Lep pozdrav vsem skupaj. Začenjamo 20. nujno sejo Odbora Državnega zbora Republike Slovenije za zdravstvo, ki je sklicana v skladu s 47. in 48. členom Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije in sicer na podlagi zahteve Poslanske skupine SDS.

Obveščam vas, da so oziroma da je zadržan in se seje ne more udeležiti član odbora kolega Žiža. Na seji kot nadomestni član pa s pooblastilom sodeluje kolega Matjaž Nemec namesto kolega Sama Bevka. S strani Ministrstva za javno upravo smo dobili 3. 12. 2019 dopis, da se bo seje udeležil v imenu MJU generalni direktor Direktorata za javni sektor gospod Peter Pogačar. Pozdravljeni.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje, dne 26. 11. 2019 ste prejeli predlog dnevnega reda seje odbora, in sicer prva in edina točka: Pomanjkanje kadra v zdravstveni negi v slovenskih bolnišnicah. Zahteva Poslanske skupine SDS, ki je bila objavljena na spletnih straneh Državnega zbora 22. 11. 2019.

Ker do pričetka seje nisem prejel predloga v zvezi z navedenim dnevnim redom, je določen takšen dnevni red kot je bil predlagan s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – POMANJKANJE KADRA V ZDRAVSTVENI NEGI V SLOVENSKIH BOLNIŠNICAH. K točki so bili vabljeni naslednji: ob predlagatelju, Vlada, Ministrstvo za zdravje, Aleš Šabeder, minister za zdravje, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zdravniška zbornica Slovenije, Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije – FIDES, Zbornica zdravstvene in babiške nege – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije, Strokovno združenje izvajalcev zdravstvene in babiške nege Slovenije, Sindikat zdravstva in socialnega varstva, Sindikat delavcev v zdravstveni negi Slovenije, UKC Ljubljana, UKC Maribor ter dodatno vabljeni Sindikat v zdravstvu Pergam, Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije, Ministrstvo za javno upravo.

Verjetno želi besedo predlagatelj oziroma v imenu predlagatelja kolegica Jelka Godec. Izvolite.

Najlepša hvala. V slovenskem zdravstvu v zadnjem času spet beremo, slišimo marsikaj. Nekaj sicer je v bistvu novinarskega dela. Drugo pa kar je v bistvu, da v slovenskem zdravstvu ni problem, po moje, v čakalnih dobah oziroma vrstah, da ni problem v tem, da manjkajo kadri oziroma da sta ti dve področji torej povečanje čakalnih dob in pa manjko kadra tako na področju zdravstvenih delavcev, torej zdravstvene in babiške nege, kot tudi na področju zdravnikov, kot podaljševanje čakalnih dob, le pokazatelj tega, da je v Sloveniji zdravstveni sistem neurejen, da slovenski zdravstveni sistem že nekaj let nima oziroma ima vizijo le na papirju in je ne izvaja.

Vizija te Vlade je bila v začetku, če povzamem besede premiera Šarca, da bodo vsem zagotovili zdravnika, zdravstveno oskrbo, najvišjo kakovost v okviru javnega zdravstva. Predsednik Vlade je v aprilu 2019 dejal: ljudje ne bodo ostali brez zdravnika. Obljubil je zdravnika vsem državljanom, da bo naredil maksimalno za kvalitetno izvajanja zdravstvene oskrbe itd.

Če danes pogledamo, pa bom rekla ne medijske objave katerihkoli državnih medijev, zdravstvene biltene in pa opozorila tistih, ki v resnici delajo v zdravstvenem sistemu pa se zdi, da je stanje daleč od tega, kar je obljubljal premier. Namreč, sicer smo zapisali tudi v sklic, je za vse bolnišnice, tako od naših največjih bolnišnic, tudi UKC Ljubljana in UKC Maribor, ukvarjajo z velikim manjkom predvsem na področju zaposlenih v zdravstveni in babiški negi, da o zdravnikih ne bi govorili. Lahko se dotaknemo tudi tega področja.

Ker sem dejala, da je v bistvu vse zapisano v našem sklicu, določenih številk ne bom navajala, vendar tako kot pravimo, od UKC Ljubljana, UKC Maribor, jeseniška bolnišnica, Bolnišnica Celje, Slovenj Gradec, Izola, Ptuj, trboveljska bolnišnica, vse te opozarjajo na to, da se torej zaradi manjka diplomiranih medicinskih sester, drugega zdravstvenega osebja ne le, da se zapirajo nekateri oddelki oziroma da zdravstvena oskrba v Sloveniji ne deluje nemoteno oziroma da deluje v manjšem obsegu kot bi morala.

Vsi se zavedamo, da ključno v sistemu, predvsem tudi v zdravstvenem sistemu, so ljudje. Da je potrebno, da delajo dobro, da delajo v urejenem sistemu, ki je organiziran, da se je ta sistem sposoben prilagajati novim razmeram, predvsem zahtevam demografskih sprememb, da zahtevajo plačilo za dobro delo. Nehajmo se enkrat v Sloveniji slepiti, da vsi delajo enako dobro. Menim, pa mislim, da se bo večina strinjala s tem, da tisti, ki dela bolje oziroma je boljši, naj bo tudi nagrajen za to. Lahko je to tudi v obliki plačila oziroma največkrat to najraje vidijo.

Kako je v Sloveniji? V Sloveniji očitno kadrovsko oziroma v prvem planu ni delo na kadrih. Če pogledamo zakone, ki so bili sprejeti v prejšnjem mandatu: Zakon o zdravniški službi in Zakon o zdravstveni dejavnosti, ki omejuje, recimo, mlade zdravnike, da je mlade specialiste treba še tri leta nadzorovati. To je velik problem tudi za nove družinske zdravnike in pa določena področja, kjer nam zdravnikov primanjkuje. Torej, primanjkuje zdravstvenega osebja. Čakalne dobe so pokazatelj neurejenega zdravstvenega sistema. Prav tako kadrovski odlivi. Mene zanima, ministrstvo, če nam boste lahko povedali kje so prioritete danes ministrstva na tem področju. Kako oziroma ali je Ministrstvo za zdravje v bistvu učinkovito pri delovanju, torej ali se kaže njegova učinkovitost tudi v tem, da bi se kadrovska situacija izboljševala. Kakšni so ukrepi Ministrstva za zdravje v primerjavi s finančnim vložkom v zdravstvo in koliko kadra v prihodnje se načrtuje oziroma koliko odliva, priliva na tem področju zdravstvene in babiške nege? Lahko se dotaknete tudi zdravnikov.

