Malo pozornosti bi prosil, kolegice in kolegi. Prosim, če zaprete vrata. Hvala.

Torej, spoštovani, pričenjam s 14. sejo odbora. Pozdravljam vse vabljene in ostale prisotne.

Obveščam pa vas, da sta se za današnjo opravičile naslednje članice. Trenutno nimam opravičil.

Tudi pooblastil za nadomestila članov odbora trenutno nimam še nobenega.

Torej prehajamo na določitev dnevnega reda seje tega odbora. S sklicem seje 26. novembra 2019 ste prejeli naslednji dnevni red: 1. točka, realizacija normativnega programa vlade za področje kmetijstva, gozdarstva in prehrane za leti 2018 in 2019 - predpisi, pristojnosti Državnega zbora; 2. točka, realizacija sklepov odbora; 3. točka, pobude in vprašanja članov odbora. Dne 9. 12. 2019 ste prejeli moj predlog za umik 2. točke dnevnega reda današnje seje. Spoštovane kolegice in kolegi, ocenjujem namreč, da je pri obravnavi te tako pomembne točke potrebna in nujna navzočnost ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je odsotna zaradi bolezni. Seveda ji želimo čimprejšnje in kvalitetno okrevanje. To točko bi ponovno uvrstil na eno od prihodnjih sej odbora, ko bo na seji lahko navzoča torej tudi ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Želijo svoja stališča o tem predlogu predstaviti morda predstavniki poslanskih skupin? Želi kdo? Ne želite. Hvala.

Prehajamo torej na odločanje o predlogu za umik te točke, torej bomo glasovali torej, da preložimo 2. točko na eno izmed naslednjih sej vlade.

Začenjam glasovanje. Glasujemo.

Kdo je za? (14 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da bo 2. točka umaknjena.

Torej tako prehajamo na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA, TO JE REALIZACIJA NORMATIVNEGA PROGRAMA VLADE ZA PODROČJE KMETIJSTVA, GOZDARSTVA IN PREHRANE ZA LETI 2018 IN 2019, TOREJ PREDPISI PRISTOJNOSTI DRŽAVNEGA ZBORA.

K obravnavi te točke sem vabil: predsednika vlade gospoda Marjana Šarca, ki je se opravičil; in dr. Aleksandro Pivec, ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je je bolniškem staležu in seveda upravičeno odsotna. Torej z nami so predstavniki ministrstva: dr. Jože Podgoršek, državni sekretar; dr. Bojan Pahor, generalni direktor; dr. Darja Majkovič, generalna direktoric; Gregor Meterc, vodja sektorja za gozdarstvo.

S sklicem seje ste kot gradivo prejeli: normativna programa dela vlade za leti 2018 in 2019.

Dovolite mi pa, da obrazložim razloge, zaradi katerih sem ocenil, da je potrebno, da se seznanimo z razlogi zaradi katerih delovni program vlade za leto 2018 in 2019 iz pristojnosti Državnega zbora ni bil realiziran.

Naj vas spomnim, v delovnem programu vlade z dne 18. januar 2018 je navedeno, da bo vlada obravnavala Zakon o živinoreji 18 decembra 2018, skrajni rok za sprejem zakona v Državnem zboru pa je naveden 18. marec 2019. V delovnem programu vlade za leto 2019 je ponovno naveden Zakon o živinoreji z navedbo enakih datumov za sprejem zakona v Državnem zboru. Poleg tega zakona je navedena tudi novela Zakona o zaščiti živali, ki naj bi ga ministrstvo posredovalo vladi 2. aprila 2019, kot skrajni rok sprejetja v Državnem zboru pa je naveden datum 30. junij 2019, torej pred našimi poletnimi počitnicami. Nobeden od teh dveh zakonov še ni bil vložen niti v obravnavo na vladi, niti v Državnem zboru. Naj ob tem dodam, da je v prejšnjem mandatu vlada 22. 12. 2017 predložila v zakonodajni postopek novelo Zakona o zaščiti živali, vendar je bil zaradi predčasnega zaključka mandata prejšnje vlade, torej zakonodajni postopek končan.

