »policeman«, da se uporablja police »officer« ali pa »boyfriend« oziroma »girlfriend«, da se uporablja partner in podobne zadeve. Upam, da cilj tega ukrepa ne bo, da se nekatere besed izvzame, da niso več zaželene, ampak da se upošteva pač vse.   Hvala.     PREDSEDNICA EVA IRGL: Najlepša hvala tudi vam.   Repliko ste želeli, gospa Nataša Sukič?  Izvolite. Tri minute imate.    NATAŠA SUKIČ (PS Levica): Hvala lepa.  Zdaj ne vem, če sem vas, nisem vas prav, mogoče vam je malo ušlo, ampak, kolegica, seksizem v jeziku je seveda izjemno pomembna stvar. To, kako ti izrekaš stvari, je že del tega,         kako potem te stvari tudi udejanjiš v življenju oziroma živiš. In zato seveda so pomembne te stvari, ki ste jih vi, pravite, da upate, da ne bodo te besede izginile. Ne, pomembna so ta opozorila, da se ta seksizem v jeziku odpravi in pomembno je, da uporabljamo žensko in moško obliko pri teh poimenovanjih.  Samo toliko. Hvala.    PREDSEDNICA EVA IRGL: Najlepša hvala tudi vam.  Sedaj dajem besedo gospodu Aljažu Kovačiču, potem pa še gospe Andreji Zabret. Potem pa bom dala besedo predstavnici Ministrstva za delo.  Izvolite, gospod Kovačič.     ALJAŽ KOVAČIČ (PS LMŠ): Hvala, predsednica, za besedo. Kolegice in kolegi. Hvala tudi vam za predstavitev tega poročila.  Zdaj po eni strani smo lahko veseli, da imamo to poročilo pred sabo, po drugi strani pa smo lahko tudi nekoliko žalostni, da se v 21. stoletju še vedno moramo pogovarjati o takih zadevah, se pravi o neki neenakosti.   Zdaj glede na to, da je bilo kar nekaj primerov izrečenih, ki se v praksi dogajajo, lahko mogoče nekako optimistično rečem, da med nami mlajšimi generacijami, tam ki smo še pred kratkim bili pod 30, tega ni. Če se nekoliko pošalim, sam nikoli nisem na to tako gledal, tudi v svoji pač profesionalni karieri sem imel za šefe, če lahko rečem, tudi osebe ženskega spola. Tudi me ni nikoli motilo, če ima partnerica višjo plačo od mene. Tudi imam veliko prijateljev, ki trenutno opravljajo porodniški dopust. Tako, da se spreminjajo te zadeve. Predvsem moramo kot družba nekako dozoreti, se pravi ne bo zakona, ki bi nam nekako to enakost uzakonil. Oziroma mi ga lahko sprejmemo, ampak če v praksi družba tega ne bo sprejela, dejansko to nikoli ne bo boljše. Jaz se pravi zagovarjam to enakopravno izhodišče za vse ne glede na starost, spol, raso ali kakršnokoli, ne vem, spolno usmerjenosti, se pravi, da imamo vsi izhodišče enako, potem pa mora na vsakem posamezniku biti, da to enako izhodišče izkoristi na takšen ali drugačen način, se pravi, da pride do pozicije, ki si jo želi.   Zdaj, v preteklosti vemo, kako je prišlo do nekih ženskih pravic, tudi do nekih rasnih pravic. Zdaj tudi v Sloveniji smo uzakonili te kvote, ki jih imamo, se pravi na volitvah. Velikokrat nepravilno se tudi uporabljajo ženske kvote – vemo, da so to spolne kvote. Ampak v praksi se še vedno dogaja, da ko ti delaš te liste, zelo težko dobiš velikokrat neke ženske, ki bi se izpostavile. Zato sem tudi prej govoril, da moramo kot družba dozoreti, da bo nekaj samoumevno. Tudi eden izmed poslancev je v svoji razpravi omenil medicinske sestre, vzgojiteljice.  