Spoštovane gospe in gospodje, lepo pozdravljeni! Začenjam 17. sejo Odbora za finance.

Obveščam vas, da nihče od članic in članov odbora ni zadržan. Prejel pa sem tri pooblastila, in sicer na seji kot nadomestni člani odbora sodelujejo poslanec Boris Doblekar namesto poslanca Andreja Širclja iz Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, poslanec Gregor Perič namesto poslanke Monike Gregorčič iz Poslanske skupine Stranke modernega centra in poslanec Edvard Paulič namesto poslanca Roberta Pavšiča iz Poslanske skupine Lista Marjana Šarca.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. Dnevni red ste prejeli s sklicem seje. Ker nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPEMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PREPREČEVANJU PRANJA DENARJA IN FINANCIRANJA TERORIZMA.

Predlagatelj zakona je Vlada.

K obravnavi te točke dnevnega reda so vabljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance, Urada Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja in Zakonodajno-pravne službe.

Kot gradivo ste poleg predloga zakona prejeli tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 14. novembra 2019 in mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance z dne 26. novembra 2019.

Rok za vladanje amandmaje je potekel 22. novembra 2019. Amandmaje so vložile poslanske skupine koalicije, in sicer k 3. in 4. členu predloga zakona.

Preden začnemo drugo obravnavo predloga zakona, še obvestilo o dveh pooblastilih, in sicer poslanec Andrej Rajk nadomešča poslanca Franca Kramarja iz Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek in poslanem Zmago Jelinčič Plemeniti nadomešča poslanca Janija Ivanušo iz Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke.

Začenjamo drugo obravnavo predloga zakona.

V imenu Ministrstva za finance je danes tu državni sekretar Alojz Stana. Izvolite, gospod državni sekretar.

Hvala, gospod predsedujoči.

Spoštovane članice in člani odbora! Dovolite, da predstavim osnove napovedanega zakona.

S predlogom zakona se želi odpraviti dvom Evropske komisije v zvezi z ustreznostjo prenosa 4. Evropske direktive 215/849 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranja terorizma v pravni red Republike Slovenije. Slovenija je določbe 4. Evropske direktive v svoj pravni red sicer prenesla z ZPPDFT-1, ki je začel veljati 19. novembra 2016, in z nekaterimi področnimi zakoni, pri čemer so bili vsi navedeni predpisi v Evropski komisiji notificirani že 26. 6. 2017. Evropska komisija je kljub temu izrazila pomisleke v zvezi z ustreznostjo prenosa nekaterih določb 4. Evropske direktive v uradnem opominu, ki ga je Republika Slovenija prejela 8. 3. 2019. V odgovoru na opomin je Republika Slovenija navedla, da bo novela Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma sprejeta v najkrajšem možnem času, vendar pa ne kasneje kot do konca leta 2019.

Predlagana novela se osredotoča na vsebino uradnega opomina Evropske komisije in tako predlaga izboljšave besedila v smeri zagotovitve večje jasnosti. Potrebne spremembe, ki jih prinaša 5. Evropska direktiva s tega področja, pa so vsebovane v drugi noveli, ki je v javni obravnavi in je tudi precej obsežnejša. Področje preprečevanja pranja denarja ostaja med prioritetami Predsedstva Sveta EU, države članice stremijo k izboljšanju delovanja celotnega sistema, zaradi načela minimalne harmonizacije pa predstavlja implementacija posameznih odločb izziv v vseh državah članicah.