Zanimivo je, da je Ministrstvo za zdravje v svojem povzetku razmer in ukrepov na področju zdravstva v juniju 2019 navajalo, da se število zaposlenih v zdravstveni negi v Sloveniji veča. Verjetno bomo tudi danes to poslušali. Potem je zanimivo na drugi strani kako to, da bolnišnice danes tarnajo o tem, da jim primanjkuje tega kadra.

Potem ministrstvo navaja tudi, da se je število družinskih zdravnikov povečalo od leta 2010 do 2018 za 44 %. Pa vendar imate danes odredbo o zgornji meji števila ponudb za delo v Republiki Sloveniji za 2020, kjer je zgornja meja 247 zdravnikov, od tega 70 zdravnikov specialistov družinske medicine in 17 pediatrije. Da je ta odredba v letu 2018 določala najvišjo zgodnjo mejo ponudb za delo zdravnikov specialistov v Republiki Sloveniji 62, za 2020 pa štirikrat več 247.

Torej, Ministrstvo za zdravje prosim za odgovore na vprašanja kako to, da prihaja do tega striženja med povečanjem zaposlenih v zdravstveni negi, pa tudi na področju zdravnikov, po drugi strani pa takšno tarnanje bolnišnic.

Če želimo zagotoviti dostopnost, visoko kakovost zdravstvenih storitev, je ključnega pomena, da se investira v zaposlene v zdravstvu, v zdravstveni in babiški negi. To ne pomeni le povečanje števila tega kadra, ampak tudi izboljšanje njihove kakovosti, ustreznejšega delovnega okolja, delovnih pogojev. Omogočiti je treba aktiven pristop tega kadra k vodenju zdravstvene nege pri oblikovanju politik dela itd.

Seveda pa nas zanima tudi kakšne so kratkoročni, pa bog ne daj, upam, da ni preveč bogokletno vprašati, tudi dolgoročni ukrepi na področju tega, da bodo te odredbe imele manjše število za tuje zdravnike in da bolnišnice ne bodo več javljale, da jim do 25 % kadra na področju zdravstvene in babiške nege manjka. Hkrati pa vas prosimo, da nam poveste kje trenutno se nahaja slovenska strategija na področju zdravstvene in babiške nege, če vemo, da mednarodna za 2016-2020 je bila sprejeta in v tisti strategiji, ki jo sprejela Mednarodna zdravstvena organizacija tudi navajajo, da bodo morale države članice to čimprej implementirati.

Državni sekretar, mi predlagamo štiri sklepe odboru, med njimi tudi to, kar sem se sedaj dotaknila in bi prosila, da se opredelite tudi do teh sklepov.

Prvi sklep je, da pozivamo oziroma predlagamo Vladi Republike Slovenije in Ministrstvu za zdravje, da pripravi pregled manjkajočega zdravstvenega kadra v bolnišnicah ter načrt potreb specializacij za naslednjih 10 let. Gre za to, da so podatki različni, da so eni podatki iz bolnišnic in nekaj z ministrstva, tako da se nikoli ne ve. Torej, bi bilo dobro imeti čistopis tega manjkajočega zdravstvenega kadra.

Drugi sklep je, da se predlaga Vladi in pa Ministrstvu za zdravje, da nemudoma pristopi k pripravi dolgoročne strategije razvoja zdravstvene in babiške nege v Sloveniji. Tako kot sem dejala, globalne strateške usmeritve Mednarodne zdravstvene organizacije 2016-2020 so pripravljene in notri je mislim, štiri ali pet področij, kjer piše točno kaj in kako naj države članice implementirajo te globalne strateške usmeritve.

Tretji sklep je, da Odbor za zdravstvo predlaga Vladi Republike Slovenije in Ministrstvu za zdravje, da v roku treh mesecev pripravi javno zdravstveno mrežo in zakonodajo na področju vodenja javnih zdravstvenih zavodov. Mislim, da to ne bo hudo, glede na to, da so bile to strateške usmeritve ene izmed prvih prioritet ministra Šabedra, da bo pripravljen zakon o vodenju javnih zdravstvenih zavodov in da se bo pripravila javna zdravstvena mreža oziroma posodobila v Sloveniji, kar po besedah ministrstva še vedno ni narejeno. Brez tega enostavno tudi stvari na področju zdravstva ne moreš urejati.

In zadnji sklep je, da Odbor za zdravstvo predlaga Vladi Republike Slovenije, da prouči možnosti, da bo v prihodnjem študijskem letu razpisanih več vpisnih mest na obeh medicinskih fakultetah. To sem pa tudi že omenila zakaj gre.

To je na kratko. Potem verjetno več tudi v sami razpravi. Predsedujoči, imam pa še eno zadevo, ki jo nisem sicer izpostavljala na začetku ali pa kot proceduralni predlog. Ampak, vem, da nimate velike vpliva ali pa mogoče vseeno. Imeli smo, mislim, okoli 30 sej, nujnih, rednih. Na teh sejah ministra za zdravje nismo videli niti na najbolj občutljivih temah. Mislim, da je bil 1 % teh sej. Vedno ga zastopa državni sekretar, kar je po poslovniku čisto prav. Ampak, niti zadnjič, ko se je obravnaval tako pomemben zakon, Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, niti danes, ko govorimo o perečih problemih kadrov, niti na prejšnjih, bom rekla, tudi perečih problemih ministra nismo videli. Prosila bi, da se v imenu odbora, pa če je to proceduralni predlog ali pa mogoče samo predsedniku poziv ministru, da se ministra pozove, da se odziva na seje tudi sam. Najlepša hvala.