Zdaj, te fakultete imajo vpisne pogoje, ne vem, sprejemajo 100 zdravstvenih tehnikov, 100 vzgojiteljic, nikjer ne piše, da mora biti 80 % moških ali 80 % žensk, se pravi še vedno imamo v glavah neke moške in ženske poklice, se pravi, da, ne vem, da je boljše, če je ženska vzgojiteljica, da, ne vem, je boljše, da je moški hišnik. Ampak, kot pravim, ko bomo kot družba več ne bomo gledali na te bedarije, če tako lahko rečem, da je nekdo moškega ali ženskega spola, da je boljše, da je otrok, ko je mlajši, ne vem, pri mami, da je boljše, da je mama doma, da je boljše, da mama kuha, bomo mislim, da tudi dozoreli. Ampak to je neki razvoj. So nekatere države, ki so že to dosegle, zdaj demokracija pa se v nekaterih državah razvija nekoliko počasneje. Vsekakor pa neko žaljenje ne pomaga k temu, tako da moramo tudi, ko izgovarjamo neke besede, paziti, kot smo tudi na prejšnji seji tega odbora že to opozorili, da kot družba tudi dozorimo.  Zdaj v posamezne podrobnosti poročila pa se nebi spuščal. Vsekakor pa podpiram, da se podpirajo neke nevladne organizacije, ki na tem področju delujejo.    PREDSEDNICA EVA IRGL: Najlepša hvala tudi vam.  Sedaj pa dajem besedo še gospe Andreji Zabret. Potem pa predstavnici Ministrstva za delo.  Izvolite.    ANDREJA ZABRET (PS LMŠ): Hvala za besedo, predsednica. Lep pozdrav vsem in tudi vabljenim. Tudi jaz se zahvaljujem za to poročilo, s katerega lahko marsikaj povzamemo.  Jaz bi rada le na kratko povedala, da tudi v Državnem zboru imamo klub parlamentark, kjer smo v bistvu skupaj vse poslanke.         En določen mandat sem imela to čast, da sem tudi jaz lahko ta klub parlamentark vodila in v tem mojem mandatu in tudi že prej, ki ga je kasneje tudi kolegica Bojana vodila, smo imeli kar nekaj srečanj in razprav in okroglih miz na to tematiko, kar se tiče uravnoteženosti spolov, spolnih kvot in tako naprej. in eno srečanje smo imele recimo s kandidatkami za evroposlanke, na katerem smo se pogovarjali o tem, kako same vidijo, ali vidijo kakšne ovire ali težave, ko se bodo soočale v evropskem parlamentu s svojimi kolegi.  In je prišlo tudi do nekih zaključkov, da ja, vedno se morajo ženske bolj izkazati kot moški, da so lahko na primerljivih položajih. Srečale smo se tudi z Združenjem managerk, kjer so, v bistvu takrat je bila, naj bi prišla obravnava, tudi nova novela Zakona o gospodarskih družbah, kjer so te Združenje managerk predlagalo ministrstvu za gospodarstvo, da naj bi bila določena neka kvota za boljšo zastopanost v organih vodenja v podjetjih, ki so v večinski lasti države. Namreč statistike kažejo, da pravzaprav ženske imajo v povprečju boljšo izobrazbo kot moški, ampak ko pa kandidirajo za vodilna mesta pa po večini recimo imajo manjšo možnost, da so izbrane za to funkcijo.  In pa ena zadeva je bila tudi zanimiva, ko smo želeli oziroma sem želela izpeljati okroglo mizo z vsemi slovenskimi ravnateljicami osnovnih šol, kjer naj bi, naslov okrogle mize bi bil V šoli uspešni fantje so brihtni, punce pa pridne. Predvsem bi bilo to tematika oziroma smo želeli slišati od ravnateljic, kakšen poudarek in kakšen pomen dajejo pri samem izobraževanju za doseganje uravnoteženosti spolov. Takrat moramo reči, da od 350 ravnateljic se nas je odzvalo le borih par, res samo par. Od nekaterih smo pa dobili tudi odgovore, da oni v tem ne vidijo problema, da imajo zadeve urejene in tako naprej. čeprav, če vidimo statistiko in prakso, še vedno ni to, tudi pri nas ne, na žalost, samoumevno, čeprav smo, če se primerjamo s kakšnimi drugimi državami, še vedno dovolj osveščeni.  Jaz se spomnim tudi, ko sem bila v Islandiji in tam imajo žensko predsednico in ona je pač razlagala, ko je prišla na mesto predsednice, tam ni bilo med njo in možem sploh vprašanja, kdo bo zdaj skrbel v tem času za družino. Tam je to samoumevno, da mož prevzame določene funkcije, ki jih po navadi opravlja ženska.  Tako, da ja, na to temo oziroma o tem mislim, da je treba govoriti in da bo tudi potrebno še marsikaj storiti.   Hvala.

