22. nujna seja

Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor

15. 11. 2019

Transkript seje

Edvard Paulič

Spoštovani in spoštovane. Pričenjam 22. nujno sejo Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor, in vse prisotne prav lepo pozdravljam.

Obveščam vas, da so se opravičili naslednji člani in članice odbora: Luka Mesec, Željko Cigler in pa Nataša Sukič, na seji pa kot nadomestni člani odbora sodelujejo: namesto poslanca Zvonka Černača poslanec dr. Anže Logar in namesto poslanke Lidije Divjak Mirnik poslanka Tina Heferle.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red. Predlog priporočila v zvezi z zaščito pitne vode na območju ljubljanskega vodonosnika. Ker v poslovniškem roku nisem prejel nobenega predloga za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora.

Prehajamo torej na 1. IN EDINO TOČKO DNEVNEGA REDA – OBRAVNAVO PREDLOGA PRIPOROČILA V ZVEZI Z ZAŠČITO PITNE VODE NA OBMOČJU LJUBLJANSKEGA VODONOSNIKA, ki ga je državnemu zboru skupaj z zahtevo za izredno sejo državnega zbora v obravnavo posredovala skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem.

Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: zahteva poslanske skupine SDS za sklic izredne seje Državnega zbora s predlogom priporočila z dne 11. 11. 2019, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 14. 11. 2019, mnenje Vlade z dne 15. 11. 2019, mnenje varuha človekovih pravic z dne 12. 11. 2019 in pripombe Tomaža Ugrina z dne 15. 11. 2019.

Rok za vlaganje amandmajev je do konca obravnave predloga priporočila na seji odbora. Do sedaj sta bila vložena amandmaja poslanske skupine SDS k 1. in 2. točki predloga priporočila. Vsa navedena gradiva so objavljena na spletni strani Državnega zbora.

Na sejo so bili za obravnavo te točke povabljeni: predlagatelj poslanska skupina SDS, Vlada, predsednik Marjan Šarec, Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Mestna občina Ljubljana, župan Zoran Janković, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor, vršilec dolžnosti direktorja dr. Dragan Matić, varuh človekovih pravic Republike Slovenije, Upravna enota Ljubljane izpostave Moste-Polje, volja izpostave je Ladislav Košiček, javno podjetje VOKA SNAGA, d. o. o., strokovni sodelavec Inštituta Jožef Štefan magister Tomaž Ogrin, Alpe Adria Green ter predstavnika krajanov Aleš Mrzel in Brane Grad.

Pričenjam torej drugo obravnavo predloga priporočila, v kateri bomo na podlagi 171. člena v povezavi s 126. členom Poslovnika Državnega zbora opravili razpravo in glasovanje o posameznih delih oziroma točkah predloga priporočila.

Najprej dajem besedo predstavniku predlagatelja, da nam poda dopolnilno obrazložitev. Dr. Logar, izvolite.

Hvala, predsednik.

Zdaj, v nekem civiliziranem svetu na splošno velja, da ne opravljaš potrebe v krožnik, iz katerega potem ješ. Po analogiji tega ne gradiš kanalizacijskega voda čez vodno zajetje, iz katerega se črpa voda za glavno mesto in v katerem je v bistvu shranjena najboljša voda, ki je praktično ni treba kemično ali kako drugače obdelati, zato da lahko ljudje iz pipe pijejo pitno vodo.

Vendar, Mestna občina Ljubljana nad vodovarstvenim zajetjem Kleče gradi kanalizacijski vod do centralne čistilne naprave. Zdaj, po mnenju civilnih iniciativ in nevladne organizacije Alpe Adria Green se projekt realizira na osnovi neprimernega prostorskega akta za vodovarstveno območje od Broda do Ježice, kar je bilo že večkrat izpostavljeno. In kot je omenjena organizacija večkrat pisala okoli raznoraznim deležnikom.