Poleg teh dveh nerealiziranih zavez bi želel spomniti na še nekatere nerealizirane zakonodajne obljube resorne ministrice. Tako je v svoji predstavitvi za kmetijsko ministrico na seji odbora napovedala, da bo ministrstvo pod njenim vodstvom, torej v sodelovanju z Zavodom za gozdove ter Gozdarskim inštitutom Slovenije pripravilo strategijo trajnostne rabe gozdov in učinkovito sanacijo ukrepov po različnih ujmah. Kot veste tudi nekateri člani in članice tega odbora, imate v svojih okoljih probleme s sanacijo po teh naravnih katastrofah, ki so se nam zgodile, večkrat ste dali tudi številne predloge. Zaradi tega tudi mislim, da je vmesno, da spomnimo tudi na to obvezno.

Potem je nadalje napovedala pripravo dokumenta o prioritetah prihodnje kmetijske politike za Slovenijo ter osnutek strateškega načrta v obdobju do konca leta 2018 oziroma začetka leta 2019. Nadalje, na novo naj bi se definirale okoljske, podnebne in seveda naravovarstvene politike slovenskega kmetijstva. Na predstavitvi se je zavezala, da je v sodelovanju z ministrstvom za delo pregledala in poiskala rešitve na kakšen način bi lahko kmečke pokojnine in varstvene dodatke vrnili oziroma povečali in to na način kako bi povečali socialno varnost na podeželju. Kot veste, je to eden izmed najbolj perečih problemov tudi pri, če pogledamo v prihodnosti, pri generacijski prenovi slovenskega kmetijstva. Vzgledi na tem področju, kot vemo, so problematični. Mladi, ki bi se za to odločili, gledajo starejšo populacijo ljudi, ki ima na podeželju 200, 250, 300 evrov pokojnine in dobesedno životarijo in umirajo na obroke, kaj šele, da bi si lahko s svojimi pokojninami privoščili najslabši dom za starejše v Sloveniji. Nadalje je na predstavitvi ministrica obljubila, da se bo lotila področja koncesij ribiškim družinam.

Torej navedel sem del nekih nerealiziranih obljub ministrice.

Posebej pa bi zastavil vprašanje kaj je s svežnjem, zakonodajnim svežnjem na področju torej zemljiške politike. Vemo, da so bile študije o novi zemljiški zakonodaji že narejene, opravljene so bile torej razprave med vsemi deležniki. Rečeno je bilo, da bo sveženj zakonov predložen v zakonodajni postopek v juniju 2019. Ob tem bi spomnil na izjavo ministrice na tiskovni konferenci 11. junija 2019, na kateri je povedala, da bo resolucija o razvoju kmetijstva po letu 2021 predložena v odločanje na vladi do začetka julija 2019. Torej, skupaj z resolucijo pa naj bi ministrstvo po zagotovilu ministrice za odločanje na vladi še pred parlamentarnimi počitnicami v letu 2019 pripravilo torej tudi predlog zakona o zagotavljanju zemljišč za namene izvajanja raziskovalnih, torej pa tudi izobraževalnih procesov s področja kmetijstva in tudi gozdarstva, ki je po mnenju ministrice manj problematičen zakon, saj k njemu niso prejeli večjih pripomb. Povedala je tudi, da bo zakonodaja s področja kmetijske zemljiške politike pripravljena do jeseni leta 2019. Tudi te zaveze na žalost do zdaj še niso bile realizirane.

Skratka, naj ponovim: v tem mandatu ni bil sprejet niti predložen v zakonodajni postopek niti en zakon z delovnega področja. Torej, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pričakujem pa tako kot drugi člani odbora, da bo državni sekretar zelo jasno predstavil torej razloge za neizpolnjene zaveze kar se tiče priprave zakonodaje.

Torej lahko povem, da je neka, do sedaj bila neka praksa, da vsak predsednik odbora nekje na koncu leta nekako poskuša pregledati obveze, zaveze, nerealizirane sklepe in da poskušamo konec leta, torej v času adventa, v času, ko adventus v latinščini pomeni prihod nečesa novega, iščemo morda tudi neko mesijo na področju kmetijstva. Želim torej, da nas seznanite kako daleč je ta zakonodaja, zakaj ni bila do zdaj realizirana, zakaj ni šla skozi niti vladno proceduro, kje so bili problemi. Jaz verjamem, da gre za problematične zakone. Tako, da ne gre za metanje nekih polen pod noge, ampak realno seznanjanje torej kolegov in kolegic, ki so tukaj stalni člani odbora in tudi tisti, ki se nam včasih pridružijo in tudi slovensko javnost. Predvsem pa, da slovenskim kmetom, kmeticam in slovenskim kmetijskim podjetjem obrazložite kaj je bilo tisto, zaradi česar do sedaj ni bil niti v vladno proceduro vložen še niti en zakonodajni postopek s področja kmetijstva, gozdarstva in prehrane.

