Do nadaljnega zaradi prenove spletnega mesta Državnega zbora podatkov na Parlametru ne osvežujemo, ker strojno berljivi podatki trenutno niso dosegljivi. Se opravičujemo za nevšečnosti.

83. redna seja

Odbor za zadeve Evropske unije

13. 7. 2020
podatki objavljeni: 13. 7. 2020

Transkript

Hvala doc. dr. Jerneji Farkaš – Lainšček za predstavitev.   Na 13. izredni seji, 10. julija 2020, je gradivo k 1., 2. in 3. točki obravnavala tudi Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in Evropske zadeve ter sprejela mnenje, ki smo ga prejeli. Za predstavitev mnenja naprošam gospoda Igorja Antauerja.
Igor Antauer
Hvala lepa gospod predsednik. Lep pozdrav vsem skupaj.   Res je, mi smo obravnavali ta predlog stališča Republike Slovenije do predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi programa za ukrepe Unije na področju zdravja za obdobje 2021–2027 in razveljavitvi Uredbe, da je ne berem, glede na to, da je že bila prebrana. V razpravi je Komisija podprla splošne cilje Programa EU za zdravje, kar pomeni, da lahko s predlaganim proračunom v višini skoraj 10 milijard evrov pomembno prispeva k okrevanju po COVID-19, saj v ospredje postavlja krepitev zdravja prebivalstva, večanje odpornosti zdravstvenih sistemov in spodbujanje inovacij v zdravstvenem sektorju. Ob tem pa izpostavlja vprašanje ustrezne pripravljenosti zdravstvenih sistemov EU na dolgoročne, tudi čezmejne nevarnosti za zdravje. V zvezi s financiranjem področja zdravja Komisija ugotavlja, da bodo v naslednjem finančnem obdobju namenjena finančna sredstva tudi preko drugih instrumentov financiranja, ne le v okviru Programa EU za zdravje. Pri tem bodo ključnega pomena sodelovanje med različnimi programi in skupni cilji politik. Komisija predstavlja pomanjkljivosti med cilji Programa EU za zdravje, kar pomeni, da je, poleg pripravljenosti in odzivanja na krizo pomembno obravnavati tudi naslednje izzive, ki lahko prispevajo k boljšim zdravstvenim sistemom: tukaj dodajam samo, da je bilo v razpravi dosti govora, da je celoten program zelo usmerjen v pandemijo oziroma v COVID in da smo nekatera področja pozabili. Naj omenim, preden bom šel naprej, da imamo na področju raka prognozo 2035 bo zbolel vsak drugi moški državljan EU in vsaka tretja ženska, da imamo nepopisen problem z mišično kostnimi obolenji v korelaciji do dela kardiovaskularne zadeve in vse to se na nek način odraža ne samo na absentizmu v gospodarstvu - vedite, da je v Sloveniji tukaj velik problem, ker so se povečali izdatki na to področje, enako je tudi v Evropski skupnosti. Komisija je izpostavila posebne pomanjkljivosti, in sicer je ugotovila, da v pripravo Predloga stališča bi veljalo vključiti tudi Ekonomsko–socialni svet. Zakaj? Ker je to korelirano tako z delovnimi razmerji in tudi ostalim bivanjem, hkrati pa tudi pogreša v tem dokumentu izpostavitev dveh evropskih agencij, ki delujeta na tem področju. To je EU-OSHA oziroma Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu ter Eurofound, ki se ukvarja z living in being conditions oziroma s pogoji življenja in dela v Evropski uniji.         Naslednja stvar, na katero je opozorila v razpravi je - med splošnimi cilji programa bi morala biti v ospredje dan, poudarjena krepitev javnega zdravstvenega sistema. Videli smo, kako, kaj se dogajalo s temi zasebnimi sistemi v času pandemije. Kot specifični cilj, ki predstavlja predpogoj za izboljšanje zdravja ljudi in celotne družbe bi bilo potrebno dodati ustrezne preventivne programe za promocijo zdravja na delovnem mestu. Naj tukaj omenim, z neko analizo pred petimi leti, ki je bila / nerazumljivo/, smo ugotovili, da Sloveniji za poškodbe pri delu in poklicne bolezni zapravimo približno 400 milijonov evrov. Kot posebno ciljno skupino je potrebno izpostaviti skrb za dementne osebe, kar je sicer delno tudi v programu, ko govori o staranju. Na ravni EU je potrebno zagotoviti ustrezno urejanje standardov in načrtov za delovanje zdravstva v primeru odzivanja na nenavadne dogodke, pandemije, epidemije, pa tudi naravne nesreče. Vidite kako je s standardi zdaj ravno v tem primeru in ti standardi bi morali biti enotni za celotno Evropsko unijo. Pomanjkanje delovne sile v zdravstvu in njen odliv v druge države članice ne bo možno rešiti zgolj z digitalno preobrazbo ter z bolj integriranim in usklajenim delom ter izvajanjem dobrih praks, temveč z uvajanjem boljših pogojev dela teh ljudi. Nenazadnje učinkovito obvladovanje različnih stopenj absentizma na delovnem mestu, kar sem že omenil prej. Mislim, da je zelo pomembno poudariti tudi to, da je prenos dobrih praks med državami članicami, čezmejno sosedsko, pa tudi širše zelo pomembno prvič za cenejše obvladovanje kriz, ne samo kriz, ampak tudi absentizma.   Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve Dražvnega sveta je soglasno sprejela mnenje, da podpira Predlog stališča Republike Slovenije do predlagane uredbe. S tem pa sicer predlagala predlagatelju, da upošteva razpravo iz tega. Hvala lepa gospod predsednik.
Hvala dr. Igorju Antauerju za predstavitev. Preden začnemo z razpravo poslank in poslancev, imamo še nekaj pooblastil in sicer gospod poslanec Branislav Rajić, kvota SMC, gospod Jani Ivanuša nadomešča gospoda Zmaga Jelinčiča Plemenitega in gospod Edvard Paulič nadomešča gospoda Igorja Pečka. Prvi se je k razpravi prijavil dr. Trček.
Hvala. Lep pozdrav vsem skupaj. Saj v bistvu poročevalec Državnega sveta z ogromno izkušnjami s tega področja, če ste ga pozorno poslušali je zelo lepo povedal, zakaj je ta zgodba tako kot je pred nami relativno prazna. Po drugi strani se seveda nek obseg sredstev, ki je tam nekje na ravni celo nekoliko več kot proračun Republike Slovenije zdi ogromno denarja. Ampak če to razdelimo na sedem let, pa gledamo kakšne druge postavke proračunske Evropske unije so to relativno drobiži si upam trditi. Zdaj, kakorkoli že obračamo Socialni demokrati se seveda tudi znotraj politične afiliacije, kateri pripadamo zavzemamo za oblikovanje evropske zdravstvene unije. Tisti, ki me poznate kot zgolj resnega na področju tega odbora se že šesto leto zavzemam za bolj jasno definiranje tudi socialne unije, vključno z minimalno plačo na ravni EU. Če se pa hočemo resno pogovarjati o zdravju moramo začeti, kot je tudi povedal poročevalec Državnega sveta pri vprašanju, kaj nam zagotavlja zdravje? Zagotavljajo nam ga ustrezni delovni in bivalni pogoji. In tukaj je nekako začetek in tukaj se tudi strinjam, da neke dosti bolj debele proračunske postavke znotraj evropskega proračuna, kohezijskih sredstev in tako naprej, so premalo fokusirane v tej smeri, čeprav verjetno še vedno obstaja tam v okolici Dublina neka ustanova, ki se s tem ukvarja, še kot mlad raziskovalec več kot 20 let tam sem bil nazaj, ko smo se pogovarjali o teledelu. Evo, kar imam na koncu jezika "laprdanje" o digitalnih transformacijah, preobrazbah kaže zgolj na neko praznino Evropske politike. O tem je bilo smiselno govoriti v drugi polovici 80-ih let. To je približno tako, kot rečemo šali kot da bi Stane Dolanc, ko so odpirali, kdaj je bilo konec 80-ih železarna na Jesenicah, tisti novi del, rekel, da je pa treba Slovenijo elektrificirati. In tukaj nas čaka neki veliki premik od nekih občih mest na neko raven izvedenosti. Če bi se nekaj morali naučiti iz te COVID zgodbe, se bi morali naučiti, kako zelo pomembno in potrebno je javno zdravstvo. Kako ne moremo, državna sekretarka je rekla vrzel, ta neka vrzel je pogostokrat povezana s pohlepom ali če hočete z dobičkonosnostjo farmacevtsko zdravstvenega lobija. Že večkrat sem rekel, da je ena od prehodnih nizozemskih resornih ministrov se zelo prizadeval v luči tega, kar se tukaj navede kot ena od ključnih točk, cenovna dostopnost, podpiranje inovacij zdravil, zlasti tako imenovana biološka zdravila. Spomnimo se raznih nabirk, Evropska unija kot dejansko najbogatejši del sveta je prebogata, da bomo mi zbirali neke plastične zamaške, da bo lahko nek otrok ali ne otrok deležen doze nekih zdravljen. In ne vidim jasne dikcije in naslavljanja tega, ne v tej uredbi, niti v predlogu stališča Republike Slovenije. Niti v smeri javnega zdravstva, niti v smeri, kje je pač nek plafon cene teh zdravil. Seveda se bo našel nek ekonomist, s kakega faksa, ki je član / nerazumljivo/, pa bo tam začel govoriti, kako pač ta razvoj stane, gor in dol, pri tem se pozabi, da zelo pogosto ta razvoj inicialno plačujejo državni proračuni, vključno recimo s tistim zdravilom, kaj je bil že Kris, skratka tega nekako ne vidim v zadostni meri tukaj zajetega. Tudi ni zajeto to, kar je bilo omenjeno, cela vrsta rakov v starajoči se družbi. Lahko bi govoril o diabetesu, kot neki epidemiji, ki omogoča že pandemijo, ratala pri nas, pa se na to pozablja, tudi demenca je bila nekako omenjena. Verjetno, če resno mislimo to, ne pa pol s figo v žepu se bi bilo treba tudi pogovarjati o neki skupni košarici za vse Evropejce in Evropejke, tudi kako to financirati, tudi transferji. Seveda, če se pogovarjamo pa o nekih prenosih praks, tukaj pa trčimo ob zelo raznolike zdravstvene sisteme. Verjetno bo potrebna tudi neka resna debata, kako priti do več sredstev, tudi v nacionalnih zdravstvenih sistemih. Skratka, cel niz nekih zadev, ki jih ta pod posledico COVID-19 spisan dokument nekako ne vsebuje oziroma vztraja na nekih občih mestih. Če bi jaz hotel hudičev advokat bi lahko tukaj težil relativno sveži državni sekretarki naj mi pojasni, kaj bo pa digitalna transformacija zdravstvenih sistemov. Pa vas ne bom tega spraševal, ker pač niste strokovnjakinja za to, ste strokovnjakinja za neko drugo področje. Veseli me, da tukaj po dolgem času vidim Ljudmilo in te pozdravljam. Tudi naša četica evroposlancev in poslank je relativno majhna, ampak to je neko področje, kjer bi se ne glede na levo, desnosučnost lahko našel vsaj več kot nek minimum skupnega razmisleka, v katero smer naj gredo zdravstveni sistemi. Navsezadnje sva Jelka Godec, dokler je lahko razmišljala z lastno glavo in jaz, čeprav pripadava relativno različnemu delu političnega spektra, to zmogla. Na tej točki bi se ustavil, čeprav bi verjetno lahko še dve uri govoril o tej tematiki. Hvala za besedo.
Hvala dr. Trčku za razpravo. Besedo predajam mag. Andreju Rajhu.