Zdaj, Alpe Adria Green, ki je v izboru najbolj neekološke osebnosti leta na vrh črne liste za leto 2018 uvrstila ravno Mestno občino Ljubljana zaradi tega projekta, je pred časom pripravila precej obsežno analizo, v kateri med drugim piše, citiram: »Grožnja onesnaženja vodonosnika iz kanala C0 je objektivno prisotna. Poškodbe kanala C0 in iztekanje nevarnih odpadnih voda v vodonosnik bi oslabili njegovo funkcijo prečiščevanja vode iz reke Save. Ljubljana bi lahko izgubila ta nenadomestljivi vodni vir in ostala brez pitne vode.«

Skrbi dejstvo, da je Mestna občina Ljubljana kanalizacijo umestila na traso dovozne poti, katere lastnica je, ki ne poteka po ravni črti čez polje, ampak se vseskozi zavija in križa z različnimi koti, ki so precej neugodni za varnost celotnega projekta. Zaradi neravne trase je tako celoten projekt oziroma celotna infrastruktura izpostavljena bistveno višjim strižnim in ostalim tveganjem pri zvijanju tega v primeru kakršnih koli gibanj Zemlje.

Treba je opozoriti, da ta objekt se postavlja na traso, ki je tudi potresno zelo ogrožen, v geološkem poročilu je jasno navedeno, na koliko časa se v tem delu izvaja ali pa lahko pride do potresa, in / nerazumljivo/, prej ali slej bo na tem področju udarila zemlja in posledice tega si ne znamo danes niti predstavljati. Že na prejšnji seji maja smo govorili o postopku oblikovanja gradbenega dovoljenja, ki je bil tudi po mnenju krajanov izpeljan s prevaro, kjer se je govorilo najprej o poenostavljenem projektu, zato da bi prišlo do gradbenega dovoljenja, no, pa se je ugotovilo, da gre za zahteven projekt. Da je sporen, je celo predstojnik Upravne enote Moste-Polje na seji maja povedal, da gre za sporno gradbeno dovoljenje. Je pa, kot jasno, pravnomočno, ker je nastalo v tajnosti, tako da se niti krajani niso mogli pravočasno pritožiti.

Zdaj, okoljevarstveniki opozarjajo tudi, da, kot sem že prej omenil, gre za aktivno geološko prelomnico, ki je le sto metrov pod površjem in razpolavlja vodonosnik od Broda do Ježice. Na tem mestu se dogajajo tudi do pet metrov visoka nihanja podtalnice, kar močno ogroža ali pa vpliva na samo stabilnost sistema, ki ga ta objekt ali pa ta infrastruktura predstavlja.

Zdaj, strokovnjaki s področja komunalnega inženirstva, geomorfologije, varstva okolja, hidrogeologije in drugih sorodnih strok so prav tako ocenili, da predvidena izvedba ne omogoča popolne neprepustnosti kanala za fekalije in je pitna voda bakteriološko hudo ogrožena, saj ni vododržne plasti, ki bi pod kanalom ležečo podtalnico varovala pred izlivi.

Še posebej velja to opozoriti ob dejstvu, da je bila 17. Novembra 2016 v Državnem zboru Republike Slovenije izglasovana dopolnitev Ustave 70. člena, tako imenovani 70.a člen, ki pravi, da ima vsak pravico do pitne vode, da so vodni viri javno dobro / nerazumljivo/ države in da vodni viri služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo.

Kdor to ogroža, ogroža ustavno varovano pravico do pitne vode. Gre tudi za pravico, ki presega pristojnosti Mestne občine Ljubljana, pristojnosti tistega, ki investira oziroma izvaja tak projekt, gre za, v bistvu, projekt, ki je nacionalnega pomena in ki je ustavno varovana kategorija za zaščito pitnih oziroma vodnih virov.

Zdaj, glede na vse navedeno, glede na večkratna opozorila tako s strani okoliških prebivalcev kot okoljskih organizacij kot tudi strokovnjakov, upravičeno skrbijo nepravilnosti v samem postopku, ki ne dajejo zaupanja v premišljenost in dobronamernost projekta. Lastniki kmetijskih zemljišč, ki nasprotujejo temu kanalu prek vodovarstvenega območja so gradbincem, kot vemo, z lastnimi telesi in traktorji začeli oziroma poskušali preprečiti poseg, ampak mestni oblasti in investitorju je pač očitno za pravico do pitne vode malo mar. Pri tem pa mu očitno suportira tudi določene veje oblasti, ki na relativno nenavaden način izvajajo svoja pooblastila. Pa mogoče o tem se bomo malo, trenutek kasneje.

