Spoštovane kolegice in kolegi!

Dobro jutro!

Začenjam 64. sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Obveščam vas, da sem do začetka seje prejel tri opravičila in sicer se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora: gospod Zmago Jelinčič Plemeniti, gospod Blaž Pavlin in gospa Nataša Sukić vsi, zaradi drugih službenih obveznosti. Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije ter predstavniki Vlade in Državnega sveta, vse navzoče prav lepo pozdravljam.

Prehajam na določitev dnevnega reda seje odbora.

S sklicem ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem. Preden pa preidemo na obravnavo točk iz dnevnega reda vas prosim oziroma mi dovolite eno prošnjo. Namreč prosim vse predstavnike Vlade, ki bodo predstavljali izhodišča pri vseh točkah dnevnega reda, da se pri predstavitvi izhodišč in pa stališč Vlade predvsem opredelijo do tistih delov, kjer je prišlo do sprememb bodisi vsebinskih pri izhodiščih ali stališčih Vlade. Namreč pri vseh treh zasedanjih svetov je na dnevnem redu veliko točk in posamezne točke smo na odboru že obravnavali. Nekatere morda sploh ne bodo uvrščene na dnevni red, zato prosim za racionalnost, če bomo racionalni in se držali reda bomo morda celo uspelo sejo končati do 10. ure.

Sedaj prehajam na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA PRAVOSODJE IN NOTRANJE ZADEVE, KI BO V BRUSLJU 2. IN 3. 12. 2019.

Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade, 21. novembra 2019, na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Prosim, državno sekretarko, mag. Melito Šinkovec iz Ministrstva za notranje zadeve, da nam predstavi izhodišča za področje notranjih zadev.

Izvolite.

Hvala lepa za besedo, predsedujoči!

Spoštovane poslanke in poslanci! Dobro jutro!

Delegacija Republike Slovenije se bo udeležila rednega zasedanja Sveta Evropske unije za pravosodje in notranje zadeve, ki bo potekalo 2. in 3. decembra 2019 v Bruslju. Ministri za notranje zadeve bodo zasedali prvi dan, nato pa bodo zasedali še ministra za pravosodje. S strani Ministrstva za notranje zadeve se bo zasedanja udeležil minister za notranje zadeve gospod Boštjan Poklukar z delegacijo. Na našem dnevnem redu je sprememba glede ene točke. Na dnevnem redu tokratnega zasedanja sveta je bila kot možna predvidena razprava o Uredbi o preprečevanju širjenja terorističnih vsebin na spletu. Ta točka je bila z dnevnega reda umaknjena tako, da bodo ministri začeli razpravo s točko o predstavitvi skupine za boj proti terorizmu o nadaljnjem sodelovanju med pristojnimi organi, ki se ukvarjajo z bojem proti terorizmu. Ministri bodo izmenjali mnenja o okrepitvi sodelovanja med pristojnimi organi. V okviru te točke bo predstavnik skupine za boj proti terorizmu, ki združuje Evropske obveščevalne službe predstavil trenutno stanje in razvoj na področju sodelovanja in izmenjave informacij med obveščevalnimi službami Europolom in policijskimi organi. Stališče Slovenije je, da podpira krepitev sodelovanja med vsemi relevantnimi deležniki v boju proti terorizmu vključno s krepitvijo sodelovanja med obveščevalnimi in policijskimi službami.

