Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, začenjam 12. nujno sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Obveščam vas, da sem do začetka seje prejel dve obvestili o odsotnosti, in sicer se seje ne moreta udeležiti dva poslanca: dr. Franc Trček in gospod Zmago Jelinčič Plemeniti. Hkrati vas tudi obveščam, da na seji kot nadomestni član s pooblastilom sodeluje gospod Vojko Starović iz Poslanske skupine SAB, ki nadomešča poslanca mag. Andreja Rajha.

Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci evropskega parlamenta iz Republike Slovenije ter predstavniki Vlade in Državnega sveta. Vse navzoče prav lepo pozdravljam.

Prehajam na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA ZUNANJE ZADEVE (TRGOVINA), BRUSELJ, 21. 11. 2019. Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade, dne 19. 11. 2019 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Prosim gospo Evo Štravs Podlogar, državno sekretarko na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, da nam predstavi izhodišča. Izvolite.

Spoštovani predsednik odbora, spoštovani poslanki in poslanci, dobro jutro. Hvala lepa za besedo. Jutri bo potekala redna seja zasedanja Sveta za zunanje zadeve v sestavi ministrov pristojnih za zunanjo trgovino. Glede na zasedenost ministra bom slovensko delegacijo vodila jaz.

Osrednje teme zasedanja bodo reforma Svetovne trgovinske organizacije WTO in pa priprave na 12. ministrsko konferenco WTO, trgovinski odnosi z ZDA, izvajanje trgovinskih sporazumov. Komisarka Malstrom? nam bo predstavila rezultate raziskave EVROBAROMETER za leto 2019 v mednarodni trgovini, ki pa je javno objavljena ali pa bo tekom današnjega dneva. Prikazala bo tudi kako se je od finančne krize dalje spremenil odnos javnosti do trgovine. Nizozemska pa bo na zasedanju izpostavila odgovorno poslovanje podjetij, s čimer želi na EU ravni spodbuditi razpravo o odgovornem poslovanju podjetij, odgovorni trgovini in pomenu usklajenosti politik držav članic Evropske unije za zagotavljanje odgovornega poslovanja.

Na delovnem kosilu bo pogovor tekel o odnosih s Kitajsko in stanju o trgovinskih pogajanjih med EU in drugimi državami.

Kot rečeno, osrednja tema bo posvečena reformi Svetovne trgovinske organizacije. Ta reforma je vsekakor nujno potrebna. Pogovori bodo potekali predvsem na treh ključnih področjih dela WTO. To so reševanje sporov, nadalje krepitev rednega dela odborov Svetovne trgovinske organizacije in pa same izboljšave pogajalskega dela v smeri doseganja dogovorov z dejanskim ekonomskim učinkom.

Vzporedno na pluratelarni ravni potekajo razprave v okviru pobud oziroma skupnih izjav iz 11. ministrske konference WTO, ki vključujejo tako e-trgovino, domačo zakonodajo pri storitvah, olajševanje investicije ter oblikovanje rešitev za boljšo podporo vključitvi mikro majhnih in srednjih podjetji v mednarodno trgovino.

12. ministrska konferenca WTO bo potekala v Kazahstanu junija prihodnje leto. Za priprave nanjo pa bo pomembno zasedanje generalnega sveta WTO v začetku decembra letos, kjer se bo reševalo predvsem položaj pritožbenega organa ter dogovorov glede ureditve ribiških subvencij in obeh moratorijev.

Stališče Slovenije pri tej točki: Slovenija podpira razpravo o reformi WTO v smeri večje relevantnosti organizacije in pravil za sodobne trgovinske izzive. Pri tem podpira pristop Evropske komisije in vodilno vlogo Evropske unije v tem procesu ter konkretne predloge Evropske unije. Slovenija kot prioriteto izpostavlja rešitev krize pritožbenega organa. Strinja se s pragmatičnim predlogom Evropske komisije za začasni dogovor, pri čemer pa ostaja prioriteta deblokade imenovanja članov pritožbenega organa. Slovenija podpira tudi izboljšanje rednega dela odborov WTO, pri čemer dodatnih obveznosti v povezavi s transparentnostjo in notifikacijami poudarja potrebo po vgrajevanju načela sorazmernosti, ko gre za države članice z manjšimi zmogljivostmi.