Prej sem že omenil, v uvodu, da gre za kanalizacijski vod čez vodovarstveno območje. Kljub temu pa za ta projekt ni bila opravljena presoja vplivov na okolje. Lučaj stran je pokopališče, šentviško, ker ga ne smejo širiti, ne smejo širiti zaradi vodovarstvenega območja. Ne smejo prestaviti zidu zaradi domnevnega vpliva na podtalnico. Dovolijo brez presoje vplivov na okolje pa prevoz ali pa prenos velike količine kanalizacije, torej iztrebkov, čez vodovarstveno območje. Razumi, kdor more.

V tem projektu se tudi ne spoštuje zasebne lastnine, kot je bilo jasno prikazano v zadnjem času, ko je Mestna občina Ljubljana, investitor skupaj s policijo odstranjeval lastnike tistih zemljišč in kjer so izvajali projekt po trasi, kjer sploh ni služnosti. Torej po tistem delu trase zasebne lastnine, kjer izvajalec del sploh nima služnosti, je policija pomagala Mestni občini Ljubljana oziroma investitorju, da je uporabil silo in začel izvajati to, ta projekt. Dela se izvaja tudi zunaj dovoljenega, gradbenega dovoljenja. Gradbeno dovoljenje dovoljuje posege v pasu pest metrov, izvaja se pa dela na 12 metrih ali celo 16 metrih širine. Kljub temu se to nemoteno izvaja naprej.

Zdaj, v oči bode pa tudi zlizanost mestne oblasti, očitno, z delom Okrožnega sodišča v Ljubljani. Zdaj pred sabo imam sklep o začasni odredbi, ki jo je podpisala sodnica Andreja Bedene iz Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki je skrajno nenavadno. Pa bom povedal, zakaj je skrajno nenavadno.

Veste, da v sistemu poznamo, sistemu sodišč poznamo sistem naravnega sodnika. Torej po pripadu zadev, po vrstnem redu dobi material tisti sodnik, ki pač pride na vrsto. V tem primeru neverjetno ista sodnica dobi postopek, ko odloča o vsebini tega primera, in tudi potem, ko odloča o začasni odredbi. Nenavadno, pa je Okrajno sodišče v Ljubljani največje in ima največ sodnikov, pa ravno pri tem projektu naleti na vedno isto sodnico. In kar je še bolj nenavadno, sodnica, ki odloča o vsebini in ve, da na tistem delu ni služnostne pravice ravno zaradi domnevne služnostne pravice, potem da začasno odredbo, da je treba s pomočjo policije umakniti vsakega, ki se upira zoper tega, tudi lastnika zemljišča. In za vsak dan, ko se lastnik zemljišča postavi v bran svoji lastnini, svojemu zemljišču, mu zagrozi s 5 tisoč evri kazni. V Sloveniji, v 21. stoletju.

Da pa bom še bolj nazoren, pa bom prebral tale sestavek iz te začasne odredbe, ki v bistvu pove dimenzijo celotne zgodbe. 12. točka, in sicer, citiram: »Da je neko dejanje ali skupino povezanih ravnanj mogoče uvrstiti pod pravni standard nasilja, ni potrebno, da teče kri in pojejo pesti. Organiziranje občanov, postavitve fizičnih ovir oziroma barikade in organiziranje varnostne službe ter končno fizično onemogočanje prehoda in pričetka del s postavljanjem ljudi pred premikajoči gradbeni stroj vsekakor predstavljajo dejanja uporabe sile in jih je potrebno z začasno odredbo prepovedati.«