Hvala, gospa Godec. Se strinjam s tem tvojim predlogom. Moram reči, da tudi kakšni drugi ministri zelo neradi hodijo v Državni zbor, da se vleče ta zgodba iz preteklega mandata. Takrat sem glede tega težil sedanjemu evropskemu poslancu Brglezu. Bomo seveda poslali nek uradni dopis tako ministru, kot tudi ustrezno pocukali za rokav prvega med enakimi, kolega mag. Židana, ker navsezadnje pogosto dobi človek občutek, da gre za nekaj kar se malo strokovno imenuje derugacija dela parlamenta. Toliko.

Besedo dajem državnemu sekretarju, ki bi verjetno tudi raje delal kaj na ministrstvu kot pa bil vedno na tapeti. Izvolite.

Spoštovani, predsednik, hvala za besedo. Spoštovane poslanke, poslanci! Uvodni nagovor predlagatelja je bil kar obsežen, tako da se opravičujem vnaprej, tudi sam bom mogoče malo daljši v uvodnem nagovoru. Verjamem, da bo marsikaj, bom rekel, iz tega konteksta lahko pojasnil že v uvodnem nagovoru. Vse ostalo pa z veseljem tudi v nadaljevanju. Rad bi pa povedal, da se bomo sfokusirali predvsem na temo dnevnega reda, to je pomanjkanje kadra v zdravstveni negi v slovenskih bolnišnicah, da ne bi širili potem na vse ostale zadeve.

Poslanstvo zdravstvene nege je obravnava človeka zdravega ali bolnega. Zdravstvena nega vključuje promocijo zdravja, preprečevanje bolezni ter skrb za bolne, invalidne in umirajoče ljudi. Zato stroka zdravstvene nege oziroma zaposlenih v zdravstveni negi predstavljajo pomemben element sistema zdravstvenega varstva. Zdravstvena nega je sestavni del zdravstvenega varstva in vključuje promocijo zdravja, preprečevanje bolezni ter skrb za bolne, invalidne in umirajoče ljudi.

Delo zaposlenih na področju zdravstvene nege, torej bolničarjev, negovalcev, tehnikov zdravstvene nege in diplomiranih medicinskih sester je izjemnega pomena in pomembno vpliva na izide zdravstvene obravnave in kakovost življenja pacienta oziroma uporabnikov.

Ko govorimo o manjku kadra, je v prvi vrsti ključno, da podatke zbiramo, interpretiramo na enak način, da so izvajalci z uporabo metodologije ustrezno usposobljeni in da je nad kategorizacijo izveden tudi ustrezen nadzor. V medijih so se v zadnjem času oziroma v obdobju pojavile različne interpretacije manjka kadra v zdravstveni negi. Nekatere interpretacije manjka kadra se nanašajo na predloge kadrovskih normativov, ki so jih pripravili različni deležniki. Za potrebe revizijskih kadrovskih normativov so bile na Ministrstvu za zdravje ustanovljene za področje zdravstvene nege tri delovne podskupine, ki z delom še niso zaključile, saj še pridobivamo določene podatke, ki jih potrebujemo za čimbolj objektivne odločitve.

Nekatere navedbe manjka kadra v bolnišnicah se naslavljajo na podatke pridobljene s slovensko kategorizacijo zahtevnosti bolnišnične zdravstvene nege, po katerih naj bi v letu 2017 v specialnih bolnišnicah manjkalo od 3,58 do 43,18 %, v splošnih bolnišnicah pa od 9,35 do 54,09 % zdravstveno negovalnega kadra. Kot omenjeno predhodno velika variabilnost podatkov poraja dvom v ustreznost kategorizacije in posledično prikaza manjka kadra, zlasti upoštevajoč podatke, s katerimi razpolaga ministrstvo, ki kažejo, da je delež zaposlenih v zdravstveni negi v skupini primerljivih bolnišnic primerljiv in je predstavljal od 40,99 do 45,11 % vseh zaposlenih v bolnišnicah. Ob navedenem je, kot že omenjeno, potrebno upoštevati, da metodologija izračuna potrebnega kadra v bolnišnici, ki izhaja iz slovenske kategorizacije zahtevnosti bolnišnične zdravstvene nege temelji na upoštevanju korekcijskega faktorja, ki je izračunan na podlagi delovne obveznosti zaposlenega v enem letu, števila priznanih prostih delovnih dni v Republiki Sloveniji in povprečnega števila dni plačane odsotnosti zaradi letnih dopustov, bolniške odsotnosti do 30 dni in drugih odsotnosti, ki izhajajo iz pravic zaposlenega iz delovnega razmerja, pri čemer v prikaz šteje zgolj delo, ki ga izvajalec opravi samo na bolnišničnih oddelkih in ne v specialistični ambulantni dejavnosti in diagnostičnih enotah, kar pri posameznem izvajalcu lahko pomeni prikaz pomembno manj kadra kakor ga pri izvajalcu dejansko zaposlenega.

Izpostavili bi tudi, da je iz podatkov, s katerimi razpolaga Ministrstvo za zdravje razvidno, da v skupini primerljivih bolnišnic število primerov na zaposlene v zdravstveni negi varira od 58,95 do 74,85 primerov na zaposlenega v zdravstveni negi, zato stanje v slovenskih bolnišnicah ne gre posploševati, ampak bi bilo potrebno vsak primer pregledati individualno.

V povezavi z vsem navedenim bi želeli še enkrat poudariti, da je bila poleg delovnih podskupin za področje revizije kadrovskih normativov v zdravstveni negi, na Ministrstvu za zdravje ustanovljena tudi delovna skupina, ki pripravlja projekt racionalnejše organiziranosti javne zdravstvene mreže. Cilj projekta je pripraviti analizo stanja na področju kadra v zdravstvu, kar bo predstavljalo podlago za bodoče načrtovanje kadrovskih virov v zdravstvu.