Torej dajem besedo državnemu sekretarju na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Jožetu Podgoršku.

Dr. Podgoršek, izvolite.

Samo malo še. Torej, kolegico Ivo Dimic bo danes nadomestila Tadeja Šuštar. Kolegica, izvolite. Vas pozdravljamo tudi na tej seji.

Državni sekretar, izvolite.

Hvala lepa in lep pozdrav v mojem imenu in tudi v imenu naše ministrice, spoštovane članice in člani Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Državnega zbora.

Bom zaenkrat kar z uro na roki začel, ker je bilo veliko vprašanj, pa bom moral nekaj minut več o tem govoriti.

Pa bi vendarle začel na drugem delu kot so bila postavljena vprašanja, pa morda vseeno razložil kaj so pa v času našega mandata na našem ministrstvu vseeno postorili v smislu predpisov zakonodajnih delov. Res je pa, da nismo naredili, da nismo prejemali niti še poslali v proceduro nobenega zakona.

V tem času našega mandata smo sprejeli-

Samo malo. Jaz bi vas samo prosil, zdaj, uredba je vladni dokument. Uredba nas ne zanima, zanima nas glede, da ne bo seja predolga spet.

Tri minute.

Torej, fokus je na zakonodajnih delih. Tisto, kar sprejema Državni zbor, ker je tudi namen te seje v začetku.

Samo en stavek mi dovolite. skratka 34 uredb, tri odloke pravilnikov smo sprejeli, 63, 5 odredb in 3 podzakonske akte na našem ministrstvu in 3 podzakonske akte na upravi za varno hrano. Tako, da gre iz pristojnosti našega ministrstva generalno 6 podzakonskih aktov. Samo toliko, da vendarle imamo tudi to informacijo vsi skupaj.

Zdaj se pa res, bom poskušal pojasniti glede vsakega zakona. Z mano bodo tudi kolegi in kolegice, ki bodo verjetno v posameznem delu lahko še podrobneje kaj razložili.

Zakon o živinoreji. Zakon o živinoreji je bil obe dve leti, drži, v programu z namenom sprejema. In sicer glavni namen spremembe Zakona o živinoreji je bila sprememba, je bila implementacija uredbe št. 2016/1012 evropskega parlamenta. Govori o zootehniških in genealoških pogojih za rejo, trgovino s čistopasemskimi plemenskimi živalmi, hibridnimi plemenskimi prašiči in njihovim zarodnim materialom ter njihov vstop v unijo ter o spremembi točno te uredbe. Skratka vsebino te uredbe smo mi prenesli kar v samostojno uredbo, nismo spreminjali Zakona o živinoreji. Zato ta zakon v bistvu res ni bil realiziran, vendar pa ključen del tega zakona – implementacija evropske uredbe – je bila pri nas implementirana z uredbo. Torej nismo v nasprotju z uredbo EU. Vsebina te uredbe o reji živali pa poleg teh splošnih določb govori tudi o priznavanju rejskih društev in rejskih podjetij, utrjevanju rejskih programov, širitev rejskih programov v druge države članice, pravice in obveznosti rejcev in rejskih organizacij, določitev pravil sprejema čistopasemskih plemenskih živali, struktura rodovniške knjige in pravila z vpis živali v rodovniško knjigo, lastna preskušanja in določitev genetske vrednosti. Govori o referenčnem središču EU, zootehniškem spričevalu, določitev pravil uradnega nadzora, določitev pristojnosti organov za izvajanje uredbe in nadzor, pravila glede tretjih držav, prenos pooblastil in pa še nekatere priloge, ampak to, kot sem že omenil, smo mi vnesli v samostojno uredb in implementacijo te uredbe EU smo praktično realizirali z uredbo.