Hvala lepa predsedujoči za besedo. Tema, ki jo danes obravnavamo je zelo pomembna, saj govorimo o vzpostavitvi programa za ukrepe na področju zdravja za leto 2021 do 2027 in seveda se marsikaj začne na delovnem mestu. Pri nas je zdravje in varstvo na delovnem mestu še vedno nekako postranska tema, se z njo ne ukvarjamo na način, ki bi bil primeren in potreben. Spomnimo se samo absentizma, ki je prisoten v državni, paradržavni upravi, nekoliko manj v gospodarstvu, o nesrečah na delovnem mestu, to se nekako vse jemlje bolj tako čez palec neresno in seveda te neurejene razmere, ki smo jim priča imajo posledice potem vse življenje, od stresa, stres, ki povzroča raka, diabetes, sladkorna bolezen, ki povzroča potem tudi srčno-žilna obolenja in obolenja, torej tudi dolgotrajno in nepravilne delovne razmere, bolezni in okvare hrbtenice in številne s tem povezane stroške. Kot smo govorili, kot je tudi gospod iz Državnega sveta povedal, rak, to je ena zadeva 2035 vsak drugi moški in govorimo, morali bomo spregovoriti o stroških, ki so s tem povezani, torej tudi o tem, koliko mi v državno blagajno za zdravje prispevamo. Kakšni so, kateri so ti ukrepi, ki bodo te stroške zmanjšali, ker bodimo pošteni, tega denarja mi danes nimamo. Ko govorimo o evropski solidarnosti si jaz težko predstavljam, da bo en Avstrijec želel biti solidaren z nami, ko plačuje za zdravstveno blagajno 4 tisoč evrov, mi pa 2 tisoč na prebivalca. Jaz razumem, da mi želimo biti solidarni z njimi, oni pa verjetno v drugo smer ne bodo želeli biti solidarni. Pogovoriti se bomo morali tudi o plačilih v zdravstveno blagajno. Vemo, da je na primer zdaj, ko je kriza, da ima državna zdravstvena blagajna minus, da pa ima sistem dopolnilnega zavarovanja stabilno financirane. Mi bomo morali, če bomo morali zagotoviti ustrezno financiranje državne blagajne, zdravstvene blagajne, tudi v to kislo jabolko zagristi, sprejeti ukrepe, ki bodo tudi v primeru take krize, ki smo ji zdaj priča stabilizirali, zagotavljali stabilno financiranje te blagajne. Zavedati se moramo, da imamo dolgoživo starajočo se družbo in da starejša, ko je populacija, dražje je njeno zdravljene. Mi bomo morali samo iz tega naslova dolgožive družbe za zdravje nameniti več in moramo doseči pravičen in pošten družben dogovor, kako bomo to sfinancirali. Jaz se bojim, da v Državnem zboru do zdaj ta debata o zdravstveni reformi ni potekala vsebinsko, ampak predvsem demagoško. Mi bomo potrebovali za zdravstvo in dolgotrajno oskrbo milijarde sredstev, milijardo, dve sredstev v bližnji prihodnosti več kot za to namenjamo danes. In bom rekel, samo fokusiranje na to, da zavarovalnice mimogrede, katerih smo vsi solastniki za svoje delovanje porabijo 60 milijonov evrov, težave, kako zagotoviti 2 milijardi, na pamet govorim preko prsta, ne bodo rešili. Vemo, da je zdravljenje raka zelo drago. In seveda je tukaj preventiva zelo pomembna. In, če želimo imeti stabilno in vsem dostopno javno zdravstvo potem bomo morali tudi kot družba in Evropa najti en konsenz. Hvala lepa.
Hvala mag. Rajhu. K besedi se je javil še gospod Nik Prebil.
Najlepša hvala gospod predsednik, kolegice in kolegi, spoštovana evropska poslanka, lep pozdrav.   Bom nadaljeval tam, kjer je zaključil kolega Rajh pri preventivi. Sam te podatke spremljam, ker so mi izredno zanimiv, ker menim, da se Slovenija v okviru zdravljena raka uvršča v eno boljših držav Evropske unije, sploh v okviru preventivnosti in zgodnjem odkrivanju tega. Tukaj sta predvsem program Dora in Svit dosegla nek po mojem mnenju zelo zelo dober napredek. Ni pa vse o preventivi raka. Vemo, da bi o preventivi morali govoriti o številčnih, če ne o vseh okvirjih zdravstvenega sistema. Nenazadnje, jaz prihajam iz zobozdravstva in nekako dobro vem, s čim se sooča naš zdravstveni sistem. Namreč neke poglede na zobozdravstvo in njegovo zdravljene so pravzaprav zelo zastareli in se v teh 30-ih letih niso niti kaj dosti spremenili oziroma posodobili. In ključna zadeva pri ravno recimo tem delu je preventiva, boljša kot je preventiva, manj imamo težav kasneje in seveda s tem povezani so tudi stroški. Zdaj slepiti bi se bilo, da bi rekli, da povezave z zdravjem niso povezani s stroški. Seveda, da so, zadeva stane, nič ni v tem svetu danes brezplačno. In več govora bomo morali nameniti temu, koliko kakšna zadeva stane in kje je potrebno namenjati več pozornosti. Sam spremljam analize OECD in OECD nam velikokrat pošlje priporočila oziroma neke usmeritve, kam bi naj šli, da bi zadevo izboljšali in tam, ko greste brati je nekaj zanimivih izhodišč, kaj vse plačuje naša zdravstvena blagajna, ki je pravzaprav nek unikum v Evropi in svetu, kjer določene storitve štejejo kot hud nadstandard in jih pač morajo v drugih državah po večini plačati ljudje sami, ne glede na to, da plačujejo zdravstveno zavarovanje. Nek vsaj pregled za začetek, če ne že sprememba nekega zdravstvenega sistema, ki vsi vemo, da ne bo prišla čez noč je več kot nujna. Se opravičujem, ker sem bil malo bolj splošen, da se še opredelim do tega programa. Sam menim, da je takšen program, ki je zdaj že četrti po vrsti, še vedno preskop oziroma presplošen in premalo ambiciozen, tako kot je premalo ambiciozen predlog stališča, ki ga Republika Slovenija prilaga k temu.   Glede na proračun, ki je predviden, te skoraj 2 milijardi v okviru dolgoročnega proračuna in še potem 8 milijard in pol skoraj v okviru instrumenta za okrevanje, ki je nov instrument. Jaz sicer, tako kot je rekel gospod Trček za nekoga sorazmerno velika številka. Če pa to razdelimo po članicah in po nekem sedemletnem finančnem okvirju pa pravzaprav ugotovimo, da tega denarja ni na pretek. Predlog Evropske komisije je sicer po vsej verjetnosti večji kot bo tisti, ki bo v okviru večletnega finančnega okvira resnično sprejet, ampak upam, da te številke vsaj ostanejo v tem okviru in da se ne bodo zmanjševale. Kar se mi pa zdi ključno v okviru zdravstva, mi moramo vedeti tudi, moramo močno ločiti v Sloveniji nujno in še kje drugje tudi, kaj pravzaprav je zdravje, kaj pa je zdravstvo, ker to sta dva različna pojma, zato smo tudi ministrstvo bivše za zdravstvo preimenovali v ministrstvo za zdravje, ker opredeljuje bistveno širši pojem skrbi za zdravje in pač se dotika več spektrov, predvsem sodelovanje med članicami in pa med ljudmi v državi in pa prenos dobrih praks, tukaj pa se z gospodom Trčkom vsekakor strinjam, ko govorimo o dobrih praksah seveda je potrebno primerjati primerljive zdravstvene sisteme, da lahko potem govorimo, kaj je primerno vpeljati v našo državo kot primer dobre prakse in kaj ne.   Mogoče še za zaključek, kaj pravzaprav ugotavljamo v okviru tega, da se zdaj ta program za zdravje širi v tem delu, ki vključuje odzive na pandemijo COVID-19, je to, kako nujen je hiter odziv Evropske unije. Sam menim in to ve evropska poslanka, kot vsi ostali, ki me tukaj kdaj poslušate, da Evropska unija do kriznih situacij je dokaj neodzivna. Se mi zdi, da včasih zaspi oziroma pač ta mehanizem, ki ga Evropska unija tvori pustimo to, da ga imajo nekateri za močno birokratski aparat, pač traja nekaj časa, da se odzove. In ravno ta nujen, hiter odziv in pa predvsem uresničevanje zastavljenih ciljev, torej zadev, ki si jih Evropska unija zada. Sam menim, da če bi določene stvari, ki si jih je zadala Junckerjeva komisija, pa še kakšna prej, bile resnično vse izpolnjeni bi tudi ta odziv lahko bil hitrejši, ker bi imeli na določene stvari pripravljene ukrepe. Torej, ko govorimo o zadevi, o neki dostopnosti, pa bog ne daj, da slišim uvajanje digitalne preobrazbe zdravstvenega sistema v letu 2020, ker bi to že morali imeti urejeno, pa bi govorili o neki nadgradnji. Tukaj res res res dajmo in v Sloveniji in v EU zadevo pospešiti in tukaj apeliram, da Republika Slovenija kljub temu, da sama zaostaja za neko digitalno preobrazbo, vztraja pri tem, da se takšna zadeva zgodi čim prej, nenazadnje smo imeli na prejšnjem odboru sejo, kjer smo govorili o ustanovitvi instituta za umetno inteligenco, to je stvar, ki bo najverjetneje pripomogla k nekemu razvoju digitalnih tehnologij. Tudi v zdravstvu takšne analize, ki jih ta inštitut dela, lahko pripomorejo k izboljšanju zdravstvenega sistema. Tako, da jaz bi resnično apeliral, da zadeve, ki jih vlečemo oziroma vleče Evropska unija že leta tudi resnično postavi na dnevni red in jih razreši. Hvala lepa.
Hvala poslancu Prebilu. Besedo ima mag. Elena Ušaj Zavadlav.
Elena Ušaj Zavadlav
Hvala za besedo predsednik. Prav lepo pozdravljeni tudi vsi ostali prisotni.   Sama bi se predvsem dotaknila tega dela čezmejnega sodelovanja in sicer v povezavi z digitalno preobrazbo in razvojem in izvajanjem zdravstvene zakonodaje in ukrepov unije. Sama prihajam iz obmejnega območja iz Mestne občine Nova Gorica in imamo kar precej primerov, kjer se to dnevno izpostavi sodelovanje med sosednjo Republiko Italijo in Slovenijo, kajti prehajanje meje za koriščenje zdravstvenih storitev je to za prebivalce obeh mest tako Gorice, kot Nove Gorice nekaj vsakdanjega in občina Šempeter, Vrtojba, Nova Gorica in Gorica so se povezale pri vzpostavitvi čezmejnega projekta Salute-zdravstvo, kjer so dejansko vzpostavili program na področju socialnega varstva in kaj se je pri tem pojavilo kot največji problem – uskladitev zakonodaje in ravno to, da ni digitalne povezave med evidencami. Ob tem problemu so porabili več časa, kot za celoten ostali del projekta. Tako da, če bi več naredili znotraj Evropske unije na področju digitalne preobrazbe, se pravi povezovanje teh zbirk, podatkovnih zbirk podatkov, več izmenjave, elektronske zdravstvene dokumentacije bi se precej olajšalo to prehajanje meje predvsem pri koriščenju zdravstvenih storitev. Zavedati se moramo, da imamo ob meji res velik prehod na področju koriščenja, to vam govorim na vseh področjih, ne samo zobozdravstva, ker večinoma se to kaže na področju zobozdravstva, ampak je tudi potreba na ostalih področjih. Hkrati se je pa tudi to pokazalo pri vzpostavitvi aplikacije za nadzor nad epidemijo, kajti v kolikor bi imeli že te povezave med državami bi dejansko lažje uvedli to aplikacijo, če bi potekalo sodelovanje znotraj Evropske unije, tudi po teh kanalih.   Pri tem bi hotela zdaj še v nadaljevanju izpostaviti okrepitev nacionalnih zdravstvenih sistemov in sicer predvsem v prenosu znanja in sodelovanja na ravni unije. Zaradi tega, ker glede na to, da smo majhna država znotraj Evropske unije in se je ravno pretekli teden v razpravi v Državnem zboru na redni seji Državnega zbora pokazalo, kako je nastal problem na področju srčne kirurgije, kajti vidimo, da smo v bistvu tako majhni, da imamo malo primerov, kjer so potrebna specifična znanja in tukaj vidim, da ima Evropska unija še veliko prostora, kjer bi lahko naredila na prenosu znanja, se pravi povezovanja prav v tem delu, da bi lahko vsi prebivalci Evropske unije koristili zdravstvene storitve na tak način, da bi en strokovnjak lahko pokrival tudi ostale države, seveda, spet je treba narediti povezavo tudi zaradi teh sistemov, o katerih sem prej govorila. Toliko z moje strani. Hvala.