Ko se poskušamo na nekem področju umestiti oziroma pridobiti informacijo kje smo, pa tudi kam se moramo usmeriti, pogledamo tudi statistike drugih držav. Za področje zdravstvene nege lahko vidimo, da je Slovenija po kar nekaj kazalnikih nad povprečjem držav članic OECD. Če izpostavim nekatere; v Sloveniji imamo na 1000 prebivalcev 9,9 zaposlenih v zdravstveni negi. Povprečje držav OECD je 8,8, pri čemer velja izpostaviti, da smo še v letu 2000 imeli v Sloveniji zgolj 6,9 zaposlenih v zdravstveni negi na 1000 prebivalcev. Nadalje, v Sloveniji imamo z zaposlenimi v zdravstveni negi in zdravniki 3,1, povprečje v državah OECD je 2,8. V Sloveniji imamo na 1000 prebivalcev 75,04 diplomantov zdravstvene nege, povprečje OECD je 44,3.

Tudi nacionalni podatki kažejo, da se je število zaposlenih v zdravstveni negi v zadnjem desetletju povečalo. V letu 2008 smo v Sloveniji imeli zaposlenih 12.396 tehnikov zdravstvene nege, v letu 2018 pa 14.126. V letu 2008 smo v Sloveniji imeli zaposlenih 4.289 diplomiranih medicinskih sester, v letu 2018 pa 7.231. Povečalo se je tudi število zaposlenih v bolnišnicah. V letu 2008 je bilo v bolnišnicah zaposlenih 6.186 tehnikov zdravstvene nege, v letu 2018 pa 6.689. Prav tako se je povečalo število diplomiranih medicinskih sester. V letu 2008 jih je bilo v bolnišnicah zaposlenih 2.343, v letu 2018 pa 4.153. Res je, da se je povprečna ležalna doba v bolnišnicah skrajšala, saj je bila v letu 2000 8,6 dni, v letu 2017 pa 7 dni, vendar se nam je zmanjšalo tudi število postelj v bolnišnicah, saj je bilo teh v letu 2000 5,4 na 1000 prebivalcev, v letu 2017 pa 4,5. Zmanjšal se je delež zasedenosti postelj iz 70,6 % v letu 2000 na 69,5 % v letu 2017, pri čemer se je, če pogledamo povprečje držav OECD iz 74,9 v letu 2000 povečal na 75,2 v letu 2017.

Podatki, s katerimi razpolaga ministrstvo, tudi kažejo, da ko primerjamo produktivnost primerljivih bolnišnic v hospitalni dejavnosti lahko ugotovimo, da je bilo število primerov na zaposlene v zdravstveni negi v letu 2018 najnižje v Splošni bolnišnici Celje 58,95 in najvišji v Splošni bolnišnici Jesenice 74,85, s čimer verjamemo, da je povezava tudi različna obremenjenost zaposlenih v zdravstveni negi in podatkov ne gre posploševati.

Omeniti velja, da je bil v decembru 2018 sklenjen stavkovni sporazum sindikatov z Vlado Republike Slovenije ter posledično aneks h kolektivni pogodbi za zaposlene v zdravstveni negi. V plačni skupini E3 so se delovna mesta in nazivi na področju zdravstva in socialnega varstva uvrstila v višje plačne razrede. S tem je bilo delovno mesto srednje medicinske sestre v intenzivni terapiji 3 uvrščeno dva plačna razreda višje in delovno mesto diplomirane medicinske sestre v intenzivni terapiji 3 pa tri plačne razrede višje.

Dodatno breme v zdravstvenem sistemu so prinesli omenjeni procesi zaposlovanja kadrov v času veljavnosti Zakona o uravnoteženju javnih financ, kar se je med drugim izrazilo v zmanjšanem dotoku mlajše delovne sile, zgodnejšem upokojevanju izkušenega kadra in omejevanju zaposlovanja. Vse to pa je docela spremenilo predhodno oblikovano kadrovsko in starostno strukturo zaposlenih. Dejstvo je tudi, da se delovna sila v zdravstveni negi, tako kot prebivalstvo na splošno, v Sloveniji in svetu stara. Zavedamo se, da staranje delovne sile v zdravstveni negi v delovno intenzivni panogi z izmenskim delom, delom ob vikendih in praznikih, predstavlja specifičen izziv za delodajalce. 23 % zaposlenih v zdravstvenih negi je starih 55 let ali več, torej v kategoriji starejših delavcev, ki skladno s predpisi uživajo posebno varstvo.

Tudi če gledamo podatke Nacionalnega inštituta za javno zdravje za kategorija starejših od 50 let, lahko ugotovimo, da je bilo v letu 2008 14 % zaposlenih v zdravstveni negi starih 50 ali več let. V letu 2018 pa jih je bilo že 32 %.

Prezreti ne gre tudi dejstva, da v Sloveniji ženske predstavljajo kar 85 % zaposlenih v zdravstveni negi. S tem so povezane tudi pogostejše odsotnosti zaradi materinstva. Pa vendar na drugi strani so to socialne pravice, ki izhajajo iz naše zakonodaje in katerih namen je ščititi zaposlene in njihove družine.

Pogosto se kot razlog za fluktuacijo kadra iz bolnišnic navaja ustanovitev referenčnih ambulant in odliv diplomiranih medicinskih sester iz sekundarne in terciarne ravni zdravstvene dejavnosti na primar ter migracije kadra v tujino med delodajalci in iz poklica. Referenčna ambulanta družinske medicine je ambulanta družinske medicine z razširjenim timom zdravstvenega osebja. Poleg zdravnika in tehnika zdravstvene nege paciente spremlja tudi diplomirana medicinska sestra, ki skrbi za vodenje urejenih kroničnih bolnikov in za izvajanje sistematičnega preventivnega presejanja in obravnave opredeljenih oseb. Uvedbo referenčnih ambulant je podiralo tudi dejstvo prenosa številnih zdravstvenih obravnav s sekundarne na primarno raven zdravstvene dejavnost, porast števila pacientov s kroničnimi boleznimi, izvajanje preventivnih programov ter spremenjena demografija in posledično potreba po prenosu določenih aktivnosti, ki jih je opravljal zdravnik, na diplomirano medicinsko sestro.

Danes imamo v Sloveniji 877 ambulant družinske medicine, ki delujejo po novem standardu, v katerih je zaposlena diplomirana medicinska sestra za polovični delovni čas. Skupaj je v ambulantah družinske medicine, ki delujejo po novem standardu, tako zaposlenih 535 medicinskih sester.