Sledila bo točka izvajanja strateške agende 2019-2024 na področju pravosodja in notranjih zadev. Tukaj bo finsko predsedstvo poročalo o tematskih razpravah, o prihodnosti migracijske in azilne politike Evropske unije ter o prihodnosti notranje varnosti Evropske unije, ki so potekale v času njihovega predsedovanja. V tem času so organizirali več poglobljenih razprav, ki so potekale na ministrskem nivoju in tudi na nivoju strateških odborov / nerazumljivo/. Razprave so se osredotočile na horizontalne teme kot so v prihodnost usmerjena migracijska in azilna politika, zunanja dimenzija migracijske in azilne politike, sodelovanje na področju ponovnega sprejema ter vpliv novih tehnologij na notranjo varnost, učinkovito upravljanje z informacijami, medsektorsko sodelovanje, hibridne grožnje in pomen usposabljanja. Predsedstvo bo na tokratnem svetu poročalo o zadevah, ki so se po mnenju finskega predsedstva izkazale kot ključne in bi jih, zato bilo smiselno upoštevati v okviru zakonodajnega cikla v obdobju veljavnosti strateške agende to je med letom 2019 in 2024. Sledila bo točka izvajanja interoperatibilnosti. Evropska komisija in finsko predsedstvo bosta predstavila informacije o poteku tega projekta tako na ravni Evropske unije kot finsko predsedstvo bo predstavilo potek tega projekta na nacionalni ravni, sledila bo izmenjava mnenj o stanju implementacije projekta po državah. Slovenija se zaveda pomembnosti tega projekta implementacije interoperabilnosti, zato aktivnosti za njeno vzpostavitev poteka že dlje časa oziroma že od poletja. Vlada Republike Slovenije je tudi za bom rekla bolj učinkovito implementacijo in pa učinkovito koordinacijo med deležniki v Republiki Sloveniji ustanovila medresorsko delovno skupino. Ministrstvo za notranje zadeve vodi to skupino in skrbi za koordinacijo za uspešno implementacijo. Konec oktobra je Slovenijo obiskala tudi skupina strokovnjakov Evropske komisije. Zanimalo jih je predvsem stanje implementacije tega projekta v RS. Predstavljen jim je bilo v bistvu pregled po posameznih projektih, ki sodijo v okvir interoperabilnosti. Zadnja vsebinska točka se bo nanašala na izvajanje Uredbe o evropski mejni in obalni straži. Predsedstvo bo na zasedanju Sveta organiziralo razpravo o začetku implementacije Uredbe o mejni in obalni straži, ki je bila 14. novembra 2019 objavljena v Uradnem listu in bo stopila v veljavo 4. decembra 2019. V uredbi so opredeljeni strateški elementi evropskega integriranega upravljanja meja, ki določa osnovna načela učinkovitega nadzora meje in dejavnosti vračanja v EU. Republika Slovenija podpira sprejetje te uredbe, ocenjujemo, da so v njej zajeta vsa področja za dodatno okrepitev evropske mejne in obalne straže s poudarkom na povečanju sredstev in okrepitvi njenega mandata. Pod točko razno se bo razpravljalo oziroma bo podana zadnja informacija o mehanizmu Evropske unije za sodelovanje in preprečevanje radikalizacije. Mehanizem je posledica priporočil podanih v končnem poročilu o delu skupine strokovnjakov na visoki ravni o radikalizaciji iz junija 2018. Namen mehanizma je zagotoviti tesnejšo vključenost držav članic v aktivnostih za preprečevanje radikalizacije. V nadaljevanju točke razno bo predsedstvo predstavilo dnevni red ministrskega srečanja na ravni EU ZDA, ki bo 11. decembra v Washingtonu. Poročalo bo tudi o ministrskem forumu, ki je bil 18. in 19. novembra v Skopju. Poleg tega bo pa tudi Hrvaška predstavila delni program in prednostne naloge, ki si jih je začrtala v času svojega predsedovanja.

Toliko na kratko o točkah iz pristojnosti Ministrstva za notranje zadeve. S kolegi smo vam na voljo za dodatna pojasnila.

Hvala.

Hvala lepa, gospa Šinkovec.

Sedaj pa prosim še predstavnico Ministrstva za pravosodje, da nam predstavi izhodišče za področje pravosodja. Prosil bi vas, da se predstavite z imenom in funkcijo. Hvala lepa.

(Moje ime je Jana Lovšin, iz Ministrstva za pravosodje.)

Najprej bi želela opravičiti državno sekretarko, ki je zbolela in se na žalost ni mogla udeležiti te seje. Sedaj pa, da na hitro predstavim še točke iz Sveta za pravosodje.