Hvala mag. Eleni Ušaj. Še kakšen interes za razpravo s strani poslank in poslancev Državnega zbora? Vidim, da ne, zato bi ob zaključku predal, k besedi se je javila še Evropska poslanka Milka Novak. Izvolite.
Hvala za besedo in lep pozdrav vsem. Pandemija je razkrila številne šibke točke, ki jih ima zdravstvo v Evropi. In o tem, kar je govorila moja predhodnica prav to priča o tem, kako smo po eni strani odprli meje za pretok delovne sile, za pretok storitev, hkrati pa nismo za to dovolj usposobili naših zdravstvenih sistemov, da bi bil ta pretok tudi lažji oziroma da bi te storitve lažje koristili. Delamo sicer korake naprej, vendar to še ni dovolj. Vemo, da je zdravstvo pristojnosti posameznih držav članic, da pravzaprav Evropska unija nima velikih pristojnosti na tem področju, zato je pravzaprav neprimerno, da zvalimo vso krivdo na Evropsko unijo, česa ni naredila, ker če nima pristojnosti, tega tudi ne more narediti. Pač pa je pandemija pokazala, da obstaja potreba, da Evropska unija dobi več pristojnosti in potem lahko tudi hitreje in bolj učinkovito ukrepa. Torej pandemija je razkrila tudi mnoge slabosti, katerih se do sedaj nismo v dobršni meri zavedali, od tega, kako smo odvisni od tretjih držav, glede substanc za proizvodnjo zdravil, tudi sami smo videli, kako nimamo ne mask, ne respiratorjev, kako moramo vse to uvažati in to ne samo Slovenija, ampak vse evropske države in zaradi tega je na začetku bil tudi velik egoizem, ker so se vse države začele zavedati, da pravzaprav tega nimajo in morajo nabaviti, zato ne morejo posojati drugim. Torej, tudi Evropski poslanci v tem smislu večkrat zahtevamo, da moramo postati bolj neodvisni, kar se tiče samooskrbe s temi nujnimi substancami, zdravstveno opremo in tako naprej, torej to je že ena takšna zahteva. Drugič pa tudi na področju raka delamo korake naprej, ustanovljen je bil tudi odbor prav posebej za raka v Evropskem parlamentu. S tem želimo povezati znanje znanstvenikov, več sodelovanja, izmenjava podatkov dobrih praks in tako naprej, tudi Slovenija ima tukaj s temi preventivnimi programi dobre prakse. Moramo pa tudi vedeti, da nekatere države članice imajo seveda boljše zdravstvene sisteme kot mi, mnogo pa jih je žal tudi, ki jih ima precej slabše zdravstvene sisteme, kot mi, kar se je pa sedaj tudi ob pandemiji pokazalo in da to ni enostavno sedaj se spraviti na neko skupno točko, skupni imenovalec. Torej v tej smeri bo zagotovo šlo, da bo tudi Evropska unija dobila več pristojnosti, da bo več sredstev namenjala tako za zdravstveno opremo, za razvoj zdravil, za nakup zdravil. Vemo, da je tukaj Evropska unija tudi vodilna, ki vodi tudi donacijsko akcijo za proizvodnjo zdravila proti bolezni COVID-19. Skratka zavedanje o tem, da samo skupaj lahko premagamo bolezni kot je pandemija oziroma to, kar se je sedaj pokazalo v primeru COVID-19, torej pandemija in podobne zadeve, da bomo samo skupaj lahko naredili tudi boljše, močnejše, hitrejše korake naprej in dosegli več. Torej, Evropska unija v bistvu ima podporno vlogo na področju zdravstva in tudi te agencije, ki jih imamo, ampak torej kaže se potreba, da bi dobila tudi več pristojnosti. Upajmo, da bomo tudi takrat enotni, ko bomo to podprli, kajti velikokrat je težava, ko bi morala dobiti neke pristojnosti, se pa države obnašajo egoistično, kot da jim hoče nekdo nekaj vzeti, ampak enostavno menim, da smo močnejši, če bomo združevali sredstva, znanje, izkušnje in na ta način bomo tudi lažje ukrepali.
Hvala evropski poslanki gospe Milki Novak. K besedi ob zaključku se je javila še državna sekretarka docentka dr. Jerneja Farkaš-Lainšček.    DR. JERNEJA FARKAŠ – LAINŠČAK: Hvala lepa. Gotovo je pomembno, da Evropska unija odreagira na vse to, kar je pravzaprav epidemija COVID izpostavila tako z vidika pač samega rednega delovanja sistemov zdravstvenega varstva in kako na določenih področjih šibki so, predvsem pa bi rada povedala ali pa se odzvala na tisti del stališča Republike Slovenije, ki ravno to redno delovanje programov postavlja v ospredje in sicer z vidika preventivnih programov. Res je, zaradi kardiovaskularnih obolenj, se pravi bolezni srca in ožilja še vedno v Sloveniji umre največ prebivalcev, slabiš 40 %. Naslednji po vrsti je rak, če pogledamo seveda po spolu pa celo več moških umre že za rakom kot pa zaradi bolezni srca in ožilja. Tako da kronične bolezni kot sta rak in kardiovaskularna stanja, bila so izpostavljena tudi mišično kostna obolenja, pa tudi demenca, sladkorna bolezen, druga metabolna stanja, kronične bolezni dihal so izrazito pomembne. In ravno tukaj na tem področju je pravzaprav stališče Republike Slovenije do tega, do izrazite podpore preventivnih programov, preventivnih programov, ki na določenem področju že potekajo v okviru primarnega zdravstvenega varstva, bodisi v okviru zgodnjega odkrivanja posameznih dejavnikov tveganja, predstopenj teh bolezni ali pa seveda v okviru tako imenovanih presejalnih programov. Tisti del, ki pa bi ga še posebej rada poudarila in ki je zelo pomemben in o katerem je govoril tudi gospod Antauer in drugi razpravljavci, so pa seveda tudi preventivni programi z vidika pač na samem delovnem mestu, ki jih v sklopu te točke 2, podpora preventivnim programom in gotovo seveda podpiramo in menimo, da jih je potrebno tudi še bolj poudarjati. Ta vidik sem jaz samo še želela dopolniti. Hvala.
Hvala državni sekretarki. K besedi ob zaključku se je javil še predstavnik Državnega sveta gospod Igor Antauer.
Igor Antauer
Hvala lepa za besedo. Všeč mi je, ko sem poslušal to razpravo, pa vendar še vedno preveč poudarjamo kurativo. Bodimo odkriti, tudi presejalni programi so že, ki ugotovijo neko bolezen žal tudi kurativa, ne preventiva, ker nastopi zdravljene, kar pomeni, da bomo bistveno več morali narediti na temu, da preprečimo tako bolezni, kakor tudi poškodbe. Mi smo na Državnem svetu na komisiji zelo intenzivno razpravljali o tem, da je ta program, kljub temu, da je do 2027 zelo tempiran in zelo v luči trenutnega problema, ki se imenuje COVID. COVID ni edini problem, je pa res, da je pokazal slabosti v enem delu zdravstvenega sistema. In tukaj se strinjam z gospo evropsko poslanko. Nekatere pristojnosti okoli standardov bo prav gotovo morala dobiti Evropska komisija v nasprotnem primeru se bomo šli zopet meje, da ne govorim celo o lokalnih mejah znotraj posameznih držav članic. Hvala lepa.
Na glasovanje dajem Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe, ki se glasi: Republika Slovenija podpira predstavljeni program Evropske unije za zdravje tako v luči okrevanja držav članic po COVID-19 epidemiji, kot tudi z vidika nadaljevanja delovanja samostojnega programa za zdravje, ki je skozi pretekle tri programe prispeval h krepitvi zdravja širom Evropske unije. Nov program bo bistven za zagotavljanje, da Evropska unija ostane najbolj zdrava regija na svetu, da imam na voljo vsa možna orodja za reševanje zdravstvenih izzivov na nacionalni in Evropski uniji, ravni ter da je pripravljena na vse nove nevarnosti za zdravje, ki bi lahko ogrozile prebivalstvo Evropske unije. Pričeli bomo z glasovanjem. Glasujemo brez kartice, s pritiskom na tipko. Glasovanje se je začelo.   Kdo je za? (12 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)   S tem ugotavljam, da je stališče Republike Slovenije sprejeto. Končujem 1. točko dnevnega reda.     Prehajamo na 2. točko dnevnega reda – PREDLOG STALIŠČA DO PREDLOGA SKLEPA SVETA O PODPISU, V IMENU EVROPSKE UNIJE, SPORAZUMA MED EVROPSKO UNIJO IN VLADO LJUDSKE REPUBLIKE KITAJSKE O SODELOVANJU NA PODROČJU GEOGRAFSKIH OZNAČB IN NJIHOVI ZAŠČITI. Gradivo smo prejeli od Vlade 2. julija 2020 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za njegovo obravnavo v Državnem zboru je 15. julij 2020. Gradivo je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in Odboru za gospodarstvo kot matičnemu delovnemu telesu. Slednjega je obravnaval na 22. nujni seji, 6. julija 2020 in sprejel mnenje, ki smo ga prejeli. Naprošam državnega sekretarja na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo gospoda Simona Zajca, da nam predstavi predlog sklepa Sveta Evropske unije in predlog stališča Republike Slovenije.
Simon Zajc
Hvala spoštovani predsedujoči. Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovana evropska poslanka. Predlog stališča je pripravljen v sodelovanju z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je tudi vsebinsko pristojno za ta resor. Pogajanje za sklenitev sporazuma med EU in Kitajko so trajala 5 let. V imenu Evropske unije se je na podlagi mandata, ki ga je sprejel Svet EU pogajala Evropska komisija. Ocenjujemo, da je besedilo sporazuma uravnoteženo. Sporazum ima široko podporo držav članic Evropske unije. Odbor stalnih predstavnikov bo gradivo obravnaval jutri, torej 14. 7. Sporazum določa visoko raven zaščite predlaganih geografskih označb Evropske unije na kitajskem trgu ter geografskih označb Kitajske na EU trgu. Pomeni nadgradnjo zaščite geografskih označb kot jo določa WTO sporazum o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine. Za geografske označbe EU navedene v prilogi 4 je predvidena zaščita vsaj na ravni člena 23. sporazuma TRIPs, že ob začetku veljavnosti sporazuma. V to skupino sodo tudi slovensko vino Vipavska dolina. Zaščitene geografske označbe Kitajske so navedene v prilogi 3. Za 175 dodatnih geografskih označb EU, navedene v prilogi VI je predvidena zaščita v prvih štirih letih od začetka veljavnosti sporazuma. V to skupino sodijo vino Goriška Brda, vino Štajerska Slovenija, med Slovenski med in bučno olje Štajersko prekmursko bučno olje. Slovenija ima skupaj s Hrvaško zaščiten še pršut Istrski oziroma Istrski pršut, zaščitene geografske označbe Kitajske, ki jih je tudi 175 so navedene v prilogi 5. Sporazum določa mehanizem za nadaljnje dodajanje novih geografskih označb, uvoz, izvoz in trženje proizvodov z geografskimi označbami iz priloge 3 ali 4 se izvajajo v skladu z veljavnimi predpisi, ki se uporabljajo na ozemlju pogodbenice, v kateri se proizvodi dajejo na trg. Sporazum določa tudi ustanovitev skupnega odbora, ki je sestavljen iz predstavnikov pogodbenic. Zadevni odbor spremlja izvajanje in delovanje sporazuma ter spodbuja krepitev sodelovanja in dialog v zvezi z geografskimi označbami. Sporazum prinaša gospodarske koristit tako za Evropsko unijo kot seveda tudi za Slovenijo, zagotavlja konkurenčne prednosti, deluje spodbujevalno na podeželska območja, je prvi pomemben dvostranski trgovinski sporazum med EU in Kitajsko, njegova sklenitev je tudi v skladu s splošno strategijo EU za spodbujanje politike geografskih označb EU in je pomemben korak v smeri splošnega mednarodnega priznavanja geografskih označb. Sporazum je pomemben tudi z vidika celovitega sodelovanja med Evropsko unijo in Kitajsko in je vključen v program sodelovanja Agenda 2025. Glede na navedeno predlagamo, da odbor podpre predlog stališča Republike Slovenije, ki se glasi: Republika Slovenija podpira predlog sklepa Sveta o podpisu in predlog sklepa Sveta o sklenitvi sporazuma med Evropsko unijo in Vlado Ljudske Republike Kitajske o sodelovanju na področju geografskih označb in njihovi zaščiti. Hvala.
