Do nadaljnega zaradi prenove spletnega mesta Državnega zbora podatkov na Parlametru ne osvežujemo, ker strojno berljivi podatki trenutno niso dosegljivi. Se opravičujemo za nevšečnosti.

10. redna seja

Odbor za zdravstvo

17. 9. 2020
podatki objavljeni: 17. 9. 2020

Transkript

Spoštovani kolegice poslanke in seveda kolegi poslanci, ter vsi vabljeni, na današnji seji odbora, prav lepo pozdravljeni!  Pričenjam 10. sejo Odbora za zdravstvo. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji člani odbora, in sicer: Karmen Furman, ki jo nadomešča poslanec Branko Grims, mag. Dejan Židan nadomešča Sama Bevka, Andrej Rajh nadomešča Vojka Starovića. Vsem tem članom želim prijetno počutje na našem odboru. Je pa še eno opravičilo, in sicer se današnje seje ne more udeležiti naš poslanski kolega Robert Pavšič.  Seja odbora je bila sklicana v skladu z 47. členom Poslovnika Državnega zbora. Na sejo so vabljeni predstavniki predlagatelja predloga rebalansa proračuna, to je Vlada, ter pristojna ministrstva, in sicer, Ministrstvo za finance in Ministrstvo za zdravje.  Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje dne 29. 1. 2020 ste prejeli predlog dnevnega reda seje odbora - Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2020. Gradivo z dne 31. 8. 2020 je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. In potem imamo seveda še točko Razno.  Odbor navedeno gradivo obravnava kot zainteresirano delovno telo, na podlagi 166. člena Poslovnika. Ker do začetka seje ni bilo predlogov za razširitev dnevnega reda oziroma za umik predlagane točke dnevnega reda, je določen takšen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem.    Tako prehajamo kar na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG REBALANSA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2020.  Besedo dajem predlagatelju predloga rebalansa proračuna, in sicer, uvodno obrazložitev ima ponavadi Ministrstvo za finance, zato, spoštovana, vas vabim k besedi.
Jana Žakelj
Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj tudi z moje strani. Sem Jana Žakelj in prihajam iz Ministrstva za finance.   Naj uvodoma poudarim, da bo struktura javnofinančnih prihodkov in odhodkov celovito predstavljena na seji matičnega odbora za finance, zato bi vam želela na kratko predstaviti samo ključne okvire v katerih je bil pripravljen predlog rebalansa državnega proračuna za leto 2020 ter višine oziroma večje spremembe predloga rebalansa državnega proračuna glede na sprejeti proračun za leto 2020.   Predlog rebalansa državnega proračuna za leto 2020 je pripravljen v negotovih razmerah in po hitri zaustavitvi gospodarske aktivnosti, ko je bila razglašena epidemija. Prišlo je do izrazitega vpada prihodkov državnega proračuna in porasta izdatkov, ki je posledica ukrepanje države za omilitev posledic krize in ohranitev gospodarske aktivnosti. S predlogom rebalansa državnega proračuna v bilanci prihodkov in odhodkov načrtujemo proračunski primanjkljaj v višini 4,2 milijardi evrov oziroma 9,3% BDP. Prihodki rebalansa državnega proračuna so načrtovani v višini 9,2 milijardi evrov in so v primerjavi s sprejetim proračunom za leto 2020 nižji za 14,7 % ali za 1,6 milijarde evrov. Obseg prihodkov bo nižji predvsem zaradi nižje potrošnje, nižje zaposlenosti in slabših poslovnih rezultatov podjetij. Največja znižanja se tako načrtuje iz naslova davka na dodano vrednost, davka od dohodkov pravnih oseb, dohodnine, trošarine ter sredstev iz proračuna EU. Odhodki rebalansa državnega proračuna so načrtovani v skupni višini 13,4 milijarde evrov in so od sprejetega proračuna za leto 2020 višji za 3 milijarde evrov oziroma 29,3 %. Največji obseg porasta odhodkov je načrtovan na politiki intervencijski programi in obveznosti, pokojninsko varstvo ter socialna varnost. Izdatki namenjeni neposredno za financiranje ukrepov za blaženje posledic epidemije predstavljajo 19 % vseh izdatkov predloga rebalansa državnega proračuna. 0,5 milijarde evrov odhodkov pa je povezanih s posrednimi učinki epidemije, kot na primer za povečanje nadomestil brezposelnim, kritje izpada prihodkov oziroma povečanje odhodkov za oba sklada socialnega zavarovanja, stroške obresti iz zadolževanja ter investicije za podporo zagonu gospodarstva. V računu finančnih terjatev in naložb so prejemki načrtovani v višini 454,7 milijona evrov in izdatki v višini 401,2 milijona evrov. V računu financiranja pa se v predlogu rebalansa državnega proračuna načrtuje za dobri 2 milijardi evrov odplačil dolga. Za financiranje načrtovanega primanjkljaja v bilanci prihodkov in odhodkov, pozitivnemu stanju v računu finančnih terjatev in naložb ter spremembi stanja sredstev na računu je v letu 2020 potrebna zadolžitev v višini 7,28 milijarde evrov. To bi bilo na kratko z moje strani vse. Hvala.
Hvala lepa tudi vam. Sedaj pa dajem besedo, verjetno si jo želi, predstavnici Ministrstva za zdravje, se pravi državni sekretarki dr. Tini Bregant. Izvolite.
Tina Bregant
Najlepša hvala, spoštovana predsednica. Spoštovane, spoštovani! Virus korona je izjemno požrešen in golta finančna sredstva, vendar pa tudi ljudem in zdravju ne prizanaša. Zato smo na Ministrstvu za zdravje kljub finančnim usmeritvami bili usmerjeni v reševanje zdravstva in celo povečanju sredstev. Tako rebalans proračuna 2020 Ministrstva za zdravje znaša skupaj 336,1 milijon evra. Od tega je večina integralnih sredstev, torej 311,8 milijona evrov in se v primerjavi s sprejetim proračunom 2020 povečuje za 140,3 milijone evra. Rebalans je sicer pripravljen na podlagi usmeritev sprejetih na Vladi Republike Slovenije. To se pravi, smo upoštevali nižanje racionalizacijo odhodkov, zlasti tistih, ki niso povezani z okrevanjem, z omejitvijo in odložitvijo izvajanja programov, ki         niso povsem nujni. Ob pripravi rebalansa smo tudi kritično pregledali financiranje že obstoječih programov in za drugačno strukturo odhodkov prednostno načrtovali aktivnosti povezane z okrevanjem po pandemiji. Glavnina povečanja sredstev rebalansa, torej 140,1 milijon evra v primerjavi s sprejetim proračunom 2020 izhaja iz sprejetja interventne zakonodaje. V okviru te zakonodaje ministrstvo zagotavlja dodatna sredstva za pokrivanje obveznosti za omilitev in odpravo posledic epidemije COVID-19, in sicer ta sredstva zajemajo dodatke izplačane delavcem zaposlenih v zdravstvu v času epidemije, plačilo prispevkov za zdravstveno zavarovanje pri osebah, ki so napotene na čakanje na delo, nadomestila plač za odsotnost z dela zaradi bolezni v času epidemije, in sicer od prvega dne odsotnosti ter tudi plačilo 80 % vrednosti nerealiziranega programa pri izvajalcih zdravstvenih storitev. Iz tega naslova do konca leta ocenjujemo še dodatne potrebe najverjetneje v enaki višini kot do sedaj. Namreč sama okužba s korono oziroma COVID-19 nadaljuje svoj pohod po Evropi. V okviru podprograma urejanje in razvoj na področju zdravstva namenjamo 14 milijonov evrov povečevanju dostopnosti do zdravstvenih storitev, torej skrajševanju čakalnih dob, z notranjimi prerazporeditvami pa zagotavljamo tudi dodatna sredstva drugim programom na področju zdravstva za zakonske obveznosti vezane na najranljivejše skupine. Sem sodi tudi zdravstveno varstvo socialno ogroženih in nezavarovanih, kar skupaj znese približno 2 milijona evrov, ter programom javnega zdravja za izvajanje javne službe v okviru nacionalnega inštituta za javno zdravje, kjer povečujemo sredstva za 1 milijon evrov. Pomemben delež proračuna ministrstvo namenja tudi investicijskim vlaganjem na sekundarni in terciarni ravni, kjer v okviru podprograma investicijam namenjam 28,8 milijona evra, to so integralna in namenska sredstva EU ter sredstva amortizacije, dodatno pa investicijam namenjamo tudi 58,8 milijona evrov proračunskega sklada. Del evropskih sredstev namenjenih investicijam, to je približno 1 milijon evra se zaradi zamika izvedbe projektov zaradi razglašene epidemije zamika v leto 2021. To je verjetno povsem logično. Sem sodi predvsem energetska sanacija Celja, Jesenic in Stare gore. Največji investicijski projekti, ki so trenutno v teku, so dokončanje 3a faze urgentnega kirurškega bloka, nato vzpostavitev združenih laboratorijev v okviru projekta DTS v ljubljanskem kliničnem centru, kar se, veste, da vleče že praktično celo desetletje ter nadomestna nadgradnja splošne bolnišnice Celje. V letu 2020 se zaključujejo naslednji projekti. Zamenjava vodovodnih cevi na ORL kliniki UKC Ljubljana, novogradnja kliničnega inštituta za medicino dela in športa UKC Ljubljana, obnova prostorov in oprema za endoskopsko diagnostiko na kliniki za gastroenterologijo na UKC Ljubljana. Nato pa še prenova bolnišnične lekarne v splošni bolnišnici Brežice, energetska sanacija splošne bolnišnice Novo mesto in prva faza novogradnje Stara gora. Ministrstvo tudi v letu 2020 nadaljuje z menjavami oziroma s posodobitvijo medicinske opreme v javnih zdravstvenih zavodih, tako da veste, da se je nabavilo 10 CT-jev za 7 javnih zdravstvenih zavodov, magnetno-resonančni tomografi in angiograf za UKC Maribor ter tudi dva robota s podporo za ročno pripravo protitumorskih zdravil na onkološkem inštitutu. V prihodnjem letu in v letu 2020 pa se bodo poleg navedenih zaključili še naslednji projekti. Širitev enote za intenzivno nego in terapijo novorojenčkov ginekološke klinike UKC Ljubljana, zamenjava avtoklavov v UKC Ljubljana, nato oba projekta energetske sanacije splošna bolnišnica Celje in Jesenice ter požarna sanacija v Celju in UKC Maribor. Nato ureditev odseka za dializo v splošni bolnišnici Murska sobota in ureditev več oddelkov v splošnih bolnišnici Brežice,        širitev klinike za pediatrijo UKC Maribor, nakup koronografa za UKC Maribor in ureditev prostorov bolnišničnih lekarn v več bolnišnicah, to se pravi, v Trbovljah, Celju, Novi Gorici, Valdoltri, Postojni, Jesenicah in negovalna bolnišnica Ljubljana, ter predvidevamo tudi zaključek druge faze v Stari gori.  Potem imamo pa še nekaj podprogramov. Zdaj, mogoče še to, čeprav to so morda podrobnosti, vendar, sem prepričana, da so vsi na današnji seji, si natančno prebrali te postavke, tako da, v okviru podprograma učinkovito zdravljenje z dragimi zdravili, se je pilotni projekt, s katerega smo iz proračuna zagotavljal sredstva za financiranje določenih inovativnih zdravil, zaključil. Potem, programom javnega zdravja namenjamo dodatnih 26,6 milijona evrov. Nato v okviru rebalansa proračuna za leto 2020, se z novelo Zakona o izvrševanju proračuna iz državnega proračuna za obvladovanje nalezljive bolezni Covid-19 zagotavlja tudi dodatna sredstva in sicer, 50 milijonov evrov, ki jih bomo preko ZZZS-ja namenili financiranju materialnih stroškov izvajalcem zdravstvene dejavnosti.  To se pravi, tudi socialno-varstvenim zavodom, vzgojno-izobraževalnim zavodom in svetovalnim centrom in to sicer v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno dejavnost. To se pravi, to so vsi tisti, ki opravljajo zdravstveno dejavnost v mreži javne zdravstvene službe. Kaj pa spada pod teh 50 milijonov evrov? Sem sodijo pa praktično vsi stroški, ki so nastali v povezavi z Covid-19, in sicer, gre za pokrivanje neposrednih stroškov, vezanih na epidemijo Covid-19. To se pravi, testiranje, brisi na prisotnost virusa SARS-CoV-2, potem stroški za varovalno opremo, ter storitve, vezane na obravnavo pacientov z obolenjem ali s sumom na obolenje Covid-19.  Mogoče bi na tem mestu vseeno še omenila, da na Ministrstvu za zdravje zelo intenzivno pripravljamo projekte za pridobitev dodatnih evropskih sredstev, tako iz kohezije, kot iz mehanizma Rieg, tako imenovani RRF(?) za financiranje investicij in drugih ukrepov, ki bodo vsi ključno prispeval k okrevanju po pandemiji. Upamo, da bomo predvsem z vsemi temi sredstvi izboljšali pripravljenost ob morebitnih prihodnjih zdravstvenih krizah in da bomo tudi zagotovil krepitev zdravstvenega sistema na področjih, ki pa so se v krizi pokazala kot najbolj ranljiva.  Zdaj, veste, da je bil projekt medicinske opreme, vezane na obvladovanje Covid-19 že potrjen, smo pa dodatno posebno pozornost namenili tudi ranljivim skupinam, starejšim in omilitvi negativnih posledic epidemije na duševno zdravje in tudi dejavnike tveganja za pojav rakavih in drugih kroničnih obolenj. Tako da, mi bomo v okviru finančnega mehanizma za okrevanje in odpornost, z ukrepi naslovili tudi druga področja, to se pravi, od dolgotrajne oskrbe, krepitve primarnega zdravstvenega varstva, področje digitalizacije… Skratka, vse, kar bo sestavni del nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost, ki pa jih bo potem na seji Vlade, ki bodo obravnavana v začetku oktobra. Tako da, tukaj bo pa ključno tudi medresorsko sodelovanje.  Jaz mislim, da na Ministrstvu za zdravje, da smo poskušal bit kar se da skrbni, racionalni, seveda pa bo za uresničitev vseh potreb, ki jih imajo naši državljani, pa potrebno vlagat še kar nekaj naporov, namreč, situacija na Ministrstvu za zdravje je praktično zastarana in zdaj rešujemo stvari za nekaj let nazaj, upamo pa tudi, da za nekaj let naprej.  Hvala.
Hvala lepa tudi vam.  Zdaj pa sledi razprava poslank in poslancev.  Kot prvi se je prijavil dr. Franc Trček, naš podpredsednik odbora.
Hvala lepa za besedo.  Saj bosta še Bojana, pa kolega Židan ubesedovala, tako da bom nekoliko krajši od pričakovanega. Zdaj, državna sekretarka je zaključila z nekim dejstvom, da pač smo verjetno prespal kako desetletje, če že ne več, na področju kadrovsko infrastrukturnega razvoja slovenskega javnega        zdravstva. Zakaj izpostavljam javnega zdravstva? Če je kaj pandemija Covid pokazala je pokazala, da družbe v kateri se je šlo v privatizacijo zdravstva, v profitno logiko zdravstva so potegnile dejansko kratko, če že ne najkrajšo. Izrazit prime ZDA, ki v bistvu petino denarja troši na zdravstvo, pa bo kmalu imelo za – Kaj? – dva Maribora mrtvih kot posledica pandemije Covid. Sedaj, Covid-19 nam ne more biti izgovor, mora nam biti izziv, da se ukvarjamo s temi izzivi infrastrukturnimi in kadrovskimi. Še za časa ko sem predsedoval temu odboru smo nekako delali neko resno analizo koliko dejansko bi nekih javnih sredstev potrebovali za infrastrukturno prenovo. In je bila neka realna ocena, brez tega da bi se nekdo afnal, če se tako izrazim, s kakšnimi arhitekturnimi in podobnimi nadstandardi okoli 1 milijarde v šestih, sedmih letih. Verjetno bi se bilo treba pogovarjati sočasno ob tem rebalansu tudi o nekem, kot pravi državna sekretarka, MF-ja pobarvanem denarju, evropski penezi naslednje kohezije, ampak kot lepo opozarja zadnje dni primarij Flis je velik izziv tudi kadrovski. Ne le pri nas in temu se nekako premalo posvečamo. Želel bi si tudi videti kakšno postavko, mogoče se skriva kje drugje, v navezavi na Covid pandemijo, namenjeno ustreznejšemu komuniciranju. Veste, mi imamo sedaj že – Koliko? – enih deset mesecev ker, kaj je to zgodba. In mi smo še vedno preveč v tesnobi in premalo zgolj v strahu. Razlika tesnoba, strah, pri strahu lahko dojemam, da je votel. Zakaj je votel? Tesnoba je pa tisto, ko dejansko nima možnosti, da bi izvedel dovolj informacij in da bi jih razgradil. In sedaj kot nek tak kontra efekt tega neustreznega komuniciranja je pa vedno več nekega ludizma in teorij zarote in podobnega. Že takrat ko sem polagal na srce Janši naj bo bolj razumen, pa ni bil to razlog razhoda z Levico, razlogi so bili kaj drugega, v tistem prehodnem obdobju sem opozarjal, da nam komunikacija šepa. Živim v bližini Avstrije, že dovolj da pogledam nek radijski »jingle«, ki so ga tam vrteli versus Kacin-Krek naveza. Navsezadnje mi imamo Ministrstvo za zdravje. Dajmo reči tudi ta neka interventna preventiva ob tej pandemiji nekako šepa. Ker prihajam iz mariborskega konca tudi Bojana nekako nič nisva kaj dosti slišala o nekih perečih investicijskih izzivih, problemih pri nas. Odkrito povem, tisti nek kratek dopust, ki sem si ga privoščil v samoizolaciji na enem od hrvaških otokov mi je pregoreval telefon ko je prišlo v javnost, da – Kje? – na Teznem, na tistih treh, štirih evrov paletah na soncu ljudje čakajo za odvzem brisov za kakšne druge preglede. Podobna zgodba je tudi, če hočete, na Upravni enoti v Mariboru, ko se potem kdo zdira nad ljudmi tam na ulici, to mi je včeraj pregoreval telefon, infekcijska, pljučna, potem me nekih internih pogovorih, jih moram kar povedati, imamo spet to neke prsenje Ljubljana versus vsi ostali, ko se nekako jim da vedeti, da je UKC Maribor poimenovan nekako drugače. Zdi se mi, da se bomo morali teh zadev dosti bolj resno lotiti. Navsezadnje vsi vemo, če bi prišla neka resna sanitarna inšpekcija bi verjetno UKC Maribor že zaradi kuhinje zaprli. To so neki realni problemi. Pa ne samo v Mariboru. Verjetno     ŠZ) - 14.25    eden najbolj takšnih prikrajšanih pa bom rekel, ker imam na konec jeziku, ljudskem jeziku že 100 let se jim obljublja koga. Gastro oddelek Ljubljanskega UKC-ja, ki dela tudi v nekih pogojih, tista Fabjanova stavba je za muzej razvoja medicine, kvečjemu prilagoditvi in ne pa zato ker počnejo.   Se mi zdi, da to so neke zadeve, s katerimi bi se morali ukvarjati že v tem rebalansu pa tudi v naslednjem desetletju ali tem, zdaj kako jemljete 2020-2021, nekako tukaj ne vidim nekih odgovorov. In potem imam tudi zgodbe, ki prečijo tudi kakšno drugo ministrstvo. Vse v DSO-jih niso krivi, da se jim je zgodilo, kar se jim je zgodilo. Pa določeni DSO-ji bodo imeli težave z izplačilom plač. A veste, zdaj tukaj pravilni pristop kredit ali je pravilni pristop, da država prevzame odgovornost nase.   A veste, da ne bom predolg. Čisto za konec, jaz osebno menim, ne glede na to katerakoli vlada bi bila, če se nekaj vladi zgodi, tudi če se ne hvali, če se ne prsi, rešujemo življenja, da kupi 148 aparatur za reševanje življenj, pa se izkaže, da jih je samo 12 ustreznih pa da je še to v kleti, da bi takšna vlada morala nemudoma odstopiti. Pa ni važno ali jo vodi Janša, Židan, Kordiš ali Plemeniti. Mi te dokler ne bomo imeli te osnovne politične morale ali etike ali kako bi SMC-ovci včasih ubesedovali oziroma politične kulture, se bojim, da nekih velikih premikov ne bo.  In potem, ko jaz pišem na resorno ministrstvo oziroma na vlado poslansko vprašanje, pa dajmo biti odkriti, vsaj prvih 100 dni je bolj neka Janševa ekipa mimo ministrstva se hotela nekaj iti. Koliko je sploh usposobljenih ekip za predihovalnike ali če hočete respiratorje, ventilatorje, čeprav to ni glih vse isto, dobim nekako odgovor, da je kadrovska politika v pristojnosti javnih zdravstvenih zavodov in ne ministrstev oziroma drugače povedano, mi ne vemo.   Ja krščen Matiček, kako se bomo pa ukvarjali potem z drugim valom korone. Mislim, to so neke zadeve, ki te silijo, da bi se z glavo ob zid butal, odkrito povedano. In tisto še na koncu, če gledam, ta prerazporejanja na postavkah ministrstva ne razumem zakaj uradu Republike Slovenije za kemikalije zmanjšujete sredstva za 13,1 %. To je zdaj kaj dobra osmina, slaba sedmina. Včeraj smo imel nek KNJF, pa smo se pogovarjali o računskem sodišču in tukaj se jemlje Uradu za kemikalije ravno na postavki urejanje na področju kemikalij.   Če v ljudskem jeziku rečem, a zdaj ko je pa covid bomo pa pustili, da nas bo pa nekaj drugega zagiftal, pa zelo smrtno resno mislim. A veste, mi imamo že itak težave na to zadevnih postavkah, če hočete javne uprave, države uprave, da običajno imajo za plače, pa nekaj za materialne stroške, pol jih pa pogosto za nekaj resni razvoj, za izobraževanje, za informatizacijo zmanjkuje. Zdaj v nekem zelo pomembnem uradu, ki ni sam sebi namen, daleč od tega, ki ima itak že neko skromno proračunsko postavko, milijon 761 tisoč, odrezati 13,1 % sredstev. Mislim, da bo tukaj potrebna neko razlago dati. Rad bi tudi neke bolj določne odgovore glede tega infrastrukturnega kar sem navedel. Tudi na kakšen način bomo naredili finančni koktejl financiranja. Obe infekcijske, koge, pljučna mariborska kuhinja, primarna raven, zlasti ob takšnem stanju se nam je izkazalo, zakaj so tudi pomembni zdravstveni domovi.  Če imamo to neko drobljenje, da preveč se hitro zgodi, da vam zmanjka kadra, da določene enote         (Nadaljevanje) lahko zapirate, morate, sedaj na neki tej točki se bo ustavil. Verjetno se, ja, sedaj ne vem, kolega Rajh - Ali je tukaj? – bo spet ponovil zgodbo iz SAB. Za nazaj se res moram strinjati. Se mi zdi, da se bo treba tudi bolj resno začeti ukvarjati s tako imenovanim pobarvanim denarjem, ki je »kovidsko« rezerviran, zlasti izhajajoč iz te zgodbe afere maska, ki je bila, odkrito povedano, tisti kaj je Šarčeva vlada nekako prišparala, kako to obrniti pa politično prekanalizirati. Mislim, tu ja pa že toliko informacij, da si ne moremo tajiti, da temu ni tako. Toliko na kratko zaenkrat. Hvala.