Svet bo pokrila ministrica gospa Katič. Kar se tiče samega sveta in vsebine. Prva dva akta bosta zakonodajna namreč finsko predsedstvo je pripravilo in uspelo iz pogajati dve tako imenovani Uredbi za vročanje pisanj in pridobivanje dokazov na področju civilnih in gospodarskih zadev in predvideva dosego splošnega pristopa. Predlagano besedilo je kompromisna rešitev. Pomemben vidik je ta, da se uvaja digitaliziran sistem in sicer za obvezno uporabo enotnega decentraliziranega IT sistema. V zvezi s to uredbo je bilo podano stališče, ki ga je tudi ta odbor potrdil. Dejstvo je, da so bila pogajanja dolga, težka in da je prišlo do v bistvu, kar velikih kompromisov na vseh straneh, kajti države članice imamo zelo različni nivo digitalizacije vpeljan v svojem pravosodnem sistem. Dejstvo pa je, da tudi ta predlog, kakršenkoli je tudi, ker je kompromisen bo vpeljal določene dobre vidike za same državljane EU. Slovenija podpira to kompromisno besedilo in lahko podpre ta splošni pristop. Razprava ni predvidena. Dejstvo pa je, da se je Slovenija skupaj še z nekaterimi drugimi državami članicami pridružila deklaraciji, ki bo priložena k zapisniku tega zasedanja, kjer poziva Evropsko komisijo, da uvede in tudi finančno podpre financiranje tako imenovanega e-kodeksa, ki bo to digitalizacijo lahko vpeljal in dejansko spodbujal.

V zvezi z ne zakonodajnimi aktivnosti bi želela najprej predstaviti sklepe v zvezi s prihodnostjo pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah. Sklepi bodo sprejeti brez razprave. Razprava je potekala zelo intenzivno na delovnih skupinah in na Coreperju. Gre pa za to, da se ti skepi nekako ozirajo v prihodnost razvoja civilno-pravnih zadevah na področju pravosodja. Predvsem se izpostavlja vidik in pomen učinkovite implementacije že sprejetih pravnih aktov in pa dejstvo, da vse nove zakonodajne iniciative morajo biti naprej dejansko ustrezno proučene predvsem njihova dodatna vrednost, ki bi jo prinesle k funkcioniranju na področju civilno-pravnih zadev. Prav tako ti sveti posebej izpostavljajo pomen sodelovanja ključnih akterjev pri implementaciji že obstoječe zakonodaje na tem področju. In sicer izpostavljen je pomen evropske pravosodne mreže v civilno-pravnih zadevah in funkcioniranje evropskega portala e-pravosodja. Prav tako ti sklepi posebej izpostavljajo vidik multilateralnega pristopa v okviru mednarodnega sodelovanja na področju civilno-pravni zadev recimo pri pristopu pri zakonodajnim aktom Haaške konvencije in pa recimo k zakonodajnim aktom Uncitrala. Slovenija te sklepe podpira pa tudi sama vidi nekako razvoj tega civilnega dela pravosodja v tej smeri kot jih sklepi navajajo.

Drugi pomemben vidik, druga dva dokumenta so tudi sklepi na področju kazenskih zadev. In sicer sklepi na področju alternativnih sankcij in sklepi s področja zaščite pravic žrtev kaznivih dejanj. Oboji sklepi so bili sprejeti soglasno na delovnih skupinah in Coreperju tudi Slovenija jih podpira. Sklepi v zvezi z izvajanjem ali pa uvajanjem alternativnih sankcij so sklepi, kjer je posebej izpostavljena reintegracija in resocializacija, pomen le-te in pa tisto, kar je bilo za Slovenijo tudi izredno pomembno to, da se posebej izpostavi pomen financiranja in uporabe evropskih sredstev za razvoj tega področja. Kar se tiče pa sklepov v zvezi z zaščito pravic žrtev kaznivih dejanj gre pa za sklepe, ki posebej poudarjajo pomen sodelovanje vseh deležnikov na nacionalni ravni in pa tudi čezmejnega sodelovanja ter seveda tudi uporabo ustreznih odškodninskih določb ter pa, kar je za Slovenijo tudi zelo pomembno tudi uporabo in zagotovitev evropskih finančnih sredstev s strani Evropske komisije.