Glede migracij zdravstvenega kadra v tujino, pa tudi med delodajalci in iz poklica v Sloveniji verodostojnih podatkov žal nimamo. S podobnimi izzivi se soočajo tudi druge države Evropske unije. Eden izmed pokazateljev migracij bi lahko bila potrdila o dobrem imenu, ki jih izdajata Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije in Zdravniška zbornica Slovenije. Gre za potrdila, ki jih v zaposlovanju zahteva večinoma tujih delodajalcev na področju zdravstva in dolgotrajne oskrbe. Izdaja potrdila o dobrem imenu pa še ne pomeni nujno, da bo oseba v tujino tudi odšla, saj zanje zaprošajo tudi zaposleni, ki že delajo v tujini ali pa se jih potrebuje za namen sodelovanja v mednarodnih izobraževalnih dogodkih. Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije je v letu 2016 izdala 158 potrdil o dobrem imenu, leta 2017 189, leta 2018 218 in v letu 2019 do 10. oktobra 154 potrdil. Večinoma potrdil je bila izdana tehnikom zdravstvene nege.

Strinjamo se, da z odlivom kadra v tujino, država izgublja kakovostno delovno silo, ki se je večinoma izobrazila iz javnih sredstev. Kljub temu nas veselijo novice, da je delo v Sloveniji za zdravstvene delavce še vedno izziv in da zdravstveni delavci v Sloveniji dosegajo izjemne rezultate, o čemer pričajo tudi nagrade na področju medicine in zdravstvene nege. Na drugi strani s tujine prihajajo opozorila, da so kadri v zdravstveni negi ne glede na direktive o priznavanju poklicnih kvalifikacij zaposleni na delovnih mestih nižje zahtevnosti in da se za delo v tujini največkrat odločajo zdravstveni delavci, ki živijo meji in dnevno migrirajo na delo, živijo in koristijo socialne pravice pa v Sloveniji.

Omeniti velja tudi, da je določena stopnja fluktuacije kadra normalen pojav. Človeško je, da zaposleni iščemo delovna okolja, ki nam bodo omogočala razvoj, izobraževanje, boljše razmerje med delovnim in prostim časom in primerno finančno nagrajevanje. Pri tem ne gre pozabiti, da med najpogostejše vzroke za fluktuacijo kadra spadajo slabi medosebni odnosi med zaposlenimi, slabi delovni pogoji, nezadovoljstvo zaposlenih in neustrezno razporejanje kadra glede na poklicne kompetence.

Nujen korak na poti urejanja razmer je bila tudi implementacija 38. člena prehodnih in končnih določb Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti. Verjamemo, da je implementacija v marsikatero okolje prinesla nemalo izzivov, vendar hkrati tudi priložnost reorganizacije procesov za ureditev razmer, postavitev okvirja znotraj katerega zaposleni svoje delo opravljajo skladno z osvojenimi poklicnimi kompetencami. Zdravstveni delavec za svoje delo prevzema polno, etično, strokovno, kazensko in materialno odgovornost, dosedanja sodna praksa pa je preseganje kompetenc prepoznala kot hujšo kršitev delovnih obveznosti.

Ob vsem navedenem ne gre prezreti vlogo managementa posamezne organizacije. Verjamemo, da ustrezno vodenje zdravstvenih delavcev, ki v bolnišnicah opravljajo tako fizično, intelektualno in psihično naporno delo, predstavlja danes glavni izziv managementa bolnišnic. Jasno definiranje delovnih procesov in poznavanje efektivne porabe časa za posamezne aktivnosti združeno z oceno stopnje zahtevnosti dela, omogoča dobro organizacijo dela, pa tudi prepoznavanje ozkih grl. Vse to je učinkovita podlaga za ustrezno prerazporejanje zaposlenih in s tem tudi zmanjševanje prekomernih obremenitev zaposlenih in zmanjšanje nadurnega dela. Stimulativno delovno okolje, vpeljava dobrih praks, motiviranje zaposlenih za kakovostno, varno in stalno strokovno izpopolnjevanje predstavljajo temeljne vire za doseganje poslanstva bolnišnic, pri čemer se vloge in odgovornosti, ki jih mora odigrati strokovni in poslovni management bolnišnic.

Ne glede na dejstvo, da je naloga poslovodstva strokovnega vodstva in nosilcev posamezne vrste zdravstvene dejavnosti tudi zakonitost delovanja, organizacija posamezne vrste zdravstvene dejavnosti in vzpostavitve pogojev za strokovno, kakovostno in varno izvajanje storitev tako za pacienta kakor zaposlene, je Ministrstvo za zdravje na prejet dopis ene od slovenskih bolnišnic septembra 2019 ponudilo, da bo v primeru izraženega interesa zagotovilo kje bodo zaposleni v zdravstveni negi delo lahko opravljali v skladu z osvojenimi poklicnimi kompetencami. Bolnišnica ponujenega ni sprejela. Zato Ministrstvo za zdravje v povezavi s predlaganim sklepom, torej Odbor za zdravstvo predlaga Vladi Republike Slovenije in Ministrstvu za zdravje, da pripravi pregled manjkajočega zdravstvenega kadra ter načrt potreb specializacij za naslednjih 10 let, pojasnjujemo, da se je v Sloveniji pod okriljem službe Evropske komisije za podporo strukturnim reformam na pobudo Ministrstva za zdravje v sodelovanju z NIJZ oktobra 2017, ki je vodil projekt na slovenski strani, začel izvajati dvoletni projekt načrtovanja in opravljanja mreže javne zdravstvene službe; vidik kadrov. Projekt je financirala Evropska komisija, ki je za izvajanje tehnične pomoči izbrala neodvisni raziskovalno-konzultacijski institut iz Nemčije. Dvoletni projekt, ki se je zaključil oktobra 2019, je eden od strateških projektov v kontekstu strukturnih reform. V projekt so bili vključeni predstavniki vseh pomembnih deležnikov v zdravstvu: Zdravniška zbornica Slovenije, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Zbornica zdravstvene in babiške nege, Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije, Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov, Nacionalni inštitut za javno zdravje, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za šolstvo, izobraževanje in šport. Prav tako smo sodelovanje povabili tudi predstavnike organizacij in mrežo nevladnih organizacij. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje so vzporedno s projektom že začeli s prvo fazo načrtovanja, to je vzpostavitev organizacij, ki bo omogočala kontinuiran potek procesov načrtovanja, ki bo trajen. Sam projekt pa je prispeval k zagotovitvi znanja, s katerim bo NIJZ definirane cilje s pomočjo orodij preoblikoval model, ki bo ustrezen načrtovanju in modeliranju mreže kadrov.