Glede pogajanj Slovenija podpira dogovor o ureditvi ribiških subvencij, ki mora biti v primeru nedoseganja dogovora v roku konec leta 2019 dokončno dosežen na naslednji ministrski konferenci WTO ter dosedanji napredek v pluralističnih pobudah in možnostih za rezultate na ministrski konferenci. Hkrati se zavedamo pomena trgovine za razvoj in smo pripravljeni nadaljevati razprave o nerešenih vprašanjih DDA, vendar podpiramo posodobitev pristopa v smislu določene diferenciacije znotraj skupine držav v razvoju. Menimo, da mora posebna obravnava temeljiti na dejanskih potrebah tistih, ki jo resnično potrebujejo od primera do primera.

Beseda bo tekla kot rečeno o trgovinskih odnosih z Združenimi državami. EU in ZDA sta največji in najbolj povezani gospodarstvi na svetu. Trgovinske odnose so v zadnjem času zaznamovali številni dogodki in odločitve, ki vplivajo tudi na trgovinske odnose med EU in ZDA. Evropska unija je trdno zavezana k implementaciji skupne izjave iz julija 2018. Na podlagi te izjave potekajo redna srečanja med stranema v okviru posebne delovne skupine. Pogajanja o znižanju oziroma o ukinitvi carinskih dajatev na industrijske izdelke se še niso pričela. Potekajo pogovori med EU in ZDA o sklenitvi sporazuma o medsebojnem priznavanju rezultatov ugotavljanja skladnosti, ki naj bi podjetjem olajšala postopke za potrjevanje skladnosti proizvodov. EU je ZDA predstavila tudi pobudo za sodelovanje na področju novih standardov. Bližajoča se odločitev predsednika Trumpa v zvezi z preiskavo za avtomobilski sektor na podlagi člena 232 ter WTO Boeing Erbas Spor? sodita trenutno med najbolj aktualni temi. Povračilni ukrepi ZDA so začeli veljati 18. 10. 2019. EU bo lahko takšne ukrepe na podlagi vzporednega spora sprejela šele v prvi polovici prihodnjega leta. EU je predlagala ZDA sklenitev sporazuma, vendar se ZDA na pobudo EU še niso odzvale.

ZDA in Kitajska sta v središču pozornosti trgovinskih politik vseh držav in WTO, zato se bodo ministri na zasedanju dotaknili tudi teh tem. ZDA in Kitajska se trenutno usklajujeta o delnem sporazumu, ki je v skladu z novim pristopom ZDA o večfaznih pogajanjih o liberalizacije trgovine za izbrane izdelke. ZDA so 4. 11. 2019 tudi uradno obvestile OZN o izstopu iz pariškega sporazuma.

Stališče Slovenije: Slovenija podpira izvajanja konstruktivnega dialoga z ZDA na podlagi pozitivne agende. Izredno pomembno je, da bo vsak prihodnji dogovor z ZDA v skladu s pravili WTO-ja. Slovenija podpira nadaljnje aktivnosti o izvajanju skupne izjave iz julija 2018. Verjame, da mora EU v procesu dialoga z ZDA izražati enotnost in hkrati previdnost, da bi se izognila kakršnimkoli enostranskim zavezam. Slovenija podpira Evropsko unijo pri ohranjanju trdnih stališč do občutljivih področij, ki jih je v preteklosti zastopala v okviru trgovinskih pogajanj s posebnim poudarkom na področju kmetijstva in EU standardov varne hrane. Pozorno spremljamo aktivnosti v zvezi s preiskavo za avtomobilski sektor ter aktualna spora ter v zvezi s tem podpiramo prizadevanja Evropske komisije glede nadaljnjih korakov.

Glede izvajanja trgovinskih sporazumov in poročil o izvajanju sporazumov v letu 2018 je na zasedanju predvidena politična razprava o tej temi. Slovensko stališče je, da Slovenija poročila o izvajanju prosto trgovinskih sporazumov ocenjuje kot koristno orodje za spremljanje izvajanje prosto trgovinskih sporazumov, ki postajajo čedalje bolj obsežni in kompleksni. Učinkovito izvajanje sporazumov je precejšen izziv. Tovrstna poročila lahko prispevajo k razumevanju prednosti sporazumov, da bi se le-te res polno izkoristile tudi v praksi.