Še en razlog je, zakaj praktično zaradi te uredbe, ki smo jo sprejeli in implementirali evropsko uredbo, praktično ni bila več nuja po sprejemu Zakona o živinoreji. Poleg tega smo lansko leto in tudi letos javni službi v živinoreji potrjevali še po starem modelu za obdobje petih let, kar pomeni, da se nam ravno tako ne mudi izvzeti te javne službe v živinoreji kot je načrtovano, da bi javne službe, vse javne službe v kmetijstvu prenesli v Zakon o kmetijstvu zaradi poenotenega samega izvajanja. Skratka in za to spremembo Zakona o živinoreji moramo narediti tudi spremembo Zakona o kmetijstvu. Torej v tem delu imamo sedaj za 4 do 5 let rešeno tudi izvajanje javnih služb v živinoreji. Zato ocenjujemo, da kar se tiče zakona o živinoreji s tem ne tvegamo neskladje z evropskimi dokumenti, ravno tako ne zamujamo glede samih izvajalcev rejskih programov glede javnih služb v živinoreji. Nov zakon, ki je bil vedno znova napisan kot v normativnem delu vlade, je tudi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali. Tukaj pa imamo še vedno zadrego, ker tega zakona še nismo sprejeli, in sicer v tem zakonu želimo na kratko seveda implementirati uredbo Evropske unije in pa urediti še nekatere druge zadeve kar se tiče hitrejšega čipiranja domačih psov še v leglu zaradi tega, da so psi vendarle v večjem delu čipirani. Potem se predvideva enkrat letni pregled domačih živali evidentiranih, predvideva se sprememba pri t.i. zapuščenih živalih, in sicer po prvotni dikciji tudi tisti, ki / nerazumljivo /2017 že na sprejem na vlado, je bilo predvideno, da naj bi občine zagotavljale financiranje v t.i. zavetiščih za domače živali do 45 dni. Zdaj, v zakonu, ki ga bomo v teh dneh pa vendarle pripravili do procedure nadaljnjega sprejema, predvidevamo tukaj krajši rok predvsem zaradi zahtev občin, da občinam ne nalagamo dodatnih bremen. Nekako je pravilo tudi v zdajšnjem obdobju, da občine skrbijo, plačujejo, financirajo za zapuščene domače živali, ki ni znanega lastnika, do 30 ni in tudi tukaj v tem zakonu smo temu prisluhnili. Potem se umika evtanazija, mislim, da v zakonu, domačih živali.

Ampak, okej, zelo na kratko, pa bom potem kolegico iz uprave za varno hrano prosil še za morda kakšna dodatna pojasnila kar se tega dela tiče.

Torej, zakon o živinoreji predvidevamo, da bo v nekaj dneh pripravljen za praktično ali pa skoraj do novega leta- je že bil poslan v vlado? A, ok. Zakon je že bil poslan v vlado, vendar še ni bil uvrščen na dnevni red same vlade. Tako. Hvala za to sporočilco.

Zdaj, kar se tiče strategije trajnostne rabe gozdov. Ministrstvo je pripravilo spremembe in dopolnitve operativnega programa za izvajanje nacionalnega gozdnega programa. Torej program je bil konec novembra poslan v medresorsko obravnavo, strategijo – nacionalni gozdni program – pa imamo in je večletna na področju gozdarstva. In tudi, ko smo se sami, tudi še prej kot državni sekretar, ki sem pokrival to področje, smo najprej želeli vključno s resolucijo na področju kmetijstva se lotiti tudi tega nacionalnega gozdnega programa, pa smo vendarle ugotovili, da ni pametno pri tako trajnostnih rabah kot je gozd, ko govorimo res o večletnem programu, ker se težko spreminja vsako leto oziroma vsako programsko obdobje, ker tam pa je vendarle neka trajnost pomembnejša, smo se odločili, da vendarle je ta strategija še vedno aktualna, da jo je treba morda ravno v tem operativnem programu za izvajanje strategije praktično samo implementirati oziroma nekatera najnovejša dognanja implementirati v gozdarski sektor.