Hvala lepa. Naslednja je kolegica Iva Dimic. Izvolite.
Hvala lepa. Spoštovani prisotni! Naj samo za začetek povem to, kjer je moj kolega Trček končal, da je ta vlada prekanalizirali prišparano od Šarčeve vlade, škoda, da tega ni bilo več, ko so bili tako sposobni, da so znali šparati, da bi vendar še lažje Covid dali lahko skozi. Ampak vseeno, kolega Trček, moram reči, da je bil dober predsednik odbora in da smo si lahko ogledali tudi člani Odbora za zdravstvo situacijo realno v slovenskem zdravstvu. Obiskali smo UKC, tudi gastroentorološko kliniko KOGO in moram reči, da glede na proračun, ki je postavljen, lahko rečem, da vendarle sem zadovoljna s tem podatkom, da obnova prostorov in opreme za endoskopsko diagnostiko za KO gastroenterologijo na UKC Ljubljana se zaključuje v letošnjem letu investicija. Moram reči, da je to tisto, za kar sem ves čas opozarjala, sicer prvi korak, ampak zadeve za gastroenterološko kliniko se bodo izboljšale. Se začnejo odvijati.   Zdi se mi, da je proračun, ki je, zelo dobro pripravljen. Seveda nekje so tudi, bom rekla, mogoče neka znižanja, ampak tako je v politiki, da opozicija vedno najprej pogleda tja, kjer se znižuje in potem izpostavlja določene zadeve tam, kjer se znižuje. Zelo težko je reči, da se postavke za zdravstvo v bistvu zvišujejo, da se namenjajo višja sredstva za zdravstveno varstvo nezavarovanih in socialno ogroženih. Mislim, da je to zelo pomembno, da se zvišuje nenazadnje tudi zdravstvenemu inšpektoratu. In da je za obvladovanje in preprečevanje širjenja okužbe SARS Vlada zdravstvu namenila dodatnih 140 milijonov evrov, kar je visok znesek, tudi glede na potrebe, ki jih zdravstvo zaradi vse te krize s Covidom ima.   Veseli me ali pa, lahko rečem, da je fokus tega rebalansa in tudi dela ministrstva na ranljivih skupinah starejših, duševnem zdravju, tudi bolniki z rakom, dolgotrajni oskrbi in predvsem na krepitvi primarnega zdravstva. Seveda moram reči, da pozdravljam tudi to, kar sem danes zasledila v medijih, pa kar je bilo že kar tekom začetka te vlade, že na nek način obljubljeno, pa za kar smo se v Novi Sloveniji ves čas zavzemali pa je, da se bo vključilo vse zdravnike za skrajševanje čakalnih dob. Zato imam smo tukaj mogoče vprašanje kdaj predvidoma bodo razpisi, če mi lahko odgovorite. Moram poudariti, da je bil to eden temeljnih programov Nove Slovenije, ko smo rekli, da mora do zdravnika priti vsak v čim krajšem času, ne glede kje in kako, seveda, v Republiki Sloveniji. In se mi zdi, da je bilo za to potrebno nekaj časa, da se te zadeve pripravijo in tudi, če ne bi bilo politične volje, tudi tega ne bi bilo.   Sama bi želela izpostaviti eno zadevo, in sicer seveda je pomembno tudi krepitev primarnega zdravstva in pomen zdravstvenih domov. In bi sama omenila mogoče samo eno zadevo, ki je skozi vsa ta leta bila mogoče pozabljena, pa se mi zdi, da je vedno bolj pomembna. To je rešitev prostorske     ŠZ) – 14.35    problematike Zdravstvenega doma za študente Univerze v Ljubljani. Vemo, da imajo izjemno prostorsko stisko. So pa edini Zdravstveni dom v Republiki Sloveniji, ki je ustanovljen s strani Republike Slovenije. Vsi ostali zdravstveni domovi, so ustanovljeni s strani občin.   Tako, da bi jaz poudarila, da zadeve, ki se tiče vseh študentov, tukaj notri mislim tudi celotno, še posebno pa mogoče skrb za duševno zdravje, da bi bilo potrebno, da bi se k problematiki tega zdravstvenega doma tudi pristopilo. V bistvu se gre bolj za to, da je ta stavba, v kateri opravlja ta mladinski zdravstveni dom 77 % v lasti Republike Slovenije in 23 % v lasti MOL-a, ampak to od leta 2010-2011, ko je takratni minister en del seveda odstopil MOL-u in so se zaradi tega znašli v nekih prostorskih stiskah in mislim, da bi bilo prav, da glede na to, da je duševno stanje v Sloveniji, še posebej po tej epidemiji covida res težko in da imajo zelo veliko mladih iz cele Slovenije, ki jih obiskujejo, da nujno potrebujejo tudi dodatno zaposliti klinične psihologe. Mislim da bi tukaj bilo prav, da se k temu pristopi in da se seveda zadeve tudi to, lahko rečem da so mladi tudi na nek način neka ranljiva skupina, še posebno če se iz enega konca Slovenije preselijo v drugi sklop.  To kar se tiče. Glede na to, da je bilo res kar nekaj desetletij, ko je bila podhranjena družinska medicina, da ta rebalans prinaša tudi na tem področju, seveda neke izboljšave. Je pa na mestu seveda tudi to, da moram izpostaviti, da je dostopnost do družinskih zdravnikov, še posebej za bolne ali pa ljudi z rakom, res pod vprašajem in da je tukaj potrebno narediti ali z telemedicino, kot ste jo že enkrat spoštovana državna sekretarka omenjala, da je to prihodnost, bi bilo potrebno na tej stopnji mogoče več narediti ali pa je tudi že v tem rebalansu narejeno, kar se mi zdi, da ljudje potrebujemo, ne samo telefonski stik oziroma imaš srečo po zadnjih novicah noče do tega priti, da tudi je možnost, da ti zdravnika tudi vidiš.   In me zanima tudi kako se bo to v prihodnje reševalo. Toliko zaenkrat. Hvala.    PREDSEDNICA ANJA BAH ŽIBERT: Ja, takoj dobite repliko. Samo dovolite, da pač odgovorim tisto kar je bilo izpostavljeno glede obiskov odbora na terenu.   Vi veste, da je to danes glede bolnišnic in vsega nemogoče, zaradi covid ukrepov. Zagotovo bo pa nastopil čas, ko bomo tudi mi, kot člani odbora lahko še obiskali kakšne zadeve. In še kot drugo se mi zdi prav, da vendarle, ker pač razprave bodo očitno zelo zanimive, ampak glejte da govorimo o rebalansu. Ker glejte, proračun je bil sprejet, rebalans danes smo, druga polovica septembra in vi dobro veste, kaj rebalans omogoča in kaj je tisto, kar tisto, kar je v bistvu namenjeno bolj proračunu. In verjamem, da bo takrat še zelo obsežna in konkretna razprava in se jo tudi že veselim, ker vidim, da imate zelo veliko konkretnih predlogov.   Hvala. Izvolite replika.
Ja, hvala zelo kratka.   Najprej se zahvaljujem kolegici za pohvalo mojega predsedovanja odboru v preteklem mandatu. Seveda se Socialni demokrati ne delimo z Novo Slovenijo vpogled na privatizacijo v zdravstvu. Opozoril bi rad pa še na eno zadevo. Strinjam se glede rebalansa pa to. Ker sem že večkrat opozoril, ta reševanje infrastrukturnih izzivov slovenskega zdravstva na način krpanje, zapravljanje denarja. Vi bi morali tudi to malo začeti gledati.   A veste tu pa tam bomo malo popravili, tudi sam sem par bolnišnic dal čez, tudi individualno in v eni od njih sem se res vprašal, pismo pa saj to bi bilo najbolje vse skupaj podreti pa na novo narediti, pa bi prišparali denar. Mislim,     ŠZ) – 14.40    se mi zdi, da moramo tudi tako začeti razmišljati onkraj te logike. Eni so nekaj dobili, vsakemu se je pa nekaj malo dalo, da bodo malo manj jokali, če se tako izrazim. To je nekako razmetavanje denarja.   A veste, če imate bajto, ki jo morate generalno sanirati, jo morate generalno sanirati ali pa razmišljati ali jo boste generalno sanirali ali podrli, ne pa da si boste, če malo karikiram, kupili novo sedežno, pa se delali da je vse okej. Zgolj ta opomba. Hvala.    PREDSEDNICA ANJA BAH ŽIBERT: Hvala lepa. Zdaj pa nadaljujemo z prijavljenimi. Besedo ima kolega Rajh.   Samo še toliko, jaz verjamem, da sem si zapisala, tako kot ste dvigovali roke. Takoj, ko sem dvignila, sem pač zapisala, tako da če je kdo, mi boste pa pač povedali. Ampak verjamem, da ste nekako v vrstnem reku, kot ste dvigovali roke. Izvolite.
Hvala lepa predsedujoča kolegica Bah Žibert.   Res je, danes razpravljamo o rebalansu proračuna za zdravstvo. Preostanek leta predstavljajo približno trije meseci in to v bistvu mi razpravljamo o zadevah, ki jih lahko v teh treh mesecih spremenimo z rebalansom tega proračuna. Dejstvo je, da so zadeve v zdravstvu, da se vlečejo že leta, desetletja. Vsaka vlada jih nekako poskuša nasloviti. Govorimo o problemih zdravstvene infrastrukture, torej v bistvu opravljanja s tem kompleksnim premoženjem, ki očitno ni sistematično s tem velikim stavbnim fondom, ki je drag, ki je, bom rekel dotrajan in iztrošen in potrebuje sistematičnega pristopa k reševanju.   Spomnimo se, v preteklosti smo imeli na nivoju države specializiran proaktivni biro, ki je bil specializiran za projektiranje bolnišnic, v sklopu kliničnega centra. In v bistvu ena takšna služba očitno v tem zdravstvenem sistemu manjka, da bi lahko ustrezno prioritizirala prioritetne ukrepe, na področju zdravstva. Vsekakor pa je to povezano tudi z določitvijo standardov in normativov, ki očitno niso povsem jasni in sodobni. Tudi v bistvu zagotavljanje enakomerne dostopnosti po regijah, do osnovnih zdravstvenih storitev, zato tudi zaradi tega potrebujemo standarde in normative. Pa vseeno tudi bistveno za zagotovitev ustreznih standardov in normativov, pa je zagotovitev ustreznih finančnih sredstev.   Zadevati se moramo, da v Sloveniji zagotavljamo podpovprečno količino denarja za zagotovitev javnega zdravstva. Imamo pa po vseh standardih nadpovprečno kvalitetno zdravstvo. Torej mi zagotavljamo 8 % bruto domačega proizvoda za zdravstvo, to je približno dva tisoč evrov po prebivalcu. Evropsko povprečje je 10 % bruto domačega proizvoda. Torej v bistvu mi bi morali se v družbi se pogovoriti kako zdravstveni proračun povečati za eno milijardo evrov. Torej od kod najti ta sredstva.   In o tem, žal v Državnem zboru ni do sedaj nikoli stekla ena poštena, iskrena debata. Vsekakor pa je to povezano tudi z določitvijo stanja v zdravstvu. Torej mi še danes ne vemo, kakšne so realne čakalne vrste, zato ker nimamo urejenega čakalnega seznama. Jaz tu apeliram na ministrstvo, če lahko vlada v tako kratkem času razvila aplikacijo za sledenje covid-19, potem naj razvije ali pa kupi iz Nemčije aplikacijo, računalniški program, ki bo zagotovil osnovne podatke, za reševanje sistemov v zdravstvu. Torej določitev, sploh da vemo kakšne so realne čakalne vrste. Mi danes tega podatka nimamo.   Vemo samo to, da v bistvu ljudje nimajo dostopa do osnovnega zdravstvenega sistema. Torej, da so težave priti do osebnega zdravnika, zaradi gužv, zaradi gneče, da se ljudje, ko dobi na primer napotnico, da se prijavi pri večih specialistih in to so zadeve, ki     ŠZ) – 14.45    v sistem vnašajo zmedo, ki dejansko onemogočajo reševanje vseh težav v zdravstvu. Torej, če nimamo jasnih in pravih podatkov, vhodnih podatkov, o čakalnih vrstah, o čakajočih ljudeh, potem mi težav v zdravstvu ne moremo reševati in to je ena od zadev, ki jih vsekakor moramo nasloviti.   Kar se pa rebalansa proračuna tiče, pač moramo se zavedati, da imamo letos rekordno zadolžitev, zaradi teh razmer, 4,2 milijardi evra in prav je, da vlada pomaga državljanom, da pomaga gospodarstvu in da rešuje tudi povečan obseg stroškov, ki so nastali zaradi te epidemije, covid-19. Jaz sem govoril z zaposlenimi iz doma za upokojence v Mariboru in gospa mi je povedala, da dnevno porabijo 500 mask, to pomeni 500 evrov. Jaz vem, to pomeni na mesec 15 tisoč evrov, na letni ravni 200 tisoč evrov samo za zaščitno opremo.  Ko je bila epidemija covid še v veljavi, niso smeli sprejemati novih pacientov. Nekateri so pač odšli po naravni poti in novih niso smeli sprejemati. To so dejansko zadeve, ki je prav da jih tudi vlada naslavlja in nekako povečuje sredstva. Pogrešam pa v tem proračunu sredstva za skrajševanje čakalnih vrst. Mi vemo, da določeni programi niso bili izvedeni, da je število rakavih bolnikov padlo za 30 %, pa ne zato ker bi bilo manj raka, ampak zato, ker ljudje preprosto ne pridejo do zdravnika in da bi dobili ustrezno diagnozo.  In ravno zaradi tega dejstva, bomo mi v stranki SAB v soboto, ko bomo obravnavali zakon o izvrševanju proračuna, vložili amandma za 100 milijonov evrov, ki bo namenjen izključno skrajševanju čakalnih vrst. Mi mislimo, da je to pomembno. Pomembno zaradi tega, ker krepi javni sistem. Nedelovanje javnega sistema pomeni, da se krepi, nenadzorovano krepi en vzporedni sistem, ki onemogoča dostopnost do teh storitev v najširši populaciji. In še enkrat v bistvu pozivam vse kolege poslance, da boste v soboto, ko bomo dali ta predlog za skrajševanje čakalnih vrst, govorimo o 100 milijonih evrov, naš predlog podprli.  Hvala lepa.    PREDSEDNICA ANJA BAH ŽIBERT: Hvala tudi vam za razpravo. Nadaljujemo z magistrom Dejanom Židanom. Izvolite.    MAG. DEJAN ŽIDAN (PS SD): Hvala gospa predsednica. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, gospa državna sekretarka, ostali prisotni, lepo pozdravljeni v prostorih Državnega zbora v mali dvorani.  Vam povem tako zelo od srca, da prvo vprašanje danes mi jo bilo, sploh še imamo ministra? Namreč z veseljem pridem na ta Odbor za zdravstvo, so strokovne razprave, ma ne spomnim se, da bi tukaj srečal že ministra. Srečal gospo državno sekretarko, strokovno angažirano, ampak kolikor vem še ni ministrica. Torej kje je minister?  Vklopim televizijo in me o ukrepih skuša informirati in stanje razložiti ne minister, ampak diplomirani obramboslovec, z diplomo ženske v oboroženih silah in avtor knjige Sodobna letala in helikopterje. Kje je minister? A tudi to je samo prva misel, ki sem jo danes imel, pa ne zamerite, ker sem tako odkrito povedal.  Drugič opazujem, spoštovana predsednica, spoštovana državna sekretarka, ostali prisotni, številke. In so številke, ki enostavno ne pijejo vode. Gledam poziv ministra Gantarja. Potrebujem vsaj 222,6 milijonov evrov. Poziv ministra Gantarja. Videli ste, da tukaj je dobil 140 ali 141. Berem poziv zavoda, ki skrbi za financiranje zdravstva. Letos nam manjka 270 milijonov evrov, za normalno financiranje,         ali če povem preprosto, manjka nam zadnja tranža plačila za december. To je tako zelo poenostavljeno. In potem pa pridete sem s številko 140 ali 141 milijonov. Ne razumem te številke. Verjamem, da nam boste razložili. Po mojem, minister, če gleda, potrebuje vsaj 222, bi moral pri tem vztrajati. Za ve v tej Sloveniji se je našel denar. Za to kar je pa sedaj najbolj potrebno, to je zdravje ljudi, pa se ni priboril denarja. Če potrebuje pomoč, jaz moram povedati, meni je predlog amandmaja, pa nismo usklajeni še, do sedaj se nismo pogovarjali, da se ta denar, ki ga minister potrebuje, državna sekretarka, ki ga slovensko zdravstvo potrebuje preko amandmaja da na pristojno ministrstvo, mi je blizu in to verjamem, da, upam vsaj, da bomo vsi podprli.   Potem pa želim spregovoriti še o eni zadevi, na katero vi, ki živite v Ljubljani, sploh niste pozorni. Slovenija je, kar se tiče terciala, razdeljena na dva dela. Tretjino Slovenije pokriva UKC Maribor. Dve tretjini Slovenije UKC Ljubljana. Jaz sicer sem po rodu tudi Mariborčan, sedaj živim v Murski Soboti. Mene, če sem zelo bolan, pokriva Maribor, kakor tudi Ormož in vse ostalo. Torej, imamo dva centra. To je super, malo konkurence, znanost tu, malo tam, tako se tudi hitreje razvijamo. In potem, kaj opazimo? Pa tudi če se dobro spominjam, je število zaposlenih nekje 1:2, ker je tudi teritorij nekako takšen. In potem opazim, da do tega trenutka po podatkih, ki so mi bili dostopni, to mislim, da je za polovico leta ste namenili UKC Ljubljana 271 milijonov, Maribor, če potem delim z dva, to je čisto preprosta logika, bi moral dobiti 135 milijonov. Dobil je 113. To bolj tako kot cukrček. Tisto, na kar pa opozarjam, pa sem postal pozoren pa ni povezano s to vlado Janeza Janše, povezano je s prejšnjo vlado in na moj permanentni konflikt z ministrom, ki sem ga sicer kot človeka cenil, gospodom Šabedrom, je bilo spoznanje kako je UKC Maribor povsem izpuščen iz investicij. Pa leta nazaj ni bilo tako, to je zanimivo. Jaz to niti ne mislim, da je povezano s takšno ali drugačno politično opcijo. Jaz mislim, da je to povezano z uradništvom. Konkretno uradništvo iz konkretnih vasi, iz konkretnih mest je na konkretnem ministrstvu. Zanimalo me je v nekem trenutku in sem lani 12. 