Najlepša hvala tudi vam za razpravo.   Sedaj pa dajem besedo gospe Heleni Valas z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.  Izvolite.

Najlepša hvala za besedo, gospa predsedujoča.  Zdaj povedali ste ogromno stvari. Jaz bi mogoče najlažje strnila na preteklost, se pravi na samo poročilo, potem na sedanjost, potem bomo pa še malo o prihodnosti.   Kar se tiče preteklosti, o tem govori pač periodično poročilo za leti 2018-2019. Pri tem bi samo opozorila, da za leto 2020, ko je še trenutni nacionalni program, poročila ne bo. Že pripravljamo novega za leti od 2021 do 2030.   Hvala vsem za pohvalne besede, hvala vsem za spodbudne besede. Hvala vsem tudi za odprte debate in opomnike glede tega, kaj vse je še potrebno narediti. Tudi mi se zavedamo pomembnosti področja.   Pri tem moram poudariti, da je nacionalni program in izvajanje le-tega skupinski napor vseh resorjev, da je naše ministrstvo oziroma naš sektor za enake možnosti zgolj horizontalni organ, ki skrbi za to, da skozi koordinatorje in koordinatorice na resornih ministrstvih pridemo do določenih ciljev, ukrepov in izvajanja programov v okviru le-teh. Tako, da vse tele vaše opombe si bom, sem si zapisala in jih bomo resornim ministrstvom tudi sporočili.         Zdaj čisto za vsako stvar ne bi šla odgovarjati. Če pa potrebujete, se pa lahko name obrnete, pa vam bom dajala bolj podrobna pojasnila.  Zdaj pa kar se tiče sedanjosti. Tudi nas je zelo presenetil COVID in pa ukrep vlade, v katerem so zamrznili proračun. Naš razpis za nevladne organizacije je bil takrat v fazi, ko smo že prejeli prijave in ocenjevali le-te, ampak glede na to, kakšna je bila uredba, pač enostavno ministrstvo ne more iti zoper voljo vlade in ne more iti zoper predpise, ki so sprejeti. Tako, da mi resnično upamo, ker za te nevladne organizacije na leto namenimo 50 tisoč evrov, se pravi, da po navadi izpeljemo 5 projektov in vemo, da to nevladnikom ogromno pomeni, ogromno pomeni tudi nam kot ministrstvu in našemu sektorju, ker dobivamo potem analize in imamo stik s terenom. Tako, da tudi mi se trudimo, da bi se sredstva našla. Ne morem obljubiti, da v letošnjem letu, ker to pač ni naša odločitev, to vseeno je odločitev Vlade.  Glede strokovnega sveta, ki je bil tudi izpostavljen, smo pristopili k oblikovanju strokovnega sveta. Žal nas je tudi tukaj COVID malo presenetil, ker smo pač na ministrstvu trenutno »preokupirani« s PKP-ji in z ukrepi za zajezitev preprečevanja širitve Covida, ampak mislim, da bomo nekje do septembra, oktobra oblikovali tudi nov strokovni svet za področje enakosti med spoloma. Glede prihodnosti pa vam lahko povem, da pripravljamo nov program, ki bo nacionalni program, ki bo trajal za leta 2021 do 2030.  Konkretnih ciljev vam še ne morem podati zaradi tega, ker jih pravkar pišemo in pripravljamo, ideja pa je, da bi se iz osmih področij zožilo na šest, da bi bili bolj fokusirani tudi ukrepi in da bi se dalo seveda veliko poudarka na odpravljanju stereotipov tudi v izobraževalne m sistem, ker tukaj vidimo, da se da daleč največ narediti. Če v izobraževalnem sistemu uspete otroke navdušiti za vse vrste poklicev, potem ne bo kasneje vprašanje, kateri so ženski in kateri so moški poklici.  Potem zelo veliko pozornosti bomo namenili tudi trgu dela in usklajevanju zasebnega in poklicnega življenja. Tukaj imamo tudi v Sloveniji še kar veliko za narediti, kot je bilo tudi že izpostavljeno. Želimo si, ker tudi Evropa seveda to zahteva, da imamo transparentno politiko plač, da imamo enako plačilo za enako delo. Prizadevamo si seveda tudi za enako zastopanost v organih odločanja tako v gospodarskih družbah kot v političnih skupnostih.  