Kar se tiče strateškega načrta za novo programsko obdobje. To verjetno že veste, da je vlada že potrdila resolucijo Hrana naravni viri in podeželje- kaj že imamo? Hrana, naravni viri in podeželje, ja, tako. In bo verjetno, in je tudi že vloženo v Državni zbor in bo verjetno v skladu s proceduro na eni od prihodnjih sej tudi ta odbor predstavljal oziroma imel priložnost tudi komentirati to resolucijo oziroma ta strateški načrt. Torej tukaj res, da zamujamo, ampak vendarle glede na to, da ko smo nastopali mandat na tem ministrstvu, smo vsi pričakovali, da bo še prejšnji evropski parlament v prejšnji sestavi praktično potrjeval izhodišča za novo programsko obdobje. To se tudi na našo žalost ni zgodilo in zato je bila na začetku ambicija po časovnici bistveno večja, ko sem pa videl, da vendarle tukaj Evropa bo zelo upočasnila in še vedno niso jasna naša vsaj izhodišča za novo programsko obdobje na področju kmetijstva, niti koliko sredstev bomo dobili niti koliko bo, kakšne bodo zahteve glede ovojnic za okolje, za proizvodno vezana plačila in tako naprej, zaenkrat še vedno v fazi osnutkov, smo potem tudi mi si vzeli še nekaj mesecev več časa tudi za to, da smo še usklajevali in tudi upočasnili smo samo usklajevanje z deležniki. In zato menimo, da je morda ta resolucija še boljša v tem, ker smo jo, si lahko vzeli več časa za to zadevo.

Glede okoljske, podnebne, naravovarstvene politike menimo, da je vključena tudi v resolucijo, saj je eden od treh stebrov resolucije ravno ta okoljska dimenzija našega dela na področju kmetijstva v naslednjem programskem obdobju. Zato menimo, da imamo tudi to okoljsko, podnebno, naravovarstveno politiko na področju kmetijstva znali in poiskati v strateškem načrtu, torej v resoluciji, in tudi implementirati potem v samem izvedbenem delu. Nenazadnje zagotovo bo Evropska komisija tudi od nas zahtevala, po teh zdajšnjih izhodiščih nekako zahteva 30 % od drugega stebra sredstev, bo zahtevala vlaganja v višini 30 % drugega stebra v okoljske vsebine. skratka, ampak zaenkrat govorimo še vedno žal o osnutku. Tudi mi bi bili veseli, če bi imeli že jasnejša izhodišča.

Glede socialne varnosti bom prosil direktorico morda za nekaj besed na to temo, da poda kje smo na tem delu.

Za koncesije za ribiško politiko bom prosil kolega Bojana Pahorja, direktorja direktorata, za par pojasnil.

Kar se tiče zemljiške politike in pa Zakona o zagotavljanju zemljišč za namene raziskovalnih in izobraževalnih inštitucij, pa morda najprej o zadnjem spregovoril par besed. Zakon je pripravljen, vendar imamo težavo v podzakonskem aktu, ker kot verjetno zagotovo veste, da vse normativne dele za izobraževalne in raziskovalne inštitucije vendarle pripravlja ministrstvo za izobraževanje. In tudi tukaj je zakon osnova za to, da bodo te raziskovalne in izobraževalne inštitucije lahko upravljale z zemljišči, državnimi zemljišči. Koliko teh zemljišč, kakšna morajo biti ta zemljišča, je pa vendarle prav, da to prepustimo resornemu ministrstvu, ki vendarle dela vse normativne podlage. No, in tukaj imamo sedaj zastoj in tečejo sedaj zelo intenzivne aktivnosti tudi v tem delu, da bi prišli do pravilnika kot podzakonskega akta, služba vlade za zakonodajo nam pa - pa mislim, da je razmišljanje na mestu – na nek način ne dovoli sprejema zakona brez podzakonskega akta, ker s tem morda tudi tvegamo, da se nam bo pri podzakonskem aktu pokazala potreba po spremembi zakona, skratka želi, da smo tukaj v enem zamahu tudi s podzakonskim aktom na vladi in potem tudi v fazi sprejemanja. Kot pa rečeno, že intenzivno tukaj res smo z zakonom prišli bolj ali manj do konca, čakamo normativni del in če bo potrebno, bomo normativni del še kaj implementirali v zakon, če bo potrebno. Drugače je pa zakon praktično pripravljen, ampak kot rečeno, služba vlade za zakonodajo ima zadržke in jih spoštujemo, tako da bo šla ta zadeva naprej.