9. gospodu ministru poslal vprašanje, zelo enostavno, prosim, v tabeli mi pošljite podatke koliko te investirali v posamezne slovenske bolnišnice, malo po letih, malo zbrano, kaj načrtujete. Jasno, če je človek iz Maribora, seveda, bo takoj se primerjal z UKC Ljubljana, saj to verjetno vsi tako delujemo. In bi pričakoval, ker je razmerje 1:2, da bo tudi pri investicijah razmerje 1:2. V posameznih letih je tam, kjer je Maribor napisana nula. Tam, kjer pa tudi Maribor nekaj dobi, ja pa razmerje proti UKC Ljubljana ne 1:2, spoštovana predsednica, 1:5. In ko dobim to tabelo, seveda, zelo jasno in glasno na neki javni tribuni povem, da to pač tako ne gre. Bil sem tako obtožen, da ne znam prebirati številk, ampak v tabeli, uradni tabeli konkretnega ministrstva je tako pisalo. Pa sem ponovno vprašal, pa dobil potem dolg izpis kaj vse pa kljub vsemu počno, pa ponovno vprašam, pa zopet dobim nek izpis. Sedaj, gospa državna sekretarka, ko vas poslušam, jaz vam napovedujem, da jutri dobite ponovno isto vprašanje. Nočem, da mi pišete koliko takšnih in drugačnih inštrumentov in naprav ste nabavili. Želim, da mi po posameznih bolnišnicah napišete koliko je bilo investirano prejšnje leto, to leto in kaj načrtujete za naslednje. Prosim vas, da tudi pogledate tabelo, ki so jo naredili vaši predhodniki, dodatne odgovore, kjer so prvo tabelo zanikali in v tem odboru, spoštovana predsednica, je kar nekaj ljudi, ki so odvisni tudi od drugega terciarnega centra, torej UKC Maribor. Jaz verjamem, da tudi članice in člani tega odbora bodo z veseljem pričakali to tabelo. In če ne bo pravilna, če bo ta tabela kazala kot nek skriti cilj likvidacije, je verjetno premočna beseda, ampak totalne degradacije mariborskega UKC bomo pa res imeli eno resno razpravo. Torej, jutri     ŠZ) – 14.55    vam pošljem dodatno poslansko vprašanje na to temo. Prosim poglejte si tabelo iz 16. oktobra, poglejte kje so nule napisane in probajte takole spremeniti svoje načrte, ne da bi komu kaj odvzeli, da bi vsem nekaj dodali, da bo razmerje velikosti, pomena vidno tudi skozi investicijsko načrtovanje.  Hvala.     PREDSEDNICA ANJA BAH ŽIBERT: Hvala lepa tudi vam.   Moram samo na tisto odgovoriti, kar ste povedali glede prisotnosti ministra. Zdaj, odkar jaz vodim odbor je bil minister prisoten v začetku, zdaj parkrat je res z nami državna sekretarka, ampak tudi to je po Poslovniku mogoče. Zdaj pa dajem naprej besedo, kolegu Lenartu. Izvolite.    JOŽEF LENART (PS SDS): Hvala lepa, predsednica.   Ja, danes je en zanimiv dan, če ste ugotovili. Svetovni dan varstva pacientov. Se pravi varni zdravstveni delavci, varni pacienti. O tem je danes ta dan namenjen. In jaz mislim, da je ta seja tudi, bom rekel na pravi datum določena. In tudi v tej situaciji, ki se danes nahajamo v tem covidu-19 je to še dosti bolj pomembno. In tudi ta rebalans bi moral upoštevati prav to vsebino, da se izboljša varnost pacientov in pa seveda tudi zaposlenih na tem področju.   Glejte, ta rebalans, ki ga imamo na mizi, se jaz sprašujem ali je sploh potreben. Vlada ima vse pristojnosti, da znotraj proračuna prerazporeja sredstva do konca leta. In preprosto povedano, komot bi lahko s tem upravljali. Zato se sprašujem, ali ni ta rebalans praktično tisto orodje, s katerim boste potem spremenili oziroma v samem proračunu 2021-2022 potem številke dosti lepše prikazali. Ampak ni to bistvo. Tako, da to sem samo takole navrgel, omenil. Želim poudariti popolnoma nekaj drugega.   V življenju sem jaz delal ali sodeloval vsaj pri tisoč poslovnih načrtih reorganizacije. In preden sem prišel do številk, ki so seveda zelo pomembne in za tem tudi moraš stati in odgovarjati, smo opravili temeljito analizo, delali primerjave z drugimi sistemi in pa predvsem ukrepali, ukrepali in ukrepali. Samo tako lahko prideš do potem tistih rezultatov, s katerimi lahko potem izboljšaš oziroma preživiš oziroma rešiš problem.   Torej rešitve niso samo finančne narave. To želim poudariti. Ker je v rebalansu dana prednost, seveda številkam, ne vidim pa drugih ukrepov. Zato se sprašujem, kje pa so ukrepi v organizacijskih pristopih, za večjo učinkovitost v produktivnosti. To so tista vprašanja, ki jih gospodarstvo brez tega ne more konkurirati na svetovnih trgih. In to tudi pogrešam. Tudi zdravstvo je del tega. Saj na koncu se napaja iz gospodarstva, iz ustvarjenega BDP-ja in dodane vrednosti.  Kje je mreža pokritosti, kjer je tudi kolega že prej omenil. To so tiste bistvene zadeve, s katerimi bi se jaz rad soočil tudi v takšnih rebalansih oziroma proračunih. Zakaj so tako velike stroškovne razlike storitev, med bolnišnicami na periferiji in pa seveda sekundarjem in terciarjem. To so tiste zadeve, ki meni, kot finančniku, včasih se sprašujem ali niso to umetno narejene oziroma namerno, zato da določeni dobijo nekaj več oziroma ne prikazujemo s tem čiste slike. Mislim, da je tako pravilno rečeno.   Glejte, v Sloveniji poznamo kar nekaj dobrih praks. Ne samo v specialnih programih, ki se izvajajo na klinih in s katerimi je tudi Slovenija zelo dobro poznana na področju zdravstva v svetu. In proti temu nimam nič za dodati. Ampak govorim pa o preventivni dejavnosti, kjer lahko z dosti         manj denarja. Predvsem pa s preverjenim in pa premišljenim pristopom seveda na dolgi rok naredimo bistveno več. To so tisti ukrepi, ki ne izhajajo direktno iz financ, iz denarja, ampak lahko pa naredimo bistveno več, tudi v gospodarstvu pristopajo tako. Primer dobro urejenega diabetesa, ki ga poznamo, 150 tisoč cca diabetikov je v Sloveniji, in kje na tistem področju, ki imajo to dobro urejeno, so potem kasneje dosti manjši zapleti. In mi se sploh ne zavedamo, kakšni prihranki so potem v nadaljevanju z zdravljenjem teh, če je prej na preventivni ravni ta zadeva dobro urejena. In seveda, ker ni mreže, ni ustreznih informacijskih sistemov. Nimamo niti pravih podatkov, kje so posamezne dejavnosti dobre in pa kje niso. Predvsem pa rabimo iskati vzroke za to, da lahko potem tudi ukrepamo, in to nam manjka. Da ne govorim o obstoječih sistemih, ki so pa zelo dragi in neracionalni, zapleteni, nepregledni, zahtevajo ogromno finančnih sredstev in ogromno porabljenega časa zdravstvenih delavcev za administracijo in s tem tudi kradejo čas za paciente. Na to opozarjajo tudi zdravstveni delavci, to vsi dobro vemo. Ampak odgovorni za to so vodilni, tudi ministrstvo in pa seveda sama politika, ko včasih sprejemamo neke ukrepe, ki niso ravno dobri, vsaj na dolgi rok.   Že prej smo bili, se zdaj ob sami tej epidemiji covida-19 pa smo sploh v nekem kaotičnem stanju. Od samega začetka epidemije prihajajo v bolnišnice, zdravstvene domove, to se pravi v te zavode naše, stalna nova in nova navodila, ki so si večkrat v velikem nasprotju med stroko in pa politiko. In to ustvarja dodaten stres zaposlenim kot tudi posledično potem na paciente. Glejte, v teh dneh sem ujel javni komentar enega od vodilnih zavodov: »če nebi uporabil ZKP-ja«, vemo, kaj je ZKP, to je zdravo kmečko pamet, »bi bil verjetno v razsulu«. In to ni prvič izjavil, to sem ga že tretjič ujel, da je to javno tudi napisal.   Ko sprašujem po vsebini rebalansa, me skrbi dejstvo predloga novega Zakona o nalezljivih boleznih - namerno želim to opozoriti, ker govorimo danes samo o nekih številih, zadaj pa ugotavljam, da v praksi pa prihajajo neke čudne zadeve –, kjer je enostavno predlagano, da se mikrobiološki laboratoriji v regijskih bolnišnicah enostavno ukinejo. Mislim, da to govori ta 83. člen in prej še nekateri drugi členi, ki se na to navezujejo. Ali se zavedamo, gospa državna sekretarka, kaj to pomeni za te bolnišnice? Se pravi tu gre za Šempeter, Slovenj Gradec, Golnik in tudi na koncu koncev za Jesenice, ki je želel ta laboratorij postaviti na noge in s tem olajšati delo. S tem jim bomo praktično odvzeli računalniški display za varno vožnjo. To pa vemo, kaj je takšen pripomoček pomeni. Danes v te bolnišnice v eni uri ugotovijo, v čem je problem. Tudi COVID-19 je tu. Potem pa, če jim bomo to odvzeli, bodo potrebovali 24 ur, da bodo z analizo prišli do dejstva, kaj je recimo temu pacientu, da bodo lahko pravilno ukrepali. Pa da na primeru to povem, iz živega primera. Se pojavi pacient s kroničnim pljučnim boleznijo v bolnišnici. Ekipa sumi, ker je pač že prej bil kronični bolnik, da gre za popuščanje srca. Vključi se dodatno zdravnica, ki pa reče »kaj pa če je to COVID-19«. In seveda s to negotovostjo tako dajo odrediti bris in ugotovijo, da je COVID-19. zdaj vas pa samo sprašujem: da takšnega laboratorija ta bolnišnica nebi imela pa da bi čakala na to analizo oziroma za vzorec na ugotovitev 24 ur, kaj bi se lahko v tej situaciji zgodilo? Da ne govorim, to je samo eden od primerov.        Pa ni to samo COVID-19, ampak je kup drugih zadev, ker vemo, kakšna širina je. Tako, da res krepko premislite ta predlog, ki prihaja v Državni zbor, ali takšne zadeve so res primerne za to oziroma saj boste morali sami stopiti pred te bolnišnice in jim povedati in dokazovati. Vem, saj sem prebral. Notri piše, koliko je to racionalizacija ali koliko stroškov se bo s tem prihranilo - ni res. Jaz sam sem se malo poglobil v te zadeve in sem videl, da nacionalni inštitut je enkrat dražji s takimi raziskavami, da ne govorim, kakšni so potem prevozi teh analiz, ko pošiljajo potem v Maribor in drugam, pa mora biti to v hladilnih napravah in tako naprej in tako naprej, da pa sploh ne znamo verjetno izračunati, kaj pa lahko posledično povzroča pri takih zapletih. To je samo eden od primerov, ko govorim. Danes sprejemamo pač tu neke številke, v praksi pa se mi zdi, da bi lahko napravili veliko, veliko več.   Da poskušam dati nek epilog moji razpravi. Ta rebalans mi ne daje pričakovanja k rešitev in me skrbi, kaj bo iz tega. Seveda, do konca leta so še ti trije meseci praktično in jih moramo preživeti, pričakujem pa to, kar danes govorim, da bo potem v proračunu 2021/22 to končno boljše upoštevano in da se bomo lotili tega našega zdravstva tudi kot podjetniki, ko sanirajo svoja podjetje. Drugače ne vem, kako bomo preživeli.  Hvala lepa.
Hvala tudi vam.  Glejte, jaz bi samo nekaj pozvala. Naši uvodni razpravljavci so se res osredotočili na proračun oziroma rebalans proračuna. Jaz bi prosila vse ostale, da res sledimo temu, kar je ne dnevnem redu. Stanje v zdravstvu vsi vemo, kakšno je. Veliko je o tem za razpravljati, ampak to bomo morali pač obravnavati ob neki drugem dnevu, ob nekem drugem času in seveda v tej primerni točki dnevnega reda. Tako, da jaz vas res prosim, da se osredotočimo na rebalans.  Zdaj pa je na vrsti kolega Cigler.
Hvala lepa, spoštovana predsedujoča. Kolegice, kolegi, predstavnica Vlade.  Stvar je takale, da, kot kolega Franjo Trček večkrat reče, proračun je v številke prevedena politika na posameznem področju. In to, kakšno je stanje zdajle v zdravstvenem sistemu, bom takoj dal par podatkov še o tem, kar se je prej govorilo, se govori, da je ta sistem vse bolj zaprt, vse manj učinkovit in lahko funkcionira. To ni kritika zdravnikov, ampak pogojev, v katerih zdravniki in zdravstveni zavodi delajo.   In če pogledamo, koliko denarja kot odgovor na težave si je uspelo Ministrstvu za zdravje izboriti v rebalansu proračuna, vidimo, da tukaj ni pozitivnega odgovora.   Glejte, včeraj smo gledali vsi po televiziji, da invalidi, starejši ljudje ne morejo priti do zdravnika. Pomagati jim je poskušala varuhinja pacientovih pravic, tudi ona ni prišla do zdravnika v Republiki Sloveniji – do zakonsko in ustavno zajamčenih pravic, ki se jih plačuje z obveznim in dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem, ki nam jih jamči ustava in zakonodaja. In potem lahko govorimo zdaj ali imamo mi skrbni in racionalni proračun in ali je proračun dobro pripravljen. Če imamo 30 % manj rakavih bolnikov zdaj v letošnjem letu priznanih – rakavih obolenj je pa vse več, o tem na drugih odborih govorimo -, čakajte malo, kaj se dogaja v slovenskem zdravstvenem sistemu, gospa državna sekretarka? Če človek, ko sem že to tukaj povedal, iz Podčetrtka, malo čez 40 let, ki se je zdravil po telefonu, brez da se mu pogleda kri in urin, umre, ker ni prišel do zdravnika, oprostite, kdo je za to odgovoren? Kako teče delo v tem zdravstvenem sistem? Iz občine, iz katere prihajam, pač poznam človeka iz Svetine, tri leta že pri gospe Zorčevi predviden za operacijo na srčno zapornico. Tri leta že čaka, ne pride do zdravnika. A čaka na pogreb ali bo v tej Republiki Sloveniji dočakal zdravstveno pomoč? Glejte, da ne govorim o tem, da so tudi sindikati upokojencev     ŠZ) – 15.10    in mnogi drugi opozarjali, da se do zdravnika v Sloveniji ne pride. In to je danes diskusija. Zato ni potreba, da se javnemu zdravstvu po covidu ameriška letala vojaška zahvaljujejo za pomoč. Ne.   Slovenskemu zdravstvenemu sistemu, skozi proračun zagotovimo dovolj denarja, dovolj kadra, opreme in prostorov. O prostorih je že kar nekaj kolegov pred mano govoril. In tale proračun, ko se govori o teh 140 milijonov več, ki se bo dobilo v proračunu, v rebalansu, oprostite gre za v postavki intervencijski program in obveznosti, gre za neposredno za sredstva, ki so potrebna za financiranje epidemije koronavirusa.   Ostalih težav, ki jih zdaj mi odpiramo za ostale stvari denarja preprosto tu ni. In za zdravstvo v Sloveniji je bistveno kakšno je stanje plačnika storitev tega obveznega zdravstvenega zavarovanja. To je našega Zavoda za zdravstveno zavarovanje in če ima ta očitno in opominja in zdajle so že poslanci in poslanke pred mano govoril, premalo sredstev je to potrebno intervencijsko zagotavljati v proračunu. Zato, da se bodo po zakonu in ustavi zagotovljene zdravstvene pravice, državljank in državljanov lahko zagotavljale.   Zato bomo v Levici predlagali tudi amandma k odloku in zakon o uresničevanju proračuna, da se poveča zgornja meja dovoljenih izdatkov za zdravstveno zavarovalnico in da proračun pokrije tekoči primanjkljaj zdravstvene zavarovalnice. Ker javna zdravstvena blagajna se že z leti srečuje z težavami finančnimi in moram reči, da prilivi v zdravstveno zavarovalnico so zaradi zmanjšanih prispevkov, ker so pač težave v gospodarstvu brezposelnost, ecetera, znižujejo, hkrati pa njihovi stroški, stroški javnih zdravstvenih zavodov pa naraščajo.   Tako, da na eni strani se pričakuje, da bomo imeli dejansko 200 milijonov manj sredstev v zdravstveni blagajni iz naslova manjših prispevkov za obvezno zavarovanje, po drugi strani, pa se bodo tudi odhodki povečali z zdravstveno zavarovalnico za 76 milijonov.  In to je zadeva, ki se jo mora proračun dotakniti. To je proračunska diskusija. Izdatni izpad v masi vplačanih prispevkov in tudi naraščajoči stroški, ko sem jih zdaj povedal, bo približno znašal 270 milijonov. To napoveduje tudi zdravstvena zavarovalnica. Hkrati je pa treba vedeti, da mi ne vemo, kakšne bodo posledice zaostritve drugega koronavirusa in če se bo gospodarska kriza še povečala in bo izpadov iz prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje še več. In to se tiče proračuna Republike Slovenije. Na to bi moral odgovarjati naš rebalans.   In v Levici že dlje časa tudi opozarjamo, da je potrebno zagotoviti proračunsko financiranje za zdravstveno zavarovanje, podobno kot velja to za pokojninsko blagajno. Če pride do minusa in ni denarja, da se zagotavlja tisto zagotovljeno zdravstveno varstvo, bo moral pač proračun zraven pristopiti in zagotoviti dodatna potrebna sredstva. Ampak vlada tega ne počne. Obnaša se, kot da ne bi vedela, da bodo eni bistveni, ključni posredni stroški. Namreč posledice, ki bo pustila epidemija in posledice tega, da ljudje danes, bolniki ne pridejo do zdravljenja, da so odpovedani pregledi, operacije, kot sem prej na začetku povedal oziroma se do zdravnika ne pride.   Vse to bo poslabšalo zdravstveno stanje, mnogi bodo žal zapustili nas in vse to zaradi ene slabe organizacije. In sprašujem ministrstvo, gospa državna sekretarka, zakaj v času očitne zdravstvene krize niste sposobni na Ministrstvu za zdravje izboriti več sredstev. Namreč te potrebujemo in to govori tudi minister Gantar, kadar nastopi na televiziji. Zakaj v rebalansu niste poskušali predvideti dolgoročnih stroškov, ki bodo gotovo nastali kot posledica epidemije. Sem jih prej zgoraj naštel. Zakaj niste epidemije, v kateri se je pokazalo kako pomemben je javni zdravstveni sektor, izkoristili tudi za zahteve, za več denarja za javno zdravstvo?  Mislim, zakaj molče spremljate, kako se razkrajajo temelji javnega zdravstva. In če grem, kar se poslovanja javnih zdravstvenih zavodov tiče, poglejte, v prvih treh mesecih letošnjega leta     ŠZ) – 15.15    so imeli celotnih prihodkov javni zdravstveni zavodi 1,2 % več. Medtem ko odhodkov je bilo pa 7,1 % več. Glejte kakšna razlika nastopa. Že v preteklosti so vseskozi bili javni zdravstveni zavodi soočeni z izgubo. In leta 2017 se je z zakonom, ki ga je sprejel ta Državni zbor zagotovil bolnišnicam, zdravstvenemu sektorju določen dodaten denar.   Ampak treba se je vprašati ali so javni zdravstveni zavodi krivi za to, da poslujejo neuspešno. Ali je to krivo slabo vodenje, če imajo več odhodkov, kot prihodkov? Namreč te odhodke so ustvarili in naredili samo zaradi tega, do njih je prišlo, ker so pomagali ljudem, ker so ljudi zdravili. Iz tega so nastopili stroški. In to je potrebno pokriti. Ne moreš ocenjevati zdravstva kot eno gospodarsko podjetje. Da, če posluje negativno je pač tudi njegovo funkcioniranje negativno.   