Hvala državnemu sekretarju. Za predstavitev mnenja Komisije Državnega sveta naprošam gospoda Igorja Antauerja.
Igor Antauer
Gospod predsednik, hvala lepa za besedo. Kot rečeno na 13. izredni seji, dne 10. 7. je Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeva podala, razpravljala in sprejela mnenje k Predlogu stališča Republike Slovenije do Predloga sklepa Sveta o podpisu, v imenu Evropske unije, Sporazuma med Evropsko unijo in Vlado Ljudske republike Kitajske o sodelovanju na področju geografskih označb in njihovi zaščiti. Da ne ponavljam tistega uvoda za razpravo, poudarim, komisija je izpostavila, da je podpis sporazuma v interesu gospodarstva in se strinja, da prinaša gospodarske koristi navedenih geografskih označb z Ljudsko republiko Kitajsko, zagotavlja konkurenčno prednost, deluje spodbujevalno na podeželska območja, je prvi pomembni dvostranski trgovinski sporazum med EU in Kitajsko, njegova sklenitev je tudi v skladu s splošno strategijo EU za spodbujanje politike geografskih označb Evropske unije in je pomemben korak v smeri splošnega mednarodnega prepoznavanja geografskih označb. Komisija se je seznanila s strukturo slovenskih proizvodov, v prilogah 4 in 6 in ugotavlja, da so med zaščitenimi geografskimi označbami tisti proizvodi, ki jih je Slovenija sposobna v večjih količinah izvoziti na kitajski trg, to je bilo kar nekaj razprave, zakaj ne to, zakaj ne ono, pa je bilo pojasnjeno, da žal nimamo dovolj kvantitete, da bi lahko še z ostalimi šli zraven. V zvezi s tem je Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve soglasno sprejela mnenje, da podpira predlog stališča Republike Slovenije do predloga sklepa Sveta o podpisu v imenu Evropske unije, sporazuma med Evropsko unijo in Vlado Ljudske republike Kitajske o sodelovanju na področju geografskih označb in njihovi zaščiti. Toliko od mene. Hvala lepa.
Hvala predstavniku Državnega sveta. Preden začnemo z razpravo poslank in poslancev želi besedo še kdo od vabljenih? Vidim, da ne. Zato začnemo z razpravo. Prvi se je k besedi prijavil gospod Andrej Černigoj.
Spoštovani predsedujoči hvala za besedo. Spoštovana evropska poslanka gospa Ljudmila Novak, spoštovani vsi prisotni, spoštovane kolegice in kolegi.   Sam sporazum je prvi sporazum med Evropsko unijo in Kitajsko, kar zelo pozdravljam. Tako, da sem zelo zadovoljen, da ima sporazum široko podporo držav članic, saj se celotno mandat oziroma celotni čas, ki je bil potreben za sklenitev tega sporazuma se je vlekel pet let, ampak za tak sporazum je to še sorazmerno kratek čas. Veseli me, da sporazum za geografske označbe Evropske unije navedene v prilogi 4 so predvidene že ob začetku veljavnosti sporazuma. Tukaj moram kot lokal patriot omeniti geografsko označbo slovensko vino Vipavska dolina, kar me izjemno veseli. V nadaljevanju pa sporazum dodaja 175 geografskih označb Evropske unije, ki so navedene v prilogi 6. Jaz moram reči tukaj, da me zelo veseli tudi zaradi tega, ker je kar nekaj označb od vseh 175 slovenskih in moram reči, da je Slovenija tukaj kar sorazmerno dobra zastopana. V to skupino sodijo vino Goriška Brda, Vino Štajerska Slovenija, Slovenski med in bučno olje Štajersko Prekmursko bučno olje. Skupaj s Hrvaško pa ima Slovenija zaščito še Istrski pršut. Zelo sem ponosen oziroma me veseli, da ta sporazum ni dokončen, saj sporazum določa mehanizem za nadaljnjo dodajanje novih geografskih označb, se pravi, da bo lahko Slovenija v nadaljevanju predlagala še dodatne geografske označbe. Sam in v Novi Sloveniji – Krščanski demokrati podpiramo sporazum med Evropsko unijo in Vlado Ljudske republike Kitajske o sodelovanju na področju geografskih označb in njihovi zaščiti, menimo, da bo omenjeni sporazum omogočal boljšo zaščito slovenskega proizvajalca, predvsem tukaj mislim na zaščito malega proizvajalca, to se pravi bi lahko rekli posamezno družino, ki se ukvarja s tem vinom, medom in tako naprej na trgu Kitajske. To se pravi jaz mislim, da bo to pozitivno povleklo, dalo večjo vlogo slovenskemu proizvajalcu, predvsem pa veliko zaščito, ki jo do zdaj ni imel. Še enkrat hvala za besedo in pozdravljam ta sporazum.
Hvala Andreju Černigoju. Besedo ima mag. Rajh.
Hvala lepa za besedo. Odnosi z Ljudsko republiko Kitajsko so seveda zapleteni. Torej ne smo med Slovenijo in Kitajsko, ampak Evropsko komisijo, torej Evropsko unijo in Kitajsko. Gre po eni strani za, bi rekel zelo močno velesilo, ki ima dolgo zgodovinsko tradicijo, svoj način poslovanja, ki je nam tuj in tudi Evropska komisija, Evropska unija se napram Ljudski republiki Kitajski začenja številna pogajanja o urejanju gospodarskih razmer. Jaz sem vesel, da danes obravnavamo predmetno temo o urejanju geografskih oznak. Očitno gre tukaj za eno zadevo, ki ni toliko sporna, je pa zelo koristna in pomembna tudi za naše pridelovalce, kot so predstavniki Vlade jasno, kot je predstavnik Vlade jasno povedal, gre za ukrep, kako našim proizvajalcem, ki so večji zagotoviti dostop na kitajski trg, zato je zelo pomembno, da se manjši pridelovalci, ki so povežejo in v bistvu skupaj nekako nastopajo proti Kitajski, ker to gre za količine, ki so nam nepredstavljive. To so mesta 10, 20-milijonska in en sam vinar ali pa en sam pridelovalec bučnega olja nima tam pravzaprav kaj iskat, ker se ne bo z njim nihče pogovarjal. Kar bi pa jaz želel tukaj izpostaviti so seveda tudi zelo zapleteni odnosi s Kitajsko. Zavedati se moramo, da ta komplicirana pogajanja, odnosi s Kitajsko šele potekajo. Oni imajo državno gospodarstvo, ki bi po videnju Evrope velikokrat poslovalo na način, ki je pri nas nedopusten, torej preko državnih pomoči. In seveda ta spor glede tega seveda na pristojnih svetovnih sodiščih oziroma na bilateralni ravni poteka, ni pa še dogovorjen. Jaz vseeno, kakor vidim priložnost, da se, bom rekel vsaj preko teh nekonfliktnih tem utrjuje položaj tudi slovenskega kmeta, za mene je to pomembno. Je pa seveda na nas, da se te mali lokalni proizvajalci medsebojno povežejo. Bom rekel, če želi kdo se s komerkoli tam pogovarjati, govorimo o količinah, ki so zelo velike, tudi bom rekel aparat in potrebna je birokracija tako komplicirana, da se en mali proizvajalec s tem ne more, preprosto tega ne more rešiti. Tako, da jaz ta sporazum, seveda kot tudi moji vsi poslanski kolegi v Poslanski skupini SAB podpiramo.
Hvala mag. Rajhu. Dr. Trček.
Hvala lepa za besedo. Saj kot so že povedali kolegi pred menoj, seveda se strinjam s tem, da je neko kvaliteto potrebno zaščititi. Tudi kolega Rajh je načel pomembno temo, pač oba prihajava iz 15 km zračne linije ali še manj od sosednje Avstrije, ki ima te podporne mehanizme dosti bolj urejene. Gre seveda tudi za vprašanja količin. Tukaj berem 4. točko dnevnega reda, kako bo to trojno predsedovanje obravnavalo, citiram, vse spektre izzivov v zvezi z vodo, pa se zdaj sprašujete, kaj govorim o tem. Na enih od srečanj z predhodnim ali pred predhodnim veleposlanikom Ljudske republike Kitajske v Sloveniji, nam je bilo nekako navrženo, zakaj vi Slovenci ne izvažate na Kitajsko vodo, ki je tako kvalitetna, ki nam jo primanjkuje. Navedem samo kot neki primer, kar se nam zdi mogoče samoumevno, nekje drugje ni samoumevno, tudi v luči tega, komu bomo podeljevali koncesije za naše vodno bogastvo, ker nekaj zapisati v Ustavo in se malo peteliniti nad tem, pa v bistvu potem v praksi pozabiti, kaže zgolj na nek izostanek mišljenj. Mogoče na kak zaprti del seje bi sodilo to, da bi državni sekretar povedal, kaj imamo še, če se izrazim v ljudskem jeziku na lagerju in kar bi bilo še možno na razširjeno listo dati ali samostojno ali v nekem regionalnem bilateralnem, multilateralnem sodelovanju, ker veste, državne meje običajno niso meje, kjer se ustavi okus, če se tukaj pogovarjamo o prehrani. Marsikaj si delimo in tudi v tej luči nekako pričakujem bolj spretno multi in bilateralno diplomacijo, kot jo imamo trenutno ali če hočete zadnjih 20 let. Hvala.
Hvala dr. Trčku. Mag. Elena Ušaj Zavadlav.
Elena Ušaj Zavadlav
Hvala lepa za besedo. Jaz bi se samo tukaj dotaknila tega, da je tudi Vipavsko vino zajeto v tem dokumentu, kajti pri obisku ministrice za kmetijstvo v Vipavski dolini je bilo ravno to izpostavljeno s strani predelovalcev vina, da sploh letos bodo ostajale velik količine vina na račun epidemije. Glede na to, da je občina Nova Gorica in Ajdovščina sta se povezali v zavod Turistični zavod Vipavska Dolina ravno s tem namenom, kajti pozvani sta bili s strani ministrstva, da je potrebno se povezovati za prodor na večje trge, kar se je pri pridelovalcih vina zelo pokazalo kot šibek člen. Jaz mislim, da ta vključitev njihova bo tudi pripomogla, da bodo lahko prodajali večje količine vina na kitajski trg. Hvala lepa.
Hvala mag. Zavadlav Ušaj. K besedi se je ob koncu javil še državni sekretar, gospod Zajc beseda je vaša.