Kar se tiče pa zemljiške politike, tukaj je pa oreh najtrši, a ne? Zelo iskreno. In mislim, da se vsi skupaj o tem strinjamo. verjetno veste, da smo spomladi, ne verjetno, vedno narobe rečem, seveda veste, saj smo bili pri vas, da smo spomladi obhodili mislim, da čisto vse poslanske skupine, ne vem, če smo ravno Stranko modernega centra, edino to ne vem, če smo, mislim, da ostale pa smo, obhodili vsi, razložili namen zakona in v razpravi na nek način dobili tudi podporo pri tem trojčku zemljiške zakonodaje. Ampak kot se je tudi nam zgodilo, je ta zemljiški trojček bil en tak ornk tudi medijski oreh. Kot kaže smo ministrstvo za kmetijstvo zelo priročno za medije in vedno najdemo nek oreh za treti tudi preko medijev, ampak hvala bogu so vmes prišle počitnice, dopusti in po dopustih smo se pa res strokovno usedli in se zdaj intenzivno komuniciramo o tem kako rešiti, streti najtrši oreh. Večji del zakona je mislim, da bolj kot manj, bolj ali manj usklajen, nimamo večjih zadreg. Največja zadrega je v tistem delu, ko govorimo o morebitnem zmanjševanju zemljišč pri državnih zakupnikih, torej zakupnikih državne zemlje. Pri tistem, kot je bilo, verjetno se spomnite, v zakonu predvideno kje imajo več kot 100 hektarov zemljišč v zakupu. Tukaj smo bili povsem na nasprotnih mnenjih med različnimi deležniki in tudi od vas nekaterih smo po sicer prvotnem pritrjevanju, da je prav, da gremo v zmanjševanje pri največjih zakupnikih, potem čez nekaj časa dobili kakšno pobudo, da pa morda naj vendarle razmislimo, kar pomeni je zadeva res tukaj trda v teh pogajanjih. In vsi smo imeli ambicijo, da bomo zakon in resolucijo poslali pred dopusti v Državni zbor, na vlado in potem v Državni zbor. Žal temu ni tako, no, za resolucijo sem razložil, ampak resolucija je šla naprej, nimamo več zadreg, pri tem zakonodajnem delu pa še tremo orehe zelo po domače povedano, iščemo konsenz, kompromis med vsemi deležniki, ker vemo, da pri nekaterih, zlasti pri enem izhodišču so deležniki na povsem diametralnem nasprotnem si bregu. In na nek način iščemo neko vmesno rešitev.

Zdaj pa, če dovolite, bi morda še prosil upravo, da me dopolni o zakonu o zaščiti živali, pa potem še ribištvo in pa socialno varnost starejših, če dovolite.

Hvala, dr. Podgoršek.

Želite, dr. Majkovičeva?

Gospa dr. Darja Majkovič, izvolite.

Lepo pozdravljeni.

Ja, drži, socialna varnost je eno izmed področij, kateremu to ministrstvu namenja posebno pozornost. Zavedamo se obstoja ranljivih skupin in problematike teh skupin na podeželju in se zavedamo tudi, da tukaj obstaja nekaj sivih lis.

Eden izmed prvih korakov, ki smo ga storili, je bila ustanovitev sveta za ženske na podeželju. Čeprav to seveda ni edina ranljiva skupina na podeželju, pa vendarle je to neka platforma kakovostna, kjer se pogovarjamo o tej problematiki. Ravnokar zaseda na ministrstvu za kmetijstvo, ta trenutek, ko se mi pogovarjamo.