Zdaj me zanima gospa državna sekretarka, koliko sredstev boste namenili dodatno za likvidnost javnih zdravstvenih zavodov? Ampak tu me ne zanimajo tista sredstva, ki bodo šla za financiranje covid ukrepov in dodatnih stroškov, ki so zaradi tega v javnih zdravstvenih zavodih nastal. Namreč, kot sem že prej povedal, že pred epidemijo so slovenski javni zdravstveni zavodi, večina izmed njih skoraj funkcionirali finančno negativno. Pa ne zaradi svoje krivde.   In kar se tiče zdravstvene infrastrukture, kot je par kolegic in kolegov pred mano govoril, poslušamo ves čas, kako so predvidena sredstva za širitev bolnišnic, novega bloka pri UKC-ju in tako dalje. Mariborski UKC je bil tukaj upravičeno tudi omenjen in sprašujem, zakaj se za te nove prostore ne zagotovi denarja? Zakaj se infrastrukturni projekti izvajajo tako počasi? In zakaj se za vojsko sprejme, da dobi dodatno oborožitev, poseben zakon, v zdravstvu, kjer imamo pa še hujše probleme z zdravstveno varnostjo, pa Ministrstvo za zdravje tega tej vladi ne more dopovedati.   In jaz sem prepričan, da v Državnem zboru bi tak zakon gotovo dobil večinsko podporo. Mislim in sprašujem ali veste, v odgovoru ki sem vam ga jaz postavil pisnem, kar se investicij v gospodarstvu tiče, ste zapisali, da ministrstvo posebnega zakona za dolgoročno financiranje / nerazumljivo/ zdravstvo ne pripravlja in ni predviden. Kako pa mislite, zagotoviti sredstva za dodatne nujno potrebne prostore? Infektološko kliniko na primer, ko se skos govori v Ljubljani, še mnoge druge, ki jih rabimo zato, da bomo zagotavljali ustrezen nivo zdravstvenega varstva v Sloveniji.  Lahko mogoče poveste, kako tak zakon ni potreben, če pa vemo da je infrastrukture premalo oziroma da so kapacitete zapolnjene zelo hitro. Zdaj nas zaradi covida opozarjajo ponovno in zdravstvene ustanove in zdravniki in direktorji teh bolnišnic. V rebalansu ste tudi zapisali, potrebne so dopolnitve in prilagoditve sistema financiranja zdravstvenega varstva ob upoštevanju načela vzajemnosti in solidarnosti, hkrati pa ste zraven dodali, obremenitev dela je v Republiki Sloveniji nadpovprečno visoka s prispevki, zato bo z vidika konkurenčnosti potrebno dopolniti zdravstvene podlage.   Zanima me, koliko lahko nekdo, ki nas ima za resno v tem Državnem zboru, napiše dva takšna stavka. Tako protislovna. Na eni strani nam zagotavlja vzajemno solidarnost, na drugi strani pa konkurenčnost. Kako točno boste upoštevali načelo vzajemnosti in solidarnosti, če pa pustite, da se dvigujejo premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Kje točno sta vzajemnost in solidarnost, ko plačnika zdravstvenih storitev, torej zdravstvena zavarovalnica se dobesedno rine v bankrot. Kje sta vzajemnost in solidarnost, ko vaš kolega, to je minister Cigler Kralj omenja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, da bo po tem sistemu se moralo vest tudi zavarovanje, prostovoljno ali pa dopolnilno za dolgotrajno oskrbo.  To bo vse bremenilo neto prihodke ljudi pri nas oziroma tako je. Minister je dejal, da se         (Nadaljevanje) v preteklosti v skrajševanje čakalnih vrst zmetali ogromno denarja, rezultatov pa ni bilo. Odgovor ministra je zdaj javni razpis za 42 milijonov evrov, na katerega bodo štartali predvsem zasebniki. Mislim, da so javni zdravstveni zavodi, ne vem, imajo svoje delo tako programirano, da vprašanje ali ga bodo lahko uporabili. Zato sprašujem vas, državna sekretarja in vam tukaj dajem te podatke. Vaša politika, ko govorite o vzajemnosti in solidarnosti in konkurenčnosti kot eni in isti stvari pomeni, da v javnem zdravstvenem sistemu lukenj ne bomo krpali. Zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih so namreč skupaj v letu 2019, to je lansko leto, oddelali 64 tisoč 562 ur pri drugih izvajalcih. Javni zdravniki, zdravniki zaposleni v javnem sektorju in pravim lahko tudi dvoživke, ampak s spoštovanjem do njih so delali kot deooji, preko lastnih deoojev ali pa espeja. To je 8 tisoč 70 delovnih dni. 8 tisoč 70 delovnih dni, ki bi lahko zdravniki iz javnega sektorja, ki so šli odpravljati čakalne vrste k zasebnikom, bi lahko delali v javni mreži in skrajševali čakalne dobe, pa jih niso. Delali so na trgu in privat. Zdaj boste pa omogočili privatnikom z novim razpisom, da še dodatno zaposlujejo in vlečejo ljudi iz javnega sektorja, ki je nedostopen in očitno vse manj funkcionira, ker se mu taki pogoji nastavljajo, da se bodo čakalne vrste samo še daljšale. Zato vas sprašujem, zakaj menite, da se lahko čakalne dobe odpravi brez da bi odpravili vzroke zaradi katerih so ti nastali in to je eden ključnih vzrokov za katerega se vse skozi govori. In da ne boste rekli, da govorim kar tako na pamet. Ko je rekel gospod Andrej Rajh, da v SAB predlaga, da se za odpravljanje čakalnih vrst nameni še dodatnih 100 milijonov. Čakalne vrste je treba odpraviti. Ja. Ampak skozi pojačenje in zagotovitev ustreznih kapacitet in zdravnikov v javnem sektorju. Ker, da ne bomo 142 milijonov zdajle dali za tole kar bom povedal, da je skrajševanje čakalnih dob preko razpisa tlakovana pot v privatizacijo, to se odvija skozi trenutno zdravstveno politiko v Sloveniji, dokazujejo nedavni dogodki in pa dejstvo, da diagnostični radiološki center na Ptuju kupuje ljubljanski odvetnik skupaj z vodjo mariborske enote Vzajemne, da se prodaja tudi kirurški senatorij Rožna dolina, ki ga bojda kupujeta zavarovalnica Triglav in zavarovalnica RE in poglejte, skozi te ustanove se bodo potem rabili milijoni za skrajševanje čakalnih vrst, ali se bodo ali ne, ne vem, ker bolj ko bo blokiran javni sektor večje bodo čakalne vrste, predvsem pa na ta način se gotovo ne krepi tisto o čemer smo peli najbolj slabo, ko smo nekje zaključili prvi val kovida. To je javni sektor. Tega je treba okrepiti. In se strinjam, ne vem koliko je to ali je to milijarda ali koliko je to več denarja v tej Sloveniji, zato da bo ljudem dostopno in zagotovljeno kvalitetno zdravstvo, treba ga je / nerazumljivo/ z zgradbami, opremo, kadri in denarjem.   Hvala lepa.
Hvala tudi vam.   Repliko ima kolega Rajh.
Hvala lepa.   Meni se je prej v razpravi zgodil lapsus. Ne govorimo o stotih milijonih evrov, ampak o 50 milijonih evrov, ki po mnenju stranke SAB in naših sopodpisnikov torej za skrajševanje čakalnih vrst, ki jih lahko tudi v teh treh mesecih porabimo. Spomnimo se, v SAB menimo, da se v tej epidemiji COVID, v bistvu sta se izkazala dva problema. Prvi problem je dostopnost do primarne ravni, saj so se vse zadeve skoncentrirale izključno v glavnem na reševanje epidemije COVID, torej v bistvu na diagnosticiranje epidemije COVID in potem tudi dostop do terciarne ravni kot je diagnosticiranje in zdravljenje težjih bolezni. V tej razpravi je tudi bilo izpostavljeno v bistvu zagotavljanje enakomerne regionalne dostopnosti do zdravstvenih storitev in do kvalitete zdravstvenih storitev. Tudi tukaj sem bil posredno omenjen. Tukaj bi želel poudariti, da se ravno zardi tega zavzemamo, da so povsod jasni standardni normativi in da se tako kot v Ljubljani, tudi v Mariboru, Ptuju, Murski Soboti, Novem mestu, Brežicah         in Jesenicah na 10 let, če je potrebno, torej na enaka redna obdobja obnavlja potrebna infrastruktura.   Dodatno pa bi še rad izpostavil, da smo tudi, da bomo tudi v soboto vložili amandma, ki ga predlagamo v SAB-u in ga bodo sopodpisale ostale opozicijske stranke, da se tudi v ZPIZ-u za upokojence zagotovijo zaščitne maske.
Oprostite, gospod Rajh, jaz vas moram prekiniti, ker to ni več replika.
Prav.
Vi ste prijavljeni ponovno k razpravi, pa hočem biti korektna do vseh res, da se nebi potem prihajalo do zlorab. Imamo še nekaj prijav in vi pridete ponovno na vrsto in boste lahko vse to povedali. Upam, da razumete.  Zdaj ima pa besedo kolegica mag. Bojana Muršič.
Hvala lepa, predsednica, za besedo. Spoštovana državna sekretarka, kolegice in kolegi.   Zdravje je naša največja vrednota. Jaz mislim, da smo se morali v tem času tega covida vsi nekaj naučiti in tudi pričakovati bi bilo, da bi Vlada temu tudi sledila. Zdravstveni izdatki so kot delež BDP-ja v Sloveniji, kot je že bilo danes slišati, 8,2 %. V primerjavi s povprečjem Evropske unije je tukaj 9,8, kar posledično pomeni, da ne sledimo temu trendu. Potrebno bo več sredstev nameniti za zdravstvo, kar se je iskreno pokazalo v tem zadnjem času. In tudi posledice covida, ki so bile, nas lahko pošteno skrbijo.   Dovolite mi, da se malce dotaknem, kaj se je dogajalo v času covida. V prvi polovici leta je bilo več kot 30 tisoč manj akutnih bolnišničnih obravnav, kar je za 15 % manj obravnav kot lansko leto v enakem obdobju. V specialističnih ambulantah je bilo opravljenih za 23 % manj obravnav v primerjavi z enakim obdobjem lani. Izpad in zmanjšanje obravnav je bilo tudi na primarnem zdravstvenem sistemu. Podaljšale so se čakalne vrste, kajti prestavljene so bile operacije. Najbolj boleča je tudi ta, da se operacije prestavljajo tistim najranljivejšim skupinam, kjer bi operacije morale biti opravljene, to je onkološkim bolnikom. V zadnjem času smo bili seznanjeni, da je enemu gospodu bila operacija prestavljena meseca marca na mesec september, zdaj v septembru ponovno prestavljena. Jaz ne vem, kam to pelje. Bom vam še izpostavila še drug primer. Zgodilo se je, da je starejša, niti ne tako starejša, gospa pri 62 letih padla, ker se pač boji in ker vsi pač pravijo ne urgentno v bolnišnico in ne urgentno v bolnišnico, ker se pač je tudi sama bala tega covida, ker je tudi protokol na urgenci malce drugačen kot normalno, seveda gospa takoj ni šla. Vam povem, po treh dneh bolečina ni pojenjala. Je le prišla do svojega osebnega zdravnika, dobila nekaj zdravil proti bolečinam. Čez 5 dni je bilo stanje tako hudo, da gospa več ni vstala. Prišla je k njej patronažna, je želela dati injekcijo. Šlo je za zlom kolka, ampak to za hudi zlom kolka s sepso. Gospe danes ni več med nami. Tako, da tukaj se res moramo vprašati, kam to pelje. Ker ljudje se enostavno bojijo. In tukaj, kot je omenil že kolega Trček, strah, strah je zelo, zelo prisoten pri vseh posameznikih. Tudi sama sem bila v eni taki situaciji, ko sem zavrnila obisk urgentnega centra, vendar so me vsi ostali prepričali, da je to nujno potrebno, in prav je bilo, da sem odšla, da so me odpeljali, kajti mogoče bi bilo stanje tudi drugačno. Ampak ko se spomnim tega, kako to poteka v urgentnih centrih, res se bojiš, res se bojiš vstopiti tam v ta centra oziroma tako ali tako nisem stopila, ampak so me pripeljali. In to za starejšega človeka je še toliko bolj hudo. Tako, da resnično moramo misliti na to, da v zdravstvu bomo potrebovali več sredstev,         kajti, da izgubljamo življenja zaradi tega in strahu, enostavno ni prav.   Izpad prispevkov iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v letu 2020 je ocenjen med 140 in 200 milijoni evrov. Minister Gantar je lepo povedal, da mu manjka več kot 220 milijonov v proračunu - v rebalansu proračuna imamo 140 in še nekaj tisoč evrov. Zdaj, 140 milijonov, jaz se opravičujem, ne tisoč. In res, kako bomo mi vse to zagotovili, da bomo dejansko zdravstveni sistem ponovno vzpostavili? Imamo tudi velik upad vplačanih prispevkov, tudi tam se pričakuje primanjkljaj v višini cca 240 milijonov. Pa tudi zmanjšanje gospodarske rasti bo. Ja, kolegica Dimičeva je omenila, da se bodo povečevala sredstva za zdravstveno varstvo nezavarovanih in socialno ogroženih oseb – ja, res se bodo povečevala, ampak to nas lahko pošteno skrbi, kajti posledično to pomeni, da imamo višjo stopnjo brezposelnosti in vedno več ljudi, ki si dejansko, ki jim bo država plačevala to osnovno in tudi dodatno zdravstveno zavarovanje. To nas lahko pošteno skrbi. Izgube v zdravstvenih domovih, javnih zdravstvenih zavodih, bodo kumulativno izjemno velike na eni strani tako zaradi izpada programov, na drugi strani tako zaradi povečanja zaščitnih sredstev, kajti pri obravnavi pacientov potrebujejo bistveno več te opreme, in to vse skupaj stane.  In zdaj, če se še dotaknem rebalansa proračuna.   Jaz moram reči, da ko sem poslušala državno sekretarko, sem dobila občutek, da res se vse vrti okoli Ljubljane. UKC Ljubljana, UKC Ljubljana, UKC Ljubljana. Saj je bilo potem na koncu par stvari tudi omenjenih za Maribor, ker pač prihajam tudi iz štajerskega konca, in ja, mi vsi iščemo zdravstven storitve na štajerskem koncu. Onkološki bolniki eventualno prihajajo v Ljubljano, ampak ni vse v Ljubljani. Tako, da res pozablja se na ta del štajerskega konca. UKC Maribor ima kuhinjo v katastrofalnem stanju. Mi smo si jo tudi lahko ogledali z Odborom za zdravstvo takrat, ko so se še pač dali obiski izvršiti. Res pozabljajo se je vsa ta leta. Pa ne rečem, da je to zdaj ta zadnja Vlada karkoli kriva, krive so vse Vlade od ne vem koliko let nazaj. Da ne omenjam tega pljučnega. O pljučnem oddelku se že govori ne vem koliko časa, pa smo še vedno na nulti točki. Infekcijski oddelek, tudi kaj se danes dogaja oziroma čemu sledimo s covidom v UKC Maribor, jim ni enostavno. Morajo preusmerjati ekipe v covid ambulanto oziroma v covid sprejem, spet se pojavljajo druge težave. Vse bodo preusmerili tja, ostale zadeve se bodo odpovedovale, prestavljale in tukaj se bodo spet povečevale čakalne vrste. Tako, da res začnite malce razmišljati v smeri enakomerne razpršenosti investicij. Ali pa če naredite, zaradi mene, kar bi bilo pa najbolj primerno, prioritetno listo. Saj to se vsepovsod naredi, tudi doma, ko si, si narediš prioritetno listo, kaj ti je najbolj nujno potrebno popraviti pa potem delaš kljukice ali kako pač se k stvari streže. Enostavno to gre, mislim, ne pelje res nikamor, kajti ta del UKC Maribor se pozablja.   In če pogledam tukaj, v proračunu se zmanjšujejo tudi sredstva za investicije na sekundarni in terciarni ravni, na primarni ravni je pa celo kar nula. Dom Tezno, Zdravstveni dom Tezno, kakšno stanje je, ne bom govorila, ker mislim, da Ministrstvo za zdravje, upam,         (Nadaljevanje) upam, da je vsaj o tem seznanjena. Osebno sicer menim, da je pridobitev, da imamo v rebalansu 140 milijonov več sredstev, a jaz mislim, da se zna zgoditi, da bo to izrazito premalo, kajti zdravstveni domovi bodo imeli velike izgube. In ta sredstva, te izgube bomo morali pokriti. V preteklih letih so bili interventni zakoni in jaz mislim, da bomo tudi v teh letih oziroma v prihodnjem letu že prišli do tega, da bomo morali zagotoviti interventna sredstva za pokrivanje izgub, ki so nastale v času Covid bolnišnicam in tudi vsem ostalim javnim zdravstvenim zavodom. Nujno bomo morali o tem razmisliti. Absolutno pa, bom rekla, bo potrebno in bi bilo potrebno in bom podprla tudi amandma za skrajševanje čakalnih vrst. Kajti, da pacienti ne pridejo do storitev, da se to prestavlja, da dobijo termine za posamezne specialistične preiskave, ne vem, pol leta, leto, dve, bog ne daj da še kaj več, to res ne pelje nikamor. Pa verjamem, da je težava tudi v kadru. Kadrovske težave so velike. Ampak veste, zanimivo je to, da ko pa imaš sredstva, pa pokličeš k privatniku pa so zadeve kar hitro rešene brez problema in potem si v javnem zdravstvenem sistemu zelo zelo hitro obravnavan. To je pa zaskrbljujoče. Zato jaz mislim, da bi res morali zagotoviti več sredstev za boljšo dostopnost tako na sekundarju, tako pa tudi na primaru.   In samo še eno zadevo bi želela izpostaviti in tu imam vprašanje za državno sekretarko. Prihajajo mrzli dnevi, mokri dnevi, bom tako rekla. Kako se bo reševala situacija čakanja pred zdravstvenimi domovi v vrstah, tudi pred lekarnami, tudi pred poštami, upam, da še pred trgovinami ne bo, kot je bilo včasih. Kajti, virusi, okužbe bodo in ljudje bodo zbolevali na cesti. Tako da tu mogoče res začnite malce razmišljati.   Ob tem mi pa še dovolite, sicer se mogoče dotika tudi proračuna, res me zanima koliko postelj za bolnišnično zdravljenje za intenzivno nego oseb s Covidom imamov Sloveniji. Kajti, smo ravno v tem času, ko nam dejansko že zmanjkuje teh postelj, vsaj tako se govori, da zmanjkuje postelj, zmanjkuje kadra. Res me zanima, da bi že končno enkrat vedeli kaj lahko mi kot poslanci naredimo, da bomo to situacijo poskušali prestaviti in izboljšati. Toliko zaenkrat. Hvala lepa, predsednica.
Hvala tudi vam. Sedaj pa ima besedo podpredsednica odbora gospa Mojca Žnidarič.
Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni vsi! Kot smo lahko slišali in tudi videli je v rebalansu dodatnih 140 milijonov namenjenih Ministrstvu za zdravje. Večina ste rekli, da to ni veliko. Moramo pa se zavedati, da dejansko gre za dobre tri mesece še do konca letošnjega leta. In da si vsako ministrstvo in vsak minister želi dodatnih sredstev v proračunu oziroma prihodkih, pa je bilo letos veliko manj.   Večina vas je bilo precej lokalnih ali regionalnih, pa bom tudi jaz začela najprej z mojo regionalno temo, in sicer državno sekretarko sprašujem glede urgentnega centra na Ptuju. Sredstva v letošnjem rebalansu se zmanjšujejo za 53 tisoč evrov, in sicer je v rebalansu dober milijon, milijon 54 tisoč. Od tega je prikazanih 620 tisoč evrov, ki so jih zbrale občine spodnjega Podravja in pa podjetniki iz okolja, in sicer samo zato, da bi se projekt lahko končno začel izvajati, ker je izpadel iz prejšnjih investicij, ko so se vsi ostali urgentni centri financirali iz         (Nadaljevanje) evropskih sredstev. Drugo leto, 2021, je predvidenih zgolj 111 tisoč evrov in šele v letu 2022 v NRP lahko vidimo slaba 2 milijona, nekoliko manj. Pa me zanima, ali so torej za urgentni center Ptuj predvidena kakšna evropska sredstva, tako kot ste nekaj drugih investicij našteli, ki se bodo z evropskimi sredstvi financirala ali kakšni drugi viri, ker jaz upam, da se investicija ne zamika tam v letu 2022, ko je nekoliko več sredstev. Kajti, to se že več let obljublja spodnjemu Podravju in sedaj že nekatera podjetja sprašujejo in želijo potem tista sredstva nazaj, če iz tega nič ne bo, ker so izbrala. 620 tisoč evrov ni malo. To je ena zadeva.   Drugo, na področju izboljšanja likvidnostne situacije javnih zdravstvenih zavodov vidim, da se v letošnjem letu zmanjšujejo sredstva za 5 milijonov, v letu 2021 za 3 milijone in v letu 2022 tudi za 2,2 milijona. Ob tem, da so že nekateri razpravljavci pred menoj opozorili, da so že do sedaj že zadnja leta javni zdravstveni zavodi imeli izgube. Kot vemo je bil en projekt sanacije, ki ga je, kot smo lahko brali, v začetku avgusta Vlada zaključila projekt sanacije bolnišnic, pa me zanima potem, kako imate namen v bodoče pomagati tem zavodom, da bodo likvidni, ker sredstva na tem področju, kot rečeno, se zmanjšujejo.   Naslednje vprašanje pa me zanima, v letu 2020 za nakup cepiva zoper Covid ni predvidenih nobenih sredstev. Jaz vem, da vsi pričakujemo, da bo cepivo razvito, upam da že letos, vidim, da so v letu 2021 je planiranih 16 milijonov, v letu 2022 26, torej letos v 2020 pa še nič. Torej, ali ni predvideno, da bomo že letos lahko kupili oziroma nabavili kakšno cepivo, ker sredstev torej letos ni. To je glede vprašanj v bistvu vse. Bi pa pozdravila res ta dodatna sredstva, ki so namenjena za skrajševanje čakalnih dob, in sicer že v letu 2020, torej za letošnje leto, dodatnih 5,5 milijonov in v letu 2021 dodatnih 28 milijonov. Upam pa, da bomo našli najboljšo in najbolj učinkovito pot za skrajševanje čakalnih dob. Kajti, včasih samo povečevanje sredstev ni dovolj. Je pa seveda nujno, da se mora dostopnost pacientov do vseh zdravstvenih uslug izboljšati in čakalne dobe nujno skrajšati. Hvala.
Hvala lepa, kolegici Mojci. Sedaj je pa na vrsti kolega Jani Möderndorfer. Izvolite.
Hvala lepa, predsednica.   Rebalans v bistvu pravzaprav ni nič posebnega kadar ga dela tista vlada, ki je pripravila proračun. Kadar pa dela to nova vlada in popravlja proračun prejšnje vlade pa seveda je treba biti zelo pozoren kaj pravzaprav počne. Kajti, s proračunom se določajo politike in nenazadnje tudi sporočilo kakšne so prioritete za to vlado. In običajno je, da se kadar se vlada zamenja, se pravi oblast, tudi prioritete in politike začnejo spreminjati. No, in takrat seveda jaz postanem zelo pozoren kadar se to začne delati, še posebej takrat, ko pravzaprav iz rebalansa pravzaprav iz rebalansa pravzaprav sploh ni razvidno kaj v resnici se bo pravzaprav počelo. Pa gremo po vrsti.   Namreč, državna sekretarka, mimogrede samo toliko, mene sploh nič ne moti, da ministra ni tukaj. Se strinjam, državni sekretar lahko kadarkoli zamenja ministra, je pa seveda to od državnega sekretarja odvisno, predvsem pa od ministra ali državni sekretarki zaupa ali ga bo ubranila, saj je njegov substitut v končni fazi. Tako da v bistvu državna sekretarka je tista, ki mora in zna odgovoriti na vsa vprašanja. Ali bo znala, pa je še odprto vprašanje. Namreč, mene predvsem zanima zakaj se je vlada odločila, da sploh dela rebalans. Pa bom povedal zakaj sprašujem to. Če         (Nadaljevanje) se jaz ne motim, smo mi maja meseca oziroma aprila meseca v korini paketu sprejeli tudi spremembo Zakona o javnih financah kjer smo dali ministru Šušterši…, pardon, se opravičujem, ministru za finance in pa seveda zelo jasna in zelo velika pooblastila katerim sem seveda jaz nasprotoval, da do konca leta lahko kadarkoli pravzaprav postavke spreminja znotraj proračuna. Zakaj pa rabimo rebalans? To se jaz ves čas sprašujem. Seveda je jasno zakaj je treba rebalans narediti, ker se bodo številke spremenile, ker poraba nebo takšna kot je bila planirana s proračunom. Zakaj je pa pomembno. Zakaj so pa pomembne številke. Številke so izključno in samo zaradi ene stvari pomembne. Zato, ker se bodo indeksi spremenili, ko bo prišla Vlada z novim proračunom. Veste, delati proračun na star proračun, pa vmes ne imeti rebalansa, je seveda malce problematično. In kar na enkrat se bo potem ugotovilo, ko ti nekomu nekaj zmanjšaš, potem pa prideš s proračunom, je indeks potem popolnoma drugačen, ko boš ti zmanjšal določena sredstva. Gre za spretno bilančno matematiko, igra s številkami, ki seveda pove, da ta Vlada resno misli z nekimi določenimi spremembami in te spremembe, ki jih danes vidimo v rebalansu, bodite pozorni na te postavke kjer se znižujejo sredstva, kakšni bodo indeksi v proračunu, ko ga dobimo na mizo, za seveda naslednje obdobje. In to mene bolj skrbi kot to kar danes počnejo. In če se obrnem na zdravstvo, imam jaz en resen problem. Namreč predsednica je danes omenila in je rekla, da se dajmo fokusirati na rebalans, ker imamo rebalans tukaj. Že, že, že, že, ampak ta rebalans je, od tega rebalansa so odvisni politike in tudi naslednji proračun in skratka celoten segment, celotna slika zdravstvenega sistema, mi imamo pa en kup enih problemov, ki jih v temu rebalansu jaz ne vidim oziroma jih vidim popolnoma drugače kot jih vidi Vlada oziroma danes predava državna sekretarka. Namreč, če se zaustavim pri primarnem zdravstvenem varstvu, vidimo da se ni popolnoma nič spremenilo, kar pomeni, da je, bodisi prejšnja Vlada zelo dobro planirala, predvidevam ne, in je vse okej, v resnici pa vemo, da imamo resen problem. Minister za zdravje je večkrat na glas povedal, nenazadnje smo dan ali dva nazaj slišali vladnega govorca, ki je zelo jasno povedal kar je seveda izredno nenavaden način komuniciranja Vlade, ker še dodatno vnaša zmedo med slovenskim prebivalstvom, ko reče naslednji stavek: »Če ne bo ministrstvo za zdravje ukrepalo, bo ukrepala Vlada.« Ja, mislim, saj vse kar predlaga Ministrstvo za zdravje sprejme Vlada, saj ne more minister nekaj na svojo roko sam početi. Halo! Minister je v dveh funkcijah. Je minister in je član Vlade. In mene zato zanima, kako pa zdaj mora ukrepati Minister za zdravje, če je vladni govorec rekel, če ne bo ukrepala, bo pa ukrepala Vlada. Tega se jaz zdaj bojim. Ali zdaj bo Vlada svoje paralelno politiko zdravja v državi peljala? Sicer razumem, da se zadnje čase, ko opažamo, vladni govorec pa minister ne razumeta najbolj posrečeno in komunicirata na zelo zanimiv in subtilen način, vendar to mene osebno niti kaj dosti ne zanima kako onadva komunicirata, bolj problem imam zaradi tega, ker me skrbijo druga vprašanja, ki se ob odpirajo, ko onadva tako komunicirata in to je to kaj bomo naredili.   Čakalne vrste. Danes sem poslušal tukaj iz enih razmišljanj, ki seveda so na svojevrsten način tudi na mestu, pa vendar, še enkrat, tisti ki misli, da bomo čakalne vrste, da jih ne bo več, poglejte to, to še največjemu sovražniku priznam, da jih ne more narediti. Ne more jih. Zato že v preteklosti smo vedno govorili naslednji stavek, imamo vzdržne čakalne vrste in nevzdržne čakalne vrste. Zdaj pa, ali je bilo mišljeno, da bomo nevzdržne čakalne vrste zmanjšali? Koliko za to rabimo denarja? Kdo bo ta denar dobil? Slišim danes, da se bo naredil razpis. Mhm, zanimivo. Kaj pa področni dogovor? Se bo spreminjal? Kdo bo to delal? Saj denar ne leti kar iz vseh strani. Kaj je zdaj z zdravstveno blagajno? Kako bo ta proračun funkcioniral na zdravstveno blagajno? V zdravstveni blagajni Vlada naroča neke dodatne obveznosti glede testiranja in tako naprej, če sem ujel dobro podatek po medijih, dodatnih 5 milijonov mora sfinancirati, zdaj pa vidim tukaj v rebalansu spet denar za     ŠZ) – 15.50    testiranja, pa problem covida pa ne vem kaj še vse. Mislim ta covid-19 je ena nebuloza, ki se skriva v proračunu, v rebalansu se skriva v zdravstveni blagajni in nihče ne zna čisto točno povedati od kje zdaj ta denar črpamo. Nekaj se daje direktno za pokrivanje javnim zdravstvenim zavodom. Kaj priznava zdravstvena blagajna? Oprostite državna sekretarka, to bo treba malo karte položiti počasi na mizo, pa točno razčleniti kdaj kdo kaj plačuje. Namreč iz tega rebalansa, to ni popolnoma nič razvidno. Nič.   Naslednja stvar. Stvar je šla tako daleč, da v zdravstvenem domu, kot sami seveda ugotavljate in tudi vladni govorec pove, da ne dvigujejo več telefonov in ne morejo niti priti do storitev na primarnem nivoju. Ker ne želim in nočem razpravljati o stvareh, ki so imaginarne in nedokazljive, bom šel iz svojega primera. Jaz že pol leta nimam več svojega osebnega zdravnika. Ker ga ne morem v Ljubljani dobiti. Ga iščem marsikje v Sloveniji.   Ampak to ni problem, / oglašanje iz dvorane/ A lahko prosim predsednica, lahko govorim?
Absolutno.
Gospod _____
Ja, neke komentarje poslušam. Namreč ni problem v tem ali imam jaz osebnega zdravnika ali ne, ampak problem je, da jaz niti ostalih storitev zaradi tega več ne morem dobiti. Jaz namreč že dve leti čakam na nefrologa. Ampak glej ga zlomka, saj jaz bi lahko šel privat, ampak ne morem, ker ne morem dobiti napitnice. Ker nimam izbranega svojega osebnega zdravnika, ki je edini, ki lahko napiše napotnico.   Eno leto sem najprej čakal, da sem dobil vrstni red. Potem se je zgodil covid in so me prestavili iz februarja na junij. Zdaj so me prestavili na december, ampak vmes je napotnica že potekla. Jaz sem zgubil vmes osebnega zdravnika, kako lahko pridem do zdravstvene storitve. A veste koliko je takih, s takšnim primerom, ki je banalen pa mu še nič kaj posebnega ni. Pa sem drugače kronični bolnik. Ne govorim kar nekaj na pamet. Bi mogel že eno leto nazaj biti pri nefrologu.   Ampak ne, to državno sekretarko ne zanima. Saj jo razumem, da je ne zanima moj osebni problem, saj to nisem želel. Ampak problem, da imamo dostop do osnovnega zdravnika, ne zato ker imamo gripo, ker nas nekaj boli, pa ker bomo dobili recept, pa antibiotike pa ne vem kaj še vse. Ampak tudi ostalih storitev več ne moremo dobiti. In kaj se zgodi? Na urgenco. Moram čakati na akutno / nerazumljivo/ da se zlomim, da pridem na urgenco in potem bom kot akutni obravnaval. Ampak takrat je že vse prepozno. Takrat je vsega konec. In veste kaj reče specialist, ja kje ste pa hodil dve leti? Rezultat v rebalansu je nula primarno zdravstveno varstvo. Nula, ker ne porabi denarja.   Zdravnikov več ne moremo dobiti, ker jih moramo najprej izšolati. Meni je to jasno, da bomo rabili 10 let, preden bomo dobili lahko kvalitetno število, ki bo nadomestilo vse zdravnike na primarni ravni, ki bodo šli v pokoj. To je meni jasno. Najmanj 10 let. Ampak kaj bomo naredili v teh 10-ih letih? To mi konkretno povejte. Ne čez pet mesecev, ne čez pet let. Kaj boste naredili do konca leta, da se ta problem reši? Čisto konkretno je treba začeti odgovarjati. Dosti imam jaz teh številk, pa bomo tam nekaj zgradili, pa bomo tam nekaj naredili, pa tja bomo dali, pa tja bomo investirali. Oprostite, to ni odgovor.   In ne more in ne sme biti odgovor. Ljubljana ima konkretno, če zaokrožim 300 tisoč prebivalcev. Zraven tega jih je pa še toliko in toliko, prerazporejenih v Ljubljani pri splošnem zdravniku. Zakaj? Ker se vozijo sem v službo. In oprostite, nekdo je znižal kriterij in norme. Jaz sem zato, tako kot je nekdo prej rekel, da je treba urediti normative, ker na podlagi normativov bomo potem seveda lahko tudi vedeli in planirali koliko je storitev in na podlagi storitev bomo tudi vedeli koliko denarja porabimo. Saj to je logično. To vsak, ki organizira in planira ve, da mora imeti vhodne podatke, če hoče kaj planirati.   Ampak ta trenutek imam jaz občutek, da na pamet nekaj govorite. Ker nimate niti vhodnih podatkov. Državna sekretarka povejte mi, koliko jih čaka v čakalni vrsti? Imate ta podatek? Jaz ne vem, zakaj ne uredimo te zadeve že enkrat končno, tako kot davčne blagajne. Ko nekdo, to znamo fantastično narediti, ko je treba davek pobrati, ko nekdo plača račun ga vtisne, podatek prileti         notri na FURS, tisto sekundo imajo oni podatek. Ne, čakalne vrste. Najprej se posebna knjiga vodi, ta poroča NIJZ-ju, NIJZ pravi, da vsi ne poročajo in NIJZ Ministrstvo za zdravje sprašuje, kako je s temi čakalnimi vrstami in na koncu pride minister ali pa državna sekretarka pred mikrofon in reče »saj nimamo kompletnih podatkov, saj točno sploh ne vemo, koliko jih je«. In to je problem, oprostite, in jaz tega v rebalansu ne vidim. Jaz ne vidim vaše politike reševanja tega konkretnega primera. Ne mojega, še enkrat opozarjam, primera kako bomo rešili osebne zdravnike, ki jih je vsak dan manj. Ali boste začasno mogli dvigniti normativ na glavo, in to dobro veste, da je problem. Problem pa je, ker imamo zdravnika za ministra in ne bo nikoli popustil svoji stroki, ker ga bodo zadušil – dvakrat je že odstopil. Če bo še to probal, bo še tretjič, potem pa res ne bo nikoli več minister za zdravje. Mi imamo resen problem.  Naslednja stvar. Imamo zdravstvene inšpektorje. Podatki. V tem času še inšpektorji ukvarjajo predvsem z nadzorom in spoštovanjem karantene pri posameznikih in nošenjem mask. 9. 8. 2020 je bilo opravljenih 150 nadzorov samega spoštovanja karantene. Skupno število nadzorov je bilo do 9. 8. 21 tisoč 787. Izrečenih je bilo od 196 prekrškovnih sankcij, obiskali pa so tudi 698 objektov, samo do 9. 8. pa se je nadzor izvedel v 140 objektih in izdali 23 glob fizičnim osebam. Pravna podlaga za nadzore inšpektorjev je še danes vprašljiva, še danes ne vemo, če prav delajo, a vprašanje, ki ga imam jaz: kaj te inšpektorji delajo v vsem tem času, kar se tiče vseh ostalih nadzorov, ki bi jih morali delati? Imamo jih 85, od tega jih dela na terenu 81, ker saj veste, šefi ne hodijo po terenu. Kaj delajo? A sploh opravljajo naloge, tiste, ki bi jih morali po zakonu na področju zdravstvenega varstva, vršiti nadzor? Ali samo še s tem covidom se ukvarjamo vsi v tej državi in samo še to gledamo, ker je nekdo, ki najbolj presvetli, ker ima nasvete zvečer doma od družinskega člana, ugotovi, da inšpekcija ne deluje in potem vsi znorijo v tej državi, ker se tresejo na vodi in letijo okoli in samo še to izvajajo in pregledujejo? Nimam nič proti, da to delajo, ampak moje vprašanje je naslednje. Ali vršijo nadzor tudi nad vsem ostalim ali smo se mi zdaj zadnjih 6 mesecev ukvarjali, 5 mesecev ukvarjali samo s tem covidom kar se tiče nadzora?   Potem me zanima seveda tudi tisto, kar je seveda pomembno iz vidika proračuna in tega rebalansa. Povejte mi, zakaj se številka 140 milijonov ponavlja tudi na drugih ministrstvih za potrebe covid, ista številka. A vsa ministrstva ali pa večina ministrstev ima ta isti problem v višini 140 milijonov ali ste to na palec izračunali in razdelili ali vam je to slučajno ratalo ali ne vem, kako je to šlo. Ampak jaz vidim tukaj 140 milijonov covid. To je čisto konkretno vprašanje.  Naslednja stvar me zanima. Zakaj je treba 50 milijonov urejati v ZIPRS-u? ZIPRS je tehnični zakon za izvrševanje proračuna. Zakaj moramo to urediti v ZIPRS-u, zakaj to ne uredimo z rebalansom v proračunu, torej tam kjer paše to, in to na Ministrstvu za finance zelo dobro vedo. Kadarkoli pride amandma na ZIPRS, in to dobro veste s strani poslancev, znate kričati na Ministrstvo za finance, kako je to tehnični zakon in da se to ne ureja v tem zakonu bla, bla, bla, bla, bla, bla, bla. Zakaj teh 50 milijonov ne prenesete notri v rebalans? Jaz imam problem, resen problem. Veste zakaj? Ker se bo številka povečala in bo spet z indeksom problem v samem proračunu. Ali kaj? Ali mi boste zdaj razlagali, da je to problem zaradi interventnega zakona, covida ali ne vem? Sploh si ne znam več razlagati. To je ratal tak bućkuriš. Tisto, kar ni uspelo v proračunu ali pa z rebalansom, malo potem še porihtamo v ZIPRS-u. Saj bomo v ZIPRS-u vse uredili in tam malo poglihali, ne? zelo dobro vem, kako se dela proračun, zato mi ne prodajati bučnic. Razložite mi, zakaj to urejamo z ZIPRS-om, jaz bi zelo rad videl. Namreč ni 220 milijonov, tistih, ki jih hoče imeti minister za zdravje, ampak jih         hoče imeti 250. Zdaj smo to razdelili na dva dela, manjka še razlika.   