Trgovinski odnosi s Kitajsko ter stanje pogajanj o trgovinskih sporazumih bo predmet pogovora ob delovnem kosilu. V okviru trgovinskih odnosov s Kitajsko bi izpostavila, da sta Evropska unija in Kitajska 6. 11. 2019 zaključili pogajanja za sklenitev sporazuma o zaščiti geografskih označb, s katerim bo pred posnemanjem in nezakonitim prisvajanjem zaščitenih po 100 geografskih označb na vsaki strani. Po podatkih Evropske komisije je Kitajska druga izvozna destinacija agroživilskih proizvodov EU in hkrati druga izvozna destinacija evropskih proizvodov z zaščiteno geografsko označbo.

Komisarka Malstrom bo seznanila s stanjem pogajanj o trgovinskih sporazumih, ki so še v teku. Političen dogovor o sporazumu z Mehiko je bil dosežen lani. Šesti krog pogajanj o posodobitvi sporazumov s Čilom bo 25. 11. 2019, nato so pogajanja za sporazum s Tunizijo, Avstralijo in Novo Zelandijo, poteka peti pogajalski krog. V teku pa so še pogajanja o zaščiti naložb z Japonsko, Kitajsko in Mjanmarom. Začeta pogajanja z nekaterimi državami tudi z Indijo, Tajsko, Malezijo, Filipini, Marokom in Turčijo pa so žal zastala.

Za zaključek bi izpostavila še, da bo sporazum o prosti trgovini s Singapurjem začel veljati jutri. Postopki za začetek veljavnosti sporazuma o prosti trgovini z Vietnamom, ki je bil podpisan 30. 6. 2019 pa so še v teku. Konec junija je bil dosežen tudi političen dogovor o trgovinskem sporazumu z državami Merkusur. Toliko. Hvala.

Hvala lepa, gospa Podlogar. Sedaj pa odpiram razpravo kolegic in kolegov. Kot prvemu dajem besedo gospodu Niku Prebilu. Izvolite.

Predsednik, hvala lepa. Dobro jutro, kolegice in kolegi. Spoštovana predstavnica Vlade! Ne bom tako dolg. Danes pa bi se vseeno dotaknil predvsem dveh točk in potem še Kitajske. Vsekakor se strinjam s to reformo WTO-ja. Mislim, da so v vsakem področju dobrodošle spremembe, ki pripomorejo k nekem ustreznem razvoju in napredku. Tudi ta mednarodna organizacija kot je WTO, sicer ena največjih, a vendar mora slediti nekemu svetovnemu razvoju, predvsem na področju trgovine, ki ga pač pokriva in vemo kam bo prihodnost peljala. Tem spremembam mora slediti tudi WTO. Glede na to, kar smo videli v preteklosti, je mogoče resnično čas, da se nekatere spremembe tudi zgodijo. Kot drugo bi se dotaknil trgovinskih odnosov z ZDA. Moramo vedeti, da blagovna menjava med ZDA in Evropsko unijo se v zadnjih desetih letih resnično nenehno povečuje. Podatki, ki jih imam tukaj, se pravi leta 2018 je znašala kar 673 milijard evrov. Od tega izvoz iz Evropske unije v ZDA 406 milijard in ZDA k nam 267 milijard evrov. V bistvu s to proizvodnjo in izvozom v ZDA pa je v celotni Evropski uniji povezanih skoraj 5 milijonov delovnih mest, kar resnično ni neka številka o kateri bi lahko rekli, da nam je vseeno ali pa da stvari niso kritične in moramo te številke in ta delovna mesta vsekakor vzeti z vso resnostjo.

Glede na te pomembne trgovinske tokove, ki v svetu delujejo, vemo, da bi gospodarski subjekti tako na levi kot desni strani zemljevida, na obeh straneh Atlantika, imeli večje koristi od odprave nekih carin na industrijske proizvode kot od te uvedbe in nekih dodatnih zaostritev in zahtev, ker navsezadnje bi se zmanjšali tudi stroški podjetja za dostop do trga Evropske unije in do trga ZDA. Vse to pa vemo na koga vpliva. Predvsem na mala in srednja podjetja, ki pa so tista podjetja, ki držijo gospodarstvo. Navsezadnje jih je bistveno več tistih mega konglameratov, ki sicer imajo ogromne dobičke.