Simon Zajc
Hvala lepa. Čisto na kratko. Glede števila geografskih označb, ki nam jih je uspelo zagotoviti oziroma ki so na tej listi Evropske unije lahko povem sledeče, da na obe strani sta dala enako število, se pravi 175 geografskih označb tako s strani Kitajske kot s strani Evropske unije in na podlagi tega števila je bila kvota dodeljena Republiki Sloveniji dve geografski označbi. Tukaj je treba priznati kolegom iz Ministrstva za kmetijstvo, da so opravili zelo dobro delo in so to številko 2 dvignili na 5 in na eno skupno. Ravno zaradi tega, ker so lahko dokazali pomembnost in pa tudi same tržne tokove. Zakaj ni še več ali pa kateri so tisti, ki so še na lagerju, številni so še bili, mislim, da jih je nekaj čez 15, smo jih še predlagali od kraške pancete do Cvička in tako naprej, ampak prednost oziroma tisti, kateri so pa vseeno potem prišli na seznam teh pa so tisti produkti, ki v tem trenutku tudi izkazujejo neko bolj oprijemljivo tržno prisotnost na trgu Kitajske. Ima pa ta sporazum vgrajen mehanizem tudi za širjenje, tako da tisti, ki se bodo v prihodnosti izkazali za takšne produkte, ki so vzpostavili neko tržno pot na Kitajsko in izkazujejo tam nek delež, seveda imajo potem še v prihodnosti tudi to možnost, da se uvrstijo na ta seznam. Hvala.
Hvala državnemu sekretarju. S tem končujem razpravo in na glasovanje dajem predlog stališča Republike Slovenije do predloga sklepa Sveta Evropske unije, ki se glasi: Republika Slovenija podpira Predlog sklepa Sveta o podpisu in predlogu sklepa Sveta o sklenitvi sporazuma med Evropsko unijo in Vlado Ljudske republike Kitajske o sodelovanju na področju geografskih označb in njihovi zaščiti. Začenjamo z glasovanjem.   Kdo je za? (13 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)   Ugotavljam, da je stališče Republike Slovenije sprejeto. S tem končujem 2. točko dnevnega reda.     Prehajamo na 3. točko dnevnega reda - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O SPREMEMBI UREDBE (EU) 2015/1017 GLEDE VZPOSTAVITVE INSTRUMENTA ZA PODPORO PLAČILNI SPOSOBNOSTI. Gradivo smo prejeli od Vlade 2. julija 2020 na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za njegovo obravnavo v Državnem zboru je 17. julij 2020. Gradivo je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in Odboru za finance kot matičnemu delovnemu telesu. Slednjega je obravnaval na 43. nujni seji, 6. julija 2020 in sprejel mnenje, ki smo ga prejeli. Naprošam državno sekretarko na Ministrstvu za finance gospo Ireno Nunčič, da nam predstavi predlog uredbe in pa predlog stališča Republike Slovenije.
Irena Nunčič
Spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci. S predlagano spremembo uredbe Evropska komisija predstavlja začasni instrument, ki temelji na lastniškem kapitalu. Naložbeno obdobje za podporo plačilni sposobnosti traja do konca leta 2024 za odobritev ter do konca leta 2026 za črpanje teh sredstev. Ob upadanju gospodarske rasti in omejenih javnih financah bo predlagan ukrep spodbuda za mobilizacijo zasebnih sredstev. Ukrepi, ki so na voljo so predvsem: naložbe, jamstva ali financiranje kapitalskih skladov, subjektov za posebne namene naložbenih platform, spodbujevalno-razvojni bank ali institucij, kadar pa bo potrebno, pa tudi neposrednih naložb. Namen spremembe uredbe je omogočiti sposobnost preživetja podjetjem in uresničiti njihov potencial rasti ob hkratnem doseganju prednostih nalog EU s področja zelenega in digitalnega prehoda, podpori čezmejni dejavnosti EU ter krepitvi socialne razsežnosti in konvergence. Instrument za podporo plačilni sposobnosti bo podpiral v EU, ki so sicer uspešna, vendar bi se lahko zaradi gospodarske krize kot posledica pandemije soočale s tveganjem plačilne sposobnosti. S tem instrumentom se bo ponovno vzpostavilo in okrepilo njihovo trajnostno in donosno poslovanje. Cilj predloga spremembe uredbe je ublažitev posledic pandemije na gospodarstvo ter krepitev evropskega gospodarstva, da bo bolj odporno na zunanje šoke. Posledice pandemije se kažejo tudi na primanjkljaju lastniškega kapitala, ki lahko rezultira v daljšem obdobju nižjih naložb in višji stopnji brezposelnosti. Drugi cilj je izravnati pričakovana izkrivljanja na enotnem trgu zaradi neenake sposobnosti držav članic za zagotavljanje ustrezne podpore podjetjem v stiski. Cilj je, da se v okviru tega tretjega sklopa EFSI za podporo plačilni sposobnosti mobilizira 300 mrd EUR. Države članice niso vključene v odločanje o odobritvi jamstva EU. Za odobritev sredstev je pristojen naložbeni odbor, ki odloča o odobritvi jamstva EU za financiranje jamstva ali naložbe za sklad, subjekt za posebne namene, nacionalne spodbujevalne banke ali drug subjekt. Čeprav uredba ne predvideva geografske kvote si bo Slovenija prizadevala za dosego pravične geografske porazdelitve teh sredstev. Predlagam, da odbor predlog stališča podpre in s tem podpre ambiciozen odziv na ravni EU za reševanje krize, ki je zelo resna. Hvala za vašo pozornost.
Hvala državni sekretarki za predstavitev stališča. Besedo predajam predstavniku Državnega sveta gospodu Igorju Antauerju.
Igor Antauer
Hvala lepa gospod predsednik. Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve Državnega sveta je na že dvakrat prej omenjeni izredni seji obravnavala in sprejela mnenje k predlogu stališča Republike Slovenije do predloga uredba Evropskega parlamenta in sveta o spremembi uredbe EU 2015/1017 glede vzpostavitve instrumenta za podporo plačilne sposobnosti. Komisija pozdravlja predlagani instrument za podpiranje plačilne sposobnosti, ki naj bi pomagal okrevati evropskemu gospodarstvu in premagati socialno ekonomske posledice pandemije, ugotavlja, da se bodo z novim instrumentom aktivirali zasebni viri za zagotavljanje nujne podpore podjetjem iz vseh gospodarskih sektorjev, ki tvegajo plačilno nesposobnost. Pomembno je, da se bo osredotočil na podjetja v tistih državah članicah, ki so manj sposobne nuditi podporo ter na sektorje in države članice, katerih gospodarstvo je zaradi COVID-19 najbolj prizadeto. Komisija podpira prizadevanja za uveljavitev geografske uravnoteženosti pri uveljavljanju zadevnega instrumenta, ki temelji na lastniškem kapitalu. Tukaj dodajam, da včasih pogrešamo večji poudarek mikro in malim podjetjem, ki so že v nekaterih krizah potegnila voz(?) iz težav, zdaj seveda tukaj je problem, ki lahko nastopi, zato predlagam, da je tudi temu posvečena posebna pozornost. Vem sicer, da je bilo govora tudi o podjetniškem skladu iz Maribora, pa vendar bi na to opozoril. Ne glede na vse skupaj pa zaključujem, da je Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve soglasno sprejela mnenje, da podpira Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2015/1017 glede vzpostavitve instrumenta za podporo plačilni sposobnosti. Hvala lepa.
Hvala predstavniku Državnega sveta. Preden začnemo z razpravo poslank in poslancev, želi besedo še kdo od vabljenih? Besedo ima dr. Trček.
Hvala še enkrat za besedo. Kolega pred menoj je lepo opozoril. Bom kar nekaj prebral: ker so MSP ključna za trajnostno gospodarsko rast, zaposlovanje in socialno kohezijo v naših družbah, potrebujejo zanesljive in stabilne okvirne pogoje, ki jih zagotavljata povezan, skladen in v prihodnost usmerjen pristop ter sistematično in dosledno upoštevanje načela "najprej pomisli na male". To je 4. točka 18-mesečni program Sveta EU. Če gledamo strukturo slovenskega gospodarstva, to so v glavnem mikro, majhna, v bistvu še premalo nekih srednjih podjetij, kar sestavlja vse skupaj skoraj 94 % in ko beremo te zgodbe, ko vidimo te milijarde se seveda kot poslanec moram vprašati ali so tukaj najprej pomislili na male - imam občutek, da ne. Podobno kot v protikoronskih zakonih, kar smo v opoziciji pogosto opozarjali, pa bili preslišani in tukaj bi nekako rad nek odgovor državne sekretarke, kako se bo v tem razširjenem EFSI-ju, če se tako izrazim najprej pomislijo na male ali se vzpostavljajo ustrezni podporni mehanizmi, ker navsezadnje mikro in majhna podjetja nimajo niti ljudje niti časa pogosto niti znanja ne, da bi se bodli s tem, kar običajno imenujemo papirologija in birokracija. Kje v luči te točke bo to pozitivno vplivalo na preživetveno sposobnost številnih sektorjev slovenskega gospodarstva, ki temeljijo na običajno družinskih ali razširjenih družinskih podjetij. To se mi zdi tudi pomembno v luči, veste, ker bo ta kriza zelo vplivala na problematiko prenosov. Običajno ena generacija nekaj vzpostavi. S kar nekaj podjetniških družin sem se pogovarjal v zvezi s tem in ali, to nekako jemljemo dovolj resno, ker navsezadnje gre lahko tudi za prekinitev nečesa, kar v teoriji organizacije imenujemo skrita znanja na nekih konkretnih področjih in bi rad kakšen odgovor v tej smeri. Če ne zdaj, pa v pisni obliki, ko bom postavil poslansko vprašanje. Hvala.
Hvala dr. Trčku. Besedo dajem mag. Rajhu.
Hvala lepa. Res je, ta COVID epidemija je dodobra spremenila poslovanje celotnega gospodarstva. Spomnimo se, pred dobrim mesecem smo bili prvič v zgodovini priča, da je cena nafte bila negativna in to je ena anomalija na trgu, na katere nismo bili nikoli pripravljeni in jaz sem prepričan, da je ta mehanizem, ki se vzpostavlja ponuja odgovore verjetno tudi na take anomalije na trgu. Seveda se strinjam z obema mojima predgovornikoma, mala in srednja, velika ter mikro podjetja, to so podjetja, ki jih ne smemo nikakor pregledati in zavedati se moramo, da so to podjetja, ki dejansko nimajo doma resursov oziroma zaposlenih, ki bi se lahko ukvarjala izključno s črpanjem in pridobivanjem teh nepovratnih, povratnih sredstev oziroma koristi iz teh mehanizmov. Jaz bom mogoče dal eno malo neprimerno primerjavo, ampak ko govorimo o dostopnosti teh sredstev vidimo, da se večinoma bom rekel med malimi podjetji na splošno na evropska sredstva prijavljajo nevladne organizacije. Torej govorimo o kompliciranosti prijavljanja na temo, torej prijavljajo se tisti, ki imajo bom rekel, pa mogoče zdaj delam komu krivico, več časa, da se s tem ukvarjajo, kot nekdo v gospodarstvu. In mi moramo narediti ene mehanizme ali pa vzpostaviti podporo, ki bo tudi podjetniku, malemu podjetniku, mikro podjetjem, malim in srednje velikim podjetjem omogoča dostop do teh sredstev in situacija, v kateri smo se zdaj znašli bo seveda terjala tudi preobrazbo in spremembo dejavnosti. Vidimo, da se v bistvu nekako logistične poti lahko v hipu zaprejo zaradi tveganj in razmer, na katere praktično nimamo vpliva. Seveda jaz vidim vse te mehanizme kot možnost in priložnost za spopadanje s temi izzivi, zato tudi z moje strani v tej luči poziv, da se nekako pristopi k temu, da bodo tudi ta podjetja imela voljo, bom rekel, sploh voljo in željo po črpanju teh sredstev; marsikdo od teh podjetnikov obupa. Hvala lepa.
Hvala mag. Rajhu. Replika dr. Trček.