Pri tem delu razprava ni predvidena. Razpravo je finsko predsedstvo in izmenjavo mnenj je predvidelo na točki v zvezi z okolijsko kriminaliteto. Tukaj bo finsko predsedstvo predstavilo končno poročilo osmega kroga vzajemnega ocenjevanja. Povzetek, ki ga je finsko predsedstvo predstavilo ne naslavlja vsako posamezno stanje v posamezni državi članici temveč nekako dela presek stanja na celotnem področju Evropske unije. Fokus tega vprašalnika in tega ocenjevanja je bil vidik nezakonite proizvodnje in pa ravnanja z nevarnimi materiali ter nezakonite trgovine z odpadki. Dejstvo je, da rok za odziv na to ocenjevanje še ni zaključen. Mi skupaj s kolegi tudi na policiji in Ministrstvu za notranje zadeve še pripravljamo odziv Slovenije. To bo posebej izpostavila ministrica v svojem izvajanju. Posebej pa bomo izpostavili to dejstvo, da so na tem področju okolijske kriminalitete bili posredovani več vprašalnikov, da se dela več različnih poizvedovanj in da preden bi šli v kakršnekoli nove zakonodajne akte oziroma se zavezali v kateri smer bi se to področje razvijalo je potrebno proučiti vse te aktivnosti in jih zaključiti in narediti neki presek stanja, da se bo resnično videlo, v katero smer je potrebno razvijati to področje.

Finsko predsedstvo bo predstavilo tudi stanje oziroma podalo poročilo o napredku v zvezi s stanjem na področju e-dokazov. Tukaj bo predvsem Evropska komisija predstavila stanje v zvezi s pogajanji o sporazumu med EU in ZDA o čezmejnem dostopu do e-dokazov ter pogajanja za drugi dodatni protokol k Budimpeštanski konvenciji. To je točka, ki jo pravzaprav imamo sedaj že na vsakem svetu, kajti gre za pogajanja, ki jih vodi Evropska komisija. Pod točko razno bodo predstavljeni zaključki iz konferenc, ki jih je izvedlo finsko predsedstvo ter pa seveda Hrvaška bo predstavila svoje prioritete. Mogoče preden zaključim še to, da se bo ministrica ob robu sestala s kolegi iz tria torej iz portugalsko in nemško ministrico.

Hvala.

Hvala lepa, gospa.

Sedaj pa odpiram razpravo kolegic in kolegov. Ali ima kdo kakšno vprašanje, želi razpravljati? (Ne.)

Dovolite meni eno vprašanje za gospod Melito Šinkovec. Omenjeno je bilo, da bo na zasedanju tudi oziroma stališče Slovenije je, da ponovno izpostavlja prioritete glede krepitve agencije Frontex pa me zanima ali je na tem področju kaj novega ali ostajamo na tem kakor je bilo povedano že na eni od prejšnjih sej?

Hvala lepa.

V bistvu stališče ostaja enako. Za nas je bilo tudi od samega začetka pomembno, da se okrepi mandat in pa, da se okrepi oziroma podpre torej da dobijo več finančnih sredstev za svoje delovanje. Kot sem že omenila je sedaj ta uredba postala oziroma je bila objavljena v Uradnem listu in bo stopila v veljavo 4. 12. tako, da so bili naša stališča v večini upoštevana.

Hvala.

Hvala lepa. Vprašanje ima tudi mag. Andrej Rajh.

Izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Mene pa zanima govorili ste pravkar o krepitvi Frontex ali obstaja kakšno bolj konkretno možno sodelovanje slovenskih državljanov v tej agenciji ali so kakšne nacionalne kvote ali je v bistvu splošni izbirni postopek oziroma ali je to sploh v vaši pristojnosti?

Hvala lepa.

Mag. Šinkovec.

Hvala lepa.

V tej agenciji bodo sodelovali slovenski policisti. Do sedaj je bila kvota mislim, da 10 tisoč za celotni Frontex se pravi, da bodo vse države lahko dale notri. Za nas je nekje predvidena kvota okoli 200 predstavnikov slovenske policije.

Hvala.