Spoštovane kolegice, dragi kolegi, začenjam 46. sejo Odbora za zunanjo politiko. Obveščam vas in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora. Imam eno opravičilo, in sicer gospod Jožef Horvat. Drugo pa imam nekaj pooblastil. mag. Andreja Širclja nadomešča gospod Boris Doblekar, namesto mag. Branislava Rajića je z nami gospod Gregor Židan, namesto gospe Meire Hot je z nami gospod Marko Koprivc, namesto dr. Mateja T. Vatovca je z nami dr. Franc Trček ter še zadnje namesto gospoda Aljaža Kovačiča je z nami Igor Peček, ki tudi predseduje odbora. Še eno pooblastilo imam oziroma opravičilo, opravičuje se gospod Ference Horvat. Obveščam vas, da so na sejo povabljeni Urad predsednika republike, Kabinet predsednika Vlade ter predstavniki Vlade. Vse navzoče lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora za zunanjo politiko. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem. Besedo dajem predsedniku Odbora za zadeve Evropske unije, gospodu Pečku. Izvolite.

Hvala lepa.

Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, začenjam 62. sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Obveščam vas, da sem do začetka seje prejel eno opravičilo, in sicer se poslanka gospa Nataša Sukič ne more udeležiti seje. Na seji kot nadomestni član gospod Matjaž Nemec nadomešča poslanko gospo Merio Hot iz poslanske skupine SD. Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter predstavnike Vlade in Državnega sveta. Vse navzoče tudi sami prav lepo pozdravljam. Prehajam na določitev dnevnega reda seje odbora. S Sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker k 2. točki nismo prejeli vladnega gradiva, točko umika z dnevnega reda današnje seje. Dnevni red seje odbora je tako določen na podlagi 154.d člena Poslovnika Državnega zbora.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA SPLOŠNE ZADEVE BRUSELJ 19. 11. 2019. Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade dne 14. 11. 2019 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Prosim mag. Dobrana Božiča, državnega sekretarja na Ministrstvu za zunanje zadeve, da nam predstavi izhodišča. Izvolite.

Najlepša hvala. Dobro jutro vsem skupaj. Spoštovana gospoda predsednika, spoštovane gospe poslanke in gospodje poslanci, članice in člani obeh odborov! Dovolite mi, da predstavim izhodišča za udeležbo slovenske delegacije na rednem zasedanju Sveta za splošne zadeve, ki bo 19. novembra 2019 v Bruslju. Na dnevnem redu so vsebinske točk, in sicer večletni finančni okvir za obdobje 2020-2021, 2020-2027. Priprave na zasedanje Evropskega sveta 12. in 13. decembra 2019. Krepitev spoštovanja pravne države v Uniji ter širitev in stabilizacijsko pridružitveni proces. 1. točka – večletni finančni okvir 2020-2021 do 2020-2027. Svet za splošne zadeve se bo seznanil s trenutnim stanjem glede pogajanj o novem večletnem finančnem okvirju. O tem bo poročalo finsko predsedstvo, ki bo predstavilo tudi nadaljnje korake v zvezi s tem. Razprava načeloma ni predvidena. Naj vas ob tej priložnosti obvestim, da bo posodobljen pogajalski okvir predsedstvo posredovalo konec tega meseca, ta bo prvič vseboval kompromisne številke glede obsega večletnega finančnega okvirja in finančnih sredstev za posamezna poglavja proračuna Evropske unije. Pogajanja na politični ravni se bodo začela na decembrskem evropskem svetu. Upamo na njihov zaključek spomladi 2020. Po objavi kompromisnega predloga pogajalskega okvirja bodo v Kabinetu predsednika Vlade Republike Slovenije pripravili predlog izhodiš za zadnjo fazo pogajanj o večletnem finančnem okvirju in jih predložili v obravnavo Državnemu zboru. Priprave na zasedanje Evropskega sveta 12. in 13. decembra 2019. Svet za splošne zadeve bo naslednji teden obravnaval obrazložitveni osnutek dnevnega reda za decembrsko zasedanje Evropskega sveta. Predvideno je, da bodo voditelji držav članic Evropske unije decembra izmenjali mnenja o podnebnih spremembah o večletnem finančnem okvirju za obdobje 2020-2021, 2020-2027 ter o aktualnih zunanjepolitičnih vprašanjih. Slovenija se strinja z obrazloženim osnutkom dnevnega reda za decembrski evropski svet in v tej fazi nanj nima pripomb. Bolj podrobno se bomo k tej temi vrnili pri izhodiščih za decembrsko zasedanje Sveta za splošne zadeve, ko bo tudi že predložen osnutek sklepov za evropski svet.