Potrebno je vedeti, da je tukaj res veliko, veliko zgodb, ki so zelo pomembne. Pomembne so s stališča mladih prevzemnikov. Vemo, da je potrebno razmišljati o generacijski prenovi in pa potrebno je enakovredno razmišljati tudi o tistih starejših, ki kmetije predajajo svojim naslednikom. Zagotovo poznate program oziroma ukrep spodbujanja mladih prevzemnikov, le-ti so upravičeni do določenih sredstev. Do teh sredstev pa niso upravičeni tisti, ki kmetije predajajo. V prejšnjih programskih obdobjih je bilo možno tudi s strani Evropske unije uveljavljati t.i. rento za te, ki so kmetije predajali, vendar to v prejšnjem in prihajajočem obdobju več ne bo možno, zato razmišljamo v smeri bolj, kako bi temu rekla, inovativnega ukrepa v smislu nekega mentoriranja, kjer bi tisti, ki kmetijo predajajo in vemo, da imajo veliko znanja, le-to lahko predajali svojim naslednikom tudi v smislu takšnega ukrepa, ki je finančno podprt. Zato oblikujemo takšen ukrep, predstavili smo ga tudi našim deležnikom, ki so ga pozdravili. Seveda bi si želeli rento, ker je to ukrep, ki je bil že znan in uveljavljen, vendar, kot sem povedala, ta ukrep pač v prihajajočem programskem obdobju ni več dovoljen. Zato se pogovarjamo o tem, rečemo delovni naslov mentoriranju.

Te dni prihajajo k nam pobude številnih deležnikov kako naslavljati problem socialne varnosti in te pobude seveda spremljamo, jih obravnavamo interno in tudi eksterno z deležniki. Smo v dogovorih in v rednih srečevanjih tudi z ministrstvom za delo, kjer bomo skupaj preučili seveda kaj je možno na njihovi strani in kaj je seveda možno tudi na naši strani. Kot je povedal državni sekretar dr. Podgoršek, je še vedno na ravni EU precej nedorečenega, zato tudi, kot je bilo rečeno, še nimamo strateškega načrta in tudi ne ukrepov, ki bi naslavljali socialno varnost. Razlog je en sam, razlog je, da ni znanih pravnih podlag, ki nam bodo to omogočale, niso še potrjene. Zato smo trenutno v fazi, da preučimo predloge, ki so dani na mizo, preučimo kako jih je možno in v kakšni meri prenesti v naše pravne podlage in kako je možno oblikovati ukrepe skupne kmetijske politike za obdobje 2020/2021-2027, kjer bomo te ukrepe tudi, upam da uspešno implementirali, zagotovo so težko pričakovani za vse na podeželju. In mi smo se zavezali tudi v naši resoluciji Naša hrana, podeželje in naravni viri po 2020/2021, da bomo te ukrepe v največji možni meri in seveda v skladu z razpoložljivimi finančnimi sredstvi, ki še tudi niso potrjena na ravni EU, žal, pa bi si želeli, da bi bila, potem tudi uspešno izvajali.

Hvala lepa.

Hvala za vaš prispevek, dr. Majkovičeva.

Še želi kdo? Dr. Pahor?

Izvolite.

Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni, gospod predsednik in člani odbora, poslanke in poslanci.

Na kratko mogoče samo informacija o tem, kar je tema ribištva. Torej gre za koncesije za ribiške družine. Koncesije je Vlada Republike Slovenije na podlagi Zakona o sladkovodnem ribištvu in javnega razpisa podelila v letu 2008 za dobo 30 let, torej do leta 2038. Vse ribiške družine so izkoristile prednostno pravico pri prvi podelitvi koncesij in so s tem pristale na izklicno ceno. Koncesijska dajatev oziroma izklicna cena se je v tem primeru izračunala skladno z uredbo o koncesijah za izvajanje ribiškega upravljanja v ribiških okoliših in znaša med 400 in 18 tisoč evri, odvisno od okoliša. Skupen letni znesek / nerazumljivo / znaša okoli 286 tisoč evrov. Sámo izvajanje ribiškega upravljanja pa se izvaja na podlagi ribiško-gojitvenih načrtov, ki jih pripravi Zavod za ribištvo Slovenije. Sprejme jih minister pristojen za ribištvo v soglasju z ministrom pristojnim za ohranjanje narave in vode. Ribiško-gojitveni načrti ribiških družin so zdaj v veliki meri za novo obdobje pripravljeni. Potrebno v zvezi z njimi izvesti presojo vplivov na okolje, to pomeni, da bodo vsi ti, mi smo dali soglasje in zdaj so šli naprej na ARSO na presojo. Ko bodo ti postopki z vidika te presoje končani, potem bomo seveda lahko nadaljevali s potrjevanjem teh novih ribiško-gojitvenih načrtov in potem na osnovi tega izračun novih koncesnin.

Hvala lepa.