Trenutno se pilotno testiranje ustvarjenega modela izvaja za področje pediatrije. V fazi, ki bo sledila, pa bo NIJZ pregledal podatke vseh specialnosti in opravil analizo kadrovske pokritosti za zdravnike za vse specialnosti na vseh ravneh zdravstvenega varstva. Enak postopek bo v nadaljevanju sledil z analizo kadrovske pokritosti s kadri na področju zdravstvene nege, prav tako na vseh ravneh zdravstvenega varstva. Z namenom kontinuiranega procesa po izvedenem projektu pa je bila na ministrstvu tudi že ustanovljena delovna skupina, ki pripravlja projekt racionalnejše organiziranosti javne zdravstvene mreže. Cilj projekta je pripraviti analizo stanja na področju kadrov v zdravstvu, kar bo predstavljalo podlago za bodoče načrtovanje kadrovskih virov v zdravstvu.

V povezavi s predlaganim sklepom, da Odbor za zdravstvo predlaga Vladi Republike Slovenije in Ministrstvu za zdravje, da nemudoma pristopi k pripravi dolgoročne strategije razvoja zdravstvene in babiške nege v Sloveniji. Ministrstvo pojasnjuje, da je ministrstvo že sodelovalo pri pripravi strategije razvoja zdravstvene nege in oskrbe v sistemu zdravstvenega varstva v Republiki Sloveniji za obdobje 2011-2020, kakor bo sodelovalo tudi pri pripravi strategije za naslednje obdobje. Ministrstvo je že seznanilo Zbornico zdravstvene in babiške nege Slovenije, da je pripravljeno pristopiti k pripravi omenjene strategije na podlagi analize stanja zdravstvene nege in evalvacijskem poročilom za obdobje trenutne veljavnosti dokumenta. Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije smo predlagali, da nam posreduje analizo realizacije aktualne strategije, podatke trenutnega stanja in predloge, na podlagi katerega bo mogoče pripraviti tekst za nov strateški dokument. Pojasnjujemo tudi, da je bil tako strateški dokument kot tudi akcijski načrt pripravljen za desetletno obdobje. Sprejet pa je bil v letu 2011. Glede na navedeno je časovni okvir za revizijo strateškega dokumenta ali pripravo novega dokumenta do konca leta 2020.

V povezavi s tretjim predlaganim sklepom, da Odbor za zdravstvo predlaga Vladi Republike Slovenije in Ministrstvu za zdravje, da v roku treh mesecev pripravi javno zdravstveno mrežo in zakonodajo na področju vodenja javnih zdravstvenih zavodov, kot je bilo že uvodoma navedeno, ponovno pojasnjujemo, da je na ministrstvu že ustanovljena delovna skupina, ki pripravlja projekt racionalnejše organiziranosti zdravstvene mreže, kakor tudi že v teku priprava prepisa na področju upravljanja javnih zavodov.

V povezavi s predlaganim sklepom, da Odbor za zdravstvo predlaga Vladi Republike Slovenije, da prouči možnosti, da bo v prihodnjem študijskem letu razpisanih več vpisnih mest na obeh medicinskih fakultetah, v okviru pristojnosti Ministrstvo za zdravje pojasnjujemo, da je v letošnjem letu Ministrstvo za zdravje z namenom reševanja problematike pomanjkanja zdravnikov na obeh medicinskih fakultetah naslovilo predlog za povečanje števila vpisnih mest za študijski program medicina. Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani je odgovorila, da ob sedanjih prostorskih in kadrovskih pogojih povečanja vpisa brez nižanja kakovosti študija ni zmožna izpeljati. Na to temo sta bila v letošnjem letu organizirana dva sestanka med predstavniki Ministrstva za zdravje, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, Medicinske fakultete Univerze v Mariboru, Univerze v Mariboru in Univerze v Ljubljani, Univerzitetnega kliničnega centra Maribor in Ljubljana. Žal še ni prišlo do za vse sprejemljive skupne rešitve. Obe univerzi v okviru katerih delujeta medicinski fakulteti sta namreč pri pripravi razpisa in oblikovanju ponudbe vpisnih mest samostojni. Na zadnjem skupnem sestanku na Ministrstvu za zdravje 16. 10. 2019, ki je potekal ob prisotnosti ministra za izobraževanje, znanost in šport, so vsi udeleženci, vključno s predstavniki kliničnih okolij, podprli pobudo o večjem številu vpisnih mest na obeh medicinskih fakultetah oziroma približevanju števila razpisanih mest kot sta jih razpisala Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani pred letom 2011 in Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru pred leta 2011. Ministrstvo je pred kratkim obema medicinskima fakultetama poslalo prošnjo za informacijo glede odločitve o povišanju števila vpisnih mest. Njihov odgovor še pričakujemo. Izpostaviti velja tudi, da so univerze avtonomne tudi glede organizacije programov.

Zaključno bi želeli poudaril, da se ministrstvo zaveda svoje vloge in poslanstva, ki je vodenje zdravstvene politike v največji koristi vseh prebivalcev Slovenije, in sicer tako, da se zagotavlja dostopnost, učinkovitost, kakovost in varnost zdravstvene obravnave ter najvišjo stopnjo varovanja in krepitve zdravja. Prizadevamo si za univerzalen, solidaren in dostopen sistem zdravstvenega varstva, ki temelji na pravičnem financiranju in enaki obravnavi pacientov ne glede na njihove osebne okoliščine. Tej zavezi sledimo z vsemi aktivnostmi, ki jih na ministrstvu izvajamo.