Si predstavljate? Ste na svojem zemljišču, s svojim telesom branite svojo lastnino pred bagrom, pa ste vi tisti, po mnenju sodnice Bedene, ki izvajate nasilje, ne pa tisti traktor, ki gre proti vam in vas lahko vsak hip pomendra. Si predstavljate, do kakšnih absurdov smo prišli na tem projektu, ki samo kažejo, da se nekaterim izjemno mudi ta projekt izpeljati do konca, ki med drugim celotna trasa nima še vseh gradbenih dovoljenj za povezavo celotnega priključka, in kjer postavijo malega človeka, če se tako izrazim, pa je to grd izraz, bom raje rekel poštenega državljana Republike Slovenije, da niti svoje zasebne lastnine pred uzurpacijo oblastnih krogov ne more zaščititi.

Da je projekt sporen, priča tudi mnenje Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave, in to je še iz julija 2019, ki je že v prejšnjih posegih, leta 2013 in 2015, ugotovilo, da je glede na status območja, lokacijo in vrsto posega treba izvesti presojo sprejemljivosti posega na naravo.

Kaj vam ta stavek pomeni? Da je treba presojo sprejemljivosti posega na naravo izvesti, Arso je pa pred izdajo teh spornih gradbenih dovoljenj odločilo, da ni treba narediti presoje vpliva na naravo. In si predstavljate, že v tistih začetnih fazah očitna ta presoja ni bila narejena in je bilo torej gradbeno dovoljenje pridobljeno, brez da bi vse institucije dale izrecna dovoljenja, da se ta projekt sploh izvaja.

In naprej, zavod pravi v tem zadnjem mnenju, citiram: »Tako v tekstualnem kot grafičnem delu takratne projektne dokumentacije ni bilo priloženih detajlov izvedbe povezovalnega javnega cevovoda C0, pač pa le začrtan potek trase cevovoda. Si predstavljate? Ni bilo priloženih detajlov izvedbe, ampak samo začrtan potek trase, pa so bila izdana gradbena dovoljenja. Če to ne bode v oči. Na predmetni parceli se je poškodoval del kvalificiranega habitata, ki definira območje Natura 2000, območje / nerazumljivo/, ki na tej parceli ne bo več obnovil.

Še en dokaz, da se je delalo z buldožerjem, tako kot se dela pred krajani, in da nihče ne more obvarovati, očitno, v tem primeru čiste pitne vode za 300 tisoč Ljubljančanov. In na terenskem ogledu dne 4. 7. 2019 je bilo ugotovljeno, da so se dela na parceli številka 2162 deloma že izvedla, in to, brez da bi ustrezne institucije sploh odobrile oziroma da bi bila vsa dovoljenja že izdana.

In naprej: »Upravni organ prosimo, da nam po zaključku postopka posreduje izdano gradbeno dovoljenje v tej zadevi.« Skratka, v določenem delu gradbeno dovoljenje sploh še ni bilo izdano, sistem sploh še ni zaključen, kljub temu se pa hiti s tem postopkom, da bi se prehitelo morebitno zadržanje ali pa kakršno koli negativno mnenje, ker če v tem času zaključijo in dokončajo projekt, bodo enostavno rekli, ja, lejte, saj vem, da ni bilo najbolje, ampak zdaj imamo ta projekt že izpeljan, tako da pričakujem, da boste nas podprli.

Hkrati pa, kot je Ministrstvo za okolje in prostor že večkrat poudarilo, išče izvajalca del, revizorja tega projekta, kar pomeni, da tudi samo Ministrstvo za okolje in prostor ima pomisleke glede tega projekta, in zato je po našem mnenju potreben tehten razmislek o samem celotnem projektu, dokler niso, glede na to, da gre za ustavno pravico do pitne vode, ustavno kategorijo, dokler niso vse zadeve razsjasnjene, to ne bo povzročalo nobenih dodatnih stroškov, bo pa zgolj in omogočilo prvič krajanom, da bodo dobili nazaj zaupanje v vladavino, pravo, pravno državo, in pa da se bodo dobili vsi dokumenti, ki jih zakonodaja zahteva, da bodo razjasnjeni vsi dvomi glede okoljske spornosti tega projekta. Zato smo pripravili dva predloga sklepov, ki sta bila potem na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe tudi usklajena. Tako da sedaj dopolnjujeta, se dopolnjujeta s predlaganimi spremembami, in dovolite, da jih preberem.