Glejte, v bistvu moram replicirati, ker iz tega, kar je govoril moj mariborski kolega bi lahko nekako izhajalo kot da so nevladne organizacije nekaj "nebodisigatreba" bav bav. Nevladne organizacije so v resnih družbah, ki mislijo svoj razvoj pogosto eden od ključnih intermediatorjev posrednikov pri izvajanju zahtevnejših projektov. Navsezadnje sam sem bil znanstveni koordinator nekega velikega projekta, kjer je sodeloval niz nevladnih organizacij iz sedmih držav, tudi slovenskih, in so bile tudi vidne izboljšave v prometu, javnem potniškem prometu številnih mest, začenši od Ljubljane preko Zagreba pa če hočete do Genta(?). Zdi se mi, da neka ta bavbavizacija nevladnih organizacij kaže predvsem na neko prevladujoče nemišljenje v slovenski politiki. Hvala.
Mag. Rajh, prosim.
Jaz nikamor nisem, jaz bi rad postopkovno dal, da nisem nikakor želel polemizirati o pomembnosti, nepomembnosti nevladnih organizacij, velikokrat pa sem jasno poudaril, da me pa skrbi, zakaj podjetniki raje obupajo preden se prijavljajo na ta sredstva. Samo to sem želel, ne pa zmanjševati pomena kogarkoli. Hvala lepa.
Mag. Rajh zlorabil ste postopkovni del, zato vam izrekam opomin. Še kakšna razprava? / oglašanje iz dvorane/. Še kakšna? Vidim, da ne. Zato dajem na glasovanje Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe, ki se glasi: Republika Slovenija podpira predlog uredbe Evropskega parlamenta in sveta o spremembi Uredbe EU 2015/2017 glede vzpostavitve instrumenta za podporo plačilni sposobnosti. Začenjam z glasovanjem.  Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)  S tem ugotavljam, da je stališče Republike Slovenije sprejeto. Končujem 3. točko dnevnega reda.    Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA - OSEMNAJSTMESEČNI PROGRAM SVETA EVROPSKE UNIJE (1. JULIJ 2020 – 31. DECEMBER 2021). Gradivo je od 8. julija objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora in ga bomo obravnavali v skladu s tretjim odstavkom 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Po obravnavi izjave parlamentov Nemčije, Portugalske, Slovenije v zvezi s pripravo in izvedbo parlamentarne dimenzije tria predsedstva Svetu Evropske unije od 1. julija 2020 do 31. december 2021 ter po seznanitvi s prednostnimi nalogami predsedovanja Nemčije Svetu Evropske unije v času od 1. julija do 31. decembra 2020 se na Odboru za zadeve Evropske unije seznanjamo z dokumentom z naslovom 18-mesečni program Sveta Evropske unije od 1. julija 2020 do decembra 2021, ki vsebinsko determinira predsedovanje Svetu Evropske unije v naslednjih 18-mesecih. Gre za program, ki so ga skupaj pripravile tri predsedstva: nemško, portugalsko in slovensko, torej trio predsedujočih držav ter visoki predstavnik, ki predseduje Svetu Evropske unije za zunanje zadeve. 16. junija 2020 je o njem preko videokonference razpravljal Svet Evropske unije za splošne zadeve, 19. junija pa je bilo v Bruslju program še formalno podpisan, za predstavitev 18-mesečnega programa Sveta Evropske unije od 1. julija 2020 do 31. decembra 2021. Dajem besedo državnemu sekretarju na Ministrstvu za zunanje zadeve dr. Gašper Dovžan.
Gašper Dovžan
Hvala lepa gospod predsednik. Nisem sicer doktor, ampak vseeno si bom potrudil program ustrezno predstaviti. Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovana evropska poslanka, ki vidim, da nas je trenutno zapustila. Dovolite, da najprej opravičim ministra, ki si je sicer sam želel priti danes med vas, ampak je zadržan v Trstu.   Nekaj besed morda na začetku o samem postopku in pa o samem pomenu 18-mesečnega programa tria predsedstev. Gre za torej neko ustaljeno prakso, da predsedujoča, tri predsedujoče države skupaj uskladijo neko skupno predstavo o tem, kako si zamišljajo prioritete v obdobju 18-ih mesecev. Praksa v zadnjem času nekako niti ni bila več enotna, nekaterim triom niti ni uspelo oblikovati skupnega programa. Slovenija je seveda v to vložila ustrezne napore v sodelovanj z Nemčijo in Portugalsko, pa tudi z generalnim sekretariatom Sveta, v zadnjih recimo temu leto in pol intenzivnih pogovarjanj o skupnih prioritetah in rezultat je ta 18-mesečni program tria, ki je bil kot je že predsednik povedal sprejet oziroma obravnavan na Svetu za splošne zadeve 16. junija in je bil potem s pisnim postopkom, pač razlog za to je seveda COVID kriza in ker fizično Svet za splošne zadeve ni mogel zasedati je potem sam postopek sprejema potekal v pisni obliki in ta postopek se je zaključil 19. junija. Samo vsebino smo tri države usklajevale ob pomoči generalnih direktorjev v Ministrstvih za zunanje zadeve in pa moram pač poudariti na tem mestu, da smo v Sloveniji s tem sodelovanjem zelo zadovoljni in da je morda še bolj kot sama vsebina pomemben proces, kajti pomen usklajenega dokumenta seveda je toliko večji, preden ta dokument nastane, se vse pristojne nekako institucije vseh treh držav med seboj povezujejo, vodijo nek dialog, ker je to potem seveda tudi pogoj za uspešno delo med samim predsedovanjem in v Slovenji smo kot rečeno mnenja, da nam je to dobro uspelo in da imamo res odlične odnose in dobro, korektno sodelovanje tako s Portugalsko, kot tudi z Nemčijo.   Kar zadeva samo vsebino, program izhaja iz strateške Agende, ki je bila sprejeta s strani Evropskega sveta v juniju 2019 in obsega štiri poglavitne prednostne naloge, in sicer zaščita državljanov in svoboščin; kot drugo razvoj trdne in dinamične gospodarske osnove; kot tretjo izgradnjo podnebne nevtralne zelene, pravične in socialne Evrope ter kot četrto zastopanje evropskih interesov in vrednot na svetovnem prizorišču. Izhajajoč iz teh vsebinskih prednostnih nalog je bil pravzaprav prvi osnutek 18-mesečnega programa narejen že decembra lani in je bil tudi predan v nadaljnje usklajevanje generalnemu sekretariatu Sveta, vendar potem se je zgodila korona kriza in ta je seveda bila nov moment, zaradi katerega je bilo potrebno še naprej bom rekel delati na dokumentu in ga sčistiti, izboljšati oziroma vnesti, prilagoditi novim okoliščinam in vnesti tudi prioritete povezane s samim bojem proti korona krizi na vseh področjih, ne samo na socialnem, ampak tudi na gospodarskem, socialnem, pa tudi na področju zunanje politike. Slovenija je v tem procesu pravzaprav uspela s kar nekaj tudi svojimi specifičnimi idejami, predlogi. Tako smo denimo, tudi sam predsednik Vlade je s tem v zvezi se osebno angažiral, uspeli nekako doseči soglasje, da je naloga Evropske unije, da oblikuje nekakšen načrt za spopadanje z izrednimi situacijami, kot je denimo pandemija in da naredi vse za krepitev odpornosti EU na večje globalne kibernetske napade. Polega tega smo v samem procesu usklajevanj dosegli prioritete kot so ustrezen poudarek na podnebni nevtralnosti, tudi ustrezno umestitev konference o prihodnosti Evrope. Prav tako smo dosegli bolj vidno vlogo ali pa ustreznejšo obravnavo regije Zahodnega Balkana in pa ustrezen poudarek tudi na vprašanju reforme in pa ponovne vzpostavitve schengenskega območja. Besedilo, končno besedilo je pa seveda dovolj odprto, zato da ga Slovenija tudi po tem, ko bo predsedovala nadgradi s tipično bom rekel slovenskimi prednostnimi nalogami, ki si jih bomo določili za samo predsedovanje, o tem bo tudi v nadaljnjih mesecih tekel še intenzivni dialog med samimi resorji in bo seveda same prednostne naloge preden bodo oblikovane, bodo seveda tudi predstavljene v Državnem zboru in bodo odraz nekega skupnega konsenza.   Če začnem še bolj bom rekel z vsebino ali pa s strukturo, torej skupni program sestavlja uvod, pet poglavij, v uvodu so najpomembnejša načela horizontalne naloge in pa dve ključni prednostni nalogi, o katerih je že v prejšnjem tednu govoril tudi že namestnik nemškega veleposlanika, ker gre za dve temeljni nalogi nemškega predsedstva v tem semestru. Gre za dogovor ali pa ambicijo hitrega dogovora o večletnem finančnem okviru in pa nadaljnjo pospešitev pogajanj z Združenim kraljestvom o sporazumu o prihodnjih odnosih. Potem v drugem poglavju, ki je namenjen zaščiti državljanov in temeljnih svoboščin, gre za obravnavo prihodnjega akcijskega načrta za evropsko demokracijo in tudi za spremljajoče predloge glede svobode, pluralizma in neodvisnosti medijev. Vključen je tudi pakt o migracijah, že omenjena revizija schengenskega režima in seveda s ciljem ponovne vzpostavitve delovanja schengenskega območja. V tretjem poglavju je v ospredju razvoj naše gospodarske osnove, gre za, danes smo že govorili o ukrepih za zagotavljanje likvidnosti finančnega sektorja, torej to se že dogaja. Gre za dvig, ambicijo dviga konkurenčnosti, zlasti si je Slovenija tukaj prizadevala, da se konkurenčnost dvigne tudi na področju storitev, da se nadaljuje s preoblikovanjem ali oblikovanjem okolja, ki bo naklonjeno naložbam, tudi malim in srednjim podjetjem. Skratka, to, o čemer je danes beseda že tekla, da bo ustrezen poudarek na digitalni prihodnosti, na krožnem gospodarstvu, da bodo tudi vlaganja v raziskave in inovacije, pa tudi spretnosti nekako usmerjene v dvig konkurenčnosti in pa ustvarjanje novih delovnih mest.   V četrtem poglavju, ki je namenjeno uresničevanju podnebno nevtralne, zelene, pravične in socialne Evrope smo nekako zapisali ambicijo ambicioznega zelenega prehoda in pa varstvo in trajnostno rabo biotske raznovrstnosti in naravnih virov. Tudi spodbujanja trajnostnega kmetijstva in ribištva in pa zagotavljanje preskrbe s hrano. Prav tako je v tem poglavju tudi ambicija okrepljene ali pa pospešenega prehoda na izvajanje evropskega stebra socialnih pravic, predvsem tudi z okvirjem, s skupnim okvirjem EU za nacionalne minimalne plače in pa dostopom do socialne zaščite za vse delavce in pa samozaposlene. Del tega poglavja je tudi neko spoznanje, da je temeljni izziv, skupni izziv tudi demografske narave in da je tudi na EU, da s tem v zvezi poišče neke optimalne skupne ukrepe.   V petem poglavju, ki pa je namenjeno zastopanje evropskim interesom in pa vrednost širom po svetu je bilo precej sodelovanja tudi z evropsko, pri samem oblikovanju z evropsko službo za zunanje politično delovanje. To poglavje se tudi izvaja skupaj z visokim predstavnikom Evropske unije, kajti tej formaciji sveta, Sveta za zunanje zadeve države članice ne predsedujejo, ampak je Stalno predsedstvo. Seveda pa je sodelovanja veliko in usmerjenost EU v prioritete so nekako skupaj določene. Tam so omenjene regije od Afrike in že danes omenjene Kitajske, pa tudi Zahodni Balkan. Skratka, naša ocena je, da seveda je tudi COVID kriza nekako okrepila spoznanje, da mora Evropska unija na tem področju narediti več in biti bolj odločna za svoje in se boriti za svoje interese in pa vrednote širom po svetu, seveda v skladu s tudi lastnimi vrednotami, mednarodnim pravom, človekovimi pravicami in pa ambicijo še nadalje nekako sooblikovati mednarodni red, ki temelji na pravilih. Toliko morda za začetek nekih uvodnih pojasnil. Morda bi še nekaj, samo zaključno poudaril, zavedati se moramo, da je seveda COVID kriza pomenila tudi resno motnjo za samo delovanje EU, ocena, neka ocena prevladuje, strokovna ocena, da je raven delovanja v svetu padla na borih 10 % iz časa pred krizo in nemško predsedovanje ima tukaj veliko nalogo, da ta odstotek delovanja delovnih skupin iz celotnega aparata, ki je potreben za to, da se program uresničuje, da se obravnavajo vsi predlogi, pobude, ki jih pripravi Evropska komisija je, da se to nekako dvigne, da se ta odstotek dvigne in seveda od tega je tudi odvisno, kakšna bo dinamika uresničevanja tega programa. Mi imamo vsekakor ambicijo in maksimalno podpiramo tudi Nemčijo že sedaj in bomo tudi potem Portugalsko, da se ta odstotek dvigne. EU se je prilagodila, je nekako prešla na uporabo digitalnih orodij, tako da je čedalje bolj sposobna, tudi v teh razmerah nekako delovati tako kot, vsekakor bolje kot prej, ne pa še recimo temu 100 %, ampak to je kot rečeno proces in zato je odgovornost vseh treh držav, ki sodelujemo v okviru 18-mesečnega tria toliko večja, ker je pač potrebno nekako v teh novih pogojih, v tej novi normalnosti biti sposoben, se osredotočiti na bistvo in pač premakniti temeljne načrte, ki si jih je EU zadala naprej, seveda v korist državljanov, kajti brez nekih otipljivih rezultatov se seveda upravičeno potem postavlja vprašanje neke kredibilnosti, legitimnosti politiki EU, tako da kot rečeno v Sloveniji se te odgovornosti zavedamo in bomo naredili vse, da EU nekako dobi nov zagon, dvigne svojo dinamiko, zlasti v svetu, tam kjer bomo imeli največ vpliva in da potem seveda v interakciji tudi z Evropskim parlamentom prihaja do sprejemanja zakonodajnih aktov, ki bodo usmerjeni v reševanje konkretnih problemov, o katerih pravzaprav danes že ves čas razpravljamo, tudi še preden smo se lotili predstavitve 18-mesečnega programa tria. Toliko za uvod. Hvala lepa. Sem pa seveda na razpolago še za morebitna vprašanja oziroma komentarje. Hvala.