Predsedujoči, hvala lepa.

Hvala, dr. Pliberšek. Ali želi še v imenu MJU besedo gospod Pogačar? (Ne.) Ali želi besedo predlagateljica? Če ne, odpiram razpravo in dajem besedo vabljenim na sejo. Preden vam dam besedo, neko opozorilo, ki ga žal moram vedno znova ponavljati, čeprav sem že predsedniku Državnega zbora namignil, da ne bi škodila kakšna knjižica tudi vabljenim o tem kako seje potekajo. Stari mački, večinoma tu izkušeni veste, nekateri ne. Razpravljamo in parlamentiramo parlamentarke in parlamentarci. Vi ste vabljeni zastopniki takšnih in drugačnih interesov in strok in podajate svoje mnenje v tem predrazpravnem delu. Izjemoma, če kot predsedujoči, jaz ali kdo drugi presodi, da je potrebno še dopolniti kako strokovno mnenje, vam damo besedo. Prosim, da se vsi tudi prijavite za magnetogram, čeprav vas sedaj kar večinoma poznamo in prosim, da svoja stališča, če je možno, omejite na pet minut. Kdo bi začel? Bomo šli po vrsti.

V redu. Gospa Slavica Mencinger, če imam pravilno zapisano. Imam. Izvolite. Prosim, če se predstavite koga zastopate.

Dober dan. Lepo pozdravljeni. Upam, da mi bo uspelo dokončati zaradi zdravstvenega majhnega problema, če ne bo pa nadaljeval moj generalni sekretar. Prihajam iz Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije.

Danes smo tukaj zaradi vse bolj pereče problematike odhajanja oziroma nezagotavljanja nezadostnega števila kadra na sekundarnem nivoju, torej v bolnišnica. Kader odhaja. Na razpise se novi ne prijavljajo. Rada bi samo mogoče opozorila, da smo na pogajanjih v lanskem letu, ko smo se pogajali za višje plače, višja izhodišča, ves čas izpostavljali ta problem. Prav Sindikat delavcev v zdravstveni negi in pa sosednji sindikati, da imamo tukaj največje probleme in da si zaposleni v slovenskih bolnišnicah, sploh na težjih delovnih mestih, zaslužijo neprimerno višje dvige kot sta bila takrat na dva razreda za dvige nad 26 plačnim razredom. Opozarjali smo na odhode. Opozarjali smo na deficitarnost. Mislim, da lahko na nekaterih oddelkih govorimo že o deficitarnosti.

Če bomo želeli dobiti kader na te oddelke, bomo morali poskrbeti za ustrezne kadrovske standarde in normative. Vsi vemo, da sedaj tečejo pogajanja oziroma so ustanovljene skupine in da se pripravljajo novi kadrovski standardi in normativi. Obstoječi so stari več kot 30 let, lahko govorimo skoraj blizu 40 let. Veste kaj se je vse spremenilo, ne samo zahtevnost dela. Programi so se spremenili itd., da ne bom preveč dolga.

Kadrovski standardi in normativi, ki bodo sprejeti, ki se bomo dogovorili za njih, bodo za desetletja naprej. Bodo za ta kader, ki se danes šola, ki so danes v sistemu izobraževanja, da bodo vedeli kam bodo prišli, da bodo imeli neke minimalne pogoje dela urejene. Se pravi, da bodo imeli poleg dela, poleg službe, tudi družinsko življenje, o čemer danes težko govorimo. Vsi veste, da se zdravstvena nega izvaja 24 ur na dan vse dni v letu, da je obstoječi kader star krepko nad 50 let in mislim, da bo skoraj polovica zaposlenih v zdravstveni negi tekom 5 let odšla v zasluženi pokoj.

Če želimo mi danes zagotoviti pogoje, moramo nujno sprejeti kadrovske standarde in normative za desetletja naprej. Zavedamo se, da trenutno tudi, če bi želeli izboljšati danes pogoje dela, kadra ni dovolj. Ampak moramo gledati za naprej. Eno so pogoji dela, drugo pa je dostojno plačilo za delo, ki ga opravljamo vsi v zdravstveni negi.

V Sindikatu delavcev v zdravstveni negi, poleg tega, da smo opozarjali na te probleme ves čas, imamo že dve leti pripravljeno tako rekoč prenovo kolektivne pogodbe za zdravstveno nego. Do sedaj z ministri, ki so bili v teh dveh letih, nam ni uspelo navezati stika oziroma začeti na to temo razgovorov. Zdaj imamo pri gospodu Šabedru obljubljeno, da nas bo sprejel, da se bomo začeli pogovarjati tudi o tej problematiki. Ve skupaj pozivam in prosim, da nam prisluhnete, da tudi pripomorete k temu, ker navsezadnje si vsi skupaj želimo varno in kakovostno zdravstveno nego.

Sama kaj več ne bi danes, ker mislim, da se zadeve ponavljajo in bodo tudi moji kolegi še kaj dodali. Hvala.

Hvala, gospa Mencinger. Naslednja ima besedo gospod Matej Valenšek. Prosim, če se predstavite.

Hvala, predsedujoči, za besedo. Lepo pozdravljam vse prisotne na današnji seji odbora. Sem Matej Valenšek, podpredsednik Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije.

Najprej bi se nanašal tudi na kolegico, ki je predhodno povedala svoje mnenje. Res je potrebno čimprej, da se naredijo neke analize o kadru zdravstvene nege v slovenskih bolnišnicah ter tudi na primarni ravni in domovih. Najprej je treba sprejeti standarde in normative. S tem se bomo dobili najbolj prave verodostojne podatke o manjku kadra.