Ne smemo pozabiti, da so Združene države Amerike za Slovenijo peta najpomembnejša trgovinska partnerica po vrednosti blagovne menjave in tudi ta je leta 2018 presegla milijardo evrov, kar za našo državo ni zanemarljiva številka.

Vse te trgovinske odnose pa vsekakor spremljajo, to smo videli v zadnjem času kar pogosto, neke napetosti, ekskalacije v družbah že skoraj po celem svetu in številni dogodki, ki pa pripomorejo k stopnjevanju teh napetosti tako med ZDA kot Evropsko unijo. Mislim, da je samo nekako glede na to videno, kar spremljam, sedaj samo vprašanje časa na kateri strani bo prišlo do ekskalacije, kar pa vsekakor ni dobro, ker ZDA kot neka vodilna sila na svetu in po številu prebivalstva in po neki moči, ki jo svet ustvarja, lahko zgolj izjava tega posrečenega ali pa neposrečenega predsednika Trumpa, sproži hude gospodarske posledice, spremembo na borzah in odnosih med državami. Videli smo, da predvsem na zunanjem političnem področju Trump s to svojo politiko ruši neke ustaljene prakse, kar pa druge države vsekakor spremljajo in vidijo in navsezadnje se to pozna tudi pri trgovini.

Mogoče še okoli protekcionizma. Trump vodi neko politiko protekcionizma in tega, da so ZDA najboljše in na prvem mestu, kar vsekakor na prvi pogled ni ničemur oporekati. Vsak za svojo državo želi najboljše in najbolj izkoristiti. Vemo pa kje se zatakne. Vsak protekcionizem vodi v večjo skrajnost. Ko začneš opozarjati na krizo in na neke dogodke, se ljudje začnejo zapirati, začnejo vedno manj trošiti, varčevati in navsezadnje v bistvu sprožiš krizo, na katero si tako opozarjal, ker pač denar ne kroži. Point dobrega gospodarstva in pretočnega gospodarstva je, da denar kroži. Namreč zato je tudi namenjen, da si lahko kaj kupiš, ampak navsezadnje pa je za to, da kroži.

Ravno v teh sporih in vseh teh dogodkih, ki se sedaj dogajajo – tudi s strani Irana – pa moramo vedeti, da so ravno Združene države tiste, ki so na določenih področjih zakuhale situacijo, ki jo danes v svetu imamo in so ravno one tiste, ki bi jo mogle v pravi vrsti tudi ustrezno reševati.

Kar se tiče Kitajske pa vsekakor mislim, da mora Evropska unija sodelovati z vsemi državami. Mora pa tistim, ki kršijo neka osnovna demokratična načela, na katerih stoji Evropska unija ali pa so spoštovanja vladavine prava, spoštovanje človekovih pravic jasno dati vedeti, da teh stvari ne sprejema, ampak da neko ustrezno bogato sodelovanje je treba urediti in nadgraditi. Enako je tudi s Kitajsko, ki vodi drugačno politiko, kot jo vodi Evropska unija. Mislim, da glede ne samo na število prebivalcev, ki tam narašča, ampak tudi po moči, ki jo ima Kitajska in tako tudi denar. Drugače enostavno moramo biti pozorni na to državo in kako se z njo posluje, ker navsezadnje strateško ciljajo na celoten svet z njihovimi investicijami. Seveda za njihov lastni razvoj, za neko pomoč svetu, vsekakor pa je v ozadju še kaj drugega. Mislim, da neka previdnost ni nikoli odveč.

Še enkrat pa se mi zdi, da je izredno pomembno sodelovanje tako kot tukaj v Državnem zboru kot med članicami EU in drugimi svetovnimi silami in predvsem, da so vsi prihodnji dogovori tako z ZDA kot z drugimi državami resnično usklajeni z WTO-jem, ki je nekako krovna organizacija, ki navsezadnje – vse raziskave kažejo, da so Evropejci ali pa da smo Evropejci resnično naklonjeni nekemu mednarodnemu sodelovanju, povezovanju in mednarodni trgovini. Seveda bom to podprl. Hvala lepa.

Hvala lepa, gospod Prebil. Želi besedo še kdo? Gospod Gregor Perič, izvolite.

Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem. Dobro jutro. Saj bom čisto kratek. Te prostotrgovinske sporazume obravnavamo tudi na Odboru za gospodarstvo in ne bi rad ponovil, kar je kolega Prebil že zelo povedal. Bi pa rad izpostavil predvsem nekaj, kar se tudi v številnih segmentih znotraj delovanja države, torej v Sloveniji pri nas, izkazuje kot težava. In sicer, da je potrebno tudi v teh prizadevanjih vključiti tudi še prav posebno skrb in pozornost na spoštovanje okoljskih standardov, na spoštovanje človekovih pravic in pa tudi delavskih pravic, ker potem to vsekakor da neke nove dodatne impulze vsem tem državam v razvoju, da tudi svoj lasten razvoj naredijo oziroma ga razvijejo na tak način, da upoštevajo tudi te vidike. Navsezadnje je to tudi eno od mislim, da najučinkovitejših sredstev oziroma vzvodov pri soočenju s težavami, ki jih imamo na področju okolja, podnebnih sprememb in podobnega. Tako da še dodaten poziv, da še vse ostale, zlasti tiste velike igralce, ki se nekoliko bolj upirajo tem ukrepom. Slovenija kot mala, ampak zelena država, spodbuja v tej smeri. Hvala lepa.

Hvala lepa, gospod Perič. Želi besedo še kdo? Ugotavljam, da ne. Če dovolite, bi na koncu imel še sam eno mnenje oziroma eno kratko vprašanje za gospo državno sekretarko.

Oba kolega sta se že dotaknila v bistvu tiste najbolj pomembne teme. To je vzdrževanje nekega konstruktivnega dialoga z Združenimi državami Amerike ne glede na obnašanje, ki ga gospod Trump izkazuje v zadnjem času. Vsekakor podpiram to stališče Republike Slovenije, s tem, da se mi zdi zelo pomembno, da pri sklepanju, poleg tega kar sta omenila gospod Perič in gospod Prebil, se mi zdi pomembno, da kakršenkoli dogovor bo sklenjen v prvi polovici naslednjega leta, tako kot ste rekla, se mi zdi pomembno, da bo v skladu z nekimi strategijami Svetovne trgovinske organizacije. Mislim, da se zavedamo vsi skupaj in v zadnjem času zelo pogosto poudarjamo pomen trgovinske organizacije zlasti za takšne države kot je Republika Slovenija, se pravi manjše države.

Bi imela pa eno kratko vprašanje. Kar se tiče teh povračil oziroma rekla ste, da bo možno začeti pogajanja oziroma da so možnosti za sklenitev sporazuma šele v prvi polovici leta 2021. Ali je edini razlog čakanje na razsodbo? Ali je še kakšen drugi razlog? Toliko.

Pri Boing Erbas? Mogoče bi malo širše. Dejstvo je, da na zadnjem tem FAKU? je komisarka Malstrumova se že poslavljala in ker je mislila, da bo vmes že začela z delovanjem nova komisija in je povzela svoje aktivnosti z Združenimi državami Amerike. Povedala je, da so bila relativno težka pogajanja, težka tudi v smislu spoštovanja in razumevanja stališč drug drugega. Verjetno je to vprašanje časa. Z letom 2020 nastopi komisar Hogan?, ki bo imel tudi veliko izzivov, vendar se pričakuje, da bo nekako tem izzivom kos z drugačnim pristopom.

Glede samih teh relacij pri tožbi, pa so pomembna ta pogajanja in ti pogovori. Amerika se odloča po svoje na zadnji trenutek na katere artikle bo dala carino in Evropa pa se usklajuje kako z najmanjšo škodo za države članice odreagirati na to. Verjetno bo do določene mere pogajanja počakala novega komisarja in potem upajmo na najboljšo rešitev za vse članice.

Hvala lepa za vaš odgovor, gospa. Ker interesa za razpravo ni več, na glasovanje dajem predlog sklepa, ki se glasi: »Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za zunanje zadeve (trgovina), ki bo v Bruslju dne 21. 11. 2019 in jih podprl.«

Začenjam glasovanje. Glasovanje poteka. Zaključujem glasovanje.

Kdo je za? (10 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.

Hvala lepa vsem še enkrat. S tem končujem 1. točko dnevnega reda in 12. nujno sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Želim vam lep in uspešen dan.