Hvala državnemu sekretarju za uvodno predstavitev. Prvi se je k besedil javil dr. Trček.
Hvala lepa za besedo. Zdaj moram reči, da imam s tem dokumentom in pa s to zgodbo, če se omejim nekako trojno velik problem ali težavo. Zdaj prvič, to je uvertura, preden pridemo do te triade. Po pol leta COVID, COVID ne more biti izgovor za takšna delovanja ali nedelovanja, to kar je na koncu govoril državni sekretar, pa kaže v bistvu na neko dvoličnost, če hočete politike, ne vem 25 ali 30 se je flancalo o digitalizaciji, zdaj pa rabimo pol leta, da smo sposobni digitalizirano se iti Evropsko unijo. Taki dokumenti seveda imajo neko svojo obličnost, malo preveč praznine, če se tako izrazim, neki specifični jezik, ampak neko stanje EU in političnega duha v njej kaže v tem 30 strani kratkem dokumentu prevečkrat omenjana stavčna zveza, ki gre nekako takole, trojno predsedstvo z zanimanjem pričakuje in potem sledi, kaj z zanimanjem pričakuje in nekako, če nisi seznanjen z delovanjem EU se sprašuješ, kdo bo pa zdaj to spacal, v glavnem verjetno neki srednji rang ljudi na DG, prej kot sam Evropski parlament, ki je nekoliko pretirano derogiran in v tem podoben slovenskem parlamentu. Da bi se bolj resno pogovarjal o tem, kar je tudi odkrito povedal državni sekretar, bi potreboval še neki dodatni dokument, ki bi po teh petih težiščih ubesedoval, kaj pa bo tukaj dodana vrednost Slovenije, katere vsebine bomo mi poskušali in skozi predsedovanje Svetu in skozi druge platforme, da uporabim besedo, ki bi jo verjetno uporabili moji otroci furati. Zdaj, največ vpliva je rekel gospod državni, tukaj imam potem še neko dodatno težavo tisti, ki smo malo bolj doma v politikah Evropske unije, seveda poznamo ECFR, European Council on Foreign Relations, ki je pred kratkim izdal takšno temeljito raziskavo, imenovano European Union Coalition Explorer 2020, ki nekako kaže, koliko, če hočete vplivne, pomembne ali nepomembne so evropske države. Skratka, cel niz strokovnjakov, čez 600 njih so povprašali. Še preden je to postalo uradno, če ste brali kak teden nazaj, na primer Jutranji list ali hrvaške medije so se zelo hvalili, uh, prehiteli smo Slovence, čeprav ni bilo tudi pri njih nekih blaznih razlogov za hvalo. Slovenija je nazadovala, letos je na 24. mestu od 27-ih držav, kar pa se tiče vplivnosti, si pa delimo častno zadnje mesto z Malto 26. Pa to, da si majhen ni nujno, seveda ne moremo biti na prvih mestih kot Nemčija, Francija, ampak recimo na 12. mestu dosti boljše kot mi je Estonija. Zakaj je temu tako bi verjetno zahtevalo ene tri ure kratke ekspertize, ki bi vam jo lahko povedal. Tretji problem, ki ga imam, veste, kredibilnost neke politike temelji na tem, da ko ubeseduješ tudi počneš. Ta dokument seveda mrgoli od vladavine prava. Kako je z vladavino prava, danes imamo kaj, četrti mesec, konec četrtega mesca, kar imamo to Vlado, če pravilno štejem. Neke ključne zakone s področja medijske zakonodaje, tudi to je malo omenjal državni sekretar, bomo imeli v javni razpravi pet dni. Vlada v sili v neko obličnost, kam ne bi smela, sklep, ki naj bi ga sprejel Državni zbor in tukaj prisotni predsednik Odbora za gospodarstvo mag. Rajić to lepo požegna, pa do kakih twittosverskih(?) cvetoberov predsednika te Vlade, ki ni sam predsednik SDS, je predsednik vseh nas. In se bojim, če bo šlo tako naprej bomo naslednje leto na naslednjem tovrstnem ekspertnem ocenjevanju častno na zadnjem mestu brez Malte. Če se dotaknem samega 18-mesečnega programa seveda je to jasno že 10-letnemu otroku, Nemčija mora roditi finančno ogrodje naslednjih 7 let, potem sledijo Portugalci, potem sledimo mi. Koliko sem tukaj pogledal za časa portugalskega predsedovanja, torej v prvi polovici naslednjega leta bo socialni vrh EU na Portugalskem, potem bo v meni ljubem Portu, s katerim sem ekspertno sodeloval pred leti vrh Indija-EU, tukaj nekako iz tega ne vidim Monfils, kaj pa ostane majhnim, če na glavo obrnem tisto reklamo za Renault Clio, kaj v tej 18-mesečni dolgotkovnosti(?) predsedovanja pa bo ostalo na izvedbeni ravni Slovenije. Tudi mogoče v luči, da se bomo vsaj na katerem od teh indikatorjev pomaknili bližje sredine ali padli pod 20. mesto. Ne trdim seveda, kar ponavadi trdite na desni strani, da je za to vse kriv SDS, mislim, za to je kriva že ponesrečena izbira, če hočete Ropa kot Drnovškovega naslednika in cela plejada ljudi, ki so potem bili v prevelikih čevljih, to si upam odkrito povedati. To so neka dejstva in čudno, o tem slovenski mediji nihče ne piše o tem. Jaz tega pri nas nisem zasledil, če se že resno o medijih pogovarjamo. To je neko ogledalo, ki si ga nekako moramo nastaviti. Sem relativno skeptičen, koliko bomo to sodelovanje v trojčku in predsedovanje samo lahko izpeljali, koliko bomo tukaj uspešni. Navsezadnje veste, vam pade julij, avgust, potem se malo septembra začne, potem imate že božič in naprej, skratka za ta neko gro predsedovanja nam ostane mogoče enih dobrih 70 dni tam september, oktober, nekaj novembra. Jaz vas ne bom tukaj matral gospod državni sekretar, pa tudi, če bi imel Logarja tukaj, če bi ga spraševal bi Logar z naraščajočo primitivnostjo vehementno me podučeval, ne vem, karkoli si že; bom pa izhajajoč iz tega dokumenta, verjetno vsaj nekih ducat vprašanj postavil Vladi in zahteval neke pisne odgovore, dejansko, da vidim, kaj bo vsebina po nekih posameznih težiščih, ki naj bi bila ključna. Ker navsezadnje kot opozicijskemu poslancu, pa še poslancu brez imunitete versus 89-im ostalim vam je to skoraj edino orodje, ki ga kot poslanec imam za resno delo in se v bistvu že naprej veselim odgovorov. Hvala za besedo.
Hvala dr. Trčku. Besedo ima mag. Rajh.