In potem seveda še tisto ključno vprašanje. Povejte mi, državna sekretarka, koliko tega denarja, ki je tukajle notri v rebalansu, je v resnici že porabljenega. Bodite pošteni in povejte, koliko od tega je že porabljenega. Ker to v treh mesecih vi ne boste porabili. Mimogrede, kolegica je spraševala za ptujsko urgenco. Kolegica, ne bo te ptujske urgence letos. Ker vsak ve, da v treh mesecih se to ne more zgoditi. In v treh mesecih, oprostite, še javnega razpisa ne moreš speljati, tisti, ki vsaj malo pozna postopke. Ne more ga. samo en se pritoži in je končana zgodba. Razen, če delate na principu, ki je znan, saj veste: dajmo v proračun, dajmo razdeliti, na koncu itak ostane, ker ko bo presežek, ko bo videl minister za finance, da ne more, bo spet zaklenil proračun in gre vse v integralo in zadeva je pozabljena in končana. Ja, pač se ni izvedla, ne? a veste, zato pravi, da je ta rebalans tako pomemben. Eni moji kolegi so mi rekli »ma ne, glej, saj to je brezveze, ta rebalans, to se samo popravljajo številke tehnično« in tako naprej – ne, zelo pomemben je. Želim vedeti, koliko tega denarja je res, dejansko res porabljeno, da bomo imeli končno enkrat poslanci čiste račune na mizi s strani Vlade, ki uspešno dela, ne? sem poslušal par odborov do zdaj, ki so že bili, eno so na ves glas hvalili, da to je pa eden najboljših rebalansov v zgodovini slovenskih Vlad. Ne vem, kaj je tako dobrega v tem rebalansu, razen da je v vsaki postavki skoraj skrito nekaj od covida.   Zanima me, kaj se je zgodilo. Sicer državna sekretarka, če sem iskren, jaz sem zelo natančno poslušal, omeni, da se je zaključil projekt, pa me bo popravila, če sem se zmotil, vas prosim, če ste pozorni na to, kar bom povedal. Oskrba z zdravili in medicinskimi pripomočki, učinkovito zdravljenje z dragimi zdravili, na tem programu se jemlje v bistvu vsa sredstva, 100 %. Omenili ste, mislim, da se je nek projekt končal. Mene to zdaj zanima, kako je zdaj to. Planirana sredstva, potem se je pa projekt končal, denar pa ostaja ali kako? Ne znam, boste razložili, okej. Ker se mi zdi nujno potrebno, da dobimo vsaj to razlago, ker iz tega, kar je napisano, to ni razvidno in ni jasno.   Razložite mi samo še zadnjo stvar, ki je pa ključna, in to seveda vem, da bo tudi v proračunu. Bom pa zelo pozoren, če bom kdaj ugledal v tem mandatu še Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ker je to povezano eno z drugim, me zanima, kako mislite reševati čakalne vrste. Namreč, če sem bil zelo pozoren, nekateri so danes sicer govorili o javnem zdravju in tako naprej, ampak omenili ste, minister mislim, da je omenil, ne bom zdaj za roko prijel ali pa za jezik koga držal oziroma vi mene ne držati, lepo prosim, eden od vaju dveh je rekel, da bo treba vključiti vse zasebne zdravnike na račun tega, da se zmanjšajo čakalne vrste. Vse lepo in prav. Kadar je kriza, hudič še muhe je v sili, bi se temu reklo, ne? sami veste, da sem večkrat rekel zelo jasno in zelo na glas, da javni zdravstveni sistem, noben na svetu, kjerkoli ga imajo dobro organiziranega, ne more funkcionirati brez zasebnega zdravstvenega sistema, ne more. In zato ga je treba gledati drugače, jaz ga gledam drugače, jaz ga gledam kot neke vrste support, ki v končni fazi v bistvu blaži predvsem ali pa ureja tiste stvari, ki si jih ljudje hočejo več pa tega ne dobijo v javnem zdravstvenem sistemu zaradi tega, ker preprosto ne more sfolgati, ker ne gre. In tudi če boste pogledali razmerja deleža na prebivalca, koliko da iz svojega lastnega žepa, koliko pa gre iz davščin, se pravi iz proračuna in zdravstvene blagajne, boste videli, da je naše razmerje pri nas v bistvu relativno slabo v primerjavi s tistim, če primerjamo z razvitim svetom. Ampak je treba vedeti, da je tam seveda več zasebnega denarja iz žepa dano zato, ne zato ker je tam manj dano za javni     ŠZ) – 16.05    zdravstveni sistem. Ampak je za javni zdravstveni sistem toliko več dano. In je zato to razmerje popolnoma normalen tam. To je tisto, kar je kolega Rajh, mislim da govoril o tem, koliko gre na glavo prebivalca in tako naprej, sam potem se to še razdeli koli iz zasebnega dela in koliko da država oziroma ostale strukture.  In zdaj mene zanima, kako mislite to reševati? Se spomnite, takrat še niste bila državna sekretarka, verjetno ste bila nekje drugje v službi pa ste mogoče bežno spremljala, ko smo v prejšnjem mandatu želeli zmanjševati čakalne vrste in smo se jih lotili tako, kot smo se jih. In reševali smo jih na ta način, da smo pisali poseben zakon oziroma sredstva, kjer smo z razpisom dodeljevali v bistvu tudi koncesionarjem za določene programe. Samo za tiste programe in to samo za potrebe skrajševanja čakalnih vrst, kar pomeni ne v nedogled in za večno in kar tako.  In mislim da je ne vem se imenuje, mislim da gospoda pokojnega Gorenška sanatorija ali tista zasebne praksa, ki jo ima zraven kliničnega centra je dobila določena sredstva oziroma naj bi dobila določena sredstva in je vik in krik nastal zaradi tega, ker se je kasneje, ne vem, nekdo od novinarjev je izvedel, da ima gospod Miro Cerar tam osebnega zdravnika. In je nastal cel halo in samo kričanje, vpitje in potem iz tega ni bilo nič.  Zakaj to govorim? To je bil koncesionar pa je bil tako zijanje in kričanje. Kaj šele čisti zasebniki, ki niso koncesionarji? Kako mislite to razdeljevati? Kaj bo pogoj v razpisu, da imaš končano medicinsko fakulteto, da si specialist iz tega programa in to je to. In ko prvi stigne ta je ta. Pa da ima še, ne vem, infrastrukturo ali kako bo to izgledalo. Namreč, zakaj to sprašujem? S tem bom tudi zaključil. Sprašujem predvsem zato, ker če hočemo obdržati javni zdravstveni sistem, ne moremo to početi kar tako malo na palec, pa priti pred kamere, pa reči čakalne vrste bomo tudi z zasebniki reševali.   Ampak je treba to zelo jasno povedati kdaj, do kdaj, s čim, kakšen denar, kako bo to potekalo, koliko časa? To ne more biti to, kar si nekateri predstavljajo, da bo zasebni sektor stopil v zdravstveno blagajno do denarja, to kar si v bistvu najbolj želi.  Ker potem koncesij ne rabimo več. Pa jih dajmo ukiniti. Potem koncesije niso dosegle svoj namen. Ampak če koncesije ukinemo, potem nimamo več javnega zdravstvenega sistema oziroma mreže. Potem tudi mreža pade in je vsega konec. Zakaj opozarjam? Opozarjam predvsem zaradi tega, ker je takšno nastopanje in govorjenje brez da se pove, na kakšen način se bo to delalo, neodgovorno in nevarno. In nenazadnje tudi zavajanje in lažni upi dajati nekomu, da bo nekaj počel, kar ne bo. Ljudje pa res mislijo, da bo zdaj hodili kamor hočejo in bodo delali kar hočejo. Veste, sanatorij Rožnik, danes ga je eden omenil. Pa nimam nič proti njim, jaz nimam slabih izkušenj s sanatorijem. Daleč od tega. Samo dam en primer. Ker je najbližji. Mogoče zato ga omenjam.   Delajo dobro, izvajajo programe, tiste ki jih imajo dodeljene in ki imajo zelo veliko mimogrede. Ampak veste, ko se tam stvar zakomplicira, se vse konča v kliničnem centru. Zakaj? Ker ob sobotah in nedeljah se tam ne dela. Zasebni sektor v soboto zapre vrata. Ker hoče imeti dopust oziroma frej. In če se preveč zakomplicira je tudi boljše, da grejo potem kar v javni zdravstveni zavod. Ne me narobe razumeti, nisem, še enkrat ponavljam in nisem zagovornik tega, da mora biti samo javni zdravstveni sistem. Nasprotno, celo podpiram zasebni sektor, ampak vse mora biti usklajeno. In preden kaj takšnega počnemo, za božjo voljo vzpostavimo že to zdravstveno blagajno, da bo počela tisto, kar more.   Ne more biti pasivni kupec storitev, ampak more biti aktivni kupec. Kar pomeni, da bo vršila tudi nadzor, kako se nekaj opravi in naredi in da kupuje storitve v imenu zavarovancev. To smo pa mi vsi, ki plačujemo prispevke za zdravstveno zavarovanje in vse ostalo, kar paše zraven. In zato vas lepo prosim, zakon je že napisan. Iz         proračuna, iz rebalansa se vidi, da teh politik ne mislite reševati, ampak samo gasiti požare. Zelo natančno bom spremljal proračun, verjemite, tam je pa zelo široka pahljača. Ni samo postavka gor, postavka dol, ampak tam se pa vse karte odprejo na novo in tam čakam v nizkem štartu.  Hvala.    PREDSEDNICA ANJA BAH ŽIBERT: Hvala lepa tudi za vašo razpravo.  Sem prej nekoliko pozabila, ampak je prav, da pozdravim v naši vrsti tudi Gregorja Periča, ki je danes z nami iz kvote SMC. Za to, da bo tudi za vas lažje delo in da veste, kaj nas še čaka, naj povem, da so k razpravi prijavljeni še moja malenkost, potem Alenka Jeraj, potem pa sledi drugi krog. Iva Dimic, kolega Rajh in kolega Cigler. Toliko, da veste, kaj imam trenutno prijavljenih.   Dovolite zdaj, da pač par besed povem tudi sama. Želim si seveda govoriti o rebalansu proračuna.  Zdaj, mislim, da je bilo prej lepo povedano od enega od razpravljavcev, da dejansko pač gre za nekaj mesecev do konca leta. In dejstvo je tudi, da se postavka na Ministrstvu za zdravje zvišuje za, ne vem, cca 140 milijonov, torej do konca leta. Do konca leta.   Zdaj, seveda sem se zmotila. Ne.  In zelo pomembno je, da pri teh zadevah smo vendarle nekako objektivni. Veste, po nekaterih razpravah danes sem imela občutek, da se je stanje v zdravstvenem sistemu, kakršno je v Sloveniji, in to je slabo, to vemo, začelo šele s tem rebalansom. S tem rebalansom. Poslušali smo o čakalnih vrstah. Zdaj, kolegice in kolegi, če si priznamo, koliko let že govorimo o čakalnih vrstah. Govorili smo o dotrajanih objektih, bolnišnicah, zdravstvenih domov, jaz se ne bom lokalno vezala – koliko let že govorimo o tem? In dejstvo je, da seveda nekateri ste tudi izpostavili to, da je pač ta rebalans na področju zdravstva ali pa ta dvig sredstev prenizek in da boste seveda predlagali amandmaje. Nič nimam proti amandmajem, ampak me pa nekoliko čudi, da tisti, ki so bili v Vladi, ko se je sprejemal proračun, niste takrat zagotavljali več sredstev za zdravstvo. Taka skrb naenkrat, se pravi s tem septembrom je izjemna skrb za to področje in izjemna skrb, zakaj se na posameznih področjih Slovenije nekaj ne naredi. Nekateri ste res opozorili nato, da so stvari že dlje časa, ampak mislim, da vendarle moramo biti fer drug do drugega in vedeti, kaj se v treh mesecih da narediti.   Zdaj, rečeni so bili tudi nekateri projekti, ki danes naj nebi bili realizirani ali pa bi morali biti. Jaz se sprašujem, zakaj so bili sploh vključeni v proračun. Ali je tisti, ki je sestavljal proračun, mislil resno? Ker drugače bi takšne zadeve morale se začeti izvajati že takoj po sprejemu proračuna. Mi dobro vemo, da pač neke stvari postaviti ne moreš v dveh mesecih ali pa izgraditi posamezne dele v treh mesecih, ampak je za to potrebno več časa.  Zdaj, veste, res je in se strinjam s tistimi, da čakalne dobe ne bomo skrajšali zgolj z dodatnimi sredstvi. Tukaj je problem širši in o tem problemu smo že večkrat govorili. In o kadrovskem manku smo govoril že velikokrat. Ampak za to bo treba narediti neke konkretne spremembe, da bomo dejansko zagotovili zadostno število kadrov. In če smem povedati, jaz sem že v preteklosti govorila o tem, da bi bilo potrebno         nujno povezati Ministrstvo za zdravje z ministrstvom za šolstvo tudi na podlagi tega, kako je z našimi fakultetami. Dejstvo je, da potreba po zdravnikih, zdravstvenem kadru je velika, vemo pa tudi, kakšne so omejitve na teh fakultetah. In zagotovo samo t.i. uvoz delovne sile ne bo zadostoval, še toliko bolj, ker vi dobro veste, da če želite dobiti kakovostne strokovnjake na nekem evropskem trgi, se bodo nasmehnili, ko bodo videli, kakšne plače imajo naši zdravniki na primer. Tako, da tukaj se mi zdi problematika širša in zagotovo je s tem rebalansom ne bomo spremenili, dejstvo pa je, da seveda že dolgo časa potrebujemo in tudi čakamo, da se bodo pač neke stvari konkretno spremenile. Jaz verjamem na primer, da nekoga moti, in je prav, da to pove, da na primer se neke stvari, ki niso ne vem kako finančno ovrednotene, ne uredijo, govorili ste o tej povezavi s temi covid točkami. Ampak, veste, zanimivo, v prejšnji Vladi sem sama za eno šolo dala predlog amandmaja za dotrajano kuhinjo v osnovni šoli, govorimo o hrani otrok, veste, šlo je za, ne vem, borih 40 tisoč evrov, ker občina enostavno zaradi velikega števila podružničnih šol, to gre za Žužemberk, ne zmore vsega sama. Ni bilo posluha. Ni bilo posluha.   Se pravi, tako da pač si je treba kar naliti čistega vina in pač vedeti, da je tako, da pač posamezni ministri tudi v prejšnji Vladi so sami priznali, da so si na posameznih področjih želeli več sredstev. Ampak žakelj je pač takšen kot je in dejansko je pač potreba narediti potem tako, da nekako je za vse nekako prav kolikor se pač da. Nikoli pa verjetno nismo povsem zadovoljni. Ampak jaz mislim, da je ta rebalans proračuna dober, da tudi kaže na to, kakšne prioritete si je zastavila ta Vlada. In res je, normalno, vsaka Vlada ima svoje prioritete, na koncu pa so volivke in volivci tisti, ki bodo ocenili ali so bile te prave ali ne.   Bi pa samo še nekaj rekla. Veste, tudi ko govorimo o zmanjšanju čakalnih dob in vsem ostalem in pa dvigu sredstev na področju zdravstva, pa spomnimo se preplačanih žilnih opornic. Z lopato mečemo denar skozi okno. Ampak potem pa, ko želimo stopiti tistim, ki so to povzročali in nekako opeharili, ogoljufali, okradli davkoplačevalce, ko jim želimo stopiti na prste, pa nekateri ne želijo, da se kakšen primer razišče do konca. Ampak mene zanima, veste, tukaj so bile samo žilne opornice, ki je en tak primer, zdaj se govori še o srčni kirurgiji, ampak, veste, vprašanje je, koliko teh lopat in na katerih področju zdravstva so še bile. Morda bi lahko marsikaj zgradili, marsikaj postorili in žal je pač ta nadzor, ne bom rekla samo preslab, ampak včasih morda nekateri gledajo stran samo zato, ker gre pač za korupcijska dejanja. In seveda se moremo tudi o tem kdaj pogovarjati. Tudi takrat ko delimo sredstva, tudi takrat ko govorimo o zvišanju posameznih postavk, se dajmo včasih vprašati ali dejansko poraba sledi temu, kar je namenjeno ali gre tudi za to, da se polnijo kakšni tajkunski žepi.   Hvala lepa. Toliko z moje strani.  Izvolite, kolega Židan.
Naj bo replika na zadnji del, ker ste govorili točko tako kakor, da bi jaz govoril. Tako, da to moram povedati. Imate vso mojo podporo, da raziskujemo vsak napačno porabljeni denar v zdravstvu, ker je to je naš denar. In vsak napačno porabljen denar pomeni slabšo storitev za naše državljanke in državljane. Gospa predsednica, kot rabi mojo, našo podporo, jo imate vnaprej pri tem. Ampak nekaj drugega pa želim popraviti. To pa dovolite. Omenili ste zakaj pa nismo. Jaz sem bil v tisti vladi, čeprav sta bila tudi Desus, pa SMC, pa bi jih lahko neposredno na kakšnih koalicijskih pogajanjih vprašali zakaj pa tudi oni niso zgotovili več denarja, je pa razlog preprost. Poglejte, v roki imam STA novico, 18. avgust, kjer nam pač ta Zavod za zdravstveno zavarovanje sporoča, da zaradi velikega izpada v višini vplačanih prispevkov za zdravstvo in naraščajoči stroški v zdravstvu. To je vse seveda izven naše krivde. To je pač korona kriza, ki jo pač skušamo po najboljših močeh in znanju, ki ga imamo, na nek način obvladati. Pač ugotavljajo, da je prišlo do nekih 270 milijonov dodatne luknje, tako se vidi iz tega. Potem minister Tomaž Gantar pove, ja, saj ni 270, je nekaj manj, ker imate nekaj rezerve, ampak je pa 222. Jaz predvidevam, da gospod minister to številko ni potegnil iz nekega predlaga, ker mu je bilo dolgčas, ampak je verjetno na ministrstvu mu nekdo to izračunal. Upam, da tako funkcioniramo. Potem pove zelo jasno 222 mi manjka na ministrstvu, da bom lahko kolikor toliko normalno obveznosti lahko realiziral v času, ko je zdravje še bolj pomembno kot takrat, ko ni kriz povezanih z epidemijo. Samo zato je bilo tudi moje vprašanje. Če je tukaj 220 s strani pristojnega ministra, zakaj ni dobil 220? Zakaj 140? Je gospa državna sekretarka nekaj vmes že povedala, da se pričakuje iz nekih drugih virov. Ampak moja prošnja je samo naslednja, to številko, ki jo je gospod minister povedal, to je številka, ki bo omogočila, da bo zdravstvena blagajna stabilna, dajmo skupaj mu zagotoviti. Hvala.
Hvala lepa. No, to ni bila čista replika, ampak je prav, da ste pač povedali svoje mnenje. Sedaj pa je še zadnja v tem prvem krogi kolegica Alenka Jeraj.
Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem!   Jaz moram reči, da sem navdušena koliko idej in predlogov imajo naši kolegi iz opozicije. Ko so pa vladali, recimo, kolegi iz SD vse od leta 2009, dobrih deset let, eno leto vmes je res bila druga Janševa vlada, pa vsega tega niso uredili. Če v proračunu, kolega Židan, ni Maribora ga niste že vi dali notri. Z rebalansom ne moreš nekih novih obveznosti si dodajati. Torej, če v proračunu, ki ste ga vi sprejeli niste teh stvari opazili in jih pač niste vključili, potem jih tudi z rebalansom ne moremo dodatno. Sem pa prepričana in take imamo tudi podatke, da se zadeve na investicijah bodo temeljito spremenile v naslednjih dveh letih, tudi zato, ker prihaja več denarja za ta namen in zagotovo bodo na vrsti tako Splošna bolnica Murska Sobota kot Maribor. Jaz imam tudi tukajle podatke kaj vse se bo delalo in je kar precej tega tudi na vašem koncu.   Nekateri ste govorili o vzporednem sistemu, ker se pač enostavno v teh letih dejansko vzpostavilo in postavilo ogromno neke zasebne ponudbe na področju zdravstva in to zato, ker pač enostavno so take potrebe bile. Saj če ti ne bi imeli kaj delati se tudi ne bi ustanovila razno razna senatoriji in ambulante in tako naprej. Tisto, kar je večji problem je to, da ljudje od plače plačujejo za javno zdravstvo, potem pa v javnem zdravstvu ne pridejo na vrsto in morajo iti k zasebniku in tam zadevo še enkrat plačati. To je pa problem, ki ga imamo vsi skupaj in na tem, po mojem, v zadnjih letih nismo kaj prida naredili. Razen to, da seveda ministrstvo mora dati soglasje k odprtju neke nove ambulante, če ljudje izpolnjujejo pogoje. In si ne želimo priznati, da tudi v javnem zdravstvu kaj ni v redu, da je treba se malo ukvarjati ne samo s kadri, z logistiko, s postopki. Če bi kakšen zgled vzeli od kakšnega privatnika, kako oziroma zasebnika, kako ljudje ne čakajo v vrsti, kako so na ure naročeni, kako so kadri maksimalno izkoriščeni, da delajo tisto kar je treba, za razliko od mnogih, če se spomnite vaš minister gospod Šabeder je povedal, da 30 ali koliko procentov ljudi v kliničnem centru ne ve kaj dela         (Nadaljevanje) oziroma delajo podpovprečno. Delajo podpovprečno. To so bile njegove besede. Veste, če bi bili ti ljudje pri enem zasebniku, ne bi delali podpovprečno, ker tisti, ki dela podpovprečno, ga tam ni, ker si tega ne more privoščiti, kjerkoli, ali na gospodarstvu ali pa v zdravstvu. Zadeva toliko stane in toliko stvari je treba narediti. 30 % je rekel, da ljudi dela podpovprečno.   Potem kolega Lenart, nam je povedal, da nismo naredili nič ukrepe na produktivnosti, na informacijskem sistemu, mreža pokritosti, razlike med plačili, recimo za klinični center pa za manjše bolnišnice. Torej vi pričakujete, 10 let ste vodili Vlado, okej, LMŠ ne, dve leti, ampak v dveh letih mirnega obdobja niste tega naredili, pričakujete pa, da bo to Vlada naredila v manj kot pol leta v izrednih razmerah, dobesedno, zaradi korone. To je nemogoče in oprostite, imate malo prehuda pričakovanja. Ste pa imeli možnost vse to narediti. Informacijski sistem, govorimo že deset let, da ni v redu. Logistika, razlike med plačili, vse to je problem 10 let, ne od včeraj. In teh stvari niste naredili, zdaj pa pričakujete, da bo Vlada, ki se pa dejansko mora ukvarjati s korono in zdravstveno ministrstvo je verjetno, predvidevam, pri tem še najbolj obremenjeno, pričakujete, da bodo zdaj pa še vse napake, ki so se zgodile v zadnjem desetletju v zdravstvu uredili v praktično nekaj mesecih. To ne gre. Poglejte, v prejšnji koaliciji ste podpirali, torej pred Šarčevo Vlado, ministrico Kolar Celarc, ki je samo še dodatno zakomplicirala stvari in povzročila še cel kup problemov in za to ste glasovali poslanci SD in poslanci SMC. Mi je žal, ampak mi smo takrat opozarjali na marsikaj kaj bo povzročilo probleme in dejansko se je to zgodilo, ampak takrat seveda ni nihče tega slišal. Zdaj, z rebalansom ti ne moreš neke nove politike vpeljati in nekih novih stvari, če niso bile že vključene v proračun. Rebalans je samo popravek proračuna, da ugotoviš realno stanje, ki je zdajle septembra in seveda se je marsikaj ugotovilo, da en kup stvari ne bomo izvedli, ker je nemogoče, ker je dva meseca, tri mesece država stala in normalno, da se cel kup nekih investicij ne bo zgodilo, ampak kljub temu namenjamo 140 milijonov več denarja za zdravstvo. Veste, to ni malo denarja. To ni malo denarja in se marsikaj da. Je pa res, kolikor sredstev bi namenili, bi vi rekli, da je premalo, da je treba več denarja, itn. Celo nam, ne vem kdo je rekel, je LMŠ-jeva Vlada ne vem koliko prišparala. Zakaj ste pa šparali. Vložili bi v zdravstvo, pa naredili. Dve leti mirnega obdobja, nobeden vam ni nič, mediji so vas po rokah nosili, lahko bi naredili kar bi hoteli in rešili vse te probleme, pa se ne bi danes o tem pogovarjali. Kolikor bi dali denarja, bi ga bilo premalo. Zdaj, Vlada je ocenila, da pač s tem denarjem bo pokrila tiste stvari, ki jih lahko, namenila nekaj tudi za čakalne vrste, ki se samo kopičijo, to je dejstvo. Zaradi korone enostavno vse zdravstvene kapacitete delajo z manjšo zmogljivostjo, tudi če zdaj, ko nekako stvari tečejo normalno, stvari tečejo počasneje, ker je treba toliko več za zaščito, itn., in se ne opravi toliko dela kot se ga je pred tem in jaz bi si želela, da vsaj to razumemo, da stvari niso take kot so bile, in da bomo kar pričakovali, da se bo zdaj vse izvajalo tako kot se je do februarja letos. Se nikjer po svetu in se tudi pri nas ne bo. In zdaj imeti tukaj neka pričakovanja in neke ideje kaj vse bi morali, je tudi malo iluzorno. Zdaj tisti, ki ste rekli za ZZZS. ZZZS je že dobil dodatno sredstva vmes iz korona ukrepov. Tudi tam so bili ljudje na čakanju, itn. V ta svoj minus so zdaj prišteli vse, ampak del teh sredstev so že prejeli in se skozi tudi druge ukrepe daje, ne moremo zdaj samo tukajle, zdaj je pa treba dati dodatno zato, ker je ZZZS rekel. Neverjetna skrb za ZZZS, za ministra Gantarja, ki mu niso dali toliko denarja kolikor je prosil. Kje ste bili pa do zdaj? Zdaj vas nenadoma     ŠZ) – 16.30    skrbi kako bo minister Gantar to pokril in kako bodo to naredili na zdravstvu. Glejte, vlada se zelo intenzivno s vsem tem ukvarja. Mi vidimo tudi na teh raznih srečanjih, ki jih imamo in poslušamo kakšni so načrti in jaz moram reči, da občutek je in vidim, da se ogromno dela, čeprav tega ne želite videti in pričakovati zdaj čudeže v petih mesecih. Mislim, dajmo biti realni. Dve leti smo imeli vlade LMŠ, ki bi to lahko naredila, 10 let vlad prej v katerih so bili socialni demokrati, pa se pogovarjamo o istih problemih.  Jaz sem bila pred 10-imi leti predsednica Odbora za zdravstvo. Isto smo se pogovarjali, kot se danes pogovarjamo. Zdaj pa pričakovati od vlade, v izrednih razmerah, da bo v petih mesecih naredila čudeže, je pa res iluzija. Dodatna sredstva se namenjajo za zdravstvo, tako kot se za nekatera druga področja. V naslednjem letu oziroma za naslednji dve leti, ko se bo pripravljal nov proračun, se bodo pa vključile vse te stvari o katerih govorite. Ni pa samo denar, veste. Problem imamo mi z drugimi stvarmi, ne samo z denarjem. Denarja nima smisla dajati tja, kjer ti nenadzorovano odteka v napačne zadeve. To sem že 100-krat povedala in dokler ne bomo nekih stvari uredili prej, a ne, to je tako kot da bi bolniku dajal kri, zraven bi imel pa pet lukenj, kjer kri teče ven.   To se nam v zdravstvu dogaja. In dokler ne bomo teh lukenj zamašili, nima smisla kar dajati denar, ki se na koncu porabi za preplačila in tako naprej, namesto da bi se dejansko za izboljšanje sistema, kar si pa vsi na koncu želimo.    PREDSEDNICA ANJA BAH ŽIBERT: Hvala lepa. Replika Jani Möderndorfer, izvolite.    JANI (JANKO) MÖDERNDORFER (PS LMŠ): Ja, repliciram kolegici Alenki, predvsem v tistem delu, kjer govori in sem seveda tudi razpravljal sam o teh zadevah glede kaj ste naredili prej oziroma ne da se narediti v petih mesecih. To kar se je prej že ne vem kaj vse govorilo.  Prvič, stvari pred petimi leti so bile popolnoma drugačne, kot so danes. Drugič, jaz sam v svoji razpravi sploh nikoli nisem razpravljal o tem, kaj ste naredili v petih mesecih. Rekel sem samo to, da se pogovarjamo samo še o covidu. Kot da je covid edina bolezen, ki jo pozna Republika Slovenija in te državljani. In o tem smo govorili. Vse ostalo se je zanemarilo. Stoji. Ljudje umirajo, ampak ne samo od covida. In to je treba povedati na glas. Ljudje umirajo od karcinomov, od infarktov. Poslušajte pa tri mesece ni bilo nobenega infarkta. Pa ali je to normalno? Dejte ga no lomt. Vsi so se zakrknl, vase so se potegnil in ni več infarktov v Sloveniji.  O tem smo govoril. In se še vedno obnašamo in govorimo samo to, da v rebalansu niso nakazane tiste politike, kako se bodo reševali te problemi. To kaj imate vi ene sestanke, pa srečanja, pa kva to delate, to je nam nepomembno. Zakaj? Zaradi tega, ker vse to, kar vi res mislite narediti, kar govorite na svojih srečanjih, se morajo na koncu izkazati v uradnih dokumentih. Ja, ja, ja kolegica Alenka, to da si nekulturna, pa da mi skačeš v besedo, to že dolga leta vemo. Ampak moraš vedno počakati do konca pa narediti piko. Saj boš še dobila možnost za razpravo. A ne, predsednica, se strinjate z mano?  No, ampak tisto, kar je bolj pomembno, kar sem želel povedati. Moje vprašanje je bilo samo to, koliko denarja od tega je že zapravljenega, porabljenega, glede na to, da imamo tri mesece do konca. In meni je jasno, da v treh mesecih se te stvari ne morejo zgoditi. Morajo pa biti nakazane politike. Opozoril sem pa na manever, zakaj jaz vidim, da je proračun oziroma rebalans tako narejen. Ker nas čaka čez 14 dni, mislim da dobimo proračun, bomo ugledali ene druge številke, ki nas bodo bistveno bolj bolele.   Ampak bojim se, da bomo na oni strani v glavnem poslušali, da je to najboljši proračun v zgodovini Republike Slovenije. To bomo poslušali, da je razvojno naravnan in podobno. Toliko sem želel in tukaj sem bil jaz narobe razumljen.    PREDSEDNICA ANJA BAH ŽIBERT: Ja, mislim da ni bilo ravno povsem tako, ampak v redu, smo že danes imeli eno, bom rekla repliko, ki ni bila replika, pa vas         (Nadaljevanje) prosim naprej, da se res držimo. Nekaj vas je še. Me zanima, če želi Vlada odgovoriti na karkoli?
Tina Bregant
Če prav razumem je tole sedajle prvi polčas, pa mogoče je res pametno, da poskušam vsaj na nekatera od teh vprašanj in dilem odgovoriti, da se ne bo nabralo preveč.   Jaz sem sicer zelo hvaležna za vprašanja in predloge. Sem tudi zelo dobro poslušala. Moram pa povedati, da na vsa vprašanja in pripombe pač nimam odgovora, zato ker se niti niso nanašala na proračun in rebalans proračuna. Tako da bom poskusila izluščiti nekaj teh glavnih tem, ki so se pojavile.  Prva in najbolj izpostavljena tema je brez dvoma navajano, da je izpogajano premalo denarja za zdravstvo. Ja, jaz se strinjam. Res bi ga bilo lahko več, vendar pa smo rebalans glede na proračun prejšnje vlade smo v rebalansu vseeno pridobili dodatnih 140,3 milijone. To ni tako majhen denar. Realiziranih je v tem trenutku verjetno celo več, tako da meni se zdi predvsem pomembno kako in zakaj bomo to porabili.   Kar se tiče dodatnih sredstev, poskušali smo ne tako zelo bremeniti proračun, kot zagotoviti sredstva iz Evrope. Namreč, naša vlada se je v Evropi dobro pogajala. In dejansko bomo lahko precej sredstev, zlasti za investicije, tako infrastrukturne kot vsebinske, namenili tudi razvojnim projektom. Tak je načrt. Tukaj se navezujem na mehanizma React in tudi na mehanizem za okrevanje in odpornost RRF.   Prav na tem mestu, to bi pa res ostro zanikala, da smo pozabili na Maribor in Štajerce, tako da to ne drži. Ti projekti so uvrščeni kot prioritete, in sicer tako selitev pljučnega oddelka Pohorje kot ureditev negovalne bolnišnice Maribor in tudi nadomestna gradnja infekcijske klinike v Mariboru. Sicer ne financirana iz proračuna, pač pa iz teh evropskih sredstev. Vendar je potrebno vedeti, da smo tukaj res poskušali najti eno tako ravnovesje oziroma izkoristiti tisto kar imamo.   Večkrat je bila danes tudi izpostavljena ta slaba preglednost zdravstvenega sistema, zlasti v povezavi s čakalnimi dobami in tudi s plačilom storitev. Jaz se tukaj pridružujem temu mnenju in mislim, da bi sedali marsikaj rešiti. Tukaj bi se dalo marsikaj urediti za dobro konsolidirano harmonizirano digitalno upravo, kjer bi dejansko tudi čakalne dobe postale preglednejše. Samodejno bi se vzpostavil tako sistem kakovosti in varnosti z ustreznimi kazalniki in celo več s temi uparjanjem podatkov, ki so do sedaj bili med seboj neskladni. To se pravi, vsaka bolnišnica s svojim sistemom, potem še ZZZS s svojim sistemom. Bi na ta način v bistvu neobhodno bi se spremenil tudi obračunski model. In pravzaprav bi na tem mestu tudi pozvala odbor za zdravstvo, da nam boste zares pomagali urediti to področje, ker tukaj bomo potrebovali en velik konsenz vseh, ker gre namreč za eno zelo pomembno področje. In na ta način bi morda končno prišli tudi do tega, da bi sredstva postala pregledna, tudi kako jih pravzaprav ZZZS namenja in tudi ti obračunski modeli bi se spremenili. Ste večkrat povedali, kakšne težave so za izvajalce, ki se nahajajo v praktično stalnih minusih. To je dejansko povezano tudi z obračunskim modelom.   Potem bi mogoče pri teh čakalnih dobah, tudi tukaj se z vami strinjam, da pač samo denar tega ne bo rešil. Omenjena je bila aplikacija, mislim, da jo je gospod Rajh omenjal, jaz se sicer strinjam, da do neke mere gre za nek administrativen problem, ampak gre tudi za organizacijski, tudi finančni problem. Skratka,         (Nadaljevanje) veliko problemov, ki so bili danes izpostavljeni, so zelo kompleksni in nimajo enostavnih rešitev, pač tako je.   Mogoče, če grem še čisto po vrsti. Čisto na začetku je dr. Trček izpostavil slabo komunikacijo. Tukaj lahko rečem, da na Ministrstvu za zdravje imamo kampanjo za osveščanje. Mogoče ste srečali že tale napisa, »Marko je bil tukaj.«, to je del te kampanje. Se pa strinjam in tukaj na tem mestu tudi pozivam, ker sem zasledila, da javni RTV servis, naša nacionalka, oglašuje kampanjo za javni RTV, pa bi morda tukaj nam lahko pomagali tudi pri kampanji za te ukrepe pri borbi s korono in tudi morda za kampanjo za javno zdravstvo. Bomo zelo veseli, če nam bodo prišli nasproti.   Potem kar se tiče krepitve primarne ravni. Ja, to se zelo strinjam, je pa poleg dr. Trčka tudi gospa Muršič omenjala primarno raven in zdravstvene domove. Tukaj moram vseeno povedati, da zdravstveni domovi, njihov ustanovitelj so občine ne Ministrstvo za zdravje, tako da je tukaj malo kolizije. Nato je gospa Dimic, je izpostavila telemedicino. Jaz se strinjam, to je zelo pomemben segment, ki smo ga umestili v ta evropska sredstva, ker pač tudi v medicini in v zdravstvu poskušamo iti naprej. Resnično tudi tile naši projekti so razvojno naravnani, ni pa danes na mestu, da pravzaprav razpravljamo o vseh teh projektih, pravzaprav.   Zelo mi je bilo všeč, ko je gospod Lenart omenjal zdravo pamet. Jaz bi si sicer želela, da bi delala na Ministrstvu za zdravo pamet. Mislim, da bi bila to kombinacija zdravja in pameti, ampak žal ne delam na takšnem ministrstvu. Bi pa mogoče pozvala, da za decidirana vprašanja, da jih morda pisno naslovite na nas, pa bomo nanje poskušali odgovoriti, ker nekatera od teh vprašanj mislim, da tudi zares zaslužijo nekoliko daljši odgovor.   Mogoče samo še ena pripomba. Res bi si želela, da bi bili mi tako kot naši športniki. Rogljič in Pogačar, ki zdajle dirkata po Franciji, onadva sta prototip vzajemnosti in solidarnosti ter tudi konkurenčnosti, in če bi mi znali to kar znata onadva oziroma kar znajo športniki, potem bi se našemu zdravstvu bolje pisalo in jaz upam, da bomo mogoče vseeno skupaj z navdihom teh naših športnikov pa vseeno kaj dobrega naredili.   Hvala.
Hvala lepa tudi vam.   Zdaj pa prehajamo na drugi krog. Poglejte, ne gre za moj čas, gre za to, da ne želim krasiti vašega časa, zato bi bila zelo vesela, če ste v tem drugem krogu čim krajši in da mogoče poudarite tisto kar vam ni uspelo povedati v prvem krogu.   Prva je kolegica Iva Dimic.
Hvala lepa predsedujoča.   Jaz sem se v bistvu javila zato, ker v tistem času, ko sem imela svojo razpravo, je bila replika s strani kolega Trčka in je rekel, da se v Novi Sloveniji zavzemamo za privatizacijo zdravstva. Nisem želela replicirati, ampak naj povem, če je dostopnost vseh ljudi v čim krajšem času do zdravnika, ane, privatizacija, jaz ne vem kaj lahko bolj rečem in to do javnega zdravstva za denar, ki so ga že vplačali v sistem, in da samo dobijo storitev v čim krajšem času, potem ne vem če smo na istem odboru ali pa na istem planetu ali pa, če govorimo isti jezik. Tako, da to strogo zavračam. In bi še opozorila kolega Trčka, da ni več v Levici, da je zdaj pri Socialnih demokratih, da je to eno in isto mantro vrti že ves čas, pa je že med tem časom stranko zamenjal.   Pa še nekaj. Bilo je rečeno, res je, videla sem imeli so onkološki bolniki so imeli, se pravi, združenje je imelo posvet. Bilo je opozorjeno, da onkološki bolniki nimajo dostopa do primarnega zdravnika. Naj povem, da v času kovida, so operacije na         (Nadaljevanje) onkološkem potekale, in da so bila zdravljenja, normalno potekala. Tudi sama vsak mesec grem po terapijo, je vse potekalo normalno, seveda pod strogimi nadzori in strogimi pogoji. In tudi je bilo rečeno, da se je vse ustavilo. Ja, nenujne operacije so se res, ampak bil je čas kovida. Tudi infarkte so reševali, lahko rečem, v znansci so tudi hvala bogu na oddelku v UKC tudi to sanirali. Tako, da ne smemo reči, da so kar vsi nekje stali, in da se v tem času ni nič dogajalo. Se je dogajalo, seveda pa so nastale dolge čakalne vrste. Te dolge čakalne vrste pa se bodo tudi zdaj reševale. Ministrstvo za zdravje je pripravilo javni razpis za skrajševanje čakalnih vrst v zdravstvu na katerega se bodo lahko pod enakimi pogoji lahko prijavili tako javni kot zasebni izvajalci zdravstvenih storitev. Jaz to pozdravljam. Še enkrat povem, in jaz ne vidim tukaj nobene privatizacije, vendarle ljudje bodo lahko čim prej prišli do zdravnika.   Hvala za enkrat.
Hvala lepa in hvala ker ste upoštevali moje priporočilo oziroma prošnjo.   Kolega Rajh, izvolite.