Prvi predlog sklepa, Državni zbor Republike Slovenije priporoča Vladi Republike Slovenije, da v okviru svojih pristojnosti takoj zagotovi spoštovanje ustavne in neodtujljive pravice do zasebne lastnine ter zaščito vseh virov pitne vode kot ustavno varovane kategorije s pripravo ustreznih zakonskih podlag in podzakonskih predpisov za izvrševanje 70.a člena Ustave Republike Slovenije.

In predlog številka 2, Državni zbor Republike Slovenije priporoča Ministrstvu za okolje in prostor, da v okviru svojih pristojnosti in na podlagi pravnih sredstev, ki jih dopušča veljavna zakonodaja, nemudoma sprejme vse ukrepe, s katerimi bodo pridobitve vse zahtevane dokumentacije v projektu in presojo vplivov na okolje, zadržal oziroma ustavil gradnjo kanalizacijskega kanala C0 na spodnjem kraku od Broda do Ježice.

Vmes je prišlo mnenje Vlade Republike Slovenije v zvezi na ta predloga sklepov. Jaz na nek način razumem mnenje Vlade, najlažje je mižati na eno ali obe očesi in počakati, da očitno ta hegemonija, ki še vedno veje iz Mestnega trga 1, zaključi ta projekt, pa ne glede na to, kako brutalna je do krajanov in kako brutalna je do ustavno zaščitene kategorije pitne vode. Ampak, lejte, minister prihaja iz stranke, ki je leta 2014 na vlado šla nekako z nekim sloganom oziroma citatom od Burkeja: »Za zmago zla je dovolj že, če dobri ljudje ne naredijo nič.«

In mislim, da se pa ne moremo strinjati s tem, kar je Vlada Republike Slovenije v svojem mnenju napisala na koncu, češ, ko se je oprala krivde, in je rekla: »Treba je še dodati, da je za ustrezno pripravljenost projekta, torej tudi v smislu varovanja okolja, odgovoren v prvi vrsti naročnik.« Ne. Gre za ustavno pravico do pitne vode, gre za projekt, ki vpliva na glavni vodni vir za glavno mesto Republike Slovenije, gre za projekt, ki presega, ki presega vlogo in pomen investitorja, je v bistvu državni projekt, glede na to, da zadeva v bistvu, glavni vodni za celotno glavno mesto. In v tem pogledu mislim, da se politika oziroma se vlada ne more otresti te odgovornosti v primeru, da ne bo storila nič, da se pač samo strese iz svojega suknjiča in reče, da je to odgovornost investitorja.

Ne, to je odgovornost v bistvu tudi vlade. In projekt je zapeljan danes tako daleč, da edini, ki lahko tu kakorkoli naredi, je Ministrstvo za okolje in prostor oziroma Vlada Republike Slovenije. Mislim, da Vlada Republike Slovenije mora prevzeti to odgovornost. In danes bo jasno tudi glede na glasovanje, koliko zelenih in koliko rdečih tipk bo, kdo dejansko je za zeleno, kdo je pa izključno samo za rdečo.

Toliko z moje strani. Predsednik, hvala.

Edvard Paulič

Hvala lepa. Besedo dajem …

/ oglašanje iz dvorane/: Eno proceduralno.

Edvard Paulič

Izvolite, gospod Zorčič.

Igor Zorčič

Kolega Logar je omenjal eno začasno odredbo. Mi tega nimamo v gradivu pa bi prosil, da nam da izvod kopije zdajle med sejo. Hvala lepa.

Edvard Paulič

Hvala lepa. Kolega Logar, je to možno?

dr. Anže Logar

Možno, ja, bo, ja.

Edvard Paulič

V redu, hvala lepa.

dr. Anže Logar

Ja ne, ta je popisana.

Edvard Paulič

Besedo dajem sedaj predstavnici Zakonodajno-pravne službe. Gospa Maček Guštin, izvolite.