Krepitev spoštovanja pravne države v Uniji. Zasedanje se bo na povabilo predsedstva pri tej točki udeležil direktor Agencije Evropske unije za temeljne pravice gospod / nerazumljivo/, ki bo predstavil strokovne vidike agencije glede krepitve vladavine prava v Evropski uniji. Predvidoma se bo osredotočil tudi na področje zaščite državljanov in njihovih svoboščin, kar je tudi ena od prednostnih nalog iz nove strateške agende Evropske unije. Svet bo nadalje obravnaval tudi osnutek sklepov o reviziji letnega dialoga v o vladavini prava, ki na zasedanjih sveta za splošne zadeve poteka že od leta 2014. Pričakujemo izmenjavo mnenje, ki bi vodila k soglasju o dovolj ambicioznih sklepih sveta, saj izkušnje kažejo na smiselnost nadaljnje krepitev dialoga. V osnutku sklepov je predlagan bolj strukturiran dialog o stanju vladavine prava v državah članicah v Uniji, ki bi vodil h konkretnejšim rezultatom. Tak dialog bi lahko imel preventivno vlogo, saj bi obravnaval primere dobre praske in naj bi temeljil na letnih poročilih komisije o stanju vladavine prava v državah članicah. Ponovna ocena dialoga je predvidena do konca leta 2023. Osnutek sklepov zajema tudi predlog o nadaljevanju razprave o periodičnem pregledu med državami članicami. Slovenija pozdravlja priložnost za izmenjavo mnenj o temeljnih pravicah in vrednotah. Menimo, da je za spoštovanje vladavine prava ključno razumevanje in priznavanje teh vrednot, ki povezuje države članice. Slovenija ob enem podpira sklepe v smeri krepitve letnega dialoga. Prepoznavamo potrebo po celovitem, strukturiranem in ciljno usmerjenem dialogu. Poudarjamo, da naj bo usmerjen proti posamezni državi članici, ampak osredotočen na pereče probleme. Zavzemamo se za sinergijo in dopolnjevanje med različnimi mehanizmi s ciljem boljše učinkovitosti in izogibanju podvajanja, širitev in stabilizacijsko pridružitvenih proces. Na zasedanju se bodo člani svet za splošne zadeve seznanili s trenutnim stanjem glede širitve in stabilizacijsko pridružitvenega procesa potem, ko oktobra Evropski svet ni odobril začetka pridružitvenih pogajanj z Albanijo in Severno Makedonijo. Nadaljevanje razprave o širitvi je pomembno zaradi potrjevanja evropske perspektive držav Zahodnega Balkana, poenotenja stališč med državami članicami in izmenjave mnenj glede metodologije širitvenega procesa. Skladno s sklepi se bo Evropski svet vrnil k vprašanju začetka pogajanj marca 2020. Maja pa bo v Zagrebu potekla vrh Evropska unija Zahodni Balkan. Slovenija podpira razpravo o širitvi z namenom potrjevanja evropske perspektive držav Zahodnega Balkana. Evropska unija mora zaradi svoje načete kredibilnosti podati jasne signale o svojih širitvenih zavezah. Slovenija poudarja, da je za Severno Makedonijo in Albanijo nujna čimprejšnja pozitivna odločitev. Zaustavljanje in ne nadaljevanje širitvenega procesa je za Slovenijo nesprejemljivo, kar škodi notranji varnosti in stabilnosti držav v procesu ter ob enem odpira vrata za regionalne geostrateške ambicije tretjih držav. Spoštovani zahvaljujem se za vašo pozornost in s tem zaključujem predstavitev izhodiš za zasedanje Sveta za splošne zadeve. Hvala lepa.

Hvala lepa, mag. Božič.