Hvala lepa predsedujoča.   Res je, razmere z epidemijo kovid so takšne kot si jih nismo sploh mogli predstavljati in do sodobra posegla v naša vsakdanja življenja in prav danes smo dobili informacijo oziroma nas je Vlada obvestila, da zaostruje pogoje glede nošenja mask. Jaz bi ob tem opozoril ponovno, da smo v SAB podali predlog, da bi se ranljivim skupinam med katere spadajo upokojenci, zagotovile tri brezplačne maske na mesec. Ta naš predlog je bil takrat zavrnjen. Sedaj ponovno najavljam, da bomo v soboto, ko bomo obravnavali ZIPRS, skupaj z našimi opozicijskimi partnerji, vložili amandma za 1,7 milijona evrov na, torej da se proračunu Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zagotovi dodatnih 1,7 milijona evrov, tako da bi lahko naši najranljivejši člani družbe dobili tri maske na mesec. Spomnimo se, če država nekaj uzakoni, če je obvezno, potem mora to našim najranljivejši skupini državljanom tudi zagotoviti. In menimo, da pri tako rekordni zadolžitvi kot smo ji danes priča, govorimo o 4,2 milijardi evra, ki ji mi a priori ne nasprotujemo, bi se za to skupino ljudi moral najti denar, naj opozorim, da je vsak proračun odraz dela Vlade, odraz skrbi za naše najšibkejše državljane in leta 2013, ko je bila prav tako finančna gospodarska kriza, ko je grozil bankrot države, je takrat stranka SDS do zadolžitve bila zelo kritična. Mi v SAB do te zadolžitve nismo kritični a priori, opozarjamo pa, da leta 2013 reševanju pod vodstvom Alenke Bratušek sledila 7 let dolga gospodarska rast in mi pričakujemo tudi, da bo po tej zadolžitvi tudi sledila gospodarska rast. Mi dokler gre zadolžitev za dobrobit ljudi in gospodarstva, tem ukrepom ne nasprotujemo, poudarjamo pa še enkrat, da je za ukrepe in za izvrševanje teh stvari odgovorna vedno Vlada.   Rad bi zaključil, da mi rebalansa proračuna kolikor naši amandmaji ne bodo podprti, sprejeti, ne bomo podprli.   Hvala lepa.
Hvala lepa tudi vam in hvala za upoštevanje.   Gospod Cigler, izvolite.
Hvala lepa.   Najprej bi rekel tole, sprašujem gospo državno sekretarko, prosim, če mi lahko odgovori, če mi ne more, pa naj mi reče, ne morem odgovoriti.   Koliko je teh, ki čakajo nad dopustno čakalno dobo, čaka po lastni izbiri, ker pač želijo         priti do točno določenega specialista? Ali se lahko ta odgovor dobi? Če se ne more, potem pač povejte, prosim.  Drugič. Ustanovitelji zdravstvenih domov so res občine, ampak do osebnega zdravnika, ne samo kolega Möderndorfer, mnogi ne morejo proti do osebnega zdravnika, ker osebnih zdravnikov ni, primanjkuje jih. In to je problem slovenskega Ministrstva za zdravje, zdravstvene politike, ki se vodi. To ni problem lokalnih skupnosti.  Tretjič. Naša Vlada je v Evropi pridobila, dobro se izpogajala, ogromno nepovratnih sredstev. To poslušamo našega premiera, danes je kolegica Alenka Jeraj to govorila. Hkrati pa nam ekonomisti razlagajo, da je zadeva oziroma ko pogledamo številke, stvar sploh ni taka. Če smo dobili za proračunsko obdobje 4,8 milijarde evrov, jih moramo mi vplačati notri za ta namen 3,7 milijarde evrov. Razlika je 1,1 milijarde. Sklad za okrevanje, dobilo se je 5 milijard 700, od tega je 3,6 povratnih - to so krediti, ki se lahko dobijo na finančnih trgih brez, da bi ti zahtevali strukturne reforme oziroma zategovanje plač, penzij, zmanjševanje sredstev za javne sektorje - in samo 2,1 % nepovratnih. To se pravi 3,3 milijarde, o tem govorimo. To so približno sredstva, ki smo jih do zdaj tudi dobivali proračunskih teh obdobjih. Zdaj sem govoril za 2021-2027. In rad bi vam tole rekel, gre za 3 milijarde 300, to je 470 milijonov v sedemletnem obdobju na leto, 4,2 milijarde je pa letos primanjkljaj proračuna. Pri tem, da ko govorite, da bomo imeli denar za infekcijsko kliniko, ki se rabi, za UKC Maribor, ko se ful rabi njegova doinvesticija, za oddelek za gastroenteorologijo v UKC-ju in še nekatere druge stvar, hkrati imamo Andreja Vizjaka s 178 projekti na področju infrastrukture, ki gredo, v nebo vpijejo. Oprostite, a se vi poslušate, kaj govorite? Vi z neverodostojnimi informacijami, vključno z vašim premierjem Janšo, futrate slovensko javnost. Tega denarja ni, to ni res. Če ne, pa poslušajte in si preberite analize drugih ekonomistov, med drugim tudi Jožeta P. Damjana.   Hvala.    PREDSEDNICA ANJA BAH ŽIBERT: Ja, hvala lepa.  Samo mislim, da ni prav, da pač izpostavljamo tiste osebe, ki jih tukaj ni in vam ne morejo odgovoriti. To je pač vaše mnenje. Mnenje Vlade je drugačno.  Zdaj pa ima naprej besedo kolega Simonovič.    MARKO BANDELLI (PS SAB): Samo replika.    PREDSEDNICA ANJA BAH ŽIBERT: Ni replike. Jaz sem imela repliko.  Izvolite.    BRANKO SIMONOVIČ (PS DeSUS): Hvala lepa za besedo, predsednica. Lep pozdrav vsem prisotnim.  Pozorno sem poslušal razprave poslank in poslancev. Presenečam se nad vašimi pričakovanji, spoštovane poslanke in poslanci iz opozicije. Kje naj bi se z rebalansom v 2020 odpravili? Odpravili naj bi vse nakopičene težave, ki so se v zdravstvu kopičile zadnjih 10 let ali pa celo več. Iz vaših pričakovanj lahko sklepam ali pa neki poslušalec ali pa gledalec bi lahko sklepal, da je v našem zdravstvu vse narobe. Pa vendar temu ni tako. Naj povem, da poznam poslovanje. Kot predsednik sveta bolnišnice Izola smo se pet let ukvarjali, kako narediti neko zdravo regijsko bolnišnico. In to smo uspeli s sinergijo tako zaposlenih kot ustanovitelja, vodstva in celo sveta zavoda. In pričakovati, da bomo vse te nakopičene težave rešili na nivoju države v 6 mesecih vlade oziroma slabem letu do konca tega proračunskega leta, je to skoraj nemogoče in nerealno. Samo to bi želel povedati. Vsem zdravstvenim delavcem je potrebno čestitati, kako         opravljajo svoje delo. Jaz to lahko govorim tudi kot pacient, naj povem. Hudo bolezen sem preživel in lahko potrkam, da sem danes tukaj, tukaj med vami, med nami, med vami. Zato nehajmo se igrati neko politično demagogijo okrog zdravstva, ker zdravstvo je od vseh nas in vsi to pričakujemo. Vsi vemo, da je to bilo finančno podhranjeno kot marsikateri sistem v to naši državi.   Upam in verjamem, da bo tudi državna sekretarka prenesla te predloge ni pomisleke danes naprej in da bodo poskušali samo s timskim delom tako stroke kot ustanoviteljev kot zaposlenih iskati rešitve, kako naprej. ampak, drage kolegice in kolegi, že vaš pristop v teh razpravah, vidim danes, da je to nemogoče narediti. Zakaj je nemogoče? Ker seštevate, katera bolnišnica je dobila evro več ali pa evro manj. Bilo bi potrebno narediti neki načrt, ampak res temeljite sistemske prenove infrastrukture. Ker če bomo nekje kuhinjo, nekje nekaj, nikoli več nič ne bomo naredili. skratka sam sem bil nedolgo tega tudi priča razpravam v Državnem zboru, ko smo obravnavali zadeva, povezana s COVID-19, kritike gore in dole. Zavodi imajo zdaj težave s premeščanjem zdravstvenega osebja v razne druge ustanove. To, drage kolegice in kolegi, dosežemo s takim vašim, oprostite, tudi demagoškimi idejami.   Hvala lepa.
Hvala lepa.
Replika.
Izvolite. Replika, če ste bili napačno razumljeni.
Ker je gospod podpredsednik parlamenta govoril, ki je bil tudi moj sodelavec nenazadnje kar nekaj let skupaj, sem opazoval, kako njegov minister skrbi za zdravje, ko je bil prvič minister. In skupaj sva opazovala, kako ministrica iz SMC-ja skrbi za zdravje. Skupaj sva to opazovala. Ampak nekaj drugega sem želel povedati.   Gospod poslanec, če ste slučajno razumeli, da želim karkoli proti vašemu ministri povedati, vas res obveščam, da ste se zmotili. Mu želimo pomagati. Jaz sem vprašal, pa bi morali vi, zakaj minister, ki želi imeti 222 milijonov, dobi 140. To bi vi morali vprašati, on je vaš minister. In nenazadnje tudi sem vprašal, zakaj mu ne pustijo bolj pogosto, da gre pred mikrofon. Je bistveno bolj verodostojen kot drugi govorniki, ki niso izobraženi, in to zaupanje, ki vedno bolj manjka v Sloveniji, bi minister lažje dosegel s svojim znanjem in ugledom. Torej ni moja želja bila, da napadem ministra. Ravno obratno, želel sem mu pomagati. In škoda, ker me niste zaradi tega pohvalili.  Hvala.
Ne, žal ni replike. Lahko vas prijavim k razpravi, če boste želeli.  Zdaj pa še ima razpravo kolega Jani Möderndorfer.
Ja, saj jaz sem mislil, da sem razpravo zaključil, ampak je pravzaprav nisem zaradi tega, ker nisem dobil niti enega odgovora od državne sekretarke. Niti enega odgovora. Zdaj to, ali je to načrtno ignoriranje, češ »piši me v uh, naj govori, kar če, jaz bom svoje povedala, zrecitirala, potem se pa vrnem nazaj na ministrstvo in delam svoje«. Če je to to, potem sem žalosten. Zaradi tega, ker potem to samo kaže na odnos, da pravzaprav po eni strani želi pomoč tega odbora, po drugi strani pa pravzaprav ni korektna, ker se niti ne potrudi odgovoriti. Zato bom na kratko še enkrat ponovil vprašanja.  Spraševal sem, kaj je z inšpektorji. Zaradi tega, ker če jih je premalo, potem bi se to moralo videti v politiki tudi rebalansa še posebej zato, ker je covid spremenil in obrnil situacijo na glavo.  Kaj je z realizacijo denarja. Vprašal sem zelo preprosto. Koliko tega je porabljenega? Koliko denarja dejansko je tistega, o čemer mi     ŠZ) – 17.00    dejansko govorimo kar se bo porabilo v treh mesecih. Ker jaz ne verjamem, da so to številke, ki so še neporabljene. Zato da bi dobil realno sliko, o čem se mi sploh pogovarjamo. Kaj je z programi javnega zdravja? Državna sekretarka mi je prikimavala, pa potem ni odgovorila, da mi bo odgovorila, kaj je z oskrbo z zdravili in medicinskimi pripomočki.  Nisem dobil odgovora na vprašanje, predvsem kar se tiče, kako se bo rešil problem, pa bom zdaj zelo natančen, bom prebral: »Kako bo minister zagotovil, da bo zdravstvo lahko sprejemalo dovolj pacientov?« Govoril sem takrat o primarnem zdravstvu. In kar je še bolj pomembno, mi se zavedamo, da primanjkuje zdravnikov. Nam je to jasno, kot beli dan. In to zdaj tukaj poslušati te pravljice in zgodbice, kako / nerazumljivo/ Še več, povedal sem, da jih 10 let ne pričakujem tega blaznega porasta. Saj sem te številke imel v roki, saj točno vem, koliko jih študira, koliko let rabijo, preden dobijo seveda vsa potrebna dovoljenja, zato da lahko začnejo delati, je to 10 let.   Če pa govorimo o specialistih, ki rabijo polno specializacijo, pa še dve leti dlje, glede na to, da je Zakon o zdravstveni dejavnosti spremenjen. Kako misli minister pripomoči k skrajšanju čakalnih dob? To je ključno vprašanje. Mi smo ga samo slišali, da bo odprl neko zgodbo z zasebno prakso. Nič pa ne vemo kako, kaj, zakaj, kaj to pomeni, nič. To sem želel vedeti. In to je stvar tega rebalansa. To ni stvar nečesa, čemur državna sekretarka reče, na ogromno vprašanj je bilo postavljenih, ki ni tema tega rebalansa. Oprostite, to je tema tega rebalansa. Ker če nimate odgovora na to, potem moram jaz vedeti, da bom predlagal kolegom, da v soboto predlagajo amandma.  Zato to sprašujem. Ne zato, ker bi vam zdaj jaz rad nagajal, pa ne vem kaj še vse. In nenazadnje, kolega Simonovič ne pozabite, bil ste v opoziciji, bil ste v koaliciji. Sicer večkrat v koaliciji, kot v opoziciji. Pravzaprav skos v koaliciji, če govoriva o Desusu. Ne pozabite, opozicija ima neko svojo nalogo. Tukaj nismo zato, da si bomo neki segal v roke, pa se objemal, pa ne vem kaj še vse. Imamo zelo jasno nalogo. Vi izvajate politiko, ker izvršujete oblast in seveda vam ni fajn, da vas nekdo sprašuje, mi smo pa dolžni v imenu državljanov spraševati in vam nastavljati ogledalo. In zdaj je to slabo in zdaj državna sekretarka reče, bodimo si konkurenčni, bodimo kot dva uspešna kolesarja. Lepo vas prosim, pa ne s temi cenenimi štosi. Lepo vas prosim, to je res poceni zgodba.  Matrala sta se leta in leta, zato da to danes počneta, kar počneta. Svaka čast. In jih spoštujem in cenim. Ampak ne to aplicirati na Državni zbor, pa na izvršno vejo oblasti. Ker nimajo nobene veze. Jaz bi rad samo imel odgovore na vprašanje, zato da vemo kje smo ali pa povejte, nimam teh odgovorov, ne znam jih odgovoriti. Če mi boste pa še naprej ignorirala, bom pač ubral druge taktike, ni noben problem, ampak jaz mislim, da boste samo v slabo voljo spravili svoje sodelavce in sodelavke, ker vam bom postavil nadaljnjih pisnih 50 vprašanj. Me zanima kako se boste s tem ukvarjal. Pa mi ni v interesu.  Veste, tukaj ne sedimo zato, da smo si drug drugemu všeč. Ampak sedimo zato, ker imamo vsak svoje poslanstvo. Jaz ne znam drugače povedati, kot sem povedal. Upam da me razumete, da me slišite. Če ste me pa uslišali, bom pa videl zdaj v naslednjih trenutkih.    PREDSEDNICA ANJA BAH ŽIBERT: Hvala lepa za razpravo. Želite odgovoriti, če želite, dolžni niste. Lahko pa, izvolite.    GOSPA ________: Ja, bom odgovorila gospodu Möderndorferju. Res je, ste mi zastavili vprašanje, sem slišala, ampak potem sem pri odgovarjanju dejansko sem vas spustila ven. Sem pa res pozvala k temu no, da za bolj kompleksne odgovore bi res prosila, da da ste pisna vprašanja. Prav čakalne dobe so en tak kompleksen problem, ker ne moremo kar tako pavšalno odgovoriti. Veste, da čakalne dobe za različne     ŠZ) – 17.05    operativne posege ali pa za različne stvari so različne, katere so prioritete, to ni en tak preprost odgovor. Bi pa tukaj vam odgovorila na vprašanje glede učinkovitega zdravljenja z dragimi zdravili. Res je, to je bil en podprogram, s katerim so se iz proračuna zagotavljala sredstva za financiranje določenih inovativnih zdravil. In sicer so bila to zdravila, za katera ZZZS še ni zagotavljal financiranja iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.   To so bila zdravila, ki so nekatera od njih, pač znotraj tega projekta, so dosegla pričakovanja terapevtske rezultate, zato je dejansko potrebno financiranje tovrstnih zdravil vključiti v okvir obveznega zdravstvenega zavarovanja. Skratka, bolj ustrezno je, da zdravila, ki se izkažejo za uspešna, da jih krije obvezno zdravstveno zavarovanje, nenazadnje ravno zato obvezno zdravstveno zavarovanje tudi imamo. To je en odgovor.  Drug odgovor za skrajševanje čakalnih dob, pa sem povedala, da smo pa v okviru podprogramov urejanje in razvoj na področju zdravstva pa smo namenili 14 milijonov evrov v povečevanju dostopnosti do zdravstvenih storitev, torej za skrajševanje čakalnih dob. Dali bomo tudi neka dodatna sredstva za prerazporeditve. Bi pa vendarle na tem mestu rekla, pač denar ne bo dovolj. Gre tudi za organizacijski problem, za kadrovske težave, tako da to pa je, žal, tematika, ki pa zahteva precej več časa, kot ga imamo tukaj. Tako, da hvala.     PREDSEDNICA ANJA BAH ŽIBERT: Hvala lepa. S tem je izčrpana. Ja, se pa opravičujem gospod Rajh, izvolite, res je.    MAG ANDREJ RAJH (PS SAB): Hvala lepa. Saj v bistvu moja zdajšnja razprava bo mešanica razprave in replike kolegu Simonoviču.  Vsaj v SAB-u se zavzemamo za močno javno kvalitetno in vsem dostopno javno zdravstvo. In seveda k problemom zdravstvenega sistema ne pristopamo demagoško. Tudi sam sem v razpravi izpostavil, da je predlog rebalansa proračuna / nerazumljivo/ praktično zadnje tri mesece letošnjega leta in da je prav, da predvsem v tej razpravi, razpravljamo o ukrepih, ki jih je v teh zadnjih treh mesecih mogoče izvesti. In zato smo mi v stranki SAB in tudi z partnerji v opoziciji prepoznali dva problema.   Ena so dolge čakalne vrste, za katere menimo, da jih je potrebno skrajšati in zato smo oziroma bomo predlagali v soboto amandma, ki se nanaša na skrajševanje čakalnih vrst. Torej pomeni to, da se bodo skrajšale čakalne vrste zaradi covida na primarni ravni. Torej, da se bo ljudem omogočil dostop do osebnega zdravnika in kasneje na terciarno raven, za potrebno diagnosticiranje in odpravo, bom rekel bolezni.  Spomnimo se, letos je kar 30 % manj raka. Pa ne zato, ker bi teh obolenj bilo manj, ampak zato ker žal niso bila diagnosticirana. Druga zadeva pa se nanaša na preprečevanje širjenja okužb. Ravno danes je vlada sprejela dodatne omejitvene ukrepe, ki zaostrujejo, v bistvu pogoja nošenja mask in mi menimo, da je smiselno in potrebno našim najranljivejšim članom družbe zagotoviti potrebno zaščitno opremo, še posebej, če država predpiše in uzakoni.  In tu bomo predlagali amandma, da se ZPIZ-u zagotovi dodatna 1,7 milijona evra, zato da vsak upokojenec dobi mesečno lahko približno tri maske, ki jih bo uporabil, zato da gre do zdravnika, zato da gre v trgovino, zato da gre v gledališče. In tu bi še enkrat rad opozoril, da je vsak proračun odraz prioritet vlade in letošnje prioritete za covid so posebne, zadolžitev dodatna je 4,2 milijarde evra in stroški, ki jih mi tu dodatno predlagamo, menimo da ne pomenijo nekih posebnih stroškov         v tej celi akumulaciji zneska. Spomnimo se, dolg bruto domačega proizvoda bo narasel na 82,5 %. To ni mala zadolžitev. Mi do nje nismo a priori kritični, pričakujemo pa bo dosegla cilje tako kot so leta 2013, bom rekel ukrepi takratne premierke Alenke Bratušek zagotovili 7 let dolgo gospodarsko rast, ki je omogočila, da so se v javnem sektorju zvišale plače, da so se začele usklajevati pokojnine in da se je zagnal investicijski cikel.  Hvala lepa.    PREDSEDNICA ANJA BAH ŽIBERT: No, zdaj smo pa res izčrpali razpravo.   Kot veste, amandmaji, to sem že povedala, niso bili vloženi tako, da glasovanje danes ni.  Ugotavljam pa, da se je Odbor za zdravstvo seznanil s predlogom rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2020 v delu, ki se nanaša na področje Ministrstva za zdravje. Mnenje odbora bo na seji matičnega delovnega telesa, tj. Odbora za finance in monetarno politiko, predstavil Jože Lenart, za kar se mu iskreno zahvaljujem.   Toliko za danes. Želim vam prijeten dan še naprej in srečno in ostanite zdravi.       Seja se je končala 17. septembra 2020 ob 17.11.