Dovolite, da kratko predstavim bistvene rešitve v noveli. Dopolnjena je definicija pojma korespondenčni odnos, ki sedaj poleg kreditnega zajema tudi finančne institucije. Določa se, da se v primeru, ko fizična oseba izvaja poklicno dejavnost pri zavezancu, ki je pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, obveznosti izvajanja ukrepov po tem zakonu nanašajo na tega delodajalca in ne na fizično osebo. Je pa sicer zakon jasen tako glede nabora fizičnih oseb, na katere se nanaša, kot tudi glede obsega obveznosti, ki preidejo na delodajalca, saj so izrecno opredeljene kategorije zavezancev, na katere se nanaša, kot na primer revizorji, prireditelji iger na srečo, računovodje. Tretjič, dopolnjene so obveznosti glede podatkov o dejanskih lastnikih. Tako je dodano, da mora zavezanec pri ugotavljanju dejanskega lastnika tujega sklada, tuje ustanove ali podobnega pravnega subjekta tujega prava pridobiti tudi podatke o kategoriji oseb, v interesu katerih je ustanovitev takega subjekta, da lahko določi istovetnost prejemnikov koristi v času izplačila ali v času, ko prejemnik koristi uveljavi pridobljene pravice. Četrtič, dodaja se pravno podlago za odreditev prepovedi opravljanja dejavnosti zavezancu, če je bil zavezanec član poslovodstva zavezanca ali dejanski lastnik zavezanca pravnomočno obsojen zaradi storitve kaznivih dejanj v zvezi s preprečevanjem pranja denarja in financiranja terorizma, ki so taksativno našteta. Namen te določbe je osebam, ki niso primerne za izvajanje posamezne dejavnosti, onemogočiti opravljanje te dejavnosti, kar bi se v nasprotnem primeru povečalo tveganje za pranje denarja in financiranje terorizma. Pri tem členu naj dodam, da podpiramo sprejetje vloženega amandmaja, ki je bil pripravljen k temu členu sledeč mnenju Zakonodajno-pravne službe. Treba je namreč dodatno specificirati, da je predmet prepovedi le tista dejavnost, zaradi katere ima zavezanec sploh status zavezanca, in določiti, da se prepoved dejavnosti zoper notarja ali odvetnika izreče le v omejenem obsegu poslov, v zvezi s katerimi imajo navedeni zavezanci obveznost izvajanja ukrepov preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Omogoči se uporaba dodatne izjeme glede obvezne objave kršitev predpisov s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, ki jih ugotovi nadzorni organ. Tako se informacije o identiteti kršitelja in zavezanca ne bodo objavile v primeru, če bi takšna objava ogrozila stabilnost finančnih trgov.

Kot je bilo že omenjeno, je od 7. 11. 2000 dalje v postopku javne obravnave že besedilo druge novele ZPPDFT-1, ki je namenjena zlasti prenosu 5. direktive številka 2018/843. V okviru te nadaljnje novele bodo lahko na ustrezen način naslovljeni širši predlogi in pripombe, ki jih zaradi omejenosti tematike današnje novele ni bilo mogoče v celoti upoštevati. Prav tako se bo lahko dodatno upoštevalo tudi nekatere ugotovitve iz mnenja Zakonodajno-pravne službe, kot je, na primer, pomislek, vezan na seznam kaznivih dejanj.

Spoštovani! Upoštevanje navedenega predlagam, da Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma podprete.

Hvala.

Hvala, gospod državni sekretar.

Naslednja je na vrsti predstavnica Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, gospa Sonja Bien Karlovšek.

Hvala za besedo.

Naša služba je pripravila mnenje na podlagi 27. člena Poslovnika Državnega zbora in v njem podala pripombe k 2., 3. in 4. Členu. Amandma za 2. člen ni bil vložen, tako da naša pripomba ni bila upoštevana. Amandma k 3. členu je vsebinsko ustrezen in odpravlja pomanjkljivost na katero smo opozorili. K 4. členu so pa bile pripombe upoštevane le deloma in sicer glede obsega dopustne prepovedi upravljanja dejavnosti notarjev in odvetnikov. Pravkar je bilo posredovano pojasnilo predlagatelja, da je v javni obravnavi že naslednja novela tega zakona, ki bo v slovenski pravni red prenesla tudi spremenjeno direktivo. Opozarjamo pa, da rok za prenos te direktive v nacionalni pravni red držav članic poteče 10. januarja 2020, tako da poudarjamo, da spreminjati zakon, ki vsebuje pomembne obveznosti pravnih in fizičnih oseb dvakrat v razmeroma kratkem času z gledišča prane varnosti ni ustrezno.