Zdaj pa odpiram razpravo kolegic in kolegov. Želi kdo besedo? Dr. Franc Trček, imate besedo.

Dobro jutro po slovenskem zajtrku.

Malo je to že dolgočasno še isto leto, da se pogovarjam sam s seboj ob petkih, ampak naj bo. Kdo misli pozneje zapade v demenco. Pri tej vladavini prava, veste kaj mi pozabljamo, da smo ustavne parlamentarne demokracije, določene od njih še vedno monarhije in vladavina prava se izvaja skozi izvajanja Ustave, od ustrezne stanovanjske politike, ki jo Slovenija nima že 30 let preko javnega potniškega prometa do tega, da se ne gleda v zrak, ko se je kakšne paramilitarje dogajajo na obeh koncih domovine in tako naprej, na to se v bistvu pozablja, do kašnih, če hočete, poenostavljenih prisilnih poravnav. Kar zadeva proračun trenutno smo v nekem limbu, vidimo, da tudi ne ravno bleščeče sestavljanje že naslednje komisije.

Kar zadeva pa zgodbo Balkana ali če hočete Zahodnega Balkana, ta neki Macronov solo, če se tako izrazim. Veste, nekaj kar običajno označujemo kot balkanizacija, je produkt in dediščina treh imperijev, ki so se srečevali na teh prostorih, ni to nekaj kar smo si mi toliko sami po sebi namislili, seveda mislim na ruski, otomanski in avstro-ogrski imperij. Zdaj, kot je državni sekretar pravilno poudaril, v tej neki luči geopolitike je to blago rečeno neumno tudi dvolično, da daješ neke lažne obljube, čeprav je tudi to odprta seja, številne te družbe so še v dosti hujši meri kleptokratski preplet kot je naša družba. Na zaprti seji bi povedal kaj več in kot rad poudarim, če gledamo proti vzhodu, če metaforično rečem, naš trebuh, je prva stabilna meja, meja med Turčijo in Iranom, tam iz začetka 16. stoletja, delno tudi zardi geologije oziroma če hočete reliefa. Skratka, tudi v tej luči niso to tako nedolžne zadeve, da bi se igrali z njimi. Spomladi letos sem bil tam enih 20 kilometrov od Ukrajine v enem kotu Madžarke / nerazumljivo/ v 7-ih urah si z avtom v Mariboru, mislim, tudi bom rekel v tej perspektivi postavljati vse skupaj, kar nekaj po številu ali deležu BDP-ja, nominalno po kupni moči kakorkoli, relativno majhna članica EU lahko počne, je, da izvaja vladavino prava skozi izvajanje tega kar smo zapisali v naši Ustavi in kar se prepogostokrat ne izvaja žal tudi predlagana proračuna ne gresta ravno v tej smeri. Toliko na kratko. Hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo še kdo? Ugotavljam, da ne. Mogoče komentar mag. Božiča? Tudi ne. Ni potreben. Zaključujem z razpravo in na glasovanje dajem predlog sklepa, ki se glasi: Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za splošne zadeve, ki bo v Bruslju dne 19. 11. 2019 in jih podprl. Prosim, da glasujemo, in sicer članice in člani Odbora za zadeve Evropske unije z glasovalnimi napravami A, se pravi številke od 1 do 20. Glasujemo.

Kdo je za? (10 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Sklep je sprejet.

S tem končujem 1. točko dnevnega reda. Besedo pa zdaj dajem predsedniku Odbora za zunanjo politiko gospodu Nemcu.

Dovolite mi, da preberem še tri pooblastila. Gospa Alenka Jeraj nadomešča gospoda Janeza Janšo, gospod Gregor Perič nadomešča mag. Moniko Gregorčič in gospod Blaž Pavlin nadomešča mag. Mateja Tonina. Spoštovani, ugotavljam, da smo se članice in člani Odbora za zunanjo politiko seznanili z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za splošne zadeve, ki bo v Bruslju 19. novembra 2019. S tem tudi končujem 1. točko dnevnega reda in 46. sejo Odbora za zunanjo politiko. Besedo tako dajem predsedniku Odbora za zadeve Evropske unije gospodu Igorju Pečku. Hvala lepa in nasvidenje.