Hvala lepa. Ta epidemija COVID je dodobra posegla v naša vsakdanja življenja in seveda bo imela tudi močan vpliv na skupno predsedovanje tri Portugalska, Nemčija in Slovenija. Izzivi, ki so pred nami so seveda veliki, sprejetje večletnega finančnega okvirja. Vemo, da je bilo tukaj že veliko nedorečenosti, velike razlike v pričakovanjih med državami, ki so neto plačnice in neto prejemnice. Sedaj se pojavljajo tudi, v bistvu nekaj želja, da bi se ta proračun še povečal, to pomeni, da bi vsak država morala plačevati vanj še več. To seveda odpira določena vprašanja in seveda zahteva napore po reševanju tega. Mi si seveda vsi želimo močno in povezano Evropo. Zaprtje mej, ki smo mu bili zdaj priča zaradi tudi COVID-a in strahu je seveda pokazal vse pasti, ki se lahko zgodijo, če postane Evropa nesigurna, sebična in nesolidarna. Gospodarska kriza, ki jo tudi nekako pričakujemo in se že kaže, seveda terja številne odgovore in seveda digitalizacija, reševanje energetskega sektorja, transformacija energetike, prometa, reševanje okoljskih vprašanj, to so zadeve, ki ponujajo tudi možnost za nekako lažji prehod iz te krize, ki je tukaj in ki je pred nami in ki bo imela posledice na vse nas. Rad bi v bistvu povedal, da nekako obžalujem, da tudi mi nekako nimamo vzpostavljenega pravega centra za digitalizacijo družbe, gospodarstva. Samo na primeru energetike lahko vidimo, kam gre zadeva, ko je na računu za električno energijo postavka elektrike približno samo 30 % vsega računa, 70 % so pa vse druge storitve in dajatve. Takšno razmerje je približno povsod po Evropi in seveda v to smer gre zadeva, zato je potrebna v tem smislu tudi priprava potrebne zakonodaje, vzpostavitev ustreznih centrov. Mene kot Mariborčana bom rekel žalosti, pa zdaj ne bom podjetij imenoval poimensko, ampak da je eno podjetje, ki ima več 100 poslovalnic po Sloveniji ni elektrificiralo svojega voznega parka s kakšnim lokalnim podjetjem, ampak je zato izbralo podjetje, ki ima sedež nekje v bližini Krškega. Žalosti me, da se tudi naše visokošolske institucije na to ne pripravljajo dovolj ustrezno. Jaz sem zelo zaskrbljen, da mi še dandanes nimamo enotne habilitacije v našem visokošolskem sistemu. Jaz to vidim kot eno zelo veliko oviro pri razvoju in spopadanju z vsemi temi izzivi našega časa. Marsikdo bo rekel, da to posega v avtonomijo univerz, ampak na sosednjem Hrvaškem imajo enotno habilitacijo, torej državno habilitacijo in lahko profesorji z najboljšim znanjem v bistvu samostojno predavajo, lažje predavajo in prenašajo to znanje med študente.   Druga zadeva je seveda povezana z razogljičenem prometa, seveda so podnebne spremembe tudi ena izmed večjih groženj naše družbe in za razogljičene prometa so seveda pomembna vlaganja bodisi v alternativna goriva, bodisi tudi tako, da cestni promet prenesemo na železnice in zato bi potrebovali tudi čez Slovenijo vzpostavitev ustrezne prometne, hitrejše infrastrukture, obstoječa cestna železniška infrastruktura omogoča prenos, samo zgolj približno 10 % tega prometa na železnice. In, če želimo narediti miselni preskok in omogočiti to zeleno transformacijo, potem bi moral tudi na nivoju Evropske unije obstajati tak načrt, ki bi omogočal ta vlaganja. Spomnimo se v Stranki SAB smo predlagali tudi za potrebe ustanovitev potrebnega infrastrukturnega sklada, ki bi se napajal z 2 % DDV, dvema odstotnima točkama DDV, žal ni bil sprejet. Naš predlog je bila zavrnjen in seveda bi tak sklad omogočal črpanje teh sredstev, zagon takih investicij in seveda utrjevanje geostrateške pozicije naše države v svetu. In ne samo geostrateške pozicije, tudi doseganje okoljskih in podnebnih ciljev. Ko govorimo o zaščitit državljank in državljanov in svoboščin, si seveda želimo, da bi vsi, da ta epidemija COVID-19 ne bi bila izgovor za sprejemanje ukrepov in zakonodajnih sprememb, ki te svoboščine omejujejo. Kakšen bo naš gospodarski model za prihodnost, tega po mojem bi morali gledati nekako v širši luči in tudi v širši tudi v luči starajoče se družbe, v luči tega, da bo treba podaljšati delovno dobo in s tem prilagoditi delovne procese. Tako, da je tukaj kar nekaj izzivov, ki bomo morali rešiti. Vsekakor pa jaz v bistvu to trojno predsedovanje in tudi vlogo Slovenije vidim v tem, da s svojimi dejanji, tudi v Evropski uniji utrjuje svoj ugled, da krepi svojo vlogo in da jo tudi v bistvu sosednje države vidijo kot generator nečesa, kar bo pripomoglo k dobrobiti širše skupnosti. Ob tej priliki bi še enkrat rad poudaril, kako zelo pomembno bo, da bomo iz te krize vsi, Evropa, izšli močnejši, bolj povezani, bolj solidarni s skupnimi Evropskimi projekti in idejami. In seveda gradnja infrastrukture, vseevropske infrastrukture, ki nas povezuje in krepitev notranjega trga je pot k temu. Hvala lepa.
Hvala mag. Rajhu. Vidim gospod Boris Doblekar.
Hvala lepa za besedo. Spoštovane in spoštovani. Prejšnja razprava poslanca Trčka me je mal presenetila, verjetno ni prebral v gradivu naslova, »Napredek pri uresničevanju strateške agende. 18-mesečni program Sveta od 1. julija 2020 od 31. decembra 2021«. Poslušali smo vse živo, na katerih mestih je Slovenija, seveda na katerih mestih, zakaj, kako, ravno zaradi tega, ker so bili na Vladi njegovi. Tako je zdaj kot Levica in tako naprej, vsa leta so te leve Vlade pač pripomogle, da se pojavljamo na različnih lestvicah, na različnih tako nezavidljivih mestih, kot je poslanec sam tudi omenil. Mene veseli, ne samo mene, tudi vse državljanke in državljane, in to v vse večjem številu, da je Vlado prevzela torej nova koalicija, ki se bo seveda vsekakor potrudila, da ne bo potrebno čez leta govoriti o tem, na katerih mestih se kje pojavlja Slovenija. Slovenija oziroma Janševa Vlada je že predsedovala v letu 2008 in se odlično izkazala, tako da jaz za to trojno predsedstvo, predvsem za predsedovanje tudi same Slovenije popolnoma nič ne bojim. Veliko smo govorili že o samem predsedovanju, o različnih poudarkih, kaj bo pomembno pri samem predsedovanju že pod Vlado prejšnje Šarčeve Vlade in tudi sedaj. Stvari so dokaj dobro pripravljene, cilji, načrti so jasni, tako da kakšno odkrivanje tople vode ne bo po mojem več potrebno. V tem dokumentu je kar dokaj enostavno logično vse zajeto, lepo zapisano, tako da če se ga dobro prebere, se ti v bistvu ne morejo pojaviti več kakršnakoli dodatna vprašanja ali pa kakršnakoli pojasnila, tako da še enkrat pa vsekakor je ta dokument oziroma tema današnje točke na tej seji napredek pri uresničevanju strateške agende 18-mesečn program Sveta od 1. julija 20 do 31. decembra 2021. To je bistvo, ne to, da bomo pogrevali neke stvari za nazaj, za katere jih pogrevajo tisti, ki so tudi za njih odgovorni, vsekakor pa še enkrat verjamem, da se bo ta Vlada potrudila, da se bodo stvari vsekakor izboljšale in bomo lahko čez leta govorili ravno obratno. Hvala lepa.
Hvala gospodu Doblekarju. Replika dr. Trček, tri minute.
Hvala. Glejte, ne delati metodološke napake, da iz sebe sklepaš na drugega, jaz sem to zelo natančno prebral, ne le ta. Drugo, od srednješolskih let naprej nisem politik za razliko od vašega velikega vodje. Tretjič, predsedovanje bi tudi opravila Vlada in Miha Kordiš ali pa Vlada ne vem koga, če potegnemo s trole dol, tako da ne blazno famo delati okoli tega. Res pa je, da je nemško predsedovanje dokaj dobro pripravljeno in vsebinsko zapisano. Naše pa ne. So pa seveda v zadnjih 30-ih letih raznoliki škisi bili in v vladah in predsedniki vlad, ne pa moj. Jaz osebno pa tudi iz neke moje familije ne. Zdaj pa tudi, če sem že pri besedi, saj ne vem, če lahko sam bučke spečem na žaru, po Kacinovih izjavah, ker sem otrok Slovenca in Hrvatice. Toliko o vaši vladi in vladavini prava. Hvala.
Interesa k prijavi k razpravi ni več. Mogoče še državni sekretar Ministrstva za zunanje zadeve gospod Dovžan, zaključek.
Gašper Dovžan
Hvala lepa gospod predsednik za besedo. Jaz bi se vsem razpravljavcem zahvalil njihove misli. Morda bi podal samo nekaj komentarjev, kar zadeva samega delovanja Evropske unije, morda ni bil največja težava v času pandemije digitalizacija ali pa nedigitalizacija, to je bil še najmanjši problem, ampak dejstvo, da 27 držav vključno z institucijami seveda preko, s pomočjo videokonferenc, to zgleda zelo zelo drugače kot v živo. Stvari se odvijajo drugače, skratka ne gre za nekaj, kar ne bi imeli neke tehnologije, ampak gre za nekaj, česar v bistvu nismo, kar upočasni delovanje, skratka in ga bistveno spremeni, ker ni medosebnih odnosov in skratka je to neka motnja in to se je EU izkazala pač za, se je pokazalo, da je to ranljiva. Poleg tega ne smemo pozabiti zaradi samih epidemioloških pravil dolžnosti samoizolacij, ob raznih okužbah, ki so se na začetku dogajale. Moramo nekako razumeti, da sta bila dva meseca, ko so sestanki odpadali zaradi takšnih in drugačnih samoizolacij, ker ljudi preprosto ni bilo, da so se sestanki začeli, pa je bil eden okužen, pa naslednji dan so vsi predstavniki nekako morali iti, ki so sodelovali na sestanku, morali iti v samoizolacijo. Želim vam nekako bolj plastično naslikati razloge ali pa zakaj so se stvari morda zadnjih tri, štiri mesece vrtele drugače, kot bi si želeli. Glede same vplivnosti Republike Slovenije. Obstaja mnogo bom rekel analiz, mnogo razlogov. Jaz bi to zelo težko komentiral. Dejstvo je, da pač Slovenija deluje pač po svojih močeh, tudi zdaj v času krize. Marsikdaj je tudi vloga Slovenije spregledana. Denimo v krizi, ko je izbruhnila pandemija, ni imela EU nobenih mehanizmov za koordinacijo transportnih tokov in tako naprej, ampak ko je Slovenija vzpostavila nekako delujoče transportne poti preko Zahodnega Balkana do Romunije in tudi do Turčije, in pa potem še preko Madžarske, skratka, hočem reči, torej strokovnjaki, ki so konzultirani, mnogo stvari niti ne vedo ali pa ne poznajo in niti tega ni v medijih nekako tako zaznati, ampak dejstvo je, da pač se trudimo, delamo po svojih močeh in da vsaj v času pandemije, to je neko obdobje, kjer lahko tudi sam bom rekel z neko odgovornostjo komentiram, kako so se zadeve odvijale. Lahko rečemo, da pač je nesporno bila zapažena aktivnost, proaktivnost Slovenije, ampak ne v smislu uresničevanja nekih ozkih interesov, zgolj slovenskih, ampak prispevek k delovanju EU kot take, danes govorimo o green lanes, govorimo o temu, da transport normalno poteka, ampak vse to na začetku seveda je bila tudi vloge Slovenija, ki je pripomogla k temu, da so te evropske rešitve bile izoblikovane in da danes delujejo. Toliko morda. Bi s tem zaključil, vsekakor je treba se tudi zavedati še nečesa, da šestmesečni program bo nekaj, kar, torej prednostne naloge, ki jih bo imela Slovenija bo nekaj, o čemer bo beseda tekla zelo intenzivno v naslednjih mesecih, ne gre za to, da Slovenija ne bi vedela, kaj hoče ali pa da resorji ne bi imeli nekih idej, gre pa preprosto za to, da je potrebno slediti evropskemu dogajanju, treba je vleči rdečo ni in do zadnjega ne bomo vedeli, kje točno bomo dosjeje prejeli od Portugalcev in seveda zato bo ta šestmesečni program prednostnih nalog lahko pripravljen šele tik pred zdajci, tako kot je bil nemški objavljen pravzaprav 30. 6. in zato je tudi bom rekel, ta naš nacionalni program nekaj, kar bo živ dokument, še zelo dolgo časa, praktično celo leto. Seveda pa spodbuda, tudi če bo v obliki poslanskih vprašanj, bomo to seveda vzeli kot spodbudo, bomo o tem razmišljali, podali pojasnila in se še naprej pač pospešeno pripravljali za to, da bomo med predsedovanjem, ne samo bom rekel ta naš del nacionalni uspešno izvedli, ampak da bomo tudi res tega evropskega duha nekako vrnili, da bom poiskali soglasje tam, kjer jih je morda težje doseči. Ne smemo pozabiti, da Slovenija ima nek ugled poštenega posrednika in to je za samo predsedovanje ključnega pomena, kot je rekel tudi že mag. Rajh, pač ta enotnost, ki je prepotrebna za to, da Evropska unija napreduje. To je seveda nekaj, za kar si bom prizadevali in v tem duhu iskali tudi dogovore na tistih področjih, kjer jih bo težje doseči in ker pač Nemčija in Portugalska pred nami ne bi bili uspešni. Hvala.
Hvala državnemu sekretarju gospod Gašperju Dovžanu za ta zaključek misli v zvezi s programom. Ugotavljam, da se je Odbor za zadeve Evropske unije na 83. seji seznanil z 18-mesečnim programom Sveta Evropske unije od 1. julija 2020 do 31. decembra 2021. S tem tudi končujem 4. točko in pa 83. sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Vsem članom Odbora želim mirne in pa predvsem zdrave počitnice. Hvala.     Seja je bila zaključena 13. julija 2020 ob 10.45.