Prav tako ni mogoče sprejeti pojasnila glede tega, da je v predlaganem besedilu ustrezno prenesen seznam kaznivih dejanj, zato ponovno opozarjamo, da manjkajo nekatera hujša kazniva dejanja v zvezi s prometom mamil, psihotropnih snovi, hude premoženjska kazniva dejanja storjene v hudodelski združbi, goljufije zoper finančne interese unije, korupcije in vsa kazniva dejanja, ki se lahko kaznujejo z odvzemom prostosti ali varnostnim ukrepom v trajanju več kot enega leta.

Hvala.

Hvala lepa.

Sprašujem še predstavnico Urada Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja. Ali želi besedo?

Gospa Branko Glojnarič, izvolite, imate besedo.

Hvala lepa in dober dan vsem.

Da se ne bi preveč ponavljala z gospodom državnim sekretarjem, zavedamo se, da ni najboljša rešitev zakon v bistvu novelirati dvakrat, vendar v tem primeru ko targetiramo vsebino, ki je bila posebej izpostavljena v opominu Evropske komisije, smo se odločili, da je to najbolj primerna pot, da v tem delu ustrezno odreagiramo v Republiki Sloveniji. Seveda, naslednja novela, ki je že v javni obravnavi, je precej širša in tudi pričakujemo, da bodo določbe potem oziroma bom rekla, mnenja različnih deležnikov tudi precej bolj obširna kot so bila v primeru te novele, kot je predstavnica Zakonodajno-pravne službe povedla, dejansko v amandmajih niso bila upoštevana vse ugotovitve Zakonodajno-pravne službe, s tem, da smo želeli v bistvu dodatno pojasniti in predstaviti zakaj menimo, da v delu 2. člena novele je način ureditve, ki določa, da se obveznost nalog zavezancev v zvezi z izvajanjem ukrepov za preprečevanje pranja denarja ne, da poenostavim, ne osredotoča na zaposlene pri zavezancu, temveč da je zavezanec kot tak ne glede na pravno organizacijsko obliko v kateri dela tisti, ki je dolžan zagotoviti izvajanje teh ukrepov. To je bilo nekaj kar v našem zakonu doslej izredno ni bilo zapisano in menimo, glede na to kako je ta določba tudi v direktivi umeščena, kjer je umeščena v cel oddelek vseh teh nalog, ki jih morajo zavezanci izvajati, da predstavlja to ustrezen prenos.

Kar se tiče določbe v zvezi z naborom kaznivih dejanj zaradi katerih je možno izreči prepoved upravljanja dejavnosti, smo precej truda vložili tudi v okviru usklajevanja s službo Vlade za zakonodajo, da bi ta nabor bil ustrezen in rešitev je pač taka kot je sedaj predložena, kot je tudi bilo že povedano, dopuščamo možnost ponovne razprave o tej temi. V kratkem glede na to, da imamo drugo novelo že v javni obravnavi, vendar pa vsekakor želimo vsebino, ki je sedaj predmet urejanja te novele zaključiti ustrezno tako, da se bomo dejansko lahko v celoti posvetili prenosu pete direktive, ker kot že rečeno, rok je blizu. Obenem bi pa še to poudarila, ko je Slovenija dobila, prejela ta opomin, smo Evropsko komisijo seznanili z rešitvami, ki so sedaj predlagane v samem zakonu in Evropska komisija je ocenila, da so te rešitve ustrezne v smislu odgovora na ta opomin. Tako da s tega vidika tudi jaz apeliram, da se na tem odboru predlog zakona potrdi, da gre lahko naprej v obravnavo. Je pa celotna materija področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma zelo kompleksna in gotovo bo več govora o tem tudi še v nadaljevanju, ko se bo druga novela nadalje obravnavala. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Gospe poslanke, gospodje poslanci prehajamo na obravnavo členov in amandmajev. Predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika Državnega zbora odbor glasuje skupaj o vseh členih. Ali kdo temu nasprotuje? Ne. Prehajamo na razpravo in odločanje o členih ter vloženih amandmajih na podlagi vložitvenega dokumenta.