Vse te aktivnosti bomo peljali tudi naprej in tudi nov nacionalni program je pisan na ta način, ampak zdajle trenutno smo v fazi, ko resorna ministrstva pošiljajo svoje prispevke. Ko bomo te prispevke zbrali, jih bomo pač razdelili po področjih in potem bomo tudi bolj jasno znali opredeliti cilje in ukrepe, zasledujemo pa tukaj seveda politiko Evropske unije in Evropske komisije, ki imata tudi svoj nacionalni program za enakost spolov.   Tako, da jaz sem res hvaležna, ker vidim, da ste si poročilo prebrali.   Glede občutljive rabe jezika se pa tudi jaz tukaj, nisem strokovnjak, ampak imam doma sina in hčerko in moram reči, da vseeno sem zelo postala v zadnjem času občutljiva, da uporabljam tudi žensko obliko, ker vidim, da je hčerka drugače senzibilizirana, če rečem pilotka ali pa če rečem pilot. Ampak za mene lahko oba dva spola opravljata ta poklic. Tako, da vseeno mislim, da je smiselno, da se ohranja žensko in moško obliko. Tako, da tukaj pa vseeno prepuščam besedo tudi strokovnjakom in naj oni povejo svoje.   Ostale stvari bi, ne vem, pač kot veste, nasilje nad ženskami bo tudi v prihodnosti ostala zelo izpostavljena tema.  Glede izobraževanja sodnic, sodnikov, policajev in pedagoškega osebja si želimo, da bi ti programi ostali, da bi se izvajali. V sodstvu je izobraževanje namenjeno temu, da se žrtve spolnega nasilja ali pa nasilja v družini obravnava na bolj senzibiliziran način. V policiji so izobraževanja namenjena temu, da se ve, da ko je prijavljeno nasilje v družini, prideta policaj in policistka na razgovor. Pri čemer bi mogoče izpostavila našo nevladno organizacijo DNK, ki je ena redkih v svetu,         ki nudi pomoč tudi storilcem nasilnih dejanj, kar je, tudi v Evropski uniji so pač zelo pohvalili ta program in zelo pohvalili tudi to nevladno organizacijo.   Tako, da jaz mislim, da nam dela ne bo zmanjkalo. Vesela sem, da ste tudi tukaj na odboru naklonjeni tematiki. Seveda nas je v vmesnem času presenetil tudi COVID in mislim, da tudi nov nacionalni program se bo moral dotakniti te tematike še posebej zaradi tega, kar ste tudi že sami opazili, da so v skrbstvenih poklicih večinoma bolj zastopane ženske in da so v času Covida bile tudi bolj obremenjene, a hkrati manj plačane.  Tako, da tukaj apeliram na vse resorje, da bi se trudili, da se te stvari odpravijo oziroma da se poskrbi za, kako bi rekla, za enakopravno obravnavo in za enak pristop.   To je pa to z moje strani. Najlepša hvala vsem za vaše prispevke.  Hvala.

Najlepša hvala tudi vam za dodatna pojasnila.  S tem zapiram razpravo poslank in poslancev.  Ugotavljam, da se je Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide seznanil s poročilom o izvajanju periodičnega načrta za izvajanje Resolucije o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških 2015-2020 za leti 2018 in 2019.  S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda in se zahvaljujem vabljenim na današnjo sejo, da ste podali svoja stališča.    Smo pri 2. TOČKI – RAZNO.  Želi kdo kaj dodati pod to točko? (Ne.)  Če ne, potem zaključujem to točko in tudi 20. sejo odbora.   Želim vam lep preostanek dneva. Predvsem pa zdaj smo v takem času, da je najbolje, da si rečemo, da ostanite zdravi, da se vidimo spet lahko na drugi seji in srečno.   Naj povem samo to, da bo nadaljevanje seje Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide ter Odbora za zdravstvo v torek ob 7. uri zjutraj.   Srečno.    Seja se je končala 8. julija 2020 ob 15.23.