Glede velikega odhoda medicinskih sester in kadra zdravstvenega nege v tujino, na druga delovna mesta ter nenazadnje tudi iz sekundarne in terciarne ravni na primarne ravni, v zdravstvene domove, vidim predvsem dva problema oziroma dva vzroka. Prvi je, kot je že kolegica rekla, prenizko vrednotena delovna mesta na najtežjih delovnih mestih, to je predvsem delo v intenzivnih terapijah, kjer so res v lanskem letu po pogajanjih pridobili dva do tri plačilna razreda, vendar je to še vedno prenizko. To je tudi za to osebje, zato vse več teh medicinskih sester zapušča ta delovna mesta in gredo na lažja delovna mesta, predvsem na primarno raven ter tudi v nekaterih bolnišnicah na druga delovna mesta, ki niso tako zahtevna. Poudaril bi še tudi neugoden delovni čas. To so predvsem dodatki za delo ponoči, nedelje in praznike. Tu bi omenil predvsem, da smo imeli v lanskem letu pogajanja za dodatke, ki so bili tudi del stavkovnih zahtev sindikatov in tu bi povedal, da je Vlada zelo omejevala naše zahteve po teh dodatkih, tako da ta izplen ni bil tak kot bi si ga želeli.

Tu je predvsem vse več mladega kadra zdravstvene nege in za njih je pomembna kakovost življenja, zato je tudi to eden od vzrokov, da odhajajo na primarno raven, kjer delajo od ponedeljka do petka od 7.00 do 15.00 ure. Zaposleni niso pač več tako motivirani za delo v tem neugodnem delovnem času kot je bilo mogoče nekoč.

Potem bi tu še poudaril, da se s tem srečujemo na terenu. To je praktično v vseh bolnišnicah enako. Poudaril bi še, da bi bilo potrebno razmisliti o nekih rešitvah, če hočemo imeti kakovostno zdravstvo in celovito zdravstveno oskrbo pacienta, ker je pač določen medicinski kader lahko rečemo neke vrste deficitaren. Poudaril bi tudi, da je Vlada izdala na 53. redni seji 5. 12. 2019 tudi uredbo o denarnih nagradah v Slovenski vojski, ki je prav tako deficitarni kader. Verjetno bi bilo potrebno razmisliti tudi pri zdravstveni negi o kakšnih posebnih nagradah, če hočemo obdržati ta kader in tudi kakovostno oskrbo pacientov. Hvala.

Hvala, gospod Valenšek. Se vam opravičujem za predhodno zamenjavo spola. Gospod Vladimir Lazić, izvolite.

Hvala lepa za besedo. Sem Vladimir Lazić, predsednik Sindikatov zdravstva Slovenije Pergam in hkrati tudi predsednik sindikata Kliničnega centra Ljubljana.

Pa bom začel mogoče kar na koncu. Moje mnenje je, da kadrovske problematike zaposlenih v zdravstveni negi oziroma če bolje rečem, kar vseh zaposlenih v zdravstvu, se mislim ne da zreducirati na težave koalicije in opozicije in raznorazna politična preigravanja. Težave so kompleksne, niso enoznačne. Težko bi jih kategorizirali v eno skupino in bi rekli, pomanjkanje kadra imamo zato, ker je bil ZUJF. Seveda absolutno je tudi zaradi tega. Pomanjkanja kadra imamo zaradi slabih medsebojnih odnosov, ker raje odhajajo v druge kolektive, kjer so ti odnosi boljši. Tudi to drži. Odhajajo zaradi tega, ker hodijo v zasebne ambulante. Koncesionarja imamo, ki so seveda del javne mreže, hkrati pa, se opravičujem izrazu, takšne dvoživke so neka anomalija v sistemu, ki povzročajo tako problem pri pacientih kot pri tistih, ki opravljajo te zdravstvene storitve.

Bilo je govora tudi o univerzah in o pomanjkanju mest na posameznih fakultetah. Meni je to vprašanje še posebej zanimivo. Kako to, da tisti, ki bi morali poskrbeti za zadostno število izobraženih specializantov, ki bodo prišli v proces. Me pa skrbi, da se ta številka poveča. Če je problem v prostorih, nimajo dovolj prostorov, zaprosijo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport za dodatna sredstva, s katerimi bodo zagotovili dodatne prostore, dodatne kadre za izobraževanje. Ampak seveda, če je masa pač taka in imaš v tej masi določeno število ljudi, ko povečaš določeno število ljudi se tista masa pač zmanjša.

Težko bi govorili o podatkih, ki so, recimo temu, kredibilni. Seveda so eni podatki, s katerimi operira Ministrstvo za zdravje, podatki OECD-ja. Takšnim podatkom je težko oporekati. Hkrati pa bi rad videl primerjavo plač. Povprečje v OECD zaposlenih v zdravstveni negi in zaposlenih v Republiki Sloveniji. Te plače pa se bistveno razlikujejo sploh v naših severnih sosedah. Bolj severno ko gremo, je verjetno ta razlika višja.

Kot sem že povedal, težko je iskati vzroke, ki bodo oziroma težko je pokazati s prstom na eno težavo in reči, to je pa problem kadra v Republiki Sloveniji. Težava je večplastna. Kako pa priti do posamezne rešitve? Ni rešitev, da pustimo vse na miru in upamo, da se bo vse samo od sebe razrešilo. Neke rešitve je vseeno potrebno najti. Mislim, da te rešitve niso raznorazne analize in kakšni vsi posegi, ampak dejansko konkretne rešitve.

Poglejte, načrpali smo 130 milijonov evrov ali koliko že v zdravstveni sistem za skrajševanje čakalnih vrst. Koliko so se čakalne vrste skrajšale? Mislim, da ne prav preveč. Pa sicer nimam podatkov, tako da težko trdim zagotovo, ampak vsaj po tistem, kar vidimo na terenu, mislim, da ne ravno pretirano. Zakaj se teh 130 milijonov recimo ni namenilo za štipendije? Pa bi štipendirali zaposlene na Fakulteti za zdravstvo, na Medicinski fakulteti in bi Univerzitetnemu kliničnemu centru dodelili 20 milijonov evrov in bi rekli, poglejte tu imate za štipendiste, štipendirajte jih in boste dobili na ta način svež kader v svoje zavode. To je en ukrep, ki bi verjetno bil za vse sprejemljiv.

Pa ne bom pretirano globoko šel, bom na tej točki vseeno zaključil in se zahvalil za pozornost.