V razpravo dajem 1. člen, h kateremu ni vloženih amandmajev. Besedo dajem poslancu Zmagu Jelinčiču. Izvolite.

Hvala lepa. Jaz bom malo bolj splošno šel, ker je predsednik rekel, da ne bomo po segmentih razpravljali.

Naša Zakonodajno-pravna služba je pripravila kar nekaj mnenj in pripomb k temu zakonu in vendar to ni upoštevano. To je velika napaka. Dejstvo je, ne vem, pri nas se kar jemlje, da Evropska komisija vse ve in vse zna. Ni res! Tam so šlampasti kot sto hudičev in treba jim je pošiljati mnenja in pa spremembe. In mislim, da to mnenje naše Zakonodajno-pravne službe bi moralo iti v Evropo. Ni treba, da se prevede, ker tam morajo imeti… Naš jezik je tudi enakopraven in naj upoštevajo ta naša mnenja.

Naslednja zadeve, ko se govori o identiteti kršitelja, kako je lahko sploh govoriti o identiteti kršitelja, ko pa mi ne moremo dobiti nobenih podatkov o lastništvu kakršnihkoli skladov, ki kupujejo naša premoženja. Sploh ne vemo kdo kupuje. Tam zadaj so lahko teroristične organizacije, lahko so bivši naši gospodje, ki so denar ven peljali in tako naprej. Noben ne ve tega in noben na evropskem nivoju se ne spusti v to, da bi tukaj razkril. Jaz mislim, da tudi Evropejci imajo tukaj masla na glavi, tako da je za znoreti. In verjetno namerno kakšnih takih zadev nimajo. Me zanima kakšno je trenutno stanje na področju pranja denarja. Ali se kaj ve, ali se nič ne ve. Ker v Sloveniji imamo čudne načine, ena milijarda iranskega denarja je šla čez, pa nikomur nič. Noben ne odgovarja, sploh se nič ne govori o tem. Vendar je to ogromno denarja. V Sloveniji se bo lovilo tiste, ki bo, recimo, na črno zaslužil 100 evrov, tistega bodo pribili na križ in mu bodo olupili kožo. Enemu takemu gospodu, ki bo verjetno nedotakljiv, ker so zadaj zagotovo podporniki tudi s strani Evrope in njihovih inštitucij se ne bo zgodilo nič. Zato me zanima, kakšno je stanje.

In še ena stvar. Ali imajo nevladne organizacije kakšno vlogo pri pranju denarja? O vlogi nevladnih organizacij pri pranju denarja bi se lahko zgledovali po Rusih. Oni so odkrili marsikaj in so marsikaj prepovedali. Pri nas nevladne organizacije v veliki meri dobivajo tudi denar iz tujine in v bistvu se potem prilivi denarja in stroškovni segment se nekako pokrivata. Mogoče je minimalno zaslužka, ampak če pravijo nevladne organizacije, po njihovih besedah, da okoli 700 milijonov dobijo iz tujine, kako je sedaj to? Ali kdo kaj kontrolira? Nobeden nič. In bi prosil, da mi odgovorite na ta moja vprašanja in na te pomisleke, ker to je vse skupaj čudno. Tu notri imamo tudi pri pomenu določenih zadev elektronski denar. Govori se o elektronskem denarju, ampak še vedno se ne ve, kako se bo sploh to urejalo, kako se bo pregledovalo, kako se bo sankcioniralo, kako se bo obdavčilo in tako naprej. Skratka, govorimo na pamet in vse skupaj taki izdelki evropske komisije mene spominjajo samo na to, da je treba uvesti totalno kontrolo nad ljudmi in pričakujem, da bo Evropsko unijo v najkrajšem času zahtevala tudi, da imamo vsi vgrajene čipe, na katerih bo tudi naš portfelj in vse skupaj gor. Mi v Slovenski nacionalni stranki tega ne bomo podprli šele, potem, ko se bodo določene stvari razčistile smo pripravljeni razpravljati o tem.

Hvala.

Hvala, gospod poslanec. Naslednja ima razpravo poslanka Mateja Udovč.

Prosim.

Hvala lepa, predsedujoči, za besedo.

Spoštovani gostje, kolegice in kolegi!

Saj to vsi razumemo, da pranje denarja ja družbeni pojav, ki ni nastal danes, ampak ga poznamo že dolgo dolgo časa. V globalu je tesno povedano z dejavnostjo organiziranega kriminala, trgovino z orožjem, mamili, belim blagom in podobno. V izogib plačevanju davkov sledljivosti finančnih transakcij in prikrivanju dejanskih poslov se v tem poslovanju največ uporablja gotovina. Velike vsote gotovine pa so običajno namenjene za vlaganje v nove kriminalne dejavnosti ali pa v zadnjem desetletju v zelo prisotnem terorizmu. Seveda pa se del tega denarja poskuša oprati njegovega nezakonitega izvora in ga na različne načine legalizirati. Oprati se ga želi z različnimi manevri na različne načine vse od menjave, vlaganje v sklade, v eksotične države, financiranje različnih promocij vse do vlaganja, do svobodnih podjetniških pobud v kombinaciji z velikimi vsotami gotovine, vlaganja v določene gospodarske panoge itd… Skratka, kombinacij milijon, rešitev pa ni milijon. V kombinacijami z velikimi vsotami gotovine se lahko marsikateri uspešni podjetnik znajde tudi v težavah lahko opravičeno lahko pa neopravičeno. Naš Kazenski zakonik predpostavlja, da bi podjetniki v določenih primerih morali vedeti, da denar, ki ga upravlja ni čist, zato je še toliko bolj pomembna previdnost pri gotovinskem poslovanju, posebno pozornost bi moral pri svojem poslovanju nameniti v primerih, ko gre pri poslovanju za denarne zneske in premoženja velike vrednosti. Odgovornost za ta kazniva dejanja se ugotavlja tudi s tem ali je vedel ali bi moral vedeti, da je premoženje oziroma denar, s katerim posluje pridobljen s prepovedanimi dejavnostmi kot je orožje, mamila, kupovanje umetniških slik, belo blago in še in še. Glede na pomembnost te obravnavne tematike pa bi vseeno izpostavila tudi svoje pomisleke oziroma dileme, ki so se mi odprle, ko sem prebirala gradivo, dileme pri rešitvah, ki se nanašajo na prepoved opravljanja dejavnosti zavezanca in izjeme v zvezi z razkritjem podatkov o kršitelju. V predlogu je navedeno, da se odredi prepoved odpravljanja dejavnosti zavezancev ob storitvi kaznivih dejanj s področja preprečevanja pranja denarja in financiranje terorizma, zato me zanima kdo in kdaj oziroma v kateri fazi postopka lahko odredi prepoved opravljanja dejavnosti in odloča o izjemah objave identitete kršitelja. Še posebno pa se zanima ali se prepoved nanaša na vse pravne osebe a je ta krog omejen le na manj pomembne, nekaj podobnega je že danes opozoril kolega poslanec. Pri branju gradiva sem dobila občutek, da bodo majhne pravne osebe dobile prepoved opravljanja dejavnosti, za pomembne pravne osebe pa se bo kot kaže opravljala izjema. Kako bo s prenehanjem družb, bom dala eden primer, ko se bo ugotovilo, da opravljajo pranje denarja oziroma druge finančne nezakonite mahinacije uslužbenci bank ali to pomeni tudi prenehanje opravljanja dejavnosti banke. Zanima me, da pri preiskovanju kaznivih dejanj s področja organiziranega kriminala se morajo izvajati tudi finančne preiskave in možnosti uporabe obrnjenega dokaznega bremena kot je praksa to tudi v določenih državah Evropske unije. Hvala lepa vam za odgovore in pojasnila.